Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2017, številka 12

Revija ISIS Medicin5a1December 2017Predavanje prof. Raymonda Voltza ob 10-letnici oddelka za akutno paliativno oskrbo primernih prostorov, ob vedno večjihOI Ljubljana. in večjih zahtevah nadrejenih ...šim ugledom, hote ali nehote, še bolj na trdem, vztrajnem delu majhne Žal je slovenska medicina šezanemarja. skupine isto mislečih. In zato morda vedno usmerjena zgolj v zdravljenje, niti ni čudno, da se kljub naraščanju nova zdravila, nove metode, ob tem Oddelek za akutno paliativno prepoznavnosti stroke in kljub vedno pa vse prepogosto pozabljamo naoskrbo je v zadnjih 10 letih beležil večjim potrebam izvajalci paliativne bolnika, na človeka, njegovostalen porast obsega dela, povečeva- oskrbe še naprej soočamo z neustre- dostojanstvo tudi takrat, ko ga medi-nje obsega svojih dejavnosti in s tem zno podporo tistih, ki vodijo naše cina ne zna več ozdraviti. Naša priza-dosegel tudi lepo prepoznavnost. Tudi zdravstvene institucije. Zato se vsi devanja paliativne oskrbe so, da bi prisicer ugotavljamo, da je paliativna izvajalci paliativne oskrbe, tudi na OI obravnavi bolnika dosegli, da bolnikoskrba – stroka kot taka – v zadnjih Ljubljana, dnevno soočamo s premalo ni le številka. Vsak bolnik je človekletih deležna več razumevanja. Ven- ustrezno izobraženega kadra, premalo zase, s svojo življenjsko zgodbo. Zatodar je vse to, roko na srce, temeljilo bi bilo prav, da bi mu vsak izmed zdravstvenih delavcev, s katerim pride na svoji življenjski poti v stik, čim bolj nesebično in strokovno pomagal, tudi v zadnjem obdobju – obdobju umira- nja. Žal so ta naša prizadevanja v trenutnem zdravstvenem sistemu neprepoznana in necenjena. Minlji- vost in smrt sta še vedno tabu, tudi med zdravniki. Lastne minljivosti se tudi mi po navadi resnično zavemo šele, ko sami resno zbolimo oz. se neozdravljiva bolezen dotakne koga bližnjega. Šele takrat morda uzremo dejanske meje današnje medicine, njene šibkosti, in dojamemo, kaj resnično pomeni beseda dostojanstvo.Uporaba telemedicine kompetentnost kirurga, zmožnostpri transnazalnih sodelovanja v timu, izobraženost,operacijah lobanjske zmožnost presoje v kritičnih situaci-baze jah, kirurgove psihološke značilnosti, natančnost ipd. Vsekakor pa je nadzorDoc. dr. Janez Ravnik, dr. med., Oddelek za nevrokirurgijo, s strani bolj izkušenega kirurga vUKC Maribor začetnih letih dobrodošel in lahko bistveno pripomore k boljšim rezulta- Izvajanje zahtevnih kirurških vlja vprašanje, ali je ta drug center res tom operacij. V odsotnosti bolj izkuše-posegov v zdravstvenih ustanovah, bolj kakovosten pri izvajanju določe- nih kirurgov, ki nadzorujejo operacije,kjer je takih posegov na letni ravni nih posegov. Večje število posegov pa predstavlja eno od ustreznihmalo, je problematično. Najenostav- samo po sebi namreč ne vodi nujno k možnosti tudi sodelovanje z izkuše-nejši način je premeščanje bolnikov v boljši dejavnosti na določenem nim kirurškim centrom preko teleme-drug center. Pri tem se seveda posta- področju, pomembno vlogo igrajo dicine. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor smo začeli z rednim izvajanjem endoskopskih transnazalnih operacij leta 2010 in jih do sedaj izvedli več kot 150. Pred tem sva se tako nevrokirurg kot specialist otorinolaringologije (ORL) izobraže-

Revija ISISM52edicinaDecember 2017vala v centru za kirurgijo lobanjske dveh operacijah so bile težave z resekcije tumorja. Pri večini bolnikovbaze v Pittsburghu (University of zvočnim prenosom, tako da prehodno smo tako dosegli popolno odstranitevPittsburgh Medical Centre – UPMC). ni bila možna komunikacija med tumorja.V sklopu tega izobraževanja smo se kirurgi v obeh centrih, kar pa jedogovorili tudi za telemonitoriranje trajalo manj kot pol ure. Pomembnih Operacije s pomočjo telemedicinezahtevnejših transnazalnih operacij v perioperativnih zapletov pri operira- in s supervizijo izkušenejšega centrazačetnih letih. nih bolnikih ni bilo. Vtis vseh kirur- (telemonitoranje) so odlična možnost gov je bil, da se je s pomočjo telemo- ustreznega izobraževanja kirurgov, ki Monitoriranje operacij s strani nitoriranja izboljšal zlasti obseg delajo v centrih z manjšim številomUPMC preko telemedicine (telemo- nekaterih vrst operacij. Naše izkušnjenitoriranje) smo začeli leta 2011.Telemonitoriranje smo uporabljali Pogled na operacijsko dvorano v Mariboru. V ozadju se vidi zaslon s prenosom izpri zahtevnejših transnazalnih Pittsburgha.endoskopskih operacijah. S straniUPMC sta telenevromonitoriranje Zaslon v Mariboru, kjer se vidi kažejo, da se bistveno hitreje povečaizvajala dva svetovno izkušena oba kirurga v Pittsburghu, ki v izučenost kirurgov, izboljša se resekci-kirurga za endoskopsko kirurgijo živo spremljata operacijo v ja tumorjev, število zapletov pa selobanjske baze – nevrokirurg dr. Mariboru. zmanjša. Takšno sodelovanje jePaul Gardner in specialist ORL dr. bistveno lažje, če se v obeh centrih žeCarl Snyderman. Zaradi šesturnega predhodno poznajo in so že prejčasovnega zamika so se operacije v sodelovali. V omenjenem centru vUKC Maribor začele nekaj pred Pittsburghu kirurgi za sodelovanjepoldnevom, tako da sta kirurga v niso nikoli prejeli kakršnegakoliPittsburghu začela z monitorira- plačila. Pomembno vlogo v sodelova-njem, ko je bil tam lokalni čas nju pa igra tudi ustrezna tehničnapribližno šest zjutraj. O vsakem podpora v obeh centrih, ki je nujenbolniku, ki je bil operiran, je bil pred predpogoj za sodelovanje s pomočjotem opravljen natančen pogovor, telemedicine.pregledana slikovna in kliničnadokumentacija ter napravljen načrt Virzdravljenja. 1. Snyderman CH, Gardner PA, Lanisnik B, Kamere, ki so omogočale teleme- Ravnik J. Surgical Telementoring: A Newdicinski prenos, so bila nameščene na Model for Surgical Training. Laryngosco-več mestih v UKC Maribor: na endo- pe 2016; 126:1334-1338.skopu, ki je bil uporabljen medoperacijami, v operacijski dvorani vMariboru in sobi za spremljanje vPittsburghu, kjer je potekalo telemo-nitoriranje. Celotna komunikacija inprenos operacije preko endoskopskekamere so potekali v živo brez kakr-šnegakoli časovnega zamika. Kirurgav Pittsburghu sta tako lahko ves časspremljala potek operacije prekoendoskopske kamere ter imela mož-nost pogleda na operacijsko dvorano.Dvosmerna komunikacija brez časov-nih preskokov je omogočala usmerja-nje operacije, dajanje nasvetov gledeizboljšanja in tudi povratno informa-cijo. Skupno smo s pomočjo telemoni-toriranja operirali 10 bolnikov. Teh-nična podpora je bila v glavnem dobrain je omogočala ustrezen slikovniprenos med obema centroma. Pri

Revija ISIS Medicin5a3December 2017Redna telesna vadba – pomembendejavnik pri preprečevanju inzdravljenju raka ali recept za 10.000korakov, prosim!Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., Društvo onkoloških bolnikov SlovenijeAsist. dr. Jasna But Hadžič, dr. med., Onkološki inštitut LjubljanaDoc. dr. Vedran Hadžič, dr. med., Fakulteta za šport Univerze v LjubljaniTina Bolcar Repovš, Studio MarketingDruštvo onkoloških vi bolnikov z rakom je bil na Onkolo- jejo bolnike/bolnice z različnimibolnikov Slovenije – škem inštitutu Ljubljana že od vsega vrstami raka, so odprtega tipa, polegpomoč bolnikom in začetka osnovno vodilo kliničnega rednih mesečnih srečanj po potrebiozaveščanje o raku dela. Tako smo po vzoru drugih organizirajo manjše skupine zaza zdrav življenjski onkoloških centrov po svetu že leta različne interesne dejavnosti inslog 1978 začeli z uvajanjem psihoonkolo- sodelujejo v drugih društvenih pro- ške dejavnosti in leta 1984 ustanovili gramih. Bolniki, ki so uspešno prestali Na splošno je na voljo veliko oddelek za psihoonkologijo, ki je bil zdravljenje, so v akcijah ozaveščanjainformacij o raku in tudi pogovor o tudi pobudnik za razvijanje samopo- strokovne in laične javnosti dragoceninjem ni več tabu tema, kot je bila še moči bolnikov z rakom in jo je kasneje pričevalci. Večinoma se ljudje obpred leti. O njem vse pogosteje govo- v okviru Društva onkoloških bolnikov soočenju z boleznijo sprašujejo, ali sorimo, bolniki nastopajo javno in delijo Slovenije (1986) pomagal širiti po tudi sami kaj prispevali k nastankusvoje izkušnje. Vendar zdravi ljudje Sloveniji. Z vključevanjem različnih bolezni, in mnogi se odločijo, da bodosprejemamo informacije predvsem strokovnjakov in mentorjev v izvaja- odtlej živeli drugače – zdravo vrazumsko in manj prizadeto ob nje organizirane samopomoči so najširšem pomenu besede.sočasni čustveni obrambi »saj to se hkrati nastajali zametki psihoonkolo-meni ne more zgoditi«. Zato ob gije tudi v drugih zdravstvenih usta- Svoje pozitivneugotovitvi diagnoze raka pri sebi novah izkušnje s hojo bivsakdo doživi povsem novo izkušnjo. rada posredovalaMnogi to celo opisujejo kot najtežje V okviru programa Pot k okreva- naprejobdobje npr. z izrazi grozno, strašno, nju – organizirana samopomočbrezizhodno. Psihološka podpora bolnikov z rakom, ki je osnovna »Po vzroku bolezni se nisembolniku pomaga, da zmanjša stiske, ki dejavnost Društva onkoloških bolni- spraševala. Misel na smrt semjih doživlja ob soočanju z rakom in kov Slovenije (www.onkologija.org), prekinila na silo, češ da je vsaknjegovim zdravljenjem; pomaga mu, poleg individualne samopomoči človek umrljiv – morda to vemda išče in odkriva tiste moči v sebi, ki trenutno deluje po različnih krajih zdaj malo bolj zares –, da še nisemmu bodo pomagale, da se bo aktivno Slovenije 20 skupin za samopomočvključil v proces zdravljenja in rehabi- bolnikov z rakom. Skupine, ki združu-litacije. Razveseljiv je podatek, da vse večljudi po raku preživi, zato se vednobolj postavlja v ospredje tudi vpraša-nje o kakovosti življenja bolnikov in opotrebi po zagotovitvi celostne reha-bilitacije. Celosten pristop k obravna-

Revija ISISM54edicinaDecember 2017prav stara (58) in da bi s svojim se dobro prekrvavi. Ugotoviš, da te boleznimi. Sodobni pogled namožem in družino rada še živela. še kar uboga in da torej s teboj le ni učinke vadbe (1) govori o t. i.Zato se moram posvetiti zdravlje- tako slabo, kot si sumil. Poleg tega človeškem kapitalu, ki se z rednonju in se z vsemi močmi boriti za hoja utruja in bolje spiš. In vse to je vadbo dodatno krepi in je sestavljenživljenje in zdravje. življenjsko pomembno, ti daje moč ne samo iz prej omenjenega fizične- in te navdaja z optimizmom. In ga kapitala (fiziološki učinki vadbe), Takoj (nikoli ni prepozno) sem pomaga: znanstveno dokazano. temveč tudi iz intelektualnegazačela bolj zdravo živeti, telovaditi Veselim se vsakega dne posebej in (osebe, ki redno vadijo, imajo boljšiin hoditi z našo psičko na daljše majhnih zmag. Za velike bo še šolski uspeh, manj kognitivnegasprehode v naravo, da sem se tudi čas.« upada s starostjo, so akademskotelesno pripravila na operacijo. Po uspešnejše in imajo boljši spomin),drugi operaciji je sledila novica, da Odlomek iz pričevanja bolnice čustvenega (redno vadeči se počuti-bo potrebna kemoterapija, ki sem (Okno, glasilo Društva onkoloških jo dobro, so manj depresivni inse je zelo bala. Znova so me začele anksiozni, imajo dobro samopodoboobhajati črne misli. Da bi se jih bolnikov Slovenije, letnik 26, in visoko motivacijo), socialnegaotresla, sem se lotila prevajanja številka 1, 2012) (boljše sodelujejo v timih, prispevajoknjige. Iz izkušnje sem vedela, da k razvoju lokalnih skupnosti in lažjeme bodo prevajalske čeri zaposlo- Redna telesna vadba premostijo socialne/spolne/verskevale in bom imela manj časa za – sodobni pogled razlike), osebnega (boljše ravnanje snegativne misli. Kemoterapije sem na njene učinke časom, samodisciplina, vodstveneprenesla kar dobro, če odmislim sposobnosti in zastavljanje uresničlji-spremljevalne nevšečnosti. Najhuj- Redna vadba izboljšuje kardio-re- vih ciljev) ter finančnega kapitalaša je bila izguba las – ampak spiratorno zmogljivost, mišično moč, (za zdravstveni sistem so redno vadečipogledu v zrcalo se nisem odrekla, imunski sistem in pozitivno vpliva na cenejši, imajo manj odsotnosti z dela,ker sem enostavno hotela vedeti in lipidni profil, presnovo glukoze, boljšo produktivnost).videti, kakšna sem. Vsak dan sem zdravje kosti, nosečnost, spanec terse sprehajala v naravi, telovadila, zdrave prehranjevalne navade (1, 2). Lahko bi torej rekli, da redna vadbaprevedla kakšno stran knjige. Pri več kot 26 kroničnih nenalezljivih izjemno dobro vpliva na človekovo boleznih je redna vadba učinkovita dobro počutje v celoti oz. da nam Rehabilitaciji v zdravilišču sem bodisi na ravni primarne ali sekun- izboljšuje kakovost življenja,se odpovedala, česar ne priporo- darne preventive (3), med temi pa vendar pa smo kot stroka na področjučam. Sama imam namreč problem velja izpostaviti sladkorno bolezen, spodbujanja telesne dejavnosti bistve-s tem, da ne prenašam prav dobro, koronarno srčno bolezen, povišan no manj agresivni in te vplive redneko pacienti tako radi govorimo o krvni tlak, možgansko kap, rak dojke vadbe pogosto (a neupravičeno) bodisisvojih boleznih, čemur pa se v in debelega črevesa, saj gre za najpo- podcenjujemo (1, 8, 9) bodisi nezdravilišču ne bi mogla izogniti. gostejše kronične nenalezljive bolezni, znamo tega sporočila jasno inNamesto tega sem odšla na svoj ki so vodilni vzrok umrljivosti tudi pri nedvoumno posredovati bolni-prvotni dom, na Obalo. Mesece nas. Pri raku debelega črevesa redna kom. Mogoče bo šele uvedba kardio-sem ob morju vsak dan hodila na vadba v obsegu, skladnem s priporoči- respiratorne zmogljivosti kot vitalnegasprehode tudi do 11 km s psičko, ki li, zmanjša tveganje za obolevnost za znaka pomagala pri tem, da medmi je dala ogromno energije. Vsak kar 20–25 % pri obeh spolih z značil- zdravniki zmanjšamo napačno vcepljendan sem telovadila, enkrat teden- nim vplivom »odmerka« vadbe, kjer strah pred svetovanjem vadbe, telesnesko plavala. več vadbe pomeni tudi več pozitivnih dejavnosti in športa bolnikom (10) in učinkov oz. manjše tveganje (4). bomo vsaj začeli razmišljati o vadbi, ko Nemška prijatelja, zakonca, smo soočeni z bolnikom, ki ima povi-zdravnika splošne prakse, sta mi Kljub vsem tem dejstvom je šan krvni tlak, osteoporozo ali debelost.podarila knjigo »Moč gibanja«, prevalenca telesne nedejavnosti vkjer docent na kölnski visoki šoli za svetovnih merilih okrog 35 % (5) in Uvedba kardio-respiratornešport opisuje moč in pomoč hoje, tudi naši podatki o vedenjskem slogu zmogljivosti ni tako zapletena, kottudi ekstremne, pri zdravljenju in Slovencev niso boljši, saj je telesno se lahko sliši, saj nekateri predlagajorehabilitaciji zlasti raka dojk in nedejavnih 42 % moških in 34 % dve preprosti vprašanji (9). Koliko dniprostate, ki je potrdila moj način žensk (6). Populacijsko pripisljivi v tednu se udeležite vadbe, kot je npr.rehabilitacije. delež za telesno nedejavnost je 9 % hitra hoja ali tek, in koliko ta hoja v (7), kar pomeni, da bi odprava telesne povprečju traja v minutah? Produkt Svoje pozitivne izkušnje s hojo nedejavnosti za toliko zmanjšala teh dveh odgovorov je stopnja zmernebi rada posredovala naprej. Ko si obolevnost za prej omenjene bolezni. do močne telesne dejavnosti (MVPA)sredi zdravljenja, je življenjsko vašega bolnika na tedenski ravni, kipomembno, da se gibaš v naravi, v Danes vadbe ne gre gledatizelenju. Možgani dobijo kisik, telo zgolj v kontekstu povezav z

Revija ISIS Medicin5a5December 2017mora doseči minimalnih 150 minut na pogosto obliko telesne dejavnosti – pomemben in za njih so prav gotovoteden. Zaradi velike terapevtske širine hojo. Hoja je vsekakor najbolj narav- spodbudne zadnje ugotovitve iz velikevadbe kot zdravila lahko povsem na oblika gibanja za človeka, saj se kohortne študije, ki kažejo na to, davarno svetujete tudi 300 minut vadbe lahko na sprehod odpravimo kadarko- hoja tudi pod priporočenih 150 minutna teden. li in kjerkoli, za to ne potrebujemo na teden v primerjavi z nedejavnostjo posebnega treninga, finačnih sredstev pomembno zmanjšuje splošno umrlji- Stopnja telesne dejavnosti in ali priprav. Potrebna je zgolj dobra vost. Avtorji na koncu sklenejo, da gretelesna nedejavnost sta neodvi- volja in seveda, če je mogoče, tudi za odlično obliko vadbe, ki je dosto-sna dejavnika tveganja (11). Prvi dobra družba. S hojo bomo vsekakor pna, poceni in primerna za vsa staro-na zdravje vpliva ugodno, drugi pa posegli v področje tako vadbe kot tudi stna obdobja (15).nas ogroža. Tako kot moramo spod- preprečevanja nedejavnosti.bujati vadbo, moramo po drugi strani V akciji si želimo, da odrasliodsvetovati sedeč življenjski slog, saj Študije, ki so primerjale učinkovi- dosežejo med 7.000 in 10.000le tako lahko pričakujemo resnično tost hoje v primerjavi s tekom, so korakov dnevno, s hitrostjo hojedobre in spodbudne rezultate (12). In pokazale, da so učinki vadbe ob 100 korakov na minuto, kar ustrezaravno ob tem zavedanju se hoja prav enakem kaloričnem vplivu povsem intenzivnosti 3 MET (16, 17). Zasta-gotovo ponuja kot najboljša izbira. primerljivi (13). V metaanalizi študij, vljeni cilji so mogoče na prvi pogled ki so preučevale vpliv hoje v skupini visoki, ampak vsekakor uresničljivi, in»Zakorakaj na številne kazalce zdravja (14), so vsi pobudniki si srčno želimo čimk zdravju!« sklenili, da hoja niža sistolni (−5,28 širše podpore, ki bo prav gotovo do −2,17 mmHg) in diastolni krvni prispevala k učinkovitosti akcije.Izsledki raziskav tlak (−4,15 do −2,13 mmHg), frekven-in priporočila co srca v mirovanju (−4,13 do −1,64 Hoja je prav gotovo odlična utripov/minuto), odstotek telesnega izbira tudi za onkološke bolnike. Vseslovensko komunikacijsko maščevja (−2,10 do −0,52 %), indeks Nekatere novejše študije kažejo naakcijo Pravi moški, namenjeno telesne mase (−1,19 do −0,23 kg/m2), pomen hoje pred začetkom onkolo-ozaveščanju širše javnosti o proble- skupni holesterol (−0,22 do −0,01 škega zdravljenja. Študija, kjer somatiki raka pri moških, je zasnovalo mmol/L) ter statistično značilno bolnike vključili v vadbeno skupinoleta 2015 Društvo onkoloških bolni- povečuje VO2max (1,67–3,65 ml/kg/ pred operativnim posegom zaradikov Slovenije v sodelovanju z Onkolo- min.), seštevek SF-36 vprašalnika raka debelega črevesa, je pokazala, daškim inštitutom Ljubljana in z Mini- (0,51 do 11,53) ter prehojeno razdaljo nekaj več kot tri tedne (24,5 dneva)strstvom za zdravje RS. Letos je pri 6-minutnem testu hoje (53,37– prehabilitacije pomembno vpliva napritegnilo k sodelovanju še Fakulteto 105,84 m). zmogljivost bolnikov po posegu (18).za šport in akcija se nadaljuje ssloganom Zakorakaj k zdravju! Akcija je Poleg tega pa je hoja primerna Hoja je učinkovita tudi v časukot orodje ozaveščanja in sočasno tudi za tiste, ki so trenutno najmanj zdravljenja, saj lahko vpliva na boljšiintervencijo izbrala prav najbolj telesno dejavni in posledično najmanj potek zdravljenja in zmanjša ali zmogljivi. Pri teh je prvi korak izredno prepreči akutne stranske učinke zdravljenja. Randomizirana klinična raziskava pri bolnikih z rakom dojke in rakom debelega črevesa je pokaza- la, da bolniki lahko dosežejo predlaga- nih 10.000 korakov v času adjuvantne kemoterapije ter obenem izboljšajo kazalce zdravja in počutja. Sama intervencija je vključevala nasvet, da dosežejo 10.000 korakov dnevno, in je trajala 10 tednov. O primernosti hoje kot oblike vadbe mogoče najbolj priča kar 91 % komplianca bolnikov, od teh pa jih je kar 75 % doseglo zadani cilj 10.000 korakov. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v študiji, kjer so preverjali vpliv hoje pri bolnikih z rakom dojke in prostate, in so enako sklenili, da so bolniki, ki so bili bolj dejavni in ohranili telesno dejavnost v obliki

Revija ISISM56edicinaDecember 2017hoje skozi celotno terapijo, imeli na ki je nastal pred tremi leti – osnovna strokovnjaki za šport, strokovnjaki zakoncu boljšo kardio-respiratorno ideja se je rodila ob pregledovanjuzmogljivost in so čutili manj bolečine statistike, ki jo skrbno in natančno komuniciranje, pristojni z Ministrstvakot tisti, pri katerih se je stopnja beleži Register raka Republike Slove-telesne dejavnosti zmanjšala. nije (http://www.slora.si/). Primerja- za zdravje, člani Društva onkoloških va števila obolelih moških za različni- Pričakovano je vadba, in to prav mi vrstami raka in njihovega bolnikov Slovenije, mediji, znanehoja višje intenzivnosti, učinkovita tudi preživetja z drugimi državami v EU jepo zaključenem onkološkem zdravlje- pokazala, da za rakom v Sloveniji javne osebnosti – ambasadorji, kinju, saj tri ure hitre hoje na teden zboli večje število moških, da se težjezmanjšuje specifično umrljivost zaradi in kasneje odločijo za obisk pri zdrav- akcijo in njen namen javno podpirajoraka prostate za kar 57 % (HR = 0,43; niku, kadar pride do težav, njihovo95 % interval zaupanja 0,21–0,91) (19). preživetje pa je krajše. Prizadevanja in promovirajo.Varovalni učinki zmerne vadbe na vladnih institucij (Ministrstvo zaponovitev bolezni in smrt zaradi raka zdravje – Državni program za obvla- Viripa so bili dokazani tudi pri raku dojke dovanje raka) in pobuda različnih(smrtnost manjša za 51 %) (20) in raku nevladnih organizacij so bili tako 1. Bailey R, Hillman C, Arent S, Petitpas A.debelega črevesa in danke (zmanjša dopolnjeni z družbeno odgovorno Physical activity: an underestimatedtveganje za ponovitev bolezni za 49 % akcijo »Pravi moški«, ki je primarno investment in human capital? J Phys Act(21) in tveganje za smrt za 45 % (22)). namenjena ozaveščanju moških o Health. 2013;10:289-308. doi:10.1123/V večini omenjenih študij je bila edini raku in ki poteka na nacionalni ravni. JPAH.10.3.289.izključitveni kriterij za bolnike nezmož-nost samostojne hoje, kar dodatno Sporočila akcije se pridružujejo 2. Garber CE, Blissmer B, Deschenes MR, etpriča o tem, da je hojo možno priporo- prizadevanju Ministrstva za zdravje, al. American College of Sports Medicinečiti praktično vsem onkološkim bolni- ki si z različnimi programi in vzvodi position stand. Quantity and quality ofkom in da hoja praktično nima omem- prizadeva, da bi Slovenija postala exercise for developing and maintainingbe vrednih kontraindikacij, razen takoj zdrava država, da bi bilo življenje v cardiorespiratory, musculoskeletal, andpo operativnem posegu (celjenje tkiv) njej kakovostno in da bi ljudje čim neuromotor fitness in apparently healthyin pri bolnikih, ki imajo več kostnih manj zbolevali – pa ne samo za adults: guidance for prescribing exercise.metastaz oz. hudo osteoporozo. Njim je rakom, tudi za drugimi kroničnimi Med Sci Sports Exerc. 2011;43(7):1334-odsvetovana hoja po neravnih spolzkih boleznimi. 59. doi:10.1249/MSS.0b013e318213fefb.terenih zaradi večje nevarnosti zloma. Že mnogokrat povedana in zapisa- 3. Pedersen BK, Saltin B. Exercise as Glede na stanje našega zdravstve- na trditev, da sami lahko veliko medicine - Evidence for prescribingnega sistema je mogoče pomembno naredimo za svoje zdravje in dobro exercise as therapy in 26 different chronicizpostaviti tudi to, da celo zelo konser- počutje, še kako drži. Pa čeprav včasih diseases. Scand J Med Sci Sport.vativna ocena finančnega vpliva na to nehote pozabimo in se prepusti- 2015;25:1-72. doi:10.1111/sms.12581.telesne nedejavnosti na zdravstveni mo toku stresnega načina življenja, kisistem znaša okrog 46,3 milijarde ga narekujejo čedalje večje obremeni- 4. Kerr J, Anderson C, Lippman SM.evrov na letni svetovni ravni, pri tve. Zavedanje o tem, da je skrb za Physical activity, sedentary behaviour,čemer skoraj 60 % tega stroška krije zdravje nekaj, kar je v pristojnosti nas diet, and cancer: an update and emergingjavni sektor (23, 24). Vsi ukrepi, ki samih, je pomembno. new evidence. Lancet Oncol.manjšajo raven telesne nedejavnosti, 2017;18(8):e457-e471. doi:10.1016/so zato več kot dobrodošli oz. bi mora- Spletna stran izogniseraku.si S1470-2045(17)30411-4.lo ministrstvo poskrbeti, da je akcij, deluje že drugo leto. Na temkot je »Zakorakaj k zdravju«, bistveno spletnem mestu obiskovalci najdejo 5. Wen CP, Wu X. Stressing harms ofveč ter tako tudi z dejanji dokazati vse potrebne informacije o raku, physical inactivity to promote exercise.svojo resnost pri uresničitvi ciljev povezave na vladne in nevladne Lancet. 2012;380(9838):192-193.resolucije o nacionalnem programu o institucije, ki so v Sloveniji pristojne doi:10.1016/S0140-6736(12)60954-4.prehrani in telesni dejavnosti za za področje raka.zdravje 2015–2025 (25). 6. Djomba JK. Telesna dejavnost. In: Želimo si, da bi redna telesna Zdravje in Vedenjski Slog Prebivalcev»Pravi moški« aktivnost – hoja, postala vsakodnevna Slovenije: Trendi v Raziskavah CINDIv medijih dobra razvada vseh Slovencev. Po- 2001-2004-2008.; 2012:50-69. Available membno je, da je vzpodbuda k hoji at: http://www.cindi-slovenija.net/ Ozaveščanje širše slovenske redna in da hojo »promovirajo« vsi images/stories/cindi/trgovina/Trendijavnosti o raku pri moških je projekt, deležniki akcije. V široko zastavljeni CINDI_2012.pdf. akciji sodelujejo strokovnjaki z različ- nih področij: zdravniki onkologi, 7. Lee IM, Shiroma EJ, Lobelo F, et al. Effect of physical inactivity on major non-communicable diseases worldwide: An analysis of burden of disease and life expectancy. Lancet. 2012;380(9838):219- 229. doi:10.1016/S0140-6736(12)61031- 9. 8. Mueser KT, Cook JA. Are we underesti- mating the value of exercise for wellness? Psychiatr Rehabil J. 2015;38(4):289- 292. doi:http://dx.doi.org.libproxy.csun. edu/10.1037/prj0000175. 9. Sallis RE. Exercise in the Treatment of Chronic Disease: An Underfilled Prescrip- tion. Curr Sports Med Rep. 2017;16(4):225-226. doi:10.1249/ JSR.0000000000000378. 10. Ross R, Blair SN, Arena R, et al. Impor- tance of Assessing Cardiorespiratory Fitness in Clinical Practice: A Case for Fitness as a Clinical Vital Sign: A Scientific Statement from the American Heart Association. Circulation. 2016;134(24):e653-e699. doi:10.1161/ CIR.0000000000000461.

