Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Julij 2017, številka 7

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jJulij 2017Tečaj veščin urgentnemedicine v MariboruEmergency Medicine Core Competences course Barbara Furman, dr. med., Poudarek tečaja je na interaktiv- Prosojnica kontrolnega seznama (»check-list«) nosti in intenzivnosti, zato so skupine pri simulaciji enega od kliničnih primerov. specializantka urg. med. za majhne. Vsak tečajnik tako maksimal- no aktivno sodeluje skozi vse tri dni. urgentnih centrih. Žal se v Sloveniji ta Podravsko regijo Preko simulacij kliničnih primerov del urgentne medicine šele razvija, smo obdelali širok nabor znanj in zaradi česar je seveda čutiti pomanjka- Asist. Gregor Prosen, dr. veščin iz urgentne medicine, kot je nje podajanja tovrstnih znanj. Zato je oskrba kritično bolnih v bolnišničnem še toliko bolj pomembno, da se v med., spec. urg. med., okolju, reanimacija in postreanimacij- prihodnosti na nacionalni ravni ska oskrba, sistematično jemanje omogoči še več tovrstnih tečajev, saj FEBEM, predsednik SIZ anamneze in klinični pregled, diferen- bomo le tako lahko ustrezno znanje cialnodiagnostično razmišljanje, podajali tudi naprej mlajšim generaci- V začetku maja je na Medi- interpretacija elektrokardiograma, jam. Znanje, ki smo ga v treh dnehcinski fakulteti v Mariboru interpretacija plinske analize arterij- tečaja osvojili ob izkušenih specialistih,potekal tridnevni tečaj EMCC ske krvi, sistematičen nevrološki ki so na svojem področju tudi izjemno(Emergency Medicine Core pregled, obravnava zastrupitev, cenjeni, je neprecenljivo.Competences) iz veščin urgentne oskrba poškodovancev in drugo.medicine. Tečaj prihaja iz Šved- Namesto zaključkaske, kjer ga kolegi specialisti Čeprav imamo v Sloveniji večino (G. Prosen)urgentne medicine pod vod- tečajev iz skupine Life Support, pa jestvom dr. Erica Dryverja že 10 EMCC poseben v tem, da gre še Kot eden izmed inštruktorjev nalet izvajajo za njihove speciali- stopnjo ali dve globlje kot ostali. Ne tečaju sem tečaj osebno ocenil kotzante in pripravnike. Tečaj je samo v razumevanju patofiziologije, odličen in več kot potreben. Našiizjemno intenziven in namenjen temveč tudi v težavnosti primerov ter specializanti so bili nanj zelo dobrospecializantom in specialistom zahtevnosti obravnave in zdravljenja. pripravljeni in so se na samih scenari-urgentne medicine. jih še bolje odrezali! Tako zelo dobro, Ob izjemni širini in globini priča- da je na plano prišla tudi naša obča, Vodil ga je ustanovitelj dr. Eric kovanega znanja pa celoten tečaj manj svetla realnost.Dryver, specialist urgentne medicine iz temelji na poznavanju osnov, pred-Lunda, ter njegovi kolegi iz različnih vsem anamneze, pa tudi bayesovske Že po koncu prvega dneva jeevropskih držav (Danske, Belgije, teorije pred- in posttestne verjetnosti izkušena skandinavska kolegica medSlovenije), ki že vrsto let opravljajo ter konceptov praga diagnosticiranja neformalno analizo dneva jasnourgentno medicino. Udeležba je bila in praga zdravljenja. pohvalila naše specializante. In jihmednarodna, poleg udeležencev iz takoj zatem na splošno, nekatere paSlovenije so tečajniki prihajali iz Velike Poleg strokovnih vsebin je bil tudi poimensko, povabila, da pridejoBritanije, Grčije, Turčije in Belgije. pomemben poudarek tudi na komuni- delat na Dansko ali Švedsko! kaciji med reanimacijsko ekipo ter Tečaj je skrbno načrtovan in organizaciji dela pred in med oskrbo Osebno so mi tuji gostitelji ob robudodelan. Udeleženci še pred začetkom kritično bolnih. Dotaknili smo se tudi tečaja priznali, da se jim raven znanja,prejmejo povezave do literature, ki jo ukrepanja ob množičnih nesrečah v predvsem pa odnosa ter vedoželjnostije posebej za tečaj pripravil glavni bolnišnici. Tečaj je obsegal vsa najpo- naših specializantov zdi prepričljivoavtor, dr. Dryver. Za pristop k tečaju membnejša področja obravnave višja od skandinavskih vrstnikov.je treba rešiti predtest, saj je tečaj bolnikov v urgentnih centrih. Kljubteoretično in praktično zahteven. S temu, da je bil intenziven, so se Sam sem nad neposrednostjo intem inovativnim pristopom, v tujini mentorji potrudili, da je potekal v prepričljivostjo ponudbe ostal brezpoznanim tudi »flipped classroom«, sproščenem vzdušju. besed, podobno verjetno tudi našiželi avtor čim bolj izkoristiti čas na specializanti. Še posebej v luči (kaotič-tečaju, kar pomeni, da naj se »nabira- Kot specializantki urgentne medi- ne) realnosti, v katero smo se vsinje« faktografskega znanja zgodi cine se mi zdi izjemno pomembno, da vrnili že naslednji dan …doma, na tečaj pa udeleženci pridejo imamo priložnost učenja od specialis-po praktične veščine. V treh dneh so tov, ki že vrsto let opravljajo delo vtako le tri predavanja po eno uro.

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P2oročilaJulij 201711. Bedjaničev simpozij dela in kombinira delo v urgentni ambulanti z delom na oddelku. ZaMaribor, Kongresni center Habakuk, 26. in 27. maj 2017 normalno in varno delo bi bilo nujno zagotoviti dežurno ambulantno ekipo,Mag. Božena Kotnik Kevorkijan, dr. med., UKC Maribor saj je oddelku priznana urgentna ambulanta. Zatakne se seveda pri Mariborski infektologi smo dr. Zvonka Zupanič Slavec z MF v zaposlovanju in plačilu ustreznihletos pripravili že 11. simpozij, ki Ljubljani, ter predavanje doc. dr. urgentnih ekip.nosi ime po znamenitem sloven- Tatjane Lejko Zupanc s Klinike zaskem infektologu prof. Milku infekcijske bolezni in vročinska stanja Epidemiolog Zoran Simonović izBedjaniču, Bedjaničev simpozij. v Ljubljani o sodobnejših infekcijskih mariborske enote NacionalnegaTa je začel svojo pot infektologa boleznih, ki bodo morda usodno inštituta za javno zdravje je izpostavilv mariborski bolnišnici in nada- zaznamovale prihodnost človeštva. nujnost obravnave in pravočasnegaljeval na infekcijski kliniki v prijavljanja določenih infekcijskihLjubljani. Tradicionalno že 20 Mariborska infektologinja mag. bolezni, ki predstavljajo potencialnilet vsako drugo leto zadnji konec Božena Kotnik Kevorkijan je prikazala izvor epidemij v slovenskem prostoru.tedna v maju organiziramo podatke o bolnikih, ki so bili v prete- Posebej je izpostavil in obdelal inva-strokovno srečanje, na katerem klih dveh letih napoteni na Oddelek zivne meningokokne okužbe, invaziv-obdelamo eno od aktualnih tem za infekcijske bolezni in vročinska ne okužbe z bakterijo Haemophylusv infektologiji. Letos je bila stanja UKC Maribor. Kar 98 odstot- influenzae tipa b, ošpice, oslovskivodilna tema simpozija »Nujna kov vseh bolnikov je imelo na napo- kašelj in legioneloze. Sledila so preda-stanja v infektologiji«, saj meni- tnici označeno stopnjo nujnosti vanja o cepljenju zdravstvenih delav-mo, da le-ta predstavljajo izziv »nujno«, najpogostejša diagnoza na cev (prof. dr. Alojz Ihan, MF Ljub-za zdravnike tako na primarni napotnici pa je bila »opazovanje«, ki ljana) in o mikrobiološki diagnostikizdravstveni ravni, ko bolnik jo je imelo v preteklem letu 60 odstot- pri resnih infekcijskih boleznih,prvič poišče zdravniško pomoč, kov bolnikov, napotenih na infekcijski okužbi krvi, gnojnem meningitisu inkot tudi za nas, ki se ukvarjamo oddelek. Z uvedbo e-napotnice smo nekrozantnem fasciitisu (mag. Andrejz infekcijskimi boleznimi. Trudi- pričakovali rešitev teh problemov, a je Golle, Nacionalni laboratorij zamo se, da je srečanje zanimivo trenutno, po dveh mesecih uporabe zdravje, okolje in hrano Maribor).za zdravnike različnih področij e-napotnice, še slabše, saj ima še večji Doc. dr. Mateja Logar z infekcijskemedicine, skušamo biti aktualni delež bolnikov na napotnici navedeno klinike v Ljubljani je predstavilain razrešiti določene strokovne napotno diagnozo »opazovanje«. V problem izbora antibiotikov v urgen-dileme. Tudi infektologi smo urgentni ambulanti infekcijskega tni ambulanti. Predstavila je rezultatevčasih v stiski, ko se srečamo z oddelka so v lanskem letu pregledali v raziskave, ki so jo izvedli na njihovibolnikom, ki mu je treba poma- rednem delovnem času (od 7.30 do kliniki. Poudarila je, da ni pomembengati, pa ne najdemo takoj prave 15.30) 48 odstotkov bolnikov, vsi samo izbor pravega antibiotika,rešitve in je pot do diagnoze ostali so prišli na prvi pregled izven ampak tudi pravilen odmerek invčasih dolga, izid obravnave in tega časa, ko je na oddelku minimalna pravilno trajanje zdravljenja z antibio-zdravljenja pa ni vedno ugoden. delovna ekipa, ko mora zdravnik tikom. Predstavila je sheme zdravlje- delati na oddelku, v sprejemni ambu- nja za posamezne vrste okužb, ki so Program je obsegal 19 predavanj, lanti, opraviti najnujnejše konziliarne vse objavljene tudi v zborniku. preglede, telefonsko svetovati znotrajosem prikazov zanimivih primerov UKC in zunanjim ustanovam (regijske V popoldanskem delu srečanja so bolnišnice, zdravstveni domovi, mariborski infektologi predstavilibolnikov s težkimi in nenavadnimi domovi starejših občanov). Pri spreje- resna infekcijska obolenja, ki zahteva- mih na oddelek so podatki glede časa jo nujno obravnavo, in sicer sepsopoteki infekcijskih bolezni in štiri sprejema še slabši, samo 27 odstotkov (Zmago Novak), bakterijske okužbe bolnikov je bilo sprejetih v rednem pri odvisnikih od nedovoljenih intra-satelitske simpozije. Izdali smo tudi delovnem času. Dežurni infektolog je venskih drog (doc. dr. Nina Gorišek izjemno obremenjen, v urgentni Miksić), ukrepanje ob sumu nazbornik predavanj. ambulanti ponoči in ob dela prostih encefalitis (mag. Jana Rejc Marko), dneh nima administratorke, medicin- pulmologinja Dušanka Vidovič pa V prvem delu strokovnega sreča- ska sestra opravlja administrativna resne okužbe spodnjih dihal. Celjska infektologinja Tanja Selič - Korunčičnja smo poslušali predavanje ozgodovini najpomembnejših infekcij-skih bolezni, ki so krojile zgodovino inusodo posameznih narodov ali pa celocivilizacij (tuberkuloza, sifilis, kuga,kolera, gripa), ki ga je pripravila prof.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n3jJulij 2017je predstavila driske kot nujna in Drugi dan simpozija smo začeli s svoje lastne izkušnje iz tropov, sajresna zdravstvena stanja, s posame- predavanji mariborskih infektologov, redno potuje in deluje v Afriki.znimi primeri iz lastne prakse. Najbolj najprej z nujnimi ukrepi pri okužbahpresenetljiva je bila smrt zaradi v področju sečil (mag. Zvonko Ba- Med predavanji smo imeli delav-okužbe z norovirusi, ki običajno klan), nadaljevali s predavanjem o nice, ki so zdaj že značilne za Bedjani-povzročajo kratkotrajne in blažje nekrozantnem fasciitisu in prikazom čev simpozij. Štirikrat so mladidriske od ostalih povzročiteljev. Prvi rezultatov iz UKC Maribor, kjer smo v zdravniki iz vse Slovenije predstavilidan predavanj je zaključil vodja zadnjih 10 letih zdravili 26 bolnikov po dva primera zanimivih pacientov surgentne službe v ZD Maribor Štefan (Ksenija Ekart Koren) ter predava- težkim ali nenavadnim potekomMally s prikazom nujnih obravnav njem o okužbah pri otrocih, ki jih ne infekcijske bolezni, ki je bila težkoinfekcijskih obolenj na primarni smemo spregledati (Sibila Unuk). prepoznana, diagnostično zahtevna.zdravstveni ravni. Posebej je predsta- Marsikomu je bil ta del simpozijavil rezultate za leto 2016. Število vseh Zadnji del srečanja smo namenili najbolj zanimiv, z vprašanji in glaso-bolnikov, ki prihajajo v urgentno posebnim področjem nujnih infekcij- vanjem o ukrepanju pa smo se preiz-ambulanto, narašča in zdravnik v skih bolezni. Najprej je predavala kusili vsi poslušalci.urgentni dežurni ambulanti je preo- onkologinja z novoustanovljenegabremenjen, dela izčrpan in nima onkološkega oddelka UKC Maribor Imeli smo tudi štiri satelitskedovolj časa za obravnavo bolnika, v Maja Ravnik. Predstavila je febrilno simpozije, teme so bile možnostipovprečju le osem minut za vsakega nevtropenijo, ukrepanje in možnosti cepljenja proti pasovcu, zdravljenjebolnika. zdravljenja v mariborskem UKC, ki je glivnih seps, virusni hepatitis C in včasih oteženo, saj ima onkološki zdravljenja okužb z večkratno odpor- oddelek za zdaj samo 10 bolniških nimi bakterijami. postelj in je treba takšne bolnike zdraviti tudi na drugih oddelkih, v Srečanje smo popestrili z družab- sodelovanju z onkologi in včasih še z nim programom, mladi glasbeniki infektologi. Urgentne ukrepe pri (dijaki in študenti) so zaigrali na okužbah, ki jih prenašajo virusi, ki se kitaro in klavir. prenašajo s krvjo, je predstavil infek- tolog dr. Rajko Saletinger, prepreče- Tokratnega Bedjaničevega simpo- vanje in ukrepanje ob pojavu tuberku- zija se je udeležilo preko 100 zdravni- loze in nezaščitenih stikih z bolnikom kov, nekaj je bilo študentov in drugih s tuberkulozo pa pulmologinja Ilonka zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Osrajnik iz UKC Maribor. Zadnje Ob srečanju smo izdali zbornik predavanje pa je bilo posebej zanimi- vabljenih predavanj, ki obsega preko vo in malo eksotično, saj imamo malo 200 strani. Upam, da bo v pomoč takšnih bolnikov. Mag. Tadeja Kotar z zdravnikom, ki usmerijo bolnike k infekcijske klinike v Ljubljani je infektologu, mladim zdravnikom in predstavila potrebno obravnavo popo- študentom medicine pa bo pomagal tnikov po vrnitvi iz tropov in tudi pri prepoznavanju nujnih stanj pri obravnavi bolnikov z infekcijskimi boleznimi. IT-pIoTd-podrnpiokrontiičkeokti:čdeoks: tdoopstdoopvdsoehvsveshebvisnenbainsnpalestnpilesttnriasntirzabnoi rznbiocreniceVsem člVanseomm čzlbaonronmicezbjeornnaicveojlejoneanvoosltjaovenoisntavvaerennindovsatroepn ddoosvtsoephdvosevbsienh, pvsoedbaitnk,opvo, ddaotkkuomv,ednotkouvmineanptolivkainciaj pEl-ilkiastc,ijSEP-Il-idsot,gSoPdIk-idtoegropdrkoifitlearzpdrroafvilnaikzda,ravnika,ki se nahkai jsaejonanhaasjpajloetnai sstprlaentni.iZsatrdaonsi.toZpa jdeopsototrpebjenpaoptredbhnoadpnraedrhegoidsntraarceijgai,sntraatcoijpaa, nsaetvospisatseemvpsriisjtaevmitepzriujapvoitreabznuipškoirmabinmišekniommiminengeosmlomin.geslom. RegisRtreagcisijtaravctirjaehv ktroerhakkiohrakih 1. Na sp1l.eNtnai sptrlaentniizsbtorraniczebworwnwic.ezdwrawvwn.izsdkraazvbnoirsnkiaczab.soirsneicvaa.msi ssekvliakmoms knlaikgoummnba»gPurmijabv»a«Prvijava« v desnemdkeosntuemzgkooratuj ozdgporeajpordijparveniporibjaravzneico,bkrjaezresce, nkajehrasjea npaohveazjaavpaodveozoabvaradzocaozbararzecgaisztararceigjois.tracijo. 2. Klikn2i.teKnliaknbietseendao b»eRsegdiost»raRceigjais«trinacvijao«brianzvecovbnraezseitcevpnoetsrietbenpeoptroedbantekepo–dealtekketr–onelsekkotronsko pošto, dpaotšutmo, rdoajtsutvma rinojgstevsaloinpogessvloojipiozbsivroi.jiNizabtoirik.lNikantioteknliakngiutme nba»gPuomtrbdi»«P. otrdi«. 3. Na sv3o.jNealeskvtoroj nelsekkitnroanslsokvi bnoastleovdobboisltiesdpobroilčiislopoordoočidloelojednoedmelujepnoermabnupišokreambnimiškeenmu iinmenu in navodilnaazvaodoilkaoznačdanokjeopnočastnojpekpaorsetogpisktararceigjeis. tSrakclijkeo.mS knlaikpoomvenzaavpooveszpaovroovčislupobroosčtielu boste aktiviraalikstivvoirjaulpi osvraobj nuipšokriarbančuišnk.i račun.

