BRŠLJINKO OŠ BRŠLJIN DECEMBER 2017 ZIMA JE ŽE TU In vsi že komaj pričakujemo, da bodo počitnice. Zunaj je že mrzlo, snežna odeja čaka samo še Božička. Vendar nas pred vsem božičnim veseljem čaka še veliko ocen. Naj pa Sreča se kakor sneg nas medtem ne zapusti misel, da je december mesec stopi, zato naj se z ne- veselja. ba vsak dan spusti. Samo še malo in na mizah boste imeli praznične jedi in še malo , se boste lahko igrali v snegu. -Pozitivnemisli.com- S počitnicami se bliža tudi silvestrovo, z njim pa novo leto. Za novo leto je priljubljena uporaba petard in pirotehnike. Raje zapravite denar za večerjo s svojo družino, kot pa da ogrožate sočloveka, hišne ljubljenčke in okolje. Poto- pite se tudi v branje kakšne knjige in gledanje božičnih filmov. V tej izdaji Želimo vam mirne, lepe in Recepti za praznike praznične počitnice. Intervju : GREGOR MACEDONI Nika, Urška, Gal Jurij Zanimive reportaže in zgodbe Angleške strani Križanke in številna presenečenja!
KULTURNI KOTIČEK Ime mi je Žiga, pišem se Bat. Sem predstavnik za kulturo v 3.c razredu. Kabinet, ki je bil prej namenjen za branje in pomoči pri učenju, sem oblikoval v kulturni kotiček. Ker je moja mama arhitektka, mi je pri načrtu svetovala. Naš kabinet je majhen, vendar sem vseeno vanj umestil del za gledališče, glasbo, branje in umetnost. V sredini prostora je velika žoga iz katere bo nastal globus. To je le načrt, ki ga bomo s sošolci tudi uresničili. Žiga Bat, 3. c
TA VESELI DAN KULTURE
DOMIŠLIJA JE POVSOD DOMA VESOLJČEK Vesoljček, vesoljček, kje si zdaj ti? Sonce zjutraj zdaj poje ti. Vesoljček, pridi zdaj na Zemljo, radi bi te videli. Vsem dobrim možem smo napi- Pojdi, pojdi na Zemljo, sali pisma, poleg pa smo jim po- nič ti ne bo. klonili še kakšno pesem. V deželo svetih svetov in ko se odvrti mimo, prideš domov, Dragi dedek mraz, tam kjer dom je tvoj. kdaj prišel boš spet med nas? Tia Zupan, 5. c Ko bo v sobi jelka stala in me varovala. Kaj mi boš prinesel pod jelko? Kužiko belko. Neža Zupančič, 2. a
KRATKE POČITNICE V LAŠKEM V četrtek sem komaj pričakal konec pouka, saj smo z družino odšli v hotel Ther- mana Park Laško. Ko smo prispeli, smo na recepciji dobili dve kartici – eno za sobo in eno za dvigalo. V sobi smo razpakirali prtljago in se takoj odpravili v bazen. po kopanju smo šli v jedilnico, kjer je bilo veliko hrane. Sami smo si postregli, kar smo želeli. Po večerji smo šli spat. Drugo jutro smo šli po zajtrku na sprehod ob reki Savinji. Po sprehodu sta šla ma- mi in oči v jacuzzi, midva z bratom pa na tobogan. Ob petkih je bazen odprt do enajstih zvečer, zato smo odšli na kopanje tudi po večerji. V soboto smo se še enkrat skopali, vrnili zapestnice in odšli iz hotela. Odpeljali smo se na ogled gradu Tabor v Laškem, Celjske koče, celjskega gradu ter Šmar- tinskega jezera. Po ogledih smo se odpeljali proti domu. Na poti smo se ustavili v Trojanah, kjer smo kupili trojanske krofe, s katerimi smo se sladkali na poti. Lukas Brljavac, 3. a
Božič pri nas doma Pri nas doma je zelo zabavno, ko praznujemo praznike. Na dan bred božičem nas obiščejo prijatelji. Preden pridejo gostje v naše stanovanje pa se dogaja kaos! Vsi se urejamo in pospravljamo, da bo vse čim lepše. Zelo se trudimo za goste, a po navadi vsako leto zamudijo. Razstavljamo zeleno košato smrečico, ki nosi rdeče obeske z bleščicami. To so obeski v katerih vidiš svoj odsev in so mavričnih barv. Ko na vrh smrečice postavimo zvezdo, res blesti. Nato začnemo kuhati veliko poje- dino. Začnemo z gobovo juho in belim kruhom. Za glavno jed kuhamo vedno piščanca, krompir in slastno omako, pa še posladek in je! Posladek je vedno zelo dober in se vsem cedijo sline. Oh, kako so dobri medenjaki in kako dišijo cimetove zvezdice! A seveda glavna stvar je, da se družimo, zabavamo in niso važna le dari- la pod jelko. Ko je božič končan, že komaj čakamo novega. Seveda pa se zelo ve- selim tudi novega leta in tudi drugih praznikov. A božič je res nekaj posebnega. Ajša Radakovič, 4. c Za silvestrovo pri nas doma Za silvestrovo ostanemo dlje pokonci. Silvestrovo je zadnji dan v letu, saj je drugi dan že novo leto. Pri nas doma na silvestrovo spuščamo rakete, petarde in pasje bombice. Pred polnočjo se skupaj družimo, gledamo filme in nestrpno čakamo pol- noč. Ob polnoči napoči čas za voščila, otroški šampanjec in za šampanjec za od- rasle. Naslednji dan uživamo v novem letu. Peter Sinur, 4.c
