Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2019, številka 12

Revija ISIS srečanja S52trokovnaDecember 2019 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Srečanja skupine Delavnica za osebnostno rast: učinkovite vadbe Kako doseči dogovor delavnica: december delavnice: 1-krat mesečno, vsako prvo sredo v mesecu Na delavnici se bodo udeleženci naučili enostavnih veščin in tehnik za prepoznavo neustreznih gibalnih Srečanja se izvajajo vsak mesec, prvo sredo v vzorcev ter tehnik preproste vadbe in usmerjenega mesecu, od 16.00 do 19.30 v prostorih Domus dihanja, ki so ključne za ohranjanje zdravega Medica. Uvodni del predavanja je vedno posvečen gibanja in obvladovanja telesa. ponovitvi teme s prejšnjega srečanja ali teme, ki se vsebinsko povezuje s temo, ki jo na srečanju Zgodba evolucije našega preživetja in razvoja je treniramo. Sledimo cilju, da prepoznamo vzorce pogojena z gibanjem. Naša telesa niso prilagojena vedenja, svoje in svojih bližnih, da se znamo na sodoben življenjski slog s pomanjkanjem telesne postaviti zase in si postaviti jasne meje. aktivnosti. Poklic zdravnika in zobozdravnika pogosto zahteva izpostavljenost različnim Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. obremenitvam in prisilnim držam, ki jih telesno nepripravljeni težko obvladujemo in lahko vodijo v Ne dopuščajmo nasilja težave mišično-skeletnega sistema in različne bolečinske sindrome. predavanja in delavnica: december Udeleženci potrebujejo športna oblačila in blazino V svetu se je že pred leti uveljavilo načelo ničelne za izvajanje vadbe. tolerance do nasilja na delovnem mestu. Izvajalki: dr. Maja Frangež, dr. med., in Maja Seveda tu ne gre le za tehnične in druge ukrepe, Marija Potočnik, dipl. fiziot., respiratorna usmerjene v zagotavljanje varnosti na delovnem terapevtka mestu, pač pa predvsem za spremembo miselnosti in pričakovanj samih delavcev. Delavnica za specializante Tradicionalno se je na agresivno vedenje bolnikov gledalo kot na redke, izolirane primere ali celo kot delavnica: 1-krat mesečno na dogodke, posredno sprovocirane s strani zdravstvenih delavcev. Celo nekateri zdravstveni Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkem delavci so še nedavno sami menili, da določena začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed stopnja agresivnega vedenja bolnikov pač nekako delavnic za specializante. spada k njihovemu delu. Pa vendar ni tako in imajo tudi zdravstveni delavci pravico, enako kot vsi drugi Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih zaposleni, do varnega in ne nazadnje zdravega in odgovornosti specializanta, delovnopravne delovnega okolja. Kako to doseči, pa je včasih dileme, E-list in nekaj malega o stresu. neodgovorjeno vprašanje. Le če bomo zdravniki in drugi zdravstveni delavci sami skrbeli za varno Število udeležencev na posamezni delavnici je delovno okolje, se bo sčasoma kaj premaknilo. V omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo primeru, da na to ne bomo pozorni, pa nihče priporočajo! namesto nas ne more storiti ničesar. Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Maja Izvajalci: člani delovne skupine »Ne dopuščajmo Horvat, Polona Selič nasilja« pri ZZS Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). NOVO: Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (zavihek »Moje prijave«, rubrika »Arhiv«). Dodatne informacije: Andreja Stepišnik, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3December 2019 december 2019 2. ob 9.00  •  REANIMACIJA kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** Metelkova 9 vsebina: Sprostitev dihalne poti, dihalni balon, organizator: Simulacijski center ZD prijave, informacije: prijave: E: endotrahealna intubacija, zunanja masaža srca, varna Ljubljana, Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. [email protected], informacije: Ana defibrilacija, zdravila, timsko delo. Namenjeno zdrav- soc. del. Erdelja, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: stvenim delavcem. [email protected] 2. ob 9.00  •  OBVLADOVANJE ZDRAVIL NA VSEH NIVOJIH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: 60 EUR k. točke: v pos- Modra dvorana, Dunajska cesta 162 organizator: Zdravniška topku vsebina: strokovno srečanje zbornica Slovenije prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, infor- macije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ zzs-mcs.si 3.–31.  •  SMOTRNA UPORABA ANTIBIOTIKOV – 1., 2. in 3. del – SPLETNO IZOBRAŽEVANJE kraj: spletno izobraževanje, W: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: vsak del https://si.doctrina.biz/zdravnik 1 točka prijave, informacije: informacije: vsebina: V sodelovanju s prof. Bojano Beović, dr. med., v. organizator: Doctrina, izobra- Anja Jurič, T: 041 823 159, E: anja@ svet., bomo predstavili antibiotike in njihovo delovanje, ževanje, d.o.o., Vojkova cesta doctrina.biz, W: https://si.doctrina. razloge za naraščanje odpornosti proti antibiotikom ter cilje 63, 1000 Ljubljana biz/zdravniki nacionalne strategije za preprečevanje odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. 4. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 15 kotizacija: 10 EUR k. točke: 3,5 Dunajska cesta 162 vsebina: Dinamika odnosa, Vloge, ki jih »igramo«, organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www.domu- Prevzamem odgovornost za svoje potrebe zbornica Slovenije smedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: [email protected] 5. ob 9.00  •  OSNOVNA DELAVNICA UČENJE UČITELJEV – TRAINING THE TRAINERS (TTT1) kraj: LJUBLJANA, UKC, Ginekološka klinika, Šlajmerje- št. udeležencev: ni kotizacija: 244 EUR (z DDV) k. točke: 7 va 3 (stara pododnišnica, knjižnica, pritličje) omejeno vsebina: delavnica organizator: UKC prijave, informacije: Tina Kofler, T: 01 Ljubljana 522 90 22, E: [email protected] 5. ob 15.00  •  NE DOPUŠČAJMO NASILJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 50 kotizacija: za člane zbornice ni kotizacije, k. točke: 3,5 Dunajska cesta 162 ostali 50 EUR vsebina: Izobraževanje je namenjeno zdravstvenim delav- organizator: Zdravniška zbor- prijave, informacije: prijave: W: cem, da se poučijo o pojavu nasilja v zdravstvu in o možnih nica Slovenije www.domusmedica.si, informacije: načinih preprečevanja in ukrepanja. Udeležence se pozove, Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: da opise primerov nasilja pošljejo vnaprej. [email protected] 5.–6. ob 14.00  •  TRADICIONALNO STROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO »AKUTNA MOŽGANSKA KAP XIII/ACUTE STROKE XIII« kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: do 300 po predhodni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Dunajska cesta 162 prijavi vsebina: Tradicionalno strokovno srečanje je namenjeno širši stro- organizator: strokovni organiza- prijave, informacije: kovni javnosti iz Slovenije in tujine, ki želi izpopolniti svoje znanje tor: Sekcija za možganskožilne prijave: W: www.mozgan- s področja obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo v luči bolezni pri SZD ob strokovnem ska-kap.info, informacije: telemedicine. Program bo objavljen na spletni strani www.moz- sodelovanju slovenskih in tujih Andreja Merčun, E: mzb@ ganska-kap.info. Srečanje je namenjeno zdravnikom nevrologom, strokovnjakov s področja mož- mozganska-kap.info, T: 040 internistom, zdravnikom urgentne medicine, družinske in splošne ganskožilnih bolezni, prim. prof. 179 905 medicine, nevrokirurgom, radiologom, zdravnikom intenzivne medi- dr. Bojana Žvan, dr. med., v. svet. cine in enot za zdravljenje možganske kapi ter drugemu medicinske- mu osebju, ki je vpleteno v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo (DMS, MS, rehabilitacijsko osebje).

Revija ISIS srečanja S54trokovnaDecember 2019 december 2019 6.  •  SOPA – USPOSABLJANJA IZ KRATKEGA UKREPA ZA ZAJEZITEV ČEZMERNEGA PITJA ALKOHOLA PRI PACIENTIH kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 omejeno prijave, informacije: W: https://www.sopa.si/sl/ vsebina: Predstavljene bodo metode motivacijskega intervjuja, ki olajšajo vzpostavl- organizator: Na- aktualno/usposabljanja- janje zaupnega in kakovostnega odnosa s pacientom, najnovejša dognanja v zvezi cionalni inštitut ku2-zajezitev-cezmernega- z vplivom alkohola na določenem strokovnem področju ter podan celostni pregled za javno zdravje pitja-alkohola-pri- in informacije na področju alkoholne problematike. Usposabljanje je namenjeno pacientih/ strokovnjakom z različnih področij medicine: 6. 12. kardiologija. 6. ob 8.00  •  50. MEMORIALNO SREČANJE PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA: MOLEKULARNA PATOLOGIJA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, Korytkova št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 2, velika predavalnica, pritličje prijave, informacije: prijave na E: tajnistvo. [email protected] ali uro pred začetkom vsebina: Novosti v molekularni genetiki pljučnega raka – organizator: sestanka v avli MF, informacije: Jože Pižem, T: značilnosti novih, z molekularnimi metodami opredeljenih Medicinska fakulteta 01 54 37 103, E: [email protected], F: 01 54 tumorjev centralnega živčevja. Srečanje je namenjeno specia- Univerze v Ljubljani, 37 101 listom in specializantom patologije, onkologije, nevrologije, Inštitut za patologijo, nevrokirurgije, interne medicine. Jože Pižem 6. ob 9.00  •  1. ŠOLA RAKA PROSTATE kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 10 Ljubljana, predavalnica stavbe C vsebina: Rak prostate – pregledne vsebine ter zdrav- organizator: Onkološki prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut ljenje. Šola je namenjena specializantom in specia- inštitut Ljubljana, Sekcija za Ljubljana, Enota za raziskovanje in izobraže- listom družinske medicine, internistične onkologije, internistično onkologijo pri vanje (Zvezdana Vukmirović), Zaloška 2, 1000 radioterapije in urologije ter vsem zdravnikom, ki SZD, Sekcija za radioterapijo Ljubljana, informacije: Zvezdana Vukmirović, obravnavajo rak prostate. SZD, dr. Breda Škrbinc, dr. mag. posl. ved, E: [email protected], T: 01 med., Janka Čarman dr. med. 587 94 95 6.–7. ob 8.30  •  BOLEZNI MATERNIČNEGA VRATU IN KIRURŠKO ZDRAVLJENJE kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: samo predavanja 250 EUR (člani ESGO k. točke: 16 podatka 200 EUR), predavanja in vaje (omejitev 30 oseb) 350 EUR (člani ESGO 300 EUR) vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdrav- organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: W: nikom specialistom, specializantom ginekologije ginekologijo in perinatologijo, Oddelek www.ukc-mb.si (strokovna srečanja), in porodništva in drugim zdravstvenim delavcem. za ginekološko onkologijo in onkologi- informacije: Tina Škerbinc Muzlovič, E: Srečanje je podprto s strani Evropskega združenja za jo dojk, doc. dr. Maja Pakiž, dr. med. [email protected], T: ginekološko onkologijo (ESGO). 02 321 29 40 6.–7. ob 13.00  •  DERMAFORUM kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Vivat št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 7 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno dermatovenerologom in organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: E: zsd. ostalim zainteresiranim zdravnikom (teme: predstavitev zanimivih slovenskih dermatove- [email protected], informacije: dermatoloških primerov, kožni pojavi pri hematoloških boleznih, vpliv nerologov (ZSD), prof. Alojzija Miklič, T: 031 354 924, E: zsd. zdravljenja psoriatičnih bolnikov z biološkimi zdravili na srčno-žilno dr. Jovan Miljković [email protected] tveganje. Flebologija iz prakse za prakso. Delavnice). 7. ob 8.30  •  UPORABA AKUPUNKTURNIH TEHNIK PRI ZDRAVLJENJU ALERGIJ kraj: LAŠKO, Thermana, d. d., preda- št. udeležencev: 30 kotizacija: 40 EUR na račun SZD, s pripi- k. točke: *** valnice – kongresni center som »Za seminar akupunkture« vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom akupunkturo- logom. Mednarodna udeležba, mednarodni in slovenski organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: prim. predavatelji. 9-urni seminar: Interoceptivni model bolečine združenje za akupunkturo pri Jadwiga Hajewska Kosi, dr. med., E: in akupunktura, Alergije – nadloga našega časa, Fizikalne last- SZD, prim. mag. Marija Cesar [email protected], informaci- nosti laserjev, Uporaba laserskih tehnik, Predstavitev laserjev Komar, dr. med., prim. Jadwiga je: prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. – delavnica, Klinični primeri Hajewska Kosi, dr. med., Slavka med., prim. Jadwiga Hajewska Kosi, Topolić, dr. med. dr. med., E: [email protected] 9. ob 9.00  •  DIGITALIZACIJA ZDRAVSTVA IN STORITVE E-ZDRAVJA V SLOVENIJI kraj: LJUBLJANA, Komenskega ulica št. udeležencev: 15 kotizacija: ni podatka k. točke: v pos- 11 topku vsebina: Udeleženci bodo pridobili znanja s področja delo- vanja, uporabe in koristi storitev eZdravja. organizator: NIJZ prijave, informacije: Urška Križaj, T: 01 244 15 44, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan5ja5December 2019 december 2019 9. 12.–8. 1.  •  SMERNICE ZDRAVLJENJA RAKA PLJUČ kraj: spletno izobraževanje, W: št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki omejeno prijave, informacije: Anja Jurič, T: 041 823 159, vsebina: Rak pljuč je danes že najpogostejši rak in tudi najpogostejši vzrok umrlji- organizator: E: [email protected], W: vosti zaradi raka v svetu. V izobraževanju bodo v sodelovanju z mag. Mojco Unk, dr. Doctrina, izobra- https://si.doctrina.biz/ med., iz sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana, pred- ževanje, d. o. o. zdravniki stavljene sodobne smernice, ki so pomembne za učinkovito zdravljenje bolezni. 10. ob 9.00  •  DAN KAKOVOSTI kraj: LJUBLJANA, predavalnica Zavoda za zdravstveno var- št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 5 stvo Ljubljana, NIJZ, Zaloška 29 omejeno vsebina: izobraževanje organizator: UKC Ljubljana prijave, informacije: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 11. ob 9.00  •  STROKOVNO SREČANJE PROGRAMA SVIT – SVITOV DAN 2019 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 240 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3,5 Dunajska cesta 162 vsebina: Enodnevno strokovno srečanje s področja gastroen- organizator: Nacionalni inšti- prijave, informacije: prijave: W: terologije, splošne medicine in javnega zdravja. Več informacij tut za javno zdravje, Program https://anketa.nijz.si/a/124481, infor- na W: https://www.program-svit.si/svitov-dan-2019/. Srečanje Svit, dr. Dominika Novak Mlakar macije: Špela Fistrič, T: 051 635 958, E: je namenjeno zdravnikom specialistom gastroenterologije, [email protected], Urška Zakelšek, patohistologije, družinske medicine, javnega zdravja, abdomi- 051 635 903, E: Urska.Zakelsek@nijz. nalne kirurgije, ostalim zdravstvenim delavcem. si, [email protected] 11. ob 16.00  •  OPTIMALNA OBRAVNAVA KARDIOLOŠKEGA BOLNIKA kraj: MARIBOR, Hotel Mercure City št. udeležencev: do 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Center Maribor vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravni- organizator: UKC Maribor, dr. prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb. kom internistom, zdravnikom splošne medicine. Franjo Naji, dr. med. si (strokovna srečanja), informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 28 13 13. ob 9.00  •  DELAVNICA UČINKOVITE VADBE II: KAKO ENOSTAVNO PRIDOBITI IN OHRANITI TELESNO ZMOGLJIVOST IN PROŽNOST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20 kotizacija: za člane zbornice ni k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 kotizacije, ostali 45 EUR vsebina: Na delavnici se bodo udeleženci naučili enostavnih organizator: Zdravniška zbor- prijave, informacije: prijave: W: veščin in tehnik za prepoznavo neustreznih gibalnih vzorcev nica Slovenije www.domusmedica.si, informacije: ter tehnik preproste vadbe in usmerjenega dihanja, ki so Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: ključne za ohranjanje zdravega gibanja in obvladovanja [email protected] telesa. 13. ob 9.00  •  PSIHOONKOLOŠKI DAN – OB 35-LETNICI ODDELKA ZA PSIHOONKOLOGIJO kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 predavalnica stavbe C vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Sekcija internistične onko- prijave, informacije: prijave izklju- zdravnikom onkologom, družinskim zdravnikom, logije pri SZD, Onkološki inštitut, Zbornica čno na E: [email protected], informa- psihiatrom, kliničnim psihologom in drugim zdrav- kliničnih psihologov Slovenije, Andreja cije: Lidija Kristan, T: 01 587 92 82 stvenim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z Cirila Škufca Smrdel, univ. dipl. psih. bolniki z rakom. 13.–14. ob 8.00  •  60-URNA DODATNA ZNANJA IZ OBVLADOVANJA BOLEČINE kraj: LJUBLJANA, M hotel Ljubljana, št. udeležencev: 30 kotizacija: 210 EUR na sklop, skupaj 630 EUR za k. točke: 17 Derčeva ulica 5 vse 3 sklope, ki sestavljajo eno izobraževanje vsebina: Namenjeno zdravnikom specializantom in specialistom vseh specialnosti. organizator: Slo- prijave, informacije: Neli Izobraževanje poteka v treh sklopih po 2 dni, v vsakem sklopu so predavanja in vaje vensko združenje Vintar, T: 041 437 195, E: iz kliničnih primerov. Izobraževanje se dotakne vseh vidikov obvladovanja bolečine. za zdravljenje [email protected], W: Celostno zajema tako teoretične osnove kot klinične izkušnje, predavatelji so zdrav- bolečine, UKC http://www.szzb.si/ niki specialisti različnih specialnosti z dodatnim znanjem iz terapije bolečine in drugi Maribor strokovnjaki.