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P4oročilaJulij 201718. evropski ortopedski kongresEFORT 2017 na DunajuVesna Levašič, dr. med., Ortopedska bolnišnica Valdoltra 4. Vesna Levašič, Ingrid Milošev, Vesna Zadnik: Risk Of Cancer Najpomembnejši evropski orto- plenarno predavanje Fast-Track Hip After Primary Total Hip Replace-pedski kongres EFORT (European And Knee Replacement – Have We ment: A Cohort Study FromFederation of National Associations of Reached The Goal? izvedel prof. dr. Valdoltra Orthopaedic Hospital,Orthopaedics and Traumatology) se je Henrik Kehlet, zdravnik, ki predava Slovenia [Poster Walk]letos odvijal od 31. maja do 2. junija perioperativno terapijo na Rigshospi-2017 v Avstriji, na Dunaju. talet, Copenhagen University na 5. Boštjan Kocjančič, Samo Jeverica, Danskem. V svojem predavanju se je Andrej Trampuž, Klemen Avsec, Glede na bližino destinacije smo osredotočil na obvladovanje bolečine Drago Dolinar: Role Of Sonicationse odločili za pot s prevozom Go Opti, pred in po ortopedskih operacijah. In Detection Of Orthopaedicki pa se ni začela ravno spodbudno. Implant Infections - Single CentrePrvi kombi, ki je prišel iskat nas Glavna tema letošnjega kongresa Study [Poster Walk]udeležence iz Ortopedske bolnišnice so bile športne aktivnosti in ortoped-Valdoltra, je namreč obtičal s pokvar- ska praksa. Kljub temu so bile teme v 6. Blaž Mavčič, Vinay Saraph,jeno sklopko na bolnišničnem parkiri- vseh sekcijah bolj ortopedsko zastopa- Magdalena Maria Gilg, Markošču. Voznik se je vseeno hitro znašel ne. Ena cela sekcija je bila posvečena Bergovec, Janez Brecelj, Andreasin pot smo nadaljevali z nadomestnim izobraževanju zdravnikov za primer Leithner: Risk Factors For Patho-vozilom. terorističnega napada, in sicer pripra- logical Fractures Of Unicameral vi na nujne situacije, ko civilni zdrav- Bone Cysts In The Proximal Program se je začel v sredo, na niki zdravijo vojne poškodbe ter Humerus [Poster Walk]prizorišču kongresa Wiener Messe ljudem, ki so doživeli terorističnismo srečali kolege z Ortopedske napad, nudijo kasnejšo psihološko 7. Blaž Mavčič, Taras Šarler, Markoklinike, Jesenic, iz Novega mesta in podporo. Kralj, Marko Špiler, Vane Antolič:Slovenj Gradca. Že ob čakanju za Primary Cementless Hip Arthro-namestitev posterjev smo ugotovili, Kongresa se je udeležilo skoraj plasty With Metaphyseal EcoFit®da sta kar dva slovenska posterja od 8000 udeležencev iz vseh evropskih Total Hip System (Implantcast):desetih nagrajenih najboljših poster- držav, pa tudi iz Amerike, Azije in Cohort Analysis Of 411 Consecuti-jev prejela nagrado Jacques Duparc Bližnjega vzhoda. ve Endoprostheses With MeanAward, in sicer poster Katje Šuster, Follow-Up Of 5.3 Years [Posters]univ. dipl. biotehnologinje, s sodelavci Slovenski zdravniki in raziskovalciter poster asist. dr. Klemna Stražarja, smo na kongresu EFORT sodelovali 8. Stanislav Ovnič, Ivo Bricman,dr. med., s sodelavci. Imenovana sta kar z osemnajstimi prispevki, prva Jakob Merkač: Performing TKAbila tudi na otvoritveni slovesnosti. dva sta bila, kot rečeno, nagrajena: Without Tourniquet And Without 1. Katja Šuster, Ingrid Milošev, Post-Operative Drain Dramatical- Udeleženci se na vsakoletnem ly Increases Post-Operativekongresu predstavijo s predavanji, Andrej Cör: Diagnostics Of Infection Rate [Posters]posterji, delavnicami, industrijskimi Staphylococcus Spp. Prostheticsimpoziji in razstavami novih vsadkov Joint Infections With Bacteri- 9. Nejc Kurinčič, Rihard Trebše:in tehnik operiranja. Prvi od dveh ophage K [Best Posters] Chronic Hip Abductor Deficiencyletošnjih vabljenih predavateljev za 2. Klemen Stražar, Jure Leban, Stig Repair: A Comparison Of Directplenarni predavanji je bil prof. dr. Storgard Jakobsen, Kjeld Søballe: Open Repair Vs. Muscle TransferNico Verdonschot, strojni inženir, ki Hipstress After Bilateral Periace- [Posters]že 28 let dela v Ortopedskem razisko- tabular Osteotomy Based Onvalnem laboratoriju na Nizozemskem. Medialisation Of The Hip Centre 10. Tomaž Silvester, Blaž Kacijan:Naslov njegovega predavanja je bil [Best Posters] Enhanced Recovery After SurgeryDevelopment of patient specific 3. Andrej Cör, Jože Pižem, Ingrid (ERAS) Protocol In Total Kneereconstructive methods using advan- Milošev: Lipoma Arborescens: Arthroplasty [Posters]ced imaging and biomechancial Histological And Immunohisto-modeling techniques. V petek je chemical Characteristics [Poster 11. Lovro Suhodolčan: Correcting Walk] Paediatric Flatfoot With Associa- ted Painful Accessory Navicular With Modified Kidner Procedure And Arthroereisis [Posters] 12. Simon Kovač, Vesna Levašič, Ingrid Milošev: Long-Term

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jJulij 2017 Results Of Cementless SL-Plus Cell Count And Differential In odboru združenja EFORT (Executive Stem And Threaded Bicon Cup Detection Of Prosthetic Joint Board Members At Large), je potekel With Different Bearings. 20-Years Infection [Free Papers] mandat. V dvoletnem mandatu je Survival Analysis [Posters] 18. Janez Mohar, René Mihalič: aktivno sodeloval pri razvoju smernic13. Blaž Mavčič, Urban Brulc, Marko Potentially Fatal Malpositioned za delovanje odbora EFORT-a, kar je Kralj, Marko Špiler, Vane Antolič: Pedicle Screw After Scoliosis tudi priznanje slovenskim strokovnja- Identification Of Risk Factors For Correction [Clinical Cases] kom, ki s svojim delom in izsledki Unsuccessful Acetabular Press-Fit študij prispevajo k izboljšavam v Fixation At Primary Total Hip Sodelovali smo kot moderatorji procesih zdravljenja kostnih obolenj. Arthroplasty [Posters] različnih sekcij: Sestanka odbora se je udeležil tudi14. René Mihalič, Janez Mohar, –– René Mihalič, dr. med., je moderi- sedanji predsednik Združenja ortope- Rihard Trebše: Validation Of The dov Slovenskega zdravniškega društva Electromagnetic Navigation ral tri sekcije: Early Knee Osteo- (ZOSZD), asist. dr. Klemen Stražar, System For Cup Placement In arthritis, Tips and Tricks of Using dr. med. Total Hip Arthroplasty And Internet for Professional Purposes Comparison Of Accuracy With ter Perioperative Management in Vesna Levašič, dr. med., in prej- Free-Hand Technique [Free TKA šnji predsednik ZOSZD doc. dr. Papers] –– doc. dr. Rihard Trebše, dr. med., Rihard Trebše, dr. med., sva se15. Boštjan Kocjančič, Samo Jeverica, je moderiral dve sekciji: Tech- udeležila tudi sestanka European Andrej Trampuž, Klemen Avsec, nique in THA ter Clinical Cases Arthroplasty Register (EAR). Na tej Drago Dolinar: Can Sonication – Pelvis, Hip and Femur 2 seji smo izglasovali razpust te organi- Help Us Determine The Differen- –– prof. dr. Matej Cimerman, dr. zacije. EFORT je namreč pred dvema ce Between Aseptic Loosening med., je moderiral dve travmato- letoma že ustanovil novo organizacijo And PJI [Free Papers] loški sekciji: Proximal Tibia NORE (Network Orthopaedic Regi-16. Rihard Trebše, Črt Benulič, Vesna Fractures ter Clinical Cases – Hip stries in Europe), ki sicer bolj upošte- Levašič, Ingrid Milošev: Survival and Femur Trauma 2 va že uveljavljene skandinavske Rate Of Total Hip Replacement –– doc. dr. Vladimir Senekovič, dr. registre in registre s številčnejšo With Components From One med., je moderiral sekcijo Proxi- populacijo. Prejšnji podpredsednik Manufacturer Vs. Mixed Compo- mal Humerus Fractures in The EAR prof. Gerold Labek je sedaj nents [Free Papers] Eldery predsednik organizacije European17. René Mihalič, Rihard Trebše: Dosedanjemu delegatu iz Sloveni- Arthroplasty Register Network Synovial Fluid IL-6 Concentration je, našemu sodelavcu iz Valdoltre, (EARN), ki si bo prizadevala, da se Is Not Superior To Synovial Fluid Renéju Mihaliču, dr. med., ki je bil registri aktivno vključijo v proces Young Member at Large v upravnem ocenjevanja vsadkov, ki so na evrop- skem tržišču, za namen pridobivanjaNekateri udeleženci kongresa EFORT iz Valdoltre (z leve): Simon Kovač, Vesna Levašič, ustreznih evropskih certifikatov.Katja Šuster, Ingrid Milošev, René Mihalič in Janez Mohar. Dunaj je prijetno mesto, ki po arhitekturi spominja na Ljubljano, le da je precej večji in bogatejši. Mest­nih znamenitosti sicer nismo uspeli obiskati, saj nam je dogajanje na kongresu vzelo preveč časa. Med vožnjo z metrojem smo ugotovili, da za bivanje na Dunaju sploh ne potrebuješ znanja nemškega jezika, saj ogromno ljudi govori nam dobro znane jezike narodov bivše Jugoslavije. Zadnji dan smo obiskali še naj- boljšo slaščičarno na Dunaju, Demel, saj nismo mogli zapustiti Dunaja, ne da bi poskusili originalno sacher torto. Res je bila odlična. Z Dunaja smo se tako vrnili z dobrimi vtisi in v mislih že zbirali ideje za prihodnji kongres EFORT, ki bo leta 2018 v Barceloni.

Revija ISIS srečanja5S6trokovnaJulij 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Delo v zdravstvu je globoko prepleteno z delom v timu. Pravzaprav si težko predstavljamo, kako biDelavnice bilo sploh videti delo brez sodelavcev. Večino časaza specializante stvari delujejo. Kaj pa se zgodi, ko se v timu nekaj zalomi? Se pojavi spor? Kdo bo prevzel odgovornostdelavnica: julij in skušal zadevo zgladiti? Bo to kdo storil ali pa bo zadeva prešla z globoko zamero nekam v podzavest?Delavnice so namenjene predvsem specializantom, Sodelovanje, komunikacija in zaupanje v deloki ste ali boste v kratkem začeli s specializacijo. sodelavcev je bistvega pomena. Še posebej v timih,Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih kjer s sodelavci preživimo vsaj toliko časa kot doma.in odgovornosti specializanta, delovnopravne Delavnica ponuja orodja in metode, preko katerihdileme, E-list in nekaj malega o stresu. bodo udeleženci aktivno vključeni v stresne situacije, ki se lahko pojavijo v dnevni rutini. ZŠtevilo udeležencev na posamezni delavnici je refleksijo dogajanja bomo v odprti razpravi iskaliomejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo ključne vidike pozitivnega sodelovanja. Ciljpriporočajo! delavnice je, da udeleženci spoznajo pomen tima in dinamike, ki se ustvarja z leti. Z izpostavitvijoIzvajalke: Tina Šapec, Mojca Vrečar, Barbara simuliranim konfliktnim situacijam bodo iskaliGaluf rešitve, ki jih bodo lahko uporabili pri dnevnih aktivnostih. Ob tem bomo z odprtim odnosom gradili in povezovali tim.Pacient ne govori Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,slovensko – izziv dr. med., Aleks Šuštar, dr. med.za zdravstvene delavcev Sloveniji seminar: april–november Poslušaj in bodi slišan – delavnicaUdeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, komunikacije inustrezen odnos in veščine na področju kulturnih reševanja konfliktovkompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov inbeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V delavnica: septemberprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope(Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti Pod besedo komunikacija razumemo lastnosti, kiin begunci v sistemu zdravstvenega varstva posamezniku omogočajo, da učinkovito in skladnoSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci vzpostavlja povezave z ostalimi ljudmi. Priter migranti in begunci), bodo preko interaktivnih učinkoviti komunikaciji si prizadevamo za prenospredavanj pojasnjeni osnovni koncepti, informacij med deležniki brez izgube podatkov inposredovane ključne informacije in predstavljeni nepotrebnega časa. Pri tem morata dobro sodelovatipristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem tako pošiljatelj kot prejemnik informacij z uporabodelu pa bo posredovano znanje poglobljeno s tako besedne kot nebesedne komunikacije. Mordapraktičnim delom na konkretnih primerih, preko se sliši nadvse preprosto, vendar ravno majhni šumikaterih bodo udeleženci razvijali različne veščine za v komunikaciji lahko pripeljejo do nerazumevanja,kakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in slabe volje in konfliktnih situacij. S poznavanjem,beguncev. zakaj je pomembna učinkovita komunikacija, kaj sploh to je in kako jo uporabiti v svojem okolju,Strokovni odbor: Danica Rotar Pavlič, Igor Švab, lahko pomembno prispevamo k razvoju lastnegaMarija Milavec Kapun, Nike Kocijančič Pokorn, socialnega življenja, boljšega timskega dela inJožica Maučec Zakotnik, Uršula Lipovec Čebron učinkovitega reševanja konfliktov. Naučili se bomo aktivnega poslušanja, podajanja povratne informacije in usmeritve k rešitvam, ki zagotavljajo napredek.Od krepitve timskegadela do izboljšanja Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živadelovnega vzdušja Novak Antolič, dr. med., Luka Kovač, dr. med.delavnica: september

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Julij 2017 Kako vodimo sebe? Vodenje zdravniških– Delavnica timovosebnostnega vodenja seminar: oktoberdelavnica: oktober Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svojKo vidimo besedo vodenje, se običajno pred nami »orkester«, da igra harmonično, da se njegoviprikaže slika skupine ljudi, med katerimi ima en sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu,posameznik vlogo, da koordinira, svetuje, motivira, dosegajo dobre rezultate in predvsem, davodi. Le malokrat pa stopimo korak naprej in obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jihpogledamo vsakega posameznika posebej. Kako prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste,vodimo sebe? Dosegamo osebne cilje? Kako si te cilje kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so nalogesploh postavljamo? Imamo višji cilj v našem vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote oživljenju? Ta delavnica ponuja orodja, s pomočjo motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v timu.katerih si bodo udeleženci lažje odgovorili navprašanja v prejšnjem odstavku. S posebnimi Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.metodami samorefleksije bodo dobili uvid vzadovoljstvo s specifičnimi področji svojega življenja (kariera, odnosi, prosti čas, življenjski namen). Poanalizi se bodo osredotočili na snovanje načrta, kako Kako rečem ne brezizboljšati določeno področje. Postavljanje ciljev je občutka krivdeključna veščina pri osebnem (in skupinskem)vodenju, saj je pomembno, da so cilji merljivi, seminar: oktoberuresničljivi, a kljub temu drzni in ambiciozni. Nenazadnje pa sledijo orodja za uresničevanje teh Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okoliciljev: postavljanje prioritet, razpolaga s časom, sebe, da niso prizadeti in da se dobro počutijo. Takaohranjanje motivacije in vpeljevanje novih navad. oseba je običajno človeško prijaznost nadgradila tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozabljaIzvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, dr. nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svojemed., Andrej Martin Vujkovac, abs. med. čustvene potrebe. Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščine prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenihIzgorelost in potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svojeprofesionalizem potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomov medicini samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse todelavnica: oktober brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imam pravico do sreče«.Veliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno učiprofesionalizem. Medicinski profesionalizem je set Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.vrednot, obnašanja in odnosov, ki poudarja zaupanjejavnosti v zdravnike. Medicina je poklic, pri katerem so zdravnikovo znanje, klinične veščine in presoja vslužbi zaščite in ponovnega vzpostavljanja dobrega Polepšaj si dan!počutja ljudi. Dobro počutje pa težko vzpostavlja – Delavnica kreativnegazdravnik, ki je izgorel. Objave raziskav iz tujine razmišljanjakažejo na več kot 50-odstotno izgorelost zdravnikov.Na delavnici se bomo pogovarjali o odkrivanju in delavnica: novemberpreprečevanju izgorelosti ter metodah učenjaprofesionalizma v medicini. Zdravstveni sistem je sestavljen iz kompleksnega prepletanja ustaljenih procesov, ki vodijo našIzvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živa miselni proces po ustaljenih poteh razmišljanja.Novak Antolič, dr. med., Aleks Šuštar, dr. med. Takšen način dela lahko zmanjša število napak, a hkrati zavira nove in drugačne miselne procese. Na delavnici bomo skušali stopiti iz ustaljenih poti in s konkretnimi nalogami skočiti iz okvirjev običajnega. Spoznali se bomo z osnovnimi koncepti kreativnosti ter principi ustvarjalnosti, s katerimi si lahko popestrimo vsakdan ter izboljšamo delovni proces. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Kovač, dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.

Revija ISIS srečanja S58trokovnaJulij 2017 Odpredavaj, kot se Učinkovito reševanje šika! – Delavnica konfliktov javnega nastopanja seminar: november delavnica: november V življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med V medicini se nenehno srečujemo v situacijah, ko se ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimo je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na svoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju. službi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče? Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki jo moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavnici Seveda je. Največ energije nam poberejo nerazrešeni se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti dober javni konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicer naporni, ko jih nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s razrešujemo, potem pa imamo mir in čas za druge tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imel zadeve. Nerazrešeni konflikti pa ostajajo z nami tudi priložnosti videti svoj nastop in ga narediti še ponoči in še dneve (tedne in celo mesece) po tistem, boljšega. ko se je stresna situacija zgodila. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, dr. Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo med., Luka Kovač, dr. med., Andrej Martin katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanju Vujkovac, abs. med. konfliktnih situacij. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.JULIJ 2017 1.–31.  •  UPOČASNJEVANJE UTRIPA PRI SRČNEM POPUŠČANJU (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https://si.doctrina.biz/ št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 0,7 zdravniki omejeno za uporabnike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno video izobraževanje Doctrina prinaša izobraževanje asist. organizator: prijave, informacije: dr. Davida Žižka z Oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana o najnovejših dognanjih o Doctrina, izobraže- prijave: izobraževanje je upočasnjevanju utripa pri srčnem popuščanju in vlogi zdravila ivabradin. Poudarja vanje, d. o. o., asist. dostopno uporabnikom tudi, da deljene obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem pri kardiologu in specia- dr. David Žižek portala Doctrina, E: info@ listu družinske medicine ter pogostejše kontrole pomembno izboljšajo preživetje si.doctrina.biz, T: 080 bolnikov s srčnim popuščanjem. Izobraževanje je namenjeno specialistom splošne in 5007, informacije: Sergeja družinske medicine. Vabljeni k ogledu in komentiranju izobraževanja: https://siapp. Širca, T: 080 5007, E: serge doctrina.biz/izobrazevanja/228. [email protected] 1. 7.–31. 8.   •  HRAMBA GENETSKEGA MATERIALA ZA OHRANJANJE PLODNOSTI PRI ONKOLOŠKIH BOLNIKIH (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraže- št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni za uporabnike portala Doctrina.si k. točke: 1 vanje Doctrina, W: https:// ni omejeno si.doctrina.biz/zdravniki vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraževanje prof. organizator: Doctrina, prijave, informacije: prijave: dr. Ede Vrtačnik Bokal, dr. med., Ginekološka klinika, predstojnice KO za izobraževanje, d. o. o., izobraževanje je dostopno reprodukcijo, o hrambi genetskega materiala za ohranjanje plodnosti pri prof. dr. Eda Vrtačnik uporabnikom portala Doctrina, E: onkoloških bolnikih. Izobraževanje je namenjeno ginekologom. Vabljeni k Bokal, dr. med. [email protected], T: 080 5007, ogledu in komentiranju izobraževanja: https://si.doctrina.biz/zdravniki. informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: sergeja.sirca@doctrina. biz

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Julij 2017JULIJ 2017 1. 7.–31. 8.   •  POMEN ADHERENCE PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKOV Z MULTIPLO SKLEROZO (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina, W: št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni za uporabnike k. točke: v postopku https://si.doctrina.biz/zdravniki ni omejeno portala Doctrina.si vsebina: Spletno izobraževanje Doctrina prinaša strokovno organizator: Doctrina, izobraževan- prijave, informacije: prijave: spletno video izobraževanje dr. Alenke Horvat Ledinek, dr. je, d. o. o., dr. Alenka Horvat Ledinek, izobraževanje je dostopno med., Nevrološka klinika Ljubljana, o pomenu adherence pri dr. med. uporabnikom portala Doctrina, E: zdravljenju bolnikov z multiplo sklerozo. Izobraževanje je [email protected], T: 080 5007, namenjeno nevrologom. Vabljeni k ogledu in komentiranju informacije: Sergeja Širca, T: 080 izobraževanja: https://si.doctrina.biz/zdravniki. 5007, E: sergeja.sirca@doctrina. biz 1. 7.–31. 8.  •  ZUNAJTELESNA OPLODITEV (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina, W: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: v po- si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si stopku vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraževanje skupine organizator: Doctri- prijave, informacije: prijave: zdravnikov z oddelka za reproduktivno medicino UKC Maribor pod vod- na, izobraževanje, d. izobraževanje je dostopno stvom izr. prof. dr. Milana Reljiča o zunajtelesni oploditvi (razvoj postop- o. o., izr. prof. dr. Milan uporabnikom portala Doctrina, E: kov, indikacije, potek postopkov, zapleti in uspešnost). Izobraževanje je Reljič, dr. med., Polona [email protected], T: 080 5007, namenjeno ginekologom. Vabljeni k ogledu in komentiranju izobraževanja: Kores Testen, dr. med., informacije: Sergeja Širca, T: 080 https://si.doctrina.biz/zdravniki. doc. Vilma Kovač, dr. 5007, E: sergeja.sirca@doctrina. med. biz 3. 7.–31. 8.  •  NOVE SMERNICE PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina, W: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: v po- si.doctrina.biz/zdravniki omejeno stopku vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraževanje prof. organizator: Doctrina, prijave, informacije: prijave: dr. Andreja Janeža, dr. med., predstojnika KO za endokrinologijo, diabetes izobraževanje, d. o. o., izobraževanje je dostopno in presnovne bolezni UKC Ljubljana, o novih smernicah pri zdravljenju prof. dr. Andrej Janež, uporabnikom portala Doctrina, E: diabetesa ob 60-letnici zdravila glucophage. Izobraževanje je namenjeno dr. med. [email protected], T: 080 5007, specialistom splošne in družinske medicine ter diabetologom. Vabljeni k informacije: Sergeja Širca, T: 080 ogledu in komentiranju izobraževanja: https://si.doctrina.biz/zdravniki. 5007, E: sergeja.sirca@doctrina. biz 10. 7.–31. 8.  •  ZGODNJE PREPOZNAVANJE MULTIPLE SKLEROZE (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina, W: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraževanje organizator: Doctri- prijave, informacije: prijave: nevrologinje prim. Beatrike Končan Vračko, predsednice medicinskega na, izobraževanje, d. izobraževanje je dostopno posvetovalnega organa Združenja multiple skleroze Slovenije, o prepozna- o. o., prim. Beatrika uporabnikom portala Doctrina, vanju, zgodnjih znakih ter prevalenci multiple skleroze. Izobraževanje je Končan Vračko, spec. več na E: [email protected] in namenjeno specialistom splošne in družinske medicine. Vabljeni k ogledu nevrologije T: 080 5007, informacije: Sergeja in komentiranju izobraževanja: https://si.doctrina.biz/zdravniki. Širca, T: 080 5007, E: sergeja. [email protected] 2017 1.–2. ob 9.00  •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Mednarodni simpozij je na- organizator: Program za napredovalo srčno popuščanje prijave, informacije: prijave: menjen vsem zdravnikom, študentom in transplantacije srca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana in E: [email protected], infor- medicine, medicinskim sestram. Center for Advanced Heart Failure, Memorial Hermann Heart macije: prof. dr. Bojan Vrtovec, & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., dr. med., T: 01 522 28 44, F: 01 in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 522 28 28 8.–9.  •  10. ZADRAVČEVI DNEVI: VARNOST NA DELOVNEM MESTU kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Livada št. udeležencev: 100 kotizacija: 100 EUR k. točke: 9 vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom organizator: Zavod za prijave, informacije: Nina Štojs, družinske medicine. S pomočjo dela po skupinah razvoj družinske medi- E: [email protected], bomo skušali obogatiti naše znanje in odgovoriti cine, prim. asist. Dean W: https://www.e-medicina.si/zadravcevi-dnevi na dileme, s katerimi se srečujemo pri obravnavi Klančič, dr. med. naših bolnikov.

