Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Marec 2017, številka 3

Revija ISIS Uvodnik3Marec 2017Odbor za prihodnost Za nami so volitve in tudi se bo lahko borila za izboljšanje razmer za naše verifikacija novega vodstva delo. Zbornica mora postati in ostati opora vsem naše skupne zdravniške (in članom, ne glede na naš strokovni ali zaposlitve- zobozdravniške) zbornice ni status. Slovenije. Moje misli so usmerjene v prihodnost, zato Dosedanje vodstvo nam zapušča solidno sem si s svojo ekipo zelo finančno osnovo, ki omogoča takojšnje izračune prizadevala, da bi v najkraj- za znižanje članarine. Ta bo sestavni del novega šem času sestavili izvršilni finančnega načrta z jasnimi poudarki na struktu- odbor in čim prej začeli z ri prihodkov in odhodkov. Predlogi za znižanje delom. Kandidate smo bodo pripravljeni do naslednje seje skupščine. predstavili na ustanovni skupščini, torej hkrati z V sodelovanju s skupščino bomo prenovili verifikacijo mojega mandata. statut in vanj predlagali tudi Odbor za prihod- V nekaterih odborih bomo nost, ki ga bodo sestavljali mladi zdravniki in morali narediti zamenjave, da zobozdravniki ter študenti obeh medicinskih bi sledili predlogom poslan- fakultet. Na novo bomo napisali, prenovili in cev, v drugih zaradi odhoda uskladili akte, da bo delovanje zbornice potekalonekaterih ključnih oseb. Zobozdravnike čaka prav zakonito in s čim manj zapleti pri delu njenihtako naporna naloga, saj bodo morali na nasle- organov.dnjo sejo skupščine priti z bolj usklajenim pred-logom, če bodo hoteli pridobiti dovolj glasov za Zobozdravnikom bo omogočena njihovapotrditev predsednika njihovega odbora. A avtonomija, vsem članom pa proaktivna pomočprepričana sem, da nam bo uspelo. pri urejanju različnih statusov, tudi v okviru Načela in pravila delovanja novega vodstva zasebne dejavnosti.bodo temeljila na načelih profesionalizma in vosnovi pomenijo dvoje: z vsemi, ki bodo opozar- Zavzemam se za korektno in učinkovitojali na napake (tudi naše lastne), se bomo pogo- sodelovanje s Slovenskim zdravniškim društvomvorili, s tistimi, ki bodo ravnali v nasprotju z in drugimi zdravniškimi organizacijami, tudi značeli zdravniškega profesionalizma, etike, vsemi sindikati, v katere so vključeni zdravniki inmedsebojnega spoštovanja in človeškega dosto- zobozdravniki.janstva, se bomo poslovili. Ni moj namen iskanje odgovornosti za Zavedam se, da do naštetih sprememb nemorebitne nepravilnosti v preteklosti, temveč more priti čez noč, hkrati pa se zavezujem, da szavezanost k temu, da napak ne bomo ponavljali. potrebnimi spremembami znotraj zbornice neZato bomo uredili poslovanje zbornice na nov bomo odlašali, pri spremembah, ki nastajajo vnačin in vpeljali transparentno delovanje vseh celotnem zdravstvenem sistemu, pa bomo tvornoorganov in vseh zaposlenih. K temu sodi tudi sodelovali.čimprejšnja priprava Pravilnika za nagrajevanjefunkcionarjev zbornice, vključno s plačo predse- Vrata naše zbornice so odprta za vse, ki sednice. Čeprav se moja pogodba o plači pripravlja nam na tej poti želite pridružiti.po enakih izhodiščih kot za moje predhodnike,sem bila deležna negativne pozornosti. Zato, ker Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med.sem ženska? Ker za nekatere nisem prava izbira? PredsednicaJe v ozadju kaj tretjega? To, kar me je res prizadelo, pa je uhajanjeinformacij o internih zadevah zbornice. Takšnoravnanje meče slabo luč na vse članstvo in dajepolitiki močno orožje za to, da nam čim boljoklesti samostojnost poklica. Samo notranjepovezana in od vseh drugih neodvisna zbornica

Revija ISISU4 vodnikMarec 2017Resnica je stara, betežna gospaProf. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS Na naslov uredništva Isis je brez avtorjevega podpisa sporočilno poštenega mnenja, čeprav bi tonedavno prišla obsežna anonimna tako osiromašena, da bi moral obsta- koristilo skupnosti kot celoti. Gre za(USB-ključek v kuverti) tekstovna jati zares izjemen razlog, ki bi upravi- znani problem »žvižgačev« – ljudje, kipošiljka »Novega sindikata zobo- čil njeno uvrstitev v revijo. A vendar, opazijo problematične prakse vzdravnikov«, z željo po anonimni nikoli ne reci nikoli, zato imamo v svojem strokovnem okolju, si zaradiobjavi v rubriki Forum. Tovrstna želja uredništvu protokol, po katerem z odvisnih položajev in osebne prihod-sicer ni tako zelo redka, vendar jo vsakim, ki bi svoje besedilo rad objavil nosti težko privoščijo, da odkrito inpraviloma izrazi kolega, katerega anonimno (s pripisom o znani identi- javno problematizirajo delo svojihidentiteto poznamo. Ali pa smo z njim teti avtorja), ponudimo pogajanja, v nadrejenih in s tem ogrozijo svojov stiku vsaj prek elektronskega naslo- katerih z avtorjem razčistimo razloge poklicno in osebno blagostanje.va, čeprav iz njega ni razvidna identi- za morebitno anonimno objavo, inteta pošiljatelja. Stik z avtorjem nato odločimo. Zato v uredništvu dopuščamoprispevka je pomemben najprej zato, možnost, da bi ob znanem avtorjuda se lahko z avtorjem dogovorimo o Uredniška pravila so torej taka, da objavili tudi »žvižgaški« prispevek,motivih, ki bi upravičevali morebitno načeloma objavljamo samo članke s vendar bi ob opisani problematičnostianonimno objavo – seveda z nujnim podpisanimi avtorji. Tisti, ki v glasilu takih objav razlogi morali biti resnič-pripisom, da je identiteta avtorja ZZS izreka določena mnenja, mora no močni. Avtorjem, ki bi želeliznana uredništvu. Prek tega minimal- biti pripravljen tudi na kolegialne zares neprodušno zaščititi svojonega pogoja ni mogoče iti, ne glede na odzive in soočenja. V razmeroma identiteto, ponujamo tudi mož-vsebino anonimnega besedila. majhni zdravniški skupnosti, kot je nost pošiljanja prispevka v slovenska, je zavest o osebni izpostav­ dvojni kuverti – če je notranja Ob tem je treba poudariti, da vsak ljenosti svojim kolegom tudi najboljša naslovljena na glavnega uredni-članek, ki želi delovati v dobro resnice, motivacija za kakovost in resnicoljub- ka, jo sme odpreti samo on in jezares učinkuje samo z objavljenim nost objavljenih besedil – saj je odziv hkrati dolžan pri sebi varovatipodpisom avtorja. V današnjem svetu na neresnico praviloma takojšen. A po identiteto avtorja, dokler avtor»alternativnih resnic« je medijsko drugi strani si ne zatiskamo oči pred ne odloči drugače.sporočilo brez avtorskega podpisa brez tem, da ravno v malih skupnostihresnične teže in lahko služi kvečjemu zaradi odvisnosti zdravnikov od Ker pa je resnica stara, betežnakot senzacionalistično strelivo, ki ga iz različnih nadrejenih ni vedno eno- gospa, si je težko predstavljati, da jopovsem svojih motivov uporabijo zain- stavno napisati svojega odkritega in bo katerikoli konspirativni,teresirani borci za napadanje svojih »žvižgaški« avtor lahko učinkovito(interesnih) nasprotnikov. Kar nava- Foto: Arne Hodalič zastopal v revijalni objavi. Za takedno ni ravno prispevek k uveljavitvi resnice, katerih avtorji z anonimnimresnice. Resnica namreč ni mlad bik, sporočilom pravzaprav kličejo naki bi po izpustu v medijsko krajino pomoč, je verjetno primernejši naslovmimogrede in z lastno energijo porušil – predsednica zbornice. Konspirativ-vse stare laži, nabodel vse lažnivce, no sporočilo »Novega sindikatarazkril vse prikrivane krivice in obe- zobozdravnikov«, ki ga ni mogočenem pomagal še avtorju pri reševanju priguglati, niti najti v kakršnemkolinjegovih osebnih težav. Prav naspro- registru, smo iz uredništva poslali vtno, resnica je stara, betežna gospa, ki predsedničin urad. In tudi zanj kar nabrez osebne podpore avtorja ostane tem mestu dodajam napotilo tistim, kizapuščena v svoji upokojenski sobici, bi želeli neprodušno zaščititi svojobrez možnosti, da jo opazijo drugi identiteto, naj pošljejo svoje misliljudje. Kdor želi resnico, se mora sam v dvojni kuverti – če bo notranjapotruditi in zastaviti ime, da ji poma- naslovljena na predsednico ZZS,ga; brez računice, da bo resnica jo sme odpreti samo ona in jepomagala njemu, ker mu zelo verjetno hkrati dolžna pri sebi varovatine bo. Zato je vsaka revijalna objava identiteto avtorja, dokler avtor ne odloči drugače.



Revija ISISU6 vodnikMarec 2017Uvodnik Iz Evrope 45 Javno pismo Miloš Židanik3 Odbor za prihodnost 26 Zdravstveni centri? Zdenka Čebašek - Travnik Mi zdravniki to znamo! 46 Center za zdravo življenje Marjan Fortuna3 Resnica je stara, 26 Mi in drugi betežna gospa Intervju Alojz Ihan Zdravstvo 48 Slikarska razstava »Gneča«K naslovnici revije Mihe Perneta v Domus Medica 28 O varovanju duševnega Polonca Steinmann8 Prof. dr. Tadej Battelino, zdravja otrok in mladostnikov dr. med. – aktualna tema sedanjega Medicina Alojz Ihan časa 50 Bolezni ledvic in debelost Anica Mikuš Kos Radovan Hojs 32 Ali je psihiatrija ena sama, 52 21. marec, svetovni dan ali jih je pravzaprav več? Downovega sindroma Robert Oravecz Ana Perdih Mladi zdravniki 36 Poročilo z zbora Poročila s strokovnih srečanj Mladih zdravnikov Tina Bregant 54 Koloproktologija v letu 2016 Pavle Košorok 37 Okrogla miza o ugovoru vesti Strokovne publikacije na Medicinski fakultetiZbornica Meta Rus, Lara Petrič 57 Neguj svoje zobe! Matej Leskošek 37 Šempeter pri Gorici12 Zavarovanje Dental – poročilo – Zapiski in vtisi s o novih aktivnostih OZB-ja pripravništva Strokovna srečanja Sabina Markoli Barbara Podnar 58 Zbornična izobraževanja za13 Razpis nadomestnih zdravnike in zobozdravnike volitev 60 StrokovnaAktualno srečanja14 Akad. prof. dr. Uroš Skalerič, S knjižne police dr. dent. med., prejemnik Zoisove nagrade 67 Alojz Ihan: Čas nesmrtnosti – za življenjsko delo smrt v dobi bionike Nina Mazi Igor Kopač 68 Elif Shafak: Čast16 Uvedba elektronskih kliničnih Marjan Kordaš poti v Splošni bolnišnici Izola Forum Zanimivo Patricia Blatnik, Lea Jensterle, 40 Ta veseli dan ali dobili smo Matej Tušak zdravstveno reformo Bojanka Štern24 O beguncih in času, ki prihaja. 70 Naj bo petja quantum satis Času konfliktov 44 »Bergdoktor« in čakalne vrste (dovolj) povsod, Miloš Židanik Jurij Kurillo tudi v zdravstvu Zvonka Zupanič Slavec

Revija ISIS Uvodnik7Marec 201772 Tajno pismo dr. Gregorja Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Voglarja Carbonariusa iz posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem švedskega ujetništva Leto XXVI, št. 3, 1. marec 2017 uredništva. Natisnjeno 10.150 izvodov Jurij Kurillo Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica SlovenijeZdravniki v prostem času UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana74 11. tradicionalni koncert študentov Medicinske IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem fakultete Univerze v Ljubljani Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje Ana Ferfolja 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –77 Klarinetisti povzdignili T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno slikarske lepote galerije UKCL E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Katarina Majer Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.81 Enodnevni izlet Sekcije PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega upokojenih zdravnikov – SZD Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate v Vipavsko dolino farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Marjeta Rendla Koltaj Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno85 »Au«-foristična tinktura 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega Janez Tomažič W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-161186 39. Iatrosski T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj Jasna Čuk Rupnik E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahkoZavodnik ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z89 Pravica do tetanusa E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Marko Pokorn T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali E: [email protected] uredništva Izide. OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nMaaresc 2l0o17 vnici Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki v Ljubljani Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZSV zgodovini medicine težko najdemo zgodbo,ki bi bila po dramatičnosti in pomenu pri-merljiva z odkritjem zdravljenja diabetesa zinzulinom. Leta 1921 je mladi kirurg Frede-rick Banting z asistentom Charlesom Be-stom iz trebušn­ e slinavke psa izcedil neugle-dno vlecljiv, rjavkast ekstrakt, s katerim jeohranil pri življenju diabetičnega psa. Manjkot leto kasneje je skupina z ekstraktom izgoveje trebušne slinavke rešila umirajočegaštirinajstletnika Leonarda Thompsona, zakar je že v naslednjem letu (1923) sledilaNobelova nagrada. Od takrat na svetu vvsakem trenutku živi desetine milijonovljudi, ki bi brez inzulina zanesljivo umrli. Na svetu je okoli 400 milijonov ljudi s slad-korno boleznijo, kakih 10 odstotkov od teh pa jezaradi uničene trebušne slinavke povsemnezmožn­ ih proizvajati hormon inzulin (sladkornabolezen tipa 1). V Sloveniji je blizu 125.000 ljudi zdiagnozo sladkorne bolezni, vsako leto pa za njozboli tudi od 60 do 75 otrok, ki jih vodimo nanašem kliničnem oddelku. Sladkorna bolezen tipa1, za katero zbolevajo predvsem otroci, pomenitakojšnjo in trajno potrebo po zdravljenju zinzulinom. Njena pojavnost pri nas se izrazitopovečuje, za 5 odstotkov na letni ravni, v skupiniotrok, mlajših od pet let, pa je delež naraščanjazbolevnosti še višji, 8-odstoten.Med odraslimi delež oseb s sladkorno bole-znijo narašča s starostjo, od manj kot od-stotka pri mlajših naraste na več kot petinopopulacije starostnikov. Vzrok naj bi bili, obstarostnem upadanju žlez, predvsem slad-korčki sodobnega življenja –prehrana,zasedênost, zamaščenost. Zakaj pa narašča-nje pojavnosti sladkorne pri otrocih? To še vedno ni znano. Če odmislimo izjemnoredke primere neonatalnega diabetesa, ki jegenetska bolezen, dobijo sladkorno bolezen tipa 1

K naslovnicMRiaervericjae2I0S1IvS7 ije9predvsem otroci in mladi ljudje, tudi kot partner pri zdravljenju redkih jim npr. omogoča, da se udeležijopatogeneza pa je pogojena z imunski- bolezni. Na oddelku namreč med športnega dneva ali šole v naravi. To jemi mehanizmi; oboleli že na začetku drugim diagnosticiramo in obravnava- eden največjih programov, ki jih našpotrebuje inzulin, ker ga organizem mo izredno redke genetske bolezni, klinični oddelek vodi zadnja leta, in sene proizvaja več. Sladkorna bolezen tudi na področjih, ki so celo v svetu še uvršča med najbolj uspešne tovrstnetipa 2 pa je v glavnem, vsaj pri mla- v povojih; mednje npr. sodi ohranjanje programe na svetu, kar nam mednaro-dih, posledica debelosti. Sladkorno plodnosti otrok in mladostnikov. Naš dno strokovno okolje tudi priznava.bolezen tipa 2 je mogoče preprečiti in klinični oddelek je bil lani vključenpogosto tudi pozdraviti – tako, da tako v evropsko mrežo za redke endo- Večina družin oz. otrok, ko ti lahkoshujšaš. Čeprav ta tip sladkorne krine bolezni ERNEndo kot tudi v že samostojno soodločajo o svojembolezni pri otrocih prav tako narašča, evropsko mrežo za redke bolezni zdravljenju, se odloči za uporabopa aktualni podatki kažejo, da se presnove ERNMetab. V zadnjih letih je inzulinskih črpalk in senzorjev, kar jepogostost debelosti pri nas umirja. izpolnil tudi vse kriterije in dobil lažje tudi za vzgojitelje in učitelje, sajDosegla je plato. Če bo Slovenija kdaj certifikat referenčnega centra evropske jim ni treba skrbeti za injiciranjesprejela zakonodajno prepoved mreže SWEET, ki izvaja tudi redno inzulina, ampak je to mogoče opravitioglaševanja sladkih pijač in nezdrave sledenje in primerjavo kazalcev kako- s pritiskom na gumb. Ne nazadnje jehrane, ki je usmerjeno predvsem v vosti obravnave sladkorne bolezni. to veliko bolj sprejemljivo za ljudi, kiotroke, upam, da se bo stanje še niso navajeni dajati injekcij. Poglejmoizboljšalo. Hkrati je treba izdelke, ki Zgodba inzulina je od govejih in razliko, ki smo jo dosegli v nekajimajo v katerikoli obliki dodan slad- prašičjih pripravkov, ki so imeli desetletjih: leta 1956 so bili vsi otroci skor, dodatno obdavčiti in ta del precej alergičnih stranskih poja- sladkorno boleznijo v bolnišnicah indavkov vrniti v zdravstveno blagajno. vov, z biotehnološkim razvojem ustanovah. Prvi naslednji korak je bil,Takšen cilj si je postavil ves svet. Res prišla v dobo imunološko neopo- da smo dosegli, da so smeli oditine razumem, zakaj si ga ne bi tudi mi. rečnih, biosintetskih pripravkov domov. Danes pa so lahko povsem človeškega inzulina. Ti so po letu enakopravni tudi v šoli – v Sloveniji,Klinični oddelek za endokrinolo- 1982 postali rešitelji diabetikov medtem ko povsod, žal, še ni tako.gijo, diabetes in bolezni presnove tudi z vidika dolgoročne življenj-Pediatrične klinike v Ljubljani je ske perspektive. Kaj torej še Zboleti v otroštvu za boleznijo, kipridobil mednarodni certifikat preostane raziskovalcem? bo trajala vse življenje, prinašaskupine SWEET, ki si na evropski posebne probleme.ravni prizadeva za oblikovanje Dve ogromni področji. Eno soreferenčnih centrov na področju raziskave v smeri t.i. umetne trebušne Sladkorna bolezen je kronična inzdravljenja sladkorne bolezni pri slinavke – tehnološkega ali biotehno- vseživljenjska, zato ljudje s sladkornootrocih in mladostnikih. Certifikat loškega nadomestka za okvarjen boleznijo sodijo v skupino najtežjepotrjuje, da oddelek, ustanovljen organ. Še pomembnejše področje pa obremenjenih ljudi, ne glede na to,pred dobre pol stoletja, izpolnjuje je ukvarjanje z bolniki v najširšem kdaj se je bolezen pojavila. Vsekakortako evropske kot svetovne stan- smislu – kako z najnovejšimi spozna- pa so otroci, ki dobijo sladkornodarde za tak center. nji fiziologije, psihologije, socialnih bolezen, med najtežjimi bolniki – ko veščin, tehnologije in še marsičesa drugi z boleznijo pri 40 letih šele Pokojni prof. dr. Lev Matajc je organizirati obravnavo te težke začnejo, ima otroški bolnik pri tehnestor našega oddelka in je bil usta- kronične bolezni tako, da omogočimo letih že 30 ali več let sladkornonovni član svetovnega združenja za bolnikom kratkoročno in dolgoročno bolezen in hkrati z njo tudi vse s temsladkorno bolezen pri otrocih in normalno perspektivno življenje. povezane zaplete, izkušnje in težave.mladostnikih, kar je redkost – to, da bi Zato je bolezen pri otroku neprimernoSlovenci imeli svojega predstavnika Glede slednjega si moramo prizna- težja kot pri katerikoli odrasli osebi smed ustanovitelji svetovne organizaci- ti, da bolezni medicina zaenkrat ne sladkorno boleznijo.je za neko področje, resnično ni pogost zna ustaviti ali pozdraviti, znamo pa jopojav. A v tem primeru smo bili dobro voditi. Pri našem delu se sreču- Kronična bolezen je veliko bremeSlovenci enako hitri kot Francozi, jemo z zbolelimi majhnimi otroki, za vsakogar, za otroka in njegovoNemci in drugi narodi. Prof. dr. katerih obravnava je vse prej kot družino pa še posebno. Izvedeti, da siMatajc, tudi moj učitelj, je to področje enostavna, povsem so odvisni od zbolel za boleznijo, ki te bo spremljalapri nas razvil in svoje védenje predal okolja, staršev, vrtca, šole. V naši vse življenje, v času, ko izoblikuješnasledniku, prof. dr. Cirilu Kržišniku. ustanovi se tako na izobraževanju o svojo samopodobo, ni preprosto.Z njim se je slovenska pediatrična sladkorni bolezni poleg staršev vsako Kako naj otrok v svojo samopodoboendokrinologija odlično uvrstila na leto zvrsti približno 350 vzgojiteljev in vtke dejstvo, da si bo vse življenjezemljevid Evrope in sveta – ne le kot učiteljev. Le tako je mogoče zagotoviti moral dajati injekcije ali da mu bo vsepriznan endokrinološki center, ampak varno skrb za otroke z diabetesom in življenje zaznamovala bolečina, ker varno okolje tako v vrtcu kot v šoli, kar ima revmo? Rast in razvoj takega

Revija ISIS revije1K0naslovniciMarec 2017otroka sta zapletena. Zato je sodelova- saj le dobro poučen bolnik in njego- teh senzorjev iz obveznega zavarova-nje različnih strok in zagotavljanje va družina vedo, kako ravnati v nja nujno razširiti.celovite strokovne podpore preprosto posameznih situacijah in kako voditinujno. bolezen doma. Ker gre za otroke, Tu pa se že dotikava razvoja diabetologi s Pediatrične klinike umetne trebušne slinavke, ki sva Težava pa je, ker pri nas ni dovolj poskrbimo, da v proces izobraževa- ga že omenila na začetku – kakopsihologov in predvsem pedopsihia- nja po potrebi vključimo tudi ljudi, je s tem?trov, prav tako je premalo socialnih ki za otroka skrbijo v času, ko ni vdelavcev, kar občutimo tudi zaposleni družini, predvsem učitelje ali vzgoji- Na področju sladkorne bolezni žev zdravstvu. Odgovorni te spremembe telje. Osnovni cilj izobraževanja je, vrsto let potekata raziskovanje inne prepoznajo. Slovenska družba se da se otrok spozna s svojo boleznijo, razvoj umetne trebušne slinavke. Gremočno spreminja. Če temu ne bomo jo sprejme v svoje življenje in se nato za napravo, ki združuje senzor zasledili v otroškem zdravstvu ter čim prej spet vključi v normalen neprekinjeno merjenje glukoze vvzpostavili mehanizmov in služb, ki vsakdan. Starši imajo možnost podkožju in inzulinsko črpalko ter sbodo lahko zagotavljali pomoč, bomo 24-urnega posveta s kliniko, na Pedi- posamezniku prilagojenim algorit-šli še naprej navzdol, tako kot celotna atrični kliniki smo vpeljali tudi mom avtomatsko meri in dovajadružba v zadnjih letih. stalno pripravljenost pediatra diabe- potrebno količino inzulina. Naprava tologa. posamezniku s sladkorno boleznijoKljub temu poznam precej ljudi s omogoča, da vsaj delno odmisli svojosladkorno boleznijo, ki so v življe- Pri študentih s sladkorno bolezni- bolezen. To bo naslednja prebojnanju izjemno uspešni, in bi del jo sem že v nekaj primerih videl, novost na področju obravnave slad-njihove uspešnosti pripisal prav kako brez predsodkov in celo korne bolezni, saj so se učinki inrednosti, ki jo pridobijo pri »šola- nekoliko ponosno kolegom poka- zmogljivost izkazali v več študijah.nju za diabetes«. Mladostnik, ki se žejo, kako deluje njihova inzulin- Zadnja leta v Nemčiji, Veliki Britaniji,mora že zgodaj soočiti z izkušnjo, ska črpalka, kar se mi zdi lep na Nizozemskem, v Franciji, Avstriji,da sta red in urejenost življenjsko napredek – psihološki, izobraže- Švici in Italiji poteka projekt AP@pomembni lastnosti in da ima valni in emancipacijski. home (kratica za umetno trebušnolahko izmikanje in goljufanje slinavko na domu – angl. Artificialkatastrofalne posledice – to je Ljudi s sladkorno boleznijo zaradi pancreas at home), v okviru kateregadobra šola za življenje. osnovne bolezni zelo ogrožajo zapleti je bila izvedena serija kliničnih študij na drugih organskih sistemih, pred- na bolnikih, ki so v domačem okolju Drži, vendar pogosto tega ni vsem na očeh, ledvicah, živčevju in dva ali tri mesece uporabljali umetneenostavno doseči. Pri vodenju slad- velikih žilah. Raziskave z začetka trebušne slinavke. Že od leta 2007 pakorne bolezni ne zadošča tableta na devetdesetih let so dokazale, da sta umetno trebušno slinavko razvijadan, ampak se mora bolniku dobese- stopnja pojavnosti zapletov in čas od ekipa strokovnjakov iz Nemčije,dno vtkati v vsako uro dneva in nanjo začetka bolezni, ko se zapleti pojavijo, Izraela in Slovenije. Sestavljajo jone sme pozabiti tako rekoč nikoli. neposredno povezana s tem, kako prof. dr. Moshe Phillip, direktorZaradi rednega merjenja vrednosti dobro je urejena sladkorna bolezen. Nacionalnega centra za diabetes prikrvnega sladkorja, najmanj štirih Zato so vse pametne družbe in sistemiodmerkov inzulina na dan ter skrbi za vložili veliko denarja v izboljšanoredne in ustrezno oblikovane obroke urejenost ljudi s sladkorno boleznijo.morajo bolniki v svojo bolezen vložiti To so lahko dosegli tudi tako, da sone le veliko znanja, temveč tudi ali vsem bolnikom omogočili brezplačnepredvsem veliko reda in samodiscipli- pripomočke, s katerimi si sami npr.ne. A najstnike je veliko težje prepri- merijo raven krvnega sladkorja. V tačati v nujnost tovrstne discipline, saj kontekst sodi tudi inzulinska črpalka,je v njihovem razvojnem procesu s katero bolniki občutno lažje, bolje innormalno, da se upirajo vsakršnemu z manj zapleti vodijo sladkornoredu in avtoriteti. Otrokom je težje bolezen. Posebej koristen je tudikot odraslim dopovedati, da se morajo senzor za neprekinjeno merjenjezbadati v prst in si meriti krvni glukoze v podkožju, ki pa je žalsladkor, da si morajo dajati inzulin, še zaenkrat v breme ZZZS dostopen leveliko teže jih je navajati na red. V otrokom do 7. leta starosti, starejšim stem se dojemanje bolezni pri otrocih pogostimi hudimi hipoglikemijami invsekakor pomembno razlikuje od nosečnicam s sladkorno boleznijo tipaodraslih. 1. Glede na nove rezultate kliničnih raziskav bo pravico do kritja stroškov Dobro poznavanje bolezni je prisladkorni bolezni ključnega pomena,

