Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2020, številka 6

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jJunij 2020 10. Hipokratovo srečanje: Ugovor vesti Združenje slovenskih katoliških zdravnikov je v soboto, 7. marca 2020, v Domu sv. Jožefa v Celju pripravilo 10. Hipokratovo srečanje z naslovom Ugovor vesti Petra Grimani Po slovenski ustavi je ugovor vesti pokrajini Lacij je takih zdravnikov kar ugovora vesti ni vedela, kako bo splošna človekova pravica, opredelje- 90 odstotkov, na Hrvaškem več kot potekalo delo. Zavedala se je, da bo na v 46. členu. A čeprav jo zdravstveni polovica. Zakaj je pri nas delež tako njena odločitev morda predstavljala delavci lahko uveljavljajo, slabe nizek, smo razmišljali ob izkušnjah težavo pri nadaljevanju specializacije. izkušnje povzročajo stisko tistim, ki bi treh mladih zdravstvenih delavcev z Čeprav so ji šli nadrejeni pri organiza- to želeli storiti. Rešitve smo iskali z ugovorom vesti. ciji dela naproti, je bilo, posebej ob gosti: dr. Zdenko Čebašek - Travnik, pomanjkanju zdravnikov, težkih predsednico Zdravniške zbornice Magistra farmacije Anja Kastelic situacij vse več. Spoznala je, da bo Slovenije (ZZS), prof. dr. Iztokom je povedala, da je uveljavljanje ugovo- ugovor vesti predstavljal preveliko Takačem, vodjem Klinike za ginekolo- ra vesti v praksi težko. Nihče si ne želi oviro pri njenem delu, zato se je gijo in perinatologijo UKC Maribor, ovirati sistema. Stiske pa doživljajo odločila, da bo zamenjala specializaci- mag. Jakobom Korenom, predstojni- tisti, ki jim sistem otežuje uveljavlja- jo. Ob njeni izkušnji se je potrdilo, kom Ginekološko-porodniškega nje te ustavne pravice. Verjame, da se kako nujno je sodelovanje vseh oddelka Splošne bolnišnice Celje, bo našla pot, če se na ugovor vesti ne vpletenih. Ustvariti je treba prostor, magistro farmacije Anjo Kastelic, bo gledalo kot na modno muho. Kot kjer bo v dialogu potekalo iskanje specializantko Kristino Zadravec in predsednica Združenja farmacevtov možnih poti do specializacije z ugovo- anesteziologom Janezom Dolinarjem. za življenje se zavzema, da bi lahko rom vesti. Pogovor je vodila mag. Alenka Höffer- vsak zdravstveni delavec, ki želi, le Felc, dr. med. uveljavljal ugovor vesti. Tako vodje Specializacija iz lekarn kot farmacevti se zavedajo, da ginekologije in Srečanje smo začeli z besedami bo v farmaciji spornih pripravkov vse porodništva prof. dr. Jožeta Trontlja, ki je leta več, zato je nujno pripraviti jasnejše 2013 opozarjal, da »splav nikakor ni smernice. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik se edino področje, kjer je aktualen je strinjala, da tega področja v Slove- ugovor vesti. Veliko etično kočljivih Anesteziolog Janez Dolinar se je z niji nimamo ustrezno zakonsko stvari počne medicina, kjer je ugovor ugovorom vesti prvič srečal v času urejenega in da se pojavljajo nova vesti legitimen. In to ne kot zakon, v naborništva. Kasneje med študijem področja in vprašanja, o katerih bi katerem piše, da morate na dan medicine je ob pogovorih s kolegi bilo dobro soočiti mnenja tistih, ki so sklenitve delovnega razmerja poveda- oblikoval svoje mnenje in ob registra- ugovor vesti pripravljeni uveljavljati, ti, da uveljavljate ugovor vesti. V ciji na Zdravniški zbornici Slovenije in tistih, ki niso, ter priti do rešitev. medicini se nove stvari, ki so etično podal vlogo za ugovor vesti. kočljive, pojavljajo dan na dan, npr. Trenutno kandidatom za speciali- tudi oploditev z umetno pomočjo.« Kot ugotavlja, je bilo delo organi- zacije iz ginekologije in porodništva, Opozoril je, da nihče ne more prisiliti zirano brez težav, izkušnje s sodelavci ki uveljavljajo ugovor vesti, pred zdravnika, da bo pri tem sodeloval, če so bile pozitivne. Ko so bile na spore- izbirnim postopkom na zbornici noče, in zaključil, da bo zakon treba du kirurške prekinitve nosečnosti, so svetujejo, naj rajši izberejo drugo pregledati in pretresti, ker je neustre- se kolegi sami ponudili, da ga zame- izmed 70 specializacij, ki so jim v zen. njajo. Izpostavil je še en pozitivni Sloveniji na voljo. Še več, člani Sveta vidik ugovora vesti, in sicer, da je z za izobraževanje ZZS so na seji junija Izkušnje zdravnikov drugačnim pogledom in besedo 2018 sprejeli sklep, da specializant z z ugovorom vesti sprožil med kolegi debate, po katerih ugovorom vesti ne more uspešno so se lažje odločali. opraviti programa specializacije iz Pri nas je zdravnikov z ugovorom ginekologije in porodništva in pristo- vesti blizu tri odstotke, v italijanski Ginekologija je bolj kot ostale piti k specialističnemu izpitu. specializacije izpostavljena etičnim dilemam. To je izkusila Kristina Zadravec, dr. med., ki ob uveljavljanju

Revija ISIS s strokovnih srečanj P52oročilaJunij 2020 Foto: arhiv ZSKZ O tem sta na srečanju spregovori- stroke pripraviti različico za speciali- Možno je delati kot la prof. dr. Iztok Takač in mag. Jakob zante z ugovorom vesti. ginekolog Koren ter predstavila, kako v praksi z ugovorom vesti urejata težave pri delu specializantov Pri nas imamo namreč težavo, z ugovorom vesti. Prof. dr. Takač je kako izšolati ginekologe, ki bodo Med udeleženci sta spregovorili specializantom ginekologom poro- nosilci teh vrednot. Pozvala je k dve ginekologinji z ugovorom vesti. dničarjem svetoval, naj se temu pravičnosti do specializantov, ki naj Prva je povedala, da ne vidi razloga, izognejo in izberejo drugo specializa- jih pripeljemo do naziva. da kandidatka z ugovorom vesti ne bi cijo. mogla opraviti specializacije kljub Spoštovanje organizacijskim težavam. Druga pa je Mag. Koren je dodal, da z vsemi različnosti in skupni dejala, da se nobena pacientka ob razširitvami ugovora vesti ta speciali- pogledi njeni odločitvi za ugovor vesti ni zacija kandidatu ne omogoča pridobi- čutila prizadeto. Veliko žensk izbere tve licence, da bi lahko kot zdravnik Za dobro vseh, zdravstvenih delav- ginekologa, pri katerem se počuti uresničeval želje in potrebe pacientke cev in pacientov, je treba iskati skupno dobro in varno, saj ve, da ju povezuje- po veljavnem zakonu (zakon o uresni- pot kljub različnosti. V zaključnem delu jo podobne vrednote. Kot sta povedali čevanju pravice do svobodnega je Anja Kastelic spregovorila o težki obe zdravnici, je možno delati kot odločanja o rojstvu otrok). Po tem izkušnji žensk po prekinitvi nosečnosti, ginekolog z ugovorom vesti. zakonu mora zdravnik nuditi pacient- za katere ob hitrem pisanju napotnice ki vse, kar ji današnja medicina za splav ni niti časa niti prostora, da bi Voditeljica je srečanje zaključila z omogoča. jim prisluhnili. Izrazila je željo po mislijo prof. dr. Jožeta Trontlja: spoštljivem odnosu do teh žensk, kakor »Tudi če se s katerim ugovorom vesti Iskanje sistemske tudi do zdravstvenih delavcev, ki vsakdo ne strinja, so nam že sam rešitve verjamejo v spoštovanje življenja od njegov obstoj in kolegi, ki ga uvelja- naravnega spočetja do smrti. vljajo, in njegovo splošno sprejetje Predsednica ZZS je pojasnila, da dragoceno opozorilo, da moramo je vloga zbornice spraviti v prakso Janez Dolinar je za specializacijo skrbeti za ohranitev lastne etične program, ki ga pripravi Slovensko iz ginekologije in porodništva predla- občutljivosti. Ugovor vesti prispeva k zdravniško društvo. Zbranim zdravni- gal, da bi dopustili področje, ki ga moralnemu tonusu in etični podobi kom je predlagala, da kot enega od zdravniki z ugovorom vesti ne opra- celotne stroke.« zaključkov 10. Hipokratovega srečanja vljajo. Potrebujemo tudi ginekologe, pošljejo priporočilo na zbornico, naj ki so dobri zdravniki na drugih Petra Grimani, za Združenje slovenskih pri spremembi kurikuluma upošteva področjih in jim ni treba imeti oprav- katoliških zdravnikov (ZSKZ) ugovor vesti in v pripravo vključi ka s splavi. zdravnike, ki imajo to prakso. Med pogovorom so se zdravniki Kot je dejala, so že govorili tudi o dotaknili ugovora vesti pri evtanaziji, tem, da bi bilo dobro ne samo za a so bila izražena mnenja enotna. ginekologijo, ampak tudi za druge Evtanazija je v nasprotju z vsem, kar zdravniki verjamejo in delajo.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n3jJunij 2020 Strokovno izpopolnjevanje iz elektroencefalografije v sklopu projekta COGDEC Matej Perovnik, Tjaša Mlinarič je bilo predstavljeno še orožje in lokacija. Cilj naloge je bil analizirati Medicinska fakulteta Univerze v iz EEG-signala razberejo živčno podatke in iz EEG-signala identificira- Ljubljani je glavni koordinator projek- podlago giba ali jezika. Z uporabo BCI ti tako imenovano komponento P300, ta z naslovom Merjenje starostno pri bolnikih, ki ne morejo govoriti ali ki je bolj izražena takrat, ko je osve- pogojenega kognitivnega upada in se gibati, bi lahko nadgradili obstoječe tljena ‘pravilna’ tarča. ‘Umor’ sva blage kognitivne motnje (COGDEC), sisteme za uporabo protez ali tvorje- uspešno razrešila in se pri tem tudi ki ga financira program Evropske nje govora. Njihova raziskovalna naučila, kako ustrezno preprocesirati unije za raziskave in inovacije Obzorje dejavnost obsega matematično EEG-podatke ter napisati skripto 2020. Namen projekta je prenos modeliranje živčnih procesov, razi- (računalniško kodo) v programskem naprednega znanja iz raziskovalnih skovanje EEG-odzivov ter razvoj okolju Matlab. Naslednja naloga je institucij z dolgoletnimi izkušnjami v računalniške opreme za ustrezno bila povezana s frekvenčno analizo Slovenijo, kjer je raziskovalna dejav- procesiranje EEG-signalov. Podatke EEG-signala, ki nam razkrije prevla- nost na področju slikanja možganov poleg EEG-ja pridobijo tudi z uporabo dujoče frekvence v EEG-signalu. Te so že vzpostavljena, vendar manj razvita. semi-invazivne tehnike, imenovane v mirovanju odvisne predvsem od Pri projektu sodelujeta še dve medna- elektrokortikografija, pri kateri se v vidnih dražljajev (odprte ali zaprte rodno priznani raziskovalni ustanovi: diagnostične namene elektrode položi oči), medtem ko so pri eksperimental- Katoliška univerza Leuven, Belgija, in neposredno na možgansko skorjo pri ni paradigmi posledica le-te. Analizi- Medicinska univerza Gradec, Avstrija. bolnikih z epilepsijo. Pred kratkim pa rani podatki so bili zbrani pri udele- Obe partnerski ustanovi bosta dogo- je omenjena raziskovalna skupina žencih, ki so gledali različne vorjenemu številu raziskovalcev z začela tudi z raziskavo, v kateri bodo z utripajoče slike na ekranu. Slednje Medicinske fakultete omogočili tečaj več slikovnimi tehnikami (EEG, ima lahko zelo konkretne posledice na temo izbrane tehnike slikanja funkcijska in strukturna magnetna tudi za klinično delo v prihodnosti, saj možganov. Izbrani raziskovalci bodo resonanca in pozitronska izsevna so nekatere raziskave na živalih na novo pridobljeno znanje širili tomografija z [18F] fluorodeoksiglu- pokazale, da lahko utripajoča svetloba naprej v delavnicah oz. poletnih šolah, kozo) preučevali spremembe pri pri določeni frekvenci spodbuja ki jih bo Medicinska fakulteta organi- preiskovancih s subjektivno kogni- izplavljanje amiloidnih plakov iz zirala v prihodnjih letih. Med 24. tivno pritožbo. možganov. Amiloidni plaki so ena februarjem in 20. marcem sva se v izmed dveh ključnih komponent Belgiji udeležila prvega v nizu izobra- Prvi del izobraževanja je potekal alzheimerjeve bolezni. Tretji projekt, ževanj iz elektroencefalografije (EEG). na že zbranih podatkih. Najina prva ki sva se ga lotila, je bil povezan z naloga je bila namenjena spoznavanju vidnimi evociranimi potenciali, ki so Ob prihodu naju je sprejel glavni z značilnostmi EEG-signala ter z povezani z gibom – preiskovanec je raziskovalec laboratorija za nevro- in osnovami programiranja v program- pogled usmeril v del ekrana le takrat, psihofiziologijo prof. ddr. Marc Van skem okolju Matlab. Naloga je teme- ko je bil osvetljen ‘pravi’ dražljaj, Hulle, MBA, MScEM, MScEE, in naju ljila na priljubljeni družabni igri midva pa sva nato na podlagi EEG-si- predstavil mentorjema, dr. Elviri Cluedo, pri kateri je treba razvozlati gnala razbrala, v katero smer je bil Khachatryan, dr. med., in dr. Benja- umor – ugotoviti, kdo je storilec, tip usmerjen pogled. minu Wittervronglu, MScE. Člani orožja in lokacijo umora. EEG-ekspe- laboratorija so nama nato predstavili riment je potekal tako, da je preisko- V drugem delu izobraževanja sva trenutno potekajoče raziskovalno delo vanec oziroma »priča« gledal na posnela lastne podatke in tako prido- in njihove načrte za prihodnost. zaslon, kjer so bili najprej izrisani vsi bila izkušnje še z uporabo EEG-opre- Glavnina dela raziskovalne skupine je možni storilci. Slike storilcev so se me in izvedbo meritev. Lastne EEG- usmerjena v razvoj možgansko-raču- zaporedno osvetljevale, medtem ko je -podatke sva posnela v dveh stanjih nalniških vmesnikov (angl. Brain- preiskovanec, ki je vedel, kdo je mirovanja (z odprtimi in zaprtimi -Computer Interface – BCI), ki lahko storilec, gledal v ekran. Na enak način očmi) ter med reševanjem naloge prepoznavanja redkih dražljajev

Revija ISIS s strokovnih srečanj P54oročilaJunij 2020 Z izobraževanji in sodelovanjem z obema ustanovama bomo nadaljevali po koncu epidemije. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani bo v sodelovanju z obema sodelujočima univerzama v sklopu projekta med 22. in 26. junijem organizirala poletno šolo z naslovom »Uporaba naprednih metod slikanja možganov«, na kateri se bodo udeleženci seznanili s teore- tičnimi in praktičnimi osnovami EEG-ja in funkcijske magnetne resonance. Poletna šola je brezplačna, potekala bo v angleščini, nanjo pa se lahko prijavijo vsi, ki imajo zaključeno 2. bolonjsko stopnjo študija ustrezne smeri in še nimajo doseženega dokto- rata znanosti oz. imajo manj kot 4 leta raziskovalnih izkušenj. V primeru trajanja izrednih razmer bo poletna šola potekala na daljavo z uporabo spletnih videokonferenčnih orodij. Kot prva udeleženca tega izobraževa- nja se lepo zahvaljujeva vodji projek- ta, prof. dr. Samu Ribariču, dr. med., in vsem, ki so prispevali k organizaciji izobraževanja, za dano priložnost in veliko novega znanja, ki ga bova s pridom uporabila v prihodnjih razi- skovalnih projektih. Matej Perovnik, dr. med., mladi raziskovalec, KO za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Tjaša Mlinarič, MSc, Kraljevina Nizozemska, raziskovalka na Inštitutu za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Priprava na zajemanje elektroencefalograma. (angl. oddball paradigm). Pridobljene le, ki so povezani z gibom – model podatke sva analizirala s pomočjo lahko zelo natančno pove, kdaj je skript, ki sva jih napisala v prvem preiskovanec usmeril pogled proti delu izobraževanja. Najino izobraže- ‘pravilni’ tarči. Drugi projekt pa je bil vanje se je zaradi izbruha epidemije usmerjen v analizo konektivnosti po Evropi žal predčasno prekinilo, EEG-signala v mirovanju. tako sva zadnji teden delala na daljavo ter se lotila še dveh novih projektov. To izobraževanje je bilo prvo v Prvi je bil izgradnja modela strojnega nizu izobraževanj projekta COGDEC. učenja, ki je sposoben pravilno V marcu se je odvilo tudi prvo krajše klasificirati vidne evocirane potencia- izobraževanje na temo funkcijske magnetne resonance v Gradcu.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Junij 2020 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Obvestilo Zaradi negotovih razmer, povezanih s COVID-19, vas prosimo, da ažurno stanje izvedbe izobraževanj spremljate na www.domusmedica.si. Možno je, da bodo izobraževanja izvedena v Domus Medica, možno je, da bodo izvedena v obliki spletnih interaktivnih videoizobraževanj ali pa bodo odpovedana. (Pre)vzgoja ne gre le za tehnične in druge ukrepe, usmerjene v samozavedanja I in II zagotavljanje varnosti na delovnem mestu, pač pa predvsem za spremembo miselnosti in pričakovanj delavnica I: 23. september, 13. oktober, samih delavcev. 12. november: 16.30–19.30 Tradicionalno se je na agresivno vedenje bolnikov delavnica II: 2. december: 16.30–19.30 gledalo kot na redke, izolirane primere ali celo kot na dogodke, posredno sprovocirane s strani Delavnica (Pre)vzgoja samozavedanja bo zdravstvenih delavcev. Celo nekateri zdravstveni spodbudila udeležence, da se zavejo svoje osebne delavci so še nedavno sami menili, da določena moči ter odkrijejo/ubesedijo lastna pričakovanja v stopnja agresivnega vedenja bolnikov pač nekako zvezi z iskanjem ravnotežja med zasebnim, spada k njihovemu delu. Pa vendar ni tako in imajo družabnim in profesionalnim. Udeleženci bodo tudi zdravstveni delavci vso pravico, enako kot izvedeli, kako je mogoče po vsaki krizi (z)rasti – se drugi zaposleni, do varnega in ne nazadnje zdravega okrepiti, pridobiti znanje, napredovati, se izuriti, delovnega okolja. Kako to doseči, pa je včasih pogledati na situacijo iz drugih/novih perspektiv; neodgovorjeno vprašanje. Le če bomo zdravniki in opredeliti problem, ga temeljito analizirati in se drugi zdravstveni delavci sami skrbeli za varno odločiti o rešitvi. Poleg pomena pozitivne delovno okolje, se bo sčasoma kaj premaknilo. V samopodobe in spretnosti za reševanje problemov primeru, da na to ne bomo pozorni, pa nihče ne se bomo dotaknili pomena samoregulacije in more storiti ničesar namesto nas. prilagodljivosti, razumevanja pomena, namena in pozitivne naravnanosti ter sprejetosti s strani Izvajalci: člani delovne skupine »Ne dopuščajmo drugih. Med temeljnimi vsebinami pozitivne nasilja« pri ZZS psihologije bo delo v skupini osvetlilo koncept sreče – pozitivnih čustev, sodelovanja, predanosti, Delavnica učinkovite angažiranja, navezanosti in povezanosti odnosov, vadbe pomenov, smisla, namenov in dosežkov. delavnica: 12. junij: 9.00–15.00 Delavnica (Pre)vzgoja samozavedanja, II. del je nadaljevanje programa za krepitev občutka osebne Na delavnici se bodo udeleženci naučili enostavnih moči, usmerjena v prepoznavanje pričakovanj do veščin in tehnik za prepoznavo neustreznih gibalnih sebe ter ozaveščanje (za kasnejše »odučenje«) vzorcev ter tehnik preproste vadbe in usmerjenega negativnih in sebi neprijaznih vedenjskih vzorcev in dihanja, ki so ključne za ohranjanje zdravega prepričanj v razsežnostih vsakdanjega življenja, gibanja in obvladovanja telesa. obarvanega z izzivi na področju zasebnega, družabnega in profesionalnega. Zgodba evolucije našega preživetja in razvoja je pogojena z gibanjem. Naša telesa niso prilagojena Izvajalka: prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih. na sodoben življenjski slog s pomanjkanjem telesne aktivnosti. Poklic zdravnika in zobozdravnika Ne dopuščajmo nasilja pogosto zahteva izpostavljenost različnim obremenitvam in prisilnim držam, ki jih telesno predavanja in delavnica: datumi bodo objav- nepripravljeni težko obvladujemo in lahko vodijo v ljeni jeseni: 15.00–19.30 težave mišično-skeletnega sistema in različne bolečinske sindrome. V svetu se je že pred leti uveljavilo načelo ničelne tolerance do nasilja na delovnem mestu. Seveda tu Udeleženci potrebujejo športna oblačila in blazino za izvajanje vadbe.