Revija ISIS srečanja S56trokovnaDecember 2019 december 2019 17. ob 15.30  •  DELAVNICA ZA SPECIALIZANTE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3 Dunajska cesta 162 vsebina: Delavnico priporočamo vsem specializan- organizator: Zdravniška zbor- prijave, informacije: prijave: W: www.domu- tom. nica Slovenije smedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: [email protected] 20. ob 9.00  •  TPO IN AED ZA TIME V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** Metelkova 9 vsebina: Zunanja masaža srca, varna defibrilacija, organizator: Simulacijski center ZD prijave, informacije: prijave E: oskrba dihalne poti, umetna ventilacija, pristop k Ljubljana, Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. [email protected], informacije: Ana vitalno ogroženemu pacientu, reanimacija. Namen- soc. del. Erdelja, tajništvo SIM-centra, T: 01 472 jeno zobozdravnikom in zobnim asistentom. 37 80, 031 396 533, E: [email protected] JANUAR 2020 17.–18. ob 8.00  •  60-URNA DODATNA ZNANJA IZ OBVLADOVANJA BOLEČINE kraj: LJUBLJANA, M hotel Ljub- št. udeležencev: 30 kotizacija: 210 EUR na sklop, skupaj 630 EUR za vse 3 k. točke: 17 ljana, Derčeva ulica 5 sklope, ki sestavljajo eno izobraževanje vsebina: Namenjeno zdravnikom specializantom in specialistom vseh spe- organizator: Slo- prijave, informacije: Neli cialnosti. Izobraževanje poteka v treh sklopih po 2 dni, v vsakem sklopu so vensko združenje za Vintar, T: 041 437 195, E: predavanja in vaje iz kliničnih primerov. Izobraževanje se dotakne vseh vidikov zdravljenje bolečine, [email protected], W: http:// obvladovanja bolečine. Celostno zajema tako teoretične osnove kot klinične UKC Maribor www.szzb.si/ izkušnje, predavatelji so zdravniki specialisti različnih specialnosti z dodatnim znanjem iz terapije bolečine in drugi strokovnjaki. 17.–18.  •  VIII. Slovenska šola transtorakalne ehokardiografije (TTE) – (1. tečaj) kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE, št. udeležencev: 60 kotizacija: 250 EUR (z DDV) k. točke: *** Terme vsebina: Srečanje je namenjeno speciali- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave do 20. 12. 2019 oz. do zapolnitve zantom in specialistom interne medicine, kardiologov Slovenije, mest, Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 00, E: sasa. kardiologije, anesteziologije in pediatrije. Delovna skupina za [email protected], informacije: doc. dr. Katja Ažman Juvan, Drugi tečaj bo potekal 17.–18. aprila 2020. slikovne preiskave v dr. med., vodja organizacijskega odbora šole, T: 01 522 82 28, E: kardiologiji [email protected]. Namestitev v hotelu ni vključena v kotizacijo. Informacije in rezervacije: Terme Krka, T: 08 20 5 03 00, E: [email protected] 17.–18.  •  ADOLESCENT IDENTITY TREATMENT kraj: MARIBOR, UKC št. udeležencev: ni kotizacija: 650 EUR + DDV k. točke: 15 podatka prijave, informacije: Tina Škerbinc Muz- lovič, E: [email protected] vsebina: Izobraževanje predstavlja integrativni pristop k ob- organizator: UKC Mari- ravnavi osebnostne patologije v mladostništvu. Izhaja iz znanj bor, Klinika za pediatrijo družinske sistemske psihoterapije, teorije navezave, razvojne nevrobiologije, objektnih odnosov ter vedenjsko-kognitivnih teorij in tehnik. 24.  •  ŠOLA ANESTEZIOLOGIJE, REANIMATOLOGIJE IN PERIOPERATIVNE INTENZIVNE MEDICINE kraj: MARIBOR, Medicinska št. udeležencev: ni kotizacija: 195 EUR (DDV vključen) k. točke: 7,5 fakulteta omejeno vsebina: šola organizator: UKC Maribor, Oddelek za anesteziologijo, prijave, informacije: Tina Škerbinc Muz- intenzivno terapijo in terapijo bolečin lovič, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7December 2019 JANUAR 2020 24. ob 7.30  •  2. STROKOVNO SREČANJE O MEDICINSKO NEPOJASNJENIH STANJIH (MNS) kraj: MARIBOR, Hotel Draš, št. udeležencev: 60 kotizacija: zdravniki 49 EUR, specializanti 25 EUR, za k. točke: 5,5 Pohorska ulica 57 študente kotizacije ni vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine, organizator: ZAVOD prijave, informacije: doc. dr. specializantom družinske medicine ter vsem zdravnikom, ki želijo pridobiti nova JUST - A, Maribor Vojislav Ivetić, T: 051 336 036, znanja o medicinsko nepojasnjenih stanjih in se dodatno izobraziti na področju E: [email protected], družinske medicine. Posebnost srečanja so praktične delavnice, delo v majhnih W: www.just-a.si skupinah in multidisciplinarni tim predavateljev (zdravnik družinske medicine, TA-psihoterapevt, klin. psiholog, KVT-terapevt in specialist otroške in mladost- niške psihiatrije). 31. ob 8.30  •  CEPLJENJE NOSEČNIC, OTROK, MLADOSTNIKOV IN ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V AMBULANTAH GINEKOLOGOV, PEDIATROV, ŠOLSKIH IN DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: 130 kotizacija: 160 EUR (DDV vključen), kotizacije ni za k. točke: 10 študente, upokojence in predavatelje vsebina: učna delavnica za zdravnike organizator: UKC Maribor, Klinika za ginekologijo in prijave, informacije: prijave: specializante in specialiste ginekologije in perinatologijo, Medicinska fakulteta, Katedra za gineko- W: www.ukc-mb.si (strokovna porodništva, pediatrije, družinske medicine, logijo in porodništvo, Združenje za pediatrijo SZD, Sekcija srečanja), informacije: Tina javnega zdravja, urgentne medicine, za primarno pediatrijo, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, prof. Škerbinc Muzlovič, E: Tina. zdravnike pripravnike, medicinske sestre, dr. Iztok Takač, dr. med., svet. [email protected], medicinske sestre babice, reševalce in T: 02 321 29 40 zdravstvene administratorje *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Obveščamo vas, da s 1. novembrom 2018 velja Zdravstveni dom Logatec nov cenik za objave in oglaševanje v strokovni reviji Isis, ki ureja tudi objave v koledarju stro- razpisuje prosta delovna mesta za: kovnih srečanj. V koledarju bodo še naprej objavljena vsa izobraže- zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) vanja vseh organizatorjev, ki so za izobraževanje že za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pridobili kreditne točke ali so v postopku pridobi- vanja. Te objave bodo, kot doslej, brezplačne. zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) Vsebino izobraževanja, objavljenega v koledar- za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ju, bo vsak organizator lahko predstavil z do 150 znaki. Podrobnejšo vsebino pa si bo – če jo je zdravnika specialista radiologije (m/ž) organizator seveda navedel – mogoče prebrati za nedoločen čas s polnim delovnim časom, na spletni strani www.domusmedica.si. Od 1. novembra 2018 je v koledarju izobraže- zdravnika specialista zobne in čeljustne ortopedije (m/ž) vanj mogoče objaviti tudi izobraževanja, ki niso za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. pridobila kreditnih točk in/ali jih ne organizirajo zdravstvene ustanove ali združenja in društva s Možno je tudi delo preko podjemne pogodbe ali pa področja medicine. Te objave so plačljive v skla- zaposlitev za krajši delovni čas. du s sprejetim cenikom. Možno je tudi vključevanje samo v dežurno službo. Več informacij: [email protected] Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Iščemo zobozdravnika/-co ZD Logatec, Notranjska cesta 2, 1370 Logatec ali na e-naslov: [email protected] . Iščemo zobozdravnika ali zobozdravnico za poslovno sodelovanje v novih prostorih zasebne zobne ordinacije v Ljubljani.  Za več informacij lahko pokličete na tel. št. 01 750 82 20. Informacije: 041 376 402

Revija ISIS srečanja 5S8trokovnaDecember 2019 Osnovno zdravstvo Gorenjske • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Radovljica, zdravnika specialista otorinolaringologije (m/ž) Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg za nedoločen čas za 8 ur na teden v OE ZD Radovljica in izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi zdravnika specialista oftalmologije (m/ž) določeno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica izvaja v zdravstvenih domovih znotraj gorenjske regije. in v OE ZD Tržič, V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) specialnosti oz. zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in za nedoločen čas s krajšim delovnim časom v OE ZD sicer: Radovljica, • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), specialista družinske • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) medicine (m/ž) za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič. za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, Bohinj, Naše prednosti so: • dobri odnosi v kolektivu, • z dravnika specialista radiologije (m/ž), pediatrije ali šolske • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa medicine (m/ž), dermatovenerologije (m/ž), oftalmologije nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. (m/ž) in specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), zdravnika specialista o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu urgentne medicine (m/ž), zdravnika specialista radiologije ali nam pišete na spodaj navedene kontaktne naslove. Dogovorili se (m/ž) bomo za srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in možnosti dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje zdravnika specialista ginekologije (m/ž) do 30. 11. 2019 za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v OE ZD Škofja Loka, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Bohinj, Mladinska cesta 1, Bled ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije (m/ž) – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali zdravnika specialista ginekologije (m/ž) za nedoločen čas za 8 ur na teden, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine (m/ž) Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločena čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD Tržič, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič ali na e-naslov: [email protected]. Psihiatrična bolnišnica Begunje Psihiatrična bolnišnica Vojnik razpisuje naslednji prosti delovni mesti: na prosta delovna mesta zaposli E018025 višji zdravnik specialist PPD3 (m/ž) 3 zdravnike specialiste psihiatre (m/ž) E018021 zdravnik specialist PPD3 (m/ž) Opis delovnega mesta: specialistično zdravljenje in diagnostika Razpis je objavljen na spletni strani bolnišnice (http://www. psihiatričnih bolnikov v bolnišnici in specialistični psihiatrični pb-begunje.si/) in spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za ambulanti. zaposlovanje. Pogoji za zasedbo: veljavna licenca za delo na področju Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih psihiatrije. pogojev v roku 30 dni od zadnje objave pošljejo po pošti, elektronski Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pošti ali prinesejo osebno na naslov: Psihiatrična bolnišnica Begunje, pogojev pošljejo s priporočeno pošto v 15 dneh po objavi na Begunje na Gorenjskem 55, 4275 Begunje na Gorenjskem oz. naslov: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, [email protected] 3212 Vojnik.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9December 2019 Univerzitetni klinični center Maribor Psihiatrična bolnišnica Vojnik razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): Svet zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik na podlagi 32. člena 1 zdravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe Oddelka za Statuta Psihiatrične bolnišnice Vojnik in sklepa Sveta zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik z dne 9. 10. 2019 žilno kirurgijo), razpisuje delovno mesto: 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, strokovnega direktorja zavoda (m/ž) za štiriletno mandatno 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, obdobje 2 zdravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in estetske Pogoji za opravljanje dela: kirurgije, • n ajmanj izobrazba medicinske smeri, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oz. izobrazba, ki ustreza ravni 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, 2 zdravnika specialista interne medicine, uvrščena na 8. raven, • specializacija iz psihiatrije, 1 zdravnik specialist nuklearne medicine, • veljavna licenca za delo na področju psihiatrije, • najmanj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih 2 zdravnika specialista urgentne medicine, mestih na področju psihiatrije, • p redložitev programa strokovnega dela in razvoja PB Vojnik za 3 z dravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in mandatno obdobje. perioperativne intenzivne medicine, Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi s polnim 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, delovnim časom za 40 ur na teden. Zakonski pogoji so: 3 zdravniki specialisti oftalmologije, • aktivno znanje slovenskega jezika, 3 zdravniki specialisti nevrologije, • državljanstvo Republike Slovenije, • kandidati ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi 2 zdravnika specialista patologije, naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni 2 zdravnika specialista travmatologije, dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, 1 zdravnik specialist revmatologije, • kandidati ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alineje. 2 zdravnika specialista pnevmologije, Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 1 zdravnik specialist ginekologije in porodništva, pošljejo s priporočeno pošto v 15 dneh po objavi na naslov: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik, z 1 zdravnik specialist pediatrije, oznako: »Prijava na javni razpis za strokovnega direktorja javnega zavoda – Ne odpiraj«. 1 zdravnik specialist psihiatrije, K prijavi morajo kandidati predložiti naslednja dokazila: 2 zdravnika specialista radiologije, 1. F otokopijo diplome oz. dokazila, iz katerega mora biti razvidna 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena. 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, 2. P isno izjavo kandidata o doseženi delovni dobi z opisom delovnih izkušenj, posebno na vodilnih in vodstvenih položajih (opis 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, delovnih izkušenj, čas opravljanja dela ter stopnja zahtevnosti delovnega mesta oz. dela). 1 zdravnik specialist otroške nevrologije, 3. Kratek življenjepis kandidata z referencami o dosedanjem delu. 4. Pisno izjavo kandidata, da: 1 zdravnik specialist sodne medicine. • je državljan Republike Slovenije; • izpolnjuje pogoj aktivnega znanja uradnega jezika; Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • n i bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet razpisa, • licenca za samostojno delo, dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na • poznavanje dela z osebnim računalnikom, nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev ter da • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi • najmanj osnovna raven znanja nemškega ali angleškega jezika, naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. • znanje temeljnih postopkov oživljanja. 5. Pisno izjavo, da kandidat dovoljuje svetu zavoda pridobitev podatkov iz uradnih evidenc drugih organov za namen preverjanja Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim izpolnjevanja razpisnih pogojev. poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. 6. Štiriletni program strokovnega dela in razvoja stroke zavoda. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonsko določenem roku. naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.

