Important Announcement
PubHTML5 Scheduled Server Maintenance on (GMT) Sunday, June 26th, 2:00 am - 8:00 am.
PubHTML5 site will be inoperative during the times indicated!

Home Explore Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 03

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 03

Published by Gooya, 2018-02-26 04:11:38

Description: Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 03

Search

Read the Text Version

Program Koncertnih večerov Domus Medica v sezoni 2017/2018 V oktobru smo začeli s programom Koncertnih večerov Domus Medica v sezoni 2017/2018. Do septembra 2018 se bo zvrstilo osem vrhunskih glasbenih večerov. 13. marec 2018: koncert Tria Allegria: Nina Pirc in Barbara Rajevič, violini, Tina Rejc Krošelj, violončelo Program: L. Boccherini, A. Borodin, F. Schubert, A. Piazzola27. marca 2018:koncert z Anjo Bukovec in Petro Greblo,violina in violončelo  10. april 2018: koncert zdravniškega orkestra Camerata medicaFoto: Kaja Galič LenkičJunij 2018: »Skok v poletje« z Beethovnovim septetomProgram Koncertnih večerov Domus Medica za sezono 2017/2018 sta pripravilaZdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni,potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu: 01 30 72 152,za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Tako bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18.Vljudno vabljeni!

Revija ISIS Uvodnik3Marec 2018Nadzor(ova)ni zdravniki Ko sem prevzel napačnih navodil ali informacij. Rezultat je znan. predsedstvo Odbora za Kdo lahko prinese mir, zadoščenje, popravo strokovno-medicinska stanja in zagotovilo, da se kaj takega ne bo nikoli vprašanja ZZS, so bili več zgodilo? Sestanki v zaprti sobi? Stroga nadzori nad strokovnim komisija, ki bo pregledala, kateri zdravstveni delom zdravnikov daleč od delavec je naredil napako, in se ga bo javno mojega pogleda. Nadzor linčalo? Mastno denarno izplačilo zavarovalnine, nad vsakdanjim delom in potem ko se »pravično« obsodi malomarno in nad napakami se mi je zdel zavrženo dejanje nevestnega zdravnika, ki mu ni dogodek, ki bi ga pri red­ mar za paciente!? nem delu srečal le, ko bi zagrešil neko res nedopu- Le trezen razmislek, ki upošteva širok nabor stno dejanje. Zgodilo se mi dejavnikov, ki sodelujejo v zdravstvenem proce- je več napak, ki se dogajajo su, in pregled vseh dejstev, ki jih lahko pridobi- vsakemu, ki dela. Zaradi mo s skrbnim pregledom poteka obravnave, različnih razlogov. Nekaj- lahko prinese mir. Prinese tudi priporočila za krat sem jih zagrešil sam, preprečevanje podobnih zgodb, priporočila za nekajkrat pa so mojim drugačno obnašanje zdravstvenih delavcev. grehom botrovali bodisi Proces in zaključki presoje morajo biti zaupni, organizacijski zapleti bodi- vsak deležnik mora dobiti svoj del navodil, kaj je si pomanjkanje komunika- treba spremeniti, presojo pa mora voditi moder- cije ali virov informacij. no izobražena skupina, ki je sposobna širokega Zapleti, neljubi dogodki, opozorilni dogodki, pogleda.v glavnem stvari, ki so se zgodile, pa bi si vsiželeli, da se ne bi, se zgodijo. Vsak dan. Načelo- Tu ni mesta za policijske zahteve za ugotav-ma ne hodimo v službo namenoma delat napak ljanje krivde malomarnega zdravljenja po kazen-in pacienti ne k nam po napačne odločitve. Naša skem zakoniku. Tu ni mesta za novinarje, senza-skupna želja je, da imamo delovno okolje, ki nam cionalna poročanja in širšo javnost. Tu ni mestate dogodke preprečuje, in da jih naredimo čim za užaljene svojce in paciente, ki se počutijomanj. prikrajšane za denarno odškodnino. Tu je mesto Znanost o preprečevanju neželenih dogodkov za pomiritev, sprejemanje dejstev, pripravljenostje dodelana in temelji na dokazih, kako se iz na spremembe in odkrivanje novih poti, ki vodijonapak učimo, da se ne ponovijo. Po mojih izkuš­ v varnost.njah iz strokovnega dela je doslednega pristopak napakam premalo. Premalo je prečesavanja To je naša vizija obravnav dogodkov z nežele-opozorilnih dogodkov in učenja iz njih. Premalo nim izhodom. Želimo si strokovnih presoj, kije spreminjanja rednih postopkov in uvajanja vodijo v preprečevanje ponovitev. Želimo sivarovalk. Premalo je časa za konstruktivno kakovostnih nasvetov, kako biti boljši že nasle-komunikacijo, dodatno izobraževanje in učenje dnji dan. Kako prinesti najboljšo zdravstvenoiz napak drugih. obravnavo čisto vsakemu, ki pride v našo ambu- Ko pride do dogodka, pri katerem želen lanto, oddelek ali operacijsko dvorano. Želimoizhod zdravljenja ne ustreza bolniku, lahko opogumljene zdravnike, ki ponosno povejo, da jeslednji ugotovi, da se mu je zgodila krivica. V bila pri njih komisija za presojo in svetovanje inveliko primerih je to res. Bolnik ni prišel v so njene nasvete sprejeli tako v delovni organiza-zdravstveno ustanovo po krivo nogo, okužen ciji kot zdravnik sam. Da se je nekaj spremenilo.implantat, napačen recept, napačne informacije Želimo sodoben način dela predati v roke noviali ponesrečeno operacijo. Vzrok je lahko na generaciji zdravnikov, ki se uči pri nas.njegovi strani, ko na primer ni razumel navodil.Lahko se je napačno odločil zdravnik, lahko je Borut Gubina, dr. med.,več zdravstvenega osebja delalo na podlagi predsednik Odbora za strokovno-medicinska vprašanja ZZS

Revija ISISU4 vodnikMarec 2018Uvodnik 22 Enotno 49 Optimalna prehranska (»Z enim glasom«) oskrba za vse, na vseh ravneh3 Nadzor(ova)ni zdravniki zdravstvenega sistema Borut Gubina Zdravstvo Nada Rotovnik Kozjek,K naslovnici revije 23 Pravična kultura obravnave Gregor Veninšek, škodljivih dogodkov v Katja Povhe Jemec,6 Prof. dr. Janez Tomažič, zdravstvu Mojca Gabrijelčič, dr. med. Dušan Baraga, Alojz Ihan Andrej Robida Milena Blaž Kovač, Valerija Palkovec, Eva Peklaj Forum 53 Šola urgence 2017 in Point of care… Education! 28 Komentar k zapisom Marjan Kordaš Damjana Kunej, Gregor Prosen 28 Zločin in kazen »modernih«Zbornica centristov Rade Iljaž 30 Majoneza ali ocvirki? Silvana Popov 31 (Pre)napeta regulativa Nina Mazi10 Na kratko iz dela Intervju zbornice 34 S Schubertom na operacijo in13 ZZS in NIJZ na sejmu nazaj na koncertni oder MEDICAL Igor M. Ravnik13 Klubski literarni večer Medicina z dr. LunačkomAktualno 40 Zobozdravnik vidi bolje 54 Šesti simpozij Maribor Spine – zato lahko reši življenje Gregor Rečnik14 Pogled mentorja na izobraževanje mladih Diana Terlević Dabić, zdravnikov Andrej Kansky Nataša Toplak 43 Hudi neželeni dogodki 55 Metodi naravnega načrtovanja v preskrbi s krvjo družine in zdravljenja15 Čakalne dobe in neplodnosti čakalni seznami Katja Petruša, v zobozdravstvu Irena Bricl, Milena Igličar Ivica Marić Matjaž Gorkič Strokovna srečanja Poročila s strokovnih17 Zbornična pogajanja v okviru srečanj 57 Zbornična izobraževanja za partnerjev za splošni dogovor zdravnike in zobozdravnike ali boji z mlini na veter 48 Poročilo z mednarodnega simpozija o biološkem 59 Strokovna Saša Savić monitoringu srečanja19 Stalne licence Tihomir Ratkajec 65 Mali Ivana Paradžik oglasiIz Evrope Iz zgodovine medicine22 Preoblikovana Hipokratova 66 Medicinska nuja prisega – urgenca, kaj je to? Stojan Jeretin

Revija ISIS Uvodnik5Marec 2018V spomin Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem69 V spomin prim. prof. dr. Leto XXVII, št. 3, 1. marec 2018 uredništva. Gorazdu Lešničarju (1947– Natisnjeno 10.350 izvodov 2017) Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije Franc Vindišar UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana70 Anton Kolar Sluga, dr. med., spec. spl. med. (1944–2017) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Zmago Turk, Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 15.000 znakov – štetje Vojislav Ivetić 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –71 Janete Kodrin Pušnik T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno (26. 12. 1958–11. 12. 2016) E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Miroslava Cajnkar Kac Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.S knjižne police PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate72 Knjigi »Deček s tatujem na farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, srcu« in »Ljubezen v nevihti« UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Jasna Čuk Rupnik Slavka Sterle, Marija Cimperman Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj73 Nicholas Best: Five days that 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500 shocked the world W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Marjan Kordaš Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja zZdravniki v prostem času E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v75 Žlahtni akvareli bratov ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. Kovačič in glasba Vokalne Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena skupine BeJazzy E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Ana Vrbič srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem78 Camerata medica – nastopi Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. v jeseni 2017 in božično- Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. novoletni koncert Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Pavle Košorok Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije jeZavodnik Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. 20 EUR bruto. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo82 Iatrosski v d-molu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Marko Pokorn Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke LEKTORIRANJE posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. primeru vam honorarja ne bomo mogli E: [email protected] izplačati. OBLIKOVNA ZASNOVA Napoved strokovnega srečanja Agencija Iz principa Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP dogodki za največ tri mesece vnaprej. Stanislav Oražem Izjava uredništva TRŽENJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Zdravniška zbornica Slovenije organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Dunajska cesta 162, p. p. 439 uredništva Izide. 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina E: [email protected] Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno TISK zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Tiskarna Povše Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodanoPrikaz razpada virusa na računalniškem modelu vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

6 Revija ISIS revijeK nMaaresc 2l0o18 vnici Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZSProtivirusna zdravila še za časa moje-ga študija sploh niso imela mesta vmedicinskih učbenikih, ker jih ni bilo. Vnasprotju s protibakterijskimi zdravili,kjer je Aleksandru Flemingu že leta1928 uspelo odkriti benzilpenicilin kotprvo izmed številnih snovi, s katerimimikroorganizmi vodijo svoje internevojne in jih danes ljudje kot antibiotikeuspešno uporabljamo za zdravljenjebakterijskih okužb. Pri virusih kakšne-ga podobnega naravnega pojava, ki bivodil do naglega odkrivanja protiviru-snih učinkovin, nekako ni uspelo najti? Res je. Kot je že dejal veliki Pasteur: »Naklju-čje se zgodi, ko je duh pripravljen,« ko je ponaključju odkril, da oslabeli (atenuirani) mikrobine ubijejo poskusne živali, ampak jo imunizirajo.Vendar se kaj takega pri virusih žal ni zgodilo,kljub temu, da so virusi zelo prisotni, pravzapravpovsod, kjer so živa bitja. Lahko bi rekli, da virusispremljajo življenje v vseh oblikah. Največjeepidemije v zgodovini človeštva so pogostopovzročali tudi virusi, npr. atensko kugo (4. stol.pr. Kr.: ošpice?) in Antonijevo kugo (2. stol. poKr.: norice?). Cepljenje je rešilo veliko proble-mov, tako da so prišli časi, ko smo rekli: »Oh, sajje samo virus« – vendar so ti že davno mimo. Tovelja za imunsko zdrave osebe (npr. HIV/aids alivirusni hepatitisi), posebno pa še za osebe zimunsko motnjo – IM (npr. virusi družine her-pes, poliomavirusi). Pojavljajo pa se tudi »novivirusi«, pričakovati je predvsem zoonoze, zlastiod domačih živali. Virusi povzročijo hude bolezniz veliko stopnjo smrtnosti, zaradi njihove izrazitemutagenosti in posledične odpornosti je nujnopotrebno razvijati nove protivirusne učinkovine.Usmerjen razvoj protivirusnih učinko-vin se je začel v 60. letih prejšnjega

K naslovnicMRiaervericjae2I0S1IvS8 ije7stoletja z »zdravljenjem« nje različnih virusov, pojavljanje življenjskega kroga. Še vedno je zlaticeličnih kultur, okuženih z odpornih virusov proti (maloštevil- standard zdravljenje s tremi zdravili:virusi, predvsem herpesvirusi. nim) zdravilom povzroča kontinuira- dva nukleozidna zaviralca reverzneKulture so »zdravili« s stoti- no iskanje novih protivirusnih učin- transkriptaze (NRTI) plus tretjenami in tisoči različnih snovi, kovin. Velik napredek v zdravilo; kot tretje zdravilo se vse boljuspehi pa niso bili zelo impre- molekularnobioloških metodah uporablja zaviralce virusnega encimasivni? (PCR), posebno pri RNA interferenci, integraze (INSTI), ki so najbolj bioinformatiki, slikovnih in struktur- učinkovita, varna in z najmanj součin- Virusne genome sestavljajo zelo nih bioloških tehnikah (poznavanja kovanj z drugimi zdravili. Eden odrazlične variante nukleinskih kislin molekularne organizacije virusov) so problemov je, da je treba zdravila(nikoli ne gre za dvojno vijačno DNK). najpomembnejši tehnološki preboji, uživati permanentno. Naslednji cilj jeVirusni življenjski krog je neposredno vendar so virusi izredno fleksibilni in ozdravitev! Učinkovitega cepiva ne boodvisen od gostiteljevih celičnih prilagodljivi, kar je posledica napak vsaj še 5 do 10 let. Novosti na podro-presnovnih in signalizacijskih poti, pri prepisovanju virusnega genoma čju genskega zdravljenja (metodazato je razvoj protivirusnih učinkovin (razvoj odpornosti). To predstavlja, CRISPR: odstranitev virusov, ki soomejen, ker se tovrstna zdravila poleg vpletanja potencialnih zdravil v skriti v spominskih celicah CD4) pa sopogosto vpletajo v življenje naših presnovne poti gostitelja, največji ponovno oživele zanimanje za ozdra-(gostiteljevih) celic. Vendar pa vsi izziv za razvoj zdravil. vitev – končno utemeljeno upanje navirusi enkodirajo unikatne proteine in eliminacijo pandemije HIV in stigme/encime, ki so potencialne tarče Pri virusih kot skrajno eno- diskriminacije.zdravil. Cilj izdelave sodobnih protivi- stavnih bioloških organizmihrusnih zdravil so učinkovine, ki se zdravila lahko delijo glede Ker je besedilo namenjeno zdrav-specifično zavirajo virusne tarče ali pa na to, na katere faze v viru- nikom, bi opozoril na občasno »ne-gostiteljeve celične tarče, ki so ključne snem ciklu delujejo. Pri virusu znosno lahkost diskriminacije« našihpri replikaciji virusov, saj morajo HIV jim je vse njegove živ­ varovancev s strani zdravstvenihvirusi za učinkovito naselitev v naša ljenjske faze uspelo skoraj v delavcev. Sicer vse redkeje, a vsakatelesa premagati številne ovire (npr. celoti pokriti? diskriminacija je odveč in je posledicacelično ovojnico z aktinskim kor- neznanja. Take zdravstvene delavce biteksom, potovanje skozi gosto cito- Res je. Na voljo imamo učinkovi- bilo treba ponovno poslati na medi-plazmo itd.). ne, ki delujejo na ključna mesta cinsko fakulteto.Zdi se, da je bila resničnavzpodbuda za razvoj protivi-rusnih zdravil predvsem pan-demija okužbe s HIV, ki jesrečno sovpadala tudi z nekajtehnološkimi preboji, npr.razkritjem virusnega genoma,testi (PCR) za navzočnostvirusne nukleinske kisline,računalniškimi modeli protei-nov in modeliranjem inhibi-tornih ligandov zanje. HIV/aids je in še vedno predsta-vlja izziv človeštvu nasploh. Polegogromnega socialno-psihološkegavpliva na celotno družbo je bolezenpospešila tudi razvoj vseh biotehnolo-ških znanosti. Če se vrnemo malo vzgodovino virusov: kljub številnimuspešnim cepivom nimamo učinkovi-tih cepiv za mnoge virusne okužbe inčloveštvo še vedno izgublja bitko sštevilnimi virusi. Vztrajajoče epidemi-je in pandemije ter ponovno pojavlja-

8 Revija ISIS revijeK nMaaresc 2l0o18 vniciTerapevtskim uspehom proti HSV-1 encefalitisu, ki nas najbolj HBV, HCV, H5N1 in H7N9 (virusaHIV tesno sledijo uspehi proti ogroža, je ključno, da začnemo zdrav- ptičje »aviarne« influence), SARS-virusu hepatitisa B in C? ljenje čim bolj zgodaj. Tudi kakšno -CoV, MERS-CoV, virus ebole itd. Na novo zdravilo ne bo bistveno uspe- drugi strani pa so bolj »nedolžni« Ne le, da jim sledijo, ampak so jih šnejše, ker HSV-1 hitro povzroči respiratorni virusi, če izvzamemov primeru hepatitisa C celo izrazito nekrozo temporalnega (frontalnega) viruse influence, kot so respiratornipresegli, saj današnjo dobo zdravlje- režnja in ko je škoda narejena, še tako sincicijski virusi (RSV), virusi parain-nja hepatitisa C mirno lahko primer- dobro zdravilo ne bo pomagalo. In še fluence (PIV), humani metapnevmo-jamo s »Flemingovim obdobjem« zelo zanimiva novost: herpesvirusi so virusi (hMPV), rinovirusi, adenoviru-zdravljenja bakterijskih okužb. Hepa- veliki DNA-virusi, ki poleg direktnega si, koronavirusi itd. Povzročajotitis C je namreč prva kronična viru- citotoksičnega/citopatskega delovanja respiratorne okužbe, ki tudi predsta-sna bolezen, ki je povsem ozdravljiva. lahko modulirajo tudi imunske vljajo vsakoleten velik javnozdrav-Res je, da je pot do tega uspeha odzive; npr. HSV-1 lahko sproži stveni problem, vendar proti njimtlakovala biotehnologija okužbe s anti-NMDAR encefalitis (avtoimunski nimamo dobrih orožij. StreptokoknaHIV, tako glede razvoja diagnostičnih encefalitis). EBV (virus Epstein-Barr) angina je npr. pravi »mačji kašelj« vkot tudi terapevtskih možnosti. postaja vse pomembnejši povzročitelj primerjavi s hudimi virusnimi respi-Kombinacija zaviralcev virusne bolezni pri osebah z IM (npr. limfo- ratornimi okužbami, saj nikoli neproteaze, polimeraze in področja proliferativna bolezen), kjer protiviru- vemo, ko nas začne neznosno peči vNS5A danes pozdravi praktično vse sna zdravila niso učinkovita, uporabi- žrelu, ob belem izcedku iz nosu (kookužene z virusom hepatitisa C in mo pa biološko zdravilo anti-CD20, ki porumeni, se nam od groze začneresne so napovedi Svetovne zdrav- uničuje limfocite B – okužene z EBV »temniti pred očmi«), ob vročini,stvene organizacije o eliminaciji in žal tudi zdrave. Novost je na podro- kihanju in kašlju, za koliko dni oz.hepatitisa C kot javnozdravstvenega čju obvladovanja CMV (citomegalovi- tednov smo nenadoma obsojeni naproblema – z zdravili, ne s cepivom. rus) pri osebah z IM. Ganciklovir in »životarjenje«. Pri angini smo rela-Problem trenutno predstavlja aktivno valganciklovir delujeta mielosupresiv- tivno dobri po dveh dneh, pri nedol-odkrivanje okuženih, saj okužba dolgo no, foskarnet in cidofovir pa nefroto- žnih respiratornih virusih pa pogostopoteka nezaznavno. Zdaj je pred nami ksično in zato ta zdravila za številne ne velja več pravilo, da »če jih zdravi-nov izziv – hepatitis B, ki je trši oreh, bolnike niso primerna. Novo zdravilo mo, trajajo 7 dni, v nasprotnemsaj tako kot HIV do smrti vztraja v letermovir je prva učinkovina, ki primeru pa en teden«; pogosto karceličnem jedru in ga z danes razpolo- deluje samo proti CMV in kaže, da je trajajo, trajajo …, prisotna pa je šežljivimi učinkovinami lahko dobro varno in učinkovito. Trenutna indika- stalna nevarnost bakterijske superin-obvladujemo, ne pa pozdravimo. V cija je profilaktično zdravljenje pri fekcije! Že imunsko zdravi se jihigri so preizkušanja novih tehnologij, osebah po presaditvi krvotvornih bojimo (tudi otroci!), kaj šele osebe zki se deloma zgledujejo po izvirnih matičnih celic (PKMC), potekajo pa IM, pri katerih zgornji respiratornizamislih potencialne ozdravitve HIV/ raziskave za predbolezensko (»pre- okužbi lahko sledi življenjsko ogroža-aidsa, deloma pa utirajo nove protivi- emptive«) zdravljenje, zdravljenje joča okužba spodnjih dihal (npr. porusne in imunomodulatorske poti. Ob razvite CMV-bolezni in zdravljenje PKMC, pri prejemnikih pljuč).tem pa ne pozabimo, da je hepatitis B večkratno odpornih CMV. Dandanes imamo večinoma na voljole še problem določenih »starejših« le simptomatsko zdravljenje. Imamogeneracij, saj so rojeni po letu 1992 Z razvojem virološke diagnos- sicer ribavirin, ki ga včasih uporabi-pred okužbo zaščiteni z učinkovitim tike, ko lahko med respirator- mo pri osebah s hudimi IM (npr. pocepljenjem, za katerega upamo, da bo no okužbo že rutinsko ugoto- PKMC) že v obdobju zgornje respira-»preživelo« najrazličnejše negativno vimo, kateri virus je torne okužbe, povzročene s RSV, PIVnastrojene civilne iniciative (Matičič, povzročitelj, postaja vedno in včasih hMPV, vendar zdravilo niM. Pogovor ob kavi. Februar 2018). bolj aktualna potreba po posebno učinkovito, poleg tega protivirusnih zdravilih tudi za uporabo omejuje tudi toksičnost.Čeprav so bili herpesvirusi akutne bolezni, npr. influenco Toda čisti pesimizem je odveč, nekaj(posebno HSV-1 in 2) na sa- in respiratorne viruse. Kako učinkovin je v zaključnih kliničnihmem začetku razvoja protivi- kaže razvoj zdravil na teh raziskavah, nekaj pa se jih obeta vrusnih terapij, pa uspehi področjih? bližnji prihodnosti.tovrstnih zdravil še niso taki,da bi bili z njimi zelo zadovolj- Virusi so še vedno nočna mora, Favipiravir je novo protivirusnoni. Zakaj? tihe in skrite grožnje človeštvu. zdravilo, ki je močan zaviralec »od Veliko nevarnost za javno zdravje (v RNA odvisne RNA polimeraze« Za zdravljenje HSV-1 in 2 ter VZV nekaterih primerih »samo« grozečo) virusa influence, deluje pa tudi proti(virus noric) ni veliko novosti. Pri predstavljajo predvsem virusi: HIV, številnim drugim RNA-virusom, kot

K naslovnicMRiaervericjae2I0S1IvS8 ije9so hantavirusi, virus rumene mrzli- cikluse številnih virusov. Brincidofo- In kaj sicer počneš?ce, virus Zahodnega Nila, pikornavi- vir (predzdravilo cidofovira; oralnirusi (poliovirusi, rinovirusi), RSV, lipidni konjugat cidofovira) deluje Medicina, posebno infektologijanorovirusi itd. (protivirusno zdravilo proti adenovirusom (faza 3). Vapen- (na kliniki sem že od leta 1983) mi ješirokega spektra). RNA-virusi so davir se veže na virusno kapsido in zlezla pod kožo, tako da predstavljasicer nagnjeni k veliki variabilnosti deluje proti rinovirusom (faza 2b). tudi del mojega prostega časa. Redkoin za naš imunski sistem predstavlja- Fludase je sialidaza, ki ločuje sialično imam povsem prost vikend; tudi talejo nenehno spremenljivo tarčo. kislino od gostiteljevih epitelijskih prispevek sem pisal na smučanjuFavipiravir deluje na vse serotipe celic, na katere se morajo vezati virusi (ponoči). Ves čas sem v pogonu, privirusov influence, tudi na genetske influence in PIV; deluje tudi proti tem pa se držim načela »Ordnung undvariante, ki so odporne proti zaviral- hMPV. Najštevilčnejša so zdravila, ki disziplin«, ki ga izvajam z »Joie decem nevraminidaze (oseltamivir). so usmerjana proti RSV; veliko vivre« & »Carpe diem«. Vsako jutro,Blokira virusno replikacijo in induci- obetajo t. i. »protivirusne majhne ko skočim iz postelje, stopim na mino.ra mutagenezo, tako da virusi influ- molekule«, kot sta npr. lumicitabine Ta mina sem jaz – jaz sam. Če v sebience izgubijo infektivnost. Zdravilo in presatovir, saj kaže, da sta učinko- začutim žar, vem, da bom preživel lepje učinkovito predvsem v dihalnih viti in sta v zaključnih fazah kliničnih dan; zavedam se, da je biti nesrečenpoteh, kjer zmanjša virusno breme raziskav pri hospitaliziranih odraslih izguba časa.do koncentracij, ki niso infekciozne. bolnikih in otrocih.Rezultati kliničnih raziskav veliko Šport in kultura: šport imam vobetajo, dokončne rezultate pa še Monoklonska protitelesa so zelo krvi, predvsem smučanje, tenis,čakamo. Kaže, da bo najbolj učinko- učinkovita za zdravljenje rakavih in hribolazenje, kolesarjenje in plavanje.vito kombinirano zdravljenje s imunsko posredovanih bolezni. Kulturo pa do neke mere, ker se mi jefavipiravirominom in oseltamivirom, Omejitveni dejavnik je njihova včasih že zdelo, da bom kulturnoki delujeta sinergistično in prepreču- velikost, ki onemogoča vezavo na izgorel. Vse pa se začne in konča prijeta razvoj odpornosti. V ZDA se številne epitope, in visoka cena družini, s katero vse to počnem –letna stopnja smrtnosti, povezane z izdelave. Trenutno je na voljo samo imam čudovito družino in prijateljegripo, zelo spreminja in je bila v eno humanizirano monoklonsko – brez socialnih omrežij (skušam bitiobdobju od 1976 do 2007 od 1,4 do protitelo – palivizumab, za prepreče- moderen – tole je pa že malo afori-16,7 na 100.000 prebivalcev vanje RSV-okužb pri nedonošenčkih stično, n’es pas)!(MMWR 2010;59(33). Če bi te ocene in otrocih, mlajših od 2 let, s hemodi-prenesli v naš prostor, pri nas vsako namsko pomembno srčno napako.leto umre od 28 do 334 oseb zaradi Novost so enoverižna protitelesagripe (?!?). (single domain), ki delujejo proti številnim virusom (HIV, HBV, HCV, Nitazoksanid je oralno zdravilo za RSV, enterovirusom) in so in vitrozdravljenje okužb, ki jih povzročajo zelo učinkovita, vendar še niso vparaziti, deluje pa tudi proti številnim klinični uporabi.respiratornim virusom (npr. virusuinfluence, RSV), pa tudi proti hepati- Številni virusi nas opozarjajo, datisu C, rotavirusom, virusom denge in se z naravo (npr. ptičja gripa, virusnanorovirusom. To je majhna molekula, bolezen ebola) in z »načinom živ-ki deluje na regulatorne mehanizme ljenja« (npr. HIV/aids, virusnagostitelja in se vplete v replikacijske hepatitisa B in C) ne smemo igrati – kar tako radi počnemo. Prof. Janez Tomažič, dr. med., roj. 30. 12. 1954 v Foundation, ZDA (1991) ter bil gostujoči zdravnik oz.Ljubljani. Po diplomi je dve leti delal v ZD Škofja Loka profesor na Guy‘s and St Thomas‘ Hospital, London, VB(takrat je bilo obvezno začeti v osnovnem zdravstvu – (1993) in v Ospedale Maggiore, Trst, Italija (2012).bilo je zelo koristno!), od leta 1983 je zaposlen na Kliniki Zanima ga vsa infektologija, posebno pa še HIV/aids inza infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL, kjer je okužbe pri imunsko motenih osebah (prejemniki presad-vodja dejavnosti za odrasle oddelke. Od leta 2008 je kov, na bioloških zdravilih, glukokortikoidih itd.). Objavilpredstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiolo- je več kot 250 strokovnih/raziskovalnih člankov (medgijo MF UL in od leta 2015 redni profesor. Izpopolnjeval drugim tudi v revijah NEJM, The Lancet in AIDS), skrbise je v San Francisco General Hospital in Cleveland Clinic pa tudi za strokovno izobraževanje »laične« javnosti.