Revija ISIS srečanja 6S0trokovnaJulij 2017SEPTEMBER 2017 12.–16. ob 13.30  •  JANKO KERSNIK EURACT TEČAJ UČITELJEV DRUŽINSKE MEDICINE: DIAGNOSTIČNA NEGOTOVOST V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: BLED, Hotel Jelovica št. udeležencev: do 70 kotizacija: za slovenske udeležen- k. točke: v postopku ce kotizacije ni vsebina: 26. tečaj za mentorje in organizator: Združenje zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: E: učitelje družinske medicine je posvečen medicine, katedri za družinsko medicino medicin- [email protected], informacije: Lea diagnostični negotovosti. Toplo vabljeni skih fakultet Ljubljana in Maribor, OZG – Zdravstveni Vilman, W: http://www.bled-course. tudi tisti, ki o mentorstvu še razmišljate. dom Bled, Evropska akademija učiteljev družinske org/site/, E: [email protected], T: 01 medicine, Mateja Bulc 43 86 915 13. ob 9.00  •  STROKOVNO IN DRUŽABNO SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVU SEPSE kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** center, predavalnica I, Zaloška cesta 7 vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infekcijske jeno vsem zdravnikom. infektologijo SZD, prof. dr. bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, in- Matjaž Jereb, dr. med. formacije: Simona Rojs, dipl. ekon., T: 01 522 13 52, E: simona. [email protected] 21., 22. in 26.  •  TEČAJ OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ št. udeležencev: ni podatka kotizacija: www.hipnoza-dmhs.si k. točke: 15 prijave, informaci- vsebina: Tečaj osnove medicinske hipnoze je prvi v sklopu sedmih tečajev, ki jih Društvo za organizator: je: www.hipnoza-­ medicinsko hipnozo Slovenije pod vodstvom prof. dr. Marjana Pajntarja, dr. med., spec. gin. Društvo za dmhs.si in por., univ. dipl. psih., izvaja z namenom poglobljenega izobraževanja tehnik in pristopov medicinsko hip- medicinske hipnoze na različnih področjih. Program sodi v okvir trajnega izobraževanja za nozo Slovenije pridobitev diplome terapevt medicinske hipnoze in je usklajen s pravili Evropske zveze za me- dicinsko hipnozo. 15-urni začetni tečaj daje osnovo za delo s hipnozo v zdravstvu in psihotera- piji, uspešno opravljen zaključni izpit pa je pogoj za pristop k vsem nadaljevalnim tečajem. 22. ob 8.00  •  OSNOVE DERMATOLOGIJE ZA PEDIATRE, ŠOLSKE IN OSEBNE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Derma- št. udeležencev: 50 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: 6 tovenerološka klinika UKC prijave, informacije: prijave: Alojzija Ljubljana, predavalnica organizator: Dermatovenerološka klinika UKC LJ, Združenje Miklič, E: [email protected]. vsebina: Šola otroške slovenskih dermatovenerologov, predstojnica klinike prim. si, informacije: Alojzija Miklič, E: marko. dermatologije je namenjena Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svet., predsednica ZSD asist. [email protected], GSM: 031 354 pediatrom, šolskim in oseb- Aleksandra Dugonik, dr. med., prim. Vlasta Dragoš, dr. med. 924 nim zdravnikom. 22. ob 7.00  •  STROKOVNO SREČANJE OB 30-LETNICI USTANOVITVE ENOTE ZA INTENZIVNO NEGO IN TERAPIJO OTROK IN NOVOROJENCEV KLINIKE ZA PEDIATRIJO kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pediatrijo, Hotel št. udeležencev: 400 kotizacija: ni podatka k. točke: *** Habakuk Maribor vsebina: strokovno srečanje organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 28 13, za pediatrijo 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokov- na srečanja) 22. ob 8.00  •  DOLGOROČNE METODE KONTRACEPCIJE kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za ambu- prijave, informacije: informacije: Marija Ilijaš Koželj, T: 01 lantno ginekologijo pri SZD 750 45 39, E: [email protected] 26.–30. ob 15.30  •  NAPREDEK ZA VARNEJŠO ANESTEZIOLOŠKO OBRAVNAVO PORODNIC IN GINEKOLOŠKIH BOLNIC kraj: LJUBLJANA, UKC št. udeležencev: ni kotizacija: predavanje za specialiste 150 EUR, k. točke: 20 Ljubljana omejeno predavanje za specializante 100 EUR, delavnice za vsebina: simpozij specializante 80 EUR organizator: Slovensko združenje prijave, informacije: informacije: Tatjana Stopar Pintarič, T: 01 522 za anesteziologijo in intenzivno 88 07, 040 125 228, E: [email protected], W: www.szaim.org medicino

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Julij 2017SEPTEMBER 2017 27. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva zaposlene v UKC Ljubljana 20, P2) vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 27.–29.  •  OSNOVNI LAPAROSKOPSKI TEČAJ – PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE kraj: LJUBLJANA, UKC, Klinični oddelek za abdo- št. udeležencev: 12 kotizacija: 100 EUR + k. točke: 15 minalno kirurgijo, Medicinski simulacijski center DDV vsebina: Podiplomski tečaj iz organizator: Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, UKC prijave, informacije: prijave: E: jan. kirurgije je namenjen specia- Ljubljana, Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepa- [email protected], informacije: asist. dr. Jan lizantom kirurgije. tologijo, doc. dr. Aleš Tomažič, dr. med. Grosek, dr. med., E: [email protected] 28. ob 9.00  •  POROD 2 kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Mislejeva 3 vsebina: Izobraževanje je namenjeno posameznikom, ki so zaposleni organizator: prijave, informacije: prijave: E: prija- na delovnih mestih, kjer obstaja verjetnost izvajanja poroda na terenu Zdravstveni dom [email protected], informacije: Tajništvo (medicinske sestre/reševalci in zdravniki v predbolnišnični oskrbi, Ljubljana, Simula- SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 83, patronažne medicinske sestre…). Ukrepanje ob zapletih pri porodu, cijski center, Uroš 031 396 533, E: [email protected] reanimacija nosečnice, reanimacija novorojenčka, timsko delo pri Zafošnik, dipl. zn., izvajanju poroda z zapletom. mag. soc. del. 29. ob 8.30  •  ŽIVČNO-MIŠIČNE BOLEZNI PRI OTROCIH – MEDNARODNI SIMPOZIJ kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union, št. udeležencev: 120 kotizacija: 100 EUR (DDV vključen) k. točke: 8 Srebrni salon, Miklošičeva 1 vsebina: Podiplomsko izobraževanje iz otroške nevrolo- organizator: UL, Medicinska prijave, informacije: prijave: gije z mednarodno udeležbo je namenjeno pediatrom, fakulteta, Katedra za pediatrijo E: [email protected], informa- otroškim nevrologom, specialistom šolske medicine, in Klinični oddelek za otroško, mla- cije: Branka Kenda, tajništvo Katedre za splošnim in družinskim zdravnikom ter vsem drugim, ki dostniško in razvojno nevrologijo pediatrijo, T: 01 522 92 26 delajo na področju otroškega in mladinskega zdravstva. Pediatrične klinike UKCL, prof. dr. David Neubauer, dr. med. 30. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SKUPNI IMENOVALEC ANKSIOZNIH MOTENJ. TEMELJNE POSTAVKE ACT-TERAPIJE kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plači- k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 lo na posamezni delavnici prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 vsebina: 1. delavnica organizator: Persona klinika, d.o.o. 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.siOKTOBER 2017 6. ob 9.00  •  STRES, IZGOREVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA IN ZAŠČITA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 100 kotizacija: 80 EUR zgodnje prijave (do 1. k. točke: 7 UM, Avditorij MF 9. 2017), 100 EUR kasnejše prijave (po 1. 9. 2017) (vključen DDV) vsebina: mednarodna konferenca pod pokrovi- organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Romana Grajner, T: teljstvom Ministrstva za zdravje RS v Mariboru, Medicinska 02 234 58 26, E: [email protected], W: http://www. fakulteta mf.uni-mb.si/si/oglasna-deska/ucne-delavnice 6.–7. ob 12.00  •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: PODČETRTEK, Terme Olimia, Hotel št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Sotelia prijave, informacije: prijave ob regis- traciji, informacije: dr. Matevž Škerget, vsebina: Sestanek je namenjen specialistom in specializantom hematolo- organizator: dr. med., T: 01 522 13 65 gije, interne medicine, onkologije, pediatrije, revmatologije in transfuzijske Združenje medicine. Sekcijski sestanek: Krvna slika pri revmatološkem bolniku, Ogled hematologov posterjev s predstavitvijo avtorjev, Prehrana pri bolnikih s krvnimi obolenji, Slovenije SZD, Diagnostični algoritem pri KLL (sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Nemčije, dr. Matevž Šker- Francije). get, dr. med.

Revija ISIS srečanja 6S2trokovnaJulij 2017OKTOBER 2017 6.–7.  •  VII. KONGRES ŠOLSKE, ŠTUDENTSKE IN ADOLESCENTNE MEDICINE: ZDRAVJE ŠOLARJEV IN MLADOSTNIKOV V LUČI PASTI SODOBNEGA ŽIVLJENJA in XI. CVAHTETOVI DNEVI JAVNEGA ZDRAVJA: ETIČNI IN PRAVNI VIDIKI JAVNEGA ZDRAVJA kraj: PORTOROŽ, Hotel Bernardin št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR do 30. 6., za en dan k. točke: *** omejeno 150 EUR, 250 EUR po 30. 6., kotizacije ni za upokojene zdravnike in študente vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: Sekcija za šolsko, prijave, informacije: prijave. W: www.sssam-kon- jeno spec. šolske medicine, pediatrom, študentsko in adolescentno me- gres2017.si, informacije: dr. Mojca Juričič, dr. med., spec., spec. javnega zdravja, spec. splošne in dicino in Medicinska fakulteta UL, E: [email protected], Breda Prunk Franetič dr. družinske medicine ter vsem, ki jih teme Katedra za javno zdravje med., spec., E: [email protected] zanimajo. 10.  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska c. 162 prijave, informacije: prijave: W: http:// www.domusmedica.si, informacije: vsebina: Na seminarju boste dobili odgovore na vprašanja, kako v organizator: Zdravniška Mojca Vrečar, E: mojca.vrecar@zzs- praksi sočasno voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske nalo- zbornica Slovenije mcs.si ge (procese), kako uvajamo spremembe, da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo, kako iz delovne skupine ustvarimo zmago- vit tim. Cilj seminarja je tudi prepoznavanje in uporaba različnih slogov vodenja: »Vsakega človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. 13. ob 8.00  •  ŠOLA O GINEKOLOŠKEM RAKU: RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 130 kotizacija: 80 EUR k. točke: 5,5 vsebina: šola organizator: Onkološki inšti- prijave, informacije: informacije: Zvezdana Vukmirović, tut Ljubljana T: 01 5879 495, E: [email protected] 13.–14. ob 8.00  •  29. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA INTERNISTOV SZD: INTERNA MEDICINA 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV, po 15. septem- k. točke: 13 Dunajska cesta 162 bru 200 EUR + DDV, kotizacije ni za upokoje- ne zdravnike interne medicine vsebina: Strokovni sestanek in predavanja o no- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Združenje internistov SZD, vejših dosežkih v interni medicini so namenjeni internistov Slovenije, Računovodstvo, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, specialistom internistom, zdravnikom družinske prim. Primož Vidali, dr. informacije: prim. Primož Vidali, dr. med., T: 031 369 711, E: medicine. med. [email protected], program na spletni strani www.zis-szd.si 13.–14. ob 13.00  •  6. OSTEOLOŠKI DNEVI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR, plačila koti- k. točke: *** UM, Avditorij MF, Taborska ulica 8 zacije so oproščeni upokojenci, študenti MF, specializanti vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje kirur- prijave, informacije: informacije: prim. Miro Čokolič, dr. med., gov Slovenije pri SZD T: 031 313 929, E: [email protected] 19.  •  KAKO REČEM NE BREZ OBČUTKA KRIVDE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska cesta 162 vsebina: Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščine prepoznavanja organizator: prijave, informacije: www.domusme in zadovoljevanja svojih čustvenih potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti Zdravniška zbor- dica.si, informacije: Mojca Vrečar, svoje potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. nica Slovenije E: [email protected] 20. ob 8.30  •  2. GINEKOLOŠKO SREČANJE »OBRAVNAVA NA SEKUNDARNEM NIVOJU« kraj: PTUJ, Grand hotel Primus št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno organizator: Ginekološko-porod- prijave, informacije: prijave preko spletne stra- specialistom in specializantom ginekologije s ni oddelek Splošne bolnišnice dr. ni ZZS http://www.domusmedica.si, informacije: porodništvom, babicam. Jožeta Potrča Ptuj, Petra Krajnc, mag. Petra Krajnc, dr. med., spec., Tatjana Žveg- dr. med., spec., Damijana Bosilj, dr. la, T: 02 749 14 62, E: [email protected] med., spec.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3Julij 2017OKTOBER 2017 20.–21. ob 8.00  •  9. PSIHOGERIATRIČNA KONFERENCA O DEMENCI: ZA DEMENCI PRIJAZNO OKOLJE kraj: ČATEŽ, Terme Čatež št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: konferenca omejeno organizator: Spominčica – Alzheimer Slovenija prijave, informacije: informacije: Štefanija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci L. Zlobec, T: 01 256 51 11, E: stefanija.zlobec@ spomincica.si, W: www.spomincica.si 21. ob 8.30  •  TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center št. udeležencev: ni kotizacija: 220–300 EUR k. točke: *** UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2 omejeno vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. med., perinatalno medicino SZD spec. gin in por., E: [email protected] 21. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: PANIČNA MOTNJA – OSNOVNE SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 organizator: Persona posamezni delavnici vsebina: 2. delavnica klinika, d.o.o. prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 25. ob 9.00  •  TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, kotizacije ni za zaposle- k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva ne v UKC Ljubljana 20, P2) vsebina: Učna delavnica je namenjena učiteljem organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in mentorjem vseh poklicev. Pogoj za udeležbo: Ljubljana, Meta Vesel UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, opravljena TTT1 Osnovna delavnica za usposab- Valentinčič 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobra- ljanje mentorjev in učiteljev ževanje, T: 01 522 90 22, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zdravstveni dom dr. Franca ODDAMO ALI PRODAMO Ambrožiča Postojna zobozdravstveno ordinacijo v centru Velenja, Trg mladosti 2. zaposli Ordinacija je sodobno in vrhunsko opremljena, v izmeri zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine za 35 m2, pritlična stavba. Vsi stroji in oprema redno delo v otroškem dispanzerju (m/ž) vzdrževani. Ordinacija lahko takoj začne z obratovanjem. Cena po dogovoru. Možna zaposlitev takoj po specialističnem izpitu. Informacije: T: 041 686 112, E: [email protected] Naša prednost so zelo dobri delovni pogoji, dobri medsebojni odnosi, možnost izbire najožjih sodelavcev in soodločanje o organizaciji dela ambulante ter stimulativno nagrajevanje. Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas. Pogoji dela: • končana medicinska fakulteta, • opravljen strokovni izpit, • veljavna licenca za delo, • specialistični izpit. Za informacije se lahko obrnete na direktorico zavoda, T: 05 700 04 00 ali E: [email protected]. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča, Prečna ulica 2, 6230 Postojna.