Revija ISIS medicine I6z0zgodovineDecember 2019 Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator zobozdravstva v Mariboru* Irena Sapač Boris Kristan se je rodil 12. marca 1901 v zaznamovala. Enajstletnik se je takrat odločil, da Ormožu okrožnemu zdravniku dr. Oroslavu bo postal zdravnik. To željo je krepila tudi zavest Kristanu in materi Klotildi, rojeni Uršič, kot o velikem ugledu, ki ga je njegov oče užival med četrti od osmih otrok. Ljudsko šolo je od 1906 do ljudmi kot zdravnik in slovenski narodnjak. 1912 obiskoval v Hardeku pri Ormožu, kjer so se šolali otroci zavednih Slovencev. Zvedavega Po očetovi smrti se je mama leta 1913 s dečka je očetov prijatelj učitelj sprejel v šolo, ko štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je Boris je dopolnil pet let. Prvi razred gimnazije je obiskoval gimnazijo. S sošolci se je dobro razu- obiskoval med 1. septembrom 1912 in 30. juni- mel, spremljal njihove življenjske poti in se z jem 1913 na Ptuju, kamor se je vozil z vlakom. njimi srečeval do konca življenja. Ob zrelostnem Srečno družinsko življenje je prekinila očetova izpitu leta 1920 je bilo v razredu 46 dijakov. Med smrt. Dr. Oroslav Kristan je leta 1912 zbolel za njimi so bili inženir Jože Hermanko, zdravniki tuberkulozo in 29. septembra 1912 umrl v Ormo- Bogomil Peče, Ciril Porekar, Franjo Radšel, žu. Ob slovesu je poklical sina Borisa in ga prosil, Slavko Vrbnjak, profesorja Josip Karba in naj pomaga mami pri skrbi za družino. Prezgo- Vladimir Kralj ter akademik Anton Slodnjak. dnja smrt očeta, bratov in sester ga je močno Gimnazijski profesor naravoslovja dr. Leopold Poljanec je odličnjaku šestošolcu Borisu leta 1918 Boris Kristan v naročju matere * Celoten prispevek Klotilde, oče dr. Oroslav Kristan, je objavljen na brat Zmago in sestra Nada leta spletni strani 1901 (levo). Boris Kristan leta 1928 zbornice (Publika- (desno). cije zbornice – ISIS > 2019 > ISIS december 2019).

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e1December 2019 zaupal urejanje Ljudske knjižnice v Obvezno vojaško službo je opra- junija 1931 opravljal v ordinaciji dr. Narodnem domu. 7. julija 1920 je z vljal od aprila 1926 do januarja 1927 v Frana Stamola na Trgu kralja Petra odliko opravil zrelostni izpit na Divizijski vojni bolnici v Ljubljani, (sedanjem Trgu revolucije) v Maribo- Kraljevi državni (klasični) gimnaziji v pretežno na kirurškem oddelku. Od ru. To je bila prva zasebna zobna Mariboru. januarja do aprila 1927 je opravljal ordinacija v Mariboru, ki je množično zdravniški pripravniški staž v bolni- sprejemala članstvo dveh največjih Jeseni 1920 je začel študirati na šnici v Mariboru na kirurškem oddel- bolniških blagajn: železniške in Medicinski fakulteti v Ljubljani in 30. ku pri dr. Černiču in 1. aprila 1927 splošne bolniške socialne. Leta 1929 septembra 1922 z odličnim uspehom dobil pravico opravljanja zdravniške se je poročil s Heleno (rojeno Wastl), končal prvi rigoroz. V času študija je prakse. Po nasvetu starejših kolegov ki jo je spoznal med študijem medici- prof. dr. Alfredu Šerku, utemeljitelju se je odločil za službo mornariškega ne na Dunaju. Leta 1934 se jima je nevrologije na Slovenskem, pomagal zdravnika in bil 28. junija 1927 rodil sin Peter in leta 1937 hčerka pri urejanju skript. Profesor ga je kot imenovan za sanitetnega poročnika Silvija. odličnega študenta povabil, da po fregate v Boki Kotorski, kjer so mu končanem študiju začne z delom na obljubili plačilo specializacije iz Ko je začel opravljati zdravniško fakulteti, a se je pozneje raje odločil za otorinolaringologije. Ko je uvidel, da službo v Mariboru, je postal leta 1929 praktično delo s pacienti v domačem zaman čaka obljubljeno specializacijo, član Slovenskega zdravniškega druš- Mariboru. Ker je bilo prva leta po je konec septembra 1927 prekinil tva in bil več let njegov tajnik. Takrat ustanovitvi Medicinske fakultete v sanitetno službo v Jugoslovanski vojni je imelo zdravniško društvo sestanke Ljubljani mogoče opravljati samo prvi mornarici. v posebni sobi hotela Orel na Graj- rigoroz (prva dva letnika študija), je skem trgu. Železniška bolniška moral tako kot drugi slovenski štu- Odločil se je, da v študijskem letu blagajna je po treh letih skupne denti nadaljevati študij na eni izmed 1927/1928 na Univerzi na Dunaju ordinacije z dvema zdravnikoma bližnjih univerz. Odločil se je, da bo začne s specializacijo iz zobnih in zahtevala od dr. Borisa Kristana drugi in tretji rigoroz opravil na ustnih bolezni, saj je bilo to področje oddvojeno lastno zobno ordinacijo, ki Dunaju in v Gradcu. Ker se je zavedal, tako kot otorinolaringologija poveza- jo je uredil leta 1931 v najetem stano- kako težko in požrtvovalno njegova no z boleznimi v predelu glave, ki so vanju v Tattenbachovi ul. 18 (sedaj Ul. mama preživlja družino, si je zadal ga že med študijem splošne medicine kneza Koclja), kjer je moral plačevati cilj, da bo študij medicine končal do najbolj zanimale, šolnina pa manjša. visoko najemnino. Zato se je odločil svojega 25. rojstnega dne, in to mu je Specializacijo je uspešno končal julija za gradnjo lastne hiše in se leta 1934 s tudi uspelo. Na Univerzi v Gradcu je 1928 in 29. oktobra 1928 od Ministr- svojo družino, mamo in bratoma bil 13. marca 1926 promoviran za stva za narodno zdravje v Beogradu preselil v Tattenbachovo ul. 7 (sedaj doktorja vsega zdravilstva. Na Medi- dobil naziv specialista za zobne in Ul. kneza Koclja 7), kjer si je uredil cinski fakulteti v Ljubljani je 27. ustne bolezni. sodobno ordinacijo. marca 1926 prejel nostrifikacijsko listino. Poklic specialista za zobne in 1. februarja 1941 je bil mobiliziran ustne bolezni je od leta 1928 do 30. v saniteto Jugoslovanske vojne Dr. Boris Kristan (tretji z leve), specialist za zobne in ustne bolezni, leta 1929 v ordinaciji dr. Frana Stamola na Trgu revolucije (takrat Trg kralja Petra) v Mariboru (levo). Legitimacija Komande Mariborskega vojnega področja, izdana namestniku šefa Centralne zobne ambulante na Glavnem trgu 1, dr. Borisu Kristanu,16. junija 1945 (desno).

Revija ISIS medicine I6z2zgodovineDecember 2019 mornarice v Boki Kotorski, kjer je 10. maja 1945 je Borisa Kristana direktor dr. Adolf Drolc odobril ostal do 7. aprila 1941. Ker je veljal za obiskal glavni referent za zobozdrav- dvakrat večje prostore za šolsko zobno zavednega Slovenca, so ga okupatorji stvo Mariborskega vojnega področja ambulanto v zgradbi v Ul. talcev 9, julija 1941 ponoči na domu aretirali in Herbert Fabijan in mu zaupal organi- kjer je bilo mogoče urediti tudi lastno skupaj z družino odpeljali v vojašnico zacijo zobozdravstvene službe v zobotehnično delavnico za ortodont- v Melju. Žena Helena je bila takrat že Mariboru. 13. maja 1945 je začela ske aparate. zelo bolna. Ko je zobotehnica Viktori- delovati Centralna zobna ambulanta v ja Kokal prišla naslednjega dne v 2. nadstropju Velike kavarne na Dr. Drolc je Borisa Kristana z službo in našla uradno zapečatena Glavnem trgu 1 v ordinaciji pobeglega razumevanjem podpiral pri organi- vrata v ordinacijo ter stanovanje, se je nemškega zobozdravnika, v kateri so zaciji šolskih zobnih ambulant na odločila, da ukrepa. O dogodku je zdravili borce in tudi prebivalce več lokacijah v Mariboru in tudi pri obvestila sorodnike Kristanovih v Maribora. Kot prva po vojni ustano- organizaciji potujoče zobne ambu- Avstriji, ki so nato z velikimi napori vljena ambulanta v Mariboru je lante. Dr. Kristan je bil prvi, ki se je uspešno posredovali in preprečili pomenila prvi zametek organiziranega v povojnem Mariboru lotil zdravlje- deportacijo v Srbijo. Družini Kristan s javnega zobozdravstvenega varstva v nja ortodontskih nepravilnosti. Že težko bolno materjo in otrokoma so tem mestu. Kmalu nato, 1. julija 1945, leta 1950 je prof. dr. Jože Rant nemške oblasti čez čas dovolile pa je začela delovati še druga zobna povabil vodje šolskih zobnih ambu- vrnitev na dom. ambulanta, to je bila ambulanta lant v Sloveniji, med njimi tudi Zavoda za socialno zavarovanje na Borisa Kristana, na tečaj ortodontije Boris Kristan je zatem delal v Trgu revolucije, ki se je 15. oktobra v Ljubljano. Nato je Boris Kristan zasebni zobni ordinaciji, ob tem pa po 1947 preselila v obnovljeno zgradbo več let vsako soboto vodil ortodont- svojih najboljših močeh pomagal nekdanje vile in kasnejše Zobne sko ambulanto na svojem oddelku, Osvobodilni fronti s sanitetnim poliklinike pri Dravi v Ul. kneza in sicer do zaposlitve dr. Milana materialom in zdravili, po katera je v Koclja. Boris Kristan je bil leta 1949 v Ježa po končani specializaciji leta največji tajnosti prihajal kurir Jože skupini zdravnikov, ki je bila za eno 1960. Vse do svoje upokojitve leta Hlebce. Leta 1944 so okupatorji leto poslana v pomoč zdravstveni 1965 je Boris Kristan 15 let vodil kurirja aretirali in ga pozneje blizu službi Republike Makedonije. otroško in mladinsko zobozdravstvo Frama ustrelili kot talca. Kljub muče- ter deloval pri širjenju zobozdrav- nju pred smrtjo ni izdal imen zdravni- Prva leta po vojni je bilo malo stvene službe v Mariboru in okolici. kov, ki so ga oskrbovali z zdravili. Ker zobozdravstvenih strokovnjakov, ki bi Okrožni odbor Maribor ga je imeno- se je zavedal, da je v nevarnosti, je dr. svoje znanje posvetili otrokom in val za nadzornega zobozdravnika. Kristan večkrat razmišljal, da bi se mladini. Kristan se je zavedal, da se Veliko skrb je posvečal preventivi in pridružil partizanom, a se zaradi težko skrb za zdravje zob začne pri otrocih, še nekaj let po upokojitvi predaval bolne žene in otrok naposled ni in že leta 1947 opravljal sistematične na šolah. odločil za ta korak. Zelo je spoštoval preglede šolskih otrok. Po vzoru kolege, ki so se pridružili partizanom, kolegov iz Ljubljane je že takrat Z velikim zanimanjem je sodeloval zlasti veliko prezgodaj preminulega načrtoval ureditev šolske zobne tudi v komisiji, ki naj bi pripravila vse sošolca iz študijskih let dr. Pavla ambulante v Mariboru. Leta 1950 mu potrebno za ustanovitev Višje stoma- Lunačka - Igorja. Zelo je žaloval za je Okrajni odbor Maribor zaupal tološke šole, katere predsednik je bil dobrima prijateljema dr. Ivanom nalogo organizirati zobozdravstveno dr. Aleksander Sterger. Boris Kristan Koprivnikom in dr. Rudijem Kacem, službo za šolske in predšolske otroke je bil vse od prve zaposlitve v Maribo- ki sta bila žrtvi nemških okupatorjev. za območje mesta Maribora in okoli- ru leta 1929 do smrti član Slovenskega ce. Pri tem je sodeloval z dr. Evo zdravniškega društva. Bil je tudi član Sam je imel veliko srečo, da je Lovše, ki je organizirala zdravstveno Društva zobozdravstvenih delavcev težke čase preživel. Vse življenje je bil službo za predšolske in šolske otroke. Slovenije ter obiskoval ustanove hvaležen kurirju, ki ga ni izdal in ga je 26. marca 1950 je ustanovil prvo mladinskega zobozdravstva v več tako rešil gotove smrti. Njegova žena šolsko zobno ambulanto v Mariboru v evropskih državah. Za svoje delo je ni imela te sreče. Spomladi 1944 je sestavu Šolske poliklinike v Tyrševi prejel več priznanj, med njimi 24. umrla za levkemijo ter mu v negotovih ulici v stavbi nekdanjega Černičevega aprila 1981 tudi častno članstvo v časih sredi najtežjih vojnih dni, ko se sanatorija. Slovenskem zdravniškem društvu. je Maribor v bombnih napadih spre- minjal v prah in pepel, zapustila dva S pomočjo Okraja Maribor je še Že v gimnazijskih letih sta ga mladoletna otroka. Za otroka je po isto leto dobil večje prostore za šolsko poleg naravoslovja in medicine smrti njune mame Helene skrbela zobno ambulanto v Zobni polikliniki zanimali umetnost in književnost. zobotehnica Viktorija Kokal. Z njo se ob Dravi v Ul. kneza Koclja. Kmalu po Med študijem medicine v Ljubljani je je Boris Kristan poročil in leta 1950 se ustanovitvi Zdravstvenega doma poslušal tudi predavanja prof. Izidorja jima je rodila hčerka Irena. Maribor leta 1957 pa je takratni Cankarja iz umetnostne zgodovine. Kasneje je zbiral reprodukcije

