Bršljinko februar 2018

BRŠLJINKO OŠ BRŠLJIN JANUAR 2018 V novem letu Vam želimo veliko zdravja, sreče in veselja. Pridno se učite, da boste imeli dobre ocene in predvsem, da vam to leto ne bi bilo v breme. Naj se Vam uresničijo vse želje, ki si jih želite. Naj bo to leto nepozabno za vse. ˶Naj novi čas pri- Kmalu bo konec 1. ocenjevalnega obdobja, zato stisnite nese vse, kar je zobe in se potrudite po svojih najboljših močeh. Upamo, staro leto zamudi- da ste imeli dobre ocene in niste dobili kakšnega opomina. lo, ljubezen, srečo, Potrudite se, da vam bo to leto šlo od rok, s tem pa veliko zdravje in veselje, uspehov na tekmovanjih in v šoli. to moje novoletno SREČNO 2018 je voščilo.ʺ Pozitivnemisli.com Uredniki Bršljinka: Gal Jurij Kovačič, Nejc Gabrič, Urban Kastelic, Urška Juršak in Nika Fišter V tej izdaji  Mladi pesniki in pisa- telji  Šola v naravi  Intervju  Športni kotiček  Spletna nasvetka

MLADI PESNIKI IN PISATELJII Bergline dogodivščine (1. del) Bergla je skakala po moji postelji. Ko se je utrudila, je zaspala. Med spanjem je padla s postelje. Začela je hoditi v spanju. Odprla je okno in padla skozi. Splezala je na streho. Spustila se je kot po toboganu in pristala na drevesu. Končno se je zbudila. Prišla je pri- jateljica bergla. Podala ji je redbul, da ga je spila in dobila krila. Mimo je priletel golob pismonoša in ostrmel: ??? O-ouuu! Leteča bergla??? Napisal, pretipkal in ilustriral Gašper Dežman, 2. a



Bergla v Egiptu Bergla je skakala na trampolinu. Skočila je vi- soko, da jo je odneslo v portal. Znašla se je v starem veku. Pristala je na vrhu egipčanske pi- ramide. Splezala je dol in vstopila v piramido.

Z baklo se je sprehodila po rovih. Odkrila je fara- onovo grobnico. Na kamnu pred grobnico je bila naslikana sfingina glava. Bergla se je ustrašila in zbežala po rovu. Bakla ji je padla na tla. Zagle- dala je mumijo. Spet se je ustrašila in zbežala. Spotaknila se je ob faraonovo palico. Oddahnila si je, da je našla družbo. Pozdravila jo je, palica pa nič. Kako nevljudno! Tako bogata, bleščeča, pa tako nesramna. Bolje bo, da jo pustim v pira- midi. Odšla je na svež zrak. Piramide niso zame. Raje grem domov gledat televizijo. Pri poročilih pa zasliši. Neverjetno! Bergla je arheologom po- kazala pot do faraonove grobnice. Nihče ne ve, od kod se je vzela. Še dobro. Zdaj lahko v miru dremlje. Napisal, pretipkal in ilustriral Gašper Dežman, 2. a

PADA, PADA SNEG NA ZEMLJO PADA, PADA SNEG, OTROCI SE SANKAJO, MAMA V PEČI KURI OGENJ, DA SE BODO NA PEČI POGRELI PREMRAŽENI OTROCI. JAN, 2. B ZIMA ZIMA PRI NAS NI BELA, SAJ NI SNEGA. OTROCI SMO ŽALOSTNI, KER SNEŽAKOV NE MORE- MO DELATI. BRINA, 2. B

PTICE POZIMI NEKATERE PTICE SO V TOPLIH KRAJIH, NEKAJ JIH JE PRI NAS, TEM KRMILNICE SMO DALI IN SEMENA V NJIH DALI. BRINA, 2. B BELE SNEŽINKE BELE SNEŽINKE PADAJO Z NEBA, OTROCI SE SMEJIJO IN VESELIJO, KER VELIKO JE SNEGA. PATRIK, 2. B

POŠTEVANKA KOLIKO JE PET KRAT PET? IN KOLIKO JE ŠEST KRAT ŠEST? DA TO PRIDE V KAKŠNE GLAVE, RES IMA VSAK TEŽAVE. ŽE SE RES TO ZDI LAHKO, AMPAK V RESNICI JE ZELO TEŽKO. TIAN RECELJ, 3. b

»OBLAK BESED« - WORD CLOUD V 3. a smo s črkami besede SLOVENIJA sestavljali nove. Zbrali smo jih v »oblaku besed«.