Revija ISISZ10bornicaMarec 2018Na kratko iz dela zbornice Javni poziv za mandata ter se jih povabi k ponovnemu imenovanje sodelovanju«. koordinatorjev Sprejet je bil naslednji postopek imenova- Iz 465. Biltena, 1. februar 2018 nja koordinatorjev: Na poziv za imenovanje koordinatorjev 1. O b izteku mandata koordinatorja, njego-specializacij za področje infektologije, interni- vem odstopu, razrešitvi ali upokojitvi se nastične onkologije in onkologije z radioterapijo se spletni strani zbornice objavi javni razpislahko prijavijo kandidati, ki: za imenovanje koordinatorja za posamezno specialistično področje. V njem se navede- – izpolnjujejo pogoje za imenovanje za jo pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnje- glavnega mentorja (od njihovega speciali- vati. Kandidati morajo vlogi priložiti svoj stičnega izpita je minilo vsaj 5 let in v letu življenjepis in obrazložen predlog/vizijo 2017 so zbrali najmanj 50 kreditnih točk), razvoja specializacije. – s o zaposleni v pooblaščeni ustanovi, kjer se 2. O benem, z objavo razpisa, zbornica na lahko opravlja pretežni del specializacije, podlagi podatkov iz registra zdravnikov, ki za katero kandidirajo, in ga vodi kot javno pooblastilo, preveri, kateri zdravniki izpolnjujejo pogoje za – s o priznani strokovnjaki na svojem stro- imenovanje, in jim pošlje dopis s povabi- kovnem področju. lom h kandidaturi. Kandidati morajo vlogi priložiti svoj 3. I zbor med prijavljenimi kandidati (poživljenjepis in predlog oz. vizijo usposa- posvetu s Komisijo za podiplomsko uspo-bljanja za specializacijo, za katero kandidi- sabljanje in Svetom za izobraževanjerajo. Vloge z dokazili pošljite do 1. 3. 2018 zdravnikov) opravijo predsednik Sveta zapo pošti na naslov: Zdravniška zbornica Slovenije, izobraževanje zdravnikov, asist. GregorDunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, s pripisom: Prosen, dr. med., predsednik Komisije zaJavni poziv za imenovanje koordinatorjev, ali na podiplomsko usposabljanje, Peter Golob,elektronski naslov: [email protected] dr. med., in predsednica zbornice, dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Izbor med prijavljenimi kandidati, ki bodoizpolnjevali pogoje, bo opravila komisija, ki jo 4. Z a namestnika koordinatorja se razpis nesestavljajo predsednik Sveta za izobraževanje objavi; izmed kandidatov, ki izpolnjujejozdravnikov, predsednik Komisije za podiplomsko pogoje, si ga izbere koordinator sam.usposabljanje in predsednica Zdravniške zborni-ce Slovenije. Sporazumevanje v zdravstvu v osmih Postopek jezikih imenovanja nacionalnih Iz 465. Biltena, 1. februar 2018 koordinatorjev Z dogodkom »Večjezično zdravstvo in zakaj Iz 465. Biltena, 1. februar 2018 ga v Sloveniji (še) ni?«, ki je 1. februarja 2018 potekal na Filozofski fakulteti UL, se je zaključil Izvršilni odbor je na svoji 23. seji sprejel projekt »Izdaja slovarja, namenjenega lažjisklep, ki se glasi: »Ob poteku mandata komunikaciji migrantov z zdravstvenimnacionalnih koordinatorjev ZZS pripravi poziv za osebjem«.imenovanje novih koordinatorjev, dosedanjekoordinatorje pa se s pozivom opozori na potek V projektu, ki je trajal od 2016 do 2018, so sodelovali Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Oddelek za prevajalstvo), Medicinska fakulteta, Zdravstvena

Revija ISIS Zbornic1a1Marec 2018fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zbornica se že zdaj prosim, da se odzovejo in takoNacionalni inštitut za javno zdravje in vključuje v prispevajo k čim bolj točnemu opisuZdravniška zbornica Slovenije. mednarodne dejanskega stanja na področju, ki muFinanciran je bil iz Sklada za azil, projekte pravimo tudi e-zdravje.migracije in vključevanje EU terMinistrstva za notranje zadeve RS. Iz 464. Biltena, 25. januar 2018 Vabim tudi druge članice in člane zbornice, da se vključujejo Rezultat je večjezični priroč- Verjamem, da ste si mladi zdrav- v mednarodne projekte in danik za lažje sporazumevanje v niki, kandidati za specializacije, že nam o njih poročajo.zdravstvu v osmih jezikih (prosto pogledali številke, ki govorijo odostopen na: http://multilingualhe- prijavah na posamezne specializacije. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik,alth.ff.uni-lj.si/) ter 14 izvedenih Za vse druge, ki jih ta tema zanima, predsednicausposabljanj za zdravstvene dodajamo povezavo na spletno strandelavce z naslovom »Pacient ne https://www.zdravniskazbornica.si/ Delo pogovori slovensko! Izziv za zdravstvene karierni-razvoj/specializacije/razpisi- podjemnihdelavce v Sloveniji«, ki so potekala v -specializacij pogodbahrazličnih krajih Slovenije. Videli boste, da so nekatere specia- Iz 464. Biltena, 25. januar 2018 Usposabljanj se je udeležilo več lizacije ostale nezasedene oz. zanje nikot 700 oseb, od tega 194 zdravnikov dovolj zanimanja. Spomladi bo nov Zakon o zdravstveni dejavnostiin zdravnic iz vse Slovenije. razpis, takrat bodo pravilniki in pravila (ZZDej), ki je veljal do 16. decembra bolj jasni in verjamem, da nezasedenih 2017, je v 53.b členu določal, da Odpiranje specializacij ne bo toliko kot zdaj – če- zdravstveni delavec, ki je v delovnem vlog za prav pričakujemo, da bo razpisanih razmerju v javnem zdravstvenem specializacije mest več kot na »jesenskem razpisu«. zavodu (JZZ), lahko opravlja zdrav- stvene storitve pri drugem javnem Iz 464. Biltena, 25. januar 2018 Danes želim omeniti, da se zbor- zdravstvenem zavodu oz. pri drugi nica intenzivno vključuje v različne pravni ali fizični osebi, ki opravlja Na Zdravniški zbornici Slovenije mednarodne projekte pod okriljem zdravstveno dejavnost, le na podlagije bilo v torek, 23. januarja 2018, ob Evropske komisije, in vam želim pisnega soglasja. Navedeno soglasje je9. uri odpiranje vlog za specializacije, predstaviti letošnje aktivnosti. Tako v imenu JZZ, katerih ustanovitelj jeobjavljene na javnih razpisih specia- smo sodelovali pri izboru kazalnikov, država, izdajal svet JZZ s predhodnimlizacij za področje medicine in dental- s katerimi se bomo primerjali z soglasjem ministra, pristojnega zane medicine 2017. državami Evropske unije. Naša zdravje, v imenu JZZ, katerih ustano- prisotnost na tem srečanju je bila vitelj je občina ali mesto, pa svet JZZ s Na razpise specializacij za podro- pomembna tudi zato, ker je podpred- predhodnim soglasjem župana.čje medicine (za območje celotne sednik zbornice Krunoslav Pavlović,države, znanega izvajalca ter znanega dr. dent. med., »opazil«, da med Novela ZZDej, ki je začela veljatiplačnika) je prispelo 148 vlog. Razpi- kazalniki ni bilo nobenega s področja 17. decembra 2017, je med drugimsanih je bilo 151 mest. Na razpis za zobozdravstva, in na to pomanjklji- posegla tudi v navedeni člen, in sicerpodročje dentalne medicine je prispe- vost tudi opozoril. Udeležili smo se na način, da predhodno soglasjelo 24 vlog za 9 razpisanih mest. tudi nacionalnega posveta o priorite- ministra oz. župana ni več po-Odpiranja se je udeležilo tudi nekaj tah na področju raziskav v zdravstve- trebno, zdravstveni delaveckandidatov, ki kandidirajo na razpisu. nem varstvu. Žal na teh dogodkih potrebuje zgolj predhodnoŽeleli so se prepričati, ali je njihova nismo opazili odločevalcev, kar soglasje delodajalca, ki ga izdavloga popolna. utegne vključevanje Slovenije v te direktor JZZ. projekte nekoliko zavreti. Vključili Podatki o končnem številu prija- smo se še v projekt SMART, ki je v Specializantom ob tem poja-vljenih kandidatov na posamezno bistvu ponovitev študije, v kateri smo snjujemo, da lahko na podlagirazpisano mesto specializacije so na že sodelovali leta 2013. Zanimive podjemne pogodbe, izven progra-voljo pri zbornici in na njeni spletni izsledke si lahko ogledate v poročilu, ma specializacije, v skladu zstrani od 30. januarja 2018 dalje. še bolj zanimivo pa bo videti trende iz obveznim navodilom ministrstva primerjav med letoma 2013 in 2018 v za zdravje, opravljajo zgolj delo Kandidati lahko preko intranetnih Sloveniji. Vse zdravnike, ki bodo zdravnika s strokovnim izpitom.strani (s svojim uporabniškim ime- povabljeni k sodelovanju v tej anketi,nom in geslom) preverijo, ali je Opozarjamo tudi, da je novelanjihova vloga/prenos vloge prispel ter ZZDej prinesla tudi omejitevali je vloga popolna. opravljanja navedenega dela na

Revija ISISZ12bornicaMarec 2018maksimalno 8 ur tedensko, pri no večletno učenje po določenem pripravljeni za samostojno delo počemer se lahko časovna omejitev programu, kurikulumu. Vsaka specia- specialističnem izpitu.upošteva tudi kot povprečna časovna lizacija mora imeti takšen program, kiomejitev v obdobju šestih mesecev. ga sprejme Slovensko zdravniško In da ne pozabim: Svet za izobra-Poleg tega je ZZDej določil tudi, da društvo, potrdi pa Zdravniška zborni- ževanje se je obvezal, da bo ob vsakimora zdravstveni delavec svojemu ca Slovenije, ki ima tudi pooblastilo za podelitvi licenc imenoval tudi »najdelodajalcu posredovati določene izvajanje specializacij. Kaj to pomeni? mentorja« in ga oz. jo zaprosil zapodatke v zvezi z izvajanjem tega dela, Zbornica mora poskrbeti za seznam mnenje o tem, kako naj učenjeter predpisal globo od 300 do 5.000 akreditiranih zdravstvenih ustanov, ki poteka.evrov za primer, če zdravstveni delavec izpolnjujejo pogoje za šolanje (specia-opravlja zdravstvene storitve pri lizacijo) mladih zdravnikov in zobo- Tako se bomo učili tudi iz izkušenjdrugem izvajalcu zdravstvene dejavno- zdravnikov. Ali ustanova te pogoje izkušenih.sti, v nasprotju z določilom 53.b člena. izpolnjuje, ugotavlja posebna komisija pri Svetu za izobraževanje. V sam Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Vpis proces učenja pa so vključeni številni predsednica v sekundariat neposredni mentorji, torej starejši zdravniki, praviloma specialisti in Zdravniki Iz 464. Biltena, 25. januar 2018 glavni mentorji, ki skrbijo za proces ne stavkamo učenja posameznega specializanta. Ministrstvo za zdravje RS je v Poleg njih so tu še koordinatorji, Iz 465. Biltena, 1. februar 2018petek, 19. januarja 2018, v Uradnem posebej izkušeni specialisti, ki pozna-listu RS objavilo nov Pravilnik o jo program specializacije in pogoje Mladi zdravniki bi želeli opozoritivsebini in poteku sekundariata. ustanov, v katerih se ta izvaja. Vsaka na zavajajoče informacije, ki jih je bilo specializacija ima svojega koordina- mogoče v času stavke javnih usluž- Pravilnik je začel veljati naslednji torja, ta pa namestnika – da si razde- bencev zaslediti v nekaterih medijih.dan po objavi, zato je zbornica prve lita delo oz. se zamenjujeta. Koordina- Zdravniki v stavki javnega sektorjaodločbe o odobritvi (izbirnega dela) torji so praviloma tudi predstavniki neposredno ne sodelujemo. Zaveda-sekundariata začeli izdajati 22. januar- zbornice v UEMS-u, krovni organiza- mo se, da bo v primeru zaostrovanjaja 2018. Zaradi velikega interesa ciji, ki v Evropi skrbi za razvoj in stavke ostalih zdravstvenih delavcevmladih zdravnikov je zbornica v prvih priznavanje specializacij. naše delo izrazito moteno, saj so vsidveh tednih vpisovanje v izbirni del zdravstveni delavci nepogrešljivi prisekundariata ali sekundariat v celoti Na prvi pogled zapletena ureditev, zagotavljanju nemotene in kakovostneorganizirala na podlagi vnaprejšnjega brez katere je praktično nemogoče oskrbe bolnikov. Uslužbence javnegavpisa za sestanek pri referentkah. izvajati in nadzorovati kakovost izo- sektorja podpiramo pri prizadevanju braževanja, potrebna tudi za pojasnje- za ureditev delovnih razmer in pošte- Od ponedeljka, 5. februarja, pa je vanje in urejanje morebitnih zapletov no plačilo.vpis potekal spet po ustaljeni praksi v učnem procesu. Danes se bomo– to je v času uradnih ur. Pri referent- sestali s koordinatorji specializacij, da Ob tem bi želeli tudi opozoriti, daki so na vpogled tudi prosta mesta, bi tudi njih seznanili z novostmi, ki jih se v času stavke močno pretirava vkjer bo mogoče opravljati sekundariat. je prinesla novela Zakona o zdravniški navajanjih dejanskega uspeha zdrav- službi, predvsem pa s tistimi, ki jih je niške stavke in višine zdravniških Proces učenja za bolj kakovostno delo na tem podro- plač. Za redno delo po zdravniški čju pripravila zbornica: izobraževanje stavki mladi zdravniki mesečno Iz 463. Biltena, 18. januar 2018 za izpraševalce na izbirnem posto- zaslužimo 898 EUR neto (zdravniki pku, strukturiran obrazec za podajo pripravniki), 1.216 do 1.608 EUR V našem poklicu zdravnika in mnenja o specializantu, dogovor med (specializanti) oz. 1554 do 1833 EURzobozdravnika proces učenja traja vso glavnim mentorjem in specializantom, (specialisti). Večina nas kot največjidelovno dobo, za mnoge tudi po uradni 360-stopinjsko ocenjevanje speciali- uspeh zdravniške stavke dojemaupokojitvi. Medtem ko zobozdravniki zanta, postopek imenovanja nacional- uveljavitev že sprejetih normativov zalahko začnejo samostojno delati po nih koordinatorjev … kakovostnejše in varnejše delo zdrav-opravljenem strokovnem izpitu, mora- nikov, ki vodi v neposredno izboljša-mo zdravniki opraviti specializacijo. Kljub nezaupanju, ki ga do zborni- nje zdravstvene oskrbe vseh bolnikov, ce občasno izkazuje regulator (mini- ob tem pa opozarjamo, da smo kljub Specializacija, ki jo lahko opra- strstvo za zdravje), si vodstvo prizade- temu majhnemu uspehu še daleč odvljajo tudi zobozdravniki, je intenziv- va, da bodo naše specializacije čim želenega stanja, ki bi bilo primerljivo bolj primerljive z mednarodnimi in da z razvitejšimi državami. bi bili naši mladi specialisti res Mladi zdravniki Slovenije

Revija ISIS Zbornic1a3Marec 2018ZZS in NIJZ na sejmu MEDICAL Med 17. in 19. aprilom bo v Gornji izobraževanja kot tudi inovativne na 7.500 kvadratnih metrih razstav-Radgoni potekal 3. mednarodni pristope pri zdravljenju in delu s nih površin na sejmu MEDICAL 2017sejem sodobnega zdravstva pacienti. Izobraževalni program bo predstavilo 150 domačih in tujih– MEDICAL 2018, ki ga organizira štel za kreditne točke in se bo začel ob razstavljavcev iz štirih držav, sejem paPomurski sejem. Zdravniška 11.30 ter trajal predvidoma do 17.30. si je ogledalo 6.500 obiskovalcev.zbornica Slovenije in Nacionalni Več o programu je na voljo na spletni Vabljeni, da se udeležite izobraževal-inštitut za javno zdravje bosta 17. strani http://www.pomurski-sejem. nega programa, katere od zanimivihaprila pripravila poldnevni izobraže- si/index.php/sl/medical/medical in okroglih miz in nas obiščete navalni program za zdravnike z spletni strani Domus Medica. Poleg razstavnem prostoru. Podrobno vasnaslovom: Inovativni pristopi v izobraževalnega programa se bo bomo o programu zbornice in NIJZzdravstvu. Cilj programa je predsta- zbornica na sejmu predstavila tudi z ter drugih zanimivih vsebinah sejma drugimi zanimivimi vsebinami tako za MEDICAL 2018 obveščali tudi vviti inovativne pristope v zdravstvu člane kot za širšo javnost. Lani se je tedenskem biltenu.tako na ravni procesov, organizacije,Klubski literarni večer z dr. Lunačkom V knjižnici Domus Medica smo Skozi psihološko analizo je dr. položaju v družbi in osebnem razvoju14. februarja udeleženci Klubskega Lunaček spretno prepletal zgodbe zdravnika kot tudi o tem, kako izbolj-literarnega večera prisluhnili dr. Jurčičevih zdravnikov in nanizal šati kakovost današnjega strokovnegaMatjažu Lunačku, enemu vodilnih številne zanimive vzporednice z izobraževanja specializantov, kar se žepsihoanalitikov pri nas. Tema njego- razmerami v današnjem, sodobnem intenzivno dogaja s prenovo, invega tokratnega predavanja in pogo- času. Občinstvo v knjižnici je tako profesionalnega razvoja zdravniškihvora, ki je sledil, je bila: Kaj nam spodbudil k zanimivi razpravi o vlogi, timov.odstirajo liki zdravnikov v Jurči-čevih romanih. Jurčič je v svojemzelo bogatem literarnem opusuzdravnike opisoval v štirih delih. Vnjih nastopa skupno šest zdravnikov,ki jih je dr. Lunaček razdelil v triskupine. Prvi so neizraziti, ampakdobri zdravniki, ki se v ničemerposebej ne izkažejo, svoje delo paopravljajo predano. Jurčič pa jeupodabljal tudi dve skrajnosti: zdrav-nike, ki so absolutno idealizirani, inzdravniške figure, ki jih je demoniziralin imajo same nemogoče lastnosti, vsedo kriminalnih.Zdravniški ombudsman v marcu 2018Ime Datum Čas StatusDarja Sreda, 7. marec 2018 16.00–19.00 Prost termin ob 17.30Brane Četrtek, 8. marec 2018 15.00–17.00 Prosta dva terminaUrška Četrtek, 29. marec 2018 17.00–19.00 Prosta dva termina Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimen osebni pogovor ob kariernih aliosebnih izzivih lahko pokličete na: 01 30 72 100 (recepcija zdravniške zbornice) ali pišete na: [email protected],lahko tudi preko vašega povsem anonimnega elektronskega naslova.

Revija ISIS1A4ktualnoMarec 2018Pogled mentorja naizobraževanje mladihzdravnikovDoc. dr. Nataša Toplak, dr. med., Pediatrična klinika, UKC Ljubljana inKatedra za pediatrijo, MF UL V mesecu decembru preteklega leta sem mo tudi komunikacijske spretnosti. V današnjemprejela obvestilo, da sem se po izboru speciali- času, ko vsi hitimo, se ta osnovna vrlina na žalostzantov uvrstila med prvih 12 mentorjev, ki so v izgublja. Mentorji včasih pozabimo, da se boanketi zbrali največ točk. Anketa med speciali- mlad zdravnik lahko zgledoval tudi po našihzanti je bila izvedena v organizaciji Sveta za neprimernih reakcijah, ki so največkrat posledicaizobraževanje, ki deluje v okviru Zdravniške časovne stike ali preobremenjenosti. Seveda pazbornice Slovenije. Malokatero sporočilo me je potrebno, da tudi mladi zdravniki pokažejotako zelo razveseli, kot so me čestitke za uspešno primeren odnos do dela in predvsem spoštljivmentorstvo. Pri mentorskem delu res uživam, odnos do bolnikov in sodelavcev zdravnikov inzato mi je najbrž uspelo nekaj navdušenja ob medicinskih sester. V medicini, še posebno prireševanju zapletenih diagnostičnih primerov delu s težkimi bolniki, smo lahko uspešni le, čeprenesti tudi na moje mlade kolege. Glede na to, delujemo v timu.da sta oba moja starša profesorja, pa sem verje-tno nekaj učiteljskega daru podedovala. Moj Tako kot smo si ljudje na sploh različni, smopokojni oče biolog prof. dr. Pavel Ličar bi bil si različni tudi zdravniki/mentorji med seboj.moje mentorske uvrstitve še posebno vesel, kajti Različni smo si tudi v odnosu in pristopu kdelo s študenti je bilo zanj izjemnega pomena. mladim zdravnikom v učnem procesu. Različni med seboj pa so si seveda tudi mladi zdravniki, Ko sem prejela povabilo, da napišem svoj ki začenjajo svojo poklicno pot. Pristop, ki bopogled na mentorstvo, se mi je sprva zdelo, da bo ustrezal nekaterim, ne bo enako dober za vse.težko ubesediti vsakdanje delo mentorja, ki se Univerzalnega recepta najbrž ni. Poleg tega paprepleta s številnimi drugimi nalogami. Mentor- smo mentorji že ob svojem rednem delu precejstvo je namreč povsem vpeto v klinično delo, obremenjeni in se včasih ne zmoremo še povsemkajti mladi zdravniki v svojem učnem procesu posvetiti mladim zdravnikom. Ko mlad zdravniknujno potrebujejo pridobivanje izkušenj ob začne delo na določenem oddelku ali v ambulan-postelji bolnika. Izziv sem z veseljem sprejela, ne ti, pravzaprav vstopi v odnos z mentorjem. Kot vvem pa, ali mi je uspelo v nadaljevanju povzeti vsakem odnosu, je pomemben že prvi očesni stik,bistvo mentorstva. Presojo prepuščam bralcem, stisk roke, prva prijazna beseda, ki da občutekki se morda ne bodo strinjali z vsem zapisanim. sprejetosti. Nič ni bolj pomembnega za mladega zdravnika, ki začenja klinično delo, kot občutek, Kaj so torej kvalitete mentorja, ki pustijo da bo imel pri prvih korakih podporo in da lahkopečat na mladem zdravniku in vplivajo na vedno, v vsaki situaciji, potrka na vrata mentorjanjegovo nadaljnjo pot? Odgovor ni enostaven in s problemom, ki ga bosta skupaj reševala.zajema več področij, od komunikacije z bolniki innjihovimi svojci, komunikacije s kolegi in drugi- Na oddelkih in v ambulanti je pomembnomi sodelavci, do pristopa k diagnostiki in terapi- učenje ob primerih bolnikov. Iz knjig se lahkoji. Komunikacija je še posebno v pediatriji mladi kolegi učijo doma. Kljub izrednemuizjemno zahtevna, saj nimamo opravka le z napredku medicine in številnim diagnostičnimbolnikom, bolnim otrokom, ampak tudi z zaskr- pripomočkom še vedno velja, da sta dobrabljenimi starši, ki se včasih ne strinjajo z diagno- anamneza in klinični pregled v veliki večinističnimi postopki in zdravljenjem. V učnem primerov že dovolj za postavitev diagnoze, ki jo sprocesu bi se moral mlad zdravnik soočiti tudi s preiskavami še dodatno potrdimo. Vsi diagno-takšnimi problemi. Pomembno je, da poleg stični pripomočki pa ne morejo pomagati primedicinskega znanja na mlade kolege prenaša- postavitvi diagnoze, če nimamo dovolj znanja in