Revija ISIS Medicin5a7December 201711. van der Ploeg HP. Sitting Time and 2011;8(1):79. doi:10.1186/1479-5868-8-79. activity and mortality in colorectal All-Cause Mortality Risk in 222 497 17. Tudor-Locke C, Craig CL, Aoyagi Y, et al. cancer: a meta-analysis of prospective Australian Adults. Arch Intern Med. cohort studies. Int J Cancer. How many steps/day are enough? For 2012;172(6):494. doi:10.1001/archinter- older adults and special populations. Int 2013;133(8):1905-13. doi:10.1002/ J Behav Nutr Phys Act. 2011;8:80. nmed.2011.2174. ijc.28208. doi:10.1186/1479-5868-8-80.12. Bouchard C, Blair SN, Katzmarzyk PT. 22. Meyerhardt JA, Heseltine D, Niedzwiecki 18. Gillis C, Li C, Lee L, et al. Prehabilitation Less Sitting, More Physical Activity, or D, et al. Impact of physical activity on Higher Fitness? Mayo Clin Proc. 2015. versus rehabilitation: a randomized cancer recurrence and survival in patients doi:10.1016/j.mayocp.2015.08.005. control trial in patients undergoing colorectal resection for cancer. Anesthesi- with stage III colon cancer: Findings from13. Williams PT, Thompson PD. Walking ology. 2014;121(5):937-47. doi:10.1097/ CALGB 89803. J Clin Oncol. versus running for hypertension, ALN.0000000000000393. 2006;24(22):3535-3541. doi:10.1200/ cholesterol, and diabetes mellitus risk 19. Richman EL, Kenfield SA, Stampfer MJ, JCO.2006.06.0863. reduction. Arterioscler Thromb Vasc Biol. 2013;33(5):1085-1091. doi:10.1161/ Paciorek A, Carroll PR, Chan JM. 23. Ding D, Kolbe-Alexander T, Nguyen B, ATVBAHA.112.300878. Physical activity after diagnosis and risk Katzmarzyk PT, Pratt M, Lawson KD. The14. Hanson S, Jones A. Is there evidence that of prostate cancer progression: Data from economic burden of physical inactivity: a walking groups have health benefits? A the cancer of the prostate strategic systematic review and critical appraisal. systematic review and meta-analysis. Br J urologic research endeavor. Cancer Res. Br J Sports Med. 2017;51(19):1392-1409. Sports Med. 2015;49(11):710-5. 2011;71(11):3889-3895. doi:10.1136/bjsports-2016-097385. doi:10.1136/bjsports-2014-094157. doi:10.1158/0008-5472.CAN-10-3932. 24. Ding D, Lawson KD, Kolbe-Alexander TL,15. Patel A V., Hildebrand JS, Leach CR, et 20. Schmid D, Leitzmann MF. Association et al. The economic burden of physical al. Walking in Relation to Mortality in a between physical activity and mortality inactivity: a global analysis of major Large Prospective Cohort of Older U.S. non-communicable diseases. Lancet. Adults. Am J Prev Med. 2017;0(0):1-10. among breast cancer and colorectal 2016;388(10051):1311-1324. doi:10.1016/ doi:10.1016/j.amepre.2017.08.019. cancer survivors: a systematic review and meta-analysis. Ann Oncol. 2014;23(Suppl S0140-6736(16)30383-X.16. Tudor-Locke C, Craig CL, Brown WJ, et al. 7):1-19. doi:10.1093/annonc/mdu012. 25. Ministrstvo za zdravje Republike How many steps/day are enough? for Slovenije. Nacionalni Program O adults. Int J Behav Nutr Phys Act. 21. Je Y, Jeon JY, Giovannucci EL, Meyer- Prehrani in Telesni Dejavnosti Za Zdravje 2015-2025. Slovenija; 2015. hardt J a. Association between physical

Revija ISIS strokovnih srečanj5P8oročila sDecember 2017Poletna šola hipertenzije2017 ESH Summer SchoolNena Golob, dr. med., dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., UKC [email protected] Med 9. in 15. septembrom 2017 je v predavanj so se razvile vroče debate in posledič-Snagovu (Romunija) potekala Poletna no ustvarila zanimiva poznanstva.šola hipertenzije. Šolo hipertenzije ževrsto let organizira Evropsko združenje za Šola je bila razdeljena na sklope predavanj,hipertenzijo (European Society of Hyper- zanimive tako s strani klinične prakse kakortension, ESH) z namenom izobraževanja zaradi raziskovanja. Letošnja šola je namenilamlajših kolegov (specializantov, mladih veliko prostora tudi novostim in raziskovanju.specialistov), ki se v dnevni praksi sreču- Udeležence se je nenehno spodbujalo kjemo z bolniki z arterijsko hipertenzijo. razmisleku glede morebitnih novih raziskovalnihVečini udeležencev izobraževanje prija- možnosti in niš.zno omogoča državno združenje za arte-rijsko hipertenzijo – tudi pri naju s kole- Prvi dan izobraževanja je bil namenjengom je bilo tako (za kar se zahvaljujeva) ponovitvi smernic zdravljenja arterijske hiper-– sicer pa obstaja tudi možnost finančne tenzije. Odlični predavatelji, svetovno priznanipomoči oz. štipendiranja. Letošnje šole se strokovnjaki iz sveta arterijske hipertenzije, soje udeležilo 59 udeležencev iz Evrope, nas med predavanji nenehno spodbujali hpraviloma po dva iz vsake evropske drža- kritičnemu pogledu pri dojemanju smernic.ve (tudi iz Slovenije), romunska delegaci- Temu so namenili tudi popoldansko sekcijoja je bila malo večja, in dve udeleženki iz predavanj prvega dne, ko smo spoznavali vlogoArgentine. Prevladovali smo specializanti načina merjenja tlakov, pomen dnevne variabil-interne medicine, kardiologije in nefrolo- nosti arterijskih tlakov in pomen izoliranegije, nekaj je bilo tudi specializantov oz. arterijske hipertenzije pri sami začetni obravnavispecialistov družinske medicine. arterijske hipertenzije. Vsekakor pa so si bili predavatelji enotni glede potrebe po boljši Udeleženci smo imeli možnost aktivnega obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo in potrebe po doseganju nižjih vrednosti tlakov oz.sodelovanja s predavanji (in posterji), tako da vsaj tarčne vrednosti pod 140/90 mmHg, toliko bolj pa je to nujno pri bolnikih, ki imajo zaradismo kolegom v sklopu obravnavanih tem pred- arterijske hipertenzije zaplete.stavili svoje raziskovalno delo ali zapletenejšeprimere zdravljenja bolnikov. Na podlagi naših

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS7a5n9j Drugi dan izobraževanja je bil zdravila, so marsikje po svetu usmer- hipertenzije pri bolniku s sladkornonamenjen obravnavi arterijske hiper- jeni mnogo bolj populacijsko. Skupi- boleznijo. Veliko pozornosti smotenzije pri nevrološkem bolniku. nam z visokim krvnim tlakom osnov- namenili tudi angiološkim zapletomVeliko pozornosti smo namreč posve- no zdravstvo omogoča brezplačno bolnikov zaradi sladkorne bolezni,tili zdravljenju arterijske hipertenzije zdravljenje z zdravili prvega izbora z kakor tudi vplivu povišanih arterijskihneposredno po možganski kapi. namenom, da bi čim večjemu številu tlakov na žilno steno, v zadnjemPopoldanska predavanja tistega in ljudi nekoliko znižali izhodiščne primeru predvsem z nekega eksperi-predavanja naslednjega dne pa so vrednosti arterijskih tlakov, za posa- mentalnega vidika. Predzadnji inobravnavala rezistentno arterijsko meznike z bolj rezistentno arterijsko zadnji dan predavanj so bile temehipertenzijo in sekundarno obliko hipertenzijo pa žal zmanjka denarja. nekoliko bolj proste. Posvetili smo searterijske hipertenzije. Poučili so nas o Veliko govora je bilo tudi o obravnavi tako vprašanjem, s katerimi se sreču-pomenu izključitve sekundarne nefrološkega bolnika z arterijsko jemo v vsakdanji praksi, kakor tudietiologije bolezni, o vzrokih za sekun- hipertenzijo: o pomenu soli v dietni rešitvam in spoznanjem, ki so še vdarno hipertenzijo in novih terapevt- prehrani, o novostih in možnih tarčah povojih, saj so šele v eksperimentalniskih možnostih zdravljenja (pred- zdravljenja ob vpletanju v sistemu fazi.vsem) stenoze renalne arterije. renin-angiotenzin-aldosteron, o zdrav-Predstavljene so bile še eksperimen- ljenju hipertenzije pri bolniku s Ta šola je vsekakor odlična izku-talne tehnike in študije v zvezi s tem. kronično ledvično okvaro oz. pri šnja, predvsem za mlade zdravnike, kiRazvnela se je posebno zanimiva dializnem bolniku. V tem sklopu je se zelo pogosto srečujemo z neobvla-debata, tudi na podlagi predavanja bilo posebno zanimivo predavanje o dovano arterijsko hipertenzijo takomlajšega kolega, glede rezultatov endemični (balkanski) nefropatiji. pri delu na oddelku in v ambulantizdravljenja stenoze ledvičnih arterij in Glede na zadnje raziskave pravzaprav kakor tudi v urgentni internističniali je to res vedno indiciran poseg ob ne gre za endemično bolezen, saj se v ambulanti. Med izobraževanjem imašizpolnitvi pogojev zanj. V povezavi s to literaturi pojavljajo primeri iz celega namreč možnosti osvojiti znanja indebato so bila zelo zanimiva in poučna sveta, kakor tudi zanjo naj ne bi bila veščine, kako obvladovati arterijskotudi predavanja o adherenci zdravlje- odgovorna le Aristolochia clematitis, hipertenzijo, predvsem pa te naučijonja arterijske hipertenzije po svetu. ampak tudi druge podvrste skupine kritičnega pogleda in razmišljanja vZanimivi so predvsem načini, ko se Aristolochia, ki rastejo tudi drugje po povezavi z zdravljenjem arterijskeposamezne države lotevajo problema- svetu (ne samo na Balkanu) in so od hipertenzije. Šola je zanimiva tuditike na državni ravni. Medtem ko se v nekdaj zelo prisotne v tradicionalni zato, ker imaš priložnost spoznatibogatejših državah posvečamo posa- kitajski medicini. mlade nadobudne zdravnike in zmeznikom, katerim predpisujemo tudi njimi danes ustvariti kolegialno vez,zelo draga in »ekstravagantna« Naslednji daljši sklop predavanj je ki bo morda kdaj prerasla v profesio- bil namenjen obravnavi arterijske nalno.17. Mednarodni simpozij zobnemorfologije (ISDM) in 2. kongresMednarodnega združenja zapaleodontologijo (IAPO)Bordeaux, 4.–7. oktober 2017 Raziskovalci, ki se ukvarjamo s širokim področjem zgradbe inDoc. dr. Iztok Štamfelj, dr. dent. med., spec., Katedra za razvoja zoba, se vsako tretje letozobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF srečamo na MednarodnemUL in Center za zobne bolezni, UKC Ljubljana simpoziju zobne morfologije (ISDM). Prvi ISDM so [email protected] rali že leta 1965. Za te simpozije je značilna multidisciplinarna usmerjenost v anatomijo, paleo-

Revija ISIS strokovnih srečanjP60oročila sDecember 2017antropologijo, paleontologijo, zobne morfologije s sodobnimi izračuna verjetnost, da posameznikarheologijo, dentalno medicino, 3D-slikovnimi metodami (mikroto- izvira iz katere od velikih prebival-genetiko, biomehaniko in foren- mografija, sinhrotronska mikrotomo- stvenih skupin.zično odontologijo. Od leta 2014 grafija in 3D-skeniranje) se je uvelja-so to obenem tudi kongresi vilo poimenovanje dentalna fenomika. Pet udeležencev iz Slovenije jeMednarodnega združenja za Pričakovati je, da bo njeno povezova- izsledke svojega raziskovalnega delapaleodontologijo (IAPO). Leto- nje z molekularno genetiko v bližnji predstavilo s štirimi plakati. Asist.šnje srečanje je potekalo na prihodnosti omogočilo boljše razume- Lucija Strmšek, dr. dent. med., jeUniverzi v Bordeauxu v Franciji. vanje vloge naštetih dejavnikov pri predstavila retrospektivno raziskavo nastanku normalne variabilnosti pogostnosti trikoreninskih spodnjih Na simpoziju je s predavanji in velikosti in oblike zob ter njunih kočnikov pri 1.318 pacientih, ki so seplakati sodelovalo okrog 200 udele- bolezenskih odklonov. zdravili na Stomatološki kliniki vžencev iz evropskih držav, Avstralije, Ljubljani. Na intraoralnih rentgenskihBrazilije, Čila, Gabona, Indonezije, Zobje so zaradi velike obstojnosti posnetkih je nadštevilno koreninoIrana, Izraela, Japonske, Kanade, najpogostnejša fosilna najdba. Napre- ugotovila pri 1,3 % šestic, 0,3 %Kitajske, Nove Zelandije, Ruande in dek na področju slikovnih metod in sedmic in 1,8 % osmic, ostali zobje soZDA. Videti je bilo mnogo znanih analize pridobljenih slikovnih podat- imeli dve ali eno korenino. Podatkiobrazov, le skromna japonska udelež- kov je paleoantropološkim in primer- imajo klinični pomen, saj ima spregle-ba je bila v očitnem nesorazmerju z jalnoodontološkim raziskavam nadel dana in nezdravljena dodatna koreni-njihovo raziskovalno dejavnostjo na krila. Nove metodologije presegajo na za posledico neuspeh endodontske-tem področju. Program simpozija je tradicionalno delitev na merljive ga zdravljenja zoba. Kljub temu je vbil razdeljen v osem sklopov: (i) (zobne mere) in nemerljive (oblikovni literaturi zelo malo epidemiološkihevolucija zob, (ii) zobje (človeški in znaki) fenotipske lastnosti zob. Poleg podatkov za evropske narode, večinaživalski) in arheologija, (iii) rast in tega omogočajo raziskovanje notranje je starejšega datuma. Omenjenarazvoj zoba, (iv) funkcija in biomeha- morfologije in zgradbe zob. Relief dodatna korenina se navadno razvijenika zob, (v) odontologija in paleo- grizne ploskve in oblikovanost skle- enostransko, manj pogosto oboje-dontologija, (vi) evolucija in devoluci- ninsko-dentinske meje pri zobeh stransko, zelo redko pri večjem številuja zob, (vii) genetika in epigenetika ter recentnih in fosilnih živalskih vrst spodnjih kočnikov. Asist. Tomaž Hitij,(viii) nove raziskovalne metode. analizirajo z računalniško podprtimi dr. dent. med., je opisal endodontskiZaradi vsebinske raznolikosti simpo- matematičnimi postopki (geometrič- primer mlajše pacientke s tremizija sem poročilo omejil na teme, na morfometrija). Ob tem velja koreninami pri obeh spodnjih šesticahzanimive za bralce revije. omeniti, da zanimanje za oblikova- in sedmicah ter z globokimi vzdolžni- nost tkivnih ločnic ni novo; v 90. letih mi koreninskimi brazdami in korenin- Prof. Grant Townsend in njegovi je o izraženosti protostilida na skle- skim kanalom oblike C pri spodnjihsodelavci z Univerze v Adelajdi ninski in dentinski površini spodnjega ličnikih (štiricah in peticah). Korenine(Avstralija) že 35 let raziskujejo tretjega kočnika več člankov v ugle- osmic v času zdravljenja še niso biledvojčke in njihove družine, da bi dnih tujih revijah objavil naš profesor formirane. Opozoril je na diagnostičniosvetlili vpliv različnih dejavnikov na Dominik Gašperšič. Nekatere predsta- pomen neobičajne morfologije zobnihoralno zdravje, rast in razvoj orofaci- vitve na simpoziju pa so le potrdile kron, v opisanem primeru spodnjihalnega sistema pri človeku. Klasični znano resnico, da brez pravih idej niti petic, ki nas že med kliničnim pregle-model odontogeneze (razvoja zoba) najsodobnejša tehnologija ne koristi dom ustne votline lahko opozori napredvideva učinke genetskih in prav veliko. odstopanja od normalne oblike in/aliokoljskih dejavnikov; v novejšem času števila korenin.so ga dopolnili z epigenetskimi Forenzični odontologi lahkodejavniki, ki določajo izražanje genov. identificirajo skeletne ostanke oseb na Asist. Tilen Šušterčič, dr. dent.V ožjem pomenu spadajo mednje osnovi primerjave zob z referenčnim med., in Taja Pogorelčnik, dr. dent.kemične modifikacije DNK (metilacija materialom (npr. kartoteka, rentgen- med., sta predstavila s Prešernovimin acetilacija), v širšem pomenu pa ski posnetki zob), manj znano pa je, priznanjem nagrajeno študentskotudi časovna in prostorska variabil- da se v izraženosti oblikovnih zobnih raziskovalno nalogo o trdoti dentina.nost medceličnih interakcij v času znakov skriva tudi podatek o etnič- Trdotne preskuse sta naredila narazvoja zametka. Molekularne študije nem izvoru posameznika. O tem, v vodoravnih prerezih korenin mlečnihso pokazale, da odontogenezo usmer- praksi še dokaj neizkoriščenem in stalnih spodnjih sekalcev na od-jajo medsebojno se izmenjujoči vplivi potencialu je predaval prof. Richard merjeni oddaljenosti od dentinsko-ce-med celicami epitelijskega in ektome- Scott z Univerze v Nevadi (ZDA). mentne meje. Z vidika zdravljenjazenhimskega dela zobnega zametka, v Predstavil je testiranje računalniške kariesa sta pomembni ugotovitvi, daproces pa je vpletenih več kot 300 aplikacije rASUDAS, ki na osnovi izra- se pri obeh vrstah zob trdota dentinagenov. Za področje raziskovanja ženosti oblikovnih znakov na zobeh zmanjšuje proti zobni pulpi, trdota

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS7a6n1jV družbi s profesorjem Richardom Scottom. in enostavno zunanjo koreninsko morfologijo. Sekalci imajo lopatastovseh dentinskih plasti pa je pri stalnih 5. stoletja, ki so ga odkrili med arheo- obliko, zgornja šestica in sedmica 5.zobeh večja kot pri mlečnih zobeh. loškimi izkopavanji na Ptuju. Arheo- vršek, spodnja šestica 6. vršek, spo-Trdotne razlike med koreninskimi loška najdba predstavlja prvo materi- dnja sedmica 5. vršek, vsi kočnikiploskvami stalnih zob so odraz hitrej- alno sled Hunov v slovenskem skleninski jezik; v nasprotju s tem ješe sklerozacije dentina na aproksimal- prostoru. Lobanja kaže znake ume- med 32 zobmi le pet takšnih, ki imajonih ploskvah, kar določa tudi vestibu- tnega preoblikovanja, kar so dosegli s dve ali tri korenine, ostali so enokore-looralno usmerjenost večine vzdolžnih tesnim prevezovanjem glave v prvih ninski. Abrazivne spremembe nakoreninskih pok pri endodontsko letih življenja. Analiza rentgenskih zgornjih sekalcih kažejo, da si je zzdravljenih zobeh. posnetkov zob je pokazala, da je umrl njimi redno pomagal pri določenih pri starosti nekaj nad 20 let, analiza opravilih; žlebovi na aproksimalnih Zobje so bogat vir podatkov o oblikovnih zobnih znakov s prej (stičnih) ploskvah so najverjetnejebioloških lastnostih, prehrani in omenjeno aplikacijo rASUDAS pa je posledica izdelovanja tetive za lok.načinu življenja vsakega posamez- potrdila njegovo azijsko etničnonika. Avtor pričujočega prispevka je poreklo. Slednje se zrcali v značilnem Zadnji dan smo obiskali znameni-poročal o raziskavi zobovja pri skeletu nasprotju med kompleksno kronsko to jamo Rouffignac, ki leži 160 kmhunskega bojevnika iz sredine vzhodno od Bordeauxa. Pred 15.000 leti je manjše število paleolitskih umetnikov na njene stene z vrezova- njem in risanjem upodobilo številne mamute, bizone, konje, kozoroge, nosoroge ter nekaj človeških figur in simbolov. Umetnine so zaradi ugodne jamske klime tisočletja kljubovale zobu časa, največ škode so povzročili obiskovalci v zadnjih štirih stoletjih, preden so jamo zavarovali in uredili za oglede. Upodobitve živali so stilizi- rane, vendar realistične; nekatere presenečajo s svojo premišljeno kompozicijo. V temni globini jamskih labirintov se današnjemu obiskovalcu zazdi, da predzgodovinski razum, ki je ustvaril poslikave, ni mogel biti zelo drugačen od našega ..., da je čas le iluzija in so v resnici umetnikove roke pravkar odložile orodje ...12. kongres Evropskega združenjaza koloproktologijoBerlin, 20.–22. september 2017 Zelo aktivni so turški kirurgi, ki so lani načrtovali evropski kongres vProf. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o. Istanbulu, a je zaradi terorističnih napadov upravni odbor ESCP sklenil, Evropsko združenje za koloprok- vodilni sestanek koloproktologov iz da se kongres iz Istanbula premesti vtologijo (ESCP) vsako leto v zadnjem vse Evrope, ne samo Evropske unije, Milano. Organizacijski stroški so setednu septembra priredi svoj kongres. ampak vseh evropskih držav, po- zaradi tega povečali in kongres je bilV zadnjih letih postaja ta kongres membno pa je zastopana tudi Rusija. komaj še finančno uspešen. Članstvo v ESCP v zadnjih letih nenehno narašča. Najbolj se je

Revija ISIS strokovnih srečanjP62oročila sDecember 2017povečalo prav v zadnjem letu, skoraj Vabilo na kongres. cije, možnosti izmenjav in selektivne-za 25 odstotkov, tako da je aktivno ga operiranja s področjačlanstvo naraslo že na 1.265. Nekaj od Koloproktologija je marsikje koloproktologije. Z veseljem smoteh aktivnih članov je tudi iz obravnavana kot osebna zavzetost pozdravili njihovo angažiranost inneevropskih držav, kar pomeni, da je splošnih ali abdominalnih kirurgov, obenem pripadnost ESCP.združenje prepoznavno in cenjeno vendar to ni dovolj. Jasno je, da je zatudi v svetovnem merilu. Na mnoge zahtevne posege potrebno Kongres je bil zelo delovno struk-predkongresnih sestankih smo veliko daljše usmerjeno delo, določena učna turiran, kar je zasluga Anne Martling,govorili o tem, predvsem pa o krivulja in tudi vzdrževanje kondicije. vodje programskega odbora ESCP. Žekakovosti dela, ki pritegne nove člane. Le določeno število opravljenih na začetku je bilo veliko govora oCiljno število članov naj bi bilo vsaj posegov na leto jamči, da bo poseg izobraževanju, ki je pomembno tako2.000. Takšno število bi bilo tudi še narejen varno in kakovostno. V letnem za mlade kot za tiste kirurge, ki kotznosno za udeležbo na kongresih, poročilu so tako najbolj izstopala splošni specialisti kažejo zanimanje zavečje število udeležencev pa bi že poročila izobraževalnega (education koloproktologijo. Zanimivo je, da jepredstavljalo logistični problem. committee) in raziskovalnega odbora bilo prvo predavanje po odprtju (research committee). Prvi se ukvarja namenjeno problematiki zgodnjega Na letošnjem kongresu je bilo že z organizacijo preizkusov znanja, z odpuščanja bolnikov po kolorektalnihveč kot 1.600 udeležencev. Novim učbenikom pa hkrati postavlja norme operacijah. Poudarek je bil tudi načlanom je treba ponuditi nekaj, kar jih znanja in obseg stroke. Raziskovalni čim zgodnejšem odkrivanju kolorek-pritegne. ESCP lahko ponudi dobro odbor povezuje predstavnike različnih talnih karcinomov in s tem zagotavlja-organizacijo, strukturiran način dela evropskih držav in jih vključuje v nju večje uspešnosti. Ena od prvihvsakoletnega kongresa, dobro izbiro tematske študije, ki so bile tudi pred- tem, ki jo je odprl kongres, je bila tudipredavateljev in novost, ki je v zad- stavljene. Odbor za povezave skrbi za problematika patologije medeničneganjem času vse bolj cenjena – izpit komunikacijo članstva, pa tudi za dna, ki postaja interdisciplinarniESCP. Od lanskega leta je na spletu povezovanje s sorodnimi združenji problem. Zelo kakovostno predavanje,učbenik, ki je podlaga za znanje, ki se – na področju onkologije, kroničnih ki ga je pripravil ginekolog, je osvetli-preizkuša na izpitu. Poleg tega je vnetnih črevesnih bolezni in endo- lo možne poškodbe mišic in inervacijepredpisan obseg dela in posegov, ki skopske kirurgije. medeničnega dna v času poroda.naj jih kandidati opravijo pred prijavo Temu ne posvečamo dovolj pozorno-na izpit. Kandidatov je vsako leto več Letos se je prvič samostojno sti in morda zato bolnicam ne znamoin najbolje ocenjeni kandidat je letos predstavilo tudi združenje mladih dovolj pomagati.dobil priznanje dolgoletnega in koloproktologov, ki kot mladi izposta-uglednega člana ESCP-ja, pokojnega vljajo predvsem vprašanja specializa-švedskega profesorja Larsa Palmŏja.Člani ESCP brez izpita imajo enosta-ven naziv »member«, tisti, ki opravijoizpit, pa dobijo naziv »fellow«. Na tanačin je članstvo razporejeno enakokot v ameriškem združenju koloprok-tologov (ASCP). Za ameriško združe-nje je izpit pravzaprav pogoj, v Evropipa posamezne države ta izpit različnoocenjujejo. V nekaterih državah jepriznan, v drugih pa uradna medicinado tega izpita nima pravega stališča.Na tehničnih sestankih smo se pogo-varjali, da ne bi bilo smiselno, da sevprašanje priznanja te diplome rešujev vsaki državi posebej, ampak da bizdruženje v dogovoru z institucijamiEvropske unije poskušalo pridobitiveljavo takšnemu izpitu. To bi prispe-valo tudi k priznanju koloproktologijekot samostojne stroke, saj v mnogihevropskih državah takšna samostoj-nost še ni priznana oz. samoumevna.

