Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Januar 2017, številka 1

Revija ISIS Medicin5a1Januar 2017Merjenje porabe valci. Prihodnost infekcijskih bolezni Guček N, Osolnik K, Eržen R, Fležar M etprotimikrobnih al. Stališče do obravnave akutnegazdravil v bolnišnicah je v naših rokah. poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni (apKOPB). Zdrav Vestn V Sloveniji je Smiljan Černelč Literatura: 2009; 78: 19–32.raziskoval nacionalno porabo protimi- 15. Seme K, Triglav T. Sodobne mikrobiolo-krobnih zdravil v letih 1985, 1990 in 1. European Centre for Disease Prevention ške metode za izboljšanje predpisovanja1995 (19). UKC Ljubljana je uvedel and Control. Point prevalence survey of antibiotikov. V: Beović B, Strle F,metodologijo ATD/DDD leta 1995 healthcare -associated infections and Tomažič J, eds. Infektološki simpozij(20). V letu 2001 se je Slovenija antimicrobial use in European acute care 2015, Sekcija za protimikrobno zdravlje-pridružila evropskemu projektu ESAC hospitals. Stockholm: ECDC: 2013. nje SZD. Ljubljana: 2015: 148–55.(European Surveillance of Antimicro- 16. Klavs I et al. The prevalence of and riskbial Consumption). Vir podatkov so 2. Centers for Disease Control and Preventi- factors for healthcare-associated infecti-bolnišnični farmacevti, ki posredujejo on. CDC. Antibiotic resistance threats ons in Slovenia: results of the secondpodatke o izdajanju zdravil iz lekarne. 2013. CDC 2013. national survey / Prevalenca in dejavnikiTa način zbiranja ne daje povsem tveganja za bolnišnične okužbe v Sloveni-natančnih podatkov. Večkrat so tudi 3. European Centre for Disease Prevention ji: rezultati druge nacionalne presečnenetočni podatki o številu bolnišničnih and Control. Surveillance of antimicrobial raziskave. Zdrav Var 2016; 55: 239–47.oskrbnih dni (BOD) in številu spreje- consumption in Europe 2015. Stockholm: 17. Pulcini C, Gyssens IC. How to educatetih bolnikov na bolnišnične oddelke, ECDC; 2016 (neobjavljeno). prescribers in antimicrobial stewardshippredvsem pri bolnikih, ki so pogosto practices. Virulence. 2013; 4: 192–202.premeščeni z enega oddelka na drug. 4. Čižman M, sod. v projektu ESAC-Net 18. Beovic B, Kreft S, Seme K, Cizman M. TheV strategiji smo predlagali postopno Slovenija. Predpisovanje protimikrobnih impact of total control of antibioticuvajanje elektronskega predpisovanja zdravil v Sloveniji v obdobju 2010– prescribing by infectious disease specia-v bolnišnicah. S tem načinom bi 2014.V: Beović B, Strle F, Tomažič J eds. list on antibiotic consumption and cost. Jnatančno ugotovili, kaj je prejel Infektološki simpozij 2015, Sekcija za Chemother 2009; 21: 46–51.bolnik. Računalniško podporo je treba protimikrobno zdravljenje SZD. Ljub- 19. Černelč S. Pregled rabe protimikrobnihnadgrajevati. Bolniki ne bi prejeli ljana: 2015: 71–81. zdravil v bolnišnicah v Slovenii. Medprotimikrobnega zdravila brez posve- Razgl 2002; 41 Suppl : 43–52.ta s specialistom za okužbe, v kolikor 5. WHO Advisory Group on Integrated 20. Vižintin T, Čižman M. Poraba in trendizdravilo ne bi bilo predpisano v Surveillance of Antimicrobial Resistance protimikrobnega zdravljenja v Kliničnemskladu s priporočili, v pravilnem (AGISAR). Critically Important Anti- centru v Ljubljani 1995–1997. Zdravodmerku, prilagojenem odmerku v microbials for Human Medicine. 3rd Vestn 1998; 67: 721–5.primeru okvar ledvic/jeter, pravilnem revision WHO: 2012.številu odmerkov. Računalniški Tradicionalnosistem bi upošteval deeskalacijo, 6. Peterson LR. Squeezing the antibiotic mednarodnointerakcije z zdravili, nivoje zdravil, ki ballon: the impact of antimicrobial 26. posvetovanjeso pomembni za višino odmerkov in classes on emerging resistance. Clin »Medicina, pravo intrajanje terapije. Program naj bi tudi Microbiol Infect 2005; 11 Suppl. 5: 4–16. družba« s temo Varnostomogočal analizo predpisovanja pacientov in zdravstvenihposameznikov, kar bi omogočalo 7. Sarma JB, Marshall B, Cleeve V, Tate D, delavcev – problemusmerjeno izobraževanje. Oswald T, Woolfrey S. Effects of fluoro-  medicine, prava in družbe quinolone restriction (from 2007 to 2012) 23.–24. marec 2017, Maribor, Odpornost bakterij proti antibioti- on resistance in Enterobacteriaceae: Univerza, Velika dvorana,kom je svetovni javnozdravstveni interruptedtime-series analysis. J Hosp  Slomškov trg 15problem. Problem niso samo odporne Infect 2015; 91: 68–73. Organizator: Zdravniškobakterije, pač pa tudi odporni predpi- in pravniško društvo Mariborsovalci – zdravniki, ki ne spremenijo 8. Pluss-Suard C, Pannatier A, Kronenberg v sodelovanju z Medicinskosvojih navad. Brez takojšnih spre- A, Muhlemann K, Zanetti G. Impact of in Pravno fakulteto Univerzememb in izboljšanja predpisovanja ter antibiotic use on carbapenem resistance Maribor, prim. Jelka Reberšekpreprečevanja in obvladovanja okužb in Pseudomonas aeruginosa: is there a Gorišek, predsednicabomo v bližnji prihodnosti brez role for antibiotic diversity? Antimicrob  organizacijskega odboraučinkovitega zdravljenja. Bakterije se Agents Chemother 2013; 57: 1709–13. Posvet je namenjen zdravnikom,ne bodo prilagajale našemu neznanju, pravnikom in drugim, ki jih tonavade moramo spremeniti predpiso- 9. Lejko Zupanc T, Beović B. Kazalniki področje zanima. kakovosti na področju zdravljenja z  Število udeležencev ni omejeno. antibiotiki in bolnišničnih okužb. V: K  otizacija: 150 EUR + DDV Beović B, Strle F, Tomažič J. eds. Prijave in informacije: Katja Infektološki simpozij 2015, Sekcija za Markač Hrovatin, E: katja. protimikrobno zdravljenje SZD. Ljub- [email protected], T: 02 250 42 38 ljana: 2015:138–47. 10. De With K, Alterberger F, Amann S, Apfalter P, Brodt HR, Eckmanns T et al. Strategies to enhance the rational use of antibiotics in hospital: a guideline by the German Society for Infectious Diseases. Infection 2016; 11. Chief Medical Officier,s Report. Annual Report of the Chief Medical Officer. Volume two. Infections and the rise of antimicrobial resistance. 2011. 12. Čižman M, Beović B. Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah. Sekcija za protimikrobno zdravljenje, SZD. Ljubljana 2013. 13. Mušič E, Osolnik K, Tomić V, Eržen R, Košnik M, Beović B in sod. Recommenda- tions for the Management of Community- -acquired Pneumonia in Adults (Updated and revised Edition, 2010). Zdrav Vest 2010; 79: 245–64. 14. Škrgat Kristan S, Šifrer F, Kopčaver

Revija ISIS5M2edicinaJanuar 2017Kirurgija s pospešenim okrevanjempri bolnicah z rakom rodilSarah Dobnik, dr. med., UKC MariborAsist. dr. Maja Pakiž, dr. med., UKC Maribor Kirurgija s pospešenim okreva- cije, medtem ko je stopnja ponovnih dnje hranjenje ne poveča incidencenjem (KPO) pri bolnicah z rakom sprejemov približno enaka za skupine aspiracijske pljučnice ali dehiscenc,rodil je multimodalna in multidisci- s KPO ter za skupine s standardnim skrajša se čas hospitalizacije in zmanj-plinarna strategija, katere namen je postopkom. 95 odstotkov bolnic ša možnost septičnih zapletov. Podat-zmanjšanje perioperativnega stresne- dobro prenaša zgodnje hranjenje, ki iz literature kažejo, da so biliga odgovora organizma, kar vodi v kljub temu, da je le-to lahko vzrok protokoli KPO dobro ocenjeni z vidikahitrejše okrevanje in nižjo stopnjo slabosti in bruhanja. Hkrati pa zgo- nizkega odstotka pooperativnihpooperativnih zapletov brez povečanestopnje ponovnih sprejemov v bolni- V tabeli 1 je na kratko opisana pre-, peri- in pooperativna obravnavašnico. Bolnice, ki so predvidene za bolnic iz leta 2005 in leta 2015 (KPO).operativno zdravljenje raka rodil,obravnava multidisciplinarna ekipa, Tabela 1 Kirurgija s pospešenim okrevanjemki jo sestavljajo specialist ginekologije Klasična pre-, peri- inin porodništva (ginekolog onkolog), pooperativna obravnava Brez čiščenja črevesa, zvečer pred posegom leanesteziolog, kirurg, fizioterapevt in Mehansko čiščenje črevesa. blago odvajalo.diplomirani zdravstvenik. Dolgotrajno stradanje pred Pitje bistrih tekočin do dve uri pred OP in posegom. uživanje hrane do 6 ur pred OP. Sladek napitek Kirurgija s pospešenim okreva- Hiperhidracija. ob 6.00 zjutraj pred posegom.njem je že uveljavljena strategija, Karenca po posegu. Vzdrževanje normovolemije, individualnopredvsem na področju kolorektalne Analgetiki po potrebi, nadomeščanje tekočin, samo na dan posega.kirurgije, kot tudi na področju kirur- prednostno intravenozno Lahka hrana že prvi pooperativni dan.gije benignih in malignih obolenj zaradi karence. Regionalna anestezija, če je le možno, aplikacijarodil. Ne glede na področje, na kate- Dolgotrajno počivanje. neopioidnih analgetikov redno (ne po potrebi),rem se KPO izvaja, pa zajema: (i) aplikacija opioidnih le po potrebi.podrobno informiranje bolnice o Dolgotrajna uporaba drenov, Zgodnja mobilizacija (če je možno, že na dandogajanju pred operacijo in poučitev o NGS, urinskega katetra. posega zvečer).pre-, peri- in pooperativnem obdobju Čimprejšnja odstranitev urinskega katetra,ter predvidenem času hospitalizacije; Podaljšana antibiotična izogibanje drenov, brez NGS (dren izjemoma, le(ii) trombembolično ter antibiotično preventiva za kontrolo krvavitve do 24 ur po posegu).profilakso; (iii) uporabo varnih in Aktivno preprečevanje, zdravljenje slabosti zkratkodelujočih anestetikov ter antiemetiki (aplikacija antiemetikov redno naoptimalno lajšanje bolečine v poope- dan posega, ne po potrebi).rativnem obdobju brez uporabe Vzdrževanje normotermije med OP.opioidov; (iv) izogibanje rutinske upo- Blago odvajalo takoj prvi pooperativni dan.rabe drenov ter nazogastričnih sond Enkratni preventivni odmerek antibiotikov, če(NGS); (v) lajšanje pooperativne je OP daljša od 3 ur, enkratna ponovitev enegaslabosti in bruhanja ter preprečevanje odmerka.pooperativnega ileusa; (vi) zgodnje Minimalna možna kirurška travma, dobrahranjenje (vsaj 24 ur po operaciji); hemostaza.(vii) zgodnjo mobilizacijo ter (viii)uporabo minimalno invazivne kirurgi-je. Raziskave kažejo, da se ob izvaja-nju protokola KPO zmanjša morbidi-teta, za 1/3 se skrajša čas hospitaliza-

Revija ISIS Medicin5a3Januar 2017V tabeli 2 so predstavljeni podatki o bolnicah, patologiji, kirurškem zapletov in so se izkazali za izjemnopristopu in intraoperativnih zapletih za leti 2015 in 2005. varne.Tabela 2 2015 (KPO) 2005 V letu 2015 smo na Oddelku zaSTAROST 62,61 59,68 ginekološko onkologijo in onkologijoPATOLOGIJA dojk (OGOOD), Klinike za ginekologi-Tumorji jajčnika, jajcevoda 36,6 % 32,5 % jo in perinatologijo, UniverzitetnegaTumorji materničnega telesa 61,0 % 57,5 % kliničnega centra Maribor (UKC Mari-Tumorji materničnega vratu 2,4 % 2,5 % bor) izvedli prospektivno raziskavo, vOstalo katero smo vključili bolnice, operiraneMaligna bolezen 0% 7,5 % v 6-mesečnem časovnem obdobju odOmejen stadij bolezni (FIGO I, II) 80,5 % 80,0 % marca do septembra 2015. Bolnice soPRISTOP 78,8 % 74,1 % bile vodene po protokolu KPO, ki smoLaparotomija ga na podlagi priporočil iz literatureLaparoskopija 51,2 % 87,5 % razvili in prilagodili glede na OGOOD.Vaginalni 46,3 % 2,5 % Podatke peri- in pooperativnegaIZGUBA KRVI MED POSEGOM 10 % poteka smo primerjali s podatkiTRANSFUZIJA MED POSEGOM 2,4 % enakega števila zaporedno operiranih 217,8 ml 202,4 ml bolnic iz leta 2005 po takrat veljavniNEPRIČAKOVANI DRUGI 7,5 % doktrini. Raziskava je bila odobrena sZAPLETI MED POSEGOM 7,3 % strani bolnišnične etične komisije, vse 1 bolnica – konverzija iz Ni prospektivno vključene bolnice so laparoskopije v laparotomijo podatka podpisale osveščen pristanek po zaradi težav z ventilacijo pojasnilu. Namen raziskave je bil bolnice ob pridruženih boleznih opredeliti varnost, korist in možnost uvedbe KPO pri ginekoloških kirur- 1 bolnica – anafilaktična ških bolnicah v našem prostoru. reakcija na antibiotik Bolnice smo primerjali glede naV tabeli 3 so prikazani rezultati o uporabi drenov, analgetikov, čas hospitalizacije, pojav pooperativ-antibiotikov in transfuzije v pooperativnem obdobju za leti 2015 in 2005. nih zapletov (s poudarkom na poope- rativni slabosti, bruhanju in paralitič-Tabela 3 2015 (KPO) 2005 p< nem ileusu ter vnetnih procesih), 4,9 % bolnic 0,05 porabo transfuzije, uporabo antibioti-Vstavitev drena 65,0 % bolnic kov, uporabo analgetikov ter glede naČas do odstranitve drena 1,5 dni 6,0 dni da stopnjo ponovnega sprejema v bolni-Transfuzija po operaciji 7,3 % bolnic da šnico v 30 dneh po odpustu. Prido-Čas i.v. analgezije (vključno z 25 % bolnic da bljene podatke smo statistično obde-dnevom operacije) – vse bolnice 2,5 dni lali.Čas i.v. opioidne analgezije (vključno 1,0 dni 4,8 dniz dnevom operacije) – vse bolnice Z raziskavo smo potrdili, da soČas i.v. analgezije (vključno z 3,0 dni 3,4 dni principi KPO varni in koristni pridnevom operacije) – samo pri obravnavi kirurških ginekološkihbolnicah z laparotomijo 1,1 dni 28,2 % bolnic da bolnic, ki so na oddelku v večiniČas i.v. opioidne analgezije (vključno 17,1 % bolnic 9,8 dni ne obravnavane zaradi raka rodil. KPO jez dnevom operacije) – samo pri povezana z manj perioperativnegabolnicah z laparotomijo 11,4 dni stresa, hitrejšim okrevanjem terAntibiotik po posegu manjšo uporabo analgetikov inČas uporabe antibiotika antibiotikov. Na podlagi naših rezultatov in pregleda literature smo principe KPO uvedli v vsakdanjo prakso obravnave ginekoloških kirurških bolnic na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, UKC Maribor. S tem dosegamo tudi enega od kazalnikov kakovosti, ki jih svetuje Evropsko združenje za ginekološko onkologijo

Revija ISIS5M4edicinaJanuar 2017Rezultati o odpustu in pooperativnih zapletih so podani v tabeli 4. V tabeli 5 so prikazani rezultati o pooperativnem hranjenju inTabela 4 2015 (KPO) 2005 p < 0,05 bruhanju za leti 2015 in 2005.Dan odpusta po posegu 4,7 dni (vse bolnice) 10,4 dni daZapleti po posegu 6,2 dni (po Tabela 5 2015 2005(krvavitve, dehiscence, laparotomiji) (KPO) 5,1 %paraliza črevesa, okužbe) Tekoča hranaAnesteziološki zapleti 7,3 % bolnic 25,6 % bolnic da na dan OP 100 % Tekoča hranaPonovni sprejemi 0 0 na dan 1 59 % 9,8 %v 30 dneh po posegu 3 bolnice – blaga 1 bolnica – Trda hrana na krvavitev iz nožnice, srčni infarkt ne dan 1 90,2 % ni spontano se je 1 bolnica – Bruhanje – 7,3 % podatka ustavila rektovaginalna dan OP 4,9 % 1 bolnica – virusni fistula Bruhanje – ni gastroenterokolitis dan 1 podatka Skupaj 5 % 1 bolnica – spontani ni plevralni izliv, ni bil podatka povezan s posegom Skupaj 7,3 % (ESGO) v priporočenih kazalnikih kakovosti, ki naj bi jih dosegal vsak center, ki se ukvarja z zdravljenjem raka jajčnika.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jJanuar 201712. Svetovni kongreso uporabi ultrazvoka vurgentni in intenzivni mediciniWINFOCUS 2016 World CongressBarbara Furman, dr. med., specializantka urgentne medicine, UKC MariborAsist. Gregor Prosen, dr. med., specialist urgentne medicine,FEBEM, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor Od 7. do 10. septembra se je v Cankarjevem prepoznavi urgentnih stanj, kot so pnevmoto-domu v Ljubljani odvijal 12. Svetovni kongres o raks, srčna tamponada, pljučna embolija, krvavi-uporabi obposteljnega ultrazvoka (t.i. »Point Of tev v plevralno votlino, krvavitev v trebušnoCare UltraSound« – POCUS) v urgentni in votlino, ruptura anevrizme abdominalne aorte inintenzivni medicini »WINFOCUS World«. še nekaterih drugih, ki neposredno ogrožajo bolnikovo življenje. Kot je stotinam slovenskih zdravnikov žedobro znano, je WINFOCUS globalna neprofitna V Sloveniji že pet let deluje slovenska podru-organizacija s sedežem v Bologni, ki združuje žnica globalnega združenja, WINFOCUS Sloveni-strokovnjake na področju uporabe, raziskovanj ja. Pod okriljem le-te smo do sedaj opravili 22in izobraževanja iz obposteljnega ultrazvoka v tečajev osnov uporabe ultrazvoka v urgentni inurgentni in intenzivni medicini (t.i. »emergency/ intenzivni medicini (t.i. WINFOCUS UltraSoundcritical« UltraSound). Life Support course – USLS basic level). Za tovrstno uporabo V zadnjih sedmih letih je naše tečaje urgen- ultrazvoka je značilno, da tnega ultrazvoka obiskalo skoraj 700 zdravnikov. ga neposredno ob bolniku Tako smo država z najvišjim odstotkom obiska- opravimo zdravniki, ki se nosti tovrstnih tečajev. Poleg kakovostnega dela ukvarjamo z akutno do sedaj je bil to morebiti dodaten razlog, da kritično obolelimi in smo nam je bila zaupana organizacija tako prestižne- torej drugih specialnosti, ga kongresa. kot so tradicionalne veje medicine, ki se ukvarjajo s Prireditelji se lahko pohvalimo z velikim slikovno diagnostiko. Cilj obiskom. Skupno se je kongresa udeležilo 670 uporabe obposteljnega tečajnikov, predavateljev in inštruktorjev. Tako ultrazvoka je, da si na je bil to do sedaj največji kongres v zgodovini relativno enostaven način WINFOCUS-a. Na kongresu je uspel tudi največji v zelo hitrem času odgovo- posamezni WINFOCUS-tečaj kadarkoli, tj. rimo, ali je določena klasični USLS basic level. Udeležilo se ga je 144 patologija vzrok za bolni- tečajnikov in 24 predavateljev oz. inštruktorjev. kovo urgentno stanje. Obposteljni ultrazvok je Udeleženci kongresa in tečajev so prišli iz 52 tako v vsakodnevni praksi držav in s šestih kontinentov. Največ jih je bilo iz postal nepogrešljiv pripo- Slovenije, sledili so kolegi iz Hrvaške, Italije in moček pri obravnavi ZDA. Številni so prišli tudi iz oddaljenih držav, urgentnih stanj, saj je kot so Indonezija, Filipini in Južna Koreja. velikokrat edino diagno- Presenetljivo majhen pa je bil obisk kolegov iz stično orodje, ki nam Avstrije, Nemčije in Madžarske. omogoča pravočasno in pravilno ukrepanje. Tako Pred kongresom je potekalo 10 ultrazvočnih nam pomaga pri takojšnji (pred)tečajev iz različnih področij urgentne in intenzivne medicine. Tečajev se je udeležilo okoli 540 tečajnikov, katerim je bilo na voljo 65 ultrazvočnih aparatov. Enako število je bilo tudi

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P6oročilaJanuar 2017»modelov«. Skoraj vsi modeli so bili in popolnoma zapolnjeni tečaji kritične- na štirih vzporednih tirih; vsebine soštudentje medicine z naših dveh ga ultrazvoka srca, ultrazvoka pljuč in bile raznovrstne, od pregleda osnovfakultet. V zameno za sodelovanje so kritičnega ultrazvoka v pediatriji. Slaba uporabe urgentnega ultrazvoka dose udeležili osemurnega tečaja, ki je polovica inštruktorjev je bila domačih, najbolj naprednih aplikacij, ki se vbil prvič predstavljen ravno na tem ostali so bili svetovno priznani gostje iz svetu šele razvijajo.kongresu. Gre za t.i. POCUS Augmen- tujine, povečini soustanovitelji organi-ted Clinical Exam oz. PACE, ki so ga zacije WINFOCUS ter voditelji POCUS-­ Poseben poudarek smo organiza-skupaj z mentorji razvili, napisali in gibanja po vsem svetu. torji namenili tematiki o izobraževa-objavili študentje Medicinske nju. Tako so iz tega področja predava-fakultete v Mariboru. Le-ti so združe- V sklopu kongresa je bilo mogoče la najbolj imenitna in poznanani v študentski sekciji za ultrazvok tudi opravljanje izpitov iz različnih svetovna imena, ki so tudi začela z– »UltraFest«. Tečaj je namenjen kot področij in zahtevnosti urgentnega vključevanjem učenja obposteljnegapomoč k razumevanju (pato)fiziologi- ultrazvoka za tiste, ki so tečaje v ultrazvoka na medicinskih fakultetahje, kliničnega pregleda in kliničnih sklopu WINFOCUS-a že opravili. po svetu.predmetov, ki so se jih študentje Izpitov se je udeležilo tudi nekajnaučili na medicinski fakulteti. slovenskih specializantov in specialis- Skupni zaključek številnih delav- tov urgentne in interne medicine, ki nic in kongresa je bil, da je obpostelj- Poleg klasičnega osnovnega tečaja so bili nadvse uspešni. ni ultrazvok izredno koristno inobposteljnega ultrazvoka je potekal naravnost revolucionarno orodje,nadaljevalni tečaj ter izredno pohvaljeni Poleg izredno uporabnih tečajev uporabno v skoraj vseh specialnostih so bila dobro sprejeta tudi predavanja medicine – za tistega, ki ga zna primerno in varno uporabljati. Pomembno se je zavedati omejitev, ki jih obposteljni ultrazvok vsekakor ima. Prisotni smo bili skupnega mnenja, da je najpomembnejši člen za napredek in razvoj uporabe tovr- stnega ultrazvoka izobraževanje. Tako bo v prihodnje potrebno še bolje definirati ravni in načine poučevanja za različne profile, na različnih področjih. Kot že marsikje po svetu, je smiselna vpeljava obposteljnega ultrazvoka v učne načrte na medicin- skih fakultetah. Vendar ne kot dia- gnostično orodje, temveč kot učno orodje, skozi katerega študentje hitreje, lažje in učinkoviteje razumejo zakonitosti temeljnih medicinskih ved ter kliničnega pregleda. Foto: Matej KastelicKako preseči pomanjkanje organovza zdravljenje s presaditvijo?Strokovni simpozij ob evropskem dnevu darovanja (Cankarjev dom, Ljubljana, 7. 10. 2016)Prim. Danica Avsec, dr. med., Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplantDr. Jana Šimenc, dipl. etnol. in kult. antr., Zavod RS za presaditve organov in tkivSlovenija-transplant

