Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Avgust-September 2017, številka 8-9

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n1jAvgust/september 2017Foto: Andrej Zore TTTS-sindrom (twin-to-twin transfu- približno enako kot pri do sedaj sion syndrome). Pri laserski terapiji uveljavljenjem presejanju na osnovi možnost grozečega prezgodnjega pred 26. tednom nosečnosti je seveda nuhalne svetline in biokemičnega poroda, primerjavo dolžine maternič- glavni razlog slabega izida nezrelost. testa. Nove številke so: odkrivanje T21 nega vratu po laserski terapiji po Možni izid po terapiji je: prekinitev 99,7-odstotno, T18 97,9-odstotno in opravljeni cerklaži ali le ob vstavitvi patološkega pretoka in nadaljevanje T13 99-odstotno, ob samo 0,04 pesarja, dolgotrajno sledenje otrok po nosečnosti, ponoven pojav TTTS, odstotka lažno pozitivnih rezultatov. posegu. Nizka porodna teža otroka je TAPS (twin anemia polycythanemia Še vedno sta v ospredju vsaj dve edini neodvisni napovedni dejavnik sequence) in v 2 odstotkih pojav omejitvi, ki bosta morda z napredkom pri oceni nevrološke okvare in slabše- amnijskega tračka. Stanje TAPS lahko tehnologije izzveneli, a žal sta ta ga razvoja po porodu. Večina zapletov vodi v pozno neonatalno smrtnost. trenutek zelo pomembna dejavnika pri identičnih dvojčkih nastane zaradi Donor je anemičen, recipient polnokr- cena testa, ki ga pri nas v Sloveniji prenatalne diskordance, bodisi v teži, ven, vendar značilno stanje olygo/ dodatno zdravstveno zavarovanje ne v dopplerskih vrednostih MCA (mid- polyhidramnion ni prisotno. Po krije, in t. i. »no call« izvid. Znano je, dle cerebral artery) v količini plodov- laserski terapiji ga najdemo v skoraj 5 da je delež nizke fetalne frakcije nice in pojavu različnih nepravilnosti, odstotkih, spontano nastane v 0,9 povezan z možnostjo kromosomopati- kot sta npr. TRAP (twin reversed odstotka vseh monohorijskih dvojčk- je 18. in 13. kromosoma ter diginične arterial perfusion sequence) in ov. Običajno se začne razvijati po 26. triploidije zaradi manjše placente, in tednu, zato stanju z drugo besedo ravno to je lahko skriti razlog za rečemo TTTS neonatologov. Dnevno neuspel izvid. Dokazano je tudi, da je se vrši približno 100 ml medsebojnega pri nosečnicah brez znanega izvida patološkega pretakanje krvi po tankih, visoko tveganje za spontano prekini- večinoma manj kot 1 mm širokih A-A tev nosečnosti tudi brez dokazane (arterijsko-arterijskih anastomoz), kromosomske nepravilnosti. lahko pa tudi po AV-VA (arterijsko- venskih anastomoz) ali spregledanih Primerjava med testi pokaže AV-anastomozah, ostalih po laserju. naslednji delež neuporabnih izvidov: Nanj lahko prenatalno pomislimo, ko Verinata, Lifecodexx in Sequenon od sta najvišji sistolični hitrosti pretoka v 1,6 do 1,9 odstotka, Ariosa in BGI 2,2 MCA diskordantni. Postnatalna odstotka, Natera 6,4 odstotka. diagnoza se opre na anemijo donorja (Hb manj kot 5 centila za gestacijsko Na lažno pozitiven ali lažno starost) in retikulocitozo, policitemijo negativen rezultat pri odkrivanju recipienta (vensko Ht več kot 65 kromosomskih nepravilnosti pri odstotkov), razliko v Hb med obema plodu vpliva fetalna frakcija, torej za več kot 8 g/dl ter dokaz placentar- delež prostocelične DNA v materinem nih anastomoz premera manj kot 1 serumu, pa tudi mozaicizem, vanis- mm. Otroci, rojeni po taki nosečnosti, hing twin sindrom ali pa je nosečnica seveda potrebujejo oskrbo v terciarnih nosilka prirojenih ali pridobljenih neonatoloških centrih. citogenetskih napak. Novi izsledki kažejo tudi, da na lažen izvid lahko Pri predavanjih o odkrivanju vpliva materina terapija s heparinom kromosomopatij seveda ne gre brez ali južnoazijska rasa. V krvnem testiranja s prostocelično DNA kot že obtoku nosečnice med 12. in 26. uveljavljeno metodo naprednega tednom nosečnosti kroži od 5 do 20 presejalnega testiranja. odstotkov fetalne DNA, ki jo lahko dokažemo že od 7. tedna nosečnosti. Napredek v tehnologiji omogoča Manjši delež fetalne DNA v vzorcu veliko večjo stopnjo odkrivanja oteži odkrivanje anomalij, saj je nepravilnosti 13. in 18. kromosoma analiza zanesljiva pri vsaj 3,5-odstotni kot do sedaj, z izrazito manjšim fetalni frakciji. Tudi zato ne moremo deležem lažno pozitivnih izvidov. Do govoriti o diagnostični preiskavi, sedaj je veljalo, da je stopnja odkriva- ampak o presejalnem testu. nja trisomije 21 (T21) 99,2 odstotka, T18 96,3 odstotka ter T13 91 odstot- Zaključna dejstva vpliva uvedbe kov, ob 0,9 do 1,3 odstotka lažno nove tehnologije v dosedanje klinične pozitivnih izvidov, kar je za slednje poti so: upad invazivnih preiskav tudi do ene tretjine, upad genetskega

Revija ISIS srečanj5P2oročila s strokovnihAvgust/september 2017svetovanja za enak delež, je odličen več let. Presenetilo me je dejstvo, da prostocelične DNA, povišano tveganjetest za T21, vendar še vedno predrag, 39 odstotkov nosečnic ni imelo za T21, izračunano z obstoječimiultrazvok zgodnje morfologije in visokega tveganja na osnovi ultrazvoč- presejalnimi testi, starost materenuhalne svetline mora ostati kot nega izvida in so bile mlajše od 37 let, ipd.). Predvidevanja za zmanjšanjepredpogoj za odločitev, da in kakšen a so imele dodatno testiranje na invazivnih preiskav tudi pri nas sotest uporabiti oz. kdaj se raje odločiti lastno željo. Občutljivost testa je za verjetno pravilna, saj je predvsemza eno izmed invazivnih diagnostičnih T21 znašala 100 odstotkov, specifič- strah nosečnice pred izgubo plodapreiskav. nost 99,4 odstotka, PPV (pozitivna tisti, ki pripomore k odločitvi za drugi napovedna vrednost) za vse nepravil- test, četudi ni diagnostičen. A zdrav- Darija Strah sem analizirala nosti znaša 80 odstotkov, za T21 100 niki moramo upoštevati tudi željotestiranje z enim od presejalnih testov odstotkov. nosečnic. Seveda morajo biti našes prostocelično DNA v Diagnostičnem skupne odločitve predvsem strokovnocentru Strah v obdobju od leta 2013 V Sloveniji preko 80 odstotkov utemeljene, kar pa morajo sprejetido 2017. Kdo pravzaprav so nosečni- nosečnic opravi presejalne preiskave bodoče mamice, ki včasih mislijo, dace, ki se odločijo za testiranje s to za Downov sindrom in pred časom je je njihova pravica uporabiti vse brezmetodo in kakšne so njihove lastno- 7,2 odstotka nosečnic opravilo eno od kritičnega in medicinsko upravičene-sti? Preko polovice jih je bilo starih 37 invazivnih diagnostičnih preiskav s ga razloga.in več let, 16 odstotkov je imelo citogenetsko preiskavo plodovih celicpovišano tveganje predhodnega zaradi povišanega izračuna tveganja Vsem kolegicam in kolegom želimpresejalnega testa in bilo starih 37 in ali drugih vzrokov (pozitiven izvid prijetno poletje!V Mariboru izveden že drugi tečajhisteroskopije v organizacijiEvropske akademije za ginekološkokirurgijoTamara Serdinšek, dr. med., doc. dr. Branka Žegura, dr. med., Klinika za ginekologijo inperinatologijo UKC Maribor Tri dni v mesecu marcu, natanč- je v sodelovanju z Evropskim združe- principov histeroskopije ter vadbi naneje od 15. do 17. marca 2017, so bili njem za ginekološko endoskopijo silikonskih in plastičnih modelčkih.prostori Laboratorija kliničnih veščin (European Society for Gynaecologi- Drugi dan so udeleženci že izvajaliMedicinske fakultete Univerze v cal Endoscopy – ESGE) nastal tudi nekatere ambulantne posege naMariboru histeroskopsko obarvani. V strukturiran izobraževalni program bioloških modelih, tretji dan pa je bilnjih je namreč potekal histeroskopski GESEA (Gynaecological Endoscopic namenjen resektoskopiji. Hkrati s temtečaj Modern Hysteroscopy Course, Surgical Education and Assessment), so spoznali tudi posebnosti pri pripra-ki je bil tokrat že drugič izveden pod ki predstavlja velik korak v standardi- vi bolnice na histeroskopijo in priokriljem Evropske akademije za zaciji izobraževanja na področju obravnavi pacientk, ki se zdravijoginekološko kirurgijo (European endoskopske kirurgije. zaradi neplodnosti, opisovali inAcademy of Gynaecological Surgery spoznavali so različne vrste patologije– EAGS). Gre za organizacijo, ki razvi- Tečaj je potekal po strukturira- v maternični votlini ter se naučilija znanstveno validirane standarde za nem programu, preko katerega se je prepoznati in zdraviti možne zapleteizobraževanje in vadbo ginekoloških deset udeležencev najprej spoznalo s med posegi.endoskopskih posegov, organizira teoretičnimi osnovami in nato napre-certificirane tečaje ginekološke dovalo do zahtevnejših veščin in Nad delom udeležencem so bdeliendoskopije, pod njenim okriljem pa znanj. Prvi dan je bil tako namenjen predavatelji in inštruktorji, ki so z spoznavanju instrumentov, osnovnih veseljem delili svoje znanje in razkrili

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n3jAvgust/september 2017Med praktičnim delom. marsikatere nasvete in trike, ki bodo tečajnikom koristili pri nadaljnjem delu. Med predavatelji so bili doc. dr. Branka Žegura, dr. med., prof. dr. Vasilios Tanos, dr. med. (Ciper), Yves Van Belle, dr. med. (Belgija), doc. dr. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., in prof. dr. Milan Reljić, dr. med. Poleg njih so kot inštruktorji aktivno sodelovali še doc. dr. Vilma Kovač, dr. med., Marija Rebolj Stare, dr. med., in Saša Rakić, dr. med. Tako tečajniki kot ostali sodelujo- či smo bili izjemno zadovoljni z izvedbo delavnice in upamo, da bomo s takšnim tempom nadaljevali tudi v prihodnje. Organizacija delavnice v okviru EAGS pomeni za nas in za naše delo veliko priznanje, hkrati pa nudi možnost kakovostnega in intenzivnega izobraževanja tistim, ki bi radi izpopolnili svoje znanje histeroskopije.ECMO – lahko bolnikom in tudiosebju ponudimo več?Prim. doc. dr. Vojka Gorjup, dr. med., dr. Alenka Goličnik, dr. med., asist. dr. Tomaž Goslar,dr. med., KO za intenzivno interno medicino, UKC [email protected], [email protected], [email protected] Zunajtelesna membranska oksige- zapleti. Zdravljenje je zahtevno tako oksigenacija kot način zdravljenja jenacija (ECMO) je vedno bolj uvelja- za zdravnike kot tudi zdravstveno-ne- v Sloveniji na voljo le v UKC Ljub-vljena in razširjena metoda zdravlje- govalni kader v intenzivnih enotah. ljana, kjer jo uporabljamo na KO zanja, ki omogoča zdravljenje bolnikov s Zahteva poznavanje posebnosti kirurgijo srca in ožilja (bolniki popopolno odpovedjo dihal, z odpovedjo spremenjene fiziologije kardiorespira- operacijah na srcu), KO za otroškosrca ali kombinirano odpovedjo dihal tornega sistema, obenem pa podrob- kirurgijo in intenzivno terapijoin srca. Uporaba zunajtelesne mem- no tehnično poznavanje uporabljanih (pediatrična populacija) in KO zabranske oksigenacije omogoča »pre- aparatov za hitro prepoznavo in intenzivno interno medicino (odraslimostitev« in pridobitev dragocenega pravilno ukrepanje v primeru zaple- nekirurški bolniki). Kompleksnostčasa za vzročno zdravljenje, okrevanje tov, ki so sicer lahko za bolnika metode s sabo prinaša tudi daljši inali odločitev o nadaljnjih ukrepih pri usodni. zahtevnejši proces usposabljanjanajtežjih bolnikih v enotah intenzivne celotne zdravstvene ekipe, ki jemedicine. Metodo od leta 2009 uporablja- udeležena v obravnavi takih bolni- mo tudi na KO za intenzivno interno kov. Po priporočilih svetovne organi- Metoda zdravljenja z zunajtelesno medicino (KOIIM) UKC Ljubljana, zacije za zunajtelesno podporomembransko oksigenacijo je invaziv- kjer smo do sedaj zdravili 147 bolni- (Extracorporeal Life Support Orga-na in lahko povezana s številnimi kov. Zunajtelesna membranska

Revija ISIS srečanjP54oročila s strokovnihAvgust/september 2017nization – ELSO) je nujno tudi redno realističnih kliničnih scenarijev smo nadaljevali tudi v prihodnje in jihobnavljanje znanja in usposobljeno- izvedli v Simulacijskem centru. nameravamo razširiti na celotnosti. Udeleženci so imeli možnost v praksi ekipo (zdravstveno-negovalni kader in preizkusiti svoje teoretično znanje zdravniki) in s tem izboljšati znanje in V letošnjem letu smo januarja in ukrepanja v urgentnih situacijah, ki medsebojno sporazumevanje zdrav-aprila v UKC Ljubljana (KOIIM v jih v vsakdanji praksi na srečo redko stvenega osebja ter oskrbo teh najtež-sodelovanju z ekipo perfuzionistov srečamo. Ravno zaradi redkega jih bolnikov.KO za kirurgijo srca in ožilja) izvedli srečevanja s hudimi zapleti smo slaboprvo celovito izobraževanje o zunajte- pripravljeni na njihovo hitro prepo- V sklopu izobraževanja smo vlesni membranski oksigenaciji, znavanje in pravilno ukrepanje. mesecu marcu na Bledu, v časunamenjeno zdravstveno-negovalnemu Uporaba simulacije za namen učenja simpozija Akutna kardiologija vkadru KO za intenzivno interno je po svetu ustaljena praksa, pri nas Sloveniji, organizirali 2. simpozijmedicino. Izobraževanje je bilo pa še precej neizrabljena. Učencem ECMO. Simpozij je bil namenjenizvedeno v Simulacijskem centru UKC daje možnost, da v varnem okolju, vsem zdravstvenim delavcem, ki se priLjubljana in je potekalo dva dni. brez nevarnosti zanje ali bolnika, svojem delu srečujejo z bolniki, kiTeoretični del v obliki predavanj je preizkusijo svoje znanje in kasneje potrebujejo takšno zdravljenje.pokrival področja od fiziologije oz. tudi analizirajo svoje ukrepanje. Na Začetni del simpozija je bil namenjenpatofiziologije srčno-žilnega in dihal- koncu je sledil preizkus znanja v dvema zunajtelesnima načinomanega sistema do osnov ECMO, indika- obliki pisnih vprašanj, ki so ga vsi zdravljenja, in sicer zunajtelesnemucij, možnih zapletov in urgentnih udeleženci uspešno opravili. Izobraže- odstranjevanju CO2 in zunajtelesne-ukrepanj ter tehničnih podrobnosti vanje je bilo obvezno za vse medicin- mu odstranjevanju mediatorjevuporabljenih aparatur. Poleg preda- ske sestre s KO za intenzivno interno vnetja. Na vabilo k sodelovanju so se svanj so imeli udeleženci možnost medicino, ki delajo z bolniki, zdravlje- svojimi predavanji vljudno odzvalipraktične uporabe in ravnanja s nimi z ECMO. tudi tuji predavatelji.sistemoma Cardiohelp (MaquetGetinge Group) in Levitronix Centri- Pozitivni odzivi udeležencev so Eden najbolj zanimivih delovMag (Levitronix, LLC), ki ju upora- nam zagotovili, da je izobraževanje, simpozija je bila predstavitev bolni-bljamo na oddelku. Drugi dan so predvsem pa možnost za praktičen in kov, ki so potrebovali in bili zdravljenisledili praktični treningi za vse udele- varen trening, nujno. Z rednimi z različnimi metodami zunajtelesnežence v majhnih skupinah, po dva ali izobraževanji s področja zunajtelesne podpore.trije udeleženci. Treninge v obliki membranske oksigenacije bomo Del simpozija smo letos namenili razvoju metode v Sloveniji, s poudar- kom na obravnavi trenutnega stanja in izdelavi smernic za razvoj mreže oddelkov, ki bi zdravili bolnike z ECMO. Svoje razmišljanje in izkušnje s tega področja nam je predstavil specialist za ECMO iz Hrvaške, ki sodeluje pri izgradnji ECMO-mreže na Hrvaškem. Poleg ostalega je bilo zanimivo slišati tudi dejstvo, da je metoda na Hrvaškem ustrezno ovrednotena in plačana s strani zavarovalnice, medtem ko v Sloveniji po osmih letih delovanja še nismo uspeli pridobiti sredstev za ta način zdravljenja. To je seveda pustilo grenak priokus, hkrati pa nam dalo dodaten impulz za naša nadaljnja prizadevanja za dosego dogovora z zavarovalnico. Največ zagona nam seveda dajo naši bolniki. Na zadnji del simpozija smo povabili bolnike, ki so se po težki bolezni in zdravljenju z ECMO vrnili v normalno življenje. Skupaj z njiho- vimi svojci smo se spoznavali v

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n5jAvgust/september 2017 drugačni luči (obleki!), okoliščinah in obujali spomine na pretekle dni ter se veselili njihovih uspehov. Veseli smo bili vseh in vsakega posebej. Sklenili smo, da bomo organizirali društvo bolnikov, zdravljenih z ECMO, katerega naloga bo seznanjanje javnosti z metodo, pomoč svojcem tistih, ki se še bojujejo za življenje, in tudi pomoč pri pogovorih z zavaro- valnico. Sklenili smo, da se srečamo vsako leto, in s pozitivnimi mislimi zaključili simpozij.Raziskave skeletne mišice– od celice do človeka 2017Pomen gibanja za človekovo zdravje sogovornica dr. Ida Eržen. Ukvarjala se je z diagnostiko živčno-mišičnihProf. dr. Tomaž Marš, dr. med., Medicinska fakulteta bolezni in od 1993 vodila projekt »Struktura in funkcija skeletne mišiceUniverze v Ljubljani v fizioloških, patoloških in eksperi- mentalnih pogojih«. Leta 2004 so [email protected] združili s skupino prof. dr. Zorana Grubiča z Inštituta za patološko Med 28. in 30. majem 2017 je raziskovanju so predstavili fiziologijo in je postala nosilka progra-na Inštitutu za patološko fiziolo- priznani predavatelji in znan- ma »Molekularni mehanizmi razvojagijo Medicinske fakultete Uni- stveniki iz vsega sveta. in delovanja skeletne mišice«, ki ga jeverze v Ljubljani (dalje UL MF) leta 2010 prevzel internist prof. dr.potekal mednarodni simpozij z Protagonisti sodobnega razisko- Podbregar. Po upokojitvi dr. Idedelavnico »Raziskave skeletne valnega dela so profesorji UL MF Eržen sta delo nadaljevali doc. dr.mišice – od celice do človeka Matej Podbregar, Tomaž Marš, Erika Marija Meznarič (imunohistokemične2017«. Udeležili so se ga številni Cvetko, Matej Drobnič, Alan Kacin in metode in prenos Western v diagno-domači in tuji strokovnjaki, ki so Sergej Pirkmajer, ki povezujejo stiki) in prof. dr. Erika Cvetko, kis prispevki in živahno razpravo raziskave na področju skeletne mišice sedaj vodi raziskave. Dr. Eržen je zapokazali na pomen skeletne na nacionalni ravni, v okviru progra- prof. dr. Miroslavom Kališnikommišice pri človeku. Zavest, da ma »Molekularni mehanizmi razvoja prevzela predsedovanje Stereološkiskeletna mišica predstavlja od in delovanja skeletne mišice«, ki ga sekciji, kasneje pa tudi novemu40 do 50 odstotkov telesne mase vodi prof. Podbregar. Društvu za stereologijo in kvantitativ-in je miologija vse pomembnejša no analizo slike. Revijo Acta Stereolo-veda, je zaenkrat med zdravni- Pri nas so k razumevanju razvoja, gica je preoblikovala v mednarodnoštvom premalo prisotna. Je pa delovanja in patologije skeletne interdisciplinarno revijo s faktorjemzavedanje o pomenu gibanja oz. mišice veliko prispevali Inštitut za vpliva, Image Analysis & Stereology.telesne aktivnosti za ohranjanje anatomijo in Inštitut za patološko Vpeljali so stereološke metode dela,zdravja vse močnejše in mu, vsaj fiziologijo MF UL, nekatere enote razvili morfometrične metode zav razvitih sredinah, raste velja- Univerzitetnega kliničnega centra analizo tipov mišičnih vlaken inva. Program je bil namenjen Ljubljana (dalje UKCL) in druge njihovo razporeditev, štetje celičnihpregledu najsodobnejših tem, od institucije. Na Inštitutu za anatomijo struktur in za analizo kapilarne mrežeceličnih modelov in morfologije se je leta 1975, v času histokemičnega ter vpeljali metode za izdelavo protite-skeletnih mišic do kliničnih določanja tipov mišičnih vlaken (prof. les proti težkim verigam miozina inštudij in aplikacij. Novosti v dr. Anton Širca) in elektronsko-mi- kroskopskih raziskav skeletne mišice (prof. dr. Alenka Dekleva), zaposlila

