Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jJunij 2017zira brezplačne delavnice o čiščenju ne nazadnje karies, sprva mlečnih in način prehranjevanja kasneje vzob in zobnih nadomestkov ter o kasneje tudi stalnih zob. Zato je življenju. Predstavila je podatke, dazdravi prehrani po tovarnah, gasilskih potrebna revolucija v prehrani najprej je le 20 odstotkov Slovencev gibalnodruštvih, aktivih kmečkih žena, doma, potem pa seveda tudi v vzgoj- ozaveščenih, da jedomovih za upokojence … no-izobraževalnih ustanovah, kot so 20 odstotkov otrok predebelih in vrtci in šole. Opozorila je na svetle 8 odstotkov debelih. Sedaj se je podala v boj s sladkor- zglede v drugih evropskih državah,jem. Ker se začne s premikanjem kot je Norveška, kje socialna služba Nazadnje nam je ravnateljica OŠvzorcev in prepričanj v odraslih kliče starše na zagovor, če imajo Pirniče predstavila, kako so se naglavah, je na predavanje povabila otroci več kot tri kariozne zobe. V njihovi šoli v sodelovanju s Pediatrič-predstavnike osnovnih šol in vrtcev, nekaterih drugih državah je prepove- no kliniko lotili spreminjanja prehra-vodje šolskih kuhinj iz občin Škofja dano prinašanje sladkarij v šolo; če njevalnih navad učencev. Vključili soLoka, Železniki, Gorenja vas - Poljane kakšen nevednež slučajno prinese se v projekt Voda zmaga in uvedli vin Žiri, vse župane naštetih občin ter priboljšek, pa ga v šoli ne sme zaužiti. šolsko prehrano precej več sadja inzdravstvene delavce. zelenjave. V letu 2011 so za sadje in Alenka Šumer Pirc, dr. med., zelenjavo porabili 6000 evrov, danes Kolegica Šifrar Eniko je v preda- pediatrinja iz ZD Škofja Loka, je 12.000 evrov. Ukinili so vse pijače zvanju nazorno, z vrečkami in vrečami poudarila, da moramo poskusiti dodanim sladkorjem, sladkane čaje insladkorja, prikazala količino sladkor- vplivati na mlade, za katere smo ne druge sokove ter s tem precej prihra-ja, ki ga povprečno porabi Slovenec v nazadnje soodgovorni. nili. V sodelovanju z nutricionisti sovsakodnevni prehrani, pa se tega niti uvedli strokovne prehransko uravno-ne zaveda, in opozorila na izjemno Nutricionistka Andreja Širca težene jedilnike. Učinki se že kažejo,škodljivost sladkih pijač. Vzgojo je Čampa s Pediatrične klinike v Ljub- saj se število prekomerno težkihtreba začeti pri starših in starih ljani je potrdila, da energijsko prego- učencev ne povečuje več.starših, ki otroke nagrajujejo s sladka- sti in hranilno prerevni obrokirijami, zato so otroci dobesedno vplivajo na zdravje naših otrok. Čaka nas veliko dela – ozavešča-zasvojeni s sladkorjem. Potem je tukaj Smernice zdrave prehrane poznamo, nje tudi in predvsem staršev, paprehrambna industrija, ki s svojimi na nas pa je, da jih upoštevamo tudi vendar se tudi s takimi koraki, kot jetržnimi prijemi na vsakem koraku v praksi. Opozorila je, da zdrave pot zastavila kolegica Vilma Šifrarponuja priboljške in sladke pijače. prehranjevalne in gibalne navade, ki Eniko, počasi daleč pride.Posledice so debelost, diabetes v jih otroci pridobijo v zgodnjemmladih letih, bolezni srca in ožilja in otroštvu, vplivajo na izbiro živil in Vljudno vabljeni na odprtje razstave slik Eldarja M. Gadžijeva, upokojenega profesorja kirurgije, v četrtek, 8. junija 2017, ob 19. uri v galeriji Domus Medica, Dunajska 162, Ljubljana. Samouk, ki se dobro zaveda svojih tehničnih in drugih pomanjkljivosti pri slikanju in risanju, vendar slika z užitkom in veseljem naivca.
Revija ISIS srečanja5S2trokovnaJunij 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Delavnice za Nujna medicinskaspecializante pomoč za ekipe v zobozdravstvudelavnica – junij delavnica – junijDelavnice so namenjene predvsem specializantom,ki ste ali boste v kratkem začeli s specializacijo. Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje inPredstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja inin odgovornosti specializanta, delovnopravne defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnegadileme, E-list in nekaj malega o stresu. ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutnaŠtevilo udeležencev na posamezni delavnici je možganska kap, motnje zavesti, anafilaktičnaomejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo reakcija). Tečaj je namenjen doktorjempriporočajo! dentalne medicine in njihovim timom.Izvajalke: Tina Šapec, Mojca Vrečar, Barbara Tečaj je sestavljen iz teoretičnega inGaluf praktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako,Pacient ne govori da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti,slovensko – izziv za zobozdravnik in njegova medicinska sestra pazdravstvene delavce morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejov Sloveniji dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja jeseminar – april–november preizkus znanja.Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec.ustrezen odnos in veščine na področju kulturnih splošne in urgentne medicine, vodja službe NMPkompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in ZD Kranj s sodelavcibeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. Vprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope (Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migrantiin begunci v sistemu zdravstvenega varstva Vodenje zdravniškihSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci timovter migranti in begunci), bodo preko interaktivnihpredavanj pojasnjeni osnovni koncepti, seminar – oktoberposredovane ključne informacije in predstavljenipristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svojdelu pa bo posredovano znanje poglobljeno s »orkester«, da igra harmonično, da se njegovipraktičnim delom na konkretnih primerih, preko sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu,katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine za dosegajo dobre rezultate in predvsem, dakakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jihbeguncev. prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne soStrokovni odbor: Danica Rotar Pavlič, Igor Švab, naloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice inMarija Milavec Kapun, Nike Kocijančič Pokorn, zmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija vJožica Maučec Zakotnik, Uršula Lipovec Čebron timu. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.
Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Junij 2017 Učinkovito reševanje Kako rečem ne brez konfliktov občutka krivde seminar – november seminar – oktober V življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okoli ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimo sebe, da niso prizadeti in da se dobro počutijo. Taka svoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v oseba je običajno človeško prijaznost nadgradila službi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče? tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozablja nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svoje Seveda je. Največ energije nam poberejo nerazrešeni čustvene potrebe. konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicer naporni, ko jih razrešujemo, potem pa imamo mir in čas za druge Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščine zadeve. Nerazrešeni konflikti pa ostajajo z nami tudi prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenih ponoči in še dneve (tedne in celo mesece) po tistem, potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svoje ko se je stresna situacija zgodila. potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomo samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse to katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanju brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imam konfliktnih situacij. pravico do sreče«. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.JUNIJ 2017 15. 5. do 3. 8. • VSEPRISOTNA FARMAKOGENETIKA – spletno izobraževanje kraj: spletno izobraževanje Doctrina, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 0,7 https://si.doctrina.biz/zdravniki nike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno video izobraževanje opisuje organizator: Doctrina, izobraževan- prijave, informacije: izobraže- projekt, katerega cilj je učinkovita optimizacija zdravljenja je, d. o. o., prof. dr. Vita Dolžan, dr. vanje je dostopno uporabnikom za vsakogar. Predstavlja koncept personalizirane medici- med., vodja laboratorija za farmako- portala Doctrina, več na E: info@ ne in preemptivnega farmakogenomskega testiranja ter genetiko, Inštitut za biokemijo, MF si.doctrina.biz in T: 080 5007, pojasnjuje, kako bo uporaben v praksi. Vabljeni k ogledu Ljubljana informacije: Sergeja Širca, T: 080 in komentiranju izobraževanja: https://siapp.doctrina.biz/ 5007, E: sergeja.sirca@doctrina. izobrazevanja biz 1. 6. do 9. 7. • UPOČASNJEVANJE UTRIPA PRI SRČNEM POPUŠČANJU – spletno izobraževanje kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https://si.doctrina.biz/ št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 0,7 zdravniki omejeno za uporabnike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno video izobraževanje Doctrina prinaša izobraževanje, ki organizator: prijave, informacije: pri- ga je za splošne zdravnike pripravil David Žižek z oddelka za kardiologijo UKC Ljub- Doctrina, izobraže- jave: E: [email protected]. ljana. Govori o najnovejših dognanjih o upočasnjevanju utripa pri srčnem popuščanju vanje, d. o. o., David biz in T: 080 5007, in vlogi zdravila ivabradin. Poudarja tudi pomen deljenih obravnav bolnikov s srčnim Žižek, Oddelek za informacije: Sergeja Širca, popuščanjem pri kardiologu in specialistu družinske medicine ter pogostejših kon- kardiologijo UKC LJ T: 080 5007, E: sergeja. trol, saj te pomembno izboljšajo preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem. Vabljeni k [email protected] ogledu in komentiranju izobraževanja: https://siapp.doctrina.biz/izobrazevanja/228 1.–3. ob 9.00 • 7. SLOVENSKI UROLOŠKI KONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBO IN EVROPSKO UROLOŠKO ŠOLO TER 12. SIMPOZIJ ZDRAVSTVENE NEGE SLOVENIJE kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR, za specializante in medicinske sestre k. točke: *** ni omejeno 50 EUR ne glede na datum prijave, registrirati se bo mogoče tudi za en dan vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno urologom, ginekologom, osta- organizator: Združen- prijave, informacije: informaci- lim specialistom in specializantom kirurških strok, psihiatrom, pediatrom, je urologov Slovenije je: Marius Konstantin Rebek, T: 02 družinskim zdravnikom, diplomiranim zdravstvenikom, tehnikom zdrav- SZD 321 14 22, 041 355 098, stvene nege v urološki praksi in ostalim. Teme, ki bodo obravnavane na kongresu, zajemajo: simptome spodnjih sečil (LUTS), benigno hiperplazijo E: [email protected], prostate (BHP), raka prostate, spolno medicino ter proste teme. V sklopu W: www.zus.si kongresa se bo odvijala tudi Evropska urološka šola (ESU) o andrologiji.
Revija ISIS srečanja 5S4trokovnaJunij 2017JUNIJ 2017 2. ob 15.00 • NOVOSTI PRI OBRAVNAVI BOLNIKA Z ATRIJSKO FIBRILACIJO kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by št. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku Sheraton - Mons vsebina: Udeleženci bodo seznanjeni z obravnavo najpogostejših organizator: Združenje prijave, informacije: informaci- stanj s področja atrijske fibrilacije. Po ponovitvi teoretičnih izhodišč zdravnikov družinske medi- je: Nina Štojs, nina.stojs@gmail. sledijo razgovori z reševanjem praktičnih primerov. cine SZD com 2.–3. ob 9.00 • XXXV. DERČEVI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom, kulturni in kon- št. udeležencev: 300 kotizacija: 240 EUR (DDV vključen) k. točke: *** gresni center, Prešernova cesta 10 vsebina: Stalno podiplomsko izobraževanje iz pediatrije z mednarodno organizator: UL, prijave, informacije: prijave: udeležbo je namenjeno pediatrom, specialistom šolske medicine, splošnim Medicinska fakulteta, E: [email protected]. in družinskim zdravnikom, medicinskim sestram ter vsem drugim, ki delajo Katedra za pediatrijo, si, informacije: Branka Kenda, na področju otroškega in mladinskega zdravstva. prof. dr. Tadej Batteli- tajništvo Katedre za pediatrijo, no, dr. med. T: 01 522 92 26 2.–3. ob 15.00 • 30. ONKOLOŠKI VIKEND: IZBRANE TEME IZ GINEKOLOŠKE ONKOLOGIJE IN DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA: GINEKOLOŠKA ONKOLOGIJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin, št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR, za specializante 100 EUR, k. točke: 7 kongresni center 180 kotizacije ni za predstavnike nevladnih organizacij vsebina: Strokovno srečanje je namenje- no zdravnikom in drugim zdravstvenim (največ 3 iz posameznega društva) delavcem in sodelavcem s področja onkologije in ginekologije ter družinskim organizator: Kancerološko združenje prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravnikom. SZD, Združenje za ginekološko onkologi- Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, jo, kolposkopijo in cervikalno patologijo E: [email protected], informacije: mag. Ame- Slovenije SZD, Onkološki inštitut Ljub- la Duratović Konjević, T: 01 587 96 25, ljana, UKC Ljubljana, UKC Maribor, prof. E: [email protected] dr. Janez Žgajnar, dr. med., doc. dr. Špela Smrkolj, dr. med. 5.–7. ob 8.00 • OSNOVNI TEČAJ GINEKOLOŠKE ENDOSKOPSKE KIRURGIJE, raven 1. in 2. (ESGE-standard) kraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika, št. udeležencev: 25 kotizacija: 300 EUR k. točke: 21 Šlajmerjeva ulica 3 vsebina: Predavanja in praktični del. organizator: Klinični oddelek za prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Tečaj je namenjen specializantom reprodukcijo, Ginekološka klinika UKC ERIIK, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana ali ginekologije in porodništva in mlajšim Ljubljana, Klinični oddelek za ginekolo- E: [email protected], informacije: specialistom. gijo, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 Slovensko društvo za reproduktivno medicino, doc. dr. Andrej Vogler, dr. med. 6. ob 9.00 • TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljubljana, Gine- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotiza- k. točke: 7 kološka klinika, Šlajmerjeva 3, stara porodnišnica, cije ni za zaposlene v UKC pritličje) Ljubljana vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Ljubljana, Meta Vesel Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- Valentinčič ljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 7. • PODIPLOMSKI TEČAJ IZ GASTROENTEROLOGIJE IN HEPATOLOGIJE ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: *** ska cesta 162 vsebina: podiplomski tečaj za družinske organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: Melita Šušmelj, T: 01 522 zdravnike gastroenterologijo in hepatologijo 26 39, E: [email protected] 8.–10. ob 9.00 • PODIPLOMSKI TEČAJ IZ PROTIMIKROBNEGA ZDRAVLJENJA ZA BOLNIŠNIČNE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30–35 kotizacija: 200 EUR (DDV ni k. točke: 15,5 Slovenije, Dunajska cesta 162 vključen) vsebina: Podiplomski organizator: Sekcija za protimikrobno prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infek- tečaj za zdravnike, ki delajo v zdravljenje pri SZD, prof. dr. Bojana Beović, cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 bolnišnici, posebno vabljeni dr. med., višja svetnica Ljubljana, informacije: Simona Rojs, dipl. ekon., T: 01 522 specializanti. 13 52, F: 01 522 42 20, E: [email protected]
Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Junij 2017JUNIJ 2017 9.–10. • 4. KONGRES SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA GASTROENTEROLOGIJO IN HEPATOLOGIJO kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni kotizacija: 300 EUR (100 EUR + k. točke: *** omejeno DDV na dan) vsebina: kongres organizator: Slovensko združenje za gas- prijave, informacije: Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, E: troenterologijo in hepatologijo [email protected] 9.–10. ob 9.00 • 42. SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE »IZ PRAKSE ZA PRAKSO« kraj: PORTOROŽ, Avditorij št. udeležencev: 500 kotizacija: 230 EUR, za upokojene k. točke: 12,5 zdravnike in študente kotizacije ni vsebina: Seminar je namenjen organizator: Stomatološka sekcija SZD, prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Du- doktorjem dentalne medicine. asist. Sebastjan Korošec, dr. dent. med., doc. najska c. 162, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: 041 Barbara Artnik, dr. dent. med. 703 347, F: 01 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ ordinacija.net 10. ob 8.30 • TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center UKC št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 220–300 EUR k. točke: *** Ljubljana, Zaloška cesta 2 vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za perinatalno prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. medicino SZD med., spec. gin in por., E: [email protected] 10. ob 9.00 • NUJNA STANJA V DRUŽINSKI MEDICINI – PRIPRAVA NA DELO ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, Simulacijski št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR k. točke: *** center, Metelkova 9 do 20 vsebina: Izobraževanje je namenjeno specializantom družinske medicine. organizator: Zdrav- prijave, informacije: prijave: E: Pristop k vitalno ogroženemu pacientu v ambulanti družinskega zdrav- stveni dom Ljubljana, [email protected], informacije: nika (anafilaksija, AMI, ICV, intoksikacija, septični šok, dodatni postopki Simulacijski center, Tajništvo SIM-centra, T: 01 472 oživljanja), sprostitev dihalne poti, umetna ventilacija, odstranjevanje tujka Uroš Zafošnik, dipl. zn., 37 83, 031 396 533, E: taj.sim@ iz dihalnih poti, aplikacija kisika, i-gel, nastavitev infuzije, timsko delo med mag. soc. del. zd-lj.si reanimacijo. 15.–17. • 12. MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA PRAKTIČNE EPILEPTOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Pediatrična klinika, M hotel št. udeležencev: 40 kotizacija: specialisti 320 k. točke: *** EUR, specializanti 220 EUR vsebina: Čezmejno timsko obravnavanje najtežjih epilepsij otrok in odraslih, pri organizator: prijave, informacije: katerih je možno kirurško zdravljenje. Pregled opravljenega dela v zadnjih desetle- Društvo liga proti informacije: Igor M. Rav- tjih. Pogled na sodelovanje med domačim terciarnim in tujimi kvartarnimi centri. epilepsiji Slovenije nik, T: 01 432 93 93, 041 Kakovost elektrokliničnih preiskav v predkirurški fazi. Kakovost izmenjave podatkov 445 480, E: epilepsija@ (kliničnih, nevrofizioloških, slikovnih, nevropsiholoških) v čezmejnem sodelovanju epilepsija.org, W: www. timov. Predstavitev bolnikov, ki so kandidati za kirurgijo, in bolnikov po operaciji na epilepsija.org način didaktičnega multidisciplinarnega konzilija. 16. ob 8.00 • URINSKA INKONTINENCA IN PREPREČEVANJE VIRUSNIH OKUŽB kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za am- prijave, informacije: Marija Ilijaš Koželj, T: 01 750 45 39, bulantno ginekologijo pri SZD E: [email protected] 16. ob 17. • 18. TEK – HOJA ZA PREŽIVELE RAKA IN ZDRAVE kraj: ŽALEC, Stadion št. udeležencev: okoli 600 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: Tek je namenjen bolnikom in zdravim. Projekt je nastal iz licence ACS. organizator: Društvo za promocijo in prijave, informacije: prijave: DPVZS, Hmeljar- vzgojo za zdravje Slovenije (DPVZS), ska 3, 3310 Žalec, informacije: Viktorija Rehar, Viktorija Rehar T: 040 760 849 22–23. ob 8.30 • 1. MARIBORSKA UČNA DELAVNICA NAPREDNIH VEŠČIN LAPAROSKOPSKE KIRURGIJE V GINEKOLOGIJI kraj: MARIBOR, 1N6 in 1N26, Medicinska št. udeležencev: predavanja: 100, kotizacija: predavanja: k. točke: 17 fakulteta, Taborska ulica 8 predavanja in delo na simulatorjih: 50 160 EUR (DDV vključen) vsebina: učna delavnica za zdravnike specializante organizator: Katedra za ginekologijo prijave, informacije: prijave: Romana ginekologije in porodništva, specializante kirurgije, in porodništvo, Medicinska fakulteta Grajner, Medicinska fakulteta, Taborska specializante anesteziologije, specialiste in speciali- Univerze v Mariboru, prof. dr. Iztok ulica 8, 2000 Maribor, E: romana.graj- zante družinske medicine, specialiste in specializan- Takač, dr. med., svetnik, doc. dr. Maja [email protected], informacije: Romana Grajner, te urgentne medicine ter zdravnike pripravnike Pakiž, dr. med. T: 02 234 58 26, F: 02 234 58 20
Revija ISIS srečanja S56trokovnaJunij 2017JUNIJ 2017 23.–24. ob 9.00 • ŽIVLJENJE V VSEH SVOJIH ODTENKIH kraj: LJUBLJANA, Uršulinski kulturni cen- št. udeležencev: 100 kotizacija: 30 EUR k. točke: *** ter, Ulica Josipine Turnograjske 8 organizator: Zavod Žički prijave, informacije: vsebina: Logoterapevtski kongres z mednarodno udeležbo je tabor, Logoterapevtsko prijave: Majda Murko, E: majda. namenjen logoterapevtom, psihoterapevtom, zdravnikom, učiteljem, društvo LOGOS, Cvijeta [email protected] psihologom, soc. delavcem, študentom vseh fakultet, filozofom, Pahljina, dr. med., spec. psi- teologom, pravnikom in vsem zainteresiranim. hiatrinja, logoterapevtkaSEPTEMBER 2017 1.–2. ob 9.00 • INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Mednarodni simpozij je na- organizator: Program za napredovalo srčno popuščanje prijave, informacije: prijave: menjen vsem zdravnikom, študentom in transplantacije srca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana in E: [email protected], infor- medicine, medicinskim sestram. Center for Advanced Heart Failure, Memorial Hermann Heart macije: prof. dr. Bojan Vrtovec, & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., dr. med., T: 01 522 28 44, F: 01 in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 522 28 28 8.–9. • 10. ZADRAVČEVI DNEVI: VARNOST NA DELOVNEM MESTU kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Livada št. udeležencev: 100 kotizacija: 100 EUR k. točke: 9 vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom organizator: Zavod za prijave, informacije: Nina Štojs, družinske medicine. S pomočjo dela po skupinah razvoj družinske medi- E: [email protected], bomo skušali obogatiti naše znanje in odgovoriti cine, prim. asist. Dean W: https://www.e-medicina.si/zadravcevi-dnevi na dileme, s katerimi se srečujemo pri obravnavi Klančič, dr. med. naših bolnikov. 22. ob 8.00 • OSNOVE DERMATOLOGIJE ZA PEDIATRE, ŠOLSKE IN OSEBNE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Derma- št. udeležencev: 50 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: v postopku tovenerološka klinika UKC prijave, informacije: prijave: Alojzija Ljubljana, predavalnica organizator: Dermatovenerološka klinika UKC LJ, Združenje Miklič, E: [email protected]. vsebina: Šola otroške slovenskih dermatovenerologov, predstojnica klinike prim. si, informacije: Alojzija Miklič, E: marko. dermatologije je namenjena Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svet., predsednica ZSD asist. [email protected], GSM: 031 354 pediatrom, šolskim in oseb- Aleksandra Dugonik, dr. med., prim. Vlasta Dragoš, dr. med. 924 nim zdravnikom. 22. ob 8.00 • DOLGOROČNE METODE KONTRACEPCIJE kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za ambu- prijave, informacije: informacije: Marija Ilijaš Koželj, T: 01 lantno ginekologijo pri SZD 750 45 39, E: [email protected] 26.–30. ob 15.30 • NAPREDEK ZA VARNEJŠO ANESTEZIOLOŠKO OBRAVNAVO PORODNIC IN GINEKOLOŠKIH BOLNIC kraj: LJUBLJANA, UKC št. udeležencev: ni kotizacija: predavanje za specialiste 150 EUR, k. točke: 20 Ljubljana omejeno predavanje za specializante 100 EUR, delavnice za vsebina: simpozij specializante 80 EUR organizator: Slovensko združenje prijave, informacije: informacije: Tatjana Stopar Pintarič, T: 01 522 za anesteziologijo in intenzivno 88 07, 040 125 228, E: [email protected], W: www.szaim.org medicino 27. ob 9.00 • TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva zaposlene v UKC Ljubljana 20, P2) vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected]
Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Junij 2017SEPTEMBER 2017 28. ob 9.00 • POROD 2 kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Mislejeva 3 vsebina: Izobraževanje je namenjeno posameznikom, ki so zaposleni organizator: prijave, informacije: prijave: E: prija- na delovnih mestih, kjer obstaja verjetnost izvajanja poroda na terenu Zdravstveni dom [email protected], informacije: Tajništvo (medicinske sestre/reševalci in zdravniki v predbolnišnični oskrbi, Ljubljana, Simula- SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 83, patronažne medicinske sestre…). Ukrepanje ob zapletih pri porodu, cijski center, Uroš 031 396 533, E: [email protected] reanimacija nosečnice, reanimacija novorojenčka, timsko delo pri Zafošnik, dipl. zn., izvajanju poroda z zapletom. mag. soc. del. 29. ob 8.30 • ŽIVČNO-MIŠIČNE BOLEZNI PRI OTROCIH – MEDNARODNI SIMPOZIJ kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union, št. udeležencev: 120 kotizacija: 100 EUR (DDV vključen) k. točke: 8 Srebrni salon, Miklošičeva 1 vsebina: Podiplomsko izobraževanje iz otroške nevrolo- organizator: UL, Medicinska prijave, informacije: prijave: gije z mednarodno udeležbo je namenjeno pediatrom, fakulteta, Katedra za pediatrijo E: [email protected], informa- otroškim nevrologom, specialistom šolske medicine, in Klinični oddelek za otroško, mla- cije: Branka Kenda, tajništvo Katedre za splošnim in družinskim zdravnikom ter vsem drugim, ki dostniško in razvojno nevrologijo pediatrijo, T: 01 522 92 26 delajo na področju otroškega in mladinskega zdravstva. Pediatrične klinike UKCL, prof. dr. David Neubauer, dr. med. 30. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SKUPNI IMENOVALEC ANKSIOZNIH MOTENJ. TEMELJNE POSTAVKE ACT-TERAPIJE kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plači- k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 lo na posamezni delavnici prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 vsebina: 1. delavnica organizator: Persona klinika, d.o.o. 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.siOKTOBER 2017 6.–7. • VII. KONGRES ŠOLSKE, ŠTUDENTSKE IN ADOLESCENTNE MEDICINE: ZDRAVJE ŠOLARJEV IN MLADOSTNIKOV V LUČI PASTI SODOBNEGA ŽIVLJENJA in XI. CVAHTETOVI DNEVI JAVNEGA ZDRAVJA: ETIČNI IN PRAVNI VIDIKI JAVNEGA ZDRAVJA kraj: PORTOROŽ, Hotel Bernardin št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR do 30. 6., za en dan k. točke: *** omejeno 150 EUR, 250 EUR po 30. 6., kotizacije ni za upokojene zdravnike in študente vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: Sekcija za šolsko, prijave, informacije: prijave. W: www.sssam-kon- jeno spec. šolske medicine, pediatrom, študentsko in adolescentno me- gres2017.si, informacije: dr. Mojca Juričič, dr. med., spec., spec. javnega zdravja, spec. splošne in dicino in Medicinska fakulteta UL, E: [email protected], Breda Prunk Franetič dr. družinske medicine ter vsem, ki jih teme Katedra za javno zdravje med., spec., E: [email protected] zanimajo. 10. • VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska c. 162 prijave, informacije: prijave: W: http:// www.domusmedica.si, informacije: vsebina: Na seminarju boste dobili odgovore na vprašanja, kako v organizator: Zdravniška Mojca Vrečar, E: mojca.vrecar@zzs- praksi sočasno voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske nalo- zbornica Slovenije mcs.si ge (procese), kako uvajamo spremembe, da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo, kako iz delovne skupine ustvarimo zmago- vit tim. Cilj seminarja je tudi prepoznavanje in uporaba različnih slogov vodenja: »Vsakega človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. 13.–14. ob 8.00 • 29. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA INTERNISTOV SZD: INTERNA MEDICINA 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV, po 15. septem- k. točke: 13 Dunajska cesta 162 bru 200 EUR + DDV, kotizacije ni za upokoje- ne zdravnike interne medicine vsebina: Strokovni sestanek in predavanja o no- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Združenje internistov SZD, vejših dosežkih v interni medicini so namenjeni internistov Slovenije, Računovodstvo, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, specialistom internistom, zdravnikom družinske prim. Primož Vidali, dr. informacije: prim. Primož Vidali, dr. med., T: 031 369 711, E: medicine. med. [email protected], program na spletni strani www.zis-szd.si
Revija ISIS srečanja S58trokovnaJunij 2017OKTOBER 2017 19. • KAKO REČEM NE BREZ OBČUTKA KRIVDE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska cesta 162 vsebina: Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščine prepoznavanja organizator: prijave, informacije: www.domusme in zadovoljevanja svojih čustvenih potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti Zdravniška zbor- dica.si, informacije: Mojca Vrečar, svoje potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. nica Slovenije E: [email protected] 20. ob 8.30 • GINEKOLOŠKO SREČANJE »OBRAVNAVA NA SEKUNDARNEM NIVOJU« kraj: PTUJ, Grand Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 omejeno prijave, informacije: informacije: mag. Petra Krajnc, dr. med. spec., T: 041 684 vsebina: Srečanje je namenjeno vsem specialistom in specializantom organizator: SB 499, E: [email protected] ginekologije in porodništva. Obravnavali bomo tematiko s področja dr. Jožeta Potrča perinatologije, uroginekologije, kontracepcije, načrtovanja družine in Ptuj, Gineko- splošne ginekologije. Srečanje je posvečeno obravnavi na sekundarni ravni loško-porodni in pomenu medsebojnega povezovanja ter sodelovanja med primarno, oddelek sekundarno in terciarno ravnjo. 21. ob 8.30 • TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center št. udeležencev: ni kotizacija: 220–300 EUR k. točke: *** UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2 omejeno vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. med., perinatalno medicino SZD spec. gin in por., E: [email protected] 21. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: PANIČNA MOTNJA – OSNOVNE SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 organizator: Persona posamezni delavnici vsebina: 2. delavnica klinika, d.o.o. prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 25. ob 9.00 • TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, kotizacije ni za zaposle- k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva ne v UKC Ljubljana 20, P2) vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, Pogoj za udeležbo: opravljena TTT1 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobra- Osnovna delavnica za usposabljanje ževanje, T: 01 522 90 22, E: [email protected] mentorjev in učiteljev *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zdravstveni dom Grosuplje objavlja prosto delovno mesto zdravnika specialista pediatra (m/ž) Pogoji: • končana medicinska fakulteta, • opravljen strokovni izpit, • opravljen specialistični izpit, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, • državljanstvo Republike Slovenije, • aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Grosuplje, Pod gozdom c. I/14, 1290 Grosuplje ali na elektronski naslov [email protected].
Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Junij 2017Zavod za zdravstveno Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije zavarovanje SlovenijeVas zanimajo novosti in sistemski pristop na K sodelovanju vabimopodročju zdravstvenega varstva? zdravnike/zdravnice v območnih enotah Celje, Kranj,Bi želeli delati v urejenem in dinamičnem delovnem Krško, Ljubljana, Maribor in Novo mesto za:okolju, ki sodelavcem omogoča strokovnoizpopolnjevanje in razvoj? • o dločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo,Ponujamo vam delo v prijetnem kolektivuzdravnikov različnih specializacij s stalnim stikom z zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah,vsemi novostmi zdravstvenega sistema in možnostjo • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in predlaganjeurejanja obračunskih pravil v dogovoru s partnerji. ukrepov v primeru odstopanj,K sodelovanju vabimo • p odajanje izvedenskih mnenj. Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo,zdravnike/zdravnice na Direkciji za delo v oddelku za da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje:nadzor, ki obsega področja: • doktor medicine ali doktor medicine, specialist • spremljanja in vrednotenja obračuna izvedenih medicine dela, prometa in športa ali specializacije v zdravstvenih storitev na vseh treh ravneh zdravstvenega zdravstvu druge ustrezne smeri, varstva, • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (izbrani kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli • spremljanja in vrednotenja obračuna predpisanih opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje do zdravil, živil in medicinskih pripomočkov, imenovanja na Upravnem odboru ZZZS), • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje • izvajanja finančno-medicinskih nadzorov (pregled besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega zdravstvene dokumentacije obračunanih storitev z jezika, namenom preverjanja pravilnosti obračuna), • v eljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s • odgovorov na vprašanja izvajalcev in priprave navodil polnim ali krajšim delovnim časom in trimesečnim za obračun zdravstvenih storitev, poskusnim delom. Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: • prepoznavanja problematike obračunskih modelov in 01 30 77 410. njihovega vpliva na izvajanje zdravstvenih storitev ter Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela in predlaganja sistemskih rešitev. navedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 30. 6. 2017 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, Ljubljana oz. na e-naslov: [email protected] prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti • doktor medicine, organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost • d oktor medicine, specialist ali doktor medicine, timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter magister znanosti, pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje zdravstvenega zavarovanja. Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, ki besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega lahko vključuje tudi testiranje. jezika. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnimali krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim ODDAMO ALI PRODAMOdelom.Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: Zobozdravstveno ordinacijo v centru Velenja, Trg mladosti 2.01 30 77 410. Ordinacija je sodobno in vrhunsko opremljena, v izmeri 35 m2, pritlična stavba. Vsi stroji in oprema rednoSvoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela in vzdrževani. Ordinacija lahko takoj začne z obratovanjem.navedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 30. 6. 2017 Cena po dogovoru.na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Informacije: T: 041 686 112, E: [email protected] oz. na e-naslov: [email protected] novih sodelavcev pričakujemo sposobnostikomuniciranja in reševanja problemov, sposobnostiorganiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnosttimskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja,predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost terpripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področjazdravstvenega zavarovanja.Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, kilahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenemroku.