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jJanuar 2017Države članice Sveta Evrope obeležujemo evropski dan darovanja Logotip Slovenija-transplanta.organov in tkiv vsako drugo oktobrsko soboto. Z organizacijodogodka prispevamo k ozaveščanju splošne javnosti o pomenu začetnem obdobju, od 1998 do 2007,darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja ter o potrebah so imeli enega do največ tri mrtvebolnikov. Prav tako je pomemben za strokovno javnost, ki jo se- darovalce na leto. Čeprav so izpolnje-znanimo z rezultati preteklega leta ter aktualnimi izzivi v tran- vali osnovne tehnične in organizacij-splantacijski dejavnosti. Hkrati se ob tej priložnosti iskreno zahva- ske pogoje za imenovanje bolnišnicelimo tako vsem darovalcem in svojcem umrlih darovalcev kot tudi za donorski center, le-ti niso zagotav­interdisciplinarnemu strokovnemu osebju, ki profesionalno, ne- ljali uspešnega dela. Srečevali so se sredko zanesenjaško in požrtvovalno sodeluje v donorskem in tran- številnimi problemi: poleg organiza-splantacijskem programu. cijskih težav so imeli premalo usposo- bljenega osebja in znanja, predvsem o Ob letošnjem evropskem dnevu program kot transplantacijska medici- diagnosticiranju možganske smrti. Vdarovanja je Slovenija-transplant v na v globalnem kontekstu nenehno drugem obdobju, od 2008 do 2015, sesodelovanju s transplantacijskim razvijata, zato je bilo marsikatero je število mrtvih darovalcev povečalocentrom v UKC Ljubljana v petek, 7. predavanje usmerjeno tudi v prihod- na šest. Začeli so upoštevali noveoktobra 2016, v Cankarjevem domu v nost novih oz. zaenkrat še manj kriterije pri odkrivanju možganskoLjubljani pripravil strokovni posvet z uveljavljenih ali perspektivnih metod mrtvih darovalcev (MMD); glede nanaslovom Kako preseči pomanjkanje zdravljenja ter tudi protokolov odvze- spremljajoča obolenja, leta niso bilaorganov za zdravljenje s presaditvijo. ma organov. več kontraindikacija. V sodelovanju sZdravljenje s presaditvijo je sicer v Slovenija-transplantom so začeli zSloveniji zelo uspešna metoda v Po krajšem uvodnem nagovoru načrtnim izobraževanjem zdravstve-primerih dokončne odpovedi določe- prim. Danice Avsec, dr. med., direkto- nega osebja o postopkih o darovanjunega organa, kadar so ostali pristopi rice Slovenija-transplanta, je Maja in rezultatih zdravljenja s presaditvijozdravljenja izčrpani. Z nacionalno Marija Mlinar, dr. med., predstavila (programa ETPOD in TPM). Natransplantacijsko dejavnostjo se dobre rezultate donorskega programa lokalni ravni so v sodelovanju z medijiuvrščamo v skupino zelo urejenih in v letu 2015. Dosegli smo največje skrbeli za ozaveščanje prebivalcev.naprednih držav na svetu. Na leto število dejanskih umrlih darovalcev Trudili so se tudi pridobiti podporoizvedemo okoli 120 presaditev orga- organov in tkiv do sedaj (53) in v vodstva bolnišnice, predvsem, da se jenov, v letošnjem letu smo do sredine primerjavi z letom 2014 za 23 odstot- opredelila vloga in pristojnosti bolni-septembra uspeli presaditi 31 ledvic, kov več, s čimer smo se uvrstili na šničnega transplantacijskega koordi-25 src, 20 jeter ter 4 trebušne slinav- tretje mesto (za Hrvaško in Belgijo) natorja. V obe intenzivni enoti (kirur-ke. Transplantacijski program pljuč med državami članicami Eurotrans­ ško, internistično) so tudi uvedliizvajamo v sodelovanju z Univerzite- planta (ET). Novost donorskega QAP-program za izboljšanje kakovo-tno bolnišnico na Dunaju. V zadnjih programa predstavlja tudi postopno sti, ki omogoča sprotno in aktivnejšepetih let so bila pljuča presajena vključevanje Splošne bolnišnice zaznavanje MMD. Predvsem pa se jepovprečno okoli petim slovenskim Brežice, ki je lani sporočila svojega izboljšalo obveščanje bolnišničnegabolnikom letno. prvega umrlega darovalca. Tudi v transplantacijskega koordinatorja s programu presaditve ledvic smo leta strani lečečih zdravnikov o MMD. V Sloveniji je po podatkih z dne 2015 presegli povprečje vseh članic v Hkrati so izvajali nadzor nad učinko-3. 10. 2016 na čakalnem seznamu za mreži ET, saj smo presadili največje vitostjo donorskega programa. V letupresaditev 178 bolnikov: 24 jih čaka število ledvic do sedaj: 64 oz. več kot 2015 so imeli 10 mrtvih darovalcev.na presaditev jeter, 96 na presaditev 30 na milijon prebivalcev. Dosedanja Ob zaključku je Kotnik poudarila, daledvice, 58 na presaditev srca in 1 na statistika za leto 2016 kaže slabše donorska dejavnost zahteva ogromnopresaditev trebušne slinavke ter 5 na rezultate, a je bilo v razpravi poudar-presaditev trebušne slinavke v kombi- jeno, da je nihanje rezultatov na letninaciji z ledvico. Ker se še vedno ravni značilno za manjše države, kotsoočamo z nesorazmerjem med je Slovenija.bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje spresaditvijo, ter razpoložljivimi V predstavitvi Milene Kotnik, dr.organi, je bilo osrednje vprašanje med., smo imeli priložnost neposre-letošnjega strokovnega dogodka, kako dno, sistematično in kritično slišatipreseči pomanjkanje organov za uspehe in izzive, s katerimi so se skozizdravljenje s presaditvijo. Prav tako razvoj dejavnosti soočali v Splošnise tako slovenski transplantacijski bolnišnici Celje, ki je bila že leta 1998 imenovana za donorsko bolnišnico. V

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P8oročilaJanuar 2017organizacijskih sposobnosti, znanja in (nadzorovan), V Sloveniji je program presaditevje tudi psihično izjemno naporna za 4. kategorija: zastoj srca med mož- ledvic najštevilnejši. V zadnjih letih sestrokovno osebje. Ker je donorska opravi povprečno od 50 do 60 presa-dejavnost za bolnišnico obvezujoča, gansko smrtjo (nenadzorovan), ditev ledvic letno (od 25 do 30 nazahteva tudi vso podporo vodstva 5. kategorija: srčni zastoj v bolnišnici milijon prebivalcev) in število je vbolnišnice ter kontinuirano izobraže- porastu. Poleti so v transplantacij-vanje bolnišničnega osebja. (nenadzorovan). skem centru v UKC Ljubljana izvedli Omenil je tudi statistične podatke tudi prvi laparoskopski odvzem Sledil je natančen prispevek prim. držav, ki izvedejo največ odvzemov po ledvice pri živi darovalki, ki je ledvicomag. Rade Staniča, dr. med., o sodob- srčnem zastoju: to so Velika Britanija, darovala svojemu sinu. S tem sonih smernicah pri vzdrževanju mož- Španija, Nizozemska in Belgija. V obudili možnost presaditve ledvic odgansko mrtvega darovalca. Le razu- Sloveniji darovanja organov po srčni živih darovalcev sorodnikov alimevanje patofiziologije možganske smrti še ne izvajamo, uvedba pa drugače čustveno povezanih s preje-smrti, klinične izkušnje z MMD in predstavlja tudi velik izziv strokovni mnikom. Presaditev ledvice živegadognanja raziskav omogočajo obliko- javnosti, ki zahteva jasne etične, darovalca ima prednosti, kot so daljševanje sodobnih smernic za vzdrževa- zakonodajne in organizacijske smer- preživetje, boljše zgodnje delovanjenje MMD in zagotavljajo večje število nice. Trenutna zakonodaja sicer že presajene ledvice in zato krajšeorganov, primernih za presaditev. omogoča darovanje po srčni smrti, a bolnišnično zdravljenje ter manjSodobni pristopi vzdrževanja MMD se še nimamo pravilnika, ustrezne agresivno imunosupresivno zdravlje-bistveno ne razlikujejo od splošnih organizacijske sheme, izobraženih nje z posledično manj neželeniminačel intenzivnega zdravljenja, le ekip, etičnega konsenza in medicin- učinki. V bližnji prihodnosti načrtuje-namen izvedenih postopkov je druga- skih protokolov. Tomažinčič je zaklju- jo še pet tovrstnih presaditev. Polegčen. Stanič je razložil, kako z vzdrže- čil z oceno, da bi na tovrsten način pregleda presaditve ledvic v Slovenijivanjem MMD skrbimo za ohranjanje pridobljeni organi lahko podvojili oz. ter v kontekstu Eurotransplanta (ET)delovanja notranjih organov, ki naj bi po nekaterih ocenah celo početverili je izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med.,bili primerni za presaditev. število presaditev. V Sloveniji bi lahko razpravljal o vprašanju, ali se v pridobili od 5 do 10 tovrstnih daroval- slovenskem programu presaditev V nadaljevanju se je Ženja Toma- cev letno, predvsem v programu ledvic srečujemo s pomanjkanjemžinčič, dr. med., dotaknil pomembne- odvzema ledvic. Meni še, da bi bila organov? Omenil je, da je presaditevga področja darovanja organov po vpeljava smiselna tudi zaradi staranja ledvice najboljši način nadomestnegasrčni smrti (angl. DCD – donation prebivalstva in posledično vse starej- zdravljenja končne ledvične odpovedi,after cardiac death). Poleg prevladujo- ših darovalcev po možganski smrti ter saj se v primerjavi z dializo izboljšačega načina odvzema organov in tkiv kompleksnosti postopkov za darova- kakovost življenja in podaljša prežive-za namen zdravljenja po potrjenih nje. tje bolnika. Nadaljeval je s statističnonevroloških kriterijih (možganski Sledilo je predavanje prof. dr. in kontekstualno analizo bilancesmrti), število držav po svetu, ki Bojana Vrtovca, dr. med., o problema- števila darovalcev, odvzetih ledvic terponovno vzpostavljajo programe tiki pomanjkanja organov v programu presajenih ledvic v Sloveniji v obdobjuodvzema po cirkulatornih kriterijih zdravljenja napredovalega srčnega od 2006 do 2015. Razjasnil je, da sezastoja srca, vztrajno narašča. Čeprav popuščanja s presaditvijo srca, ki je soočamo z negativno bilanco, sajobstaja konsenz glede prepoznavanja sicer v Sloveniji izjemno uspešen, saj odvzamemo več ledvic, kot pa jihustreznosti DCD-darovalcev, je v se že pet let zapored uvrščamo na 1. presadimo. Vzroke za negativnomedicinski praksi moč prepoznati več mesto na svetu po številu opravljenih bilanco pa je treba razumeti tudi vvariacij o zakonskih in medicinskih presaditev srca na milijon prebival- kontekstu majhne populacije (dvavidikih DCD-prakse. Tomažinčič je cev. A ključno omejitev v programu milijona prebivalcev) in v majhnempredstavil prevladujoč postopek v predstavlja premajhno število ustre- absolutnem številu bolnikov naprimeru odvzema po srčni smrti ter znih darovalcev srca. Vrtovec je nadomestnem dializnem zdravljenju,vlogo transplantacijskega koordina- predstavil obstoječe in potencialne kar otežuje iskanje primernegatorja v protokolu. Pojasnil je protoko- možnosti zdravljenja napredovalega prejemnika. Prav tako je natančnola nadzorovanega in nenadzorovanega srčnega popuščanja, saj se poleg obrazložil medicinske in demografskeodvzema organov po srčni smrti ter presaditve in umetnega srca vzposta- značilnosti umrlih darovalcev vpet obstoječih kategorij odvzema po vljata tudi zdravljenje z mehansko Sloveniji ter ET, saj starost darovalcevMaastrichtskih kriterijih: cirkulatorno podporo ter zdravljenje z izrazito narašča. Arnol je neposredno1. kategorija: smrt ob prihodu v matičnimi celicami. Pogled v potenci- omenil, da se soočajo s prejetimi alno prihodnost pa seže tudi na organi slabše kakovosti iz ET. Vsako bolnišnico (nenadzorovan), področje trenutno še ne dovolj prever- ponudbo pretehtajo in obravnavajo v2. kategorija: neuspešno oživljanje, jenega in potrjenega tkivnega inženi- ringa. smrt na terenu (nenadzorovan),3. kategorija: pričakovan zastoj srca

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n9jJanuar 2017kontekstu ocene tveganja za bolnika okviru ET vezan na program presadi- in histoloških značilnosti. Cilj jeter se na osnovi več dejavnikov tve pljuč v Univerzitetni bolnišnici na zmanjšati neželene učinke imunosu-odločijo za sprejetje ali zavrnitev Dunaju, ki je eden vodilnih centrov za presivnih zdravil in izboljšati prežive-ponujenega organa. Zaključil je, da je presaditev pljuč v Evropi. Tam izvede- tje presajenega organa. Opozoril je, datreba razmišljati o možnostih poveča- jo skoraj tretjino od 700 presaditev je pogost vzrok slabšanja delovanja alinja števila presaditev v Sloveniji, pljuč, kolikor se jih izvede povprečno celo odpovedi presadka slabo sodelo-predvsem v smeri povečevanja čakal- na leto v Evropi. Število donorskih vanje bolnikov glede jemanja zdravil.nega seznama bolnikov za presaditev, pljuč iz Slovenije zadostuje za potrebe Meni, da obstajajo neizkoriščenipovečanja presaditev v sklopu »seni- naših bolnikov. V zadnjih petih letih potenciali tudi v psihološki obravnaviorskega« programa ter intenziviranja so bila pljuča presajena povprečno po posegu in potreba po boljšemprograma živih darovalcev. približno petim slovenskim bolnikom sodelovanju bolnikov. V fazi preizku- letno, a število vztrajno raste. Turel je šanja so posamezna imunosupresivna Sledila je predstavitev prim. mag. poudaril, da se večinoma in v kolikor zdravila, ki pa zaenkrat ne obetajoMatjaža Turela, dr. med., o pomanj- je mogoče, izvaja obojestranska revolucionarnih novosti pri dolgoroč-kanju organov v programu presaditev presaditev pljuč. Izkazalo se je nam­ nem preživetju organov ali vzposta-pljuč. Poleg splošnega pomanjkanja reč, da imajo bolniki po enostranski vljanju imunske tolerance.možgansko mrtvih darovalcev jePublika med dopoldansko razpravo (foto: arhiv Slovenija-transplanta).problem tudi malo primernih donor- presaditvi krajše preživetje. Sledil je prispevek doc. dr. Gre-skih pljuč (od 15 do 20 odstotkov), saj Po krajšem odmoru za kosilo je bil gorja Mlinška, dr. med., o izjemnemzaradi narave bolezni, ki je privedla pomenu fizične aktivnosti po zdravlje-do možganske smrti in zapletov med popoldanski sklop dogodka namenjen nju s presaditvijo. Na osnovi raziskavzdravljenjem v intenzivnih enotah, predvsem načinu življenja bolnikov je utemeljil, zakaj imajo telesnoveliko pljuč ni primernih za presadi- pred in po presaditvi ter splošni aktivni bolniki po transplantacijitev. Prav tako je zaradi znanih zgod- javnosti. Najprej je prof. dr. Damjan boljšo kakovost življenja ter verjetnostnjih in poznih zapletov, povezanih s Kovač, dr. med., predstavil novosti pri za daljše preživetje. Med razpravo jeprimarno disfunkcijo presadka, večina zdravljenju z imunosupresivi. Omenil prim. Avsec razložila, da si strokovnaprogramov za presajanje pljuč dokaj je, da v zadnjih letih žal nismo bili javnost v Evropski uniji prizadeva, dakonservativno usmerjenih pri izboru priča novim, prelomnim imunosupre- bi imeli pacienti po presaditvi mož-donorskih pljuč. Posledično je umrlji- sivnim zdravilom, zato je trend nost pridobitve nadzorovane fizičnevost na čakalni listi visoka (tudi 30 do predvsem v modifikaciji že obstoječih dejavnosti kar na recept.40 odstotkov). Turel je pojasnil, da je imunosupresivnih protokolov, ki senaš transplantacijski program v personalizirajo ob upoštevanju Strokovni del dogodka je s pred- individualnih imunoloških, genetskih stavitvijo o kakovosti življenja bolni-

Revija ISIS s strokovnih srečanjP60oročilaJanuar 2017kov po presaditvi zaključila mag. vadba ter ohranjanje statusa zaposle- ozadij in življenjskih kontekstov, jeBernarda Logar Zakrajšek. Omenila nosti po presaditvi. Logar Zakrajšek je skupna volja do življenja in optimi-je, da v psihologiji za merjenje z zaključila, da si v Sloveniji prizadeva- zem. Čeprav so vsi pohvalili bolnišnič-zdravjem povezane kakovosti življenja mo za interdisciplinarno obravnavo in no osebje z besedami – prijaznost jeuporabljajo standardizirane vprašal- redno sledenje kakovosti življenja na vsakem vogalu – pa so mordanike, med katerimi so nekateri splošni bolnika po presaditvi z vključenostjo pogrešali natančnejše razlage postop-in drugi specifični za posamezno različnih profilov zdravstvenega kov in stanja pred in po operaciji.bolezen. Poudarila je, da je kakovost osebja (zdravniki, medicinske sestre, Nihče ne ve, kdo je njihov darovalec,življenja prav zaradi bolnikove zazna- fizioterapevti, delovni terapevti, so se pa iskreno zahvalili svojcemve dinamičen koncept in se spreminja psihologi, socialni delavci idr.). Prav pokojnih, ki so soglašali z darova-v odvisnosti od več dejavnikov, tudi tako je omenila, da v praksi zaznava njem, ter medicinskemu osebju, ki jimod bolnikovih pričakovanj. Bolniki relativno malo primerov depresije in je stalo ob strani. Ker bolezen, končnasicer po presaditvi organa poročajo o anksioznosti ter izražene potrebe po odpoved organov, ne izbira ne starostiboljši kakovosti življenja v primerjavi psihološki podpori med transplantira- ne spola, so vse prisotne tudi pozvali ks tisto pred presaditvijo, tako na nimi bolniki. A vrata so vedno odprta odločitvi za darovanje.fizičnem kot psihičnem področju, kar za vse, ki bi po presaditvi potrebovalije posebej značilno za prvi dve leti po psihološko pomoč. Prim. Avsec je zaključila strokov-presaditvi, ko njihove ocene kakovosti no srečanje z zahvalo vsem udeležen-življenja najbolj porastejo in so Lahko bi rekli, da najboljše pride cem in predavateljem. Poudarila je, daprimerljive ocenam zdravih ljudi. na koncu: v sklepnem delu dogodka se so takšna srečanja pomembna za vse,Hkrati večina raziskav potrjuje, da je je novinarka Ida Baš pogovarjala s ki razvijajo program transplantacijskekakovost življenja po presaditvi pacienti, osebami z izkušnjo zdravlje- medicine in darovanja, saj se prav narazličnih organov (srce, jetra, ledvica, nja s presaditvijo. Sodelovali so Tilen osnovi rezultatov in življenjskih zgodbpljuča) primerljiva. Čeprav so izdela- Držan (presaditev ledvice, danes prejemnikov razvija medsebojnona že precej podrobna priporočila, vsestransko aktiven, star 27 let), Mira zaupanje in motivacija za nadaljnjekako izboljšati kakovost življenja Gašparič (prva presaditev ledvice ni delo. Tiskovna konferenca, ki je bilabolnikov po presaditvi posameznega bila uspešna, druga je uspela, po organizirana v okviru dogodka, paorgana, so njihove skupne točke presaditvi je tudi rodila, danes stara omogoča, da mediji znanje in rezulta-naslednje: uporaba zdravil proti 34 let) ter Silva Kikl (izkušnja s te o transplantacijski dejavnosti,zavrnitvi organa z manj stranskimi številnimi boleznimi in s presaditvijo probleme in izzive posredujejo širšiučinki, ki vplivajo na kakovost živ- srca in ledvice, danes stara 50 let). Z javnosti, da se posamezniki lažjeljenja; diagnosticiranje in obravnava intimnimi zgodbami so nam razkrili odločajo za darovanje. Dogodka se jedepresije in anksioznosti, če se pojavi- strahove, presenečenja, vzpone in udeležilo prek 200 poslušalcev inta med zdravljenjem po presaditvi, padce, upanja in vsakdanjosti, s poslušalk. Večina je ostala povsem doohranjanje socialne vključenosti katerimi so se soočali pred in po konca, kar tudi priča o kakovosti,bolnikov v svojem okolju, telesna presaditvi. Sodelujočim, sicer različ- zanimivosti predavanj ter pomenu nih starostnih skupin, bolezenskih dogodka.15. Bregantovi dnevi: Čas in trenutekSrečanje psihoterapevtov Slovenije z mednarodno udeležbo, Portorož, 13.–16. 10. 2016Evgen Kajin, dr. med., Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani Drobci predavanj so le vabilo k organizira bienalna izobraževalna Na Večeru spominov smo senadaljnjemu branju. srečanja. Peter Praper je poudaril, da spominjali pionirja in staroste slo- so vsako srečanje pospremili z izdajo venske psihoterapije, Leopolda 15. Bregantovi dnevi so bili jubi- zbornika prispevkov; zbrani na enem Breganta in Leva Milčinskega, kate-lejno srečanje 30 let po odločitvi, da mestu bi bili dokument in študijsko rih medsebojno srečanje in skupnopsihoterapevtsko združenje v spomin gradivo. delovanje je Gorazd Mrevlje opredelilna pionirja psihoterapije v Sloveniji

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n1jJanuar 2017kot »srečno naključje za psihoterapi- Naslednji dan se je začel navse- obraza in jezika oponaša odraslega;jo v Sloveniji«, saj sta drug za druge- zgodaj z drugo malo skupino. Član avtistična deklica ob uporabi »thera-ga menila, da brez drugega ne bi bilo skupine je povedal, da je prišel »od play« spregovori; dvajsetletno dekle,mogoče narediti temeljev in razvoja daleč« tako in drugače – prespal je odklonilno do verbalne pobude,psihoterapije. na domu staršev in zjutraj podoživel sprejme igro (spet »theraplay«) z dogajanje iz otroštva (zbudila ga je živahnostjo, ko pa želi terapevtka Med srečanjem so podelili nazive mama). Asociacije so poletele. Kako povratno informacijo o doživljanjupsihoterapevtom, ki so uspešno se zbujamo? Nekateri sami, drugi med igro, se dekle spet zapre; mlajšazaključili izobraževanje. zbujajo svoje otroke, tretje zbujajo ženska se odziva na terapevtove njihovi otroci. Kaj pa se zgodi (se je senzorne pobude (»Somatic Experien- Matjaž Lunaček je skupaj z dram- zgodilo), če nam takšen način (zbuja- cing«), svoja doživljanja zmoreskim igralcem Aljažem Jovanovićem nja ali drugih oblik vstopanja v ubesediti.pripravil literarni večer o času. odnose) ne ustreza in poskušamo (smo poskušali) to povedati ali, še Zato, da manj razviti živčni sistem Na treh velikih skupinah smo huje, narediti drugače? Opisovali doseže višje razvitega, nosi slednjipo začetni tremi razpravljali o smo zavrnitve, skrbi za druge (star- (terapevt) odgovornost, da ščiti inzgodovini in rezultatih delovanja še), iskanja pozornosti pri starših podpira klienta v tistem območjuZdruženja psihoterapevtov Slovenije preko dejavnosti, ustrezno pozornost delovanja, ki je (še) zunaj njegovih(ZPS), sodelovanju z drugimi orga- staršev. zmožnosti.nizacijami ter dilemi, kako bomoravnali z zapuščino. Osnovni stan- Suzan Hart je predstavila izsledke Psihoterapevtski proces (ne glededardi za poklic psihoterapevta so raziskav o vplivu odnosa na odzivnost na metodo) je zato uspešen le, ko sejasni: po doseženi sedmi stopnji možganov. Človeški možgani so se v terapevt uglasi s klientom na nivoju,sledi izobraževanje za delo psihote- milijonih let razvili od spodaj navzgor na katerem se ta zmore odzvati.rapevta; tisti, ki so študirali druge in od znotraj navzven; višji centri sosmeri kot psihologijo ali psihiatrijo, se pojavili kot nadstrukture nižjim in Tretjo malo skupino smo začeli zmorajo opraviti propedevtiko. Prav starejšim. Delovanje višjih enot je razmerjem med dajanjem in spreje-tiste dni so v skupščini razpravljali zavedno in ima zmožnost zavreti manjem, kar je sprožilo vrsto asocia-o zakonu o psihoterapiji; kje se je nezavedne, nižje funkcije. cij. Neposredna spodbuda vodjezataknilo po desetletjih priprav? enemu izmed članov, naj pojasniMladi člani so se oglasili z mne- Bistveni nivoji so trije: asociacijo na »neko knjigo«, je sproži-njem, da gre v ZPS za travmo izgube Osnovni, primarni: avtonomno-­ la jezo pri članu. Je ta jeza posledicavelike osebnosti. Postopoma se je senzorni, odziva se z oponašanjem; vdora (preko meje člana, kot birazvila izmenjava mnenj, vzdušje pomemben je senzorni stik. odpirali vrata v dom na silo, četudi jeodprtosti za stališča drugega. Sta- Drugi, nad primarnim in okoli povabilo sam izrekel)? Vodja skupinerejši člani so povabili mlade na njega: limbični nivo, odziva se na je želel prepoznati, podpreti pripra-skupščino ZPS. čustvena stanja drugega; pomembno vljenost člana na delo v skupini in je čustveno uglaševanje. član se je postopoma odzval. Vodja je Potekale so male skupine. Sreča- Tretji, najvišji: prefrontalni, vprašal, kaj bi obiskovalci našli prinja »naše« skupine so se odvijala v omogoča mentalizacijo; pomembno je nas doma? Se bojimo (nas je sram),prostoru z ogromnimi okni, skozi (spo)razumevanje, besedni dialog. kaj bi videli drugi?katera smo gledali spreminjajoče se Integracija in reintegracija nevro-nebo nad morjem. Kako izpolniti loških gradbenih elementov se zgodi Jutro tretjega dne je prinesloprostor (ali tišino) skupine? Izkuše- izključno skozi povezavo z drugim četrto malo skupino z nadaljevanjemnost, število skupin ne pomaga. Ena živčnim sistemom, vendar le v polju dilem o prejemanju in dajanju,od tem je bil jezik; vodja skupine je bil resonance (oba živčna sistema razbe- odpiranju vrat, postavljanju mej,iz tujine. Tesnoba je upadla šele, ko so reta medsebojno usklajenost preko približevanju in odmikanju. Kakovsi spregovorili, sprva o varnosti: vrste drobnih znakov – mimika, gibi, poskrbim zase, ko me kdo prizadene?skupina zaščiti, v skupini lahko dotiki, vokalizacija, ubeseditev) in ko Je drugi dovolj močan, da se nanj»dobiš po glavi«; oboje je dobra vzajemno prepoznata čustva drug naslonim, se mu odprem? Ko drugegaizkušnja – ko jo zmoreš predelati; drugega ter razumeta, sprejemata in povabimo na obisk, naše prostore vidinaše vloge v skupini; mi kot roditelji soglašata s tistim, kar se dogaja med drugače kot mi. Nekateri ljudje imajo(poslušam otroka »z enim ušesom« njima. Taki stiki so »trenutki sreča- sobo za goste, v dnevno sobo pa jih neali znam otroka slišati?) in kako je nja« in »okna priložnosti« za globlje spustijo. Kam bi mi sprejeli goste?bilo nam kot otrokom. Kako pa nam spremembe. Nadaljevale so se teme starševstva inje v tej skupini? Članica je opisala Gledali smo vrsto posnetkov: izkušenj iz otroštva, ko so nas staršiizkušnje na barki (prispodoba: spusti- desetminutni novorojenček z gibi podprli (ali ne) ali pa smo podporoti se s priveza). Naj skupina dobro dobili le do določene meje. Kdo jepluje. naredil narobe, če otrok živi povsem

