SODOBNI GALJOT Galjot je vozil limuzino in odšel v trgovino. Tam kupil je neko stvar in se med prodajalkami delal, da je car. Med policami zagleda svojo bivšo ženo Hermino, ki jo povabi v kino, kasneje morda še na kvalitetno vino. A Hermina ga je zavrnila, in še naprej kupovala pretesna oblačila. Galjot sede na klop, jezen kot top, našpičen kot nož, ko ob Hermini se valja njen novi mož. Mimo prihiti mladenka, verjetno najlepša Slovenka, galjota očara, a kaj, ko je za njega prestara. Galjot sede v limuzino, in se zapelje čez veliko klančino. Odhiti v hišo stanovanjsko In spozna, da je življenje sanjsko, to življenje samsko. Tina Klara Blažič, 8. a
DOGODEK S POČITNIC Da bomo šli v lajf sem zvedu že v pondelk. Ful sem komi čaku, da bo napočil frajdej. Po šoli sem šel takoj proti Merkurju (trgovini). Po isti poti so šle dam tudi Vana in Mala. Del potke sem hodil z njima. Ampak potem sem šprintu do trgovince, kjer me je čakal boterček. Šla sva z avtom najprej k njemu domov, da je pobral še svoje stvari. S sabo sva še vzela Tilna. Mojga najbulšga frenda. Do toplic smo se pelal celo večnost. Med vožnjo sva gledala YT. Končn smo se prfural. Na srečo v toplicah ni blu ful velik folka, zato je bilo še bul kul. Bli smo čist uko- mot. S frendom sva se skrivala pred botrom. On naju je iskal po celih toplicah, midva pa sva se samo skrivala v djekuziju. Uglaunem, je blo ful kul. U bistvu prou avesome. Po namakanju smo šli še na en diner k Kerinu. Jedl smo fiše. Ful so ble dobre ocvrte z jajčkom, tako da si lahku dobesedno skor celo pojedu, razen seveda glave. Poleg rib smo papcal še pečen pom- fri. Dal so nam še ful dober kruh in to domač. Pojedl smo ga tri košarce, ko smo čakali na ribi- ce. Bil je for free, celo. Po dinrju smo šli dam, pa se vrgl na postle, pa v hipu pospal. Benjamin Bele, 8. c
KROMPIRJEVE POČITNICE Počitnice so najlepši dnevi med letom. Vsi jih imamo radi in v njih uživamo. To je čas, ko se lahko odpočijemo od dela in učenja. Krompirjeve počitnice sem preživel večinoma doma, razen, ko smo odšli na enodnevni družinski izlet v Strunjan. V soboto smo se že zgodaj zjutraj odpravili na izlet proti Strunjanu. Ko smo prišli na Pri- morsko, smo najprej odšli do prodajalca kakija. Kupili smo 30 kg kakijev. Prodajalec nam je ponudil tudi sladico iz kakija, ki je bila odlična. Mami je takoj prosila za recept. Nato smo se odpeljali do bližnjega parkirišča. Preobuli smo se v pohodne čevlje in odšli na sprehod do strunjanskega križa. Pot je bila naporna in težavna. Po pol ure hoje smo prišli do križa, kjer nas je osupnil prelep pogled na morje. Čez nekaj časa smo se odpravili nazaj do avta. Pri avtu smo se zopet preobuli v teniske in se z avtom odpeljali do Pirana, kjer smo se sprehodili do piranske cerkvice, na Tartinijevem trgu pa smo popili sok. Od tu smo odšli do Portoroža. Sprehajali smo se ob obali. Opazil sem veliko ljudi, predvsem otrok. V Portorožu smo poiskali restavracijo, kjer smo si privoščili odlično kosilo. Jedel sem dunajski zrezek in pomfri, pil pa sem cedevito. Po kosilu smo odšli v bližnjo trgovini- co s spominki. Kupili smo magnetke ter razglednice. Nato pa smo se odpravili proti domu. Dan v Strunjanu je hitro minil. Zelo sem se zabaval, čeprav smo veliko hodili. Upam, da bomo šli še kdaj na izlet na Primorsko, saj mi je tam zelo všeč. Luka Špendal, 7. B
