Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2023, številka 2

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jFebruar 2023 hvaležnostjo, da smo se spet lahko izobraževali v živo, zahvalili pa smo se tudi dr. Maji Ovsenik, organizator- ki tega dogodka. Zaključili smo s prijetnimi načrti za prihodnost. Vsi smo se strinjali, da bi v prihodnje združili prijetno s koristnim in organizirali delavnico v Sionu v Švici ter tako strokovno izobraževanje dopolnili s smučanjem na belih strminah. Specializanti čeljustne in zobne ortopedije z dr. Majo Ovsenik in dr. Miroslavom Milačićem Nadia Tenrifi, dr. dent. med., Beli medved, Zgornji Otok, Radovljica Mehanska orodja in verbalne sposobnosti Nina Mazi Uporaba mehanskih orodij in naprav pripomore k skladnje kompleksnih, zapletenih stavkov (ta velja za izboljšanju verbalnih sposobnosti pri človeku, ugotavljajo najbolj zahtevno). Francoski znanstveniki z INSERM v francoski raziskovalci z INSERM (Institut National de la sodelovanju s kolegi s CNRS (Centre National de la Santé et de la Recherche Médicale). Recherche Scientifique), Université Claude Bernard Lyon 1 in Université Lumière Lyon 2 ter švedskimi raziskovalci Francoski strokovnjaki v novembrski številki revije s Karolinskega inštituta pa ugotavljajo, da je vpliv dvo- Science poročajo o svojem najnovejšem, spodbudnem in smeren – velja namreč tudi nasprotno: sintaktično zanimivem odkritju povezave med verbalnimi sposob- urjenje izboljšuje posameznikovo spretnost in iznajdlji- nostmi in spretnostmi pri obvladovanju oz. uporabi vost (mojstrstvo) pri uporabi oz. obvladovanju mehan- mehanskega orodja in pripomočkov. Izsledki njihove skih naprav in orodja. študije pričajo, da obe sposobnosti oz. spretnosti izhajata iz istega nevrološkega vira – temeljijo na istem nevrolo- Viri: INSERM Recherche, www.science.com,www, škem, nevrofiziološkem substratu, ki se nahaja v istem Science 11/21 predelu možganov, v bazalnih ganglijih. Hkrati pa so francoski raziskovalci ugotovili še, da motorični trening z Nina Mazi, Ljubljana uporabo mehanskih orodij in naprav spodbuja, krepi in izboljšuje posameznikovo sposobnost razumevanja

Revija ISIS srečanja S52trokovnaFebruar 2023 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike EFO-indeks ortodontskega društva. Pogovarjali se bomo o dostopnosti do ortodontske obravnave z napotnico – o delavnica: 13. 2. 2023, 17.00–20.00, Domus pravicah pacientov, ki jih je določil ZZZS, in o Medica možnostih izvajalcev, ki obstajajo v praksi v ordinacijah. delavnica: 27. 2. 2023, 10.00–13.00, Domus Medica Organizator je Slovensko ortodontsko društvo (SOD) v soorganizaciji z ZZS. Strokovni del se bo nadaljeval s Zdravniška zbornica in Slovensko ortodontsko društvo sodelovanjem specialistov ortodontov v pogovornem organizirata izobraževanje z naslovom EFO-indeks – večeru v organizaciji SOD in OZB. triaža zobozdravnika za napotitev na ortodontsko zdravljenje (Katedra za otroško in preventivno Delavnica za zobozdravstvo, Katedra za čeljustno in zobno specializante: ortopedijo). Profesionalizem Strokovno srečanje je namenjeno zobozdravnikom, ki delavnica: 14. 2. 2023, 16.00–19.00, ZZS, Pod napotujejo na ortodontsko zdravljenje. Teoretičnemu oboki, Partizanska cesta 19, Maribor delu bo sledila učna delavnica in uporaba računalniškega programa EFO-indeks. delavnica: 21. 3. 2023, 9.00–12.00, Domus Medica Izvajalka: prof. dr. Maja Ovsenik Profesionalizem v medicini so vrednote, vedênje in Komunikacija odnosi, ki so osnova za zaupanje družbe zdravnikom. v ortodontiji (predavanja Veliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno uči in delavnica) in profesionalizem. Medicina je poklic, pri katerem so dostopnost do znanje, klinične veščine in presoja v službi zaščite in ortodontske obravnave ponovnega vzpostavljanja dobrega počutja ljudi. Na z napotnico (okrogla delavnici se pogovarjamo o načinih, ki spodbujajo miza z deležniki) vedênja, značilna za zdravnika z izraženim profesionalizmom. Vinjete so kratke zgodbe, ob srečanje: 14. 2. 2023, 15.00–18.30, Domus katerih udeleženci razmišljajo in razpravljajo. Ob Medica refleksiji in samorefleksiji ob odgovarjanju na vprašanja zdravniki izgrajujejo kompetenco V prvem delu srečanja (15.00–16.30), ki je namenjeno profesionalizma. Treniranje mehkih veščin izven specialistom ortodontom, bo PR-služba ZZS kliničnih situacij – tako kot treniranje trdih veščin v predstavila že izdelano tematiko s področja simulacijskih centrih – naj postane navada. Prav tako digitalizacije, socialnih medijev, komunikacije – naj postane navada samorefleksija in razpravljanje o predvsem krizne (med starši, zavarovalnico in mehkih veščinah v resničnih situacijah. V varnem ortodontom) ter s področja oglaševanja in napotitev na okolju naj pride do iskanja najboljših načinov. Te zdravljenje v tujino preko posredniških navade pripomorejo k izgrajevanju profesionalizma podjetij. Dodana bo možnost dodatnih točk za posameznika in skupin. Ob pogovorih o udeležence za SPI z odgovori na vprašanja (kasneje po profesionalizmu se težko izognemo pogovoru o spletu).  preprečevanju izgorelosti zdravnikov. V okolju, kjer so spoštovane vrednote profesionalizma, je manj Drugi del srečanja bo potekal kot javna tribuna z izgorelosti. vabljenimi zastopniki pacientovih pravic po regijah, predstavniki ZZZS, MZ in ZZS ter Slovenskega Izvajalca: Aleks Šuštar in Živa Novak Antolič, Zavod Medicinski trenerji

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Februar 2023 Klinični izzivi Delavnica v antikoagulacijskem za specializante: zdravljenju Komunikacija srečanje: 23. 2. 2023, 19.30–20.30, Zoom delavnica: 1. 3. 2023, 9.00–12.00, Domus Medica srečanje: 23. 3. 2023, 19.30–20.30, Zoom delavnica: 8. 3. 2023, 16.00–19.00, Domus Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Sekcijo Medica za antikoagulacijsko zdravljenje pri SZD pripravlja redna virtualna srečanja s področja Komunikacija je eden najpomembnejših elementov antikoagulacijskega zdravljenja. dela s pacienti. Znano je namreč, da dobra komunikacija vpliva na ugodnejše izide Reševali bomo probleme protitrombotičnega zdravljenja in izboljša timsko delo. Vendar zdravljenja pri bolnikih, ki utrpijo veliko krvavitev ali učinkovita komunikacija ni samoumevna, ni ena tistih trombembolični zaplet, bolnikih, ki jih čaka operacija, ključnih veščin, ki jo pridobimo med študijem, zato je in pri starejših in krhkih bolnikih. Izbirali bomo pomembno, da se komunikacije učimo. Na delavnici se najustreznejše protitrombotično zdravljenje ob bomo poglobili v komunikacijo, njen pomen in njeno zapletih pri bolnikih z rakom, antifosfolipidnim izpopolnjevanje. Začeli bomo s pregledom in razlago sindromom in bolnikih s trombozami na nenavadnih najbolj znanih komunikacijskih modelov, pogovorili se mestih. bomo o komunikacijskih kanalih in pomenu šuma, nato bo sledila predstavitev teorije učinkovite Odločali se bomo o uvajanju in trajanju komunikacije. Znanje bomo ves čas dodatno antikoagulacijskega zdravljenja, skratka, ko se bo izpopolnjevali z interaktivnimi nalogami in se zataknilo, bomo stopili skupaj in naredili najboljše za preizkusili v podajanju povratnih informacij, ki so bolnika. Udeležijo se jih lahko zdravniki različnih ključne za kakovostno medosebno (spo)razumevanje. specialnosti, specializanti, študenti medicine in upokojeni zdravniki. Izvajalki: Vesna Jugovec in Katja Čič, Zavod Medicinski trenerji Vodja delavnice: izr. prof. dr. Alenka Mavri Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (v zavihku »Moje prijave« v rubriki »Arhiv«). Dodatne informacije: Andreja Stepišnik, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja 5S4trokovnaFebruar 2023 FEBRUAR 2023 14. ob 8.00  •  OKUŽBE PRI KRITIČNO BOLNIH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku 162 vsebina: 10. izobraževanje s področja okužb pri organizator: Slovensko združenje prijave, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 življenjsko ogroženih bolnikih za intenzivno medicino 13 52, E: [email protected] 15. ob 16.00  •  PREDPISOVANJE ANALGETIČNE TERAPIJE I. (osnovna znanja) kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležen- kotizacija: 180 EUR k. točke: *** cev: 5 vsebina: Predavanja, delavnice: Osnove protibolečinskega organizator: Druš- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], zdravljenja, skupine analgetičnih učinkovin, celostna ocena tvo za paliativno informacije: Anže Habjan, E: [email protected], T: +386 bolečine, razumevanje bolnikove ocene bolečine in prenos oskrbo Palias, mag. 41 849 941, W: www.palias.si v klinično ukrepanje. Delavnica je namenjena zdravnikom in Mateja Lopuh, dr. sestram. med. 17. ob 9.30  •  45. IATROSSKI: POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE IN SMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Ramada št. udeležencev: 100 kotizacija: 30–70 EUR, za študente medi- k. točke: *** cine in dentalne medicine ni kotizacije vsebina: Posvetovanje športne medi- organizator: Športno društvo Medicus, prijave, informacije: prijave: E: medicus.iatros- cine ter tekmovanje v alpskem smu- Sekcija za smučanje, prim. Matej Andolj- [email protected], informacije: W: https://www. čanju in teku na smučeh je namenjeno šek, dr. med. zdravniskazbornica.si/sportno-drustvo/sekcije/ vsem zdravnikom, zobozdravnikom smucanje, E: [email protected], Klara ter študentom medicine. Mihelič, dr. med. 23. ob 16.00  •  INVAZIVNI POSEGI PRI BOLNIKU S PALIATIVNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJU kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 5 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** vsebina: Predavanja, delavnice: Razumevanje pa- organizator: Društvo za paliativno prijave, informacije: prijave: E: info@ liativnega pristopa in invazivnih posegov na domu, oskrbo Palias, mag. Mateja Lopuh, palias.si, informacije: Anže Habjan, E: info@ Sprejemanje zahtevnih odločitev na domu bolnika, dr. med. palias.si, T: +386 41 849 941, W: www. Invazivni posegi v domačem okolju bolnikov s palia- palias.si tivno boleznijo, Klinični primeri 24. ob 8.00  •  MALA ŠOLA DIABETESA 2022: Z ROKO V ROKI VODIMO SLADKORNO BOLEZEN kraj: SEŽANA, velika sejna dvorana Občine Sežana št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 20 vsebina: Zdravnike in medicinske sestre iz ambulant družin- organizator: Druš- prijave, informacije: Simon Javornik, T: 041 724 ske medicine želimo kontinuirano seznanjati z novostmi na tvo EDMED 318, E: [email protected], W: www.drustvo- področju obravnave oseb s sladkorno boleznijo. Informacije EDMED.si si bomo prizadevali podati tako, da boste pridobljeno znanje lahko že naslednji dan uporabili v svoji praksi. 25. ob 9.00  •  RAZLIČNE PREPARACIJE ZOBA ZA ONLEJ – OSKRBA ZOBA OD PREPARACIJE DO CEMENTIRANJA kraj: ni podatka št. udeležencev: 12 kotizacija: 450 EUR k. točke: *** prijave, informacije: vsebina: V stranskem predelu zobnega loka lahko zobe oskrbimo tudi z onleji. Za te se organizator: Urška Brecl, T: 041 661 pogosteje odločimo v primeru večjih defektov zoba oziroma pri večploskovnih kavitetah Zobozdravstvo 435, E: urska.brecl@ ter pri avitalnih zobeh. Nemalokrat se pri oskrbi endodontsko zdravljenih zob z onleji in Pohlen in izobra- prodent.si, W: https:// endokronami lahko izognemo oskrbi s fiksnoprotetičnim zatičkom in prevleko. Sodobna ževanja, dr. Bošt- www.prodent.si/ fiksna protetika daje poudarek biološkim dejavnikom, to pomeni ohranjanju zdravih jan Pohlen, s.p. izobrazevanja zobnih in obzobnih tkiv. S tehniko takojšnje vezave adhezivnega sistema na dentin (angl. immediate dentin bonding/sealing) in dviga gingivalne stopnice nam je to omogočeno. Na delavnici bodo poleg različnih preparacij zob za onlej predstavljene prednosti takojš- nje vezave adhezivnega sistema na dentin, dviga gingivalne stopnice s kompozitom, uporabe sodobnih adhezivnih sistemov in adhezivnega cementiranja. Sledi še praktična delavnica z delom na zobeh.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Februar 2023 MAREC 2023 2. ob 16.00  •  PREDPISOVANJE ANALGETIČNE TERAPIJE II. (poglobljena znanja) kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 5 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** prijave, informacije: vsebina: Predavanja, delavnice: Protibolečinsko zdravljenje, skupine analgetičnih organizator: prijave: E: [email protected], učinkovin, celostna ocena bolečine, razumevanje bolnikove ocene bolečine in prenos Društvo za palia- informacije: Anže Habjan, v klinično ukrepanje, praktični primeri. Delavnica je namenjena zdravnikom in medi- tivno oskrbo Pa- E: [email protected], T: +386 41 cinskim sestram. lias, mag. Mateja 849 941, W: www.palias.si Lopuh, dr. med. 4. ob 8.00   •  OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2023 kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: v postopku Velika predavalnica, Korytkova ulica 2 vsebina: seminar za družinske organizator: Katedra za otorinolaringo- prijave, informacije: Irena Hočevar Boltežar, zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, logijo MF UL, Klinika za ORL in CFK, UKC T: 01 522 32 78 ali 01 522 47 30, 041 958 336, E: otorinolaringologe Ljubljana, Foniatrična sekcija Združenja [email protected], W: https://www.mf.uni-lj. otorinolaringologov Slovenije SZD si/korl/strokovna-dejavnost 4. ob 9.00  •  13. HIPOKRATOVO SREČANJE: VZPON ALI ZATON SLOVENSKE MEDICINSKE ETIKE – OB 10-LETNICI SMRTI AKAD. PROF. DR. JOŽETA TRONTLJA kraj: CELJE, Dom sv. Jožef št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku omejeno prijave, informacije: Janez Dolinar, E: katoliski. vsebina: Srečanje bo potekalo v obliki okrogle mize, pri kateri bodo sodelovale organizator: [email protected], W: www. ugledne osebnosti iz sveta medicine ter vzgoje in izobraževanja. V naši družbi se Združenje slo- katoliski-zdravniki.si srečujemo z vrsto izzivov na področju etike, zlasti medicinske, zato bo razmišljanjem venskih katoliških udeležencev vredno prisluhniti. Gostje: dr. Božidar Štefan Voljč, prof. dr. Jože Balažic, zdravnikov doc. dr. Urh Grošelj, prof. dr. Štefan Grosek, prof. dr. Matjaž Zwitter, p. mag. Silvo Šinkovec. 10.  •  DELAVNICA: IZDELAVA DROBNIH ORTOTSKIH PRIPOMOČKOV kraj: LJUBLJANA, URI – Soča, Linhartova cesta št. udeležencev: 10 kotizacija: 120 EUR (z DDV) k. točke: *** 51 vsebina: Seminar je namenjen delovnim terapevtom, ki organizator: URI – Soča prijave, informacije: prijave: W: https://www. obravnavajo paciente, katerim bi uporaba drobnih ortot- uri-soca.si/sl/strokovni-dogodki/, informacije: skih pripomočkov omogočila izvajanje aktivnosti (izvajalka Marko Oset, E: [email protected], T: 030 620 377 seminarja: Agata Križnar, dipl. del. ter.). 10. ob 8.30  •  24. ZASEDANJE SLOVENSKEGA FORUMA O PREVENTIVI BOLEZNI SRCA IN ŽILJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** c. 162 podatka vsebina: Osrednja tema: V znanju je moč — Opismenjevanje in organizator: Združenje kardio- prijave, informacije: T: 01 opolnomočenje na področju srčno-žilnih bolezni, Raziskovanje izidov logov Slovenije, Delovna skupi- 43 42 100, E: info@sicardio. v preventivni kardiologiji: Kje smo in kam gremo?, Klinična preventiva: na za preventivno kardiologijo org, W: www.sicardio.org Preventivna kardiologija od teorije do prakse 10.–11.  •  WINFOCUS WBE – FoCUS - osredotočeni UZ srca kraj: MURSKA SOBOTA, Splošna št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: *** bolnišnica vsebina: Izobraževanje je namenjeno specializantom in organizator: Združenje kardiologov prijave, informacije: prijave do specialistom interne medicine, urgentne medicine, pe- Slovenije, Delovna skupina za slikovne 3. 3. 2023, W: www.sicardio.org, T: diatrije, družinske medicine, anesteziologije in intenzivne preiskave v kardiologiji 01 43 42 100, E: [email protected] medicine. 10.–11. ob 11.00   •  IZOBRAŽEVANJE IZ ADOLESCENTNE MEDICINE Z INTERAKTIVNIMI DELAVNICAMI (prvi modul) kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 25 kotizacija: 160 EUR (vključen DDV) k. točke: *** UM, prostor Avditorij P12 in 1N6 vsebina: dvodnevno izobraževanje za zdravnike specialis- organizator: Medicin- prijave, informacije: Romana Grajner, T: te in specializante pediatrije, družinske medicine, ginekolo- ska fakulteta Univerze 02 234 58 26, E: [email protected], W: gije in porodništva, urgentne medicine in interne kirurgije v Mariboru, Katedra za https://www.mf.um.si/si/oglasna-deska/ucne- ter zdravnike pripravnike ginekologijo in porod- delavnice ništvo