Revija ISIS medicineI6z0zgodovineJunij 2017Vojna medicinain medicinav izrednih razmerahna SlovenskemProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut zazgodovino medicine Medicinske fakultete [email protected] v izrednih razmerah in vojna medicina sta se razvijali skla-dno z družbenimi potrebami. Pogojevale so ju najrazličnejše kata-strofične in vojne situacije, razvoj različnih zdravstvenih in tehničnihstrok, pa tudi ozaveščenost ljudi o spoštovanju človeškega življenjain humanem ravnanju z nemočnimi, ranjenci in ponesrečenci.To področje je bilo postopoma regulirano z mednarodnim pravom.Vojaške bolnišnice so bile na slovenskem ozemlju po večjih mestihže od srednjega veka, med njimi mestni špital v Mariboru od leta Florence Nightingale (1820–1910), začetnica1348 in cesarski špital v Ljubljani od leta 1553. Med prvo svetovno civilnih medicinskih sester, ki je najbolj znanavojno so bile civilne bolnišnice spremenjene v vojne bolnišnice, po svoji vlogi medicinske sestre v krimski vojnipoleg teh pa so tudi druge ustanove prevzele to funkcijo. Zdrav- v letih 1854–1855.stveno osebje je bilo mobilizirano za vojne zdravstvene potrebe. Vdrugi svetovni vojni so okupatorji prevzeli številne bolnišnice in sote služile njihovim potrebam, za zdravljenje poškodovanih v narodnoosvobodilnemboju pa so bile ustanovljene tajne partizanske bolnišnice. Po drugi svetovni vojni sobile v Sloveniji vojaške bolnišnice za pripadnike JNA. V Ljubljani so imeli velik objektv Mostah, ob križišču Zaloške in Grablovičeve ulice, in v centru mesta v Mladiki.Oboje so izselili po razpadu Jugoslavije leta 1991.Vojna medicina kot stroka se v okviru kirurgije predava na medicinskih fakultetah,sicer pa je z vstopom Slovenije v EU sprejela NATO-vo doktrino.Pri Slovencih se je medicina v izrednih razmerah razvijala na osnovi prostovoljstva,na izkušnjah vojne sanitete in kasneje po usmeritvah Svetovne zdravstvene organi-zacije. Nosilca sta bila javno zdravstvo in saniteta civilne zaščite, medicinske ukre-pe so prilagodili množičnosti pojava in posebnostim okolja. Sodelovali so v reševal-nih akcijah pri naravnih nesrečah, pri potresih in poplavah, pri prometnih nesrečah,v begunskih krizah ob bosanski vojni in tudi ob sirski vojni.Med posebno pomembnimi organizacijami za pomoč ljudem v vojnah in ob narav-nih katastrofah je bil v Ženevi leta 1863 ustanovljen mednarodni Rdeči križ. Kmaluso mu sledile nacionalne enote. Slovenska ženska enota je nastala že leta 1866,moška pa leta 1879. Poslanstvo Rdečega križa se je skozi čas spreminjalo glede narazlične potrebe, ohranilo pa je osrednja načela humanosti, nevtralnosti, neodvisnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti. Podobno vlogo je pod okriljem Rimskokato-liške cerkve od leta 1897 opravljala humanitarna organizacija Karitas, ki je dobilasvojo slovensko vejo leta 1995.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e1Junij 2017 Vojna medicina se ukvarja z se Paré (1510–1590). Ranjence so ter zdravljenja tropskih bolezni, zdravstvenim varstvom vojakov in pogosto oskrbovali kar vojaki in šele predvsem malarije (3). V veliko civilnega prebivalstva, ki je bilo krimska vojna (1853–1856) je pomoč pri zdravljenju so bili novood- izpostavljeno posledicam vojne (1). pomembno vplivala na razvoj profe- kriti antibiotiki, pa tudi številna sionalne nege. Angležinja Floren- cepiva, ki so jih razvili v prvi polovici Razvoj vojne ce Nightingale (1820–1910) je z 20. stoletja. medicine dramatičnimi poročili o razmerah v svetu med ranjenci, ki so jih tedaj negovale Razvoj vojne prostovoljke, spodbudila profesionali- medicine na Vojne so skozi zgodovino močno zacijo nege. Velja za prvo medicinsko Slovenskem vplivale na medicino: izredne razmere sestro v mednarodnem prostoru. V so spodbudile razvoj novih medicin- južnoafriški burski vojni na prelo- Prve vojaške bolnišnice na skih tehnik in ukrepov, tehničnih mu 19. v 20. stoletje (1899–1901) so Slovenskem so nastale že v srednjem pripomočkov, opreme, specializacij v zdravniki razvili antiseptične tehnike veku: mestni špital v Mariboru iz leta zdravstvenih poklicih in drugega. oskrbe strelnih ran in prvič uporabili 1348 in cesarski špital v Ljubljani iz Razvoj novih vojnih tehnik, biološke- t. i. poljske bolnišnice.1 leta 1553 sta npr. služila vojaškim ga, kemičnega, jedrskega in drugih potrebam. Od leta 1824 je imelo orožij pa je skozi čas spreminjal Do leta 1900 je v vojnah več vojaško bolnišnico še Celje, Ljubljana doktrino vojne medicine. vojakov umrlo zaradi bolezni kot pa je dobila veliko garnizijsko bolni- zaradi posledic vojne. V vojnah šnico v Mostah proti koncu 19. stole- Rimski kirurgi so v času vojne 20. stoletja pa se je število smrtnih tja. Po drugi svetovni vojni so vojaške omejevali izbruhe bolezni s postavitvi- žrtev zelo povečalo zaradi izjemno bolnišnice osnovali na izkušnjah in jo vojaških baz zunaj nevarnih obmo- učinkovitih bojnih sredstev, prizade- temeljih vojnih sanitetnih ustanov. V čij. Posebej so bili usposobljeni za tosti civilnega prebivalstva in tudi Ljubljani so leta 1945 ustanovili ustavljanje krvavitev, izvajali pa so genocida. Prva svetovna vojna je Armijsko vojno bolnico s temelj- tudi amputacije, da bi preprečili terjala okoli 40 milijonov smrtnih nimi medicinskimi oddelki. V Topol- širjenje gangrene. žrtev, druga pa že 72 milijonov. Tudi šici so leta 1945 osnovali splošno druga polovica 20. stoletja ni bila bolnišnico z več oddelki za potrebe Odkritje smodnika je v vojskova- mirna: v letih 1955–2002 je v vojnah Jugoslovanske ljudske armade (JLA), v 13 državah umrlo več kot 5,4 milijo- kmalu pa se je preobrazila v specialnoPoljska bolnišnica 7/4 je v letih 1915–1916 na ljudi (2). vojaško bolnišnico za pljučne bolezni.delovala na škofjeloškem gradu (Arhiv Leta 1946 je prešla pod civilno upra-uršulinskega samostana v Škofji Loki, Zbirka Razvijajoča se medicina je posto- vo. Po razpadu Jugoslavije leta 1991 jefotografij). poma manjšala posledice vojnih JLA izpraznila vojaške bolnišnice po poškodb: v prvi svetovni vojni sta Sloveniji, ljubljansko bolnišnico, ki se nje vneslo velike spremembe: v 16. tetanusni antitoksin in cepljenje je nahajala na Zaloški cesti, vzhodno stoletju je bilo hladno orožje proti tifusu nekoliko zmanjšala od Univerzitetnega kliničnega centra nadomeščeno s strelnim, z njim pa posledice bolezni. To preventivno delo Ljubljana (UKCL), in bolnišnico so se spremenile tudi poškodbe in so izvajali kar v mobilnih laboratori- v centru Ljubljane, v stavbi nekdanje njihova oskrba. Veliko inovacij pri jih. Velik del oskrbe ranjencev so gospodinjske šole Mladika (sedaj zdravljenju vojnih ran so razvili zaradi pomanjkanja moških prevzele Ministrstvo za zunanje zadeve) (4). francoski kirurgi, predvsem Ambroi- ženske v vlogi medicinskih sester, voznic ipd. Leta 1918 je izbruhnila Na slovenskem ozemlju se je 1 Zasilna vojaška bolnišnica v bližini pandemija španske gripe, ki je vojna medicina oblikovala že med bojišča. pomorila veliko več vojakov kot sama prvo svetovno vojno: držala se je vojna. To je bil ponovni dokaz, kako pravil avstrijske sanitetne doktrine. pomembna je preventivna medicina. V času druge svetovne vojne je Izjemna raznolikost vojnih po- bila na Slovenskem zdravstvena škodb je terjala prilagajanja in inova- oskrba organizirana v Narodnoosvo- cije na različnih področjih medicine. bodilni vojski (NOV) in Partizanskih V prvi svetovni vojni so bile te vidne odredih Slovenije (POS), organizirali predvsem v ortopediji, nevrokirurgiji pa so jo tudi domobranci. Država je v in psihiatriji, pionirsko delo pa so tem času že imela nekaj izkušenj iz opravili tudi na področju plastične prve svetovne vojne, predvsem pa se kirurgije. V drugi svetovni vojni pa se je v dvajsetletnem medvojnem obdo- je medicina osredotočila na razvoj bju srečevala s problematiko vojaš plastične in rehabilitacijske medicine
Revija ISIS medicineI6z2zgodovineJunij 2017Vojaška bolnišnica v Ljubljani v Mostah ob Zaloški cesti leta 1902 (vir: Slovanska knjižnica).kih vojnih invalidov. Te izkušnje področju vojne medicine so se ukvar- stankom velike škode, veliko ponesre-so pripomogle, da so že med vojno jali strokovnjaki Medicinske fakultete čenih in umrlih, s poslabšanjem ali zzačeli urejati pomoč invalidom in in Kliničnega centra v Ljubljani, ki so ogrožanjem zdravja in upravičujejodružinam padlih. Odlok KNOJ-a izdali tudi več publikacij o vojni posebno ravnanje in ukrepe na(Korpus narodne obrambe Jugoslavi- kirurgiji, vojni higieni in epidemiolo- prizadetem območju oz. pri večjije) je zagotovil najnujnejšo pomoč giji v času vojne (7). Po letu 1991 se je skupini ljudi (9).svojcem padlih borcev in žrtev slovenska vojna medicina usmerila vfašističnega nasilja. Leta 1946 je prilagajanje standardom zveze V primeru vojne obstajajo poseb-FLRJ sprejela Zakon o vojaških NATO na podlagi doktrine državne ni koncepti zagotavljanja zdravstvenevojnih invalidih (5), katerih zdravje zdravstvene službe, ki v vojni zagotav oskrbe poškodovanih in obolelih. Vje bilo prizadeto pri opravljanju lja obstoječo organizacijo zdravstve- SFRJ je to najprej slonelo na vojaškihvojaške dolžnosti v času vojne, ki je nega varstva s prilagoditvami na sanitetnih enotah, v osemdesetih letihzagotavljal pravico do invalidnine, celotnem ozemlju države, vojaška 20. stoletja pa je del teh nalog prešelnajtežjim invalidom pa tudi pravico sanitetna služba pa prilagaja svojo na »splošne bolnišnice na vojnihdo posebnega dodatka za pomoč in organizacijo potrebam vojnih enot in lokacijah« in iz njih razvite »partizan-nego. Pravico do invalidnine so bojni dejavnosti (8). Slovensko ske bolnišnice«. To je pomenilodobile tudi družine umrlih in padlih. zdravstvo sodeluje v pripravah za razpršitev zdravstvenih zmogljivosti izLeta 1947 je bilo izplačanih 12.710 HNS (Host National Support)2 in večjih urbanih centrov. V samostojniinvalidnin (5715 osebnih, 6975 dru- vključuje posameznike v sistem Sloveniji so ta koncept opustili in se vžinskih) (6). Nadalje se je vojna funkcionalnih strokovnjakov, ki glavnem naslanjajo na mirnodobnemedicina pri Slovencih razvijala v delujejo v zavezniških mirovnih silah. zmogljivosti.povezavi z delovanjem vojaškebolnišnice v Ljubljani. V letih Medicina v izrednih 2 Host National Support pomeni pomoč1948–1964 je v Ljubljani delovala razmerah države gostiteljice. V primeru potrebe bišola za aktivne in rezervne častnike lahko tuje sile (npr. NATO, zavezniki, EU)sanitetne službe, v Mariboru pa Medicina v izrednih razmerah je šle tudi preko ozemlja Republikešola za sanitetne podčastnike. Z zdravstvena služba v primeru poseb- Slovenije. Pri tem bi Slovenija (državaznanstvenoraziskovalnim delom na nih dogodkov, ki so povezani z na- gostiteljica) nudila potrebno infrastru- kturo, energijo …, tudi zdravstveno oskrbo, v kolikor tega sami ne bi zmogli.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e3Junij 2017Vozovi na kolodvoru čakajo na ranjence medprvo svetovno vojno, jeseni 1914 (vir:Zgodovinski arhiv Ljubljana – LJU/0342,Fototeka, I1-018-001). Medicina v izrednih razme- Leta 1927 je Higienski zavod iz Ljubljane z direktorjem dr. Ivom Pircem tudi na Rakitnirah se je pri Slovencih v začetku pripravil mobilno bolnišnico (iz provincialnega arhiva Družbe hčera krščanske ljubezni).razvijala na podlagi izkušenj vojnesanitete. Nosilca dejavnosti sta bila nosti pojava in posebnostim okolja. potniki pri Ajacciu na Korziki letajavno zdravstvo in saniteta civil- Slovenski strokovnjaki in organizacije 1981 (180 mrtvih) in železniškane zaščite, katere člani so bili uspo- so si izkušnje nabirali pri preteklih nesreča v Zagrebu leta 1974 (153sobljeni tako za prvo pomoč kot tudi množičnih nesrečah, na primer pri mrtvih). Strokovna stališča in navodi-za zahtevne posege v civilnih zdrav- potresih na Kozjanskem, v Posočju, la se v skladu z usmeritvami Svetovnestvenih ustanovah ali v premičnih Skopju, Banjaluki in črnogorskem zdravstvene organizacije za ravnanjeenotah. Ker je treba v izrednih razme- primorju, pri poplavah, prometnih ob hudih nesrečah stalno izpopolnju-rah hkrati obvladati številne medicin- nesrečah, kot je bila letalska na jejo, pri čemer ima pomembno vlogoske in organizacijske naloge, so Brniku leta 1966 (98 mrtvih), nesreča Rdeči križ Slovenije (10).medicinski ukrepi prilagojeni množič- letala Inex-Adrie s slovenskimi V Sloveniji je medicina delovala v izrednih razmerah tudi ob srečevanju z begunskimi krizami. V letih 1991–1993 je iz Hrvaške in Bosne ob tamkajšnjem izbruhu vojne v Slovenijo pribežalo okoli 93.000 beguncev (23.000 iz Hrvaške leta 1991 in 70.000 iz Bosne v letih 1992 in 1993) (11). Oskrbovala jih je lokalna zdravstvena mreža v kraju oz. regiji, v kateri so bili nameščeni. Jeseni leta 2015 je skozi Slovenijo potovalo okoli pol milijona migrantov z Bližjega vzhoda (predvsem Sirije, Iraka in Afganistana), migrantska kriza pa se še nadaljuje. V zbirnih centrih so jih oskrbovale slovenske in tuje ekipe nujne medicinske pomoči. Za bolnike, ki so potrebovali dodatno oskrbo, je skrbela lokalna zdravstvena mreža. Mobilna bolnišnica je bila specia- lizirana enota Republiškega štaba zaDel slovenske kirurške ekipe prve dni po potresu v Skopju leta 1963. Z leve: Zorka civilno zaščito, oblikovana v UKCJurčec, Betka Vodišek, Barbara Godina in Vida Fink (zadnja), ostali so nepoznani (vir: Ljubljana. Sestavljali so jo strokovnja-Kirurška klinika UKCL). Ljubljana – LJU/0342, Fototeka, I1-018-001. ki različnih medicinskih specialnosti in zdravstvene nege. UKCL je zagotav
Revija ISIS medicine6Iz4zgodovineJunij 2017Reševalna vaja prometne nesreče v primeru dvakrat na leto ob izvedbi vaje za administracija, namenska preuredi-verižnega trčenja na avtocesti (vir: Delo; množične nesreče. Cilj izdelave tev in oznaka prostorov, aktiviranjefoto: Igor Zaplatil, okoli leta 2010). načrta, ki ga pripravi imenovana podpornih tehničnih služb in službe multidisciplinarna delovna skupina, za komuniciranje z javnostjo, naloge ljal medicinsko osebje in opremo ter je omiliti kaotične razmere ob varnostne službe (15, 16). nekaj logistike, hospitalni del pa je množični nesreči in izboljšati vode- zagotavljal Rdeči križ Slovenije. nje, organizacijo in koordinacijo Prostovoljstvo vseh služb, ki sodelujejo v verigi Bolnišnična reševanja. Pri tem se ravnajo in Organizirano prostovoljstvo organiziranost upoštevajo smernice za delovanje v obliki društev se je v zahodnem v izrednih razmerah sistema nujne medicinske pomoči svetu pojavilo v 19. stoletju in ga je ob množičnih nesrečah, ki jih je večinoma organizirala Rimskokatoli- Kadar pride do nesreč večjega izdalo Ministrstvo za zdravje (14). ška cerkev. Do intenzivnejšega obsega, govorimo o izrednih raz- Načrt odziva bolnišnice ob razvoja je prišlo v začetku 20. stoletja. merah. V teh primerih mora biti množični nesreči je izdelan Leta 1922 so začela delovati tabor- vsaka zdravstvena ustanova, še pregledno in enostavno, v njem so niška gibanja, po drugi svetovni posebej bolnišnica, pripravljena, da opredeljeni po poglavjih naslednji vojni pa je takratna Jugoslavija čim prej in čim bolj učinkovito posre- postopki: sprejemanje obvestila o spodbujala mladinske delovne duje, ne glede na to, kje se nesreče množični nesreči, notranje alarmira- brigade, strogo pa nadzorovala zgodijo. Posebno hitro pa morajo nje bolnišnice, ustanovitev in naloge druge prostovoljske aktivnosti in z ukrepati, če je nesreča nastala v bolnišnične komandne skupine, Zakonom o verskih društvih iz leta bližnji okolici in je možen takojšen sprejem in triaža poškodovancev, 1946 omejila delovanje Karitasa. V transport poškodovancev v bolnišnico (12). Posebnost delovanja zdravstve- Alarmiranje bolnišnice v primeru izrednih razmer (vir: Ministrstvo za zdravje, 2013). nih služb ob množičnih nesrečah je, da mora vsak sodelujoči v celotni verigi reševanja sprejemati težke in pomembne odločitve, zlasti v razme- rah, ki so povsem drugačne od vsako- dnevnih. Organizacija dela, prerazpo- reditev osebja, prostorov in opreme postanejo enako pomembni elementi kot samo strokovno ukrepanje (13). Dejavnost bolnišnice ob množič- nih nesrečah se razlikuje od redne dejavnosti tako po organizaciji kot po metodah dela. Zato mora imeti vnaprej pripravljen načrt ukre- pov in aktivnosti v primeru nesreče z več poškodovanimi, načrti pa morajo biti preizkušeni vsaj
