Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2021, številka 5

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e1Maj 2021 mati bolnike iz urgentnih ambulant smo pripravili ustrezen prostor. doc. dr. Alenke Mavri, prof. dr. Miša Internistične prve pomoči (IPP). Dispanzer za trombotične bolezni je Šaboviča, doc. dr. Barbare Salobir, Zaradi svojega gerontološkega naziva bil prestavljen na polikliniko, Geron- prof. dr. Mirana Šebeštjena kot baze smo dobivali vse več težko bolnih, tološko društvo se je osamosvojilo. bodočega angiološkega oddelka večorgansko prizadetih, starejših Kliničnega oddelka za žilne bolezni bolnikov, ki so potrebovali daljšo Zdravniki so se vse bolj umikali v (KOŽB). hospitalizacijo ali pa so bili brezupno raziskovanje arterioskleroze in angio- bolni. Pogosto jih ni bilo mogoče logije. Že leta 1971 je prof. Accetto Po osamosvojitvi Slovenije so se odpustiti v domačo niti domsko organiziral prvo jugoslovansko konfe- ob potranzicijskih problemih pojavile oskrbo. Pritisk na bolnišnico je bil vse renco o arteriosklerozi in arterijski zahteve po ozemlju inštituta. Zaradi večji, ekonomski ukrepi pa strožji in trombozi, nato s kolegi sodelavci IGG nejasnih lastninskih deležev in zakona zahteve po kratki ležalni dobi inten- še tri konference z mednarodno o privatizaciji je prišlo leta 2003 do zivnejše. Kritizirali so nas kot zgubaše udeležbo (1973, 1976, 1981). Tiskani rušenja objekta, inštitut z osebjem pa in osebje je postajalo bolj zagrenjeno. so bili štirje zborniki. Pomemben je je bil zmanjšan in preseljen v UKC. Lepega vrta in trimske steze nismo bil prispevek kasnejših profesorjev: mogli uporabljati zaradi nepomičnih dr. Dušana Kebra, dr. Irene Keber, dr. Rodil se je prvi internistični bolnikov, na novo modernizirana Polone Peternel, dr. Pavla Poredoša, oddelek za žilne bolezni (KOŽB), kuhinja je postala nepotrebna zaradi dr. Mojce Stegnar. Vse bolj se je katerega prvi predstojnik je postal centralizacije prehrane v UKC, ekono- uveljavljala vloga mlajših kolegov prof. dr. Pavel Poredoš. mat je postal skladišče. RTG-aparata prim. Matije Cevca, prof. dr. Matije za angiografije nismo dobili, čeprav Kozaka, prof. dr. Aleša Blinca, prof. Prim. Andrej Kitek, dr. med., spec. int., dr. Zlatka Frasa, asist. dr. Nine Vene, 20 let član kolektiva IGG Zgodovina razvoja ustne kirurgije v Mariboru Aleksander Sterger ustno kirurgijo s prostorom za Železničarska zdravstvena služba, umivanje. ki za svojo dejavnost ni imela lastnih Določene dejavnosti na področju prostorskih zmogljivosti, je neposre- ustne kirurgije in zdravljenja po- Dr. Leo Kac, ki je opravljal dno blizu kolodvora v Kopitarjevi ul. 2 škodb so občasno in v omejenem specializacijo iz zobnih in ustnih v Mariboru zgradila nov objekt s obsegu ob rednem delu v triaži bolezni v Pragi in pri prof. dr. Trau- prostori za delo obratne in zobne opravljali zdravniki specialisti za nerju na kliniki za ustno kirurgijo v ambulante. Slednja je imela dve zobne in ustne bolezni dr. Stamol, dr. Gradcu, je v zasebni praksi v družin- ordinaciji in zobotehnični laboratorij, Žgur, dr. Kartin, dr. Kac, dr. Kanc in ski hiši na sedanji Partizanski cesti sodobne aparate in tudi aparaturo za dr. Piko v takratni Javni zobni 22 delal za socialno zavarovanje in opoj z dušikovim oksidulom za polikliniki na Kopališki ulici 21. Za tudi za zavarovance Slovenskih ekstrakcije zob pri boječih pacientih upravnika in šefa poliklinike je bil po železnic. Ker ga je zanimala ustna in za osebe s posebnimi potrebami. prihodu iz begunstva v Ljubljani kirurgija, je leta 1952 opravil trime- Možno pa je bilo opravljati tudi imenovan dr. Kac, za namestnika pa sečno izpopolnjevanje iz ustne malokirurške posege, kot so incizije, dr. Kristan. Operacijski prostor se je kirurgije na kliniki za čeljustno izklesati zalomljene korenine in nahajal v splošni ordinaciji z običaj- kirurgijo pri prof. dr. Čelešniku v apikotomije. no opremo brez dodatnega prostora Ljubljani. Na podlagi izbranih prime- za umivanje in pripravo ter »reco- rov zdravljenja pacientov na kliniki je Ustanovitev Višje stomatološke ver« pacienta. Šele z enonadstropnim v Zobozdravstvenem vestniku objavil šole pomeni nov mejnik v zgodovini prizidkom h glavni stavbi leta 1962 je raziskovalno študijo »Retinirani razvoja ustne kirurgije v Mariboru. Za poliklinika precej povečala prostor- zobje« in potrdil usposobljenost za praktični pouk študentov za delo s ske zmogljivosti in uredila novo posege ustne kirurgije. pacienti je bil leta 1962 urejen klinični sodobno opremljeno ambulanto za oddelek šole v montažni zgradbi na področju Splošne bolnišnice Maribor. Klinični oddelek je imel ob čakalnici

Revija ISIS medicine I5z2zgodovineMaj 2021 Nova sodobna oprema operacijske sobe (slika levo). Enonadstropni prizidek na levo od vhoda v staro stavbo zobne poliklinike (slika na sredini). Dr. Piko, dr. Kanc in mag. farm. Varl pri ogledu opreme (slika desno). sprejemno kirurško ambulanto in nih predmetov. Pacienti so se najprej zdravstvene šole v Mariboru. Že prostor za dentalni rentgenski aparat. javili v sprejemno-kirurški ambulanti, meseca oktobra je tam znova začela Urejen je bil tudi manjši zobotehnični kjer so jim določili načrt zdravljenja delovati sprejemno-kirurška ambu- laboratorij. Ambulanto je vodil in in opravili še potrebne kirurške lanta in potekati praktični pouk opravljal kirurške posege profesor posege. študentov. višje šole dr. Leo Kac. Zaradi izgradnje novega maribor- Konec leta 1974, ko je bila dokon- Ta je služila tudi za praktični pouk skega dravskega mosta je bilo treba čana, opremljena in vseljena nedo- študentov za diagnostiko ustnih do 1. julija 1963 odseliti montažno končana zgradba internata Srednje bolezni in ekstrakcije zob, za pomoč zgradbo kliničnega oddelka in jo zdravstvene šole za delo Višje stoma- pri vajah pa so bili tudi na šoli zapo- prestaviti na dvoriščni prostor ob tološke šole v Žitni ulici, je v pritličju sleni zobozdravniki, asistenti klinič- nedograjenem internatu Srednje v paviljonu ob vhodu v zgradbo dobila Ciril Vreča, dr. dent. med., in dr. Leo Kac (slika levo). Montažna zgradba kliničnega oddelka (slika na sredini). Študentki pri pregledu pacienta v sprejemno-kirurški ambulanti (slika desno).

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e3Maj 2021 Ambulanta za ustno kirurgijo v Žitni ulici: pregled pacienta v sprejemni ambulanti (slika levo), pritlični paviljon ustne kirurgije ob vhodu v zgradbo (slika v sredini), poseg v operacijski sobi ambulante (slika desno). svoje prostore tudi ambulanta za bor. Tudi Ciril Vreča, dr. dent. med., Ko je bil konec 1977 Ciril Vreča, ustno kirurgijo. je bil vključen v oskrbo poškodovan- dr. med., dr. dent. med., imenovan za cev. Ustrezna oprema kirurške ambu- glavnega direktorja Zdravstvenega Ko je Zdravstveni dom Maribor lante je omogočila, da se je začela doma Maribor, je Bogdan Nedoh, dr. prevzel kadre in prostore zobozdrav- zobozdravstvena oskrba pacientov v dent. med., takoj, ko je opravil specia- stvene dejavnosti ukinjene Višje splošni anesteziji že leta 1970 kot prva listični izpit, postal predstojnik stomatološke šole, je ambulanta pod v Sloveniji. ambulante za ustno kirurgijo. Deset- vodstvom dr. Lea Kaca in tudi zapo- člansko osebje ambulante je tako slenega Cirila Vreče, dr. dent. med., Da bi zagotovili nemoteno delova- lahko že izvedlo desettisočo operacijo. nadaljevala delo kot Ambulanta za nje ustne kirurgije v Mariboru, je bil Delo zobozdravstvene oskrbe v oralno kirurgijo, travmatologijo in Ciril Vreča, dr. dent. med., kmalu splošni anesteziji pa so prevzele ustne bolezni zobozdravstvene službe napoten na specializacijo iz čeljustne zobozdravnice specialistke otroškega zdravstvenega doma. Takratni asi- kirurgije na kliniko za čeljustno in zobozdravstva. stent šole Bogdan Nedoh, dr. dent. plastično kirurgijo v Ljubljani. Do- med., ki je želel opraviti specializacijo datno je doštudiral splošno medicino Potem ko je mariborska univerza iz ustne kirurgije, se je priključil kot in se leta 1974 vrnil kot specialist odpovedala najem in odredila izpra- zobozdravnik osebju ambulante. maksilofacialne kirurgije ter prevzel znitev vseh prostorov za potrebe Najprej je opravljal težje ekstrakcije, vodenje ambulante za ustno kirurgijo. Visoke zdravstvene šole, ki jih je postopoma pa tudi ostale oralnokirur- Dr. Kac pa je še naprej pogodbeno uporabljala zobozdravstvena služba, ške posege. delal v ambulanti. Specializacijo iz se je dejavnost ambulante za ustno ustne kirurgije so postopoma opravili kirurgijo spremenila. Ko so bile v Za usklajeno oskrbo fraktur tudi še v ambulanti zaposleni zobo- zgradbi odklopljene še vse instalaci- maksilofacialnega področja je poteka- zdravniki Bogdan Nedoh, Dušan je, se je morala ambulanta poleti lo tesno sodelovanje s travmatološkim Pušelja in Jože Rader. 2001 začasno preseliti v zobno oddelkom Splošne bolnišnice Mari- Enonadstropni prizidek k obnovljeni zgradbi zobne ambulante na Svetozarevski ul. (slika levo). Tloris operacijskega bloka ambulante za ustno kirurgijo (slika v sredini). Posebna oprema operacijske sobe omogoča kirurške posege sede (slika desno).

Revija ISIS medicine 5Iz4zgodovineMaj 2021 ambulanto v Svetozarevski ulici, lant, je takratnemu predstojniku skih strokovnih mnenj ter operacijski utesnjena v en sam ordinacijski zobozdravstvene službe prim. Goraz- blok z dvema operacijskima sobama. prostor. du Sajku, dr. dent. med., s prizadevno Tako urejena in opremljena speciali- vztrajnostjo uspelo prepričati občin- stična ambulanta za ustno kirurgijo Zaradi odhoda specialista Jožeta ske predstavnike in zagotoviti finanč- bo lahko še dolgo nemoteno delovala. Raderja v zasebno dejavnost s konce- na sredstva za izgradnjo prizidka k sijo je bil Denis Hasanagić, zobo- prenovljeni stavbi zobne ambulante Priporočena literatura zdravnik v kirurški ambulanti, napo- na Svetozarevski ul. za vse dejavnosti ten na specializacijo, tako da je kot specialistične službe za odrasle in 1. Razvoj zobozdravstva na področju specialist ustne kirurgije v začetku ustno kirurgijo. Prizidek je bil 20. Maribora. Zbornik. Maribor 2020: 8–13, leta 2001 prevzel delo ambulante. septembra 2020 slovesno odprt. 14–20, 57–63, 66–71, 72–79, 80–82. Specialist Dušan Pušelja se je zaposlil kot nadzorni zobozdravnik zdrav- V drugem nadstropju prizidka je Prim. Aleksander Sterger, stvene zavarovalnice, specialist specialistična ambulanta za ustno dr. dent. med., Maribor, Bogdan Nedoh pa se je zaradi bolezni kirurgijo dobila čakalnico, dve medse- upokojil. bojno povezani sprejemni ambulanti [email protected] in prostor z računalnikom, s strokov- Da bi preprečili razselitev oz. no literaturo in za hrambo medicin- ukinitev specialističnih zobnih ambu- SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Urška Pregl 01 30 72 194 [email protected]