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS7a6n3j Mene osebno so posebej zanimale berlinskim zidom na ozemlju Vzho- do združitve, ker je v novem združe-proktološke teme, med katerimi je bil dne Nemčije in postaja pomembna nju prevladal angleški vpliv. Kakorko-seveda pregled klasičnih obolenj – he- berlinska bolnišnična in učna baza. li že, združenje je stična točka vseh, kimoroidi, fisure, fistule. Pri zdravljenju Vesel sem, da imamo z njo že stike. V jih zanima koloproktologija. Usmeri-fistul je več novosti – LIFT, zdravlje- njej je začel delati prof. Felix Aigner, tev združenja pa je dvig kakovostinje z laserjem, matičnimi celicami. ki je bil pred leti, ko smo še imeli izobrazbe in najboljša možnost zaPoseben problem so Crohnove fistule, skupne gastrokirurške kongrese, tudi zdravljenje naših bolnikov.kjer je potrebno preudarno zdravlje- naš gost.nje, sodelovanje z gastroenterologi. Na tem kongresu sem zaključilPrav tu se obetajo dobri rezultati s Tik pred odhodom sva s kolegom svoj zadnji štiriletni mandat. Prizade-pomočjo matičnih celic. Z zanima- odšla še na turistični avtobus, ki naju val sem si, da bi slovenskim kolegomnjem sem poslušal tudi predavanje o je v dveh urah popeljal mimo zanimi- čim bolj približal novosti v koloprok-nenavadnih anorektalnih obolenjih. vosti Vzhodnega in Zahodnega Berli- tologiji. Morda sem bil manj uspešenVesel sem, da smo jih v naši praksi na. Začetek poti je ob napol porušeni pri prepričevanju gastroenterologov,prepoznali. Gre za redke bolezni, kot Wilhelmovi cerkvi pri postaji Zoo. ki so naši naravni zavezniki. Zavezni-so npr. gastrointestinalni stromalni Cerkev ostaja opomin na Berlin, ki je štvo je bilo tudi razlog, da smo vtumorji v predelu rektuma in duplika- bil ob koncu vojne skoraj 80-odstotno Rogaški Slatini skupaj ustanoviliture oz. cistične ali solidne spremem- porušen. Turistična znamenitost je Slovensko združenje za gastroentero-be ob rektumu, ki so sicer večinoma danes Check point Charlie – na logijo in hepatologijo (SZGH). Tobenigne, v določenih primerih pa tudi zahodni strani celo malo burkaškega naše združenje s sekcijo za koloprok-že primarno maligne. Tako gastroin- videza, saj izposojajo vojaške obleke, v tologijo ima od nekdaj domicil vtestinalne stromalne tumorje kot katerih se lahko slikaš, na vzhodno- zdravilišču za bolezni prebavil, ki jeduplikature oz. cistične spremembe nemški strani pa so spomeniki Berlin- obenem center rehabilitacije zarektuma smo v naši praksi že zdravili. skega zidu in žalostni opisi poskusov bolnike po operacijah trebušnih pobega ter tragično število mrtvih, ki organov. Vesel bom, da bodo mladi Sakralna nevralna stimulacija ni so si želeli v drugačen svet. Enako kolegi nadaljevali moje delo in mordaveč tako »v modi«, kot je bila še do žalostno je videti križe z imeni ubitih tudi dočakali, da bo koloproktologija vnedavnega, še vedno pa jo izvajajo. Na prebežnikov pri Brandenburških Sloveniji postala cenjena in prepo-svetu je sedaj približno 35.000 im- vratih. Obešeni so na ograji, ki omeju- znavna stroka.plantacij. Tam, kjer je vstavitev je spominsko obeležje na pobite Sinteuspešna in brez zapletov, so pacienti in Rome. Vsak kongres je pravzaprav selitevvečinoma zadovoljni, na žalost pa je iz ene dvorane v drugo. Vreme nitudi kar nekaj primerov, ko je treba Danes je pri Brandenburških pomembno, ker je ves čas mračno indrago napravo odstraniti. vratih seveda čisto drugače. V obmo- temno. Zadnji dan pa je bil sončen in čju za pešce se ljudje živahno spreha- je še polepšal ogled Berlina s turistič- Na kongresu je bilo pokrito jajo, par korakov od njih je obnovljeni nim avtobusom, tako da bosta mestocelotno področje koloproktologije, Reichstag s stekleno kupolo, ki jo po in uspešen kongres ostala še naprej vtako zdravljenje raka kot benignih predhodni najavi lahko tudi obiščeš. lepem spominu.obolenj s področja medeničnega dna Okolica je bila polna turistov, ki so seali kroničnih črevesnih vnetnih pripravljali na berlinski maraton danobolenj. po našem odhodu. Mladi so navdušili s svojimi Na kongresih ESCP srečujemoporočili o gostovanjih, ki so bila vedno več slovenskih kolegov. Gledevečinoma sponzorirana s sredstvi na slovensko populacijo je številoESCP. Predavanje o izkušnjah kolega članov iz Slovenije dokaj dobro.o delu v Nepalu pa me je postavilo na Odraža število tistih, ki se srečujejo strdna tla glede privilegijev, ki smo jih koloproktologijo in jih le-ta zanima.deležni v Evropi in o katerih v nera- Na svoje delo v ESCP imam lepezvitem svetu lahko samo sanjajo. Tudi spomine. Bil sem prvi predstavniktam imajo čakalne vrste, ki smo jih Slovenije po združitvi ECCP (Europe-videli na fotografiji in ki dostikrat an council of coloproctology) in EACPodločajo tudi o življenju in smrti. (European association of coloprocto- logy). Prva organizacija je bila izrazita Berlin je bil zanimiva izbira za proevropska pod vodstvom prof.kongresno mesto. Po združitvi mesta Clauda Martyja iz Ženeve, druga pa jein Nemčije spet postaja svetovna bila bolj angleška in skandinavska.prestolnica. Ena od velikih bolnišnic Nekaterim je vseeno žal, da je prišlo– Charité – leži tik za nekdanjim

Revija ISIS publikacijeS64trokovneDecember 2017Jörg Nase in Beate Nase:Otroške bolezni – Od rojstvado 16. letaZaložba Mladinska knjiga, 2017Nina Mazi, Ljubljana Najnovejši priročnik iz zbirke Za zdravo bolezni dejansko namenjen vsej družini – odrasliživljenje je izpod peresa zanimivega partnerske- bodo v njem tudi zase našli vrsto uporabnihga tandema – dr. Jörga Naseja, zdravnika, namigov, nasvetov in priporočil, ki omogočajopediatra, športnega medicinca in psihoterapevta, učinkovito skrb za zdravje, mladostnost inter njegove soproge, Beate Nase, ki se tako vitalnost, pa tudi uspešnost in učinkovitost celepoklicno kot tudi v običajnem vsakdanu kot družine. Predstavniki različnih generacij bodo vstrokovnjaka in starša treh otrok srečujeta z njej lahko našli ustrezne odgovore na svojaotroki in mladino ter z izzivi, ki jih prinašajo. V vprašanja.prvih letih življenja so otroci (in njihovi starši)najbolj občutljivi. Človeško telo se prilagaja Tudi in predvsem zato, ker so bolezni, motnjenovemu okolju, hrani, vodi, zraku in bolezen- in poškodbe sestavni del ne le otroštva, marvečskim povzročiteljem. Na poti do prave odporno- celotnega življenja. Začnejo se v najnežnejšemsti, zdravja in vitalnosti mora človek prehoditi otroštvu ter se nadaljujejo v šolsko in najstniškoveliko (majhnih) korakov. Bolezni in simptomi, dobo. Tveganja za zdravje so pri otrocih nenehnoki prežijo na otroke, so številni in včasih traja prisotna, zato jih morajo odrasli poznati inprecej časa, da jih dovolj jasno določimo in razumeti, pa tudi vedeti, kaj lahko sami naredijo,obvladamo. Pri tem si je priporočljivo pomagati z da se otrok čim prej spet počuti bolje. V pričujo-znanjem in izkušnjami iz različnih virov. čem priročniku so zbrani aktualni podatki in informacije o pogostih boleznih, motnjah in Priročnik v trdi vezavi (knjigo človek pogosto poškodbah, ki ogrožajo dojenčke in malčke,vzame v roke, lista in prebira!), ki na 304 straneh otroke in mladostnike – od običajnega prehladaprinaša vrsto tradicionalnih dejstev, pa tudi in gripe do kroničnih bolezni in alergij. Njihovopomembnih novejših ugotovitev in spoznanj, prepoznavanje in razlikovanje bralcu olajšajopovezanih z zdravjem in blagostanjem otrok, sta preglednice in grafi, slike in risbe/ilustracije, savtorja zasnovala načrtno in sistematično – bo- pomočjo katerih si človek lažje odgovori nalezni, motnje in poškodbe so urejene in predsta- ključna vprašanja: Kaj se dogaja z otrokom oz. kajvljene po organih in organskih sistemih. Vsebina je narobe z njim? Kdaj mu lahko pomagam samje razdeljena na tri ključna poglavja: Kako otroci in kdaj je treba k zdravniku? Kaj bo ugotovil inozdravijo in ostanejo zdravi (uvodno), ki promo- kako bo ukrepal? Kdaj zadostujejo pripomočki izvira zdrav življenjski slog in način razmišljanja, domače lekarne in kdaj je potrebno drugo zdravi-Organski sistemi in bolezni (najobsežnejše) ter lo? Kako lahko preprečim bolezni, motnje inPrva pomoč (ravnanje v nujnih primerih). Dodan poškodbe ter ostale zdravstvene težave? Jepa je še Podatkovnik z Glosarjem in Stvarnim bolno/prizadeto le telo, samo duša ali oboje?kazalom. Strokovno preverjena vsebina, kiorgansko prerašča stroge okvire in presega Priročnik o otroških boleznih, ki se dejanskostrogo pojmovanje zdravja in vitalnosti, je ne ukvarja le z boleznimi, motnjami in poškod-namenjena tako strokovni kot laični javnosti. bami, marveč tudi z zdravjem (pridobivanje,Bogata slikovna oprema s skrbno izbranimi krepitev in ohranjanje), je dragocen tudi zato,fotografijami in nazornimi ilustracijami, ki jo ker poleg akademskih, institucionalnih možnostidopolnjujejo preglednice in grafi, imenitno preventive, kurative in rehabilitacije prinaša,dopolnjuje in nadgrajuje besedilno zasnovo. pojasnjuje in obravnava tudi ukrepe, ki se jih starši (odrasli) lahko lotijo sami – akademsko S svojo bogato, večplastno, multidisciplinar- skrb za zdravje dopolnjuje in poglablja še zno naravnano vsebino je priročnik Otroške naravnimi pristopi in metodami.

Strokovne Revija ISIS publikac6ije5December 2017 Pomembno dodano vrednost akademska medicina in naravno sestra) ter upošteva konkretno starše-najnovejšemu priročniku iz zbirke zdravilstvo – tudi s pomočjo priročni- vsko prakso. V želji, da starši ne bi zaZdravo življenje zagotavlja tudi obse- kov, kot je Otroške bolezni, izpod vsako malenkost »prileteli« v ambu-žno in izčrpno poglavje o prvi pomoči, peresa zakoncev Nase. lanto ali celo na urgenco, jim lahkoki uči in svetuje, kako ukrepati v svetujejo kakovostno branje, s pomo-nujnih primerih – kako otroku nemu- Priročnik je dragocen tudi za čjo katerega bodo lažje ugotovili, kajdoma pomagati in ga ustrezno pripra- zdravnike in ostale strokovnjake, ki se se dogaja z njihovim otrokom, inviti na nujno medicinsko pomoč. ukvarjajo z otroki in mladino, saj se presodili, kdaj morajo k zdravniku oz. odlikuje s kombinacijo medicinskega kdaj lahko svojim nadobudnežem (in Otrokom in mladostnikom, pa in psihološkega oz. psihoterapevtske- sebi) pomagajo sami.tudi odraslim je treba zagotoviti ga pristopa, povezuje zdravljenjenajboljše, kar ponujata oz. omogočata (zdravnik) in nego (medicinskaDomus Medica za vas!Domus Medica je bil ustvarjen kotosrednja hiša slovenskegazdravništva. Velika Modra dvorana,številne sejne sobe in klubskiprostori so bili zgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskega druženja,odprtega dialoga, organiziranihstrokovnih predavanj med zdravnikiin zobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitevDomus Medica pripravili tudi na internetnistrani: http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stran ogledate inv prihodnosti svoje srečanje organiziratev prostorih Domus Medica!Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centrupišite Mojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 52.

Revija ISIS srečanjaS66trokovnaDecember 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike • protokoli obravnave otrok in odraslih žr- tev nasilja v družini v sklopu zdravstveneDelavnica za dejavnosti.specializante Sodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitutdelavnica: december ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center za socialno delo Maribor, Zavod Emma.Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkemzačeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed delavnic za specializante. Poslušaj in bodi slišanPredstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih – delavnicain odgovornosti specializanta, delovnopravne komunikacije indileme, E-list in nekaj malega o stresu. reševanja konfliktovŠtevilo udeležencev na posamezni delavnici je delavnica: januaromejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelopriporočajo! Pod besedo komunikacija razumemo lastnosti, ki posamezniku omogočajo, da učinkovito in skladnoIzvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca vzpostavlja povezave z ostalimi ljudmi. PriVrečar, Polona Selič, Tanja Breznik učinkoviti komunikaciji si prizadevamo za prenos informacij med deležniki brez izgube podatkov in nepotrebnega časa. Pri tem morata dobro sodelovati tako pošiljatelj kot prejemnik informacij z uporaboPrepoznava in tako besedne kot nebesedne komunikacije. Mordaobravnava žrtev nasilja se sliši nadvse preprosto, vendar ravno majhni šumiv družini v okviru v komunikaciji lahko pripeljejo do nerazumevanja,zdravstvene dejavnosti slabe volje in konfliktnih situacij. S poznavanjem, zakaj je pomembna učinkovita komunikacija, kajpredavanja in delavnice: december, januar sploh to je in kako jo uporabiti v svojem okolju, lahko pomembno prispevamo k razvoju lastnegaNamen izobraževanja je zdravstveno osebje socialnega življenja, boljšega timskega dela inopremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami učinkovitega reševanja konfliktov. Naučili se bomoza izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev aktivnega poslušanja, podajanja povratnenasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. informacije in usmeritve k rešitvam, ki zagotavljajo napredek.Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpisministrstva za zdravje, ki določa, da se morajo Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živazdravstveni delavci z določenih področij Novak Antolič, dr. med., Luka Kovač, dr. med.udeležiti izobraževanja o nasilju v družinivsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. Poudarki iz vsebine: Kako vodimo sebe? – delavnica• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v osebnostnega vodenja družini, delavnica: januar• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje žrtev nasilja v družini, Ko vidimo besedo vodenje, se običajno pred nami prikaže slika skupine ljudi, med katerimi ima en• teoretične smernice ter praktični prikaz posameznik vlogo, da koordinira, svetuje, motivira, ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v vodi. Le malokrat pa stopimo korak naprej in družini, pogledamo vsakega posameznika posebej. Kako vodimo sebe? Dosegamo osebne cilje? Kako si te• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih cilje sploh postavljamo? Imamo višji cilj v svojem praks s področja prepoznave in obravnave življenju? Ta delavnica ponuja orodja, s pomočjo žrtev nasilja v družini, katerih si bodo udeleženci lažje odgovorili na zgornja vprašanja. S posebnimi metodami• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v zdravstvenem sistemu,• koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini,

Strokovna Revija ISIS srečan6ja7December 2017samorefleksije bodo dobili uvid v zadovoljstvo s vrednot, obnašanja in odnosov, ki poudarjaspecifičnimi področji svojega življenja (kariera, zaupanje javnosti v zdravnike. Medicina je poklic,odnosi, prosti čas, življenjski namen). Po analizi se pri katerem so zdravnikovo znanje, klinične veščinebodo osredotočili na snovanje načrta, kako izboljšati in presoja v službi zaščite in ponovnegadoločeno področje. Postavljanje ciljev je ključna vzpostavljanja dobrega počutja ljudi. Dobro počutjeveščina pri osebnem (in skupinskem) vodenju, saj je pa težko vzpostavlja zdravnik, ki je izgorel. Objavepomembno, da so cilji merljivi, uresničljivi, a kljub raziskav iz tujine kažejo na več kot 50-odstotnotemu drzni in ambiciozni. Ne nazadnje pa sledijo izgorelost zdravnikov. Na delavnici se bomoorodja za uresničevanje teh ciljev: postavljanje pogovarjali o odkrivanju in preprečevanjuprioritet, razporejanje s časom, ohranjanje izgorelosti ter metodah učenja profesionalizma vmotivacije in vpeljevanje novih navad. medicini.Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živadr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med. Novak Antolič, dr. med., Aleks Šuštar, dr. med. Od krepitve timskega Polepšaj si dan! –dela do izboljšanja Delavnica kreativnegadelovnega vzdušja razmišljanjadelavnica: januar delavnica: februarDelo v zdravstvu je globoko prepleteno z delom v Zdravstveni sistem je sestavljen iz kompleksnegatimu. Pravzaprav si težko predstavljamo, kako bi prepletanja ustaljenih procesov, ki vodijo našbilo videti delo brez sodelavcev. Večino časa stvari miselni proces po ustaljenih poteh razmišljanja.delujejo. Kaj pa se zgodi, ko se v timu nekaj zalomi? Takšen način dela lahko zmanjša število napak, aSe pojavi spor? Kdo bo prevzel odgovornost in hkrati zavira nove in drugačne miselne procese. Naskušal zadevo zgladiti? Bo to kdo storil ali pa bo delavnici bomo skušali stopiti iz ustaljenih poti in szadeva prešla z globoko zamero nekam v podzavest? konkretnimi nalogami skočiti iz okvirov običajnega.Sodelovanje, komunikacija in zaupanje v delo Spoznali se bomo z osnovnimi koncepti kreativnostisodelavcev je bistvenega pomena. Še posebej v ter principi ustvarjalnosti, s katerimi si lahkotimih, kjer s sodelavci preživimo vsaj toliko časa kot popestrimo vsakdan ter izboljšamo delovni proces.doma. Delavnica ponuja orodja in metode, prekokaterih bodo udeleženci aktivno vključeni v stresne Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Kovač,situacije, ki se lahko pojavijo v dnevni rutini. Z dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.refleksijo dogajanja bomo v odprti razpravi iskaliključne vidike pozitivnega sodelovanja. Cilj delavnice je, da udeleženci spoznajo pomen tima indinamike, ki se ustvarja z leti. Z izpostavitvijo Odpredavaj kot se šika!simuliranim konfliktnim situacijam bodo iskali – Delavnica javnegarešitve, ki jih bodo lahko uporabili pri dnevnih nastopanjaaktivnostih. Ob tem bomo z odprtim odnosomgradili in povezovali tim. delavnica: marecIzvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, V medicini se nenehno srečujemo v situacijah, ko sedr. med., Aleks Šuštar, dr. med. je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju. Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki jo moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavniciIzgorelost in se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti doberprofesionalizem javni nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati sv medicini tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imel priložnosti videti svoj nastop in ga narediti šedelavnica: februar boljšega.Veliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno uči Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,profesionalizem. Medicinski profesionalizem je set dr. med., Luka Kovač, dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.

Revija ISIS srečanja S68trokovnaDecember 2017december 2017 1.  •  XXVI. STROKOVNO SREČANJE ZDRUŽENJA ZA HIPERTENZIJO: NOVOSTI V OBRAVNAVI IN ZDRAVLJENJU ARTERIJSKE HIPERTENZIJE kraj: LJUBLJANA, Four Points by Sheraton št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana Mons vsebina: Srečanje je namenjeno družinskim organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: E: [email protected], zdravnikom, specialistom interne medicine, za arterijsko hipertenzi- informacije: Tina Mali, mag. Jana Brguljan - Hitij, dr. med., T: 01 kardiologije, nefrologije, specializantom. jo, asist. dr. Jana Brguljan 522 55 18 ali 01 522 55 97, F: 01 522 56 00 - Hitij, dr. med. 1. ob 8.00  •  TRADICIONALNO STROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO »AKUTNA MOŽGANSKA KAP XI« kraj: LJUBLJANA, Do- št. udeležencev: kotizacija: zdravniki – 100 EUR, medicinsko osebje – 50 EUR, specializanti in k. toč- mus Medica, Dunajska do 300 in po pred- študenti MF ali ZF – 40 EUR (DDV vključen), zgoraj navedene cene veljajo za ke: 8 c. 162 hodni prijavi prijave in plačilo do 15. 11. 2017, po tem datumu so 20 % višje. Kotizacije ni za aktivne udeležence (avtorji plenarnih in vabljenih predavanj ter plakatov) in prvih 10 prijavljenih študentov MF ali ZF ter upokojene zdravnike. Vsakemu od teh bomo poklonili izbrano knjigo iz prejšnjih simpozijev o možganski kapi. vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom družinske organizator: strokovni organizator prijave, informacije: spletna in splošne medicine, nevrologom, radiologom, internis- Sekcija za možganskožilne bolezni pri SZD, prijava: www.mozganska-kap. tom, nevrokirurgom, zdravnikom v urgentnih službah, poslovni organizator Društvo za prepre- info, informacije: Andreja zdravstvenih domovih, intenzivnih terapijah in enotah za čevanje možganskih in žilnih bolezni ob Merčun, E: mzb@mozganska zdravljenje možganske kapi ter drugemu medicinskemu strokovnem sodelovanju slovenskih in -kap.info, T: 0590 11234 kadru, ki je vpleten v obravnavo bolnikov z možgansko tujih zdravnikov, strokovnjakov s področja kapjo. Program bo objavljen na spletni strani www. možganskožilnih bolezni, prof. dr. Bojana mozganska-kap.info Žvan, dr. med., prim., v. svet. 1.–2. ob 8.30  •  34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: ZREČE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim organizator: Združenje in bodočim mentorjem študentov in spe- zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska cializantov v družinski medicini. Udeleženci medicine SZD fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, bodo na srečanju prejeli zbornik, ki bo p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: obravnaval omenjene teme. [email protected], informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: [email protected] 1.–2. ob 14.30  •  CE SUMMIT ON ACS AND INTERVENTIONAL CARDIOLOGY kraj: LJUBLJANA, Hotel Slon, Slovenska ul. 34 št. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 vsebina: Strokovno srečanje Združenja kardiologov organizator: Združenje kar- prijave, informacije: Saša Radelj, T: 01 43 42 Slovenije z mednarodno udeležbo je namenjeno izo- diologov Slovenije, Štukljeva 100, E: [email protected], braževanju specialistov in specializantov kardiologije cesta 48, 1000 Ljubljana W: www.sicardio.org in vaskularne medicine, interventnim kardiologom in kardiokirurgom. 1.–2.  •  ŠOLA URGENCE 2017 kraj: ZREČE, Terme št. udeležencev: kotizacija: specialisti / specializanti, SMS, DMS, ZT / pripravniki: ŠUM: k. točke: 14 neomejeno 160 / 130 / 100 EUR, precourse: 100 / 80 / 60 EUR vsebina: Šola je namenjena specializantom in specia- organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: http://www. listom urgentne medicine, vsem ostalim zdravnikom, ki združenje za urgentno szum.si/sola-urgence.html, informacije: Pet- delajo na urgentnih oddelkih bolnišnic in zdravstvenih medicino ra Strnad, Damjana Kunej, E: sola.urgence@ zavodov, pripravnikom. gmail.com 2. ob 8.00  •  FUNKCIONALNE MOTNJE PRI OTROCIH Z RAZCEPI V OROFACIALNEM PODROČJU kraj: LJUBLJANA, Velika predavalnica Medi- št. udeležencev: neomejeno kotizacija: 30 EUR, vključuje ude- k. točke: 5 cinske fakultete, Korytkova 2 ležbo na predavanjih, osvežitev med odmorom vsebina: strokovni organizator: UKC Ljubljana, Klinika za otori- prijave, informacije: Irena Hočevar Boltežar, T: 01 522 82 60, seminar nolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo GSM: 041 958 336, E: [email protected], W: www.mf.uni-lj. si/korl/izobraževanja

Strokovna Revija ISIS srečan6ja9December 2017december 2017 7. ob 15.00  •  SIMULACIJSKA DELAVNICA ZAPLETI PRI PORODU IZVEN PORODNIŠNICE ZA ZDRAVNIKE SPLOŠNE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Medicinski simulacijski št. udeležencev: 20 kotizacija: ni podatka k. točke: *** center UKC Ljubljana vsebina: delavnica organizator: Združenje za perina- prijave, informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. med., GSM: 031 talno medicino SZD 868 732, E: [email protected] 8. ob 8.00  •  XII. SPOMINSKI SESTANEK AKAD. PROF. DR. LIDIJE ANDOLŠEK JERAS: VPLIV DEBELOSTI NA ŽENSKO ZDRAVJE V REPRODUKTIVNEM OBDOBJU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: od 70 do k. točke: 5 120 EUR vsebina: Predavanje je namenjeno spe- organizator: Slovensko društvo za prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, cialistom in specializantom ginekologije in reproduktivno medicino, Klinični oddelek ERIIK, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana ali E: porodništva, družinske medicine, internis- za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljub- [email protected], informacije: tom, medicinskim sestram in študentom ljani, UKC Ljubljana, prof. dr. Eda Vrtačnik Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 medicine. Bokal, dr. med. 8. ob 8.00  •  48. MEMORIALNI SESTANEK PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA Z MEDNARODNIM SIMPOZIJEM NOVOSTI V DIAGNOSTIKI IN ZDRAVLJENJU LIMFOMOV kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 7 Korytkova 2, Velika predavalnica vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno organizator: Medicinska fakul- prijave, informacije: Jera Jeruc, T: 01 543 71 38, GSM: specialistom in specializantom patologije, teta Univerze v Ljubljani, Inštitut 041 501 546, E: [email protected], W: http://www. onkologije in interne medicine. Glavna tema: za patologijo; Onkološki inštitut mf.uni-lj.si/ipat/memorialni-sestanki-profesorja-ja- novosti v diagnostiki in zdravljenju limfomov. Ljubljana neza-plecnika-z-mednarodnim-simpozijem 13. ob 8.30  •  18. SODOBNA INTERNA MEDICINA kraj: LJUBLJANA, Domus št. udeležen- kotizacija: za zdravnike specialiste 80 EUR + DDV, za zdravnike spe- k. točke: *** Medica, Modra dvorana cev: 100 cializante 40 EUR + DDV, za študente medicine brezplačno vsebina: Dopoldanski del programa je namenjen specializantom organizator: Interna klinika, prijave, informacije: ga. Ma- interne in urgentne medicine ter zdravnikom drugih specialnosti, po- UKC Ljubljana in Medicinska rija Zupančič, E: idila_2000@ poldanski del pa specialistom internistom in usmerjenim specialistom fakulteta, katedra za interno siol.net internističnih področij. Na srečanju bomo predstavili sodobne algo- medicino ritme diagnostike in zdravljenja pomembnih urgentnih internističnih stanj, novosti v posamezni stroki in strokovne ter znanstvene dosežke. 14. ob 9.00  •  SVITOV DAN 2017 kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel, Dunajska cesta 154 št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4,5 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdrav- organizator: Nacionalni prijave, informacije: prijave: W: http://anketa.nijz. nikom specialistom gastroenterologije, patohisto- inštitut za javno zdravje, si/a/122316, informacije: Nuša Kerč, Špela Fistrič, E: logije, družinske medicine, javnega zdravja, abdo- Program Svit, Dominika [email protected], E: [email protected], E: Spela. minalne kirurgije, ostalim zdravstvenim delavcem. Novak Mlakar [email protected] 14. ob 14.15  •  UCARE po UCARE kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova št. udeležencev: ni podatka kotizacija: ni podatka k. točke: 3 dvorana vsebina: Srečanje je namenjeno alergologom, derma- organizator: Klinika Golnik, prijave, informacije: Milena Osojnik, E: tologom, specialistom družinske medicine, medicinskim prof. dr. Mitja Košnik, dr. med. [email protected] sestram in študentom medicine. 15.–16. ob 15.00  •  REGIJSKI KONGRES O IMUNOTERAPIJI PRI PLJUČNEM RAKU, BLED 2017 kraj: Bled, Hotel Golf št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: http://www.immunotherapy- zdravnikom specialistom in speciali- zdravniško društvo, Sekcija za bled2017.si/, informacije: Mirjana Rajer, GSM: 041 269 946, E: zantom s področja onkologije. torakalno kirurgijo [email protected] 16. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: OBSESIVNO- KOMPULZIVNA MOTNJA – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 plačilo na posamezni delavnici vsebina: 4. delavnica organizator: Persona klinika, d.o.o. prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si