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e5Junij 2017začetku devetdesetih let 20. stoletja združenja Rdečega križa in Rdečega Kranjsko prekinilo zvezo z avstrijskimje bila ustanovljena Slovenska polmeseca ter Mednarodna federacija RK in ustanovilo »Slovenski Rdečifilantropija, združenje za promocijo društev Rdečega križa in Rdečega križ«.prostovoljstva kot društvo, katerega polmeseca (prej Liga društev Rdečegaosnovno poslanstvo je razvoj in križa in Rdečega polmeseca). Vodilni Leta 1921 so v Beogradu ustano-promocija prostovoljstva v Sloveniji. organ ICRC sestavlja 25 članov, ki se vili »Društvo Rdečega križaKmalu ji je sledilo več prostovoljskih zberejo desetkrat letno in ugotavljajo, Kraljevine Srbov, Hrvatov inorganizacij, med njimi tudi mednaro- ali ICRC izpolnjuje svoje dolžnosti kot Slovencev« s 14 območji. V Slove-dne institucije, kot npr. Amnesty zagovornik mednarodnega prava in niji so ustanovili banovinskiInternational Slovenija, tedanje kot skrbnik temeljnih načel Rdeče- odbor RK in pododbore, ki soDruštvo Unicef Slovenija in Rdeči križ ga križa. Ta načela so: humanost, delovali v letih 1929–1941 in so biliSlovenije. Država in lokalna skupnost nepristranskost, nevtralnost, ob začetku vojne razpuščeni. Medsta začeli financirati nevladni neodvisnost, prostovoljstvo, drugo svetovno vojno je v Ljubljanisektor in tako vplivati na razvoj enotnost in univerzalnost (18). kot podružnica italijanskega delovalprostovoljstva. To je bil tudi čas Rdeči križ Ljubljanske pokrajine, poprofesionalizacije nevladnega Rdeči križ Slovenije – RKS je kapitulaciji Italije pa je bil obnovljensektorja in širjenja prostovoljstva v državna humanitarna organizacija za prejšnji odbor slovenskega RK, ki jenjem. Predsednica Slovenske pomoč prebivalcem v miru in vojni. reševal zlasti zapornike in interni-filantropije je od ustanovitve dalje Od leta 1993 je član Mednarodnega rance. Septembra 1944 je nemškipedopsihiatrinja prim. Anica Mikuš odbora Rdečega križa in Mednarodne okupator vse odbornike in delegateKos. V društvu so objavili devet federacije društev Rdečega križa in poslal v taborišča (kljub navideznistrokovnih knjig o prostovoljstvu in Rdečega polmeseca. Organizacijsko ga nevtralnosti je večina odbornikovštevilne članke (17). sestavljajo krajevne, območne in sodelovala z OF) in v Dachauu sta državna organizacija s sedežem v umrla predsednik in prvi tajnikRdeči križ Ljubljani. Najvišji organ je skupščina slovenskega RK, Oton Fettich - RKS. Frankh eim in Jože Skalar. Slovenski Mednarodno nevladno organizaci- Rdeči križ je med drugo svetovnojo s sedežem v Ženevi je leta 1863 Začetek njegovega delovanja sega vojno posredoval tudi pošiljanjeustanovil Švicar Jean-Henri Du- v leto 1866, ko je bilo ustanovljeno paketov s hrano in osebnimi potreb-nant (1828–1910) kot odgovor na žensko »Društvo za pomoč ranje- ščinami internirancem v nekaterihbitko pri Solferinu leta 1859, v kateri nim in bolnim vojakom, vdovam koncentracijskih taboriščih, npr. vje zaradi pomanjkanja organizirane in sirotam padlih vojakov«, ki je Dachauu.oskrbe smrt grozila tisočem ranjenih delovalo po določilih mednarodnegavojakov. Leta 1862 je objavil poročilo Rdečega križa (RK). Med njihove Med drugo svetovno vojno soomenjene situacije in leto kasneje mu aktivnosti so spadale: priprava na ustanavljali društva RK na osvoboje-je ženevsko združenje za dobrobit morebitno vojno in dejavnosti v nih ozemljih. 18. junija 1944 je bil vljudstva omogočilo ustanovitev mirnem času, organizacija brezplačne belokranjskem Gradcu ustanovljenMednarodnega odbora za pomoč kuhinje, bolnišnice, zbiranje oblačil in Rdeči križ Slovenije (RKS), letoranjencem. Leta 1875 se je ta obutve, usposabljanje prebivalstva za kasneje pa so se organizacije vsehpreoblikoval v Comité internatio- prvo pomoč v vojni. Leta 1902 se je federalnih enot povezale v Rdeči križnal de la Croix-Rouge (Internatio- združilo z moškim »Domoljubnim Jugoslavije. Med vojno so člani RKnal Commitee of Red Cross – ICRC). deželnim pomočnim društvom pomagali ranjencem, bolnikom inDunant je bil tudi pobudnik ženevske za Kranjsko«, ustanovljenim leta drugim žrtvam vojne. Javnost sokonvencije iz leta 1869 ter dobitnik 1879, in pomagalo ranjenim in obveščali o ravnanju okupatorjev,prve Nobelove nagrade za mir bolnim vojakom, zbiralo hrano, razmerah v taboriščih in nasilju nadleta 1901 skupaj s pacifistom in perilo, sanitetni material in drugo, civilnim prebivalstvom ter s temekonomistom Frédéricom Passyjem pozneje pa organiziralo prostovoljno pripomogli k mednarodnemu prizna-(1822–1912). Mednarodni odbor bolničarsko društvo, tečaje, šole za nju NOB. RKS je sodeloval priRdečega križa je za svoje delovanje v invalide ... Pri njem je deloval urad organizaciji sprejema beguncev terobeh svetovnih vojnah prejel dve za vojne ujetnike s 114 informativ- zbiral in dajal prispevke za pomočNobelovi nagradi za mir, leta 1917 in nimi postajami. Med prvo svetovno žrtvam v vojnah tudi drugod po1944. Tretjo Nobelovo nagrado za mir vojno je imel RK na Slovenskem 61 svetu.si je odbor delil z Ligo društev Rdeče- ustanov s 5839 posteljami in šestga križa leta 1963. transportnih železniških kompozicij, v RKS je deloval v sestavi Rdečega katerih so lahko oskrbeli 12.000 križa Jugoslavije do leta 1991. Med- ICRC deluje kot del mreže, v ranjencev. Leta 1918 je Deželno in narodni odbor RK je RKS zakatero so vključena nacionalna žensko podporno društvo RK za polnopravnega člana potrdil 18. avgusta 1993, Mednarodna federaci-
Revija ISIS medicineI6z6zgodovineJunij 2017 programov so bili ustanovljeni tudi trije zavodi: Zavod Pelikan Karitas (1997), Čebela – dnevno varstvo Karitas (1997) in Zavod Karitas Samarijan (2000). Temelj delovanja Karitas je prostovoljno delo. Do konca leta 2012 je v župnijskih Karitas delovalo 9413 stalnih prostovoljcev, ki so skupaj opravili 481.726 ur prostovolj- nega dela (23). ZahvalaUstanovitelj mednarodne organizacije Rdečega križa, Švicar Jean-Henri Avtorica se za sodelovanje zahva-Dunant (1928–1910), prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1901. ljuje: Senti Jaunig, Lojzetu Cestniku, profesorjema Alenki Radšel Medve- šček in Dušanu Sketu.ja društev Rdečega križa in Rdečega Janko Predan, Janez Remškar, Borut Viri in literatura:polmeseca pa 26. oktobra istega leta. Miklavčič, Franc Košir, Nataša PircRKS je začel neposredno sodelovati z Musar in Dušan Keber (21). 1. Kališnik M, ur. Slovenski medicinskinjima že med oboroženim posegom slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta;JLA proti Republiki Sloveniji junija Organizacija Karitas1991. Zdravniška zbornica Slovenije, 2014. Karitas je mednarodna organiza- Naloga RKS v današnjem času je cija Rimskokatoliške cerkve za 2. Bourke J. Wartime. V: Cooter R, Picksto-seznanjanje javnosti z mednarodnim humanitarno pomoč, ki je bila ne J, ur. Companion to Medicine in thehumanitarnim pravom ter širjenje in ustanovljena v Freiburgu v Nemčiji Twentieth Century. London: Routledge,uresničevanje načela svetovnega leta 1897. Temu so sledile organizaci-humanitarnega gibanja. RKS je v Švici (1901), ZDA (1910) in 2003. p. 589–600.organizira solidarnostne akcije, sčasoma povsod, kjer je delovala 3. Brought to Life: Exploring the History ofskrbi za zbiranje in razdeljevanje Rimskokatoliška cerkev. Danespomoči, usposablja ljudi za izvajanje Karitas deluje v preko 200 državah, Medicine. War and medicine [internet].prve pomoči, za nego bolnikov na vključno s Slovenijo. Aktivnostidomu in za uveljavljanje higienskih potekajo na mnogih področjih pomoči Science Museum; 2016 [citirano 3. 3.ukrepov. Sodeluje pri varovanju prebivalstvu ob naravnih katastrofah,zdravja ter pri zdravstveni vzgoji in ob epidemijah bolezni, pri pomoči 2016]. Dosegljivo na: http://www.vzgoji ljudi za zdravo in varno življe- ostarelim in otrokom, pomoči šolamnje. Pomembno vlogo ima pri krvo- in ob razvojnih težavah prizadetih sciencemuseum.org.uk/broughttolife/dajalstvu ter ozaveščanju in motivi- območij (22).ranju ljudi za darovanje themes/warorganov. Socialno dejavnost izvaja Slovensko organizacijo Kari- 4. Opačić S. Vojna medicina. V: Enciklope-tudi v obdobju gospodarskih kriz, tas je 1. maja 1990 ustanovila teda-organizira letovanja za socialno in nja Slovenska pokrajinska škofovska dija Slovenije. Zv. 8. Ljubljana: Mladin-zdravstveno ogrožene otroke ter konferenca. Istega leta so bile ustano-vzdržuje Mladinsko zdravilišče in vljene še tri škofijske Karitas: v ska knjiga, 1994. p. 320.okrevališče RKS na Debelem rtiču Ljubljani, Mariboru in Kopru. Sloven- 5. Uradni list FLRJ 1946; št. 295/46. p.(letno letuje tam okoli 1000 otrok) ska Karitas je od maja 1995 polno-(19, 20). pravna članica organizacije Caritas 505–9. Internationalis in Caritas Euro- Dosedanji predsednice in predse- pa. Leta 2006 je škofijsko Karitas 6. Svoljšak P, Pegan V. Vojaški vojnidniki Rdečega križa Slovenije so bili: dobilo Novo mesto, leto kasneje pa še invalidi. V: Enciklopedija Slovenije. Zv.Oton Fettich, Drago Marušič, Josip Murska Sobota in Celje. Do konca letaJeras, Mira Svetina, Ivo Majdič, Maks 2012 je bilo ustanovljenih 444 župnij- 14. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. p.Klanšek, Ivica Žnidaršič, Jure Gart skih, dekanijskih in območnih zdru-ner, Alojz Brus, Vladimir Topler, ženj. Za izvajanje posebnih socialnih 311. 7. Kalinšek I. Vojna kirurgija. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1990. 8. Opačić S. Zdravstveno varstvo v hudih naravnih in drugih nesrečah ter vojni (SLO). Ljubljana: Partizanska knjiga, 1988. 9. Komadina R, Smrkolj V, Tomažin I. Osnove medicine v izrednih razmerah s kirurškega vidika. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2009. 10. Opačić S. Medicina v izrednih razmerah. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. p. 35. 11. Utenkar G. V Sloveniji je bilo že 70.000 beguncev. Nedelo 30. 8. 2015. Delo d.o.o.; 2011 [citirano 6. 5. 2016]. Dosegljivo na: http://www.delo.si/ nedelo/v-sloveniji-je-bilo-ze-70-000-be- guncev.html 12. Fink V. Bolnišnica v izrednih razmerah. Obz Zdr N 1984; 18 (1-2): 34–51.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e7Junij 201713. Dujić D, Simčič B, ur. Smernice za Ljubljana Alojzom Cestnikom. Neobja- knjiga, 1996. p. 120–1. delovanje sistema nujne medicinske 20. Zgodovina [internet]. Rdeči križ Sloveni- pomoči ob množičnih nesrečah. Ljub- vljen zapis, 29. 3.2016. Arhiv Inštituta za je; 2016 [citirano 29. 3. 2016]. Dosegljivo ljana: Ministrstvo za zdravje, 2013. p. 9. zgodovino medicine MF UL. na: http://www.rks.si/sl/Zgodovina/14. Dujić D, Simčič B, ur. Smernice za 17. Zgodovina [internet]. Slovenska filantro- 21. Portreti [internet]. Rdeči križ Slovenije; 2016 [citirano 29. 3. 2016]. Dosegljivo na: delovanje sistema nujne medicinske pija; 2016 [citirano 25. 9. 2016]. Doseglji- http://www.rks.si/sl/Predsednice_in_ pomoči ob množičnih nesrečah. Ljub- predsedniki_Rdecega_kriza_Slovenije/ vo na: http://www.prostovoljstvo. 22. Karitas [internet]. Wikipedija; 2001 ljana: Ministrstvo za zdravje, 2013. [citirano 25. 9. 2016]. Dosegljivo na: org/o-prostovoljstvu/zgodovina https://sl.wikipedia.org/wiki/Karitas15. Strahovnik A. Priprava vaje množične 23. O Karitas [internet]. Karitas; 2016 18. The Editors of Encyclopædia Britannica. [citirano 25. 9. 2016]. Dosegljivo na: nesreče – bolnišnica. V: Rajd V, Gričar M, International Committee of the Red http://www.karitas.si/o-karitas/ ur. Urgentna medicina – izbrana Cross [internet]. Encyclopædia Britanni- poglavja 2016. Portorož: Slovensko ca, Inc.; 2016 [citirano 3. 3. 2016]. združenje za urgentno medicino, 2016. p. Dosegljivo na: http://www.britannica. 36–9. com/topic/International-Committee-of-16. Zupanič Slavec Z. Intervju z vodjo Službe -the-Red-Cross za obrambo, zaščito in varnost UKC 19. Cigale M. Rdeči križ. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 10. Ljubljana: Mladinska Ohranimo Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani slovensko ljubeznivo naproša zdravnike in njihove sodelavce, da darujejo stro- medicinsko kovne fotografije, ki ohranjajo spomin na razvoj slovenske medicine, preteklost njenih osebnosti, bolnišničnega osebja, timov iz zasebnih praks, v slikovnem negovalnega osebja, posebnih metod dela, instrumentarija, aparatur, zdravstvenih stavb, zdravstvenih domov in še marsikaj drugega. Ob gradivu! 100-letnici prve svetovne vojne smo posebej zainteresirani za fotogra- fije iz vojnega časa. Pripravili bi tudi njihovo razstavo. Ustanova Veda brez preteklosti slikovno zbirko skrbno arhivira in gradiva uporablja v svojih publika-je kot človek brez spomina. cijah. Z njimi ohranja ob besedi tudi slikovno razvojno pot in njene snovalce. Vladimir Pavšič - Matej Bor Prav tako sprejemamo zdravniške arhive pomembnih osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, pomembno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tej vlogi po dogovoru povsod imenovani. Arhiviranje je akt civilizacije. Udejanjimo ga v medicini! Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Zaloška 7a, 1000 Ljubljana Tel.: 041 327 935 E-naslov: [email protected], skype: zvonka.slavec Spletni naslov: www.mf.uni-lj.si/izm
Revija ISISV68spominJunij 2017Prim. mag.MarjanaŠaleharStupica, dr.med., svetnica(1943–2017)Prim. dr. Metoda Rejc Novak, dr.dent. med., Ordinacija zobne inčeljustne ortopedije Nepričakovano in kruto se je v nas zarezala predsednica Združenja za izobraževanje mladih.novica, da nas je Marjana Šalehar za vedno Kot članica upravnega odbora zdravniškegazapustila. Kljub hitri zdravniški pomoči je bil srč- sindikata Fides si je prizadevala za kakovost vni infarkt usoden. Na zadnjo pot smo jo pospre- zdravstvenem varstvu in za dvig ugleda zdravniš-mili 20. aprila 2017 na ljubljanskih Žalah. kega poklica. Zelo rada je obiskovala toplice Monte Grotto Med letoma 1996 in 2004 je bila predsednicapri Padovi. Večkrat se je vračala na ta kraj. In komisije za specialistične izpite iz šolske medici-tam se je zgodil usodni dogodek. ne. Kot vodja službe za kakovost v zdravstvu v ZD Ljubljana si je od 1997 nekaj let prizadevala Njeno strokovno življenje je bilo izredno boga- za kakovostnejšo in prijaznejšo obravnavoto. Leta 1967 je diplomirala na Medicinski fakulte- pacientov. Velik premik.ti Univerze v Ljubljani. Leta 1977 je zaključilaspecializacijo iz šolske medicine. Vključena je bila Leta 2000 je zelo uspešno sodelovala nav številne komisije in odbore za izboljšanje zdrav- Evropskem forumu v Amsterdamu o kakovostnihstvenega varstva na tem področju. Zelo odmevno spremembah v javnem zdravstvu. Med letomaje bilo njeno sodelovanje pri projektu Obvladova- 1994 in 2001 je bila predsednica komisije zanje stresa ali kako ukrotiti tigra, ki je potekal v strokovni nadzor za področje šolske medicine vokviru takratnega Inštituta za varovanje zdravja okviru Zdravniške zbornice Slovenije.Republike Slovenije. Zelo znan je plakat, ki ga jezasnovala s sodelavci: Premagajmo stres, prema- 23. junija 2005 ji je takratni minister mag.gajmo tigra – nadlogo za učence in učitelje. Andrej Bručan, dr. med., za aktivne prispevke naUspešna je bila njena predstavitev tega projekta strokovnem, pedagoškem in raziskovalnemna evropskem kongresu v Yorku. Poglabljala se je področju podelil naslov svetnica.v težave šolarjev, kot so samomorilnost, skolioze,stresi itd. V Dnevniku je več let objavljala kolu- Našteli smo veliko dosežkov pokojne prim.mno Zdravo življenje šolarjev. mag. Marjane Šalehar Stupica, dr. med., a zagotovo nismo zajeli vsega njenega dela. Pogre- Republiški komite za zdravstveno in socialno šali bomo njeno medicinsko znanje, njenovarstvo ji je v letu 1990 za njene delovne dosežke razgledanost in prizadevnost.podelil naslov primarijka. Na Univerzi v Ljub-ljani, na Medicinski fakulteti, je leta 1990 prido- Slava njenemu spominu!bila naslov magistra znanosti s področja epide-miologije. Svojo energijo je razdajala tudi v okviruSlovenskega zdravniškega društva – bila je
Revija ISIS V spom6in9Junij 2017Mojca Močnik Bučar(1947–2017)Psihiatrinja in psihoterapevtkaProf. dr. Borut Škodlar, dr. med., Univerza v LjubljaniDraga Mojca, človek potreboval, in se nisi zatekala Dolgo časa in v trdni navezi te je v trdna prepričanja in ideologije ter bogatila zveza z Janezom. Neštetoodhajaš prezgodaj, ampak vemo, še manj v zaverovanost v svojo spominov, tudi prešernih in ognjevi-kadarkoli bi odšla, bi odšla prezgodaj. odličnost. Čeprav ti ni te prav nihče tih, vaju je povezovalo in ostajajo odrekal. varno zapisani v mnogih prisotnih, Ob slovesu in za na pot k drugač- predvsem pa v tebi, Janez.nemu – nepoznanemu in nespoznav- Z neko posebno lahkotnostjo sinemu – bivanju bi ti rad izrekel nekaj znala reči »saj ne vem« ali »jaz sem Prijateljstvo, naslednja in skorajbesed hvaležnosti, ki jo delim z verjetno neumna, pa tega ne razu- poslednja dragocenost človeka, jemnogimi ljudmi – tukaj prisotnimi in mem«, ampak po vprašanju, ki je imelo v tvojem srcu pomembno mesto.odsotnimi. Hvaležnosti, ki se je sledilo, smo lahko videli, da si par Mnogi se najdemo v manj ali boljzavedamo v tem trenutku, še veliko korakov pred ostalimi. Tako si oddaljenih koncentričnih krogih odveč pa je bo priteklo skozi praznino vnašala posebno sproščenost in njega. S svojo iskrivostjo in drugačno-tvojega mesta. Vse prave praznine so dialog – med različnimi strokovnjaki stjo, celo samosvojostjo, pogosto ovitonamreč vedno prepolne smisla in nam in med generacijami – zato ni slučaj- v nedolžna vprašanja, si znala najtitiho, a vztrajno šepetajo najpomemb- no, da se je nate obračalo toliko poti do drugačnosti drugih. V svojihnejše ter nas predvsem tolažijo. mladih po nasvet, za supervizijo ali prijateljskih krogih si se lahko poveza- preprosto za oporo. V tem duhu si la tudi s tistimi, ki so bili v odnosih Čutimo jo tvoji sodelavci in delovala v strokovnih združenjih, na bolj zadržani, in tako povezovalaprijatelji z Univerzitetne psihiatrične izobraževanjih mnogih generacij številne ljudi. Med njimi so izstopaliklinike Ljubljana, posebno Centra za bodočih psihoterapevtov. Vnašala si otroci, saj so imeli pri tebi vedno malomentalno zdravje, kjer si na več prostor in čas, ki tako manjkata prednosti pred odraslimi. Kot soenotah (Enota za zdravljenje odvisno- povsod, kamor se ozremo. Vnašala si izkušnje mnogih in kot mi je povedalasti od alkohola, Enota za krizne čas premisleka ter soustvarjala ena tebi najbližjih, s tabo ni bilo nikoliintervencije, Enota za psihoterapijo) prostor svežih idej in hkrati mirnosti, dolgčas. Zanimalo te je vse človeško:ter ambulantno delovala celotno svojo da je to »čudno drevo psihoterapije«, od prekopicevanja vsakdanjosti dokariero: od prvih korakov mlade kot se je zapisalo Levu Milčinskemu, najintimnejših sanj. Pogovori so lahkozdravnice do izkušene supervizorke in vedno znova poganjalo. trajali v nedogled. Nisi bila prizadeta,učiteljice mlajših generacij psihiatrov če so bila mnenja drugačna od tvojih.in psihoterapevtov. Mnoge od nas si Ob vsem tem ti je bila ključna Nasprotno, iskala si dialog tudi tam inprav ti uvedla v skrivnosti psihotera- življenjska vloga – o tem ni bilo mnogi so ti še danes hvaležni zapije, psihiatričnega poklica v celoti ter nobenega dvoma – biti mama Ani inbdela nad našim strokovnim in Janu. Zanju si bila vedno tam, zane-osebnim zorenjem. sljiva in nenehen vir novih okvirov upanja in optimizma. Tvoja kritičnost, Vedno smo čutili, da ti je mar za ki se je komajda spomnita, je biladruge ljudi, pa naj so prišli k tebi v vtkana v razumevanje, podporo inkaterikoli vlogi: kot trpeči ali kot spodbudo. Prav tako velika vloga ti jeučenci, kot tebi zaupani v daljšo skrb bila vloga babice Ajdi in Arneju.ali kot mimoidoči. Znala si neverjetno Lotevala si se je, pravijo spomini, zkrmariti med nežno skrbjo in močjo vso zagretostjo. Ob njiju se je prebujalavtoritete, ki ti nikdar ni bila po- – nikoli povsem zakopani in žemembna sama po sebi. Krmariti med omenjeni – otroški del tebe in seresnostjo in odgovornostjo poklica z polno igral s tvojima vnukoma.vsemi etičnimi vidiki ter nalezljivimhumorjem, iskrivostjo in neobtoževa-njem. Prilagajala si se temu, kar je
