Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija April 2017, številka 4

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jApril 2017Foto: Gorazd Požlepbile volitve organov združenja. Prim. aprila v Domus Medica v Ljubljani, ko letošnjega leta. Takrat bomo organizi-Požlep je bil ponovno izvoljen za bomo praznovali 20. obletnico SZZB. rali redni letni seminar SZZB. Tokra-predsednika. Dobili smo novo pod- Ob tej priložnosti bomo pripravili tna tema je akutna pooperativnapredsednico Barbaro Kosmina Štefan- slavnostno akademijo. Drugo srečanje bolečina. S tem se pridružujemočič in nekoliko spremenjen upravni bo od 21. do 25. maja v Mariboru, ko globalni temi Mednarodnega združe-odbor. bo pod okriljem Evropske bolečinske nja za zdravljenje bolečine (IASP) za federacije (EFIC) potekala mednaro- leto 2017. V nadaljevanju smo se osredinili dna šola o zdravljenju rakave bolečinena dejavnosti SZZB v letošnjem letu. in paliativni oskrbi. Za šolo je še nekaj Več informacij o dogodkih je naPred nami je več pomembnih dogod- prostih mest. Tretje srečanje bo konec voljo na http://www.szzb.si/dogodki/.kov. Prvo pomembno srečanje bo 18.Redna letna skupščina Združenjanevrologov SlovenijeAsist. dr. Martin Rakuša, dr. med., UKC Maribor rodnih kongresov. Dva kongresa sta bila v Mariboru in dva v Ljubljani. V Mariboru je bila, ob robu sreča- dejavnostih za leto 2016 in načrtih za Prvi je bil tradicionalni kongres onja o multipli sklerozi, redna letna leto 2017, dr. Horvat Ledinek je podala možganski kapi in možganskožilnihskupščina Združenja nevrologov finančno poročilo in dr. Rakuša sklepe boleznih v marcu. Sodelovali smo tudiSlovenije (ZNS). Tokratna skupščina ni zadnjega sestanka vodstva ZNS. pri organizaciji 48. podonavskegabila volilna. Na skupščini je predsednik nevrološkega simpozija, oktobra 2016ZNS doc. dr. Rot podal poročilo o Za ZNS je bilo leto 2016 uspešno. v Ljubljani. V decembru smo sklenili Člani ZNS so organizirali več medna- srečanja na mednarodnem kongresu o

Revija ISIS s strokovnih srečanjP52oročilaApril 2017multipli sklerozi v Mariboru. Zaradi vili zanimive primere iz periferne novembra v Zrečah. Kongres boobjektivnih razlogov je bil 1. medna- nevrologije. Obe srečanji sta bili razdeljen v posamezne sklope porodni kongres iz vaskularne nevrolo- dobro obiskani. Udeležilo se ju je več večjih nevroloških področjih. Vgije iz lanske jeseni prestavljen na kot polovica vseh slovenskih speciali- posameznih sklopih želimo datiletošnji januar. zantov nevrologije. V letošnjem letu priložnost slovenskim nevrologom in bomo s podobnimi srečanji nadaljeva- nevrologinjam, da predstavijo rezulta- ZNS je bilo aktivno tudi v medna- li. Prvo bo predvidoma v aprilu. te lastnih raziskav. Več časa bomorodnih organizacijah. Člani ZNS so namenili specializantom, ki bodoaktivno sodelovali v znanstvenih Poleg organiziranih izobraževanj lahko predstavili zanimive primere izodborih Evropske nevrološke akade- smo za potrebe specializantov ustano- klinične prakse. Vsekakor pa jemije (EAN) in Svetovne nevrološke vili poseben sklad za štipendije. Vsak kongres namenjen tudi druženju infederacije (WFN). Na novo smo specializant nevrologije se lahko prija- upamo, da bo udeležba odlična, takoizvolili dva predstavnika v mednarod- vi enkrat letno. Višina štipendije je kot je bila na prejšnjih dveh.nih organizacijah. Gregor Brecl - Ja- odvisna od vrste in dolžine izobraže-kob je bil izvoljen za predstavnika vanja. V lanskem letu smo podelili Poleg velikih projektov je trebamladih nevrologov v EAN. Dr. Martin šest štipendij za sodelovanje na izpostaviti še dve manjši srečanji.Rakuša je bil izvoljen za predstavnika mednarodnih kongresih, eno za daljše Prvo srečanje, »Nevrološke bolezni inZNS v Evropsko združenje specialis- kroženje v tujini in dve za sodelovanje nosečnost«, bo 29. marca 2017 vtov (UEMS). na evropskem specialističnem izpitu hotelu Four Points by Sheraton iz nevrologije. (prejšnji Mons) v Ljubljani. Drugo V lanskem letu smo posebno skrb srečanje, »Diabetična polinevropati-namenili specializantom. Organizirali V letošnjem letu bo večina energi- ja«, bo 6. aprila 2017 v Ljubljani,smo dve dvodnevni srečanji. Spomla- je usmerjena v dva projekta. Prvi je Austria Trend Hotel. Za obe srečanjidansko srečanje je bilo v Mariboru. prenova programa specializacije, s smo zaprosili ZZS za kreditne točke.Delavnica je bila namenjena pisanju čimer smo začeli že lani. Ožja delovnastrokovnih člankov. Vodil jo je doc. skupina je pregledala evropski prog- Za nami je torej aktivno leto nadr. Mario Habek, nevrolog iz Zagreba. ram specializacije in ga primerjala s strokovnem in organizacijskemTema jesenskega srečanja je bila trenutno veljavnim. V letošnjem letu področju. Letošnje leto bo še nekolikoperiferna nevrologija. Vodil jo je prof. upamo, da bomo delo dokončali. bolj pestro. Čeprav sta pred nami dvadr. Janez Zidar s Kliničnega inštituta velika in več manjših projektov,za nevrofiziologijo, UKC Ljubljana. Po Drugi velik projekt je organizacija verjamemo, da nam jih bo s podporopredavanjih so specializanti predsta- 3. Slovenskega nevrološkega kongre- naših članov uspelo izvesti. sa. Letošnji kongres bo 10. in 11.19. kongres evropskegazdruženja za spolnomedicinoIrena Rahne Otorepec, dr. med., Univerzitetna psihiatrična klinika LjubljanaAsist. dr. Gabrijela Simetinger, dr. med., Splošna bolnišnica Novo [email protected] Devetnajsti kongres evropskega Society for Sexual Medicine – ISSM), narno krovno organizacijo spolnezdruženja za spolno medicino (19th ki izhaja iz urološkega združenja in medicine.Congress of the European Society for se je razširilo na druga področja:Sexual Medicine – ESSM) je potekal psihiatrijo, psihologijo, ginekologijo Spolna medicina si prizadevaod 2. do 4. februarja 2017 v Nici v in splošno medicino, kasneje pa še na izboljšati spolno zdravje s preventivo,Franciji. Evropsko združenje je nevrologijo, dermatovenerologijo, diagnostiko, zdravljenjem in rehabili-vključeno v mednarodno združenje onkologijo in interno medicino ter se tacijo. Njen cilj je ponovna vzpostavi-za spolno medicino (International tako preoblikovalo v multidiscipli- tev ali izboljšanje spolne funkcije, optimizacija spolne izkušnje in

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n3jApril 2017dobrega počutja ter osebnega kakor nerskega odnosa pomembnejši vpliv bolečine pri seksu. Osebe z motnjotudi medosebnega zadovoljstva v na spolno željo kot vsebnost hormo- spolnega razvoja (interseks stanja)spolnosti. Spolna medicina postaja nov v krvi. Zvečer je bilo družabno imajo težave pri spolnem odnosučedalje bolj pomembna veja medicine, srečanje za vse udeležence oxfordske zaradi medikalizacije nožnice. Nasaj obravnava ljudi s spolnimi skrbmi, evropske šole iz spolne medicine od drugi stani je bila predstavljenatežavami ali motnjami celostno, po leta 2007 dalje, kjer se nas je do sedaj BDSM (Bondage/Discipline, Domi-bio-psiho-socialnem modelu. V izobrazilo okoli 300. nance/Submission, Sadism/Masochi-Sloveniji imamo sekcijo za spolno sm) praksa, ki osebam predstavljamedicino, ki je članica ESSM od Prvi dan kongresa se je začel z zadovoljitev, v splošnem pa jo ljudje2006. zanimivim predavanjem biologa, ki je napačno razumejo kot žarišče boleči- predstavil evolucijo genitalij in kaj so ne. V raziskavah je bilo ugotovljeno, Dan pred kongresom, 1. februarja ključni vplivi nanjo. Na obliko in da so te osebe v primerjavi s splošno2017, je v Nici potekal ESSM Update dolžino penisa vpliva dednost in populacijo psihološko manj občutljive2017, kjer so strokovnjaki predstavili naravna selekcija. za zavrnitev, manj depresivne innova spoznanja z dokazi podprte anksiozne, ne potrebujejo potrditve inmedicine. Poudarili so, da je treba pri Na področju spolne identitete in z so bolj ekstravertirane, odprte, imajovsaki spolni motnji prepoznati tudi njo povezane spolne disforije so bila večjo stopnjo zaupanja vase ter sekomorbidnost in jo ustrezno zdraviti. na kongresu predstavljena priporočila subjektivno dobro počutijo.Kot novo diagnostično orodje je bil za obravnavo transspolnih mladostni-predstavljen »orgazmometer«. kov, saj se stiske glede spola (gender) V sklopu spolnega zdravja soOpozorili so tudi, da pri ženskem začnejo že v zgodnjem otroštvu. predstavili namen spolne vzgoje prispolnem zdravju ne moremo govoriti Nujno jim je treba zagotoviti čim spolnosti mladostnikov, ki je vo negativnem vplivu kontracepcije na hitrejši in kompleksen dostop do pomoč pri bio-seksualnem razvoju,spolno željo, ker raziskave ne vključu- ustreznih strokovnih služb ter jim razvoju spolne identitete, odgovorne-jejo kontekstualnih dejavnikov. nuditi ustrezno psihološko pomoč. ga spolnega vedenja ter pozitivneDokazano je, da ima kakovost part­ telesne podobe, kar je ključno v Na okrogli mizi so strokovnjaki razpravljali o temnih in svetlih platehVečina slovenskih udeležencev na kongresu.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP54oročilaApril 2017razvoju osebnosti. Poudarjeno je peri-/pomenopavzi v prvi vrsti terapi- skupin (antidepresivi, antipsihotiki,bilo, da se spolna vzgoja mora začeti ja izbora hormoni – lokalno ali stabilizatorji razpoloženja), ki imajopri odraslih. sistemsko. ugodnejši vpliv na spolnost. Na področju psihoterapije so predstavili Zelo zanimivo je bilo predavanje o Zvečer se je dogajal ESSM Annual prednosti na čustva osredinjenespolnem vedenju v laboratoriju, kjer Business Meeting, kjer smo potrdili partnerske terapije ter pomanjkljivo-so podgane najbolj raziskan in ustre- novega predsednika ESSM – prof. dr. sti in prednosti različnih partnerskihzen živalski model. Sedanje raziskave Yacova Reismana, svetovno priznane- razmerij, zlasti t.i. polipartnerstev.so poleg opazovanja fiziologije spolne- ga nizozemskega urologa, poleg njegaga odgovora (genitalnih refleksov in pa še člane na ključnih funkcijah. Na kongresu je asist. dr. Gabrijelanačinov kopulacije) usmerjene k Predsednik slovenske sekcije za Simetinger, edina predstavnicaopredeljevanju vloge kognitivnih spolno medicino asist. mag. Dejan slovenske ekipe z aktivno udeležbo,funkcij in učenja; raziskujejo tudi Bratuš je odlično predstavil Slovenijo ustno predstavila poster z naslovomvplive zdravil na spolno funkcijo. in Ljubljano kot možno organizatorko Approach to and Treatment of kongresa ESSM 2019. Favoriziran Vaginismus at a Gynaecology Drugi dan kongresa je bila izpo- protikandidat je bil Glasgow. Članice Outpatient Clinic in Slovenia, kistavljena stalno prezrta spolnost pri in člani smo s tajnim glasovanjem je bil izbran kot pomembnejši vrazličnih osebah z intelektualno, izbrali Ljubljano! sklopu ženskih spolnih motenj.psihično, senzorično in telesnooviranostjo ter spolnost pri osebah, Tretji dan je bil sklop predavanj o Na koncu opozarjamo, da jestarejših od 75 let. Zavedati se mora- ženski genitalni mutilaciji. Sklop pristop spolne medicine celosten, vsimo, da imajo tudi te osebe pravico do predavanj je obsegal od epidemiolo- njeni člani smo pionirji in ambasador-spolnega življenja, kar je pogosto škega vidika ženske genitalne mutila- ji, ki širimo horizonte ter si delimopovsem spregledana tema in tudi zelo cije, preko zdravstvenih politik, znanje in klinične izkušnje. Kongrestabuizirana. Tema je bila podrobno raziskav in obravnav ženske genitalne ESSM, ki bo leta 2019 v Ljubljani,predstavljena še na delavnici, katere mutilacije do praktične predstavitve daje Sloveniji in slovenski medicinisporočilo je bilo, da se ljudem z operativne rekonstrukcije spolovila po priložnost, da spozna področje spolneinvalidnostjo, ravno tako kot ljudem z ženski genitalni mutilaciji. medicine in ga umesti na mesto, kirakom, ne spremeni samo spolna mu pripada. Pomembno je namreč, dafunkcija, temveč tudi spolna identite- Sledilo je zanimivo predavanje se začne to področje v Slovenijita in seksualni partnerski odnos. »za in proti« transplantaciji penisa. končno razvijati. Zdravnice in zdrav-Ključno je, da se jim z dobro seksual- Argumenti proti so bili, da penis ni niki, ki želijo spoznati spolno medi-no stimulacijo zmanjša kronična nujen za preživetje, pač pa je organ, ki cino, prisrčno vabljeni na kongresbolečina. Področje med zdravim nam popestri življenje. Poleg tega bi ESSM 2019. Dobrodošli!!delom in poškodbo lahko postane bila nujno potrebna doživljenjskapomembna erogena cona. imunosupresija s povečanim tvega- njem za okužbe in rakava obolenja. Pomemben sklop predavanj je bil Pri tem je treba upoštevati tudi etičneposvečen raku in ženski spolnosti. V pomisleke, psihološke dejavnike vzvezi s spolnostjo in boleznimi obsta- zvezi z donatorstvom in tehničnojajo številna napačna prepričanja in izvedbo operacije, kjer ni jasno, ali bistališča, kot na primer to, da ženske s tem zadostili pacientovim potrebam.po mastektomiji mislijo, da si moški Argumenti za so bili naslednji: nado-ne želijo več seksati z njimi. V resnici mestilo izgubljenega organa z ana-imata partnerja novo priložnost, da se tomskim penilnim tkivom bi omogo-v vseh pogledih, tudi v spolnosti, čilo naravno erektilno funkcijo in szačneta spoznavati in si podeliti tem možnost spolnega odnosa terobčutke in doživljanja. stabilno uriniranje, manj kirurških posegov v primerjavi s faloplastiko, Sledil je zanimiv sklop »za ali moderna imunosupresija z modulaci-proti« laserskemu pomlajevanju jo kostnega mozga pa predstavlja(rejuvenaciji) nožnice. Poudarjeno je dolgoročno manjše tveganje.bilo, da do sedaj ni bilo narejenenobene dvojno slepe randomizirane Na področju psihiatrije so stro-raziskave o pozitivnem učinku te kovnjaki opozorili na naraščajoč pojavmetode. Strokovnjaki so s protiargu- tako imenovanih s psihiatričnimimenti z dokazi podprte medicine izpo- zdravili povzročenih spolnih motenj,stavili, da so pri vaginalni atrofiji ki nikoli niso povsem reverzibilne.oziroma pri spremembah vagine v Predstavljena so bila zdravila iz več

Strokovne Revija ISIS publikac5ije5April 2017Aleksej Kansky,Jovan Miljković in MatejaDolenc - Voljč: Učbenik»Kožne in spolne bolezni«3. dopolnjena izdaja 2017Prim. Boris Kralj, dr. med., AKD d. o. o., Ljubljana V zečetku leta 2017 je bila izdana tretja jih, ki so bila v prvi izdaji pripravljena nekolikodopolnjena izdaja učbenika Kožne in spolne poenostavljeno.bolezni. Težko pričakovani učbenik, ki sta gapripravila glavna avtorja in strokovna urednika Dinamičen razvoj dermatovenerologije vprof. dr. Jovan Miljković z Medicinske fakultete zadnjih letih je omogočil boljše razumevanjeUniverze v Mariboru in prof. dr. Mateja Dolenc patogeneze nekaterih kožnih bolezni, nove- Voljč z Medicinske fakultete Univerze v Ljub- možnosti zdravljenja ter ponudil številne stro-ljani, je učbenik dermatovenerologije za študente kovne in raziskovalne izzive. Vse to je nakazovalomedicine obeh slovenskih medicinskih fakultet, potrebo po posodobitvi učbenika. Predstojnikanamenjen pa je tudi podiplomskemu izobraževa- obeh kateder za dermatovenerologijo, na Medi-nju iz dermatovenerologije. Takšno sodelovanje cinski fakulteti Univerze v Mariboru in Medicin-med fakultetama je vsekakor vredno pozornosti ski fakulteti Univerze v Ljubljani, sta se odločila,in pohvale. da je treba učbenik posodobiti. Dopolnjena in posodobljena izdaja je plod Urednika sta obdržala kot sourednika sedajdela številnih avtorjev. V pomoč bo študentom, že pokojnega prof. dr. Alekseja Kanskega, ker jespecializantom dermatovenerologije in seveda celotna zasnova učbenika njegova zamisel, pravtudi splošnim zdravnikom, ki se pogosto srečuje-jo s problematiko kožnih bolezni in tudi s kožni-mi spremembami, ki so povezane z drugimiobolenji ali so njihova posledica. Prvo izdajo tega učbenika iz leta 2002 jezasnoval in uredil pokojni prof. dr. AleksejKansky skupaj s številnimi slovenskimi strokov-njaki z Dermatovenerološke klinike v Ljubljaniter nekaterimi uglednimi dermatologi z Oddelkaza kožne in spolne bolezni Splošne bolnišniceMaribor. Učbenik je bil zaradi svoje strokovnobogate vsebine in sodobne zasnove dobro sprejetmed študenti in zdravniki, ki se med svojimdelom srečujejo s kožnimi boleznimi. Nekaj let pozneje se je porodila zamisel odrugi izdaji učbenika, ki pa je zahteval dodatnepopravke in potrebne posodobitve v skladu zrazvojem stroke. Drugo posodobljeno izdajo stauredila prof. dr. Aleksej Kansky in prof. dr.Jovan Miljković. Posodobitve in dopolnitve vdrugi izdaji učbenika niso bile obsežne in so bilepotrebne predvsem v tistih poglavjih, kjer sonastale pomembnejše spremembe, ter v poglav-

Revija ISIS publikacijeS56trokovneApril 2017tako pa tudi kot soavtorja v posodob­ v starosti, kroničnih ranah in kožnih Nova izdaja učbenika Kožne inljenih poglavjih, kjer je bil pri prejšnji boleznih v nosečnosti. Zaradi tega je spolne bolezni je sodoben učbenik, kiizdaji avtor ali soavtor in je del napi- prišlo do povečanja obsega učbenika temelji na razumljivem podajanjusane snovi še vedno njegovo delo. za približno 150 strani glede na drugo temeljnega znanja in prikazu najno- izdajo. vejših dosežkov na vseh področjih K sodelovanju sta povabila vse dermatovenerologije. Učbenik je lepoavtorje iz prejšnje izdaje ter nekaj Med posameznimi poglavji so opremljen, napisan pregledno in vnovih specialistov dermatovenerolo- opazne določene razlike v načinu lepem, razumljivem jeziku, kar jegov (prof. dr. Miloš Pavlović, doc. dr. podajanja snovi in slogu pisanja, kar posebna odlika, ki jo lahko pripišemoLiljana Mervic, asist. Vesna Tlaker pa je ob velikem številu avtorjev in urednikoma.Žuntar, asist. dr. Katarina Trčko, asist. raznolikosti področij, ki jih knjigaVesna Breznik, asist. Simona Senegač- zajema, težko poenotiti. Prepričan sem, da bo nova izdajanik, Mojca Bizjak in Bojan Radaković) tega učbenika dosegla svoj namen inter nekaj priznanih strokovnjakov z Prav tako je morda za študente, da bo dobro služila študentom obehdrugih področij medicine (prof. dr. splošne zdravnike, specializante medicinskih fakultet, kot tudi specia-Mitja Košnik in prof. dr. Mario Po- nekoliko premalo slikovnega gradiva, lizantom dermatovenerologije, zdrav-ljak), ki so prispevali k izboljšanju saj vemo, da dermatologija poleg nikom družinske medicine in zdravni-kakovosti nove izdaje učbenika. opisnega in teoretičnega dela zahteva kom oz. zdravstvenim delavcem vseh tudi veliko vizualnega pogleda, ocene strok, ki se pri svojem delu srečujejo s Večina poglavij je temeljito in predvsem veliko primerjalnega kožnimi boleznimi.prenovljenih, predvsem poglavje o slikovnega pogleda.lokalnem zdravljenju kožnih bolezni Glavna urednika učbenika, prof.in poglavje o vaskulitisih. Posodoblje- Nekoliko več bi bilo pričakovati dr Jovan Miljković in prof. dr. Matejane so razlage o etiopatogenezi bolezni, tudi konkretnih terapevtskih usmeri- Dolenc - Voljč, zaslužita posebnopri večini bolezni pa so dodane tev, sploh doziranj in priporočenih pohvalo za posodobljeno izdajonovosti na področju zdravljenja. oblik zdravljenja v določenih stadijih učbenika in prispevek k napredku kožnih bolezni, kar je priporočljivo dermatovenerološke stroke v Slove- Na novo so napisana poglavja o tako za zdravnika, na vsak način pa za niji.pomenu histopatološke preiskave v študenta, ki vstopa v področje zdrav-dermatovenerologiji, o boleznih kože ljenja bolnika.Krepitev odpornostiMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Možgansko telovadbo naj bi po prepričanju ameriških na pojavljanje, potek in odpravljanje okužb in vnetnihznanstvenikov zdravniki svojim pacientom svetovali in procesov v človeškem organizmu. Kar pomeni, da CŽSpredpisovali veliko pogosteje kot doslej. Razgibavanje igra pomembno vlogo pri številnih nevroloških boleznih,malih sivih celic po novejših ugotovitvah raziskovalcev ni motnjah in poškodbah – nevrodegenerativnih boleznih,le sredstvo proti upadanju duševnih sposobnosti in s tem nevrorazvojnih motnjah in duševnih boleznih. Pomembnapovezanim motnjam, z demenco in alzheimerjevo bolezni- vloga imunskega sistema v možganih se odraža pri vrstijo na čelu. Zdravi, funkcionalno sposobni, prožni in različne patologije, od depresije in shizofrenije, alzhei-utrjeni možgani oz. centralni živčni sistem (CŽS) so tudi merjeve in parkinsonove bolezni do senilne demence,temelj optimalne telesne odpornosti – človeka varujejo multiple skleroze in avtizma. To spoznanje predstavljapred boleznimi, motnjami in poškodbami, ki terjajo nov izziv, možnosti in priložnosti za mlado specialnost,učinkovit imunski odziv organizma. Možgani so namreč nevroimunologijo.neposredno povezani z imunskim sistemom preko limfa-tičnega ožilja oz. obtoka, katerega obstoj je bil do nedav- Vira: Science 8, 12 2016, sciencedaily.com, Naturenega še popolna neznanka. Možgani, ki aktivno sodelujejo 12/16pri vnetnih procesih, po najnovejših spoznanjih vplivajo

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7April 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Učinkovito reševanje Kako rečem ne brezkonfliktov občutka krivdeseminar – april, november seminar – april, oktoberV življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okoliljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimo sebe, da niso prizadeti in da se dobro počutijo. Takasvoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v oseba je običajno človeško prijaznost nadgradilaslužbi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče? tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozablja nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svojeSeveda je. Največ energije nam poberejo čustvene potrebe.nerazrešeni konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicernaporni, ko jih razrešujemo, potem pa imamo mir Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščinein čas za druge zadeve. Nerazrešeni konflikti pa prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenihostajajo z nami tudi ponoči in še dneve (tedne in potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svojecelo mesece) po tistem, ko se je stresna situacija potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomozgodila. samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse toNa seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imamkaterih boste bolj učinkoviti pri obvladovanju pravico do sreče«.konfliktnih situacij. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Nujna medicinskaPacient ne govori pomoč za ekipeslovensko – izziv za v zobozdravstvuzdravstvene delavcev Sloveniji delavnica – aprilseminar – april – november Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja inUdeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnegaustrezen odnos in veščine na področju kulturnih ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki vkompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutnabeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V možganska kap, motnje zavesti, anafilaktičnaprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope reakcija). Tečaj je namenjen doktorjem(Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti dentalne medicine in njihovim timom.in begunci v sistemu zdravstvenega varstvaSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci Tečaj je sestavljen iz teoretičnega inter migranti in begunci), bodo preko interaktivnih praktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostimpredavanj pojasnjeni osnovni koncepti, obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktičniposredovane ključne informacije in predstavljeni del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja zpristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako,delu pa bo posredovano znanje poglobljeno s da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti,praktičnim delom na konkretnih primerih, preko zobozdravnik in njegova medicinska sestra pakaterih bodo udeleženci razvijali različne veščine za morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejokakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocenabeguncev. pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je preizkus znanja.Strokovni odbor: Nike Kocijančič Pokorn, UršulaLipovec Čebron, Jožica Maučec Zakotnik, Marija Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec.Milavec Kapun, Danica Rotar Pavlič, Igor Švab splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP ZD Kranj, s sodelavci