Revija ISIS medicineI6z4zgodovineJulij 2017Leopoldina Hoppe(1868–1918) – 50 letpredstojnica usmiljenkv ljubljanski bolnišniciOb 150-letnici njenega začetka dela in 100-letnici smrtiProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.,Inštitut za zgodovino medicine MF ULProf. dr. Alenka Radšel Medvešček, dr. med., Znanstvenodruštvo za zgodovino zdravstvene kulture [email protected], [email protected] S. Leopoldina (Jedrt Marjana) Hoppe (1833– Hitro spreminjajoči se čas s seboj Poleg dela v bolnišnicah so 1918): nego je v ljubljanski bolnišnici vodilaodnaša veliko znanja, izkušenj in spo- usmiljenke delale še v polnih 50 let (1868–1918).znanj, pa tudi veliki liki, ki v svojem pro- številnih drugihstoru in času še kako močno svetijo, skozi karitativnih ustanovah. Vodila jih ječas zbledijo, če jih zavestno ne ohranjamo izjemna predstojnica sestra Leopoldinav spominu. Dela mrtvih se ohranjajo s Hoppe, ki jo je narava obdarila s posebni-spomini živih. Mineva 100 let od smrti mi talenti, silno delavnostjo in dobroto,velike dobrotnice sirot, fantkov in deklic, da je izpeljala neverjetno delo, vrednoonemoglih, ostarelih, zapuščenih, obubo- spomina, poklona in vzora tudi stoletje požanih, za katere skoraj nikoli v zgodovini njenem odhodu.človeštva ni bilo dobro poskrbljeno. Usmiljene sestreKrščanski etos je s svojo filozofijo inzavezo k delu za dobro odrinjenih storil sv. Vincencija Pavelskegaveliko dobrega, del tega pa se je po deluredovnic in redovnikov prenašalo tudi v Krščanski etos je s svojo filozofijo inbolnišnice, kjer so nego in vso oskrbo zavezo k delu storil veliko dobrega, del tega pa sebolnišnic opravljali različni redovi in je preko nege redovnic in redovnikov prenašalredovne družbe. Ljubljansko bolnišnično tudi v bolnišnice. Usmiljenke ali hčere krščanskenego so najprej v letih 1786–1811 opravlja- ljubezni sv. Vincencija Pavelskega so ženskali usmiljeni bratje iz Trsta, leta 1855 pa so redovna skupnost, ki deluje za najbolj prikrajša-jo prevzele usmiljene sestre sv. Vincencija ne na področjih zdravstva, sociale, vzgoje inPavelskega in jo opravljale neprekinjeno izobraževanja. Leta 1633 sta jo v Franciji usta-do leta 1948. Usmiljenk se je od začetnih novila sv. Vincencij Pavelski in sv. Ludovika dešestero do leta 1948, ko so bile iz služb Marillac in že od 17. stoletja deluje tudi v medna-odpuščene, na Slovenskem zvrstilo okoli rodnem prostoru. Usmiljenke so leta 1843 še kot1200, samo v osrednji ljubljanski bolni- vincentinke prišle v mariborsko bolnišnico, všnici več kot 600; nekatere so v njej delo- Ljubljano pa jih je provincialna predstojnica alivale kratek čas, druge več desetletij. Okoli vizitatorica graških usmiljenk, s. Leopoldina450 jih je delalo v negi, okoli 50 kot ope- Brandis, pripeljala leta 1852. V Ljubljani soracijske sestre (instrumentarke), radiolo- najprej delovale v ubožnici, stregle bolnikom,ške in laboratorijske pomočnice, ostale pa obiskovale kaznjenke na Poljanah, leta 1855 pav bolnišnični oskrbi, kuhinji, pralnici, so prevzele delo in upravljanje v Civilni bolnici.likalnici, šivalnici, bolnišnični ekonomiji. Med zdravstvenimi ustanovami so vodile vso

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e5Julij 2017zdravstveno nego in oskrbo v Umo- nu). Konec leta 2016 je bilo v provinci delati v Ženski kaznilnici v Mezeričubolnici Polje, Ženski bolnici in otroš- 114 sester, od tega 90 v Sloveniji. na Moravskem, kjer je bilo zaprtihkih domovih za sirote v Ljubljani ter v približno 400 kaznjenk. Sestra Hoppeveč bolnišnicah širom Slovenije. V letih od 1868 do 1918 je usmi- je s svojim vestnim delom, vzdrževa-Vodile so tudi žensko kaznilnico v ljenke v Ljubljani pod nadzorstvom njem discipline med kaznjenkami,Begunjah na Gorenjskem, v Ljubljani višje predstojnice s. Leopoldine službenega reda in zaposlitvamiin Kočevju pa so imele šole in internat Brandis iz Gradca skrbno vodila kaznjenk ter prijaznim odnosom doza revna dekleta. Leta 1919 je nastala zdravstvu predana predstojnica, drugih sester postala leta 1868 name-samostojna Jugoslovanska pro- sestra Leopoldina Hoppe (1833– stnica predstojnice. Uredila je hišo,vinca sester usmiljenk, ki je leta 1941 1918).1 vrt ob graščini, med drugim je načrto-združevala 1243 sester in 52 hiš. vala in izvedla regulacijo potoka BečNjen sedež je bil od 1919 do 1926 v Ustanoviteljica ob kaznilnici, ki je pred tem večkratLjubljani, od 1926 do 1941 v Radečah mnogih dobrodelnih poplavljal. Po 12 letih dela so jo letapri Zidanem Mostu in nato s prekini- zavodov v Ljubljani 1868 premestili v Deželno bolnicotvijo v vojnem času do leta 1948 v Ljubljano. Rada je bila v Mezeričuponovno v Ljubljani. V letih od 1948 Zasluga sestre Leopoldine in pozneje je povedala, da so bila todo 1957 se je zaradi povojnih razmer Jedrt Marijane Hoppe (1833– najsrečnejša leta v njenem življenju.preselila na Rako pri Krškem, od 1957 1918), hčere krščanske ljubezni sv.do 1991 je bila v Beogradu, od leta Vincencija Pavelskega ali usmiljenke V Deželni bolnici v Ljubljani, ki1991 pa je blizu Ljubljane, v Šentjako- je, da so usmiljenke in lazaristi v je bila v nekdanjem avguštinskembu ob Savi. Leta 1948 so pod novo Sloveniji široko zastavili svoje delo v samostanu na Dunajski cesti, je sestraoblastjo usmiljenke izgubile vse dobro ubogih. Leopoldina Hoppe delala 50 let, odzavode; veliko jih je zapustilo Slove- leta 1868 do leta 1918. Leta 1855 jenijo, zaposlile so se tudi v domovih za Rodila se je 24. avgusta 1833 v Deželni zbor namreč izročil Splošnoostarele, kot medicinske sestre ali družini veleposestnika v Eickelbornu bolnico v upravljanje in nego bolnikovdrugje. Po letu 1965 so se postopoma na Vestfalskem v Nemčiji, po rodu sestram Družbe hčera krščanskevračale, tudi kot redovnice. Leta 2000 je bila Prusinja. V družbi treh polbra- ljubezni sv. Vincencija Pavelskega.je v okviru Slovenske province nastala tov je preživljala zelo srečno mladost. Sprva je bila namestnica predstojniceAlbanska pokrajina (Albanija in Maja 1854 je zapustila očetovo hišo in in nato od 24. septembra 1868 pred-Kosovo), imajo pa še pet postojank na je v Kölnu začela postulat, tj. posku- stojnica. Spremljala in nadzorovalaHrvaškem, v Srbiji in Makedoniji ter sno dobo pri sestrah usmiljenkah. je delo v bolnišnici. Odlikovalo jo jeosem v Sloveniji (Šentjakob ob Savi, Avgusta 1854 je v Gradcu vstopila v velikodušno, plemenito in nesebičnoBreznica pri Žirovnici, Cerklje ob semenišče ali noviciat Avstrijske ravnanje ter modro in dejavno vode-Krki, Ljubljana, Kočevje, Mengeš, province Družbe hčera krščanske nje. Vendar je imela med svojimCelje in na Mirenskem gradu v Mir- ljubezni svetega Vincencija delovanjem večkrat tudi težave. Pavelskega. Pri preobleki so ji dali ime Uradniki in zdravniki ji niso bili Leopoldina. Leta 1855 je začela vedno naklonjeni. Težko je bilo po predpisih preskrbeti tako velik zavod s prehrano in vsem potrebnim. Leta 1869 je Deželni odbor vzel v najem in pozneje odkupil primerno hišo v Poljanskem predmestju, kjer je sestra Hoppe uredila oddelek za zdravljenje umobolnih, kakor so tedaj imenovali bolnike z duševnimi boleznimi. Oddelek je deloval od 19. julija 1869, ko so se vselili prvi bolni- ki, do 11. novembra 1873. Število bolnikov se je hitro večalo in prostori so postali premajhni. Leta 1873 je Deželni odbor vzel del prisilnih delavnic, v katerih so bile nastanjene kaznjenke, in sestra Hoppe je v tehUsmiljenke v zdravstveni negi v Leonišču v začetku 20. stoletja. 1 Kuri A. Usmiljenke. V: ES, zv. 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000: 104.

Revija ISIS medicine6Iz6zgodovineJulij 2017Delo negovalk v bolniških sobah ljubljanske bolnišnice. Levo sestra usmiljenka s tipičnim Bila je tudi dobrotnica dija-pokrivalom, zaradi katerih so jim rekli tudi klofutarice. kinj in dijakov. Dajala jim je hrano, podporo v denarju, obleko, knjige. ZBolnike so usmiljenke negovale tudi v drugih ljubljanskih bolnišničnih ustanovah: darovi – sestra Hoppe je darovala vsov deželni blaznici na Studencu (1875–1946), fotografija je od tam, v Elizabetini otroški svojo dediščino, darovali pa so tudibolnici (1880–1946), v Sanatoriju Leonišče in drugod. avstrijski cesar Franc Jožef in nadvoj- vode – ter zapuščinami, ki jih jeprostorih uredila Umobolnico, ki je sko poslopje v umobolnico za 30 upravljala, je 15. marca 1875 Karoldelovala do leta 1944. Število dušev- duševnih bolnikov. Sestre so skrbele Heidrich, tedaj semeniški spiritual,nih bolnikov je naglo naraščalo in za nego teh bolnikov in njihovo kupil v Kravji dolini v Ljubljaniobstoječi prostori so postali premajh- prehrano, predstojnica Leopoldina posestvo, na katerem so zgradilini. Zaradi tega je Deželni odbor leta Hoppe pa je zalagala zavod z vsemi poslopje za oskrbo bolnikov in1875 kupil večje posestvo, ki je imelo potrebščinami. Spomladi 1878 je oslabelih starostnikov, ki so ga poime-veliko polj in travnikov, t. i. »Živalski deželni zbor začel na tem zemljišču novali Hiralnica sv. Jožefa. Slav-vrt« na Studencu. Sestra Hoppe je graditi novo umobolnico, za nostno odprtje je bilo 10. septembradobila 10. oktobra 1875 ukaz, naj katero je prav tako skrbela sestra 1876, še v istem mesecu pa so odprlipreuredi obstoječo hišo in gospodar- Hoppe. Zavetišče za revne dijake in dečke. Sestra Hoppe je sodelovala pri gradnji hiralnice in zavetišča ter preskrbela stanovanjsko opremo in druge potrebščine za oba zavoda. Novembra 1882 je sestra Hoppe dokupila posestvo, ki je mejilo na hiralnico, in na njem sezidala novo poslopje, v katerem je uredila odde- lek za umobolne. Sestra Hoppe je sodelovala pri nastanku prve Vincencijeve konfe- rence2 v Ljubljani; le-ta je leta 1880 s prispevki in darovi zgradila na Poljanski cesti zavod Marijanišče, ki je bil namenjen vzgoji osirotelih dečkov. Usmiljenke so leta 1884 ta zavod zapustile. Sodelovala je tudi pri nastanku Društva gospa krčanske ljubezni. Ko se je v Ljubljani razvedelo, kaj vse zmore postoriti sestra Hoppe v dobro ubogih, so številni posamezniki začeli prav tekmovati v gorečnosti, kdo jo bo bolje posnemal in več storil za reveže. Za dobrodelnost se je tedaj najbolj zavzel knezoškof Janez Poga- čar, kateremu je leta 1878 gospodična Marija Mahkot v oporoki izročila dediščino po svoji sestri baronici Lichtenthurn. Hišo in posestvo na Poljanah v Ljubljani je knezoškof 2 Vincencijeve konference so bile karitativ- ne ustanove za moške. Ustanovitelj prve »Stolne konference sv. Mihaela« v Ljubljani je bil dr. Janez Gogala, predse- doval pa ji je dr. Josip Gogala. Z dobro- delnim delovanjem te konference je bil položen temelj organiziranemu karitativ- nemu delu na slovenskih tleh.

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e7Julij 2017Izmed okoli 600 usmiljenk, ki so delovale v ljubljanski bolnišnici, jih je približno 50 delovalo na Taboru v Ljubljani. Cerkev je bilakot instrumentarke, radiološke pomočnice, laborantke. blagoslovljena 1. julija 1883, posvetil pa jo je knezoškof dr. Pogačar.skupaj z nekaterimi dobrotniki Jožefa in sirotišnico Lichtenthurn.spremenil v dekliško sirotišnico in jo Sodelovala je pri izdelavi načrtov za Zidarski mojster Matija Dobraveczaupal usmiljenkam. Dekliško vse stavbe, ki so bile grajene v njeni je leta 1884 v dobre namene zapustilsirotišnico Lichtenthurn so odprli oskrbi. svojo hišo nasproti hiralnice. Sestra10. decembra 1878. Sestra Hoppe je Hoppe jo je preuredila v zavetišče zazavod oskrbovala, zanj skrbela in ga 1. septembra 1879 so v Ljubljano dečke, v dijaški dom. Sprejemala jevodila. Dve leti po odprtju je bilo v prišli prvi misijonarji sv. Vincencija dečke, ki so imeli veselje do duhovni-njem že 100 deklet sirot. Pavelskega – lazaristi. Sestra Hoppe škega poklica. Dijaški dom v Dobrav- jim je pomagala pri nastanitvi in čevi hiši je deloval do leta 1905. Leta Vestno je skrbela za duševne zbiranju sredstev za gradnjo cerkve 1904 je dala dozidati dijaški dom kbolnike na Studencu, za Hiralnico sv. Srca Jezusovega in Misijonske hiše Misijonski hiši. Skrb za gojence so tedaj prevzeli misijonarji – lazaristi. Ljubljanski občinski svet je 26. junija 1865 sklenil ustanoviti otroško bolnišnico, ki so jo poimenovali Elizabetina otroška bolnica. Sezidalo jo je Društvo gospa kr- ščanske ljubezni. Otroška bolnišni- ca je bila prvotno v zavodu, kjer je bilo nato Jožefinišče na Poljanski cesti, pozneje se je preselila na Cesto stare pravde v Ljubljani. Usmiljenke so 2. februarja 1880 prevzele nego otrok, oskrbo kuhinje, pralnice, vrta in vse malo gospodarstvo. Upravo pa je obdržalo Društvo gospa krščanske ljubezni. Usmiljenke so v bolnišnici delale do leta 1948.Šola za zaščitne sestre Higienskega zavoda v Ljubljani, ustanovljena leta 1923, ki so jo obiskovale tudi usmiljenke(v 2. vrsti prva in zadnja s tipičnim pokrivalom). V sredini vodja, pediater dr. Bogoljub Dragaš.

Revija ISIS medicine6Iz8zgodovineJulij 2017 Tudi Jožefinišče, zavod za dom v Kočevju in leta 1897 Hiral- ponižne in poslušne. Ko je ustanavlja-varstvo deklet, na Poljanski cesti v nico v Idriji ter pridobila leta 1905 la nove zavode, jih je kot nekakeLjubljani, ki je delovalo v letih od 1883 koncesijo za pogrebni zavod Con- podružnice Splošne bolnice vodilado 1895, je delo sestre Hoppe. Zavod cordia v Ljubljani, ki je posloval do sama. Oskrbovala jih je gospodarskoje prav tako kot otroško bolnišnico leta 1927. Pogrebne storitve so tako in finančno. Navadno je za nadzorstvozgradilo Društvo gospa krščanske postale bistveno cenejše in omogoče- postavila prvo sestro, ki je skrbela zaljubezni, vodile pa so ga usmiljenke. no je bilo brezplačno pokopavanje delo in opravke. Ko je postal zavod revežev. trden in se je začel dobro razvijati, je Leta 1894 je sestra Hoppe zgradi- dobil svojo predstojnico, ki ji je sestrala sanatorij Leonišče, imenovan po Leta 1878 je sestra Hoppe v Hoppe ostala zvesta svetovalka intakratnem papežu Leonu XII. Zemlji- Ljubljani pomagala vizitatorici s. modra vodnica.šče za sanatorij je 14. marca 1893 Leopoldini Brandis ustanoviti druž-kupila na škofijskem posestvu v bo Bolniških sester. Usmiljenke so Sestra Hoppe je bila izrednoVodmatu. Aprila istega leta je bil jih vzgajale in učile nege bolnikov; delavna, odlična organizatorka, vednopotrjen in dovoljen načrt za glavno tako so jih pripravile za delo v bolni- je pomagala vsakomur, ki je bilsanatorijsko stavbo, ki so jo odprli 22. šnicah in pomoč bolnim na njihovih potreben pomoči. Materinsko jeaprila 1894. Prvotno je bil namenjen domovih. Bolniške sestre so se leta skrbela za bolne in bolehne sestre.zdravljenju usmiljenih sester ter 1926 osamosvojile in se poimenovale Ganljiva je bila njena skrb za bolnike.bolnih in onemoglih duhovnikov in Družba Marijinih sester čudo­del­ Bila je plemenita in odločna, požrtvo-članov Trgovskega bolniškega pod- ne svetinje. valna in do vseh spoštljiva.pornega društva. Kasneje so spreje-mali tudi laične bolnike. Imel je 39 Leta 1900 je sestra Hoppe na željo Umrla je 16. januarja 1918 vbolniških postelj. Usmiljenke so m. Brandis zgradila ob Hiralnici sv. Ljubljani, kjer je tudi pokopana.opravljale vso nego bolnikov in Jožefa Vincentinum, dom za Bolni-številna druga potrebna dela. ške sestre, ki so ga odprli 15. oktobra Za sodelovanje, pomoč in slikovno 1900, leta 1904 pa v Slomškovi ulici v gradivo se zahvaljujemo Družbi Sestra Hoppe je sodelovala tudi Ljubljani Marijin dom, v katerem so hčera krščanske ljubezni sv. Vincenci-pri gradnji nove bolnišnice na začeli izvajati pripravljalno semenišče ja Pavelskega (usmiljenkam) s sede-Zaloški cesti v Ljubljani in pomaga- (noviciat) za slovenske sestre, ki naj bi žem v Šentjakobu pri Ljubljani, šela z nasveti in izkušnjami pri selitvi se odcepile od Graške province. Leta posebej s. Cveti Jost in s. dr. Miriambolnikov iz stare bolnišnice, ki jo je 1906 so k stavbi dozidali prizidek, leta Praprotnik.potres leta 1895 popolnoma razmajal. 1913 pa so k obstoječima stavbama prizidali še oddelek za umobolne. Viri in literatura: Cesar Franc Jožef je 7. maja Sredstva za slednjo gradnjo je dal1895 obiskal vse bolnišnice v Ljubljani deželni zbor. 1. Sestra Leopoldina Hoppe. Življenjepis.in ob tej priložnosti sestro Leopoldino Gradec 1918, nekoliko popravljena izdajaHoppe odlikoval z zlato kolajno za Sestra Leopoldina Hoppe je v Ljubljana 2016. Za interno uporabonjene zasluge. vsem svojem življenju učila in vzgaja- izdalo Provincialno predstojništvo hčera la mlade sestre. Morale so natančno krščanske ljubezni, Ljubljana. Leta 1895 je sestra Hoppe poma- izpolnjevati pravila, biti preproste,gala zgraditi sirotišnico Marijin 2. Provincialni arhiv Družbe hčera krščan- ske sv. Vincencija Pavelskega. IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zborniceRegistrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenomin geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.

