Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2019, številka 8

KAJ JE NOVEGA V ZBORNICI IN OKOLI NJE Bilten vam vsak teden prinaša: »Vdnzeigomšaašavlčolo,pnnečpžkrejzejnarvoapgna»eoikrsmepaSnsekooptribmoierkorprsedivoru»meagrlgeouielSrorlrš,eeegglibdaarindvldiademaliajee,!ooi«rnndndjza?pjekaaodaa«uottacstšooojnečiodčečrc-jkokn-aeart • uvodnik, ki je praviloma povezan z »SsSipppreolroseseštbažnlrneiaimdsl,toioktgraoitojčvkvpeao?rm«irn?ia«zšaa Prejema ga več kot 8.225 aktualnimi temami zdravništva, • obvestila, povezana z zakonodajo in članov in članic zbornice. spremembami zakonodaje, • informacije o razpisih specializacij, slpahlekšttožneeizDdmv»bsviApoootleekrissrsdvačnt,laeeoniidcarškjip,ioncojd(deaiaptajkets?ieola«5znkutdašja0teeluo0rzdiahivniha- Želimo si, da bi ga • podatke o izobraževanjih za kreditne točke koliml»keAadvoIceonvmliuejfeibojšzeb,,irbldukztmeaedjderansnrermcoaatvivvejzaen)bmnA.ioiš?nerr«knhnipiicivjuiub- toliko tudi odprlo v in drugih strokovnih srečanjih, svojem poštnem • poročila o delu zbornice in mednarodnem predalu. sodelovanju, • obvestila o projektih zbornice, • vabila na dogodke, kot so javne tribune, na pogovorne večere o strokovnih temah, glasbene in knjižne večere, športne dogodke, • druga sporočila, povezana z delovanjem zdravnikov in zobozdravnikov. BILTENA NE PREJEMATE, PA BI GA ŽELELI? • Preverite, ali je v vašem profilu Zdravnik, dostopnem • Lahko pa se za urejanje dovolil ali ažuriranje e-naslova preko spletne strani, naveden vaš pravi e-naslov. Če ni, obrnete tudi na naše podporne službe: ga lahko v profilu vpišete in naslednjo številko boste [email protected], kamor sporočite, da bi želeli dobili na novi e-naslov. prejemati Bilten in na kateri e-naslov. Tam vam bodo • Preverite vaše nastavitve dovolil po GDPR v profilu pomagali tudi, če ste pozabili geslo za vstopanje ali ob Zdravnik. Če pri Biltenu nimate kljukice, to pomeni, da ste drugih težavah, ki bi jih utegnili imeti pri urejanju svojega se v preteklosti odjavili od prejemanja Biltena in/ali profila. drugih obvestil zbornice. To nastavitev lahko v Zdravniku Za vsa morebitna pojasnila smo vam na voljo tudi po spremenite in naslednjič boste avtomatično prejeli Bilten. telefonu: 01 30 72 153 (Andreja Stepišnik).

Revija ISIS Uvodnik3Avgust/september 2019 Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase Krunoslav Pavlović Spoštovani kolegice in kolegi, ker se pač ne strinjajo, ker se pač lahko ne v juniju smo organizirali Zbor zobozdravnikov. strinjajo, čeprav nimajo argumenta. Ker je treba Zbor je bil dobro obiskan in v štirih urah razpra- vse zamenjati, ukiniti in razrešiti … A kako ve so kolegi iz občinstva podali svoja videnja, potem naprej? Sprašujem se, kakšne predloge in razmišljanja in komentarje govorcem. Na koncu rešitve ponujajo s svojim bojkotom. Slednjih v smo zapisali štiri ključne točke kot sklepe, ki smo zadnjih dveh letih še nisem slišal. Bodo kar jih vključili v končni Manifest za spremembo zapustili tudi pogajalsko mizo, ko bo treba zobozdravstvenega sistema. Pripravili smo pripraviti argumente, podatke in se soočiti z vsebino, o kateri smo se vsi pogovarjali, si tudi ZZZS ali MZ ali Odborom za zdravstvo v Držav- prisluhnili in slišali argumente. nem zboru, in postavili na kocko prihodnost zdravništva? Ne kolegi, ne gre za težnje k privatizaciji in ne gre za ukinjanje programov ali tako imenova- Če se vrnem nazaj k Zboru zobozdravnikov, nih koncesij. Ne gre za organiziranje upora in, naj zapišem, da je bil uspešen. Nismo argumenti- kot je bilo zaznati med zdravništvom v preteklih rali z osebnimi zamerami, nismo dajali prednosti mesecih, (poskuse) rušenja vsega pred seboj. lastnim interesom. Nismo želeli rušiti eden Občutek imam, da smo v preteklih mesecih drugega. Preprosto smo analizirali naš zobo- nekoliko izgubili orientacijo, kar je bilo čutiti zdravstveni sistem. Po številnih pogovorih s tudi na zadnji skupščini ZZS. Pozabili smo, da je kolegi na terenu v preteklih treh mesecih in po ZZS zaenkrat še vedno naša skupna krovna lastnih izkušnjah ugotavljam, da je zobozdrav- organizacija in ne polje, kjer kolegi med seboj stveni sistem nepregleden, kompleksen v svojih merijo mišice, ko pa izgubijo še zadnji oprijemlji- različnih podsistemih in kot tak najbolje služi vi argument, zapuščajo skupščino. Zapuščajo, politiki in ZZZS. Kot ugotavlja Krištof Zevnik v Delu (objavljeno tudi v rubriki Forum na str. 35), zdravniki že desetletje neslišano opozarjajo na krivice, ki se dogajajo med bolniki in zdravniki. Mislim, da so neslišani zato, ker se ne poenotijo, ker vsak podsistem nudi ravno dovolj nepregle- dnosti in improvizacije, da ugaja posamezni skupini. Gre samo za male sladkorčke, ki že vrsto let rušijo našo svobodo v poklicu, zmanjšujejo standarde in normative in, kar je najpomembne- je, rušijo naš ugled in zaupanje. Slednja sta pomembna, ker ju oblikujejo naši pacienti, ki so hkrati tudi volivci. Tako z lahkoto v javnosti argumentirate »neevropske« in socialistične zakone, saj imate medije in javnost na svoji strani. Zobozdravniki pa so tisti, ki neprestano služijo, odločajo o pravicah pacientov in so netransparentni. V resnici je pravzaprav sistem tisti, ki se je z goljufijo rešil pred propadom, saj je navidezno širil pravice pacientov, za katere pa je plačeval vedno manj in vedno bolj bremenil izvajalce. Kaj pomeni javno in kaj zasebno zdravstvo? Javno zdravstvo je javni interes, torej zdravje

Revija ISIS 4UvodnikAvgust/september 2019 prebivalstva in povsem jasno je, da ga ali Trgu republike. Zasebno zdravstvo Zobozdravniki smo tisti, ki bolni- regulira država. Država določi priori- je na drugi strani bolj pregledno. ke zdravimo. Vendar menim, da tete in področja, ki so pomembna za Pacient in zdravnik imata dogovor o moramo biti poleg tega tudi najpo- zdravje državljanov, za zagotavljanje načinu in o stroških zdravljenja. Res membnejši deležnik v oblikovanju njihove varnosti in kakovosti živ- pa je, da tukaj ne moremo več govori- zobozdravstvene politike, saj v siste- ljenja. V tem delu se mi zdi ključno, ti o javnem interesu, saj je zdravje v mu delujemo. Mi smo tisti, ki lahko da so vsi javni programi čim bolj rokah posameznika. Država je odgo- soustvarjamo in promoviramo pregle- jasni. Torej, da državljan natančno ve, vorna za javno zdravstvo in poskrbeti den, pravičen in uravnotežen javni kakšne so njegove pravice in dolžno- mora za jasne pogoje njegovega zobozdravstveni sistem ter si na tak sti in kaj mu Republika Slovenija delovanja. način povrnemo ugled in zaupanje nudi za njegove prispevke. Delitev javnosti. Tedaj bo politika prisluhnila stroškov zdravljenja na obvezno, Zato je ključno, da ne prepuščamo in mogoče začela reševati probleme, »prostovoljno« dopolnilno zavarova- odra odločanja v zdravstvu, ker se ne saj bo pred javnostjo razkrita. nje in na koncu še doplačilo povzroča strinjamo, in da ne protestno odide- številne negativne občutke pacientom mo, ampak se soočimo z argumenti in Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. in povsem jasno je, da te negativne prisluhnemo tudi drugi strani. Tako Predsednik Odbora za zobozdravstvo in občutke doživijo v naših ordinacijah lahko spremenimo tok dogodkov, saj in ne na Miklošičevi ali Štefanovi ulici nas je tudi druga stran pripravljena ali podpredsednik zbornice prisiljena poslušati. 12. mednarodni kongres novih tehnologij v stomatologiji Umetnost in tehnologija v zobozdravstvu 15. in 16. 11. 2019, Domus Medica Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije že dvanajsto leto aktivno sodeluje z regionalnimi zobozdravniškimi zbornicami z namenom skupnega sodelovanja na področju podiplomskega izobraževanja in usposabljanja v regiji. Tako smo letos z veseljem sprejeli organizacijo 12. skupnega kongresa, ki bo že tretjič potekal v Ljubljani, in sicer v petek in soboto, 15. in 16. 11. 2019, v prostorih Domus Medica. Kongres je namenjen seznanjanju zobozdravnikov z uporabo novih tehnologij v zobozdravstvu in razvoju stroke v regiji, povezovanju različnih specialističnih področij v zobozdravstvu z delom splošnega zobozdravnika ter izmenjavi izkušenj pri umestitvi zobozdravniške stroke v zdravstvene sisteme v regiji in v evropskem prostoru. Na srečanju bodo izbrani mednarodni predavatelji predstavili teme z vseh področij stomatologije. Dosedanje izkušnje skupnih kongresov, ki so bili že organizirani v Zagrebu, Sarajevu, Skopju in Ljubljani, so pokazale, da strokovno sodelovanje ne pozna meja in je stičišče različnih idej, izkušenj in pogledov. Udeležba bo štela tudi za kreditne točke. Na spletni strani www.domusmedica.si bo kmalu na voljo program srečanja in možnost prijave na kongres.

Revija ISIS Uvodnik5Avgust/september 2019 Prenova vsebin specializacij in eValvacija s strani specializantov Gregor Prosen ročilo za prenovo silabusov (nabo- nem številu vnosov/ocen (7 za rov znanj in veščin), v katere naj se glavne mentorje ter 11 za neposre- Spoštovani kolegi! vključijo tudi znanja iz paliativne dne mentorje in oddelke). Mandat trenutne sestave Sveta za oskrbe, ultrazvoka in drugih 2. Mentorji in oddelki seveda ne veščin, ki odsevajo razvoj stroke oz. bodo videli imen pod posamezni- izobraževanje zdravnikov (v nadalje- potrebe zdravstvenega sistema. mi ocenami. vanju: SIZ) pri Zdravniški zbornici Druga kritično pomembna domena 3. Vidno bo samo povprečje in trend Slovenije se je prevesil v drugo polovi- pa se navezuje na še bolj jasno zadnjega leta. co, zaradi česar imamo še več možno- določitev načinov preverjanja 4. Samo nacionalnim koordinator- sti, razumevanja in podrobnih načrtov znanja in veščin – od obveznih jem, varuhom upravljanja specia- za obravnavanje najglobljih vidikov kolokvijev med specializacijo do lizacije, bodo takoj vidni ekscesni upravljanja specializacij. specialističnih izpitov. Ker se pri odkloni pod 10. percentilom SIZ-u zavedamo, da bo celoten (oziroma pod 25 % v času do Na zadnjih sejah SIZ-a smo proces prenove podiplomskega prikaza povprečja (7 oziroma 11 potrdili načrte (in dokumente) za izobraževanja dolgotrajen, pa smo vnosov). aktivnosti na dveh izredno pomemb- ravno v domeni specialističnih Vse kolege vljudno vabimo, da si nih področjih našega dela: izpitov že sprejeli enega začetnih ogledajo vprašanja iz »eValvacije« ter a) dokument o usmeritvah za upra- sklepov – možnost podajanja tehnične podrobnosti anonimizacije povratnih informacij o poteku oddajanja glasov in vidnosti rezulta- vljanje in prenovo vsebin specia- določenega specialističnega izpita, tov. Glede na zahteve anonimizacije lizacij ter tako članom izpitne komisije kot bodo prvi rezultati vidni šele v nasle- b) eValvacijo oddelkov in mentorjev specializantom. O podrobnostih dnjem letu, kar pa ne vpliva na te- s strani specializantov. bomo kolege seveda pravočasno meljne cilje, ki jih želimo pri SIZ-u obvestili. doseči, tj. prepoznati dobre učne V nadaljevanju dovolite kratko b) P otrdili smo tudi sklop vprašanj, ki prakse in kolegom zanje dati prizna- razlago obeh domen. bodo v obliki kratke ankete ponuje- nje, specializantom osvetliti, kje, v a) D okument »Usmeritve upravljanja na specializantom v E-listu zdravni- katerih ustanovah, jim bodo na učni ka specializanta – t.i. »eValvacijo«. poti najbolj pomagali, upravljavcem in prenove vsebin specializacij« je Anketa se bo navezovala na tri pa dati možnost, da kritične, četudi krovni dokument splošnih usmeri- sklope: oceno oddelka, na katerem redke, odklone čim prej prepoznamo tev, kako naj se s specializacijami je specializant nazadnje krožil, in ustrezno ukrepamo. Verjamemo, da upravlja z vsebinskega vidika, oceno njegovega neposrednega nam je vsem skupen isti cilj: mladim obenem pa naj služi kot kontinuite- mentorja in oceno glavnega omogočiti čim bolj kakovostno izobra- ta z vidika prenove/modernizacije mentorja (slednja bo podana ževanje, v skladu z aktualnimi smerni- dosedanjih učnih načrtov in kot 1-krat letno). Vsak sklop bo vseboval cami stroke, odklone pri izobraževa- osnovni vzorec za predloge novih. šest do devet vprašanj, ki jih bodo nju pa čim prej zaznati in sproti Dokument je bil že poslan Sloven- specializanti ovrednotili na 5-sto- reševati. skemu zdravniškemu društvu, penjski Likertovi lestvici. Anketa bo Za konec naj mi bo dovoljeno, da partnerju v procesu prenove in pri za specializante obvezna, saj ne tudi javno izrečem dobrodošlico predlogih novih vsebin specializa- bodo mogli vnesti novih posegov, novoimenovanim nacionalnim cij, kakor tudi šestim strokovnim dokler ne bodo izpolnili ankete za koordinatorjem specializacij, hkrati sekcijam, ki so že začele proces prejšnje obdobje. Seveda pa bo pa vabim vse zainteresirane k prijavi prenove svojih učnih načrtov. POPOLNOMA anonimna. na jesenski del razpisa za preostala Dokument je objavljen na spletni Anonimnost bo zagotovljena pred- mesta nacionalnih koordinatorjev! strani Zdravniške zbornice Sloveni- vsem z načinom vidnosti rezultatov: je (> Karierni razvoj > Specializaci- 1. Rezultati se bodo (komurkoli) Dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, je) in je v prvi vrsti namenjen vsem predsednik Sveta za izobraževanje in nacionalnim koordinatorjem prikazali šele po vnaprej določe- specializacij in strokovnim združe- usposabljanje zdravnikov njem/sekcijam ter njihovim stro- kovnim svetom. V dokumentu bi želeli še dodatno opozoriti na dve posebej pomembni domeni: pripo-

Revija ISIS 6UvodnikAvgust/september 2019 Uvodnik Iz Evrope Poročila s strokovnih srečanj 3 Kdor ne naredi nič za druge, 30 Zdravje zdravnikov: 47 22. Ažmanovi dnevi ne naredi nič zase Skrb za samega sebe Tomo Orbanić Krunoslav Pavlović je prikrajšana 48 5 Prenova vsebin specializacij 30 Biti zdravnik v prihodnosti: 5. Mednarodni kongres in eValvacija s strani Dežela potrebuje nove izpite medicinskih izvedencev specializantov Slovenije Gregor Prosen 31 Novo vodstvo hrvaške zdravniške zbornice Tanja Jordan Anton Mesec K naslovnici revije 49 Mednarodna učna delavnica iz moderne histeroskopije 8 Prof. dr. Samo Ribarič Mladi zdravniki v Mariboru Alojz Ihan Milena Mikluš, Branka Žegura Andrić Zbornica 32 Pot v prihodnost 51 Spomladansko srečanje Tina Bregant Slovenskega ortodontskega društva 13 Iz dela 33 BioCamp 2019 – zbornice interdisciplinarna udeležba Mojca Lajh, na področju digitalizacije in Sanda Lah Kravanja nevrologije 17 Dejavniki odhajanja 52 Cepljenje in aktualne novosti slovenskih zdravnikov v tujino Kristijan Skok, Jurij Zdovc Alenka Trop Skaza Eva Vrščaj, Forum Strokovna srečanja Elizabeta Zirnstein Aktualno 35 Komentar k zapisom 54 Zbornična izobraževanja za Marjan Kordaš zdravnike in zobozdravnike 20 Uvedba eBOL v osnovno zdravstvo 35 O privatizaciji in svobodi 55 Strokovna bolnika srečanja Rade Iljaž, Dušan Baraga, Krištof Zevnik Anita Jagrič Friškovec, 62 Mali Danica Rotar Pavlič, 36 Zakaj je pomembno, da se oglasi Vesna Homar, naslednje leto udeležimo Vesna Pekarović Džakulin, Parade ponosa v čim večjem V spomin Denis Baš številu? 22 Sapere aude – Miloš Židanik 65 Mojci Drznite si vedeti Nada Rotovnik Kozjek Mateja Lopuh, Jelka Lindič Intervju 66 Prim. Mojca Senčar, dr. med. 23 Pogovori o paliativni oskrbi 38 Nobena vlada v Evropi ne bi Ksenija Mahkovic Hergouth Anže Habjan, Marko Možina, smela načrtovati zdravstvene Mateja Lopuh reforme brez aktivnega S knjižne police sodelovanja z zdravniki 25 Pregled dosedanjih aktivnosti 68 Vasja Klavora: Nacionalnega inštituta Andreja Basle Podobe razseljenega otroštva za javno zdravje na področju Jasna Čuk Rupnik demence in usmeritev Medicina v prihodnje 42 Novosti pri nas v diagnostiki 69 Daniela Krien: Marjetka Jelenc, tumorjev jajčnika oz. male Die Liebe im Ernstfall Mitja Vrdelja, medenice – ultrazvočno (Ljubezen, ko gre zares) Mercedes Lovrečič vodena širokoigelna biopsija Marjan Kordaš 28 Zdravstveno varstvo preseglo Maja Pakiž, Nina Čas Sikošek, IF = 1 Ksenija Rakić Igor Švab, Saša Zupanič

Revija ISIS Uvodnik7Avgust/september 2019 Zanimivo Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije 71 Medicinski Dunaj Leto XXVIII, št. 8–9, 1. avgust 2019 Dunajska cesta 162 Zvonka Zupanič Slavec Natisnjeno 10.000 izvodov 1000 Ljubljana Datum tiska: dan pred izidom 75 Slovesen zaključek letošnjega UDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjem Tekmovanja za čiste zobe ob UDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina zdravi prehrani ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj in nekrologov) je omejena na 15.000 znakov – štetje Matej Leskošek, Vesna Banko IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili Zdravniška zbornica Slovenije tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – Zdravniki v prostem času Dunajska cesta 162, p. p. 439 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno 1001 Ljubljana fotografijo. Za objavo so primerne digitalne 76 Žarki in o nenadejanih W: http://www.zdravniskazbornica.si fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je nenavadnostih v petek T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. popoldne E: [email protected] Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Transakcijski račun: 02014-0014268276 ali drugega podjetja in če v članku obravnavate Barbara Podnar farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, PREDSEDNIK morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. 77 3. Hop na Grad Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Jasna Čuk Rupnik Poročila s strokovnih srečanj UREDNIŠTVO Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500 78 Barca, Barca! Slavka Sterle, Marija Cimperman znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Klemen Jagodič Dunajska cesta 162, p. p. 439 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek 1001 Ljubljana lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja z Zavodnik W: http://www.zdravniskazbornica.si mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Isis online: ISSN 1581-1611 oceno obravnavanega področja medicine v 82 Živele počitnice! T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Sloveniji. Katja Groleger Sršen E: [email protected] Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da E: [email protected] imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem T: 01 543 74 93 ne bomo objavili. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Nekrologi Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite eno Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. fotografijo. Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Avtorski honorarji Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Barbara Podnar, dr. med. 20 EUR bruto. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. številko transakcijskega računa in ime Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem LEKTORIRANJE primeru vam honorarja ne bomo mogli Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. izplačati. E: [email protected] Napoved strokovnega srečanja OBLIKOVNA ZASNOVA Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Agencija Iz principa (preglednica) pošljite podatke do 5. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV dogodki za največ tri mesece vnaprej. IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Stanislav Oražem Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi TRŽENJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Zdravniška zbornica Slovenije uredništva Izide. Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana Letna naročnina T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 54,12 E: [email protected] EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku TISK Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Tiskarna Povše stane 4,92 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana Vse pravice pridržane, ponatis celote ali pri pošti 1102 Ljubljana. posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva.

Revija ISIS 8K naslovnici revijeAvgust/september 2019 Prof. dr. Samo Ribarič Alojz Ihan Za počitniško številko se mi zdi zelo pri- merno pogovoriti se o vašem članku, ki govori o mišicah – hitrih in počasnih, o njihovem staranju, treningu, regenera- ciji po poškodbah. Maja je v reviji Hi- stochemistry and Cell Biology izšel čla- nek Changes in local capillarity of pure and hybrid MyHC muscle fiber types after nerve injury in rat extensor digi- torum longus muscle, v katerem s soav- torico doc. dr. Vito Čebašek analizirata spremembe hitrih in počasnih mišičnih vlaken po denervacijski in kontuzijski poškodbi. Posebej zanimivo mi je bilo gledati slike hkratnega merjenja povr- šin mišičnih vlaken in njihovega kapi- larnega pleteža po poškodbi – regene- racija je dinamična interakcija obeh komponent. Res je, vsako mišično vlakno je ovito v svoj kapilarni pletež, ki vlakno oskrbuje s kisikom in hranili. Po denervaciji vlakno hitro atrofira, precej z zamikom pa se nato pojavijo tudi atrofič- ne spremembe kapilarnega pleteža. Atrofija mišic je hitrejša pri hitrih in počasnejša pri počasnih mišičnih vlaknih. Pri modelu kontuzijske poškod- be denervaciji sledi ponovno vraščanje živčnih vlaken v mišico in ta reinervacija povzroči hitrej- šo in bolj popolno regeneracijo počasnih mišičnih vlaken v primerjavi s hitrimi vlakni. Iz fiziologije se spomnim, da so počasna mišična vlakna tipično prisotna v sta- tičnih mišicah, npr. posturalnih, in imajo pretežno aerobno presnovo; obratno pa so hitra vlakna pretežno anaerobna, glikolitična in so v miši- cah, ki služijo hitrim, a kratkotrajnim »akcijam«, recimo za dviganje uteži. Vsaka mišica je sestavljena iz počasnih (tip 1) in hitrih (tip 2) vlaken, v naravi pa ni stoodstotno hitre ali počasne mišice. Vedno gre za razmerje enih in drugih vrst vlaken, ki pa je odvisno od funkcije, ki jo opravlja mišica. Zares so postural- ne mišice tipično aerobne, počasne, pa tudi sicer

Revija ISIS K naslovnici revije9Avgust/september 2019 počasna vlakna prevladujejo v večini število mitohondrijev v mišičnem ki še dodatno manjša fizično zmogljivost človeških mišic. Evolucijsko smo vlaknu, manj pa njihova velikost. in privede ljudi v življenjski slog s še ljudje savanska bitja, ki so se veliko manj gibanja. gibala in potovala, ko so nabirala Med poglavitnimi poudarki plodove, mrhovino in lovila male članka se mi je zdela misel, da Kar povzroči še dodatne mot­ glodavce in podobne živalce, zato so se rast mišičnega vlakna prila- nje presnove, saj so mišice naše mišice narejene bolj za aerobno, gaja njegovi kapilarni oskrbi. zaradi svoje mase izjemno vztrajno delovanje, dolgotrajno pomemben organ za stabiliza- gibanje, manj pa za eksplozivne, Natanko tako. In to je zelo po- cijo presnove ob okužbah in kratkotrajne napore. Ti so npr. značil- membno spoznanje za današnji čas, ko drugih vnetnih stanjih, brez ni za divje mačke, ki se za kratek čas se ljudje bistveno manj gibljemo, kot je ustrezne mišične mase je tudi silovito poženejo za plenom, potem pa stanje naše fiziološke normale, za katero uravnavanje imunskega siste- hitro odnehajo, če jim ne uspe. V smo se v evoluciji razvili. S tem zane- ma in vnetja hitro iztirjeno. fizioloških poskusih pa radi delamo marjamo potrebe po prekrvljenosti tkiv na modelu podganje mišice EDL in tudi mišic, zato se tam ne vzpostavlja Pri vsem tem pa po drugi strani (extensor digitorum longus), ki ima ustrezna količina kapilar in drugih žil, ljudje živimo vedno dlje in zato, velik delež hitrih vlaken. po drugi strani pa si z neustrezno pre- zaradi nezadostne telesne aktivnosti, hrano in zvišano količino maščob v krvi neizbežno pridemo do točke, ko je V članku ste merili velikost povzročamo žilne poškodbe in zožitve. mišic, ki s staranjem tudi fiziološko kapilarnih pletežev štirih Denervacijski neaktivnosti sledi atrofija atrofirajo, zmanjka za normalno tipov mišičnih vlaken, od mišic in prilagoditev kapilarne mreže, gibanje in za vzdrževanje zdrave najpočasnejših do najhitrej- kot smo pokazali v članku. Tudi pri člo- presnove, vključno s presnovo ma- ših, in opisali, da imajo poča- veku se mišice prilagodijo z atrofijo, to ščob in sladkorja. In ne le to, tudi sna vlakna v osnovi obsežnej- pa je začaran krog izgube mišične mase, pojav Alzheimerjeve bolezni kot ene šo kapilarno oskrbo kot hitra. Merjenje gostote kapilarne mreže in različnih tipov mišičnih vlaken. Obarvane so Dejansko se je z razvojem moleku- kapilare (rumeno), tip 1 vlaken (modro), tip 2a vlaken (rdeče), tip 2b vlaken (zeleno) in larnih analiz mišična vlakna razdelilo tip 2x vlaken (črno) pri kontroli na začetku (a) in na koncu poskusa (b) ter po stalni (c) na tri podtipe hitrih vlaken in en tip in prehodni (d) denervaciji. počasnih, ki sovpadajo z vrsto težke verige miozina. A osnovna razdelitev na hitra in počasna vlakna še vedno ostaja in logično je, da imajo poča- snejši, aerobni tipi vlaken bogatejšo kapilarno oskrbo in tudi rast in regeneracija počasnih vlaken je usklajena z njihovo kapilarno oskrbo. Pri aerobnih športih, kot so hoja, vztrajnostni tek ali kolesarjenje, se poveča predvsem površina kapilarne- ga pleteža okoli počasnih vlaken ter