Revija ISIS srečanja S56trokovnaJunij 2020 Izvajalki: dr. Maja Frangež, dr. med., in Maja povezuje s temo, ki jo na srečanju treniramo. Marija Potočnik, dipl. fiziot., respiratorna Sledimo cilju, da prepoznamo vzorce vedenja, svoje terapevtka in svojih bližnih, da se znamo postaviti zase in si postaviti jasne meje. Delavnica za specializante Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. delavnica: 1-krat mesečno, datumi so objav- »Več glasbe, prosim« ljeni na www.domusmedica.si: 15.30–18.00 Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkem interaktivne delavnice: 16. september, začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed 19. oktober: 17.00–19.00 delavnic za specializante. Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih in odgovornosti Inovativno in sproščeno nas bosta Benjamin in specializanta, delovnopravne dileme, E-list in nekaj Manca Izmajlov v interaktivni obliki z besedami in malega o stresu. izvedbo popeljala v svet glasbe – s poslušanjem, Število udeležencev na posamezni delavnici je razlago, vpogledom, vodenim doživljanjem, omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo spoznavanjem vseh dimenzij glasbe in njene priporočajo! prepletenosti z drugimi življenjskimi vidiki. Z glasbo Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Maja in čuječnostjo bo vaš življenski nazor bogatejši in Horvat, Polona Selič veliko bolj zanimiv. Srečanja skupine za Glasba je del nas od rojstva in nas spremlja vse osebnostno rast: Kako življenje. Ob njej se veselimo, jokamo, se zaljubimo doseči dogovor in postanemo uporniki ali iskalci resnice. Glasba je nekaj tako človeškega, vendar koliko zares vemo o delavnice: 1-krat mesečno, vsako prvo njej? Zakaj tako vpliva na počutje, psiho? Kako nas sredo v mesecu: 16.00–19.30 oblikuje in kako jo mi? Na šestih delavnicah vas Uvodni del predavanja je vedno posvečen ponovitvi bosta Benjamin in Manca Izmajlov popeljala skozi teme s prejšnjega srečanja ali teme, ki se vsebinsko razvoj glasbe in odgovorila na vsa ta vprašanja. Glasbe ne boste nikoli več poslušali kot poprej, saj jo boste razumeli in začutili v njeni celoti in namenu. Tudi zanimivosti in zgodb iz zaodrja ne bo manjkalo. Ne zamudite! Izvajalca: mag. Benjamin Izmajlov, dipl. umetnica Manca Izmajlova Večina zgoraj opisanih izobraževanj je za člane ZZS brez kotizacije. Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). NOVO: Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (zavihek »Moje prijave«, rubrika »Arhiv«). Dodatne informacije: Andreja Stepišnik, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Junij 2020 Obvestilo V tokratnem koledarju objavljamo strokovna srečanja, ki so predvidena za junij in julij (stanje na dan 6. maja). Ker ne vemo, kako se bodo razmere spreminjale v prihodnje, prosimo, da spremljate spletno stran www.domusmedica.si oz. se pozanimate pri organizatorju izobraževanja, ali bo izobraževanje izvedeno preko spleta, kako drugače ali je odpovedano. Za razumevanje se vam zahvaljujemo.  JUNIJ 2020 PRESTAVLJENO NA NASLEDNJE LETO  •  ŠOLA: OSKRBA PLODA MED PORODOM IN NOVOROJENČKA V PORODNIŠNICI – PERINATOLOGIJA IN NEONATOLOGIJA kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, Babiška šola, Šlajmerjeva št. udeležencev: kotizacija: 400 EUR brez DDV k. točke: *** ulica 3A 30 vsebina: Šola je namenjena specializantom in specialistom gine- organizator: prijave, informacije: prijave: Martina kologije in porodništva, pediatrije in anesteziologije, medicinskim Združenje za peri- Pečlin, T: 01 522 60 20 ali E: martina. sestram, tehnikom, babicam, patronažnim sestram in drugim, ki jih natalno medicino [email protected], informacije: https://www. to področje zanima. Šola, ki naj bi potekala štiri zaporedne četrtke, in SZD kclj.si/dokumenti/oskrba_ploda.pdf sicer 28. maja, 4. junija, 11. junija in 18. junija 2020, je prestavljena na naslednje leto. 1.  •  A B C DIABETES kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 1,5 omejeno vsebina: Strokovno izobraževanje je pripravljeno organizator: Društvo prijave, informacije: informacije: Simon Javornik, v sodelovanju z zdravstvenimi delavci iz ambulant EMED T: 041 724 318, E: [email protected], prijave: družinske medicine in diabetoloških ambulant ter je www.drustvoedmed.si namenjeno zdravnikom družinske medicine. 1.–19.  •  PRAVA POLICITEMIJA: NUJNOST USTREZNEJŠIH NAPOTITEV kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: 1,4 ni omejeno vsebina: Prava policitemija: nujnost ustreznejših napotitev. Bolniki, ki imajo organizator: prijave, informacije: informaci- jasno pravo policitemijo, so pogosto prepozno napoteni k hematologu. Nekateri Adriasonara d. je: Nataša Štepec, T: 051 326 093, bolniki, predvsem mladi fantje z izolirano eritrocitozo, pa so pogosto napoteni o. o. E: [email protected], W: celo pod zelo hitro. Polona Novak, dr. med., KO za hematologijo UKC Ljubljana, www.pharmonia.si opozarja na pomen pravočasnih napotitev pravih bolnikov. 1.–30.  •  OBRAVNAVA IN VIDIKI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – multime- št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: *** dijska izobraževalna vsebina ni omejeno vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki osvežili osnovno znanje o obravnavi organizator: prijave, informacije: Žana in vidikih zdravljenja srčnega popuščanja, spoznali najbolj značilne simptome in Modra jago- Prislan, T: 00386 4 120 89 70, E: znake, ki jih bolnik navaja ob prvem stiku s svojim zdravnikom, osvežili obravna- da, spletno [email protected], W: vo zagonov bolezni, spoznali postopke specialistične obravnave – dokaz vzroka oblikovanje in www.mediately.co srčnega popuščanja, hospitalno zdravljenje in napredne metode zdravljenja razvoj mobilnih srčnega popuščanja, omogočili sledenje bolnika s srčnim popuščanjem – sodelo- aplikacij vanje družinskega zdravnika in kardiologa. Izobraževalno vsebino so pripravili dr. Andraž Cerar, dr. Bojan Vrtovec in dr. Valerija Šaško. 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O HEMOFILIJI A kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – multime- št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: 2 dijska izobraževalna vsebina ni omejeno vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki pridobili organizator: Modra jago- prijave, informacije: Žana Prislan, 00386 4 120 dodatno znanje o njeni diagnostiki, zdravljenju, da, spletno oblikovanje in 89 70, E: [email protected], W: www. emicizumabu in ukrepih ob krvavitvah. razvoj mobilnih aplikacij mediately.co

Revija ISIS srečanja S58trokovnaJunij 2020 JUNIJ 2020 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O MIGRENI kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – multime- št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: *** dijska izobraževalna vsebina ni omejeno vsebina: Z izobraževanjem boste pridobili dodatno znanje o migreni. organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: Žana Članek vsebuje značilnosti pojava migrene, njeno prepoznavo, zdrav- spletno oblikovanje in Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ljenje in usmeritve glede nadaljnje napotitve bolnika. Izobraževalno razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: vsebino je pripravil dr. Andrej Fabjan. www.mediately.co 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O URTIKARIJI ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil - multime- št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: *** dijska izobraževalna vsebina ni omejeno vsebina: Z izobraževanjem bodo družinski zdravniki dobili znanje za prepozna- organizator: prijave, informacije: informaci- vanje urtikarije in/ali angioedema, tudi s pomočjo fotografij iz klinične prakse, Modra jagoda, je: Žana Prislan, T: 041 208 970, E: sistematično pregledali vzroke, diagnosticiranje in možnosti zdravljenja, se spletno obliko- [email protected], W: seznanili z različnimi vrstami urtikarij/angioedemov. Strokovni članek vsebuje vanje in razvoj www.mediately.co več kot 20 konkretnih slikovnih primerov iz klinične prakse ter možnosti zdrav- mobilnih aplika- ljenja. Izobraževalno vsebino sta pripravila Mojca Bizjak, dr. med., spec. derm., in cij d. o. o. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. int. med. 3. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: VODENJE TIMA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: kotizacija: za člane zbornice ni k. točke: 3,5 15 kotizacije, ostali 21 EUR vsebina: Ponovili bomo vse štiri stile situacijskega vodenja. Poudarili organizator: prijave, informacije: prijave: W: www. bomo prednosti in slabosti vsakega stila. Posebno pozornost bomo Zdravniška zborni- domusmedica.si, informacije: Andreja namenili tudi mobingu – eni od oblik mobinga, t.i. »bossingu«, ki je ca Slovenije Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja. zloraba avtoritarnega stila vodenja. [email protected] 4. ob 9.00  •  NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV TTT2 (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, UKC, Ginekološka klinika, stara porodnišni- št. udeležencev: kotizacija: 269 EUR (DDV k. točke: 7 ca, Šlajmerjeva 3 (knjižnica – pritličje) ni omejeno vključen) vsebina: Nadaljevalna delavnica je namenjena učiteljem in men- organizator: UKC Ljubljana prijave, informacije: Tina Kofler, torjem vseh poklicev – pogoj za udeležbo je opravljena Osnovna 01 522 90 22, E: [email protected] delavnica za usposabljanje mentorjev in učiteljev TTT1. 5. ob 9.00  •  33. ONKOLOŠKI VIKEND: PRESEJALNI PROGRAMI V ONKOLOGIJI DANES, JUTRI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 180 kotizacija: 80 EUR, za specializante 50 k. točke: *** ska cesta 162 EUR (+ DDV), kotizacije ni za predstavnike nevladnih organizacij (največ 3 iz posa- meznega društva) vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno vsem organizator: Kancerološko prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem s združenje SZD in Onkološki Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, informacije: področja onkologije, družinskim zdravnikom in dru- inštitut Ljubljana, prof. dr. mag. Amela Duratović Konjević, T: 041 876 868, E: gim strokovnjakom, ki se vključujejo v presejalne Janez Žgajnar, dr. med. [email protected] programe za raka. 6. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA OTROKA 1 kraj: LJUBLJANA, ZD Ljubljana, Metelkova 9 št. udeležencev: kotizacija: 180 EUR k. točke: *** vsebina: Interaktivna učna delavnica je namenjena 20 zdravnikom, medicinskim sestram ZVPO in ZVŠOM. organizator: ZD Ljubljana prijave, informacije: informacije: Ana Erdelja, T: 01 47 23 780, E: [email protected] 12. ob 9.00  •  DELAVNICA UČINKOVITE VADBE (KAKO ENOSTAVNO PRIDOBITI IN OHRANITI TELESNO ZMOGLJIVOST IN PROŽNOST) kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: kotizacija: za člane zbornice ni k. točke: 2 20 kotizacije, ostali 45 EUR vsebina: Na delavnici se bodo udeleženci naučili enostavnih veščin organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: in tehnik za prepoznavo neustreznih gibalnih vzorcev ter tehnik zbornica Slovenije W: www.domusmedica.si, infor- preproste vadbe in usmerjenega dihanja, ki so ključne za ohranjanje macije: Andreja Stepišnik, T: 01 zdravega gibanja in obvladovanja telesa. 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ zzs-mcs.si

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Junij 2020 JUNIJ 2020 13. ob 8.30  •  XIX. RTIŠKO STROKOVNO SREČANJE ŠOLSKIH ZDRAVNIKOV IN PEDIATROV: PREHRANA IN PREHRANSKA DOPOLNILA PRI ŠPORTNO AKTIVNIH OTROCIH IN MLADOSTNIKIH kraj: DEBELI RTIČ, Mladinsko zdravilišče št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Strokovno srečanje za pediatre, organizator: Mladinsko zdravilišče šolske zdravnike in ostale zdravnike v in letovišče Debeli rtič v sodelovanju prijave, informacije: prijave: W: https://www.1ka. osnovnem zdravstvu. s Sekcijo za šolsko, študentsko in si/a/283602, informacije: Breda Prunk Franetič, adolescentno medicino pri SZD dr. med., T: 05 909 70 17, F: 05 669 22 23, E: breda. [email protected] 15. ob 9.00  •  REANIMACIJA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana, Metelkova 9 št. udeležencev: kotizacija: 180 EUR z DDV k. točke: *** 24 vsebina: Sprostitev dihalne poti, dihalni balon, en- organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: [email protected], dotrahealna intubacija, zunanja masaža srca, varna center ZD Ljubljana, Uroš informacije: tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 defibrilacija, zdravila, timsko delo. Zafošnik, dipl. zn., mag. 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] soc. del. 17. ob 9.00  •  POROD 2 kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana, Metelkova 9 št. udeležencev: kotizacija: 180 EUR z DDV k. točke: *** 24 vsebina: Ukrepanje ob zapletih pri porodu, reani- organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: [email protected], macija nosečnice, reanimacija novorojenčka, timsko center ZD Ljubljana, Uroš informacije: tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 delo pri izvajanju poroda z zapletom. Namenjeno Zafošnik, dipl. zn., mag. 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] zdravstvenim delavcem. soc. del. 18.–19. ob 8.30  •  KOLENSKI SKLEP – SODOBNI VIDIKI ZDRAVLJENJA kraj: spletni seminar, spletna platforma Webex CISCO, št. udeležencev: kotizacija: 75 EUR, za člane k. točke: *** predavanja bodo potekala iz sejne sobe Triglav, CISCO, Brav- ni omejeno ZFRM, ZFS, Združenja ortope- ničarjeva 13, Ljubljana dov in ISPO 60 EUR vsebina: Pregled sodobnih organizator: Združenje za fizikalno in rehabili- prijave, informacije: prijave: Patricija Rojc, E: principov operativnega in tacijsko medicino – ZFRM, Združenje fiziotera- [email protected], T: 01 475 84 71, informacije: konservativnega zdravljenja pevtov Slovenije – ZFS, Združenje ortopedov asist. dr. Katarina Cunder, dr. med., spec. FRM – kolena. Za specializante ter Društvo za protetiko in ortotiko – ISPO URI Soča, Primož Hostnik, dipl. fiziot., asist. dr. in specialiste FRM, MDPŠ, Slovenija in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut David Martinčič, dr. med., spec. ortop. kirurgije ortopedije in travmatologije, Republike Slovenije – URI Soča, asist. dr. Katarina – Ortopedska klinika, UKC LJ, E: katarina.cunder@ fizioterapevte. Cunder, dr. med., spec. FRM ir-rs.si, T: 01 475 82 26, E: david.martincic@gmail. com, E: [email protected] 19.  •  PREDPROTETIČNA REHABILITACIJA PO AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA kraj: LJUBLJANA, URI – Soča št. udeležencev: kotizacija: 50 EUR, za zdravni- k. točke: *** ni podatka ke specializante 25 EUR (z DDV) vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom družinske organizator: URI prijave, informacije: prijave: W: https:// medicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine ter kirurgom, medicin- – Soča dogodki.uri-soca.si/sl/Dogodki/ do skim sestram, delovnim terapevtom, zdravstvenim sodelavcem, ki se 5. 6. 2020, informacije: Marko Oset, E: ukvarjajo s pacienti po amputaciji spodnjega uda. [email protected], T: 01 475 82 43 JULIJ 2020 1. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: ARGUMENT MOČI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 ska cesta 162 organizator: Zdravniška ni kotizacije, ostali 21 EUR vsebina: osnove, stili in taktike pogajanja zbornica Slovenije prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, infor- macije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ zzs-mcs.si 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O URTIKARIJI ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil - št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno prijave, informacije: informacije: Žana Prislan, vsebina: Z izobraževanjem bodo družinski zdravniki dobili znanje za prepozna- organizator: Modra T: 041 208 970, E: zana. vanje urtikarije in/ali angioedema, tudi s pomočjo fotografij iz klinične prakse, jagoda, spletno obliko- [email protected], W: sistematično pregledali vzroke, diagnosticiranje in možnosti zdravljenja, se vanje in razvoj mobilnih www.mediately.co seznanili z različnimi vrstami urtikarij/angioedemov. Strokovni članek vsebuje aplikacij d. o. o. več kot 20 konkretnih slikovnih primerov iz klinične prakse ter možnosti zdrav- ljenja. Izobraževalno vsebino sta pripravila Mojca Bizjak, dr. med., spec. derm., in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. int. med.