Revija ISIS s strokovnih srečanj6P2oročilaJanuar 2017samostojno, a ne po pričakovanjih prepričanja in predsodki, pričakova- Ob koncu Bregantovih dni jestaršev? nja se umaknejo živi trenutnosti. Breda Jelen Sobočan vodila okroglo mizo Čas in trenutek. Gostje so Polona Matjan Štuhec je opisala Po predstavitvah primerov predstavili svoje delo; med drugim sokompleksno medsebojno dogajanje (doživel sem jih kot kakovostne učne razkrili, kateri so trenutki srečanja zamed novorojenčkom in negujočo delavnice) smo se petič zbrali v mali njih.osebo, ki se odzivata predvsem na skupini, prvič izbrali tikanje medmedsebojna neverbalna sporočila, seboj. Član skupine je opisal, da za Luka Mohorič (direktor podjetjavokalizacije, gibe in čustva. Med starše nič ni naredil prav. Postopoma Animacel; eno prvih na svetu, ki se jedrugim je navedla značilnosti se je takšno vzdušje razvilo v skupini: začelo uspešno ukvarjati z zdravlje-inter­subjektivnosti; nekateri skupina nič ne naredi prav za ome- njem živali z matičnimi celicami):avtorji menijo, da tvori jedro člove- njenega člana in obratno, ta nič ne Vsak izsledek, rezultat poraja novokove zavesti zmožnost za povezova- naredi prav za skupino. Vodja je po vprašanje, nekateri odgovori pa dajonje z drugim umom. Ta zmožnost daljšem premolku interveniral: možnost zdravljenja živali; polni soje takojšnja, neracionalna, neubese- »Lahko je njega vprašati, kako trenutki srečanja z lastniki ozdravlje-dena. Značilna je za zgodnje otro- doživlja skupino. Kako pa jo vi nih živali.štvo, vendar se lahko ponovno doživljate?« Člani so se odzvali zsproži v kasnejših obdobjih v spod- velikim naporom, kot bi morali Matej Mertik (računalničar, ki jebudnih trenutkih srečanja, ob preseči oviro, zid, razdaljo. Skupina sodeloval v CERN-u, pisatelj inizpolnjenih pogojih medsebojne je poskušala osmisliti doživljanje glasbenik): Pogled na nočno nebo,uskladitve. neusklajenosti, nebližine, nerazume- kamor so v zvezde zrli naši predniki. vanja, nepravega odziva. Vodja Občutek, ko po 20 letih učenja in Predstavila je dva svoja primera, skupine je posredoval: Ko odpremo raziskovanja mnoge stvari kot vko je prišlo do trenutka srečanja med vrata, ko nakažemo, da si želimo razsvetljenju podprejo že znanopsihoterapevtko in pacientko. Pred- bližino, kako blizu smo v resnici ugotovitev, ki tedaj izstopi, zasije, ista,stavitvi sta bili ganljivi. V obeh prime- pripravljeni drugega spustiti in v novem, celostnem pomenu.rih je prekoračila pravila psihotera- koliko pokazati naše bistvo? Članipevtskega delovnega dogovora, da je skupine so spregovorili o preteklih Anja Štefan (raziskovalka sloven-do srečanja med njo kot osebo in odločitvah, ki so jih doživeli kot skega pripovednega izročila; pesnica,pacientko kot osebo sploh lahko lastne, v temelju svoje (usklajene z pisateljica): Zanjo je trenutek srečanjaprišlo. Pomembno za nadaljnje delo je lastnimi potrebami) in so prevzeli na Pripovedovalskem festivalu, kjerbilo, da sta se tako vsebina kot dogaja- odgovornost zanje ter za vse (dobro 280 ljudi posluša pripovedovalca,nje tekom te izkušnje vrnila v okvire ali slabo), kar jim je sledilo, in iz tega čutiti je gosto tišino in povezanost vterapevtskega delovnega dogovora in oblikovali izkušnjo, ki jim je pomaga- dvorani.postala del obravnave. la osebnostno zoreti. Svetlana Slapšak (avtorica antič- Borut Škodlar je predstavil čuječ- Četrti dan in šesta, zadnja mala nih študij, sodelovala je na številnihnost, zgodovino dialoga s psihoanalizo skupina. Član skupine, ki je bil na evropskih in ameriških univerzah):ter vzporednice in stičišča. Teoriji prejšnjem srečanju izpostavljen, je Pred mnogimi leti v Grčiji medobeh metod vidita osnovno gibalo in govoril o strahu, ali ga bo skupina gledalci v amfiteatru, ob vzdušjuvir težav v želji. Za proces zdravljenja sprejela, drugi pa so iskali način, da bi revolucije na ulicah, se je publikaje v psihoanalizi ključno, da nezave- se čutil sprejetega. Postopoma se je spontano odzivala na določeno igro;dne vsebine postanejo zavedne in da oblikovalo sporočilo, da se le oseba bil je pravi občutek katarze.dobimo vanje uvid; v budistični sama odloči, ali bo nadaljevala,psihologiji zdravljenje pomeni prav izpeljala proces. Nihče ne more Literatura in spletni viri:tako ozaveščanje vseh mehanizmov, ki namesto osebe narediti potrebnihmotijo jasno uvidevanje mentalnih korakov. Iskali smo ustrezne meje, 1. 15. Bregantovi dnevi. (2016). Zbornikstanj. V končni instanci naj bi bilo bližine in razdalje, ki bi bile med nami prispevkov. Sernec K, Arzenšek Mtransformativno »znanje« polno usklajene. Postopoma se je skupina (urednici). Ljubljana: Združenje psihote-osvojeno s strani posameznika, ne več spet povezala. Vsakega člana se je rapevtov Slovenije.odvisno od terapevta ali duhovnega dogajanje v skupini na svoj načinmojstra. dotaknilo. Vodja je povedal, da je imel 2. www.krog.sta.si/2311200/ dilemo glede jezika, izkazalo pa se je, 3. www.pravljicedanes.si/ Janko M. Lozar je premišljeval o da jezik ni bil ovira. Ob zaključku so 4. www.delo.si/kultura/resnici časa, sprva z vidika filozofa; v bila ubesedena občutja povezanosti,ordinaciji pa se pripeti izključitev podpore, moči in zaupanja, bilo je, kot oder/s-svetlano-slapsak-o-iliadi.htmlobjektnega (zunanjega) časa, zato da bi dobili s seboj popotnico. 5. www.spodnjepodravci.si/osebe/mertik-nastopi čas za subjektivni čas posa-meznika. Pri tem se umikajo trdna -matej/625/ 6. www.theraplay.org/ 7. www.somaticexperiencing.com/

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n3jJanuar 2017Konferenca Evropske zvezeza preventivo kajenja in tobakain srečanje v Državnem svetu RSo novi tobačni zakonodaji ZOUTIPI19. 10.–21. 10. 2016 strani 180 držav). Sprejemanje te direktive, ki je sicer zaradi obsežnihLuka Šolmajer, mag. farm., Evropska zveza za preventivo posledic kajenja visoko na lestvici najpomembnejših za varovanjekajenja in tobaka zdravja, če ne celo na vrhu, je žal zaradi zapletenosti postopkov, [email protected] jevanja stališč posameznih držav in drugih dejavnikov dolgotrajen inIzhodišča konference umrljivosti in obolevnosti, ki bi ga kompleksen proces. Olepševalni izrazEvropske zveze za lahko preprečili. za obsežno lobiranje in druge korup-preventivo kajenja tivne metode, s katerimi se preprečiin tobaka (ENSP) v ENSP (Evropska zveza za preven- izvajanje javnega interesa, se naSloveniji tivo kajenja in tobaka) je evropska koncu imenuje: politične ovire – nji- nevladna organizacija, ki se ukvarja s hov cilj je povsem nezdružljiv z Slovenija je v letu 2016 sprejemala preventivo kajenja. Sedež ima v javnim interesom (po točki 5.3 kon-zakonodajo o omejevanju tobačnih in Bruslju, kjer skuša v Evropskem vencije FCTC: tobačna industrija zara-podobnih izdelkov, s kratico ZOUTI- parlamentu in drugih institucijah di interesa, ki je popolnoma naspro-PI, in s tem implementacijo Evropske zastopati javnost in delovati v prid ten javnemu, ne bi smela biti deležnikdirektive o tobačnih izdelkih zdravja – proti finančno močni pri oblikovanju tobačne zakonodaje).2014/40/EU. Rok za implementacijo industriji in njenim številnim najetim Prav ta počasnost ukrepanja terja veli-je žal že zamujen (v maju 2016), želja lobistom. Njena vloga je tudi v pove- ko žrtev; lahko bi z le nekaj enostavni-in trud Ministrstva za zdravje pa sta zovanju med evropskimi državami in mi, logičnimi in nujnimi ukrepi, ošla dosledno v smer, da se zakonodaja izmenjavi dobrih praks na tem podro- katerih sem že pisal – s spremembamičim prej sprejme. Zadnja sprememba čju ter v obveščanju o napredku na samem izdelku in z začetkomte zakonodaje sega celo v leto 2007, se posameznih držav. Sicer se za ukrepa- resničnega reguliranja te industrijepravi, da več kot 9 let(!) ni bilo nobe- nje na področju tobaka države opirajo – rešili na milijone življenj. Ob spreje-nih novih ukrepov, čeprav velja, da je na eno najbolj podprtih konvencij v manju Evropske direktive o tobaku vkajenje tobaka daleč vodilni vzrok zgodovini Združenih narodov iz leta Evropskem parlamentu v letu 2014 so 2005 – Okvirno konvencijo o nadzoru na strani tobačne industrije najeli nad tobakom oz. FCTC (sprejeto sUdeleženci ENSP v Državnem svetu 21. 10. 2016.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP64oročilaJanuar 2017najmanj 500 dodatnih lobistov, da so razumemo kot trojanske konje, tov) so tako v en glas podprli prizade-ti (poleg rednih) vplivali na vsebino in vsiljene z namenom, da veliki posel vanja Slovenije za izboljšano zakono-potek sprejemanja evropske zakono- (tudi tako škodljiv, kot je tobačna dajo v tem trenutku in na daljši rokdaje. In to kljub dejstvu, da je bila industrija) prevlada nad interesi za – za družbo brez tobaka. Znano je, datema deležna medijske pozornosti. javno zdravje. napredek ene države pomeni tudiDirektiva naj bi predstavljala naj- mnogo za napredek drugih držav. Vmanjši evropski skupni imenovalec, Srečanje ENSP in času sprejemanja napredne zakono-saj so jo, glede na relativno dobro dogodek v podporo daje v katerikoli državi prihaja na-izhodišče, pritiski lobistov tobačne ZOUTIPI v Državnem mreč do že omenjenih političnih inindustrije v Evropskem parlamentu v svetu RS (19.–21. drugih pritiskov, zato vse navedeneBruslju sčasoma oslabili. Zaradi 10. 2016) organizacije prepoznavajo potrebopritiskov in obtožb o koruptivni Slovenije za podporo uglednih organi-dejavnosti (s strani OLAF) je celo Dogodek je najprej 19. in 20. 10. zacij in posameznikov iz tujine. Več oprišlo do zamenjave takratnega 2016 potekal v M Hotelu v Ljubljani v poteku konference je na spletni stranievropskega komisarja za zdravje soorganizaciji ENSP ter slovenskih http://ensp.org/2016/10/18/ensp-ca-Dallija. Po njegovih besedah zato, ker nevladnih mrež: Brez izgovora in pacity-building-event-and-network-se je zavzemal za evropsko direktivo, Slovenska zveza za javno zdravje, -meeting/ ter v zanimivem intervjujuki bo dobro ščitila zdravje. Dallijev okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) za Delo dolgoletnega sodelavca ENSPnaslednik Borg je pozval k uravnote- ter evropskih in mednarodnih organi- prof. Luka Clancyja z Irske: http://ženosti in zmernosti pri ukrepih, kar zacij: ERS (European Respiratory www.delo.si/nedelo/embalaza-je-za-pojasni, kdo je imel korist od te Society), EFA (European Federation dnja-moznost-za-reklamiranje.htmlzamenjave. Tobačna industrija ima of Allergy and Airways Diseasesznano taktiko zavlačevanja, nasproto- Patients‘ Associations), European V bližnji prihodnosti se bo pokaza-vanja in slabitve ukrepov. Ali naj Cancer Patient Coalition ter Campa- lo, da je odločna podpora ENSP inkomisar za zdravje v EU zahteva ign for Tobacco-Free Kids iz ZDA. ostalih organizacij bistveno pripomo-uravnoteženost (pri zaščiti življenj)? Sodelovali so številni vodilni pred- gla pri naših prizadevanjih za zaščitoKot da bi dobičke neke manjšine stavniki z Ministrstva za zdravje, zdravja v Sloveniji. Tema je mnogomorali uravnotežiti z interesom za Nacionalnega inštituta za javno preveč pomembna, da bi še naprej takovarovanje zdravja, vrednote, ki je v zdravje ter vseh drugih organizacij na dolgo čakali na napredek kot do sedaj.veliki večini držav na prvem mestu po tem področju. V Državnem svetu 21. Najboljši poznavalci te teme, ki soizboru prebivalcev. Kot pojasnjuje oktobra je imela nagovor ministrica za povzeli bistvo milijonov strani internihprof. Anna B. Gilmore z Univerze v zdravje Milojka Kolar Celarc ter dokumentov tobačne industrije, namBathu, lahko tudi številne EU-koncep- poslanec in vodja Odbora za zdravstvo povedo v enem stavku: »Cigareta jete: smart regulation, impact asses- Branko Zorman. Vsi udeleženci najsmrtonosnejši izdelek v zgodovinisment in risk assessment (boljši konference ENSP (več kot 90 delega- človeštva.« Vse bralce vabimo, dapredpisi, ocena vpliva in tveganja), dodajo svoj pomemben prispevek k Sloveniji brez tobaka 2030!Brexit in njegov vpliv na delo CEDRedna letna jesenska skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED), Bruselj, 1. in 2. december 2016Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet., Ljubljana ka Sara Roda, tako da ima novi predsednik CED Italijan dr. Marco Letos je bila jesenska skupščina vodila dve ekspertni skupini (dentalni Landi pri delu kar nekaj težav!CED drugačna, saj smo se zbrani amalgami in antibiotiki v zobozdrav-delegati že na začetku poslovili od do stvu) ter ob tem tudi zelo uspešno Nekaj o dogodkih nasedaj zelo aktivnih kolegov iz Združe- vodila finance CED. CED sta zapustili letošnji redni jesenskinega kraljestva. Predvsem bomo tudi generalna sekretarka Slovenka skupščini CEDpogrešali dr. Susie Sanderson, ki je Nina Bernot in zelo marljiva sekretar- Njena posebnost je bila, da smo delegati največ razpravljali, kako vsaj

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n5jJanuar 2017malo vplivati na bruseljske birokrate, vsem tistih, ki se zdravijo v drugih antibiotikov (in katere) predpisujejoki pripravljajo včasih prav neverjetne državah EU, je pomemben politični evropski zobozdravniki. Z veseljempredloge za nove dokumente. Pripra- EU-projekt. Glavne misli pripravljene sem lahko poročal, da imamo vvljajo se nove odredbe o preprečeva- direktive, ki so zanimive tudi za Sloveniji o tem že kar veliko zbranihnju širjenja infekcije v (zobo)zdrav- zobozdravnike: zobozdravniki morajo podatkov.stvu, ki načrtujejo uvedbo računalniške pri svojem poklicnem delu nareditiregistracije vseh odpadkov, ki ostajajo vse, da zagotovijo varno in strokovno V časih, ko je javnost v državahv ordinacijah. Delegati smo opozorili, delo, čeprav je povsem jasno, da je EU zelo kritična do (zobo)zdravstva,da se strinjamo s čim bolj natančnim mnogo posegov lahko tveganih, je še kako pomembno, da se nedelom z odpadki, da pa za to niso upoštevati morajo veljavno strokovno umikamo pogovorom, ampak proak-potrebne drage registracijske naprave. doktrino in se neprestano strokovno tivno sodelujemo. (Zobo)zdravniške izobraževati! Pri tem je velika nevar- zbornice bodo pri tem imele pomemb- Dr. Landi je tudi povedal, da se nost, saj so vedno bolj izraženi pritiski no vlogo, saj bodo morale z vso svojokar vrstijo novi problemi pri nostrifi- uradnikov EU, da bi prišlo do deregu- stanovsko avtoriteto in v skladu zkacijah diplom iz raznih stomatološ­ lacije stomatologije. Delegati so javnimi pooblastili skrbeti za dialog skih fakultet v EU, in posebej opozoril ponovno potrdili sklep, da se paro- politiki, za obveščanje javnosti, pana ponarejene diplome in lažne dontologija ne prizna kot posebna tudi skrbeti in nadzirati spoštovanjepodatke ter pozval vse države EU, da specializacija v EU. stanovskih in strokovnih pravil pritemu posvetijo več pozornosti!! To svojih članih.mora veljati tudi za Slovenijo, saj so Veliko smo razpravljali tudi ože znani naključno ugotovljeni lažni prihodnosti stomatologije, ki se je Preden smo se pozno popoldnepodatki tudi pri zobozdravnikih iz znašla v precepu, saj na eni strani vse razšli, smo zbrani delegati obljubili,tujine, ki želijo delati v Sloveniji. bolj postaja oralna medicina z vse bolj da o delu CED marljivo pišemo inPozval je politike, da oceno o kakovo- verodostojnimi dokazi o usodni govorimo tudi doma.sti in primernosti kandidatov prepu- povezanosti ustnega in splošnegastijo stroki (združenjem in zborni- zdravja, na drugi strani pa se v oglasih Prošnjacam). V razpravi, ki je sledila, so po številnih nestrokovnih revijah in organizatorjemdelegati opozorili, da morajo biti v časnikih vrstijo ponudbe zobozdravni- strokovnih srečanjizvedbenih aktih o priznavanju kov, ki ponujajo kot svoje storitvepoklicnih kvalifikacij – ob najmanj- vbrizgavanja hialuronske kisline, Ker veliko upokojenih zdrav-šem številu študijskih ur – vgrajena drugih polnil v podkožje obraza in še nikov z zanimanjem sledi razvojutudi zagotovila, da je v dodiplomski nekatere storitve, ki ne sodijo med stroke, ki so se ji posvečali vseštudij stomatologije vključeno tudi tiste, ki krepijo ustno zdravje. svoje aktivno obdobje, se radipraktično delo na pacientih, saj udeležujejo strokovnih srečanjmnoge evropske fakultete za stomato- Razpravljali smo tudi o – tudi tistih, ki jih uvrstimologijo tega ne morejo zagotoviti in jih (ne)varnostih pri strokovnem delu. v koledar strokovnih srečanjje kar nekaj, kjer študentje med Osnovno pravilo, kako doseči varnost v reviji Isis.celotnim študijem ne oskrbijo niti zobozdravnikovega dela, je visokaenega pacienta. kakovost in poznavanje načel dobre Organizatorje zato prosimo, klinične prakse ter seveda upošteva- da upokojenim zdravnikom čim Direktiva 2005/36/EC, ki govori o nje strokovnih izhodišč, ki jih pripra- večkrat ponudijo možnost, da seprofesionalnih kvalifikacijah, namreč vijo strokovna združenja. Ta pa ne brez plačila kotizacije udeležijomed drugim določa samo najmanjše smejo biti pod vplivom farmacevtskih strokovnih dogodkov, nam paštevilo študijskih ur dodiplomskega družb in proizvajalcev ter prodajalcev dosledno sporočajo, ali so upoko-študija; za priznavanje naziva dr. medicinske opreme in materialov ter jeni zdravniki oproščeni plačiladent. med. bo treba pripraviti študij- osveščati javnost pred nevarnostmi kotizacije ali ne, da bomo podatekski program z najmanj 10 semestri in tujih in domačih »discont« zobo­ lahko uvrstili v ustrezno rubriko.5.000 urami študija. Delegati smo zdravniških ordinacij.ponovno potrdili priporočila, v kate- Uredništvorih se priporoča, da vsa strokovna Delegati na skupščini CED smozdruženja reguliranih poklicev v bili seznanjeni, da je bila delovnadržavah EU dosežejo pri svojih skupina, ki pripravlja priporočila zapolitikih, da se dosmrtno učenje vnese uporabo antibiotikov v stomatologiji,v pravne akte. v letu 2016 še posebno aktivna, saj je to leto posvečeno predvsem odporno- Delegati smo veliko razpravljali, sti na protimikrobna zdravila. Pripra-kako skrbeti za varnost naših pacien- vila je prva navodila o rabi antibioti-tov. Varnost pacientov, in to pred- kov in prve poizvedbe, koliko

Revija ISIS s strokovnih srečanjP66oročilaJanuar 2017Nadaljevalni tečaj 2D lingvalne(jezične) tehnikeJure Klaj, dr. dent. med., ZD Ljubljana zobe smo to izvedli tudi na tipodontih, ki so prikazovali pacienta z lažjo Katedra za čeljustno in zobno Evropi in ZDA. Objavil je več kot 100 nepravilnostjo (protruzija zgornjihortopedijo Medicinske fakultete znanstvenih in strokovnih člankov, selcev in diasteme med njimi). NosilceUniverze v Ljubljani je 9. septembra poglavja v strokovnih in znanstveno- smo na zobe lepili s sekundnim2016 v sodelovanju s podjetjema raziskovalnih učbenikih čeljustne in lepilom in tako skušali ponazoritiForestadent GmbH in DentaGo, zobne ortopedije. Njegova raziskoval- klinično delo v praksi. Treba je pri-d.o.o., organizirala nadaljevalni tečaj na področja so biofizikalne zakonitosti znati, da so nosilci zares majhni in je2D lingvalne tehnike v čeljustni in v čeljustni in zobni ortopediji, biome- zato delo z njimi precej težje odzobni ortopedij, ki je potekal v knji- hanika, lingvalna tehnika ter orto- običajnih klasičnih nosilcev nesnemnežnici Stomatološke klinike v Ljubljani. dontsko zdravljenje odraslih. ortodontske tehnike ravnega loka. PoV uvodnem delu nas je lepo pozdravi- namestitvi smo pričeli z zvijanjemla predstojnica Katedre za čeljustno in Začetek lingvalne tehnike sega v prvega loka 0.14 iz termoaktivne Ni-Tizobno ortopedijo prof. dr. Maja sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, a zlitine. Z uporabo ustreznega orodjaOvsenik in nam predstavila predava- je bila njena uporaba zaradi pomanj- smo dosegli t.i. obliko gobe (bajone-telja tečaja dr. Vittoria Cacciafesto, ki kljive biomehanike okrnjena. Tekom tna lingvalna ukrivljenost loka vje že lani vodil začetni tečaj lingvalne let so strokovnjaki dosegli izjemne področju med podočniki in prvimitehnike za specialiste in specializante izboljšave in jo zato pričeli uporabljati molarji). Taka oblika loka sledičeljustne in zobne ortopedije. pri obravnavi tako lažjih kot tudi morfologiji zob in ponazori končno težjih nepravilnosti zob in čeljustnic. obliko zobnega loka. Dr. Vittorio Cacciafesta je diplomi-ral na Univerzi Federico II v Neaplju v Sprva nam je dr. Cacciafesta Nato smo tipodonte z vstavljenimiItaliji. Svojo pot je nadaljeval kot predstavil Forestadent-2D lingvalne loki postavili v vročo vodo in že čez 10raziskovalec na Univerzi Humboldt v nosilce. Njihova posebnost je plošča- minut dobili rezultat, saj so se zobje,Berlinu. Po specializaciji iz ortodontije tost, z zaobljenimi robovi in gladko- potopljeni v vosek, v topli kopelina Univerzi v Aarhusu na Danskem je stjo predstavljajo za pacienta izjemno znatno premaknili. V takem sosledjubil asistent na Oddelku za ortodontijo ugodje, hkrati pa so seveda neopazni, smo preko lokov 016 in 016#016na Univerzi v Pavii v Italiji. Kasneje je saj so nalepljeni na nebno oz. jezično Ni-Ti prišli do končnega loka pripredaval kot gostujoči profesor po stran zob. Po natančni razlagi o točni zdravljenju, tj. do jeklenega loka postavitvi posameznih nosilcev na 016#016. Z zadnjim lokom smo z uporabo elastične verižice zaprli šeUdeleženci pri praktičnem delu tečaja lingvalne tehnike zobnega loka. vse vrzeli, ki so bile na našem modelu. Sledil je temeljit prikaz in predsta- vitev posameznih laboratorijskih tehnik indirektnega lepljenja nosilcev. V poznem popoldanskem času nam je dr. Cacciafesta predstavil še nekaj svojih kliničnih primerov, pri katerih je bila obravnava zahtevnejša: reševa- nje odprtega griza, obravnava nepra- vilnosti RII, ekstrakcijske primere itd. V obravnavah nam je predavatelj pokazal veliko trikov v uporabi biome- hanike, ki jo je pri zahtevnejših orto- dontskih nepravilnostih treba izvajati. Dan smo končali navdušeno, polni novega ali dopolnjenega znanja in pripravljeni na začetek ali nadaljeva- nje uporabe lingvalne tehnike pri vsakdanjem kliničnem delu.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja7Januar 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA Logoterapija, smisel in PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV poslanstvo zdravnika NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI seminar – januar, februar, marecPrepoznava in Cilj delavniceobravnava žrtev nasiljav družini v okviru • Predstaviti zdravnikom osnovne informacije ozdravstvene dejavnosti logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo.predavanja in delavnice – januar • Spodbuditi zdravnike k razmisleku o njihoviNamen izobraževanja je zdravstveno osebje profesionalni in osebni identiteti.opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinamiza izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev • Opolnomočiti zdravnike za soočanje z osebniminasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo priIzobraževanje med drugim izpolnjuje predpis opravljanju svojega poklica.ministrstva za zdravje, ki določa, da se morajozdravstveni delavci z določenih področij Izvaja: mag. Martin Lisec, logoterapevtudeležiti izobraževanja o nasilju v družinivsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. Poudarki iz vsebine:• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v Težave in razumevanje v medosebnih odnosih družini,• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje delavnica – januar žrtev nasilja v družini, Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe• teoretične smernice ter praktični prikaz osebnosti in njihovih prirojenih značilnosti ter lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. družini, Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te praks s področja prepoznave in obravnave ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij žrtev nasilja v družini, poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. zdravstvenem sistemu, Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon.• koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini,• protokoli obravnave otrok in odraslih žr- Zadovoljna, tev nasilja v družini v sklopu zdravstvene samozavestna, dejavnosti. radostnaSodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitutZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center delavnica – 10-krat po 3 ure – februar 2016za socialno delo Maribor, Zavod Emma.