Revija ISIS srečanja 5S6trokovnaFebruar 2023 MAREC 2023 13.  •  TEČAJ: OCENA GRAFOMOTORIKE PRI OTROKU Z OCENJEVALNIM INSTRUMENTOM WRITIC kraj: LJUBLJANA, URI – Soča, Linhartova cesta št. udeležencev: 15 kotizacija: 120 EUR (z DDV) k. točke: 4,5 51 vsebina: Tečaj je namenjen delovnim terapevtom in specialnim organiza- prijave, informacije: prijave: W: https://www. pedagogom. Udeleženci bodo spoznali splošne principe ocenjevanja tor: URI uri-soca.si/sl/strokovni-dogodki/, informacije: grafomotorike, težave pri učenju pisanja v splošni populaciji otrok, z – Soča Marko Oset, E: [email protected], T: 030 620 377 dokazi podprto klinično prakso in ocenjevanje z instrumentom WRITIC. Praktično se bodo naučili principov ocenjevanja. 16. ob 16.00   •  OBRAVNAVA SPECIFIČNIH MOTEČIH SIMPTOMOV kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 5 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** vsebina: Predavanja, delavnice: Prepoznavanje in lajšanje organizator: Društvo za prijave, informacije: prijave: E: info@palias. motečih simptomov napredovale in neozdravljive bolezni, paliativno oskrbo Palias, si, informacije: Anže Habjan, E: [email protected], T: Obravnava posameznega simptoma: bolečina, slabost, mag. Mateja Lopuh, dr. +386 41 849 941, W: www.palias.si bruhanje, težko dihanje, hropenje, kašelj, nespečnost, med. nemir, Primeri iz prakse. 16.–17. ob 8.45   •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Ramada Resort št. udeležencev: 20 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** hotel vsebina: Predavanja, delavnice: Zdravljenje in organizator: Alergološka in imuno- prijave, informacije: prijave: W: https://www. dg. postopki alergijskih, imunskih bolezni in loška sekcija SZD, prof. Mitja Košnik, szd.si/osnove-klinicne-alergologije-in-astme- astme. Namenjeno pulmologom, internistom, dr. med. 16-in-17-marec-2023/, informacije: prof. Mitja specialistom in specializantom splošne/dru- Košnik, dr. med., E: mitja.kosnik@klinika-golnik. žinske medicine. si, Irena Dolhar, E: [email protected] 18. ob 9.00  •  KLASIČNO ODTISKOVANJE V PROTETIKI – VSE OD PRIPRAVE MEHKIH TKIV DO POPOLNE IZVEDBE kraj: LJUBLJANA, Prodent DEMO Lab, Zvezna št. udeležencev: 12 kotizacija: 350 EUR k. točke: 8,5 2A prijave, informacije: Urška Brecl, T: 041 661 435, vsebina: Pri odtiskovanju vse pogosteje uporabljamo skener. Nemalo pa je kliničnih organizator: E: [email protected], situacij, kjer poteka odtiskovanje še vedno na klasični način, kar pomeni uporabo Zobozdravstvo W: https://www.prodent.si/ konfekcijskih in/ali individualnih odtisnih žlic, kemikalij in retrakcijskih nitk/mas za Pohlen in izobra- izobrazevanja pripravo mehkih tkiv in izboljšanih odtisnih materialov. Z uporabo ustrezne tehnike ževanja, dr. Bošt- odtiskovanja dobimo kakovosten odtis. Sledila bo delavnica, kjer bodo udeleženci jan Pohlen, s.p. osvojeno znanje preizkusili na modelih. 24. ob 8.00   •  OSKRBA BOLNIKA OB KONCU ŽIVLJENJA kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 10 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** organizator: Društvo za prijave, informacije: prijave: E: vsebina: Predavanja, delavnice: Opredelitev in razumevanje zadnjega paliativno oskrbo Palias, [email protected], informacije: Anže obdobja življenja preko podanih tem – prepoznava procesa umiranja, mag. Mateja Lopuh, dr. Habjan, E: [email protected], T: +386 lajšanje simptomov, stiske bolnikov v zadnjem obdobju življenja, vloga med. 41 849 941, W: www.palias.si bolnikovih bližnjih v različnih okoljih oskrbe, dostojanstvo bolnika, žalo- vanje. Za vse strokovne skupine v PO. 29.–30. ob 8.30   •  INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2023: PROTIMIKROBNO ZDRAVLJENJE IN ZAŠČITA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Mod- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: zdravniki, medicinske k. točke: *** ra dvorana, Dunajska c. 162 sestre 200 EUR, specializanti 150 EUR vsebina: Simpozij je namenjen vsem (DDV vključen v ceno), za upokojene zdravnikom. zdravnike kotizacije ni organizator: Sekcija za protimikrobno prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike zdravljenje SZD, Katedra za infekcijske za infekcijske bolezni in vročinska stanja, bolezni in epidemiologijo, Klinika za infek- Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, informacije: cijske bolezni in vročinska stanja, doc. dr. Simona Rojs, T: 01 522 42 20, E: simona.rojs@ Mateja Logar, dr. med. kclj.si

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Februar 2023 MAREC 2023 30.–31. ob 9.00  •  XXXI. SREČANJE PEDIATROV IN XVIII. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJI kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk ali Maribox št. udeležencev: do kotizacija: 300 EUR, za študente in k. točke: *** 400 upokojence kotizacije ni vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom organizator: UKC Mari- prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb. družinske medicine, kirurgom, pediatrom, internistom. bor, dr. Jernej Dolinšek, si (strokovna srečanja), informacije: Rebeka dr. med. Gerlič, T: 02 321 28 13 31. ob 8.30   •  2. BRIŠKI DAN – MEDICINA IN ŠPORT kraj: DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH, št. udeležencev: do 100 kotizacija: 60 EUR k. točke: *** dvorana Kleti Brda vsebina: Strokovni multidisciplinarni seminar s področja organizator: Zdrav- prijave, informacije: prijave: E: melitamakuc@ športne medicine je namenjen vsem zdravnikom, fiziotera- niško društvo Iatros, gmail.com, informacije: T: 031 777 871 pevtom, kineziologom, športnim delavcem. Nataša Koglot Jelerčič, dr. med. april 2023 13.–15. ob 8.00  •  UKREPANJE SLUŽB NMP V NESREČAH Z NEVARNIMI SNOVMI (NNS) 2023 kraj: NOVO MESTO, Vojašnica Franca Uršiča, št. udeležencev: do 120 kotizacija: kotizacije ni za k. točke: *** Straška cesta 26 vse udeležence, zaposlene v NMP vsebina: Izobraževanje za reševanje v kemijskih in radioloških organizator: Slovensko zdravniško prijave, informacije: E: nesrečah je namenjeno zaposlenim/dežurajočim na inter- društvo, Sekcija UZVN/MRMI Sloveni- izobrazevanje.nesrece@gmail. nistični prvi pomoči, kirurški urgenci oz. v urgentnih centrih/ ja, dr. Lucija Šarc, dr. med. com oddelkih bolnišnice, zunajbolnišnični službi NMP ter vsem vodilnim in odgovornim za varnost. 14. ob 8.00  •  PALIATIVNI PRISTOP PRI OBRAVNAVI BOLNIKA kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 10 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** vsebina: Predavanja, delavnice: Opredelitev in razumevanje paliativnega pristo- organizator: prijave, informacije: prijave: pa, Pričakovani potek bolezni, komunikacija, Pričakovani simptomi: prepoznava in Društvo za palia- E: [email protected], informacije: lajšanje, Priprava načrta zdravljenja, praktični primeri, Dodana vrednost: glasbena tivno oskrbo Pa- Anže Habjan, E: info@palias. terapija, pomen tradicije in običajev. lias, mag. Mateja si, T: +386 41 849 941, W: www. Lopuh, dr. med. palias.si 21.–22.  •  39. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: RENESANSA V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: STRUNJAN št. udeležencev: 50 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim in organizator: Združenje zdravnikov prijave, informacije: Lea Vilman, E: bodočim mentorjem študentov in specializantov v družinske medicine SZD [email protected] družinski medicini. *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.

Revija ISIS srečanja S58trokovnaFebruar 2023 Univerzitetni klinični center Maribor zdravnike specialiste psihiatrije (m/ž), zdravnike specialiste radiologije (m/ž), vabi k sodelovanju: zdravnike specialiste infektologije (m/ž), zdravnike specialiste klinične mikrobiologije (m/ž), zdravnike specialiste splošne kirurgije (m/ž), zdravnike specialiste otroške in mladostniške psihiatrije (m/ž), zdravnike specialiste sodne medicine (m/ž), zdravnike specialiste abdominalne kirurgije (m/ž), zdravnike specialiste klinične genetike (m/ž). zdravnike specialiste torakalne kirurgije (m/ž), K sodelovanju vabimo zdravnike specialiste, ki imajo opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet vabila, in licenco za zdravnike specialiste plastične, rekonstrukcijske in estetske samostojno delo. kirurgije (m/ž), Če ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno vabimo, da nam pošljete svoj življenjepis, dokazila o izobrazbi, zdravnike specialiste nevrokirurgije (m/ž), potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in licenco za samostojno delo. Dogovorili se bomo za srečanje, kjer vam bomo zdravnike specialiste travmatologije (m/ž), podrobneje predstavili delo v našem zavodu in se pogovorili o možnostih za nadaljnje sodelovanje. zdravnike specialiste interne medicine (m/ž), Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor zdravnike specialiste urgentne medicine (m/ž), • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) zdravnike specialiste anesteziologije, reanimatologije in za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD perioperativne intenzivne medicine (m/ž), Radovljica, • zdravnika specialista oftalmologije (m/ž) zdravnike specialiste oftalmologije (m/ž), za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica in OE ZD Tržič, zdravnike specialiste patologije (m/ž), • zdravnika specializanta medicine dela, prometa in športa zdravnike specialiste revmatologije (m/ž), (m/ž) v OE ZD Škofja Loka, • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za delo v zdravnike specialiste pnevmologije (m/ž), nujni medicinski pomoči za določen čas s polnim ali krajšim zdravnike specialiste pediatrije (m/ž), delovnim časom v OE ZD Tržič in OE ZD Radovljica. Naše prednosti so: Osnovno zdravstvo Gorenjske • dobri odnosi v kolektivu, • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi določeno Če ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost izvaja v zdravstve- vabimo, da nam pošljete svoj življenjepis, dokazila o zahtevani nih domovih v gorenjski regiji. izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu ali nam V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih specialno- pišete na spodaj navedene kontaktne naslove. Dogovorili se bomo za sti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in sicer: srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili možnosti dela v naši ustanovi. Kandidati naj pošljejo prošnje do 28. 2. 2023 • zdravnika specialista radiologije (m/ž), – po pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, • zdravnika specialista oftalmologije (m/ž),  • zdravnike specialiste družinske medicine (m/ž), Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista čeljustne in zobne ortopedije (m/ž), – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja • zdravnika specialista zobnih bolezni in endodontije (m/ž), • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) Loka ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, – po pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, • z dravnika specialista urgentne medicine (m/ž) ali • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž), Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), – po pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Škofja Loka, • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) – po pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, ali na e-naslov: [email protected] • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), • zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom v OE ZD Tržič,  • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) • z dravnika specialista ginekologije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica,

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Februar 2023 Javni zavod Psihiatrična MEDI CENTER, d.o.o. bolnišnica Vojnik MEDI CENTER, d.o.o., Topniška ul. 4, 1000 Ljubljana razpisuje prosto delovno mesto zaposli zdravnik specialist psihiatrije (m/ž) zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: za poln delovni čas, za nedoločen čas. Kandidate, ki jih zanima delo v prijetnem okolju, široke možnosti • aktivno znanje slovenskega jezika, izobraževanja, prilagodljiv delovni čas in stimulativno nagrajevanje, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, prosimo, da se prijavijo na elektronski naslov: [email protected]. • diploma medicinske fakultete, • opravljena specializacija iz psihiatrije, PRODAMO • veljavna licenca za delo na področju psihiatrije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s DENTAL STUDIO s. p. štirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od V gorenjski regiji prodamo poslovni prostor – zobozdravstveno dneva objave. ordinacijo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Ordinacija je aktivna s samoplačniško dejavnostjo od leta 1993. naslov: JZ Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Kadrovska služba, Za uspešno nadaljevanje dela je zaželeno minimalno znanje Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. nemškega jezika. Informacije po tel. 041 721 689 Ortopedska bolnišnica Valdoltra Splošna bolnišnica dr. Jožeta V Ortopedski bolnišnici Valdoltra razpisujemo prosta delovna Potrča Ptuj mesta: zdravnik specialist anesteziolog PPD1/višji zdravnik razpisuje prosta delovna mesta: specialist anesteziolog PPD1 (m/ž), (višji) zdravnik specialist interne medicine PPD1 (m/ž) zdravnik specialist interne medicine PPD3/višji zdravnik 2 delovni mesti za potrebe internega oddelka; specialist interne medicine PPD3 (m/ž), (višji) zdravnik specialist radiologije PPD2 (m/ž) zdravnik specialist fiziater PPD3/višji zdravnik specialist 2 delovni mesti za potrebe oddelka za radiološko in ultrazvočno fiziater PPD3 (m/ž). diagnostiko. Pogoji za zasedbo posameznega delovnega mesta so: Kandidati, ki se prijavljajo na prosta delovna mesta, morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje: • znanje slovenskega jezika na ravni B2 po SEJO, • končana medicinska fakulteta – pridobljen naziv doktor medicine, • znanje italijanskega jezika, • opravljen specialistični izpit ustrezne smeri, • znanje angleškega jezika, • najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju specialnosti, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, • univerzitetna izobrazba medicinske smeri in specializacija s • znanje slovenskega jezika na visoki ravni. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s štirimesečnim področja dela, poskusnim delom, in sicer za polni ali krajši delovni čas. Ponujamo • veljavna licenca s področja dela, stimulativno delovno okolje, možnost kariernega napredka in • za zasedbo delovnega mesta višji zdravnik specialist se finančno nagrajevanje delovne uspešnosti. Obstaja tudi možnost sklenitve pogodbe civilnega prava. zahteva najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim strokovnem izpitu. življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s štirimesečnim pošljejo najkasneje do 28. 2. 2023 na naslov: Splošna bolnišnica dr. poskusnim delom, za polni delovni čas ali po dogovoru s Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj, ali na elektronski kandidatom za krajši delovni čas. naslov: [email protected]. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po končanem postopku izbire. Prijave z dokazili lahko posredujete na e-naslov: kadrovska@ ob-valdoltra.si.