Revija ISIS S knjižne polic6e9Julij 2017Lucy Hughes - Hallett: Ščuka.Gabriele d’Annunzio: Pesnik,zapeljivec in vojni pridigarModrijan, 2016, 629 (685) str. Prevod: Andrej E. SkubicMarjan Kordaš, [email protected] Knjižnih špehov ne maram, pa vendar se kar plagiatorstva, včasih tudi razmeromapogosto zgodi, da jih preberem. Vzrok za tokra- upravičeno (str. 19).tno odločitev za branje je bila moja slaba vest, dasta mi bila o d’Annunziu znana le dva protislovna Ničesar si nisem izmislila, sem papodatka. Po eni strani, da je bil pesnik, po drugi razmeroma svobodno uporabljala tehni-strani pa, da je bil jeseni 1919 vodja skupine ke, ki so morda običajnejše v pisanjuprostovoljcev (sprva samo 186, kmalu nato pa leposlovja kot biografij. Nisem vselejokoli 2000 upornih italijanskih vojakov), ki so upoštevala kronološkega zaporedja;zasedli Reko ter oklicali mestno državo Fiume, ki začetek je le redko najboljše mesto, kjeje bila leta 1922 priključena Italiji. začeti. Tempo opisovanja je precej spremenljiv. Občasno sem preletela O svojem opisovanju osebnosti d’Annunzia desetletja, potem pa upočasnila pripoved(1863–1938) zgodovinarka Hughes - Hallett na podrobnejši opis tedna, večera,pove tole: pogovora. Če si izposodim izraz iz muzi- kologije (in ena od tem v d’Annunzijevem D’Annunzio je bil mož široke in življenju, ki je še nisem imela priložnosti globoke kulture, premišljujoč, izjemen dovolj izpostaviti, je njegovo poznavanje poznavalec klasikov in sodobne književ- glasbe), sem preskakovala med legato nosti. Zavzemal se je za Lepoto, Življenje, pripovedjo in staccato vpogledi v človeka Ljubezen, Domišljijo (velike začetnice so in njegove misli. [...] V knjigi se trudim njegov domislek) – same reči, ki se nam biti pravična tako do moža, ki kraljuje zdijo dobre. A vendar je pomagal zvleči banketom, kot do moža, ki brska po Italijo v nepotrebno vojno, ne ker bi darilnih trgovinicah (str. 24). verjel, da ji bo ta prinesla kako praktično korist, ampak zato, ker je hlepel po Tako avtorica uporablja dva sloga. Prvi je kataklizmičnem nasilju. [...] Predstavljal pripoved v pretekliku, drugi slog pa je neka- se je kot novi sveti Frančišek, ljubitelj kšna kronika dogodkov v sedanjiku. Ko sem vsega živega. Toda njegovo kričanje v tako prebral prvo poglavje (Ecce homo, času vojne je bilo polno sovraštva. Sovra- razdeljeno na oddelke Ščuka; Uzrtja; Šest žniki Italije so bili umazanci. Pripisoval mesecev), je iz množice podatkov nastala ena jim je groteskne zločine. Vpil je po sama zmeda. Ki pa je bila – tudi zaradi zanimi- njihovi krvi (str. 15). vega sloga pripovedovanja – neogibni impera- tiv, da moram knjigo prebrati do konca. Da D’Annunzio je požiral književnost v bom le tako morda zmogel sestaviti vtis o več jezikih. Spretno je obujal že pozablje- d’Annunzijevi osebnosti ter o takratnem duhu ne ideje, katerih čas je znova dozorel, časa. Ki so ga po eni strani oblikovali literarni razvijajoči se trend je znal prepoznati že v tokovi, pri katerih sta bila v ozadju Nietzsche- trenutku, ko se je pojavil. [...] Njegov dar jev koncept o nadčloveku ter Freudov nauk o za zaznavanje vsega novega in vplivnega človekovi podzavesti. Po drugi strani pa so duh je Romaina Rollanda (prijatelja, ki je časa oblikovale politične razmere. Ob slednjih pozneje postal sovražnik) pripravil do se velja spomniti, da je d’Annunzijevo življenje tega, da ga je primerjal s ščuko, ribo sovpadalo z obdobjem, ko je Italija kot država roparico, ki preži »lebdeč pri miru, čakajoč na ideje«. Večkrat je bil obtožen

Revija ISISS70knjižne policeJulij 2017komaj šele nastala (okoli 1860), ko je vseskozi uspeval živeti preko prišteval med »večvredne«, mordapostala ena zmagovalnih sil v prvi svojih finančnih možnosti. celo za »najbolj vrednega«. Častil jesvetovni vojni (1918) in je nato s kult prelivanja krvi ter smrti. Pri temširjenjem na Balkan, Sredozemlje ter Kako je ob Gardskem je bil kar uspešen; Lucy Hughes - Hal-Severno in Zahodno Afriko postala jezeru staro vilo Cargnacco lett nekako meni, da je bilpomembna vojaška regionalna in preuredil v t. i. Vittoriale, d’Annunzijev filozofsko-politični naukkolonialna sila (okoli 1935). nekakšno fantastično reziden- (oz. slog življenja) temelj, na katerem co z amfiteatrom in pravljič- je Benito Mussolini zgradil fašizem in V avtoričin slog pripovedovanja nim vrtom, na katerem je leta 1922 prevzel oblast. Da je po temsodi tudi obsežno dodatno gradivo hangar z njegovim bojnim vzorcu tudi Adolf Hitler (z)gradil(str. 633–685): zelo nadrobne opom- letalom, premec bojne ladje nacizem. Njegov poskus prevzemabe k vsem oddelkom poglavij, pregled Puglia s topovi, iz katerih je oblasti je sicer leta 1923 v Nemčijid’Annunzijevih del, izbrana bibliogra- d’Annunzio ob praznikih spodletel, leta 1933 pa uspel. Posledi-fija, nadrobno stvarno in imensko streljal častne salve. ce so znane.kazalo. Tako sem ob občudovanjuvsega zbranega gradiva pogrešal le še Kako je v januarju 1916 Ko torej analiziram d’Annunzijevoseznam d’Annunzijevih žensk. Potem njegovo letalo poškodoval osebnost, se spominjam svojegako sem knjigo prebral, sem jo še avstrijski protiletalski ogenj. davnega zapisa, ki se bere takole:enkrat prelistal, preskočil brezimne Na eno oko je oslepel, naženske in naštel kar 26 tistih, ki jih drugo pa ni videl skoraj nič. ... človeka vodi iracionalenavtorica navede z imenom. Nekatere Da bi ohranil vid, je moral sklop, strast in strah: Strastbi veljalo pomnožiti s faktorjem 2 ali mirovati ter nekaj časa bivati v sočloveka obvladati, ga imeticelo 3. Hm! temi. Zanj je skrbela Aelis (kot objekt) ter strah objekta (Amelie Mazover, gospodinja ne izgubiti; če se to zgodi, je Nadvse zabavno se berejo anekdo- in priložnostna ljubica) in človekovo samopotrjevanjetični dogodki iz d’Annunzijevega njegova hči Renata, ki si je za onemogočeno. Znotraj teživljenja: svoje šolanje morala sama strasti je spolna: strast moške- prislužiti denar. Ko pa je ga po obvladovanju ženske in Kako je venomer bežal (bivša) ljubica Eleonora Duse obratno. Samopotrjevanje pred upniki, pa je vendar v ta namen d’Annunziju moškega prek ženske (objek- poslala nekaj denarja, pa je on ta) in obratno. V strasti in namesto tega kupil konja ... strahu pa je protislovje: človek hoče sočloveka imeti kot Kakšen človek je bil torej Gabriele objekt, ta objekt hoče obdrža- d’Annunzio, ki je za zgodovinarko ti, a noče postati sočlovekov Lucy Hughes - Hallett t. i. pesnik, objekt. Takšen človek živi v zapeljivec in vojni pridigar v eni utvari, da lahko živi kot osebi? subjekt le pod pogojem, ko ima sočloveka za objekt. D’Annunziejevo strast do bliščave, morda celo nabuhle kičaste estetike se Medtem ko za Hitlerja, Mussolini- po mojem najbolje vidi v strukturi ja in Stalina lahko domnevam, da so njegove zgoraj opisane rezidence. svoji strasti stregli z obvladovanjem Ogled je možen po spletu. Če o množic ljudi, je d’Annunzio to počel s d’Annunziu ne bi vedel ničesar, bi posamezniki – predvsem pa s posa- domneval, da je Vittoriale (degli meznicami. Na videz zagotovo uspe- Italiani) oblikoval nori genij. šno. Po branju knjige pa je jasno, da je A če nasproti temu postavim bil d’Annunzio ne le bister, temveč podatke o d’Annunzijevi zasvojenosti tudi zelo izobražen človek. A svojo z mamili, napadih depresije ter bistrost in izobraženost je izkoriščal češčenju smrti, se mi pokaže le tragič- (zlorabljal?) za vzdrževanje svojih na usoda bleščečega uma. iracionalnih nagnjenj (strasti). Pred- vsem za promocijo samega sebe ter Ki je svoje življenje (z)gradil na pridiganje kulta, da ljudje niso enako- temelju izkrivljenih (etičnih) vrednot. pravni, da obstojijo »večvredni«, ki imajo več pravic, ter »manjvredni« ljudje, brez pravic. Sebe je vsekakor

Revija ISIS Zanimiv7o1Julij 2017Zaključeno 34. Tekmovanje začiste zobe ob zdravi prehraniMatej Leskošek, dr. dent. med., Stomatološka sekcija SZD, vodja tekmovanja Zobozdravstveni delavci, ki skrbimo za se tekmovanju letos pridružili tudi osnovnošolciotroke, slovenski osnovnošolci, njihovi iz Litije. Pokritost šol s tekmovanjem je 99,5-od-starši, učitelji in vodstva šol smo zares za stotna, šole in zavodi za otroke s posebnimisvoj sprejeli naš preventivno naravnani potrebami pa so zajeti 100-odstotno.program Tekmovanja za čiste zobe obzdravi prehrani, ki že leta poteka pod Delo je utečeno, s sodelavci vestno beležimostrokovnim in organizacijskim vodstvom dosežene rezultate in ob zaključku vrednotimoStomatološke sekcije Slovenskega zdrav- opravljeno. V šolskem letu 2016/2017 je tekmo-niškega društva. Slovesen zaključek smo vanje uspešno zaključilo 740 osnovnih šolobeležili 25. maja letos z osrednjo priredi- Slovenije, med njimi so bile prav vse šole intvijo v dvorani Tivoli. Z nami so bili držav- zavodi za otroke s posebnimi potrebami.na sekretarka gospa Jožica Maučec - Za-kotnik, podpredsednica SZD ga. Breda Prepričan sem, da smo zmagovalcem in njiho-Tržan Grozdanov, dr. dent. med., direktor vim učiteljem pripravili zaključno prireditev, ki jimZD Ljubljana g. Rudi Dolšak, direktor ZD bo ostala v prijetnem spominu. Otroci so uživali vVrhnika g. Roman Strgar in ga. Patricija drznih akrobacijah skupine Dunking Kings, seLeskovar iz podjetja Glaxo Smith Kline, ki zavrteli po parketu dvorane ob zvokih in motivacijinam ljubeznivo pomaga nagraditi zmago- skupine Čuki ter se poigravali in slikali z maskota-valce. mi, saj so se le-te pomešale med otroke, tudi tiste gibalno ovirane, in jim dodatno polepšale dan. Šolarji tekmujejo v skoraj vseh slovenskih Kljub zmedi in divjim zastojem na obehosnovnih šolah – vsi od 1. do vključno 5. razreda, avtocestah v smeri proti Ljubljani prav na dan in ob času našega srečanja, je bila dvorana polna doponekod tudi do zaključenega 9. razreda. Tako so zadnjega kotička. Naj fotografije pričarajoDrzne akrobacije skupine Dunking Kings.

Revija ISISZ72animivoJulij 2017Naj razred Slovenije je 9. razred OŠ iz Branika na Goriškem. ki so bili četrto leto zapored tudi regijski zmagovalci.prešerno vzdušje, nabito z ogromno razglasitve najboljših med najboljšimipozitivne energije mladih. le ne gre. Letos so se z lovoriko naj Neizmerno smo hvaležni direktor- razreda Slovenije ovenčali učenci ju ZD Ljubljana, ki je, kljub neuspehu Že dolgo se zavedamo, da so 9. razreda OŠ iz Branika na Goriškem, na razpisu Mestne občine Ljubljana,zmagovalci vsi sodelujoči, a brez plačal izvajalce programa, varnostnike in ozvočenje, ter prav iskreno in iz srca tudi farmacevtski družbi GSK, podružnica Ljubljana, ki je nagradila letos že 19.000 šolarjev iz zmagoval- nih razredov tekmujočih šol ter posebej še najboljši razred Slovenije in devet regijskih zmagovalcev. Brez izkazane naklonjenosti ZD Ljubljana in GSK našemu tekmovanju bi bilo le-to močno osiromašeno! Zato na koncu vsem skupaj in vsakemu posebej velika in iskrena hvala v imenu otrok, ki to resnično zaslužijo! V šolskem letu 2017/18 začenjamo 35. tekmovanje po vrsti. Zavidanja vredna številka! Zadovoljstvo otrok z manj zobne gnilobe je vsekakor naša prva želja in hkrati naša nagrada, zato še vedno vztrajamo.Otroci so se zabavali ob glasbi skupine Čuki.

Revija ISIS Zanimiv7o3Julij 2017Razstava »Zgodba o zobu«in njeni odmeviBled, 7.–8. april 2017Doc. dr. Iztok Štamfelj, dr. dent. med., spec., Katedra za zobne bolezni in normalnomorfologijo zobnega organa MF UL, Center za zobne bolezni UKC LjubljanaAsist. Tomaž Hitij, dr. dent. med., spec., Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijozobnega organa MF [email protected] Ste se kdaj vprašali, kdaj in kako so dolgotrajno prilagajanje okolju in fosilizirana čeljustnica krokodilomor-se razvili zobje, kakšne funkcije imajo neprestano tekmo za pridobivanje in fa, pri kateri je računalniška tomogra-poleg žvečenja, koliko tehta mamutov predelavo hrane, prostor, reprodukci- fija pokazala obsežno osteolitičnozob ali katera današnja žival ima jo ter preživetje vrst. Zobje so namreč spremembo, ki bi lahko nastala zaradinajmočnejši ugriz? Udeleženci 17. naravnost genialne stvaritve pol vnetja ob zobu. Hm, zobobol pred 100simpozija zobnih bolezni in endodonti- milijarde let trajajoče evolucije. In milijoni let? Obiskovalci so si lahkoje so odgovore na ta in podobna vpra- prav del te bogate zgodovine in pod stereolupo ogledali tudi drobnešanja dobili na razstavi zob fosilnih in pestrosti smo poskusili predstaviti zobe naših daljnih sesalskih predni-danes živečih živali, ki je bila organizi- obiskovalcem našega simpozija. kov iz časa, ko so na Zemlji kraljevalirana v okviru simpozija v enem od dinozavri.prostorov Festivalne dvorane na Bledu. V okviru razstave »Zgodba o zobu« smo predstavili zobe 70 milijo- O preseljevanju afriških živali v Zobje sodelujejo pri številnih nov let starih zgornjekrednih krokodi- Evropo v miocenu so pričali v bližinifunkcijah, od hranjenja in obrambe lov in dinozavrov, ki so jih odkrili pri Moravč odkriti zobje pritlikavegado socialnih interakcij in govora. gradnji primorske avtoceste v Kozini. jelena, močvirskih svinj, nosorogov inZaradi velike mineraliziranosti so Med zobmi dinozavrov so prevladova- slonovih prednikov. V Sloveniji pa soobstojnejši od ostalih delov telesa, li letvasti zobje rastlinojedega hadro- tudi številna bogata najdišča iz obdo-zato so bogat vir informacij o evoluciji zavra, najden pa je bil tudi zob manj- bja pleistocen (ledena doba), v kate-vretenčarjev in celo edini pričevalec o šega mesojedega dinozavra iz skupine rem so se izmenjevale poledenitve inobstoju mnogih živalskih vrst. Never- dromedozavrov. Med številnimi otoplitve. Na ogled so bili številni zobjejetna raznolikost zob izumrlih in zobmi iz geološke formacije Kem Kem in čeljustnice jamskega medveda,danes živečih živali kaže na njihovo v današnjem Maroku je izstopala volka, gamsa, kozoroga, jamskega leva, povodnega konja, merkovega nosoro-Obiskovalci razstave si ogledujejo plakate in vitrine. V ospredju stojita doc. dr. Dušan ga, dlakavega nosoroga in kos mamu-Grošelj, dr. dent. med., spec., in ga. Majda Rus. tovega okla iz Bobovka pri Kranju ter mamutov kočnik, ki so ga obiskovalci lahko stehtali kar sami in ugotovili, da tehta več kot tri kilograme. Od danes živečih sesalcev so bile na ogled lobanje volka, lisice, rjavega medveda, jazbeca, hermelina, dihurja, kune belice, domače in divje mačke, vidre, srne, jelena, merjasca, veverice, nutrije, poljskega zajca in psa, manj- kale pa niso niti lobanje brezzobih živalskih vrst, kot so orel belorepec, siva čaplja in želva. Prava paša za oči! Posebno mesto na razstavi so imele čeljusti številnih sedanjih in izumrlih vrst morskih psov in skatov. Med prvimi so največ pozornosti

Revija ISISZ74animivoJulij 2017pritegnile čeljusti morskega bika, Navdušenje ob mizah s čeljustmi morskih psov in skatov.morskega tigra, svilenega morskegapsa in zob velikega belega morskega dentalne medicine raziskovalno ukvar- -anatomski in evolucijski pogled napsa, med zobmi izumrlih vrst morskih jajo še mnoga druga znanstvena podro- zobni organ. Iskreno zahvalo za tehnič-psov pa skoraj 15 cm dolgi zobje čja, so pri pripravi razstave sodelovali no pomoč namenjamo ge. Majdi Rus svelikozobega morskega psa. O prisot- zobni antropologi, veterinarji in paleon- Katedre za zobne bolezni in normalnonosti tega mogočnega plenilca pri nas tologi. Skupaj nam je uspelo na enem morfologijo zobnega organa MF UL terje do nedavnega govorilo le nekaj mestu zbrati gradivo iz številnih muzej- študentu četrtega letnika dentalneposameznih primerkov zob iz različ- skih, fakultetnih in zasebnih zbirk. medicine Marku Novaku.nih krajev, dokler niso pred dvema Razstavo je vsebinsko zaokrožiloletoma na Kozjanskem pri izgradnji predavanje asist. Tomaža Hitija »Evo- Zgodba o zobu je močno pritegnilastanovanjskega objekta odkrili več kot lucija zobnega organa«, nanjo pa sta se tudi najmlajše obiskovalce, ki so se s40 zob. Izkazalo se je, da pripadajo navezovali še predavanji asist. Lucije svojimi starši znova in znova vračali kenemu osebku in so stari okrog 10 Strmšek »Pogostnost trikoreninskih razstavnim vitrinam. Od tod zamisel,milijonov let. Kar poskusite si pred- spodnjih stalnih kočnikov pri prebival- da del razstavljenega gradiva pokaže-stavljati 15-metrskega morskega psa, cih Slovenije« in doc. dr. Iztoka Štam- mo še prvošolčkom na Osnovni šoliki tehta toliko kot trije afriški sloni. flja »Določanje oblikovnih zobnih Brinje v Grosupljem. Uganili so, da znakov s sistemom ASUDAS (Arizona ima danes najmočnejši ugriz nilski Razstava pa se ni omejila le na State University Dental Anthropology krokodil, čudili pa so se, da imajo tudiživalske zobe. Obiskovalci so se lahko System)«. Udeležencem simpozija je morski ježki »zobe«, ki so celo trši odpreizkusili v določanju človeških zob in razstava ponudila širši, primerjalno- človeške sklenine.poznavanju zobne morfologije. Osveži-tvi morfološkega znanja je bila name- Foto: Boris Bombeknjena zbirka 30 ekstrahiranih zob zrazličnimi normalnimi oblikovnimi Kolofon razstave.zobnimi znaki (npr. lopatasta oblikasekalca, Carabellijev znak, protostilid,foramen caecum Milleri in različnevrste nadštevilnih korenin) in razvojni-mi napakami (npr. uvihan zob, izvihanzob in dilacerirana korenina). Zbirkoekstrahiranih zob so po zaključkurazstave uporabljale medicinske sestrena Centru za zobne bolezni in endo-dontijo Univerzitetnega kliničnegacentra Ljubljana kot pripomoček pristalnem poklicnem izobraževanju. Prof. dr. Jelena Dumančić sStomatološke fakultete v Zagrebu jepripravila del razstave, povezan skrapinskim neandertalcem. Medmorfološke značilnosti zobovjaneandertalca prištevamo lopatastesekalce in tavrodontne kočnike.Slednji so pri današnjem človekuredki, pogosto pa se pojavljajo priDownovem sindromu in pri sindro-mih z dodatnim kromosomom X, odkaterih je najpogostnejši Klinefelter-jev sindrom (47, XXY). Obiskovalcirazstave so lahko primerjali rentgen-ske posnetke tavrodontnih kočnikovpri neandertalcih in pacientih zomenjenim sindromom. To je bila prva tovrstna razstava vnašem prostoru. Ker se z zobmi poleg