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e3December 2019 temeljnih del slikarstva ter obiskoval nega doma. Umrl je 1. maja 1991 in je 10. Sterger, Aleksander: 80-let mariborske- evropske galerije. Med likovnimi ga upokojenega zdravstvenega svetnika umetniki v Mariboru je imel mnogo pokopan v družinskem grobu na dr. Borisa Kristana. – Trije visoki prijateljev, največ pa se je družil z jubileji. – Zobozdravstveni vestnik, letn. Antejem Trstenjakom, Gabrijelom Pobreškem pokopališču, ki ga je leta XXXVI, l. 1981, št. 1-2, str. 47-48 Kolbičem in Maksom Kavčičem. 1936 po načrtu kiparja Ivana Napotni- 11. Sterger, Aleksander: Dr. Boris Kristan Po upokojitvi je z branjem stro- (nekrolog). – V: Večer, 9. maj 1991; str. kovnih publikacij ter s pogovori s ka uredil za svojo mamo. 9 kolegi spremljal razvoj zdravstva in zobozdravstva. Napisal je tudi spomi- Viri: 12. Ustanavljanje šolskih zobnih ambulant. ne na študij medicine, na razvoj (Dr. Boris Kristan strokovni nadzornik zobozdravstva v Mariboru, na potova- 1. Kosi, Pavel: Mladinsko zobozdravstvo za pregled zobnih ambulant v maribor- nja in na nekatera druga obdobja v na Mariborskem območju 1950-2000. skem okraju je v svojem izčrpnem svojem življenju. Po upokojitvi je bil – Maribor : Zdravstveni dom, 2000. str. poročilu navedel, da deluje na območju vesel obiskov kolegov, posebno dr. 3, 4 okraja 34 zobnih ambulant). - Večer, 6. Emana Pertla, s katerim sta se pozna- februar 1960, str. 4 la že iz gimnazijskih let. 2. Kristan, Boris: Razvoj zobozdravstvene službe v slovenski štajerski metropoli v 13. Vrančič, Elizabeta: Zobozdravstvo v V veliko veselje so mu bili vnuki, Mariboru zadnjih 80 let ter moj Mariboru od maja 1945 do 1955. – V: ki jim je posvetil veliko časa in jim prispevek k razvoju te službe od maja Zbornik dveh simpozijev o zgodovini vzbudil zanimanje za medicino, 1945 do 1965, zlasti na področju zobozdravstva na Slovenskem. – Ljub- književnost ter umetnost. Tradicijo v mladinskega zobozdravstva. (1981). ljana : Znanstveno društvo za zgodovino dentalni medicini je nadaljeval sin (Tipkopis 5 listov) zdravstvene kulture Slovenije , 1990. Peter in še nadaljujeta vnuka Dejan in – Str. 223-230. (Opomba: Boris Kristan Boris, tradicijo v medicini pravnuki- 3. Kristan, Boris: Začetek šolske zobne je naveden na str. 223, 224, 226, 227, nja Katarina, za umetnostno zgodovi- ambulante v Mariboru leta 1950. – 228, 229, 230) no se je navdušil vnuk Igor. 4. Maribor, 1981. (Tipkopis 3 listi) 14. Vulikić, Velimir: Boris Kristan (1901- Zelo se je veselil svojega 90. 5. Mariborski zdravniki. – Slovenec 2. 1991) organizator povojnega zobozdra- rojstnega dne, ki ga je praznoval 12. vstva v mariborskem okraju. - Revija marca 1991. Vesel je bil obiskov februar 1932, št. 26, str. 5 ISIS, februar 2012 str. 40-41 sorodnikov in prijateljev ter še poseb- 6. Ostrovška, Milica: Dr. Boris Kristan – no kolegov iz zdravniškega društva, 15. Vulikić, Velimir: Pregled 140-letne društva zobozdravnikov in zdravstve- Izpoved o svojih zvezah z naprednim zgodovine zobozdravstva na Slovenskem gibanjem in OF. – Maribor, 6.2.1960. – (1814-1954). – Ljubljana : Društvo Po pripovedovanju dr. Borisa Kristana zobozdravstvenih delavcev Slovenije, napisala Milica Ostrovška. – 5 listov. 2012. (Opomba: Boris Kristan naveden (Opomba: Zapis je v rokopisni zbirki na str. 74, 120, 160, 270, 271, 326, 330) UKM Ms 554/IV-K-52e). 7. Pertl, Eman: Dr. Boris Kristan – 85-le- 16. Zdravstveni dom Maribor – Letno tnik. – V: Zdravstveni vestnik, letn. 55, poročilo 1961. – Maribor, 1961. (Opom- 1986, št. 7-8, str. 417 ba: Boris Kristan naveden na str. 19, 32, 8. Pertl, Eman: Slovenski zdravniki 64, 66, 106, 107, 108.) mornarji v obdobju od 1899 do 1941. – V: Naše združeno zdravstvo 6 (1986) Doc. dr. Irena Sapač, Maribor, št. 7 ; str. 9-10 [email protected] 9. Prijatelj, Anton: Novi častni člani (Slovensko zdravniško društvo). – Zdravstveni vestnik 50 (1981);str. 464 Prof. dr. Alfred Šerko – primus inter pares na nepopolni ljubljanski medicinski fakulteti Drobtinica ob 100-letnici ljubljanske medicinske fakultete prineslo citate celo pri znamenitem psihiatru Karlu Jaspersu (1883– Zvonka Zupanič Slavec 1969). Za UL Medicinsko fakulteto pa je Šerkovo delo izjemnega pomena Lik zdravnika psihiatra in filozofa filozofije in medicine, deloval pa je na zato, ker je temeljno vplivalo na prof. dr. Alfreda Šerka (1879–1938) se dunajski, münchenski in praški postavitev, delovanje in ohranitev je v spominu slovenskega zdravništva medicinski fakulteti. Opravil je pionir- novoustanovljene nepopolne fakultete premalo ohranil, četudi je bil prof. sko delo na področju psihiatrije, in v letih med dvema svetovnima vojna- Šerko eden najuglednejših zdravnikov sicer parafrenije. Njegovo raziskoval- ma, ko je bil prof. Šerko večino časa svoje dobe. Bil je dunajski diplomant no delo na področju meskalina mu je dekan, prof. dr. Janez Plečnik (1875– 1940) pa večinoma njen prodekan. Zaslužna sta za obstoj nepopolne

Revija ISIS medicine I6z4zgodovineDecember 2019 Medaljona profesorjev Alfreda Šerka in Janeza Plečnika, osrednjih osebnosti nepopolne Medicinske fakultete med dvema vojnama, delo akad. kiparja Zdenka Kalina, v lasti Inštituta za anatomijo UL MF (foto: Zvonka Zupanič Slavec). fakultete, ki jo je vlada Kraljevine SHS cinske fakultete se spomnimo na Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, hotela ukiniti. Prof. Šerko je bil v letih profesorja Šerka in Janeza Plečnika, dr. med., Medicinska fakulteta 1930–1932 celo rektor Univerze v predstavljena na medaljonih, razsta- Ljubljani in je s svojim presežnim vljenih na hodniku Inštituta za anato- Univerze v Ljubljani, Inštitut za delom zaslužen tudi za njeno delova- mijo UL MF. Izdelal jih je akademski zgodovino medicine, nje. Ob 100-letnici ljubljanske medi- kipar Zdenko Kalin. [email protected] Ohranimo spomin na našo prvo medicinsko fakulteto ob njeni 100-letnici Arhiviranje Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ljubeznivo naproša zdravnike je akt civilizacije. in njihove sodelavce, da darujejo gradiva, dokumente, strokovne fotografije in drugo, kar ohranja spomin na razvoj medicine pri nas, njenih osebnosti in kolektivov, zdravstvenih stavb in še marsikaj drugega. Ob Udejanjimo 100-letnici prve Medicinske fakultete v Sloveniji smo še posebej zainteresirani za fotografije iz njenega ga v medicini! življenja in dela, spominov zdravnikov na svoja študijska leta in podobno. Vključili bi jih v različne objave, predvsem v monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, ki v svojem tretjem delu obrav- nava tudi razvoj zdravstvenega šolstva. Jeseni bomo tudi pripravili tematsko razstavo v razstavišču UL MF. Slikovno gradivo skrbno arhiviramo. Z njimi ohranjamo ob besedi tudi slikovno razvojno pot in njene snovalce. Prav tako sprejemamo zdravniške arhive pomembnih osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, pomembno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tej vlogi po dogovoru povsod imenovani. V zvezi z našo zdravstveno vsebino so s pomočjo slikovnih donacij opremljene tudi nove monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Skupaj z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije vabimo v svoje vrste tudi nove člane. Dolga leta opravljamo zanimivo strokovno delo in se srečujemo na interdisciplinarno obarvanih srečanjih in ekskurzijah. Člani so večinoma zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, veterinarji, biologi, zgodovinarji in drugi. Naj bo prosti čas poln vedrine in žlahtnih vsebin! Redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. Inštitut za zgodovino medicine UL MF Tel.: 041-327-935, [email protected]; www.mf.uni-lj.si/izm

Revija ISIS V spom6in5December 2019 Marija Bren Erjavec (1929–2019) Borut Bratanič V začetku oktobra letos se je v 91. Zoro Konjajev in ostalimi Delo Marije Bren Erjavec je bilo letu starosti za vedno poslovila naša sodelavkami – z zanjo odmevno tudi zunaj matične ustano- spoštovana mentorica, kolegica in značilnim natančnim in ve, saj je znala usmeriti svojo pozor- bivša predstojnica neonatalnega doslednim delom ter nost na širše probleme neonatologije oddelka na Pediatrični kliniki UKC v človeško širino, razume- in perinatologije z njej lastnim aktiv- Ljubljani, doktorica Erjavčeva. vanjem malih pacientov nim, stvarnim in modrim pristopom. in njihovih staršev Marija (Maridi) Bren Erjavec bistveno prispevala k Tudi pri svojem pedagoškem delu je bila rojena v Zagorju ob Savi. nadaljnjemu razvoju in humanizaciji z nami, njenimi mlajšimi kolegi, ki Na Medicinski fakulteti v Ljubljani intenzivne nege novorojenčkov, ne smo imeli srečo in čast, da smo je promovirala leta 1955. Po zaključ- samo na Pediatrični kliniki, temveč sodelovali z njo, je Marija Bren ku študija je začela s specializacijo tudi širše v tedanji Jugoslaviji. Leta Erjavec z doslednim, poštenim in iz pediatrije in jo s specialističnim 1974 je postala vodja neonatalnega človeško razumevajočim ter odkritim izpitom maja 1960 zaključila oddelka in leta 1982 vodja neonatalne (tudi po potrebi strogim) pristopom na Pediatrični kliniki v službe. do mlajših kolegov in medicinskih Ljubljani. sester uspela vtisniti neizbrisen pečat Ob strokovnih in organizacijskih v mišljenja in srca mnogih sodelavk in Njena prva zaposlitev je bila v nalogah, ki jih je uspešno udejanjila sodelavcev, bodočih pediatrov po otroškem dispanzerju ZD Ljubljana na oddelku, je sodelovala tudi pri Sloveniji in po svetu. Moste, kjer je bila tudi vodja vse do ustanavljanju in vodenju perinatalne leta 1964, ko je skupaj z možem sekcije pri Slovenskem zdravniškem Od leta 1988 je uživala zaslužen (pokojnim prof. dr. Francem Erjav- društvu (SZD). V času njenega vode- pokoj. cem) in obema sinovoma za leto in pol nja in aktivnega sodelovanja pri delu študijsko odpotovala v ZDA. Tam je sekcije so se začela strokovna srečanja Njena življenjska pot, ki je bila, sodelovala pri več raziskovalnih perinatalnih sekcij v regiji Alpe-Ja- kot vsaka, polna izzivov, s katerimi se projektih ameriškega Nacionalnega dran in nadaljevalo sodelovanje z je Marija Bren Erjavec znala odločno inštituta za zdravje (NIH). Ob delu v ostalimi perinatalnimi sekcijami v soočiti, se je končala. Vendar je bila in farmakološkem laboratoriju je obisko- Jugoslaviji. bo v naših mislih za vedno prisotna vala trimesečni podiplomski tečaj Maridi kot zgled in vzor mentorice, »Povezava med bazičnimi vedami in Strokovno se je izpopolnjevala na uspešne in natančne neonatologinje klinično medicino« ter si pridobila Dunaju v Centru za nedonošenčke, v ter predvsem osebnosti z veliko interdisciplinarni pristop h klinični Pragi na Raziskovalnem inštitutu za modrosti, požrtvovalnosti in človeške- praksi, kar je bila ena od značilnosti zaščito matere in otroka (Podoli), v ga razumevanja, kar so bile njene njenega kasnejšega delovanja tudi na Neonatalni intenzivni enoti v Minnea- lastnosti odlične in uspešne zdravnice. področju neonatologije in perinatolo- polisu ter na kliniki Mayo v ZDA. gije v Sloveniji. Študijsko je obiskala neonatalne Pokopana je bila v družinskem oddelke v Parizu, Lozani, Budimpešti, krogu. Po vrnitvi iz ZDA je leta 1966 Krakovu, Gradcu, Trstu in Aachnu. sprejela učiteljsko mesto na šoli za Dr. Borut Bratanič, dr. med., medicinske sestre, kjer je predavala Aktivno je sodelovala na medna- pediatrijo, anatomijo in fiziologijo. rodnih in domačih strokovnih sreča- Ljubljana njih, kjer je predavala o lastnih Julija 1970 je nastopila službo v izsledkih pri neonatalni intenzivni tedanji Klinični bolnišnici za otroške negi. Redno se je aktivno udeleževala bolezni Kliničnega centra v Ljubljani. strokovnih sestankov perinatalne in Svoje strokovno delo je usmerila v pediatrične sekcije SZD ter predavala intenzivno nego nedonošenčkov in na seminarjih Pediatrične klinike v bolnih novorojenčkov. Na neonatal- Ljubljani. nem oddelku je – skupaj s prof. dr.

Revija ISIS 6S6knjižne policeDecember 2019 Veronika Simoniti: Ivana pred morjem Cankarjeva založba, Ljubljana, 2019, 173 str. Marjan Kordaš V knjigi o svoji babici pripoveduje vnukinja. ne skoraj samoumevno, da se Ana odloči razis- A svojega imena ne razkrije. Za bolj oseben zapis kati oz. rekonstruirati babičino življenje. Seveda o tej zgodbi se mi zdi nujno, da dam vnukinji s poudarkom na tistem »vzporednem« delu, ki ime. Ker je babici ime Ivana, naj bo pripovedo- je povezan z njeno medvojno nosečnostjo ter valka, vnukinja Iv-ana, torej Ana. morebitnim otrokom, polbratom ali polsestro Pine, Anine matere. Pospravljanje hiše nenado- Ana, prevajalka, živi v Parizu s svojim ma dobi novo razsežnost; med iskanjem infor- Pierrom, arhitektom. Poletne počitnice preživ­ macij o babici pri njenih znancih in sorodnikih ljata v Slovenskem primorju v hiši, ki jo je Ana se Ana tudi odloča, kaj zavreči in kaj ohraniti za podedovala od babice Ivane. A vzdrževanje stare spomin. hiše je drago, zato se Ana odloči za prodajo. Pred tem se vrne v hišo, da bi jo pospravila. Po Odgovor ali bolje drobce odgovora na vpra- naključju pa najde fotografijo babice Ivane iz šanje o Ivaninem »vzporednem« življenju in leta 1943, na kateri se vidi, da je noseča. Za Ano nosečnosti Ana najde v pismu, ki ga pa Ivana ni je to šokantna novost; dotlej ni nikoli slišala, da nikoli poslala Adrijanu. Med vojno, ko je bil bi babica Ivana imela – poleg Pine, Anine Adrian v izgnanstvu v Srbiji, Ivana pa je s hčerko matere – še kakega otroka. In brž nato odkrije Pino živela na Gorenjskem pod nacisti, se je še kopico pisem, celotno korespondenco med zaljubila v partizana Vitalija ter z njim zanosila. dedom Adrijanom in babico Ivano. Tako posta- Vendar je kmalu potem zaradi zasliševanja pri gestapu splavila. Ivana je vseskozi poskušala živeti tako, kot jo je učil Adrijan. A to jima je spodletelo. Nato je Ivana to poskusila še z Vitalijem, a ji je spodlete- lo tudi z njim. Slika na naslovnici je imenitna: kaže žensko z zrcalom pred seboj. Tako ima skoraj skrit obraz; ves obraz – kot portretna slika – se vidi obrnjen, kot zrcalna slika. Kot da je zrcalna slika ženskin pravi obraz. Pisma oz. odlomki iz pisem imajo besednjak in zgradbo slovenščine iz tridesetih let. Skoraj kot bi bral novele V. Bartola. Ko Ana rekonstruira Ivanino življenje, se v svoji pripovedi preklaplja iz sedanjosti v pretek- lost ter nazaj. Pa tudi ko Ana »biva« v določenem času Ivane, ta čas prekinjajo nekakšni prebliski. Tako se mi zdi, da Ana čustvuje kot Ivana. Ali obratno? Zato ne verjamem, da gre, ko Ivana (Ana?) »... zagleda postavo, ki se smuka med debli, fazanova peresa za klobukom se pozibava- jo med hojo...« (str. 85), za vaškega tepčka. In Ana postane še bolj določna, ko malo kasneje (str. 107), spet v nekakšnem preblisku, omeni stih »Der Vogelfänger bin ich ja ...«. To je zače- tek pesmi iz Mozartove opere Čarobna piščal;