DNEVI DEJAVNOSTI DELAVNICA MOVIT-A V OKVIRU PROJEKTA ERASMUS+ V petek, 15. 12. 2017, smo imeli učenci, ki smo se odločili za sodelovanje v projektu Erasmus+, srečanje. Na srečanje sta prišla Marko in Andraž iz Ljubljane, ki sodelujeta z naci- onalno agencijo MOVIT. Najprej smo se na zanimiv način predstavili, in sicer tako, da ko ti je nekdo podal majhno žogo, si moral povedati svoje ime in nato ime tistega, ki mu boš vrgel žo- go. Potem smo se igrali igrico, kjer smo morali iti v skupine po 8. Tako so nastale 3 skupine. Vsaka skupina je morala določiti 2 učenca. Moja skupina je določila mene in Niko Grill. Ko so to naredile vse skupine, je Marko določil iz vsake skupine enega opazovalca in enega izob- čenca. Mene je določil za izobčenca, Niko pa za opazovalca. Preostali člani skupin so morali narediti krog tako, da so se dotikali z rameni. Nika in vsi ostali opazovalci so dobili list papirja in svinčnik, jaz pa sem dobila nalogo, da sem morala priti v krog, ki so ga sklenili člani naše skupine. Pri tem pa si je morala Nika zapisovati, kaj je opazila. V krog sem poskusila priti na različne načine: od tega, da sem se zabijala v skupino, do tega, da sem se poskušala splaziti med nogami. Na koncu pa mi je vendarle uspelo. Ko sem poskušala priti noter in so mi člani moje skupine obračali hrbte (kar je bila tudi njihova naloga), sem se počutila odrinjeno, zavrže- no in seveda izobčeno. Ko pa mi je uspelo priti noter, sem se počutila olajšano in sprejeto. Sledil je pogovor o igri. Kasneje smo se pogovarjali, zakaj nekatere ljudi „izobčimo” oz. se ne družimo z njimi samo zaradi njihovega izgleda ali pa zaradi tega, ker so revni … Vse to smo napisali na tablo. Med- tem ko smo se pogovarjali o tem bolj natančno, je Matevž na lepilni trak pisal nekatere lastno- sti, ki smo jih izpostavili, in nam jih kasneje prilepil pod vrat tako, da nismo videli, kaj piše na njih. Dobili smo nalogo, da se pogovorimo, kako bomo priredili namišljeno zabavo, pri tem pa smo morali upoštevati lastnost, ki jo je imel drug napisano na lepilnem traku pod vratom. Čez nekaj časa smo morali povedati/ugotoviti, kaj piše na traku. Meni je na traku pisalo „brez prija- teljev”. Pri igri sem se počutila slabo, saj so me izobčili samo zato, ker naj ne bi imela prijate- ljev. Nekateri so bili tudi nesramni, vendar sem vedela, da je to le igra. Na tem srečanju sem se naučila, da ni lepo, če ljudi ne sprejmeš samo zato, ker nimajo tiste lastnosti, ki je tebi všeč in ga zato tudi lahko užališ in žališ. Ker potem bo to lahko tistega člo- veka zaznamovalo za celo življenje. Ni prijetno, če si ti tisti, ki je izobčen. Zato se moramo več- krat postaviti na mesto tistega, ki je „izobčen”, premisliti ter šele potem kaj reči. Urška Juršak, 8. b
UTRINKI S PEVSKEGA VIKENDA Šolski zbor se je udeležil pevskega vikenda, na katerem smo spoznavali nove pesmi, se učili pevske tehnike in se bolj spoznali med sabo. Imela sem se zelo lepo, saj smo se igrali, peli ter se zabavali. Lahko smo odklo- pili ves stres in se malo odpočili pred vsem naporom, vikend pa je polep- šala tudi velika bela odeja snega. Kar malo žalostna sem bila, ko smo se morali posloviti od CŠOD Lipa in od veselja, ki smo ga tam doživeli in ob- čutili. Nika Fišter, 8.c
NARAVOSLOVNI DAN V 3. b razredu smo imeli v sredo, 7. 12. naravoslovni dan ŽIVLJENJSKA OKOLJA. Lotili smo se raziskovalnega dela. Sejali smo božično žito, s pomočjo različnih virov raziskovali življenje žabe, utemeljevali, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za ži- vljenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi, po končanem delu pa tudi vse pospravili za seboj. Naslednja dva tedna bomo opazovali spremembe v lončku z božičnim žitom ter le – te zapisovali v preglednico. Bilo je zanimivo in za- bavno. Učenci 3. b in učiteljica