Revija ISIS V spom5in5Maj 2021 In memoriam prof. dr. Božu Kralju Vest, da je preminil prof. dr. Božo Kralj, nas predavalnice na Zdravstveni je vse presunila. Čeprav je doživel častitljivo fakulteti. Ampak vedno se je starost, si za nekatere ljudi umišljamo, da bodo z vrnila; kot bi nosila profesorjev nami vedno. podpis. Kadar smo že mislili, da je tokrat pa res izgubljena, nas je Prof. dr. Boža Kralja se spominjam še kot pričakala pri informatorki katere študentka. Takratni dekan Visoke šole za zdrav- od institucij, kjer je profesor stvo in član Oddelka za zdravstveno nego gineko- predaval. loško-porodniške smeri nas je učil predmet Porodništvo. V mojem spominu ostaja kot strog Bil je velik zagovornik babi- učitelj, ki se je zavedal pomena znanja za babice. štva in med pobudniki ponovne Mislim, da se nekaterim od nas še vedno včasih uvedbe izobraževanja za babice ponoči sanja o definiciji placente praevie, klasifi- na visokošolski strokovni ravni; kaciji raka materničnega vratu in porodnem aktivno je sodeloval pri nastajanju in prenovah mehanizmu. Prav gotovo je dosegel svoj namen. študijskih programov za babice, podprl prizade- vanja za ustanovitev lastnega oddelka in katedre V letih, ki so sledila, sem imela kot strokovna za babištvo. K razvoju babištva je resnično veliko sodelavka in pozneje asistentka na oddelku za prispeval. In pustil za sabo veliko strokovnih babištvo priložnost z njim tudi delati. Ugotovila sledi. A morda so prav anekdote tiste, ki nam sem, da je neumoren; včasih se je zdelo, da dela ostajajo najgloblje v srcu in spominu in puščajo v brez prestanka – na fakulteto je prihajal med nas neizbrisen pečat. prvimi in odhajal zadnji. Za predavanja je vedno potreboval medenico, ki jo je redno puščal na Doc. dr. Ana Polona Mivšek, v imenu članic lokacijah svojega pedagoškega udejstvovanja. Oddelka za babištvo Zdravstvene fakultete Včasih so »medenco« našli na Medicinski fakulteti, včasih jo je bilo treba prevzeti na Univerze v Ljubljani Ginekološki kliniki in večkrat sem preiskala vse V spomin prof. dr. Božu Kralju, dr. med. (1932–2020) 27. oktobra 2020 se je v svojem 88. letu mednarodni prostor, kjer je bil ugleden strokov- starosti od nas poslovil eden vidnejših slovenskih njak in nosilec številnih funkcij. ginekologov, prof. dr. Božo Kralj. Mnogi zaposleni v zdravstveni negi in babi- Prof. dr. Božo Kralj je v več kot 40 let dolgem štvu širom po Sloveniji se ga bodo spominjali kot delovnem obdobju imel veliko različnih funkcij. odličnega učitelja. Deloval je v Babiški šoli v Bil je vodja ginekološkega oddelka, mentor Ljubljani s predavanji iz ginekologije in porodni- veliko mladim zdravnikom, predsednik Sloven- štva, kasneje tudi na več zdravstvenih fakultetah skega združenja ginekologov in porodničarjev, po Sloveniji. direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter dekan Zdravstvene fakultete v Ljubljani in V študijskem letu 1996/97 se je na Visoki Novem mestu. Njegovo delovanje je segalo tudi v šoli za zdravstvo v Ljubljani ponovno začel izvajati program zdravstvene nege ginekološko- Zapisa sta bila objavljena v Utripu, letnik XXVIII, št. 7, december, januar 2020/21, str. 61.

Revija ISIS V56spominMaj 2021 -porodniške smeri (babištva), tokrat pri Zbornici – Zvezi tudi zahvalili s odličnega učitelja, ki je spremljal in v Sloveniji prvič na visokošolski svečano plaketo. učil generacije specialistov, medicin- strokovni ravni. Takrat smo 15 let po skih sester in babic, zdravnika, ki je ukinitvi srednje babiške šole v Veliko medicinskih sester in babic svoje poklicno življenje posvetil Sloveniji torej ponovno začeli izobra- se prof. dr. Kralja ne bo spominjalo ginekologiji in porodništvu. ževati za poklic diplomirane babice. samo kot svojega profesorja iz študij- Ta veliki uspeh za babištvo lahko v skih let, ampak tudi kot svojega Ohranili ga bomo v svetlem precejšnji meri pripišemo prav prof. sodelavca. Veliko se ga bo vedno spominu. dr. Božu Kralju in njegovim somišlje- spominjalo kot dobrega šefa, vodje nikom, ki so vlogo babic v zdravstve- oddelka, kasneje tudi direktorja. V imenu vseh babic in medicin- nem varstvu žensk prepoznali kot Njegovi nekdanji sodelavci pravijo, da skih sester, ki so bile njegove dijaki- nujno. Brez njegove velike vztrajnosti je bil dober in konstruktiven šef. Spet nje, študentke ali sodelavke, tega študija ne bi bilo in zato mu drugi povedo, da je zelo cenil in bomo večno hvaležni. Za njegov spoštoval delo medicinskih sester in Gordana Njenjić, mag. zdr. neg., prispevek smo se mu pred leti pri babic. dipl. m. s., babica Sekciji medicinskih sester in babic S hvaležnostjo se ga bomo spomi- Sekcija medicinskih sester in babic, njali kot velikega zagovornika znanja, Zbornica − Zveza Vloga za izdajo članske izkaznice Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ID člana (izpolni ZZS): __________________________ Ime in priimek z nazivi: Stalni naslov (ulica, poštna št., kraj): Naslov za pošiljanje pošte (če je drugačen kot stalni naslov): Datum rojstva: E-pošta*: Telefon*: GSM*: *podatek ni obvezen, je pa zelo priporočljiv zaradi lažje komunikacije zbornice z njenim članom  da  ne strinjam se z uporabo navedenih podatkov za komercialne namene ZZS Prostor za (ustrezno obkroži). fotografijo Strinjam se z uporabo slike za potrebe izdaje članske izkaznice in z uporabo navedenih podatkov za potrebe ZZS. Datum: Podpis:

S knjižneReMpvaijjao2I0S2lIS1ic5e7 Romy Hausmann: Liebes Kind (Ljubi otrok) dtv Verlagsgesellschaft, München, 2019, 362 oz. 432 str. (elektronski bralnik oz. knjiga) Marjan Kordaš Podnaslov knjige je Thriller. Nekje v prvi Glavna pripovedovalka je Hannah. Nenavad- tretjini knjige (bral sem jo na elektronskem na deklica, ki sem ji po slogu pripovedovanja bralniku) sem se ustavil in začel tuhtati, ali je sprva prisodil starost 7–8 let. Njene nenavadne zgodba – ki je seveda izmišljena – sploh možna. lastnosti za to starost – npr. da si krajša čas s In se seveda takoj spomnil na resnično srhljivko štetjem do več kot 2000, da zna brati in pisati, o Nataschi Kampusch in njenem osemletnem da zna opisati Eifflov stolp v Parizu, da pozna ujetništvu (Dunaj, 2006) in na resnično grozljiv- pomen kisika za življenje – sem sprva odrinil ko o Josefu Fritzlu ter dolgoletnem ujetništvu vstran. Njenemu dve leti mlajšemu bratu lastnih otrok (Amstetten, 2008). Človeško zlo Jonathanu sem tako pripisal starost 5–6 let. A ob (psihopatologija?) teoretično nima meja. Prak- najdbi Jasmin Grass se izkaže, da je ta najstnica tično je človeško zlo omejeno le s tehničnimi Hannah. Da je slednja stara že 13, njen brat možnostmi, ki jih ima zločinec (psihopat) na Jonathan pa 11 let. Da sta oba zaradi dolgoletne- voljo. Ni problem milijon ljudi ubiti. Problem je ga ujetništva v gozdni koči svojega očeta verjetno milijon trupel odstraniti. Se pravi, zgodba iz ireverzibilno čustveno in vedenjsko prizadeta. Liebes Kind je možna. Če bralcu uspe vse štiri zgodbe naložiti eno Če odštejem bolj filozofsko naravnane čez drugo, izločiti nepomembne podatke ter zgodbe Ferdinanda von Schiracha o zlu, kazni in »očiščene« podatke združiti v nekakšno zločinu, je Liebes Kind ena najboljših krimi- enosmerno pripoved, lahko ugotovi, kaj se je nalk, ki sem jih prebral v zadnjih letih. Slovenski zgodilo, kaj je materialna resnica oz. v moji prevod je izšel lani, a to sem zvedel šele zdaj. terminologiji resničnost. V tem sklopu sem rešil vse uganke, razen ene: kdo je po prenosnem Zgodba se začne leta 2004, ko v Münchnu telefonu obvestil reševalce o nesreči Jasmin brez sledu izgine 23-letna študentka Lena Beck. Grass. Kot glavna zgodba pa se nadaljuje štirinajst let kasneje, leta 2018, ko na samotni cesti v bližini Medtem ko bralec kmalu ugotovi način bavarsko-češke meje reševalci najdejo nezavest- delovanja mojstrskega, malodane vsemogočnega no, hudo poškodovano Jasmin Grass, ob njej pa zločinca (pošasti), se njegova identiteta razkrije nepoškodovano najstnico. šele čisto na koncu. Ko zaradi dosedanje uspeš- nosti izvajanja zločinov po eni strani popusti Zgodbo pripovedujejo štiri osebe: Hannah, njegova pozornost in natančnost, po drugi strani Lena, Matthias, Jasmin. Dodanih je nekaj pa se kopiči število dogodkov, ki jih kot organiza- vložkov v obliki časopisnih poročil o policijskih izsledkih, o posameznih gradnikih t. i. mate- rialne resnice. Nasprotno s to materialno resnico pa vsaka posamezna pripoved velja za drug čas in drug kraj. Vrh tega ni nujno objek- tivna, temveč subjektivna. In v vsaki pripovedi se pojavljajo še mnoge druge osebe, z imeni in brez imen, ki prispevajo k zapletenosti doga- janja.

Revija ISIS police 5S8knjižneMaj 2021 tor zločinov ne more predvideti. Tako odnos zločinec - žrtev (ječar - jetnica). nasilja do umora tako dolgo, da po malomarnosti ali namerno ubije tri Vir naslade zločinca je absolutna zločinec končno tudi sam umre zaradi ženske in enega otroka – in tega v neenakopravnost; absolutna (pre)moč nasilja. Opomnik, da so dejstva štirinajstih letih ne odkrije nihče – a nad žrtvijo, ki je objekt naslade. (resničnost) vedno razmeroma zadnja žrtev zločincu po štirih mese- Vrhunec naslade zločinca bi bil umor preprosta, medtem ko je resnica, cih ujetništva uide in ostane živa. žrtve – a če bi se to zgodilo, bi zloči- vključno z odgovori na zakaj in čemu, Zato, ker se ne vda v domnevno nec zapravil svoj objekt naslade. V za človeka z minimalno razvito empa- dokončno žensko usodo zaradi moške nekem smislu je zločinec ujetnik svoje tijo v bistvu nedojemljiva. premoči. Načrtuje upor in pobeg, žrtve. česar pa on, zaverovan v svojo moško Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, premoč nad žensko, ne more prepo- Kriminalka – srhljivka, morda dr. med., Ljubljana, znati. celo grozljivka – vredna branja. Kako človek ne prepozna napake in posledi- [email protected] Zelo v ozadju dogajanja okoli ce poskuša popraviti z novo napako. Jasmin Grass se vidi protisloven Ali z drugimi besedami: stopnjevanje Obletnica pandemije in MMXX – Leto nevarne bližine Zdenka Čebašek - Travnik V letošnji 12. številki revije JAMA je. Podobne ugotovitve smo lahko če bralec skuša skupaj z avtorjem je v rubriki The JAMA Forum avtor prebrali tudi v knjigi COVID-19 iskati odgovore na vprašanja, ki jih ta Lawrence O. Gostin objavil prispevek Debore MacKenzie (glej tudi Isis, postavlja. Avtor je moral najti kom- z naslovom: The Coronavirus april 2021). promis med zaporednim opisovanjem Pandemic 1 Year On – What dogodkov in posameznimi vsebinski- went wrong? Lawrence O. Gostin je Epidemija covida-19 je spodbudila mi sklopi, kar mu je v veliki meri tudi univerzitetni profesor globalnega k pisanju knjig tudi več slovenskih uspelo. Tako smo dobili zanimivo zdravstvenega prava. Vodi center avtorjev, ki pišejo o širšem družbe- besedilo, ki bo gotovo navdih tudi za Svetovne zdravstvene organizacije nem kontekstu dogajanja. Mednje vse naslednje opisovalce leta MMXX. (SZO) za nacionalno in globalno sodi tudi MMXX – Leto nevarne zdravstveno pravo. Je profesor medi- bližine, ki jo je napisal dr. Ali Žerdin, cine na Univerzi Georgetown in sicer urednik Sobotne priloge Dela. profesor javnega zdravja na Univerzi Njegova knjiga je dragocen dokumen- Johns Hopkins. Kot nezdravnik, a tarni prispevek k razumevanju epide- velik poznavalec zdravstvenega mije v Sloveniji in analiza tega, kaj se sistema izpostavlja kolaps globalne je v letu 2020 dogajalo in kako je to solidarnosti, zgodnjo odpoved global- dogajanje vplivalo na razvoj in posle- nega zdravstvenega sistema, potrebo dice epidemije. Zdaj je že več kot po boljšem sistemu za odkrivanje in očitno, da bomo za zaustavitev epide- preverjanje izbruha bolezni in po mije poleg medicinskega znanja povečanju sredstev za delovanje SZO, potrebovali znanje in izkušnje števil- zamudo pri razglasitvi nevarnosti nih drugih strokovnjakov – tako s pandemije, pomanjkanje mednaro- področja obdelave podatkov in druž- dnega sodelovanja ter neupoštevanje boslovja kot tudi tiste, ki znajo kreira- opozoril na podlagi izkušenj prejšnjih ti uspešne politične ukrepe v določe- epidemij in posledično slabo pripra- nem družbenem okolju. vljenost držav na prihodnje pandemi- Knjiga je dokaj obsežno (304 strani) in zahtevno branje, še posebej,