Revija ISISV70spominJunij 2017utiranje poti dialoga v času hudih V verzih Svetlane Makarovič pa S temi mislimi – občutji je Ja-stisk, nepreglednih konfliktov in lahko slišimo: cques Derrida izrekel adieu svojemunotranjih bitk, če ne pravih vojn. vélikemu prijatelju, mislecu in člove- Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. ku Emmanuelu Levinasu.2 V tem posebnem trenutku tvojega A kar ni njeno, nam ne more vzeti.molka, Mojca, tvojega neodgovora, In to, kar je neskončno dragoceno, In z njimi hvaležno izrekamo mistojimo strti in tesnobni, negotovi in je večno in nikdar ne more umreti. vsi: adieu Mojca!polni neke neizrekljive odgovornosti,skoraj krivde preživelih. A vsi ti Če torej tvojega odgovora, Mojca, 1 Dejan Kos: Evangelij bližine. Ljubljana:občutki so le solze nekega drugega, ne moremo več slišati od zunaj, ga kud Logos, 2015.večjega občutja – ljubezni, ki preživi bomo za zmeraj čutili v sebi, na dnuvse in je nerojena, kot pravi pesnik naših src, v sebi celo pred samimi 2 Jacques Derrida: Adieu to EmmanuelEvangelija bližine.1 sabo. Levinas. Stanford: Stanford University Press, 1999. Vabilo na Srečanje oražnovcev vseh generacij 2017Po štirih letih premora se bomo v čast in spomin velikemu dobrotniku Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani termecenu prebivalcev Oražnovega dijaškega doma nekdanjiin sedanji prebivalci obeh Oražnovih domov ponovno zbrali na tradicionalnem Srečanju oražnovcev vseh generacij v Kostanjevici na Krki v soboto, 7. oktobra 2017. Vse, ki ste na svoj naslov že prejeli vabilo z vsemi dodatnimi informacijami in prijavnico, pozivamo, da prijavnico čim prej izpolnite ter tako potrdite ali odklonite svojo udeležbo. Vse, ki zaradi spremembe naslova stalnega bivališča oziroma pomanjkljive baze podatkov vabila niste prejeli, pa prijazno pozivamo, da nam pišete na e-poštni naslov [email protected] ali pokličete na telefonsko številko 040 210 099 (Marko) in vam bomo vabila poslali naknadno. Veselimo se vaše družbe! Prijazen pozdrav, oražnovci
Revija ISIS S knjižne polic7e1Junij 2017Slavenka Drakulić:Dora und der Minotaurus(Dora in Minotaver). Aufbau Verlag, Berlin, 2016, 236 str.Marjan Kordaš, [email protected] Dora Maar (1907–1997)1 se je rodila v Parizu jeziku je očetu pisala pisma, pomagala pa si je s kot Teodora Marković očetu Hrvatu in materi španščino. In zaradi jezika se je v Buenos Airesu Francozinji. Leta 1910 se je družina preselila v počutila kot Francozinja, v Parizu pa kot Španka. Buenos Aires, mati in hči pa sta se leta 1926 Povsod tujka, četudi je vse tri jezike govorila vrnili v Pariz. Po dokončani srednji šoli je Dora tekoče. študirala fotografijo in se uveljavila na področju umetniške fotografije. Leta 1936 je spoznala Med branjem sem skladno s pojasnili na Pabla Picassa (1881–1973) ter postala njegova začetku ter opombami na koncu knjige iskal ter muza (ženska). Njuna precej mučna zveza je preverjal podatke. Prebral sem življenjepis trajala več let, razpadla pa približno leta 1943. Dorinega prvega izrecnega (tudi spolnega) Sledil je Dorin psihološki zlom, tako da je okoli partnerja, francoskega pisatelja in filozofa leta 1945 pristala v bolnišnici kot psihiatrična Georgesa Batailla (1897–1962). Ogledal sem si bolnica. Od tod jo je rešil psihiater in psihoanali- fotografije Mana Raya (Emmanuel Radnitzky, tik Jacques Lacan (1901–1981), ki je s klasičnim, 1890–1976), ki je Doro uvedel v svet umetniške dolgotrajnim psihoanalitičnim pristopom vsaj fotografije, v katerem ni bila le za kamero (avto- delno rešil njen zapleten psihološki konflikt. rica fotografije), temveč tudi pred kamero (model na fotografiji). Roman Dora in Minotaver je rezultat psihoanalize ter izvrsten opis Dorinega skoraj Skladno s pojasnili v knjigi sem tudi dolgo nečloveškega napora, kako se rešiti iz zanke tuhtal, kako naj v razumevanje ter svojo inter- moško-ženskega odnosa. Spoznala je, da si je pretacijo zgodbe Dora in Minotaver vgradim zanko nadela kar sama. podatek, da je Dora svoj dnevnik napisala v hrva- ščini, ki ga je nato S. Drakulić predelala v roman Kot otrok je bila Dora razpeta med dve (Dora i Minotaur, Fraktura, Zagreb, 2015) v danosti. istem jeziku, jaz pa berem nemški prevod. No, to brezplodno tuhtanje sem kmalu zavrgel ter se Prva je bila njena družina: odločil nemško besedilo – v katerem se ponekod Razpeta je bila med očeta in mater. Očeta pojavljajo hrvaške besede – brati kot avtobiogra- (arhitekta, ki je včasih živel ločeno od svoje fijo, ki govori sama zase. Kjer na resnico, nere- družine) je neskončno ljubila; vzpodbujal jo je k snico in laž gledam (oz. jih vidim) v luči Picasso- ustvarjalnosti, ki jo je Dora odkrivala v sebi. Oče vega izreka, zapisanega prav na začetku knjige: jo je poskusil usmeriti v slikanje, Dora pa se je odločila za fotografijo in skladno s to odločitvijo »Umetnost je laž, ki nam omogoča ji je oče kupil prvi fotoaparat. Mati (ki je vsesko- spozna(va)ti resnico.« zi, do svoje smrti živela z Doro) pa jo je »vzgaja- la« po svojih predstavah in nekam malomeščan- Z drugimi besedami: Verjamem, da so skih merilih ter jo nenehno opozarjala, da se najbolj resnične izmišljene zgodbe! mora moških varovati. Tako je skoraj pričakovan Dorin sklep, da se ne bo nikoli (z)vezala (z Menim, da so odlomki spodaj dober uvod v moškim). njeno zgodbo, kaj je bila ali kaj naj bi bila Dora Druga danost pa je bil jezik: Maar: Razpeta je bila med hrvaščino, francoščino in španščino. Dora se je domače počutila le v Bilo mi je vseeno, ali je pri meni šlo za hrvaščini in v tem zanjo pravzaprav eksotičnem modne, reklamne, erotične ali reportažne fotografije, občutek je bil vedno enak: če sem1 Iz samoumevnih razlogov je nujno primerjati Dorino starost s starostjo delala, sem bila zraven cela in vsa. Kmalu navedenih moških, zato povsod letnice. sem postala Dora Maar. S spremembo imena se je spremenila tudi moja identiteta. Nisem bila več Teodora Marković, molčeča deklica,
Revija ISISS72knjižne policeJunij 2017katere odraščanje je za zaveso menjavale svoje partnerje, saj je med njima pa se je začela, ko je Doraspremljala starševska senca. Tudi bilo to – moderno. Picassovi družbi pokazala (izvedla!)ne le eksotinja s črnimi, kratko t. i. igro z nožem.2ostriženimi lasmi, ki v svoji glavi Med nadrealisti je bila spolnaprevisoko nosi svojo idejo, da bi svoboda, predvsem za nas ženske, Neponovljivo je opisano, kakobila sprejeta kot zapeljivka, ki pa bolj statusni simbol kot pa mož- nenavadno, po žensko, je Dora ne le zje zato videti kot domišljavka. [...] nost izbire. Šlo je za »igre«, kako igro z nožem – med katero je z noževo priti do dna meja svobode. Za konico enkrat do krvi oplazila enega Na Montparnassu, v kavarni (raz)ločevanje med ljubeznijo in svojih prstov – Picassa nase opozorilaLa Rotonde, kjer smo se srečevali seksom. Za občutke smo takrat tudi z govorico jezika:vsak dan, so tako in tako šušljali, menili, da niso potrebni, naj bi seda sem Perujka. Pozneje so me jih celo izogibali. [...] Morda sem Name se je obrnil v fran-poimenovali Max Jakob Etruščan- se zaradi svoje stroge malome- coščini in me prosil, naj muka. Svojemu eksotičnemu videzu ščanske vzgoje na kršenje moral- podarim svojo okrvavljenonisem mogla povsem ubežati, a nih norm odzivala bolj občutljivo rokavico. Kot da bi bila na tosvoj skrivnostni izvor sem mogla kot druge. A seveda sem se tudi že pripravljena, sem mu takojše bolj poudariti, tako da sem se jaz, morda prav zaradi te vzgoje, teatralično izpolnila željo.vedla kot egiptovska sfinga. Tako hotela preskusiti v teh spolnih Vzemite tudi mojo roko, semsem sklenila o svoji družini avanturah. [...] In tako sem začela mu odgovorila v španščini,molčati, pa naj si mislijo, kar koli razmerje z Georgesom Bataillom, predajam se vam. Tenga mihočejo. Saj sem v resnici lahko moškim, ki si je v svojih seksual- mano, me entrego a Ud.bila kar koli, če mi že niso dopu- nih fantazijah upal iti najdlje. Biti Ženska, ki igra robato moškostili biti tisto, kar sem bila. z njim je pomenilo tvegati vstop v igro in ki govori njegov jezik in divjih živali polno džunglo. Je ki se mu vrh tega odprto Kmalu sem dojela, da je to pomenilo biti dovolj drzen ter se ponuja, je morala biti pravoprednost. Ženska iz neke daljne izpostaviti neznanemu. Slutnja presenečenje celo zanj.dežele je bila nekaj posebnega in njegove skrivnostne nevarnosti, kinjena eksotika je bila zanimiva že jo je izžareval, me je dražila bolj Pravzaprav sem se v temsama po sebi. Morda se to najbolje kot on sam. Georges ni bil moški, trenutku, ko sem mu podalavidi na fotografiji Mana Raya, na zaradi katerega bi izgubila glavo. okrvavljeno rokavico, počutila,kateri me je ovekovečil kot indi- Njegov videz je bil prav klavrn, oči kot da bi plesala tango. Kot dajansko princeso, z okrasnimi so se mu nenehno solzile in bi bila znova stara trinajst letperesi, s skrivnostnimi očmi, z do vseskozi je govoril, govoril. A imel in bi šla nad svojega partnerjapopolnosti urejenimi nohti. Moja je tisto avro skrivnostnosti, ki (str. 75–76) [...]roka je v ospredju, ki spominja na privlači ženske. V našem krogu seples zapeljevanja. Ta fotografija je je o njem govorilo; ta oblika Pozneje mi je Picassodoločila moje življenje: Ko se je estetike gnusa nas je vse žgečkala. priznal, da je moja španščina zPicasso vanjo zaljubil, se je zalju- Krožile so zgodbe o njegovih argentinskim naglasom, česarbil v indijansko princeso. V sadomazohističnih eksperimentih, ni pričakoval, nanj naredilapredstavo, model, ne pa v mene o njegovi ljubezni do človeške vtis. Imigranti so značilne(str. 46–48). [...] žrtve. [...] Menim, da se je Geor- pojave, v njih je vedno ostanek ges zame v prvi vrsti zanimal drugačnosti, skrite plasti V našem krogu se je poseben zaradi mojih fotografij. Vedel je nekega preteklega življenja, kistatus dosegal ne le s pisanjem, namreč, da tudi jaz nisem bila se zdi pozabljeno. [...] Inslikanjem ali fotografiranjem, brezpogojno nedolžna, da sem po najbolj v jeziku. Vsak jezik, kitemveč tudi z vedenjem. Vesti se naročilu delala tudi erotične ga govorim, ima zame druga-»moderno« je za nas ženske v fotografije ter da sem vedela, kaj čen pomen: hrvaščina je jeziktistih letih pomenilo vesti se še je voajerizem. Prav te fotografije mojega otroštva, poln skrivno-bolj radikalno kot moški. Ne le v so ga pritegnile k meni (str. sti, ker je povezan s skritosmislu v promiskuiteti iti v skraj- 52–54). [...] preteklostjo mojega očeta, snosti, temveč tudi v pokorščini predniki, ki jih ne poznam, zpravilom, ki so si jih seveda Moral sem se kar potruditi, da neko deželo, ki ni daleč, ki paizmislili moški. Romantične sem našel Rayevo fotografijo indijan-predstave o ljubezni ali čednosti ske kraljice, za katero mu je pozirala 2 Ker sem zgodbe o igri z nožem slišal le vso v našem krogu izzvale le po- Dora. Namreč, ta fotografija je vzbu- svojih otroških letih, nikoli pa je nisemsmeh in niso mogle obstajati dlje dila Picassovo zanimanje zanjo, zveza videl, sem se lotil iskanja in jo na spletučasa. V teh tridesetih letih so kot posnetek našel pod naslovom Thedekleta brez upora in pomisleka knife game. Z levico ali z desnico, tudi z zavezanimi očmi, zares vredno ogleda ...
Revija ISIS S knjižne polic7e3Junij 2017 mi je docela tuja. Francoščina vala, da jo Picasso hoče imeti ob sebi in ženska v odnosu ostaneta tujca in je jezik moje trme, mojega le kot žensko, ali celo kot eno od odnos se sprevrže v »boj med spolo- besa, pa tudi negotovosti, ker žensk, ne pa kot umetnico. Trdil je, da ma«. Da promiskuiteta (pornografija) je odraz moje nepripadnosti, fotografija ni umetnost. In Dora je po naravi stvari nima empatije. drugačnosti. In španščina je njemu na ljubo opustila fotografijo in Promiskuiteta nima prav nobene bila zame že dolgo pred se lotila slikanja – vedoč, da v tej zveze s svobodo; gre le za odnose, ki Picassom povezana s strastjo, umetniški disciplini ne bo nikoli so opredeljeni samovoljno, so samo- telesnostjo in prepovedmi. dosegla Picassa. In privolila v neena- volja brez odgovornosti. Pozneje pa je bila jezik poraza, kopravnost ... zloma, bolečine (str. 77). Po drugi strani pa gre za pripoved Vrhunec Dore in Minotavra je o ženski, ki je sicer do smrti ostala Dora je, kot je sama izrecno na str. 85. Nekega dne je Picasso zaljubljena v Picassa, ji je pa uspelozapisala, dobro poznala zgodbe o zbudil Doro iz dremeža, prižgal luč in doseči samorefleksijo o svoji preteklo-Picassu in njegovih ženskah. Tudi ji pokazal risbo, na kateri sta bila sti: da je za vse, vse, vse, vse v svojemnased(a)la na iste zvijače. Sprva ji je narisana ženska in moški z glavo bika. življenju odgovorna le ona sama ingodilo, da je postala t. i. uradna To sva ti in jaz, vidiš, Dora in Minota- nihče drug!ljubica slavnega slikarja, muza, kateri ver, je rekel ponosno, s prstom poka-je posvetil vrsto slik, ki so postale zal na papir in čakal na njen odziv. Kot se zdi, je bila Dorina »nadrea-zgodovina. Skladno s svojimi nadrea- lističnost« in posledična promiskuite-lističnimi (promiskuitetnimi) izkuš Dorina analiza slike zajema več ta le krinka, pretvarjanje in skrivanjenjami je zatirala in prikrivala svojo strani. Jaz sem analizo bral hkrati s svoje negotovosti. Navzven se je tudiljubosumnost, prenašala Picassovo sliko. In značilno je, da Dora na sliki pri njej pokazala kot »boj med Doroindividualno ali skupinsko promiskui- ni videla sebe, temveč katero koli in Pablom«, poskus prevlade nadteto, a le kot fotografinja, pravzaprav žensko. Skladno s parafrazirano partnerjem – natančno tako, kot vv vlogi voajerja. In hkrati je spozna- antično pripovedko o Minotavru: skoraj vseh svojih zgodbah pripove- Picasso (kot slikar?) pač ne more duje V. Bartol. živeti od ene same ženske. Preživi lahko le tako, da ima vedno na voljo Zgodba Dora in Minotaver sveže žensko meso! opisuje psihologijo človeka, ki deluje brez empatije. Picasso je Doro doživljal kot kreativnega ženskega partnerja le Spoštovani avtorji enkrat samkrat: takrat, ko je svojo prispevkov, znamenito sliko Guernica zasnoval – ter ko jo je slikal. Sicer pa je Dori zaradi nezanesljivosti medmrežja spodletelo na vsej njeni fronti. Picassa bomo vsako elektronsko pošto je občudovala (kot umetnika), nikakor potrdili s povratno pošto. V pa ga ni mogla spoštovati. Pri Picassu kolikor od nas ne prejmete ni uspela ne kot umetnica ne kot potrdila o prejeti elektronski ženska, ki je svoj imidž (z)gradila na pošti, vljudno prosimo, da nas nekakšni skrivnostnosti. Ki pa je pokličete (01 30 72 152) ali kmalu izhlapela, ker je bila le njeno ponovno pošljete prispevek. pretvarjanje. Tako se je njeno življenje s Picassom končalo banalno, morda Uredništvo celo poniglavo, ko se je Dora po babje prepirala z eno prejšnjih ljubic o domnevnem primatu pri Picassu. Izvrstno branje, vrhunska literatu- ra! Zgodba o takšni identiteti ženske, zaradi katere je bila vedno in povsod tujka. Zato verjetno ni hotela razviti empatije, četudi je jasno, da bi jo lahko. Tako zgodba po eni strani potrjuje staro spoznanje, da brez empatije spo- dleti vsak medčloveški odnos. Brez empatije ne more biti enakopravnosti. Vsak odnos se sprevrže v boj. Moški