PEŠČENA URA PRIPOMOČKI: drobna mivka, cedilo, plastenka, kocke, plastičen kozarec, štoparica, škarje, tehnični nož Najprej smo presejali mivko. Nato smo v tri pokrovčke naredili luknje: v en pokrovček eno, v en pokrovček dve in v en pokrov- ček tri luknje. Iz kock smo sestavili stojalo. Pod stojalo smo postavili plastičen kozarec. Plastenki smo odrezali dno, jo zaprli s pokrovčkom in nasipali mivko. S štoparico smo merili, koliko časa traja, da se mivka presipa v plastičen kozarec. Ugotovili smo, da gre najhitreje s pokrovčkom s tremi luknjami, najpočasneje pa s pokrovčkom z eno luknjo. Namesto vode smo uporabili vodo. Ugotovili smo, da voda priteče v plastičen kozarec veliko hitreje kot mivka. Nejc Tomec, 3. a
»TO PA MORAŠ PREBRAT« PREDSTAVITVE KNJIG NA TEMO ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM V petek, 8. 12. 2017, smo imeli srečanje predstavniki šolske skupnosti in otroškega parlamenta. Na srečanju nam je knjižničarka predstavila nekaj zanimivih knjig na Power pointu in povedala, o čem govorijo te knjige. Po- tem nam je še pokazala nekaj knjig za posamezno triado. Iz posameznih nam je tudi prebrala kakšen odlomek. Za 3. triado je priporočila knjigo z naslovom Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim ča- som. Zgodbo govori oz. pripoveduje ameriški Indijanec, ki živi v rezervatu in ima to napako, da jeclja in da je imel pri rojstvu preveč vode v glavi. V knjigi opisuje njegove dogodivščine. Knjižničarka nam je prebrala zgodbo, v ka- teri je ta Indijanec odšel v šolo, ki ni bila v njegovem rezervatu, temveč v mestu, kjer pa ni vedel, kako naj se obnaša. Knjiga mi je bila zelo všeč, saj so v njej opisane različne dogodivščine, ki jih je junak doživel in o teh dogodivščinah smo že brali pri slovenščini. Srečanje je temeljilo na vprašanju, zakaj je branje pomembno; to so opi- sovale tudi različne knjige. Tudi sama sem kasneje ugotovila, katere knjige so primerne zame in jih še nisem prebrala. Upam, da bomo še večkrat imeli podobna srečanja. Urška Juršak, 8. b
SRCE KRASILI SMO SRCA Bršljinski učenci smo v preteklem tednu dobili prijetno nalogo, da okrasimo srca iz stiroporja, ki bodo krasila novomeški Novi trg. Naloge smo se lotili pri neob- veznem izbirnem predmetu Umetnost. Pri ustvarjanju smo uživali, se zabavali, čeprav je delo zahtevalo obilo vztrajnosti. Ob koncu smo bili zadovoljni, saj so nastala čudovita lectova srca. Učenci NIP Umetnost
Izdelava vrečk za nakit V podaljšanem bivanju smo imeli pravo tovarno. Izdelovali smo vrečke za nakit. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je izdelovala vrečke iz odpadnega rja- vega papirja. Izdelovali so jih trije ali pa jih je bilo več. Druga skupina pa jih je okra- ševala. Prvi je z različnimi luknjači iz papirja izdelal različne božične motive. Drugi jih je lepil na vrečke, tretji je na vrhu vrečke izrezal vzorček za okras, četrti pa je spodaj nalepil nalepko, na kateri je pisalo OŠ Bršljin. Naslednji dan smo zamenjali mesta, da je vsak spoznal vse naloge. Izdelali smo prekrasne vrečke, ki smo jih uporabili na bazarju pri prodaji nakita. Anja Novak in Daša Berlogar iz OPB 5. razreda
»Kadar si najbolj utrujen, živčen in nestrpen, si vzemi vsaj eno muco časa, pa bo vse mehkeje, lažje in bolj prav teklo.« B. Štampe Žmavc (Muc Mehkošapek) ČE BI IMEL/A ZA MUCO ČASA Če bi imela za muco časa, bi najraje ustvarjala. A to bi počela sama. Vzela bi pa- pir, narisala krogce ter jih izrezala. Potem bi izrezala še jelenčke in jih okrasila. Kroge in jelenčke bi privezala na nitko in vse skupaj obesila na steno. Gaja Jakše, 3. a Če bi imel za muco časa, bi se zunaj zabaval s prijatelji. Poleti bi šel s prijatelji na morje, pozimi pa bi se kepali. Mihael Pejašinović, 3. a Če bi imela za muco časa, bi s prijateljico plesali, se kotalkali in igrali z barbika- mi. Imela bi čas za igro s kužkom. Žana Kebelj, 3. a Če bi imela za muco časa, bi se igrala z mojo najboljšo prijateljico, s katero se zelo malo vidiva. Najraje se igrava z barbikami. Včasih pa greva skupaj na igrišče. Ajda Rozman, 3. a Če bi imel za muco časa, bi se igral z bratom. Igrala bi nogomet, ker se ob tem najbolj zabavam. Če zadenem gol, sem srečen. Haris Bytyqi, 3. a