S knjižneReMpvaijjao2I0S2lIS1ic5e9 Zanimalo me je, kako je Ali »Epidemiologija temelji na zaupanju načrtovalo ministrstvo za zdravje. Žerdin, velik poznavalec družbenih ljudi v vlado, tako da so pripravljeni Takrat sem kot predsednica omrežij (Omrežje moči: epicentri dati intimne podatke o sebi in zdravniške zbornice tudi izjavila, da je slovenske politične in gospodarske možnem izvoru bolezni, ne da bi se zdravnike strah – predvsem zato, ker elite: [kdo vlada Sloveniji?] Ljubljana: bali, da bodo imeli zaradi zaščitne opreme ni v zadostnih Mladinska knjiga, 2012 in Ujetniki zunajzakonskih zvez, dela na črno ali količinah. A strah, ki ga je sprožala omrežij, Ljubljana: Umco, 2018) občutljivejših odnosov težave …« K epidemija, je imel tudi drugačne zaznal delovanje zdravniškega poklica temu stališču se avtor vrača večkrat, dimenzije. Žerdin ugotavlja, da je in njegovih predstavnikov v obdobju ko analizira, zakaj številni omejitveni strah dobil še četrto in peto epidemije. ukrepi v Sloveniji niso delovali. Še dimenzijo. »Strah ni bil votel. Vrtel se posebej v poglavju Zaupanje, ki ga je okrog prihodnosti.« Med drugim o Avtor v začetku knjige opozori na začne z ugotovitvijo, da je epidemija strahu zapiše: »Ko se pojavi represi- dejstvo, da gre v tej epidemiji za stanje duha in da je soočenje z epide- ja, se strah premesti: ne bojiš se več številne umrle, od katerih se svojci mijo odvisno od stanja duha posa- virusa, temveč oblasti, ki ti bo izrekla niso mogli posloviti, kot velevajo meznikov in skupnosti. »Zaupanje je kazen za neko dejanje, ki je prepove- običaji: »Običaji, ki imajo globoke tkanina, spletena iz neznansko dano. Torej so se ljudje začeli družiti psihološke in antropološke razloge. velikega števila niti. Če je pretrgana v krajih, kjer jih oblast ni mogla Gre za žalovanja, ki so se morala ena nit, to ne pomeni veliko. Če se opaziti. Strah se je premestil od odvijati ob zapovedi prepovedi nitke začnejo parati, zaupanje pravilne točke na strah pred repre- zbiranja. Gre za žalovanja v samoti.« izpuhti.« Kaj se je zgodilo s tkanino sivnimi ukrepi.« Vsi, ki smo doživeli izgubo bližnjih, zaupanja v letu MMXX, lahko ugota- dobro vemo, kako pomembna je tudi vljamo tudi sami. Zdravniki so (smo?) bolj aktivno fizična bližina ljudi, ki so nam v vstopili v obvladovanje epidemije z oporo. V epidemiji je tisoče ljudi Zanimivo je prebrati poglavje ustanovitvijo kriznega štaba za obvla- ostalo brez te opore in le pogovori s Utrjevanje oblasti, kjer med drugim dovanje epidemije covida-19, ki ga je temi ljudmi nam lahko razkrijejo izvemo, kako (in zakaj) se je spremi- ustanovila tedaj nova vlada Janeza globino njihove bolečine. Kdaj in če njalo vodstvo NIJZ, in tudi, kako je Janše. Znotraj štaba je začela delova- sploh bomo to lahko nadoknadili, ne oblast vedno bolj nadzorovala prebi- ti strokovna skupina, katere vodenje ve nihče. valstvo ter načrtovala, da bi pooblasti- je prevzela Bojana Beović. (Do 13. la za nadzor dodelili tudi vojski, kar bi marca so glavno svetovalno vlogo Nadaljevanje knjige se razvija po bil pomemben politični precedens. nosile epidemiologinje z NIJZ.) Nova več poteh, ki so med seboj prepletene, Glede odloka o prepovedi prehoda vodja svetovalne skupine je pojasnila kot je v opisu družbenega dogajanja občinskih mej se je izreklo Ustavno tudi spremembo doktrine pri diagno- pač pričakovati. Epidemija ni samo sodišče in določilo, da mora vlada vsaj stiki potencialno okuženih, ki jo je na zdravstvena, temveč tudi ali še bolj vsakih sedem dni preveriti, ali je novinarski konferenci 14. marca družbena kategorija, sta pa obe zelo ukrep še utemljen. V poglavju Izginu- napovedal premier. Žerdin podrobno tesno povezani in, kot bomo videli, la zaščitna oprema avtor v glavnem opisuje posledice takšne odločitve na vplivata ena na drugo. Posebej še, povzema medijska poročila, v njem pa testiranje prebivalstva in citira zdrav- kako na potek epidemije v določenem ne najdemo prizadevanj zdravniške nike, ki so imeli glede tega drugačno družbenem okolju vpliva politika. zbornice, da bi to opremo zagotovili mnenje (Zwitter, Ihan). Ugotavlja, da Podobno kot avtorica knjige CO- vsem izvajalcem (tudi koncesionar- je predsednik vlade namesto upošte- VID-19, Debora MacKenzie, tudi jem) na pravičen način. Razumljivo, vanja načrta za krizno upravljanje Žerdin ugotavlja, da so bila spoznanja saj je zdravniška zbornica s svojim epidemije (kot je bil sicer predviden in opozorila znanstvenikov prevečkrat »tečnarjenjem« izginila iz medijskih za epidemijo gripe) v središče sooče- prezrta. sporočil. Pa tudi opreme je sčasoma le nja z epidemijo postavil svetovalno bilo dovolj za sprotne potrebe. skupino, ki ni imela protokolov Januarja 2020 so tri institucije, delovanja in odločanja. Ker z zakono- zadolžene za spremljanje morebitnih Če poskušamo dati politično dajo ni bila predvidena, ni imela epidemij – ministrstvo (za zdravje), analizo nekoliko na stran in pogledati jasnega opisa dela in nalog. infekcijska klinika in NIJZ, postavile na besedilo predvsem s stališča »Mehanizmi ugotavljanja morebitne okvir prihodnjega sodelovanja, če bi zdravnikov in zdravniške zbornice, odgovornosti niso bili epidemija prebila meje Kitajske. opazimo, da je zdravniška zbornica vzpostavljeni.« Žerdin citira odlično novinarko omenjena le ob začetku epidemije, ko Zorano Baković, ki ji je ameriška smo zaradi pomanjkanja osebne Živo se spomnim, kako so se name znanstvena novinarka Laurie Garett varovalne opreme za osebje in drugih kot predsednico zdravniške zbornice razložila, da ima obvladovanje epide- organizacijskih težav predlagali le 16 obračali številni strokovnjaki, mije svoj politični kontekst, epidemi- vstopnih točk namesto 55, kot jih je predvsem tehničnih strok. Upali so, ologija potrebuje demokracijo:

Revija ISIS police S60knjižneMaj 2021 da bodo z mojim posredovanjem prišli vsem pa na dejstvo, da niso bila vzdrževati nevtralen odnos; kako mu do odločevalcev, ki so jim želeli upoštevana priporočila o preverjanju je to uspevalo, se mora prepričati predstaviti svoje ideje za izdelavo in in izboljševanju prezračevanja. bralec sam. izboljšavo potrebnih aparatur, Omenja tudi, da s strani ministra ponuditi svoje povezave z znastveniki Gantarja imenovana ekspertna Avtor predstavi tudi akronim z vsega sveta ter dati neposredno skupina za modeliranje bolezni TRUMPSAC, ki predstavlja začetnice pomoč pri upravljanju z znanimi in covid-19 nikoli ni bila sklicana. učinkovitih ukrepov za omejevanje zbranimi podatki. Žal moja sporočila Najboljši slovenski strokovnjaki so epidemije: testiranje, razdalja, umiva- članom kriznega štaba, in kasneje zaman čakali vabilo na sestanek ali nje, maske, prezračevanje, sledenje svetovalni skupini, niso bila uspešna. videokonferenco. Zdravstveni sistem okužbam, aplikacija, cepljenje. No, Nekaterim je kljub temu uspelo ni posodobil svojih informacijskih glede učinkovitosti aplikacije je v vzpostaviti neke vrste sodelovanje tehnologij in jih ni pripravil na more- besedilu izrazil precejšen dvom, vse (Sledilnik), ki pa je bilo s strani bitni drugi (zdaj že tudi tretji) val. drugo pa nedvomno drži. odločevalcev premalo podprto (na Tako se še danes zelo amatersko primer glede posredovanja podatkov) zbirajo podatki o cepilnih seznamih, Celotna knjiga je zanimivo branje in tudi premalo upoštevano. Prosto- kar nadzorujejo inšpektorji pri posa- tudi za zdravnike, še posebej za tiste, voljno delo številnih znanstvenikov je meznih izvajalcih. Če bi imeli primer- ki se bolj ali manj aktivno ukvarjajo omogočilo, da so se surovi podatki no informacijsko podporo, bi nadzore tudi s politiko. Ta je v obvladovanju spremenili v strukturirane informaci- lahko opravljali preko te. epidemije pomembna povsod po je. »Sledilnik je vladi v roke dal svetu in seveda tudi pri nas. Čeprav se orodje, da vednost, ki si jo je oblast V knjigi je velikokrat omenjena ponekod poraja vtis, da avtor prav delila z javnostjo, spremeni v sedanja predsednica Zdravniške išče napake aktualne oblasti pri modrost ukrepanja. A to se ni zbornice Slovenije, prof. dr. Bojana obvladovanju epidemije, pa je treba zgodilo,« je napisal Žerdin. Beović. To je tudi razumljivo, saj je v tako opisane napake razumeti pred- vlogi vodje svetovalne skupine nasto- vsem v kontekstu iskanja odgovorov Za zdravnike je zanimivo tudi pala v medijih praktično vsak dan, na vprašanje Kaj je šlo v Sloveniji poglavje Zapravljeni čas za razmislek, Žerdinovo besedilo pa je v veliki meri narobe med epidemijo covi- v katerem se avtor sklicuje na izjave nastajalo ravno na podlagi medijskih da-19, kar je tudi podnaslov knjige. dr. Dušana Kebra o razmerah v objav. Tako do nje kot do drugih domovih za starejše občane, pred- omenjenih zdravnikov skuša avtor Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Kamnik, [email protected] Renata Salecl: Človek človeku virus Založba Mladinska knjiga, 2021, zbirka Ergo Nina Mazi Legendarno starorimsko mo- vsem pa spodbuja k poglobljeni Prof. dr. Renata Salecl, razgledana drost ‚Homo homini lupus‘ je pri- refleksiji. Slednja bralca spremlja še filozofinja, sociologinja in avtorica, znana slovenska strokovnjakinja, dolgo potem, ko je knjigo odložil na znanstvena svetnica na Inštitutu za znanstvenica in avtorica parafrazira- kupček z oznako ‚prebrano‘. kriminologijo Pravne fakultete v la in posodobila ter v skladu z Ljubljani, se pri svojem delu in aktualnimi razmerami domiselno Podobno kot originalna latinska preučevanju že več desetletij posveča preoblikovala v ‚Človek človeku modrost, ki z volkom ponazarja in posamezniku, družini, organizaciji, virus‘ (Homo homini virus). Lično poudarja oz. opozarja na negativno ekonomiji, narodu in družbi. Svoja oblikovana, vizualno privlačna plat človekove narave, je tudi v knjigi zanimiva spoznanja, zamisli, predloge knjiga, ki jo človek lahko prebere v dr. Saleclove moč zaznati vrsto ele- in prepričanja pa nato odločno in enem popoldnevu, s svojo bogato mentov, ki razkrivajo in ponazarjajo dobrohotno posreduje svojim študen- vsebino informira – obvešča in manj prijetno, temnejšo plat posa- tom kot redna gostujoča profesorica ozavešča, uči in širi obzorje, pred- meznika, skupine, gospodarstva, na Cardozo School of Law v New naroda in družbe v celoti.

