Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija December 2016, številka 11

Revija ISIS Medicin5a1December 2016sladkorne bolezni, vključno z uspešni- kakovosti oskrbe oseb lahko priporočila uporabljajo kotmi strategijami. Analiza tako s per- s sladkorno boleznijo orodje za podporo uvedbi dobrihspektive deležnikov ponuja vpogled v praks in izboljšanju, spremljanju indejavnike, ki prispevajo k trajnosti in Obvladovanje bremena sladkorne ocenjevanju kakovosti preprečevanjaučinkovitosti politik ali programov ter bolezni predstavlja izziv v vseh evrop- sladkorne bolezni in oskrbe. Priporo-ponuja odgovor na vprašanje o tem, skih zdravstvenih sistemih. Da bi se v čila so dovolj splošna, da se lahkokateri predpogoji morajo biti izpolnje- prihodnosti s to in ostalimi kronični- uporabljajo v državah z različnoni za njihovo izvajanje in kaj se lahko mi boleznimi čim bolje spopadali ter politično, administrativno, socialno innaučimo iz preteklih izkušenj. Rezul- izboljšali preprečevanje in kakovost javnozdravstveno organiziranostjotati analize nam tako ponujajo celovi- oskrbe oseb s sladkorno boleznijo, so tako pri obvladovanju sladkorneto predstavo o kompleksnosti, izzivih bila v okviru projekta JA-CHRODIS bolezni kot tudi ostalih kroničnihin možnostih pri oblikovanju in pripravljena priporočila za izboljšanje bolezni (JA-CHRODIS, 2016c).izvajanju dobrih politik in programov. intervencij zgodnjega odkrivanja in preprečevanja sladkorne bolezni ter Izhodišča za načrtovanje V skladu z odzivom sodelujočih v izboljšanje kakovosti oskrbe oseb s politik nacionalnihanalizi morata biti uspešna politika ali sladkorno boleznijo (angl. Recom- načrtov za obvladovanjeprogram dinamična, uporabljati mendations to improve early detecti- sladkorne boleznipristop od spodaj navzgor, fleksibilna, on and preventive interventions, andintegrirana, multi- in medsektorska to improve the quality of care for Evropske države so večinomater zagotavljati enakost. Komunicira- people with diabetes). V proces naredile korak naprej v razvijanjunje institucije z zunanjim okoljem priprave priporočil, ki je potekal po sistematičnega političnega odziva na(eksterno komuniciranje) in posredo- strukturirani metodi Delphi, so bili breme sladkorne bolezni, pri čemervanje informacij oz. oskrbovanje vključeni partnerji JA-CHRODIS, ki pa se implementacija strategij zauporabnikov z informacijami (disemi- so sodelovali na delovnem področju preprečevanje in obravnavo sladkor-nacija) ključno prispevata k uspehu, sladkorne bolezni, predstavniki ne bolezni med državami pomembnopartnerski odnos med deležniki pa bolnikov in drugi strokovnjaki iz razlikuje. V sodelovanju partnerjevmora ostati aktiven skozi celoten številnih organizacij v Evropi, z projekta JA-CHRODIS in Evropskegaproces. K uspešni strategiji pomemb- različnimi profesionalnimi ozadji. observatorija za zdravstvene sistemeno prispevajo tudi močna znanstvena in politike je nastala publikacijapodlaga, načrtovanje in opredelitev Priporočila opredeljujejo devet Izhodišča za načrtovanje politiksmiselnih ciljev integrirane oskrbe, področij: 1) kako ustrezno zasnovati nacionalnih načrtov za obvladovanjejasen opis poti oskrbe ter zanesljivo in prakse, 2) spodbujanje opolnomoče- sladkorne bolezni (angl. Policy Briefučinkovito vodenje. Strategije naj nja ciljne populacije, 3) oblikovanje on National Diabetes Plans). Ta nabodo celovite in naj obravnavajo načrta za ocenjevanje in spremljanje, podlagi analize nacionalnih ukrepovnajpogostejše dejavnike tveganja 4) celovitost prakse, 5) vključevanje na področju sladkorne bolezniglavnih nenalezljivih bolezni. Za izobraževanja in usposabljanja, 6) opredeljuje naslednje dejavnike, kiimplementacijo programov sta po- etična vprašanja, 7) vodenje, 8) podpirajo in krepijo razvoj, uvedbomembna redno spremljanje in vred­ interakcije prakse z drugimi obstoječi- in vzdržnost strateških dokumentov,notenje z opredeljenim naborom mi in relevantnimi sistemi v družbi, 9) kot so nacionalni programi in načrti:rezultatov in kazalnikov, s katerimi se vzdržnost prakse in tistih njenih 1) nacionalno (ali regionalno) vode-strinjajo vsi deležniki. Krepitev lastnosti, ki omogočajo vzpostavitev nje, 2) vključenost multiplih deležni-zmogljivosti je namenjena razvoju in takšne prakse v drugih okoljih. kov, 3) zastopanost bolnikov prikrepitvi človeških virov, s poudarkom razvijanju načrta in njegovi uvedbi,na osebah s sladkorno boleznijo in Uporaba in uvedba kriterijev 4) ustrezno načrtovanje in zagotav­strokovnjakih. Deljenje in izmenjava kakovosti in priporočil bosta prispe- ljanje virov za uvedbo nacionalnegadobrih praks na evropski ravni deluje vala tudi k zmanjšanju neenakosti v načrta za obvladovanje sladkornekot motivator za preprečevanje zdravju in izboljšanju preventivnih bolezni, 5) fleksibilnost v nacionalnihkroničnih bolezni in promocijo aktivnosti na področju sladkorne načrtih za obvladovanje sladkornezdravja (JA-CHRODIS, 2016b). bolezni in oskrbe znotraj posameznih bolezni, 6) ravnovesje med centralno evropskih držav in širše. Priporočila določenimi zahtevami in regionalnoPriporočila za izboljšanje podpirajo preobrat v razumevanju, ki avtonomnostjo, 7) učenje na podlagiintervencij zgodnjega je potreben za preoblikovanje siste- izkušenj s spremljanjem in vrednote-odkrivanja in mov oskrbe z namenom zagotavljanja njem lastne izkušnje, kot tudi izme-preprečevanja sladkorne nemotene oskrbe, usklajene s potre- njava izkušenj preko državnihbolezni ter izboljšanje bami ljudi s kroničnimi obolenji. meja. Odločevalci, izvajalci zdravstvene oskrbe, bolniki in zdravstveno osebje

Revija ISISM52edicinaDecember 2016 Izsledki analize nacionalnih prebivalstva, 9) vključuje usposablja- 7. JA-CHRODIS (2016d). Guide forukrepov kažejo, da sta pri vseh uspe- National Diabetes Plans: Lessons learntšnih strategijah ključna opolnomoče- nje zdravstvenih delavcev in še from National Diabetes Plans to supportnje in vključenost bolnikov, pri čemer development and implementation ofje uspeh programa odvisen tudi od posebej usposabljanje za delo v national plans for chronic diseases.motiviranosti zdravstvenih strokov-njakov. Do uspešnih strategij prek multidisciplinarnih timih ter 10) Dostopno na: http://www.chrodis.eu/vključevanja veščin in znanja na vsehravneh zdravstvenega sektorja vodijo vključuje strategije zbiranja, izmenja- outcomes-results/ [30. 10. 2016].tudi multi- in interdisciplinarnipristopi. V prihodnosti bo eden od ve in uporabe podatkov, ki so smisel- 8. Nacionalni inštitut za javno zdravjeizzivov zagotoviti tudi spremljanje in (2014). Anketa o zdravju in zdravstve-ocenjevanje nacionalnih načrtov za no povezani s sladkorno boleznijo. nem varstvu. Dostopno na: http://www.obvladovanje sladkorne bolezni prekvzpostavitve kapacitet v informacij- Priročnik obravnava tudi komple- nijz.si/sl/podatki/anketa-o-zdravju-in-skih sistemih in posledično zagotovitimerljive zdravstvene izide kot posle- mentarne vidike vodenja (vodenje od zdravstvenem-varstvu [30. 10. 2016].dico načrtovanih intervencij (Richard-son in drugi, 2016). zgoraj navzdol, vodenje od spodaj 9. Nacionalni inštitut za javno zdravje (2016). Svetovni dan sladkorne bolezniPriročnik za pripravo navzgor in vodenje za vzpostavljanje 2016: Sladkorna bolezen na očeh.nacionalnih načrtov zaobvladovanje sladkorne povezav), katerih rezultat je uspešna Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/bolezni uvedba in trajnostni razvoj nacional- svetovni-dan-sladkorne-bolezni-2016- Priročnik za pripravo nacionalnihnačrtov za obvladovanje sladkorne nega načrta. Prizadevanja z vodenjem sladkorna-bolezen-na-oceh [11. 11. 2016].bolezni (angl. Guide on NationalDiabetes Plans) je nastal na podlagi od zgoraj navzdol in od spodaj nav- 10. Richardson, E., Zaletel, J. in Nolte, E.izhodišč za načrtovanje politik nacio- (2016). Policy Brief: National Diabetesnalnih načrtov za obvladovanje zgor so zelo pomembna, a delujejo le v Plans in Europe – What lessons are theresladkorne bolezni. Namenjen je for the prevention and control of chronicpripravi in uvedbi nacionalnih načr- obstoječih organizacijskih strukturah. disease in Europe? Dostopno na: http://tov in strategij tako za sladkornobolezen kot tudi ostale kronične Do prelomnih sprememb lahko pride www.chrodis.eu/our-work/07-type-2-dibolezni. Priročnik opredeljuje vsebi-ne, ki naj bi jih zajemal posamezen le, če se institucije, ljudje, dejavnosti abetes/wp07-activities/national-plans/nacionalni načrt. Nacionalni načrt zaobvladovanje sladkorne bolezni naj in informacije povežejo na nove [30. 10. 2016].torej 1) vključuje akcijo ozaveščanjaskupnosti, 2) ima strategijo za zgod­ načine. Vodenje za doseganje teh 11. World Health Organisation (2016).nje odkrivanje sladkorne bolezni tipa Global report on diabetes. Dostopno na:2, 3) zagotavlja zgodnje odkrivanje in sprememb je uspešno, če podpirapravočasno celovito oskrbo kroničnih http://www.who.int/diabetes/global-rezapletov sladkorne bolezni, 4) upošte- komunikacijo in povezavo medva vlogo bolnikov, njihovih skrbnikov port/en/ [30. 10. 2016].in družin ter zagotavlja njihovo obstoječimi »dimniki«, ki med sebojopolnomočenje, 5) obravnava psiho-loško breme sladkorne bolezni, 6) niso povezani, in tako presega trenu-stremi k zagotavljanju enakegadostopa do enotne oskrbe in izobraže- tno fragmentirano oskrbo (JA-CHRO-vanja o sladkorni bolezni, 7) podpirarazvoj in uporabo smernic za oskrbo DIS, 2016d).in preprečevanje sladkorne bolezni, 8)obravnava potrebe in želje ranljivega Uporabljeni viri: 1. Alonso-Morán, E., Nuño-Solinís, R., Orueta, J.F., Fernandez-Ruanova, B., Alday-Jurado, A. in Gutiérrez-Fraile, E. (2015). Health-related quality of life and multimorbidity in community-dwel- ling telecare-assisted elders in the Basque Country. European Journal of Internal Medicine, 26(3), 169–175. 2. Gabrovec, B. in Zaletel, J. (2016). Kronične bolezni z vidika multimorbidno- sti. Revija za zdravstvene vede, 3(1), 43–55. 3. JA-CHRODIS (2014). JA-CHRODIS at a glance. Dostopno na: http://www. chrodis.eu/wp-content/uploads/2014/ 06/JA-CHRODIS-AT-A-GLANCE-LAST- VERSION.pdf [30. 10. 2016]. 4. JA-CHRODIS (2016a). Multimorbidity Care Model. Dostopno na http://www. chrodis.eu/our-work/06-multimorbidity/ wp06-activities/multimorbiditycaremo del/ [30. 10. 2016]. 5. JA-CHRODIS (2016b). SWOT analysis: Overview of national or sub national policies and programs on prevention and management of diabetes. Dostopno na http://www.chrodis.eu/our-work/07- type-2-diabetes/wp07-activities/ overview/ [30. 10. 2016]. 6. JA-CHRODIS (2016c). Recommendations to improve early detection and preventi- ve interventions, and to improve the quality of care for people with diabetes. Dostopno na: http://www.chrodis.eu/ outcomes-results/ [30. 10. 2016].

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n3j5. mariborska šola praktičneultrazvočne diagnostike vginekologiji in perinatologijiNejc Kozar, dr. med., UKC MariborAsist. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., UKC Maribor Med 26. in 29. septembrom 2016 je potekala ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Vže 5. mariborska šola praktične ultrazvočne prvem delu smo slišali nekaj o osnovah ultrazvoč-diagnostike v ginekologiji in perinatologiji. ne preiskave v dveh predavanjih: o ultrazvočnemTokratna šola je temeljila na »hands on« princi- aparatu in nastavitvah nam je predavala specia-pu in je vključevala tako predavanja kot tudi listka radiologije Mirjana Brvar, dr. med., oobsežne vaje ob bolniku. Šola je bila namenjena tehnikah ultrazvočne preiskave v ginekologiji papredvsem specialistom in specializantom gineko- prof. dr. Darja Arko, dr. med. Sledil je skloplogije in porodništva, vendar ni manjkalo tudi že specializiranih predavanj s področja benignih inuveljavljenih specialistov ter zdravnikov drugih malignih sprememb rodil ter dojke, reproduktiv-strok. Prvi dan je bil namenjen osvežitvi osnov ne medicine in abdomna. Asist. Marija Reboljultrazvoka ter ultrazvočne preiskave v ginekolo- Stare, dr. med., je predavala o normalni ultra­giji, nato so se v prihodnjih dneh zvrstile praktič- zvočni anatomiji maternice in diagnostiki benig­ne vaje ob bolnikih ter predavanja po sklopih. nih sprememb miometrija, doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., nam je razložila ultrazvočne Uvodno predavanje je pričel red. prof. dr. značilnosti jajčnika in fiziološke spremembe medIztok Takač, dr. med., svetnik, s pregledom menstruacijskim ciklusom ter v različnih življenj-zgodovinskega razvoja ultrazvočne diagnostike skih obdobjih, predavanje o ultrazvočnih karakte-od začetka te metode ter s pregledom razvoja ristikah endometrija v reproduktivnem obdobjuultrazvoka kot diagnostične metode na Kliniki za

Revija ISIS strokovnih srečanjP54oročila sDecember 2016in v pomenopavzi pa je pripadlo centra za bolezni dojk, v neonatološki ultrazvočno diagnostiko v nosečnostiAndražu Dovniku, dr. med. O neopla- ultrazvočni ambulanti ter v ultrazvoč- v smislu preiskave centralnega živčne-stičnih in neneoplastičnih spremem- ni ambulanti Oddelka za radiologijo. ga sistema ploda, UZ-preiskavebah v predelu adneksov sta v zapored­ Prvi dan so tako praktične »hands skeleta in srca ploda, sledila je inva-nih predavanjih spregovorila red. prof. on« vaje izvajali doc. dr. Faris Mujezi- zivna UZ-diagnostika, biofizikalnidr. Iztok Takač, dr. med., svet­nik, ter novič, dr. med., doc. dr. Maja Pakiž, profil ploda, doplerska UZ-preiskava vponovno asist. Marija Rebolj Stare, dr. dr. med., prim. Andreja Tekauc porodništvu ter UZ-preiskava poste-med. Predavateljica iz SB Ptuj, mag. Golob, dr. med., doc. dr. Vilma Kovač, ljice, materničnega vratu in UZ vAlenka Zupančič Pridigar, dr. med., se dr. med., Nina Čas Sikošek, dr. med., poporodnem obdobju.je dotaknila občutljive tematike in Mirjana Brvar, dr. med.otroške ginekologije in uporabe Zadnji dan izobraževanja je poultrazvoka pri deklinaciji. Sledil je Ista ekipa predavateljev je po opravljenem praktičnem delu pripa-sklop predavanj s področja reproduk- praktičnem delu nadaljevala s predava- del neonatologom Oddelka za perina-tivne medicine, ki ga je začel izr. prof. nji o ultrazvočni diagnostiki izvenmater- tologijo. Tako so prim. Andrejadr. Milan Reljič, dr. med., s predava- nične nosečnosti ter nosečnosti neznane Tekauc Golob, dr. med., asist. dr.njem o razvojnih nepravilnostih lege, o ultrazvočni diagnostiki spontanih Milena Treiber, dr. med., Bojanmaternice. O uporabi ultrazvoka v splavov, grozečih splavov ter nepravil- Korpar, dr. med., in Jože Žolger,obravnavi neplodnosti je govorila doc. nih tvorb zanositve. Sledila so še preda- dr. med., predavali o ultrazvoku kotdr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med. vanja o ultrazvoku abdomna in ultrazvo- presejalni metodi v nosečnosti, ku dojke. UZ-preiskavi možganov ter možgan- Sledil je drugi dan ultrazvočne skega žilja pri novorojencu ter ošole, kjer so udeleženci dopoldne Popoldne so se pridružili še poro- UZ-pregledih sečil in kolkov.aktivno sodelovali v ultrazvočnih dničarji Veronika Anzeljc, dr. med.,ambulantah Klinike za ginekologijo in prim. asist. mag. Ksenija Ogrizek Udeleženci so po končanemperinatologijo ter Oddelka za radiolo- Pelkič, dr. med., asist. Maja Lampelj, izobraževanju opravljali preverjanjegijo UKC Maribor. Ultrazvočne dr. med., in Ivan Žebeljan, dr. med., ki znanja in nato prejeli diplome.ambulante so obravnavale skrbno so predavali o ultrazvočni preiskavi vizbrane pacientke, ki so bile nameno- vseh trimesečjih nosečnosti. Organizacijski odbor in predava-ma naročene v čas ultrazvočne šole in telji so pripravili kakovostno izobraže-seznanjene s potekom izobraževanja. Tretji dan ultrazvočne šole so vanje, primerno tako za specializanteTečaj je potekal v ginekološki ultra­ praktični del vodili asist. Lucija kot za že uveljavljene specialistezvočni ambulanti, porodniški ultra­ Kuder, dr. med., doc. dr. Vida Gavrić s področja ultrazvočne diagnostikezvočni ambulanti, ambulanti za Lovrec, dr. med., Bojan Korpar, dr. v ginekologiji in perinatologiji.folikulometrijo Oddelka za reproduk- med., prof. dr. Milan Reljič, dr. med., Ob srečanju je izšel zbornik preda-tivno medicino in ginekološko endo- Nina Čas Sikošek, dr. med., in Mirja- vanj, ki bo služil kot učno gradivo zakrinologijo, ultrazvočni ambulanti na Brvar, dr. med. V teoretičnem delu mlajše zdravnike na začetku speciali- so porodničarji Oddelka za perinato- zacije ali pa kot osvežitev znanja logijo podrobneje predstavili ciljano za uveljavljene specialiste.Mednarodni neonatološki simpozij:Hemodinamsko, tekočinsko inelektrolitsko ravnovesje prinovorojenčkuDomen Robek, dr. med., UKC Ljubljana 14. in 15. oktobra 2016 že šestič organiziral mednarodni [email protected] neonatologov, katerega tema je bila hemodinamsko, tekočinsko in elek- Klinični oddelek za neonatologijo skupaj z Društvom za pomoč bol- trolitsko ravnovesje pri novorojenčku.Pediatrične klinike UKC Ljubljana je nim novorojenčkom »Prvi koraki«

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n5jSrečanje je potekalo v prijetnem in Neonatologi organizatorji srečanja z vabljenim profesorjem dr. Richardom A. Polinom.mirnem okolju hotela Radison Blu vLjubljani v angleškem jeziku. uglednemu gostu je pritegnila veliko jenček še preko popkovnice povezan z zanimanja, saj se je srečanja udeležilo materjo. Doc. dr. Petja Fister je v Prehod iz znotrajmaterničnega več kot 70 slovenskih in tujih neona- nadaljevanju predstavila različneživljenja plodu v življenje po rojstvu tologov. metode za spremljanje hemodinam-predstavlja največjo prilagoditev v skih kazalnikov pri novorojenčku inživljenju posameznika. Ta se odraža Prof. Polin je uvodoma predaval izkušnje merjenja tkivne nasičenosti sna vseh organskih sistemih in fiziolo- o dilemah in novostih obravnave kisikom z uporabo tehnologije zazna-ški procesi prilagoditve so najinten- novorojenčkov z odprtim Botallovim vanja svetlobe valovnih dolžin blizuzivnejši prav na področju hemodina- vodom, kjer kirurško zdravljenje še spektra infrardeče svetlobe. Asist. dr.mike ter vzdrževanja tekočinskega in vedno nosi številna tveganja in naj Irena Štucin Gantar je pokazalaelektrolitskega ravnovesja. Prepozna- tudi za hude primere ne bo metoda metode merjenja in poudarila pomenvanje subtilnih kliničnih znakov težav zdravljenja prvega izbora. V nadalje- spremljanja krvnega tlaka pri nedono-pri procesu prilagoditve pri bolnem vanju je pediatrični kardiolog doc. dr. šenčkih, doc. dr. Maja Pavčnik pa jeali nezrelem novorojenčku zahteva Samo Vesel podal ključne postavke udeležence opozorila na pogostopoglobljeno klinično znanje in izkuš- fiziologije krvnega obtoka novorojenč- neprepoznan koncept povišaneganje na eni strani ter sofisticiran ka v obdobju prehoda iz znotrajma- intraabdominalnega tlaka. Z udele-tehnološki monitoring na drugi, to pa terničnega v zunajmaternično življe- ženci je svoje izkušnje zdravljenjapomeni potrebo po sodelovanju med nje. Najnovejšim spoznanjem o šokiranega novorojenčka, ko odpoveklinično prakso in temeljno znanostjo. spremembah krvnega obtoka v prvih tekočinska terapija, delila doc. dr.Tako so na simpoziju kot predavatelji sekundah po rojstvu ob, med in po Mojca Grošelj Grenc. Na koncu jepoleg pediatrov neonatologov sodelo- prekinitvi popkovnice se je v nadalje- pobudnica in organizatorka simpozijavali tudi pediatri intenzivisti, kardio- vanju posvetila asist. dr. Lilijana izr. prof. dr. Darja Paro Panjanlogi, nefrologi, radiologi ter fiziologi. Kornhauser Cerar. Vse bližje smo predstavila pomen hemodinamskih namreč korenitim spremembam sprememb na delovanje osrednjega Gost simpozija in vabljeni preda- obravnave novorojenčka v porodni živčevja. Poudarila je, da strukturnavatelj prof. dr. Richard A. Polin je sobi, ko bi z delom začetne obravnave in funkcionalna celovitost osrednjegaeden izmed »očetov« sodobne neona- novorojenčka v podporo procesom živčevja pogosto služi kot pokazateljtologije, ugledni profesor iz Columbia prehoda lahko pričeli že, ko je novoro-University College of Physicians andSurgeons in predstojnik velike neona-talne intenzivne enote v bolnišniciMorgan Stanley Children’s HospitalNew York – Presbyterian. Bolnišnicaje znana iz preteklosti, saj je tamdelovala Virginia Apgar, avtoricaocenjevalne lestvice novorojenčkov porojstvu, poleg tega so prav v tej enotiprvi začeli z neinvazivno dihalnopodporo pri novorojenčkih z dihalnostisko. Trenutno oddelek, ki ga vodiprof. Polin, lahko sprejme preko 70kritično bolnih novorojenčkov in je vZDA med vodilnimi predvsem napodročju respiratorne oskrbe inkardiovaskularne neonatalne kirurgi-je. Prof. Polin je tudi avtor številnihraziskovalnih člankov v uglednihstrokovnih časopisih ter eden odurednikov znamenitega referenčnegaučbenika »Fiziologija ploda in novo-rojenčka«, ki je bil doslej izdan žeštirikrat; zadnja izdaja iz leta 2016obsega več kot 2000 strani. Zanimiva tema simpozija inizredna priložnost prisluhniti tako