Revija ISIS srečanja S58trokovnaApril 2017 Težave in razumevanje Vodenje zdravniških v medosebnih odnosih timov delavnica – maj seminar – maj, oktober Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj osebnosti in njihovih prirojenih značilnosti in »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi lastnosti ter se naučili, kako se osvoboditi nerealnih sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, pričakovanj do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot dosegajo dobre rezultate in predvsem, da je vaš. Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih določenimi ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se kako le-te ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S boste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so pomočjo orodij poznavanja tipov osebnosti boste naloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in bolje razumeli vedenje, razmišljanje in odzivanje zmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v ljudi okoli vas. timu. Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.april 2017 21. 11. 2016–21. 11. 2017  •  10 NASVETOV, KAKO IZBOLJŠATI ZAVZETOST ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki nike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno videoizobraževanje je organizator: Doctrina, prijave, informacije: prijave: Izobraževanje namenjeno vsem zdravnikom, ki predpisujejo zdravila. d.o.o., mag. Rok Antolič, je dostopno uporabnikom portala Doctrina, Analizira uporabo zdravil in predstavlja vzroke za dvom v mag. klin. psih., Center za več na E: [email protected] in T: 080 5007, predvidevanje, da bo pacient po prevzemu zdravil le-ta geriatrično medicino, UKC Lj. informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: pravilno jemal. Video predlaga nekaj učinkovitih orodij, [email protected] ki jih zdravstveni delavci lahko uporabijo za izboljšanje adherence. 3. 1. 2017–3. 1. 2018   •  HIGIENA ROK V ZDRAVSTVU kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https://si. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si prijave, informacije: prijave: izobraževanje je dostopno vsebina: spletno izobraževanje je organizator: Doctrina, d. o. o., uporabnikom portala Doctrina, več na [email protected]. namenjeno vsem zdravnikom viš. pred. dr. Anamarija Zore, biz in 080 5007, informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: univ. dipl. biol., Zdravstvena [email protected] fakulteta 1. ob 9.00   •  BRONHIEKTAZIJE kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulte- št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4 ta, Velika predavalnica prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, E: irena.dolhar@ vsebina: Predavanja: Imunološki vidik bronhiektazij, Vloga genetike pri bronhiek- organizator: klinika-golnik.si, informacije: tazijah, kako daleč smo od klinične prakse, Atipične mikobakterije pri bronhiek- Združenje Irena Dolhar, T: 04 25 69 493 tazijah, diagnostika in zdravljenje, Ali lahko iz izvida HRCT sklepamo na etiologijo pnevmologov bronhiektazij, Antibiogram pri bronhiektazijah in kako naj ga vidi klinik pri voden- Slovenije, prim. ju bolnika, Respiratorna fizioterapija in problem pooblastil za predpis tehničnih Nadja Triller, dr. pripomočkov, Register za bronhiektazije EMBARC in kako naj dele praktičnega med. protokola obravnave bolnika implementiramo v pulmološko mrežo. Predavanja so namenjena pulmologom, družinskim zdravnikom, internistom, študentom.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9April 2017april 2017 1. ob 13.00   •  XVII. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK kraj: MURSKA SOBOTA, start pri OŠ I, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 10 EUR k. točke: *** ob Mestnem parku prijave, informacije: prijave: E: [email protected]. vsebina: zdravniški tek in strokovno predavanje s področja športne medicine organizator: si, informacije: prof. dr. Mitja (tek: kategorije A – zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, veterinarji moški: študen- Zdravniško Lainščak, dr. med., W: www. ti, do 35 let, 36–45 let, 46–55 let, 56–65, nad 65 let, ženske: študentke, do 35 let, športno društvo prekmurskizdravniskitek.si 36–45 let, 46–55 let, 56–65 let, nad 65 let, B – zdravstveni sodelavci, C – odprta »Medicus«, prof. kategorija) dr. Mitja Lainščak, dr. med. 1. 4.–30. 6. • NUTRIVIGILANCA PRI ZDRAVNIKU kraj: E-izobraževanje http://www. št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: v postopku covirias.si/ vsebina: E-izobraževanje. Učna delavnica omogoča aktivno sodelovanje udele- organizator: prijave, informacije: prijave: ženca. S prehajanjem med učnimi stranmi (poglavji) namreč udeleženec interak- RES-PONS, d.o.o., http://www.covirias.si/, tivno sodeluje, tako da odgovarja na motivacijska vprašanja, klika na animacije, Parmova 14, 1000 informacije: Meta Galjot, T: rešuje praktične naloge in na koncu reši preverjanje razumevanja v obliki testa. Ljubljana 01 232 20 97, E: meta.galjot@ covirias.si 4. ob 19.00   •  ČREVESNI MIKROBIOM: KOT STRIC IZ OZADJA V NEVROPSIHIATRIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študen- omejeno tom medicine. organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informacije: Journal Club, Tjaša Oblak Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 6. ob 8.30   •  DiaMind (Diabetes & Mind) kraj: LJUBLJANA, Mestni muzej, št. udeležencev: 100 kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** Gosposka 15 študente in upokojene zdravnike vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom, izobraževalcem, organizator: Društvo za znanost prijave, informacije: prijave: medicinskim sestram, psihologom, psihoterapevtom, dietetikom, in izobraževanje DRZNI v sodelo- W: www.diamind.si, informa- farmacevtom. Spolnost in sladkorna bolezen – Opolnomočenje vanju z Jazindiabetes, specialistič- cije: dr. Karin Kanc, E: karin. človeka s sladkorno boleznijo (Empowerment), da spregovori o na zdravstvena dejavnost, dr. Miha [email protected] tej temi, opolnomočenje zdravstvenih delavcev za delo v tem Kos, dr. Karin Kanc procesu s pomočjo vedenjske terapije in drugih tehnik. Oblika: izkustvene delavnice. 6. ob 16.30   •  DIABETIČNA POLINEVROPATIJA kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: 40 kotizacija: ni podatka k. točke: 3 vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje nevrologov Slovenije prijave, informacije: Martin Rakuša, SZD, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana E: [email protected] 6.–7.   •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME. POUK BOLNIKA Z ASTMO kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 25 kotizacija: 250 EUR k. točke: v postopku vsebina: učna delavnica organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: Irena Dolhar, T: 04 25 bolezni in alergijo Golnik 69 493, E: [email protected] 7. ob 9.30   •  PEDOPSIHIATRIČNA DELAVNICA: NOVA GENETSKA DOGNANJA V RAZVOJNI PSIHIATRIJI IN NJIHOVA UPORABNOST V KLINIČNI PRAKSI kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pediatrijo, Hotel št. udeležencev: 100 kotizacija: 100 EUR k. točke: v postopku Habakuk Maribor vsebina: delavnica organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 Klinika za pediatrijo 28 13, 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokovna srečanja) 7.   •  ENDOSKOPSKA DELAVNICA kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pediatrijo, Hotel št. udeležencev: 20 kotizacija: ni podatka k. točke: *** Habakuk Maribor vsebina: delavnica organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 Klinika za pediatrijo 28 13, 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

Revija ISIS srečanja S60trokovnaApril 2017april 2017 7.–8.   •  17. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE kraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: 560 kotizacija: 290 EUR k. točke: 11 vsebina: simpozij organizator: Sekcija za zobne bolezni in endodontijo SZD prijave, informacije: Ksenija Blažič, Albatros kongresno- turistični servis, T: 04 578 03 58, E: ksenija@albatros-bled. com, www.albatros-bled.com 7.–8. ob 9.00   •  OBRAVNAVA BOLNIKOV Z ŽILNO IN SLADKORNO BOLEZNIJO – REDNO LETNO SREČANJE ZDRUŽENJA ZA ŽILNE BOLEZNI kraj: DOLENJSKE TOPLICE, Kinodvo- št. udeležencev: ni kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za študente, k. točke: 10 rana omejeno medicinske sestre, inženirje vsebina: redno letno srečanje organizator: Združenje za žilne bolez- prijave, informacije: informacije: Mija Šparovec, ni SZD T: 01 522 80 32, E: [email protected] 7.–8. ob 12.00   •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: ZREČE, Terme Zreče, Hotel Atrij št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 10 vsebina: sekcijski sestanek je namenjen specialistom in specia- organizator: Združenje hemato- prijave, informacije: prijave lizantom hematologije, interne medicine, onkologije, pediatrije logov Slovenije SZD, dr. Matevž ob registraciji, informacije: dr. in transfuzijske medicine – teme: Za in proti, Teralyte pri bolnikih Škerget, dr. med. Matevž Škerget, dr. med., z DP, Starostnik v hematologiji, Hemokromatoza, Laboratorij, T: 01 522 13 65 Prikazi zanimivih primerov (sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Nemčije, Italije, Francije) 7.–8. ob 12.00   •  STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO kraj: ZREČE št. udeležencev: 50 kotizacija: 120 EUR člani k. točke: *** ZTMS, 160 EUR nečlani vsebina: Nove tehnologije v transfuzijski medicini – zbiranje, predelava, organizator: Združenje prijave, informacije: infor- shranjevanje, distribucija, Nove tehnologije in sodobni pristopi v tipiziran- za transfuzijsko medicino macije: prim. Snežna Levičnik ju antigenov, Hemokromatoza I, Hemokromatoza II, Okrogla miza: Izzivi Slovenije SZD Stezinar, E: snezna.levicnik@ vodenja bolnikov s hemokromatozo in izhodišča za pripravo smernic ztm.si, prijave: [email protected] 7.–8. ob 7.00   •  XXVII. SREČANJE PEDIATROV kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pe- št. udeležencev: : kotizacija: 250 EUR za oba dneva, 200 EUR za prvi k. točke: *** diatrijo, Hotel Habakuk Maribor ni omejeno dan, 100 EUR za drugi dan, 100 EUR UZ-delavnica, vsebina: strokovno srečanje 100 EUR pedopsihiatrična delavnica organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 Klinika za pediatrijo 28 13, 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokovna srečanja) 7.–8.   •  XLII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, Zaloška c. 7 št. udeležencev: : 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: podiplomska šola je namenje- organizator: UKC Ljubljana, Interna klinika, prijave, informacije: prijave: na družinskim zdravnikom KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni E: [email protected], informacije: presnove, prof. dr. Andrej Janež, dr. med. Evelina Oltra, T: 01 522 35 64, M: 041 772 702, F: 01 522 93 59 8. ob 8.30   •  RAZSEŽNOSTI ANESTEZIOLOŠKE DEJAVNOSTI – OD ZDRAVLJENJA BOLEČINE DO CELOVITE OSKRBE BOLNIKA Z NAPREDOVALO NEOZDRAVLJIVO KRONIČNO BOLEZNIJO kraj: JESENICE, Kolpern, Fužinska št. udeležencev: : ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 5 cesta 2 vsebina: sekcijski sestanek SZAIM organizator: Slovensko prijave, informacije: informacije: Peter Poredoš, T: 01 522 združenje za anesteziologijo in 88 07, 041 252 194, E: [email protected], www.szaim.org intenzivno medicino 8. ob 8.30   •  UZ-DELAVNICA kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pediatrijo št. udeležencev: 25 kotizacija: 100 EUR k. točke: v postopku vsebina: delavnica organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 Klinika za pediatrijo 28 13, 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokovna srečanja)

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1April 2017april 2017 10. ob 8.30   •  ŠOLA PREVENTIVE IN SODOBNEGA ZDRAVLJENJA V GINEKOLOGIJI 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 60 na termin kotizacija: 90 EUR, kotizacije ni za k. točke: 8 Dunajska cesta 162 upokojence, specializante vsebina: predavanja in popoldanske delavnice organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: E: prijava.sola@ so namenjeni specialistom in specializantom menopavzno društvo in gmail.com ali Celzija, d.o.o., Celestinova 1, 1000 ginekologije in porodništva in splošne/družinske Združenje za ambulantno Ljubljana, s pripisom »Šola preventive«, informacije: medicine ginekologijo, prim. Lucija Darja Jovanov, T: 040 42 00 13 ali 01 563 15 91, Vrabič Dežman E: [email protected] 10.–11. ob 9.00   •  6. MEDNARODNI SIMPOZIJ ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG: ENAK PRISTOP NE USTREZA VSEM OZIROMA KAKO OBLIKOVATI NAJBOLJ UČINKOVIT PROGRAM PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku Ljubljana, dvorana Janus vsebina: Zdrav posameznik, tudi znotraj delovnega okolja, organizator: Razvoj- prijave, informacije: informacije: postaja vse pomembnejši cilj podjetij in organizacij. Programi ni center informacij- Alenka Ribič, T: 03 759 28 30, 031 301 322, promocije zdravja na delovnem mestu so zapovedan del delo- sko-komunikacijskih E: [email protected], vanja vsake organizacije. Pa so res tako učinkoviti, kot si želimo? tehnologij Savinja https://www.24alife.com/hls-symposium/ Simpozij je namenjen strokovnjakom s področij upravljanja s Žalec 2017 človeškimi viri, promotorjem zdravja ter vsem, ki v podjetjih skrbite za programe promocije zdravja pri delu ali vas to področje zanima. 12. ob 13.30   •  POVEZANI S CILJEM OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI kraj: JESENICE, Muzej Kolpern št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Simpozij je namenjen zdravnikom organizator: Zavod Viva, prijave, informacije: prijave: Maja Južnič Sotlar, T: družinske medicine in specializantom interne Zavod za boljše življenje v 051 687 117, E: [email protected] medicine, saj ponuja celosten pogled na obrav- Sloveniji navo diabetesa tipa 2 v Sloveniji, s poudarkom na najnovejših metodah zdravljenja. 12.–13.   •  2. SKUPNO SREČANJE TORAKALNIH ANESTEZIOLOGOV IN KIRURGOV JUGOVZHODNE EVROPE kraj: LJUBLJANA, Grand št. udeležencev: ni kotizacija: zgodnja registracija do 1. 3. 2017: 250 EUR, po k. točke: *** hotel Union omejeno 1. 3.: 300 EUR, specializanti/medicinske sestre 150/200 EUR, dnevna kotizacija 175 EUR vsebina: Srečanje s priznanimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki organizator: Sloven- prijave, informacije: Peter Poredoš, T: 01 s področja anesteziologije in kirurgije, zanimivi klinični primeri sko združenje za 522 88 07, 041 252 194, E: [email protected], in delavnice: zapletena anatomija/položaj bolnika in izolacija anesteziologijo in W: http://www.sethoracic.org/ pljuč, osnove bronhoskopije, drenaža prsnega koša… Teme bodo intenzivno medicino zanimive tudi za netorakalne anesteziologe. 14.   •  BOLEZNI TREBUŠNE SLINAVKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 150 kotizacija: 50 EUR z DDV k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: Strokovni simpozij je namenjen specialis- organizator: UKC Ljubljana, SPS prijave, informacije: Melita Šušmelj, tom in specializantom družinske medicine, specia- Interna klinika, KO za gastroente- T: 01 522 26 39, E: [email protected] listom in specializantom gastroenterologije. rologijo 14. ob 9.00   •  SIMULACIJA PORODA kraj: MARIBOR, 1N26 in 1N25A, Medi- št. udeležencev: najmanj 9, največ kotizacija: 160 EUR (DDV vključen) k. točke: 10 cinska fakulteta, Taborska ulica 8 20 vsebina: učna delavnica za zdravnike specialiste organizator: Medicinska fakulteta prijave, informacije: prijave: Romana in specializante ginekologije in porodništva, Univerze v Mariboru, Katedra za gi- Grajner, Medicinska fakulteta, Taborska ulica zdravnike specialiste in specializante družinske nekologijo in porodništvo, red. prof. 8, 2000 Maribor, E: [email protected], medicine, zdravnike specialiste in specializante dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik, informacije: Romana Grajner, T: 02 234 58 26, urgentne medicine ter zdravnike pripravnike doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med. F: 02 234 58 20 18. ob 15.30   •  SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 20. OBLETNICI SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA ZDRAVLJENJE BOLEČINE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: slavnostna akademija omejeno organizator: Slovensko združenje za zdravljenje prijave, informacije: informacije: Gorazd bolečine, Splošna bolnišnica Maribor Požlep, E: [email protected], www.szzb.si

Revija ISIS srečanja S62trokovnaApril 2017april 2017 20. ob 9.00   •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, Pediat- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 rična klinika, Bohoričeva 20, P2) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namen- organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC jena učiteljem in mentorjem vseh Ljubljana, Meta Vesel Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, poklicev Valentinčič informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 20. ob 9.00   •  ISKANJE RELEVANTNE LITERATURE V SISTEMU PubMED: nadaljevalni tečaj, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/iskanje-relevantne-literature-v-sistemupubmed- nadaljevalni-tecaj kraj: LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani, Medicinska št. udeležencev: 4–6 kotizacija: za člane CMK s plačano k. točke: *** fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, Vrazov celoletno članarino kotizacije ni, za trg 2, 1. nadstropje, soba 19 ostale 24,28 EUR vsebina: praktični tečaj iskanja organizator: Univerza v Ljubljani, Medicinska prijave, informacije: prijave: E: tecajicmk@ biomedicinske literature za zdravnike, fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, mf.uni-lj.si, informacije: Vesna Cafuta, zobozdravnike, raziskovalce, študente mag. Anamarija Rožić, dr. med. E: [email protected] 20. ob 15.30   •  PREEKLAMPSIJA – NOVOSTI V OBVLADOVANJU BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 162 vsebina: strokovno izobraževanje je namenjeno organizator: Združenje za perinatalno medicino prijave, informacije: prijave: zdravnikom specializantom ter specialistom gi- SZD, Klinični oddelek za perinatologijo, Gineko- E: [email protected], nekologije in porodništva, zdravnikom družinske loška klinika, UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul informacije: Martina Pečlin, T: medicine, študentom medicine, babicam, medi- Mandić, dr. med. 01 522 60 20 cinskim sestram in tehnikom 20.–21.   •  SODOBNA KARDIOLOGIJA 2017 kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 100–150 kotizacija: višina kotizacije bo k. točke: v postopku objavljena naknadno vsebina: Redno letno strokovno srečanje Združenja kardiologov Slovenije z organizator: prijave, informacije: Združen- mednarodno udeležbo. Iz vsebine: vroče teme v kardiologiji, bolezni miokarda in Združenje kardio- je kardiologov Slovenije, bolezni perikarda, novosti v srčni slikovni diagnostiki, sodobne smernice, predsta- logov Slovenije T: 01 434 21 00, E: sasa.radelj@ vitev izvirnih znanstvenih del slovenskih kardiologov. sicardio.org 20.–21. ob 9.00   •  12. SIMPOZIJ O RANAH Z MEDNARODNO UDELEŽBO IN UČNIMI DELAVNICAMI: RANA – včeraj, DANES, jutri? kraj: PORTOROŽ, Hotel št. udeležencev: kotizacija: za zdravnike 350 EUR, za zdravnike pripravnike in k. točke: *** Slovenija 180 medicinske sestre 250 EUR vsebina: Simpozij je namenjen zdravni- organizator: Klinični oddelek za prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Kirurška kom in medicinskim sestram. Obravna- kirurške okužbe, Kirurška klinika, klinika, KO za kirurške okužbe, Zaloška cesta 2, 1000 Ljub- val bo novosti znanstvenih raziskav in UKC Ljubljana, prof. dr. Dragica ljana, E: [email protected], E: [email protected], naprednega zdravljenja kroničnih ran, Maja Smrke, dr. med. informacije: Janja Nikolič in Nataša Klemenčič, T: 01 522 24 poškodovanih in okuženih tkiv. 20 ali 01 522 23 19, F: 01 522 23 98 21.–22. ob 15.30   •  AKTUALNE TEME V ALERGOLOGIJI IN KLINIČNI IMUNOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno alergo- organizator: Alergološka in imu- prijave, informacije: E: Irena.dolhar@klini- logom, pulmologom, dermatologom, ortopedom, nološka sekcija SZD v sodelovanju ka-golnik.si, informacije: prof. Mitja Košnik, hematologom, internistom, pediatrom, specialis- z Združenjem ortopedov, Združen- dr. med., Irena Dolhar, E: Mitja.kosnik@klini tom splošne/družinske medicine, specializantom jem hematologov in Slovenskim ka-golnik.si, [email protected] interne medicine, študentom medicine. imunološkim društvom, prof. Mitja Košnik, dr. med.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3April 2017april 2017 29. ob 9.00   •  NUJNA STANJA V DRUŽINSKI MEDICINI – PRIPRAVA NA DELO ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Simulacijski center, Metelkova 9 vsebina: Strokovno usposabljanje je namenjeno specializantom družinske organizator: Zdravstveni prijave, informacije: prijave: medicine. Pristop k vitalno ogroženemu pacientu v ambulanti družinskega dom Ljubljana, Simulacij- E: [email protected], infor- zdravnika (anafilaksija, AMI, ICV, intoksikacija, septični šok, dodatni postop- ski center, Uroš Zafošnik, macije: Martina Mlinar, ki oživljanja), sprostitev dihalne poti, umetna ventilacija, odstranjevanje dipl. zn., mag. soc. del. T: 01 472 37 83, 031 396 533, tujka iz dihalnih poti, aplikacija kisika, i-gel, nastavitev infuzije, timsko delo E: [email protected] med reanimacijo.MAJ 2017 8. ob 14.15  •  MENDELEY – ORODJE ZA UREJANJE REFERENC IN MEDSEBOJNO POVEZOVANJE, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/mendeley-orodje-za-urejanje- referenc-in-medsebojno-povezovanje kraj: internet št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: praktični tečaj o uporabi orodja za organizator: Univerza v Ljubljani, Me- prijave, informacije: prijave: upravljanje in oblikovanje referenc ter citiranje in dicinska fakulteta, Centralna medicinska E: [email protected], informacije: sodelovanje z drugimi raziskovalci za zdravnike, knjižnica, mag. Anamarija Rožić, dr. med. Vesna Cafuta, E: [email protected] zobozdravnike, raziskovalce, študente 9.–12.  •  OSNOVNI/NADALJEVALNI TEČAJ: OCENJEVANJE SPONTANEGA CELOSTNEGA GIBANJA PO PRECHTLU kraj: LJUBLJANA, URI Soča št. udeležencev: 20 kotizacija: 570 EUR z DDV k. točke: *** prijave, informacije: Vesna Grabl- vsebina: Tečaj ocenjevanja spontanega celostnega gibanja po organizator: URI jevec, URI Soča, Linhartova 51, 1000 Prechtlu je namenjen zdravnikom pediatrom, razvojnim pediatrom, Soča Ljubljana, E: [email protected], neonatologom, otroškim nevrologom in fizioterapevtom, ki se pri T: 01 475 82 43 svojem delu srečujejo z nedonošenimi in donošenimi novorojenčki in dojenčki, ki imajo znane dejavnike tveganja za zaostanek v razvoju ali razvoj cerebralne paralize 12. ob 8.30  •  TOKSIKOLOGIJA 2017: ZASTRUPITVE Z NOVIMI PSIHOAKTIVNIMI SNOVMI kraj: LJUBLJANA, Kristalna palača, BTC št. udeležencev: ni kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** Ljubljana omejeno vsebina: Srečanje je namenjeno vsem zdravnikom, organizator: Sekcija prijave, informacije: prijave: Sekcija za klinično predvsem zdravnikom družinske medicine, urgentne za klinično toksikolo- toksikologijo SZD, Center za zastrupitve, Interna kli- medicine, interne medicine, pediatrije, nevrologije gijo SZD in Center za nika, UKC Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, in psihiatrije, ter farmacevtom, reševalcem in ostalim klinično toksikologijo W: www.ktf.si, E: [email protected], informacije: strokovnjakom, ki se pri delu srečujejo z uporabniki novih in farmakologijo UKCL, Miran Brvar, T: 041 605 420, F: 01 434 76 46, E: psihoaktivnih snovi. doc. dr. Miran Brvar, [email protected] dr. med. 12.–13.  •  BOLEZNI ŠČITNICE – PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE kraj: LOGARSKA DOLINA, Hotel Plesnik št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: 7 vsebina: podiplomska šola organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: Simona Gaberšček, nuklearno medicino T: 01 230 19 71, 031 356 723, E: simona.gaberscek@ gmail.com 12.–13. ob 15.00  •  DIAGNOSTIKA V OTROŠKEM IN MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU – DOBRA KLINIČNA PRAKSA kraj: LJUBLJANA, Medicin- št. udeležencev: 12. kotizacija: udeležba 12. in 13. 5. 2017 (število udele- k. točke: 8 ska fakulteta, Korytkova 2 5. – omejeno, 13. 5. – žencev omejeno): 250 EUR + DDV, udeležba samo 13. ni omejeno 5. 2017 (do vključno 31. 3. 2017: 200 EUR + DDV, od 1. 4. 2017: 220 EUR + DDV), kotizacije ni za študente dental- ne medicine vsebina: Namen strokovnega seminarja, ki je organizator: Katedra za prijave, informacije: prijave: Katedra za otroško in namenjen predvsem zobozdravnicam in zo- otroško in preventivno preventivno zobozdravstvo Medicinske fakultete, bozdravnikom, ki delajo na področju otroškega in zobozdravstvo, Medicinska Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, informacije: Sonja mladinskega zobozdravstva, je obnavljati in razši- fakulteta Univerze v Ljubljani, Leben, T: 01 522 43 71, E: [email protected], rjati strokovno znanje udeležencev. Cilj letošnjega izr. prof. dr. Alenka Pavlič, dr. W: http://www.mf.uni-lj.si/kopz/tecaj seminarja je poglobiti znanja s področja diagnos- dent. med. tike v otroškem in mladinskem zobozdravstvu.