INTERVJU Z GREGORJEM GRAMCEM I Gregor Gramc je slovenski harmonikar, kitarist, tubist, trobentač, basist, pevec … Gregor je bil član an- sambla Nemir, trenutno pa je član ansambla Vikend. Imel je tudi svoj lasten ansambel Gregorja Gramca. Poje in igra na raznih veselicah, narodno-zabavnih oddajah, z ansamblom Saša Avsenika pa je bil tudi že na turneji po Avstriji, poje pa tudi na pogrebih. Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo? Pri 2 letih sem že igral na harmoniko. Kdo te je navdušil za glasbo? Moja mama je rekla: »Že v trebuhu je igral.« Drugače pa družina, predvsem mami in ati in pa ostali, ker sem bil že v otroških letih v družbi, kjer se je ves čas igralo in pelo. Kdaj si imel prvi nastop? Pri 5 letih z ansamblom Franca Miheliča. Kdaj si napisal prvo skladbo? Pri 5 letih sem posnel 4 svoje skladbe na kasete. V katerem ansamblu si prvič igral/pel? Pri 7 letih sem ustanovil svoj ansambel Gregorja Gramca, ki je deloval samo eno leto in jaz sem bil najmlajši med vsemi. Si v osnovni šoli pel tudi pri kakšnem pevskem zboru? Ja, pri mladinskem pevskem zboru. Kako si si kot majhen deček predstavljal svoj najboljši nastop?Ko se je po televiziji predvajal Avsenikov koncert, je v njem nastopal mali fantek in jaz sem si želel biti tam namesto njega. Na koliko inštrumentov znaš igrati?Na 14 inštrumentov. To so klavirska in diatonična harmonika, orglice, kontrabas, bas kitara, kitara, klavir, bariton, orgle, violinske in kitarske citre, klaviature, tuba in trobenta. Kako si se naučil igrati na vse te inštrumente? Klavir sem se naučil v glasbeni šoli, ostalo pa sam.
Ali tudi kdaj koga naučiš igrati kakšen inštrument? Ja, tudi. Največ se ljudje želijo naučiti igrati inštrumentov, ki se pojavljajo v narodnozabavni glasbi. Ali imaš možnost oziroma bi si želel imeti svojo glasbeno šolo? Ja, imam možnosti oziroma bom kmalu imel svojo glasbeno šolo. Ali kdaj napišeš tudi kakšno svojo pesem? Ja, okoli 15 sem jih do zdaj že napisal. Kako ti je peti in igrati v ansamblu? Super, to zelo rad počnem. Pri katerih ansamblih si do zdaj že igral? Pri ansamblih Gregorja Gramca, Nebo, Nemir, Vikend, pomagal pa sem tudi pri ansamblih Saša Avsenika, Toneta Rusa, Roka Žlindre… Kdo je bil v mladih letih tvoj vzornik? Ati, Franc Mihelič, Lojze Slak, Slavko Avsenik in drugi. Katera je tvoja najljubša skladba? Veliko je lepih skladb, zato je težko izbrati samo eno. Kaj bi počel,če se ne bi ukvarjal z glasbo? Vozil bi speedway. Kakšni so tvoji cilji in želje? Želim si v glasbeni dediščini pustiti sled. Želim, da moja pesem ali skladba ostane. Glasbo želim delati za ljudi, da bi jo radi poslušali. Vpisati pa se tudi hočem na akademijo za glasbo (solo petje). Še zadnje vprašanje: kaj počneš v prostem času? »Kaj je sploh to?« Najraje se družim s prijatelji v Senik baru in v službi. Včasih pa tudi ustvarjam skladbe, zelo rad pa si grem tudi ogledat speedway dirke. Nika Grill, 8. c
ERASMUS+ UTRINKA IZ PREDSTAVITVE ERASMUS+: V šoli so nas obiskali partnerji iz ERASMUS+ projekta po dva učitelja iz por- tugalske in poljske šole, katerim smo predstavili šolski sistem, našo šolo, otroški parlament in šolsko skupnost. Seveda smo trepetali saj govoriti v tujem jeziku pred nekimi tujci je težko, vendar nazadnje smo našli skupni jezik in še dolgo družili. Učitelji so se nam predstavili v portugalščini in polj- ščini, mi smo pa poskušali razumeti čim več, tudi probali smo izgovarjati nji- hove thoung twister-je, ki so bili presenetljivo težki. To je bila izkušnja za za- pomnit in zelo sem vesela, da letos lahko sodelujemo v tem projektu in naj- demo skupni jezik ne samo z dvema državama ampak s celo Evropo. Nika Fišter, 8.c Zanimivo mi je bilo predsta- viti našo šolo učiteljem iz drugih držav in se tudi malo družiti z njimi. Domen Špringer, 9. a