Revija ISIS K10naslovnici revijeAvgust/september 2019 najbolj neprijetnih spremljevalk Histokemična aktivnost oksidativnih encimov sukcinat dehidrogenaze (SDH) in NADH staranja je tesno povezan s telesno tetrazolij reduktaze (TR) in glikolitičnih encimov α-glicerofosfat dehidrogenaze neaktivnostjo. (α-GPDH) pri podganji mišici EDL pri kontroli na začetku (CON1) in na koncu poskusa (CON2) ter po stalni (NC) in prehodni (Double NCR) denervaciji. Mar to pomeni, da je po po- škodbi regeneracija počasnih, vlaken. Po drugi strani pa hitra vlakna krivulje pričakovane atrofije in gibal- »maratonskih« ali »kolesar- ne sledijo kapilarni oskrbi in se slabše skih« mišic razmeroma hitra, regenerirajo. Naša osnovna hipoteza, ne nezmožnosti. Po operaciji pa se z če je le v osnovi ohranjena da velikost kapilarne mreže določi struktura tkiva in predvsem velikost obnove mišičnega vlakna, se ustreznimi vajami čim prej vzpostavi krvni, zlasti kapilarni obtok? je tako izkazala za resnično pri poča- Hitre mišice pa so trofično snih vlaknih, medtem ko smo pri delovanje mišic in vzdržuje njihovo bolj odvisne od živčnih impul- hitrih vlaknih našli zaostanek regene- zov in se po denervacijski racijske zmožnosti. maso, tudi če zaradi stanja sklepa v poškodbi le počasi, in še to zgolj deloma, obnovijo? Ali to pomeni, da se tudi pri resnici še ne morejo opravljati svoje starostni ali popoškodbeni Pravzaprav gre za strukturne atrofiji mišic ob programira- gibalne funkcije. značilnosti vlaken. Hitra imajo manj nih vajah hitreje regenerirajo robustne, krhkejše sarkomere, ki ob počasna vlakna, hitra vlakna Fitnes trenerji govorijo po eni poškodbah hitreje razpadejo; zaradi pa počasneje, težje in manj strani o vajah za moč, na pri- posebnosti presnove imajo katabolični popolno? mer z utežmi, ki anaerobno procesi v hitrih vlaknih večje posledice obremenijo mišico do 80 % kot v počasnih. Npr. hitra vlakna Ja, in še bolj pomembno iz tovr- maksimalne moči in povečuje- hitreje atrofirajo s starostjo kot poča- stnih študij izhaja potreba po načrtni jo predvsem mišično maso, sna; s starostjo se tudi zmanjšujejo skrbi za mišice, ki so eden naših zlasti prek mehanizma vnetja, presnovne razlike med hitrimi in najpomembnejših presnovnih orga- sproščanja IL-6 in drugih cito- počasnimi vlakni. Tudi po poškodbi nov in zlasti v starosti pomenijo pri kinov za mišično rast. Po drugi motoričnih nevronov, ki s svojimi številnih ljudeh šibki člen, ki lahko strani pa so aerobne vaje, tek impulzi pravzaprav vzdržujejo razlike usodno pretrga verigo zdravja in ali kolesarjenje, ki ne poveču- med hitrimi in počasnimi vlakni, življenja. Zato je npr. pomembno, da jejo mišične mase, pač pa po- začnejo razlike med hitrimi in počasni- pred operacijo kolena predhodno večujejo vzdržljivost in imajo mi vlakni izginjati in vlakna postajajo v okrepimo kolenske mišice, povečamo številne dobre presnovne učin- odsotnosti živčne stimulacije med seboj njihovo maso in s tem spremenimo ke. Kaj to pomeni v jeziku mi- vedno bolj funkcionalno podobna. šične fiziologije in zlasti ukre- pov za mišično zdravje po V poskusih ste barvali volu- poškodbah in v starosti? mne kapilar in volumne raz- ličnih vrst mišičnih vlaken ter Pomembno je opravljati tako ae- sledili denervacijskim in regeneracijskim spremembam robne kot anaerobne vaje, ker so učin- kapilar in vlaken. Ugotovili smo, da po denervaciji mišična vlakna atrofirajo hitreje kot kapilarna mreža, po reinervaciji, ko živčna vlakna ponovno dosežejo mišična vlakna, pa smo pri počasnih vlaknih pokazali, da se ta zelo hitro prilagodijo kapilarni oskrbi in se nato regenerirajo hkrati s povečevanjem kapilarnega obtoka. Pri tem gre za medsebojno pospeševanje regeneraci- je – mišična aktivnost spodbuja razrast kapilarne mreže, hkrati pa razrast kapilarne mreže spodbuja regeneracijo počasnih mišičnih

Revija ISIS K naslovnici rev1ije1Avgust/september 2019 ki na telo različni. Anaerobne vaje rosti, bistveno izboljšane kognitivne ku najprej propadejo. Po drugi strani učinkujejo na povečevanje mišične sposobnosti v primerjavi z vrstniki, ki pa, kot rečeno, aerobna vadba močno mase, zlasti hitrih vlaken. Aerobne ne kolesarijo ali ne delajo podobne ae- izboljšuje sistemsko presnovo in s tem vaje delujejo na počasna vlakna, ki s robne vadbe. Nedavno so npr. pokaza- zdravje – je preventiva za sladkorno svojo aktivnostjo zelo povečajo prekr- li, da polipeptidni miokin irisin izbolj- bolezen, srčno popuščanje, ateroskle- vavitev cele mišice, kar dolgoročno po- ša kognicijo ne le v živalskih poskusih, rozo, debelost, demenco, pospešuje veča njeno zmogljivost in regenerativ- ampak je tudi dokazana zaščita pred pretvorbo belega maščevja v rjavo. no sposobnost. Aerobna vaja ima razvojem Alzheimerjeve bolezni. Po Zato potrebujemo oboje, aerobno vad- zaradi sproščanja številnih miokinov drugi strani pa so anaerobni učinki bo za presnovo in kognicijo ter anae- tudi izjemno pozitivne presnovne predvsem lokalni in anabolni, mišica robno vadbo za vzdrževanje mišične učinke, od izboljšanja delovanja srčne hipertrofira predvsem v hitrih vlaknih, mase. Mišična masa je na nek način mišice do zmanjšane rezistence na in- kar je pred operacijami zelo ugodno, tudi zdravstvena naložba; okužbe, zulin in s tem preventive sladkorne saj s povečevanjem mišične mase de- vnetja, napori in različni presnovni bolezni. Aerobna vadba zmanjša koli- lujemo preventivno za pooperacijsko stresi so manjše breme za organizem čino presnovno neugodnega visceral- mišično atrofijo. Tudi starostno sarko- pri ljudeh z ustrezno mišično maso. nega maščevja in vseh naštetih, zlasti penijo je izrazito koristno preprečevati Zato je lažna dilema med kolesarji in presnovnih učinkov anaerobna vadba z ustrezno anaerobno vadbo, ki pove- bodibilderji – obe vrsti vadbe, aerobna nima. V zvezi s tem so pokazali, da čuje mišično maso in predvsem spod- in anaerobna, sta potrebni, če hočemo imajo amaterski kolesarji, zlasti v sta- buja rast hitrih vlaken, ki pri starostni- ostati zdravi. Znanstvena dela slovenskih zdravnikov v najuglednejših publikacijah (1A1) in katalogizirana v sistemu COBISS.SI v maju 2019 Mertes PM, Ebo DG, Garcez T, Rose children have higher variability by lung ultrasound on ambulato- M, Sabato V, Takazawa T, Cooke of insulin requirements : obser- ry blood pressure in hemodi- PJ, Clarke RC, Dewachter P, vations during hybrid closed-lo- alysis patients : a randomized Garvey LH, Kopač P, et al. op insulin delivery. Diabetes controlled trial. Kidney interna- Comparative epidemiology of care 2019;42:1-4 tional 2019;95(6):1505-1513. suspected perioperative hyper- Predšolski otroci s sladkorno bolezni- Arterijska hipertenzija je eden sensitivity reactions. British jo tipa 1 imajo večja nihanja potrebe najpogostejših in težko rešljivih journal of anaesthesia 2019 po inzulinu kot odrasli ali mladostni- problemov hemodializnih bolnikov. (https://bjanaesthesia.org/ ki. Rezultati analize podatkov tri do Ima različno etiologijo, najpogostejši article/S0007-0912(19)30069-8/ dvanajst tednov trajajočih kliničnih vzrok je hipervolemija. Le-ta klinično fulltext) raziskav z uporabo zaprte zanke, v ni vedno izražena, zato v zadnjem Preobčutljivostne reakcije med katere je bilo vključenih 114 preisko- času uporabljamo bolj subtilne splošno anestezijo se večinoma pojavi- vancev s sladkorno boleznijo tipa 1, metode, ki prej odkrijejo preobreme- jo nepričakovano in jih ni mogoče starih med 1 in 65 let, so pokazali, da nitev s tekočino, kot pa zdravniki to napovedati. Diagnostika je otežena imajo predšolski otroci za 10,7 % višja ugotovimo klinično z avskultacijo zaradi njihove redkosti, hkratne nihanja potrebe po inzulinu med pljuč in ugotavljanjem perifernih izpostavljenosti več zdravilom in posameznimi nočmi ter 6,4 % med edemov. Med te občutljive metode različnih patoloških mehanizmov. posameznimi dnevi v primerjavi z sodi tudi ultrazvok pljuč, s katerim Prevalenca med državami zelo variira odraslimi. Podobne razlike so bile lahko ocenimo število pljučnih in se giblje med ena na 18.600 do ena opažene tudi v primerjavi z mlado- kometov nad obema pljučnima na 353 posegov, smrtnost pa je stniki. Posledično lahko ta nihanja kriloma. V raziskavi, objavljeni v ocenjena na 1,4–4,8 %. Med najpogo- potrebe po inzulinu močno otežijo Kidney International, smo sodelovali stejšimi povzročitelji so mišični vsakodnevno uravnavanje ravni dva dializna centra iz Soluna, Grčija, relaksanti in antibiotiki. Vse več glukoze kljub pogostemu prilagajanju in naš dializni center v UKC Maribor. reakcij sprožijo tudi skriti alergeni, odmerkov, čemur so mnogo bolj Bolnike smo randomizirali v kontrol- kot so klorheksidin in barvila, med- podvrženi mlajši otroci in bi zaradi no in aktivno skupino, v kateri smo tem ko incidenca reakcij na lateks tega lahko imeli večjo korist od naprav določali odvzem tekočin med hemodi- upada. Preobčutljivostnim reakcijam z avtomatiziranim prilagajanjem alizo na podlagi števila pljučnih med anestezijo je bil posvečen zadnji dovajanja inzulina – zaprte zanke. kometov (patološko >15 kometov). izvod revije British Journal of Bolnikom smo sočasno izmerili tudi Anaesthesia. Loutradis C, Sarafidis P, Ekart R, 48-urni krvni tlak ob začetku in po 8 Papadopoulos C, Sachpekidis V, tednih raziskave. Ugotovili smo, da Dovč K, Boughton C, Tauschmann Alexandrou ME, Papadopoulou strategija zniževanja suhe teže pri M, Thabit H, Bally L, Allen JM, D, Efstratiadis G, Papagianni A, hemodializnih bolnikih s pomočjo Acerini CL, Arnolds S, Beaufort London GM, Zoccali C. The effect ultrazvoka pljuč učinkovito in varno C de, Bergenstal R, et al. Young of dry-weight reduction guided zniža vrednosti krvnega tlaka.

Revija ISIS 1K2naslovnici revijeAvgust/september 2019 Prof. dr. Samo Ribarič, dr. med., je redni profesor patofiziologije in pred- nega perifernega motoričnega živca (Inštitut za fiziologijo na Češki znan- stojnik Inštituta za patološko fiziologijo podgane, s šibkimi enosmernimi elek- stveni akademiji v Pragi) in znan. svet. Medicinske fakultete v Ljubljani (UL tričnimi tokovi, na obnovo moči kon- dr. Ide Eržen, univ. dipl. biol. (Inštitut MF). Raziskovalno delo na področju trakcije skeletne mišice. S prof. dr. Ja- za anatomijo, UL MF) se je seznanil z plastičnosti skeletne mišice, na modelu nezom Sketljem, dr. med., in sodelavci metodami analize kapilarne mreže po- denervirane in reinervirane hitre in po- je razvil računalniško podprto analizo sameznih skeletnih vlaken in prikaza časne mišice podgane, je začel pod molekularnih oblik acetilholin esteraze različnih tipov mišičnih vlaken po vseb- mentorstvom prof. dr. Miroslava Brzi- v normalni, denervirani in ponovno nosti težkih verig miozina. Trenutno na, univ. dipl. biokem. V tem obdobju oživčeni skeletni mišici. Med gostova- sodeluje z doc. dr. Vito Čebašek, dr. je tudi opisal vpliv draženja poškodova- njem v laboratorijih dr. Lucie Kubínove med., z Inštituta za anatomijo UL MF. Inštitut za patološko fiziologijo raziskav na področju skeletne mišice nje presnove in ionskega transporta v ima več kot 60-letno zgodovino razi- poteka v Laboratoriju za molekularno mišici. Pri tem sodelujejo z raziskovalci skovalnega dela na skeletni mišici. nevrobiologijo, ki ga je do leta 2016 vo- Medicinske fakultete, Univerzitetnega Raziskave so potekale v laboratorijih dil prof. Grubič. Od leta 2016, ko je vo- kliničnega centra Ljubljana, Zdrav- akad. prof. Mira Brzina (histokemija in denje laboratorija prevzel doc. Sergej stvene fakultete, Fakultete za elektro- elektronska mikroskopija motorične Pirkmajer, so prof. Tomaž Marš, prof. tehniko in drugih raziskovalnih ustanov ploščice), akad. prof. Marjana Kordaša Matej Podbregar in dr. Katarina Miš z v Sloveniji. Pomembna so tudi sodelo- (elektrofiziologija motorične ploščice), mladimi raziskovalci Urško Matkovič, vanja z raziskovalci z Inštituta Karolin- akad. prof. Janeza Sketlja (molekularne Klemnom Dolinarjem, Katarino Gros, ska, Univerze v Oslu, Univerze v Trstu, oblike acetilholin esteraze v skeletni mi- Vidom Janom, Nives Škorja in Metko Inštituta za medicinske raziskave in šici) in prof. Zorana Grubiča (razvoj Petrič preučevanje IL-6 in drugih mio- medicino dela v Zagrebu in Univerze živčno-mišičnega stika). Sedaj glavnina kinov poglobili in razširili na raziskova- Stellenbosch. Kaj pa farmakologija v prime- za rezultat skoraj ne poznajo mej, ko posamičnih načinov telesne vadbe, rih, ko bi želeli farmakološko posežejo po neki parcialni rešitvi, in ker je nemogoče dobiti več deset tisoč povečevati mišično maso ali neredko se vse skupaj konča s težava- udeležencev študije in jih spremljati prekrvljenost? Bral sem tudi o mi, ki jih ni mogel nihče predvideti. nekaj desetletij. In tudi če so neki antinevtrofilnih monoklon- Prilagoditve na napor, ki smo jih rezultati, so nujno parcialni – če nekaj skih protitelesih, ki bi jih pridobili med evolucijo, so tako deluje na krvni tlak, ni nujno, da aplicirali športnikom, da bi ob kompleksne in celostne, da jih s učinkuje na mišično maso ali kognici- treningu zmanjšali mišično posameznimi parcialnimi idejami jo. Zato menim, da pri tem ni bližnjic, vnetje in pospešili regeneraci- lahko samo začasno zmanipuliramo, je pa bolj priporočljivo vključevati jo mišice. dolgoročno pa, brez da plačamo telesno dejavnost v vsakdanje življe- visoko ceno, ne delujejo. nje in je ne vezati samo na telovadnice Vsa mišična fiziologija temelji na in druge organizirane oblike vadbe. V kontrakciji mišice. Iz mišične kon- Splošna vodila za fizično službo lahko npr. kolesarimo ali trakcije izhaja večina prilagoditev, od dejavnost so znana: tedensko gremo peš in se namesto z dvigalom krvnega obtoka in mišične rasti do vsaj tri ure zmernega ali vzpenjamo po stopnicah. Če človek presnovnih učinkov. Zato kakršnokoli poldrugo uro intenzivnega malo razmisli in se odloči, da bi imel farmakološko poseganje v mišično napora. Po drugi strani pa desetletje več aktivnega in zdravega fiziologijo, brez da bi izhajali iz obstaja ogromno »pametnih« življenja, mu verjetno ne bo težko mišične kontrakcije, probleme rešuje vadb, ki obljubljajo enako najti idej za to, da se bo v vsakdanjem le parcialno in lahko prinese še večje dobre zdravstvene učinke tudi življenju nekaj ur tedensko aktivno težave. Ko pa gre za profesionalni z manjšo količino vadbe, npr. gibal. šport in farmakološko izboljševanje deset minut dnevno. športnih uspehov, pa je vnaprej jasno, Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., da vse take parcialne rešitve, tudi če Problem pri različnih, zdravstveno odgovorni in glavni urednik Isis, niso uradno proglašene za doping, »dokazanih« režimih telesne vadbe je športnik prej ali slej plača z določeno v njihovi premajhni in zgolj delni [email protected] vrsto invalidnosti. Zlasti ker profesio- preizkušenosti. Zelo težko je študirati nalni športniki v svojih prizadevanjih dolgoročne zdravstvene učinke

Revija ISIS Zbornic1a3Avgust/september 2019 Iz dela zbornice KZO: Zdravstveni sistem ki bodo plačevali iz žepa ali pa so se zavarovali poka preko posameznih zavarovalnic, ki se v tem času že formirajo,« je opozorila dr. Čebašek - Travni- Koordinacija zdravniških organizacij se je 20. kova. 6. 2019 sestala s predstavniki zdravnikov na primarni ravni in se ponovno seznanila z aktual- Predsednik Slovenskega zdravniškega druš- nimi razmerami po posameznih regijah. tva prof. dr. Radko Komadina pa je o dosedanjih aktivnostih politike pri reševanju zdravstva Vnovič je bilo poudarjeno, da če Aneks št. 2 k dejal: »Razen vzklikanja gesel nekega premika še SD za 2019 ne bo prinesel polnega plačila opra- ni bilo.« Opozoril je še, da zaradi obremenitev vljenih storitev pri 1.895 glavarinskih količnikih, zdravnikov zdravstveni sistem poka. Posnetek družinski zdravniki napovedujejo odmrznitev celotne izjave: https://www.youtube.com/watch odpovedi. ?v=zgslVGRRDZY&feature=youtu.be Če Aneks št. 2 do septembra ne bo začel Predsednica in minister veljati, bodo zdravniki ne le dali odpovedi, o arbitraži pripravljeni so celo zapustiti medicino, je v izjavi po seji KZO izpostavila dr. Zdenka Čebašek - Prvega dela arbitraže za Aneks št. 2 k SD za Travnik. Zasebni zdravniki s koncesijo pa v tem leto 2019, ki je potekala 27. 6. 2019 na zbornici, primeru razmišljajo o prekinitvi sodelovanja z sta se udeležila tudi minister za zdravje Aleš Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Šabeder in predsednica Zdravniške zbornice »Kaže se strašljiva možnost, da bodo zdravniki Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Minister začeli številčno izstopati iz sistema obveznega je pred odhodom na vlado (to je bilo še pred zdravstvenega zavarovanje, kar pomeni, da bodo delovali na trgu in bodo k njim prihajali bolniki, Na podlagi 22. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016) ter 19. in 30. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM NADOMESTNE VOLITVE za poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije za volilno enoto LO1 (Ljubljana – osnovno zdravstvo) Ljubljanske regije osnovnega zdravstva za 3. 10. 2019 Poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS 1Z4bornicaAvgust/september 2019 koncem arbitraže) povedal, da je tudi tokrat preloženi na Vlado Repu- izvajalcev v programe zdravstvenih ključno usklajevanje o nagrajevanju blike Slovenije. S tem le-ta v celoti storitev javnega zdravstvenega siste- timov, ki delajo več in imajo več kot prevzema odgovornost za razreševa- ma. Mimo so časi pojasnjevanja, kaj je 1.895 glavarinskih količnikov. Pred- nje odprtih vprašanj slovenskega javno zdravstvo in kdo vanj sodi. Tudi sednica pa je poudarila, da je ključno zdravstvenega sistema. tu se nismo našli. Čeprav naši predlo- z Aneksom št. 2 zagotoviti financira- gi temeljijo na trdnih podatkih, ki nje Aneksa št. 1 ter zagotoviti financi- Za nas ključni sta predvsem dve smo jih zbrali na zdravniški zbornici, ranje programov, ki bi privedli do vprašanji: o možnostih, s katerimi razpolagamo skrajševanja čakalnih dob. Ker arbi- 1. finančna realizacija Aneksa 1 k SD koncesionarji in zdravniki zasebniki, traža ni bila uspešna, bo o vsem tem ki smo skozi leta ustvarjali nove zdaj odločala vlada. 2019 in pogoje in kapacitete, ki so na razpola- 2. širitev programov za skrajševanje go našim državljanom – samo vključi- Posnetek celotne izjave: https:// ti jih je treba in izkoristiti za hitreje www.youtube.com/watch?v=QONeVS čakalnih vrst na vse obstoječe dostopno varno in kakovostno stori- fAAt4&feature=youtu.be kapacitete v državi. tev. Ali si upamo? Aneks 1 zajema bistvene ukrepe za Pogajanja za Aneks 2 krepitev osnovnega zdravstvenega V rokah držimo ključ za rešitve in k Splošnemu varstva, ki predstavlja tudi temeljni z roko kažemo na vrata s pravo dogovoru za leto pogoj za skrajševanje čakalnih dob. ključavnico – a ključ (sam od sebe?) 2019 – tek brez cilja? Pričakovali smo sprejem rešitve, ki bo nikakor noče zdrsniti v ključavnico! dokaz, da je ta del dogovora priorite- Ali nas je zares tako strah odpreti Uvodnik 529. biltena, 27. 6. 2019 ta, o kateri ne dvomimo. Žal bomo vrata v svet novih medsebojnih morali za to počakati na sklepe vlade, odnosov v zdravstvu? Današnji tek partnerjev (27. 6. ki bodo (ali pa ne) pokazali, ali politič- 2019, op. p.) za Aneks 2 k SD se je ni odločevalci mislijo resno in ali se Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., zaključil – arbitraža je izzvenela v zavedajo resnosti in nujnosti sedaj in podpredsednik zbornice in vodja prazno, kot da pravih ciljev sploh ne na dolge proge okrepiti in stabilizirati pogajanj za Splošni dogovor bi imeli. Čeprav smo jih imeli! Pa so primarno zdravstvo. Drugo ključno vprašanje zajema vključevanje vseh obstoječih kapacitet Program vodstvene kompetence zaključila druga generacija zdravnikov V začetku junija je 8-modulski zdravnikov in zobozdravnic, skupaj Bornšek, dr. med., od 1. junija izobraževalni program Vodstvene s prvo generacijo pa že 44. Pribli- državna sekretarka na Minis- kompetence za zdravnike in zobo- žno polovica udeležencev že opra- trstvu za zdravje. V svojem zdravnike, ki ga je pripravil Zavod za vlja vodstvene naloge v zdravstve- prvem govoru na tej funkciji je razvoj zdravstvenega managementa nih zavodih. poudarila, da ni samoumevno, da je (ZRZM) v sodelovanju z Zdravniško dober zdravnik že po naravi odličen zbornico Slovenije, zaključila že Slovesne podelitve certifikatov vodja in menedžer. druga generacija slušateljev.  se je poleg predsednice zbornice in prodekanov obeh fakultete, ki Oktobra 2019 bo usposabljanje Programa se je udeležilo 20 sodelujeta v programu, udeležila začela že tretja generacija. Prijave zdravnikov in zdravnic ter zobo- tudi prim. Simona Repar so že mogoče www.zrzm.si.

Revija ISIS Zbornic1a5Avgust/september 2019 Zobozdravniki o strateških temah ja košarice storitev, ki bi bila 100 % in ustrezno financirana iz javnih V četrtek, 13. 6., se je več kot zobozdravstvu ne zagotavlja več sredstev. (3) Rešiti je treba neenako 90 zobozdravnikov zbralo na kakovostnih in varnih storitev, zato razporejenost programov po regijah Zboru zobozdravnikov. Govorili se je treba dogovoriti in vzpostaviti in glavarine določiti na nacionalni so o štirih ključnih strateških nov zobozdravstveni sistem. (2) ravni. (4) Pacienti naj imajo pravi- temah: (1) Obstoječi sistem v Prav tako je potrebna nova definici- co izbire kateregakoli zobozdrav- nika v Sloveniji. Da bi pridobili čim več stališč slovenskih zobozdravnikov in zobozdravnic, je Zdravniška zborni- ca Slovenije pred zborom izvedla anketo: Kaj je boljši in pravičnejši zobozdravstveni sistem. Na zboru so zato že bile predstavljene prve analize. Namen zbora je bilo poenotenje stališč slovenskih zobozdravnikov. Razpravo sta vodila Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsed- nik Odbora za zobozdravstvo, in Matevž Janc, dr. dent. med., podpredsednik skupščine ZZS. UEMO v Romuniji preskusili v vlogi vodij. Študij, ki je ustanove, ki jih vodijo zdravniki z potekal v obliki osmih modulov, je dodatno pridobljenimi vodstvenimi Generalna skupščina Evropskega obravnaval osnove managementa, kompetencami. združenja splošnih in družinskih pravne vidike managementa, ekono- zdravnikov (UEMO) je v maju potekala miko zdravstva, management poslov- V zdravniški zbornici smo pomen v Romuniji. Slovenijo je zastopala nih procesov, kakovosti in varnosti v takšnega študija prepoznali pred predsednica Odbora za osnovno zdrav- zdravstvu, čustveno inteligenco in dvema letoma, ko smo sprejeli izziv stvo Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. vodenje ter komunikacije in pogaja- oziroma ponudbo za soorganizacijo nja. Zaključil se je s predstavitvijo takšnega študija. Čeprav je bilo kar Vodstvene projektnih nalog, ki so vse po vrsti nekaj zadržkov in pripomb, je bila kompetence izrazito uporabno naravnane in druga generacija slušateljev s študi- prinašajo drugačno razmišljanje v jem zelo zadovoljna. Uvodnik 527. biltena, 13. 6. 2019 naš zdravstveni sistem. To drugačno razmišljanje pomeni, da tudi zdrav- Zavodu za razvoj zdravstvenega V petek, 7. 6., je bila v prostorih niki in zobozdravniki znamo voditi managementa smo tudi predlagali, da zdravniške zbornice skromna slove- posamezne dele zdravstvenega skrajšano obliko tega študija pripravi snost, na kateri smo podelili potrdila sistema na podlagi pridobljenega za člane svetov zdravstvenih zavodov o zaključenem študiju iz vodstvenih znanja v študiju nemedicinskih ved. z enim samim namenom – da bi kompetenc za zdravnike in zobo- Takšno spoznanje prinaša tudi ljudje, ki jih določi politika na lokalni zdravnike. »Smo podelili« pomeni, spremembe v razumevanju vodstve- ali državni ravni, dobro razumeli, o da smo v sodelovanju z Zavodom za nih nalog in poudarjeno vlogo zdrav- čem pravzaprav odločajo v teh svetih razvoj zdravstvenega managementa nika kot odgovornega nosilca zdrav- zavodov. Odziv je bil dober, želimo si, prišli do druge generacije diploman- stvene dejavnosti. V današnjih časih da bi naslednje ponovitve tega izobra- tov interdisciplinarnega študija, ki znanje medicine za takšna delovna ževanja pripravili v sodelovanju z zdravnike in zobozdravnike usposa- mesta ni dovolj. Tega se zavedajo ministrstvom za zdravje ali vsaj z blja za vodstvene naloge na področju tudi v bolj razvitih zdravstvenih združenjem občin. Takšno sodelova- zdravstva. Gre za znanja in veščine, sistemih, kjer pa ugotavljajo, da so nje vidim kot konstruktivni prispevek ki še niso vključeni v redni študij najbolj uspešne tiste zdravstvene zdravniške zbornice k temu, da bi medicine in dentalne medicine, so pa zadržali razpad zdravstvenega siste- zelo koristni za vse, ki bi se radi ma.