Če bi imel za muco časa, bi se s starši igral igre: Pot okoli sveta, Spomin, Enko, Monopoly. Vozil bi avto na daljinsko upravljanje. Nejc Tomec, 3. a Če bi imela za muco časa, bi s starši in z babico igrala Človek, ne jezi se. Igramo tako, da vsi, razen zmagovalca, dobimo eno nalogo. Jaz imam figure rdeče, babi zelene, oči modre, mami pa rumene barve. Naloge so zelo težke. Vsi se zelo smejimo, ker babi velikokrat goljufa. Lana Arabadžić, 3. a Če bi imel za muco časa, bi se družil s prijatelji. Zabavali bi se na različne načine. Ustvarjali bi lesene izdelke. Lahko bi naredili okrogel stol, kate- remu bi dodali blazino, ki bi jo sešili sami. Lukas Brljavac, 3. a Če bi imel za muco časa, bi se igral z mamico. Crkljal bi se, igrala bi En- ko, Monopoly in druge družabne igre. Aleks Zver, 3. a
PRAZNIČNI RECEPTI MMM, PO PRAZNIKIH DIŠI Pred nami so prazniki, ki niso znani le po praznovanjih in darilih, ampak tudi po dobri hrani. Učenci 3. a smo zbrali nekaj receptov za jedi, ki nam v prazničnih dneh najbolj teknejo. PEČEN PIŠČANEC Sestavine: 1 piščanec Sol 3 vejice peteršilja 4 dag masla 1 dl belega vina Piščanca posolimo, v trebušno votlino damo maslo in vejice peteršilja. Piščanca po- 0 ložimo na mrežo v pekaču in ga damo v pečico, ogreto na 200 C. Piščanca več- krat polijemo z malo mlačne vode in belega vina in ga med peko večkrat obrnemo. Kaja Žana Bojanec
PEČENA PURANJA RULADA Sestavine: Kvašeno testo (480 g moke, 240 ml vode, 1 jušna žlica olivnega olja, 1,5 čajne žlič- ke soli, 1,5 čajne žličke instant kvasa) Nadev: 2 velika tanka puranja zrezka, 2 kepici mocarele iz slanice, sol, malo suhe- ga timijana Pripravimo kvašeno testo: vse sestavine zmešamo, nato pa testo pokrijemo in po- stavimo na toplo, da shaja (30 – 60 minut). Puranje zrezke posolimo in začinimo. Testo razdelimo na dva dela in ga tanko razvaljamo. Na testo položimo zrezka. Na vsak zrezek porazdelimo na drobne koščke narezano mocarelo. Vse skupaj zvijemo v rulado in damo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za pe- ko. 0 Pečico ogrejemo na 200 C in pečemo približno 25 minut. Pečeno rulado narežemo na rezine. Kaja Žana Bojanec
FRANCOSKA SOLATA Sestavine: 3 koreni lonček zamrznjenega graha 2 jajci 4 srednje velike kisle kumarice 2 žlici majoneze 4 žlice kisle smetane Sol Poper Korenje ostrgamo, narežemo na kocke in ga skupaj z grahom v slani vodi skuhamo do mehkega. Odcedimo in ohladimo. Jajci v trdo skuhamo, ohladimo, olupimo in zdrobimo z vilicami. Kumarice drobno nasekljamo. Vse ohlajene sestavine dobro zmešamo. Vmešamo še majonezo, kislo smetano, sol in poper. Pokrijemo in posta- vimo v hladilnik do uporabe. Gaja Jakše
LINŠKE OČI Sestavine: 60 dag moke 30 dag masla 20 dag sladkorja 3 jajca ½ pecilnega praška 1 vanilin sladkor Limonina lupina Skupaj zmešamo maslo, sladkor in jajca. Dodamo moko, pecilni prašek, vanilin sladkor in limonino lupinico. Testo razvaljamo in z modelčki izrežemo piškote. Polo- 0 vici piškotov na sredini naredimo luknjico. Pečemo v pečici pri 200 C, dokler niso svetlorjave barve. Ohlajene namažemo z marmelado in pokrijemo s piškotom z luk- njico. Posujemo z mletim sladkorjem. Lana Arabadžić
TRILEČE Sestavine: 6 jajc 200g sladkorja 200 g moke Vanilin sladkor 300 ml mleka 300 ml sladke smetane Karamela Ločimo rumenjake od beljakov in stepemo beljake, da dobimo sneg. Postopoma dodajamo sladkor in ves čas mešamo z električnim mešalnikom. Med mešanjem postopoma dodajamo rumenjake. Na koncu dodamo moko in mešamo, da dobimo 0 gladko zmes. Pečemo 25 minut pri 180 C. Ko je pečeno, pustimo, da se ohladi. Zmešamo sladko smetano z mlekom ter z mešanico prelijemo kolač. Počakamo 5 – 10 minut, nato ap po vrhu premažemo s karamelo. Kolač hranimo na hladnem. Haris Bytyqi