S knjižneReMpvaijjao2I0S2lIS1ic6e1 Yorku, na BIOS Centre London lekseme, kot so ‚koronazavist‘, ‚kode zavejo, da so odločevalci iz javnosti School of Economics ter na Birkbeck obnašanja‘, ‚brutalizem‘ ipd. sicer neznanih, a verjetno povsem College School of Law v Londonu, neutemeljenih razlogov preventivo bralcem svojih dragocenih vrstic v Poglobljeno razmišljanje in odrinili na pozabljen stranski tir, kolumnah, člankih, knjigah, razpra- pretanjeno pisanje prof. Renate Salecl hkrati pa povsem zanemarili ključni vah in razmišljanjih, preko ostalih prezaposlenega zdravnika, ki nima pomen in odločilno vlogo posamezni- medijev pa tudi širši javnosti. Dela iz časa prebirati debelih knjig in razprav kove imunske odpornosti. Sposob- avtoričine bogate zakladnice, med o covidu-19, v zgoščeni obliki ozave- nost, da se upre virusni okužbi in jo katerimi s svojo aktualnostjo zavzema šča, opozarja in opominja na pomen premaga, vsakdo skriva v sebi – mora posebno mesto tudi Človek človeku človečnosti, altruizma, racionalnosti, jo le aktivirati, krepiti in zaupati virus, so bila doslej prevedena že v socialnega čuta, netržnega ravnanja, vanjo. Vse to pa lahko na srečo doseže petnajst jezikov. nepridobitniškega razmišljanja in brez ‚kemije‘ na povsem naraven sočutnega pristopa ter nevarnosti način, čeprav si ‚industrija zdravja‘ V svoji najnovejši mojstrovini, uzurpacije in politizacije koronaokuž- prizadeva za medikalizacijo zdravja, posvečeni mami in očetu, prof. Sale- be, z epidemijo in pandemijo na čelu. mladostnosti in vitalnosti. Pri tem pa clova na 79 straneh razkriva, opisuje Zahvaljujoč svojemu trdnemu prepri- si skuša človeka 21. stoletja povsem in pojasnjuje bistvo aktualnega čanju in globokemu zavedanju, da sta podrediti in ga prepričati, da je v boju dogajanja – virusno okužbo, epidemi- strokovnost in profesionalnost sami z boleznijo povsem nemočen, odvisen jo in pandemijo, karanteno in ostale po sebi (eo ipso) nujni predpogoj za od milijard, namenjenih farmacevtski omejitvene ukrepe, odzivanje gospo- delovanje zdravnikov in njihovih in kemijski industriji. Ga bosta ti dve darstva in trgov, proizvajalcev in (najožjih) sodelavcev. res rešili vseh tegob? Odgovor na to potrošnikov, politike, vlade in ostalih vprašanje v prefinjeni obliki se skriva pomembnih subjektov oz. dejavnikov. Za piko na i pa avtorica svoje med vrsticami pričujočega dela, Pri pisanju, ki temelji na avtoričinih pisanje sklene z ugotovitvami in vrednega strokovne in človeške bogatih strokovnih kompetencah, realnimi napovedmi, da nas v prihod- pozornosti posameznikov, ki znajo, znanju in izkušnjah, slikovito pona- nosti čaka še vrsta danes nepredsta- zmorejo in si upajo tudi v koronskih zarja okoliščine in dogodke ter jih vljivih epidemij in pandemij, poveza- časih razmišljati s svojo glavo. argumentira s podatki in informacija- nih tudi in predvsem z uničenjem mi. Hkrati pa v trenutkih, ko po naravnega okolja – neekološkim Nina Mazi, Ljubljana obstoječem besedišču zaman išče razmišljanjem, obnašanjem in ravna- ustrezen izraz, pogumno uvaja nove njem. Rahločutni bralci (z zdravniki na čelu) se pri tem nehote mimogrede I. Bartolić, L. Krapac: Mišično- skeletne motnje in bolezni pri pianistih Lekcije iz preteklosti in sporočila mladim akademske pianistke mag. Ive Barto- lić, prof., in prim. dr. sc. Ladislava Mirjana Stantić Pavlinić Krapca, dr. med., z dolgoletnimi izkušnjami v diagnostiki, zdravljenju Priročnik je namenjen predvsem težavami kot pianisti. Poglavitni namen in preprečevanju poklicnih zdravstve- glasbenikom, mladim in poklicnim priročnika je ustvarjanje in krepitev nih težav glasbenikov ob delu v pianistom, njihovim profesorjem, zdrav- zavesti o potrebi po pravilnem načinu specialistični fiziatrični in revmatolo- stvenim delavcem ter različnim speciali- vadbe in zdravih navadah pianistov ter ški ambulanti. Glavni namen objavlje- stom in drugim, ki jih predstavljeno predstavitev možnosti zdravljenja že nega priročnika je širitev zavesti o strokovno področje zanima. Gradivo je obolelih pianistov. nujnosti pravilnega načina vadbe in zanimivo tudi za računalničarje, ki se v zdravih navad pianistov, glasbenikov praksi pogosto srečujejo s podobnimi Priročnik je zasnovan na izku- v orkestrih ter informatikov. Med cilje šnjah in magistrski nalogi mlade sodi tudi ozaveščanje obolelih o

Revija ISIS police S62knjižneMaj 2021 možnostih zdravljenja in preprečeva- fizične vaje, predvsem pa desetminu- glasbeni akademiji in nas presenetili s nja bolečinskih sindromov hrbtenice, tni premori na vsako uro vadbe. Pred svojimi nastopi na zdravniških kon- sklepov ali mišic. Poudariti je treba, vsako vadbo je priporočena priprava s certih. Večkrat smo se srečali tudi z da so pravočasno spoznavanje, dia- telovadbo s poudarkom na vajah za znanimi obrazi študentov medicine, gnosticiranje, zdravljenje in predvsem roke, ramena in vrat. Zaželeni so tudi udeleženci seminarjev ali predavanj, preprečevanje bolezni izzivi, ki vodijo občasni celodnevni premori od ob solističnih, orkestralnih ali komor- k ohranjanju poklica in zadovoljstva igranja inštrumenta. nih nastopih. Menim, da je vsebina posameznika. priročnika vsekakor dobrodošla in Pomembno je občasno spočiti zanimiva za vse generacije zaposlenih Glasbeniki se zaradi težav zatekajo utrujene mišice in sklepe. Pomaga v zdravstvu, glasbenikov in za vse, ki v nevrološke, fiziatrične, ortopedske zmanjšanje tempa, zavestno ohranja- so se s problematiko že srečevali ali se ali revmatološke ambulante, prej pa nje določene ravni sproščenosti med še srečujejo. se doma zdravijo v glavnem z raznimi igranjem inštrumenta, ustrezen lekarniškimi zdravili ali mazili iz položaj rok, sproščanje otrple roke, Priročnik je izšel v Medicinski domače lekarne. Ocenjujejo, da veliko odmerjanje moči udarca, pravilna nakladi Zagreb leta 2021. Obsega 158 število pacientov s težavami ne poišče drža prstov in dinamika. Številni v strani, vključno z 62 slikami in njiho- zdravniške pomoči oz. ne pozna publikaciji našteti tuji avtorji zagovar- vimi opisi ter petimi tabelami. Našte- pravega razloga svojih kroničnih jajo tudi nujnost počitka med igra- tih je 196 literaturnih virov in 13 bolečin. Težave so posledica predvsem njem klavirja, in sicer petminutni spletnih povezav. čezmerne napetosti in ignoriranja premor po 25 minutah vaje ter deset- znakov utrujenosti. Če ignoriranje minutni premor po 50 minutah Prim. mag. sc. Mirjana Stantić Pavlinić, nelagodja traja dlje časa, utrujenost igranja. Priporočila narekujejo tudi dr. med., Ljubljana, prehaja v bolečino in celo bolezen. razdelitev vaje klavirja v več delov čez Nastopi zatikanje, povečanje toplote dan. Telesne vaje zjutraj, pred začet- [email protected] prizadetega območja, pordelost in kom igranja klavirja, raztezne vaje za okvarjeno delovanje sklepov oz. preprečevanje bolečin, vaje za krepi- mišično-skeletnega sistema prizadetih tev prstov in rok, zvečanje obsega območij. Tisti, ki smo se učili latinšči- gibov, vaje za posamezne dele hrbte- ne, lahko bistvo povzamemo z beseda- nice, ogrevanje pred vadbo idr. so mi color, dolor, rubor, tumor, functio kakovostno slikovno prikazane, kar laesa. povečuje kakovost in praktično uporabnost gradiva. Bolezenske težave lahko nastopijo relativno zgodaj, že v obdobju šolanja Čeprav imajo osebne značilnosti na glasbenih šolah ali pozneje. Kažejo posameznika (starost, spol, fizična se predvsem kot močne bolečine pri zmogljivost in pripravljenost, drža, gibih v zgornjih okončinah, natančne- vzdržljivost, odvisnosti, prehrana) je v območju posameznih sklepov, pomembno vlogo pri nastanku mišic ali ligamentov, vratne hrbtenice zdravstvenih težav pianistov, se ali na večjem okolnem območju; svetuje tudi ustrezno natančno govorimo npr. o cervikobrahialnem vsestransko naravnavanje okolja sindromu. Pogosteje se pojavljajo pri (višina, razdalja sedeža od klavirja tistih, ki več ur dnevno vadijo, in pri idr.), kar sodi v ergonomijo bivalnega tistih, ki med igranjem ne delajo okolja in delovnega mesta oz. dovolj pogostih premorov. Med ergonomično prihodnost glasbenika. dejavnike, ki izzivajo težave, sodijo spremembe v izvajalni tehniki, zame- Medicina in glasba sta združeni v njava inštrumenta, intenzivne pripra- življenju veliko zdravnikov po svetu in ve pred nastopom, prenaporni pona- tudi pri nas. Nekateri se spomnimo vljajoči se gibi pri bolj zahtevnih prof. H. Koprowskega, pomembnega glasbenih frazah, nenadno povečanje raziskovalca s področja polio in rabies pogostnosti in časovnega intervala cepiva, in tudi slovenskih zdravnikov, vaj, tesnoba pred nastopi, prenatrpan ki so nas šele po upokojitvi presenetili program in urnik ali težnja po popol- z odličnimi glasbenimi nastopi. nosti. Neredko smo spremljali tudi nastope mlajših kolegov zdravnikov. Nekateri Za preprečevanje težav je priporo- med njimi so po končanem študiju čeno plavanje, daljši sprehodi ter medicine dokončali še študij na

Revija ISIS Zanimiv6o3Maj 2021 Zgodba o uspehu* Alenka Strdin Košir Živimo v instant svetu, v svetu nenehnega sti moramo dodati še kar nekaj bolnikov, ki sicer iskanja novih informacij, kjer je vsaka zanimiva zapustijo intenzivno enoto, a umrejo na drugih le nekaj minut, morda nekaj dni. In potem že oddelkih in nikoli ne pridejo domov. Skupna iščemo spet nekaj novega ... umrljivost je tako okoli 20 %, kar je še vedno izjemno. Okoli 10 % bolnikov se še vedno zdravi. Naša zgodba covid intenzivne enote je bila vsaj Več kot 70 % bolnikov pa je že odšlo iz bolnišnice na začetku marsikomu zanimiva. Zgodba o težki domov, vrnili so se med domače in nadaljujejo bolezni, o predanosti zdravstvenih timov, o soli- svoje življenje. darnosti, požrtvovalnosti. Odprla je oči ljudem zunaj zdravstva o tem, kako poteka naše delo, Kako nam je to uspelo? kakšen napor, znanje in improvizacija so potrebni. Najprej in zelo pomembno: verjeli smo v A tudi naša zgodba je postala nezanimiva, uspeh. Verjeli smo, da bomo zmogli. Že v prvem velikokrat povedana in premleta. Nič več aktual- valu smo spisali protokole – takšne, ki smo jih na. To ni več zgodba o tem, kako odpiramo nove razumeli vsi (tudi neintenzivisti). Organizacijske in nove intenzivne postelje, kako prerazporejamo rešitve iz prvega vala smo ponovno uporabili in ljudi in kljub vsem oviram zmoremo. Spremenila močno nadgradili. Zastavili smo si prava vpraša- se je v zgodbo o vzdržljivosti. O tem, kako vztra- nja in takoj na začetku drugega vala začeli nanje jati, tudi ko tvoja stiska za druge ni več aktualna. odgovarjati. Vztrajati, ko zagon in motivacija ne moreta več nadomestiti utrujenosti. Vztrajati, ko se števil- Kaj je glavni problem dihalne odpovedi pri nim uspešno pozdravljenim bolnikom pridruži covid-19 pljučnici? Prevelik imunski odziv. Že tudi veliko število tistih, ki so umrli. Vztrajati julija smo začeli z uporabo protivnetne terapije skozi nerazumevanje okolice, skozi konflikte s – deksametazona, ko so bila mnenja o tem v svojci in med sodelavci. Sloveniji in v svetu še precej deljena. A postala je tudi in predvsem zgodba o Po naslednjih 20 bolnikih smo postavili novo uspehu. Zgodba o tem, kako lahko izjemne vprašanje. Ali bi bil učinek pri nekaterih bolnikih rezultate zdravljenja doseže tudi tim, ki po vseh še boljši, če uporabimo višji, udarnejši odmerek? normativih in statistikah sploh ne bi smel obsta- Sestavili smo nov protokol in že oktobra izbra- jati. Kako lahko serija pravilnih kliničnih odloči- nim bolnikom dajali višje odmerke. Uspehi so tev pripelje do najboljšega preživetja bolnikov. bili odlični. Zgodba o znanju, pridobljenem na lastnih izkušnjah. Zgodba o tem, kako sestaviti in Kako se boriti proti strjevanju krvi? Pogu- usposobiti multidisciplinarni intenzivistični tim. mno smo se že julija odločili, da bomo postavili O tem, kako nesebično deljenje znanja dvigne nizek prag za antikoagulantno terapijo. In tako medicino na višjo raven. smo imeli v drugem valu bistveno manj zapletov s strjevanjem krvi, ob tem pa ne bistveno več In to zgodbo je treba povedati. krvavitev. V naši covid intenzivni enoti smo v letu 2020 Vprašali smo se tudi, ali lahko poskusimo z zdravili 309 ljudi – 20 v prvem valu in 289 v neinvazivno ventilacijo? V prvem valu smo se je drugem. V prvem valu nam je umrla polovica bali. Tudi zdaj so mnenja o tem v Sloveniji in po bolnikov (10), bolezen nam je bila neznanka, svetu zelo deljena. Mi smo se odločili, da posku- strah nas je bilo, tavali smo v temi. A očitno smo simo – z veliko mero skepse. In je uspelo; 30 % se veliko naučili. V drugem valu je umrljivost v bolnikov, ki bi jih drugje intubirali in invazivno naši covid intenzivni enoti majhna. Do konca leta ventilirali, smo pozdravili z neinvazivno ventila- 2020 je neposredno v intenzivni enoti umrlo 48 cijo in jim na ta način prihranili zaplete. bolnikov, kar predstavlja 16 %. To je za vsako intenzivno enoto odličen rezultat. K tej umrljivo- Postavljali smo si še druga vprašanja. Obra- čanje na trebuh, dušikov oksid, prehrana, vita- * Prispevek je bil objavljen v časniku Večer 13. 3. 2021. mini, toaleta dihal, poventilacijska fizioterapija – vse to so dejavniki, ki smo jih dorekli in so prispevali k boljšemu preživetju.