Revija ISIS 1Z6bornicaAvgust/september 2019 Drage kolegice in kolegi, vemo, da bo enotna tobačna embalaža uvedena dobro sprejet, vendar apeliram na tudi ali predvsem mi potrebujemo že prihodnje leto. to, da bi si ga vsi lahko privoščili. vodstvene veščine. Vztrajajmo in skupaj Zdrav duh v zdravem telesu? V z diplomanti tega študija pomembno Ozaveščanja vsakem telesu je zdrav duh, tudi v prispevajmo k temu, da ne bomo več le o sladkorni ‹bolnem›. Ogabno se mi zdi, da v nemočni opazovalci dogovorov o delitvi osnovi nekomu rečeš bolnik. Označba in porabi sredstev, temveč aktivni Junija je Zdravniška zbornica nekoga doživljenjsko obsodi in ustvarjalci zdravstvene politike. Slovenije sodelovala v akciji ozave- zaznamuje,« je bil oster Battelino. ščanja o sladkorni bolezni in zdravem Povedal je, da število otrok v Sloveni- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik načinu življenja. Akcija je potekala v ji, diagnosticiranih s sladkorno času kolesarske dirke po Sloveniji, na boleznijo tipa 1, narašča 4 % letno. Spletna podstran kateri je sodelovala profesionalna Trenutno je skupno število takšnih za ustanove kolesarska ekipa iz ZDA Team Novo otrok 700. Nordisk, v kateri imajo vsi člani ekipe Na spletni strani smo uredili sladkorno bolezen. Zveza društev Več na spletni strani zbornice podstran, ki je namenjena pooblašče- diabetikov Slovenije je ob tej www.zdravniskazbornica.si nim ustanovam. Tu so na voljo vse priložnosti sprožila akcijo potrebne informacije o akreditacijah, #DarujemKilometre, s katero je »Skok v poletje« financiranju specializacij, javljanju širšo javnost spodbujala, da Slovenci potreb po specialistih in o drugih ob dirki kolesarimo za dober namen. Cikel klubskih koncertnih večerov aktivnostih, povezanih z usposablja- Na ta način se je širilo ozaveščanje v letu 2018/2019 smo v torek, 18. 6., njem zdravnikov in zobozdravnikov. o sladkorni in razumevanje: zaključili s koncertom godalnega »Imam sladkorno, a sladkorna nima kvarteta Magnolija. Koncertirale so: Stran se nahaja na www.zdravni- mene.« Tina Mozetič, violina, Jelena Šarc, skazbornica.si (zavihek Karierni violina, Marjetka Šuler Borovšak, razvoj/Pooblaščene ustanove) Predsednica Zdravniške zbornice viola, Petra Greblo, violončelo. Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Enotna tobačna Travnik je predvsem pozdravila Kvartetu so se pridružili imenitni embalaža ​ pozitivno noto zgodbe Teama NN in gostje v zasedbi: Goran Moskovski, pohvalila Zvezo društev diabetikov Miha Zabret ter Anja Strajnar, ki so Zdravniške organizacije, ki so Slovenije pri promociji zdravega in dodatno popestrili koncertni večer in združene v Koordinaciji zdravniških aktivnega življenja. nas pospremili v dolgo vroče poletje. organizacij, so v izjavi za javnost 28. V izjemnem glasbenem večeru so 6. 2019 izrazile ostro nasprotovanje Pediatrični endokrinolog prof. nam umetniki postregli z bogatim zamiku uvedbe enotne tobačne dr. Tadej Battelino, dr. med., pa je repertoarjem skladb, od klasike, embalaže. Ob tem so ​ponovno opozo- pozval k rušenju predsodkov, da so muzikalov, slovenskih ljudskih in vse rile na škodljivost tobaka in z njim samo zdravi ljudje v redu. Tudi sam tja do popa. povezana tveganja za različne hude aktivni kolesar, ki se že več kot 30 let bolezni. V predlagani spremembi vozi samo s kolesom, je pohvalil Vabljeni na druženje ob vrhunski zakona, s katero bi zamaknili uvedbo slovensko tradicijo navajanja oseb s glasbi v Domus Medica tudi v novi enotne tobačne embalaže in obstoje- sladkorno boleznijo na šport že od koncertni sezoni! Program že pripra- če stanje obdržali še 3 leta dlje, KZO malih nog, a izpostavil: »Šport je vljamo in vas bomo z njim seznanili vidi veliko škodo za zdravje državlja- konec poletja. nov. Odločevalce je KZO zato pozival k razmisleku in pripravi ukrepov, da bi se področje rabe tobaka kvečjemu še bolj strogo omejevalo. Po številnih pozivih, ki so se vrstili, podali so jih tako Onkološki inštitut, NIJZ, Klinika Golnik, Zveza slovenskih društev za bolj proti raku in drugi, člani parlamentarnega odbora za zdravstvo 1. 7. 2019 niso podprli sprememb zakona o omejeva- nju uporabe tobačnih izdelkov, zato

Revija ISIS Zbornic1a7Avgust/september 2019 Dejavniki odhajanja slovenskih zdravnikov v tujino Eva Vrščaj, Elizabeta Zirnstein predstavl­jamo v tem prispevku, smo želeli zapolniti vrzel na tem področju V okviru Usposabljanja iz mana- zdravstvenih delavcev povsod po in ugotoviti, kateri so tisti ključni gementa in drugih vodstvenih kompe- svetu, posebej tam, kjer je obremeni- dejavniki, ki vplivajo na odločitve tenc za zdravnike in zobozdravnike, ki tev z boleznimi največja, se še poveču- slovenskih zdravnikov za delo v tujini. poteka na Zdravniški zbornici Slove- je zaradi množičnega preseljevanja nije, je bilo – ob pridobivanju znanj iz zdravnikov in medicinskih sester, ki Spekter dejavnikov, ki vplivajo na voditeljstva, vodenja zdravstvenih iščejo boljše delovne razmere in to, da se slovenski zdravniki odločajo timov, komunikacije, urejanja proce- življenjske pogoje v razvitih in boga- za delo v tujini, je zelo raznovrsten in sov, kakovosti in varnosti zdravstvene tejših državah, ki jim to lahko ponudi- vključuje tako medsebojne odnose v obravnave – v eni od zaključnih nalog jo (3). zdravstvenih organizacijah kakor tudi izpostavljeno tudi odhajanje sloven- probleme slovenskega zdravstvenega skih zdravnikov v tujino. Pod okriljem V Sloveniji se število zdravnikov sistema in osebne preference zdravni- Zavoda za razvoj zdravstvenega glede na podatke Nacionalnega kov. Ugotovili smo, da plača še zdaleč managementa in Zdravniške zbornice inštituta za javno zdravje zvišuje. ni najpomembnejši dejavnik, ki vpliva Slovenije je bila opravljena raziskava, Kljub temu pa je zdravnikov še vedno na odločitev za delo v tujini, pač pa kjer smo raziskovali poglavitne vzroke premalo, kar dokazujejo tudi podatki, predvsem težave slovenskega zdrav- za odhajanje slovenskih zdravnikov v da je Slovenija pod evropskim povpre- stvenega sistema, pogoji dela v Slove- tujino. Raziskava je bila opravljena čjem. Poleg tega se tudi slovenski niji v primerjavi s tujino ter možnosti konec maja in v začetku junija 2019 s zdravniki v dokaj velikem številu za nadaljnji profesionalni razvoj. Kot pomočjo spletne ankete, v kateri je odločajo za delo v tujini, kar kažejo rečeno, podrobnosti izvedene razi- sodelovalo 316 zdravnikov. Konkre- podatki Zdravniške zbornice Slovenije skave bodo objavljene v daljšem tnejši rezultati bodo objavljeni v (ZZS). V letu 2018 je bilo izdanih 287 članku v bližnji prihodnosti. članku, ki ga pripravljamo za katero potrdil o dobrem imenu, letos (2019) od slovenskih zdravniških revij. pa je bilo v prvih štirih mesecih Viri izdanih že 120 potrdil, kar kaže na to, Svetovna zdravstvena organizacija da se bo v letošnjem letu to število le 1. WHO. World Health organisation. 2019. ugotavlja porast migracij v zdravstvu. povečalo. Med zdravniki, ki so odšli Health workforce – Migration. Resource Statistični podatki kažejo na 60 % rast na delo v tujino, prevladujejo speciali- document. Dostopno na https://www. števila zdravnikov in medicinskih sti splošne kirurgije, urologije in who.int/hrh/migration/en/ Obiskano sester, ki so v zadnjem desetletju zdravniki brez specializacije. 12.7.2019. migrirali iz matične države v tujino (1). Glavni dejavnik teh migracij je Medtem ko so vzroki za migracije 2. WHO. World Health organisation. 2016. naraščajoče povpraševanje po zdrav- v zdravstvu v tujini dobro raziskani, v Working for Health and Growth, Report stvenem osebju v državah z visokim in Sloveniji teh podatkov nimamo. Edina of the High-Level Commission on Health srednjim dohodkom (2). Načeloma raziskava na tem področju je bila Employment and Economic Growth. naj bi države, ki so del pojava migracij narejena leta 2016, vendar zgolj med Dostopno na http://apps.who.int/iris/bit- zdravstvenega osebja, imele od tega študenti medicine in ne med zdravni- stream/10665/250047/1/97892415113 vzajemne učinke, vendar se v praksi ki. Raziskava ni bila usmerjena na 08-eng.pdf?ua=1 Obiskano 14.7.2019. namesto tega številne od njih soočajo dejavnike za odhod bodočih zdravni- s »plenilskimi praksami« drugih kov v tujino, pač pa njihovo nagnje- 3. WHO. World Health Report: Working držav. nost do tega. Raziskava je pokazala, together for Health. World Health da več kot polovica študentov želi [Internet]. 2006;19(3):237. http://www. Selitve in odhodi zdravstvenega ostati v Sloveniji, vendar bi velika who.int/whr/2006/whr06_en. osebja so del večjega problema, ki je večina brez večjih težav zapustila pdf%0Ahttp://www.who.int/whr/2006/ znan kot kriza globalne zdravstvene domovino, dobra tretjina anketiran- whr06_en.pdf?ua=1 Obiskano 12.7.2019. delovne sile (3). Problem neenako- cev pa bi svoje delo po specializaciji merne porazdelitve zdravstvene želela opravljati v tujini. Z raziskavo, Eva Vrščaj, dr. med. delovne sile in kritično pomanjkanje katere rezultate zelo strnjeno Izr. prof. dr. Elizabeta Zirnstein, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem





Revija ISIS 2A0ktualnoAvgust/september 2019 Uvedba eBOL v osnovno zdravstvo Rade Iljaž, Dušan Baraga, Anita Jagrič Friškovec, Danica Rotar Pavlič, Vesna Homar, Vesna Pekarović Džakulin, Denis Baš V začetku julija je na spletne naslove Tisti, ki smo ZZS in SZD zastopali v delovni nosilcev ambulant ali izvajalcev, kakor nas skupini za eBOL, odgovorno trdimo, da nismo uradno imenuje Zavod za zdravstveno zavaro- podali nikakršnega soglasja za uvedbo eBOL, vanje Slovenije (ZZZS), priromalo pomembno zlasti na način, kot ga sedaj načrtujejo na ZZZS. obvestilo. Gre za uvajanje t.i. eBOL – elektron- Člani Odbora za osnovno zdravstvo ZZS (OOZ sko obliko sedanjega Potrdila o upravičeni ZZS) se zlasti ne strinjamo s kratkim obdobjem zadržanosti od dela. Začetek pilotne uvedbe je preizkusne uvedbe eBOL in s predvidenim predviden za 1. 9., od 1. 11. 2019 pa je predvi- načinom financiranja stroškov uvedbe eBOL. dena uvedba za celotno Slovenijo. V zgolj dveh Imamo tudi resne pomisleke glede domnevnega mesecih naj bi na ZZZS ocenili ustreznost zniževanja administrativnih obremenitev v povsem nove programske rešitve, program- ambulantah osnovnega zdravstva zaradi uvedbe skim hišam bodo naročili izvedbo morebitnih eBOL. Nedvomno dejstvo je, da bodo obremeni- potrebnih popravkov, ponovno preverili tve vsaj v obdobju hkratne uporabe eBOL in delovanje aplikacije in izvedli izobraževanja t.i. papirnate listine še večje iz vsaj treh razlogov: izvajalcev oz. pogodbenih poslovnih partner- –– Nobenega zagotovila s strani ZZZS nimamo, jev. kako dolgo bo to »prehodno« obdobje V omenjenem obvestilu ZZZS o eBOL so uporabe papirja in eBOL trajalo. Zlasti, ker je navedeni razlogi za uvedbo eBOL, predvsem je to za uvedbo eBOL potrebna tudi prilagoditev potreba po poenostavitvi postopkov in zmanjše- programske opreme na strani delodajalcev, vanju administrativnih ovir na Finančni upravi ki se jih ne da preprosto prisiliti z okrožnica- RS (FURS), ZZZS, Nacionalnem inštitutu za mi ZZZS. Za vključitev delodajalcev so javno zdravje (NIJZ). potrebne spremembe veljavnih zakonskih predpisov, ki morajo iti skozi predvidene Med domnevnimi prednostmi za t.i. izvajalce redne postopke v Državnem zboru in Vladi oz. zaposlene v ambulantah družinske medicine RS. Vse skupaj lahko traja leto dni in več. in pediatrije je navedeno naslednje: –– Digitalno podpisovanje eBOL bo zdravniku –– odpravljeni bodo stroški nakupa tiskanih vzelo nekaj dodatnega časa, saj je za izvedbo digitalnega podpisa potrebnega več časa kot obrazcev, za lastnoročni podpis. –– pričakovano je zmanjševanje števila obiskov –– Morebitni izpadi internetnih povezav in elektronski popravki že izdanih eBOL bodo v ambulantah t.i. izbranih osebnih zdravni- nedvomno vzeli več časa za administrativna kov (v nadaljevanju IOZ), opravila v zvezi z urejanjem bolniškega dopu- –– IOZ naj bi razpolagali z vsemi podatki o sta kot doslej. preteklih zadržanostih od dela zavarovanih Navedena dejstva smo predstavniki ZZS v oseb, delovni skupini posebej izpostavili, vendar ZZZS –– odpravila naj bi se verjetnost napačnega v svojih propagandnih akcijah in gradivih vztraj- eBOL zaradi vgrajenih avtomatskih kontrol, no navaja prihranek zdravnikovega časa za admi- –– zavarovane osebe bodo lahko dostopale do nistriranje, kar očitno ne drži. Delovna skupina svojih podatkov eBOL na ZZZS-portalu. se je sestala trikrat v slabem letu in s strani V nadaljevanju obvestila je še zapisano, da se predstavnikov ZZS in Združenja zdravstvenih je ZZZS uskladil s predstavniki Združenja zdrav- zavodov so bili podani številni pomisleki in stvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice pripombe, predvsem zahteve po zmanjševanju Slovenije (ZZS) in Slovenskega zdravniškega administrativnih bremen v ambulantah osnovne- društva (SZD) ter da so zagotovljena namenska finančna sredstva v višini 285,7 EUR na tim za leto 2019.

Revija ISIS Aktualn2o1Avgust/september 2019 ga zdravstva na vseh ravneh. Na vseh nedvomno ugotovi, da bo stalež zadnjega centa izračunan znesek, ki srečanjih je bilo izrecno poudarjeno, trajal vsaj 5 dni. Trajanje staleža v naj bi ga izvajalcem nakazal ZZZS. da je zmotno prepričanje, da obravna- prihodnosti je nedvomno tudi v Takšen model plačila nove rešitve, pri va bolnika na daljavo (brez prihoda v primeru, ko se eBOL izda na katerem programske hiše izdelavo ambulanto) pomeni manjšo obreme- podlagi odločbe imenovanega enotne rešitve zaračunavajo vsakemu nitev za zdravstveno osebje. Tovrstna zdravnika ali zdravstvene komisi- izvajalcu posebej, je nesprejemljiv z obravnava je praviloma časovno je. ZZZS je opredelil pravilo, da se vidika preglednosti in gospodarnosti zahtevnejša, terja zanesljive informa- eBOL lahko izda za največ 3 dni v ter poraja številne druge pomisleke. cijsko-komunikacijske povezave prihodnosti zaradi tveganja, da Nekaj stroškov z namestitvijo oz. (GDPR!!) in je v večini držav EU bolje zavarovanje v prihodnjih dneh prilagoditvijo rešitve na posamičnem ovrednotena kot klasični obisk bolni- morda ne bo več urejeno. A ZZZS delovišču zagotovo obstaja, nikakor ka. Uvedba eBOL bo torej pomenila lahko urejenost zavarovanja pa ne strošek izdelave iste aplikacije dejansko razbremenitev le za: preveri, ko na podlagi izdanega za vsako ambulanto posebej! –– bolnika, ki bo lahko od doma eBOL dobi zahtevek delodajalca za povračilo nadomestila plače. Zahtevamo, da se uvedba e-BOL naročal izdajo listin za bolniške Na marčevskem sestanku v letu prestavi na obdobje, ko bodo vključe- dopuste in spremembe le-teh po 2019 smo predlagali spremembo pri ni naši predlogi in predlogi, ki se bodo lastni presoji in želji, izdajanju bolniškega lista za nego in pojavili v podaljšanem testnem –– različne birokrate, naštete v spremstvo, kjer bi zdravnik le ugotovil obdobju, ko si bodo zavarovanci lahko dopisu ZZZS (FURS, NIJZ, ZZZS). potrebo po negi otroka, bolniške liste sami natisnil elektronsko podpisane Slednji se bodo, tako kot računo- pa bi starši pridobili preko eVEM ali bolniške liste s spletnega portala vodstva delodajalcev, namesto elektronskega sisteme ZZZS. To bi ZZZS in jih dostavili delodajalcem in/ evidentiranja in knjiženja listin mogoče predstavljalo prihranek pri ali ko bodo delodajalci lahko (ali lahko bolj posvetili nadzorom času ekipe v ambulanti predvsem pri morali) prevzemali bolniške liste iz ustreznosti izdaje bolniških listov pediatrih, vsekakor pa bi predstavljalo e-sistema. s strani t.i. izvajalcev zdravstvenih spremembo v principu obravnave storitev. bolniške odsotnosti za nego. Upoštevanje našega predloga bi Na novembrskem sestanku v letu S strani predstavnikov ZZS v pomenilo tudi nekaj upanja za vzpo- 2018 smo zahtevali: delovni skupini je bilo predlagano stavitev drugačnih, resnično partner- –– Naj ZZZS poskrbi, da se bodo vsaj 6-mesečno preizkusno obdobje skih odnosov med plačnikom in delodajalci čim prej vključili v pre- uvedbe eBOL in financiranje po ponudniki zdravstvenih storitev v vzemanje eBOL iz sistema eVEM, modelu naročnik-plačnik, kar pomeni osnovnem zdravstvu. Brez spremem- da bo prehodno obdobje, v kate- neposredno plačilo programskim be dojemanja sedanjih »izvajalcev rem bodo izvajalci zdravstvene hišam s strani ZZZS. Dobesedno zdravstvenih storitev« s strani ZZZS dejavnosti še izdajali papirne naslednji dan po okrožnici ZZZS o kot strokovno kompetentnih poslov- bolniške liste, čim krajše. V zvezi z uvedbi eBOL smo dobili t.i. izvajalci nih partnerjev namreč ni možno navedenim predstavniki ZZZS dopis programskih hiš glede predvi- pričakovati dolgoročno pozitivnih pojasnijo, da bodo lahko deloda- denih stroškov uvedbe, kjer je do premikov znotraj zdravstvenega jalcem naložili, da vse eBOL sistema. obvezno prevzemajo prek eVEM, šele ko bo v zakonu zapisano, da Prim. dr. Rade Iljaž, dr. med., predstavnik ZZS v delovni skupini za eBOL je oddaja zahtevka za refundacijo Dušan Baraga, dr. med., predstavnik ZZS v delovni skupini za eBOL nadomestila prek eVEM za njih Anita Jagrič Friškovec, dr. med., članica OOZ ZZS obvezna!? –– Naj ZZZS poskrbi, da bodo delo- Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica Združenja zdravnikov dajalci sproti in zanesljivo prevze- družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu mali eBOL iz sistema eVEM, da se Vesna Homar, dr. med., članica OOZ ZZS odpravi primere, ko bi zavarova- nec potreboval izdajo ali ponovno Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., predsednica OOZ ZZS izdajo papirnega bolniškega lista, Denis Baš, dr. med., član OOZ ZZS še posebej, če gre za bolniški dopust za nazaj. –– Naj ZZZS omogoči, da se eBOL izda za vsaj 5 dni vnaprej. Pri hujših boleznih ali težjih poškod- bah (npr. zlom) lahko zdravnik

Revija ISIS 2A2ktualnoAvgust/september 2019 Sapere aude – Drznite si vedeti Pomen izobraževanja iz veščin paliativne oskrbe Evropsko združenje za paliativno oskrbo – EAPC je že oblikovalo Mateja Lopuh, Jelka Lindič priporočila za podiplomsko šolanje s področja paliativne oskrbe s predlaga- Tehnološki napredek medicine in sto ne morejo več sprejemati vseh nimi vsebinami. Tudi v Sloveniji se je dvig življenjskega standarda sta v bolnikov v fazah poslabšanja kronične že zelo zgodaj pokazala potreba po večini razvitih držav omogočila neozdravljive bolezni, ki bi jih lahko drugačnem učenju. Prva posamezna dolgoživost bolnikom s sicer neozdra- preprečili s pravočasno oskrbo na izobraževanja je leta 2011 dopolnila vljivimi kroničnimi boleznimi. Če so v domu. Ob tem se je izkazalo, da je pri 60-urna šola, ki je bila organizirana začetku stoletja ljudje pretežno zdravnikih izjemno pomanjkljiva pod pokroviteljstvom Razvojne agencije Zgornje Gorenjske RAGOR. »Naučiti se moramo poslušati – sprejeti, da obstajajo tudi druge resnice, Povsem brez denarnih sredstev, s ki so povsem drugačne od naših, a prav tako verodostojne.« prostovoljnim vložkom vseh predava- teljev, so se šolanja udeležili posamez- Pam Brown niki vseh specialnosti iz zdravstvenih domov, bolnišnic, Gorenjskih lekarn, umirali zaradi nalezljivih bolezni, so sposobnost odkritega pogovora z socialne službe, psihologi in prosto- danes med vzroki smrti na prvih bolnikom in njegovimi bližnjimi o voljci. Simbolično so predavateljem mestih bolezni srca in ožilja ter težavah, ki jih prinaša neozdravljiva podarili semena znanja (v obliki maligne bolezni. Bolniki živijo dlje, bolezen, o njihovih pričakovanjih in voščilnic) z željo, da na podobnih vendar ne nujno bolje. seveda o koncu življenja. Zdravljenje izobraževanjih taka semena sejejo še kroničnih neozdravljivih bolezni naprej. Že leta 1997 je Medicinski inštitut praviloma temelji na simptomatskih iz ZDA poročal, kako nujno je spreme- ukrepih, ki so predvidljivi in ki v Z ustanovitvijo Slovenskega niti način poučevanja študentov zadnjih tednih življenja pomembno združenja paliativne in hospic oskrbe medicine, saj se v tedanjih programih lajšajo težave in izboljšajo kakovost, – SZPHO je izobraževanje prišlo pod študija sploh ni pojavljala možnost, pa tudi dolžino življenja. Tak pristop njegovo okrilje in postalo reden da bolniki lahko zaradi določene omogoča celostna oskrba – paliativna repertoar izobraževalnega programa bolezni tudi umrejo. V učbenikih ni oskrba kot veščina, ki upošteva želje združenja z imenom Korak za kora- bilo nobenega poglavja o oskrbi in realna pričakovanja ozaveščenega kom. Od leta 2016 je za udeležbo umirajočega bolnika in le redko kje se bolnika in temelji na jasnih strokov- potrebna kotizacija, saj SZPHO ni je govorilo o pristopu pri obravnavi nih usmeritvah. zmoglo več pokrivati vseh stroškov bolnikov, pri katerih je bilo vzročno šolanja. zdravljenje izčrpano in je bilo slej ko Poglavitno načelo paliativne prej pričakovati smrt. Pokazalo se je, oskrbe je prav preusmeritev obravna- Slovensko zdravniško društvo je da so posamezne specialnosti v ve iz posameznega organa na bolnika leta 2012 program uvrstilo v seznam medicini postale tako ozko usmerjene, kot celoto, razumevanje bolnika zunaj tistih podiplomskih izobraževanj, ki da se je bolnik kot oseba izgubil in se dimenzij njegovega telesa, upošteva- udeležencu po uspešno opravljenem je pozornost usmerila samo na delo- nje njegove socialne mreže, psiholo- zaključnem izpitu prinese Diplomo vanje določenega organa in na tehno- ških stisk in duhovnih vrednot. Ker dodatnih znanj. loško reševanje življenja za vsako gre za tako kompleksno obravnavo, je ceno kljub temu, da je z etičnega jasno, da je v obravnavo bolnikov V letošnjem letu je potekala v vidika nesmiselno, ker povečuje treba vključiti strokovnjake z različnih Ljubljani že 16. šola Korak za kora- trpljenje bolnika in podaljšuje obdo- področij in da sodelovanje le-teh ne kom. Prvič so se je v večjem številu bje neizogibnega umiranja. Sočasno z sme biti multidisciplinarno, ampak udeležili pediatri, saj se je izobraževal medikalizacijo smrti so se začele interdisciplinarno. pediatrični paliativni tim Pediatrične pojavljati prve zahteve medicinsko- klinike UKC Ljubljana. Za Slovenijo to negovalnega osebja, da se v vseh Kako v praksi izboljšati obravnavo pomeni podporo pobudi, da se okviru okoljih, ne samo v bolnišničnih, bolnika z napredovalo neozdravljivo Državne koordinacije razvoja paliativ- naučijo obravnavati simptome napre- kronično boleznijo? Premik na tem ne oskrbe pridruži razvoj pediatrične dovale bolezni, saj bolnišnice prepro- področju omogoča samo sistematično paliativne oskrbe, ki je do sedaj pridobivanje znanja s tega področja. potekal ločeno. To je pomemben premik v razvoju paliativne oskrbe v Sloveniji, ki sledi tudi evropskim potezam. Tudi združenje EAPC je