ZMAJ POMAGA PRINCESI Nekoč je za devetimi gorami živel kralj , ki je nekega dne zbolel. Princesa mu je hotela pomagati. Zato je vzela hrano in pijačo, nato pa poklicala zmaja. Dolgo sta letela, zato je princesa, rekla, da malo pristaneta in nekaj pojesta. Ko sta se okrepčala, sta nadaljevala pot. Tako sta po treh dneh našla tisto, kar sta iskala. Iskala sta zelišča za bolnega kralja. Nabirala in nabirala sta jih, vendar je eno zelišče manjkalo- bilka zmajske trave. Tako sta se odpravila naprej in zagledala jamo, v ka- teri je spal zlobni zmaj. Ta zmaj je imel v roki bilko zmajske trave. Ko jo je princesa hotela vzeti, se je zmaj prebudil. Zmaj je zarenčal in ju vprašal, kaj počneta pred njegovo jamo. Rekla sta, da hočeta bilko zmajske trave. Rekel jima je, da če hočeta bilko zmajske trave, mo- reta opraviti tri izzive. Privolila sta. Prvi izziv je bil, da sta morala iz vulkana vzeti ognjeno palico. Takoj sta odšla in čez en dan sta se vr- nila z ognjeno palico. Sledil je drugi izziv. Ta je bil, da mu morata iz vulkana odtrgati kos vulkanskega kamna. Potem sta odšla. Zmaj je poletel na vulkan in prinesel zlobnemu zmaju vulkanski kamen. Sle- dil je še zadnji, tretji izziv. Iz vulkana sta mu morala prinesti ognjeno jajce, da bi se z njim zmaj grel. Zopet sta odšla in tudi prinesla ognjeno jajce. Zlobni zmaj ni imel druge izbire kot da jima da bilko zmajske trave. Zmaj in princesa sta odšla z največjo hitrostjo. Ko sta prišla h gradu, sta odšla v kuhinjo in zmešala zdravilni čaj. Dala sta ga popiti kralju in kralj je ozdravel. Zmaj se je spremenil v plemiča in s princeso sta se poročila. Tako so vsi srečno živeli do konca svojih dni. Ana Šavor, 5.c

V 3. b smo začeli s poznavanjem na uro Vtisi učencev so naslednji: ALJAŽ – Najbolj všeč mi je, ko rišemo kazalce v prazno uro na »pametno tablo«. JURE – Reševanje učnega lista o uri je najbolj zabavno. TIAN – Meni pa je bilo najbolj všeč, ko smo nastavljali čas na svojih urah iz kartona. ANASTASIJA – Pri sami izdelavi kartonske ure sem se najbolj zabavala. REBEKA – Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se učili koliko minut še manjka do polne ure in koliko je že čez, ker mi to ne dela težav. JAKOB – Ko smo kartonske ure krasili, sem se najbolj zabaval. ANDRAŽ – Ko smo zapisovali čas na tablo, sem imel nekaj težav.

OH, TA BOLEZEN! Ali morda kihate, kašljate, smrkate, vas boli trebuh? Ni kaj – sezona različnih bolezni je tu. V 3. a smo zapisali, kako je doma, ko kdo zboli. Ko sem bil bolan in imel vnetje bezgavk, je starše zelo, zelo skrbelo. Cel dan sem ležal v postelji in mami mi je kuhala čaj. Ven nisem smel. Mami me je peljala k zdravnici. Zdravnica me je pregledala in ugotovila, da imam bolezen, za katero ni zdravil. Povedala je, da ne smem tekati in skakati in to sem upošteval. Po nekaj dneh sem ozdravel. Haris Bytyqi Pri petih letih sem imel vodene koze. Čuvala sta me babica in dedek. Kuhala sta mi čaj in mi včasih kupila kakšno sladkarijo. Ležal sem v postelji in le malo jedel. Z babico sva se igrala in gledal sem tele- vizijo. Potem sem ozdravel. Aleks Zver

Enkrat me je bolel trebuh. Mama je rekla, da moram k zdravniku. Zdravnik me je pregledal. Ko sva z mamico prišla domov, mi je skuhala čaj iz borovnic. Tudi ponoči sem bruhal. Ma- mica mi je skuhala čaj. Popoldne mi je bilo že bolje. Mihael Pejašinović Ko sem bolna, mi pomaga mamica. Izmeri mi temperaturo in skuha čaj z limono in me- dom. Včasih me pelje k zdravniku. Pri zdravniku do- bim sirup. Lana Brajdič Zjutraj, ko se zbudim, se počutim zelo slabo: boli me glava in slabo mi je. Povem mami in ostanem doma. Potem pride babi in se igrava. Če mi je dolgčas, grem spat. Ta čas se vrne mami, ki mi izmeri vročino in kaj prinese. Do večera ponavadi ozdravim. Lukas Brljavac

0 Ko sem imela vročino 38,5 C, sem morala veliko počivati in piti čaj. Mami me je pazila, da ne bi bilo kaj narobe in me veliko crkljala. Ko mi je bilo dolgčas, sem brala. Lana Arabadžić Ko sem prehlajena, mi mami skuha čaj. Naj- raje pijem jagodni čaj. Izmeri mi temperatu- ro. Če imam visoko temperaturo, me odpelje k zdravniku. Alina Brajdič

Ko zboli mamica, jo očka zjutraj odpelje k zdravniku. Zdravnica ji predpiše zdravila. Nato gresta po zdravila v lekarno. Očke od- pelje mamico domov in gre v službo. Mami- ca je potem cel dan sama doma. Ko pridem iz šole, ji prinesem vodo ali čaj. Gaja Jakše Sestrica Sara je zbolela. Imela je vročino in je bruhala. Z mamico sta odšli k zdravniku. Zdravnik je rekel, da ima virozo. Predpisal ji je zdravila. Čez tri dni je ozdravela in je lahko odšla v šolo. Kaja Žana Bojanec