Revija ISIS srečanjP56oročila s strokovnihAvgust/september 2017Simpozija »Raziskave skeletne mišice – od celice do človeka 2017« so se poleg ljubljanske raziskovalne skupine udeležili številni mednarodnouveljavljeni strokovnjaki (foto: Katarina Miš).tehnike hibridizacije in situ (doc. dr. pijo Zdravstvene fakultete UL, s mehanske in metabolne poškodbe, doVika Smerdu). V evropskem projektu Fakulteto za elektrotehniko UL in poškodb mišic pa lahko pride tudio staranju skeletne mišice so prišli do Inštitutom Jožef Stefan ter z ugledni- zaradi posrednih vzrokov. Razvojštevilnih ugotovitev, preučujejo mi ustanovami v svetu. poškodbe je odvisen od poškodbe inkapilarizacijo zdravih in bolezensko od mišične regeneracije. V Laborato-spremenjenih mišičnih vlaken, Prof. dr. Erika Cvetko je razloži- riju za molekularno nevrobiologijopotekajo pa še druge raziskave v la, da raziskovalna skupina z Inštituta Inštituta za patološko fiziologijo sesodelovanju raziskovalnih skupin iz za anatomijo preučuje strukturo in osredotočajo na molekularne meha-Slovenije, Češke, Slovaške, Italije in funkcijo skeletnih mišic v različnih nizme za pospešitev embrionalnegaFrancije. pogojih in razvija nove metode za razvoja in boljšo regeneracijo. Osre- pripravo in morfometrično analizo dnji poskusni model so primarneSodobne raziskave prečnih rezin skeletnih mišic. S kolegi kulture človeških mišičnih celic, kiskeletne mišice pri z Akademije znanosti Republike omogočajo kontrolirano spremljanjenas in v svetu Češke so razvili izvirno metodo za vseh stopenj razvoja človeške mišice. vrednotenje kapilarne mreže iz Ta model je edini način, ki omogoča Pogovor z domačimi in tujimi 3D-slik, pridobljenih s konfokalnim preučevanje človeške mišice izvenudeleženci simpozija je prinesel mikroskopom, in računalniški prog- organizma. Zaradi široke uporabnostitemeljne poudarke o njihovem delu. ram za določanje deležev različnih je pritegnil pozornost številnih razi-Prof. dr. Matej Podbregar je izpo- tipov mišičnih vlaken iz zaporednih skovalcev inštituta in drugih uglednihstavil, da se zdravniki vsakodnevno prečnih rezin skeletne mišice. Te domačih in tujih skupin.srečujejo z ortopedskimi problemi, metode služijo tudi za vrednotenje inpoškodbami, starostnimi sprememba- raziskovanje živčno-mišičnih bolezni. Doc. dr. Sergej Pirkmajer jemi in vrsto drugih težav v zvezi z Doc. dr. Marija Meznarič je organizi- povedal, da Laboratorij za molekular-mišicami, zdravniki intenzivisti pa s rala in vodi tkivno banko živčno-mi- no nevrobiologijo v sodelovanju sprimeri mišične slabosti, ki se razvije šičnih bolezni, ki je del mreže »Evro- tujimi partnerji preučuje molekularnepri kritično bolnih. Vse te primere biobank«, preko katere raziskovalci mehanizme delovanja skeletnih mišic.mišičnih okvar raziskuje ljubljanska izmenjujejo vzorce redkih bolezni. Presnovne spremembe v mišiciskupina raziskovalcev, pri tem pa vplivajo na celo telo. Motnje v pre-sodelujejo s strokovnjaki z različnih Prof. dr. Tomaž Marš je pouda- snovnem delovanju mišic na primerklinik UKCL, z oddelkom za fiziotera- ril metabolno aktivnost skeletnih pomembno prispevajo k razvoju mišic: pri mišičnih kontrakcijah sladkorne bolezni tipa 2. Cilj njihovih nastanejo v mišičnih vlaknih številne

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n7jAvgust/september 2017raziskav je najti nove farmakološke zdravja. Zavest o tem tudi v strokov- potekala v okolju, v katerem je hranetarče, preko katerih bi izboljšali nih krogih še ni dovolj močna. večinoma primanjkovalo, se je člove-presnovne procese v mišicah, kar bi ško telo razvilo tako, da v kratkemdolgoročno lahko pripeljalo do novih Prof. dr. Kathy Mybourgh iz času uskladišči čim več maščobe in seoblik zdravljenja sladkorne bolezni in Južnoafriške republike je bila tako pripravi na morebitno stradanje.drugih presnovnih motenj. Pri iskanju navdušena nad ljubljansko naravo, ki Ker do stradanja ne pride, so posledi-farmakoloških tarč si pomagamo s kar kliče po gibanju. Prijetna je za ce debelost in druge pridruženepreučevanjem ugodnih presnovnih hojo, ki je dobra vadba brez plačeva- bolezni. To vedno bolj velja tudi vprilagoditev, ki jih v mišici spodbudi nja članarin raznim društvom. Denar državah v razvoju. Tej evolucijskigibanje. ne sme odločati o gibanju! Mnogi predispoziciji se lahko zoperstavimo mislijo, da je glavna naloga mišic le z gibanjem. Doc. dr. Alan Kacin poudarja, da dvigovanje težkih bremen. Namestoje redna telesna aktivnost ustrezne hoje se sicer lahko peljemo, a po- Prošnjaintenzivnosti in pogostnosti, skupaj z membno je, da naše skeletne mišice organizatorjemzdravo in uravnoteženo hrano, najbolj delujejo, da smo zmožni biti pokonci, strokovnih srečanjpreprosto in učinkovito zdravilo za vstati s stola ali se dvigniti iz kadi.večino nenalezljivih kroničnih bolezni Naslednja napačna predstava je, da so Ker veliko upokojenih zdrav-sodobnega sveta. Trendi raziskovanja skeletne mišice zgrajene le iz mišičnih nikov z zanimanjem sledi razvojuskeletne mišice so usmerjeni v pove- vlaken: v mišičnem tkivu so med stroke, ki so se ji posvečali vsezovanje molekularnih celičnih meha- drugim tudi fibroblasti, ki tvorijo svoje aktivno obdobje, se radinizmov z odzivi drugih endokrinih vezivno tkivo, in makrofagi, ki so v udeležujejo strokovnih srečanjžlez in živčevja, kardiovaskularnimi in normalnih razmerah le malo aktivni. – tudi tistih, ki jih uvrstimorespiratornimi odzivi ter funkcijskimi Njihovo neustrezno delovanje lahko v koledar strokovnih srečanjprilagoditvami gibalnega sistema. V vodi do fibroze, vnetja in izgube v reviji Isis.Laboratoriju za fizioterapijo Zdrav- mišične mase. Poleg fibroblastov instvene fakultete UL preučujejo nove makrofagov so pomembne tudi Organizatorje zato prosimo,metode terapevtske vadbe pri klinič- satelitske celice, ki omogočajo mišič- da upokojenim zdravnikom čimnih populacijah, ki so zaradi osnovne no regeneracijo in ohranjanje mišične večkrat ponudijo možnost, da sebolezni ali kot posledica zmanjšanja mase. Gibanje vpliva na vse omenjene brez plačila kotizacije udeležijotelesne dejavnosti podvržene lokalni celice in pomaga vzdrževati zdravo strokovnih dogodkov, nam paali sistemski atrofiji in oslabelosti ravnovesje med njimi. Ker gibanje s dosledno sporočajo, ali so upoko-skeletnih mišic. V sodelovanju z tem ugodno vpliva na mišice, prof. jeni zdravniki oproščeni plačilaOrtopedsko kliniko, Kliničnim inštitu- Maybourgh priporoča zdrav in akti- kotizacije ali ne, da bomo podatektom za radiologijo UKCL in Inštitu- ven življenjski slog. lahko uvrstili v ustrezno rubriko.tom za patološko fiziologijo UL MFraziskujejo zlasti učinke ishemične Prof. dr. Alexander V. Chibalin Uredništvovadbe pri ljudeh s poškodbami ali iz Karolinska Institut (Švedska)okvarami gibal. meni, da je kongres odlična spodbu- da. Razvoj biomedicinskih raziskav v Prof. dr. Stefano Schiaffino iz Sloveniji je pomemben in tudi tujcemItalije je sodelovanje z ljubljanskim služi za navdih. Sam ima raje manjšaanatomskim inštitutom začel že pred srečanja in razprave, saj se jih udele-40 leti s prof. dr. Antonom Širco. žujejo zanimivi ljudje z različnimiSodelovanje med Padovo, Trstom in idejami, ki so jih pripravljeni deliti,Ljubljano se mu zdi dobra ideja, želijo prihaja pa tudi veliko študentov.pa si še več sodelovati z Ljubljano. Dodal je, da zaradi napredka medici-Vloga gibanja je pri obravnavi števil- ne živimo dlje, človeštvo pa nimanih bolezni izjemno pomembna: na izkušenj, kako se obnašati medDanskem so vpeljali telesno dejavnost staranjem. Včasih je veljalo, da jetudi v zdravljenje raka, vadbo pa staranje minevanje življenja, v novej-priporočajo tudi pri parkinsonovi šem času pa šele pri 50 letih začnemobolezni. V Padovi so ustanovili Inšti- živeti aktivno, polno življenje. Ohra-tut za miologijo in se povezali s njanje zdravega življenjskega sloga vpodobnima inštitutoma v Franciji ter teh letih je velik izziv in ne vemo še,na Floridi, lahko bi se povezali tudi z kako se ga lotiti. Šele nekaj generacijLjubljano. Poudaril je še, da ima namreč živimo v razmerah, ko jemišica osrednjo vlogo pri ohranjanju hrane v izobilju. Ker je evolucija

Revija ISIS5S8trokovna srečanjaAvgust/september 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike rešitve, ki jih bodo lahko uporabili pri dnevnih aktivnostih. Ob tem bomo z odprtim odnosomPacient ne govori gradili in povezovali tim.slovensko – izziv zazdravstvene delavce v Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,Sloveniji dr. med., Aleks Šuštar, dr. med.seminar: april–november Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, Poslušaj in bodi slišanustrezen odnos in veščine na področju kulturnih – delavnicakompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in komunikacije inbeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V reševanja konfliktovprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope(Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti delavnica: septemberin begunci v sistemu zdravstvenega varstvaSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci Pod besedo komunikacija razumemo lastnosti, kiter migranti in begunci), bodo preko interaktivnih posamezniku omogočajo, da učinkovito in skladnopredavanj pojasnjeni osnovni koncepti, vzpostavlja povezave z ostalimi ljudmi. Priposredovane ključne informacije in predstavljeni učinkoviti komunikaciji si prizadevamo za prenospristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem informacij med deležniki brez izgube podatkov indelu pa bo posredovano znanje poglobljeno s nepotrebnega časa. Pri tem morata dobro sodelovatipraktičnim delom na konkretnih primerih, preko tako pošiljatelj kot prejemnik informacij z uporabokaterih bodo udeleženci razvijali različne veščine za tako besedne kot nebesedne komunikacije. Mordakakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in se sliši nadvse preprosto, vendar ravno majhni šumibeguncev. v komunikaciji lahko pripeljejo do nerazumevanja, slabe volje in konfliktnih situacij. S poznavanjem,Strokovni odbor: Danica Rotar Pavlič, Igor Švab, zakaj je pomembna učinkovita komunikacija, kajMarija Milavec Kapun, Nike Kocijančič Pokorn, sploh to je in kako jo uporabiti v svojem okolju,Jožica Maučec Zakotnik, Uršula Lipovec Čebron lahko pomembno prispevamo k razvoju lastnega socialnega življenja, boljšega timskega dela in učinkovitega reševanja konfliktov. Naučili se bomo aktivnega poslušanja, podajanja povratneOd krepitve timskega informacije in usmeritve k rešitvam, ki zagotavljajodela do izboljšanja napredek.delovnega vzdušja Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živadelavnica: september Novak Antolič, dr. med., Luka Kovač, dr. med.Delo v zdravstvu je globoko prepleteno z delom v timu. Pravzaprav si težko predstavljamo, kako bisploh izgledalo delo brez sodelavcev. Večino časa Delavnica zastvari delujejo. Kaj pa se zgodi, ko se v timu nekaj specializantezalomi? Se pojavi spor? Kdo bo prevzel odgovornostin skušal zadevo zgladiti? Bo to kdo storil ali pa bo delavnica: september, novemberzadeva prešla z globoko zamero nekam v podzavest?Sodelovanje, komunikacija in zaupanje v delo Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkemsodelavcev je bistvenega pomena. Še posebej v začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmedtimih, kjer s sodelavci preživimo vsaj toliko časa kot delavnic za specializante.doma. Delavnica ponuja orodja in metode, prekokaterih bodo udeleženci aktivno vključeni v stresne Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostihsituacije, ki se lahko pojavijo v dnevni rutini. Z in odgovornosti specializanta, delovnopravnerefleksijo dogajanja bomo v odprti razpravi iskali dileme, E-list in nekaj malega o stresu.ključne vidike pozitivnega sodelovanja. Ciljdelavnice je, da udeleženci spoznajo pomen tima in Število udeležencev na posamezni delavnici jedinamike, ki se ustvarja z leti. Z izpostavitvijo omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelosimuliranim konfliktnim situacijam bodo iskali priporočajo! Izvajalci: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca Vrečar, Polona Selič, Tanja Breznik

Revija ISIS Strokovna srečan5ja9Avgust/september 2017 vrednot, obnašanja in odnosov, ki poudarja zaupanje javnosti v zdravnike. Medicina je poklic, pri kateremKako vodimo sebe? – so zdravnikovo znanje, klinične veščine in presoja vDelavnica službi zaščite in ponovnega vzpostavljanja dobregaosebnostnega vodenja počutja ljudi. Dobro počutje pa težko vzpostavlja zdravnik, ki je izgorel. Objave raziskav iz tujinedelavnica: oktober kažejo na več kot 50-odstotno izgorelost zdravnikov. Na delavnici se bomo pogovarjali o odkrivanju inKo vidimo besedo vodenje, se običajno pred nami preprečevanju izgorelosti ter metodah učenjaprikaže slika skupine ljudi, med katerimi ima en profesionalizma v medicini.posameznik vlogo, da koordinira, svetuje, motivira,vodi. Le malokrat pa stopimo korak naprej in Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živapogledamo vsakega posameznika posebej. Kako Novak Antolič, dr. med., Aleks Šuštar, dr. med.vodimo sebe? Dosegamo osebne cilje? Kako si te ciljesploh postavljamo? Imamo višji cilj v našem življenju? Ta delavnica ponuja orodja, s pomočjo katerih si Kako rečem ne brezbodo udeleženci lažje odgovorili na vprašanja v občutka krivdeprejšnjem odstavku. S posebnimi metodamisamorefleksije bodo dobili uvid v zadovoljstvo s seminar: oktoberposameznimi področji svojega življenja (kariera,odnosi, prosti čas, življenjski namen). Po analizi se Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okolibodo osredotočili na snovanje načrta, kako izboljšati sebe, da niso prizadeti in da se dobro počutijo. Takadoločeno področje. Postavljanje ciljev je ključna oseba je običajno človeško prijaznost nadgradilaveščina pri osebnem (in skupinskem) vodenju, saj je tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozabljapomembno, da so cilji merljivi, uresničljivi, a kljub nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svojetemu drzni in ambiciozni. Ne nazadnje pa sledijo čustvene potrebe.orodja za uresničevanje teh ciljev: postavljanjeprioritet, razpolaganje s časom, ohranjanje Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščinemotivacije in vpeljevanje novih navad. prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenih potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svojeIzvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, dr. potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomomed., Andrej Martin Vujkovac, abs. med. samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse to brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imam pravico do sreče«.Vodenje zdravniškihtimov Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.seminar: oktober Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj Prepoznava in»orkester«, da igra harmonično, da se njegovi obravnava žrtev nasiljasodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, v družini v okvirudosegajo dobre rezultate in predvsem, da zdravstvene dejavnostiobvladujejo manjše in velike spremembe, ki jihprinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste, predavanja in delavnice: oktober, decemberkaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so nalogevodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote omotivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v timu.Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEVIzgorelost in NASILJA V DRUŽINI V OKVIRUprofesionalizem ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIv medicini Namen izobraževanja je zdravstveno osebje opremitidelavnica: oktober z znanjem in komunikacijskimi veščinami za izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtevVeliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno uči nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti.profesionalizem. Medicinski profesionalizem je set

Revija ISIS6S0trokovna srečanjaAvgust/september 2017Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis ministrstva za zdravje, ki določa, da se morajozdravstveni delavci z določenih področij Odpredavaj kot se šika!udeležiti izobraževanja o nasilju v družini – Delavnica javnegavsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. nastopanjaPoudarki iz vsebine: delavnica: november• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v V medicini se nenehno srečujemo v situacijah, ko se družini, je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju.• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki jo žrtev nasilja v družini, moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavnici se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti dober javni• teoretične smernice ter praktični prikaz nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imel družini, priložnosti videti svoj nastop in ga narediti še boljšega.• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih praks s področja prepoznave in obravnave Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, dr. žrtev nasilja v družini, med., Luka Kovač, dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v zdravstvenem sistemu, • koraki medinstitucionalnega sodelovanja Učinkovito reševanje pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v konfliktov družini, seminar: november• protokoli obravnave otrok in odraslih žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. V življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimoSodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitut svoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako vZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center za službi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče?socialno delo Maribor, Zavod Emma. Seveda je. Največ energije nam poberejo nerazrešeni konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicer naporni, ko jih razrešujemo, potem pa imamo mir in čas za drugePolepšaj si dan! – zadeve. Nerazrešeni konflikti pa ostajajo z nami tudiDelavnica kreativnega ponoči in še dneve (tedne in celo mesece) po tistem,razmišljanja ko se je stresna situacija zgodila.delavnica: november Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanjuZdravstveni sistem je sestavljen iz kompleksnega konfliktnih situacij.prepletanja ustaljenih procesov, ki vodijo našmiselni proces po ustaljenih poteh razmišljanja. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Takšen način dela lahko zmanjša število napak, ahkrati zavira nove in drugačne miselne procese. Nadelavnici bomo skušali stopiti iz ustaljenih poti in skonkretnimi nalogami skočiti iz okvirjev običajnega.Spoznali se bomo z osnovnimi koncepti kreativnostiter principi ustvarjalnosti, s katerimi si lahkopopestrimo vsakdan ter izboljšamo delovni proces.Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Kovač,dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.

Revija ISIS Strokovna srečan6ja1Avgust/september 2017SEPTEMBER 2017 1.–2. ob 9.00  •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 vsebina: Mednarodni simpozij je na- organizator: Program za napredovalo srčno popuščanje prijave, informacije: prijave: menjen vsem zdravnikom, študentom in transplantacije srca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana in E: [email protected], infor- medicine, medicinskim sestram. Center for Advanced Heart Failure, Memorial Hermann Heart macije: prof. dr. Bojan Vrtovec, & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., dr. med., T: 01 522 28 44, F: 01 in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 522 28 28 8.–9.  •  10. ZADRAVČEVI DNEVI: VARNOST NA DELOVNEM MESTU kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Livada št. udeležencev: 100 kotizacija: 100 EUR k. točke: 9 vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom organizator: Zavod za prijave, informacije: Nina Štojs, družinske medicine. S pomočjo dela po skupinah razvoj družinske medi- E: [email protected], bomo skušali obogatiti naše znanje in odgovoriti cine, prim. asist. Dean W: https://www.e-medicina.si/zadravcevi-dnevi na dileme, s katerimi se srečujemo pri obravnavi Klančič, dr. med. naših bolnikov. 12.–16. ob 13.30  •  JANKO KERSNIK EURACT TEČAJ UČITELJEV DRUŽINSKE MEDICINE: DIAGNOSTIČNA NEGOTOVOST V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: BLED, Hotel Jelovica št. udeležencev: do 70 kotizacija: za slovenske udeležen- k. točke: 22,5 ce kotizacije ni vsebina: 26. tečaj za mentorje in organizator: Združenje zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: E: učitelje družinske medicine je posvečen medicine, katedri za družinsko medicino medicin- [email protected], informacije: Lea diagnostični negotovosti. Toplo vabljeni skih fakultet Ljubljana in Maribor, OZG – Zdravstveni Vilman, W: http://www.bled-course. tudi tisti, ki o mentorstvu še razmišljate. dom Bled, Evropska akademija učiteljev družinske org/site/, E: [email protected], T: 01 medicine, Mateja Bulc 43 86 915 13. ob 9.00  •  STROKOVNO IN DRUŽABNO SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVU SEPSE kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3 center, predavalnica I, Zaloška cesta 7 vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infekcijske jeno vsem zdravnikom. infektologijo SZD, prof. dr. bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, in- Matjaž Jereb, dr. med. formacije: Simona Rojs, dipl. ekon., T: 01 522 13 52, E: simona. [email protected] 19. ob 14.00 •  »TRAIN THE TRAINER« O PRAVILNI UPORABI VDIHOVALNIKOV IN PRŠILNIKOV kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova št. udeležencev: 15 kotizacija: 50 EUR k. točke: 4 dvorana vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom, medicinskim sestram in organizator: prijave, informacije: prijave: Klinika farmacevtom, ki bodo v svojih okoljih učili pravilno uporabo izvajalce, Univerzitetna klinika Golnik, Golnik 34, 4204 Golnik, infor- ki so v neposrednem stiku s pljučnimi bolniki. Program tečaja je sestavl- za pljučne bolezni macije: E: milena.osojnik@klinika- jen iz teoretičnega in praktičnega dela. Znanje na tečaju bo preverjano in alergijo Golnik, golnik.si; T: 04 256 91 11 s praktičnim preizkusom znanja in potrdilom, vsak udeleženec prejme izr. prof. dr. Matjaž »učno stojalo« z vsemi placebo vdihovalniki na tržišču za namen učenja Fležar, dr. med. in gradivo s tiskanim in video materialom. Tečaj bodo vodili DMS z največ praktičnimi znanji, zdravnik specialist in klinični farmacevt. 21., 22. in 26.  •  TEČAJ OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ št. udeležencev: ni podatka kotizacija: www.hipnoza-dmhs.si k. točke: 15 prijave, informaci- vsebina: Tečaj osnove medicinske hipnoze je prvi v sklopu sedmih tečajev, ki jih Društvo za organizator: je: www.hipnoza-­ medicinsko hipnozo Slovenije pod vodstvom prof. dr. Marjana Pajntarja, dr. med., spec. gin. Društvo za dmhs.si in por., univ. dipl. psih., izvaja z namenom poglobljenega izobraževanja tehnik in pristopov medicinsko hip- medicinske hipnoze na različnih področjih. Program sodi v okvir trajnega izobraževanja za nozo Slovenije pridobitev diplome terapevt medicinske hipnoze in je usklajen s pravili Evropske zveze za me- dicinsko hipnozo. 15-urni začetni tečaj daje osnovo za delo s hipnozo v zdravstvu in psihotera- piji, uspešno opravljen zaključni izpit pa je pogoj za pristop k vsem nadaljevalnim tečajem. 22. ob 8.00  •  OSNOVE DERMATOLOGIJE ZA PEDIATRE, ŠOLSKE IN OSEBNE ZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Dermatovenerološka klinika št. udeležencev: 50 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: 6 UKC Ljubljana, predavalnica vsebina: Šola otroške organizator: Dermatovenerološka klinika UKC LJ, Združenje prijave, informacije: prijave: Alojzija dermatologije je namenjena slovenskih dermatovenerologov, predstojnica klinike prim. Miklič, E: [email protected], pediatrom, šolskim in oseb- Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svet., predsednica ZSD asist. informacije: Alojzija Miklič, E: marko.mi- nim zdravnikom. Aleksandra Dugonik, dr. med., prim. Vlasta Dragoš, dr. med. [email protected], GSM: 031 354 924

Revija ISIS S62trokovna srečanjaAvgust/september 2017SEPTEMBER 2017 22. ob 7.00  •  STROKOVNO SREČANJE OB 30-LETNICI USTANOVITVE ENOTE ZA INTENZIVNO NEGO IN TERAPIJO OTROK IN NOVOROJENCEV KLINIKE ZA PEDIATRIJO kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za pediatrijo, Hotel št. udeležencev: 400 kotizacija: ni podatka k. točke: *** Habakuk Maribor vsebina: strokovno srečanje organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 28 13, za pediatrijo 040 808 838, E: [email protected], www.ukc-mb.si (strokov- na srečanja) 22. ob 8.00  •  DOLGOROČNE METODE KONTRACEPCIJE kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za ambu- prijave, informacije: informacije: Marija Ilijaš Koželj, T: 01 lantno ginekologijo pri SZD 750 45 39, E: [email protected] 26.–30. ob 15.30  •  NAPREDEK ZA VARNEJŠO ANESTEZIOLOŠKO OBRAVNAVO PORODNIC IN GINEKOLOŠKIH BOLNIC kraj: LJUBLJANA, UKC št. udeležencev: ni kotizacija: predavanje za specialiste 150 EUR, k. točke: 20 Ljubljana omejeno predavanje za specializante 100 EUR, delavnice za vsebina: simpozij specializante 80 EUR organizator: Slovensko združenje prijave, informacije: informacije: Tatjana Stopar Pintarič, T: 01 522 za anesteziologijo in intenzivno 88 07, 040 125 228, E: [email protected], W: www.szaim.org medicino 27. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 ljana, Pediatrična klinika, Bohoričeva zaposlene v UKC Ljubljana 20, P2) vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 27.–29.  •  OSNOVNI LAPAROSKOPSKI TEČAJ – PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE kraj: LJUBLJANA, UKC, Klinični oddelek za abdo- št. udeležencev: 12 kotizacija: 100 EUR + k. točke: 15 minalno kirurgijo, Medicinski simulacijski center DDV vsebina: Podiplomski tečaj iz organizator: Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, UKC prijave, informacije: prijave: E: jan. kirurgije je namenjen specia- Ljubljana, Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepa- [email protected], informacije: asist. dr. Jan lizantom kirurgije. tologijo, doc. dr. Aleš Tomažič, dr. med. Grosek, dr. med., E: [email protected] 28. ob 9.00  •  IMUNOTERAPIJA V ONKOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, predavalnica stavbe št. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4,5 C, Onkološki inštitut vsebina: Podiplomsko izobraževanje organizator: Sekcija internistične onkologije pri prijave, informacije: prijave: izključno je namenjeno družinskim zdravnikom, SZD, Onkološki inštitut, Katedra za onkologijo, dr. na E: [email protected], informacije: specializantom različnih strok, vsem Erika Matos, dr. med. Lidija Kristan, T: 01 587 92 82 zdravnikom, ki se v vsakodnevni praksi srečujejo z onkološkimi bolniki. 28. ob 9.00  •  POROD 2 kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Mislejeva 3 vsebina: Izobraževanje je namenjeno posameznikom, ki so zaposleni organizator: prijave, informacije: prijave: E: prija- na delovnih mestih, kjer obstaja verjetnost izvajanja poroda na terenu Zdravstveni dom [email protected], informacije: Tajništvo (medicinske sestre/reševalci in zdravniki v predbolnišnični oskrbi, Ljubljana, Simula- SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 83, patronažne medicinske sestre…). Ukrepanje ob zapletih pri porodu, cijski center, Uroš 031 396 533, E: [email protected] reanimacija nosečnice, reanimacija novorojenčka, timsko delo pri Zafošnik, dipl. zn., izvajanju poroda z zapletom. mag. soc. del.