Revija ISIS S knjižne polic6e7December 2019 celotno besedilo ima tri kitice. Ko jih razjeda ljubosumnost. In ko se začne notranje svobode, svobode njunega bralec prebere in premisli, postane vojna in nacisti Adrijana izselijo v notranjega, intimnega življenja. Vogelfänger (ptičar) nekakšen leit- Srbijo, izmenjava pisem, ki v eno motiv. Ptičar je Vitalij, ki je Ivani smer potujejo celo večnost, seveda ne Ana pa seveda vse to (že) ve in pričaral ljubezen. Ana jo opiše skoraj more premostiti ločenosti. Ko se vojna očitno tako tudi živi. V Pariz k Pierru kot pravljico, kot da sta zaljubljenca konča, se stiska ne zmanjša skoraj nič; se vrne sicer s kar veliko babičino – kot meni C. G. Jung – animus in spremeni se le oblika stiske. zapuščino, ostaja pa uganka, zakaj je anima. In čeprav je Ivana z njim porušila vse mostove za seboj. doživela tisto, o čemur poje ptičar, je Anina pripoved je izvrstno pove- tudi njima spodletelo. Vitalij je bil pač dana, domiselno strukturirana in A morda je prav nasprotno: Ana, utvara ... stilizirana zgodba. O bolečini ženske, poslednja ženska iz svojega rodu, je s ki izgubi svojega otroka; o neprimer­ svojo pripovedjo zgradila edini možni Če vnukinjo in babico primerjam, ljivosti sedanjosti in preteklosti; da je most med sedanjostjo in preteklostjo. se pokaže tole: zaradi čustev težko razumeti sedanjo- st, preteklosti pa sploh ni mogoče Ivana pred morjem je prava Ana je svetovljanka, ki lahko brez razumeti. A kljub temu Ana potrjuje, literatura. Po moji presoji je Anina težav, skoraj nekako samoumevno, iz da je človek tisto, kar je njegova pripoved eno najboljših ali mora celo Pariza odleti v Benetke. Nato z vla- preteklost. najboljše slovensko prozno besedilo kom in avtobusom v Slovensko zadnjih nekaj let. primorje v nekdanjo Ivanino hišo. S Sporočilo pripovedi pa je, da sta Pierrom se pogovarja po skypu, prek bila Ivana in Adrijan nenavadna Tipkarske napake: mobilnega telefona ter z SMS, pre- človeka. Ki sta se trudila uresničiti str. 43: Junker Ju 87 (pravilno: hranjuje se skladno s svojim razpolo- sebe, biti svobodna, a jima to ni ženjem in ni nikoli lačna. uspelo. V tistem času so sicer mnogi Junkers Ju 87) že vedeli, kaj svoboda ni, nihče pa še str. 55: Karawanker Bote (pravilno: Ivana pa je prikovana v svoje ni vedel, kaj svoboda je. Ivani in skromne razmere ne le kot ženska – Adrijanu je spodletelo v prvi vrsti Karawanken Bote) učiteljica, temveč tudi kot ujetnica zaradi materialne stiske; po današ- str. 72: auf Wiederruf (pravilno: auf takratne miselnosti o vlogi ženske v njem védenju nista bila »svobodna družbi in družini. Sicer se upira, a od«; nista bila svobodna od pomanj- Widerruf) upor je zaradi materialne bornosti kanja ter od strahu. In ker jima je bila str. 172: eine Mädchen (pravilno: ein skoraj brez haska. Z Adrijanom ima kratena ta zunanja svoboda, nista stik večinoma prek pisem; sprva se mogla udejanjiti tudi »svobode za«, Mädchen) zdi zanj nedostopna, kasneje jo pa Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected] NOVO – mobilna aplikacija »mList ZZS« Obveščamo vas, da je sedaj na voljo mobilna operacijskega sistema vašega telefona). aplikacija »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in neposrednim mentorjem. Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate za vpis v spletno aplikacijo »eList«. Mobilna aplikacija omogoča specializantom dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim aplikaciji »eList« so sinhronizirani. usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije posegov ter obravnav.  »mList ZZS« se nahajajo na https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite na [email protected].

Revija ISIS Z68animivoDecember 2019 Bolnišnica v Mariboru že 100 let slovenska Skupaj do Lovrenca na Pohorju in Fale Zvonka Zupanič Slavec, Duša Fischinger Korenine nas sidrajo in delajo trdne, rušenje starega in težavno vzpostavljanje jezik kot vodilna narodova identifikacij- novega, prekinitev 650-letne germanske ska prvina nas tesno povezuje, za bolnika nadvlade in vstopanje v nov južnoslovan- pa, ki je hospitaliziran in v bolezenski ski okvir. Ta si je s prosrbsko politiko stiski, pomeni bolnišnica, v kateri se slovensko zdravstvo zelo kmalu podredil zdravi v maternem jeziku, enega najpo- in ga pahnil v težko rešljive situacije. membnejših elementov zaupanja in sode- Skupen izlet v Lovrenc na Pohorju je po lovanja. Zato je 100-letnica mariborske strokovnem srečanju z odlično organiza- bolnišnice, delujoče v slovenskem jeziku, cijo ustvaril ponosa poln dan. pomemben jubilej. Mariborsko zdravni- štvo je v soorganizaciji nekaj združenj, V organizaciji Zdravniškega društva Maribor, predvsem pa Medikohistorične sekcije Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniš- SZD s predsednikom prof. Elkom Borkom kega društva, Inštituta za zgodovino medicine na čelu, ob tej priložnosti pripravilo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, srečanje, ki je s ponosom predstavilo Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene zdravniške velikane tistega časa in razme- kulture Slovenije in UKC Maribor je bila 8. junija re med zdravništvom v Zdravniškem 2019 v počastitev 100-letnice slovenske bolnišni- društvu Maribor. Okvir tematskemu ce v Mariboru slovesnost s tradicionalnim srečanju je dala vodilna slovenska zgodo- skupnim strokovnim sestankom profesionalnih vinarka medicine z Inštituta za zgodovino in ljubiteljskih zgodovinarjev medicine iz Mari- medicine ljubljanske medicinske fakultete bora in Ljubljane. Dogodek je potekal v veliki prof. Zvonka Zupanič Slavec, ki je plastič- predavalnici prim. Zmaga Slokana v kirurški no orisala zdravstveno stanje na Sloven- stolpnici UKC Maribor. skem ob koncu prve svetovne vojne, Slovesnost se je začela z glasbeno točko Zdravniškega komornega orkestra Maribor in V avditoriju so se zbrali mariborski in ljubljanski zdravniki, profesionalci in navdušenci za zgodovino medicine (foto: Duša Fischinger).

Revija ISIS Zanimiv6o9December 2019 Lovrenc na Pohorju je zbrane presenetil s svojo zbora La Vita. Sledili so pozdravni Drugi sklop predavanj se je začel s lepoto, neverjetnim številom zdravnikov, ki od nagovori prof. dr. Elka Borka, predse- predstavitvijo prim. dr. Franja tam izhajajo, in žlahtno čebelarsko tradicijo dnika Medikohistorične sekcije Radšla, zaslužnega protagonista (foto: Jože Pristovšek). Slovenskega zdravniškega društva, in protituberkuloznega boja v Maribo- prof. dr. Damjane Furlan Hrabar, ru. Prof. Zvonka Zupanič Slavec je ob Ob skupnem kosilu udeležencev ekskurzije na predsednice Znanstvenega društva za tem zbrani javnosti predlagala, da ob Puščavi sta zbrane nagovorila profesorja Elko zgodovino zdravstvene kulture Slove- selitvi pljučnega oddelka s Slivniškega Borko in Zvonka Zupanič Slavec, ob njima nije, ter predsednika Slovenskega Pohorja nazaj v UKC Maribor in v prof. Iztok Takač (foto: Jože Pristovšek). zdravniškega društva prof. dr. Radka počastitev prvega vodje tega oddelka Komadine. prim. Franju Radšlu v bolnišnici Grad Fala je premalo znan biser Dravske odkrijejo spominsko ploščo. Ta bi ga doline pri Rušah. Pomembno kulturno središče Otvoritveno predavanje je bilo tudi rehabilitirala, saj je opravil je postal leta 1620, ko je Univerza Dunaj v Zdravstvo na Slovenskem ob koncu izjemno strokovno in človekoljubno njem izvajala filozofski, teološki in ekonomski prve svetovne vojne in ustanovitev delo v polstoletnem boju proti tuber- študij, ki pa je bil razpuščen ob jožefinskih Medicinske fakultete v Ljubljani prof. kulozi, a bil politično krivično diskva- reformah ok. l. 1870 (foto: Jože Pristovšek). dr. Zvonke Zupanič Slavec, predstoj- lificiran. Prof. Zupanič Slavec je k nice Inštituta za zgodovino medicine besedi pozvala tudi Radšlovo hčer, UL MF, ki je v preglednem predava- prof. dr. Alenko Radšel Medvešček, ki nju izpostavila, da stoletnica sloven- je z osebnega stališča označila očetovo ske bolnišnice v Mariboru sovpada s zdravniško delo, se spomnila njegovih stoletnico ustanovitve Univerze v cenjenih sodelavcev in svoje mladosti Ljubljani in njene takrat nepopolne ter gimnazijskih let v Mariboru. Prim. Medicinske fakultete. Med zdravniki Franca Cundriča sta predstavila protagonisti obravnavanega časa je otorinolaringolog dr. Anton Munda in zasl. prof. Borko predstavil doc. dr. Franc Cundrič ml. Posebej sta pouda- Ivana Matka, prvega mariborskega rila, da je prva totalna laringektomija, habilitiranega zdravnika z njegovo ki jo je prim. Cundrič izvedel na presežno poklicno potjo, ki se je leta ORL-oddelku leta 1954, pomenila 1921 ustalil v Mariboru in ustanovil začetek onkološke laringološke Protituberkulozno ligo, leto kasneje dejavnosti. Predsednik Zdravniškega organiziral protituberkulozni dispan- društva Maribor in direktor Zdrav- zer in 1927 dogradil tuberkulozni stvenega doma Maribor prim. doc. dr. oddelek v mariborski splošni bolnišni- Jernej Završnik pa je orisal delo ci. Prim. doc. dr. Gregor Pivec je v Zdravniškega društva Maribor v času svojem predavanju Prim. Mirko 1921–1941 in pomembne mariborske Černič, kirurg in besednjakar že v zdravnike med obema vojnama. naslovu izpostavil, da gre za enega Izp­ ostavil je dr. Ivana Zorjana, sanite- prvih zdravnikov terminologov, ki je tnega referenta, policijskega zdravni- ob svojem delu travmatologa in ka in sodnomedicinskega izvedenca, upravnika mariborske bolnišnice dr. Franja Radšla, soustvarjalca napisal in 1941 izdal Klinični bese- protituberkulozne dejavnosti, dr. dnjak. Okulistka prof. dr. Dušica Benjamina Ipavca, ginekologa in Pahor je predstavila prim. Janka prvega predstojnika rentgenološkega Dernovška – ob stoletnici Oddelka za inštituta, ter zobozdravnika in dolgo- očesne, ušesne, nosne in vratne letnega vodjo dveh sanatorijev, bolezni ter poudarila njegove zasluge Viktorja Kaca in njegova sinova Leona pri zatiranju trahoma. Prim. Hugon in Rudolfa. Robič je bil naslov predavanja, ki sta ga pripravila prof. dr. Borut Gorišek Prof. zgodovine in geografije Aleš in zasl. prof. Zmago Turk. Prim. Robič Arih, upokojeni direktor Pokrajinske- je začel svojo zdravniško pot kot ga muzeja Ptuj-Ormož, sedaj pa asistent na dermatološki kliniki v predsednik Domovinskega društva Gradcu, leta 1920 je prevzel Oddelek generala Maistra, je po strokovnem za kožne in spolne bolezni v Bolnišnici srečanju prevzel vodenje izleta za 50 Maribor in ga vodil do svoje smrti leta udeležencev v Lovrenc na Pohorju. 1937. Najprej smo se ustavili na turistični

Revija ISIS Z70animivoDecember 2019 ploščadi Hidroelektrarne Fala, kjer Rakovnik, ki nam je na kratko opisal omenjen leta 1245 kot Volmars oz. stoji Kaplanova turbina kot spomenik zgodovino kraja in njegovo sedanjo Valle. Postavili so ga šentpavelski najstarejše slovenske hidroelektrarne gospodarsko situacijo. Sledila je benediktinski opati, ko so sedež svojih na Dravi, ki so jo začeli graditi že zgodovinska predstavitev zdravnikov dravskih posesti iz Lovrenca prenesli 1913, obratovati pa je začela 1918. iz Lovrenca, ki jo je pripravil prim. v falski grad. Posest je prehajala v Danilo Maurič in povedal, da toliko različne roke, toda resnično pomemb- Sledila je vožnja do Puščave, kot zdravnikov iz tako majhnega kraja ni no kulturno središče je postala leta se je po razlagi prof. Aleša Ariha nikjer v Sloveniji. 1620, ko je Univerza Dunaj v gradu imenovala pokrajina od Drave do izvajala filozofski, teološki in ekonom- današnjega Lovrenca na Pohorju, ki K Lovrencu spada tudi župnijska ski študij. S tem postane grad Fala se je prvotno imenoval Sv. Lovrenc v cerkev Device Marije v Puščavi, prva visokošolska ustanova v Sloveni- Puščavi. Kraj je bil znan po svojih zidana na polotoku, ki ga od treh ji. Zaradi jožefinske reforme pa sta žagah, steklarstvu, saj je bilo v kraju strani obliva potok Radoljna. Na bila šola in benediktinski samostan kar 17 glažut, in fužinah. Iz ene teh spominski plošči, vzidani na zunanji razpuščena. Z ogledom gradu Fala se fužin je leta 1881 nastala tovarna kos strani cerkve, se da razbrati, da jo je v je ob sproščenem klepetu in pogostitvi in srpov, ki deluje še danes. Po letu letih 1622–1627 dal zgraditi šentpa- zaključila naša prijazna strokovna 1888 se je Lovrenc začel razvijati v velski opat Hieronim Markstaler. ekskurzija in svečanost ob 100-letnici letovišče in klimatsko zdravilišče, v Njeno notranjost bogatijo prekrasni slovenske bolnišnice v Mariboru. katerem so številni turisti, ki so jih baročni oltarji. Cerkev je med najve- Vsem zaslužnim za odlično organiza- domačini imenovali »somerfrišarji«, čjimi v Sloveniji in predstavlja vrh cijo in izvedbo najlepša hvala. radi preživljali svoje počitnice. Verje- umetnosti 17. stoletja v Podravju. tno se je kraj potem zaradi svojega Prof. Arih in župnik sta na kratko Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, hitrega in uspešnega razvoja preime- predstavila zgodovino cerkve. Od dr. med., Medicinska fakulteta noval v Sv. Lovrenc na Pohorju. To časov svojega nastanka je tudi romar- Univerze v Ljubljani, Inštitut ime je kraj obdržal do leta 1952. ska cerkev, ker je kraj zaslovel po za zgodovino medicine, uslišanjih na Marijino priprošnjo. Po krožni vožnji skozi Lovrenc [email protected] smo se ustavili v Čebelarskem domu, Po odličnem domačem kosilu v Duša Fischinger, prof. slov., kjer sta nas skrbnici doma prijazno gostilni Kores, ki je nekoč služila sprejeli in pogostili z medenim peci- furmanom, smo nadaljevali pot do Znanstveno društvo za zgodovino vom in medenim likerjem. Tu nas je gradu Fala, sezidanega nad reko zdravstvene kulture Slovenije, sprejel tudi župan Lovrenca Marko Dravo v občini Ruše. Grad je bil prvič [email protected] 20. obletnica tekmovanja Zdrav dih za navdih Srednja zdravstvena šola Celje, 11. maj 2019 še zdravnice Živa Grgič Koritnik, Vesna Glavnik, Neda Luznar in Vida Jasna Čuk Rupnik Repovž. Društvo pljučnih bolnikov Slove- prejemajo vsi člani. V društvu deluje Leta 2000 je društvo v sodelova- nije je bilo ustanovljeno leta 1992 s nju z IVZ (danes NIJZ) oblikovalo ciljem pomagati in lajšati življenje več komisij. Leta 1992 je bila ustano- preventivni program proti kajenju v ljudem z boleznimi dihal in alergija- vljena Komisija za preventivo in osnovni šoli Spodbujajmo nekaje- mi, pomembno vlogo pa ima tudi na dejavnost mladih. V njej so najprej nje 2000. Začelo je organizirati tudi področju informiranja in izobraževa- šolska tekmovanja – z željo, da bi bilo nja. Kasneje je bilo preimenovano v delovale tri zdravnice: pulmologinja z boleznimi dihal, astmo in alergijami Društvo pljučnih in alergijskih bolni- Barbara Latkovič in dve pediatrinji ter z njihovim preprečevanjem sezna- kov Slovenije. – Jasna Čuk Rupnik in Nuška njenih čim več otrok in mladih. Guid. Kasneje je bila komisija prei- Društvo trikrat letno izdaja glasilo menovana v Projektno skupino za Ob svetovnem dnevu astme 3. Zdrav dih za navdih, ki ga brezplačno otroško in mladinsko aktivnost, maja 2000 je društvo razpisalo prvi nagradni natečaj Astma in aler- v kateri danes ob Nuški Guid delujejo gije. Na njem je sodelovalo pet osnov- nih šol. Izredno pozitivnemu odzivu je