Revija ISIS O60bletnicaFebruar 2023 Slovensko ortodontsko društvo – čestitke za 30 let delovanja! Sanda Lah Kravanja Petek, 2. 12. 2022, ko smo obeležili 30. Sledilo je predavanje prof. dr. Maje Ovse- obletnico našega delovanja, je bil za Slovensko nik o sodobni ortodontiji, po dolgem času pa ortodontsko društvo zelo slovesen in deloven smo lahko prisluhnili dr. Miroslavu Milačiću, dan. Jubilejno strokovno srečanje je imelo ki je predaval o ortodontiji na prehodu generacij. naslov »Z izkušnjami iz preteklosti k izzivom v Številne fotografije so nas z nostalgijo popeljale v prihodnosti«. pretekle dogodke in strokovna srečanja doma in v tujini, na katerih smo slovenski specialisti To lepo vsakoletno navado prednovoletnega čeljustne in zobne ortopedije pogosto in plodno druženja je v celotnem obstoju društva, od leta tudi aktivno sodelovali s prispevki, predavanji in 1992, prekinila le pandemija koronavirusne posterji. bolezni, ki je v preteklih dveh letih zaustavila svet in omejevala življenje na njem. Naš vsakda- V drugem delu srečanja je bilo predstavljeno njik se je v tem času korenito spremenil, sledimo bogato dolgoletno interdisciplinarno sodelovanje novim okoliščinam, pogojem in navadam. Velika ortodontije z drugimi zobozdravstvenimi vejami večina nas opaža, da je življenje vedno bolj po starostnih obdobjih naših pacientov. zapleteno, kompleksno in da se ritem vsakdana neprestano pospešuje. V takem svetu je težko Prof. dr. Janja Jan, prodekanja Medicin- vztrajati sam, v Slovenskem ortodontskem ske fakultete v Ljubljani, je predstavila proble- društvu pa se vztrajno trudimo za stanovsko matiko kariesa pri astmatičnih otrocih, prof. oporo, izobraževanje, sodelovanje in povezanost dr. Alenka Pavlič pa je predstavila pomen med člani, ne glede na zaposlitveni status. sodelovanja med šolskimi zobozdravniki in ortodonti ter interceptivno delovanje, zajeto v Srečanje je tradicionalno potekalo v Grand kurikulumu otroških in mladinskih zobozdravni- hotelu Union v Ljubljani, letos pa smo se po kov. Prof. dr. Boris Gašpirc je predaval o dolgem času zaradi omejitev lahko sproščeno prepletanju ortodontije s parodontologijo, prof. družili v živo. Začeli smo v Beli dvorani, delovno dr. Čedomir Oblak pa s protetiko. in zgodaj, kjer je predsednica SOD asist. dr. Sanda Lah Kravanja sklicala redno letno Zelo zanimivo predavanje o razvoju zoboteh- skupščino SOD. Organizirali smo dentalno ničnih ortodontskih tehnik in materialov je razstavo, nadaljevali pa s strokovnim programom. predstavila Doroteja Hren, predsednica Društva ortodontskih zobotehnikov. Za začetek srečanja sta se z obiskom in pozdravnim nagovorom pridružila mag. Tadej Za zaključek strokovnih vsebin smo poslušali Ostrc, državni sekretar na Ministrstvu za prof. dr. Natašo Ihan Hren, letošnjo preje- zdravje, in Krunoslav Pavlović, podpredse- mnico kar treh visokih stanovskih priznanj, ki je dnik Zdravniške zbornice Slovenije. Čestitala sta v izvrstnem predavanju predstavila sodelovanje nam ob visokemu jubileju ter nam zaželela med ortodontijo in ortognatsko kirurgijo. uspešno praznovanje in dobro delo tudi v pri- hodnje. Med odmori smo si lahko ogledali dentalno razstavo, pri kateri je sodelovalo kar devet razsta- Čast uvodnega predavanja in odprtja vljavcev, ki so pripravili zanimive ponudbe. srečanja je pripadla prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, letošnji prejemnici visokega državnega V slavnostnem delu so se nam v Stekleni dvo- priznanja zlati red za zasluge RS, ki je v izredno rani pridružili vabljeni gosti, častni člani SOD in zanimivem predavanju in s številnimi fotografi- glasbeniki, Tri sopranistke (kolegice zdravnice jami osvetlila razvoj zobozdravstvene stroke na Sanja Zupanič Mali, Anja Berus in Nadia Ternifi) Slovenskem, s poudarkom na ortodontiji. in pianist (Tilen Slakan), ki so izvedli zelo lep program, vključno z izvedbo Himne ortodon- tov v treh jezikih. Po scenariju, ki sem ga

Revija ISIS Obletnic6a1Februar 2023 1) 2) 3) 4) (1) Člani SOD po zaključenem strokovnem delu programa. (2) Člani SOD stoje ob Himni ortodontov. Izvedba: Tri sopranistke ob klavirski spremljavi (libreto: Krista Sever Cimerman, prir. V. Avsenik). (3) Slavnostna torta, simbolični razrez so izvedli prof. dr. Franc Farčnik, prim. dr. Metoda Rejc - Novak in asist. dr. Sanda Lah Kravanja. (4) Prva predsednica in častna članica prim. dr. Metoda Rejc - Novak med nagovorom, s trenutnim ožjim vodstvom SOD (od leve ortodontinje: Mojca Lajh, generalna sekretarka, Martina Mikac Cankar, blagajničarka, in aktualna predsednica SOD asist. dr. Sanda Lah Kravanja). Vir: Arhiv SOD pripravila, se mi je za vodenje priredi- Krunoslav Pavlović, predsednik V slavnostnem programu so bili tve pridružil Igor Velše, priljubljen Odbora za zobozdravstvo in podpred- ob 30-letnici delovanja SOD podeljeni radijski in televizijski napovedovalec. sednik ZZS, prodekanja Medicinske častni nazivi in zahvale Slovenskega fakultete v Ljubljani prof. dr. Janja ortodontskega društva. Pozdravni govornik je bil naš Jan in dr. Zdenka Čebašek - spoštovani prof. dr. Franc Farč- Travnik, predsednica Zdravniške Naziv častni član SOD so nik, pobudnik in ustanovni član ter zbornice v preteklem mandatu. Vsi so ob 30-letnici delovanja prvi častni član SOD, ki je osvežil nam iskreno čestitali za visoki jubilej, SOD v letu 2022 prejeli: spomine na pomembne mejnike v aktivna in plodna leta delovanja ter delovanju društva. Slovenskemu ortodontskemu društvu prof. dr. Frank Weiland (za zaželeli uspešno vztrajanje še v dolgoletno strokovno sodelovanje Pozdravili so nas tudi prof. dr. prihodnje. in predavanja), Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva,

Revija ISIS O62bletnicaFebruar 2023 prof. dr. Nataša Ihan Hren (za mag. Sanja Zupančič (znanstveni 1992 kot tudi specializantov čeljustne dolgoletno interdisciplinarno odbor SOD), in zobne ortopedije, ki so se nam sodelovanje), lahko pridružili tako v strokovnem kot Tanja Lah Kržin (strokovni odbor tudi v slavnostnem delu. prof. dr. Irena Hočevar Boltežar SOD), (za dolgoletno interdisciplinarno Zahvalili smo se zvestim razsta- sodelovanje), Greta Andrejka Jerman (častno vljavcem, pridružili so se nam tudi razsodišče SOD), novi. doc. dr. Marjan Premik (za dolgoletno strokovno in razisko- Helena Komljanec (nadzorni odbor Tudi udeleženci, člani SOD, smo valno delovanje v ortodontiji), SOD), bili deležni pohvale in pozornosti ob 30. obletnici delovanja SOD. Nagradi- dr. Vladimir Žura (pobudnik, Martina Mikac Cankar (blagajni- li smo se s knjigo Zgodovina zdravstva podpornik in ustanovni član; v čarka SOD), in medicine na Slovenskem avtorice odsotnosti). prof. Zvonke Zupanič Slavec, z novo Mojca Lajh (generalna sekretarka značko društva in slavnostno penečo V spomladanskem obdobju, v SOD), rebulo za zdravico v novo leto. maju 2022, na mednarodnem seminarju na Bledu pa so naziv Anastazija Plesničar (v odsotno- Slavnostni protokol dogodka smo častni član SOD prejeli kolegi sti), zaključili s torto, v katero smo simbo- ortodonti z Univerze v Aarhusu lično zarezali trije, prof. dr. Franc (za strokovno sodelovanje, tudi Mojca Velikonja Vagner in Farčnik, pobudnik in ustanovni član pri spletnih seminarjih SOD v Jelena Drezgić Vrbič (vse tri SOD, prim. dr. Metoda Rejc - času epidemije covida-19, in na Novak, prva in dolgoletna predsed- mednarodnem seminarju): podporne ustanovne članice nica SOD, in asist. dr. Sanda Lah prof. dr. Birte Melsen, SOD), Kravanja, aktualna predsednica dr. Cesare Luzi, prim. Krista Sever Cimerman (za SOD od leta 2018. dr. Morten Laursen, Himno ortodontov). dr. Sussanna Botticelli. Sledilo je stanovsko druženje ob Zahvale za dobro poznem slavnostnem kosilu. Ob 30-le- Zahvale SOD ob sodelovanje s SOD ob tnici delovanja bo izšel tudi zbornik. 30-letnici delovanja so 30-letnici delovanja so prejeli predsedniki SOD: prejeli: Praznovanje je bilo zelo delovno in uspešno, potekalo je z odlično prim. Metoda Rejc - Novak, Slovensko zdravniško društvo udeležbo v prijetnem, slovesnem, častna članica od leta 2018, – prof. dr. Radko Komadina, prijateljskem in na koncu zelo pred- novoletnem vzdušju. prof. dr. Martina Drevenšek in Odbor za zobozdravstvo pri Evgenij Komljanec (oba v Zdravniški zbornici Slovenije Iskrena hvala vsem za dolgoletno odsotnosti) in – dr. Krunoslav Pavlović, uspešno sodelovanje in podporo! asist. dr. Sanda Lah Kravanja. Društvo ortodontskih zoboteh- Slovenskemu ortodontskemu nikov, Doroteja Hren, društvu čestitke za visoko, Zahvale SOD 30. obletnico delovanja in še na ob 30-letnici delovanja Zbornica – Zveza, Sekcija zobo- mnoga leta! so prejeli: zdravstvenih asistentk in tehnikov, Marina Čok in Damja- Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. prof. dr. Maja Ovsenik (znanstveni na Grubar, med., spec. čeljustne in zobne odbor SOD), Ana Bitenc, prevajalka in lektorica. ortopedije, Slovensko ortodontsko društvo, [email protected] V zadnjih letih smo si prizadevali tudi za medgeneracijsko sodelovanje. Ob tem srečanju smo se tako lahko veselili prisotnosti številnih častnih članov in ustanoviteljev SOD v letu Spoštovani avtorji, prispevke nam pošiljajte na elektronski naslov: [email protected]. Prejem bomo potrdili s povratno pošto. Če ne prejmete potrditve, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek.  Uredništvo revije Isis

Revija ISIS V spom6in3Februar 2023 Prof. dr. Marko Lunder, dr. med., 1934–2022 Mateja Dolenc - Voljč V 89. letu starosti se je v novembru 2022 odkritja o pojavnosti kontaktne preobčutljivosti poslovil prof. dr. Marko Lunder, profesor na na nikelj in druge pogoste kontaktne alergene. Katedri za dermatovenerologijo in na Dermato- Vrsto let je vodil alergološko dejavnost na Der- venerološki kliniki UKC v Ljubljani. V preteklih matovenerološki kliniki. Vzpostavil je sodobno desetletjih je pomembno prispeval k razvoju in doktrino obravnave bolnikov z alergijskimi ugledu slovenske dermatovenerologije. boleznimi kože iz ekcemskega kroga in poklicni- mi boleznimi kože ter diagnostiko z epikutanim Rodil se je 30. maja 1934 v Trbovljah. Po testiranjem. maturi leti 1953 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1959. Akademsko kariero je začel kot mlad specia- Strokovno pot je začel kot zdravnik splošne list, leta 1972 je bil izvoljen v naziv asistent. Leta prakse v ZD Kamnik in v Železniškem zdravstve- 1977 je pridobil naziv doktorja znanosti, leta nem domu. Leta 1964 je začel s specializacijo iz 1979 je bil izvoljen v naziv docent, leta 1984 za dermatovenerologije na Dermatovenerološki izrednega profesorja in leta 1989 za rednega kliniki v Ljubljani in leta 1967 opravil speciali- profesorja. Vsa leta je bil pedagoško aktiven član stični izpit. Katedre za dermatovenerologijo. Kot mlad specialist se je strokovno izpopol- Strokovne izkušnje je predstavil na številnih njeval iz dermatološke histopatologije, ultra- domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. strukture kože in dermatološke alergologije na Aktivno je sodeloval na jugoslovanskih dermato- univerzitetnih dermatoloških klinikah v Varšavi, veneroloških kongresih in na kongresu alergolo- Krakovu in na Dunaju. Njegovo ožje klinično in gov in kliničnih imunologov Jugoslavije, na več raziskovalno področje so bile poklicne bolezni dermatoveneroloških srečanjih v Nemčiji, na kože in problematika kontaktnega alergijskega mednarodnem simpoziju o kontaktnem dermati- dermatitisa. Raziskoval je najpogostejše vzročne tisu leta 1983 v Erfurtu in leta 1986 v Cambrid- kontaktne alergene v Sloveniji in prispeval nova geu. V domačem prostoru je organiziral Kogojeve dneve, ki so bili namenjeni specialistom splošne medicine in dermatovenerologije. Sodeloval je na mnogih podiplomskih seminarjih iz dermato- venerologije za zdravnike splošne medicine in imel več predavanj po zdravstvenih domovih. Kot vabljeni predavatelj se je udeležil stomatolo- ških dnevov, Derčevih dnevov, Plečnikovih dnevov in strokovnih srečanj za specialiste medicine dela. Imel je več poljudnih predavanj o kožnih boleznih v okviru Rdečega križa, Delavske univerze, na radiu in televiziji. Njegova bibliografija obsega številne strokov- ne članke, pretežno s področja kontaktnega alergijskega dermatitisa, pogostnosti senzibiliza- cije na kontaktne alergene v slovenski populaciji, epidemiologije in diagnostike glivičnih bolezni kože, lokalnih kortikosteroidov in imunosupre- sivne terapije v dermatologiji. Kot soavtor je sodeloval pri 3. izdaji jugoslo- vanskega učbenika Dermatologija i venerologija

Revija ISIS V64spominFebruar 2023 (leta 1989) in z več poglavji pri jugo- Prof. dr. Marko Lunder je bil predstojnika klinike, ki je ohranjal in slovanskem učbeniku za študente ugleden zdravnik, priznan raziskova- nadgrajeval strokovno in akademsko medicine, ki je izšel leta 1981 na lec na področju dermatološke alergo- raven naše stroke. V slovenski derma- Medicinski fakulteti v Beogradu. Več logije v domačem in mednarodnem tovenerologiji bo ostal zapisan v let je bil aktiven član uredništva Acta prostoru in dober učitelj mnogih spoštljivem spominu. dermatovenerologica iugoslavica. generacij študentov in zdravnikov. Bil je vsestransko strokovno, pedagoško Izr. prof. dr. Mateja Dolenc - Voljč, dr. Leta 1989 je nastopil funkcijo in raziskovalno aktiven. Sama se ga med., predstojnica Katedre za direktorja Dermatovenerološke spominjam kot odličnega učitelja, dermatovenerologijo klinike, ki jo je vodil do leta 1994, ko dobrega diagnostika ter odgovornega se je upokojil. Prof. dr. Ana Zlata Dragaš, dr. med. (1931–2022) Tadeja Matos Lani spomladi je umrla dolgoletna obdobju od 1987 do 1996 je bila se pouk mikrobiologije in imunologije profesorica mikrobiologije prof. dr. predstojnica Katedre za mikrobiologi- čim bolj povezal in dopolnjeval s Ana Zlata Dragaš. Njej v spomin in jo in imunologijo Medicinske študijem v višjih letnikih. Poleg zahvalo naj v nekaj odstavkih opišem fakultete v Ljubljani. Bila je izjemno mikrobiologije v ožjem pomenu se je njeno poklicno pot. plodovita pri pisanju strokovnih in celotno poklicno pot ukvarjala tudi z znanstvenih del. Samostojno in v nadzorovanjem in obvladovanjem Rodila se je 30. oktobra 1931 v soavtorstvu je uredila in pripravila več okužb v zdravstvu. Da je bila vizionar- Ljubljani in maturirala leta 1950. kot 30 učbenikov in zbornikov s ka, se kaže z ustanovitvijo podiplom- Študij medicine in prva leta njene področja mikrobiologije in prepreče- skega izobraževanja iz bolnišnične poklicne poti so bili povezani s Hrva- vanja okužb v zdravstvu ter objavila higiene za zdravnike, diplomirane ško. Medicinsko fakulteto je zaključila več kot 250 raziskovalnih in strokov- medicinske sestre. Bila je članica v Zagrebu leta 1956. Specializacijo iz nih člankov doma in v tujini. Bila je Odbora direktorjev Mednarodne medicinske mikrobiologije in parazi- mentorica mnogim generacijam zveze za nadzorovanje okužb – IFIC tologije je zaključila leta 1962 v specializantov, magistrandov in (1990–1998), članica izobraževalne Zagrebu. V Sloveniji je sprva delala na doktorandov. Vodila in sodelovala je Inštitutu za varovanje zdravja, kjer je pri veliko raziskovalnih projektih, ki bila vodja Laboratorija za diagnostiko so se dotikali številnih področij črevesnih bolezni. Leta 1971 se je mikrobiologije, epidemiologije, zaposlila na Medicinski fakulteti v bolnišničnih okužb, etiologije para- Ljubljani na Inštitutu za mikrobiolo- dontalnih bolezni, če omenim le gijo. Delala je na Oddelku za črevesne najpomembnejša. bolezni in raziskave po Gramu nega- tivnih bakterij. V tem obdobju je Bila je pedagoginja in uspešna pripravljala doktorsko disertacijo z organizatorka pouka. Pripravila je naslovom »Restrikcija in modifikacija prenovljene programe specializacije iz fagov, povzročena z R plazmidi, in klinične mikrobiologije, ki jih je leta možnosti variacije pri lizotipih Salmo- 1990 potrdilo Ministrstvo za zdravje nella Thyphimurium« in jo zagovarja- (MZ). Imunologijo je prepoznala kot la leta 1973 na Medicinski fakulteti v pomembno, samostojno področje in Zagrebu. bila pobudnica preimenovanja pred- meta Medicinska mikrobiologija v Kot predavateljica in učiteljica je predmet Medicinska mikrobiologija delovala na Medicinski fakulteti na in imunologija. Zavzemala se je, da bi Reki, v Zagrebu in v Ljubljani. V