DOGODIVŠČINA TREH PRIJATELJEV Helge in Nikozija sta bila prijatelja. Znašla sta se na naši šoli. Ravnokar sta prišla iz našega razreda in srečala mroža z očali, ki je na šoli igral v orkestru. Predstavila sta se mu. Sklenili so, da bodo šli malo raziskovat našo šolo. Ker jim je bilo dolgčas in so postali lačni, so začeli kar v jedilnici. Iskali so jo in iskali in jo po petnajstih minutah našli. Kosilo je bilo že kuhano. Odprli so lonec, si vzeli krožnik in si kar sami postre- gli. Prišle so kuharice in jih jezne stresle iz hlač. Hitro so se od- pravili naprej. Ker so želeli packati, so poiskali likovno učilnico. V njej so našli paleto, čopiče in barve ter si oblekli prevelike majice. Packali so, barvali in spet packali. Pobarvali so kar celo mizo. Na- daljevali so na tleh in barvali, packali. Ko je prišla učiteljica, je bil cel razred prebarvan. Bila je jezna in vse so morali počistiti. Po končanem čiščenju so jo hitro pobrisali iz učilnice. Pristali so v te- lovadnici. Iz omare so privlekli kozo in odrivno desko. Začelo se je skakanje čez kozo. Na žalost si je Nikozija pozabila umiti roke, zato je bila koza čisto pobarvana. Učitelj jim je ukazal, da jo mora- jo očistiti. Naslednja učilnica je bila tista za družbo. Mislili so, da se tam »družijo« s prijatelji. A v učilnici je bila učiteljica, ki je kar nekaj govorila. Tega se jim res ni dalo poslušati. Zato jih je odne- slo v avlo, kjer so se lovili in delali neumnosti. A spet je prišla uči- teljica in jih napodila iz šole. Ugotovili so, da je bila to zanimiva dogodivščina in da jo bodo po- novili. Samo bolj previdni bodo morali biti. Maruša Bovhan, 4. d

MEDVEDKIN ROJSTNI DAN Nekega dne se medvedka Mija ni mogla zbuditi. Mama je prišla v sobo in ji rekla, da naj gre napisati vabila za rojstni dan. »Joj, čisto sem pozabila,« je rekla Mija. »Kako pa to, da si pozabila?« jo je vprašala mama. »Danes ponoči sem imela tako lepe sa- nje,« je zasanjano rekla Mija. »Kakšne sanje?« je zanimalo ma- mo. »Sanjala sem o svojem rojstnem dnevu. Nanj sem povabila leva Mikija, opico Tinkaro in krokodilčka Nala,« je povedala Mi- ja. Nato se je ustrašila: »Joj, kje bo praznovanje?« Mama jo je pomirila, da naj ne skrbi, ker je že vse urejeno. Naslednjega ju- tra se je Mija znašla v prelepi dvorani, ki je bila lepo okrašena. Tam so jo že čakali njeni prijatelji in družina. »Presenečenje!« so zaklicali. Iza Simona, Manja Izabela, 2.d UGANKA Je belo in pade z neba. Ko pade na tla, se več ne pobere. (sneg) Iza Simona, 2.d

Nekoč je za devetimi vodami in devetimi gorami živel oče z tremi hčerami. Žena mu je umrla, zato si je našel drugo ženo, ki je bila mačeha hčeram. Kmalu je prišel božič in opazila, da si hčere želijo mucko in sicer tak- sno, da bi bila črno bela. Mačeha se je počutila malce užaljeno, ker nima veliko denarja. Vendar je bila tako prepričana, da ji bo uspelo, saj ne želi razočarati svojih hčer. Sicer je imela še en cel teden, ampak ni tako lahko zaslužiti v enem tednu toliko denarja za tri mucke. Odšla je k prijatelju, da ji pomaga zaslužiti dovolj denarja za tri mucke. Dal ji je dober nasvet. Odšla je na sredino me- sta in začela peti božične pesmi. Zaslužila je ogromno denarja vendar ne dovolj za tri mucke. Šele za eno muc- ko je zaslužila. Odšla je še v sosednje mesto in tam za- služila še premalo za dve mucki. Oče in hčere so bili ze- lo v skrbeh, saj se je mačeha vrnila le, ko je padel mrak in odšla spat od napornega dne. Naslednje jutro je na hitro pojedla zajtrk, se oblekla, umila zobe in odšla v najbližje sosednje mesto prejšnjega mesta. Tam je za- služila še manj, kot prvič, ko je dobila denar minus dru- gič, ko je dobila dosti manj denarja. Tako je dobivala vsakič manj denarja. Ko je bil že skoraj božični večer ,je mačeha rekla možu če ve, kje dobi do- volj denarja. Mož je re- kel, da dobiš dosti de- narja le v državah daleč stran od Slovenije. Mačeha se je morala sprijazniti s tem da bo morala hoditi v enem dnevu v več mest.

