Živa Bregar - Prijazna atmosfera osvetljuje vesoljni mir 51
Pripravil: Aljaž Zagorc 9. bNovoletni bazarV torek, 4. 12. 2018, bo v avli OŠ Bršljinmed 15. in 18. uro potekala prodaja roč-no izdelanih novoletnih okraskov, voščilnic,izdelkov iz lesa, igrač, unikatnega nakita,venčkov, dobrot er mnogih drugih lepih inuporabnih izdelkov.Prižig lučk na glavnem trguV sredo, 5. decembra, bo ob 17. uri za uvodv Veseli december Novo mesto vnovič obi-skal sv. Miklavž. Skupaj z županom bostapozdravila meščane, simbolno prižgalapraznične luči in razsvetlila mesto. Miklavžbo s spremstvom pozdravil in obdaril vsepridne otroke. 52
53
Kulturni dan v LjubljaniV torek, 6.11. 2018, smo učenci 8. in 9. razredaodšli v Ljubljano. Ko smo prišli v Ljubljano, smo serazdelili v dve skupini. 1. skupina je že takoj zače-la z ogledom, medtem ko smo imeli učenci polure prosto za malico. Peš sem se sprehodil poKongresnem trgu, obiskal Prešernov trg in si ogle-dal ljubljansko mestno hišo.Razstavo o Ivanu Cankarju smo si ogledali vMestnem muzeju. Ta razstava mi je bilo zelo zani-miva, saj smo izvedeli še več, kakor pri uri sloven-ščine. Všeč so mi bili tudi njegovi razstavljeniosebni predmeti. Nadaljevali smo z razstavo vCankarjevem domu, ki je bila prav tako posveče-na velikanu slovenskega jezika, Ivanu Cankarju.Razstava je bila po eni strani dolgočasna, ker sobila tam predstavljena predvsem literarna dela, podrugi strani pa zanimiva zaradi svoje podobe. Dansmo končali z ogledom Muzeja novejše zgodovi-ne, kjer smo spoznali zgodovino države od prvesvetovne vojne pa do danes.Aljaž Zagorc 9. b 54
ENGLISH PAGES HALLOWEEN AND GHOSTSEvery year on 31st October is Halloween. Black cats, bats,witches and ghost go to Halloween school. They learn how toscare people. When they are good at scaring people, they areready for Halloween. They are hiding behind the trees and hous-es. When ghosts see little children they go in front of the treeand say: Booo! Children are scared so they run away. Theghosts are happy and they quickly go and scare other people.When Halloween is over all the scary things go home and theyhide and wait for the next Halloween.Alja Miklič, 7. bTrick or treat,smell my feet,hold up wait,u better give me candy,I have a ghost next to me,and her name is Mandy.Your house is very scary,I think I saw Bloody Mary.Mandy watch out for the razor blade,you never know, where it was made.Jure Bobnar, 9. a 55
A haunted hillIt was a dark and stormy night. Me and my friends were drivinghome from a house party. We were drunk and thought it was agood idea to stay the night at an abandoned house close by, be-cause we couldn’t drive. The house was on a big hill. That wasthe reason everyone called it the haunted hill. We came to thehouse with nothing but a couple of sandwiches. I remember see-ing a light through the only intact window. We were still drunk atthe time and thought there was another person there. My friendwent to knock on the door and said:“Is there anybody there? I want an answer!” The light went off. Ishould have said let’s go back. Instead of that I said “Let’s justgo inside.” We did exactly that. The door slammed shut behindus! I instantly felt a shiver down my spine. In that very moment Iwas sober again. We heard a voice. It kept saying the sameword over and over again. A word I could only explain as creepyas the house. It was saying our names. I was scared, the onlything I could think of doing was using the rest of my phone bat-tery to call the police or anyone that could help. I called the po-lice and my phone froze. After a couple of seconds the batterydied. I said that we should go. After I said that I heard anothervoice saying thank you. The door was open and we ran back tothe party as fast as possible. We swore never to do somethinglike that again. The experience was horrible, we got very lucky. Ijust hope nobody goes through that again.Benjamin Lužar, 7. c 56