Revija ISIS Aktualn2o3Avgust/september 2019 namreč letos na kongres prvič uvrstilo cije razvoja paliativne oskrbe leta seznanjeni vsaj s pojmom paliativna pediatrične vsebine. 2013 na Brdu organiziralo dvodnevni oskrba in načinom delovanja paliativ- seminar, na katerem so bile posame- nih timov. Letos bodo prvič tudi v Šolanje na šoli Korak za korakom zne poklicne skupine pozvane k izpitno polo uvrščena vprašanja iz je organizirano v obliki plenarnih ustanovitvi delovnih skupin za razvoj paliativne oskrbe. predavanj, študij kliničnih primerov lastnih programov izobraževanja. in vaj, ki potekajo po dva dni v mese- Njihovo delo naj bi se združevalo pod Vsi se zavedamo, da je izobraževa- cu tri zaporedne mesece, nato udele- okriljem Inštituta za paliativno nje nujno potrebno. Šola Korak za ženci opravljajo izpit. Predavateljska medicino in oskrbo pri Medicinski korakom omogoča prve korake v skupina se je v tem času utrdila in fakulteti v Mariboru. učenje doktrinarnih veščin paliativne povezala, predavanja se smiselno oskrbe. Nekateri se prvič srečajo s dopolnjujejo. Letošnje vsebine zaje- Z naraščanjem potreb – zahtev filozofijo tega pristopa. Ankete po majo večino specialnosti medicine, bolnikov in njihovih bližnjih po opravljenem šolanju kažejo visoko uravnoteženo so zastopana predava- nudenju paliativne oskrbe – je postalo zadovoljstvo udeležencev, v srečanjih nja v zvezi z nemalignimi in maligni- jasno, da samo z občasnimi izobraže- v praksi pa udeleženci tudi potrdijo, mi obolenji. Veliko pozornosti je vanji ne bo mogoče v kratkem času da jim je sedaj delo lažje. posvečeno komunikaciji in skrbi zase. doseči kritične mase zadosti izobraže- Med šolanjem morajo slušatelji nega kadra. O tem je razpravljal Združitev moči ZZS, SZPHO in prebrati tudi obvezno čtivo in pripra- Odbor za pravno-etična vprašanja pri udeležencev bo zagotovo obrodila viti esej. Za vaje kliničnih primerov je Zdravniški zbornici, odzval se je tudi sadove uspešnega paliativnega pristo- treba izpolniti delovni zvezek. Šolanje Svet za izobraževanje in usposabljanje pa, od katerega bodo imeli največ naši je interaktivno, kar pomeni, da zdravnikov. V pogovorih s posamezni- bolniki. določena predavanja predstavijo tudi mi koordinatorji specializacij se je udeleženci. Ker so udeleženci iz potrdila želja in nuja po obveznem Viri različnih interesnih skupin, tako izobraževanju iz veščin paliativne zdravstveni delavci kot laiki, to oskrbe za zdravnike. Z umestitvijo 1. Gelband H. Professional education in omogoča celovit praktični vpogled v izobraževanja v obvezni del speciali- palliative and end of life carefor physici- njihovo delo in bodoče tesno povezo- stičnega šolanja bi se Slovenija pri- ans, nurses and social workers. Institute vanje med različnimi strokovnjaki. družila šestim vodilnim evropskim of Medicine. In: Foley KM, Gelband H državam, ki zahtevajo od svojih eds. Improving palliative care for cancer, Šolanja se je do sedaj udeležilo 450 specializantov obvezno znanje iz 2001. National Academies Press, ljudi, od tega 200 zdravnikov. K izpitu veščin paliativne oskrbe. Nacionalno Washigton. je pristopila tretjina udeležencev, vodeno izobraževanje bi v kratkem skupno število zdravnikov z diplomo času lahko zajelo veliko število bodo- 2. EAPC Taskforce: undergraduate and bo do leta 2020 78. čih specialistov in izboljšalo oskrbo postgraduate curricula. https://www. bolnikov na domu, pa tudi v zdrav- eapcnet.eu/eapc-groups/task-forces/ Povsem jasno je, da je za uspešno stvenih institucijah. medical-education : pridobljeno na spletu paliativno oskrbo potreben tim 20. 6. 2019 različnih strokovnjakov, zato je treba Velik dosežek pa že sedaj predsta- k razvoju enakomerno spodbujati vse vlja umestitev dveh ur predavanj v 3. www.szpho.si poklicne skupine. V ta namen je enotedenski seminar pred strokovnim Ministrstvo za zdravje Republike izpitom. Tako so bodoči zdravniki Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., Slovenije v okviru Državne koordina- Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo, SB Jesenice Izr. prof. dr. Jelka Lindič, dr. med., svet., Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana Pogovori o paliativni oskrbi Anže Habjan, Marko Možina, Mateja Lopuh ki ogrožajo našo bit, naše življenje, a vendar so del našega življenja. So del Ob srečevanju z lastno minljivostjo da se bo to zgodilo, in vendar ne vsakega posameznika, ki se rodi, in v postanemo ljudje zelo ranljivi. Pogo- verjamemo. Vse do tedaj, ko se nam to tem trenutku je že znano, da bo nekoč, vore o tem pogosto odrivamo na čas, dejansko začne dogajati in se nam tudi morda kmalu, lahko pozno, umrl. ko bi se s tem dejansko soočali. Vemo, zgodi. Težko se je srečevati s temami, Na področju detabuizacije smrti je v slovenskem okolju veliko naredilo

Revija ISIS A24ktualnoAvgust/september 2019 gibanje hospic, ki je od leta 1995 zelo kratko smo jim predstavili dosedanji sprva prihajajo v bolnišnico na Jese- aktivno tudi pri nas. Malo pa se govori razvoj tovrstne oskrbe v regiji in želje nice na ambulantne preglede. Ko se o paliativni oskrbi in o tem, kaj to za prihodnost. Splošno javnost smo težave stopnjujejo, pa se oskrba prese- sploh pomeni. Ugotavljamo, da se jo soočili z našim vsakdanom, s situaci- li v domače okolje. pogosto enači z obdobjem umiranja jami v bolnišnici in na terenu. S tem oziroma z oskrbo ob koncu življenja. smo jim želeli približati osnovne Veliko bolnikov zanima, kako Ravno ta zožitev celotne doktrine informacije o naši oskrbi. S prostorom bolezen poteka, kaj jih čaka. Ugota- paliativne oskrbe, ki je v osnovi in obveščanjem so nam na pomoč vljamo, da so pogosto zaznamovani z medicinska subspecializacija, na priskočile občinske knjižnice, ki so izkušnjami preteklih generacij ali raven oskrbe ob koncu življenja, je tradicionalno mesto, kjer se ljudje zgodbami iz medijev o neskončnem razlog za stigmatizacijo tovrstne radi zbirajo in izvedo kaj novega. trpljenju, ki jih čaka ob koncu živ- oskrbe in za odpor med strokovno in ljenja. Že pogovor o poteku bolezni in laično javnostjo. Paliativna oskrba je celostna zagotovilo, da jih ne bo bolelo in da ne oskrba bolnika z neozdravljivo in v bodo trpeli, navajajo kot pomirljiv. Bolniki in njihovi svojci pogosto času napredovalo boleznijo. Poleg navajajo, da so bili šokirani, ko so telesnih tegob, ki jih sproži taka Ob pogovorih smo bili soočeni z izvedeli, da so paliativni bolniki. bolezen, se z bolnikom veliko pogo- vprašanjem, kako povedati bolniku, Strokovna javnost pa ima pogosto varjamo o njegovih drugih stiskah, o da bo umrl. Svojci povedo, da raje občutek, da se v paliativni oskrbi ne vrednotah življenja. Želimo vedeti, sami prevzemajo breme bližine smrti da ničesar več narediti, saj bodo kakšen človek je bil naš bolnik, kako svojca na svoja ramena, da bi ohranja- bolniki kmalu umrli. ga je življenje preizkušalo in kako se li upanje, in ne želijo, da bi povedali bo lahko spopadal z izzivi bolezni. bolniku. Bolnik, ki ga bolezen že S takimi zmotnimi prepričanji se Zanima nas, kje živi, kakšne so njego- močno omejuje, se zaveda, da se soočamo tudi v okviru gorenjske ve želje glede nadaljnjega bivanja, ko življenje izteka, sploh če gre za mali- paliativne mreže. Mobilna paliativna ga bo bolezen bolj prizadela, kdo so gno bolezen. Možnost pogovora o tem enota Splošne bolnišnice Jesenice njegovi bližnji, na katere se lahko je za mnoge tudi terapevtska, saj jim skrbi letno za 500 do 600 bolnikov. zanese, in koliko pomoči bo potrebo- da možnost umika pred stalnim Bolnike vključujemo zgodaj ob dia- val. bojem z boleznijo. Ne pomeni poraza gnozi neozdravljive in napredovale ali vdaje, ampak samo možnost bolezni. Ob tem zelo dobro sodeluje- V Sloveniji nimamo pravih podat- počitka. Evropsko združenje za mo z matično bolnišnico, kakor tudi s kov o tem, kje si želijo bivati naši paliativno oskrbo spodbuja, da v terciarnimi ustanovami v osrednjeslo- bolniki ob stopnjevanju simptomov pogovorih prepoznamo bolnike, ki ne venski regiji. bolezni in kje želijo umreti. Izkustve- želijo vedeti resnice o svoji bolezni. Če no vemo, da si pretežni del želi bivati se da, je dobro odkriti razloge, zaradi Tako bolniki kakor tudi njihovi v domačem okolju. Veliko bolnikov pa katerih bolniki ne želijo biti seznanje- svojci so nam povedali, da jih je bilo nima primernega okolja ali zadosti ni s pričakovanim potekom bolezni, prav groza, ko so dobili napotnico za socialne mreže, da bi jim to uspelo. da jih lahko ustrezno podpremo, ko tovrstno oskrbo. V nadaljevanju bo bolezen vseeno premagala njihovo oskrbe pa jih je veliko navajalo, da jim Po anketi, ki smo jo izvedli, ljudje željo. je žal, da jih ni nihče že prej seznanil z dojemajo mobilno paliativno enoto možnostjo take pomoči. kot enoto, ki bo pomagala pri lajšanju Pogosto vprašanje, ki smo ga bili težav, da jim ne bo treba v bolnišnico. deležni, je bilo tudi, kako stati ob Sodelavci mobilne paliativne Svojci kot največjo dobrobit izposta- strani prijateljem, ki se v družini enote smo tako želeli širšo javnost vljajo možnost klica 24 ur/7 dni na soočajo s tako boleznijo. Velikokrat se seznaniti z načeli paliativne oskrbe, mobilno številko, na kateri se oglasi namreč socialno okolje odmakne v načinom oskrbe in možnostmi vklju- zdravnik in jim pomaga z nasveti stiski, ker ljudje ne vedo, kaj bi rekli, čitve v paliativno mrežo. glede odmerjanja zdravil, nefarmako- ko pridejo na obisk. Zelo veliko se jih loškega lajšanja težav, prisluhne zaveda praznosti posameznih ustalje- S pomočjo Društva za paliativno njihovim stiskam in zagatam. nih fraz v smislu, saj bo že kako, ne oskrbo Palias, ki je bilo na Gorenj- izgubite upanja ipd. skem ustanovljeno prav za podporo Bolnikom, ki nimajo zadostne razvoja in delovanja paliativne mreže, socialne mreže, pomagamo pri orga- Pomembno je, da prepoznamo smo zasnovali tematske večere v vseh nizaciji negovalne pomoči. Mobilna stisko prijatelja in da ga razbremeni- večjih krajih na Gorenjskem. Na teh številka je vedno dostopna tudi mo. Mogoče ne neposredne oskrbe, če srečanjih smo laični javnosti predsta- negovalki. si nismo preveč blizu, ampak ostalih vili delovanje paliativne mreže na dejavnosti: peljemo otroke na spre- Gorenjskem. Predstavili smo, kaj Ob zgodnji vključitvi bolnika v hod, naredimo kakšno delo namesto pravzaprav sploh pomeni paliativna mrežni način vodenja lahko bolnika njih v službi, pospravimo stanovanje, oskrba, kje je dostopna, kdo jo izvaja, spremljamo skozi vse faze bolezni in gremo na dolg sprehod, kjer spodbu- kako ta deluje na Gorenjskem. Na poslabšanja sprotno blažimo. Bolniki

Revija ISIS Aktualn2o5Avgust/september 2019 jamo pogovor o čustvih in drugih tvene dejavnosti. Zelo pomaga pisanje vedno govori o paliativni oskrbi, ki stiskah (ekonomska ogroženost, dnevnika, poročilo o odmerjenih zajema širši vidik življenja z neozdra- izguba socialnega statusa ipd.). zdravilih, nekateri so sposobni sprem- vljivo boleznijo in se jo prepogosto ljati tudi čisto negovalne kategorije: zamenjuje z oskrbo ob koncu živ- Na vseh večerih smo se dotaknili količina izločene tekočine, pritisk, ljenja. tudi obdobja umiranja. Pri večini temperatura. Trudimo se, da bi dali bolnikov je to obdobje kratko, vendar zadostno vrednost prisotnosti, stisku Prvi korak smo že naredili in za njihove svojce izjemno intenzivno. roke, močenju ustnic, dotiku. ponesli med ljudi na Gorenjskem Spreminja se telesna podoba njihove- znanje o paliativni oskrbi. Upamo, da ga ljubega človeka, velikokrat rečejo, V pogovorih se nam je zdelo bomo spodbudili še druge korake in da ga sploh ne prepoznajo. Bolniki zanimivo, da se prisotni niso bali večje zanimanje, tako med strokovno pogosto spijo, tako da je komunikacija smrti kot take, niti ne umirajočega kot laično javnostjo, in navdušili še omejena. V domačem okolju je prav človeka. Najbolj jih je skrbelo, da ne koga, da sodeluje pri organizaciji izguba komunikacije tista, ki svojce bi znali pomagati, da bi bil njihov takih pogovorov. najbolj prizadene, kar je zelo različno bližnji deležen slabše oskrbe kot v od bolnišničnega okolja. bolnišnici ali kaki drugi instituciji. Anže Habjan, Društvo za paliativno oskrbo Palias Gorenjska Največ vprašanj je bilo v zvezi z Te pogovore so prepoznali kot izgubljeno sposobnostjo hranjenja in neko opolnomočenje, priznanje Marko Možina, dr. med., Center za uživanja tekočine. Ljudje poudarjajo, lastnemu trudu in spodbudo, da bodo interdisciplinarno zdravljenje bolečine da se z manjšanjem obsega dejavnosti zmogli. izgublja njihov občutek, da so kori- in paliativno oskrbo, Splošna stni. Težko sprejemajo situacijo, da se V Sloveniji se je že in se še vlaga bolnišnica Jesenice nič ne dogaja in da samo čakajo. V veliko naporov v detabuizacijo smrti tem času svetujemo manjše zaposli- in oskrbo ob koncu življenja, kar je Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., izjemno pomembno. Premalo pa se še Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo, Splošna bolnišnica Jesenice Pregled dosedanjih aktivnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje na področju demence in usmeritev v prihodnje Marjetka Jelenc, Mitja Vrdelja, Mercedes Lovrečič Demenca postaja javnozdravstve- milijard ameriških dolarjev, do leta breme demence pa ne pomeni samo na prioriteta. V svetu vsako leto odkri- 2030 pa se bodo stroški podvojili (1). ekonomskega bremena, temveč je jejo skoraj 10 milijonov novih prime- Če bi stroški obravnave in nege oseb z poleg obolevnosti, invalidnosti in rov oseb z demenco. Po ocenah je v demenco v svetu predstavljali državo, umrljivosti načeta tudi samostojnost letu 2018 v svetu živelo že 50 milijo- bi bila to 18. največja ekonomija na življenja obolelih ter kakovost živ- nov oseb z demenco, do leta 2030 se svetu in bi presegala tržno vrednost ljenja obolelih in njihovih svojcev oz. bo število dvignilo na 80 milijonov, družb, kot sta Apple in Google (2). skrbnikov. Vsi skupaj nosijo veliko do leta 2050 pa več kot potrojilo in bo Ekonomski stroški demence bodo finančno, čustveno, socialno in tele- predvidoma znašalo 152 milijonov. skokovito naraščali tudi v Evropi; sno breme te bolezni. Demenca in Tako se v svetu v povprečju na vsake med letoma 2008 in 2030 bodo, po kognitivni upad sta vodilna vzroka tri sekunde razvije en nov primer ocenah, narastli za več kot 40 % in invalidnosti in odvisnosti od pomoči demence. Ekonomsko breme demen- bodo v letu 2030 znašali že več kot drugih širom po svetu (4). Število ce v letu 2018 je v svetu znašalo tisoč 250 milijard evrov (3). Globalno ljudi z demenco narašča tudi v Slove-

Revija ISIS 2A6ktualnoAvgust/september 2019 niji in pričakuje se, da bo v prihodnje o demenci, o njenih vzrokih, pojasnju- osebni podatki in drugi pomembnejši število še naraščalo, saj se slovensko je, kako živeti z demenco, ponuja pa kontakti, ki olajšajo vrnitev morebitno prebivalstvo stara, hkrati pa še vedno tudi dragocen nabor kontaktov, s izgubljenega posameznika v njegovo ni na voljo učinkovitega zdravila za pomočjo katerih lahko svojci in ljudje okolje. Zapestnica predstavlja znak zdravljenje te bolezni (5). z demenco poiščejo pomoč (7). Ravno povezanosti, pripadnosti in prepozna- tako je bil v sklopu projekta izdan vanja ljudi z demenco. Pripravljenih Naraščajoči javnozdravstveni delovni zvezek Z demenco pod skupno je bilo 2.000 zapestnic. Tako obeski problem demence je prepoznal tudi streho, ki z različnimi vajami in kot zapestnice so se razdeljevali na Nacionalni inštitut za javno zdravje (v priporočili za ljudi z demenco pred- dogodkih, ki so jih partnerji organizi- nadaljevanju NIJZ), ki je v letošnjem stavlja pomemben pripomoček rali ali na njih sodelovali. Zaradi letu ustanovil interno delovno skupi- predvsem za svojce in vse, ki (strokov- sodobnega in hitrega načina komuni- no za področje demence, saj se do no) delajo z ljudmi z demenco (8). ciranja ter posredovanja in iskanja sedaj s tem področjem ni sistematično Številne vaje, ki so opisane v delov- informacij je bil vzpostavljen enoten ukvarjal, ampak le v okviru posame- nem zvezku, pripomorejo k boljšemu (hrvaško-slovenski) profil na Face­ znih aktivnosti oz. projektov. počutju in kakovosti življenja ljudi z booku (dostopen na https://www. demenco. Informativno pismo, ki je facebook.com/DEMENCAaCROs- Tako je NIJZ v obdobju od okto- bilo izdelano v sklopu projekta, je bilo SLO/), namenjen tako strokovni kot bra 2016 do marca 2018 sodeloval v namenjeno prebivalcem, da se jim splošni javnosti. Profil ostaja tudi po projektu z naslovom Izboljšanje predstavi demenco in se jih seznani z zaključku projekta in ga je mogoče kakovosti življenja oseb z demenco na viri pomoči zanje ali svojce, ki imajo v uporabljati. V tej skupnosti je trenu- čezmejnem območju – Demenca svoji okolici osebo z demenco. Priloga tno preko 800 sledilcev, večinoma iz aCROsSLO (v nadaljevanju Demenca k informativnemu pismu je bil tudi Slovenije. aCROsSLO), ki je bil sofinanciran iz letak za prepoznavanje znakov de- čezmejnega programa INTERREG mence in ravnanje v primeru, če V sklopu projekta so bile identifi- V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020 človek kaže znake demence; skupno je cirane obstoječe metode dela z oseba- (6). V projektu so poleg NIJZ iz bilo razdeljenih skoraj 8.000 izvodov. mi z demenco v vseh treh v projekt Slovenije sodelovali še Obalni dom Letak z navodili je bil namenjen tako vključenih domovih (10). Namen upokojencev Koper – Casa costiera strokovnim javnostim kot tudi vsem identifikacije je bila opredelitev del pensionato Capodistria in Dom posameznikom, da bi lahko pri svojcih področij, kjer so potrebne izboljšave. upokojencev Izola, ki je vodil projekt, ali kom drugem prepoznali morebitne Omenjeni dokument je bil podlaga za ter na hrvaški strani občina Umag, znake demence in bi znali v takem pripravo Načrta usposabljanja za delo Hrvaško združenje za Alzheimerjevo primeru ustrezno ravnati (9). V okviru z osebami z demenco, ki je bil tudi bolezen in Dom za starije i nemoćne projekta Demenca aCROsSLO je bilo pripravljen v sklopu projekta (11). osobe »Atilio Gamboc« Umag. organiziranih prek 30 različnih dogodkov, izobraževalnih predavanj Primerno bivalno okolje predsta- V okviru projekta so bila pripra- in delavnic za svojce, katerih namen vlja učinkovito metodo za vzdrževanje vljena številna tiskana promocijska je bil ohranjati stik z njimi in graditi in izboljšanje kakovosti življenja ljudi gradiva za izboljšanje kakovosti odnose. z demenco. Oblikovanje bivalnega življenja oseb z demenco in spletna okolja, primernega za osebe z demen- stran www.demenca.eu. Namen Posnet je bil tudi predstavitveni co, npr. v domovih za starejše, omo- spletne strani je bil predstavitev film o demenci, ki je objavljen na goča osebam z demenco, v okviru projekta, osnovnih informacij o spletni strani www.demenca.eu in na njihovih kognitivnih sposobnosti, projektu in izvajalcih ter aktivnostih, YouTube kanalu NIJZ (dostopen na dostojno življenje. Zasnova, oprema predvsem pa objava aktualnih infor- https://www.youtube.com/ in urejenost odprtega prostora domov macij, materialov, pripomočkov in watch?v=ygc0kie-23Q). Narejen je bil za starejše pomembno vplivajo na dogodkov. Spletna stran je predsta- tako v daljši kot tudi krajši različici v kakovost življenja ljudi z demenco, ki vljala spletno stičišče za vključene slovenskem in hrvaškem jeziku. tam živijo, na ustvarjanje boljših partnerje, strokovno javnost, svojce, Njegov namen je bil senzibilizirati in delovnih pogojev za osebje ter zado- medije in tudi širšo, splošno javnost. informirati javnost o demenci. V voljstvo njihovih svojcev in prijateljev. Čeprav se je projekt zaključil, spletna okviru projekta so bili izdelani in V sklopu projekta so bila narejena stran še vedno deluje, na njej so razdeljeni posebni tematski obeski in Arhitekturna priporočila za optimiza- objavljena vsa gradiva, zato jo je zapestnice. Obeski so lahko pomem- cijo in načrtovanje domov za ljudi z mogoče uporabljati za objavljanje ben pripomoček za morebitno prepo- demenco (12). Pripravljen je bil tudi aktualnih vsebin tudi v prihodnje. V znavo identitete posameznika z Načrt optimizacije in izvajanja pomo- sklopu projekta je bila izdelana tudi demenco, če se znajde v okolju, ki ga či na domu (13). predstavitvena zloženka z naslovom ne (pre)pozna. Nanje se vpišejo Kaj je demenca in kako z njo živeti. Zelo pomemben dokument, ki je Zloženka vsebuje osnovne informacije bil pripravljen v sklopu projekta