Revija ISIS 6Z4animivoMaj 2021 Vsi v našem multidisciplinarnem čakalne liste se podaljšujejo in tako enoti zdravili 30 dni. Šest ur po timu smo sodelovali pri iskanju naprej. Kritična točka intenzivnih premestitvi na oddelek je umrl. Bil je rešitev – zdravniki intenzivisti, enot je bil vedno kader, predvsem kronično bolan in smo od začetka anesteziologi, kardiologi, infektologi, zdravstvene nege, pa tudi zdravniški. vedeli, da nima dobrih možnosti otorinolaringologi, kirurgi raznih Zdaj pa smo v nekaj mesecih uspeli preživetja. Večkrat smo se med specialnosti, mlajši, še neopredeljeni zelo na hitro (resda na silo) izobraziti zdravljenjem pri nas pogovarjali tudi zdravniki; diplomirani zdravstveniki kakšnih 50 diplomiranih zdravstveni- o prenehanju aktivnega zdravljenja iz vseh vetrov – intenzivistični, ki so kov za delo v intenzivni enoti, tudi – prehodu na paliativno oskrbo. A pogumno prevzeli nase breme stro- opreme imamo dovolj. Vsi se strinja- smo ga uspeli nekako »sestaviti«, kovnega dela in hkrati učenja, ter vsi mo, da moramo to obdržati. Do dihal je sam preko traheostome drugi, ki so se bili pripravljeni zelo naslednjega tedna imamo torej (odprtine v vratu), bil je pri zavesti, z hitro naučiti skrbi za intenzivističnega navodilo pripraviti plan novih inten- nami je smiselno komuniciral. Njego- bolnika; fizioterapevti s svojo izjemno zivnih in polintenzivnih enot ter va smrt je težko legla na vse na oddel- požrtvovalnostjo; bolničarji, prosto- prerazporejanja kadra. ku, zdravnike in sestre. Pojavila so se voljci, čistilke, kup zunanjih sodelav- nam številna mučna vprašanja: Zakaj cev, radiološki inženirji, klinični Ponedeljek, 11. 1. je umrl tako hitro po premestitvi? farmakologi, administratorke, osebje Zakaj smo ga 30 dni izpostavljali v skladišču in še in še. Anja se je danes po tednu dni intenzivnemu zdravljenju? Bi ga dopusta vrnila v službo. Spočita se je s daljše zdravljenje v intenzivni enoti In zaradi vsega tega to zgodbo čisto novim elanom lotila dela. Ko rešilo? Kako se odločiti pri nasle- pripovedujem še enkrat. Zgodbo o sem jo gledala in poslušala, me je dnjem takem bolniku? Težka vpraša- uspehu. Čeprav ste jo že slišali v letu zbodlo, kako vidno bolj energična je nja brez pravih odgovorov. Zastavlja- 2020, je prav, da jo slišite še enkrat. kot mi ostali, tudi razmišljanje in mo si jih vsak dan ... Kako pred Za nas še ni končana, kljub utrujeno- ideje so sveže. Opozorila je na majhne sprejemom v intenzivno enoto preteh- sti vztrajamo in potrebujemo nov napake, ki smo jih mi enostavno tati in presoditi, ali ima bolnik mož- zagon, da jo pripeljemo do konca. prezrli. Šele zdaj vidim, kako utrujeni nost preživetja in nadaljevanja kako- smo. V covid intenzivni enoti nismo vostnega življenja in je tako Četrtek, 7. 1. imeli počitka. Nismo imeli praznikov. zdravljenje smiselno? Ali pa je to Naše postelje so ves čas polne, po samo podaljševanje neizbežnega, torej Danes sem bila vabljena na odpustu bolnika v nekaj urah pride smrti, in to na agresiven in mučen sestanek Strokovnega sveta – najviš- nov. Osem do deset dežurstev na način? Ali takega bolnika zadržati v jega strokovnega organa bolnišnice. mesec, delo v težkih pogojih in stalna intenzivni enoti, kjer bi morda preži- Ker se v UKC v zadnjih mesecih improvizacija, iz dneva v dan spremi- vel še nekaj dni? Ali je to sploh življe- ukvarjamo predvsem z epidemijo njajoči se ritem s premalo kadra, s nje, če potrebuješ intenzivno terapijo, covida-19 in njenimi posledicami za preveč bolniki so pustili posledice. Vsi da si sploh živ, in sam razen dihanja celotno bolnišnico, sva s predstojnico smo utrujeni. Nekateri tudi naveliča- ne zmoreš nič drugega? Tukaj ni infektologije zdaj večkrat povabljeni, ni. Pa jezni. In tako zelo utrujeni. pravilnih in napačnih odgovorov; čeprav sicer nisva članici. Tokrat je Težko je vzdrževati konstantnost dela, tukaj je samo ogromno sivine, odloči- bila tema: Izhodna strategija po oskrbe bolnikov. Še težje se je izogiba- tev med slabimi možnostmi. V timu se končanju epidemije. Dobra tema. ti konfliktom, najti v vsaki situaciji o takih odločitvah pogovarjamo vedno Končno spet nekje v daljavi vidimo pozitivni izhod. Ne zmoremo več skupaj – vsi, odprto in jasno, vsak ima luč na koncu predora. Končno spet postaviti zidu, ki nas brani pred slabo pravico do svojega mnenja, upošteva- razmišljamo, kaj bo, ko se bolnišnica voljo drugih. Anja je vesela, da je mo vsak pogled. Mlajši zdravniki so vrne v prejšnje stanje. In končno smo dobila ta oddih, pove, da se počuti po navadi za bolj agresiven pristop, začeli govoriti o tem, kaj lahko dobre- povsem drugače. V covid intenzivni sama postajam z leti bolj zadržana. ga potegnemo iz te krizne situacije. V enoti dela od samega začetka, to je bil Veliko bolnikov sem videla počasi UKC Maribor smo v kratkem času njen prvi dopust po več mesecih. umirati na ventilatorjih ali pa umreti dodatno postavili, opremili in kadrov- Vsem v našem timu bo treba omogo- kmalu po premestitvi iz intenzivne sko zasedli (usposobili) 50 intenzivnih čiti oddih, če želimo, da bo oskrba enote in nikoli ne oditi domov. Konč- postelj. Vsi se strinjamo, da je treba bolnikov še vedno tako dobra, kot na odločitev je vedno skupna, z njo čim več teh intenzivnih postelj ohra- smo jo zmogli do sedaj. Težko bo tako moramo živeti vsi. niti tudi po epidemiji. Prav intenzivne sestaviti urnik, a bo nujno potrebno. postelje so ozko grlo naše (in še Ponedeljek, 18. 1. marsikatere druge) bolnišnice že Sreda, 13. 1. desetletja. Zaradi pomanjkanja Število postelj covid intenzivne intenzivnih postelj marsikdaj stojijo Včeraj smo na oddelek premestili enote smo uspeli v zadnjih dneh kardiokirurški operativni programi, bolnika, ki smo ga v naši intenzivni

Revija ISIS Zanimiv6o5Maj 2021 zmanjšati s 50 na 40. Zdaj zmanjšuje- nismo temeljito razkuževali več o drugačnosti. Navdušeno pripovedu- mo tudi število potrebnih sester in mesecev, saj nobena postelja ni ostala je, kako jih profesorji že celo leto zdravnikov. Brez prepira žal ne gre. prazna več kot nekaj ur. Služba za pripravljajo prav na to – sprejemanje bolnišnične okužbe nas je opozarjala, drugačnosti. Vsakršne drugačnosti. Z Daleč sta zdaj julij in avgust, ko da se to lahko zgodi ... in zdaj se zgodbami, ki včasih močno presegajo smo se kregali, čigavi so covid bolniki, dogaja. Bakterijo Acinetobacter meje nam sprejemljivega. Težko pot si kdo jih bo zdravil in kje, kako bomo baumanii, odporno na karbapeneme je izbrala – kako sploh lahko naši postavili intenzivno enoto. In potem (CRAb), smo dokazali pri 15 bolnikih. otroci, ki so zrasli v delujočih druži- oktober, ko smo morali iz tedna v Proti tej bakteriji je ostal učinkovit le nah, z vrednotami, ki smo jim jih teden spreminjati načrte, seliti bolni- še en antibiotik – kolistin (star antibi- privzgojili, sprejmejo realnost nekoga ke, prerazporejati kader in dodajati otik s številnimi stranskimi učinki, ki drugega, agresijo ter druge vzgibe in več in več postelj. In ljudje niso želeli je doživel preporod ravno zaradi potrebe. Z veseljem bom spremljala delati v covid intenzivni enoti, strah je pojava odpornih bakterij). njeno pot skozi ta labirint; upam, da bil velik, strah pred neznanim, pred ostane v naši družini. boleznijo, pred nemogočimi pogoji Na srečo imamo še vedno odprti dela. prvo in tretjo podenoto intenzivne Na poti v službo sem nato razmi- (drugo smo pred 14 dnevi zaprli), šljala o tem, kaj pomeni biti dober Zdaj število postelj zmanjšujemo. okužena je le enka. To smo zaprli za zdravnik. Kaj pomeni biti dober Ali ga vsaj poskušamo zmanjšati. In bi sprejeme in vse nove bolnike spreje- človek nasploh? Živimo v družbi, kjer radi omogočili, da se sestre in zdrav- mali na trojko, kjer so do sedaj zdravi- se največ ukvarjamo z lastnim zado- niki vrnejo na svoja matična delovi- li le neinvazivno ventilirane bolnike. voljstvom, z lastnim napredkom, z šča. A glej ga zlomka ... nekateri Ekipe smo okrepili, jih spet pomešali lastno srečo. Takoj je treba zadovoljiti nočejo. Mnogi bi radi ostali v covid med sabo, spet na novo učili. Prvo vse svoje potrebe, zgraditi je treba intenzivni enoti. Navadili smo se podenoto sedaj počasi praznimo, lasten uspeh (finančno, karierno in še načina dela, odnosov, multidiscipli- bolnike kot sudoku zlagamo skupaj in kako). Po navadi dosežeš tak uspeh narnosti ... pa tudi plačilo je dobro. In prostor za prostorom razkužujemo. tako, da si boljši od drugih, jih prehi- tako se spet kregamo. Kdo ima pravi- Koliko dodatnega dela!! tiš, potisneš na stran, uporabiš ko- co izbire, kdo bo ostal, kdo se bo molce. V poklicu medicina ni nič vrnil? Nedelja, 31. 1. drugače. Izraz »poklic medicina« sem izbrala nalašč. V mojih mislih obstaja Četrtek, 28. 1. Včeraj sem bila spet v nočni. Ko razlika med poklicem »medicina« in mi kdo v petek zaželi lep vikend, se po poklicem »zdravnik«. Uspešnost v Ta teden so se v naši covid inten- navadi le nasmehnem. V januarju ni medicini se meri z visokimi ocenami zivni enoti razširile večkratno odpor- bil nobeden v celoti prost. Ampak na izpitih, z objavljenimi članki, z ne (multirezistentne) bakterije. sobotna nočna je kar ugodna. Začne inovativnimi operacijami, pridobljeni- Uporaba antibiotikov je v intenzivni se ob pol osmih zvečer in okoli deve- mi nazivi. To so stvari, s katerimi se enoti zelo velika in ob tem bakterije tih naslednje jutro sem že doma na primerjamo med sabo, se rangiramo razvijejo načine odpornosti proti zajtrku. Vso soboto preživim z druži- in so pomembne za izgradnjo kariere. nekaterim antibiotikom, včasih prav no, imamo skupno kosilo, v nedeljo A vse to te še ne naredi dobrega proti vsem, ki jih poznamo. V inten- sem utrujena, a vseeno doma, med zdravnika. V mojih mislih si kot zivnih enotah je ta pojav pogost, v svojimi. zdravnik uspešen šele takrat, ko znaš covid intenzivnih enotah še toliko res pomagati bolniku – ja, najprej bolj, ker je uporaba antibiotikov še Pri kosilu smo bili včeraj zbrani moraš znati medicino, kot je napisana večja. Mnogo težje je tudi upoštevati vsi. Tokrat smo z Janjo in Tašo načele v knjigah in člankih, nato jo moraš načela izolacije bolnikov, ko se pojavi živahno debato o sprejemanju drugač- znati uporabiti na pravi način pri večkratno odporna bakterija. V nosti. Janja študira specialno pedago- pravem bolniku, a znati moraš tudi normalnih razmerah bi takega bolnika giko, v tem se je našla; drugačnost je komunicirati z bolnikom, prepoznati izolirali od drugih bolnikov, ob stiku z njena izbrana poklicna pot, njena njegovo stisko in mu stati ob strani. njim pa upoštevali zelo stroga pravila perspektiva je tako zelo drugačna od Šele vse to te naredi dobrega zdravni- kontaktne izolacije ter po odhodu moje. Kolikokrat je v preteklih štirih ka. Tega se samo iz knjig in člankov temeljito razkužili okolico in prostor. letih moja lastna prepričanja o smislu ne naučiš. Zdravnik začneš postajati V covid intenzivni enoti pa vsega tega in kakovosti življenja postavila pod šele ob bolniški postelji – številne ure nismo mogli zagotoviti. Izoliranje vprašaj! Hvaležna sem ji za to, da me moraš preživeti z bolniki, oddelati bolnika ni bilo mogoče, ker enostavno prisili stopiti iz mojih lastnih okvirov. mnoga sobotna dežurstva, sprejeti nismo imeli prostih postelj, kontaktna Ni lahko, prav težko se je vživeti v mnoge težke odločitve. Tiste zadnje, izolacija je bila močno pomanjkljiva nekoga tako drugačnega od sebe. Ona človeške komponente – te se je najtež- zaradi premalo ljudi, ki so ob urgent- to zna. Taša je letos začela s študijem nih situacijah tekali sem in tja, okolice socialne pedagogike. Še eno poglavje