K naslovnicMRiaervericjae2I0S1IvS7 1ije1otrocih na pediatrični kliniki Scheider obetajo učinkovito pomoč ljudem ledvic v velikih centrih ustaljenav Izraelu, prof. dr. Thomas Danne, s sladkorno boleznijo? storitev, opravljena je bila tudi že vvodja centra za diabetes v otroški Sloveniji. Ključni problem tegabolnišnici Auf der Bult, ter naša Problem novih naprav in aplikacij programa je pomanjkanje donorjevskupina. Produkt je že toliko izpopol- je dolgoročna adherenca kroničnih trebušne slinavke in kratek kritičninjen, da so njegovi razvijalci ustanovi- bolnikov, saj je ta problematična že čas, ko je ta organ še ustrezen zali podjetje DreaMed in napravi dali pri jemanju zdravil. Pri novih tehno- presaditev. Po presaditvi trebušneime Glucositter. Naprava že ima logijah, če so te namenjene preventiv- slinavke je seveda potrebno imunosu-oznako skladnosti z evropsko zakono- nemu ravnanju, je ohranjanje motiva- presijsko zdravljenje z vsemi stranski-dajo CE. Po letih razvoja in testiranja cije za njihovo uporabo morda še mi učinki in zapleti. Veliki centripri več kot 200 bolnikih s sladkorno toliko težje. Ljudje se na napravice in imajo tudi programe za presaditevboleznijo tipa 1 je pripravljena za pripomočke hitro navadimo in po Langerhansovih otočkov trebušneregulatorne klinične raziskave. V določenem času zapademo v stare slinavke, ki jih preprosto vbrizgajo vzadnjem letu je naša skupina dobila vzorce vedenja. Pri doseganju dolgo- jetrno veno. Tudi tu je problemjavna raziskovalna sredstva ameriških ročne uspešnosti so glavni trije donorjev in imunosupresije, povpreč-davkoplačevalcev iz National Insititu- dejavniki: zaupanje v napravo, pre- no preživetje presajenih Langerhan-tes of Health (NIH), ZDA, tako da bo prostost uporabe in občutek uporab- sovih otočkov pa je pomembno krajšena univerzah Yale, Harvard, Florida nosti oz. koristnosti uporabe. Težava kot preživetje cele trebušne slinavke.in Minnesota v ZDA in naših treh naprav je, da nenehno opominjajo, Bionična trebušna slinavka trenutnocentrih potekala ragulatorna raziska- kaj je s posameznikom narobe. V pomeni napravo, ki vbrizgava inzulinva pod nadzorom FDA (Food and primeru negativnega rezultata, ki ni v in glukagon; pri razvoju te naprave, kiDrug Administration, regulatorni skladu s pričakovanim izidom zdrav- poteka v Bostonu v ZDA, so trenutnoorgan ZDA). Tako prvič v Sloveniji ljenja, se uporabnik spoprijema z veliki zapleti in ni v prvi razvojnipoteka klinična raziskava, ki jo plaču- dodatnim razočaranjem, frustracija- liniji. Ostanejo še raziskave z matični-je ameriški NIH. Mednarodna korpo- mi, jezo. Zato je potrebna nenehna mi celicami in beta-celicami, prido-racija Medtronic v tej raziskavi motivacija ljudi s sladkorno boleznijo, bljenimi z genetskim inženiringom –sodeluje kot partner, ki bo pripravil da nove stvari sploh uporabljajo. na tem področju so raziskave še vkomercialni izdelek, ki bo po regula- Predvsem pa je pri pripravi in razi- predkliničnih fazah: upanje je veliko,torni odobritvi lahko prišel v rutinsko skovanju novih rešitev najpomemb- pozitivnih rezultatov pa zaenkratuporabo. Dosedanje raziskave kažejo, nejše razumevanje psihologije posa- malo.da ni zadržkov v zvezi z uporabnostjo meznika. Ker se ljudje med saboza bolnika, dokazati je treba le, da je razlikujejo, ni mogoče pričakovati, da Tako nam zaenkrat na ravnivarna v vseh življenjskih položajih, bi ista naprava ustrezala vsem. rutinskega zdravljenja sladkornetudi skrajnih, kot je stradanje ali bolezni ostane razvoj tehničnihnaporna telesna dejavnost. Na koncu naj bi razvoj prinesel pripomočkov, predvsem umetne presaditev trebušne slinavke ali trebušne slinavke, ki bo dovajalaKaj pa številne aplikacije, ki s vsaditev bionične trebušne slinav- inzulin s pomočjo zaprte zanke in kipomočjo pametnih telefonov ke. Kako daleč v izvedbi so te ideje? bo za rutinsko uporabo predvidoma dostopna že konec leta 2018. Presaditev trebušne slinavke je predvsem v povezavi s presaditvijo Tadej Battelino vodi Klinični oddelek za endokrinologijo, mednarodnih revijah, ki jih indeksira SCI, objave pa imajodiabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki Ljubljana letno več sto citatov. Strokovno sodeluje z najuglednejšimiin obenem vodi Katedro za pediatrijo na Medicinski fakulteti ustanovami v Evropski uniji, Izraelu in Združenih državahv Ljubljani, kjer je tudi prodekan za raziskovalno dejavnost. Amerike. Letno organizira več mednarodnih strokovnihLeta 2014 je za svoje raziskovalno delo prejel Zoisovo srečanj, kongresov in šol, kjer prenaša lastno vrhunskonagrado. Šest let je bil urednik European Journal of Endocri- znanje v tujino. Raziskovalno delo je financirano s progra-nology, trenutno je v uredniških odborih Paediatric Diabetes mom in projekti ARRS, projekti Evropske komisije, projek-in Journal of Pediatric Endocrinology and Metabolism. Obja- tom Nacionalnega inštituta za zdravje iz ZDA, pa tudi Helem-vil je 166 mednarodnih znanstvenih člankov, ki so bili v sly Charitable Trust iz ZDA. Več kliničnih raziskav v zgodnjihzadnjih desetih letih citirani več kot 7500-krat. fazah izvaja tudi za komercialne naročnike. Jedro dela, ki je izrazito timsko in interdisciplinarno, je usmerjeno v celostno Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni obravnavo težko bolnih otrok in njihovih družin ter v reinte-presnove Pediatrične klinike letno obravnava 12.000 ambu- gracijo težko kronično bolnih otrok v vsakdanje življenje.lantnih bolnikov in dobrih 1300 v bolniškem oddelku, poleg Klinično delo temelji na najvišjih mednarodnih standardih inteka pa nekaj tisoč bolnikov v funkcionalni diagnostiki. V rednem sledenju kazalcev kakovosti v okviru Evropske unije.zadnjih letih objavi povprečno 15 člankov v najbolj uglednih

Revija ISIS1Z2bornicaMarec 2017Zavarovanje Dental – poročiloo novih aktivnostih OZB-ja Odbor za zobozdravstvo (OZB) je na Zvezo –– zavajanje v zvezi s popustom na cene storitevpotrošnikov Slovenije naslovil dva dopisa glede – popust velja samo za ozek krog storitev izspornega produkta Zavarovanje Dental, ki ga trži cenika;Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, D.V.Z. Zve-za potrošnikov Slovenije je sprejela argumente –– pri oglaševanju z letaki (zobna miška) gre zaOZB-ja in v sporočilu za javnost z dne 24. 1. 2017 neetično in nestrokovno primerjavo ocenenavedla ugotovitve, zakaj meni, da gre pri trže- stroškov v Sloveniji ter na Hrvaškem, saj ninju produkta za zavajanje potrošnikov. Zveza jasno, kakšna je kakovost primerjanihpotrošnikov Slovenije je v zvezi s produktom storitev, poleg tega je primerjava oblikovanapodala tudi prijavo na Tržni inšpektorat RS. zgolj na podlagi osmih (8) neimenovanih izvajalcev v Sloveniji.« Zveza potrošnikov Slovenije je navedla Zveza potrošnikov Slovenije je navedla, danaslednje razloge, na podlagi katerih zaključuje,da gre pri trženju zavarovalnega produkta za šteje za nepoštene tudi naslednje pogodbenezavajanje: pogoje, ki so del zavarovalne pogodbe:–– »poudarek na strokovni obravnavi brez –– »samodejno podaljševanje zavarovanja, čakalnih vrst, čeprav zavarovanje tega v razen če ga zavarovanec prekine 3 mesece resnici ne omogoča: gre namreč za samoplač- pred iztekom zavarovalnega leta; niško storitev, kjer čakalnih vrst pri nas v –– pravica do kritja v višini 150 € na vsakih vsakem primeru ni; 5 let, po pridobitvi pravice ga morate uvelja-–– slabo izpostavljeno dejstvo, da zavarovanci viti v enem letu; lahko uveljavljajo pravice iz zavarovanja –– jamstvo za raka ustne votline velja šele po izključno na kliniki iz Zagreba; 6 mesecih čakalne dobe (od datuma začetka–– opustitev navedbe, da zavarovanje ne krije zavarovanja, če so vse premije plačane); potnih stroškov zavarovanca; –– po izplačilu zavarovalne vsote v primeru raka–– zelo nizka zavarovalna vsota: v primeru raka ustne votline jamstvo za raka preneha, v ustni votlini kritje le 5.000 EUR (zelo malo, premija pa tudi vnaprej ostane enaka.« glede na višino premij) in za zobozdravstvene Celotno besedilo obvestila Zveze potrošnikov storitve le 150 EUR na vsakih 5 let! (v tem Slovenije lahko najdete na tej povezavi: https:// času boste plačali 300 EUR premij); www.zps.si/index.php/osebna-nega/zavarovanje–– zavajanje o obsegu zavarovanja, saj mora -in-pravice-pacientov/8311-ali-vzajemna-s- zavarovanec vse storitve plačati sam, z ponudbo-in-oglasevanjem-zobozdravstvenega- izjemo letnega pregleda in ortopana; zavarovanja-dental-zavaja Sabina Markoli, dr. dent. med. Odbor za zobozdravstvo predsednicaDragi kolegi, kolegice, prijatelji in prijateljice,mojo družino je poleti doletela težka izguba moža, očeta, vašega kolega Guillerma Martineza. V tem času smo bilideležni podpore in pomoči prijateljev, znancev in številnih neznancev, ki se jih je naša usoda dotaknila. Vsaka tragedija se zdi tistim, ki jo doživljajo, največja možna in ni kriterija, s katerim bi lahko primerjali trpljenjedružin, ki jih prizadene huda bolezen, prometna nesreča, vojna ali umor. Dejstvo je, da ste se številni med vami s svojimprispevkom odločili pomagati prav moji družini. Ker z vsemi vami ne morem stopiti v stik osebno, se ob tej priložnostivsem iskreno zahvaljujemo za izkazano podporo. V družini smo zelo hvaležni tudi Zdravniški zbornici, Fidesu in Mini-strstvu za zdravje. Še posebej se zahvaljujemo zaposlenim v Splošni bolnišnici Izola, ki so ponovno pokazali, da je Memo delal v srčnemkolektivu. Maša Šukunda v imenu družine

Revija ISIS Zbornic1a3Marec 2017 Na podlagi 22. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016 (uradno prečiščeno besedilo)) ter 19. in 30. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM NADOMESTNE VOLITVE za poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije za volilno enoto LB3 (Ostali iz UKC in drugih ustanov) Ljubljanske regije bolnišničnega in specialističnega zdravstva za 21. marec 2017Poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije Na podlagi 22. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016 (uradno prečiščeno besedilo)) ter 19. in 30. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM NADOMESTNE VOLITVE za poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije za volilno enoto LBF (Medicinska fakulteta) Ljubljanske regije bolnišničnega in specialističnega zdravstva za 21. marec 2017Poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS1A4ktualnoMarec 2017Akad. prof. dr. Uroš Skalerič,dr. dent. med., prejemnikZoisove nagrade zaživljenjsko deloProf. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., Oddelek za dodiplomski študijskiprogram dentalne medicine MF ULV Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je 21. novembra 2016 potekala slavnostnapodelitev nagrad za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavno­sti v Republiki Sloveniji za leto 2016. Dan podelitve nagrad je velik praznik za Slove­nijo, saj sta izkazana najvišja čast in priznanje vrhunskim znanstvenikom, ki soprispevali k ugledu svojega področja doma in v svetu. Oddelek za dentalno medi­cino pri Medicinski fakulteti si šteje v posebno čast, da je prejemnik najvišje letoš­nje nagrade – Zoisove nagrade za življenjsko delo, naš dolgoletni učitelj, nekdanjipredstojnik odseka za dentalno medicino in bivši prodekan akad. prof. dr. UrošSkalerič. Ugledna nagrada, ki jo je nagrajenec prejel, odličnosti področja parodontologije in ustnihni le priznanje zanj osebno, ampak tudi promoci- bolezni v Sloveniji in svetu. Kot je na prireditvija dentalne medicine v domačem in širšem dejala ministrica za izobraževanje, znanost inmednarodnem prostoru. To visoko priznanje šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič, »je podeli-prof. Urošu Skaleriču doživljamo na Stomatolo- tev največjih dosežkov izrekanje priznanjaški kliniki in Medicinski fakulteti Univerze v izjemnim posameznikom, ki zmorejo in znajoLjubljani kot posebno čast in izraz znanstvene vztrajno graditi svoje področje znanosti, gaAkad. prof. dr. Uroš Skalerič med prejemniki najbolj prestižnih slovenskih nagrad in priznanj v znanosti na slavnostnem podijuv dvorani Cankarjevega doma.

Revija ISIS Aktualn1o5Marec 2017ustvariti mednarodno prepoznavnega Akad. prof. dr. Uroš Skalerič ob prejemu Zoisove nagrade za življenjsko delo, ki mu join imena njihove institucije ponesti v podeljuje predsednica Odbora RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanjesvet.« ambasador znanosti RS in Puhovo priznanje prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Nagrado je akad. prof. dr. Uroš vplival na sodobno poučevanje v znanstveniku, zahvaljujemo za dolgo-Skalerič prejel za dolgoletno znan- svoji stroki. V klinično prakso je letno aktivno sodelovanje in prizade-stvenoraziskovalno delo, s katerim je vnesel vrsto inovativnih rešitev, vanje k prepoznavnosti in razvojuprispeval nova spoznanja o boleznih sodeloval pa je tudi s slovensko znanosti ter k prepoznavnosti Slove-obzobnih tkiv in tako obogatil zaklad­ industrijo, in sicer pri uvedbi laserjev nije v mednarodnem prostoru. Obnico svetovnega znanja tega področja, v zobozdravstvo. prejemu prestižne nagrade za njegovoza kar je bil že nagrajen z najvišjimi vrhunsko delo mu izražamo dolžnodomačimi in tujimi priznanji. Odbor O svojih raziskavah je poročal na spoštovanje in čestitke, hkrati pa muRS za Zoisovo nagrado, Zoisovo številnih vabljenih predavanjih na želimo obilo zdravja in čilosti.priznanje, priznanje ambasador tujih univerzah in kongresih terznanosti RS in Puhovo priznanje je strokovnih srečanjih. Bil je predsed-njegove izjemne dosežke povzel v nik Evropskega odseka Mednarodnenaslednji obrazložitvi: zveze za stomatološke raziskave, Evropske federacije za parodontolo- Življenjska pot akad. prof. dr. gijo in Mednarodne akademije zaUroša Skaleriča se je vila med parodontologijo, kar odseva njegovkliničnim in raziskovalnim delom. Po izjemen ugled in nesporen prispevekdoktoratu in specializaciji na k razvoju dentalne medicine tudi vmedicinski fakulteti je bil dvakratni svetovnem merilu.Fullbrightov štipendist in gostujočiprofesor na Univerzi Emory in Spoštovanemu profesorju ob tejkasneje na Nacionalnem inštitutu za visoki časti iskreno čestitamo in sestomatološke raziskave v Bethesdi, mu, kot odličnemu strokovnjaku inZDA. Po vrnitvi je postal redniprofesor na medicinski fakulteti inznanstveni svetnik Instituta JožefStefan, saj je povezal svojeraziskovalno delo z neposrednimprenosom v klinično prakso naCentru za ustne bolezni inparodontologijo Stomatološke klinikeUniverzitetnega kliničnega centraLjubljana in Instituta Jožef Stefan ins tem zasejal seme pri nas tedaj šeslabo razvite parodontologije. Jeredni član SAZU in častni članAmeriške akademije zaparodontologijo. Raziskovalni opus prof. dr. UrošaSkaleriča vsebuje več področij:raziskave zobnih in obzobnih tkiv zmetodami magnetne resonance,epidemiološke raziskave ustnihbolezni in parodontalne bolezni,etiopatogenezo parodontalne bolezni,parodontalno medicino in novemožnosti zdravljenja parodontalnebolezni. Vzgojil je generacije stomatolo-gov in uvedel poklic ustnega higieni-ka, ki je nepogrešljiv člen pri prepre-čevanju bolezni zob in obzobnih tkiv,ter kot prodekan medicinske fakultete

Revija ISISA16ktualnoMarec 2017Uvedba elektronskih kliničnih potiv Splošni bolnišnici IzolaAsist. Patricia Blatnik, mag. ekon. ved, Fakulteta za management, Univerza na PrimorskemLea Jensterle, Fakulteta za šport, Univerza v LjubljaniProf. dr. Matej Tušak, dipl. psih., Fakulteta za šport, Univerza v LjubljaniUvod bodo omogočali popolnejši nadzor nad lizo, prikazati izboljšave pri uvedbi kompleksnimi procesi. Uvedba klinič- elektronskih kliničnih poti in prikazati Menedžment javnih in neprofitnih nih poti v procese zdravstvene oskrbe rezultate uvedbe elektronske kliničneorganizacij se v sodobnem času vse postaja zahteva sodobnih zdravstvenih poti za dnevno bolnišnico in elektron-bolj zaveda, da mora imeti učinkovito sistemov, ki želijo ohranjati kakovost ske klinične poti za negovalni oddelek.strategijo, če želi, da organizacija dela navkljub finančnim pritiskom terizpolni svoje poslanstvo, namen in slediti sodobnim smernicam in določi- Elektronskecilje ter v prihodnjih letih ustvari lom v zdravstvu. Čeprav so klinične klinične potidodano vrednost in konkurenčno poti po večini še zmeraj prisotne vprednost. Kljub temu pa nekateri papirnati obliki, pa se postopoma Klinična pot zajema zdravstvenoavtorji (1) navajajo, da so v večini vedno bolj uveljavljajo elektronske oskrbo tipične vrste pacientov naprimerov oz. v kar 70 odstotkih klinične poti, ki imajo pred papirnati- različnih ravneh, kamor uvrščamoresnični problemi posameznih organi- mi številne prednosti predvsem zaradi predbolnišnično oskrbo, oskrbo vzacij posledica slabe izvedbe in ne urejene dokumentacije in boljše bolnišnici in oskrbo po odpustuslabe strategije. Vsekakor pa je dej- preglednosti nad procesi. pacienta iz bolnišnice oz. vse vrstestvo, da postaja okolje, v katerem zdravstvene oskrbe. Lahko vključujedelujejo javne in neprofitne organiza- V Splošni bolnišnici Izola (v tako sklop diagnostičnih kot tudicije, vse bolj negotovo in nepredvidlji- nadaljevanju SB Izola) je bila oprav- terapevtskih dejavnosti, ki se izvajajovo (2). Med take organizacije spadajo ljena optimizacija in informatizacija za posamezno vrsto pacientov vtudi slovenske splošne bolnišnice, ki bolnišničnih procesov s pilotno predvidenem zaporedju in časovnemse srečujejo z vedno večjimi finančni- uvedbo elektronskih kliničnih poti. V poteku dejavnosti (4). Klinična potmi in organizacijskimi težavami. prvi fazi je ekipa strokovnjakov za obsega torej celotno oskrbo pacienta,Nekateri avtorji (3) navajajo, da so klinične poti in informatizacijo, v in sicer od začetka do konca obravna-slovenske bolnišnice še daleč od sodelovanju s celotnim večdisciplinar- ve ter pod vodstvom celotnega večdis­optimalnega stanja na omenjenem nim zdravstvenim timom, ki je delež­ ciplinarnega zdravstvenega tima.področju. Bolnišnice se zavedajo, da je nik pri posamezni klinični poti,neugodna gospodarska situacija sodelovala pri premostitvi začetnih Klinične poti postajajo v okvirupovzročila velike pritiske na javne težav pri vpeljevanju kliničnih poti v zdravstvenih sistemov že povsemustanove, ki so deležne krčenja prora- prakso. V drugi fazi pa je bila oprav- uveljavljen pojem, ki prihaja v ospred-čunskih sredstev. Plačniki zahtevajo ljena pilotna informatizacija izbranih je tudi v slovenskem prostoru. Izkuš-reorganizacijo bolnišnic, optimizacijo kliničnih poti. Glavna izziva sta bila nje kažejo, da ima uvedba kakovo-procesov, večjo učinkovitost in uspeš­ omogočiti ustrezno napredno infor- stnih kliničnih poti ključno vlogo prinost, zato je ena od priložnosti, ki macijsko podporo, ki bo uporabniku izboljšanju kakovosti zdravljenja inponuja odgovor na opredeljeno prijazna, hkrati pa izbrati tudi primer- nege brez dodatnih finančnih obreme-problematiko, prenova in informatiza- na orodja za analitiko. nitev za izvajalce, ker upošteva dvecija poslovanja. V zadnjih letih se najpomembnejši vodili sodobnihvedno bolj povečuje dostopnost Namen članka je predstaviti zdravstvenih sistemov: povečanje pro-visokotehnoloških informacijskih orodja in proces uvedbe elektronskih duktivnosti, učinkovitosti in uspešno-rešitev, zato je za bolnišnice to velika kliničnih poti za posamezne procese sti. Nekateri avtorji (5) navajajo, dapriložnost za uvedbo in razvoj celovi- obravnav, ki se izvajajo na Oddelku za lahko na tak način pridemo tudi dotih informacijskih sistemov, ki bodo kirurgijo in Oddelku za interno medi- različnih ekonomskih analiz naprilagojeni specifičnim potrebam in cino SB Izola. Skladno z namenom je področju zdravstva, ki so v današnjih cilj opredeliti pojem elektronskih časih še v povojih. Kot prikazujejo kliničnih poti, predstaviti SWOT-ana-

Revija ISIS Aktualn1o7Marec 2017nekatere raziskave (6–12), je uvedba Elektronske klinične poti so podatkov v informacijskem sistemukliničnih poti povezana s številnimi klinične poti v elektronskem zapisu bolnišnice ter čim hitrejše in avtoma-prednostmi, izmed katerih lahko oz. z drugimi besedami informatizi- tizirano dopolnjevanje z novimiizpostavimo predvsem zmanjšanje rana oblika papirnatih kliničnih poti. dejstvi. Na ta način zmanjšamo časzapletov v času zdravljenja v bolnišni- V prvi vrsti omogočajo prijazen, za birokracijo, zmanjšamo številoci, izboljšanje dokumentacije, zmanj- urejen in sledljiv dokumentacijski napak pri vnosu, izognemo se podva-šanje ležalne dobe in boljše operativ- sistem, ki od uporabnikov ne zahteva janju, izboljšamo kakovost obravnaveno vodenje procesov ter s tem prepisovanja podatkov, potrebnih za in tako tudi zmanjšamo stroške oz.zmanjšanje bolnišničnih stroškov. izvajanje procesa (npr. zgodovinskih jih bolje obvladujemo. Na drugiKlinične poti so ena glavnih metodo- podatkov, podatkov za morebitne strani pa pridobimo tudi močnalogij za organizacijo in koordinacijo analize ali primerjave), v elektronsko orodja, kjer se iskanje, urejanje inprocesov oskrbe (13). obliko, ampak le izbiranje že zbranih pregledovanje podatkov izvajaTabela 1: SWOT-analiza pri uvedbi elektronskih kliničnih potiOpredelitev notranjih prednosti Opredelitev notranjih pomanjkljivosti–– P rijazen in urejen dokumentacijski sistem, ki od izvajalcev zdravstvenih –– O bičajno so pri posamezni elektronski storitev ne zahteva prepisovanja podatkov, ampak le izbiranje klinični poti vključeni predvsem zdravniki podatkov, že zbranih v informacijskem sistemu bolnišnice. in medicinske sestre, medtem ko vodstvo–– Hitrejše in avtomatizirano dopolnjevanje z novimi dejstvi. Na ta način in podporne službe pri tem opazno ne zmanjšamo čas za birokracijo, zmanjšamo število napak pri vnosu, na sodelujejo. drugi strani pa pridobimo močna upravljavska orodja. –– Zdravstveni tim mora elektronske klinične–– M ožnost pregledovanja elektronskih kliničnih poti z različnih lokacij in poti sproti posodabljati in jih prilagajati naprav. novim načinom zdravljenja, kar zahteva nekaj–– M ožnost hkratnega deljenja informacij različnim deležnikom in dodatnega delovnega časa. izboljšan timski način dela. –– Ob uvajanju elektronskih kliničnih poti je–– Olajšano je analiziranje odklonov, poročanje o zapletih in primerljivost potrebno spremeniti tudi organizacijsko rezultatov znotraj posameznega izvajalca zdravstvenih storitev ter med kulturo organizacije, kar se običajno ne zgodi njimi. čez noč.–– Zmanjšanje možnosti napak pri vnosu podatkov o obravnavah. –– Obstaja možnost, da pri nekaterih zaposlenih–– O dpravi se podvajanje informacij in poveča kakovost podatkov. naletimo na odpor pri uvajanju novosti.–– Zmanjšanje možnosti zapletov v času zdravljenja v bolnišnici. –– Možnost nedelovanja programske opreme in–– Izboljšanje dokumentacije, osnova za določitev internih postopkov in nezdružljivost z obstoječim informacijskim standardov. sistemom bolnišnice.–– Boljša sledljivost zdravstvene oskrbe pacienta, kar omogoča boljše načrtovanje, upravljanje in vodenje strokovnih elementov, pa tudi Opredelitev zunanjih pretenj – nevarnosti administrativnih elementov zdravstvene organizacije. –– Obstaja nevarnost, da bo plačnik zdravstvenih–– Krajše ležalne dobe.–– I zboljšano operativno vodenje procesov. storitev zaradi učinkovitejšega poslovanja–– Spremljanje in reorganizacija procesov omogoča izboljšanje določenim storitvam nižal cene. učinkovitosti in hkratno povečanje ravni kakovosti oskrbe. –– S strani plačnika in pacientov se–– Zmanjšanje bolnišničnih stroškov. lahko pojavijo določeni pritiski zaradi–– Povečanje kakovosti preko celotnega procesa z izboljšanjem pacientovih podrobnejšega spremljanja napak ter izidov. odklonov.Opredelitev zunanjih priložnosti –– Pričakovanja pacienta so lahko bistveno višja.–– Z Ministrstva za zdravje vse bolj pogosto prihajajo zahteve po razvoju –– Obstaja nevarnost tudi za tožbe, ker klasičnih kliničnih poti in uvajanju novih elektronskih kliničnih poti. elektronske klinične poti pacientu omogočajo–– P ovečanje števila pacientov, ki želijo biti obravnavani v izbrani vpogled v celotno dokumentacijo in bi ob bolnišnici. morebitnih nepravilnostih ali odklonih–– Boljša prepoznavnost bolnišnice v slovenskem in evropskem merilu, kar lahko elektronske klinične poti uporabil kot omogoča tudi večjo možnost za akreditacijo. dokazno gradivo.–– Bolnišnica, ki je bolj učinkovita, lažje pridobi sponzorstva, donatorstva, ki predstavljajo vir dodatnih finančnih sredstev.–– Možnost trženja nadstandardnih storitev.–– Ponudba novih zdravstvenih storitev v okviru sodelovanja z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev.–– B olnišnica zaradi kakovostnejše in učinkovitejše obravnave pridobi proste zmogljivosti, ki jih lahko nameni za nove programe.–– Boljše sodelovanje s primarnim zdravstvom.–– Promocija pacientove varnosti.

