Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 05

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISIS Uvodnik3Maj 2018Nov razpis specializacij: Na boljšemtisti, ki imajo kaj ponuditiAsist. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, predsednik SIZ Minilo je dobro leto od začetka Obenem smo se v odboru dogo- pragmatično se morajo odločiti meddelovanja Sveta za izobraževanje vorili, da želimo z novosprejeto svobodo izbiranja in lahnim spancem(SIZ) v novi sestavi in kocke se sesta- metodologijo tudi v prihodnje obja- gotovosti.vljajo v smiselno celoto. Prejšnji teden vljati približno konstantno in predvi-je bil v Uradnem listu RS objavljen dljivo število mest za posamezne Dodatna novost bodo tudi izbirninovi pravilnik o specializacijah. stroke, približno uravnoteženo med kriteriji; razmerja bodo podobna kotPrenovo pravilnika je povzročil lani spomladanskim in jesenskim razpi- do sedaj (povprečna ocena iz študijapoleti sprejet Zakon o zdravniški som (60 : 40). (20 %), dosežki (20 %), priporočilaslužbi. Končna različica je tudi po (20 %) in intervju (40 %). A slednjauskladitvah z Ministrstvom za zdravje Najpomembnejša novost novega dva smo pošteno prevetrili in že naRS (MZ) in vladnimi službami ostala pravilnika in razpisa pa je dvotirnost jesenskem roku prihaja sistematizira-ugodna, ker daje dobra izhodišča in – obenem razpis za nacionalni nivo no, časovno uteženo elektronskopravne okvire. ter za znane izvajalce. Kandidat se priporočilo, za katerega verjamemo, lahko prijavi le na enega. Oba razpisa da bo veliko bolje diferenciralo 12. aprila je bil objavljen tudi imata tako za kandidate kot za usta- kolege, ki so si že med študijem inspomladanski del razpisa specializa- nove določene prednosti in pomanj- sekundariatom prizadevali za izkušnjecij. Število specializantskih mest je kljivosti. Poglavitna prednost nacio- iz določene stroke, in jih za to primer-tokrat, kot bo tudi vnaprej, določil nalnega razpisa z vidika kandidata je no nagradilo s točkami! Enako prihajapetčlanski odbor pri MZ, v katerem možnost izbire delodajalca po opra- prenovljena in objektivizirana metodaima Zdravniška zbornica Slovenije vljeni specializaciji (zahteva zaposlitve strukturiranih intervjujev, ki bo(ZZS) eno mesto. Podatke za razpis v javni zdravstveni mreži v roku treh tričlanski izbirni komisiji bolj verodo-so posredovali ZZS, nacionalni mesecev – nihče ne more nikogar stojno pomagala najti primernostkoordinatorji specializacij (NK), nikamor na silo »odposlati«!). kandidata za stroko ter zdravniškoNacionalni inštitut za javno zdravje Obratno, kandidata, ki bo izbran za službo per se – že zdaj lahko napove-(NIJZ) ter MZ. S sej odbora lahko ustanovo, je ustanova v roku meseca mo, da se bodo v strukturiranihsporočim, da so bila mnenja koordi- dni dolžna zaposliti, torej ima zagoto- intervjujih sistematično iskale lastno-natorjev v veliki večini upoštevana vljeno delovno mesto vsaj za dolžino sti kandidata, kot so komunikacija,– pa tudi velika večina NK se je trajanja specializacije – a zato ne timsko delo in profesionalizem.odzvala povabilu, da poda mnenje o more več izbirati oz. spreminjati Posamezne stroke bodo lahko dodaleštevilu potrebnih specializantskih svojega mesta! še njim specifično lastnost.mest. Podobno je nacionalni razpis Po vsem opisanem so sporočila in Na leto bo razpisanih približno ugoden za ustanove (ne samo veli- vzpodbude specializantom, pa tudi450 mest, za približno 380 kandida- ke!), ker jim daje možnost, da k sebi ustanovam, jasni: na razpisih intov; mesta bodo glede na število privabijo specialiste (in že speciali- kasneje v iskanju delovnega mesta oz.kandidatov, ki opravijo strokovni izpit zante!), brez kakršnihkoli pogojev! zaposlenega bodo daljšo potegnilispomladi in jeseni, približno soraz- Nasprotno, razpis za znane izvajalce tisti, ki imajo kaj ponuditi: specialisti/merno razdeljena med spomladanski ustanovam zagotavlja, da se specia- specializanti znanje, ustanove pain jesenski razpis. Uradna tabela list mora zaposliti pri njih vsaj za delovne pogoje.razpisnih mest za spomladanski del je dobo trajanja specializacije – ugodnoobjavljena. Objavljena pa je tudi za ustanove, ki težko pritegnejo Med kandidati v izbirnih postop-opacificirana tabela predvidenih zdravnike. kih pa bodo največ točk dobili tisti, kirazpisnih mest na jesenskem razpisu. se bodo že od višjih letnikov fakulteteVerjamemo, da bo »razkritje« števila V SIZ-u verjamemo, da bo dolgo- trudili spoznavati stroko in bodo namest na obeh razpisih mladim kole- ročno razmerje med nacionalnim in strukturiranem intervjuju pokazaligom vsaj malo zmanjšalo njihove razpisom za znane izvajalce v korist višjo mero zmožnosti komunikacije,stiske ter negotovosti. prvega za vse deležnike prineslo timskega dela in celokupnega profesi- maksimalne koristi – le iskreno in onalizma.