The Jobs of the FutureIn the past, people have been many times desperate to get ajob. They usually worked long-hour shifts in a factory for an un-believably low payment. A lot of people were farmers, othersworked in town, usually in a profession of their ancestors. As youcan see, they didn't have much choice, as much of their life (andalso jobs) were predetermined at birth. Later on, we gained afree choice (to a degree) of what we want to do. But still we havegoverned by fear of starvation, a fear of poverty. Even now weare not completely free, even if we are born into a rich countrybecause our elders are giving youngers advice based on theirexperience, which has its roots in The Great Depression of the1930’s. Consequently, youngsters are looking for a secure job,because that’s what everyone tells them, and usually they ac-cept their advice without giving it a second thought, which is ab-surd, because they are not seeing where humanity is heading.We’re heading forward, where everything will be different.Let’s say in ten years from now, what will the world look like?The automation is getting better every year, so most of humanlabor will be replaced with more cost-efficient robots. But that’sjust the beginning. We already have programs that can learn bythemselves, called artificial intelligence (AI). They can alreadycreate original art, such as music/painting, we have chatbots ca-pable of communicating with humans at such a level that hu-mans can’t separate talking to a chatbot vs. talking to a human.But that’s just narrow AI, capable of doing one task extremely ef-ficiently. But once we reach human-like level, the AI will be ableto do task more efficiently than humans. But even if that doesn’thappen, there will be robots replacing human jobs, even mental-ly challenging ones, such as a doctor, physicist, mathematician 57
and basically any one other. What will happen then, in 30-50years, when this happens? Most of the humans will be unem-ployed, so we will have to invent basic universal income (BUI),let’s say 1000$. But since everything will be so cheap, anyonewill be able to do whatever they please, we won’t have to workever again. I think more young people should be aware of this,since transition won’t be pleasant. And currently schools are do-ing a terrible job at that, since they haven’t changed since the in-dustrial revolution, they are designed to produce factory workers,not independent creators the world wants now, and they are notlooking into the future even a tiny bit. Everything is and will beupdating and I think schools should too, along with the mindsetsof today’s teens, since they will be the ones shaping the future ofhumankind.Bor Brudar, 9. b 58
ANGLEŠČINA V 3. RAZREDU 59
60
SAM SVOJ MOJSTERPripravil: Marko Malenšek, 7. aIZDELAJ SI MARIONETO RACEAli ne veš, kaj bi izdelal za praznično darilo? Predla-gam ti marioneto race!Potreboval/a boš: vezano ploščo, debelo vsaj 3–4mm, karton, letvico, debelo 1 cm in široko 1,5 cm, tervrvico.Pripravi si tudi: modelarsko oz. rekopirno žago, pilo,vrtalnik s svedrom, ki je debel 3 mm, lepilo in brusnipapir.Najprej na karton preriši model račke. Načrt si lahkoskopiraš. Vzemi škarje in oblike natančno izreži izkartona. Ko si jih izrezal/a in jim vse označil/a, lahkooblike prerišeš na vezano ploščo. Nato lahko začnešz žaganjem. Če nimaš izkušenj z žaganjem na reko-pirni žagi, lahko prosiš nekoga z izkušnjami, če pa sito že delal/a, veš, da moraš delati previdno. V izža-gane in pobrušene dele izvrtaš odprtine. Pazi, da sebodo čisto vsi deli ujemali in prilegali. Ko si na račkiniglavi že izrezal/ a in zbrusil/ a utor, lahko začneš zlepljenjem kljuna. Spodnji kljun moraš zalepiti v utor,za zgornji kljun pa priporočam, da upogneš kos 61
kartona pod 45-stopinjskimkotom, ga postaviš na zale-pljen spodnji kljun in zgornje-ga prilepiš na rob spodnjega.Vrvice moraš napeljati čezvse luknje, stori to tako, kotkaže načrt. Letvice odmerina dolžino 22 in 10 cm. Ko sinapeljal vse vrvi, lahko račkoprebarvaš in zakitaš. Barvatijo moraš z akrilnimi barvami,ker so te najbolj oprijemljiveza les. S črnim flomastromlahko narišeš peruti in oči.Tako, račka je končana inupam, da ti je nastala taka,ko si jo želel/a. Srečno pridelu in nasvidenje do prihod-njič. 62