Revija ISIS srečanja 6S8trokovnaJanuar 2017 Današnji svet računa na žensko, nagovarja jo z vedno mednarodno uveljavljeni. V drugem delu pa bo novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, ob tem pa posredovano znanje poglobljeno s praktičnim delom ženska izgublja samo sebe. Kaotično množico na konkretnih primerih, preko katerih bodo dražljajev, aktivnosti, odnosov in informacij lahko udeleženci razvijali različne veščine za kakovostno obvlada le z osredotočenim, zrelim in veščim zdravstveno obravnavo migrantov in beguncev. usmerjanjem svoje pozornosti, energije in dejavnosti. Ciklus petih tematskih sklopov je namenjen Strokovni odbor: Martina Bofulin, Nike sistematičnemu pridobivanju veščin, navad in Kocijančič Pokorn, Uršula Lipovec Čebron, Jožica pogledov, s katerimi bo sodobna ženska bolj obvladala Maučec Zakotnik, Marija Milavec Kapun, Danica svoje življenje na zdrav, zrel in učinkovit način. Rotar Pavlič, Jana Šimenc, Igor Švab Izvaja: Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc. Pravočasen pregled ustne votline lahko reši Migracije in zdravstvo: življenje ustrezna zdravstvena obravnava migrantov in Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo pri beguncev odkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki se boste vključili v projekt Pravočasen pregled ustne seminar – marec – november votline lahko reši življenje (več o projektu najdete na www.zdravniskazbornica.si), zagotovili strokovno Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, izobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnih točk. ustrezen odnos in veščine na področju kulturnih Strokovni seminar bo organiziral Odbor za kompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in zobozdravstvo v sodelovanju z Kliničnim oddelkom beguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V za oralno in maksilofacialno kirurgijo UKCL in prvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope Centrom za ustne bolezni in parodontologijo (Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti in Stomatološke klinike. Za vse, ki bodo aktivno begunci v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije; sodelovali v projektu, je izobraževanje brez Komunikacija med zdravstvenimi delavci ter kotizacije. migranti in begunci), bodo preko interaktivnih predavanj pojasnjeni osnovni koncepti, posredovane Programski odbor: doc. dr. Andrej Kansky, dr. ključne informacije in predstavljeni pristopi, ki so dent. med., doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med., in dr. sc. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.JANUAR 2017 21. 11. 2016–21. 11. 2017  •  10 NASVETOV, KAKO IZBOLJŠATI ZAVZETOST ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki uporabnike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno videoizobraževanje je namenjeno organizator: Doctrina, prijave, informacije: prijave: Izobraže- vsem zdravnikom. Analizira uporabo zdravil in predstavlja vzro- d.o.o., mag. Rok Antolič, vanje je dostopno uporabnikom portala ke za dvom v predvidevanje, da bo pacient po prevzemu zdravil mag. klin. psih., Center Doctrina, več na E: [email protected] in le-ta pravilno jemal. Video predlaga nekaj učinkovitih orodij, ki za geriatrično medicino, T: 080 5007, informacije: Sergeja Širca, T: jih zdravstveni delavci lahko uporabijo za izboljšanje adherence. UKC Lj. 080 5007, E: [email protected] 12. 12. 2016–12. 12. 2017  •  INOVATIVNA IN GENERIČNA ZDRAVILA: POGOJI ZA DOSEGANJE KAKOVOSTI, UČINKOVITOSTI, VARNOSTI IN EKONOMSKE VZDRŽNOSTI OB UPOŠTEVANJU PATENTNIH PRAVIC kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki uporabnike portala Doctrina.si vsebina: Izobraževanje je namenjeno vsem zdravnikom. Prof. organizator: Doctrina, d. prijave, informacije: prijave: Izobraže- dr. Borut Štrukelj (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) o. o., prof. dr. Borut Štru- vanje je dostopno uporabnikom portala razloži, zakaj potrebujemo tako inovativna kot generična zdra- kelj (Fakulteta za farmacijo Doctrina, več na E: [email protected] vila, oriše razlike med njimi ter primerja njihov razvoj, poudari Univerze v Ljubljani) in T: 080 5007, informacije: Sergeja Širca, pomen spoštovanja patentne zaščite zdravil in njihovih indikacij T: 080 5007, E: [email protected] (tudi na praktičnem primeru).

Strokovna Revija ISIS srečan6ja9Januar 2017JANUAR 2017 3. 1. 2017–3. 1. 2018   •  HIGIENA ROK V ZDRAVSTVU kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporabnike k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki omejeno portala Doctrina.si vsebina: spletno izobraževanje organizator: Doctrina, d. o. o., viš. pred. prijave, informacije: prijave: izobraževanje je dostopno je namenjeno vsem zdravnikom dr. Anamarija Zore, univ. dipl. biol., uporabnikom portala Doctrina, več na [email protected]. Zdravstvena fakulteta biz in 080 5007, informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: [email protected] 12., 13. in 17. ob 16.00  •  STAROSTNA REGRESIJA IN STAROSTNA PROGRESIJA TER ČASOVNA DISTORZIJA kraj: KRANJ, Hotel Azul št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, za študente 150 EUR k. točke: *** vsebina: Poglobljeno izobraževanje tehnik in pristopov organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: E: informacije@ medicinske hipnoze je namenjeno zdravnikom, stomato- za medicinsko hipnozo hipnoza-dmhs.si, informacije: Boni Plut, univ. dipl. logom, zdravstvenim delavcem, psihologom in študen- Slovenije, prof. dr. psih., E: [email protected], T: 031 322 207 tom medicine in psihologije Marjan Pajntar 12. ob 9.00   •  POGOSTA STANJA V PROKTOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinski center Iatros, št. udeležencev: 25 kotizacija: 60 EUR, brezplačna udeležba k. točke: *** Parmova 51 za prvih pet prijavljenih specializantov vsebina: strokovno srečanje za specialiste in specializante družinske medicine organizator: Medicinski cen- prijave, informacije: prijave: E: izobrazevanja@iatros. ter Iatros, prof. Pavle Košorok si, v prijavi napišite ime, priimek, trenutno delovno mesto in ustanovo, v kateri ste zaposleni, informacije: W: www. iatros.si, E: [email protected] 13. ob 9.00  •  LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 30 kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku prijave, informacije: prijave: vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije o lo- organizator: Zdravniš- W: www.domusmedica.si, goterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k razmisleku ka zbornica Slovenije, informacije: Mojca Vrečar, o njihovi profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomočiti za soočanje Mojca Vrečar E: [email protected] z osebnimi kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri opravljanju svoje- ga poklica. 17. ob 14.00   •  VIII. TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTER, PRESEJALCEV, PATOLOGOV IN SPECIALISTOV JAVNEGA ZDRAVJA kraj: CELJE, Splošna bolnišnica Celje, št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** predavalnica omejeno vsebina: Seminar je na- organizator: Oddelek za patologijo in citologijo Splošne prijave, informacije: prijave: E: janja.robida@ menjen ginekologom. bolnišnice Celje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, nijz.si, T: 03 425 11 44, informacije: E: janja. Območna enota Celje, organizacijski in strokovni odbor: [email protected], T: 03 425 11 44, prim. Uršula Salobir Alenka Repše Fokter, Nuša Konec Juričič, Uršula Salobir Gajšek, dr. med., T: 031 303 329, E: urska.salobir. Gajšek, Simona Šramek Zatler [email protected] 17. ob 19.00   •  PRIAPIZEM: KO EREKCIJA NI ZABAVNA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom omejeno medicine. organizator: Medical Student Jour- prijave, informacije: prijave niso potrebne, infor- nal Club, Tjaša Oblak macije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 18. ob 9.00   •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 vsebina: delavnica je namenjena vsem zdravnikom in zobozdravnikom organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 18.–19. ob 8.30   •  ORTOGERIATRIJA – OBRAVNAVA STAROSTNIKA S POŠKODBO AKSIALNEGA SKELETA kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, predaval- št. udeležencev: 130 kotizacija: 100 EUR, 50 EUR za specializan- k. točke: *** nica 1 te, sestre in fizioterapevte, za upokojene zdravnike kotizacije ni vsebina: seminar je organizator: KO za travmato- prijave, informacije: prijave: KO za travmatologijo, Društvo travmatologov namenjen vsem zdrav- logijo, Društvo travmatologov Slovenije, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, informacije: Matevž Tomaževič, nikom Slovenije, Matevž Tomaževič Gregor Makovec, Petra Kaplan, T: 01 522 32 55, 01 522 53 55, E: matevz. [email protected]

Revija ISIS srečanja 7S0trokovnaJanuar 2017JANUAR 2017 19. ob 8.00  •  PREPOZNAVA IN OBRAVNAVA ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: kotizacija: za člane zbornice kotiza- k. točke: 8 80 cije ni, za nečlane 86 EUR vsebina: Namen izobraževanja je zdravstveno osebje organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami za ka zbornica Slovenije, W: www.domusmedica.si, informacije: Mojca izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev nasilja v Mojca Vrečar Vrečar, E: [email protected] družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. 20. ob 8.00   •  5. SLOVENSKO SREČANJE O KLINIČNI FARMAKOLOGIJI: VARNA UPORABA ZDRAVIL kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** omejeno vsebina: Srečanje je namenjeno organizator: Sekcija za klinično toksikologijo prijave, informacije: prijave: www.ktf.si, vsem zdravnikom, predvsem SZD v sodelovanju s Centrom za klinično toksiko- E: [email protected], informacije: Miran Brvar, T: zdravnikom družinske medicine, logijo in farmakologijo UKCL in Inštitutom za 041 605 420, F: 01 434 76 46, E: [email protected] urgentne medicine, interne farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo medicine, pediatrije, nevrologije Medicinske fakultete v Ljubljani, doc. dr. Miran in psihiatrije, ter farmacevtom v Brvar, dr. med. lekarnah. 20. ob 15.30   •  STABILNA KORONARNA BOLEZEN – POSEBNOSTI PRI ZDRAVLJENJU KRONIČNE KORONARNE BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Hotel Mons (Hotel Four št. udeležencev: 350 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku points, Sheraton) vsebina: posvet je namenjen vsem zdravnikom (pro- organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: www.esrce.si, gram: Obravnava bolnika z bolečino v prsnem košu, za širitev znanja in E: [email protected], informacije: Matjaž Bunc, Medikamentna terapija, posebne teme: Medicina prihod- raziskovanje v medicini, T: 041 757 473, E: [email protected] nosti, Kardioposvet) prof. dr. Matjaž Bunc 20.–21. ob 14.30  •  ZDRAVNIKI IN STRES 8: ČUSTVA, ČUJEČNSOT , TABUJI, USTVARJALNOST kraj: DOLENJSKE TOPLICE, Hotel št. udeležencev: 50 kotizacija: 100 EUR za člane, 120 EUR za k. točke: *** Balnea nečlane, 60 EUR za specializante vsebina: delavnica in okrogla miza je organizator: SZD, Združenje medi- prijave, informacije: prijave: E: boris.kopilovic@ namenjena vsem zdravnikom cine dela, prometa in športa, Zora nijz.si, informacije: E: [email protected] Vadnjal Gruden, dr. med.FEBRUAR 2017 2., 3. in 7. ob 16.00  •  ZAČETNI TEČAJ: OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, za študente k. točke: v postopku 150 EUR vsebina: Tečaj tehnike in pristopi medicinske hipnoze na organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: različnih področjih (teoretični in praktični del) je namenjen zdrav- za medicinsko hipnozo E: [email protected], infor- nikom, stomatologom, zdravstvenim delavcem, psihologom, Slovenije, prof. dr. Marjan macije: Boni Plut, univ. dipl. psih., študentom medicine in psihologije Pajntar E: [email protected], T: 031 322 207 2.–4. ob 7.30  •  ULTRAZVOČNA ŠOLA – 20 LET UZ-PREGLEDA V PRVEM TRIMESEČJU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: za šolo ni omejitve, za kotizacija: od 50 do 350 EUR k. točke: *** Dunajska c. 162 tehnični dan 4. 2. 2017 je omejitev na 50 vsebina: predavanja in praktični del udeležencev (tehnični dan) so namenjeni specialis- tom in specializantom ginekologije in organizator: Združenje za perinatalno medicino prijave, informacije: prijave: UKC porodništva Slovenije, SZD, Klinični oddelek za perinatologijo Gi- Ljubljana, ERIIK, Šlajmerjeva 3, nekološke klinike v Ljubljani, UKC Ljubljana, Oddelek 1000 Ljubljana ali E: martina.peclin@ za otroško kardiologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. T: 01 522 60 20 3. ob 9.30  •  39. IATROSSKI: POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE IN SMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV kraj: KRANJSKA GORA št. udeležencev: 100 kotizacija: 40–70 EUR k. točke: *** vsebina: Posvetovanje in smučarsko tekmovanje je namenjeno vsem organizator: Iatrosski, prim. Franci Koglot, prijave, informacije: prijave: E: melitamakuc@ zdravnikom. dr. med. gmail.com, informacije: prim. Franci Koglot, T: 041 775 705

Strokovna Revija ISIS srečan7ja1Januar 2017FEBRUAR 2017 3.–4. ob 8.00   •  PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1 vhod 2–4 št. udeležencev: največ 25, kotizacija: 320 EUR k. točke: *** najmanj 20 poslušalcev vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom urgentne medicine, organizator: MF Univerze prijave, informacije: prijave: Medi- splošne/družinske medicine (specialistom). Področja: 1. Oskrba v Mariboru, Katedra za cinska fakulteta UM, Taborska ulica nenadno obolelega odraslega bolnika, 2. Oskrba nenadno urgentno medicino, doc. 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, obolelega otroka, 3. Oskrba poškodovanca/otroka, 4. Množične dr. Matej Strnad, dr. med. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. nesreče/Oskrba dihalne poti, 5. Ultrazvok. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, E: [email protected] 15. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, Pediat- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotiza- k. točke: *** rična klinika, Bohoričeva 20, P2) cije ni za zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namen- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC jena učiteljem in mentorjem vseh Meta Vesel Valentinčič Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- poklicev ljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 17. ob 9.00  •  LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku 30 vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije organizator: prijave, informacije: prijave: o logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomo- Slovenije, Mojca Mojca Vrečar, E: [email protected] čiti za soočanje z osebnimi kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri Vrečar opravljanju svojega poklica. 21. ob 19.00  •  KRVOTVORNE MATIČNE CELICE: OD ŽETVE DO SETVE IN NAPREJ V NEZNANO kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena štu- organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informacije: dentom medicine. Journal Club, Tjaša Oblak Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 2017 2.–4. ob 8.30   •  33. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJE V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: SZD – Združenje mentorjem v družinski medicini zdravnikov družinske medici- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- ne, Janez Rifel macije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: [email protected] 3. 3. 2017–3. 3. 2018  •  MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Izobraževanje bo kotizacija: Cena teoretičnega dela izobraževanja je 2.970 EUR. k. točke: Fakulteta za šport, izvedeno, v kolikor bo prijavljenih vsaj Možnost plačila je v največ 11 mesečnih obrokih po 270 EUR. *** Gortanova ulica 22 30 kandidatov Plačilo se izvede na podlagi mesečnega računa vsak mesec pred začetkom mesečnega predavanja. Plačilo praktičnega dela se izvede v dogovoru z mentorjem po ceni, ki jo določi akupunkturna sekcija Slovenije. vsebina: Šola je namenjena vsem zdravnikom, zobozdravnikom in ab- organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: solventom medicine in dentalne medicine (izpit opravijo po zaključku fa- ljani, Fakulteta za šport v sodelo- prijave: E: Martin.Tus@fsp. kultete). Teoretični del je sestavljen iz 28 različnih predmetov v skupnem vanju z Zdravstvenim zavodom uni-lj.si, informacije: Mar- trajanju 154 pedagoških ur. Vsak kandidat mora za priznanje praktičnega za medicino športa Ljubljana in tin Tuš, E: Martin.Tus@fsp. dela opraviti prakso v določenih zdraviliščih in v akupunkturnih ambu- Akademijo za tradicionalno kitaj- uni-lj.si, T: 01 520 77 52 lantah v EU ali v bolnišnicah na Kitajskem, Šrilanki in podobno. Praktični sko medicino, Peking, Kitajska, del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit in pridobi certifikat oz. izr. prof. dr. Edvin Dervišević ustrezno diplomo.

Revija ISIS srečanja S72trokovnaJanuar 2017MAREC 2017 8.  •  AKTUALNE TEME IZ PALIATIVNE OSKRBE: RAZLIČNI OBRAZI BOLEČINE V PALIATIVNI OSKRBI kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: celostna obravnava bolnika z organizator: Slovensko zdru- bolečino v paliativni oskrbi ženje za paliativno in hospic prijave, informacije: prijave: E: [email protected], oskrbo v sodelovanju z Onko- informacije: E: [email protected], Maja Ebert Moltara, loškim inštitutom Ljubljana Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana 14. ob 19.00   •  RAZVOJNE POTI SOCIALNE KOGNICIJE: SKOZI PRIZMO MOTENJ AVTISTIČNEGA SPEKTRA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informa- medicine. Journal Club, Tjaša Oblak cije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 17. ob 9.00  •  LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 30 kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: o logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k ka zbornica Slovenije, W: www.domusmedica.si, infor- razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomo- Mojca Vrečar macije: Mojca Vrečar, čiti za soočanje z osebnimi kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri E: [email protected] opravljanju svojega poklica. 18.   •  SVETOVNI DAN USTNEGA ZDRAVJA: PRAVOČASEN PREGLED USTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE kraj: Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 260 kotizacija: 150 EUR (DDV je vključen), za sodelujoče v k. točke: v postopku ska c. 162 projektu »Dan odprtih vrat – preventiva in zgodnje odkri- vanje ustnega raka ob svetovnem dnevu ustnega zdravja« kotizacije ni vsebina: Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo pri organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: prijave: W: odkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki se boste v sodelovanju s Kliničnim oddelkom www.domusmedica.si, informaci- vključili v projekt Pravočasen pregled ustne votline lahko za oralno in maksilofacialno kirurgijo je: Mojca Vrečar, E: [email protected] reši življenje (več o projektu najdete na www.zdravniskaz- UKCL in Centrom za ustne bolezni in bornica.si), zagotovili strokovno izobraževanje z mož- parodontologijo Stomatološke klinike nostjo pridobitve kreditnih točk. 18.–19. ob 9.00   •  ASTMA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE S SPECIALIZIRANIMI UČNIMI DELAVNICAMI kraj: ZREČE, Cesta na Roglo 15, Terme št. udeležencev: 30 kotizacija: 240 EUR k. točke: 6 Zreče vsebina: podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: prijave: E: izobraze- pediatrom, zdravnikom družinske medicine in splošne me- ljani, Medicinska fakulteta, [email protected], informacije: dicine, specializantom pediatrije in družinske medicine (ob Uroš Krivec, dr. med. Majda Oštir, Sanja Lazić, T: 01 522 87 97, 01 šoli za zdravnike bo vzporedno potekala tudi astma šola za 522 48 95, E: izobrazevanje.pediatrija@ medicinske sestre) gmail.com 28. ob 9.00  •  TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljubljana, št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, kotizacije k. točke: v postopku Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, stara ni za zaposlene v UKC Ljubljana porodnišnica, pritličje) prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, ljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobraževanje, učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Meta Vesel Valentinčič T: 01 522 90 22, E: [email protected] Pogoj za udeležbo: opravljena TTT1 Osnovna delavnica za usposabljanje mentorjev in učiteljev

Strokovna Revija ISIS srečan7ja3Januar 2017Zavod za zdravstveno Sava Turizem, d.d.zavarovanje Slovenije Sava MedicalK sodelovanju vabimo objavlja za potrebe Medicinskega centra Radenci in Medicinskega centra Cardial, d.o.o., v Ljubljani1. zdravnike/zdravnice na Direkciji za: prosti delovni mesti za specialista kardiologa ali internista z ustreznim znanjem zadelo v oddelku za nadzor, ki obsega področja: delo na področju neinvazivne kardiologije • ambulantnih in bolnišničnih storitev, • izvajanja finančno-medicinskih nadzorov, Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • predlaganja ukrepov v primeru odstopanj, • diploma medicinske fakultete, • odgovorov na vprašanja izvajalcev in priprave navodil, • specialistični izpit iz interne medicine, • predlaganja sprememb. • z aželeno znanje iz UZ srca, obremenitvenega testiranja in holterja,Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije.da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. • d oktor medicine, specialist ali doktor medicine, Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati magister znanosti, pošljejo na Kadrovski oddelek Sava Turizem, d.d., Dunajska 152, 1000 Ljubljana. • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje Kontaktni osebi: Čobo Nusret, dr. med., spec. internist, besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega GSM: 051 362 721, e-naslov: [email protected] in prim. Risto jezika. Angelski, dr. med., spec. internist, GSM: 041 539 124, e-naslov: [email protected] o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, spolnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. ZAPOSLIMOV oddelku za nadzor vabimo tudi zdravnike specialiste inzobozdravnike protetike za sodelovanje po pogodbi o delu. Inštitut za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani želi zaposliti zdravnico ali zdravnika, ki jo/ga zanimata2. zdravnike/zdravnice v območnih enotah Celje, pedagoško in raziskovalno delo. Zainteresirane vabimo, da se oglasijo pri predstojnici inštituta prof. dr. Eriki Cvetko, E: Kranj, Maribor, Koper, Krško in Novo mesto za: [email protected]. • o dločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, Občina Prebold zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah, objavlja • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje predlaganje ukrepov v primeru odstopanj, javne službe na področju pediatrije v Občini Prebold Pogoji: • podajanje izvedenskih mnenj. • zakonsko predpisani in drugi pogoji, ki jih moraPoleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, izpolnjevati kandidat/-ka za podelitev koncesije, če jeda prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: fizična ali pravna oseba. • doktor medicine ali doktor medicine, specialist Rok za prijavo na razpis oz. oddajo kandidature je 25. 1. medicine dela, prometa in športa ali specializacije v 2017. zdravstvu druge ustrezne smeri, Kandidaturo je treba poslati po pošti oziroma osebno predložiti v zaprti ovojnici, na kateri mora biti: • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli • v idna oznaka »Ne odpiraj – Prijava na javni opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku razpis: pediater«, šestih mesecev od dneva zaposlitve), • n aslov: Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje Prebold. besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, Razpis in razpisna dokumentacija sta dosegljiva v tajništvu Občine Prebold in na spletni strani Občine Prebold: • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. http://www.obcinaprebold.siPogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, spolnim ali krajšim delovnim časom in trimesečnimposkusnim delom.Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu:01 30 77 410.Vaše pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela innavedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 31. 1. 2016na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljanaoz. na e-naslov: [email protected] bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, kilahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenemroku.