Revija ISIS strokovnih srečanj5P6oročila sDecember 2016zadostnosti sistemskega delovanja Sledilo je predavanje fiziologinje kliničnimi izkušnjami in izsledkikrvnega obtoka, saj so možgani bolj doc. dr. Helene Lenasi o posebnostih temeljne znanosti pri vsakdanjemkot kateri koli drug organ odvisni od fiziologije delovanja ledvic v obdobju kliničnem delu, potrebo po nenehnemzadostne preskrbe s kisikom in novorojenčka s pregledom funkcije učenju, raziskovanju, premišljenemhranljivimi snovmi. posameznih delov nefrona, pomena vrednotenju rezultatov zdravljenja ter zadostne prekrvljenosti ledvic ter treznem in kritičnem premisleku ob Svoje drugo predavanje je prof. hormonskih regulatornih zank. Doc. uvajanju novih načinov zdravljenja.Polin posvetil problemom in pastem dr. Damjana Ključevšek, pediatričnaterapije s kisikom ter ciljnim vredno- radiologinja, je v nadaljevanju pred- Mednarodni simpozij, ki je bilstim nasičenosti krvi s kisikom pri stavila pomen in možnosti slikovne eden letošnjih osrednjih strokovnihzdravljenju nedonošenčkov. Praksa diagnostike pri novorojenčkih s dogodkov s področja neonatologije vliberalne in pretirane uporabe previ- prirojenimi napakami sečil. Akutno Sloveniji, je celovito predstavil novasokih koncentracij kisika v neonatolo- okvaro ledvic v obdobju novorojenčka spoznanja o fiziologiji prehoda izgiji nas je v preteklosti namreč bridko je predstavil doc. dr. Gregor Novljan, znotrajmaterničnega življenja plodu vizučila, kako škodljivo je takšno mag. Petra Bratina pa je podala življenje po rojstvu, pregled kliničnihravnanje, na drugi strani pa zadnje pregled možnih novih metod za oceno slik ob težavah pri prehodu pri bolnihraziskave kažejo, da ima dopuščanje ledvične funkcije novorojenčka. O in nezrelih novorojenčkih ter možno-prenizkih saturacij v prvih dneh in pomenu delovanja ledvic za vzdrževa- sti nadzora v vsakdanji klinični praksi.tednih življenja prav tako negativne nje krhkega ravnotežja homeostaze Simpozij je, glede na mnenje udele-posledice za zdravje novorojenčkov. vode in elektrolitov je predaval Gregor žencev, odlično uspel tako s strokovne Nosan, dr. med., medtem ko je Jana kakor tudi organizacijske plati. Drugi dan simpozija je bil posve- Lozar Krivec, dr. med., predstavila Priprava in izvedba predavanj sta biličen tekočinskemu in elektrolitskemu pomen pravilne prehrane novorojenč- na ravni mednarodnega dogodka inravnovesju. Uvodoma je prof. Polin kov z ledvično boleznijo. Krog obrav- vrhunska predavanja vabljenegapredstavil pregled fiziologije tekočin- nave elektrolitskih neravnovesij je tujega profesorja so se interdiscipli-skega in elektrolitskega ravnovesja pri sklenila asist. dr. Aneta Soltirovska narno prepletala z najnovejšiminovorojenčku; poudaril je najnovejša Šalamon s pregledom metabolizma strokovnimi spoznanji, ki so jihspoznanja o delovanju ledvic v času kalcija in fosforja v novorojenčkovem predstavili slovenski strokovnjaki. Obpred in po rojstvu ter predstavil nove obdobju. srečanju je izšel tudi učbenik z ena-pristope k natančnejši oceni glome- kim naslovom, ki bo v pomoč vsemrulne filtracije. S strani udeležencev je Za konec pa je prof. Polin predsta- tistim, ki delajo z najbolj občutljivobila zelo dobro sprejeta njegova vil izjemno zanimivo predavanje o populacijo bolnikov – z bolnimi insinteza v obliki priporočil za vodenje zgodovini zmot v neonatologiji. nezrelimi novorojenčki.elektrolitskih neravnovesij pri novo- Poudaril je pomen ravnovesja medrojenčkih.Peti sestanek CAPSCABudimpešta, 12.–14. oktober 2016Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., Nacionalni inštitut predstavniki letališč, univerz, CDC (Centers for Disease Control), Euro-za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje control, SZO, FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano inin hrano kmetijstvo)[email protected] Letalski promet s 6 milijoni potnikov na dan ima velik pomen za Petega letnega srečanja CAPSCA javnega zdravja, letališka zdravstvena širjenje morebitnih nalezljivih bolezni(Cooperative Arrangement for the služba, ministrstvo za zdravje, mini- in predstavlja potencialno grožnjoPrevention of Spread of Communica- strstvo za promet, ICAO (Internatio- javnemu zdravju zaradi epidemij oz.ble Disase through Air Travel) v nal Civil Aviation Organization), pandemij. Nalezljive bolezni inBudimpešti so se udeležili strokovnja- predstavniki civilnega letalstva, potencialni javnozdravstveni ukrepiki iz različnih držav in z različnih nacionalni predstavniki IATA (Inter- imajo lahko po drugi strani velikpodročij: strokovnjaki s področja national Air Transport Association), ekonomski vpliv na letalski sektor. Za usklajenost držav na tem področju

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n7jskrbi mednarodna organizacija niso na letalu. Preden pridejo potniki, boljšega sodelovanja med letalskim inCAPSCA. odprejo vrata in prezračijo. Trenutno medicinskim sektorjem, še posebej z gre za pomanjkanje znanj in standar- javnim zdravjem, ter vrednotenje CAPSCA je zasnovana kot organi- dov dezinsekcije. Dezinsekcija je ukrepov za preprečevanje nalezljivihzacija s skupnim enotnim in praktič- odvisna od individualne ocene tvega- bolezni.nim pristopom vseh sektorjev v nja letališča – na spletu obstajapreprečevanju nalezljivih bolezni v register letališč glede na možnost Presoja pripravljenosti letališča naletalskem prometu. Deluje pod prenosa vektorskih bolezni. Tudi tu se grožnje za nalezljive bolezni v državiokriljem ICAO kot združenje letalskih kaže potreba po usklajenem in siste- traja dva dni. V presojevalski skupiniprevoznikov. Vodijo jo zelo sposobni matičnem pristopu. Točke vstopa so strokovnjaki različnih področijstrokovnjaki, kot sta dr. Ansa Jordaan prispevajo k širjenju vektorskih delovanja (transporta, javnega zdrav-iz ICAO in g. Thomas Hofmann iz bolezni, kot so malarija, denga, ja, SZO). Prvi dan presoje organizirajoSZO. CAPSCA je nacionalnega pome- čikungunja, zika, rumena mrzlica, ki srečanje, na katero so povabljenina tako v luči krepitve medsektorske- predstavljajo grožnjo za kar 60 predstavniki različnih resorjev. Naga in mednarodnega sodelovanja kot odstotkov svetovnega prebivalstva in srečanju predstavijo zahteve Medna-izboljšanja pripravljenosti na grožnje več kot 500 milijonov obolelih na leto. rodnega zdravstvenega pravilnika ternalezljivih boleznih. Hitro širjenje mednarodnega prometa položaj nalezljivih bolezni v svetu. Z in transporta povzroča tudi širjenje udeleženci se pogovorijo o infrastruk- Po besedah Thomasa Hofmanna vektorskih bolezni, vključujoč države, turi, sodelovanju, postopkih obvlado-iz SZO je CAPSCA lani v Amsterdamu ki prej niso imele tveganja za vektor- vanja vnosa nalezljivih bolezni vpredstavila standardizirana priporoči- ske bolezni. Mednarodni zdravstveni državo. Drugi dan je na vrsti obiskla za izvedbo vaj na letališčih, kjer so pravilnik zavezuje države, da kontroli- letališča, kjer se preveri uporabopoudarili, da CAPSCA pri standardi- rajo vektorje najmanj v premeru 400 kontrolne liste SZO in ICAO, pregledazaciji vaj lahko pomaga tudi z zunanji- m v okolici točke vstopa – letališča, zapise in vrednotenje vaje, človeške,mi opazovalci. Na letošnjem sestanku luke. Za točko vstopa (letališče) je okoljske in tehnične zmožnostije bil predstavljen predvsem pomen treba izvesti oceno tveganja, vzposta- letališča. Pogosto se med presojevaj na letališču, v katerih sodeluje viti nadzor, načrtovati, spremljati in najde odstopanje med nacionalnimletalsko osebje, predstavniki javnega vrednotiti. V primeru pojava vektorjev planom in planom pripravljenostizdravja, varnostna služba, policija in pa seveda tudi ukrepati do popolnega letališča na grožnje.ostali deležniki. V številnih vajah se je iztrebljenja.izkazalo, kako pomembna je pred- Med konferenco sem spoznala, dahodno dobro predana, jasna informa- Predstavniki držav na srečanju so smo v Slovenji uspešni pri uvedbicija oz. uvedeni postopki ukrepanja. bili enotni, da je na razpolago prema- Mednarodnega zdravstvenega pravil-Nujno je, da se v vaje vključi tudi lo znanja o dezinfekciji. Poseben nika na letališču Jožeta Pučnika. Povarnost. Vsako letališče je drugačno in problem je ugotoviti, katera dezinfek- zgledu drugih držav je tudi v Slovenijiposebno, pri vseh pa gre za mnogo- cijska sredstva so primerna za opremo uvedba skupno delo letališča, Ministr-funkcijsko delovanje, kar je treba pri na letalu. Pri kar nekaj razkuževanjih stva za zdravje, Ministrstva za pro-vaji upoštevati. Vaje na letališčih so so namreč uničili opremo na letalu. met, združenj s področja letalstva,zelo pomembne. O njih morajo biti Nacionalnega inštituta za javnoobveščeni mediji in politika. Vaje so Na frankfurtskem letališču so zdravje in klinične medicine – Infek-različne po tipih, izrednega pomena je letos pod okriljem Lufthanse izvedli cijske klinike. Seveda bo treba navrednotenje vaje. Vrednost ocene vaje testiranje treh razkužil na letalski letališču še marsikaj postoriti, daje predvsem notranja, kar pomeni opremi. Rezultati testiranj, ki so bomo lahko uspešno prestali presojopriložnost za izboljšanje. trajala od 6 do 8 tednov, bodo objav- in se pravilno odzvali na pravo grož­ ljeni še letos v decembru v eni od njo. Predstavnica Portugalske je v nemških revij javnega zdravja.predavanju izpostavila problem Na konferenci je bila izrečenakomarjev in nalezljivih bolezni, ki jih Izpostavljena je bila tudi potreba trditev, da uvedba Mednarodnegaprenašajo. Nadzor nad insekti izvajajo po uporabi orodja javnega zdravja – zdravstvenega pravilnika ne bo nikolitedensko. Za dezinsekcijo uporabljajo ocene tveganj (risk assesment). končana, ker se porajajo nove bolezninavodila SZO, CDC. V preteklosti so Predvsem v smislu delitve izkušenj, oz. novi načini širjenja že obstoječihže imeli v okolici letališča vneseno standardizacije članic, prenosa znanj. bolezni. Vsako letališče je svet zase. Darumeno mrzlico. V Grčiji in Franciji bomo kos nalogam v primeru resnihso imeli v bližini letališč primere Zadnji, tretji dan srečanja smo groženj, moramo okrepiti sodelovanjemalarije. Izpostavljena je bila vprašlji- imeli predavanja in delavnice na temo civilnega letalstva, letališč in javnegavost dezinsekcije na letalih, ker se ne obiskov – presoj letališč. ICAO/ zdravja. Najmanj, kar je treba, je, dave, ali je učinkovita. Posebej vprašljiva CAPSCA poleg srečanj strokovnjakov se ključni akterji za odzive na grožnjeje hitra dezinsekcija letala, ko potniki in povezovanja organizira in izvaja med seboj poznamo in imamo napisa- tudi presoje letališč z namenom

Revija ISIS strokovnih srečanjP58oročila sDecember 2016ne postopke delovanja, ki jih preverja- ne države še niso uspele. Pri tem bi Vse predstavitve na srečanjumo na vajah in v praksi. rada pohvalila delo kolegic v Centru CAPSCA-EUR/05 v Budimpešti od 12. za nalezljive bolezni NIJZ, ki delajo v do 14. oktobra 2016 so na spletni strani Ves čas konference me je sprem­ pravi smeri, da se Slovenija lahko ICAO EUR/NAT: http://www2010.icao.ljala misel, da smo na letališču Jožeta postavi na stran držav, kjer zadeve int/EURNAT/Pages/welcome.aspx .Pučnika v letu 2015 uspešno izvedli delujejo tako na vajah kot v praksi.vajo in tudi vrednotenje, česar števil-En svet – en A.A.– en jezik srcaNew York, 23.–27. oktober 2016Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana Srečanje s tem naslovom »One večjega števila članov. Organizacija Oktobra 1951 je v San Franciscu Ameriškoworld – One A.A. – One language of the A.A. deluje že v skoraj 180 državah združenje za javno zdravje izročilo LaskerjevoHeart« je v številnih konferenčnih sveta. Društva se po vsem svetu nagrado Organizaciji A.A. za prispevek nadvoranah sredi jesensko začaranih vzdržujejo zgolj na podlagi prostovolj- področju javnega zdravja.javorjevih gozdov na obrobju velemesta nih prispevkov članov in s prodajopovezovalo 60 mednarodnih delegatov, temeljne literature A.A. Najpomemb- mnogo jezikov, mnogo kultur, enočlanov Svetovnega združenja anonimnih nejša knjiga osebnih zgodb o uspe- samo sporočilo (= sporočilo alkoholi-alkoholikov. Svoje ideje smo izmenjevali šnem okrevanju za prenašanje sporo- ku, ki še trpi, da bo v okviru ljubečepredstavniki 41 držav sveta. čila alkoholiku, ki še trpi, je t. i. Velika skupnosti A.A. lahko našel izkušnje, knjiga. Danes obstaja že v 60 jezikih. moč in upanje za rešitev svojega Delovno srečanje WSM – World Zadnji jezik prevoda je bil jezik Navajo problema – resne in smrtno nevarneService Meeting je bilo zares delavno. Indijancev (letos). Kot zanimivost naj bolezni, zaradi katere precej prezgo-In briljantno vodeno! Pred dvema povem, da ta jezik staroselcev nima daj umre večina od alkohola odvisnihletoma je bilo takšno srečanje v črkovnega zapisa. Zato je bil izdelan ljudi).Varšavi, čez dve leti bo v Južni Afriki. zvočni zapis, shranjen na DVD. (Op.Mandat vsakega mednarodnega Seznam literature A.A., ki je prevedena Eno od vprašanj, ki mu je bilapredstavnika traja štiri leta. Le štiri v slovenščino, je dostopen na interne- namenjena posebno skrbna obravna-države so imele za svojega predstavni- tni strani Društva anonimnih alkoholi- va, je bilo prenašanje sporočilaka člana A (nealkoholik), vsi drugi kov Slovenije.) profesionalcem. V pisarni svetovnegapredstavniki so bili člani B, torej združenja so pred kratkim uredilialkoholiki, ki pa abstinirajo že naj- Zasedanja odborov so se vrstila po posodobljeno različico treh pisem, kimanj 10 let. Zelo pisana družba ves dan. Vsebinsko so zajela: Finanč- jih je Bill W. namenil zdravnikom inizjemno prijetnih, sproščenih in no stanje mednarodnega fonda za zdravstvenim delavcem. Pisma soljubeznivih ljudi. literaturo, Licenciranje in prevode, dostopna na internetni strani Svetov- Služenje in duhovnost, Kaj pomeni nega združenja A.A. V nekaterih državah je število »očitanje« za lastno rehabilitacijo inčlanov društva anonimnih alkoholikov za preživetje skupine, Mentorstvo ališe majhno. S tem je majhna tudi srečanje po srečanju, Delo z drugimi,količina finančnih sredstev, ki jih Privabljanje in sprejem novincev,uspejo v enem letu zbrati z lastnim Komunikacija med generacijami – aliprispevanjem. Takšnim manjšim smo uspešni pri prenešanju sporočila,društvom stroške udeležbe na svetov- Socialni mediji in A.A., Duhovnostnem delovnem srečanju sofinancira skozi vidik finančnega prispevanja, IzOdbor svetovnega združenja, na okrevanja brez ega in brez ponosa sekaterega pa nakazujejo prispevke tiste rodi resnično mentorstvo, Mojadržave, ki to že zmorejo. Več denarja domača A.A. skupina – duhovnipač lahko zberejo zaradi boljših eko- temelj okrevanja, A.A. brez meja:nomskih pogojev v državah in zaradi

Strokovne Revija ISIS publikac5ije9December2016Nova različica zgibanke »Ortodontijain njene posebnosti – osnovneinformacije za otroke in starše«Doc. dr. Jasmina Primožič, dr. dent. med., MF Ljubljana, Katedra za čeljustnoin zobno ortopedijo Julija letos je izšla nova, posodobljena opozori še na tveganja ortodontske obrav-različica zgibanke »Ortodontija in njene nave in z njimi povezane predvidljive terposebnosti« avtorja prof. dr. Franca nepredvidljive dejavnike.Farčnika, dr. dent. med. Zgibanka, katerezaložnik je Zavod Orthos, podaja osnovne Pojasni, da obstaja več različnihinformacije o ortodontski obravnavi in možnosti ortodontskega zdravljenja gledesluži predvsem za boljšo seznanitev na vrsto in obseg nepravilnosti. Razloži,bolnikov oz. njihovih skrbnikov o vrstah da specialist zobne in čeljustne ortopedijezobnih in čeljustnih nepravilnosti, razpo- nepravilnost pred začetkom obravnaveznavnih postopkih in možnostih obravna- opredeli in ovrednoti z uporabo različnihve ter tudi o morebitnih tveganjih, pove- razpoznavnih postopkov, kot so analizazanih z obravnavo. fotografije obraza in rentgenskih posnet- kov glave oz. zobovja ter z meritvami na Prvi osnutek zgibanke je prof. dr. mavčnih študijskih modelih čeljustnic.Farčnik napisal že leta 2006, takratno Na njih s pomočjo objektivne metodeMinistrstvo za zdravje pa ga je potrdilo (Eismann-Farčnikovega indeksa) strokov-kot primeren informativni pripomoček. njak ugotovi obseg in stopnjo težavnostiTako od leta 2008 zgibanko uporabljamo nepravilnosti, katere vrednost ob zaključ-za informiranje bolnikov in njihovih ku obravnave lahko služi tudi kot meriloskrbnikov pred podpisom »dogovora o uspešnosti zdravljenja.ortodontski obravnavi«. Avtor tudi poudari, da je treba splošno Pogosto je razlaganje zapletenih informacijo o ortodontskem zdravljenjurazpoznavnih postopkov in metod obrav- pacientu podati pred podpisom »dogovoranave za strokovnjaka težavno, saj mora laiku na razumljiv o ortodontki obravnavi«, zato je zgibanka priloga le-temu.način pojasniti naravo njegove nepravilnosti, možnosti Ena izmed najpomembnejših stvari pri sporazumevanjuobravnave in prognozo. Nova zgibanka zato obsega odgovo- med terapevtom in bolnikom je natančna in bolniku oz.re na petnajst s strani bolnikov najpogosteje zastavljenih njegovim skrbnikom razumljiva razlaga bolezni ali odklonavprašanj glede ortodontskega zdravljenja in posebnosti ter postopka in prognoze zdravljenja. Pogosto večino svoje-le-tega. Na bolniku enostaven način pojasni, kaj je orto- ga časa namenimo predvsem strokovnemu in znanstvenemudontska veda, kaj so nepravilnosti zob in čeljusti in kako napredku, manj pa odnosu z bolnikom, kateremu je našenastanejo. Odgovori na vprašanja so jasni, k boljšemu delo pravzaprav namenjeno. Vprašanja, zanimanje inrazumevanju napisanega pa pripomore tudi slikovno zaskrbljenost bolnikov oz. njihovih skrbnikov glede diag-gradivo, ki dopolnjuje posodobljeno različico zgibanke. noze in zdravljenja se razlikujejo. Tako imamo na eni strani bolnike, ki so povsem ravnodušni glede svojega oralnega Avtor zgibanke pojasni, kaj je ortodontska obravnava in zdravja, na drugi strani pa pretirano zavzete bolnike. Nemožnosti ortodontske obravnave z različnimi snemnimi in glede na odnos bolnika do svojega oralnega zdravja je enanesnemnimi pripomočki. Utemelji, zakaj je ortodontska izmed osnovnih nalog terapevta osveščanje in natančnoobravnava potrebna, in razloži, kateri je najbolj primeren seznanjanje bolnika. Zato je zloženka odličen pripomoček začas za njen začetek glede na razvojno obdobje posameznika specialista zobne in čeljustne ortopedije, saj zajema vsein vrsto ter težavnostno stopnjo nepravilnosti. Avtor tudi splošne informacije, ki jih mora specialist razložiti pacienturazblini dvome glede trajanja ortodontske obravnave, pred začetkom zdravljenja, splošnemu zobozdravniku papojava bolečine med ortodontsko obravnavo in glede vpliva lahko služi kot pripomoček za obveščanje bolnika prednošenja aparata na prehrano ter športne aktivnosti, ki njegovo napotitvijo na specialistično obravnavo.bolniku najpogosteje povzročajo zaskrbljenost. Natančno

Revija ISIS srečanja6S0trokovnaDecember 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA Logoterapija, smisel in PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV poslanstvo zdravnika NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI seminar – december, januar, februar, marecPrepoznava in Cilj delavnice:obravnava žrtev nasiljav družini v okviru • Predstaviti zdravnikom osnovne informacije ozdravstvene dejavnosti logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo.predavanja in delavnice – december, januar • Spodbuditi zdravnike k razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti.Namen izobraževanja je zdravstveno osebjeopremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami • Opolnomočiti zdravnike za soočanje z osebnimiza izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo prižrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene opravljanju svojega poklica.dejavnosti.Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis Izvaja: mag. Martin Lisec, logoterapevtministrstva za zdravje, ki določa, da se morajozdravstveni delavci z določenih področij udeležiti izobraževanja o nasilju v družinivsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. Težave in razumevanjePoudarki iz vsebine: v medosebnih odnosih• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v delavnica – januar družini,• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe osebnosti in njihovih prirojenih značilnosti ter žrtev nasilja v družini, lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj• teoretične smernice ter praktični prikaz do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te družini, ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli praks s področja prepoznave in obravnave vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. žrtev nasilja v družini, Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon.• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v zdravstvenem sistemu, • koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v Zadovoljna, družini, samozavestna,• protokoli obravnave otrok in odraslih žr- radostna tev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. delavnica – 10-krat po 3 ure – februar 2016Sodelujoči partnerji so Družbenomedicinskiinštitut ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije,Center za socialno delo Maribor, Zavod Emma.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1December 2016 Današnji svet računa na žensko, nagovarja jo z Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, vedno novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, ob ustrezen odnos in veščine na področju kulturnih tem pa ženska izgublja samo sebe. Kaotično kompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in množico dražljajev, aktivnosti, odnosov in beguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V informacij lahko obvlada le z osredotočenim, zrelim prvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope in veščim usmerjanjem svoje pozornosti, energije in (Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti dejavnosti. Ciklus petih tematskih sklopov je in begunci v sistemu zdravstvenega varstva namenjen sistematičnemu pridobivanju veščin, Slovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci navad in pogledov, s katerimi bo sodobna ženska ter migranti in begunci), bodo preko interaktivnih bolj obvladala svoje življenje na zdrav, zrel in predavanj pojasnjeni osnovni koncepti, učinkovit način. posredovane ključne informacije in predstavljeni pristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem Izvaja: Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc. delu pa bo posredovano znanje poglobljeno s praktičnim delom na konkretnih primerih, preko katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine za kakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in Migracije in zdravstvo: beguncev. ustrezna zdravstvena obravnava migrantov in Strokovni odbor: Martina Bofulin, Nike beguncev Kocijančič Pokorn, Uršula Lipovec Čebron, Jožica Maučec Zakotnik, Marija Milavec Kapun, Danica seminar – marec–november Rotar Pavlič, Jana Šimenc, Igor Švab Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.december 2016 1. ob 15.00   •  KAKO BITI SREČEN V URGENTNI MEDICINI (predavanje) 2.–3. ob 8.30   •  ŠOLA URGENCE, 4. LETNIK kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: kotizacija: šola urgence: 100 EUR za zdravnike pripravnike, 130 EUR k. točke: *** 300 za specializante, sobne zdravnike, zdravstvene tehnike in diplomira- ne zdravstvenike, 160 EUR za specialiste (DDV vključen), predavanje: 20 EUR za vsakega udeleženca (DDV vključen) vsebina: Šola urgence: z zanimivimi in kratkimi organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: izključno prek predavanji bomo zajeli poglavitne teme infektologije, združenje za urgentno elektronske prijavnice do zapolnitve prostih pediatrije, dermatovenerologije in toksikologije. Preda- medicino mest oz. do najkasneje 23. 11. 2016, možna vanja bodo podprta s twitter vprašanji. Šola je v prvi vrsti je prijava tudi na vsako srečanje posebej, namenjena vsem zdravnikom, ki delajo v nujni medicinski informacije: E: [email protected], W: pomoči in na urgentnih oddelkih bolnišnice, urgentnih http://www.szum.si/sola-urgence.html centrov, zdravstvenih domov. 2. 12. 2016–2. 12. 2017  •  MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, Fakul- št. udeležencev: kotizacija: Cena teoretičnega dela izobraževanja 2.970 EUR. Mož- k. točke: *** teta za šport, Gortano- izobraževanje bo nost plačila je v največ 11 mesečnih obrokih po 270 EUR. Plačilo va ulica 22 izvedeno, v kolikor praktičnega dela se izvede v dogovoru z mentorjem po ceni, ki jo bo prijavljenih vsaj določi akupunkturna sekcija Slovenije. 30 kandidatov vsebina: Šola je namenjena vsem zdravnikom, zo- organizator: Univerza v prijave, informacije: prijave: bozdravnikom in absolventom medicine in dental- Ljubljani, Fakulteta za šport v E: [email protected], informacije: ne medicine (izpit opravijo po zaključku fakultete). sodelovanju z Zdravstvenim Martin Tuš, E: [email protected], T: 01 Teoretični del je sestavljen iz 28 različnih predmetov v zavodom za medicino športa 520 77 52, W: http://www.fsp.uni-lj.si/ skupnem trajanju 154 pedagoških ur. Vsak kandidat mora Ljubljana in Akademijo za institut-za-sport/cvus/strokovno-usposablja za priznanje praktičnega dela opraviti prakso v določenih tradicionalno kitajsko medici- nje/aktualni-tecaji/2016100511460419/ zdraviliščih in v akupunkturnih ambulantah v EU ali v no, Peking, Kitajska, izr. prof. bolnišnicah na Kitajskem, Šri Lanki in podobno. Praktični dr. Edvin Dervišević del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit in pridobi certifikat oz. ustrezno diplomo.