Revija ISIS srečanja 6S4trokovnaApril 2017MAJ 2017 12.–14.  •  ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL kraj: OTOČEC št. udeležencev: 8 kotizacija: 1.500 EUR k. točke: *** vsebina: učna delavnica organizator: Avelana, d.o.o. prijave, informacije: Damjana Bradač Zupančič, T: 07 337 32 02, E: [email protected], W: www.avelana.si 12.–14. ob 15.00  •  5. SLOVENSKO-HRVAŠKI ULTRAZVOČNI KONGRES kraj: KRANJSKA GORA, št. udeležencev: za kongres ni omejitve, število udeležencev je kotizacija: od 50 do k. točke: Ramada Resort na predkongresnem tečaju omejeno na 16 350 EUR *** vsebina: strokovno srečanje s preda- organizator: Slovensko združenje za rabo ultrazvo- prijave, informacije: prijave: E: info@ vanji in delavnicami o različnih temah ka v medicini SZD,Hrvatsko društvo za ultrazvuk u szrum.si, informacije: W: www.szrum. s področja ultrazvoka je namenjeno medicini i biologiji HLZ, Ksenija Vuković, dr. med., si, E: [email protected], Javor Vučić, vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo z Mirjana Brvar, dr. med., prof. dr. sci. Boris Brkljačić, dr. E: [email protected], T: +385 91 UZ ali jih le-ta zanima, in študentom med., doc. dr. sci. Gordana Ivanac, dr. med. 5075 134 medicine 16. ob 14.00  •  »TRAIN THE TRAINER« O PRAVILNI UPORABI VDIHOVALNIKOV IN PRŠILNIKOV kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova dvorana št. udeležencev: kotizacija: 50 EUR k. točke: v postopku 15 prijave, informacije: Milena Osojnik, E: milena. vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom, medicinskim sestram in farmacevtom, ki organizator: Univerzi- [email protected], bodo v svojih okoljih učili pravilno uporabo izvajalce, ki so v neposrednem stiku s tetna klinika za pljučne T: 04 256 91 11 pljučnimi bolniki. Program tečaja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. bolezni in alergijo Gol- Znanje na tečaju bo preverjano s praktičnim preizkusom znanja in potrdilom, vsak nik, izr. prof. dr. Matjaž udeleženec prejme »učno stojalo« z vsemi placebo vdihovalniki na tržišču za na- Fležar, dr. med. men učenja ter gradivo s tiskanim in videomaterialom. Tečaj bo v prostorih Klinike Golnik, kjer bodo na voljo omenjeni pripomočki, tečaj bodo vodili DMS z največ praktičnimi znanji, zdravnik specialist in klinični farmacevt. 17.  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 162 12 prijave, informacije: prijave: W: http://www. vsebina: Na seminarju boste dobili odgovore na vprašanja, kako v praksi sočasno organizator: Zdravniš- domusmedica.si, infor- voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske naloge (procese), kako uvajamo ka zbornica Slovenije macije: Mojca Vrečar, E: spremembe, da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo, kako iz delovne [email protected] skupine ustvarimo zmagovit tim. Cilj seminarja je tudi prepoznavanje in uporaba različnih slogov vodenja: »Vsakega človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. 19.–20. ob 8.00  •  NOVAKOVI DNEVI – STANDARDI IN KAZALNIKI KAKOVOSTI V PERINATOLOGIJI IN STREPTOKOK SKUPINE B V PERINATOLOGIJI kraj: SLOVENJ GRADEC, Koroška galerija št. udeležencev: je kotizacija: 130 in 260 EUR k. točke: *** likovnih umetnosti omejeno vsebina: strokovno izobraževanje je organizator: Združenje za perinatalno prijave, informacije: prijave: E: Martina.peclin@ namenjeno specialistom in speciali- medicino SZD, Klinični oddelek za perina- mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, T: 01 522 zantom ginekologije in porodništva, tologijo, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, 60 20 anesteziologije in pediatrije, medi- SB Slovenj Gradec (ginekološko-porodniški cinskim sestram in babicam oddelek), dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. 19.–20.  •  43. SREČANJE TIMOV: KAKOVOSTNA OBRAVNAVA BOLNIKA V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medi- št. udeležencev: ni kotizacija: za zdravnike 160 EUR, za medicinske sestre in k. točke: ca, Dunajska cesta 162 omejeno zdravstvene tehnike 110 EUR. Pri zgodnji prijavi do 3. 5. 2017 je *** za tim zdravnik in medicinska sestra kotizacija 200 EUR, za tim referenčne ambulante (zdravnik, SMS, DMS) pa 280 EUR. vsebina: Strokovno srečanje zdravnikov družinske medicine s organizator: Združenje zdravni- prijave, informacije: prijave pridruženim kongresom IPCRG (mednarodna mreža za bolezni kov družinske medicine v sode- preko spletne strani dihal na primarni ravni) in prof. J. Brodersenom, vabljenim lovanju s Katedro za družinsko www.e-medicina.si, informacije: predavateljem iz tujine. Teme srečanja: bolezni dihal, obravnava medicino MF v Ljubljani, Zavodom asist. dr. Nena Kopčavar Guček, bolnikov glede na etnično-kulturološke značilnosti, kvartarna za razvoj družinske medicine T: 01 200 45 00, prim. doc. dr. Da- preventiva, antibiotiki, življenjski slog, prehrana, referenčne in Sekcijo medicinskih sester vorina Petek, T: 01 436 81 93 ambulante, dermatologija, vrtoglavica in omotičnost. in zdravstvenih tehnikov v spl. medicini.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja5April 2017MAJ 2017 19.–20.  •  NADALJEVALNI TEČAJ ULTRAZVOKA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA – UZ VODENE INFILTRACIJE kraj: LJUBLJANA, URI Soča št. udeležencev: 20 kotizacija: za zdravnike specialiste 500 EUR z k. točke: *** DDV, za zdravnike specializante 400 EUR z DDV vsebina: Tečaj je namenjen specialistom in specializantom organizator: URI Soča v prijave, informacije: Vesna Gra- radiologije, fizikalne in rehabilitacijske medicine, revmatologije, sodelovanju z Združenjem bljevec, URI Soča, Linhartova 51, ortopedske kirurgije, travmatologije in nevrologije, ki obvladajo za radiologijo pri SZD 1000  Ljubljana, E: vesna.grabljevec@ osnove UZ-diagnostike in uporabljajo ultrazvok v klinični praksi. ir-rs.si, T: 01 475 82 43 20. ob 9.30  •  POSVET ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV, ZDRUŽEN S XVII. DRŽAVNIM PRVENSTVOM ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE V STRELJANJU S STANDARDNO ZRAČNO PUŠKO IN PIŠTOLO, S SEMINARJEM O POŠKODBAH V ŠPORTU kraj: ANKARAN, SD Ankaran, Razgledna št. udeležencev: ni kotizacija: člani Medicusa 30 EUR, ostali k. točke: *** pot 2 podatka 40 EUR vsebina: predavanje in posvet na organizator: Strelska sekcija zdravniškega prijave, informacije: Branko Košir, E: branko. temo aktualne zdravstvene politike in stomatološkega športnega društva [email protected], T: 041 444 972 in državno prvenstvo v streljanju Medicus 21.–25.  •  EFIC – EVROPSKA ŠOLA ZA BOLEČINO PRI BOLNIKIH Z RAKOM IN PALIATIVNO OSKRBO kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 50 kotizacija: 600 EUR k. točke: 25 vsebina: evropska šola organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: Slavica Keršič, T: 02 321 29 40, kirurgijo E: [email protected], W: www.ukc-mb.si 22.  •  LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: 110 EUR k. točke: *** 162 30 prijave, informacije: vsebina: Z občutkom bivanjske praznine pri pacientih se pogosto soočate tudi organizator: Zdravniš- prijave: W: http://www. zdravniki. Na delavničnem seminarju se boste seznanili z načini, kako odgovoriti ka zbornica Slovenije domusmedica.si, infor- in osmišljati eksistencialno stisko pacientov. Del seminarja bo namenjen tudi macije: Mojca Vrečar, E: vašemu opolnomočenju, razmisleku o dilemah, s katerimi se srečujete pri svojem [email protected] zdravniškem delu, ter iskanju odgovorov, kako se soočati z notranjimi in zunanjimi stiskami, ki jih s seboj prinaša zdravniški poklic. 25.–26.  •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME. POUK BOLNIKA Z ASTMO kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 25 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** vsebina: učna delavnica organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, pljučne bolezni in alergijo Golnik E: [email protected] 26.  •  DAN ŠČITNICE kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica 1 št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje je organizator: Slovensko združenje za nuklearno me- prijave, informacije: prijave: pred- namenjeno specialistom in speciali- dicino, Klinika za nuklearno medicino UKCL, Onkološki hodna prijava ni potrebna, informacije: zantom družinske medicine, interne inštitut, Katedra za družinsko medicino MF UL, doc. dr. asist. dr. Katica Bajuk Studen, dr. med., medicine, nuklearne medicine, tora- Katja Zaletel, dr. med., prof. dr. Nikola Bešić, dr. med. T: 01 522 35 51, E: [email protected] kalne kirurgije, onkološke kirurgije 26.–27. ob 8.00  •  STANDARDI IN KAZALNIKI KAKOVOSTI V PERINATOLOGIJI IN STREPTOKOK SKUPINE B V PERINATOLOGIJI kraj: SLOVENJ GRADEC, Koroška galerija likovnih št. udeležencev: ni kotizacija: 130 in 260 EUR k. točke: *** umetnosti omejeno vsebina: strokovno izobraževanje je organizator: Združenje za perinatalno medicino prijave, informacije: prijave: namenjeno specialistom in speciali- SZD, Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka E: [email protected], infor- zantom ginekologije in porodništva, klinika, UKC Ljubljana, SB Slovenj Gradec (gineko- macije: Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 anesteziologije in pediatrije, medicin- loško-porodniški oddelek), dr. Tanja Premru Sršen, skim sestram in babicam dr. med.

Revija ISIS srečanja 6S6trokovnaApril 2017MAJ 2017 26.–27.  •  34. STROKOVNO SREČANJE ZDRUŽENJA OTORINOLARINGOLOGOV SZD IN RINOŠOLA 2017 – DVODNEVNI SIMPOZIJ O DIAGNOSTIKI IN MAKSIMALNI MEDIKAMENTNI TERAPIJI KRONIČNEGA RINOSINUZITISA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Korytkova 2 omejeno prijave, informacije: informaci- je: Jure Urbančič, T: 01 522 21 39, vsebina: Rinošola 2017 je namenjena zdravnikom, ki se srečujejo z organizator: UKC Ljub- 041 726 079, E: jure.urbancic@ bolniki s kroničnim rinosinuzitisom na vseh ravneh. Še posebej oto- ljana, Klinika za otorinola- kclj.si rinolaringologom, ki jih zanima heterogena klinična slika kroničnega ringologijo in cervikofacial- rinosinuzitisa in možnosti medikamentnega zdravljenja. no kirurgijo 26.–27.  •  11. BEDJANIČEV SIMPOZIJ kraj: MARIBOR št. udeležencev: 100 kotizacija: 130 in 260 EUR k. točke: v postopku vsebina: simpozij organizator: UKC Maribor, Oddelek za nalezljive bo- prijave, informacije: Slavica Keršič, T: 02 321 29 40, lezni in vročinska stanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor E: [email protected], W: www.ukc-mb.si 26.–27. ob 8.30  •  26. MEDNARODNI SIMPOZIJ INTENZIVNE MEDICINE IN 22. SEMINAR INTENZIVNE MEDICINE ZA MEDICINSKE SESTRE IN ZDRAVSTVENE TEHNIKE kraj: BLED, št. udeležencev: kotizacija: pred 30. 4. 2017: zdravniki 95 EUR (člani SZIM 80 EUR), med. sestre in teh- k. točke: Hotel Golf ni omejeno niki 50 EUR, od 1. 5. 2017: zdravniki 115 EUR (člani SZIM 100 EUR), med. sestre in tehniki *** 60 EUR, za en dan, pred 30. 4. 2017: zdravniki 50 EUR (člani SZIM 45 EUR), med. sestre in tehniki 25 EUR, za en dan, od 1. 5. 2017: zdravniki 60 EUR (člani SZIM 55 EUR), med. sestre in tehniki 40 EUR. Kotizacije ni za študente, sekundarije in specializante. vsebina: Simpozij je na- organizator: Slovensko združenje za in- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informa- menjen vsem zdravnikom tenzivno medicino, Suada Fileković Ribarič cije: W: http://www.szim.si/, Simona Rojs, T: 01 522 42 20, F: 01 in medicinskim sestram. 522 24 56, E: [email protected] 27. ob 9.30  •  XVI. RTIŠKO STROKOVNO SREČANJE PEDIATROV IN ŠOLSKIH ZDRAVNIKOV: OSKRBA POŠKODB OBRAZA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH TER NUJNA STANJA V DERMATOLOGIJI kraj: DEBELI RTIČ, Mladinsko zdravilišče, konfe- št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** renčna dvorana, Hotel Arija omejeno vsebina: strokovno srečan- organizator: Mladinsko zdravilišče in le- prijave, informacije: prijave: recepcija Mladinskega zdravili- je za pediatre, šolske zdrav- tovišče Debeli rtič v sodelovanju s Sekcijo šča Debeli rtič, Jadranska 73, 6280 Ankaran, F: 05 669 22 23, nike in ostale zdravnike v za šolsko, študentsko in adolescentno T: 05 909 70 00, E: [email protected], informacije: Breda osnovnem zdravstvu medicino pri SZD Prunk Franetič, dr. med., T: 05 909 70 17, E: [email protected] 2017 2.–3. ob 9.00  •  XXXV. DERČEVI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom, kulturni in kon- št. udeležencev: 300 kotizacija: 240 EUR (DDV vključen) k. točke: *** gresni center, Prešernova cesta 10 vsebina: stalno podiplomsko izobraževanje iz pediatrije z mednarodno organizator: UL, prijave, informacije: prijave: udeležbo je namenjeno pediatrom, specialistom šolske medicine, splošnim Medicinska fakulteta, E: [email protected]. in družinskim zdravnikom, medicinskim sestram ter vsem drugim, ki delajo Katedra za pediatrijo, si, informacije: Branka Kenda, na področju otroškega in mladinskega zdravstva prof. dr. Tadej Batteli- tajništvo Katedre za pediatrijo, no, dr. med. T: 01 522 92 26 2.–3. ob 15.00  •  30. ONKOLOŠKI VIKEND: IZBRANE TEME IZ GINEKOLOŠKE ONKOLOGIJE IN DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA: GINEKOLOŠKA ONKOLOGIJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin, št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR, za specializante 100 EUR, k. točke: v po- kongresni center 180 kotizacije ni za predstavnike nevladnih organizacij stopku vsebina: strokovno srečanje je namenje- no zdravnikom in drugim zdravstvenim (največ 3 iz posameznega društva) delavcem in sodelavcem s področja onkologije in ginekologije ter družinskim organizator: Kancerološko združenje prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravnikom SZD, Združenje za ginekološko onkologi- Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana; jo, kolposkopijo in cervikalno patologijo E: [email protected], informacije: mag. Ame- Slovenije SZD, Onkološki inštitut Ljub- la Duratović Konjević, T: 01 587 96 25, ljana, UKC Ljubljana, UKC Maribor, prof. E: [email protected] dr. Janez Žgajnar, dr. med., doc. dr. Špela Smrkolj, dr. med.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja7April 2017JUNIJ 2017 6. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljubljana, Gine- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotiza- k. točke: 7 kološka klinika, Šlajmerjeva 3, stara porodnišnica, cije ni za zaposlene v UKC pritličje) Ljubljana vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev Meta Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 7.  •  PODIPLOMSKI TEČAJ IZ GASTROENTEROLOGIJE IN HEPATOLOGIJE ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: *** ska cesta 162 vsebina: podiplomski tečaj za družinske organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: Melita Šušmelj, T: 01 522 zdravnike gastroenterologijo in hepatologijo 26 39, E: [email protected] 8.–10. ob 9.00  •  PODIPLOMSKI TEČAJ IZ PROTIMIKROBNEGA ZDRAVLJENJA ZA BOLNIŠNIČNE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30–35 kotizacija: 200 EUR (DDV ni k. točke: v postopku Slovenije, Dunajska cesta 162 vključen) vsebina: podiplomski organizator: Sekcija za protimikrobno prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infek- tečaj za zdravnike, ki delajo v zdravljenje pri SZD, prof. dr. Bojana Beović, cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 bolnišnici, posebno vabljeni dr. med., višja svetnica Ljubljana, informacije: Simona Rojs, dipl. ekon., T: 01 522 specializanti 13 52, F: 01 522 42 20, E: [email protected] 9.–10.  •  4. KONGRES SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA GASTROENTEROLOGIJO IN HEPATOLOGIJO kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni kotizacija: 300 EUR (100 EUR + k. točke: *** omejeno DDV na dan) vsebina: kongres organizator: Slovensko združenje za gas- prijave, informacije: Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, E: troenterologijo in hepatologijo [email protected] 9.–10. ob 9.00  •  42. SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE »IZ PRAKSE ZA PRAKSO« kraj: PORTOROŽ, Avditorij št. udeležencev: 500 kotizacija: 230 EUR, za upokojene k. točke: *** vsebina: seminar je namenjen zdravnike in študente kotizacije ni doktorjem dentalne medicine organizator: Stomatološka sekcija SZD, prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Du- asist. Sebastjan Korošec, dr. dent. med., doc. najska c. 162, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: 041 Barbara Artnik, dr. dent. med. 703 347, F: 01 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ ordinacija.net 16. ob 8.00  •  URINSKA INKONTINENCA IN PREPREČEVANJE VIRUSNIH OKUŽB kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za am- prijave, informacije: Marija Ilijaš Koželj, T: 01 750 45 39, bulantno ginekologijo pri SZD E: [email protected] 16. ob 17.00  •  18. TEK – HOJA ZA PREŽIVELE RAKA IN ZDRAVE kraj: ŽALEC, Stadion št. udeležencev: okoli 600 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Tek je namenjen bolnikom in zdravim. Projekt je nastal iz licence ACS. organizator: Društvo za promocijo in prijave, informacije: prijave: DPVZS, Hmeljar- vzgojo za zdravje Slovenije (DPVZS), ska 3, 3310 Žalec, informacije: Viktorija Rehar, Viktorija Rehar T: 040 760 849 22.–23.  •  1. MARIBORSKA UČNA DELAVNICA NAPREDNIH LAPAROSKOPSKIH POSEGOV V GINEKOLOGIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 150 kotizacija: 260 EUR, 1. dan 120 EUR, 2. dan k. točke: *** vsebina: delavnica 180 EUR (DDV vključen) organizator: Univerza v Mari- prijave, informacije: informacije: Romana Grajner, boru, Medicinska fakulteta T: 02 234 58 26, E: [email protected], http://www.mf.uni- mb.si/index.php/sl/ucne-delavnice

Revija ISIS srečanja 6S8trokovnaApril 2017JUNIJ 2017 27. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za zapo- k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva 20, slene v UKC Ljubljana P2) vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev Meta Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] SŽ – Železniški zdravstveni dom LjubljanaV Hotelu Prebold dajemo v najem 300 m2 prostorov,primernih za preventivno in kurativno zdravljenje. Možnost objavlja delovno mestoureditve prostorov po želji najemnika. Oddaljeno le 2 km od zdravnik specialist IV (specialist splošne ali družinskeavtoceste Celje–Ljubljana. medicine), m/žZagotovljeno parkirišče.Informacije: 031 628 442, GSH, d.o.o., Graščinska cesta 9, Pogoji za zaposlitev:Prebold. • diploma medicinske fakultete – doktor medicine, • opravljen specialistični izpit s področja splošne aliZgornjesavinjski zdravstveni družinske medicine,dom Nazarje • vpis v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije,razpisuje prosto delovno mesto • v eljavna licenca za delo na področju splošne alizdravnik specialist V/VI (specialist pediatrije ali družinske medicine, ki jo je izdala Zdravniška zbornicadružinski zdravnik, ki bi mu nudili tečaj varstva otrok in Slovenije,mladine), m/ž • znanje slovenskega jezika,Pogoji: • poznavanje osnov dela z računalnikom, • delovne izkušnje: 4 leta. • o pravljena specializacija iz pediatrije ali družinske medicine, Pogodba o zaposlitvi bo z izbranim kandidatom/kandidatko sklenjena za določen čas enega leta, s polnim delovnim • v eljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije za delo časom. na področju pediatrije ali družinske medicine, Kandidati/kandidatke posredujejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 30 dni od objave delovnega • aktivno znanje slovenskega jezika. mesta na naslov: SŽ – Železniški zdravstveni dom Ljubljana,Delovno mesto bo sklenjeno za nedoločen čas. Kadrovska služba, Celovška cesta 4, 1000 Ljubljana.Kontaktna oseba je direktorica Darja Es, T: 03 839 24 41 ali031 722 615.Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, Zadrečka cesta14, 3331 Nazarje.

Revija ISIS S knjižne polic6e9April 2017Michaela Lindinger:Die Hauptstadt des Sex.Geschichte &Geschichten aus Wien(Prestolnica seksa. Zgodovina & zgodbe z Dunaja). Amalthea Signum Verlag,Dunaj, 2016, 221 str.Marjan Kordaš, [email protected] Knjiga je nekako V srednjem veku ni bila le praktična heterogena, a kljub temu zdravilska medicina in pomoč pri poro- – ali prav zato – bralcu du, temveč tudi opora pri umiranju teromogoči kar dober uvid v kulturno-sociološko- umivanje in oblačenje umrlega predvsem-literarno dogajanje skozi stoletja. Seveda pred- zadeva žensk. Tisti, ki je zdravil – je bilavsem na Dunaju, mestu, ki je bilo do nedavnega ženska. Paracelsus, ki je v Salzburgu umrlsredišče vse jugovzhodne, deloma pa tudi vzho- leta 1541, je menil, da se je od starihdne Evrope. V knjigi se začne okoli leta 1240, z žensk in razumnega ljudstva mogočezačetkom gradnje katedrale sv. Štefana na naučiti več kot pa od – izključno moškihDunaju. Zato najprej nekaj prevodov značilnih – učenjakov na univerzi. Zdravniki zodlomkov: univerzitetno izobrazbo so bili v sred­ [...] Četudi je bila najpomembnejša njem veku tako in tako pridržani le naloga zakona v preteklosti opredeljena resnično bogatim in mogočnim. V Trotu- kot produkcija čim večjega števila otrok, li, zbirki spisov o ginekologiji 12. stoletja, se je mogoče vprašati, kako so naše je mogoče brati, da so tudi posegi pri predhodnice to izvajale, ko pa so veljala rizičnih porodih ali rez presredka sodili v pravila takšne vrste: »Zaradi duha področje nalog babic, ne pa zdravnikov ubijajoče lastnosti spolnega občevanja« (str. 43). [...] – tako pač pravi neki religijski vir – naj bi se zakonca vzdržala seksa ob nasled­ Tisto, kar je gospodujoče najbolj njih dneh: 20 do 40 dni pred božičem, 40 vznemirilo in kar so bili najmanj priprav- dni pred veliko nočjo. Dva tedna pred in ljeni sprejeti, je bilo tole: vse večje žensko en teden po binkoštih. Vse noči od petka občinstvo, ki je bralo. Govorilo se je o na soboto in sobote na nedeljo. Pred »bralski strasti« in o »obsedenosti z praznikom in na praznični dan. Ob branjem« ter pred tem predvsem svarilo. tedenskih dneh pokore – torej vsako Tako kot v debatah 20. stoletja, ko gre za sredo in petek. Ob nameri iti k obhajilu je »obsedenost s televizijo« ter v prepirih k temu prišteti tri noči pred tem. Zanimiv zaradi zasvojenosti z internetom ali podatek: v srednjem veku se je priporo- računalnikom, je tudi takrat šlo za čala spolna vzdržnost na poročno noč ter vprašanje, kako »pravilno« uporabljati prve tri dni po poroki1 (str. 36–37). [...] neki nov medij. Preden se je v 18. stoletju leposlovje uveljavilo kot kak komet, je1. Anton Bonaventura, škof ljubljanski, je leta 1910 v knjižici Ženinom in nevestam. Pouk za srečen zakon. zapisal tole: »Stvarnik hoče, da se množi človeški rod: to pa se more doseči le po telesni združitvi moža in žene. ... Združitev naj se izvrši kar mogoče sramežljivo; dopuščeno je vse, kar je za združitev potrebno. Mož in žena ne grešita, če se dogodi kak pogled po telesu ali kak dotikljaj kamorkoli. ... Sploh pa naj mož in žena ne bota (sic!) prestrastna, naj se ne združujeta z nekako silo ... Pravico do telesne združitve imata koj (sic!) po poroki. Vendar se vama svetuje, da se je prvega dne ne poslužita, ampak odgodita na drugo noč. Prvi dan je prevelika razburjenost duše in telesa, moti vedni nemir, šum in hrum od svatov, morda se je malo preveč pilo, zato ni v pravem stanju ne duša, ne telo. Trdi se, da so otroci te noči spočeti bolj slabi in radi umrjejo (str. 24–27).