Revija ISISS74knjižne policeJunij 2017Dr. Li Wu, dr. Natalie Lauer:Energijska medicinaPraktični vodnik. Mladinska knjiga, 2017Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Strokovnjaki in raziskovalci so vse diagnostično-terapevtskih metod in kar lahko zase vsakdo naredi sam.bolj naklonjeni antičnemu prepriča- pristopov. Prav slednje, samozdravljenje, je zelonju, da svet in življenje v njem teme- pomembno in učinkovito v procesuljita na energiji. Človekovo bistvo in Celostno energijsko zdravljenje preventive in kurative, pa tudi rehabi-vse, kar ga obdaja, je sestavljeno iz naj bi omogočilo usklajenost oz. litacije – dejstvo, ki ga ne glede naenergije, kar je že starogrški mislec in ubranost telesa, duha in duše, boljšo svoj osebni odnos do komplementar-poliglot Heraklit pojasnil s svojim vitalnost in večjo življenjsko moč, ne medicine priznava glavnina sodob-izrekom Panta rhei – da vse teče in se preprečevanje in zdravljenje bolezni, nih zdravnikov in njihovih sodelavcev.spreminja s pomočjo energije. Dogod- motenj in poškodb oz. njihovo lajša-ki in procesi, ki se odvijajo na mo- nje in blaženje. Za učinkovito pa se je Knjiga je zanimiva, koristna indrem planetu in v vesolju sploh, torej energijska medicina izkazala tudi v uporabna tako za strokovnjake, kitemeljijo predvsem na pretoku in primeru odpravljanja in sproščanja niso ravno najbolj »doma v energijskiizmenjavi različnih vrst, količin in zastojev in blokad v organizmu ter v medicini«, kot tudi za laike, ki bi radioblik energije. Pomen in vlogo energi- posledičnem zagotavljanju energijske- razpoložljivo, uradno priznano aka-je priznavajo in upoštevajo tudi ga ravnovesja. Z vplivanjem na demsko zdravljenje dopolnili oz.številni zdravniki in terapevti, pred- energijsko stanje v organizmu in v nadgradili še z eno ali več komple-vsem pa pacienti. Prav zaradi slednjih njegovem mikrookolju je mogoče mentarnimi možnostmi. Pri tem seje več kot primerno oz. potrebno, da doseči boljše zdravje, mladostnost in bodo za mnenje, nasvet ali priporočilosleherni (tudi strogo akademsko vitalnost ter spodbuditi procese, ki v zvezi s svojo odločitvijo za energij-usmerjeni) zdravnik pozna in upošte- vodijo v kakovostno in dolgo življenje. ske pristope bržčas obrnili na svojegava vsaj ključna izhodišča in osnovna zdravnika, ki ga spoštujejo in munačela energijske medicine, ne glede Opisana uspešnica o energijski zaupajo. Njegovo poznavanje inna lastno mnenje in odnos do tega medicini je razdeljena v tri obsežna razumevanje energijske medicine jimpodročja ter individualno prepričanje poglavja: Oblike zdravljenja v energij- bo tedaj v veliko pomoč in spodbudo.o njegovi pomembnosti in učinkovito- ski medicini, Poti do zdravja in Bolniki si danes bolj kot kdaj koli prejsti. Zdravljenje težav. Avtorja praktičnega želijo oz. potrebujejo dobro informira- vodnika o energijski medicini v nega in poučenega, prosvetljenega in Priznana strokovnjaka, učitelja in pričujoči knjigi na 250 straneh pred- razgledanega zdravnika, ki je priprav-avtorja, dr. Li Wu in dr. Natalie Lauer, stavita vrsto elementov in postopkov, ljen in sposoben gledati široko inv svojem najnovejšem delu o energij- povezanih z življenjsko energijo na globoko ter razmišljati in delovatiski medicini, ki se odlikuje s spretnim poti do zdravja. Med drugim pojasni- izven ustaljenih okvirov. Priložnost zapovezovanjem in dopolnjevanjem ta, kako nastanejo bolezni, pa tudi prijeten in koristen skok iz običajne,vzhodne in zahodne miselnosti, kako, kdaj in zakaj pride do motenj in akademske rutine s svojo sistematič-naravnanosti in tradicije, poudarjata, poškodb. S pomočjo preventivnega nostjo in strokovno utemeljenostjoda je s pomočjo energijske medicine pristopa povesta tudi, kako jih lahko ponuja tudi kompleksen priročnik omogoče aktivirati potenciale za učinkovito preprečimo. Glavnino energijski medicini izpod peresa dr.ohranjanje in vzpostavljanje ravno- pozornosti pa posvečata odgovoru na Wuja in dr. Lauerjeve, ki si zasluživesja v organizmu ter sposobnost vprašanja, kako in s čim lahko različ- prostor v knjižnici sodobnega bralca.samozdravljenja. S pomočjo priročni- ne težave in zaplete olajšamo, ublaži-ka Energijska medicina lahko bralec mo in odpravimo. Poglobita se vodstre tančico skrivnosti s tradicional- načine, postopke, procese, pripomoč-ne kitajske medicine (TKM), z aku- ke in metode, namenjene skrbi zapresuro, akupunkturo in fitoterapijo dobro zdravje, mladostnost in vital-na čelu ajurvede, zdravljenja čaker ter nost; pri tem pa se posebej osredoto-ostalih preventivnih in kurativnih, čita na vse, kar lahko oz. mora naredi- ti zdravnik, terapevt, pa tudi na tisto,
Revija ISIS Zanimiv7o5Junij 2017Sedmi Hipokratov večerV spomin p. Marijana Šefa: Medicina in krščanstvoJanja Ahčin, dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD Moste - [email protected] Združenje slovenskih katoliških zdravnikov Metka Klevišar, dr. med., je prikazala(ZSKZ) je v sodelovanju z Domom sv. Jožef v vlogo p. Marijana Šefa pri oblikovanju zdravstve-Celju 15. marca 2017 organiziralo sedmi Hipo- nega osebja in študentov teologije. Dobro ga jekratov večer z naslovom Medicina in krščan- poznala, saj je z njim sodelovala polnih sedem-stvo. Večer, ki ga je občuteno povezovala mag. najst let.Alenka Höfferle Felc, dr. med., je bil posvečenspominu na zdravnika in duhovnika p. Marijana P. Marijan Šef je od leta 1971 do leta 1993Šefa (1932–2015). Organizirali smo ga z name- predaval pastoralno medicino na Teološki fakulte-nom, da bi strokovna in laična javnost spoznala ti v Ljubljani. Vzgajal je desetine generacij sloven-dragoceni zaklad njegovega delovanja in življenj- skih duhovnikov in zdravstvenega osebja. Zdelo seskega pričevanja. je, da sta bila v njem dva človeka: eden, ki je trezno razmišljal in načrtoval – na primer roma- Njegovo življenjsko pot in mnogovrstne nja v Lurd ali sodelovanje pri organizaciji Karitas,dejavnosti je orisal p. dr. Lojze Bratina, in drugi, ki se je odločal čisto po svoje, drugače odsobrat jezuit, ki ga je osebno dobro poznal. večine. Tisti, ki so sodelovali z njim, so ga zato včasih težko razumeli. K njemu so množično P. Marijan Šef se je rodil leta 1932 v Brežicah. prihajali ljudje v stiski, nanj so se na duhovneNjegov oče je bil pekovski mojster. Že v domači pogovore obračali številni zdravniki. Skupaj združini je spoznaval povezanost med delom in Metko Klevišar sta pripravljala vizijo Slovenskemolitvijo. Izkusil je iskreno, preprosto vernost Karitas. P. Marijan Šef je vodil skupino za študen-svojih staršev. Odločilno vlogo pri izbiri duhovni- te medicine in zdravstvene nege. Imel je duhovneške poti je odigrala molitev njegove mame. A vaje za zdravstveno osebje. Sodeloval je tudi prinajprej, leta 1951, se je vpisal na Medicinsko pripravi parov na zakonski stan. Bil je glavnifakulteto, ki jo je končal leta 1957. Naslednje leto, pobudnik za ustanovitev Združenja slovenskih1958, je vstopil v noviciat k jezuitom v Zagrebu in katoliških zdravnikov, ki naj bi zdravnike povezo-tam študiral filozofijo in teologijo. Leta 1966 je bil valo tudi z ostalimi zdravstvenimi delavci. Napisalposvečen v duhovnika. Želel si je specializirati je štiri knjige: Bolan sem bil in ste me obi-psihiatrijo, a je bil zavrnjen. P. Marijan Šef pravi: skali, Diakonija – krščanska ljubezen do»Bogu se zahvaljujem, da sem mogel spoznati bližnjega, Pastoralna medicina in Medi-globine bolezni pri človeku in globine odrešenja, cinska antropologija z medicinsko etikoki jih prinaša Jezus, največji Zdravnik.« (slednjo v hrvaščini). Priredil je vrsto del, pri katerih mu je s prevodi pomagala Metka Klevišar, Leta 1970 je organiziral prvo povojno romanje dr. med.: Skrivnost smrti, Pomoč težkobolnikov in invalidov v Lurd. Sledila so še tri bolnim in umirajočim, Ali vera ozdravlja,takšna romanja. Imel je izjemen čut za človeka v Pastorala spremljanja in tolaženja,stiski. Leta 1990 je bil soustanovitelj Slovenske Spremljanje težko bolnih in umirajočih,Karitas. Leta 1995 je odšel za šest let v Sarajevo, Medicinska etika – I. del. V uvodu skriptkjer je v ekumenskem duhu predano celil povojne Pastorala spremljanja in tolaženja jerane. Za invalide, ki so zaradi eksplozij ostali brez zapisal: »Nihče ne dvomi, da je težka bolezen alirok, nog ali so oslepeli, je organiziral strokovno žalost sila, ki lahko človeka zlomi, če ostane sam.pomoč. Organiziral je tudi skupino psihologov za Človeška pomoč takšnim ljudem je tvegana inpomoč otrokom, ki jih je vojna močno prizadela. zahtevna. Kako bi jo mogli bolje opraviti?«Po vrnitvi iz Sarajeva se je posvečal molitvi zanotranje ozdravljenje. Od leta 2002 do leta 2005 O začetkih romanj v Lurd skozi oči študentkeje v Sloveniji vodil jezuitsko službo za begunce. medicine je pričevala Jadranka Vrh - Jer-Vedno je bil pokončen človek, mile besede, dober mančič, dr. med.poslušalec, človekoljuben, neomajen v krščanskidrži. Prav zato, ker je pogosto klečal pred Bogom, Leta 1975 je kot študentka medicine s p.se ni nikoli bal stati pred nikomer. Marijanom Šefom romala v Lurd. Romali so z
Revija ISISZ76animivoJunij 2017Stoji mag. Alenka Höfferle - Felc, sedijo (z leve): p. dr. Lojze Bratina, dr. Jadranka Vrh - Jermančič, prof. dr. Borut Škodlarin Metka Klevišar.vlakom: sedemsto romarjev so Ko se je kot študent medicine Do ugodnega učinka vodijo: skupnostrazporedili v osemindvajset vagonov, srečal s p. Marijanom Šefom, mu je ta in občutki pripadnosti, duhovniod tega je bilo šest namenjenih položil na srce misel, da se mora sredi spremljevalec in odnos z njim, moli-invalidom. Bolnike so spremljali simptomov in medicinskih algoritmov tev in meditacija, spoznanje oz. uvid,zdravniki, medicinske sestre, duhov- vselej posvečati predvsem človeku. ki služita kot orientacija in smisel.niki ter študenti medicine in teologi- Prav te ključne duhovne drže, ki vidi Tudi v našem kulturnem okolju bi biloje. Že na vlaku so postali skupnost. V in upošteva tako duševni kot telesni treba povezati duhovna izročila inLurdu je študentka Jadranka spre- vidik, se je učil tudi pri prof. dr. Levu psihoterapevtsko prakso. Če terapevtmljala invalidko na invalidskem Milčinskem. Odnos med duhovnostjo zanemari duhovnost, dobi manjvozičku. Zdela se ji je polna notranje in duševnimi motnjami je večplasten pomembnih anamnestičnih podatkov,svetlobe in neverjetne energije. in mnogostranski. Prof. dr. Borut Ško- ima manjši dostop za dobro terapevtZačela se je spraševati: »Kdo sem dlar, dr. med., izhaja iz klinične sko delovno navezo in manjši dostopvendar jaz, da se mi kaj takega prakse. Opaža, da ljudje v svojih do pacientovih virov moči. Duhovnost(invalidnost) ne bi moglo zgoditi?« telesnih ali duševnih motnjah, pose- nam lahko da ključne informacije oSrečanja z bolniki, invalidi, svojci, z bej če so kronične, iščejo duhovno človeku in je glavni vir upanja. Svojonjihovim življenjem in vero so jo razlago. Svojo stisko osmišljajo v vlogo odigrava skozi osebno nagovor-zaznamovala za vse življenje. V duhovnih koordinatah. Najbolj jenost in navdih.Lurdu je stkala prijateljstva z zdrav- ranljivi med duševno bolnimi soniki in duhovniki, ki trajajo vse do najbolj odprti za duhovna vprašanja. Po predstavitvah je bil pogovor sdanes. Tam je začela kot prostovoljka Ali je med mističnimi in psihotičnimi poslušalci, ki so pričevali, kako, kje inin to počne še danes v skupini za stanji velika ločnica ali tanka črta? kdaj so se srečevali s p. Marijanomsamopomoč v Izoli, kjer živi in Ena glavnih ločnic je ravno zmožnost Šefom. Vsem je dajal plemenit zgled,deluje. P. Marijan Šef je nanjo nare- prenesti pridobljeno spoznanje oz. kako vzpostaviti oseben in človeškodil izjemen, nepozaben vtis, bil je uvid v svoje življenje in v odnos do topel odnos s človekom v stiski.topel in prijeten sogovornik. Lurd jo drugih ljudi. Ameriški religiologje na poseben način oblikoval za vse Joseph Campbella pravi, da se mistik Naslednji, osmi Hipokratov večerživljenje. v mističnem stanju najde, psihotik pa bo predvidoma v sredo, 14. marca izgubi. Duhovni viri moči imajo 2018, prav tako v Domu sv. Jožef v O povezavi med duhovnostjo in načeloma ugoden učinek na potek Celju in bo posvečen vedno aktualniduševnim zdravjem je predaval prof. duševnih motenj in telesnih bolezni. temi: poslednjemu poglavju v življe-dr. Borut Škodlar, dr. med. nju vsakega človeka – odhajanju.
Revija ISIS Zanimiv7o7Junij 2017Iz sveta etnomedicinena SlovenskemProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut zazgodovino medicine Medicinske fakultete [email protected] 10. aprila 2017 je etnologinja in tradicijo etnomedicine pri nas, na čas, Naslovnica knjige Zagovori v slovenski ljudski profesorica filozofije, prof. dr. Mojca ko je bila medicina še v povojih, medicini iz leta 1999. Ramšak, na Medicinski fakulteti v bolezen pa se je, nič drugače kot v Ljubljani študentom medicine in kateremkoli obdobju, pojavljala med medicinsko zdravljenje je zajemalo članom Znanstvenega društva za ljudmi in jih v stiski primorala, da so zdravljenje z rastlinami, živalmi, zgodovino zdravstvene kulture Slove- iskali rešitve, ki sta jih ponujala minerali in čarovno zdravljenje, nije predstavila del svojega razisko- prostor in čas. Kontekstualizacija katerega veščina je bila obvladovanje valnega dela, ki ga je naslovila z »Iz njenega predavanja v prostoru in času zakonov privlačnosti (zagovor) in sveta etnomedicine na Slovenskem«. je pokazala, da postaja etnomedicina odbojnosti (urok, tabu). Z urejenim vse bolj relikt preteklosti, da se zdravstvenim in socialnim zavarova- Zbrani so skrbno poslušali didak- znanstvena medicina s svojimi števil- njem je pomen ljudske medicine začel tično zgledno pripravljeno in episte- nimi rezultati zdravljenja uveljavlja že upadati, njeni prežitki pa se pojavljajo mološko bogato predavanje prof. zelo dolgo kot nosilka zdravljenja med v alternativni medicini. Z verovanji, ki Ramšakove. Pokazala je na globoko bolniki, v isti sapi pa smo začutili, da se kažejo v uporabi prepovedi, zapo- različni laični zdravilci, ki ne posegajo vedi, navadah ali ritualnih dejanjih, seKulturna antropologinja prof. Mojca Ramšak in po metodološko uspešnih načinih pogosto srečujejo tudi zdravniki prizgodovinarka medicine prof. Zvonka Zupanič zdravljenja, stopajo v svet magične svojem delu. Medicinska antropologi-Slavec v predavalnici Medicinske fakultete UL medicine in tukaj s svojim superegom, ja, medicinska humanistika, narativna(foto: Duša Fischinger). z močjo sugestije in hkratnim izkoriš medicina so mlajše veje antropologije, čanjem bolnikove nemoči v bolezenski ki preučujejo zdravje, bolezni in stiski še vedno najdejo prostor zase. prakse zdravljenja v različnih kultur- Beseda, prva zdraviteljica, je tista, ki nih kontekstih. Za razliko od etnome- bi morala biti zdravniku in drugim v dicine, ki se ukvarja z zdravljenjem zdravstvo vpetim sodelavcem primar- nekdaj večinskega prebivalstva na na metoda, s katero naj pomagajo podeželju, se te poddiscipline ukvarja- bolniku, da le-ta zaupa, sodeluje in se jo tudi s sodobnimi zdravilskimi odvrne od magičnih in iracionalnih praksami in dojemanjem bolezni v pristopov k zdravljenju. urbanih okoljih in v medkulturni perspektivi.« Prof. Mojca Ramšak je na svojem raziskovalnem področju pripravila Knjiga »Zagovori, zarotitve in tudi knjigi »Tabuji v preventivnih apokrifne molitve v slovenski ljudski kampanjah proti raku v Sloveniji« in medicini«, veterinarja Milana Dolen- »Metafore pri raku dojk: Slovenci ca v redakciji Zvonke Zupanič Slavec smo v 21. stoletju še vedno polni in Marije Makarovič prinaša veliko predsodkov«, sedaj pa pripravlja vsebine, o kateri je govorila predava- besedilo o ljudski medicini na Pohor- teljica. ju. O vsebini predavanja je sama zapisala: »Etnomedicina, ljudska medicina ali ljudsko zdravilstvo in veterina temeljijo na ustnih pričeva- njih in pisnih virih, npr. ljudsko-me- dicinskih bukvah, ki so jih po zgledu zeliščarskih knjig prepisovali bukov- niki. Preprosto izkustveno ljudsko-
Revija ISIS v prostem času7Z8dravnikiJunij 2017Koncert v spomin VilimuDemšarju – goslarju,glasbeniku in članu orkestraCamerata medicaIzr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o. V torek, 25. aprila 2017, smo v Zdravniški vali smo s Sinfonijo Niccolòja Jommellija,zbornici Slovenije pripravili koncert, s katerim Sonata a Quatro pa je avditorij napolnila z zvokismo se poklonili profesorju violine, dolgoletne- Giuseppeja Tartinija. Koncert se je zaključil zmu članu zdravniškega orkestra Camerata Meditacijo iz opere Thais, ki jo je na violinimedica in priznanemu goslarju iz družine Dem- zaigral Vilimov nečak Tim Demšar.šar, našemu prijatelju Vilimu Demšarju. Nakoncertu so bili prisotni Vilimovi najbližji soro- Življenjsko pot našega prijatelja smo pred-dniki, prijatelji in ljubitelji orkestra Camerata stavili v nagovoru:medica. »Spoštovani, Na sporedu so bila predvsem klasična dela za današnji koncert je posvečen spominu nagodalni orkester, ki je sestavljen iz instrumentov,ki so bili doma v njegovi goslarski delavnici. človeka in prijatelja, ki pušča za sabo globoko sled. Vse življenje je posvetil glasbi na način, ki Spored se je začel s Preludijem J. S. Bacha, ki za običajnega glasbenika ni v navadi. Bil jeje dal programu klasičen, baročen zven. Nadalje- aktiven glasbenik, učitelj glasbe in goslar, ki je utrdil in nadaljeval goslarsko tradicijo svojega očeta, Blaža Demšarja. Skoraj od samega začetka je sodeloval v glasbenem življenju slovenskih zdravnikov. Bil je nepogrešljiv član zdravniškega orkestra Camera- ta medica, kjer je bil violist, svetovalec, včasih tudi rezervni dirigent na vajah orkestra. Vsi člani orkestra smo cenili njegovo pomoč pri popravi- lih, nasvetih ali tudi nakupih naših inštrumen- tov. Inštrumente je odnesel po vaji s seboj in nam jih vrnil urejene. O njegovem življenju in delu je bilo izrečenih veliko lepih misli na njegovem pogrebu na Žalah. Ta dan sem doživel kot enega najlepših slovesov. Od njega se je poslavljala glasba, ki je zvenela iz njegovih inštrumentov. Ob katafalku je najprej zazvenela Bachova arija, ob odprtem grobu pa Meditacija iz opere Thais. Posebej lep je bil spomin nanj, kjer je njegov prijatelj Jure Lon- gyka nanizal njegovo življenjsko pot. Rodil se je v Sarajevu pred 80 leti, kamor sta starša odšla s »trebuhom za kruhom«. Po vrnitvi v Ljubljano je oče odprl goslarsko delavnico, s katero je postavil temelj delovanja goslarske družine Demšarjev. Že s 13 leti se je Vilko pridru- žil očetu in z njim prehodil dolgo pot od vajenca do mojstra. Ob tem se je naučil igranja na violi-
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Junij 2017 sina Mateja je izdelal računalniške programe in z njimi iskal prave proporce pri oblikovanju glasbil. Vsak nov inštrument mu je postavljal nove izzive pri neskončnem iskanju najlep- šega tona. S pravo strastjo je vsake- mu, ki ga je hotel poslušati, razlagal svojo vizijo tistega, kar je želel vdah- niti kosu umetelno izoblikovanega lesa, imenovanemu violina. Poseben detajl njegovega mojstr- skega dela je sodelovanje z umetni- kom Oskarjem Kogojem. Ob 300. obletnici Tartinijevega rojstva je Oskar Kogoj izrisal poseben tip violine, z zarezo v zažetem delu violinskega trupa in posebej izobliko- vanim polžem. Nekaj časa je iskalČlani Camerate medice smo se s koncertom poklonili spominu Vilima Demšarja, profesorja povezavo z italijanskimi goslarji,violine, priznanega goslarja in dolgoletnega člana našega orkestra (foto: Janez Platiše) končno pa se je odločil za mojstra Demšarja. V njegovi delavnici so bile izdelane tri viole, dvoje čel in večno, diplomiral na Akademiji za glasbo, violino, po izraznosti na najvišje violin. Spominjam se, da je Vilimdvajset let poučeval na glasbeni šoli, mesto med inštrumenti: iskal je njen dolgo časa v našem orkestru igral naigral v orkestrih in komornih skupi- plemeniti ton. Tako kot mnogim takšno Kogojevo violo. Čelo te vrstenah, leta 1981 pa je po očetovi smrti graditeljem godal pred njim, je bil pa je še danes razstavljen v Kogojeviprevzel goslarsko obrt in se ji v celoti tudi njemu ideal znameniti italijanski galeriji v Mirnu.posvetil. Vrsto let je bil edini pravi zvok, tisti nedosežni ton cremonskih Vilim je posebej poudarjal, kakogoslar na Slovenskem, ko pa je delav- goslarskih mojstrov 17. in 18. stoletja, se zaveda velike odgovornosti prinico preselil v ustreznejše prostore na ki ga je nekoč v mladih letih slišal in svojem delu. Goslar mora imetiMestni trg in vzel v uk vajence, je ga ohranil v ušesih. Študiral je modele nenehno pred očmi, da dela vsakvzgojil več uspešnih nadaljevalcev znamenitih inštrumentov, s pomočjo inštrument za mnogo rodov, za veseljesvoje umetnosti, med njimi tudinečaka Blaža Demšarja, ki je nedavnoza njim prevzel obrt.Blagovna znamka, imenovana»violina demšarica«, je dandanes prinas pojem za kvalitetno violino. Stemi inštrumenti se srečujejo genera-cije slovenskih godalcev od začetnikovna četrtinkah in polovinkah do moj-strov virtuozov, ki igrajo v orkestrih inna solističnih nastopih. Že opus očetaBlaža je štel 600 violin, viol in čelov,Vilim pa je izdelal kar več kot 1000inštrumentov.Za obrtnika v klasičnem pomenubesede imamo predstavo o njegoviročni spretnosti. Kdor pa zna in da odsebe več, kdor vdihne svojemu deludušo, temu rečemo umetnik. Inumetnik je bil tudi Vilim Demšar, kini stremel le za lepoto svojih izdelkov, Kot solist je nastopil mojstrov nečak Tim Demšar, ki je čutno in doživeto zaigraltemveč je v njih iskal tudi in zlasti Meditacijo iz opere Thais J. Masseneta (foto: Janez Platiše).tisto, kar postavlja godala, predvsem