Revija ISIS srečanja S60trokovnaJunij 2020 JULIJ 2020 1.–31.  •  OBRAVNAVA IN VIDIKI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** ter zdravil – multimedijska izobraževalna prijave, informacije: vsebina Žana Prislan, T: 00386 4 120 89 70, E: zana. vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki osvežili osnovno znanje o obravnavi organizator: Modra [email protected], W: in vidikih zdravljenja srčnega popuščanja, spoznali najbolj značilne simptome in jagoda, spletno obliko- www.mediately.co znake, ki jih bolnik navaja ob prvem stiku s svojim zdravnikom, osvežili obravna- vanje in razvoj mobilnih vo zagonov bolezni, spoznali postopke specialistične obravnave – dokaz vzroka aplikacij srčnega popuščanja, hospitalno zdravljenje in napredne metode zdravljenja srčnega popuščanja, omogočili sledenje bolnika s srčnim popuščanjem – sodelo- vanje družinskega zdravnika in kardiologa. Izobraževalno vsebino so pripravili dr. Andraž Cerar, dr. Bojan Vrtovec in dr. Valerija Šaško. 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O HEMOFILIJI A kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 2 ter zdravil – multimedijska izobraževalna vsebina vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki pridobili dodat- organizator: Modra jagoda, spletno prijave, informacije: Žana no znanje o njeni diagnostiki, zdravljenju, emicizumabu in oblikovanje in razvoj mobilnih Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ukrepih ob krvavitvah. aplikacij [email protected], W: www.mediately.co 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O MIGRENI kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno vsebina: Z izobraževanjem boste pridobili dodatno znanje o migreni. organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: Žana Članek vsebuje značilnosti pojava migrene, njeno prepoznavo, zdrav- spletno oblikovanje in Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ljenje in usmeritve glede nadaljnje napotitve bolnika. Izobraževalno razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: vsebino je pripravil dr. Andrej Fabjan. www.mediately.co *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zdravstveni dom Celje Delo je možno v Centru za duševno zdravje ter v psihiatrični ambulanti, lokacija ZD Celje. Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Pogodbo o zaposlitvi za obe delovni mesti sklepamo za V ZD Celje iščemo nove sodelavce. nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas in za Specialiste družinske medicine (m/ž) nekatera delovišča tudi po pogodbi. Izdamo tudi soglasje Naše prednosti so: za delo pri drugih delodajalcih v primeru opravljenih obveznosti v matični hiši. • ločena urgentna in mrliškopregledna služba od rednega dela, V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem • neposredna bližina urgentnega centra in bolnišnice Celje, kolektivu, Vas vljudno vabim, da se nam oglasite in • ugoden, družini prijazen delovni in ordinacijski čas, dogovorili se bomo za sestanek, kjer Vam bomo lahko še • upoštevanje kolektivnih pogodb pri uvrstitvi na delovna mesta bolj podrobno predstavili možnosti dela v naši ustanovi. Lep pozdrav, specialist in višji specialist, Marko Drešček, dr. med. • PPD2 oz. PPD3, glede na pogoje dela, Strokovni vodja ZD • uvrstitev v plačni razred, ki je za 2 plačna razreda višji od Tel: 031 627 089, e-naslov: [email protected], osnovnega plačnega razreda delovnega mesta (19. člen ZSPJS). [email protected] Delo je možno na osrednji lokaciji v centru Celja ali v dislociranih enotah. Vabimo vas na delo v ambulanto družinske medicine, v antikoagulantno, študentsko ali metadonsko ambulanto. Možna je tudi kombinacija vsega naštetega. Specialiste psihiatrije (m/ž) Naše prednosti so: • ugoden, družini prijazen delovni in ordinacijski čas, • u vrstitev v plačni razred, ki je za 5 plačnih razredov višji od osnovnega plačnega razreda delovnega mesta (19. člen ZSPJS).

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Junij 2020 Osnovno zdravstvo Gorenjske zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine (m/ž) za nedoločena čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD Tržič, Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD določeno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost Radovljica, izvaja v zdravstvenih domovih znotraj gorenjske regije. V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) specialnosti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD in sicer: Radovljica, • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič in Bohinj in zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) • z dravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Bled Bohinj, Naše prednosti so: • z dravnika specialista radiologije (m/ž), oftalmologije (m/ž) • dobri odnosi v kolektivu, in specialista družinske medicine (m/ž) • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, mladostniške psihiatrije (m/ž) vas vljudno vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj in o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu ZD Škofja Loka, ali nam pišete na spodaj navedene kontaktne naslove. Dogovorili se bomo za srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), zdravnika specialista možnosti dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje urgentne medicine (m/ž) in zdravnika specialista do 30. 6. 2020 ginekologije (m/ž) – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Bohinj, Mladinska cesta 1, za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v OE ZD Škofja Loka, Bled ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in – po pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, mladostniške psihiatrije (m/ž) in zdravnika specialista Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali psihiatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom, – po pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič ali na e-naslov: [email protected]. Medicinski center Artros Razpis za podelitev koncesije razpisuje prosti delovni mesti (m/ž) za: Občina Dobrepolje vabi k sodelovanju zdravnico ali zdravnika specialista ortopedske kirurgije, zdravnika družinske medicine za delo v naši ambulanti na Vidmu, za naše občanke in občane. zdravnika specialista radiologije Javni razpis za podelitev koncesije je odprt do 30. 6. za izvajanja preiskav z ultrazvokom in mišično-skeletne diagnostike 2020 in objavljen na Portalu javnih naročil in na spletni z magnetno resonanco. strani občine: https://www.dobrepolje.si/razpis/256868 Ponujamo: stimulativno plačilo, možnost strokovnega Vse, ki vas zanima delo v mirnem okolju slovenskega izpopolnjevanja, fleksibilen delovni čas in smo prilagodljivi glede podeželja, a obenem nedaleč od Ljubljane, vabimo, da se obsega zaposlitve. oglasite in se dogovorimo o podrobnih možnostih in Prijavo pošljite na naslov: Artros d.o.o., Tehnološki park 21, 1000 pogojih za sodelovanje. Pokličete nas na številko 01 786 Ljubljana ali na e-naslov: [email protected]. 70 10 ali nam pišite na e-naslov: obcina.dobrepolje@siol. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko net. (01) 518 70 63 ali nam pišete na e-naslov: [email protected]. Vljudno vabljeni! Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave.

Revija ISIS srečanja S62trokovnaJunij 2020 Univerzitetni klinični center Maribor 1 zdravnik specialist pediatrije, 1 zdravnik specialist psihiatrije, razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): 2 zdravnika specialista radiologije, 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, 1 zdravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe oddelka za 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, žilno kirurgijo), 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, 1 zdravnik specialist otroške nevrologije, 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, 1 zdravnik specialist sodne medicine. 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, 2 zdravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet razpisa, estetske kirurgije, • licenca za samostojno delo, 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, 2 zdravnika specialista interne medicine, • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, 2 zdravnika specialista urgentne medicine, • n ajmanj osnovna raven znanja nemškega ali angleškega jezika, 3 zdravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in • znanje temeljnih postopkov oživljanja. perioperativne intenzivne medicine, Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. 3 zdravniki specialisti oftalmologije, Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na 3 zdravniki specialisti nevrologije, naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, 2 zdravnika specialista patologije, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 2 zdravnika specialista travmatologije, 1 zdravnik specialist revmatologije, 2 zdravnika specialista pnevmologije, Remeda d.o.o. ODDAMO pod zelo ugodnimi pogoji zaposli Za Bežigradom oddam opremljeno zdravniško ordinacijo z zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) dovoljenji v velikosti 43/80 m2. Najema se lahko 2 ali 3 dni tedensko. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ima parkirišče in dvigalo. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na Informacije: 051 624 249 e-naslov: [email protected] ali na naslov Remeda d.o.o., Cesta talcev 10, 1230 Domžale. Za več informacij pokličite na 031 395 050. IŠČEMO OTORINOLARINGOLOGA ODDAMO Zaradi pričakovanega povečanega obsega dela zaradi skrajševanja V Ljubljani oddam dve sodobno opremljeni čakalnih dob iščemo pomoč pri delu specialista otorinolaringologa zobozdravstveni ordinaciji ali prodam opremo. v ambulanti za ušesa, nos in grlo. Informacije: 031 813 299 Informacije: 00 386 41 665 871

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e3Junij 2020 Prof. dr. Marjan Morelj, generalmajor in glavni epidemiolog VMA Ludvik Travnik V sedanjem času, ko so naše misli in napori Profesor dr. Marjan Morelj je bil rojen v usmerjeni k obvladovanju epidemije COVID-19, Kranju leta 1916, umrl pa v Beogradu leta 1972. sem se spomnil na zanimiva epidemiološka Po činu je bil generalmajor, deloval je kot glavni predavanja v času svojega bivanja na Vojno epidemiolog VMA v Jugoslovanski ljudski medicinski akademiji (VMA) v Beogradu v letih armadi v letih od 1950 do 1972. 1979/80 kot zdravnik stažist 52. generacije Sanitetne oficirske šole (SOŠ). Nekaj let kasneje, ko sem ponovno bival v Beogradu in opravljal tečaj na letalski akademiji za pridobitev licence letalskega zdravnika v okviru letalske zveze, sem si kupil knjigo Vojna epidemiologija, ki sem jo študiral že v času staža v SOŠ-u. Knjigo sem po dolgih letih poiskal na podstrešju in jo z zanima- njem ponovno vzel v roke. Šele sedaj sem opazil, da je poglavje o influenci in njeni pandemiji, znani kot španska gripa, napisal dr. Marjan Morelj. Poglavje o influenci obsega strani od 93 do 109 in je v celoti dosegljivo na spletni strani zbornice (Publikacije zbornice – ISIS > 2020 > ISIS junij 2020). Posebej je pomemben graf na strani 99 s prikazom razvoja epidemije influence s tremi uvodnimi (pilot) epidemijami, katerim sledi glavna epidemija. Razvoj epidemije influence (shema) (M. Morelj, 15) Marjan Morelj O njem ni veliko znanega, povzemamo, kot je zapisano v knjigi Vojna epidemiologija. Bil je eminenten, kompleten, moderen epidemiolog z obsežnim znanjem in široko kulturo. S temi lastnostmi si je ustvaril zavidljivo raven avtorite- te. Ob tem je bil natančen in zanesljiv, znal je ločiti srž problema in kljub več teorijam ostati racionalen v razmišljanju. Pravilno in pravično je izbiral svoje sodelavce in učence. Bil je eden prvih in najboljših organizatorjev skupinskega dela v takratni epidemiološki znanosti. Posebej

Revija ISIS medicine I6z4zgodovineJunij 2020 so pomembna njegova dela pri razi- a bi jih bilo vredno pridobiti in preu- Znanje, ki ga je imel in predajal skovanju akutnih respiratornih čiti. svojim sodelavcem in študentom prof. bolezni, še posebej influence in dr. Marjan Morelj, je vsaj delno pnevmonije, ki so predstavljala v V knjigi Medicinska fakulteta ohranjeno v knjigi Vojna epidemiolo- tistem času najpopolnejše študije iz Univerze v Ljubljani 1919–1945 gija. Preberimo in razmislimo o epidemiologije na področju takratne obstaja seznam študentov, vpisanih vrednosti tega poglavja za primerjavo Jugoslavije. na univerzo, kjer je zapisano, da se je z epidemijo COVID-19, ki jo doživlja- dr. Marjan Morelj vpisal na študij mo danes, in se poklonimo spominu V iskalniku PubMed najdemo medicine v šolskem letu 1935/36. našega kolega epidemiologa. podatek, da je v letih od 1956 do 1968 Zanimivo je, da so med drugimi kar 41 naslovov člankov z epidemiolo- študenti tega letnika vpisa našteti Prim. mag. Ludvik Travnik, spec. ško vsebino, katerih avtor in soavtor tudi: Janez Milčinski, Ljubljana, ortopedije, Ortopedska klinika UKC je bil Marjan Morelj. Žal članki niso Vladimir Žakelj, Žiri, in Nikolaj prosto dostopni na svetovnem spletu, Sadnikar, Kamnik. Ljubljana Utrinki iz preteklosti Berta Jereb Sedaj, ko se nas je lotil nov neva- Pismo v dobesednem prevodu: in dobijo težkega mačka, ren virus in so zlasti nam starcem tretjič, obsevanje teh področij svetovali, da naj bomo kar doma, sem Moberg Karin Elisabeth, ni brez resnih okvar trebušnih pomislila, da bi morda pogledala v roj.1929, diagnoza: tumor mcl organov, in četrtič, tumor je kakšen pozabljen predal. V omari sem renis op non rad; štev. popisa verjetno že v stanju generali- ugledala zapuščeno orumenelo mapo RaH 5108/34. Ni sprejeta. zacije. Nikoli nisem videl z napisom »Berta«. Samo moje torej, otroka pod 7–8 leti starosti nekaj, kar je bilo tam pozabljeno že Bolnica operirana v preživeti maligni tumor. več desetletij. V mapi sem našla Falunu zaradi velikega tumor- dokumente o mojem doktoratu, ja v ledvici 16/6 1934. Prisotne S prisrčnimi pozdravi katerega tezo »Prognostic aspects of so bile metastaze v bezgavkah Tvoj vdani nephroblastoma« sem zagovarjala v ob aorti in veni cavi. Elis Berven veliki predavalnici Karolinske bolni- šnice v Stockholmu leta 1973. Moja Napotnica za Radiumhem- Pismo že takrat slavnega profesor- oponenta sta bila profesor Jan Wal- met z vprašanjem rentgensko ja mlajšemu kolegu je zelo vljudno in denström – tisti, ki je spoznal in obsevanje? njegova odločitev podprta z argumen- opisal novo bolezen (makroglobuline- ti znanja in izkušenj, tako kot to mora mijo), ki je prevzela kar njegovo ime, Stockholm, 21/6 1934 biti. in profesorica Odile Schweisguth, Doktor J.A. Waldenström mati francoske otroške onkologije z Bolnišnica Falun Marsikaj, kar je pred 90 leti Instituta Gustave Roussy iz Pariza. napisal profesor Berven, je še vedno Bila je lepa predstava. Brat! res, čeprav je bil napredek zdravljenja Hvala za napotnico 4-letne Wilmsovega tumorja od takrat, ko ga Prvi list v mapi pa je nekaj poseb- je prvič opisal Max Wilms leta 1899, nega: kopija pisma, ki ga je leta 1934 deklice, operirane zaradi pa do danes izreden. Prvi otrok s pisal profesor Elis Berven, predstojnik ledvičnega tumorja. Žal tumorjem ledvice je bil ozdravljen z Radiumhemmeta v Stockholmu, moram reči, da so izgledi za operacijo leta 1894 (Izrael), leta 1945 pionir radioterapije in klinične onko- radiološko zdravljenje zelo je bil prvi tak otrok ozdravljen z logije, Janu Wadenströmu, ki je bil slabi. Prvič, ker so tumorji obsevanjem (Dean), največji napredek takrat zdravnik v bolnišnici v Falunu. ledvice slabo radiosenzibilni, zdravljenja otrok z maligno boleznijo drugič, ti otroci so zelo obču- pa je bila uvedba kemoterapije (Farber tljivi za rentgensko obsevanje

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e5Junij 2020 »The SIOP nephroblastoma study«. Od leve: Jean Flamant, statistik, Marie France Tournade in Paul Lemerle, oba pediatra v Ville Juife, Tom Voûte, pediater v Emma childrens hospital Amsterdam, Giulio D’Angio kot gost iz ZDA za posredovanje izkušenj z NWTS in Berta Jereb, radioterapevtka. et al. 1960). Od takrat smo se veliko spektivno randomizirano študijo v Verjamem, da bodo moji spošto- naučili, vse tri metode zdravljenja so Evropi leta 1971: »SIOP I nephrobla- vani kolegi v soočenju z virusom zelo izboljšane in lahko jih uporabimo stoma study«. V to prvo mednarodno COVID-19 zmagovali. Zmagovali bodo v kombinaciji, ki je najbolj ugodna za študijo je bila vključena tudi profeso- tako tisti, ki zdravijo bolnike, kot tisti, posameznega bolnika. Vendar bi bila rica dr. Majda Benedik, predstojnica ki bodo virus prelisičili z izdelavo opisana mala bolnica tudi v sedanjem hematološkega oddelka otroške cepiva. času v rizični skupini nefroblastoma s klinike v Ljubljani. Sedaj je vključe- slabo prognozo. Vprašljivo je, ali bi se nih v različne mednarodne študije Prof. dr. Berta Jereb, dr. med., uvrstila med tistih 90 % otrok s to lepo število slovenskih zdravnikov. Ljubljana boleznijo, ki se sedaj pozdravijo. Napredki medicine pa so v zadnjem Verjetno pa bi, če bi preživela, imela stoletju ogromni. Danes je cilj zdrav- posledice tega zdravljenja. ljenja Wilmsovega tumorja ozdraviti vse otroke brez izjeme. Čeprav ta cilj Pismo profesorja Bervena je bilo v še ni dosežen pri vseh otroških popisu pacientke in takih pisem je tumorjih, jih preživi več kot tri bilo še več, saj sem pregledala vse četrtine. Sedaj se posvečamo raziska- popise otrok, zdravljenih zaradi vam posledic zdravljenja pri teh Wilmsovega tumorja v Skandinaviji v številnih preživelih in kakovosti letih od 1927 do 1967. Med rezultati njihovega življenja. Tudi na tem mojega dela se je pokazalo med področju smo uspeli v Sloveniji biti drugim tudi uspešno predoperativno med prvimi s programom »Poznih obsevanje. Tako zdravljenih otrok z posledic zdravljenja raka pri otrocih« Wilmsovim tumorjem je takrat in z ambulanto za pozne posledice že ozdravelo že dobra polovica. Rezultati od leta 1986. študije so bili osnova za prvo pro-