NENAVADNE ŽIVALI ALI VESTE … … da je AGAMA vrsta kuščarja? Ima zelo velik rep. Ko mu kaj ni všeč, vrat napihne in postane črne barve. To je njegova glavna značilnost. Ima tudi velike kremplje. Njegova najljubša hrana so različne vrste so- lat. Živi v džungli. Obstaja več različnih vrst agam, kot so navadna agama, bradata agama in še kakšne druge. Ruby Vidic Pekolj, 4.d
Lejla Salija, 4. a
FOTOGALERIJA Sara Godina, 2. r Irma Krištof, 2. r
Lejla Salija, 4. a Lia Ana Prosen, 2. r
VTISI SEDMOŠOLCEV IZ ŠOLE V NARAVI V CŠOD Trilobit mi je bilo všeč, saj smo izvedeli in videli veliko novega, kot je zgornje in spodnje zajetje, izvedeli smo, da je včasih obstajal trilobit, to je bila žival, ki je bila sestavljena iz glave, oprsja in zadka. Prvi dan smo zvečer odšli na nočni pohod, drugi dan smo imeli orientacijski pohod, tretji dan pa pohod do do- ma Pristava, kjer smo v mlaki lovili živali, kot so enodnevnice, kačji pastir in druge. V spodnjem zajetju smo s kanuji čolnarili, zakurili smo tudi ogenj iz izdelovali odlitek fosila iz mavca. V treh dneh sem tudi lahko božala konja. Hrana je bila dobra, učitelji so bili prijazni in spoštljivi. V sobi nas je bilo 9 deklet, imele smo tudi svojo kopalnico. V torek zvečer smo imeli predstavitev sob, po tem pa smo se šli razne igre in imeli ples. Zadnji dan smo zjutraj po sedmi uri uredili in preoblekli posteljo, nato smo imeli pohod, za tem pa smo spakirali oblačila v kovček, pojedli kosilo in odšli proti šoli. Izabela Derganc, 7. b Šola v naravi je bila prekratka. Bilo je dobro, ko smo se zabavali in se igrali igrice. Ni mi bilo všeč, da smo bili skoraj samo v svoji sobi. Hrana je bila dobra. Prehitro smo šli spat in prehitro smo vstajali. Zadnji večer smo imeli igrico in ples. Matic Bojanc, 7. b Šola v naravi je bila prekratka. Tretji dan smo se lepo razumeli in je že bilo konec. Zelo zanimiv se mi zdi trilobit, ker sem se nekaj naučil o njih. Naučil sem se tudi veslat. Dražen Kecman, 7. b Bilo je odlično, a lahko bi bilo bolje tako, da bi se več družili in bili tam več časa. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli na orientacijski pohod. Učitelji doma so bili zelo prijazni, a najbolj prijazen je bil učitelj Matej. Hra- na je bila zelo dobra. Saša Vrhovac, 7. b Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Želim si, da bi trajala dlje, a tudi sam sem čakal iti domov, pogrešal sem vse, ki jih imam rad. Všeč mi je bil orientacijski pohod in vožnja s kanuji, tudi narava je zelo lepa. Gal Florjančič, 7. b
Všeč mi je bila pokrajina, saj je bila lepa, in ker smo šli s kanuji. Tudi orientacijski pohod je bil dober. Ni mi bilo všeč, ker so me prestavili v drugo sobo. Aleksander Voglar Pungartnik, 7. b Šola v naravi je bila letos zelo kratka, a zabavna. Čeprav smo bili večino časa v sobi, saj nismo smeli ven, smo se imeli dobro. Najbolj mi je bila všeč vožnja s kanuji. Čas je minil zelo hitro, nazaj smo prišli kot bi mignil. P. S.: Šola v naravi je THE BEST! Luka Špendal, 7. b Šola v naravi mi je bila všeč, ker smo se vozili s kanuji in zaradi pohodov, ki niso bili dolgočasni, pot pa je bila zanimiva. Ko smo morali iti spat ob desetih, mi ni bilo všeč, saj smo morali biti tiho. Lahko bi imeli več prostega časa in več bi se lahko družili po sobah. In lahko bi bili več časa v telovadnici oz. sobi za dru- ženje. In tudi všeč mi je bilo, ker smo bili večino časa sami, brez učiteljev. Karlin Kralj Željko, 7. b Šola v naravi je bila zelo dobra, čeprav je bila samo 3 dni. Najboljša dejavnost mi je bila orientacijski po- hod, saj smo se lahko sami razdelili po skupinah in reševali kvize. Imeli smo pa tudi nočni pohod, ki je bil zelo lep, saj so se videle zvezde na nebu. Lea Mulalić, 7. b Bilo je zanimivo. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko smo šli s kanuji po jezeru in ko smo imeli orientacijski po- hod s tabličnimi računalniki. Za jest je bilo zelo dobro. Ni mi bilo pa dobro zato, ker smo šli samo za 3 dni in ker je bil prostor majhen. Urban Terlep, 7. b
O PRVI SVETOVNI VOJNI »Nihče ni tako brezumen, da bi mu bila vojna ljubša kot mir; v miru sinovi pokopavajo svo- je očete, v vojni očetje pokopavajo svoje sinove.« (Herodot, grški zgodovinar) Prva svetovna vojna. Čas, ki bi ga veliko ljudi hotelo pozabiti in spremeniti. Če bi lahko spremenili, kaj se je zgodilo, kaj pravzaprav bi lahko spremenili, da do tega ne bi prišlo? Z vsem srcem bi ra- da rekla, da bi lahko bila na voljo vsaj ena stvar, ki bi rešila ta grozna štiri leta. Vendar karkoli bi kdorkoli naredil, ne bi spremenilo dejstva, da je bila ta vojna med vsemi akterji že dolgo pričakova- na. Če imaš več držav, ki hočejo prevladati ena nad drugo, kako lahko sploh pričakuješ, da se bo kaj drugega zgodilo? Ni važno, kdo vodi državo, vsi smo ljudje in naša želja po večji moči in uspe- hu prevlada še toliko dobrih namer. Herodot se ni motil. Skozi njegovo misel se čuti bolečina, kako grozno je bilo, ko se svet spremeni in vsak lahko postane morilec. Kako so v vojni očetje pokopa- vali svoje sinove namesto, da bi bilo obratno. Koliko src je trpelo iz dneva v dan? Je bilo res vse to vredno? Industrijska revolucija je bil čas, ko se je začel velik napredek znanosti in tehnike. S tem seveda tudi gospodarski razvoj. Zaradi tega je tudi v državah potekala misel o moderni vojski, tako je vsa- ka država hotela imeti zelo dobro oboroženo vojsko in zaradi industrijske revolucije so si to tudi lahko omogočili. Veliko ljudi se je tedaj tudi izseljevalo iz vasi v mesta, ali iz nerazvitih držav v raz- vite v upanju, da najdejo zase kaj boljšega v življenju, si omogočijo boljše priložnosti. Prisoten je bil tudi imperializem (boj za kolonije). In vsaka stvar ima svojo ceno in ta cena je bila ena izmed tistih, ki je noben ni bil pripravljen plačati. Boj za kolonije (predvsem v Afriki zaradi surovin, tr- gov…) in želje po moderni vojski so se spremenile v vzroke za vojno. Pridružili so se še drugi raz- logi, kot so nasprotja med državami zaradi prejšnjih bitk (AO in RUSàBalkan) , občutek ogroženo- sti prevlade Velike Britanije na morju. Še najbolj pa je bilo pred vojno napeto na Balkanskem polo- toku, ki so ga imenovali kar »SOD SMODNIKA. In ravno tukaj se 28. julija leta 1914 zgodil atentat na Franca Ferdinanda, avstroogrskega prestolonaslednika. To je sprožilo verižno reakcijo in sko- raj vse države so se vpletle v spopad. Oblikovala sta se dva tabora: antanta in centralne sile, boji pa so potekali na frontah, kjer so umirali vojaki – postali so »topovska hrana«. Tudi Slovenci smo bili kot del AO vključeni v to vojno. Slovenski vojaki so se borili predvsem na Soški fronti, kjer so boji potekali po gorskih vrhovih Kanin, Krn, Rombon, Mangrt, pa pri Kobaridu, Tolminu in Gorici, v krajih, ki jih danes obiskujemo kot turisti, in kot turisti še danes vidimo sledi te vojne. Kaverne so bile vojakov edini pobeg, kjer so se lahko skrili in mogoče napisali pismo do- mačim.