Revija ISISA18ktualnoMarec 2017neposredno v procesu zdravljenja SWOT-analiza pri zuje Tabela 1. SWOT-analiza je bilapacienta. uvedbi elektronskih izvedena skupaj s celotnim bolnišnič- kliničnih poti nim timom in ekipo za informatizacijo Tako na mikroravni (bolnišnica) kliničnih poti, in sicer po uvedbikot na makroravni (država) je SWOT-analiza je metoda strateš­ elektronskih kliničnih poti v SB Izola.seveda najbolj zanimiv pozitiven kega načrtovanja, ki želi v določenemvpliv zmanjšanja napak pri vnosu poslu ali projektu ugotoviti prednosti Rezultati uvedbepodatkov o obravnavah, kar ob (angl. strengths), slabosti (angl. elektronskih kliničnihuporabi analitičnih orodij in orodij weaknesses), priložnosti (angl. poti v SB Izolaposlovne inteligence omogoči takoj- opportunities) in nevarnosti (angl.šnja poročila o izvajanju obravnav in threats). Tehniko je izoblikoval Albert SB Izola je imela pred uvedbodejanskih stroških ter uporabljenih Humphrey, ki je v letih 1960 in 1970 elektronskih kliničnih poti izoblikova-virih, potrebnih za njihovo izvajanje. vodil zborovanje na univerzi v Stan- nih že nekaj kliničnih poti v papirnatiKakršnakoli optimizacija zdravstve- fordu in uporabil podatke podjetij s obliki, ki so dosledno vključene vnih in drugih podpornih procesov seznama Fortune 500 (14). določene procese obravnav. Nekatere(npr. razporejanje osebja, uporaba med njimi pa se v praksi ne uporab-dvoran in opreme, optimizacija Uvedba kliničnih poti in elektron- ljajo ali pa se ne izpolnjujejo dosle-nakupov opreme, načrtovanje skih kliničnih poti v SB Izola prinaša dno. Čeprav bi njihova uporabazaposlitev) ter določanje vrednosti določene prednosti, pomanjkljivosti, prinesla veliko ugodnosti, pa pred-povračila stroškov za posamezno priložnosti in nevarnosti, ki jih prika- vsem zaradi odvečnega dela, ki gaobravnavo so seveda smiselni le, četemeljijo na dejanskih podatkih iz Klinična pot prakse.   Nalepka bolnika Klinične poti v elektronski obliki Pogovor z bolnikom 4 ‐ 7 dni pred posegom                                se v slovenskem prostoru še niso  uveljavile, saj zaenkrat večina bolniš­nic nima primerne podpore informa-  cijske tehnologije za uporabo elek- Datum pogovora_______________________   tronskih kliničnih poti.Informatizacija kliničnih poti zahteva  Opombe_____________________________ tudi določena finančna sredstva in  spremembe v organizacijski kulturi, Pregledani ste bili v naši ambulanti. Naročeni ste na operativni poseg operativni poseg. saj elektronske klinične poti podpirajo  preglednost dela, obravnave, časa ter Ste že obiskali svojega zdravnika?              da     ne_________________________ virov. Nekateri avtorji (14) navajajo,  da kljub temu v nekaterih državah Ste že opravili naročene preiskave?              da     ne_________________________ znotraj Evropske unije že obstajajo  primeri uvedbe elektronskih kliničnih Ste obiskali anesteziološkio ambulanto?       da  ne (naročim) Kdaj?________________ poti. Tako so v eni izmed belgijskih  bolnišnic uvedli elektronsko klinično S seboj prinesite vso dokumentacijo o drugih boleznih in spisek zdravil, ki jih jemljete  redno (preiskave ne smejo biti pot za področje srčno-žilnih bolezni, starejše od 14 dni). na Nizozemskem so razvili klinično  pot za premostitveno operacijo Zdravila za sladkorno bolezen ne smete vzeti. koronarnih žil in nekatere srčno-žilne  bolezni, na Danskem pa so uvedli Jemljete zdravila Marevan, Sintrom?                da  ne elektronsko klinično pot za srčni  infarkt in pljučnega raka. Največji Ste tablete že zamenjali z injekcijami ?                da  ne   korak so dosegli v splošni bolnišnici (5 do 7 dni pred operacijo) De l’Hospitalet v Barceloni, kjer so se  lotili sistema standardnih operativnih  Vsa svoja zdravila prinesite s seboj. postopkov. Razvili so 15 elektronskih  kliničnih poti, ki povezujejo sedem Zjutraj, na dan operacije zaužijte zdravila, ki jih jemljete redno s požirkom vode. oddelkov, operacijske sobe, oddelek  za pripravo na kirurgijo, negovalni Ste opazili kakšno spremembo na koži kjer boste operirani?   da ____________  ne oddelek in bolnišnične farmacevte  (15). Ste se dogovorili kdo bo pršel z vami, oziroma vas bo odpeljal domov?     da  ne    Če zbolite ali iz drugega razloga ne morete priti na operacijo, nas prosim obvestite na tel. številko 051 280 297 ali 05  6606 301 v dopoldanskem času.    Vidimo se torej_________zjutraj ob_______uri v dnevni bolnišnici, v pritličju levo.             Medicinska sestra: _____________________                        Podpis: _____________________                                                 PREDOPERATIVNO OBDOBJE                                                                                      Sprejem bolnika na dan operativnega posega    Datum sprejema _____________________  Stran 1 /9 Klinična pot Slika 1: Osnutek papirnate oblike klinične poti za dnevno bolnišnico.

Revija ISIS Aktualn1o9Marec 2017prinaša izpolnjevanje na papirju, Najprej je bila nameščena in Razvijali in nadgrajevali smo večuporaba kliničnih poti ponekod še ni nadgrajena BPM-platforma Bonita, elektronski klinični poti, in sicerzaživela. Nekaj težav je bilo prisotnih za katero so bili razviti tudi določeni klinično pot za dnevno bolnišnico intudi z vidika uvedbe. Preden je dolo- moduli. Izkazalo se je, da Bonita klinično pot za negovalni oddelek, včena klinična pot dejansko uporabna, zaradi pomanjkanja podpore skup- BPM-sintaksi pa sta pripravljeni šejo je bilo treba pregledati, preizkusiti nosti in dokumentacije ni primerna dve klinični poti: klinična pot zav praksi in na podlagi dejanske izbira za podporo elektronskih Lymsko boreliozo in klinična pot zauporabe tudi dopolnjevati. Prilagodi- kliničnih poti, zato je bila nadgrad­ prekinitev nosečnosti z zdravili. Sledilitev posamezne klinične poti v smislu, nja Bonite zaustavljena. Posledično smo odločitvi, da je bolj smiselnoda le-ta ustreza dejanskemu stanju v smo nadaljevali z namestitvijo, pripraviti dobro uporabniško izkušnjobolnišnici in optimizira procese, prilagoditvijo in nadgradnjo platfor- in koncepte na eni elektronski kliničnizahteva predvsem na začetku določen me Activiti. Upoštevano je bilo poti ter potem te uporabiti tudi pričas in sodelovanje vseh, ki so vključe- namreč tudi dejstvo, da imajo v informatizaciji drugih kliničnih poti.ni v posamezno obravnavo, kar je podjetju SRC Infonet izkušnje zzaradi časovne stiske zaposlenih v uporabo platforme Activiti. Ocenje- Klinična pot zabolnišnici težko zagotoviti. no je bilo, da bi bila integracija dnevno bolnišnico programske opreme BIRPIS (podje- V okviru razvoja in uvedbe infor- tja SRC Infonet) z Activitijem zato SB Izola je za informatizacijomacijske platforme opredeljenih bistveno bolj tekoča. Sistem Activiti klinične poti kot prvo izbrala kliničnokliničnih poti je bila razvita pilotna je bil nadgrajen z novo funkcional- pot za dnevno bolnišnico (Slika 1).informacijska podpora za upravljanje nostjo. Dodana je bil namreč delna Zdravstveni tim je oblikoval kliničnoelektronskih kliničnih poti (procesov podpora mobilnim napravam, pot za dnevno bolnišnico, ki ureja inv bolnišnicah). V več ponovitvah je razviti pa so bili tudi novi interak- poenoti celoten proces obravnave inbila študirana odprtokodna platforma tivni elementi obrazcev (npr. večje odpravlja podvajanja.za podporo poslovnim procesom. tekstovno polje, izbirna polja, izpisIzbrani sta bili dve, ki sta bili podrob- lastnosti iz baze, barvni prikaz Slika 2 prikazuje diagram procesano testirani prilagojeni potrebam – prioritete). te klinične poti ob zaključku prve faze.Bonita BPM in Activiti BPM. Zajema 12 korakov, v katere so vključe-Slika 2: Osnutek diagrama procesa za klinično pot za dnevno bolnišnico.

Revija ISISA20ktualnoMarec 2017Slika 3: Prenovljeni diagram procesa za klinično pot za dnevno bolnišnico.ne medicinske sestre, anesteziologi in zaključeno. V zadnjem delu sledi Klinična pot zazdravniki. Prvi korak vključuje pogo- pooperativno obdobje na oddelku, negovalni oddelekvor z bolnikom, sledi sprejem pacienta odpust, mnenje zdravnika ob odpu-na dan posega, obdobje pred odhodom stu, mnenje medicinske sestre ob SB Izola je za drugo klinično potv operacijski blok, medoperativno odpustu in pogovor s pacientom dan izbrala klinično pot za negovalniobdobje, zgodnje pooperativno obdo- po odpustu. Ko bo prešla testno oddelek (Slika 4). Najprej se je bilobje, odpust iz prebujevalnice, poopera- obdobje, se bo predvidoma še posoda- treba seznaniti s postopkom zdrav-tivno obdobje, pooperativno obdobje bljala in prilagajala spremenjenim stvene obravnave pacienta, ki ga izna oddelku, odpust, mnenje zdravnika potrebam iz prakse. akutne obravnave prestavijo naob odpustu, mnenje medicinske sestre negovalni oddelek, in s kliničnoob odpustu in pogovor s pacientom Dnevna bolnišnica ne more potjo za ta oddelek. Klinična pot jedan po odpustu. učinkovito delovati brez ustrezno bila v prvi fazi podana precej obširno vpeljanih kliničnih poti, kar dokazuje v opisni obliki, zato jo je bilo treba še Slika 3 prikazuje posodobljen praksa tudi v SB Izola. Cilj izdelane predelati in iz nje izluščiti vse glavnediagram procesa iste klinične poti ob elektronske klinične poti je bil zato korake procesa. Izrisan je bil dia-zaključku druge faze. Posodobljen prinesti korenite izboljšave na podro- gram poteka procesa, ki se je posto-diagram procesa zajema 18 korakov in čju dela dnevne bolnišnice. S tem poma še dopolnjeval in informatizi-prav tako vključuje medicinske sestre, razlogom je bila tudi izbrana ravno ral.anesteziologe in specialiste kirurgije. klinična pot dnevne bolnišnice. ZProces se začne s pogovorom s paci- uvedbo prve pilotne elektronske Slika 5 prikazuje prenovljenentom 4–7 dni pred posegom, sledi klinične poti v SB Izola je bil je storjen diagram procesa za klinično pot zasprejem na dan posega, obdobje pred prvi korak v praksi k izboljšavi organi- negovalni oddelek. Diagram vključu-odhodom v operacijski blok, obdobje zacije dela na konkretnem primeru. je 15 korakov, v katere so vključenipred indukcijo, time out, medopera- Pilotna elektronska klinična pot je medicinske sestre, zdravniki, fiziote-tivno obdobje, obdobje ob koncu bila testirana v praksi na »realnih rapevti in tudi socialni delavci.operacije. Hkrati poteka tudi medope- primerih« v dnevni bolnišnici. Na ta Proces se začne z akutno obravnavoracijsko obdobje in dokumentacija način smo želeli pridobiti začetne pred premestitvijo na oddelek, ki jooperacije. Sledi zgodnje pooperativno izkušnje ob vpeljavi ter pridobiti opravljata tako zdravnik kot tudiobdobje, nastavitev spremenljivk, zahteve vseh deležnikov pilotne medicinska sestra. Po zaključkunato pa je pooperativno obdobje uvedbe elektronske klinične poti. akutne obravnave se diagram razveja

Revija ISIS Aktualn2o1Marec 2017 Skrbnik Vrsta procesa DA NE procesaAKUTNA Zdravnik Ocena potrebe po neakutni obravnavi narejena 7. dan hospitalizacije OBRAVNAVA MS Ocena potrebe po neakutni obravnavi narejena 7. dan hospitalizacije Zdravnik Bolnik je zaključil akutno obravnavo Zdravnik Bolnik izpolnjuje kriterije za sprejem v NOI Zdravnik Bolnik in svojci so seznanjeni s premestitvijo Zdravnik Premestitev je bila dogovorjena in usklajena z vodjo negovalnega oddelka Zdravnik V bolnikovi zdravstveni dokumentaciji je opisana ocena potreb po nadaljnji medicinski in neakutni obravnavi oz. paliativni oskrbi MS Ob premestitvi ima bolnik zaključeno dokumentacijo akutne obravnave MS Začetna ocena potreb po ZN narejena ob premestitvi Soc. del. Začetna ocena potreb po socialni obravnavi narejena v enem delovnem dnevu od premestitve 1. TEDEN Fiziot. Začetna ocena potreb po fizioterapiji narejena v enem delovnem dnevu od premestitve MS Pogovor med svojci in vodjo negovalnega oddelka opravljen MS Skupno vrednotenje aktivnosti je bilo izvedeno po prvem tednu hospitalizacije v NONEAKUTNA OBRAVNAVA MS Redni tedenski obisk lečečega zdravnika opravljen MS Bolnik in / ali svojci so seznanjeni s cilji in nadaljnjimi postopki obravnave TEDEN TEDEN TEDEN MS Skupno vrednotenje aktivnosti je bilo izvedeno po drugem tednu hospitalizacije v NO 3. 2. Zdravnik Redni tedenski obisk lečečega zdravnika opravljen MS Bolnik in / ali svojci so seznanjeni s cilji in nadaljnjimi postopki obravnave MS Skupno vrednotenje aktivnosti je bilo izvedeno po tretjem tednu hospitalizacije v NO Zdravnik Redni tedenski obisk lečečega zdravnika opravljen Zdravnik, MS Pri bolniku se predvideva prekoračitev dogovorjene ležalne dobe MS Bolnik in / ali svojci so seznanjeni s cilji in nadaljnjimi postopki obravnave 4. MS Skupno vrednotenje aktivnosti je bilo izvedeno po četrtem tednu hospitalizacije v NO MS Redni tedenski obisk lečečega zdravnika opravljen MS Bolnik in / ali svojci so seznanjeni s cilji in nadaljnjimi postopki obravnave Zdravnik, MS Pri bolniku je dogovorjena ležalna doba prekoračena MS O odpustu bolnika in datumu odpusta telefonsko obveščena patronažna služba in svojci in /ali institucionalna ustanova oz. ostale službe MS Odpustna dokumentacija vsebuje negovalni zaključek MS Poročilo kontinuirane zdravstvene nege poslano patronažni službiSlika 4: Osnutek papirnate oblike klinične poti za negovalni oddelek.na šest aktivnosti, kjer v prvem Izboljšave pri uvedbi V SB Izola smo z uvedbo elektron-tednu nastopi delo fizioterapevta, elektronskih kliničnih skih kliničnih poti dosegli:socialnega delavca in medicinske poti v SB Izola –– Vzpostavitev učinkovitih insestre, ki pripravi dokumentacijoakutne obravnave. Zdravnik nato S testiranjem elektronskih prem­­ iš­ljenih procesov na podlagiciklično v vsakem tednu opravi kliničnih poti smo ugotovili, da najnovejših dobrih praks doma invizito, medicinska sestra vrednoti vpeljava elektronskih kliničnih poti po svetu ter predstavitev rezulta-aktivnosti in se pogovori s svojci. Pri prinese številne prednosti in odgo- tov lastnih izsledkov. Pri tem smotem lahko pride do akutnega poslab- varja na sedanje težave številnih se osredotočali na načrtnejšošanja zdravstvenega stanja pacienta, bolnišnic pri vodenju in spremljanju izrabo virov in delovnega časa,ki se ga v tem primeru premesti procesov. Klinične poti so odlično znižanje stroškov dela ter razbre-nazaj na klasičen bolnišnični odde- orodje za preverjanje, izboljševanje menitev prezaposlenosti nekaterihlek. V nasprotnem primeru pa sledi in obvladovanje procesov, hkrati poklicnih skupin.obvestilo ob odpustu, dokumentacija pa v elektronski obliki nudijo –– Izboljšanje organizacije dela,in poročilo zdravstvene nege ob primerno podatkovno bazo za pregled nad delovnimi procesi,odpustu. izvajanje analiz. napredek v smeri optimizacije in informatizacije.

Revija ISISA22ktualnoMarec 2017Slika 5: Prenovljeni diagram procesa za klinično pot za negovalni oddelek.–– Identifikacijo ustrezne informacij- nih poti SB Izola prinesla naslednje sistem na to opomni in nadaljnje ske podpore, kar omogoča pre­ konkurenčne prednosti: izpolnjevanje ni mogoče, vse gled­nost procesov, enostaven –– Elektronska oblika kliničnih poti dokler niso vnešeni vsi zahtevani nadzor nad procesi, olajšanje dela podatki. Poskrbljeno je, da izvajal- in minimiziranje administrativnih prinaša uporabniku prijazen način ci zdravstvenih storitev v primeru obremenitev. izpolnjevanja podatkov. Namesto odstopanj od pričakovane obrav- zamudnega pisanja na roko lahko nave pacienta zabeležijo vzroke za–– Identifikacijo in razvoj uporabne- zdravstveni izvajalci izbirajo med ta odstopanja. ga, sodobno zasnovanega in z podanimi možnostmi (s klika- –– Podatki, ki so vneseni v določeno najnovejšimi tehnologijami njem), zapisovati pa je treba zgolj elektronsko klinično pot, pred­s­ podprtega ter delujočega prototi- odklone in posebnosti. tav­ljajo bazo elektronskih podat- pa sistema za dosego najbolj –– Znotraj izbrane elektronske klinične kov, na podlagi katerih se zlahka učinkovite informatizacije obrav- poti so procesi jasno razdeljeni med opravijo določene analize. Razvi- nav pacientov. posamezne izvajalce: zdravniki, dna so vsa morebitna odstopanja, medicinske sestre, administratorji zabeležijo pa se tudi vzroki zanje.–– Vzpostavitev učinkovitih sistemov itd. Vsak izmed zdravstvenih –– Elektronska klinična pot za za identifikacijo potencialnih delavcev v okviru elektronskih zdravstvene delavce pomeni odklonov in napak ter tako prispe- kliničnih poti izpolnjuje svoj del, opomnik dela in jih tako razbre- vali k izboljšanju kakovosti dela. hkrati pa ima vpogled tudi v delo meni stalnega razmišljanja o ostalih; tako jim je omogočen nalogah, ki jih je treba opraviti.–– Povečanje izmenjave znanj in pregled nad tem, kaj je bilo že Z vpeljavo elektronskih kliničnih dobrih praks ter izgradnjo baze opravljeno. Procesi so zlahka poti je omogočena večja pretočnost in ustreznega »know-howa«. sledljivi, hkrati pa je omogočena učinkovitost toka pacientov. Poleg tudi jasna sledljivost pacienta. tega je poskrbljeno, de so podatki, ki–– Vzpostavitev iniciative v javno- –– Z elektronsko obliko kliničnih poti se poročajo po SPP, bolj zanesljivi. -zasebnem partnerstvu, ki po eni je zagotovljeno, da so za vsakega Elektronske klinične poti izvajalcem strani prispeva h kontinuirane- pacienta vnešeni vsi potrebni zdravstvenih storitev omogočajo, da mu izboljševanju javnih zdrav- podatki. Izvajalci zdravstvenih se ključni procesi izvajajo na bolj stvenih storitev, hkrati pa nudi storitev so dolžni izpolniti vsa učinkovit in obvladljiv način. Digitalni okolje za razvoj inovativnih in potrebna polja, ki jih zahteva podatki pa prispevajo k zmanjšanju podpornih informacijskih tehno- določena klinična pot. Če določe- možnosti nepravilnosti in zlorab. logij. no polje pozabijo izpolniti, jih Skozi testno fazo je bilo ugotovlje-no, da je vpeljava elektronskih klinič-

Revija ISIS Aktualn2o3Marec 2017Zaključek običajno postavi pod vprašaj smisel- guide to strenthening and sustaining nost obstoječe organiziranosti, ki jo je organizational achievement, 4th edition. Oblikovanje elektronske klinične ob projektu prenove procesov po San Francisco: Yossey-Bass; 2011.poti je pomemben proces, v okviru pravilu treba premisliti na novo. 3. Robida, A., Kociper, B., Yazbeck, A. M.,katerega moramo določiti prioritetni Primerno zasnovana informacijska Kuhar, M., 2007. Vodstvo bolnišnic infokus klinične poti, ki se bo oblikoval rešitev zato nudi enkratno priložnost kakovost zdravstvene obravnave.za najbolj pogoste primere in znotraj ustanovitelju in lastniku sistema, da Kakovost 2007; 3: 17–22.danih virov (človeških, finančnih, izboljšuje organiziranost sistema v 4. Berginc Dolenšek, A., Hajnrih, B.,kapitalnih itd.) določene zdravstvene celoti. Kadivec, S., Kersnik, J., Kramar, Z.,ustanove. Opisani primeri uvedbe Lednik, L., et al. Metodološka priporočilaelektronske klinične poti za dnevno Z globalnega vidika elektronske za oblikovanje in uvajanje kliničnih poti.bolnišnico in klinične poti za negoval- klinične poti predstavljajo korak Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2006.ni oddelek predstavljajo koristno naprej pri organizaciji procesov in 5. Drummond, M. Sculpher, M. J., Torran-ogrodje, s pomočjo katerega lahko zbranih podatkov. Hkrati sledijo viziji ce, G. W., O‘Brien, B. J., Stoddart, G. L.lokalna zdravstvena skupnost zgradi prihodnosti informatiziranega zdrav- Methods for the economic evaluation ofsvojo individualno klinično pot. stva, ki zdravstveno diagnostiko tesno healthcare programmes, 3th edition. NewOrodje nam jasno pokaže dve možno- povezuje z velikimi podatkovji in York: Oxford University Press; 2005.sti prikaza klinične poti v obliki računalništvom v oblaku, kot tudi z 6. Yazbeck, A. M. Introducing clinicaldiagrama poteka. »mobilnim zdravjem«. Z informatiza- pathways in the Slovene hospital (clini- cijo in mobilnimi storitvami zdrav- cal) setting: professional cultures and Elektronska klinična pot je na eni stveni podatki postajajo lažje dostopni changes in organizational behaviorstrani orodje za sledenje izvajanju tako laikom kot tudi zaposlenim v [magistrska naloga]. Ljubljana: Univerzaaktivnosti in storitev v bolnišnicah, zdravstveni ustanovi, s čimer je v Ljubljani, Ekonomska fakulteta; 2004.hkrati pa tudi informativno orodje za doseženo boljše informiranje, podpo- 7. Hindle, D., Dowdeswell, B., Yazbeck, A.paciente. Poleg tega je orodje, ki ra odločanju in medsebojna komuni- M., 2004. Report of a Survey of Clinicalpredstavlja merilo presoje in primer- kacija med pacienti in zdravstvenimi Pathways and Strategic Asset Planning injav tako za bolnišnice kot tudi za delavci. Obdelava velikih podatkovij 17 EU Countries. http://www.bouwcolle-paciente. Izvajalci zdravstvenih omogoča lažjo dostopnost in pregled­ ge.nl/pdf/english-573.pdf.storitev lahko preko elektronskih nost informacij. Trenutna situacija 8. Hindle, D., Yazbeck, A. M., 2005. Clinicalkliničnih poti dobijo najnovejše kaže, da imajo slovenske bolnišnice pathways in 17 European Union countri-informacije o dobrih praksah glede oblikovanih še vedno manjše število es: a purposive survey. Australian Healthdoločenih obravnav in o nacionalnih kliničnih poti v primerjavi z bolj Review 2005; 29 Suppl 1: 94–104.smernicah, ki se nenehno posodablja- razvitimi zdravstvenimi sistemi. 9. Rotter, T., Kugler, J., Koch, R., Gothe, H.,jo glede na nova spoznanja. Pacienti Prikazani primeri uvedbe elektron- Twork, S., Oostrum, J. M., et al. Alahko po drugi strani dobijo potrebne skih kliničnih poti predstavljajo vzor, systematic review and meta-analysis ofinformacije o predvidenem poteku ki mu je priporočljivo slediti tudi po the effects of clinical pathways on lengthsvojega zdravljenja oz. obravnave in drugih bolnišnicah v Sloveniji. V of stay, hospital costs and patientprimerjajo prakso v svoji lokalni slovenskih bolnišnicah je namreč že outcomes. BMC Health Services Researchzdravstveni ustanovi z drugimi prak­ oblikovanih kar nekaj papirnatih 2008; 19 Suppl 8: 265.sami. Pomembne posredne koristi od kliničnih poti, primerov uporabe 10. Orbanić, A., Yazbeck, A. M., Horvat, B.,uresničitve predlaganih informacij- elektronskih kliničnih poti pa še ni Grašič, K. Optimizing health careskih rešitev lahko nadalje pričakujejo zaslediti. To področje je torej v pri- systems: working in current economicpredvsem upravljalci zdravstvenega merjavi z drugimi razvitimi državami environment. In: Public health in the 21stsistema. Informacije, ki jih potrebuje- na splošno še v povojih. Prav tako century: programme: internationaljo, bi tak sistem zagotavljal brez nimamo nobenega spletnega portala, conference, 15-16 September 2011. Izola:nepotrebnih podvajanj ali preskako- ki bi bil posameznim bolnišnicam v Visoka šola za zdravstvo; 2011. p. 59–60.vanja določenih korakov v zdravljenju pomoč pri oblikovanju kliničnih poti 11. Grašič, K., Ferko, R. Optimizacijapacienta, hitreje, bolj natančno, v in ki bi na enem mestu nudil zbrane procesov in stroškovna učinkovitost vvečjem obsegu in tako rekoč v real- strokovne standarde. zdravstvu. In: Heričko, M., et al. eds.nem času. Bolje, ceneje in hitreje Sodobne tehnologije in storitve: OTSobveščeni bodo lahko sprejemali Literatura: 2012: zbornik sedemnajste konference,kakovostnejše odločitve na področju Maribor, 13. in 14. junij 2012. Maribor:operativnega menedžmenta, bolje 1. Kaplan, R. S., Norton, D. P. The balanced Fakulteta za elektrotehniko, računalni-sledili posledicam svojih odločitev ter scorecard – Translating strategy into štvo in informatiko, Inštitut za informati-hitreje ukrepali. Prenova procesov z action. Boston: Harvard Business School ko; 2012. p. 131–140.intenzivno uporabo informatizacije Press; 2008. 12. Zhang, M. The application and practice of the electronic clinical pathway. Journal of 2. Bryson, J. M. Strategic planning for translational medicine 2012; 10 Suppl 2: public and nonprofit organizations: a A57. 13. Vanhaecht, K. The impact of clinical pathways on the organisation of care processes [doktorska disertacija]. Leuven: Katholieke Universiteit Leuven, Faculteit Geneeskunde; 2007. 14. Hajnrih, B., Kadivec, S., Kramar, Z., Marušič, D., Mate, T., Poldrugovac, M., et al. Priročnik za oblikovanje kliničnih poti. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2009. 15. Humphrey, A. SWOT Analysis for Management Consulting. SRI Alumni Newsletter. SRI International 2005; December 7–8.