Revija ISIS 6O6bletnicaJunij 2020 Prim. Zdenko Šalda, dr. med. Ob 100-letnici rojstva Elko Borko, Zvonko Šalda V zgodovino slovenske in predvsem maribor- Angela, hčerka znanega slovenskega zdravnika v ske pulmologije in ftiziologije se je zapisala že Križevcih pri Ljutomeru dr. Josipa Lebarja, pa je vrsta zdravstvenih delavcev. bila učiteljica na isti šoli. Med njimi lahko izpostavimo doc. Ivana Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, Matka, ustanovitelja Protituberkulozne lige v ki je takrat spadal v slabo razvito osrednjo Mariboru leta 1922, začetnika hospitalnega slovenskogoriško pokrajino. Že kot učenec je zdravljenja tuberkuloznih bolnikov v mariborski pokazal solidarnost in odnos do sošolcev, saj je bolnišnici in ustanovitelja posebnega odseka v na tako kot večina, ki zaradi pomanjkanja ni imela novo zgrajenem mansardnem nadstropju interne čevljev, hodil v šolo in ob prostem času bos. stavbe ter enega od najbolj uspešnih zdravstve- nih publicistov. Dalje prim. Franja Radšla, Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo na zdravnika, ki je prišel z Golnika in je leta 1936 Ptuju. Leta 1933 se je družina preselila v Mari- nadaljeval in izpopolnil delo doc. Matka. Avgusta bor. Obiskoval je realno gimnazijo v štajerski leta 1944 mu je uspelo s pomočjo takratnega metropoli in maturiral leta 1938. direktorja bolnišnice dr. Ernesta Bouvierja preseliti odsek v stavbo dotakratnega porodni- Po maturi se je 27. septembra 1938 vpisal na ško-ginekološkega oddelka v Vinarski ulici št. 6. takrat nepopolno Medicinsko fakulteto v Ljub- S tem je dotedanji pljučni odsek postal samostoj- ljani, kar dokazuje še danes lepo ohranjen ni oddelek, nato pa je sodeloval še pri prevzemu indeks. sanatorija Ministrstva za notranje zadeve takra- tne FLRJ, v katerem je mariborska bolnišnica Leta 1940 se je vpisal v 5. semester, marca dobila novo stavbo na Slivniškem Pohorju. 22. 1941 pa se je prepisal na beograjsko medicinsko maja 1953 je Oddelek za pljučne bolezni začel z fakulteto. Številni slovenski študenti so že prej delom v novih prostorih. Prim. Franjo Radšel je študirali zunaj Ljubljane (Zagreb, Beograd…) in bil sodelavec dr. Valentina Varla (1899–1944), ki v tujini. V indeksu je ohranjeno dovoljenje za je po končani specializaciji v Topolšici od leta prestop na drugo istoimensko fakulteto v državi. 1931 pa do leta 1941 vodil protituberkulozni dispanzer ter pulmološko ordinacijo v Okrožnem O tem delu svojega življenja je v pogovoru z uradu socialnega zavarovanja (OUZD). Pri prim. znano kulturno delavko Zoro Hudales povedal: Franju Radšlu je končal specializacijo dr. Josip »V marcu 1941 sem se vpisal v 6. semester Šušteršič, ki je leta 1951 postal ravnatelj Special- Medicinske fakultete v Beogradu. V Beogradu ne bolnišnice za tuberkulozo v Ormožu. Primarij sem doživel demonstracije 27. marca 1941, ko je Radšel je bil mentor tudi petim zdravnikom, ki narod vzklikal: »Bolje rat nego pakt«. V Maribor so leta 1951 začeli s specializacijo. To so bili sem se vrnil 2. aprila. Oče in mati, ki sta bila Zdenko Šalda, Zofija Štrukelj Djukanović, Kurt učitelja, sta bila odpuščena iz službe. Oče je bil Welle, Franjo Cujnik in Nada Marchetti. Zaradi takoj zatem aretiran in odpeljan v meljsko nesoglasij in politične diskvalifikacije je prim. kasarno, pred tem pa je moral Nemcem predati Franjo Radšel zapustil oddelek in vodstvo osnovno šolo v Krčevini, kjer je bil šolski ravna- oddelka je decembra 1953 prevzel Zdenko Šalda, telj. Konec aprila sem bil pet dni zaprt v meljski ki je bil najstarejši zdravnik na specializaciji. kasarni v zvezi s požigom avtomobilov v Volkma- Dekret o imenovanju za vršilca dolžnosti pred- jerjevem prehodu. Nemci so nas zasliševali, stojnika pljučnega oddelka je dobil 4. januarja mučili in pretepali.« 1954. O tem dogodku, ki se je pripetil 29. aprila Zdenko se je rodil 23. januarja 1920 v Juršin- 1941, dva dni za obiskom Hitlerja v Mariboru, cih pri Ptuju. Oče Leopold Šalda je bil šolski vemo, da ga je organizirala in izpeljala manjša upravitelj na osnovni šoli v tem kraju, mati skupina mladincev. V povračilo so Nemci iz središča mesta pozaprli okoli 60 mladincev in jih odpeljali v meljsko kasarno. Vse noči so jih v kleti pretepali, da so slišali njihovo kričanje zaporniki v gornjih nadstropjih. Zato so drugi

Revija ISIS Obletnic6a7Junij 2020 zaporniki poslali delegacijo, v kateri prostovoljno javil v 47. divizijo NOV kolegom v dežurni službi na pljučnem sta bila tudi talca zdravnik dr. Ludo- in POJ in delal na internem oddelku oddelku in delal v ambulanti Dispan- vik Novak in zobozdravnik dr. Franc divizijske bolnišnice. V vojaški službi zerja za pljučne bolezni in tuberkulozo Stamol, h komandantu taborišča s je ostal vse do leta 1946. v Mariboru. prošnjo, da s pretepanjem prenehajo. In res so čez nekaj dni fante izpustili, Po demobilizaciji in udeležbi na Svojo življenjsko sopotnico vse modre od podplutb, še podpisati delovni akciji v Bosni je nadaljeval Rozalijo Slokan iz znane partizanske so morali, da ne bodo govorili o tem, študij na že popolni medicinski družine Slokan iz Savinjske doline je kaj so doživeli. fakulteti v Ljubljani. Med študijem je spoznal kot članico partizanske enote prebival v Oražnovem domu in kot v Ćupriji. Januarja 1947 sta se poroči- Že 9. junija so ga nemški vojaki starejši študent užival spoštovanje la, naslednje leto pa se jima je rodila skupaj z mamo odpeljali v meljsko mlajših kolegov. Promoviral je 30. hčerka, ki je dobila ime po svojem kasarno in naslednjega dne, 10. junija, decembra 1950. očetu. Na žalost je Zdenka dobila so izselili družino v Srbijo, preko azijsko gripo s pljučnico in je kljub Aranđelovca v Ćuprijo. Tu se je že 16. Zaposlil se je v Splošni bolnišnici naporom zdravnikov leta 1957 umrla, junija zaposlil in kot medicinec začel Maribor in po obveznem stažu 15. kar je povzročilo dolgo in poglobljeno delati v bolnišnici. Oče se je zaposlil v januarja 1951 začel s specializacijo iz žalovanje staršev. srbsko-češki tovarni sladkorja, mati ftiziologije pri prim. Franju Radšlu. pa je obdelovala najeto njivo, tako da Po preselitvi pljučnega oddelka na Ta družinska tragedija ga je še bolj so se s pomočjo srbskih prijateljev Slivniško Pohorje in po odhodu prim. povezala s strokovnim delom na skromno prebijali skozi strahote Radšla so ga 4. januarja 1954 imeno- pljučnem oddelku. S svojo prizadev- vojne. Leta 1942 je v bolnišnici na vali za vršilca dolžnosti predstojnika, nostjo in vztrajnostjo je soustvaril internem in infekcijskem oddelku kljub temu, da še ni imel dokončane sodoben pljučni oddelek, na katerem zbolel za trebušnim tifusom s težjimi specializacije. so obogatili program in uvedli številne zapleti, tako da ni mogel oditi v medicinske novosti, ki so bile tudi partizane. Odgovorno nalogo je resno zasta- potrebe danega trenutka. vil in s pomočjo mentorjev, prim. 4. novembra 1944 ga je vojaška Ivana Kopača - Pavčka (Novo Celje) in Vzpostavil je povezavo z zdravniki komisija NOV spoznala za trajno prim. Ivana Cestnika (Topolšica), je na torakalnem oddelku, tako da z nesposobnega za vojaško službo. vodil oddelek do decembra 1956, ko je oddelka niso pošiljali bolnikov v Kljub temu se je 16. novembra 1944 opravil specialistični izpit. Januarja Topolšico ali na Golnik, ampak so vse 1958 je bil imenovan za predstojnika tovrstne operacije uspešno opravljali Oddelka za pljučne bolezni Splošne v mariborski bolnišnici, kar je bila že bolnišnice Maribor. Zaradi uspešnega predvojna želja. V ta namen so že vodenja dislociranega oddelka je dobil takrat poslali na ustrezno specializaci- leta 1966 naziv primarij. jo prim. Jožeta Žitka, ki pa je po vojni ostal na novem Onkološkem inštitutu. Oddelek je vodil do septembra 1978, ko je bil na lastno željo zaradi Na oddelku, ki ga je vodil skoraj bolezni razrešen nalog predstojnika. 25 let, so v tem času uvedli sodobno instrumentalno diagnostiko pljučnih Poleg vodenja in drugega rutin- obolenj, transtorakalno biopsijo skega dela na oddelku je kot zdravnik parietalne plevre, torakoskopijo s ftiziolog deloval tudi v drugih zdrav- probatorno ekscizijo obolele plevre, stvenih ustanovah izven delokroga v torakocentezo za vstavljanje odvajal- bolnišnici. Tako je od leta 1951 do nih katetrov za trajno sukcijo pri 1956 vodil Protituberkulozni dispan- spontanih pnevmotoraksih. V tem zer (PTD) na Ptuju. Marca 1954 je času je postal pljučni oddelek center, prevzel vodstvo PTD v Mariboru in ga kjer so v povezavi z ginekologi zdravili vodil do prihoda prim. Ivana Amona. genitalno-peritonealno tuberkulozo in Bil je predsednik okrajne komisije za od leta 1968 v sodelovanju z anestezi- protituberkulozno službo v Mariboru. ološko službo uvedli v splošni aneste- ziji sodobno bronhološko eksploraci- Po razrešitvi predstojniških nalog jo. Ustanovili so kabinet za sodobno je leta 1978 dobil naziv medicinskega aerosolno zdravljenje pri bolnikih s svetnika in od 15. septembra do kroničnim bronhitisom in bronhialno upokojitve junija 1983 opravljal delo astmo. Na njegovo pobudo so uvedli konziliarnega pulmo-ftiziologa na spirometrijo, ugotavljanje acidoba- internem oddelku za potrebe Splošne znega ravnotežja in alergološke bolnišnice v Mariboru. Občasno je še priskočil na pomoč obremenjenim

Revija ISIS O68bletnicaJunij 2020 preiskave, kar je pripomoglo, da je Prim. Zdenko Šalda je opravljal poštenega, požrtvovalnega in globoko oddelek iz ustanove za zdravljenje tudi druge odgovorne naloge v zdrav- čutečega, humanega zdravnika. tuberkuloze postal sodoben oddelek stvu, Splošni bolnišnici Maribor in Neštetim bolnikom si razdajal svoj za pulmologijo. krajevni skupnosti. Bil je član strokov- čas, svojo strokovnost in očetovsko nega sveta na Inštitutu za pljučne toplino, ves svoj jaz za njihovo Zamisli za strokovni razvoj oddel- bolezni in tuberkulozo Golnik. čimprejšnjo ozdravitev. 25 let si ka je iskal in našel v svojem strokov- poklonil delu in strokovnemu nem izpopolnjevanju v različnih Za svoje nesebično delo je dobil napredku našega oddelka.« pulmoloških centrih, predvsem na zlato plaketo ob 60-letnici Inštituta za uveljavljenem Inštitutu za pljučne pljučne bolezni in tuberkulozo na Prim. Zdenko Šalda je omagal pod bolezni in tuberkulozo Golnik. Odlič- Golniku. Leta 1980 je postal častni težo preteklih bremen in zdravstvenih no je sodeloval s prof. Bojanom član pnevmo-ftiziološke sekcije težav. Umrl je leta 1993. Počiva na Fortičem in njegovimi sodelavci. Slovenskega zdravniškega društva. pobreškem pokopališču. Prav je, da Odlikovan je bil z redom dela III. mlado generacijo zdravstvenih delav- Strokovni napredek je vodil do stopnje, priznanjem OF slovenskega cev ob njegovi 100-letnici rojstva ugotovitve, da je oddaljenost oddelka naroda, redom zaslug za narod s seznanimo z zdravnikom in predstoj- na Pohorju velika ovira. Preselitve srebrnimi žarki, srebrnim in zlatim nikom Oddelka za pljučne bolezni oddelka v Maribor zaradi zahtevnih znakom Rdečega križa Slovenije ter Splošne bolnišnice Maribor, ki ga je v razmer še niso izpeljali. bronastim grbom mesta Maribor. dosedanji zgodovini oddelka najdlje in uspešno vodil. Vse to smo dolžni Poleg zadovoljstva ob vloženem Prim. Zdenko Šalda ni bil samo tudi drugim zaslužnim zdravnikom, ki naporu pri strokovnem razvoju izjemen družinski človek in skrben so delovali cela desetletja in se nato oddelka, ki so ga spremljale različne oče, zapisal se je kot vsestransko tiho poslovili. zdravstvene težave, med katerimi humani zdravstveni delavec. Ob velja omeniti tudi rentgenske okvare, odhodu z oddelka mu je sodelavec Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., v. je bil srečen zaradi rojstev sinov Zden- prim. Kurt Welle posvetil članek, v svet., Maribor, predsednik ka in mlajšega Zvonka, ki sta zapolni- katerem je bilo zajeto delovanje tega la praznino po izgubi hčerke edinke. zdravstvenega delavca. Medikohistorične sekcije Slovenskega Zdenko je specialist medicine dela, zdravniškega društva, prometa in športa v ZD Trebnje, »Četrt stoletja si izgoreval v delu Zvonko pa upokojeni zdravnik ZD predstojnika, bil si nam prijatelj in [email protected] Maribor. obenem naš oče. Bil si vzor izjemno Zvonko Šalda, dr. med., Maribor IIITTT---pppooodddpppooorrrnnniii kkkoootttiiičččeeekkk::: dddooossstttoooppp dddooo vvvssseeehhh vvvssseeebbbiiinnn nnnaaa ssspppllleeetttnnniii ssstttrrraaannniii zzzbbbooorrrnnniiiccceee VkVkVkiississseeseeemmemnnnččaačllahhaalhaaannanjjooaajoammjjmoojozznnznbbaabooaossrrspprnnpnlliieelcciettceenntenjjiieejissesnnttnrrtaaraaaannvvnvooiio..ill.jjZZloojZoaaaeeddenndnoooooosssssttsttootaatoappvvpveejjeeennjenppiipnnioonottvvrrtvaareeaerrbbreebnnennnnaaaddppdooprrossreestteddootdohhpphpooddoddddoonnonaavvavssrrseereeehhegghgiivvssivsssttseerrteraabbabcciicnniiinjji,,aaj,app,,p,oonnonddaadattaaootattokktppkoopaaovvav,,ss,seeddedoovvovkksskuusiiussimmsttmeeteeemmennmnttppootpovvrrvriijjiiiaannjianvvaaviiattippeetplleiilzzkkizkuuaauaccppcpiioojjiojrrEEraaE--abb-llbiinnlssinsiittšši,,tškk,SSkiiSPPmmiPmIII--ii-ddmmidmoooeeggegnnoonoooddodmmkkmkii iiittnnieetnerrggrgppeepessrrsroollooolffommiifllmiaal..a.zzzdddrrraaavvvnnniikkikaaa,, , RRReeegggiiissstttrrraaaccciiijjjaaavvvtttrrreeehhhkkkooorrraaakkkiiihhh IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zbornice1dd1d1..ee.eNNssNsnnaanaeeessmmsppmpllkkeelkeoottotnnttntuuiiuisszzsttzggtrrgrooaaoannrrnraaiiaijjzzjzoobbobddoodopprrprnnrrnreeiieccippceeperrwwriiwjjiaawwjawvvwwvnnwn..iizz.izooddodbbrrbraarraraavvavzznnzneeiieccssicskk,,k,kkaakazzjjeezjbbebrroorossrrseernneniinnccincaaaaaahh..hss.aasiiajjissaajsaeeepppvvoovaaovvammveemezzzssaasavvkkvkaallaiilkkddikdoooooommoomobbnnbrrnraaaaaazzggzccguucaauammmzzzaabbabrr»»ree»PPeggPgrriirssiiijjsittaajtrravvraavaaaccac««ii«jjioojvvov... Vkisseemnčap22plhR2pa..ooan.oKKššjeKošttalltoomiijlgookki,,k,nnddiznndsbiiaaattiaotttteestuuerrupnnnmmanlmiaaecactrrebbnroobieejoijjjeessassjssseentttetvvrddavvdaaaooanvoiio»»itnni.»nlrRRjZRggeoeegaeeeegghessdgniisllssoiooloskttosstrrpptrtoaapoaooaccpovrciissejjiajsvvaajenvaoo««kop«ijjniijoiiiinnihiitvnzzirazvvebbvbrbiiooerrinorbbniiba..irr.dNNraapNaozzraazseeeattteccdtooocohpvvkkvonnklldndiileeokkienssknnsiiavnttiiisteettrieeteeehppegpnnooinvosaattsattrrerggreeabgeuubbcuibmmnnnimjn,eeabbep,bppon»»poo»daPPoddPtadoooaatoattkttptrrtkkorddkaeevdiie,s««i––e«d–...oveeekllseeluiekksmktttetrreroomnonntnpossskkvrkioojioanvaitpelizkuacpioj rEa-blinsitš,kSiPmI-idmoegnoodmki ter profila zdravnika, in geslom. 3naa3n3nakkd1..aak.a.ttNNevvtiiNvNsoovviaaonvddaiiadrrisseiiraassllvvimaaalvllpooaiilolizzjjkssezjaaseevvotaevllnooddteelodujjieookkjokuuskkttzutktrrppoogrrpoooooannonnonrrnnččrssaačaaisakkabbjnnkzbiinnnobjjinnneejdiioneššiaappprškkasspnkroosiilleoiooilssrrcosrvvttaapevtooaččrobbppčwuuibpooujkknnoawkssnaavs..ttaw.teenrrer.eeiddzeggdodoogiiobssrbbisbattriitrrallivriiaalzniaccsseicsppiicsjjpiookee,joe..rrka.rooSSzjoSeččbčkkriiokllillsoolriilokkeinkooooionocmmddamadooh.osnnddandiaaeejaesallppejjlpeejpooevnnoovvnaeevveeemmmeezzmzzaaasauuvvuvvookppopaloovviovkdrrrssaaoosappbbmpbooonnonbrriinroošširošakkččakčiieezglliecmmuulumuambbiizbmmooiabmosseesrtt»eteeennPenguuruisiiijnntianrvaac«ijov. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.