Revija ISISS70knjižne policeApril 2017bilo »branje« sinonim za lepo prilega ena njenih poslo- bolj določno, slovensko Mednarodniukvarjanje z verskimi besedili. vilnih fraz, namenjena ljublje- dan kurb. Na ta dan je turistom naBila je moškim pridržana ni: »Adieu še enkrat, polju- voljo posebno vodstvo po mestu,dejavnost, povezana z dnevni- bljam tvojo nadangelsko turneja pa se začne pri katedrali sv.mi opravili. Zdaj pa se je ritko« (str. 53–56). [...] Štefana. Zato, ker sta na tej katedralibranje nenadoma pojavilo kot zelo določno, kar dokazuje tudidejavnost med prostim časom, Njegov mlajši brat, poznej- fotografija, na dveh značilnih mestihvrh tega pretežno pri ženskah. ši cesar Leopold II., poroča, da upodobljena oba: penis in vulva!!... Medtem ko so se moški v se je Jožef najraje zabaval zprvi vrsti posvečali novim »nizkimi in umazanimi Knjiga se začne z zanimivo razpra-časopisom in političnim ženskami«. ... Slednje pa ga vo o Tomu Neuwirthu, ki je kot brada-spisom, se je medtem vse večji niso cenile, ker je bilo znano, ta pevka Conchita Wurst zmagal(-a)del ženske populacije izposta- da je skop. Tako je še danda- na tekmovanju leta 2014 v Stockhol-vljal nevarnemu vplivu roma- nes v ustreznem področju mu. Ta anekdotičen dogodek pa senov. Literatura se je znašla na dunajskega Splitterberga nadaljuje z resno razpravo, ki dokazu-sramotilnem stebru, češ da mogoče videti zapis »Durch je, da so se vseskozi v zgodovinipodira stare običaje, saj so dieses Tor im Bogen / ist človeštva bolj ali manj izrecno pojav-ženske za branje, ki so si ga Kaiser Josef geflogen« (Skozi ljale Conchiti Wurst podobne bradateprivoščile, preobčutljive in ta vrata v oboku, je cesar ženske kot t. i. močne ženske. Enapreveč ranljive (str. 52–53). Jožef poletel v loku.). Menda različica je upodobljena kot pribita na[...] je inkognito navzočega Habs- razpelo, kot sv. Skrb, v praški Loretski buržana, ki ni bil pripravljen kapeli. Da pa so mnoge t. i. močne »Vam bom pa vendarle plačati skladno s cenikom, ženske, ki so si prizadevale ohranitipovedala, da mi gre dobro, da vodja bordela nič kaj nežno svojo, od moških neodvisno avtonomi-sem dobro spala, da Vas odstranil iz te ustanove (str. jo, to morale kar drago plačati, tako daviharno ljubim in da upam, da 59). [...] so životarile na spodnjem robu sre-Vas bom poljubljala in da Preteklost se v knjigi začne torej dnjeveške družbe. Mnoge so se lahkoboste mene poljubljali tudi okoli leta 1240, z začetkom gradnje preživljale le s prostitucijo. V resniciVi.« Te vrstice je zapisala katedrale sv. Štefana na Dunaju, in se seveda niso bile »svobodne«, a svojegasveže poročena zakonska žena konča s sedanjostjo konec leta 2015. »frajerja« so si lahko izbirale oz.prestolonaslednika in poznej- Časopis Heute (Danes) je anketiral izbrale same – kar zakonski ženišega cesarja Jožefa II. njegovi mlade Dunajčane o t. i. prostočasni nikakor ni bilo mogoče ...sestri Mariji Kristini. ... Bodoči dejavnosti, ki se imenuje seks. Po tejcesar Jožef II. se v zelo izrec- anketi naj bi se večina (54 odstotkov) Skozi vso knjigo se vidi, kako so senih pismih včasih pojavlja kot Avstrijk in Avstrijcev, starih med 14 in oblastniki in oblast (vključno s Cer-»nadvojvoda«, v glavnem 19 let, raje za en teden odpovedala kvijo) vseskozi trudili svoje podaniketakrat, ko se ženski sprašujeta, seksu kot pa prenosnemu telefonu. disciplinirati ter ohranjati nekakšenali bo kmalu odjahal. Dami se Manjšini (46 odstotkom) pa je seks zunanji blišč ali vsaj spodoben videz.sprašujeta, ali bo ob dogovar- bolj pomemben kot prenosni telefon A ko je bila Monarhija proti koncu 19.janjih za njuno srečanje treba ... Vendar se je spolna svoboda te stoletja na svojem višku, je bil vsakda-z njim računati kot z »mote- vrste v Avstriji uveljavila šele razme- njik popolno nasprotje. Po mojem ječim dejavnikom«. ... Bodoča roma pozno. Do sedemdesetih let so to nasprotje najbolje opisano v po-cesarica je bila, kot se izrazi bile vse stranke, od skrajno desne glavju »Moderne Amoretten« (str.sama, zatreskana, vendar ne v ÖVP do skrajno leve KPÖ, odločno 89–148). Značilno se mi zdi, da je zasvojega moža, temveč v proti zunajzakonskemu in predzakon- uvod v to poglavje avtorica izbralanjegovo mlajšo sestro. Zanimi- skemu seksu – natančno tako kot odlomek iz dnevnika Arthurjavi sta dve nočni posodi (kahli, avstrijska Cerkev. Homoseksualnost Schnitzlerja za leto 1895:op. pis.), ki se pojavljata v in pornografija sta bili dekriminalizi-njunih pismih. Očitno sta si rani šele z reformo leta 1971. »Topli« »Mici je bila ‘odrešenje’,obe visoki plemkinji zadevni časopisi so bili sicer še vedno prepo- Jeanette je bila ‘čutnost’, Olgaposodi med sabo izmenjali kot vedani, romani pa ne več. je bila ‘grande passion’, Fifi jedarili. Mimi (Maria Elisabeta Nisem vedel, da se vsako leto 2. bila ‘udobnost’, Jenny inde Bourbon, kneginja Parm- junija na Dunaju praznuje t. i. Sexska, prva žena cesarja Jožefa Worker’s Day. V angleščini ta izraz 2. Med branjem knjige sem si na spletuII.) naj se vedno, ko jo upora- zveni precej nevtralno, v nemščini, ogledal skoraj vse Makartove slike ter sebi, spomni nanjo. K temu se Internationaler Hurentag, pa precej potem neznansko zabaval, ko sem v različnih spletnih enciklopedijah našel različne razlage in slike, kaj vse lahko je ter kaj pomeni izraz Amorette.

Revija ISIS S knjižne polic7e1April 2017 Minni ‘lahkotnost’, Fanica ozadje pojmov sadizem in mazohi- njeno vsako željo in to neneh- ‘mladostna ljubezen’, Dilly pa zem, ki jih je iz literature v psihopato- no skozi šest mesecev. ‘občutek imeti tisto, ki je logijo uvedel Richard von Krafft-­ slavna’.« Ebing. Ali npr. Josefine Gospa Fanny von Pistor Tako avtorica obdela celo vrsto Mutzenbacher, žensko, ki je za tovr- pa, nasprotno, ne sme odvidikov. Npr. avstrijskega (menda stno avstrijsko literaturo že kar njega zahtevati ničesar neča-najbolj slavnega) slikarja Hansa pojem.3 Avtorica meni, da zapis o tej stivrednega (kar ga kot člove-Makarta2 ter njegov leta 1868 nastali prostitutki natančno opisuje takratne ka in državljana naredi breztriptih tudi z naslovom Moderne krute razmere, ko so bile množice časti). Dalje mu mora vsakAmoretten. Slikarju so očitali, da se mladih žensk ali celo deklic prisiljene dan dovoliti 6 ur za njegovoukvarja z bordelsko umetnostjo. Leta v različne oblike prostitucije, če so delo in nikoli ne sme brati1878, ob njegovi sliki Prihod Karla V. hotele preživeti. Ko je bilo okoli 20 njegovih zapisov in pisem. ...«v Antwerpen 1520, je bilo še huje. Na odstotkov dunajskega prebivalstvasliki, veliki 5,2 × 9,5 m, je slikar v okuženega s sifilisom (za to boleznijo Izvrstno branje. Vidi se, da jeospredju, tik ob cesarju, skoraj v so umrli, stari komaj kakih 40 ali 50 avtorica ženska, ki jo dobesedno žalinaravni velikosti upodobil nage device let, tako Hans Makart kot tudi Gustav moški, v bistvu še vedno veljavni(nackte »Jungfrauen«) z obrazi Klimt in Egon Schiele). Ko se ocenju- mačistični koncept, da je ženska sicerznanih dam iz dunajske fine družbe. je, da je bilo v Monarhiji ob prelomu lahko amoreta in da sme sodelovati vKi so se po eni strani pritoževale nad stoletja opravljenih okoli 500.000 moških seksualnih fantazijah, da pa jeslikarjevo nesramnostjo, po drugi kriminalnih splavov na leto! v resnici le rodilni stroj – in s tem sestrani pa so se dobesedno drenjale mora hočeš nočeš sprijazniti, če hočepred njegovim slikarskim ateljejem In anekdotično se bere, da je spodobno preživeti ...ter se ponujale za poziranje. Ali npr. pisatelj Leopold von Sacher-Masoch v svojem življenju s svojimi ženskami Opomba: To je bila prva knjiga,3. Pravzaprav gre za dve različici. Naslov sklenil več pogodb, v katerih je on, ki sem jo prebral na elektronskem prve je: Josefine Mutzenbacher und ihre suženj, izbrano žensko vsakokrat bralniku Kobo. A sem se med branjem 365 Liebhaber (J. M. in njenih 365 vzgojil v »gospodarico«. Začetni del – tudi zaradi slabe reprodukcije slik ljubimcev), naslov druge različice pa se besedila ene teh pogodb (str. 96) se – tako jezil, da sem si končno priskr- glasi: Josefine Mutzenbacher oder Die glasi takole: bel knjigo. Ki je iz meni neznanih Geschichte einer Wienerischen Dirne von razlogov več kot sto strani daljša in ihr selbst erzählt (J. M. ali zgodba »Gospod Leopold von ima izvrstne reprodukcije slik. In dunajske kurbe, tako kot jo pripoveduje Sacher-Masoch se s svojo bralec ima tako zadoščenje, da bere sama). Obe različici sem že predstavil v častno besedo zaveže, da bo nekaj, kar je, ne pa nečesa, česar v reviji Isis 2015, 24: 91–95. postal suženj gospe von Pistor, resnici ni! da bo brezpogojno izpolnjevalAlanna Collen: 10-odstotno človekVse, kar morate vedeti o »svojih« bakterijah, ki jih še kako potrebujeteZaložba Mladinska knjiga, 2016Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Potem ko so strokovnjaki in laiki na zanimiv način lahko pokukali v»Človek ni nikoli popolnoma sam.« (nematerialno) bit človeka kot tudi človekov abdomen in se sprehodili na njegovo telesno (materialno). In po njegovem črevesju s pomočjo Enega manj znanih, zato pa toliko prav slednji zvrhano mero pozor- aktualne uspešnice Giulie Enders bolj pomenljivih Sokratovih izrekov je nosti v svoji najnovejši knjigi Čarobno črevesje, je po mnenju mogoče upravičeno prenesti tako na posveča britanska biologinja z dokto- Alanne Collen nastopil čas za bolj psihično – duševno in duhovno ratom iz evolucijske biologije in natančen pogled v bakterijsko pronicljiva sodobna avtorica Alanna zakulisje homo sapiensa. Collen. Kot ambiciozna znanstvenica in mojstrica sukanja peresa je človeštvu

Revija ISISS72knjižne policeApril 2017ponudila vpogled v mikrofloro tipič- otresti, lahko pa vpliva na njihovo številnih drugih primerih skriva pravnega predstavnika človeške vrste in strukturo in organizacijo oz. sistemi- v bakterijah oz. v specifičnem, človekuskušala iz različnih vidikov osvetliti zacijo v svojem telesu. lastnem mikrobiomu. Vsebino innjeno vlogo, pomen in nepogrešljivost obseg le-tega je mogoče spremeniti inza zdravje, mladostnost in vitalnost Zakaj je najnovejša uspešnica s tem tudi učinkovito izboljšati njego-– psihofizično in psihosocialno priznane britanske znanstvenice in vo delovanje.blagostanje. avtorice vredna pozornosti strokovnja- kov in laikov? Prvi bodo ob njej lahko Oportune bakterije, ki jih avtori- Vprašanje »Se zavedate, da v marsikaj obnovili – nadgradili svoje ca označi za človekove male črevesnesvojem odsevu v ogledalu vidite samo znanje in o pomembnih dejstvih tudi sopotnike, igrajo v življenju človekadeset odstotkov človeka?«, ki ga razmišljali, drugi pa se bodo iz priču- nepogrešljivo vlogo vse od zibelkeavtorica zastavlja bralcu, se na prvi jočega dela veliko naučili in bržčas (oz. še pred tem) do groba. Zato jepogled morda zdi retorično, a skriva tudi spremenili svoj odnos do zdravja, zanje treba lepo skrbeti in jim zago-v sebi velik izziv in potrebo po mladostnosti in vitalnosti ter se toviti, da se bodo lahko primerno(samo)refleksiji. Sleherni gradnik (posledično) tudi odločili za organiz- razvijale, ne da bi se preveč razmno-človeškega telesa – celico spremlja še mu prijazen način življenja. Spremeni- žile in razmahnile ali celo izrodile.devet »parazitskih prisklednikov«, li oz. dopolnili in nadgradili bodo svoj Prvi korak na tej poti je pridobivanjemikroorganizmov, ki v odločilni meri odnos do diet, gibanja, sprostitve in znanja iz kakovostne literature oz. oduravnavajo in vodijo dogajanje v spanja. Premagali pa bodo tudi splo- zaupanja vrednih verodostojnihnjem. Samo v črevesju človeka je več šen strah in odpor proti mikrobom, strokovnjakov.kot 100 milijard bakterij. Podatek, ki zavedajoč se, da je med njimi velikobo marsikoga verjetno presenetil, pa takih, ki so nepogrešljivi za človekovna srečo ni zaskrbljujoč ali celo obstoj, rast, razvoj in napredek.povezan s (pre)velikim tveganjem,marveč spodbuden. Bakterijska Odkrivanje in (s)poznavanje, paodisejada, na katero bralca v svojem tudi razumevanje humanega mikrobi-najnovejšem delu na 352 straneh oma je izredno pomembno tudi iniskrivo popelje Alanna Collen, sploh predvsem zato, ker odpira noveni strašljiva, marveč predvsem možnosti razumevanja, preprečeva-zanimiva, poučna, zabavna in pred- nja, lajšanja in zdravljenja številnihvsem nenavadna za laike, morda celo zahtevnih in zapletenih motenj,za nekatere poznavalce. Ob iskanju bolezni in poškodb – od sladkorneodgovora na vprašanje, ali se posa- bolezni, sindroma razdražljivegameznik zaveda, da je veliko več, kot črevesja in malignomov do alergij,si predstavlja, bo marsikateremu debelosti, duševnih in avtoimunskihbralcu verjetno zastal dih. Zapleteni bolezni. Zanimiva pa je tudi predpo-humani mikrobiom nam avtorica stavka, da človekova individualnarazkriva na razumljiv in sprejemljiv notranja kolonija bakterij vpliva tudinačin, ki bralcu omogoča, da se na njegovo obnašanje in čustvovanje,sprijazni z dejstvom, da je v njem »le na izbiro prijateljev in partnerjev v10 odstotkov človeka« in kar 90 poklicnem in zasebnem življenju.odstotkov ostalih spremljevalcev, ki Predvsem pa se Alanna Collen sse jih sicer ne more nikoli povsem številnimi znanstveniki sprašuje, ali se ključ za ozdravljenje v naštetih inSpoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo

Revija ISIS Zanimiv7o3April 2017Kranjski zdravniki – slušateljidunajske medicinskefakultete do začetka20. stoletjaOb 650-letnici dunajske univerzeProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected] Znanost je univerzalna, lastna vsemu služboval na Avstrijskem in na pobudo kranjske-človeštvu, zato so se znanstveniki in ga rojaka, profesorja prava in poznejšega rektor-strokovnjaki od nekdaj povezovali in ja dunajske univerze, Jurija Bohinca (tudinesebično delili svoje znanje in izkušnje. Georgius Wohinz; 1618–1684), ki je pripravilV medicini je bilo delo posvečeno pred- ustanovno listino, svoje premoženje skoraj vvsem iskanju novih in boljših poti do celoti namenil štipendijski ustanovi (2). Do letazdravja in preprečevanja bolezni. V uni- 1918 je okoli 1200 slovenskih študentovverzitetnih centrih so se združevale učene prejelo to štipendijo, med njimi tudi Franceglave različnih narodnosti. Pod nova Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Ivanodkritja so se podpisovali le z imeni, Tavčar, Oton Župančič, Josip Plemelj in nekaterinacionalno poreklo je bilo v času avstrij- drugi véliki Slovenci (3).ske monarhije manj pomembno. A pravje, da v spominu naroda ostanejo veliki V preteklosti je na slovenskih tleh delovalasoustvarjalci znanosti, kulture, umetno- vrsta zdravstvenih strokovnjakov, medsti, saj narod živi iz njihovih korenin in je katerimi so bili številni študenti dunajske medi-v njihovi srži vitalna moč, ki preko zave- cinske šole. S svojim znanjem in pedagoškimdanja in ozaveščenega ponosa spodbuja k delom so prispevali tudi k razvoju šolske medici-dostojanstveni uporabi kraljevskega uma, ne v avstrijski državi, z uspešno raziskovalnoki žlahtni naše ljudi. dejavnostjo pa k napredku znanstvene medicine. Nekateri zdravniki so delovali na ljubljanskem Srednjeevropski kulturni prostor je imel v mediko-kirurškem učnem zavodu (delujočem v letih 1782–1850), ki je bil srednja zdravstvenačasu vladavine Habsburžanov svoje središče na šola, in vplivali na razvoj zdravstva na Sloven-Dunaju. Leta 1365 je bila ustanovljena du- skem.najska univerza, kjer se je v skoraj 700-letni Na Avstrijskem je v drugi polovici 18. stoletjuzgodovini izoblikovalo vsega spoštovanja vredno z van Swietnovimi zdravstvenimi reformami nastopila prelomnica v javnem zdravstvu. V časuokolje s tradicijo, znanjem, izjemnimi zbirka- cesarice Marije Terezije (vladala je v letih 1740– 1780) in njenega sina, cesarja Jožefa II. (samo-mi…, ki jih je sfinanciralo prebivalstvo vseh stojno je vladal v letih 1780–1790) se je korist­ nost zdravstvenih reform kazala v smiselniavstrijskih kronovin, vključno s slovenskimi ureditvi javne zdravstvene službe in medicinske-deželami. V letih 1848–1918 je tam študiralo ga šolstva ter je bila kot taka zgled za vrsto1897 študentov s Kranjske. Ohranjanje evropskih dežel.univerzitetne tradicije in njeno nenehno nadgra- Korenite spremembe na področju avstrijske- ga zdravstva so se pojavile v prvi polovici 19.jevanje na Dunaj še danes privablja študente z stoletja, ko je nastala t. i. druga dunajska medicinska šola. Dunaj je v medicinskemvseh koncev sveta. svetu prevzel vodilno mesto, dunajska medicin- ska visoka šola pa je postala in ostala v svetu do Na Dunaj so se torej stekale tudi poti sloven-skih mladeničev, željnih znanja. Mnogi mednjimi so tam študirali s pomočjo »Knafljeveustanove«, s sedežem v 1. dunajskem okraju naSeilerstätte 2, ki je bila po listini iz leta 1676donacija slovenskega duhovnika Luke Knaflja(tudi Lucas Knaffel, 1621–1671) (1). Mecen je

Revija ISIS7Z4animivoApril 2017druge svetovne vojne odlična in V času Ilirskih provinc je bil leta Carniola (1488). Briccius Pre-vzorčna medicinska šola. 1810 ljubljanski mediko-kirurški prost de Cilli (1491) je postal rektor licej preimenovan v centralno dunajske univerze, prav tako pa tudi Leta 1753 je nizozemski zdravnik šolo École centrale. Urejena je bila Andreas Perlach (1549) (4).Gerhard van Swieten (1700–1772), podobno kot medicinske fakultete vki je bil poklican na Dunaj, da refor- Franciji. Študij naj bi trajal pet let. Izmed omenjenih je bil najpo-mira habsburško zdravstvo, pospešil Konec Napoleonove Ilirije z letom membnejši matematik, astronom inrazvoj javne zdravstvene službe 1813 je pomenil tudi konec te šole. Po zdravnik dr. Andreas Perlachin šolstva tudi v nekdanjih sloven- restavraciji avstrijske monarhije je (1490–1551) (tudi Andreas Perlachiusskih deželah. To dejstvo je pogojevalo bila šola vrnjena na stopnjo srednje ex Wittschein Stiriens, mathematicus,strokovni napredek kirurgov, ranocel- medicinske šole in preimenovana artium et medicinae doctor), doma iznikov in babic v naših krajih. Oblast je nazaj v licej. Po šolski reformi (1810), Svečine pri Mariboru. Bil je medskrbela, da so bili mestni ranocelniki, ki so jo izpeljali po francoski oblasti, najvidnejšimi srednjeevropskimikirurgi in babice, prav tako pa tudi je vanj prišlo nekaj novih učiteljev. znanstveniki v 16. stoletju. Na nagrob-tisti na deželi, »izprašani« pred Predavateljski zbor liceja je bil tedaj ni plošči, ki je pritrjena na zid dunaj-uradno medicinsko komisijo, da so na zavidljivi strokovni ravni, saj so se ske stolnice sv. Štefana, je izklesantorej opravili izpite. za profesuro na njem potegovali še po epigraf, ki ga je spisal veliki nemški propadu Ilirskih provinc le boljši humanist Filip Gundel (tudi Philip Po nalogu dunajske dvorne medicinski strokovnjaki, ki so se Gündel) (5).pisarne je leta 1753 pripotoval v kasneje uveljavili na drugih medicin-Ljubljano kirurg in porodničar Franz skih šolah kot ugledni profesorji in Tudi zdravnik in znanstvenikKlopstein z namenom, da poučuje in znanstveniki. Mediko-kirurški (astronom, fizik, filozof) dr. Jacobizprašuje babice iz praktičnega porod- licej je deloval do leta 1850, ko je Strauss (1533–1590), ki je bil letaništva in da vodi izpopolnjevalne bil z uradnim odlokom ukinjen. Na 1595 imenovan za rednega profesorjatečaje za kirurge. Istega leta je bila v njegovih temeljih se je z velikim filozofije na dunajski univerzi, je bilLjubljani ustanovljena Babiška šola. Z prizadevanjem mnogih slovenskih Ljubljančan; nekaj časa je bil zasebnizdravstvenim zakonom iz leta 1770 zdravnikov po skoraj sedemdesetih učitelj v družini plemenitih Herber-(Generale normativum in re sanita- letih razvila nacionalna ljubljanska steinov. Na dunajski univerzi jetis) je bilo določeno, da nihče ne more medicinska fakulteta. nadalje deloval dr. Mathias de Cilliopravljati ranocelniške, kirurške ali kot Physicus Professor primariusbabiške dejavnosti, če nima za to Omenili bomo vrsto zdravnikov, (1580). Dekan medicinske fakultete jeuradne listine, ki jo izda pristojna ki so bili študenti dunajske medicin- bil še Ljubljančan, profesor medicineoblast ali medicinska fakulteta. Z ske fakultete ali so na njej delovali in Lucas Golerei (Gollereyi, ?–1635),odločbo dvorne pisarne iz leta 1772 je ki so bili rojeni ali so delovali na ki je bil za časa kuge na Dunaju (1679)zdravstvena komisija odpravila nekdanjem Kranjskem, a o njih ni magister sanitatis in osebni zdravnikdotedanjo aprobacijo kirurgov, veliko znanega. Pregled ni sistemati- nadvojvode Leopolda V. Leta 1652 jeranocelnikov, babic in lekarnarjev. Z čen in popoln, ampak izpostavlja le bil rektor univerze in dekan medicin-dvornim odlokom iz leta 1789 so bili najvidnejše posameznike. Znanstvena ske fakultete Mathias Bastiančičdeželni kirurgi in ranocelniki podre- monografija o dunajskih študentih iz (tudi Bastiantschitsch), leta 1666jeni protokirurgu, ki je imel sedež Kranjske prinaša popolnejše podatke. Paul Černič (tudi Zernich) in letav enem izmed političnih območij. 1715 Georg Christoph Majdič (tudi Izmed Slovencev je bil nekdanji Mayeditsch), vsi iz Kranjske. Z ukazom dvorne pisarne je bila duhovnik v Laškem dr. Mihaelleta 1782 tudi v Ljubljani ustano- Falconis, tudi Falco, prvi, ki si je Dekan medicinske fakultete je bilvljena srednja medicinska šola pridobil naslov magistra filozofije in leta 1687 Novomeščan dr. Ivan(Mediko-kirurški učni zavod), da bi doktorja medicine na montpellierski Krstnik Gosjak (tudi Gossiak,zagotovila dovolj zdravstvenega univerzi. Sprva je bil zdravstveni Ganser) (6). Nekdanji študent dunaj-osebja, saj je bilo zdravnikov izrazito svetovalec grofa Hermana Celjskega, ske univerze je bil prvi slovenskipremalo. S tem se je začelo novo od leta 1418 pa redni profesor in medicinski znanstvenik in sydenha-obdobje v razvoju slovenske kirurgije dekan dunajske medicinske fakultete. movec dr. Marko Gerbec (tudiin zdravstva nasploh, saj kirurški Slovenski profesorji ali dekani dunaj- Marcus Gerbezius, 1658–1718), domanaraščaj ni bil več odvisen le od ske univerze so bili tudi: Nicolaus iz Šentvida pri Stični. Gerbec je bilpraktičnega znanja, ki mu ga je nudil de Stiria (1407), Andreas de pomemben član društva Academiamojster v oficini. Z ukazom cesarja Laibaco (1431), Christophorus de Caesarea Leopoldino-CarolinaJožefa II. je bila leta 1784 kirurgija Carniola (1438), Michael de Naturae Curiosorum in ljubljanskegaoklicana za svobodno umetnost Krainburgo (1446), Gregorius de društva Academia Operosorum (7).in tako je postala enakovredna dru- Cillia (1448), Leonhardus de Gerbčev prijatelj in zdravnik, dr. Ivangim medicinskim področjem. Krstnik Brložnik von Pernberg