Revija ISIS Z66animivoMaj 2021 je naučiti. Tega te učijo le redki. Redki sti postati in ostati dober človek. odpreti, ali tumor trebušne slinavke, se tudi zavedajo, da te prav ta naredi Nekateri drugi poklici so tukaj daleč ki ga je treba izrezati, ker ti to brez res dobrega zdravnika. Za bolnika ti spredaj. Jakob, ki želi postati pilot čustev naredijo tehnično bolje; pa tudi mora biti mar. potniških letal, bo moral skozi zelo tisti, ki vse skupaj povezujejo, ki vidijo zapletene sprejemne izpite. Večina jih bolnika v celoti, ki se znajo z njim Tudi dobrega človeka te najbrž je sestavljena iz psiholoških testov, pogovoriti, mu dati upanje in ga naredi prav to, da ti je mar za ljudi. ocene reakcij pod stresom, zmožnosti motivirati k sodelovanju. Vsi so v Ne postaviš se v položaj moči, nikoli komunikacije itd., matematika in timu enako pomembni. In prav je, da se ne postaviš nad druge in jih ne fizika sta daleč najlažji del izpita. Nam vsem damo enako veljavo. Malo gledaš zviška. Ko si uspešen in ti je v pa so zaupani ljudje v svojih najtežjih moramo v medicini spremeniti sistem življenju dobro, ne pozabiš na ljudi trenutkih življenja, velikokrat je vrednotenja, o tem odkrito spregovo- okoli sebe in na pot, ki si jo prehodil. njihovo življenje v naših rokah, pa se riti. Čim večkrat ponudiš roko tistemu, ki nihče ne vpraša, ali smo za to čustve- jo potrebuje. Mlademu zdravniku ali no sposobni. Hm! V zadnjih mesecih sem delala z sestri, ki se v tem našem komple- veliko dobrimi zdravniki. Spoznala ksnem zdravstvu še ne znajde; bolni- Danes zjutraj po predaji se je sem mlade kolege, ki že zdaj ustrezajo ku, ki se je izgubil v zapletenem debata s kolegi kardiologi, ki zdaj tudi temu opisu in bodo z leti samo še bolj- sistemu napotitev med zdravniškimi delajo v covid intenzivni enoti, nada- ši. Tem bom brez pomislekov zaupala specialnostmi; sosedu, ki mu letošnje ljevala točno v tej smeri. O tem, svoje zdravje, ko bom to potrebovala. leto finančno ni bilo naklonjeno. Roko kakšni zdravniki nas obkrožajo in Zato zame zgodba o uspehu ni samo, ponudiš, ne da bi od tega imel korist. kako smo v medicini zgradili sistem koliko bolnikov smo pozdravili in Tudi če to ni tvoje delo. vrednot. Na koncu smo prišli do koliko postelj smo imeli, ampak tudi zaključka, da so v dobrem timu ali predvsem to, kakšni zdravniki smo Ko se odločaš za študij medicine, potrebne vse vrste ljudi – tisti, ki radi postali. te nihče ne vpraša, kakšen človek si. raziskujejo in pišejo članke, ker brez Kriteriji za izbiro kandidatov za študij njih ne bi bilo napredka v medicini; Alenka Strdin Košir, dr. med., spec., so drugačni – ocene, uspeh na maturi, tisti, ki lahko za trenutek pozabijo, da UKC Maribor, [email protected] iščejo se formalno sposobni ljudje. imajo pred sabo človeka, in vidijo Nihče ne ocenjuje sposobnosti empa- samo koronarno žilo, ki jo je treba tije, komunikacijskih veščin, zmožno- Strokovni sestanek Medikohistorične sekcije SZD v času epidemije v spletnem okolju Lovro Dermota, Elko Borko, Boža Janžekovič ki je potekal v spletni aplikaciji Skype, predlagal, da tudi preostalo članstvo Uvod ni izboljšalo in zaradi počasnega vključimo v nove oblike delovanja z cepljenja proti virusu ter tudi novih uporabo spletnih orodij za komunika- Medikohistorična sekcija (MHS) sevov, ki bodo v prihodnje krojili cijo na daljavo. Verjamemo, da je je ena od najstarejših sekcij SZD. Do zdravstveno stanje v državi, se epide- večina našega članstva, kot naši sedanje epidemije smo v dolgoletni miološke razmere še vedno niso prijatelji, sposobna, da se prilagodi zgodovini sekcije redno pripravljali uredile in onemogočajo ustaljene sedanjim razmeram in da se bomo strokovne sestanke ter druženja po oblike delovanja naše sekcije in celotne znali in zmogli vključiti v tehnološke različnih slovenskih krajih. družbe. Zato smo se za naša strokovna novosti spletnega druženja. To usmeri- srečanja prisiljeni pridružiti uporabni- tev podpirata obe naši univerzi, kot Povsem pripravljeno lanskoletno kom spletnih aplikacij. Glavni odbor tudi vodstvo SZD, ki nam je nudilo druženje v Prekmurju je zaradi epide- MHS je na svojem zadnjem sestanku, strokovno in tehnološko pomoč ter mije odpadlo. Stanje se po letu dni še brezplačno uporabo spletne aplikacije Zoom.

Revija ISIS Zanimiv6o7Maj 2021 Vodstvo SZD ima torej zasluge pri V letošnjem letu smo v sodelova- »angel varuh«). Imunski sistem je pripravi in izpeljavi našega poskusne- nju z ZD dr. Adolfa Drolca Maribor kompleksen in mehanizmi imunosti ga sestanka, ki je bil 24. 2. 2021 ob 17. izvedli strokovno srečanje na daljavo so med seboj usklajeni. uri in se je po pozdravnem nagovoru ob 140-letnici Rdečega križa (RK) na predsednika prof. dr. Elka Borka začel Štajerskem, v okviru katerega je imel Večina virusnih cepiv je prirejenih s kratkim, uvodnim poročilom tajnice. prof. Borko strokovno predavanje o tako, da vzpodbudijo imunski sistem začetkih RK v Mariboru od leta 1881 drugače kot naravni povzročitelj. Poročilo tajnice pa do 1941.« Tajnica je zaključila z Cepiva, ki jih pri nas že dolgo upora- obvestili o preminulih članih sekcije v bljamo, so omrtvljeni – oslabljeni »Septembra 2020 smo v realnem, preteklem letu: zobozdravnica Ivana virusi – prirejeni z dodanimi stabili- živem okolju izvedli redni občni zbor Zavratnik, zobozdravnik dr. Velimir zatorji, zato stimulirajo imunski MHS SZD. Število članov ob občnem Vulikić in prof. Zora Konjajev. Slednja sistem popolnoma drugače kot narav- zboru je bilo 169. Plan dela za leto sta bila tudi častna člana MHS SZD. ni povzročitelj. 2020 smo izvedli v zmožnostih, ki nam jih je dopuščala epidemija: Pri organizaciji spletnega sestanka Na Finskem, ki nam je vzor, so izvedli smo strokovno srečanje po smo predlagali, da ne bi imeli dolgo- leta 1983 dejali, da so otroci prekuže- Skypu o prim. dr. Zdenku Šaldi; trajne strokovne razprave, kot smo ni s cepljenjem proti ošpicam. Vendar izvedli smo strokovni izlet v Pekre na bili navajeni. Za ta predlog smo se so se jim leta 1989 pojavili drugi domačijo pomembne mariborske odločili, ker se spletnemu sestanku virusi: enterovirusi in respiratorni družine Reiser (svetovno znani praviloma pridružimo iz domačega sincicijski virusi. Obravnavali so 175 ornitolog in dva župana); obiskali smo okolja, kar je povezano tudi s številni- akutnih primerov možganskih vnetij. učni center Pekre s predstavitvijo mi nepredvidljivimi dogodki. Vsi dogodkov ob osamosvajanju; na prisotni so predlog podprli. Imunski sistem ne ignorira posestvu Meranovo v stavbi nadvojvo- dodanih anorganskih soli v cepiva, de Janeza smo imeli predavanja, ki Preden je tajnica predala besedo zato se tudi pojavi rdečina na mestu smo jih zaključili s prijetnim druže- in ekran predavatelju, je navzoče cepljenja, ker nanje odgovorijo njem. V lanskem letu smo podali prosila, da izključijo mikrofon in če je dendritske celice in celice limfnih žlez. pobudo za poimenovanje nove ulice v le mogoče tudi kamero, saj je na tak Če bi to opisali: dodan aluminij je Mariboru po priznani kirurginji dr. način sprejem predavanja boljši. gospodar situacije, ker ga imunski Zori Janžekovič. Mestna občina je sistem zmotno šteje za požigalca oz. pobudo sprejela in novo ulico na Sledilo je predavanje našega aktiv- antigen. Studencih (predel Maribora) poime- nega člana, magistra farmacije Lovra novala po Zori Janžekovič. Prav tako Dermote, z naslovom Cepljenje in V letih 1990–1991 so »sindrom smo konec leta 2020 podali pobudo cepiva. Predavatelj, ki je po poklicu zalivske vojne« raziskovali neodvisni za izdajo spominske znamke iz serije farmacevt, je prav tako pronicljiv in kanadski raziskovalci in prišli do Slovenske znanstvenice za dr. Zoro moralno kritični raziskovalec razmer podobnega zaključka. Že prej se je Janžekovič in tudi ta predlog je bil v zdravstvu in farmacevtski industriji. sumilo, da tam ni šlo za izstrelke, sprejet s strani Pošte Slovenije. V svojem predavanju je na 23 drsni- prevlečene z uranom, niti za cah razpravljal o cepljenju in cepivih. namenske okužbe ali iraški živčni Prim. Aleksander Sterger je izdal Za naše poročilo o dogodku je pripra- plin, temveč za program pretiranega knjigo o zgodovini mariborskega vil povzetek, ki je nastal na osnovi cepljenja vojakov proti antraksu pred zobozdravstva. Knjigo je predstavila predstavitve. odhodom v Irak. Ameriški vojaki, ki doc. Irena Sapač v reviji Isis. Predsta- so ostali doma, so bili prav tako vitev knjige v Mariboru bo na daljavo Ko dojenček joče, ne joče iz svoje prizadeti, francoski vojaki pa niso ali pa ob prvi priložnosti v živo. duše, temveč zaradi potreb svojih imeli nobenih opisanih težav. mikrobov. Mikrobiolog Justin Son- Zaradi epidemije nismo obeležili nenberg iz Stanforda je dejal, da je Omenili bi še na ducate študij o življenjskih jubilejev naših članov, kar človekovo telo preračunljiva in opti- potencialnih nevarnostih aluminijevih bomo nadoknadili v prvih neepidemi- mirana posoda za rast in širjenje soli, ki izzivajo avtoimunske reakcije oloških razmerah v letošnjem letu. mikrobov, ki bivajo v njem. Radi in alergije pri ljudeh in živalih. Skupni rečemo, da je svet bakterij skrivnost. imenovalec omenjenih študij je: Zaradi epidemiji je zmanjšana »Nadaljnja uporaba aluminijevih soli aktivnost na področju zbiranja in Virusi so motor evolucije; v cepivih za hepatitis A in B, difterijo, obdelovanja podatkov o grobovih sparingpartnerji našega imunskega tetanus, seneni nahod … bo imela za zdravnikov na Pobreškem pokopali- sistema in tako evolucijski partner javnost daljnosežne zdravstvene šču. Uspelo pa nam je urediti grob higiene. Skoraj 20 % naše dedne snovi posledice.« prvega mariborskega slovenskega je virusnega izvora! Virusi se razmno- zdravnika dr. Ivana Turšiča. žujejo samo v gostiteljih. Tako ob rasti Vemo tudi, da imajo ošpice otroka raste tudi notranja zaščita lastnost, da povzročijo boljšo zaščito (imunski sistem je kot samostojen proti drugim težavam. Zdravnik Martin Hirte iz Münchna pripovedu-