VOŠČILNICEKo opazujem ljudi okoli sebe, družinske prijatelje, sosede, ugoto-vim, da ima večina od njih poleg rednega dela in družinskih obve-znosti, tudi zanimive hobije. Mnogi v prostem času slikajo, drugi ši-vajo ali kvačkajo, nekateri pa izdelujejo razne glinene izdelke.Opazim tudi, da so ljudje, ki imajo svoje hobije, zelo zadovoljni, kogovorijo o svojih izdelkih. Menim, da hobiji spodbujajo človekovoustvarjalnost, jih osrečujejo, predvsem pa se ljudje ob teh aktivno-stih sprostijo. Tako zadovoljstvo občutim tudi jaz, ko počnem nekaj,kar mi je v veselje, kot rezultat dela pa je uporaben izdelek. Dobrose znajdem v kuhinji, predvsem pri peki slaščic, spretna pa sem tu-di pri sestavljanju pohištva. Samostojno sem se lotila tudi izdelavenovoletnih voščilnic, do tega pa je prišlo čisto naključno.V nedeljo po kosilu nas je lep sončen dan zvabil na sprehod v na-ravo. Podali smo se bližnji gozd. Sprva smo le klepetali in se zaba-vali, nato pa smo se začeli ozirati okoli. Občudovali smo lepe je-senske barve, paleta vseh barv se je lesketala v krošnjah dreves,pod nogami je šelestelo suho listje. Ko sem pod obutvijo začutilakostanjeve bodice, smo vsi začeli iskati jesenske plodove. Tekmo-vali smo, kdo bo nabral najlepše in največje.Roke in žepe smo hitro imeli polne kostanja, žira, želodov in listov,se mi je utrnila misel, da bi jih lahko uporabila pri izdelavi novolet-nih voščilnic. Pri tem sem spoznala, da so plodovi preveliki in takoneprimerni za voščilnice. Ponovno smo se lotili iskanja, sedaj tistihnajmanjših. Žepe smo spraznili, da smo vanje lahko shranili nove.Na poti domov sem že razmišljala, kaj vse potrebujem, da bodomoje voščilnice popolne. Med potjo sem nabrala še nekaj mahu,cvetov in vejic.Priprave voščilnic sem se lotila takoj, ko smo se vrnili domov. Mizosem zaščitila s časopisnim papirjem in prinesla lepilo in škarje. Na 63
rob papirja sem položila vse predmete, nabrane v gozdu. V omarisem poiskala barvni papir, izbrala sem nežnejše barve, ki so bilenajbolj primerna podlaga za nabrane predmete. Liste papirja semprerezala na pol, tako prerezane liste pa prepognila še na polovi-co. Da so nastali ostri robovi, sem si pomagala z ravnilom. Na pa-pirnato voščilnico sem iz nabranih predmetov oblikovala različnevzorce. Kar nekaj različnih postavitev sem pripravila, preden sembila zadovoljna. Med oblikovanjem vzorcev sem spremenila tudiodločitev. Sprva sem iz plodov oblikovala novoletne okraske, bun-kice, zvončke in deteljico. Vendar sem si premislila.Sestavila sem vzorce, ki so predstavljali radoživost narave, njenoenkratnost in neponovljivost. Ko mi je uspela prva postavitev, semi je porodila ideja, da bi oblikovala voščilnice, ki bi se med sebojpovezovale. Tako je končni del prve voščilnice postal začetni deldruge. Pri 13. voščilnici pa je zmanjkalo plodov, na mizi so ostalile še listi dreves. Ker nisem želela, da bi bila voščilnica okrašenale z nalepljenimi listi, sem v omari poiskala vodene barvice in sre-brni razpršilec za okrasitev. Najprej sem papir pobarvala z raznimibarvami, ki so spominjale na jesen, nato pa liste posprejala s sre-brnim razpršilom. Srebrne pike so me spominjale na prihajajočozimo, ko bodo naravo prekrile lesketajoče snežinke.Pobarvane liste papirja sem pustila na mizi, da se posušijo. V temčasu sem si na list papirja sestavila različna novoletna voščila, sajmi ni všeč, da bi vsem prijateljem poslali enako voščilo. Med pisalisem poiskala posebno pisalo za prozoren papir zlate barve. Pripisanju voščila sem se še posebej potrudila, da bo pisava brez-hibna in seveda brez napak. V posušene voščilnice sem vstavilaprozoren papir z zapisanim voščilom. 64
Še preden pa sem voščilnice vstavila v pisemske ovojnice, semsi jih še enkrat ogledala, najlepše pa tudi poslikala s fotoapara-tom. Med fotografiranjem sem se odločila, komu bom poslala ka-tero voščilnico. Najlepše voščilnice sem seveda poslala svojimnajbližjim prijateljem. Ko sem zaprla zadnjo ovojnico, sem bilanad svojimi resnično zadovoljna, saj takih voščilnic ne prejmekdorkoli. Alja Pirc, 8. b TORTILJEVedno, ko govorimo o hrani, se sprašujem, kaj je zdrava hrana inčemu služi. Vedno pridem do odgovora, da je zdrava hrana ne-kaj, kar človek potrebuje npr. energija, dobro počutje in zdravje.Zdaj pa vam bom predstavila postopek, kako sem pripravilazdrave mehiške tortilje. 65