Revija ISIS V spom6in5Februar 2023 skupine Mednarodne zveze za nadzo- ga šolstva (1995), Po pripovedovanju nekaterih, ki so jo rovanje okužb, zunanja članica Komi- –– priznanje Mednarodne zveze za bolje poznali, je bila prof. Dragaš sije za bolnišnične infekcije UKC v umirjena, preudarna, delavna, izje- Ljubljani (1982–1992), članica repu- nadzorovanje okužb – IFIC, za mno bistra in širokega pogleda na bliške komisije za bolnišnične infekci- pomemben prispevek in sodelova- svet. Svoje misli, ideje in znanje je je pri MZ. Tudi sicer je sodelovala v nje v tej organizaciji (1998), rada širila med svoje sodelavce. strokovnih odborih društev in sekcij. –– Plenčičevo odličje Slovenskega Umrla je v častitljivi starosti, sadovi Med njimi naj omenim njeno sodelo- mikrobiološkega društva za osebni njenega dela pa ostajajo in so pomem- vanje v Evropskem društvu za klinič- prispevek k razvoju mikrobiološke ben temelj za nadaljnji razvoj stroke, no mikrobiologijo in infekcijske znanosti in stroke (1998). v katero je prof. dr. Ana Zlata Dragaš bolezni (ECSMID). Leta 1987 je na pobudo mikrobio- vložila ogromno svojega časa in logov iz vse Slovenije zasnovala delovanja. Ponosni smo nanjo in se je Za svoja prizadevanja je prejela Sekcijo za klinično mikrobiologijo in spominjamo z vsem spoštovanjem. številne nagrade in priznanja za bolnišnične okužbe pri Slovenskem raziskovalno, pedagoško, strokovno in zdravniškem društvu in jo vodila do Fotografija je iz arhiva Inštituta organizacijsko dejavnost, od katerih vključno leta 1999. Njen namen je bil za mikrobiologijo in imunologijo, velja posebej poudariti: povezovati zdravnike v bolnišnici z MFUL. –– nagrado RS na področju šolstva za zdravniki in drugimi specialisti v laboratoriju. Izr. prof. dr. Tadeja Matos, dr. med., posebej uspešno vzgojno-izobra- Če se ozrem na njeno poklicno Sekcija za klinično mikrobiologijo in ževalno in organizacijsko delo ter pot, lahko z gotovostjo trdim, da je v avtorstvo učbenikov in učnih popolnosti izpolnila svoje poslanstvo. bolnišnične okužbe pripomočkov na področju visoke- Spomin in starost Nina Mazi Skupini raziskovalcev z The University of Cambridge prožnost nevronov in nevronskih povezav ter preprečil ali in The University of Leeds je s poglobljeno raziskavo na vsaj omilil starostno poslabšanje spomina. miškah uspelo učinkovito odpraviti pešanje spominskih funkcij in izgubljanje spomina. Njihova revolucionarna V svojem raziskovalnem projektu so starejšim mi- spoznanja potrjujejo objektivna pričakovanja, da bo v škam vbrizgavali virus, sposoben povečanja količine in (bližnji) prihodnosti mogoče preprečiti ali vsaj upočasniti koncentracije hondroitin-6-sulfata, ter s tem povrnili pešanje spomina pri človeku. Znanstveniki z Otoka so spomin oz. obnovili spominske funkcije pri starejših med najnovejšo raziskavo v centralnem živčnem sistemu mišjih osebkih. Učinkovitost in delovanje hondroitin-6- odkrili pomembno perinevralno omrežje (PNN), ki -sulfata nazorno potrjuje predvsem dejstvo, da so se vključuje hrustancu podobne strukture. Te obdajajo potem starejše miške ponašale s spominskimi lastnostmi inhibitorne nevrone ter igrajo pomembno vlogo pri in sposobnostmi, značilnimi za mlade mišje osebke. zaznavanju, učenju, pomnjenju in prilagajanju. Otoški znanstveniki bodo svoja raziskovanja sedaj PNN-omrežje sestavljajo hrustančasti elementi, ki usmerili na testiranje novoodkrite substance na živalih z vsebujejo hondroitin sulfate, vključno s hondroitin-4-sul- Alzheimerjevo boleznijo. fatom, ki inhibira delovanje nevralnih omrežij, fleksibil- nost in nevroplastičnost – zmožnost in sposobnost Viri: University of Cambridge Science Report 10/21, možganov, da tvorijo, sistemizirajo, strukturirajo, pove- www.neuroscience.com, www.dailymail.uk zujejo, klasificirajo in reorganizirajo sinaptične povezave. Hondroitin-6-sulfat pa naj bi spodbujal plastičnost/ Nina Mazi, Ljubljana

Revija ISIS S66knjižne policeFebruar 2023 Škarje, prosim Zdenka Čebašek - Travnik Nekako v senci knjig treh zdravnikov – pisa- sodila v to kategorijo. Pri tem teljev (Alojz Ihan, Marko Pokorn, David Zupan- ne gre le za prikaz potencialno čič) je v letu 2022 izšla še četrta knjiga zdravnika smešnih situacij, temveč tudi – pisatelja, sicer profesorja kirurgije Eldarja M. za slikovit prikaz odnosov Gadžijeva Škarje, prosim. med glavnimi akterji. Na primer med predstojnikom in Podnaslov Poklicna avtobiografija sloven- šefom oddelka ali pa med skega kirurga nam nakaže, da se njegova knjižna kirurgom in psihiatrom, ki je v pripoved začne z vstopom v specializacijo. Sam konziliarni izvid za bolnika na napiše, da je v specializacijo »bil sprejet«. O travmatologiji zapisal: takratnem formalnem postopku sprejema nas »Pacient vidi mravlje. Jaz avtor ne seznani, zato pa toliko bolj doživeto tudi.« opiše svojo »prvo operacijo«, ki jo je opravil na travmatologiji. Že v začetku knjige lahko prebe- Zanimivo je slediti zgodbi remo, kako se je začelo njegovo sodelovanje z o tem, kako je prof. Gadžijev iz specializanta nepogrešljivimi instrumentarkami, od katerih so travmatologije postal specialist za kirurgijo jeter, se takratni specializanti lahko veliko naučili. žolčnika in trebušne slinavke. Kot da je šlo za Avtor posebej opozori na komunikacijo, ki je ljubezen na prvi pogled še iz časov začetnih potekala med njimi. Ta je bila po njegovi oceni dežurstev, ko je asistiral kirurgu pri operaciji marsikdaj neprimerna in ne ravno v okvirih poškodovanih jeter. Takrat še nihče ni imel dostojnega, spoštljivega in prijaznega vedenja. znanja, ki ga je prinesel razvoj na tem področju. (Ob branju teh vrstic sem pomislila na nedavno Šele dodatna znanja so omogočila kirurško razkrito komunikacijo med sedanjim ministrom reševanje problemov, ki so bili prej nerešljivi. za zdravje in predstavnikom Fidesa, ki naj bi bila Prof. Gadžijev je svojo kirurško kariero zgradil po ministrovem mnenju značilna za kirurge. Ne ravno na reševanju takšnih problemov na podro- spomnim se, da bi ministrovemu načinu pogovo- čju kirurgije jeter. Vedno je iskal nove, izvirne ra kdo od kirurgov javno oporekal, posebno načine operacij, če s prej poznanimi ni mogel njegovi trditvi, da se tako pač pogovarjajo kirurgi doseči načrtovanega cilja. V knjigi se je posvetil med seboj.) Kirurg Eldar M. Gadžijev je že pred tudi situacijam, ko kljub vsemu napredku kirur- mnogo leti opazil nespoštljivo komunikacijo med gije zdravnik ob pacientu v operacijski dvorani nekaterimi zdravniki in drugim zdravstvenim naleti na neoperabilno stanje. To so gotovo osebjem ter zapisal besede, tako značilne zanj: izjemno težki trenutki na poklicni poti kirurga, o katerih lahko govorijo samo oni. Še teže je takrat, »V svoji kirurški praksi sem bil ko pacienta izgubijo že med operacijo. Oboje morda prav zaradi svojega nam je prof. Gadžijev predstavil na primerih razumevajočega odnosa do instrumen- lastnih izkušenj, kar je še posebej dragoceno. tark od njih vedno deležen prijaznosti, pozornosti in pomoči.« Kaj pa vizite? Avtor nam poda izčrpen pogled Ali se je ta odnos razvijal v smeri, ki jo je na vizite, komu so namenjene, kako so potekale in nakazal avtor, torej v smeri dostojnega in spo- kako naj bi – da bi bile kar najbolj koristne za štljivega, ali pa je v iskanju avtonomije posame- potek zdravljenja in tudi za pacientovo počutje, še znih poklicev šel v drugo smer, lahko povedo posebej, če se individualni pogovori s pacienti tisti, ki so danes zaposleni v kirurgiji. Za dana- opravijo še pred uradno vizito. To je nekaj, kar je šnje specializante bo gotovo zanimivo primerjati enostavno treba prebrati in primerjati s potekom tedanjo prakso z aktualnimi razmerami, ki jih po današnjih vizit, ki jih zaznamujejo drugačne svoje krojijo tudi plačna razmerja med različnimi razmere in tudi z zakoni pogojene zahteve po poklici v zdravstvu. varovanju osebnih podatkov pacientov. Gotovo je Čeprav avtor meni, da na travmatologiji ni starodobne vizite primerno nadomestiti s sodob- bilo dosti priložnosti za humor, pa nam v sebi nejšimi načini preverjanja bolnikovega trenutnega lastnem slogu opiše dva primera, ki bi lahko stanja, vendar je avtorjeva pripoved o njih še

Revija ISIS S knjižne polic6e7Februar 2023 vedno lahko poučna. Tudi dilema o primeru bolezni obravnavali kot osebno obarvana poglavja. V enem od tem, kateri specialist – anesteziolog ali kolege in nam namenili kanček več njih obravnava vprašanje, ali so kirurgi kirurg – naj poskrbi za pacienta na pozornosti. O tem ne nazadnje govori res nekako posebni ljudje. Profesor oddelku za intenzivno terapijo, je še tudi uvodnik prof. dr. Antona Mesca v Gadžijev tej misli pritrjuje, saj kirurgov vedno aktualna, čeprav so na Komisiji letošnji januarski številki Isis. ne moti, da »režejo človeka in posegajo za medicinsko etiko že pred leti podali v njegovo telesno integriteto«. A večina mnenje, da je prav, da vizito pri pacien- V knjigi najdemo tudi podroben jih o tej svoji posebnosti ne razmišlja, tu opravita oba, po možnosti skupaj. opis nastajanja korozijskih prepara- temveč si želi čim prej osvojiti kirurško tov, ki so bili osnova za pripravo spretnost z vsemi pravimi pristopi in Imena kirurgov in drugih sodelav- knjige Atlas uporabne notranje jetrne malimi skrivnostmi. Iz svoje psihiatrič- cev, ki jih opisuje prof. Gadžijev, so anatomije, ki je izšla pri Springer ne prakse se spomnim kirurga, ki mi je naši generaciji (vpis na medicinsko Verlag in o kateri je veliki hepatolog med pogovorom povedal, da je vedno fakulteto v študijskem letu 1973/74) Fentor Schaffner dejal, da »to ni le mislil, da je kirurgija najtežja od vseh še znana in prav je, da so omenjeni znanstveno delo, temveč tudi umetni- strok v medicini. Potem pa je spoznal, tudi v tej knjigi, čeprav ne vedno v na«. Korektno omenja vse sodelavce da je »delo psihiatrov še težje«. Torej bi najbolj prijazni luči. Brez njihovega pri pisanju te knjige, soavtorja prof. tudi za psihiatre lahko veljalo, da smo delovanja bi razvoj slovenske kirurgije Deana Ravnika, prevajalko v anglešči- posebni zdravniki, saj posegamo v člo- najbrž šel po drugačnih poteh. no Barbaro Rovan in tudi Milana vekovo osebno integriteto, kar mnoge Števanca, ki jo je pripravil za tisk. V navdaja z nezaupanjem in strahom. Bo- Velik del knjige je namenjen strokovno delo zunaj operacijskih jijo se, da bomo v človeku videli njego- odnosu med učiteljem in učencem, dvoran nedvomno sodi tudi Prva ve slabosti in jih razgrnili pred drugimi. torej med starejšim in mlajšim zdrav- ljubljanska jetrna in HPB šola, ki sta Ta strah je lahko celo večji od strahu nikom. Danes je ta odnos opredeljen jo organizirala skupaj s prof. Sašo pred kirurgom, ki bo med operacijo kot odnos med specializantom in Markovič. Zasnovana je bila kot prva pogledal v našo notranjost in nam po mentorjem, pravzaprav različnimi interdisciplinarna šola, namenjena njej napovedal usodo (prognozo). mentorji (neposredni, glavni, nadzor- skupnemu izobraževanju hepatologov ni …), vendar bistvo ostaja enako in kirurgov, in je kasneje prerasla v Drugi, zelo oseben pogled nam – prenašanje znanja in spremljanje podiplomske tečaje, ki so prof. Gadži- prof. Gadžijev razkrije, ko se bralcu mlajšega zdravnika ob njegovih jevu skupaj s knjigo prinesli mednaro- predstavi kot pacient in odkrito samostojnih korakih v stroki. Ta dni ugled. opisuje, da se v tej vlogi ni počutil odnos je avtor opisal s primeri resnič- dobro. Pa ne toliko zaradi bolezni nih zgodb, ki bi gotovo našle svoje V Mariboru mi je marsikaj uspelo same, ki nedvomno sodi med zelo mesto v narativni medicini (o pome- je naslov poglavja, v katerem opisuje hude, temveč zato, ker je kljub bolezni nu te nove medicinske stroke sem obdobje od leta 1997 do 2007. Prof. želel brez prekinitve delati v svojem pisala v reviji Isis decembra 2022). Gadžijev je imel pomembno vlogo pri poklicu. V tej njegovi odločenosti, da Bistvo tega odnosa je zajeto v nasle- ustanavljanju Medicinske fakultete v bo v čim večji meri »ignoriral« bole- dnjem odstavku: Mariboru, kar je potekalo približno so- zen, je vztrajal zelo dolgo in to je časno z njegovim delovanjem v Klinič- nekaj, v čemer ga ne gre posnemati. »Dokler učitelj uči, je nem centru Maribor, ki mu je pomagal odnos med zdravnikoma pridobiti naziv »klinični«. Dogodke, V poglavju Predniki in karma pretežno spoštljiv, kar je ki so povezani s tem, je podrobno nam avtor razkrije delček zgodovine logično. A ko učenec stopi na opisal in bodo gotovo najbolj zanimali svojih prednikov po očetovi strani. Ta samostojno pot, nadaljnji tamkajšnje kolege, še posebej tiste z je bila posebna in skrivnostna in se jo odnos postane odvisen pred- »zgodovinskim spominom«. da slutiti iz nekaterih drugih del. vsem od učenčeve čustvene in duhovne inteligence. Ta odnos Zgodovinski spomin pa nam Eldar M. Gadžijev je tudi slikar. je tako različen in nepredvi- pomaga prepoznati njegovo vlogo Naslovnico njegove knjige krasi dljiv, kot smo različni ljudje. glavnega in odgovornega urednika njegov avtoportret. Pomenljivo se zdi Če je poučevanje dolžnost, revije Isis. V tej vlogi je vztrajal 10 let, ozadje slike v dveh barvah – rdeči in hvaležnost v odnosu med do leta 2011, kasneje pa smo lahko modri – ki se na vrhu slike skoraj neo- učiteljem in učencem ni zares redno prebirali njegove zanimive pazno prelivata ena v drugo. Kot da upravičena, spoštovanje naj prispevke. V Zdravniški zbornici nam sporočata, da je takšno tudi pa vendarle ostane, prav tako Slovenije je opravljal tudi druge avtorjevo življenje in da nam bo drugo tudi pripravljenost na pomoč pomembne naloge in leta 2012 dobil polovico razkril v novi knjigi. učitelju in njegovim bližnjim.« Hipokratovo priznanje, leta 2017 pa Iz napisanega sledi, da starejši še častno članstvo. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., zdravniki pričakujemo, da nas bodo Kamnik, [email protected] mlajši spoštovali ter da nas bodo v Iz strokovnega dela poklicne av- tobiografije pa avtor zaide tudi na bolj