Revija ISIS V spom6in9Junij 2020 Štefka Križnar (1937–2020), pediatrinja iz Škofje Loke, od kod si se vzela? Andrej Šubic Škofja Loka je izgubila živahno ženico, ki je v naravo, krši njene naravne zakone in s tem dela plašču in z nenavadno čepico, ki se je tako lepo škodo na zdravju njej tako ljubih otrok in tudi ujemala s srednjeveško veduto, nekaj centime- odraslih. Ko je zabredla v medicinske vode, je trov nad tlemi švigala skozi mesto, srečevala, vedela, da bo njen pogled širok, birokratska pozdravljala, ogovarjala, se nasmehnila in pravila proti klicu človečnosti nič vredna. Otroci odhitela naprej. Štefka Križnar, zdravnica, so ji pomenili pravo prihodnost tega sveta, zato pediatrinja, borka, vizionarka. Kako je ona je zanje skrbela kot za punčico svojega očesa. raztegnila štiriindvajseturni dan na trideset in Očesa, ki je bilo dolgo obdobje njenega življenja čez? V takšnem tempu je živela celo svoje življe- njen najranljivejši del. Ko je uredila še vid, so se nje. Življenje, ki se je začelo v veliki gruntarski ji prikazale barve, prikazal se je svet, ki mu je družini s samimi iskrivimi, duhovitimi in poseb- tako zvesto služila, še v novi lepoti. Roke so kar nimi člani. Oče, posestnik, kmet iz Podobena v same začele prenašati to barvno paleto na risalni Poljanski dolini, je s svojim genetskim zapisom papir. podaril svetu deset otrok, za priboljšek. In Štefka je bila vezivo, povezovalni člen cele velike druži- Svoj dan si je podaljšala sredi noči, ko je ne. Njena vihravost, energija, ustvarjalni nemir, spustila vodo iz tuša na svojo glavo, pred tem je hudomušnost, skoraj otročjost, ki jo je delila s že zakurila pečico in kmalu nato, še pred odho- svojimi otroki in kot pediatrinja imela pravico do dom v službo, iz nje potegnila sveže pečene nje, frfotavost v lepem pomenu besede, se je »povštrčke« ali »picice«. Odhitela (gibala se je pokazala v njeni vnemi za učenje, opazovanje, hitro) je v ambulanto, pregledovala otroke, izboljšanje družbe in potem v njeni delovni razmišljala o novih metodah pomoči najšibkej- učinkovitosti. Vedoželjno in včasih kritično, tudi šim, predvsem prezgodaj rojenim in otrokom s zato, ker je družina doživela krivice odvzema, posebnimi potrebami. Ustanavljala je otroški nacionalizacijo, je spremljala razvoj tega sveta. dispanzer, novo razvojno ambulanto, nevrofizio- Ves čas je bila na preži, kje in komu se dela terapevtski oddelek, vrvela mimo vrtcev in jim krivica, zakaj, kdo in kdaj uničuje našo prelepo svetovala novo organiziranost za te svoje otroke, tam jih je še pregledovala, švigala je od vrat do vrat, pregledovala otroke na domovih, včasih spotoma še odrasle, jim nosila in delila zdravila, kot kurir prinašala tablete, včasih tudi hrano ali samo vesti iz doline predragi Krevlovčevi mami na Gabrški Gori. Doma je svoje otroke vpeljevala v družbeno odgovornost, možu Ivanu pa kot dobra vila sledila pri zbiranju pričevanj, gradiv za pisanje. V svojem profesionalnem delu se ni ustavljala, bila je zdravnica na odbojkarskih tekmah, specialnih olimpijadah, taborih za otroke, organizirala je druženje staršev in otrok s posebnimi potrebami, ki so to najbolj potrebova- li, ker so ti otroci in tudi starši, potisnjeni na rob družbe, najbolj potrebovali varnost. Še vedno je povezovala družino, čvrstila vezi s poljanskimi rojaki, povezovala sodelavce, prijatelje. Ob kakršnem koli praznovanju je vsakemu spekla

Revija ISIS V70spominJunij 2020 tiste svoje odlične antistres prigrizke njo so bila lepa, zanimiva, imela so Kdo vse bo Štefko pogrešal, kdo – »povštrčke«, jih potegnila iz papir- vsebino. Ona je povezovala poljanske vse od nje ne bo dobil ne nasmeha, ne natega »škrnicla«, v lekarniško flaško dohtarje, sestre in zdravnike iz loške nasveta, ne tolažbe, ne tablete, ne pa natočila močnega zdravilnega pediatrije in dolinsko zdravstvo, živeža? Katera srečanja bodo prazna brinovčka in zavezala »mašnico«, da ljudske godce in z njimi z orglicami in brez vsebine, ker nje ne bo? se nihče ni mogel počutiti pozabljen slavila veselje do življenja. Ker je na tem svetu. Tako je razvajala kolege, raztegnila dan, se je lahko še petkrat Štefka, ko se spet srečamo, bo prijatelje, znance, sorodnike … Še sprehodila skozi mesto, vedno z naše srečanje imelo vsebino. pred ero telefonov je vedela za več nekim ciljem, opravkom, nikoli kar rojstnih dni, kot jih danes pozna moj tako, pokazala je svojo lebdečo silhue- Andrej Šubic, dr. med., Ambulanta telefon. Združevala je prijatelje ob to, se vpila v mestno veduto. Šubic, zasebna zdravstvena dejavnost, taroku, kulturi, druženju, srečanja z d.o.o., Škofja Loka Martini Kavčič v slovo Irena Grmek Košnik Spoznali sva se natanko pred Martina je imela rada lepe stvari in veliko pomanjkanje osebja, posebej v četrtletjem v Ljubljani na Inštitutu za prefinjen okus, posebej knjige. Na prejšnji organizacijski strukturi, tako mikrobiologijo, ko si me prijazno morju je več ur na dan preživela v da so se njeni cilji odmikali. Ob vsem ogovorila. »Kdaj imaš rok poroda?« si njih. Spominjam se, kako nas je nekoč tem je imela do konca neizmerno željo me prijazno vprašala. »Jaz ga imam v na obali zajela nevihta in kako je lilo razvijati mikrobiološko diagnostiko in marcu.« »Jaz pa v januarju,« sem ji kot iz škafa. Dež je bil topel, mi pa graditi sodoben mikrobiološki labora- odgovorila in med nama se je vzposta- smo v mokrih kopalkah in bosonogi torij za naše uporabnike. vila vez simpatije in zaupanja. Takrat sledili pogrebcem, ker je ob obali sva bili obe mladi, noseči in na začet- cerkvica in pokopališče. In takrat mi Potem je prišel november 2017 in ku svoje strokovne poti. je v smehu dejala, da si želi imeti tak z njim tista grozna diagnoza, ki pogreb. človeku ne pusti več spati. Verjela in Tekom svojega življenja se sreču- molila sem, da boš bolezen premaga- jemo s številnimi kolegi, vendar pa je Po končani specializaciji sta se la. Vendar je bila bolezen močnejša od le malo tistih, v katerih najdeš popol- najini poti ločili, saj je Martina delala tebe. Dolgo, dolgo si se borila ob no zaupanje. Martina je bila ena tistih v Kopru, jaz pa v Kranju. Še vedno podpori ljubega moža Mira, ki je do redkih duš, ki je razumela in čutila smo bili povezani. Čeprav smo se konca izredno lepo skrbel zate. Vsi prav vse. Potem sva bili med speciali- srečevali le nekajkrat na leto, smo še smo ostali brez besed. zacijo veliki sotrpinki in zaupnici. vedno skupaj hodili na morje, pa tudi Tako živo se spominjam, ko mi je na potovanja. Kljub oddaljenosti sva Draga Martina, počivaj v miru. nekoč dejala, da so ji v krvi za test pri bili povezani, saj smo tako skupaj prof. Kotniku naključno našli poveča- praznovali kot spremljali uspehe Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., no število naravnih ubijalk. Dejala enega in drugega člana. Martina je Nacionalni laboratorij za zdravje, sem ji, da naj opravi dodatne preiska- bila predana svojemu delu, ki ga je ve, pa si je stanje razlagala z izčrpano- zelo rada opravljala. Kot klinična okolje in hrano, Maribor in Nacionalni stjo in premalo spanja. Majhen otrok mikrobiologinja in vodja mikrobiolo- inštitut za javno zdravje, Ljubljana in vsakodnevno potovanje iz Kopra v škega laboratorija je bila ena prvih, ki Ljubljano in nazaj je bila njena stalni- je delala tudi v bolnišnici. Seveda ji ni ca vsa štiri leta. Obiskovali sva tudi bilo lahko, vendar je z osebjem v podiplomski študij, kar je za mlade bolnišnici vzpostavila dobre, zaupanja mamice dokaj težko. Njena deklica vredne odnose. Bila je polna strokov- Lara je rasla, kot tudi naša Zala in nih načrtov. Kar je delala, je naredila Žiga. Od takrat smo začeli skupaj temeljito in preudarno. Veliko moči je hoditi na morje v Pineziče v našo izgubljala v negotovosti, kje bo mikro- družinsko hišo in neizmerno uživali. biološki laboratorij. Ves čas je imela

Revija ISIS Zanimiv7o1Junij 2020 O svobodi raziskovanja Matjaž Lesjak Kot sem pisal že v več člankih s podobno asistent. Dve leti je iskal službo, nato je s pomo- temo, je predpostavka, da v akademskem svetu čjo znancev dobil zaposlitev na patentnem uradu vlada odprtost, svoboda, olikanost in zdrava v Bernu. Kljub temu (ali pa prav zaradi tega) je radovednost, precej vprašljiva oz. vsaj pretirano leta 1905 objavil štiri prelomne članke o foto­ idealizirana. Pridobljeno znanje je del naše električnem efektu, Brownovem gibanju, special- družbeno pogojene osebnosti, kar bistveno ni relativnosti in o odnosu med maso in energijo. modulira našo objektivnost in naše vedenje. (Obstaja domneva, da mu je pri delu pomagala Večina ljudi ne glede na izobrazbo zelo kmalu njegova žena Mileva Marić, prva ženska, ki je osvoji in utrdi svoj svetovni nazor, mišljenje, študirala na politehniki. Posredni dokaz naj bi prepričanje in to obarva naša opažanja. Ko bili Einsteinovi zapiski, kjer je kot soavtor trčimo na nova, nesprejemljiva, drugačna dej- zapisana Mileva z madžarsko varianto svojega stva, reagiramo z različnimi psihološkimi odzivi, priimka, drugi pa dejstvo, da je finančni del kot so neodobravanje, odpor, posmehovanje, Nobelove nagrade izročil njej.) To ga je pri 26 omalovaževanje, ljubosumje, ali pa tudi z nekri- (končno) izstrelilo v akademsko sfero. Njegova tičnim sprejemanjem, naivnostjo itd. nadaljnja kariera se je potem strmo vzpenjala, vendar je že po nekaj letih spet spoznal nestano- Izhodiščno vprašanje je: ali lahko raziskoval- vitnost človeške narave. Aprila 1933 je nemška ci svobodno in neodvisno raziskujejo fenomene vlada sprejela zakon, ki je Judom prepovedoval narave in življenja in kaj se zgodi, ko njihova kakršnekoli uradne položaje, vključno s poučeva- odkritja postavijo pod vprašaj do tedaj uradno njem na univerzah. Brez kakršnegakoli protesta sprejeto doktrino ali veljavno teorijo? In še svojih nemških kolegov (!) je tisoče judovskih naprej: ali lahko svobodno in neodvisno misli- znanstvenikov izgubilo službe na univerzah, mo, govorimo in delujemo, ne da bi bili za to njihova imena pa so bila izbrisana iz uradnih »kaznovani«? dokumentov … Mesec kasneje so Einsteinova dela postala tarča nacistov in so jih zmetali v Daniel Šehtman (1941–) je leta 2011 prejel goreče grmade. Neka nemška revija ga je dala na Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje struktu- listo sovražnikov z oznako »še ni obešen« in re kvazikristalov, s čimer je bilo moč razložiti razpisala nagrado na njegovo glavo … Zaplenili kaotičen mozaik kristalne strukture. Kvazikristali so mu jadrnico, njegovo počitniško hišico pa so imajo netipično zgradbo in ne slonijo na tipič- uporabili za potrebe Hitlerjugenda … nem vzorcu, zato so podobni okraskom. Kot je povedal, si je moral po svojem odkritju močno Psihiatrinja Elisabeth Kübler-Ross (1926– prizadevati, da je dobil priznanje v znanstvenem 2004) je znana po svojih raziskavah procesa svetu. Do takrat je namreč veljalo, da takšne umiranja in obsmrtnih izkušenj. Leta 1965 se je strukture ne morejo obstajati. Ko je s svojimi zaposlila na medicinski fakulteti Univerze v odkritji seznanil kolege, je naletel na skepso in Čikagu kot docentka za psihiatrijo. Skupaj s celo posmehovanje. Menili so, da s svojimi odkri- študenti teologije, uslužbenci in medicinci je tji spravlja njih v zadrego in na slab glas institu- začela voditi pogovore o smrti. V začetku so cijo, ki ji je pripadal, in so mu dali vedeti, da bi vodilni zavrnili njene seminarje, kasneje pa so bilo bolje, da zapusti raziskovalno skupino. To se postali tako obiskani, da so se preselili v veliki je tudi zgodilo. Čas je seveda njegovo odkritje avditorij. umestil na pravo mesto. Kvazikristale so našli v naravi ali pa so bili poustvarjeni v laboratorijih. Že čez nekaj let je čikaška univerza začela Kljub kaotičnemu mozaiku pa imajo kvazikristali dvomiti o verodostojnosti njenega dela in njeno notranji red in lepoto: razdalje atomov sledijo poučevanje je bilo prekinjeno. Nadaljevala je kot zlatemu rezu: 1,62. zasebnica in raziskovala duševne in duhovne fenomene ob človeški tranziciji. Ko je prešla v Albert Einstein (1879–1955) je študiral polje ob- in posmrtnih izkušenj, je tamkajšnja matematiko in fiziko na politehniki ETH v medicina izgubila ves interes za njeno delo. Leta Zürichu. Ko je študij končal, mu nihče od profe- 1979 so jo odslovili z univerze. Leta 1985 je sorjev ni hotel napisati priporočila, da bi postal