Revija ISIS srečanja 6S2trokovnaDecember 2016december 2016 2. ob 8.00   •  IZZIVI PRI ZDRAVLJENJU ZAKLOPK: NOVOSTI V SRČNI KIRURGIJI kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška c. 7, preda- št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** valnica 1 organizator: Društvo vsebina: Predstavitev najnovejših trendov slovenskih kardiokirur- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], pri zdravljenju okvar srčnih zaklopk je na- gov in Klinični oddelek informacije: doc. Katja Ažman Juvan, dr. med., Annette Se- menjena kardiologom, kardiovaskularnim za kirurgijo srca in ožilja, dovnik, Nataša Mihelič Miletič, E: [email protected], natasa. kirurgom, anesteziologom, internistom, UKC Ljubljana, prof. dr. [email protected], [email protected], T: 01 522 30 11, F: 01 infektologom in specializantom vseh našte- Tomislav Klokočovnik, 522 25 83 tih področij. dr. med. 7. ob 8.30  •  24. SPOMINSKO SREČANJE AKAD. JANEZA MILČINSKEGA – 70 LET DELOVANJA TOKSIKOLOŠKEGA LABORATORIJA INŠTITUTA ZA SODNO MEDICINO kraj: LJUBLJANA, Velika predavalnica MF, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Korytkova 2 vsebina: Posvet je namenjen organizator: Inštitut za sodno me- prijave, informacije: Inštitut za sodno medicino, Korytkova 2, vsem zdravnikom. dicino Medicinske fakultete UL, prof. 1000 Ljubljana, Jože Balažic, Gordana Koželj, Danica Pajk, T: 01 dr. Jože Balažic, dr. med. 543 72 00, F: 01 524 38 64, E: [email protected] 8.–9. ob 8.00  •  47. MEMORIALNI SESTANEK PROF. JANEZA PLEČNIKA: OKVARA ZARADI ZDRAVIL kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v po- Velika predavalnica stopku vsebina: mednarodni simpozij organizator: Inštitut za patologijo, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- Medicinska fakulteta Univerze v macije: Nina Zidar, E: [email protected], Jera Jeruc, T: 01 Ljubljani, prof. dr. Nina Zidar, dr. 543 71 03, F: 01 543 71 04, E: [email protected] med. 9.–10. ob 14.00  •  29. ONKOLOŠKI VIKEND: RAZVOJNI TRENDI V ONKOLOGIJI – ONKOLOGIJA ČEZ DESETLETJE: IZBRANA POGLAVJA IN DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA (POROČILO) kraj: PORTOROŽ, GH Bernardin, št. udeležencev: 180 kotizacija: 150 EUR (z DDV), kotizacije ni za predstav- k. točke: 6 Kongresni center Bernardin nike nevladnih organizacij (največ 3 iz posameznega društva) vsebina: strokovno srečanje je namenjeno organizator: Kancerološko zdru- prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravstvenim delavcem in sodelavcem s ženje SZD in Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, E: aduratovic@ področja onkologije ter družinskim zdrav- Ljubljana, prof. dr. Janez Žgajnar, onko-i.si, informacije: mag. Amela Duratović Konjević, nikom dr. med. T: 01 587 96 25, E: [email protected] 13. ob 8.30  •  SVITOV DAN 2016 kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel št. udeležencev: do 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno vsem, ki sodelujejo pri izvajanju Programa Svit. organizator: Na- prijave, informacije: prijave: Na strokovnem srečanju se bomo osredotočili predvsem na tehnike nemedika- cionalni inštitut za W: https://www.1ka. mentnega obvladovanja bolečin na kolonoskopiji, v sklopu česar bo potekalo javno zdravje, Jožica si/a/103841, informacije: tudi praktično delo v delavnicah, na novosti v zvezi s pripravo sladkornih bolni- Maučec Zakotnik, dr. Simona Kapus, T: 01 620 45 20, kov na kolonoskopijo in izsledke raziskave med izbranimi osebnimi zdravniki o med. spec. E: [email protected] podpori za vključevanje v Program Svit. 13. ob 19.00   •  CARSKI REZ: SVOBODNA IZBIRA VSAKE NOSEČNICE ALI IZHOD V SILI? kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informa- medicine. Journal Club, Tjaša Oblak cije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 16.–17. ob 16.00  •  IMUNOTERAPIJA PRI PLJUČNEM RAKU kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 70 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom organizator: Sekcija za torakalno prijave, informacije: prijave: W: http://www. onkologom in pulmologom. onkologijo SZD, doc. dr. Mirjana immunotherapybled2016.si/, Mina Kerič, informacije: Rajer, dr. med. http://www.immunotherapybled2016.si/, Mina Kerič, Mirjana Rajer, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3December 2016december 2016 17. ob 8.00  •  MEDNARODNI SIMPOZIJ: NOVOSTI ZDRAVLJENJA BOLEZNI SRCA IN ŽILJA, NOVE MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA STRUKTURNIH BOLEZNI SRCA IN AORTNE ZAKLOPKE kraj: PORTOROŽ, Hotel Sloveni- št. udeležencev: 300 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** ja, Kongresni center prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in- vsebina: Simpozij je namenjen družinskim organizator: Mednarodni center za zdravljenje bolezni formacije: Ana Orožen Adamič, zdravnikom, kardiologom in vsem, ki jim bo srca in žilja MC MEDICOR Slovenija, Univerza v Ljubljani, E: [email protected] v pomoč novo znanje pri delu z bolniki. Medicinska fakulteta, prof. dr. Metka Zorc, dr. med., predsednica organizacijskega odboraJANUAR 2017 12. ob 9.00   •  POGOSTA STANJA V PROKTOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinski center Iatros, št. udeležencev: 25 kotizacija: 60 EUR, brez- k. točke: *** Parmova 51 plačna udeležba za prvih pet vsebina: strokovno srečanje za specialiste prijavljenih specializantov in specializante družinske medicine organizator: Medicinski cen- prijave, informacije: prijave: E: izobrazevanja@iatros. ter Iatros, prof. Pavle Košorok si, v prijavi napišite ime, priimek, trenutno delovno mesto in ustanovo, v kateri ste zaposleni, informacije: W: www. iatros.si, E: [email protected] 17. ob 14.00   •  VIII. TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTER, PRESEJALCEV, PATOLOGOV IN SPECIALISTOV JAVNEGA ZDRAVJA kraj: CELJE, Splošna bolnišnica Celje, št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** predavalnica omejeno vsebina: Seminar je namenjen organizator: Oddelek za patologijo in citologijo prijave, informacije: E: [email protected], T: 03 ginekologom. Splošne bolnišnice Celje in Nacionalni inštitut za 425 11 44, informacije: E: [email protected], T: 03 javno zdravje, Območna enota Celje, organiza- 425 11 44, prim. Uršula Salobir Gajšek, dr. med., cijski in strokovni odbor: Alenka Repše Fokter, T: 031 303 329, E: [email protected] Nuša Konec Juričič, Uršula Salobir Gajšek, Simo- na Šramek Zatler 17. ob 19.00   •  PRIAPIZEM: KO EREKCIJA NI ZABAVNA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom omejeno medicine. organizator: Medical Student Jour- prijave, informacije: prijave niso potrebne, infor- nal Club, Tjaša Oblak macije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 18. ob 9.00   •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 vsebina: delavnica je namenjena vsem zdravnikom in zobozdravnikom organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191FEBRUAR 2017 2.–4. ob 7.30  •  ULTRAZVOČNA ŠOLA – 20 LET UZ-PREGLEDA V PRVEM TRIMESEČJU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: za šolo ni omejitve, za kotizacija: od 50 do 350 EUR k. točke: *** Dunajska c. 162 tehnični dan 4. 2. 2017 je omejitev na 50 vsebina: predavanja in praktični del udeležencev (tehnični dan) so namenjeni specialis- tom in specializantom ginekologije in organizator: Združenje za perinatalno medicino prijave, informacije: prijave: UKC porodništva Slovenije, SZD, Klinični oddelek za perinatologijo Gi- Ljubljana, ERIIK, Šlajmerjeva 3, nekološke klinike v Ljubljani, UKC Ljubljana, Oddelek 1000 Ljubljana ali E: martina.peclin@ za otroško kardiologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. T: 01 522 60 20

Revija ISIS srečanja S64trokovnaDecember 2016FEBRUAR 2017 3. ob 9.30  •  39. IATROSSKI: POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE IN SMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV kraj: KRANJSKA GORA št. udeležencev: 100 kotizacija: 40–70 EUR k. točke: *** vsebina: Posvetovanje in smučarsko tekmovanje je namenjeno vsem organizator: Iatrosski, prim. Franci Koglot, prijave, informacije: prijave: E: melitamakuc@ zdravnikom. dr. med. gmail.com, informacije: prim. Franci Koglot, T: 041 775 705 3.–4. ob 8.00   •  PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1 vhod 2–4 št. udeležencev: največ 25, kotizacija: 320 EUR k. točke: *** najmanj 20 poslušalcev vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom urgentne medicine, organizator: MF Univerze prijave, informacije: prijave: Medi- splošne/družinske medicine (specialistom). Področja: 1. Oskrba v Mariboru, Katedra za cinska fakulteta UM, Taborska ulica nenadno obolelega odraslega bolnika, 2. Oskrba nenadno urgentno medicino, doc. 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, obolelega otroka, 3. Oskrba poškodovanca/otroka, 4. Množične dr. Matej Strnad, dr. med. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. nesreče/Oskrba dihalne poti, 5. Ultrazvok. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, E: [email protected] 21. ob 19.00  •  KRVOTVORNE MATIČNE CELICE: OD ŽETVE DO SETVE IN NAPREJ V NEZNANO kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena štu- organizator: Medical Student Journal Club, Tjaša prijave, informacije: dentom medicine. Oblak prijave niso potrebne, informacije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: medicalstudentjournalclub@gmail. com ZAPOSLIMO V Mariboru zaposlimo specialista družinske medicine za nedoločen čas. Kontakt: [email protected] Zdravstveni dom Medvode Pisne ponudbe z • dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdilom o končani Svet zavoda Zdravstvenega doma Medvode na podlagi Zakona univerzitetni izobrazbi medicinske smeri, licenco o zdravstveni dejavnosti, Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravniške zbornice, izjavo, da ni bil pravnomočno Zdravstvenega doma Medvode, Statuta Zdravstvenega doma obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se Medvode ter sklepa Sveta zavoda z dne 21. 11. 2016 razpisuje preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na prosto delovno mesto nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ter izjavo, da zoper njega ni bila vložena pravnomočna direktorja zdravstvenega doma (m/ž) obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se za 4-letni mandat preganja po uradni dolžnosti), Direktor opravlja poleg zadev s svojega delovnega področja • izjavo, da kandidat za namen preverjanja izpolnjevanja tudi delo na ustreznem delovnem mestu iz svoje stroke. pogojev dovoljuje Svetu zavoda ZD Medvode vpogled v Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo podatke iz uradnih evidenc, kandidati izpolnjevati še naslednje: • kratkim življenjepisom in • programom dela oz. razvoja ZD • u niverzitetna izobrazba medicinske smeri (prednost imajo specialisti s področja primarnega zdravstvenega naj kandidati pošljejo do 17. 12. 2016 na naslov: varstva), Zdravstveni dom Medvode, Ostrovrharjeva ulica 6, 1215 Medvode (Za razpisno komisijo). • najmanj 5 let delovnih izkušenj, O izboru bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi • poznavanje področja dela zavoda, razpisa. • sposobnost za vodenje in organiziranje dela v javnem zavodu, • izpolnjevanje pogojev nekaznovanosti.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja5December 2016Zavod za zdravstveno Diagnostični center Clarus, d. o. o.zavarovanje Slovenije razpisuje prosto delovno mestoK sodelovanju vabimo zdravnika specialista okulista (m/ž) Pričakujemo:1. zdravnike/zdravnice na Direkciji za: • končano medicinsko fakulteto in • delo v oddelku za nadzor, ki obsega področja: • opravljeno specializacijo iz oftalmologije. • ambulantnih in bolnišničnih storitev, Od novih sodelavcev pričakujemo še: • izvajanja finančno-medicinskih nadzorov, • sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, • predlaganja ukrepov v primeru odstopanj, • sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, • odgovorov na vprašanja izvajalcev in priprave • sposobnost timskega dela, navodil, • sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa • predlaganja sprememb. strokovnost in profesionalnost. Cenimo fleksibilne, ustvarjalne in vztrajne sodelavce, z velikoPoleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, energije pri uresničevanju svojih delovnih nalog.da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: Nudimo: • delo v prijetnem in sodobnem okolju, • doktor medicine, specialist ali doktor medicine, • kakovostno usposabljanje, magister znanosti, • možnost izobraževanja, • proste vikende, • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje • timsko delo. besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega Z nagrajevanjem uspešnosti in zavzetosti pri doseganju ciljev vam jezika. nudimo več. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojevpolnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. pošljejo na naslov:V oddelku za nadzor vabimo tudi zdravnike specialiste in Diagnostični center Clarus, d. o. o., Šmartinska c.152 alizobozdravnike protetike za sodelovanje po pogodbi o delu. E: [email protected]. zdravnike/zdravnice v območnih enotah Celje, Splošna bolnišnica Izola Kranj, Maribor, Koper, Krško in Novo mesto za: vabi k sodelovanju enega (1) zdravnika specialista urologije (m/ž) • o dločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, Od kandidatov pričakujemo izpolnjevanje naslednjih zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah, pogojev: • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, predlaganje ukrepov v primeru odstopanj, • znanje slovenskega jezika, • zaželeno znanje italijanskega jezika. • podajanje izvedenskih mnenj. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas, polni delovni čas. Poskusno delo traja štiri mesece.Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, V kolikor ste v oglasu prepoznali priložnost za sodelovanje,da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: pričakujemo ponudbo z življenjepisom in dokazili do 30. 12. 2016 na naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 • doktor medicine ali doktor medicine, specialist Izola. medicine dela, prometa in športa ali specializacije v zdravstvu druge ustrezne smeri, ODDAM • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka Zobozdravniška ordinacija, Ljubljana (Savska cesta), (kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli 41,82 m2, popolnoma opremljena (ordinacija, mini opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku laboratorij, pisarna, kopalnica, čakalnica in WC za šestih mesecev od dneva zaposlitve), paciente). Z vsemi dovoljenji Ministrstva za zdravje in lastnim parkiriščem v garaži pod objektom. • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje Cena: 1.200,00 EUR/mesec. besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega Informacije: 031 339 699 jezika, E-pošta: [email protected] • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije.Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, spolnim ali krajšim delovnim časom in trimesečnimposkusnim delom.Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu:01 30 77 410.Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela innavedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 31. 12.2016 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507Ljubljana oz. na E: [email protected] bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, kilahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenemroku.

Revija ISIS medicineI6z6zgodovineDecember 2016Zdravstveni domovi in njihovoposlanstvoOb 90-letnici nastanka prvega zdravstvenega doma na Slovenskem v Lukovici 1926 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL [email protected] domovi so bili v Kraljevini SHS ustanovljeni po letu 1925, da bi izboljšalisplošno zdravstveno stanje prebivalstva na svojem območju. Njihovo delo je obse-galo ugotavljanje in preučevanje zdravstvenih razmer prebivalstva in njihovih nasel-bin, odpravljanje vzrokov slabega zdravstvenega stanja z nasveti in dejanji, nudenjebrezplačne zdravniške pomoči siromašnemu prebivalstvu, prizadevanje za zmanj-šanje umrljivosti otrok, zagotavljanje posebne pozornosti obolelim za tuberkulozo inzaščito zdravih pred to socialno boleznijo, odpravljanje in preprečevanje nadaljnje-ga širjenja nalezljivih bolezni, skrb za zdravstveni in telesni razvoj šolskih otrok,dvigovanje splošne zdravstvene kulture s higiensko propagando in didaktiko terpreprečevanje in zdravljenje alkoholizma.Začetki zdravstvenih je bilo razdeljeno na ambulantno in terensko.domov Glavno delo je opravljal zdravnik ob pomoči zaščitne sestre, ki je vpisovala paciente, izdaja- Ko so začeli ustanavljati zdravstvene la bolniške liste, vodila evidenco in pomagala pridomove, je bil marsikdo prepričan, da ne bodo preiskavah. V zdravstvenem domu so pregledo-kos nalogi, ki so si jo zadali. Bali so se tudi, da vali dojenčke, predšolske in šolske otroke termed ljudmi ne bodo naleteli na pravo razume- obolele za tuberkulozo. Materam in nosečnicamvanje. Po odprtju prvega zdravstvenega doma v so pomagali z nasveti in jih izobraževali naLukovici pri Domžalah leta 1926 so v nadalj- predavanjih. Na terenu so v glavnem delovalenjem desetletju zgradili še sedem novih: v zaščitne sestre. V zdravstvenem domu so bili:Medvodah, Tržiču, Šentvidu pri Ljubljani, otroški dispanzer, šolska poliklinika,Cerkljah ob Krki, Rogatcu, Murski Soboti in protituberkulozni dispanzer, ki se je pone-Rakeku. Po drugi svetovni vojni pa so bili kod hitro osamosvojil in začel delovati kotustanovljeni tudi na sedežih okrajev in v občin- samostojna enota, ter splošna zdravstvenaskih središčih. Zdravstveni domovi so skrbeli posvetovalnica. Zdravstveni domovi so imelipredvsem za osnovno preventivno in kurativno tudi ljudska kopališča, saj v času njihovegazdravstveno varstvo. Delo ni bilo lahko in je nastanka še marsikje po domovih ni bilo kopal-zahtevalo mnogo potrpežljivosti, dobre volje in nic, ponekod pa tudi ne vodovoda. Uporabnikompoznavanja razmer. Posamezni okraji so bili v so pomagala vzdrževati osebno higieno.higienskem in zdravstvenem pogledu prepušče-ni sami sebi, zato je bila stanovanjska in nasel- Zdravstveni domovi so vzgajali za higieno,binska higiena slaba. Ta je neugodno vplivala prosvetljevali glede prehrane, preskrbe s čistona zdravstveno stanje prebivalstva, pojavljale so pitno vodo in posredovali na zdravje vezanase nalezljive bolezni, neredko v manjših ali naselbinska priporočila. Prirejali so številnevečjih epidemijah. higienske razstave in predavanja. Splošno posvetovalnico so obiskovali siromašni bolni- Idejna zasnova zdravstvenih domov je ki, še posebej v času hude gospodarske krize (1).izvirala iz filozofije socialne medicine. Vsake-mu posamezniku je želela omogočiti dostop Uspehi zdravstvenih domov so bili hitrodo zdravstvene oskrbe in pomoči, sprva v vidni. Izboljševale so se higienske razmere inbolezni, kasneje pa predvsem s preventivo. zdravstveno stanje prebivalstva, nalezljive bolezni so postajale redkejše, kar je vodilo k Delo v zdravstvenih domovih na Slovenskem, upadu splošne umrljivosti.ki ga je nadzoroval Higienski zavod v Ljubljani,

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e7December 2016Poslopje državnega Higienskega zavoda v Ljubljani iz leta 1923. zadostovala le državna pomoč, po- trebno je bilo tudi intenzivno sodelo- Za okrajnega zdravnika je bil nalezljivih bolezni, ogrožale okolico. V vanje javnosti in posameznikov.zdravstveni dom izredno pomembna njih so opravili vzorčno asanacijo,ustanova. Preko njega je lahko preu- jih oskrbeli s pitno vodo, uredili Prva vas, ki je bila izbrana in ječeval zdravstvene in higienske razme- cestne kanale, dvorišča, gnojišča, kasneje služila kot vzorčni primerre v okraju, skrbel za širjenje prosve- stranišča, greznice, stanovanjske uspešne asanacije, je bila Lukovicatljenosti med prebivalci, nadzoroval prostore in hleve. Istočasno so v vasi pri Domžalah. V njej so vladalezdravstveno delo občin in zatiral postavili zdravstveni dom, ki je slabe higienske razmere in pogostonalezljive bolezni (2). skrbel za boljše zdravstveno stanje so se pojavljale epidemije črevesnih prebivalcev na širšem območju. Za ta bolezni. Vas so zasilno asanirali žePrimer Lukovica obsežni načrt ministrstva pa ni leta 1922, a so kmalu ugotovili, da je bil izvor ponavljajočega se tifusa okužena pitna voda. Za temeljito asanacijo je bil potreben vodovod z neoporečno vodo ter ureditev kana- lizacije in greznic. Oktobra 1924 je vodstvo Higienskega zavoda v Lukovici predstavilo načrt za asana- cijo vasi (3). Določili so, da se delo opravi v treh etapah in konča v treh letih. Najprej so asanirali vodnjake. Pred tem je bila voda v njih okužena s klicami iz človeških odpadkov in je zaudarjala. Problem oskrbe z vodo pa s tem še ni bil rešen, saj voda iz vodnjakov ni zadoščala za vso vas, še posebej ne v sušnih mesecih. Posa- mezniki so si zato popravili stranišča in gnojišča, večina izmed njih pa je opravila tudi nekaj nujnih popravil na stanovanjskih objektih. Uredili so tudi trg. Leta 1924 je dr. Andrija Štampar Prvi zdravstveni dom na Slovenskem, zgrajen leta 1926 v Lukovici pri(1888–1958) začrtal naloge higienske Domžalah. Z upoštevanjem vseh načel nove javnozdravstvene doktrineslužbe. V prvi etapi se je usmeril na so na kraju, kjer je pogosto izbruhnila griža, asanirali okolje in zgradilivečja mesta z okolico, v drugi pa so se referenčni zdravstveni dom, ki je bil eden prvih v Jugoslaviji. Slovesno gav glavnem posvetili asanaciji vasi. Ob je odprl dr. Andrija Štampar.tem so prišli v stik z najširšimi slojiprebivalstva, pri katerih so moralinajprej vzbuditi zavest, da je vsakposameznik odgovoren za svoje zdrav-je. S to zavestjo se je pojavila tudipotreba po zdravem bivanju, kar jepospešilo asanacijo vasi in jo naredilouspešnejšo. Ministrstvo za narodno zdravje seje leta 1924 odločilo, da bo po vsejJugoslaviji vsako leto asaniralodoločeno število vasi in je zanje vdržavnem proračunu zagotovilopotrebna sredstva. Za asanacijo sobile izbrane tiste vasi, ki so, predvsems ponavljajočimi se epidemijami