Bile so poletne počitnice in nisem vedela, kaj bi počela. Starši sobili v službi, brat pa je že starejši in je bil bolj zase. Zato sem seodločila, da bom kosilo pripravila sama, ampak zdravo, ker je zdra-va hrana na naših jedilnikih zelo redka. Vzela sem telefon in na in-ternet napisala zdrave jedi. Pred očmi se mi je prikazalo ogromnojedi. Dejala sem si: “Bom žrebala.” Odprla sem povezavo do zdra-vih mehiških tortilij. Mislila sem si, da bo to še zanimivo in nov iz-ziv. Držala sem pesti, da pri tem ne bi kaj zamočila. Shranila sempovezavo, izpisala sestavine in odšla v najbližjo trgovino, kjer semnakupila vse potrebno.Potrebovala sem: 3 paprike, 4 paradižnike, 3 korenje, koruzo, polkg piščančjih prsi in tortilije, ki jih sicer lahko naredite doma iz 250g moke, 150 ml vode in soli; vse skupaj zmešate, da nastane glad-ka masa, nato pa maso razdelite na 8 kupčkov; vsak kupček natorazvaljate in popečete na obeh straneh. Nato pa sem potrebovalaše salso - slastno mehiško omako - 1 čebulo in olje.Pripravila sem tudi posodo za kuhanje, eno večjo posodo, enomanjšo posodo, kuhalnico, leseno desko in nož.Najprej sem vso zelenjavo oprala in jo očistila. Nato pa sem vzelapapriko in jo narezala na trakce in nato še na kocke ter jo dala vvečjo posodo. Isti postopek sem ponovila še pri korenju in paradiž-niku. Zatem sem vzela meso, ga oprala in narezala na enak načinkot zelenjavo. Meso sem dala v manjšo posodo in vzela čebulo, joolupila in nasekljala na majhne koščke. Pri tem so me zelo pekleoči in nisem vedela, kaj bi naredila. Čebulo sem postila na deski inv posodo za kuhanje dala malce olja. Prižgala sem plin in čakala,da se je olje segrelo. Nato sem v segreto olje dala čebulo. Pri temje močno zacvrčalo in špricnilo vame. Malo me je opeklo po roki,ki sem jo hitro dala pod mrzlo vodo. K sreči opeklina ni bila hujša.Ko je bolečina prenehala, sem kuhala dalje, da se je čebula zlatorumeno zapekla. Dodala sem meso, premešala s kuhalnico in po-krila s pokrovko. Isti postopek sem ponovila čez 3 minute. Med 66
tem sem morala iti na stranišče. Zmanjšala sem plin in odšla. Kosem prišla, me je skoraj kap. Zagledala sem zažgano posodo. Hi-tro, kakor so me nesle noge, sem posodo zamenjala. K sreči nibilo velike škode, zato sem kuhala dalje.Ko se je meso speklo, sem dodala zelenjavo, premešala in po-novno pokrila s pokrovko. Čez nekaj minut sem ponovno preme-šala. Kuhani zelenjavi sem dodala malo koruze in 2-3 žlice salse.Zatem sem ugasnila plin. Vzela sem tortilje in na vsako dala 2-3žlici mase, zavila in položila na krožnik. Na vsak krožnik sem daladve in ker sem imela še dovolj časa za dekoracijo, sem jed tudiokrasila. Pod tortilji sem dala svež zelen listič zelene solate in narob krožnika omako iz kisle smetane in peteršilja, ki sem jo našlav hladilniku.Starša sta bila zelo vesela, da sem pripravila kosilo. Še bolj stabila vesela, ko sta jed poizkusila. Dejala sta, da je odlična, dasem jo lepo dekorirala in da jo lahko še velikokrat pripravim. Pritem sem bila tudi sama nase zelo ponosna.Maruša Drašler, 8. c 67
RISOTTO BIANCO CON PESTOVelikokrat kaj izdelam sama. Ali kaj skuham ali spečem ali pa izde-lam različne okraske za svojo sobo ob praznikih. Zdi se mi, da seše veliko ljudi ukvarja tudi z ročnimi deli, le da z drugačnimi. Npr. skvačkanjem, šivanjem … Ne izdelujejo pa okraskov za poživitevsvojih prostorov ob posebnih priložnostih. Kuhajo in pečejo pa sko-raj vsi. Vsi radi okušamo doma pečene sladice ali pa si za kosiloprivoščimo doma narejeno jed. In tudi sama sem se nekega popol-dneva odločila razveseliti svoje bližnje. Tisto popoldne mi je bilodolgčas in hotela sem delati nekaj, v čemer bi uživala, hkrati pa biiz tega prišlo tudi kaj dobrega. Odločila sem se pripraviti Risotto Bi-anco con Pesto ali belo rižoto s pestom, za katero sem recept na-šla v kuharski knjigi Jamie's Italy.Za začetek sem pripravila vse sestavine ter pripomočke. Potrebo-vala sem: višjo ponev, kuhalnico, tehtnico, možnar, strgalo za sir, 68