Revija ISIS Strokovna srečan6ja3Avgust/september 2017SEPTEMBER 2017 29. ob 8.30  •  ŽIVČNO-MIŠIČNE BOLEZNI PRI OTROCIH – MEDNARODNI SIMPOZIJ kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union, št. udeležencev: 120 kotizacija: 100 EUR (DDV vključen) k. točke: 8 Srebrni salon, Miklošičeva 1 vsebina: Podiplomsko izobraževanje iz otroške nevrolo- organizator: UL, Medicinska prijave, informacije: prijave: gije z mednarodno udeležbo je namenjeno pediatrom, fakulteta, Katedra za pediatrijo E: [email protected], informa- otroškim nevrologom, specialistom šolske medicine, in Klinični oddelek za otroško, mla- cije: Branka Kenda, tajništvo Katedre za splošnim in družinskim zdravnikom ter vsem drugim, ki dostniško in razvojno nevrologijo pediatrijo, T: 01 522 92 26 delajo na področju otroškega in mladinskega zdravstva. Pediatrične klinike UKCL, prof. dr. David Neubauer, dr. med. 29.–30. ob 9.00  •  22. MEDNARODNA DELAVNICA IZ BRONHOSKOPIJE kraj: GOLNIK, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 30 kotizacija: 490 EUR (DDV vključen) k. točke: 10,5 vsebina: Delavnica je namenjena zdravnikom pulmologom, internistom. organizator: Klinika Golnik, asist. prijave, informacije: prijave: www.klinika-golnik.si, in- dr. Aleš Rozman, dr. med. formacije: Irena Dolhar, E: [email protected] 30. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SKUPNI IMENOVALEC ANKSIOZNIH MOTENJ. TEMELJNE POSTAVKE ACT-TERAPIJE kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plači- k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 lo na posamezni delavnici prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 vsebina: 1. delavnica organizator: Persona klinika, d.o.o. 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.siOKTOBER 2017 6. ob 9.00  •  STRES, IZGOREVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA IN ZAŠČITA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 100 kotizacija: 80 EUR zgodnje prijave (do 1. k. točke: 7 UM, Avditorij MF 9. 2017), 100 EUR kasnejše prijave (po 1. 9. 2017) (vključen DDV) vsebina: mednarodna konferenca pod pokrovi- organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Romana Grajner, T: teljstvom Ministrstva za zdravje RS v Mariboru, Medicinska 02 234 58 26, E: [email protected], W: http://www. fakulteta mf.uni-mb.si/si/oglasna-deska/ucne-delavnice 6.–7. ob 8.15  •  6. TEČAJ POTOVALNE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica I, št. udeležen- kotizacija: 25 EUR sekundariji/specializanti, 25 EUR k. točke: *** Zaloška cesta 7 cev: 100–150 medicinske sestre, 50 EUR zdravniki (DDV ni vključen vsebina: Simpozij je namenjen spe- v ceno), kotizacije ni za študente, pripravnike in cialistom in specializantom družinske brezposelne zdravnike medicine, infektologije, interne medi- cine, epidemiologom in vsem ostalim, organizator: Sekcija za tropsko prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infek- ki se srečujejo s popotniki – tako pred in potovalno medicino SZD, cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 odhodom kot po vrnitvi. Katedra za infekcijske bolezni in Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 13 52, F: 01 epidemiologijo, Klinika za infek- 522 24 56, E: [email protected] cijske bolezni in vročinska stanja, asist. mag. Tadeja Kotar, dr. med. 6.–7. ob 9.00  •  KONGRESNI DEL 15. GOLNIŠKEGA SIMPOZIJA kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 120 kotizacija: 122 EUR (DDV vključen) k. točke: 9 vsebina: Dogodek je namenjen zdravnikom pulmologom, inter- organizator: Klinika prijave, informacije: prijave: www. nistom, imunologom, družinskim zdravnikom. Teme: Fiziologija Golnik, prof. Mitja Košnik, klinika-golnik.si, informacije: Irena Dol- dihanja, Operabilni pljučni rak, KOPB GOLD, Interventna pulmolo- dr. med. har, E: [email protected] gija, Biološka terapija v pulmologiji in alergologiji, Alergija. 6.–7. ob 12.00  •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: PODČETRTEK, Terme Olimia, Hotel št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Sotelia prijave, informacije: prijave ob regis- traciji, informacije: dr. Matevž Škerget, vsebina: Sestanek je namenjen specialistom in specializantom hematolo- organizator: dr. med., T: 01 522 13 65 gije, interne medicine, onkologije, pediatrije, revmatologije in transfuzijske Združenje medicine. Sekcijski sestanek: Krvna slika pri revmatološkem bolniku, Ogled hematologov posterjev s predstavitvijo avtorjev, Prehrana pri bolnikih s krvnimi obolenji, Slovenije SZD, Diagnostični algoritem pri KLL (sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Nemčije, dr. Matevž Šker- Francije). get, dr. med.

Revija ISIS S64trokovna srečanjaAvgust/september 2017OKTOBER 2017 6.–7.  •  VII. KONGRES ŠOLSKE, ŠTUDENTSKE IN ADOLESCENTNE MEDICINE: ZDRAVJE ŠOLARJEV IN MLADOSTNIKOV V LUČI PASTI SODOBNEGA ŽIVLJENJA in XI. CVAHTETOVI DNEVI JAVNEGA ZDRAVJA: ETIČNI IN PRAVNI VIDIKI JAVNEGA ZDRAVJA kraj: PORTOROŽ, Hotel Bernardin št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR do 30. 6., za en dan k. točke: *** omejeno 150 EUR, 250 EUR po 30. 6., kotizacije ni za upokojene zdravnike in študente vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: Sekcija za šolsko, prijave, informacije: prijave. W: www.sssam-kon- jeno spec. šolske medicine, pediatrom, študentsko in adolescentno me- gres2017.si, informacije: dr. Mojca Juričič, dr. med., spec., spec. javnega zdravja, spec. splošne in dicino in Medicinska fakulteta UL, E: [email protected], Breda Prunk Franetič dr. družinske medicine ter vsem, ki jih teme Katedra za javno zdravje med., spec., E: [email protected] zanimajo. 10.  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska c. 162 prijave, informacije: prijave: W: http:// www.domusmedica.si, informacije: vsebina: Na seminarju boste dobili odgovore na vprašanja, kako v organizator: Zdravniška Mojca Vrečar, E: mojca.vrecar@zzs- praksi sočasno voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske nalo- zbornica Slovenije mcs.si ge (procese), kako uvajamo spremembe, da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo, kako iz delovne skupine ustvarimo zmago- vit tim. Cilj seminarja je tudi prepoznavanje in uporaba različnih slogov vodenja: »Vsakega človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. 13. ob 8.00  •  ŠOLA O GINEKOLOŠKEM RAKU – RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 130 kotizacija: 80 EUR k. točke: 5,5 predavalnica stavbe C prijave, informaci- je: E: RecepcijaTRT@ vsebina: Šola je namenjena ginekologom, internističnim organizator: Združenje za radioterapijo in onkolo- onko-i.si, Sabina onkologom, radioterapevtom, patologom, družinskim gijo SZD, Sekcija internistične onkologije SZD, Onko- Lovšin zdravnikom, radiologom (diagnostika in terapija raka loški inštitut Ljubljana, asist. dr. Sebastjan Merlo, dr. zunanjega spolovila). med., asist. dr. Barbara Šegedin, dr. med. 13. ob 9.00  •  NUJNA STANJA V PSIHIATRIJI kraj: VOJNIK, Psihiatrična bolnišnica št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 4 Vojnik, Celjska cesta 37 omejeno vsebina: strokovno izpopolnjevanje organizator: Psihiatrična bolniš- prijave, informacije: Sinatra Gračnar, T: 03 780 nica Vojnik 02 20, E: [email protected] 13.  •  INTERNISTIČNI BOLNIK V REHABILITACIJI (REHABILITACIJA GIBALNO OVIRANIH S SOČASNIMI INTERNISTIČNIMI OBOLENJI) kraj: LJUBLJANA, URI Soča št. udeležencev: ni kotizacija: 60 EUR z DDV k. točke: *** omejeno prijave, informacije: Vesna Grablje- vec, URI Soča, Linhartova 51, 1000 Ljub- vsebina: Srečanje je namenjeno specialistom in specializantom fizikalne in organizator: ljana, E: [email protected], T: 01 rehabilitacijske medicine, družinske in interne medicine, fizioterapevtom in URI Soča 475 82 43 delovnim terapevtom ter drugim strokovnjakom, ki delajo na rehabilitacij- skih oddelkih, v zdraviliščih, bolnišnicah ali na primarni ravni. 13.–14. ob 8.00  •  29. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA INTERNISTOV SZD: INTERNA MEDICINA 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV, po 15. septem- k. točke: 13 Dunajska cesta 162 bru 200 EUR + DDV, kotizacije ni za upokoje- ne zdravnike interne medicine vsebina: Strokovni sestanek in predavanja o no- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Združenje internistov SZD, vejših dosežkih v interni medicini so namenjeni internistov Slovenije, Računovodstvo, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, specialistom internistom, zdravnikom družinske prim. Primož Vidali, dr. informacije: prim. Primož Vidali, dr. med., T: 031 369 711, E: medicine. med. [email protected], program na spletni strani www.zis-szd.si 13.–14. ob 9.00  •  DOPOLNJUJOČE PSIHOTERAPEVTSKE TEHNIKE kraj: RADENCI, Hotel Radin št. udeležencev: kotizacija: 180 EUR (kotizacija vključuje predavanja, zbornik k. točke: 9 ni omejeno povzetkov, udeležbo na diskusijskih skupinah, napitke med odmori, petkovo kosilo in družabni večer z večerjo) vsebina: Na srečanju bosta predstavljeni muzikoterapija, kjer je kot način organizator: prijave, informacije: informacije: izražanja uporabljena glasba, in likovna terapija, pri kateri je osnovno Združenje Marjana Arzenšek, T: 041 797 299, E: »orodje« likovno ustvarjanje. Predstavljena bo tudi psihodrama, pri kateri se psihoterapevtov [email protected], W: preko igranja vlog in situacij posameznik sooča s svojimi stiskami, čustvi, jih Slovenije SZD www.zpsi.si prepoznava.

Revija ISIS Strokovna srečan6ja5Avgust/september 2017OKTOBER 2017 13.–14. ob 13.00  •  6. OSTEOLOŠKI DNEVI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležen- kotizacija: 100 EUR, plačila kotizacije so oproščeni k. točke: 10 UM, Avditorij MF, Taborska ulica 8 cev: ni omejeno upokojenci, študenti MF, specializanti vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje kirur- prijave, informacije: informacije: prim. Miro Čokolič, dr. med., gov Slovenije pri SZD T: 031 313 929, E: [email protected] 14. ob 9.00  •  1. ONKO-NEFROLOŠKA ŠOLA kraj: LJUBLJANA, predavalnica stavbe št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** C, Onkološki inštitut vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namen- organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: E: lkristan@ jeno družinskim zdravnikom, specializantom onkologije pri SZD, Onkološki in- onko-i .si, informacije: T: 01 587 92 82 različnih strok, vsem zdravnikom, ki se v vsako­ štitut, Katedra za onkologijo, mag. dnevni praksi srečujejo z onkološkimi bolniki. Tomaž Milanez, dr. med. 19. ob 9.00  •  KAJENJE IN ZDRAVJE – NIKOLI KONČANA ZGODBA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 120 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** predavalnica, stavba C, Zaloška cesta 2 vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom, organizator: Zveza slovenskih prijave, informacije: prijave: Zveza slovenskih drugim zdravstvenim delavcem, predavateljem društev za boj proti raku, dr. Maja društev za boj proti raku, Trubarjeva 76 a, 1000 zdravstvene vzgoje, študentom medicine. Primic Žakelj, dr. med., predsed- Ljubljana, E: [email protected], informacije: Ama- nica lija Zdešar, T: 01 430 97 80, GSM: 051 267 332, E: [email protected] 19.  •  KAKO REČEM NE BREZ OBČUTKA KRIVDE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska cesta 162 vsebina: Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščine prepoznavanja organizator: prijave, informacije: www.domusme in zadovoljevanja svojih čustvenih potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti Zdravniška zbor- dica.si, informacije: Mojca Vrečar, svoje potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. nica Slovenije E: [email protected] 20. ob 8.30  •  2. GINEKOLOŠKO SREČANJE »OBRAVNAVA NA SEKUNDARNEM NIVOJU« kraj: PTUJ, Grand hotel Primus št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno organizator: Ginekološko-porod- prijave, informacije: prijave preko spletne stra- specialistom in specializantom ginekologije s ni oddelek Splošne bolnišnice dr. ni ZZS http://www.domusmedica.si, informacije: porodništvom, babicam. Jožeta Potrča Ptuj, Petra Krajnc, mag. Petra Krajnc, dr. med., spec., Tatjana Žveg- dr. med., spec., Damijana Bosilj, dr. la, T: 02 749 14 62, E: [email protected] med., spec. 20.–21. ob 8.00  •  9. PSIHOGERIATRIČNA KONFERENCA O DEMENCI: ZA DEMENCI PRIJAZNO OKOLJE kraj: ČATEŽ, Terme Čatež št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: konferenca omejeno organizator: Spominčica – Alzheimer Slovenija prijave, informacije: informacije: Štefanija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci L. Zlobec, T: 01 256 51 11, E: stefanija.zlobec@ spomincica.si, W: www.spomincica.si 20.–21. ob 8.30  •  INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2017: STOPENJSKA DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE POGOSTIH OKUŽB kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica I, št. udeležencev: ni kotizacija: 130 EUR (DDV ni vključen v ceno) k. točke: *** Zaloška cesta 7 omejeno vsebina: Simpozij je namenjen organizator: Sekcija za protimikrobno zdrav- prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za vsem zdravnikom. ljenje SZD, Katedra za infekcijske bolezni in infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva epidemiologijo, Klinika za infekcijske bolezni ulica 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, in vročinska stanja, prof. dr. Bojana Beović, dr. T: 01 522 13 52, F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@ med., v. svet. kclj.si 20.–21. ob 8.30  •  19. FAJDIGOVI DNEVI kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Kompas št. udeležencev: 200 kotizacija: petek in sobota 150 EUR, eno­ k. točke: *** dnevna kotizacija petek 110 EUR, sobota 55 EUR vsebina: Srečanje je namenjeno strokovni javnosti. organizator: ZZDM, prijave, informacije: prijave: https://www. Namen srečanja je seznaniti se z novostmi na področju ZRDM, OZG, Aleksander e-medicina.si/fajdigovi-dnevi/prijavnica, infor- diagnostike in zdravljenja najpogostejših bolezni, s kateri- Stepanović macije: Aleksander Stepanović, T: 04 20 82 511, E: mi se srečujemo na primarni ravni. [email protected]

Revija ISIS S66trokovna srečanjaAvgust/september 2017OKTOBER 2017 20.–21. ob 9.00  •  6. MEDNARODNI KONGRES ŠPORTNE MEDICINE kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni kotizacija: zdravniki specialisti 200 EUR, k. točke: *** Univerza v Mariboru omejeno ostali 100 EUR, za študente kotizacije ni vsebina: Kongres je namenjen zdravnikom, fizioterapevtom, kondicijskim organizator: In- prijave, informacije: prijave: E: info@ trenerjem, trenerjem posameznih športnih panog, nutricionistom, šport- štitut za športno ism-mb.si, informacije: Nina Greiner, T: nikom. Glede na aktualno problematiko, v slovenskem in mednarodnem medicino, izr. 02 234 58 69 prostoru, bomo podrobno obravnavali športnika mladostnika. Organizirali prof. dr. Matjaž bomo več učnih delavnic, kjer bodo udeleženci lahko pridobili teoretična Vogrin, dr. med. in praktična znanja s posameznih področij. 20.–22. ob 9.00  •  SPREJEMANJE/ZAVRAČANJE – SKUPINSKA ANALITIČNA EKSPLORACIJA V MALI IN VELIKI SKUPINI PSIHOTERAPIJE kraj: MORAVSKE TOPLICE, Terme št. udeležencev: kotizacija: 220 EUR, 180 EUR za člane SDSA s plačano k. točke: 15 Vivat 100 članarino, 95 EUR za upokojence in študente vsebina: 11. mednarodna delavnica skupinske organizator: Slovensko društvo prijave, informacije: informacije: Vladislava analitične psihoterapije za skupinsko analizo, Center za Stamos, T: 040 893 673, E: [email protected], W: izvenbolnišnično psihiatrijo www.sdsa.si 21. ob 8.30  •  TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center št. udeležencev: ni kotizacija: 220–300 EUR k. točke: *** UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2 omejeno vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. med., perinatalno medicino SZD spec. gin in por., E: [email protected] 21. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: PANIČNA MOTNJA – OSNOVNE SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 organizator: Persona posamezni delavnici vsebina: 2. delavnica klinika, d.o.o. prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 25. ob 9.00  •  TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, št. udeležen- kotizacija: 220 EUR, kotizacije ni za zaposle- k. točke: 7 Pediatrična klinika, Bohoričeva 20, P2) cev: 10 ne v UKC Ljubljana vsebina: Učna delavnica je namenjena učiteljem organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in mentorjem vseh poklicev. Pogoj za udeležbo: Ljubljana, Meta Vesel UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, opravljena TTT1 Osnovna delavnica za usposab- Valentinčič 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobra- ljanje mentorjev in učiteljev ževanje, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 27. ob 8.00  •  9. ČERNIČEVI DNEVI – SPLOŠNO TVEGANJE ZA KIRURŠKI POSEG kraj: MARIBOR, UKC, Klinika za št. udeležencev: kotizacija: 120 EUR, kotizacije ni za študente in k. točke: *** kirurgijo (16. nadstropje) 140 upokojence vsebina: simpozij je namenjen zdravnikom kirur- organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (strokov- gom, zdravnikom splošne medicine in med. dela Maribor, prof. dr. Anton na srečanja), informacije: Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, E: [email protected] Crnjac, dr. med.NOVEMBER 2017 9.–11  •  ATLS Provider Course kraj: SEŽANA, Izobraževalni center za št. udeležencev: 16 kotizacija: 590 EUR + DDV k. točke: 18 zaščito in reševanje, Bazoviška 13 vsebina: Strokovni seminar je na- organizator: Zdravniško društvo prijave, informacije: prijave: Gosposvetska cesta 35, menjen zdravnikom, ki se ukvarjajo s ATLS Slovenija, dr. Roman Košir, dr. 2000 Maribor ali E: [email protected], informacije: dr. Ro- poškodovanci. med. man Košir, dr. med., E: [email protected] 9.–11.  •  59. TAVČARJEVI DNEVI kraj: PORTOROŽ št. udeležencev: ni kotizacija: 240 EUR, prijava do 30. 10. 2017: zdravniki 240 k. točke: 16 omejeno EUR + DDV, specializanti, mladi raziskovalci 120 EUR + DDV, študenti in upokojenci brez kotizacije vsebina: Tavčarjevi dnevi so namenjeni posredovanju novosti organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Bernarda s področja interne medicine in drugih sorodnih medicinskih v Ljubljani, Medicinska Zver, Mojca Horvat, E: [email protected], strok ter oblikovanju skupnih stališč, ki so osnova za strokovne fakulteta, Katedra za W: www.tavcarjevidnevi.si smernice. interno medicino