Čeprav so generali in politiki trdili, da bo vojne konec še pred prvo zimo, so se hudo zmotili. Vojne še zdaleč ni bilo konec. Spremenila se je v pozicijsko bojevanje. Dva strelska jarka, vmes pa niko- garšnja zemlja, kjer si bil lahka tarča nasprotnika. Strelski jarki so bili grozni za vsakega, ki je vsto- pil vanj. V njih so živeli, se prehranjevali in bojevali. Da sploh ne omenim, da čistoče skoraj ni bilo, da je bilo pomanjkanje, pa strah,… V zaledju so njihovi domači preživljali drugačne, a tudi težke preizkušnje, od pomanjkanja pa do večnega strahu pred sporočili, da so izgubili svojega sina, moža, brata,.. In ženske so prevzele vlogo moških. Po štirih letih se je morija končala, preživeli vojaki so prišli nazaj k družinam, begunci so se vračali v svoje kraje, ali pa se izselili drugam. In človek je glasno ali pri sebi, zase ali pa za sotrpine, v različnih jezikih sveta nenehno govoril: \"Prekleta vojna!\" V tej kratki kletvici je bilo zajeto vse trplje- nje ljudi ne glede na njihovo narodnost. Države pa so morale skleniti mirovne pogodbe, nekatere so izgubile ozemlja, tudi Slovenci smo po dogovoru velikih sil izgubili Z del Slovenije. AO je razpadla, Nemčija pa je bila kaznovana kot glavni krivec za vojno. V tem pa je bila kal že nove še hujše, druge svetovne vojne. Ena vojna se je končala, zamere in želja po maščevanju pa so med državami ostale. Zakaj torej vojna? Kaj je rešila? NIČ in NIHČE ne more odvzeti trpljenja v očeh žensk, izbrisati vse, kar je bilo vidnega v vo- jakovih očeh. NIČ ne more zabrisati dejstva, da so ljudje dopustili, da so se štiri leta obstreljevali, delali vojno, hodili po čustvih ljudeh, kot da so NIČ, jim odvzemali sinove za vojsko, jim razdirali družine… NIHČE ne more tega popraviti in NIHČE ni ustavil tega. Če smo zmožni biti tako odločni, nerazumni in predani, da ustvarimo vojno, zakaj potem nismo tako predani, ko pride do skrbi za našo zemljo? Če bi bili tako predani za reševanja sveta, kot so bili predani, da so dovolili vojno, potem po novicah ne bi več slišali, da se naš svet počasi slabša. Ali to pomeni, da je lažje delati vojno in sovraštvo kot mir in ljubezen? Vsakič me bolj začudi, kaj vse je zmožno človeško telo. Razvili smo se iz primatov – praljudi, preživeli smo različna obdobja in vsakič napredovali tako v znanosti, kot tudi v našem razvoju. Napredovali smo, zdaj pa se mi zdi, da v resnici ne napredujemo več, kot da je v ljudeh nekaj samouničevalnega. Ko bi le lahko rekla, da to ni res. Smo leta 2017 in govorice o različnih spopadih so nekaj vsakdanjega, nekateri omenjajo celo 3. svetovno vojno. Upam le, da je to le govorica in ne dejstvo. Eva Neža Doberdrug, 9. a
ANGLEŠKI KOTIČEK LEARNING FOREIGN LANGUAGES Many people learn to speak foreign languages. I think it´s very important to know some languages, especially if you tra- vel a lot. Knowing foreign languages makes your life in our world a lot easier. English is a world language, which means that you can actually use it everywhere. It helps you commu- nicate to other people, watch films without subtitles, read go- od books and solve problems on your computer. English or other languages are easier to learn if you start early, but it´s never too late. There is no special way how to learn it. Some people learn English just by watching TV. I watched a lot of series on TV and when we started to learn past tense at school, I knew a lot about it because I could hear it in my head. I can hear how the words sound in En- glish. My grandma knows a lot of English and I don´t need to explain anything to her, but my other grandma barely knows colours. Learning Slovene is actually really hard and difficult, even for me. It doesn´t make sense to learn it because it´s hard and there´s not a lot of people that speaks Slovene. But if you live in Slovenia, then it´s probably good to know Slovene, becau- se I have a feeling that the older generations can´t really use English, so that´s why the new generations are here. English opens the window to the world and lets the light to light up yo- ur future. Lara Velkavrh, 8. a
TO HAVE GOOD FRIENDS, YOU MUST BE A GOOD FRIEND Good friends are like stars, you don't always see them, but you know they are always there. Everyone needs a good friend. That's how I feel about my best fri- end. My best friend means the world to me. I don't know if I could live without her. I have known my best friend for about 2 years but we've been best friends since January 2017. Since January we've been inseparable. Everyone always asks us if we're sisters or twins because we're so alike. In some photos you can see the si- milarities. She is like my other and better half. We are not together a lot because we're too far away from each other. We're 23 kilo- metres apart so it's difficult to spend time together. She is the per- fect friend that I need. She is smart, funny, loyal, honest and pretty. We tell each other everything, we stand by each other, support one another, tell the truth and that's why I love her so much. She makes me a better person. In the end I'd like to say thanks to her for being there for me when I needed her. Because of her, I la- ugh a little harder, cry a little less, and smile a lot more. Kaja Gorenc, 9. a
PLAKATI: FACTS ABOUT ME
BEREMO BEREMO ….