Revija ISIS Aktualn2o7Avgust/september 2019 Demenca aCROsSLO, je vsekakor postavil prispevanje k zmanjševanju 5. Yiannopoulou K., G., Papageorgiou S., G. Sporazum o sodelovanju v čezmejnih obolevnosti in umrljivosti zaradi (2013). Current and future treatments for skupinah. Pripravljen in podpisan je zapletov, povezanih z demenco, ter Alzheimer ‚s disease. Ther Adv Neurol bil z namenom krepitve partnerstva preprečevanje in zmanjševanje Disord 6 (1): 19-33. med javnimi organi in deležniki za dejavnikov tveganja za pojavnost zdrava, varna in osebam z demenco demence. Populacijo, posameznike in 6. Izboljšanje kakovosti življenja oseb z prijazna čezmejna območja. Na njihove svojce je namreč treba opol- demenco na čezmejnem območju - De- podlagi sporazuma so se vzpostavile nomočiti. Na NIJZ se bodo izvajale menca aCROsSLO. Dostopno na splet- čezmejne delovne skupine z name- aktivnosti, ki so v skladu z nacionalni- nem naslovu: https://www.demenca.eu. nom izmenjave izkušenj, povezovanja mi in mednarodnimi strateškimi in in razvoja različnih aktivnosti, ki bi izvedbenimi dokumenti. Med prvimi 7. Kaj je demenca in kako z njo živeti. prispevale k izboljšanju kakovosti delovnimi nalogami NIJZ na področju Demenca aCROsSLO. Dostopno na življenja oseb z demenco na čezmej- demence je vsekakor vzpostavitev spletnem naslovu: http://demenca.eu/ nem območju slovenske in hrvaške tesnejšega sodelovanja z zdravstveni- wp-content/uploads/2017/08/Letak- Istre, pa tudi širše. Sporazum je mi in drugimi ustanovami ter dru- -aCROsSLO-SLO-Final-v3.2-prepress. podpisalo 20 organizacij s področja štvoma Spominčica in Trepetlika. pdf. slovenske in hrvaške Istre. NIJZ je z izjavo za medije 11. 4. 2019 prvič obeležil svetovni dan Parkinso- 8. Z demenco pod skupno streho. Demenca Strokovnjaki NIJZ so poleg nove bolezni (18). aCROsSLO. Dostopno na spletnem opisanega dela na projektu Demenca naslovu: http://demenca.eu/wp-content/ aCROsSLO sodelovali tudi na več Glede na starajočo se populacijo v uploads/2017/10/delovni-zvezek-demen- znanstvenih in strokovnih konferen- naši državi se bo po predvidevanjih v ca_final.pdf. cah s širšega področja demence, kot prihodnje povečevalo tudi število npr. na 19. mednarodni multikonfe- bolnikov z demenco, zato je nujno tej 9. Prepoznavanje znakov demence. Demen- renci Informacijska družba 2016 na bolezni v vseh njenih oblikah posvetiti ca aCROsSLO. Dostopno na spletnem temo demografskih in ekonomskih več pozornosti. NIJZ je skladno s naslovu: http://demenca.eu/wp-content/ vidikov zdravljenja Parkinsonove svojim programom aktivno vključen uploads/2018/02/Navodila-za-prepozna- bolezni (14), na 10. mednarodni tako v raziskovalno delo, v ozavešča- vanje-znakov-demence.pdf. konferenci o demenci 2018: Demenca nje javnosti in prizadevanja za zmanj- – izziv naše družbe s predavanjem ševanje stigme te bolezni kot tudi v 10. Analiza obstoječih metod dela z osebami Ocena razširjenosti demence v Slove- dejavnosti, ki bodo pripomogle k z demenco. Demenca aCROsSLO. niji s pomočjo podatkov zdravstvene zmanjševanju obolevnosti in umrlji- Dostopno na spletnem naslovu: statistike (15) in na 8. znanstveni vosti zaradi zapletov, povezanih z konferenci z mednarodno udeležbo: demenco, ter preprečevanju in zmanj- 11. http://demenca.eu/wp-content/uplo- Celostna obravnava pacienta (2018) s ševanju dejavnikov tveganja za ads/2017/07/Analiza-obstoje%C4%8Dih- predavanjem Naraščanje porabe pojavnost demence. Ob tej priložnosti -metod-dela-povzetek-SLO.pdf. zdravil za zdravljenje demence v bi želeli povabiti vse, ki se ukvarjajo s Sloveniji (16). področjem demence in so zainteresi- 12. Načrt usposabljanja za delo z osebami z rani za sodelovanje, da nam pišejo na demenco. Demenca aCROsSLO. Dosto- V začetku letošnjega leta je bila na elektronski naslov mitja.vrdelja@nijz. pno na spletnem naslovu: http:// NIJZ ustanovljena ožja delovna si. demenca.eu/wp-content/uplo- skupina s konkretnimi cilji na podro- ads/2017/07/Plan-osposobljavanja-SLO. čju demence. NIJZ si bo skladno s Viri pdf. Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 (17) prizadeval 1. Alzheimer’s Disease International (ADI). 13. Arhitekturna priporočila za optimizacijo za boljše razumevanje področja World Alzheimer Report 2018. The state in načrtovanje domov za ljudi z demenco. demence, ozaveščanje javnosti in of the art of dementia research: New Demenca aCROsSLO. Dostopno na zmanjševanje stigme ter diskriminaci- frontiers. London, 2018. spletnem naslovu: http://demenca.eu/ je in za spoštovanje človekovih pravic. wp-content/uploads/2018/03/Preporu- Kot eno izmed nalog si je NIJZ posta- 2. Alzheimer’s Disease International (ADI). ke-SLO-web.pdf. vil tudi vzpostavitev in vzdrževanje World Alzheimer Report 2015. The global nabora epidemioloških kazalnikov s impact of dementia. London, 2015. 14. Načrt optimizacije in izvajanja pomoči na področja demence v Sloveniji, ki jih za domu. Demenca aCROsSLO. Dostopno zdaj NIJZ rutinsko še ne spremlja; 3. Alzheimer Europe. Cost of dementia. na spletnem naslovu: http://demenca.eu/ spremljati ima namen pojavnost Dostopno na spletnem naslovu: https:// wpcontent/uploads/2017/05/ bolezni in obseg problema demence. www.alzheimer-europe.org/Research/ NA%C4%8CRT-OPTIMIZACIJE-IZVA- Med svoje cilje si je NIJZ ambiciozno European-Collaboration-on-Dementia/ JANJA-POMO%C4%8CI-NA-DOMU.pdf. Cost-of-dementia/Prognosisto-2030. 15. Kasesnik K., Sedlak S. Demografski in 4. WHO. The epidemiology and impact of ekonomski vidiki zdravljenja Parkinsono- dementia current state and future trends. ve bolezni. V: Gams M in Bajec M (ur.). Dostopno na spletnem naslovu: http:// Delavnica Elektronsko in mobilno www.who.int/mental_health/neurology/ zdravje: zbornik 19. mednarodne dementia/en/ multikonference Informacijska družba - IS 2016, 10.–11. oktober 2016, [Ljub- ljana, Slovenija]: zvezek G = Workshop Electronic and Mobile Health : procee- dings of the 19th International Multicon- ference Information Society - IS 2016, 10-11 October 2016, Ljubljana, Slovenia: volume G. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 2016, str. 52–55. Dostopno na spletnem naslovu: http://library.ijs.si/ Stacks/Proceedings/InformationSocie- ty/2016/IS2016_ Volume_G%20-%20EMZ.pdf. 16. Eržen I., Kostnapfel Rihtar T., Korošec A., Jelenc M. Ocena razširjenosti demence v Sloveniji s pomočjo podatkov zdravstvene statistike. V: Grad T (ur.). ASK 2018: 10. mednarodna konferenca o demenci „Demenca – izziv naše družbe“, 28.–29. 9., Medicinska fakulteta, Ljubljana.

Revija ISIS 2A8ktualnoAvgust/september 2019 Ljubljana: Spominčica - Alzheimer the patient: book of abstracts: internatio- spletnem naslovu: http://www.nijz.si/sl/ Slovenija. 2018, str. 6–7. Dostopno na nal scientific conference, [Novo mesto, 15 pomen-zgodnjega-prepoznavanja-in- spletnem naslovu: https://www.spomin- November 2018]. Novo mesto: Fakulteta -zdravljenja-parkinsonove-bolezni-ter- cica.si/spomincica/wp-content/uploads/ za zdravstvene vede: = Faculty of Health -njene-destigmatizacije. ASK-2018_-Zbornik-povzetkov.pdf. Sciences. 2018, str. 37. 17. Jelenc M., Kostnapfel Rihtar T., Eržen I. 18. Ministrstvo za zdravje. Strategija Dr. Marjetka Jelenc, dr. med. Naraščanje porabe zdravil za zdravljenje obvladovanja demence v Sloveniji do leta Mitja Vrdelja, mag. demence v Sloveniji = Increasing 2020. Dostopno na spletnem naslovu: consumption of medicines for treatment http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov. Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, of dementia in Slovenia. V: Kregar-Veli- si/pageuploads/Demenca/12092016_ dr. med. konja N (ur.). Celostna obravnava strategija_obvladovanja_demence.pdf. pacienta : zbornik povzetkov: mednaro- 19. Pomen zgodnjega prepoznavanja in Nacionalni inštitut za javno zdravje, dna znanstvena konferenca, 15. november zdravljenja Parkinsonove bolezni ter Ljubljana 2018, Novo mesto = Holistic approach to njene destigmatizacije. Dostopno na Zdravstveno varstvo preseglo IF = 1 Znanstvena revija Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zdravstveno varstvo (Slovenian Journal of Public Health) je dosegla dolgoletni cilj Igor Švab, Saša Zupanič prejeli članki, ki so v reviji izšli v V Sloveniji je trenutno 19 znan- preteklih dveh letih. stvenih revij s faktorjem vpliva, od Faktor vpliva tega dve s področja medicine. IF nad Konec junija 2019 je izšel Journal ena je prejelo sedem revij, od tega Faktor vpliva (IF) je sinonim za Citation Reports (JCR) za leto 2018. tudi obe medicinski reviji. kakovostno uredniško politiko in IF za leto 2018 za revijo Zdravstveno visoko znanstveno raven revije. S varstvo je prvič presegel ena (1,074), Kratka predstavitev svojim pomenom in uveljavljenostjo kar je bil naš dolgoletni cilj. Zdrav- revije Zdravstveno faktor vpliva zagotavlja reviji ugled, ta stveno varstvo je v podatkovni zbirki varstvo pa seveda reden in zadosten dotok SSCI uvrščeno v kategorijo PUBLIC, kakovostnih znanstvenih člankov in s ENVIRONMENTAL & OCCUPATIO- Zdravstveno varstvo izhaja od leta tem izbor le najboljših člankov za NAL HEALTH. Skupno je v tej kate- 1962 in danes predstavlja temeljno objavo. IF revij, vključenih v podat- goriji 162 svetovnih revij, Zdravstveno znanstveno revijo s področja javnega kovno zbirko Web of Science (WoS), varstvo je na 133. mestu, kar predsta- zdravja na območju srednje in jugo- se izračunava vsako leto. Izračun IF vlja 4. četrtino te skupine. vzhodne Evrope. pove, koliko citatov so določeno leto Revija objavlja le članke s širšo mednarodno tematiko s področja javnega zdravja in spodbuja objavo Leto Št. vseh Letni IF Letni IF brez 5-letni IF Št. objav Citati za Št. člankov citatov avtocitatov pretekli dva preteklih 2018 28 dveh let 2017 152 34 leti 2016 110 34 2015 72 1,074 0,867 0,728 37 73 68 2014 45 0,620 0,464 0,488 33 2013 54 0,429 0,257 0,344 31 44 71 2012 73 0,203 0,093 0,225 29 2011 35 0,417 0,200 0,333 27 30 70 49 0,732 0,339 0,163 0,142 / 13 64 0,452 0,380 / / 25 60 41 56 8 49 19 42

Revija ISIS Aktualn2o9Avgust/september 2019 rezultatov interdisciplinarnih raziskav na tem področju. Objav- lja predvsem izvirne znanstvene članke, v manjši meri pa tudi sistematične pregledne znanstvene članke in metodološke članke ter vabljene uvodnike. Letno izide okoli 30 znanstvenih člankov. Osip rokopisov presega 80 %. Mejniki revije: 2003: uveden recenzentski postopek, znanstvena revija 2009: vključenost v SSCI in WoS 2010: vključenost v Scopus, spletna izdaja na De Gruyterju/ Sciendu 2011–: faktor vpliva neprekinjeno že osem let; giblje se med 0,16 in 1,074 2012: uvedba spletnega uredniškega programa Editorial Mana- ger 2013: plagiatorstvo – CrossCheck, uvedba predobjav 2014: angleščina, prenovljene pogodbe 2015: vključenost v bazo DOAJ 2016: vključenost v bazo PMC in PubMed 2017: video navodila za avtorje in recenzente 2018: promocija revije na 11. evropski javnozdravstveni konfe- renci v Ljubljani z delavnico o objavljanju javnozdravstvenih znanstvenih člankov 2019: IF preseže 1 Revija Zdravstveno varstvo je indeksirana v številnih podat- kovnih zbirkah: SSCI, JCR, Web of Science (WoS), Scopus, PsycINFO, CAB Abstracts, Global Health, ProQuest, The Sum- mon, Cabell‘s Directory, Celdes, CNKI Scholar, CNPIEC, EBS- CO Discovery Service, Google Scholar, J-Gate, Naviga, Primo Central (ExLibris), SCImago (SJR), TDOne (TDNet), WorldCat, DOAJ, PMC, PubMed. Uredniški, recenzentski in tehnični postopki potekajo po mednarodnih standardih in se nenehno prilagajajo potrebam znanstvenega publiciranja. Vsak tehnično brezhiben rokopis pregledata dva urednika, ki se odločita, ali je rokopis smiselno vključiti v recenzentski postopek. Rokopis recenzirajo trije mednarodno priznani recenzenti, vsaj en recenzent je iz tujine. Recenzentski postopek je dvojno slep in hiter, recenzije pa poštene in konstruktivne. Revija Zdravstveno varstvo se v e-obliki nahaja na spletnih straneh založbe De Gruyter/Sciendo https://content.sciendo. com/view/journals/sjph/sjph-overview.xml in na straneh NIJZ http://www.nijz.si/sl/nijz/revija-zdravstveno-varstvo. Želimo si kakovostnih objav, ki bi reviji Zdravstveno varstvo omogočale nadaljnjo rast in vlogo na področju javnega zdravja v svetu. Zahvaljujemo se vsem avtorjem, recenzentom in tistim, ki so revijo citirali ter nam tako omogočili ta uspeh. Prof. dr. Igor Švab, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Saša Zupanič, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Revija ISIS I3z0EvropeAvgust/september 2019 Zdravje zdravnikov: Skrb za samega sebe je prikrajšana Prevod in priredba: Marjan Kordaš Naraščajoči ekonomski pritisk in pomanj- Za nemške zdravnike, ki trpijo za izgorevan- kanje kadra sodita k razlogom, zaradi katerih se jem, so najbolj obremenjujoče upravne naloge povečuje število zdravnic in zdravnikov, ki so (52 %), preveč delovnih ur (50 %), premalo telesno in duševno preobremenjeni. Letošnje priznanja v socialnem okolju (36 %), prevelika zasedanje se zato spopada s tem težiščem temati- naravnanost k dobičku (32 %), nezadostno ke o zdravju zdravnikov. nagrajevanje (26 %). Simptomi izgorevanja traja- jo pri 60 % že več kot eno leto. »Mnogi zdravniki Zdravniki naj bi bili pozorni na svoje zdravje na delovnem mestu nimajo nobene podpore in ter svoje sposobnosti, da bi zmogli zdravljenje nekateri razmišljajo, da bi medicino opustili. (svojih pacientov) vzdrževati na najvišji možni Delovne razmere za blagostanje zdravnikov in ravni – tako je zapisano v Ženevski deklaraciji iz njihovih pacientov bi se morale globalno bistve- leta 2017. To zveni samoumevno in preprosto, no izboljšati,« ugotavlja Medscape Global. udejanjanje v vsakdanu pa je težavno. Dodatni dejavnik je tudi pomanjkljivo upoštevanje Vir: Deutsches Ärzteblatt, posebna številka vrednot s strani predstojnikov. ob 122. zasedanju nemških zdravnikov 2019 Zdravnica (anestezistka, dejavna na področju Opomba: Ta posebna številka revije Deut- paliativne medicine), ki o tem poroča, je med sches Ärzteblatt je naslovljena Ko delo zdravnike opravljanjem svojega dela – letos malo pred dela bolne (Wenn die Arbeit Ärzte krank macht). velikonočnimi prazniki – nenadoma fizično in Tudi študenti medicine v Nemčiji že opozarjajo, psihično odpovedala. Zaradi akutnih vegetativ- da je »... študij medicine študij, zaradi katerega nih simptomov ter depresivne krize je delovno človek zboli.« obnemogla. Biti zdravnik v prihodnosti: Dežela potrebuje nove izpite Prevod in priredba: Marjan Kordaš »Le 45 % zdravnikov začetnikov (Assisten- Vprašanje je tem bolj pomembno, čim bolj zärzte) meni, da je njihova izobrazba zadostna za se povečuje znanje človeka. V letu 2010 se je začetek delovanja kot zdravnica oz. zdravnik,« znanje podvojilo na vsaka štiri leta. Leta 2020 meni prof. Jana Jünger, direktorica Inštituta za naj bi se znanje podvojilo v 73 dneh. Nihče se ne medicinska in farmacevtska izpitna vprašanje more naučiti vsega. Prof. Jana Jünger kritizira: (IMPP, Institut für Medizinische und Pharma- »V vprašanjih IMPP smo doslej predvsem zeutische Prüfungsfragen) v svojem predavanju postavljali vprašanja o dejstvih (Faktwis- pri glavnem zasedanju MB (Marburger Bund) v sen-Fragen). (V prihodnosti pa) moramo Münstru. Na koncu se je vprašala: »Kaj naj se postavljati takšna vprašanja, ki pri zdravnikih študenti učijo?« prihodnosti spodbujajo sposobnost kliničnega

Revija ISIS Iz Evrop3e1Avgust/september 2019 odločanja.« Delegati so to spoznanje tor; č) nosilec odgovornosti oz. me- o tarifah. Tako sta npr. zagotovljena podprli z aplavzom. nedžer; d) član profesionalnega tima. vsaj dva prosta konca tedna (petek 21.00– ponedeljek 5.00); stanje Predavateljica meni, da se pred- Vir: Marburger Bund Zeitung, št. pripravljenosti (Bereitschaftsdienst) v klinično znanje prehitro pozabi. Vzrok 7/31, maj 2019 povprečju le 4-krat na mesec; natanč- za to je, da v predkliniki poučuje no načrtovanje zdravniškega dela; preveč nemedicincev. »V predkliniki Opomba I: Marburger Bund je povečanje plače zdravnicam in zdrav- potrebujemo več zdravnikov in za to bil ustanovljen leta 1947. Leta 2015 je nikom, če delo na poteka kot načrto- je nujno tudi spodobno plačilo!« imel približno 118.000 članov, pribli- vano, itn. Predavateljica citira raziskavo, po žno 70 % vseh zdravnikov, ki delajo v kateri imajo zdravniki pomanjkljivos- nemških bolnišnicah. Je največja Opomba II: Institut für Medizi- ti: v organizaciji in administraciji (71 prostovoljna zveza zdravnikov v ZR nische und Pharmazeutische Prüfun- %); v clinical reasoning oz. pri pove- Nemčiji in hkrati zdravniški sindikat. gsfragen je bil ustanovljen leta 1972. zovanju znanja (71 %); v odločanju Izdaja glasilo z naslovom MB Zeitung; Sedež ima v Mainzu; njegova naloga (54 %); v načrtovanju terapije (51 %). trenutna številka ima naslov Arztwohl je sestavljanje vprašanj in vrednotenje ist Patientenwohl (Dobro počutje rezultatov pri državnih izpitih. V ta V prihodnje naj bi bile v NKLM zdravnika je dobro počutje pacienta) namen je na voljo tudi ustrezni (Nationaler Kompetenzbasierter ter med drugim poroča o tudi zdrav- katalog. Lernzielkatalog Medizin – Nacionalni niških opozorilnih stavkah v letošnji katalog o učnih ciljih – ki temeljijo na pomladi z več kot 12.000 udeleženih Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, kompetencah – medicina) zdravniko- zdravnikov. Rezultat je nova pogodba dr. med., Ljubljana, ve vloge opisne kot a) znanstvenik; b) zdravstveni svetovalec; c) komunika- [email protected] Novo vodstvo hrvaške zdravniške zbornice Prevedel in priredil: Anton Mesec sistem naj bi preveč temeljil na časovnih normativih in zbiranju žigov, Po lanskih pretresih v vodstvu cah. Doslej so jih dosledno zavračale premalo pa je poudarjeno dejansko hrvaške zdravniške zbornice je bila vse vlade ne glede na njihovo barvo. pridobivanje veščin in kompetenc. nedavno izvoljena nova vodstvena Novi presednik meni, da je prav ta Novi predsednik zbornice meni, da bi ekipa. V tekmi šestih kandidatov za ignoranca oblasti kriva za frustracije predlagani posodobljeni program predsednika je prepričljivo zmagal dr. in demoralizacijo zdravništva, kar specializacij prav tako prispeval, da se Krešimir Luetić in pogumno začel svoj nedvomno prispeva k povečanemu sedaj nezadovoljni mladi ne bi takoj petletni mandat. Prepričan je, da je odhajanju v tujino. V kolikor v pogaja- ozirali proti tujini. zmagal s »politiko brez politike«, tj. njih za kolektivno pogodbo tudi tokrat brez vmešavanja političnih strank ne bodo uspeli, bodo predlagali zakon Komentar: Rdeča nit prispevkov (kar naj bi bilo dokaj neobičajno) in o zdravniških plačah (podoben zakon v glasilu zbornice je nezadovoljstvo da ostaja primus inter pares. V imajo sodniki), ki naj bi vsaj nekoliko zdravništva, ki je odrinjeno od soodlo- uvodnem intervjuju je poudaril dve pomiril članstvo. čanja, ter nemoč pri zadrževanju prioriteti bodočega dela – večjo vlogo mladih, ki odhajajo preko meje. zdravništva pri oblikovanju zdrav- Drugo nerešeno in pereče podro- Hkrati pa se radi pohvalijo z dosežki stvene politike in nujno reformo čje so specializacije. Zbornica je že tistih, ki so se v tujini tudi uveljavili. specializacij. leta 2016 pripravila predlog, ki pa je obležal v neznanem predalu neznane- Vir: Liječničke novine št. 180, Zbornica se že 30 let neuspešno ga ministrstva. V njem so predvidene junij 2019 trudi za uveljavitev kolektivne pogod- korenite spremembe v načrtovanju, be, ki bi omogočila neposredna financiranju in nadzoru izvajanja ter Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., pogajanja zdravnikov o svojih pravi- izbiri akreditiranih ustanov. Sedanji svet., Ljubljana

Revija ISIS 3M2ladi zdravnikiAvgust/september 2019 Pot v prihodnost Tina Bregant Mladi zdravniki Slovenije upamo, da smo v 2. Spremeniti škodljivo zakonodajo Sloveniji končno sprejeli dejstvo, da je zdrav- – Popraviti (morda najlažje razveljaviti) je stvena reforma nujna. Razmere so kritične, čas je pravi; upamo, da sta prisotna tudi politična volja treba izjemno škodljive, represivne zakone, in pogum. Zato smo strnili naša razmišljanja, ki bi sprejete v preteklem mandatu vlade (ZZDej in pomagala mladim zdravnikom bolj samostojno in ZZdrS), ki mladim zdravnikom odvzemajo samozavestno nadaljevati pot zdravnika, zlasti samostojnost in diskvalificirajo njihovo formalno družinskega zdravnika, doma, v Sloveniji. Podpi- pridobljeno znanje. Nujno je odpraviti odgovor- ramo prizadevanja družinskih zdravnikov za nega nosilca, ki mladim specialistom še tri do pet urejanje osnovnega zdravstva v smeri upoštevanja let po specialističnem izpitu jemlje samostojnost. standardov in normativov, ki zagotavljajo bolj kakovostno oskrbo bolnikov in ščitijo tako bolnike – Treba je ukiniti zaveze regijam ali ustano- kot zdravstveno osebje pri zavezi kakovostnemu vam in možnost tožb mladih zdravnikov s strani delu. Glede na to, da je bil že sprejet aneks ena, ki ZZZS. je na novo opredelil mejo obremenitve za odkla- njanje bolnikov pri 1895 glavarinskih količnikih, – Poleg tega je treba posodobiti kazensko mu mora slediti še aneks dve glede polnega zakonodajo in vpeljati nekrivdno odgovornost, financiranja ambulant primarne ravni. Standardi kot jo poznajo zahodne države. in normativi namreč zagotavljajo bolj kakovostno oskrbo bolnikov in ščitijo tako bolnike kot zdrav- – Z vrnitvijo osebnih receptov bi ZZZS stveno osebje pri zavezi kakovostnemu delu. Poleg simbolično lahko pokazal, da imajo mladi zdrav- tega je treba sprejeti dodatne ukrepe: niki določeno strokovno samostojnost in jih 1. U rediti primarno raven zdravstvene zavarovalnica oz. plačnik vidi kot zaupanja vredne delavce. oskrbe 3. I zboljšati delovne pogoje za mlade – Podpiramo prizadevanja družinskih zdravnike zdravnikov za urejanje primarnega zdravstva v – Poskrbeti je treba za dosledno upoštevanje smeri upoštevanja standardov in normativov. delovnopravne zakonodaje za mlade zdravnike, zlasti specializante, ki morajo delati preko – Debirokratizacija je mogoča s prenosom delovnega časa, neredko brez plačila, pogosto nekaterih pristojnosti na druge kadre (npr. nimajo možnosti koriščenja nadur in dopusta. predpis pripomočkov na medicinsko sestro; – Stimulativno plačilo za tiste, ki delajo bolje preverjanje bolniških odsotnosti na administra- in več, je gotovo smiselno. torja). – Urediti je treba tudi sistemska sredstva za izobraževanje mladih zdravnikov, saj sedanja – Ukiniti je treba administrativne in finančne sredstva ne zadoščajo. kazni s strani ZZZS. – Mentorstvo in prenos znanja morata biti iskrena in strukturirana, tako da sta mentor in – Zdravnike iz sekundarne in terciarne ravni mentoriranec ob koncu specializacije ponosna, je treba mobilizirati na primarno raven, vendar da sta sodelovala. pa ne na način, da poslabšamo delovanje terciar- 4. Širše sistemske spremembe ne ravni, od koder nam specialisti pobegnejo, – Urediti je treba digitalizacijo zdravstva, ne pač pa s stimulativnimi ukrepi primarne ravni: pa spodbujati birokratizacije in administracije. Z npr. dvig osnovne plače mladim zdravnikom spe- digitalizacijo bodo zdravniki lahko spremljali cialistom primarne ravni za tri do pet plačnih svoje delo in zasnovali akademsko zanimive razredov, kar pomeni dejansko malenkost višjo raziskave tudi na primarni ravni. osnovno plačo kot za enako delo na sekundarni – Hkrati je treba vzpostaviti sistem kakovosti ali terciarni ravni. in varnosti, ki bo bolnikom omogočal bolj kako- vostno in varno zdravstveno oskrbo. Ko bomo – Poleg tega je treba urediti delovne pogoje, vedeli, kdo dela dobro in kdo slabo, se bomo tudi kamor med drugim sodijo že prvi ukrepi seda- v zdravstvu lažje izognili političnemu kadrova- njega ministra. Nujna je tudi ureditev določenih nju. dežurnih mest in prekrivanja delovišč.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iAvgust/september 2019 – Mladi so danes podjetni in – Nujna je tudi vzpostavitev nagrajujoča pot. Ne želimo pa na tej digitalno pismeni. Zato si želijo precej plačnega sistema, ki bo omogočal poti izgubiti samih sebe in izgoreti. več samostojnosti pri delu. Odpreti nagrajevanje tistih, ki delajo bolje in Zato želimo, da vlada nadaljuje z jim je treba možnosti za koncesije in več. Če ni drugih možnosti, je treba ukrepi, ki jih je začela uresničevati. morda celo zasebne prakse. Tu je razmišljati o izstopu iz trenutnega Tudi potovanje, dolgo tisoče kilome- potreben širši dogovor, saj si ne enotnega plačnega sistema. trov, se začne s prvim korakom; naj želimo popolnoma državnega zdrav- sledijo še drugi. stva, hkrati pa vidimo, da so se ob Ob tem velja poudariti, da nihče državnem zdravstvu razbohotile tudi od mladih zdravnikov ni izbral medi- Dr. Tina Bregant, dr. med., ZD Kamnik popolnoma samoplačniške storitve, ki cine zato, ker bi želel biti bogat in in CIRIUS Kamnik, sodijo v zdravstveno domeno: plačilo živeti lagodno življenje. Celo več, za fizioterapevtskih in psihoterapevtskih medicino smo se odločali po večini [email protected] storitev, slikovna diagnostika ipd. zato, ker želimo pomagati ljudem in se ob tem zavedamo, da je to težka, a BioCamp 2019 – interdisciplinarna udeležba na področju digitalizacije in nevrologije Kristijan Skok, Jurij Zdovc mezniki smo ob tem dobili priložnost Avtorja prispevka (z leve Jurij Zdovc, vpogleda v raziskovalno in mednaro- Kristijan Skok). Živimo v času, ko tehnologija in dno poslovno okolje farmacevtske znanost iz dneva v dan hitreje napre- industrije. Skovali in navezali smo dujeta. Ob tem se množijo informacije stike s kolegi, ki se ukvarjajo s podob- in zahteve po njihovem poznavanju in nimi ali popolnoma drugačnimi uporabi. Posledično je v vsakdanjiku, dejavnostmi/raziskavami. Interdisci- v raziskovalnem okolju in tudi v plinarnost je bila zagotovljena z kliniki pomembno imeti interdiscipli- mednarodno udeležbo posameznikov narno skupino posameznikov z z najrazličnejšimi poklici s področij: različnimi znanji, ki drug drugega molekularna biologija, genetika, dopolnjujejo in se motivirajo. Letos je farmacija, biologija, (bio)kemija, bil v Ljubljani od 19. do 21. maja ekonomija, pravo in tudi medicina. organiziran deveti Regijski BioCamp® Izmed več kot 150 študentov iz 19 (Lek, član skupine Sandoz). Osrednja držav so organizatorji izbrali 35 tematika BioCampa je bila predstavi- najbolj perspektivnih bodočih stro- tev novosti v inovativni in generični kovnjakov z univerz iz Slovenije, farmacevtski industriji ter globalnih Avstrije, Francije, Grčije, Hrvaške, izkušenj v razvoju zdravil s posebnim Italije, Nemčije, Nizozemske, Severne poudarkom na razvoju nevroznano- Makedonije, Srbije, Turčije in Velike sti znotraj družbe Novartis, zdravlje- Britanije. Med predstavniki iz Slove- nju multiple skleroze (MS) in nije sva bila tudi avtorja tega sestavka. razvoju terapevtske digitalizacije. Po spoznavnem nedeljskem Organizatorji so zapisali: »Regij- popoldnevu v Ljubljani smo imeli ski BioCamp je tridnevni forum, na udeleženci intenziven in zanimiv katerem se najboljši študenti, ki so ponedeljkov program predavanj izbrani, srečajo s priznanimi strokov- priznanih slovenskih in tujih strokov- njaki in vodilnimi managerji.« Posa- njakov. Po uvodnem govoru gospe dr. Darje Ferčej Temeljotov in vodje globalnega razvoja v Sandozu