Revija ISIS Strokovna srečan6ja7Avgust/september 2017NOVEMBER 2017 10. ob 8.00  •  13. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE – KOLK V ORTOPEDIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 220 kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** študente in upokojence vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdrav- organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si nikom kirurgom, zdravnikom splošne medicine in prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. (strokovna srečanja), informacije: Rebeka Gerlič, med. dela, fiziatrom. med. univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, E: rebeka.gerlic@ ukc-mb.si 10.–11. ob 9.00  •  1. SLOVENSKI KONGRES OTROŠKE KIRURGIJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO kraj: LAŠKO, Kongresni št. udeležen- kotizacija: specialisti: 150 EUR, specializanti: 100 EUR, tečaj k. točke: v postopku center Thermana cev: 150–200 minimalne invazivne otroške kirurgije: 50 EUR, študenti in upokojeni zdravniki: 20 EUR, medicinske sestre: 60 EUR, spremljevalci: 50 EUR vsebina: Srečanje je namenjeno kirurgom, pediatrom, družin- organizator: SKOK-SAOPS prijave, informacije: prijave: E: skim zdravnikom, urgentnim zdravnikom, neonatologom, spe- (Sekcija kirurgov otroške kirur- [email protected], informacije: cializantom kirurgije, pediatrije, družinske medicine, urgentne gije – Slovenian Association of W: www.skok-saops.org, E: info@ medicine in vsem, ki se ukvarjajo z otroško kirurško populacijo. Pediatric Surgery), Milena Senica skok-saops.org Osnove in novosti sodobne kirurgije pri otroku. Vključen je Verbič, dr. med., spec. krg., pred- »Tečaj minimalne invazivne otroške kirurgije« (na pelvitrejnerjih), sednica kongresa, Jože Maučec, ki ga bosta vodila dva priznana specialista otroške kirurgije iz dr. med., spec. krg., podpred- tujine. sednik kongresa 10.–11. ob 9.00  •  47. KIRURŠKI DNEVI: STOPNJA NUJNOSTI PRI KIRURŠKEM BOLNIKU kraj: PORTOROŽ, Kongresni št. udeležencev: ni kotizacija: 100 EUR, kotizacije so oproščeni k. točke: *** center hotelov Lifeclass omejeno študenti MF, upokojeni zdravniki. Specializanti vsebina: strokovno srečanje imajo 20 % popust. Enodnevne kotizacije ni. organizator: Združenje prijave, informacije: informacije: prof. dr. Radko Komadina, kirurgov Slovenije pri SZD dr. med., T: 03 423 30 96, 041 799 497, E: [email protected] 17. ob 8.30  •  13. DAN INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica stavbe št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 C, Onkološki inštitut vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: E: lkristan@ družinskim zdravnikom, specializantom različnih onkologije pri SZD, Onkološki inšti- onko-i.si, informacije: Lidija Kristan, T: 01 strok, vsem zdravnikom, ki se v vsakodnevni praksi tut, Katedra za onkologijo, dr. Erika 587 92 82 srečujejo z onkološkimi bolniki. Matos, dr. med. 17.–18. ob 8.00  •  PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, MF Univerze v Mariboru, trenutna lokacija: št. udeležencev: 25 kotizacija: 320 EUR k. točke: v mesecu novembru ZD Domžale 12,5 vsebina: Tečaj je organiziran v obliki delavnic in je namenjen organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Romana zdravnikom, ki delajo v NMP in želijo obnoviti znanje iz prehos- v Mariboru, Medicinska Grajner, T: 02 234 58 26, E: romana.graj- pitalne nujne medicinske pomoči. Tečaj je sestavljen iz petih fakulteta [email protected], W: http://www.mf.uni-mb.si/si/ delavnic in traja dva dni. oglasna-deska/ucne-delavnice 24. ob 9.00  •  REANIMACIJA NOVOROJENCA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, št. udeležencev: 10 kotizacija: 160 EUR k. točke: 10 OSCE, vhod 2 in 3 (DDV vključen) vsebina: Učna delavnica je namenjena zdravnikom specialis- organizator: Medicinska prijave, informacije: prijave: tom in specializantom ginekologije in porodništva, pediatrije, fakulteta Univerze v Mariboru, W: http://www.mf.uni-mb.si/si/ zdravnikom specialistom in specializantom družinske medicine, Katedra za ginekologijo in oglasna-deska/ucne-delavnice, zdravnikom specialistom in specializantom urgentne medicine porodništvo in Klinika za gine- informacije: Romana Grajner, T: ter zdravnikom pripravnikom, babicam, medicinskim sestram in kologijo in perinatologijo UKC 02 234 58 26, E: romana.grajner@ zdravstvenim tehnikom. Maribor um.si 24.–25. ob 8.00  •  19. STROKOVNI SEMINAR ZMOKS in 5. BALKANSKI KONGRES BAMS kraj: LJUBLJANA, Grand št. udeležencev: ni kotizacija: 200–300 EUR k. točke: 30 hotel Union omejeno vsebina: kongres organizator: Balkansko združenje za maksilofa- prijave, informacije: prijave: W: https://www. cialno kirurgijo in Združenje za maksilofacialno in zmok.si/, informacije: Andreja Novak, T: 040 179 oralno kirurgijo Slovenije 905, Ani Klopc, E: [email protected]

Revija ISIS S68trokovna srečanjaAvgust/september 2017NOVEMBER 2017 25. ob 8.30  •  TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 220–300 EUR k. točke: UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2 *** vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. perinatalno medicino SZD med., spec. gin in por., E: [email protected] 25. ob 9.00  •  VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: GENERALIZIRANA ANKSIOZNOST – OSNOVNE SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko svetovanje št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo k. točke: 5 Persona, Prušnikova ul. 55 na posamezni delavnici vsebina: 3. delavnica organizator: Persona klini- prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 ka, d.o.o. 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 30. ob 9.00  •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 ljana, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, zaposlene v UKC Ljubljana stara porodnišnica, pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: izobrazevanje@ mentorjem vseh poklicev Meta Vesel Valentinčič kclj.si, UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 30. november–2. december  •  ŠOLA URGENCE 2017, 5. letnik in precourse POINT OF CARE ... EDUCATION! kraj: Terme Zreče št. udeležencev: ni kotizacija: podatek bo objavljen na spletni strani http:// k. točke: podatka www.szum.si/sola-urgence.html *** vsebina: Šola je namenjena specializantom in specialistom organizator: Slo- prijave, informacije: prijave: http://www. urgentne medicine, vsem ostalim zdravnikom, ki delajo na vensko združenje za szum.si/sola-urgence.html, informacije: E: urgentnih oddelkih bolnišnic in zdravstvenih zavodov, priprav- urgentno medicino [email protected] nikom. *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. NAJAMEMO PRODAMO/ODDAMO Iščete prostor za vašo V Ljubljani (Ljubljana Center) najamemo opremljeno zobno dejavnost? ambulanto s čakalnico ter sanitarijami. Ambulantni prostori morajo biti verificirani s strani V Škofji Loki (na Trati) prodamo poslovni prostor površine Ministrstva za zdravje RS. 436 m2. Tri dvorane, sanitarije, tuš kabine, recepcija, prvo Informacije: T: 040 750 250, Damijan nadstropje. Ogrevanje je daljinsko in/ali samostojno na plin. Dvorane so popolnoma obnovljene in odlično izolirane. Pred zgradbo je zelo velik parkirni prostor. Prostori so klimatizirani. Prostor je primeren za medicinski center (centralna recepcija), ordinacije ... Ima tudi tovorno dvigalo. V bližini sta avtobusna in železniška postaja. Prostor se lahko zelo enostavno razdeli na več manjših enot. Možen je tudi najem, lahko z več najemniki. V ceno vzamemo tudi apartma v Istri ob obali. Informacije: E: [email protected] ali T: 041 646 492.

Revija ISISIz zgodovine medicin6e9Avgust/september 2017Infekcijske bolezni –oblikovalke svetovnezgodovineProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicineMedicinske fakultete Univerze v [email protected] Infekcijske bolezni so v zgodovini Uvodčloveštva terjale največ smrtnih žrtev,zato so družbo in zdravstvo od nekdaj Epidemije so se začele pojavljati, ko so ljudjevsestransko zaposlovale. Njihove kata- organizirano zaživeli v večjih skupnostih, krajihstrofalne demografske, gospodarske, in mestih. Sprva so jih sprejemali kot naravnisocialne, psihološke in druge posledice pojav, kasneje pa so jih pripisovali nadnaravnimso privedle do iskanja vzrokov in mož­ silam, predvsem zato, ker niso vedeli, kako je donih družbenih in zdravstvenih rešitev bolezni prišlo ter kako bi jo preprečili in zdravili.zanje. Med najuspešnejšimi zgodnjimi Prav zaradi tega so se proti boleznim boriliukrepi je bila uvedba karanten s prvo večinoma na iracionalne načine (glede na različ-med njimi v Dubrovniku leta 1377. Šele na filozofska, verska in druga prepričanja). Medmikrobiološka doba je z odkrivanjem pomembnimi ukrepi preprečevanja epidemijbakterijskih, virusnih in drugih povzro- bolezni je bilo zapisano na primer v Bibliji, da ječiteljev postavila strokovne temelje bilo treba izolirati gobavce in obvezno kopatiracionalni protiepidemijski strategiji z gonoroike. Tako drastične ukrepe, kot je recimoustreznimi navodili in ukrepi, predvsem izolacija obolelih, bi z običajnim svetovanjem inpa s cepljenji in odkritji kemoterapevti- prigovarjanjem le težko dosegli. Stari Kitajci sokov. Za javnozdravstveno strategijo bili dobri opazovalci, saj so videli, da s prenosompreprečevanja in zatiranja epidemičnih kužnine koz na neobolele povzročijo njihovobolezni je na mednarodni ravni sprva blago obolenje, ob epidemijah pa tako zaščiteniskrbela zdravstvena sekcija Društva ne zbolevajo več. Tako so prvi uvedli primitiven,narodov, po drugi svetovni vojni pa vendar učinkovit način »cepljenja« – varioliza-Svetovna zdravstvena organizacija. V cijo proti kozam. Tudi stari Grki so verjeli vpomoč so bila tudi trgovinska združenja, iracionalne vzroke epidemij, na primer Apolon,ki so za preprečevanje gospodarske bog glasbe in medicine, je po zapisih s kužnoškode v primeru epidemij že od sredine puščico zanesel epidemijo v sovražnikov tabor19. stoletja organizirala mednarodne pred Trojo.sanitarne konference. Ob epidemijah je med ljudmi zavladala Glede na dramatično vlogo, ki so jo neobvladljiva panika, zato so bežali po znanemvelike epidemije infekcijskih bolezni reku »Mox, cito, longe« – Beži takoj, hitro,odigrale skozi razvoj človeštva, z lahko- daleč! S tem so epidemije še bolj širili. Starito trdimo, da so bile oblikovalke moči Rimljani so bili učinkoviti s poostreno higieno,narodov, njihove rasti in propada, skrbjo za odvoz in sežiganjem mrličev tersooblikovalke svetovne zgodovine. urejanjem pokopališč zunaj naselij. Tudi sicer soHistorična izkušnja je pri tem dragoce- vpeljali številne higienske in javnozdravstvenena učiteljica, a izjemno hiter razvoj ukrepe, spisali sanitarno zakonodajo in jo tudisodobnega sveta, novih tehnologij, pa nadzirali.tudi nemirni časi so tisti, ki svetovnijavnosti na ramena nalagajo veliko Številnih epidemij starih in antičnih narodovodgovornost ohranjanja stabilnega ni lahko identificirati, z novimi paleopatološkimiravnovesja na področju infekcijskih raziskovalnimi metodami (paleomikrobiologijo,bolezni. paleoserologijo, paleogenetiko idr.) pa dandanes prihajamo do novih ugotovitev. Med najbolje

Revija ISISI7z0zgodovine medicineAvgust/september 2017popisanimi kugami antičnega sveta je krat obtoženi Židje, ker so bili kot Cepilno potrdilo iz sredine 19. stoletja (fotoarhivt. i. atenska ali Tukididesova kuga posojevalci denarja običajno neprilju- Inštituta za zgodovino medicine MF UL)(430–425 pr. n. št.), ki je razsajala bljeni. Prav tako so kužne bolezni (fotoarhiv IZM).med peloponeško vojno. Kmalu so vedno poimenovali po »tujih povzro-ugotovili, da lahko bolnike negujejo le čiteljih«: Italijani so sifilis imenovali ljali so se tudi bičarji, ki so verjeli, datisti, ki so to bolezen tudi sami prebo- francoska bolezen, Francozi italijan- se z bičanjem lahko spokorijo za greheleli. V javnost so zahajali oblečeni v ska, Španci pa so mu rekli neapeljska in premagajo bolezen.kužne maske s »ptičjimi nosovi«, v bolezen. V iskanju zunanjih krivcev sekaterih so imeli aromatična zelišča, je od nekdaj kazala nemoč oblasti in Vrhunec med kužnimi boleznimipogosto pelin, kar jih je ščitilo pred posameznikov pri reševanju kužnih predstavlja t. i. črna smrt, kuga izkužnim smradom. Že stari Egipčani bolezni. V srednjem veku so razmi- sredine 14. stoletja. Zmanjšanjeso poznali zvezo med vojnami in šljali, da se pred njimi lahko zaščitijo tedanje evropske populacije za tretji-epidemijami. Za nekatere kulture pa z »antidoti«, t. i. teriaki, ki so lahko no ali več je pripeljalo do zlomacelo velja, da so jih ugonobile prav vsebovali tudi 150 različnih substanc ekonomije in družbenega reda.kužne bolezni. Pri Rimljanih naj bi najbolj bizarnega izvora, od mišjih Predvsem pa je nastopilo velikobila udeležena malarija. iztrebkov do zmletih netopirjev, delov pomanjkanje delovne sile, kar so krokodilov ter ves imaginarij t. i. takratne oblasti reševale z novoPredmikrobiološka »Dreck Apotheke«, kar je vodilo do populacijsko politiko. Preganjanjedoba mističnih obredov pri javnem kuhanju vsakršnih metod preprečevanja teh pripravkov. Te so po malem zanositve in poroda oz. vseh zvez, ki Medicinske vede dolgo niso uživali kot antidote, da bi se zaščitili niso vodile do potomstva, je postalopoznale vzrokov množičnega oboleva- pred okužbo. osrednja vsebina t. i. čarovniškihnja. Antične razlage o miazmah ali procesov. V začetku novega veka sonezdravih zemeljskih izparinah so bile V mestih so množična umiranja z njimi izkoreninili praktično vseteoretična razlaga za kužne bolezni ob epidemijah porušila normalno zdravstveno osebje, babice, zeliščari-vse do odkritja povzročiteljev bolezni življenje. Zaprtje mestnih vrat in ce, »modre žene«, ki so nosile empi-v 19. stoletju. Razmišljali so tudi o prepoved vstopa in izstopa naj bi rično znanje človeštva o naravnivročem, lepljivem puščavskem zraku, preprečila nadaljnje širjenje bolezni. kontracepciji in naravnih abortivih.vetrovih in podobnem, ki naj bi Tudi množični shodi so bili že v Od urejene srednjeveške družine, ki jeprinesli nekaj neznanega, kar so vsi antičnih časih označeni za neprimer-vdihavali. Nemalokrat so pomislili ne in so jih kasneje odsvetovali alitudi na kužnost vode, sežigali pa so celo prepovedovali. Ker je bilo izrednotudi stvari, za katere so sumili, da bi stanje nemalokrat dolgotrajno, jejih lahko okužile. Mislili so na vse prišlo do zloma ekonomije, trgovine,tisto, kar so vsi uživali in čemur se primanjkovalo je hrane, vode ... Vseniso mogli izogniti. Hipokrat je o manj je bilo tudi zdravih, ki bi lahkoinfekcijskih boleznih napisal knjigo z negovali bolnike in pokopavali mrliče.naslovom »O epidemijah«. Kužne Z nepokopanih žrtev se je okužbabolezni niso izbirale žrtev ne po spolu običajno širila naprej. V najhujšihne po starosti in ne po stanu. Pojavile primerih so kužne bolezni pripeljaleso se kot strela z jasnega in treščile v do konca vojne, pokopale mesta,kogarkoli. Zdravniki so zgodaj spo- državice ... V želji po preživetju so seznali, da gre za prenos bolezni s ob epidemijah ljudje različno obnaša-predmeta na človeka in s človeka na li: eni so se zapirali pred svetom,človeka. O tej kontaktni teoriji si niso drugi so v smrtnem strahu prestopiliupali govoriti na glas, saj bi bili s tem vse meje civiliziranega obnašanja,tudi sami prenašalci bolezni in bi kradli, se maščevali, ubijali, požigali,lahko bili hitro izobčeni. posiljevali in velikokrat tudi sami končali s samomori. Panike ni bilo Ljudje so iskali tudi krivce mno- lahko preprečiti. V srednjem veku, kožičnih bolezni. Najlažje je bilo s je vladalo prepričanje, da so bolezniprstom pokazati na tuje in neprilju- kazen za grešno življenje, so se obbljene etnične skupnosti, kot so Romi, epidemijah ljudje zatekali v cerkev, kpriseljenci in drugi, ki so jih ponekod molitvam, procesijam in drugimtudi izgnali, kamenjali in podobno. V religioznim obredom. Tam se je zaradisrednjem veku so bili za krivce več- druženja bolezen še bolj širila. Pojav­

Revija ISIS Iz zgodovine medicin7e1Avgust/september 2017v povprečju štela od tri do štiri otroke, Kužne bolezni so bile tudi najhuj- kontaktno in z okuženo vodo terso v novem veku nastale družine z ša biološka orožja osvajalnih vojn. povzročala hitro smrt zaradi dehidra-ducatom otrok, v katerih je s pojavom Cortezova osvojitev Mehike in Peruja cije. Stara celina je razvila sistemindustrijske revolucije vladala lakota v 16. stoletju ni potrebovala orožja: zaščite z ureditvijo vodnjakov, ločitvi-in velik padec življenjske ravni. veliko prebivalstva je pomrlo, ker so jo odpadnih vod od pitne vode inPosledično so se razplamtele socialne jih okužili s črnimi kozami in drugimi ukrepi. Po pandemijah 19.bolezni, predvsem tuberkuloza. ošpicami, ki jih na zahodni celini stoletja v letih 1816–1826, 1829–1851, niso poznali in pred njimi niso razvili 1852–1860, 1863–1875, 1881–1896 se Če se povrnemo k protikužnim imunosti. Podobna katastrofa je kolera v Evropi ni več epidemičnospoznanjem poznega srednjega veka, doletela severnoameriške staroselce. pojavljala.zapišimo, da se je takrat izoblikovala Najverjetneje je z zahodne celine namisel, da »čudne« kužne bolezni Stari svet prišel sifilis, ki se je v 16. Mikrobiološka doba:prihajajo od daleč z mornarji, trgov- stoletju razvil v kugo tedanje dobe. od variolizacije doci, vojaki, popotniki in drugimi, kar Povzročil je množično zapiranje vakcinacijeje leta 1377 pripeljalo do ustanovitve javnih kopališč, mest razvrata inprve karantene na svetu, in to v zakonski zvestobi vrnil družbeno Prvo uspešno zaščito pred kužni-Dubrovniku. Karantene so se kmalu ustaljeno mesto. Rušenje družbenih mi boleznimi je prinesla Jennerjevazatem razširile po italijanskih, norm se je v medicini večkrat pokaza- variolizacija (1798) z vakcinofrancoskih in drugih evropskih lo za vzrok novim boleznim. Po pojavu kravjih koz. Angleški zdravnik Ed-obmorskih mestih, kjer so v posebej sifilisa so začeli uvajati jedilni pribor ward Jenner (1749–1823) je z ekspe-zgrajenih objektih 40 dni zadrževali in krožnike za posameznike, spre- rimentalnim delom potrdil trditev, kivse, ki so pripotovali. Menili so, da je membo osebne higiene, opuščanje jo je na angleški dvor preko pisemto čas, v katerem se lahko razvijejo poljuba ob srečanju, parfume za prenesla žena angleškega veleposlani-vse potencialno nevarne infekcijske prikrivanje smradu obolelih, lasulje za ka v Turčiji, Mary Wortly Montagubolezni. skrivanje sifilitične plešavosti in britje (1689–1762). Turki so kravje koze brad, ki jih je bolezen močno razredči- prenašali na ljudi in jih tako zaščitili Razvoj epidemiologije se je la. pred variolo vero. To pradavnozačel z renesančnim reformatorjem te kitajsko izkušnjo, ki so jo Turkistroke, Italijanom Girolamom Posebna endemična oblika sifilisa, uporabljali, ni pa prodrla do StareFracastorom (1478–1553). Ta je v ki se je v začetku 19. stoletja pod celine, je Jenner leta 1798 objavil vsvojem vodilnem delu »De contagio- imenom škrljevska bolezen pojavi- delu »O delovanju in učinkih cepivane et contagiosis morbi« leta 1546 la med prebivalci reškega zaledja, proti kozam« (An Inquiry into thezapisal, da infekcijske bolezni Notranjske in v bližnji okolici, je Causes and Effects of the Variolepovzročajo očem nevidne kužne klice postala nova kužna grožnja. Avstrijske Vaccine). Ker so bile koze ena najhuj-(seminaria contag.), ki se razmnožu- zdravstvene oblasti so jo zatrle s ših nadlog takratnega evropskegajejo. Uvedel je pojma inkubacija in prisilnimi pregledi (vizitacijami) in človeka, se je Jennerjev zapis razširilimunost ter s tem postavil temelje hospitalizacijami vseh obolelih do kot blisk. K nam ga je prenesel dr.epidemiologije. V primeru kuge je ozdravitve. S tako odločnim pristo- Vincenc Kern (1760–1829), ki je šesvetoval telesno čistočo, čistočo pom je bil endemični sifilis, ki se je istega leta 1798 o tem spisal knjižico vstanovanja in hrane, pokop mrličev, širil na nespolni način, med Slovenci nemškem jeziku. Naslednje leto jo jedezinfekcijo predmetov in kužnih in Hrvati iztrebljen že do leta 1850, na Valentin Vodnik prevedel v slovenskistanovanj (ni pa še vedel, da kugo Balkanu pa se je obdržal še polnih 100 jezik ter naslovil »Nauk od koseprenašajo podganje bolhe). Potegnil je let, ko ga je v petdesetih letih 20. stavljenja«. V delu so po zgodovin-mejo med bubonsko kugo in pegavim stoletja Svetovna zdravstvena organi- skem uvodu v sedmih točkah razlože-tifusom. zacija iztrebila s penicilinom. ni razlogi za variolizacijo. Metoda je bila na Kranjskem uradno uvedena Dve stoletji kasneje je predhodnik Med epidemične kužne bolezni leta 1803 in se je kmalu razširila posodobne mikrobiologije, zdravnik sodi še kolera, ki se je v 19. stoletju v Dolenjskem, Notranjskem, Gorenj-slovenskega rodu iz Solkana dr. obliki velikih pandemij širila po skem in drugod. Na tem mestu ne biMarko Anton Plenčič (1705–1786) Evropi. Z razvojem trgovine in inten- bilo odveč omeniti, da so koze letav svojem izvirnem delu, katerega prvi zivnimi stiki med odmaknjenim 1801 na Postojnskem pokopale 3000del, »O bolezenskem kontagiju«, je bil vzhodnim in zahodnim svetom so jo ljudi, da je v istem letu v ljubljanskipreveden v slovenski jezik, zagovarjal trgovci z bengalskega območja razne- škofiji podleglo 1200 otrok in da so naspecifičnost povzročiteljev bolezni: sli po vsem svetu. Prislovično umaza- račun teh dramatičnih številk v časuvsaka bolezen ima svojega ni Evropejec tedanje dobe je imel Ilirskih provinc izdali predpise za zati-specifičnega povzročitelja. Ker je s malo možnosti, da bi se izognil tejsvojimi spoznanji prehiteval čas, je bil bolezni umazanih rok. Prenašala se jesprva prezrt.