Revija ISIS Z72animivoJunij 2020 ustanovila dom za otroke, okužene s običajno. Raziskoval je pse, mačke, enaki starosti kot njegova mati in za HIV. Okolica je temu projektu ostro konje, papige in njihovo telepatsko isto vrsto raka. Do zadnjega bistrega nasprotovala, ker so se bali okužbe (!), komunikacijo z lastniki. Ker je bila to duha je umrl spokojno v veri v svojega in kmalu so ji neznanci (sosedje?) tabu tema, je seveda naletel na odpor, Stvarnika. zažgali posest. Izgubila je vse svoje saj je vnesel dvom v dosedanjo para- imetje. Leta 1999 jo je revija Time digmo: narava je mehanična, umska Podobno intelektualno neodvi- prištela k 100 največjim mislecem aktivnost je posledica možganov, ki so snost je pokazal Thomas A. Edison vsega časa. zaklenjeni v lobanjo. Torej misli ne (1847–1931), največji ameriški izumi- morejo vplivati na več kilometrov telj (več kot 1000 izumov). Zanimivo Univerza v Virginiji je leta 2017 oddaljene živali, zato telepatija ni je, da je bil vse življenje skoraj popol- objavila izsledke 50-letnega razisko- mogoča. Raziskovanje takšnih mejnih noma gluh in je glasbo poslušal preko vanja nekaterih mejnih tem, ki se območij je imelo za posledico sovra- tresljajev na lobanjski kosti. Bil je dotikajo medicine in življenja na žne napade skupin znanstvenikov, ki neskončno radoveden eksperimenta- splošno: obsmrtna doživetja (NDE, se imajo za poklicane (v vseh družbah tor, genialen samouk in rojen poslov- near death experiences) in reinkarna- in časih), da vzdržujejo družbeno než. Kljub nespornim zaslugam za cije (!). Podatke zbira in komentira sprejemljivo obnašanje in kaznujejo, znanost in tehniko je prišlo med njim DOPS (Division of Perceptual Studi- osmešijo in onemogočijo posamez- in Nikolo Teslo vseeno do rivalstva, es). Oddelek je ustanovil leta 1967 dr. nike … oz. med Edisonovim enosmernim in Ian Stevenson z nalogo, da »proučuje- Teslovim izmeničnim tokom. Edison jo fenomene, ki so izziv za uradne Individualno in finančno neodvi- je menil, da je izmenični tok neupora- znanstvene paradigme glede odnosa sno raziskovanje je po njegovem ben in predvsem smrtno nevaren. med umom in možgani. Raziskovalce mnenju danes skoraj čista izjema. V Nauk? Tudi avtoritete imajo slepe posebej zanimajo zunajtelesni (po- zgodovini znanosti so vseeno znani pege, osebne slabosti, gojijo prizade- smrtni) fenomeni zavesti. Kritični posamezniki, ki so bistveno prispevali tost in užaljenost. pretres podatkov in velika količina v zakladnico znanja, čeprav so delova- empiričnih podatkov nakazuje, da li bolj ali manj samostojno in včasih Nikola Tesla (1856–1943) je bil zavest preživi fizično smrt in da so um izven glavnih znanstvenih centrov. mislec in inovator, ki je hodil daleč in možgani dve ločeni entiteti.« pred svojim časom. Študiral je na (https://med.virginia.edu/perceptu- Charles Darwin (1809–1882) je politehniki v Gradcu, vendar ni tam al-studies/) bil po poklicu pastor. V času svojega nikoli diplomiral. V tretjem letniku ni šolanja se je silno dolgočasil na naredil izpitov zaradi hazardiranja in Rupert Sheldrake (1942–), razvoj- predavanjih, zanimali pa sta ga sporov s profesorji. Do vseh svojih ni biolog s Cambridgea, je razvil biologija in geologija. Z ladjo Beagle je neverjetnih izumov je prišel kasneje hipotezo o morfogenetskih poljih in pet let potoval po vsem svetu in bil ob ob svojem delu. Imel je izjemen morfični resonanci. Ideja je že stara in vrnitvi že slaven naravoslovec. Leta spomin in neverjetno sposobnost sloni na domnevi, da zgolj z molekula- 1859 je izšla njegova knjiga O izvoru vizualizacije svojih izumov. Nikoli ni mi in geni ter mehanicističnim pristo- vrst, ki je sprožila burne polemike v dobil Nobelove nagrade, prav tako ne pom ne moremo razložiti razvoja živih stroki in cerkvi. Darwin nikoli ni imel Edison … bitij. Morfogenetska polja naj bi akademskega položaja, financiral se je vsebovala spomin in obliko, v katero sam. Ko so Ruperta Sheldraka vprašali, se bitja razvijejo. Bitja so samoorgani- zakaj meni, da tako napadajo njegove zirajoči sistemi, tako da zanje ne James C. Maxwell (1831–1879), domneve, je dejal, da je »v 18. in 19. veljajo že zastareli koncepti iz indu- škotski aristokrat, matematik in fizik, stoletju materialistična filozofija strijske dobe, da so živa bitja »biolo- je bil že kot otrok nepotešljivo radove- izgnala Boga in dušo iz znanosti in ški stroji«. (Christiaan Barnard je v den, za vsak predmet je spraševal sebe tako je ostala samo mehanicistična tem duhu leta 1982 izdal knjigo »Telo in druge: kako deluje? Študij na narava. Takšna slika sveta je postala kot stroj«.) Če opazujemo jato tisočih univerzi v Edinburgu ga je dolgočasil, neke vrste ateistična religija.« ptic ali rib, lahko vidimo, da v delčku zato je doma sam eksperimentiral s sekunde povsem sinhrono spremenijo kemičnimi in električnimi aparati ter Podobno pravi Alexander Wendt smer, kot da sledijo skupni informaci- magneti. Nekaj časa ni imel stalnega (1958–), ameriški znanstvenik: danes ji v polju jate. Ravno te informacije v poklica. Do večine svojih zakonov je je uradno znanstveno mnenje še morfogenetskih poljih pa naj bi tudi prišel v letih od 1860 do 1871, ko je vedno enako, kot je bilo pred cca 350 pojasnjevale naslednji fenomen, s živel v svojem dvorcu Glenlair na leti, ko se je uveljavil »materialistični katerim se je ukvarjal Rupert Sheldra- Škotskem, kjer je razvil enotno teorijo pogled klasične fizike, da je resnič- ke – to je telepatsko sporazumevanje o razmerjih med elektriko, magnetiz- nost povsem materialna«. (Wendt, na velike razdalje. Telepatsko spora- mom in svetlobo ter postavil elektro- 2004) zumevanje je pri živalih povsem magnetno teorijo. Za medicino je zanimivo, da je umrl star 48 let, v Z geni ne moremo razložiti vse biološke variabilnosti. Šimpanz in človek imata praktično isti genom,

Revija ISIS Zanimiv7o3Junij 2020 vendar sta dve zelo različni bitji. Dr. Rolling McCraty je raziskoval- takšnim pogledom …) Po njegovem je Jasno je, da so sestavni zidaki (protei- ni direktor na inštitutu HeartMath. zavedanje del strukture vesolja in se ni) obeh bitij enaki, končni rezultat pa Srce je izvor najmočnejšega elektro- povezuje z možgani preko procesa ne, ker sta načrta (polja) različna. magnetnega polja v telesu. To polje je kvantne komputacije v mikrotubulih. Sheldrake meni, da biološko dedova- nosilec informacij in ga zelo jasno Življenje se je razvilo, da bi se počutilo nje ne more biti kodirano izključno v modulirajo čustva. T. i. pozitivna dobro … (https://www.youtube.com/ genih, niti v njihovih epigenetskih čustva sprožijo povsem drugačen watch?v=Xx0SsffdMBw). Skromno modifikacijah, ampak je odvisno od vzorec kot negativna čustva. Srce ima dodajam: … in da bi se zavedalo same- morfične resonance predhodnikov. tudi lasten intrinzični nevrološki ga sebe. Prav tako spomin ni nujno shranjen sistem, ki je neodvisen od možganov. samo na materialnih nosilcih možga- S svojimi eksperimenti je pokazal, da Psihološko uravnoteženo življenje nov, ki jih vidi bolj kot valovne spreje- lahko telo predvidi bodoče dogodke, pomeni, da smo hkrati strukturirani, mnike polja. če je tak dogodek za osebo čustveno izobraženi, realni in na drugi strani pomemben. Tako so testni osebi fleksibilni, čuteči, radovedni, dopu- Pa še to: zanimivo je, da je do kazali naključno izbrane računalniške ščajoči. Zdravniki bi lahko rekli, da je podobnih zaključkov prišel nevroki- slike iz dveh čustvenih spektrov: za uravnoteženo življenje potrebno rurg Alexander Eben po svoji nenava- ugodne, prijetne slike ter neugodne, uporabljati obe možganski hemisferi. dni in dramatični bolezenski izkušnji. neprijetne. Srce se je vedno odzvalo Ko so Freuda vprašali, kakšne so Centralni živčni sistem po njegovem prvo, nato je sledil odziv možganov. lastnosti zdrave osebe, je rekel, da je ni proizvajalec zavesti, ampak spreje- Reakcija je šla po osi srce-možgani- to oseba, ki je sposobna ljubiti in mnik in procesor zavesti. -telo-ozaveščanje. Še bolj nenavadno delati. Ko mi opisujemo objektivni pa je bilo, da se je reakcija srca zgodi- svet, je to bolj opis naših navad in Tako kot z Newtonovo mehaniko la, še preden je bila slika predvajana prepričanj, kaj je možno in normalno. ne moremo razložiti procesov znotraj na ekran. Srce-možgani imajo dostop Vendar že v fizikalnem kvantnem atoma ali v makro vesolju, prav tako do informacijskega polja in niso svetu naletimo na pojave, ki so navi- zgolj s kemičnimi reakcijami ne omejeni na prostor-čas. Srce je dez skregani z zdravo pametjo in jih je moremo razložiti vseh človeških funkcionalno povezano s centralnim nam laikom silno težko razumeti in pojavov. Pojem polja, ki se razteza v živčnim sistemom in po vplivu pred sprejeti. Npr. da je lahko en delec prostor, nam pomaga hipotetično njim. hkrati na več mestih (kvantna super- razložiti nekatere fenomene v psiholo- pozicija), da lahko delce teleportiramo giji in medicini. Dr. Dean Radin, raziskovalec, o tej na poljubno razdaljo, da ima svetloba temi poudarja, da je telo energetsko in lastnosti valovanja in delcev, da je v Dr. Marilyn Schlitz poroča o materialno odprt in izmenjalni sis- relativnostni teoriji svetlobna hitrost raziskavi vpliva dveh ločenih subjek- tem, ki pa ostaja enak, čeprav so se konstantna, masa in čas pa ne, da tov. Opazovana oseba je bila v elektro- znotraj nas v teku let zamenjali že vsi delci med seboj komunicirajo na magnetno izolirani sobi laboratorija, atomi. Obstajati mora torej informa- katerikoli razdalji hitreje kot s sve- druga oseba pa je prvi pošiljala cijski vzorec, ki to omogoča. tlobno hitrostjo, da ko izmerimo ljubeča in pozitivna čustva. Iskali so lastnost enega delca, se takoj spreme- korelacijo med namenom prve osebe Dr. Stuart Hameroff izziva Darwi- ni lastnost drugega, da opazovanje in elektrofiziološkim odgovorom novo teorijo evolucije o naravni (zavest?) povzroči kolaps valovne drugega subjekta. Ta korelacija se je selekciji in naključni mutaciji. Meni, funkcije itd. pojavila in torej obstaja način, da se ta da ta teorija ne razloži začetkov informacija prenese z enega človeka življenja ali motivacije za širjenje Na drugi strani spektra stvarnosti na drugega na daljavo. Pojav torej ni genov. Naše vedenje po njegovem je skoraj enako nedoumljiv svet razložljiv s klasičnim mehanicističnim poganja doživetje ugodnih občutij (od človeške psihologije, ki prav tako pogledom na delovanje bitij. bioloških, preko socialnih do trans­ deluje po svojih zakonih, kjer mate- cendentnih). Že v prajuhi življenja, matična logika odpove. Govorimo o Tudi dr. Edgar Mittchell, nekdanji kjer je bilo samo nekaj preprostih psihologiki, torej o logiki, ki je lastna astronavt Apolla 14, meni, da ima molekul, so se nekatere spojile tako, osebi in drugemu pogosto nerazumlji- namen (informacija) fizikalni učinek. da je nastalo nekakšno prvo kemično va (npr. avtodestruktivno vedenje, Poročal je, da so mu na Floridi odkrili ugodje. Hameroff imenuje to hipotezo zagovarjanje očitnih nesmislov, tumor na ledvici. Povezal se je z »princip kvantnega ugodja« – da je nezavedanje, ideološka slepota …). zdravilcem v Vancouvru, ki ga je torej zavest o občutju, iskanju ugodja »zdravil« na daljavo preko slike, ki tista, ki je razvijala oblike življenja, in »Na kvantni ravni navadni jezik, mu jo je poslal. Na rednih mesečnih ne obratno, da je zavest končni logika in zdrav razum odpovedo (…) kontrolah se je videlo, da se je tumor epifenomen v biološki piramidi. kvantna teorija in teorija relativnosti manjšal in po šestih mesecih izginil. (Freud bi se z veseljem strinjal s sta nas prisilili sprejeti veliko subtil- Očitno za informacijsko polje čas in nejši, holističen in življenjski pogled razdalja ne predstavljata ovire.

Revija ISIS Z74animivoJunij 2020 na naravo,« pravi Fritjof Capra, fizik nekaj minutah je otrok odšel normal- pozitivna znanost. To se ni zgodilo, in filozof. Tudi človek je del narave, no domov. O tem je posnet videozapis družbeni nosilci moči so ga napadali tudi v njem vlada kvantni svet – so (https://www.youtube.com/ vse do bridke smrti. torej tudi tu možni paradoksalni watch?v=47WBh--ez_Q). dogodki, ki so skregani z zdravo Kako je že rekel Tesla? »Tistega pametjo? Kako sta povezana kvantna in dne, ko bo znanost začela proučevati klasična resničnost? Kako kvantno nefizikalne pojave, bo v enem Iliana Avramidou je mati petletne- postane klasično? Kako se vpliv na desetletju napredovala bolj kakor v ga dečka Demitriosa. Od rojstva je polje subjekta, informacija, energija, vseh stoletjih svojega obstoja.« imel cerebralno paralizo, imel je prenese v telesno zdravje? Morda v tipične kontrakture in oteženo spa- tem primeru nimamo odgovora, Dejal pa je tudi tole: »Moji mož- stično hojo. Šla je na predavanje dr. imamo pa izkustvo. Pa menda ne gani so samo sprejemnik, v vesolju Erica Pearla, ki svojo metodo zdrav- bomo priznavali samo tistega dela obstaja jedro, iz katerega dobivamo ljenja imenuje »reconnective healing« sveta, ki ga razumemo, drugega pa znanje, moč in inspiracijo.« in spada v domeno bioenergetskih odmislili samo zato, da nas ne bo zdravljenj. Po koncu je mati prosila motil? Znani in izjemno učinkoviti Matjaž Lesjak, dr. med., »Trigon«, s. p., predavatelja, da bi pomagal njenemu nemški zdravilec Bruno Gröning Matjaž Lesjak, Žalec sinu. Dr. Pearl je otroka »zdravil« (1906–1959) je rekel, da bi se za nekontaktno, v območju polja, in po njegove sposobnosti morala zanimati (Ka)ko se človek spremeni Eldar M. Gadžijev njihov dovolj močan imunski sistem, prvenstvenega interesa po dobičku da so se pozdravili, in nikakor ne le farmacevtski proizvajalci v glavnem Uvod kemoterapija, saj se potem ne bi pretiravajo s cenami novih zdravil. Ob dogajalo, da bi se eni pozdravili, drugi tem je značilno tudi to, da umikajo Skoraj vsak človek kdaj zboli, pa z enakim rakom ne bi preživeli niti nekatera učinkovita, stara zdravila, največkrat akutno, nekateri pa posta- pričakovanih pet let. Različen potek ker se z njimi ne da več dobro zasluži- nejo kronično bolni. Med njimi so bolezni je vsekakor odvisen od veliko ti. Farmacija je predvsem aktivno tudi bolniki z rakavo boleznijo, če le dejavnikov. vključena v pravila svobodnega trga, imajo srečo, da rak ni prehiter. Danes humanistični princip pa je zanjo brez medicina z raznimi zdravili kar Pa je prišlo (kar težko pričakova- pomena in pravega vpliva. uspešno zdravi večino kroničnih in no) obdobje bioloških zdravil, od tudi rakava obolenja, pa vendarle se katerih se je veliko obetalo, a se je čez Zdaj naj bi prihajala nova, verje- zdi, da ni kakšnih izrednih uspehov čas izkazalo, da je učinek manjši od tno obetavnejša vrsta zdravljenja na tem področju, kljub temu, da je pričakovanega, da je tudi veliko malignih obolenj. V začetku naj bi se, farmacija ves čas pripravljala nova stranskih učinkov in da je po navodi- kot kaže, uporabljala predvsem pri zdravila, ki pa imajo žal kar številne lih proizvajalcev celo več učinka ob krvnih malignomih in limfomih, pa stranske učinke. sočasni uporabi citostatikov. Ob tem vendar predstavlja obet tudi za je človek nehote pomislil, da jim je šlo solidne tumorje. To naj bi bila »chi- Zdravljenje rakavih obolenj je hkrati za še nadaljnjo prodajo tudi meric antigen receptor (CAR) T-cells« zaradi agresivnega delovanja kemote- dragih citostatikov. Potrebo oz. korist terapija, v bistvu personalizirana rapevtikov za bolnike neredko težko, hkratnega jemanja tudi citostatikov gensko modulirana imunoterapija, o predvsem kadar ga spremljajo razno- pa so brez večjih težav lahko dokazali kateri se lahko na spletu že veliko vrstni stranski učinki. Obsevanja, z naročenimi študijami. Dejstvo je, da prebere. Na kratko: gre za zdravljenje, citostatiki in imunomodulatorji so je razvoj in priprava nekega novega pri katerem v laboratoriju spremenijo prispevali k uspešnemu zdravljenju zdravila dolg, zahteven in izredno bolnikove T-limfocite, ki jih vzamejo številnih rakavih bolezni in nekateri drag postopek, pa vendar zaradi iz bolnikove krvi, tako da ti potem bolniki so bili celo ozdravljeni. Verje- »napadejo« rakave celice. Celice so tno je pri takih primerih botrovala genetsko spremenjene na tak način, tudi bolnikova naravna odpornost in da eksprimirajo antigenski receptor, ki prepozna na tumor vezan protein