pladenj ter peki papir, stiskalec česna ter desko za rezanje in nož.Od živil pa sem pripravila: pest pinjol, polovico česna, sol ter po-per, 3 pesti sveže bazilike, 2 dobri pesti naribanega parmezana,olivno olje, jušno osnovo, pol zavitka masla, eno na drobno nase-kljano čebulo, žlico olja ter 400g riža. Ko se je kuhinjski pult že ši-bil pod vsem potrebnim, sem začela kuhati.Najprej sem v ponev dala ¼ zavitka masla oz. pol celotne potreb-ne količine. Medtem ko se je maslo topilo, sem čebulo nasekljalana čim manjše koščke. Sovražim sekljanje ter praženje čebule,kajti oči me začnejo zelo močno peči. Zato si moram znova inznova umivati roke in si mencati oči. Grozno! Ko sem bila manjša,sem si oči zaščitila s plavalnimi očali in čeprav je delovalo, tegane počnem več, ker se mi zdi smešno. Ko se je maslo stopilo insegrelo, sem nanj stresla čebulo, in ta je zacvrčala. Strah me jebilo, da mi bo kapljica masla kapnila na roko. Pri praženju čebulesem morala biti zelo previdna, kajti ni smela postati rjava, samosteklena. Ko je čebula dosegla to stopnjo, sem v ponev iztisnilaše večino česna, le en strok sem pustila za kasneje za pesto. Do-bro sem umešala česen v čebulo in maslo ter dodala riž. Tudi te-ga sem nato na hitro prepražila, ravno toliko, da so zrna postalaprozorna. V to mešanico sem vlila 4 zajemalke jušne osnove, kisem jo zavrela na začetku. Vse sem na hitro premešala in ponevprekrila s pokrovko. Ta je morala ostati na ponvi, dokler ni riž vsr-kal vse tekočine. Da bi lažje ugotovila, kdaj se bo to zgodilo, semuporabila stekleno pokrovko.Medtem ko se je riž kuhal, sem začela delati pesto. Najprej semna pladnju s peki papirjem razporedila pest pinjol in jih za dve mi-nuti dala v pečico, da so se zmehčale. Nasekljala sem baziliko.Samo nekaj lističev sem pustila za dekoracijo. Ko so se pinjolezmehčale, sem jih pretlačila v možnarju. Na koncu je od njih osta-la le rumena pasta. Pinjolam sem dodala še baziliko, ostali strokčesna, žlico olja ter malo parmezana. Vse to sem ponovno pretla-čila v možnarju. Ne vem zakaj, a delanje z možnarjem se mi zdi 69
zelo zabavno. Verjetno zato, ker z njim ne delam zelo pogosto. Vtem času se mi je riž že skuhal in poskusila sem ga. Mislila sem,da brez začimb ne bo tako dober, a je bil, če pozabimo, da še ni bilčisto kuhan, prav okusen. V sredini je bil še vedno malo trd, zatosem ga najprej začinila in ga premešala nato, pa sem ga zalila šez dvema zajemalkama jušne osnove.Medtem sem pripravila mizo ter si še malo odpočila. Riž je tokratjušno osnovo vpil veliko hitreje. Čeprav mi je bilo že kar vroče, kerje bil tisti dan tipičen poletni, sem opravila še zadnjo stopnjo kuha-nja rižote. Dodala sem ji še preostalo četrtino masla ter ostali par-mezan, vse skupaj malo premešala in pustila pokrito dve ali tri mi-nute. Ko sem dvignila pokrovko, je bila rižota lepa kremasta in jeizgledala zelo okusno. Kar sline so se mi cedile. A nisem še konča-la. Da bi rižota izgledala bolje in da bi se je moja družina lotila boljz veseljem, sem jo še okrasila. Ves riž sem stresla v večji, globokkrožnik, nato pa na sredini kupa naredila jamico. V to sem streslapesto, čez vse to pa sem nato stresla še pest pinjol, malo parme-zana ter liste bazilike. Vse je zgledalo čudovito ter zelo okusno.Ko so domov prišli moji starši, so bili prijetno presenečeni in rižotase jim je, potem ko so jo poskusili, zdela božanska. Zagotovili somi, da jo bom pripravila še kdaj.Bila sem zelo vesela, da je bila rižota tako dobra ter da je bila všečtudi moji družini. Bila sem kar malo ponosna nase, da mi je uspelatako dobro, še posebej na tako vroč dan, ko mi je bilo med kuha-njem nenehno vroče. Odločila sem se, da bom zagotovo še kdajzavihala rokave in pripravila to čudovito jed.Čila Radakovič, 8. a 70