Revija ISIS M34ladi zdravnikiAvgust/september 2019 Po skupinah porazdeljeni udeleženci Regijskega BioCampa 2019. dr. Subodha Deshmukha smo prisluh- (angl. CGRP – calcitonin gene related posamezniki so bili Alen Krajnc, Staša nili predavanju na temo digitalizacije peptide). Receptor za CGRP je lociran Stanković, Ardita Veseli in Jurij zdravil o prvem digitalnem tera- na mestih, ki so pomembna za patofi- Zdovc (avtor). pevtiku (angl. Prescription Digital ziologijo migrene, kot je trigeminalni Therapeutic – PDT) na recept za ganglion. Zdravilo je namenjeno kot Udeleženci smo se v času foruma zdravljenje odvisnosti od opioi- profilaksa za zdravljenje migrene pri spoznali z nekaterimi novostmi na dov, ki temelji na kognitivni vedenj- bolnikih, ki imajo najmanj štiri področju farmacevtske industrije in ski terapiji. Aplikacija, imenovana migrenske dni na mesec. Svojo farmakoekonomskih pristopov. S tem reSET-O® (Pear Therapeutics in neprijetno izkušnjo in težave, poveza- smo pridobili enkraten neposredni Sandoz), je bila potrjena s strani ne s to boleznijo, je predstavila tudi vpogled v delovanje farmacevtske Ameriškega vladnega urada za zdravi- bolnica z migreno, ki je poudarila industrije, kar je bilo resnično vzne- la in prehrano (FDA) po uspešni prednosti zdravljenja z novimi zdravi- mirljivo. Najpomembnejša pa je bila randomizirani študiji, v kateri je bil li in vpliv na močno izboljšano poču- izkušnja sodelovanja in dela v skupini. dokazan pozitiven učinek standardne tje. Spoznali smo, kako so člani skupine terapije v kombinaciji s to dodatno pri projektu med seboj povezani in terapevtsko modaliteto. Po predavanjih smo bili razdeljeni odvisni drug od drugega ter kako po skupinah in imeli predstavitev pomembna sta dobra komunikacija in Predavali so tudi specialisti naloge. Prvič v zgodovini BioCampa medsebojno spoštovanje. Še tako nevrologije prof. dr. Zvezdan smo se nato preizkusili v snovanju sposobni in prizadevni posamezniki Pirtošek (predstojnik Katedre za praktičnega projekta, temelječega na namreč sami ne morejo izpeljati nevrologijo, Medicinska fakulteta, realnem primeru s področja digitalnih naloge. Dogodek je v celoti zaznamo- Univerza v Ljubljani), prof. dr. terapevtikov v okviru Novartisovega val ekipni duh, zmagovalna skupina David Leppert (Oddelek za nevrolo- inštituta za biomedicinske raziskave. pa je najbolje izkoristila in povezala gijo, Univerzitetna bolnišnica Basel) Naloga je zahtevala zasnovo digitalne znanje in sposobnosti vseh članov. in asist. dr. Andrej Fabjan (Nevro- rešitve, ki bi bolniku z MS olajšala Sodelovanje na Regijskem BioCampu loška klinika, UKC Ljubljana). Po vsakdanjik in s tem dvignila kakovost nama je pomenilo izziv in izkušnjo, ki uvodnem predavanju prof. dr. Pirto- življenja. Delo je od udeležencev nama bo najbrž prišla prav pri nadalj- ška o nevroznanosti sta sledili preda- zahtevalo tudi način podjetnega njem delu in ustvarjanju kariere. vanji o novostih na področju MS in razmišljanja, saj smo morali predlaga- serumskega biomarkerja NFL (angl. ti način implementacije in poslovni Kristijan Skok, dr. med., Medicinska neurofilament light) za spremljanje model, s katerim bi prepričali komisi- fakulteta Univerze v Mariboru, Inštitut bolezenske aktivnosti MS. Prav tako je jo in vlagatelje, da je izdelek vreden bil izpostavljen pomen NFL v sklopu investicije. Skupine so svoje zasnove za biomedicinske vede, UKC Maribor atrijske fibrilacije. Sklop nevroloških rešitev predstavile članom strokovne Asist. Jurij Zdovc, mag. farm., tematik se je zaključil s predavanjem komisije, ki so ocenili delo. Na za- o zdravljenju migrene in delovanju ključnem dogodku je komisija podeli- Fakulteta za farmacijo Univerze v enega izmed novejših zdravil erenu- la nagrado ekipi, ki je predstavila Ljubljani, Katedra za biofarmacijo in maba, humanega monoklonskega najboljši projekt, in nagrade posame- protitelesa, ki se veže na receptor za znikom, ki so med vsemi udeleženci farmakokinetiko peptid, povezan z genom za kalcitonin izstopali. Med najboljšimi izbranimi

Revija ISIS Foru3m5Avgust/september 2019 Komentar k zapisom Isis, julij 2019, št. 7 Marjan Kordaš Str. 9: Za ta prestop nisem vedel, Str. 24: Tokrat se mi zdi, da ne Str. 65: Ne le opis, kaj je lakota, a je zdaj pretresel tudi mene. Vendar gre le za en, temveč za več skokov čez temveč tudi izvrstna primerjava se prof. Tul Mandić v Postojni očitno planke. Koliko (kako daleč) je treba življenja nekoč in zdaj. dobro počuti in zagotovo bo delala skočiti oz. skakati, da se »cedita med tako dobro kot prej! in mleko« ... Str. 82: Zavodnik v bistvu pove, da sistem, ki zagotavlja enakoprav- nost, skoraj zagotovo ni hkrati pravi- čen. O privatizaciji in svobodi bolnika Krištof Zevnik kih svobode, dobili zakonske rešitve, V ta model planiranja zdravstva so ki izključujejo svobodo bolnika in se vključili tudi preprodajalci zdrav- Svoboda zdravnika oziroma zdravnika. Namesto da bi zdravnik in stvenega materiala. Prek dogovorne zdravniškega poklica je nepreklicno bolnik svobodno gradila medsebojni ekonomije, zavite v plašč zakonske povezana z dostojanstvom bolnika. Z odnos, zavarovalništvo pa bi uresniče- regulative, sklepajo tudi večletne nepristranskim in svobodnim odloča- valo in nadzorovalo pravice in dolžno- preprodajalske pogodbe v skladu s njem o zdravljenju bolnika zdravnik sti tega odnosa, smo nadaljevali centralno planiranim številom bolni- ohranja dostojanstvo bolnika. Z centralnoplanski model ureditve kov, ki danes sploh še niso bolni. Vse dejanjem zaupanja sta povezana v zdravstva. to se navidezno usklajuje z vsakole- nedeljivo celoto. tnim dogovorom med deležniki v Centralnoplanski model zdrav- zdravstvu. Če povzamem misli ustavnega stva pomeni, da se država oziroma pravnika ddr. Klemna Jakliča o njena edina zavarovalnica vsako leto Centralnoplanska ureditev zdrav- svobodi, je ta sestavljena iz treh odloči, koliko ljudi bo zbolelo in kdo stva je dokazano neuresničljiva in osnovnih gradnikov: uveljavljanja vse bo te ljudi zdravil. Vendar človek škodljiva. Ker krši svobodo posamez- lastne volje, svobodnega sodelovanja ni bolan na ukaz države. Človek je nika in ker povzroča večstomilijonsko v življenju in zmožnosti upoštevanja samo bolan. In želi primerno oskrbo gospodarsko škodo državi, torej moralnih zakonov, ki jih nosimo v v primernem času. Ne čez dve ali tri posameznikom, ki so jo ustanovili z sebi. leta. V tem modelu zdravstva smo namenom boljšega upravljanja. namesto posameznega zdravnika Zdravniki že vsaj desetletje neslišano Definicija svobode ima izreden dobili izvajalca. Za državo ni po- opozarjajo, da centralnoplanski model pomen. Njene osnovne sestavine membno, kdo je zdravnik bolnika, ustvarja in krši pravice bolnikov in uresničuje država. Na dojemanju in ampak samo, kdo je brezosebni zdravnikov. Posluha ni nobenega, ker uresničevanju teh treh gradnikov izvajalec, ki bo izdal račun po vnaprej zdravnik in z njim bolnik trčita v svobode temelji sodobna demokratič- določenem številu bolnih ljudi. ključno oviro svobodnega delovanja. na družba. Žal nam teh osnovnih Izvajalec je lahko kdorkoli. Največ- Politično večino. Politična večina ni konceptov svobode ni uspelo udejanji- krat in najbolj zaželeno pa je to ustvarila novih zakonov v zdravstvu, ti v zakonih in pravilih na področju betonska zgradba brez duše in srca, z ki bi odražali svobodo posameznika, zdravstva. Namesto tega smo prevzeli državno izbranim upraviteljem. ampak je samo prilagodila zakone iz in celo prepisali zakone iz nekdanje prejšnjega nedemokratičnega režima. socialistične države. Tako smo iz ustave, ki temelji na osnovnih gradni- Politična večina ne promovira in ne uresničuje idej, ki bi bolnika in Objavljeno na spletni strani: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/o-privatizaciji-in-svobodi-bolnika-198861.html, 29. 6. 2019

Revija ISIS 3F6orumAvgust/september 2019 zdravnika postavile na prvo mesto. posvetovalna telesa. Vse to je navide- naše države in s tem posameznika. Namesto tega s pomočjo medijev, v zni diskurz, ki ga mora izvajati zaradi Torej tudi zdravnika. Pot do svobode širšem pomenu besede, diskvalificira lastne politične higiene. Na koncu bolnika in zdravnika je izključno v zdravnike, jih označuje za pridobitni- vseh »dogovorov« sklene tako, kot je upoštevanju njenih osnovnih gradni- ke, privatizatorje in nasprotnike treba, in s tem ohrani model lastnega kov: uveljavljanje lastne volje, svobo- bolnikov. Hkrati pa poveličuje posa- političnega štiriletnega preživetja. dno sodelovanje v življenju in zmo- meznike, ki zagovarjajo preživeli Dokaze za tako delovanje najdete v žnost upoštevanja moralnih zakonov, centralnoplanski model zdravstva. spremenjenih in dopolnjenih zakonih, ki jih nosimo v sebi. Rešitev sloven- Sporočila politične večine v ospredje ki omejujejo svobodo zdravnika in skega zdravstva je preprosta. nenehno postavljajo zdravnika kot bolnika. Dokaze najdete v zdravstveni odgovornega za tisoče in tisoče zakonodaji, neusklajeni z evropskim Bolnik je upravičen do povračila čakajočih. Odgovornost za to pa pravnim redom. Bolnik, ki vloži zahte- stroškov ne glede na to, kdo ga zdravi. nosita izključno politična večina in vek za povračilo stroškov zdravljenja v V resnici pa je pot do rešitve dolga in njen izbrani zavarovalni sistem. Sloveniji, doživi takojšnjo zavrnitev. S nepregledna. Ključno vlogo na njej Odgovornost zdravnika je, da zdravi pritožbo pa doživi večletno procesno bodo imeli posamezniki, združenja in bolnika. pot. izobraževalne ustanove, ki bodo zagovarjali ideje, ki zagovarjajo Država je odgovorna za upravlja- Namerna hipernormiranost in svobodo posameznika. Tako se bo nje in uresničevanje pravic posamez- zapletenost postopkov izčrpata sleher- ustvarila nova generacija razmišljujo- nikov. Država in politična večina sta nega bolnika. Dolge čakalne dobe čih in samozavestnih posameznih tisti, ki morata postaviti sistem, ki bo človeka silijo, da opravi potrebno državljanov, ki se bodo lahko uprli čim bolj odražal svobodo zdravnika in storitev pri zasebnem zdravniku. Ker politični večini. Konec te dolge poti bolnika. Za korenito spremembo ne more uresničiti pravice, ki mu jo lahko pričakujemo šele, ko bo upra- potrebujemo večino, ki bo izvoljena obljublja politična večina, se je primo- vljanje države dobila politična večina, zaradi rešitev, ki jih ponuja pred ran zdraviti zasebno – privat. To je ki si je zaupanje pridobila z uresniči- volitvami. V Sloveniji politična privatizacija. Politična večina je tvijo množice idej, ki zagovarjajo večina ne ponuja idej in rešitev sprivatizirala zdravstvo. Ista večina, ki svobodo zdravnika in dostojanstvo pred volitvami. Z veseljem pa se se hkrati bori proti privatizaciji. bolnika. o zdravstvu pogovarja po voli- tvah. Vse to se dogaja, ker smo kot Krištof Zevnik, dr. dent. med., družba v razvoju samostojne Slovenije Ordinacija Zevnik, Ig, Tako že 25 let izvaja analize in spregledali osnovne gradnike svobo- [email protected] ustanavlja razne komisije, odbore in de, ki v temelju odražajo delovanje Zakaj je pomembno, da se naslednje leto udeležimo Parade ponosa v čim večjem številu? Miloš Židanik njem ter z neko dobrohotno strpno- na začetku podelili pisna navodila stjo. Tematika pravic živali se jih ni glede obnašanja v primeru pričakova- Letošnja mariborska Parada najbolj dotikala in mi smo preprosto nih provokacij skupaj s priporočilom, ponosa je bila prva v našem mestu, glasno vpijoče šli mimo. da ob koncu parade pospravimo vse sicer pa tretji aktivistični shod, na zastave, broške, zapestnice in paradne katerega sva šla s soprogo. Prva dva Tokrat je bilo drugače. Že napoved majčke ter da zapustimo prizorišče sta bila za osvoboditev živali – v Viol, da se bodo fizično lotili udele- brez njih. Ker nas na poti domov ne Ljubljani in Zagrebu. Oba sta bila žencev, je dala shodu poseben ton. morejo več varovati. Policisti, ki smo nekoliko (pre)glasna, ljudje so nas Posebnost je bila, da so organizatorji jih srečali, so bili drugačni, kot sva jih opazovali s presenečenjem in zanima- bila vajena na prejšnjih shodih. Bili so policisti v oklepih (tudi ramenskih),

Revija ISIS Foru3m7Avgust/september 2019 nekateri na konjih, in varnostniki niso naslednjo. Dokler ne bo samoumevno manjvrednosti iluzijo, da je vreden bili udeleženci shoda z rokavnim srečati par z roko v roki v parku, ki ju več, kot mu pravijo njegovi občutki. trakom, temveč mrki, v črno oblečeni, bo družil samo mir in ljubezen. Ko bo po glavi pobriti profesionalci. Med spolna usmerjenost ter odnos do Tisto, kar je prekrito s teorijo vrsticami je bilo slišati, da je organiza- lastnega telesa nekaj samoumevno humanističnih ved in očem dobro tor že mislil shod odpovedati zaradi osebnega, ne pa nekaj, kar tako očitno skrito, pa je dejstvo, da smo ljudje v varnostnih tveganj, a je za dodaten ogroža obstoj večinskih heteroseksu- osnovi zelo agresivni. Ljudje smo zagon poskrbela angleška veleposlani- alcev. ljudje zaradi socializacije, ki je agre- ca, ki je prepričala še tri kolegice – sivna. Drugi nam govorijo, kako ameriško, nizozemsko in francosko Kako lahko nekoga moti spolna moramo misliti in čutiti, kako se veleposlanico, da so se vse štiri usmerjenost nekoga drugega? moramo obnašati in kakšne odločitve udeležile shoda. S tem so poskrbele za sprejemati, da bomo – ljudje. Če resnejše varovanje shoda. Ta je bil Če pogledamo tisto, kar je najbolj socializaciji ne sledimo, takoj sledi tudi presenetljivo kratek. Pohod po na dlani – kot družba smo se zavezali izguba ljubezni. Več agresivnosti smo ulicah je trajal 15 minut. Priprava na k enakopravnosti in to zavezo celo bili deležni med našim razvojem, več Glavnem trgu je trajala eno uro, zaupali Ustavi. In, ja, kar mene ne agresivnosti je v nas v odrasli dobi. Če program na Trgu svobode kakšnih 45 ogroža, se me ne tiče. Če moje pravice nam ni treba prevzeti odgovornosti za minut in potem je bilo shoda konec. do miru in osebnega prostora niso svoje odločitve, so te – agresivne. Na Ves čas je bilo vzdušje povezujoče kršene, nimam nobenega upravičene- to je s svojim performansom Rhythm prešerno z nekaj glasnih provokacij ga razloga za napad na drugo osebo. O zelo dobro opozorila Marina Abra- od strani. mović že leta 1974. In ko se pripadnik Tisto, kar je najbolj očitno in na večinskega ljudstva spravi na pripa- Ena teh provokacij je priletela površini kot razlog za homofobijo, je dnika manjšine, se nanj spravi, ker soprogi v obraz. Hodila sva skupaj, se dejstvo, da naš seksualni razvoj meni, da mu ne bo treba prevzeti držala za roke, zraven je bil najin sin, običajno poteka od avtoerotičnosti odgovornosti za lastno dejanje. Zato nakar pride do soproge nek moški in preko homoerotičnosti do heteroero- so ruski bogataši med vojno hodili ji ob jasnem verbalnem zgražanju tičnosti. V vsakem od nas so ostanki streljat Sarajevčane proti plačilu. Zato pljune v obraz. Zanimivo je, da si ta prvih dveh razvojnih faz, tudi če smo so nekateri policisti tako agresivni do človek ni izbral koga od udeležencev prispeli do heteroerotičnosti. In, ja, migrantov. In zato so nekateri pripa- parade, ki je očitno istospolno usmer- na površini je, da je agresija, ki jo nek dniki večine tako agresivni do šibkejše jen (teh je bilo kar nekaj), ampak moten človek usmerja proti istospolno manjšine – do žensk, do otrok, do nekoga, ki to zelo očitno ni. Nekoga, usmerjenim, usmerjena proti njego- živali in do drugače spolno usmerje- ki istospolno usmerjene sprejema kot vim lastnim zatrtim impulzom. Če nih. Ker so lahko. Tu smo kot posa- sebi enake in se mu zdi pomembno, sem proti gejem, torej nisem gej. mezniki nemočni. Ker gre za splošen da to izrazi s svojo prisotnostjo na Primitivna logika primitivnih in večinski pojav. Edino, kar lahko Paradi. nebudnih ljudi. storimo, je, da na to opozarjamo. In da na naslednjo Parado ponosa Če si je to dovolil storiti ob množi- Tisto, kar je bolj očem skrito, so pridemo vsi. Da drugače spolno ci policistov, redarjev in ob skoraj 800 lastni občutki manjvrednosti in usmerjeni ne bodo več manjšina. udeležencih Parade, koliko prej si to sramu. Sram ruši socialne mostove in Skupaj z vsemi nami bodo večina. In dovoli ob osamljenem paru brez človeka vodi v osamo. Eden treh ko bodo »tisti drugi« v manjšini, ne spremstva na mariborskih ulicah! obrambnih mehanizmov ljudi, ki bodo več povzdigovali glasu. Ker bodo poznajo sram, je poseganje po nasilju. morali prevzeti odgovornost za svoja So trenutki, ko je dobro pogledati Če je bil nekdo zasramovan, sedaj dejanja. stran, ker se nas neka dinamika ne zasramuje druge, da si povrne obču- tiče. A ob tem izrazitem sovraštvu, ko tek moči in se vrne v nek družbeni Mag. Miloš Židanik, dr. med., si določeni posamezniki dovolijo krog. Ni naključje, da so bili v Maribo- Psihiatrična bolnišnica Ormož, misliti, da se to, v koga se nek tretji ru najbolj glasni nasprotniki Parade človek zaljubi in kak odnos ima do ponosa prav Viole. Če je tvoja najpo- [email protected] sebe, njih kakorkoli tiče in odločitve membnejša stvar v življenju nogome- drugih jemljejo osebno, ne smemo tna tekma in če se »zvestoba do pogledati proč. Vsak od nas je nekje v groba« veže na nogometni klub (!), si manjšini. Dejstvo je, da se je lažje lahko predstavljamo, da je hierarhič- boriti za pravice drugih kot za lastne, na lestvica vrednot teh ljudi hudo ker smo pri boju za lastne pravice kratka in da o smislu lastnega obstoja čustveno preveč vpeti v dinamiko. (še) niso (prav dosti) razmišljali. Najmanj, kar lahko storimo, je, da Potlačevanje drugih pripomore pridemo na naslednjo Parado. In ublažiti lastne občutke manjvrednosti in tako dobi človek z občutkom

Revija ISIS I3n8tervjuAvgust/september 2019 Nobena vlada v Evropi ne bi smela načrtovati zdravstvene reforme brez aktivnega sodelovanja z zdravniki Andreja Basle Predsednica, kaj je po vašem mnenju trenutno zaposlenih, lotili smo se tudi nekaterih najbolj najbolj pereče vprašanje za zdravnike in zborni- pomembnih zborničnih pravilnikov. Čeprav se co? zdi, da so ti le nepotrebna birokracija, brez njih ne moremo učinkovito izpolnjevati pooblastil, ki Najpomembnejše trenutno dogajanje je okoli jih imamo. Kolegi zobozdravniki so se pripravlja- Aneksa št. 2 in s tem povezane nesposobnosti li na možnost odcepitve, hkrati pa smo jim politike, da bi zdravstvu dodelila dodatni denar, omogočili visoko stopnjo avtonomije tudi v s katerim bi lahko premostili najbolj problema- aktualnih razmerah. tične ovire. Naša osnovna naloga – približati zbornico Smo v tretjem letu vašega mandata. Kako bi članstvu – kaže premike v tej smeri. Številne opisali spremembe, ki so se zgodile v zdravniški dejavnosti, v katerih lahko najde svoje mesto zbornici v tem času? vsak član, prispevajo k temu, da se bolje pozna- mo med seboj in ugotavljamo, kaj se da naredi- Moja ekipa, če jo smem tako imenovati, ti in kje smo dokaj nemočni. Tako je težko deluje v okviru osnovnih načel medsebojnega razumeti, da nismo bili bolj uspešni pri zako- spoštovanja in upoštevanja dostojanstva vsakega nodajnih postopkih, ki so v mandatu prejšnje posameznika. Iz teh izhodišč smo se lotili spre- vlade prinesli vrsto negativnih sprememb, na minjanja odnosov in aktov. Trudimo se, da smo katere smo opozarjali tako v zbornici kot v pri svojem delu učinkoviti. Morali smo posodobi- okviru drugih zdravniških organizacij. Sedanja ti večino notranjih aktov o delovanju zbornice in Ocena dela odborov Zdravniške zbornice Slovenije Z delom katerih odborov ste najbolj opravljenih posvetov, vse to z izraza njihova strokovnost, občutek namenom, da so postopki čim bolj odgovornosti in predanost temu zadovoljni? jasni, razumljivi in dostopni vsem delu. članom. Težko je narediti vrstni red, kdo Odbor za pravno-etična je najboljši, kdo je največ naredil. Ogromno dela je opravil tudi vprašanja se ukvarja s posame- Svet za izobraževanje zdravni- Odbor za strokovno-medicin- znimi primeri pritožb pacientov, kov je opravil ogromno delo pri ska vprašanja, ki rešuje pritožbe predvsem zaradi domnevno neu- izboljšanju postopkov v zvezi s zoper delo naših članov in skrbi za strezne komunikacije zdravnikov specializacijami. Uredili smo tudi izvedbo rednih in izrednih nadzo- in zobozdravnikov, veliko pozorno- postopke v zvezi z imenovanjem rov. Ob tem iščejo smiselne rešitve sti pa namenja pripravi stališč o nacionalnih koordinatorjev in za bolj učinkovite modele nadzorov, posameznih pomembnih temah, poskrbeli za bolj dosledno preverja- ki naj bi služili predvsem izboljševa- ki se tičejo vseh članov zbornice. nje kakovosti specializacij. Na novo nju kakovosti in varnosti, ter skupaj Tako so se oblikovala stališča do je postavljen postopek akreditacije s pravno službo pripravljajo predlo- evtanazije, o korupciji, cepljenju učnih ustanov. Veliko uporabnih ge za ureditev nekrivdne odškodnin- in še nekaj drugih tem, o katerih informacij si obetamo tudi od ske odgovornosti. Navdušuje me so stališča še v fazi posodobljenega e-lista in uporabno- njihov način dela, kjer pride do oblikovanja. sti m-lista za sprotno vpisovanje