CICI VESELA ŠOLA – 2. RAZREDTema marčevske CICI VESELE ŠOLE je – NAŠA OPRAVILA DOMA, zato se pri ID CICI VESE-LE ŠOLE pogovarjamo, kaj in zakaj moramo tudi otroci pomagati staršem pri domačih opravilih.Če bomo tudi otroci pomagali staršem pri opravljanju domačega dela, bodo starši imeli več ča-sa, da se bodo igrali z nami. Vsi člani družine pa bomo imeli več časa za različne hobije in započitek. CICIVESELOŠOLCI, 2. .RNAŠA NAJLJUBŠA OPRAVILA Manja, 2. dV roke rad vzamem sesalec in z njim lovim smeti po stanovanju. Gal, 2. d Izza Simona,2.d
Rada pomivam posodo in bratcu pomagam pri brisanju posode.Brisanje prahu je zanimivo, ko s čudežno krpico loviš drobne delce, ki jihskoraj ne vidiš.Žana, 2. bVšeč mi je, ko čistim zelenjavo in mi roke dišijo po zelenjavi. Rada tudipomagam mamici kuhati. Zelo zanimivo mi je, ko s kuhalnico vrtim zele-njavo po loncu. Brina, 2. b Jaz sem Svit. Star sem 8 let. Moje najljubše opravilo domaje zlaganje sveže opranega perila iz pralnega stroja. Perilo tudi rad zložimv omaro. Svit, 2. aMoje ime je Gašper in najraje hranim mojega morskega prašička. Zelo radmu postrežem s suhim senom in ga opazujem, kako grizlja slamice sena. Gašper, 2. a
Zala, 2. cMoje najljubše opravilo je pospravljanje mize po kosilu. Monika, 2. d
MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ LONDON EYE HighImam prijatelja, famousnajboljšega na svetu, Londonskupaj se igrava in zabavava. view, glass cabinsVčasih kaj ušpičiva, colour blue.ali pa uničiva,a kazni se izmuzniva, You can see it, too!kot prava tatova. Go to London and you will see that allTudi, če se skregava, the things are true.se takoj pobotava,bonbone kdaj vzameva Živa Bregar 7.bin jih skupaj snedeva.A najrajši se zabavava,Ko se skupaj igrava.Peter Sinur, 4.c
GLASBENA OLIMPIJADAJaz, Edita in Patricija smo se uvrstile na državno tekmovanje izglasbene olimpijade. To tekmovanje je eno od najtežjih tekmovanj,ki se jih osnovnošolec lahko udeleži.Zgodaj zjutraj sem bila že na poti in se vsa tresla. Tekmovanje je bilorazdeljeno na štiri sklope. Najprej smo pisale test, kjer je bilo ogrom-no slušnih primerov in druge naloge iz splošne glasbene razgleda-nosti ter vprašanja, ki so se navezovala na članke, ki smo jih moraliprebrati. Test je bil mimo in čakal nas je najtežji del tistega dne, vsajzame, to so bile A-vista vaje. Vstopila sem v učilnico in na klavirjusta me čakala dva stolpca. V levem so bile melodične, v desnem paritmične vaje. Najprej sem pred dvočlansko komisijo izvajala melo-dično vajo. Ta mi ni šla od rok, zato pa sem se pri ritmičnih vajah spunktiranim ritmom in triolami bolje odrezala. Nato smo šle v Šantlo-vo dvorano, kjer smo odpele izbrano pesem.Popoldne nas je čakal še zadnji sklop - izvajanje lastne skladbe, kjerse najbolj vidi umetniški duh glasbenika. Čakala sem, da moj glasnapolni vso dvorano. Ko sem zaslišala aplavz, sem vedela, da mi jeuspelo in da sem s svojim celotnim nastopom na tem tekmovanjulahko zadovoljna. Čakala sem samo še na razglasitev rezultatov. Sr-ce mi je poskočilo, ko sem zaslišala, da smo vse tri osvojile srebrnopriznanje. Bila sem ponosna nase, na Patricijo in Edito, še posebejpa na učiteljico Tatjano Dolenc, saj si je vzela čas in nas je učila intrenirala pol leta za to tekmovanje. Vidi se, da to tekmovanje potre-buje še več vloženega dela, saj je zelo obsežno. Seveda pa je bilata izkušnja edinstvena in lepo je bilo videti še druge mlade upe Slo-venije, ki bodo čez nekaj let stali na svetovnih odrih pred ogromnomnožico.Nika Fišter, 8. c
REBUS123 12345 1234 ___ ___ ___ ___ ___ ___ 1234 1234567Nika Blažič 6.c ___ ___ ___ ___ ___ ____
PARLAMENT