Revija ISIS medicineI6z8zgodovineDecember 2016Ambulanta v Lukovici iz leta 1926. Zdravstveni dom narodovo zdravje v Lukovici so pozimi Lukovica revnim otrokom dajali topel obrok in V drugi etapi asanacije so postavili perilo. Da je bil vpliv Zdravstvenega zdravstveno postajo, ki se je Prvi Zdravstveni dom na Sloven- doma res velik, se kaže v naraščajo- kasneje združila s hišico za medicin- skem je od ustanovitve vodil dr. čem številu kopalcev v javnem kopali- sko sestro in javnim kopališčem ter se Albert Trtnik, po letu 1928 pa šču in v redkejši ušivosti šolske preimenovala v Zdravstveni dom, banovinski zdravnik dr. Ciril Koma- mladine, ki je z 20 odstotkov že v ki so ga odprli 24. oktobra 1926. tar. prvih letih delovanja padla na 2 Stavba je bila kakovostno grajena, odstotka. Za širjenje zdravstvene notranja razporeditev prostorov pa V posvetovalnici za matere in prosvete so priredili sedem tečajev o smiselna in praktična. Iz čakalnice, ki dojenčke so dajali nasvete za pravil- negi in prehrani dojenčka, 31 preda- so jo uporabljali tudi za sestanke, no prehrano. Zaščitne sestre so po vanj o tuberkulozi, infekcijskih razne tečaje in predavanja, je bil vhod domovih spodbujale bolnike k pravil- boleznih in rahitisu ter različne v zdravniško posvetovalnico in ordi- nemu izpolnjevanju zdravniških razstave. Udeležba prebivalstva je bila nacijo. Javno kopališče je imelo nasvetov in poučevale matere o tudi ob vseh cepljenjih velika (5, 6). čakalnico s straniščem, v kompleks so pravilni negi otrok. V otroški poli- spadali tudi kotlarna, shrambi za kliniki so brezplačno ambulantno Kratka predstavitev gorivo in kopalna dvorana s tuširnica- zdravili predšolske otroke. Vpliv teh zdravstvenih mi. Te so bile lesene in razdeljene na dveh ustanov je bil spodbuden, saj se domov slačilni in kopalni prostor. Kopališče je umrljivost otrok zmanjšala za je bilo povezano s kanalizacijo, kakor polovico. V svoj delokrog je Zdrav- Zdravstveni dom Celje tudi vsa stranišča, ki so bila na izpla- stveni dom v Lukovici sprejel tudi kovanje. Iz kopališča je bila napeljana podeželsko otroško kolonijo, kjer Potrebe so narekovale vrstni red topla voda tudi v glavno ambulanto. je bilo pri zdravih kmečkih družinah nastajanja posameznih enot celjskega Po vseh prostorih Zdravstvenega nastanjenih od 20 do 35 otrok iz vse zdravstvenega doma. Bakteriološka doma so bile napeljane vodovodne Jugoslavije, v starosti od treh mesecev postaja je nastala že v letu 1923, njej cevi, dokler ni bil zgrajen vodovod. do osmih let. Bili so pod nadzorstvom pa so se v naslednjih letih pridružile Okoli doma je bilo prostorno dvorišče zdravnika in zaščitne sestre. Od leta še socialnomedicinske ustanove: in vrt. 1931 je bila v juliju in avgustu v ambulanta za venerične bolezni, prostorih Zdravstvenega doma nasta- protituberkolozni dispanzer, Pasteur- V tretji etapi asanacije so zgradili njena počitniška kolonija. Šolska jev zavod, šolska poliklinika, posveto- vodovod, ki je pomenil zaključek z poliklinika je bila na voljo vsem valnica za matere in otroke, šolska državnimi sredstvi financirane asana- učencem. Iz sredstev Društva za kuhinja kraljice Marije in dnevno cije. Nadaljnja dela so Lukovčani krili zavetišče. s samoprispevki (4). V letu 1928 so se obstoječe ustanove združile v upravno enoto Zdravstveni dom Celje. Upravljal ga je zdravnik dr. Jakob Rebernik (1890–1976). Zaposleni so bili trije zdravniki, tri zaščitne sestre in dva laboranta (7, 8). Zdravstveni dom Maribor V času, ko sta Ljubljana in Celje že imela urejene zdravstveno-higi- enske in socialnomedicinske usta- nove, je Maribor, drugo središče Slovenije, krepko zaostajal za njima. To se ni čutilo samo v mestu in njegovi bližnji okolici, temveč vse do madžarske in avstrijske meje. Potreba po ustanovitvi socialnohigi- enskih ustanov je bila velika. Kot

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e9December 2016prva je leta 1921 začela v Mariboru Februarja 1930 je bil ustanovljen Zdravstvena ordinacija okoli leta 1930delovati brezplačna zdravniška Zdravstveni dom Murska Sobo- (vir: Muzej novejše zgodovine).državna ambulanta. Zdravili so ta. Imel je več oddelkov: protitra-spolne bolezni in opravljali homski, protituberkulozni in otroški Zdravstveni domserološke preiskave krvi in likvorja. dispanzer, šolsko polikliniko, splošno MedvodeAmbulanta je do leta 1931 delovala v zdravstveno posvetovalnico, narodno-prostorih splošne bolnišnice, ko je z zdravstveno šolo in javno kopališče. Zdravstveni dom v Medvodah jenovim zakonom o bolnicah del bil ustanovljen leta 1930 v prostorihnjenega delokroga prevzela ambu- Zaradi gospodarske krize in enonadstropne stavbe, ki je bilalanta oddelka za kožne in venerične pomanjkanja finančnih sredstev niso prvotno namenjena društvu Sokol.bolezni Splošne bolnišnice v Mari- mogli opremiti in za delo usposobiti Delovati je pričel leta 1931, vodja pa jeboru, drugega pa Zdravstveni dom v vseh oddelkov, kakor je bilo na postal specialist za otroške bolezni dr.Mariboru. začetku zamišljeno. Od leta 1932 sta Luka Bezič. obratovali šolska poliklinika in Ministrstvo za narodno zdravje je javno kopališče,1 občasno pa so bila Zdravstveni dom je imel otroškina predlog Higienskega zavoda v za zaščitne sestre organizirana preda- dispanzer, šolsko polikliniko, posveto-Ljubljani leta 1929, kljub pomanjka- vanja o negi in prehrani dojenčkov s valnico za matere in otroke, splošnonju sredstev, odredilo ustanovitev praktičnimi prikazi. Splošna zdrav- ambulanto in kopališče. Šolarji soZdravstvenega doma v Maribo- stvena posvetovalnica ni bila ustano- imeli brezplačno zdravniško pomoč,ru. Njegov delokrog je obsegal mesto vljena, protituberkulozni dispanzer pa najrevnejši pa tudi zdravila, kolikorMaribor, okraje na levem in desnem je spadal pod okrilje krajevne protitu- jih je imela ustanova na voljo. Siste-bregu reke Drave, Ptuj z okolico, okra- berkulozne lige in je deloval v splošni matske in kontrolne preglede soje Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja bolnišnici. Tudi otroški dispanzer opravljali banovinski zdravniki (15,Lendava, Čakovec in Prelog. zaradi slabih razmer ni deloval ob 16). uradnih urah. Vendar je bila zaradi Zdravstveni dom Maribor so razširjenosti trahoma vseskozi Zdravstveni dom Kranjsestavljali naslednji oddelki: prioriteta urediti Centralno protitra-bakteriološko-serološki, higiensko- homsko ambulanto, ki je bila leta Leta 1936 sta se kranjska šolskaepidemiološki, antirabični oddelek, 1932 preseljena v novo zgradbo poliklinika in otroški dispanzeršolska poliklinika in dispanzer za zdravstvenega doma in jo je vodil dr. združila v Zdravstveni dom Kranj.otroke. Jože Pečan (1901–1962) (11, 12). Drugih oddelkov takrat še ni bilo. Januarja 1930 je Higienski zavod v Vodstvo zdravstvenega doma je Zdravstveni dom Ljubljani odredil, da pride kranjskabilo zaupano dr. Josipu Vrtovcu Lendava ustanova v delovno področje Zdrav-(1899–1978), ki je imel dragocenosodobno znanje, saj se je šolal v ZDA Ko so v Murski Soboti zgradilikot Rockefellerjev štipendist za javno zdravstveni dom, je bil položenzdravstvo (9, 10). temeljni kamen za izgradnjo takšnega doma tudi v Dolnji Lendavi. Dom jeZdravstveni dom Murska bil v glavnem dokončan v letih 1934 inSobota 1935. Do junija 1936 ga je vodil dr. Danilo Lipnjak, za njim pa dr. V Prekmurju so bile zdravstvene Avgust Korbar. Poleg vodje doma jerazmere zelo slabe, zato je obstajala bila v njem zaposlena še zaščitnavelika potreba po ustanovitvi social- sestra.nohigienske ustanove. Prekmurje jebilo žarišče različnih socialnih Zdravstveni dom, katerega ožjibolezni, predvsem trahoma, ki je delokrog je obsegal občino, širši pabrez zdravstvene pomoči vodil v ves okraj, je redno deloval z naslednji-slepoto in posledično v še večjo revšči- mi oddelki: šolsko polikliniko,no. Prav tako so bile tu zelo slabe posvetovalnico za matere in dojenčke,stanovanjske razmere in preskrba s trahomskim oddelkom in javnimpitno vodo. Največji problem pa je kopališčem (13, 14).bila revščina.1. Javno kopališče je začelo obratovati junija 1932; vsako soboto je bilo proti vstopnini odprto za občane, v ostalih dneh pa so se lahko kopali tudi otroci. Šolski mladini je bilo omogočeno enkrat mesečno brezplačno kopanje. V kopališču se je včasih kopala tudi tamkajšnja garnizija.

Revija ISIS medicine7Iz0zgodovineDecember 2016stvenega doma v Tržiču. Od leta delovno področje je spadalo osem Protituberkulozni dispanzer1936 je Zdravstveni dom Kranj vodil občin s 26.000 prebivalci in 14 šol z je začel delovati leta 1935. Vodil ga jedr. Karel Petrič (1900–1944) (17). več kot 3.000 učenci. Zdravniško specialist za pljučne bolezni dr. službo je honorarno od ustanovitve Stjepan Ivić iz Celja (24).Zdravstveni dom Tržič dalje opravljal dr. Drago Vidmar, pomagala pa mu je zaščitna sestra. Zdravstveni dom Rakek Zdravstveni dom v Tržiču je začeldelovati leta 1929. Imel je naslednje V Zdravstvenem domu so od Zdravstveni dom Rakek je začeloddelke: šolsko polikliniko, otroški ustanovitve delovali: otroški dispan- svoje delo v šolski poliklinikidispanzer, polikliniko in posvetovalni- zer, splošna zdravstvena posvetoval- septembra 1935. Nastanjen je bil vco za matere in otroke ter javno nica, protituberkulozni dispanzer, poslopju ljudske šole. Zaščitna sestrakopališče. šolska poliklinika, posvetovalnica za je bila nameščena za stalno, medtem matere in ljudsko kopališče (20, 21). ko je vršilka dolžnosti direktorja dr. V letu 1930 se je tem oddelkom Marija Kuralt, zdravnica ljubljanskepridružila vaška otroška kolonija, Zdravstveni dom Novo šolske poliklinike, prihajala vsakleta 1931 posvetovalnica za no- mesto petek (25, 26).sečnice in leta 1934 še protituber-kulozni dispanzer. Zdravstveni Do leta 1936 je v Novem mestu Odprli so še Posvetovalnico zadom v Tržiču je vodila dr. Tekla poslovala le državna šolska polikli- matere v Trbovljah (1926), HrastnikuKenk Pance (18). nika, ki je bila ustanovljena leta (1927) in Zdravstveno zadrugo z 1930. Redno je od leta 1931 imela zdravstvenim domom v PonikvahZdravstveni dom kraljice zaposleno le zaščitno sestro Ano (1933).Marije v Šentvidu nad Eržen. V letu 1936 je bil na novoLjubljano ustanovljen otroški dispanzer, ki Železniški se je s šolsko polikliniko združil v zdravstveni dom Šentvid nad Ljubljano je v letu zdravstveni dom. Nastanjen je bil v1929 dobil močno zdravstveno-higi- modernem novozgrajenem poslopju Železničarji so bili v začetku 20.ensko in socialno zaščitno ustanovo, ljudske šole. K odprtju zdravstvenega stoletja velikega pomena za vespredvsem zaradi velike brezposelno- doma sta finančno pripomogla Higi- promet in transport. Zato so v zdrav-sti. Odbor nekdanjega zdravstvenega enski zavod iz Ljubljane in mestna stvu imeli tudi svojo službo. Posebnookrožja je uvidel potrebo, da se v občina Novo mesto (22, 23). predstavitev si zasluži njihov zdrav-Šentvidu ustanovi zavod za zdravstve- stveni dom. Ustanovljen je bil letano-higiensko in socialno zaščito vasi. Zdravstveni dom 1924 kot Centralna ambulanta zaBrezplačno zdravstveno zavetišče za Rogateckrajane je bilo hkrati ustanova, iz Naslovnica knjige Asanacija Lukovice, avtorjakatere se je širila higiensko-zdravstve- V letu 1927 so ustanovili Društvo dr. Iva Pirca iz leta 1926.na kultura. Vodja zavetišča je bil po za narodovo zdravje v Rogatcu, ki jepravilniku banovinski zdravnik, ki vodilo priprave za izgradnjo zdrav-mu je pomagala zaščitna sestra. stvenega doma. Največje breme jeObema je bil okoliš znan, poznala sta nosila država, znatno pa so ji pomaga-prebivalce, zato je bilo delo toliko li občina, mariborska oblast, okrajnalažje in učinkovitejše. hranilnica in nekateri domačini. Zdravstveni dom je bil odprt jeseni Zdravstveni dom je največjo skrb 1930 in je takoj pričel delovati. Vodilposvečal zdravstveni in higienski ga je dr. Martin Ogorevc, banovin-zaščiti otrok od rojstva do končane ski zdravnik, v pomoč pa mu je bilašolske dobe. Bil je prvi in edini zaščitna sestra Pavla Jazbinšek.dom v Sloveniji, ki je bil v lastiobčine, a so od njega imele koristi Delokrog zdravstvenega doma jetudi druge upravne enote, ki so zajemal tri velike občine: Rogatec,spadale pod združeno zdravstveno Stoperce in Žetale v Dravski banoviniobčino v Šentvidu (19). ter občino Hum ob Sotli v Savski banovini. Zdravstveni dom je imelZdravstveni dom Cerklje splošno ambulanto, otroški dispanzerob Krki z otroško polikliniko in posvetovalni- co za matere. Zdravstveni dom v Cerkljah soustanovili leta 1929. V njegovo

Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e1December 2016specialistično zdravljenje žele- sedem zobozdravstvenih ambu- Literatura:zničarjev in njihovih svojcev iz lant, laboratorij, rentgen, fizioterapijosredstev bolniškega sklada. Sprva je in upravo (28). 1. Smerdu F. Zdravstveni domovi v našemimel oddelke za zobno zdravljenje, za podeželju. Zdrav Vestn 1940; 12:154–7.notranje in pljučne bolezni, za bolezni Zdravstveni domovioči, ušes, nosu in grla ter za rentgeno- po drugi svetovni 2. Pirc I. Zdravje v Sloveniji. II. knjiga.logijo in rentgenoterapijo, do leta vojni Zdravstvene prilike in delo higijenskih1938 so se jim pridružili še oddelki za ustanov v Sloveniji 1922–1936. Ljub-ginekologijo in porodništvo, za otro- Leta 1960 je v Sloveniji delovaloške bolezni s posvetovalnico za matere 84 zdravstvenih domov. Ob koncu ljana: Higijenski zavod, 1938. p. 97–103.in dojenčke, za kirurgijo, za kožne in šestdesetih let 20. stoletja so sicer 3. Pirc I. Asanacija Lukovice. Ljubljana:spolne bolezni ter oddelek za krčne začeli opuščati tiste, ki so delovali nažile in hemoroide. Zaradi celovitega območju z manj kot 40.000 prebival- Higijenski zavod, 1926. p. 18–21.delovanja je popisan v samostojnem ci, tako da jih je ostalo le še 65. Ti sodelu »Socialno in zdravstveno varstvo od tedaj združevali vse manjše enote, 4. Prav tam. p. 20–9.na slovenskih železnicah« (27). V letih tudi obratne ambulante, mednje pa1925–1936 je bolniški fond za proge sta se vključili še fizioterapija in 5. Glej opombo 2. p. 402–6.severno od Celja postopoma ustanav­ laboratorijska diagnostika. 6. Higijenski zavod in njegove ustanove vljal podružnične oddelke ljubljan-ske ambulante v Mariboru. Preglede Leta 2000 je v Sloveniji delovalo Dravski banovini. Opisno poročilo zaso pogodbeno opravljali zasebni speci- 64 zdravstvenih domov, ki so 1935. Ljubljana: Higijenski zavod, 1935.alisti. Leta 1948 je železnica po organizirano skrbeli za preventivnovključitvi Bolniškega in humanitarne- zdravstveno varstvo vseh skupin p. 50–2.ga fonda za zavarovanje železničarjev prebivalstva, nujno medicinsko 7. Zupanič Slavec Z. Razvoj javnegav Državni zavod za socialno zavarova- pomoč, zdravstveno varstvo žensk,nje ustanovila lastno Upravo zdrav- otrok in mladine, patronažno varstvo zdravstva na Slovenskem med prvo instvene službe pri generalni direkciji ter laboratorijsko in drugo diagnosti- drugo svetovno vojno. Dr. Ivo Pircželeznic v Beogradu in tej podrejene ko. Mnoge med njimi so zgradili (1891–1967) – utemeljitelj javnegazdravstvene in sanitetne enote. Leta slovenski prebivalci s samoprispevki zdravstva na Slovenskem. Ljubljana:1953 so bili ustanovljeni sanitetni (29). Leta 2013 je imela Slovenija 62odseki pri republiških direkcijah zdravstvenih domov in zasebnih Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005. p.železnic, zdravstveno varstvo pa so izvajalcev s koncesijo, ki so prav takoopravljali ustanovljeni zavodi Železni- del javne zdravstvene mreže. Istega 179–81.škega zdravstvenega doma (ŽZD) leta je bilo v Sloveniji evidentiranihLjubljana, ŽZD Maribor (vključevala 1299 zdravnikov, ki delujejo v 8. Glej opombo 6. p. 41–3.sta vse splošne železniške ambulante) splošnih ambulantah oz. v ambulan-in Klimatsko zdravilišče Podbrdo tah družinske medicine in pediatrije 9. Glej opombo 7. p. 182–4.(kasneje pripojeno zdravilišču Gol- na primarni ravni (30).nik). Ljubljanski in mariborski 10. Glej opombo 6. p. 43–4.ŽZD sta leta 1967 vključevala 22 In kje smo danes? Odgovor je takosplošnih ambulant z ok. 54.000 kompleksen, da pri eni redkih resnic, 11. Glej opombo 7. p. 185–6.zavarovanci (ok. 180.000 opravljenih da je vse spremenljivo, to še posebejpregledov), 20 specialističnih ambu- velja za zdravstveni dom. Ta je preho- 12. Glej opombo 6. p. 44–6.lant (ok. 290.000 pregledov) in devet dil pomembno pot, ponudil našimzobnih ambulant z ok. 45.000 zavaro- prebivalcem zdravstveno oskrbo, 13. Glej opombo 7. p. 187.vanci (ok. 190.000 pregledov). Leta prosvetljeval, cepil, z dispanzerskim1994 se je mariborski zavod pridru- delom izkoreninil številne nalezljive 14. Glej opombo 6. p. 46–7.žil Zdravstvenemu domu Mari- bolezni, ob boljšem socialnem inbor in Slovenske železnice so poobla- izobrazbenem stanju prebivalstva 15. Glej opombo 7. p. 188.stile ŽZD Ljubljana za celotno znatno pripomogel, da se je življenj-preventivno zdravstveno dejavnost za ska doba skozi 20. stoletje podaljšala 16. Glej opombo 6. p. 55.vse železniške delavce. ŽZD Ljub- za okoli 25 let, a sodobni čas se vrti poljana je takrat imel dispanzer za svoje … Prihodnost se zato tako hitro 17. Glej opombo 7. p. 189.medicino dela in športa, 10 spreminja, da se je bo moral dotaknitisplošnih, 10 specialističnih in kak jasnovidec, da bo napovedal, kam 18. Prav tam. p. 190–1. vodijo poti jutrišnjega zdravstvenega doma … 19. Prav tam. p. 192. 20. Prav tam. p. 193–4. 21. Glej opombo 6. p. 52–3. 22. Glej opombo 7. p. 195. 23. Glej opombo 6. p. 48–9. 24. Glej opombo 2. p. 431–7. 25. Glej opombo 7. p. 197. 26. Glej opombo 6. p. 55–6. 27. Štolfa F. Socialno in zdravstveno varstvo na slovenskih železnicah. Celje, 1994. 28. Pleterski M. Železniški zdravstveni dom. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 15. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001: 315. 29. Košir T. Zdravstvo. V: Enciklopedija Slovenije. Zv. 15. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. p. 125. 30. Petrič D, Žerdin M. Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Direktorat za zdravstveno varstvo, 2013. p. 8.

Revija ISISO72bletnicaDecember 2016Sekcijaza otroškonevrologijoSZD: Prvihdvajset let!Dr. Natalija Krajnc, dr. med.,SB Slovenj Gradec Pomladno strokovno srečanje Sekcije za Prvi predsednici sekcije (z desne) prim. asist. Neža Župančič inotroško nevrologijo SZD, 6. maja 2016, smo prim. mag. Jana Frelih, v družbi prim. mag. Štefana Kopača.poleg strokovnim vsebinam posvetili dvajsetiobletnici delovanja sekcije. V uvodnem nevrologijo, na katerem je bilo prisotnih 19nagovoru se je podpredsednica Natalija Krajnc udeležencev, pa je bil 23. oktobra 1995 vdotaknila pomembnih mejnikov pri nastanku Portorožu, v času mednarodnega kongresasekcije. otroške nevrologije. Slovenski pediatri in zdravniki z interesom za Izvoljen je bil devetčlanski izvršilni odbor,otroško nevrologijo so se organizirali sprva kot funkcije izvoljenih članov pa so bile določene naKomisija za otroško nevrologijo Sekcije za prvem sestanku izvršilnega odbora 7. novembrapedopsihiatrijo, ki se je kasneje preimenovala v 1995 v Ljubljani. Takrat so funkcije sprejeli:Sekcijo za pedopsihiatrijo in otroško nevrologijo. predsednica asist. Neža Župančič, namestnicaLeta 1995 je bila Strokovni komisiji Slovenskega predsednice asist. Jana Frelih, tajnik doc. dr.zdravniškega društva podana pobuda za ustano- David Neubauer, blagajničarka Natalija Krajnc,vitev lastne Sekcije za otroško nevrologijo z delegat za mednarodno sodelovanje prim. Igorutemeljitvijo, da je področje otroške nevrologije M. Ravnik in člani prim. Brigita Lobnik Krunič,v svetu strokovno priznano in ponekod tudi že prim. Hilda Veličkov, Bogdan Lorber in Peterformalno sprejeto kot samostojna specialnost ali Najdenov. Oblikovan je bil predlog statuta insubspecialnost. začrtane temeljne aktivnosti sekcije. Na Slovenskem je bila stroka prisotna že od Prim. Igor M. Ravnik, dolgoletni član in eden od pobudnikov ustanovitveleta 1954 z začetnikoma in utemeljiteljema sekcije.prim. dr. Ivico Tivadar in prof. dr. JožetomJerasom. V okviru Kliničnega centra je že tedajdelovala kot največja enota Pediatrične klinike,z zelo aktivno ambulantno dejavnostjo, pedia-tričnim nevrofiziološkim laboratorijem innevropsihološko dejavnostjo. Na bolnišničniravni so delovale tudi enote na pediatričnemoddelku Splošne bolnišnice Maribor, Bolnišniceza invalidno mladino Stara Gora ter na nekate-rih drugih pediatričnih oddelkih bolnišnic, vzavodih za prizadete otroke in v zdravstvenihdomovih. Potrditev imenovanja sekcije je bila sprejeta12. maja 1995 na 132. rednem letnem srečanjuSlovenskega zdravniškega društva na Bledu,ustanovni zbor Slovenske sekcije za otroško

Revija ISIS Obletnic7a3December 2016 V letih delovanja se je število Udeleženci majskega strokovnega srečanja. članov večalo, sedaj je vključenih 70. Temeljne aktivnosti sekcije so pred- sedaj redno sestaja na Pediatrični uvodu o skupnih značilnostih, poseb- vsem redna strokovna izobraževanja kliniki v Ljubljani. nostih in ob pregledu terminologije in organiziranje strokovnih delavnic z smo nadaljevali s predstavitvijo aktualnimi vsebinami. Pogosto smo se Tudi na tokratnem, majskem genetskih vzrokov diskranij, ki jo je v teh aktivnostih povezovali z drugimi srečanju, posvečenem diskranijam in pripravila Karin Writzl. Peter Spazza- sekcijami in združenji SZD, pa tudi s kraniosinostozam, smo oblikovali pan je povzel možnosti sodobnega tujimi gosti. delovno skupino za pripravo smernic kirurškega zdravljenja diskranij. Katja obravnave teh otrok. Groleger Sršen je predstavila sindrom Od leta 2010, ko je otroška nevro- zaležane glave dojenčka, pomen logija postala priznana samostojna V strokovnem delu tokratnega prepoznave in razlikovanja od diskra- specialnost tudi v Sloveniji, je naziv strokovnega srečanja, posveče- nij in kraniosinostoz. Možnosti specialista otroške nevrologije prido- nega diskranijam in kraniosino- konservativnega zdravljenja diskranij bilo šest zdravnikov pediatrov. stozam, je v uvodnem predavanju s korekcijskimi čeladami je predstavil Miha Rogač predstavil klinične Boštjan Boltežar, vlogo inženirja Sekciji so doslej predsedovale: značilnosti, prepoznavo in diagnosti- prim. asist. Neža Župančič v letih ko diskranij in kraniosinostoz. Po 1995–2001, prim. mag. Jana Frelih v letih 2001–2008, dr. Natalija Krajnc v letih 2008–2015 in asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar od leta 2015.Častni član sekcije prof. dr. Boris Klun. Častni člani sekcije, prim. dr. Predsednica sekcije Barbara Gnidovec Stražišar (z desne) z gostiteljico srečanja HerminoIvica Tivadar, prim. Martin Čerk, Damjan in podpredsednico Natalijo Krajnc.prof. dr. Jože Jeras, prof. dr. BorisKlun in prof. dr. Fedor Pečak, so ssvojim strokovnim delom in aktiv-nostmi pomembno oblikovali strokosvojega ožjega področja, pa tudipodročja otroške nevrologije v širšemsmislu. Doživeta in tudi kritična razmiš­ljanja o razvoju stroke sta v zaključkuuvodnega dela z nami delila prim.Igor M. Ravnik in prof. dr. Boris Klun. Strokovna srečanja so z izbiroaktualnih vsebin vplivala na oblikova-nje smernic in krepila timsko innivojsko povezovanje. Tako se je pravna pobudo sekcije pred dvema letomaoblikoval multidisciplinarni tim zamotnje požiranja in hranjenja, ki se