Revija ISIS Zanimiv7o5April 2017(tudi Werloschnig, 1670–ok. 1750), je Anton Plenčič (tudi Plenciz, 1705– 1752–1785), asistent dunajskegabil prav tako dunajski študent in 1786), doma iz Solkana pri Gorici. Od profesorja Antona de Haena (1704–dopisni član obeh omenjenih znan- leta 1735 je deloval kot profesor na 1776) in učenec slavnega dunajskegastvenih akademij (8). Leta 1716 je z Dunaju in bil leta 1749 imenovan za klinika Maximilana Stolla (1742–dunajskim vojaškim zdravnikom dr. izpraševalca »pro disputatio inaugu- 1787). Leta 1781 je bil imenovan zaAntonom Loigkom popisal zgodo- ralis praevium tentamen«. Oblikoval profesorja medicine v Pragi. Medicin-vino kuge na Avstrijskem, ki je razsa- je lastno spoznanje, ki je v znanstve- sko literaturo je obogatil z vrstojala v letih 1708–1713. nem svetu znano kot teorija o živem kliničnih in zanimivih kazuističnih kužilu »contagium vivum«. Z razvo- razprav (12). Na dunajski univerzi je promovi- jem bakteriološke ere se je Plenčičevaral Kamničan dr. Karl Jurij Staro- teza, objavljena v delu »Opera Na Dunaju, v Pragi in na Morav­vašnik (tudi Starovaschnig, 1748– medico-physica«, uresničila: dokaza- skem je v letih 1771–1772 razsajal1792), profesor fiziologije in no je namreč bilo, da obstajajo tifus. Dr. Janez Krstnik Mihaelmateriae medicae na medicinski specifični povzročitelji bolezni, ki Žagar (tudi Sagar, 1732–1813) izfakulteti v Freiburgu. Bil je izrazit pogojujejo nastanek specifičnih Damlja pri Vinici ob Kolpi, nekdanjisydenhamovec. Objavil je vrsto bolezni (10, 11). dunajski študent in pozneje zdravnikznanstvenih razprav (9). Med imeni- v Jihlavi na Moravskem, je opisaltne dunajske znanstvenike druge Sin Marka Antona Plenčiča je bil to hudo epidemijo. Žagar sodipolovice 18. stoletja sodi dr. Marko dr. Josip Plenčič (tudi Plenciz, med pomembne ustvarjalceZa širjenje znanja o delu slovenskih zdravnikov in strokovnjakov nasploh prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštitut za zgodovino medicine MF ULvsako leto pelje študente MF UL na ekskurzijo po medicinskem Dunaju. Stojijo na stopnišču 650 let stare dunajske univerze. (Vir: Zvonka Zupanič Slavec)

Revija ISISZ76animivoApril 2017Arkade dunajske univerze s kipi njihovih najpomembnejših profesorjev, med njimi so tudi Fran Miklošič, Jožef Stefan in Jernej Kopitar.Manjka še nekdo izmed zdravnikov! (Vir: splet)nozološkega sistema. Njegove za cesarsko-kraljevega svetnika in za Musnig, 1726–1803). Pomemben jeznanstvene razprave segajo na »Stabsfeld-Arzta.« kot organizator javnega zdravstva napodročja botanike, balneologije in Goriškem in kot pisec njene dragoce-reanimacije (med drugim je zanimiv V prvi polovici 19. stoletja je na ne topografije »Clima Goritiense«njegov opis oživljanja utopljenca) dunajski medicinski fakulteti predaval (Gorica, 1781) (16, 17).(13). splošno patologijo in farmakologijo Ljutomerčan dr. Jožef Ivan Knolc Za doktorja medicine je bil na Za razvoj javnega zdravstva, (tudi Knolz, 1793–1855). Leta 1855 je dunajski medicinski fakulteti leta 1776kirurgije in urologije na nekdanjem bil izvoljen za dekana. Bil je soustano- promoviran kasnejši profesor fiziolo-Kranjskem je izredno pomemben vitelj dunajskega društva zdravnikov gije na praški medicinski fakulteti dr.profesor kirurgije dr. Vincenc Kern »Gesellschaft der Ärzte in Wien« Anton Mihelič (tudi Michelitsch,(1760–1829), ki je položil temelje (1838), od leta 1854 je bil urednik 1748–1818), doma iz Solkana prislovenski klinični kirurgiji in urologiji dunajske medicinske revije »Wiener Gorici. Po reformi medicinskegater preventivni medicini z uvedbo medizinisches Notizenblatt« in leta študija je v Pragi predaval splošnoJennerjeve vakcinacije proti varioli. 1855 soustanovitelj avstrijskega patologijo in predmet materia medi-Njegov dunajski Operaterski glasila za praktično medicino »Öster- ca. Dvakrat je bil izvoljen za dekana,inštitut (Operationszöglinginstitut) reichische Zeitschrift für praktische leta 1803 pa imenovan za rektorjaje bil temeljna šola za vrsto bodočih Heilkunde«. Sodeloval je pri gradnji univerze. Raziskoval je fiziologijoslovenskih kirurgov. Kernova klinična dunajskega vodovoda in bil leta 1843 živčevja. V delu »Scrutinium hypothe-dejavnost na Kranjskem pa še ni do izvoljen za dunajskega častnega seos spirituum animalium« (Praga,kraja raziskana (14). občana. 1782) je izpodbil vrsto tedanjih avtoritativnih teorij, ki so zagovarjale Na začetku 19. stoletja je na Dr. Rafael Ferdinand Huzijan obstoj živčnega fluida (18).dunajskem Josephinumu predaval (tudi Hussian, 1801–1869) iz Veržejaspecialno patologijo in interno medi- je v študijskem letu 1823/24 supliral Kranjčan dr. Florijan Sentimercino Celjan dr. Anton Avgust teoretično porodništvo na dunajski (1785–1840) je študiral medicino naKastelic (tudi Castelliz, 1765–1825), fakulteti in bil splošno znan kot Dunaju in nato potoval po Evropi terčlan vojaške komisije Militär-Com- odličen praktični porodničar (15). prišel v Pariz. Kot polkovni zdravnik vmission in inšpektor vojaško-medika- Direktor kirurške šole v Gorici je bil francoski armadi se je leta 1812mentnega oddelka Militär-Medika- nekdanji dunajski študent in vojaški udeležil Napoleonovega pohoda namenten-Regie. Cesar ga je imenoval zdravnik dr. Anton Muznik (tudi Rusijo, po porazu Napoleona pri

Revija ISIS Zanimiv7o7April 2017Berezini pa je kot ujetnik ostal v Po promociji na Dunaju leta 1776 1803 je postal okrožni zdravnik. VMoskvi, kjer je zaradi pomanjkanja se je v Ljubljani nastanil magister letih 1811–1820 je sprva na ljubljanskizdravnikov deloval kot praktični kirurgije in porodništva Anton centralni šoli École Centrale, kasnejezdravnik (19). Makovic (1750–1803), ki je v letih pa na liceju poučeval teoretično in 1791–1799 na mediko-kirurškem praktično medicino. Imenovan je bil Profesor interne medicine v Padovi liceju predaval porodništvo v sloven- za civilnega zdravstvenega referenta,in pozneje predstojnik dunajske skem jeziku. Članstvo v drugi Akade- bil je tudi ravnatelj ljubljanske civilneinterne klinike je bil nekdanji provizo- miji operozov ga je spodbudilo, da je bolnišnice. Po ponovni avstrijskirični okrožni fizik in pomočnik bolni- spisal tri učbenike za babice v sloven- zasedbi Ilirskih provinc se je odločnošničnega ravnatelja v Ljubljani dr. skem jeziku: »Ushegarstvu« (1782), uprl vrnitvi usmiljenih bratov vFran Viljem Lipič (tudi Lippich, »Podvuzhenije sa Babize« (1788) ljubljansko bolnišnico na Ajdovščini1799–1845). Spisal je prvo protialko- in »Ushegarske bukve sa babize in prispeval, da je ta ostala v civilniholno znanstveno razpravo »Grund- na desheli« (1788). Knjige so bile upravi. Leta 1817 je bil imenovan zazüge zur Dipsobiostatik« (Laibach, prva slovenska strokovna zdravstvena protomedika v Trstu, kjer je tudi1834) (20), ki je edinstveni primer v dela. Po letu 1799 je do svoje smrti pokopan (23).vsej tedanji svetovni medicinski litera- deloval kot porodničar za družineturi (21). Poleg tega je bil avtor mnogih idrijskih rudarjev. Na Dunaju je bil leta 1774 promo-drugih kliničnih razprav. Lipič je bil viran za doktorja medicine Vrhničanreformator dunajske interne klinike in V zvezi z Makovicem je pomem- dr. Anton Jelovšek von Fichte-je pripravil ugodna tla za poznejši ben še Jan Matoušek (1790–1820), nau (1750–1806), ki je bil najprejplodoviti razvoj svojega naslednika, ki je bil v letih 1816–1820 učitelj deželni fizik v Novem mestu, nato painternista prof. Jožefa Škode. porodništva na ljubljanskem mediko- je postal učitelj interne medicine na kirurškem liceju. Spisal je babiški ljubljanskem mediko-kirurškem Prvi kirurg na Slovenskem, ki je učbenik »Babishtvo ali porodniz- liceju.leta 1847 uporabil etrovo inhalacijsko harski vuk sa babize« (1818), ki ganarkozo in od leta 1849 anesteziral je poslovenil Valentin Vodnik. Knjiga Učitelj sodne medicine na ljub-tudi s kloroformom, je bil ljubljanski je bila uradni učbenik tudi v Trstu in ljanski šoli École Centrale oz. kasnejekirurg Leopold Nathan (1790– Celovcu do leta 1850. liceju je bil v letih 1807–1840 dr.1860). Bil je vodja kirurškega oddelka Janez Verbic (1768–1849), doma izljubljanske bolnišnice vse do svoje Med ljubljanske porodničarje sodi Trebnjega na Dolenjskem. Poučeval jesmrti leta 1860. tudi učenec dunajske visoke medicin- tudi veterino. ske šole Anton Melzer (1781–1871), Leta 1841 je prispel z Dunaja in izumitelj baziocestruma (basiocae- Korošec dr. Ivan Šnedic (tudiprevzel mesto učitelja veterine in strum), naprave za embriotomijo, ki Schneditz, 1765–1843), nekdanjisodne medicine na ljubljanskem je bila tisti čas pomemben instrument dunajski študent, je od leta 1792kirurškem liceju dr. Janez Bleiweis v rokah porodničarja. služboval kot praktični zdravnik v(1808–1881), promoviran leta 1832 Celovcu, nato pa je v letih 1810–1812na dunajski medicinski fakulteti in do Njegov sin dr. Rajmund Melzer poučeval na celovškem liceju veterinoleta 1841 pomožni učitelj specialne (tudi Raimund, 1808–1872), promo- in nato bil imenovan za profesorjapatologije in terapije na dunajski viran na Dunaju leta 1832, je nekaj interne medicine. Ko je leta 1821živinozdravniški šoli. Leta 1849 se je časa supliral na medicinskem liceju v odšel v Ljubljano, je bil imenovan zaBleiweis skupaj s profesorskim Ljubljani. Leta 1846 je bil imenovan direktorja mediko-kirurškega študijazborom ljubljanskega medicinskega za prvega direktorja ljubljanskih in protomedika za Kranjsko.liceja uprl nameri avstrijske oblasti, dobrodelnih zavodov. V časopisuda razpustijo mediko-kirurški učni »Illyrisches Blatt« je leta 1847 objavil Porodništvo je v prvi polovici 19.zavod. Podpisal je resolucijo, naslov­ razpravo o operacijah v etrovi narkozi, stoletja v Ljubljani poučeval Novome-ljeno na dunajsko študijsko komisijo, leta 1834 pa je opisal indikacije za ščan dr. Ignac Lašan (tudi Laschan,vendar so oblasti, v skladu s filozofijo uporabo baziocestruma. 1802–1888). Leta 1828 je bil promo-Bachovega absolutizma in zatiranja viran na dunajski medicinski fakulte-nacionalnih teženj narodov, šolo kljub Dunajski študent je bil tudi ti, na ljubljanskem mediko-kirurškemtemu ukinile. Dr. Bleiweis je bil nato Škofjeločan zdravnik dr. Ludvik liceju je deloval le kratek čas, po dvehimenovan za ravnatelja enoletne Grbec (tudi Gerbec, Gerbetz, Gerbitz, letih pa je odšel na kirurški licej vživinozdravniške in podkovske šole v 1805–1880), ki je bil prvi ljubljanski Innsbruck, kjer je bil sprva profesorLjubljani in jo vodil do svoje smrti. S okulist, pozneje pa obratni kirurg v praktične medicine in kasneje njentiskom in širjenjem »Kmetijskih in idrijskem rudniku živega srebra. ravnatelj (24). Lašana je v Ljubljanirokodelskih novic« je zelo pospešil nasledil dr. Bernard Pachnerzdravstveno prosveto med ljudmi Dr. Anton Jeuniker (tudi (1803–1881), ki je bil promoviran na(22). Jeunikar, 1771–1837) je po promociji Dunaju leta 1832, leta 1833 pa je na Dunaju od leta 1799 deloval v postal še magister porodništva. V Ljubljani kot policijski zdravnik, leta

Revija ISIS7Z8animivoApril 2017Ljubljani je poučeval porodništvo od izvira iz Preddvora, rojen pa je bil na Oživimo kranjskeleta 1840 do ukinitve mediko-kirur- Dunaju. Z raziskavami s področja velzdravnikeškega liceja leta 1850. Od leta 1842 je nevrofiziologije slušnih in čutnih s spominskimna šoli predaval še otroške bolezni, organov je pospešil razvoj klinične obeležjemkot poseben predmet pa higieno otologije. S preučevanjem dražilnihdojenčka. Po ukinitvi liceja je do leta učinkov trigeminusa je Urbančič Ker so med imenovanimi številni-1856 ostal babiški učitelj, nato se je izdelal lastno metodo slušnih vaj. mi kranjskimi zdravniki le-ti sou-odselil na Dunaj (25). Skušal je odkriti zvezo med zaznavo stvarjali dunajsko univerzo in medi- za barve in za tone. Po Urbančičevih cinsko fakulteto, sem se v imenu Dolenjski rojak dr. Ivan Zhuber prizadevanjih je nastala vrsta zdravil- Inštituta za zgodovino medicine MFpl. Okrog (1799–1865) je bil učenec nih metod in naprav, ki so obveljale v UL že nekajkrat pogovarjala z dunaj-prve medicinske centralne šole v dnevni praksi. Njegova zasluga je, da skimi zgodovinarji medicine, nato paLjubljani v času Ilirskih provinc. se je dunajska otološka klinika razvila tudi na rektorski ravni dunajske inPromoviran je bil leta 1816 na Duna- ne samo v strokovnem, temveč tudi ljubljanske univerze (za časa rektoriceju. Najprej je bil asistent pri Antonu znanstvenem smislu. Dosegel je prof. dr. Andreje Kocijančič), da bi vJeunikerju, v letih 1818–1850 pa svetovni sloves. (Glej tudi poglavje o atriju dunajske univerze med kipi inprofesor na ljubljanskem mediko-ki- razvoju otorinolaringologije.) spominskimi ploščami njenih najugle-rurškem liceju. Zatem je bil imenovan dnejših soustvarjalcev namenili mestoza direktorja ljubljanskih dobrodelnih Na dunajskem zavodu za opera- tudi kateremu izmed njih. Glede nazavodov. Pomemben je kot neumoren terske gojence je prakticiral tudi velike reference sem poskušala tambojevnik proti Gradiškovi homeopatiji nekdanji dunajski študent dr. Franc najti mesto za reformatorja dunajskein je pri tem vztrajno podpiral Lipiče- Derganc st. (1877–1939). Leta 1906 interne medicine, prof. dr. Franava prizadevanja, da se v Ljubljani je prišel v Ljubljano in bil Šlajmerjev Viljema Lipiča (1799–1845), aohrani primat šolski medicini (26). asistent. Leta 1910 je prevzel vodstvo zaenkrat ta poskus ni uspel. Morebiti septičnega oddelka ljubljanske bolni- bi bilo potrebno poskusiti znova ali Za gubernijskega svetnika, proto- šnice, leta 1922 pa vodstvo celotnega izbrati drugega kandidata? Moramomedika in direktorja ljubljanskega kirurškega oddelka. Leta 1929 je bil vztrajati! Kaj pa, če bi predlagali prof.mediko-kirurškega liceja je bil leta soustanovitelj in prvi urednik Zdrav- dr. Andreja Perlaha (1490–1551),1840 imenovan dr. Djuro Matija niškega vestnika. Njegova najbolj ki ima spominsko ploščo vgrajeno vŠporer (1795–1847). Promoviran je znana kirurška dela so s področja cerkvi sv. Štefana na Dunaju in sembil na Dunaju leta 1819 in je krajši čas peritonitisa in apendicitisa. Zgradil je njegovo presežno delo kratko orisala vdeloval kot mestni fizik v Bakru, na zasebni sanatorij Emona. tem pregledu? V Sloveniji se po njemReki in v Splitu, od leta 1830 pa kot imenujejo srečanja astronomov, vokrožni zdravnik in jetniški zdravnik v Dunajski študenti, kasnejši rojstni Svečini pa ima spominskoCelovcu. V Ljubljani je bil leta 1842 profesorji Medicinske fakultete obeležje. A dobro bi bilo promoviratičlan Društva kranjskega deželnega v Ljubljani so bili: Alfred Šerko več naših učenjakov! Združimo močimuzeja in Kmetijske družbe. Vztrajno (1879–1938), Janez Plečnik (1875– na ravni univerz in to ponovno posku-je podpiral Bleiweisova prizadevanja 1946), Ivan Jenko (1867–1950), simo! Če ne bomo sami stali s pogu-za ohranitev medicinskega liceja, Bogdan Derč (1880–1958), Ivan mom in ponosom za svojimi velzdrav-čeprav brez uspeha (27). Pintar (1888–1963), Leopold Ješe niki, bodo pozabljeni! V atriju (1886–1959), Albin Seliškar (1890– dunajske univerze so doslej kipi naših Kot zadnji ljubljanski kirurg je v 1973), Alija Košir (1891–1973), Franc znamenitih profesorjev na dunajskipredantiseptični dobi na kirurškem Hribar (1895–1967), Robert Neubau- univerzi: Frana Miklošiča, Jožefaoddelku bolnišnice v Ajdovščini er (1895–1969) in Leo Šavnik (1897– Stefana in Jerneja Kopitarja.deloval dunajski učenec dr. Fran Fux 1978).1(1822–1892). Izpopolnjeval se je v Literatura:Kernovem dunajskem Operaterskem 1. Po razpadu Avstro-Ogrske slovenskizavodu, nato pa na kirurškem oddelku študenti na avstrijskih univerzah niso bili 1. Levstek F, ur. Knafljeva ustanova /bolnišnice v Gradcu. Po letu 1850 se dobrodošli, zato so pogosto odhajali na Lukas Knaffelsche Privatstiftung. Dunaj:je nastanil v Ljubljani in se udejstvo- študij v slovansko Prago. Na praški Mohorjeva/Hermagoras, 2003.val najprej kot zdravnik za kolero, medicinski fakulteti je med leti 1911 innato kot okulist in kirurg. 1935 promoviralo 74 slovenskih zdravnic 2. Bohinc, Jurij Enciklopedija Slovenije. Zv. in zdravnikov. Med njimi so se najbolj 15. Ljubljana: Mladinska knjiga: 2001. Vodstvo dunajske univerzitetne uveljavili: Franjo Kogoj, Božidar Lavrič,otološke klinike je po odhodu prof. Josip Hebein, Lojze Brenčič, Ivo Pirc in 3. Knafljeva ustanova na Dunaju 1676-Adama Politzerja (1835–1920) leta Valentin Meršol. Med zdravnicami so 2006, ur. Vincenc Rajšp, Dunaj, Ljubljana,1907 prevzel profesor otologije dr. študij medicine v Pragi končale: Valerija 2007. Dosegljivo tudi na: https://sl.Viktor Urbančič (tudi Urbantschit- Strnad, Tekla Pance, Amalija Šimenc, wikipedia.org/wiki/Knafljeva_ustanovasch, 1847–1921). Njegova družina Nada Slavik, Valerija Valjavec, Marija Goropevšek, Marija Fink in Sabina 4. Borisov P. Die Wiener medizinische Praprotnik. Fakultät und die Ärtze im ehemaligen

Revija ISIS Zanimiv7o9April 2017 Krain. Wien Med Wochenschr 1981; 131 ljana: Mladinska knjiga, 2001. p. 283. kega opazovanja nastala politično–stati- stična predstavitev njenih posledic, ki se (13-14): 357-361. 14. Toplak C, Zupanič Slavec Z. Vincenc Kern odražajo na prebivalstvu in življenjski5. Prosen M. Perlah, Andrej. V: Enciklope- dobi. Faksimile. Ljubljana: Založba ZRC, in njegove zasluge pri uvajanju cepljenja ZRC SAZU; Znanstveno društvo za dija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana: Mladin- zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, proti črnim kozam v Slovenskih deželah 2005. ska knjiga, 1990. p. 304. 21. Zupanič Slavec Z, Slavec K. Mednarodno Habsburške monarhije: ob dvestoletnici pionirsko protialkoholno delo (1834) F.6. Mušič D. Janez Krstnik Gosjak, doktor V. Lipiča (1799–1845). Zdrav Vestn 2011; cepljenja proti črnim kozam (1798- 80: 506–15. filozofije in medicine, pomemben 1998). Zdrav Vestn 1998; 67(6): 337–40. 22. Batis J. Bleiweis, Janez. V: Enciklopedija zdravnik in novomeški rojak. Dolenjski razgledi 1973; 5 (19. 4. 1973): 86. 15. Borisov P. Huzijan, Rafael Ferdinand. V: Slovenije. Zv. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga,7. Mušič D. Syndroma Gerbezius-Morga- Enciklopedija Slovenije. Zv. 4. Ljubljana: 1987. p. 287. gni-Adams-Stokes. Ljubljana: Jugoslo- 23. Borisov P. Jeuniker, Anton. V: Enciklope- Mladinska knjiga, 1990. p. 92. dija Slovenije. Zv. 4. Ljubljana: Mladin- vansko kardiološko društvo, 1977. ska knjiga, 1990. p. 300. 16. Muznik A, Zupanič Slavec Z (prevajalec, 24. Borisov P. Laschan, Jurij Ignacij. V:8. Borisov P. Brložnik, Ivan Krstnik V: avtor dodatnega besedila, urednik). Enciklopedija Slovenije. Zv. 6. Ljubljana: Enciklopedija Slovenije. Zv. 1. Ljubljana: Goriško podnebje = Clima Goritiense. Mladinska knjiga, 1992. p. 100. 25. Borisov P. Pachner, Bernard. V: Enciklo- Mladinska knjiga, 1987. p. 386. Faks. izd. latinskega originala. Ljubljana: pedija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana:9. Valenta A. Ein Krainer als Arzt und Mladinska knjiga, 1994. p. 217. Inštitut za zgodovino medicine Medicin- 26. Borisov P, Lisac LA. Zhuber plemeniti Professor zu Freiburg im Breisgau, Okrog, Ivan [internet]. Slovenska Georg Starovasnig (1774–1792). Oesterr. ske fakultete, Znanstveno društvo za biografija – SAZU, ZRC SAZU; 2013 Ärztliche Vereinszeitung, 1891. [citirano 10. 8. 2016]. Dosegljivo na: zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, http://www.slovenska-biografija.si/10. Zupanič Slavec Z. Marko Anton Plenciz oseba/sbi866273/ 2000: 415 str. 27. Borisov P. Šporer, Jurij Matija. V: (1705–1786) und die neue Theorie vom Enciklopedija Slovenije. Zv. 13. Ljub- Kontagium Wiener Klinische Wochen- 17. Marušič B. Muznik Anton. V: Jevnikar M, ljana: Mladinska knjiga, 1999. p. 111. schrift, 2001: 113(13–14): 543–8. ur. Primorski slovenski biografski11. Mušič D. Zaslužni zdravnik dr. Anton leksikon. Zv. 10. Gorica: Goriška Mohor- Muznik in njegova medicinskosocialna monografija ‚Goriška klima‘ (Clima jeva družba, 1984. p. 483–5. Goritiense) in še kaj. Zdrav Vestn 1992; 18. Prijatelj A. Mihelič, Anton. V: Enciklope- 61–1: 45–7. dija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin-12. Stropnik Črepinko Z. Plenčič, Josip. V: ska knjiga, 1993. p. 128. Enciklopedija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana: 19. Bajd M. Kam Kranjec ne gre! Zdravnik Mladinska knjiga, 1994. p. 405. Florijan Sentimer in 200 let Ilirskih provinc,13. Mušič D. Žagar, Janez Mihael. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 15. Ljub- Življenje in tehnika, 60 (št. 11), (nov. 2009): 53-7. Dosegljivo na: http://www.gorenjci. si/osebe/sentimer-florijan/1344/ 20. Zupanič Slavec Z, ur, Lipič FV. Osnovne značilnosti dipsobiostatike – zlorabe alkohola oziroma na podlagi zdravniš- ZDRAVNIŠTVO OHRANJA SVOJO TRADICIJO Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljub- ljani vabi v sodelovanju z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije vedoželjne zdravnike, ki si radi širijo obzorja z znanjem in izkušnjami razvoja naravoslovnih, humanističnih in tehničnih področij v medicini, na strokovna srečanja, ekskurzije in druge prijazne dogodke. Spoznavali bomo razvoj medicine skozi čas, njene ustvarjalne osebnosti, presežne ustanove in oživljali korenine zdravstvene kulture na Slovenskem. Pestra srečanja ponujajo dobro intelektualno hrano tudi za najzahtev- nejše okuse. Zbiramo tudi najrazličnejše predmete iz stanovske tradicije. S svojim sodelovanjem lahko obogatite vsebino. Zainteresirane prijazno vabimo, da se javite na naslov: [email protected]; www.mf.uni-lj.si/izm Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. Iz preteklosti v prihodnost se vije pot zdravstvene tradicije (foto: Draga Arrigler, kompozicija Zvonka Zupanič Slavec, predmeti iz zbirke Inštituta za zgodovino medicine MF UL).