Revija ISISU4 vodnikMaj 2018Uvodnik 26 Velika Britanija: Strokovna srečanja kriza v NHS3 Nov razpis specializacij: Na 51 Zbornična izobraževanja za boljšem tisti, ki imajo kaj Forum zdravnike in zobozdravnike ponuditi 27 Komentar k zapisom 52 Strokovna Gregor Prosen Marjan Kordaš srečanjaK naslovnici revije 27 Kdo se boji integrativne 63 Mali medicine? oglasi6 Doc. dr. Nada Rotovnik Eldar M. Gadžijev Kozjek Obletnica Alojz Ihan 29 Nesreče na smučiščihZbornica izenačene z ostalimi vrstami 64 10. obletnica delovanja nesreč, 2. del Društva za medicinsko10 Na kratko iz hipnozo Slovenije dela zbornice Marjan Fortuna Jasna Čuk Rupnik14 Forum KZO: Akutni problemi zdravstvenega sistema z vidika Intervju V spomin zdravnikov 31 Brez športa zame ni življenja 65 V spomin asist. Petru14 Dosežki UKC Ljubljana Andreja Basle Gabrovcu, dr. dent. med., navdušili zdravnike iz spec. za zobne bolezni Melbourna Medicina Janja Jan, Vito Vrbič15 Anja Bukovec in Petra Greblo navdušili občinstvo 35 Kemični motilci endokrinega 66 Alenka Bezget, dr. med., spec. sistema pediatrije, spec. psihiatrije Lucija Perharič Nataša Potočnik DajčmanAktualno 41 Kaj ženske zanima S knjižne police o kontracepciji?16 Duh mentorstva, duh sočutja 68 Yuval Noah Harari: Sapiens. Borut Škodlar Bojana Pinter, Kratka zgodovina človeštva Tinkara Srnovršnik Marjan Kordaš18 Kje študenti naših medicinskih Poročila s strokovnih srečanj fakultet vidijo svojo prihodnost ali kdo bo zdravil 44 Prva mednarodna delavnica Zanimivo slovenske bolnike? multidisciplinarne obravnave bolnic s tumorji v mali 70 Biti študent ob 50. obletnici Pia Jerot, Gregor Prosen medenici v Mariboru ultrazvoka19 Parametri digitalnih pristopov Nejc Kozar, Maja Pakiž Tadej Petreski, k izobraževanju v medicini, Marjan Skalicky ki vplivajo na njihov izbor oz. vrednotenje 46 Učna delavnica »Obravnava 71 Skoraj tako je kot nekdaj ženske pred in po porodu Tatjana Leskošek Denišlič Martina Puc, Meta Galjot doma v ginekološki dispanzerski ambulanti«Personalia 72 Izpit iz nemščine na Avstrijski Milena Rmuš, Nejc Kozar, zdravniški zbornici na Dunaju Darja Arko, Iztok Takač Barbara Podnar23 Opravljeni specialistični izpiti 47 Delavnica »Ultrazvočno Zdravniki v prostem času vodena artrografija« naIz Evrope radiološkem oddelku UKC Maribor26 V Kaliforniji se začenja 74 »Pariški salon« razstavil dela zakonita prodaja marihuane Mirjana Brvar štirih slikarjev iz KUD-a UKCL Blaža Fečur26 Gradiščanska: soglasje v 49 Srečanje s cepilnimi timi pogajanjih o honorarjih celjske regije 76 Vsem potem mojega življenja Alenka Trop Skaza Marjetka Jelenc

Revija ISIS Uvodnik5Maj 201878 Popotnica rodovom Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Andrej Rant posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Leto XXVII, št. 5, 1. maj 2018 uredništva.78 »Au«-foristična tinktura Natisnjeno 10.420 izvodov Janez Tomažič Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije79 Moj damaščanski prijatelj UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Amidu ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana Ciril Grošelj IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem80 Pro bono pica za Pro bono Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina ambulanto Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 15.000 znakov – štetje Polonca Steinmann 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –Zavodnik T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne81 Moji čudoviti spomladanski Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je možgani okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Aleš Rozman PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500 W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. 20 EUR bruto. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke LEKTORIRANJE posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. primeru vam honorarja ne bomo mogli E: [email protected] izplačati. OBLIKOVNA ZASNOVA Napoved strokovnega srečanja Agencija Iz principa Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP dogodki za največ tri mesece vnaprej. Stanislav Oražem Izjava uredništva TRŽENJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Zdravniška zbornica Slovenije organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Dunajska cesta 162, p. p. 439 uredništva Izide. 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina E: [email protected] Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno TISK zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Tiskarna Povše Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

6 Revija ISIS revijeK nMaaj 2s01l8ovnici Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek Prof. dr. Alojz IhanKot ustanoviteljico in vodjo ambulanteza klinično prehrano na Onkološkeminštitutu bi te najprej vprašal, kakoonkološki bolnik pride do vas. Je to na»napotnico« lečečega onkologa ali naželjo bolnika, so to vsi onkološki bolni-ki ali le posamezne izbrane skupine, inče, kakšni so kriteriji za napotitev? V ambulanto za klinično prehrano na Onkolo-škem inštitutu se lahko naroči vsak bolnik, ki jeprehransko ogrožen ali podhranjen, ne samoonkološki. Napoti ga lahko družinski zdravnik alilečeči specialist. Znotraj bolnišnice pa »deluje«tudi konziliarna napotnica, s katero zdravnik, kibolnika zdravi, napoti bolnika na prehranskoobravnavo. Poleg »onkološke« diagnoze imajonaši bolniki tudi številne druge diagnoze, zatomora biti klinični dietetik in zdravnik vešč tudiprehranskih ukrepov pri drugih bolezenskihstanjih, predvsem pri odpovedi prebavil. Hudapodhranjenost in močna prizadetost prebavil obrazličnih bolezenskih stanjih ali celo odpovedprebavil so najpogostejše diagnoze, ki bolnikaprivedejo v naše ambulante ali na oddelek.Vsakdanje hrane verjetno iz številnihrazlogov ni dobro naslavljati kot »zdra-vilo«, saj s tem hitro nastane zmeda, kijo zlasti dobro izkoristijo oglaševalci.Kaj je dobrega in kaj slabega pri iska-nju zdravja v živilih? Slabih živil ni, so predvsem slabe prehranskenavade. Kakovost živil je v prehrani posameznikaseveda zelo pomembna, a ni glavni cilj prehraneposameznika. Za posameznika je ključno, danjegova prehrana vsebuje primerno sestavo živil,ki pokrijejo njegove energijske in hranilne potre-be. Govorjenje o »zdravi« hrani tako na splošnoje lahko tudi škodljivo za zdravje, če posameznikne razume, kaj to pomeni. Na primer, značilniživili, katerih vlogo v prehrani posameznika zeloslabo razumemo, sta običajni sladkor in sol.