Revija ISISA24ktualnoMarec 2017O beguncih in času, ki prihaja.Času konfliktovMag. Miloš Židanik, dr. med., Vaše zdravje, d. o. o., Maribor pogosto opravka s slabimi in manj slabimi odločitvami. V tem [email protected] preprosto nisem vedel, katera odloči- tev je manj slaba. Zame (ter s tem za V zadnjem obdobju, ko opazujem streho nad glavo) in v starih barakah vso mojo družino) in za otroka, ki gasvet, v katerem živimo, se mi vedno železnice. Ko sem prezebal na poti od še nisem poznal.bolj utrjuje prepričanje, da so huma- doma v službo, iz enega topleganistične smeri razumevanja človekove prostora v drugega, sem se spraševal, Po nujnih opravkih našega svetaosebnosti v zmoti, ko trdijo, da se kako lahko tam ljudje v takih razme- smo se tako odpravili še v drug svet.ljudje rodimo dobri. Realnost je, da se rah spijo brez primernih oblačil in Že prej je soproga vzpostavila stik zrodimo polni destruktivne agresije, pa obutve. Moja žena je bila pobudnik eno izmed koordinatork humanitar-čeprav znajo dojenčki pogledati s še družinske donacije, kar pomeni, da nih aktivnosti za begunce v Beogradutako čarobnim nasmeškom. Psihoana- smo zbrali kar precej oblačil, kolikor in že po elektronskem stiku stalitična teorija govori o potrebni jih je pač šlo v naš družinski avto, začutili medsebojno naklonjenost.nevtralizaciji gonske energije, ko opravili smo nakup sredstev za Tako smo se sprva srečali z jugono-libido ali ljubezen nevtralizira de- prehladna obolenja, nakupili smo stalgijo – srbsko, pa tudi najino.struktivno agresijo. Sicer obstaja nekaj sladkarij – in se odpravili. V Resnično veliko nepotrebnih smrti inmožnost denevtralizacije pod zunan­ glavi in srcih so odmevali številni uničenja. Čemu? Pa o tem nismojim pritiskom, pa vendar naj bi bil to scenariji, od katerih sva si nekatere s govorili, le brali drug drugemu mednek končan in zaključen osebnostni soprogo delila, drugih tudi ne. Mene vrsticami, ko smo si izražali naklonje-proces zorenja. Sam vidim ta proces je spremljala zgodba osemletnega nost. Iz zelo različnih svetov, pakot nikoli zaključen in trajno dinami- dečka s pljučnico, ki v prepišni in od vendar v marsičem zelo podobni. Sčen. Opažam, da destruktivna agresija odprtega ognja zadimljeni hali čaka soprogo nama je bilo skoraj nerodno,v ljudeh ni nikoli povsem nevtralizira- na vrnitev brata s Hrvaške. Najverje- ker sva prišla iz tako privilegiranegana. Pravzaprav se moramo ves čas tneje zaman. Povsem sam, brez sveta. Srečala sva žensko, ki že dve letitruditi s svojo budnostjo v vsakodnev- staršev. Po eni strani mi je bilo naj- vse svoje moči podarja beguncem. Nanih življenjskih odločitvah, da se ne bližje vodilo mojega poklica – ko je robu izgorelosti, polna frustracij. Pravprepustimo krepitvi destruktivne pod vprašajem življenje, najprej takrat, ko smo bili pri njej, je pričako-agresije. Zavist, privoščljivost, aro- pomagaj, šele potem se iščejo admini- vala večjo donacijo iz Ljubljane, a kerganca, cinizem in nespoštljivo vedenje strativne rešitve. Za ta primer sem v je prihajala s kombijem, so jih kljubjo krepi. Kot tudi odločitev za poklice, avto dal še staro vojaško platno. vsem urejenim papirjem (ki so jihpovezane z orožjem – vojska, policija, Verjetnost, da bodo naš avtomobil z urejali 14 dni) na meji med Hrvaškomesarji, in konjički, vezani na orožje majhnim otrokom v njem pregledova- in Srbijo vedno znova zavračali.– lovci, ribiči, streljanje. Vsi agresivni li na meji, je bila resnično majhna. Povtisi – risanke, računalniške igrice, drugi strani – kaj potem? Potem, ko In potem srečanje z begunci. Sfilmi. Naš svet je prepoln teh vtisov. otrok pride k sebi. Potrebuje izobraz- ponižanimi, ki jim je bilo odvzeto bo. Šolo. Papirje. Kako je prišel sem? vsakršno dostojanstvo. 16-letni Konec januarja smo se z družino S tem takoj postanem kriminalec. In Ahmet, ki so mu policisti pomahali,odpravili v Beograd. Namen potova- tudi razumem sistemsko prepoved, ki naj pride bliže, in ko se jim je pribli-nja je bil izključno iz našega udobnega je v zaščito osemletnih otrok. Razlogi, žal, so ga pretepli. Pač zato, ker so tovsakdanjega sveta – sin je imel zakaj bi jim kdo želel »pomagati«, so lahko storili. 17-letna brata dvojčka izklavirsko tekmovanje. So nas pa že lahko zelo različni. Bal sem se izgube Iraka sta kazala – eden zlomljen,vsaj mesec dni vsakodnevno spremlja- otrokove identitete, njegove iztrgano- slabo zarasel nos, drugi z nožem pole zgodbe in fotografije beguncev iz sti iz naroda, kulture in vere. Osem let členku porezan prst. Policija naAfganistana in Pakistana, ki v Beogra- je še prenizka starost, da bi lahko bile madžarski meji. Obžalovanja. Da stadu živijo v nemogočih razmerah. V te vsebine v zadostni meri utrjene in se bratranca iz Afganistana registrira-strahu pred deportacijami, ker jim ponotranjene. Bal sem se, da bi v želji, la na Madžarskem, kot jim je bilooblasti (evropske) ne priznavajo več napraviti nekaj dobrega, dejansko naročeno. Po osmih mesecih, ko sta žestatusa begunca, spijo na tleh v nekomu škodil. V življenju imamo bila v Avstriji, so ju deportirali nagaražah (garažnih hišah brez sten, le s Madžarsko, ker so jima tam že odvzeli prstne odtise. In iz Madžarske v

Revija ISIS Aktualn2o5Marec 2017Srbijo. Upanja. Da bodo čez štiri nanje. Tudi na begunce. Še posebej Odnos je vedno stvar dveh. Tamesece padle meje in da bodo smeli nanje. Tudi sistemsko. In, neverjetno, trenutek smo mi močnejši in imamonaprej. Blago opozorim, naj na to ne sicer tako razklana politika si je v tem moč. Del te svoje moči lahkoračunajo preveč, da se bojim, da gredo osupljivo enotna. Kako postaviti ovire, odložimo na račun skupnegastvari prej v drugo smer. Zamolčim, kako preprečiti vstop. sobivanja. Drugim lahko damoda je to razlog odhoda Anglije iz prostor. Kar nekaj ga je. Naš svet boEvrope in da je prej verjetno, da bodo Ko bo pred našimi vrati milijon barvitejši in bogatejši. Je priložnost.čez štiri mesece na mejah tanki. beguncev, jih ne bomo mogli ustaviti. Marsikaj se lahko od beguncevMenda je v Turčiji na beg v Evropo Če bodo naši tanki začeli streljati, naučimo. Predvsem to, da naš svet nipripravljenih 15 milijonov ljudi. bodo najprej ubili, kar je še ostalo samoumeven, da je dragocen in da gaKamorkoli pogledam, vsepovsod dobrega v nas. Potem bodo pobili lep moramo varovati in obvarovati za vsenežni, hvaležni, nasmejani obrazi. A del beguncev. In potem bodo begunci Zemljane. Če se bodo odvijalizavedamo se, ko jih opazujemo, da jih pobili nas. Če bodo slučajno pobili vse neprijazni, črni scenariji, to potem nibodo naši vojaki in policisti brez begunce, se bomo naenkrat znašli v stvar naše odgovornosti, temvečrazloga pretepli enkrat preveč. In državi, ki bo v agresiji požrla samo tistega, ki jih bo ustvaril in sprožil. Mitakrat ljubezen, ki jim sedaj še sije iz sebe. Ko človek dvigne puško na bi v tem primeru samo odprli vrata inoči, ne bo več zmogla nevtralizirati drugo nedolžno bitje, mora najprej ponudili roko. Res bi se izpostavili innjihove agresije. In takrat bo konec. ubiti dobro v sebi, da lahko ubije postali bolj ranljivi. A ne bi bili mi drugega. In ko drugih ni več, dvigne tisti, ki bi ugasnili upanje na boljši Zavedam se, da ni dobrih rešitev. puško na svoje družinske člane in jutri, to ne bi bila več stvar našeZa te je že dolgo prepozno. Pa tudi prijatelje. Temu se potem strokovno odgovornosti.ameriški politiki, ki so si vzeli v roke reče PTSD (posttravmatska stresnaškarje in platno ljudstev Iraka, Sirije, motnja), izraz, ki je zaradi pogoste Naš tretji dan obiska BeogradaJemna, Afganistana, Pakistana in rabe že dolgo del vsakdanjega jezika. smo šli na Kalemegdan in obtičalivsepovsod drugod, tudi Srbije, nikoli To je torej v vsakem primeru slaba med srednjeveškimi mučilniminiso slišali jezika ljubezni, samo odločitev. napravami. Očitno smo potrebovaliagresije in denarja. Igra moči, ki jo dokaz, da se človeštvo v vseh tisočtako dobro obvladajo, je igra agresije. Če odpremo vrata in spustimo letih ni prav nič spremenilo. Nesmi-Pa saj tudi Slovenci nismo imuni na begunce v državo, odpremo vrata selna destruktivna agresija, zlorabaagresijo. Bolj so ljudje deprivilegirani, ljubezni. Kaj se bo potem zgodilo, ne moči institucij in trpljenje nemočnihbolj se znamo z agresijo spraviti vem. Niti ne morem vedeti. A to na vsakem koraku. V preteklosti in potem ni več v mojih, v naših rokah. danes. Lov na čarovnice v srednjem veku, lov na čarovnice danes. Ko smo se vračali, smo se vračali trije. Tistega osemletnega fantiča nismo srečali. Naša srbska prijateljica ga ni poznala osebno, čeprav je zanj slišala. Tako sem zanj samo pustil škatlico antibiotikov. Nisem vedel, ali me prevzema občutek olajšanja ali obžalovanja, da ga nismo srečali. Na poti domov nas niso niti enkrat pregledali, le pokimali so in usmerili naprej. Bojim se, da nas kmalu čaka dilema, kaj storiti ob množici begun- cev. Ne vem, ali mi bo v olajšanje, da bodo odločitev sprejemali politiki. Tako so že nakazali, kaj se bo zgodilo – s sprejemanjem restriktivnejše zakonodaje. Bojim se vseh sovražnih govorov, ki se bodo zgrinjali v medi- jih, od TV, časopisja, do družbenih omrežji. Bojim se podpihovanja sovraštva in destruktivne agresije. Bojim se Slovencev.

Revija ISISI2z6EvropeMarec 2017Zdravstveni centri?Mi zdravniki to znamo!(Gerd M. Ivanic)Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Za politiko je to »zdravstveni obrat«, v katerem ringologija itn. Tako je možnabodo tudi zdravniki. Za razvoj nepremičninskih standardizacija in vsi prostoripodjetnikov je to bolezenski poskus, da bi zapolnili morajo ustrezati kakovostnimprostore. Za zdravnike to pomeni možnost delati v merilom ÖQMed.timu, v katerem se strokovna področja prekrivajoin v katerem imajo vsi dostop do skupnih virov. Prednosti za zdravnika:Doslej so bile te možnosti pravno zelo omejene. –– možnost delovanja v interdi-Zdravnik ne more zaposliti zdravnika. sciplinarnem timu; Zdaj, ko je politika začela spoznavati velikan- –– zelo majhni začetni stroški;ski potencial zdravniških centrov, naj bi vse to –– na voljo celotna infrastruk-postalo možno. tura in logistika. V zdravniškem (zdravstvenem) centru bopacient tisti, ki bo najbolj pomemben. V dobro Vir: AERZTE Steiermark,delujočem zdravstvenem centru so naloge in januar 2017pristojnosti razdeljene med zdravnike, terapevtein organizacijske time. V najboljšem primeru se Opomba: Zvezna ter vse deželne zdravniškezdravniku ne bo treba ukvarjati z nemedicinski- zbornice ostro nasprotujejo politiki (ministricimi nalogami. Slednje se začne z dogovarjanjem dr. Sabine Oberhauser), ki postopno uvajaza termine, položaj, parkirne prostore, vse do reformo zdravstvenega sistema. Primarnaopreme z računalniki. oskrba bo – menda po vzoru iz skandinavskih držav – prenesena v zdravstvene (zdravniške?) Vsi prostori za obravnavo bolnikov imajo centre. Tako je v medijih govora o »podržavlje-enako osnovno opremo: računalnik, tiskalnik, nju« in v februarju so napovedane stavke zdrav-pisalna miza, umivalnik, milnik, obešalnik za nikov ter protesti pacientov. Članek zgoraj se mibrisačo, razkuževalnik ter elektronsko nastavlji- zdi zanimiv zato, ker po eni strani opisuje funk-vo ležišče. Le v psihiatričnih oddelkih bo kavč cijsko zgradbo takšnega centra (ki se zdi podo-namesto ležišča. Dodatna oprema glede na ben našim zdravstvenim domovom), po drugispecialnosti: sonografija, tehtnica, EKG, centri- strani pa se zdi, da avtor ni na istem stališču kotfuga, merilnik tlaka, ginekološki stol, otorinola- vse ostalo avstrijsko zdravništvo.Mi in drugi(Stefan Korsatko)Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] »Primarna oskrba« je po »centru primarne gično, pa drugi komaj zmorejo prikrivati svojooskrbe« nekakšna beseda leta 2016 v avstrij- očaranost, da se Primary Health Care poskem zdravstvenem sistemu. Medtem ko se dolgoletnem spanju kot Trnuljčica prebuja tudinekateri na to besedo odzivajo naravnost aler- v Avstriji.

Revija ISIS Iz Evrop2e7Marec 2017 Leta 2011, v neki evropski raziskavi, Vir: AERZTE Steiermark, januar Opomba: Osrednja sestavinase je Avstrija znašla skupaj z Madžarsko, 2017 članka je zemljevid Evrope (oz. Evrop-Grčijo, Irsko, Islandijo in Turčijo v ske unije), na katerem so označeneskupini, ki je bila označena, da ima šibek države s t.i. krepko, šibko ter srednjosistem primarnega zdravstva. primarno oskrbo. Naj jih naštejem: Kaj pa se pravzaprav skriva pod Krepka primarna oskrba: Portu-pojmom Primary Health Care? Za to galska, Španija, Slovenija, Litva,serijo člankov uporabljamo definicijo, Estonija, Finska, Nizozemska, Belgija,ki je bila postavljena leta 1978 v Alma- Luksemburg.Ati. Po tej definiciji je Primary HealthCare bistvena in osrednja sestavina Srednja primarna oskrba: Franci-vsakega zdravstvenega sistema. ja, Italija, Nemčija, Češka, Poljska, Latvija, Švedska, Norveška. Zdaj, 48 let po sprejetju definicije vAlma-Ati, ko je primarna oskrba opre- Šibka primarna oskrba: Malta,deljena kot osrednja prvina vsakega Ciper, Grčija, Bolgarija, Madžarska,zdravstvenega sistema, se je v zgodovini Avstrija, Irska, Islandija.Avstrije zgodilo prvič, da so se zveza,dežele in socialno zavarovanje pogodbe- Podobne podatke najde bralecno zavezali, da bodo »koncipirali tudi v članku Primärversorgung:multiprofesionalno in interdisciplinarno Einfache Antworten gibt es nichtprimarno oskrbo ter da bodo modele (Primarna oskrba: Preprostih odgovo-primarne oskrbe udejanjili«. rov ni). Tudi v tem članku je razpre- delnica, v kateri je med »krepkimi« V tej seriji člankov si hočemo ogle- Slovenija poleg Španije, Anglije,dati, kakšna je Primary Health Care v Portugalske, Finske itn. Med »šibke«izbranih evropskih državah. Tako je uvrščena Avstrija poleg Malte,hočemo v deloma čustvene razprave o Grčije, Irske itn.prihodnji primarni oskrbi v Avstrijivnesti čim bolj veljavne informacije.Čim bolj informirani bomo vstopali vte spremembe, tem manj se bomopočutili ogrožene in bomo zmoglispremembe aktivno in konstruktivnosooblikovati.

Revija ISISZ28dravstvoMarec 2017O varovanju duševnegazdravja otrok in mladostnikov– aktualna tema sedanjegačasaPrim. Anica Mikuš Kos, dr. med., Slovenska filantropijaZakaj je potreben otroškem obdobju sežejo ne le na področjerazmislek zdravstva, temveč tudi na področje izobraževa- nja, otroškega varstva, socialnega varstva, Duševno zdravje otrok in organizacija stro- kriminalitete in drugih. Pri teh obremenitvah jekovnih služb za njegovo varovanje sta danes pomembna količinska razsežnost problema.aktualni temi v mednarodnem in v slovenskem Ocena, ki izhaja iz epidemioloških raziskav, je,prostoru. Vzrokov za to je nemalo. Preden jih da ima od 10 do 20 odstotkov otrok duševnenekaj naštejem, naj pojasnim, da označevalec motnje. Ko govorim o duševnih motnjah, imam v»otroci« uporabljam v skladu z opredelitvijo mislih pojave, ki ustrezajo mednarodnim klasifi-agencij Združenih narodov za osebe v starosti od kacijam duševnih motenj. Metaanaliza 41 ra-0 do 18 let. ziskav v 27 državah iz vseh delov sveta, opravlje- nih med letoma 1985 in 2012, je pokazala Skupek lastnosti, ki tvorijo duševno zdravje povprečno svetovno prevalenco 13,4 odstotka– ne le odsotnost bolezni, temveč tudi obvlado- duševnih motenj v otroštvu in adolescenci.vanje vse večjih zahtev po mentalnih zmogljivo- Posamične motnje so prisotne v povprečjustih (kognitivnih, socialnih, psihični odpornosti, takole: motnje anksioznosti 6,5 odstotka, depre-zmogljivosti obvladovanja ovir in težav) – posta- sivne motnje 2,6 odstotka, ADHD 3,4 odstotka,ja vse pomembnejši v sodobnem svetu. To je v razne oblike motenj vedenja skupaj 5,7 odstotkasvetu, ki se naglo spreminja, in zlasti v svetu, ki (Polanczyk idr., 2015).tako močno ceni uspešnost. V doslej naštetih utemeljitvah manjka Danes prepoznavamo duševno zdravje kot argument zmanjševanje trpljenja otrok in obre-družbeni kapital, kar odraža tudi opredelitev menitev odraslih oseb, ki skrbijo za otroka.SZO 2005 (WHO, 2005): »Duševno zdravje in Trpljenje je v svetu, naravnanem na delovanje indobro počutje sta osnova kakovostnega življenja, uspeh, odrinjeno na rob pozornosti in interesaomogočata ljudem, da doživljajo življenje kot tistih, ki so poklicani, da kaj rečejo. Najbrž tudismiselno, da so ustvarjalni in aktivni državljani. zato, ker trpljenje nima izračunane ekonomskeDuševno zdravje je bistvena komponenta social- vrednosti.ne kohezije, produktivnosti, miru in stabilnosti,ki prispeva k socialnemu kapitalu in ekonomske- Duševnozdravstvenemu razvoju družbe.« službe za otroke Pobuda za povečan interes za duševno Mnoga razmišljanja o možnostih varovanjazdravje otrok prihaja tudi iz ugotovitev o zvezah duševnega zdravja otrok so usmerjena v dejstvo,med duševnimi motnjami v otroškem obdobju da mentalnohigienske službe nudijo pomoč –in v odrasli dobi. Copeland s sodelavci (2013) zdravljenje razmeroma majhnemu številu otrok.ugotavlja, da je od 50 do 70 odstotkov odraslih s Nekaj podatkov za ilustracijo: Layard in Hagellpsihiatrično boleznijo imelo prepoznavne (2015) ugotavljata, da v bogatem svetu le četrtinazametke motenj ali motnje že v otroštvu ali otrok, ki bi potrebovala specialistično pomoč,adolescenci. prejme takšno pomoč. Murphey s sod. (2013) ugotavlja, da ima v ZDA eden od petih mlado- Duševne motnje otrok in odraslih predstav­ljajo velik neposreden in posreden strošek zadržavo in družbo. Posledice duševnih motenj v

Revija ISIS Zdravstv2o9Marec 2017stnikov duševne motnje, ki jih je psihosocialnih pomočnikov ter raba Paradigma, ki ima veliko uporab-možno diagnosticirati na osnovi spletnih programov, pametnih telefo- no vrednost za varovanje duševnegaklasifikacije DSM-V. Te motnje so nov in drugih sodobnih tehnoloških zdravja, je celostni, kompleksnieden vodilnih vzrokov delovnih in sredstev. pogled na duševno zdravje in duševnesocialnih disfunkcij mladostnikov. motnje. Najbolj razumljivo jo izraziVelika večina mladostnikov z duševni- Današnji pogledi na Bronfenbrennerjev ekosocialnimi motnjami (od 60 do 90 odstotkov) varovanje duševnega sistemski razlagalni model (Bronfen-ne poišče pomoči strokovnih služb. zdravja brenner, 1992). Na duševno zdravje inBritanska raziskava (Goodway, 2014) psihosocialno dobrobit vpliva celotakaže, da 25 odstotkov otrok z duševni- Če razmišljamo v javnozdrav­ življenjskih okolij in njihovih vzajem­mi motnjami prejema strokovno stveni in epidemiološki perspektivi, je nih odnosov v preteklosti in sedanjo-pomoč. Wölfle s sodelavci (2014) seveda na prvem mestu sti. Osnovna ideja ekosocialnegaugotavlja v svoji raziskavi, da je v preprečevanje. Vendar smo v filozofiji pristopa je, da so vsi podsistemiNemčiji 15 odstotkov otrok z duševni- preprečevanja ogrožajočih dejavnikov otrokovega življenja med seboj pove-mi motnjami v starosti od 11 do 18 let postali bolj realistični in prepoznali, zani in sovplivni. Nekateri so boljter da je le 18,6 odstotka teh otrok da množice velikih škodljivih vplivov vplivni, recimo družina in šola, drugizdravljenih v mentalnohigienskih ne moremo preprečiti – to so vojne, manj, odvisno tudi od otrokoveslužbah. Takšni podatki so znani že terorizem, neugodne socialne starosti. Otrok je del svojega življenj-desetletja, vendar se je stroka za čuda okoliščine – prav tako pa tudi ne skega sistema. Vsak podsistem lahkomalo zanimala in spraševala o tem mnogih disfunkcij družin in institucij. vsebuje ogrožajoče in varovalnepojavu. Ob tem se je pojavil nov pogled na dejavnike. Sprememba v enem delu duševno zdravje: koncept varovalnih sistema oz. v enem podsistemu lahko Med vzroki za razkorak med dejavnikov. Varovalni dejavniki in bolj ali manj vpliva tudi na drugepotrebami in koriščenjem služb procesi so vplivi in dogajanja, ki podsisteme. Tudi če ne moremoobičajno navajamo na prvem mestu ščitijo otroka, izpostavljenega odpraviti negativnih vplivov v enemkoličinsko nezadostnost razpoložljivih ogrožajočim vplivom, pred nastankom podsistemu, lahko okrepimo alislužb. Vendar so vzroki za nekorišče- ali vzdrževanjem motenj. To so uvedemo pozitivne vplive v nek drugnje mentalnohigienskih služb mnogo lastnosti in okoliščine, ki so prisotne podsistem. Ker deli sistema vplivajoširši. Iskanje pomoči za otroka je pri posamezniku ali skupini in eden na drugega, lahko interveniramoodvisno od otrokovih staršev. Mno- povečujejo njegovo psihično na enem področju in dosežemogim staršem so službe nedosegljive odpornost, ga varujejo pred dejavniki rezultate na drugem. Npr. otroku, kizaradi materialnih in praktičnih tveganja in pred razvojem duševne živi v zelo neugodnih družinskihpreprek, drugi so premalo poučeni o motnje. Večajo verjetnost pozitivnega okoliščinah, na katere ne moremomožni koristi, mnogi se bojijo stigma- in zmanjšujejo verjetnost neugodnega vplivati, lahko veliko pomagajotizacije. Mnogi mladostniki, zlasti oni izida ob izpostavljenosti travmatskim pozitivni vplivi šole – sprejetost medz motnjami iz disocialnega kroga, ne dogodkom, izgubam ali dolgotrajnim vrstniki, podpora učitelja, uspešnost,želijo postati bolniki in se zdraviti pri neugodnim okoliščinam. Prisotnost odpiranje upanja za prihodnost. Iz testrokovnjakih, katerih poklic se varovalnih dejavnikov ohranja duševno ideje se je porodilo načelo ekvifinal-pričenja s »psi«. Poleg tega organiza- in psihosocialno zdravje ter ustrezno nosti: k izboljšanju lahko vodi večcija in filozofija delovanja strokovnih delovanje posameznika, ki je izpostav­ različnih poti. Ekosocialni pristop širislužb ne ustrezata potrebam nekaterih ljen dejavnikom tveganja biološke, prostor zaščite duševnega zdravjaskupin potencialnih porabnikov. družinske ali socialne narave. otrok, zlasti je prikazal vire za pomočPremalo so prilagojene marginalnim otrokom s težavami v običajnihskupinam, v katerih je število otrok s Na koncept varovalnih dejavnikov življenjskih okoljih.težavami največje. se je nadgradil koncept psihične odpornosti. Zanj najdemo različne V stroki se nakazujejo nove Vsi članki in poročila, ki prikazu- opredelitve: lastnost, ki omogoča perspektive. De Jong J. (2014) napo-jejo razkorak med potrebami in okrevanje, potem ko je človek doživel veduje premik od diagnostike inporabo strokovnih služb, pozivajo k hudo prizadetost (izgubo, travmo …); epidemiologije, ki slonita na sedanjihrazvijanju cenejših in bolj dostopnih dober izid, kljub izpostavljenosti (v veliki meri poljubnih) klasifikacijahnačinov pomoči otrokom s težavami številnim dejavnikom tveganja glede duševnih bolezni. Posamezne težavein duševnimi motnjami. Med te sodijo duševnih ali psihosocialnih motenj; naj bi se merile izolirano na skalipredvsem vgrajevanje strategij in sposobnost obvladovanja težav v zelo intenzivnosti (podobno kot tempera-dejavnosti varovanja duševnega neugodnih okoliščinah; sposobnost tura ali krvni pritisk). Namesto: Ali jezdravja v osnovno zdravstveno var- dobrega delovanja pod pritiski in ob ta duševna motnja prisotna? se bomostvo in v šolo, aktiviranje in vključeva- težavah. spraševali: V kolikšni meri je neknje paraprofesionalnih in laičnih