Revija ISIS v prostem časuZ80dravnikiJunij 2017in uspeh številnih izvajalcev in tudi za obletnico smrti Antona Stradivarija. Po zaključku koncerta je zbornicaveč kot 300 let aktivnega življenja Odhaja za svojim velikim vzornikom pripravila pogostitev v preddverjuinštrumenta. v zemeljski prah, spomin nanj pa za dvorane, kjer je bila priložnost za vselej ostaja v zvokih njegovih go- druženje in obujanje spominov na Naš legendarni slovenski goslar dal.« našega prijatelja.Vilim Demšar se je rodil na 200.Klavirski trio Ars MusicaDomus Medica, 26. april 2017 ob 19.00 Glasbeniki so nam zelo umetelno predstavili svojo ljubezen do detajlovPrim. Jasna Čuk Rupnik, Ljubljana in velik občutek za razpoloženja. Zaigrali so Divertimento v B-duru »Klavirski trio je bil v času dunaj- žara treh odličnih glasbenikov: Wolfganga Amadeusa Mozarta inske klasike izredno popularna zased- Jerneja Grebenšek, klavir, Mojca Trio št. 1 v H-duru, op. 8 Johanne-ba, zlasti pri ljubiteljih glasbe iz vrst Menoni Sikur, violina, in Martin sa Brahmsa. Ta skladba je bila varistokracije, ki so radi muzicirali s Sikur, violončelo. Vsi trije so se po »zrelejši« inačici napisana leta 1891.prijatelji na domu. Zato ne preseneča, končanih solističnih študijih in Prvo verzijo, bolj mladostno neugna-da je bilo za to kombinacijo inštru- dodatnih izpopolnjevanjih doma in no, pa je Brahms napisal že leta 1854.mentov v tem obdobju napisanih na tujem izobraževali še dve leti na Primerjava obeh omogoča poznaval-nešteto del.« Umetniški univerzi v avstrijskem cem odkrivanje, kako je Brahms Gradcu pri pianistu Chii Chouu, umetniško rasel in se razvijal, poslu- To smo lahko prebrali v najavi nekdanjem dolgoletnem članu Tria šalci v Domu zdravnikov pa smokoncerta. Vrhunskost slišanega je Parnassus. doživeli spet enega od glasbenihbila zagotovljena preko umetniškega vrhuncev.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1Junij 2017Vizije so: slikarstvo, arhitektura inglasba ob veliki noči v UKCL Katarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher [email protected] razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (dalje UKCL) se je v tednu velikonočnegapričakovanja zbralo Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. LojzKraigher (dalje KUD) in pripravilo tradicionalno velikonočno prireditev za bolnike in vse obiskovalceljubljanske bolnišnice. Odprli so dve razstavi: v osrednji Dolenčevi galeriji kenotafe slikarja JožetaBartolja, v preostalem razstavišču pa arhitekturno razstavo o Univerzitetnem kliničnem centru včeraj,danes in jutri. Programsko se je razstavama pridružil imeniten zbor Šambača pod vodstvom MarkaPetroviča, ki ga sestavljajo mladi in nekoliko manj mladi. V počastitev velike noči so ob instrumental-ni spremljavi zapeli malgaške duhovne pesmi, pesmi z Madagaskarja. Ta program so pripravili obprvem obisku misijonarja Pedra Opeke v Sloveniji. Prireditev je z velikonočnim pozdravom bolnišnič-nega župnika Daniela Golavška prinesla veliko spodbud vsem zbranim. Presenečenje prireditve pa jebil obisk dramskega igralca Jurija Součka, ki je na umetniški in duhovit način predstavil prijateljarazstavljavca Jožeta Bartolja ter se spomnil časov, ko je v KUD-u še vodil dramsko skupino. Priredi-tev je na visoko profesionalni ravni in z obilo znanja vodila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.Kenotafi slikarja znancev, velikanov slovenske družbe, Umberta Ecca, slovensko pisateljicoJožeta Bartolja ki so nedavno preminuli. Med njimi Mimi Malenšek, odličnega novinarja lahko prepoznamo: arhitekta Danila in pisatelja Jožeta Hudečka, nedavno V Dolenčevi galeriji je dela razsta- Fürsta, dirigenta Antona Nanuta, preminulega literata Aleša Debeljaka,vil dolgoletni urednik za kulturo velikega mediavelista in pisatelja pisateljico Miro Mihelič, slikarjaRadia Ognjišče Jože Bartolj. Najprejje o njem povedal nekaj stihov nekda- Slikarja Jožeta Bartolja je na zelo duhovit način predstavil dramski igralec Jurij Souček,nji vodja dramske sekcije KUD-a in ki je bil ob nastanku KUD-a KC in MF mentor zelo uspešne dramske skupinenjegov veliki prijatelj Jure Souček. (foto: Ksenja Horvat).Med drugim je duhovito povedal, daje bolnišnico z veseljem obiskal, saj vnjej pogosto celo biva! Spominjal se jeprijateljstva s slikarjem Leom Kopor-cem, od katerega sta se z Bartoljemveliko naučila. Takole je povedal:»Nekega dne sem bil zmenjen z Leomv njegovem ateljeju na Resljevi cesti včetrtem nadstropju. In ko sem prišelgor čez vso kalvarijo stopnic, me je navratih čakal list s sporočilom: »Jure,ne hodi gor, sem spodaj v bifeju!« Osijajni dramski moči je zbrane prepri-čal z interpretacijo Kosovelove pesmi»Sam, sam, sam moram biti« in setako poklonil svojemu prijateljuBartolju. Jože Bartolj je na svojih kenotafihnaslikal predvsem portrete prijateljev,
Revija ISIS v prostem času8Z2dravnikiJunij 2017Slikar Jože Bartolj je s svojimi spominskimi Vladimirja Makuca, lani preminulega njemu znanih in poznanih ljudi, sportreti na deskah oživil spomin na pokojne pisatelja Sašo Vugo, nekdanjega katerimi je bil neposredno ali posre-prijatelje (foto: Ksenja Horvat). ministra za kulturo Petra Venclja, dno v stiku, ga je pripeljalo do odloči- zdravnika, psihiatra in pisatelja tve, da se jim pokloni na slikarski Jožeta Felca, nadalje psihologa in način. Tako je jeseni začel nastajati pisatelja Vida Pečjaka, pa mamo niz kenotafov (gr. kenos – prazen, Marijo, omo Pepco, babi Maro ... Vidi tafos – grob), torej simboličnih se, da slikar živi s svojimi sodobniki, spomenikov umrlim. Postavil jih je diha z njimi, spoštuje njihovo ustvar- izbrancem, ki so mu bili dragi, s jalno dediščino, se identificira z njo in katerimi je bil sorodstveno, prijatelj- jo, tudi kot urednik kulturne redakcije sko ali službeno povezan, kot tudi Radia Ognjišče, na vsakem koraku tistim, ki so se ga dotaknili s svojim vpleta v kontekst vsakdanjih oddaj. delom. Skratka, to so ljudje iz njego- Slikarju Bartolju iskrene čestitke za vih osebnih zgodb. Naslikal jih je s unikaten prikaz imenovanih portreti- portretno natančnostjo, z jasno rancev, naslikanih na dolge deske, ki izrisano fiziognomijo ter jim dal tudi delujejo kmečko, domače in človeku poteze avtorske prepoznavnosti in prijazno. V duhu te prijaznosti je svežine, ki se mestoma kažejo v slikarja predstavil tudi znani sloven- odločnih barvnih akcentih, ki soobli- ski igralec, Jurij Souček. kujejo umirjeno slikarsko tkivo. Z določenimi poudarjenimi risarskimi O Bartolju je umetnostna zgodo- in slikarskimi detajli je čustveno vinarka Anamarija Stibilj Šajn pove- razgibal obraze, jih oživel z zgovorni- dala in tudi zapisala sledeče: »Jože mi pogledi in dosegel za posameznika Bartolj je s svojimi najnovejšimi deli značilen izraz in držo. Portreti so stopil pred jasno zastavljen koncept. najpogosteje doprsni, predstavljeni Leto, v katerem se je poslovilo velikoZborovodja Marko Petrovič je z vokalno-instrumentalno skupino Šambača visoko privzdignil avditorij (foto: Ksenja Horvat).
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Junij 2017Prireditev so na visoki akademski ravni pospremili arhitekti (z desne) prof. dr. Tadej Glažar, prof. dr. Tomaž Krušec, prof. dr. Jurij Kobe inakad. prof. dr. Stanko Kristl. Srečanje je vodila zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec (Foto: Marko Slavec).frontalno, v rahlem zasuku ali profilu. narave, poseduje ne le specifično Bartoljevi kenotafi pa v spominAvtor jim posveča vso svojo ustvarjal- organsko pojavnost, ampak tudi prikličejo njegove, lahko pa prekono pozornost, ozadje pa obravnava simbolno pomenljivost. Tokrat že njih tudi nam drage ljudi.«lateralno, v obliki sproščenih barvnih sama oblika asociira na spominskointervencij, ki med figuro in slikovno obeležje. S tem je avtor tako s samim Vizije so 11: UKC –ploskvijo vzpostavijo delček intimne- slikarskim zapisom kot s formo Kako naprej?ga, vsebinsko povsem nedorečenega nosilca polnomočno dosegel namenportretirančevega ambienta. Za svojih ustvarjalnih dejanj. Na njemu Razstavo so pripravili sodelavcimarsikoga so Bartoljevi portretni lasten slikarski način je izbrane ljudi Fakultete za arhitekturo s študentiizbranci le mimobežniki v tempu oživel, se jim poklonil in jih umestil magistrandi, ki so se ob minuli 40-letdanašnjega življenja in zato avtor od tudi v naš spomin. Z lesenimi deska- nici nove stavbe ljubljanskega klinič-gledalca ne pričakuje natančne mi je na simbolni ravni začrtal pot nega centra spomnili na fotografijeidentifikacije. Moč njihovega nagovo- življenja, vertikalo, ki vodi od rojstva njegovega začetka in jih primerjali zra je namreč v živosti obraza in do smrti, od zemlje do neba. Forma današnjim dnem. Razstava Vizije soizraza, v pomenljivosti pogleda, v slikovnega prizorišča in vsebina nasli- 11: UKC – Kako naprej? je zapol-značilnosti geste, v specifiki prikaza kanega se podpirata in prehajata eno nila Taborjevo galerijo in dve razstav-pojavnosti. To so njihovi aduti komu- v drugo ter prinašata globlje osmišlje- ni steni ob osrednjem razstavišču in vnikacije. Slikar je portretne podobe, no sporočilo. Čeprav so portreti sami avli UKCL. Njeni avtorji inza katere pravi, da njihov proces reprezentativni, pa avtor razmišlja o mentorji so profesorji Tadej Glažar,ustvarjanja še ni zaključen, umestil nadaljevanju dela v polju slike, kot Tomaž Krušec, Ilka Čerpes ter njihovina stare lesene deske. Te so že dlje tudi o njihovi ambientalno zasnovani študentje oz. že mladi magistri arhi-časa prepoznaven nosilec njegovega predstavitvi. Življenje je potovanje in tekture, ki so pripravljali naloge na toslikarskega zapisa. So »tabla«, ki s tudi likovno ustvarjanje je pot, ki temo. Razstava je bila v decembrusvojstvenim in bogatim površinskim avtorja kliče k novim in novim izzi- krajši čas na ogled v galeriji Kresija nadogajanjem, s teksturo in žilavostjo, s vom. Odgovori nanje z likovno-vizu- Stritarjevi ulici v Ljubljani.patino časa, s prvinsko slikovitostjo alno, vsebinsko in miselno kulturoin lepoto, ki pripada umetnosti bogatijo naše življenje, tokratni Med obiskovalci prireditve je bil tudi projektant diagnostično-tera-
Revija ISIS v prostem časuZ84dravnikiJunij 2017Zbrane je ob velikonočnem prazniku nagovoril bolniški župnik Daniel Golavšek (Foto: Marko Slavec).pevtsko-servisne stavbe UKCL, in bila v različnih časovnih obdobjih in je bila novogradnja zanjo nujna že vakademik Stanko Kristl (r. 1922), ki odsev temeljne medicinske znanosti. 30. letih 20. stoletja. Zato so skozije kljub zrelim letom z vso vedrino Prvotna ljubljanska civilna bolnišnica, naslednja desetletja nastajali različniduha sledil in se veselil, da se prvine ustanovljena leta 1786, je bila postav projekti več arhitektov, med zdravnikinjegove umetnosti ohranjajo na ljena v samostan bosonogih avguštin- pa so v glavnem sodelovali dr. Frantažlahten način. V imenu arhitektov, ki cev nasproti sedanje kavarne Evropa Mis, prof. Robert Neubauer in prim.so pripravili razstavo, je zbrane in je v skromnih samostanskih pro- Drago Mušič. Bolnišnico so postavljalinagovoril prof. Krušec. Razložil je storih nudila zavetje bolnim na v nov prostor, zunaj Ljubljane, ki jekoncept razstave, njene vsebinske najbolj elementaren način. Selitev čez bila takrat zavita v meglo. Razmišljalipoudarke in pomisleke o moderniza- dobrih 100 let, leta 1895, na novo so o njeni lokaciji v naravi, na vzpeti-cijah bolnišnice, ki jih prinaša čas, lokacijo ob Ljubljanici je odražala ni, pod Šmarno goro, ali da bi bolni-razpravljal pa je tudi o viziji bolnišni- takratno predmikrobiološko dobo, ko šnica segala čez Ljubljanico še nace in njenega okolja v prihodnje. Prav so posameznim enotam zgradili desni breg, kjer je Cukrarna, in bi senabrežja Ljubljanice in njihova samostojno paviljonsko zgradbo in na tja postavilo manjkajoče bolnišničnevpetost v življenje bolnišnice so del tak način preprečevali širjenje nalez oddelke. Razmišljali so tudi o delitvivsebine, ki so jo predstavili magi- ljivih bolezni. V sredini 20. stoletja, bolnišnice na mestno in kliničnostrandi Fakultete za arhitekturo v po polstoletni dobi velikih odkritij na bolnišnico (dr. Franta Mis, BenjaminLjubljani. Prof. Jurij Kobe je kot področju mikrobiologije, imunologije Svetina): prva bi kot sekundarnapredsednik Društva arhitektov in virologije, prav tako pa tudi kemo- zdravstvena ustanova reševala manjLjubljana izpostavil nekaj temeljnih terapije, je veliko bolezni postalo zahtevne primere, klinika pa bi obmisli o pomenu arhitekture in njene- obvladljivih. Temu primerno se je zahtevnih bolniških primerih opravga negovanja v okviru bolnišničnega spremenila tudi bolnišnična arhitek- ljala tudi pedagoško in znanstveno-ustvarjanja, kjer sta pomembni tura in po ameriškem vzoru postala raziskovalno delo. Šele konec 50. letkomponenti ujemanja vsebine z blokovna. Sedanja osrednja posteljna so prišli do odločitve, da se bo bolni-obliko in prijaznost arhitekture do stavba ima osem nadstropij! Prvotna šnica zaradi racionalizacije izdatkovbolnika in zdravstvenega osebja. bolnišnica ob Ljubljanici je bila razširila na sedanjem mestu in dobila zgrajena po modelu francoske bolni- prostor med stavbo Poliklinike, ki je Prireditev je vodila zdravnica šnice Lariboisiere. bila odprta leta 1957, in stavbo Šlaj-zgodovinarka medicine, prof. dr. merjevega doma, projektirano letaZvonka Zupanič Slavec, ki je arhitek- Beg prebivalstva z dežele v mesta 1930 pod vodstvom arhitekta Domici-turno razstavo ljubljanske bolnišnice je v prvi polovici 20. stoletja Ljubljani, jana Serajnika. Ta relativno majhenširoko vpela v njen zgodovinskomedi- ki je imela takrat le okoli 600 bolniš prostor so izpraznili, porušili doteda-cinski prostor in čas. Poudarila je, da kih postelj, pripeljal toliko novih nje stavbe in v letih 1966–1975 je nase je bolnišnična arhitektura razvijala bolnikov, da ta zlepa ni mogla nado- tem mestu tekla največja bolnišničnav skladu z razvojem medicinske stroke mestiti pomanjkanja bolniških postelj
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Junij 2017gradnja v takratni Jugoslaviji. Arhi- higienske standarde (npr. prepoved Pevke in pevce spremljajo harmonika,tekturno delo je prevzel Projekt H rastlin in druge opreme, ki se je ne da kitare in bobni. Malgaška beseda šam-(kot Hospital) pod vodstvom dr. higiensko neoporečno vzdrževati) ter bača pomeni vesel, srečen, blažen inStanka Kristla, ki je postal projektant na nekatere manj posrečene rešitve, ki se večkrat pojavi v pesmih in zazna-diagnostično-terapevtsko-tehničnega jemljejo prvobitni zasnovi nekatere muje slog malgaških in drugih pesmi,dela UKCL, medtem ko je bolnišnični predvsem vizualne značilnosti. ki jih izvajajo.«trakt projektiral arhitekt Janez Trenz.Velika gradnja je intenzivno tekla in Vedra duhovna In o čem prepevajo malgaškebila okoli leta 1970 v glavnem konča- pesem je pričarala duhovne pesmi?na, nato pa so bolnišnico postopoma praznikopremljali in oddelki so se eden za Pesem domovinidrugim selili v novo stavbo. Na Kulturni program na prireditvi zanajvečji jugoslovanski praznik, dan bolnike je v duhu prazničnega časa v »O Marija, prosi za Slovenijo.republike, 29. novembra 1975 je bilo polnosti izpeljal pevski zbor Šambača, Prosi za vse nas, ki smo tu doma.slavnostno odprtje nove stavbe UKCL, ki je pel duhovne pesmi z Madagas Usmili se vseh svojih otročičev,ki je prinesla 1100 novih bolniških karja, malgaške pesmi veselja in ne pozabi nas, ki te kličemo.postelj, veliko nove zdravstvene radosti. Zapeli so sedem prevzemajo- Naša srca mislijo na te, ko seopreme in zaposlitev številnega čih pesmi, ki so zbrane ponesle v vese- pogreznemo v temo.dodatnega zdravstvenega in negoval- lo občutje prihajajočega velikonočne- Posreduj za nas Marija,nega osebja. Nova bolnišnična stavba ga vstajenja. O zboru je spregovoril Mati dobra in usmiljena.«je poleg strokovnega prinesla tudi njegov vodja Marko Petrovič: »Jeseniskokovit napredek v znanstvenorazi- leta 2015 je vokalno-instrumentalna Med nas je velikonočno voščiloskovalnem in pedagoškem delu, s tem skupina Šambača s pesmimi v mal prinesel bolnišnični župnik Danijelpa so se odprla vrata vrtoglavemu gašč ini presenetila misijonarja Pedra Golavšek, ki je vsem zaželel: »Smo vrazvoju medicine pri nas. Klinični Opeko ob njegovem obisku v Sloveni- velikem tednu in kristjani se veselimocenter je predstavljal vrhunec zdrav- ji. Skupina se je v nekaj mesecih Njegovega vstajenja. Sprašujemo se ostvenega znanja in moči za vso Jugo- naučila ducat mašnih pesmi z Mada- križu, trpljenju, bolečini in krutosti.slavijo nadaljnjih skoraj 20 let do gaskarja in tako pela celotno mašo, ki Jezus izkaže neskončno ljubezen srazpada skupne države. jo je Pedro Opeka daroval v Šentvidu tem, ko je za nas umrl na križu. pri Ljubljani. Potem so se začela Neizmerno sem vesel, da sem lahko Prav to, kar je ta velegradnja vrstiti povabila različnih župnij v med bolniki in trpečimi ter jimkliničnega centra omogočila, je bil Sloveniji, na avstrijskem Koroškem in poskušam olajšati bolečine in trplje-namen prikaza prvotnih slik aktualne tudi na Tržaškem.V letu in pol je nja. Prav vsak dan občudujem velikorazstave. Njihova primerjava s sodob- skupina, ki jo sestavljajo mladi in ljubezen osebja do življenja. Vi stenimi kaže dinamiko razvoja stroke, manj mladi iz Slovenije, Haitija in zgled, vi ste luč tega praznika indodatne potrebe, prilagoditve, po- Argentine, do sedaj pela pri 23 mašah. prinašate mir. Želim nam, da bi vsakmanjkanje prostora, spremenjene naš trenutek dobil svoj smisel, in vsem želim blagoslovljene praznike ter vse dobro!« Živahno je bilo tudi v drugih KUD-ovih razstaviščih: v galeriji Medicinske fakultete UL študentje medicine razstavljajo utrinke s Huma- nitarno-medicinske odprave po afriški Matangi 2016. V galeriji Nevrološke klinike UKCL razstavlja članica »Li- kovne skupine Leon Koporc« KUD-a KC in MF Zdenka Vinšek, v avli UKCL pa razstavlja »Ptice Slovenije« aka- demska slikarka Sonja Zorko Snoj.Obrazi slikarja Jožeta Bartolja