Revija ISIS Aktualn1o5Marec 2018na določeno diagnozo sploh ne pomi- prejšnjega leta, mi je pravilen odgovor vseh spretnosti diferencialnodiagno-slimo. Znanje sicer celo življenje izdal in mi na izpitu podaril neprecen- stičnega pristopa. Morda bo kdo čezdopolnjujemo, klinične izkušnje pa se ljivo izkušnjo, da se v vsaki situaciji mnogo let ravno zaradi tega pomislilz leti kopičijo. Naučiti mladega lahko še dodatno nekaj naučimo, pa na pravo diagnozo ob nejasnemzdravnika, kako pristopiti k problemu čeprav na izpitu. V mojem spominu zapletenem primeru.ob določenih simptomih in znakih bo ostal kot eden najboljših profesor-bolezni ter na katere diagnoze mora- jev. Podobno pozitivno izkušnjo sem Vrline poučevanja se morda domo pomisliti, je osnova kliničnega imela tudi na specialističnem izpitu iz neke mere da priučiti, ampak željo zapoučevanja. Še danes se spominjam pediatrije, ko je bil predsednik izpitne poučevanje moraš enostavno čutiti insvojih začetnih korakov in mentorjev komisije prof. Kržišnik. potem je vse zelo enostavno. Pozitivenzdravnikov, ki so bistveno vplivali na pristop do mladih zdravnikov, interesmoj strokovni razvoj. Najbolj so mi Torej lahko rečem, da se pri mentorja za prenos znanja, podporaostali v spominu tisti, ki so me z svojem delu poskušam zgledovati po in pomoč v nejasnih situacijah ali privprašanji ob reševanju primerov mentorjih, ki so me največ naučili in komunikacijskih ovirah so po mojemspravljali v konstruktiven stres. name tudi kot ljudje naredili največji mnenju bistvene vrline mentorja, kiNekatere pravilne rešitve zapletenih vtis. Pri svoji mentorski vlogi pa jih mladi zdravniki znajo ceniti. Če paprimerov so se tako globoko zasidrale imam sicer včasih občutek, da svoje se mentor z interesom za poučevanjev moj spomin, da sem nedavno, več študente in specializante spravljam v sreča še z zainteresiranim mladimkot 20 let po opravljenem študent- stres s številnimi vprašanji, ki jih zdravnikom, je uspeh poučevanjaskem izpitu iz pediatrije pri prof. prisilijo k razmišljanju, zato me zagotovljen.Prodanu, uspela pri zapletenem vsakič znova čudi, da me sami oce-primeru na diagnozo pomisliti ravno njujejo kot dobro mentorico. Vsa Uvrstitev med najboljše mentorjezaradi stresa na izpitu, ko pravilnega »neprijetna« vprašanja, na katera ne je zame velika spodbuda in hkratiodgovora nisem vedela. Prof. Prodan, znajo vedno odgovoriti, pa me vodijo obveza za še boljše delo vnaprej,ki se je na žalost poslovil konec k cilju, da se mladi zdravniki ob delu seveda s pomočjo po znanju hlepečih na oddelku in v ambulanti res naučijo mladih zdravnikov.Čakalne dobe in čakalni seznamiv zobozdravstvuMatjaž Gorkič, dr. dent. med., Odbor za zobozdravstvo ZZS Kakor vemo, je Ministrstvo za stvenega inšpektorata Slovenije Zaključki, do katerih smo prišli nazdravje RS (MZ) v iztekajočem se letu (ZIRS), Zavoda za zdravstveno zava- sestanku s predstavniki ZIRS, sosprejelo sveženj novih zakonov, ki rovanje Slovenije (ZZZS) in MZ. naslednji:neposredno vplivajo na naše delo ter Podali smo pripombe na zakone, –– Način uvrstitve na čakalni seznampravice in dolžnosti pacientov. predstavili pomisleke in težave priZapuščinski opus predlogov in pri- njihovem izvajanju ter se dogovorili o (ČS): to pomeni, na kakšen načinpomb Zdravniške zbornice Slovenije sodelovanju pri pripravi pravilnikov; se je pacient uvrstil na ČS (po(ZZS) očitno ni prepričal pripravljav- le-ti so še v pripravi. telefonu, osebno, e-naročanje …).cev zakonov, zato se je Odbor za Način uvrstitve je treba označiti zzobozdravstvo ZZS (OZB) takoj po Zaradi številnih vprašanj, s veliko tiskano črko, npr. T (tele-ustanovitvi in sprejetju zakonov katerimi so se naši člani obrnili na fon), O (osebno) …dogovoril o nadaljnjih aktivnostih na OZB in na katera nismo imeli kon- –– Pravica pacienta do izbire točnotem področju. kretnih odgovorov, smo najprej določenega izvajalca zobozdrav- organizirali sestanek na ZIRS, katere- stvene dejavnosti ne velja za V ta namen sva s predsednikom ga namen je bil razjasnitev določenih primarno raven, saj gre za izbraneOZB Krunoslavom Pavlovićem, dr. aktivnosti, ki jih morajo v skladu z osebne zobozdravnike.dent. med., organizirala sestanke z Zakonom o pacientovih pravicah –– V primeru, da pacient ne pride navsemi deležniki, predstavniki Zdrav- (ZPacP) izvajati zobozdravniki. termin in izostanka ne opraviči, se

Revija ISIS1A6ktualnoMarec 2018 takšnega pacienta uvrsti na konec Naslednji sestanek smo imeli s vodenju ČS, saj bo le-to neenotno, ČS z opombo, da je šlo za neopra- predstavniki ZZZS in MZ. Opozorili odvisno od posameznega izvajalca, vičeno odsotnost. smo jih, da čeprav se je ZPacP spre- kot smo že opozorili ZIRS. Pojem–– Navedeno ne velja, če zobozdrav- menil z namenom, da bi se »naredil »neodložljive zdravstvene storitve« je nik oceni, da bi to poslabšalo red« in bi se zagotovila pravičnost pri sicer definiran in ima podlago v stanje pri pacientu. Tudi v tak­ dostopu do zdravstvenih storitev, je s drugem odstavku 103. člena Pravil šnem primeru mora v ČS označiti svojimi določili in tudi s pravilnikom obveznega zdravstvenega zavarova- oz. obrazložiti, zakaj je bil uvrščen povzročil povečanje obsega admini- nja, vendar omenjeni člen ne definira na konkretni termin. strativnega dela, večjo odmaknjenost neodložljivih zdravstvenih storitev na–– Tudi v primeru prenaročila se v od potreb pacientov in slabšo učinko- način, da bi bilo mogoče razbrati, ČS zavede, da gre za prenaročilo vitost že tako slabo delujočega katere pridejo v poštev za področje in zakaj je bil uvrščen na konkret- zdravstva. zobozdravstva. Zato smo se dogovori- ni termin. li, da bodo člani OZB podali pripombe–– Črtanje s ČS v primeru neopravi- Pravilnik velja na primarni ravni na 103. člen Pravil obveznega zdrav- čene odsotnosti in obveščanje enako kot na sekundarni in terciarni, stvenega zavarovanja, ki bodo v javni pacienta o tem velja samo za prve kar je v osnovi zgrešeno. Tudi smisel razpravi v začetku prihajajočega leta. preglede (ne za kontrolne). pravilnika, ki je v pripravi, je le V kolikor zgoraj navedeno ne bo–– Vzpostavitev stika s pacientom, prazno administriranje – podrobno upoštevano in 103. člen Pravil obve- pred izvedbo zobozdravstvene popisno evidentiranje stanja čakalnih znega zdravstvenega zavarovanja ne storitve, velja samo za prve dob v nespremenjeni organizaciji bo ustrezno prilagojen specifikam preglede in ne za kontrolne. nudenja zdravstvenih storitev za ceno neodložljivih zdravstvenih stanj v–– ZPacP določa, da se vodi ločen ČS nadaljnjega povečanja obsega admini- zobozdravstvu, zobozdravniki ne bodo za samoplačniške storitve. Ker se strativnega dela zdravstvenih delav- mogli delovati skladno s pravilnikom. zakon ukvarja samo z javnim cev. To bo ob slabi uporabni funkcio- zdravstvom, ne vidimo potrebe, nalnosti celotnega e-sistema zdravstva Podali smo tudi pripombo na peti da se čakalni seznam vodi tudi za vodilo samo do tega, da bodo imeli odstavek 4. člena pravilnika, ki samoplačniške storitve. Kot zdravstveni delavci še manj časa za določa, da osebno naročanje poteka dokazilo je dovolj čakalna lista, bolnika, kot ga imajo. Že zdaj imajo neposredno pri izvajalcu med ordina- evidenca oz. seznam, kot za zdravstveni delavci premalo časa za cijskim časom, tako da se čakalni čas Davčni urad RS. bolnike zaradi preobilice administra- že naročenih pacientov ne podaljšuje–– V primeru samoplačniške storit- tivnega dela in nerealizacije standar- na račun osebnega naročanja drugih ve, ki jo pokriva tudi ZZZS, dov in normativov. pacientov. Ker menimo, da je omenje- pacient podpiše izjavo, da želi, na ureditev preveč idealizirana in v da se storitev opravi samo- Pozvali smo predstavnika MZ, da praksi skorajda neizvedljiva (v resnici plačniško. Izjava ni potrebna, ko splošne zobozdravnike vključi med namreč ni administratorja), smo gre za storitev, ki jo ZZZS ne izvajalce, pri katerih se ne vodi čakal- predlagali, da se člen črta. pokriva. nih seznamov. V pravilnik se, posebej–– Izpostavila sva, da v ZPacP ni za zobozdravnike, doda nov člen, ki Ponovno smo jih opozorili, da je opredeljen pojem »neodložljive bo med izvajalce zdravstvene dejavno- vzpostavljanje stika s pacientom pred zobozdravstvene storitve«, kar bo sti, ki so izvzeti iz vodenja čakalnih izvedbo storitve v zobozdravstvu predstavljalo problem pri vodenju seznamov, vključil tudi splošne praktično nemogoče tako s časovnega ČS, saj bo le-to neenotno, odvisno zobozdravnike, saj zaradi posebnosti kakor tudi finančnega vidika. Z MZ od posameznega izvajalca. zobozdravniškega dela v zobozdrav- smo dobili zagotovilo, da bo Nacional-–– Čakalna doba: v zobozdravstvu stveni ordinaciji ni mogoče voditi ni inštitut za javno zdravje (NIJZ) (konservativno zobozdravstvo) se čakalnih seznamov, kot to velja za preko posebnega programa prevzel čakalna doba šteje od novonasta- druge zdravstvene dejavnosti. obveščanje pacientov in tako finančno lega problema pri pacientu do razbremenil zobozdravnike. Prav tako obravnave oz. izvedbe zobozdrav- Ker smo v pogovoru zaznali, da se smo se dogovorili, da bo obveščanje stvene storitve. definicije čakalnih dob za konservativ- potekalo samo za prvi pregled. Prišli–– Na sekundarni ravni, kjer se no zobozdravstvo in protetiko tako s pa smo tudi do istega zaključka kakor pacienta uvrsti na ČS na podlagi strani MZ kakor tudi ZZZS in ZIRS z ZIRS glede črtanja pacienta s sezna- napotnice, pa se čakalna doba razlikujejo, smo od slednjih zahtevali, ma zaradi neopravičene odsotnosti. šteje od dneva vpisa na ČS do da se poenotijo in izdajo skupno obravnave oz. izvedbe zobozdrav- definicijo, ki bo veljala kot določilo za Predlagali smo tudi spremembo 5. stvene storitve. določanje čakalne dobe v bodoče. člena pravilnika na način, da bo določba, da mora izvajalec, ki je izdal Sporna točka so bile tudi neodlo- napotno listino, elektronsko naročiti žljive zdravstvene storitve. Navedeno pacienta v primeru, ko zaradi objek- bo v praksi predstavljalo problem pri

Revija ISIS Aktualn1o7Marec 2018tivnih okoliščin pacient potrebuje strokovnega organa na področju pravico do zdravljenja v tujini, kar bopomoč, izjema in ne pravilo. Pacienti zobozdravstva, pri snovanju izhodišč pomenilo izjemen strošek za ZZZS innaj se naročajo pri specialistih sami. V ni v ničemer upoštevalo. ponovno odliv denarja za storitve, kikolikor pa ZZZS meni, da bo to za bi jih lahko izvedli slovenski izvajalci,njihove zavarovance predstavljalo Predlagali smo, da se čakalna v tujino. Obenem smo pojasnili, da jeproblem, naj organizirajo in vzposta- doba v zobozdravstvu (konservativno krivec za čakalne dobe ZZZS s tem,vijo informacijske točke, kjer bodo to zobozdravstvo) šteje od novonastalega ko je zmanjšal delež konservativnegalahko uredili s pomočjo njihovega problema pri pacientu do obravnave zobozdravstva s 60 % na 40 %. Poreferenta, kajti zobozdravniki ne oz. izvedbe zobozdravstvene storitve. drugi strani pa je tudi nedopustno inpristajamo več na vlogo zavarovalnega Na sekundarni ravni, kjer se pacienta unikum, da povzroča čakalne dobeagenta. uvrsti na čakalni seznam na podlagi tudi v protetiki, ki jo financira le v napotnice, pa se čakalna doba šteje od 10 %. Pri čakalnih dobah smo MZ dneva vpisa na čakalni seznam doopozorili, da je Razširjen strokovni obravnave oz. izvedbe zobozdrav- Poslanstvo zobozdravnikov jekolegij (RSK) za stomatologijo že leta stvene storitve. skrb za oralno zdravje njihovih2011 sprejel strokovne kriterije za pacientov! Dragocen čas, ki bi garazvrščanje zobozdravstvenih storitev Čakalna doba za protetiko pa se lahko kakovostno in strokovnov posamezne stopnje nujnosti, s šteje od dneva zaključenega posvetili pacientom, nam kradekaterimi je večkrat seznanil MZ. V zdravljenja (ko se odda predlog obilica administrativnega dela inkriterijih je jasno navedeno, da se za zobnoprotetične rehabilitacije) do pojasnjevanje pravic. Skrajni čas jepodročje konservativnega zobozdrav­ izvedbe. že, da pristojne institucije prevzamejostva ne vodi čakalnih seznamov, v administrativno delo in odgovornostkolikor je prvi pregled opravljen prej Pri specialistih, kjer je najdaljša nase, nam pa pustijo, da opravljamokot v treh mesecih. MZ tega stališča predvidena čakalna doba po pravilni- svoj poklic strokovno in profesional-RSK za stomatologijo, torej najvišjega ku šest mesecev, smo pojasnili, da v no, v dobrobit pacientov. kolikor bo ta rok obveljal, imajo pacienti, zaradi daljše čakalne dobe,Zbornična pogajanja v okvirupartnerjev za splošni dogovorali boji z mlini na veterSaša Savić, dr. dent. med., spec., Odbor za zobozdravstvo ZZS V novem Odboru za zobozdrav- pacientov kot zobozdravnikov. Glavni bljanje oseb s posebnimi potrebami.stvo (OZB) me je predsednik Kruno- zbornični pogajalec in podpredsednik Pogajanja potekajo tako, da predslav Pavlović povabil k sodelovanju zbornice mag. Dean Klančič je na začetkom vsak od partnerjev pripravipri pogajanjih za splošni dogovor kot našem prvem sestanku ob debati o predlog za debato s podrobno obra-predstavnika zobozdravnikov v kvoti zborničnih predlogih podal tudi zložitvijo ter finančno konstrukcijo.predstavnikov Zdravniške zbornice smernice, po katerih teče omenjeni Predlogi se pred obravnavo razpo-Slovenije. Kot zobozdravnik koncesi- dogovor. V splošnem dogovoru šljejo v ogled vsem partnerjem. Vsionar z 19 leti izkušenj v delu z zava- sodelujejo kot partnerji Ministrstvo predlogi se obravnavajo po vrstnemrovalnico sem se počutil precej za zdravje RS, Zavod za zdravstveno redu, glede na člene splošnegakompetentnega v zagovarjanju zavarovanje Slovenije (ZZZS), Zdrav- dogovora, na katere se nanašajo. Vzobozdravniških stališč v odnosu do niška zbornica Slovenije, Združenje kolikor predlog vsi partnerji podpre-zavarovalnice. Priznam, da sem zdravstvenih zavodov, Lekarniška jo, se ga sprejme in posledično tudimenil, da je s pametnimi obrazloži- zbornica, Skupnost socialnih zavo- izpelje. Nesprejete predloge lahkotvami in ob minimalnih stroških dov, Skupnost slovenskih naravnih predlagatelji še določeno obdobjemogoče izboljšati sistem tako v korist zdravilišč ter Skupnost za usposa- usklajujejo med partnerji, ki jih

Revija ISISA18ktualnoMarec 2018prvotno niso podprli, ter se na nepravilnostmi namreč nimajo podprli omenjeni predlog, so pred-drugem sestanku, ki mu pravijo pravice do ortodontske obravnave na stavniki združenja odgovorili, daarbitraža, o njih ponovno odloča. račun zdravstvene blagajne). S tem bi zavračajo vse ostale predloge partner-Potem se neusklajeni predlogi prepu- se povečalo število obravnav srednje jev za arbitražo in s tem arbitražostijo v odločanje Vladi RS. težkih nepravilnosti, pri čemer bi zaključujejo. Tako se je arbitraža, ki težke nepravilnosti, ki so tudi najdlje naj bi po predvidevanjih trajala 4–5 Sistem na prvi pogled sicer deluje v obravnavi, izvajalci na terenu ur, zaključila v pičlih 45 minutah.enakopravno (partnersko), a je pošiljali v obravnavo na terciarnoresnica žal nekoliko drugačna. Na raven izključno zato, da bi lažje Spoštovane kolegice, cenjenisestankih partnerjev, ki sem se jih zadostili zahtevam ZZZS po poveča- kolegi, na teh pogajanjih močnoudeležil kot predstavnik zobozdravni- nem številu novih obravnav na leto. pogrešam občutke, da smo vsi skupajkov, se je ZZZS že uvodoma odklonil- Pri tem bi se res povečalo število na isti ladji in da se skupaj borimo zano opredelil do vseh predlogov, ki bi obravnavanih pacientov, a skupno slovenske paciente. Medtem ko seimeli finančne posledice za zdrav- število pacientov, potrebnih obravna- slovenske zdravnice in zdravniki terstveno blagajno. Potem smo seveda ve, bi bilo seveda večje in s tem tudi zobozdravnice in zobozdravnikiobravnavali vsak predlog posebej in čakalne vrste daljše. Po drugi strani borimo in smo odgovorni za zdravlje-velika večina predlogov je bila zavr- pa bi se bili najhuje prizadeti otroci nja vsakega posameznika, se ZZZSnjena zgolj s strani ZZZS, bodisi prisiljeni iz odročnih krajev voziti v bori zgolj za obstoj in vzdržnostzaradi slabe obrazložitve ali zaradi Ljubljano, kar nedvomno podraži zdravstvenega sistema in zanj (poslabo opredeljenih finančnih posledic, zdravstveno obravnavo in celoten moji presoji) pacient ni na prvemnajpogosteje pa kar tako, brez razlage zdravstveni sistem tako posredno kot mestu.glede na uvodno opredelitev ZZZS. tudi neposredno. Gospa Jelisavčič kljub mojim dvomom ni menila, da bi Priznam, da velikokrat dvomim v Med odmori sem v pogovorih s si bilo smiselno vzeti čas za pogovor z smiselnost vztrajanja pri dogovorih,predstavniki ZZZS poskušal dobiti ortodonti in razmislek, tako da je ki niso dogovori. Ko pravila, ki jihrazlago za tako odklonilen odnos, tudi predlog ZZZS prepuščen vladi v sprejmemo partnerji (pa jih ne), nedo predlogov, ki so nedvomno kori- odločanje glede na statistične izraču- sledijo potrebam bolnikov, niti smer-stni in bi dolgoročno izboljšali zdravje ne ZZZS. nicam stroke, ampak so zgolj inpacientov ter s tem privarčevali denar izključno namenjena obstoju sistema,v blagajni. Razložili so mi, da so Priznati moram, da ZZZS nima ki ni dober.potrebne nadaljnje študije ali da se po odklonilnega odnosa zgolj do predlo-njihovih izračunih projekt finančno ne gov naše zbornice, ampak smo part- Priznam tudi, da se dostikratizide ipd. Konkretno sva imela z gospo nerji, bi se reklo, kar enakopravno spoznam v vlogi Cervantesovega DonSlađano Jelisavčič različno mnenje o zavrnjeni s strani ZZZS. Tako je Kihota, ki s Sančem napada mline napovišanju ortodontskega normativa za gospod Jaka Bizjak iz Skupnosti veter. A vredno se mi zdi vztrajati v15 %, pri čemer bi se s strani ZZZS socialnih zavodov predlagal, da se upanju, da bo morda nekoč le prevla-priznalo povišanje stroškov za zdrav- skupnost izbriše kot partnerja v dal razum nad statističnimi izračuni.ljenja v ortodontiji za zgolj 5 %. Ob dogovorih, ker je zapis o dogovorutem naj bi se v koledarskem letu v med partnerji zavajanje. Ostali part-zdravljenje vključilo vsaj 69 oseb (do nerji namreč dejansko nimajo vplivasedaj je bilo 60) in na obravnavo na kakršnekoli enostranske odločitveklicalo najmanj 92 čakajočih oseb (do ZZZS, ki jih Vlada RS v končni fazisedaj 80). Podlaga takega povišanja tako ali drugače večinoma podpre.tiči v statističnih izračunih ZZZS-ja, Seveda je bil tudi ta predlog s stranida je ortodonte mogoče bolj obreme- ZZZS zavrnjen.niti. Po njihovi razlagi bi se s tembistveno skrajšale čakalne vrste v Kot precedenčni primer lahkoortodontiji. Glede predloga sem izrazil omenim še zadnjo arbitražo z dne 21.resen dvom ter prosil za razmislek in 12. 2017, kjer je gostitelj arbitražeponovni sestanek z Slovenskim (pogajanja za SD za leto 2018 vodiortodontskim društvom. Združenje zdravstvenih zavodov) podal zgolj en predlog za dogovor, in Kot enega od možnih scenarijev sicer za povišanje cen zdravstvenihnjihovega ukrepa sem navedel mož- storitev za 8,34 %. Ker so predstavnikinost, da bi se pri posameznih izvajal- ZZZS in ministrstva še pred začetkomcih morda lahko zgodilo, da bi bile obravnave posameznih predlogovdoločene lahke nepravilnosti ocenjene povedali, da nimajo mandata, da bikot srednje težke (pacienti z lahkimi

Revija ISIS Aktualn1o9Marec 2018Stalne licence Na dan sprejema prvega pravilni- ka je veljala presumpcija, da vsi zdravniki, ki delajo samostojno,Ivana Paradžik, dipl. upr. org., ZZS izpolnjujejo pogoje za pridobitev licence. Skladno z navedenim je leta 1995 svojo prvo licenco prejelo kar 4.214 zdravnikov. Kljub temu, da Zdravniška zborni- prvega pravilnika – od leta 1995 do Trajanje licenčnegaca Slovenije (v nadaljevanju: zborni- 31. 12. 1999.ca) stalnih licenc že dolgo ne podeljuje Prvi pravilnik je bil sprejet na obdobja v časuveč, niti se nam ne obetajo v prihod- podlagi 71. člena in 2. točke 85. člena veljave prveganosti, smo s strani naših članov še tedaj veljavnega Zakona o zdrav-vedno deležni vprašanj in zanimanj o stveni dejavnosti (Uradni list RS, št. pravilnikatej temi. Za trenutek se vrnimo v 9/92) ter 4. in 26. člena tedaj veljav-preteklost in preverimo zakonodajno nega statuta zbornice. Nasledil ga je –– Ob podelitvi licence: trajanjepodlago ter pogoje za tedanjo pridobi- Pravilnik o zdravniških licencah prvega licenčnega obdobja določatev stalne licence. (Uradni list RS, št. 109/99, v nadalje- 21. člen prvega pravilnika s takoPrve zdravniške licence v sloven- vanju: drugi pravilnik), ta pa je imenovano shemo preverjanjaskem prostoru je zbornica začela podeljevanje stalnih licenc s 1. 1. usposobljenosti za samostojnopodeljevati leta 1995, pod tedaj 2000 ukinil, v prehodnih in končnih delo (v nadaljevanju: shemaveljavnim Pravilnikom o izdaji, določbah pa določil, da zdravniki in preverjanja). Leto preverjanjapodaljšanju in odvzemu licence zobozdravniki (v nadaljevanju: usposobljenosti je bilo hkrati tudi(Uradni list RS, št. 56/94, v nadalje- zdravniki), ki so že pridobili stalno leto, ko se je zdravniku licencavanju: prvi pravilnik), sprejetim leta licenco na podlagi prvega pravilnika, iztekla in jo je moral podaljšati.1994. V času veljave prvega pravilnika to obdržijo. Leto izteka prvega licenčnegaje zbornica, ob izpolnjevanju pogojev, Sistem licenciranja po prvem pravilnikupodeljevala tudi stalne licence – dovo-ljenje za samostojno opravljanjezdravniške službe brez omejitvetrajanja. Stalne licence je zbornicapodeljevala izključno v času veljave

Revija ISISA20ktualnoMarec 2018 obdobja pa je bilo, v skladu s starost 56 let, pa je zbornica podelila Primer zdravnika B: Zdravniku B shemo preverjanja, odvisno od stalno licenco, brez omejitve traja- je bila podeljena licenca za obdobje od leta, v katerem je zdravnik opravil nja. Nekateri zdravniki so starost 56 1995 do 2000, saj je opravil specializa- strokovni izpit ali specializacijo. let dopolnili že v prvem licenčnem cijo v letu 1977 (po shemi preverjanja).–– Ob podaljšanju licence: po obdobju, ob podelitvi licence, ali pa so Zdravnik B bi leta 2000 ob podaljšanju izteku prvega licenčnega obdobja bili na dan podelitve licence stari več licence v sedemletnem licenčnem ob- sledijo podaljšanja licence za kot 56 let – tem zdravnikom je zbor- dobju prav tako dopolnil 56 let, vendar obdobje 7 let. nica že avtomatično podelila stalno stalne licence ni dobil, saj je leta 2000 Trajanje licenčnega obdobja ob licenco. (natančneje od dne 1. 1. 2000 dalje),podelitvi licence torej ni bilo enako za v letu, ko je licenco podaljševal, veljalvse zdravnike. Zdravniku, kateremu je Zbornica je v času veljave že drugi pravilnik, ki ni več omogočalbila podeljena licenca leta 1995 in je prvega pravilnika (vse do 1. 1. podelitve stalnih licenc. Zdravniku B jeopravil specializacijo npr. leta 1990, je 2000) avtomatično podelila bila zato licenca podaljšana za čas odbila licenca podeljena za čas od 1995 stalno licenco vsem zdravnikom, leta 2000 do leta 2007.do 1997 (po shemi preverjanja). V letu ki so v licenčnem obdobju obizteka njegove licence (v našem prime- podelitvi licence ali bi v licenč- Stalnih licencru leta 1997) je zdravnik, v skladu s 5. nem obdobju ob podaljšanju ne bo večin 6. členom prvega pravilnika, za licence dopolnili starost 56 let.podaljšanje licence moral izkazati Po podatkih registra zdravnikov,svojo strokovno usposobljenost, nato Za lažje razumevanje predstavlja- ki ga zbornica na podlagi Zakona omu je zbornica licenco podaljšala za mo primer dveh zdravnikov (v nada- zdravniški službi (Uradni list RS, št.novo 7-letno licenčno obdobje. ljevanju: zdravnik A in zdravnik B), 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, katerima je bila licenca podeljena leta 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPP-Pogoj za podelitev 1995. Lahko domnevamo tudi, da sta KZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD,stalne licence zdravnika enake starosti. Na prvi 40/17 in 64/17 – ZZDej-K) vodi kot pogled je videti, da imata zdravnika javno pooblastilo, je zbornica v času Zdravnik je stalno licenco takrat povsem iste izhodiščne osnove, veljave prvega pravilnika podelilalahko pridobil ob podelitvi ali ob dejansko pa sta shema preverjanja 1.604 stalne licence.podaljšanju licence pod spodaj nave- usposobljenosti in leto izteka licenč-denim pogojem, vendar le, če sta se nega obdobja (veljavnost prvega V januarju 2018 je v registerpodelitev ali podaljšanje licence izvr- pravilnika) tista, ki določata, zakaj je zdravnikov vpisanih še 1.182šila v času veljave prvega pravilnika. bila enemu zdravniku podeljena zdravnikov, ki so imetniki stalne stalna licenca, drugemu pa ne. licence. Od teh je približno 90 % Prvi pravilnik je v svojem 5. čle- upokojenih.nu pri podaljševanju licenc določal, Primer zdravnika A: Zdravniku Ada morajo zdravniki za podaljšanje je bila podeljena licenca leta 1995. Ker Zdravnikom imetnikom stalihlicence vsakih 7 let dokazati svojo je opravil specializacijo v letu 1976 (po licenc le-teh ni treba podaljševati, zatostrokovno usposobljenost za nadaljnje shemi preverjanja), mu je prvo licenč- jim tudi ni treba dokazovati strokovnedelo v stroki, pri čemer je bila zgornja no obdobje veljalo od leta 1995 do usposobljenosti. To jih razlikuje odstarostna meja za predložitev dokazil 1999. Zdravnik leta 1999 dokaže vseh naslednjih generacij, ki morajodopolnjenih 56 let starosti v koledar- strokovno usposobljenost in licenco bi svojo strokovno usposobljenost za deloskem letu, ko zdravniku poteče licenca. mu lahko podaljšali za 7-letno licenč- dokazovati vsakih sedem let. Redno no obdobje. Ker pa bi zdravnik A v obnavljanje zdravniških in zobozdrav- Skladno z navedenim se je v letu novem sedemletnem obdobju (ob niških licenc je obveznost članovpreverjanja usposobljenosti zdravniku podaljšanju licence) dopolnil 56 let, zbornice, sam postopek pa je za tiste,licenca podaljšala za 7 let. Zdravniku, mu je zbornica leta 1999 podelila ki izpolnjujejo pogoje, preprost in ga vki bi v tem 7-letnem obdobju dosegel stalno licenco, saj je prvi pravilnik v strokovni službi izvedejo samodejno. letu 1999 še vedno veljal.Humorni prispevki za SisiKot je že tradicija, je aprilska številka revije Isis obogatena z nekoliko obsežnejšo humorno rubrikoSisi. Čeprav se zdi pomlad in 1. april še zelo daleč, vas že zdaj vabimo, da nam v uredništvo pošiljatehumorne prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe ...).Gradivo bomo zbirali do 10. marca na e-naslovu [email protected] Vabljeni k sodelovanju!