Ves čas si je govorila »Še dva dni do božiča! «Ni morala verjeti .da je teden tako hitro je minil teden. Končno je prišla do mesteca, v katerem je dobila dovolj denarja, da je lahko kupila tri črno bele muce. Te pa več stanejo kot običajne navadne muce, saj so še posebno lepe in pri- jazne do kogarkoli. Ko je mačeha to izvedela, je hitro odšla nazaj do mesteca in začela peti čim različnejše božične pesmi. Vrnila se je v trgovino s hišnimi ljubljen- čki in kupila tri črno bele muce . Prodajalec je rekel, da je ima zelo vztrajno srce, saj nekateri odnehajo že na polovici. Opazila je, da ji je ostalo še nekaj denarja za nakup darila za moža in smrečico ter okraske za na smrečico. Ko je prišla domov je odšla spat, še prej pa je skrila darila. Naslednje jutro so bili vsi zelo veseli, saj so imeli novo smrečico in cela družina je bila zbrana na enem kupu. Tisti dan so postavljali smrečico. Sicer ni bi- la ravno velika, vendar bili so srečni, da so sploh dobili smrečico. Tisti dan je hitro minil, ker so se zelo zabavali, sploh za božični večer. Naslednji dan so hčerke hitro stekle k smrečici. Opazile so veliko veliko škatlo z njiho- vimi imeni. Nekaj so tudi slišale, ker so mislile, da je da- rilo živo so ga odprle čim bolj nežno. Opazile so tri črno bele mucke, hitro so jih vzele in jih božale. Ko sta prišla še mačeha in oče, sta videla, kako hčere lepo delajo z muckami. Takrat sta videla, da to ni bila slaba odločitev. Oče je odprl svoje darilo in od veselja poljubil mačeho na lica, saj so bile zraven hčere. Vsa družina je srečno živela do konca svojih dni. LANA NAHTIGAL, 5. C

Robot XY007 V šoli sem izdelal robota XY007. Uporabil sem tulce za roke in anteni, plastična kozar- ca za oči in škatlo za trup. Prelepil sem ga s časopisnim papirjem. Pobarval sem ga s temperami. Za izdelavo sem potreboval šest šolskih ur. Moj robot peče palačinke, poprav- lja avto, se igra z menoj spomin. Lahko se zakrinka in ga ne vidimo. Upravljam ga z da- ljincem. Verjamete? Svit Jambrošić, 2. a



UPOR SLADOLEDA Tam daleč na severu, v deželi Lilipop, so živeli sladoledi. Vanilijev, čokoladen, jagodni, lešnikov in borovničev. Neskončno so si želeli otrok in toplega sonca. Zunaj pa je bil vedno mraz, otro- ci so se greli ob pečeh in čakali na Božička. Sladoledi so se odločili, da pobegnejo v tople kraje. Na zemljevidu so poiskali Afriko. Tja so se odpravili s hladilniki. Ko so prispeli v toplo Afriko, so se jih otroci močno razveselili. Lizali in lizali so sladoled, dokler ga ni zmanjkalo. Matija Kastrevc, 5.d

JAZ IN SLADOLED Sadje in mleko Sara Lipičnik, 5. d pa malo ledu, sladkor in sok in sladoled je že Ali rumenega,roza tu. ali zelenega? Malo razmišljam... Diši prav lepo, in konec je to! je sladek zelo, a kaj,ko je meni Ne enega ne druge- v ustih mrzlo. ga sem se odločil Mami me sili UPOR SLADOLE- katerega bi, DA kepico eno bo to! ali kar tri. Naj bo dišeče in sladko zelo mene pa v ustih zeblo ne bo!

NA DRSALIŠČU V četrtek smo odšli na drsališče. Ko smo prišli, smo si najprej zapeli varnostno čelado in obuli dr- salke. Najprej smo se naučili drsati, potem smo vozili slalom. Vozili smo okoli stožcev. Kmalu smo drsali sami brez pomoči. Malo smo tudi pa- dali na tla. Bolelo nas ni nič. Imeli smo se zelo le- po. Radi bi še več takih dni. Neža Vovk in Zoja Bevec, 2. c

Kako nastane mavrica Vsako leto vsaj en dan nastane mavrica. Veliko ljudi zanima, kako se to zgodi. takole... Na nebu obstaja mesto samorogov. Tega nihče ne ve, ampak oni naredijo mavrico. Vsako leto imajo kuharsko tekmovanje v proizvajanju mavrice. Sodniki so veličastni mavrični samorogi. Ostali naredijo več litrov mavrice, sodniki pa izberejo najboljšo in ko je čas, jo izlijejo na nebo, tam pa se ohladi. Tako nasta- ne mavrica. Aila, 6. r