Revija ISIS Interv3ju9Avgust/september 2019 vlada in minister za zdravje sicer bo sprejela vlada, ne bo dovolj blizu zagotovilo dovolj denarja za investicije, obljubljata spremembe, vendar teh pričakovanjem zdravnikov? za skrajšanje čakalnih vrst in za ni na vidiku. pošteno plačilo zaposlenih v zdravstvu. To, da bi se stvari premaknile v Kaj od Aneksa št. 2 pričakujejo pozitivno smer, zahteva veliko politič- Ali so pogajanja za Splošni dogovor zdravniki? nega poguma in usklajenega delova- (SD) sploh smiselna in učinkovita, če nja koalicije. Če vlada tega poguma ne na koncu o vsem odloča vlada? Pričakovanja zdravnikov in vseh bo izkazala, bo treba javnosti, pred- izvajalcev zdravstvene dejavnosti so, vsem pa pacientom pojasniti, da Proces priprave SD izgleda tako, da se povečajo sredstva za že utečene pravic, ki so jim sicer zagotovljene z da se nekje nekomu nekaj vzame, da vrste obravnav in tudi za skrajševanja zakonom, ne bodo mogli več uresniče- se da drugim. Veliko razporejanja predolgih čakalnih dob. Želijo tudi, da vati. denarja poteka na osnovi indeksira- bi na podlagi novih obračunskih nja, kar je zelo blizu preživelemu tipu modelov financiranje storitev postalo Koliko denarja bi bilo potrebno po planskega gospodarstva, ne pa aktual- bolj pregledno, predvsem pa bolj oceni zbornice za ureditev razmer? nim potrebam prebivalstva. Prej, predvidljivo. skozi oči zunanjega opazovalca, so se Meja, ki se zdi realna in učinkovita, mi ta pogajanja zdela farsa. Zdaj, ko Koliko je možnosti, da ta rešitev, ki jo je okrog 500 milijonov evrov letno v sem aktivno udeležena, pa vedno bolj naslednjih treh letih. S tem bi se spoznavam, kako nujna je korenita sprememba v načinu financiranja zdravstva. Bolj nazorno povedano – potrebna je ukinitev dosedanjega načina razdeljevanja denarja. Potre- bujemo zakonodajo, ki bo zagotavlja- la, da denar sledi pacientu. Na Portugalskem je ministrstvo tisto, ki odloča o financah, in ne zdrav- stvena zavarovalnica. Bi bil tak model za Slovenijo bolj primeren? Ko to poslušamo, bi si želeli, da bi imelo ministrstvo več besede. Vendar je lahko to v naših razmerah tudi tvegano. Z menjavo vlade bi se lahko tok denarja hitro usmeril drugače in Odboru za osnovno zdrav- čakalnih dob, je seznanil tudi MZ. spremembe v številu in kakovosti stvo je uspelo povezovanje članov Poleg tega se je ukvarjal s problema- opravljenih strokovnih nadzorov, okrog različnih vsebin, predvsem na tiko aktualne zakonodaje. S svojo veliko je bilo srečanj z odločevalci na področju družinske medicine, dejavnostjo je seznanil tudi nekatere MZ in ZZZS. Še posebej pa bi rada ginekologije in pediatrije v primar- poslanske skupine. opozorila na njihov zobozdravniški nem zdravstvu ter cepljenja in bilten, ki izide v e-obliki približno medicine dela, prometa in športa. Odbor za socialno-ekonom- enkrat mesečno. Z vsemi temi Vključil se je tudi v izvajanje aktiv- ska vprašanja sproti rešuje vloge s dejavnostmi so dosegli visoko stop- nosti za zmanjšanje škode zaradi svojega področja dela. Pomembno je njo avtonomije znotraj naše skupne alkohola, debelosti in ozaveščanje o prispeval tudi k ustanovitvi delovne zbornice. V prihodnosti se bodo motnjah spanja. skupine upokojenih zdravnikov in lahko odločali o morebitnih nadalj- zobozdravnikov. njih korakih. Tudi z delom tega Odbor za zasebno dejavnost odbora sem zelo zadovoljna. je v luči reševanja problema dolgih Delovanje Odbora za zobo- čakalnih dob pripravil pregled in zdravstvo je zaznamovalo novo in Ali kateri od odborov za zdaj ni analizo razpoložljivih kapacitet pri energično vodstvo, ki se je lotilo izpolnil pričakovanj? zasebnih zdravstvenih izvajalcih. S številnih projektov – od izobraževal- podatki o tem, da bi bili zasebniki nih do zakonodajnih. Posebej so se Edini odbor, ki ni v celoti izpolni pripravljeni prevzeti večjo vlogo pri angažirali pri iskanju rešitev za mojih pričakovanj, je Odbor za bol- skrajševanju nedopustno dolgih ustanovitev samostojne zobozdravni- nišnično zdravstvo. ške zbornice. Zelo opazne so tudi

Revija ISIS I4n0tervjuAvgust/september 2019 bi se celoten sistem destabiliziral. stvenega sistema, imajo pa dovoljenje valci hitro ugotovili, kako bi zmanjšali Zato menim, da je potrebna kombina- za delo s strani ministrstva za zdravje. administrativne obremenitve. Poja- cija obojega. snjevanje pravic pacientom bi lahko v Zakaj politika, ko se iščejo rešitve za celoti prešlo na osebje ZZZS, ne pa da Izredna skupščina je bila sklicana z nedopustno dolge čakalne dobe, zdravnik razlaga pacientu, kaj mu pri- eno samo temo – dekompenzacijo vedno presliši, da določene kapacite- pada in kaj ne. Dosedanji predlogi z slovenskega zdravstva. Kaj so bila te v zasebnem zdravstvu so? njihove strani kažejo nekaj pripravlje- ključna opozorila in sklepi? nosti za spremembe, a za večino zdrav- Občutek imam, da se odločajo in nikov ne pomenijo bistvenega zmanj- Izredna skupščina je bila zadnji v sprejemajo ta stališča brez resničnega šanja administrativnih obremenitev. vrsti dogodkov in srečanj na temo poznavanja, kako deluje naš zdrav- reševanja zdravstvenega sistema. Že stveni sistem. Koncesije povezujejo z Skupščina zdravniške zbornice je prejšnja vodstva zbornice in Koordi- zasebništvom, čeprav vemo, da se potrdila finančno poročilo za lani, nacija zdravniških organizacij (KZO) njihovo delo financira iz javnih kako je poslovala zbornica? so že vsaj 10 let opozarjali na težave. sredstev. In tudi ne prisluhnejo našim Opozorila so enaka: da brez dejavnega predlogom, da bi bil najboljši sistem Če pogledamo poročilo za leto sodelovanja zdravništva ne bo mogoče tisti, ki bi izkoristil vse kapacitete, ki 2018, vidimo, da smo poslovali obvarovati zdravstvenega sistema so na voljo, ter med njimi izbral pozitivno, kljub znižanju članarin. pred razpadom. Pred tem je zdravni- najbolj kakovostne in učinkovite. Čeprav je zgradba zbornice stara šele ška zbornica o posledicah sprememb Kombinacija javnega in zasebnega 10 let, smo morali izvesti večja popra- zakonodaje iz leta 2017 letos pripravi- zdravstva se je v Evropi izkazala za vila in vzdrževalne posege, ki jih leto la dve javni tribuni, na kateri je najbolj uspešen model. Seveda pa od pred tem še nismo mogli v celoti povabila vse deležnike: MZ, ZZZS, vseh deležnikov zahteva visoko načrtovati. Od načrtovanih stroškov NIJZ, da slišijo o posledicah iz prve stopnjo urejenosti in poštenosti. pa smo investirali v posodabljanje roke – od zdravnikov. Tudi odbor za računalniških aplikacij, ki omogočajo osnovno zdravstvo je imel več sej o tej Bo po ureditvi razmer v primarnem čim bolj nemoteno izvajanje zbornič- tematiki. Redna in izredna skupščina zdravstvu novo žarišče sekundarna nih nalog za člane. Investirali smo pa sta dali še nekaj konkretnih pre- raven? tudi v posodobitev avdio-vizualne dlogov o tem, kako naj ravna politika, opreme in povečali funkcionalnost da ne bi prišlo do razpada zdravstve- Menim, da se primarno zdravstvo prostorov, v katerih se izvaja izobra- nega sistema. Sklepe skupščine smo ne bo uredilo v kratkem in da bo treba ževalna dejavnost. Da bi lahko prene- posredovali MZ in vladi, ZZZS in celoten zdravstveni sistem postaviti na sli opravljanje strokovnih izpitov na vsem drugim potencialnim odločeval- drugačne temelje. Predvsem bo treba zbornico, smo kupili dva kompleta cem. ukiniti goro nesmiselnih pravil, ki so na- opreme za praktični preizkus usposo- menjena le administrativnemu nadzoro- bljenosti iz oživljanja. Sproti posoda- Se je vlada na to že odzvala? vanju zdravniškega dela, in namesto bljamo tudi spletno stran zbornice, njih uvesti delujoče mehanizme za zago- kamor smo umestili tudi mini spletno Na njihove odzive, vsaj v vsebin- tavljanje varnosti in kakovosti. stran športnega društva Medicus. skem smislu, še čakamo. ZZZS je že napovedal nekaj admini- Kakšni so finančni načrti za letos? Zbornica je za rešitev akutnih razmer strativnih razbremenitev – so vas v slovenskem zdravstvu predlagala prepričale? V letu 2019 načrtujemo vzpostavi- kar interventni zakon. Kaj prinaša? tev e-izobraževanj, za katera bo Problem, s katerim se srečujejo mogoče pridobiti licenčne točke. To Na podlagi slabih izkušenj z tudi v drugih zdravstvenih sistemih, je naj bi postal tudi osrednji slovenski zakonodajo iz preteklosti smo se na v tem, da si plačnik jemlje pravico za izobraževalni portal za vse naše člane. zbornici odločili, da sami pripravimo predpisovanje administrativnih Precej sredstev namenjamo za izobra- predlog interventnega zakona. V njem obremenitev izvajalcev. Problematič- ževanja, ki so za člane brezplačna, smo ponudili rešitve za tri najbolj nost takšnega ravnanja je v tem, da se med njimi predvsem iz generičnih pereče probleme: dodatno financira- zbira podatke, ki služijo predvsem veščin. Zelo dobro so obiskana izobra- nje za odpravo nedopustno dolgih njim, torej za obračune in nadzorova- ževanja za tiste člane, ki bi želeli začeti čakalnih dob, ureditev delovnega nje, niso pa pomembni za varno in z zasebno dejavnostjo ali jo že izvajajo. statusa zdravnika, ki bi lahko delal v kakovostno obravnavo pacientov. neodvisnem delovnem razmerju kot Tudi v tem letu smo morali večji svobodni zdravnik, in vključitev vseh Bi bila lahko rešitev tudi prenos admi- znesek nameniti za vzdrževalna dela in razpoložljivih kapacitet v zdravstvu v nistracije na administrativno osebje? popravila strehe. Pet odstotkov prihod- skrajševanje čakalnih dob, torej tudi kov iz članarin se namenja še skladu, iz zasebnikov, ki niso del javnega zdrav- Če bi izhajali iz potreb pacienta in katerega se po določilih pravilnika delovnega mesta zdravnika, bi načrto-

Revija ISIS Interv4ju1Avgust/september 2019 podeljujejo finančne pomoči članom neralni sekretar Iztok Kos. Sestanemo Ključne naloge oziroma se nakazuje štipendija otrokom se vsak ponedeljek in skupaj načrtuje- za naprej preminulih članov. Financira se delova- mo delo, ki ga potem opravi vsak sam, nje mediacijske pisarne in zdravniškega osrednje teme pa pripravimo za sejo • Kot sem že omenila, bomo še ombudsmana ter drugi projekti, ki izvršilnega odbora. Ta se sestaja enkrat naprej aktivno sodelovali pri nastajajo na pobudo članov. mesečno na rednih sejah, po potrebi pripravi zakonov, s katerimi pa izvedemo še dopisne seje. Izvršilni bi se izboljšal položaj zdravnikov Katere so tiste storitve zbornice, ki jih odbor ima tudi izrazito povezovalno in zobozdravnikov pri izvajanju člani najpogosteje potrebujejo? vlogo, usklajuje številne dejavnosti od- našega poklica. Gre za zakon- borov, sprejema odločitve in se ne sko ureditev sistema nekriv- Ugotavljamo, da se stalno poveču- ustraši niti reševanja težkih in zaplete- dne odškodnine in sprejem jejo potrebe po pravni pomoči našim nih nalog, kot je na primer nov statut zakona o varnosti v zdrav- članom. Pravna pomoč je potrebna na Zdravniške zbornice Slovenije, pa tudi stvu, v katerem bi končno različnih področjih: od delovnoprav- številni pravilniki, ki smo jih v tem uzakonili načine za spremljanje nega področja, področja koncesij, pa mandatu pripravili in sprejeli. in izboljševanje kakovosti in tudi v različnih upravnih postopkih in varnosti. v postopkih, ki jih zoper naše člane Ali temu sledijo tudi strokovne službe sprožajo drugi organi ali posamezniki. in kako to čutijo člani? • Prenove specializacij in V tem mandatu smo omogočili redno razširitev opolnomočenja delovanje zdravniškega ombudsmana. Večina članov je lahko zaznala zdravnikovega dela z doda- Svetovanje je za člane brezplačno in prenovljeno podobo naše zbornice. Na tnimi znanji, ki niso zajeta v temelji na anonimnosti. Z vzpostavi- zunaj se to vidi preko spletnih strani, osnovnih licencah, so skupna tvijo Sveta za mediacijo se je odprla v delovanju pa skozi reorganizacijo tema, ki jo pripravljamo s Slo- tudi pot za mediacijske postopke. strokovnih služb in medsebojne odno- venskim zdravniškim društvom. se. Poudariti želim zelo dobro stro- V postopku je sprememba statuta. kovno in prizadevno delo večine zapo- • Načrtujemo več obiskov Kaj so ključne novosti? slenih na zbornici, ki se vsak posebej zdravstvenih ustanov in in vsi skupaj trudijo, da bi bile zadeve sestankov z regijskimi Že nekaj let se pojavljajo ideje o v njihovi pristojnosti rešene kakovo- odbori, prav tako sodelovanje z tem, da je treba statut spremeniti oz. stno in kar se da hitro. Prav odzivnost inšpektoratom za zdravstvo, ki si posodobiti. Aktualni statut vsebuje naših zaposlenih je tista točka, kjer prizadeva za to, da bi tudi veliko nejasnosti in navzkrižij. Sprva člani lahko začutijo, da je zbornica res zdravniki razumeli pomen in smo menili, da bi ga le izboljšali namenjena njim. In prav to je bila način njihovega delovanja. oziroma posodobili. A se je kmalu tudi ena od točk programa, s katerim izkazalo, da bo bolj učinkovito, če smo kandidirali na volitvah. • Vedno bolj izrazita je potreba pripravimo nov predlog statuta. po poglobitvi mednarodne- Besedilo smo s sodelavci oddelka za Kaj bodo prednostne naloge do ga sodelovanja, saj so težave pravne zadeve pripravljali skoraj eno konca tega mandata? zdravništva podobne kljub leto. Pri tem smo v besedilo sproti različnim ureditvam zdravstve- vnašali spremembe in popravke, ki so Čaka nas vrsta zahtevnih nalog. nih sistemov. Spoznanja iz teh nam jih posredovali odbori in člani. Predvsem bomo zelo (pro)aktivni pri mednarodnih srečanj bomo Tako nastali osnutek je najprej potrdi- sprejemanju zakonodaje, zato smo uporabili tudi pri razvoju in la delovna skupina, imenovana s tudi sami pripravili celoten predlog že oblikovanju strateškega delova- strani izvršilnega odbora, nato pa še omenjenega interventnega zakona. nja zbornice. izvršilni odbor. Žal je na zadnji seji Prepričana sem, da nobena vlada v skupščine zmanjkalo volje oz. poslan- Evropi, niti naša, ne bi smela načrto- • Pripravljamo tudi možnosti za cev, da bi se tega besedila lotili in ga vati zdravstvene reforme brez aktiv- dodatno pokojninsko zava- pripravili za javno razpravo. Tako nega sodelovanja z zdravniki. Tam, rovanje za člane zbornice. bomo z delom nadaljevali jeseni. kjer so zdravnike upoštevali, dosegajo veliko boljše rezultate. • Še vedno pa bo v ospredju našega Kako bi ocenili delo svojega najožje- delovanja ustvarjanje takšne ga tima kolegov zdravnikov in zobo- Celoten intervju je dostopen na zdravniške zbornice, ki jo bodo zdravnikov, ki ste si jih izbrali v izvršil- spletni strani zbornice (Publikacije člani sprejemali kot svoje stano- ni odbor? zbornice – ISIS > 2019 > ISIS avgust/ vsko združenje, kjer dobijo september 2019). pomoč na svoji karierni poti, Moj najožji tim sestavljata oba in hkrati zbornice, ki je tudi podpredsednika zbornice, prim. Dean Andreja Basle, univ. dipl. nov., ZZS središče izobraževalnega, Klančič in Krunoslav Pavlović, ter ge- kolegialnega, kulturnega in družabnega življenja članov.

Revija ISIS M42edicinaAvgust/september 2019 Novost pri nas v diagnostiki tumorjev jajčnika oz. male medenice – ultrazvočno vodena širokoigelna biopsija Maja Pakiž, Nina Čas Sikošek, Ksenija Rakić Združevanje ne samo zdravljenja, ampak še posebej diagnostike malignih in sumlji- vih tumorjev rodil v centre, ki celostno obravnavajo to patologijo, bi moralo postati standard tudi v naši državi. Izobraževanja in izpopolnjevanja v tujini in velikih centrih pa redna in rutinska, seveda z obveznim prenosom dobrih idej tudi širše v domači pro- stor, k čemur že zgodovinsko stremimo in kar izvajamo na našem Oddelku za ginekolo- ško onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Diagnostika tumorjev jajčnikov predstavlja prispevalo k izboljšanju že tako odličnega izziv, ki se v mednarodnem prostoru intenzivno rezultata. proučuje že nekaj časa. Ločimo lahko dve glavni Razlog za takšne rezultate lahko pojasnijo temi, ki ju želi znanost na tem področju rešiti. nova odkritja, ki v grobem glede na klinično in Prva je zgodnje odkrivanje raka jajčnikov. Rak histološko sliko ter genetske in molekularne jajčnikov je bolezen, ki predstavlja drugo najpo- značilnosti delijo epitelne rake jajčnika v dve gostejšo lokacijo malignih tumorjev rodil. skupini. Celotno preživetje je še vedno izjemno nizko, od Prva skupina so že omenjeni prognostično 35 do 40 %, v okoli dveh tretjinah primerov dobri mejno maligni tumorji, serozni tumorji odkrijemo rak jajčnikov v napredovali obliki, ko nizke stopnje malignosti in nekateri drugi je bolezen najpogosteje zajela že celotno trebu- neserozni tumorji. Ti praviloma zrastejo na šno votlino. Drug izziv v diagnostiki pa predsta- jajčniku, počasi rastejo in se s pravilnim kirur- vlja čim bolj zanesljiva metoda, ki bi ločila škim zdravljenjem odstranijo ter redko ponovijo. redke, maligne tumorje jajčnika od številnih Jih je pa žal le okoli 25 % epitelnih rakov jajčni- nenevarnih benignih sprememb, ki jih ginekolo- ka. gi v vsakdanji praksi vidimo zelo veliko, praktič- V ostali veliki večini gre za serozne rake no vsak dan. jajčnika visoke stopnje malignosti, ki imajo še Če na kratko predstavimo novosti v iskanju vedno izjemno slabo prognozo in jih praviloma rešitev za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov, odkrijemo v razsejani obliki po celotni trebušni moramo navesti rezultate velike populacijske votlini. Novejša dognanja ugotavljajo, da zato, raziskave PLCO. Raziskava je bila načrtovana z ker se predrakava sprememba teh tumorjev namenom ugotoviti, ali presejanje splošne pojavlja v fimbrijskem epiteliju jajcevoda in se populacije zniža umrljivost zaradi rakov prosta- posamezne maligne celice že zelo zgodaj (še te, pljuč, debelega črevesa in jajčnikov. Raziska- preden je tumor viden lokalno) izplavljajo v va je zajela nekaj več kot 78.000 žensk in žal trebušno votlino. Tako razširjen karcinom pokazala, da presejanje splošne populacije z pravzaprav zraste, če karikiramo, naenkrat na rednimi ultrazvočnimi pregledi in meritvami vseh lokacijah po trebušni votlini, kjer ga kasneje tumorskega markerja CA125 ne prispeva k najdemo. Zato je potreben premik v razmišlja- zmanjšanju umrljivosti zaradi raka jajčnikov. nju, kako čim hitreje odkriti mikroskopsko Poveča pa se število (tudi nepotrebnih) kirur- predrakavo spremembo na jajcevodu. Lokalno se ških posegov zaradi benignih sprememb. V delajo raziskave s histeroskopskim odvzemom zgodnjih omejenih oblikah so bile odkrite le citološkega brisa iz ostija jajcevoda. Sistemsko tiste oblike raka jajčnikov, ki imajo sicer odlično pa se iščejo markerji v krvi, na primer kombina- prognozo in jih brez presejanja prav tako cije različnih metabolitov (metabolomika), odkrijemo v zgodnjih fazah, zato presejanje ni proteinov, krožeče proste tumorske DNA, RNA

Revija ISIS Medicin4a3Avgust/september 2019 in podobno. Rezultate tovrstnih Klinični primeri uporabnosti UZ vodene šir­o­ poskusov seveda še čakamo in jih žal ko­igelne biopsije tumorjev male medenice še ne bo kmalu, ker še niso množični, populacijsko ovrednoteni in ker je 1. primer populacijsko gledano v absolutnih številkah raka jajčnikov vseeno malo. Gospa XY1 je bila leta 2016 napotena v našo Ambulanto za ginekološko Se pa svetuje odstranitev jajcevodov onkologijo zaradi na novo nastalega tumorja na desnem jajčniku. Tumor je pri ženskah, ki se odločijo za steriliza- bil opredeljen z IOTA enostavnimi pravili kot maligni tumor. Ob tem je cijo ali imajo drug ginekološki poseg gospa s seboj prinesla izvid CT trebušnih organov, ki je pokazal znake difu- in ne želijo več zanositi (npr. miomek- zne karcinoze po abdomnu. Klinično in slikovno je šlo za relativno tipičen tomijo, histerektomijo in podobno). izgled za rak jajčnika. Vendar pa je gospa imela eno leto pred tem rak ceku- ma, ki je bil zdravljen kirurško in z dopolnilno kemoterapijo. Drugo pomembno področje, ki ga izpostavljamo, pa je ločevanje med Klinično vprašanje je bilo, ali gre pri gospe za na novo nastali rak jajčni- številnimi nenevarnimi spremembami ka ali za ponovitev raka cekuma z večjo metastazo v desni jajčnik. Ker je na jajčniku in rakom jajčnika. Vemo, osnovni pristop k zdravljenju bistveno drugačen (pri raku jajčnika, če je le da se lahko ultrazvočne značilnosti možno, primarna citoreduktivna obsežna operacija, pri ponovitvi raka benignih in malignih tumorjev na cekuma pa sistemsko zdravljenje), smo se odločili za poskus UZ vodene jajčniku prekrivajo in je ločevanje širokoigelne biopsije, preko trebušne stene, solidnih predelov tumorja in med njimi težko. Za preživetje bolnice tako na najmanj invaziven način pridobili material za histološki pregled. in uspeh zdravljenja pa je ključnega Poseg je bil narejen še isti dan kar v ambulanti. pomena, da se bolnica z maligno boleznijo jajčnika diagnosticira in Biopsija je bila uspešno izvedena, histološki izvid pa je potrdil ponovitev zdravi v centru, ki se s tem ukvarja. raka cekuma, gospa je bila preusmerjena k onkologu. Obravnava teh bolnic zahteva Solidnocistični tumor desnega jajčnika. posebno, dodatno znanje in večletno učenje ne le obsežnih kirurških Vidna biopsijska igla v tumorju (diagnostika in izvedba – Maja posegov, ampak pred tem še diagnos- Pakiž, Ksenija Rakić, Nina Čas Sikošek). tičnih veščin, kot so usmerjeni gine- kološki ultrazvočni pregled, pravilno in optimalno izvedene ter interpreti- rane radiološke preiskave. Ne smemo pozabiti, na vseh področjih medicine se znanje hitro širi in zahteva subspe- cializacije, v radiologiji poleg znanja izjemno hitro napreduje tudi tehnolo- gija. Natančna in pravilna diagnostika namreč omogoča kakovostno obrav- navo na konziliju, tako da se pravilno izbere bolnice, ki bodo imele korist od primarne mutilantne obsežne opera- cije, ali pa se jih preusmeri v zdravlje- nje s predoperativno kemoterapijo. Že vnaprej se mora predvideti obseg operacije in temu primerno sestaviti ekipo ginekologov, abdominalnih kirurgov, urologov, žilnih kirurgov in tako dalje. Tako se v sodobni medicini razen izjemoma ne bi smelo več dogajati, da se bolnico »odpre in zapre« brez posega, ker nas nekaj v trebuhu preseneti. Prav tako se z novimi dognanji širi paleta sistemske- ga zdravljenja s tarčnimi zdravili, imunskim zdravljenjem in drugo, na

Revija ISIS 4M4edicinaAvgust/september 2019 2. primer kar moramo misliti že pred in med operativnim posegom, da zagotovimo Gospa XY2 je imela v naši Ambulanti za ginekološko onkologijo ugoto- ustrezno histopatološko in genetsko vljen večji tumor jajčnika, ki je izpolnjeval IOTA enostavne kriterije za obdelavo tumorskega tkiva. maligni tumor, ocenjen kot najverjetneje mucinozni, z znaki obsežne karci- noze v trebušni votlini ter retroperitonealno na CT trebušnih organov. Ker Ključnega pomena je torej, da so smo UZ postavili sum na mucinozni karcinom, sta bili opravljeni gastrosko- bolnice ob sumu na maligno bolezen pija, ki je bila brez posebnosti, in kolonoskopija, ki je pokazala neoplastično jajčnika že za diagnostiko napotene v raščo na globini 20 cm. Biopsija pa je bila nepovedna, ker ni bila zajeta center, ki se ukvarja z diagnostiko in bazalna membrana, patolog tudi ni mogel jasno določiti izvora tumorja zdravljenjem te patologije. Eden (preraščajoč rak jajčnika ali primarni tumor črevesa). takšnih centrov je tudi naš Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo Narejena je bila diagnostična laparoskopija, pri kateri je bil proces, če bi dojk Klinike za ginekologijo in perina- šlo za primarni rak jajčnika, ocenjen kot verjetno operabilen z zelo obsežnim tologijo UKC Maribor. Na oddelku se posegom in resekcijami črevesa na več mestih. Narejena je bila biopsija vsi zdravniki (Andrej Cokan, Bojana omentuma, ki je bila ponovno nepovedna (premalo vitalnih celic v materia- Crnobrnja, Nina Čas Sikošek, Andraž lu), saj so bili tumorji prežeti z obilno količino mucina. Dovnik, Jure Knez, Robert Bali in Maja Pakiž) intenzivno dodatno Ker se ponovno pristop k zdravljenju izrazito razlikuje, če gre za primar- izobražujemo v tujini tudi na področju ni rak jajčnika (obsežna citoreduktivna operacija) ali za primarni mucinozni diagnostike malignih tumorjev rodil rak črevesa (operativna terapija kontraindicirana), in ker nismo želeli gospe in dojke ter prenašamo znanje v naš izpostavljati ponovnemu diagnostičnemu posegu v splošni anesteziji ali prostor. Veseli nas, da smo nekateri neprijetni kolonoskopiji s predhodnim čiščenjem črevesa, smo naredili imeli možnost obiskati odličen tečaj v ambulantno UZ-vodeno širokoigelno biopsijo tako solidnega dela tumorja na ginekološkoonkološkem centru jajčniku kot omentuma. Obe biopsiji sta potrdili primarni mucinozni rak univerzitetne bolnišnice Karlove debelega črevesa. Gospa je bila preusmerjena k onkologu. univerze v Pragi (Maja Pakiž, Bojana Crnobrnja, Andraž Dovnik), dva Solidnocistični tumor desnega jajčnika (abdominalna sonda). zdravnika pa sta se daljše obdobje izobraževala s področja ginekološke ultrazvočne diagnostike na University College Hospital v Londonu (Bojana Crnobrnja tri mesece in Jure Knez eno leto). Tako smo neposredno pridobivali znanje od dveh v evrop- skem prostoru najbolj priznanih ginekoloških ultrazvočistov, Daniele Fischerove in Davorja Jurkovića. Zadnja novost v diagnostiki tumorjev jajčnika, ki smo jo uvedli po Solidnocistični tumor desnega jajčnika (vaginalna Biopsijska igla v tumorju (diagnostika in izvedba sonda). – Maja Pakiž, Ksenija Rakić, Nina Čas Sikošek).