Revija ISISO74bletnicaDecember 2016ortotike in protetike v zgodnji obrav- ki največkrat obravnavajo otroke z Popotnica za naslednjih dvajset letnavi otrok z nevrološko okvaro pa Žan diskranijo. naj nam bo razmišljanje častnegaBoltežar. člana prof. dr. Borisa Kluna o poslan- Glede na aktualnost teme je stvu zdravniškega poklica: »Ko je Predavatelji so z uvodnimi preda- Hermina Damjan predstavila tudi človek starejši, gleda na stvari druga-vanji pripravili odlično osnovo za novo terapevtsko metodo pri zdravlje- če. Tako je, kot če se vzpenjaš na goro.predstavitev zanimivih primerov iz nju spastičnosti, selektivno dorzalno Čedalje bolj sopihaš, zmanjkuje sapeklinične prakse, ki sta jih pripravili rizotomijo, s pregledom kriterijev za – ampak razgled je vse boljši ...Janja Drobež in Anita Kušej. izbor kandidatov, postopka zdravlje- Ostane, kar je dobro, lepo, prijetno.« nja, možnih zapletov in izkušnje tega (Povzeto iz intervjuja Legende, revija Predstavitvam je sledilo aktivno zdravljenja pri slovenskih otrocih. 50 plus, 2016.)razpravljanje udeležencev o možno-stih in pomenu izbire konservativnega Poleg obravnave aktualnih stro- Predstojnica otroškega oddelkaali kirurškega zdravljenja diskranij, kovnih vsebin se v Sekciji vse bolj Univerzitetnega inštituta za rehabili-ob čemer smo ugotovili, da je smisel- zavedamo tudi potrebe po aktivni tacijo RS Soča Hermina Damjan je sno oblikovati strokovne smernice za vlogi pri umeščanju stroke v sloven- svojo strokovno in gostiteljsko odlič-obravnavo teh otrok. Pripravila jih bo skem prostoru, dobrem izobraževanju nostjo poskrbela za prijetno in aktiv-imenovana delovna skupina, jih novih specialistov in razvijanju no strokovno druženje, za kar se njejpredstavila na enem od naslednjih smernic s trdnimi strokovnimi izhodi- in njenim sodelavcem iskreno zahva-strokovnih srečanj in nato posredova- šči in neodvisno od lokalnih politik, ki ljujemo.la pediatrom in otroškim nevrologom, niso vselej v prid stroki.Praznovanje 20. obletnice Dentalnegacentra dr. Lah Kravanja BovecZa v prihodnje si najbolj želimo, da bi lahko otrokom tudi v domačem kraju nudili ortodontsko zdravljenje nazavarovanje vsaj en dan v tednuSanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Dentalni center dr. Lah Kravanja, d. o. o., BovecEkipa dentalnega centra: Aleksander Kravanja, direktor, Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., spec. ortodontije, Bojana Hvala, zobna asistentka,Irena Srebrnič, dr. dent. med., Alenka Zornik, zobna asistentka, in Danjela Kenda Pagon, ustna higieničarka (z desne).

Revija ISIS Obletnic7a5December 2016 Dentalni center dr. Lah Kravanja iz sedaj že specialistka ortodontije. Po Informacijska točka Maraton Bovec 2016Bovca letos praznuje 20-letnico delova- lastnem poslovnem načrtu sva v hiši »Ohranjanje zdravih zob tekačev«: Al Peljhan,nja, kar je visok jubilej za zobozdrav- moževih staršev opremila prostor s Sanda Lah Kravanja, Izabela Kravanja (foto:stvenega izvajalca v manjšem kraju na pomočjo visokih kreditov iz tujine, Aleksander Kravanja).podeželju skrajnega severozahoda domače banke jih takrat zdravnikomSlovenije. Praznovanje smo pred dnevi niso odobravale. V status zobozdrav- Bovcem, izobraževanja na Stomatolo-obeležili s slovesnostjo v veliki dvorani nice zasebnice brez koncesije sem ški kliniki in zagotavljanja izvedbeStergulčeve hiše v Bovcu, ki so se je zagazila kar po porodniškem dopustu programa v domačem kraju so bilaudeležili občinski, regijski in državni in odpovednem roku, ker v kraju ni zelo naporna, iskanje pomoči nado-funkcionarji, predstavniki stroke, bilo vrtca z oddelkom za najmlajše. mestnega zdravnika pa dolgotrajno,vabljeni gostje in prijatelji. Kljub odhodu z delovnega mesta v a uspešno, saj še danes za paciente javnem zavodu, v regiji ni bilo prosto- skrbimo kot razširjena ekipa: dve V 20 letih delovanja smo se srečali ra v javni mreži, ki tudi danes še ni zobozdravnici, od tega ena specialist-s številnimi izzivi, spreminjali so se zastavljena. Od takrat dalje je bil ka ortodontije, ustna higieničarka inpolitika, zakonodaja in pogoji poslo- delovni teden vedno daljši od 40 ur in dve zobni asistentki, sodelujemo pa svanja. Aktualnemu županu so se tako družinsko življenje vedno prepleteno številnimi zunanjimi izvajalci zobnena slovesnosti pridružili vsi trije s poslovnim. tehnike in kolegi specialisti oralnedosedanji župani občine Bovec, kirurgije, parodontologije, endodonti-poslanec državnega zbora Danijel Leto 1996 sodi že v čas, ki je veljal je in protetike. Danes lahko v trehKrivec ter župan sosednje občine za pionirskega glede vlaganja zaseb- zobnih ordinacijah poskrbimo zaKobarid. Stroko so zastopali podpred- nih sredstev zdravnikov za zagotavlja- celostno zobozdravstveno oskrbo vsednica Zdravniške zbornice Slovenije nje lastnega delovnega mesta in v vseh starostnih obdobjih. Nudimoin predsednica Odbora za zobozdrav- gradnjo infrastrukture za opravljanje preglede in preiskave za estetskostvo Sabina Markoli, dr. dent. med., javnega zobozdravstvenega programa, zdravljenje zob, manjkajoče zobedoc. dr. Franek Klemenc, bivši pred- še posebej na podeželju z velikimi nadomestimo s sodobnimi protetični-sednik komisije Ministrstva za zdrav- geografskimi razdaljami, neugodno mi nadomestki, s specialističnoje, predstojnik dr. Peter Jevnikar in demografsko strukturo in šibko ortodontijo uredimo zobne in čelju-mag. Nataša Jevnikar, dr. dent. med., socialno sliko. stne nepravilnosti ter polepšamoAlenka Kojić Uršič, dr. dent. med., nasmeh s posegi profesionalne ustnevodja zobozdravstva ZD Tolmin, Na samem začetku v letu 1996 je higiene.Branka Colja, dr. dent. med., in Anton klasična ordinacija z eno zobozdravni-Zelko, dr. dent. med., nekdanji direk- co in zobno asistentko delovala kot Poleg svečane prireditve smotor Zobozdravstvenega doma Nova samoplačniška. V rušilnem potresu visok jubilej obeležili s sodelovanjemGorica. Veseli smo bili tudi udeležbe leta 1998 smo utrpeli večjo škodo. Poposlovnih partnerjev s strani zoboteh- obvezni sanaciji stavbe smo bili edinaničnih laboratorijev, bank in zavaro- zobna ordinacija v Bovcu, kot takivalnic. smo ponudili prostore, opremo in kadre tudi zdravstveni zavarovalnici Na slovesnosti smo se ozrli na ter v letu 1999 pridobili koncesijo indelovanje v preteklih letih, se zahvalili javni program splošnega zobozdrav­sodelavcem, poslovnim partnerjem, stva. Tega izvajamo v ordinaciji vstaršem in družinam ter pogledali Zdravstveni postaji Bovec, ki smo jotudi naprej. V kulturnih utrinkih sta morali po potresu v celoti samigoste navdušili sopranistka zdravnica opremiti. Od ustanovitve dalje smoSanja Zupanič, tudi študentka Kon- dejavnost nenehno širili v sodobenservatorija za glasbo v Ljubljani, in dentalni center s tremi ordinacijami,pianistka Nena Rion, diplomantka splošno, ortodontsko in za ustnoKraljevega konservatorija v Bruslju, higieno, ponudbo pa iz samoplačniškePrešernova nagrajenka Akademije za tudi v javni program s koncesijo zaglasbo in študentka v razredu profeso- splošno zobozdravstvo. V popotres­rice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Po nem letu sem opravila podiplomskislavnostnem delu je sledilo druženje seminar iz otroškega in preventivnegaob dobrotah iz Doline Soče. zobozdravstva in v letu 2007 zbrala pogum tudi za prijavo na dentalno Dentalni center sva kot družinski specializacijo iz čeljustne in zobneprojekt pogumno zasnovala mlada ortopedije za goriško regijo. Tri letazanesenjaka Aleksander Kravanja in vsakodnevne poti med Ljubljano inSanda Lah Kravanja, zobozdravnica,

Revija ISISO76bletnicaDecember 2016Slavljenci in povabljeni po svečanosti s podelitvijo zahval.in podporo pri dogodkih v občini ter Vložek lastnih sredstev zobozdravnice in odsotnosti iz službe. S tem bi zelopromociji zdravega življenjskega zasebnice v javno zdravstveno infra- pripomogli k približanju dostopnostisloga. Podprli smo akcijo preventivnih strukturo in zagotavljanje delovnih javnega programa specialističnegazobozdravstvenih služb ZD Tolmin in mest v majhni občini je bil v vseh letih zdravljenja, saj zaradi rasti in razvojaNova Gorica »Za čiste zobe z zdravo delovanja velik. Okolje je ekonomsko ortodontsko zdravljenje lahko trajaprehrano«, ko smo vsem udeležencem in socialno šibko, podeželje se prazni, več let. Koristili bi že obstoječozmagovalnih razredov v tolminski pestijo nas številne naravne ujme in infrastrukturo in kadre, vendar večjoregiji podarili knjižno nagrado – prav­ gospodarski pretresi. oviro predstavlja pridobitev koncesijeljico, sicer projekt Zobozdravstvenega za ortodontijo s strani Ministrstva zavarstva Nova Gorica. Že drugič se Za izpolnjevanje svojega poslan- zdravje, ki je osnova za pridobitevbomo pridružili projektu MIDO – Mi- stva kot ortodontka lahko izvajam dodatnega programa s strani zdrav-gajmo za dojke, Društva za boj proti storitve specialistične ortodontije za stvene zavarovalnice. Naša prošnjaraku dojke v Posočju. Podprli smo program zavarovalnice v goriški regiji Ministrstvu za zdravje je skromna,turnir v golfu in futgolfu na domačem že peto leto le v javnih zavodih. To prosimo le za dovoljenje in programigrišču za golf v Bovcu. Prav poseben pomeni vsakodnevno vožnjo vsaj 80 za en dan v tednu. Kljub podporiprojekt pa smo namenili rekreativnim km do ortodontske ambulante ZD županov in Zdravniške zbornicetekačem ob letošnji ponovni izvedbi Tolmin oz. 150 km do Šempetra pri Slovenije že dolgo čakamo na obrav-bovškega maratona. Pripravili smo Novi Gorici. Ceste v Posočju so navo pobude, zato me kot ortodontkoizobraževalno stojnico na temo nevarne in naporne, pokrajina ob mladi pacienti in starši lahko z napot­»Ohranjanje zdravih zob tekačev«, smaragdni Soči v dolini adrenalina pa nico obiščejo le v Tolminu ali v Šem-kjer smo nazorno predstavili vsebnost prelepa, kar jemljem kot nagrado za petru pri Novi Gorici. Zelo si želim,sladkorjev v osvežilnih in energijskih utrujenost. da bi bila pobuda uspešna, saj jepijačah, njihovo škodljivost zaradi namenjena otrokom in mladostni-delovanja kislin in posledice, ki jih Praznovanje 20. obletnice delova- kom, ki zaradi šolanja zelo hitropovzročajo na zobeh. Zanimanje nja smo zato nadgradili s pobudo, zapuščajo domači kraj, zato pogostotekačev vseh starosti je bilo zelo naslovljeno na institucije in medije: nimajo možnosti za ortodontskoveliko, najbolj navdušeni pa so bili Za v prihodnje si najbolj želimo, zdravljenje, premalo sodelujejo ali ganajmlajši in njihovi starši, ki se niso da bi lahko otrokom tudi v do- celo predčasno zaključijo.«mogli načuditi, koliko kock sladkorja mačem kraju nudili ortodontskoje raztopljenih v eni plastenki najljub- zdravljenje na zavarovanje vsaj Od praznovanja 20. obletnice ješe osvežilne pijače. en dan v tednu. minilo že nekaj časa. Ostali so spomi- ni, čestitke, fotografije, navdušenje in Prisotnost v kraju že 20 let, »Zelo pomembno je, da imajo tudi želje, da bi bili še dolgo zdravi instalnost ekipe, vztrajnost in zaneslji- v manjših in odročnih krajih prebival- zadovoljni v delovni ekipi, ki ima ševost ter prijazen pristop se odražajo ci dostopno zobozdravstveno oskrbo, veliko ciljev za delovanje do nasled­tudi v povpraševanju po storitvah. saj se je za vsako stvar potrebno njih obletnic! peljati daleč. Za starše bi to pomenilo velik prihranek pri stroških poti, času

Revija ISIS V spom7in7December 2016V spomin prim. dr. VankuMatevžiču (1923–2016)Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., Ljubljana Pred kratkimi se je za vedno poslovil prim. poglobljeni in človeško boljdr. Radovan Matevžič, ki smo ga kolegi in v umljivi skrbi za bolnika.službi klicali Vanko. Rojen je bil na Ptuju, umrlje v Ljubljani, star 93 let. Vanko je bil deležen kritik, od zunaj celo grobih obtožb o Pred nemškimi okupatorji se je s Ptuja oddelku, ki naj bi bil zanikanjeumaknil v Ljubljano, a ne za dolgo. Privržencu človekove svobode in dostojan-osvobodilnega gibanja so Italijani vzeli prostost stva. V številnih pogovorih zin ga poslali v internacijo, v Gonars in Treviso. njim, z zdravniki oddelka inKo je po italijanski kapitulaciji prišel v Ljubljano, vsem osebjem smo znova inse je nad njim stegnila roka nemškega okupator- znova pretehtavali kritike inja in tistih, ki so bili z njim: poslali so ga v tabori- »kritike«. Dinamično smo jihšče, v Dachau. opredelili iz dveh virov: iz globokega elementarnega Po osvoboditvi je postal študent medicine. strahu človeštva pred duševnoKot mlad zdravnik je deloval v okolišu Kamnik, a boleznijo (»Ne daj Bog, dase je kmalu odločil za sicer manj priljubljeno znorim,« pravi v svoji pesmispecializacijo iz nevropsihiatrije. Opravljeni Aleksander Sergejevič Puškin)specialistični izpit v juniju 1963 mu je omogočil ter še vedno zavestnega inzaposlitev v Bolnišnici za duševne in živčne nezavednega prepričanja o dualizmu telesa inbolezni Ljubljana Polje. duše, pri čemer naj bi bila duševna bolezen nekaj čisto drugega, kot je telesna. Zato jo »revolucio- Na moški strani te bolnišnice je postopoma narji« na fakultetah za družbene vede in socialnoprevzemal vodenje sprejemnega oddelka. Na tem delo (po zgledu mnogih v svetu) razlagajo pomestu je kot šef oddelka vztrajal dolga leta, a je svoje, drugače kot jo unitarno razumejo psihiatrisvojo vlogo pozneje dopolnil kot konzultant v zdravljenju in skrbi za bolnika.moških oddelkov Klinike v Polju. Vanko je vedel, da je prava vrednost zdravni- V letu 1968 se je začela prenova te bolnišnice, kovega dela na sprejemnem oddelku v ustrez­preimenovali smo jo v Klinično bolnišnico za nem, odločnem, a tudi humanem delovanjupsihiatrijo. zdravstvenega osebja. Tu je bilo treba doseči kar največ pozitivnih sprememb. Z V. Žvanom sta Že prej, še bolj pa sedaj v kliničnih razmerah, napisala učbenik za srednjo zdravstveno šolose je bilo treba z dodatnimi premisleki posvetiti »Psihiatrija in nevrologija«, pri čemer je Vankusprejemu bolnikov in ustreznemu oddelku, ki je pripadal psihiatrični del učbenika. Bil je dolgole-moral ostati varovani oddelek z zaprtimi vrati in tni učitelj zdravstvenemu osebju tako v lastninadzorovanim gibanjem bolnikov. Torej pravo hiši kot na Višji zdravstveni šoli. Šola mu jenasprotje tistemu, kar smo s prenovo želeli in podelila naziv profesorja Višje zdravstvene šolekar smo dosegali z odpiranjem vrat in odprtimi za področje psihiatrije.oddelki skoraj v vsej bolnišnici. Vanka, prim. dr. Matevžiča, ohranjam v To je bil razlog, da je med Vankom in menoj prijateljskem spominu za vsa leta odličnegapogosto tekla beseda, kako sprejem opredeliti na sodelovanja.novo, ga humanizirati, a bolezni primerno najtipot do vsakega bolnika, upoštevaje predvsem, Takšnega se bodo spominjali njegovi kolegikako bolezen določa njegovo odgovornost in s zdravniki, zdravstveno osebje, pa tudi mnogitem stopnjo svobode. bolniki. Vankov odnos do bolnika je bil »veličasten«, Naj na koncu izrečem iskreno sožalje sopro-človeško popoln. Kot tak je izžareval vpliv na gi, zdravnici Jožici, in sinu, psihologu Matjažu.druge kolege, predvsem pa na zdravstveno osebje,ki se je iz svoje enostavnosti postopoma dvigalo k

Revija ISISV78spominDecember 2016Vasja Kruh, dr. med.(1946–2016)Prim. Stanislav Mahne, dr. med., Koper Veliko prezgodaj smo izgubili je član mladinske ekipe NK Vozila v nikoli ni odnehal pri iskanju možnostidobrega kolega in prijatelja, bolniki Novi Gorici. Kasneje se je izpopolnje- rešitve problema pri pacientu. Tudi vpa izjemno sposobnega, zagnanega in val v športni medicini, postal je novem okolju je delal, kar je bilopožrtvovalnega zdravnika Vasjo klubski zdravnik novogoriškega njegovo poslanstvo. In svojeKruha. prvoligaša, od leta 2000 do 2015 pa je poslanstvo sodelavca, zdravnika in bil priljubljen zdravnik nogometne kirurga je opravil najbolje možno.« Starša sta bila doma s Pivškega, reprezentance Slovenije in v zadnjemVasja pa je bil rojen v Postojni. obdobju član zdravniške komisije pri Tu bi težko še kaj dodal. Morda to,Maturiral je na Gimnaziji v Novi Nogometni zvezi Slovenije. da je enako predano delal v SB Izola,Gorici, diplomiral na Medicinski kjer je bil s svojo vnemo, neutrudnimfakulteti v Ljubljani. Njegova želja je Aprila 1998 je bil imenovan za delom, optimistično šaljivostjo inbila postati kirurg: uspešno, kot vsa predstojnika Kirurške sužbe SB v prijaznostjo do vseh sodelavcev inšolanja dotlej, je opravil specializacijo Šempetru, kar je uspešno opravljal do bolnikov zgled vsem, ki smo ga pozna-iz splošne kirurgije in se leta 1972 oktobra 2006. Za njegova prizadeva- li, predvsem pa uspešen in zanesljivzaposlil v Splošni bolnišnici F. Der- nja in zasluge mu je bila leta 2000 zdravnik svojim bolnikom s celotneganca v Šempetru pri Novi Gorici. Ob podeljena nagrada Mestne občine Primorske in tudi od drugod. Vse doizjemni volji in veselju do kirurške Nova Gorica. svojega zadnjega delovnega dne predstroke – predvsem abdominalne dvema letoma, ko ga je bolezen odtrga-kirurgije – je hitro strokovno napre- Z novembrom 2006 se je Vasja la od dela in prezgodaj končala njegovodoval. Izpopolnjeval se je doma in v Kruh zaposlil kot abdominalni kirurg življenje. Žalujemo za enim najboljtujini in decembra 1982 prevzel v SB Izola. cenjenih in spoštovanih kirurgovvodenje kirurškega gastroenterološke- starejše generacije v Sloveniji.ga oddelka. Njegova ekipa je poleg Zdravniki na abdominalnemstandardnih operativnih posegov že v odseku Kirurškega oddelka SB Izola90. letih uspešno opravljala tudi zelo smo ga sprejeli z veseljem, kolegialno-zahtevne operacije trebušne slinavke. stjo in mu, sem prepričan, olajšaliOdlično je obvladal endoskopske odločitev, da zapusti dolgoletnopreglede in posege na zgornjih in uspešno delo v prejšnji ustanovi inspodnjih prebavilih. Po uvedbi lapa- dela pri nas. Tedaj je močno okrepilroskopske tehnike v Sloveniji jo je našo kirurško ekipo. Sam je povedal,hitro prevzel in zelo uspešno oprav­ da nima več motivacije za vodenje,ljal, v korist številnih pacientov, ki so pač pa si še naprej želi delati kotsi želeli, da jih prav on zdravi in kirurg, s soprogo pa sta si želelaoperira. Poleg rednega dela je vsesko- prebivati ob morju, kar se jima je tudizi tudi dežural, prostega časa je bilo uresničilo.malo. Na srečo je imel v družini – prisoprogi in dveh hčerah – razumevanje Navajam besede njegovega kolegain oporo. Darka Žiberne, dr. med., kirurga in nekdanjega direktorja SB dr. F. Znanje je z veseljem prenašal na Derganca v Šempetru:mlade kirurge in druge zdravnike.Dve desetletji je tudi predaval kirurgi- »Doktor Vasja Kruh je večinojo na Srednji medicinski šoli v Novi svojega požrtvovalnega in visokoGorici. strokovnega dela opravil v novogoriški bolnišnici ter s tem pustil Poleg družine in kirurgije je imel pri nas neizbrisljiv pečat. Bil mi jeVasja še eno ljubezen: nogomet. V občudovanja vreden vzornik in učiteljmladih letih je navdušeno »brcal«, bil ter zanesljiv kolega, ki ni odklonil pomoči ne pacientom ne sodelavcem. Nikoli ni potožil zaradi obilice dela in

Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Inštitut za anatomijo Inštitut za histologijo in embriologijo Inštitut za patologijo Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljanivabijo na47. KONCERT ZDRAVNIKOVob XLVII. MEMORIALNEM SESTANKUPROFESORJA JANEZA PLEČNIKAs podelitvijo diplom profesorja Janeza Plečnikain priznanja profesorja Franceta HribarjaČetrtek, 8. decembra 2016, ob 19. uriDvorana Marjana Kozine (velika dvorana),Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, LjubljanaProgram J. S. Bach: Adagio, BWV564 F. Liszt: Madžarska rapsodija št. 2, arr. Domagoj Jugović, orgle U. JašovecI. Florjanc: Hippocratis iusiurandumPevski zbor študentov Medicinske C. Saint-Saëns: Samson in Dalila - Mon Zdravniški orkester coeur s‘ouvre à ta voix Camerata medica fakultete CorZborovodkinja: Anja Hrastovšek Alja Rajšter Koren, mezzosopran Dirigent: Franc AvsenekDomagoj Jugović, orgle Jelena Boljubaš, klavir Mateja Lasič, klavirB. Bacharach: What the World Needs M. Bruch: Kol Nidrei op. 47 L. F. Schwerdt: Offertorium in F Now Is Love, arr. R. Emerson Aleš Christian Mihelač, violončelo Zdravniški orkester Camerata medica Darja Mlakar, klavir Vokalna skupina Vox MedicorumPevski zbor študentov Medicinske Dirigent: Franc Avsenek fakultete Cor F. Chopin: Nokturno v Es-duru op. 9, št. 2 Miha Zabret, tenor D. B. Kabalevski: Preludij v h-molu op. Aleš Christian Mihelač, violončeloZborovodkinja: Anja Hrastovšek Domagoj Jugović, orgleMatej Kovač, klavir 38, št. 6 Andrej Babnik, klavirF. Mendelssohn: Koncert za violino v e-molu op. 64, H. J. Kaps: Rumba Catalán J. Cardoso: Milonga, arr. E. PodbregarAllegro molto appassionatoLucija Čemažar, violina Kitarski orkester Medicinske fakulteteBernardka Čemažar, klavir Umetniška vodja: Eva Podbregar Tea Poznajelšek, violončeloW. Gomez: Ave MariaSanja Zupanič, sopranAndrej Babnik, klavirVodstvo KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher z umetniškim vodjem koncertaAndrejem Babnikom in voditeljico koncertnega programa Zvonko Zupanič SlavecP  rijazno vabljeni