Revija ISIS medicineI7z4zgodovineJanuar 2017Akademik Maks Samec(1881–1964): kemik, biokemik,meteorolog, pedagog …Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected]štitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani jev sodelovanju z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kultureSlovenije(ZDZZKS, predsednica prof. dr. Jana Furlan) v torek, 18. oktobra 2016, priredilstrokovno srečanje s predstavitvijo življenja in dela ter monografije o akademikuMaksu Samcu. Kemika, ki ni bil le velik znanstvenik, uspešen organizator znanstve-nega dela in odličen pedagog, temveč tudi balonar, meteorolog in letalski izvidnik,nam je izčrpno predstavila njegova pranečakinja dr. Tanja Peterlin Neumaier.Prof. Samec je leta 1919 ustanovil študij kemije na ljubljanski univerzi in ga kmalupripeljal na svetovno raven. Predaval je tudi študentom takratne nepopolne Medi-cinske fakultete. Ustanovil, zgradil in vodil je dva kemijska raziskovalna inštituta,prvega po prvi svetovni vojni kot inštitut Univerze, drugega po drugi svetovni vojnikot inštitut SAZU. Iz njegove t. i. »Samčeve šole« so izšli številni diplomirani kemikiin najmanj trideset doktorjev znanosti. V letih 1935–1936 je bil rektor univerze, leta1951 je bil med soustanovitelji Sloven-skega kemijskega društva.Njegov živahen raziskovalni duh ga je Portret akademika Maksa Samca (1881–1964).vse življenje gnal k usvajanju novihpodročij kemije. Pokazal je, da je, neglede na težke pogoje delovanja, mo-goče premikati ne le stvari, ampak celogore! V mednarodnih znanstvenih kro-gih si je pridobil sloves s svojimi študi-jami rastlinskih koloidov, predvsemškroba, in bil vabljen na številne stro-kovne konference po vsem svetu, bil jetudi član več akademij. Objavil je večkot 200 znanstvenih publikacij v prizna-nih strokovnih revijah, spisal dve od-mevni knjigi o kemiji škroba, a kljubštevilnim odlikovanjem in priznanjem vsvojem bistvu ostal skromen. V začetku srečanja je zbrane pozdravila ca in zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonkapredsednica Znanstvenega društva za zgodovino Zupanič Slavec prejela Dergančevo nagrado zazdravstvene kulture Slovenije prof. dr. Jana publicistiko Slovenskega zdravniškega društva.Furlan, ki je povedala, da je pred nekaj dnevi (14. To prestižno nagrado društvo podeljuje na štirioktobra 2016) njihova podpredsednica, zdravni- leta. Nagrajenka jo je dobila, ker je bilo njeno

Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e5Januar 2017Predsednica društva prof. Jana Furlan čestita nadporočnika – je bil večino časa v Anekdota o prof.prejemnici Dergančevega priznanja prof. Zvonki meteorološki službi. Proti koncu vojne dr. Maksu SamcuZupanič Slavec (foto: Duša Fischinger). je postal letalski izvidnik. Njegovo letalo je 4. maja 1917 ruska artilerija Prof. Samec je imel poleg delo z okoli 60 knjižnimi deli in z sestrelila nad današnjo Ukrajino, sam drugih interesov tudi zelo rad okoli 1300 objavami v Bibliografiji pa je bil prestreljen skozi pljuča. Od te glasbo in umetnost. Imel je raziskovalcev prepoznano za pomem- poškodbe si ni nikoli opomogel in pre- stalno ložo v ljubljanski operi in ben znanstveni prispevek pri uvelja- davanja so ga včasih tako utrudila, da ni zamudil niti ene predstave vljanju stroke zgodovine medicine v si je moral pomagati z vdihavanjem Gounodovega Fausta! domačem in mednarodnem prostoru. kisika. Nato se je pričelo strokovno srečanje. uporabljal vse dosegljive raziskoval- V svet kemije ga je še kot dečka ne metode, od že obstoječih do novih, Pranečakinja dr. Tanja Peterlin vpeljal kamniški sosed Josip Nikolaj ki so se šele pojavljale, in z uporabo Neumaier je o akad. Maksu Samcu Sadnikar, oče zdravnika dr. Nika katerih si je obetal boljše rezultate in povedala: Sadnikarja. Kemijo je študiral na nove izsledke.« Dunaju in leta 1904 doktoriral. Ker se »Svojega starega strica sem je želel posvetiti znanstvenorazisko- Po predavanju se je razvila živah- zavestno spoznala šele na obisku v valnemu delu, je ostal na Dunaju, a na razprava, ki je osvetlila različne domovini poleti 1963. Najino dopiso- službo je našel le kot profesor kemije poglede naravoslovne publike, kemi- vanje pa ni trajalo dolgo, saj ga je na realni gimnaziji. Leta 1919 je dobil prekinila njegova bolezen in nato profesuro na nastajajoči prvi sloven- Ob 50-letnici smrti akad. Maksa Samca (1881– smrt. Več o njem sem zato izvedela od ski univerzi. Kljub pomanjkanju 1964) je o njem izšel imeniten zbornik, ki sorodnikov ter iz literature in arhiv­ denarja in prostorov mu je uspelo mnogoplastno predstavlja tega velikega skih virov. organizirati študij kemije in še preden znanstvenika. Njegov glavni urednik je akad. je univerza uradno odprla svoja vrata, Branko Stanovnik. Izdajatelja in založnika sta Bil je izredno uspešen znanstve- je že predaval kemijo študentom Slovenska akademija znanosti in umetnosti in nik, a v svojem osebnem življenju ni tehnike na dveh začasnih visokošol- Slovensko kemijsko društvo, pri katerem je imel sreče. Že v mladosti je izgubil skih tečajih. Uspešno se je zavzemal knjiga tudi na voljo (http://www.chem-soc.si/). starše, nato še prvo ženo, v drugi za izboljšanje razmer in na ta način zakon je posegla prva svetovna vojna, omogočil boljši študij. v tretjem pa ni bil srečen. Med študi- jem na Dunaju se je na orožnih vajah Samec je sicer živel za kemijo, a naučil leteti z balonom in leta 1904 je bil vsestransko zainteresiran dobil svojo prvo službo pri dunajskem človek, ki se je udejstvoval na števil- meteorološkem zavodu. Tudi kot nih področjih: zanimala ga je litera- vojak v 1. svetovni vojni – imel je čin tura, ljubil je klasično glasbo, rad in dobro je igral klavir in glineno piščal okarino. Hodil je na koncerte in v opero, predvsem na predstave Gou- nodovega Fausta. Ker je vedel, da se največ naučiš iz lastnega eksperi- mentiranja, so že na gimnaziji njego- vi študenti izvajali vse kemijske poskuse sami. V svojih raziskavah je zaključil, da se krompirjev škrob in škrobi žitaric razlikujejo po svojih električno-kemičnih lastnostih, ki so posledica drugačne kemične vezave fosforjeve kisline na polisaharid v amilopektinu. Pojasnil je, da drugač- na zgradba škroba različnih rastlin odvisna od narave in jakosti intermo- lekularnih privlačnih sil posameznih škrobovih komponent. Za pot od postavitve teze do njene potrditve je bilo potrebno dolgoletno neumorno in sistematično delo, pri katerem je

Revija ISIS medicineI7z6zgodovineJanuar 2017 Anekdota Kemijskim inštitutom dodali tudi (1774–1847) na najvišjo čisto nemško o kravati repliko kipa velikega slovenskega goro Watzmann (2713 m) in o njem kemika, akad. Maksa Samca. napisala več člankov. Na njeno pobu- Prof. Samec je bil zelo upo- do je Slovensko planinsko društvo leta števan in cenjen gost v vsaki O predavateljici 2000 izdalo izboljšani ponatis brošu- družbi, med prijatelji in družino. re »Valentin Stanič, prvi alpinist v Vsi smo vedeli, da je bil pozoren Dr. Tatjano Peterlin Neumaier je Vzhodnih Alpah« iz leta 1956.« na urejenost ljudi ob različnih predstavila njena mrzla sestrična priložnostih. Tudi ko je na Irena Debeljak, mag. farm., in pove- Zahvala za pobudo in pomoč pri Fakulteti za kemijo Univerze v dala: »Rodila se je v Ljubljani kot prvi organizaciji tega strokovnega srečanja Ljubljani prišel študent na izpit, otrok fizika prof. dr. Antona Peterlina velja Ireni Debeljak, mag. farm. je pogledal, kako je urejen. Če ni (1908–1993) in matematičarke imel kravate, ga je opomnil, da Leopoldine, roj. Leskovic. S petnajsti- Dr. Tanja Peterlin Neumaier predava zbranim mora drugič priti na izpit s mi leti je s starši in mlajšim bratom v sejni sobi SAZU v UKC Ljubljana (foto: Duša kravato. Če pa je ugotovil, da Matijo za stalno odšla v tujino. Po Fischinger). študent nima denarja, mu jo je bivanju v Nemčiji, Združenih državah plačal. Tako je privzgajal spoštljiv Amerike in Franciji, kjer je doktorira- odnos do stroke in znanosti, a la iz fizike, je leta 1976 sledila svojemu tudi do svojega profesorja. možu v Garching, severno od Münch- na, kjer živi še danes. Ima dva odraslakov, biologov, fizikov, zdravnikov in otroka, sin je kemik, hčerka pa oku-drugih. Razprava je pokazala, da je listka, in dve vnukinji.spomin na veliko delo akad. Samcamed narodom zelo živ, da so ga Njen brat zdravnik in biokemiknekateri prisotni celo doživljali kot prof. dr. Matija Peterlin je tudi gostu-svojega profesorja. Kamničani so se joči profesor na Medicinski fakultetispomnili, da je bila do leta 1990 v Univerze v Ljubljani, sicer pa jenjihovem mestu na steni prekopa med profesor na Univerzi Kalifornija v SanŠutno in Glavnim trgom tabla z Franciscu.napisom »Samčev prekop«, a teganapisa ni več, čeprav je mesto še Ljubezen do gora so Tanji privzgo-vedno tako imenovano. Prisotni so jili starši in stari starši, ki so radisprejeli sklep, da bodo na Občino zahajali v gore iz veselja do narave inKamnik naslovili dopis, v katerem iz potrebe po športnem udejstvova-bodo županstvo nagovorili, da vrne ta nju. Po očetu je nasledila tudi zanima-napis, saj ohranja spomin na zname- nje za zgodovino in rodoslovje, ponitega Kamničana. Prav tako je bil obeh starših pa ljubezen do klasičnezanimiv pogovor o Samčevem kipu, ki glasbe. Dala je tudi pobudo za zbornikga je izdelal kipar Marjan Keršič o svojem očetu prof. dr. Antonu Peter-Belač, a se je izgubil. Ob izidu Samče- linu, ustanovitelju Inštituta Jožefvega zbornika leta 2015 so ga namera- Stefan, za katerega je spisala nekajvali postaviti v park ob Kemijskem prispevkov. Tudi zanj smo že rezervi-inštitutu, pozneje, po obnovitvi rali termin za predstavitev, saj jeinštitutske stavbe, pa v avlo inštituta. svetovno priznan fizik na področjuNe eno ne drugo se ni zgodilo. Rekto- orientiranih polimerov.rat ima namen ob 100-letnici univerzedodati pred svojo stavbo na Kongres­ Stiki dr. Tanje Peterlin Neumaiernem trgu manjkajoče doprsne kipe z rodno Slovenijo so ostali tesni tudirektorjev, med njimi tudi Samca, ki je na tujem in se poglobili z včlanitvijo vbil njen 15. rektor. Tudi v tem primeru novoustanovljeno Bavarsko-slovenskobodo organizatorji srečanja dali društvo leta 1995.pobudo na Kemijski inštitut, da bi obnobelovcu Fritzu Preglu v parku pred V želji, da bi promovirala Sloveni- jo, je dr. Tanja Peterlin Neumaier dala Nemškemu planinskemu društvu pobudo za slavnostno praznovanje 200-letnice (leta 2000) prvenstvene- ga vzpona gornika in narodnega preporoditelja Valentina Staniča

Revija ISIS Obletnic7a7Januar 2017Družina Milčinski: od zibelkehumanizma do posvečenostibolnikuOb 100-letnici rojstva akad. Leva Milčinskega (1916–2001)Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected] svetovnem dnevu duševnega zdravja Iz tradicije družineje Univerzitetna psihiatrična klinika Ljub- Milčinskiljana s svojim vodstvom organiziralasrečanje, na katerem so njeni vodilni Družina Milčinski s svojo ustvarjalnostjostrokovnjaki napravili kratek in jedrnat predstavlja del narodove samobitnosti, samoza-pregled sodobne psihiatrije, z njenimi vesti, kulture, zlasti jezikovne, literarne indosežki, s pomembnimi razvojnimi kora- duhovne dediščine: od vzgojnih načel v Ptičkihki, pa tudi dilemami in perspektivami. brez gnezda (1917) do zdrave kmečke pameti vSrečanje v dvorani Slovenske akademije Butalcih (1949), ki jih je spisal pravnik in pisateljznanosti in umetnosti (SAZU) sta pozdra- Fran Milčinski (1867–1932). Bil je sin češkegavila gostitelj akad. Tadej Bajd, predsed- davčnega uslužbenca Jožefa Milčinskega, rojene-nik akademije, in organizator, direktor ga leta 1803, ki se je še pisal z y na koncu priim-Univerzitetne psihiatrične klinike Ljub- ka. Po odredbi avstro-ogrske monarhije je billjana prof. dr. Bojan Zalar. Sestanek je bil Jožef poslan v Radovljico, nato pa v Lož. Ženo siposvečen tudi 100-letnici rojstva velikega je izbral v Lukovici, in sicer mladenko, ki jo jeslovenskega psihiatra, akad. Leva Milčin- čakal do 18. leta starosti, da sta se lahko poročila.skega (1916–2001), v spomin katerega Imela sta štiri otroke, dva sta umrla, tretji je bilsta zgoraj omenjeni ustanovi izdali zbor- Fran, ki so ga poslali na Dunaj študirat pravo.nik njegovih izbranih del z dodano avtor- Fran Milčinski je kot pravnik služboval pojevo biografijo, ki jo je spisala Meta Kra-mar. Akad. Leva Milčinskega je na Portret akad. Leva Milčinskega (vir: Inštitut za zgodovinosrečanju izčrpno strokovno orisala in medicine MF UL).postavila v prostor in čas psihiatrinjaprof. dr. Martina Tomori z referatomMesto dela prof. dr. Leva Milčinskegav psihiatriji, njegov širši družinski biograf-ski oris je prispevala zgodovinarka medi-cine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.Del tega je zapisan v tem prispevku.Veličina psihiatričnega dela akad. LevaMilčinskega si zasluži, da bi se v sloven-ski psihiatriji ohranilo njegovo ime, bilopo njem nekaj poimenovano, da bi dobilspomin, trden kot bron, za nadaljnjegeneracije, ki naj vedoželjno in hvaležnovsrkavajo veliko modrost njegovegadela in izkušenj.

Revija ISIS7O8bletnicaJanuar 2017 ke, meščanstvo in umetnike. Navdu- ma posvetila in prevzela večino skrbi ševal se je nad dobrodušnim zanje, oče Fran pa je iz tega toplega humorjem Charlesa Dickensa in gnezda v svojih petdesetih letih črpal Marka Twaina ter moralno noto moč, da je ob zahtevni službi še besedil Fjodorja Mihajloviča pisateljeval. Stanovali so na Wolfovi Dostojev­skega. Vrhunec njegovega ulici v Ljubljani, nekaj časa v Oražno- literarnega ustvarjanja sta mladinska vi (Auerjevi) hiši, nato so se preselili vzgojna povest Ptički brez gnezda in na drugo stan in gledali nanjo, kot je zbirka Tolovaj Mataj, ki sta nastali popisal Janez Milčinski v avtobiogra- med vojno, leta 1917, in zgodbe o fiji »Leta za pet drugih« (1990). Ko Butalcih, s katerimi še danes navdu- sem ob izidu to knjigo prebrala, me je šuje staro in mlado, kajti humor in navdušila z izjemno življenjsko satira v njih sta brezčasna, topla, brez polnostjo, s prepletenostjo avtorjeve- zla in še vedno zelo aktualna. Tudi te ga naravoslovnega in humanističnega zgodbe je začel pisati leta 1917, po poslanstva, široko vpetostjo družine vojni jih je pod psevdonimom Fridolin Milčinski v aktualno dogajanje v Žolna objavljal v humorističnih in takratni jugoslovanski in kasnejši mladinskih revijah, nekaj pa jih je slovenski družbi. Milčinske sem izšlo že v knjigi Tolovaj Mataj. Butalci dojemala kot modrece, plemenite in so bili kot samostojna knjiga močno dostojanstvene, domoljubno srce cenzurirani in prvič izdani šele 17 let naroda, kritični odmev narodovih po avtorjevi smrti, tj. leta 1949. stisk, družino z mednarodnim ugle- Fran Milčinski je umrl leta 1932 dom, v medicinski stroki pa kot (1). izredno predano bolnikom (4, 5). V družini Frana Milčinskega so se Dano mi je bilo, da sem bila rodili štirje otroci: najstarejša je bila študentka zdravnikov, bratov akade- hčerka Breda (1911–2001) (2), kasnej- mikov, Janeza in Leva Milčinskega, inDružina Josipa Milčinskega z ženo Lucijo in ša slavistka in literarna zgodovinarka, sem ju doživljala neposredno prekootrokoma. V naročju je bodoči pisatelj Fran,rojen leta 1869 (vir: Leta za pet drugih). poročena Slodnjak, ki je z možem dr. strokovnega stika, pedagoškega dela različnih krajih na Kranjskem: v Antonom Slodnjakom delovala v in empatičnega dotika človečnosti. Škofji Loki, Radovljici, na Brdu pri Lukovici in v Idriji, od leta 1897 pa v slovenskem književnem prostoru. Sin Prof. Janez Milčinski je bil v javnosti Ljubljani, kjer je bil sodnik za mladin- sko varstvo in prestopništvo. Leta Janez (1913–1993) je postal pravnik bolj prisoten, bolj mednarodno 1918 je postal namestnik poverjenika za socialno skrbstvo v Narodni vladi in zdravnik, specialist sodne medicine uveljavljen, znan kot identifikator v SHS v Ljubljani, nato pa je delal na Višjem deželnem sodišču v Ljubljani. ter ugleden slovenski znanstvenik, množičnih katastrofah: po potresu v V letih 1920–25 je bil svetnik t. i. Stola sedmorice v Zagrebu, nato se je akademik, tudi dolgoletni predsednik Skopju (1963) in Alžiriji (1980) (6), upokojil in v Ljubljani opravljal odvetniško prakso. Bil pa je tudi SAZU. Sin Frane, s psevdonimom pri poplavi zaradi udarnega vala vode intendant (upravnik) Deželnega gledališča v Ljubljani (1899–1901). Ježek (1914–1988), je bil igralec, iz doline Vajont nad vasico Longarone V narodovem spominu je Fran režiser in književnik, poznamo pa ga v severni Italiji (1963), predvsem pa v Milčinski ostal predvsem kot prvi slovenski mladinski pisatelj, ki je pisal predvsem kot humorista, krajša humoristična besedila, zgodbe in pripovedke, v katerih je obravnaval satirika in šansonjerja. Bil Nihče ne more samozavestno reči, slabosti takratne družbe, humorno orisoval posameznike, tipične pred- je duhovit, kritičen odmev da ne bo nikoli potreboval psihiatričnega posveta. stavnike družbe, npr. politike, uradni- takratne družbe, pri Lev Milčinski svojem delu pa tudi on pogosto cenzuriran, saj je svoje letalskih nesrečah na Brniku leta 1966 satirične osti usmerjal v najobčutlji- z 98 žrtvami in v Ajacciu na Korziki vejše plasti družbe. Znan je njegov leta 1981 s 180 žrtvami. Prav o slednji izrek: Najdražja ptica je Galeb, zaradi je nam študentom leta 1982 največ katerega je imel nemalo težav. Tako se predaval. Vsebina se nas je močno je namreč imenovala Titova ladja (3). dotaknila, predvsem zaradi neverjetne Kot najmlajši otrok se je rodil sin pietete, s kakršno je pripovedoval o Lev (1916–2001), sredi vojne vihre, ko poslanstvu sodne medicine pri skrbi so odmevali topovi na soški fronti. Vsi za posmrtne ostanke, njihovo identifi- štirje otroci so bili vrstniki, saj so bili kacijo in pradavno človeško nujo, da rojeni v petih letih, med leti 1911 in svojce pokopljejo, kar poznamo že iz 1916. Njihova mati se jim je popolno- starogrške tragedije o Antigoni in

Revija ISIS Obletnic7a9Januar 2017Družina Frana Milčinskega z otroki (z leve) Franetom, Levom, Bredo in Janezom okoli drobnih kraj, kazni in na koncu spletaleta 1919 (vir: Leta za pet drugih). okoliščin, preveč zavozlanega klopčiča življenja, kar ga je pripeljalo donjenem bratu Polinejku. Profesor je tje smo ta učbenik uporabljali kot skrajnega obupa s poskusom samo-vpletal v pripoved tudi številne katekizem psihiatrije in preko njega mora. V njegovih pripovedih je vednomedicinsko-etične in deontološke vzljubili to stroko, ki jo zelo spoštu- obstajala možnost, da je treba mislitividike in s svojimi jasno izoblikovani- jem, saj nam človekova duševnost še še na kaj, da se morebiti motimo, dami stališči nepozabno prelival globoka vedno v številnih pogledih ostaja smo kaj spregledali, in predvsem, daetična spoznanja v srca zdravniškega nedoumljiva uganka. bolnika ne smemo obsojati, ker mu žepodmladka. tako bolezen predstavlja neznosno Spominjam se, kako smo prof. breme. Prof. Lev Milčinski je s svojimAkademik Lev Leva Milčinskega čakali na velikem in globokim znanjem ter čutečo inMilčinski – luč skrivnostnem vrtu Centra za mental- ljubečo naravo veliko pripomogel khumanizacije no zdravje na Poljanskem nasipu, kjer humanizaciji psihiatrije: bil je svetil-psihiatrije in svetilnik so se in se še bohotijo mogočna nik etike v njej.etike v njej krošnjata drevesa. Tam so se na balinišču pogosto zadrževali bolniki in Biografski oris Leva Prof. dr. Lev Milčinski je bil eden si krajšali dolge dni hospitalizacije. Milčinskeganaših najbolj spoštovanih učiteljev: Profesor Milčinski je umirjeno inmiren, tih, skromen in zelo preudaren vedno točno prihajal v predavalnico Rodil se je 23. junija 1916. Medi-pri svojih predavanjih. Vsrkavali smo ob ozelenjenem atriju nekdanjih cino je študiral v Ljubljani in Zagre-njegovo strokovno znanje, njegov prisilnih delavnic. Koliko vsakršnih bu, kjer je zaključil študij leta 1940.plemenit in dostojanstven odnos do zgod in nezgod se je tam odigralo Najprej je kot volonter delal v Bolni-bolnikov. Neverjetno rad jih je imel. skozi več kot dvestoletno zgodovino šnici za duševne bolezni Ljubljana –S tolikšno ljubeznijo in doživetostjo je stavbe! V njih so živele tudi takšne Studenec, kjer je doživel velikogovoril o njih, njihovi ogroženosti, brezdomne sirote, kakršne poznamo hudega, saj so zaradi skrivanjasamomorilnosti in psihiatričnih iz »Ptičkov brez gnezda«, ki so se upornikov ubili predstojnika bolni-temah nasploh, da je za to stroko preko očeta Frana vtisnile v podzavest šnice dr. Frana Gerloviča, kot talec panavdušil kar nekaj vrstnikov. Takrat sina Leva. Ta je znal čutiti s temi je bil ustreljen tudi Levov neposrednije izšel tudi prvi slovenski učbenik brezimnimi, odrinjenimi, neredko mentor, ki se je ukvarjal tudi s foren-psihiatrije, ki ga je uredil, sam pa zanj tudi duševno obolelimi. Marsikdo zično psihiatrijo, dr. Mihael Kamin. Onapisal tudi tretjino vsebine. Študen- izmed njegovih bolnikov je pristal v njem je prof. Milčinski napisal knjigo. njegovem dispanzerju prav zaradi Zaradi poboja vodilnih psihiatrov je revščine, nezmožnosti preživetja, dr. Milčinski nekaj časa sam vodil bolnišnico in bil zaradi vojne celo prisiljen seliti bolnike. Hude preizkuš­nje za mladega zdravnika! A to še ni bilo najhujše! Kmalu so zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprli tudi njega, najprej v Ljubljani, zatem so ga deportirali v taborišče Dachau, kjer je še ne 30-le- tni zdravnik, velik častilec življenja in njegovega ohranjanja, okusil vso težo pokončevalnega dogajanja, hkrati pa je po svojih močeh pomagal tudi pri zdravljenju bolnikov. Mesto zdravni- ka sta tam imela tudi dr. Lojz Kraig- her in dr. Franta Mis. Ko je v tabori- šču izbruhnil pegasti tifus, je Milčinski ob nudenju pomoči bolni- kom tudi sam zbolel. Mladostna energija, trdna volja in ščepec sreče pa so mu pomagali, da je preživel in se po vojni vrnil domov.