Revija ISIS2Iz2EvropeMarec 2018Preoblikovana Hipokratova prisegaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana rodna delovna skupina pod vodstvom nemške Zvezne zdravniške [email protected] Vir: Österreichische Ärztezeitung Svetovna zveza zdravnikov je poziva zdravnike, naj skrbijo za svoje št. 21, 10. november 2017objavila preoblikovano Hipokratovo zdravje. Le tako bodo zmogli zdrav-prisego. Ženevska zaprisega (Genfer stveno oskrbo na najvišji ravni. Opomba: Na spletu sta (zaGelöbnis) v posodobljeni različici Svetovna zveza zdravnikov računa, da nemško govorno območje) podzavezuje zdravnice in zdravnike, da bo predelana različica Hipokratove naslovoma Genfer Gelöbnis 1948 tersvoje medicinsko znanje, ki ga upo- prisege po vsem svetu sprejeta kot Genfer Gelöbnis 1917 na voljo oberabljajo v dobro pacientov ter za spod- etični kodeks za vse zdravnike. Ženev­ besedili. Menim, da bi bilo zelobujanje zdravstvene oskrbe, delijo ska prisega (Genfer Gelöbnis) je bila primerno obe besedili prevesti intudi s svojimi kolegi. Glede na nara- sprejeta leta 1948. Navedene spre- objaviti tudi v naši reviji.ščajoče delovne obremenitve pa tudi membe je dve leti pripravljala medna-Enotno (»Z enim glasom«)Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Če poročamo o zdravnicah in lekarniške zbornice: Thomas Szeke- kaj jih združuje. Sicer pa ima tazdravnikih na eni ter lekarnarjih na res in Ulrike Mursch-Edlmayer. številka revije podnaslov Gemeinsamdrugi strani, gre pravzaprav vedno za »Zdravniki in lekarnarji beležijo statt einsam, kar bi lahko prevedelkontroverzno tematiko o zdravniških dnevno 700.000 stikov s pacienti. kot »Skupno namesto posamezno« ali»hišnih« lekarnah (Hausapotheke) To ima zagotovo svoj politični celo kot »Skupaj namesto osamlje-proti javnim lekarnam. Dobro in pomen. Hkrati pa kaže na zaupanje no«.včasih celo intenzivno sodelovanje v oba poklica. Zdravniki in lekarnar-med zdravniškimi praksami in lekar- ji uživajo kar največji ugled,« je Opomba II: Povedna je uvodnanami pa se ob tem pogosto zanemarja. povedal Thomas Szekeres ter posva- slika pri članku, na kateri sta dva(Op. prev.: glej primer spodaj.) ril pred težnjami, da bi se ta dva moška, med sabo pa imata žensko. poklica degradirala v nekakšna Vsi trije se držijo za roke in veselo V lekarni so zaskrbljeni. Zavaro- »ponudnika zdravstvenih storitev«, gledajo v fotografa. Končno se izkaže,valniška zdravnica (Kassenärztin), v najslabšem primeru kot slabo da je vitek moški na levi zdravnik,ki ima v bližini svojo ordinacijo, se plačani uslužbenci zdravstvenih ženska (lepotica, hm) v sredi lekar-bo upokojila. Ima sicer naslednika, zavarovalnic. »Ljudem moramo narka (in hkrati soproga zdravnika naki pa želi svojo ordinacijo prenesti posredovati občutek, da jim z roko v levi). Debeluhar (ki nekoliko motidrugam – v bližino druge lekarne. roki ponujamo optimalno oskrbo, skladnost) na desni pa je tudi zdrav-S tem se bo prenesel tudi (denarni) kar pa lahko dosežemo le, če procese nik. Ta moško-ženski trikotnik stojipromet v prvi lekarni. Se pravi, ne oskrbe vodimo skupaj.« pred stavbo, ki – tako se zdi – ima vgre le za strokovno, temveč tudi za pritličju lekarno, v nadstropjih nadgospodarsko simbiozo. Zdravnica/ Vir: AERZTE Steiermark, januar njo pa ordinaciji obeh zdravnikov.zdravnik ter lekarnarica/lekarnar sta 2018 Resnično: dobesedna simbiozasvobodna akademska zdravstvena zakonskega, strokovnega in material-poklica, ki nimata vedno enakega Opomba I: Vredno je prebrati nega blagostanja!! Razen očitnestališča, vendar pa vedno isti cilj: ves članek kot zgled, kako se v Avstriji adipoznosti desne osebe zares vrednozdravje. zdravniki in lekarnarji pogovarjajo ne posnemanja!! o tem, kaj jih razdvaja, temveč o tem, V oktobru 2017 sta se javnosestala predsednika zdravniške in

Revija ISIS Zdravstv2o3Marec 2018Pravična kultura obravnaveškodljivih dogodkovv zdravstvuIzr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FACC, Center za izboljševanjekakovosti in varnosti zdravstvene [email protected] 1 Uvod nesreča končala brez škode ali če je šlo za skoraj- šnjo napako. Zato so se piloti začeli posluževati Pri vzpostavitvi varnosti pacientov ni nič molka, znanega med mafijo kot »omerta«, kar težjega, kot je uravnoteženje sistema neobtože- pomeni »kodeks tišine«. To zapre ljudem usta in vanja za človeške napake na eni strani in na pomeni tudi nesodelovanje s pristojnimi za drugi strani odgovornosti posameznika, zdrav- analizo dogodka (Dekker, 2007). Se sliši znano stvene organizacije in drugih deležnikov na za sedanje ravnanje v slovenskem zdravstvu? nacionalni ravni (Wachter, 2013). Pravične kulture nimamo, imamo pa sprevr-»Naša največja zmota je, ženo kulturo obtoževanja in maščevanja, karda kaznujemo ljudi za napake« vodi v kulturo strahu in v obrambno obnašanje zdravstvenih strokovnjakov – v skrivanje napak, Lucian Leape izogibanje težjim postopkom, bežanje na lažja delovna mesta, neupravičeno pripisovanje Pravična kultura cilja na celoten zdravstveni škodljivih dogodkov zaradi napak ali kršitev sistem – zdravstvene organizacije, zdravstvene zapletom in izvajanje defenzivne medicine. Tako strokovnjake, paciente, menedžment zdravstve- se napake še kar naprej dogajajo in zaradi nih organizacij in na pravosodni sistem. defenzivne medicine je priložnost za nastajanje napak še večja (Robida, 2012). Ko pravosodni sistem človeško napako spremeni v kriminalno dejanje, se ne doseže niti 2 K ultura varnosti, pravice niti se ne izboljša varnost pacientov. Ta pravična kultura in se paradoksno še poslabša. kultura strahu Neizogibno je, da ljudje delamo napake, v Varnostna kultura je kultura, kjer se vsakdo katerikoli dejavnosti. Taki so naši možgani. Ko zaveda, da gredo stvari lahko narobe, in je pride do škodljivega dogodka, ga ne znamo osnovana na vrednotah posameznika, skupin in analizirati in tako ne vemo, zakaj je nastal: ali njihovih odnosov, zaznavanj, kompetenc ter zaradi napake, nezavedne, lahkomiselne, nakle- vzorcev obnašanja, kar določa prizadevanje pne kršitve ali zapleta. Ne zastavljamo si niti zdravstvene organizacije za varnost (Fourth vprašanja, ali naj se iz napak česa naučimo za International Atomic Energy Agency,1991; njihovo preprečevanje v prihodnosti ali je bolje, Institute of Medicine, 2000). da obtožimo posameznika, največkrat zdravnika ali medicinsko sestro, tistega, ki dela v neposre- Varnostno kulturo sestavljajo kultura učenja, dnem stiku s pacientom. kultura prožnosti, kultura znanja, kultura sporo- čanja napak in pravična kultura (Reason, 1997). V letalstvu, kjer so se najprej lotili sistemske- Pravična kultura je kultura zaupanja, kjer so ga pristopa k varnosti ob nesrečah, so na začetku ljudje spodbujeni k sporočanju napak in možnih tudi govorili o »pilotovi napaki«, tako kot pri nas tveganj zanje in kjer vedo, da bo domnevna govorimo o »zdravniški napaki« ali »strokovni napaka analizirana po sodobnih načelih znanosti napaki«, in pilote kaznovali z odvzemom licenc o varnosti. V primeru človeške napake ne bo in podobno, če so ti nesrečo preživeli ali če se je obtoževanja vpletenih. Pacienti in njihovi svojci bodo dobili opravičilo, zdravstveno in psihološko

Revija ISIS2Z4dravstvoMarec 2018pomoč in primerno odškodnino. stveno stroko so pomembne »zlasti nek zdravstveni strokovnjak ravnal vVpleteni v dogodek pa bodo deležni inkriminacije, v katerih je kot storilec skladu s pravili medicinske stroke inkolegialne in psihološke pomoči. predvidena posebej kvalificirana znanosti (Korošec, 2009). Sodnik seZavestnih kršitev in neprofesionalne- oseba v svojem opisu prepovedanega lahko odloči, da mnenja izvedenca nega obnašanja se ne bo dopuščalo. ravnanja. Med zakonskimi znaki upošteva, in potem imenuje dodatne-Ljudje bodo vnaprej vedeli, kje so inkriminacije pogosto navajajo kršitev ga ali drugega izvedenca. Odvetniki,meje med sprejemljivim in nespre­ pravil stroke« (Korošec, 2004). ki zastopajo tožečo stranko, pa hitrojeml­jivim obnašanjem. To ne pomeni, ugotovijo, da so vsi slovenski medi-da posameznik ni odgovoren za svoje To enostavno pomeni, da je cinski izvedenci »okuženi«, ker soodločitve. Ne more pa biti odgovoren prepovedano biti nepazljiv in prepo- člani Zdravniške zbornice Slovenije.za pomanjkljivosti v sistemih, kjer je ved je v 26. členu Kazenskega zakoni- Če to pred sodiščem ne zdrži, ker jenajveč vzrokov, da se zgodi človeška ka: … storilec ne ravna s potrebno članstvo obvezno, hitro ugotovijo, danapaka (Reasaon, 1997; Dekker, pazljivostjo, s katero po okoliščinah so izvedenci člani Slovenskega zdrav-2007). in osebnih lastnostih mora in je niškega društva in so se z obtoženim zmožen kaj storiti ali opustiti. zdravnikom celo dvakrat srečali na2.1 Načela pravične nekem kongresu. Seveda pa so vsi kulture Kazenski zakoniku v svojem 179. hodili na eno ali drugo fakulteto v členu inkriminira malomarno zdrav- Sloveniji. Stvari lahko gredo do1. Osebje nima strahu niti drugih ljenje. (1) Zdravnik, ki pri opravlja- absurda in se izvedence menja toliko zadržkov za sporočanje odklonov in nju zdravniške dejavnosti iz malo- časa, da se zadosti »pravici«. napak, tudi lastnih, a je zavezano marnosti ravna v nasprotju s pravili tudi k profesionalni odgovornosti. zdravniške znanosti in stroke in tako Problem pri izvedencih nastopi povzroči, da se komu občutno poslab- tudi zaradi tega, ker se malo zdrav-2. Posameznik ni odgovoren za ša zdravje, se kaznuje z zaporom do stvenih strokovnjakov in medicinskih latentne pogoje in napake v treh let. (2) Enako se kaznuje (a) izvedencev zaveda, da ravnanje v sistemu, na katere nima vpliva. zdravstveni delavec, ki pri svoji nasprotju z zdravniško stroko skoraj zdravstveni dejavnosti ravna v vedno pomeni, da gre za človeško3. Človeške napake predstavljajo nasprotju s pravili stroke, pa pri tem napako. Pravi vzrok človeške napake interakcijo med ljudmi in sistemi, povzroči, da se komu občutno poslab- pa je neurejen sistem, kjer zdrav- v katerih delajo. ša zdravje ali… (Kazenski zakonik, stveno osebje dela. Gre za problem, ki 2008). ga znanost o varnosti pacientov4. Spremenjena organizacijska imenuje »pogled za nazaj«, kar kultura v zdravstvu in pravosodju, S pomočjo 26. in 179. člena lahko pomeni, da izvedenec ve, kaj se je ki sedaj trdi, da so za vse napake zapremo vsakega zdravnika, saj zgodilo, tisti, ki je bil vpleten v napa- odgovorni posamezniki. sistemski pogoji, zaradi katerih ko, pa tega ne ve. Če bi vedel, bi nastajajo človeške napake, pripeljejo ravnal drugače. Ko pa gre za zavestno5. Zavestno kršenje in zanemarjanje do tega, da ne ravna po pravilih kršitev stroke zaradi lahkomiselnega jasnih tveganj za paciente je stroke. ali naklepnega dejanja, so kazenske dosledno sankcionirano – lahko- sankcije na mestu. miselno ravnanje, ponarejanje Pazljivost in nepazljivost sta zdravstvene dokumentacije, delo lastnosti človeških možganov in tako Končni cilj znanosti o varnosti je pod vplivom alkohola ali prepove- ljudje, ne glede na izobrazbo in preprečevanje napak in škodlji- danih substanc, namerno neupra- kompetence, ne moremo biti stalno vih dogodkov tako zaradi napak, vičeno škodovanje pacientom pazljivi in tudi ne stalno nepazljivi. Ko nezavednih in zavednih kršitev (Marx, 2001). se na sodišču obravnava škodljivi ter lahkomiselnih kršitev. Krivda Ker so človeške napake nena- dogodek zaradi domnevne napake, se se pri nas in marsikje drugje v svetu po navadi vpraša, ali je zdravnik ocenjuje glede na velikost posledicmerne, jih posameznik ne more ravnal ali ni ravnal po pravilih zdrav- napake. Kadar gre za napake svnaprej preprečiti, lahko pa se v niške stroke. Zakaj ni prišlo do delo- posledico, govori pravo o lažji ali hudisistemih in procesih ustvarijo varova- vanja po pravilih stroke, pa se nihče malomarnosti. Glede na to, kar jela, ki napake v prihodnje popolnoma ne vpraša. Za nazaj je največkrat zelo dokazala znanost o varnosti, se lahkopreprečijo ali ublažijo. O tem je kar enostavno ugotoviti, kaj bi moralo sprašujemo, zakaj sta kazenski zakondosti napisanega v tuji in tudi sloven- biti. O ravnanju v nasprotju z »zdrav- in sodna praksa naravnana na kazno-ski literaturi in tudi prosto dostopno niško« stroko lahko odločajo le vanje zdravstvenih strokovnjakov, kina www.prosunt.si. Človeška napa- strokovnjaki z medicinskega ali se jim tako kot drugim ljudem lahkoka je simptom in ne vzrok ško- drugega zdravstvenega področja – dogajajo človeške napake, ker imajodljivemu dogodku. medicinski izvedenci. To pomeni, da človeške možgane in se delovanje so izvedenci tisti, katerih mnenje se Naš pravosodni sistem zagovarja upošteva ali pa ne pri ugotovitvi, ali jekriminalizacijo napak in za zdrav-

Revija ISIS Zdravstv2o5Marec 2018možganov občasno izkaže z nepazlji- prepreči. Tudi nepravično kaznovanje sisteme in procese se ne uvajavostjo. Vsako človeško bitje ne more za človeško napako nima tistega varoval in vse ostane povedno ravnati »s potrebno pazljivo- vpliva, ki si ga pravosodje želi, češ starem, ko se samo čaka, kdajstjo« ves čas, kajti na pazljivost deluje kaznovali smo zdravnika in to bo v bo kakšen drug strokovnjak vmnogo zunanjih dejavnikov, na katere poduk drugim zdravnikom in zdrav­ enakem nespremenjenemčlovek, ki je bil vpleten v napako, stvenemu osebju, da bo bolj pazljivo sistemu napravil napako. To jenima nobenega vpliva. Ta način in ne bo delalo napak. Kako le, saj gre znano tudi vsem v Sloveniji,razmišljanja prava se je začel z indu- pri človeških napakah za nenamerna saj se napake resnično pona-strijsko revolucijo. Pred tem sta bila dejanja, ki jih nikakor ne moremo vljajo.za kriminalistično preganjanje po- enačiti z zlonamernimi dejanji in –– Napake se ne bodo samotrebna dva pogoja: actus reus (krimi- lahkomiselnimi kršitvami, četudi so ponovile, ampak se bodonalno dejanje) in mens rea (kriminal- kazni za človeške napake milejše. V povečale, ne samo zaradi tega,na namera). S prihodom potencialno kazenskih postopkih je sodna praksa ker ne bo učenja iz napak, nenevarnih strojev, ki lahko zaradi pokazala, da so posledice za zdrav- samo zaradi tega, ker se jihčloveških dejanj povzročijo hude stvenega strokovnjaka, ki je bil vple- pripisuje zapletom zdrav-poškodbe, kriminalna namera ni bila ten pri napaki in je šlo za čoveško stvene obravnave, ampakveč potrebna (Reason, 2008). Tako napako (torej z izrazom kazenskega predvsem zaradi defenzivne,pri temeljni opredelitvi malomarnosti zakonika za malomarnost, kjer stori- obrambne medicine. Zdravni-ni več zavestne in voljne sestavine, lec ni ravnal s potrebno pazljivostjo), ce in zdravniki že sedaj opra-ampak se malomarnost oprede- mnogo blažje, kot če gre za zlonamer- vljajo nepotrebne preiskave inljuje kot premajhna stopnja no ali lahkomiselno kršitev. Skoraj postopke, pošiljajo pacientepazljivosti pri ravnanju posamez- vedno pride do pogojnih zapornih na višjo raven zdravstvenenika (Selinšek, 2009). Poleg tega se kaznih, razen v primerih, kjer se že obravnave (podaljšujejo sene obravnava ravnanje, ampak posle- vnaprej med samim sodnim postop- čakalne dobe in možnost zadice ravnanja. kom zazna s strani nevtralnega poslabšanje zdravja posame- opazovalca, da se bo zadeva končala z znikom) in odklanjajo zahtev- Kadar gre za človeško napako, zaporno kaznijo iz preprostega skri- ne posege z enim samimgre za sistemski problem in za prepre- venčenega maščevanja v stilu: zob za namenom: skušajo se zaščititičevanje napak je treba izboljšati zob, oko za oko. Ker so vse stvari na v primeru obtožb. Vsaksistem. Znanost o varnosti govori o tej zemlji povezane, bi bilo pametno dodaten zdravstveni postopektem, da je treba popraviti sistem, ker premisliti, kakšne so posledice, če ima vgrajeno določeno tvega-bistva človeških možganov ne more se tako kaznuje enega samega zdrav- nje za zaplete, ki se jih zizboljšati. Znanost je jasno dokazala, nika ali drugega zdravstvenega današnjim znanjem (še) ne dada s spremembami v delovnih siste- strokovnjaka. preprečiti, in tudi pri dodatnihmih in procesih napake in škodljive postopkih lahko pride dodogodke zaradi napak in nezavednih Ljudje menijo, da je bilo pravici napak. To so razlogi, da sekršitev lahko zmanjšamo. Laiki zadoščeno. Ali je to res? Kaj se dogaja varnost pacientov poslab-velikokrat očitajo, da gre sedaj za v resničnem življenu, izven sodnih šuje.skrivanje zdravstvenih strokovnjakov dvoran, izven pravnega sistema? Kajza zid sistema. Vendar ni tako. Pravna se zgodi, četudi je takih sodnih prime- 2.2 O vire priin zdravstvena stroka nimata nobene- rov malo, če je obsojen en sam zdrav- vzpostavljanjuga problema glede sankcij pri zlona- nik ali drug zdravstveni strokovnjak? pravične kulturemernih dejanjih in lahkomiselnihzavestnih kršitvah. Velik problem pa –– Napake se bodo ponavljale, Ovire so družbene, saj mora bitije, kadar nastane škoda zaradi člove- ker nihče ne bo želel sporočati »nekdo kriv« za škodljivi dogodek. Priške napake v zdravstvu. napak – kultura tišine zaradi tem pa zahtevamo odgovornost »za kulture strahu. Pogojna kazen nazaj«. Odgovornost za »naprej« S kaznovanjem posameznika ali ne spremeni ničesar, pač pa pomeni na področju varnosti pacien-posameznikov, ki so bili vpleteni v stvar poslabša in poveča strah tov vzpostavitev celotnega sistemanapako, dosežemo, da se posamezniki pred posledicami; vpleteni v varnosti pacientov. O odgovornosti zabranijo. Ne morejo se braniti s tem, napako ne morejo narediti »naprej« se nikdar ne pogovarjamo,da bodo drugič bolj pazljivi, saj na čisto ničesar, ker se stvari, ki niti ni določena, saj bi ta lahko dolete-pazljivost velikokrat nimajo nobenega so narejene ali opuščene la vodstvo zdravstvenih organizacij,vpliva. Prav tako ne morejo tisti nenamerno, ne da preprečiti regulatorje in plačnike zdravstvenihtrenutek, ko se zgodi napaka, tega na podlagi pazljivosti posa- storitev. Vodstva zdravstvenih usta-preprečiti, ker če človek nečesa ne meznika. Ker napak »ni«, senamerava storiti, kako naj tako stvar zdravstvo ničesar ne nauči. V