Revija ISIS S68knjižne policeFebruar 2023 Komentar k znanstveni ter etični dimenziji knjige Življenje v sivi coni Prizori iz življenja mladega zdravnika (David Zupančič) Marjan Kordaš Avtor omenja, da dela v intenzivni (miligram-procentih!!!). Kationski sogovornika. Na MF je bil mekv/L enoti, ki je najstarejša intenzivna steber na levi je zanemarljivo majhen, neznana enota. V Respiratorni center enota v Sloveniji in ima še vedno anionski steber na desni pa sega do nisem imel dostopa, vidno pa je bilo prvotni naziv, Respiratorni center neba. Za kakršno koli analizo respira- brezhibno delovanje. Z dr. Lazarjem (str. 125). Zato o tem centru najprej cijske acidoze oz. alkaloze zaradi sva se sicer pozdravljala, dlje pa nekaj nujnih podatkov iz bližnje hiper- ali hipoventilacije zaradi nisem prišel. In kljub takratnemu preteklosti: napačno nastavljenega respiratorja je védenju o psihosomatski medicini se takšen ionogram neuporaben. In dr. Lazar za svoje garaško delo nikoli Ne spomnim se, da bi med vajami potem je AOŽ prof. Bedjaniču ali dr. ne bi mogel sklicevati na kako ank- na Kliniki za infekcijske bolezni (četrti Lazarju povedal približno tole: »Pre- sioznost ali celo izgorelost. Plača dr. letnik, š. l. 1953/54) že obstajal računajmo miligram-procente v Lazarja? Približni izračun: S svojo vso Respiratorni center. Morda smo videli miliekvivalente/liter, da bomo videli, (celo!) stažistovsko plačo leta 1958 pacienta v t. i. železnih pljučih. Med ali se stebra po višini ujemata.« Ne sem lahko kupil 3 (tri) srajce. Če mojim stažem – poletje 1958, menda vem, kdo je opravil to orjaško, dol- upoštevam inflacijo, lahko za nazaj vrh epidemije poliomielitisa v Slove- gočasno preračunavanje; končni ocenim plačo kliničnega zdravnika niji – pa je ta center deloval s polno rezultat pa je bil: Celoten Inštitut za okoli leta 1955. Zdi se mi, da bi dr. zmogljivostjo. Približno deset traheo- patološko fiziologijo je za nekaj dni Lazar lahko s svojo vso (celo!) takrat- tomiranih pacientov, ventiliranih z ustavil delo ter se posvetil izdelavi no plačo kupil pet ali celo šest srajc. respiratorji Lundia (z možnostjo priročnika. To je bila zgoraj omenjena Smešno? Tragično? Bilo je nepred- negativnega tlaka med ekspirijem) ter ročno izdelana knjižica. Verjetno 10 stavljivo predstojniku pripovedovati o z nadzorom 24 ur/dan. Domnevam, ali 20 izvodov za uporabo na Kliniki svojih stiskah. Dopust za garaško da so bila železna pljuča le nekakšna za infekcijske bolezni. Upam, da se delo? Ležišče za počitek? Tuš? Sen- rezerva. Mene pa je ta naprava zazna- spomnim prav: Diagrami Dar- dvič? Svoboda izbire? To bi bil raj na movala za vse življenje (glej Isis, row-Yannet o porazdelitvi vode v Zemlji. In za tistega, ki je preveč 2009; 18(5): 77). Respiratorni center telesu, ionogrami (v mekv/L) acidoz kritiziral, so veljale t. i. »druge meto- je – kot pravimo – iz nič postavil dr. oz. alkaloz itn. Z oznakami, kaj so de«: ZK in UDV. Pač Zeitgeist Stefana Milan Lazar, po današnji terminologi- primarne (vzročne) ter sekundarne Zweiga. ji mladi zdravnik. Dokaj velik, pust (kompenzacijske) spremembe. Diag- prostor je moral spremeniti v Respira- rame, ročno narisane s tušem ter lično Morda se sliši plehko ali patetično torni center, funkcionalno primerljiv s fotografirane, je verjetno izdelal – pa vendar: slava dr. Milanu Lazarju. tistimi v bolnišnicah v Skandinaviji. deklica za vse Franc Fireder, naš Za mizerno plačo je garal, a ni oma- Se pravi, osnovno znanje je v Ljub- Francl. Na koncu je AOŽ v svojem gal! Zmagal je in ustvaril Respiratorni ljano prinesel dr. Lazar. Če se zane- slogu dodal kratek strip iz Adamsona, center. sem na skope opazke mojega učitelja ki bralca opozarja, naj se pred ukre- A. O. Župančiča (AOŽ), na inštitutske panjem prepriča, kaj je vzrok. Vse Poudarjam tudi, da dr. Lazar ni bil govorice ter ročno izdelano knjižico skupaj nepozaben vzorec, kako teorijo kaka izjema. MF so iz nič ustvarili (nekakšen handout o vplivu dihanja prenesti v prakso. lazarji z drugačnim priimkom ter z na presnovo vode in elektrolitov, drugačnimi dosežki. In tako je tudi hranjeno v inštitutski knjižnici), je Kot stažist na Infekcijski kliniki v danes. Njihov skupni imenovalec pa »know-how« (gradnja znanja) pote- poletju 1958 sem imel za sabo že kar je, da niso omagali, da ne omagajo, da kala verjetno takole: nekaj knjig o teh rečeh. Tudi prera- ne bodo omagali. Nikoli! čunaval mg% v mekv/L ter na mili- AOŽ in prof. Bedjanič sta se metrski papir risal titracijsko krivuljo Morebitna uporaba podatkov (verjetno okoli leta 1955) znašla pred bikarbonata in fosfata v plazmi, a (nauk) iz bližnje preteklosti za sedanj- ionogramom plazme, narisanim v razen AOŽ-ja na vsej MF nisem imel ost: takrat standardnih enotah, v mg% Socialistični ideal bosonogega zdravnika je šel v pozabo. In srajce

Revija ISIS S knjižne polic6e9Februar 2023 niso več merilo. Vsi imamo svobodo bolje: (oba) sta enakopravna. Imata zaradi pohlepa obilen ali celo potra- izbire. Tudi mladi zdravnik. Ker pa različni odgovornosti. Kar pomeni, ten. Kje se konča skromnost in kje se »drugih metod« ni več, lahko reče da mora zdravnik najprej poskrbeti za začne pohlep, pa je mogoče razprav­ »omagal(a) sem«. sebe, nato pa za svojega bolnika (sic!). ljati. In bolnik mora najprej poskrbeti za Lahko pa reče tudi nasprotno: sebe, nato pa za svojega zdravnika »Da, tu je kleč,« je rekel Hamlet. »Nisem omagal(a)! Zmagal(a) sem, in (sic!). Enako (isto) velja tudi za par »To je tu vprašanje!« to je moja čast!« učitelj - učenec, ali za par moški - žen- ska. Enakopravnost pomeni sodelo- Nič novega torej. V bistvu kleč Čast pa med drugim zajema tudi vanje. Če sodelovanje je, par (dvojica) velja za vse ljudi in vse čase. Obdelana etiko. Temelj za odnose med ljudmi. naredi več kot dva posameznika. Če je v leposlovju, dramatiki, filmih itn. pa sodelovanja ni, par (dvojica) in dokazuje, da obstajata dve možnos- Ko gre za človeško dvojico (par), naredi manj kot dva posameznika. ti: se vedno pojavi (etično) vprašanje: Kdo je prvi (glavni) in kdo je drugi Življenje v sivi coni je izvrstna Če deluje skromnost, sistem, (podrejeni)? Zdravnik ali bolnik? knjiga. Dober opis človeka, razpetega opisan zgoraj (posameznik ali druži- Učitelj ali učenec? Moški ali ženska? med delo (službo) in zasebnost. Gre na), lahko napreduje vse do duhovne- za zdravnika, ki je v medicini vpet ga in materialnega blagostanja. Kaj je egoizem? Kaj je altruizem? hkrati v znanost in etiko, v zasebnem Zadovoljstvo človeka ne le s tem, kar Ali je smisel življenja trpljenje? Kaj je življenju pa v erotično oz. starševsko ima, temveč predvsem s tem, kar je. sreča? ljubezen do partnerice oz. pravkar To je sreča. rojene hčerke. V zasebnem življenju Kakšno vlogo ima narcizem v seveda nastopa tudi vsa materialna Če pa deluje pohlep, ta sistem erotični (heteroseksualni) ljubezni? infrastruktura sodobnega življenja. nazaduje. Kot kopičenje materialnega Kako se slednja razlikuje od staršev- bogastva ali nasprotno, kot propad v ske ljubezni? Mar v slednji ni narciz- Gre torej za sistem, katerega nasilje, alkohol in mamila. Sreča je ma? Kakšno sporočilo ima literatura, bistvo je prepletanje človekovega izključena. npr. Kralj Ojdip (Sofokles), Homo duhovnega sveta (vrednote, npr. faber (Max Frisch), Oči in svetloba prijateljstvo, tovarištvo, empatija, Skromnost ali pohlep? To je tisto, (Vercors), Premišljevanje o Španiji ljubezen itn.) in materialnega sveta kar določa usodo človeka, človeštva in (E. Kocbek)? (vrednosti, npr. denar, plača, stano- usodo našega planeta! vanje, avto, pralni stroj itn.). Če povzamem, literatura med Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, drugim sporoča tole: V bližnji preteklosti je bil mate- dr. med., Ljubljana, rialni svet skromen, v sedanjosti pa je V odnosih zdravnik - bolnik, [email protected] učitelj - učenec, moški - ženska (dvojica, par, kjer je v ospredju empatija) sta vedno prva oba. Ali Sisi – vabilo k sodelovanju Tudi letos želimo v aprilsko številko revije Isis vključiti bogato in raznoliko humorno rubriko Sisi. Vabimo vas, da zapišete šale, smešne domislice, duhovite zgodbe, opišete zanimive dogodivščine ali morda kaj narišete in nam svoje zabavne prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe, karikature ...) čim prej pošljete, saj se 1. april hitro približuje. Gradivo bomo zbirali do 10. marca na e-naslovu: [email protected] Vabljeni!

Revija ISIS Z70animivoFebruar 2023 Odličje Andreju Rantu Zvonka Zupanič Slavec Svetovni slovenski kongres (SSK) je zobo­ Na levi predsednica Slovenske konference SSK gospa Jelena Malnar, podeljuje zdravniku Andreju Rantu poklonil svoje visoko g. Franci Feltrin. odličje. Podeljen mu je bil zlatnik ob zaključku praznovanja 30-letnice ustanovitve Slovenske akademskega zobozdravstva pri nas, svojega konference SSK in Svetovnega slovenskega očeta prof. dr. Jožeta Ranta. Stanovsko smo kongresa. Enako odličje sta prejela tudi zdrav- ponosni, da je med nami kolega s tako visokimi nika prim. mag. Andrej Bručan in prim. Janez moralno-etičnimi vrednotami, ki je hkrati tudi Remškar, ki bosta predstavljena posebej. duhovni aristokrat in plemenit človek. V obrazložitvi so zapisali: »Andrej Rant je Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut Zlatnik Svetovnega doktor dentale medicine, humanitarec, pesnik za zgodovino medicine UL MF, slovenskega kongresa in raziskovalec slovenske zgodovine. Je numiz- »Slovenija moja država in matik, častni član Numizmatičnega društva [email protected] naša država, 23. 12. 1990, Slovenije in med drugim mu gre tudi zasluga, dan plebiscita« da smo leta 1991 dobili slovenski tolar v taki obliki. V letu 2013 je bila pri Slovenski konfe- Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene renci Svetovnega slovenskega kongresa na kulture Slovenije vabi v svoje vrste zainteresirane njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom zdravnike in zobozdravnike, upokojene ali aktivne, ustanovljena literarna sekcija »Slovenska da z zanimivim programom in skupnimi srečanji beseda«. Z njo je želel, da na področju književ- ohranjamo stanovsko tradicijo, širimo visoka nosti pripomore k povezovanju slovenskih humanistična načela in plemenitimo življenje. Veseli rojakov po svetu in pomaga pri ohranjanju bomo vašega sodelovanja. Javite se, prosim, na slovenske besede. Pripravil je tudi prvi koncept elektronski naslov: zgodovina.medicine@gmail. literarnih natečajev, ki jih Slovenska konferenca com ali [email protected] oz. na Svetovnega slovenskega kongresa od leta 2016 telefon: 030 700 617 pripravlja za izvirno izražanje za mlade rojake po svetu. S svojimi pesmimi je obogatil prenekateri Franc Gorše: Higiea pomaga zdraviti bolnika. večer izza kongresa in tudi decembrsko priredi- Relief s Šlajmerjevega doma v Ljubljani, tev, podelitev priznanj številčnejšim slovenskim današnje Ortopedske klinike UKC, iz leta 1940. družinam. Slovenska konferenca Svetovnega slovenske- ga kongresa podeljuje zlatnik slovenski tolar Andreju Rantu za njegovo zvesto delovanje v Svetu Svetovnega slovenskega kongresa ter za ustanovitev in vodenje sekcije »Slovenska beseda«, ki je pomenila tudi začetek natečaja imenovane ustanove za naše rojake po svetu.« Cenjenemu kolegu Andreju Rantu, pesniku po srcu in humanitarcu po duši, zobozdravniku hendikepiranih, humanistu in znanemu sloven- skemu numizmatiku, eruditu in pokončnemu Slovencu, ob podelitvi zapisanega priznanja iskreno čestitamo tudi zgodovinarji medicine z Inštitutom za zgodovino medicine Medicinske fakultete UL, Znanstvenim društvom za zgodovi- no zdravstvene kulture Slovenije in Medikohisto- rično sekcijo SZD. Veliko je pripomogel tudi k ohranitvi razvoja zobozdravstva na Slovenskem, saj je zvesto hranil dokumentacijo pionirja

Revija ISIS Zanimiv7o1Februar 2023 Vzgajati prihodnje (zobo)zdravnike v svetovljane Pokoronska ekskurzija po dunajskih medicinskih muzejih iskati lastno pot je pomembno vodilo vsakemu študentu. Pri- Dani Matanović, Živa Merslavič, Zvonka Zupanič Slavec družitev Študentskega sveta UL MF in finančna podpora vodstva Širjenje obzorij študentom cinsko preteklostjo prepleten IX. MF ekskurziji dajejo tej strokov- medicine o njihovi stanovski dunajski okraj, poln ulic, poime- ni poti tudi priznanje o njenem preteklosti, koreninah stroke ter novanih po znamenitih zdravni- vzgojno-izobraževalnem pome- široki vpetosti medicine v kih, posejan s spominskimi nu. družbo skozi čas je bilo tudi v ploščami in veličastnimi skulptu- pokoronskem času vodilo rami ter kronan s kolonado okoli Ob 4.00 zjutraj, v soboto, 18. ekskurzije po medicinskem 50 brezčasnih portretov zdravni- junija 2022, smo krenili proti Dunaju. Dunaju. Tudi milenijske genera- kov profesorjev (tudi nobelov- Po 5-urni vožnji nas je pot najprej cije študentov so zainteresirane cev) dunajske medicinske vodila do patološkega muzeja, ki je v za izvorna pričevanja dragocenih fakultete v atriju 650 let stare t.i. stolpu norcev (Narrenturm) strokovnih zbirk, podobno kot Almae mater Rudolfina, so znotraj starega dunajskega bolnišnič- skoraj dve desetletji predhodni- študentom pričarali veličastno nega mesta. kov. Veseli živžav udeležencev je razvojno pot medicine na Duna- kazal tudi na to, kako potrebno ju, kjer so se do razpada habs- Narrenturm je zgradil leta 1784 je druženje, kako pomembne so burške monarhije večinoma Josef Gerl po zamislih cesarja Jožefa priložnosti za osebno spoznava- šolali tudi slovenski zdravniki. II. Petnadstropni stolp sestavlja 28 nje. Dunajski patološki muzej, To doživetje je študentom poka- celic v nadstropju in povezovalni pas Freudov muzej, drogeristično- zalo, da stopajo v zavetje veliča- na sredini, prvotno pa je imel na -farmacevtski muzej in veliča- stne stroke, kjer predhodniki strehi tudi osrednji leseni osmeroko- stno staro bolnišnično mesto, ki podajajo znanje naslednikom in tnik, ki se je dvigal nad stavbo. Stavba je že leta 1784 štelo 2000 bolni- se v duhu najvišjih etičnih načel je sprva služila – med prvimi v Evropi ških postelj, so predstavljali plemeniti zdravniška umetnost. – za zdravljenje duševnih bolnikov. osrednjo vsebino poti. Z medi- Imeti vzore, jim slediti in ob tem Tako ne velja le za manifest klasiciz- ma v Avstriji, temveč tudi za pričeva- nje o jožefinskem razsvetljenstvu. Krožna stavba je bila edinstvena za psihiatrično ustanovo. Izgradnja Narrenturma je glede na zgodovinski Del udeležencev dunajske medicinske ekskurzije na stopnišču najstarejše germanske univerze. Med njimi v ospredju vodje: prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, levo prof. dr. Vojteh Cestnik, desno Tjaša Debelak, mag. farm.