Revija ISIS v prostem času8Z6dravnikiJunij 2017Ko ni več zdržalProf. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., [email protected] Osem mesecev je že prejemal Inapetenca se je pojavljala nekako coccus pneumoniae), so ob kašlju novo zdravljenje (revlimid – spreme- v ciklusih, ker ko je tri dni ob tarčnem nastajali še izredno boleči krči inter- njen talidomid in tarčno zdravilo zdravilu jemal kortikosteroid, je tek še kostalnih mišic. Trpljenja vse več! daratummuab): kapsule doma, kar bil. večurno infuzijo na štiri tedne v Okužbe so bile v času zdravljenja dnevni bolnišnici, med ciklusi pa je Vse težje pa mu je postajalo, ko se pravilo, predvsem respiratorne, in bil teden dni premora. In prišel je je začela vedno bolj izrazita disfagija. pozimi je preživel več dni z okužbami tudi učinek: kazalci bolezni so padli Na več načinov je poskušal lajšati to kot brez. Zime je imel vedno rad, za na tretjino in zdravniki so bili zado- zoprno težavo in ob tem razmišljal o letošnjo pa se je že bal, da ji ne bo voljni. možnosti, da gre za hiatusno hernijo. konca in je ne bo niti preživel. Tega ni To misel je počasi opuščal zaradi upal nikomur zaupati. On pa je vseeno zapadal v vse pomanjkanja simptomov gastroezofa- hujše težave zaradi nastajajočih gealne refluksne bolezni (GERB) ter Kdo ob tem ne bi psihično slabel? stranskih učinkov. Počasi, kar hinavs začel fantazirati o raku, raku na Pa vendar se je bolezen ustavljala in ko prikrito, a vse bolj izrazito so se kardiji želodca. Nič nenavadnega, saj izvidi pokazatelji malignih celic so se pojavljale težave, ob katerih na koncu je skoraj običajno, da ti dlje trajajoča boljšali! Ob tem je bila levkopenija ni več zdržal. Spomnil se je nekaterih kemoterapija ob zdravljenju lahko stalna spremljevalka zdravljenja, svojih bolnikov, ki so dobivali sicer povzroči vznik drugega raka. Big občasno pa še trombopenija in anemi- drugačno kemoterapijo za druge Farma si to lahko privošči s svojimi ja. rakave bolezni, pa vendar ni nihče dragimi preparati, če le napiše na navajal toliko takšnih težav, kot jih je papir o delovanju zdravila. Ista Big Neredko je imel znake gripe s imel sam. Farma pa je dosegla prepoved pisanja, kašljem, vendar brez povišane tempe- da so na primer zelišča zdravilo za rature. In dokler ni bilo gnojnegaKer pa ne jemljem več zdravil kakšno težavo – »idiotizem« tistih, ki izpljunka, se tudi ni odzval z usmerje- so to sprejeli in v bistvu uzakonili. nim zdravljenjem in ni nadlegovalne mislite, da hočem umreti, kolegov s prošnjami za pomoč. Posku- Težave in tudi skrbi ob disfagiji, šal je zdržati!dogaja se prav nasprotno, zaradi katere je shujšal za 4–5 kg, so ga pripeljale do koruptivnega dejanja, Tremor in vse večjo slabost mišiczdaj bom spet začel živeti. ko je pri prijatelju kolegu preko vrste je hotel pripisati letom, pa vendar prišel do ezofagogastroduodenoskopi- pomišljal tudi na terapijo, še posebej, Prosto po Pablu Nerudi je. Ta pa je bila, razen majhne hiatus ker ga je – s stanjem, v kakršnem je ne hernije, bp! Vzrok težavam: motili- bil predvsem zaradi okužb – ovirala in Slabosti, ki so se pri zdravljenju tetne motnje požiralnika zaradi odvračala od fizičnih aktivnost. Tako kmalu pojavile, je kar uspešno prema- kemoterapije. je povsem opustil jutranje »tibetanč- goval z reglanom in nato celo učinko- ke«, zanimivo starodavno telovadbo viteje z ingverjem. Nekako se jih je Potem so bili tu neprijetni mišični Tibetancev. Sprehodi so mu bili muka tudi navadil in bi samo z njimi lahko krči v mečih in dlaneh. Občasno in na smučanje je kar pozabil … zdržal. zaradi krča v desni roki ni mogel zadržati med prsti noža ali čopiča, kar Aritmijo je pred tem zdravljenjem No, počasi je zaznal, da slabše je bilo zelo frustrirajoče, saj mu je lepo nadzoroval z biolom, vendar se je voha in okuša. Hipozmija je skoraj slikanje z barvami predstavljalo v času zdravljenja pojavljala pogosteje prešla v anozmijo, kar seveda ni pomembno sprostitev. In ko je enkrat in kar naprej si je masiral glomuse na vedno tako hudo, posebej če gre za malo preveč »štrapaciral«, ker se je vratu … neprijetne vonjave. Pa se je začela še zgubil na izletu v gozdu, je imel hipogevzija, izgubljanje okusa, ki sicer ponoči grozne krče po celotnih spod In še znojenje, ne le ob najmanj- ni prešlo povsem v agevzijo, je pa njih okončinah. Niso pomagali ne šem naporu, ampak predvsem ponoči, terjalo vse več soljenja hrane in kalcij, ne magnezij, ne sol. Masaža je ko se je moral po trikrat preobleči. Še dodajanja čilija, da je bila hrana še nekoliko blažila težavo in šele čas tja dobro, da si je tako zelo solil hrano kolikor toliko okusna. proti jutru je napravil svoje. Ko je zaradi hipogevzije, čeprav je nekaj preboleval zadnjo pljučnico (Strepto- časa krče povezoval tudi z morebitno hiponatriemijo. Poleg znojenja je noči oteževala še nespečnost, ko tudi sanval ni več
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Junij 2017dodal tistih nekaj uric ne prav mirne- končal z zdravljenjem in morda pravem času, če vsaj malo verjamemoga spanja. Kljub letom ga je prizadela drugače poskušal krotiti bolezen. v neke reči ...še popolna izguba libida, ki tudistarejšemu vendarle lahko daje nek Svojemu zdravniku je napisal Na koncu pa si je le priznal, da seobčutek užitka. Tudi to je najprej pismo z opisom vseh težav. Ta se je z je vse skupaj splačalo, da je vendarlepripisoval letom, čeprav je njegov njegovo odločitvijo strinjal in mu v imelo svoj smisel. Učinek zdravljenjapraded zaplodil otroka pri 76 letih. kasnejšem razgovoru še razložil, da so je bil; Bog ve, kako bi bilo z njim sedajDrugi časi, drugi kraji … vse težave, ki jih je opisal, navedene brez zdravljenja. Ob vsem tem, ko je kot stranski učinki zdravil, ki jih je preživljal hude izkušnje in veliko Torej nič čudnega, če ga je načela dobival. In da zaradi same bolezni pretrpel, je spoznal marsikaj o boleznipsiha. Postajal je vse bolj zaskrbljen, tudi ob napredovanju verjetno ne bi in življenju, o starosti in slabljenju, onemiren, skoraj depresiven. Začutil je bilo toliko in vseh takih težav. sli po preživetju in prilagajanjusicer, da so mnoge težave, tudi psihič- težavam, pa tudi o potrebi po pravine, posledica zdravil, in se je začel Zmaga, morda kratka, a sladka! odločitvi ob pravem času.prepričevati, da je smiselno potrpeti Po tednu dni se je že drugače počutil.in poskušati umiriti tudi psiho. Pa ni Po 14 dneh je že bolj okušal, krčev ni Večnostšlo: vsak dan je vse več razmišljal o bilo več, znojenje bistveno zmanjšano,koncu, o trpljenju pred smrtjo in bedi požiranje mnogo lažje in okus se je Andrej Rant, dr. dent.takega stanja, v katero je lezel. začel vračati. Noči so postajale mirne med., Ljubljana in spanec se je vrnil. Počasi se je In vse pogosteje je razmišljal, vračala fizična moč, skodelica kave v Kje ostane slava častivrednih mož?kako si bo ob pravem času pomagal. roki se ni več tresla, kašljanja ni bilo Kje plemenitost biva žlahtnega duha,Nekoč mu je starejši kolega že pove- več in predvsem psihično se je dvignil. kje pravičnost, kje čast je še domadal, s pomočjo česa se da lepo »zaspa- Osnovni človekovi »užitki« so se in kje pogum?ti«. Tako je začel delati načrt, kako si vračali!bo pripravil tisto, kako shranil za O, Človek! Kje je ostala tvoja sled?pravi čas in tudi kako vse tako napra- Vendarle je v dogovoru s svojim Senca si, ki jo prežene soj luči;vil, da bo prikrito in bo videti, kot da zdravnikom sprejel, da bo enkrat podoba, ki s časom obledi;je pač ponoči v spanju »odšel«, ker tedensko vzel dexamethason. Morda pepel, ki v grobu se zgubimu je odpovedalo srce. Pa kako bo tudi zato, ker ga ob tem zdravilu za in dih, ki v eter izpuhti …uredil, kar naj bi vsak uredil pred kakšen dan ali dva minejo bolečine vsmrtjo, skratka, vse ga je peljalo h hrbtenici in sklepih, ker je malo, kar O, kje je večnost!koncu … prijetno »naspidiran« in ker zna sam Kje ostane slava častivrednih mož, dovolj uspešno krotiti nekatere kje znanje, dobrota, usmiljenje srca, Potem se je nekega dne odločil, da stranske učinke kortikosteroidov. Pa skromnost, pogum in časttako ne gre več, da noče več tako živeti še za rastlinsko zdravilo ve, ki zvišuje na veke vsem za vzgled?oziroma trpeti s telesom in duhom, število limfocitov, kar je bilo dokaza- Prav vse izgine v nič sveta …zato da bodo izvidi boljši, da bo no z medicinskimi raziskavami vbolezen delno zaustavljena in bomo z Nemčiji. Tudi sicer se je odločil, da bozdravljenjem zadovoljni. jemal nekatera »alternativna«, recimo domača zdravila, kot so korenine Kakovost življenja je pomembnej- regrata, čaj iz čebulnih olupkov,ša! Če ne moreš jesti, če ne spiš, če te tinkturo krvavega mlečnika in tinktu-vsak dan večkrat mučijo krči, če si ro šentjanževke. In verjel bo, daoslabel in shujšan, če imaš kar naprej pomaga …okužbe z mučnim kašljem in takonaprej, tako zdravljenje pač nima več Življenje se je vrnilo, ob tem pasmisla. Ker so se tako postopoma, v tudi razmišljanja o tem, da današnjibistvu hinavsko prikrito nabirale načini zdravljenja rakavih bolezni,težave vzporednega delovanja »zdra- usmerjeni pretežno le v boj protivil«, je vse skupaj dolgo trajalo in ob maligni celici, verjetno le prevečtem postalo tako hudo, da je bilo zanemarjajo bolnika, človeka kotnevzdržno. Tudi to, da se je trudil celoto z njegovim duhom in telesom,predvsem svoje psihično stanje pa tudi z njegovo povezanostjo sprikrivati, nekatere težave skrivati celim vesoljem prek božanske matri-tudi pred zdravniki, je dodatno načelo ke. Tako je pač razmišljal, potem konjegovega duha. je prenehal z novim zdravljenjem in začel brati dela Gregga Bradna. In Tako nekega lepega dne ni več začutil je, da pridejo prave reči obvzel zdravila. Odločil se je, da bo
Revija ISIS v prostem času8Z8dravnikiJunij 2017Realizem ali surrealizem?Dr. Tomaž Čakš, dr. med., ZZZS
Revija ISIS Zavodn8ik9Junij 2017Kdo komu škoduje?Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Galenia, ambulantnadiagnostika in zdravljenje, d.o.o., PE Ambulanta družinske medicine Nedavno je bila v prilogi časopisa Finance v trebuhu. Ker krvne preiskave, ultrazvok trebu-objavljena kolumna Danijela Bešiča Loredana, ha in diagnostične preiskave na primarni ravnidr. med., z naslovom »Pri nas je pacient samo niso pojasnili vzroka bolečin, je bil (pod nujno)kolateralna škoda. Zakaj bi ne bili kot Švica?« V napoten k specialistu gastroenterologu. Ta jenjej avtor med drugim opisuje, da pri nas pacient ocenil, da gre za neopredeljene bolečine v trebu-kmalu ugotovi, da bo na specialista čakal vsaj tri hu, zato je bolniku svetoval, naj skrbi za rednomesece, nato bo spet uvrščen na čakalni seznam odvajanje blata. Ker se stanje ni izboljšalo, semin bo spet čakal vsaj šest mesecev … konec januarja bolnika (pod hitro) napotila na CT trebušnih organov. Naročili so ga za 27. Že sam naslov omenjene kolumne – pred- september 2017. Februarja je bil zaradi patološkevsem njegov prvi del – je v meni sprožil val elektroforeze proteinov in še vedno izrazitihspominov na številne primere, ko sem tudi sama bolečin v trebuhu poslan k specialistu hematolo-kot izbrana zdravnica dobila grozljiv občutek, da gu (stopnja nujnosti: nujno). Ta je menil, da greso bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu za ishemijo v mezenteričnem žilju in svetoval»nebodigatreba«. Naj na kratko opišem samo takojšnjo napotitev h gastroenterologu. A ta se nienega izmed njih. Prve dni januarja je v mojo strinjal s hematološkim mnenjem, bolniku jeambulanto prišel moški, ki je tožil zaradi bolečin predpisal portalak in mi v odpustnem mnenju svetoval, naj ga napotim na CT trebuha s kontrast om. Ker so se bolečine stopnjevale, ga je zdravnica, ki me je nadomeščala, poslala k abdominalnemu kirurgu, ki prav tako ni pojasnil vzroka bolečin. Bolnik je aprila naposled le prišel na vrsto za operacijo, vendar se je izkazalo, da ta zaradi razširjenosti karcinoma trebušne slinavke ne bi bila smiselna … Zanimivo je, da so prav v času objave Bešiče- ve kolumne v Financah zdravniki v dolenjski regiji od ZZZS prejeli dopis o neustreznem napotovanju z oznako »nujno«. V njem med drugim piše, da se dogaja neustrezno nizka ali celo ničelna strokovno-medicinska presoja utemeljenosti obravnave primerov v urgentnem centru. Zaradi povečanega domnevnega »nava- la« je moral marsikateri izbrani zdravnik zavaro- valnici poslati obrazložitev oz. utemeljitev napotitve. V številnih primerih naj bi šlo za preskakovanje čakalnih vrst v rednih ambulan- tah, na primer tudi napotitve zaradi suma na tumorsko formacijo, pri čemer je bila v urgent nem centru opravljena ultrazvočna preiskava, ki je izključila malignost tumorja, pa tudi bolečine v skeletu, ki se kljub jemanju več analgetikov niso umirile. Dopisu, ki omenja možnost novih nadzorov, je sledil buren odziv zdravnikov družinske medi- cine, predvsem v okviru sindikata Praktik.um.
Revija ISIS9Z0avodnikJunij 2017Ocenjujejo, da je nedopustno, da se mogoče v okviru stroke doreči sistem hudega pomanjkanja časa mordakdor koli zunaj stroke ukvarja z odpravljanja domnevnih motenj in postali bolnikom prav zgoraj omenje-ugotavljanjem utemeljenosti posame- odstopanj. Seveda pa predstavniki na grožnja. Ob tem me, prosim, neznih napotitev in načinom dela (tria- sekundarne in terciarne ravni ob tem v opominjajte, da imamo premalo časažno matriko) v posameznem urgen- samoplačnišk ih ambulantah ne smejo za bolnike zaradi svojega izobraževa-tnem centru. Spreminjanje stopnje popolnoma spremeniti svojih stališč o nja in raziskovanja. Vsakokrat, ko se vnujnosti brez vnaprejšnjega pregleda stopnji nujnosti. tujini udeležim kakega strokovnegabolnika je vsekakor precej tvegana srečanja, me namreč tamkajšnji kolegistvar. Dodajam komentar, v katerem Omenim naj še pismo bralca, ki je opozarjajo, da bi morali pri naskolegica opisuje, da je neko bolnico z bilo 6. maja objavljeno v časopisu zmanjšati obseg neposrednega dela zbolečinami v trebuhu pod nujno Dnevnik. V njem smo lahko prebrali: bolniki ter povečati delež akademske-poslala k abdominalnemu kirurgu in h »Jaz pa določenim zdravnikom ne ga dela in raziskovanja.ginekologu. Pri prvem je ultrazvok zaupam, ker nimajo časa zame;trebuha pokazal maligno tvorbo, minejo lahko tudi meseci, preden Čeprav je bilo v naši stanovskiginekološki ultrazvok trebuha pa pridem na vrsto za obravnavo; če se reviji na račun pisanja o čakalnihbenigno tvorbo. Sledilo je priporočilo postavim zase, sem v njihovih očeh že dobah, obremenitvah in domnevnoza prednostno operativno zdravljenje. grožnja, ne več bolnik. Čas zame in za neustreznih napotitvah prelitega že vse potrebne aktivnosti imajo šele od precej črnila, ne smemo nehati vedno Če drži, da so specialisti na sekun- trenutka, ko jim za to plačam v znova ponavljati, da morajo strokovnadarni ravni res prepričani o ponavljajo- zasebni praksi (celo istim zdravnikom vprašanja obravnavati člani odborovčih se domnevno napačnih odločitvah oz. njihovim partnerjem.)« Zdravniške zbornice Slovenije. Zdru-glede nujnega napotovanja bolnikov s ženja v okviru Slovenskega društva paprimarne ravni, potem je edina smisel- Prek pritožb oz. dopisovanja z bodo z veseljem sodelovala pri pripra-na rešitev, da v sodelovanju z Združe- zavarovalnico gotovo ne bomo dosegli vi izobraževanj, v okviru katerih bomonjem zdravnikov družinske medicine nič tvornega. Kakršna koli presoja lahko odkrito spregovorili o sistem-izvedemo interdisciplinarne delavnice, neustreznih napotitev je zato izvedlji- skih dejavnikih, ki se že več desetletijki naj bodo brez kotizacije. Le tako bo va samo v sodelovanju z zdravniki niso spremenili. družinske medicine, ki smo zaradi IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zborniceVsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika,ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.150 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofLegal and General Affairs Department professional training, and examination. treatment.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Finance and Accounting Department medical development. Providing a free permanent consultingNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of regulations and the statute.Department regulations, planning and staffing plansNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.
Search