Revija ISISZ26dravstvoMarec 2018nov skoraj brez izjeme dodelijo zaradi napak, pri nas nihče ne izraču- strokovnjaki. Učenje je prekinjeno,premalo virov za usposabljanje osebja na. V nekaterih velikih državah gredo ker je zdravstvene strokovnjake strahza področje varnosti pacientov in v milijarde, ne za plačilo odvetnikov zaradi kulture obtoževanja, ki prepre-vzpostavitev celotnega sistema varno- in stroškov sodnih postopkov, ampak čuje razvoj kulture varnosti. Napak sesti. Ovira je tudi regulativa in problem samo za dodatno zdravljenje, ko se ne sporoča, če pa se, jih ne znamonezaščitene dokumentacije, ki jo tisti, napaka zgodi. Tudi trpljenje pacientov analizirati, pacienti težko pridejo doki analizirajo napako, zberejo med in svojcev ter zdravnikov in drugega upravičenih odškodnin in zdravstveneanalizo. Do nje ima dostop policija. osebja, vpletenega v napako, ima strokovnjake se kazensko preganjaKo se to zgodi, se lahko poslovimo od negativne posledice. zaradi tega, ker imajo človeške mož-vseh naporov za izboljšanje varnosti gane.pacientov. Nekatere države so zaščito V pravosodju bi lahko premislili,dokumentacije zakonsko uredile (Act kako poteka sodna praksa, ki v končni Predlagam, da se nehamo sprene-on Patient Safety, 2003; Patient liniji škoduje pacientom zaradi vedati, ko pride do napake. NaučimoSafety and Quality Improvement Act, naravnih obrambnih mehanizmov se, kako se napake analizirajo in kako2005; Danish Health Act, 2016). V tistih, ki delajo v zdravstvu v prvi se preprečujejo, uvedimo v svojenaši državi raje »zadostimo pravici«. liniji, na ostrem koncu zdravstvenih zdravstvene organizacije pravično organizacij in ki se jim napake dogaja- kulturo, ki bo potegnila mejo med Pomembne ovire za vzposta- jo. Kaj storiti za oblikovanje pravične nenamernimi napakami in nespreje-vitev pravične kulture so tudi v kulture za izboljšanje varnosti pacien- mljivim vedenjem, ter opozarjajmonas samih, zdravstvenih strokov- tov? Morda bi pa le prišla v poštev pravno stroko in medicinske izveden-njakih, ker se ne zavedamo ali dekriminalizacija človeških napak, ce, nadzorne zdravnike in medicinskepremalo zavedamo, da nismo samo zaščita dokumentov, ki nastanejo ob sestre, da naj se zavedajo celotnegami odgovorni za izide zdravstvene analizi napak, in uvedba nekrivdne problema varnosti pacientov. Nobeneoskrbe. Premalo storimo, da bi se odškodnine. Škodljivi dogodek zaradi potrebe pa ni, da bi se odgovornostusposobili za varnost pacientov in da človeške napake in nezavednih kršitev izgubila, če bi spremenili disciplinskibi spodbudili vodstva za vzpostavitev v zdravstvu naj bi bil prag za kompen- in kazenski sistem. Šlo naj bi zacelotnega sistema varnosti pacientov zacijo pacienta in ne za kaznovanje drugačno vrsto odgovornosti, za odgo-ter zahtevali od regulatorjev, da naj vpletenih v dogodek. vornost, ko mora posameznik prepre-sistematično uredijo predpise za čevati svoje in napake drugih z uspo-izboljševanje varnosti pacientov in 3 Zaključek sabljanjem za varnost pacientov inzdravstvenih strokovnjakov na osnovi napake sporočati v sistem za sporoča-znanstvenih dokazov in ne na osnovi Odgovornost posameznika je nje napak na lokalni in nacionalnimišljenj nekaterih »eminenc«. Ne- uravnotežena z odgovornostjo siste- ravni. Če se ne usposabljamo zadavna raziskava o kulturi varnosti ma. Opredelitev odgovornosti med varnost pacientov, če svojih napak inpacientov v vseh splošnih bolnišnicah sistemi in posamezniki ima velik napak drugih ne sporočamo, smov Sloveniji je pokazala, da ta ni dobra praktični pomen. Če to storimo naredili napako z najhujšimi posledi-in da se osebje boji sporočati napake narobe, lahko izpodkopljemo varnost. cami – vzdrževanje sistema, kjer se(Robida, 2013a 2013b). Discipliniranje posameznika za misli, da napak ne bo več, ko bomo človeško napako, ob tem, da je sistem nekomu zaradi človeške napake Kaj storiti v zdravstvu, je opisano slabo deloval, lahko zakrije globoko odvzeli licenco ali ga proglasili zav mnogih člankih v tujini in tudi pri patologijo zdravstvene organizacije, kriminalca. Tisti, ki bodo vpeljalinas, a jih skoraj nihče ne bere. Pripo- kot se je jasno izkazalo v mnogih sistem varnosti s pravično kulturo,ročila Evropske komisije se v tej primerih, kjer sem sodeloval pri bodo pri sebi izboljšali varnost paci-državi ne upoštevajo, mnenja pacien- analizi smrti zaradi domnevnih entov ter bodo sčasoma pritegnili tuditov glede zakona o kakovosti in napak. Vodstva teh organizacij, ko so druge v zdravstvu, regulatorje invarnosti v zdravstvu se dajo v predal, dobile poročilo o sistemskih pomanj- zakonodajalce. Tako kot zdravstveničeprav so bila poslana vsem poslan- kljivostih, so se odzvala z javnim strokovnjaki ne delamo v neki prazni-skim skupinam, v kabinet predsedni- diskreditiranjem komisij za analizo ni, ampak je naše delo pod vplivomka vlade, odboru za zdravstvo, na dogodka, razen v enem primeru. mnogih dejavnikov v delovnemministrstvo za zdravje in še kam. Tudi okolju, se bo morala tudi sedanjaprva verzija zakona o kakovosti in var- Naš sistem obravnavanja napak je zakonska ureditev obravnavanjanosti v zdravstvu je obležala nekje. kaznovalno naravnan na posamezne- napak prej ali slej opreti na izsledkeDobri ureditvi tega področja pa so ga zdravstvenega strokovnjaka, ne na znanosti o varnosti pacientov. Teganekatera ministrstva, ki nimajo zdravstvene organizacije in druge zaenkrat ne moremo početi zaradipojma, kaj se v resnici dogaja, naspro- institucije v zdravstvu z neurejenimi kulture strahu pred neupravičenimtovala, ker bi stalo nekaj denarja. sistemi in procesi s polno prikritih obtoževanjem.Koliko stanejo škodljivi dogodki napak, v katerih delamo zdravstveni

Zdravstvena politika, zdravstvene organizacije instrokovne javnosti ter pravosodje, vključno s sodstvom,nimajo več nobene druge izbire, kot da se resno vprašajo:»Zakaj se kljub začasnemu odvzemanju licenc in kriminali-zaciji napak te še vedno dogajajo?« Kultura obtoževanja je največja napaka, ki preprečujeizboljševanje varnosti pacientov. Nadomestiti bi jo moralapravična kultura. Pravična kultura nikakor ne izključujeodgovornosti posameznika. Za slovensko zdravstvo potrebujemo robusten pristop zuravnoteženo kulturo neobtoževanja posameznika na enistrani in odgovornostjo posameznika na drugi. Le takobomo lahko govorili o pravični kulturi, katere končni cilj jezmanjševanje škodljivih dogodkov zaradi napak in tvegane-ga obnašanja posameznika.Viri1. Dekker, S. (2007). Just culture: bsalancing safety and accountabili- ty. Brlington: Ashagate Publishing Company.2. Fourth International Atomic Energy Agency.(1991) Safety culture. International Safety Advisory Group, Safety Series 75-INSAG-4. Vienna: International Atomic Energy Agency.3. Institute of Medicine (2000). To err is human: building a safer health system. Washington DC: National Academy Press.4. Kazenski zakonik. Uradni list Republike Slovenije št. 55/20085. Korošec D. Medicinsko kazensko pravo. Ljubljana: Cankerjeva založba, 2004.6. Korošec D. Kazniva napak v zdravstvu- Kazenska odgovornost. V: Etika v belem - 7.7. Posvet- Napaka v zdravstvu in njena obravnava, 2009 Okt 23–24; Bled: Agencija za8. management; 2009.9. Marx, D.J. (2001). Patient safety and the “Just culture”: A primer for health care executives. New York:Columbia University.10. Patient Safety and Quality Improvement Act. Public Law 109-41 109th Congress; 2005.11. Reason, J. (1997). Managing the risks of organisational accidents. Aldershot: Farnham Publishing, 1997.12. Reason, J. (2008). The human contribution, unsfe acts, accidents and heroic recoveries. Farnham: Ashgate Publishing.13. Robida, A. (2012). Kriminalizacija človeških napak bv zdravstvu: Rešitev ali poguba za paciente. ISIS, 21 (12):17–23.14. Robida, A. (2013a). Hospital survey on patient safety culture in Slovenia: a psychometric evaluation. International Journal for Quality in Health Care, 25(4):469–475.15. Robida, A. (2013b). Perception of patient safety culture in Slovenian acute general hospitals. Zdrav Vestn, 82(10): 648–660.16. The Danish Act on Patient Safety, Act no. 429 of 10/06/2003.17. The Danish Health Act no. 1188/24/09/201618. Wachter, R.M. (2013.)Personal accountability in healthcare: searching for the right balance. BMJ Qual Saf. 22(2):176–180.

Revija ISISF28orumMarec 2018Komentar k zapisomIsis, februar 2018, št. 2Marjan Kordaš, [email protected] Že večkrat mi je prišlo na misel, da bi bilo o birokratskem labirintu, v katerem delujevredno neketere prispevke za Isis komentirati. slovensko zdravstvo. Njen zapis daleč presegaZapisati tako, da bi bilo za pol, največ za eno tematiko zdravnik kot bolnik.stran besedila, kot za osebno uporabo za osebniarhiv. Pa ne v obliki nekakšne suhoparne recen- Str. 94: Včasih se mi zdi, da so aforizmizije, temveč preprosto povedati, morda celo prof. Tomažiča nekakšni prebliski, highlightssubjektivno, kaj mi je všeč in zakaj. naše revije. Prof. Tomažič, če boste svoje aforiz- me zbrali v knjigi, se Vam priporočam kot bralec. Str. 6: Odličen intervju. Premišljujem, kdood obeh je boljši: prof. Ihan z vprašanji ali prof. Str. 97: Zdi se mi, da se je prof. MarinčekŠtrukelj z odgovori. Vse skupaj res dobra in svoje tematike lotil »v živo«, po mojem mnenjupregledna infomacija o bioloških zdravilih. skoraj literarno. Pač tako, kot izhaja iz osebnih, praviloma bridkih izkušenj. In kot izkušen Str. 16: Doc. Berce je pripravil odličen zapis jadralec (se spominjate njegovega opisa jadranjapravzaprav ne le o mentorstvu, temveč tudi o mimo otočja Galapagos?) je na koncu(!) svojemuozadju. V bistvu zapis o empatiji ter obojestran- besedilu dodal odlično sliko potopljenega čolna.ski odgovornosti učitelja in učenca. Hm: čoln je mogoče dvigniti in ga spet usposobiti za plovbo, pri človeku pa je ponovno usposablja- Str. 30: Kolegici dr. Rejec Taljat čestitam, nje za plovbo ...prvič, za pogum, da je spregovorila o svojihosebni stiski, drugič pa čestitam za izvrsten zapisZločin in kazen »modernih«centristovPrim. dr. Rade Iljaž, dr. med., Medicina Iljaž, d. o. o. Ponosen sem na vse dosežke in napredek namen ad hoc zakonskih rešitev, pisanih po»terenske« in akademske družinske medicine v nareku ozke skupine privilegirancev, in nečlove-teh 20 letih dela v osnovnem zdravstvu. Ponosen ških oz. nemoralnih določil v samoupravno-soci-sem na svojega mentorja pri doktorskem študiju, alističnem reliktu s pomenljivim naslovomki je aktualni dekan Medicinske fakultete, in na »Splošni dogovor«? Kaj je resnični cilj in smiselštevilne druge kolege, ki uspešno predstavljajo skrajno spornega in neetičnega 18. odstavka 24.našo državo v številnih mednarodnih organizaci- člena pred kratkim sprejetega Splošnega dogovo-jah. Nič manj ne občudujem vseh tistih, ki ra za leto 2018, ki se glasi:dnevno izgorevajo na prvi bojni črti našegazdravstva, v neposrednem stiku z bolniki v »(18) Če je pristojni RSK za določenoambulantah in na terenu. specialnost potrdil kriterije in merila za določanje ustrezne stopnje nujnosti za Hkrati sem zelo zaskrbljen zaradi popolne določene preglede oziroma indikacije zadezorientiranosti in kontinuiranega neetičnega napotitev na pregled, zdravnik pa obravnanja najbolj odgovornih nosilcev našega izvedbi pregleda ugotovi, da izdajateljzdravstvenega sistema. Kakšen je dejanski napotne listine teh kriterijev ni upošte-

Revija ISIS Foru2m9Marec 2018val, se strošek pregleda zaraču- delo in ne bom pustil, da se on v Da bi odpravili vzroke ali predla-na izvajalcu, ki je napotno moje delo. Stalno nam za bogate gali izboljšave, je pa prezahtev-listino izdal.« denarje predavajo in pametujejo, no.« sedaj nas bojo pa še kaznovali. –– »So normalni? Moje stanje enako Videti je, da gre zgolj za še eden v RSK za DM naj jasno zavrne kot od kolega. Po preiskavi dvevrsti birokratskih poskusov metanja kakršne koli predloge glede diagnozi: jaz vnetje, on rak. Inpeska v oči in delanja razkola med ustreznosti stopnje nujnosti glede kdo bi odgovarjal za nepotrebnozdravništvom. Pa vendar je tokrat vse stanj. Ni ga algoritma ali mnenja žrtev?«skupaj šlo predaleč. Številni kolegi iz „profesorjev”, ki bi lahko določil, –– Norijam ministrice ni konca.osnovnega zdravstva so že izrazili katera stanja so kako nujna. Vsak Vsakemu, ki ima kaj pameti vsvoje ogorčenje; naj jih citiram le zdravnik napotovalec se po lastni glavi, je jasno, da je bolje kakšennekaj: presoji in vesti v danem trenutku pregled več kot premalo. Le naši–– »Ko berem medije in forum glede odloči za najboljši izhod za ministrici ne. pacienta. In na to vpliva nešteto Saj res, kakšne ukrepe pa je kaznovanja ob neustreznem dejavnikov. Določitev kriterijev bi sprejela za preprečitev korupcije napotovanju, se s cmokom v grlu pomenilo napovedati vreme za en v zdravstvu?« v ponedeljek, po podaljšanem mesec vnaprej – ni ga računalni- Zadnji citat je najbližje bistvu vikendu vračam na delovno ka, ki to zmore.« problema; kaj je v resnici storjenega mesto. Od oktobra, ko sem posta- –– »Verjetno sem kot posledico na to za preglednejšo porabo javnih sred- la specialistka, smo v novo odprti novico dobil gripo. Specializant stev in posledično za več denarja za ambulanti registrirali 1650 družinske medicine še nisem leto nujno potrebne kadre in opremo? pacientov (konca še ni videti). dni, pa me iz meseca v mesec Vrabci že čivkajo o ogromnih zneskih, Dnevno imam 60–70 obravnav pretresajo take vrste ukrepi MZ. ki uhajajo preko neurejenih javnih in tudi nekaj nujnih napotnic, Če mi je bila zelo všeč ideja o naročil v javnih zavodih. vem, da delam defenzivno, nižanju GK, sta zadnja dva Le dva banalna primera možnih vendar ob taki frekvenci in popravka zakonov in zdaj še ta prihrankov pri javnih oz. centralizira- načinu dela ne gre drugače, ne del splošnega dogovora močno nih naročilih: morem več prevzeti odgovorno- omajala mojo željo o nadaljeva- 1. Razpisi za reševalna vozila preko sti, da je samo osteomuskularna nju specializacije. Zdi se mi, da ministrstva za zdravje. Doslej je bolečina ipd. Predvsem moram, plačujemo z obrestmi, kar smo s bil izveden zgolj en tovrstni razpis, ko pridem domov, še kaj od sebe stavko lani pridobili. Resnično če se ne motim, v letu 2010. Razen družini dat in mirno zvečer pod temi pogoji težko vidim svojo visokih prihrankov (najmanj zaspat, sicer samo premlevam in prihodnost v DM v Sloveniji.« 20.000 evrov na vozilo) je zagoto- premlevam, kaj pa če je tisti, ki –– »Politika je spet uporabila staro vljen preverjen dobavitelj z sem ga tako na hitro pogledala in pravilo DELI IN VLADAJ. Posku- zanesljivo in kakovostno servisno sem se odločila, da ga vseeno ne ša spreti primar in sekundar med podporo. napotim, kaj če se mu je kaj sabo, mi se prepiramo zaradi 2. Dve javnozdravstveni ustanovi, hudega zgodilo. Saj vsi, ki delate, brezveznih stvari, oni pa s kamio- katerih upravi sta oddaljeni slabih poznate ta občutek. Verjetno so ni odvažajo denar iz zdravstva.« dvesto metrov, nabavljata isti tudi to znaki izgorelosti (pa šele Odzivni slovenskih državljanov na drobni material po dva- ali večkrat začela sem). forumih vplivnih javnih medijev so še višjih cenah. Ko dobim prvo denarno kazen, bolj ostri in neposredni, 148 odzivov Sedanja sestava ministrstva za rečem hvala za rože in odidem, to je bilo 10. februarja 2018 dostopnih zdravje je, ob podpori nekaterih ni zame. Mogoče še prej za en dan na: http://www.rtvslo.si/zdravje/ svetovalcev iz zdravniških vrst, povabim zdravnika, ki mi je novice/za-neupraviceno-napotitev-k- preizkusila že številne tehnike preu- kazen dodelil, kot opazovalca v -specialistu-bo-kaznovan- smerjanja pozornosti iz ključnega mojo ambulanto. -zdravnik/445607#comments. Nava- problema našega zdravstva – skrajno Stvari nam uhajajo prek vseh jam le štiri: neracionalne in sporne porabe t.i. razumnih meja.« –– »Haha, kakšne neumnosti. Sedaj javnozdravstvenega denarja.–– »Udarili so z ZZS, ZZdej, sedaj pa se bodo kaznovali med sabo. Ko Nisem zagovornik teorij zarot, še z ilegalno vnesenim členom SD. pa bo kdo umrl, ker ni bil napo- ampak se resnično sprašujem, ali gre Niti centa ne mislim plačati za ten, se bodo pa spet obtoževali res za čisto naključje, da se z ukrepi kakršno koli kazen, sploh pa ne za med sabo.« najbolj udriha po najbolj učinkovitih takšno, katero bo blagoslovil –– »Tipično slovensko: če nekaj ni v in dokazano uspešnih segmentih sekundarec ali celo terciarec, ki redu, je treba nekoga kaznovati. našega zdravstva – koncesionarjih in pojma nima o moji stroki. Jaz si ne drznem vtikati se v njegovo

Revija ISISF30orumMarec 2018osnovnem zdravstvu? Krivce za fakultetah so nas nenehno opozarjali, posameznih strokovnih vodstev vrazsipno in neučinkovito javno zdrav- da se je treba najbolj bati tistih javnih zavodih. Slednje daje mislitistvo se preko spornih zakonskih »nezmotljivih« v naših vrstah, resnič- glede soodgovornosti, morale indoločil sedaj poskuša najti med nih »bogov v belem«. Kakor piše v dejanskih namenov nekaterih našihtistimi, ki garamo do onemoglosti, najbolj brani knjigi vseh časov: vplivnih kolegov.brez večjih stroškov in praviloma za »Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brezdrobiž. V svojih dveh ambulantah greha …« Politiki in njihovi administrativniimam opredeljenih 2380 zavarovan- priskledniki se vsake toliko malocev (po birokratsko), v povprečju Kaznovanje stanovskih kolegov po zamenjajo. Brez podpore častihlepnih,dnevno pregledam 40 naročenih in presoji posameznih RSK-jev in mimo samovšečnih ali zgolj materialističnih15–20 nenaročenih bolnikov. Opra- presoje nadzornih zdravnikov ZZS vplivnežev iz zdravniških vrst politikavim še cca 40 t.i. obiskov brez pregle- uvaja v naše zdravstvo princip divjega nikoli ne bi mogla biti tako uspešnada (pisanje receptov, pripomočkov, zahoda. Kliničnim specialistom in pri degradaciji in razgradnji nekočnapotnic ipd.) ter telefonskih in specializantom podeljuje šerifske zglednega zdravstvenega sistema.e-posvetov. Opravljam številne male značke, zdravnike na primarni ravni Skrajni čas je, da tudi krovna stano-kirurške in urgentne posege, obravna- pa enači z glinenimi golobi, na katere vska ustanova, torej razsodišča invam odvisnike od prepovedanih in je možno streljati z vseh strani. Kaj si odbori Zdravniške zbornice Slovenijedovoljenih drog, izvajam številne mislim o »kolegih«, ki takšne ukrepe (ZZS), prevzamejo del odgovornosti inpreventivne ukrepe in usmerjeno podpirajo, bom raje obdržal zase. ponudijo možne rešitve. Ukrepanje jeobravnavo različnih akutnih in kro- nujno potrebno v obeh smereh:ničnih bolezni. Od pridobitve refe- Glede na hude kadrovske pri- 1. Sistematično zbiranje podatkov orenčne ambulante je obravnava manjkljaje bi si najbrž marsikateraslednjih, tako kot preventivno delo, še klinična stroka z veseljem prigrabila neustreznih napotitvah in neustre-bolj kompleksna in poglobljena. V ambiciozne specializante iz vrst znem zdravljenju na vseh ravnehzadnjih mesecih tedensko odklanjam družinske medicine, česar nekateri ter izvajanje strokovnih nadzorovvsaj 10 prošenj za vpis novih bolnikov. niti ne prikrivajo več. Kdo bo potem pri zaznanih sistematičnih kršitvahSam ne zmorem več, novih zdravni- opravil obsežno strokovno in admini- in predlaganje ukrepov.kov družinske medicine ni mogoče strativno delo zdravnika iz osnovnega 2. Podajanje mnenj s strani organovdobiti, glede na plačila ZZZS pa tudi zdravstva, ko nas ne bo več na voljo? ZZS glede ravnanja in izjav članovne zaposliti. Koga boste potem denarno kaznovali ZZS, ki se vztrajno oklepajo za človeškost in upoštevanje celostne- vodilnih položajev v problematič- Ne dvomim, da nekateri zdravniki ga pogleda na bolnika in hkrati javno nih javnih zavodih, delajo razkolprimarne ravni pogosteje napotijo linčali ob strokovnih spodrsljajih? med zdravništvom in podpihujejobolnike na sekundarno raven, včasih Katera specializacija bo naslednja na nestrpnost, maščevalnost ali celotudi prehitro ali z neustrezno stopnjo vrsti, do končnega samouničenja? sovraštvo do stanovskih kolegov.nujnosti. Jih je zato treba denarnokaznovati oz. strokovno degradirati? Bistveno bolj od politične nerazso- S svojo pasivno držo zgolj prispe-Najboljši učitelji na dveh medicinskih dnosti je zaskrbljujoč molk ali celo vamo k nadaljnjemu kaosu in razsip­ deklarativna podpora škodljivim in ništvu v režiji politike. neetičnim ukrepom politike s straniMajoneza ali ocvirki?Silvana Popov, dr. med., Zasebna splošna ambulanta priporočam OPD Fresubin protein powder, ki se lahko zmeša v juhe, Pred kratkim mi je onkološki majoneze, olja ipd. Poudarek naj bo pudinge ipd. Kontrola čez mesecbolnik (rak želodca) prinesel izvid iz predvsem na zadostnem vnosu dni po predhodnem naročilu naPosvetovalnice za klinično prehrano. beljakovin (mleko in izdelki, meso in telefon ...« V podpisu ime, priimek,Citiram konec izvida: »Svetujem 6–7 izdelki, jajca, ribe, stročnice, če jih dipl. m. s., spec. klinične dietetike.majhnih obrokov, ki naj bodo hranil- prenaša) in ogljikohidratnih živil Kaj povedati pacientu, ko preberešno in energijsko bogati. Hrana se (kruh, riž, testenine, krompir). Za takšen izvid? Bi ga vprašala, katerelahko obogati z dodatkom smetane, pokritje beljakovinskih potreb mesne izdelke mu je spec. dietetike priporočila? Haloško bunko ali

Revija ISIS Foru3m1Marec 2018prleško tunko? Hrenovke ali paštete? spremenjena soja). Sojino olje je eno »Nihče nam ni dal v roke cigarete aliOcvirke ali zaseko? Sladko ali kislo najbolj škodljivih olj, ker vsebuje slastnega krofa v usta. Naša pravicasmetano? Koliko majoneze dnevno? veliko transmaščob. Sladkor iz je, da jemo dobro hrano in da vemo,Bila sem šokirana. Znano je, da pudinga je hrana za rakave celice in kaj jemo. Informacije nam nikoli nisomesni izdelki z dodatkom nitritov, za kandido. Lahko bi še naštevala, bile bolj dostopne. Odprimo oči,emulgatorjev povečajo tveganje za kaj vse je škodljivo. Končala bom s izobražujmo se, sprašujmo. Ampaknastanek raka na želodcu. Majoneza citatom iz knjige »Kako najlažje vprašajmo tiste, ki nam bodo znalije narejena iz sojinega olja (genetsko pojesti svoje zdravje« dr. Ane Gifing. pravilno svetovati!«(Pre)napeta regulativaNina Mazi, LjubljanaKoliko regulative zmoremo, saj se pri svojem delu oz. ja in se vrniti med ‚navadne smrtnike‘.prenese stroka? uresničevanju svojega poslanstva Vse ostalo lahko hitro privede do nenehno soočamo s situacijami, ki strokovne degradacije, osebnostne To vprašanje si zdravniki (in terjajo hiter odziv, sprejemljiv, opra- deterioracije in javne kompromitacijenjihovi najožji sodelavci) zastavljamo vičljiv in ustrezen tako s strokovne kot oz. javnega linča) ter iz njih v odločil-od trenutka, ko se vključimo v zdrav- tudi s človeške plati. Zato je in ostaja nih trenutkih potegne neljube, mordastveni sistem, pa vse do formalnega prepričanje, da zdravstvo najbolje celo nezaslišane zadeve, ki bi sicerkonca svoje kariere ‚v belem‘ oz. kar vodi in upravlja zdravnik, ki premore ostale javnosti skrite.do groba. Sprva si ga zastavljamo dovolj intelektualnega potenciala,potihoma in zadržano, potrpežljivo in dodatnega menedžerskega, organiza- Koliko regulacijemalce negotovo, polni strahospošto- cijskega in finančnega, pa tudi prav- oz. regulativevanja do tistih, ki pač vedo in znajo nega znanja, splošne razgledanosti in potrebujemo?oz. bi vsaj morali vedeti in znati, kako vodstvenih ambicij, več kot relevan-se stvarem streže, kasneje pa vedno tno. Poznavalci razmer vedo, da je v Za začetek le in samo toliko, dabolj glasno in nemirno. Zastavljamo si naši državi kljub omejenemu ‚bazenu lahko vzpostavimo temelje ustreznegaga vedno znova, a nanj praviloma ne kadrovskih potencialov‘ na voljo sistema, ki ne bo temeljil na protislov-dobimo odgovora. dovolj zanesljivih posameznikov, ki so nih načelih in se ne bo zaradi nezdru- tovrstne naloge sposobni in priprav- žljivosti temeljnih ambicij sesul sam »Ker odgovorov na to vprašanje ni ljeni dobro opravljati. Ali pa zmorejo vase, še preden bo sploh lahko zaživeloz. jih ponuja regulativa sama,« trdi krotiti svoj ego in se brez nepotrebnih v praksi. Nato pa je po potrebi smisel-prijatelj pravnik, prepričan, da vsako predsodkov obdajo s preverjenimi no oblikovati in uveljavljati dodatnenovo vprašanje prižge zeleno luč za strokovnjaki, ki te zadeve obvladajo regulativne elemente. Pri čemer jedodatno regulativo, čeprav je v trenut- bolje kot oni sami, so jim pripravljeni treba upoštevati, da je v tem stavkuku slabosti pripravljen tudi priznati, prisluhniti in jih upoštevati, ne da bi ključna konotacija ‚po potrebi‘. Karda prekomerna regulacija duši razmi- se zato odpovedali dolžnosti in privi- jasno in glasno pove, da regulativa ‚našljanje, hromi stroko, omejuje družbo legiju razmišljanja z lastno glavo in z zalogo‘, ‚za vsak slučaj‘, da bi sein uničuje odnose. njim povezanega samostojnega izognili potencialnim zapletom, odločanja. Morda se še najpogosteje opravičljiva v kontekstu razmišljanja Sošolec psiholog pa v zvezi s tem zaplete pri človeških lastnostih po analogiji in priseganja na inercijozagovarja ključno trditev, da je preko- ‚potencialnih‘ vodij, ki nemalokrat oz. tista, ki naj bi služila kot dokaz, damerna regulacija znak nesposobnosti, zabredejo v težave tudi zaradi dejstva, snovalci zakonodaje obvladajo zaupa-neznanja, nemoči, pomanjkanja da glavnino ljudi prihod na položaj ne naloge, trdo delajo in si zaslužijoinovativnosti, iznajdljivosti in ustvar- spremeni (jim stopi v glavo. Tedaj je svoje privilegije, ni potrebna oz. sejalnosti, pa tudi strahu, da bi se kaj po mnenju dr. Petra F. Druckerja prej ali slej izkaže za škodljivo, saj pozgodilo in bi se bilo treba ad hoc treba storiti le eno: sestopiti s položa- nepotrebnem slabi in izčrpava drago-odzvati, pa ne bi vedli, kako. Zdravni-ki, vsaj večina izmed nas, to vemo in