Revija ISISZ30dravstvoMarec 2017pojav težave prisoten pri otroku? strokovnimi, organizacijskimi in ob na pomoč vsako dejanje, ki je usmer-Stiske in težave so prisotne, še preden omejenem interesu staršev za stro- jeno k drugi osebi, družini ali skupno-lahko postavimo klinično diagnozo, in kovne oblike pomoči. Ob otrocih sti s ciljem zmanjšati stisko, odstranitiotroci potrebujejo pomoč že pred vojne smo prepoznali vrednost kako- neugodje, trpljenje, psihosocialnediagnozo. Vendar ta pomoč naj ne bi vosti življenja, podpornih socialnih težave ter pospešiti proces okrevanja.bila specializirana strokovna pomoč. mrež, dobrega delovanja institucij zaPri težavah manjše intenzivnosti (npr. otroke (šola, vrtec, osnovno zdrav- Psihosocialna pomoč naj bi bilanespečnosti, tesnobi ...) bi otrokom stvo) in nizkopražnih psihosocialnih vgrajena v delovanje osnovnih institu-pomagali z nizkopražnimi oblikami programov za otrokovo okrevanje in cij za otroke, kot so otroško varstvo,pomoči. Tako bi znatno manj otrok varovanje duševnega zdravja. Ta vrtci, šola, nevladne organizacije,imelo diagnoze in znatno več otrok spoznanja se vgrajujejo v nove pogle- prostočasne dejavnosti, in naj bi bilaprejemalo pomoč. Pri tem bo prišlo de na možnosti varovanja duševnega del socialnega tkiva delovanja tehdo razporeditve nalog med specializi- zdravja v državah zahodnega sveta z institucij in organizacij. Zelo učinko-ranimi mentalnohigienskimi službami visoko ekonomsko ravnjo. vito lahko delujejo kot psihosocialniin nespecializiranimi službami in pomočniki učitelji, vzgojiteljice vinstitucijami, paraprofesionalnimi in Nove perspektive vrtcu, zdravniki, medicinske sestre alilaičnimi pomočniki v skupnosti in osebe iz kakih drugih poklicev nanjenih institucijah. Tako se bodo Najprej: duševno zdravje otrok področju vzgoje in izobraževanja,zmanjšale potrebe po dragih in nikakor ni odvisno le od delovanja zdravstva, socialnega varstva alinezadostnih strokovnih službah. Nov mentalnohigienskih služb. Te so le mladinskih aktivnosti. Te osebe nisopristop imenujejo »stopenjski« majhen kamenček v mozaiku vplivov, mentalnohigienski strokovnjaki,model, ki je osnovno vodilo psihosoci- vendar imajo pomembno vlogo in imajo pa veliko znanj o otrokovialne pomoči otrokom v izjemnih predstavljena razmišljanja gredo v duševnosti in psihosocialnem razvoju,okoliščinah in množičnih nesrečah z smer večanja njihove vloge. predvsem pa imajo veliko priložnostiogromnim številom otrok, ki potrebu- za nudenje podpore in pomoči otrokujejo pomoč. Razkorak med potrebami in viri v stiski in njegovim staršem. Zanje v pomoči je tudi v razvitem svetu anglofonskem slovstvu uporabljajo In ne nazadnje, veliko smo se tudi ogromen (Williams, 2015). Očitno je, tudi izraz paraprofesionalni pomočni-naučili od otrok vojne – iz tragičnega da zgolj večanje števila strokovnjakov ki. Delovanje teh strokovnjakov jenaravnega eksperimenta, v katerega je ne bo moglo rešiti problema. Potreb- lahko vgrajeno v njihovo rednovključenih na deset tisoče ali sto ne so spremembe v načinu delovanja poklicno delovanje ali pa v posebnetisoče otrok. Otroci vojne so doživeli strokovnih služb. Od tod vse bolj programe psihosocialne pomočinajtežje izkušnje – izgube, skrajno razširjeno in perspektivno videnje o otrokom.travmatska doživetja, izpostavljenost širjenju kroga virov pomoči otrokom vštevilnim ogrožajočim dejavnikom. stiski, strategije, ki nosi ime »podeli- Psihosocialni programi so bolj aliOb otrocih vojne prepoznamo vred- tev nalog in prenos nalog« (»task manj organizacijsko in vsebinskonost sistemskega in ekosocialnega sharing and task shifting«) (Jordan strukturirana oblika podpore inpristopa za preprečevanje trajnih M. S. et al., 2014). Na kratko poveda- pomoči otrokom v stiski. Običajno gremotenj in za okrevanje. Ugotovimo, no: pomoč specialistov naj bila name- za skupinske oblike dela, namenjeneda imajo kakovost življenje – norma- njena le otrokom z najtežjimi mot- neposredno otroku. Cilj je razvijanjelizacija, sprejetost, varnost, šolanje njami, za druge pa naj bi se aktivirali socialnih veščin, krepitev sposobnostitudi brez psihoterapij pozitiven vpliv viri pomoči v skupnosti, institucijah obvladovanja težav, pridobivanje novihna številne otroke vojne. Prav tako za otroke, socialnih mrežah in razvija- pozitivnih izkušenj. Pogosto se priugotovimo, da se da za otroka narediti li nizkopražni programi. V teh otroku psihosocialna pomoč kombini-veliko zaščitnega tudi zunaj družine. dejavnostih in programih je mental- ra z učno pomočjo. Toda učna pomočIz izkušenj s psihosocialno pomočjo nohigienski strokovnjak v vlogi ni nekaj, kar se dogaja v socialnemotrokom vojne se lahko veliko nauči- načrtovalca, svetovalca, zagovornika vakuumu. Vsebuje odnos med pomoč-mo tudi za varovanje duševnega otrokovih pravic. Osnovni izvajalci pa nikom in otrokom, torej tudi psihoso-zdravja otrok v mirnih časih. Skupni so osebe, ki tvorijo otrokov vsakdan cialno komponento. Izvajalci psihoso-imenovalec otrok vojne in otrok miru – osebe iz ožje socialne mreže, učite- cialnih programov so lahkoje majhno pokritje potreb s strani lji, vzgojitelji, zdravstveni delavci v usposobljeni laiki, ki delujejo obstrokovnih služb. Seveda je pokritje osnovnem zdravstvu, prostovoljci. mentorstvu strokovnjaka, mladinskipri prvih še znatno manjše, pravza- animatorji, učitelji, vzgojitelji inprav številčno zanemarljivo. Odpirajo V tej perspektivi se pojem terapije pripadniki drugih poklicev, ki sese vprašanja, kako doseči večje število dopolnjuje – in to znatno dopolnjuje, ukvarjajo z otroki, ali mentalnohigien-otrok z omejenimi viri – finančnimi, s pojmom psihosocialne pomoči. V ski delavci. Stopnja usposobljenosti je širšem pomenu besede je psihosocial- odvisna od zahtevnosti programa.

Revija ISIS Zdravstv3o1Marec 2017 Ozaveščanje, informiranje in zdravje, tudi varovalni dejavnik. Šola otrok v institucijah in v skupnosti, ne leizobraževanje na področju duševnega varuje duševno zdravje otrok s pre- tistih, ki potrebujejo podporo alizdravja otrok (to, kar imenujemo prečevanjem stresov, travm, slabih pomoč.psihoedukacija) so predvsem progra- izkušenj, na drugi strani pa s tem, dami, namenjeni otrokovemu okolju – krepi pozitivne izkušnje otroka na Zaključna miselstaršem, učiteljem in vzgojiteljem, pri socialnem področju in na delovnemkaterih poskušajo razviti boljše razu- področju, njegovo samozaupanje, Najprej, marsikaj od opisanega semevanje otrokovih težav, večjo podpo- samopodobo, ga opremlja s strategija- že dogaja na področju varovanjaro otroku in spremembe v ravnanju z mi obvladovanja težav. Morda najpo- duševnega zdravja otrok, vendar so teotrokom. To je dober primer, kako membnejša lastnost osnovne šole v dejavnosti močno omejene in nikakorstrokovnjaki – izobraževalci delijo tem kontekstu je, da vključuje vse niso jasno oblikovane kot politika insvoje znanje z osebami, ki tvorijo otroke in imajo vsi otroci možnost strategija. Druga pripomba je, da sootrokov vsakdan, jih opolnomočijo in prejemati nizkopražno psihosocialno se ideje o stopenjskih modelih, psiho-motivirajo za podporo otroku. Progra- pomoč. socialnih programih, nizkopražnimi za starše v prvih letih otrokovega pomoči in laični pomoči razvileživljenja – v prvih 1000 dneh – so Nevladne organizacije ali, kot jih predvsem iz izkušenj v državah zpokazali svojo vrednost na področju danes imenujemo, organizacije nizkimi ali srednjimi prihodki. Ven-varovanja duševnega zdravja otrok. Da civilne družbe imajo premalo prepo- dar vse več strokovnjakov razmišljabi imeli ti programi širši vpliv na znano vlogo v zaščiti duševnega podobno kot Patel in Rahman (2015)duševno zdravje otrok v skupnosti, bi zdravja otrok. V njihovem okviru o tem, da bi stopenjski modeli lahkomorali zajeti kritično maso staršev in lahko delujejo brezplačne interesne in služili globalnemu varovanju dušev-ne bi smeli biti posamični dogodek za kreativne dejavnosti za otroke, učna nega zdravja, torej tudi bogatimmajhen odstotek staršev. pomoč prostovoljcev, posvetovalnice državam, v katerih večina otrok s za mlade in druge strokovne dejavno- težavami in duševnimi motnjamiNizkopražna pomoč sti, skupine za samopomoč staršev ostaja brez ustrezne pomoči. otrok z motnjami (npr. avtizmom, Takšna koncepcija varovanja specifičnimi učnimi težavami). Za prikazano širšo koncepcijo induševnega zdravja otrok je pripeljala politiko varovanja duševnega zdravjav miselni in pogovorni prostor oznako Veliko danes poudarjajo vrednost otrok so potrebne spremembe filozofi-»nizkopražne oblike pomoči«. V aktivnega sodelovanje otrok in mladih je, etosa, pa tudi organizacijskih oblikangleščini je v rabi »low intensity pri varovanju lastnega duševnega delovanja institucij in služb za otroke.activities«, torej dejavnosti nizke zdravja in vzajemne medvrstniške Potrebna pa je tudi sprememba vlogeintenzivnosti. To pomeni, da je raven pomoči ob stiskah. mentalnohigienskih strokovnjakov, kipomoči nižja kot običajne terapevtske dodajajo svoji vlogi terapevtov šeobravnave. Obenem pomeni, da so Med nizkopražne strategije vlogo izobraževalcev, multiplikatorjevčloveški viri za izvajanje dejavnosti na pomoči otrokom v stiski sodi tudi znanj, mentorjev in supervizorjev,nižji ravni specifičnih znanj in izku- koriščenje digitalnih sredstev za zagovornikov in varuhov duševnegašenj od onih, ki jih imajo mentalnohi- varovanje duševnega zdravja. Splet, zdravja vseh otrok. Seveda je potreb-gienski specialisti in strokovne službe. elektronske igrice in pametni telefoni no vključevanje novih pogledov vTo omogoča nudenje pomoči otrokom so zaradi svoje razširjenosti in prilju- izobraževanje mentalnohigienskihv stiski tudi takrat, ko ni dovolj bljenosti med mladimi danes vse bolj strokovnjakov.strokovnjakov, torej tudi v stvarnosti v rabi za duševnozdravstvene pristo-razvitega sveta, in omogoča dostop do pe. Literatura:pomoči velikemu številu otrok (WHO,2014). Vrednost nizkopražnih oblik 1. Bronfenbrenner, U. (1992). Ecological psihosocialne pomoči strokovnjaki systems theory. Jessica Kingsley Publis- Ko govorimo o vgrajevanju strate- pogosto podcenjujemo in jih zane- hers.gij zaščite duševnega zdravja otrok v marjamo. Vendar raziskave kažejo, davsakodnevne življenjske prostore, nizkopražni psihosocialni programi 2. Copeland, W. E., Adair, C. E., Smetanin,imamo v mislih predvsem šolo. pomagajo številnim otrokom in da P., Stiff, D., Briante, C., Colman, I., ... inOsnovna in srednja šola sta za mnoge psihosocialno kakovostne in obogatene Angold, A. (2013). Diagnostic transitionsotroke prostor stresnih, marsikdaj institucije in službe (npr. otroško from childhood to adolescence to earlytudi travmatskih doživetij. Toda vklju- zdravstvo in šole) delujejo varovalno adulthood. Journal of child psychologyčenost v šolo je za veliko večino otrok, na duševno zdravje otrok. Opisani and psychiatry, 54(7), 791–799.izpostavljenih preteklim ali sedanjim pristopi, ki angažirajo večje številookoliščinam, ki ogrožajo duševno oseb v skupnosti in običajne institucije 3. Goodway, F. (2014). It‘s the biggest za otroke, pa imajo tudi širše stranske disease in Britain, so why is it only now a učinke. Izboljšujejo psihosocialno priority? Mirror. Pridobljeno s http:// klimo, skrb za duševno zdravje vseh www.mirror.co.uk/news/ampp3d/ its-biggest-disease-britain-only-4402553. 4. de Jong, J. T. (2014). New frontiers: a view to the future. Intervention, 12, 129–144.

Revija ISISZ32dravstvoMarec 20175. Jordans, M. J., Tol, W. A. in Ventevogel, mental health. Child and Adolescent Level. Healthline. Pridobljeno s http:// Mental Health, 20(1), 3–4. www.healthline.com/health-news/ P. (2014). New frontiers in mental health lack-of-mental-healthcare-for-children- 9. Polanczyk, G. V., Salum, G. A., Sugaya, L. -reaches-crisis-level-062315 and psychosocial wellbeing in low 12. Wölfle, S., Jost, D., Oades, R., Schlack, R., S., Caye, A. in Rohde, L. A. (2015). Hölling, H. in Hebebrand, J. (2014). resource and conflict affected settings. Somatic and mental health service use of Intervention, 12, 5–14. Annual Research Review: A meta‐ children and adolescents in Germany6. Layard, R. in Hagell, A. (2015). Healthy (KiGGS-study). European child & young minds – transforming the mental analysis of the worldwide prevalence of adolescent psychiatry, 23(9), 753–764. health of children. Report of the WISH 13. World Health Organization. (2005). mental disorders in children and adole- Mental health action plan for Europe: Mental Health and Wellbeing in Children scents. Journal of Child Psychology and Facing the Challenges, building solutions. Psychiatry, 56(3), 345–365. WHO European Ministerial Conference Forum 2015. on Mental Health. Facing the Challenges, 10. Saxena, S., van Ommeren, M. (2014). Building Solutions. Helsinki, Finland,7. Murphey, D., Vaughn, B. in Barry, M. 12–15 January 2005. Low-intensity psychological interventions (2013). Access to mental health care. Adolescent Health Highlight. Pridobljeno for people in communities affected by s http://www.childtrends.org/wp-con- adversity. A new area of mental health tent/uploads/2013/04/Child_Tren- and psychosocial work at WHO .WHO ds-2013_01_01_AHH_MHAccessl.pdf. Department of Mental Health and8. Patel, V. in Rahman, A. (2015). Editorial Substance Abuse, Geneva, 2014 11. Williams, P. (2015). Lack of Mental Commentary: An agenda for global child Healthcare for Children Reaches ‘Crisis’Ali je psihiatrija ena sama,ali jih je pravzaprav več?Doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož Michel Foucault je leta 1961 duševnih bolnikov. Politiki, ki so nju pravic svojih bolnikov, ki naj biobjavil knjigo »Zgodovina norosti«. V podprli Pinela, so pričakovali od njega bili ogrožajoči za sebe in okolje ali letem delu podrobno opisuje proces nekakšno terapevtsko pobudo, zdrav- grožnja za »realnost«, kot se todružbene konstrukcije norosti v stveno reformo te razvpite ustanove. dojema v aktualnem zgodovinskemsrednjem veku in naposled v klasiciz- trenutku.mu. Med ostalim opisuje nastanek Pinel je imel pomemben vpliv navelikih »splošnih bolnišnic«, kot sta razmišljanje o duševnih boleznih. Če povzamemo – Foucault vztrajaSalpêtrière in Bicêtre. Beseda bolni- Uspešno je spremenil »blazneža« v pri tem, da »norost« ne obstaja samašnica je v narekovajih, saj bralcu hitro duševnega bolnika, ki je potreben po sebi, kot bolezen, primerljiva npr.postane jasno, da ne gre za zdrav- skrbi in razumevanja. S tem je veliko s kugo ali kolero, temveč je produktstvene ustanove, kot jih razumemo prispeval k medikalizaciji skrbi za družbene konstrukcije v smisludanes, s prvotno nalogo zdravljenja in duševne bolnike ter k razvoju stroke, razlikovanja med »razumom« inrehabilitacije, ampak za »odlagališča« ki je kasneje pridobila naziv »psihia- »nerazumom«. Norost se podredidružbeno motečih, neprijetnih posa- trija«. »deviantnosti«, odklonu od družbe-meznikov. V te »splošne bolnišnice« nih pravil, moralnih vrednot alise je sprejemalo brez zdravniške Foucault obenem opozarja, da je zakonov, torej trenutnemu družbene-napotitve, brez sodnega postopka ter zmanjšanje fizičnega zatiranja prispe- mu diskurzu. Ne glede na to, da jemožnosti pritožbe. Zametki medikali- valo k razvoju psihične oblike nadzora. danes že povsem jasno, da so dušev-zacije »norosti« se pojavijo šele po ne motnje nevrobiološke motnje, sefrancoski revoluciji leta 1789. Philippe Z vidika današnjega časa je še vedno udejanjijo v družbenemPinel je bil po zmagi revolucije, nedvomno, da je Pinel ogromno prostoru v kontekstu konstrukcijeavgusta 1793, imenovan za »bolni- prispeval k prenosu pristojnosti z družbene realnosti. Čeprav smošničnega zdravnika«, nekakšnega administrativne oblasti na medicinsko enotni, da gre za biološko pogojene,komisarja za javno bolnišnico Bicêtre. stroko. S tem se je paradigma dušev- torej v skrajni instanci somatskeV tem času je bilo v to bolnišnico nega bolnika kot družbeno motečega bolezni, se v družbenem prostorunameščenih približno 4000 zaprtih subjekta prenesla na paradigmo kažejo kot »nekaj posebnega«, kar seoseb, kriminalcev, nepomembnih »bolezni«, motnje, ki je v domeni pokaže v stigmi duševnega bolnika.prekrškarjev, sifilitikov in okoli 2000 medicinske, zdravniške stroke. Obe- Stigma pravzaprav ne nastopi z nem pa je nedvomno, da je s to nastopom bolezenskega stanja ali z odločitvijo stroka v nastajanju prido- bila svoj »križ«, odločanje o omejeva-

Revija ISIS Zdravstv3o3Marec 2017diagnozo, temveč z dejstvom, da je izgubile svojo verodostojnost, pravico so zagovarjali ohranitev tradicionalnenekdo zdravljen na psihiatriji ali da do apela, dokazovanja pravic do strukture in funkcije psihiatrije.redno obiskuje psihiatra ali da redno nemoteče drugačnosti, drugačnejemlje višje odmerke psihotropnih resnice. V Sloveniji se je prva psihiatričnazdravil. reforma odvila v 60. in 70. letih s Rosenhan je leta 1973 izpeljal postopno odpravo azilnega pristopa s Glede na to, da je psihiatrija, ki je družbeni eksperiment, s katerim je skrajšanjem ležalne dobe in liberaliza-kot medicinska disciplina in družbena dokazal, da psihiatrija ne poseduje cijo režima izhodov in odpustov. Vustanova zrasla iz totalitarnega dodelanih kriterijev za postavitev tistih letih je prišlo do ustanovitvezavoda, ustvarjena za odstranjevanje diagnoz ali za sprejem v psihiatrično novih psihiatričnih bolnišnic, ki so zmotečih elementov družbe, ves čas bolnišnico. V 60. in 70. letih se je redko izjemo nameščene v podežel-ohranja pomembno razliko v odnosu pojavilo antipsihiatrično gibanje, ki je skih dvorcih, samostanih. Lokacijskodo drugih medicinskih strok. Po eni psihiatrične ustanove predstavilo, kot in organizacijsko niso povezane z regi-strani se empatično posveča trpljenju totalitarne ustanove, podobne zapo- onalnimi splošnimi bolnišnicami, karprizadetega posameznika in se trudi rom, obenem pa tudi kot ustanove, ki kaže na prevladujočo miselnost časa,lajšati to trpljenje ali odpraviti vzroke so v službi družbenega nadzora nad ki se trudi psihiatrične bolnike odstra-zanj, obenem pa deluje tudi v smislu posameznikom. Tomas Szasz je niti, izriniti iz bivalnega, predvsemzaščite družbe pred norostjo. Le odločno oporekal ustaljeni predstavi o urbanega okolja. Čeprav nekaterepsihiatrija je tista medicinska stroka, duševni motnji kot zapečateni usodi publikacije pripisujejo velik pomen tejki se zaveda svoje družbene pristojno- ter zatrjeval, da večina ljudi kdaj v reformi, vsi vemo, da je bila psihia-sti omejevanja pravic in osebne življenju kaže znake kakšne duševne trična obravnava v Sloveniji vse dosvobode posameznika, obenem pa se motnje. Rekel je, da je psihiatrija, ki 90. let na precej slabem glasu. Resnicičuti poklicana »zdraviti« tudi brez temelji na sodelovanju, kot ljubezen- na ljubo so bile še v 90. letih bivalnepristanka subjekta tega početja. sko razmerje, medtem ko je nadzoro- in terapevtske razmere izredno slabe, valna psihiatrija kot posilstvo. predvsem na sprejemnih oddelkih. Če se poglobimo v razvojpsihiatrije od francoske revolucije do V 70. letih prejšnjega stoletja se je Druga pomembna reforma se jesedanjosti, se težko izognemo vtisu, nedvomno nakazovala težnja k refor- začela ob nastopu družbene tranzicije,da ta evolucija stroke vsebuje miranju psihiatričnih ustanov v ko se je politika odločila za zakon, kineprimerno več nasilnih elementov smislu, da bi se obravnava teh oseb za je ukinil izvajanje elektrokonvulzivnekot druge medicinske vede. Po eni zidovi psihiatričnih bolnišnic približa- terapije in psihokirurgije v Sloveniji.strani so prisotni rezultati pri la idealom izvenbolnišnične psihiatri- V tistih nekaj letih, do prezgodnjeetiološki in nozološki opredelitvi je, ki se že od nekdaj trudi razviti smrti profesorja Lokarja, se je naka-duševnih motenj, po drugi strani pa ni partnersko sodelovanje z uporabniki zoval trend liberalizacije slovenskemožno zanikati obsežnosti nekritične njihovih storitev. psihiatrije. Po njegovi smrti je prišlouporabe neprijetnih, nevarnih, do občutne prevlade bolj konservativ-nepreverjenih metod z namenom Antipsihiatri so se zavzemali za nega diskurza in z vstopom velikihzdravljenja duševnih motenj. Poleg odprtje vrat psihiatričnih ustanov, farmacevtskih podjetij v slovenskitega se vse do nastopa antipsihiatrije deinstitucionalizacijo, humanizacijo prostor tudi do remedikalizacijeohranja model psihiatričnih ustanov v razmer v teh ustanovah. Franco slovenske psihiatrije.smislu azila, totalitarne ustanove, v Basaglia je izpeljal radikalno psihia-kateri so bolniki uniformirani, trično reformo, s čimer je dosegel Kot je sklepati na osnovi medijskihrazosebljeni, razvrednoteni, odtujeni zaprtje tradicionalnih velikih italijan- objav iz 90. let, se je institucionalnaod družbe in sami od sebe ter od skih psihiatričnih bolnišnic. Evforična psihiatrija, locirana v šestih psihiatrič-upanja v pozitivno prihodnost. deinstitucionalizacija v Italiji in ZDA nih bolnišnicah, potihoma zopersta-Psihiatrija vseskozi ohranja nekaj je pokazala svoje slabosti, tako da je vljala uveljavljanju določenih načeldemonološkega v odnosu do bolnikov, reforma grške psihiatrije potekala bolj človekovih in pacientovih pravic, vses prepoznavnimi elementi želje po postopno, vendar uspešno, kot se kaže do sprejetja zakona o duševnemodstranitvi nečesa slabega, na primeru otoka Leros, kjer so zdravju, ki je tem ustanovam vsilil vsajnerazumskega, nebožjega. psihiatrični bolniki do 80. let bivali v nekaj realističnega, predvsem pa skrajno človeka nevrednih razmerah. administrativnega nadzora. Psihiatrija, zaprta za zidovinorišnic, skoraj povsod brez realnega V 70. in 80. letih se je po Evropi H konservativizmu institucionalnedružbenega nadzora, je dolga desetle- razvil močan konflikt med liberalno psihiatrije je v določeni meri prispe-tja delovala po lastnih zakonih, pa naravnanimi psihiatri, ki so ponotra- valo tudi dejstvo, da so se predvsemvendar v soglasju s konservativnimi njili ideje antipsihiatričnega gibanja, psihoterapevtsko usmerjeni psihiatripričakovanji družbe. Osebe, ki jih je miselnost psihoterapije, sistemskega odločili zapustiti tradicionalne oblikedružba izrinila v objem psihiatrije, so pristopa, ter konservativnimi, večino- dela in se preusmerili v zasebno ali ma biološko naravnanimi psihiatri, ki izvenbolnišnično prakso. V stacionar-

Revija ISISZ34dravstvoMarec 2017nih ustanovah so ostali zaposleni njem prispevamo tudi k ohranitvi družbenih ustanov. Večinoma je brezpredvsem tisti, ki jim je ugajalo takšnih družbenih in delovnih razmer, možnosti odločanja o pomembnihdelovanje v bolnišničnem okolju. ki so izredno škodljive za posamez- organizacijskih zadevah, ki so kon-Zaradi koncentracije kadrov z določe- nika in se kažejo tudi v posledicah na centrirane v rokah protagonistovno strokovno-ideološko predpostavko naslednje generacije. institucionalne, tradicionalne psihia-so bolnišnice postale centri moči, trije. Čeprav je težko pričakovati, daoblikovanja mnenj in odločanja o Erich Fromm je ob koncu 50. let bi lahko pomagali večini tistih, kipomembnih strokovnih in organiza- opozarjal na negativne vzorce potro- potrebujejo našo pomoč, je v družbi zcijskih vprašanjih. šniške družbe, ki se je takrat bohotila nizko rodnostjo zelo realistično v ZDA. Njegove družbenokritične pričakovanje, da psihiatrija, skupaj z Čeprav je razvoj psihofarmakolo­ misli so izredno uporabne za razume- drugimi suportivnimi strokami,gi­je ugodno vplival na zdravljenje in vanje trenutnih razmer v naši družbi. prispeva k izboljšanemu družbenemuprognozo bolnikov s hujšimi Večina ljudi se ne zaveda nesmiselno- funkcioniranju prebivalcev Slovenije.duševnimi motnjami, se je s sti pehanja za materialnimi dobrina- Nevladne organizacije, ki so negotovospremembo družbenih razmer mi za ceno duševnega in telesnega financirane in kadrovsko podhranje-neznansko povečalo število oseb s zdravja, življenja pod vplivom nasilja, ne, nikakor ne morejo v celoti prevze-tesnobnostnimi, depresivnimi, v nefunkcionalnih, zlorabljajočih ti pristojnosti skupnostno usmerjenestresno pogojenimi, prilagoditvenimi odnosih. Poseben problem predstavlja psihiatrije.motnjami, ki v veliki meri odstopajo pešanje sposobnosti, izguba delovneod tradicionalnega spektra bolnikov, zmožnosti, v starosti tudi nezmožnost Izvenbolnišnična psihiatrija, ki seki so pred tem prišli v stik s skrbeti zase ... je skoraj povsem odpovedala svojipsihiatrijo. Nova zdravila, predvsem nadzorovalni in obenem tudi avtori-antidepresivi in atipični nevroleptiki, Psihiatrija ima ali bi lahko imela tarni funkciji, postopno pridobivaso v veliki meri spremenila predstave pomembno vlogo pri posredovanju mandat za »small scale« korekcijoo psihiatriji in njeni pristojnosti glede bolj ustreznih vzorcev, opolnomoče- družbenih inadekvatnosti in delovanjeobvladovanja duševnih motenj. nju žrtev in slabotnih ter reševanju v smeri humanizacije družbenihDeviantnost kot vodilni družbeni človeških, in ne le psihopatoloških razmer. Pod humanizacijo mislimo nakoncept za prepoznavanje duševno problemov. družbeno odgovorno delovanje vmotenih oseb je postopoma prepustil smeri uveljavljanja kooperativnih,prostor distresu, subjektivno dožive- Na žalost opažamo, da se sodobna altruistično definiranih, empatičnihtemu trpljenju, ki posameznika družba spreminja veliko hitreje, kot bi odnosov med tistimi, ki potrebujejopripravi do tega, da se odloči za se lahko spremenile toge stacionarne korektivno izkušnjo, in med nami, kipsihiatrično obravnavo. psihiatrične ustanove. Čeprav so se smo izobraženi in zapriseženi za to vrata odprla za nove subpopulacije nalogo. Obenem pa je velikega pome- Zaradi zmanjšanja rodnosti in bolj bolnikov, je struktura in vsebina na posredovanje pozitivnih sporočil oučinkovitega zdravljenja psihotičnih obravnave ponekod ostala nespreme- enakovrednosti in sprejemanju.bolnikov, ki so predstavljali poglavi- njena in zato tudi nefunkcionalna pri Psihiatri naj bi bili varuhi z dejstvitne uporabnike psihiatričnih bolni- zdravljenju teh oseb. Vedno več je preverjene stvarnosti, vendar ješnic, so se vrata le-teh odprla tudi za tistih, ki sicer nujno potrebujejo nedvomno, da je ta stroka velikokratbolnike, ki trpijo za čustvenimi, psihiatrično pomoč tudi v stacionar- na hudi preizkušnji pri izpolnjevanjusituacijsko pogojenimi ali osebnostni- nih ustanovah, da bi lahko funkcioni- te naloge.mi problemi. Za nekatere posamez- rali v danih zahtevnih družbenihnike so psihiatrične ustanove postale razmerah, vendar ostanejo izven Problem pri tem je vendar le vvarno zatočišče pred kazenskimi spektra nespremenjenega in neprila- tem, da psihiatri in drugi suportivnisankcijami, socialno stisko, neznosni- gojenega delovanja psihiatrije. Med te poklici, ki delujemo izven, ali na robumi družinskimi problemi. paciente bi šteli osebe s hudo travma- institucionalne psihiatrije, zastopamo tizacijo v času otroštva, novodobne vrednote, metode in konceptualne Kot psihiater, ki sem zaposlen v zasvojenosti, osebnostno motnjo, okvirje, ki jih naši kolegi, ki odločajo opsihiatrični bolnišnici, vendar večino prilagoditveno krizo, izgorelost ... Ti organizaciji in izvajanju psihiatričnečasa delam v ambulantnih razmerah, pacienti bi namreč potrebovali speci- pomoči, ne razumejo ali so do njihse zavedam, da je psihiatrija pridobila fično strukturirane programe, ki bi pogosto odklonilni.pomembno funkcijo v novonastalih zahtevali poseg v togo strukturodružbenih razmerah. Namreč, z bolnišnic ter posebno znanje pred- Projekt skupnostne psihiatrije, kiukrepi, ki blažijo distres v pacientih, vsem na področju psihoterapije. bi lahko predstavljal revolucijo na temdelujemo zdravilno, lajšamo stisko, področju in bi zagotovo v veliki merivplivamo na funkcionalnost teh oseb v Izvenbolnišnična psihiatrija je prispeval k učinkovitosti in humanizi-delovnem in življenjskem okolju. sicer veliko bolj dinamična, prilago- ranosti psihiatrične oskrbe, je obtičalProblem je le ta, da s svojim delova- dljiva, vendar obenem tudi izolirana na okopih bolnišnične psihiatrije, saj in ločena od drugih suportivnih