K naslovnicRieMvraijjae2I0S1IvS8 ije7Večina do neke mere razume, da je presnovo (ESPEN) iz leta 2017 opre- ESPEN. Ob tem moram še poudariti,vnos enostavnih sladkorjev v vsako- deljuje uporabo oralnih prehranskih da pri izobraževanju na področjudnevnem življenju primerno omejiti dodatkov (OPD), enteralne prehrane klinične prehrane vedno bolj sodelu-do razumne mere za posameznika. (EP) in parenteralne prehrane (PP). jemo z Medicinsko fakulteto v Ljub-Enako velja za sol. Žal pa zdrava ljani, zlasti patofiziologi: prof. Mar-pamet velikokrat odpove pri prehrani Izraz prehranska terapija je šem, doc. Pirkmajerjem in prof.aktivne populacije, ki jo zaradi zdravja nekoliko širši in se glede na strokov- Grubičem.nagovarjamo k (zdravi) intenzivni no terminologijo nanaša na način,telesni aktivnosti. Zdravstveni učinek kako zagotovimo hranila za zdravlje- Onkologija je zaradi posebnevadbe se začne zmanjševati v tistem nje stanj, ki so povezana s prehran- narave rakaste bolezni razvilatrenutku, ko zaradi neprimerno skimi problemi. Prehransko terapijo zelo kompleksne statističnerazporejenega in velikokrat nezado- tako lahko zagotovimo oralno z metode, ki ocenjujejo dolgo-stnega vnosa energijskih substratov ustrezno prilagojeno prehrano in/ali ročne učinke posameznih(večinoma sladkorjev) v telesu začne medicinsko prehransko terapijo zdravil in terapevtskih po-nastajati stanje relativnega energij- (OPD, EP). V prehransko terapijo stopkov. Pri vsej tej statistikiskega deficita (RED-sindrom) in takrat, kadar ne moremo pokriti je verjetno tudi natančnopogosto pridružene dehidracije zaradi posameznikovih energijskih in ocenjen vpliv prehranskihneustreznega vnosa soli. Tako začne hranilnih potreb z normalno hrano in intervencij?telesu zmanjkovati energije za delova- oralno medicinsko prehrano, dodamonje bioloških membran, vzdrževanje tudi parenteralni vnos hranil. Indika- Že dolgo vemo, da je podhranje-ionskih gradientov, biosintetske cijo pa lahko postavimo le na podlagi nost pri rakastih bolnikih zelo resenpresnovne procese itd. To sproži v prehranskega pregleda. Zato je ob problem. Njena prevalenca se gibljeorganizmu prilagoditveni hormonski uporabi izrazov medicinska prehrana od 30 do 80 %, odvisno od vrste rakaodziv in telo začne zasilno uporabljati in prehranska terapija ključno, da se in njegove terapije. Bolnik, ki izgubisvoje energetske vire, ki so tudi zavedamo, da je podlaga za izvajanje 10 % telesne mase, ima pri enakemfunkcionalna tkiva! V neugodnem prehranske terapije strokovno opre- rakastem obolenju slabši izhodhormonskem okolju je regeneracija deljen proces prehranske obravnave, zdravljenja kot njegov sobolnik, ki nipo telesnem naporu šibka in pri s katerim diagnosticiramo prehran- izgubil telesne mase. To velja tudi zaposameznikih, ki nimajo veliko sko in/ali presnovno stanje glede na debele bolnike. Martin je s sodelavcipresnovne rezerve, lahko vadba posta- dogovorjene oblike motenj prehranje- leta 2015 v Journal of Clinical Onco-ne celo škodljiva. Še posebej so nosti. Ko se odločimo za prehransko logy na osnovi velike mednarodneogroženi otroci in mladostniki, ki se terapijo, jo moramo nadzorovati in raziskave predstavil dva ključnatako ne razvijejo in ne zrastejo do prilagajati, tako kot vsako drugo prehranska diagnostična kriterija zasvojega biološkega optimuma. Ta medicinsko terapijo. Če tega ne oceno preživetja. Z uporabo indeksapojav RED-sindroma neredko opazu- počnemo, to ni terapevtski postopek. telesne mase (ITM) in stopnjo izgubejem pri zelo ambicioznih mladih telesne mase ter njunega vpliva našportnikih. Ogroženo je njihovo Katera so glavna združenja, ki preživetje lahko ocenimo kliničnizdravje, razvoj in seveda ob tem trpijo utirjajo postopke prehranske izhod zdravljenja bolnika. Prikazali sotudi športni (in šolski) rezultati. terapije in klinične prehrane 5-stopenjsko lestvico, iz katereNjegova pogosta žrtev so tudi rekrea- pri