Revija ISIS Medicin4a5Avgust/september 2019 3. primer Odločitev o pristopu k zdravljenju je bila zelo težka. V primeru potrditve, da gre za rak jajčnika, bi se ob soglasju Gospa XY3 je bila obravnavana na našem oddelku anesteziologa svetovala operativna terapija, ki je visoko zaradi na novo nastalega tumorja v mali medenici, desno tvegana; izvedba kemoterapije bi bila prav tako visoko v jajčniku, z IOTA kriteriji malignega tumorja. V Dougla- tvegana ali celo neizvedljiva zaradi pridruženih bolezni. V sovem prostoru je bil viden zasevek. CT trebušnih orga- primeru drugih rakov bi lahko bila odločitev za zdravlje- nov je pokazal omenjen večji tumor na desnem jajčniku in nje povsem drugačna. Tudi za svetovanje bolnici, da se bo nekaj zasevkov na peritoneju ter v retroperitonealnih v tej zapleteni situaciji lažje odločila, katera tveganja bi bezgavkah. Bolezen je bila ocenjena kot najverjetneje sprejela, je zelo pomembno, da poznamo natančno dia- operabilna. gnozo in prognozo bolezni. Ob tem je gospa imela v preteklosti že štiri laparoto- Gospe smo zato naredili UZ vodeno širokoigelno mije in s tem višje tveganje za nenamerne zaplete ob biopsijo zasevka v Douglasovem prostoru ambulantno, poskusu diagnostične laparoskopije. Imela je tudi več brez anestezije, in tako na najmanj invaziven in tvegan pridruženih bolezni: sladkorno bolezen, astmo, arterijsko način potrdili serozni karcinom jajčnika visoke stopnje hipertenzijo, atrijsko fibrilacijo in pred tremi meseci malignosti. Po opravljenih posvetih se je gospa odločila za preboleli akutni miokardni infarkt. Zato je bil vsak opera- poskus operativne terapije. tivni poseg v splošni anesteziji povezan z visokim tvega- njem za resne zaplete. Solidnocistični, dobro vaskulariziran tumor levega Zasevek v Douglasovem prostoru, ki je bil biopsiran jajčnika. (diagnostika in izvedba – Andraž Dovnik). izobraževanju v tujini, je UZ vodena metodo uporabljajo že vsi zdravniki, vani, saj zdravnik, ki pretežno gleda širokoigelna biopsija. Metoda je za ki se ukvarjajo z diagnostiko ginekolo- maligne tumorje, »gleda« z drugačni- bolnico najmanj invazivna, poteka v ških tumorjev. mi očmi kot tisti, ki pretežno v vsak- lokalni analgeziji, naredi se ambulan- danji praksi »vidi« in zdravi benigne tno, čas do izvida je najkrajši. Pri Namesto zaključka še enkrat spremembe. prvih bolnicah smo tri zdravnice zdru- poudarjamo pomen diagnostike žile dodatno, na tečaju v Pragi prido- tumorjev jajčnika v centru, ki se s tem Dobra triaža in napotitev bolnice bljeno znanje ginekološkega UZ ukvarja, s podatki retrospektivne na pravo mesto je tako izjemnega pregleda tumorjev (Maja Pakiž), analize vseh operiranih bolnic zaradi pomena. Na našem oddelku za triažo znanje rutinskih rednih UZ vodenih tumorjev jajčnika v dveh letih (2016 bolnic na primarni in sekundarni punkcij foliklov (Ksenija Rakić z in 2017), ki so imele diagnostiko ravni svetujemo uporabo tako imeno- Oddelka za reproduktivno medicino) narejeno na našem oddelku, v primer- vanih IOTA enostavnih kriterijev, ter znanje UZ vodene širokoigelne javi s tistimi, ki so imele diagnostiko prikazanih ločeno. Za ginekologe so biopsije tumorjev dojk (Nina Čas izvedeno na oddelku, ki se ukvarja na internetni strani navodila za Sikošek, ki je metodo uvedla na pretežno z benigno patologijo. Obču- pošiljanje v našo diagnostično ambu- našem oddelku po izobraževanju v tljivost za pravilno ugotovitev, da je lanto (https://www.ukc-mb.si/ Amsterdamu in je z več kot 300 tumor maligen, je bila pri ginekolo- oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-gine- biopsijami letno, ki jih izvaja v tem ških onkologih 100 %, pri zdravnikih, kologijo-in-perinatologijo/oddelek- obsegu že več kot 15 let, v naši regiji ki se ukvarjajo pretežno z benigno -za-ginekolosko-onkologijo-in-onko- med izkušenejšimi, če ne najbolj patologijo, pa le 58 %, kar pomeni logijo-dojk). izkušena). Prikazujemo tri klinične visoko vrednost lažno negativnih primere za ilustracijo, kdaj je metoda rezultatov (spregledanih malignih Upamo, da bodo novejša dognanja še posebej smiselna. Na oddelku tumorjev), česar se v onkologiji v patogenezi, diagnostiki, zgodnjem najbolj bojimo. Rezultati so pričako- odkrivanju, preprečevanju in zdravlje- nju v bližnji prihodnosti vendarle

Revija ISIS M46edicinaAvgust/september 2019 IOTA enostavna pravila – prispevala k nižji obolevnosti in najenostavnejša, najcenejša, najhitrejša umrljivosti zaradi raka jajčnika. in najnatančnejša triaža tumorjev jajčnika Nekaj pomembnih člankov: (IOTA – International ovarian tumour analysis group, simple rules) Timmerman D, Van Calster B, Testa A, Savelli L, Fischerova D, Priporočamo jih vsem ginekologom na primarni in sekundarni ravni ter Froyman W, Wynants L, Van Holsbe- tistim na terciarni ravni, ki so specializirani za druga področja. Z njihovo ke C, Epstein E, Franchi D, Kaijser J, pomočjo se odločitev o tem, kam napotiti bolnico na nadaljnjo diagnostiko in Czekierdowski A, Guerriero S, Fruscio zdravljenje, precej olajša. IOTA enostavna pravila so se izkazala za bolj R, Leone FPG, Rossi A, Landolfo C, zanesljiva kot vsi ostali zapleteni algoritmi, in to brez določanja tumorskih Vergote I, Bourne T, Valentin L. markerjev v krvi. Uporabimo jih lahko hitro pri vsakdanjem delu v ambulan- Predicting the risk of malignancy in ti, brez čakanja na druge izvide. Dosegljiva so tudi kot aplikacija za pametni adnexal masses based on the Simple telefon. Rules from the International Ovarian Tumor Analysis group. Am J Obstet IOTA enostavna pravila zajemajo določitev 5 B (benignih – zelena barva) Gynecol. 2016 Apr;214(4):424-437. in 5 M (malignih – rdeča barva) znakov tumorjev. V kolikor ima tumor samo B znake, je verjetno benigen, samo M znake, je verjetno maligen. Če pa nima Kong TW, Chang SJ, Paek J, Cho nobenega od teh znakov ali ima B in M znake, pa se ga ne da natančneje H, Lee Y, Lee EJ, Ryu HS. Transvagi- opredeliti. Za vse bolnice z jasno malignimi tumorji in tumorji, ki se jih ne da nal Sonography-Guided Core Biopsy opredeliti, svetujemo napotitev v center, kjer se poglobljeno ukvarjajo z of Adnexal Masses as a Useful Dia- diagnostiko tumorjev jajčnika. gnostic Alternative Replacing Cytolo- gic Examination or Laparoscopy in Advanced Ovarian Cancer Patients. Int J Gynecol Cancer. 2016 Jul;26(6):1041-7. Oge T, Yalcin OT, Ozalp SS, Kebapci M, Aydin Y, Telli E. Sono- graphically guided core biopsy: a minimally invasive procedure for managing adnexal masses. J Ultraso- und Med. 2013 Nov;32(11):2023-7. Temkin SM, Miller EA, Samimi G, Berg CD, Pinsky P, Minasian L. Outcomes from ovarian cancer screening in the PLCO trial: Histolo- gic heterogeneity impacts detection, overdiagnosis and survival. Eur J Cancer. 2017 Dec;87:182-188. Doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., predstojnica Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, UKC Maribor, Nina Čas Sikošek, dr. med., asist. Ksenija Rakić, dr. med., UKC Maribor

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n7jAvgust/september 2019 22. Ažmanovi dnevi Tomo Orbanić Bližal se je konec postnega časa, ki smo ga Aktualna problematika in primerjava mnogi nestrpno pričakovali. Vendar ne toliko helikopterskega gorskega reševanja in zaradi velike noči kot zaradi Ažmanovih dnevov, HNMP Slovenije, Hrvaške in Avstrije je bil že 22. tradicionalnega simpozija gorske in prvi vsebinski sklop, v katerem so predavatelji urgentne medicine, ki se je letos, zelo tematsko osvetlili stanje in primerjali delovanje službe in prijetno simbolično, odvijal v Slovenskem HNMP v navedenih državah. Posebej zanimivo planinskem muzeju v Mojstrani. in navdušujoče je bilo slišati uspešno nadaljeva- nje zgodbe pilotnega projekta združene ekipe V petek, 12. aprila, smo tako reševalci in HNMP in GRZS, ki je bilo v povojih predstavlje- zdravniki, člani postaje GRS Tolmin, sedli v no že na lanskih Ažmanovih dnevih, predvsem društvene avtomobile in se zapeljali čez Vršič, ki pa je iz celotnega sklopa izstopala misel, da se je po prvem spomladanskem prebujanju spet pacient na terenu potrebuje zdravnika, ne zavijal v zimski dremež. V Mojstrani smo se pred helikopter in je helikopter samo način, kako Slovenskim planinskim muzejem in nabito spraviti »medicino« do pacienta. Sledil je sklop polnim parkiriščem pridružili ostalim medicin- o streli, kjer je bilo govora o obravnavi, pred- cem Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), vsem pa preventivi udara strele, z osebnimi Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) izkušnjami dr. Tomazina in dr. Pogačarjeve. in drugim navdušencem gorske medicine, za Temu je sledil sklop o urgentni diagnostiki v katero smo složno sklenili, da je tako ali tako zahtevnih pogojih na terenu, kjer so preda- vedno urgentna. Po nič kaj gorenjskem sprejemu vatelji podali predvsem veliko praktičnih izku- smo se premaknili v dvorano, kjer nas je z uvo- šenj in smelosti pri uporabi različnih diagnostič- dnim memorialnim predavanjem o dr. Tomažu nih pripomočkov. Dan smo zaključili s tematsko Ažmanu, učitelju in vzorniku številnih zdravni- bolj sproščenim, vendar kljub temu napetim kov, sprejel in pozdravil glavni organizator dr. predavanjem alpinista Janeza Dovžana. Govoril Iztok Tomazin, za njim pa sta polno dvorano z je o svoji življenjski in alpinistični poti, ki ga je navdušenjem pohvalila in pozdravila tudi direk- popeljala na prvi slovenski osemtisočak Makalu tor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik in, ob 30. obletnici tega vzpona, še na Ama in predsednik GRZS Janez Rozman. Dablam. Drugi dan se je začel aktivno in kmalu smo zagrizli v nov sklop predavanj. Začeli smo z zanimivimi, zahtevnimi in poučnimi primeri, kjer so dobili besedo tudi kolegi zdravniki gorski reševalci iz Hrvaške s primerom dobre prakse oživljanja pri srčnem zastoju v zahtevnem terenu. Pridružili so se nam zdravniki iz bolnišničnega okolja s predavanji in skupno razpravo o vodilni temi: Kako bi lahko bili na terenu še boljši. Dr. Vlahovič, dr. Đokić in dr. Vilmanova so nam predstavili svoj pogled na sodelovanje s terenskimi ekipami. Sledil je sklop Analgezija na terenu – različne poti do istega cilja, kjer je bilo med drugim govora o vpeljavi metoksiflurana v analgezijo na terenu, še eni dobrodošli novosti in temi, ki je bila začeta že na prejšnjih Ažmanovih dnevih. Dr. Tomazin je predstavil novosti in zanimivosti s svetov- nega kongresa gorske/urgentne/višinske medicine v Katmanduju in zasedanja

Revija ISIS srečanj 4P8oročila s strokovnihAvgust/september 2019 ICAR v Bolzanu, v zaključku teore- oskrbe hudih poškodb in nujnih čjo na terenu. To je razvidno tudi iz tičnega dela simpozija pa smo se internističnih stanj v zahtevnem udeležbe, ki je vsako leto številnejša. posvetili (ne)varnostim dela v terenu – od standarda do improviza- In verjamem, da po vsem tem vsi (H)NMP (okolja, drugih ljudji in celo cij. udeleženci, pa tudi kakšen zunanji živali). opazovalec, polni pričakovanj komaj Ažmanovi dnevi so v zadnjih letih čakamo na 23. Ažmanove dneve. Celotno sobotno popoldne smo prerasli začetne okvire strokovnega preživeli na terenskih delavnicah, ki srečanja zdravnikov gorskih reševal- Tomo Orbanić, dr. med., SB dr. Franca so bile letos v navdušenje vseh pope- cev, saj organizatorji vključujejo Derganca Nova Gorica, strene z delavnico samoobrambe, ki veliko tem, zanimivih za vse zdravnike sta jo vodila inštruktorja Policije. Ob in druge zdravstvene delavce, ki se [email protected] njej pa so bile že standardne delavnice ukvarjajo z nujno medicinsko pomo- 5. Mednarodni kongres medicinskih izvedencev Slovenije Tanja Jordan tike, zdravljenja in rehabilitacije Kongres se je nato nadaljeval s nevroloških in onkoloških bolnikov z plenarnimi predavanji. Dr. Gert V Laškem je od 11. do 13. aprila vidika ocenjevanja njihove začasne in Lindenger je kot bivši predsednik 2019 potekal že 5. Mednarodni trajne nezmožnosti za delo, vračanja predstavil EUMASS – European kongres medicinskih izvedencev na delo ter možnosti poklicne in Union of Medicine in Assurance and Slovenije, ki je prerastel v tradicional- zaposlitvene rehabilitacije. Pomem- Social Security, ki združuje medicin- no srečanje strokovnjakov s področja ben del kongresne vsebine je bil tudi ske izvedence v zavarovalništvu in medicinskega izvedenstva, in vseh, ki širok vpogled v možnosti invalidnih socialnem zavarovanju po vsej Evropi. so v Sloveniji na kakršenkoli način oseb, da se skozi zaposlitveno in G. Karl Destovnik je predstavil zapo- povezani s to dejavnostjo. poklicno rehabilitacijo ponovno slitveno rehabilitacijo v Sloveniji. Dr. vključijo v delovni proces in začnejo Jana Mrak in dr. Zdenka Čebašek - Kongres medicinskih izvedencev samostojno skrbeti za svojo socialno Travnik sta v svojih predavanjih so kot vodilni dogodek s tega področja varnost. izpostavili probleme, ki se pojavljajo skupaj organizirali Zavod za pokoj- zaradi neurejenega statusa medicin- ninsko in invalidsko zavarovanje 60 predavateljev in udeležencev iz skih izvedencev v zdravstvenem Slovenije, Zavod za zdravstveno Slovenije in tujine je na kongresu sistemu, in nakazali možne rešitve. zavarovanje Slovenije, Združenje sodelovalo s posterji, skupno pa se je Dr. Sören Brage je predstavil možno- izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije dogodka udeležilo kar 300 strokov- sti, da bi drugi zdravstveni delavci, Slovenije in Thermana Laško, d.o.o., njakov s področja medicine, prava in predvsem medicinske sestre, prevze- kjer so nas prijazno sprejeli v njiho- poklicne ter zaposlitvene rehabilitaci- mali naloge pri ocenjevanju invali- vem Kongresnem centru. je iz 11 držav. dnosti, ki jih sedaj opravljajo samo zdravniki. Glede na veliko pomanjka- Kongres je bil namenjen medicin- V uvodnem delu kongresa so nje zdravnikov izvedencev povsod v skim in nemedicinskim izvedencem, ki sodelovali visoki predstavniki vseh Evropi in ob primernem dodatnem sodelujejo pri oceni začasne in trajne treh vej oblasti – državna sekretarja z usposabljanju se je ta možnost v nezmožnosti za delo, sodnim izveden- Ministrstva za zdravje (MZ) in kabi- posameznih državah izkazala kot cem, zdravnikom družinske medicine, neta predsednika vlade, predsednik pozitivna sprememba. Dr. Vainiemi specialistom medicine dela, prometa odbora Državnega zbora (DZ) za Kirsi pa je predstavila finski sistem in športa, specialistom nevrologije in zdravstvo, podpredsednica odbora DZ ocenjevanja začasne in trajne nezmo- onkologije, sodnikom Delovnega in za delo, družino, socialne zadeve in žnosti za delo. socialnega sodišča v Ljubljani ter invalide, generalna direktorica direk- vsem, ki se ukvarjajo z zaposlitveno in torata za delovna razmerja in pravice Popoldansko delo je vse dni poklicno rehabilitacijo. iz dela ter župan občine Laško. kongresa potekalo v dveh vzporednih sekcijah. Prvi dan so bile predstavlje- Na letošnjem dogodku so bile v ne bolezni perifernega živčevja, ospredju novosti s področja diagnos-

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n9jAvgust/september 2019 Članice in člani organizacijskega in strokovnega odbora z gospo Mojco Leskovar, Glede na rezultate ankete, ki so jo predsednico uprave Thermane Laško. morali izpolniti vsi udeleženci, je bila organizacija kongresa ocenjena z bolečina, motnje spanja, ravnotežja in predstavila problem poklicnega raka, visoko oceno 4,6, izobraževalni del pa glavobol ter njihov vpliv na delovno dr. Breda Jesenšek Papež je govorila o s 4,4. Pomemben podatek je tudi, zmožnost. Vodilnim nevrološkim izzivih in problemih rehabilitacije koliko udeležencev bi kongres pripo- boleznim in bolečini so bila posvečena onkoloških bolnikov, dr. Bešić nam je ročilo kolegom: za priporočilo bi se tudi plenarna predavanja drugega dne predstavil posebnosti in posledice odločilo kar 99 % anketirancev. kongresa, na popoldanskih sekcijah zdravljenja raka dojke, dr. Škof pa pa so se posvetili poklicni in zaposli- posebnosti bolnic z ginekološkim Poleg strokovnih sklepov je bilo tveni rehabilitaciji, možganski kapi rakom, ki vplivajo na njihovo vračanje ob koncu kongresa še posebej poudar- ter začeli z onkološkimi temami (rak na delo. Dr. Zvezdana Snoj je predsta- jeno, da je medicinsko izvedenstvo prebavil, dojke in novotvorbe gibal). vila pomemben vidik zdravljenja specializirana interdisciplinarna Tretji dan kongresa so se nadaljevale onkoloških bolnikov, ki je velikokrat zdravstvena dejavnost, ki v Sloveniji onkološke teme. Dr. Alenka Franko je spregledan, in sicer psihoonkologijo. trenutno nima svojega pravega mesta, saj je še vedno odprtih veliko vprašanj glede potrebnih sprememb zakonoda- je in poenotenja kriterijev ocenjevanja in izobraževanja izvedencev. Upamo, da bodo tudi nove informacije in izmenjava izkušenj in mnenj na tem kongresu prispevale k oblikovanju enotne doktrine izvedenskega dela, ureditvi statusa zdravnikov izveden- cev, reševanju problematike licenc, racionalizaciji in poenotenju postop- kov pri vseh, ki sodelujejo pri ocenje- vanju začasne in trajne delovne nezmožnosti, ter k nujnim spremem- bam zakonodaje na tem področju. Tanja Jordan, dr. med., predsednica Invalidske komisije II. stopnje, ZPIZ Slovenije Mednarodna učna delavnica iz moderne histeroskopije v Mariboru Milena Mikluš, Branka Žegura Andrić Prvi dan delavnice smo začeli s pozdravnim govorom in uvodnim Na Medicinski fakulteti v Maribo- za ginekologijo Maribor in Evropske predavanjem organizatorke delavnice, ru je od 13. do 15. marca 2019 potekala akademije za ginekološko kirurgijo iz doc. dr. Branke Žegura Andrić, dr. mednarodna histeroskopska učna Leuvna. Slednja je ustvarila intenzivni med., ki je predstavila histeroskopske delavnica, ki jo je s sodelavci organizi- tečaj histeroskopije z namenom instrumente in kirurške tehnike, ki se rala in vodila doc. dr. Branka Žegura pridobivanja teoretičnega znanja, uporabljajo v sodobni histeroskopiji. Andrić, dr. med., začetnica ambulan- predvsem pa praktičnih veščin. Sledilo je predavanje doc. dr. Vide tne histeroskopije v Sloveniji. Delavni- Trodnevne delavnice se je udeležilo Gavrić Lovrec, dr. med., ki je predsta- ca je potekala v soorganizaciji Klinike dvanajst udeležencev iz cele Evrope. vila pomembnost dobre predoperativ- ne diagnostike, predvsem je poudarila

Revija ISIS srečanj P50oročila s strokovnihAvgust/september 2019 Predavatelji, inštruktorji in udeleženci histeroskopskega tečaja. Zadnji dan delavnice je bil name- njen pridobivanju tako teoretičnega pomembnost dobre ultrazvočne so jih morali obvladati. Prvi dan je bil kot praktičnega znanja. Osrednja priprave bolnice pred histeroskop- zelo uspešen, zaključil se je z druže- tema je bila resektoskopija. V dopol- skim posegom. Po uvodnih predava- njem in skupno večerjo, med katero danskem času smo ponovno preverili njih je sledil trening praktičnih veščin smo se dobro spoznali in imeli mož- psihomotorične veščine udeležencev z in ocena psihomotoričnih veščin, ki nosti deliti izkušnje iz vsakodnevne istimi vajami kot prvega dne. Že samo smo jih tudi preverili na koncu delav- klinične prakse. po dveh dneh praktičnega dela smo nice z namenom ocene napredka opazili napredek pri vseh udeležencih, udeležencev. V popoldanskih urah Drugi dan delavnice je bil name- saj so vse vaje opravili hitreje in smo poslušali predavanja povabljenih njen vajam iz operativne histeroskopi- učinkoviteje kot prvega dne. Sledila so predavateljev, in sicer Cristine Di je. V jutranjih urah je vabljeni preda- predavanja. Najprej je asist. Tamara Cesare, dr. med., iz Rima, ki je govori- vatelj in inštruktor iz Luksemburga, Serdinšek, dr. med., predstavila la o možnih patoloških slikah, s Filip de Bruyne, dr. med., vodil kviz, predavanje o resektoskopiji, nato pa katerimi se srečamo med histerosko- ki je sprožil zanimivo debato med je sledilo predavanje Marije Rebolj pijo, ter izr. prof. dr. Milana Reljiča, udeleženci. Nato so se udeleženci Stare, dr. med., ki je govorila o mo- dr. med., ki je govoril o diagnostičnih preizkusili v operativni histeroskopiji žnih zapletih med histeroskopijo in in terapevtskih izzivih histeroskopije na modelih. Kot modele smo pripravi- načinih njihovega razreševanje. V pri neplodnih bolnicah. Po končanih li živalske modele z različnimi patolo- popoldanskih urah so udeleženci predavanjih so udeleženci začeli z gijami (polip ali miom), ki so omogo- spoznali še praktično delo z resekto- vajami iz diagnostične histeroskopije. čali čim bolj realno delo. V skopom. Delo je ponovno potekalo na Vsak inštruktor je med celotno delav- popoldanskih urah je doc. dr. Branka živalskih modelih. Kot naloge so imeli nico poučeval dva udeleženca. Pri Žegura Andrić, dr. med., spregovorila resekcijo polipa endometrija, resekci- začetnih vajah je bilo pomembno, da o možnostih in omejitvah bipolarne jo mioma, disekcijo septuma materni- se udeleženci seznanijo s histerosko- histeroskopije pri ambulantnem delu. ce in resekcijo endometrija. Po zaklju- pom. Prve vaje smo popestrili s Predavanje je bilo izredno zanimivo, čenih vajah so imeli možnost kliničnimi izzivi, udeleženci so imeli toda sledile so še zanimivejše vaje na preizkusiti IBS (»Integrated Bigatti deset različnih diagnostičnih stanj, ki modelih z uporabo bipolarne opera- Shaver«), kar je ena izmed novejših tivne histeroskopije. histeroskopskih tehnik. Z vsako novo vajo so se njihova zanimanja za histeroskopske tehnike povečevala, kar pa je najbolj pomembno, postajali so vedno bolj vešči histeroskopije. Menimo, da so imeli udeleženci možnosti pridobiti veliko teoretične- ga, predvsem pa praktičnega znanja. Tečaj so ocenili kot zelo koristen in dobro organiziran, kar je pomenilo dodatno potrditev za ves trud, ki so ga organizatorji vložili, ter hkrati po- membno vzpodbudo za naprej. Radi bi se zahvalili vsem predavateljem in inštruktorjem, ki so delili svoja znanja in veščine, ter vsem organizatorjem in sponzorjem, ki so omogočili ta edin- stven histeroskopski tečaj. Milena Mikluš, dr. med., doc. dr. Branka Žegura Andrić, dr. med., UKC Maribor