Revija ISISO80bletnicaJanuar 2017 Leta 1945 je dr. Lev Milčinski, ki Bratje in sestra Milčinski sredi 30. let 20. stoletja (z leve): Lev, Janez,je imel komaj kaj časa, da bi si opo- Frane - Ježek in Breda.mogel od vojnih grozot, zaradi po-manjkanja zdravnikov takoj začel zgodovina psihiatrije. Najbolj poglob- Akad. Lev Milčinski je objavildelati na ljubljanski nevrološki kliniki ljeno se je ukvarjal s samomorilnostjo okoli 350 strokovnih in znanstvenihin tam ostal do leta 1953. Vmes je bil in poudarjal njene družbene vidike. člankov. Bil je glavni avtor prvegana polletnem izpopolnjevanju iz Sodobni biološki pogledi z genetskimi slovenskega učbenika za psihiatrijo,psihiatrije v Švici, Franciji in Veliki teorijami so odmaknili odgovornost utemeljil je slovensko psihiatričnoBritaniji. družbe od samomorilnosti in akad. terminologijo in izdal »Slovar psihia- Milčinski se z njimi ni strinjal. Zasno- tričnih izrazov« (1984, 1987) ter Leta 1949 je v Ljubljani opravil val je register samomorov in samomo- »Psihiatrično izrazje« (1993).specialistični izpit iz psihiatrije. Od rilnih poskusov v Sloveniji. Opravil jeleta 1953 je delal v Klinični bolnišnici sedem večjih raziskav o samomoru, Za svoje delo je bil nagrajen zza psihiatrijo v Ljubljani, kjer je leta delovni zmožnosti in o hospitalizira- nagrado Kidričevega sklada in s1954 ustanovil psihiatrično ambulan- nih duševnih bolnikih. V šestdesetih Kidričevo nagrado (1978) ter nagradoto, ki je v okviru psihiatrične bolnišni- letih 20. stoletja pa je skupaj s prof. Jožeta Potrča (10). Leta 1995 je zace v Polju kasneje pod njegovim dr. Milošem Kobalom ustvaril spod- svoje delo prejel tudi srebrni častnivodstvom prerasla v dispanzer na budno okolje za začetek razvoja psiho- znak svobode Republike Slovenije.ljubljanski polikliniki. Njegov pred- terapije v Sloveniji in nakazal odstopstojnik je bil vse do upokojitve, leta od medikamentnega zdravljenja (8, »Temna stran1981. Na tem delovnem mestu se je z 9). belega dne«bolniki zelo delovno srečeval polnih30 let (7). Akad. Lev Milčinski je bil tako Mojo pozornost so v jubilejnem rekoč poročen s stroko. Bil je ne- zborniku pritegnili ponatisi pogovo- Druga izjemno pomembna Levova skončno potrpežljiv, tankočuten rov s prof. Levom Milčinskim. Osve-aktivnost je bila uvajanje zunajpsihia- opazovalec in raziskovalec, ki je iskal tljujejo ga iz različnih zornih kotov.trične dejavnosti, saj je v duhu huma- sodelavce na interdisciplinarnih Naj bo to vabilo, da posežemo ponizacije psihiatrije in medicine na- področjih, saj se je zavedal kompleks­ zborniku.sploh zdravljenje v domačem okolju nosti duševnih bolezni in je polegobičajno najuspešnejše. V tem duhu je bioloških upošteval tudi socialne Povzela bi nekaj misli iz pogovoradr. Milčinski postal svetovalec za vplive. Prednost je dajal timskemu prof. Leva Milčinskega s Petromslovensko zunajbolnišnično psihia- delu, v stroko je uvajal socialne službe Likarjem, kar je avtor poetičnotrično dejavnost. in klinične psihologe, med katerimi je naslovil »Temna stran belega dne«. bil prvi psiholog, kasnejši profesor Naj nekaj teh misli osvetli jubilantov Doktoriral je leta 1970 z disertaci- Leopold Bregant, ki je odšel na duhovni svet.jo »Samomor in samomorilni poskus skrivnosten način, kakršne se je nav Sloveniji«. vsakem koraku trudil preprečevati Odločitev za psihiatrijo: Lev ravno prof. Lev Milčinski. Milčinski je dobro poznal knjižna dela Pomemben pečat je pustil tudi na Sigmunda Freuda, nad katerimi se jepedagoškem področju. Leta 1966 je navduševal že pred vojno, na izbirobil izvoljen za izrednega, 1972 za stroke je vplival prof. Alfred Šerko, parednega, leta 1989 pa za zaslužnegaprofesorja Univerze v Ljubljani.Njegovo delo je presežno v sloven-skem, jugoslovanskem in mednaro-dnem psihiatričnem prostoru, in sicerpredvsem na področju samomorilno-sti. Vse to in izjemna humanističnanota, ki jo je nosil v sebi, so bile leta1979 nagrajene z dopisnim članstvomv SAZU, leta 1983 pa z rednim član-stvom. Med strokovnimi dosežki akad.Leva Milčinskega so najvidnejši:uveljavitev psihodinamskega koncep-ta dela, zloraba psihotropnih sredstev,psevdoreligiozna gibanja med mladi-mi, etika v psihiatriji, slovenskapsihiatrična terminologijo, pa tudi

Revija ISIS Obletnic8a1Januar 2017tudi kak lastni čustveni problem, ki ga pacient pristen občutek, da se želiš Kljub neizmerni ljubezni do strokeje skušal razvozlati. Njegovo ljubezen vživeti v njegovo doživljanje in ga kotdo psihiatrije so še dodatno spodbudi- človeka sprejemaš z vsemi morebitni- se je v prostem času izogibal poklicu, ali psihiatri: vodja ljubljanske psihia- mi hibami …« Pacienti naj ne računa-trične bolnišnice dr. Franjo Gerlovič, jo na psihiatrovo vsemogočnost, saj so ga je ta ves čas spremljal. Od njega se jeforenzični psihiater prim. dr. Miha največ vredne rešitve, ki jih ob skrom­Kamin, prof. dr. Janez Kanoni in nem usmerjanju psihiatra odkrijejo odmaknil s fotografiranjem, rad jeprim. dr. Bogomir Magajna, ki je bil sami. Vsakega pacienta je skušaltudi pisatelj. sprejeti preprosto, brez gledanja skozi poslušal glasbo in preživljal čas v naravi. strokovni okvir. Skrivnost psihiatro- Dr. Lev Milčinski je kot volonter v vega uspeha je skromnost in nevsilji- Tudi po upokojitvi je želel ohranitibolnišnici začel delati le malo pred vost, tako da pri obravnavi postaviizbruhom 2. svetovne vojne. To obdo- svoj jaz v ozadje. Sugestivni pristop se stik z bolniki, saj je v tem videl zdrav-bje so zaznamovala skromna sredstva mu je zdel moteč, sugestija je bila zanjin agresivne terapevtske metode. celo prikrito nasilje nad bolnikom. nikovo poslanstvo. Radovednost ga jeTakrat se je naučil, da je pomembenpokazatelj humanizma dobra oskrbo- Menil je, da za uspeh v psihiatrič- do konca njegovega delovanja vse boljvanost duševno prizadetih oseb. ni terapiji ni zaslužen le terapevt, temveč tudi zdravila, celotna zasnova gnala k mejnim problemom psihiatri- Pedagoško delo ga ni posebej psihiatrične službe in svojci.veselilo, vendar je bil prepričan, da je z »močno zoženimi stezami znanja,mora to delati in predajati znanje Med duševno bolnimi se je vednomlajšim generacijam. Imel je občutek, počutil »dobro in varno«. V vseh letih globljimi prepadi in nedostopnimida se ves čas ponavlja in ne zna dobro službovanja je doživel le tri telesneubesediti znanja in vedenja o odnosih. napade, nobenega hujšega. Menil je, vrhovi«. da je laična predstava o duševnih Samega sebe ni imel za »pravega bolnikih povsem zgrešena. Velikan slovenske psihiatrije,šefa« Psihiatrične klinike ljubljan-skega kliničnega centra, saj je menil, O parapsihologiji je menil, da je akad. Lev Milčinski, si zagotovoda je premalo bojevit. Gradil je na pravi smisel v tem, da se človekzaupanju v poštenost, znanje in poglobi sam vase, da celovito sprejme zasluži, da dobi v Univerzitetnikritičnost sodelavcev. samega sebe in ne išče le »instantnih rešitev«. Podpiral in izvajal je avtoge- psihiatrični kliniki Ljubljana nekaj, O svojih pacientih, ki so bili ni trening za sproščanje in povečanjesamomorilno ogroženi, je povedal, da storilnosti. kar bo trajno spominjalo nanj – mo-jih je treba: »… znati poslušati, da ima rebiti kip v osrednjem prostoru,Bratje in sestra Milčinski leta 1986 (z leve): Lev, Frane - Ježek, Janez in Breda, poročenaSlodnjak (vir: Leta za pet drugih). nekaj, kar bo po njem poimenovano, morda strokovna srečanja, prostor na Polikliniki, kjer je osnoval psihiatrični dispanzer, ali kaj drugega. Kulturno in strokovno delovanje še drugih članov družine Milčinski pa bi bilo primerno tudi za monografsko obdelavo, kot jo ima družina zdravni- kov in skladateljev Ipavcev. Naj končam z njegovim običajnim pozdravom: »Ostanite zdravi«. Literatura: 1. Grdina I. Milčinski, Fran. V: Enciklopedi- ja Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993: 141-2. 2. Prašelj, Nada: Slodnjak, Breda (1911– 2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi583893/#slovenski-biograf- ski-leksikon (8. november 2016) 3. Šuklje R. Milčinski, Frane. V: Enciklope- dija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin- ska knjiga, 1993: 142. 4. Milčinski J. Leta za pet drugih. Prešerno- va založba, Ljubljana 1990; 1–244. 5. Dolenc A. Milčinski, Janez. V: Enciklope- dija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin- ska knjiga, 1993: 142-3. 6. Rott T. Akad. prof. dr. prava in dr. med. Janez Milčinski. ISIS, junij 2011+ 7. Kostnapfel J. Milčinski, Lev. V: Enciklo- pedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin- ska knjiga, 1993: 143. 8. Glej opombo 7. 9. Možina M. Kratka zgodovina psihoterapi- je na Slovenskem. V: Žvelc M, Možina M, Bohak J. Psihoterapija. Ljubljana: IPSA, 2011: 11–55. 10. Kostnapfel J. Milčinski, Lev. V: Enciklo- pedija Slovenije. Zv. 7. Ljubljana: Mladin- ska knjiga, 1993: 143.

Revija ISISV82spominJanuar 2017Janez Burnik, dr. med.(1937–2016)Prim. mag. Franc Verovnik, dr. med., Kotlje V Novi Gorici je 26. oktobra 2016 umrl Janez Leta 1964 je prekinil delovno razmerje.Burnik, dr. med., izjemen človek in predan Odločil se je za redni študij medicine v Ljubljani,zdravnik. Življenje ga je kalilo že od ranega čeprav ga je bolj mikala medicinska fizika. Da jeotroštva, ko so mu pri dvanajstih letih odkrili tak študij brez pomena za bolnišnico slovenjgra-sladkorno bolezen. Tedaj so mu prerokovali, da ške velikosti, sta ga prepričala prof. dr. Raišp in»bo dober, če jih bo učakal štirideset«. Dočakal prim. Jurij Simoniti, ki sta ga podpirala ves časjih je skoraj dvakrat več! Le redki v Ljubljani študija. Kasneje je večkrat poudarjal, da je odrojeni zdravniki so se v svojem življenju razdajali njiju pobral najboljše, kar zdravnik lahko poberebolnikom na dveh krajnih koncih Slovenije, kot od svojih učiteljev, predvsem znati razmišljati inje to storil Janez. Najprej na mrzlem Koroškem se ne samo zanašati na tisto, kar piše v knjigah inin nato na sončnem Primorskem. Zdaj je končal revijah. Tudi v času študija je po tri mesece nasvoje zdravniško poslanstvo in se za vedno vrnil leto delal v radioizotopnem laboratoriju bolni-počivat v rodno Ljubljano. šnice. Po končanem študiju medicine je 1. febru- arja 1970 spet prevzel večino dela v ambulanti za Rodil se je 4. februarja 1937. Melodije govora ščitnico in nuklearnomedicinskem laboratoriju,rodnega mesta se je navzel za vse življenje, čeprav ki se je nekaj let kasneje prelevil v samostojnoje vedno govoril v izborni slovenščini. Po osnovni Enoto za nuklearno medicino. Pri tem delu mu ješoli se je vpisal na tehniško srednjo šolo in jo zelo koristila njegova predhodna elektrotehničnakončal leta 1956 kot elektrotehnik šibkega toka izobrazba. Obenem je začel s specializacijo iz(danes bi rekli elektronike). Nato se je zaposlil na interne medicine, ki jo je uspešno zaključil 5.Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v decembra 1975.Ljubljani. Naneslo je, da je priložnostno delal kotvzdrževalec elektronike na Onkološkem inštitutu. Septembra 1979 je po smrti Bogdana Gornja-Leta 1959 ga je prof. Bojan Varl povabil za stalne- ka, dr. med., na povabilo takratnega predstojnikaga sodelavca v radioizotopni laboratorij Interne internega oddelka Splošne bolnišnice dr. Francaklinike. V tem času se je spoznal s svojo bodočo Derganca Nova Gorica prim. Staneta Zupančiča,ženo Marijo, s katero sta se poročila poleti 1960. dr. med., prevzel Odsek za endokrinologijo,Rojena je bila v Podgorju pri Slovenj Gradcu in je radioizotopni laboratorij in dispanzer za diabeti-po končani srednji šoli prišla študirat v Ljubljano ke. Goriško podnebje mu je zelo ustrezalo, lena Višjo zdravstveno šolo kot štipendistka Zdrav- dnevi z burjo so mu bili zoprni. Poleg ožje strokestvenega doma Slovenj Gradec. Ko se je tudi ona je svojo dejavnost razširil na področje zdrav-želela zaposliti na Interni kliniki, ji tega v slovenj- stvene vzgoje ljudi, predvsem na nasvete ograškem zdravstvenem domu niso dovolili. Nujno sladkorni bolezni in visokem krvnem tlaku ter oso jo potrebovali za patronažno službo in za delo preprečevanju debelosti. Septembra 1991 se jev raznih dispanzerjih. Zato je Janez začel iskati predčasno upokojil, ker je izpolnil pogoje zaslužbo v Slovenj Gradcu in jo našel v tamkajšnji upokojitev. Kasneje je rad poudaril, da si je s tembolnišnici. Prof. dr. Ivo Raišp je namreč tedaj že »kupil« še dobršen del življenja, ker bi ga sicerintenzivno razmišljal o radioizotopnem laborato- nesli iz bolnišnice z nogami naprej. Izčrpalo ga jeriju in preiskavah ščitnice z radiojodom. S 1. delo na treh delovnih mestih in obenem mentor-oktobrom 1960 je Janez začel delati na internem stvo specializantom, ki jim je bil dolga leta naoddelku in po enoletnih pripravah so 7. novem- razpolago s strokovnimi nasveti in so se od njegabra 1961 aplicirali prvo diagnostično dozo radio­ veliko naučili. Sčasoma pa je obseg dela zanjjoda neki bolnici z veliko golšo in hipertirozo. postal preobsežen.Tako se je po spletu okoliščin z ženo znašel vSlovenj Gradcu, kjer sta se jima rodila sinova Tudi po upokojitvi je ostal zvest medicini.Tomaž in Marko. Pridobljeno obsežno znanje in izkušnje je že v času službe, še bolj pa med upokojitvijo razdajal

Revija ISIS V spom8in3Januar 2017na številnih predavanjih za zdravnike zato je v svojem elektronskem sporo- Koroškem in kasneje v kraje podin laike širom po Goriškem in Tol- čilu aprila 2016 napisal: »Tudi stroko Pohorjem blizu Slovenj Gradca. Nanjeminskem, pa tudi drugod po Sloveni- še zasledujem, čeprav je tega pri sta bila neločljivo navezana zaradiji. Sodeloval je na raznih tečajih, npr. diabetesu preveč in večinoma malo mnogih let, ki sta jih tam preživela sv šoli za hujšanje. V Primorskih pomembno. Ostale so samo ‚variacije svojo družino, in zaradi znanstev snovicah je več let je objavljal članke z na temo‘ in ne resnični napredki. številnimi domačini. Šele zadnji dvezdravstveno vsebino in odgovarjal na Število diabetikov prehitro narašča, leti obiskov nista zmogla več zaradivprašanja z medicinsko tematiko v da bi lahko vsem omogočili res dobro poslabšanja Janezovega zdravja.posebni rubriki časopisa. Vrsto let je uravnavanje. Kaj pomeni ‚umetni Dolgoletna sladkorna bolezen inbil član Znanstvenega društva za pankreas‘, če ga lahko dobi le en povišan krvni tlak sta načela njegovozgodovino zdravstvene kulture diabetik na 100.000. Z razumno srce in ledvice. Vse bolj ga je tudiSlovenije, v katerem je aktivno prehrano in inzulinom pa se lahko dajal kadilski bronhitis, saj je bilsodeloval s svetovanjem in lektorira- vodi vsak diabetes, in če nimaš ravno kadilec več kot šestdeset let, česar senjem strokovnih publikacij. Obdržal smole, tudi brez hudih trajnih zaple- ni nikoli bal javno priznati, čeprav jeje tudi neposredne stike z bolniki, saj tov.« To trditev je prav gotovo zapisal bil zdravnik. Na njegov 79. rojstni danje mesečno odhajal v Dom upokojen- iz lastnih izkušenj. so mu dokončno opešale ledvice incev Podsabotin, kjer je varovancem moral je na dializo, vendar ni obupal.urejal sladkorno bolezen. Tamkaj- Njegovo tehnično znanje je Ko se mu je stanje za silo izboljšalo, sešnjim medicinskim sestram je bil pripomoglo, da je dobro obvladal je poln optimizma spopadel z vsemidosegljiv po telefonu, če so pri računalništvo. Zadnja leta je užival pri omejitvami dializnih bolnikov vsistematičnih kontrolah ugotovile ustvarjanju posebnih slikanic v prepričanju, da jo je tudi tokrat dobrovisok krvni sladkor ali če so se pri programu PowerPoint, v katerih je odnesel glede na 67 let diabetesa inbolnikih začeli pojavljati znaki objavljal pesmi slovenskih in tudi vse težave, ki so povezane z njim.hipoglikemije. tujih pesnikov, ki jih je smiselno Verjetno pa je nekje v podzavesti le opremil s čudovitimi slikami. Poezijo slutil, da se mu iztekajo dnevi, saj je v Ves čas je skrbno spremljal razvoj je imel nadvse rad. Bolj redno kot prej zgoraj omenjenem elektronskemmedicine, zlasti v zvezi z diabetesom. si je lahko privoščil oddih. Z ženo sta sporočilu napisal: »Tako gre našeDo slednjega je bil zelo kritičen in prihajala na počitnice v Šentanel na življenje svojo pot in edino, kar vemo in v kar smo prepričani, je, da pozna- mo konec.« Bistrost duha je zadržal do konca življenja, zato naj končam z njegovim zelo aktualnim razmišljanjem, ki mi ga je posredoval nekaj mesecev pred smrtjo: »Morda pa tudi tebi dam kakšen namig, kako naj ravna star zdravnik. Njegova moč ni več v znanju, pač pa v izkušnjah in številnih bolezenskih slikah, ki jih je srečal v svojem življenju. Dejstvo je, da se mnogi mladi zdravniki danes zanašajo samo na izvide, bolnikovo življenje in njegova duša pa jim ostajata neznan- ka. Pacienti pa so navado številk in slik povzeli po dohtarjih, čeprav jim nič ne povedo, in štejejo vsak odstop od normale kot ‚hudo bolezen‘. Potem smo pa vsi nori in zmešani.« Janez, pogrešali te bomo!

Revija ISISV84spominJanuar 2017Prof. dr. Tomažu Rottu(1945–2016) v slovoProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Zapustil nas je prijatelj in zdrav- zelo živa, intelekt presežen in smisel Sevnica in tam pridobil potrebnonik humanist prof. dr. Tomaž Rott.Bil je Človek z veliko začetnico, za humor od nekdaj prisoten, so se iz samozavest. Z nekaterimi bolniki jesvetovljan, erudit, velik optimist inidealist. Življenje si je oblikoval po tega mimogrede porodila različna ohranil trajna prijateljstva. Od letasvojih najvišjih moralno-etičnihnačelih. Bil je nekonformističen, zato duhovita in s stvarnostjo prežeta 1975 je bil zaposlen na Inštitutu zaje v mediokritetni in utilitarni družbipogosto ostajal na drugem bregu. besedila, ki so kazala na Tomaževo patologijo MF UL, kjer je postalSpoznala sem ga pred četrt stoletja vKulturno-umetniškem društvu globoko željo, da stvarem pride do specialist patolog. Usmerjen je bilKliničnega centra in Medicinskefakultete dr. Lojz Kraihger (KUD-u), dna. Njegovi zapisi so nas nasmejali, predvsem v patologijo pljuč in ledvic.kjer je bil dolgoletni tajnik in natopodpredsednik. Sprva me je presene- a neredko govorili tudi o trpkih Na tem področju je sodeloval zčal s svojim širokim spektrom zani-manja za umetnost, a kmalu sem resnicah družbe, ki izgublja moralni ustanovami in vrhunskimi strokov-spoznala, da je Tomaž umetnik vpolnem pomenu besede. Bil je iskan kompas. Svojo občutljivo naravo je njaki z vsega sveta. Rad je imel svojein predan pevec z lirskim tenorjem.Pel je pri APZ Tone Tomšič, nato skozi vse življenje po malem prelival delo, še posebej trde orehe in jedolga leta pri zboru Consortiummusicum, kjer je bil nekaj časa tudi v verze in jih sprva le redko, zadnja takšne primere objavljal v prestižnihpredsednik, pri zboru Lipa in zatem15 let pri zdravniškem Kvintetu prof. leta, še posebej v pokoju, pa redno medicinskih revijah, kar mu je prine-Janeza Plečnika. Poznal je širokopaleto zborovske glasbe, od umetne objavljal v reviji Isis. Nazadnje jih je slo tudi odmevnost in citiranje vin sakralne, do slovenske narodne inljudske pesmi. A veselila ga je tudi strnil v knjigo poezije »Spominčice«. mednarodnih monografijah, sam painštrumentalna glasba, predvsemklasična. Bil je glasbeni poznavalec in Koliko ljubezni je v teh stihih, koliko je leta 1999 postal redni profesor zasladokusec, redni obiskovalec koncer-tov, poletnih festivalov v Ljubljani, nežne in občutljive biti zdravnika, ki patologijo na MF UL. Rad je opravljalgostovanj uglednih izvajalcev iz sveta,pomembnejše glasbene dogodke pa je mu je verz osebna izpoved … Tomaž tudi pedagoško delo in se družil sobiskoval tudi v tujini. Bil je tudi estetin je znal v vsakem okolju najti je bil tudi zavzet zafotografske motive, ki so ob njegovemzavzetem fotografiranju (vedno smo KUD-ovo humanistično Ni smrt tisto, kar nas ločiga srečevali s fotoaparatom) prera- poslanstvo; včasih je vodilščali v raznolike razstave, še posebejpotopisne, in objave v reviji Isis, kjer prireditve za bolnike, in življenje ni, kar druži nas,je bil tudi dolgoletni član uredniškega razstavljal in nastopal, so vezi močnejše,odbora. Ker pa je bila njegova misel pisal domišljena poročila o zdravniških koncertih in še brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas! kaj. Bil je pravi ambasador KUD-ovega poslanstva. Mila Kačič Nobeno delo mu ni bilo težko: komaj se je priredi- tev za bolnike končala, je že sedel za študenti. Bil je sicer znan kot zahte- računalnik, obdelal svoje dobre ven izpraševalec, a so se njegovi izpiti fotografije in jih sredi noči poslal v povezovali s človeškim razumeva- objavo. Nasploh je bil nočni ustvarja- njem do študentskih zagat. Svoja lec, ko je ob zunanjem miru zaživela spoznanja je znal lepo preliti v stro- njegova notranjost. kovna besedila, pri tem je tankočutno Tomaž je bil rojen v Ljubljani v uporabljal slovensko medicinsko zadnjih mesecih druge svetovne vojne izrazje in sodeloval tudi pri njegovem kot zadnji, peti otrok učiteljskih razvoju. Bil je pomemben soavtor in staršev. Osnovno šolo, klasično urednik učbenikov patologije in gimnazijo in medicinsko fakulteto je z zbornikov Plečnikovih memorialov. odličnimi uspehi končal v Ljubljani, Posebno ljubezen je gojil do slikovne- zdravnik pa je postal leta 1970. Tri ga gradiva, ki ga je sam pripravljal leta splošne prakse je z veseljem tudi za svoje pedagoško in publicistič- opravljal v Zdravstvenem domu no delo.

Revija ISIS V spom8in5Januar 2017 Tomaž je bil človek klasičnih vnučkov. Koliko lepih stvari je o njih se. Rad je hodil v hribe, tudi s članivrednot: družina je bila pri tem na povedal, napisal, se veselil porok, Planinske sekcije Medicinskeprvem mestu. Ponosen je bil na svoje urejal fotografije, jih pošiljal prijate- fakultete, bil je ljubitelj narave,starše, na ženo, zdravnico Uršo, na ljem in ponosen delil srečo s svojimi poznavalec in nabiralec gob, ljubiteljhčerki Matejo in Zalo, na oba zeta, bližnjimi. V družinskem in prijatelj- potapljanja in potovanj, o katerih jezadnja leta pa še posebej na pet skem krogu je izživel številne intere- redno in poglobljeno pisal v Isis. Zanj dolgčas ni obstajal: zanimale so ga stare kulture, še posebej egipčanska, pri potovanjih se je vedno poglabljal v zgodovinska ozadja, verske vsebine, v sebi pa je nosil tudi upanje v po- smrtno življenje. Tudi vesolje s svojimi največjimi skrivnostmi, črnimi luknjami in podobnim ga je navduševalo. Bil je velik zbiralec knjig in glasbe. Vse življenje je v sebi ohranil tudi plemenitega otroka, zvedavega »zakajčka«, ki se zna čuditi. Bolezen, ki ga je spremljala zadnje desetletje, je bila zanj velika preizkuš­nja: ob poznavanju njenega poteka in počasnega ginevanja se je neverjetno pogumno spopadal z njo! Iskreno sem ga občudovala! Veliko- krat mi je rekel: »Vsi so preživeli do smrti. Bom tudi jaz!« Ta samoironija mu je pomagala v borbi, neprecenlji- va pa je bila v tem dolgem obdobju podpora njegove družine. Kolikokrat mi je rekel: »Če ne bi bilo moje Urše, me že zdavnaj ne bi bilo …« In bolezen je šla svojo pot ter nam mnogo prezgodaj, še polnega volje do življenja in delovnega elana, iztrgala plemenitega humanista in dobrosrč- nega človeka, vedrega, a tudi kritič- nega sogovornika, ki je s kleno držo ohranjal vse, kar naj bi predstav­ljalo človečnost. Dragi Tomaž, KUD-ov častni član, Tvoja luč duhovne zapuščine ne bo nikoli ugasnila. Hvala Ti!Lastovke Večer se bliža, se mrači. A v duši stiskajo skrbi,Jesen je, bliža se zimski hlad. tesnoba, bližajoč odhod,Lastovke odšle so v toplo jim pomlad. vse je minljivo vsepovsod.So nekatere blizu, vidiš jih večkrat,a druge daleč, srečal bi jih rad. Tomaž Rott, 15. 10. 2016Gnezdo je prazno, vendar še topločaka pomlad, da lastovke se vrnejo. Tomaž Rott, 14. 10. 2016

Revija ISIS8S6knjižne policeJanuar 2017Daria Bignardi:Popolna akustikaMladinska knjiga, Ljubljana, 2015, 231 str. Prevod: Anita JadričMarjan Kordaš, [email protected] Če zanemarim nekaj nadrobnosti, je zgodba Arno tako rekonstruiratole: Sarino življenje in končno tudi ugotovi, kje je. A namesto da Sara, stara 13 let, nekega dne, nekako mimo- bi se z njo fizično srečal, jigrede, svojemu 15 let staremu fantu pove: »Arno, napiše pismo in ji med drugimne bom več tvoja punca.« Ko jo on vpraša, zakaj, pove tole:ona odgovori: »Všeč so mi nesrečne ljubezni.« /.../ Vendar počnem to, o čemer sem Čez 16 let se (naključno?) srečata na letali- sanjal kot otrok. In kaj so bile tvoje sanje?šču. Ona, stara 29 let, je modna urednica, on, Samo to, da boš imela otroke? /.../ Dolgastar 31 let, je violončelist, član orkestra milanske leta sem si dopovedoval, da ti nihče ne biScale. In spet mu nekako mimogrede pove: mogel dati več od mene, toda prisilila si»Vem, zakaj sem te pustila,« ter »razmišljala me, da sem se zazrl vase, in veš, kaj semsem, kako bi te lahko spet srečala.« Sara se nato zagledal? Svoj inštrument. Glasbo. Občut-usede v taksi in pusti vrata odprta, kot bi bilo ke, ki me spremljajo, ko igram. Mogoče nesamoumevno, da se bosta z letališča odpeljala bom nikoli postal res velik solist, ampakskupaj. »K meni ali k tebi?« Sara vpraša Arna in glasba je moj daimon, bi rekel Massimo,na njegove šibke ugovore, da ga pri njem doma moja usoda, bi rekla ti. /.../ In kaj je tvojamorda čaka njegova punca, ga Sara odpravi na usoda? Dolgo si se ji izmikala, zdaj je prišlakratko: »Tvoja punca sem jaz!« pote. /.../ Tudi v tem si imela prav: lahko živim brez tebe, ne bi pa mogel živeti brez Ko Sara zanosi, se z Arnom poročita in v glasbe. /.../ (str. 226–228)13 letih zakona se jima rodijo trije otroci. Arno je In s tem pismom se roman konča.v zakonu vseskozi presrečen, vseskozi nekako Zelo, zelo zanimivo, a hkrati zelo lahkozaljubljen v Saro. Nekega dne tik pred božičnimi branje, pa četudi avtorica – ki piše v prvi osebiprazniki pa se zjutraj v zakonski postelji zbudi kot moški – obravnava zapleteno psihološkosam. Kmalu nato v kuhinji najde tole pismo: dinamiko partnerskega odnosa. Proti koncu, ko bralec pričakuje razplet, ki ga pa skoraj ni mogo- Arno, odpotovala bom. Moram. Veš, če predvideti, postane branje napeto in nekoliko kako je, kadar čutiš, da je nekaj res nujno? spominja na dobro kriminalko. Potrebujem samoto, prepustiti se moram Pri interpretaciji Sarine in Arnove psihologije naključjem, oditi iz kletke, ki sem si jo ter njunega moško-ženskega odnosa ima bralec zgradila. Ne morem ti povedati, kam grem skoraj nešteto možnosti. Najbolj banalna – in in kdaj se vrnem, ker ne vem. Sam razmi- ponekod v besedilu tudi implicitno omenjena sli, kaj boš rekel otrokom. – pa je, da je Sara bolna (posledice mladostne zasvojenosti z mamili? depresija?) in da zato Adijo, S. ravna iracionalno in neodgovorno – in to je to. Arno je seveda pretresen in prizadet, pa Izhodišče za precej boljšo – bolj človeško –vendar nekaj časa globoko prepričan, da se bo razlago Sarine in Arnove psihološke dinamikeSara vrnila in da bo njuno življenje teklo dalje (ali ta odnos ljubezen je oz. ljubezen ni) pa»urejeno« kot prej. A to se ne zgodi; Arnu tudi najdem v obeh odlomkih, ki ju navajam zgoraj. Vne uspe dognati, kje Sara zdaj živi in kaj počne. ospredju je Arnova izpoved o pomenu glasbe terKončno pa prek različnih mehanizmov dožene, ženske (Sare) v njegovem življenju. Menim, dada o Sari ne ve skoraj ničesar kljub dejstvu, da ne gre za hierarhijo vrednot, temveč za dvesta kar trinajst let živela skupaj in imela tri kategoriji vrednot. Takole:otroke. Tako se Arno odloči, da bo raziskalnajprej Sarino otroštvo, nato pa življenje mednjenim 13. in 29. letom, ko je (prvič) izginila iznjegovega življenja.