Revija ISIS Zdravstv3o5Marec 2017bi deloval konkurenčno in mogoče kakovost obravnave; stigmatizacija, ki podpora, ki bi imela bolj kritičencelo ogrožajoče. je še vedno prisotna predvsem na odnos do stališč »hard line« psihiatri- podeželju, so dejavniki, ki delujejo je. Psihiatrične bolnišnice kot javni proti rehabilitaciji uporabnikov,zavodi velikokrat delujejo predtranzi- pridobivanju kompetenc in veščin ter Psihiatrične bolnišnice bi lahkocijsko, bolj ali manj nespremenjene v v smeri razvoja hospitalizma in postale podpora tem centrom, sstrukturi in večinoma tudi v načinu odvisnosti od socialnih transferjev. pristojnostmi, ki bi omogočale zdrav-izvajanja dela. Menim, da to ni pro- ljenje in rehabilitacijo tistih pacien-blem ustanov, temveč družbenega Rešitev se nakazuje v nadaljnjem tov, ki v domačem okolju ne dosežejookolja, v katerem delujejo, saj ni intenzivnem razvoju skupnostne primernega funkcioniranja. Ker jemotivacijske osnove, ki bi te ustanove oblike izvajanja duševnega zdravja, v jasno, da bi z razvojem skupnostnopripravila do pospešenega razvoja in obliki interdisciplinarnih timov, usmerjenega duševnega zdravjavišje stopnje funkcionalnosti. Odpor samostojnih, zasebnih ali integriranih radikalno upadlo število tistih bolni-do sprememb, evolucijske ali revolu- centrov za duševno zdravje, v lokal- kov, ki aktualno (še) predstavljajocijske oblike razvoja nastaja na osnovi nem okolju, s preventivnimi in kura- uporabnike psihiatričnih bolnišnic, bidružbene inertnosti in neprepoznava- tivnimi pristojnostmi. Bojim se, da to prisililo te ustanove, da se prilago-nja pomembnosti tega segmenta prevladujoča miselnost zdravstvenih dijo družbenim spremembam in damedicine s strani politike zdravstve- domov ne deluje spodbudno za razvoj ponudijo pomoč tistim pacientom, kinega varstva. tovrstnih interdisciplinarnih timov. so bili do sedaj izven njihovega Model, ki se je že pred desetletji spektra, obenem pa nujno potrebujejo Neobstoj konkurence; način uspešno uresničil v svetovalnih strokovno pomoč pri zdravljenju infinanciranja, ki elegantno tolerira centrih za otroke, bi bil primeren tudi rehabilitaciji.ponovne hospitalizacije istih bolni- za psihiatrično oskrbo odraslih. Prikov; regionalni monopol ustanov; tem bi bila nujno potrebna političnakomoditeta, v kateri bolniki vidijoSpodbujanje naravnega popravila zobz nizkomolekulskimi antagonisti GSK3Bomo zobozdravniki kmalu spodbujali »celjenje« zob namesto plombirali?Alenka Novšak, dr. dent. med., Ljubljana Karies prizadene veliko večino ljudi, običajno so nistov kinaze gikogen-sintaze (GSK-3), ki so jih vnesli naposledice ireverzibilne in se jih zdravi s plombiranjem ali biorazgradljivi kolagenski gobici za klinično uporabo. Odnadomeščanjem zob z umetnimi materiali. treh antagonistov GSK-3, ki so jih uporabili, je klinično najbolj zanimiv tideglusib, ki je trenutno v fazi kliničnih Izgubljeno zobovino (dentin) v globokih kariesnih lezijah testiranj kot nevrološko zdravilo, predvsem za alzheimer-običajno nadomeščamo z anorganskimi cementi, ki se ne jevo bolezen, in je spoznan kot varen za uporabo narazgradijo. Skupina znanstvenikov s King’s College iz Londo- ljudeh. Za kolagensko gobico so uporabili kolagen ribjegana je uspela kavitete v zobeh miši zaceliti s pomočjo spodbu- izvora, ki je sicer na tržišču uveljavljen material za zahtev-janja matičnih celic v zobni pulpi za tvorbo reparativnega nejšo oskrbo ran. Ko se je kolagenska gobica sčasoma(terciarnega) dentina. Tu gre za nov, biološki pristop, ki razgrajevala, jo je nadomeščal novonastali dentin inizkorišča iste procese, ki se aktivirajo, ko se eksponira pulpno oblikovala se je nova naravna plast dentina, ki je v 4 do 6tkivo: mezenhimske matične celice iz pulpe se diferencirajo v tednih popolnoma zamenjala gobico.odontoblastom podobne celice in izločajo terciarni dentin, kioblikuje dentinsko pregrado in zaščiti občutljivo pulpo pred Avtor meni, da bi ta preprost, hiter naraven načinokužbo. Žal običajno ta proces pri večji izgubi dentinske mase popravljanja zob lahko omogočil nov pristop za kliničnone zadostuje, zato za nadomeščanje odstranjenega kariozne- obnovo zob.ga dentina uporabljamo mineralne cemente. Vir: http://www.nature.com/articles/srep39654 Matične celice so spodbudili z vplivom na biokemičneprocese s pomočjo majhne doze nizkomolekulskih antago-

Revija ISIS3M6ladi zdravnikiMarec 2017Poročilo z zboraMladih zdravnikov*Dr. Tina Bregant, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soč[email protected] V Modri dvorani Domus Medica smo se zacije Praktikum, ki so prijazno posodili elektronski sistem7. februarja 2017 zbrali mladi zdravniki z namenom, da se glasovanja, in Matiji Žerdinu za izvedbo volitev. Zahvaljuje-povežemo in ustanovimo delovno skupino, ki bo nudila mo se vsem pobudnikom, organizatorjem in sodelujočim napodporo mladim zdravnikom od obdobja po končani zboru, saj smo le skupaj lahko dosegli prepoznavnost kotmedicinski fakulteti, prek pripravništva, do zaključka skupina.specializacije in še nekaj let kasneje. Namesto posamičnegain razdrobljenega delovanja si želimo delovati enotno in Vse kolege in kolegice, ki se zbora niso mogli udeležiti,kolegialno, saj si ne glede na različnost specializacij delimo pa vabimo, da se nam pridružijo na elektronskem naslovu:tako težave kot že dosežene dobre rešitve. Želimo si deliti [email protected] in/ali FB-skupini Mladiodgovornost za lastno izobraževanje z našimi mentorji, zdravniki. Za prijavo potrebujemo vaše ime, priimek, vrstosodelovati pri oblikovanju bolj smiselnega izobraževanja specializacije oz. pripravništvo, regijo in številko zdravnika.mladih zdravnikov, se povezovati med seboj in konstruktiv- Vaših mnenj, pobud, predlogov in pripomb bomo veseli, sajno soočati mnenja, se bolj aktivno vključiti v izobraževalno bomo le tako lahko zastopali interese vseh.in zdravstveno politiko ter nuditi kolegialno podporo. Izvoljeni predstavniki skupine Mladi zdravniki (z leve): Goran Na zboru smo se poenotili glede pojma, kdo je mladi Buser, specializant ginekologije in porodništva iz celjske regije, Lukazdravnik. Sklenili smo: »Mladi zdravnik/-ica je diplomant/- Kovač, specializant ginekologije in porodništva iz ljubljanske regije,-ka medicine, vpisan/-a v register zdravnikov pri Zdravni- dr. Tina Bregant, specialistka pediatrije in specializantka fizikalneški zbornici Slovenije, do 5 let po opravljenem specialistič- in rehabilitacijske medicine iz ljubljanske regije, Brigita Jazbar,nem izpitu (med drugim: pripravnik/-ca, sobni specializantka anesteziologije iz ljubljanske regije, Valentinozdravnik/-ca, specializant/-ka, specialist/-ka do 5 let po Miljević, specializant družinske medicine iz koprske regije, in Tomiopravljenem specialističnem izpitu).« Na zboru smo demo- Kunej, specializant travmatologije iz mariborske regije. Nakratično izbrali sedem predstavnikov: dr. Tina Bregant, fotografiji zaradi bolezni manjka Anita Dobrovolec, specializantkaspecialistka pediatrije in specializantka fizikalne in rehabili- radiologije iz celjske regije.tacijske medicine iz ljubljanske regije; Goran Buser, specia-lizant ginekologije in porodništva iz celjske regije; AnitaDobrovolec, specializantka radiologije iz celjske regije;Brigita Jazbar, specializantka anesteziologije iz ljubljanskeregije; Luka Kovač, specializant ginekologije in porodništvaiz ljubljanske regije; Tomi Kunej, specializant travmatologi-je iz mariborske regije, in Valentino Miljević, specializantdružinske medicine iz koprske regije. Od izvoljenih pred-stavnikov se pričakuje vzpostavitev komunikacijskegakanala oz. portala za obveščanje mladih zdravnikov o vsehaktivnostih delovne skupine ter ustrezna komunikacija z žeobstoječimi zdravniškimi organizacijami. V prihajajočemletu bo skupina formalizirala svoj obstoj, pripravila prog-ram aktivnosti ter po enem letu preverila lastno delovanjein izvedla ponovne volitve. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri organizacijizbora: članom Zdravniške zbornice, ki so pomagali prirazpošiljanju vabil in nam ponudili prostor, članom organi-* V besedilu uporabljamo izraz zdravnik in zdravniki v moški slovnični obliki, ki pa je uporabljena nevtralno, tako za ženski kot moški spol.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik7iMarec 2017Okrogla miza o ugovoru vestina Medicinski fakultetiMeta Rus, Lara Petrič, študentki MF Ljubljana je odvisno od občutljivosti vsakega posameznika in tudi zdravniki, ki Kaj sploh je vest? Kaj je lahko oz. nam je služil članek akademika dr. uveljavljajo ugovor vesti, se v tem ne more biti ugovor (zaradi) vesti? Se Jožeta Trontlja z naslovom O ugovoru močno razlikujejo med seboj. vsak zdravnik sam odloči, katerih vesti, v katerem avtor lepo izpostavi dejanj se bo vzdržal, ali so področja že dileme, ki jih ta pravica prinese. Dodatne pozornosti je bilo deležno kje opredeljena? Ali neizvajanje vprašanje o statusu zdravnika z uvelja- nekega posega/postopka večkrat Ob tako obsežni tematiki bi težko vljenim ugovorom vesti v Sloveniji. zadeva zdravnikovo lenobo (oz. »naj govorili o dokončnih zaključkih, a nekaj Svoje dragocene izkušnje in misli na si drugi mažejo roke s tem«), ali pa je misli s srečanja zagotovo odmeva. Vsak tem področju so z nami delili posebni ugovor vesti vedno na mestu? Je prav, posameznik, še toliko bolj pa zdravnik, gostje: izr. prof. dr. Branko Zorn, dr. da imamo v Sloveniji v nasprotju z je poklican k negovanju lastne etične med., prof. dr. Ksenija Geršak, dr. drugimi državami pravico do ugovora občutljivosti in delovanju v skladu s med., in Milena Igličar, dr. med. vesti zapisano v ustavi? svojo vestjo, saj je to eden ključnih Opomnili so nas na strpnost, spoštova- elementov za ohranjanje lastnega samo- nje in zdravniško bratstvo, ki ga ome-»Ugovor vesti prispeva k moralnemu spoštovanja in celovitosti. Ugovor vesti nja že Hipokrat. Posebej so izpostavilitonusu in etični podobi celotne stroke.« nikakor ne sme biti predmet izsiljevanja problem, ki nastane v primeru, da ima in lastnega okoriščanja, naj bo to specializant ginekologije mentorja, ki Dr. Jože Trontelj finančno, politično, statusno. Zahteva ne spoštuje njegovega ugovora vesti. tehten premislek in odkritosrčnost Tudi sam način opredelitve za ugovor Z namenom, da se osvetlijo ta in posameznika s samim seboj. Zdravnik, vesti v Sloveniji naj ne bi bil ustrezen. še mnoga vprašanja, smo se na Medi- ki se odloči in uveljavlja ugovor vesti, pa cinski fakulteti v Ljubljani v torek, brez podpore in razumevanja sodelav- Zadovoljstvo in hvaležnost zaradi 17. januarja 2017, v okviru bioetičnih cev težje oz. včasih sploh ne zmore izpeljanega srečanja je bilo čutiti tako srečanj zbrali študentje medicine delovati v skladu s svojo vestjo. med študenti kot zdravniki, profesorji. skupaj z nekaterimi zdravniki in gosti. Slednjim se še enkrat najlepše zahva- Na naše povabilo se je z veseljem Področja uveljavljanja ugovora ljujemo, da so se odzvali povabilu in odzval mag. Žiga Jan, dr. med., vesti dr. Trontelj v članku opredeli na nam z izkušnjami ter razmišljanji širili specialist ginekologije in porodništva, podlagi deontološkega kodeksa: obzorja. Tovrstni dogodki so opom­ ki je predstavil področje s strokovne »Ugovor vesti je upravičeno uveljavlja- nik, kako pomembna je vzgoja nas, in osebne plati. Za izhodišče pogovora ti v vseh primerih, ko se od zdravnika mlajših rodov, ki smo na začetku zahteva etično neutemeljen odstop od enega najžlahtnejših, pa tudi zahtev- določb deontološkega kodeksa.« Kaj nih poklicev. Ta posamezniku ne pa je za zdravnika etično in kaj ne? To nalaga le dolžnosti, ampak od njega zahteva celovito osebnost. In pogoj za to je spoštovanje ugovora vesti.Šempeter pri Gorici– Zapiski in vtisi s pripravništvaBarbara Podnar, dr. med., SB dr. Franca Derganca Nova Gorica idejah starejših kolegov) je padla odločitev: grem, grem v Šempeter! Junija sem diplomirala. Kar bliž­nji prihodnosti in me je s svojo Na pripravništvo. Dokončnostnaenkrat, se mi je zdelo. Prej nisem hitrostjo in dokončnostjo presenetil. konca se prelevi v novrazmišljala o koncu študija kot o Po nekaj telefonskih klicih (in začetek ...

Revija ISISM38ladi zdravnikiMarec 2017O Šempetru pri Italiji izgubila tudi regijsko bolnišni- čakam na uradne ure. Ponudijo miGorici in Splošni co. Enajst let kasneje, leta 1956, je bila »brioš«, pa ne vem, kaj je to ...bolnišnici »dr. Franca bolnišnica preseljena v Šempeter pri (rogljiček, za vse nevedne!). ObDerganca« Nova Gorici, od leta 1974 pa je poimenova- podpisu pogodbe se na upraviGorica na po kirurgu in profesorju dr. Francu bolnišnice spet zavem, da me čaka Dergancu (1911–1973), zdravniku, ki nekaj novega, da tukaj veje toplejši, Šempeter pri Gorici (na kratko je pustil velik pečat na slovenski primorski veter. Gospe in gospodje naŠempeter) je naselje ob meji z Italijo, medicini. upravi so vsi po vrsti prijazni innekaj kilometrov južno od Nove ustrežljivi, zjutraj vsak s svojo kavo inGorice. Ima 3711 prebivalcev (SURS, Šempetrska bolnišnica je edina kupom novic, klepet preglasi glasove2016) in mu je državni zbor leta 2005 splošna bolnišnica v goriški regiji in vstajajočega dneva. Začenjam sepodelil naziv mesta (Wikipedija, tako zagotavlja zdravstveno oskrbo na veseliti novega obdobja.2016). Starejši del naselja je strnjen sekundarni ravni okrog 118.000okrog trga Ivana Roba in cerkve sv. (SURS, 2016) slovenskim prebival- Prvi dan. Vem, kje moram bitiPetra, obrobje s svojimi polji in cem. S približno 1000 zaposlenimi ob osmih zjutraj. Zadovoljiv začetek.njivami daje prijetno podeželsko noto. ima za regijo tudi velik družbeni in Ob podpisu pogodbe 14 dni prej semŠempeter je seveda tudi pravo meste- gospodarski pomen. poiskala svojo mentorico (in se vmesce s svojo osnovno šolo, trgovinami, kakih trikrat zgubila), ki si je prijaznopošto, banko, bencinsko črpalko, Več informacij o Splošni bolnišni- vzela čas med svojo ambulanto in mežupnijsko cerkvijo, lekarno, zdrav- ci »dr. Franca Derganca« Nova Gorica povabila, naj začnem s pripravni-stvenim domom (spada pod ZD Nova najdete na spletni strani http://www. štvom pri njih. Tako sem prvi dan obGorica), različnimi društvi in pestro bolnisnica-go.si/. osmih zjutraj na ginekologiji. Naučimponudbo ostalih storitev. se »štempljati« in spoznam togi O pripravništvu (fiksni) delovni čas. Pomembno vlogo v Šempetru inna področju celotne goriške regije ima Šempetra prej nisem poznala, v Prvi in drugi teden. StvariSplošna bolnišnica »dr. Franca bolnišnici »dr. Franca Derganca« pa postajajo jasnejše. Srečam nekajDerganca« Nova Gorica. Z delom je pred pripravništvom sploh še nikoli kolegov, ki jih poznam s fakultete – tizačela v Vipavi avgusta 1945, ob nisem bila. Sredi septembra me tako me opremijo s koristnimi informacija-koncu druge svetovne vojne, ko je lepo sončno jutro prvič najde na mi. Iz navidezne neorganiziranosti sePrimorska s priključitvijo Gorice šempetrskem trgu. Ptičje petje izlušči dodelan in dobro delujoč spremlja moj jutranji čaj v pekarnici sistem pripravništva. Tudi izgubljam ob cerkvi, prebujam se z mestom in se ne več in počasi vem, kje je kaj. VV ospredju je SB »dr. Franca Derganca« Nova Gorica in Šempeter pri Gorici, zadaj pa Vrtojba in okoliška naselja(vir: https://www.google.si/

Revija ISIS Mladi zdravn3ik9iMarec 2017 toplejše zaradi prijetnih kolegic in kolegov. Tu praznujemo rojstni dan ali se dogovorimo za skupni izlet. Na primer na Sabotin ali v staro Gorico na t.i. »Karočke«, Andrejev sejem (Fiera di Sant’Andrea), na slastno frittello (ocvrto sladko pecivo, namazano z nutello). Idej nam ne primanjkuje in sladkosnedi smo zadosti. Sklep Aprila imam strokovni izpit. Kar naenkrat, se mi bo spet zdelo. Kot da sem ravnokar prvič prestopila prag šempetrske bolnišnice in že je pol leta naokoli. In spet konec ne bo konec, temveč nov začetek in nova prilož- nost. ZahvaleRojstnodnevno presenečenje za Tjašo, v čumnati, seveda (vir: zasebna zbirka). Najlepša hvala vsem, ki ste me veliko naučili, me spodbujali in me povabili zraven. Da bom tudi jaz morda nekoč lahko mlajšim kolegom povedala kaj pametnega ...t.i. »čumnati«, garderobni sobi zdravnikov in mnogo tistih, ki soštudentov, pripravnikov in mlajših pripravljeni podajati svoje znanje inspecializantov, visi seznam rotacij, izkušnje naprej. Tako mi pripoveduje-kamor se pripravniki vpišemo, tako jo o starih časih in brezčasnih reši-da nas ni preveč naenkrat na posame- tvah, me spodbujajo, da sama delamznih oddelkih. Pred nastopom krože- in naredim, me grajajo in kdaj pohva-nja na posameznem oddelku se lijo. Sprejemi, odpusti, vizite, asistira-pripravnik za le-to dogovori še s nje pri operacijah, šivanje, vstavljanjepredstojnikom tega oddelka in tako NG-sond, menjave trahealnih kanil,teče vse kot namazano. pogled skozi špranjko, »igranje« z UZ, jemanje krvi, vstavljanje srčnih Kroženja. Pripravništvo je spodbujevalnikov, spremljanje poro-sestavljeno iz kroženj na ginekologiji dov, prevezovanje ran, vožnja z(2), kirurgiji (5), oftalmologiji (1), rešilcem, branje izvidov, anamneze inanesteziologiji (2), pediatriji (1), statusi ... ničesar ne manjka naORL-ju (1), SNMP-ju (2) in interni pestrem jedilniku pripravniškemedicini (8 tednov). Pripravnice in menze.pripravniki počnemo različne stvari.Ponekod smemo opazovati, drugje »Čumnata« in prostovoljnilahko tudi aktivno sodelujemo. del pripravništva. Čumnata jeOdvisno od oddelka, vrste in načina »dnevna soba« pripravnikov, garde-dela, časa, prostora. Odvisno od roba. Tu se izmenjujejo dragocenenavdušenosti, zanimanja in poguma informacije, novice, nasveti. Sobicapripravnika, pa tudi od vneme in s starim foteljem, nekaj omaricamipotrpežljivosti neposrednih mentorjev za mlade specializante, mizico,za poučevanje mlajših kolegov. hladilnikom in umivalnikom jeŠempetrska izkušnja me uči, da je še toplo sečišče naših poti. Toplovedno polno srčnih zdravnic in zaradi dobrega radiatorja in še

Revija ISIS4F0orumMarec 2017Ta veseli dan ali dobili smozdravstveno reformoMag. Bojanka Štern, dr. med., ZZZS, OE Ravne na Koroškem Gotovo imamo v zdravstvu veliko hudih se vendarle šele učijo, vse prelahko in zviškatežav. Če bi imeli majhne, bi jih sproti reševali. odpravljajo bolnike, ki jih s terena pošiljajoTako pa imamo velike in potrebujemo reformo. družinski zdravniki, mnogi bolj izobraženi,V zadnjih letih me zelo skrbi dejstvo, da smo kot predvsem pa dosti bolj izkušeni od njih samih.družba prezaposleni z razpravami o »zdravstveni Spet drugi v obupanih pismih javnosti opozarjajo,reformi«, ob tem pa pojem »zdravstvena refor­ kako jih mentorji puščajo na cedilu. Nič od tegama« v resnici nič ne pove in nikogar k ničemer mi ni razumljivo, konec koncev tudi zaradine zavezuje. Zato ne preseneča zmagoslavna tragičnih zgodb, ki so usodno zaznamovale ne leizjava: Dobili smo jo, dobili smo zdravstveno življenja bolnikov, ampak tudi zdravnikov. Zareformo. Ampak mi zdaj pričakujemo, da bo vzgojo mladega zdravnika je nujno, da ob stro­rešila naše hude težave. Nekaj jih bom naštela. kovnem znanju razvije tudi odličen občutek za bolnika, nekakšen šesti čut, in trdne obrambne Nedavno sem pogledala prispevek o mladem mehanizme, ki mu omogočajo preživetje v razme­zdravniku, ki je pred kratkim opravil specialistič­ rah, ki so vse prej kot urejene in enostavne.ni izpit in dela v Ljutomeru. Videla sem mladegamoža, prizadevnega, delavnega, gotovo dobro Zdravništvo se je v vseh teh letih vseeno vseizobraženega, vendar na koncu z močmi zaradi premedlo odzivalo na taka hujskaštva. Bistvodelovnih pogojev in groženj s strani bolnikov. Ko odnosa med zdravnikom in bolnikom je že poplju­so ga vprašali, kje se vidi čez dvajset let, je vano in poškodovano. Tega ne bo popravilaodgovoril, da upa, da bo še živ. Dva meseca po nobena reforma. Kdor dela z bolniki, ve, o čemopravljeni specializaciji. Bil je na delovnem govorim. Saj vendar ni normalno, da se zdravnikimestu in v stiski, ki je ni bilo moč spregledati. bolnikov bojimo, ker nam vsakodnevno tako ali drugače grozijo. Hudo je, da bolnik ne zaupa več Stanje ni novo, razvijalo se je postopoma in zdravniku in zdravnik ne zaupa več bolniku. Zatopred našimi očmi. Pred kakšnimi dvajsetimi leti hujskaštvo s strani politikov in medijev štejem kotje začelo prihajati do prvih hudih sporov med neodpustljivo, prezira vredno in ga je treba neneh­zdravniki in bolniki, o katerih je tisk poročal no in glasno obsojati. Kdor to počne, je soodgovo­vedno bolj rumeno. Začenjal se je tudi odkrit boj ren za nasilje v zdravstvu. Poslanstvo in odgovor­med politiko in zdravniki. Z zdravstvenimi nost politike do družbe je, da probleme rešuje, neministri na čelu so politiki začeli vsepovprek da jih z vsakim novim ministrom na novo kritizirazmerjati zdravnike z dvoživkami, požrešneži, in se nad razmerami zgraža pred televizijskimitako rekoč stvori, ki bogatijo na račun nesrečnih kamerami. Isto velja za četrto vejo oblasti.ljudi. Kar je pred tem štelo kot nedostojno innekulturno, je postajalo družbena norma. Seveda Obenem se ob sesutem zdravstvenem siste­imam te politike na sumu, da so s tem sistema­ mu zdi nedoumljivo, da tudi petindvajset let potično in vešče preusmerjali jezo zaradi neizpol­ osamosvojitvi in začetku tranzicije politika nimanjenih pričakovanj v zvezi z zdravstvom od sebe. razčiščenih osnovnih pojmov, kako naj ta nesreč­In v naslednjih letih se je pokazalo, da se na ta ni sistem zapelje v vsaj srednjeročno finančnonačin res lahko razmeroma udobno krmari med vzdržnost in hkrati na evropsko kakovostnokratkimi ministrskimi mandati. raven. Naposlušali smo se mantre o javnem zdravstvu kot neki magični formi, ki stvari Povprečno izkušen slovenski zdravnik ali razrešuje sama po sebi, in mantre o škodljivostizdravnica ve, da situacija ni črno-bela. V svoji zasebnega zdravstva kot ovire na poti k tejpraksi sem s strani zdravnikov doživela marsikaj. popolnosti. Politika o zdravstvenem sistemu šePrecej človeških in strokovnih nespodobnosti. Po vedno govori na tako neuk in demagoški način.moji oceni kdaj tudi slabega znanja, pridobitni­škega obnašanja, izogibanja delu, domišljavosti. Zato niti ne preseneča, da se je v takih razme­In včasih opažam, da nekateri mladi zdravniki, ki rah oblikovala »skupina strokovnjakov s pred­