ČOKOLADNI PIŠKOTI Sestavine: 200 g moke 100 g masla 2 rumenjaka 40 g sladkorja 2 vanilin sladkorja 3 žlice kakava 2 žlici hladne vode 100 g Nutelle Kokosova moka Rumenjake ločimo od beljakov. Vse sestavine damo v večjo posodo in zmešamo v gladko testo. Testo pustimo v hladilniku 30 minut. Nato testo razvaljamo. Uporabi- mo modelčke in oblikujemo piškote. Položimo jih na pekač in pečemo 5 – 7 minut 0 na 180 C. Pečene damo na pladenj in postrežemo. Lana Brajdič
ČOKOLADNI MAFINI Sestavine: 120 g masla 150 g sladkorja 50 g medu 2 jajci Ščepec soli 150 ml mleka 100 g jedilne čokolade 280 g moke 2 kavni žlički pecilnega praška 50 g kakava v prahu Zmznjene maline Maslo, sladkor, med, jajca in sol penasto stepemo. Dodamo stopljeno čokolado in dobro premešamo. Potem primešamo mleko ter presejano moko s pecilnim pra- škom in kakavom. Maso nadevamo v vrečko in nabrizgamo v modelčke za mafine. V vsak mafin potisnemo zmrznjeno malino. Mafine pečemo 15 – 20 minut na 0 180 C. Aleks Zver
RIŽEV NARASTEK Sestavine: 1 l mleka 250 g riža 500 g skute 4 jabolka 2 žlici masla 3 jajca 6 žlic sladkorja V mleku skuhamo riž. Rumenjake stepemo s sladkorjem in z maslom. Jabolka olupimo in naribamo ter jim dodamo skuto ter zmes z rumenjaki. Ohlajen riž pri- mešamo prejšnji zmesi. Beljake stepemo v trd sneg ter umešamo k prejšnji zmesi. Zmes pečemo v pečici 45 minut. Mihael Pejašinović
MASLENI PIŠKOTI Moko presej na delovno površino ter jo potresi s kosmiči masla in sladkorjem. Na sredini naredi vdolbino. Vanjo daj jajci, vanilin sladkor, nastrga- no limonino lupino, limonin sok in cimet. Z velikim nožem vse skupaj temeljito sese- kljaj, potem pa hitro zgneti v gladko testo. Postavi ga na hladno za 30 – 60 minut. 0 Pečico segrej na 180 – 200 C. testo razvaljaj na rahlo pomokani površini približno centimeter debelo. Izrezuj manjše piškote in jih polagaj na namaščen in pomokan pekač. Piškote peci približno 10 minut, da zlato porjavijo. Po želji jih premaži z be- ljakom in potresi s pisanim sladkorjem, z grobim sladkorjem ali s sesekljanimi man- dlji. Ajda Rozman KROFI Sestavine: 12 jajc (samo rumenjaki) 2 kg moke (namenske) 2 kvasa ½ l mleka 2 dl olja Limonina lupinica 0,5 dl ruma 10 dag sladkorja malo soli Kvas zmešaš v toplo mleko, dodaš malo sladkorja in moke. Stepeš rumenjake, do- daš sladkor, olje in rum. V toplo moko vmešaš kvas, dodaš rumenjake in dobro pre- gneteš. Pustiš 15 minut, da vzhaja. Oblikuješ 8 – 9 dag kroglice in jih pokrij s toplo krpo. Cvreš v vročem olju 3 minute na vsaki strani. Lukas Brljavac
INTERVJU Z GREGORJEM MACEDONIJEM Mag. Gregor Macedoni je župan Mestne občine Novo mesto, v mandatnem obdobju 2014-2018. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Študi- ral je v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko, magistriral pa na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze. Z družino živi v Šmihe- lu in je oče štirih otrok. Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali za župana Mestne občine Novo me- sto? Od nekdaj sem želel »spreminjati svet«. Želel sem in še vedno želim biti »aktiven dr- žavljan«, da zadeve, za katere menim, da niso dobre ali da bi lahko bile boljše, spre- menim in izboljšujem. Zato sem se odločil kandidirati za župana. Skozi županovanje imam možnost vplivati na določene odločitve in spremembe v naši občini. Trudim se izboljšati pogoje za otroke v vrtcih in šolah, da imamo čisto pitno vodo, da imamo do- volj kolesarskih stez in pešpoti, da spodbujamo občane k zdravemu načinu življenja in aktivnemu vključevanju v politično odločanje. Tako vzgajamo in oblikujemo aktivne državljane in krepimo demokracijo. Kateri pomembni projekti so bili realizirani pod vašim vodstvom? Veliko smo delali na družabnih dogodkih. Želeli smo čim bolj vnesti življenje v mest- no jedro in na reko Krko. Zato so skozi celo leto, predvsem v spomladanskem, polet- nem in jesenskem ter decembrskem času potekale številne prireditve na Glavnem in na Novem trgu ter na Loki. Izboljšujemo komunalno infrastrukturo. Energetsko smo sanirali in obnovili vrtce, šole in naše javne zavode. Zaključujemo z izgradnjo vrtca Videk v Bršljinu. Največji pro- jekt, ki ga bomo zaključili naslednje leto, pa je celovita obnova Glavnega trga. Bilo je še več projektov, vendar se mi ti zdijo ključni.