nas? razberemo, da je pri nižjem ITMtivci, ki si namesto zdravja tako preživetje krajše in obratno, pripridobijo poškodbe. V Sloveniji se s klinično prehrano višjem ITM je tveganje krajšega na nekaterih področjih ukvarjajo že preživetja nižje. Še bolj natančnoČeprav živilom samim po sebi dolgo. Na primer v pediatriji. Pred napovedno moč za klinični izhodni umestno pripisovati zdra- leti, natančneje leta 2003, smo zdravljenja ima merjenje posameznihvilnih lastnosti, pa je po drugi ustanovili Slovensko združenje za telesnih mas.strani ADA (American Dietetic klinično prehrano (SZKP), ki tesnoAssociation) leta 1994 oprede- sodeluje z ESPEN. V njem imamo tudi Kadar pa govorimo o času, selila pojem medicinske pre- svojega predstavnika. ESPEN ima moramo zavedati, da zdravega pravi-hranske terapije (medical vzpostavljen sistem izobraževanja na loma pokoplje že dober mesec popol-nutrition therapy) in postop- tem področju in v Sloveniji preko nega stradanja. Pri bolniku, prikov, ki spadajo zraven. SZKP vpeljujemo tudi njihove izobra- katerem je zaradi nezadostnega vnosa ževalne vsebine. Imamo vedno več hrane pospešen razvoj kaheksije in Izraz medicinska prehranska učiteljev klinične prehrane. Pred leti slabša tudi učinkovitost protirakaveterapija v smernicah Evropskega je Taja Jordan, dr. med., kot prva terapije, ki ima tudi več sopojavov, pazdruženja za klinično prehrano in slovenska zdravnica opravila medna- se posledice podhranjenosti pojavijo rodni izpit iz klinične prehrane pri še hitreje.

8 Revija ISIS revijeK nMaaj 2s01l8ovniciKateri so glavni parametri in za kirurške posege, obsežnejše podporo pa se lahko uporablja zaorodja, ki jih spremljate pri radioterapije? merjenje sestave telesa po posame-prehranski terapiji onkolo- znih področjih telesa.ških bolnikov in s katerimi Prehranska podpora bolnika jemerite učinke terapije? pomembna za vsa področja onkolo- Poseben problem klinične škega zdravljenja. Pred kirurško in prehrane so starostniki in s Pri vseh prehransko ogroženih ali drugo protirakavo terapijo nam starostjo povezane bolezni. Inpodhranjenih bolnikih izvedemo diagnoza bolnikovega prehranskega še kompleksnejši problem, kooceno prehranskega stanja, ki je in presnovnega stanja predstavlja starostnik dobi onkološkodiagnostični postopek in daje osnovo oceno njegove funkcionalne rezerve in bolezen. Gerontoonkologija jeza načrtovanje prehranske terapije. možnih zapletov. Z meritvijo kazalcev, kompleksno medicinsko po-Ocena prehranskega stanja je del kot je fazni kot, lahko glede na rezul- dročje, kjer se morajo načelneklinične obravnave in obsega klasične tate raziskav (pri nekaterih smo statistike uspehov posame-postopke medicinske obravnave sodelovali tudi mi) predvidimo, ali znih terapij soočati z izrazitej-bolnika: anamnezo, prehransko bolnik pred zdravljenjem potrebuje na šimi stranskimi učinki prianamnezo, klinični pregled in različne primer pripravo na terapijo, ali pa homeostatsko krhkem orga-meritve (laboratorijske meritve, onkologu pomagamo pri odločitvi za nizmu. Klinična prehrana vmeritev sestave telesa, funkcionalne vrsto terapije. Predoperativni pregledi takih primerih verjetno posta-meritve). Ključne informacije, ki jih bolnikov, ki bodo imeli večje operacije ne izjemno pomembna?mora vključevati ocena prehranskega v abdomnu ali so pred predvidenostanja, so telesna masa, predvsem operacijo prehransko ogroženi ali celo Zelo. Starostnikova presnovnaizguba telesna mase na primer v že podhranjeni, so na Onkološkem rezerva je zožena, homeoretski proce-zadnjih 3 ali 6 mesecih, telesna inštitutu že vsakdanja klinična praksa si ob zdravljenju pogosto že presegajosestava, ki jo v ambulanti ali ob in na tem področju uporabljamo možnosti homeostatskega prilagaja-bolnikovi postelji izmerimo z metodo kirurška priporočila ESPEN za pripra- nja starostnika. Zato predstavljabioimpedance, bolnikov vnos energije vo bolnikov za velike kirurške posege. presnovna