Revija ISIS Foru4m1Marec 2017stavniki Zdravniške zbornice«, ki je V taki poenostavljeni maniri tudi nja, pričakovana rast potreb popripravila »alternativni predlog vedno znova operiramo z antagonistič­ dolgotrajni oskrbi.zdravstvene reforme«. V javnosti je bil nim pogledom na javno in zasebno.največkrat omenjen predlog, da naj bi Zagovorniki zasebnega navajajo, da Če sta pričakovano trajanjebili v bodoče izvajalci zdravstvene gospodarski subjekti najbolje delujejo življenja ob rojstvu in stopnja umrlji­dejavnosti organizirani kot gospodar­ v razmerah prostega trga brez (pretira­ vosti novorojenčkov v analizi prikaza­ske družbe. Ni mi jasno, kaj bi to nih) regulacij. To za gospodarstvo drži. na kot osnovna kazalnika uspešnostipravzaprav pomenilo. Bi naj bile to Toda zdravje ni (le) tržno blago in sistema, je treba dodati, da na njunijavne ali zasebne gospodarske družbe? osnovno poslanstvo zdravstvenih osnovi ne moremo več zadosti dobroKdo in kako bi jih nadziral? Na kak­ ustanov ni le ustvarjanje ekonomske sklepati o kakovosti zdravstvenegašnem trgu bi delovale, koliko admini­ koristi, temveč predvsem zdravstvene sistema. Ta najstarejša javnozdrav­strativnem, koliko prostem? Kako bi v koristi. Sploh pa trg, kjer se trguje z stvena kazalnika sta mnogovzročnoteh razmerah obvladovali naravne javnimi sredstvi, sploh ni pravi, ampak pogojena in pomembno odvisna odmonopole, ki so dejstvo na t. i. admi­ administrativni trg, in tisti, ki kot splošne blaginje in kakovosti življenja.nistrativnih zdravstvenih trgih in so v agenti države delujejo v javni izvajalski Le v pogojih ceteris paribus (kjer biSloveniji že zdaj problem? Vsekakor se mreži, niso prosto izpostavljeni konku­ vse ostalo ostalo enako) bi nanjumi zdi zelo povedno javno objavljeno renčnemu preverjanju, ampak so t. i. vplival izključno zdravstveni sistem. Vpismo, kjer člani te ekipe ogorčeno naravni monopolisti. Zato ima skrbnik 21. stoletju so v evropskem prostoruzanikajo svojo interesno obremenje­ javnih sredstev pravico, da se v ta pričakovanja do sistema višja in boljnost pri snovanju svojih predlogov. Ni razmerja tudi konstruktivno vmešava. definirana, zato potrebujemo tuditreba biti ravno učenjak, da se ob taki Hkrati s tem je pomembno, da je nove kazalnike in boljša merjenja. Kartrditvi nasmehneš. Zdravstveni bolnik telesno, duševno, socialno in zadeva podatke o številu zdravnikov,sistemi so zasnovani na močnih ekonomsko tako ranljiv, da si sodobne­ številu medicinskih sester, številupolitičnih, ekonomskih, zdravstveno- ga zdravstvenega sistema brez regula­ bolnišničnih postelj na 100.000strokovnih in drugih interesih, zato ni cij sploh ni moč predstavljati. Tudi prebivalcev ... – z nekaj kliki lahkoreforme, ki jih ne bi vključevala. sodobne demokratične in hkrati tržno vsakdo pride do teh podatkov vNamesto da bi to legitimno različnost usmerjene evropske države regulirajo Evrostatovih podatkovnih bazah, in tov izhodišču dobro definirali in trditve ekonomske, strokovne in pravne primerjalno z drugimi državami. Kjeizpostavili javni presoji, se s takimi elemente odnosa med ponudnikom in je tu skrivnost? Bi bilo pa nekajdemagoškimi trditvami ponovno odjemalcem zdravstvenih storitev in novega, če bi na primer ena takihvnaša megla v že tako dovolj zapleteno tudi zavarovanj. uradnih analiz pošteno obdelalatematiko. Dokler nismo sposobni vprašanje razlik v preskrbljenosti zodkritega, poštenega in samozavestne­ In tukaj je skrita naslednja past, v zdravniki primarne ravni med odroč­ga govora o teh stvareh, se ne bomo katero se po pravilu ujamejo sveži nimi regijami in centrom Slovenije,nikamor premaknili. Oziroma se bomo zdravstveni politiki, ko začenjajo vsak analizirala vzroke in odgovornosti zapogreznili še globlje. s svojimi ponovnimi analizami tujih ta več desetletni problem in morda dobrih praks in najemanjem novih celo predlagala možne rešitve. To bi Pravo vprašanje je, kako si sploh tujih strokovnjakov. (Kako, za boga bila zelo zanimiva analiza.predstavljamo napredek. Kot skrajša­ milega, lahko kandidat za ministranje čakalnih dob? Gotovo. Čakalne prestane parlamentarna zaslišanja, če Uporabnika slovenskega zdravstvadobe so pomemben, v kurativno nima niti pravega uvida v stanje, niti v tudi zanima, kdaj bo prišel na vrsto zausmerjenem zdravstvu tudi eden probleme, kaj šele v rešitve? In kako pregled ali poseg, ko zboli. Kako bonajpomembnejših kazalnikov storil­ naj kopica tujih strokovnjakov v nekaj rak napredoval, medtem ko čaka nanosti (ne nujno tudi kakovosti) mesecih najde rešitve za naše težave, diagnozo? Koliko čaka bolnik z istosistema. Razume ga vsak laik in vsak ki jih v dolgih letih nismo sposobni boleznijo v Avstriji, Nemčiji, Švici? Bopolitik, izkusi ga vsak bolnik. Pa je to najti sami?) pri operaciji uporabljen dovolj kako­dovolj zrel pristop k reformi javnega vosten material? Mu bo na voljozdravstvenega sistema? Seveda ne. V redu, seveda je osnova vsake sodobno biološko zdravilo? ZanimaOpis problema je omejen na en sam dobre strokovne odločitve dobra ga, ali je pri nas zdravljenje manjkazalnik. Tak poenostavljen pristop analiza. In dobili smo novo analizo: varno kot drugod, je več zapletov inkar kliče po tem, da stvari rešujemo z pričakovano trajanje življenja ob smrti? Ali je kje rešitev, da se ne bometodo gašenja požarov, pri tem pa rojstvu, umrljivost novorojenčkov, več štiri, pet, šest ur vozil na in sbistvo problema ostaja skrito. To zdravstveni izdatki na prebivalca, kemoterapije, radioterapije, včasihbistvo pa je kompleksno in zapleteno, infrastruktura in kadri, stanje financi­ pobruhan in ponečeden? Ga bozato oblikovanje sistemskih rešitev ne ranja, osnovni demografski trendi, zdravil spočit ali utrujen in nervozenprenese (pretiranih) poenostavitev. pričakovani gospodarski trendi, ocena zdravnik? Ga bo negovalo predano ali upravičenosti dopolnilnega zavarova­ izgorelo in zagrenjeno osebje? Zdrav­

Revija ISISF42orumMarec 2017nika zanima, ali bo imel normalne mestil brez kapice. Pri opredeljevanju manje za rešitve, da bomo (na deklara­pogoje za delo. Bo delal 8, 16, 24, 48 do te rešitve gre tudi za intimni odnos tivni ravni) na vsak način vsi enaki, paur? Kolikokrat bo moral prositi posameznika do solidarnosti in tudi čeprav za ceno (zdravstvene) revščine.kolega, naj vendar prednostno pogle­ za njegov uvid v sedanjo situacijo. Ali pa sprenevedanje, da bi bila do­da bolnika, ki ga skrbi? Bo zato kazno­ Meni je že nemogoče težko gledati stopnost do zdravstvenih dobrin (vvan? Bo zdravil bolnika, ki bo na nezavarovane otroke ali samozaposle­ predlogu zakona piše »stvari«) izurgenci čakal pol ure ali 15 ur? Se ne, v revščini in bolezni. Če bo ta javnih sredstev najboljša in za vsemora bati za svoje življenje? Koliko bo zvišan prispevek zadoščal, da se te enaka, če bo le dostop do trga z javnimizaslužil? Koliko bi zaslužil v tujini in stvari ne bodo več dogajale, bom sredstvi dopuščen samo javnim zavo­kakšni so tam pogoji za delo? Naj zadovoljna. Res je, da ta ukrep finanč­ dom. Kot da je bilo v času socializmaodide? To so prava vprašanja za prave no spet udari srednji razred, ampak če tako. Ni bilo, samo politična retorika jeanalize o kondiciji in perspektivah bi imel srednji razred v Sloveniji samo bila takšna in prav res ne moremnašega zdravstvenega sistema. ta problem, bi nam bilo kar dobro. Je verjeti, da je še vedno na las podobna. pa to le ena plat zgodbe. Tu pa zelo manjka zdrave pameti in Tudi z vidika zbiranja in delitve nikamor se ne prestavimo.sredstev oziroma upravljalskega Druga plat zgodbe je, da se zamodela v svetu obstajajo trije, štirje povprečnega zavarovanca samo z V Sloveniji večja politična podpo­generični modeli zdravstvenih siste­ dvigom ravni solidarnosti v sistemu ra uvajanju različnih zavarovalnihmov, ki so v strokovni literaturi ne bo nič spremenilo, za preskok shem in zasebnega koncesionarstvateoretično dokaj dobro analizirani in v sistema na evropsko kakovostno na področju izvajanja zdravstvenezvezi s tem ni nekih posebnih skrivno­ raven to ne bo dovolj. Racionalizacija dejavnosti, ki bi bila domišljena tersti. Naš sistem tudi ni od včeraj, stroškov je del rešitve. Vendar stroški postopno in nadzorovano uveljavlje­vemo, kako zbiramo in delimo sred­ za zdravje naraščajo in bodo še na, ne bi bila problem, ampak prilož­stva. Vemo, koliko znašajo transakcij­ naraščali. Vedno dlje živimo, vedno nost za sistem. Če ne bi izgubili ravno­ski stroški ene ali druge zavarovalni­ več pričakujemo od življenja, vedno težja med izvajalci javnega ince. Tudi tu ni skrivnosti. V resnici se dlje želimo biti zdravi, vedno večje zasebnega prava, bi lažje obvladovalije politika vnaprej odločila za ukinitev zahteve imamo do zdravstva. Če tudi kartelna tveganja. Ponudniki bidopolnilnih zavarovanj, analiza naj bi zbolimo, želimo pomoč takoj in groza se na eni strani dopolnjevali tako, daji priskrbela nekakšen alibi. Ker ima nas je, da nas bodo bolne odložili na bi pokrili več ekonomskih segmentovoblast, alibija v resnici ne potrebuje. prenapolnjen hodnik bolnišnice. uporabnikov (zavarovancev), hkratiKaže pa to na določeno nesamozavest, Zdravstvo je osnovni servis za obvla­ pa bi bili eden drugim konkurenca,ki ima najbrž svojo realno osnovo. dovanje teh težav in izpolnjevanje teh medicinsko rečeno permanentna pričakovanj in zdravje bo vedno kontrolna skupina, in bi jih lahko Dejstvo je, da komercialne zavaro­ dražje. Kdor tega ne razume, nima primerjalno vrednotili tudi s kumula­valnice v segmentu dopolnilnih stika s stvarnostjo. tivnimi ekonomskimi kazalniki inzavarovanj v resnici niso nikoli kazalniki zdravstvene kakovosti.predstavljale prave tržne konkurence V sodobnih evropskih družbah zjavni blagajni, zato z njihovo ukinitvi­ demokratično tradicijo velja, da kdor Domišljene dodatne zavarovalnejo tudi ne bo nobene posebne škode nekoliko več plača, tudi nekoliko več sheme bi omogočile dodaten dotok(razen izgube delovnih mest). Z dobi. Pri tem ostaja zdravstvo še vedno denarja v sistem, če bi le vzpostavilevzpostavitvijo teh zavarovanj sta bila nadproporcionalno solidarnosten vzdržna in transparentna razmerjapred leti dosežena dva politična cilja: družbeni podsistem, kjer je država med zavarovanci različnih shem.v sistem so dotekla dodatna sredstva branik in skrbnik temeljne ponudbe Oblikovala bi se dodatna zdravstvenabrez dodatnih javnofinančnih obre­ zdravstvenih dobrin, ki morajo biti ponudba. Zmanjšala bi se potreba pomenitev (spomnimo se tedanjih dostopne vsakemu državljanu. In s to odhajanju na zdravljenje v tujino.pritiskov mednarodnih finančnih logiko ni prav nič narobe, saj še vedno Zmanjšala bi se potreba po vključeva­institucij) in solidarnost v sistemu je z temelji na medsebojni solidarnosti, ob nju v tuja dodatna zdravstvena zavaro­izenačenjem prispevkov za dopolnilno tem pa vendarle upošteva tudi neka vanja. Zmanjšala bi se potreba pozavarovanje dobila zgornjo mejo. Kar stvarna ekonomska razmerja. Vseka­ samoplačniških ambulantah, ki sedajzadeva pravice, je vse ostalo enako, kor je ta logika tudi v sistemu, preže­ delujejo praktično zunaj sistema.kar zadeva vpliv na organizacijo tem s konservativno socialistično (ne Univerzitetni profesor ne bi več delal vsistema, je tudi vse ostalo enako. Tu konservativno socialno) miselnostjo, šestih samoplačniških ambulantah vse strinjam, da neke posebne dodane manj problematična kot politično zdraviliščih, ampak na akademskivrednosti sistemu z njimi ni bilo. zavajanje ljudi, da je moč ustvariti ravni in na svoji kliniki. Vsi ti današnji (utopičen) sistem, kjer bo revna parapojavi in parasistemi bi se sčaso­ Velika sprememba predstavljene­ družba premogla vsega v izobilju za vse ma sistemsko umestili in postavili naga novega predloga zakona je v resnici in bomo vsi zadovoljni. Ali pa zavze­ pravo mesto. Povečala bi se urejenostle uvedba progresivne lestvice nado­

Revija ISIS Foru4m3Marec 2017in preglednost sistema. Ne rečem, da možganov, tega ultimativnega kazalni­ regulirano, pregledno in nadzorovanoje to enostavna razvojna smer, vseka­ ka nesposobnosti aktualnih politik. ter z izdelanimi relacijami do pravic,kor pa ob politično, pravno in gospo­ ki izhajajo iz javne blagajne.darsko odprtih evropskih mejah edina Ob vsem tem pa (skoraj) najpo­perspektivna. In izziv za politiko in membnejše – sistemski upravljalec Odpraviti je treba tudi nekaterezavarovalniško panogo. Recimo, da nujno potrebuje jasen sistem kakovo­ nepravilnosti sistema, na primerrazmere pred petindvajsetimi leti za sti, z jasno definiranimi cilji, strategi­ neomejeno pravico do nadomestilatake razvojne smeri še niso bile zrele. jami in standardi kakovosti, s stalnimi zaradi bolniškega staleža. Tu se vZdaj je za to skrajni čas. merjenji in z neodvisnimi nadzornimi načelu strinjam z razmišljanjem organi za strokovno presojo dela ministrice. Več let dnevno opazujem, Tudi razvoj »koncesionarstva« je v posameznih ponudnikov in presojo koliko pregledov, preiskav, terapij,Sloveniji zaradi politične (ne)volje učinkovitosti in uspešnosti vsega koliko kadrovskih in tehnološkihzastal. Vemo, da zasebne oblike izvaja­ sistema. Bolnik oziroma odjemalec zmogljivosti in koliko denarja jenja dejavnosti omogočajo več svobode storitve nima strokovnega znanja, da vezanega na dokazovanje, ali je nekdoposlovno sposobnejšim, takim, ki so bi lahko objektivno ovrednotil kako­ zmožen ali nezmožen za delo. Inpripravljeni prevzeti tudi nekaj poslov­ vost zdravstvene ponudbe, zato je v koliko porabimo za denarna nadome­nega tveganja, in omogočajo boljše izrazito podrejenem (asimetričnem) stila. Vse to breme nosi zdravstvenizaslužke – seveda ob pogoju, da so položaju proti izvajalcu in država ga sistem. Podatek iz poročila ZZZS zaplačila iz javnih sredstev za enako mora na tem področju zaščititi. leto 2015 je, da je bilo samo za nado­storitev za vse izvajalce enaka. Pri tem Nadzor kakovosti je zato osrednja mestila plače porabljenih 225,5pa bi bilo treba za deficitarna področja naloga sistemskega upravljalca in milijona evrov; kje so tu še pregledi,na primarni ravni že enkrat uvesti mora biti enako intenziven pri vseh preiskave, take in drugačne terapije.ekonomske spodbude, saj prav ta raven izvajalcih, javnih in zasebnih. Niti ena Da ne omenjam močnega sporočilazagotavlja temeljno zdravstveno oskrbo niti druga oblika ni imuna na strokov­ takega sistema, da je možno živeti –prebivalstva. Zdaj je ravno obratno. ne zdrse in morebitne izkrivljene sicer bolj životariti – za javna zdrav­(Pri tem mislim na ekonomske spodbu­ prakse v škodo bolnika. Nadzor nad stvena sredstva, če le dokazovanjede zdravnikom, ki v ambulantah delajo, izvajalci bi moral upoštevati prav nezmožnosti za delo postane tvojne zdravstvenim domovom.) Tudi s specifična tveganja, ki izhajajo iz osrednji življenjski projekt. Ne gre zapodporo nadaljnjega razvoja koncesio­ lastništva izvajalskih poslovnih cinizem, tudi nikogar ne obsojam,narstva bi se avtomatično stabilizirala subjektov. Le na osnovi kumulativnih predobro poznam stiske ljudi, veliko­primarna javna zdravstvena mreža, ki in individualnih kazalnikov storilno­ krat gre za golo preživetje posamez­sedaj zaradi neustreznih političnih sti, kakovosti, učinkovitosti in uspe­ nika, družin, otrok.odločitev ponekod razpada. In prav nič šnosti lahko upravljalec zdravstve­nam ne pomaga, če tuji strokovnjaki nega sistema usmerja sistem tja, kjer Po mojem mnenju prav ta segmentugotavljajo, kako dobri smo v povpre­ bodo njegovi dosežki najboljši. Baje predstavlja eno največjih in najboljčju na tem področju. Utemeljene in dobivamo tudi nekatere kazalnike podcenjenih groženj finančni vzdržno­vzdržne strategije v to smer ni predsta­ kakovosti in na njihovi osnovi tudi sti zdravstvenega sistema že v bližnjivila nobena vlada doslej. Koncesionar­ sistem nagrajevanja. Kolikor sem jih prihodnosti. S projekcijami finančnihstvo so vlade bodisi pospeševale bodisi uspela razbrati iz javnih nastopov posledic zgodnjega upokojevanja naustavljale brez načrta. V zvezi s tem ministrice, sem se spomnila besed pokojninsko blagajno so se ukvarjalelahko razmišljamo o napaki zaradi svojega žal pokojnega mentorja s cele vlade, s projekcijami finančnihizvedbe in napaki zaradi opustitve področja kakovosti sistemov, ki mi je posledic poznega upokojevanja na(angl. mistakes of comission and nekoč skoraj ukazovalno dejal: Vaša nadomestila zaradi začasne nezmožno­mistakes of omission). Napaka zaradi dolžnost je, da v takih razmerah sti za delo iz zdravstvene blagajne paopustitve povzroča stroške zaradi glasno poveste – gospe in gospodje, nihče. Staranje ne pomeni več stroškovizgubljenih priložnosti. Na področju stvari niso tako preproste. le zaradi zdravljenj, staranje pomenizasebne pobude v zdravstvu nas prav tudi objektivno znižano zmožnost zanapaka zaradi opustitve že drago stane Sistem bi bilo torej treba razvijati delo v mnogih poklicih, pa pri temin sedanja politika gre v to smer do v smeri konstruktivnega ravnotežja stroški zdravljenja niti niso posebejskrajnosti. Kot kaže, bomo ta razvoj med izvajalci zasebnega in javnega visoki. Ob dolgoletnih težkih fizičnihspet povsem zamrznili. To je slabo, zelo prava ob takojšnji vzpostavitvi siste­ delih, monotonih delih in delih naslabo. Če bi domovina ponudila zadosti ma kakovosti na ravni države. Zaseb­ traku v prisilnih držah, v neugodnihsodobnih možnosti za razvoj, bi se no financiranje zdravstvenih storitev klimatskih pogojih, na višini, v nad­gotovo zmanjšala tudi želja zdravnikov bi bilo treba z dodatnimi oblikami povprečno stresnih pogojih, ob nasiljupo odhodu v tujino, kar na kumulativni zavarovanj postopno liberalizirati v na delovnem mestu in tako naprej seravni pomeni zmanjševanje odliva smer, da bo vanje vključen dostop do telo (in duša, če lahko tako rečem) storitev od diagnoze do terapije, iztrošita. Kar človek zmore pri tridese­

Revija ISISF44orumMarec 2017tih, tega pri šestdesetih ne zmore več. zadeve, da brez hitrega in intenzivnega Kakorkoli, ob takem upravljanju,Delodajalci so tudi izpostavljeni soočenja s temi problemi s strani kot smo mu priča zadnja leta, bodo šlerazmeram na trgih in si manj produk­ celotne vlade ne bo šlo. In brez konsi­ stvari v sistemu na slabše. Trditev netivne delavce težko privoščijo. In stentnih rešitev, kako s temi ljudmi izvira iz zagrenjenosti, ampak izblagajna Zavoda za pokojninsko in naprej, bomo iz enih nevzdržnih entropijskega zakona, ki pravi, dainvalidsko zavarovanje (ZPIZ) si težko vstopili v nove nevzdržne razmere. sistemi težijo k propadanju. Živprivošči množični priliv delovnih organizem se postara in na koncuinvalidov. Ti pojavi z bistveno daljšo Politično je tranzicija (demagoške­ umre. Tudi organizacijski sistemi sedelovno dobo dobivajo neslutene ga) socialističnega v sodobni posociali­ nenehno razgrajujejo, če v njih nirazsežnosti. Ob neomejenem bolni­ stični zdravstveni sistem zelo zapleten ustreznega upravljanja. In četudi vškem staležu se bo vsa ta problematika projekt. Nujni pogoj je kritični obseg našem sistemu še razmeroma dobrolomila na hrbtu zdravstvene blagajne. političnega soglasja na ravni vlade. Za delujejo posamezne službe, to neKljub morebitnemu dodatnem prilivu izpeljavo takega projekta je potreben pomeni, da sistem ni blizu kaosa. V50 milijonov letno bo denarja ob teh tudi čas. Mandati so za tako nalogo situaciji, kakršno imamo, bi nujnonovih stroških hitro zmanjkalo. Kolega nevarno kratki, tudi če bi minister potrebovali trdno politično koalicijo,kardiolog je na enem od predavanj svoje delo nastopil z izdelanimi resen sistemski pristop države inocenil, da bi bilo za opremo laboratori­ rešitvami in jasno podporo svojemu odgovorne, razgledane, sposobne,ja za interventno kardiologijo potreb­ projektu že v koalicijski pogodbi. Zato delovne, produktivne, poštene innih približno 1 milijon evrov (podatka je vedno slab znak, če vsak naslednji pogumne odločevalce, ki vedo, kakonisem preverila). Toliko o racionalni minister najprej začne iskati zunanje resen je problem in kako se stvariporabi zdravstvenega denarja in svetovalce, ki mu bodo pripravili novo streže. Namesto tega smo dobili lenotranjih rezervah. Res pa gre pri tem analizo zdravstvenega sistema. predlog bolj egalitarističnega modelaza prvovrstno politično vprašanje, ki bi zbiranja sredstev, predlog omejenegaga sistemsko morala reševati vlada. Krmiljenje zdravstvenega sistema trajanja bolniškega staleža brezOmejitev trajanja nadomestil zaradi je tudi strokovno zahteven posel, h scenarijev, kako naprej, in nekajzačasne nezmožnosti za delo bi pome­ kateremu moramo vsi po malem dodatnih predlogov, ki sicer nosijonila ogromno razbremenitev zdrav­ prispevati. Ne smemo ga prepustiti močna sporočila (cepljenje, zdravlje­stvene blagajne in ogromno olajšanje zgolj politikom, ne zgolj zdravnikom, nje zapletov), kakih pomembnihza zdravstveni sistem. Vendar bi na ne zgolj ekonomistom ali pravnikom. vplivov na sistemska dogajanja pa nedrugi strani povzročila novo vrsto Slednje se včasih prikazuje kot neka­ bodo imeli. Ko pa to ne bo rešilohudih socialnih težav. Ob tako politič­ kšna sodobna rešitev. Narobe. Dokaz? hudih težav, s katerimi se v zdravstvuno močnih sindikatih sicer ne verja­ Na prvi strani nekega spletnega srečujemo, bomo spet blagoslovljeni zmem, da bo ta predlog sploh šel skozi časnika sem prebrala predlog, naj bizarnimi nastopi politikov, da resne­parlament. Ampak v vsakem primeru zlom roke ne bi več sodil med stanja, ga problema niti ni, kar ga pa je, gagre za tako resne in eksplozivne krita iz obveznega zdravstvenega bodo pa zdaj zdaj (v torek) rešili. zavarovanja. In to naj bi bili bodoči skrbniki razmer v zdravstvu?»Bergdoktor« in čakalne vrsteJurij Kurillo, dr. med., Kranj klinični center. In potem s prijateljem klinikom dr. Alexandrom Kahnweiler­[email protected] jem – katerega v diagnostiki sicer nekoliko prekaša (izkušnje iz Ameri­ Lani je najbrž ob določenih urah omedleli! In požrtvovalni doktor ke!) – nemudoma rešita vsak primer,strmela v televizijske zaslone večina nemudoma, četudi sredi zajtrka, prihiti če ne drugače, pa kar z zapletenimslovenskih gledalcev, še bolj pa verje­ s svojim zelenim mercedesom na operativnim posegom kjer koli natno gledalk, ki so nestrpno pričakovali pomoč čez hribe in doline, večinoma telesu, in le malokrat potrebujetasvojega »Gorskega zdravnika«. mimogrede odvzame še kri za labora­ pomoč kakšnega profesorja. Če ne gre torij, nato pa bolnika pri priči pošlje drugače, ukrepa Bergdoktor kar na Dr. Martin Gruber je namreč po (brez čakalnih vrst!) v bližnjo mestno terenu s tvegano punkcijo, recimotelefonu tako rekoč noč in dan na voljo bolnišnico, opremljeno z vsemi mogo­ perikarda, in le enkrat samkrat se takvsakršnim klicem pacientov, ki so se čimi aparati kot kakšen pravcati poseg ni posrečil. Da bi menda spod­znašli v stiski, no, večinoma so kar