OCENA KNJIGE Naslov knjige: Čudo Avtor: R.J. Palacio(Raquel Jaramillo) Založba: Ocean Leto izida: 2017 Naslov izvirnika: Wonder Prevod iz angleščine: Boštjan Gorenc-Pižama Knjiga Čudo je knjiga za otroke, ki pa jo morajo nujno prebrati tudi vsi odrasli. Sporoča nam, da če si drugačen navzven, še ne pomeni, da si tudi od znotraj. Ostali te lahko vseeno sprej- mejo takšnega, kakršen si. Knjiga govori o dečku Augustu, ki ima deformacijo obraza in se pri desetih letih prvič odpravi v pravo šolo. Zaradi obraza mu je težje. A z njim sta prijatelj Jack in prijateljica Summer, ki mu ne glede na vse, stojita ob strani. Po nekaj nesoglasjih pa se vse konča ravno nasprotno, kot je August pričakoval. R.J. Palacio zgodbo predstavlja na duhovit način, še bolj pa jo popestri odličen prevod slovenskega komika Boštjana Goren- ca. Čeprav bi si nekateri bralci želeli bolj podroben opis nekate- rih dogodkov. Meni in pa gotovo tudi mnogim drugim bralcem se je zdelo zanimivo, da je bila knjiga predstavljena iz različnih pogledov. Najprej iz Augustovega, nato sestrinega vidika in ta- ko dalje. Bralci tako lahko vidimo tudi počutje in vlogo drugih knjižnih junakov. Vem, da vas zanimajo Augustove prigode v šoli in seveda tudi konec. Zato hitro v knjižnico in izposodite si to čudovito knjigo. Nika Blažič, 6. c

Nina Strašek, 8.a BUDNICA ŠOLARJEM Šolarji, brž se prebudite, novega znanja si pridobite. Mogoče se vam zdi, da trpite, a se za ves trud učiteljem zahvalite. Porabijo silno energijo, da vsaj malček znanja v vaše glave dobijo. Ste pametni, iznajdljivi, imate potencial, pridobite si izkušnje, ste neobrušeni kristal. Delajte, se učite, v življenju se vedno trudite. Če se knjig ne boste bali, boste direktorji in advokati postali.

Odlomek iz dramskega besedila ŽUPANOVA MICKA v današnjem času Prvo dejanje, četrti prizor JAKA: Nesramen si! Srce ji poka, ko ji po SMS-u nikoli srčka ne pošlješ. ANŽE: A, kaj naj jaz, če ga pa na tipkovnici ne najdem. JAKA: Pa tudi nič lepega ji ne napišeš. No, napiši ji, da je lepa kakor vrtnica. ANŽE: Kaj? JAKA: Reci ji, da ima postavo kot manekenka. ANŽE: Hahaha. JAKA: Pohvali njene oči. Reci, da so lepo čokoladno rjavi. ANŽE: Če ji vse to rečem, se ji bo zdelo, kakor da sem pi- jan ali pa zadrogiran. JAKA: Anže, ona več ve kot midva skupaj. Že ve, kako mora biti. Tako govorijo tudi ljudje v filmih, sigurno je to od tam pobrala. Nika Gril, 8. c

ŠESTOŠOLCI: ŠOLA V NARAVI Šola v naravi – Kope – 15. 1. 2018 1.dan Po dolgih treh urah vožnje smo učenci 6. razredov OŠ Bršljin prispeli v Grmovškov dom na Kopah. Že po poti smo zasneženo zimsko pokrajino. Ko smo se razporedili po sobah in se delno razpakirali ter odšli na kosilo. Po obilnem in zelo okusnem kosilu, smo imeli krajši počitek. Nato smo se preoblekli v smučarsko opre- mo, si obuli smučarske čevlje, vzeli smuči in palice, odšli na smučišče. Tam so nas priča- kali učitelji smučanja, ki so nas razporedili v skupine. V skupinah smo smučali dve uri. Po smučanju smo se odpravili nazaj v dom in se preoblekli za pouk. V večnamenskem pro- storu nas je pričakal topel čaj in sladica. Pouk se nam je zdel zelo naporen, ampak vsee- no zabaven. Na zemljevidu Slovenije smo risali našo pot do Kop in izdelali smo prvo stran našega dnevnika šole v naravi. Po pouku smo imeli zelo dobro in obilno samopostrežno večerjo. Po večerji smo igrali družabne namizne igre in si izmenjali današnje vtise. Iza, Melita, Maja

Šola v naravi – Kope – 16. 1. 2018 2. dan V zimski šoli v naravi smo se že veliko novega naučili. Najbolj smo napredovali v smu- čanju, sploh tisti, ki smo prišli na Kope kot čisti začetniki. Nekateri uživamo v kepanju, medtem ko drugi uživajo v okusni hrani. Danes smo se zelo zabavali, saj smo smučali brez palic. Veliko smo padali. Šli smo tudi na predavanje o FIS pravilih smučanja, kjer smo se naučili, kako je potrebno ravnati na smučišču, da smo vsi varni. Ogledali smo si film v reševanju v gorah, kateri je bil zelo poučen. Danes smo se smučarji začetniki pr- vič spustili po velikem hribu in se peljali z jurčkom. Benjamin, Jakob, Mark 3. dan 17. 1. 2018 – Zimska šola v naravi na Kopah Zjutraj smo pojedli okusen zajtrk in se kmalu odpravili na smučišče. Odšli smo na se- dežnico in opazovali prelep razgled. Pod nogami je drvelo že veliko smučarjev. Ko smo prišli na vrh smučišča, smo takoj začeli z vajami in vsi smo z veseljem oddrveli navz- dol. Vsak dan nam gre bolje in zelo uživamo. Vsak od nas je zagotovo doživel kakšen padec. Po dopoldanskem smučanju smo pojedli kosilo. Po počitku smo ponovno odšli na smučišče. Potem smo imeli delavnice. Prva skupina je izdelovala sluz, v drugi pa so pisali razglednice. Sluz je bila zelo mehka in raztegljiva. Kmalu smo odšli na večerjo, kjer smo se do sitega najedli palačink. Po prostem času smo se razdelili v tri skupine, ena skupina je šla na nočno smuko, druga na pohod s svetilkami, tretja se je pripravlja- la na nočno smučanje. Večini je bila nočna smuka všeč. Zelo smo uživali cel dan. Larisa, Ula, Tjaša, Loti, Nika