Revija ISIS v prostem časuZ80dravnikiApril 2017Lepota slovenskega jezikaob Prešernovem praznikuv razstavišču UKCLKatarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz [email protected] Na največji slovenski kulturni praznik Vrzi se, zanos, preskoči meje, je v razstavišču Univerzitetnega klinične- zruši ravnotežje, red in vez, ga centra Ljubljana (dalje UKCL) vladalo da se razdivjana snov prešerno vzdušje. Kulturno-umetniško od žeje po rešitvi zapodi čez jez ... društvo Kliničnega centra in Medicinske Skozme že hrumijo ljudski zbori, fakultete dr. Lojz Kraigher (dalje KUD) je vsi prepevajo v enoten glas, medse povabilo veliko dramsko umetnico vsi odmevajo v zeleni gori, in pisateljico Drago Potočnjak, ki je s zdaj prihaja naš slovenski čas, svojim žarom in izjemnim nastopom dala razsvetljen v prerokovani zori. lepoti Prešernove in Kocbekove poezije še večji pomen. Temu sta se pridružili imeni- Edvard Kocbek: Pentagram tni razstavi, ki sta še polepšali praznova- (Druga prošnja za razsvetljenje) nje. V osrednji Dolenčevi galeriji je ob svojem okroglem jubileju razstavljala Z žametnim glasom je Draga Potočnjak na pester izbor slikarskih del Jasminka Ćišić, zbrane prenašala ekstatično vzdušje lastnega članica KUD-ove Likovne skupine Leon doživljanja Kocbekovega domovinskega erosa in Koporc. V Taborjevi galeriji je s toplimi ob fizični mirnosti v sebi razplamtela ogenj akvarelnimi toni predstavila svoja dela pisateljeve strasti in duhovnega ognja. Velika akademska slikarka Marija Flegar. Prire- umetnica Draga Potočnjak je stalna članica ditev je prisrčno vodila predsednica Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, kjer se je zaposlila leta 1981, takoj po končanem ki je zbrane nagovorila z besedami: študiju igre in umetniške besede na Akademiji »Dragi prijatelji umetnosti in kulture! za gledališče, radio, film in televizijo. Na svoji Jutri je dan za Prešerna in zato dan za igralski poti je sodelovala tudi z znamenitim prešerno vzdušje!« KPGT (Kazalište Pozorište Gledališče Teater), pa s Koreodramo Ljubljana in številnimi drugi-Glosa mi slovenskimi gledališči. Ustvarila je nekaj vidnih vlog v filmih, redno sodeluje tudi z»Slep je, kdor se s petjem ukvarja, umetniškim programom Radia Slovenija. Ukvarja se s pedagoškim delom, na PedagoškiKranjec moj mu osle kaže; fakulteti je tudi absolvirala dramsko terapijo, veliko časa je posvetila delu z bosanskimipevcu vedno sreča laže, pregnanci, od začetka devetdesetih let prejšnje- ga stoletja pa se ukvarja tudi s pisanjem dram-on živi, umrje brez d`narja.« skih besedil. Številne njene drame so bile uprizorjene v slovenskih gledališčih, pa tudi France Prešeren zunaj naših meja (»Kalea«, »Hrup, ki ga pov- zročajo živali, je neznosen«, »Alisa Alica«). Prireditvi za bolnike v UKCL je dajala barvo, Zanje je prejela več nagrad, med njimi Grumovo ton, vsebino in ljubečo praznično mehkobo (Za naše mlade dame). Njena pisava je zazvene- dramska umetnica Draga Potočnjak, igralka in la tudi že z odrov SMG: leta 1996 so bile upri- pisateljica, ki je globoko doživeto interpretirala zorjene »Slepe miši«, je (so)avtorica besedil za Prešernovo in Kocbekovo poezijo. Cheja Guevaro in Kekca …

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1April 2017Razstavljavka akad. slikarka mag. Marija kon«, »Bolna nevesta«, »Lepotica in študija fizike ni zadovoljila staršev, seFlegar (spredaj) je ob slovenskem kulturnem zver«, »Blodnje«, »Medved Pu«, je odločila za arhitekturo in potem vseprazniku s svojo likovno pripovedjo in poezijo »Šeherezada« … Na svoji poti je tako življenje delala v tem poklicu. Letasubtilno nagovorila bolnike in obiskovalce. poleg Ristića sodelovala z režiserji, 1986, ob odhodu iz ustvarjalne službe kot so Janez Pipan, Dušan Jovanović, v administrativno delo, je iz nje V SMG je svojo pot začela z vlogami v Tomaž Pandur, Barbara Novakovič, ponovno privrela želja po likovnem velikih Ristićevih predstavah »Perža- Tomi Janežič, Vito Taufer, Silvan ustvarjanju, ki se ga je lotila z veliko ni«, »Missa in a minor«, »Romeo in Omerzu, Ivan Talijančić, Ivica Bul­ zagnanostjo. O avtorici natančno Julija«, pa tudi v drugih nepozabnih jan, Oliver Frljić … Vrsto pretanjeno naslikanih del smo izvedeli naslednje: projektih osemdesetih, kot so »Bal- izoblikovanih vlog je ustvarila v pred- »Rodila se je leta 1946 v Splitu. Od stavah Matjaža Bergerja in Diega de leta 1965 živi in dela v Ljubljani. Leta Bree in je del igralske in avtorske 1965 se je vpisala študij arhitekture na ekipe mednarodno izjemno odmev- Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo nega projekta »Preklet naj bo izdaja- in geodezijo v Ljubljani, kjer je leta lec svoje domovine!« 1972 diplomirala. S slikanjem se ukvarja od rane mladosti, že v osnovni »Svet, kot ga šoli se je srečala s tehniko akvarela, ki čutim« je še danes njeno najljubše likovno izrazno sredstvo. Slikanju se je začela Voditeljica je nato predstavila intenzivneje posvečati po letu 1991. razstavljavko, življenjsko jubilantko Od leta 1994, ko je postala članica Jasminko Ćišić, članico KUD-a in Društva likovnikov Ljubljana, je imela damo prefinjenega okusa. Povedala je, 30 samostojnih razstav in sodelovala da Amika, kot jo kličejo prijatelji, od na 268 skupinskih razstavah. Od leta malega nosi v sebi čut za lepoto, 2012 je članica Likovne skupine Leon estetiko, barve, obliko, zato si je želela Koporc KUD-a KC in MF dr. Lojz študirati nekaj ustvarjalnega, biti Kraigher. Imela je veliko odmevnih modna oblikovalka ali slikarka, pa se samostojnih razstav doma, ima pa staršem tovrstni poklici niso zdeli tudi veliko poguma in poleta, da primerni zanjo. Ko tudi z izborom neredko sodeluje na razstavah v tujini. Od leta 1996, ko je prvič dobilaJasminka Ćišić, arhitektka in slikarka, je spregovorila o lepoti duhovnega doživljanja nagrado na Ex temporu z delomlikovne umetnosti, ki jo živi vse življenje. Zvonka Zupanič Slavec je izpostavila Jasminkino »Podoba Ljubljane«, pa do danes je zadonatorsko radodarnost ljubljanski bolnišnici, še posebej Pediatrični kliniki. svoja dela prejela številna priznanja, 20 nagrad in tri certifikate za kakovo- stno likovno delo ter certifikat za fotografijo.« O Jasminkinem delu je slikar in dobri poznavalec Jasminkinega dela Petar Lazarević povedal: »V bogatem opusu slikarke Jasminke Čišić ima posebno mesto akvarel, kot njena najbolj tankočutna slikarska tehnika. Njene slike v tej tehniki razkrivajo najmehkejšo obliko njenega slikarske- ga izražanja in ustvarjanja. Je umetni- ca obvladovanja risbe in barv, s katerima na svojstven način povezuje in utrjuje realistično danost. Spretno vnaša drobce dovršenosti, ki v dialogu z nenehnimi nasprotji zaigrajo čudo- vit razpon med spontanim in domi- šljenim, ob tem pa na prefinjen in značilno njen način prikaže posame- zne fragmente iz naravnega okolja,

Revija ISIS v prostem časuZ82dravnikiApril 2017Dramska igralka in pisateljica Draga Potočnjak, Ljubezen, vtkana v Izbira detajlov, ki se gibljejo med žanrskimiznana tudi po svoji drami o transplantaciji mehkobo akvarelov prizori iz življenja, kot je sušenje perila na ozkih»Srce na dlani«, je božala zbrane z neprekosljivo piranski ulicah, in mestna arhitekturainterpretacijo literarnih biserov Franceta V Taborjevi galeriji je svoja dela prevzemata slikarko Jasminko Ćišić.Prešerna in Edvarda Kocbeka. razstavila mag. Marija Flegar, aka- demska slikarka. Njena akvarelna megličastem mešanju barv, v slojih kjer se njeno znanje iz eksaktne dela v toplih pastelnih barvah so z večbarvnih prelivanj pa Marija v arhitekture mehča in preliva v ne- mehkobo napolnila razstavni prostor skončnih paletah barv in svetlobe. in pritegnila pozornost. Njena trenu- tna inspiracija za akvarelne mojstrovi- Slikarka Jasminka Čišić na poti od ne in najbrž tudi poetiko je ljubezen. realnega do abstraktnega prikazuje »Naj ljubezen ostane!« so bile iskrene svojo sposobnost likovnega vživljanja želje prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec v svet konkretnih danosti, kakor tudi ob koncu pogovora. O akademski pot k izrazu mehke, osebne poetike. slikarki smo izvedeli še, da »je rojena Izbor motivov na pričujoči razstavi, ki leta 1968 v Ljubljani. Na Akademiji za so upodobljeni v akvarelu in akrilu, je likovno umetnost in oblikovanje je nesporen dokaz njenega potovanja magistrirala leta 2002 pri prof. Metki med realnim in abstraktnim. Njene Krašovec in prof. dr. Nadji Zgonik. Od slike izražajo notranja doživetja in leta 2003 je na Ministrstvu za kulturo čustvene impulze, s katerimi zna lepo RS kot samozaposlena kulturna delav- in mehko oblikovati svojstveno ka. Imela je več samostojnih in dimenzijo videnja realnosti. V ab- skupinskih razstav, leta 2008 je bila straktnem likovnem izražanju pa izbrana za razstavo Poetika/Poetics v odločno manipulira z obliko, barvo, Slovenj Gradcu, na kateri so razstav­ prostorom in svetlobo. V njenih slikah ljali slikarji pesniki in pesniki slikarji. poteze izražajo in ohranjajo moč in Umetnostna zgodovinarka Tatjana suverenost, barve pa avtorsko poseb- Pregl Kobe je o njej v katalogu zapisa- nost in neskončno domišljijo. Tako so la: »Akvareli /…/ v sebi nosijo skrito nastale in nastajajo Jasminkine slike s globino in žensko milino ...« Pa popolno likovno poetiko, gledalcem vendar so akvareli avtoričino temeljno pa so prijetne za oko in dušo. In izrazno sredstvo, so sfera, iz katere takšna je tudi tokratna njena jubilejna nastaja vse njeno ustvarjanje. V razstava, naslovljena Svet, kot ga čutim.« Donacija slik slikarja KUD-a Jureta Godca Ortopedski kliniki UKCL je oseben poklon umetnikom kirurške stroke. Hvala vam, presežni ortopedi, in vašim sodelavcem!

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3April 2017svojem delu prehaja iz akvarela do Jasminka Ćišić: Vonj po zimi (akvarel, 53 x 53 cm, leto 2013).platna in končno do risbe. S tušemustvarja male risbe svojih avtoportre- pulmologijo UKCL pripravlja razstavo zapisano uporabnikom zdravstva vtov in vsakodnevnih predmetov, ki jo član Likovne skupine Leon Koporc osrednji Sloveniji poklonili številniobdajajo. Ob slikarstvu se avtorica Jože Matjašec, v avli UKCL pa pred- prostovoljci KUD-a, ki skoraj štiriukvarja tudi s poezijo; piše jo, vendar stavlja vsebino Iz slovenske medicin- desetletja preliva pozitivnost duha inje ne objavlja. Izbrana dela za razsta- ske tradicije prof. dr. Zvonka Zupanič lepote ustvarjanja v terapevtskovo »Slike« so nastala v preteklem letu. Slavec, profesorica zgodovine medici- pomoč, za dviganje razpoloženja inNaslovi del so zgovorna predstavitev, ne na Medicinski fakulteti UL. oblikovanje presežnega. Prav delo zs katero avtorica še govori o najpo- bolniki sodi v sam vrh slednjega.membnejšem človekovem čustvu, o Prireditev so podprli KUD-oviljubezni. Brez njega danes umetnik ustanovitelji UKCL in MF, kakor tudi Foto: Katarina Zemljaktežko najde pot do svoje in hkrati JSKD in MOL, predvsem pa so vseuniverzalne … skrite globine in miline.Slikarkine rime to govorijo: Ljubezenje morje, / ljubezen so oblaki in pticev letu, / ljubezen si ti, ko poniknešvame …«Umetniški dotikv drugih galerijahljubljanskegazdravstva V galeriji Medicinske fakultete ULje na ogled postavil fotografije spotovanja po Madagaskarju absolventdentalne medicine Staš Solman vrazstavi z naslovom »PokrajinaMadagaskarja«. V galeriji Nevrološkeklinike UKCL razstavlja svoja delačlan KUD-ove »Likovne skupine LeonKoporc« Jano Milkovič. V novoodpr-tem razstavišču Kliničnega oddelka zaKo odhaja mamaFranci Bečan, dr. med., Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZD Kranj Bilo je svetlo poznojunijsko odprtemu oknu. Grad je nemo ždel mojega doma in moje vasi. Oče vdopoldne in nad Ljubljano je zvonilo nad Staro Ljubljano, zvonik in kupola pražnji nedeljski obleki, v beli srajci,k prazniku sv. Petra in Pavla. stolnice sta praznično odzvanjala tja potnega čela mi je mahal in mi nekaj proti tromostovju in frančiškanom. govoril, bilo je predaleč, da bi razu- »Obisk imaš,« mi pravi mlada mel. Mama je stala tesno ob njem, vsagospa v modrem. »Pod oknom.« Pod oknom sta na pesknatem majhna in drobna, v temnomodri dvorišču stala mama in oče. Junijsko ohlapno krojeni obleki, ki si jo je dala Bilo mi je osem let in ležal sem v sonce je sijalo nanju in v mojo bolno sešiti ob novi maši. Dopoldanski pišdrugem nadstropju Infekcijske dušo, nevajeno tujih obrazov in tujega se je poigraval z njenimi rjavimi kodri,klinike. Izčrpan in omotičen ob prebo- sveta, poslalo dolg, topel žarek, žareklevanju hepatitisa sem odtaval k

Revija ISIS v prostem časuZ84dravnikiApril 2017blagih oči in nežnega obraza je bila Bil je svež poznojesenski dan. so garali, imeli so par konj in so furali.nebeško lepa. Zamišljen nasmeh na Sonce je pošiljalo mehko svetlobo Zjutraj so odhajali in se pozno v nočnjenem licu je risal skrb in negoto- skozi krošnje dreves, ki so v čudovitih vračali. Zgodilo se je, da so bili poznivost, svoje otroke je imela najraje barvah rumenela. Bili smo v parku, na in mama so zaskrbljeno pogledovali vdoma ob sebi. Prišla sta s kolesi v ljubljanskem obrobju, mama v vozič- dolino pod hišo. Ko se je premikajočiMedno, pa z avtobusom v mesto in ku, z Ireno sva jo odela v bundo in se sij leščerbe prikazal pri mlinu, smopeš do bolnice. Želel sem reči, kar je odejo, moder šal in toplo kapo. Z otroci videli, da je sklenila roki in segovorilo srce, kako vesel sem, da sta drobnimi centimetrskimi koraki je, zazrla v bogkov kot.«prišla, pa nisem. V glavi mi je bučalo, sede v vozičku, podrsavala po tleh.telo je postalo nemočno, zvrtelo se mi Pod hrastom smo se ustavili. Opazo- Krvavo rdeč javorjev list je vje in mlada gospa v modrem me je vala je igro ptic. vrtincu poplesavajoč padal z drevesaodnesla v posteljo. in ji pristal v naročju. Dolgo je molča- »Zakaj je moral moj sin tako la, vedel sem, da išče misel, ki ji je V nemirnih blodnjah sem videl zgodaj umreti?« ušla, a jo je našla in jo sestavlja. Potemmamo, ko se zaskrbljeno sklanja ji je obraz, odet v moder šal in kapo,nadme, videl sem njene globoke oči in Boleča senca preteklosti je prele- zažarel v prikritem zadovoljstvu.bolečino v njih, videl sem češnjo v tela njen obraz, bled, a kljub poznimdomačem vrtu, Tinca in Jožek sta letom čist in svež. Tisti vroči julij pred »Ne zavrzi me v času starosti, koplezala po upogibajočih se vejah in mi leti, ko je umiral moj brat, ji je razpa- gre moja moč h koncu, me ne zapusti.kriče metala rdeče češnje. ral dušo. Z levico si je pokrila hromo To je Sveto pismo. Stari ljudje se desnico. Možganska kap pred sedmi- bojimo biti zapuščeni in osamljeni. Ne Proti večeru sem se zbudil. mi meseci jo je telesno povsem zavračaj pripovedovanja starih, saj so »Celo uro sta te čakala pod osiromašila. se tudi oni učili od svojih očetov. Tooknom, le nekaj trenutkov sta te pa je Sirahova knjiga.«videla. Prinesla sta ti domača jabol- »Naša mama so nas učili, najka,« mi je povedala mlada gospa v bomo skromni in pošteni. Trinajst Sonce je tonilo za gozdom, sencemodrem. Skril sem obraz v blazino in otrok nas je bilo, na kmetiji v hribih. dreves so se daljšale in nas ujele.tiho zajokal. Sestrica je umrla tiste zime, pri Nekje v daljavi se je oglašal osamljeni devetih mesecih, zaradi pljučnice. Ata ptič. Vljudno vabljeni na koncert Klavirski trio Ars Musica v torek, 11. april 2017, ob 19. uri v Domus Medica, Dunajska c. 162, Ljubljana Jerneja Grebenšek, klavir Mojca Menoni Sikur, violina Martin Sikur, violončeloWolfgang Amadeus Mozart: Divertimento v B-duru, KV 254 Johannes Brahms: Trio št. 1 v H-duru, op. 8Allegro assai Allegro con brioAdagio Scherzo: Allegro moltoRondeau: Tempo di Menuetto Adagio AllegroSvojo udeležbo sporočite na e-naslov: [email protected] ali na tel.: 01 30 72 155.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5April 2017IV. državno prvenstvo v trapuza zdravnike in zobozdravnikeBranko Košir, dr. med., Ambulanta Košir d.o.o., Škofja Loka Septembra je v organizaciji Lovske Gasilska…družine Krvavec in Strelskega društvaLotrič Železniki potekalo IV. državno Po tekmovanju smo imeli preda- Moški B Ime in priimekprvenstvo v streljanju na glinene vanje, po zaključku pa podelitev Uvrstitev Zlatko Pogorilićgolobe za zdravnike in zobozdravnike. medalj najboljšim tekmovalcem. 1. Marjan GorencTekmovanje je potekalo na strelišču 2. Branko KoširLovske družine Krvavec na Štefanji Rezultati 3.gori. Udeležilo se ga je 12 tekmovalk Moški C Ime in priimekin tekmovalcev, kar je do sedaj najve- Moški A Ime in priimek Uvrstitev Marko Sremecčje število. Strelišče je postavljeno Uvrstitev Igor Kopač 1. Rok Ravnikarblizu lovskega doma. Le narava in 1. Stanko Vidmar 2.vonj po smodniku. 2. Marjan Loboda 3. Tudi tokrat je bilo nekaj novincev.Članek, ki je izšel s pomladi v revijiIsis, je pritegnil kar tri nove strelce naglinene golobe, od tega dva že zizkušnjami in eno novinko. Nekateri so se prvič srečali sstreljanjem na glinene golobe. Tem soizkušeni tekmovalci prikazali potekstreljanja: način merjenja in proženjapri premični tarči. Začetnike so tudiopozorili na pravilno in varno vedenjemed potekom tekmovanja, da ne biprišlo do kakšne nezgode. Novinci soza začetek ustrelili nekaj letečih tarč.Ko so se navadili na pokanje puške inlet glinenih golobov, se je tekmovanjelahko začelo. Strelci na glinene golobe streljajov disciplini trap s puško dvocevko. Vvsako cev tekmovalec vloži po ennaboj. V tem naboju je več svinčenihkroglic, ki se po izstrelitvi razpršijo vsnopu. Metalni stroj vrže v zrakmavčev disk – goloba, strelec pa gamora slediti in zadeti. Če ga zadene,se disk razleti. Strelec dobi točko. Zaradi večjega števila smo setekmovalci razdelili v tri skupine.Vsaka skupina je najprej streljala petpremičnih tarč za poizkus, nato pa šedvajset za oceno. Ko je prva skupinazaključila, sta z nastopom po istempostopku začeli naslednji dve skupini.

Revija ISIS v prostem času8Z6dravnikiApril 2017Ženske Ime in priimek Organizacija državnega prvenstva bomo povabili, da se nam pridružite.Uvrstitev Marija Avsenik je potekala gladko, motile pa so nevih- Tekmovanje je namenjeno vsem, tako1. Aleksandra Šauperl te, saj smo morali tekmovanje dvakrat tistim, ki ste že tekmovali, kot tistim,2. Vesna Tlaker Žunter prekiniti, enkrat vsaj za 30 minut. ki so čisti začetniki. Tudi ženskam.3. Nika Ahačič Srednik Vseeno smo tekmovanje uspešno Verjemite, zabavno je in prijetno, pa4. pripeljali do konca. prav nič zapleteno. In tudi začetnikom uspe »sklatiti« kakšnega goloba. V. državno prvenstvo v trapu bo naslednje leto. Vse zainteresirane V primeru, da bo dovolj prijav, vabimo, da na [email protected] bomo tekmovanje organizirali tudi za pošljete svoje podatke, in jeseni vas farmacevte.Je za ženske ali ni? Bojni posvet med nalivom. Več o teku in prijave nanj najdete na: http://hopnagrad.si Hop na Grad je tekaški dogodek, s katerim pomagamo otrokom, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ves denar, ki ga bomo zbrali s štartninami in dobrodelnimi prispevki, bomo podarili Ustanovi za Pediatrično kliniko. Z dogodkom tudi spodbujamo zdrav način življenja in povezujemo ljudi, ki želijo vračati v skupnost, iz katere izhajajo. Hop na Grad se bo zgodil v nedeljo, 14. 5. 2017. Ob 10.00 bodo najprej teki otrok na 200 m, 400 m in 600 m. Ob 11.00 bo skupni štart dveh tekaških zank, krajše zanke Hop na Grad, brez vzpona na Ljubljanski grad (2 km), in polne zanke teka Hop na Grad (6 km). Tek organiziramo tekaški zanesenjaki, ki smo zaposleni na Pediatrični kliniki v Ljubljani, s pomočjo športnikov in donatorjev.

Revija ISIS Zavodn8ik7April 2017Vsega so krivi zdravniki alikako je gospa Nensi furalaeno in drugoDr. Aleš Rozman, dr. med., Univerzitetna klinika za pljučne bolezni inalergijo [email protected] Tole je ena postfaktična, prvoaprilska, zato je skupni novoletni zabavi pa je bila z njim žeiskati podobnosti čisto odveč. Osebe so kratko poročena. Imela je možnost, da bi ostala doma, amalo izmišljene. Zgodilo pa se je takole, nekje v je rajši opravljala manjša opravila v direktorjeviSloveniji. pisarni, tako, za vsak slučaj, da je bilo vse pod nadzorom.1. Uvod Martin naslednjega jutra ni sedel za volan; Martin je bil srednje uspešen direktor sred­ čeprav nerad, si je priznal, da pač ne vidi dovoljnje velikega podjetja. Zmerna, a stalna rast iz dobro. Hotel je poklicati taksi, ker Nensi nileta v leto, stabilna delovna mesta, solidna klima. vozila že skoraj 15 let, saj se je čisto dobro poču-Počutil se je varnega, delo ni bilo posebno tila kot sopotnica. Vendar je bil sedaj trenutek,zahtevno: podjetje je teklo po tirnicah, ki jih je da končno podpre svojega moža.pred leti sam postavil. Večina v upravi ga jepodpirala, bili so njegovi prijatelji. Tudi oni so »Poslušaj Martin, bom jaz peljala.« Martin jeimeli solidno življenje. Pa tudi zaposleni so ga debelo pogledal, pa je pristavila: »Moj oče je bilimeli radi. Martin je bil srečno poročen: otroci iz šofer – celo Evropo je prevozil s prikoličarjem.prvega zakona so že odrasli, hčerka iz drugega pa Seveda bom zmogla!« Pa je tudi Martin kmaluje študirala. zatem potreboval vse svoje potrpljenje: motor avtomobila je zatulil, zasmrdelo je po sklopki,2. Zaplet nato pa je limuzina odskakljala po dovozu. Martin je bil zaljubljen v avtomobile, bil je Martin je opazil, kako mu je opešal vid. Slika odličen šofer, zato se mu je paralo srce, ko jeje postajala motna, očala »za blizu« niso več poslušal škrtanje menjalnika, trpel sunkovitozadoščala. Po nekaj tednih je le še s težavo zaviranje in pospeševanje v drugi prestavi. Pa staprebral tekst normalne velikosti, kriza pa je vseeno prišla do zdravstvenega doma. V malemnastopila kakšen teden kasneje, ko se je zvečer kraju se hitro vse izve, zato ju je zdravnica ževračal z rekreacije. Najprej so ga v temi nekajkrat pričakovala. Skrbno ga je pregledala, pa se nimočno zmotile luči nasproti vozečih vozil, nato mogla odločiti, za kaj gre, zato mu je dala nujnopa je med enim od teh srečanj podrsal bok napotnico za okulista. Zavrtela je še telefon insvojega direktorskega audija ob drsno ograjo. Ko najavila vplivnega bolnika. Martin v večjemje doma prestopil prag dnevne sobe, je žena mestu ni bil več tako velika riba, zato je okulistNensi takoj vedela, da je nekaj narobe: bil je med pregledom zgolj nejevoljno mrmral nadprebledel in besen hkrati. Nekaj, česar Martin urgentno napotnico. Bil je mnenja, da kataraktanikakor ni prenašal, je bil občutek nemoči. On je ni nekaj, kar nastane čez noč, in da bi se Martinbil pač močan človek, vedno kos vsemu. A hkrati lahko prijavil na pregled že prej, ko je bil še čas.tudi razumen – naslednjega jutra se je odločil Potrebna bo operacija, na katero pa se čaka. Jeobiskati zdravnika. pa možnost tudi za samoplačniški poseg – seve- da veliko hitreje. Nensi je bila skoraj dvajset let mlajša odnjega. Ko je kot mlada tajnica vstopila v podjetje, Martin je bil po pregledu ogorčen. Motil ga jeje hitro napredovala. Bila je urejena, privlačna in odnos in čakanje na operacijo, plačati pa izrada je imela uspešne moške. Že po letu dni se je principa ni hotel, četudi denar ni bil problem. Zaznašla v pisarni direktorja, leto dni po prvi zdravje pač že celo življenje plačuje, pa še nikoli ni bil bolan, sploh pa mu je šlo na živce, da bi denar dal tistemu nadutemu okulistu.