Revija ISIS S knjižne polic8e7Januar 2017 Smisel človekovega bivanja Se pravi, šele ko najde in udejanji zajema pojem odgovornost. Za te(življenja) je, da postane tisto, kar svojo individualno identiteto, lahko vrste odnosa zagotovo velja, da toje. Se pravi, najprej mora (morda človek – seveda le z enako duševno in ljubezen ni.celo prek hudih naporov) odkriti, duhovno diferenciranim partnerjemnato pa udejanjiti (izpolniti) tisti – začne graditi svojo spolno identiteto Medtem ko Arno med iskanjemdel svoje individualne identitete, ki ter končno ustvarjati (ustvarjati!) Sare in raziskovanjem njene preteklo-ga (po Frommu) po­imenujem kot tisto, kar ljubezen je. sti kot osebnost raste, ostaja Sarinaradost življenja (Arnov daimon), usoda neznana, četudi je jasno, da potproduktivno življenje, življenje, ki Sara očitno ni mogla ali ni znala do njenega daimona obstoji.človeka kot posameznika bogati ne razviti svoje individualne identitete.le kot fizično, temveč tudi kot Tako nastalo vrzel je poskušala Avtorica romana je otroke očitnoduhovno bitje. zapolniti z različnimi mašili, najpogo- namerno potisnila v ozadje dogajanja, steje (ker je bila lepa ženska) s spolni- zato da bi poudarila, da kot »tretje Če človeku pri tem samostojnem mi, včasih celo promiskuitetnimi osebe« praviloma ne morejo reševatiiskanju tega dela svoje identitete eksperimenti. Zadnje mašilo je bil ali celo rešiti temeljnega neskladjaspodleti, nastane v njegovi identiteti eksperiment z zakonom, z Arnom in (osebnih identitet) staršev. Ki pa sovrzel. Vrzel, ki jo je mogoče izpolniti tremi otroki. Svojo stisko je pred kljub temu tragični udeleženci.izključno samo z daimonom. Arnom zavestno ali podzavestno skrivala. Arno je tako »ljubil« ne Saro, Popolna akustika je izvrstno Če slednjega ni, pa človek – ki temveč utvaro o njej. Med njima ni branje. Ima vsaj dve sporočili:se seveda bridko zaveda vrzeli v bilo dialoga, ki bi morda pozno, a nesvoji identiteti – poskuša vrzel zapol- prepozno omogočil Sari uvid ter Človek se mora najprej naučiti, daniti z različnimi mašili, kar pa je opredelil vrzel v njeni osebni identite- zna živeti sam s sabo. Šele potem sevedno (vedno!) neuspešno. Praviloma ti. In dialog bi bil edina pot do spo- lahko začne učiti živeti s spolnimse konča s polomom ali celo s kata- znanja, kaj v njunih danih okoliščinah partnerjem.strofo. Preteklosti ni mogoče spremeniti, a človek lahko mnogo naredi za svojo prihodnost.Sedenje – nevarno in dragoMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Visoko razviti zahodni svet napada epidemija zasedenosti, dan, drugi pa štiri ure dnevno, je pri drugi skupini pokazala 50ugotavljajo ameriški in japonski strokovnjaki. Zdravniki, odstotkov višjo stopnjo smrtnosti zaradi različnih vzrokov inpsihologi, športni in ostali strokovnjaki pa temu pojavu doslej kar 125 odstotkov večje tveganje za kardiovaskularne zaplete, zniso posvečali dovolj pozornosti. Z raziskavo, ki so jo izvedli angino pektoris in miokardnim infarktom na čelu. Strokovnjakimed uporabniki zdravstvenih storitev v Veliki Britaniji, so iz krovnega zveznega medicinskega združenja poudarjajo, da jeugotovili, da tamkajšnji zdravniki v anamnezi sedenja sploh ne tvegano vsako predolgo sedenje (tudi pri delu, branju, risanju,omenjajo, prav tako pa zasedenosti ne posvečajo nikakršne pisanju, študiju ipd.). Dolgotrajno sedenje, zaseden življenjskipozornosti. Z bolniki se pogovarjajo predvsem o gibanju, ne pa slog in njegove posledice je mogoče primerjati z rednimo sedenju in ostalih oblikah mirovanja. Podobne razmere naj bi kajenjem. Izsledki najnovejših statistik pričajo, da povprečenveljale tudi na stari in novi celini ter na Japonskem, ki je sicer Zemljan danes presedi okrog 7,7 ure na dan, mnogi pa sedijoznana kot dežela pospešenega življenjskega utripa in naglice. več kot 15 ur dnevno. Ob tem dejstvu bi se morali zdravniki zamisliti in tudi ustrezno ukrepati. Takšna ignoranca se po mnenju britanskih raziskovalcev nesme več nadaljevati, sicer se bodo morali na Otoku kmalu soočiti Sedenje in zasedenost pa nista le tvegana oz. nevarna,s populacijo, ki ji sedenje in zasedenost resno ogrožata zdravje in marveč sta tudi draga. Izsledki Eurostata pričajo, da v EUblagostanje. Sedenje je namreč nevarno. Strokovnjaki s klinike zaradi sedenja in zasedenosti vsako leto (po nepotrebnem)Mayo v Rochestru ugotavljajo, da (prekomerno) sedenje botruje izgubimo najmanj 10 milijard evrov, ki bi jih sicer lahkodebelosti, upočasnjeni presnovi, povišanemu krvnemu tlaku, porabili za druge, bolj pomembne in urgentne zadeve.plitvemu dihanju, slabi prebavi in vrsti drugih težav, vključno zmalignomi in sladkorno boleznijo ter metaboličnim sindromom. Viri: WHO Report 2015, Eurostat Report 2016, AMA Health Report 2015, www.Mayoclinic.org Raziskava, v kateri so primerjali skupini prostovoljcev, odkaterih so eni sedeli pred fluorescenčnim zaslonom dve uri na

Revija ISISZ88animivoJanuar 2017Prim. mag. Vasja Klavorapostal častni članMedikohistorične sekcijeSlovenskega zdravniškegadruštvaPrim prof. dr. Elko Borko, dr. med., v. svet., MHS SZDPrim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., ZD Adolfa Drolca [email protected] Zadnji letošnji sestanek Medikohistorične sedaj edini magister farmacije, ki je bil imenovansekcije Slovenskega zdravniškega društva (MHS za profesorja tudi na Medicinski fakulteti Uni-SZD) je bil 25. novembra v Lenartu. Po dogovoru verze v Ljubljani.z vodstvom ZD Lenart, občinskim vodstvomLenart in Domovinskim društvom generala Po predavanju je sledila podelitev priznanjaRudolfa Maistra smo pripravil sestanek v dveh častni član prim. mag. Vasji Klavori. V slavno-delih. Nanj smo povabili našega člana prim. mag. stnem nagovoru je predsednik sekcije povedal:Vasjo Klavoro s primorskega dela domovine, ki »Prim. mag. Vasja Klavora je v svojem življenjunas je vodil ob lanskoletnem strokovnem izletu prejel številna priznanja za svoje delo zdravnika,po poteh soške fronte. Pri organizaciji nam je družbenopolitičnega delavca, gornika, zvestegapomagalo vodstvo ZD Adolfa Drolca v Mariboru. sina Primorske in pričevalca dogodkov na soški fronti med prvo svetovno vojno. Vsekakor pa je Poln avtobus s 50 udeleženci je odpeljal njegovo zdravniško delo tesno povezano tudi zizpred UKC Maribor proti 25 km oddaljenemu ljubeznijo do naše narodne zgodovine in zato jeLenartu, prestolnici Slovenskih goric. V Lenartu, ob njegovem življenjskem jubileju povsemki ima trške pravice že od 15. stoletja, smo si naravno, da mu naša, ena najstarejših zdravniš-najprej ogledali prostore ZD Lenart, ki smo ga kih organizacij, saj je bila ustanovljena že letazapustili zadovoljni zaradi njegovega urejenega 1951, podeli častni naziv naše sekcije, ki povezujein čistega videza ter prijateljskega srečanja s zdravništvo, kulturo in našo zgodovino.tamkajšnjimi kolegi. Prim. mag. Vasja Klavora se je rodil 29. Po opoldanskem, skladno s krajevnimi januarja 1936 v Ljubljani v družini, ki so jo letanavadami pripravljenem kosilu smo se z zdravni- 1915, pred začetkom bojev na soški fronti,ki iz Lenarta in drugimi gosti zbrali v lepo avstro-ogrske oblasti preselile v Slovenijo. Živeliurejeni občinski sejni sobi na skupnem rednem so v Kranjski Gori, kjer se še spominjajo očeta, kisestanku. Kot prvi nas je pozdravil župan mag. je poučeval zemljepis in zgodovino. Med drugoJanez Kramberger, dr. vet., in opisal Lenart in svetovno vojno je nemški okupator izgnal druži-okolico ter izpostavil nekatere probleme kraja- no v Srbijo, v Valjevo, kjer je Vasja preživelnov. Sledilo je predavanje direktorja ZD Lenart zgodnje otroštvo. Po končani vojni se je s strašiJožefa Krambergerja. Slikovito je prikazal preselil v Bovec, nato pa v Tolmin, kjer je končaldolgoletno zgodovino zdravstva v Lenartu, ki se srednjo šolo in se po maturi vpisal na Medicin-je začela že leta 1625, ko je bil ustanovljen sko fakulteto v Ljubljani. Študij je končal letalenarški špital za pomoč obubožanim, onemo- 1963. Po opravljenem stažu se je zaposlil vglim in bolnim tržanom. V tretji točki programa Zdravstvenem domu v Novi Gorici in kot zdrav-je Lovro Dermota podal pregled življenja in dela nik splošne prakse deloval v Solkanu in Brdih. Žemagistra farmacije Frana Minařika (1887–1972) kmalu se je posvetil kirurgiji in dobil specializa-ob 130-letnici njegovega rojstva. Pomen Frana cijo v šempetrski bolnišnici, ki jo je končal sMinařika dokazujejo njegova številna enkratna specialističnim izpitom na Kirurški kliniki vmednarodna priznanja in dejstvo, da je bil do Ljubljani leta 1968. Po vrnitvi v domačo šempe-

Revija ISIS Zanimiv8o9Januar 2017Prim. Vasja Klavora med predavanjem. njegovim vodstvom moral ukvarjati z skega reševalca, saj je bil preko 30 let birokratsko reorganizacijo SZD v novo član Gorske reševalne službe v Bovcu, trsko bolnišnico dr. Franca Derganca Zvezo zdravniških društev (ZZD), za dolgoletno delo z mladimi v športu, se je posvetil abdominalni kirurgiji in sicer bi njihova dejavnost postala predvsem v košarki, ter za izjemno gastroenterologiji. Postal je predstoj- izven zakonska in bi bila zato ukinje- publicistično dejavnost, ki je tesno nik in je vodil oddelek za abdominal- na, kljub prisili pa so uspeli ohraniti povezana z zgodovino njemu ljubega no kirurgijo, kasneje pa tudi celotno vsaj staro ime Slovensko zdravniško Posočja, je doma prejel številna kirurško službo bolnišnice. V strokov- društvo.« V tem obdobju se je izredno priznanja. Tako je prejel občinsko nem pogledu je treba omeniti pridobi- zavzemal za vrnitev akademskih nagrado Mestne občine Nova Gorica, tev naziva magister in leta 1987 še nazivov zdravnikom in zobozdravni- leta 2004 je postal častni občan primarij. Zaradi strokovno-organiza- kom ter vrnitev naslova primarij, ki občine Bovec in častni član muzeja v cijskih sposobnosti je bil tudi v.d. jih je pred časom ukinil takratni Kobaridu, leta 2007 pa častni občan direktorja bolnišnice in svetovalec politični sistem. Tolmina. direktorja. V stanovskih združenjih je bil še Ob vsem delu kot zdravnik kirurg, Njegove osebne organizacijske član »Zveze zdravniških združenj vodilni delavec šempetrske bolnišni- sposobnosti so prepoznali že zgodaj. Jugoslavije« in v letih 1988 in 1989 ce, aktivni gorski reševalec in ljubitelj Tako je še zelo mlad, leta 1978, postal opravljal pomembne naloge predse- ter športni mladinski aktivist je od 37. predsednik Slovenskega zdravniš- dnika tega organa jugoslovanskih leta 1991 napisal sedem zgodovinskih kega društva. Naša častna članica zdravnikov. Bil je predsednik Skupšči- knjig. Tako je prva med knjigami, ki prof. Zvonka Zupanič Slavec je zapisa- ne zdravstvenih zavodov Slovenije in opisujejo boje na soški fronti, Plavi la: »Več kot dve leti se je odbor pod član odbora za investicije pri ministr- križ, izšla leta 1991 in bila ponatisnje- stvu za zdravje. na še leta 1993 in 2000. Druga knjiga, Koraki skozi meglo, je izšla leta 1994 Leta 2004 je kandidiral in bil v in bila ponatisnjena leta 2004. Tretja Tolminu izvoljen za poslanca Držav- knjiga pod naslovom Škabrijel – So- nega zbora Republike Slovenije. V ška fronta je izšla 1997 in bila ponatis­ Državnem zboru je opravljal številne njena 2011. Knjiga Doberdob 1915– pomembne naloge. Tako je vse od leta 1916 je izšla leta 2007. Zadnja, peta 2004 in še v naslednjem mandatu, do knjiga iz niza knjig o soški fronti, ki jo 21. 12. 2011, opravljal naloge pod- je posvetil svojemu očetu Franju, z predsednika Državnega zbora. Poleg naslovom Fajtji hrib – bojišče na tega je bil član odbora za zdravstvo, Komenskem Krasu 1916–1917, pa je odbora za kulturo, šolstvo in šport ter izšla 2014. Poleg teh je objavil še član kolegija predsednika Državnega knjigo Predel 1809 o bojih s francosko zbora. vojsko v času Napoleona in zanimivo knjigo Kraljeva gora, ki je izšla leta Kot zdravnik humanist je zalju- 2013 in pripoveduje o bivanju staro- bljen v svoje Posočje, ki mu je posvetil davnih Langobardov v naših krajih. ves prosti čas. Za svojo zavzetost in delo dolgoletnega strokovnega gor-Sestanek MHS SZD v Lenartu.

Revija ISISZ90animivoJanuar 2017 Iz tega kratkega pregleda lahko Predsednik MHS SZD prof. Elko ske vojske, se je program nadaljeval vugotovimo, da prim. Vasja Klavora ni Borko mu je izročil listino o imenova- dvorani z nagovori. V strokovnem delusamo zdravnik, je tudi izredno nju in skromno knjižno darilo z željo, srečanja je nastopil tudi prim. mag.plodovit pisatelj in zgodovinopisec, da še vrsto let ohrani svojo ustvarjal- Vasja Klavora in v zanimivem predava-ki zanimivo in slikovito opisuje no sposobnost. Slavljenčevi soprogi, nju »Slovenci na soški fronti v časudogodke med prvo svetovno vojno in ki mu stoji ob strani, so organizatorji prve svetovne vojne« pritegnil poslu-v tekoče besedilo vnaša opise nečlo- v zahvalo poklonili šopek in jo nagra- šalstvo, kar je dokazovala tišina inveškega trpljenja vojakov obeh dili z dolgim aplavzom. zbranost. Zaradi njegovega izdelanegavojskujočih armad in tudi civilnega nastopa in dejstva, da ga poznajo tudiprebivalstva v zaledju fronte. Ta Po zahvali prim. mag. Vasje v tem delu domovine, si je zaslužilizjemen zgodovinsko-literarni opus, Klavore je sledila še počastitev naše velik aplavz. Podobno so domačini inkaterega vrednost dokazujejo številni članice prim. Tatjane Kodrič, ki je naši člani sprejeli predavanje Stanetaponatisi in predvsem prevodi v praznovala 70. obletnico rojstva. Tudi Kocutarja »Spomini Maistrovih borcevnemški, angleški, madžarski in ona je prejela posebno priznanje, v arhivih Radia Maribor«. Po konča-italijanski jezik ter izjemno zanima- zbranim pa jo je predstavila naša nem uradnem programu smo senje bralcev na domačem slovenskem članica Renata Mihič Završnik, dr. udeležili sprejema v lovskem domu napodročju, nas je vodil, da se je Medi- med. spec., ki je izpostavila njeno Zavrhu in z gostoljubnimi domačinikohistorična sekcija soglasno odločila dolgoletno zavzeto zdravniško delo in uživali v pokušanju komaj dozorelegapodeliti našemu članu prim. mag. sodelovanje v MHS SZD. vina, ki ga je občudoval že generalVasji Klavori naziv častni član naše Maister, ki je bil v teh krajih pogostosekcije. Ob tem imenovanju mu v S tem se je zaključil prvi del našega na počitnicah.imenu Slovenskega zdravniškega sestanka. Nato smo se odpeljali nadruštva in naše sekcije izrekam Zavrh pred stavbo, v kateri je Maistrov Ob vrnitvi v Maribor smo enotnozahvalo za njegovo humanistično muzej in večja dvorana, kjer so številni ugotovili, da je bil obisk prim. mag.držo in dosedanje literarno delo ter zbrani domačini pripravili obsežen Vasje Klavore na našem sestanku vmu čestitam ob podelitvi današnjega kulturni program že 35. Maistrovega Lenartu in na vsakoletni proslavipriznanja.« srečanja. Po polaganju spominskega Maistrovih dni na Zavrhu enkraten venca na kip generala Maistra, ob dogodek. prisotnosti vojakov 72. brigade Sloven-Antibiotična krizaMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Antibiotiki so se doslej že večkrat znašli v krizi, ki pa nevarno in zaskrbljujoče pa je, če bakterija pridobi plaz-zaenkrat še ni uspela povzročiti njihovega zatona, marveč mid, majhen delček DNK, z genom za odpornost protije vedno znova delovala kot motiv za nov zagon. antibiotikom. Tovrstni geni so sposobni replikacije in se prenesejo na druge, tudi biološko precej različne bakteri- Največji izziv antibiotikom danes predstavljajo super- je. Tako bakterije hitreje postanejo odporne, brez evolu-bakterije, ki so odporne proti vsem antibiotikom. Nevarno cijskih sprememb.superbakterijo so že lani odkrili na Kitajskem, nedavno paso jo izolirali tudi v ZDA. Dr. Frieden s sodelavci opozarja na nevarnost odpor- nih bakterij in napoveduje, da se bomo morda morali Ameriške zdravstvene oblasti poročajo o prvi okužbi s sprijazniti z dejstvom, da antibiotiki ne bodo več rešitevsuperbakterijo, odporno celo proti vsemogočnemu kolisti- za vse bakterijske okužbe. Superbakterije lahko sicernu, ki predstavlja zadnje upanje pri zdravljenju najbolj obvladljive pljučnice spremenijo v usodne, kirurški posegitrdovratnih bakterijskih okužb pri ljudeh in živalih. postanejo veliko bolj tvegani. Dr. Thomas Frieden, direktor vodilne ustanove za V priznani strokovni publikaciji Antimicrobial Agentsnadzor in preprečevanje bolezni (Center for Disease and Chemotherapy, ki jo izdaja ameriško združenjeControl and Prevention, CDC) na novi celini, je opisal mikrobiologov (American Society for Microbiology),primer bolnice z okužbo sečil, ki je kljub petmesečni poudarjajo, da je družina bakterij CRE odporna proti vrstiantibiotični terapiji niso mogli pozdraviti. Zaradi mutaci- antibiotikov, kar znatno otežuje njeno zdravljenje.je, ki so jo poimenovali MCR-1, je bakterija je postalaodporna proti antibiotikom. Odpornost bakterije lahko Vir: Center for Disease Control and Preventionrazvijejo z mutacijo, vendar pa tako pridobljene odporno- Report, 6/2016sti ne morejo prenesti na druge patogene organizme. Bolj

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Januar 2017Izlet na DolenjskoPrim. Mojca Kos Golja, dr. med., Ljubljana Leto je bilo naokrog in kolegice ter kolegi, ki Krenili smo proti dolenjskemu koncu, kjer smo se vpisali na študij medicine leta 1962/1963, smo se najprej ustavili v okolici Dolenjskih smo se 17. septembra 2016 spet zbrali in udeležili Toplic v kraju Obrh, kjer že nekaj let deluje izleta na Dolenjsko. V vseh letih, odkar se sreču- destilarna in čokoladnica Berryshka. Na njihovi jemo, obiskujemo različne slovenske kraje, se spletni strani je zapisano: »V objemu čiste in seznanjamo z lokalnimi značilnostmi, zgodovino neokrnjene narave kočevskega pragozda, ob in drugimi posebnostmi. Tako prijetno združimo petju ptic in ob kristalno čistem izviru, spoznajte s koristnim in poučnim. Lansko leto smo se npr. svet ustvarjanja in se prepustite užitkom strastno družili v Ljubljani. Tedaj smo ugotovili, da dobrih okusov. V družbi pravega mojstra destila- nekaterih predelov Ljubljane, njene zgodovine in cije boste izvedeli vse od tradicionalnega mletja, številnih zanimivih zgodb nismo poznali ali pa fermentiranja in postopka destilacije, do naše smo jih pozabili. Vsako leto se na srečanju polnilne linije, kjer vsi postopki polnjenja, dogovorimo za izlet za naslednje leto, izberemo zapiranja in etiketiranja steklenic še vedno lokacijo in določimo organizatorje (ali se javijo potekajo ročno. Svoj pogled boste lahko usmerili sami). Tako nam uspeva nadaljevati tradicijo tudi v našo čokoladnico, kjer boste v družbi naše naših srečanj. Lansko leto smo se v Ljubljani čokoladne mojstrice izvedeli vse o pripravi dogovorili, da letošnje srečanje organizirajo kole- Berryshkinih čokoladnih dobrot«. Zapisano se je gi, ki izvirajo z dolenjskega konca, in ti so oblju- tudi uresničilo. Ogledali smo si prostore, kjer se bljeno uresničili. odvijajo posamezni postopki. Lastnik nas je natančno seznanil s pridelavo brinjevega žganja. Na pot smo se podali v dobrem razpoloženju Pridelujejo še češnjev, aronijev, orehov, ribezov in pričakovanju, da bomo preživeli prijeten dan v in borovničev liker, vse pod znamko Berryshka. družbi kolegov, skupaj s katerimi smo pred veliko Tržijo tudi eterično olje, ki nastaja med postop- leti gulili študentske klopi. Organizacijo izleta kom destilacije. Prodajajo ga v naravna zdravili- smo zaupali agenciji »MM turist«, seveda pa so šča in masažne salone. Njihova druga pomemb- največ dela opravili Irena, Nada in Lovro. Z nami na dejavnost je ročna izdelava čokolade, ki prav je potoval in nas spremljal odličen vodnik agenci- tako poteka stopenjsko. Žlahtni okus čokolade je »MM turist« g. Bojan Goli, ki nas je sproti nastaja iz najboljšega kakava, uvoženega s seznanjal z zanimivimi zgodbami o zgodovini in plantaž Slonokoščene obale in Brazilije. Izdeluje- izvoru imen predelov in krajev, mimo katerih jo praline z različnimi kremnimi okusi in nadevi, smo se vozili in kamor smo bili namenjeni. čokoladne kozarčke, mlečno čokolado s sivko, lešniki, temno čokolado in čokoladne kroglice.Obisk Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Seveda natančen recept ostaja skrivnost, pozna ga le čokoladna mojstrica. Svoje proizvode tržijo doma in izvažajo po vsem svetu. Za njihovo vrhunsko kakovost so dobili številna domača in mednarodna priznanja. Popeljali so nas še v izredno lično prodajalno njihovih izdelkov, kjer nam jih je predstavila prijazna prodajalka. Obenem so nam gostoljubno postregli z vzorci odličnih likerjev, izvrstnimi čokoladami in nekaterimi domačimi marmeladami. Nad njiho- vimi okusi in kakovostjo smo bili navdušeni, zato smo številne tudi kupili. Izvedeli smo še skrivno- stno zgodbo o lepi Berryshki, po kateri so desti- larna, čokoladnica in njihovi izdelki dobili ime. Zgodba sega v sedemnajsto stoletje, nedaleč od sedanje destilarne in čokoladnice, kjer v objemu

Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiJanuar 2017kočevskega pragozda mirno počiva velike masivne lončene žare z drobni- Bronaste situle v Dolenjskem muzejukraj Soteska. Tam že tristo let stoji in mi kovinskimi in steklenimi pridatki. v Novem mestu.buri duhove skrivnosten baročni Iz starejše železne dobe, ki je znanastolp, imenovan Hudičev turn. kot halštatsko obdobje, so razstavljeni stan je v tem spokojnem kraju obdanOkoliški prebivalci vedo o njem veliko ženski grobovi z bogatim kovinskim, s tri metre visokim in skoraj tripovedati, saj skriva zgodbe o popotni- steklenim in jantarnim materialom kilometre dolgim obzidjem. Kartuzijakih z različnih delov sveta. Navadno ter moški grobovi s kovinskim orož- je zaprta za obiskovalce. Tudi zase je ob večerih po vrtu razlegala jem, bronastimi čeladami in oklepom. duhovne vaje ne sprejemajo nitiprijetna glasba, ki je kot sladka mana Predstavitev tega obdobja dopolnjuje posameznikov niti skupin. Zato pa jevabila petične goste. Skrivni vrt, poln še bogata zbirka različno oblikovane- možen obisk in ogled cerkve sv.gozdnih sadežev, se je razprostiral ga in okrašenega lončenega posodja. Trojice, ki je iz začetka 15. stoletja inokrog stolpa in v nežnih ritmih violine Kustosinja je še posebej poudarila je edinstven primer gotske sakralnevabil v objem. Zgodba pravi, da je pomen velikega števila figuralno stavbe v srednji Evropi. V tej cerkviskrivnostna sila vsakogar, ki je presto- okrašenih bronastih situl (tretjina smo si ogledali zanimivo multivizijo,pil vhod, ponesla v mistična doživetja, vseh do sedaj odkritih na svetu je iz ki obiskovalcem približa življenjeki jih poprej ni okusil. Nadvse prefi- Novega mesta), ki sodijo v sam vrh kartuzijanskih menihov. Po ogledunjena, lepa in čutna ženska, ki so jo umetniškega ustvarjanja takratnega cerkve smo odšli proti Muzeju napopotniki in obiskovalci poimenovali časa. prostem, ki je izjemen prikaz ljudske-Berryshka, po domače Jagodka, je iz ga stavbarstva na Dolenjskem in je bilskrbno izbranih sestavin skrivnega Halštatsko gradivo predstavlja ustanovljen z namenom ohraniti starevrta pripravljala opojne napoje. To je dolenjsko skupino jugovzhodne avtohtone lesene objekte. Posedli smotorej zgodba o skrivnostni Berryshki. alpske halštatske kulture, ki sodi v okrog masivne lesene mize podVsi smo si bili edini, da je v današ­ našo najpomembnejšo nacionalno nadstreškom 200 let stare lesenenjem času zelo dobrodošla pozitivna kulturno dediščino. Iz mlajše železne kmečke domačije s šentjernejskegazgodba, kot smo ji bili priča ob obisku dobe so predstavljene najdbe, kjer polja. Pridružil se nam je lokalnidestilarne in čokoladnice v Obrhu. prevladuje lončeno posodje, železno vodnik, ki je povedal, da je Muzej naDokazuje namreč, da se je tudi pri nas orožje in nakit. Najbolj zanimiv prostem vključen v izobraževalnomožno z odlično idejo, pridnostjo ter s predmet je dvoročajna lončena turistično ponudbo, samostanu pakakovostnimi izdelki uspešno uvelja- posoda kantharos, ki jo krasijo dva tako zagotavlja več miru in samote zaviti tako doma kot v tujini. V prijet­ človeška obraza in kačasto oblikovana njegovo duhovno življenje. V temnem vzdušju smo nadaljevali pot proti ročaja. Pri antičnem obdobju oz. prelepem okolju nam je prijazenNovem mestu, kjer smo obiskali obdobju rimskega imperija na našem vodnik postregel z domačim jabolč-Dolenjski muzej, ki je eden od večjih prostoru prevladujejo lončene posode nim sokom, svežim cvičkom, okusni-in pomembnih muzejev v Sloveniji. pestrih oblik in barv, hišaste žare, mi sočnimi jabolki in marmornimUstanovljen je bil leta 1950 in pred- oljenke, stekleno posodje in droben kolačem, kar nam je zelo teknilo instavlja preteklost Novega mesta in bronast nakit. Etnološka stalna dodatno poživilo ter popestrilo naševelikega dela Dolenjske. razstava prikazuje in predstavlja druženje. Predstavil je kratko zgodo- življenje dolenjskega kmeta v 19. in vino kartuzije Pleterje, ki jo je leta V muzeju so na ogled stalne začetku 20. stoletja. Prikazana so 1403 ustanovil celjski grof Herman II.razstave: arheološka, etnološka in kmečka opravila in orodja od zgodnje Osnovna gradnja samostana in kapelerazstava novejše zgodovine. Skupaj z pomladi do pozne jeseni, predstavlje- se je končala leta 1407, dokončno pamuzejsko kustosinjo smo si ogledali ne koledarske šege in navade, vezane je bil samostan zgrajen leta 1410.prvi dve in se sprehodili skozi številne na različne cerkvene praznike, srazstavne prostore. Povedala nam je, katerimi so si ljudje polepšali inda je temeljna in najprepoznavnej- popestrili vsakdanjike. Prikazani soša stalna arheološka razstava, ki tudi vinogradništvo, lončarstvo,zajema čas od mlajše kamene dobe do mlinarstvo, svečarstvo in medičarstvozadnjih antičnih stoletij. Predstavlja ter konjereja s Šentjernejskega polja zštevilne predmete, ki zaradi dragoce- opremo za vpreganje in jahanje konjnosti, redkosti in zgodovinske po- ter predmeti za njihovo nego. Posebenmembnosti sodijo v sam evropski prostor je namenjen trgom in sejmomarheološki vrh. Glavnino zbirke ter ljudski likovni umetnosti z zbirkopredstavljajo grobne najdbe iz Novega slik na steklu.mesta. Iz kulture žarnih grobišč sopredstavljeni predmeti iz grobišča na Iz Dolenjskega muzeja nas je potMestnih njivah, kjer prevladujejo vodila skozi Šentjernej v vas Drčo, kjer kraljuje kartuzija Pleterje. Samo-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Januar 2017Samostanska cerkev je bila končana omenjajo že leta 1252, o čemer nam je mi toskanskimi stebriči. Največjileta 1420. S smrtjo Ulrika II. (leta pripovedoval naš vodnik Bojan. slovenski baročni samostan je sakral-1456), ko so Celjani propadli, se je Napotili smo se v okolico mesta in no funkcijo izgubil z jožefinsko ukini-pričelo tudi počasno zamiranje obiskali najpomembnejši kulturni tvijo leta 1786. Samostan je počasisamostana. Temu so v veliki meri spomenik tega predela, bivši cisterci- propadal, oltarje in drugo cerkvenopripomogli še številni turški vpadi. janski samostan, ki mu domačini opremo so raznesli ali razprodali. LetaLeta 1471 so požgali samostanska pravijo Grad ali Klošter. Tudi tukaj se 1942 je bil celo požgan. Po letu 1958poslopja, večkrat pa so opustošili tudi nam je pridružila kustosinja, ki je so začeli vztrajno prenavljati trakt zasamostansko posest. Kartuzijo so orisala zanimivo zgodovino bivšega traktom. V pritličju stojijo širši loki, kikasneje obnovili, leta 1595 pa so jo samostana in Marijine cerkve. Cister- so jih ob zadnjih prenovah v celotiprevzeli jezuiti. Tako je bilo delovanje cijanski samostan so na zamočvirjeni očistili. Cerkev je država odkupila inkartuzije v lasti kartuzijanov prekinje- ravnici blizu Krke postavili leta 1234. so jo do leta 1971 v celoti obnovili. Kerno za daljši čas. Šele leta 1899 je Najprej so zgradili triladijsko Mariji- je zelo akustična, služi kot prostor zakartuzijski red odkupil samostan. no cerkev s prečno ladjo in ravno koncerte in za monografske razstavePonovna obnovitev samostana je zaključenim kornim delom. Ladje so sodobnih ustvarjalcev.potekala do leta 1904. Pleterski ob prezidavah v 15. stoletju na zaho-kartuzijanski samostan je danes edini dni strani skrajšali, domnevno zaradi Po drugi svetovni vojni prenovlje-še delujoči v Sloveniji in na področju težav z nosilnostjo terena. Iz kapele je ne ali na novo postavljene samostan-celotne vzhodne Evrope. Vsi kartuzi- na tem mestu zrasel zvonik. Vhodni ske zgradbe so leta 1974 spremenili vjani z značilnimi meniškimi kutami del so popolnoma predelali v 17. in galerijo Božidarja Jakca s številnimiživijo isti ideal skupnosti z Bogom, a sredi 18. stoletja, ko so ladje preobo- stalnimi zbirkami slik, kipov in grafik.na dva različna načina – kot patri ali kali, skrili vegetabilno okrasje kapite- Posebnost so poznobaročne oljne slikekot bratje. Patri so duhovniki in lov pod plasti ometa, podaljšali kor iz Pleterij. Večino soban zasedajovečino svojega časa preživijo v celici, ter postavili novo kulisno baročno kiparske in slikarske zbirke umetninki je pravzaprav manjša hiša z vrtom. vhodno pročelje (arhitekt Matija 20. stoletja: bratov Franceta in TonetaNjihov čas zapolnjujejo molitev, študij Perski). Steno nad glavnim vhodom je Kralja, Tineta Gorjupa, Francetain ročno delo. Tudi bratje so samotar- leta 1737 poslikal Franc Jelovšek. Goršeta, Božidarja Jakca, Zoranaji, vendar je njihov življenjski prostor Samostanska poslopja so širili v Didka in Bogdana Borčića. Septembraširši. Več časa posvečajo ročnemu 16. stoletju, ko so gradili nov križni 1994 so v pritličju vzhodnega trakta šedelu, vzdrževanju samostana in hodnik. Sredi 18. stoletja so postavili več sob preuredili za Boljkovo zbirko.drugim službam skupnosti. Pridelki in obsežne zunanje bivalne trakte z Okoli stavb samostana, na bližnjihizdelki samostanske ekonomije, ki jih razsežnimi arkadnimi hodniki v dveh travnikih in celo v mestecu Kostanje-je možno tudi kupiti, so vina, žganja, nadstropjih, okrašenimi z odebeljeni- vica so razporejeni hrastovi kipi, ki jihčebelji izdelki, sadje in drugo, kar je že več kot sto. To je Forma vivasami skrbno pridelujejo v obsežnihsadovnjakih, vinogradih in čebelnja- Prijetno druženje ob stari domačiji v Muzeju na prostem.kih. V samostanu sta ohranjeni tudibogata knjižnica in likovna zbirka. Pokončani predstavitvi zanimive samo-stanske zgodovine nam je vodnikrazkazal notranjost lesene hiše, krite sslamo, v kateri so v preteklosti bivalikmetje. Hišo dopolnjujejo gospodar-ska poslopja – skedenj, svinjak spoljskim straniščem, sušilnica zasadje, leseni vodnjak in kozolectoplar. Muzej na prostem popestrijotudi domače živali, ki se prostogibljejo po okolici. Po prijetnem in poučnem obiskuMuzeja na prostem ob samostanuPleterje smo se odpravili na predzad­nji del poti proti Kostanjevici na Krki,ki je najmanjše slovensko mesto inhkrati najstarejše, saj ga v listinah

Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiJanuar 2017Okusno kosilo v veseli družbi kolegov v gostilni Žolnir. ki smo si ga po številnih in zanimivih ogledih dolenjskih zgodovinskih in– mednarodni kiparski simpozij s Napotili smo se proti Kostanjevici kulturnih znamenitosti poštenostalno zbirko na prostem. Izbrani na Krki, v prijetno domačo gostilno zaslužili.kiparji z vseh koncev sveta (iz Japon- Žolnir, ki je bila naš poslednji cilj.ske, ZDA, Kanade, Rusije, nekdanje Gostilna je že leta vpeta v lokalno Počasi je napočil čas za slovo inJugoslavije in Slovenije) oblikujejo okolje. Naš vodnik nas je seznanil z povratek v Ljubljano. Vsi smo si biliskulpture na mednarodnih srečanjih izvorom imena gostilne. Ime je edini, da smo preživeli prelep dan.od leta 1961 naprej in jih s pomočjo namreč dobila po Jurčičevi povesti Izletniški načrt je bil v celoti izpol-strokovnjakov razmestijo po samosta- Kloštrski žolnir. Glavni junak, gozdar- njen, dodatno so nam ga popestrilinu, okoliških travnikih ali v Kostanje- ski inženir (žolnir), ki se zaljubi v lepo odlični vodniki. Letos je bila udeležbavici. Po ogledu Marijine cerkve in kostanjeviško dekle Katico, naj bi bil kolegov sicer nekoliko manjša, saj jeobisku nekaterih umetniških zbirk v Josef Ressel, ki je v teh krajih iznašel težko uskladiti datume, ker imamobivšem cistercijanskem samostanu ladijski vijak in ga na reki Krki tudi upokojenci toliko raznih obveznosti insmo se poslovili od tega pomembnega preizkušal. V gostilni Žolnir so nas dodatnih dejavnosti. Nedvomno pain zanimivega kulturnega spomenika. postregli z dobrim domačim kosilom, smo ves dan uživali v medsebojnem druženju, pogovoru in prijetnem klepetu. O drug drugem smo izvedeli tudi kaj novega. Seveda se nismo pozabili zahvaliti Dolenjkama Ireni in Nadi, organizatorkama uspelega izleta, ki jima je uspešno in učinkovito asistiral Lovro. Nismo se pozabili dogovoriti tudi o organizatorjih izleta za naslednje leto. Javili so se kolegi iz Maribora. Nadejamo se spet lepega dogodka in skupnega izleta, saj imajo Štajerci kaj pokazati. Pričakujemo, da se bodo prav tako kot dosedanji organizatorji tudi oni resno lotili te prijetne naloge in jo izvrstno izpeljali. Foto: Aleksander BrunčkoOHRANIMO SLOVENSKO MEDICINSKO PRETEKLOST V SLIKOVNEM GRADIVU!Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Prav tako sprejemamo zdravniške arhive pomembnihLjubljani ljubeznivo naproša zdravnike in njihove sode- osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, po-lavce, da darujejo strokovne fotografije, ki ohranjajo membno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tejspomin na razvoj slovenske medicine, njenih osebnosti, vlogi po dogovoru povsod imenovani.bolnišničnega osebja,timov iz zasebnih praks, Veda brez preteklosti je ARHIVIRANJE JE AKT CIVILIZACIJE.negovalnega osebja, kot človek brez spomina. UDEJANJIMO GA V MEDICINI!posebnih metod dela,instrumentarija, apara- (Vladimir Pavšič - Matej Bor) Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.tur, zdravstvenih stavb, INŠTITUT ZA ZGODOVINO MEDICINEzdravstvenih domov in še Medicinske fakultete Univerze v Ljubljanimarsikaj drugega. Zaloška 7a, 1000 LjubljanaUstanova slikovno zbirko skrbno arhivira in gradiva Tel.: 041-327-935, [email protected],uporablja v svojih publikacijah. Z njimi ohranja ob besedi skype: zvonka.slavectudi slikovno razvojno pot in njene snovalce. Spletni naslov: www.mf.uni-lj.si/izm

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Januar 2017 Tomažu v slovo Alojz Ihan V sredo, sedmega decembra, se jenoč počasi posvetlila v gosto meglenojutro. Ob opazovanju črnih, zadimlje-nih silhuet obcestnih dreves semnajprej pomislil, kaj vse bi v tej dramizabrisanih vej in meglic Tomaž ujel vsvoj fotografski spomin. Kasneje, obenih, je na Žalah bleščeče sijalozimsko sonce in z neizmerno energijobelilo Plečnikova stebrišča in hkratirazpenjalo črne, senčne trakove vnotranjost arkad. In spet sem pomis-lil, kaj vse bi Tomaž znal od vse teenergije in lepote ujeti v svoj fotograf-ski spomin. Študentje medicine blizu Pogačnikovega doma septembra 1966. Spredaj Tomaž Rott in Marjeta Golli, skrit za njo Eldar Gadžijev, Črt Marinček in Dušica Pleterski. Tomaž Rott leta 1983 med predavanjem na Karlovi univerzi v Pragi.

Revija ISIS v prostem časuZ96dravnikiJanuar 2017Tomaž na Irskem: »150 ton, meni mala malica.« Z ženo v Turčiji. Tomaža ni več med nami, v tej rubriki naše revije pa je ostala doku- mentirana množica izjemnih fotograf- skih podob, ki jih je v preteklosti znal ujeti v svoj objektiv. Med njimi ni bilo le njegovih lastnih in s težavo smo jih uspeli dobiti nekaj, kjer se je znašel pred objektivom, in ne izza njega. Tako je pač s fotografi.Kongres študentov medicine Jugoslavije leta 1969, Tomaž Rott je tretji z leve v Na Plečnikovem memorialu, posvečenemdrugi vrsti. pljučnemu raku.

Revija ISIS Zavodn9ik7Januar 2017Prihodnost je (tudi) novatehnologija – ali pa je ne boProf. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS Drugi poskus volitev za zborničnega predsed­ A kljub vsemu je šlo za las. Kar pomeni, danika je uspel! Pripeljal nas je vsaj do finala. A bo finale potrebno vzeti skrajno resno, saj bo poobčutek ob tem, ko smo vsi napeto spremljali, ali naravi stvari zanimanje volilcev fiziološko upadlobo vsaj za kakšen glas ali odstotek presežen prag (desenzitacija na ponovni dražljaj v kratkem časuveljavnosti volilnega postopka, ni bil ravno in še osip volilcev, ki so izrazito stali za odpadli­simfonija demokracije. Stiska s kvorumom mi kandidati). Brez uspelega finala pa bomo spetpovzroča, da demokratična forma (volilni prag) v starem krogu kot kuža, ki si neuspešno lovi repprevladuje nad vsebino, ki jo pomenijo ideje kan­ in po treh obratih postane malo komičen.didatov. Ob tem, da ni mogoče prav nič očitatikandidatom, da se niso potrudili. In še manj Zato je primerno in nujno, da zdravniki skupajslužbam ZZS, da niso storile vsega za promocijo še zadnjič (in tudi zato, da bo zadnjič) prepoznamoin opominjanje na volitve. pomen volitev in opravimo napor, ki ga zahteva demokratični ritual preteklega stoletja – Če so ob prejšnjih (propadlih) volitvah bili pravočasno vlaganje volilnega lističa vočitki o »zgolj dveh znanih – veteranih«, se arhaično poštno ovojnico in nato fizičentokrat kandidati niso le razveseljivo pomnožili in prenos zalepljenega pisma do poštnegas tem razširili možnosti volilnih okusov in izbir, nabiralnika. Seveda v današnjem času elektron­pač pa je njihova živahna volilna dejavnost za skih komunikacij marsikdo ne zna več prav hitronagovarjanje volilcev preigrala vso raznolikost poiskati poštnega nabiralnika v svoji fizični okoli­komunikacijskih oblik, ki jih pozna sodobna ci! Ni enostavno, a iz spoštovanja do našega stanupolitična obrt. Kandidati so za predstavitve in zbornice in talentov kandidatov ter v utemelje­svojih programov in idej poleg volilnih zborov nem upanju na svetlejše čase vsakodnevne e-de­uporabljali spletne strani, družbena in družabna mokracije se velja potruditi, če želimo, da se boomrežja, tiskane in spletne publikacije, intervjuje zgodilo zadnjič in nikoli več! Samo z dovolj velikoter komentarje v tiskanih in elektronskih medi­ volilno udeležbo bo mogoče dobiti predsednika/jih, premišljene udeležbe na prireditvah in predsednico, ki nas bo morda popeljal/-a v novodrugih javnih dogodkih, elektronsko pošto, dobo, v kateri bomo morda lahko brez napornegaSMS-sporočila, neposredno in posredno osebno iskanja poštnih nabiralnikov vse uredili tako, kotkomunikacijo. Z medsebojnim spodbujanjem in smo se v siceršnjem življenju že navadili in razva­kančkom začinjene konkurence so mimogrede dili – s klikanjem po zaslonih.osvojili komunikacijske navade 21. stoletja. In po teh mučnih izkušnjah z doseganjem volilnega praga je očitno, da bi moral biti prenovl­jen volilni in odločevalski sistem ZZS ena od prvih nalog novega vodstva ZZS. To, kar se nam dogaja zdaj, preprosto ni primerno in še manj prijetno za demokratični občutek. Niti ni pošteno do članov ZZS, saj se tepe z realnostjo zdravniškega volilnega telesa. Kar ni v redu. Izgovori, da je sistem dober, samo ljudje (volilci) so preveč pasivni ali nezainteresirani ali kakor­ koli neprimerni, smrdijo po mentaliteti nekih preteklih časov. Sploh ker smo zdravniki, ki se učimo sprejemati življenje, kakršno je, in koristi­ ti realnim bolnikom, in ne zgolj tistim, ki stood­ stotno sledijo vsem našim načrtovanim postop­ kom in navodilom.

Revija ISISZ98avodnikJanuar 2017 Če člani ZZS ne uspemo več demokracije. Z njeno pomočjo lahko zadnji fizični napor – pravočasnoudobno ujeti legitimnih robov našega spreten politični populist vsako družbe­lastnega volilnega sistema, se bo no, pa tudi specifično lokalno ali vlaganje volilnega lističa v arhaičnomoral v prihodnosti sistem približati strokovno vprašanje mimogredenaši realnosti, ali pa prihodnosti ne privede na nivo referendumskega poštno ovojnico in nato fizičen prenosbo. Rešitev in smeri je veliko. Bistveno všečkanja – ko neinformirani in objek­znižanje volilnega praga, sprejetje tivno nezainteresirani ljudje všečkajo o zalepljenega pisma do poštnegarelativnega zmagovalca, elektorski krvavo resnih odločitvah specifičnih nabiralnika. To ni enostavno, zato nesistem – to bi bil realizem dosedanjih okolij, manjšin, strok, interesov. podcenjujmo napora, ki gapisemskih volitev. Osebno pa mi je Vendar so to predvsem nevarnosti, ki bi nismo več vajeni, in poskusimobližja tehnološka rešitev – tistim, ki v e-demokraciji ogrožale državno oddati pismo takoj, ko ga dobi-smo navajeni že skoraj večino življenj­ politiko in demokracijo – tisto, ki mo. Če ne bomo zmogli zaplete-skih opravil urediti po elektronski upravlja s proračunom, vojsko, policijo, nega logističnega opravila, nampoti, je potrebno ponuditi to možnost. sodišči, davki. Velika koncentracija bo ostal še jutrišnji poskus. InUpam trditi, da nas je takih med (nasilne) moči zahteva izjemen premi­ nato še naslednji. Kot zdravnikizdravniki zelo veliko. Tehnologija je slek in konservativnost pri spremem­ poznamo realnost človeškegapri sedanji spletni infrastrukturi ZZS bah, saj iztirjen sistem državnih (nasil­ fizisa in hkrati moč duha, kimimogrede in brez posebnih stroškov nih) mehanizmov lahko hitro privede zmore, če se mu zdi vredno in čeže na voljo. Njena prednost pa ni le v do velikih katastrof. Po drugi strani pa ob tem pravočasno naredi reali-tem, da lenobni realnosti naših v stanovski in strokovni organizaciji, stičen načrt postopnih korakov.volilnih teles omogoča udobno glaso­ kot je zdravniška, premišljeno odmerje­ A najprej se je treba iskreno privanje prek domačega zaslona, pač pa z na e-demokracija ne bi ničesar rušila, sebi odločiti, da je vredno inelektronskim opominjanjem zagotav­ ampak obratno – člani ZZS bi dobili prav. Ker naš stan in zbornica inlja tudi veliko odzivnost volilcev – občutek udeleženosti v zborničnem kandidat in mi vsi skupaj zaslu-prej, ko opraviš, prej imaš mir. delu, ki ga sedaj primanjkuje. žimo moj glas! Seveda so v širši politiki velika A pred volilnim finalom je še Ob iztekajočem letu in pričakova­svarila pred tveganji elektronske prezgodaj za sanje. Do njih nas loči še nju novega pa v imenu uredništva vsem kolegicam in kolegom želim lepe praznične dni, v 2017 pa osebno srečo, zdravje, uspeh in vse dobro.V prihajajočem letu vam želimo zdravja in veselja ter veliko osebnega zadovoljstva. Naj bo leto 2017 čas dobrih izzivov in srečnih trenutkov! Vaša zbornica

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.100 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsLegal and General Affairs Department professional training, and examination. and activities.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Finance and Accounting Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of service to members.Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legalNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues. regulations and the statute.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.