Revija ISIS Zanimiv7o5Julij 2017Nekaj o partizanskem zdravstvuProf. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., [email protected] Na proslavi v Brkinih v poča- 4.220 ležišč. Postojanke – partizanske in oskrba bolnišnic in ranjencev jestitev 73-letnice bolnišnice bolnišnice v več zgrajenih lesenih bila v ponos vsem, ki so se takrat»Zalesje« sem slišal govor go- barakah in celo zemljankah so omo- odrekli že tako skromni oskrbi inspoda Bojana Pahorja1, ki je gočale improvizirane, pa dokaj ureje- hrani.govoril tudi o partizanskem ne pogoje za zdravljenje in kirurškezdravstvu in je med ostalim operativne posege. Za hitrejšo kirur- Sovražnik je čutil, da je za borcepredstavil zbrane podatke o ško pomoč so bile organizirane tudi največja moralna in etična oporazdravnikih in medicincih med mobilne kirurške ekipe, ki so v zaledju dobro organizirana in uspešna sanite-narodnoosvobodilno borbo borb oskrbovale ranjence. tna služba in delovanje partizanskih(NOB). Menil sem, da ni odveč bolnišnic.za rubriko Zanimivo posredovati Na osvobojenem ozemlju je biladel govora s temi podatki, ki urejena celo porodnišnica in nudena Stalne ofenzive in iskanje skritihsami po sebi toliko povedo, da pediatrična pomoč novorojenčkom in bolnišnic, nekatere so bile izdane odne potrebujejo posebnega ko- mladim partizanskim mamicam. Ta kolaborantov, so zahtevali svoj krvavimentarja. Marsikaj od poveda- oblika organizacije in njena masov- davek: v 14 odkritih partizanskihnega lahko najdemo v knjigi nost je bila edinstvena med vsemi bolnišnicah je bilo ubitih 164 ranjen-Gregorja Pivca »Zgodovina odporniškimi gibanji v Evropi. cev.medicine 20. stoletja« in podatkise večinoma ujemajo, pa vendar Za zagotovitev strokovne pomoči v Med zdravniki je bilo 48 smrtnihje bila v tem govoru na značilen borbenih enotah se je vključilo ali na žrtev: padli so v borbi, kot talci alinačin in na kratko opisana še številnih tečajih izučilo za prvo pomoč zajeti in umrli v taboriščih. Med medi-zgodba o narodni zavesti in 3.105 bolničarjev in bolničark, razpo- cinci je bilo 50 žrtev. Žrtev pri reševa-požrtvovalnosti naših zdravni- rejenih v enote in bolnice. nju ranjencev je bilo 283, od tega 182kov v NOB. bolničark in 101 bolničar.« Oskrba z zdravili je bila zagoto- »Osnovni namen odhoda v parti- vljena s številnimi skritimi lekarnami 1 Predsednik območnega združenja borcevzanske vrste je bil ta, da se postavi in skladišči in tudi z izdelavo potreb- za vrednote NOB Sežana.dobra organizacija zdravstva v borbe- nih zdravil in kirurških pripomočkov.nih enotah in v zaledju v skritih in Dobro sodelovanje s terenskimikonspirativnih bolnišnicah ter postavi aktivisti in lekarnami ter kasnejšacivilno saniteto na osvobojenem pomoč zaveznikov sta v večjem deluozemlju, vse v cilju razbremenitve zadostila potrebam.operativnih enot z ranjenimi borci. »Partizanski zdravstveni vestnik« Slovenska partizanska saniteta je je vseboval pomembna strokovnapostavila celotno organizacijo v dobro navodila zdravnikom za uvajanjeoskrbovanih bolnišnicah, vendar enotne kirurške doktrine in etapnoskritih pred sovražnikom v težko zdravljenje. Izdano je bilo 10 številkdostopnih krajih in gozdovih. V vseh od januarja 1944 do konca vojne.večjih borbenih enotah so bili postav­ljeni sanitetni referenti, zdravnik ali Številne so bile improvizacijemedicinec. pripomočkov, od zavojnega materiala, inštrumentov do suhe sterilizacije, ki Klicu domovine se je odzvalo so omogočale celo težke operacije.preko 250 zdravnikov in 270 medicin-cev. Na ozemlju Slovenije je bilo Tudi evakuacija 100 težkih ra-zgrajenih v času štiriletnega boja 247 njencev in invalidov iz primorskihpostojank, v katerih je bila nudena bolnic na letališče Nadlesk na No-zdravniška pomoč in zdravljenje tranjskem in evakuacija preko 2.80022.000 ranjencem in bolnikom. V ranjencev in bolnikov v Bari v Italijovseh postojankah je bilo urejenih sta bili pomembni in veliki dejanji za takratne razmere. Zvestoba velikega dela slovenske- ga naroda partizanski vojski, pomoč

Revija ISIS v prostem časuZ76dravnikiJulij 2017Večer komorne glasbeJohannesa BrahmsaDomus Medica, 31. maj 2017Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] Predzadnji iz repertoarja komornih koncer- va, Žiga Faganel), dve violi (Gea Panter Vol-tov je občinstvu predstavil dve deli glasbenega fand, Ana Glišić) in dva violončela (Alja Man-velikana Johannesa Brahmsa: Klarinet kvin- dič, Petra Gačnik Greblo).tet v h-molu, op. 115 za klarinet (Aljaž Be-guš), dve violini (Žiga Faganel, Irina Kevorko- Ob čarobnem prehajanju dneva v večer jeva), violo (Ana Glišić) in violončelo (Petra glasba na prisotne v veliki avli delovala naGačnik Greblo) ter Godalni sekstet št. 1 v poseben način vzneseno. Občasni mimoidoči soB-duru, op. 18 za dve violini (Irina Kevorko- bili kulisa, ki je umirjeno in radostno dajala poslušalcem zavetje glasbenih radosti.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Julij 2017Barjanske prakoreninev razstavišču UKCLKatarina Majer, Kulturno-umetniško društvo KC in MF dr. Lojz [email protected] Najdejo se elementi, ki sku- okrade za 3600 življenj, 10 vsak slikarja Janeza Kovačiča stopa tesnopaj nehote ustvarijo harmonično dan! Oglejte si jo tam in na ob bok slovenskim akademskimceloto: poet krajinskega slikar- Facebooku ter jo širite naprej! slikarjem. Pavleta Ščurka je Zvonkastva, doma z Barja, Pavle Ščurk Slavec označila kot človeka vedregase je s svojo imenitno jubilejno Slikar Pavle Ščurk duha, a zelo subtilne narave, ki jeslikarsko razstavo v galeriji prinesel bolnišnici zmožna svoje notranje doživljanjeosrednje ljubljanske bolnišnice lepoto slovenske sveta prenesti tako avtorsko prepo-predstavil sočasno, ko je v njeni krajine znavno na svoja platna. Redno zahajamali galeriji na ogled mostiščar- na številne kolonije, povsod je cenje-ska oziroma koliščarska lončevi- Dolenčeva galerija se je odela v ni gost, od njega se učijo generacijena, naslikana v akvarelni tehni- prelepa dela KUD-ovega slikarskega mlajših slikarjev. Jubilanta je ume-ki. Prireditev so popestrili jubilanta Pavleta Ščurka, enega tniško predstavila umetnostna»koliščarji«, ki so v posebnih najuspešnejših slikarjev njegove zgodovinarka in likovna kritičarkatunikah iz grobega platna in likovne skupine, poimenovane po Polona Škodič, ki dobro poznamlado zasedbo ljubko zaigrali prvem mentorju Leonu Koporcu. Ena Pavletovo ustvarjalnost, njegovoprizore iz Jalnovih Bobrov. stena je nališpana z najlepšimi predanost slikarski muzi in večGlasbeno-vokalna skupina lahkotnimi akvareli. Vodi jih brez- desetletno zorenje od realizma kVagabund pa je z Robežnikovo hibna poteza ustvarjalca, ki ima za modernizmu. O njem pa je drugaMalo teraso sredi Ljubljane in sabo izjemno likovno kilometrino. umetnostna kritičarka AnamarijaOrionom ob klasični kitari in Druga stena pritegne človekov pogled Stibilj Šajn zapisala naslednje:kontrabasu z lepimi vokali s sijajnimi akrilnimi platni večinoma »Pavle Ščurk je rojen leta 1947 vpomagala pričarati osrednjeslo- pejsažev močnih barv in abstraktnih Ljubljani. S slikarstvom se ukvarjavenske korenine človeka, ki se je form, ki spominjajo na velike sloven- 40 let. Je član Likovne skupine Leonpred pet tisoč leti naselil na ske moderniste, kot je Stane Kregar. Koporc Kulturno-umet­niškegazahodnem robu Ljubljane. Kompozicijska čvrstost predstavitev društva Kliničnega centra in Medi-Kulturno-umetniško društvo in koloritna ubranost kažeta zrelega cinske fakultete dr. Lojz Kraigher.Kliničnega centra in Medicinske mojstra, ki po besedah akademskega Beleži 59 samostojnih in preko 180fakultete dr. Lojz Kraigher (dalje skupinskih razstav. Avtorja, ki seKUD) je s tako ubranim progra-mom prijazno, sproščeno, vedro Pavle Ščurk je predstavil umetniško izvirna dela na visoki umetniški ravni.in duhovno spodbudno sklenilopomladanski umetniški prog-ram v UKC Ljubljana. Šopek je zžido lepo povila voditeljica prof.Zvonka Zupanič Slavec. Da pa bičim več Slovencev naprej živelov lepotah zapisanega in vse toužilo, je vsem uporabnikomUKCL namenjena razstava v avliz naslovom »Za Slovenijo breztobaka«. Razstavljeni so medij-sko najuspešnejši protikadilskiplakati iz sveta, ki ob svetovnemdnevu brez tobaka opominjajona tobačno zlo, ki Slovence letno

Revija ISIS v prostem časuZ78dravnikiJulij 2017giblje v širokem okviru realizma in Z Jalnovimi Bobri so barjansko okolje predstavili iški igralci dramske skupine Pod odrom.njegovih interpretativnih variacij,odlikuje sproščen in suveren pristop, 16 članov se je na izkustvenih Grmek, ki je tudi povezovala mladeživahno raziskovanje in nenehno delavnicah pod mentorstvom Zdenke igralce z veznimi besedili. Kakopotrjevanje osebnih slikarskih Vinšek, članice KUD-a, ki je tudi imenitno sta npr. fanta lovila ribe naadutov: njegove vehementne, obliko- vodja Taborjeve galerije, poglabljalo v odru Kliničnega centra! Prava hranatvorne, ekspresivne poteznosti in akvarelno tehniko. Na razstavi jih je za zdravje! Tudi domiselne koliščar-občutka za barve, za njihovo stopnje- predstavila njihova vodja. V letu 2016 ske obleke so zbrane odpeljale vvanje in medsebojno součinkovanje. je skupina ob mednarodno zaznamo- predzgodovinski čas, ko si je pračlo-Je tudi avtor, ki primarno, realistično vanem strokovnem srečanju na Igu na vek izbral Ljubljansko barje za svojvizualno zasnovo motiva preoblikuje, temo arheološke najdbe na Barju, pod življenjski prostor. Premalo se zave-zreducira na najpomembnejše, prizmo Unesca, pripravila razstavo z damo Unescovega priznanja, ki tostilizira in celo avtorsko modificira v naslovom Koliščarsko posodje, ki jo kolišče skupaj z avstrijsko in švicarskoodločno abstraktni smeri. Brisati razstavlja v Taborjevi galeriji. najdbo uvršča med svetovno kulturnonamreč zna balast odvečnega in dediščino. V Avstriji drago prodajajopoiskati bistveno. Slike z ozko začrtano temo odra- vstopnice za ogled, v Švici najverje- žajo obvladovanje tehnike in individu- tneje še dražje. Mi pa se zaenkrat še Tako že dolgo ni več eden izmed alne pristope v potezah, barvni paleti začudeno muzamo in premalo vemo,»kreativnih iskalcev«, ampak afirmi- ter v odnosih med toplimi in hladnimi kaj bi s tem. Tudi na ljubljanski Špici,ran slikar, s karakterjem in identiteto. barvami od prefinjenih tonskih nizanj mestu, kjer so našli taka kolišča, niNjegovo likovno ustvarjalnost obču- do barvnih prelivov po določenih arheološko označeno, da bi biliduje ljubiteljska javnost in cenijo jo ploskvah motiva. mimoidoči s tem seznanjeni! Mislim,strokovni krogi, o čemer pričajo da moramo počakati le še, da izkoplje-številne nagrade in priznanja.« Razstavljajo: Jožica Serafin, Milan jo kakšnega neandertalca, kot je dr. Šubic, Julijana Peršič, Anita Indihar Anton Velušček na Barju že našel (Stik: [email protected]) Dimic, Marijana Rous Gojak, Marjana najstarejše kolo na svetu in kot so Dimec, Zmago Werbole, Marija Žagar, pred nedavnim iz Ljubljanice dvigniliUnesco, koliščarsko Ivanka Demšar, Marija Franinovič, enega najstarejših deblakov! Kdo boposodje in Jalnovi Francka Železnikar, Milan Zgonc, slovenski Dragutin Gorjanović Kram-Bobri Dani Baznik, Zdenka Vinšek, Miha berger, da bo krapinski pračlovek Grmek in vodja skupine Mateja Jere našel svojega brata na slovenskih Malo galerijo so zapolnili Ižanci s Grmek. tleh? Tega namreč doslej še nismosvetom svojih praprednikov. Predsta- našli.vilo se je Društvo Fran Govekar z Iga z Da pa barjansko posodje ne bivodjo Alenko Jeraj, ki združuje več govorilo le samo zase, so mu vdihnili (Stik: Alenka Jeraj, predsednicakulturno-umetniških skupin. Društvo življenje mladi igralci ižanske dram- DFG, [email protected])se posveča ohranjanju kulturne in ske skupine Pod odrom, ki so zaigraliarheološke zgodovine. V nekaterih nekaj prizorov iz Jalnovih Bobrov. Oprojektih sodeluje več skupin društva. njih je spregovorila Mateja JerePrirejajo Govekarjeve večere z odprtjilikovnih razstav. Člani likovne skupine so pred-vsem ljubiteljski ustvarjalci, v svojisredini imajo tudi diplomiranoslikarko in študentko Likovne akade-mije. Ustvarjajo v različnih tehnikah.Precej članov je aktivnih v širšemprostoru, so prejemniki številnihpriznanj na ex temporih ter likovnihrazpisih. Posamezniki delujejo tudi vdrugih likovnih društvih in razstavlja-jo po vsej Sloveniji. V letu, posvečenem pisateljuFranu Govekarju, so člani ustvariliserijo portretov in ilustrirali literarneizseke. Skupina redno ustvarja naKoliščarskih dnevih.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Julij 2017 balzam za utrujeno telo in izpraznjene duhovne baterije po polletnem gara- nju, ko se človek z veliko željo že ozira po poletnih prostih dneh. (Stik: jernej.kreze1994@gmail. com) Druge galerijePrijazen ščepec mladostno izvedene glasbe so prispevali Vagabundi. So inštrumentalno- V avli UKCL je na ogled razstavavokalna skupina, zapojejo pa tudi a capella. Člani so (z leve): Matej Slavec, Urška Strnad ob svetovnem dnevu brez tobaka Zain Jernej Kreže. Slovenijo brez tobaka! Predstavlja medijsko najuspešnejše protitobačneVokalno- talne glasbe, posebej radi pa imajo posterje v svetu. Pripravili so jo Sanjainstrumentalna slovenske popevke, npr. Robežnikove, Zupanič, Robert Volčanšek, Lukazasedba Vagabund kot so Mala terasa, Orion in druge. Z Šolmajer in študenti MF v sodelova- zrelim glasbenim znanjem, mladostno nju s prof. Zvonko Zupanič Slavec. Splet okoliščin je združil poti treh svežino in vedrino prinašajo sonce in Oglejte si FB-profil in ga delite naprej:zavzetih glasbenikov, ki slišijo na ime dobro voljo. Vse to se je zgodilo v ljub- ZaSlovenijoBrezTobaka.Vagabund. Vsak izmed teh potepuhov ljanskem kliničnem centru, ko soigra svoj instrument in poje ter besedi in barvi dodali še ton, da se je V galeriji Medicinske fakultete ULobčuduje a capella glasbo. Matej umetnost predstavila v več načinih. se je s »Fotografijami s potovanj«Slavec igra kontrabas, Jernej Kreže Ob vsej barvitosti doživetega bi težko predstavila Vesna van Midden,kitaro, Urška Strnad pa flavto. Izvaja- rekla, kaj je bilo najlepše. Na vsak študentka 5. letnika splošne medicine.jo številne zvrsti vokalno-instrumen- način pa je bilo vse skupaj pravi Galerijo vodi medicinka Katarina Zemljak. V galeriji Nevrološke klinike UKCL je na ogled razstava z likovne delavnice Pot k sebi, mentorjev Biserke Komac in Jana Milkoviča, v juliju in avgustu pa se bo predstavila Biserka Komac. Čez poletje bo v avli UKCL razstava Vizije so 11: UKC – kako naprej?, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Ljubljana.Pavle Ščurk je v polnosti zaživel v predstavitvi akad. slikarja Janeza Kovačiča. Zdenka Vinšek, vodja Taborjeve galerije v UKCL, je predstavila slikarsko delavnico koliščarskega posodja.

Revija ISIS v prostem času8Z0dravnikiJulij 2017 Organizator Kulturno-umetniško spletna stran: www.nova.kudkcmf.si/ naj v »belih hišah« ponovno zaživi vdruštvo Kliničnega centra in Medicin- si; FB: KUDKCMF) želi vsem telesne jesenskem času. Veliko ustvarjalnegaske fakultete dr. Lojz Kraigher in duhovne ter duševne moči polne navdiha!([email protected]; poletne dni in ustvarjalno izražanje, ki Foto: Katarina ZemljakKitarski orkester Medicinskefakultete Univerze v LjubljaniVlasta Hadalin, vodja orkestra, Kulturno-umetniško društvo druženju tako medicinskih kot tudiKC in MF dr. Lojz Kraigher nemedicinskih kitaristov in ustvarja- nju nove glasbene scene na Medicin-Prvi nastop na Tradicionalnem koncertu študentov medicine (foto Rok Rakun). ski fakulteti v Ljubljani in tudi širše. Premierno smo se predstavili v maju Glasba, prijateljstvo, volja po smo Kitarski orkester MF, ki je 2015 na takrat 5. Srečanju študentovustvarjanju in druženju, ambicije, projekt Društva študentov medicine in zaposlenih Medicinske fakultete vtalenti, veselje in še bi lahko naštevali, Slovenije ter član Kulturno-umetni- Ljubljani.kaj vse nas v življenju povezuje, nam škega društva kliničnega centra inomogoča, da to, kar delamo, delamo s medicinske fakultete dr. Lojz Kraig- V novem študijskem letu 2015/16srcem in veseljem. Študentje Medicin- her. smo kitare igrali s še več energije,ske fakultete v Ljubljani in številnih medse sprejeli nove člane in sedrugih fakultet večkrat združimo moči 23 ambicioznih, spretnih kitaris­ pogosteje družili. V novembru 2015pri intelektualnem ustvarjanju, tov, tolkalec, flavtistka, violončelistka, smo prvič nastopili na Tradicional-nemalokrat pa povežemo svoja velika violinistka in talentirani pevci se nem koncertu študentov medicine vglasbena srca in ustvarimo kaj lepega družimo od februarja 2015 na pobudo ljubljanski operi, ki je bil že 10.tudi na kulturnem področju. Ustvarili študentke 4. letnika medicine, Eve zapovrstjo, za nas pa prvi nastop na Podbregar. Povezuje nas želja po tako velikem koncertnem odru. Občutki so bili enostavno fenome- nalni. Med pripravo na prvi samostojni koncert nas je v začetku maja 2015 pot vodila na prvi organiziran vikend intenzivnih vaj. V lepem, sončnem in toplem vremenu smo se nastanili v počitniškem Domu pod obzidjem v Piranu. To so bile naše prve vaje z razgledom na slovensko morje in morski zrak nam je dal volje, da smo v tako kratkem času do potankosti naštudirali ves program. Ker ob morju brez kopalk, rokavč- kov in »šlavfkov« preprosto ne gre, smo si privoščili tudi čofotanje v morju in sprehode ob obali. General- ko za nastop pa smo zadnji dan izvedli kar na Tartinijevem trgu. V ponedeljek, 9. maja 2016, dan po zaključku intenzivnih vaj, smo v Maxi klubskem salonu izvedli prvi samostojni koncert. Poleg kitar smo program popestrili s solističnimi

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1Julij 2017Intenzivne priprave v Piranu (arhiv projekta). cinske fakultete v Ljubljani. Oktobra 2016, takoj v začetku novega študij- skega leta, smo prejeli datume za prihajajoče nastope, ki jih je bilo kar sedem zapovrstjo. Organizacija naslednjih intenzivnih vaj je naenkrat postala neizogibna. Tokrat smo z vso opremo krenili proti Bledu, natančne- je Zgornjim Gorjam ter v domu Emavs pridno vadili in se pripravljali na nove koncerte. Z nastopi smo začeli v četrtek, 17. novembra, ko smo z glasbenimi užitki postregli gostom odprtja novega inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dan zatem, 18. novembra, je sledil nastop s predsta- vitvijo manjšega dela našega novega programa na gala večerji alumnov Medicinske fakultete v Ljubljani.Solistka Sara Vatovec na violini (foto Žiga Solistka Tea Poznajelšek na violončelu (foto Rok Rakun).Lovšin).nastopi Tilna Šušterčiča, Matevža nju študentov in zaposlenih MF UL. 21. novembra 2016 smo nastopiliŠtularja, Eve Podbregar ter Anje Ob zaključku leta smo ustvarili tudi na 11. Tradicionalnem koncertuBabič (vokal), Sare Vatovec (violina) spletno stran, kjer stalno objavljamo študentov medicine, ki je potekal vin Sabine Vesnić (kljunasta flavta). Na informacije in fotografije z naših SNG Opera in balet Ljubljana. Zaigra-tolkalih nas je spremljal naš najmlajši koncertov, nastopov in vaj. li smo skladbe: Rumba Catalan, Gamečlan, Lev Podbregar, kot gost pa je of Thrones in Milonga, kjer je melodi-nastopil Jure Puc na harfi. Z glasbenim ustvarjanjem smo jo posebej popestrila naša nova nadaljevali sredi vročega avgusta 2016 članica, nadarjena violončelistka in Prvo leto delovanja smo obeležili z v Slovenski filharmoniji, kjer smo sne- glasbenica Tea Poznajelšek. Obdrugim nastopom na takrat 6. Sreča- mali video za promocijski film Medi-

Revija ISIS v prostem času8Z2dravnikiJulij 2017Večer filmske glasbe (foto Žiga Lovšin). 14. in 15. decembra 2016 smo se s solističnimi nastopi popestrili: Sara odločili, da bomo naše zveste poslu- Vatovec na violini, Tea Poznajelšek na melodiji Milonge sta se na koncert­ šalce odpeljali v svet filmov: The force violončelu, Lev Podbregar na tolkalih, nem odru zavrtela tudi plesalca Marta awakens ali Večer filmske glasbe se je Jan Križnič na kitari ter vokalisti Emi Hojker in Matjaž Juhart. 8. decembra glasil naš drugi samostojni koncert v Stanojković, Žiga Krušič in Eva 2016 je sledil zdravniški koncert v Maxi klubskem salonu v Ljubljani. Podbregar. Slovenski filharmoniji. Zaigrali smo skladbe iz naslednjih filmskih uspešnic: Vojna zvezd, Harry V novo leto 2017 smo zakorakali z 13., 14. in 15. decembra smo v Potter, Igra prestolov, Gospodar novim zagonom in ambicijami. Po enem tednu izvedli kar tri samostojne prstanov, El Mariachi, Skyfall, Hobit, uspešno zaključenem izpitnem koncerte, n­ ajprej 13. decembra v avli Boter ter Pirati s Karibov. Koncert so obdobju na fakulteti smo takoj UKC Ljubljana, kjer smo želeli vsem začeli s pripravo novega programa bolnikom pričarati lepo predbožično za naš letni koncert in vmesne vzdušje. nastope. Na oder smo ponovno stopili 12. aprila 2017 v hotelu Union v Ljub- ljani, kjer smo na povabilo organiza- torjev nastopili na 2. Srečanju vzhodnoevropskih torakalnih anes­ te­ zi­ologov in kirurgov. 20. aprila 2017 smo organizirali letni koncert, ki je potekal na naši fakulteti. Predstavili smo se z novimi skladbami, predvsem iz Južne Amerike, in latino ritmi, za »začim- bo« pa smo dodali še nekaj filmskih skladb. 22. aprila 2017 smo se odpravili na pot proti Žalcu, kjer nam je Medi- cinska fakulteta Univerze v Ljubljani finančno omogočila nastop na 8. Srečanju kitarskih orkestrov Sloveni- je. To je bila za nas izjemna prilož- nost, saj smo stkali vezi tudi z drugimiNastop na zdravniškem koncertu (foto Janez Platiše).