Športni kotiček Bliža se konec Evropskega prvenstva v roko- metu .Slovencem gre na tekmovanju zelo do- bro. Očitno sodnikom ni všeč, da je tako majhna država, kot smo mi, na teh tekmovanjih tako dobra. Slovencem gre na tekmovanjih čedalje boljše, kar dokazu- je srebro v Oberstdorfu . Ko boste brali ta prispevek, bo- mo mogoče v rokah naših orlov imeli zlato medaljo. Kma- lu bodo olimpijske igre v Pyeongchangu, kjer se lahko znova izkažemo.

INTERVJU INTERVJU: ŽIGA KASAGIĆ Žiga Kasagić je slovenski operni pevec in igralec. Živi v Ljubljani. Solopetje je študiral v glasbeni šoli Moste-Polje ter pozneje pri Alexandru Brownu, Vittoriu Terranovi ter Eugeniu Fogliatiju v Italiji. Sodeloval je na različnih koncertih z različnimi orkestri v Sloveniji, na Hrvaškem, Avstriji, Italiji, Maroku, Kanadi … Junija 2007 je na pevskem tekmovanju Martinelli-Pertile v Montagnani pri Padovi (Italija) prejel posebno nagrado predsednika žirije, te- norista Giuseppa Giacominija. Zdaj pa nastopa tudi v operni predstavi Deseti brat.

Od kod Vam ljubezen do petja, nastopanja, opere? To je že zelo dolga zgodba. Pri sedmih letih so me starši vklju- čili v predšolsko glasbeno delavnico. V OŠ sem začel obiskovat glasbeno šolo, to je bilo pred približno petindvajsetimi leti. Tam sem začel spoznavati klasično glasbo. Potem sem nadalje- val študij solo petja v šoli Moste-Polje, nato pa sem šel v za- sebno pevsko šolo. Tako sem začel peti in nastopati tudi na odru v okviru projekta za glasbo. Potem sem šel v Italijo, kjer sem živel 5 let in tam tudi nastopal. Za tem sem debitiral v mariborski operi leta 2008 v vlogi Pinkertona (glavna tenorska vloga v Wien Butterfly). In potem se je življenje počasi vrtelo naprej, veliko sem sodeloval z ljubljansko operno hišo in Mari- borom. In nekako, to je ves čas v meni, to je del mojega življe- nja, zato sem se odločil in sem tudi vesel sodelovat pri temu projektu (Deseti brat), ki je obširen, v katerem je krasna glas- ba, je nekaj novega, nove izkušnje … Zelo se že veselim pred- stav, ki so pred mano.

Kakšne pevske zvrsti vse pojete? Pojem opero, napolitanske in ruske pesmi, vse pa z nastav- kom opernega petja, kar mi je najbliže. Kako postanete operni pevec? Morate imeti nekaj predispozicij (glas, posluh ...) in potem vas mora ta zvrst glasbe pritegniti. Samo če vas ne pritegne, to potem ni to. Že v OŠ smo imeli glasbene zbore, bende, sa- mo ko sem enkrat spoznal to glasbo, mi je tisto vse šlo na stran.

Ste zaposlen kot pevec ali še kaj drugega? Sem zaposlen samo kot pevec. Kje pa ste zaposleni, delate v opernih hišah, po celi Sloveniji ali v več državah? Ja, tako je. Pel sem od Maroka do Kanade do Avstrije, Nemči- je, Italije, Hrvaške, Slovenije. Ker se od tega živi, je ‘’borba’’ za projekte za koncerte in tako naprej. Mislim, da samo Sloveni- ja je malo premajhno tržišče za kulturnike na svobodi. Če si zaposlen v teatru, gledališču, ja, drugače pa težko. Kateri je bil Vaš najljubši nastop, vloga, v ka- teri ste igrali? Težko se odločim. Vsak ima svoje pluse in minuse, tako da se ne bi mogel odločiti. Kako pa vzdržujete svojo pevsko kondicijo, glas? Z rednim vadenjem, tudi po 2 do 3 ure dnevno. Zelo po- membno je, da čim več nastopaš na odru, kjer pridobivaš iz- kušnje.