Kako poteka vaš delovni dan? Zjutraj vstajam ob 6. uri. Nato se uredim, pojem zajtrk in se odpeljem v službo na Rotovž, kjer me že čakajo obveznosti. Moj urnik je natrpan s sestanki in razgovori, popoldnevi pa so polni protokolarnih obveznosti. Žal pa mi je, ker se dostikrat ne morem odzvati vsem povabilom. Zvečer se vrnem velikokrat pozno, zato sem bolj kratek čas z ženo in otroki, ampak takrat bolj intenzivno. Kaj radi počnete v prostem času? Prosti čas, kaj je že to? (Smeh.) Žal ga je premalo, če pa že je, rad igram košarko, smučam in kolesarim. Kaj vam v življenju največ pomeni? V življenju mi največ pomenijo družina, delo, ustvarjanje. Kako je biti župan Novega mesta? Čast, izziv in ponos. Pa kakšen siv las več ter žal kakšna ura za družino in prijate- lje manj. Naslednje leto bodo volitve. Ali boste zopet kandidirali in zakaj? Seveda bom kandidiral, saj se v enem mandatu ne more dokončati večjih projek- tov, ki trajajo več let. Zahvaljujem se vam za čas, ki ste si ga vzeli za intervju in vam želim še naprej ve- liko uspehov na poslovnem in osebnem področju. Ana Papež, 8. a
INTERVJU — ERJON KASTRATI Nova okrepitev Uniona Olimpije je krilni igralec Erjon Kastrati (198 cm, 1994), ki je v lanski sezoni nastopal za novomeško Krko. Kastrati, ki ima slovensko in kosov- sko državljanstvo, je v preteklosti že nosil dres Uniona Olimpije. V sezoni 2016/17 je bivši reprezentant Slovenije v mlajših kategorijah in zdaj reprezentant Kosova v povprečju za Krko dosegel 9 točk in 4 skoke na tekmo v slovenski prvi ligi. Kastrati je svojo športno pot začel v domači Prištini, kjer je igral vse do leta 2009. kmalu se je preselil v mladinski pogon Uniona Olimpije. V sezoni 2011/12 je kot posojeni igralec nastopal za Škofjo Loko, v drugem delu sezone je pa je na nekaj tekmah nastopil tudi za člansko zasedbo Zmajev. Kastrati je igral za reprezentanco Sloveni- je na prvenstvu U12 v Talinu In na Kreti. Od poletja 2017 dalje je reprezentant Ko- sova. Ali se spominjate svojega prvega stika s košarkarsko žogo in vstopa v košar- karski svet? Košarko sem prvič igral v šoli, bil sem zelo navdušen. Zakaj ste se začeli ukvarjati s košarko? Začel sem zaradi tega, ker sem bil najvišji med prijatelji. Star sem bil 11 let. Kdo je bil vaš prvi trener? Moj prvi trener je bil Ibrahim Karabeg v Prištini. On je še vedno trener in se še veli- kokrat slišiva, če potrebujem nasvet. Kateri trener je najbolj zaznamoval vašo košarkarsko pot? Aleksandar Džikič. Dve leti je bil moj trener, ko sem igral za KK Krko. On me je veli- ko naučil o košarki. Se z drugimi košarkarji družite tudi izven dvorane? Veliko se družimo. Po treningu gremo na pijačo ali na kosilo. Kaj vam je pri košarkarski igri najbolj všeč? Najbolj mi je všeč, ko je dvorana polna. Takrat sem tudi najbolj motiviran.
Katere košarkarske lige še spremljate in za kateri klub navijate? Košarko imam zelo rad, zato spremljam vse lige. Najbolj pa Evroligo in NBA. Navi- jam pa za grški klub iz Aten, Panathinaikos. Kako ste se soočali s košarkarskimi poškodbami? Poškodbe so v košarki vedno prisotne. Zato je potrebno skrbeti za zdravo prehra- njevanje in za zadostno količino spanca. Potem so možnosti za poškodbe težje. Kje vidite močne strani svojega kluba? Smo zelo mlada ekipa, imamo veliko energije in tudi treniramo veliko. To so močne strani mojega kluba. Kaj bi svetovali mladim igralcem, ki si želijo uspeti v svetu košarke? S trdim delom se daleč pride. Torej: veliko delajte in nikoli ne odnehajte. Lana Prešeren, 8. c
INTERVJU — JAKA ŠPOLJAR Intervjuvala sem Jako Špoljarja, ki obiskuje 9. razred OŠ Bršljin. Ukvarja se s kolesarjenjem, njegovi cilji pa so, da bi prišel v ekipo najvišjega ran- ga in želi si nastopiti na največji dirki Giro Tour Vuoleta. Kako dolga je tvoja najdaljša dirka? Moja najdaljša dirka je dolga 40 km, dirka pa je bila v Italiji. Koliko letošnjih zmag imaš? Letošnje leto sem dosegel 19 zmag. Koliko pa lanskih in predlanskih? Lansko leto sem dosegel 18 zmag, predlani pa 19 zmag. Kateri je tvoj največji dosežek? Ko sem letošnje leto zmagal pri Kids Tour v Berlinu. V moji kategoriji je bilo 148 kolesarjev iz trinajstih držav. Imeli smo štiri dirke, tri dni. Prvi dan smo imeli posamično vožnjo na čas. Vožnja je bila dolga 12 km, tu sem dosegel 3. mesto. Drugi dan smo zjutraj vozili na ostri progi ekipno vožnjo na čas. Tu smo zmagali. Popoldne pa smo imeli navadno dirko, ki je bila dolga 43 km. Tukaj smo dosegli 12. mesto. Zadnji dan pa smo imeli dirko dolga 45 km, kjer sem osvojil 7. mesto. Kdaj si se začel ukvarjati s kolesarjenjem? Pred petimi leti. Kolikokrat na teden imaš treninge? Treniram štiri krat ali pet krat na teden, dan pred dirko in pa dan po njej imamo zmeraj prost dan.