Revija ISIS Z68animivoMaj 2021 je: »Pred nekaj leti sem imel bolnika, jo z našim organizmom, jih prepozna- sem le ustregel teoriji, tako kot so ki imel težave z ledvicami in je trpel za va po vzorcu in jih ne napade. Tako počeli vsi ostali. Ko se mi je po neneh- nefrotskim sindromom.« Otroka so tudi mlad organizem običajno prepo- nih dokazih staršev v povezavi s neprestano vozili na kliniko, mu dajali zna te mikroorganizme, s katerimi poročanji posameznih kolegov o kortizone, ker je bila prognoza slaba. človek živi že na milijone let. težavah otrok po cepljenju zjasnilo, Zdravnik je povedal: »Tedaj pa je sem si rekel: O „shit“, mame so zbolel za ošpicami. Danes lahko Glede živčevja ne poudarjamo, da govorile resnico!« rečem, hvala Bogu. Nismo mogli ga je 95 % avtonomnega in le 5 % pod verjeti, da so bile težave z ledvicami kontrolo, to je razumskega. Stari V razpravi, ki je sledila, je prof. nenadno pozdravljene.« ljudje so z roko na trebuhu pokazali, Zvonka Zupanič Slavec dopolnila da so tu drugi možgani. Povezanost predavanje s tehtnimi dodatnimi Številne študije o gripah kažejo, živčevja črevesja z možgani je izredno znanstveno potrjenimi dognanji s tega da je delež umrlih po cepljenju le pomembna. področja. večji, saj se cepijo ljudje, stari 65 let in več. Italijanski strokovnjaki poudarja- Antibiotike smo si predstavljali Zaključek jo: »Naši rezultati postavljajo doseda- kot čudežno sredstvo, sedaj smo pa nje trditve pod vprašaj in tudi, kako presenečeni, ker smo si naredili Spletnega sestanka se je udeležilo sploh zaščititi starejše pred smrtjo golosek v našem mikrobiomu. Naš 22 članov, vendar jih je bilo ponekod zaradi gripe?« Za sedanjo pandemijo mikrobiom je združenje pestrih vrst ob enem ekranu več, tako da lahko smo negotovi, kako se bo imunski mikroorganizmov, kompleksno ocenimo sestanek za uspešen. Dogo- sistem odzval in kako dolga bo doba povezan z živčevjem in imunskim dek je bil izziv tudi za naše starejše zaščite. sistemom. Če je poškodovan, smo člane, ki so se do sedaj izogibali ogroženi – zbolevamo. Realnost tehnološkim spremembam sedanjega Zanimiv je primer zdravniške narave mikrobov je sistem, ki deluje časa. Že tokrat pa so se uspešno družine, ki je imela sinova dvojčka. Ko in reagira samostojno, po svojih prilagodili novim zahtevam in obli- sta bila stara 9 let, ju je mati Freda pravilih, na katera mi ne moremo kam strokovnih srečanj ter se bodo v peljala cepit proti meningokoknemu vplivati, saj še pravega vpogleda prihodnje v še večjem številu pridru- meningitisu. Eden se je v čakalnici nimamo. žili uporabnikom spletnih oblik pritoževal, da mu ni dobro, zato ga strokovnih sestankov. niso cepili. Drugi je bil cepljen in »od Predsednik WAO (Svetovne tedaj nič ni bilo več, kot je bilo«, pove organizacije avtistov), Paul Schattock, Lovro Dermota, mag. farm., Freda. Otrokov imunski sistem je oče avtista, se je ob predaji položaja [email protected] prizadel ščitnico, črevesje in dihalne takole izpovedal novinarki: »Sedaj poti, sluznice in nebo v ustih. Pojavile lahko rečem, česar prej nisem mogel, Prof. Elko Borko, predsednik MHS so se vse vrste alergij. Ni imel več ker sem moral upoštevati in se ozirati SZD, [email protected] potrebe po gibanju. Prestal je več kriz. na naše podpornike in sogovornike iz Necepljeni ni imel težav. politike in gospodarstva, da jih ne bi Boža Janžekovič, univ. dipl. biol., vznejevoljil. Sedaj se ne čutim več tajnica MHS SZD, Ko imunski sistem naleti na zavezanega temu … Bil sem celo mikroorganizme, ki od nekdaj sobiva- aroganten, dejstva sem potlačil, da [email protected] Krašenje obraza in telesa – antropološki pogled Maruška Vidovič modernem – civiliziranem svetu pa so Pojavile so se izdelovalnice in nekateri ljudje, ki hočejo biti drugačni prodajalne piercinga, kovinskih Primitivna ljudstva krasijo svoj in opaženi, zato posnemajo primitivna izdelkov, obročkov, kroglic, zvezdic, obraz in telo iz različnih razlogov ljudstva. Tako se je razvilo prebadanje puščic ali raznih okrasnih kamnov, ki – verskih, zaradi obrednih navad ali (»piercing«) kot »modna muha«. jih s prebadanjem vstavljajo na obraz, izražanja pripadnosti neki skupini, usta, jezik, nos, ušesa, obrvi ali telo, kot je plemenska pripadnost. V predvsem na popek, bradavice in drugod po telesu, tudi na spolne

Revija ISIS Zanimiv6o9Maj 2021 organe. Piercing delajo celo otrokom, moči, plodnosti (D. Vremec, 1992). ljudstvi, nasledeno od Ilirov. Označe- pa tudi starejšim ljudem. Videti Tako kot drugi predeli sveta, imata valo je versko, etnično identiteto nekoga v naši sredini z obročem v tudi Avstralija in Nova Zelandija življenja in obstanka, predvsem kot nosu ali kje drugje na obrazu ali dolgo zgodovino tetoviranja. obramba pred islamizacijo. Na sliki telesu, ni niti lepo niti brez nevarnosti Tetoviranje je lahko po vsem telesu ali spodaj so tetovirane roke žensk, kot za razne okužbe in tudi sicer izraža pa samo po obrazu, kot npr. pri ostanek iz preteklosti, na območju slab odnos do lastnega telesa. Žal pa Maorih, kjer je posebno in zanimivo nekdanje Jugoslavije. so samopotrditvena nagnjenja in tudi to, da je v določenih vzorcih človeška fantazija neustavljivi in tako zapisana osebnost ali celo nekatere Skozi nemirno zgodovino in so se celo v Guinnessovi knjigi rekor- značilnosti družine. Na Novi Gvineji različne kulture se je pomen tetovira- dov pojavili bizarni primeri oseb, ki se je tako kot pri starih Egipčanih nja spreminjal med dvema skrajnost- imajo s piercingom najbolj navešen tetoviranje navezalo na posmrtno ma, od privilegija višjih hierarhičnih obraz. življenje. V Aziji, kjer je to najbolj razredov do skrajno negativnega, pogost običaj, tetoviranje izraža marginalnega, barbarskega pomena. Še veliko večjih dimenzij je danes magično moč poslikav ali pa zaščito pojavljanje tetoviranja, ki je postalo pred demoni. V Indiji so tetovaže Fenomen tetoviranja je poznan že popularno v razviti Zahodni Evropi in pomenile izraz vere in pripadnosti od neolitika. Antropologi in arheologi v Kaliforniji. Tetoviranje so različnim kastam. Na Japonskem, kjer poročajo o tetovažah na egipčanskih uporabljali med drugo svetovno vojno so tetovaže najbolj živopisne, so jih in tudi drugih mumijah. Tetoviranje kot identifikacijo in označevanje uporabljali – tako kot na Kitajskem je bilo povezano s kultom mrtvih. zapornikov v Hitlerjevih – v glavnem za namen kaznovanja. V Tetovirali so mrtve in žive. Odkrite koncentracijskih taboriščih, ki so jim Severni in Južni Ameriki so Indijanci tetovaže v sarkofagih so imele pri na podlahti vtetovirali identifikacijske prevzeli tetoviranje od Eskimov ter od ženskah erotični pomen. Tetovaže so številke. Večkrat so bili tetovirani tudi sibirskih Jakutov, kamor se je razširi- kmalu postale simbol prestiža, druž- mornarji, ki so se vrnili z dolgih plovb. lo z nomadskimi migracijami (D. benega položaja in moči. Leta 1991 je Ameriški vojaki pa so si dali v znak Vremec, 1992). Omenjajo se tetovira- bila veliko presenečenje najdba pripadnosti vojski vtetovirati na roke nja pri Majih, Inkih in Aztekih, ki so ledenega človeka Ötzija na ledeniku v vojaške simbole. Tetovirale so se tudi bila povezana z različnimi rituali. Pri Alpah na avstrijsko-italijanski meji, ki razne zloglasne kriminalne združbe, Indijancih na ozemlju Amerike je je bila datirana v dobo pred 5300 leti. ki so imele svoje simbole. Danes pa je tetoviranje predstavljalo privilegij, Ker je bila koža na naravni mumiji tetoviranje postalo nerazumen družbeni in plemenski status, za dobro ohranjena, so znanstveniki »lepotni« modni trend. arktična ljudstva pa je pomenilo lahko ugotovili preproste ognjene zaščito pred boleznimi. V Afriki, kjer tetovaže (črtice, pike, križ, trikotnik), Tetoviranje je nanašanje barve z gre za domorodno plemensko tetovi- narejene z ogljem v manjše ranice. vbodi v globje kožne plasti ali pod njo, ranje, je le-to kombinirano z brazgoti- Našteli so jih več kot 50, in sicer na kjer trajno ostane. Barva se nanaša s njenjem zaradi zelo temne barve kože spodnjem delu hrbtenice, za levim pomočjo igel, v novejšem času pa z Afričanov. Tetoviranje je bilo tradicio- kolenom in na desnem gležnju. Stari električnim strojčkom. Domorodci nalno prisotno tudi med balkanskimi Grki, ki so občudovali lepo telo, so uporabljajo v te namene tanke žival- prezirali tetoviranje, ki so ga spoznali ske kosti, školjke ali trde rastlinske od Perzijcev in ga uporabljali pred- konice ter rastlinska barvila in oglje. K tem postopkom spada tudi umetno brazgotinjenje. Tetoviranje že dolgo časa poznajo na vseh koncih sveta, kar razkrivajo zapisi beneškega trgovca in raziskovalca Marca Pola iz 13. stoletja, dnevnik kapitana Jamesa Cooka in poročanja Charlesa Darwina ter raznih misijonarjev. Tetoviranje je običaj, razširjen predvsem v Polinezi- ji, v plemenskih kulturah. Tudi beseda »tatoo« (označevanje) izvira iz Polinezije, kjer so okrašeni s tradicionalnimi plemenskimi tetovažami. Največkrat gre za obred iniciacije, tj. obredni sprejem med odrasle, potrditev odraščanja, zrelosti,

Revija ISIS 7Z0animivoMaj 2021 vsem za označevanje pripadnosti »moderno umetnost« ter delajo še vse HIV-om, v preteklosti pa so bile nižjega družbenega sloja in kot mogoče druge zelo skrajne posege. poznane okužbe celo s sifilisom, ker sredstvo kaznovanja, da so imeli Med prebiranjem literature (Š. Takać, so tetoverji mešali barvo s slino. nadzor nad označenimi prestopniki, V. Pilija, 2012) sem bila močno Tetoviranje povzroči tudi bolečine, sužnji in vojaškimi ujetniki. Tudi stari pretresena, ko sem zasledila posnetek odvisno od velikosti površine kože in Rimljani so poznali tetoviranje in ga dojenčka, ki so mu potetovirali celo dela telesa, ki je izpostavljena tetovi- povezovali s kaznovanjem. Označevali desno stran, kar je zelo nemoralno, ranju. Tetovaže so trajne. Odstranju- so sužnje, zločince, vojakom so kriminalno dejanje, ki bi moralo biti jejo – brišejo jih z laserjem ali kirur- vtetovirali številke kot varovalko pred kaznovano. Iz zgodovine sicer vemo, ško, kar pušča brazgotine. pobegi. Katoliška cerkev je sprva da so med časom turških okupacij s prepovedala tetoviranje. Prav tako tetoviranjem poskušali preprečiti Poznamo tudi tetoviranje pri tudi muslimanski Koran. Tetoviranje krajo otrok. Grozljiv poseg v človeško živalih v raznih laboratorijih in se je najbolj razbohotilo na Srednjem telo je tudi spreminjanje – barvanje živalskih vrtovih, kar bi bilo do neke vzhodu in v Aziji. očesne beločnice, kar tetovirnice mere sprejemljivo, če bi šlo samo za ponujajo in predstavljajo kot »zadnjo namen identifikacije, sicer pa je tudi v Kot novi val v tetovirnicah po modo« in zaradi česar je nekaj ljudi tej zvezi danes na razpolago dovolj svetu danes ponujajo različne tehnike celo oslepelo (Š. Takać, V. Pilija, drugih možnosti. in sloge dekorativne barvne tetovaže 2012). Sicer pa je pri kožnem tetovira- na večjih površinah kože, ki služi kot nju možna okužba s hepatitisom in Tetovaže koristno uporablja slikarsko platno. To označujejo kot policija za prepoznavanje ponesrečen- cev in tudi sodna medicina pri odkri- vanju zločinov. Psiho-socialni vidik tetoviranja v današnjih civiliziranih družbah je, da tetovirane osebe stremijo k izstopanju iz množice z namenom, da bi bile opažene, da bi se jih videlo in ogledo- valo. Tradicionalno tetoviranje je izgubilo svoj prvotni, zgodovinski pomen, funkcijo, vrednotenje, smisel in simboliko. Danes je to le težnja posameznika po izstopanju. V subkul- turah je postal to nov način izražanja in izpostavljanja svoje identitete, kar je brez vsebine. Dr. Maruška Vidovič, biol. antrop., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, [email protected] IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zbornice Registrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u1Maj 2021 Slovo Moja … Vesna Mele Boris Devčić Prijatelj moj postoj! Lepo je pogledati te v oči Nazaj se kdaj ozri, Lepe, bistre, Za tabo so prehojene poti. Hkrati plašne … Na teh poteh je sonce, smeh, V njih vidim otroka, en poseben svet Viharjev burnih sled, Enkraten, neponovljiv … Travnik cvetoč, veselja poln, Senzibilen, ranljiv, pretkan s čustvi A tudi zima, led. Ki hrepeni po ljubezni Ki išče sožitje in podporo … Prijatelj moj, nazaj se kdaj ozri, V njih vidim jedro poguma, volje, Tu tvoje so poti. odločnosti, Tu so sopotniki in tu smo mi, Željo za zmago v vseh vojnah, ki jih Del skupaj smo prešli. nosiš v duši, V svojem svetu … Prijatelj moj, nazaj se kdaj ozri, Za tabo so prehojene poti. Čudovito je zazreti se v tvoje oči Poglej naprej in se nasmej, V njih je nepopisna lepota … Lepo je bilo tiste dni! Boris Devčić, dr. med., spec. internist Vesna Mele, dr. med., Središče ob Dravi – pulmolog, Bolnišnica Sežana Tri zgodbe (anekdote) s srečnim koncem Miha Debevec Dvojčka nosečnosti, pa ste zmajali z glavo in rekli: ali ste dlje noseči, kot pravite, ali pa sta dva. Jaz pa sem Sredi šestdesetih let, ko še ni bilo ultrazvoka, točno vedela, kdaj sem zanosila, in sem se sem skoraj štiri leta delal kot »splošni« zdravnik pripravila na dvojčka. Sedaj smo vsi trije tukaj«. v manjšem kraju v osrednji Sloveniji. Poleg Preveril sem zapisano v kartonu: velik trebuh, rednega dela v dopoldanski ambulanti sem ostalo bp. Moj ego je bil potolažen. »imel« enkrat tedensko popoldne posvetovalnico za matere in otroke. Nekega dne prinese dvojčka Sterilne rokavice v posvetovalnico mlada mamica, ki se mi je zdela znana. Vraga, edina dvojčka v vsem tem času, pa V tistem času še nismo imeli sterilnih rokavic sem ju spregledal! »Tukaj sta naša dvojčka, kot za enkratno uporabo. Do najbližje bolnišnice je ste jih napovedali«. »Jaz napovedal? Kdaj?« bilo več deset kilometrov, ceste večinoma maka- »Bila sem enkrat pri vas približno na polovici damske, reševalno postajo je bilo treba klicati iz