Revija ISIS Z72animivoFebruar 2023 V drogeristično-farmacevtskem muzeju so vodje študentom zanimivo predstavili pomen o humani medicini, ki pacienta zdravilnih rastlin in njihove pridelave, predelave ter uporabe v zdravilne namene skozi obravnava celostno. Kot bodoči čas. V sredini sedi na »Freudovem stolu« lastnik mag. Becker, ki je posel prevzel po zdravniki moramo biti pozorni na očetu, desno prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. pacientovo dobro počutje in psihično zdravje, saj so bolezni pogosto psiho- in družbeni kontekst predstavljala tuberkulozne kaverne. Ogledali smo si loškega izvora. napredek, saj je bila korak k prepo- tudi preparate redkih stanj, siamskih znavanju pomembnega medicinskega dvojčkov, kiklopov, glav z dvema V bolnišničnem mestu so stavbe stanja in poskus zdravljenja duševnih obrazoma (Janus), hudih rahitičnih značilno nizke z malo stopnicami, bolnikov. Še vedno pa se bolniki niso nakaz, metastatsko preluknjanih veliko je vodnjakov in prijetnih mogli izogniti stigmi, saj so bili lobanj itd. senčnih prostorov, ki so danes name- izpostavljeni terorju in zasmehovanju njeni študentom humanističnih mimoidočih. Stolp norcev je bil za Muzej je bil ustanovljen leta 1796 študijev. Veliko je tudi posvetilnih večino prebivalcev sramoten in kot Patološko-anatomski inštitut. plošč in kipov oseb, ki so pomembno strahovit del Dunaja, zato so leta 1866 Zbirka preparatov je bila pripeljana v prispevale k razvoju medicine, med zaprli bolnišnico, od leta 1971 pa je v Narrenturem leta 1971, danes pa jo katerimi sta pomembnejša Viktor stavbi Zvezni državni patološko-ana- sestavlja okoli 49.000 predmetov. V Frankl in Theodor Billroth. Slednji je tomski muzej. 19. stoletju je predstojnik patološkega izvedel reformo kirurgije z uporabo muzeja skupaj z znanim patologom antisepse s karbolno kislino, asepse s V muzeju je največja zbirka Rokitanskym izvedel obdukcijo sterilizacijo instrumentarija in upora- patoloških preparatov na svetu. Ti so Beethovna. Kot vemo, je Beethoven bo anestezije. Dr. Frankl pa je bil izdelani kot suhi, mokri (kompoti) in oglušel, okvaro sluha pa pripisujejo avstrijski nevrolog, znan kot utemelji- voščeni – mulaži, ki so odslikava oseb aterosklerozi arterije, ki prehranjuje telj logoterapije, ki se osredotoča na z določenim patološkim stanjem. Ime- slušne živce. Vzrok njegove smrti je še smisel človeškega bivanja in posame- li smo čudovito priložnost spoznati se vedno nejasen, saj nekateri menijo, da znikovo iskanje le-tega. Ta spoznanja z raznolikimi medicinskimi primeri, je umrl zaradi ciroze jeter, ki je bila izvirajo iz njegovega doživetja holoka- vodnica pa nas je odpeljala nazaj v posledica alkoholizma, drugi pa, da vsta. V spomin judovskim bolnišnič- preteklost in nam prikazala, kako so zaradi zastrupitve s svincem. nim žrtvam je blizu patološkega včasih pristopali k boleznim in obrav- muzeja postavljena majhna sinagoga, navali paciente. Fasciniralo nas je, da Po ogledu smo se sprehodili še ki opominja na grozodejstva v času so pred stotimi leti tuberkulozo skozi bolnišnično mesto, ki je poleg druge svetovne vojne. Ob tem je vodja zdravili z vbrizgavanjem voska v zdravljenja poudarjalo tudi udobje prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec bolnikov. Tukaj se je odprla razprava izpostavila vprašanje evtanazije, ki se vsiljuje v aktualnem času in predsta- vlja spolzki klanec, kjer so možni zdrsi, podobni tistim od evgenike do holokavsta s šestimi milijoni žrtev ob koncu druge svetovne vojne leta 1945. Obiskali smo še drogeristično-far- macevtski muzej, ki ga je leta 1889 ustanovilo Združenje zaposlenih pri avstrijskih drogerijah. V dunajski meščanski hiši sta nas pričakala strokovnjaka, ki sta nam odstrla pogled v zgodovino farmacevtske dejavnosti. Skozi čas so drogeristi prodajali rastlinske in živalske droge ter kemične surovine, ki so služile predvsem zdravstvenim namenom in lepotni negi. Znanje so prevzemali predvsem iz starih zeliščnih knjig. V času razvoja farmacije so se spremi- njale tudi same drogerije. Na začetku so bile predvsem majhne trgovine z zdravili v lasti posameznikov, danes pa poznamo velika podjetja s poslo-

Revija ISIS Zanimiv7o3Februar 2023 Kot zanimivost so nam v drogerističnem muzeju predstavili t.i. Zacherlinov insekticid, ki ga je na svojem potovanju po Kavkazu spoznal nemški podjetnik Johann Zacherl. Navdušil ga je naravni repelent iz posušenih cvetov krizantem Chrysanthemum Cinerariifolum in Chrysanthemum Coccineum, ki se imenuje piretrin. Sprva ga je uvažal na Dunaj, nato je začel sam gojiti rastline in jih predelo- vati v preparat, s katerim je obogatel. Zacherlov sin je v začetku 20. stoletja naročil pri arhitektu Jožetu Plečniku veliko poslovno stavbo v neposredni bližini Štefanove cerkve, ki jo je naš veliki arhitekt znotraj na več mestih dekoriral s stiliziranimi insekti, predvsem na stopnišču in lestencih. Tako je bil tudi Plečnik deležen koščka drogerističnega kruha. Insekticid Zacherlin (vir: Wikipedia) valnicami po svetu. Ob predstavitvi Stavba je bila na novo zgrajena ne le s pečmi za kostanj, ampak tudi zgodovine drogerij smo izvedeli leta 1891, ko se je vanjo preselil velikimi deli slovenskih velmož. mnogo zanimivosti, recimo, da so Freud. V njegovih starih sobah, kjer včasih zdravila shranjevali v velikih je ustvaril večino svojih spisov, je Ekskurzija na Dunaj je prinesla ne steklenicah in težkih kovinskih zdaj dokumentarno središče o njego- le bogastvo medicinskih spoznanj, posodah, tako da je osebje moralo vem življenju in delu. S prihodom v ampak tudi priložnost za sklepanje imeti fizično moč za ravnanje z njimi. muzej doživimo vstop v Freudovo novih prijateljstev. Velika zahvala gre Po uvodu smo se sprehodili skozi več zasebnost, ki nam lahko pomaga pri predvsem vodji ekskurzije profesorici tematskih sob. Prva je bila opremljena razumevanju njegovega dela. Muzej dr. Zvonki Zupanič Slavec pri pred- s pohištvom ene izmed starih dunaj- je sestavljen iz Freudove nekdanje metu »Zgodovina medicine z medi- skih drogerij. ordinacije in njegovih starih zasebnih cinsko humanistiko« in predstavnica- prostorov. ma letnika, Anamariji Kelenc in Alji V drugi sobi so bili razstavljeni Primc, ki sta poskrbeli za organizaci- parfumi, med drugim tudi znameniti Na ogled so izvirni Freudovi jo. Kot vodji sta se pridružila tudi parfum znamke 4711 oz. Eau de predmeti, čakalnica ordinacije in deli farmacevtka Tjaša Debelak, ki je z Cologne, ki je veljal za hit prejšnjega Freudove obsežne zbirke starin. Med razlagami zelo obogatila obisk farma- stoletja. Legenda pravi, da je kartuzi- njimi tudi kavč, ki je simbol novega cevtskega muzeja, ter veterinar prof. janski menih pripravil poročno darilo načina zdravljenja, saj so se Freudovi dr. Vojteh Cestnik, ki je med drugim za trgovca Mülhensa, skrivni recept za pacienti na kavču lahko prepustili študentom povedal: »Mladi zdravniki, t.i. aqua mirabillis, čudežno vodo. V svojim mislim in pustili, da jih vodi ki so računali, da bodo postali deželni naslednjih treh sobah so se zvrstili še tok prostih asociacij. zdravniki in s tem zadolženi tudi za herbariji, začimbe in zgodnje kontra- odpravljanje živinskih kužnih bolezni, cepcijsko sredstvo za ženske ter Ogledali smo si še alsersko cerkev so opravili še dvoletno izobraževanje španska muha, ki je naravni afrodizi- nasproti stare bolnišnice, kjer je bila na Dunajski visoki živinozdravniški ak za povečanje spolne sle. pogrebna maša za znamenitim skla- šoli. Najbolj znan med njimi je dr. dateljem Beethovnom. Cerkev je Janez Bleiweis, človek, ki je s svojim Freudov muzej smo si ogledali polna zahvalnih in priporočilnih strokovnim, političnim in uredniškim sami. Sigmund Freud je bil avstrijski votivov, ki kažejo na človekovo potre- delom pustil močno in jasno sled v nevrolog in psiholog, utemeljitelj bo po upanju na božjo pomoč. Ob slovenski zgodovini.« psihoanalitičnega dognanja, ki trdi, pogledu na votive se zavemo, kako da podzavestni motivi naše psihe pomembna je človekova vera. Pacien- Dani Matanović, študentka Medicinske vplivajo na naše obnašanje in se tom moramo pustiti verjeti, da jim fakultete UL, izražajo z govornimi spodrsljaji, z vera v nekaj nadnaravnega lahko obsesivnimi vedenji in s sanjami. pomaga ozdraveti podobno kot učinek Dani.Matanović@gmail.com Freud je tudi vpeljal nov pogled na placeba. Živa Merslavič, študentka Medicinske osebnost, razdelil jo je namreč na tri dele. Id oz. nezavedno, ki ga sestavlja- S sklenitvijo uradnega dela ek- fakultete UL, ta dva nagona: eros in tanatos, ego oz. skurzije so udeleženci vsak po svoje [email protected] jaz je zavedni del naše osebnosti, užili najrazličnejše lepote nekdaj tudi Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. superego oz. nadjaz pa vsebuje mora- naše prestolnice, kamor so se stekali med., Inštitut za zgodovino medicine lo in vest, ki jo pridobimo v družbi. beliči in zlati tudi slovenskih davko- plačevalcev, zato je Dunaj tudi naš, pa Medicinske fakultete UL, [email protected]

Revija ISIS v prostem času Z74dravnikiFebruar 2023 Snegec Neznan portret Andrej Rant Andrej Rant Snegec beli pada, pada, Ne boš slikar ušel pozabi snežinke plešejo veselo, in smrti, ki vsevprek hlastavo grabi; gozd in polje – vse je belo! in tudi Nje, ki si naslikal jo v cvetu let, Po snegu skačem rada, rada, ne bo ohranil tvoj portret … po hribu s sankami drvim, Dekle še v radosti kipi, strmine nič se ne bojim, živi in hrepeni, po ledu drsam, atija lovim, tako kot tiste davne dni; če pade, se mu pa smejim … in šopek rož še svež ostaja, Dolge rastejo ledene sveče, ki v rokah ga drži; če ne vidi, da jih ližem, pod sliko pa napis visi: mama nič ne reče … »Neznan portret neznanega slikarja«. Nerojenemu Siromakova molitev Andrej Rant Andrej Rant Bitje, ki si, Gospod, hvala Ti za Tvoje milosti: ki boš, Hvala za milost, da sem; sin moj, hvala za milost, da imam Tebe, ki si Bog; hčerka moja, hvala za milost, da Te spoznavam; otrok najin … hvala za milost, da bivaš v meni; Boš velik? hvala za milost, da Te ljubim; Boš močan? hvala za milost, da Ti služim. Ni važno; Hvala Ti, da me hraniš, zdrav, zdrav moraš biti! hvala Ti, da me pred hudim obraniš! Srečni smo, Hvala Ti za moje uboštvo, čeprav ne vemo kajti preko njega Te spoznavam. kam tvoja pota vodijo. Bogastvo slepi človeka, Ni še dlani, napuh ga vodi v greh! da bi razbrali dni, Bogatinovo srce so devetkrat zapahnjene dveri ki te čakajo. in moje uboštvo je njih ključ! Ne vemo za jutrišnje nebo, Usmiljenje in ponižnost odpirata vrata srca, ne vemo za uro smrti, vrata, ki vodijo k Tebi Gospod! ne za sonce, ki vzide jutri. Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Srečen, srečen bodi! Gora, na katero se vzpenjaš, ima tisoč poti. Hodil boš po eni izmed njih, padal in se boril … In tvoja zmaga bo naše zadoščenje. Ne boj se – rojeni smo zate, živimo zate, ker edino v tebi ostanemo nesmrtni.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Februar 2023 Na poti domov Zvečer mi je Najke, vodja nosačev, povedal zgodbo, ki je na moč žalostna List iz himalajskega dnevnika in pretresljiva. Damijan Meško V tisti vasi, tri dni hoda pod Lonakom, je živela srečna tibetanska Zgodba je lepa in tudi žalostna, z zelo majhnim vrtom ob strani. družina. Mlad Tibetanec, zdrav in govori pa o tem, da je vsako življenje Predstavil mi je svojega starejšega močan, pravi velikan, in njegova lepa podarjeno, zato je dragoceno in ga brata, odraslega, visokoraslega, žena sta dobila sina. Bila sta srečna. moramo sprejeti takšnega, kot je. močnega moža, zelo resnega obraza, Potem se je oče ponesrečil, Najke mi prisodil bi mu nekaj nad trideset let. ni znal točno povedati, kje in kako, Odprava na Yalung Kang je bila Dala sva si roki, nič ni govoril. Potem toda po nekaj dneh je umrl. Mlada končana. Nad nami je bil ves čas je prišla iz hleva še njegova mati, žena je ostala sama z nedoraslim pridih tragedije, na gori je izgubil starejša in tudi visokorasla, kakor so sinom. Sin je rasel, razvil se je v življenje naš član odprave Borut visoki Tibetanci. Imela je nekoliko močnega mladega fanta in s tem Bergant, zato smo se vračali resnih postarane poteze obraza, toda v sinom je imela lepa Tibetanka dva obrazov, med nami ni bilo veliko njenem obrazu so še bili sledovi otroka, najprej mojega prijatelja smeha. Vračali smo se brez Boruta, nekdanje lepote. Nisva si podala rok, Ngawanga in potem še hčerko, ki je proti ljudem in po dolgem času proti ni bila prijazna, ker je bilo v njenem bila zdaj zaprta v svoji stajici. Ta domu. Že v baznem taboru na Pang obrazu polno nezaupljivosti, češ, kaj visokorasel, resen človek je bil oče in Pemi, kamor so prišli nosači, da počne ta tujec na našem domu. Do nje brat Ngawanga in bil je oče in brat odnesejo tovore v dolino, sem opazil sem čutil spoštovanje, ki ga ne znam uboge deklice, ki je bila zaprta v svoji mladega fanta, ki je postopal med opisati, izžarevala je nek daljni, stajici, njen razum je ostal na razvojni nosači. Že na prvi pogled je bil pose- izgubljeni ponos in krivdo; tudi njen stopnji triletnega otroka. Morala je ben, nekam majhen, suh, droben, sin me je samo gledal, vprašal sem se, biti zaprta, sicer bi kot triletni otrok brada in brki mu niso poganjali in od kod ta dolgi pogled, in čutil sem, odšla s komerkoli, ki bi ji podaril govoril je z visokim ženskim glasom. da sem tu nezaželen. zavojček bombonov. In kako bi se to Na glavi je imel rjav klobuk in nosil je končalo? suknjič. Noben nepalski nosač ne nosi Kmalu smo se poslovili, ker sem suknjiča niti klobuka, to nosijo le vedel, da sem vdrl v njihov svet, Tisti dan sem hodil po Nepalu, v premožni in izobraženi ljudje v večjih kamor ne bi smel priti. Zavil sem proti dolino, v življenje, domov, k svojim, in mestih. Takoj sem videl, da ni nava- naši poti in ob hiši na vzhodnem nasmeha ni bilo na mojem obrazu. den nosač, ker je za nosača prešibak, s koncu je bil majhen vrtič, ki sem ga ob Premišljeval sem o tem, da sta imela sabo ga je vzel Najke, vodja nosačev, prihodu komaj opazil. Zdaj sem videl, tudi Ojdip in Jokasta štiri otroke, bili da mu je pomagal pri komuniciranju da je bila to »stajica«, kakršne smo so zdravi, razumni in močni, vendar med nosači in vodjem odprave. imeli včasih pri nas v stanovanjih, kjer so vsi štirje mladi tragično končali Oglasil se je pri meni in povedal, da so bili dojenčki in majhni otroci, da so svoje življenje. Toda njim so takšno mu je ime Ngawang. Govoril je zelo starši doma tudi kaj postorili. V tej usodo namenili grški bogovi. Nga- lepo angleščino. Tudi vsi nosači so ga stajici je bila deklica, stara kakšnih wang pa ima bister razum, zna angle- nekako vzeli za svojega, bili so prija- dvanajst ali trinajst let. Stopil sem do ško in si želi, da bi nekoč študiral v zni z njim, kakor da je samo po sebi ograje in deklica je priskakljala do Katmanduju, prizadet pa je s tem, da umevno, da ne more nositi težkega ograje, prijazno se je smejala in me ima njegovo telo vrsto napak. Deklica tovora. vabila k sebi. Imela je dolge, skodrane v ograji pa ima lepo razvito telo, njen lase, lep obraz, že razvito telo od razum pa se je nehal razvijati na Rad se je pogovarjal z menoj, ker otroka do dekleta in ves čas se je stopnji majhnega otroka. O njuni ima zdravnik odprave med domačini smejala, poskakovala in govorila. Snel usodi niso odločali grški bogovi – se je in nosači posebno spoštovanje in sem nahrbtnik in ji dal zavojček z njima poigrala narava? Toda vedel pomen. Tretji dan na poti v dolino je bombonov. Zelo se je razveselila, še sem, da je vsako življenje dragoceno prišel k meni in rekel, da mi bo bolj je poskakovala in se smejala in ko in enkratno in zato vredno, da ga pokazal svoj dom. Peljal me je nekaj sem odšel in se oddaljeval, je še spoštujemo. sto metrov od poti in tam je stala na klicala za mano, bila je razočarana in samotnem kraju hiša. Tudi ta hiša je jezna, kakor je razočaran in jezen Damijan Meško, dr. med., Ljubljana bila čisto osamljena, kamnita stavba s triletni otrok, če mu vzameš igračo. poslopjem za živino preko dvorišča in