Revija ISIS Foru4m5Marec 2017budil neko potrebno reakcijo v bolni­ je začela leta 2008 in se nepretrgoma na ta izlet s seboj vse svoje zdravniškekovem telesu, je uporabil kar živega nadaljuje v današnji čas. izvide v upanju, da ji bo lahko dr.gada (morda je bil modras). S svojimi Gruber, gorski zdravnik, kaj pomagal,ambulantnimi pomočnicami zelo Iznajdljive turistične agencije po če ji že slovenski dohtarji ne morejo.«dobro shaja. Zadnja sicer malce Evropi (nadaljevanko poznajo celo vzapostavlja njegovega starega kolega ZDA in Avstraliji!) in kajpak tudi pri In druga gospa je na tamkajšnjemdr. Romana Melchingerja, pa nič hude­ nas so kaj kmalu zaslutile »turistično pokopališču zaman iskala grob An­ga, saj se je na koncu v tej vlogi že nišo« in nemudoma pričele prevažati dree, Gruberjeve velike ljubezni ...pojavila njegova hči Lilli, ki si jo sicer na stotine radovednih občudovalcevdeli z bratom Hansom. Po potrebi se serije v predele tirolskega Wilder Pa šalo na stran! Ta zdravniškaneutrudno poda tudi v prepadne Kaiserja, kjer naj bi se vse skupaj ZDF in ORF serija ima po Evropi prekgorske stene, iz katerih potem reši dogajalo. Zdaj so se tudi pri slovenskih šest milijonov gledalcev. Snemajo jeskupaj z drugimi reševalci, predvsem agencijah pojavile »čakalne vrste« (na zmeraj v popolni tajnosti, saj se bojijopa z bratom Hansom, vsakega pone­ katere naša ministrica za zdravstvo res stotin nebodijihtreba radovednežev.srečenca. Kaže, da s plačilom teh ni mogla nič vplivati!). Na vrsto si Po podatkih iz leta 2012 sodelujeta kotnjegovih neprecenljivih uslug nima namreč lahko prišel šele čez mesec ali strokovna sodelavca anesteziologinjanobenih težav, saj mu za vratom očitno dva, čeprav so se turistični avtobusi dr. Claudia Mietke-Preiβ in psihiaterne sedi noben Zavod za zdravstveno odpravljali na sever celo dvakrat na ter psihoterapevt dr. Pablo Hageme­zavarovanje. Morda pa je koncesionar? teden. Najbolj navdušeni turisti se yer, ki si »kakšno bolezen kar izmisli«.Vendar nikoli noben njegovih pacien­ proti plačilu lahko dvakrat na leto Vsi medicinski delovni prostori so pritov ne odpre svoje denarnice. Torej neposredno srečajo s celotno filmsko tem opremljeni s pravo opremo innobene korupcije – saj tudi ni videti, družino Gruber: z doktorjem Marti­ aparaturami. Zdravniškim igralcemda bi ga podkupovali kakšni farma­ nom (Hans Sigl), njegovim bratom menda dela največje preglavice izgo­cevtski lobiji. Kje sploh nabavlja svoja Hansom (Heiko Ruprecht), mamo vorjava latinskih strokovnih izrazov.tako učinkovita zdravila? Elisabeth (Monika Baumgartner), s hčerko Lilli (Ronja Forcher) in morda Vsekakor bi bil fenomen »Berg­ Njegovih, precej nezvestih ljube­ še z drugimi sodelavci tega zdravniš­ doktor« vreden tudi kakšne resne inzenskih dogodivščin mu različne kega dogajanja. poglobljene psihološko-sociološkeudeleženke očitno skorajda nič ne analize, saj najbrž kaže predvsem nazamerijo in, kot kaže, tudi ne gledalke Menda je šofer nekega našega velika pričakovanja ljudi, kakšen najte priljubljene TV-nadaljevanke, ki se turističnega avtobusa pripovedoval: »Si bi bil idealen zdravnik na splošno. morete misliti, da je neka gospa vzela Glej tudi: http://der-bergdoktor- fanclub.deJavno pismo pljučnimi boleznimi. Na vsaki cigaretni škatlici je opozorilo, daSpoštovana ga. ministrica Milojka Kolar Celarc, kajenje povzroča raka. Kdor kadi, se zavestno izpostavlja tveganju zaspodnje pismo sem Vam sicer naslovil otrok sami krili stroške zdravljenja bolezen in bi podobno kot nekdo,osebno na Ministrstvo za zdravje, od nalezljivih bolezni, če bodo otroci za ki zavestno ne želi cepiti svojegakoder pa sem dobil vljudno opozorilo, le-temi zboleli. Ta predlog se mi zdi otroka in ga s tem izpostavljada gre za vsebino, vezano na predlog pošten in dober. Upam pa, da ne bo tveganju, da zboli za to boleznijo,Zakona o zdravstvenem varstvu, ki še diskriminatoren do samo tega dela moral sam poravnati vse stroškeni šel v postopek javne obravnave, in zavarovancev, temveč da bo zakon diagnostičnih, terapevtskih inda bodo takrat, ko se bo to zgodilo, veljal v smiselni zvezi za vse, ki se rehabilitacijskih ukrepov.pripravljeni sprejeti moje pripombe. zavestno odločijo, da nekega zdrav­ 2. Ženske, ki želijo umetno prekinitiGlede na to, da v javnosti medijem stvenega ukrepa ne bodo upoštevali z nosečnost, pa ta ni medicinskogovorite o spremembah zakona, ki so vsemi posledicami za svoje zdravje in indicirana in ni posledica spolnepritegnile mojo pozornost, kot o posledično za zdravstveno blagajno. zlorabe, kar bi se dalo dokazati sdejstvih, ki nas čakajo, sem se odločil Upam, da ne menite, da pred zako­ prijavo na policiji. V primeru, daza javno pismo, ker verjamem, da ga nom nismo vsi enaki. Prav bi namreč ženske ne bi imele sredstev zaboste potem morda le dobili v branje. bilo, da so pravila za različne skupine umetno prekinitev nosečnosti in zavarovancev ista. V mislih imam otroka ne bi želele obdržati, bi se V medijih sem zasledil Vašo izjavo naslednje skupine: lahko odločile za predajo otroka v– če dovolite, da jo smiselno povza­ 1. Kadilci, ki so zboleli za rakom ali posvojitev. Vsekakor bi se s temmem – da bodo starši necepljenih ukrepom izognili enačenju splava

Revija ISIS4F6orumMarec 2017 s samo eno drugo vrsto kontra­ zmanjšanja telesne teže, prvi ukrep pri srčno-žilnih boleznih cepcije. Mislim, da enako kot v –– ljudje, ki imajo putiko in zaradi zamašenih žil uživanje zdravil primeru kadilcev vsi ljudje vemo za nižanje holesterola in prehod na (tako moški kot ženske), da jemljejo zdravila za nižanje vegansko hrano. Šele če bi se posa­ obstaja možnost zanositve, če sečne kisline, namesto da bi mezniki navodil držali in po enem letu imamo spolne odnose. nehali jesti meso, ne bi bilo izboljšanja, ali če bi bilo3. Ljudje, ki so povzročili prometne –– ljudje, ki se zdravijo zaradi njihovo življenje akutno ogroženo, bi nesreče ali nesreče pri delu pod posledic odvisnosti od alkoho­ jim lahko zavarovalnica odobrila vplivom alkohola. Vsak državljan la, pomirjeval in nedovoljenih poseg. Če pa se navodil ne bi držali, bi je seznanjen s tovrstno delovno­ drog. lahko poseg opravili samoplačniško. pravno zakonodajo in vsak voznik Od Vas tudi pričakujem, da po s tovrstno prometno zakonodajo. lanskoletni objavi Svetovne zdrav­ Verjamem, da bi lahko kolegi4. Ljudje, ki so v pretepu poškodova­ stvene organizacije, da je procesirano specialisti posameznih strok ta se­ li drugo osebo. Vsak državljan ve, meso kancerogeno, rdeče meso pa znam, ki sem ga sestavil na hitro, da je fizično nasilje nad drugim najverjetneje kancerogeno, sprožite ustrezno podaljšali. In verjamem, da kaznivo dejanje. opozorilno kampanjo, v kateri preko bi s takšnimi ukrepi pokrili izgubo5. Ljudje, ki so bili predmet reševa­ podobnih opozoril, kot so na škatlicah zdravstvene blagajne in bistveno nja v gorah zaradi neprimerne cigaret, ljudi opozarjate, da procesira­ skrajšali čakalne dobe. Prav tako opreme. no in rdeče mesa povzročata raka. verjamem, da želite s svojimi ukrepi6. Ljudje, ki jih njihovi zdravniki Ko bi človek npr. v trgovini kupil 5 dag delati dobro za Slovence in da pri opozorijo, da naj spremenijo svoje salame, bi se mu na računu avtomatič­ svojem delu ne želite biti diskrimina­ življenjske navade s ciljem povrni­ no izpisalo, da ta izdelek, ki ga je torni, temveč enaki do vseh zavaro­ tve zdravja, pa tega ne želijo kupil, povzroča raka. V preprosti vancev v Sloveniji. Ker sicer bi delali storiti. V to skupino spadajo: izobraževalni kampanji bi potem ljudi samo dodaten pritisk na manjšino, ki –– ljudje, ki imajo sladkorno opozorili, da če bodo s svojimi navada­ je že sedaj kriminalizirana zgolj zato, mi glede uživanja teh izdelkov nadalje­ ker verjame, da imamo ljudje v bolezen tipa 2 in/ali povišan vali, bodo sami krili stroške zdravlje­ demokraciji pravico sami odločati o krvni tlak ter imajo prekomer­ nja rakavih obolenj. Glede na sebi in svojem telesu. Sicer pa je no telesno težo, objavljene podatke lahko, če se tako pravnica, ki sem jo vprašal, potrdila, –– ljudje, ki imajo prekomerno odločite, podobno storite za ljudi, ki da Vaš predlog zakona v tej obliki ne telesno težo in posledične težave uživajo kravje mleko in izdelke iz tega bi zdržal presoje pred ustavnim s hrbtenico, kolki in koleni, mleka, ker to povzroča osteoporozo s sodiščem zaradi ustvarjanja neenako­ –– ljudje, ki imajo prekomerno posledičnimi zlomi kolka v starosti. In, sti v družbi. telesno težo in želijo kirurški spet podobno, bi lahko preko izobra­ poseg na prebavilih s ciljem ževanja zdravnikov dosegli, da bi bil S spoštovanjem in lepimi pozdravi, Miloš ŽidanikCenter za zdravo življenjePrim. mag. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj upokojencem, študentom in drugim. Prav tako izvajajo programe za izbolj­ Po vzoru nekaterih večjih zdrav­ nje. Zasnovali so ga tako, da so šanje zdravja, zdravstveno oskrbo,stvenih ustanov v tujini bi lahko tudi v raziskovali navade zelo zdravih ljudi. varstvo otrok ipd. Zaposleni so zanjeSloveniji sledili dobrim zgledom skrbi Tako priporočajo vsem, ki to zmorejo, največja dobrina in nespametno biza zdravje zaposlenih. Kot primer vsaj pol ure gibanja dnevno, vsaj bilo, če zanje ne bi skrbeli. Pomemb­dobre prakse je morda koristno sedem ur spanja, zmanjšanje količine no je, da imajo zaposleni občutek, danavesti, kako so se v eni največjih in zaužite hrane in alkohola, prenehanje podjetje resnično skrbi zanje. Zato stanajboljših klinik, kliniki Mayo v ZDA, kajenja, preventivne presejalne tudi njihova delovna vnema in zado­ki ima nekaj več kot 50.000 zaposle­ preglede, priporočena cepljenja itd. voljstvo večja. Skrb za zaposlene innih, lotili skrbi za zdravje zaposlenih. Center pa ni namenjen samo zaposle­ nekdanje zaposlene se kaže tudi vUstanovili so Center za zdravo življe­ nim, ampak tudi njihovim svojcem, tem, da lahko zaposleni delajo, kolikor dolgo želijo, in nimajo predpi­ sano, kdaj se morajo upokojiti. Omo­

Revija ISIS Foru4m7Marec 2017gočajo jim vse mogoče prožne oblike športne dejavnosti, ki so bile med meznika primerna in priporočljiva.dela, od polne do delne zaposlitve, na zaposlenimi zelo priljubljene. Leta Poleg izogibanja dokazano škodljivimprimer tako, da delo enega opravljata 1972 smo zdravniki internisti in razvadam je za redno telesno dejav­dva polovično. Zanje je izredno kirurgi začeli igrati veliki nogomet in nost najpomembnejše stanje srčno-­pomembno, da zaposleni ostanejo čim imeli tradicionalna srečanja med žilnega sistema, pljuč in gibal.dlje aktivni, če le hočejo in zmorejo. seboj ter z drugimi ekipami iz Sloveni­ je in tujine. Kasneje so se priključili Nekoč mi je moj prijatelj zdravnik, Ob tem se lahko vprašamo, kako tudi drugi zaposleni in igranje nogo­ potem ko me je srečal vsega zariplegaje pri nas. Za največjo zdravstveno meta traja še danes. Že 35 let je minilo in prepotenega po vztrajnostnemustanovo lahko rečem, da je ta skrb od prvega organiziranega teka po teku, vprašal: »Ali si nor, da se takozelo pičla oz. je je zelo malo, vsaj v Rožniku, ki se ga lahko udeleži kdor­ matraš, in ali misliš, da boš zato dljeorganizirani obliki. Nekoč je bila koli. Zdravstveni delavci smo tudi živel?« Odgovoril sem mu, da tegaprecej boljša in namesto da bi skrb za redni udeleženci ljubljanskega mara­ sicer ne vem, prepričan pa sem, dazaposlene samo še nadgrajevali, smo tona. Večina dejavnosti poteka samoi­ bom živel bolj kakovostno. Od takratjo precej osiromašili. niciativno, pogrešamo pa organizira­ je minilo že 40 let in mislim, da sem no vadbo v sklopu delovne imel prav. Zato fraza »Gibanje je Glede preventivnih pregledov organizacije. Seveda pa moramo zlasti zdravje in zdravje je gibanje« še kakozaposlenih je v naših zdravstvenih zdravniki znati presoditi in svetovati, drži in bi jo morali pri ljudeh vsehustanovah še kar dobro urejeno, kakšna telesna dejavnost je za posa­ starosti stalno ponavljati ter jihslabo pa je, vsaj v UKC Ljubljana, vzpodbujati k redni telesni dejavnosti.glede drugih zdravstvenih storitev.Pred približno dvanajstimi leti jeUKC ukinil ambulanto za zaposlene,kar se je meni zdelo nezaslišano invelika neumnost. Največja zdrav­stvena ustanova z okrog 8.000zaposlenimi, od katerih je okrog dvetretjini žensk, torej nima več ambu­lante za svoje zaposlene, kar je bilavelika napaka. Omogočala je hitrodostopnost do storitev, ki jih vsakkdaj pa kdaj potrebuje zaradi vsakda­njih in tudi resnejših zdravstvenihproblemov, predpisovanje zdravil,napotitve na razne preglede inpodobno. Namesto da bi bili vzordrugim z dobrimi zgledi, ima UKCtak odnos do zaposlenih, kot da muje zanje kaj malo mar. Zaposlenis(m)o se morali zato znajti, kakors(m)o vedeli in znali, in vsepovsodnajti svojega zdravnika. Seveda bi sedalo to napako hitro odpraviti, če bile bila volja (in pamet) za to. Prav tako ne skrbimo sistematičnoza telesno dejavnost. Če ne bi bilomed zaposlenimi toliko zavedanja opomembnosti redne telesne dejavno­sti, kar se kaže predvsem v organizaci­ji športnih tekmovanj v različnihšportnih dejavnostih, bi bili zaposleniveliko bolj neaktivni in nagnjeni kraznim boleznim. Do leta 1991 smoimeli redno poletne športne igre naGolniku in enkrat letno tudi tekmova­nja v veleslalomu in smučarskemteku. Organizirane so bile tudi druge

Revija ISISI4n8tervjuMarec 2017Slikarska razstava»Gneča« MihePerneta v DomusMedicaPolonca Steinmann, dr. med., [email protected] Perne je akademski slikar, rojen leta 1978 v Ljubljani,kjer živi in dela. Z ženo, ki je prav tako slikarka, ilustratorka,imata dva nadobudna sinova. Pravi, da je zanj slikanje kotglasba, ki jo izvaja »one man band«, ker je rad sam, koustvarja.Z Leonom Zuodarjem sta leta 2005 ustanovila slikarsko Zelena Milka, 2013, akril na platno, 70,5 × 50,5 cmskupino Beli sladoled. Skupaj delujeta na najrazličnejšihpodročjih. Predvsem ju zanima risba, ki je lahko predstav­ljena na povsem klasičen galerijski način ali pa kot strip(Kratki striptiz in antišalce, 2005, Ljubljana-Postojna, samo­založba). Sodelujeta tako z alternativno sceno kot z institu­cijami, kot je Mednarodni grafični likovni center (27. grafičnibienale, 2008).Odprtje razstave z naslovom »Gneča« je bilo 14. decembra 2016 v avli Domus Medica.Z avtorjem razstave sva se pogovarjala v avli Etnografskega muzeja januarja 2017.Kdaj ste začeli slikati? drugega. Slikati začnem naključno. Vsaka slika Na to vprašanje je včasih težko odgovoriti. Če mi predstavlja potovanje.bi igral violino, bi bilo lažje, saj je violina stvar, ki V bistvu sem zelo pozno ozavestil, da slikamjo načrtno primeš v roke, s konkretnim sprem- nagnetene podobe. Pravzaprav sem šele potem,stvom učitelja in se da točno določiti, kdaj je bil ko so me na to večkrat opozorili prijatelji, ki sozačetek. Risanje in kasneje slikanje pa je izraža- me obiskali v ateljeju in dejali: »Miha, kaj panje, ki se včasih razvije že pred govorom. Za tebi dogaja?« ali pa »Zakaj toliko ljudi na enimnoge otroke je prvi način kreativnega izražanja. sliki?« začel premlevati, kaj sploh delam. Nasta-Tako lahko rečem samo, da slikam že od nek- janje mojih slik je kot neko potovanje in obrazi,daj. Veste, že kar od malega, nekako bolj pa po ki se znajdejo na slikah, so kot ljudje, ki sem jihsvojem 17. letu. Kasneje sem obiskoval Srednjo srečal na tem potovanju. Ko sem razmišljal ooblikovno šolo, smer fotografija. Ko sem se vpisal naslovu razstave, je bila prva ideja, da bi bilna Akademijo za likovno umetnost, je bilo naslov Preveč nas je. To se je zdelo mnogimprijavljenih 150 študentov, sprejetih pa nas je preveč mrko in črnogledo, zato se je tudi menibilo le 15 kandidatov. Na Akademiji sem seveda zdelo, da če bom razstavo naslovil Gneča, bo tavedno več slikal in tam tudi diplomiral leta 2003. naslov nosil več pomenov, kar mi je blizu tudi na splošno pri ustvarjanju. Ko naslikam kakšnoKaj ste čutili ob nastajanju in slikanju slik, ki jih simbolno podobo, kot je na primer srce, pes alirazstavljate pod naslovom Gneča? mačka, vedno razmišljam o večplastnosti simbo- lov. Tako se tudi gnečo lahko dojema večplastno. Začel sem z enim obrazom in sem jih kasneje Lahko je gneča na avtocesti ali pa gneča na zaresdodajal po občutku, nezavedno. Zame je slikanje dobrem žuru. Če bi ostal pri naslovu Preveč nasto, kar je nekomu pletenje, urejanje vrta ali kaj

Revija ISIS Interv4ju9Marec 2017je, bi bil precej bolj neposreden, kar medij – da izrazim jezo in druge čudenju življenju. Ena mojih slik imapa ni moj namen. Slikarstvo ni tu občutke, prijetne in neprijetne, ter s naslov »Hrenovke«. Ideja se mi jezato, da bi vse razložilo, za to se trudi tem spoznavam sebe in se hkrati porodila, ko sta otroka zjutraj prihaja-že znanost. lahko tudi zdravim z risanjem. Mi la k nama v posteljo in smo se drenjali slikarji smo zelo pozorni, ko upora- kot hrenovke.Kako vaše slike delujejo na vaše bljamo besedi risanje in slikanje. Takorazpoloženje in kako lahko vplivajo na nas zmoti, če nam kdo reče: »Kako si Na slikah, ki jih razstavljate v Domuszdravje obiskovalcev razstave? pa to sliko dobro narisal.« Pravilno Medica, uporabljate bolj rožnate, je, da se sliko slika, risbo pa se rdečkaste, korenčkaste, oranžne Mene slikanje zelo notranje riše. Slika, vsaj v moji praksi, je stvar, barve. Kako jih čutite?pomiri. Sam sebe znam tako zaposliti, ki lahko traja tudi več let, da jo do-da odgovarjam takrat samo zase in končam, medtem ko risba ne potrebu- Tokrat sem eksperimentiral z boljistočasno odgovarjam takrat tudi za je več kot ure, da nastane. Včasih se toplimi barvami, ker se tudi najboljsvoje duševno zdravje. Verjetno velja mi v sliki pojavljajo številni simboli, povežejo z barvo kože, ki je dominan-to zame in za druge umetnike. Ko npr. živali. Tako je pes simbol zvesto- tna na mojih »gnečastih« slikah. Toslikam, sem najraje sam s seboj in be svojemu lastniku, a ga včasih ne so tudi tople barve. Ko si v gneči, ti jeslikam po instinktu, hkrati pa imam v uboga, zlasti v času, ko se goni. Moji prijetno toplo. To lahko primerjam ssebi spravljeno vse znanje, ki ga simboli so lahko večplastni, tudi kaj iz pingvini, ki se stisnejo v gnečo in sepotrebujem, da se slika materializira. obdobja krščanstva. V sliki vedno grejejo.Se pravi likovno teoretsko, tehnološko iščem harmonijo, tako kot glasbe-znanje, poznavanje anatomije itd. nik postavlja note. Kakšni pa so bili komentarji na vašoSkratka, slikanje ni samo neko medi- razstavo Gneča?tiranje in »bluzenje« v prazno, je Ob kontinuiteti ustvarjalnostikonkretno delo, ki pa seveda dopušča ohranjaš majhnega otroka v Večinoma zelo dobri, ljudje so bilimnogo več svobode kot recimo igranje sebi. To pomeni prvinskost tvoje navdušeni. Veste, največ stika zv orkestru. lastne narave in da znaš videti gledalci je vedno ob odprtju razstave. trenutek. Že večkrat sem se zalotil, Povedali so mi, da si razstavo ljudje še Včasih se zgodi – predvsem je za da mi sinova pomagata pri učenju in vedno ogledujejo. Pogled gledalca obto primerna risba, ki je hiter in hipen sliki pa je vedno individualen.Likovni kritik Erdo Krap o Mihovem delu Miha rad slika in malo manj rad govori o tem, kaj nastaja tudi več let. Pa tudi ko je slika končana, to še nedejansko slika. Njegova dela so likovni eseji, intimne pomeni, da je končana. Včasih se zgodi, da začne s čistopoetike, dnevniški zapisi, kolaži različnih časovnih majhno slikico, ki jo potem počasi in postopoma pove-obdobij, konstrukcije iz odpadnih materialov, simbolni čuje; zraven zabija nove in nove dele. Slika se lahkokonglomerati, avtomatizmi, naključja, divjanje orkana tako širi ali pa oži tudi vsebinsko. Nekaj pride in nekajali pa premišljeno in dolgotrajno slikanje. Vse to in še gre. Stvari se spreminjajo.več. Zato njegovega dela ne moremo strniti v en kon-cept. Razen če postavim trditev, da je izbira medija, v Včasih je rad hodil na kosovce (odvozi kosovnihkaterem deluje, se pravi medij slikarstva, njegov odpadkov), saj je tam dobil praktično vse, kar potrebu-koncept. je za svoje slikarstvo. Zdaj tega v Ljubljani ni več, a še vedno se na ulici najde kak odvržen predmet, ki roma v Nek večer mi je Miha dejal: »Moje slikarstvo živi, Mihov atelje. Stvarem, obsojenim, da odpotujejo nakot živi vsak nov dan.« deponijo, ponuja novo življenje. Njegove slike dihajo. Sonce jih vsako minuto dneva Leta 2005 je skupaj s slikarskim bratom Leonomoplazi drugače, premikajo se po različnih prostorih, Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled.nikoli niso čisto končane. Misel v Mihovem slikarstvu se Leta 2011 sta skupaj prejela nagrado OHO, ki je enadejansko kaže kot konkreten fizični produkt. Že dalj najpomembnejših nagrad za mlade vizualne umetnikečasa spremljam njegovo delo in moram priznati, da me pri nas v Sloveniji. OHO naj bi pomenilo »vzklikpreseneti vsakič, ko pridem na obisk in mi Miha pokaže začudenja« ob pogledu na neko sliko. Nagradekaj novega. Včasih zagledam v ateljeju same sive slike, mladim umetnikom podeljujejo v Sloveniji in po vsemspet drugič eksplozijo barv. Posamezno delo lahko svetu, tudi v ZDA in drugje.

Revija ISIS5M0edicinaMarec 2017Bolezni ledvic in debelostProf. dr. Radovan Hojs, dr. med., v. svet., Združenje nefrologov SlovenijeVsako leto marca obeležujemo svetov- sladkorne bolezni. Danes so vzroki za kroničnoni dan ledvic. Namen je osveščanje o ledvično bolezen pogosteje kot v preteklostikronični ledvični bolezni. Kot je znano, kompleksni, zajemajo pogoste bolezni, kot soje kronična ledvična bolezen pogosta, hipertenzija, metabolični sindrom, sladkornaprisotna je pri 8 do 16 odstotkih od- bolezen itd. V bistvu se srečujemo s tremi epide-raslih ljudi (1). Žal mnogi ljudje sploh mijami, ki so med seboj povezane in prepletene,ne vedo, da imajo bolezen ledvic, ker to so debelost, sladkorna bolezen in kroničnanimajo težav. Pogosto bolezen odkri- ledvična bolezen.jemo slučajno ob pregledu krvi aliseča iz drugih razlogov. Bolniki s kro- Debelost in ledvicenično ledvično boleznijo imajo pogo-sto povišan krvni tlak in je le-ta razlog Debelost je povezana s hipertenzivno glome-za obisk zdravnika. Letos bo svetovni rulosklerozo in diabetično nefropatijo pri bolni-dan ledvic 9. marca, posvečen pa bo kih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki sta danes tudipovezavi med boleznimi ledvic in glavna vzroka kronične ledvične bolezni (6).debelostjo. Incidenca končne odpovedi ledvic zaradi diabe- tične nefropatije je v številnih državah že okoli Tema je bila izbrana zato, ker postaja debe- 30 odstotkov. Incidenca končne odpovedi ledviclost eden najpomembnejših zdravstvenih proble- zaradi sladkorne bolezni in hipertenzije je vmov 21. stoletja. Število debelih v zadnjih deset- porastu predvsem pri starostnikih, ki danesletjih narašča v številnih državah sveta. predstavljajo večino bolnikov, obravnavanihPresenetljiv je podatek, da je danes na svetu ambulantno ali v bolnišnici.debelost pogostejša kot podhranjenost. Popodatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Debelost je pomemben del metaboličnegaEvropi 50 odstotkov ljudi s prekomerno telesno sindroma, ki zajema številne dejavnike tveganjatežo in debelih (2). Prevalenca debelosti v neka- za nastanek in napredovanje kronične ledvičneterih evropskih državah je že nad 20 odstotkov bolezni (dislipidemija, hipertenzija, motnje(med njimi so Slovenija, Velika Britanija, Češka, metabolizma glukoze itd.) (7, 8). Tveganje zaMadžarska, Irska itd.), v večini držav pa je kronično ledvično bolezen narašča z narašča-prevalenca debelosti med 10 in 20 odstotki. njem števila dejavnikov metabolnega sindroma.Napovedi za Evropo nakazujejo nadaljnjo rast Pri tem je treba omeniti skupino bolnikov, kištevila debelih (3). Zaskrbljujoče je, da je danes v imajo »metabolno zdravo« debelostEvropi eden od treh enajstletnikov s prekomerno (»metabolically healthy obesity«), za katere jetelesno težo ali debel (2). Za Združene države veljalo, da nimajo povečanega tveganja zaAmerike pa je znan podatek, da bi lahko nadalj- kronično ledvično bolezen (9). Teh bolnikov jenje naraščanja debelosti privedlo celo do skrajša- od 20 do 30 odstotkov med debelimi in imajonja pričakovane življenjske dobe (4). Vzporedno ohranjeno inzulinsko senzitivnost. Nekaterez debelostjo narašča tudi prevalenca sladkorne novejše raziskave, sicer pri Korejcih, pa nakazu-bolezni. Danes je na svetu skoraj 400 milijonov jejo, da imajo tudi »metabolno zdravi« večjebolnikov s sladkorno boleznijo, do leta 2035 pa tveganje za kronično ledvično bolezen (10).jih bo skoraj 600 milijonov (5). Debelost je Vsekakor bodo potrebne nadaljnje raziskave napogosto prisotna pred nastankom sladkorne tem področju.bolezni, povezana je z inzulinsko rezistenco,pogosto je debelost pridružena sladkorni bolezni. Ena prvih in pomembnih velikih raziskav, kiPorast prevalence kronične ledvične bolezni je pokazala povezavo med indeksom telesnepoteka vzporedno s porastom tako debelosti kot mase (ITM) in tveganjem za končno odpoved ledvic, je bila objavljena na Japonskem (11). V tej raziskavi je bilo vključenih preko 100.000 bolnikov in ITM je bil dejavnik tveganja za končno odpoved ledvic neodvisno od prisotnosti