Udeležila sem se regijskega parlamenta, kar je bil že velik dosežek in sem bilasama s sabo čisto zadovoljna. Vendar sem rekla, da se bom potrudila za uvrsti-tev na nacionalni parlament. Nervoza je skozi moje kosti šinila takoj, ko sem sto-pila skozi prag novomeške občine. In nervoza je bila definitivno razlog, da semse še bolj potrudila in utemeljevala svoje mnenje. Težko je bilo priti do besedesaj je bilo učencev kar iz 35 šol in tudi žal mi je za tiste, ki niso imeli take sreče,da bi jih večkrat poklicali, kakor sem jo imela jaz. Čutila se je tekmovalnost, toli-ko pametnih, razgledanih otrok in misliš, da se ne moreš primerjati z njimi. Toda,na koncu mi je uspelo, saj sem se uvrstila na nacionalni parlament in sem zno-traj svojega časa skakala od sreče. To je res enkratna priložnost in komaj ča-kam, da grem v Ljubljano in pokažem, utemeljim, da otroški glas šteje in ne smebiti preslišan.Nika Fišter, 8. c
NIKA IN DOMEN NA 28. REGIJSKEM PARLAMENTU DEBATIRALA OŠOLSTVUSvetniške klopi je 8. marca 2018 zasedlo 35 delegatov, ki so na regijskem parlamentu zastopali 15.203učencev 43 osnovnih šol iz 24 občin širše dolenjske regije, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladi-ne Mojca ob podpori Mestne občine Novo mesto.Prav vsi delegati, ki so prišli iz Šentvida pri Stični, Kostela, Šentruperta, Loškega Potoka, Škocjana, Sta-re Cerkve, Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Straže ... so se pridno oglašali in tehtno obdelali letošnjotemo, za katero so soglašali, da je zelo dobro izbrana in več kot potrebna v osnovnem šolanju. Učencibi namreč v šolskem sistemu marsikaj zamenjali, dodali, spremenili ...Domnu je pomembno uporabno znanje za življenje, Žigo skrbi avtoriteta učiteljev, ki jo spodkopavajonekateri učenci in njihovi starši, Nika bi nekatere predmete uvedla skozi celo leto. Amika Zoja meni, dabi bilo med šolske predmete uvesti tudi prepoznavanje odvisnosti in samopomoč, Lana bi uvedla tudiosnove ekonomije. Veliko učencev je poudarjalo, da bi namesto opominov in ukorov za neprimerno ob-našanje učencev uvedli družbeno koristno delo, pri katerem bi moral učenec pomagati snažilkam inhišniku. Megi je poudarila potrebno spoštovanje med vsemi zaposlenimi in učenci na šoli. Nina meni, daučenci odnos do šole prinesejo od doma, saj s svojim obnašanjem pokažejo, kakšno mnenje o učiteljihin šoli imajo njihovi starši. Nika bi delo učitelja podelila tudi boljšim učencem, ki naj bi snov slabšim do-datno razložili. Žiga želi sodelovati pri delu šole in nastajanju učnih programov – balast bi odstranil izknjig in zvezkov ter poglobil znanje pri pomembnejših vsebinah. Ivo je poudaril pomen ocenjevanja tru-da, saj so nekateri učenci pri npr. športni vzgoji manj uspešni, se pa morda bolj trudijo. Urban bi uvedelkot obvezne le osnovne predmete, ostale pa bi si učenci izbrali po svojih željah. Lana si želi več praktič-nega dela, poskusov in uvedbo računalništva kot osnovnega predmeta. Megi meni, da se pri zgodovinipreveč učijo o antiki in premalo o Sloveniji in Slovencih. Večina učencev se strinja, da so domače nalo-ge potrebne, vendar bi je morali učitelji dati manj. Žiga bi ocenjevanje dopolnil s komentarji, Neža je po-udarila pomen opisnega ocenjevanja za določene predmete ...Na koncu so regijski delegati za nacionalni otroški parlament izvolili desetčlansko delegacijo: 9. aprila2018 jih bodo v veliki dvorani državnega zbora zastopali: Žiga Murn Lindič iz Kočevja, Jakob Kavšek izČrnomlja, Ivo Štukelj iz Ivančne Gorice, Neža Račečič, Klara Ostojić in Domen Špringer, NikaFišter, Amika Zoja Jelič in Klara Štukelj iz Novega mesta, Iva Žalec iz Mokronoga in Lucija Konda iz Čr-nomlja.Maja Gorenc Šulc in Saša Kovač,mentorici otroškega parlamenta