Ali bi se odločil za kakšen drug šport, če bi se odločal? Ne, ker mi je kolesarjenje zelo všeč. Zakaj ti je všeč kolesarjenje? Ker si v naravi in ker greš iz kraja v kraj in nisi ves čas v telovadni- ci. Teja Krevs, 8. a
INTERVJU — MATEJA DROBNIČ Ali ste kot otrok trenirali atletiko? Da. Pričela sem v 4.razredu osnovne šole. Kakšni so bili vaši najboljši dosežki v daljini in skoku s palico? Kljub obetajočim začetkom v skoku v daljino v osnovni šoli mi kasneje daljina ni predstavljala posebnega izziva, tudi rezultat v tej disciplini je bil povprečen. V skoku s palico pa sem bila udele- ženka dveh mladinskih svetovnih prvenstev, na Madžarskem (2001) in v Italiji (2004), nastopila sem na Univerziadi v Beogradu (2009), dvakrat sem bila tretja na Balkanskem prvenstvu (v dvorani v Turčiji in na prostem v Romuniji – 2014). Bila sem večkratna mladinska državna prvakinja in rekorderka. Kaj se vam je bilo najtežje naučiti pri disciplini v skoku s palico? Skok s palico je tehnično najbolj zahtevna atletska disciplina, pri kateri je prisotno kon- stantno učenje. Moja tehnika ni bila nikoli dovolj izpiljena, zato sem imela vedno še ve- liko rezerv. Najtežje se mi je bilo naučiti prvino »stojo ob palici«. Kakšen je občutek, ko ste v zraku med skokom? Najboljši. Te občutke je zelo težko opisati – pa vendar, ko letvico uspešno preletiš in si za trenutek v zraku, vsaj jaz osebno, sem se počutila svobodno. Sploh, če si visoko nad letvico, je občutek še boljši. Katera je bila vaša najhujša poškodba? Mojo atletsko kariero so od samega začetka spremljale poškodbe. Od kroničnih bole- čin v hrbtu, izpaha in natrganih vezi na palcu na roki in v komolcu, vnetij ahilovih tetiv. A najhujša poškodba, ki se mi je zgodila, je bila poškodba rame. Obe rami sem si po- škodovala med treningom, enkrat levo, drugič desno. A ta zadnja poškodba rame, ki se mi je zgodila, se je zgodila čisto po neumnosti – spodrsnilo mi je namreč po stopnicah in sem se ujela na iztegnjeno roko. Poškodba je bila tako resna, da 2 leti nisem mogla skakati in posledično nič tekmovati. Posledice te po- škodbe ob določenih gibih čutim še danes.
Koliko časa že poučujete atletiko? Že v študijskih letih sem pomagala v klubu, asistirala, kasneje tudi sama začela s sko- kom s palico s kakšnim posameznikom, resno in uradno pa sem pričela delovati kot tre- nerka pred tremi leti. Kako to, da ste se odločili poučevati atletiko? Moj prvi šport je bila gimnastika, pri 7. letih. Ker se tam nisem »našla«, so me starši kmalu za tem vpisali v atletski klub. No od takrat (od tega je že 22 let), pa vse do da- nes, je atletika moja prva ljubezen in tudi moje življenje. Od 10. leta starosti naprej niko- li nisem niti pomislila o katerem drugem športu. Vzornica mi je bila takratna učiteljica športne vzgoje in sem si želela postati enako kot ona, zato sem se tudi vpisala na Fa- kulteto za šport. Na koncu me je pot pripeljala namesto do učiteljskega, do trenerskega poklica, v katerem zelo uživam. Kaj vam je najbolj všeč pri poučevanju atletike? Pridni atleti in čar disciplin. Atletika je sama po sebi najlepši, garaški šport. Nihče ne bo namesto tebe naredil in uresničil ničesar. Za vse si sam. In vsak, ki se odloči za atletiko in pridno vztraja, me navdušuje in mi vliva še več energije in volje do tega dela in špor- ta. »Doma« sem v skokih in tudi mlade, ki trenirajo pri meni, usmerjam v skakalne disci- pline. In prav napredek v posameznih disciplinah je zame tudi velika motivacija za delo naprej. Slišala sem, da se z vašimi učenci dobro razumete in povežete. Kako vam to uspe? O, hvala. Sem vesela, če je temu tako. Priznati moram, da je trenersko delo izjemno za- htevno in tudi zelo naporno. Opravka imam z mladimi, od 13. leta naprej. Vsak posame- znik je zgodba zase in poskušam se ukvarjati prav z vsakim posebej, saj le tako lahko izpostavim iskren odnos. Svojim vadečim dam vedeti, da mi lahko zaupajo in da sem jim vedno na voljo. Imam kar strog pristop, saj mi red in disciplina veliko pomenita. Le tako lahko skupina 20 otrok deluje brez večjih težav. Kljub temu da je atletika individual- ni šport, se trudim in si želim, da se pri meni vsi med sabo lepo razumejo in si pomaga- jo, saj je počutje znotraj skupine izredno pomemb- no. Da pa funkcioniramo dobro vsi skupaj, pa mislim, da ni potrebno ponovno razlagati, da v svo- jem poklicu in službi, enostavno uživam. Urška Juršak, 8. r.