Revija ISIS Zanimiv7o1December 2019 Predsednica Projektne skupine ki naseljuje zlasti močvirja in vlažne večjih in številnih manjših krajev za otroško in mladinsko kraje. Na priznanju je upodobljena Slovenije in 42 srednjih šol, med aktivnost Nuška Guid, dr. med., rastlina trstika ob ribniku, v katerem njimi skoraj vse srednje zdravstvene spec. ped., med slovesnim plava žaba, ki simbolizira trdoživost. šole, kar je pomembno, saj tekmova- nagovorom ob podelitvi Priznanje je oblikoval akad. slikar nje zajema teme njihovega bodočega priznanj v SZŠ Celje. Bojan Jurc. poklica. Vsako leto sodeluje od 33 do 48 šol, nekatere enkrat, druge več- sledila odločitev o organizaciji tekmo- Ker je z vsakim letom naraščalo krat, s skupno več kot 5000 izdelki. vanj vsako leto, k sodelovanju pa so tako število tekmujočih kot število bile povabljene tudi srednje šole. Za izdelkov, so se v društvu v sodelovanju V društvu se dobro zavedajo, kako namen tekmovanja je društvo leta z Ministrstvom za šolstvo odločili pomembno in izjemno vlogo imajo pri 2002 pripravilo odličje trstika. Ime organizirati tekmovanje na državni ustvarjalnosti mladih njihovi mentor- izhaja iz naziva ustanovitelja ravni. Leta 2007 je tako potekalo prvo ji. Do sedaj je na tekmovanjih sodelo- prvega Društva za bolne na državno tekmovanje Zdrav dih za valo skoraj 300 mentorjev. pljučih leta 1904 dr. Demetra navdih. 12. maja 2008 je bila prvič Bleiweisa, viteza Trsteniškega. zaključna prireditev v Srednji zdrav- Na letošnjem jubilejnem 20. Trstika pomeni tudi rastlino – travo, stveni šoli (SZŠ) Ljubljana, zadnji dve tekmovanju z naslovom Dihanje je leti pa so tekmovanja v SZŠ Celje. življenje je sodelovalo 473 učencev in dijakov iz 34 šol (19 osnovnih in 15 Namen tekmovanja je pomagati srednjih). Komisija je v oceno prejela otrokom in mladim k čim boljšemu 360 izdelkov. Podeljenih je bilo 82 poznavanju bolezni dihal, alergij, zlatih, 39 srebrnih in 75 bronastih predvsem pa ozaveščanje pomena trstik. Svečanost je potekala v avli zdravega okolja, v katerem živimo. V Srednje zdravstvene šole Celje. preteklosti so v sklopu tekmovanja Dijakinje in dijaki so pripravili odli- razpisali različne teme, vezane na čen spremljevalni glasbeni program, zdravje dihal. V prvih letih so se kasneje v razredih še zanimive delav- organizatorji osredotočali predvsem nice, po kosilu pa je bil za vse organi- na teme, povezane s problemom ziran voden ogled celjskega gradu. astme in alergij, kasneje pa so vsebine razširili na zdravje dihal na splošno, Mladi so v Celje prišli od vsepo- posebno pozornost pa so se odločili vsod. Posebej velika skupina je prišla nameniti predvsem problematiki na podelitev priznanj v družbi zelo kajenja. Ta, se zdi, je med udeleženci aktivne predsednice mariborske tekmovanja vedno bolj priljubljena in podružnice Društva pljučnih in vse pogosteje obravnavana. alergijskih bolnikov, pediatrinje Špele Žnidaršič Reljič. V preteklih 20 letih se je tekmova- nja udeležilo več kot 6000 tekmoval- Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., cev iz 232 šol: 190 osnovnih šol iz Dutovlje, [email protected] Iz zgodovine medicinskega prava v Sloveniji Mojca Ramšak zdravstvenega zavarovanja ter odgo- vornosti in pravice zdravnikov in Medicinsko pravo kot posebna in njihova razmerja z uporabniki drugih medicinskih delavcev ter disciplina prava vključuje tako civilno, njihovih storitev. S pravili medicin- zdravstvenih ustanov. V medicinskem kazensko, ustavno in upravno pravo. skega prava se urejajo oz. natančneje pravu se srečujeta pravo in medicina, Ureja medicinsko dejavnost, odnose opredeljujejo človekove pravice do da bi zavarovala človekove dobrine, in status oseb, ki to dejavnost izvajajo, zdravja, zdravstvenega varstva in kot so življenje, telo, zdravje, dosto- janstvo. V sodni praksi se uporablja

Revija ISIS Z72animivoDecember 2019 tudi pojem zdravstveno pravo, ki je zbirke podatkov s področja zdravstve- človeška genetika in darovanje delov širši od medicinskega prava, saj nega varstva, zdravila, zdravstveno telesa (2001), odnos bolnik - zdravnik zajema tudi predpise, ki so vezani na inšpekcijo, lekarniško dejavnost, (2002), organiziranost zdravstva zdravstvo oz. zdravje. Pojem medicin- medicinske pripomočke in opravljanje (2003), ureditev na področju zdravil sko pravo je ožji zato, ker ureja zdravstvenih poklicev. ter odnos bolnik, zdravnik, lekarniški razmerje med zdravnikom in bolni- farmacevt (2004), duševno zdravje ter kom, v ta odnos pa se posredno Začetnik na področju medicinske- medicina v izrednih razmerah (2005), vključujejo tudi drugi zdravstveni in ga prava, sodnomedicinskih, etičnih zapleti v medicini (2006), zakonodaja nezdravstveni (administrativni) in deontoloških vprašanj v medicini je ter razmejitev med javnim in zaseb- delavci. Pojem medicinsko kazensko bil dr. J. Milčinski, ki je napisal nekaj nim v zdravstvu, varovanje zaupnih pravo se nanaša na omejevanje knjig s tega področja (Sodna medici- podatkov v medicini, zdravilstvo medicinske stroke in medicinske na, uvod v delo z izvedencem, 1956 (2007), izvorne celice in človeški dejavnosti z metodami, instrumenti (1962 prevod v srbohrvaščino); genom (2008), pacientova avtonomija oz. z nadzorom učinkovitosti medici- Medicinsko izvedenstvo I, 1970; v zakonodaji in praksi (2009), odgo- ne in interno vzpostavljenih omejitev. Medicinsko izvedenstvo II, 1981; vornost v zdravstvu (2010), osebni Medicinsko kazensko pravo se na Medicinska etika in deontologija, pristop – personalizacija medicine načelni ravni ukvarja z žrtvami in 1982). Sodeloval je tudi pri nastajanju (2011), medicina in pravo v družbi storilci posameznih kaznivih dejanj Kodeksa etike zdravstvenih delavcev (2012), pravica do življenja in do oz. se sprašuje po predmetih varstva SFRJ. S svojim zgledom je štiri dostojne smrti, etika v medicinski posameznih inkriminacij. Razlika desetletja vcepljal moralno in etično znanosti (2013), čezmejna medicina med civilnim in kazenskim medicin- držo povojnim študentom medicine. (2014), integrativna medicina (2015), skim pravom je v tem, da v kazen- Njegovo delo je nadgradil A. Dolenc s razmerje med pacientom in zdravni- skem postopku na zahtevo državnega publikacijo Medicinska etika in kom (2016), varnost pacienta in tožilca sodišče odloča o tem, ali je bilo deontologija – dokumenti s komen- zdravstvenih delavcev (2017), ceplje- storjeno kaznivo dejanje po Kazen- tarjem, 1993. nje (2018), medicina in družba (2019). skem zakoniku Republike Slovenije, Plod teh konferenc so trije zborniki z in če je tako, potem izreče kazensko Z njegovim odhodom v pokoj leta izbranimi znanstvenimi prispevki sankcijo (denarno, zaporno kazen ali 1983 je na medicinsko-pravnem Medicina in pravo: sodobne dileme ukrep prepovedi opravljanja poklica). področju nastala praznina. Zapolnile (2006, 2010, 2014), ob konferencah V civilnem postopku pa sodišče na so jo šele razprave o konkretnih pa so izhajale tudi knjižice z obširnej- zahtevo oškodovanca odloča o odško- pravno-medicinskih vprašanjih, ki so šimi povzetki predavanj. Zaključki s dnini, ki jo mora plačati odgovorni za se najbolj razmahnile v Mariboru srečanj in objavljeni prispevki sodelu- škodo, in o varstvu pravice posamez- kmalu po osamosvojitvi. Tam od leta jočih so pomembno vplivali na razvoj nika, katerega pravna pravica je bila 1992 pod okriljem Zdravniškega pravnega urejanja (zakonodaja, teorija prekršena. društva Maribor in Pravniškega in praksa) in družbenega dogajanja na društva Maribor v sodelovanju s področju zdravstva na splošno, še Mednarodnopravni dokumenti, ki Pravno in Medicinsko fakulteto zlasti po prvih srečanjih, ko se z jih je podpisala in ratificirala tudi Univerze v Mariboru potekajo letni nekaterimi, danes ključnimi vprašanji Slovenija, se predmetno nanašajo na posveti Medicina in pravo. Ti obrav- medicinskega prava ni ukvarjal niti varstvo človekovih pravic in temeljnih navajo teme iz filozofije medicine, zakonodajalec niti teorija. Na voljo ni svoboščin, otrokove pravice, dostojan- odnos med zdravnikom in bolnikom, bilo usmerjene slovenske literature, stvo človeškega bitja v zvezi z uporabo odgovornost v zdravstvu, bioetiko ter zato so bili organizatorji (zdravniki in biologije in medicine (npr. kloniranje, druga pravno-medicinska vprašanja. pravniki J. Reberšek Gorišek, V. Flis, presaditev človeških organov in tkiv Dosedanje teme srečanj Medicina in J. Ferk, V. Planinšec, V. Rijavec, S. ter biomedicinske raziskave). Najpo- pravo so bile: zdravnikov ugovor vesti Kraljić) in udeleženci srečanj pogosto membnejši slovenski zakoni s podro- in splav, transplantacija (1992), pionirji slovenskega medicinskega čja zdravstva pa se nanašajo na varstvo osebnih podatkov in sodno prava. Ker znanstvene monografije s zdravstveno varstvo in zavarovanje, izvedeništvo (1993), odgovornost posvetovanj Medicina in pravo izhaja- zdravstveno dejavnost, zdravniško zdravnika, medicinska napaka (1994), jo redko, nekatere prispevke od leta službo, pacientove pravice, duševno zdravnikova pojasnilna dolžnost 2015 dvakrat letno objavlja revija v zdravje, nalezljive bolezni, pridobiva- (1995), zdravnikova odgovornost za angleškem jeziku Medicine, Law & nje in presaditev delov človeškega farmacevtski produkt (1996), alterna- Society, ki jo izdaja Pravna fakulteta telesa zaradi zdravljenja, svobodno tivna medicina in mazaštvo (1997), Univerze v Mariboru. odločanje o rojstvu otrok, zdravljenje zdravstvena dokumentacija in zakono- neplodnosti in postopke oploditve z daja (1998), psihiatrični bolnik in Drugi zagon zanimanja za temati- biomedicinsko pomočjo, zdravilstvo, neprostovoljna hospitalizacija (1999), ko medicinskega in zdravstvenega zarodek v medicini in pravu (2000),

Revija ISIS Zanimiv7o3December 2019 prava pa predstavlja natis nekaterih dobrinah, prepoznavali in pravno v medijih. Nekateri zdravniki so se samostojnih, sistematično-preglednih vrednotili inkriminacije, protiprav- angažirali tudi s komentarji h konkre- temeljnih monografij in zbornikov o nost zdravstvene napake in krivdo tni zakonodaji (npr. J. Balažic in A. kazenskem in civilnem medicinskem zdravstvenega delavca. Ta predmet je Robida leta 2009 k Zakonu o pacien- pravu profesorjev na Pravni fakulteti nudil znanja, ki jih imajo zdravniki v tovih pravicah). Na obeh medicinskih v Ljubljani (npr. A. Polajnar Pavčnik, vlogi sodnih medicinskih izvedencev v fakultetah v Ljubljani in Mariboru je D. Wedam Lukič (ur.), Pravo in kazenskih postopkih. Na Medicinski medicinsko pravo deloma vključeno medicina, 1998; D. Korošec, Medicin- fakulteti v Ljubljani se nekateri pravni na uvodnih predavanjih, ki mdr. sko kazensko pravo, 2004 in 2016; V. in etični vidiki trenutno predavajo pri zajemajo področje medicinske deon- Žnidaršič Skubic, Medical Law in predmetih Uvod v medicino, Nujna tologije, in pri sodni medicini. V Slovenia, 2015; ista, Civilno medicin- medicinska pomoč I in II, Ginekologi- Sloveniji je za zdaj razmeroma malo sko pravo, 2018) ter uvedba predme- ja in porodništvo ter Sodna medicina. pravnomočno razsojenih zadev s tov Civilno medicinsko pravo (se še Na Fakulteti za zdravstvene vede področja medicinskega kazenskega izvaja) ter Medicinsko kazensko pravo Univerze v Mariboru se trenutno prava, več pa jih je s področja civilne- in sodna medicina na prvostopenj- izvajajo predmeti Pravna vprašanja v ga medicinskega prava. Število di- skem oz. drugostopenjskem univerzi- zdravstveni negi, Zdravje, zdravstveno plomskih, magistrskih in doktorskih tetnem študijskem programu Pravne varstvo in zdravstveno zavarovanje ter del s področja medicinskega prava v fakultete v Ljubljani. Pri Civilnem Pravni vidiki v zdravstveni negi. Sloveniji je dokaj majhno, a z uvedbo medicinskem pravu študenti dobijo pravno-medicinskih predmetov na temeljna znanja o civilnopravnem Z medicinskim pravom se neneh- fakultetah postopoma narašča (npr. urejanju problemov v sodobni medici- no soočajo tudi Državna komisija za na temo oploditve z biomedicinsko ni, o medicinski etiki, pravu osebno- medicinsko etiko Republike Slovenije, pomočjo, evtanazije, obveznega stnih pravic ter temeljnih človekovih ki aktivno razrešuje zahtevna aktual- cepljenja, pravice do zasebnosti, pravic in svoboščin; pri Medicinskem na pravno-medicinska vprašanja, ter obveščenosti, pacientove avtonomije, kazenskem pravu in sodni medicini Zdravniška zbornica Slovenije in forenzične bolnišnice). (pri katerem je bil soizvajalec pred- Slovensko zdravniško društvo, ki se s meta zdravnik J. Balažic) pa so svojimi stališči v zvezi s perečimi Prof. dr. Mojca Ramšak, mojca. pridobili znanja o kazenskopravnih civilnopravnimi in kazenskopravnimi [email protected] dilemami tudi pogosto javno oglašata Zdravnik pod drobnogledom Nina Mazi, Ljubljana So zdravniki izpostavljeni zadostni, ustrezni meri začetek bi bilo po mnenju predlagateljev primerno slediti preverjanja in preizkušanja? Vprašanje, ki si ga že stoletja, uveljavljenim principom tega preverjanja pri izbiri mene- zlasti pa v zadnjem času vse bolj pogosto zastavlja tako džerjev v zdravstvu, ki temelji na treh pomembnih vodi- strokovna kot tudi laična javnost. Skupina skandinavskih lih: 1. pravi kandidat ima dober oz. vsaj primeren značaj strokovnjakov je prepričana, da bi za piko na i poleg doslej (osebnostne kvalitete), 2. je dober strokovnjak – ima vsaj uveljavljenega testiranja in preverjana običajnemu situ nujno potrebno znanje, izkušnje in kompetence ter dodali še nov preizkus – test primernosti in ustreznosti. duševne sposobnosti za opravljanje svojega poklica (strokovne kompetence oz. reference) ter 3. je objektivno Splošno znano (in ne preveč priljubljeno) testiranje sposoben, pripravljen in voljan opravljati svoje delo v »Fit-and-Proper-Person test«, ki se je doslej uporabljalo korist bolnika, njegovih svojcev in skupnosti, družbenega predvsem pri preverjanju vodilnih kadrov (v ekonomiji, in naravnega okolja. zavarovalništvu, bančništvu – finančnem svetu in na vodilnih položajih, tudi v zdravstvu in v športu, npr. Koliko zdravnikov bi uspešno prestalo test, danes še nogometu), bi bilo po mnenju strokovnjakov z nasprotne ne vemo – gotovo ne vsi. strani Atlantika treba uvesti tudi za zdravnike. Testiranje, ki so ga z namenom, da bi se zoperstavili korupciji in Viri: www.psychology.com, www.gov.uk, www. nezaupanju, leta 2004 na Otoku uvedli za preverjanje norwich.gov.uk, www.nhs.com, www.business.stan- lastnikov in direktorjev največjih oz. najvplivnejših dards.com nogometnih klubov, so v ZDA leta 2014 uvedli tudi za preverjanje direktorjev in vodilnih v zdravstvu (NHS). Za Nina Mazi, Ljubljana