Revija ISISI7z2zgodovine medicineAvgust/september 2017Zemljevid nekdanje »vojne krajine«, zaščite habsburške monarhije pred črnimi kozami (vir: Kunej F. ZamolčanaIstra. 2006. http://www.zamolcanaistra.eu/2-13.asp).ranje koz. Že leta 1812 je bilo na kašlju 1959, ošpicam 1968, mumpsu Viruse so z razvojem biologije inKranjskem cepljenih 7200 otrok, leta 1979, rdečkam za deklice 1972 (prej tehnike odkrili v tridesetih letih 20.1814 pa so že pri sprejemih v državno zaradi škodljivega učinka rdečk na stoletja in proti njim pripravili velikoslužbo zahtevali potrdilo o cepljenju. plod), za dečke 1990. Sodobnejši uspešnih cepiv. Virusi s svojo izjemnoV letu 1822 je bilo predpisano splošno podatki o novejših cepljenjih presega- spremenljivo naravo in hitrimi muta-in obvezno cepljenje, dve leti zatem pa jo koncept tega zapisa. cijami predstavljajo nepredvidljivso že predpisali kazen za prikrivanje bolezenski agens. Gripa je podobnobolnika s črnimi kozami. Tukaj se Še pol stoletja je trajalo, da so kot kolera potrebovala ustreznezačne revolucionarno poslanstvo znanstveniki odkrili antibiotike pogoje za širjenje po svetu. Številnezamisli o vnosu blage kužnine v zdrav (penicilin 1928) kot uspešna zdravila trgovske poti, predvsem pa turizem inorganizem, čemur sodobno rečemo proti večini bakterijskih okužb. Razvoj hitri transport so to le na videz banal-cepljenje in vodi do pridobljene medicine in javnega zdravstva 20. no bolezen naredili človeku nevarno.imunosti. Ker so kužne bolezni stoletja s socialno medicino in higie- Sodobna pandemija z novim virusomvečinoma prihajale z vzhoda ali juga, no, s sanitacijo bivalnega okolja, influence A tipa H1N1, podtipa virusaje avstrijska država predvsem proti prosvetljevanjem prebivalstva, pre- prašičje gripe, je le ena od tovrstnihkozam na jugu postavila posebno ventivnim zdravstvenim delom, pandemij. Pandemije influence so boljprotikužno bariero, t. i. kužni kor- rednim nadzorom nad širjenjem znane in preučevane predvsem vdon. infekcijskih bolezni idr. pa je preprečil zadnjih 110 letih in so vedno prihajale nadaljevanje epidemičnega širjenja z Vzhoda. Proti koncu 19. stoletja se je Razvoj mikrobiologije 19. stoletja infekcijskih bolezni, ki so postale razvila večja epidemija t. i. ruskeje sprva bakterijskim, kasneje pa tudi obvladljive. gripe. Ob koncu prve svetovne vojne,virusnim boleznim stopil na prste. med letoma 1918 in 1919 se je pojavilaProti bolezenskim mikroorganizmom S cepljenjem posameznih s zelo smrtonosna oblika gripe, povzro-so vse uspešneje razvijali cepiva. Kar kozami okuženih skupin prebivalstva čena s ptičjim virusom influence Aneverjetno se je zdelo, da kuga, v nerazvitem svetu so v letu 1977 tipa H1N1, ki se je razširil po vsehkolera, tifus, škrlatinka, davica in uspeli celo iztrebiti črne koze, ker frontah sveta in povzročil najboljpodobne bolezni niso bile več tako te nimajo rezervoarja povzročiteljev katastrofalno pandemijo vseh časov,nevarne. Človeštvo je s cepljenjem med živalskimi vrstami (vzorci pa se t. i. špansko gripo. Po oceni Svetovneproti njim razvilo odpornost – imu- ohranjajo v nekaterih svetovnih zdravstvene organizacije je ta gripanost. Pri Slovencih so bila uvedena laboratorijih). To je eden največjih pokopala okoli 50 milijonov ljudi,cepljenja proti kozam 1803 (ukinje- dosežkov sodobne medicine. Pri med njimi predvsem vojake in mlajšeno 1978), davici 1937, tetanusu 1951, virusnih povzročiteljih drugih bolezni civiliste. Mlajši so se zaradi zdravegaotroški paralizi 1957, oslovskemu stvar ni bila vedno tako preprosta, predvsem ne pri virusu influence A.

Revija ISIS Iz zgodovine medicin7e3Avgust/september 2017imunskega sistema odzvali prekomer- nih bolezni v zgodovini človeštva in usmerjena v budno spremljanjeno in najpogosteje umirali zaradi prav je, da omenimo še aids. Nova pojavov in njihovo nadziranje, da duhkrvave pljučnice. Za špansko gripo je bolezen, ki so jo z retrospektivnimi ne uide iz steklenice. Zdi se, da jezbolelo okoli 40 odstotkov svetovnega analizami bioloških vzorcev umrlih za dandanes preventiva dovolj dobra, daprebivalstva, smrtnost pa je bila višja neznanimi vzroki dokazali že za leto kužni agens ne more uničiti človeštva.kot število padlih med prvo svetovno 1958 pri nekem angleškem homose- Lahko pa je uničujoč za nerazviti svetvojno. Pandemija gripe se lahko ksualnem mornarju, je šele leta 1981 in socialno šibkejše. Razvito zdravstvopojavi 3- do 4-krat v stoletju, ker se v dobila svoje ime, povzročitelja in lahko obvladuje bolezni, težava patem času nabere dovolj prebivalcev, ki pojasnjeni način širjenja. Povzročata ostaja tam, kjer teh služb ni in so zatoso občutljivi za bolezen. V 20. stoletju jo dva podobna virusa HIV, eden od posledice toliko hujše. Čeprav nekiso španski gripi sledile še pandemije njiju se je v Afriki prenesel na človeka agens napada brez »predsodkov« vseinfluence A leta 1957 kot azijska gripa, iz živalskega sveta, najverjetneje z ljudi, se privilegirana družba temuki je terjala okoli 2 milijona žrtev, opic zelenih mačk. Povzročitelj aidsa, navadno učinkovito izogne, razvijedesetletje zatem, leta 1968, hongkon- ki se je iz Afrike razširil na Haiti, nato zaščitna sredstva, cepiva, ki pa spet neška gripa, ki so jo uspeli hitro ustaviti pa okoli leta 1969 v ZDA in preosta- pridejo do vseh – najbolj prizadetiin je terjala okoli 750.000 žrtev. Tri nek sveta, je danes v Afriki razlog za ostajajo najrevnejši sloji prebivalstva.desetletja za njo, ob koncu 20. stole- zelo visoko okuženost.tja, se je na Kitajskem pojavila ptičja Sodobni vzroki infekcijskihgripa, ki pa je zaradi izjemno hitrih Živalski rezervoar okužb za bolezni, ki povzročajo klasične epide-preventivnih akcij terjala le nekaj človeka je bil in ostaja nevaren, pa naj mije in pandemije, tičijo v mobilnostiživljenj. Zadnja pandemija influence gre za okužene podganje bolhe s kugo, svetovnih množic, razmahu turizmaA, ki se širi (tudi) zaradi izjemno z rikecijami, povzročiteljicami pegave- in trgovine, rušenju družbenih norm,razširjenih letalskih zvez po svetu ga tifusa, okužene uši, različne glo- krizi družinskega življenja, spolnihitreje kot katerakoli gripa doslej, ima davce, prenašalce mrzlic, netopirje, za svobodi in še čem. Zdravstvo pri vsempred seboj množico za bolezen dovze- antraks, brucelozo, ptičje, prašičje, tem ostaja nemočno brez ozaveščenihtnih ljudi. Dosedanje izkušnje kažejo, opičje in druge viruse. Proti zoono- in sodelujočih množic obolelih inda virus ni tako patogen, kot so bili zam, boleznim, ki se prenašajo z potencialnih bolnikov. Gmotni pro-nekateri pred njim, upoštevanje živali na človeka, se zdravstvo od blemi v družbi in zdravstvu predvsemnavodil za preprečevanje bolezni, nekdaj zavestno bori. Nevarnostim, nerazvitega sveta pa lahko ponovnozaščitno cepljenje in njeno zdravljenje da se živalski agens prenese na člove- vodijo do širitve epidemij infekcijskihpa je v dobro posameznikov in vsega ka in postane zanj ne le nevaren, bolezni.človeštva. ampak celo smrtonosen, se pri množi- ci znanih načinov genskega spremi- Viri in literatura so pri avtorici. V zapisu smo se dotaknili skoraj njanja očitno ni lahko izogniti. Pozor-vseh hujših epidemičnih in pandemič- nost zdravstvene službe mora biti zatoOb epidemiji črnih koz na domu, v živo še nikoli ni videl črnih koz.mariborskem infekcijskem Zato je bilo treba poklicati strokovnjakaoddelku infektologa prof. Fališevca iz Zagreba, za katerega se je vedelo, da je bil pogo-Prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med. sto v Indiji in je črne koze dobro poznal. V čakanju na njegov prihod so bili V času epidemije črnih koz v bivši pojava izpuščaja na bolničini koži, ki pa izvedeni vsi potrebni izolacijski ukrepiJugoslaviji je bila na infekcijski oddelek ni bil povsem značilen, je bilo treba sum za preprečitev prenosa bolezni v prime-mariborske bolnišnice sprejeta bolnica, na okužbo s črnimi kozami urgentno ru potrditve okužbe. Ukrepi so spomi-ki je bila v posrednem stiku z bolnikom, potrditi ali izključiti. Nihče od zdrav- njali na stare čase boja proti hudimobolelim za črnimi kozami v Beogradu. stvenega osebja na infekcijskem oddel- infekcijskim boleznim. Stara stavbaZaradi epidemiološkega podatka in ku, pa tudi v bolnišnici in zdravstvenem infekcijskega oddelka je bila ločena od ostalih stavb v bolnišnici, kar je za vse okužbe, zlasti pa še za takšne, zelo pomembno. Na to se zlasti danes premalo misli. Takoj so zaprli vse vhode

Revija ISISI7z4zgodovine medicineAvgust/september 2017v stavbo in glavni vhod zaprli (zabili) z hude okužbe, kot so bile npr. SARS, bilo med obveznimi cepljenji v otroškideskami. Hrano so nam postavili pred tudi kolera, pa še druge zelo nalezljive dobi). V času te epidemije se je v sklopuvrata in ostali smo sami. Takrat sem bolezni, ki smo jih doživljali na oddelku. epidemioloških ukrepov prebivalstvobila najmlajša zdravnica na oddelku in Po prihodu prof. Fališevca je bila množično cepilo proti črnim kozam. Nadoma sem imela zelo majhnega otroka. bolnica prepeljana v stavbo, določeno srečo črne koze sedaj sodijo med izkore-Tisto, kar sem zaznala takrat na oddel- za karanteno, izven Maribora. Za vse ninjene nalezljive bolezni. V opomin zaku, me je spremljalo še vsa nadaljnja nas pa se je pozno zvečer karantena danes: žal se vse premalo opozarja inleta dela na oddelku. Nihče ni delal zaključila. Kasneje pri bolnici črne koze preverja status precepljenosti protipanike, ostali smo povezani, delo na niso bile potrjene. Ne spomnim se, da nalezljivim boleznim pri zaposlenih voddelku je potekalo dalje; kljub ogrože- bi kdo kasneje ugotavljal status prece- zdravstvu, kar lahko spremljamo sedajnosti njihovega zdravja zdravstveni pljenosti pri zaposlenih, ker se je pri pojavu ošpic, in verjetno to ne bododelavci tega niso pokazali. Tako je bilo domnevalo, da smo bili vsi redno edine nalezljive bolezni, ki se vračajo.tudi ob kasnejših sumih na različne cepljeni (cepljenje proti črnim kozam jeGenetske skrivnosti kugeJurij Kurillo, dr. med., Kranj Kazalo je, da za ozdravljenje teh nadlog nič ne pomaga in nič ne zaleže,Ob raziskovanju življenja našega Kitajske leta 1334 in se je od tam ne zdravniški nasvet ne moč katerega- koli zdravila ... Resnica je, da je le»zdomca« dr. Gregorja Voglarja razširila po trgovskih poteh prek malo bolnikov ozdravelo, skoraj vsi so umrli po treh dneh ... In ta kuga jeCarbonariusa (1651–1717), zdravnika Bizanca v Evropo. Domnevajo, da je bila tem silnejša, ker je z bolnih ljudi, ki so se stikali z zdravimi, prehajalana dvoru ruskega carja Petra I. Velike- pobrala več kot polovico Evropejcev na zdrave, prav kakor grabi ogenj suhe ali namazane predmete, ki se muga, sem večkrat naletel na podatke o ter tako izbrisala kar cela človeška močno približajo ... Spričo take potrtosti in bede je v našem mestutakratnih epidemijah kuge. Kaže, da je naselja. Baje ponekod ni ostalo niti malone propadla spoštovana oblast zakonov, tako božjih kakor človeških;imelo njegovo – kajpak zgolj preven- toliko prebivalcev, da bi pokopali zrušila se je zaradi svojih upravnikov in izvrševalcev, ki so – kakor drugitivno – delovanje ob razširjanju te mrtve. Takratne razmere nazorno ljudje – bodisi pomrli ali zboleli, lahko da so tudi ostali brez služabni-»Kuge, lakote in vojske – reši nas, o gospod!« opisuje Giovanni Boccaccio štva in sploh niso mogli več uradovati; zato je bilo vsakomur prosto, da je (1313–1375) v svojem zname- zakone uporabljal samo toliko, koliko mu je bilo všeč ... Oj, koliko velikih nitem delu Dekameron, ko palač, koliko lepih hiš, koliko pleme- nitaških bivališč, ki so bile prej polnebolezni neke dobre učinke, saj naj bi govori o kugi v Firencah leta 1348: družin, gospodov in gospá, se je zdaj izpraznilo do poslednjega služabni-tudi zato dobil priporočilo habsbuških »Ta je bodisi pod vplivom ka!«oblasti za odhod v Rusijo. nebesnih teles ali zaradi naših Kdor želi zvedeti kaj več o družbe- nih posledicah kužne epidemije v temZgodovinarji medicine ugotavlja- krivičnih del po pravični jezi božji času, si mora prebrati vsaj »Prvi dan« Dekamerona, ko se druščina sedmihjo, da so se v zgodovinskem obdobju zadela smrtnike zato, da bi se mladenk in treh mladeničev odloči, da se ji izogne tako, da se zateče na samo,pojavili trije valovi kuge. Prva pande- poboljšali; začela se je bila nekaj let na »varno« podeželje. Tam se potemmija, Justinijanova kuga (5.–7. stol.), poprej v vzhodnih deželah, pobrala poimenovana po bizantinskem cesarju njih nešteto živečih, se širilaJustinijanu I. (482–565), je razsajala nezadržno od kraja do kraja in se je sod leta 541* s posameznimi izbruhi svojimi nadlogami razprostrla protikar dvesto let in naj bi v Sredozemlju zahodu. Zoper njo ni pomagalapovzročila okoli 25 milijonov žrtev. nobena razsodnost, tudi nobeniEpidemije kuge naj bi tako znatno človeški ukrepi ... Prav tako nisooslabile moč rimskega in bizantinske- pomagale ponižne prošnje, ki so jih nega imperija. le enkrat, temveč mnogokrat pobožneDruga pandemija, imenovana osebe pošiljale k Bogu v naročenih»črna smrt« (13.–15. stol.), je prišla iz procesijah in tudi kako drugače ...* Letnice se v posameznih virih lahko nekoliko razlikujejo.

Revija ISIS Iz zgodovine medicin7e5Avgust/september 2017šele začne desetdnevno pripovedova- čenih omenjenemu zavetniku pred teriaceae se je prvotno imenovalnje bolj ali manj zabeljenih zgodbic, s kugo, stoji v naših krajih kar precej. Pasteurella pestis, nato pa v častkaterimi se družba zabava, ne meneč Takrat so se tudi začele vsakoletne samemu odkritelju Yersinia. Medse za tragična dogajanja tam zunaj. dolge procesije od ljubljanske stolnice podganami in drugimi glodalci je sv. Nikolaja do draveljske cerkve kuga običajno endemična, včasih pa Tretja, moderna pandemija (od – odpravil jih je šele cesar Jožef II. se razširi med njimi kot prava epide-19. stol. do danes) se je prav tako »Po zgrajenju draveljske cerkve je mija.začela na Kitajskem (leta 1860) in je kuga tako rekoč slovo vzela od Kranj-potem prodrla z okuženimi podgana- ske«. Se je pa zato z mnogimi žrtvami Bacili kuge tudi vmi kot nosilkami bolh prek pristanišč pogosto pojavljala v naslednjem predzgodovinskemna druge celine. stoletju onstran turške meje, v bosan- času skem pašaluku. Zadnjikrat so se O pojavljanju te hude bolezni v Kranjci tresli pred kugo leta 1738, ko Ta močno nalezljiva bolezen senaših krajih je pisal Janez Vajkard je morila ljudi okrog Osijeka, v Slavo- pojavlja v treh oblikah: kot bubonska,Valvasor v svoji obsežni Slavi vojvodi- niji. kot pljučna in kot septična kuga.ne Kranjske; prvič jo omenja že za Bubonsko kugo prenašajo na ljudileto 792. Po Dolničarju naj bi kuga bolhe, ki so se okužile na podganah. Pri izredno visoki temperaturi se pokažejo predvsem v dimljah značilno povečane bezgavke (buboni), ki čedalje bolj otekajo. V hujših primerih postane bolnik cianotičen (»črna smrt«) in po pljučnem edemu seBacil kuge Yersinia pestis (vir: internet).leta 1006 dobesedno razdejala Lju- Zoonoza kuga (Pestis) je dolga Rdeče kužno znamenje pri Crngrobu iz začetkabljano z 12.000 mrtvimi. Bolezen je stoletja veljala za neustavljivo božjo 16. stoletja z danes obledelo poznogotskopri nas razsajala tudi v naslednjih kazen, čeravno so zahodnoevropske preslikavo. Leta 1966 proglašeno za kulturnistoletjih; tako je leta 1532 obiskala in prav tako habsburške oblasti tudi spomenik (foto: Jurij Kurillo).Tolminsko, deset let pozneje pa se je na današnjem slovenskem ozemljuspet pojavila, kakor že večkrat skupaj uveljavljale vsaj delno učinkovitez lakoto zaradi roja kobilic. V 16. preventivne ukrepe (glej članek o dr.stoletju je na sploh vsakih nekaj deset Voglarju v Isis, februar 2017, str.let strašno razsajala po Kranjskem, 77!). Pravega povzročitelja bolezni jeDolenjskem in Štajerskem. Tako je odkril leta 1894 ob epidemiji kuge vleta 1646 grozovito morila po Kranj- Hongkongu francoski Švicar Ale-skem, še posebej v ljubljanski okolici, ksandre Yersin (1863–1943), sodela-denimo tudi v Dravljah. »In ni ga bilo vec Pasteurjevega inštituta v Parizu,duhovnika, koji bi si upal pastirovat istočasno pa tudi japonski bakterio-med kužnimi ...«. Za to delo se je nato log Shibasaburo Kitasato (1853–opogumil ljubljanski kanonik Marko 1931). Yersin je prav tako ugotovil, daDolinar, ki je sklenil na čast sv. Roku, najdemo enako bakterijo tako prizavetniku pred kugo, sezidati v bolniku s kugo kot v okuženi podga-Dravljah cerkev. Kuga je potem ni. Ta po Gramu negativen zeloprenehala (A. Koblar). Cerkva, posve- invaziven bacil iz družine Enterobac-

Revija ISISI7z6zgodovine medicineAvgust/september 2017Cerkev sv. Roka v ljubljanskih Dravljah, da v prihodnosti ne bo takih sprevrže- drugi raziskovalci iz skandinavskihpostavljena leta 1646 v zahvalo za prenehanje nih načrtov. držav, Armenije, Rusije, Estonije,kuge. Prezidana po potresu leta 1895 in Poljske, Anglije in Kalifornije (2015)obnovljena leta 1961 (foto: Jurij Kurillo). Ta zoonoza še vedno ni izginila z so dokazovali prisotnost Yersinie našega planeta. Dandanes se pojavlja pestis z odkrivanjem njene DNK bolezen konča s smrtjo v nekaj dneh. v Ugandi, Mozambiku, Tanzaniji, (genoma) v zobni pulpi okostij iz Azije Izjemoma bolnik ozdravi – če ne Demokratični republiki Kongo, in Evrope, ki izvirajo iz predzgodovin- umre ob zagnojenih bezgavkah zaradi Zimbabveju, na Madagaskarju, v skih obdobij pred 2800 do 5000 leti. sepse. Vietnamu, Indiji, na Kitajskem, v Peruju in celo v zahodnih predelih Ugotovili so, da naj bi bila okužba Septična kuga je lahko tudi Združenih držav Amerike (Kalifornija, z bacilom kuge endemična vsaj 3000 prvotna oblika obolenja. Ob visoki Nova Mehika, Arizona, Kolorado in let pred zgodovinsko ugotovljenimi temperaturi se pojavi zlatenica; krvni Utah). V Kaliforniji so imeli leta 2015 epidemijami, ki so, kot kaže, nastale obtok odpove tako centralno kot zaradi kuge 15 bolnikov, od katerih so šele zaradi naraščajoče virulence periferno, nezdravljen bolnik pa štirje umrli. Tamkajšnji bakteriologi same bakterije. Molekularna ura naj navadno umre v enem tednu v septič- ugotavljajo, da se bacil kuge zadržuje bi znanstvenikom pokazala, da naj bi nem šoku. v malih sesalcih, kot so beli dihurji, se Yersinia pestis genetsko razvila iz prerijski psi, ameriške veverice in veliko manj patogene enterične Pljučna kuga kot najtežja oblika njihovi plenilci, ki domujejo predvsem bolezni nastane večinoma zaradi v ameriških nacionalnih parkih Sv. Rok, zavetnik pred kugo. Cerkev sv. Ožbolta, kapljične okužbe ali pa iz zagnojenih (silvatična kuga). Okužijo se lahko Čirče pri Kranju. Po legendi živel od okoli 1295 bezgavk. Za nezdravljenega bolnika je tudi psi in mačke (urbana kuga). do 1327. Med romanjem v Rim, pa tudi tam, usodna huda hemoragična bronho- Jersinija se nato prenese na človeka z stregel mnogim kužnim bolnikom. Tudi sam pnevmonija. okuženimi bolhami ali pri neposre- zbolele za kugo, a čudežno ozdravel (foto: Jurij dnem stiku z okuženo živaljo, pa tudi Kurillo). Današnja diagnostika temelji na z uživanjem slabo prekuhanega bakteriološki izolaciji jersinije in okuženega mesa. seroloških dokazih. Če pravi profesor Milko Bedjanič Bacil kuge naj bi že v preteklosti v svojih Infekcijskih boleznih (1957), služil kot biološko orožje – upajmo le, da se je pri kugi najbolj obneslo zdravljenje s sulfonamidi, lahko rečemo, da imamo dandanes v ta namen na voljo kar precej vrst antibi- otikov, od starega streptomicina, tetraciklinov in kloramfenikola do novejših floksacinov. Seveda mora priti do terapije v kolikor mogoče zgodnjem obdobju bolezni, sicer utegne biti tudi moderna terapija zaman. Pandemije neke hude, smrtono- sne bolezni na evropski celini v zgodovinskem času so znane že dolgo kot »kuga«, vendar so jih zgodovinarji doslej »diagnosticirali« samo po kliničnih znamenjih. Zato so se večkrat pojavljali dvomi, da je nemara šlo pri posameznih epidemijah za kakšno drugo etiologijo, recimo epidemični tifus, vranični prisad, celo ebola je prišla na vrsto. Pravo naravo teh obolenj dokazu- jejo vzročno šele sodobne, po svoje zelo presenetljive bakteriološko-ge- netske raziskave v starih arheoloških najdiščih. S. Rasmussen in mnogi