Revija ISIS v prostem času Z76dravnikiFebruar 2023 Epidemija literature – nov(oletni) val: Zupančič, Pokorn, Ihan Modra dvorana Domus Medica, 6. decembra 2022 ob 18.00 Jasna Čuk Rupnik Ta zapis naj bo le kratka zabeležka Z leve: David Zupančič, Marko Pokorn, Alojz Ihan in moderator nekega v resnici pomembnega dogod- pogovora Jure Brankovič ka – pogovornega večera z avtorji uspešnic. duši blizu, domače, razumljive in Zato, dragi kolegi, hvala, ker ste. predvsem zanimive. Nas notranje Hvala, ker pišete. Ker pišete odlično. Pogovore z avtorji in predstavitve bogatijo in razvijajo in tega se hvale- Zato vas v novem letu prijazno nago- njihovih knjig smo si do tistega žno zavedamo. Do te mere, da bi iz varjamo in prosimo: pišite še. večera lahko prebrali ali jih poslušali naših ustvarjalnih utrinkov, rojenih v že marsikje v javnih medijih. Tudi na branju, lahko celo sestavili vsesloven- Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., kanalih Zdravniške zbornice. Vsako- ski zdravniški roman. V nadaljeva- Dutovlje, [email protected] krat znova s potešenim zanimanjem njih, seveda. in večplastnim veseljem. A tisto res izjemno in vrhunsko ustvarjalno energijo, ki se od »posebnih« ljudi čarobno pretoči v »navadne smrtni- ke«, lahko najbolj globoko in široko vzbudi le pogovor zares konkretno v živo. Verjetno naši projekcijski nevroni takrat delujejo precej druga- če. Zato naj bo ta zapis le velika in iskrena zahvala za to, kar so nam avtorji Alojz Ihan, Marko Pokorn in David Zupančič podarili s svojo pripravljenostjo na ustvarjalni pogo- vor: užitek potovanja po stezah, ki niso naše, a so nam nekje globoko v Kolesarjenje po Kozjanskem in Obsotelju Pavle Košorok terapevtsko kombinacijo kolesarjenja Olimja. Ker imam rad zgodovino, je in hidroterapije v Podčetrtku. Priča- bilo Olimje zelo primeren kraj za ta Moje težave s hrbtom so se zelo kala nas je ena od počitniških hišic v namen. Tu je sedaj samostan, ki počasi umirjale. Občasno sem začel naselju Aqualuna. neguje tradicijo lekarniške dejavnosti poskušati, kako bi se držal na kolesu. pavlincev. Lekarna je lepo obnovljena, Videlo se je, da bi šlo, posebej če bi Že prvi dan smo »potipali teren« s z lepimi freskami in opremo. Menda pomagala elektrika. Na kakšno hudo kolesarjenjem do Podčetrtka in je to tretja najstarejša lekarna v turo ni bilo misliti. Odločili smo se za Evropi za Parizom in Dubrovnikom. Samostan še sedaj skrbno neguje

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Februar 2023 samostanski vrt z nasadom okoli 200 smo bobre že prej srečevali na naših Kalvarija v Šmarju pri Jelšah različnih zdravilnih rastlin. Nekaj kolesarskih poteh. Posebej mi je pripravkov prodajajo v samostanski ostalo v spominu večje območje ob območja, od koder so ljudje množično prodajalni nasproti stare lekarne. Donavi, kjer so si spet našli svoj dom. romali in častili sveto Emo. Prvotno je bil to grad, ki je menjal V Rogaški Slatini smo v zdravili- Tretji dan smo se s sveto Emo več lastnikov. Najpomembnejši so bili škem parku popili kavo in si malo ponovno srečali na poti skozi Virštanj Attemsi. Tudi grofom so v starih časih odpočili. Ravno cesto ob Sotli smo do Pilštanja. V gradu, ki ga tukaj ni odmerjali davek, in sicer na površino zamenjali z vzponom na strm hrib, več, je bila rojena ta slovenska plem- strehe. Da bi zmanjšali davek, so del kjer je cerkvica svete Eme, z njenim kinja. Kraj je izredno majhen, ima pa strehe razkrili, tako da je ta del gradu imenom pa smo se v teh krajih sreče- še nekaj starinskih hiš in ohranjen propadel podobno kot grad v Sv. vali še na več koncih. Ta slovenska pranger – sramotilni steber. V kraju Križu pri Vipavi. Ko so grad podarili plemkinja je preživela hude čase. gojijo tradicijo povezav z redkimi kraji za duhovne potrebe, so prizidali tudi Nekdaj in tudi v bližnji preteklosti je v Sloveniji, kjer taki sramotilni stebri cerkev. Menihi pavlinci so že po bila med ljudmi zelo spoštovana in še stojijo. Tudi Pilštanj je bil za vse tradiciji skrbeli za zdravje samostan- čaščena. Izgubila je moža in dva skih bratov in okoliškega prebivalstva, sinova, potem pa svoja obsežna zato so ustanovili lekarno in gojili posestva podarila novonastalemu zdravilne rastline. Jožef II. je ukinil samostanu in škofiji v Krki na Koro- številne samostane in tako je bil škem. ukinjen tudi samostan v Olimju. Ker so ustanovili župnijo, pa je cerkev pre- Do cerkve svete Eme smo imeli živela. Kasneje je oživel tudi samo- kar dober vzpon, menda več kot 400 stan, ki ga danes vodijo minoriti. »višincev«. Brez elektrike seveda ne Posebna plošča v atriju samostana nas bi zmogel. Cerkev je velika, lepo spominja na Antona Martina Slom- grajena z velikim župniščem. Videti ška, ki je imel v tej cerkvi svojo novo je, da je bil to nekoč živahen romarski mašo. kraj. Poleg samostana je obvezna točka Kraji, kjer se je čaščenje sv. Eme ogleda tudi čokoladnica v stari olimski ohranilo od srednjega veka pa vse do šoli, kjer si je vsak nabral izbor danes, so na območjih, ki so bila sladkarij, s katerimi smo se sladkali nekoč v Emini lasti in so tematsko zvečer. Na poti domov nas je v Podče- tesno povezana s sv. Emo. Pot poteka trtku presenetila še znana pivnica preko Koroške, Štajerske, Dolenjske Haler, ki vari domače pivo. in Gorenjske ter je povezana z isto­ imensko potjo v Avstriji (Hemma Rogaško Slatino sem do sedaj Pilgerweg). Povezuje objekte, ki so bili poznal predvsem zaradi gastroentero- zgrajeni na njeno pobudo ali na loških zdravniških srečanj. Tokrat pa njenih posestvih, spomenike, v smo pripotovali v ta zdraviliški kraj z katerih je upodobljena, in kraje ter druge strani. Kolesarske steze so lepe. Mestoma je pot speljana tik bo Sotli, S kolesi po Kozjanskem kjer so še vidne panelne ograje za obrambo pred migranti. Zdaj je tam ograja že prerasla z zelenjem in tudi slučajni mimoidoči verjetno ne pomisli, zakaj je bila postavljena. Se pa vedno sprašuješ, kako krut je svet, ki nažene ljudi, da bežijo od doma. Nekako na pol poti nas je presene- tila precej velika nova stavba, ki je bila menda zgrajena z evropskim denar- jem in naj bi »pokrivala« ta obsotelj- ski predel, kjer so se pojavili bobri. Vidi se, da je to točka, ki jo pogosto obiskujejo šolarji, da izvejo čim več o življenju teh živali. Spominjam se, da

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiFebruar 2023 kar zahteven vzpon. Pot navzdol je bil Kalvarije. Postaviti jo je dal dr. Matej Na prangerju dobrodošel spust do Kozjega, kjer Vrečer (1702–1758). Moral je biti smo si privoščili kosilo v Kozjanskem podjeten in veren župnik z velikim naša kulturna dediščina. Po počitku in dvoru in prebrali zgodbo o izvoru občutkom za umetnost. Take kalvari- kavici v Šmarju nas je čakal še zahte- imena Kozje. je so bile v tistem času zelo popular- ven vzpon na Tinji vrh, spet okrog ne. Zgraditi jo je dal po vzoru kalvari- 400 »višincev«, na katerem stojita V starih časih je v kraju živel hud je v Gradcu in za njeno dokončanje dve cerkvi. Prva cerkev sv. Ane je zmaj, ki so mu enkrat letno morali potreboval vsega 10 let. Šmarska povezana z družino Celjskih grofov, ki darovati najlepše dekle v kraju. Z leti kalvarija še danes velja za najučinko- se jim je v teh krajih izgubila ena od so opazili, da zmaj ne vidi več dobro, vitejšo baročno scensko postavitev grofičen. Zaobljubili so se, da postavi- zato mu niso več prinašali najlepših Jezusovega trpljenja na Štajerskem in jo cerkev v zahvalo, če jo najdejo. deklet. Nazadnje so jih zamenjali s širše. Po oceni umetnostnih kritikov Cerkev sv. Ane je zato zahvala za kozami. Končno so prebrisani Kozjan- so skulpture zelo kakovostno delo, srečen konec zgodbe. Ker so to lepi ci kozo odrli in jo natlačili z živim menda pa imajo še večjo vrednost kraji, so si ljudje postavili še Marijino apnom. Ko se je zmaj napil vode, ga je scenske poslikave znotraj kapel, ki so cerkev in ob različnih praznikih začeli razneslo. Tako so se ga rešili, ime pa jih izdelali kar trije slikarji. Na žalost romati na ta vrh. Že takrat so si, kljub je ostalo. Postrežba v gostišču nam bo je kalvarija doživela krute čase po voj- trdemu delu, ljudje znali popestriti ostala v lepem spominu. Po vinski ni. Marsikatera kapelica je bila življenje. cesti, ki je spet malo vijugala po oskrunjena, eno se menda celo vrhovih, smo prišli nazaj domov. zažgali, kar je videti iz ostankov Videti je, da v teh krajih živijo Presenečeni smo bili, kako lepe ceste skulptur v muzeju baroka ob vznožju veseli ljudje. V številnih krajih smo so vsepovsod. Zelo veliko je lepih hriba. Tu nam je prijazna gospa ob videli postavljene mlaje z različnimi kolesarskih poti. Povsod so oznake, da vhodu z veseljem razložila, kako so letnicami od 20 do 75 let. Pogosto so so bile to evropske investicije, ki so jih ljudje ponosni na to kulturno dedišči- bile ob cesti fotografije praznovalcev pametno naložili. Ljudje se radi no, ki je sedaj s pomočjo evropskega obletnic. Imeli smo srečo z vreme- spominjajo ministra Počivalška, ki je denarja dostojno ohranjena in pred- nom. Povsod so nas spremljale barve bil dolga leta direktor Term Olimje. stavljena. jeseni in sonce, ki pa ga je zjutraj že Vidi se, da ljudje pametno kmetujejo, malo skrivala megla. Marsikje smo še delujejo v obrti in zasluženi denar Težko si je predstavljati, kako je videli drevesa z neobranim sadjem, ki vlagajo v lepe, urejene domove. Na en sam človek zmogel takšno delo. Ob so govorila, da je bila letina bogata. Kozjanskem posebej negujejo tradici- duhovniškem poklicu je bil Matej jo starih travniških sort jablan, ki jih Vrečer tudi matematik in znan urar Večere smo si popestrili s kopa- načrtno zbirajo in ustvarjajo svojo sončnih ur. Poleg tega je upravljal njem v termah Olimje. Prav prijetno genetsko banko. tudi oljarno in usnjarno. Samo veseli je bilo zaplavati v zunanji bazen, smo lahko, da je ves svoj denar vložil Naslednji dan smo prihranili za v ta umetniški podvig, ki je danes ogled Šmarja pri Jelšah in znamenite Lekarna v Olimju

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Februar 2023 močno pa smo se pregreli tudi v malih namenjene samo shranjevanju krom- Na tem krajšem oddihu smo okroglih »brbotavčkih«. pirja, zelja in repe. Podjetni domačini videli, da so počitnice lahko lepe in so v sklade kremenčevega peska zanimive tudi doma v Sloveniji. Zadnji dan dopoldne smo se samo izkopali še nekaj hodnikov in stran- kopali, nato pa odšli še na ogled in skih polic ter tako naredili pravo Prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., degustacijo vin vinske kleti Najger v vinsko klet. Iatros d.o.o., Ljubljana eni od repnic, ki so bile prvotno res Enodnevni izlet članov sekcije upokojenih zdravnikov v Radovljico Marjeta Rendla Koltaj vodnjaka, ob katerem je spomenik marmornati oltar. Ob zaključku Josipini Hočevar, dobrotnici, ki je severne ladje stoji tabernakelj, ki ga je Po daljšem premoru smo se člani skrbela za šolanje otrok. Vrstijo se v 30. letih 20. stoletja zasnoval Ivan sekcije upokojenih zdravnikov 9. 11. obrtniške hiše, med njimi zanimiva Vurnik, s slikami pa ga je opremila 2022 odpravili na izlet v Radovljico. Šivčeva hiša z galerijo. Na koncu niza njegova žena Helena. Okrog cerkve in Tam nas je čakal kolega Avgust Men- obrtniških hiš je čudovit razgled na župnišča je že od 14. stoletja dalje cinger, dr. med., in nam, kot odličen dolino reke Save in Julijske Alpe. stalo obzidje. V stavbi Čebelica z poznavalec, predstavil znamenitosti okrasjem nad vhodom je sedež uprav- tega srednjeveškega mesta, ki se naha- Pot nas je peljala na slikovit trg ne enote, na drugi strani je hranilnica ja na 75 metrov visoki terasi ledeniške- pred cerkvijo sv. Petra, kjer je na iz začetka 20. stoletja, majhen park s ga izvora nad sotočjem Save Dolinke ogled razstava o urbanističnem spomenikom A. T. Linhartu in unika- in Save Bohinjke. Po gabrovem dre- razvoju Radovljice. Tu je tudi kip tne imenitne kovane ulične luči, ki so voredu smo se sprehodili do starega umetnostnega zgodovinarja Ceneta jih, po lastni zamisli, izdelali kovaški mestnega jedra – Linhartovega trga. Avguština. Pridemo do Radovljiške Tu nas je, na postanku za kavico, poz- graščine, kjer je baročna dvorana. V V Radovljici je edini ohranjeni mestni obrambni dravil župan Ciril Globočnik, športnik, prvem nadstropju imata prostore jarek v Sloveniji. med meščani priljubljen in izredno Čebelarski muzej in Mestni muzej z dojemljiv za pobude prebivalcev. razstavo o življenju in delu A. T. Linharta. V graščini deluje tudi Na sončni terasi nad reko Savo se glasbena šola. Od leta 1982 je vsako je mesto začelo razvijati v 13. stoletju, leto avgusta radovljiški festival stare mestne pravice pa je dobilo leta 1510. glasbe in glasbene delavnice. Linhartov trg krasijo dobro ohranjene meščanske hiše iz 16. in 17. stoletja ter Nato se sprehodimo skozi gabrov Radovljiška graščina – delo arhitekta drevored ali pod unikatnimi uličnimi Ivana Vurnika, ki je tudi domačin. svetilkami proti Linhartovemu trgu. Secesijske in historične hiše ob Tu se cesta strmo spusti do srednjeve- Gorenjski cesti je zasnoval Plečnikov škega obrambnega jarka, ki je edini učenec Danilo Fürst. Pred stavbo ohranjeni mestni obrambni jarek v obrtne zbornice je kip obrtnika iz Sloveniji. Nekateri so se spustili po radovljiškega grba – predstavlja jarku, ki na drugi strani zavije proti moža, ki drži v desni roki kolo, v levi hiši s kipom Marije z Jezusom na pa mesto. Na Vurnikovem trgu je vogalu – rojstne hiše Ivana Vurnika. maketa mesta iz keramike. Predsta- vlja mesto med 16. in 19. stoletjem, Ogledali smo si cerkev sv. Petra izdelal pa jo je domačin Urban Magu- – imeniten primer gotske dvoranske šar. Mimo rojstne hiše Antona Toma- cerkve. Krasijo jo umetelno oblikova- ža Linharta pridemo do mestnega ni oboki, angelska zvezda in črn