Revija ISISF32orumMarec 2018cene materialne in nematerialne govim družbenim okoljem oz. skrbi za moči in družbenega vpliva posamez-potenciale. enakopravno, v razumni in sprejemlji- nikov in skupin, za krepitev, uvelja- vi meri tudi konkurenčno in kompe- vljanje in uresničevanje njihovihZakaj sploh titivno sooblikovanje ter vključevanje parcialnih interesov, ki ne zagotavlja-regulativa in čemu je v tok življenja v ožji in širši skupnosti. jo splošnega blagostanja – večjenamenjena? Poslanstvo zdravnika je nepogrešljivo blaginje in višje kakovosti življenja, v vseh treh pravkar naštetih funkcio- delovanja in bivanja. Dobri strokov- Določena mera regulative je nalnih stebrih oz. konceptih, zasno- njaki (zdravniki, pravniki, psihologi,predpogoj in nepogrešljiv temelj vah in pristojnostih regulative. Zato sociologi idr.) se zavedajo, da jeurejene demokratične družbene je nerazumljivo in nesprejemljivo, da regulativa potrebna, a ne vsemogoč-skupnosti. Regulativa naj bi v družbi zdravniki niso vključeni v pripravo/ na. Marsikaj, kar je sicer legalno, nislužila predvsem boljšemu delovanju snovanje in oblikovanje ter uveljavlja- legitimno in obratno. V odločilnih(učenju, razmišljanju, ustvarjanju) in nje regulative, namenjene zdravstvu trenutkih, ko človek postavlja naspodbujanju oz. zagotavljanju višje in javnemu sektorju na splošno. Ob tehtnico večje in manjše tveganje,kakovosti življenja. To je njena pri- razmišljanju in upoštevanju vsega nevarnost in zlo, se mora bolj kot namarna naloga, kateri pa ob bok stopa naštetega se človek mimogrede zave regulativo zanesti sam nase. Na svojše preprečevanje, obvladovanje in stranpoti sodobne regulative, ki se notranji kompas, na lastno osebnolažje razreševanje zapletov ter učin- danes na številnih področjih (vključno integriteto in na svojo vest, zavedajočkovito, čim bolj neboleče odpravlja- z zdravstvom) uporablja in zlorablja v se, da številnih zagat v življenju ninje njihovih neželenih posledic. Za različne namene. mogoče reševati s pomočjo črkepiko na i pa je regulativa namenjena zakona, marveč zanje veljajo pred-še vzpostavljanju, uresničevanju, Stranpoti regulative vsem ali celo izključno zakoni srca. Prispodbujanju in krepitvi sodelovanja, tem igra notranji občutek oz. glaskomunikacije in povezovanja med lju- Regulativa nikakor ni in ne sme vesti odločilno vlogo. Vest je namrečdmi, dinamičnega sožitja med ljudmi postati oz. biti poligon za merjenje vrhovni sodnik in najbolj neizprosenin naravo, med posameznikom in nje- materialnih priložnosti, politične tožnik.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija



Revija ISISI3n4tervjuMarec 2018S Schubertom na operacijo innazaj na koncertni oderPogovor s tenoristom Ambrožem Bajcem LapajnetomIgor M. Ravnik, dr. med., LjubljanaV posebno veselje mi je, da sem vas Včeraj bi se morala srečati na predavanju, nocojlahko osebno spoznal, gospod Ambrož pa na vašem koncertu. A je virus oboje prepre-Bajec Lapajne. Hvaležen sem vam, tudi čil. Zanima me, o čem naj bi včeraj tekla besedav imenu Društva Liga proti epilepsiji, ker v Hubadovi dvorani?ste že pred dvema letoma gostovali– ne sicer osebno, s posnetkom Schu- V bistvu ni bilo predavanje, šlo je za pogovor,manna – na strokovnem srečanju, ki predstavitev mene kot umetnika.smo ga v Narodni galeriji v Ljubljaniposvetili epilepsiji in umetnosti. Tistega Nekaj tega lahko opraviva midva. Ste se šele vdne se je kar neverjetno ujelo več stvari: tujini šolali kot pevec?mednarodni dan epilepsije in slovenskidan kulture, nekaj dni prej pa še odprtje Na visokem nivoju ja. Tukaj sem naredilprenovljene Narodne galerije, kjer zdaj srednjo glasbeno šolo.sediva in za katero je bil nekoč zelozaslužen Rihard Jakopič, prav tako Samo petje ali tudi kakšen instrument?»oseba z epilepsijo«. Petje. No, štiri leta sem imel tudi pouk klavir-Vaša izkušnja z budno kirurgijo, ko ste ja, ampak tako bolj z dvema prstoma. Ker domamed operacijo peli Schuberta, snema- nisem imel instrumenta, nisem imel kje vaditi innje in objava na YouTube zame pomeni sem ostal na amaterski ravni.posebej dragocen prispevek k humani-stični zavesti tega časa. Globoko člo- Prej pa ste študirali nekaj drugega?veški, saj ste predali svoje zelo osebnosporočilo v izmenjavo dobrega med Prej sem študiral hkrati politologijo na fa-ljudmi v obdobju, ki ga sicer označuje kulteti za družbene vede. Ko sem končal srednjoskrajno, tehnološko olajšano razmnože- glasbeno šolo, sem odšel v Amsterdam na avdici-vanje nepomembnih in lažnih vesti. jo za konservatorij in tam so me sprejeli.V pogovoru bova prepletala osebne, me- Se pravi, da vas je glasba postopoma vse boljdicinske in glasbene teme. Tem stvarem zanimala od fakultete naprej, če ste prej še ple-sva vsak s svoje plati oba prišla blizu, tako sali. Ali ste takrat že zaključili? Tri stvari obenemda se tudi sam ne bom postavljal v vlogo ali ena za drugo?nevtralnega novinarja, saj to nisem. Ja. Gledal sem film, v katerem je imelaA začniva z glasbo. Ste že v zibelki poslušali violinistka neko bolezen in ni mogla več igrati.samospeve? Se je tudi v vaši družini prepevalo? Zdi se mi, da je imela multiplo sklerozo. Imela je učenca. Njuno izvajanje Bachove skladbe me je V moji ožji družini niti ne, oče je pel v par- čisto fasciniralo. (Op.: Ugotoviva, da je šlo je zatizanskem pevskem zboru, mama pa v akadem- Bachov koncert za dve violini v d-molu. Film paskem pevskem zboru. Jaz sem bil v bistvu vse je Duet za dva, Duet for two). Takrat je prevlada-otroštvo plesalec, plesal sem športni ples, tudi la odločitev za glasbo. Imel sem 16 let.tekmoval sem. Sam nisem razumel, kaj govorijo pevci o tehniki petja, in sem težko povezoval njihove besede s svojimi občutki. Kot bi mi manjkalo nekaj sinaps, da bi to povezal. Pa rad pojem. In sem poskusil. Kot violinist nimam težav z intonacijo, a sem pel na grlo in ga utrujal. Že po dveh učnih urah sem spoznal, da je petje fizično zahtevno, pravi

Revija ISIS Interv3ju5Marec 2018šport. Terja trening, kondicijo, poseb- Si za kondicijo in za krepitev pravih tako. Je to res? Nemškega tenoristano skrb za organ. Baje je težko najti mišic pomagate s kakšnim športom? so hvalili, da preseneča z novimi ele-pravega pedagoga – naj raje rečem menti pete francoščine. Je res takatrenerja? Ste ga vi kmalu našli? Malo se ukvarjam z aikidom, z razlika med postavitvijo glasu, ko ga japonskim borilnim športom, ki ni poješ in ko ga govoriš? Ne, žal ne. Sem ga pa našel v zad- nasilen. Zanimivo je, ker tam naletimnjih petih letih v Nemčiji in ta gospa na isto frustracijo kot pri petju. To Mogoče se to lahko vidi le prije zdaj med drugim postala moja zelo pomeni, da ko se v nekaj zapičim, nosnikih. Nosnika v francoščini nedobra prijateljica. Prva stvar, ki mi naletim na zid. Ne morem preko tega moreš peti, kot ga izgovarjaš. Tega sejo je rekla, je: petje je kot šport. Tako zidu in to onemogoči napredovanje. izogibamo. Ker ni idealne projekcijeda ja, moraš biti tudi kondicijsko glasu in tehnike. Za moje pojme jein fizično pripravljen. Problem je v Sledi temu tudi meditacija kakšne Domingo fantastičen pevec, v italijan-tem, da moraš biti sproščen. Kako posebne vrste? ščini je pel famozno. Tudi pri njem pabiti sproščen, če pa roko držim gor? se vidi, da je jezikovna ovira v nemšči-Napete morajo biti prave mišice, tiste, Ja, po svoji duhovnosti sem budist, ni kar velika.ki jih ne potrebuješ, pa morajo biti tako da doma vsak dan meditiram insproščene. moj mož tudi. Imava shrine (op.: oltar- Pa samospevi? V mladosti sem jih ček), kadilo in zvonec. Tako se usedem poslušal bolj radovedno kot rad. ČePravijo, da moškega pravilne pevske in sem pol ure v svojem svetu oziroma nisem razumel, sem želel prevod. Četehnike lahko uči samo moški. In v nikakršnem svetu. Poleti sem hodil medtem, ko poslušaš, bereš prevod,seveda obratno. Imamo zelo drugač- tudi na jogo in tam so iste frustracije. te to zmoti. Doživetje pa naj bi bilono fiziologijo; o trebušnem dihanju Ampak tam dela vsak sam, pri aikidu celovito. In res zven, fonetična snovmoških in prsnem žensk izvemo že na se pa vedno dela v paru. besed, je lahko glasbeno enakovre-fiziologiji. In da se tudi pevske tehnike den tako kot spremljevalni instru-razlikujejo. Drži? Zanima me, ko sva ravno pri jogi, je ment ali pa človeški glas brez besed to klasična joga ali imate posebne (barva, melodija, višina). V tisti debati To po moje drži za večino pedago- vaje? je bilo rečeno, da ni pomembno, aligov, profesorjev. Če pa najdeš nekoga, pevec ali poslušalec jezik razumeta,ki uči tehniko, je za vse pevce, kontra- Imam posebne dihalne vaje, ki ampak da ga »uporabita na glasbenitenor, sopran, alt, enako. Vprašanje je niso iz joge, ampak iz petja. Tudi veli- način« in temu sledi tudi razumeva-potem, ko se začnejo delati razlike v ko pihalcev prihaja k meni, da izvejo, nje. To slednje se mi zdi malo za laserepertoarju in stilu. Mogoče pa najbolj kako bi prav dihali s prepono. Gre za privlečeno. Posredovanje vzdušja,pri izbiri repertoarja. kontrolo prepone. dinamike dogajanja, seveda, ne pa pripoved vsebine. K vsakemu vzduš- Vas bolj mika koncertno ali operno ju in dinamiki si lahko zamisliš več petje? različnih zgodb. Ne bi mogel reči, da eno bolj kot Ja, Slovenci smo s tem malo oško- drugo. Koncertno mi je trenutno bliže, dovani, ker je malo glasbene literature ima pa operno svoje izzive. napisane v našem jeziku. Če pogleda- mo samospeve velikih skladateljev, Na YouTube sem poleg Schuberta so vsi v nemščini. Če si Nemec in v operacijski dvorani našel Schu- poslušaš nemško glasbo, takoj doživiš mannov Liederkreis, Faurejevo En to zlitje glasbe, ki ga mi ne bi. Isti sourdine in odlomek iz Honeggerjeve problem je z drugimi jeziki. Mislim, operete Dogodivščine kralja Pausola. da bi moral biti nek univerzalni jezik Je jezik za vas pomemben pri petju? za glasbo, da bi v nekem samospevu V katerem jeziku najraje pojete? lahko izrazil vzdušje, tudi če nihče ne razume besedila. Nekateri pevci se za Ja, zelo mi je pomemben. Nimam kakšno skladbo naučijo jezika samo najljubšega jezika, ljubši so mi tisti, fonetično, da lahko zapojejo v tujem v katerih več delam. Za koncert sem jeziku, tudi če ne razumejo. Jaz tega zdaj pripravil veliko nordijskih skla- ne bi mogel. Če se hočem stvari nauči- dateljev. Švedščina je izjemno lep ti na pamet, moram poznati pomen. jezik in tudi melodičen. Pri aja tuta nana nina, le popevka Spremljal sem debato pevcev, češ materina ni težav. Sicer pa bi bilo da italijanščina ni problem, ker da se enako izgovarja pri govoru kot pri petju, pri francoščini pa naj ne bi bilo

Revija ISISI3n6tervjuMarec 2018bolje povabiti občinstvo, da pride na rekoč diagnostično peli? In to ravno Pri sebi redko, ampak včasih, kokoncert četrt ure prej in si prebere Schubertovo »Lahko noč«? hočem en ton – hočem, da je recimobesedila? Včasih so tudi besedila rdeče barve – naredim tako, da jepomensko in jezikovno lahko dokaj Tako operacijo je predlagal nevro- rdeč. Barve mi lahko zelo pomagajo,skromna, zlasti glede na izrazno moč kirurg. Povedal je, da naredi tudi po skozi pesem vidim razvoj barv. Vašglasbe. Recimo tista prelepa Händlo- tri take operacije na teden. Jaz pa sem glas, recimo, vidim modro, sinje.va hvalnica platanini senci. Ombra želel to posneti. Posneto je tako, da semai fu … Pa je le navaden opis ljubke ne vidi nobene rane. Jaz pa slišim vaše petje žametnosence pod drevesom, ki ga glasba – muževno. Očitno moje sinapsepovzdigne do popolnosti. Zakaj ste (Op: na YouTube najdete posne- vodijo od zvoka bolj v območje zašli na Nizozemsko? Nizozemščina ni tek Awake craniotomy with singing občutljivost na dotik in še kam. Daravno zgled melodičnosti. In študi- and talking. O kirurgiji možganov v pa naredim glas določene barve, birali ste politologijo. Tam se tudi bolj budnosti si lahko preberete članek A. mogoče šlo. Očitno so te povezaveleporeči kot poje. Vraniča, J. Markovičeve in B. Koritni- med modalitetami v aferentni in efe- ka, eSinapsa, 2013-6, https://www. rentni smeri različne. Še en pogovor Politologijo sem skoraj že končal, sinapsa.org/eSinapsa/clanki/71/ in snemanje s funkcijsko magnetnovendar sem lovil tudi še zadnji vlak za Odstranjevanje-mo%C5%BEganskih- resonanco rabiva, haha, da ne bomglasbeno kariero. Najprej sem hotel -tumorjev-pri-budnem-bolniku) preveč spekuliral …iti v London. Šel na sem Glasbeno ingledališko akademijo Guildhall in tam So bile pred operacijo potrebne Vrniva se raje v Utrecht. Se pravi, daje odgovorni za pevski študij rekel, da kakšne posebne priprave? Ste imeli tam ni simulacijske operacijske dvo-je v redu in da naj pridem na avdici- generalko? rane, kjer bi vas na generalki posebejjo. Ampak takrat Slovenija še ni bila pripravljali na tak poseg.v EU, denarja za šolnino pa ni bilo. Ne, imel sem samo nevropsiholo-Sprva sem želel študirati staro glasbo, ška testiranja in pevske vaje z nevro- Ne vem, mogoče jo imajo, jazki jo je mogoče študirati šele na magi- logom, ki se ukvarja z glasbo. On je nisem bil v njej. Pogledal sem sisteriju, in Nizozemska je bila center te snemal, kako pojem, in sem ga naučil, veliko stvari na internetu, kako jestare renesanse. da zazna, če je v času operacije kaj taka operacija videti, kaj so šumi, kaj drugače. Potem sva se malo igrala še s se lahko zgodi. In zato, da skupnostiSe tudi sedaj še veliko posvečate tej sinestezijo. nekaj vrnem, sem svojo operacijo dalglasbi? na internet. Sta preverjala sinestezijo tudi med Ja. Rad jo pojem z ansamblom v operacijo? Kdaj in zakaj ste se odločili za objavopalači v Ferrari, v dvorani Schifanoia posnetka?(op.: Preganjalnica dolgočasja). Odlič- Ne, povedal sem, da sem sineste-na akustika. tik, in potem so seveda hoteli to tudi Najprej eno leto posnetka nisem testirati, a ne med operacijo. (Op: O mogel niti pogledati, zaradi premočneOdlična ideja. Ferrara ni daleč. Če ti sinesteziji si lahko preberete v član- travme.je dolgčas, greš tja in zadevo razrešiš ku Tine Frelih, eSinapsa, 2016-11,renesančno. https://www.sinapsa.org/eSinapsa/ Ta travma je zdaj najbrž že precej za clanki/199/sinestezija_umetnica_ki_ vami. Razumem, da takoj sicer nisteGreva lahko zdaj k medicini? Na- ne_zeli_odrasti) gledali posnetka, ste pa vendar začeliravnost v srž te zadeve, saj sva se delati, nabirati kondicijo, peli ste žespoznala zaradi vaše operacije. Faurejev En sourdine, pustil sem ga kmalu zatem, od vsega začetka.Bolezen se je na odru prvič pojavila za konec, tudi vidite v barvah?z napadom, ki ste ga – domnevam Potem me je posnetek začel zani-– zaznali samo vi. Lokacija lezije pa Ja, nekako vijolično. mati. Ne čutim več, da bi imel nekoje bila takšna, da je nevrokirurg želel vrsto čustvenega odziva na operacijo.pri posegu ohraniti vaše dragocene Verlaine omenja rdečo travo in črne Recimo, da zdaj lahko gledam na stvarglasbene zmožnosti. Ste se vi od- hraste. Glasba se meni spontano ne z bolj nevtralnimi očmi, kot nekdo, kiločili za snemanje operacije ali vam prikazuje v barvah. Lahko asociativ- ta posnetek gleda danes. Pogledal semje predlagal vaš kirurg ali mogoče no odprem ta register, ki ima svojo ga in si rekel, okej, ta del je zanimiv,kakšen raziskovalec? Mislim na ope- temeljno barvo, a preveč čutilnih dal ga bom na internet.racijo v budnosti in dejstvo, da ste modalitet naenkrat mi prej zmoti kotjo snemali. Da boste med operacijo poglobi doživljanje. Očitno so se v Se pravi, da ste ga sami zmontirali?sebi in kirurgu v pomoč pri lokalizaciji mojem razvoju povezave med slušni-možganskih funkcij (kartiranje) tako mi in vidnimi strukturami bolj oklestile Ja, saj je samo odrezan posnetek, kot pri vas, ne pa popolnoma. Ali se pravi, tisti del, ko ne morem več doživljate tone v različnih barvah, peti. medtem ko pojete?

Revija ISIS Interv3ju7Marec 2018Kakšen je bil vaš namen? Kaj ste ni šel z roke. (Op: Na spletu si lahko dno duše. V tem času informacijskaželeli s tem sporočiti? sami preberete odzive.) tehnologija omogoča tudi sporo- čanje resničnih in pozitivnih novic. Najprej sem hotel začeti rušiti Tudi v slovenskem prostoru se do- Ne le lažn­ ih, zaradi česar se vsakičtabu o možganskem tumorju. Potem gajajo dobre reči. Če ostaneva pri vprašaš, kaj od povedanega drži ino tem, da je za nekatere to obsodba na epilepsiji, ki naju je pripeljala skupaj v kakšne skrite težnje so zadaj.smrt. Vem, da je rak v slovenski druž- Narodno galerijo: čezmejno sodelujočibi in še marsikje tabu. In povedati, ka- tim v mreži za kirurško zdravljenje Naj bo dober zgled še za koga. Tudikšne so možnosti tega nevrokirurške- otroške epilepsije že 30 let sodeluje z stigma epilepsije še deluje. V Slovenijiga centra in nevrokirurgije nasploh. najboljšimi centri Evrope. Pariz, nem- sta o njej spregovorila in pišeta dvaŽelel sem vrniti tej skupnosti, kar sem ški centri, zdaj tudi Praga, Milano. V literarna nagrajenca. Simona Seme-pred operacijo gledal na posnetkih, nevladnem strokovno-humanitarnem nič o svoji bolezni, Andrej E. Skubic,kar so tudi sami medicinski centri društvu smo izpeljali prostovoljsko, ki se je srečal z epilepsijo kot oče,objavljali. Če bo kdo v isti situaciji, si s strani klinike podprto in strokovno pa je ustvaril dramo o tej temi. Tudibo lahko pomagal. V taki situaciji je spremljanje pacientov. Tako deluje med epileptologi jih je že nekaj, ki sobila moja kolegica s konservatorija. tudi program za odrasle. Poslanih je odkrito spregovorili o svojih napa-Videla je moj posnetek in me prosila bilo več kot sto otrok, več kot dvesto dih. Npr. dr. Mary Zupanc, uglednaza nekaj informacij, potem je bila tudi bolnikov vseh starosti. Periodično so ameriška nevrologinja slovenskegaoperirana in s tem živi. potekali tudi vsakodnevni mednarodni porekla. timski stiki in vsakoletna mednarodnaJe bilo kaj odzivov? Predstavljam si, strokovna srečanja timov. Program Sam sem tudi z razlogom osebnoda jih ni bilo malo. Kakšni so bili? je dobil v mednarodnih krogih lepa zelo hvaležen slovenski medicini in priznanja. Naši bolniki so – zaradi konkretnim zdravnikom, zelo od blizu Odzivov je bilo ogromno in v majhnosti države – operirani v tujini z sem spoznal diagnozo rak že pred 21veliki večini so bili pozitivni. Ljudje denarjem naše zavarovalnice. Medijev leti. Tako se ne pogovarjam z vamiso bili začudeni, kaj vse lahko danes to ne zanima. Ker na zdravstvu para- le kot eden od zdravniških muziko-naredi medicina, in spraševali, ali zitira politika, je v interesu vzdrževanje filov, ki so se nekoč utrujeni po delume je kaj bolelo. Ljudje ne vejo, da kriz in »vlečejo« le škandali. in stiskah v službi vračali domov inmožgani sploh nimajo živčnih kon- so zato, da bi zdržali, še bolj pridnočičev. Nekateri so tudi dvomili, da je Zakaj govorim o tem, saj je namen vadili violino …to sploh resnično. Nekdo je opazil na pogovor z vami? Vaša objava je po-roki osebe v timu prstan in je sklepal, sebej pozitiven in spoštovanja vreden A vrniva se še h glasbi. Po operacijida gre za lažno gradivo, saj je to v vzor sporočanja osebne, neponareje- ste se takoj lotili dela. Skozi depresijooperacijskih dvoranah na Nizozem- ne novice o težki človeški eksistenčni in stranske učinke pa se človek tudiskem prepovedano. No, psihologinji je situaciji. Posnetek je mnoge ganil v mora prebiti. Strah, kaj bo, pa vpra-to izjemo dovolil kirurg, ker ji prstan šanje, pri meni tudi, ali sem po kemo- terapiji še sposoben za kaj hitrega, umsko zahtevnega. Prijatelj kirurg me je pregovoril k študiju novega Čajkovskega … šlo je veliko bolje, kot sem pričakoval. V enem od intervju- jev posebej hvaležno omenjate tudi podporo svojega soproga v času po operaciji. Tudi jaz sem imel to veliko srečo s soprogo. Kako gledate na svojo izkušnjo zdaj? Meni se zdi izjemna izkušnja. Zelo sem vesel, da ima srečen konec, se pravi, da se ni kaj zgodilo med opera- cijo ali pa, da bi se bolezen takoj po- novila. Ker značilnost glioblastomov je, da se zelo hitro ponovijo. Čeprav ste zdravniki v podobnih primerih neradi preveč optimistični, mi je moj nevrokirurg enkrat rekel, da če bi prišel nazaj, bi do zdaj že moral, tako da je videti, da so ga ubili.