PLIŠKOTI
BEREMO S »PLIŠKOTI« Vsak torek imamo bralno urico. V mesecu decembru smo se odločili, da bo- mo prinesli svojo plišasto igračo in z njo brali. Poiskali smo si prijeten koti- ček v razredu in prebirali pravljice, zgodbice, enciklopedije, revije… Naši pliškoti so nas tiho poslušali. Z njimi bomo obiskali tudi šolsko knjižnico. Upam, da jim bo lepo, tako kot je nam z njimi. Vid Trajkovski, 3.c
OPIS OSEBE Alina Alina je moja sošolka. Piše se Brajdič. Živi v Novem mestu. Stara je deset let. Obiskuje 3. a razred Osnovne šole Bršljin. Je srednje velika in suha. Ima rjave oči in črne obrvi. Ima podolgovato glavo in dolge lase. Lasje so rjave barve in skodrani. Rada obleče roza pajkice in roza majico. Je prijazna, a se tudi hitro razjezi. Po pouku gre v delavnico. Tama rada pleše in se igra. Rada ima šport. Alino sem izbrala, ker je moja najboljša prijateljica. Lana Brajdič, 3. a Moj brat Luka Opisala bom mlajšega bratca Luka. Izbrala sem ga zato, ker ga imam rada. Luka je star dve leti in je za svojo starost kar velik. Težak je trinajst kilogra- mov. Njegova glava je majhna in okrogla. Na njej so kratki, svetlo rjavi las- je. Ima drobna usta, majhen nos in majhna ušesa. Ima velike rjave oči z dolgimi črnimi trepalnicami. Njegova koža je svetla. V bradi ima jamico, na čelu pa znamenje. Rad se igra z avtomobili, še posebej s traktorji. Zelo rad poje. Ko je jezen, se hitro strma, včasih pa tudi kar ugrizne ali uščipne. Kljub temu da rad malo ponagaja, se rada igram z njim. Lana Arabadžić, 3. a
ANGLEŠKI KOTIČEK
MY VISION OF SANTA Eight and nine graders wrote about how they im- agine Santa Claus. Here are some of their descrip- tions. Santa is 543 years old. Santa lives in a cold, lonely island, which is only accessible with an underwater tunnel. He lives in a big house. Santa is al- so a big fan of Football. He only cheers for the good footballers. Santa lives with his mother. He is still his mom's son. Santa is really lazy. He doesn't do any sports. It's enough for him to wear gifts for Christmas, but he has trouble getting into the chimney. His favorite food is cookies and his favorite drink is milk. His favorite song is ,,All I want for Christmas ’’, because he hopes that the song will come true and he will have a free day for Christmas. Klara Tina Blažič, 8. a Santa´s real name is Rudi. He is 56 years old. He lives in a dream place. Nobody knows where he lives. He lives in a big house with his wife and elves. His house is white, red and has gold windows. At the weekends he sleeps long, watches TV and plays with elves and his wife. He never goes on holidays because he has pool and everything what he needs at home. His hobbies are swimming, watching TV and talking with his wife. He has one pet. He has one puppy. His puppy is white and her name is Louise. She always wears a red and white dress. His favourite drink is hot choco- late. He doesn`t like drinking water. He drinks only tea, milk, hot chocolate and coffee. His favourite food is chocolate muffin. Laura Progar, 9. b
I think that the real name of Santa Claus is Nicolaus. As I think he is more than hundred years old cause, ‘he is giving’ gifts to the children for many years. He lives in a house in the middle of forest in Finland. He lives there because he enjoys in nature and because it is hard to find him in woods. He lives in a house which is under the forest and you can get here just through one of the trees which works like an elevator. For the rest of the year he is packing gifts with his elves for the next year. At weekends he, his family and elves who are like his family are resting from work. Santa’s real name is Joe. He is 70 years old. He lives in the North Pole. He lives there because he is hiding so the kids won’t see him. His house is very big and decorated. When it’s not December he is relaxing. At the weekends, he plays with his grandchildren. When it is summer, he goes on holidays on Hawaii. His hobby is art (drawing). His favourite food is chick- en and potatoes. His favourite drink is Malibu or milk. His favourite sport is skiing. His favourite football club is Santa’s boys. He likes watching TV. He loves watching comedies. He listens to Christmas music all year. He reads love stories and he sometimes cries. He has a reindeer Rudolph with a red nose. He likes being Santa because he likes children. I want to meet him. Lea Štubljar, 8. c
Santa’s real name is John. He’s around 80 years old. He lives in the North Pole. He lives there be- cause he likes ice and snow. His house looks like a very big cottage with Christmas decoration. The rest of the year, he is packing and baking biscuits for the next year. He sleeps all weekends be- cause he needs free time. He goes on holidays for one week in the summer. He goes on the beach in the North Pole. His hobbies and his job are the same thing because he loves his job. His favourite food is Christmas biscuit and his favourite drink is milk. He doesn’t do any sports. He likes to watch TV but he hasn’t got the time and that’s why he doesn’t often watch TV. His favourite TV programme are Christmas movies. He often listens to music, his favourite are Christmas songs. He likes reading books, which are about Christmas. He has 12 reindeers. His favourite reindeer is Rudolph. He has a lot of work. If I met Santa I would tell him my Christmas wish and I would say thank you for all the Santa’s real name is Santa Claus and he is very very old. He lives in the North Pole because there no one can find him. He lives in a house made out of candy. The rest of the year he sleeps, looks at and writes his list of good and naughty kids. At weekends he takes a break and he watches TV. He goes on holidays in the summer and he goes to Norway. He doesn’t have hobbies because he is too old for them. His favourite food is gingerbread bis- cuit and his favourite drink is warm milk. He doesn’t do any sports because he is too old and he doesn’t watch football matches because he is too nerv- ous if he watches them. He listens to Christmas songs and music. He reads Christmas stories and letters from kids all around the world. He doesn’t have a pet. Domen Špringer, 9. a
cause he needs free time. He goes on holidays for one week in the summer. He goes on the beach in the North Pole. His hobbies and his job are the same thing because he loves his job. His favourite food is Christmas biscuit and his t do any sports. He likes to watch TV but he t often watch TV. His favourite TV programme are Christmas movies. He often listens to music, his favourite are Christmas songs. He likes reading books, which are about Christmas. He has 12 reindeers. His favourite reindeer is Rudolph. He has a lot of work. If I met Santa I would tell him my Christmas wish and I would say thank you for all the Špela Hrastar, 8. a
RAZVEDRILO
DIDI
Search