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Julij 2017Nastop v hotelu Union (arhiv projekta).orkestri širom Slovenije in se seznani- predvidoma v ponedeljek, 10. julija 43. Strokovno srečanje timov vli z njihovim načinom dela. Program 2017, na TVS1 ob 15.55. osnovnem zdravstvu na Zdravniškije snemala tudi RTV Slovenija, posne- zbornici Slovenije.tek našega nastopa pa bo na voljo Za lep zaključek leta smo 19. maja 2017 z glasbeno uverturo odprli tudiNastop na 8. Srečanju kitarskih orkestrov Slovenije v Žalcu (arhiv Glasbene šole Risto Savin, Žalec).

Revija ISIS v prostem časuZ84dravnikiJulij 2017Mozaik Kitarskega orkestra MF (arhiv projekta). skem koncertu. Vabljeni k posluša- nju! Letošnje leto je bilo za nas zelo CD! Tako je, s finančno pomočjouspešno, poučno, motivacijsko in Kulturno-umetniškega društva Poleg vseh solistov na nastopih inhkrati lepo. Posebej pa velja poudariti kliničnega centra in medicinske koncertih gre posebej izpostaviti intudi to, da nam je, še preden se fakultete dr. Lojz Kraigher smo pohvaliti tudi ostale vztrajne in pridnedokončno posvetimo izpitom na uradno izdali naš prvenec s filmsko kitariste, brez katerih pisanje infakulteti, uspelo izdati tudi naš prvi glasbo, ki smo jo igrali na decembr- igranje naše zgodbe niti slučajno ne bi bilo tako, kot je. Naši veliki talenti so tudi: Ana Milovanović, Jernej Vivod, Miha Zupančič, Blaž Tisel, Ema Ajda Gomezelj, Vlasta Hadalin, Meta Bokal, Rok Besal, Miha Remškar, Laurynas Ambrasas, Krištof Bajt in profesor Matjaž Zorko. Načrti za naprej ­naj ostanejo zaenkrat še skrivnost! »Go with the flow« pravijo, morda bo najbolje tako. Vsekakor nas naprej vodi velika motivacija, saj smo prepričani, da je to, kar smo ustvarili, zelo dober začetek. Poti v življenju so še dolge in verjamemo, da polne novih dogodiv­ ščin. Skupaj nam je lepo, ustvarjamo, potujemo, organiziramo »občne zbore« in še mnogo več. Prav vsak od nas je zaslužen, da smo ustvarili in še vedno ustvarjamo mozaik, ki bo zagotovo ostal za vedno. Dragi glasbeniki in glasbenice, lepo vabljeni, da nam pišete na [email protected] in se nam pridružite ter tako postanete del Kitarskega orkestra MF. Tiste, ki vas še nismo prepričali, pa vabimo k ogledu naše spletne strani http://kitarskiorkester.wixsite. com/uradnastran, kjer najdete vse informacije in fotografske utrinke.Razstava prof. dr. EldarjaM. Gadžijeva v Domus MedicaNina Pleterski Puharič Travnik, nagovorila zobozdravnica Nada Puharič, dr. dent. med., ki je V hiši zdravnikov in zobozdravni- Najprej je številne kolege in vodila izgradnjo Domus Medica. Nadakov Domus Medica je bilo v četrtek, 8. prijatelje, ljubitelje likovne ustvarjal- Puharič med drugim s premišljenimjunija 2017, ob 19. uri odprtje razstave nosti ter predsednico Zdravniške naborom razstav skrbi za to, da siprof. dr. Eldarja Gadžijeva. zbornice Slovenije, Zdenko Čebašek - lahko kolegi po požrtvovalni skrbi za svoje paciente spočijejo oči ob različ-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Julij 2017nih razstavah. V uvodu je povedala, Nerude »Izredne poti – prošnja za trebušne slinavke, bil je tudi spošto-da jo izjemno veseli, da stene zdravni- mir« v izvedbi svobodne novinarke vani učitelj številnih kirurgov. Njegoviške hiše, ki je bila zgrajena brez Edite Žugelj, ki je navzoče popeljala učenci radi povedo, da so pri njemaneksov in podražitev, izključno iz skozi preplet raznovrstnih občutij. posebej cenili ne le to, da je nanječlanskega denarja, tokrat krasi razsta- Pesem je nazorno osvetlila vodilo prenašal svoje bogato znanje, pač pava stanovskega kolega prof. dr. avtorja razstave, prof. dr. Gadžijeva, jim je omogočal tudi aktivno pridobi-Eldarja Gadžijeva. in sicer pomembnost empatije, vanje izkušenj. Profesorja Gadžijeva zavedanja sveta, natančnega opazova- resnično veseli, ko njegovi učenci Temu je sledila rahločutna in nja, sočutja, zanimanja za sočloveka svoje zahtevno delo opravljajo še bolječustvena interpretacija pesmi Pabla in navsezadnje ljubezni. Kljub melan- od njega.  holični vsebini pesem izvrstno pouda- ri pomembnost medčloveške bližine  Večkrat je opozarjal na pomemb- in upanje, da se ljudi v času življenja nost čuta za ljudi med zdravniki, lahko dotaknemo na način, ki ostaja. empatijo in pristno skrb za pacienta, kar pa trenutni sistem omejitve vpisa Verjetno poznate rek »Veliki na študij medicine žal zavira.  ljudje so skromni«. Težko bi našli človeka, ki ta rek pooseblja bolje kot  V intervjuju za Delo je nekoč prof. dr. Eldar Gadžijev, srčen zdrav- dejal: »Kajti zdravnik, če hoče biti res nik, velikodušen profesor in ustvarja- dober, mora biti najprej dobra oseba, len umetnik. šele potem prvovrsten strokovnjak. Pozabljamo, kako zelo zdravilni so Genski zapis, ki ga je razstavljalec topla beseda, razumevanje, zaupanje, prejel od očeta in pradeda – oba sta ki ga stkeš s pacientom.«  bila kirurga – je v kombinaciji s tankočutno skrbjo za mamo med  Prof. dr. Gadžijev je med drugim njeno boleznijo nedvomno prispeval k pripomogel tudi k ustanovitvi medi- njegovemu zanimanju za zdravniški cinske fakultete v Mariboru ter k poklic. Na ta način je tudi nadaljeval temu, da je mariborska bolnišnica družinsko tradicijo Gadžijevih, ki je, dobila status kliničnega centra. S tem da prvorojenec postane zdravnik. je dokazal, da svoje besede o skrbi za dobrobit drugih tudi aktivno udejanja.  Prof. dr. Gadžijev ni le specialist za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in  Bil je redni profesor na medicin- skih fakultetah v Ljubljani in Maribo-

Revija ISIS v prostem časuZ86dravnikiJulij 2017Prof. dr. Gadžijev in prof. dr. Klun s soprogama (foto Leopold Vidmar). rem je imel kravato, ki jo je ročno poslikala njegova hčerka in jo je imelru, član komisije za medicinsko etiko komo, nezavestno na rokah prinesel k na sebi tudi na razstavi. Povedal je, dain glavni urednik revije Isis, glasila prof. dr. Gadžijevu na oddelek v je pri risanju portretov največ pozor-Zdravniške zbornice Slovenije, v kliničnem centru. Kirurg Gadžijev je nosti posvetil risanju oči, ki po njego-katerem še vedno objavlja svoje deklico kljub pomislekom drugih vem najbolje odsevajo človekovodragocene, strokovno poglobljene in zaposlenih in njenemu zelo težkemu bistvo. Portreti, ki so narisani izjemnosporočilne prispevke.  stanju uspešno operiral. Deklico so natančno, gledalca živahno nagovarja- rešili. Danes je ta deklica srečna žena jo k razmisleku o tem, kaj vse sporo-  Njegova osebna bibliografija v in mati v svojih štiridesetih. In to je le čajo njihove oči.Cobissu trenutno obsega kar 376 ena izmed življenjskih zgodb, ki jih jeznanstvenih zapisov, med drugim rešil in izboljšal. Pri tem si je pogosto  Prof. dr. Gadžijev je povedal, da siknjigo Atlas of applied internal liver pomagal tudi s svojim darom za je v času svojega dela pri operacijahanatomy, napisano v soavtorstvu z slikanje. pogosto pomagal z risanjem. Natanč-Deanom Ravnikom. no je narisal organe, kje in kako bo  Po zgodbi, ki je marsikoga ganila, operacija potekala in kje so bili npr.  Povezovalec večera Rok Pleterski je doslej največjo zbrano množico vstavljeni dreni, kar je bilo v pomočPuharič je uvodno predstavitev obiskovalcev razstav v Domus Medica, tudi pri pooperativni negi pacientov.avtorja razstave zaključil z eno najlep- ki so avtorja pozdravili z bučnimših zgodb s srečnim koncem, h katere- aplavzom, nagovoril še avtor sam. Povedal je, da ga slikanje drugihmu je pripomogel prav prof. dr. motivov v prostem času popelje vGadžijev.   Na zanj značilen skromni način je neko drugo stanje, pri čemer se popol- povedal, da je sprva risal portrete. noma sprosti, ter da z leti pri slikanju,  Petnajstletno deklico je oče Izpostavil je portreta svoje mame in čeprav ima zanj manj časa, kot bi sizaradi ogromnega tumorja na jetrih, babice ter svoj avtoportret, na kate- želel, postaja vse natančnejši.ki je povzročil že amoniakalno  Avtor razstave je svoj nagovor zaključil v profesorskem slogu, tako da je prisotne povabil k vprašanjem oziroma komentarjem. Prisotni so pohvalili njegovo strokovnost in se ob tem zavzeli za to, da bi več kirurgov v okviru pojasnilne dolžnosti pacientom narisalo potek operacije. Tako bi jim omogočili boljše razumevanje. Pohva- lili so tudi njegovo umetniško žilico in mu zaželeli še veliko umetniškega ustvarjanja, zatem pa so si vsi skupaj ogledali razstavo.  Nedvomno drži, da je kirurška natančnost prof. dr. Gadžijeva priso- tna tudi na njegovih slikah. Čudovite

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Julij 2017slike morja, krajin in konjev so zaradi nepozabne. Na gledalca razstavljene portretiranih sije njihova duša, naizjemne natančnosti kot okno v nek slike delujejo pristno, pomirjujoče in platnu pa čudovito odražajo svojedrug svet. Slike pred očmi gledalca navdihujoče. Prav vsi obiskovalci so notranje bogastvo, ki se je očitnopovsem oživijo in mu spregovorijo v jih opazovali vidno očarani in očitno dotaknilo avtorja.  pretanjeni likovni govorici. Skorajda je bilo, da so se jih globoko dotaknile.je mogoče začutiti morsko sapico,  Razstava prof. dr. Gadžijeva jeslišati bučanje valov ali pa odzven  Najbolj zanimivo je bilo opazovati nedvomno ena tistih, ki poosebljajokonjskih kopit; začutiti radost ali pa ljudi, ki so na portretih prepoznali pravo bistvo umetnosti, zato si jo, čeumirjenost portretiranih. Njegov npr. svobodno novinarko Edito vam le čas dopušča, zagotovo oglejteposluh za detajle, igro svetlobe in Žugelj, upodobljeno kot princeso. še pred koncem septembra.senc, vseh vidikov telesa in značilnosti Tudi iz tega je bilo razvidno, kakobitja preveva njegove slike in jih dela pristno se avtor – slikar loteva svojega Prof. dr. Gadžijev, vam pa želim še umetniškega ustvarjanja. Skozi oči mnogo, mnogo let ustvarjalnosti ter navdihovanja vaših sobivajočih!Drugo Jankovo spominsko srečanjesošolcevŠkofja Loka, Poljane, Malenski vrh – Gora, 14. 5. 2017 sem kot doma (pa še res) in zato mi vodenje, popestreno z znanjem oAndrej Šubic, dr. med., Ambulanta Šubic, zasebna mojih prednikih in tudi sodobnikih, ne dela težav. Malo smo kolovratilizdravstvena dejavnost, d. o. o. po slovenskem slikarstvu in videli, da je bilo v tej dolini ustvarjenega [email protected] lepega in se še ustvarja, center pa skrbi, da se bo vedelo, kako se Izpolnili smo obljubo, sebi in Počasi smo se premaknili in ustvarja.Janku. naslednjo postajo – pa običajnih težavah z navigacijo tega dne – še kar Nekaj teh del, fresk in kipov, smo Najprej so počasi kapljali na lahko našli v Kulturnem centru videli tudi na poti proti Malenskemuzborno mesto za našo hišo, potem se slikarjev Šubicev v Poljanah. Tam vrhu. Parkirali smo pred ateljejemjih je kar usulo. Z ženo Nadjo sva bilazelo vesela, da je bilo treba skuhatitoliko kav, da rogljički skoraj nisoostali in da se je miza lepo praznila.Nekaj malega pa je še ostalo na njej zakuliso pri skupinskem fotografiranjuvseh dvajsetih v prelepem vremenu inpolnosti pomladne narave. Z vrta smo se počasi preselili vsvet, ki nas bo sprejel ta dan. Naj-prej v Poljansko sobo v moji hiši,kjer se človek z lahkoto prestavi vstare čase spominov. Tako smolahko še enkrat slišali Jankovopredavanje o povprečnosti z mojepetdesetletnice in se kljub temu, daga ni več, nasmejali njegovim iskri-vim mislim. Hkrati so nas te besedeopominjale, naj živimo polno, aodgovorno do sebe, družin in prija-teljev. Janko je težko pisal tistigovor, ker on pa res ni bil povpre-čen. To vemo še bolj, odkar ga ni.

Revija ISIS v prostem časuZ88dravnikiJulij 2017Srečali smo Luco v njenem okolju. baroka iz delavnice Šubicev. Dušan korenine na njih znane iz otroških Senica - Bas je lepo okrasil cerkev s dni. kiparja Metoda Frlica in zagrizli v svojim glasom, potem s svojimi recita- breg proti romarski cerkvi iz 15. cijami izzval še mene in razvil se je K sreči je Luca odgrnila svoj košek stoletja, kjer sem z veseljem in pono- spontani recitatorski dialog, da ne in videli smo, da se šibi od velikih som pokazal zlate oltarje poljanskega rečem dvoboj. loncev kislega mleka, žgancev, ocvir- kov, kruha in klobas z zaseko. Naza- Pri odhodu iz cerkve, na sveže dnje sta se prikazali še dve kroni iz pokošeni, s sencami starih dreves pehtranke in ocvirkovce. Dovolj, da okrašeni trati, nas je čakalo naslednje smo se pred dežjem, ki je zajel vso presenečenje. Po bregu je Luca iz okolico, pred nami pa se je nebo Cvetja v jeseni pripeljala svoj košek in odpiralo kot Mojzesu Rdeče morje, po nam odigrala prizor, ko odpelje svojo suhem odvalili v dolino. malo hčerkico sama, samo z zajčkom kot pogrebcem, na pokopališče. Vem, da bi Janko Kersnik užival, Zaključi pa optimistično, kot je v teh se veselil časa, ko bi bil z nami. Tega hribih navada. Hvala naši poljanski ne moremo priklicati nazaj, lahko pa Luci Anici Berčič za čustveno odigra- drug drugemu podarimo naš čas in no predstavo in pojočo poljansko obogatimo s tem tudi sebe. To smo govorico, ki se tako prileže ljudem v storili, naslednje leto bomo poskušali tem pogorju. Sošolka Ivana Jelovčan, spet. por. Senica je ves čas lahko dodajala svoje zgodbice, saj so ji vse potke in Foto: Andrej Šubic 1. Hop na Grad Vrhunsko doživetje za vse! Odlična ideja, odlična organizacija, Ljubljana, Univerzitetna pediatrična klinika, 14. maj 2017 odlična izvedba in še odlično vreme. Uspeh zagotovljen! Zbranih je bilo Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana 11.800 evrov za nakup endoskopa za potrebe pregledovanja »želodčka in [email protected] drugih delov prebavil najmanjših dojenčkov in tudi nedonošenčkov«.Začetek teka na 2 in 6 km – z zmagovalcem v ospredju. Tako je doc. dr. Anamarija Meglič aktivistično v mikrofon dopolnila informacijo o aparaturi, ki naj bi bila ob spraševanju prisotnih, kaj endoskop sploh je, »po izjavi neko- ga, ki dela v kliničnem centru«, menda namenjena »za poslušanje pljuč ali srca ali nekaj takega ...«. Takole sproščeno je potekala anima- cija s strani Radia Antena, ki je bil pokrovitelj zbiranja sredstav s plačilom udeležbe v teku »Hop na Grad«: otroci 5 evrov, odrasli 20 evrov. Animatorja Žiga X Gombač in

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9Julij 2017Mladina je »na veliko« pomagala pri organizaciji. Uroš Bitenc sta se zelo simpatičnoOgrevanje pred startom je bilo resna stvar. znašla v svoji zahtevni vlogi, kužkuKončni cilj je bil izpolnjen v veliko veselje vseh. Paziju pa je bilo zagotovo trpeče vroče. Start je bil postavljen v bližino vhoda v pediatrično kliniko, v kateri smo udeleženci lahko dvignili startne številke in dobili ob tem zanimiv izbor sponzorskih daril, za kar ima veliko zaslug glavni donator in soorganiza- tor, Založba Rokus Klett. Ob 10.00 so startali otroci. V starosti do 4. leta so tekli na 200 m (100 m do kliničnega centra in 100 m nazaj), sledili so tisti v starosti do 6 let (400 m), nato pa še tisti do 8 let (600 m). Čudovito jih je bilo videti. Posebej tiste, ki so se res pognali v dir z žarečim prizadevanjem za zmago. Ob 11.00 smo startali vsi drugi. Tekli smo mimo ljubljanske porodniš- nice čez Zaloško ulico in nato po levem bregu Ljubljanice do mosta pri stari pediatrični kliniki. Od tam so tekli nekateri še na Grad in tako je dolžina njihovega teka zajela razdaljo 6 km. Vračali pa smo se po desnem bregu Ljubljanice in jo na povratku prečkali po novem mostu blizu Cukrarne. Navdušenje je zajemalo vse. Bilo je veliko glasbe, šaljivih in navdihujo- čih besed, ogromno fotografiranja (ogled fotogalerije je možen na naslo- vu www.hopnagrad.si). Za regeneraci- jo je bilo dovolj vode, kakava, sojinega napitka, banan in še česa. Idejni vodji in glavna organizatorja doc. dr. Damjan Osredkar in dr. Nina Batteli- no sta ob koncu prireditve upravičeno žarela od veselja. Uspešnost te odlične akcije, v kateri je sodelovalo tudi zelo veliko zdravnic in zdravnikov ter medicinskih sester in ljudi drugih poklicev v zdravstvu, je bila izjemna. Vsekakor pa si ob koncu zasluži iskrene čestitke še avtor risbe, ki je bila natisnjena na promocijskih majicah organizatorjev in na promo- cijskih vrečkah. In športno društvo Povodni mož! Naslednjo pomlad bomo vsekakor znova zažareli od veselja in pričakovanja, ko nas bo vabil že 2. Hop na Grad. Pa srečno do takrat!

Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiJulij 201723. državno prvenstvoRepublike Slovenije v nogometuza zdravnike in zobozdravnike Asist. dr. Boštjan Pohlen, dr. Ekipa Štajerske. Stojijo (z leve): Andrej Malek, Igor Mijatović, Luka Šošić, Andrej Čretnik, Andrej Bajec in Marko Štolfa. Čepijo (z leve): Matej Kokot, Matej Kurnik, Zvonko Prelog, dent. med., ABC DENT, d. o. o. Klemen Leopold, Goran Kurnik in Gregor Nemec. Vodje ekipe Tomaža Ekarta ni na sliki. Asist. mag. Robert Juvan, Ekipa Prekmurja. Stojijo (z leve): Roman Fras, Darko Košutić, Urban Čerpes, Emil Pal, Jure Potočnik, Gregor Gruškovnjak, Jan Kirbiš in Gregor Prša. Čepijo (z leve): Mladen dr. med., UKC Ljubljana Prettner, Vedran Lazarević, Nejc Jelenko, Tadej Ostrc, Peter Kiraly, Marko Horvat in Ludvik Kiraly. Nogometna sekcija Slovenskegazdravniškega športnega društvaMedicus je 13. maja na Brdu priKranju organizirala 23. državnoprvenstvo RS v nogometu za zdravni-ke in zobozdravnike. Nogometninavdušenci, ki se srečanja niste mogliudeležiti, ste bili prikrajšani zaodlično organiziranost turnirja insrečanja v prelepem okolju Nacional-nega nogometnega centra Brdo, ki gakot svojo pripravljalno bazo upora-blja slovenska nogomet­na reprezen-tanca. Turnirja so se udeležile štiri ekipe,in sicer ekipe Ljubljane, Štajerske,Prekmurja in Primorske. Igralnapovršina je bila idealna, tako da seigralci za kakšno neuspelo potezo alipodajo nismo mogli izgovarjati naneravno igralno površino. Pot doosvojitve naslova državnega prvakaje bila peklenska, saj so vse ekipeodigrale tri tekme po sistemu vsakaproti vsaki. Posamezna tekma jetrajala 2-krat 20 minut. To pomeni,da smo tisti dan odigrali 120 minut,kar ni mačji kašelj niti za telesnozelo dobro pripravljene (zobo)zdravnike. Tako kot vsa zadnja leta,so bile vse štiri ekipe zelo izenačene,odločile so malenkosti, nekajkrattudi športna sreča. Dovolj zgovorenje podatek, da je zadnja tekma medekipama Primorske in Štajerskeodločala o končni razporeditvi ekipod prvega do tretjega mesta, in to celoglede na doseženo število danihoziroma prejetih golov! Po končanihšestih tekmah turnirja si je naslov

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Julij 2017Ekipa Primorske. Stojijo (z leve): vodja ekipe Tomislav Vitezica, Jaka Vrhovec, Matic Mrak, prvaka priborila ekipa Štajerske, ki jeJure Jamšek, Mirko Dolžan, Roberto Vidali, Staš Solman, Jure Orel, Marko Požrl in Bogdan na turnirju zbrala sedem točk. TakojAmbrožič. Čepijo (z leve): Boštjan Pohlen, Ševal Djelkić, Igor Vatovec, Goran Štekar, Borut za njo se je s šestimki točkami uvrstilaŽgavc in Urban Brulc. ekipa Prekmurja, ki je s svojo kakovo- stjo presenetila tako ekipo Primorske, ki je zbrala štiri točke, kot ekipo Ljubljane, ki ji kljub dobrim predsta- vam, preverjenim posameznikom in dobremu ekipnemu duhu ter taktiki ni uspelo osvojiti točke. To še dodatno priča o izenačenosti ekip, ki traja že nekaj let, in kakovosti nogometa, ki jo premorejo zdravniške ekipe. Ne nazadnje je slovenska zdravniška nogometna reprezentanca, sestavljena iz posameznikov vseh štirih ekip, lansko leto na Svetovnih medicinskih igrah v Mariboru končno osvojila tudi naslov svetovnih prvakov. V preteklih 19 letih smo namreč osvojili že drugo, tretje in dvakrat peto mesto. Prihodnje leto je za organizacijo 24. državnega prvenstva v nogometu zadolžena ekipa Primorske, torej se vidimo na Obali!Slovenska zdravniška reprezentanca, ki je lani zmagala na Svetovnih medicinskih igrah v Mariboru.Stojijo (z leve): Tine Pavšič, Denis Mušič, Jaka Vrhovec, Igor Mijatović, Lazar Blagojević, Andrej Malek, BoštjanPohlen, Robert Juvan, Gregor Nemec in Andrej Bručan. Čepijo (z leve): Vedran Lazarević, Matej Kurnik, BorisPalek, Klemen Leopold, Borut Žgavc in Aleš Majcenovič. Na sliki ni Andreja Čretnika, Gorana Kurnika, MatevžaKržana, Urbana Brulca in Darka Košutića.

Revija ISIS9S2ISIJulij 2017Trojni slepi kviz1 Navodila: Kviz je anonimen in na vsa vprašanja, vseeno kako, boste času, pod strogim nadzorom prostovoljen, vendar če se boste dobili tolažilno nagrado. Vse zdravni- managementa, da ne bi potegovali za privlačne nagrade, nam ce in vsi zdravniki prejmejo četrto slučajno podtaknili kakšne sporočite svoj naslov. Prosimo, da tolažilno nagrado in jim kviza sploh ni dokumentacije gospoda obvezno odgovorite na 1. vprašanje, treba rešiti, a ga morajo prebrati. Janeza Novaka, roj. 1. 1. 1978, ker drugače ne boste upravičeni do če ste odgovorili na 1. vpraša- prvih treh nagrad. Na vsa vprašanja Pri vsakem vprašanju je možna nje s 1.a. lahko odgovori samo management samo ena izbira. 3. Tretja nagrada je pogovor z bolnišnice, ustanovitelj, pacienti, managementom bolnišnice in zdravniki in zdravnice. Če odgovorite 1. Katera slika je iz slovenske bolni- ustanoviteljem o tem, da slika šnice? 1 ni naša, ampak iz nekeSlika 1. Arhiv a) Slika 1. afriške države (avtor se opra- b) Slika 2. vičuje afriškim bolnišnicam).Slika 2. Arhiv 2. Če ste odgovorili s 1.a, povejte, Tolažilne nagrade so samo za 1 Kviz je trojno slepi: 1. slepota je anoni- kako hitro se lahko najde popise management bolnišnice, njenega mnost reševalca kviza, 2. slepota je bolezni za 12 otrok, ki so manjkali ustanovitelja, paciente in zdravnike: anonimnost avtorja kviza in 3. slepota je ob presoji otroške srčne kirurgije, slepota tistega, ki bi moral stvari že ki jo je izvedla mednarodna 1. Prva tolažilna nagrada se zdavnaj urediti. komisija. podeli samo bolnišnici, in a) V 24 urah. sicer dovoljuje managementu, b) V 48 urah. da pokaže presojevalcem c) Ko komisija odide. ISO-standardov in akreditaci- d) Nikoli. je, kje je prostor s slike 1. 3. Kaj se zgodi, če ne najdemo 2. Druga tolažilna nagrada se popisa bolezni za Janeza Novaka, podeli ustanovitelju in se mu roj. 1. 1. 1978, ki se je zdravil v bol- da proste roke, da opravi nišnici iz slike 1 pred 3 leti? upravni nadzor. a) Zdravnik dobi živčni zlom. b) Pacienta se okara, saj je sam 3. Tretja tolažilna nagrada se kriv, zakaj pa ne spravlja svoje podeli vsem pacientom, ki zdravstvene dokumentacije. verjamejo, da se njihova c) Management izjavi »takle zdravstvena dokumentacija mamo«. nikoli ne izgubi. d) Pacient toži ustanovitelja bolnišnice, ker ne poskrbi za 4. Tolažilna nagrada je za vse red. zdravnice in zdravnike ter jim dovoljuje, da nikoli več ne Prve tri nagrade: uporabijo izraza »zdravniška 1. Prvo nagrado dobite, če ste napaka«, tudi v primeru izgubljene dokumentacije za odgovorili na 1. vprašanje s Janeza Novaka, roj. 1. 1. 1978, 1.b. Dobili boste diplomo in kjer niso imeli podatkov o naziv »višji naivnež« ter prejšnjem zdravljenju in je brezplačen ogled sistema prišlo do predpisa napačnih urejanja zdravstvene doku- zdravil. mentacije v bolnišnici, od koder je slika 1.a. 2. Druga nagrada je iskanje popi- sa bolezni za Janeza Novaka, roj. 1. 1. 1978, v neomejenem

Revija ISIS Zavodn9ik3Julij 2017Osebni pogled na razvoj invzdrževanje telesne inpsihične kondicije(v starosti, hm)Marjan Kordaš, [email protected] Že kar nekaj časa delam povzetke iz revij, ki spomnim se, ali je avto vozil zdravnik ali pacient-jih izdajajo avstrijske zdravniške zbornice. V ka) in pooperativni potek je bil brez posebnosti.zadnjem času me je prijetno presenetilo, koliko Stroške je krila zdravstvena zavarovalnica. Zaprostora v teh revijah uredniki posvečajo vplivu rehabilitacijo pa je zdravnik svoji pacientkitelesne dejavnosti na zdravje ter na preventivo predpisal redno vadbo na cikloergometru, ki garaznih bolezni. Tako me je prek raznih ovinkov pa v Jugoslaviji seveda ni bilo mogoče kupiti. Polani jeseni doletela neprijetnost – ki pa je bila dolgotrajnem proučevanju literature se je zdrav-dolgoročno zelo koristna – da sem za našo revijo nik odločil za cikloergometer znamke Tunturiiz Österreichische Ärztezeitung prevedel pregle- (Finska), pacientka pa se je spustila v dolgotra-dni članek o vplivu telesne dejavnosti na zdravje jen boj z zavarovalnico ter jugoslovansko carin-ter na potek raznih bolezni. Povzetek članka je sko upravo (menda tudi v Beogradu). Okoli letazajet v naslednji ugotovitvi: 1987 se je zadeva uspešno razpletla in pacientka je dobila dokumentacijo za uvoz cikloergometra Svetovna zdravstvena organizacija je zdravje brez plačila carine. A ker uvoza iz Finske vopredelila kot telesno, duševno in socialno Jugoslavijo ni mogel (smel) opraviti nobenblagostanje. Na temelju učinkov športa na teh uvoznik, je družba Tunturi ergometer iz Finsketreh ravneh se športna dejavnost lahko uvede kot poslala na naslov znane lekarne v Celovcu. Uvozpreventivni ukrep. Ni nobenega zdravila in ni (iz Celovca v Ljubljano) je tehnično izvedla mojanobenega ukrepa, ki bi lahko imel primerljiv malenkost; natovarjanje cikloergometra (teža:učinek kot telesni trening. približno 30 kg) v avto je bila obremenitev telesa, spopad s cariniki na Ljubelju pa obremenitev Ker imam že dokaj veliko kilometrino ne le s mojih možganov, duše in duha. A zadevo semkolesom (na srečo), temveč tudi v letih (na nato varno pripeljal v Ljubljano, v pacientkinemžalost), se mi zdi mikavno obe kilometrini stanovanju napravo sestavil ter kalibriral z utežjoizkoristiti kot kratko zgodbo s sporočilom, da gre 5 kg (tj. s petimi litri mleka v tetrapaku). V bistvupri kilometrini te vrste v bistvu le za – kot je bil ta cikloergometer (kot smo se učili v srednjipravimo – vrh ledene gore. Zato se mi zdi šoli) preprosta Pronyjeva uzda. Za pacientkovredno vse tisto, kar sem doslej v naši reviji sem nato – kot dodatno obremenitveno testira-zajemal v Literarnih kolesarjenjih, dopolniti z nje mojega duha – naredil razpredelnico, ki jenekaterimi podatki iz moje preteklosti, kjer je kazala moč (pacientke) glede na hitrost vrtenjabila telesna dejavnost (obremenitev) skoraj gonilnika. Potem sem pacientko pogosto obisko-vedno tako ali drugače povezana s psihično. Kot val in sebe na tem cikloergometru skoraj douvod torej dve zgodbi, ki dandanes verjetno onemoglosti obremenjeval ter primerjal s kole-zvenita precej anekdotično, a sta dolgoročno bili sarjenjem. Končalo se je tako, da sem v revijipomembni vzpodbudi: Proteus objavil članek z naslovom Radost (teori- je) kolesarjenja. In si razbijal glavo, kako dobiti I. Pacientka X se je sredi osemdesetih let dlje podatek, s kakšno močjo kolesarim npr. počasa zdravila zaradi hipertenzije. Med zdravlje- ravnini ali v klanec.njem je njen zdravnik diagnosticiral stenoze nakoronarkah in postavil indikacijo za dilatacijo. II. Okoli leta 1995 so se v neki zasebniKer tega niso opravljali nikjer v Jugoslaviji, se je zdravstveni ustanovi odločili uvesti obremenitve-zdravnik dogovoril za poseg v Italiji, menda v no testiranje s tekočim trakom. Pred zagonom (sVidmu. Transport pacientke iz Ljubljane v Videmin nazaj je bil opravljen z zasebnim avtom (ne

Revija ISISZ94avodnikJulij 2017pacienti) so se odločili za preskus. V radovednost, sem si za (takrat) izračunam naklon klancev. Tako šeta namen so se obrnili na mojo ma- velikanske denarje priskrbel preprost vedno zmorem klance z naklonom dolenkost, ki je – kot je znano – dovolj merilnik utripa srca. In hkrati ugotav- okoli 10 odstotkov ob utripu okolinora, da vedno privoli v takšne reči. ljal, da tudi z merilnikom ne morem 160/min. Ocenjujem, da je v temTrdno prepričan, da bom kot že dobiti podatka, s kakšno močjo primeru moč okoli 200 W. Tako semizkušen kolesar pri testiranju na kolesarim npr. po ravnini ali v klanec. kar zadovoljen, pa četudi je to pasjatekočem traku prijadral vsaj do 10 Mimogrede: ascendentna denivelacija figa v primerjavi z mladim, zdravimMET, sem se javil dežurni zdravnici. S-T je čez nekaj let izginila. kolesarjem, ki dosega moč okoli 500Lege artis mi je namestila goščavje žic W in več ...za registracijo EKG ter začela. A Hkrati z mojo upokojitvijo letanisem se še dobro zadihal, ko se je 1999 sem doživel incident, zaradi A kot sem povedal v uvodu:sistem ustavil in iz elektrokardiografa katerega sem doma moral perakutno kolesarjenje (telesna kondicija) je lese je zaslišalo prodorno piskanje. prevzeti gospodinjstvo. Kot kuhar se vrh ledene gore. Pod gladino pa jeRačunalnik je diagnosticiral infarkt nisem posebno izkazal, sem pa popol- psihična kondicija: radovednost dosrca. Zdravnica je bila seveda zmede- noma opustil sol. Ali z drugimi bese- novega, širjenje obzorja z branjemna; ni vedela, komu naj verjame: dami: nobenega (nobenega!) obroka, knjig v slovenščini, nemščini inračunalniku ali meni, ki sem jo – brez ki sem ga pripravil, nisem več solil. Ko angleščini ter zapisovanje sporočil.simptomov in znakov za infarkt srca sem se privadil, sem z grozo ugotovil, Vse več imam dokazov, da fizična– debelo gledal ter napenjal možgane, kako zelo slana je že pripravljena kondicija spodbuja psihično terza kaj gre. No, kmalu potem se je izka- hrana (npr. kruh, prepečenec, juhe v obratno. Stranski produkt je sreča, dazalo, da gre pri meni za t. i. ascenden- vrečkah, mesni izdelki pa sploh). In v zadnjih letih ne kolesarim sam,tno denivelacijo S-T, in spet sem bil skoraj hkrati z uvedbo tega režima temveč skoraj vedno v prijetni ženskitako neumen, da sem privolil v na- prehrane sem si kupil tehtnico. In družbi. Kolesar pač ve, da mu (v našihdaljnjo diagnostiko. A po nekaj sklenil, da bo moja teža odtlej okoli prometnih razmerah) ni dobro same-mesecih dolgočasnih preiskav (zoprno 72,5 kg (pri višini 1,7 m in obsegu mu biti ...obremenitveno testiranje moje psihič- trebuha 92 cm oz. hlačnega pasune kondicije) sem se zdravnicam in dolžine 85 cm). BMI je tako rahlo Sicer vedno preklinjam, ko mo-zdravnikom lepo zahvalil in nadaljeval (zavestno) v razredu overweight – vse ram za Isis pripravljati slovenskes kolesarjenjem. A ker me je mučila do današnjih dni. Hm! povzetke iz avstrijskih revij ali npr. pisati zavodnik. A po končanem delu Se pravi, v prvih letih svojega blagoslavljam Zdravniško zbornico upokojenstva – kot šef gospodinjstva Slovenije, da mi vedno znova daje in kuhar – z vzdrževanjem konstantne priložnost za izpopolnjevanje moje teže (telesa; duh je bolj problemati- veščine branja, pisanja in prevajanja. čen; skrbeti za dementno osebo skoraj Enako kot pri kolesarjenju: preden se 10 let je strahovito obremenitveno usedem na kolo, se vedno vnaprej testiranje duha!) v kolesarski sezoni ustrašim proge, dolge npr. 50 km s nisem imel težav. Pozimi pa je posta- približno 400 m višinskih razlik. A ko jalo vse bolj zapleteno in začel sem je napora konec, je zadovoljstvo tuhtati o trenažerju. Prvega sem si nepopisno in pri zadevnem nadome- priskrbel leta 2004, bolj sodobnega ščanju kalorij ni treba prav nič skrbeti pa leta 2013. Hkrati sem uporabljal za vsakdanje nadloge v plazmi v obliki vse bolj sofisticirane merilnike utripa, glukoze, holesterola, trigliceridov, od Suunto t6c do sedanjega, Suunto LDL, HDL in podobnih oslarij in Ambit3. Pred nekaj meseci sem za Isis življenje z Nejko je ena sama radost ... napisal kratko poročilo, kaj vse je mogoče s trenažerjem (neprimerljivo boljšim v primerjavi z zgoraj omenje- nim Tunturi) in tem merilnikom izmeriti za oceno telesne kondicije. In ob tem je pomembno tole: za takšno poročilo je seveda nujna tudi ustrezna psihična kondicija, mar ne? In za napredek in vzdrževanje slednje je koristno, če si npr. po kolesarjenju z merilnikom narišem zemljevid kole- sarske proge in na temelju podatkov

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.150 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofLegal and General Affairs Department professional training, and examination. treatment.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Finance and Accounting Department medical development. Providing a free permanent consultingNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of regulations and the statute.Department regulations, planning and staffing plansNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.