Revija ISIS v prostem časuZ80dravnikiDecember 2016Slikarski hvalospev Julijcem,klena slovenska pesem innaše narodne noše v UKCLNovembrska prireditev za bolnike v ljubljanskem kliničnem centru Katarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher [email protected]. novembra 2016, nekaj dni po prazniku vina – martinovem, smo se zbrali naprireditvi za bolnike v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana(naprej UKCL). Navdahnila nas je lepota likovnega izraza slikarke gora Drage Soklič,ki s svojimi deli že desetletja navdušuje ljubitelje slovenske narave, še posebejplanin. Je dolgoletna članica Likovne skupine Leona Koporca Kulturno-umetniške-ga društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (dalje KUD).Naužili smo se tudi pristnih slovenskih pesmi iz zakladnice Glasbenonarodopisnegainštituta SAZU, ki jih prepevajo KUD-ove pevke zdraviteljice Cintare ali tavžentrože.Te so zbrane navdušile tudi s poškrobljenimi, šuštečimi slovenskimi narodniminošami iz vseh pokrajin, kar je dogodku dalo piko na i. SliV manjši Taborjevi galeriji so fotografska stenami Julijcev se je srečala tudi z akad. slikar-dela predstavili nagrajenci 8. natečaja naravo- jem Leonom Koporcem, ki jo je navdušil s svojoslovne fotografije Prirodoslovnega društva barvitostjo, in preko njega jo je pot pripeljalaSlovenije, ki ga vodi Janja Benedik, v avli UKCL tudi v zdravstveno-umetniške vode.pa je imenitne črno-bele potopisne in reportažnefotografije, ki so nastale med delom v psihiatrični Draga je Blejčanka, rojena v Blejski Dobravi,ustanovi v Boliviji in potovanjem po njej, pred- in z možem, pravim Blejcem, vse življenje živitastavil mlad zobozdravnik Žiga Lovšin. Slikarka Draga Soklič je razstavišče ljubljanskega kliničnega centraMogočni vršaci slikarke spremenila v planinski raj Julijcev, ki vabijo, odeti s toplino barv zlatihDrage Soklič macesnov in soško modrino bistrih voda. V pogovoru s prof. Zvonko Slavec. Osrednja galerija UKCL je vsa žarela vkipečih in k nebu segajočih mogočnih vrhovih, kikažejo na slikarkino vseživljenjsko vpetost vnjihovo okolje, ljubezen do njih, njihovo globokodoživljanje, občudovanje in tudi spoznavanjepreko rednega premagovanja njihovih ponosnihsten in navidezno neosvojljivih vrhov. DragaSoklič je poetinja gora, njihova občudovalka inovekovečevalka na velikih oljnih platnih. Slikar-ka, ki je ob tej razstavi praznovala tudi svojživljenjski jubilej, je z razstavo pripravila imeni-tno retrospektivo svojega dolgoletnega dela.Zagledanost v naravo se je začela prenašati vslikarska dela od leta 1981 naprej, ko se jevčlanila v likovno skupino Dolik na Jesenicah,pod mentorstvom Jake Torkarja. Prav pod

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1December 2016Cintare so prevzele zbrane z izbranimi pesmimi iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC poudarki; duša posamezne slike seSAZU in z bogastvom noš iz vseh slovenskih pokrajin. rodi direktno pred motivom. Kot nebrušene diamante platna Dragana Bledu. Je klenega duha, srčna, nje, kateremu kmalu sledi tudi straho- Soklič v svojem ateljeju dokončuje,sončna, stanovitna, polna pozitivne spoštovanje in želja približati se, se dokler ni zadovoljna z njihovimenergije, ki nagovarja in povezuje. telesno, čustveno in duševno združiti “izrazom na obrazu”. Včasih dolgo.Kljub svoji prefinjeni porcelanasti z veličastjem. Občutljivim umetni- Táko težavno in požrtvovalno vzpe-naravi nosi v sebi odločnost, ki se kaže škim dušam pa občudovanje vzbudi njanje proti umetniškemu vrhu patudi v njenih krepko odmerjenih željo približati se gori tudi od znotraj, slikarki Dragi Soklič obrodi vednoslikarskih potezah. Točno ve, kaj hoče, skozi ustvarjalnost. To je drugačna boljše sadove. Od akvarela, kjer si jein to preko dolgoletnega učenja tudi pot, a nič manj naporna ter ne manj mogoče privoščiti več svobode, protizmore. Draga je bila, enako kot doma, izpolnjujoča od fizične osvojitve vrha. zahtevnim oljem velikega formata; odtudi na odprtju razstave obdana s Ko človek stoji na vrhu, gore same ne previdnih nanosov, k pogumnim, žesvojo družino: možem, prav tako vidi več. Umetnik pa, ko se na svoj skoraj ekspresivnim potezam čopiča;slikarjem, hčerko zdravnico specialist- način vzpenja proti bistvu gore, le-te od zvestega sledenja realnosti protiko ORL, sinom inženirjem in petimi ne neha gledati od daleč: odpove se barvnemu eksperimentu in drznemuvnuki. Ob vprašanju voditeljice prof. fizični osvojitvi, da bi njeno ponotra- izražanju občutkov. Slike na pričujočidr. Zvonke Zupanič Slavec, kakšna je njeno podobo prenesel v pesem, razstavi predstavljajo del velikega inbabica, je bil enoten odgovor vnučkov, pripoved ali sliko. Draga Soklič se stalno rastočega slikarkinega opusa,da je prijazna in lepa. In takšno Drago goram približuje obtežena z oljnimi vse pa predstavljajo poglede napoznamo tudi vsi v KUD-u. Pri nje- barvami in platni, njene poti po prvake Julijskih Alp iz različnihnem slikarstvu jo je usmerjal tudi Sloveniji, k morju in v ljube ji hribe so dolinskih smeri, kjer se ti poglediakad. slikar Janez Kovačič, ki je že veliko let slikarske. V teh letih se je odpirajo. Slike poleg prepoznavnihspregovoril o njenem zrelem slikar- na platnih kot na zrcalu beležila njena pogledov na naše očake ponujajostvu. slikarska pot: od negotovih, a navdu- toliko različnih razpoloženj, toliko šenih začetkov do samozavestnega, različnih atmosfer in v nas vzbudijo Dragino zagledanost v gore dobro trdnega barvnega komponiranja toliko različnih občutij. Poleg tega, dapozna in v slikah čuti likovna kritičar- krajine. Velika mera samokritičnosti, beležijo spremembe v naravi, pa odsli-ka in umetnostna zgodovinarka Ana jasna usmerjenost k popolnosti in kane krajine, skalni vrhovi, razkrivajoMarija Kunstelj, ki je o njej zapisala: želja, da tudi v slikarsko-tehničnem tudi, kako je slikarka pristopila k»V iskanju tega srečanja so slikarske smislu ne bi zaostajala za občutji, ki svojemu umetniškem vzponu: ali zpoti Drage Soklič večinoma usmerjene jih njenemu dojemanju ponujajo navdušenjem in energično, ali izv hribe, v naše Julijce. Iz globine tega izbrani motivi, ji ne dovolijo samo- globokega miru, ki ga je krajinasrečanja se poraja njena umetnost. všečnega počitka. Slika v naravi, kjer vdahnila njenemu pogledu in roki; aliObčudovanje je eno prvih občutij, ki se na platno zarišejo glavne poteze, z veliko samozavestne slikarskevzniknejo v človeku, stoječem pod glavni atmosferski, svetlobni in barvni kondicije, ali omahujoče in dvomeče,skalno premočjo nad njim, občudova- če bo zmogla to neizprosno večno lepoto prenesti na platno pred sabo. Vse to in veliko več izražajo platna Drage Soklič, a velika večina jih je vesel barvni hvalospev lepotam, zaradi katerih srce zapoje, zaradi katerih fant zavriska in slikarka prime čopič ter kos belega platna spremeni v veliko stvar, ki se zgodi le, ko se srečata človek in gora.« Slikarka sama pravi: »Najbolje se počutim v naravi. Trenta pod Trigla- vom ... to so moji najljubši kraji.« Sicer se je Draga Soklič začela s slikanjem ukvarjati po štiridesetem letu, saj ji prej čas ni dopuščal. Od vseh mentorjev ji je bil najljubši Leon Koporc, saj zanj pravi, da je bil »poet barve«. Izredno ceni tudi akademske-

Revija ISIS v prostem časuZ82dravnikiDecember 2016Razstavišče UKCL, polno življenja in planinskega sveta. društvo izdaja že od svojega začetka, je zvesto spremljal dogajanja naga slikarja Janeza Kovačiča, saj se je razstavi je nastala društvena sekcija, področju fotografije, ocenjeval po-od njega izredno veliko naučila. Janez ki deluje še danes. Razpisala in snetke in prinašal izčrpna poročila alipa o njej pravi: »Če komu pritiče ime organizirala je veliko splošnih in celo kataloge razstav. Za to je vrsto letDraga, je to naša Draga! Je ambasa- tematskih razstav. V sodelovanju s skrbel biolog, sprva tudi asistent nadorka Gorenjske, saj jo zvesto upoda- Foto-kino zvezo Slovenije so bile Inštitutu za biologije človeka Medicin-blja. Ona slika v naravi in slika nara- imenovane žirije, podeljevala so se ske fakultete Marko Aljančič, prvivo. Zanimiva je njena paleta, saj barve priznanja in organizirale razstave v vodja sekcije za naravoslovno fotogra-sama nameša in premisli, katero Ljubljani, nekatere razstave pa so fijo. O novostih v svetu je največuporabi. Lastna ji je avtonomna potovale tudi v druge kraje Slovenije poročal zdravnik pediater Jurijpoteza.« in v tujino. Mesečnik Proteus, ki ga Kurillo. Naslednji vodja sekcije je bil tudi pediater prim. Luka Pintar, tudi sicer izjemen naravoslovni fotograf. Vodenje sekcije je nato prevzel Mar- jan Richter, odličen strokovnjak, podvodni fotograf, organizator in urednik Proteusovega slikovnega gradiva. Nasledila ga je aktualna vodja, naravoslovna fotografinja dr. Petra Draškovič Pelc. Mesečna sreča- nja naravoslovnih fotografov se odvijajo vsak drugi torek na sedežu društva v Ljubljani od oktobra do maja. Da bi k ustvarjanju naravoslov- ne fotografije spodbudili mlade, so leta 2008 začeli z natečajem naravo- slovne fotografije za mlade do 25. leta in zadnjih nekaj let nagrajene fotogra- fije tudi razstavijo na priložnostni razstavi. Odlične fotografije mladih avtorjev spodbujajo k nadaljevanju natečajev in odkrivanju mladihZmagovalneprirodoslovnefotografije v okrasTaborjevi galeriji Že dlje časa se je KUD dogo- Pedagoško delo je poslanstvo: Prirodoslovno društvo Slovenije s svojimi razpisi zavarjal s Prirodoslovnim druš­ najboljše fotografije privabi mlade, da se mojstrijo v fotografski umetnosti. Desnotvom Slovenije, ustanovljenim predsednica društva Janja Benedik in vodja foto sekcije dr. Petra Draškovič Pelc.leta 1934 kot naslednikom Nara-voslovnega odseka Muzejskegadruštva za Kranjsko iz davnegaleta 1864, da bi svoje najboljšefotografije, ki so jih pripravilimladi, predstavili tudi obisko-valcem UKCL. Nekakšen začetekorganiziranja naravoslovnih fotogra-fov je bil društveni razpis za mladin-sko naravoslovno fotografijo v okviruevropskega leta varstva narave leta1970. Po dobrem odzivu in uspešni

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3December 2016talentov. Tako je zapisala predsednica na je zapela šest slovenskih ljudskih se odpravili še v Pampe (amazonskoPrirodoslovnega društva Slovenije pesmi pod vodstvom Mire Nastran. savano) in tako okusili po en delčekJanja Benedik, ki je na novembrski Ker pevke prihajajo iz različnih vsakega geografskega področja.prireditvi predstavila društvo in pokrajin, so izbrale pesmi iz vse Pričujoče fotografije so izbor takopojasnila, zakaj so se odločili za Slovenije. Tako smo slišali gorenjsko barvnih in črno-belih digitalnihmladinski natečaj. Poleg vedrine jim Za goram grmi, se bliska, dve nabož­ fotografij kot tudi fotografij barvnih inje v društvu manjkalo mladostne ni pesmi Jezusova pestrna, Marija črno-belih filmov.«razigranosti, katere imajo sedaj gre na božjo pot, koroško Glej kakdovolj, saj so odzivi na natečaje sončice sije in dve štajerski Ena Jesensko prireditev za bolnike vštevilčni. Za lažji izbor so mlade ptička priletela in To je veselje Štajer­ UKCL je prisrčno vodila prof. dr.razdelili v štiri starostne skupine. ca, ki so jo zapele na čast sv. Martina. Zvonka Zupanič Slavec, predsednicaSkupaj s Petro Draškovič Pelc sta KUD-a. Obiskovalci smo čutili lepotopodarili nagrade najboljšim razsta- Bolivija 2015 v okviru oživljenja tradicije narodnih noš,vljavcem. programa POTA ljudskega petja in tudi spodbudnih nabožnih pesmi, s slik Drage Soklič paPevske zdraviteljice V avli UKCL razstavlja fotografije kipenje Triglava in Julijcev s kristalnoCintare mlad zobozdravnik Žiga Lovšin, in čistimi vodnimi izviri. sicer iz Bolivije, ki jo je obiskal preko Naj tokrat pevke Cintare predsta- Programa mednarodnega skupinske- V galeriji Medicinske fakultete ULvimo s spremno besedo prof. Mirka ga prostovoljstva – POTA. Ta deluje v razstavlja Obraze Madagaskarja StašRamovša, slovenskega etnokoreologa, okviru Mladinsko-informacijskega Solman, absolvent dentalne medicine,ki je ob izdaji druge zgoščenke pevske centra (MIC) in vsako leto v svet v galeriji Nevrološke klinike UKCL paskupine Cintare »Dokler sem še pošlje od šest do osem ekip razstavlja fotografije članica KUD-amlada bila« zapisal takole: »Cintara je prostovoljcev, ki na nekem koncu Andreja Peklaj.eno izmed ljudskih imen zdravilne sveta – največkrat gredo v Brazilijo,tavžentrože (lat. centaurium erithra­ Indijo in na Madagaskar – opravljajo Prireditev so podprli KUD-oviea), ki pomaga blažiti različne bole- različna dela, vse od oratorijev za ustanovitelji in JSKD ter MOL.zenske težave. Iz pozabe so ga rešile otroke pa do gradnje hiš. Žiga Lovšinpevke, ki so iskale primerno ime za je med drugim povedal: »Namen Foto: Stane Draškovič Pelcsvojo skupino. Tako ime pa so si lahko lanskoletne šestčlanske odprave vizbrale samo osebe širokega in ljube- Bolivijo je bila pomoč v eni izmed Mladi zobozdravnik Žiga Lovšin je v Bolivijičega srca, osebe z bogatimi življenj- psihiatričnih bolnišnic v La Pazu (El pomagal bolnikom preko programa Pota,skimi izkušnjami in odgovornostjo, z Centro de Rehabilitación y Salud a hkrati ustvaril izjemno zbirko črno-belih inzavedanjem o vrednotah preteklega Mental San Juan de Dios), kjer smo barvnih potopisnih in reportažnih fotografij.sveta, ki jih sedanji ne sme zavračati za paciente organizirali ustvarjalnein pozabiti. Spoznanje, da k zdravlje- delavnice in igre, z njimi prepevali, senju sodobnega izpraznjenega življenja športno udejstvovali, jih pazili nalahko pomaga tudi ljudska pesem, je izletih ter pomagali poučevati vnagovorilo žene, ki jih je v mladosti bolnišnični šoli. V tej čudoviti, azdruževal ples, da so v njej našle turistično podcenjeni (kar mordasmisel svojega prostočasnega delova- sploh ni slabo) južnoameriški državinja. Ta smisel jih spodbuja, da se smo se zadržali šest tednov, od kate-poustvarjanja ljudske pesmi lotevajo rih smo si vzeli štirinajst dni zaskrbno in zavzeto, saj le zapeta zvesto raziskovanje in potovanje po Altipla-izročilu ohranja svojo izvirno podobo nu, Amazoniji in Andih. Najprej smoin navdušuje poslušalce. Vsak njihov krenili na jezero Titikaka, nato smonastop prijazno greje naša srca, nas izkusili mrzlo nočno puščavsko vožnjočustveno in notranje bogati, a hkrati v vlakom, ki nas je iz mesta Oruroodkriva značaj in miselni svet ljudi, pripeljal v največjo slano puščavo named katerimi so se pesmi rojevale. Z svetu, Salar de Uyuni. Z novinarko inžlahtno zrelostjo jih predstavljajo, z antropologinjo Tino Zgonik, ki že šestnjimi nekdanje pesmi živijo naprej v let biva v La Pazu, smo se podali nanaš čas, ob tem pa nas tudi vzgajajo in tridnevni treking, ki z gora (4800poučujejo, kar je največja vrednost metrov n.v.) vodi v subtropski gozdnjihovega poslanstva.« Pevska skupi- nekaj tisoč metrov nižje. Od tam smo

Revija ISIS v prostem času8Z4dravnikiDecember 2016 Kobariško Italijanska kostnica, Kobarid, avtor Željko Cimprič (www.dolina-soce.com). križpotje Kobarid in Krn, avtor Matevž Lenarčič (www.dolina-soce.com). Kobarid s Kolovrata, avtor Janko Humar (www.dolina-soce.com). Evgen Kajin, dr. med., ZD za študente Univerze v Ljubljani Iz sivega neba je rahlo pršelo. Soča se je tu intam približala, od Nove Gorice do Kanala na mojilevi, od Kanala do Tolmina pa na desni strani;skoraj ves čas od Kanala na Soči do Sela priVolčah sem na levi gledal skale, kako brzijomimo mene, na desni pa je nekje pod mano teklareka. Le med Čiginjem in Volčami je odvandralanekam okoli Mengor. Od vasice Kamno se jezačela struga, ki se je v širših predelih razširila vsoško mešanico zelene in modre, ponovnoodmikati proti Krnu. Dlje, ko sem vozil, bliže so se pomikali hribi,kot bi iz rečne doline kipeli navzgor z drevjem,prstjo in skalami vred. Njihovih vrhov so sedotikali oblaki, iz katerih se je v presledkihspustila dežna ploha na zelenje pod seboj. Zdelose je, kot bi bil krog tu, v tem prostoru med rekoin nebom, sklenjen. Od Mlinskega se je tu in tam med krošnjamidreves pokazala cerkvica. Sprva nisem bil pozo-ren nanjo; videti je bilo, da pripada planinam zanjo. Po nekaj ovinkih, ko se je dolina postopomaširila, je cerkvica vse bolj izstopala iz zelenegaozadja. Iznenada so se drevesa povsem razprla indolina razkrila; tedaj sem jo zagledal, skupaj znjo in pod njo pa tudi kraj. Bil je kot položen v sredo med sklenjenedlani, ki želijo zajeti vodo. Na eni strani se nadSočo dviga in širi Krn, na drugi strani doline, vdaljavi, Matajur, takoj za naseljem pa kot bi bilpoložen grič, ki se vzporedno z okoliškimi dolina-mi razteza v hrbet. Cerkvica, ki sem jo prejopazoval s ceste, stoji na griču tik nad mestecem,kot bi rasla iz več ravni velikih obokov, ki se pnejodrug nad drugim. Ob pogledu nanje sem začutiltežo, ne da bi povsem razločil, ali ta prihaja izzgradbe, njenih obokov, vsebine, njenega pomenaali mojega doživljanja. Zavzdihnil sem, nekolikostresel z rokami v komolcih, močneje prijel volanin pozornost usmeril nazaj na cesto. Izbiral sem poti proti centru naselja. Hiše sobile postavljene vse bliže druga drugi, doklerniso oblikovale ulice. Na levi se je cesta zacerkvijo razprla v širok trg, ki je bil hkrati križi-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5December 2016šče. Ni bilo prvič, da sem vozil tukaj, Alpah s 23 stavbami in štirimi cerkva- pomenijo vsa ta pozabljena pokopali-prav tako ni bilo prvič, da sem se mi ter dvojnim obzidjem. V srednjem šča in velika kostnica.zmedel. Znašel sem se na stičišču (ali veku je Kobarid sodil pod upravorazpotju) poti, za katere sem tedaj le čedajskega kapitlja. Tod so prodirali Dolg hodnik, ki se odpre za vhod­približno vedel, kam vodijo. Turki in Napoleonove vojske. V prvi nimi vrati, je obrobljen z zastavami, svetovni vojni je bil to kraj soške portreti vojakov, nagrobnimi kamni in Če bi nadaljeval naravnost in fronte. Med drugo svetovno vojno je ostanki orožja, ki je vojake vanjemimo restavracije Kotlar, katere vhod bil jeseni 1943 središče velikega poslalo, ali pa je leta ležalo po hribihse boči tik ob križišču na desni strani, svobodnega ozemlja, imenovanega in poljih ter grozilo, da bo sodilobi sledil cesti, ki zavije za restavracijo Kobariška republika. komu, ki bo v nevednosti ali nepremi-desno, vodi mimo Fundacije poti miru šljenosti po njem pasel radovednost.in tik ob Kobariškem muzeju, dalje pa Kobariški muzej Iz sobe v sobo raste doživljanje teže,vijuga do Soče ter ob njej nekam gor, muke, groze in trpljenja, ki so jihmalo levo in spet desno, ves čas proti Kobariški muzej se je razvil iz doživljali mladi ljudje, poslani vseveru. Druga pot vodi na koncu muzejske zbirke, ki so jo leta 1990 nesmiselni obračun poglavarjev držav,križišča v uličico, ki se dviga nad uredili domačini. Sprva je deloval v ki so imele propasti.Kobarid in ob reliefnih podobah (že okviru Turističnega društva Kobarid.kipih) pasijona pripelje do velikega Tolikšen časovni prepad od dogodkov Italijanski častnik Mario Mucciniparkirišča ob osemkotni terasasti prve svetovne vojne (ko so se Slovenci je leta 1938 objavil zelo kritičen opiszgradbi s cerkvico na vrhu. Tretja pot, borili na strani avstro-ogrskih sil razmer in rezultatov bojevanja. Boljki vodi na levo skozi križišče, ki je skupaj z nemškimi) do zbiranja kot pripoved o uničujočem delovanjuhkrati tudi trg, pelje mimo hotela ostankov je posledica dejstva, da so orožja, v njegovi knjigi izstopa spo-Hvala z restavracijo Topli val proti bili med drugo svetovno vojno okupa- znanje, da vojakov v jarkih nihče nezahodu in jugu, v dolino Nadiže in tor prav nemški vojaki. Zato so bili razume. Ne razumejo jih »skrivači« vFurlanijo. Po četrti, ki prihaja z juga, tudi spomeniki iz 1. svetovne vojne barakah ob vznožju gore, ne razumeod morja, sem tisti dan prišel. zanemarjeni, vojaki niso imeli plošč in jih italijanska javnost, pogosto jih ne podobno. Slovenski vojaki iz te vojne razumejo niti svojci in sosedje. Sami Spodaj so opisana nekatera so tako dobili skupen spomenik šele sebi so prepuščeni v nekem drugemdoživetja na koncu tistih poti iz leta 1991 pod Škabrijelom … Kustos svetu, ki se imenuje bojišče in kjerKobarida, ki sem jih doslej izbiral ob Muzeja novejše zgodovine Slovenije postajajo le drobne pikice, posejane vobiskih teh krajev. Marko Štepec je v intervjuju za RTV barvne kvadratke na zemljevidih Slovenija poudaril pomen Kobariške- generalov.Kobarid ga muzeja, ki je konec 80. let začel zbirati material in odgovarjati na Kustos Kobariškega muzeja Željko Kobarid naj bi bil po zapisih v vprašanja ljudi, kaj se je na tem Cimprič se je spominjal starega očeta,Kobariškem berilu prvič omenjen v območju dogajalo, zakaj je v naravi še ki je bil udeležen na avstro-ogrskižupnijskih spisih, kjer Millstattski vedno toliko ostankov vojne, kaj strani v enoti, nameščeni na hribusamostan leta 1181 izroči čedajskemu nad domačim krajem, kar je bilkapitlju štiri cele kmetije in eno svojevrsten paradoks. Prebivalci izpolovično v vasi, imenovani Kauoret, tistih krajev so bili namreč ob vpokli-kar je v italijanskem jeziku ohranjenov imenu Caporetto. Kobariški muzej, Kobarid, avtor Srdjan Živulovič - Bobo (www.dolina-soce.com). Vendar so bile z arheološkimiizkopavanji ugotovljene naselitvedavno pred tem. Prazgodovinskanaselbina na Gradiču (Sv. Anton) jenastala v starejši železni dobi, ko so zokopom utrdili že naravno dobrozavarovan vrh hriba. Naseljen je bil žev halštatski dobi, kar priča več kot1400 odkritih grobov. Razcvet jedoživel v rimskem obdobju, saj je biltakrat pomembna postojanka na potiiz Ogleja v Norik. Iz časa preseljevanjaljudstev je na Tonovcovem gradu priKobaridu ena najpomembnejšihpoznoantičnih naselbin v vzhodnih