Revija ISIS Iz zgodovine medicin7e7Avgust/september 2017bakterije, imenovane Yersinia pseu- Bolnica s kugo. Izsek iz stenske slike priprošnjikov proti kugi Johanna M. Kremser-dotuberculosis. Schmidta. Cerkev sv. Fabijana, sv. Boštjana in sv. Roka na Pungratu v Kranju (foto: Lojze Žibert). Da je šlo pri evropskih epidemijahres za kugo, potrjujejo med drugim zahvalo za prenehanje epidemije na Budal. Ljubljana. Mladinska knjiga,tudi ekstrakti DNA sekvenc Yersinie nekem področju, nekatera pa morebiti Ljubljana 2003.pestis, ki so jih leta 2010 pridobili I. stojijo tudi sredi morebitnih grobišč 4. Drancourt M. In sod. Detection ofWiechmann in sodelavci iz zobne umrlih za kugo. O tem po zagotovilu 400-year-old Yersinia pestis DNA inpulpe ostankov okostij v množičnem nekaterih naših arheologov ni nobe- human dental pulp: An approach to thegrobišču pod zakristijo katoliške nih ustreznih raziskav – morda pa se diagnosis of ancient septicemia. Proccerkve sv. Leonharda v Manching-Pic- motim! Prej opisane genetske metode Natl. Acad. Sci. USA. Vol.95, pp. 12637-hlu, blizu bavarskega mesta Ingol- pa naj bi bile za nas tako ali tako 12640, October 1998.stadt. Najdišče domnevno izvira iz predrage! 5. Marolt Gomišček M. A. Radšel Medve-gotskega obdobja (1250–1500). Pri 33 šček. Infekcijske bolezni. Tangram d.o.o,preiskanih okostjih so našli 10 prime- Viri: Ljubljana 2007.rov DNA bacila kuge. Te so našli tudi 6. Plague. Centers for Disease Control andob nadaljnjih preiskavah zob nekate- 1. A. S. Zavetnik kuge sv. Rok v Dravljah. Prevention (http://www.cdc.gov/ncezid)rih drugih okostij. Domoljub 20. avgust 1891 (4/16), 7. Rassmusen in sod. Early divergent strains 185-186 in 3. september 1891 (4/17), of Yersinia pestis in Eurasia 5,000 Years Do podobnih izsledkov so prišli 197-198. Wikivir. ago.Cell 163, 571-582. Oktober 22, 2015.tudi francoski preiskovalci (M. Dran- 8. Tomažič J. F. Strle s sodel. Infekcijskecourt in sod.) pulpe še neizraslih zob 2. Bedjanič M. Infekcijske bolezni. Medicin- bolezni. Združenje za infektologijo, SZD,pri okostjih iz 16. in 18. stoletja, ki so ska fakulteta ─ Komisija za učbenike in Ljubljana 2014/2015.jih dobili v nekdanjih dveh množičnih skripta, Ljubljana 1957. 9. Weichmann I. Harbeck M. grupa G.grobiščih v Provansi, enem iz leta Yersinia pestis DNA Sequences in late1590 (Lambesc) s 133 okostji, drugem 3. Boccaccio G. Dekameron. Prevod A. medieval skeletal finds, Bavaria. Emerg.iz leta 1722 (Marseille) z okoli 200 Infect. Dis. 2010 Nov; 16 (11): 1806-1807.okostji. Kot pravijo sami odkritelji, sotako postavili diagnozo davnih epide-mij kuge s pomočjo nukleinskih kislin,saj naj bi bila zobna pulpa »zadnjezavetje« Yersinie pestis. Kaže, da je zobna pulpa zaradiobstojnosti in naravne sterilnosti zeloprimeren genetski material za odkri-vanje delovanja najrazličnejšihpatoloških mikroorganizmov, ki sopovzročali umiranje človeških popula-cij v različnih obdobjih človeškezgodovine. V Sloveniji pričajo o nekdanji»šibi božji«, kugi, poleg posameznihvotivnih cerkva tudi številna kužnaznamenja, ki so bila narejena v ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazaprpijraijvaovov vfofrourmumVsiVčlsainčilaznbiozrbnoicrenilacehklaohpkoo npovneomvedmosdtoopsatotepadtoe fdoorufomraumtear tearmtaizmmieznmjuejnejtuejemtenmennjeeninjepiongpleodgele. dZea. dZoasdtoopstsoepmseormatoeraptreijparviijtaivvitsivvojsvporjopfirlonfail snpalestpnlietnistrasntri aznbiozrbnoicren.ice. PrPijarivjavvafvorfuomrumv tvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. Pusopuesšpneišpnriijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknliktenvitedevsdneesmnezmgozrgnojermnjekmotkuontua gnuamgubm»Fbo»rFuomru«m, «, ki skeinsaehnaajahazjraavzreanvgeunmgubma zbavazšvimašimeinmoemnoimn pinriipmrikimomko. m. 2. O2d. pOrdlaprsleabsoe vbsotovpstnoapsntarasntrfaonrufomruam, kaje, rkjseerbsoesbteossteklsikkolmikonma gnuamgubm»Sbo»dSeoludje«luj« lahklaohvkkoljvukčlijluičvilriavznraozvnrostvnrestrnaezprarzapvrea, vdee,lidlielsivliosjavomjanmennjaen, zjan,aznnjaeninjenina dnraudgreungaečninačin soussotvuasrtvjaalrijfaolirufomru. m. 3. Z3a. vZsaavksnaakdnaalndjailndjoisdtopstdopo fdoorufomruammaomraoterabtietibpitriijparviljjaevnlijennai snpalestpnlei tsntriasntriani ZdrZadvrnaišvkneišzkbeozrbnoicren.ice.

Revija ISIS S78knjižne policeAvgust/september 2017 Strip Gorska medicina za vsakogar Franc Kokalj, dr. med., Ambulanta Straža d. o. o. Na pobudo Jurija Gorjanca, zdravnika, reševalca letalca in alpinista, je izšel strip Gorska medicina za vsakogar. Strip je prevod francoske- ga izvirnika in prirejen za naše okolje. V stripu z gorskim zdravnikom Janezom hodimo in se spoznavamo z lepotami hribov, obenem nas pa uči pravilne priprave na vzpone, ukrepanja ob nesrečah in možnih improvizacij, saj so v hribih posebne razmere. Hribi so zelo lepi, vendar zahtevajo spoštovanje. Zdravnik Janez nas na izviren način nauči preventivnega pregleda pred vzponi, poznavanja posebnosti nadmorske višine, pouči nas o višin- ski bolezni, treningu, osnovah prehrane ob naporih, ukrepih ob udaru strele in ob snežnem plazu. Prikaže nam pravilen klic na pomoč, prvo pomoč ter nas pouči o mrazu in telemedicini. Tako kot piše v naslovu – priporočljivo učilo za vsakogar. Tako za nedeljskega planinca kot izkušenega alpinista, za mlade in stare, tudi nas zdravnike. Strip je dosegljiv na https://www.pzs.si/ novice.php?pid=11830, brezplačen tiskani izvod pa na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljub- ljani. IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zborniceRegistrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenomin geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.

Revija ISIS Zanimiv7o9Avgust/september 2017Gledal je s srcem in ustvarilneminljivo lepotoHenrik Krnec ob razstavi pastelov praznoval življenjski jubilejKatarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz [email protected] V razstavišču doma na Koleziji v Ljub- Leona Koporca, je kot dolgoletna sodelavka ljani smo bili 23. junija 2017 priča odprtju predstavila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. poetične razstave pastelnih slik slikarja Poudarila je, da je človek visokih etičnih načel in KUD-a Kliničnega centra in Medicinske vrednot, človek dekaloga, dostojanstven intelek- fakultete (dalje KUD) Henrika Krnca. tualec, ki si je v življenju izoblikoval modrosti, po Razstavo je postavil ob žlahtnem življenj- katerih tudi živi. Na vsakem koraku zna pokazati skem jubileju in se zbranim srčno zahvalil hvaležnost, iz savudrijske kolonije prinese sliko, za slovesnost. Bilo je ganljivo lepo, ob ki v razstavišču UKCL zaživi kot zahvalno pismo toplih besedah direktorja doma Vilija, njegovi zdravnici! Kdo pa se še spomni česa lepih slovenskih pesmih njihovega zbora, takega? Povsod naokrog po razstavišču so vseh pripravah nepogrešljive Rozi in njegovi imenitni kaligrafski zapisi. Zvest je tudi Mikija, pa tudi slastnem šarklju domačih svojemu spominu, motivom, ki so postaje njego- kuharic. O slikarju sta z velikim občudo- vega življenja: hiška ob domači železniški progi v vanjem njegovega dela spregovorila akad. Zalogu, cerkvice, ki so se mu vrastle v srce in slikar Janez Kovačič in prof. Zvonka postale del njega samega, pa šopki domačih rož Zupanič Slavec. Prvi je poudaril, da je na čipkastem prtu, ki jih spremlja napis: »Raje Henrik izjemen mojster pastela, tankoču- en nasmeh živemu kot tisoč rož mrtvemu.« Kako ten, potrpežljiv, vztrajen, zvest samemu lepa filozofija spodbujanja življenja na vsakem sebi in vedno znova prepoznaven. Pa tudi, koraku! Henrikova drevesa so vedno monumen- da je dobrotnik, saj je razstavo dal na talna, čvrsti stoletni hrasti in dobi, arbor vitae, voljo domu, da jo obesi v svojih skupnih življenje, ki ostane tudi potem, ko nas že dolgo ni prostorih. več … Henrik ima v sebi izjemno povezovalno moč, notranji red, ki ga prenaša na okolico, Jubilanta, častnega člana KUD-a, ki je eden delavnost, zanesljivost, zvestobo, strpnost in stebrov slikarjev KUD-ove Likovne skupine človekoljubnost. O njem je Slavčeva še zapisala: »Vsaka ustanova ima svoje protagoniste, člane,Slikarja Henrika Krnca (v sredini) sta predstavila prof. dr. Zvonka Zupanič brez katerih ne bi bila to, kar je. Četudi se HenrikSlavec in Janez Kovačič. Krnec ne postavlja v prvo vrsto, je pri Likovni skupini KUD-a KC in MF med tistimi, ki so najbolj delavni, ki s svojo vizijo dela in vestnostjo v skupino vnašajo nalezljivo dober zgled. V dvajsetih letih sodelovanja z njim sem dodobra spoznala njegovo notranjo trdnost, čvrsto začrta- no pot, po kateri hodi, zvestobo ljudem, ki si jih je izbral, in pripadnost skupini, v kateri deluje. S svojim prizadevnim delom in redoljubnostjo je med slikarje KUD-a vnesel navidezno samodej- nost dogajanja, kljub obilici dela in zelo pogo- stim razstavam. Pomisli na vsak detajl, začuti potrebe vsakega razstavljavca in vsakomur poskuša tiho ustreči. Je kot nevidni angel, povsod prisoten, ki postori vse do zadnje potan-

Revija ISISZ80animivoAvgust/september 2017Razstavišče doma v Koleziji je zaživelo v lepoti Krnčevih pastelov.kosti. Blagoslov je imeti takega izkazal s svojo natančnostjo in zane- Ljubljani dr. Zvonke Zupanič Slavec ječloveka, saj z milino svojega duha sljivostjo ter postal kalkulant pri opremil z okoli 70 portreti, a narisalgladi špranje in prinaša srčno in arhitektu Vladimirju Sekavčniku. jih je še veliko več. Pri tem se podostojanstveno razpoloženje v svojo Tako se je tudi srečal s slikarji, ki so že besedah akad. slikarja prof. Darkasredino.« pred letom 1979, ko je bil ustanovljen Slavca avtor »kaže kot odličen risar, ki KUD, začeli v UKCL slikati pod obvlada tehniko in izraznost mehkega Henrik je eden izmed sedmih mentorstvom odličnega akad. slikarja grafitnega svinčnika, kakor tudiotrok železničarske družine iz Zaloga Leona Koporca, ki je slikarje vodil vse temeljne likovne parametre, s pomo-pri Ljubljani. Oče je bil umetniško do svoje smrti leta 2003. čjo katerih obogati živi psihološkinadarjen in njegovo nadarjenost so izraz upodobljenih«. Slikarju Henrikupodedovali tudi otroci. Ljubiteljsko Henrik je kmalu spoznal, da mu Krncu se ob tej priložnosti iskrenoslikajo Henrikova sestra in dva brata, slikarstvo predstavlja veliko ljubezen, zahvalimo za njegovo mogočno zbirkoobčasno celo skupaj razstavljajo, zato se mu posveča vse življenje. portretov prvih učiteljev popolnenajpogosteje v razstavišču knjižnice v Njegova natančnost in vztrajnost sta Medicinske fakultete v Ljubljani, ki vZalogu. Henrikova likovna pot se je ga pripeljali do slikanja s pastelom, fakultetni avli pozdravi vsakegazačela leta 1952, ko je vstopil v slikar- kar terja veliko znanja, izkušenj in mimoidočega in mu da vedeti, dasko šolo samouka Janeza Kališnika predanosti, da slikarja vodi do vrhun- znanje slovenskega zdravništvapri železničarskem KUD-u Tineta skega dela. Odločil se je za realistični temelji na njihovem klenem delu.Rožanca v Ljubljani. Pri njem se je izraz in ni nikoli v življenju narisalnaučil odličnega portretiranja. Po nobene abstraktne slike. Ob 85. življenjskem jubilejupetletnem uku je Henrik moral ostati Henriku Krncu iskreno čestitamo inzvest delu gradbenega tehnika, sprva Henrik se je skozi življenje izobli- zaželimo še veliko zdravja, osebnegapri slovenskih železnicah, od leta 1972 koval v tankočutnega portretista. zadovoljstva in ustvarjalnega navdiha.pa pri Medicoengineeringu Kliničnega Knjigo o predsednikih Slovenskegacentra v Ljubljani, kjer se je hitro zdravniškega društva in prvih učite- Foto: Miki Radosavljević ljih popolne Medicinske fakultete v IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zborniceVsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika,ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.

Revija ISISZdravniki v prostem čas8u1Avgust/september 2017Pomladanska sezona orkestraCamerata medica in pozdravpoletjuProf. dr. Pavle Košorok, dr. med.,Iatros – dr. Košorok, d. o. o. Po zimskem predahu je orkester Camerata Solista Aleš Christian Mihelač in Peter Lange (foto: Janez medica začel z rednimi vajami in pripravo Platiše). pomladanskih koncertov, ki so postali že stalnica. orkestra. Violončelista Aleš Christian Mihelač in Peter Lange sta poslušalce navdušila z natančno V nedeljo, 4. junija 2017, je orkester na odigrano zahtevno skladbo. Solistični nastopi večeru v atriju Doma sv. Jožefa v Celju odprl dveh violončel so v zadnjem času kar modni letno koncertno sezono v Celju. Tega koncerta se trend. Z našo skladbo smo se temu trendu na nek način pridružili. Občinstvo nas je nagradilo zOrkester med zadnjo skladbo v Domu sv. Jožefa v Celju (foto: Janez Platiše). navdušenim aplavzom. Zdravnik Aleš Christian Mihelač se je našemu orkestru pridružil še kot študent, sedaj pa je že specializant hematologije. Drugi čelist, gospod Peter Lange, se nam je pridružil pred letom dni kot diplomat nemškega veleposlaništva. V našem orkestru zavzeto sodeluje in člani ga zelo lepo sprejemajo. V naslednji skladbi je z nami nastopila profesorica klavirja Katarina Tominec. Orke-vsako leto veselimo, saj nas v Domu sv. Jožefa Violinistka in zdravnica Lucija Čemažar (foto: Janezvedno lepo sprejmejo. Atrij napolnijo varovanci Platiše).doma in Celjani, ki cenijo kulturno dejavnost natem mestu, ki ponuja intimno vzdušje v objemumed starim in novim. Vremenske napovedi so nas sicer hrabrile,vendar se je nebo nevarno oblačilo. Spremljalismo satelitske posnetke in gibanje nevihtnihoblakov ter se kljub vsemu odločili za koncert naprostem. Sreča nam je bila naklonjena, tako da jenastop minil brez nevihte. Prvo skladbo, Divertimento mladega sloven-skega skladatelja Jureta Godlerja, je orkesterodigral sam. Večer smo nadaljevali z Vivaldijevim Koncer-tom za dva violončela s solistoma iz vrst članov

Revija ISISZ82dravniki v prostem časuAvgust/september 2017 ni organizirala Grajske glasbene večere. Pred 13 leti je orkester prevzel junijski termin za svoj nastop in te koncerte redno ponavljamo. Po navadi se nam je kot solistka pridruži- la tudi Katarina Tominec. Domače vzdušje v grajskih prostorih spodbudi tudi naš dirigent s sprotnimi komen- tarji izvajanih skladb. Tako imamo povezavo z občinstvom, ki se je izkazala za zanimivo in primerno. Pomemben del nastopa v Polho- vem Gradcu je druženje v grajskem parku ob jagodah in šampanjcu. Pogrinjek vedno lepo pripravi gospaPo koncertu v Polhovem Gradcu nas je v parku pričakala odlična pogostitev (foto: Janez Mimi, ki je postala že pojem polho-Platiše). grajske kulinarike. Pripravila nam je svež češnjev zavitek in bezgov napitek. Ker je bila letos bogata češnjevaster jo je spremljal pri nežni in čutni povedati. Poskrbljeno je za avtobusni letina, smo lahko postregli tudi ster odlično izvedeni Chopinovi prevoz v Ljubljano, tako da nismo v češnjami in tako naredili pravoRomanci. nevarnosti, tudi če bi med večerjo poletno vzdušje.Kot zadnja je nastopila stalna veselo nazdravljali. Nastop, ki smo ga pripravili vsolistka orkestra Camerata medica, Druga sobota v juniju je tradicio- Modri dvorani Zdravniške zborniceviolinistka Lucija Čemažar, ki je nalno namenjena koncertu v Polho- Slovenije, je bil naš pozdrav poletju.zbrano in perfektno zaigrala znani vem Gradcu in tudi letos je 10. junija Predstavili so se isti solisti kot naMendelssohnov Koncert za violino ter 2017 nastop Camerate medice v prejšnjih koncertih: Aleš Christianpožela največji aplavz večera. Lucija graščino privabil polno dvorano Mihelač in Peter Lange na violončelih,Čemažar je mlada zdravnica, ki obiskovalcev. Ponovili smo isti prog- Katarina Tominec na klavirju intrenutno dela na Pediatrični kliniki. ram kot v Celju. V Polhovem Gradcu Lucija Čemažar na violini. ZdravniškaŽeli si, da bi dobila specializacijo iz je bila posebej lepo sprejeta domačin- zbornica nas vedno počasti s pogosti-pediatrije in pomagala pri zdravljenju ka, profesorica klavirja Katarina tvijo v stekleni dvorani. To je prilož-otrok. Z nami sodeluje že iz časa Tominec. Še v času študija je v grašči- nost za druženje članov orkestra zštudija. Prav sodelovanje z njo poka-že, kako pomembno je, da imamoorkester, ki lahko spremlja mladeglasbenike, saj lahko na ta načinpredstavijo svoje vrhunsko znanje.Lucija Čemažar je skoraj istočasno zmedicino zaključila tudi študij violinena Akademiji za glasbo.Navdušen aplavz ob zaključkunjenega nastopa je zahteval dodatek.Zaigrali smo Saint-Saënsovo skladboLabod, ki jo je naš dirigent FrancAvsenek priredil za godalni orkester.Dirigentu Francu Avseneku smood srca hvaležni za zavzeto in potrpe-žljivo vodenje orkestra in številnepriredbe, ki jih je napisal za nas invčasih tudi olajšal najbolj zahtevnepasuse.Po koncertu nam vodstvo domavedno pripravi večerjo, ki se zavleče v Koncert v Domus Medica, pri klavirju Katarina Tominec (foto: Milan Kokalj).pozne ure, saj si imamo vedno veliko

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u3Avgust/september 2017občinstvom, v katerem so ljubitelji Orkester odhaja na zaslužene ske medicine. Fotografije in tudinašega orkestra in domači, ki radi počitnice. V načrtu imamo že jesenske posnetke naših nastopov si lahkoprisluhnejo temu, s čimer smo se nastope, od katerih bo prvi nastop na ogledate na spletnih straneh orkestraukvarjali vse leto. Bledu ob kongresu zdravnikov družin- Camerata medica.Koncert CelloartDomus Medica, 7. 6. 2017Prim. Jasna Čuk Rupnik, Ljubljana V lepem junijskem večeru je bil namenili tudi Vladu Hrovatu, sicer Ob avtorici tega prispevka še avtor glasbenihpomladanski cikel komornih koncer- solistu na ustni harmoniki. Poskrbel priredb Vlado Hrovat in prizadevnatov v Domus Medica zaključen. K je namreč za zanimive aranžmaje organizatorka komornih koncertov v Domusposebno slovesnemu vtisu glasbenega zadnjih treh pesmi*. Medica Petra Gačnik Greblo.večera je prispevala tudi vrhunskaarhitektura velike avle Domus Medi- Spored: zase posebno in enkratno umetniškoca. Marmorni vzorec tal je umetni- doživetje. Poslušati v domačem miru sškim vibracijam strun v njihovem Heitor Villa Lobos: Bachianas sodobnimi tehnikami doseženeospredju dodal še presežek vizualne- Brasileiras No. 1 za orkester violonče- brezhibne posnetke uveljavljenihga, ozadje glasbenega dogajanja pa so lov (I Introduction – Embolada, II umetnikov je užitek ene vrste. Bitiplemenitile slike razstavljenih del Preludio – Modinha, III Fugue – Con- neposredno udeležen pri rojevanjuprof. dr. Eldarja M. Gadžijeva. versa) poustvarjalne umetnine v neponovlji- vem trenutku vsakdanjosti, pa je Vsi glasbeni umetniki na violonče- Heitor Villa Lobos: Bachianas presežek vsakokratne osebne udeleže-lih so bili člani Slovenske filharmonije Brasileiras No. 5, za sopran in orke- nosti.(Miloš Mlejnik, Petra Gačnik Grablo, ster violonočelov (I Aria – Cantilena,Alenka Helena Kovačič, Martin Sikur, II Dansa – Martelo)Jošt Kosmač, Pavel Rakar ter IvanŠoštarič), Andrej Petrač pa je njen Astor Piazzolla*: On The Sunnynekdanji član. Zahtevno delo je imela Side of Streat, G. Gershwin*: Sum-sopranistka Štefica Stipančević, mertime, Vincent Youmann*: Carioca.poseben aplavz pa smo poslušalci Namesto zaključka: Tudi letošnji koncerti komorne glasbe v prostorih Domus Medica so bili vsakHarmonija lepote glasbe, prostora in slik.