Revija ISIS8Z8avodnikApril 2017 In sta z Nensi odskakljala domov. tako dokazala. Že v prvem tednu je bila namreč mnenja, da so se zaposle-Domov je prišel povsem izčrpan, vožnja sprejela par ukrepov, ki naj bi olajšali ni polenili in da jih je treba kar naprejmu je pobrala še preostanek živcev. delo in izboljšali pogoje. Članom nadzorovati, če kaj delajo. Postajala jeNatočil si je žganega in se odločil, da bo uprave to sicer ni bilo po godu, a se sumničava, obhajala jo je preganjavi-operacijo počakal na bolniški. Če državi nihče ni želel izpostaviti in nasproto- ca. Takega podjetja ni mogla dati izni mar, zakaj bi bilo njemu? vati. Vsi so potihoma računali, da se rok, zato je šla na okulistično kliniko bo Martin kmalu vrnil. Podjetje pa je in znova prestavila datum Martinove3. Črni oblaki škrtalo in skakljalo kot direktorski operacije. audi. Nezadovoljstvo se je počasi Nensi se je sedaj v službo vozila zalezlo od zgoraj navzdol. Ljudje so se Nikakor ni razumela, kaj bi lahkosama in avta se je po malem privadila. obregali nad Nensi, skupina mlajših je storila narobe. Saj se je ves čas trudilaKer se je Martin povsem vdal bolezni, iskala izhod iz krize. Kljub temu pa je samo po svojih najboljši močeh in zse je lotila tudi skrbi zanj. Vedela je, bilo polletno poročilo ugodno in najboljšimi nameni. Začela je ostajatikaj je najbolje zanj, v kar je prepričala Nensi je kar žarela, prepričana v svoje dlje v službi, delala je pozno v noč.tudi Martina, če ni bil sam povsem sposobnosti. Vseeno pa je začelo Zaradi svojega velikega truda je bilaprepričan. spuščati na vseh koncih. Disciplina je prepričana, da je z zaposlenimi nekaj popuščala, zgodilo se je nekaj nezgod, narobe. Pravzaprav so oni tisti, ki V službi pa stvari niso več tekle povečalo se je število bolniških odsot­ kvarijo igro in škodujejo podjetju. Napovsem gladko. Nensi si sicer ni hotela nosti. Nensi je začela prerazporejati zboru delavcev jim je to tudi sporočilapriznati, da postaja napeto, a je Martina uslužbence, uprava se je od nje in napovedala nove ukrepe.čez tri tedne obiskal prijatelj iz uprave. odmaknila. Lotila se je celo preureja- nja obratov podjetja, čeprav ni imela 6. Prepozno »Poslušaj, Martin, znabiti se te nobenih izkušenj s funkcioniranjem za srečen konechočejo,« mu je razodel. V podjetju je tovarne. A je začutila moč, ki je nibilo nekaj mlajših, uspešnih hotela več izpustiti. Na koncu je vse skupaj prišlo namenedžerjev in inženirjev, ki jih »stara ušesa Martinu. Zaradi resnosti situa-garda« ni pustila blizu, vendar se je 5. Mučno vztrajanje cije je požrl svoj ponos in poklicalpoznala dolgotrajna Martinova odsot- okulista za samoplačniško operacijo.nost. Navsezadnje bi bil že čas, da gre v Dan Martinove operacije se je V nekaj dneh je bil nared, tako da sepenzijo, podjetje pa dobi novo vizijo približal. Pravzaprav so ga vsi, z je lahko vrnil nazaj na delo. Tam pa gater se razširi. Martin pa je zase mislil, izjemo Nensi, že težko čakali. Martin je čakalo pravo razdejanje. Članida je večen, in ni imel nobenega je bil prepričan, da gre Nensi v podje- uprave so se odtujili, tovarna je sicernamena oditi takole, na višku moči. tju dobro, saj ga je zalagala s samimi še poslovala, vendar je večino proiz­Kaj storiti? Nazaj ni mogel, saj bi se dobrimi novicami. Potem pa je prišlo vodnje slonelo na serijskih izdelkih zslep, kot je bil, povsem osmešil. Vid do zdravniške stavke in Martinova nizko dodano vrednostjo. Razvoj se jemu je namreč še naprej pešal. operacija je bila prestavljena. Po skoraj ustavil, nekaj kupcev je zmanj- datum za novo operacijo se je odpelja- šalo naročila. Na nekdaj priljubljene- Iz zagate jima je pomagala Nensi: la kar Nensi. Pravzaprav ji je ustreza- ga direktorja so zaposleni gledali»Podjetje dobro poznam, saj sem že lo, da je Martin napol slep, zato je izpod čela. Nato sta se temeljito sprlaleta v družbi vodilnih. Poznam glavne sestri na okulistični kliniki razložila, še z Nensi, ki je bila še vedno prepri-stranke. Začasno bi lahko nadomešča- da se z operacijo ne mudi in naj ji da čana v svoj prav in v svoje dobrela Martina.« Ideja je bila več kot nora, kakšen kasnejši datum. namene. Na koncu mu ni preostalozato o tem niso več govorili. drugega, kot da jo je zgrda odstranil s Medtem je nekaj zaposlenih, med položaja. A kljub poskusom vračanja Naslednji dan pa se je sodelavec njimi tudi nekaj ključnih mlajših na stare tirnice podjetje ni več okreva-vrnil. Martinu je razložil, da se »old uslužbencev v firmi, dalo odpoved. lo. Slaba volja je ostala, naposled jeguysi« v upravi povsem strinjajo z Situacije niso mogli več prenašati, saj padla še prodaja. Perspektivni stro-Nensi, čeprav je ideja še tako nora. so jih ves čas prestavljali po hiši, kovnjaki so se podjetja izogibali, sajOsebno se nihče noče izpostaviti, a ji motivacije ali napredovanja pa niso so slišali, kako se v njem kadruje.bodo pomagali. Ko je kriza, morajo bili deležni. Tisti, ki so ostali, so Zaposlili so nekaj povprečnežev, vizijapač držati skupaj. Martin naj napiše godrnjali. Obremenitve so naraščale, je usahnila. Martin je obsedel skrušenpredlog, na upravi pa ga bodo izglaso- odnosi so se krhali, vedno nove sam v svoji pisarni pod direktorskimvali. In se je zgodilo. preureditve so posegle v utečene fikusom in spoznal, da je čas za odhod delovne procese. Administrativna v penzijo.4. Nevarna prevlada opravila so se namnožila, kar naprej domišljije je bilo treba nekaj beležiti. Nensi je »Vsega so krivi zdravniki!« je še zagodrnjal. Nensi se je odločila, da bo krmililapodjetje po najboljših močeh in se

89Revija ISIS April 2017

Revija ISISS90ISIApril 2017Prigode nekaterihprofesorjev MFMatjaž ZupančičKje so se našli diapozitivi Po njegovem prihodu iz Ljubljane domov jeprof. Čelešnika dr. NN izsiljeno prijavil organizacijskemu odboru republiškega seminarja zobozdravstve- Na Kliniko za maksilofacialno kirurgijo so k nih delavcev predavanje o reševanju čeljustno-­predstojniku prof. dr. Čelešniku prihajali na obraznih nepravilnosti. Predavanje je podkrepilkroženje tudi specializanti iz drugih republik z diapozitivi in zaključil: »Sve to ja radim.«tedanje skupne države. V sedemdesetih letih Odmev na predavanje so bile številne kritike, prejšnjega stoletja ki so letele na organizacijski odbor s strani sem tamkaj zobozdravnikov, zobotehnikov, medicinskih sester o prezahtevnem, neprimernem, za specia- liste pripravljenem predavanju. Poleg tega je prišlo na organiza- cijski odbor v reševanje še pismo prof. dr. Čelešni-sre- ka, včal dr. NN, katerem prosi,po mojih vtisih da posredujejo za vrnitev diapozitivov.posebneža. Po barvi kožebi ga uvrstil v indijsko narodno Dr. Kambič na Centralnempripadnost, po samozavesti pa daleč komiteju Komunističnenad nami. Pri profesorjevem razporejanju dela partije Slovenijese je vedno potegoval za operacije, kar ni biloobičajno. Operiral je spretno in hitro, ni pa se V šestdesetih letih prejšnjega stoletja jeposvetoval, kot da ni gostujoči v učni ustanovi. tedanji asist. dr. Vinko Kambič na Kliniki zaPo operaciji si ni razkuževal samo rok, otorinolaringologijo spoznal, kako uide človekuampak do pasu, za hrbet pa je zadolžil vajena domača kletev v politični verbalni delikt,medicinsko sestro. Manjših nenavadnosti bi se na katerega je bil socializem občutljiv.še našlo. Pri umivanju rok pred operacijo sta kolega Prišel je turoben ponedeljek. »Profesorju klepetala, dokler ni drugi vprašal dr. Kambiča,Čelešniku so izginili diapozitivi iz njegove sobe,« ali je poslušal govor Mihe Marinka. »Kurc (ga)mi je šepnila medicinska sestra Rada. Diapozitivi gleda,« je pogovor zaključil dr. Kambič. Platnenaso bili profesorjeva dokumentacija originalnihoperacij, modifikacije, izboljšave, rezultatirešitev in uspehov. Sam sem dr. NN-a pogrešalravno tisti ponedeljek. Čez dve leti sem v domovini dr. NN-a srečalsvetovalca na sekretariatu za zdravstvo. Besedaje nanesla tudi na moje znanstvo z dr. NN. »Jao, kaj nam je naredil,« je zatarnal.

Revija ISIS SI9S1IApril 2017zavesa, ki je pregrajevala umivalnico, Prof. dr. Vinko ska sestra prišla v službo v najlonskije takrat vzvalovila. V prostoru je bila Kambič pri kombineži. Firbec je bil tedaj takotorej še tretja oseba. kiparju močan, da nas je vse medicinske sestre dveh izmen na oddelku zbral v Dr. Kambiču je bilo takoj jasno, da Prof. dr. Kambič je pri kiparju slačilnici, da smo lahko na manekenkise iz tega lahko izcimi škodljivost za Stojanu Batiču naročil plastiko svoje otipavale, gladile, občudovale najlon-potek njegove akademske kariere. žene Vilme Bukovec. sko kombinežo in se zraven hahljale.Miha Marinko je bil tedaj sekretar Na oddelek je ravno tedaj nenajavljenCentralnega komiteja Komunistične Karikaturist Borut Pečar pa je za prišel k nočni izmeni predstojnik prof.partije Slovenije, visok funkcionar, ki časopisno podjetje Delo narisal njeno Bedjanič. Ker ni našel nobene medi-predstavlja partijo. Posamezni član karikaturo. Pečar si je ob tej priložno- cinske sestre, se je usmeril protipartije s klinike lahko prikaže njegove sti v njenem stanovanju ogledal njeno glasovom iz slačilnice. Obstal je nabesede za omalovaževanje partijske plastiko. vratih in samo opazoval, dokler nismopolitike, kar se obravnava v osnovni odrevenele. Potem se je vljudnopartijski organizaciji Medicinske Srečanje med Pečarjem in Bati- priklonil in rekel: »Oprostite, kerfakultete, sledi lahko partijska kazen, čem je potekalo takole: motim.« In odšel. S tem nas je najboljvpisana v karakteristiko, ta pa bo prizadel.«škodila mnenju za habilitacijo. Pečar: »Batič, s svojo plastiko pa nisi najbolj zadel Bukovčeve.« Lastna Dr. Kambič je tudi tokrat našel slikarešitev. Njegova žena, operna pevka Batič: »Seveda je nisem mogel avtorjaVilma Bukovec, bo dosegla na Cen- zadeti, saj sem delal v nemogočihtralnem komiteju njegov sprejem, pogojih. Med modeliranjem mi je Luno Brisksam pa se bo opravičil Mihi Marinku. Kambič stal za hrbtom in spremljal vsak moj gib, ker se je bal, da bom Vil- Pred mnogimi leti je sedaj že Tako se je tudi zgodilo. mo nategnil.« pokojni dermatolog objavil članek o Za zaključek zadeve je njegov karcinomu penisa. Članek je ilustriralnačrt potreboval še to, da partijci na Predstojnik prof. dr. s sliko velike razjede in kot karfjolakliniki izvedo za njegov obisk na Bedjanič ogleduje velikega penisa, pod katerim je bilCentralnem komiteju, da jim tako kombinežo napis »Lastna slika avtorja«.zapre usta. Zato je dr. Kambič razgla-šal, da se je Mihi Marinku lepo opra- Prof. dr. Bedjanič je bil znan po Upokojenčevavičil, da je bilo opravičilo sprejeto, da svoji naravni vljudnosti, zato me je, tožbaje razumel njegov metliški žargon in študenta, zanimalo, ali mu je tudi kdajda tudi oni v Trbovljah med delom prekipelo. Menda je enkrat prizadelrečejo »kurc gleda«. medicinske sestre. Povedale so: »Bilo je v prvih letih (okrog 1955) švercanja tržaških kavbojk, najlonk, kave idr., ko je naša kolegica medicin-Saj ni res, pa je …… d a vsi z diplomo medicinske … da so nekateri specializanti z Matjaž Zupančič fakultete niso primerni za delo s vzhoda naše bivše skupne države pacienti. zaključili (pre)lahko pridobljeno Nekoč sem sive panterje občudoval, specializacijo v Sloveniji in brez da je v njihovih izkušnjah moč.… d a so nekateri (sicer redki) diplo- zahvale ali vrnitve stroškov takoj Zdaj sam potisnjen sem med nje. manti MF ob diplomi stari več kot odšli severno ali zahodno od nas. Oškrbljeni, oveli, vpeti 40 let, po daljši prekinitvi študija. v mrežo strahu za penzijo ujeti. … da po »starem« sistemu, ko so Korak v bodočnost je sestopanje… d a so nekateri (ne tako redki) zdravstvene ustanove same izbirale v usojeno čakanje. specializanti ob zaključku speciali- in zaposlovale mlade zdravnike spe- Čeprav se tudi že krivimo, zacije stari več kot 40 let, kar se cializante, ne bi prihajalo do našte- pa vendar še stojimo pozna pri njihovi zaposljivosti, tih anomalij. in brcamo, brcamo kljub statusu mladih zdravnikov. tudi v praznino.

Revija ISIS9S2ISIApril 2017Novice kmetijskih, rokodelskih innarodnih stvari, 1852Izbral: Alojz Ihan Smešnica. Nek kmet zboli in pošlje po padarja, da naj mu puša. Ker pa je tudi padar nekaj bolehin bil, pošlje svojega pomočnika. Nevajeni človek se dolgo vkvarja, preden žilo prav vseka, da kerv priteče. Ko je vse opravljeno, mu da kmet 14 grošičev, ktere svojemu mojstru donese. Drugi dan pošlje kmet spet po padarja, da naj mu pride pušat. Mojster gré tabart sam in mu spusti hitro kervi po potrebi. Ko pa na plačo pride, potegne naš kmetič en grošič iz mošnice in ga dá padarju. Padar žalostno pogleda naj prej grošič, po tem pa kmeta, tako, da ga ta vpraša: »No, kaj me tako gledate, jeli sim vam še kej dolžan? Vem, da mi niste nič dolžni, reče klaverno padar, al žal mi je, da ste včeraj mojemu pomočniku 14 grošičev plačali, danes pa meni mojstru le en sam grošič«. — Na to mu kmet togotno reče: »Kakor delo, taka plača! Vaš pomočnik je 14krat žilo sekal; ako bi si bili tudi vi toliko truda prizadjali, tudi vam bi bil po zaslugi plačal; — ali vi ste na vrat na nos o enem potu kerv spustili; za to ste samo grošič zaslužili, ki sim vam ga pošteno plačal, — in tako z Bogom!«Johann Peter Hebel.Zlate bukve slovenskega vedeža.Slovenske večernice.Izdala družba Sv. Mohora, Celovec (32. zvezek), 1874 bukvovezu za par krajcarjev rudečega papirja, (lepa barva pomaga pri vsakiIzbral: Alojz Ihan goljufiji) ga razrežeta in zavijeta vanj krogljice, po šest do osem skupaj.Zdravnika za zobe. tako-le zvijeta: Naprosita pri nekterih Eden gre pred drugim v majhen terg, hišah kruha, pa ne da bi si potolažila ž kjer je bil ravno somenj, in meni pri Dva potepuha, ki sta se že dolgo njim želodec, ampak porabita ga v »rudečem levu« dobiti mnogo gostov.klatila po svetu, ker sta bila za delo goljufijo. Zgnjeteta namreč in zvaljata Pokliče polič vina, pa ga ne pije,prelena, ali pa preokorna, jela sta iz njega majhne krogljice in jih potro- ampak sedi žalosten v enem kotu,slednjič vendar-le terpeti pomanjka- sita s červino moko iz červivega lesa, podpre z roko čeljusti, stoka na tihemnje, kajti denarja nista imela, vedela da so bile ravno take, kakor rumene in se zvija zdaj tako sem, zdaj tako tje.pa tudi nista, kje bi ga dobila. Kar jo zdravniške krogljice. Kupita si pri Pošteni kmetje in mestjani v kerčmi so si domišljevali, da ubozega človeka strašno bole zobje. Po kaj so hoteli? Pomilovali so ga, tolažili, da mu bode

Revija ISIS SI9S3IApril 2017kmalo prešlo, pili so kakor prej, in in marsikdo si bode mislil to-le bravši: »To sklenico!« pravijo gospod,delali svoje kupčije. Med tem pride pa »V lastno škodo sem bil že tudi jaz »morate v prihodnje vedno pri sebitudi drugi postopač. Hlinita se, kot bi tako neumen.« imeti. Kadar pride vaš mož zopet izse še nikoli ne bila videla: Ne pogleda- kerčme in vam hoče ugovarjati,ta se, dokler ne oberne uni v kotu Zapomni: Kdor kaj zna, ki bi mu vzemite požirek te vode, in jo imejtestokaje pozornosti na-se. tudi drugod neslo, ne leta bos po toliko časa v ustih, da bode zadovoljen vaseh in sejmih, ali pa z razterganimi in tih. Nikoli več se ne bo njegova »Dobri prijatelj!« mu pravi. »Zdi čevlji, kojih eden je na kveder, drugi sitnost v jezo premenila, in nikoli večse mi, da vas hudó zobje bolé,« in pa na bogve kaj. vas ne bo mogel tepsti.«stopi široko pred-nj. »Jaz sem doktorPankracij Stoguhar iz Strazišč«, Kakó se pomaga Žena uboga, kar so ji gospodgovori dalje. Ker taka glasna imena kregu in tepenju. fajmošter rekli in sosedje si večkratpomagajo tudi k goljufiji, kakor barve. pravijo: Naša soseda sta drugačna»Ko bi rabili vi moje krogljice za zobe, Dva zakonska živela sta v miru in postala. Ničesa ni več slišati! — Zapo-bila bi moja učenost jako slaba, če ne ljubezni med sabo; le včasih je imel mnite si!bi vas ozdravil že z dvemi ali tremi.« mož svoje muke; beseda je dala besedo; zadnja pa vselej černe proge Pičkurin »Bog daj,« pravi druga nesnaga. po herbtu.Stoguhar vzame tak zavitek iz torbice, Matjaž Zupančičin reče bolniku, naj dene eno krogljico »Stara«, djal je mož, »juha žena bolni zob, ter naj jo serčno zgrize. zopet ni dovolj osoljena; pa povedal ti Prihajal kramar je na vas,Zdaj začnó gostje pri drugi mizi nisem pervikrat.« Žena mu odgovori: na prsi oprtal je platostegovati glave semkaj, in pridejo »Za me je ravno prav slana: meni se za ceneno, zloženo blago.eden za drugim, češ kako ga bode najbolj zdi, če je taka.« Zaustavljal je mimoidočezdravil. Lahko si mislite, kaj se je in vstopal v vsakršne koče,zgodilo. Po pervem poskusu se bolnik Mož postane rudeč. »Ti neumni pri tem se drl na ves glas:slabo pohvali, temveč milo zastoče. To gobec«, je odgovor, ki ga žena svoje- »Lančići, špangice, šatuljicedopade doktorju. Z bolečino je zdaj že mu možu dá? — »Bom mordá jaz tebe kupite, jeftino, gospođe.«pri kraju, pravi ter mu da urno še ubogal?«drugo krogljico. Bolnik poskoči vesel To je ponavljal spet in spet.na noge, obriše si pot s čela, če tudi ga »Zunaj v kuhinji je sol. Drugikrat Naveličal se je tega kmet:ni bilo, ter se dela, kot bi stisnil si pa sam kuhaj, ali ga pa dobi, da ti »Kaj rineš kič mi za prodat!«zdravniku v roko posebno veliko. — skuha.« »Hajd u pičko,« poslal ga jeZvijača je bila dobro napravljena, in je južni brat.dosegla tudi svoj namen, ker vsi pivci Moža razgrejejo besede in jezen Takrat v predvojni banovinihoteli so nekaj teh krogljic. Doktor verže ženi skledo pod noge: »Nu, jej so kramarje imenovali pičkurini.prodaja zavitek po štiri groše in v sama to polivko.«malo minutah poproda vse. Potepuha Zaveli so zdaj drugi časi,gresta, se ve da zopet dalje, in ko Zdaj se začne kreg in tako derdra- nič več ni kšeftanja po vasi.prideta zopet skupaj, smejata se ta jezika, kakor bi v mlinu na vse Preobrazil se je pičkurin,neumnosti teh ljudi, in si dobro kolesa na enkrat vodo spustil; mož pretok blaga, storitev je, dobrin.postrežeta s prigoljufanim denarjem. obklada ženo, in žena moža s priimki, V časopisih, TV se vrste oglasi, ki jih noben mož od ženske rad ne olepšane predstave so reklame, Ta kruh je bil drag kruh. Za štiri sliši, posebno od svoje ne. pridobitništvu sodobne vabe,groše se ga dobi v najhujši lakoti več. a vrivanje je na fin način …Pa ni še najhuje, da so denar tje vergli. »Že vidim,« pravi mož, »da ti boMehke kruhove krogljice postale so treba tvoj herbet černo pobarvati zpočasi trde. Če se kakega ogoljufanega leskovo barvo.« — Takega dobrikanjareveža čez leto in dan zobje boleli, in sita poda se žena k gospodu fajmoštruje v dobrej svesti si vgriznil dve ali tri in toži svojo revo. G. fajmošter,krogljice, lahko si mislite bolečino, previden in umen mož, spozna kmalo,ktero si je kupil za 4 groše, mesto da da je žena sama kriva tepenja, zakajbi ozdravil. pa zmirja moža in mu kljubuje? Učite se iz tega, kakó smo lahko — »Ali vam ni moj ranjki spre-ogoljufani, ako verjamemo jalovim dnik,« vprašajo jo gosp. fajmošter,obljubam, naj si bode kterega hoče »nikdar dal one dobrodejne vode? —potepuha, ki ga še nismo videli svoj Pridite mi čez uro zopet nazaj.« —živ dan; enkrat, potem pa nikoli več, Med tem vlije gosp. čiste studenčnice v neko posodico, ki derži okoli dva poliča, osladi jo s sladkorjem in primeša nekoliko dišečega olja, da je zadobila dober duh.