Revija ISISI3n8tervjuMarec 2018To je lepo slišati, res. Kako pa branite privzgojil zaporo, do kod grejo moja Hvala vam. Blizu sva si po ljubeznisvoj dragoceni organ pred virusi? čustva. Ker jokati mora poslušalec, do glasbe, pa tudi po tem, da imava ne izvajalec. dobro izkušnjo z onkologijo. Na srečo Z vsemi žavbami. Je pa tudi spre- zna slovenska medicina zelo velikomemba okolja nekako travmatična za Kdaj vas bomo naslednjič slišali v dobrega, nekoč tudi zame. Ko semtelo. Nizozemska je izjemno vlažna, Ljubljani? vprašal francoske onkologe, so dejali,Slovenija pa dokaj suha. Poleg tega da sem zdravljen enako dobro, kotsem imel nahod in vsak dan sem vadil Vsekakor enkrat v tem letu, bi bil pri njih; ameriški pa, da sempo najmanj štiri ure, ker sem želel, da ampak še iščemo datum, kdaj točno bil zdravljen bolje, kot bi bil v večinibi bil koncert čim boljši. Vse skupaj je bo to. situacij pri njih ...pripomoglo, da sem se v soboto zbudilz virozo. Upajmo, da se takrat ne bo spet Tudi dobre nevrologe, nevrokirurge pojavil kakšen virus. Imate za bralce in nevropsihologe imamo. Pa budnoIn ko potujete? Zrak v letalih je suh in še kakšno sporočilo? Vas obravna- nevrokirurgijo in izvrstne glasbeniketudi kužen. Kako si pomagate? va nizozemsko zdravstvo, ki ga kar med nevrologi. Mednarodno sodelo- dobro poznamo in smo z njimi tudi vanje z najbolj razvitimi tudi teče. Zrak je res zelo suh in to sluznico, veliko sodelovali. Poznate tudi slo-ki prekriva glasilke, najbolj prizadene. vensko zdravstvo ali ste vezani le na Je pa res, da imamo aparaturo z mo-Če potujem daleč, si kupim masko, sedanjo domovino? čjo le 3 tesla, in ne 7. Ni pa skrbi, daki mi ohranja vlago v ustih in si jo bi nam zmanjkalo tesel drugod, tudisam pridihavam. Predvsem pa spijem Na Nizozemskem sem že 15 let. okrog zdravstvene politike.veliko vode, če se le da, na letalu spim Sistem je urejen, vsi moramo imetiin se čim hitreje znebim jet lega. sklenjeno zdravstveno zavarovanje, ki Zahvaljujem se vam za pogovor stane približno 120 evrov na mesec. osebno in s spoštovanjem, tudi vMarsikdo bi vam zavidal, da se To je osnovno zavarovanje in na ta imenu bralcev.ukvarjate z nečim najlepšim. Poslu- način lahko koristimo vse, se pravišal sem ruskega baritonista Dmitrija osebne zdravnike in bolnišnice. K nastanku tele stavbe, v kateri seHvorostovskega, da čuti največje pogovarjava, Narodne galerije, jemožno zadovoljstvo, ko se sliši peti, Moram reči, da skoraj ne vem, prispeval tudi Rihard Jakopič. Vseda več na svetu človeku ni bilo dano. kakšno je slovensko zdravstvo. Moj življenje je imel epilepsijo, pa se to»Končni užitek«, samozadovoljstvo, nevrokirurg je recimo rekel, da ima skoraj ne ve.katerega moč presega velike sreče ali preslikave z resonanco in vidi žilo,nesreče v življenju. Del, od koder se za katero ne ve, ali napaja tumor ali Hvala glasbi in medicini, pa tudi epi-med petjem nadzirate, mora biti zelo zdrave možgane, ter dodal: »Te bomo lepsiji za tale rendez-vous.močan. Se zgodi, da čustvo prevla- dali v 7 tesla.« Ko je moja mama toda? Da srce zadrgne, da zalijejo solze povedala kolegom, so rekli, da oni P. S.: Očarala me je vaša interpre-in glas utihne? o tem lahko samo sanjajo. Na svetu tacija Faurejevega En sourdine na je 20 takšnih aparatov in dva sta na besedilo Paula Verlaina in sem jo Meni se pri lastnem petju to Nizozemskem. Ta aparatura z močjo prevedel za ta namen. Namestonikoli ni zgodilo, se mi je pa že zgo- 7 tesla mi je mogoče rešila življenje, vašega odpadlega koncerta lahkodilo ob poslušanju drugih v živo na ker je nevrokirurg videl točno zgradbo ponudiva bralkam in bralcem glasbe-opernem ali koncertnem odru. Tako tumorja, možganov, žil in vsega. Vmes no poslastico o srečanju para, ki podda si dovolim, da se me nekaj zelo so bile namreč tudi žile, ki jih je bilo otožnimi hrasti v jesenski travi slavidotakne. Kot pevec pa sem si nekako treba pustiti. svojo ljubezen.Koncertni dodatek Najprej odprite YouTube, skladbo En sourdine (Faurejevo, ne Debussyjevo) v izvedbi Ambroža Bajca Lapajneta.Poslušajte, lahko z zaprtimi očmi. Zdaj si preberite pesem. Po želji: izvirnik, če ste vešči francoščine. Ali samo slovenski prevod, če vam je francošči-na zelo tuja. Sicer pa oboje. Zdaj prisluhnite glasbi še enkrat in spremljajte besedilo. In zdaj spustite vase spet samo glasbo. Zaprite oči ali pokrijte besedilo, saj zdaj že veste, o čem poje. Ali paobdržite besedilo pred seboj le kot zemljevid, da se na začetku vsake kitice ujamete in zaveste, kje v tem zvočnemprostoru se nahajate. Aplavz, gospod Ambrož! Hvala za srečanje. Želim vam dobrega zdravja in še veliko lepe glasbe zavas in za nas.

Revija ISIS Interv3ju9Marec 2018 Tihoma Paul Verlaine (Fetes galantes), glasba G. Faure, prevod Igor M. Ravnik Mirna v polsenci dne Calmes dans le demi-jourpod svod visokih vej stopiva Que les branches hautes fontLjubezen svojo do globin Penetrons bien notre amourS tišino prepojiva. De ce silence profond.Dušo s srcem zlijva Fondons nos ames, nos ceursin čute v ekstazi razžarele Et nos sens extasiesV brezmejno hrepenenje Parmi les vagues langueursKi skoz jagodičevje in bore veje. Des pins et des arbousiers.Pripri na pol oči Ferme te yeux a demiIn križem prsi si pokrij Croise tes bras sur ton seinV snu naj srce se Et de ton coeur endormiVseh nakan znebi. Chasse a jamais ton dessein.Pregovori naj in zaziblje Laissons nous persuaderNaju milih sapic dih, Au souffle berceur et douxKi ti k nogam kodra Qui vient a tes pieds riderpordelo morje travnih bilk. Les ondes de gazon roux.In ko se slovesno s hrastov Et quand, solennel, le soirSpustil bo črn večer, Des chenes noirs tombera,Najin glas obupa, Voix de notre desespoir,Slavček bo zapel. Le rossignol chantera. ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazauruerjeajnajnejeprporfiolfialananaspslpeltentinsitsratrnainzibzobronrincieceRegRisetgrirsatrniiraunpiourpabonraikbinliakhi klaohskporesmprienmjaitnejainteuirnejuarteejaptoedpaotkdeatnkae snvaojsivhopjirhopfirliohf.ilZiha. dZoasdtoopstdoop pdroopfirlaofsielamseormatoeraptreijpavrijtai vvitsiisvtesimstezmupzourpabonraišbkniimškimeinmoemnomin gienslgoemsl.om. UrUejraenjajenjperopfirolafilvatvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. uPsopuesšpnei špnrijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknlitkenvitedevsdnesmnezmgozrgnojermnjekmotukontau gnuamgubmz bvazšvimašimeinmoemnom in pirniipmrikiommk.om. 2. O2d. pOrdepsreevsaemvazmavzihaevkih»eSkp»loSšpnloi špnoidpaotkdiaitnkičilnančslatvnos«tv,ok«je, rkjseorzsaopzisaapnisiavnsi vsaišvi apšoidpaotkdia.tki. Za sZparespmrembemo obzo. odzo.ddaojadnajeanpjoedpaotkdoavtkkolvikknlitkennitae inkaonikoono(kli(kkzliakszparespmrembemo)bion) in popproapvirtaevoitze. odzo.ddaotedažteeležnelpeondpaotedka.tek. 3. P3o. kPoonkčoannčihansiphrespmrembemahboabhvoebznveozknloikknlitkengituemgubm»Sbp»rSepmrenmiepnoidpaotkdea«tknea« dnnaudsnturasntri,ani, da zdaakzljaukčlijtuečintepiontprdoittredvitneovsn. os.

Revija ISISM40edicinaMarec 2018Zobozdravnik vidi bolje– zato lahko reši življenjePrim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., vodja projektaDoc. dr. Andrej Kansky, dr. dent. med., UKC Ljubljana, Klinika za oralno inmaksilofacialno kirurgijo Ste vedeli, da v Sloveniji za ustno majhnih tumorjev dobri, odstotek ozdravljenja jezdravje skrbi 1.036 zobozdravnikov? visok in invalidnost po zdravljenju majhna.Opravimo kar 3,148.672 pregledov na Zdravljenje napredovalih tumorjev je velikoleto, od tega 2,101.455 zobozdravstvenih zahtevnejše, dražje, rezultati pa so slabši. Namenpregledov odraslih in 1,047.217 zobo- projekta je bil privabiti na pregled rizično skupi-zdravstvenih pregledov otrok in mlado- no pacientov, zagotoviti brezplačne preglede vstnikov. Skupaj 4,914.499 stomatoloških zobnih ambulantah in odkriti zgodnje patološkeposegov. spremembe na ustnih sluznicah in žrelu ter paciente napotiti na zdravljenje. Rak ustne votline in žrela je v Slove-niji na 6. mestu, letno odkrijemo 300 V projektu je leta 2014 sodelovalo 250novih bolnikov, 60 % bolnikov ima ob zobozdravnikov, prebivalcem Slovenije smoodkritju že napredovalo fazo. Po statisti- omogočili okoli 2.000 brezplačnih preventivnihki Kliničnega oddelka za maksilofacialno pregledov ustne votline. Od pregledanih pacien-kirurgijo UKC Ljubljana 80 % rakov tov je bilo 125 (6,85 %) napotenih k specialistu.ustne votline odkrijemo v zobnih ambu- Med napotenimi pacienti so odkrili štiri zgodnjelantah. maligne spremembe in pacienti so bili takoj operirani. V letu 2017 smo na Zdravniški zborniciSlovenije pripravili nadaljevanje projekta »Pra- V maju 2017 so slovenski zobozdravnikivočasen pregled ustne votline lahko reši življe- ponovno omogočili brezplačen preventivninje« iz leta 2014. Projekt je bil načrtovan na pregled ustne votline, s ciljem, da bi odkriliosnovi priporočil za preprečevanje raka ustne zgodnje maligne spremembe v ustni votlini invotline in žrela prenovljenega Evropskega ozavestili prebivalstvo o tej hudi bolezni. Vkodeksa proti raku, v sodelovanju s Kliničnim projekt se je prijavilo 500 slovenskih zobozdrav-oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo nikov, kar predstavlja skoraj 50 % vseh aktivnihUKC Ljubljana in Centrom za ustne bolezni in zobozdravnikov (od tega 50 % zobozdravnikov izparodontologijo Stomatološke klinike. Častni javnih zavodov in 50 % zasebnikov). To kaže, dapokrovitelj projekta je bilo Ministrstvo za zobozdravniki želimo izvajati preventivnozdravje RS. dejavnost in smo visoko motivirani v skrbi za ustno zdravje svojih pacientov. Skupaj smo Rak ustne votline in žrela je najpogostejši prebivalcem Slovenije omogočili okoli 2.500maligni tumor v skupini rakov glave in vratu in brezplačnih preventivnih pregledov. Projekt jeje po pogostosti v Sloveniji na 6. mestu. Letno izpolnil vsa pričakovanja, vrnjen nam je bil 2.401odkrijemo več kot 300 novih bolnikov z rakom vprašalnik, od pregledanih pacientov je bilo 158ustne votline in žrela. 60 % je že v napredovali (6,8 %) napotenih k specialistu. Po podatkihfazi, kljub temu, da je ustna votlina relativno Kliničnega oddelka za oralno in maksilofacialnodobro dostopna za pregled. Po statistiki Klinič- kirurgijo so med napotenimi pacienti odkrilinega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC devet zgodnjih malignih sprememb in pacienti soLjubljana 80 % rakov ustne votline odkrijemo v bili operirani.zobnih ambulantah. Organizirali smo strokovno izobraževanje z Cilj projekta je bil izboljšati ozaveščenost naslovom »Zobozdravnik vidi bolje. Zatoprebivalstva o ustnemu raku v Sloveniji in lahko reši življenje«, ki se ga je udeležilo 500odkriti zgodnje spremembe. Pri preventivnih zobozdravnikov. Namen strokovnega srečanja, kipregledih odkrijemo do 5 % zgodnjih sprememb, je bilo v soboto, 18. marca 2017, je bil obnovitikar je pomembno, saj so rezultati pri zdravljenju

Revija ISIS Medicin4a1Marec 2018znanje o ustnem raku, ker samo dobro sodelovali v projektu. Grafično bomo Slika 3. Dosedanji obiski pri zobozdravniku.usposobljen zobozdravnik lahko predstavili rezultate najbolj zanimivihznačilno pripomore k ozaveščanju in pomembnih vprašanj.bolnikov o dejavnikih tveganja inprepozna zgodnje patološke spre- Slika 1 prikazuje število pacientov,membe. Za vse, ki so aktivno sodelo- ki so prišli na preventivni pregled,vali v projektu, je bilo izobraževanje glede na spol, slika 2 pa povprečnobrez kotizacije, pridobili smo kreditne starost udeleženih pacientov.točke in izdali zbornik predavanj. Pacienti so bili naprošeni, da V aprilu 2017 smo začeli medijsko zapišejo glavne diagnoze dosedanjihkampanjo. Pritegnili smo vse nacio- bolezni, če jih poznajo, kakor tudi,nalne kot tudi lokalne medije, televizi- katera zdravila jemljejo.jo in radie, da so poročali o raku ustnevotline, svojo ciljno javnost obveščali Slika 4. Stanje zob po mnenju pacientov.o brezplačnih preventivnih pregledih Slika 5. Ustna higiena.in izbiri izvajalca ter o seznamuizvajalcev v njihovi regiji. Projekt se je začel v maju2017. Pacienti so se maja naročali nabrezplačni pregled pri zobozdravni-kih, ki so se prijavili v projekt. Se-znam izvajalcev je bil objavljen naspletni strani ZZS. Pregledanih je bilo2.454 pacientov, po vsakem pregleduso zobozdravniki izpolnili vprašalnik,pred pregledom pa so svoj vprašalnikizpolnili tudi pacienti z namenompridobiti informacije o opravljenihpregledih in ustnem zdravju pregleda-nih pacientov. V naslednjih vrsticah so predsta-vljeni zbrani in obdelani podatki obehvprašalnikov, ki so nam jih posredo-vali slovenski zobozdravniki, ki soSlika 1. Število žensk in moških, ki so se udeležili Na sliki 3 so razvidni odgovori na 662 (27,70%), je odgovorilo, da imajopreventivnega pregleda. vprašanje o dosedanjih obiskih pri mostičke oz. zobne nadomestke. zobozdravniku. Dobili smo 2.392 Snemne proteze nosi 509 pacientovSlika 2. Povprečna starost udeleženih pacientov. odgovorov. Izjemno pomembno (21,30 %). je, da nam je uspelo na preven- tivni pregled privabiti 792 paci- Na vprašanje o ustni higieni je entov (33,11 %), ki že tri leta ali odgovorilo 2.382 pacientov (slika 5). več niso bili pri zobozdravniku. Zobe si čisti po vsaki jedi 636 paci- entov (26,69 %), največ pacientov, Na vprašanje, v kakšnem stanju je kar 1.669 (70,04 %), si zobe čisti zdravje zob po mnenju pregledanih vsaj enkrat dnevno. Občasno si zobe pacientov, smo dobili odgovore, čisti 74 pacientov (3,11 %) in 4 prikazane na sliki 4. 2.390 pacientov pacienti (0,17 %) si zob nikoli ne je odgovarjalo z zelo različnimi čistijo. odgovori. Zdrave zobe naj bi imelo 585 pacientov (24,48 %), 287 (12,01 Pacienti so odgovarjali tudi na %) jih ima svoje zobe, za katere pa vprašanje, ali so sami opazili kakšne mislijo, da niso zdravi, 348 pacientov spremembe na ustni sluznici. Pritrdil- (14,52 %) je odgovorilo, da jim veliko no je odgovorilo 650 pacientov (27,38 zob manjka. Največ pacientov, kar %), medtem ko 1.724 pacientov ni opazilo ničesar (72,62 %).

Revija ISISM42edicinaMarec 2018 Na vprašanje, ali si sami pregleduje- Zanimiv je bil tudi odziv pacientov V vprašalniku za zobozdravnike so jo ustno votlino, je večina pacientov od- na projekt. Večina pacientov, kar sledila vprašanja o opravljenem govorila, da to počne le občasno, in sicer 2.181 (91,45 %), je odgovorilo, da pregledu in zajemala vrsto podatkov, je bilo takih 1.342 (56,60 %). Redno si so prišli, zato da bi opravili kot so oblika obraza, opazne spre- ustno votlino pregleduje 357 pacientov preventivni pregled ustne votli- membe na koži, oblika vratu, (15,06 %). 672 pacientov (28,34 %) si ne. Zato, da si poiščejo zobozdrav- (ne)tipne bezgavke v regiji od I do VI. ustne votline ni nikoli pregledalo. nika, je na pregled prišlo 72 pacientov (3,02 %) in 132 pacientov (5,53 %) Na vprašanje o ustnih sluznicah Paciente, ki kadijo, smo vprašali, zato, da si popravijo zobe. To je prav smo dobili 2.312 odgovorov. Od tega kako dolgo kadijo in koliko pokadijo gotovo najbolj spodbuden podatek, je bilo pri 1.674 pacientih (72,40 %) na dan. Med pregledanimi pacienti je ker potrjuje, da je bil namen projekta, videti gladke, bledo rožnate sluznice. bilo 678 kadilcev (27,63 %). brezplačni preventivni pregledi ustne Pri 391 pacientih (16,91 %) gladke in votline, popolnoma izpolnjen (slika 7). pordele sluznice. Pri 135 pacientih Odgovori o pogostosti uživanja (5,84 %) je bilo na posameznih alkohola so prikazani na sliki 6. sluznicah opaziti bele, rdeče ali druge temne lise. Pri 332 pacientih (14,36Slika 6. Pogostost uživanja alkohola. %) je bilo opaziti anatomske posebno- sti oz. nesumljive spremembe. Pacien- tov s sumljivimi spremembami, ki so jih zobozdravniki napotili na speciali- stični pregled, pa je bilo 56 (2,42 %) (slika 8). Zobozdravniki so pri pacientih posebej opisovali spremembe na ustnem delu žrela, opisali so stanje zob, kako kariozni in majavi so zobje. Ocenili so tudi kakovost ustne higie- ne, ki jo izvajajo pacienti. Zobozdrav- niki so tudi ugotavljali skladnost pacientovih in svojih odgovorov (tabela 1). V 96,03 % so bili pacientovi odgovori skladni z zobozdravniškim pregledom. Tabela 1. Skladnost pacientovih odgovorov z zobozdravniškim pregledom.Slika 7. Vzrok obiska brezplačnega pregleda ustne votline. Skladnost odgovora pacienta in N% zobozdravnika 2.228 96,03 pacientovi odgovori so skladni z 92 3,97 zobozdravniškim pregledom pacientovi odgovori niso skladni z zobozdravniškim pregledomSlika 8. Ustna sluznica. Za zaključek je pomemben podatek, da je bilo od 2.322 pregledanih pacien- tov k specialistu na nadaljnji pregled poslanih 158 pacientov (6,80 %).

Revija ISIS Medicin4a3Marec 2018Zaključek ki že 3 leta ali več niso bili pri o pomenu skrbi za ustno zdravje, s zobozdravniku! svojim znanjem in veščinami želimo Pojavnost raka ustne votline aktivno pomagati ljudem pri prepre-narašča. Raka ustne votline lahko Tako kot pri drugih rakavih čevanju bolezni in odpravljanju tegob,dobi kdorkoli med nami, ljudje z obolenjih, so tudi pri raku ustne povezanih z njimi.zobmi ali brez njih. Vendar pa danes votline možnosti ozdravitve velikovemo, da je rak ustne votline pogo- večje, če se raka odkrije zgodaj. Žal pa Zahvaljujemo se vsem medijem, kistejši pri moških, ki so starejši od 40 večina pacientov z rakom ustne so se odzvali našemu vabilu in solet. Največ primerov raka ustne votline pride k zobozdravniku prepo- postali pri obveščanju javnosti ključnivotline se povezuje z uživanjem zno. partner projekta, ki je temeljil na proalkoholnih in tobačnih izdelkov. Prav bono osnovi. Samo na ta način smozaradi tega je zelo pomembno v Po podatkih Kliničnega lahko privabili ciljno populacijo, da seanamnezi posvetiti še večjo pozor- oddelka za maksilofacialno in je udeležila preventivnih pregledov.nost pacientom, ki navajajo oba oralno kirurgijo UKC Ljubljanadejavnika tveganja. Raka ustne so med napotenimi pacienti Na koncu bi se radi zahvalilivotline se lahko pravočasno odkrije z odkrili devet zgodnjih malignih vsem kolegicam in kolegomrednimi pregledi ustne votline pri sprememb. Pacienti so bili takoj zobozdravnikom za sodelovanjezobozdravniku. operirani. v projektu, za ves trud in motiva- cijo, ki ste jo izkazali. Če bolezen Glavna tarča našega projekta so Projekt je zastavljen kot nacional- odkrijemo dovolj zgodaj, sobile prav osebe, ki ne hodijo redno k ni projekt vseh slovenskih zobozdrav- rezultati zdravljenja dobri,zobozdravniku ali pa iz kakršnih koli nikov in samo zaradi njihove izjemne obolelost majhna, rehabilitacijarazlogov nimajo svojega izbranega motiviranosti tudi tako zelo uspešen. hitra in preprosta, zato so pre-zobozdravnika. Zato je velik uspeh, Sporoča pozitivno zgodbo in gradi naš ventivni pregledi in zgodnjada smo na preventivni pregled ugled v javnosti. diagnostika tako pomembni.privabili 792 pacientov (33,11 %), Zato zobozdravniki rešujemo Z izvajanjem projekta »Pravoča- življenja! sen pregled ustne votline lahko reši življenje« želimo dvigniti zavest ljudiHudi neželeni dogodkiv preskrbi s krvjoKatja Petruša, dr. med., prim. Irena Bricl, dr. med., Ivica Marić, dr. med.,Zavod RS za transfuzijsko medicino Hemovigilanca je skupek nih reakcij pri krvodajalcih, nežele- Javni agenciji za zdravila in medicin-nadzornih postopkov celotne trans- nih reakcij pri prejemnikih krvi in ske pripomočke (JAZMP) (slika 1).fuzijske dejavnosti, ki zajemajo neželenih dogodkov, povezanih z Hudi neželeni dogodki so po definici-odvzem krvi, predelavo krvi v krvne ravnanjem s krvjo. Med neželene ji dogodki, povezani z zbiranjem,komponente in distribucijo ustreznih dogodke prištevamo vse napake, ki se testiranjem, predelavo, shranjeva-krvnih komponent prejemnikom, dogajajo v preskrbi s krvjo – od njem in razdeljevanjem krvi invključno z njihovim spremljanjem. odvzema krvi krvodajalcu pa do komponent krvi, ki bi utegnili pov-Namen sistema hemovigilance je transfuzije krvne komponente bolni- zročiti smrt ali ogroziti življenje terizboljšanje obstoječih postopkov in ku. Pomembno je, da vsi udeleženi v povzročiti stanje invalidnosti alipovečanje varnosti krvodajalcev in transfuzijski verigi neželene dogodke nezmožnosti za delo ali pa imajo zaprejemnikov krvi ter izobraževanje beležijo in sporočajo Službi za hemo- posledico hospitalizacijo ali zbolev-oz. ozaveščanje vseh vpletenih v vigilanco, ki mora v skladu s Pravil- nost ali podaljšanje hospitalizacijetransfuzijski verigi. nikom o hemovigilanci (Uradni list oz. zbolevnosti. V tem prispevku RS, št. 9/07) najpozneje v 24 urah bomo obravnavali le hude neželene Hemovigilanco delimo na tri vse hude neželene dogodke prijaviti dogodke, ki smo jih prijavili JAZMP.področja, in sicer spremljanje nežele-

Revija ISIS4M4edicinaMarec 2018Slika 1: Obrazec za prijavljanje hudih neželenih dogodkov JAZMP. Hudi neželeni dogodki v obdobju od leta 2013 do leta 2016 V obdobju od leta 2013 do leta 2016 je bilo v Sloveniji opravljenih 354.078 odvzemov polne krvi, ki je bila predelana v krvne komponente, ter 12.761 odvzemov posameznih krvnih komponent s postopkom afereze. Izdanih je bilo 475.412 komponent krvi. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 4.306 neželenih dogodkov, od tega je bilo le 107 dogodkov opredeljenih kot hudi neželeni dogodki, ki smo jih prijavili JAZMP (tabeli 1, 2). V opazovanem obdobju je bil velik delež hudih neželenih dogodkov neopredeljen, kar kaže na slabo opredelitev neželenih dogodkov, ki je določena v veljavnem pravilniku. Z željo po natančnejši opredelitvi neželenih dogodkov je leta 2015 Služba za hemovigilanco to posodobi- la. Nova in natančnejša klasifikacija je povzeta po angleškem hemovigilanč- nem sistemu SHOT (Serious Hazards of Transfusion). Neželene dogodke po tej klasifikaciji razvrščamo v štiri kategorije, in sicer transfuzija napačne komponente, transfuzija komponente, ki ne ustreza specifičnim zahtevam, napačno ravnanje s krvjo zunaj trans- fuzijskega centra in skorajšnje napake (tabela 2). Za večino neželenih dogod- kov so vzrok skorajšnje napake, ki se odkrijejo pravočasno, preden bi lahko nastale posledice. A. T ransfundirana napačna komponenta V skupini A se nahajajo najhujše transfuzijske napake, ki so lahko smrtno nevarne. Kadarkoli pride do transfuzije napačne komponente ali transfuzije napačnemu bolniku, smo lahko zelo zaskrbljeni, saj je prišlo do napake pri osnovnih procesih, kot sta identifikacija bolnika in preverjanje naročila, kar kaže na to, da so bila zanemarjena načela varne transfuzije.