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiFebruar 2023 mojstri iz Krope. Opazimo jih tudi na nekaterih parkiriščih in ob drevoredu v nekdanjem parku. Za cerkvijo je v preurejenem bunkerju iz 2. svetovne vojne ureje- na kapela, posvečena sv. Edith Stein, izredni osebnosti, katoliški svetnici judovskega rodu, filozofinji in vzgoji- teljici, ki je umrla v koncentracij- skem taborišču. Slikar Branko Čušin je kapelo opremil s podobami na nebrušenih ploščah pohorskega granita. Isti slikar je tudi avtor t. i. vinorelov. Kapela sv. Edith Stein je v preurejenem bunkerju iz 2. svetovne vojne. V delu župnišča – taverni iz 15. stoletja, je smel župnik včasih točiti vino. Z nostalgijo za tistimi časi je ja za Slovence Matije Vertovca, Ogledali smo si še Lekarniški in Čušin okrasil taverno z unikatnimi župnika iz Vipavske doline, ki je alkimistični muzej v lasti farmacevta slikami – vinoreli. Naslikal jih je z botroval nastanku slovitih dveh Milana Plešca, ki je 40 let zbiral stare barvno intenzivnimi rdečimi sortnimi slovenskih pesmi: Prešernove Zdra- predmete, povezane z več kot vini refošk, merlot in teran. Z izpare- vljice in Slomškove En hribček bom 2000-letno zgodovino lekarništva. vanjem je dosegel intenzivno barvo. V kupil. Zato so med slikami tudi Nabral je preko 3000 predmetov. V taverni hranijo tudi priročnik Vinore- njihovi portreti. pritličju vstopimo v preteklost – staro lekarniško pohištvo, keramične posode na policah, laboratoriji, stare tehtnice za zdravila, možnarji iz različnih materialov, različnih veliko- sti, najstarejši iz 12. stoletja, stare farmacevtske knjige, tudi nekaj eksponatov antične in azijske medici- ne ter zbirka ljudskega zdravilstva na našem ozemlju. V muzeju je tudi trgovinica, opremljena kot stara lekarna. Na voljo je naravna kozmeti- ka Mioba in spominki z bajeslovno in mitološko tematiko, zeliščna in eterična olja ter čaji. Na koncu ogleda smo si privoščili čudovit razgled na dolino reke Save in malo zamegljene Julijske Alpe. Rahlo utrujeni, a zadovoljni in dobro razpoloženi smo se posedli h kosilu v gostilni Avguštin. Pridružila sta se nam tudi odličen vodnik doktor Mencinger in njegova žena, tudi kolegica. Ob prijetnem klepetu smo seveda že začeli načrtovati naša prihodnja srečanja in izlete. Preden smo se vkrcali na avtobus, smo se zakadili še v znamenito čokoladnico z lončarsko delavnico. Tako je naš prijetni izlet kar prehi- V Lekarniškem in alkimističnem muzeju v lasti farmacevta Milana tro minil. Plešca je na ogled preko 3000 predmetov. Marjeta Rendla Koltaj, dr. med., Ljubljana

Revija ISIS Zavodn8ik1Februar 2023 Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo (Lk 23,34) Martin Bigec Sedim pred balkonom, strmim v ledene sveče Ni bilo načrtovalcev iz ljubljanskih pisarn. Ljudje in pišem. Nisem v močvirju, pač pa v gorah. Na so se odločili, da potrebujejo zdravstveno postajo drugi strani doline se vzpenjajo vrhovi nad 2700 v Ribnici na Pohorju ali v krajevni skupnosti v m, sedaj do polovice pokriti z zaplatami snega. mestu. Do prvega zdravnika je bilo daleč po slabi Zjutraj sem zamudil sončni vzhod. Vsako jutro si cesti, od nekaterih kmetij tudi uro in več hoje. ponovno obljubim, da bo prihodnje jutro moje. Rekli so: uvedli bomo samoprispevek, dali Ko bodo doline zopet črne, pobočja pod temno material (les, gramoz …) in prišli na udarne ure, srebrnino snega, vrhovi pa razbeljeni v škrlatu, da bomo tudi mi imeli zdravnika v bližini, ko ga ki se razlije po nebesnem svodu. bomo potrebovali! Župan je šel velikokrat v Ljubljano in to uredil. Potem je bil samoprispe- Berem poročilo Fidesa. Odpoved stavke, vek, gradbinci so gradili, ljudje so pomagali po mediacija, začetek pogajanj. Ne mislim, da je s svojih močeh, dajali od svoje plače in tako dobili pogajanji kaj narobe, na koncu se je vedno treba zdravstveno postajo. Na odprtje so prišli gospod- usesti za mizo, umiriti strasti in užaljenost ter se je iz Ljubljane. In na pogostitev. Zdravnik iz začeti pogovarjati. Naj ne zbledi spomin, zakaj centralnega zdravstvenega doma je potem smo ustanovili Fides: ker smo bili zdravniki dvakrat tedensko izvajal ambulanto, prostor je stisnjeni v kot. Ker so takratni snovalci bil tudi za patronažno sestro, otroško posvetoval- zdravstvene politike želeli iz nas narediti inženir- nico in cepljenje. Ljudje so bili ponosni, da so je medicine. Ker je veljal princip enakih želodcev imeli zdravnika. Imeli so ga radi. Cenili so ga, ker in enakih plač. Res pa je, da je bilo vse ostalo so spoznali, kako dragoceno je, da lahko pride družbeno, skupno. Brezplačno šolstvo, malice in babica z okvarjenim kolkom na pregled sama, kosila za vse otroke, prevozi v šolo, premog preko namesto da prosi zeta, naj jo pelje v mesto na sindikata, krediti, ki so se v nekaj letih stopili kot pregled, po zdravila, v laboratorij. ledene sveče. Ni bilo dodatnega zavarovanja in vsak je šel na operacijo srca, če jo je potreboval. Koliko zdravstvenih domov in postaj, bolni- Vsaka večja vas je imela zdravnika. To je bila šnic in oddelkov je bilo zgrajenih po naši odcepi- vrednota, ne dobrina. K temu se vrnem kasneje. tvi od bivše skupne domovine? Potem se je pojavil neokapitalizem: storil- Zdravnik je s svojo osebnostjo in znanjem nost, dodana vrednost, dobiček. Število zdravni- veliko pomenil med ljudmi. Spoštovali so ga. kov se je začelo šteti z glavarino, njihova storil- Njegova beseda je nekaj pomenila. Želeli so si ga nost s količniki, njihova ubogljivost z v občinskih ali vaških odborih, šolskih svetih, elektronskim merjenjem delovnega časa. Če bi kulturnih organizacijah. Zakaj? Ker je predstav- šlo za proizvodnjo, bi bilo to razumljivo, vendar ljal inteligenco, avtoriteto, preudarnost. Razmi- gre za odnos med dvema zainteresiranima šljal je razgledano, bistveno drugače kot pov- partnerjema (pacient - zdravnik), ki temelji na prečna večina. Tega so se ljudje zavedali in so mu zaupanju, vzajemnem spoštovanju in dobrih, marsikaj zaupali, tudi stvari, ki niso bile poveza- zdravih medčloveških odnosih. Če bi šlo za ne samo z zdravjem, pač pa so potrebovali storilnostni odnos, kot želita MZ in ZZZS pred- nasvet, razlago, tolažbo. staviti javnosti, bi morali to vpeljati tudi v kulturo: toliko pesmi, pesnik, napiši ta teden; Kako bi mediji sedaj želeli predstaviti zdrav- sodstvo: samo število zaključenih obravnav šteje; nika? »Samo za denar jim gre …« In minister? ali arhitekturo: do konca tedna toliko in toliko »80 evrov damo na uro tistemu, ki pride delat v načrtov, čim ceneje. naše popoldanske ambulante (za katere so sami krivi, da sploh so)«. Kakšno ponižanje, Kako so nastajali zdravstveni domovi, zdrav- razvrednotenje, razžalitev! V sistemu, kjer delam stvene postaje, oddelki bolnišnic, klinike? Razvi- od svoje diplome, neprestano mašimo luknje, jalo jih je življenje samo, desetletja in desetletja ... nadomeščamo kadre zaradi porodniških, bolni-

Revija ISIS Z82avodnikFebruar 2023 ških odsotnosti, izobraževanj in čanja o tem, ali pacient potrebuje ustvariti mini kirurga, mini internista, kroženja specializantov … Kjer drug zdraviliško zdravljenje ali ne. mini dermatologa, mini nevrologa, drugemu odžiramo proste vikende, mini kardiologa …? Vse v eni osebi? praznike ali načrtovane dopuste, ker In končno, kdaj bo dobil zdravnik, Ob 50 do 70 pacientih dnevno, dežur- pač ni dovolj tistih, ki morajo ostati, diagnostik in terapevt, v sosednjo stvih, NMP, hišnih obiskih? Ali zgolj da bo delo teklo! Veliko zdravnic pisarno strokovnega sodelavca ZZZS, želja prenesti mnoge storitve s sekun- mater ne vzame bolniške za svoje ki bo pacientom razlagal njihove darne na primarno raven in tako otroke, drugim pa jo predpisujejo, pravice iz Zakona o zdravstvenem sekundarno raven razbremeniti pogajajo se za vsak dan dopusta ali zavarovanju? Vsaka zavarovalnica kontrol, ambulantnega dela itd.? nadomeščanja zaradi nenadnih (Grawe, Sava) ima svoje zastopnike, Tukaj se je nekaj hudo zalomilo. odsotnosti. Ves čas je v zraku stiska, predstavnike … Zakaj mora to početi Dokaz je vsakoletno razpisovanje kaj bo, če trije nenadoma zbolimo. In zdravnik, če gre za dejavnost čisto specializacij iz družinske medicine, ki v takšnih, od nekdaj zavestno, sistem- druge stroke in drugega poslovnega v večini ostanejo nezasedene. Zakaj sko, namensko zaostrenih kadrovskih subjekta, ki ga za to ne izobražuje in jih nihče noče, saj je naziv specialist razmerah pride nekdo in v kamero ne plačuje? Kako dolgo bomo zdravni- prestižen in bi si ga vsak mlad diplo- izjavi: »Kadra je dovolj, samo ni ki še počeli to v breme ordinacijskega mant rad pripel? Odgovor je mogoče v pravilno razvrščen …« časa in seveda strokovnega dela s tem, da bi marsikatero dekle ali pacientom? Pacienti se pa razburjajo mladenič po diplomi in strokovnem Kako potekajo odnosi med zdrav- nad nami, zakaj jim ne pripada to, izpitu rada bila zdravnica oz. zdrav- niki in bolniki, kako potekajo preiska- zakaj nimajo pravice do onega … Ali nik, šla v službo in zdravila bolnike. ve in odločanja o terapiji, kako se nam bo končno nekdo razjasnil, zakaj Rada bi dobila kredit za stanovanje in organizira delo, da bodo vsi bolniki moramo to početi? Nepoučeni? ustvarila družino pri svojih 26 letih, in enakomerno oskrbljeni po najboljših Brezplačno? V rednem delovnem ne pri 36, kot je sedaj praksa. In ne bi močeh in kriterijih, in ne nazadnje, času? Vsi mislimo, da tako pač je in rada šla zopet za 4–6 let od doma, se katera storitev ali pripomočki se bodo pika. Pa ni tako! Rešimo se tega vozila in prosjačila za prenočišča, uporabili – vse to vedo samo zdravniki bremena, saj ZZZS z veseljem mane varstvo otroka, nadomeščanja v službi in zdravnice. Danes pa je sistem posta- dobičke, ki jih ustvarjamo. Potem pa itd. Veliko kolegov pa se bo po Gaus- vljen na glavo. Pacient se oglasi pri nad nami še izvaja t.i. nadzor, da bi sovi krivulji našlo, ki bi radi opravili izbranem zdravniku po napotnico na bila sramota popolna! specializacijo iz družinske medicine, zdravniško komisijo, ki je seveda v raziskovali, pisali strokovne članke ter neki drugi organizaciji, npr. na ZZZS. In ne nazadnje: naše izobraževa- bili mentorji in asistenti študentom. »Za?« ga vpraša zdravnik. »Ja, za nje. Nekoč me je oče vprašal: »Ja, Vendar to ne bi smelo biti obvezno za zdravilišče. Itak vem, da mi vi ne Martin, kaj ti nisi opravil vseh izpitov, vse. morete nič pri tem pomagati, grem se da moraš ponovno v Ljubljano?« tja zmenit, pa enega poznam od članov Odpravljal sem se na svoje prvo Zdravništvo, malo poglejmo vase komisije. Upam, da mi bo ratalo. Vi mi devetmesečno kroženje v Ljubljano. in premislimo, kako ustvariti zdravni- samo papirje zrihtajte.« Sistem je Kako naj mu to razložim? Razume ka, ki bi ga ljudje imeli radi, ga spo- razvrednotil zdravnika kot strokovno preprosto zgodbo: študiraš, se odre- štovali, ki bi v svoji ordinaciji in avtoriteto in mu odvzel pravico odlo- kaš, kupuješ knjige, trošiš njegov in okolju nekaj pomenil, diplomanti prislužen denar, diplomiraš, potem pa medicinskih fakultet pa bi šli z vese- nenadoma to ni dovolj, da bi lahko ljem opravljat svoje poslanstvo. opravljal svoje delo. Še in še se moraš Zdravnico in zdravnika, ki pride učiti, da bi končno lahko zdravil zjutraj svež in urejen v službo in bolnike, tako kot si se odločil na začet- prevzame dnevne obveznosti s poz- ku svoje karierne poti. Od takrat, ko si dravom: »Kako ste, moja ekipa?« šel v gimnazijo, je minilo 16 let, da si Sami ga moramo ustvariti. Za plačne postal specialist pediater. Kaj je razrede pa naj poskrbi Fides. In smo narobe z našima fakultetama, da ne zmagali! Tako pa ne vemo, kako dolgo moreta izobraziti zdravnika, ki bi se bodo pacienti v peskovniku še tepli lahko po zaključenem študiju, diplo- za lopatko in vpili: »Zahtevamo mi, strokovnem izpitu odšel v službo svojega zdravnika! Zahtevamo!! in začel samostojno zdraviti? Zakaj je Minister, glej, nočejo nam dati zdrav- specializacija iz družinske medicine nika!! Sramota!« obvezna? Ali je bil ob njeni uveljavitvi upoštevan: plačni razred ali odnos Martin Bigec, pediater med specialistom na primarni in na sekundarni ravni? Ali je bila želja

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9.700 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Boštjan Kersnič, dr. med., spec. Chamber for the Carniola Province. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Asist. dr. Marko Jug, dr. med., spec. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Mojca Drev, dr. dent. med., spec. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., spec. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Rok Ravnikar, dr. med., spec. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Boštjan Kersnič, dr. med., spec. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Peter Golob, dr. med., spec. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Mag. Marko Bitenc, dr. med., spec. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Asist. mag. Matej Beltram, dr. med., spec. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Tina Šapec, univ. dipl. prav. of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Legal Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Peter Renčel, univ. dipl. prav. • Managing (planning, monitoring, and a job. Finance and Accounting Department Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Health Economics, Planning and Analysis two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Department Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Head of Postgraduate Medical Training for specialisations; other • Publishing activities, editing Tina Šapec, univ. dipl. prav. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Basic Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department and examination. members, publishing books and other Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav. • Organising professional seminars, publications. Head of Public Relation Department Andreja Basle, univ. dipl. nov. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.