Revija ISIS v prostem času Z74dravnikiDecember 2019 »Moja Ljubljanica« Mojca Kos - Golja Nenavaden naslov »Moja Ljubljanica«. Tako se imenuje stalna razstava v Kulturnem centru na Vrhniki, ki smo si jo člani Sekcije upokojenih zdravnikov ogledali v torek, 16. aprila 2019, med izletom na Vrhniko in v njeno okolico. Po ogledu razstave smo obiskali kamnoseško podjetje Mineral v Podpeči. Nato smo se odpeljali v gostišče Jezero ob slikovitem Podpeškem jezeru, kjer smo se okrepčali z dobrim kosilom. Po kosilu nas je pot peljala na Ig, kjer smo si v prostorih kulturnega društva Fran Govekar ogledali zelo zanimivo razstavo »Koliščarji z Velikega jezera«. Nazadnje nas je prijazno sprejel še župan Iga g. Janez Cimperman, ki nam je predstavil zgodovino in razvoj kraja ter načrte za prihodnost. Najprej smo torej obiskali Kulturni center kotlini in skozi Planinsko jamo, Unica na Pla- Vrhnika, ki domuje v nekdanji šivalnici Indu- ninskem polju in Ljubljanica na Ljubljanskem strije usnja Vrhnika (IUV). Center so po temelji- barju. Vodnica, ga. Mulej, nam je razložila, da je ti prenovi odprli septembra 2016 in uredili v času rimske poselitve po Ljubljanici in naprej prostore doživljajskega razstavišča s stalno po Savi potekala pomembna vodna pot. Rimljani razstavo, ki se imenuje »Moja Ljubljanica«. Po so na območju zdajšnje Vrhnike ustanovili razstavi nas je popeljala in jo zanimivo predsta- utrjeno pristanišče Nauportus. Živahen promet vila vodnica ga. Ksenija Mulej. Povedala je, da po vodnih poteh je prevladoval do začetka 19. so se ostanki najstarejše poselitve v tem predelu stoletja. Tedaj je čolnarstvo na Ljubljanici posto- ohranili zaradi stalne prepojenosti najdišč z poma izrinil cestni promet, nato pa še železniški, vodo, mokrih barjanskih tal in struge reke ko je bila leta 1857 odprta južna železnica od Ljubljanice. Razstava na začetku predstavi širši Dunaja preko Ljubljane do Trsta. Na razstavi prostor porečja Ljubljanice, ki je tipičen primer »Moja Ljubljanica« se vse vrti okrog reke reke ponikalnice. Vrhnika ima dolgo in po- Ljubljanice, saj so predstavljeni njeni trije membno zgodovino, katere velik del pa je svetovi. Prvi, spodnji svet, prikazuje podvodni povezan z reko sedmerih imen, Ljubljanico. del, podzemni kras in podvodne arheološke Njena imena so: Trbuhovica na Babnem polju, raziskave. Drugi, svet gladine, je vmesni nivo, Obrh na Loškem polju, Stržen na Cerkniškem tok vode, tok časa. Tretji, zgornji svet, je svet ob polju, Rak v Rakovem Škocjanu, Pivka v Pivški reki, svet ljudi in svet znanega. Razstavljenih je Razstavo »Moja Ljubljanica« je zanimivo predstavila vodnica Ksenija Mulej.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5December 2019 preko 400 izvirnih muzejskih pred- Prelepo Podpeško jezero. metov. Glavnino predstavljajo pred- Koliščarji z Velikega jezera – prikaz kolib in njihovega življenja. meti iz zbirke družine Potočnik, ki jih Maketa glinene ženske figure s sončno uro. je muzej pridobil v zadnjih letih in so jih odkrili v strugi reke Ljubljanice. Najstarejši predmeti segajo v srednjo kameno dobo, zastopana pa so vsa obdobja poselitve od bakrene, brona- ste in železne dobe ter rimskega, srednjeveškega in novoveškega obdobja. Med njimi je nekaj izjemnih kosov, kot so npr. keltski kipec Apolo- na, keltski meči, rimski razmernik, srednjeveški viteški meči. Leta 2015 pa so podvodni arheologi dvignili iz struge Ljubljanice posebej dragoceno najdbo: 14,5 metra dolg drevak, izdelan iz debla mogočnega hrasta, s premerom 1,5 metra, ki izvira iz drugega stoletja pr. n. š. in je najdalj- ši drevak v evropskem prostoru. Takrat Rimljanov na tem območju še ni bilo, najdba časovno sovpada s keltsko poselitvijo Vrhnike. Maketa drevaka je v muzeju razstavljena z originalnimi železnimi spojkami in silhueto s prerezi, ki prikazuje dimen- zijo tega izjemnega plovila. Železne spojke dokazujejo, da so plovilo popravljali, čep v drevaku pa kaže, da so ga verjetno poplavljali, kadar ni bil v uporabi, da se les ne bi izsušil. Predstavitev drevaka dopolnjuje velikostenska slikovna projekcija o njegovem dvigu in konzerviranju. Med ogledom so nam prikazali tudi kratek film, kjer so mlajša obdobja predstavljena z navedbami iz pisnih virov ter reprodukcijami arhivskega gradiva. Sprehodili smo se še skozi zadnji del razstave, ki prikazuje temelje pretekle uspešne vrhniške tradicije in kasnejšo gospodarsko krizo. Prikazani so nekateri deli nekdaj cvetoče vrhniške industrije usnja, lesa in gline. Dvajseto stoletje je mestu prineslo velike spremembe in propad industrije ter degradirana območja, ki jih zdaj poskušajo obno- viti. Občina Vrhnika je danes znana tudi po gibanju »Brez odpadkov« (»Zero Waste«) in ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostnega razvoja, ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

Revija ISIS v prostem času Z76dravnikiDecember 2019 Nad doživljajskim razstaviščem in Pot smo nato nadaljevali proti pa je najbolj zaslužen za koliščarska stalno razstavo »Moja Ljubljanica« Podpeškemu jezeru. Naš cilj je bilo odkritja na barju arheolog dr. Anton smo bili navdušeni. Izvedeli smo gostišče Jezero, ki leži ob tem narav- Velušček, predstojnik Inštituta za veliko novega in zanimivega iz zgodo- nem biseru v objemu Barja in obrob- arheologijo, ki sodi med vodilne vine reke Ljubljanice, Vrhnike in nih zelenih gričev. V gostišču so nas poznavalce koliščarske kulture v njene okolice. V rečni strugi so se postregli z okusnim kosilom, ki smo Sloveniji. Prazgodovinska kolišča, ki ohranili tisočletja stari edinstveni ga pojedli v prijetnem okolju in jih je okoli Alp okrog 1100, pri nas pa predmeti iz izbranih vrst lesa, ki sproščenem vzdušju. Po kosilu nas je 40, so bila leta 2011 vpisana na sodijo v sam vrh svetovne kulturne obiskala in pozdravila predsednica Unescov seznam svetovne dediščine, dediščine. V strugi Ljubljanice in v Turističnega društva Podpeč-Brezovi- med njimi tudi dve skupini kolišč na mokrih barjanskih tleh so še številna ca ga. Breda Jesenko. Časa za sprehod Igu. Na razstavi, ki nas je navdušila, arheološka najdišča, ki čakajo na okrog spokojnega in prelepega Podpe- smo si z zanimanjem ogledali zanimi- nadaljnje raziskave. Redno jih nadzo- škega jezera žal ni bilo, morda si ve makete bivališč koliščarjev, ki rujejo in spremljajo »in situ«, saj si bomo to privoščili ob kakšni drugi prikazujejo tudi način njihovega zaslužijo posebno pozornost. Pred priložnosti. življenja. Del razstave so nazorno odhodom v Podpeč smo se v prostorih oblikovani panoji s prikazi arhivskih Kulturnega centra Vrhnika še okrep- Namenili smo se namreč na Ig, in današnjih podob Barja ter maketa čali. Lahko smo izbirali med sadnim kjer nas je že čakala ga. Alenka Jeraj, Ljubljanskega barja. Na ogled so še sokom, čajem ali izvrstno pravo kavo predsednica tamkajšnjega kulturnega replike koliščarskih najdb iz časa v Cankarjevi skodelici kave. društva Fran Govekar. Leta 2010 je raziskovalca Dežmana. Ena najpo- društvo v svojih prostorih odprlo membnejših najdb je glinena, črno V Podpeči smo obiskali podjetje stalno razstavo »Koliščarji z Velikega žgana in fino zglajena posoda, okraše- Mineral, ki je družba z dolgoletno jezera«, ki smo si jo tudi ogledali. Ga. na z vrezi. Druga pomembna najdba tradicijo v pridobivanju, predelavi, Jeraj nam je predstavila vse, kar je glinena ženska figura, ki je delno montaži in prodaji naravnega kamna. danes na podlagi arheoloških izkopa- poškodovana in izvira iz 3. tisočletja Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta vanj vemo o koliščarjih in njihovem pr. n. š. Povečana maketa omenjene 1946, nam je predstavila njihova načinu življenja. Ko je bilo tu še veliko glinene ženske figure, skupaj s sončno strokovna sodelavka ga. Lea Mlečnik. jezero, so pred nekaj manj kot 6600 uro, stoji pred občinsko stavbo v Danes podjetje zaposluje okoli sto leti na njem in ob njem živeli koliščar- središču kraja. Zahvalili smo se ge. delavcev, ki opravljajo svoje delo v ji. Bili so med najzgodnejšimi gradite- Jeraj za zanimivo predstavitev zgodo- Mineralu v Podpeči in v dveh kamno- lji manjših skupin samostojnih kolib vine in razstave »Koliščarji z Velikega lomih: kamnolomu marmorja Lesno na kolih na več koncih Ljubljanskega jezera«, ki prikazuje prihod in Brdo in kamnolomu granita pohorski barja. Življenje na vodi v kolibah na prisotnost koliščarjev na tonalit v kraju Cezlak na Pohorju. kolih ni bilo posebej zdravo, bilo pa je Ljubljanskem barju, kar je zelo Prvi, ki so pridobivali naravni kamen varno. Na eni strani je bila voda, na pomembno obdobje v zgodovini na področju Podpeči, so bili Rimljani. drugi ravnina, ki je omogočala dober osrednjega slovenskega prostora. Številni arheološki ostanki dokazuje- pregled nad okolico. Poleg tega so jo, da je bila na tem območju manjša brežine jezer in jezera sama ponujala Naša naslednja pot je bila proti rimska kamnoseška delavnica. Iz obilen vir hrane. Pomembna dejav- občinski stavbi, kjer nas je sprejel podpeškega apnenca so rimski mojstri nost koliščarjev je bil lov, za kar so župan Iga, g. Janez Cimperman. Pove- klesali nagrobne spomenike, oltarje, uporabljali loke, narejene iz prožnega dal je, da se občina Ig razprostira na mejnike in druge izdelke, manjše lesa tise. Za preživetje so se ukvarjali površini skoraj 100 km², delno po obdelane bloke pa so prevažali po tudi s poljedeljstvom in živinorejo. Ljubljanskem barju in delno po Ljubljanici v Emono in z njimi zidali Ga. Jeraj je poudarila, da so koliščarji hribovju, južno od barja, kjer sta zahtevnejše dele stavb. Ogledali smo izdelovali zelo lepo okrašeno lončeni- najvišja vrhova Krim in Mokerc. si obrat Minerala, kjer poteka obdela- no raznoterih oblik, od loncev, vrčev Občina šteje nekaj več kot 7000 va in predelava naravnega kamna. do žlic, predilnih vretenc, kipcev in prebivalcev, zajema 25 vasi in je le Poleg tega so nam pokazali tudi njihov igrač. Obleke so izdelovali sami iz deset kilometrov oddaljena od pre- salon, kjer so razstavljene različne živalskih kož in rastlinskih vlaken. stolnice. V zadnjih letih je število vrste domačih in tudi tujih naravnih Moški so bili tudi dobri kovači, prebivalcev naraslo za 11 odstotkov, kamnov. Njihovi izdelki iz naravnega poznali so baker in iz njega izdelovali priseljujejo se tudi Ljubljančani. kamna so znani doma in v tujini. orodje, orožje in okrasne predmete. Središče občine predstavlja kraj Ig, z Vgrajeni so v številne ulične tlake, Prva kolišča na Ljubljanskem barju v močnim izvirom Ižice sredi vasi, zgradbe, cerkve, oltarje, spomenike, bližini Iga je že leta 1875 odkril zaradi česar se je prej imenovala vodnjake in mostove po vsej Sloveniji. raziskovalec Dragotin Dežman. Sicer Studenec. Na Igu je Izobraževalni