Revija ISISZ84dravniki v prostem časuAvgust/september 2017Corovih 20 (v prostem času tudi basista, alta ali soprana) Andreja Jovanovskega.Dve desetletji zbora ljubljanskih študentov medicine Cor Pesem smo pred koncertom že nekaj- krat posvetili diplomantom medicin-Nina Vičič, vodja Cora ske fakultete, da smo jim sporočili: S svojim znanjem lahko [email protected] svet! »Pred 20 leti je skupina nadobu- energijo. Koncert ob 20. obletnici smo Na odru nam je letos delaladnih študentov medicine ljubljanske zato člani današnje zasedbe osnovali družbo večkrat nagrajena vokalnamedicinske fakultete ustanovila na Corovih začetkih in največjih hitih skupina Jazzva, katere članica je tudivokalno skupino, ki je prerasla v zbor. tistega časa. naša zborovodkinja Anja. PoslušalceZbor, ki še dve desetletji zatem so navdušili z izjemnima izvedbamazdružuje študente v ljubezni do petja The Voice, ki je maja 1996 Irski prekmurske ljudske Zrejlo je žito inin spleta prijateljske vezi.« zagotovila prvo mesto na tekmovanju energične Go! Don‘t stop. Nesporni za pesem Evrovizije. Istega leta se je hit večera pa je bila Jacksonova Earth S temi besedami se je 17. maja tekmovanja udeležila tudi Regina z song. Priredba, ki jo je za Cor in2017 v Kulturnem društvu Antonov zimzeleno Dan najlepših sanj. Sklad- Jazzvo napisala Jazzvina Jasna Žitnik,dom na Viču začel jubilejni koncert ba sicer ni osvojila prvega mesta, je pa je Corovce postavila v vlogo »backpevskega zbora študentov Medicinske osvojila srca Corovih članov njena vokalov« in turističnih vodičev, sajfakultete Univerze v Ljubljani Cor. priredba, ki jo je za zbor napisala naša smo poslušalce v uvodnih taktih naZbor je svojo glasbeno pot začel leta zborovodkinja Anja Hrastovšek. glasbeni način popeljali po deževnem1996 s študentko medicine Matejo Pesem nam je tako prirasla k srcu, da gozdu, medtem ko si je vlogo kraljaStarbek. Do današnjega dne so se na smo jo neuradno razglasili za našo popa izmenjevala sedemčlanskamestu zborovodje in vodje projekta letošnjo himno. zasedba Jazzve.zvrstile številne bistre glave, pa tudipridnih članov ni manjkalo. Vsem tem Sledili sta Lahko noč, Piran, Po baladi Killing me softly ingeneracijam gre zasluga, da je zbor zmagovalna pesem festivala Melodije Magnificovi Silviji smo besedo prepu-skozi leta ohranjal svojo ustvarjalno morja in sonca leta 1996, ter Change the World s solom Corovega tenorja

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u5Avgust/september 2017stili osebi, ki je zbor spodbujala od zahvalila za njun trud. Resnično ni energije za ustvarjanje in se veselimodneva njegove ustanovitve do danes lepšega kot početi nekaj, kar te veseli, uspehov, ki nas čakajo v prihodnje.– komu drugemu kot prof. Zvonki z ljudmi, ki jih imaš rad. Tako pravitaZupanič Slavec iz Kulturno-umetni- tudi pesmi Più bella cosa, v prevodu Izvedba koncerta ne bi bila mogo-škega društva Kliničnega centra in »najlepša stvar«, in What the World ča brez odlične spremljevalne ekipe:Medicinske fakultete dr. Lojz Kraig- Needs Now Is Love, ki sta sledili za klavirsko spremljavo je poskrbelher, kamor sodi tudi Cor. V svojem govoru. Nejc Škofic, prizvok jazz klubov jegovoru je izpostavila delo vseh zaslu- koncertu dodal Rok Hozjan na kon-žnih za Corov razvoj ter na oder Od odra pa se nismo mogli poslo- trabasu, za povezovanje dogodka papovabila nekdanji vodji, Julijo Dobrila viti brez vsaj ene medicinsko obarva- se zahvaljujemo Bernardu Šutiču.in Kamalo Klobučar, da se jima je ne skladbe. Stayin‘ alive simbolizira, da nam po 20 letih še ni zmanjkaloSpominčice v spominV letošnjem letu na teh straneh revije žal ne srečujemo več pesniških premišljevanj pokojnega kolegaTomaža Rotta. Zato smo člani uredništva pripravili izbor pesmi iz Tomaževe knjige »Spominčice«. Spomin Prebujanja Življenjski moto Pretekla leta vrezala so brazde Žal se vsakdan Nisem ne rimar, ne poet v njih zasejani so spomini sreče, prebujamo, in sebi ne apologet. vklesane tudi ure so boleče. pa raje bi še spali Povem, kar mislim, brez besed Razpri oči, ozri se v temnem gaju in sanjali brez mej. kesanja in obžalovanja spomina svojega: izkoplji srečo, Resničnost in praznega le blebetanja. pozabi uro sleherno skelečo. je budilka, Želim si svet brez ponaredkov Razprte roke trepetajo v vetru jo marsikdaj in brez laži, norih povedkov, bojazni, da bi sreča se izgubila, preslišimo in pretekla senca znova se razkrila. sanjamo naprej. napuha, zla, izsiljevanja. Gotovost naj prežene vso bojazen Nestrpnost in grobosti sile in upanje naj znova odpira vrata, Izbor: prof. dr. Alojz Ihan da se rodi vsakdanjost vsa bogata. naj hitro bi se ukrotile. Si včasih ulico poznal Naj kljub težavam vsi živimoIzbor: prim. asist. Jana Govc Eržen z nasmehom, upanjem in vero, Si včasih ulico poznal, da vse slabo gre kmalu mimo. Sanje obrazom znanim se smehljal, Ne bojmo izreči vso resnico, naj se nihče je ne sramuje, Sanje so krila, se priklonili so v pozdrav, ki poneso me kakor labodi odkrili se, še stisk roke, čeprav boli, a očiščuje. vsepovsodi, kjer me pot vodi in vprašani: kako ljudje? Kdor ljubi delo, premaguje Odgovorili: gre, kar gre. v toplino srca. Nas zbližal je vsak dan pozdrav. vse težave, ne tuguje Sanje so ključ do vseh vrat, Zdaj pa med mnogimi ljudmi, kot tak, ki delo mu je tuje. velikih stanovanjskih hiš ki so zaprta. ljudje so si neznanci vsi, Izbor: doc. dr. Mirjana Rajer in Uho so, oko, za vse to, saj vračajo se sred noči, prof. dr. Boris Klun kar v resnici nikoli ne bo. za znanstva časa nič več ni, ko gredo mimo brez besed, Sreča Izbor: prof. dr. Alojz Ihan pozdrav je hladen kakor led. Kjer živo je srce Izbor: prof. dr. Anton Mesec le tam je sreča, kjer srci dve sta, tam se sreča veča. Izbor: doc. dr. Mirjana Rajer

Revija ISISZ86dravniki v prostem časuAvgust/september 2017 Zdravstvena iz gojene mišice. nog in rok, za dolge prste, globalizacija Zaklopke umetne iz uvoza, vse normalno spet deluje. Globalizem omogoča, pravi čudež – stenti žil, Sklepi novi so iz jekla, da povrne manjkajoča koronark, pa spet si čil. lončevine, polimerov, se dejavnost v vse organe, Slinavka, ledvica, jetra da kolena ne bi pekla, bolne in poškodovane. menjana za staro šaro, kolki škrtali od jeze, Spet poslušaš, v hribe hodiš, trajno imela so okvaro: se vrh gore ne prileze. psa po gozdu znova vodiš. menjaš kemično tovarno, So proteze iz naše »Soče«,Za nov sluh so Widex »ušesa«, je razpadla v alkoholu, da uganja šport, kdor hoče. boljši vid pa Zeissa leče, in ledvica po tabletah, Zlate plošče na vrh glave, niso oči nič več skeleče. vžitih v neizmernem bolu. skrijejo se misli prave. Nujna očala iz Cadora, V Eur›transplantu, če je treba, Vendar nekaj ni uspelo – so moderna, tudi nora. ob pravem času priskrbe menjati vročično glavo, »Konj« zobje, bog ve od kje, kostni mozeg in srce. s pametno in trezno, pravo, za vse proteze se dobe. Splint v uretru se bori ostajamo naprej bedaki, Necesarske krone bele, s kamenjem, ki se množi. včasih zlate so slovele. Umetna kri še ni razvita, zaletavi korenjaki. In prelestno lep nasmeh: nujna je vampirska hrana, Kaj je tvojega? Možgani! vstavljen diamant v zobeh. je od mladih darovana. Čudijo se ob vstajenju: Nos popravljen olepšuje, Koža umetna vse prekriva, botoks usta (a ni pusta). kjer podkožje se razkriva. kdo prenarejenec ta, Menjaš manjkajoče ude ki nihče ga ne pozna? Nova pljuča in srce, z nadomestki druge vrste, Sem res jaz? Res? Pravi špas! Izbor: prof. dr. Črt Marinček55. tradicionalno srečanjeslovenskih upokojenih zdravnikovs hrvaškimi kolegi na Reki inv MošćenicahMarjeta Rendla Koltaj, dr. med, [email protected]žamija na Reki (foto: Polonca Steinmann). Kot plod živahnega sodelovanja kolegi izrekli dobrodošlico. Po poz- vodstev in članov Sekcije upokojenih dravih in prigrizku je sledil strokovno zdravnikov SZD in Društva upokoje- voden ogled džamije oz. centra. nih zdravnikov HLZ se že mnogo let Džamijo so gradili od 2010 do 2013. odvijajo vsakoletna srečanja. Leto- Ima obliko šestih kupol in je delo šnje, že 55., se je dogajalo 30. maja pokojnega hrvaškega kiparja Dušana 2017. Tokrat so nas gostili hrvaški Džamonje. Objekt ima versko, kultur- kolegi. no in izobraževalno vlogo. S svojo obliko, materialom in infrastrukturo Zjutraj smo se s Trga francoske se ujema z mediteranskim podne- revolucije v Ljubljani v velikem številu bjem. Deli stekla, ki so vgrajeni v (34) odpeljali proti cilju. Po kratkem kupole, prepuščajo žarke svetlobe v postanku na Potoku pred mejo smo se notranjost džamije in tako omogočajo peljali do Reke, kjer so nam v resta- prelivanje svetlobe. To simbolizira vraciji islamskega centra hrvaški

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u7Avgust/september 2017Etnografski muzej v Mošćenicah hrani oblačila, nakit in predmete, ki so jih uporabljali tudi vodnjak – šterna, katerega vodapredniki (foto: Božena Skalicky Kuhelj). ima baje vpliv na potenco. Ogledali smo si še cerkev sv. Andrije Apostola.Najstarejši del cerkve sv. Andrije Apostola v Mošćenicah je iz obdobja romanike, današnjo Njen najstarejši del pod korom je izbaročno podobo pa je cerkev dobila v 18. stoletju (foto: Božena Skalicky Kuhelj). obdobja romanike, prvotno nižja srednja ladja je bila dvignjena leta 1640. Deli stranske ladje so bili dodani v 18. stoletju, ko je dobila današnjo baročno podobo. V njej je še zakladnica, lapidarij in arhiv z drago- cenostmi in knjigami o zgodovini mesta. Od leta 1968 so Mošćenice uvrščene v register nepremične kulturne dediščine. Po tem zanimivem ogledu smo se spustili proti morju v Mošćeničko Drago, kjer smo imeli na terasi hotela Mediteran skupno kosilo. Skladno z običaji smo bili priča prijaznim pozdravnim nagovorom in izmenjavi simboličnih daril med predsednico naše sekcije Boženo Skalicky Kuhelj in predsednikom sekcije hrvaških upokojenih zdravnikov Petrom Brinerjem ter novim predsednikom odseka v Karlovcu Markom Dejano- vićem. Ob prijetnem kolegialnem klepetu v prijateljskem vzdušju je čas kar prehitro tekel. Proti večeru smo se poslovili in se odpravili proti Ljubljani. Spet je minil prijeten dan in nas obogatil z doslej še neobiskanimi in zanimivimi kraji. Nasvidenje prihodnjo pomlad, ko bo gostitelj sekcija Slovenskega zdravniškega društva.pretakanje vode skozi sončne žarke, pedija. Maše so se tu odvijale v hrva- Izmenjava simboličnih daril med predsednikisaj sta voda in svetloba pomembna škem jeziku in ne v latinskem, kot sekcij upokojenih zdravnikov. Z desne Boženaelementa islamske tradicije. Najvišja drugod po Evropi. Na mestnih vratih Skalicky Kuhelj, Peter Briner in Markotočka objekta je minaret, visok 23 je habsburški grb in leto njihove Dejanović (foto: Polonca Steinmann).metrov. Umeščen je desno od vhoda v obnove 1654. Hudomušni župan nasdžamijo, na prostranem kamnitem je popeljal po mestu. Ogledali smo siplatoju, od koder je prelep razgled na Etnografski muzej v nekdanjemKvarnerski zaliv. zaporu ob vhodu v mesto. V njem je zbirka oblačil, nakita in predmetov, ki Po tem poučnem ogledu smo se so jih uporabljali predniki. Slike vodpeljali v Mošćenice, srednjeveško muzeju prikazujejo način življenja inmesto pod hribom Perun. Hrvati so se obrti v preteklosti. Ogledali smo situ naselili v 7. in 8. stoletju. Mošćeni- tudi Mošćenički toš – 300 let starce se najpogosteje povezuje s prvimi mlin za pridelavo oljčnega olja. Obglagoljaši oz. s 16. stoletjem, ko je vhodu v mesto je trdnjava – kaštel,nastalo 40 glagolskih besedil – med kjer je danes osnovna šola. V kraju jenjimi Lucidar, srednjeveška enciklo-

Revija ISISZ88dravniki v prostem časuAvgust/september 2017Firence v enem sladoleduEvgen Kajin, dr. med., ZD za študente Univerze v Ljubljani Po šestih urah so se prikazali prvi vljali. Parkirali smo, opravili vse nedokončano zgradbo iz zlizanih opekodcepi za Firence. Navigacijski prog- potrebno na recepciji in s kovčki, se brez fasade. Šele kasneje smo seram je predlagal, naj nadaljujemo osvežili in se po kosilu peš odpravili poučili, da je bistvo očem skrito, saj jemimo njih proti južnemu izhodu z proti mestu. bila cerkev sv. Lorenza dolgo največjaavtoceste, ki se mestu menda najbolj v mestu in je ena prvih cerkva, kjer sopribliža. Ker je bil naš hostel na Občutek, da je pot krajša, se je poskušali uveljaviti nove, renesančneseverni strani mesta in glede na že ponovil. Že druga ulica, ki se je proti ideje v gradnji, notranje elemente padoma pregledane zemljevide, sem se centru ožila, nas je pripeljala v množi- so prispevali najvidnejši arhitekti inodločil zaviti prej, na izvozu za letali- co turistov raznih ras, mimo sladole- umetniki tistega časa. Obenem je krajšče Amerigo Vespucci. Program je darn (vzeli smo sladoled pri malem počitka posmrtnih ostankov vsehprotestiral, vztrajal pri levem pasu na vhodu z velikim napisom: Zmagal na Medičejcev. Glede fasade pa se še poavtocesti, ko smo mi že peljali preko florentinskem tekmovanju sladoledar- skoraj petsto letih prerekajo, ali naj jonje. Ko je to ugotovil, je začel preraču- jev), parkiranih motorjev in priklenje- dokončajo po zamislih Michelangelanavati zavoje, po katerih bi se vrnili nih koles, mnogih malih trgovinic, ali ne.na avtocesto, zatem nenadoma popu- hotelčkov, restavracij, ki so bile protistil, se umiril, vdal ter pokazal ceste, centru vse bolj nenavadne in izvirno Bolj kot rjavo zidovje nas je,po katerih smo vozili. Kasneje se je opremljene (ali neopremljene, z turiste, očarala množica izdelkov, kiizkazalo, da ni imel podatkov o zidovi, postrganimi do opek). Prispeli so jih po ulici dalje ponujale izložbe.popravilih na ulicah, in se nanj sploh smo do manjšega trga. Na eni strani Pomikali smo se od ene do druge innismo mogli več zanesti. Sledili smo smo si začudeni ogledovali usnjene prispeli do velikega trga, ki se jesmerokazom in ugotovili, da je hostel sandale, viseče z zidov proti mimoido- odpiral v levo, proti vzhodu. Pogledže za naslednjim križiščem. Zdelo se čim ob trgovinicah z obutvijo, na nam je zdrsel sprva po bledi fasadije, da je pot od avtocestnega obroča drugi strani pa nas je zmotilo rjavka- osmerokotne zgradbe, krstilnice, zado centra krajša, kot smo si predsta- sto zidovje cerkve, kot bi sredi cveto- njo in južno se je pogled dvignil do čega mesta gledali neugledno in visokega zeleno-belega zvonika. KoFirence, panoramska slika (foto: Melynda Bufford, vir: bsnscb.com).

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u9Avgust/september 2017smo stopili na trg, smo zagledali za kamnu, pa naj je bil še tako izjemne smo prišli po hodniku mimo nedo-krstilnico in severno od zvonika oblike, nista videla takega pomena, končanih teles, ki so se poskušalaogromno zgradbo z zapleteno, iz kot ga ima sveža sapica in večerja, ki izviti iz kamna. Prav zaradi teh suž­premnogih belih in bledo zelenih likov sta jo zahtevala. Od mnogih stvari sta njev, ujetih v grobo marmornatoz bledo rdečkastimi dodatki zloženo mi ostali v spominu dve skulpturi, obe maso, je beli velikan tako izstopal,vertikalno fasadno sestavljanko, ki se sprva z nejevero in odporom, šele izčiščen, odločen, ponosen, s trakomje preko streh bližnjih stavb vzpenjala kasneje sem poskusil razumeti, blaga ali usnja, ki je, kamnit, drsel podaleč proti nebu, z njenih robov pa je kakšen je njun pomen. Prva je Skesa- goli, beli, gladki koži hrbta od ramenkipela s kamnitimi rebri obdana na Marija Magdalena, ki jo je Dona- navzdol in se skril v desni dlani. Zkupola svetlo rjavih strešnikov z malo tello, mojster lepot iz brona in kamna, vseh strani smo si ga ogledovali,kapelico na samem vrhu. stesal iz neuglednega lesa, izmučeno neznansko visokega, hkrati mirnega in trpečo. Druga je Michelangelovo skozi stoletja in vendar prav tako Il Duomo, mestna katedrala, delo, ki ga je pri svojih sedemdesetih dolgo tudi pripravljenega na korak,Santa Maria del Fiore, svoj čas najve- letih naredil menda za svoj grob: stoječega v »contrapposto« (položajčja zgradba sveta, ki še vedno nosi Pietà, kjer dve figuri, nekam nedode- človeka, ko težo telesa prenese na enonajvečjo kupolo iz zidakov na vsem lani in nedokončani, poskušata držati nogo), v drži, ki so jo umetniki vsvetu. Kasneje smo prebrali, da je telo Jezusa, nemočno in čudno razpo- desetletjih renesanse razvili v manie-cerkev na tem mestu rasla skozi tegnjeno ter razbito (po njem je z rizem (kar je mogoče videti že pristoletja od zgodnejših (romanskih) macolo mlatil sam kipar v brezupu Michelangelovih kasnejših Sužnjih).oblik do gotike, ko so v nepremišljeni nad trdim marmorjem, s katerega mu Sledili so Bargello, Galleria Uffici …zagnanosti dosegli tako velik razmik je dleto zdrsnilo – napaka v marmorju Pogledali smo Ponte Vecchio in prekomed stenami osrednjega prostora, da ali negotova roka starca? – in je bil njega pokukali na drugo stran reke, vkupole nad njim sploh niso znali nare- šele stoletja kasneje ponovno zle- Oltrarno, jedli v zanimivo opremlje-diti. Šele Brunelleschiju se je porodila pljen), nad vsemi pa se dviga nekam nih restavracijah – v eni od njih sozamisel, da postavi kupolo na povsem vstran obrnjena tretja figura (in to s pred očmi gostov pripravljali sveženov način, brez opore in celo brez kapuco na glavi, pod njo pa menda z rezance po izboru – in kupili nekajodrov, z opekami v nekakšnem slogu obrazom samega Michelangela). Oba spominkov. Vse zgradbe in muzeji,ribje kosti, tako da vsak naslednji sloj kipa izzivata nelagodje. Ne morem vrtovi in galerije so drug od drugegapritisne na prejšnjega in hkrati nudi drugače, kot da si predstavljam oddaljeni za največ en sladoled, kitrdno oporo za naslednjega, ožjega. vznemirjenega umetnika z dletom in smo si ga med potmi nekajkrat(Po tej obliki se je zgledoval še Miche- kladivom, ki svoje neprijetne občutke privoščili.langelo, ko je pripravljal kupolo kleše v kamen (ali les), ali bolje, jih izcerkve sv. Petra v Rimu.) Fasado brezoblične gmote rešuje sebi in nam Po nekaj dneh smo se, prenasičeniflorentinskega Duoma so dokončali v sporočilo ali celo v negotovost, v od umetnin, odpravljali iz mesta.šele v devetnajstem stoletju, štiristo vprašanje: Je to tisto, kar nam je Vklopil sem navigacijski program inlet kasneje. Sosednji sv. Lovrenc ima poleg upanja skupno? Si lahko podeli- ponovno se je pokazalo, da ni upora-torej še možnosti za svojo fasado … mo te občutke, bi jih skupaj lažje ben. Firence so kratko malo premajh- prenašali? Jih v pripovedi drugega ne za kaj takega. Sledil sem smeroka- Ob tem pogledu, na trgu Piazza prepoznali, jim dali vrednost, jih zom, na eni od bencinskih črpalk padel Duomo, pred katedralo, smo se povezali z našimi in bi, skupaj s za smer vprašal prodajalca.slikali, še vedno s sladoledi v rokah. sočlovekovo stisko, a obenem podprtiOdpravili smo se mimo severne stene z njegovim razumevanjem, lažje hodili Kasneje sem med branjem okatedrale ter tam poiskali vhod v dalje, vsaj manj osamljeni? mestu in njegovi zgodovini ugotovil,bližnji muzej, kjer hranijo dokumente, da je bilo skoraj vse, kar danes hranijonačrte in makete o gradnji katedrale: Utrujeni in lačni smo tavali nazaj muzeji in podobne ustanove, narejenoMuseo dell‘Opera del Duomo. po znani poti, tistih dveh ulicah. pred pol tisočletja, sto let gor ali Večerjali smo v hostlu, pico, lazanjo in (dvesto) dol, in je sprožilo spremembe Med nakupom kart in čakanjem v solato. Za čuda sta otroka po večerji v arhitekturi, literaturi, umetnosti,vrsti smo v miru polizali sladoled. oživela in si, morebiti navdihnjena z znanosti v Evropi in kasneje po vsemKasneje smo ugotovili, da bi s tistim, arhitekturo mesta, iz pograda skon- svetu. Poskušal sem razumeti, kako jekar je ostalo na kornetih, lahko prišli struirala utrdbo. Šele v njej sta se mesto to doseglo; iz nekaj knjig sem sipeš vse do Ponte Vecchia ob Arnu in umirila in zaspala. (na hitro) pripravil povzetke.bi tam še prste polizali. Vendar je bilotisti dan pohajkovanja po ulicah V naslednjih dneh so nas preplavi- Jack Lang v knjigi Lorenzo Veliča-dovolj, vstopili smo v muzej. le množice vtisov iz muzejev in galerij. stni ugotavlja: »Morali bi imeti V Gallerii dell‘Accademia je pozornost sposobnost alkimista, če bi hoteli Bili smo utrujeni. Tako smo bolj najbolj pritegnil David, do katerega izmeriti delež slučaja in kulturnebrzeli po raznih sobah, se tu in tam politike, zaradi katerih se deset tisočklicali, se pogajali z otrokoma, ki v

