Zala zala Zala zala lepotica, visoko leta kakor ptica. Brhke, suhe je postave, lepa, kot da je iz reklame. Za fante je zalacentrični sistem, za njih je nedostopni fenomen. Zala Zala predobra je za njih, proti burji so le prepih. Zala zala drugo ima ljubezen, vedno jo spremlja pudelj nehvaležen. Predstavljati si ne moreš, koliko bi fantje dali, da le za kratek čas njen pudelj bi postali. Zalo Zalo, damo pravo, hudo nekaj tišči v glavo. Ona, taka lepotica, že ne more biti samotna ptica. Odpravi se na letališče, kjer lepe fante išče.
Ko zagleda čedne pilote, čisto pozabi na mestne idiote. Hitro stopi k latino tipčku, ga ogovori, takoj ga Zala zala okrog prsta vrti. Tipček se veselo smeje, Zalina lepota ga v hipu ogreje. Golobčka sta se zaljubila, kmalu sta se po nebu vozila. Skočila sta v pilotsko kabino, že sta letela nad sivo dolino. Med oblaki imela sta se fino, tipček prestavil je brzino, akrobacije izvajal z mašino. Zala zala želela je, da sama bi letalo vrtela, tipčku je brž krmilo odvzela. Takoj sta se v goro zabila in v hipu preminila. Jokalo je mnogo mestnih fantičev, izučilo pa veliko prevzetnih dekličev. Nina Strašek, 8. a
Slovenščina- milozvočni preplet 29-ih glasov Bil je 20. 12. 2017, zunaj je bilo hladno. Čeprav je bil že december, snega kar ni in ni bilo. Bil sem doma, želel sem le ponoviti snov, ki smo jo tistega dne imeli pri pouku slovenščine. To je bila snov o ob- dobju pismenstva, o Brižinskih spomenikih, o Primožu Trubarju ter o obdobju reformacije. Sploh ne vem, kdaj sem zaspal. Sanjal sem, da sem srečal Adama Bohoriča. Bilo je nekako takole. Sprehajal sem se po hodniku šole. V šoli ni bilo nikogar več, vse je bi- lo tiho. Kar naenkrat pa sem zaslišal korakanje. Sunkovito sem se obrnil, vendar za menoj ni bilo nikogar. Pomislil sem, da se mi je le dozdevalo. Ampak potem, ko sem se spet obrnil, da bi začel ponovno korakati po hodniku, sem še enkrat pogledal nazaj in takrat sem videl, da se mi približuje nek možakar. Šele ko je prišel bližje, sem ga pre- poznal. Bil je nihče drug kakor Adam Bohorič. Stopil je k meni in me pozdravil. Bil sem tako začuden, da sem komaj izustil: »Dober dan.« Kaj druge- ga res nisem mogel reči. Morda je bilo od začudenja. Nekaj časa sem stal pred njim kakor kip in strmel vanj. Nato pa mi je predlagal da se- deva. Odgovoril sem mu: »Seveda, zakaj pa ne?« Skupaj sva sedela in začel sem mu pripovedovati o snovi, ki smo jo obravnavali pri slo- venščini. Povedal mi je, da je ravno zaradi tega pri meni, da bi mi po- magal, da se bom lažje naučil in bom bolje tudi razumel, zakaj je bilo pomembno, da so nastali Brižinski spomeniki in da je živel Primož Trubar. Najprej me je malo preveril, koliko že vem o snovi, nato pa mi je še sam povedal nekaj o tem. Povedal mi je, da se je Primož Trubar rodil okoli leta 1508 v Rašici, v takratni deželi Kranjski. Ko se je Pri- mož rodil, se je po očetu pisal Malnar, vendar je kasneje raje prevzel materin priimek. Primožu je deželni grof dovolil šolanje, tako da se je Trubar šolal na Reki, v Salzburgu in še v mnogih drugih mestih. Pri- mož je leta 1550 napisal prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku, imenovano Katekizem, zraven pa še knjižico za učenje branja, Abece- dnik. Menil je, da sta to Trubarjevi najpomembnejši deli, saj so se tudi revnejši ljudje naučili brati.