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7December 2019 center za zaščito in reševanje in lepa Župan je poudaril, da imajo smele novimi spoznanji o naši preteklosti in športna dvorana. V mirnem okolju ob turistične načrte. Ig naj bi postal neprecenljivi dediščini, ki jo premore- vstopu v dolino Drage domuje Center prepoznavna turistična destinacija za jo in skrivajo kraji, ki so le malo Dolfke Boštjančičeve, center za gosta, ki išče kulturna doživetja izven oddaljeni od Ljubljane. Občudovali usposabljanje, delo in varstvo, kjer urbanih središč. Osrednja turistična smo stalno razstavo »Moja Ljubljani- svoje življenje preživlja približno 250 zanimivost bodo še naprej kolišča pod ca« na Vrhniki, bogastvo naravnih varovancev s posebnimi potrebami. zaščito Unesca. Načrtujejo izgradnjo kamnov v Mineralu v Podpeči, gosti- Osnovno šolo Ig, ki je nedavno prido- stavbe, kjer bo našel dom muzej o šče Jezero ob prelepem Podpeškem bila nov prizidek in ima podružnice v koliščarjih z Ljubljanskega barja, in jezeru, muzej na Igu z razstavo »Koli- Iški vasi, na Golem in v Tomišlju, rekonstrukcijo koliščarskega naselja v ščarji z Velikega jezera« in obetavno, obiskuje preko 430 osnovnošolcev. Na naravni velikosti. razvojno naravnano občino Ig. Koliko Igu so bile doma nekatere znane lepega in zanimivega smo doživeli v osebnosti, kot so Fran Govekar, Franc V objemu neokrnjene narave je že enem samem aprilskem dnevu, ki se Kramar in Anton Mrkun. Župan je danes možno uživati v urejenih je obnašal že kar poletno, saj nam je nanizal podatke, da zgodovinska kolesarskih, pohodniških in konjeni- tudi ob tokratnem izletu vreme dobro dediščina Iga, poleg koliščarjev, ških poteh, prijetnih sprehodih na služilo. Spet sta se izkazali naša zajema še obdobje Rimljanov z učnih poteh, izletih na okoliške hribe, predsednica sekcije Božena Skalicky rimskimi napisi in kamnitimi nagrob- v sotesko Iški vintgar in dolino Drage. Kuhelj in članica upravnega odbora niki ter Rimsko cesto, kjer je danes Poleg tega načrtujejo kakovostne Polonca Steinmann, ki sta izdelali speljana pešpot. Tudi srednji vek je turistične nastanitve, s katerimi bodo načrt za izlet. Še več, pred izletom sta pustil sledi v kraju. Sakralna dedišči- obiskovalce zadržali dlje časa. Po preverili lokacije in izbrali najboljšo na je prav tako močno prisotna, saj zanimivi predstavitvi občine Ig in in najbolj zanimivo pot, da bi udele- ima slovenska cerkvena umetnost prijetnem razgovoru, ki je sledil, smo ženci izleta izvedeli čim več novega in dobršen del bogastva tudi na tleh se poslovili od župana g. Janeza zanimivega, kar se je v zadovoljstvo občine Ig. V srednjem veku zgrajen Cimpermana, ki že vrsto let uspešno vseh tudi uresničilo. grad Ižanski turn na hribu Pungart je vodi občino Ig. Zaželeli smo mu prvič omenjen že leta 1261. Zdajšnji uspešno delo še naprej in razvoj Foto: Narcisa Košir grad Sonnegg pa se v zapisih pojavi občine, kot ga načrtujejo in si ga leta 1436. Danes je v gradu Zavod za želijo. Prim. Mojca Kos - Golja, prestajanje kazni – ženski zapor Ig. dr. med., Ljubljana Izlet na Vrhniko in v njeno okolico smo zaključili obogateni s številnimi Mainz v slikah Nana Turk Mainz je glavno mesto zvezne deže- Wolfgang Amadeus Mozart. Leta Spominska plošča »Wolfgang Amadeus Mozart«. le Porenje - Pfalška. Mesto stoji na so- 2006 so Mozartovima obiskoma točju Rena in Maine in je poleg Frank­ posvetili spominsko ploščo. furta, oddaljenega okoli 50 km, najpomembnejše mesto v regiji. Mainz V Mainzu se je rodil Johannes je glavno mesto pokrajine Rheinhes- Gutenberg, izumitelj tiska. Rodil se je sen, ki slovi po vinih iz grozdja rizling, okoli leta 1400 v Hof zum Gutenberg, silvaner, dornfelder, rottkäppchen … kjer je danes lekarna, in umrl star Vsak obiskovalec trgovin se lahko pre- oseminšestdeset let. Bil je zlatar, priča o pestri ponudbi vin, saj bi moral založnik, tiskar in izumitelj. S svojo biti slep, da mu to ne bi padlo v oko. iznajdbo tiska z mehanskimi gibljivi- mi kovinskimi črkami je v Evropi Mesto Mainz se ponaša, da ga je v uvedel tiskanje, ki je igralo ključno letih 1763 in 1790 obiskal skladatelj vlogo pri razvoju reformacije, rene-

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiDecember 2019 Spomenik Johannesa Gutenberga v središču nikacije, s čimer se je povečala pisme- Schillerjev spomenik. mesta. nost in prekinil monopol pismene elite nad izobraževanjem in učenjem. vino. Predstavljene so tudi vinske trte, sanse in razsvetljenstva ter znanstve- To je okrepilo nastajajoči srednji saj je to največje vinorodno področje v ne revolucije. Njegov izum predstavlja razred. Nemčiji. Življenje, ki ga simbolizira mejnik v množični proizvodnji tiska- nih knjig. V renesančni Evropi se je s Glavno Gutenbergovo delo je t. i. tiskom začela doba množične komu- 42-vrstična Biblija, ki ji priznavajo visoko estetsko in tehnično kakovost. Gutenberg se je za tisk Biblije zelo zadolžil in ker posojila ni mogel vrniti, je moral oddati tiskarno posojilodajal- cu, ki je dokončal njegovo Biblijo. Eden izmed osrednjih trgov v Mainzu je Schillerplatz, kjer so števil- ne zgradbe iz časa baroka in rokokoja in številni spomeniki, kot sta Schiller- jev spomenik in Fastnachtbrunnen. Schillerjev spomenik so postavili kot spomin na njegov obisk mesta leta 1782. Na osrednjem trgu Schillerplatz stoji devetmetrska karnevalska fontana Fastnachtsbrunnen, bronasta in stolpasta skulptura, ki ima več kot 200 figur in alegorij: oče Ren, menih, norec s svojimi lastnostmi, mačka, Till Eulenspiegel, mestna boginja, vaga- bundi, psi žonglerji, oslov jahač. To so motivi, ki imajo močno povezavo z mestom Mainz in karnevalsko zgodo- Fastnachtsbrunnen. Trg Kirschgarten.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9December 2019 spomenik, je nekaj trajnega, saj danes. Hiše so bile obnovljene med zgodovine, saj srečamo spomenike prikazuje zgodovinske dogodke letoma 1976 in 1979, ko so ponovno pomembnim osebnostim, ki so bivale mesta, resda stilizirane, vendar kljub izpostavili njihov leseni okvir. v mestu ali ga samo obiskale. Najbolj temu pomembne. izstopa seveda spomenik in muzej Mainz je za nemške razmere Johannesa Gutenberga, izumitelja Staro mesto najbolj označuje manjše mesto. Ima okoli 200.000 tiskarstva, ki je s svojimi premičnimi predel Kirschgarten, ki je eden najbolj prebivalcev in je torej manjše od črkami prispeval k razvoju komunika- slikovitih predelov v tem delu mesta. Ljubljane. Nahaja se tudi na manjši cije v Evropi. Trg je obkrožen s hišami, ki imajo tri površini od Ljubljane, tako da lahko in pol nadstropja. Arhitektura hiš sega velik del prehodimo peš. Veliko Nana Turk, Centralna medicinska v obdobje med 15. in 18. stoletjem, ko površine ni dostopne z avtomobili. knjižnica je trg dobil površino, ki jo ima še Mesto je znalo obeležiti dogodke iz Pesmi Alenka Kokalj Dva Imam ga in Lesena hiša »dojenčka« ga nimam Na obisku sem bila v leseni hiši. Punčka v rokah mlade žene Ekstrapiramidna motnja ga odnaša, Bruna so bila vsa potemnela, smrkala je in jokala. več ne sodeluje, več ne govori ... vegast pod se je v stran nagibal, Da bi obnemogli stregla, Žena ga neguje, hrani in previja, kar trohnoba je od sten zavela. dete dedku je podala. vsej zahtevni negi brž se priuči. Star možakar v hiši je prebival, »Dajte dudo ji,« je rekla, Prav pogumno s stanjem se spopada, pravzaprav le v postelji je ležal, se k bolnici obrnila, nič nad tem ne toži, celo, da prav ne saj ni zmogel stati ne hoditi inhalator uredila, spi ... in pred njim nihče ni nič več bežal. dihanju se posvetila. Ko pa se zave, da z njim več nima stika, A pred časom, ko še ni tako propadel, Utrujenost je šla čez lice. se hudo ji stoži, oko se orosi. ko ga alkohol še ni povsem požrl, Mes‘cev več že to se vleče ... znal v pijanosti je zarohneti, Je z dojenčkom mnogo dela, Štiri desetletja skupaj sta živela, da si se mu kar težko uprl. nego bolna bi želela ... o vsem sta govorila, skupaj v vsem bila, Ves denar pretópil je v pijačo, Pa previja in tolaži, zdaj pa je spoznala, da sploh moža več hišo zanemaril – tudi sebe ... kašice za obe pripravlja ... nima, zdaj odvisen v vsem od volje drugih; dete iz dneva v dan le raste, pa čeprav telesno ob sebi ga ima. drugi uganjujejo potrebe... tašča pa se že poslavlja ... Kljub hudi nesreči se ne da Če te kamion povozi – Te pokrpajo zdravniki, Pa še vse bi preživela, imaš polomljene kosti, terapevtke te bodrijo, saj počasi se zboljšuje ... tudi notranje poškodbe, čas še svoje doprinese, Mož največja je težava – pa še v glavi se vrti ... a težave se vrstijo ... v depresiji obupuje!

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiDecember 2019 Kadilec Divja vožnja KOPB in pa kisik – Garmin ti pomaga iskati pot do hiše, Saj bi obrnila – ampak ni mogoče; pa še vedno kar kadi, saj se na ekrančku pot do tja izriše. sva naprej vozila kar trepetajoče ... in ko prideš v kuhinjo, ta po čikih prav smrdi. Običajno teče to brez vse težave; Ko na vrh prišla sva, hiša tam je stala – včasih pa privede do grozljivke prave. kot »sredi ničesar« bi iz tal pognala. Še bolj presenečeno pa sem mizo gledala: Sprva po asfaltu strmem sva vozila. Hiša urejena – dom je gradbenika – polna grdih rjavih pack Cesta iz naselja je v gozd zavila. več prilagoditev spremlja zdaj lastnika, njena ploskev je bila. Makadam zapel je – najprej še utrjen, ki hudo bolan je – nič mu ne pomaga Kot da tam ugasnil je potem pa vedno slabši, s kamenjem pogr- vse to zdaj imetje, narava prav do praga ... cigaret več sto in sto ... njen... Zdravje pa s kajenjem je No, navzdol peljala sva po drugi poti – hitro tja »v maloro« šlo. Strmo pot se dviga, še izvir jo moči ... saj včasih garmin se resnično zmoti! že močvirje malo za ovinkom toči ... Zdaj pa star je in bolan ... Brez pomoči več ne gre ... Alenka Kokalj, dr. med., Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, OE Celje Smili se mi stari stric, tožno moje je srce. 50 Teden Univerze v Ljubljani Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani vabi na jubilejni 50. Koncert Koncert zdravnikov ob 50. Memorialnem zdravnikov sestanku profesorja Janeza Plečnika s podelitvijo diplom profesorja Janeza 6/12/2019, 19.00 Plečnika ter priznanja profesorja Franceta Hribarja. Slovenska Filharmonija Dvorana Marjana Kozine Spored povezujeta Kongresni trg 10, Ljubljana ALENKA HÖFFERLE FELC in BORUT VESELKO Scenarij in režija NANA MILČINSKI Umetniški vodja koncerta ANDREJ BABNIK Vstop prost – brezplačne vstopnice na voljo v Slovenski filharmoniji eno uro pred koncertom. Prijazno vabljeni!

Revija ISIS Zavodn8ik1December 2019 Sanjam, da bo leto 2020 uspešno za družinsko medicino Danica Rotar Pavlič V lanskem decembrskem zavodniku sem prebivalcem v prihodnje omogočiti bolj zdravo in pisala o pomanjkanju mladih zdravnikov na s tem daljše življenje, je začela vabiti k sodelova- področju družinske medicine in razlogih za nju strokovnjake z vseh zdravstvenih ravni, med nastale razmere. Prejela sem številne izraze drugim tudi s primarne, kamor se uvršča družin- podpore, pa tudi nekaj pripomb, češ da je treba o ska medicina. tej temi pisati bolj spodbudno. Upam, da mi bo letos uspelo, saj te vrstice pišem na precejšnji Slovenska družinska medicina je v preteklo- oddaljenosti od slovenskega zdravstva, namreč sti veliko dosegla. Prof. dr. Igor Švab, zdajšnji med gostovanjem na univerzi Aktobe v Kazah- dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, stanu. Leta 2017 je bila v tej državi pričakovana je več let predsedoval združenju WONCA Euro- življenjska doba 76,9 leta za ženske in 68,7 leta pe, prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš predseduje za moške, zaradi česar se je med 192 državami skupini za kakovost in varnost v družinski sveta uvrstila na 106. mesto. Ker vlada želi medicini (EQUIP) in je članica izvršnega odbora Evropskega združenja družinske medicine (WONCA Europe), prof. dr. Davorina Petek je predsednica Evropske skupine za raziskovanje v družinski medicini (EGPRN), asist. Vesna Pekarović Džakulin je bila pred kratkim izvoljena za podpredsednico Evropskega združenja splo- šnih zdravnikov (UEMO), sama pa sem bila osem let podpredsednica Evropskega foruma za primarno zdravstveno varstvo (EFPC). Poleg naštetega slovenska družinska medicina sodeluje še v številnih mednarodnih projektih za obliko- vanje izobraževalnega sistema v Makedoniji, Črni gori in Srbiji ter izboljšanje primarnega zdravstvenega varstva na Madžarskem. Kako je mogoče, da naše znanje in izkušnje s pridom izkoriščajo povsod drugje, samo doma ne? Zakaj so številne pobude, ki smo jih podali v preteklosti, ostale brez odgovora? Takšna usoda je doletela npr. predlog za ustanovitev inštituta za družinsko medicino. Tudi zahteve po nujnem zmanjšanju administrativnih obremenitev zdravnikov niso prav nič vplivale na število »klikov«, saj smo še naprej vsak dan prisiljeni kot kakšni uradniki za vsako malenkost v raču- nalnik vnašati gesla, ključe, kode ipd. Nekateri posamezniki, ki so si z neomajnim opozarjanjem na pomanjkljivosti našega zdravstvenega sistema nadpovprečno prizadevali za izboljšanje stanja, so bili v medijih deležni različnih oblik pritiska, kot da bi jih (ne)kdo želel potisniti v molčečo in z neživljenjskimi razmerami sprijaznjeno večino.

Revija ISIS Z82avodnikDecember 2019 Obstaja resnično tveganje, da bodo lepota poklica družinskega zdravnika vse dobronamerne pripombe, predlo- tudi naši uspehi potonili v sivini ni samo v tem, da imamo pri obravna- ge in elaborate, ki smo jim jih poslali svetovnega povprečja. vi bolnikov priložnost uporabiti del doslej, ter jih začeli zavzeto proučeva- veščin različnih disciplin medicine, ti. Da se bomo pogovarjali brez Sama sem imela srečo, da so mi v ampak da poleg tega skrbimo tudi za zadržkov, kot sodelavci in ne kot življenju številni pomagali in me dostopnost in enakopravnost ter zago- nasprotniki. Da se z nami ne bodo podpirali pri odločitvi za zdravniški tavljamo čim bolj stroškovno učinko- srečevali samo zaradi lepšega in poklic. Ob razumevanju najbližjih ter vito in kakovostno zdravstveno potreb aktualne politike po oblikova- zgledu dr. Švaba, dr. Zakotnikove, dr. oskrbo. Vsak simptom postane nov nju všečnega javnega mnenja, ampak Urlepa, dr. Voljča in še nekaterih sem delček mozaika; toda ko so vsi pravil- s trdnim namenom, da skupaj poišče- izbrala specializacijo iz družinske no sestavljeni, se pred nami pojavi mo najboljše rešitve, ki bodo privedle medicine, za kar mi nikoli ni bilo žal. čudovita slika. Izbira za družinsko do konkretnih dejanj in zavez. Da se Čeprav je zadnja leta zaradi vedno medicino je ena najbolj izpolnljivih bodo mladi spet z navdušenjem novih zahtev, dopolnitev, ukrepov, odločitev! odločali za poklic družinskega zdrav- določb in odločb, ki jih predme nika. In da se to ne bi dogajalo samo v postavljajo tisti, ki iz pisarn urejajo Tako kot je Martin Luther King Kazahstanu, Črni gori, Makedoniji ter naš zdravstveni sistem, vedno težje, še tisto leto, ko sem se rodila, zanosno na Madžarskem, ampak (tudi) v naprej vztrajam. Kot zdravnica se dejal: »I have a dream!« – in so se Sloveniji. odgovorno posvečam pomoči bolni- njegove sanje pozneje uresničile, tudi kom, kot predavateljica pa si z zgle- jaz enako iskreno upam, da bodo v Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dom in izkušnjami prizadevam letu 2020 (in pozneje) prizadevanja dr. med., GALENIA, ambulantna pridobiti čim več študentov za opra- generacije seniorjev družinske medi- vljanje specializacije iz družinske cine naposled začela roditi sadove. Da diagnostika in zdravljenje, d.o.o., PE medicine. Skušam jim dopovedati, da bodo oblastniki iz predalov potegnili Ambulanta družinske medicine, Brezovica pri Ljubljani SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Andreja Stepišnik 01 30 72 153 [email protected]



The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 10,050 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Mag. Marko Bitenc, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Dr. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.