Revija ISIS Zanimiv7o5Junij 2020 – površinski antigen (imenovan moči ter notranje stabilnosti, pa tudi trajno v spominu. Tako sem med »chimeric antigen receptor« – CAR). od njegove zavesti. Morda je res težko ležanjem na intenzivnem oddelku V laboratoriju vzgojijo veliko CAR ugotoviti, kakšen tip človeka je pred Infekcijske klinike, kamor so me T-celic in jih z infuzijo dajo bolniku. zdravnikom, pa vendar se splača malo premestili zaradi sepse, doživljal Klinične študije potekajo v kar nekaj bolj celostno pomisliti na bolnika, umiranje mladega dekleta v sose- razvitih državah in veliko na Kitaj- preden bi enostavno rekli: »Raka dnjem prostoru, ki je celo noč tarnala skem. Zdravljenje je že sedaj odmev- imate.« Vemo namreč, kako močno in šele zjutraj umolknila, ko je ponjo no, tudi uspešno, verjetno uspešnejše psiha in same misli lahko vplivajo ne prišla smrt. od dosedanjih, vendar tudi ni brez le na počutje bolnika, ampak celo na zapletov. Prvi ozdravljeni bolnik je bil njegovo zdravljenje. Znane so zgodbe Agresivno zdravljenje je bilo s baje Američan, ki so mu na Kitajskem o tem, kako se je stanje bolnikom ponovitvijo presaditve zarodnih celic uspešno pozdravili multipli mielom. popravljalo ob pozitivnih izjavah v smislu tandemske transplantacije zdravnikov tudi v primerih, ko le-to ni uspešno in prišlo je do remisije. Doživljati bilo tako dobro, in obratno, kako so Ponovno sem normalno zaživel in spreminjanje slabe napovedi, celo ob ne tako enostavno pozabil na bolezen. To se slabem stanju, hudo poslabšale mi je kasneje še večkrat zgodilo, tudi Ob vsem tem in ob lastnem bolezen. Te zgodbe spominjajo na če sem vmes prejemal neko terapijo, doživljanju kronične bolezni so se mi poročila o placebo učinku, za katerega ki sem jo zaradi relapsov pač moral. porodile nekatere misli o tem, kako so ugotovili, da temelji na komple- Če nisem mislil na bolezen, je bilo človek s tako boleznijo živi, kako se ksnih nevrobioloških mehanizmih, pri tako, kot da je ni. To se mi danes zdi spreminja, se včasih dobesedno bori katerih so vključeni nevrotransmiterji eden od pomembnih razlogov, da in se prilagaja na spremenjeno življe- (endorfini, dopamin, serotonin, vlečem bolezen relativno dolgo, poleg nje. kanabinoidi …), kot tudi določena tega, da imam baje kar »ugodno« področja v možganih, od prefrontal- obliko mieloma. Verjetno je pomembno, kako nega korteksa do amigdal. Vsekakor človek odreagira, ko zve, da ima so pri percepciji sporočila o bolezni Bolezni, predvsem maligne, gredo maligno bolezen. Nekoč, v aktivnih zelo aktivno vpleteni tako naš um kot pač svojo pot in relapsi kljub zdravlje- letih svojega delovanja, sem veliko naše misli in zavest. Zelo možno je, da nju so del te poti. Na srečo so prihaja- razmišljal o tem, kako naj zdravnik se z mislimi odvijajo podobni procesi la za nekatera maligna obolenja v bolniku pove, da ima raka. Danes se kot pri placebu in nocebu. uporabo skoraj redno nova zdravila, mi zdi, ko slišim zgodbe nekaterih ki naj bi bila bolj učinkovita in z manj bolnikov, da se morda naši zdravniki Sam sem pričakoval vest o preho- stranskih učinkov. Tako smo se lahko ne utegnejo in zato tudi ne potrudijo du benigne gamapatije v aktivno »spravljali« nad relapse in bolniki so dovolj prodreti v bolnikov značaj, obliko multiplega mieloma in me seveda večinoma radi sprejemali njegovo čutenje in večjo ali manjšo spoznanje takrat niti ni hudo prizade- ponudbo teh zdravil v pričakovanju občutljivost. Vendar je to pomembno. lo. Svojim kolegom hematologom sem uspešnega zadrževanja bolezni. Dobro se spominjam pogovorov o tem zaupal, zavedal sem se tudi, da se ta Odvisno od stranskih učinkov je bilo z enim od naših največjih kirurgov, bolezen dobro zdravi, in nisem razmi- potem zdravljenje zaznamovano z bolj prof. Vladimirjem Žakljem. Kot dober šljal o tem, da je neozdravljiva! Ob ali manj spremenjeno kakovostjo poznavalec naših ljudi je menil, da začetnem agresivnem zdravljenju, ki življenja in seveda s pogostejšim nikakor ne moremo vsem enako je potekalo praktično z vsemi možni- razmišljanjem o bolezni sami. Priznati povedati, kaj jim je in kako hudo mi zapleti (lahko bi rekli pričakovano moram, da se dolga leta nisem pose- bolezen imajo, in da pri nas ni takih in logično pri zdravniku!), sem bil bej zanimal za zdravila, ki sem jih vzrokov za razkritje krute resnice, kot seveda še v dobri splošni kondiciji, dobival, nisem iskal študij ali prebiral so npr. v Ameriki. Vendarle je danes aktiven kirurg in učitelj in mi je bilo o stranskih učinkih, vsaj dokler je bilo tudi pri nas malo drugače, kot je bilo, delo kirurga pomembnejše od proble- zdravljenje uspešno. Počasi so stran- živimo v drugačnem sistemu in mov zdravljenja. Na začetku zdravlje- ski učinki postajali izrazitejši, kako- drugačnem svetu. Tako nas danes nja sem se celo dogovoril, da sem vost življenja pa je bila ob tem vedno pojasnilna dolžnost obvezuje, da hodil na terapijo na hematološki bolj prizadeta. Ko pa so postali ti bolniku povemo resnico. Ampak oddelek v Mariboru ob koncih tedna, učinki prehudi, s pojavljanjem nepri- način, kako in koliko ter kdaj povedati da sem lahko čez teden vendarle jetne disgevsije, mučne disfagije, tako resnico, je lahko različen. Kako normalno delal. zoprne anosmije, vse pogostejših bo bolnik sprejel, da ima rakavo krčev predvsem v nogah, pa tudi v bolezen, je precej odvisno od človeko- Potem pa je prišlo težje obdobje dlaneh, pa še nadležne hiposomnije, vega značaja in njegove psihične po prvi presaditvi zarodnih celic, ko napredujoče nevropatije in motenj v naravnanosti, psihične in siceršnje so me zapleti skoraj odnesli. Nekateri ravnotežju, naenkrat nisem več dogodki iz tistega obdobja so mi ostali zdržal. Kakovost mojega življenja se je

Revija ISIS Z76animivoJunij 2020 tako močno spremenila, da nisem Nevrološki pregled je pokazal, da gre telesom v kakšnem domu za ostarele želel nadaljevati s takratnim zdravlje- za kombinirano senzorno-motorično občane. Pri mislih o taki »grožnji«, njem, in svojega hematologa sem polinevropatijo, najverjetneje kot povezani še s psihofizičnim trplje- zaprosil, da mi ukine sicer učinkovita zaplet kemoterapije. Ta me je sedaj njem, je razmišljanje o evtanaziji ali zdravila ter mi predpiše kaj drugega. prisilila celo v uporabo palic pri hoji. pomoči pri »odhajanju« – kljub Res je, da so se kar številni neprijetni Poleg težav z gibanjem nog so nasto- pisanjem mnogih o njeni neprimerno- stranski učinki pojavljali postopoma, pile še vse hujše bolečine v hrbtenici. sti in nepotrebnosti – zame povsem kradoma in skozi relativno daljše Zaradi dolgotrajnega jemanja dexa- razumljivo. obdobje, vendar so se kopičili. Od methasona sem doživel tudi med razvoja stranskih učinkov dalje je bila stranskimi učinki zdravila opisano Vsekakor pa tudi ne bi rad doživel, misel na bolezen stalno prisotna in je tendinopatijo Ahilove tetive, najprej kar se je zgodilo bivajočim v enem od seveda dodatno motila kakovost na eni, potem pa še na drugi strani in ljubljanskih domov za ostarele, ko je življenja. Uvedena je bila druga še pretrganje tetive levega bicepsa prišel mimo njih na poti v svojo terapija, vendar so nekateri stranski brachii. Res je, da sem imel pred leti pisarno domski zdravnik in jih nago- učinki ostajali. dve operaciji na hrbtenici, posledice voril: »No, kako je kaj, usrani golo- katerih počasi lahko sprožajo napre- bi?« Če bi bil prisoten, bi se težko Postal sem drugačen. Kar naen- dujoče spremembe zaradi zgubljene zadržal, da ga ne bi vsaj nadrl, bi ga krat je bolezen stopila v središče gibljivosti in mišične atrofije, vendar pa prijavil na zbornico. Toliko se mojega zanimanja in aktivnosti. Po pa so tendinopatije s posledično nisem spremenil, da bi postal neobču- spletu sem začel iskati podatke o atrofijo gastrocnemiusov in polinevro- tljiv za etično držo in moralo zdravni- aktualnih in prihajajočih načinih patija najbolj spremenile sposobnosti kov! zdravljenja svoje bolezni, o rezultatih gibanja in aktivnosti. Te pač spreme- študij in učinkovitosti posameznih nijo življenje, tako da postanejo težave Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., zdravil. Potem sem začel iskati doda- stalnica. v. svet., Preddvor, tne, komplementarne načine pomoči pri zdravljenju, predvsem za lajšanje Človek bi se lahko zgrozil, kaj je [email protected] stranskih učinkov. Nisem pričakoval, ostalo od moža, ki je rad tekel, v da bi s komplementarnimi ali alterna- mladosti skakal in se aktivno ukvarjal tivnimi »zdravili« lahko pomembno s športom. Pa vendar je očitno dovolj vplival na samo bolezen, sem pa le močna človekova želja preživeti, izvedel, da se ob uporabi nekaterih živeti, še kaj lepega doživeti in zato »prehrambnih dodatkov« lahko celo kljub težavam – ne obupati. poveča učinkovitost klasične terapije, predvsem pa bistveno ublaži stranske Zaključek učinke zdravljenja. Našel sem sicer meni že znano čago, pa kordiceps, Kljub temu, da je v življenju z elevterokok in rožni koren. Posebej ta boleznijo prisotnega veliko trpljenja, je ugodno vplival predvsem na moje je vendarle prav, da človek goji razpoloženje. Rodiola rosea, kot je upanje, da bo morda sčasoma katera uradno ime sicer lepo cvetoče rastline, od težav popustila, da se bo še kaj ki je je veliko na Altaju in tudi sicer v izboljšalo in bo morda kakšna »zel, visokogorju, raste celo v naših gorah goba ali prehransko dopolnilo« in je zaščitena. Deluje antidepresivno pomagalo. Mora upati, da bodo in rahlo spodbujevalno, je tudi adap- morda prišla še pravočasno kakšna togen in naj bi povečevala fizično in nova zdravila ali načini zdravljenja, in psihično moč. Tako je področje živeti tako, da ostaja sposoben vsak komplementarne medicine vstopilo v dan kaj fizično postoriti, ostati dovolj moj vsakdanjik. Izkušnje so bile dobre bistrega uma, biti koristen in moder v in te rastlinske izvlečke imam stalno v svoji skupnosti ter še vedno z zanima- uporabi. Morda tudi zato, zagotovo pa njem spremljati dogajanja doma in po predvsem zaradi delovanja klasičnih svetu, tako da bo lahko dostojno doča- zdravil, zaenkrat z mojimi hematologi kal čas, ko se bo zgodil tisti končni vendarle nekako krotimo in zadržuje- »edinstveni in enkratni dogodek«. mo bolezen. Si pa, tak kot sem, enostavno ne Močno pa se je po dolgotrajni morem predstavljati životarjenja z kemoterapiji poslabšala nevropatija. bolj ali manj nebogljenim duhom in

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Junij 2020 42. IATROSSKI 2020 Posvetovanje športne medicine, Kranjska Gora, 14. 2. 2020, hotel Larix Jasna Čuk Rupnik Ob 9.30 je start preplavila tekaška energija Rupnik, 2. Dada Kastelic, 3. Mira Ažman. MO- moških in žensk, ki jim je organizator na enotni ŠKI: Kategorija A: 1. Albin Tahiri, 2. Domen 2 km dolgi progi uspel pripraviti soliden izziv. Vozel, 3. Aljaž Lazar. Kategorija B: 1. Marin Vreme se je veselilo, množica, ne prav velika, pa Kneževič, 2. Saša Marušič, 3. Simon Podnar. tudi. Kategorija C: 1. Matej Andoljšek, 2. Franci Koglot, 3. Andrej Kastelic. Veleslalomska proga je prav tako »zdržala«. Celo dva teka. Enega ob 12.00, drugega ob 13.00. Kombinacija: ŽENSKE: Kategorija A: 1. To je novinarke in novinarje, ki so kasneje Klara Mihelič, 2. Sonja Šmid, 3. Petra Strnad. tekmovali na istem bregu, a le v eni vožnji, Kategorija B: 1. Dada Kastelic, 2. Tatjana Pintar, navedlo h komentarju na vzpenjači: »Kaj so pa to 3. Jasna Čuk Rupnik. MOŠKI: Kategorija A: 1. zaeni …?« »Menda dohtarji.« »A ja? Pa kar dobr Matjaž Recelj, 2. Sebastian Jeršinovič, 3. Primož furajo!« Brejc. Kategorija B: 1. Simon Podnar, 2. Matej Andoljšek, 3. Andrej Kastelic. Rezultati so bili razglašeni po 17. uri. Eki- pno so se zvrstili: 1. Gorenjska – Jesenice, 2. Proglašen je bil tudi »najhitrejši« in prejel UKC Ljubljana, 3. Letnik 99, 4. Oftalmologi, 5. enega od pokalov Rogaške (druge so prejele prve Kaninatorji. tri ekipe) – naš olimpijski predstavnik Albin Tahiri. Po veleslalomski progi se je z bordom Smučarski tek: ŽENSKE: Študentke: Urša spustila Urša Godec. »Zasluge za starost« pa si je Matičič. Kategorija A: 1. Petra Strnad, 2. Sonja kot najmlajša »prislužila« Klara Mihelič, kot Šmid, 3. Ana Čebokl. Kategorija B: 1. Tatjana najstarejši pa Franci Koglot. Pintar, 2. Dada Kastelic, 3. Jasna Čuk Rupnik. MOŠKI: Kategorija A: 1. Luka Emeršič, 2. Jan Posvetovanje športne medicine: Od Karo, 3. Sebastian Jeršinovič. Kategorija B: 1. 15.00 do 17.00 so se zvrstila tri zanimiva preda- Simon Podnar, 2. Matej Andoljšek, 3. Bojan vanja. Prispevki bodo objavljeni v Biltenu. Knap. Nada Rotovnik Kozjek nas je seznanila z Veleslalom: ŽENSKE: Kategorija A: 1. Sara danes precej pogosto motnjo fiziološkega odziva Slivnik, 2. Klara Mihelič, 3. Kristina Jevnikar. na energijske potrebe telesne aktivnosti: relativ- Kategorija B: 1. Katarina Turk, 2. Petra Rupar, no energijsko pomanjkanje pri športnikih (angl. 3. Romina Ambrož. Kategorija C: 1. Jasna Čuk RED-s syndrome). Povzroča hormonske motnje, moti bazalno presnovo in sintezo protei- Prvi ekipno: Gorenjska – Jesenice. nov, škodi imunskemu sistemu in moti delovanje srčno-žilnega sistema. Ključni patogenetski mehanizem RED-s je strateško prenizek vnos energije za podporo normalnih funkcij telesa, ki so ključne za zdravje in zmogljivost. S hrano namreč ni zaužite dovolj energije, ki bi zadosto- vala za pokritje potreb telesne aktivnosti in hkrati za normalno delovanje telesa ter pri otrocih tudi za rast in razvoj. Luka Emeršič, Aleš Fabjan in Matej An- doljšek so predstavili predavanje Poškodbe zgornjega dela golenice pri smučanju, s podnaslovom Kaj prinaša zarezna tehnika? Z razlago tehnike, ki izkorišča silo pospeška za izvedbo zavoja, so pojasnili različne tipe zlomov. Zlom golenice je včasih predstavljal več kot 20 % vseh smučarskih poškodb. Najpogostejši je bil

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiJunij 2020 Predavatelji – z leve v prvi vrsti Maja Kumer, Nada Rotovnik Kozjek in Lucija Rožič, tkiv, kar je med operativno oskrbo zadaj Luka Emeršič, Aleš Fabjan in Matej Andoljšek. pripeljalo do asistentovega vprašanja operaterju: »Ej ga! Kje za vraga pa je spiralni zlom diafize. Čeprav se je od larni zlom platoja, tip VI – zlom plato- tule koleno?« leta 1970 do danes število zlomov pod ja v povezavi z zlomom proksimalnega nivojem kolena zmanjšalo za 83 %, se dela diafize tibie oz. metafizalno-diafi- Maja Kumer (Medis) je preda- je s pojavom zarezne tehnike povečalo zalna separacija. Ob koncu so prikaza- vala o lajšanju bolečin z metoksi- število poškodb kolena, predvsem li še statistiko obravnav »smučarskih« fluranom. Bolečina zaradi poškodbe poškodb sprednje križne vezi ter zlomov proksimalne golenice, ki so jih je pogosto nezadostno lajšana. To zlomov zgornjega dela golenice. v Splošni bolnišnici Jesenice obravna- zdravilo je za aplikacijo pripravljeno v Zlome bližnjega dela golenice so vali v letih od 2005 do 2020. Za boljše nekaj sekundah, aplikacija traja do predstavili po tipih: tip I – dvodelni pomnjenje so teorijo pospremili s štiri minute, in sicer s 6–10 vdihi. zlom lateralnega platoja, tip II – de- predstavitvijo smučarskega »eksplo- Indicirano je pri bolečinah, ki na presijski zlom lateralnega platoja, tip zijskega« zloma zgornjega dela goleni- 10-stopenski lestvici dosegajo 4–7 III – depresija centralnega dela ce, visokoenergijske kompleksne točk. Po 20 minutah učinek popusti. lateralnega platoja, tip IV – zlom poškodbe, pri kateri zlom spremljajo medialnega platoja, tip V – bikondi- poškodbe hrustanca, vezi in mehkih Zahvala in pohvala: Tako tekmovalni kot izobraževalni del srečanja sta bila pripravljena odlično. Novo ekipo organizatorjev okrog kolega Mateja Andoljška so sestavljale Tatjana Pintar, Katarina Turk in Klara Mihelič, komentiranje tekme velesla- loma in povezovanje ob svečani podelitvi medalj in nagrad je znova odlično izpeljala napovedovalka Eva Longyka Marušič, za posnetke tekme in za projekcijo pa je skrbel fotograf Dušan Štajer. Progo za tek je imel v oblasti Matej Soklič, progo za velesla- lom pa ASK Kranjska Gora. Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Dutovlje Judita Mandelc Kunčič – zdravnica in magistra slikarstva Stetoskop in čopič v harmoniji presežnem znanju in delu jo nost, je kar pozabil zavezati odlikujejo številne kreposti, vrečo … A Judita se zaveda te Zvonka Zupanič Slavec predvsem poštenje, človeška milosti in zato blagohotno deli toplina in dostojanstvo, neredki vse, kar zna in zmore. Redki zdravniki združujejo v pa si jo zapomnijo tudi po nje- sebi toliko nadarjenosti in puš­ nem smislu za lepoto in ženskem Judita Mandelc Kunčič je zdravni- čajo za sabo tako bogate strokov- šarmu. Ko ji je bog delil nadarje- ca anesteziologinja, doma z Gorenj- ne, umetniške in športne sledi ske. Bled in Kranj sta prostor, iz kot zdravnica in magistra slikar- katerega izhaja in kjer se je šolala, stva, nekdanja vrhunska plaval- dolga leta trenirala plavanje in preko ka Judita Mandelc Kunčič. Ob vzorov lastne družine in bližnjega okolja sprejemala trdne delovne navade ter vso natančnost. Odkar pomni, ji je slikarstvo nadvse ljubo,