Primerjal je obdobje pismenstva z obdobjem reformacije. Rekel je, da sta si obdobji različni v tem, da smo v obdobju pismenstva Slo- venci sprejemali krščanstvo, v obdobju reformacije pa je kar nekaj ljudi postalo protestantov. V obdobju pismenstva so nastala tri be- sedila v slovenščini, imenovana Brižinski spomeniki, ki so rokopisi, v obdobju reformacije pa sta nastali prvi dve slovenski knjigi Abece- dnik in Katekizem, ki pa sta bili natisnjeni. Obdobji pa sta si podobni v tem, da smo s slovenskimi besedili dokazali, da je tudi slovenšči- na jezik, ki se ga lahko uporablja pisno in ustno. Brižinski spomeniki pričajo, da smo že zgodaj sprejeli krščanstvo in s tem dokazali, da smo Slovenci že zgodaj spadali med naprednejša ljudstva v Evropi. Primož Trubar pa je s tem, ko je natisnil prvi dve slovenski knjigi, postavil temelje za sodobno slovenščino. Jaz sem mu povedal, da se v šoli trudim govoriti čim bolj knjižno, doma pa se pogovarjamo v dolenjskem narečju. Povedal sem mu tudi, da je moj odnos do ma- terinščine pozitiven, saj ne bi tega jezika nikoli zamenjal za kakšen drug jezik, pa čeprav se učim dva tuja jezika. Še vedno mi je najpo- membnejša slovenščina, saj jo govorim že od malih nog. Menim, da nihče ne bi smel zanemarjati svojega maternega jezika, ker če ne spoštuješ maternega jezika, ne spoštuješ sebe, svojih ko- renin niti svoje domovine. Maj Kralj, 9. b
Romeo in Julija 21. stoletja Verjetno ste že vsi slišali za zgodbo Williama Shakespeara, Romeo in Julija, ki je postavljena v 16. stoletje. No, naša zgodba pa se odvija v 21. stoletju, stoletju moderne tehnologije. Bilo je na neki zabavi in na njej sta se spoznala Nika in Tim. Nika, šolska lepotica, in Tim, najboljši športnik šole, se sicer nista dobro poznala. Le ne- kajkrat sta se videla na šoli. Nista pa vedela, da med njunima družinama vlada sovraštvo. Nekaj dni po zabavi se je Nika s svojimi prijateljicami pogovarjala o tem , da ji ravno zgodovina uničuje odličen uspeh. Ravno takrat pa je mimo prišel Tim in nehote slišal pogovor ter se ponudil, da ji bo pomagal, da se bo lažje naučila. Zgodila pa se je katastrofa, ko sta vsak pri sebi doma povedala novico. Njun starši so bili tako besni, da so jima prepovedali, da se sploh še kdaj pogovarjata, za- to je Tim napisal sporočilo z vsebino: »Hej Nika, starši so mi prepovedali, da bi se sploh še kdaj pogovarjal s tabo.
Kako pa je bilo pri tebi?« Nika mu je odpisala, da so njeni starši tudi povsem ponoreli in zahtevali enako. Vendar sta v šoli skovala načrt in se dogo- vorila, da se bosta učila v župnišču, če jima bo župnik Peter to dovolil. Zato sta se oba še isti dan odpravila k njemu. Skupaj so se dogovorili, da bosta imela župnijsko učilnico prosto ob petkih ob petih popoldne in v soboto ob drugi uri. Ko sta se prvič učila skupaj, je Tim ugotovil, da Niki zgodovina ne gre tako ze- lo slabo, le letnic si ni mogla zapomniti. Zato ji je pokazal svoj trik, kako si je on zapomnil vse letni- ce. Na žalost so ju starši ravno zadnji dan odkrili. Na srečo pa sta Nika in Tim že postala par. Ni ju bilo mogoče razdružiti. Staršem sta uspela pojasniti, kako je ljubezen pomembna in kako je sovraštvo razdiralno in uničujoče. Njuni starši so spoznali, da so naredili veliko napak. Pobotali so se. Nju- na zveza je pomagala pravočasno zgladiti neso- glasja med družinama. Ljubezen je dokazala rek: »Ljubezen premaga vse ovire.« Maj Kralj, 9. b
SPLETNA NASVETKA Za pust : Priporočamo Priporočamo: pustne maske: -našemite se, -čarovnica -zarajajte, -kraljica -preženite zimo, -gasilec -skupaj se veselite -policist NASVIDENJE DO NASLEDNJE IZDAJE!
Search