Revija ISIS v prostem časuZ86dravnikiDecember 2016Napoleonov most čez reko Sočo, Kobarid, Pri teti Ivanki smo se nekoliko Slap Kozjak, Kobarid, avtor Matevž Lenarčičavtor Damjan Leban (www.dolina-soce.com). odpočili, odprli so nam cerkvico sv. (www.dolina-soce.com). Roka, imela je zvon, smo molili, cu nameščeni od Galicije do Tirolske, poldan je zvonilo. je bilo dano le malo obojega. Koliko on pa je imel poseben »privilegij« in prostora in časa imamo mi? videl, kako se je vas, od prvega dne Na vasi je bilo vse tužno tiho, le prepuščena Italijanom, spreminjala v redkokje se je kadilo izpod s plehom Moje doživljanje ob obokih, ruševine, nanjo pa je moral tudi sam krite strehe. Povsod revščina, povsod je polnih človeških ostankov, je bilo streljati pod pretnjo smrti. bilo treba kaj dobre roke (postoriti). drugačno. Zelene plošče so izzvale Povsod ležijo ostanki vojakov … Pod podobo mnogih vezi z ljudmi, ki jih Na vprašanje, ali je bil v teh Mrzlim vrhom, vprek hriba, kolikor hote ali nehote pustimo odmreti. Bilo razmerah za vojake dostopen psihia- daleč je seglo oko, je bil grob pri grobu. je kot veliko pokopališče zamujenih ter, je kustos odgovoril, da so to Vojaško pokopališče. Na vsakem grobu odnosov, pozabljenih, ranjenih, nalogo imeli kaplani, vendar so bile leseni križec, po grobeh je rasel mah, ki zapuščenih. Se bom znal iz tega med njimi skrajne razlike; medtem ko ga je opletal bršljan. Kamor sem se naučiti, bom zmogel v bodoče dati so nekateri poskušali pomagati ozrla po tej dolini sem videla grobove, življenjsko silo v stike z ljudmi, ki so trpečim vojakom v danih okoliščinah, ta zelena grobnica mi ne mine iz mi sedaj blizu, in s tistimi, s katerimi so drugi tem istim vojakom grozili s spomina. Dekleti sta molili zadej, se bom v življenju še srečal? Bom znal posmrtnim trpljenjem, če ne bodo počakala sem in se pridružila očenašu, bližine prav negovati, da poženejo še poslušni ukazom. utrgala sem perce bršljana in vršiček kak cvet? Bom zmogel kdaj obuditi zimzelena tu za spomin. Oddahnili smo katero od usahlih poznanstev? Trpeli so tudi ljudje, ki so tu živeli. se za Logom v Tolminu, pozno zvečer.« Predvsem ženskam je bilo prepušče- Pri Kotlarju no, da so same skrbele za otroke, Kostnica dom, posest. Kaj so ljudje doživljali po Z večjo družbo po zaključenem vojni, pa je zapisala prebivalka teh S trga se vijugasto vzpenja na dnevu izobraževalnih delavnic smo krajev; prepisal sem zapis iz dnevnika Gradič nad Kobaridom asfaltirana ozka večerjali v restavraciji Kotlar. Malo po Neže Rejc z dne 14. 4. 1918: cesta, ki jo spremljajo postaje križevega prvem naročilu se nam je pridružila pota. Po nekaj ovinkih pripelje do lastnica in predstavila jedi, predlagala »…Vas Krn je zelo opustošena, ravnice, kjer se razširi v veliko asfaltira- izbor in v sproščenem pogovoru nekaj domačinov se je že vrnilo. Pri no parkirišče pred dvigajočo se stavbo navedla nekaj iz zgodovine restavracije sorodnikih smo bili gostoljubno dokaj velikih razmerij. Dvojna stopni- ter nekaj svojih lastnih peripetij v sprejeti. Stric (Pri Polžu) je prinesel šča stavbe vodijo s parkirišča na kraju, kjer kljub desetletjem bivanja in malo kozjega mleka. Solznih oči je osmerokotne terase. Višji dve terasi, pripovedoval, kaj vse so prestali. vsaka je ožja od prejšnje, slonijo na obokih, ki se dvigajo z nižjih teras. Pod oboki spodnjih dveh nivojev so niše s ploščami zelenkastega marmorja, na katerih so zapisi o padlem vojaku, ob stopniščih pa so pod loki zbrani ostanki po 500 neznanih vojakov. Ta kom- pleks, zgrajen okoli cerkve svetega Antona Padovanskega, je kostnica italijanskih vojakov, padlih med prvo svetovno vojno. Kostnica je bila zgraje- na leta 1938. Vanjo so prenesli posmr- tne ostanke 7014 neznanih in znanih padlih vojakov z okoliških vojaških pokopališč. Ko je znanec opisoval svoje doživetje ob kostnici, je bilo, kot bi šlo za videnje. Tam, pred zelenimi plošča- mi, je razmišljal o prostoru in času, ki nam je dodeljen. Tistim fantom, katerih ostanki počivajo v miru, potem ko so življenje izgubili v vojni,

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7December 2016dela še vedno velja za prišleka. Mirnoprenaša komentarje in zahteve tistih, kiso na položajih moči, in hkrati sodelujes tistimi, ki delajo na področju turizma,zato da obiskovalce usmerjajo drug kdrugemu; tako si pomagajo preživeti.Kaj smo jedli? Pršut, gobice, kalamare.Tisti, ki so pili vino, so izbrali rdeče. Zdise mi, da smo po obisku lastnicenaročili še eno »rundo«.Jestival Bil sem na lanskem (2015) Jestiva- Soča pod visečim mostom, avtor Evgen Kajin.lu. Kupil sem dva para volnenih noga-vic iz domače ovčje volne, čaj z imenom gih drugih, tudi pri otroku, s katerim prepusti tisti tvoji, rdeči, notranji,Kihavček in velik kos lokalnega sira. Z smo se udeležili družinskega taborje-nekaj kolegi sem poslušal intervju dveh nja), sem se pognal s skale pod mos­ topli, da te ogreje od srca in drobovjaoseb iz Posočja, ki sta se uveljavili pri tom in hip zatem zmrznil. Skorajnas in tudi v svetu: ena je bila kuharica dobesedno. Potegnilo me je skupaj. navzven do kože, oči in jezika.Ana iz Hiše Franko in drugi režiser Jan. Dobesedno. Ko sem lezel iz vode, semVoditelj ju je vprašal po začetkih naglas rekel, da se takega mučenja ne Literatura in spletni viri:njunega ustvarjanja. Jan je svoj začetni grem več. Kaj vendar vidijo drugiposkus režije primerjal z Ano, ki bi brez ljudje v tem hladu, sem se spraševal, 1. Rupnik F. Prva omemba Kobarida. V:znanja o kuhanju ocvrla svoja prva ko je z drgetajočega telesa odtekala Stres P. (Ur.) Kobariško berilo. Goriškajajca. Ana je po začetni napetosti med voda. Mohorjeva družba, Gorica 2011njima povzela, s čimer sta se obastrinjala: Bistven dejavnik, ki vpliva na Nekaj sekund kasneje me je 2. Neža Rejc, Dnevnik (Moja pota, Spominiustvarjalni proces in na njegov izid, je preplavila toplota. Razlezla se je po na Sočo in dom), rokopis v Tolminskemprav spontanost, ko se med ustvarja- meni, kot bi sveža, topla kri zaplala po muzeju, str. 92,94. V: Kobariško berilo.njem (ne glede na predmet ali vsebino, žilah in pregnala hlad iz tkiv okoli Zgodbe, pričevanja, poezija, proza. Zbrals katero se ukvarjaš) ne sprašuješ o njih, kot bi od nekje priteklo novo in uredil Peter Stres. Gorica: Goriškakončnem izidu, temveč slediš navdihu, življenje, me napolnilo, kot bi me po Mohorjeva družba, 2011. Str. 161–162.kakor ta teče po (iz) duševnosti. vseh porah in globinah vroče izpolni- lo. Kar sapo sem zajel, zastokal. 3. http://iaps.zrc-sazu.si/sites/default/Kozjak Obrnil sem se in se vrgel nazaj v files/kobarid_06_gradic_1.pdf kristalno, zelenomodro, čisto, mrzlo Bilo je, kot bi struga skozi gozd, reko, ki mi je spet vzela toploto, kaj 4. Zbornik predavanj 10. Jesenske medna-med drevesi in rastjem, iskala pot v vzela, sam sem ji jo prepustil, da me je rodne delavnice skupinske analitičnehrib, v skalo. Ko jo je našla, je vsekala v tistih trenutkih in zamahih, ko sem psihoterapije Mir in vojna, Slovenskovse bolj strme stene in vijugala dalje, plaval v njenih valovih, naredila spet društvo za skupinsko analizo in Fundacijanotri, v globino. Sledili smo njeni poti dojemljivega za lepoto doživetja, ki poti miru v Posočju, oktober 2015.in izza zavoja zagledali, tam v samem vstopi v telo, potem ko prečiščenmraku skale, slap, kot bi padal iz žive stopiš iz njenega objema, ko te hladna 5. 1. svetovna vojna prinese civilizacijskirane hriba. Ko sem stopil k tolmunu, zelenomodra tekočina okrog tebe šok. Intervju s kustosom Muzeja novejšeki se je nabral v soteski, od tam pa zgodovine Slovenije Markom Štepcempogledal izsekano razpoko nad mano, (intervju je vodila Ana Svenšek), 11.se mi je za hip zazdelo, kot bi se nebo marec 2014, Ljubljana - MMC RTV SLO.spuščalo skoznjo in se z vodo stekalo v Dostopano: http://www.rtvslo.si/hrumeči, pršeči steber pred menoj. prva-svetovna-vojna/parada-se-je-konca- la-1-svetovna-vojna-prinese-civilizacijski-Soča -sok/331785 Ko sem zbral pogum (kar je bilo 6. http://www.kobariski-muzej.si/o_muze-šele potem, ko sem ga videl pri mno- ju/zgodovina_muzeja/ 7. http://www.potmiru.si/slo/pot-miru-al- pe-jadran 8. http://www.instoria.it/home/tenente_ mario_muccini.htm

Revija ISIS v prostem časuZ88dravnikiDecember 2016Literarno kolesarjenje 2016v luči pregovora »Tempus fugit!« ter zgodbe o motivaciji Četudi sem se na Očesni kliniki pojavil kot padalec (administracijiMarjan Kordaš, Ljubljana seveda neznan), je vse potekalo hitro, učinkovito in prijazno. Moj [email protected] prim. Sevšek se je kar hitro odločil za LFK (lasersko fotokoagulacijo), ki sem Čas je edina spremenljivka, ki se nekaj takšnih, ki so vredne bolj jo preživel kot vedno doslej. Potem miod svojega nastanka (menda kmalu po temeljite obravnave. je prijazna sestra zalepila desno okovelikem poku) nikoli ne ustavi. Ali z in ko sem s hvaležnostjo odhajal sdrugimi besedami: čas vedno teče Značilnost letošnje kolesarske klinike, sem z obžalovanjem sklenil,(poteka). sezone je, da je precej več starejših in da bom dosledno upošteval zdravni- starih kolesark in kolesarjev, ki tako kovo navodilo, da moram en teden »Tempus fugit!« je navadno rekel poskušajo upočasniti staranje, para- počivati. Nato kontrola čez en mesec.moj predstojnik prof. R. Pavlin, in če frazirati tempus fugit v smislu zgoraj,sva bila sama, sva se spogledala. Nato »fuck it« (oprostite, a čustveni naboj Madonca, 7 (sedem!) dni vzdržno-sem ta znameniti pregovor ponovil pomaga!), in kljub starosti poskusiti sti od kolesarjenja prav v najlepšemtako, da sta se v besedi »fugit« črki živeti polno življenje. delu vrhunca kolesarske sezone!»u« in »g« slišali kot »a« in »k«. Katastrofa!Latinski pregovor je tako parafraziran Vso zimo sem redno (in po mojemizzvenel robato, njegovega pomena pa zelo uspešno) gonil svoj trenažer. Ko A ker je jadikovanje brezplodno,v sodobni amerikanščini seveda ni sem ga sredi marca 2016 pospravil in sem za teden svoje vzdržnosti skla-treba razlagati. presedlal na kolo, sem bil zaradi dovnicam knjig najprej dodal dva dobre kondicije kar zadovoljen. A glej klasična romana: Lepi striček (G. A če ta filozofski pristop, da čas ga, vraga: vreme je bilo vseskozi de Maupassant) in Veliko pričako-beži, prestavim v vsakdanjost, utegne deževno in mrzlo in premori med vanje (Ch. Dickens; špeh več kotbiti kar krut: kolesarjenji so bili dolgi, včasih kar po 400 strani!). Premore med branjem teden dni! S skrajnim naporom in sem namenil temeljitemu servisira- Konec julija 2016 sem nekam prilagajanjem vremenu sva z Nejko nju koles. Nadrobnosti (npr. eksperi-kislo gledal v svoj kolesarski dnevnik sicer večinoma nekoliko presegala menta z [zlato!] verigo KMC oz.ter ugotavljal, da je tokratni kolesar- normo 500 km/mesec, a vse skupaj akrobacij, s katerimi mi je končnoski izplen dokaj klavrn: nekaj manj mnogo slabše kot lani. Stanje se je uspelo sneti 10-stopenjski zobniškikot 2500 km, medtem ko je bilo lani začelo popravljati v juniju in tako sva komplet pri kolesu Stevens) bomza isto obdobje nekaj več kot 3000 lahko začela t. i. lov na kilometre po bralcu prihranil. Branje Lepegakm. Da sploh ne omenjam zahtevnih Zgornjesavski in Kanalski dolini. strička je nepozabno. Velikokolesarskih vzponov. Lani sva z Nejko Vsakokrat dlje, po 50, 60 in končno pričakovanje je bilo kar napornoprekolesarila vse, do konca julija letos 80 km v enem kosu. Konec junija sva zaradi baročno nabreklega besedila,pa samo dva. Sicer sem se tolažil, da na najdaljšo kolesarsko progo Moj- a sem vseskozi občudoval vrhunskizaostanek ni zelo velik in da ga do strana–Pontebba–Mojstrana (108 prevod Mire Mihelič!konca kolesarske sezone utegneva km) povabila tudi Nejkino bližnjonadomestiti – pa vendar: tempus sorodnico Marjano. Ki se med kole- Zaradi redne cikloergometrijefugit. Opomnik, da se bo enkrat v sarjenjem ni izkazala le z izvrstno imam kar nekaj izkušenj z ocenoprihodnosti zagotovo ustavilo mnogo, kondicijo, temveč po kolesarjenju tudi napora iz višine utripa srca. Na prvemali skoraj vse, ali celo vse, mar ne? z občudovanja vrednimi kuharskimi kolesarjenju po LFK sem se trudil, da veščinami. je bil utrip vedno manj kot 135/min. A Kar zadeva knjige oz. nepregledne ko sem končal, me je bilo kljub temuskladovnice knjig, pa ni nobenih Bilo je izvrstno, pospravila sva vse pošteno strah. Takoj sem se ulegel vsprememb. Pravo protislovje, četudi kolesarske zaostanke in obetala se posteljo in napeto opazoval morebitnočas beži. Ali pa morda prav zato? nama je svetla prihodnost. novo simptomatiko. Na srečo je niDobesedno neverjetne knjižne novosti bilo, pri naslednjih kolesarjenjih paso mi na voljo ne le avtomatično, Potem pa ... sem bil pogosto kar ohromljen odtemveč tudi vedno. Ko tako preberem Simptomatika v mojem desnem strahu. No, nekako mi ga je uspevaloeno knjigo, samo iztegnem roko in že očesu se je pojavila nekaj dni potem, v vedno znova premagati, postopomaje tu nova. Ta pojavnost knjig je tako začetku julija. Dogajanje – ne da bi povečevati dolžino proge in vsotonenavadna, da Nejkinega mehanizma ugibal o vzročni zvezi simptomatike s višincev ter preživeti (dobesedno:dostave knjig sploh ne raziskujem več. kolesarjenjem – se mi zdi vredno preživeti) do kontrole.In med knjigami te vrste je vedno opisati.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9December 2016 Na kontrolo v začetku avgusta najprej najti svojo individualno vredna branja že zaradi primerja-sem se odpravil z nogami, mehkimi identiteto (ki jo avtorica poimenu- ve Hitlerjevega in Mussolinijevegaod strahu. A na srečo ni bilo nobenih je daimon), če hočeta biti hetero- intimnega življenja. Medtem konovih znakov in z Očesne klinike sem seksualna partnerja. Menim, da naj bi bil prvi filistrski malome-se odpravil kot prerojen, pa vendar z mi je ta knjiga do živega prišla ščan, naj bi bil drugi »pravivednostjo, da se bom s strahom moral tudi zato, ker sem pred tem vulkan« – kot se to vidi iz njego-ubadati še kar nekaj časa. prebral Dneve zavrženosti vega ljubimskega intermezza s Elene Ferrante. francosko novinarko Magdo Gledano literarno, se je kolesarska –– Klimt (Christine Eichel) je dobe- Fontagne. V glavnem pa naj bi bilsezona pravzaprav začela že v marcu sedno neverjetna knjiga. Avtorica, Mussolini svoji ljubici Clari2016 hkrati s knjigo, ki naj bi jo Nejka po rodu in govoru Avstrijka, jo je Petacci kar zvest. Nadvse napetaprevedla za Celjsko Mohorjevo druž- napisala na temelju scenarija za je (romansirana) pripoved o njunibo. Takoj sem se ponudil za branje ter ameriški film z istim naslovom o zvezi ter nadrobnosti, kako jenavet, ali prevod da ali prevod ne. Ker življenju avstrijskega secesijskega partizanski polkovnik Valeriosta jo napisala dva jezuita, sem v slikarja Gustava Klimta (1862– (Valter Audisio) izvedel njunovabo, Jerusalemer Nachtge- 1918). V besedilu se izmenjujejo likvidacijo. Zame popolna novostspräche. Über das Risiko des epizode iz slikarjevega resničnega je primerjava razmerja Mussolini/Glaubens (Nočni pogovori v Jeruza- ter fantazijskega življenja: Nedose- Clara Petacci z razmerjem Hitler/lemu. O tveganju verovanja) takoj gljivo in neosvojljivo lepoto (žen- Eva Braun. Zaradi izvrstnegaugriznil, knjigo prebral in celo napisal ske) išče v svoji fantaziji. Slednja je prikaza takratnega življenja sem sirecenzijo. Neverjetno, kakšno svobo- sicer morda le odraz halucinacij tokrat prvič rekel, da bi bilodomiselnost sta si pri interpretaciji zaradi slikarjevega nevrosifilisa, vredno raziskati mehanizem, zara-Svetega pisma privoščila ta jezuita! V svojo fantazijo pa Klimt poskuša v di katerega sta se obe ženskičasu inkvizicije bi zagotovo oba svojem vsakdanjem, nepopisno prostovoljno odločili umreti skončala na grmadi! Kar z drugimi promiskuitetnem življenju uresni- svojim ljubimcem.besedami pomeni, da je vse poletno čiti v sliki (slikah) Die Tänzerin –– Ljubezen (Marjan Rožanc).kolesarjenje potekalo v luči (senci?) te (Plesalka). A kljub svoji promiskui- Pripoved se začne okoli leta 1940,knjige; velikansko prevajalsko breme tetnosti Klimt vseskozi išče mož- konča se okoli leta 1946 in opisujeza Nejko, ob katerem sem imel nekak­ nost za bolj globok žensko-moški življenje skupine najstnikov, kišno udobno svetovalno funkcijo. odnos, ki vključuje (tudi) prijatelj- živijo v Zeleni jami v Ljubljani. stvo. V tem smislu je izvrstno Pred letom 1941 so vsi, prav vsi v Sicer pa po mojem okusu literar­ opisana prijateljsko-seksualna pravem pomenu besede nedolžni,no letos najbolj izstopajo štiri knjige, zveza z Emilie (Midi) Flöge, ki pa z okupacijo pa gre vse bolj po zlu.ki jih imam za nekakšno nadgradnjo je Klimt ne more ne prepoznati ne Nekdanji mladostni tovariši alisvojih predstav o erotičnem odnosu usvojiti. Knjiga je nepozabno celo prijatelji se, kot pravimo,(med žensko in moškim) znotraj branje tudi zato, ker si je medtem diferencirajo in začne se boj napsihološke danosti (sic!), da je človek prek spleta možno ogledati vse življenje in smrt med belimi insvobodno bitje: različice Plesalkine resnično rdečimi. Med obema skupinama fantazijske slike. je nekako razpet pripovedovalec, - S lavolok zmage (Erich M. Poleg literarnega je bilo tudi kar najmlajši, ki mu vseskozi uspeva Remarque), literarna klasika, ki nekaj političnega branja. Zaradi pogovarjati se kot prijatelj tako z me je po mnogih letih prisilila v varčevanja s časom morebitnega belimi kot z rdečimi, ki poskuša ponovno branje ter v recenzijo, bralca ter prostorom v naši reviji naj razumeti tisto, kar je v bistvu kjer se mi je skoraj avtomatično omenim samo tri: nerazumljivo. Ljubezen pripove- zapisalo tole: Roman je izvrsten –– Gefährtinnen durch Himmel duje, da je življenje umazano, da opis dogajanja tik pred drugo und Hölle. Die Geliebten der posameznik lahko v njem živi – da svetovno vojno, ko je nacizem Diktatoren (Spremljevalke skozi pa ni nujno, da bi se umazal tudi bistveno spremenil življenje nebesa in pekel. Ljubice diktator- on sam ... skoraj po vsej Srednji Evropi. Je jev). Tako avtor Bernd Ruland –– Kärntens braune Elite (Rjava izvrsten opis zdravnika, ki je obdela zunajzakonsko ljubezensko elita Koroške). Knjige koroškega kljub hudi stiski ohranil svoje dejavnost Josipa V. Stalina, Juana zgodovinarja Alfreda Elsteja sem dostojanstvo in človeško bistvo Perona, Benita Mussolinija, se lotil z namenom, da bi dobil odnosa do bližnjega, ni pa mu Rafaela Trujilla, egiptovskega nove podatke o koroškem gaulei­ uspelo izpolniti tiste praznine v kralja Faruka, Fidela Castra in terju Friedrichu Rainerju, ki je bil sebi, ki jo lahko izpolni le ženska. Adolfa Hitlerja. Knjiga se mi zdi v znanem procesu v Ljubljani–– Popolna akustika (Daria Bignardi) je izvrsten opis, kako morata ženska in moški v sebi