PECIVOKo sem bila mlajša, sem vedno zelo rada izdelovala različnestvari. Zdaj pa tega ne počnem več tako pogosto, zdaj pogostokaj skuham ali spečem. Zdi se mi, da je preživljanje prostega ča-sa na ta način veliko bolj praktično kot igranje igric in gledanjetelevizije, saj se tako marsikaj novega naučimo, ob tem pa dobi-mo izdelek, predmet ali jed. Zadnje čase tudi vse več ljudi kuharazlične specialitete in izdeluje veliko stvari in okraskov.Tudi sama sem se prejšnji teden lotila peke borovničevega peci-va, ki sem ga že velikokrat pripravila. Pred peko sem si pripraviladelovni prostor in vse sestavine. Najprej sem se lotila testa. Zatesto sem potrebovala 200 g moke, 80 g sladkorja v prahu, 100g margarine ,1 jajce in pecilni prašek. Moko sem najprej stresla vposodo in primešala pecilni prašek, nato sem dodala sladkor, jaj-ce in margarino. Vse skupaj sem zamesila in pustila počivati 1uro. Medtem sem se lotila kreme. 71
Potrebovala sem 1 vanilijev puding, 3 dl mleka, 3 žlice sladkorja,2 lončka kisle smetane ter 250 g očiščenih borovnic, Vzela semlonec in v njem skuhala vanilijev puding in vanj dodala kislo sme-tano. Medtem je bilo testo že pripravljeno. Razvaljala sem ga 1cm debelo in položila v namaščen pekač. Puding in kislo smeta-no, ki sem ju pripravila pred tem, sem dala na testo. Po vrhu semposula borovnice in pekla 25 min. pri 175°C. Po 25 minutah sempogledala, ali je testo že pečeno, kot ponavadi se v tem času šeni popolnoma speklo, zato sem ga v pečici pustila še 10 min.Po 5 min. pa se je pečica kar naenkrat izključila. Poskušala semjo prižgati, vendar ni delovalo. Nisem vedela, kaj naj storim. Natosem se spomnila, da se je pečica morda izključila zaradi kratkegastika. Izključila sem varovalko in jo po 20 sekundah spet vključila.Ko sem prižgala pečico, je vse spet delovalo kot običajno. Testose je speklo, zato sem se lotila še zadnjega koraka, delanja preli-va. Za preliv sem potrebovala 0,5 l vode oziroma soka iz kompo-ta ter 2 zavitka preliva za torto. Nato sem preliv skuhala in gaenakomerno prelila po pecivu. Pecivo sem dala v hladilnik, da seohladi. Ko se je pecivo ohladilo, se je preliv strdil v želatino. Peci-vo sem nato postregla. Razrezala sem ga na kose ter ob vsakemkosu na krožnik dodala še nekaj borovnic in jagodo. Jagodo inborovnice sem dodala zato, ker doda pecivu svežino in sladicopolepša.Na sladico sem bila zelo ponosna, saj so jo pohvalili tudi ostali,tudi moj stric, ki navadno ne je sladic. Ne glede na težave s peči-co sem pripravila sladico točno tako, kot sem si zamislila in bilasem zelo zadovoljna, da mi je vse uspelo po načrtu. Maja Mihina,8. b 72
GOLAŽV soboto zvečer sem ležal v postelji in razmišljal o vseh stvareh kisem jih naredil skozi dan. Vesel sem bil, da sem skuhal dobro jed -golaž s svaljki - iz lepenke sem sestavil ladjo, očiju sem po načrtihpomagal sestaviti sobo … Človeka vse, kar zna narediti sam, bo-gati, da mu občutek, da je sposoben vsega. Rad sem pohvaljen,ko mi nekaj uspe. Spretnosti pomagajo k razvoju mojih možganov.Zelo rad kuham, raziskujem nove recepte in krasim jedi. Zelo radtudi oblikujem pogrinjek. In ker so kuharji svetovni vzorniki in jih jeveliko, sem se odločil, da vam predstavim recept za pripravo gola-ža s svaljki.Za kuhanje golaža si pripravim veliko kozico, kuhalnico, deske innože. Za svaljke pa skledo, stiskalo za krompir, dva lonca in velikodesko. Potrebujem 1 kilogram kvalitetnega govejega, divjačinske-ga ali mešanega mesa, narezanega na koščke. Rezanje na ko-ščke je utrudljivo in dolgočasno. Najboljše meso je bočnik ali pavratovina, ker je prepleteno s sočnimi maščobnimi žilicami. Potre-bujem še pol kilograma nasekljane čebule. Ker čebula solzi oči,slavni kuharji pravijo, da jo je bolje predhodno politi z vročo vodo,jaz pa raje delam na star način, da diham skozi usta, vendar semše vedno velikokrat objokan od čebule. 73