Revija ISIS v prostem času 7Z2dravnikiMaj 2021 drugega kraja preko telefonske Premišljeval sem, kolikokrat sem šival steriliziral s prekuhavanjem skupaj z centrale, avtomobili so bili še redki. s »sterilnimi« rokavicami, pa niti injekcijsko brizgo in iglami. Takrat še Kar nekaj manjših ran je bilo treba enkrat ni prišlo do »sekunde«. ni bilo sterilnih plastičnih brizg in igel zašiti tudi v času dežurstva. Moj za enkratno uporabo. Bolnika sem predhodnik je delal po starem: instru- Penicilinski šok vprašal, ali je že kdaj dobil penicilin in mente je prekuhal in počakal, da so se ali je imel kaj reakcije. Penicilin je že ohladili, roke si je po kirurško temelji- V začetku specializacije sem nekaj jemal in po njem ni imel težav. Dal to umil. Za vse to je bilo potrebno kar časa enkrat tedensko kot »podizvaja- sem mu injekcijo penicilina in pisal precej časa. Sam sem v času staža na lec« delal v ambulanti v bližini Lju- recept za tablete Ospen, ko se je bolnik kirurgiji videl sterilni komplet z vsemi bljane namesto kolega, ki je dopoldne začel tresti, zavil z očmi, zahropel in pripomočki, vključno s sterilnimi kot volonter začel specializacijo na otrpnil. Odrevenel sem. Penicilinski rokavicami, kar vse je omogočilo hitro Interni kliniki, popoldne pa delal v šok, ki smo se ga vsi tako bali! oskrbo rane. Seveda bom tudi jaz splošni ambulanti. Takratni direktor Protišokovni komplet deksametazon, delal tako! Edini sestri, pravzaprav je zdravstvenega doma je to dovolil pod sandosten kalcij in phenergan sem bila bolničarka, ki je delala v ambu- pogojem, da kolega prevzame na sebe seveda imel s seboj v torbi, vendar lanti, sem naročil, naj v manjšo kaseto vso strokovno in finančno odgovor- samo še eno 5-kubično brizgo v pripravi vse, kar je potrebno za nost. paratusu. S tresočimi rokami sem iskal šivanje, in to da v sterilizator z vročim ampule v zdravniški torbi in razmi- zrakom, ki so ga uporabljali v sosednji Nekega zimskega večera so me šljal, kako naj »razporedim« vsa tri zobni ambulanti. klicali k bolniku, ki je ležal doma z zdravila z eno samo brizgo, ko sem visoko vročino in ni mogel v ambulan- zaslišal s peči: »Spet ga je vrglo!« Po nekaj letih moje »male kirurgi- to. Po končanem delu v ordinaciji sem Skoraj zakričal sem: »Kaj ga je vrglo?« je« sem opazil gumijaste, točneje se zapeljal na bolnikov dom. V temač- »Ja božjast, saj ga vendar zato niso lateks rokavice, ki so se sušile na ni sobi je ležal v postelji kakih 20 let vzeli k vojakom!« Kar »slišal« sem, radiatorju. Sestro sem vprašal, zakaj star fant, ob kmečki peči pa sta se kako se mi je odvalil kamen od srca. so rokavice na radiatorju. Zvedel sem, greli njegova mati in sestra, oblečeni v Fant je sicer redno dobival antiepilep- da jih pripravlja za »šivalni komplet«. črnino. Pred kratkim so pokopali tike, česar pa jaz kot »nadomestni« Najprej jih je prekuhala, nato posušila drugega sina, ki se je smrtno ponesre- zdravnik nisem vedel. Naj še dodam, na radiatorju, potem potresla s čil med služenjem vojaškega roka da se je absces pozdravil doma, brez smukcem in položila na že sterilizira- nekje na jugu države. incizije. no »culico« v kaseti. Zgrozil sem se! »Zakaj pa niste rokavic sterilizirali Ugotovil sem precej hud peritonzi- Prof. dr. Miha Debevec, dr. med., skupaj z ostalim šivalnim priborom?« larni absces. S seboj sem imel penici- Ljubljana »Vi ste pa res neumni! Če bi to nare- lin za muskularno injekcijo in še dva dila, bi se rokavice sprijele in uničile.« paratusa. V pojasnilo mlajšim kole- gom: paratus je kovinski etui, ki se je »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Sovražim pandemije, a kam naj grem? Sem 100 % zaščiten: ves čas nosim masko, kondom in neprebojni jopič. Postali smo odvisniki od ribonukleinske kisline. Vitamin D je najbolj priljubljeno zdravilo, ki ne pozdravi C-19. Covidu-19 ni uspelo, kot si je zamislil. Ampak še bolje. Spuščamo milne mehurčke in bi radi, da bi vsi živeli v njih. Glede na to, kakšni so zapleti po C-19, bi morali dobiti še post-covid dodatek. C-19 prinaša razpoloženje v prostem padu. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana

Revija ISIS Zavodn7ik3Maj 2021 Zdravnik pri zdravniku Barbara Podnar Zdravnik kolegialno skrbi za obolelega Ko sem bolnica. Težko čakam (pregled). Me kolega, za obolele zdravstvene delavce in štu- je malo (ali bolj, odvisno od težav) strah. Pona- dente zdravstvenih poklicev. (46. člen Kodeksa vljam v mislih, kaj vse želim vprašati, da ne zdravniške etike, Isis, november 2016) pozabim. Pozabim veliko svojega medicinskega znanja. Nikoli nisem čisto prepričana, če sem se Ko sem bolnica. Nelagodno se presedam po prijavila pri pravem okencu in če čakam pred trdi klopi v čakalnici, čakam na pregled pri pravimi vrati. Si oddahnem, ko zaslišim svoj zdravniku. Zalotim se, da se nezavedno odmikam priimek, in še enkrat, ko je zdravnik prijazen. Me na najsamotnejši konec klopi in da me pokašlje- sprosti, če se zdravnik ali kdo od ostalega osebja vanje starejše gospe na drugem koncu dela poheca. Sem vesela, ko opravim. nervozno. Minute se vlečejo kot ure, in »ohh, koliko jih je še pred mano«. Ko sem zdravnica. Težko čakam (nesojeni čas za malico). Me ni strah (no, včasih). Ponavljam v Ko sem zdravnica. En za drugim se vrstijo mislih, kaj vse še moram opraviti, da ne poza- bolniki, številka 10, 18, 27, ne vem, koliko njih, bim. Se poizkušam spomniti kar največ svojega ne opazim gneče v čakalnici, ko hitim skoznjo na medicinskega (spovedniškega, psihoterapevtske- hitro kaj uredit na oddelek, ne opazim obrazov, ga, moderatorskega, igralskega ...) znanja. Si ne slišim pokašljevanja, glava prepolna misli o oddahnem, ko so pacienti prijazni (in potrpežlji- opravilih, ki čakajo. Če se ne obrneš dovolj hitro, vi). Me sprosti, ko bolnik s seboj na pregled ne te čas povozi. prinese še težav tete, prababice, soseda in hišne mačke. Sem vesela, ko opravim. Aja, in ne Foto: Anja Vidmar razumem, kako lahko kdaj kdo ure čaka pred vrati, ne da bi se bil vpisal pri administratorki. Zdravnica sem (skoraj) vsak dan. Kot bi bila druga oseba, se vsakič znova skoraj ne prepo- znam v vlogi bolnice. Vedno znova me preseneti- ta človeška ranljivost in paleta doživljanj osebe, ki se je znašla na drugi strani, v kar naenkrat tako novi in tuji čakalnici. Praktično vedno se tudi srečam z vprašanjem, ali naj povem, da sem zdravnica, ali ne. Mnenja kolegov, s katerimi sem se pogovar- jala, so kar najrazličnejša: »Jaz pa že ne povem, da sem zdravnik,« reče kateri izmed kolegov, »zakaj pa naj bi imel prednost pred ostalimi zaradi svojega poklica?« Nekomu drugemu je samoumevno, da lahko prehiti vse čakajoče in nerga ob pregledu, če ni bil obravnavan prednostno. Večina je verjetno nekje vmes. Ko sem sama bolnica. Včasih povem, da sem zdravnica. Npr. če se mi mudi nazaj v službo (no, ali tudi kam drugam) ali če mi kdo predolgo in preveč preprosto razlaga nekaj, česar se po naključju tisti hip spomnim iz učbenika. Ali pa npr. pri telefonskem naročanju, ker gre potem vse tooooliko hitreje. Večkrat pa ob pregledu ne povem, da sem zdravnica. Ali pa šele potem, ko sem slišala vso razlago svojega stanja za laike. To

Revija ISIS Z74avodnikMaj 2021 mi omogoča opazovanje in doživljanje iz sebe, da je tudi sam zdravnik, da in zmoremo. Kaj je torej kolegialno v obravnave z zornega kota bolnika-bol- kaj takega pa še ne, da saj nismo nič primeru, ko je v naši čakalnici bolnik- nika. krivi, ampak ta sistem, to je neverje- -zdravnik, vsak razlaga sam zase. tno, kaj se dogaja … in da je moral Vsak se sam odloči, ali želi biti tako dolgo čakati! Ko sem zdravnica, se z bolnikom- bolnik-bolnik ali bolnik-zdravnik, -kolegom pomenim malo drugače. torej ali bo povedal zdravniku, da je Ne vem, kako je bil mislil, da bom Morda celo ne nujno z drugačnimi tudi sam »od foha«. Seveda je to le zaslutila, da imam v čakalnici kolega besedami, morda samo z drugačnim predpogoj za npr. drugačno komuni- na žerjavici. tonom ali z drugačno pozornostjo. kacijo, slednje pa je odvisno tudi od Potrudim se, da se počuti dobro in da tega, na kakšna ušesa bolnik-zdravnik In še ena anekdota, ki pa ponuja odide z zadoščenjem, ne samo, da je naleti na drugi strani. elegantno rešitev težave: (upam) rešil težavo, zaradi katere je bil prišel, temveč tudi, da je bilo zanj Ko sem zdravnica, imam rada, če Nekoč kliče v nujno ambulanto poskrbljeno kot za nekoga izmed nas. vem, da je nekdo izmed bolnikov v neka gospa in začne takole: »Dober čakalnici kolega. Seveda si vzamem dan, doktor ta in ta pri telefonu, sem Ko sem bolnica, prestop iz vloge nekolikšno diskrecijsko pravico pri družinska zdravnica, kličem privat, bolnik-bolnik v vlogo bolnik-zdravnik vrstnem redu pregledov: tako kot se zase. Od včeraj se mi dogaja …« zame prinaša predvsem psihološko npr. trudim ne pustiti čakati malih Težave so zahtevale nujni pregled, spremembo – mala pozornost kolega otrok ali nosečnic (itd.), tako se tudi dogovorim se z zdravnico, da pride zbuja zaupanje, daje vtis, da kot potrudim, da kolega ne čaka predolgo. še danes, pa da naj pove ob prihodu, zdravniki nismo le uslužbenci togega Če seveda vem, da je kolega. da je zmenjena z mano … in hladnega sistema, en drugemu tujci, temveč da lahko računamo en na Na tem mestu zanimiva anekdota: Kodeks zdravniške etike ne drugega, da smo del širše skupnosti. Zadnjič enkrat velika gneča, opredeljuje, kaj pomeni »kolegialna« nujna ambulanta, po kakšni uri ali skrb (za obolelega kolega ...). Seveda Biti zdravnik ni samo služba. dveh čakanja pride nestrpen gospod je vsem jasno, da bomo pomagali Bodimo kolegi! končno na vrsto in se nekaj priduša. kolegu, ki se je znašel v naši čakalnici Med pregledom se malo pomiri, a (ravno tako kot vsakemu izmed Barbara Podnar, dr. med., SB Izola potem na sredi vseeno nekako stisne ostalih bolnikov). Saj pregled je za vse bolnike isti, ponudimo vse, kar znamo TEHNIČNA PODPORA PRI IZVEDBI SPLETNIH INTERAKTIVNIH VIDEOIZOBRAŽEVANJ videokonferenčni prenos virtualne sobe za predstavitev posterjev predavanj predstavitve sponzorjev v svojih sobah, možnost z možnostjo komunikaci- interakcije z avtorjem, iz- izvedba generalke ali bor najboljšega posterja snemanja vnaprej je z udeleženci tehnična pomoč vzporeden potek več spletna aktivacija udeležencem udeležencev (druženja predavanj glede na interes, med snemanje dogodka in delitev udeležencev v obdelava posnetka odmori, klepet) več manjših skupin po zaključku dogodka interaktivnost – zastav- vam posredujemo sez- ljanje vprašanj, glasovanje nam udeležencev Več informacij: [email protected]

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9.850 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Boštjan Kersnič, dr. med., spec. Chamber for the Carniola Province. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Asist. dr. Marko Jug, dr. med., spec. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Mojca Drev, dr. dent. med., spec. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., spec. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Rok Ravnikar, dr. med., spec. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Boštjan Kersnič, dr. med., spec. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Peter Golob, dr. med., spec. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Mag. Marko Bitenc, dr. med., spec. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Asist. mag. Matej Beltram, dr. med., spec. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Tina Šapec, univ. dipl. prav. of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Legal Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Peter Renčel, univ. dipl. prav. • Managing (planning, monitoring, and a job. Finance and Accounting Department Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Health Economics, Planning and Analysis two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Department Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Head of Postgraduate Medical Training for specialisations; other • Publishing activities, editing Tina Šapec, univ. dipl. prav. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Basic Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department and examination. members, publishing books and other Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav. • Organising professional seminars, publications. Head of Public Relation Department Andreja Basle, univ. dipl. nov. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, dipl. ekon. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.

Domus Medica za vas! Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki. Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/. Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica! INFORMACIJE: Urška Pregl, tel.: 01 30 72 194 E: [email protected]