Revija ISIS v prostem času9Z0dravnikiDecember 2016obsojen na smrt ter nato, po V nekdanji Ljubljanski Gaulajterju je jasno, da sepodatkih iz mrliškega lista, obešen pokrajini je gaulajter Rainer bo Gorenjska nekoč spet19. avgusta 1947. No, ta koroški – po lastni izjavi z izrecno morala združiti z Dolenjskozgodovinar pa na več mestih trdi, privolitvijo firerja ter po (sedanjo Ljubljansko pokraji-da je bil Rainer usmrčen šele okoli uskladitvi z rajhsfirerjem SS no) v eno upravno enoto ter daleta 1949. Na koncu knjige so (H. Himmlerjem, op. pis.) se bodo tej novi Kranjski lahkoobjavljeni faksimili mnogih – sledil politiki, ki je blizu pridružile tudi nekateredokumentov, med njimi tudi neko samoupravi, kot jo za to slovenske pokrajine, v katerihporočilo reichsführerju SS, Hein­ področje predlaga gospod von bo Slovencem morala bitirichu Himmlerju. Poročilo, dolgo Morari. Za naslednika italijan- dovoljena večja kulturna inpet strani, je sestavil visoki ča- skega prefekta je bil postavljen državno-pravna svoboda, kotstnik, čigar podpis je nečitljiv, po slovenski general Rupnick pa je zdaj na Gorenjskem.činu pa je bil velika živina, kar (sic!), kateremu kot svetovalec Vendar pa gaulajter meni, daSS-Obergruppenführer und ob strani stoji SS-obergrupen- čas za stvarjenje te večjeGeneral der Polizei. To poročilo firer Roesener. V vseh kultur- upravne enote še ni prišel. (...)zadeva t. i. narodno-politično nih zadevah uživajo Slovenciobravnavo Slovencev (Volkspoliti­ široko svobodo. Za obrambo Ustanovitev samostojnesche Behandlung der Slovenen). pred tolpami (partizani, op. Velike Slovenije gaulajterRainer (ki je skupaj z Odilom pis.) poleg nemških enot Rainer odklanja, saj bi se taGlobocnikom vodil tudi zloglasno skrbijo tudi domobranci pod ukrep lahko tolmačil kotOperacijsko cono Jadransko vodstvom generala Rupnicka. šibkost. (...) Če se bo Sloven-primorje) je seveda računal, da bo V nadrobnosti uprave nemško cem nekoč obljubila terHitler v drugi svetovni vojni vodstvo posega le toliko, jamčila določena samostoj-zmagal in da bo zato nujno na kolikor to zahteva varnost v nost, se bodo morale obljubenovo urediti status Slovencev, deželi ter izvajanje nalog, ki so tudi izvajati, saj bi se sicerzaradi okupacije razdeljenih med pomembne za vodenje vojne. popolnoma omajalo zaupanjeNemce, Italijane, Madžare in v nemški rajh. (...)Hrvate. Osnutek tega novega Gaulajter meni, da se je tastatusa je pripravil neki nadporoč- politika izkazala za koristno. Značilno se mi zdi, da se v temnik von Morari že 22. avgusta To se med drugim kaže tako, dokumentu domobranci v nemščini1944, očitno pa je bil ta predlog da so se sedanjemu pozivu k poimenujejo ne kot »Heimwehr« aliuradno sprejet na sestanku pod sodelovanju pri gradnji »Selbstschutz«, temveč kot »dieRainerjevim vodstvom dne 20. obrambnih linij Slovenci Domobranzen«.oktobra 1944. Ker je ta novi status odzvali brez odpora, dalje paSlovencev popolna novost, saj tudi tako, da domobranci Velja se pa spomniti, da je bil vgovori o nekakšni svobodni aktivno sodelujejo pri boju oktobru 1944 nacizem že v zadnjih(veliki) Sloveniji, sem glavni del proti tolpam in da jih pri tem vzdihljajih. Rdeča armada je že vdrlatega dokumenta prevedel: podpira večina tam naseljenih v Vzhodno Prusijo, zahodni zavezniki ljudi. pa so stali že skoraj na zahodni mejiDatum: 20. 10. 1944 rajha. Nacizem je torej vsepovsod Ustanovitev svobodne Za Gorenjsko bi ta predlog iskal kolaboracijo. Kako jo je našel v gospoda von Morarija o Sloveniji, je znano in dobro raziska-Slovenije pod nemškim slovenski samoupravi pomenil no.vodstvom veliko spremembo glede na sedanje razmere. Gaulajter Morda bo kak zgodovinar ta pet Po predlogu gospoda von Rainer je tu zaenkrat nadalje- strani dolg dokument s prilogamiMorarija naj bi svobodna val politiko ponemčevanja, ki objavil ter komentiral. A četudi jeSlovenija zajemala staro jo je uvedel namestnik gaulaj- označen kot Geheim (Tajno), je zeloVojvodino Kranjsko ter terja Kutschera. Do pred verjetno, da je Rösener zasebno inizključno s Slovenci poseljeno kratkim Slovenci tu niso imeli ustno o tej možnosti obvestil takoobmočje vzhodno od Soče, prav nobene samouprave. Rupnika kot Rožmana, ki sta – tragič-vendar brez Gorice. Poznejša Jezik v šolah je bil, ne glede na no – nadaljevala svojo pogubnoširitev te slovenske pokrajine rasno vrednotenje ter držav- politiko kolaboracije, z domobran-do vključno Trsta bi bila nopravno stanje, izključno stvom. Koliko je ta politika povezana zpredvidoma mogoča. nemški. Popolnoma zatrto je (menda) zamislijo Antona Korošca iz bilo tudi slovensko kulturno leta 1940, da bi se Slovenija pod K temu predlogu velja življenje. (...) nacističnim vodstvom konstituiraladodati: podobno kot klerofašistična Slovaška

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1December 2016v leta 1939, pa bo morala raziskati proučil t. i. through axle, ki ga ima ki dobesedno podpira ne treh, temvečzgodovina. Sonora namesto vpenjalnika. Se vse vogale svojega doma, je začela kmalu potem odpravil na 80 km dolgo sistematično kolesariti in kmalu sem Vzporedno s kolesarjenjem je poskusno vožnjo. Ker ima gonilnik jo lahko pohvalil, da je shujšala.strah zaradi morebitnega recidiva na samo dva zobnika, 38/28, je prestav­ Skoraj vsako kolesarjenje posname zsrečo popuščal. V tem smislu je bilo ljanje zelo udobno. Ker pa nima obeh merilnikom Suunto Ambit 3. Prednajbolj zdravilno (ponovno) kolesarje- kazalcev prestav, mora kolesar ugiba- kratkim sta ji hčeri priskrbeli boljšenje v Pontebbo, še bolj pa na prelaz ti, v kateri prestavi vozi. Zaradi večjih kolo (pri nabavi sem sodeloval kotPredel. Tu se nama je pridružila tudi koles ima Sonora manjši kotalni upor, svetovalec, končal pa kot konfigura-Marjana, pa četudi je vseskozi trdila, zato je po ravnini kar hitra. Vendar je tor, občasno sem tudi serviser) in zda ne bo zmogla. A ko pa je vendarle v klanec bolj naporna kot moj stari njim je prekolesarila proge, katerih– skoraj hkrati z Nejko – prikolesarila KTM, ki ima boljše prestavno razmer- strmine lahko kolesar samo občuduje!na vrh, je bila presrečna ... je in manjši kolesi. Po vseh teh njenih dosežkih me je Sicer pa vse bolj cenim svoj meril- Zgodba o motivaciji zajema presenetilo, da jo je njena zdravnicanik Suunto Ambit 2S. Tako lahko seveda mnogo reči, tu bom opisal le (kot že večkrat doslej) poslala navsako bolj zahtevno kolesarjenje najino sokolesarko Marjano. Površno kontrolni pregled h kardiologu.arhiviram kot graf višinskega profila sva se spoznala že pred leti, nekolikoproge ter graf poteka frekvence srca. bolj pa predlani ali lani. Bistven Ki se je njenega kardiološkegaŽal sem se šele v zadnjih mesecih napredek v medsebojnem spoznava- statusa zelo razveselil in skoraj vsenaučil, kako iz računalniškega izpisa nju je bilo njeno vprašanje, zakaj tako tablete – ukinil!!izračunati strmino v odstotkih. Sicer se zagnano kolesarim. Ali pa morda,zavedam, da utegnejo biti napake pri kako sem ji pojasnil izvid, ki ga je *obeh meritvah kar velike, a rezultati so prejela od svojega kardiologa. Tako Spoznanje tempus fugit je v bistvuglede na mojo starost kar spodbudni. sem ji na kratko razložil fiziologijo vprašanje, kaj vse človek (z)more – telesnega napora, ugodne posledice za medtem ko čas beži – narediti s Tudi letos sem kolesaril skoraj zdravje ter da verujem, da s kolesarje- svojim življenjem. Ali z drugimiizključno s starima kolesoma (biciklo- njem morda upočasnjujem proces besedami: kakšna je njegova motiva-ma) s 26-palčnimi kolesi. Lani nabav­ staranja. No, ta gospa (letos stara 66 cija in kako je usmerjena.ljena tehnična supernovost, Stevens let), ki poleg gospodinjstva vodi Tako sem kar zadovoljen. Kolesar-Sonora z 28/29-palčnimi kolesi, je celotno računalniško birokracijo v ski izplen je sicer nekoliko slabši,samevala skoraj do konca avgusta, ko družinskem podjetju, ki pazi na literarni pa morda celo nekoliko boljšiso me nepričakovani dogodki primo- svojega vnuka (ko je to potrebno), kot lani. Motivacija je izvrstna in vese-rali, da sem snel sprednje kolo in lim se vsega, kar je pred nama in predzamenjal zračnico. In ob tem seveda menoj.Prizori z Altaja 2016 (2. del)Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., [email protected]š marmelado, maslo, lepuške (kruh) in so dajali prebivalcem zaposlitev in še kaj. Tako je bilo, ko so prišle redni zaslužek ter socialno varnost. Naš glavni konjevodec in lahko skupine na odprave in je bilo vse Arkaš je kot veterinarski tehnikrečem gostitelj je bil Arkadij (Arkaš) seveda plačano. Ko pa ti ljudje živijo oskrboval živali v svojem okrožju inPetrovič Sailaikin. Od njegovega sami in posebej, ko jim spomladi kot pravijo, so živeli precej bolje kotdoma so se začele vse naše »odprave« zmanjka denarja od turizma in proda- sedaj.s konji v gore, pri njem je bila ob ne živine, pa je lahko njihovo življenjeprihodu v vas in ob povratku z gora zelo skromno, hrana enostavna in Sicer so bili ti ljudje »tam na»gostija«. Žena, hčeri in še kakšna včasih začutijo celo pomanjkanje. V koncu sveta« prej nekakšni polnoma-sorodnica so pripravljale njihove prejšnjem sistemu so v teh odmak­ di – »kočevniki«, ki so poleti z živinotradicionalne jedi: meso, juhe, kašo, njenih vaseh vendarle bili kolhozi, ki bivali na visokogorskih pašnikih, kjerskuto s smetano, domači sir, domačo so imeli svoje aile – značilne šestogla-

Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiDecember 2016 te lesene koče z odprtino v sredi, skozi Od živine imajo konje, krave, ovce Menih. katero je uhajal dim z ognjišča, pozimi in po nekaj koz. Le redko kdo v vasi pa v dolini, kjer so imeli tudi svoja ima kakšno svinjo, kokoši so redke, vitezov v XIII. stoletju in tudi nekega bivališča in staje za živino. tudi psov in mačk je v vasi malo, švedskega oficirja, ki se je boril proti pogosto je namreč premalo hrane za Petru Velikemu. Nikolajeva mati Po padcu socializma je prišla vse ... Marija Vasilievna Kalašnikova pa je najprej lakota, nato pa počasi turizem izhajala iz stare ruske družine iz in konjevodstvo je postalo pomemben Pozimi gre Arkaš pogosto na lov v Pskova, znane že v X. stoletju. vir zaslužka. Služb praktično ni, razen bližnjo goro, a se neredko vrne brez v rajonskih (okrožnih) središčih. To plena. Sicer pa je lov še dodatna Nikolaj je zaključil umetniško so velike vasi z več tisoč prebivalci, možnost zaslužka, ko vodi predvsem akademijo in leto kasneje še pravno kjer je vedno tudi bolnišnica in šola. jeseni tuje lovce na lov: na marale fakulteto v Sankt Peterburgu. Že v Po ostalih vaseh in zaselkih pa so še – značilne altajske velike jelene, študentskih letih je bil navdušen tudi vedno odvisni predvsem od živinoreje, volkove ali medveda. Arkaša, vse- nad arheologijo in je opravil vrsto le v nižjih predelih še pridelajo kakšno stranskega, spretnega in hkrati arheoloških raziskav ter se še posebej žito in ob dobrih letinah pokosijo dobrodušnega, imajo tako sorodniki zanimal za staro rusko zgodovino. travo, ki jo celo izvažajo v Mongolijo. kot tudi ostali vaščani radi in ga zelo spoštujejo. Pogosto zanj rečejo, da je Njegov mentor in slikarski učitelj Arkaševa družina je velika, bratov rosomah, česar pa ne sliši rad. je bil Arhip Ivanovič Kuindži, priznan in sester je bilo skupaj 10. Oče jim je krajinar, izredno dober človek in umrl, ko so bili vsi še nepreskrbljeni, V naši skupini jahajočih po gorah pedagog. Pri njem je Roerich tudi ker ga je s konjem vred odnesel Altaja ne bo nihče pozabil, kako je na diplomiral. podivjani Katun, altajska reka, ki se poteh navzdol Arkaš razjahal svojega po združitvi z reko Bijo spremeni v konja in ga na povodcu vodil na čelu Leta 1900 je Nikolaj odšel v Pariz, veletok Ob. Mati je sama skrbela za naše kolone. Zgodilo se je, da je tudi kjer pa ga niso impresionirali impresi- vse in vsi so odrasli, razen ene od eden od članov naše »odprave«, sicer onisti, pač pa simbolist Pierre Puvis sestra, ki je padla v Katun in utonila. športnik in za pol glave večji od Chavannes in Gauguin. Stopil je v Večina Sailaikinov živi v vasi Kučerla Arkaša, razjahal in vodil svojega konja studio priznanega učitelja slikarstva, in pri vsem si pomagajo. Tudi živino na povodcu. Ampak medtem ko je ljubitelja zgodovinskih legend Ferdi- imajo skupaj na paši in skupaj skrbijo Arkaš šel korakoma s svojim lahkot­ nanda Cormona, pri katerem sta se zanjo. nim korakom, je naš Milan za njim pred tem učila in delala tudi Van tekel in tudi vsi konji so šli v drnec! Gogh in Toulouse-Lautrec.Arkaš z vencem za 49. rojstni dan. Roerich (1874–1947) Nebesni boj. Priznati moram, da sem za Niko- laja Konstantinoviča Roericha prvič slišal prav na Altaju. Pred našo prvo odpravo s konji smo na poti proti goram obiskali Verhnji Uimon, kraj, v katerega so se v času Katarine Velike zatekli ruski staroverci. V tej vasi je muzej, posvečen umetniku, raziskovalcu, arheologu, filozofu in mirovniku Roerichu. Tam je namreč preživel čas svojega bivanja na Altaju med njegovo znano veliko ekspedicijo po Aziji od Indije čez Himalajo v Tibet, pa na Altaj, v Sibirijo in Mongolijo ter nazaj v Indijo. V odlični monografiji o njem »Messenger of Beauty«, izdani v ZDA, ga avtorica Jacqueline Decter po pravici imenuje kot »tistega, ki prinaša lepoto«. Nikolajev oče je bil potomec skandinavskega vodje templjarskih

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3December 2016 Naslednje leto se je Nikolaj po no. Zagotovo je bil eden najboljših Madonna Laboris.povratku v Rusijo poročil s Heleno slikarjev gora, pri čemer pa jih je leIvanovno Sapošnikovo, prapravnuki- redko naslikal brez vsaj majhnega vsak dan več na novo prispelih duš,njo legendarnega generala Nikolaja »duhovno-človeškega« dodatka. kot jih sicer sam spusti tja. Bog mu jeKutuzova in tudi sorodnico Modesta svetoval, da bi prišla ponoči k obzidjuMusorgskega. Rodila mu je dva Morda o Roerichu še kdaj? raja in opazovala, kaj se dogaja.sinova. Starejši Svjatoslav je postal Videla sta, kako je Marija po vrvi, spu-arhitekt in slikar, mlajši Jurij pa Roerich in Marija ščeni iz raja v spodnji svet vic inorientalist. pekla, ob tem, ko je molila, vlekla Med letošnjim obiskom Roericho- duše v raj. Sv. Peter je vprašal Boga, Nikolaj Konstantinovič je bil vega muzeja na Altaju smo imeli kaj naj naredi. »Nič, pusti jo, najnenavadno aktiven človek, delaven, srečo, da so bili prav v tistem času moli,« je bil božji odgovor.angažiran, odgovoren, zavzet za razstavljeni nekateri originali, ki sozgodovino in staro umetnost. Postal je sicer v Novosibirsku, med njimi Slika kaže raj kot trdnjavo, nadirektor Družbe za vzpodbujanje »Madonna Laboris«. desni strani obzidja je Marija, ki poumetnosti, bil je prepričan, da je vrvi sprejema duše iz pekla, na leviprihodnost v kulturi in umetnosti. Slike religiozne vsebine in raznih strani ob obzidju pa Bog in sv. Peter veroizpovedi zavzemajo posebno opazujeta, kaj se dogaja. O tem človeku bi bilo prav napisa- mesto v slikarstvu Nikolaja Konstanti-ti poseben članek, saj védenje o njem noviča Roericha. Slikal je tudi freske Posebnega komentarja slika nelahko človeka kulturno in umetniško po cerkvah, predvsem v obdobju, ko potrebuje, tako kot ne zgodba, v kateriobogati, poleg tega pa da veliko misliti se je zavzemal za bistveno večjo skrb je več kot le religiozni pomen ...tudi o filozofskih in človeških, pred- za bogato rusko pravoslavno kulturnovsem duhovnih vrednotah. Roerich je dediščino, kot so jo takrat sicer še vbil teozof, velik mirovnik, osnoval je carski Rusiji posvečali tamkajšnjim»pakt miru«, v katerem je najavljal velikim umetninam.preporod človeštva prek povezanostikulture z umetnostjo, znanosti in Ena od njegovih slik zelo značilnoreligij. Dvakrat je bil nominiran za prikazuje tako njegov slog kot poveza-Nobelovo nagrado. Ob vsem pa je bil, vo slik z duhovnostjo in globljimne glede na režime, ves čas velik pomenom prikazanega.domoljub. Obdobij njegovega umetni-škega dela je več, vsa pa so vedno Roerich je nekoč slišal nekakoprežeta še z notranjo duhovno vsebi- takole opisano legendo o Mariji: K Bogu je prišel sv. Peter in mu potožil, da ugotavlja, kako je v raju13. poletni medicinski tekokoli Brda pri KranjuDoc. dr. Armin Alibegović, dr. med., MF Ljubljana, Inštitut za sodno medicinoProf. dr. Milivoj Veličković Perat, dr. med., [email protected] V soboto, 14. maja 2016, smo na rahel dež). To je omogočilo zelo dobre V soboto, 19. novembra 2016, bo vvsakoletnem srečanju na Gorenjskem rezultate. Celo najstarejša tekačica, Luciji 26. Obalni tek zdravnikov, ki bopreživeli čudovit dan. Letos smo 76-letna Tatjana Dolenc Veličković je zaključek zdravniških tekov v letuPoletni medicinski tek ponovno dosegla 6 minut boljši rezultat, kot ga 2016 in finalna tekma Pokala zdrav-organizirali na Brdu pri Kranju. Proga ima običajno, kar potrjuje, da kdor niških tekov »Gibanje je zdravje«.okrog Brda je dolga nekaj manj kot 10 teče, je mlad, kdor pa ne teče, je Pred 35. tradicionalnim zdravniškimkm, a ni težka. Razmere so bile neosveščen, bolan ali pa miselno in tekom Matije Horvata na Rožnik jeidealne za tek (med tekom nas je rosil telesno star. zmagi v Pokalu med moškimi najbližji

Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiDecember 2016Rudi Höfferle, med ženskami pa je Glavni sodnik Franc Hvasti in glavni organizator 13. poletnega medicinskega tekaveč kandidatk za pokalno zmagovalko Milivoj Veličković Perat dajeta navodila tekačem.v letu 2016 (Tina Berden, BarbaraKlančnik, Kristina Tozon in Petra Rudi Höfferle, zmagovalec 13. poletnega Barbara Klančnik, zmagovalkaMihalek Novak). medicinskega teka. 13. poletnega medicinskega teka. Razvrstitev Napetost pred startom 13. poletnega medicinskega teka. po kategorijah v konkurenci Moški 76 in več (rojeni 1940 in starejši) 1. Milivoj Veličković Perat Moški 66–75 (rojeni 1941–1950) 1. Antun Srimac 2. Ivan Florjančič Moški 56–65 (rojeni 1951–1960) 1. Andrej Šubic 2. Franc Cizerl Moški 46–55 (rojeni 1961–1970) 1. Rudi Höfferle 2. Alojz Horvat 3. Armin Alibegović 4. Zoran Rodi Moški 36–45 (rojeni 1971–1980) 1. Mitja Lainščak 2. Andrej Fabjan Ženske 76 in več (rojene 1940 in starejše) 1. Tatjana Dolenc Veličković Ženske 56–65 (rojene 1951–1960) 1. Alenka Hiršman 2. Jožica Lovrec Veternik Ženske 46–55 (rojene 1961–1970) 1. Barbara Klančnik 2. Kristina Tozon 3. Lili Žura 4. Petra Mihalek Novak 5. Nadja Šubic 6. Branka Bašič Narič

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5December 2016 Absolutna razvrstitev 1 . Rudi Höfferle 40‘04” 2 . Matic Bošnjak 42‘01” 3 . Alojz Horvat 43‘09” 4 . Barbara Klančnik 44‘41” 5 . Andrej Šubic 45‘10” 6 . Mitja Lainščak 45‘17” 7 . Armin Alibegović 45‘53” 8 . Žiga Matičič 47‘43”Tatjana Dolenc Veličković, »prava« zmagovalka 13. poletnega 9 . Laura Đorđević Betetto 47‘49”medicinskega teka. 10 . Andrej Jamnik 47‘58”Utrinki z druženja po tekmi. 11 . Marijan Žura 48‘01” 12 . Kristina Tozon 48‘07” 13 . Antun Srimac 48‘53” 14 . Lili Žura 49‘42” 15 . Peter Heberle 52‘15” 16 . Barbara Dežman 52‘16” 17 . Andrej Fabjan 52‘32” 18 . Franc Cizerl 53‘17” 19 . Monika Alibegović 53‘18” 20 . Alenka Hiršman 54‘08” 21 . Zoran Rodi 54‘36” 22 . Ivan Florjančič 54‘48” 23 . Petra Mihalek Novak 55‘41” 24 . Jožica Lovrec Veternik 55‘42” 25 . Estera Lovrec 57‘25” 26 . Tina Ušeničnik 57‘28” 27 . Nadja Šubic 1h00‘19” 28 . Branka Bašič Narič 1h06‘32” 29 . Vid Agrež 1h08‘53” 30 . Zoran Premec 1h08‘53” 31 . Nina Ražen 1h08‘53” 32 . Nika Šuc 1h08‘53” 33 . Iva Horvat 1h11‘12” 34 . Milivoj Veličković Perat 1h16‘52” 35 . Tatjana Dolenc Veličković 1h48‘30”

Revija ISIS v prostem časuZ96dravnikiDecember 2016 »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC Ljubljana [email protected] na to, kaj vse nudimo na naši kliniki, se bomo iz Infekcijske klinike preimenovali v Konfekcijsko kliniko.Rad imam inteligentne kolegice, ker sem po naravi športnik.Ne upam priznati, da rad hodim v službo, takoj bi pomislili, da premalo delam.Kakšen bo moj današnji delovni dan? Tak kot vreme, zvečer bo vse jasno. P. S.: Zapisano se ne ujema nujno s stališči avtorja. 39. IATROSSKIPosvetovanje športne medicine in smučarsko tekmovanje zdravnikov Kranjska Gora, petek, 3. februarja 20179.30 TEK 12.00 Veleslalom 16.00 Hotel Larix: (Rateče) 4 km (smučišče Kranjska Posvetovanje športne Gora, sedežnica medicineKategorije za moške in ženske: Podles)A – do vključno 49 let starosti 17.00 Večerja, razglasitevB – nad 50 let Kategorije za moške in ženske: rezultatovC – študenti A – rojeni 1975 in mlajši B – 1974–1956 C – 1955 in starejši D – študenti 13.00 D rugi tekKotizacije: tek 40 EUR, vsl. 60 EUR, skupaj tek Prijavi dodajte dokazilo o plačani kotizaciji,in vsl. 70 EUR, spremljevalci 20 EUR. Študenti študenti pa dokazilo o vpisu.polovična kotizacija. Fides svojim članom krije Prijave pošljite na e-naslov: [email protected]. comKotizacijo nakažite na račun: Zdravniško Informacije: prim. Franci Koglot, T: 041 775 705društvo IATROS, TRR 04750-0001224094 Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moški inPrijave: V prijavi navedite: spol, letnico rojstva, dve ženski ali tri najbolje točkovane ženske in dvadelovno mesto, ustanovo oz. društvo, za katero moška. Enako za študente.nastopate. Študenti medicine tekmujejo ekipno med fakultetama Ljubljana : Maribor za pokal univerz.

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.100 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsLegal and General Affairs Department professional training, and examination. and activities.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Finance and Accounting Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of service to members.Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legalNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues. regulations and the statute.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.