Uporabim še moko, sladko papriko, sol, poper, mast ali olje, vodo,lovor, včasih pa dodam tudi dišavnice, kot so timijan, bazilika, ma-jaron.V kozico dam tekočo maščobo, predhodno nasekljano čebulo, po-solim, dodam malo vode, vklopim gorilnik in mešam tako dolgo,da čebula postane steklena, tj. prozorna. Dodam narezano mesoin pražim, da izpari mesni sok. Ta del mi je najbolj odvraten, kermoram ves čas mešati, da se mi mesni sok ne prižge, ker če se,potem golaž nima pravega okusa. Takrat me boli roka, ne moremigrati igric, zato ga najraje prepustim mami. Če je ta faza pravilnonarejena, golažu ni potrebno dodati nobene dišavnice. Ko se nadnu zasveti maščoba, meso pomokam z žlico moke in popečem,nato pa ogenj zmanjšam, ker dodam sladko papriko, kajti sladkapaprika se na prevelikem ognju rada zažge. Za pravo kislost do-dam malo kisa ali 200 g nesladkane paradižnikove omake. Do-dam dva lovorjeva lista in prelijem z vročo vodo, nato se golaž ku-ha dve do tri ure. Medtem ga večkrat premešam. Dlje ko se golažkuha, boljši je.Pri kuhanju golaža sem postal že pravi mojster, ampak ni bilo ve-dno tako. Nekajkrat sem imel nekaj nesreč. Enkrat sem sežgalčebulo, drugič meso, tretjič papriko, četrtič pa mi je končno uspe-lo. Takrat sem bil presrečen, prej me je bilo pa sram, ker smomorali vreči stran golaž in potem nismo imeli kaj za jesti in smomorali iti v gostilno. Takrat sem spoznal, da vrtčevski pregovorVaja dela mojstra, če mojster dela vajo drži.Med kuhanjem golaža z mami narediva svaljke. Za svaljke potre-bujem kilogram krompirja, 300 g moke, maslo, jajce in sol. Kuhankrompir olupim in stisnem v skledo, dodam sol in stopljeno masloin premešam. 74
Nekaj minut pustim, da se vse skupaj ohladi. Potem dodam jajca inmoko in mami vse skupaj zgnete v kepo testa. Nato oblikujeva kro-glice, svaljke, njoke … Vse položiva na pomokano desko.V velik lonec nalijem vročo vodo, jo solim in počakam, da zavre. Vvrelo dodam svaljke in počakam, da priplavajo na površje. Natoodcedim vodo in svaljke prihranim.Jed okrasim tako, da na dno krožnika polijem malo golaževe oma-ke, potem nadevam svaljke, na svaljke meso in okrasim z bazilikoin motovilcem.Tako okrašena jed je pisana in zbuja tek. Rdeča paradižnikovaomaka daje jedi energijo. Rumeni svaljki so kot mala sonca. Zele-na pa je kot velik travnik. Ta dodatek zelene daje jedi zdravje. Prikuhanju sem ustvarjalen in vsakič malo spremenim recept, včasihga tudi polomim. Saj vemo: kdor dela tudi greši. Žiga Strajnar, 8. a 75
ŠPORTPripravile: Nika Blažič, Ula Klobčaver, Maja PodvinskiV novembru so se odvila 3 športna tekmovanja.Prvo je bilo tekmovanje v rokometu za starejšeučence. Odvijalo se je v torek, 13.11., v OŠStopiče. Tekmovali so učenci OŠ Grm, OŠCenter, OŠ Stopiče, OŠ Otočec in OŠ Bršljin.Dečki iz OŠ Bršljin so eno tekmo dobili, dve pa izgubili. Nakoncu so pristali na tretjem mestu, prvi so bili dečki iz OŠStopiče.Sledilo je bilo tekmovanje v košarki za starejše učenke. Od-vijalo se je v četrtek, 15.11., na OŠ Bršljin. Udeležile so sega učenke OŠ Grm, OŠ Drska, OŠ Šmihel, OŠ Center inOŠ Bršljin. Deklice iz OŠ Bršljin so tri tekme zmagale in seuvrstile v finale z OŠ Drska. V finalu so kasneje tudi zmaga-le.Zadnje tekmovanje je bilo tekmovanje v rokometu za starej-še učenke. Odvijalo se je v četrtek, 22.11., v OŠ Stopiče.Tekmovale so učenke iz OŠ Stopiče, OŠ Center, OŠ Grm,OŠ Otočec in OŠ Bršljin. Deklice iz OŠBršljin so dve tekmi izgubile, potem pa iz-padle in pristale na zadnjem mestu. Prveso bile učenke iz OŠ Stopiče. 76
NEAKMOIGNZAOPVRIECMEIK Ali veš, da? za 1 t papirja porabimo 17 dreves? uporabljamo za izdelavo papirja delce blaga? za en list A4 porabimo kar 5 l vode? (s toliko vode bi na- pili dva odrasla človeka za cel dan). Z recikliranjem papirja pri eni toni prihranimo 17 dreves, 26498 l vode, 328 l olja, 25230 m2 prostora in 4100 V elektrike (kar znaša dovolj energije za ogrevanje hiše za pet let). ZATO RECIKLIRAJ TUDI TI IN POMAGAJ NAŠEMU PLANETU! Zapisala eko predstavnik Matej Skubic in Čila Radakovič 77