Ste si vloge v predstavah sami izbrali? Ne ne ne. Največkrat so me pozabili oz. vprašali, če bi bil za neko vlogo, če bi nastopal v predstavi, operi. Sam si ne izbi- raš, največkrat greš na avdicijo, kjer ti oni določijo vlogo. Kdo je pa Vaš na sploh najljubši pevec? Ufffff. Lahko jih naštejem pet ali pa nekaj takega (hahaha). Težko se odločim, bom naredil komu krivico, ki mi je tudi ljub pa se ga ne bom zdajle spomnil. V glavnem tisti, ki so najbolj itablirani, tisti, ki jih najdete v zgodovini opernega petja. Imate kakšnega vzornika, po komur se zgle- dujete? Bom rekel tako, za različne projekte ali momente si najdem nekoga drugega, po katerem se zgledujem. Ne izberem si zmeraj iste osebe, ampak nekoga, ki mi je takrat najbolj blizu s tistim, s čimer se jaz takrat ukvarjam.

Ste imeli že v osnovni šoli radi glasbo? Ja, seveda. Eno je bilo zato, ker se ni bilo treba veliko učiti (hahaha), drugo pa to, da je bilo veliko inštrumentov na razpola- go. Oče je igral klarinet, tako da mi je bila glasba vedno blizu.Ste že v osnovni šoli vedeli, da želite postati pevec? Ne. S katero osebo bi pa najraje peli v duetu ali na- stopali z njo? Veliko jih je (hahaha). V kateri dvorani, operi bi najraje peli? V San Carlo Dinapali. To je v Napaliju. Ali pa v teatru Kolon v Ar- gentini. Mogoče pa tudi v Sydnyeju, ampak ne poznam toliko te opere, njihovih dvoran, da bi si tam tako želel peti in nastopati.

NIKA BLAŽIČ ZLATA BOBER V soboto, 13.1.2018 sem se udeležila dr- žavnega tekmovanja Bobrček. Bila sem živčna, a sem se potrudila po najboljših močeh. Nisem pričakovala, da bom dosegla zlato priznanje, še manj pa, da bom prva v državi. Upam, da mi bo na tekmovanjih še naprej šlo tako dobro, ostalim pa želim, da bi se opogumili in tudi oni šli na tekmovanja ter pokazali svoje znanje. NIKA BLAŽIČ





INTERVJU Z NIKO BLAŽIČ Nika, na mednarodnem tekmovanju iz računalniškega razmiš- ljanja Bober si osvojila zlato priznanje. Kakšni so tvoji občutki ob tem uspehu? Sem zelo vesela in zadovoljna. Nisem pričakovala takega uspeha. Prvič si bila tako uspešna na tem tekmovanju. Kakšno je bilo, če ga primerjaš z drugimi tekmovanji, na katerih si že sodelova- la? Imam občutek, da je bilo malo težje od ostalih, drugače pa so mi vsa tekmovanja ljuba. Všeč mi je, da se pri tekmovanju Bober tek- muje s pomočjo računalnikov, ker se pri večini ostalih tekmovanj zgolj piše. Udeležila si se že mnogih tekmovanj in vedno imaš dobre rezul- tate. Kako ti to uspeva? Veliko se pripravljam, tako doma kot v šoli. Pomagajo mi tudi učitelji, ki me spodbujajo. Koliko se pripravljaš na tekmovanja in kako? Pripravam posvečam veliko časa. Rešujem učne liste in naloge iz prejšnjih let in tudi učitelji mi dajejo različne vaje. Rada bereš in si tekmovala na tekmovanju za Cankarjevo pri- znanje. Vemo tudi, da je matematika tvoj najljubši predmet in da se udeležiš največ matematičnih tekmovanj. Pri katerem tek- movanju si najboljša? Najbolj mi leži tekmovanje za Vegovo priznanje oz. Kenguru. To pa zato, ker rada rešujem logične naloge, ki so na tem tekmovanju. Pripravila: Larisa Redek

INTERVJU Z MARTO KELVIŠAR Gospodarstvo je v današnjem svetu zelo po- membno, saj tu nastajajo sredstva, ki se vlagajo tudi v šolstvo. Bolj kot so podjetja uspešna, več denarja dobi šolstvo vsako leto. V Sloveniji po- znamo priznanje gazela. Priznanje lahko prej- mejo hitro rastoča, zelo uspešna podjetja. Pogo- varjala sem se z Marto Kelvišar, direktorico pod- jetja Adria Dom, ki je prejelo priznanje gazela 2017 za dolenjsko–posavsko regijo.

Marta pozdravljeni. S čim se ukvarjate v podjetju Adria Dom? V Adrii Dom proizvajamo in prodajamo mobilne hiške ter glamping šotore. Vsako leto sodelujemo na več sejmih v tujini in doma. Smo mlado podjetje in delujemo v Beli kraji- ni. Adria Dom spada v skupino Adria Mobil. Naše podjetje je proizvodno in tržno usmerjeno. Večino naših izdelkov izvozimo. Pri delu smo osredotočeni na kakovost, ustvar- jalno razmišljanje, razvoj in kreiranje novosti. Naše po- slanstvo je ustvarjanje kulture bivanja in prebivanja v na- ravi. Kam prodajate svoje izdelke? Naši največji kupci so kampi. Največ naših mobilnih hišk in glamping šotorov stoji na Hrvaškem in v Italiji. Vse več izvažamo v zahodno Evropo ter tudi v Skandinavijo. Poleg tega so turistične agencije tiste, ki povprašujejo po naših izdelkih. S katerimi dosežki se lahko pohvali podjetje? Naš največji dosežek je priznanje gazela za dolenjsko– posavsko regijo. To nam pomeni, kot da smo osvojili zlato medaljo. Prejeli smo tudi nagrado za najboljši glamping, ki je postavljen v termah Olimje. Ponosni smo tudi na svojo spletno stran Adria Holidays, kjer imajo stranke možnost najema hišk, šotorov ter tudi trženja preko spleta.