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Junij 2020 saj je že v osnovni šoli risala in sanja- Judita Mandelc Kunčič ob odprtju svoje slikarske razstave 4. oktobra 2019 z Zvonko rila o umetniški poti, a so življenjske Zupanič Slavec. odločitve bogato nadarjeno Judito pripeljale v zdravniški poklic. V njem Figura športnika je slikarko spremljala še posebej intenzivno, ker je bila tudi sama je postala odlična in izjemno odgovor- aktivna plavalka. na anesteziologinja, ki s presežnim strokovnim znanjem in vso natančno- po premagovanju samega sebe in nje o vlogi zrcalnih nevronov v ume- stjo stoji za svojimi bolniki. S svojim željo po zmagi. tniškem izražanju: ta osnova je aktiva- organizacijskim čutom, kakor tudi cija enakih možganskih funkcij pri globokim spoštovanjem do sodelavcev Njeno magistrsko delo je bilo opazovanju ustvarjanja in pri samem je postala vodja anesteziološke službe drugačno, a še posebej zanimivo za ustvarjanju, kar lahko razumemo kot v jeseniški bolnišnici in je to odgovor- zdravnika. Ukvarjala se je s fenome- prehod vizualne informacije v moto- no delo z nenehnimi dežurstvi ter nom zrcalnih nevronov v umetnosti. rično aktivnost. vsakršnim človeškim odpovedova- Pri tem je zapisala: »Parmska skupina njem brezhibno opravljala skozi dolga raziskovalcev je z odkritjem zrcalnih Povezava med občudovanjem leta. Še vedno je strokovni steber nevronov podala osnovo za razmišlja- neke umetnine in empatijo, ki jo ta anesteziološke službe jeseniške bolnišnice, izkušena mentorica specializantom ter predana sogovor- nica sodelavcem in mlajšim kolegom. Ob vlogi žene in matere ter skrbnem urejanju toplega doma na Bledu se je v zadnjem desetletju odločila, da bo slikala, in se je pridružila Likovni skupini Kulturno-umetniškega druš- tva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. V njej je začela redno sodelovati s tamkajšnji- mi slikarji in mentorji, ki imajo veliko znanja in lastnih izkušenj na tem področju, in se udeleževala različnih likovnih kolonij. Njena odločenost za slikanje jo je pripeljala do Šole za risanje in slika- nje – Arthouse, ki sta jo pred skoraj tridesetimi leti ustanovila akademska slikarja Darko Slavec in Mladen Jernejec. V njihovem programu visokošolskega likovnega izobraževa- nja je osvojila ne le izjemne praktične pristope, ampak tudi veliko teoretič- nih osnov likovnega izražanja. Na imenovani šoli je Judita Mandelc Kunčič opravila diplomsko in magi- strsko delo. Pri prvem se je posvetila slikanju človeka pri športu, ker je bila tudi sama vrhunska plavalka. Ta šport zelo dobro pozna in so zato njene slike toliko bolj prepričljive, saj prikazujejo ne le pravilno anatomijo plavalca, ampak tudi pravilno fiziolo- gijo oz. delovanje mišičja med plava- njem. Še posebej intenzivno pa te njene slike izražajo športnikovo energijo, njegovo notranjo moč, voljo

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJunij 2020 umetnina sproži, je bila predmet slikarskih platnih prikazala svoje slikarski usmeritvi realist; odstopanja številnih razprav, ki segajo v zgodovi- videnje delovanja možganov, vključe- od videnega in občutenega znotraj no in so se pojavile v devetnajstem vanje zrcalnih nevronov v empatijo realnega sveta so pogojena na primer stoletju z izrazom »izpolnitev« ali in njihovo prisotnost v vsakem od s težnjo po obogatitvi cvetličnih in nemško Einfühlung in Pathosformel. nas oziroma v množici ljudi. Naslovi krajinskih motivov z barvnimi in Gre za čustveni odgovor na umetniško del so: Zrcaljenje v množici, Apel svetlobnimi učinki, z razpoloženjem. delo. Zvezo med kognicijo in estet- podobo na ogled postavi in Brezmej- Zaslediti je mogoče tudi rahlo stiliza- skim izkustvom je Merleau-Ponty ni možgani. cijo, ki je pogojena s težnjo, približati razširil, češ da ne gre le za podoživlja- se idealni likovni podobi krajine ali nje tistega, kar je na sliki, temveč tudi Slikovni prikaz tega fenomena je vedute. Med slednjimi motivi so za podoživljanje umetnikovega stanja bil na zagovoru magisterija zame slikarki zlasti ljubi pogledi na domače v času ustvarjanja. pravo odkritje. Blejsko jezero in otok, ki ga je upodo- bila v vseh omenjenih tehnikah. Danes je poudarek v tem, da je Mentor je ob razglasitvi njenega Skupina figuralnih motivov v oljni in naše telo, soma, vključena v vsa magisterija povedal, da je bila izjemna akrilni tehniki prav tako zgovorno kognitivna stanja in v doživljanje slušateljica in so nanjo zelo ponosni. izpričuje osrednja slikarska nagnjenja estetskega, ki ni samo intuitivno, Prav tako smo nanjo lahko ponosni Judite Kunčič Mandelc. Pri oljnih introspektivno in metafizično, pač pa njeni kolegi in ji k sijajnemu likovne- slikah je ženski akt upodobljen v ima svoj temelj, svoje domovanje v mu ustvarjanju iskreno čestitamo. krajinskem okolju, pri akrilnih kom- materiji, to je nevrološkem sistemu pozicijah pa so sedeče figure (slikarski naših možganov. Ves obseg umetni- V petek, 4. oktobra 2019, je imela modeli) lahko premišljeno razporeje- škega dela, velikost, oblika, izražena Judita v Viteški dvorani Blejskega ne v nevtralni barvni prostor, kar čustva, simboli v opazovalcu povzroči- gradu imenitno predstavitev svojega omogoča osredotočanje na njihovo jo empatične občutke, za katere se likovnega dela, na kateri sta s sogo- držo in posebnosti. Spreminja se tudi lahko vprašamo, »kaj« jih je sprožilo. vornikom, predsednikom Muzejskega značaj potez, ki so pri tihožitjih in Empatijo sproži celotna umetnina ali društva Bled Srečom Vernigom, v krajinskih motivih pogosto sproščene le detajli izvedbe umetniškega dela, prikupnem dialogu ubesedila njeno in jih slikarka lahko povezuje v sledi čopiča in dleta, sledi umetnikove likovno raziskovalno delo. Temu je slikovite skupke in preplete, pri ročne spretnosti in unikatnosti izraza. sledilo odprtje razstave v galeriji Stolp figuralnih motivih pa z njimi skrbno Vse to se dogaja v materiji, v nevron- na Blejskem gradu, kjer nas je Judita sledi telesnim oblikam, kot jih je skih mrežah, v možganih. iskreno presenetila z vso razstavo. zarisala svetloba.« Videla sem že veliko njenih slik, Svetovno znani nevroznanstvenik vedela, da se uči pri različnih slikarjih, Ob Juditi, ki je vedno urejena kot Vinalayur Ramachandran pravi: nisem si pa mogla misliti, da je iz škatlice, ki nikoli ne zamuja in »Zrcalni nevroni bodo za psihologijo zmožna slikati tako zelo različne odlično dela na vseh zapisanih naredili to, kar je DNK naredila za motive in z najrazličnejšimi tehnika- področjih, se lahko samo sprašujemo, biologijo.« mi, od akvarela do olja in akrila pa kako ji to uspeva. Vedno se zgledujem celo pastela. Bolj kot številne tehnike po presežnih ljudeh, a tukaj se konča Slavospev zrcalnim nevronom v me je presenetila široka paleta motivi- tudi moje posnemanje, ker je Judita znanstvenem svetu spremlja tudi ke, od njej domačega pogleda, zname- dejansko nepresežna. Moje iskrene kritično mišljenje, ki ga je v svoji nite blejske vedute, ki jo gleda skozi čestitke, globok poklon in iskrena knjigi The Myth of Mirror Neurons okno svojega doma, do čudovitih želja, da bi njen drugi poklic na platna napisal Gregory Hickok, ki pravi, da cvetličnih aranžmajev, tihožitij, prenašal ves njen bogat duhovni svet. teorija o zrcalnih nevronih stoji na portretov, figuralike in abstraktnih trhlih nogah, vendar priznava, da je slik, skratka skorajda vsega, kar Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, odkritje zrcalnih nevronov in teorija obstaja v likovni ustvarjalnosti. dr. med., Medicinska fakulteta njihovega delovanja, ne glede na Množica obiskovalcev se je priklonila njeno pravilnost ali nepravilnost, Juditi in njenemu delu ter pokazala Univerze v Ljubljani, Inštitut za pomembna zaradi novega načina globoko spoštovanje do njene izjemne zgodovino medicine, razmišljanja in novih eksperimentov, zmožnosti, da ob zahtevnem poklic- to je vsega, kar bo vodilo v še bolj nem delu in družini konča tudi likov- [email protected] poglobljeno znanje o delovanju no fakulteto in predvsem aktivno človeških možganov. Priznava jim slika. pomembno vlogo v komunikaciji in kogniciji.« Še nekaj misli o Juditinem slikar- stvu iz likovne recenzije umetnostne- Za slikarski prikaz teoretičnega ga zgodovinarja in dvojnega doktorja dela magistrske naloge z naslovom znanosti Damirja Globočnika: »Judita »Zrcalni nevroni« je Judita na treh Mandelc Kunčič je po svoji temeljni

Revija ISIS Zavodn8ik1Junij 2020 Včeraj, danes, jutri Jana Govc Eržen Včeraj nimajo. Razen za učinkovito in glasno trkanje. V takšni ambulanti ni bilo enostavno delati, zdržali V ambulantah družinske medicine je bilo od so le tisti, ki so imeli radi ljudi in svoj poklic. nekdaj mnogo stikov z bolniki. Bolniki so prihaja- li v ambulanto naročeni, nenaročeni, kar tako Danes mimogrede, ker so imeli še zobozdravnika ali frizerja, pa so se oglasili, ker imajo nekaj vpra- Zaradi epidemije so se vrata ambulante šanj, odgovori nanje ne zahtevajo veliko časa. družinske medicine zaprla, bolniki ne sedijo v Mnogo je bilo tudi stikov z bolniki, ki so želeli s čakalnicah, ne trkajo. Nekaj dni celo telefoni ne telefonskim pogovorom prihraniti dragoceni čas, zvonijo, mir, tišina. Kako blagodejno in pomirju- se posvetovati o zdravstvenih težavah, o simpto- joče. Urejam zdravstvene kartoteke, ki so zajetne mih, o zaskrbljenosti, o potrebi po bolniški in »težke«, prebiram izvide, načrtujem obravna- odsotnosti z dela, a če bi bilo potrebno, lahko vo, diagnostiko, zdravljenje. Epidemija mi je nemudoma pridejo v ambulanto… Telefoni so podarila nekaj dni miru in časa, a le nekaj dni. zvonili od jutra do poznih popoldanskih ur, vmes Nakar ponovno oživijo telefoni, bolniki želijo se je slišalo tudi glasno trkanje na vrata in glaso- nasvete, ne želijo na preglede v bolnišnico, strah vi: »Samo recept potrebujem!« ali »Lahko nekaj jih je okužbe, strah jih je neznane bolezni, strah vprašam?« ali »Danes sem naročen na pregled v jih je smrti. Komu naj verjamejo? Navodila za bolnici, takoj potrebujem napotnico.« Naše obravnavo bolnikov se spreminjajo iz dneva v ambulante so imele od nekdaj na široko odprta dan. Bolniki želijo na odvzem brisov, razlagam, vrata, večkrat sem imela občutek, da vrat sploh da lahko samo tisti, ki so za hospitalizacijo, naslednji dan lahko tudi trgovci, nato tudi vsi, ki pokašljujejo. Ne, ne morejo sami na odvzem, moram jih najaviti. Kaj pa tisti, ki so prišli iz tujine? Nova navodila od jutri dalje. Pišem recepte za en mesec, bolniki postajajo nestrpni, ne želijo čakati vsak mesec v vrsti pred lekarno, lahko se okužijo. Ne razumejo povsem, jaz tudi ne. Poslušajo poročila, so slišali, da ni treba podaljševati bolniške odsotnosti pri pooblašče- nih zdravnikih Zavoda za zdravstveno zavarova- nje, naj kar podaljšam, težave so sedaj še hujše, bolečine, strah, ne morejo spati. Kar čez noč sem postala dovolj zaupanja vredna, da lahko sama ocenim, ali je bolnik sposoben za delo. Ni treba pisati, ena administrativna obremenitev manj, kar mi je všeč. Zaskrbljena bolnica sporoči, da je soseda menda pozitivna, je bila na kavi z nekom, ki je iz tistega kraja, kjer je veliko okuženih… ali ji lahko odredim izolacijo. Spet druga bolnica sporoči, da ne more na naročeno preiskavo, saj čuva vnuki- njo, ker ni vrtca… želi novo napotnico. Pregledu- jem fotografije izpuščajev, ki jih bolniki pošiljajo po elektronski pošti. Pogovori po telefonu so dolgotrajni, odločanje brez prisotnosti bolnika in brez kliničnega pregleda je odgovorno, včasih

Revija ISIS 8Z2avodnikJunij 2020 nemogoče, a bolniki sodelujejo, so jih pogrešam. Počasi se pripravljamo izvide, odgovarjam na elektronska razumevajoči. Če jih pokličem, da se na odpiranje ambulant, a vrata ne sporočila, bolnike pokličem po pozanimam o zdravstvenem stanju, bodo na stežaj odprta. Morda nam bo telefonu, opravim hišni obisk. Z znajo ceniti, so zelo hvaležni. Tudi uspelo. Skupaj z bolniki. Želim si, da računalniškimi programi nimam nekateri kolegi v bolnišnici so bolj bi imela dovolj časa zanje. Želim si, da nobenih težav, vse deluje hitro, dosegljivi, veliko problemov rešimo po bi se lahko z njimi pogovarjala, jih natančno. Čakalnice so prazne. V telefonu. Hvaležna sem za Centralni bolje spoznavala, izvedela vse tisto, vsaki ambulanti sodeluje speciali- register podatkov o pacientih, da kar lahko vpliva na njihovo zdravje, zant družinske medicine, zanimanje lahko dostopam do mnogih speciali- povzroči bolezen, da bi se lažje odlo- za družinsko medicino je zelo stičnih izvidov, a moti in jezi me, da še čala, načrtovala zdravljenje. To sem veliko. Nič ne sme biti tako, kot je vedno ne do vseh. želela že včeraj. bilo, mora biti bolje. Zdi se, kot da je na svetu samo ena Jutri Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., spec. bolezen, samo o njej beremo, se druž. med., Zdravstvena postaja Vojnik pogovarjamo, razmišljamo, smo Bolniki se naročajo, za vsakega zaskrbljeni, se prilagajamo. imam na voljo 15 minut. Sprejemam jih do 12.00, nato pregledujem Bolniki pogrešajo osebne stike z zdravnikom, to tudi povedo. Tudi jaz Ogrožena svoboda Nina Mazi V dneh pandemije, pa tudi pred in po njej so oz. bodo tudi uporabniki zdravstvenih storitev (bolniki in njihovi na preizkušnji številne ključne vrednote posameznika in najbližji), je škodljivo in nevarno – tvegano ne le kratko- družbe. Med najbolj ogrožene v času epidemije okužbe s ročno, marveč tudi srednje- in dolgoročno. Posledice COVID-19 zdravniki, psihologi, farmakologi, sociologi in omejevanja temeljnih pravic in svoboščin bodo pri sodob- filozofi uvrščajo zdravje (fizično, psihično, socialno) in ni populaciji prisotne še (dolgo) potem, ko bo epidemija svobodo oz. človekove pravice in svoboščine. V zaostrenih oz. pandemija premagana. Z učinkovitim zdravilom in oz. v izrednih razmerah sta oba na največji preizkušnji, cepivom bo stroka (relativno hitro in učinkovito) pomaga- pri čemer je svoboda s človekovimi pravicami in svobošči- la vzpostaviti telesno zdravje. Pot do (ponovne) svobode nami na čelu (v nasprotju s splošnim prepričanjem pa bo moral vsakdo prehoditi sam. Zato morajo biti površnih opazovalcev) celo bolj občutljiva in ogrožena od omejevalni ukrepi in določila dobro premišljeni in prever- zdravja. Tudi in predvsem zato, ker jo skušajo zdravstvo, jeni ter strokovno utemeljeni – usklajeni z objektivnimi politika in gospodarstvo čim bolj omejiti, potlačiti in razmerami in sorazmerni z dejanskim stanjem. Sleherno zatreti – ji pristriči peruti in jo iz domene posameznika (pretirano) omejevanje in prisila predstavljata tveganje za stlačiti v nabor kolektivnega. Pa tudi zato, ker mora za dragoceno demokracijo, hkrati pa odločevalcem nalagata lastno svobodo oz. pravice in svoboščine poskrbeti (pred- breme odgovornosti ne le za današnjo, marveč tudi za vsem) vsakdo sam. Količina in stopnja svobode v vsak- prihodnje generacije. danjem življenju je odvisna predvsem od političnega siste- ma, družbene klime, razmer in pogojev za življenje in Viri: EU/EC Report 3/2020, www.focus.com, www. delovanje ter odločenosti in sposobnosti posameznika in forbes.com, www.un.org skupin za varovanje in upoštevanje človekovih pravic in svoboščin. Nina Mazi, Ljubljana Omejevanje svobode v času epidemije, s katerim se soočajo tako izvajalci (zdravniki in njihovi sodelavci) kot

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 10,000 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Miha Lukač, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Dr. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.