MODA GLASBA KINOPripravili: Larisa in Iva ZarjaNOVO V KINUGRINCHČudaški Grinch živi samotarsko življenje v jami blizu mestecaKdolsko. Družbo mu dela zvesti prijatelj, psiček Maks. Svoje bivali-šče sta si uredila z izumi in izpopolnjenimi tehničnimi napravami,ki jima lajšajo vsak dan. Grinch se pretežno zadržuje doma, prebi-valce Kdolskega vidi le takrat, ko mu zmanjka hrane in mora ponakupih. Vsako leto pa mu prebivalci Kdolskega, Kdoji, dnevepred božičem pokvarijo z vedno večjimi, svetlikajočimi in glasnimipraznovanji. In ker se letos Kdoji odločijo, da bo božič še trikratvečji kot običajno, Grinchu prekipi in se odloči, da bo ukradelbožič. Da bo naposled le imel mir in tišino, se odloči, da se bo napredvečer božiča preoblekel v Božička.GLASOVI : Goran Hrvaćanin, Julija Golob, Jernej KuntnerPREMIERA V KINU : 22. 11. 2018 78
BOŽIČEK IN DRUŠČINANovo leto je pred vrati, na Severnem tečaju pa razhaja gripa. Boži-ček je v hudih škripcih, ker je vseh 92.000 palčkov dobilo nevarenprehlad, ki jih je prikoval na posteljo. Kdo mu bo zdaj pomagal, daizdela igrače za milijone otrok po svetu? Dobremu Božičku ne pre-ostane drugega, kakor da gre na Zemljo iskat gumimedvedke z vi-taminom C, ki bodo njegovim tovarišem pomagali na noge, da bo-do skupaj rešili božič in novo leto.IGRAJO : Alain Chabat, Golshifteh Farahani, Pio Marmai¸, BrunoSanchesPREMIERA V KINU : 8. 11. 2018NAJVIC MESECAMATEMATIKAOče reče Janezku :”Če dobiš danes enko iz matematike, se več nepoznava!” Ko se je Janezek vrnil iz šole, ga oče vpraša :”Kako ješla matematika?” Janezek reče :”Kdo si ti?” 79
ALI VEŠ?Pripravil: Bor Brudar, 9. bDa so vsi svetovni zemljevidi narisani napačno? Oblikokrogle, kot je naša Zemlja, ne moreš razporediti na rav-no podlago, zato je vsaka karta malo popačena. Tako Mercatorjeva kartografska projekcija prikaže Grenlandijo v velikosti Afrike, v resnici pa je veliko manjša. Vir: https://thekidshouldseethis.com/post/why-all- world-maps-are-wrongDa v Atlantskem oceanu obstaja območje imenovano Bermudski trikot-nik, v katerem ladje in letala nenehno izginjajo. Ljudje, ki so nesrečepreživeli, pripovedujejo o neverjetni svetlobi, odpovedi naprav na ladjahin letalih ter o čudni, neprosojni megli. Znanstveniki pa se še vedno nestrinjajo, zakaj je tako. Vir: https://www.independent.co.uk/news/science/ bermuda-triangle-mystery-solved-latest-theories-dr- karl-kruszelnicki-debunked-unexplained- a7861731.html 80
NASVETKO SVETUJE POZABIL SEM DELOVNI ZVEZEKS sošolci smo prišli v učilnico slovenščine. Sedel semna svoj stol in se začel pripravljati na pouk. Ko sem po-gledal v torbo, nisem našel delovnega zvezka. Brskalsem in brskal, a ga ni bilo.Šolski zvonec je zazvonil in učiteljica je vstopila v raz-red. Kar malo me je bilo strah, ko sem ji povedal, da ni-mam delovnega zvezka. Učiteljica mi je takoj dala nalo-go, da napišem spis o pozabljenem zvezku. Bilo mi jehudo, saj sem prejšnje popoldne nalogo v zvezek nare-dil. Pričel sem s pisanjem, vendar nikakor nisem našelpravih besed. Sošolci so med tem reševali naloge v de-lovnih zvezkih. Želel sem si, da bo ta ura čim hitreje mi-nila. Ko sem prišel domov, sem staršem takoj povedal,kaj se mi je zgodilo. Pripomnili so, da je dobro, da nisempozabil glave. Nato sem se spomnil, kako so po medijihgovorili, da je neki gospod pozabil otroka v avtu. Menim,da je ta gospod resnično nekje pozabil glavo. Potrudil se bom, da stvari ne bi več pozabljal, ne mo-rem pa tega obljubiti, saj se to lahko zgodi tudi staršem,učiteljem in vsem drugim ljudem. Emanuel Femc, 6. c 81
LESTVICA TOP PESMITOP 10 NAJBOLJŠIH PESMI1.Shawn Mendes, Zedd - Lost In Japan (Remix2.Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid3.Sigrid - Sucker Punch4.RICH-MOND - Touch The Night5.Lady Gaga, Bradley Cooper - I'll Never Love Again 82
7.St. Vincent - Slow Slow Disco8.Jessie Ware - Overtime9.LANY - If You See Her10.The Chemical Brothers - Free Yourself 83
NAJVIC MESECAKarte na pregledČlovek teče za avtobusom in vpije: \"Počakajteprosim, zamudil bom v službo!\"Potniki začnejo vpiti vozniku: \"Počakaj ga, zau-stavi!\"Voznik: \"Ne smem na cesti ...\"Potniki: \"Ne bodi kreten, ustavi vendar!!!\"Voznik res zaustavi in človek vstopi. Ko avtobusodpelje, se človek oddahne, potegne izkaznico inpravi: \"Karte na pregled!\" 84
Chuck Norris meče na koš …Fali prvič.Fali drugič.Fali tretjič.Četrtič pa zadane v prvo. Veste koliko sklec naredi Chuck Norris? VSE. Chuck Norris se sonči ponoči. 85
Search