Koliko sodelavcev je zaslužnih za ta uspeh? Zelo smo ponosni, da smo v zadnjih letih potrojili število zaposlenih. Trenutno imamo 214 zaposlenih. Vsak od njih je pripomogel k našemu uspehu. Kaj je po vašem mnenju ključ do uspeha? To, da se vsak dan želimo nekaj naučiti, da smo vsak dan boljši. Rast in razvoj pomagata k napredku. Verja- mem, da sta predano delo in strokovnost ključnega po- mena. Kako bi mladim, ki se še odločajo za poklicno pot, predstavili podjetništvo? Podjetništvo omogoča vsestranski razvoj človeka, nje- gov napredek in uspeh v življenju. Priporočam, da se mladi ne ustrašijo izzivov podjetništva. Dobro je, da imajo veliko znanja, ki ga znajo spraviti v prakso ter s tem uspejo. Seveda potrebujejo še domišljijo in inova- tivnost. Hvala, da ste odgovorili na vsa moja vprašanja. Vam in podjetju želim veliko uspehov. Pripravila: Nina Strašek, 8. a

POVODNI MOŽ Od nekdaj so dobre Trebanjke slovele, a hujše od Urške bilo ni nobene, nobene pogledu manj zaželjene, nobene v Trebnjem takele žene. Veliko žena se na samem je smejalo, ker ogromno moških Urški ljubezni ni dalo. Vsi moški, ki okrog so sloveli, so k drugim hodili, Urško pustili. Kakšna je torej ta Urška bila? Grda , hudobna, zlobna, samovšečna in turobna, je Urška bila. Na hribu nad cerkvijo, gosli so pele, plesali plesalci in strune trpele. Urška tedaj ni z nikomer plesala. Pod lipo zeleno se sama je kujala.

Pristopi do nje mladenič kar zal, saj Urške trebanjske takrat ni poznal. Za ples jo je prosil, rekla je » Da! «. Oh revež ubogi, le v kaj se poda. Plesala sta dolgo, tja dolgo v noč, naenkrat pa Urški v glavi preskoč´: »Kdo bi še hotel z mano plesati? Ne božji sinovi, ne kmetje, ne škrati!« Mladenič ustraši se Urške zelo! »Pridite duhovi, pridite vetrovi. Odpeljite zdaj mladen´ča , vi posmrtni bogovi! « Pridivjali so duhovi, prišumeli so vetrovi. Godci so vstali – stvarem se čudoč, plesalci zastali - Urško gledoč, Obkolili so duhovi, obkolili so vetrovi, mladenča res nedolžnega, z Urško prav nežnega. Še Urška se pridruži jim: »To konec moj bo!« pravi. In tako odpeljali so ju ti posmrtni bogovi. Miša Udovč, 8. b

POVODNI MOŽ Že od nekdaj Slovenke so lepe živele, a lepše od Zale bilo ni nobene. Ona je vedno najlepša bila v sebi imela veliko je zla. Zunaj bila je mladenka lična, znotraj pa grda in sebična. Vsak si jo je močno želel, a dobil le tisti, ki je najlepše pel. Nekega dne se Zala odloči, da si ženina določi, zato pripravi tekmovanje, na katerem je važno le pevsko znanje. Vsi mladeniči iz dežele, pripravljajo pesmi vesele, vsakega od njih zavrne, in grdo jim hrbet obrne.

Ko pa se obrne stran, se ji pri priči polepša dan, kajti tam mladenič stoji, ki Zali končno ugodi. Imel možati je izgled, najbolj skrivnostni pogled, vsaka ga je želela vzet, vendar on je samo Zalo želel imet. Ko pa on začel je pet, utihnil je ves klepet, kajti namesto vesele pesmice zaslišali so žalostne kitice. To bilo je zali všeč, slišati ta glas proseč, proseč viharjev in poplav, proseč vseh mogočih zmešnjav.

Tako je Zala z njim zapela, ko vsaj tega nebi počela, kajti, ko sta pet začela, ni bila več tako vesela. Celo nebo je črno bilo, ni bilo več tako svetlo, Zala je želela odnehati vendar ni, drugi pa razbežali so se vsi. Nastal tornado je močan, nihče ni bil več zaspan, Zala želela je pobegniti, vendar je on ni pustil oditi. Tako tornado je privihral, in jo vanjo posesal, vsi Slovenci to slišali so, a Zale nihče videl več ne bo. Lana Šiler, 8. b