Revija ISISS94ISIApril 2017Frank Wedekind (1864–1918):Zaščitno cepljenjePrevod iz nemščine: Marjan Kordaš »Hotel sem te vprašati, ali bi hotel z Röblom, Schletterjem in z mano na Če vam jaz, ljubi prijatelji, povem spat. Imaš utemeljen razlog, mu izlet. Šli bomo z vlakom do Ebenhau-to zgodbo, potem tega nikakor ne rečem, da si ljubosumen na tega sna in od tam s kolesi v Ammerland.počnem zato, da bi vam opisal nov ljubega dečka, imam ga rada iz vsega Pravzaprav sem danes hotel delatiprimer prekanjenosti žensk ali neum­ srca, in ni ne tvoja ne moja zasluga, če doma; ker pa je moja žena že zgodajnosti moških; pripovedujem vam jo se ne pregrešim proti svojim dolžno- odšla k Brüchmannovim, da bi videla,predvsem zato, ker vsebuje določeno stim; še več, le od njega je odvisno, da kaj počne njihov najmlajši, se pri tempsihološko posebnost, ki bo zanimala ti ostajam tako neomajno zvesta.« lepem vremenu doma nisem mogelvas in tudi slehernika in iz katere lahko prav zbrati. V kavarni Luitpold semčlovek, ki se je zaveda, potegne mnoge V tem trenutku mi je postalo srečal Röbla in Schletterja in tako smoprednosti za življenje. Predvsem pa jasno, zakaj me je njen mož ob vseh se domenili za izlet. Naš vlak odpelježelim že vnaprej zavrniti očitek, da se svojih ljubeznivostih včasih, ko ga po ob desetih sedeminštirideset.«želim ponašati s svojimi prekrški iz njegovem mnenju nisem opazoval,preteklih časov, s tistimi lahkomisel- pogledal z nekakšnim značilno soču- Medtem sem imel nekaj časa, danostmi, ki jih dandanes iz dna duše tnim nasmehom. sem se zbral. »Pa saj vidiš,« sem rekelobžalujem in za katere mi zdaj, ko so smehljaje, »da nisem sam.«moji lasje že sivi in kolena majava, ni »In resnično verjameš, da bo toostalo ne veselja ne sposobnosti več. sredstvo za vedno ohranilo svojo »Da, opažam,« je odvrnil z značil- učinkovitost?« sem vprašal v zadregi. nim razumevajočim smehljajem. Ob »Ničesar se ti ni treba bati, moj tem so se njegove oči začele iskriti inljubi, sladki dečko,« mi je nekega »Nezgrešljivo,« mi je odvrnila z njegova čeljust se je premikala.lepega večera rekla Fanny, prav ko se gotovostjo kakega astronoma. Obotavljajoče je naredil korak naprejje njen mož vrnil domov, »zakaj in se ustavil tesno pred stolom, nazakonski možje so v glavnem ljubosu- Kljub temu sem močno dvomil v katerega sem navadno odlagal svojamni le takrat, ko za to nimajo nobene- nezlomljivost njenih psiholoških raču- oblačila. Prav na vrhu na tem stolu jega razloga. Od tistega trenutka dalje, nov, vse dokler me ni na presenetljiv ležala nežna čipkasta srajčka iz batistako je podan resnični razlog za ljubosu- način bolje poučil naslednji dogodek. brez rokavov z rdeče izvezenimmnost, je pa, kot da bi jih udarila monogramom ter prek tega dve dolgineozdravljiva slepota.« Takrat sem stanoval sredi mesta v nogavici iz črne svile, predrti z zlato- ozki ulici v majhni opremljeni sobi v rumenimi vstavki. Ker od ženskega »Izrazu njegovega obraza ne četrtem nadstropju visoke stanovanj- bitja ni bilo videti ničesar, so sezaupam prav nič,« sem odvrnil ske hiše in imel navado spati do njegovi pogledi z nezgrešljivo pohot­ponižno. »Zdi se mi, da je nekaj že poznega dopoldneva. – Nekega nostjo prilepili na te dele oblačil.moral opaziti.« sončnega jutra, približno ob devetih, se odpro vrata in vstopi ona. Tega, kar Ta trenutek je bil odločilen. Le še »Ta izraz razumeš narobe, moj sledi zdaj, ne bi nikoli povedal, če ne hip več in že bi se moral spomniti, daljubi dečko,« je rekla. »Njegov izraz bi nudilo ene najbolj presenetljivih in je te kose oblačil moral nekoč vna obrazu je le rezultat tistega sred- kljub temu najbolj razumljivih zasle- življenju že videti. Naj stane, kar hoče,stva, ki sem ga iznašla in ki sem ga pljenosti, ki so mogoče v človekovem njegovo pozornost sem moral odvrnitiuporabila pri njem, da bi ga enkrat za duhovnem svetu. – Znebi se še zadnje od usodnega pogleda in jo takovselej zaščitila pred ljubosumjem in za tančice in se mi pridruži. Sicer pa, uročiti, da se mi ne bi več izmuznila.vedno obvarovala, da bi ga kadarkoli ljubi prijatelji, od mojega pripovedo- To pa je bilo mogoče doseči le zpopadel vznemirljiv sum nate.« vanja nimate pričakovati nič sumljive- nečim, kar se ni še nikoli zgodilo. Ta ga, dvoumnega. – Komaj je odeja miselni tok, ki je bliskovito potekal v »Kakšne vrste pa je to sredstvo?« prekrila draži njenega telesa, zaslišim mojih možganih, me je spodbodel, dasem vprašal presenečeno. glasne korake pred vrati; potrka in sem zagrešil tako nezaslišano suro- imam ravno še toliko časa, da s hitro vost, da si je še danes, po dvajsetih »Gre za neke vrste zaščitno potezo z odejo prekrijem njeno glavo, letih, pa četudi je takrat rešila stanje,cepljenje. – Tistega dne, ko sem se in že vstopi njen mož, prepoten in nisem odpustil.odločila, da te bom vzela za svojega sopihajoč zaradi napora, s katerim seljubimca, sem mu kar odprto vrgla v je po sto dvajsetih stopnicah povzpel »Nisem sam,« sem rekel. »Če bi paobraz, da te ljubim. Odtlej mu to do mene, vendar s srečno sijočim, ti imel slutnjo krasote tega bitja, bi miponavljam, ko vstanem in ko grem veselo vznemirjenim obrazom.

Revija ISIS SI9S5IApril 2017zavidal.« Ob tem je moja roka, ki je drevesi pri gostilni Pri pošti v Ebenhau- zaničevanjem. Njegova ljubica je namrečodejo potegnila prek njene glave, snu Röbel, Schletter, moj prijatelj in jaz ženska tako zapeljive, tako nepremaglji-krčevito pritisnila prek mesta, kjer so ter se osveževali s pečenim piščancem in ve telesne lepote, da ti s svojimi odcvete-domnevno bila njena usta, da bi ji ustavil svetlo lesketajočo se sočno solato. Moj limi dražmi z njo nikakor ne morešdih in ji glede na nevarnost preprečil prijatelj, katerega duševno stanje sem tekmovati.«pokazati kakršen koli znak življenja. sumničavo opazoval, me je pomirjal s svojo nadvse nenavadno dobro voljo. To, moji ljubi prijatelji, je bil Njegovi pogledi so pohlepno drseli Proti meni je bliskal s šaljivimi pogledi učinek zaščitnega cepljenja. Vam semgor in dol po valovitih črtah, ki jih je in zmagoslavno smehljajoč mel z ga le opisal, da bi se lahko obvarovaliprekrivala odeja. rokami, ne da bi medtem izdal, kaj je tega čarovniškega sredstva. tako veselo premikalo njegovo notra- In zdaj je prišlo tisto, kar je bilo njost. Izlet je potekal brez kakih motenj Stara mamanezaslišano, kar se še nikoli ni zgodi- in okoli desetih zvečer smo bili spet v v socializmulo. Odejo sem zgrabil na spodnjem mestu. Ko smo prispeli na postajo, smorobu in jo potegnil navzgor do vratu, zavili še v pivnico. Matjaž Zupančičtako da je bila zakrita le še njenaglava. – »Si mar že sploh kdaj v »Dovolite mi le,« je rekel moj Blizu cerkve, blizu peklasvojem življenju videl takšno razkoš- prijatelj, »da hitro skočim domov po je pregovorno stara mama rekla,je?« sem ga vprašal. svojo ženo. Ves lepi dan je sedela ob pa je imela živo vero v boga bolnem otroku in zamerila bi nam, če in nenehno željo eno, Njegove oči so bile na široko bi jo zdaj zvečer pustili doma samo.« da bi redno k maši šla.odprte in bil je v vidni zadregi. »Da,da – pa že moram reči – imaš dober Kmalu potem je prišel z njo na Pa se ji želja ni izpolnila.okus – no, jaz – zdaj bom odšel – pro- dogovorjeni vrt. Pogovor se je seveda Preveč zažrta za garanjesim, oprosti mi, da – da sem te sukal okoli doživetega izleta, katerega ni premagala za vraga,motil.« – Medtem se je umikal nazaj pomanjkanje dogodkov smo vsi udele- sto korakov do cerkvenga praga.proti vratom in jaz sem zastor, ne da ženci napihnili do pripovedovanja V tem je njeno razočaranje.bi pri tem hitel, spet spustil. Potem vrednih dogodivščin. Mlada žena jesem hitro skočil na noge in se ob vrata bila nekam redkobesedna, nekam Stara mama, prazne marnje!postavil tako, da ni mogel več videti potlačena in privoščila mi ni niti Nov čas ti bo pokazal zmote.nogavic, ki so ležale na stolu. enega samega pogleda. Nasprotno pa Kar smo v vero postavili človeka, je on še bolj kot prej popoldne na drugačne naše so vrednote. »Vsekakor pridem v Ebenhausen z svojem vedrem obrazu kazal tistoopoldanskim vlakom,« sem rekel, zame tako zagonetno zmagoslavje. Vsi združujemo si delo.medtem ko je kljuko od vrat že imel v Njegovi premišljeni, zmagoslavni Vse za delavca, je kredo!roki. »Morda me lahko tam pričakate v pogledi pa so zdaj veljali bolj njegovi Gradimo šole, zdravstvene domove,gostilni Pri pošti. Potem se odpeljemo zamišljeno sedeči soprogi kot meni. v demokraciji vzgajamo sinovev Ammerland. To bo sijajen izlet. Za Ni moglo biti drugače, kot da je in skupno iščemo besedo.povabilo se ti najlepše zahvaljujem.« doživljal neko notranje, globoko pomirjajoče zadoščenje. Stara mesarica pa se mi ne da. Naredil je še nekaj dobronamer- »Lepo zavervan si, moj poba!nih, velikodušno-šaljivih pripomb in Ta uganka se mi je razjasnila šele čez Meso je pokvarljiva roba.nato odšel iz sobe. Stal sem kot mesec dni, ko sem bil z mlado žensko Če ste postavili človeka za boga,okamnel, dokler niso njegovi koraki spet prvič sam. Potem ko sem moral še še sama bi mu podtaknila loja.«izzveneli spodaj na hišnem hodniku. enkrat dopustiti, da se je prek mene usul plaz najhujših očitkov, je sledila površna Ne bom se več prerekal z njo. Prihranil si bom opis strašnega besa sprava. In po njeni naporni ustalitvi mi Težko prepričal bi matrono,in obupa, v katerem se je po tem prizoru je zaupala, kako ji je mož, potem ko je ki veruje v svojo Madonoznašla obžalovanja vredna ženska. bila tistega večera z njim sama doma, s in svojo žalostno izkušnjo.Duševno je bila kot iztirjena in izražala prekrižanimi rokami odpredaval tole:dokaze takšnega sovraštva in zaničeva- »Tvojega ljubega, sladkega dečka, otrok Nazadnje je še stara mama rekla:nja, ki jih doslej v svojem življenju še moj, sem pa zdaj spoznal do temeljev. »Tudi blizu vaše cerkve,nisem prejel. Medtem ko se je hlastno Vsak dan mi priznavaš, da ga ljubiš, in je blizu pekla.«oblačila, mi je grozila, da mi bo pljunila pri tem se ti niti ne sanja, kako se iz tebev obraz. Seveda sem se odpovedal norčuje. Danes zjutraj sem se z njimvsakršnemu poskusu obrambe. srečal v njegovem stanovanju; naravno je, da ni bil sam. Seveda mi je zdaj »Kam boš pa zdaj šla?« postalo popolnoma jasno, zakaj se zate »Ne vem – v vodo – domov – ali ne meni in zakaj zavrača tvoja čustva ztudi k Brüchmannovim – da bi videla,kako je najmlajšemu. – Ne vem.« Opoldne proti drugi uri smo skupajsedeli pod senčnatimi kostanjevimi

Revija ISISS96ISIApril 2017 Vizita na infekcijski kliniki, soba 3 Ciril Grošelj »Oskar, če ne boš prišel dol, bom prevrnla pojstlo!«Živela variabila!Matjaž K. Dar. Mar., Jagoda Ljucic, Dar. Mar. S kako malo dodatnega proračun- prijazno odvračala obisk ambulante pogumni Krojački Hlački. »Ja kaj steskega denarja bosta ministrica CK in sestra Meri. pa delali, gospod Ivan, s to vašozavarovalniški direktor MS dosegla motorko. To pa ne bova v eni uri fertigtemeljno preobrazbo slovenskega Tako seveda ne bo od vsega ... sestra Meri, eter prosim! Pa tistozdravstva! Pogruntavščina, da ni začetka. Prvo leto bo še kdo obiskal veliko vrečo z ledom od Ivana tudi.vsako delo čez normo enako vredno, ambulanto. Potem pa bo število Boste zmogli sami?«bo premikala zdravniške gore. Lačen počasi usihalo. Variabila pač delahomo medicus bo, kakor marsikdo v svoje! »Preden se lotiva vašega »Pa čevelj, gospa doktor? V koš?«tempore neoliberalis, postal homo ulkusa, gospod Krajnc, se bova malo E-konzultacije bodo odveč. Iz letaeconomicus in številni problemi v defibrilirala. Lezite in ugriznite v tole v leto pa bo vaška nevrokirurgija vzdravstvu bodo ugodno izpuhteli. gazo. Minutka, pa bo mimo. Pa največ porastu. Tako kot uvoz etra in akumu- dvesto kilojoulov. To veva, da dobro latorjev za defibrilatorje. Ekonomija Vrst v zdravstvenih domovih več prenesete.« bo cvetela. Kirurška natančnostne bo, ker bomo venomer prišli na bolnišničnih nevrokirurgov pa bodom. Variabila pač šteje. »Gospa DzzzUzzzTzzz.z»zzPzazzszvzazpZoZnZaZsZtaZvZiZla--s-r-čka, cenjena pri proizvodnji elektronskihPetelin, nikarte ne zapustite domova- naprav v Gorenju in Iskratelu. Varia-nja, lahko fašete še kaj hujšega od gospod Krajnc.« bila pač!tistega, kar vas že tare. Doktor Tone To še ni vse, sta si zagotovo zbo brž pridrvel, vas pregledal in, če botreba, tudi operiral. Kar pa lahko nasmeškom na obrazu govorila CK innaredite ta čas, je, da zavrete nekaj MS, ko sta ugotovila, kam vodi njunalitrov vode in pripravite štiri ali pet genialna rešitev. Sekundarni nivo bočistih zlikanih prtov, pa nekaj dobro hitro lahko lažje zadihal. Ne samo to,umitih vilic – za vsak primer,« bo dihal bo s polnimi pljuči, počasi in sproščeno. Primarci bodo poprijeli za skalpele in šivalnike kot pridni,

Revija ISIS SI9S7IApril 2017Humor je boljši kot tumorLuno BriskZgodba je iz Liječniških novin in »Ja, pozabil sem ga.« »Janez, kako da spet piješ, saj si seutegne biti resnična. »Kje pa ste sedaj?« ravnokar vrnil z zdravljenja proti »V intenzivni, seveda.« alkoholizmu.«Zazvoni telefon. »Saj vidiš, da so me zafurali.«»Tukaj 127.« •»Kateter se mi je zamašil in strašno •trpim. Ne morem se niti premakniti, V kavarno prikoraka fantič:vse me boli in trebuh imam grozovito »En viski, prosim.« Stric je umrl zaradi sarkazma. Veste,napet.« Natakar si ga ogleda in pravi: »Fant gospod doktor, ta bolezen se v naši»Poslali vam bomo nekoga, povejte še dragi, zate je mleko, ne pa viski.« družini ponavlja že v tretji degenera-priimek in naslov.« Fantič izbruhne v jok: »Meni pa so ciji.»Naslov sem pa pozabil.« obljubili, da bom dobil mačka, če bom»Čakajte, ali je mogoče, da ste naslov pil viski.«pozabili?«ViciZbral, izbral, prevedel in priredil Marjan KordašNesmrtnost Domača naloga Spanje(Woody Allen) Učitelj: »Janezek, tvoj spis z Učitelj: »Tonček, saj vendar veš, »Nočem postati nesmrten zaradi naslovom Moj pes je natančno takšen da med mojo uro ne moreš spati!«svojih filmov. Nesmrten hočem kot tisti, ki ga je napisala tvoja sestra.postati tako, da ne umrem.« Si ga prepisal?« Tonček: »Vem! A če ne bi bili tako glasni, bi lahko!«Dolgotrajno deževje Janezek: »Ne, gospod učitelj. Saj je isti pes.« Zobozdravniška V svoj hotel v majhni škotski vasiTom prispe nekega mrzlega, sivega, Amerika Zobozdravnik: »Tale zob bo trebadeževnega dne. Po dveh tednih izdreti. Ne bo hudega; manj kot 5enakega klavrnega vremena se Tom Učitelj: »Marička, na zemljevidu minut.«odpravi ven in naleti na majhnega pokaži, kje je Amerika.«dečka. Pacient: »Koliko pa bo stalo?« Marička: »Tukaj je.« Zobozdravnik: »100 EUR.« »Ali je pri vas pogosto tako slabo Učitelj: »Odlično, Marička.« Nato Pacient: »Kaaaj?! 100 EUR?! Za 5vreme?« vpraša Tom dečka. se učitelj obrne proti razredu in minut dela?!« vpraša: »No, otroci, kdo pa je odkril Zobozdravnik: »No, če hočete, »Ne vem,« odgovori deček, »saj Ameriko?« vam ga lahko izdiram eno uro.«sem star komaj šest let.« Otroci: »Marička!«

Revija ISISS98ISIApril 2017Vprašanje za en milijon Vseskozi med sabo tekmujeta za Bosanec: »Brata moja, odpustita stranke. Končno Peter na vhodna mi. Pri dolžini tičev sem naredil Pri televizijskem kvizu »Znanost vrata svojega salona obesi tale napis: manjšo napako. Zadnja vrana nain narava« je Janezek pravilno odgo- moškem tiču čepi samo na eni nogi.«voril na vsa vprašanja in čaka na »Moška frizura za samo 7 EUR.«zadnje. Takoj nato Pavel na svoja vrata Kazen obesi napis: »No, Janezek, si pripravljen na »Moške frizure za 7 EUR popra- Janezek: »Gospod učitelj, ali bizadnje vprašanje za en milijon?« vljamo pri nas.« me kaznovali za nekaj, česar nisemvpraša TV-voditelj. naredi?« Kaos »Pripravljen sem, seveda,« Učitelj: »Ne, nikakor ne!«odgovori Janezek. Trije prijatelji, zdravnik, arhitekt Janezek: »Odlično! Nisem naredil in politik, se nekega dne pogovarjajo, domače naloge!« »Dobro. Vprašanje se glasi takole: kateri od njihovih poklicev je najsta-Če bi bil v vakuumu in bi te nekdo rejši. Velik pes, majhen pespoklical po imenu, ali bi ga lahkoslišal?« Zdravnik: »Eva je bila ustvarjena Možakar pride v gostilno in iz Adamovega rebra. To je bil zagoto- vpraša: »Kdo je lastnik velikega Janezek nekaj časa razmišlja, se vo medicinski poseg.« rotvajlerja, ki je privezan zunaj?«praska po glavi in vpraša: Arhitekt: »Morda. A pred tem je »Moj je,« odvrne drugi moški. »Ali je vakuum prižgan ali uga- bi red narejen iz kaosa. To je bil »Zakaj pa sprašujete?«snjen?« zagotovo poseg arhitekta.« Prvi možakar odgovori: »Obžalu-Klimatska naprava Politik: »Da – a pred tem je nekdo jem, ampak moj pes je ravnokar ubil moral ustvariti kaos!« vašega.« V restavraciji večerja siten gost. Nenadoma pokliče natakarja in Bosanska Lastnik rotvajlerja je pretresen:pove, da ga zebe. Naj natakar takoj »Saj to vendar ni mogoče; moj pes jeprestavi klimo na višjo temperaturo. Američan, Rus in Bosanec se gromozanski.«Natakar takoj ukrepa skladno z prepirajo, kateri od teh narodov jegostovo željo. tehnološko najbolj napreden. »Res je,« odvrne prvi moški. Čez nekaj časa spet pokliče nata- »Ampak pravkar se je zadavil, ko jekarja in pove, da mu je vroče. Naj Američan: »Pri nas imamo hotele hotel požreti mojega čivavo.«natakar takoj prestavi klimo na nižjo – nebotičnike z dvigali, ki iz enegatemperaturo. Natakar takoj ukrepa hotela švignejo v zrak, potujejo do Domača nalogaskladno z gostovo željo. drugega hotela, se spustijo v jašek in To klicarjenje natakarja se pona- tu lahko gosti izstopijo.« Učiteljica: »Ali ti je pri domačivlja nekaj časa in natakar potrpežljivo nalogi oče kaj pomagal?«ukrepa skladno z željo sitnega gosta. Rus: »Pri nas imamo podmornice,Končno eden od drugih gostov pokliče ki se poženejo iz morja in nato letijo Janezek: »Ne, gospa učiteljica.natakarja ter ga vpraša: po zraku, lahko večkrat okoli zemlje.« Vso je naredil on.« »Zakaj pa tega sitneža ne vržeteven!« Bosanec: »Pri nas pa imamo Natakar: »Ni problema! Saj moški tako dolge tiče, da potem, konimamo klimatske naprave.« nam stopi, lahko na njem čepijo štiri vrane.«Po brexitu ... Kmalu se vsi trije napijejo in v … bo v EU za 1 GB praznega pijanosti, skladno s pregovorom inprostora. vino veritas, jih začne peči vest, ker so lagali. Tako se drug drugemuFrizerska izpovedo: V Gosposki ulici, na levi strani, Američan: »Pri nas imamo resima frizer Peter svoj salon. Točno hotele, a pri dvigalih sem precejnasproti ima svoj salon frizer Pavel. pretiraval.« Rus: »Pri nas imamo res podmor- nice, a pri podmornicah sem precej pretiraval.«

Revija ISIS SI9S9IApril 2017English Channel piva, mu točaj obzirno reče: »Nočem Zdravljenje biti vsiljiv, rad bi vam pa ob vaši Učitelj: »Kje je English Channel?« izgubi izrazil svoje iskreno sožalje.« Pacient: »Gospod doktor, ali bom Učenec: »Ne vem. Na naši televi- po operaciji lahko igral na klavir?«ziji ga ni.« Stari Irec ga najprej pogleda zmedeno, nato pa se začne smejati. Zdravnik: »Seveda, zagotovo!«Usmiljenje »Ne, nič takšnega se ni zgodilo. Vse je Pacient: »Izvrstno. Prej tega v redu pri nas treh. Le jaz sem nehal nisem znal.« »Odkar je začelo snežiti, moj fant piti.«ne počne drugega, kot da gleda skozi Povratna letalskaokno. Če se bo nadaljevalo, ga bom Zvezdniški pes vozovnicanekega dne morala spustiti v stanova-nje.« Janezek v svoji sobi igra na gosli. Potnik na letališču: »Rad bi kupil Pes Fido začne ob tem grozovito tuliti. povratno letalsko vozovnico.«Izobražen pes Čez deset minut Janezkova sestra ne more več prenašati tuljenja in mu »Do kam?« vpraša prodajalec. Stara gospa si film v kinu ogleda s zavpije: »Janezek, zaigraj melodijo, ki »Do sem!« odgovori potnik.svojim psom. Ko po koncu predstave je Fido še ne zna.«odhajata, k njej pristopi moški in SOSreče: »Oprostite, gospa, ampak Pri zdravnikupresenetilo me je, da je vaš pes vse- Potniška ladja pluje mimo majh-skozi pozorno opazoval dogajanje v Pacient: »Gospod doktor, ravno- nega otoka sredi oceana. Vsi potnikifilmu, ob pravih časih je jokal in ob kar sem pogoltnil sedem krogel za opazujejo, kako moški z brado, vpravih časih se je smejal. Mar ni to biljard: štiri rdeče, eno rjavo, eno starih, raztrganih oblačilih teka pozanimivo, gospa?« rožnato in eno črno. Počutim se zelo obali, maha in vpije proti ladji. slabo.« »No, res je zanimivo,« je odvrnila »Kdo pa je to?« vpraša eden odgospa, »knjiga in scenarij za film pa Zdravnik: »Vidite, to je problem. potnikov.mu nista bila všeč!« Pojejte še nekaj zelenih.« »Nimam pojma,« odvrne kapitan. »Ampak vsakokrat, ko plujemo mimo, počne isto: maha proti nam in teka po obali.«Trije vrčki piva Guinness Luč Prikolica Starejši Irec pride v gostilno, Pacient: »Gospod doktor, poma- Policaj ustavi avtomobilista, grenaroči tri vrčke piva Guinness, se gajte mi. Zdi se mi, da sem nočna do njegovega okna in reče: »Oprosti-usede k mizi v kotu in začne po vrsti vešča.« te, ampak vaše luči zadaj ne gorijo.«srkati pivo iz treh vrčkov. Ko izpraznivse tri, se vrne k točaju in spet naroči Zdravnik: »Res potrebujete Voznik skoči iz avta, pogleda nazajtri vrčke piva. Točaj mu reče: »Ampak pomoč. Ampak vaša težava je psiholo- in začne jokati. Policaju se zasmili inokus piva bi bil boljši, če bi vsakokrat ške narave. Potrebujete psihologa, jaz reče: »Ne jočite, saj ni tako hudo!«naročili samo po en vrček.« pa sem nevrolog. Zakaj ste pa prišli k meni?« Voznik odvrne: »Ni hudo? Saj sem Starec pa odvrne: »No, vidite, vendar izgubil prikolico!«imam še dva brata. Eden živi v Ameri- Pacient: »Nad vrati imate prižga-ki, drugi pa v Avstraliji. Ko sta odšla, no luč.« Zadnja željasmo si obljubili, da se bomo takospominjali časov, ko smo še živeli Ni hipohonder Goreč podpornik stranke SDS ležiskupaj.« na smrtni postelji in umira. Nato Zdravnik pacientu: »Imam dobro žalujočim krog sebe izrazi poslednjo Točaj se strinja, da je to lep in slabo novico. Slaba novica je, da ste željo: da bi postal član stranke SMC.dogovor, in tako stari Irec redno resnično bolni. Dobra novica pa je, daprihaja v gostilno in po vrsti naroča vi zagotovo niste hipohonder.« »Zakaj pa,« ga vprašajo žalujočitrikrat po tri vrčke piva. ob postelji. »Saj si vse življenje podpi- ral SDS.« Nekega dne pa pride v gostilno innaroči le dva vrčka. V gostilni zavlada Umirajoči dahne: »Želim si, da bigrobna tišina. Ko se starec vrne k umrl eden od njih, mojih nasprotni-točilni mizi in spet naroči le dva vrčka kov!«