Revija ISISZ90dravniki v prostem časuAvgust/september 2017 učencev steka v florentinske šole, ne Galilej), izhaja iz Firenc ali pa so v pulti izstreljevali na Genovčane. Ko so pa v milanske ali mantovske … Mesto tem malem, z vidika velikosti nepo- ti uspeli pobegniti, so prinesli okužbo ni metropola, nima pristanišča, membnem mestecu neko obdobje s seboj v domača pristanišča. Kuga naj njegova škofija ni središče religiozne živeli, se učili in ustvarjali, vsi znotraj bi v letih 1347–1351 iztrebila tretjino oblasti, njegova trgovina s tekstilom časovnega okvira 300 let. Prvi od ljudi v Evropi, v Firencah naj bi upada, pa vendar so ‘ti ljudje obilne omenjenih se je rodil leta 1265, po Mi- pomrlo pol prebivalstva. V nekem hrane in majhnih izdatkov naredili chelangelovi smrti leta 1564 (ki je samostanu (kjer je živel Petrarkov več kot številni drugi prebivalci hkrati letnica Galilejevega rojstva) pa brat) je od 35 ljudi ostal le eden, pa še drugih bogatejših mest’.« In dalje: to isto mesto ni dalo več nobenega pes povrhu. Upadu prebivalstva in »Kako lahko uspe knez neke majhne umetnika s primerljivimi dosežki. S mnogim s tem povezanim težavam so državice brez krone utelesiti duha čim se torej začne zgodba o vzponu sledile, kot nadalje navaja Grošelj, nekega mesta in neke dobe?« umetnosti in humanizma v tem koristne posledice: posodobljena obdobju? Začne se z ... volno. ekonomija in tehnologija (vključno s Mnogo izjemnih oseb, umetnikov tiskarskim strojem, saj so bili pisarji in drugih mojstrov, katerih dela Volna (in denar) redki in dragi), intenzivna uporaba veljajo že stoletja za genialne dosežke kapitala, novejša, bolj aplikativna in (Dante, Giotto, Petrarka, Donatello, V srednjem veku je bila volna dovršena tehnologija ter višji življenj- Masaccio, Botticelli, Leonardo da pomembna surovina za izdelavo ski standard ljudi (manj delavcev je Vinci, Machiavelli, Michelangelo, oblačil, njena pridelava in predelava opravilo enako dela, več so zaslužili). pa donosen posel. Večina volne je V Firencah je nekaj bankirjev propa-Michelangelo: Pietà v Firencah (1547–1555). prihajala iz dežel s severa Evrope, dlo, manjši – med njimi naj bi biliMuseo dell‘Opera del Duomo (foto: Evgen vendar so jo obdelovali, barvali in Medičejci – so dobili priložnost zaKajin). česali v nekaj obrtnih centrih na prevzem dejavnosti, vključno z daja- Mediteranu, med katerimi so se vse njem posojil. bolj uveljavljale Firence. Majhna skupina florentinskih družin, ki so se Odkupiti (se za) greh ukvarjale z volno, je obogatela in začela denar uporabljati za dajanje Oderuštvo je bilo greh. Smrtni velikih posojil z oderuškimi obrestmi, greh. Da bi se zanj odkupili, so se sprva v regiji, kasneje pa po vsem začeli priporočati Cerkvi, za katero so tedanjem svetu. V pomoč jim je bil naročali dela, večali in na novo gradili florentinski denar, florint, ki so ga cerkve ter samostane. Te velike začeli kovati leta 1252 in ga cenili po zgradbe in kasneje umetniški izdelki vsej Evropi. Bogastvo in udobje, ki so znotraj njih (z zabeleženim naročni- ga novopečeni bankirji na tak način kom) pa so se prav zaradi svoje neznansko povečali, je po krščanskem velikosti izkazali za dobro propagan- verovanju povečal tudi verjetnost, da do, reklamo in osebno slavo, kar je bodo njihove duše po smrti oropane vodilo v vse več naročil. udobja. Novo vrednotenje Črna smrt (in njene umetniške koristi) ustvarjalnosti in s tem spremenjen V začetku 14. stoletja je zaradi položaj umetnika podnebnih sprememb, stoletne vojne in bolezni (kuge) prebivalstvo v Arhitekti in umetniki so iskali Evropi močno upadlo. Grošelj v nove rešitve (Brunelleschijeva kupola diplomski nalogi Vpliv epidemičnih za novo katedralo, grajena 1420– bolezni na spremembe v gospodarstvu 1436), s tem pa pridobivali večji povzema, da so kugo prinesli italijan- pomen in družbeno veljavo. Alberti, ski trgovci iz Azije. Tam naj bi se renesančni arhitekt, v traktatu O okužili med grozljivim obleganjem s arhitekturi (ok. 1450) v uvodu natanč- strani tatarske vojske, katere vojaki so no opredeli razliko med arhitektom in umirali zaradi bolezni, Tatari pa so gradbenikom oz. med vsestranskim kužna trupla mrtvih vojakov s kata-

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas9u1Avgust/september 2017umetnikom in obrtnim mojstrom: Leonardo da Vinci: Zadnja večerja (1495–1498). Cerkev Santa Maria delle Grazie,medtem ko slednji pozna (le) svojo Milano. Sečišče perspektiv. Vir: artmumble.com.obrt, arhitekt obvlada znanja z mno-gih področij znanosti in umetnosti. V nim izrazom, katerega cilj ni le Vodjatakem okolju se je zbrala izjemna podoba s svojim sporočilom (priskupina svobodno mislečih in radove- čemer razvijajo perspektivo in njene Lang povzema: »Položaj v Italiji vdnih umov, ki so nadalje oblikovali vplive), temveč tudi učinek podobe na tem obdobju je odprl zelo široko poljevzdušje za intelektualni in umetniški gledalca. za uresničenje političnih talentov.razvoj. Še pred črno smrtjo je bil eden Številnost držav, iz katerih je bilaprvih takih umov Giotto, po njem je O tem je pisal Vasari v prigodi o sestavljena, neenakovrednost njihovezaradi opustošenja razvoj zastal in se Leonardu da Vinciju (povzema jo moči, ambicioznost enih in vednonadaljeval, ko so si Firence opomogle. Nardini), ki je pri približno 25 letih budne bojazni drugih so vso deželoZ velikani visoke renesanse, Leonar- naslikal podobo gorgone Meduze na nenehno držali v razburjenosti indom, Michelangelom in Rafaelom, se leseni ščit. (Slednjega je neki kmet dal preplahu. Tesna bližina teh držav,dokončno uveljavi moderno razume- Leonardovemu očetu s prošnjo, naj ozke meje njihovega vzajemnegavanje umetnika – genija, ki ga njegova slikar kaj nariše nanj.) Ko je delo po obvladovanja so v primeru sporanadarjenost povzdiguje nad običajne več mesecih dokončal in poklical zahtevali nagle odločitve …«ljudi, v kontekstu socialne hierarhije očeta, je ta ob pogledu na sliko pre-pa postane enakovreden sogovornik strašeno odskočil. Leonardo naj bi mu V tem okolju so uspevale (ineliti izobraženih aristokratov, naroč- rekel: »Oče, vidim, da delo služi propadale) banke. Skozi vrsto okoli-nikov in zaščitnikov umetnosti. Za namenu, zaradi katerega je bilo ščin in spretnosti nekaterih predstav-veliki preobrat so najbolj zaslužni narejeno, zato ga kar odnesite s seboj. nikov družine Medici je njihovaprav arhitekti. To je učinek, ki se ga od del nadeja- banka rasla, njeno vodenje je leta mo.« Za Leonarda je bila to dovolj 1420 prevzel Cosimo Starejši in kot Lang: »V središču tega raznolike- velika nagrada. Mimogrede še zaklju- predstavnik Firenc uspel v diplomat-ga zanimanja je človeška oseba in ček zgodbe: oče je ščit brez Leonardo- skih dogovorih z več mesti, kar jepovsem izvirna ideja, da umetnost ve vednosti prodal za 100 dukatov, za tistemu delu Italije prineslo nekaj letlahko prispeva k razcvetu omike v drobiž kupil drugega z rokodelsko miru, njemu pa vse večji vpliv. Ta jeenaki meri kot dobra vlada ali eko- podobo in ga dal kmetu (ki je bil postal še večji po zaroti in obsodbi nanomska rast.« neizmerno hvaležen). In še vrednost izgnanstvo, saj ga je ljudstvo poklica- denarja: 1 dukat ali zlati florint je bil lo nazaj, ko so prepoznali nesposob-Nazaj na zemljo vreden 120 soldov (danes 110 evrov); nost tistih, ki so mesto vodili za njim. 3 solde je bila cena melone, Leonar- Leta 1434 so mu dodelili položaj Prehod med srednjim vekom in dov učenec je zaslužil 11 soldov vodje mesta, obenem pa je (strastno)renesanso se zdi nenaden. Medtem dnevno, za eno sliko so Leonardu skrbel tudi za mecenstvo umetniške-ko je bizantinska in srednjeveška plačali med 50 in 100 dukatov (ob ga ustvarjanja na več področjihreligiozna umetnost stremela kvišku, koncu življenja pa je prejemal redno (organiziral je tudi tekmovanja medod omejenosti in trpljenja k prikazo- rento), Michelangelo pa je prejemal umetniki, zmagovalec je dobil velikavanju daljne, nespremenljive večnosti od 200 do 450 dukatov za dokončano naročila).brez čustvenega in osebnega izraza, je sliko ali kip.Giotto v prizorih duhovnega sveta Po njegovi smrti je vodenje mestaobrnil pozornost navzdol, k svetu prevzel njegov bolehni sin Pieročloveškega obličja, kjer so osebedobile telesno podobo, težo in čustve-no sporočilo. Ne samo umetniki, tudifilozofi govorijo o novem pristopu,kjer je treba doseči več od posnema-nja narave; umetnik mora slikatitako, da bodo podobe »vodile gledal-čevega duha onstran stvari, na katerogleda.« Viden je predvsem v slikar-stvu in kiparstvu, kjer se v renesansirazvije nov estetski kanon: upodobi-tev človeka, tuzemskega bitja, tudi vprizorih iz (predkrščanskih, antičnih)legend skupaj z izstopajočim čustve-

Revija ISISZ92dravniki v prostem časuAvgust/september 2017Protinasti, ki je po petih letih umrl. ter arhitektov, podpiral prevajanja mestih) ostal sicer nekakšen prijetenPierov sin Lorenzo je imel tedaj 20 let. grških klasičnih del, zbiral antičneNasledstvo tretjega Medičejca zapo- umetnine. in eleganten užitek …, čas miru,red na čelu republike se je meščanomzdelo moteče; bali so se zablod Machiavelli je zapisal: »Stranka vendar bolj kot prazno, minljivomladega kneza in razmišljali celo o Medičejcev ni ohranila nobene mere vnekom drugem, končno pa so vodenje izvajanju oblasti. Vedla se je tako, da občutje … V bistvu so le Florentincivendarle zaupali Lorenzu, dovolili so je bilo videti, kot da sta ji Bog inmu tudi vplivati na sistem odločanja v usoda prepustila mesto na milost in razumeli, da umetnost varuje predmestni upravi. Morebiti je to nemilost«. Od stare (republiške)spodbodlo Lorenza po eni strani v oblike vladavine je po desetih letih barbarstvom.«dejavnosti utrjevanja (osebne) oblasti, Lorenzovih sprememb ostala le senca,po drugi pa k obljubi, da se bo zavzel vendar kot pravi Machiavelli: »Ni Literatura in spletni viri:za brzdanje svoje avtoritete iz gotovo, da je ljudstvo sploh opazilospoštovanja do individualnih svobod. razliko«. 1. Lang J. (2012). Lorenzo Veličastni. Maribor: Hiša knjig, založba KMŠ Lang dalje povzema opis Lorenzo- Ta isti florentinski knez pa jevega delovanja v mestu in Italiji: »Bilo zmogel glede umetniškega ustvarjanja 2. Germ T. (2011). Italijanska umetnostje torej nujno med različnimi interesi doseči posebno vzdušje v mestu, zgodnje in visoke renesanse: Arhitekturarazličnih vladavin vzpostaviti neke drugačno kot v drugih italijanskih in kiparstvo. Ljubljana: Znanstvenavrste ravnotežja, braniti šibke proti državicah. To je medičejska ideja: založba Filozofske fakultete ULprevladi močnejših in jih vse skupaj vpeljati konkurenco ali komplemen-združiti v dovolj močno telo, ki je tarnost med religijo in kulturo. To je 3. Nardini B. (2007). Leonardo – portretlahko na eni strani kljubovalo silni tudi florentinska ideja, saj v Benetkah mojstra. Tržič: Učila Internationalmoči Turkov in po drugi strani odbilo in v Rimu voditelji zanemarjajovdore Francozov in Nemcev … K temu umetnost pri analizi konstitutivne 4. Nardini B. (1999). Michelangelo – Bio-pomembnemu cilju so stremeli vsi vrednosti omike. Lang trdi, morebiti graphy of a Genious. Prato (Italy): GiuntiLorenzovi napori…« Obenem je nekoliko pretirano, da je povsod, Editore S.p.Aohranjal podporo umetnikom različ- razen v (Lorenzovih) Firencah, ume-nih smeri, nekatere gostil na domu tniško navdušenje knezov razumljeno 5. 5. Grošelj M. (2002). Vpliv epidemičnih(npr. Michelangela), celo izbiral in le kot prikaz njihovega prestiža in bolezni na spremembe v gospodarstvuocenjeval izdelke kiparjev, slikarjev morebiti kot sredstvo za njihovo (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska propagando, »od česar je (v teh fakulteta UL 6. Murray L. (1993). The High Reneissance and Mannerism. London: Thames and Hudson Ltd. 7. http://www.cassiciaco.it/navigazione/ scriptorium/testi%20medioevo/petrarca/ familiares/lettera_X_3.html 8. https://www.portalplus.si/1632/ medicejci/ 9. https://abagond.wordpress. com/2007/05/10/money-in-leonardos- -time/ 10. https://www.khanacademy.org/humani- ties/art-history-basics/ah-glossary/v/ contr Plamenica Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Zornice, svetle zvezde, v svitu jutra se blesté … To so jasne, jasne misli, ki iz duše poleté! Noč, ki temne misli hrani, v zori dneva izbledi; plamenica up oznani, razsvetljuje pot v temí. Nosi, nosi plamenico in razsvetli vse ljudi, brani pravdo in resnico, laž razgali v temí!

Revija ISIS Zavodn9ik3Avgust/september 2017Ali se na študij za duhovnikalahko vpiše ateist?Prim. mag. Martin Bigec, dr. med., spec. pediater, UKC Maribor Da sem se lotil tega pisanja, me je spodbudilo nefrolog zdravi svojega bolnika po transplantacijipismo, ki ga je napisala kolegica pediatrinja ledvice, ki je na imunosupresivni terapiji, ob temJasna Čuk Rupnik. Naslovila ga je na kolege, pa preboleva gripo. Na eni strani vlaga vse stro-študente medicine, starše otrok, novinarje, vse kovne napore v uspeh svojega zdravljenja z dragomlade in ga poslala slovenskim medijem. Ne tehnologijo, zdravili in postopki, na drugi stranivem, koliko tega je bilo objavljeno, želel bi si, da pa se giblje v njegovi bližini kot raznašalec virusovv celoti in v vseh aktualnih medijih. In to na in s tem tudi izzivalec okužbe? Ali je to dvojnanaslovnicah in v programskih konicah. Vsebina morala – na eni strani občutek odgovornosti dogovori o cepljenju ter poziva vse naslovljene, naj zdravljenja z najsodobnejšimi sredstvi, hoditi vse oprejo na razum, zgodovinska dejstva in službo zaradi pomanjkanja kadra ob skorajupoštevajo znanstveno preverjene rezultate. Izziv prepovedani bolniški, po drugi strani pa neodgo-za pisanje odprtega pisma je bilo spoznanje, da vorno prenašanje okužbe na populacijo, pri kateriprecepljenost prebivalcev Slovenije hitro upada bi bila bolezen lahko tudi usodna? Ni podobno– kljub visoki usposobljenosti kadra, ki ga izvaja, tudi pri onkoloških bolnikih na citostatikih in prihladni verigi, ki omogoča varnost cepiv, in mreži starejših bolnikih v domovih upokojencev, kjer jecepiteljev, kar omogoča dostopnost do cepiv v razsoj bolezni lahko hiter in množičen?vsaki slovenski vasi oz. družini. Mogoče je primer cepljenja proti gripi skoraj Še posebej pa mi je dal vetra odstavek, preveč poenostavljen. Sprašujem se, kakšennaslovljen na kolege, tako primarne pediatre kot odnos imajo zdravnice do svojih hčera, katerimspecialiste ostalih strok. V njem poziva, naj se vsi naj bi priporočile cepljenje proti humanemuzdravstveni delavci, predvsem pa zdravniki, ne papiloma virusu in jim s tem bistveno zmanjšaleglede na svojo ožjo stroko, cepijo. možnost, da zbolijo za rakom na materničnem vratu. Ob začetku uvajanje cepljenja so cepiva Kakšni naj bi bili razlogi naših zdravnic in kupovali predvsem župani za prebivalce svojihzdravnikov, da opuščajo cepljenje? Poučeni smo občin. To je bila uspešna poteza za pridobivanjebili, da so nekateri tudi izrazito negativno nastro- glasov, predvsem pa je bil odličen rezultat vjeni proti cepljenju. Zdravstveni zavodi, kjer so številu cepljenih deklet. Isti župani so uspelizaposleni, npr. vsako leto ponujajo brezplačno skupaj s civilno družbo in strokovnimi organiza-cepljenje proti gripi z namenom, da bi se cepilo cijami prepričati poslance državnega zbora, da sočim več zaposlenih. Kolegica Jasna Čuk Rupnik sprejeli odločitev o plačilu cepiva, cepljenje pa jenavaja revijo Lancet, kjer je bil pred leti objavljen ostalo še vedno v presoji staršev. Precepljenostčlanek s priporočilom, da naj bi bilo cepljenje deklet je upadla. Paradoks: sprva je bilo trebaproti gripi za vse zaposlene v zdravstvenih zavodih cepivo in cepljenje plačati, strokovna združenjaobvezno. Če pa odpremo naslovno stran Centra za so preko medijev izvajala propagandne akcije,nadzor bolezni (https://www.cdc.gov/flu/healt- precepljenost je počasi naraščala. Pobudo pre-hcareworkers.htm) in si pod iskanim poglavjem vzamejo župani (seveda na izrecno željo starševpogledamo vsebino z naslovom: Influenza Vacci- – volivcev) in precepljenost doživi svoj vrh (nenation Information for Health Care Workers, takšen, kot bi si želeli, pa vendar). Cepivo invključno s pripadajočimi viri, se lahko zamislimo cepljenje postaneta brezplačna, medijska kampa-o pomembnosti in razširjenosti tematike. Še nja upade, precepljenost začne strmo upadati.vedno namreč nimam odgovora na vprašanje, Torej še zdaleč ni razlog finančni strošek, pač pazakaj se moje kolegice in kolegi ne cepijo. Zdrav- zavedanje o koristnosti in pomenu cepljenja.niki pri svojem delu prihajamo v stik s pacienti, kijih želimo zdraviti. Bolniki z različnimi boleznimi, Pa tudi ozaveščenost ni čisto dovolj. Potrebnopoškodbami, različne starosti, z različno poglob- je še nekaj več, nekaj, kar nas v to vleče, tudi rahloljeno simptomatiko. Sprašujem se, kako internist proti naši volji, pa se ne zmoremo dovolj upreti.

Revija ISISZ94avodnikAvgust/september 2017Npr. v generaciji naših dedkov in babic časa ukvarjati s tem. Sicer pa plačujem so praviloma iz višjih izobrazbenih inje bil to sveti strah pred nalezljivimi zdravstveni davek in sem do vsega tega ekonomskih struktur in zato ni prese-boleznimi. Ni hujšega, kot da so dneve, upravičen! Še bolj izpostavljen je netljivo, da je največji delež neceplje-včasih tedne mukoma opazovali svoje problem pri otrocih. Ti so odvisni od nih otrok prav iz Ljubljane in okolice.otroke, ki so umirali za oslovskim starševske prosvetljenosti (ali nepro-kašljem ali davico, kaj šele strahote, ki svetljenosti) in si sami ne morejo In zdravnice in zdravniki, kolegiceso jih prinašale črne koze in otroška pomagati. Če pri starših prevladajo in kolegi? Strah v kosteh, kot so gaparaliza. Tudi ko teh bolezni ni bilo prepričanja o nepotrebnosti oz. ško- poznale naše babice in dedki, naj biveč, jih je strah, ki so ga imeli v kosteh, dljivosti cepljenja, so otroci njihova nadomestila vedno globlje vedenje inspodbujal, da so kilometre daleč nosili žrtev. V preteklosti je družba s številni- znanost o cepljenju. Kaj je Jennerotroke na cepljenje. Nehote so to mi mehanizmi poskušala zaščititi konec 16. stoletja vedel o imunologiji,prenašali tudi na svoje odrasle otroke, otroke pred samovoljo staršev. Tudi z mikrobiologiji, farmakologiji itd.?da so cepili njihove vnuke. Čas je zakonom o obveznem cepljenju oz. Samo predstavljal si je lahko, da jepovzročil spominski odmik, pozablja- preprečevanju širjenja nalezljivih »nekaj v zraku in potem pride v telo, kinje, vnuki so zdravi. Njihovi starši niso bolezni. Danes je dopustno, da v imenu zboli«. Vendar, da je to nekaj material-imeli tega spomina – strahu v kosteh osebne svobode starši zavestno kršijo nega, in ne spiritualnega ali celo božjain so postopoma prevzeli drugačno zakon in kljub jasnim določilom otrok kazen, je bilo dovolj, da se je splačalorazmišljanje o pomenu in namenu ne cepijo. Ali bi bilo dopustno kršiti raziskovati s pomočjo znanstvenihcepljenja. Izkušnja, kot so jo imeli zakon o prekrških ali varovanju metod. Se danes ne vračamo nazaj vnjihovi dedki in babice, jim ni bila lastnine v imenu osebne svobode? V tisti čas s pomočjo prepričanj? Prepri-dana. O boleznih vedo le toliko, da so, isti družbi, z uveljavljenim sistemom čanj, da je to škodljivo, nevarno ali,vsaj po imenu. Glede na način dana- nadzora in kaznovanja? najbolj milo rečeno, nepotrebno? Kješnjega življenja so tudi vrednote, kot je so študentska leta, ko smo žulili mikro-skrb za lastno zdravje, preprečevanje Kolegice in kolegi pediatri na biologijo, farmakologijo, imunologijo,bolezni, zgodnji pregledi, bolj ali manj primarni ravni so se organizirali v infekcijske bolezni, higieno, javnoprepuščene ali prenesene na zdrav- virtualno Združenje – Primarci preko zdravje? Iz vsega smo delali izpite in zastvene delavce kot na neke servisne elektronskih medijev. Ustvarili so vsak predmet smo prisegali, da jestoritve: moderna znanost mi mora skupni poštni portal (ki bo slej kot prej vrhunec znanja, ki smo ga osvojili. Kampomagati, če zbolim, in to hitro, saj me prerastel v spletno stran ali »obrazno je to šlo, po nekaj letih prakse, da semoja služba potrebuje! Sam se nimam knjigo«), preko katerega se hitro in sedaj sprašujemo, ali je cepljenje učinkovito obveščajo. Izvolili so tudi potrebno ali ne? Ali bom svoji hčerki svoje predstavnike za komuniciranje s svetovala in jo prepričevala, naj se cepi strokovnimi institucijami, NIJZ in MZ. proti HPV? In ji celo stala ob strani ob Dovolj jim je, da so nenadoma ostali cepljenju, ji zmanjševala strahove in sami v prvi bojni črti z odklonitelji predsodke ter se skupaj z njo veselila, cepljenja. Koliko ur prepričevanja in da je tudi to za nami, kot skupni utemeljevanja je že šlo v nič! Kolegica dosežek v naši družini? Plačilo, da se pediatrinja je predlagala ugovor vesti nam deklica zahvali: »Hvala mami, da do staršev, ki odklanjajo cepljenje. si mi bila v pomoč, sama bi precej Uradne institucije, predvsem pa MZ je oklevala…,« ni dovolj? In mirna vest, v odnosu do problema podobno dečku, tudi če se, bog ne daj, zgodi bolezen: mi ki posluša modrovanje svojega očeta, smo opravili cepljenje, vendar se kljub medtem pa riše s palcem po pesku. temu lahko zgodi …, ampak s 30-odsto- Med starši narašča neka podskupina tno verjetnostjo lahko upamo, da se ne upornikov proti cepljenju na osnovi bo. V kolikor bi se zgodila bolezen, lastnih prepričanj o njegovi škodljivo- otroka pa zavestno ne bi peljali na sti in zlonamernosti. Kot neke oblike cepljenje, kakšen bo potem naš obraz v diet oz. posebnosti v prehranjevanju ogledalu? In vest? In pogled v otrokove (veganstvo, vegetarianstvo itd.) ali oči: veš, jaz sem tvoja mama, lahko bi vzgoji in izobraževanju (permisivna te zaščitila pred tem, pa te nisem, pač vzgoja, waldorfski vrtec in šola itd.), v sem bila prepričana … oblačenju, filozofskih nazorih (pred- vsem vzhodnjaških izvorov), so postale Hic Rhodus, hic salta! Slovenske sestavni del tega tudi odklonitve zdravnice in zdravniki, bodimo tisto cepljenja, kot neki modni trend. Če nisi nekaj več pri odločitvi za cepljenje: takšen, nisi IN. Odklonitelji cepljenja odločni in trdno prepričani v svoje početje – vzgled svojim pacientom!

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.150 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofLegal and General Affairs Department professional training, and examination. treatment.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Finance and Accounting Department medical development. Providing a free permanent consultingNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of regulations and the statute.Department regulations, planning and staffing plansNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.