Revija ISIS srečanja S70trokovnaDecember 2017JANUAR 2018 11.–12. in 16. ob 16.00  •  OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, 150 EUR za študente k. točke: *** zadnjih letnikov medicine vsebina: Na srečanju bomo govorili na splošno o me- organizator: Druš- prijave, informacije: prijave: https://docs.google. dicinski hipnozi, strukturi terapevtske seanse, tehni- tvo za medicinsko com/forms/d/e/1FAIpQLSfWYAn3iqoOqJAAHBkv kah hipnotske indukcije (teoretični in praktični del) in hipnozo Slovenije do-sfDMQt-DSSGDj-DKgT7qbH3B5iw/viewform, vodenju kratkega sproščanja. Namenjeno je zdravnikom, informacije: Boni Plut, univ. dipl. psih., GSM: 031 322 stomatologom, zdravstvenim delavcem, psihologom, 207, E: [email protected] študentom medicine in psihologije. 12.–13.  •  VII. Slovenska šola transtorakalne ehokardiografije (TTE) (1. tečaj) kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE, Terme št. udeležencev: 40 kotizacija: 250 EUR (z vključenim DDV) k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno organizator: Združenje kar- prijave, informacije: prijave: do 15. 12. 2017 oz. do zapolnitve mest, specializantom in specialistom diologov Slovenije, Delovna Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 00, E: sasa.radelj@ interne medicine, kardiologije, skupina za slikovne preiskave sicardio.org, doc. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., vodja organizacij- anesteziologije in pediatrije. v kardiologiji skega odbora šole, T: 01 522 82 28, E: [email protected]. Na- Drugi tečaj bo potekal 13.–14. mestitev v hotelu ni vključena v kotizacijo. Informacije in rezervacije: aprila 2018. Terme Krka, T: 08 205 03 00, E: [email protected]. 12.–13. ob 8.30  •  34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 medicino organizator: Združenje vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska fakul- in bodočim mentorjem študentov in spe- medicine SZD teta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. cializantov v družinski medicini. Udeleženci 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, bodo na srečanju prejeli zbornik, ki bo E: [email protected], informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, obravnaval omenjene teme. E: [email protected] 12.–13. ob 11.00  •  DELAVNICA MULTIDISCIPLINARNE OBRAVNAVE BOLNIC S TUMORJI V MALI MEDENICI kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: 80 kotizacija: 120 EUR, za člane ESGO 100 k. točke: 12 vsebina: Srečanje je namenjeno specialis- EUR, za specializante 60 EUR tom in specializantom ginekologije, radio- logije, patologije, onkologije, radioterapije organizator: UKC Maribor, Klinika za gineko- prijave, informacije: prijave: Tina Šker- z onkologijo. logijo in perinatologijo, oddelek za perinato- binc Muzlovič, E: tina.skerbincmuzlovic@ logijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor ukc-mb.si, W: www.ukc-mb.si 13. ob 9.00   •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SOCIALNA FOBIJA – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: *** svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 posamezni delavnici vsebina: 5. delavnica organizator: Persona klinika, prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. d.o.o. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 19. ob 8.00  •  6. slovensko srečanje o klinični farmakologiji: varna uporaba zdravil kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** Ljubljana omejeno vsebina: Srečanje je namenjeno vsem organizator: Sekcija za klinično prijave, informacije: prijave: Sekcija za klinično tok- zdravnikom, predvsem zdravnikom družin- toksikologijo SZD v sodelovanju sikologijo SZD, Center za zastrupitve, Interna klinika, ske medicine, urgentne medicine, interne s Centrom za klinično toksiko- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta medicine, pediatrije, nevrologije in psihiatri- logijo in farmakologijo UKCL in 7, 1000 Ljubljana, E: [email protected], W: www.ktf. je, ter farmacevtom v lekarnah. Inštitutom za farmakologijo in si, informacije: Miran Brvar, T: 041 605 420, F: 01 434 76 eksperimentalno toksikologijo 46, E: [email protected] Medicinske fakultete v Ljubljani

Strokovna Revija ISIS srečan7ja1December 2017JANUAR 2018 19. ob 8.00  •  2. MEDNARODNI SIMPOZIJ ŽILNE NEVROLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza hotel, Bratislavska št. udeležencev: 75 kotizacija: ni podatka k. točke: *** cesta 8 vsebina: Simpozij je namenjen zdravnikom specialistom in specia- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: doc. dr. lizantom s področja nevrologije, kardiologije, interne medicine in Služba za izobraževanje, Janja Pretnar Oblak, dr. med., družinske medicine ter vsem ostalim delavcem v zdravstvu, ki se pri Zaloška 2, 1525 Ljubljana mag. Simona Šteblaj, simona. svojem delu srečujejo z bolniki z možgansko-žilnimi boleznimi ali se [email protected], https://www. želijo za to področje dodatno izobraziti in usposobiti. kclj.si/kovnint_mednaro- dni_simpozij 19. ob 8.00  •  OBRAVNAVA ŽENSKE PRED IN PO PORODU DOMA V GINEKOLOŠKI DISPANZERSKI AMBULANTI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta Univerze v Maribo- št. udeležencev: do 100 kotizacija: 160 EUR k. točke: 9 ru, Avditorij MF, Taborska ulica 8 z DDV vsebina: Kongres je namenjen zdravnikom specializantom in organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: specialistom ginekologije in porodništva, družinske medicine, za ginekologijo in perinatologijo, www.ukc-mb.si, informacije: urgentne medicine, zdravnikom pripravnikom, medicinskim Oddelek za splošno ginekologijo, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40, sestram, medicinskim sestram babicam, reševalcem in zdrav- Katedra za ginekologijo Medicinske GSM: 051 420 741 stvenim administratorjem. fakultete UM, Zdravniško društvo Maribor, prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet.FEBRUAR 2018 1.–3. ob 8.30  •  34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: STRUNJAN št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov organizator: prijave, informacije: Lea Vilman, Medicinska fakulteta, v družinski medicini. Udeleženci bodo na srečanju Združenje zdrav- Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, prejeli zbornik, ki bo obravnaval omenjene teme. nikov družinske 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@ medicine SZD mf.uni-lj.si, informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: [email protected] 10. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: POSTTRAVMATSKI STRESNI SINDROM – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko svetovanje št. udeležencev: kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: *** Persona, Prušnikova ul. 55 20 posamezni delavnici prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 vsebina: 6. delavnica organizator: Persona klinika, 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si d.o.o. *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazauruerjeajnajnejeprporfiolfialananaspslpeltentinsitsratrnainzibzobronrincieceRegRisetgrirsatrniiraunpiourpabonraikbinliakhi klaohskporesmprienmjaitnejainteuirnejuarteejaptoedpaotkdeatnkae snvaojsivhopjirhopfirliohf.ilZiha. dZoasdtoopstdoop pdroopfirlaofsielamseormatoeraptreijpavrijtai vvitsiisvtesimstezmupzourpabonraišbkniimškimeinmoemnomin gienslgoemsl.om. UrUejraenjajenjperopfirolafilvatvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. uPsopuesšpnei špnrijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknlitkenvitedevsdnesmnezmgozrgnojermnjekmotukontau gnuamgubmz bvazšvimašimeinmoemnom in pirniipmrikiommk.om. 2. O2d. pOrdepsreevsaemvazmavzihaevkih»eSkp»loSšpnloi špnoidpaotkdiaitnkičilnančslatvnos«tv,ok«je, rkjseorzsaopzisaapnisiavnsi vsaišvi apšoidpaotkdia.tki. Za sZparespmrembemo obzo. odzo.ddaojadnajeanpjoedpaotkdoavtkkolvikknlitkennitae inkaonikoono(kli(kkzliakszparespmrembemo)bion) in popproapvirtaevoitze. odzo.ddaotedažteeležnelpeondpaotedka.tek. 3. P3o. kPoonkčoannčihansiphrespmrembemahboabhvoebznveozknloikknlitkengituemgubm»Sbp»rSepmrenmiepnoidpaotkdea«tknea« dnnaudsnturasntri,ani, da zdaakzljaukčlijtuečintepiontprdoittredvitneovsn. os.

Revija ISIS srečanja7S2trokovnaDecember 2017Zavod za pokojninsko in Zavod za pokojninskoinvalidsko zavarovanje Slovenije in invalidsko zavarovanje Slovenijeobjavlja v sektorju za izvedenstvo v službi za izvedenstvo II.stopnje naslednji prosti delovni mesti: objavlja v sektorju za izvedenstvo v službi za izvedenstvo I.zdravnik izvedenec I (m/ž) – specialist ortopedije ali stopnje naslednja prosta delovna mesta:specialist fiziatrije 1. zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi zain izvedenstvo I. stopnje v Kranjuzdravnik izvedenec I (m/ž) – specialist medicine dela, 2. zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi zaprometa in športa izvedenstvo I. stopnje v Kopru 3. zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi zaKandidati/kandidatke morajo poleg splošnih zahtev, izvedenstvo I. stopnje v Novem mestudoločenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednjepogoje: posebne pogoje: • z dravnik specialist ortopedije ali • zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa zdravnik specialist fiziatrije ali zdravnik specialist  ali zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, medicine dela, prometa in športa, • 4 leta delovnih izkušenj v svoji specialistični dejavnosti, • 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti v svoji • veljavna licenca zdravniške zbornice, specialistični dejavnosti, • znanje Microsoft Office, • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost • veljavna licenca zdravniške zbornice, • znanje Microsoft Office, sporazumevanja v tujem jeziku, • a ktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost • 6-mesečno poskusno delo. Prijava mora vsebovati: sporazumevanja v tujem jeziku, • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj ter • 6-mesečno poskusno delo.Prijava mora vsebovati: drugih znanj in veščin, • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalne • dokazila o izpolnjevanju pogojev (kopija licence izobrazbe ter drugih znanj in veščin, zdravniške zbornice, kopija diplome, izpisek obdobij • d okazila o izpolnjevanju pogojev (kopija licence zavarovanj iz matične evidence zavarovancev). Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati zdravniške zbornice, kopija diplome, izpisek obdobij sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim zavarovanj iz matične evidence zavarovancev). poskusnim delom in s polnim delovnim časom.Pogodbo o zaposlitvi bomo z izbranima Novim sodelavcem nudimo dinamično delo vkandidatoma sklenili za nedoločen čas s urejenem okolju ter možnost strokovnegašestmesečnim poskusnim delom in s polnim izpopolnjevanja in razvoja.delovnim časom. Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe zKandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenjdokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj na naslov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanjena naslov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,  Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, s pripisom »ZaSlovenije,  Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za razpis IK I. stopnje«, ali na e-naslov: [email protected] IK II. stopnje«, ali na e-naslov: [email protected]. ODDAM/PRODAMODDAM/PRODAM Oddam ali prodam ordinacijo oz. poslovni prostor, primerenV najem oddam 3 oz. 4 sodobno opremljene ordinacijske za zdravstveno dejavnost, v centru Ljubljane na Metelkoviprostore s skupnimi sprejemnimi prostori in čakalnico, ulici 11, pritličje, površine 50,5 m2. Ambulantni prostori sovelikosti 120 m2,  potrjeni s strani Ministrstva za zdravje RS. Prostori soali klimatizirani, ogrevanje je daljinsko. V bližini sta avtobusnaprodam 220 m2 velik sodobno opremljen medicinski center, in železniška postaja. V neposredni bližini je parkirna hiša.primeren za ambulantno specialistično dejavnost in manjše Informacije: 0 41 749 299, Brane,kirurške posege, s pripadajočimi parkirnimi prostori.Prostori so v sklopu manjšega zdravstvenega centra na E: [email protected]čni lokaciji v bližini centra Ljubljane.Informacije: [email protected]

ITIT-p-pooddppoornrni DikeRckoJeeuRmvnoietjbiajvei2iIjrtSa0č21IIiS0S7č1eI1S7 e7k3k3Ste prejeli Bilten?Bilten je informativna e-publikacija Zdravniške zbornice Slovenije, namenjena vsem članom inzaposlenim v zbornici. Z namenom obveščanja o aktualnem dogajanju s področja dela zbornice, oizobraževalnih, kulturnih in drugih dogodkih je enkrat tedensko razposlana več kot 8500prejemnikom.Bilten prejme vsak član zbornice na svoj elektronski naslov, ki ga je podal bodisi ob vpisu v registerzdravnikov bodisi pri udeležbi na dogodkih.Zakaj ne dobim Napotki za nastavitev filtrov pri ponudnikihBiltena? e-poštnih storitevTočen elektronski naslov Microsoft Outlook GmailRazlog, zakaj ne prejemete Biltena, je 1. V orodni vrstici izberite gumb 1. V Gmail nastavitvah izberitelahko v tem, da vaš elektronski naslov “Junk” in na spustnem seznamu zavihek “Filtri in blokirani naslovi” inni več aktualen (ste ga prenehali kliknite “Junk E-mail options”. kliknite gumb “Ustvari nov filter”.uporabljati) ali pa je napačen. 2. Izberite zavihek “Safe senders” in 2. V polje “Od:” vpišite e-naslov: izberite gumb “Add”. Vstavite e-naslov [email protected] in Podpora in kontakt pošiljatelja: [email protected] kliknite “Ustvari filter za to iskanje”. si in kliknite gumb “OK” (slika 1). Milan Kokalj 3. Obkljukajte polje “Nikoli ne pošlji v 01 30 72 172 mapo z vsiljeno pošto” in izberite [email protected] kategorijo “Osebno”. Nato kliknite gumb “Ustvari filter” (slika 2).Odjava/prijava na BiltenRazlog je lahko tudi v tem, da ste se odprejemanja Biltena sami odjavili(preko povezave za odjave v samemBiltenu).Razvrščanje v e-poštnem Slika 1nabiralniku 3. Nato ponovno kliknite gumb “OK”.V večini primerov pa neprejemanju Slika 2botruje prejemnikov ponudnike-poštnih storitev. Zaradi različne IT-podporni kotičekpolitike in nastavitve filtrov e-poštanajvečkrat pristane v mapi z nezažele- Za vas vzpostavljamo podporo informacijski tehnologiji, kjer boste dobilino pošto (spam). uporabne nasvete za uporabo digitalnih storitev zbornice. Vabljeni k spremljanju.Nezaželena poštaKaj lahko storite v primeru, da se jeBilten znašel med nezaželeno pošto?V tem primeru svetujemo, daelektronski naslov poš[email protected] določitekot pošiljatelja, vrednega zaupanja, invso pošto s tega naslova kot zaželenopošto. Tako Bilten ne bo nikoli večzašel in ostal v mapi nezaželene pošteali mapi promocije.

Revija ISIS medicine7Iz4zgodovineDecember 2017Začetki medicinena SlovenskemProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected] Sprva so ljudje živeli kot nomadi in lovci in duhova v staroslovanski medicini sta Morabili zaradi načina življenja podvrženi nenehnim – zlobno bitje in nevidni duh, ki prinaša hudezunanjim vplivom. Da je bilo življenje bolj varno, sanje, in Škopnik, ki po pripovedkah slovanskihso se združevali v manjše skupine. O takratnih narodov davi otroke (3). Od 8. stoletja naprej jeboleznih pričajo le sledovi na kostnih ostankih potekalo tudi pokristjanjevanje (4), o čemerljudi in živali. pričajo kasnejši Brižinski spomeniki. Najpo- membnejša grobišča iz zgodnjega srednjega V Krapini v hrvaškem Zagorju je geolog in veka so na slovenskem ozemlju v Kranju, naarheolog Dragutin Gorjanović Kramberger Ptuju (trepanirana lobanja z zaceljenimi robovi)(1856–1936) leta 1899 našel ostanke neander- (5) in na Bledu. Kalusi kažejo, da so Slovanitalca (starost okoli 100.000 let). Na skeletu so znali oskrbeti zlome kosti in jih pravilno narav-vidni znaki kalusa (zaraščenega zloma kosti), nati (6, 7). V pismu salzburškega škofa Arna seznamenja revmatoidnega artritisa in hipoplazija leta 802 prvič omenja ranocelnik iz Celja (8). Dovretenc, na zobovju pa karies in abrazija (obra- 12. stoletja se je na ozemlju južnih Slovanovba) zob. Na istem najdišču je bilo še več koščkov razvila avtohtona slovanska medicina, ki ječloveških kosti, domnevno iz istega časa. s staroslovanskimi elementi združevala ostanke rimske medicine. Po pokristjanjenju južnih Pred prihodom Rimljanov so na območju Slovanov je iz njihove medicine začel izginjatidanašnjega ozemlja Slovenije živela številna poganski del, uveljavila pa se je samostanskaanonimna plemena, ki jih šele od prihoda Keltov medicina, ki je temeljila na antični tradiciji (9).poznamo po imenu. Po poročanju vodilnegaantičnega farmakologa Dioskurida (40–90) in Del lobanje neandertalskega pračloveka iz Krapine, star okoli 100.000 let (vir:rimskega učenjaka Plinija st. (23–79) so Iliri Hrvatski prirodoslovni muzej).poznali različne zdravilne rastline. Uporabakovin, npr. brona in železa, je omogočila tudirazvoj kirurgije. Medicina pri Ilirih je bila vglavnem magična, njihovi vrači pa so bilipoznani celo v Rimu. Iliri so po navedbah hrva-ško-francoskega zgodovinarja medicine prof.Mirka Dražena Grmeka (1924–2000) častilineko kačje božanstvo, a to ni bil Asklepij s kačo,so pa zaradi neposredne bližine Rimske republi-ke prišli v stik tudi z Asklepijevim kultom (1).Preko samostanske medicine se je to znanjepostopoma prenašalo na Slovane. Ko so južni Slovani med 6. in 8. stoletjemnaseljevali Ilirik, so si podredili romanskekrščanske staroselce in se naselili ob vzhodnihAlpah ter ob zgornjem toku Drave in Mure. Tu jenastala najstarejša samostojna slovenska državana današnjem slovenskem ozemlju, kneževinaKarneola (2). Južni Slovani so s seboj prineslisvojo primitivno medicino, ki je bila preplete-na z vraževerjem, vero v čarovnice, demone inuroke. Ljudstvo se je pred njo varovalo z najra-zličnejšimi amuleti, lokalno so predvsem velikouporabljali svinjske zobe. Najbolj znana

Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e5December 2017Najdišča človeških Iga, ki so od leta 2011 vpisana na n. št., ko se uveljavi železna doba.kultur na slovenskih seznam Unescove kulturne Obdobje starejše železne dobe je natleh dediščine. Na Ljubljanskem barju je Slovenskem trajalo od sredine 8. bilo leta 2002 odkrito najstarejše stoletja pr. n. št. do konca 4. stoletja Na Slovenskem najstarejšo člove- kolo z osjo na svetu, staro 5200 let. pr. n. št., ko so ozemlje poseljevalaško kulturo, strokovno imenovano Številne najdbe, povezane z obdelavo različna, po imenu neznana plemena.mousterienska kultura, arheologi kovin, kažejo, da so koliščarji poznali Starejša železna doba ali halštatskaumeščajo v čas pred približno osnovno obdelavo bakra. Začetek kultura se je začela s poselitvijo100.000 leti. Iz tega obdobja nima- bronaste dobe na Slovenskem sega južnih vznožij Alp z ljudstvi s področjamo ostankov človeških kosti, v 22. stoletje pr. n. št. V času srednje severozahodnega Balkana ternašli pa so različno orodje, ki so ga bronaste dobe je bilo območje Slove- Panonije, ki so se na vzhodnetedanji ljudje uporabljali pri vsakdan- nije razdeljeno na dva kulturna kroga: predele današnje Slovenije preselili zjem lovu in nabiralništvu. V tistem kaštelirsko kulturo, ki je svoje ime območja med Savo in Donavo, zaho-času so gorski svet prekrivali ledeniki, dobila po značilnih naseljih na vzpeti- dne dele so verjetno poseljevalaki so segali daleč v rečne doline, kjer nah, kaštelirjih (Debela griža pri Venetom sorodna ljudstva (14).so bile večje jame in spodmoli – skri- Komnu, Kaštelir pri Jelarjih itd.), in Te prazgodovinske naselbine, imeno-vališča za živali in začasna bivališča za na srednjeevropsko kulturo gomil z vane gradišča, so bile zavarovane zljudi. Največ jam so odkrili na Krasu, značilnimi pokopi v zemeljskih na suho zloženim obrambnim zidom.med drugim: Betalov spodmol, gomilah (Brinjeva gora nad Zrečami, Nahajale so se npr. v Stični, Vačah, naPostojnsko jamo, Parsko golobino pri Rabotnica nad Branikom, Turnišče Magdalenski gori, Pošteli na Pohorju,Pivki, jame pa so tudi v Kostanjevici pri Ptuju, Morje pri Framu itd.). Volčjem Gradu in drugod (15). Zana Krki, na Črnem Kalu nad Koprom Konec 14. stoletja pr. n. št. se je v vsej železno dobo so zlasti na Dolenjskemin v Pivški kotlini. Kasnejše najdbe so srednji Evropi oblikovala kultura značilna velika rodovna gomilnaiz mlajšega paleolitika, ki je trajal žarnih grobišč in s seboj prinesla grobišča, npr. v Novem mestu, Stični,od 40.000 do 8.000 let pr. n. št. novo poselitveno strukturo. Namesto Vačah idr. V latenskem obdobju soPomembni sta jamski najdišči Divje skeletnega pokopa v zemeljskih območje Slovenije naselila bojevitababe z najstarejšo najdeno gomilah se je uveljavil sežig trupel in keltska plemena Norikov, Tavriskov,piščaljo, izdelano iz medvedove pokop žar s posmrtnimi ostanki ter Karnov idr. V 4. in 3. stoletju pr. n. št.stegnenice (Ivan Turk) (10), in pridatki na planih grobiščih. Bronasta so ustanovili t. i. Noriško kraljest-Potočka zijalka z odkritjem doba se pri nas konča v 8. stoletju pr. vo, pomembno mesto je bilo takrat nanajstarejše šivanke na svetu(Srečko Brodar) (11). V neolitskem V Ajdovski jami pri Nemški vasi so arheologi odkrili kultno mesto in grobišče s človeškimičasu, ko je človek že opustil nomad- kostmi iz neolitskega časa okoli 4000 let pr. n. št. (vir: KŠTM Sevnica).sko življenje in se oprijel poljedelstva,iz kamna izdeloval orodje in orožje teriz gline lončeno posodje, je na teritori-ju današnje osrednje Slovenije nastalat. i. Savska skupina. Med najdišči teskupine izstopa Ajdovska jama priNemški vasi, kjer je bilo najdenokultno mesto in grobišče sčloveškimi kostmi (12). Izbakrene dobe so na slovenskih tlehnajdeni človeški kostni ostanki, insicer v grobiščih Krog in Pod kotom– jug, oboje v Prekmurju. Najboljznani pa so naselbinski ostanki naobmočju Ljubljanskega barja, ki gaje v tistem času naselila koliščarskakultura. Ta je jezersko obrežje inosamelce izkoristila za gradnjo biva-lišč na pilotih v času med 5. tisočle-tjem in sredino 2. tisočletja pr. n. št.(13). Tako poznamo kolišča v okolici

Revija ISIS medicine7Iz6zgodovineDecember 2017območju današnjega Celja. Značilnost ke so začeli pokopavati ob cerkvah, obsežno študijo o etnogenezi Jugoslo-keltskih pokopov je pridajanje zvitega kot npr. kaže primer velikega grobišča vanov (1920) (20). Po letu 1946, ko jeoz. uničenega orožja v grobove. V ob kranjski cerkvi sv. Kancijana, kjer bil ustanovljen edini jugoslovanskigrobovih iz okolice Ptuja in Gorjancev je bilo do sedaj najdeno več kot 2000 Inštitut za antropologijo pod vod-so našli več primerkov keltskih grobov iz tisočletnega obdobja do stvom antropologa Boža Škerlja, semečev, ki so tudi svojevrstne umetni- 18. stoletja. je začelo še danes obstoječe tesnone. sodelovanje med arheologi in fizični- Velika arheološka skeletna grobi- mi antropologi. Tako so bile objavlje- V rimskem času so prebivalci šča na Slovenskem so od sredine 20. ne številne analize človeških kostnihgradišča večinoma opustili, saj je stoletja raziskovali arheologi (brez ostankov iz grobišč na Bledu in vvojaško osvajanje ozemlja prineslo akademskih naslovov): Jože Kastelic, okolici, na Ptuju, v Kranju, Novemtudi na slovenska tla nove oblike Josip in Pavla Korošec, Andrej Valič, mestu in drugod. Človeške kostneposelitve v mestih, municipijih ali Slavko Ciglenečki, Timotej Knific, ostanke na Slovenskem so analiziralikolonijah ter podeželske poselitve v Milan Sagadin in Andrej Pleterski. (brez akademskih naslovov): Božoobliki podeželskih vil (villae rusticae), Škerlj, Niko Zupanič, Franjo Ivaniček,vasi in naselij (vici, pagi). Rimljani so Antropološke Valter Krušič, Boris Zarnik, Zlatamrtve pokopavali v grobiščih ob cesti raziskave človeških Dolinar Osole, Vida Brodar, Antonblizu mesta oz. izven naselij. Na kostnih ostankov na Pogačnik, Marija Štefančič, Maruškazačetku je prevladoval žgan pokop, Slovenskem Vidovič, Tatjana Tomazo Ravnik,kasneje pa prevlada skeletni pokop Petra Leben Seljak, Zdravka Hincak(16). V pozni antiki so nekatere Prve zapise analiz človeških in drugi (21).utrjene višinske postojanke ponovno kostnih ostankov na Slovenskemzaživele. Nevarnost prihajajočih sta že v času Avstro-Ogrske objavila Njihove antropološke analizenomadskih ljudstev: Gotov, Lango- Carl Toldt (1902) (18) in Avgust po zgodovinskih obdobjih so obravna-bardov, Hunov, Avarov idr., je prebi- Weisbach (1903) (19), kmalu za njima vale: ostanke skeletov iz Ajdovskevalstvo tako ustrahovala, da so se pa je arheolog Niko Zupanič spisal jame in Brinjeve gore, ostanke koli-naselili najprej začasno, kot pribežali- ščarjev z Ljubljanskega barja (Štefan-šča, potem pa za stalno na odmaknje-nih in dobro (tako naravno kot z V kranjski kostnici so shranjena okostja, ki so jih izkopali ob prekopavanju grobov naobzidjem) zavarovanih lokacijah. Od pokopališču ob cerkvi. Kostnica je bila zgrajena najkasneje v 13. stoletju in bila v uporabi4. stoletja so nastajale poznoant­ ič­ do 18. stoletja (vir: Gorenjski muzej Kranj).ne postojanke, kot npr. Ajdovskigradec nad Vranjem pri Sevnici,postojanke na Rifniku pri Šentjurju,na Tonovcovem gradu pri Kobaridu inna Ajdni. V večini teh naselbin so bilesezidane tudi cerkve, saj je bilokrščanstvo tedaj že uradna in prevla-dujoča vera. Grobovi staroselskegaprebivalstva v pozni antiki so revnejši,izstopajo pa izredno bogati pokopi t. i.barbarov (npr. Kranj – Lajh s pokopiLangobardov in vzhodnih Gotov), kiso pokopani z zlatimi predmeti,okrašenimi z dragimi kamni, nekateriimajo tudi deformirano lobanjo (npr.skeleti vzhodnogotskega grobišča vDravljah) (17). Med 6. in 8. stoletjemso južni Slovani naselili tudi alpskiin predalpski svet ter si podrediliromanske krščanske staroselce.Močna Frankovska država je konec8. stol. širila svoj imperij in zasedlatudi ozemlje današnje Slovenije, ki jebilo s tem vključeno v dogajanje vtakratni srednjeveški Evropi. Pokojni-

Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e7December 2017čič, 1985, 1992; Štefančič, Hincak, Paleopatološko analizo tem včasih starejša spoznanja dobijo2006), žgane kostne ostanke – prva slovanskega zobovja z Bleda je nove razlage in drugačne rezultate.objava je iz pozne bronaste dobe iz sredi 60. let 20. stoletja opravil Paleogenetika je kot relativno novaDobove (22), poznoantične skeletne zobozdravnik dr. Valter Krušič. veda s svojim hitrim razvojem naostanke (Valič, Tomazo Ravnik, 1983, Del osteološkega gradiva hrani prelomu 20. v 21. stoletje naredila1984; Leben Seljak, 2003, 2006), Inštitut za zgodovino medicine velike korake. Z njo so se spremeniligrobišče iz časa preseljevanja ljudstev Medicinske fakultete v tudi nekateri rezultati dosedanjihv Dravljah (23) ter številne obdelave Ljubljani. raziskav fizične antropologije. Novažganih in skeletnih ostankov iz antič- spoznanja npr. govorijo, da domnevninega obdobja (Tomazo Ravnik, 1984) grobovi starih Slovanov v Kranju vter zgodnjesrednjeveške skelete. spodnjih plasteh pripadajo starosel- cem (26). Za natančnejše paleogenet- Med medicinskimi študijami ske analize pa so potrebni širši pro-izstopa paleostomatološka razi- jekti, saj so povezane z večjimi stroški.skava zobozdravnika dr. ValterjaKrušiča, ki je raziskoval karies na Virizobeh različnih plemen in narodov,predvsem Slovanov, najdenih v 1. Grmek MD. Povijest medicine. V:slovenskih grobiščih (24). Medicinska enciklopedija. Zv. 8. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod, 1963. Na omenjenih srednjeveških p. 202–7.okostjih z ozemlja današnje Sloveni-je je prepoznanih precej poškodb, 2. Štih P. Ozemlje Slovenije v zgodnjempreko teh okostij pa lahko sklepamo srednjem veku: osnovne poteze zgodo-tudi o tuberkulozi, spondilartrozi, vinskega razvoja od začetka 6. do koncaosteomielitisu in drugem. Na okostjih 9. stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulte-ni izrazitih znakov rahitisa. Za staro- ta, Oddelek za zgodovino, 2001.slovanska grobišča je značilna vzho-dno-zahodna orientacija. Prvi sloven- 3. Minařik F. Od staroslovanskega vraštva doski fizični antropolog dr. Božo Škerlj(1904–1961) je preučeval staroslovan- sodobnega zdravila. Ljubljana, 1971. p: 24,ske nekropole iz 7. in 8. stoletja.Ugotovil je, da je bila umrljivost večja 28.v hladnejših mesecih kot v toplejših, 4. Grafenauer B. Pokristjanjevanje Sloven-največja v zgodnji pomladi in poznijeseni. Najmanjša umrljivost je bila v cev. V: Zgodovina Cerkve na Slovenskem.juniju in juliju. Raziskave skeletnih Celje: Mohorjeva družba, 1991. p. 56.ostankov iz srednjeveških grobov naslovenskem ozemlju kažejo še na to, Staroslovansko okostje z Bleda iz 9.–10. stoletja, izkopano leta 1949. Pri raziskovanjuda so prebivalci umirali v povpre- staroslovanskih grobišč so raziskovalci prišli do spoznanj, da so ranocelniki dobročju mladi. V staroslovanskih nekro- naravnavali zlome (hrani Filozofska fakulteta Ljubljana).polah prevladujejo grobovi otrok inmladine, povprečna dolžina človeške-ga življenja je bila 20–25 let, a pritem moramo upoštevati veliko umrlji-vost otrok, ki je zelo nižala povprečnoživljenjsko dobo. Višina moškega jebila v povprečju 162,5 cm. Deležotroških grobov v staroslovanskihgrobnicah se giblje med 25 in 40odstotki, medtem ko je iz istegaobdobja zelo malo lobanj starostnikov(25). Razvijajoča se znanost, ki iščeresnico, prinaša nove metode dela in znjimi dodatne možnosti, da v znanostiprihajamo do novih ugotovitev. Pri

Revija ISIS medicineI7z8zgodovineDecember 20175. Cvahte S, Cevc M. Medicina. V: Enciklo- 13. Štefančič M. Skeletni ostanki koliščarjev z Slovenica 2008 (51): 21–33. pedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin- Ljubljanskega barja. V: Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in 22. Piontek J, Tomazo Ravnik T, Štefančič M. ska knjiga, 1993. p. 31–5. eneolitika v Sloveniji. Ljubljana: Oddelek Antropološka obdelava grobov kasne6. Valič A, Tomazo Ravnik T. Arheološko za arheologijo FF UL, 1992; 20: 127–34. najdišče Ajdna nad Potoki. Proteus bronaste dobe iz Dobove pri Brežicah. V: 14. Petru P. Arheološka obdobja. V: Čepič Z, Stare F. Dobova. Brežice: Posavski muzej, 1983/1984; 46 (9-10): 323–30. et al. Zgodovina Slovencev. Ljubljana: 1975. p. 19–26.7. Leben Seljak P. Antropološka analiza Cankarjeva založba, 1979. p. 45–7. 15. Teržan B. Gradišče. V: Enciklopedija 23. Pogačnik T, Tomazo Ravnik T. Antropo- poznoantične skeletne serije z Rifnika. Arheol Vestn 2006; 57: 427–55. Slovenije. Zv: 3. Ljubljana: Mladinska koška obdelava osteološkega gradiva. V: Slabe M, ur. Dravlje - grobišče iz časov8. Glej opombo 5. knjiga, 1989. p. 365. preseljevanja ljudstev. Situla, 1975. p.9. Zupanič Slavec Z. Samostanska medicina. 16. Tomazo Ravnik T. Antropološko poročilo 143–6. V: Enciklopedija Slovenje. Zv. 10. z grobišča Molnik. Arheol Vestn 1984; 35: 24. Krušič V. Transpopulacijske frekvence in Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. p. 163–5. variacije intenzitete kariesa na Sloven- 17. Ciglenečki S. Poznoantično obdobje skem: študija na osnovi gradiva grobišč 384. različnih plemen in narodov, ki so10. Turk I. Uvod. V: Turk I, ur. Divje Babe I.: [internet]. Inštitut za arheologijo ZRC prebivali na tleh današnje Slovenije, s SAZU; 2017 [citirano 30. 6. 2017]. posebnim poudarkom na Starih Slovanih paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena Dosegljivo na: http://iza.zrc-sazu.si/ff/ in pa Slovencih, ki danes žive na tem v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za arheolo- ozemlju: disertacija. Ljubljana: Univerza slavko/PA_grobisca.html gijo ZRC SAZU; Založba ZRC 20007. p. v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1969. 18. Toldt C. Die Schädelformen in dem 25. Kastelic J, Škerlj B. Slovanska nekropola 13–21.11. Brecelj M. Brodar, Srečko [internet]. Osterreichischen Wohngebieten der na Bledu: arheološko in antropološko Altslawen eins und jetzt. MAGW 1912; poročilo za leto 1948. Ljubljana: Sloven- Primorski slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC 42: 247–80. ska akademija znanosti in umetnosti, SAZU; 2013 [citirano 30. 6. 2017]. 19. Weisbach A. Die Slowenen. MAGW 1903; Dosegljivo na: http://www.slovenska- 1950. -biografija.si/oseba/sbi150550/ 33: 234–51. 20. Zupanič N. Etnogeneza Jugoslovena. Rad 26. Sagadin M. Zgodnjesrednjeveški grobišči12. Velušček A. Arheološke najdbe iz v Komendi in na Zgornjem Brniku. Arh JAZU 1920; 222: 137–93. Vestn 2013; 64: 249–98. Ciganske jame na Kočevskem iz obdobja po ledeni dobi. Arheol Vestn 2011; 62: 21. Štefančič M. Razvoj raziskav fizične antropologije v Sloveniji. Acta Biologica 33–50.Ohranimo slovensko medicinsko preteklost in srečujmose na zanimivih ekskurzijah Arhiviranje je akt civilizacije. Udejanjimo ga v medicini!Klasična zdravniška ikonografija. Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani ljubeznivo naprošaPredmeti iz zbirke Inštituta za zgodovino zdravnike in njihove sodelavce, da darujejo strokovne fotografije, ki ohranjajo spomin namedicine MF UL. Izbor: Zvonka Zupanič razvoj slovenske medicine, njenih osebnosti, bolnišničnega osebja, timov iz zasebnih praks,Slavec, foto: Dragan Arrigler. negovalnega osebja, posebnih metod dela, instrumentarija, aparatur, zdravstvenih stavb, zdravstvenih domov in še marsikaj drugega. Ob prihajajoči 100-letnici prve medicinske fakultete v Sloveniji smo še posebej zainteresirani za fotografije iz njenega življenja in dela, spominov študentov na svoja študijska leta in podobno. Pripravili bi lahko tudi njihovo razstavo. Ustanova slikovno zbirko skrbno arhivira in gradiva uporablja v svojih publikacijah in drugih predstavitvah. Z njimi ohranjamo ob besedi tudi slikovno razvojno pot in njene snovalce. Prav tako sprejemamo zdravniške arhive pomembnih osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, pomembno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tej vlogi po dogovoru povsod imenovani. Skupaj z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije vabimo v svoje vrste tudi nove člane. Dolga leta opravljamo zanimivo strokovno delo in se srečujemo na zanimivih interdisciplinarno obarvanih ekskurzijah. Člani so večinoma zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, veterinarji, biologi, zgodovinarji in drugi. Naj bo prosti čas poln vedrine in žlahtnih vsebin! Redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Zaloška 7a, 1000 Ljubljana, tel.: 041 327 935 E-naslov: [email protected], skype: zvonka.slavec Spletni naslov: www.mf.uni-lj.si/izm

Revija ISIS V spom7in9December 2017Prim. dr. Tatjana Kovač(1927–2017)Prim. mag. Venčeslav Pišot, dr. med., Ankaran V prvih dneh letošnje dr. Kovačeva s svojo strokovno avtoriteto, pomladi se je od nas tiho poslo- znanjem, obvladovanjem kritičnih stanj ter vila ustanoviteljica in dolgoletna predvsem predanostjo bolnikom že tedaj vzbuja- predstojnica anesteziološke la občudovanje sodelavcev in jih pritegnila k dejavnosti v Ortopedski bolni- svojemu neutrudnemu delu. šnici Valdoltra, prim. dr. Tatja- na Kovač, specialistka anestezi- Po opravljenem specialističnem izpitu ologinja. januarja 1960 je tudi uradno prevzela izredno pomembno in odgovorno mesto vodje anestezije, Spoštovana kolegica dr. ravno v obdobju prestrukturiranja bolnišnice, ki Kovačeva se je rodila 20. okto- se je tedaj popolnoma preusmerila v ortopedijo bra 1927 na Ptuju kot prvi od in se preimenovala v Ortopedsko bolnišnico treh otrok mami Elizabeti in Valdoltra. očetu Stanislavu Rutarju, železniškemu uradniku. Nepričakovan razvoj ortopedske operative je temeljil tudi na napredku anestezije, katere Zaradi očetove službe se je sodobna načela in metode je dr. Kovačeva na družina večkrat selila, zato je visoki strokovni ravni neutrudno in požrtvovalnoTatjana hodila v osnovno šolo v Hrastniku in uvajala. Pomemben je njen prispevek pri obnoviZidanem Mostu, nižjo in višjo gimnazijo pa je bolnišnice, predvsem pri izgradnji operacijskegaobiskovala v Brežicah in Celju, kjer je tudi bloka in oddelka pooperativne nege. Neprecenlji-maturirala. Na Medicinsko fakulteto Univerze v vo pa je bilo njeno znanje, ki ga je skupaj zLjubljani se je vpisala leta 1947, študij je zaklju- bogatimi kliničnimi izkušnjami prenašala načila 9. maja 1953 s promocijo v zdravnico splošne mlajše rodove. Tako je danes tudi po njenimedicine. zaslugi anestezija temelj visoke, doma in v svetu Njena prva zaposlitev je bila v Splošni bolni- priznane ravni ortopedske kirurgije v Ortopedskišnici Maribor, kjer je opravila tedaj obvezno bolnišnici Valdoltra.dvoletno stažiranje in leta 1955 začela s speciali-zacijo iz anesteziologije. V tem obdobju je spo- Kot vodilna anesteziologinja se je dr. Kovače-znala svojega bodočega moža dr. Maksimiljana va zavedala pomembnosti prostovoljnega krvo-Kovača, specializanta ortopedije na novoustano- dajalstva, zato je na tem področju aktivno sode-vljenem Ortopedskem odseku mariborske lovala in bila tudi sama večkratna darovalka krvi.bolnišnice. Njuno družinsko srečo je kmalu Ves čas, tudi po upokojitvi, je bila vpeta v delova-izpolnilo rojstvo hčerke Mojce in nato sina nje Rdečega križa Slovenije.Tomaža. V času specializacije, decembra 1958, se je V znak priznanja za uspešno in visokodr. Kovačeva z družino preselila na slovensko strokovno delo na področju anestezije je dr.obalo, kjer sta se z možem zaposlila v tedanji Tatjana Kovač prejela naziv primarijka. Sloven-Bolnišnici za kostno tuberkulozo Valdoltra. Dr. sko zdravniško društvo, sekcija za anesteziologijoMaks Kovač je takoj prevzel vodenje ženskega in intenzivno medicino, pa ji je decembra 1991paviljona, dr. Tatjana Kovač pa anestezijo v podelilo častno članstvo.operacijskih dvoranah, kjer so okna, odprta namorsko stran, nudila naravno prezračevanje in Najpomembneje pa je, da v Ortopedskimed zahtevnimi posegi prepotrebno kratkotraj- bolnišnici Valdoltra ne bo nikoli zbledel spoštljivno sprostitev ob pogledu na valovanje morja. Ob spomin nanjo, njen topel človeški odnos dotedaj še zadovoljivi, a danes nepredstavljivo sodelavcev ter njeno pomembno strokovnopomanjkljivi opremi in šibki kadrovski zasedbi je dediščino.

Revija ISISZ80animivoDecember 2017Zdravniki na strokovnemsrečanju v čebelarskemmuzeju Prof. dr. Jana Furlan, dr. med., Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije [email protected]»Slovenija ima bogato čebelarsko tradicijo, ki se lahko pohvali s svetovno znanimičebelarskimi praktiki in teoretiki, ter ima s svojimi naravnimi danostmi izrabe veččebeljih paš v eni čebelarski sezoni tudi veliko možnosti za razvoj. Slovenija je žedanes s čebelami ena najgosteje poseljenih držav, število čebelarjev pa še narašča.Po zadnjih podatkih je v Sloveniji okrog 11.000 registriranih čebelarjev, ki imajo vpribližno 14.000 čebelnjakih okrog 160.000 čebeljih družin. Čebele so zaradi donosačebeljih pridelkov in še bolj zaradi svoje vloge pri opraševanju nepogrešljive v pre-hranski verigi. Klub temu, da ima čebelja družina številne prirojene vedenjske vzor-ce, ki jo varujejo pred tem, da bi propadla, so danes čebele ranljive in ogrožene.Imajo nove bolezni, proti katerimi se ne znajo braniti, ogroža jih sodoben načinkmetovanja ter spreminjanje podnebnih razmer, ki prinašajo tudi spremenjeno vege-tacijo in so lahko čebele lačne, ko tega ne pričakujemo, ter še marsikaj.« Tako jezapisala v povabilu na strokovno srečanje redna profesorica veterine Vlasta Jenčič. Znanstveno društvo za zgodovino zdrav- juje z ohranjanjem bogate zgodovinske tradicijestvene kulture Slovenije (dalje Društvo) je v in razvojem čebelarstva ter pripomočkov zanj, kisodelovanju z Inštitutom za zgodovino medicine so mu botrovala spoznanja o biologiji čebeljeMedicinske fakultete UL (dalje Inštitut) pripravi- družine in izjemna inovativnost slovenskihlo strokovno srečanje o ogroženosti čebel v čebelarjev.globalnem svetu s sogovornico veterinarko, prof.dr. Vlasto Jenčič, specialistko za bolezni čebel in Franci Strupi namreč vse življenje strokovnorib z Veterinarske fakultete v Ljubljani. Srečanje spremlja in zbira orodja in pripomočke s podro-je potekalo v imenitnem okolju Čebelarsko- čja čebelarstva, ki so lično in sistematičnokmečkega muzeja v Sp. Brniku, kjer sta lastnika razporejeni v šestih sobah, tako da ima njihovaFranci in Ana Strupi pripravila voden ogled s pripoved rdečo nit. Že pred muzejem pozdravlja-pogostitvijo z medenimi dobrotami. jo redki čebelarski predmeti, kot je recimo značilen lojtrski voz, s kakršnim so čebelarji že Na prelep junijski dan (20. 6. 2017) smo se nekdaj vozili čebelje družine na oddaljene virečlani Društva in Inštituta zbrali v Sp. Brniku pri čebelje paše, npr. na ajdovo pašo, ki je v tistihdružini, po domače imenovani Pr‘ Povlič. Na časih bogato medila in je bila idealna hrana zavratih, ki vodijo v muzej, piše: »Pozdravljen prezimovanje naše avtohtone kranjske sivkebodi, ko v hišo prideš, in bog s teboj, ko spet (Apis mellifera carnica). Na razstavljenihodideš.« Človeka takoj navduši čudovito urejena vozovih so bili, kot da bi pravkar prispeli s paše,domačija s staro kmečko hišo, preurejeno v nanizani za tisti čas značilni panji, imenovanimuzej, z balkoni, polnimi cvetja, s širokimi kranjiči. To so majhni panji, v katerih je bilozelenicami naokrog, sadnim drevjem in pogle- nepremično satje, saj v tistem času čebelarji šedom proti Kamniško-Savinjskim Alpam in niso poznali panjev s premičnim satjem, kot jihStoržiču. Dan je kar klical k temu, da sedemo poznamo danes. S kranjiči je čebelaril tudi našpod lipo in se tam odžejamo. Pogostil nas je najbolj slaven čebelar Anton Janša (1734–1773),lastnik Franci Strupi, ki je že dolga leta aktiven njegov čebelnjak pa si lahko ogledamo v Breznicičebelar. Osnovne aktivnosti čebelarjenja nadgra- na Gorenjskem, kjer se je rodil.

Revija ISIS Zanimiv8o1December 2017 Glavna značilnost kranjičev je izognemo s kolobarjenjem kulturnih na čebelje paše, so čebele lahko tudiposlikava njihovih pročelij, kar rastlin. poleti lačne. Zdravniki, obiskovalciimenujemo panjske končnice. Osnov- Strupijevega muzeja, ugotavljajo, da vna ideja poslikave panjskih končnic je Čebelja družina je po svoji naravi brniškem okolju ni več nobenih rož.bila, da bi čebele lažje prepoznale in neranljiva: ima namreč številne Danes kmetje že zelo zgodaj spomladise vračale v svoj panj. Panjske končni- prirojene fiziološke in biološke pokosijo travnike, to je prav takrat, koce so prikazovale dogodke iz vsakda- vedenjske vzorce, ki jo varujejo pred je razvoj čebeljih družin na višku innjega življenja čebelarjev, iz njih pa boleznimi in drugimi nadlogami. Že potrebujejo največ cvetnega prahu,veje neizmerna hudomušnost in samo čebelje telo, prekrito s hitinom nepogrešljivega beljakovinskega viraiskrivost slovenskega človeka ter in dlačicami, jih varuje pred vdorom za njihov razvoj. Zdravniki tudiseveda globoka verska pripadnost. bolezenskih povzročiteljev, prav tako opažajo, da tudi metuljev ni več.Razen priložnostnih slikarjev amater- imajo obrambni sistem v dihalih in Čebele so na nek način zaščitene, sajjev so panjske končnice slikali tudi prebavilih ter hemolimfo s hemociti. so vendarle v varstvu človeka, ki moraumetniški slikarji. Izvirne panjske Še posebej zanimivi so obrambni čebelam nadomestiti naravne virekončnice so danes prava redkost in vedenjski vzorci celotne čebelje hrane. Lačna čebela si namreč nikoliimajo veliko umetniško vrednost, družine, ki jo varujejo pred boleznimi. več ne opomore, čebelja družina pa jenjihove replike različnih velikosti pa Čebele namreč umirajo zunaj panja, prizadeta. Pomembne opraševalke soso imenitni spominki, ki najdejo tako da v panju običajno ni mrtvih tudi samotarske čebele, ki jih znan-mesto na policah po vsem svetu. čebel. Mrtve ličinke izvlečejo iz panja, stveno obravnava akad. Andrej podobno odnesejo tudi vse tujke, če Gogala. Zaradi svojega značilnega Gostitelj Franci je poln anekdot, pa tega ne zmorejo, jih propolizirajo. vedenjskega vzorca (so namreč zeloznanja in zanimivih ljudskih izrekov. Ko pa vsi ti sistemi zatajijo, čebele aktivni) so zelo dobri opraševalci tudiJe pravi čebelar, ki želi svoje bogato zapustijo okuženo zalego in zalogo, čmrlji. Znano je, da so v paradižniko-znanje vtisniti ljudem v zavest in jim izrojijo ter se tako osvobodijo vih nasadih v zaprtih prostorih čmrljiprivzgojiti čut, da je čebela nepogre- kužnine. Pred boleznimi jih ščitijo še edini primerni opraševalci.šljiv del človekovega vsakdana. Pri njihovi pridelki, katerih zdravilnetem Franci mimogrede pove ljudski učinke dobro poznamo tudi ljudje in Značilnost slovenskega čebelar-pregovor, kot je: »Besede so kot jih hranimo v svojih shrambah. stva je tudi, da je gostota čebeljihčebele – imajo med in želo.« Pove družin na kvadratni kilometer zelotudi, da so stari čebelarji pogosto brez Da poenostavimo: če ne bi bilo visoka, kar povečuje možnost širjenjakakšnega prsta: mnogi čebelarji so si človekovih aktivnosti, čebelam prav- različnih bolezenskih povzročiteljevnamreč sami izdelovali lesene panje zaprav ne bi bilo hudega. Nekatere med čebeljimi družinami. V Slovenijiin predvideva se, da so zaradi poviša- aktivnosti in vzroki, ki nižajo njihovo čebelarimo v značilnih AŽ-panjih, kinega praga bolečine, ki so je bili vajeni odzivnost, so nepravilna in neprimer- se upravljajo od zadaj in so za razlikozaradi nenehnih čebeljih pikov, na tehnologija čebelarjenja, prekome- od nakladnih LR-panjev spravljeni vprepozno odmaknili roko od delujoče- ren odvzem čebeljih pridelkov, globa- hišah – čebelnjakih, ki s svojo značil-ga mizarskega stroja in si tako poško- lizacija in z njo globalna trgovina, ko no arhitekturo in različno obarvanimidovali ali celo odrezali prst. prevažamo dobrine in tudi čebele in pročelji panjev krasijo slovensko njihove pridelke po vsem svetu, pokrajino. Podobne panje imajo tudi Strupijeva muzejska zbirka je globalno segrevanje, katerega posledi- drugod v alpsko-predalpskem svetuprava etnološka dediščina, ki bi zaradi ca je spremenjena vegetacija od tiste, srednje Evrope, na primer v Avstriji,kakšnega posebnega predmeta lahko ki so je bile čebele vajene, uporaba Švici in tudi na Hrvaškem. Čeprav jebogatila celo nacionalno zbirko, ki jo kemičnih pripravkov v kmetijstvu in Slovenija po površini ena najmanjšihhranijo v radovljiškem čebelarskem še marsikaj. Čebele se odzivajo tudi na držav, ima relativno veliko čebeljihmuzeju. Franci pravi, da je čebelar- različne onesnaževalce okolja in na družin. Na zelo majhni površini, kistvo poezija kmetijstva. Poljščine in osnovi merjenja te odzivnosti čebel pokriva alpsko, mediteransko insadovnjaki ne morejo brez čebel in lahko posredno ugotavljamo obreme- panonsko področje, je namreč velikoobratno. Slovensko kmetijstvo je nitev okolja. V današnjem čebelarstvu priložnosti za različne medovitezaenkrat še bolj razkropljeno in ni se je marsikaj spremenilo. Predvsem rastline, kar čebelarji s pridom izkori-monokultur, kar je za čebele ugodno, so čebele zaradi navedenih vzrokov stijo s prevozi svojih čebeljih družinsaj imajo vedno na razpolago kakšno manj odporne in zato občutljivejše na na različna pasišča. Da so to vedeli žepašo. Lažje kot na monokulturah jih morebitne tehnološke napake pri naši predniki, pa pričajo lojtrskitudi zaščitimo pred morebitnimi čebelarjenju in tudi bolj dovzetne za vozovi z naloženimi kranjiči, ki smozastrupitvami, ki bi nastale zaradi nekatere bolezni. jih omenili uvodoma.pogosto neobhodne zaščite kulturnihrastlin s škropljenjem. Uporabi Morda bi na tem mestu omenili Z gotovostjo bi lahko trdili, da ješkodljivih škropiv se lahko delno tudi spremenjene vire čebelje paše. Slovenija dežela čebelarjev. Zaradi Zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo

Revija ISISZ82animivoDecember 2017različne vegetacije imamo tudi veliko Prijazno druženje ljubiteljev zgodovine zdravstvene kulture v Čebelarko-kmečkem muzejuvrst kakovostnega medu, med kateri- v Sp. Brniku. Med njimi so prof. dr. Vlasta Jenčič, prof. dr. Jana Furlan, prof. dr. Zvonkami zaradi velike vsebnosti antioksi- Zupanič Slavec, prim. Jurij Kurillo, prof. Duša Fischinger. Desno sta lastnika Franci indantov prednjačita gozdni in kosta- Marija Strupi.njev med. oklep drugih žuželk, lahko želo izvleče in odstranjuje bolečine, znižuje krvni Ko govorimo o »čebelah«, so te le iz rane, saj se nastala rana na robovih tlak, zmanjšuje količino holesterola vnajštevilčnejši del čebelje družine, v ne krči. Čebelji strup je koktajl različ- krvi, povišuje splošno napetostkateri je poleg njih še matica in poleti nih učinkovin, ki z medsebojnim mišičnega tkiva in povišuje delovnotudi troti in čebelja zalega. Čebelam delovanjem v dani količini strupa pov- sposobnost organizma.pravimo tudi delavke, ker v resnici vse zročijo kar največjo škodo: encimasvoje življenje opravljajo različne fosfolipaza A2 in hialuronidaza tkivo Naš gostitelj Franci čebelari odnaloge, potrebne za obstoj in razvoj razrahljata, da se strup lažje širi, leta 1982, deset let je bil tudi urednikčebelje družine. Pri različnih opravilih melitin je nevrotoksičen, poleg tega revije »Kranjska čebela«. Z velikimčebel delavk pa ne gre za specializaci- pa naredi pore v celice in jih s tem navdušenjem pripoveduje o Antonujo posameznih skupin, pač pa so uniči, apamin močno deluje na živčni Janši, našem najbolj imenitnempogojene z razvojem njihovih žlez. sistem in povzroča krče, poseben čebelarju, sinu bogatega kmeta izČebele imajo dve obdobji, in sicer peptid povzroči sprostitev histamina Rodin, katerega sinovi so vsi odšli naobdobje, ko ne izletavajo na pašo, to iz mastocitov, posledica tega pa je Dunaj študirat slikarstvo, Antonso tako imenovane »hišne čebele«. To alergijska reakcija (v najhujšem Janša pa je postal čebelar pri cesariciobdobje traja natanko 21 dni. Po tem primeru anafilaktični šok). K slednji Mariji Tereziji. Rodil se je leta 1734 vobdobju čebele začnejo izletavati na prispevajo tudi apamin, hialuronidaza Breznici, umrl pa je leta 1773 napašo in nabirati medičino. Obdobje in predvsem fosfolipaza A2, ki je Dunaju. Bil je slikar in čebelar,pašne čebele traja nekaj tednov, kar je glavni alergen čebeljega strupa. Nekaj deloval je kot prvi učitelj čebelarstvaodvisno od vseh dejavnikov, ki vpliva- histamina je že v strupu samem. V na cesarskem dvoru. Čebele so gajo na jakost paše, in tudi od morebit- strupu so tudi mravljična, klorovodi- zanimale že od majhnih nog, saj so jihnih bolezni. Za razliko od zimskih kova in fosforna kislina, acetilholin imeli doma nad sto panjev, preddolgoživih čebel, ki živijo nekaj ter ioni magnezija. Hlapne snovi iz katerimi so se zbirali sosedje in semesecev, so to kratkožive čebele. V strupa povzročijo pekočo bolečino. pogovarjali o čebelarjenju in kmeto-»hišnem« obdobju čebele negujejo Čebelji strup deluje aseptično – vodne vanju. Leta 1770 je opravil izpite inzalego, čistijo, gradijo satje in od čebel raztopine strupa 1 : 50.000 so še postal najprej čebelar pri Nižjeavstrij-nabiralk sprejemajo medičino. Prav vedno sterilne. Ugotovitve iz ljudske- ski kmetijski družbi, kasneje pa učiteljna koncu »hišnega« obdobja, od 18. ga zdravilstva kažejo, da ima čebelji čebelarstva na čebelarski šoli nado 21. dne življenja, pa so stražarke in strup določene zdravilne lastnosti. Dunaju, ki jo je ustanovila Marijasvojo družino varujejo pred Način delovanja še ni dovolj dobro Terezija. Čebelaril je na cesaričinemmorebitnimi vsiljivci. Takrat je raziskan, potrjeno pa je, da čebelji vrtu Augarten in tudi po ostalihnamreč razvoj strupne žleze na višku strup v določenih primerih zmanjšuje avstrijskih deželah predstavljal svojein je čebelji pik morebitnih vsiljivcev ugotovitve, povezane s prevažanjemnajbolj učinkovit. Ob kostanjevi paši so čebele zeloagresivne, tudi pik je pri kostanjihnajhujši. Toksikologi preučujejo terazlične strupe. Čebele strup vbrizgajos pomočjo žela. Z želom so opremljenele delavke in matica, troti ga nimajo.Želo je zgrajeno iz treh delov: žlebičain dveh bodalc. Ko čebela vbode vmehko podlago, zaradi kaveljcev želane more več izvleči iz rane. Ko seskuša rešiti, si želo izruje, skupaj znjim pa si iztrga tudi želno mišičnino,zadnji del prebavne cevi z blatnikomin zadnji živčni vozel, ki oživčuje želoin strupni aparat. Prizadeta čebelaobičajno kmalu umre. Če pa čebelavbode v trdo podlago, kot je hitinski

Revija ISIS Zanimiv8o3December 2017čebel na ajdovo pašo. Zaslovel je s proti njej nobenih obrambnih meha- splošni zdravnik v Mariboru in letapredavanji o poznavanju čebel in v nizmov, zato je redno zatiranje in 1890 začel poučevati na moškemnemškem jeziku napisal dve pomemb- zmanjševanje števila varoj v čebelji učiteljišču. Ukvarjal se je s čebelar-ni knjigi: Razpravo o rojenju čebel družini eno osnovnih opravil v sodob- stvom in preučeval vpliv čebeljega(1771) in Popolni nauk o čebelarstvu. nem čebelarstvu. Brez temeljitega strupa na revmatizem. Imel je namrečSlednja je izšla šele po njegovi smrti, poznavanja biologije čebelje družine, hudo revmo in ko so ga čebele večkratleta 1775. Janša je v Popolnem nauku lastnosti, razvoja in rednega zatiranja opikale, je ugotovil, da mu čebeljio čebelarstvu zapisal: »Čebele (od varoje v čebelji družini ter poznavanja strup pomaga, da nima več bolečin. Zdrugih bečele zavoljo bečanja ali tudi nekaterih drugih nevarnih učinki namernega opikanja bolnikovnjihovega šumenja in glasu tako čebeljih bolezni čebelarjenje danes je prikazal zdravilnost čebeljegaimenovane) so vrsta muh, ustvarjene sploh ni mogoče. Varoje v čebeljih strupa in rezultate objavil v tisku. Pood Boga zato, da s svojo pridnostjo in družinah ni mogoče povsem odpravi- njem se imenuje mednarodno združe-neutrudnim delom previdijo in oskrbe ti, treba pa je napadenost zmanjševati nje za apiterapijo, ki ima sedež v Švici.človeka s potrebnim medom in do te mere, da biologija čebelje Leta 1930 je švicarski zdravnik K. A.voskom. Med vsemi od Boga družine in ekonomika čebelarjenja Forster izdelal prvi pripravek s čebe-ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nista prizadeti. ljim strupom (forapin), pri čemer si jenobena za človeka tako pridna in pomagal tudi z izsledki Terčevihkoristna in manjše strežbe ali živeža Za zatiranje varoj imamo na voljo raziskav. Leta 1878 je Terč postalali stroškov potrebna stvar kakor kar nekaj možnosti. Najprej poskusi- predsednik mariborske podružnicečebela.« mo varoje odstraniti z načinom Štajerskega čebelarskega društva, bil čebelarjenja (apitehnični ukrepi), je tudi soustanovitelj Narodnega Kot čebelar je poznan po spre- potem posežemo po različnih narav- doma v Mariboru.membi velikosti panjev in njihovi nih kislinah, ki učinkujejo na varoje,obliki, ki je omogočila skladanje in če ne gre drugače, varoje zatiramo S čebeljim strupom, pa tudi spanjev v blok. Kot izjemen slikar je tudi z uporabo sintetičnih akaricidov, strupi os izvajamo pri ljudeh, ki soposlikaval panjske končnice s kranj- seveda v obliki dobro preskušenih in alergični na pike teh žuželk, hiposen-skimi motivi. Janša je ovrgel zmotno registriranih zdravil, nad katerimi bdi zibilizacijo. Prof. dr. Jana Furlan,prepričanje, da so troti vodonosci. Evropska agencija za zdravila (EMA). predsednica Znanstvenega društva zaSklepal je, da matico oplodijo v zraku Varojo je na primer mogoče zatirati zgodovino zdravstvene kulturein da je čebele koristno voziti na pašo. tudi s povišano temperaturo, saj jo Slovenije, je sredi osemdesetih letIznašel je tudi matičnjak in populari- čebele lažje prenesejo kot varoje, ki prejšnjega stoletje prva na Sloven-ziral Scopolijeva odkritja o čebelah. pri tem propadejo. Danes v ta namen skem na Golniku vpeljala hiposenzi-Leta 1884 mu je čebelarsko in sadje- obstajajo že nekateri tehnični pripo- bilizacijo pri odraslih osebah, ki sorejsko društvo na njegovo rojstno hišo močki, ki jih je mogoče uporabiti v zbolele za anafilaksijo po osjem inpostavilo spominsko ploščo. Po njem praksi. čebeljem piku. Danes to rutinskonosi ime čebelarski muzej v Radovljici izvajajo na kliniki na Golniku inin čebelarska plemenilna postaja na Čebelarska zveza Slovenije (dalje imajo evropsko priznan laboratorij, vkoncu doline Završnica. Cesarica Zveza), z izjemno prodornim katerem lahko na osnovi analizeMarija Terezija je po Janševi smrti predsednikom Boštjanom Nočem na ločijo pike os od čebel in nato skoziizdala odlok, po katerem so morali vsi čelu, je zelo aktivna. V šole in vrtce so več let izvajajo hiposenzibilizacijočebelarski učitelji učiti po njegovih vpeljali tradicionalni »medeni zajtrk«, preobčutljivih oseb. Za zdravljenje seknjigah. ki je prerasel v »slovenski zajtrk«, kar uporabljajo tudi čebelji izdelki, poleg je zagotovo velika stvar, saj ima medu še matični mleček, ki se ga Kot zdravnike nas je zanimalo, vzgojni in tržni učinek. Še najbolj uporablja kot 30-dnevno kuro zakako je z zdravjem čebel, kaj pomeni- odmeva novica, da bo na pobudo krepitev zdravja in je, po besedahjo različne bolezni, ki napadajo čebele, Zveze že drugo leto (2018) 20. maj, Francija Strupija, prava hormonskain kako je z varozo, ki je danes ena rojstni dan Antona Janše, svetovni bomba.najpomembnejših bolezni čebel. Pri dan čebel in ga bodo praznovali potem pogovoru je bila Franciju Strupiju vsem svetu. Sklepimenitna sogovornica prof. dr. VlastaJenčič. Pojasnila je, da varozo povzro- V zvezi s čebelami smo imeli v Tisočletne človekove izkušnječa s prostim očesom vidna zajedavska Sloveniji pomembnega zdravnika, sožitja s čebelami so pripeljale dopršica (Varroa destructor), imenova- Filipa Terča, ki je bil začetnik apitera- izjemnega poznavanja njihovegana varoja, ki je zajedavec indijske pije v mednarodnem prostoru. Filip življenja. Čedalje bolj se zavedamočebele, konec prejšnjega stoletja pa se Terč, tudi Tertsch (Prapořište, Češka, pomena, ki ga imajo pri opraševanjuje razširila v Evropo in drugam po 1844 – Maribor, 1917), je leta 1869 in ki celo presega pomen čebel zaradisvetu. Naša medonosna čebela nima končal študij na Medicinski fakulteti na Dunaju, bil v letih 1875–1904

Revija ISIS8Z4animivoDecember 2017njihovih pridelkov (med, cvetni prah, čebelarjev, s številnimi ljudskimi Nov čebelarski center, ki bo nastalpropolis, matični mleček in čebelji pripovedmi in anekdotami o tej temi. na Gorenjskem blizu Lesc, bo medna-strup). Vse te dobrine čebele sicer Predvsem pa smo ponosni, da se ta rodnega pomena, podobno kot je taknabirajo za svoj obstoj in imajo poleg tradicija ohranja in neguje v muzejih center v Vitanju, ki je nastal kothranilnih tudi zdravilne učinke. in da pri tem sodelujejo tudi navduše- spomin na znamenitega slovenskegaVečino čebeljih pridelkov zaradi ni posamezniki, ki vlagajo lastna astronoma Hermana Potočnikanjihovih antimikrobnih učinkov s sredstva za ohranjanje te etnološke Noordunga. Ponosni moramo biti, dapridom uporabljamo tudi ljudje, dediščine, kot je v primeru družine je slovenski narod na področju čebe-toksične učinke čebeljega pika pa Strupi. Zbirka, ki je še dodatno larstva tako prodoren. Hvala vsem, kipriznava tudi uradna medicina. obogatena s številnimi kmečkimi tako intenzivno delujejo na tem predmeti, je vredna širše obravnave, področju in slovensko znanje tudi Ponosni smo na izjemno prehoje- širšega poznavanja, pa tudi državne mednarodno uveljavljajo.no pot slovenskih čebelarjev, na podpore, da bi se ohranila zanamcem.Antona Janšo, njegovo prvo knjigo, Predstavljena bi morala biti med Zahvaljujemo se prof. dr. VlastiPetra Pavla Glavarja, Antonia Scopo- šolarji, da bi jo obiskovali in od Jenčič, dr. vet. med., za sodelovanje inlia (če naštejemo le nekatere), na malega spoznavali pomen čebele za pregled besedila.panjske končnice, na žlahtno nadalje- človeka.vanje te tradicije številnih slovenskih Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Inštitut za anatomijo Inštitut za histologijo in embriologijo Inštitut za patologijo Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vabijo na 48. KONCERT ZDRAVNIKOV ob XLVIII. MEMORIALNEM SESTANKU PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA s podelitvijo diplom profesorja Janeza Plečnika in p  riznanja profesorja Franceta Hribarja Petek, 8. decembra 2017, ob 19. uri Dvorana Marjana Kozine (velika dvorana), Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, LjubljanaSodelovali bodo številni zdravniki v solističnih, komornih in orkestralnih sestavih, program pa bo zanimiv, sproščujoč in ves koncertdecembrsko praznično obarvan.Prijazno vabimo vse zainteresirane, da se nekoliko pred abrahamom zdravniških koncertov slovenskega zdravništva veselo odzove-te našemu povabilu. Vodstvo KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher z umetniškim vodjem koncerta Andre- jem Babnikom in voditeljico koncertnega programa Zvonko Zupanič Slavec P  rijazno vabljeni

Program Koncertnih večerovDomus Medicav sezoni 2017/2018V oktobru smo začeli s programom Koncertnih večerov Domus Medicav sezoni 2017/2018. Do septembra 2018 se bo zvrstilo osem vrhunskihglasbenih večerov.14. december 2017, ob 18. uri, Modra dvoranaBožično-novoletni koncert zdravniškega orkestra Camerata medicaob 25-letnici Zdravniške zbornice Slovenije 17. januar 2018: Beseda besed – mama, glasba J. Brahmsa z Nuško Drašček Rojko ter glasbeniki tria Ars musica s hornistom Jožetom Rošerjem Februar 2018: koncert z Anjo Bukovec in Petro Greblo, violina in violončelo  Marec 2018: koncert Tria Allegria: Nina Pirc in Barbara Rajevič, violini, Tina Rejc Krošelj, violončelo Program: L. Boccherini, A. Borodin, F. Schubert, A. Piazzola 10. april 2018: koncertzdravniškega orkestra Camerata medica Foto: Kaja Galič Lenkič Junij 2018: »Skok v poletje« z Beethovnovim septetomProgram Koncertnih večerov Domus Medica za sezono 2017/2018 sta pripravilaZdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni,potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu: 01 30 72 152,za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Tako bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18.Vljudno vabljeni!

Revija ISIS v prostem času8Z6dravnikiDecember 2017Razstava članov Likovneskupine Leon Koporc KUD-aKC in MF dr. Lojz KraigherBiserka Komac, univ. dipl. oblikovalka viz. komunikacij, Kulturno-umetniškodruštvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher V torek, 10. oktobra 2017, smo v prostorih Ljubljanski veterani pod taktirko Viktorja Kresnika (foto: Katarina Zemljak).Dolenčeve in Taborjeve galerije v UKC na prire-ditvi za bolnike odprli skupinsko razstavo članov valni simpozij »Minimalizem v slikarstvu«. Za toLikovne sekcije (LS) Leon Koporc KUD-a KC in temo smo se odločili, ker o abstraktnem slikar-MF dr. Lojz Kraigher. stvu, katerega veja je tudi minimalizem, ki se je dogajal v Ameriki v 60. in 70. letih prejšnjega Dogodek je povezovala članica LS in vodja stoletja, ne vemo veliko. Kot skupina se želimoTaborjeve galerije, slikarka Zdenka Vinšek stalno izobraževati in nova znanja tudi praktičnoFaganel, o simpoziju minimalizma je spregovori- preizkusiti. Na simpozij smo povabili magistrola akademska slikarka, magistra umetnosti umetnosti, akademsko slikarko Mileno Kafol, kiMilena Kafol, glasbeni gostje, ki so s svojo je magistrirala iz abstraktnega slikarstva in jeenergijo prispevali k vzdušju, pa so bili godbeniki bila primeren mentor tega simpozija. TeoretičnoKulturnega društva Godba ljubljanskih vetera- in praktično nam je približala to vejo umetnosti.nov. Predstavila nam je bistvo minimalizma in ker v Taborjevi galeriji visijo dela s tega simpozija, je Umetniški vodja in dirigent Godbe je od leta prav, da tudi v tem zapisu povzamem nekaj2013 Viktor Kresnik, predsednik pa je že od bistvenih značilnosti o tej zvrsti slikarstva.samega začetka društva prof. Milan Pavliha.Čeprav so veterani v tretjem življenjskem obdo- Kljub temu, da je bistvo minimalizma »le« vbju, saj skupaj štejejo kar prek 3.000 let, ali pa geometrijskih oblikah in barvnih kompozicijahprav zato, znajo s svojim igranjem odlično teh oblik, smo v praksi ugotovili, da naslikatipovzdigniti razpoloženje poslušalcev. minimalistični »objekt« ni tako lahka naloga, kot se zdi na prvi pogled. Treba je zanikati svojo Povod in namen prireditve je bilo odprtje čustveno plat, kar pa občutljiv slikar težko stori.razstave. Razstavljamo vsi, ki smo se udeležili Naučili smo se veliko, čisto podrediti minimaliz-tradicionalne likovne kolonije in izobraževalnegasimpozija v hostlu sindikata UKC v Savudriji.Letos se je obojega udeležilo rekordno številočlanov, zato je razstavljavcev kar 34, nekateri spo dvema slikama, ki jih, kot vedno, poklonimoklinikam UKC. Slike, razstavljene v Dolenčevi galeriji, sonastale prve dni kolonije, ko člani sami izbiramomotive. Letos je motiv oljke, simbol miru invečnega življenja, kar pogosto nagovarjal ume-tnike, je pa seveda, kot vedno, precej tudi boljabstraktnih motivov in pristopov. Nekaterislikajo na platna v tehniki akril, drugi si izberejoakvarelno tehniko na papirju, vsem pa vednoznova uspe naslikati res dobre slike, kar dokazu-je tudi letošnja razstava. Za rast umetnika je potrebno, da se včasihsprehodi tudi na neznan teren in se sem in tjaspopade tudi s kakšnim »izmom«. Drugi deldruženja v Savudriji je zato potekal kot izobraže-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7December 2017 Razstava UKC – Savudrija 2017 (foto: Biserka Komac).Prireditev je povezovala Zdenka Vinšek. slovenske umetnosti 1945–2005): Boljkovac, Višnja Grubišić, Karel »Interakcija med gledalcem in Hruza, Zdravko Dolinšek, Roman mu pa se nismo hoteli. Uživali smo ob objektom ter sugestivna prisotnost Planko, Marija Strnad, Danica Leš­ novem razmišljanju in ustvarjanju objekta sta odločilna dejavnika njak, Judita Mandelc Kunčič, Zorka tega, česar še nikoli nismo delali, doživljanja nove umetnine. Svatina Ciman, Emilija Erbežnik, nastale slike so še vedno v minimali- Enostavnost ni preprosta komponenta, Mira Uršič, Alenka Klemenčič, Sava stični »maniri«, vendar smo si dovolili saj se človeška prisotnost vključuje na Rant Hafner, Zdenka Vinšek, Jano tudi osebni dotik. Zato smo izdelke najvišji stopnji – prostor dela, ki si ga Milkovič, Pavle Ščurk, Marjan Mikla- simpozija naslovili kar »Novi minima- ogledujemo, je hkrati prostor, v vec, Edi Sever, Blaža Fečur, Janez lizem«. Doživeli smo točno to, kar tule katerem se nahajamo …« Kovačič, Jože Kovačič, Ivanka Kraše- citiram (odstavek iz Pojmovnika vec Prešern, Žan Prešern, Vojko Udeleženci kolonije in simpozija Gašperut, Magda Strle, Bogdan – donatorji slik: Erika Železnik, Draga Breznik, Biserka Komac, in gostja Soklič, Ljubo Soklič, Jure Godec, Milena Kafol. Ljudmila Pačnik, Tone Pačnik, Saša Vodnjak vodnjaku zdrsnil jermen. Dol bom Zapuščen vodnjak na Seničici moral.« (foto: Irena Bečan). Franci Bečan, dr. med., ZD Kranj »Počakaj, da pride Jože iz šole, teh nekaj ur bo tudi živina preživela,« Jutro je bilo sveže, umito, junij- mu je svetovala mama, nato je odšla vsko, sence medanskega hriba so vrt.izginjale v dolini ob potoku, obetal seje vroč dan. Vodnjak je stal na zahodni strani naše stare hiše, tik ob leseni vrtni »Vode ni.« ograji. Sonce se je ves dan, tudi zgodaj Mama je stopila na prag, polnih, spomladi in pozno jeseni, upiralo vanjrdečih lic, in se ozrla proti vodnjaku. in otroci smo se radi zbirali ob njem.Oče, ogorelega obraza in izklesanih Pokrivali sta ga dve masivni betonskipotez, je pred podom popravljal Lidin plošči, ohišje nad pokrovom je bilokomat. Božajoč s pogledom mamino leseno, ročica za črpanje vode pa izpolno postavo, pričakovala sta petega žlahtnega jekla. Izkopal je vodnjakotroka, je stopil v hlev. oče, leta 1943, bil je spoštljivo globok, »Voda v zbiralniku pada,« se je štirinajst metrov. Pred nekaj leti so voglasil iz hleva, »verjetno je v dno vodnjaka postavili motor, ki je črpal vodo v hišo in hlev. Zgodilo se je, da je, redko, ponagajala jermenica, takrat se je bilo potrebno spustiti v dno vodnjaka.

Revija ISIS v prostem času8Z8dravnikiDecember 2017Vodnjak pod Brdom (foto: Irena Bečan). »S Tinči sva sami, otrok v meni se napete kot struna, v globini pa le oglaša,« je bila mama zaskrbljena. tišina in redki pljuski vode. Proti poldnevu se je začela oglaša- »Navezali te bova.« ti živina. Zbiralnik se je spraznil, Potem so se zaslišale kangle na napajalniki so postajali suhi. Zateglo Oče je razmaknil težki betonski kolesu in Jože je izza stare šupe so se najprej oglasile krave, nato telice plošči in si navezal vrv okrog telesa. pripeljal na dvorišče. Štirinajstletni in bikci. »Ves čas naj bo zategnjena,« je dejal. fant, visok, črnih las, krepkega telesa. Nato se je pričel spuščati v globino. Z »Živina ne sme biti žejna,« se je nogami je stopal na betonske stopnice »Jože, hitro. Ata je v štirni, ne odločil oče, »dol grem.« v obodu vodnjaka, mama in Tinči sta more ven.« Tinči se je jokaje oklepala spremljali vsak njegov korak in popu- vrvi. Mama je pogledovala proti sose- ščali vrv. Kmalu je izginil v temnjavi, du, videla je, da je Vrbek že zarana z slišali sta le šume in pljuske temne Jože je v trenutku skočil na voli odšel v polje. Posadila je dvelet­ vode. Vrv je nehala drseti. vodnjak in se brezglavo spuščal nega Markota v lesen koleselj in navzdol. Pljusknilo je, ko je bil na napotila Katarino, da ga vozi do »Visoka voda je,« sta ga slišali v dnu. kozolca in nazaj. Teta Katarina je bila globini, »jermen je zdrsnil in padel v majhna gospa, vedno v ruti in predpa- vodo, najti ga moram.« »Do pasu je v vodi,« je zakričal. sniku, bila je duševno motena. Pri hiši »Moral ga bom dvigati na ramah. je opravljala preprosta dela, vsi otroci Trenutki so bežali, gledali sta vrv Pomagajta mi z vrvjo.« smo ob njej shodili. Bila je hišni angel. in temo. Potem je vrv nenadoma postala napeta in težka. Centimeter za centimetrom so se dvigali. Oče ni govoril, podzavestno se »Francelj!« je kriknila mama. je oklepal Jožeta. Mama in Tinči sta »Zraka nimam,« se je oglasil, glas grabili vrv, divje in hlastajoče, kot bi je bil šibak in počasen. po njej odtekalo življenje. Potem sta »Francelj, ven moraš! Pusti vse, se iz globine prikazali dve telesi, pojdi ven! Pomagali ti bova.« mokri, umazani, blatni. Očeta so Zategovali sta vrv, dvignila se je previdno povlekli čez rob in ga naslo- pol metra, nato je obstala. »Ata, nili na vodnjak. Bil je bled, poten, pridite ven,« je kričala devetletna premočen, le z očmi je dal vedeti, naj Tinči, »saj vas drživa.« se ne bojijo zanj. Jože, krvavkast po »Ne morem, nič ne morem.« Glas obrazu in rokah, se je povsem brez v črni globini je bil tesnobno tih, moči sesedel ob vrtni ograji. Tinči je skoraj šepetajoč. jokaje z roko brisala očetu obraz. Mama je zbegano pogledovala proti sosedom in proti Bonovcu. Nikjer Mama je bila tiho. Položila si je nikogar. Katarina z Markotom na roki na trebuh, mehko, božajoče, koleslju se je približala, vila je roke in si gledala je očeta, ljubeče in spoštljivo, zategovala ruto, začutila je nemoč nekaj nebeško lepega je bilo v njenih trenutka. »Manina mani,« je žlobudrala. očeh. »Naj tečem po Vrbka,« je roteče spraševala Tinči. »Pod klancem je.« Čez čas je bilo slišati rezki glas »Ne, predaleč je, ta čas bo ata Vrbka, ki se je, priganjajoč vole, vračal omedlel. Drživa ga.« Vrv je bila s polja. Junijsko sonce je bleščalo nad Bonovcem, trave so v vrtincu plesoč valovale v opoldanskem pišu, v vrtu so rdečile prve češnje.Količinski nesporazum rist in zmerno talentiran igralec harmonike. Ko se je s svojo nižjoMatjaž Lesjak, dr. med., Trigon, s. p. postavo pojavil na hodniku svojega oddelka, so se mu ljudje razmikali na Pavle Hleb je bil znan in splošno desetletja svojega življenja je bil že levo in desno, pešce je preoral s svojopriljubljen abdominalni kirurg v živa legenda, obrtno spreten, zaželen kar obilno postavo kot bela ladja, kimestni bolnišnici. Na začetku šestega diagnostik, naravno obdarjen humo- pljuje po svojem morju. Oddelek je bil njegov drugi (in včasih prvi) dom, njegova pisarna je bila odtis njegovega življenjskega stila, zadobila je doma-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9December 2017čijske poteze, vanjo je navlekel udobje tiho dodale še bonus v obliki kulina- tem še skoraj intuitivno pisal dr.naslanjača, kavča, nočno lučko,majhen hladilnik, kuhinjski kotiček, ričnega presežka. Če je imel občutek, Freud in kasneje neki Škot, ki je tamkuhalnik vode in nešteto drobnarij,spominkov, kristalov, plaket, pokalov da njegovo telo še ni čisto potešeno, je spodaj našel številne endorfinskein slik. Na policah so še vedno stalikirurški učbeniki, le da so z leti postali smuknil v svojo pisarno in se postavil receptorje.tako kot lastnik nekoliko artrotični,osteoporotični in zastareli, nagnili so pred kuhinjski kotiček. Obstal je kot Tako je dr. Hleb operiral s stro-se na levo stran in počivali kot spome-nik nekdanjim študijskim časom. pred najsvetejšim, odprl tabernakelj kovnim zanosom in duševnim zado-Zaprašena hrbtišča so prekrivali vsitisti drobni predmeti, ki jih življenje vseh svetosti in izbral še kakšno ščenjem, da pacientom servisirasproti naplavi in iščejo svoj prostorpod soncem. Večino so jih prinesli poslastico, morda domačo gosjo prebavila, da jih vrača ob domačohvaležni pacienti. paštetko, zaseko, dobro zapečen mizo, med družino, kjer bodo spet Pavle Hleb je svoje formalnoučbeniško znanje že dolgo tega pono- koruzni kruhek in pehtranov kolaček lahko obedovali in uživali male dnevnetranjil, imel je gibke prste, dobrointuicijo in svojevrstno pred- in za piko na koncu obednega stavka. radosti, ki nam jih nudi hrana. Ob tempooperativno oskrbo svojih pacientov.Komajda kdaj je šlo kaj narobe, o Potem se je spet pogreznil v svoj je še on sam kot postranski efektnjem je šel glas, da ima zlate rokekirurga, in zato mu je pred leti zlatar naslanjač in radoživo spremljal doživljal evforijo obedovalnih vizuali-Frajman naredil majhen modelčekroke iz 24-karatnega zlata. Na to notranji metabolizem, kot da v neka- zacij in v praksi udejanjal najvišjirokico je po navadi odložil svojomasko, ko se je utrujen vrnil iz opera- kšni reprizi internalizira prejšnje ekonomski princip človeškega sobiva-cijske in se združil z naslanjačem, kise je z leti prav tako uvidevno usločil eksterno dogajanje. Zaprl je oči in nja, namreč, da naj bomo na koncu pripod gravitacijo svojega lastnika.Skratka, dr. Hleb je bil svoj na svojem, plaval v morju prebavnih nebes. nakupih, storitvah in odnosih vsigospodar oddelka in ljubljenec paci-entov, ki so po legendarnem ljudskem Njegovo gurmanstvo je bilo zadovoljni in nihče prikrajšan.glasu vedeli, da se bodo doktorjunajbolje oddolžili s kakšno kulinarič- opazno prav tako pono specialiteto. strokovni plati. Ni Pavle Hleb, dr. med. spec. krg., jebil namreč priznan in nepresežen skrivnost, da vsak Cibi condimentum est fames.gurman. zdravnik razvije z leti (Lakota je začimba za vsak obrok.) Delno je na to namigovalo njegovo svoj lasten stil jemanjaobilno telo, ki bi mu naredili krivico,če bi ga imenovali debelega. Ni bil anamneze in klinične-torej debeluhar, ampak obilen, pomenpa je izhajal iz jupitrovske narave ga pregleda. Dr. Hlebnjegovega značaja, ki je bila široko-grudna, vesela, darujoča, in kar je je paciente vedno klinično pregledal, Hvaležni pacienti so se po navadiprivoščil drugim, je dajal tudi sebi,najraje skozi usta, večkrat po malem ko so bili že vloženi v čisto posteljni- oddolžili na način, ki ga je razneselskozi cel dan, vmes pa še tistih nekajobrokov, ki vsem pripadajo po božjem no. Sedel je na rob postelje in s po mestu ljudski glas. Diskretno soredu in sindikalnih pravilih. Hranil seje s pobožnim užitkom, bil je natan- prstancem potegnil navzdol spodnji mu prinašali v pisarno kuharskečen obiskovalec bolnišnične menze inko so ga kuharice zagledale, so mu rob veke (zlatenica?), z desnico je dobrote. Tako je včasih zadišalo po potipal jetrni rob in hkrati z zaskrblje- sveže pečeni kuri, zaviti v folijo, nim materinskim glasom vprašal: ali domačem rženem kruhu ali rozinovi imate apetit? Če je pacient odkimal in potici. Pri njem so se znašle arhivske hkrati povečal težo svojega trpljenja z steklenice vina, staran konjak, numeričnim stopnjevanjem (»Že tri kubanske cigare, s plemenito plesnijo dni nisem ničesar zaužil!«), je Pavle obraščen sir, kotliček z bogračem, Hleb zastokal v neigranem trpljenju, kozličevo bedro, srnin hrbet, pljučna saj je ob sami pomisli, da bi se to pečenka. Gospodinje so mu prinašale njemu pripetilo, doživel odtegnitveno v brezdušno zaprtih posodah etnoku- grozavost. Potapkal je pacienta po linarične posebnosti s pripetimi trebuhu in nato še po licih in mu recepti, mesarji verižice slastnih zagotovil, da mu bo izrezal žolčne klobas in zlato zapečena rebrca, tisti kamne, namestil dobre domače šive in iz tradicionalno bolj varčnih pokrajin »čez en teden bova že jedla, da nama pa vsaj fotografije kulinaričnih bo kapljalo od brade«. Z dvojino je bakanalij (zadaj so se podpisali: vaš pomnožil pacientovo upanje in sprožil hvaležni pacient). Te je dr. Hleb kolektivni pogum za oba. Nato se je zatikal med hrbte knjig in so bile malo zresnil in povprašal še po nekakšen slikovni kažipot, namig do spodnjem koncu. Kako pa odvajanje? konkretnosti. Vsak dober ljubezenski Z žalostjo je ugotavljal, da ljudje akt ima predigro in tudi z obedova- finalni del peristaltike zanemarjajo, in njem je tako. Najprej misel, pristop, rad jih je poučil, da je ta zaključni part figurae veneris, izbor orodja, servisa, trodejanke darilo narave, da še kombinacija okusov, zaporedje, poslednjič pred slovesom doživijo stopnjevanje in nato običajno enobe- svojevrsten užitek odhoda. Da je o sedni klimaks. Božansko!

Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiDecember 2017 December je bil vsakoletni vrhu- so se dietično razporedili po eno večji bo njegov užitek, če bo telonec bolnišnične kulinarike. Pred leti je standardno deviacijo od aritmetične neomadeževano in apetit podkrepljen.gospo Faniko Malič rešil z drznim sredine. Pavle jo je ubogal, a če je bil duhkirurškim posegom, ko je že drsela voljan, je bilo meso slabo, po inercijiproti Hadu. Pankreatitis je grozil z Napad na gurmanstvo dr. Hleba in desetletnih navadah se je gibal lerazpokom, kamen je začepil naravni se je zgodil od osebe, od katere bi to po tistih poteh, ki so vodile do jedilnihpretok sokov in tragedija ni bila več najmanj pričakovali, in v ustanovi, ki skušnjav. Komaj je dočakal sedmodaleč. Ko se je izkazalo, da je poseg je obljubljala nasprotje od okušalnega večerno uro in končno sta se odpeljalauspel, je dr. Hleb in z njim celoten trpljenja. do gostilne Preobjed.oddelek pridobil večno hvaležnopacientko in romarko na kraj njenega Njegova žena Hijacinta je po Prizor je bil vreden prihoda. Doponovnega rojstva. Nekje v sredini oblinah in materinski mehkobi lepo pločnika je bila pogrnjena rdečadecembra se je po predhodni najavi dopolnjevala skupno zakonsko podo- preproga, fotografi družabnih kronikvsako leto pojavila na oddelku s bo. Delala je v tajništvu gostinske so iskali politike, starlete, žene inširokim pekačem, kjer je v masti šole, v ozadju je lepo urejala domače spremljevalke, bogataše in stečajnike.plaval majhen odojek, v cekru je življenje, da se je mož vedno vrnil v Tisti z bogatimi medijskimi izkušnja-dodala še koruzni kruh in po zraku urejeno in predvidljivo mehkobo. mi so vedeli, kako morajo za hippozdrave. Dobrote so romale v sejno Najraje je kuhala enolončnice, zato so postati, da so lahko fotografi izostrilisobo, povabljeni so bili vsi, ki ta hip imeli v predalih samo žlice. Nekako ni leče, dr. Hleb pa je neučakano povle-niso imeli nujnega dela, in dr. Hleb je zmogla do bolj kompliciranih in kel za sabo ženo, kajti njega je že gnalotvoril zakusko s prvim paravertebral- sestavljenih jedilnikov. Vse, kar imaš, za mizo gon po preživetju. Strežaj snim rezom. Vsak je dobil svoj del vržeš v lonec, dodaš vodo, jušno kocko čepico je prevzel njuno rezervacijo inužitka, v drugi tretjini zalogajne in zavreš, začimbe pa naredijo okus, ju pospremil do mize. Le-ta je bilatekme so bili pripuščeni tudi stažisti vonj in apetit. Dr. Pavle Hleb se je rad sama zase umetniška kreacija, vaza zin praktikanti. prepuščal domačim juhicam, predjed rožo, ki ji ni vedel imena, debel prt, je tako opravil že v službi, kjer so ga srebrn nožiček, v leseni škatlici sveže – Pomakajte, pomakajte, jih je čakali še mnogi rezervni grižljaji in rezine kruhkov, sveča z nazornobodril dr. Hleb in kot Jezus pomnože- deserti. kapljico voska, ki je diskretno zlezla izval kruh v košarah. V takih trenutkih ustja. Hijacinta je žarela, Pavle se jeje ustvarjal nove strokovne koncepte. Leto nazaj se je tako ponudila zadovoljno režal in pokimal nekaj idealna prilika, da se domača kuhari- gostom okoli sebe. Poznal ni nikogar, – Odojkova mast topi maščobne ca možu oddolži za relativno enostav- ampak rad je bil družaben. Hijacintaobloge v žilah, dobra volja pa jih izpla- nost svoje kuhe. V prestolnico je mu je signalizirala z očmi, da naj bovi. prišel gostovat gospod de Matt, odmerjen, ker se bo vse odvijalo po kuhar prestižnih Michelinovih protokolu. Ni čudno, da so si mnogi prizade- restavracij. V gostinski šoli je Hija-vali dobiti službo na tem oddelku, kjer cinta z obema rokama zagrabila V prostoru je zašumelo. Ob vratihse ni skoparilo ne z dobro voljo, ne s priložnost in izpulila dve karti za se je pojavila majhna četica natakar-kalorijami. večer ekskluzive v gostilni Preobjed. jev, ki so postregli s prvim preseneče- Najavljena je bila simfonija pod njem večera. Postavili so pred njiju *** francosko taktirko, predstava kulina- dva kolosalna krožnika, dotočili prvo rike, ples novih okusov. Počasna vino in se diskretno postavili na rob Bralec se utegne spraševati, kje je hrana, slow food, enajst hodov za vidnega polja.v tej zgodbi prepotreben dramaturški večerjo, spremljava ustrezno ohlaje-zaplet, kdaj nastopi streznitev, zavist, nih vin, streženo z aristokratsko – Kdaj bo prišla hrana? je nekoli-direktorjeva prepoved, zlonamerne maniro. ko krčevito zasikal Pavle.govorice, iatrogena komplikacija,zahrbtna kolegialnost, zelena zavist, Dr. Hleb je zastrigel z ušesi in – Pst, saj je že prišla, mu jebukovo poleno pod nogami…? V pogoltnil presežek sline. Obetala se je mežikala Hijacinta in potrkala pogeneralnem pogledu je bil abdominal- gurmanska akademija, visoka šola porcelanu.ni oddelek naravno kompenziran in obedovanja.uravnotežen s plastiko v drugem Na krožniku veličastnih izmer jenadstropju, kjer je vladal oralno-libi- Tisti petek je Hijacinta napela vse ležala sled barve. Pavel se je v obupudinozni antipod. Tamkajšnji šef je bil sile, da je preprečevala možu pristop obrnil k natakarju, ki je profesionalnovegansko drobnjakarski, anoreksično do predalov s hrano, do hladilnika, pristopil.odmerjen in anankastično nadzorni- štedilnika, žara, kleti in gospodinjskihški. Tako je bila v celoti gledano pod zalog moke ter sladkorja. Rotila ga je, – Za prvo jed strežemo oparjenočrto ustanove ničla, drugi oddelki pa da naj se vzdrži, večer bo dolg in regratovo peresce, obarvano z rume- obilen, če se bo sedaj najedel, kam bo njakom jajca proste reje iz vzhodne zložil enajst poglavij večerje? Koliko Slovenije, pretaknjeno z vonjem muškata in solnim cvetom.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1December 2017 Odstopil je kot dobro šolan srečo je njegova levica našla vsaj – Če pravilno sklepam in štejem,pribočnik in se zastrmel čez glave začasno rešitev. Tam je ležala posodi- sledi sedaj glavna jed?gostov. Prepustil jih je umetnosti ca v obliki ribe in ko je dvignil glavomajhnega použivanja. (ribe, ne svojo), je v njeni notranjosti Kot otrok se je zazrl v nadzornega, uzrl rumeno in dišeče maslo. S spret­ na obrazu sta se mu prelivala tako Pavle Hleb je negotovo postrgal z nostjo kirurga je zajel na nožek upanje kot tudi prijaznost in pričako-nožkom miniaturni kupček, obdrsal hranilno maščobo, jo razprostrl po vanje. Gospod Slatkonja se je teatral-vilice in potisnil zalogaj v usta. Usta kruhku in použil s strastjo človeka, ki no odkašljal in suho komentiral.so se v dobri stari maniri široko ve, kaj je lakota in njena potešitev. Koodprla, zobje so se atavistično pripra- se je vračal s pogledom na krožnik, je – Pri nas so vse jedi glavne.vili na trganje mesa od kosti, udarili prestregel strogi in neodobravajoči Pavle Hleb se je sesedel, oči so seso skupaj z vso silo, da je doktor pogled g. Slatkonje. Le-ta je skoraj mu zavrtele v prazno. Že je četicazaječal v tleskoviti bolečini in se neopazno odkimal z glavo in spet strežajev prinašala deseto jed.poprijel za čeljusti. okamenel v vrhunsko negibnost. – Prestrašeni petelinček pod krhkim perescem ledenke, založen s – Počasi, je siknila Hijacinta. Za četrto jed (če ta beseda ni v fižolčkom štajerskega porekla ter Pavle se je obupano zazrl vanjo. posmeh Pavletovim navadam) je cinkom jušne maščobe s presežnimDobil je oči majhnega otroka, ki so ga prispelo ješprenjevo zrno, zataknjeno vonjem luštreka.prevarali za igračo. v korenčkovem telesu in olajšano s Natakar je že odšel, tako da ni – To je samo predjed, stopnjeva- peno goveje juhice. Pavle je prehajal v slišal Pavla, ki je našel lasten izvirnje sledi in nato glavna jed. fazo nekontrolirane duševne razdra- humorja in je poprosil za povečevalno V upanju, da je prehrambna oda ženosti, Hijacinti je zagotavljal, da sit steklo. Vsebinsko je bil opis obrokazasnovana kot dobra literarna pripo- še ni, je pa utrujen od dela rok, pravilen. Pod majhnim listkom solateved, se je Pavle umiril. občasno je hotel bruhniti v krohot, a se je skrival prestrašeni petelinček, se Že je četica natakarjev začela deliti tudi od solz ni bil daleč. Zadrževalo ga pravi delček njegove žlahtne skakalnedrugo jed na top pop lestvici franco- je dejstvo, da glavna jed še ni bila mišice, ki tokrat ni presegal premeraske kuhinje. Tokrat je za razlago postrežena. manjšega kovanca in je bil pravpristopil nadzorni natakar in somelier takšne debeline. Dr. Hleb ga je zaužilVlado Slatkonja (je pisalo na ploščici). Številka pet. Solatni ples z vejico z vdanostjo vernika, ki prejema – Testni okrušek s kapljo bučnega peteršilja v ringaraju z ikrami soške nevidno božje telo, obhajal se je še zolja, podložen z veselo kumarično postrvi. vinom in obsedel poseden v lastnorezino karnevalske barve in majavim telo, ki je nazorno kazalo ljudski rek,klinčkom. Šesta postaja. Razmaz kolerabe z da prazen žakelj ne stoji pokonci. Tudi on je odstopil in pogledal odtenkom pastinaka, podprt s poma- Ko je prišla zaključna točkaučinek svoje razlage. Pavle se je rančnim krhljem. apetitnega maratona, je vdan v usodospraševal, če ga bo vesela kumara pokimal. Sedaj si je finale že lahkospravila v razpoloženje. Tokrat je Sedmo odrekanje. Riževa kačica s zamislil.miniaturico potisnil zgolj na jezik in kapucinkino kronico v barvi zahajajo- Sladka penica z zamrzlo vafljevostisnil ustnice. Zob danes očitno ne bo čega sonca in japonsko pismenko. kardamomsko zaveso, okrašena spotreboval. karamelnimi pikami. Niti tretji hod glede prehrambne- Osmo odlaganje. Zdrobov prekuc Ko sta odhajala iz gostilne Preo-ga obilja ni izpolnil norm Pavla Hleba. v odcedku babičinega zelja v rabarba- bjed, ga je Hijacinta razumevajočeSedel je postrani na stolu kot kup rinem kozarčku. držala pod komolcem. Pavle Hleb jenesreče in hiral od akutne lakote. molčal med nežnim kruljenjemNjegova na visoke obrate naravnana Deveto približevanje. Majonezno prebavil, ki so mimogrede opravila sprebavila so se vrtela v prazno, sokovi jezerce s fuževim čolničkom, ki tovori prestrašenim petelinčkom, ki je žeso tekli v brezna votlin in žrli samega poprovo zrno. drsel na vafljevi zavesi. Korakala stasebe. Postregli so s prezrelo slivo s proti domu, temo so razsvetljevalikoščkom govejega jezika, prelito s Hijacinta ga je podpirala z očmi in krožci obcestnih svetilk in moške nogekakavno omako in smetanovim besednimi spodbudami. Naj se so same našle rešitev. Hijacinta jim jeklicajem. preusmeri na zaznavanje okusov, sledila v nejasni krivdni zavesti. Pavle je čutil, da se v njegovi kombinacijo dražljajev, odmisli naj Zavila sta za gledališčem levo induševnosti zbuja zajedljivec in histe- količino in zaznava vinsko cvetico in proti tržnici. Že od daleč se je svetilrik, iskal je rešitev v obliki poštene subtilno ujemanje vonjav. plastičen kiosk »Azem in prijatelji«,večerje, a vse je kazalo, da bo do nje črnolasec za pultom se je režal zprišel, šele ko bo prehodil vseh enajst Dr. Hleb se je zavedal zgolj svoje bisernimi zobmi in ko je Pavle Hlebpostaj dietetičnega križevega pota. Na obsežne notranjosti, ki je prazna dosegel rešilni rob šanka, je pred njim zevala v čakanju. Horror vacui, so rekli stari Latinci. Skrivaj je pomazal spet kruhek z maslom. Njegova dobrodušna narava je za hip prema- gala lakotno skepso in pomignil je g. Slatkonji.

Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiDecember 2017že dehtel topel kebab, mamljivo spustil v spanec, je bil scenarij za Sklepal je, da bo ukrep podvojil nasla-založen, v obilju majoneze in sokov. duševni obliž v obrisih narejen. do, ki je bo deležen. Nastopil je trenu-Utopljenec v morju apetitne razdraže- tek revanše za Paullusa Hlebacija. Prednosti je končno dosegel trdna tla Kot rečeno, je tisto noč dr. Hleb nemočnega Slatkonjo je prinašalkoličinske hrane. Ko je prvič ugriznil v sanjal živopisne sanje. Pod vplivom najbolj žlahtne jedi in mu jih približalvabljivo ponudbo, ga je skoraj zabole- skritega režiserja in cenzorja je bil nosu in ustom, zaman je hlastal prive-lo čez čeljusti. Užitek je bil pa dvojni. premaknjen daleč nazaj v čase Rimlja- zanec za jedjo, sužnji so mu na izplazli nov in znašel se je oblečen v togo. Stal jezik spustili samo kapljo hraniva. *** je pred kamnito zgradbo, iz katere je Enako je bilo z vinom, malo vonja in izhajala topla para. Bil je upravnik kapljica, in tako je šlo v večernem Bralec se utegne spraševati, če je nekakšne savne, a ko je bolj natančno mimohodu enajst dražil in nepotešeno-zgodba s tem zaključena. V življenju pogledal dogajanje v bazenu, stranskih sti. Za desert si je patricij zaželel mladoin pri pisateljevanju si takšnih poeno- sobanah in masažnih kadeh, je bilo sužnjo iz Fenicije. Plesala je pred njimstavitev ne moremo privoščiti. očitno, da gre bolj za nekakšno erotično in zvijala kačasto telo, bočila proti znojilnico, kamor so zahajali senatorji. njemu jedre prsi, da je ubožec obstal z Dr. Pavel Hleb je na delovni Po kopanju so si izbrali mladenko ali izbuljenimi očmi in štrlečim mednožni-ponedeljek vstopil v bolnišnico v stari fantalina in nadaljevali venerični kom. Na koncu je lepotica dovolila, daformi. Vsake toliko mu je zbranost še erotikon. Služabniki so jim prinesli olje, se je s kazalcem dotaknil njenega bokazmotil preblisk petkove odisejade, sadje in grško vino. Potem so spustili in že se je zavila v svilo ter odšumela iznekateri mimoidoči so se mu zdeli zastor in izginili. Paullus Hlebacij, kot prostora. Dulce je obsedel na stolusumljivo podobni gospodu de Mattu se je imenoval doktor v tej kronološki preznojen s skušnjavami in nepotešenin kar zmrazilo ga je čez hrbet ob epizodi, je diskretno sprejemal stranke v telesu. Paullus Hlebacij se je smejal vpomisli, da bi bil spet deležen reduk- in jih usmerjal v dvorano vlažnosti in kotu, da se je treslo obokano telo podcije ustnih užitkov. Po viziti je v blaženosti. V tem se mu je približal togo.tolažbo zmazal še sendvič s kuhanim suhljat patricij in Hlebacij sprva nipršutom in popevajoč odrinil vrata v mogel verjeti svojim očem. V togo zavit – Zbudi se.operacijski blok. Spet je bil svoj na plemenitež je bil popolna replika Hijacinta se je sklanjala nad njimsvojem, rokodelec s skalpelom in strogega natakarja. Vlado Slatkonja in ga tresla za rame.gurman pred krožnikom. osebno – za prijatelje znan pod nadim- – Kaj si sanjal? Smejal si se, kom Dulce. Pomignil je Paullusu in mu govoril si v latinščini in čuden obraz si A nekam v globine duševnih na prste našteval užitke, ki si jih je imel.usedlin se mu je vseeno usedla zame- zaželel ta večer. Paullus Hlebacij mu je Pavel Hleb je malo pomežiknil inra na petkovo vonjalno draženje. svetoval all inclusive paket »Festina se vlekel iz sanj v budnost.Globoko pod dnevno zavestjo se je lente«. Zmagala je radovednost. – Ah, nič resnega, samo nekerojeval nezavedni načrt gonskega dela Patricij je dovolil, da so ga v sobi stare račune sem poravnal. Claranjegove osebnosti za vsaj simbolno privezali z jermeni na hrastov stol. pacta, boni amici.revanšo in ko se je z nočjo dr. HlebKolesarjenje 2017 tistega časa: »Kako pa kaj vaše zadeve?«Z naravoslovno-zgodovinsko-tehnično-literarno-intimnimi vložki »Ah, takrat sem bila še mlada,« jeMarjan Kordaš, Ljubljana odgovorila. »K meni je prišel Janez in prijetno sva se pogovarjala. Potem pa Medicina je imenitna disciplina. intimnih zadevah, o katerih se v me je odvlekel na kmečko peč in meTematika je tako rekoč človeško drugih disciplinah dosledno vljudno tam tako poljubljal, da sem bilabrezmejna in lahko zajema ne le telo, molči. Eno najbolj nenavadnih sem popolnoma brez moči in sem kartemveč tudi duha in dušo. V razpra- doživel v študentskih časih ob pisanju obležala.«vah, pogovorih in dvogovorih – ki anamneze, ko sem pacientki srednjihlahko celo preidejo v dialog – je let postavil vprašanje, oblikovano za Ko gre za intimnosti, npr. razloče-mogoče svobodno govoriti o (najbolj) menstruacijo v značilni frazeologiji vanje med menstruacijo in defloracijo, so nesporazumi skoraj pravilo, mar ne? Ob opisovanju raznih intimnosti spodaj pa zagotovo ne bo nesporazu- mov.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3December 2017 Začelo se je že jeseni 2016, ko sem vseskozi deževno in mrzlo in premori dobesedno bombardirala svojo hčer sže presedlal s kolesa v naravi na kolo v med kolesarjenji so bili kar dolgi. Tudi pismi s pozivi, naj se vendar kottrenažerju. Nenadoma me je obsedlo s skrajnim naporom in prilagajanjem ženska potrudi, da bo njen soprogvprašanje, kaj bo v prihodnje (v letih? vremenu z Nejko nisva dosegala zakon konzumiral; nekonzumirandesetletjih?) z ležajema v pestih norme 500 km na mesec. Stanje se je zakon je namreč neveljaven. In če bimojega skoraj deset let starega kolesa začelo popravljati v maju in tako sva to obveljalo, bi seveda avtomatičnoKTM. Torej sem snel obe kolesi lahko začela lov na kilometre po razpadlo tudi zavezništvo med Svetim(znamke DT-Swiss, 26 palcev) in Zgornjesavski in Kanalski dolini. rimskim cesarstvom in Francijo, ki jepreveril zračnost. Vse v odličnem Vsakokrat dlje, po 50, 60 in končno vključevalo bistveno sestavino:stanju! A kot je značilno za tovrstne 80 km v enem kosu. Bilo je izvrstno, 130.000 francoskih vojakov ter 12banalne intimnosti, me je vprašanje pospravila sva skoraj vse kolesarske milijonov goldinarjev. Torej je Marijamučilo do neznosnosti. Končalo se je zaostanke in do konca maja zaostanek Terezija na francoski dvor inkognitotako, da sem naročil pregrešno drag do 3-mesečne norme zmanjšala na 74 poslala svojega najstarejšega sinapar koles znamke Fulcrum (26 palcev) km. Pozabil sem na NNNP, da je Jožefa (poznejšega cesarja Jožefa I.),s karbonskima(!) pestema, s ploščati- poleg kolesa nujno upoštevati tudi naj svojo najmlajšo sestro pouči, kakomi naperami in naj-naj-najsodobnej- (telo) kolesarja. naj pouči svojega soproga, kako sešim sidrenjem ob robovih (flanšah) konzumira zakon.pesta. In z zavornima kolutoma Tako sem spet pristal na okulistikiShimano XTR, 180 mm, s t. i. sendvič in moj zdravnik prim. dr. Sevšek me Intimno stanje med mladimtehnologijo (jeklo-aluminij-jeklo) za je spet dal – kot pravimo – za en kraljevskim parom je Jožef opisal vboljše odvajanje toplote. Dobavni rok teden v »bolniško«. Tako sem še kar pismu, ki ga je 10. junija 1777 poslalza te vrste tehnološko dragotino je bil nekako premagoval strah, kar se je svojemu bratu Leopoldu: »Onkar dolg in medtem ko sem pridno intimno kazalo kot negotovost ter (Dauphin; op. pis.) ima izvrstnegonil trenažer, sem sanjaril o svojem bridka zavest, da bo odtlej poleg erekcije, svoj ud vtakne (vanjo; op.vsestranskem kolesarskem napredku. nastavljanja kolutnih zavor, menjav pis.) in nato tam nepremično obmiru-Lastnoročna premontaža plaščev, zavornih oblog, mazanja in menjav je morda dve minuti in ne da bi se izlilzobniške kasete ter vgradnja novih verig in drugih kolesarskih naslad (ejakuliral; op. pis.), potegne svoj šekoles v okvir je bila pravzaprav eno moral – osel stari – upoštevati tudi vedno pokonci štrleč ud nazaj in svojisamo sanjarjenje o svetli prihodnosti. sebe ter morebitne vzročne ali na- soprogi zaželi lahko noč. Vse skupaj je ključne recidive podobnih telesnih nedojemljivo, ko pa ima včasih prav Svetla prihodnost vključuje tudi motenj, mar ne? mokre sanje. A on je popolnoma zado-t. i. intimno perilo, ki me je pred voljen in odkrito priznava, da ima tokratkim (tj. rob spodnjih hlač) ožulilo Tako sem bil obsojen na mirovan- dejanje za vajo dolžnosti ter da ob temprav do krvi. Za zdravljenje odrgnine je. Po Nejkini zaslugi pa se je na ne čuti ničesar prijetnega. Ah, ko bisem nekaj časa uspešno uporabljal mojem elektronskem bralniku pojavi- bil jaz lahko zraven le enkrat, bi mu tospoštovanim kolegicam znano napra- la (v Celovcu izposojena) knjiga že dopovedal. Potrebno bi ga bilovo Always. Po restitutio ad integrum Maria Theresia: Mythos & Wahrheit prebičati kot osla, da bi ejakuliral. Karso se kot najbolj uspešne izkazale (Marija Terezija: mit & resničnost). zadeva mojo sestro, pa tudi ona ni kajspodnje hlače Karibu. Trenutno pa Nadvse simpatično, poučno in zani- dosti čutno naravnana, in oba skupajpreskušam najbolj sofisticiran izdelek mivo napisana knjiga; morda bom v sta par pravih šušmarjev.«v tem smislu, spodnje hlače znamke prihodnjih mesecih napisal recenzijo.Crane z nekaj milimetrov debelim V tem, bolj kolesarsko usmerjenem Marija Antonija je zanosila šelevšitkom med nogami. Ni sicer kot v prispevku se bom omejil le na dve čez osem let in kot francoska kraljicaAndersenovi pravljici Kraljična na poglavji, ki obravnavata usodo Marije rodila tri otroke.zrnu graha, je pa morda priporočljiv Antonije (1755–1793; bolj znana jeza začetek kolesarske sezone, ko pod francoskim imenom Marie V t. i. sedemletni vojni je bilaperinealno področje in intimna Antoinette), najmlajše hčere Marije Francija zaveznik Avstrije v vojnisoseščina še nista privajena vsem Terezije. Po dolgih pogajanjih z proti Prusiji. A ta vojna je bila v bistvukolesarskim obremenitvam ... Ludvikom XV. (prek njegove vplivne nekakšna svetovna vojna in Francija metrese markize de Pompadour) je je v njej izgubila vse svoje prekomor- Ob vsem tem sem, osel stari, doce- francoski kralj postal cesaričin zavez- ske kolonije ter obubožala. Ljudstvo jela pozabil na program, ki smo ga v nik za vojskovanje proti Prusiji. Tako postalo dovzetno za revolucionarnečasu socializma poimenovali NNNP se je 14-letna Marija Antonija poročila ideje, ki so se leta 1792 tudi udejanjile.(nič nas ne sme presenetiti). Zares! s 15-letnim Dauphinom, poznejšim Tako sta Ludvik XVI. in njegova žena francoskim kraljem Ludvikom XVI. Marie Antoniette končala pod giljoti- V skoraj vseh nadrobnostih se je Njun zakon pa kar šest let ni bil no ...ponovila zgodba iz kolesarske sezone konzumiran. Marija Terezija je torejlani. Tudi spomladi 2017 je bilo vreme A najbolj intimen dogodek je bil kolesarsko-ženske narave. Po imenit-

Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiDecember 2017nem kolesarjenju (takoj potem, ko mi na rob postelje ter na srečo tudi celo dovoljenje za opazovanje nadalje-je potekla »bolniška«) je Nejka zvečer zaspala. vanja postopka, med katerim se je pohitro zaspala. Sredi noči pa se je začetni snežno beli peni (sproščanjeprebudila in večkrat kriknila »ka- Jaz pa nisem zaspal. Napenjal sem kisika) pokazala brezmadežno čistatastrofa«, planila iz postelje in odbr- možgane in se spomnil na vodikov rjuha ...zela na stranišče v pritličju. Četudi le peroksid.napol prebujen, sem takoj dojel, za Ni kaj: pomagati ženski v njenikakšno intimno žensko dogajanje gre. Tako sva dočakala jutro. A preden naj-naj-najintimnejši zadevi je zaTako sem sklenil svoje še dokaj sem se odpravil v lekarno po peroksid, moškega prav poseben dosežek ...zaspane napore usmeriti v tolažbo. A sem si hotel ogledati zadevni madežzaman. Ko se je Nejka vrnila, je še na rjuhi Nejkine postelje. A sem slabo Kljub vročinskemu valu tervedno pretreseno ponavljala »ka- naletel: da za nobeno ceno ne dovoli naslednjemu biblično silovitemutastrofa, katastrofa, katastrofa« ter z ogleda nesreče svojega ženskega deževnemu valu sva bila kolesarskonekakšnim praškom drgnila po intimnega vložka. Zato sem se potuh- zelo pridna. A zaradi »bolniške« vposteljni rjuhi. Seveda zaman. Zaman nil in si zadevo ogledal na skrivaj. začetku junija se je zaostanek dotudi moja tolažba, češ da to ni nič Krvavi madež je bil pričakovane 4-mesečne norme seveda povečal naposebnega in naj gre spat. Ona pa, da trikotne oblike, s stranico manj kot 10 148 km. Bilo pa je dovolj priložnostije na tako umazani in mokri rjuhi cm. In hkrati sem se spomnil, da je za branje.nemogoče spati. Res je bila revica, moja tekočina za razkuževanje kon-odklonila je tudi spanje na moji strani taktnih leč v bistvu 3-odstotna razto- Po vsakem kolesarjenju opazujempostelje (hm!); kar čepela je na pina vodikovega peroksida. Torej sem simptomatiko, ki jo imam dobesednosvojem robu in ihtela. Tudi dosledno ravnal gentlemansko: odšel v pritličje pred očmi. In kar zadeva intimneodklanjala moje predloge za impro- na videz mazat verigi koles, Nejki v zadeve med nogami, so spodnje hlačevizacijo. To jo je tako izčrpalo, da se nadstropju pa zavpil, naj madež Karibu bolj uporabne kot Crane.je končno le nekako pomirila, ulegla pobrizga z nekaj kapljami te razkuže- valne tekočine. In takoj nato Nejkin Poleti je izhodišče za kolesarjenja radostni klic: »Deluje!« Dobil sem zaenkrat (zares: samo še letos) še vedno hiša na Bledu. Travnik pred njo redno kosi Nejka s kosilnico. Med

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5December 2017košnjo sredi junija je ustavila kosilni- je vse skupaj odlična vaja za hitro opasan s sabljo) in prestrašil goste.co in me poklicala, da sva šla gledat odločanje, urjenje ravnotežja, opazo- Med njimi tudi angleškega veleposla-kepico črno-rumenega perja v travi. vanje cestišča, uravnavanja hitrosti z nika in soprogo pri kosilu. Veleposla-Bil je mladič sinice, ki še ni znal leteti. razporejanjem zavorne sile med nik se je zato pritožil pri avstrijskemOdnesla sva ga v visoko travo pod sprednjim in zadnjim kolesom – a zunanjem ministrstvu, nato pridrevesi in tam sta mladiča takoj našla kolesarjenje v takšnih razmerah je predsedniku policije, končno pa pristarša, ga hranila in tako je mladič včasih prava mora. Spodbudno pa je, samem cesarju Francu Jožefu – brezkmalu odletel. Travnik je sploh da je kolesarjenje v dvoje kar dobra uspeha. Ni jasno, ali je bil vzrok za tozbirališče ptičev: sivi muharji, sinice, preventiva pred agresivnostjo avto- nenavadno vedenje nadvojvodezelenčki, liščki, repaljščice, pastirice, mobilistov. Domnevam, da je to že v Otona njegova pijanost, sifilis alikosi, cikovti itn. Enkrat celo šoja in raju predvidel Bog in za Adama zdravljenje z živosrebrnim mazilomzelena žolna. V zadnjem času pa tudi ustvaril Evo za partnerico tudi na ... Druga posebnost knjige pa jevrane, ki na bližnjih drevesih dobe- kolesu ... izvrsten opis takratnega nepopisnosedno dežurajo za kose starega kruha, krutega življenja. Ki je bilo navzvenki jih Nejka velikodušno razdeljuje po Medtem ko me zaradi kolesarskih nadvse spodobno, v resnici pa dotravniku. Imenitno je bilo opazovati zaostankov muči slaba vest, sem pa s kraja promiskuitetno, z epidemijoeno posebno bistro. Prinesla je dva knjižno kilometrino vse bolj zadovol- spolnih bolezni in tuberkuloze. Takokosa kruha na isto mesto, da bi ju jen. Namreč, med »elektronsko« se mi je ponovno potrdilo, da jehkrati zgrabila s kljunom ter odnesla. skladovnico knjig v mojem bralniku znameniti roman o (izmišljeni?)Uspelo ji je v tretjem poskusu. Ali se (na Nejkino pobudo, seveda) prostitutki Josephini Mutzenbacherkako se ob kosu kruha zbereta vranja pojavljajo vedno nove knjige. Tako (za predstavitev obeh različic romanastarša in hranita mladiče. Ali par sivih kot številne druge, moram žal presko- glej Literarno kolesarjenje 2014)muharjev: njuni trije mladiči se čiti tudi izvrstno Meine geniale branja vreden tudi zaradi izvrstnegazberejo na stari ptičji krmilnici in Freundin (Moja genialna prijateljica) opisa takratne materialne in socialnesamo odpirajo nenasitne kljune, v italijanske pisateljice Elene Ferrante bede, ki je v prostitucijo prisiljevalakaterih nato izginjajo žuželke. Če je ter se omejiti npr. na knjigo Mor- že otroke.katera od njih posebno velika, jo starš phium, Cannabis und Cocain. Medi-najprej potolče in šele potem vtakne zin und Rezepte des Kaiserhauses V knjižno kilometrino sodi tudilačnemu potomcu v kljun. In včasih (Morfij, kanabis in kokain. Medicina službeno branje revij, ki jih izdajajopridejo tudi veverice. Ki med nabiran- in recepti cesarske hiše). Knjiga v avstrijske zdravniške zbornice. Takojem lešnikov elegantno, a previdno petih poglavjih opisuje zdravljenje sem med regeneracijo ter nadomeš-prečkajo travnik. Pred nekaj dnevi pa sifilisa nadvojvode Otona z živim čanjem kalorij po kolesarjenju Moj-se je pojavila nova. Lešnike je nabirala srebrom; zdravljenje gonoreje kron- strana–Ovčja vas (Valbruna v Kanal-v leskovem grmu pod macesni in jih skega princa Rudolfa z morfijem; ski dolini)–Mojstrana (80 km) izpotem zakopavala na travniku pod zdravljenje kašlja cesarja Franca Österreichische Ärztezeitung skoraj zlipami ... Jožefa s kodeinom; zdravljenje zadoščenjem za Isis med drugim melanholije cesarice Elizabete s pripravil tudi povzetek intervjuja s Sicer pa intimno vse težje prema- kokainom; zdravljenje tuberkuloze in filozofom Konradom Liessmannom.gujem strah, ker je na cestah vse manj kašlja nadvojvode Franca Ferdinanda Na koncu tega imenitnega intervjujaprostora za kolesarja. Vse težje ohran- z opijem in heroinom. Najbolj infor- filozof poudari, da se ob začetku injam trdne živce ter vztrajam pri mativen pa je obsežen uvod z naslo- koncu življenja lahko pojavijo konste-preskušeni tehniki, da kolesarim vsaj vom Skrivne bolezni Habsburžanov lacije, v katerih čiste filozofske, etične1 m od desnega roba ceste in sem tako – nravstvena slika družbe okoli leta ali družbeno-politične rešitve splohskoraj sredi vidnega polja avtomobi- 1900. Prva posebnost so recepti iz niso mogoče. Da se dandaneslista za menoj. Ali npr. da v ne- dvorne lekarne; anekdotično se bere (v medicini) pojavlja protislovnost:preglednem desnem ovinku vztrajam npr. navodilo v latinščini(!) za magis- na eni strani imamo medicino, ki prisredi svojega voznega pasu in agresiv- tralno pripravo mazila za zdravljenje življenju lahko vzdržuje telo, ki nenemu avtomobilistu za seboj tako ne sifilisa (400 g živega srebra, 200 g more živeti samostojno. Po drugidovolim, da bi me med prehitevanjem svinjske masti z dodatkom lanolina in strani pa lahko opazujemo težnjo, dav ovinku potisnil na rob ceste. In olivnega olja). Živo srebro seveda ni pri že najmanjšem pomanjkanju voljenujno je vzvratno zrcalo, ki ima dovolj pozdravilo sifilisa, je pa uničujoče do življenja dopustimo ali celo pripo-širok zorni kot, ob tem pa razdalj ne delovalo na pacienta. Primer: nekega ročamo samomor. Na koncu povepopači preveč. Problem je tudi, da je dne se je v imenitnem hotelu Sacher tole: »Skladno z neko antično mod-ob sedanjem prometu skoraj nujno na Dunaju nadvojvoda Oton (nečak rostjo v življenju ni ničesar zdravegaveč gledati nazaj (in pravočasno cesarja Franca Jožefa) pojavil »oble- ali bolezenskega, gre le za mero, zazaznati tovornjake) kot naprej. Sicer čen samo v svojo sabljo« (tj. nag, dozo. Npr. jaz sem navdušen kolesar,

Revija ISIS v prostem časuZ96dravnikiDecember 2017a če pretiravam, to ni zdravo. Zame kritični do sebe. Če bi se Vam zgodilo stična skupina, ki so jo sestavljaligre za ravnotežje med duhovnim karkoli, se takoj oglasite pri nas.« študenti Hans in Sophie Scholl,bivanjem (eksistenco) kot filozof in Alexander Schmorell, Christophuniverzitetni profesor, kar mi je zelo Ko se mi bo »zgodilo«, da se kot Probst, Willi Graf in (njihov mentor,pomembno, ter med bivanjem v kolesar ne bom več znašel med temi glasbenik – etnolog) Kurt Huber.1telesnem bitju, ki me opominja, da prekletimi, agresivnimi avtomobilisti, Delovali so večinoma v Münchnu inimam tudi telo, ki ga je mogoče bom pa zares nehal... po pošti (seveda v lastni režiji in zintenzivno doživljati. Npr. pri utripu lastnim denarjem) naključno izbra-150/min. je to že mogoče, brez Moje najbolj sofisticirano kolo nim naslovnikom razpošiljali protina-občutka, da moram sestopiti s kole- Stevens Sonora (s kolesi 29‘‘, 22 cistične letake. Glavna protagonista,sa.« prestav, a samo z dvema zobnikoma v brat in sestra, Hans (26) in Sophie gonilniku) na krmilu (balanci) nima Scholl (22), sta 18. februarja 1943 Res nisem vedel, da filozofi ne le sicer običajnih kazalcev za položaj letake raztresla tudi v avli münchen-kolesarijo, temveč da medtem tudi sprednjega in zadnjega menjalnika. ske univerze. Tu ju je zasačil hišnik termerijo utrip. Kar je zame pomanjkljivost, zato sem izročil gestapu. Ki je seveda nemudo- do nedavnega to kolo precej zanemar- ma identificiral njune sodelavce in jih Menim, da Liessmann tu implicit- jal. A po dveh sistematičnih kolesarje- spravil za zapahe. Po štirih dnehno ponavlja znamenit latinski prego- njih (skupaj približno 80 km) sem zaslišanj je sledilo »sojenje« (pred-vor, ki ga v Alamutu eksplicitno zadevo le potuhtal. Ker je tudi v tem sednik je bil zloglasni dr. Rolandponavlja tudi Bartol: Omnia in nume- primeru »vse v glavi, nekaj pa tudi v Freisler), ki je trajalo le nekaj ur. Vsiro et in mensura. nogah«, nadrobnosti ne znam opisati, so bili obsojeni na smrt z obglavlje- občutek pa je bil dober in zelo obeta- njem.2 Kolesarski zaostanek pa sva do ven tudi po kilometrini.konca julija odpravila in celo nekoliko Glavna sestavina knjige so razšir-presegla normo za pet mesecev. Tako naj bi bila kumulativna jeni življenjepisi vseh protagonistov,Prevozila sva 2520 km, samo v juliju bilanca do konca avgusta velik prese- sprva predanih članov nacističnekar 674 km! Zanimiva je tudi bilanca žek nad 3000 km! A glej ga, vraga: mladinske organizacije HJ oz. BDM,energije. Jaz, jedec ad libitum, sem do kar čez noč se me je lotila nekakšna ki so pa še pred začetkom drugekonca avgusta shujšal za približno 2 viroza in me položila v posteljo. Brez svetovne vojne leta 1939 postajali vsekg, Nejka pa kar za približno 4 kg. heca: pridno sem si celo meril tempe- bolj odločni protinacisti. Ne prepriča-Verjetno samo zato, ker je hkrati s raturo, pil čaje in sirup ter goltal nje, da bo v vojni nacizem premagan,kolesarjenjem radikalno zmanjšala aspirine. In skladno z znamenito temveč predvsem inherentno zlovnos ogljikovih hidratov! A kolesar- pesmijo Raya Coniffa »What do you nacizma je bil glavni ali morda celojenje med vročinskim valom ob koncu get if you kiss a girl? You get enough edini motiv, zaradi katerega se je tajulija in začetku avgusta je zajemalo germs to get pneumonia ...« je o skupinica odločila za boj proti naciz-morilsko zgodnje vstajanje: najpozne- bolečinah v grlu začela tožiti tudi mu brez orožja, »brez upa zmage«, zaje ob 5.30!! Nejka ... ceno svojih življenj. Glede na mojo starost med inti- A četudi nama je rekord v kilome- Po moji oceni je ta knjiga edenmnosti sodi tudi dejstvo, da sem trskem presežku splaval po vodi, sem najboljših sodobnih virov o nasilju termoral spet (že tretjič) podaljšati prav v tem času – seveda spet na o pojmu zlo. Bralcu omogoči rekon-veljavnost svojega vozniškega dovolje- Nejkinem elektronskem bralniku – strukcijo vsakdanjega življenja v časunja. Najprej (sreda) zdravniški pre- prebral najboljšo dokumentarno nacizma. Je hkrati odličen uvid vgled. Četudi sredi dopustov, je vse knjigo letošnje bralno-kolesarske miselni svet mladih upornikov, ki sopotekalo hitro, učinkovito in zelo, zelo sezone: se iztrgali iz totalno uniformiranegaprijazno. Nato (petek) še psihološki okolja t. i. Volksgemeinschaft (naro-test. Trajal je skoraj eno uro, tako, kot Die Weiße Rose. Wie aus ganz dna skupnost) ter svoje bivanjerečejo Angleži: »Everything accor- normalen Deutschen Widerstan- utemeljevali izključno z načeli klasič-ding to the book.« Najbolj zanimivo je dskämpfer wurden (Bela vrtnica. nega humanizma.bilo prerisovanje likov; po mojem je Kako so čisto normalni Nemci postalibilo treba pri vsakem liku uganiti uporniki). Z nazivom Weiße Rose se jelogiko risanja. Žal si po koncu testa v poletju 1942 poimenovala protinaci-nisem upal vprašati psihologinje, aliimam prav ali ne ... 1 Kurt Huber je raziskoval in zbiral nemške ljudske pesmi ne le v Nemčiji, temveč tudi v Sloveniji med kočevskimi Nemci. Njegova dejavnost je opisana (2013) v knjigi Mihaela Ko mi je zelo prijazna medicinska Petroviča o znamenitih osebah, povezanih s Kočevsko.sestra končno izročila zdravniškospričevalo, mi je pogledala globoko v 2 Na spletu je pod naslovom »Hinrichtungsprotokoll Sophie Scholl« na voljo ustrezen zapisnikoči in rekla: »Dovoljenje smo vam o usmrtitvi dne 22. 2. 1943 ob 7.00. Z grozljivo natančnostjo je opisan celotni postopek zpodaljšali za tri leta. Vendar bodite napravo, nemško – evfemistično – poimenovano kot Fallschwertmaschine (stroj s padajočim mečem). V sklepu je poudarjeno, da je od poziva krvniku, naj izvrši sodbo, pa do trenutka, ko je ta stroj »ločil glavo od trupa«, minilo »... 06 sekund« in da je bila obsojenka takoj mrtva (sic!)... V naslednjih minutah so bili obglavljeni tudi njen brat, Schmorell in Probst.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u7December 2017 Izvrstno branje: imenitna intelek- je to že skoraj pravilo – h kolesarjenju mu debelega pisemskega ovitka ztualno-humanistična protiutež kole- se skoraj vedno prisilim. T. i. radost avstrijskimi revijami vedno prekli-sarskemu fizičnemu naporu... gibanja se pri meni navadno pojavi njam svojo usodo, da za našo revijo šele potem, ko je za mano približno 15 pripravljam povzetke o dogodkih v Ko tako sredi deževnega in mrzle- km ali kak hud vzpon. In potem se avstrijskem zdravstvu. Po končanemga septembra v Ljubljani zaključujem zadeva stopnjuje in doseže vrhunec, prevajalskem naporu pa se neznanskota zapis, delam različne bilance in ko je konec. Ko se po kakem 60 km veselim, da mi je (od koga že?) podar-primerjave: dolgem kolesarjenju, pri katerem se jeno veselje do takih reči, ki omogoča- mi utrip poveča do 150/min. ali več, jo »užitek po«. V bistvu je, kot pravimo, »vse ko se gibanje konča, ko se lačen kotstvar okusa«. volk dodobra najem in se spravim Kar pomeni, da je bila zgoraj počivat. Tako znan pregovor iz gorni- opisana nabava koles Fulcrum sicer Pred nekaj leti se mi je v enem štva kolesarsko parafraziram kot »... draga, a smiselna investicija.»Literarnem kolesarjenju« zapisalo, pri kolesarjenju je najlepši počitek«.da po mojem obstojita dva tipa užitka. Tako kot je pri branju najlepše takrat, Omogoča dolgo in srečno življe- ko zaprem knjigo in začnem razmi- nje, mar ne? Ne le na enem, temveč Prvi je užitek »med«, tj. med šljati o sporočilu. Tako kot ob preje- na dveh kolesih.dogajanjem. Menim, da bolj nadrobnarazlaga ni potrebna. Drugi tip užitka Par, ki omogoča celoto!!pa je užitek »po« in v to zvrst užitkasodi tudi kolesarjenje. Namreč – zdaj»Au«-foristična tinkturaKratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklomProf. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC [email protected] Na kliniki smo ustanovili pevski zbor: starejši kolegi prepevamo »Infekcije, od kod lepote tvoje«, mlajši pa »Nocoj pa oh nocoj, ko spet dežural bom« ter »Dežurna soba, moj dom«. P. S. »Žlehtus vulgaris« V Sloveniji je vse več »čarovniških mašin«, ki lahko diagnosticirajo praktično vse! Največji vtis naredijo na »bolnike«, ko jim diagnosticirajo ZASTARANO BORELIOZO! P. S. Za tovrstno zdravljenje je baje najboljša divja ščetinica. Nedavno sem rekel kolegu, naj bo pazljiv pri nejasnem bolniku v sobi 6. Odgovoril mi je, da je celo življenje pazil, pa ima vseeno 3 otroke. Medicina napreduje: baje je jesti na prazen želodec že nevarno! 40. IATROSSKITradicionalno tekmovanje zdravnikov v veleslalomu in teku na smučeh praznuje naslednje leto 40. obletnico. Prireditev bo 2. februarja 2018 v Kranjski Gori. Prvič bo organizirano tudi tekmovanje v deskanju, ponovno pa bodo vabljeni tudi študenti medicine. Podroben program prireditve bo objavljen v naslednji številki revije Isis. Organizacijski odbor IATROSSKI

Revija ISISZ98avodnikDecember 2017 Množično (International Association of Paediatric Dentist- izvajanje ry) za najuspešnejši preventivni program proti preventivnih ZK (v hudi konkurenci 36 sodelujočih držav). ukrepov Za tako uspešno akcijo so zaslužni predvsem Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. prodorni člani SS, ki so tekmovanje vodili skupaj z vsemi zobozdravstvenimi delavci, ki so pri Za uspeh preventive niso pomembni samo akciji dnevno sodelovali, kakor tudi prizadevniučinkoviti preventivni ukrepi, temveč predvsem šolarji in šolniki, ki so se na akcijo odzvali tako,njihovo množično izvajanje, tako da je vključenih kot so se. Znano je, da podobna tekmovanja počim več posameznikov oz. kar vsi. V uspešni pre- določenem času navadno ugasnejo. Zato siventivi zobnega kariesa (ZK), kateri smo sedaj priča organizatorji in izvajalci akcije za čiste zobe obv Sloveniji (in ki je podprta z rezultati naše 30-letne bližajoči 35-letnici zaslužijo vse priznanje inepidemiološke raziskave o ZK pri dvanajstletnikih ustrezno odlikovanje.– referenčna starost po SZO), imamo kar dvemnožični akciji s skoraj 100-odstotno udeležbo. Kot drugi primer množičnega odziva v preventivi omenimo preventivno zalitje zob Kot prvo omenimo tekmovanje za čiste zobe (PZZ) proti kariesu. Znano je, da se okrog 80(glej intervju). V tem tekmovanju je v Sloveniji odstotkov vseh karioznih procesov razvije naudeleženih 99,5 odstotka rednih osnovnih šol in griznih površinah kočnikov in ličnikov v globokihkar 100 odstotkov šol v zavodih za otroke s jamicah in fisurah. Če ta predilekcijska mesta šeposebnimi potrebami. Zobozdravstveni delavci v na zdravih zobeh (kmalu po izrasti) zalijemo,okviru pouka kontrolirajo in ocenjujejo ustno preprečimo, da bi tam nastal karies.higieno ter na tej osnovi rangirajo osnovne šole vregiji. Na regijskem letnem tekmovanju (v spomi- Pred množičnem izvajanjem zalitja smonu imam regijsko prireditev gorenjskih šol pred izvedli dve raziskavi o obstojnosti zalitja naleti v polni Festivalni dvorani na Bledu, vodila sta zobeh in posledičnem zmanjšanju kariesa pojo direktor ZD Bled in preventivna sestra) razgla- zalitju zob. Zaradi dobrih rezultatov je bilosijo najboljše učence, razrede in šole, ki se potem pozneje zajetih vedno več šolarjev, tako da jih jemeseca maja udeležijo osrednje zaključne priredi- letos zajetih kar 94 odstotkov (glede na rezultatetve v Hali Tivoli (HT). Na prireditvi, kjer prejmejo prej omenjene epidemiološke raziskave, izvedeneustrezna priznanja organizatorja in praktična v vseh devetih zdravstvenih regijah). Po izjavidarila sponzorjev, se zbere okrog 3.000 šolarjev in profesorja P. E. Petersena, vodje oddelka zašolnikov. Temu sledi zabavno-športni del priredi- oralno zdravje pri SZO v Ženevi, je to doslejtve, ki je šolarjem zelo všeč. najvišji znan odstotek. Glede na to, da v nekate- rih državah zalivajo samo prve stalne kočnike (in Slike opisane prireditve v polni HT sem je povprečno število zalitih zob na osebo lahkovečkrat pokazal na mednarodnih kongresih v največ štiri), pa imajo šolarji pri nas v povprečjuEvropi, ZDA in v Pekingu, kjer je prišlo (ob zalitih preko sedem zob na osebo.udeležbi strokovnjakov iz preko 50 držav) dokrajše razprave z ugotovitvijo, da se verjetno Tako je bila množičnost pri akciji za čistenikjer na svetu ne zbere toliko šolarjev skupaj v zobe in množičnost pri PZZ prepoznana inokviru preventivne akcije. Pred kratkim je Sto- nagrajena kot zelo uspešna tudi s strani ustre-matološka sekcija SZD (SS) prejela tudi najvišje znih strokovnih združenj in posameznih prizna-mednarodno priznanje za najbolj inovativno nih strokovnjakov zunaj naših meja.preventivno akcijo, ki ga podeljuje mednarodnozobozdravniško združenje FDI. Že leta 1997 pa jeSS prejela (skupaj s Pedontološko sekcijo inDruštvom za oralno zdravje) prvo nagradomednarodnega pedontološkega združenja IAPD

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.220 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofHead of Public Relation Department professional training, and examination. treatment.Andreja Basle, B. A. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Legal and General Affairs Department medical development. Providing a free permanent consultingVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalFinance and Accounting Department Participating in the preparation of regulations and the statute.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans in health care issues.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.