KITAJSKA Meni je zelo všeč Kitajska. Po starodavni legendi je Kitajsko ustvaril velikan Pangu. Simbol tega je znak jin in jang. Kitajska ima več kot milijardo prebivalcev. Kitajci so izu- mili karate, papir, smodnik, samokolnico, cmoke, špagete in tisk. Tam živijo pande, ki jedo bambus. Kitajci uporabljajo za pisanje pismenke. Znamenitost Kitajske je Veliki ki- tajski zid. Svit Jambrošić, 2. aSKUPAJ NA RODITELJSKEM SESTANKUKo sem v torek popoldne prišel v šolo, sem najprej počakal, da so se vsi zbrali. Potem smopredstavili 8 krogov odličnosti. Ena izmed teh je odgovornost. Brali smo različne stvari o od-govornosti. Jaz sem vodil zabavno razgibavanje. Ogledali smo si film in si s starši izmenjaliprijazna sporočila. Nato smo skupaj s starši v tabelo vpisali, kako opravljamo naloge. Nakoncu nam je učiteljica predstavila šolo v naravi.Lukas Brljavac, 3. aNa roditeljski sestanek sem prišla z mamico. Najprej smo vsi posedli na stole. Potem smonekateri učenci odšli pred tablo in nagovorili starše. Ko je bil na vrsti Lukas, smo morali vsivstati in upoštevati njegove ukaze. Žana je razdelila liste, da smo označili, kako uspešni smopri opravilih. Nato smo še zaplesali in odšli domov.Gaja Jakše, 3. a
V STARI HIŠI SREDI MESTANekoč je bila stara hiša sredi mesta. V stari hiši je živela babica od ma-lega Janija.Jani je šel rad s starši k babici, saj mu je pripovedovala zgodbe, ki so bi-le zanimive. Nekega dne pa mu je babica pripovedovala zgodbo o hiši vkateri živi.Babica je začela pripovedovati… Nekega dne se je moj pra pra pra de-dek odločil, da bo ob reki Krki na bregu zgradil hišo. Čez nekaj let je tjaprišla še moja pra pra pra babica. Poročila sta se in skupaj srečno žive-la. Imela sta otroke in vsi so veselo tekali po bregu, se kopali v reki, lovi-li ribe po reki in se vozili s čolnom…Čez nekaj let so k njim prišli živet šenjihovi sorodniki., saj je bilo prostora dovolj za vse. Breg se je polnil inpolnil…Nastala je majhna vasica. Ker so potrebovali več hrane in denar-ja za preživetje so naredili veliko vrtov in na tržnici sredi vasi prodajalizelenjavo. Tako so nastale prve trgovine. Ljudje so tam menjavali različ-no blago in lažje so živeli. Takrat je to postala že velika vas, ljudje so sepreseljevali, saj ej bilo tukaj življenje lepo. Takrat sta tu živela že moj prapra dedek in pra pra babica.Tako se je naš rod večal in večal in čez letaje tam nastalo novo mesto. Takrat je v njem živel že pra pra dedek. Tomesto se je večalo in večalo in hiša v kateri se je začelo prvo življenje,se je starala. In to je hiša v kateri sva zdaj jaz in ti moj vnuček in to me-sto je danes Novo mesto.Tako je babica končala svojo zgodbo.Jani ni mogel verjeti, da je to zdaj ta hiša v kateri sedi ob svoji babici.Gledal jo je in gledal in razmišljal, kaj vse se je dogajalo v njej, kdo vseje živel v tej stari hiši. Zelo ej bil vesel te zgodbe. Vsem jo jepripovedoval. Želel si je, da zanjo izvedoše drugi in si želel, da se ne bi pozabila.Peter Sinur, 4. c
SVETSvet je sladek kot med, Lia Ana Prosen in Leon Golovrški: POMLA-velik in okrogel kot žoga. DNAEnak kot drugi planeti,tak barven in svetel. Ptica zletela je na drevo in pela lepo.Aljaž Krajnc, 4.b Ko prišel sem, lepa je bila in pomlad priklicala. Svit Jambrošič in Žiga Bojanc: IZŠTEVAN- KA Tiger gre čez cesto pa sreča Pehto. Pehta mu reče: »Spekla te bom!« Tiger pa reče: »Raje grem lovit slepo miš, ti pa zdaj loviš!« Sara Godina in Miha Uršič: IZŠTEVANKA Muca Maca črna miš, tri kokoši ti loviš! Monika Adamič in Leja Parkelj: IZŠTEVAN- KA 1, 2, 3 gosenica lovi. 1, 2, 3 medvedek že spi.
Search