Revija ISIS Medicin4a5Marec 2018Tabela 1: Stara klasifikacija neželenih dogodkov in število dogodkov v ali pa ne izpolnjuje kriterijev kakovo-obdobju od leta 2013 do leta 2016. sti, govorimo o napakah iz skupine B. Med te spadajo neustrezen statusHud neželeni dogodek, Skupno Specifikacija CMV izdane komponente, neobseva-ki je vplival na število nje krvne komponente, če je le-tokakovost in varnost (2013– Napaka Napaka Člove- Drugo naročeno, antigensko neustreznekomponente krvi 2016) izdelka v ška krvne komponente, HLA-neskladnezaradi nepravilnosti 1 krvne komponente ter stare krvnepri: 2 1 opremi napaka 1 komponente. V primerjavi s skupinozbiranju polne krvi 0 7 A gre za manj hude transfuzijskeaferezi 0 1 1 9 napake, vendar še vedno lahko vodijotestiranju dajalcev 1 v zaplete ter posledično v najhujšihpredelavi 1 1 primerih smrt bolnika.skladiščenju 8 1razdeljevanju 1 16 V opazovanem obdobju v trehmaterialih 94 primerih transfundirana komponentadrugo 107 87 ni ustrezala naročenim zahtevam. Vskupaj 2 95 dveh primerih komponenta krvi kljub naročilu ni bila obsevana, enkrat pa jeSkoraj vedno gre za človeško napako, ki sicer RhD-negativna, prejela transfu- bila za bolnico z znanimi eritrocitniminastane zaradi neupoštevanja navodil zijo RhD-pozitivnih eritrocitov. protitelesi izdana antigensko neskla-ob odvzemu vzorca ali pred začetkom Pozneje je bilo ugotovljeno, da je pri dna enota krvi. Lečeči zdravnik je biltransfuzije. Transfuzija napačnemu bolnici prišlo do eritrocitne alosenzibi- opozorjen na možnost nastanka he-bolniku lahko v primeru neskladja AB0 lizacije. molize in potrebno spremljanje bolni-že po nekaj mililitrih transfundirane ce. Z leti smo sprejeli številne ukrepe,krvi povzroči smrt bolnika. Za preprečevanje tovrstnih napak da bi preprečili tovrstne napake. so ključnega pomena pravilna identifi- Upoštevajoč klasifikacijo SHOT je kacija bolnika, preverjanje naročila in C. Napačno ravnanjebilo v opazovanem obdobju transfun- obposteljni test, s katerim orientacij- s krvjo zunajdiranih pet napačnih komponent. sko določimo krvno skupino AB0. Pred transfuzijskeDvakrat smo izdali komponente krvi aplikacijo transfuzije je treba preveriti ustanoveza bolnike, sicer znane v transfuzij- bolnikovo identiteto tako, da bolnikskem informacijskem sistemu DATEK, sam pove ime, priimek in datum V opazovanem obdobju ni biloz enakim imenom in priimkom, a rojstva. Naročilo preverimo tako, da prijave hudega neželenega dogodka vrazličnim datumom rojstva, kot so bili imamo pred seboj temperaturni list zvezi z napačnim ravnanjem s krvjonavedeni na naročilnici. K sreči je bila bolnika, izvid krvne skupine bolnika, zunaj transfuzijske ustanove. Verja-izdana kri identična v krvnih skupinah izvid navzkrižnega preizkusa (NP se memo, da do neželenih dogodkov naAB0, RhD in Kell, neželenih posledic dela v primeru izdaje eritrocitov, pri tem področju prihaja, vendar setransfuzije ni bilo. Na enem izmed izdaji trombocitov ali plazme pa ne) ter zaradi preobremenjenosti zdravstve-oddelkov z veliko porabo komponent izdajnico. Preverimo ujemanje matič- nih delavcev in morda slabega pozna-krvi je bila aplicirana transfuzija nih podatkov (ime, priimek, datum vanja možnih posledic ne prijavljajotrombocitov napačni bolnici. Šlo je za rojstva), krvne skupine, identifikacij- dosledno. Posledično je pregled nadneskladje AB0 med bolnico in prejeto ske številke krvnih komponent, naro- tem, kaj se dogaja s krvnimi kompo-komponento. Napaka je bila ugoto- čeno število komponent ter vse to nentami, ko le-te zapustijo transfuzij-vljena hitro, transfuzija je bila takoj potrdimo v zadnjem koraku z izvedbo sko ustanovo, slab.prekinjena, posledic za bolnico ni bilo. obposteljnega testa. Vsi podatki seV enem primeru je bolnica, pri kateri morajo ujemati, sicer transfuzija ni D. Skorajšnje napaketransfuzija sicer ni bila indicirana, varna in krvi ne transfundiramo.prejela 150 ml transfuzije eritrocitov, Skorajšnje napake (near miss) sonamenjenih drugi bolnici. Zaradi B. T ransfundirana vse napake, ki bi lahko imele hudeneskladnosti v krvni skupini RhD je z komponenta ne posledice, če jih ne bi ugotovili, vendarnamenom preprečitve alosenzibilizaci- ustreza zahtevam so zaradi varnostnih ukrepov ugoto-je preventivno prejela zaščito z IgG vljene pred transfuzijo krvne kompo-anti-D. Zaradi napačne določitve Kadarkoli transfundirana kompo- nente. Ugotovljenih hudih skorajšnjihkrvne skupine RhD je bolnica, ki je nenta ne ustreza naročenim zahtevam napak je bilo v opazovanem obdobju 99. V večini primerov je šlo za težave z delovanjem informacijskega sistema,

Revija ISIS4M6edicinaMarec 2018Tabela 2: Klasifikacija neželenih dogodkov SHOT in število dogodkov v izdana A RhD-pozitivna komponentaobdobju od leta 2013 do leta 2016. namesto RhD-negativne, zaradi napačno določenega RhD je bil dvakratKATEGORIJA NEŽELENIH DOGODKOV ŠTEVILO izdan napačen izvid krvne skupine, DOGODKOV prav tako je bil izdan napačen izvid zaradi zamenjave vzorcev v laboratori-A. TRANSFUNDIRANA NAPAČNA KOMPONENTA ju. Vse omenjene napake so bile ugotovljene pred transfuzijo krvneTransfundirana kri je bila izdana za drugega pacienta 4 komponente, napačni izvidi so bili popravljeni. V 81 primerih je bilaTransfundirana je bila napačna komponenta odkrita napačna kri v epruveti.Transfundirana je bila komponenta napačne krvne skupine Da bi se izognili skorajšnjimzaradi poslanega napačnega vzorca napakam, je treba vsako naročilnico v celoti izpolniti, s spremljajočimTransfundirana je bila komponenta napačne krvne skupine 1 vzorcem krvi morata biti označena zzaradi laboratorijske napake enako črtno kodo. Za preprečevanje napačne krvi v epruveti je treba naTransfundirana je bila komponenta napačne krvne skupine epruveto podatke o bolniku zapisatizaradi napake v izdaji ob samem odvzemu krvi, osebne podatke mora bolnik povedati sam,B. TRANSFUNDIRANA KOMPONENTA NE USTREZA ZAHTEVAM le-te pa je treba primerjati še z njego- vo dokumentacijo. Potrebna je tudiNeustrezen CMV-status dodatna identifikacija bolnika pri odvzemu vzorca krvi, ki jo predstavljaKri ni bila obsevana 2 orientacijska določitev krvne skupine. Rezultat je treba vnesti v označenoAntigensko neustrezna komponenta krvi (bolniki z znanimi 1 polje na naročilnici. Če ima bolnik žeprotitelesi …) veljaven izvid krvne skupine, je treba pri naročanju v ustrezno polje naročil-HLA-inkompatibilnost nice vpisati številko izvida določitve krvne skupine ter rezultat določitveTransfundirana enota je bila stara krvne skupine AB0; ponovna orienta- cijska določitev ob jemanju vzorca niC. NAPAČNO RAVNANJE S KRVJO ZUNAJ TRANSFUZIJSKE potrebna. Pred izvajanjem predtrans- USTANOVE fuzijskih preiskav se iz vzorca ponov- no naredi orientacijska določitevPrekinjena hladna veriga krvne skupine, ki jo primerjamo s krvno skupino, zapisano na naročilni-Neustrezno shranjevanje krvi na oddelku ci, in morebitnimi historičnimi podatki v informacijskem sistemuPredolga transfuzija (> 4 ure) DATEK. V primeru neskladja zaprosi- mo za ponovno določitev krvneNepravilna identifikacija bolnika pred transfuzijo skupine ob samem bolniku in po potrebi za nov vzorec. Zato je po-Uporaba napačnega transfuzijskega sistema membno, da je na naročilnici vedno zapisana tudi kontaktna številkaTransfuzija enote, ki je bila pravilno hranjena na oddelku, osebe, ki je odgovorna za naročilo.vendar transfundirana 72 ur po izdaji Primerjava zTransfuzija urgentno sproščene 0 RhD neg. in K neg. krvi, ko je evropskimi državamibila v rezervi ustrezna enota z navzkrižnim preizkusom Generalni direktorat za zdravje inApliciranje zdravil ali drugih tekočin po transfuzijskem varnost hrane Evropske komisije vsakosistemu, po katerem teče kri leto izda poročilo o hudih neželenih transfuzijskih reakcijah in hudihD. SKORAJŠNJE NAPAKE – NEAR MISSPomanjkljiva naročilnica/vzorec/administrativna napakaNapačno orientacijsko določena krvna skupinaNapačna kri v epruveti 81Napaka v laboratorijuIzdaja napačne komponente/izvida 5Kakovost komponente 1Oprema 6Napaka v informacijskem sistemu in tehnični opremi 6ki je pri zagotavljanju ustreznih krvnih avtotransfuzije, ni ustrezala zahteva-komponent zelo pomemben. V ledenici nim kriterijem zaradi prisotnostienega izmed centrov za transfuzijsko koagulov v vrečki. Petkrat je biladejavnost je zaradi dotrajanosti opre- izdana napačna komponenta oz. izvid,me prišlo do izliva vode, del krvnih in sicer je bila za senzibiliziranokomponent je bil posledično uničen. bolnico izdana antigensko neustreznaEna od komponent, odvzeta za namen komponenta, v enem primeru je bila

Revija ISIS Medicin4a7Marec 2018neželenih dogodkih (SARE – serious Tabela 3: Hudi neželeni dogodki v državah Evropske unije, naadverse reactions and events). Pri Norveškem in v Liechtensteinu (poročilo SARE za leto 2015).pripravi poročila sodeluje 30 držav, 28članic Evropske unije in Liechtenstein Hud neželeni dogodek, ki je vplival na Število (odstotki)ter Norveška. V letu 2015 je bilo v kakovost in varnost komponente krvi zaradiomenjenih državah izdanih in/ali nepravilnosti pri: 449 (19,2 %)transfundiranih 31 milijonov enot zbiranju polne krvi 43 (1,8 %)krvnih komponent. Poročilo o hudih aferezi 149 (6,4 %)neželenih dogodkih je oddalo 24 držav, testiranju dajalcev 124 (5,3 %)prijavljenih je bilo 2.338 hudih nežele- predelavi 276 (11,8 %)nih dogodkov, nekaj držav ni imelo niti skladiščenju 328 (14 %)enega hudega neželenega dogodka. V razdeljevanju 17 (0,7 %)največji meri je bila vzrok za hude materialihneželene dogodke človeška napaka. drugo 952 (40,7 %)Med državami je opazna velika varia-bilnost, kar gre pripisati slabo urejeni človeški dejavnik. Človeške napake nje in beleženje neželenih dogodkovklasifikaciji neželenih dogodkov, ki v so neizogibne, vendar lahko na je izjemnega pomena, saj vsak (hud)primerjavi s klasifikacijo transfuzijskih njihovo pojavljanje vplivamo s neželeni dogodek analiziramo,reakcij med državami ni poenotena. To prepoznavo kritičnih točk v preskrbi izsledke analize pa uporabimo zasmo pri spremljanju dogodkov ugoto- s krvjo in izobraževanjem vseh izvedbo korektivnih ukrepov, kivili tudi mi, zato uporabljamo tudi vpletenih v transfuzijsko verigo. Da preprečujejo, da bi se neželeniklasifikacijo neželenih dogodkov bi se izognili nastajanju neželenih dogodki ponavljali. PopolnomaSHOT. dogodkov, je treba dosledno upošte- varnega sistema ni, vendar se lahko z vati Pravilnik o transfuzijskih prei- doslednim upoštevanjem pravilZaključek skavah in postopkih ob transfuziji varne prakse izognemo marsikateri (Uradni list RS, št. 9/07). Ugotavlja- napaki. V kar 89 odstotkih je nastankuhudega neželenega dogodka botroval Razpis za nagrado Mojce Novak za leto 2018 Združenje za perinatalno medicino (ZPMS) pri Slovenskem zdravniškem društvu bo na Novakovih dnevih 11. in 12. maja 2018 podelilo nagrado Mojce Novak za najboljšo klinično raziskavo s področja perinatologije. Nagrado, ki je namenjena študentom medicine in babištva ter specializantom ginekologije in porodništva, anesteziologije in pediatrije ter mladim babi- cam (do 5 let po diplomi), smo poimenovali po mladi zdravnici in raziskovalki, ki nas je po dolgotrajnem boju z boleznijo prezgodaj zapustila. Kandidati naj pošljejo svoja dela na naslov [email protected] do 31. marca 2018. Dela morajo biti pripravljena v pisni obliki (do največ 2000 besed z največ eno sliko ali razpredel- nico ali grafom), primerna za objavo v zborniku. Prispevek naj vsebuje ime avtorja in mentor- ja ter ustanovo le na prvi strani, na naslednjih straneh pa Naslov, Uvod z namenom, Materiale in metode, Rezultate, Razpravo, Zaključek in Literaturo; Izvleček pa pripravite v obliki pred- stavitve na do 3 straneh za predstavitev na simpoziju. Ocenila jih bo tričlanska strokovna komisija ZPMS (Darja Trošt, dr. med., dr. Irena Štucin Gantar, dr. med., in doc. dr. Miha Lučovnik, dr. med.). Komisija bo ocenjevala strokovnost, jasnost, klinično uporabnost in odmevnost poslanih del. Najboljše delo bo nagrajeno s financi- ranjem izobraževanja s področja perinatologije (do 1500 EUR oz. glede na razpoložljiva sredstva) in bo predstavljeno na Novakovih dnevih v obliki predavanja. Vsa poslana dela, ki bodo ustrezala osnovnim kriterijem, bodo objavljena v zborniku.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaMarec 2018Poročilo z mednarodnegasimpozija o biološkemmonitoringuDr. Tihomir Ratkajec, dr. med., spec. MDPŠ, Medicina dela Rogaška, d. o. o.,Rogaška Slatina V Neaplju je od 1. do 4. oktobra 2017 zne snovi v telesnih tekočinah, vendar priznava-potekal 10. mednarodni simpozij o biolo- jo, da ni jasne meje med nevarno in varnoškem monitoringu v organizaciji Scienti- vrednostjo ter da le-te večkrat niso uradnofic Committee of Occupational Toxicology objavljene. Če ni jasnih meja, potem bi lahko(SCOT) mednarodne komisije za zdravje vrednosti HBM za posamezno snov, določene vpri delu (ICOH) in v sodelovanju z Univer- skladu z dobro prakso, uporabili kot vrednosti zazo Naples Federico II. Udeleženci smo se spremljanje in ukrepanje.seznanili z vso kompleksnostjo izvajanjabiološkega monitoringa. S tem področjem Na simpoziju so govorili tudi o BLVs alise ukvarjajo številne strokovne organiza- biološki vrednosti snovi v telesni tekočini.cije in pristop k biološkemu monitoringu Individualna vrednost lahko preseže BLV brezje nekoliko različen. povečanega tveganja za posameznika. Če pa je presežen BLV za skupino delavcev, je potrebno Ena od ključnih organizacij je evropska raziskovanje vzroka in ustrezni ukrepi za zmanj-agencija za kemične snovi (ECHA), kjer se izvaja šanje tveganja za zdravje. BVL se najbolj pogostoprotokol REACH, kot je na primer upravljanje s uporablja pri snoveh, ki se vnašajo v telo zpodatki o kemičnih snoveh in ocena delovanja inhalacijo, predvsem če je koncentracija snovisnovi. nad mejno vrednostjo poklicne izpostavljenosti (OEL). Morda pri nas še ni dovolj znano, da je Humani biomonitoring (HBM) ali biološki znanstveni odbor (SCOEL) predlagal seznammonitoring, kakor ga poimenujemo v vsakodnev- kemičnih snovi, za katere bi se izvajal biološkini komunikaciji, lahko izboljša oceno tveganja monitoring. V naši praksi se pogosto srečujemo zpri izpostavljenosti splošne populacije in delav- nemškimi vrednostmi BAT.cev kemikalijam. Pri posamezniku kaže naneposredni vpliv kemikalije na njegovo zdravje, Kemične nesrečezato želi European Human BiomonitoringInitiative (HBM4EU) uvesti HBM v industrijo, v Na Nizozemskem so za kemično varnostsadjarstvo, v proizvodnjo hrane in ga vključiti v organizirali 25 varnostnih regij, v katerih delujezakonodajo, kjer še ni (www.hbm4eu.eu). tim strokovnjakov 24 ur 7 dni tedensko, ki strokovno oceni tveganje in podpira javno HBM je pomemben pri preprečevanju zdravstveno mrežo. Ocenjuje vrednosti HBM pribolezni, povezanih z delom, in poklicnih bolezni. izpostavljenosti kemikalijam med nesrečo. Tim,Izveden mora biti v skladu z dobro klinično ki ga sestavljajo toksikologi, zdravniki in epide-prakso, interpretirati pa ga mora usposobljen miologi, je tudi pripravil nacionalno navodilo. Vzdravnik specialist medicine dela, ki pozna zadnjih treh letih je bil HBM izveden v 12 kemič-celostni pristop v medicini. Že na samem začetku nih nesrečah. V petih nesrečah niso svetovaliizvedbe lahko vzbudi strah pri izvajalcu in pri HBM, pri ostalih je HBM pomagal razjasnitidelavcu, ali ga bomo res upravičeno uporabili in dogodek. Kljub delovanju tima poudarjajo, da jeizvedli v skladu s strokovno prakso in z etičnimi bila ena od slabosti, da monitoring ni bil izvedennačeli. Zato je bistveno pridobiti zaupanje dovolj zgodaj.delavcev in jim pojasniti, za kaj potrebujemonjihovo telesno tekočino. Ključno je, da razume- V Nemčiji posvečajo posebno pozornostjo, kakšen je zdravnikov namen. HBM pri gasilcih in ekipah prve pomoči ter drugih intervencijskih ekipah. Predvsem pri Mnoge vladne, nevladne, strokovne organi-zacije so predlagale mejne vrednosti za posame-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jMarec 2018gorenju in pirolizi je treba analizirati Zaključek kemičnim snovem, je Razširjenipoliciklične aromate (PCA), klorirane strokovni kolegij za medicino delasubstance, dražljivce. HBM je v medicini dela bistvene- predlagal, da se HBM izvaja pri ožjem ga pomena za oceno tveganja pri naboru nevarnih kemičnih snovi, v Organizator simpozija je izdal izpostavljenosti kemikalijam in je ostalih primerih pa izvajanje HBMuporaben zbornik nekoliko obsežnej- sestavni del preventivnega zdravstve- predlaga izvajalec medicine dela naših povzetkov. V marcu 2018 namera- nega pregleda delavcev. Ker se v podlagi ocene tveganja, meritevva izdati poseben dodatek z razisko- kratkem pripravlja sprememba ekološkega monitoringa in rezultatovvalnimi in strokovnimi prispevki ter Pravilnika o varovanju delavcev pred zdravstvenega nadzora.jih objaviti v Toxicology Letters (IF tveganji zaradi izpostavljenosti3,853).Optimalna prehranska oskrba zavse, na vseh ravneh zdravstvenegasistemaDoc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Gregor Veninšek, razumemo odnose med prehrano indr. med., dr. Katja Povhe Jemec, dipl. inž. živil. tehnol., doc. zdravjem na osnovi konceptov, ki sodr. Mojca Gabrijelčič, dr. med., Dušan Baraga, dr. med., oblikovani na sodobnih znanstvenihasist. dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., Valerija Palkovec, spoznanjih.DMS, asist. Eva Peklaj, klinični dietetik Klinična prehrana Na Bledu je 13.–14. novembra sorodnih vej, kot je proteomika, in ukrepi javnega2017 potekala 4. mednarodna evrop- lahko pogledamo v presnovo in zdravjaska konferenca ONCA (Optimal prilagajamo prehranske strategijenutritional care for all, www.onca. presnovnemu stanju ali, še bolj medi- Klinična prehrana kot prehranskicom). Naslov smo v Sloveniji prevedli cinsko rečeno, njegovi presnovni strokovni koncept tako danes zajemav »Optimalna prehranska oskrba za diagnozi. Stanje presnove je izredno preventivo, diagnostiko in (terapevt­vse«. dinamično, spreminja se glede na to, sko) obravnavo prehranskih in pre- kaj posameznik počne in kaj se z snovnih sprememb v povezavi zSlaba prehranjenost njegovim zdravjem dogaja. Ko smo akutnimi kroničnimi boleznimi terposameznika je zdravi, je npr. izjemno močan modu- stanji, ki so povezana s prebitkom alimedicinski problem lator presnove in zdravja telesna pomanjkanjem energije oz. posame- aktivnost. Podobno je tudi pri bolni- znih hranil (1). Zato vsak individualen Z današnjo strokovno terminolo- kih, pri katerih je še bolj pomembno, prehranski ukrep, preventiven aligijo klinične prehrane pojasnjujemo da s prehrano podpiramo delovanje terapevtski, predstavlja kliničnoprehransko stanje posameznika s organizma. Ko preko teh spoznanj prehrano. Prehranski ukrep prispremembami v sestavi njegove dojamemo spreminjanje presnove in posamezniku je torej, kot del optimal-telesne mase (pre- in podhranjeno- pomen prilagajanja vnosa energije in ne prehranske oskrbe, medicinskisti) in/ali njihovimi presnovnimi posameznih hranil, nam je zelo hitro ukrep.posledicami (1). Pogled na prehran- jasno, da diete (razen za zelo specifič-sko stanje posameznika skozi prizmo ne medicinske indikacije) v prehrani Zdravstveni ukrepi pa so tudistroke klinične prehrane je v luči posameznika in še manj bolnika prehranski ukrepi javnega zdravja. Tinovejših presnovno-molekularnih nimajo več življenjskega prostora. ukrepi so populacijsko usmerjeni terspoznanj fascinanten. Z novejšimi Zato je za optimalno medicinsko imajo namen, da podpirajo zdravje inspoznanji metabolomike in njenih obravnavo posameznika ključno, da zmanjšajo breme kroničnih nenale- zljivih bolezni. Ob tem se je treba zavedati populacijske specifičnosti priporočil in poudariti, da »zdrava« prehrana ni enaka za vse.

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P0oročilaMarec 2018Udeleženci konference ONCA. Ker je strokovna terminologija njihove zdravstvene posledice pred- Cilji ONCApodročja klinične prehrane v medicini stavljajo veliko obremenitev za vseše relativno slabo prepoznana, je dele zdravstvenega sistema. Da lahko Ključni cilj ONCA je zmanjševanjeuvodoma treba tudi dodati, da debe- bolezni, ki so pogojene in/ali poveza- pojavnosti in uspešno ukrepanje oblost z različnimi pojavnimi oblikami ne s prehranskim stanjem, optimalno stanjih neustrezne prehranjenostipredstavlja obliko prehranske motnje. obvladujemo, je potrebna optimalna posameznikov in bolnikov, ki vodijoPosebno zahtevno presnovno stanje je prehranska oskrba na vseh ravneh do razvoja prehranskih motenj (pod-sarkopenična debelost, pri kateri zdravstvenega sistema. hranjenost, debelost, kaheksija) in zistočasno obstajata podhranjenost in njimi povezanih stanj, kot sta sarko-prehranjenost, kar Svetovna zdrav- Vzpostavitev ukrepov prehranske penija in krhkost. Slaba prehranjenoststvena organizacija (SZO) opredeljuje oskrbe takrat, ko se razvijajo motnje predstavlja velik zdravstveni strošekkot dvojno breme slabe hranjenosti prehranskih stanj, je torej nujna za tako neposredno (preko slabšega (in(2). Z debelostjo in njenimi pojavnimi njihovo optimalno zdravljenje in je dražjega) poteka in zdravljenjaoblikami se zdravstvene politike tudi ekonomsko upravičena. različnih bolezenskih stanj) kot tudisoočajo že nekaj desetletij ter se s posredno (preko izgube delovneproblemom bolj ali manj uspešno Še bolj pomembno pa je, da zmožnosti in obremenitve socialnegaspopadajo. Hkrati pa se je v zadnjih motnje prehranskih stanj preprečuje- omrežja posameznika).desetletjih, ko je pomanjkanje hrane mo. Že od najmlajših let in kot delzamenjalo preobilno hranjenje, pri nas zdravstvene preventive ter še bolj Po mednarodnih podatkih jeizgubila pozornost na preostala slaba promocije zdravja – tam, kjer ljudje zaradi slabega prehranskega stanja aliprehranska stanja, ki ostajajo strokov- živijo, delajo, se igrajo in se imajo podhranjenosti ogrožena desetinano in sistemsko relativno slabo pokri- radi. Potrebni so sistemski ukrepi, s splošne populacije. Ta delež se močnota. Le-ta so v zadnjem času nemalokrat katerimi bomo znali prenesti priporo- poveča pri prehransko bolj občutljivihpri posamezniku celo prekrita s pla- čila javnega zdravja do posameznika, skupinah prebivalstva, kot so bolniki,ščem prekomerne prehranjenosti. obenem pa ustvarjati okolja, v katerih starostniki in prebivalci v negovalnih bodo opolnomočeni posamezniki ustanovah. A niso ogroženi samo V tesni povezavi s prehranskimi lahko zdravo izbirali. V praksi je v bolniki, prehranska ogroženost zmotnjami so tudi stanja, ki jih oprede- zdravstvenem sistemu in v okviru neustreznimi prehranskimi strategija-limo kot sarkopenija, kaheksija in skupnostnega pristopa potrebno mi (beri »dietami«) načenja zdravjekrhkost. izvajati ukrepe bolj individualno številnih posameznikov. Ta problem usmerjene prehranske obravnave v se v veliki meri kaže tudi v motnjahMotnje prehranskega primeru prisotnosti dejavnikov prehranjenosti, kot sta mikrohranilnastanja so številne in tveganja za podhranjenost oz. slabo podhranjenost in debelost.različne hranjenost in obenem v zdravstveni sistem vključiti sistematsko preseja- V Sloveniji imamo sicer nekaj Slabo prehransko stanje je tako nje na prehransko ogroženost že na podatkov o prehranski ogroženostidobesedno »vsakodnevni« problem ravni primarnega zdravstva ter jo različnih populacijskih skupin, celo-zdravstva, tudi slovenskega. Ker so nadgraditi z ustreznimi algoritmi stne analize, koliko nas slaba prehra-motnje prehranskega stanja številne, presajanja in ukrepanja tudi na njenost stane, pa še nimamo. Verjetno sekundarni in terciarni ravni. pa pri nas ni bistveno drugače kot v


Like this book? You can publish your book online for free in a few minutes!
Create your own flipbook