podpora s terapevtskoin posameznih hranil z analizo pre- Prav tako so pacienti pogosto že pred naravnano prehransko strategijohranskega dnevnika, bolnikovo začetkom zdravljenja z obsevanjem pogosto tisto točko, ki pri starostnikufunkcionalno stanje (lahko z ročno vključeni v prehransko obravnavo, ki odloča, ali bo prenesel zdravljenje alidinamometrijo ali drugimi funkcio- se nadaljuje tudi med zdravljenjem in ne. Starostniki imajo tudi nekolikonalnimi testi) in določeni biokemični še določeno obdobje po njem. spremenjene potrebe po posameznihkazalniki, ki jih pridobimo z laborato- hranilih, zaradi anabolne rezistencerijskimi preiskavami krvi. Vse para- Ob tem se trudimo, da bi izboljšali potrebujejo predvsem višji vnosmetre ocenimo na prvem pregledu in klinično prakso, in uvajamo metode, beljakovin. Ob tem je neredko priza-predstavljajo izhodišče za postavitev ki ne izboljšujejo samo našega dela na deta tudi funkcija prebavil, kar šeprehranske in presnovne diagnoze področju klinične prehrane, temveč dodatno otežuje zadosten vnos hrane.bolnikovega stanja. Nato jih glede na lahko ponudijo onkologom poleg Ker je ravno staranje prebavil močanbolnikovo klinično stanje periodično ocene prehranskega stanja tudi dejavnik anabolne rezistence, se priponavljamo, da lahko spremljamo dodatno podporo pri načrtovanju starostnikih pogosteje kot pri mlajšihspremembe v bolnikovem prehran- specifičnega zdravljenja s kamoterapi- bolnikih odločamo za prehodenskem stanju in s tem ocenimo učinek jo. Danes namreč že dobro vemo, da parenteralni vnos hranil.prehranske terapije. Še posebej smo je za uspešno načrtovanje kemotera-pri uvedbi prehranske terapije pozor- pevtskega zdravljenja pomembno Junaško področje kliničneni na simptome in znake sindroma dobro stanje funkcionalnih tkiv in da prehrane je gotovo totalnavnovičnega hranjenja, tako klinične je za načrtovanje specifičnega zdrav- parenteralna prehrana (TPN),kot laboratorijske, ki so lahko smrtno ljenja potrebno poznavanje funkcio- ki omogoča preživetje obnevarni. nalne mase telesa. Zato načrtujemo izključnem prehranjevanju »v uvedbo meritev sestave telesa z žilo«, navadno zaradi odsot­Od mnogih onkologov sem že aparatom za merjenje sestave telesa z nosti ali nezmožnosti črevesneslišal, da se brez predhodne metodo dvojne absorpcijske denzito- funkcije. Kako se to doseže inprehranske ureditve bolnika metrije, DXA (dual energy x-ray v kakšnih primerih je to smi-marsikaterih terapij pri paci- absorptiometry). Tovrstna meritev selno?entu sploh ne bi upali lotiti, predstavlja zlati standard metod zaker bi bilo tveganje za slab merjenje sestave telesa. V praksi se na Vnos hranil parenteralno predsta-izhod preveliko. Verjetno gre široko uporablja za merjenje kostne vlja terapijo odpovedi prebavil. Kadar gostote, z dodatno računalniško je dokončna, govorimo o odpovedi prebavil tipa 3. Prehranska terapija,

K naslovnicRieMvraijjae2I0S1IvS8 ije9 klinična pot na vseh ravneh zdrav- stvenega sistema videti, že kar dobro vemo. Njena osnovna avtorica na primarni ravni je dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., ki je tudi aktualna predsednica SZKP. Pri izdelavi klinič- ne poti smo si pomagali z angleškim znanjem in izkušnjami. Ta klinična pot je primerna za ugotavljanje prehranske ogroženosti in osnovno prehransko obravnavo pri vseh skupinah kroničnih bolnikov na primarni ravni, tudi debelih, in je usklajena s klinično potjo, ki jo uporabljamo pri rakastih bolnikih na Onkološkem inštitutu. Oboje – znanje klinične prehrane in kadrovske možnosti zaposlovanja dietetikov – pa je še zelo močno podhranjeno in Foto: Miha Fras verjetno bo preteklo še kar nekaj vode, da bomo ta sicer enostaven in tako kot druge nadomestne terapije Prehranjevanje je vsakdanja zelo smiseln ukrep, ki bo močno odpovedi organov, rešuje življenje. potreba in bolezni, pri katerih izboljšal obravnavo kroničnih bolni- Bolniki z odpovedjo prebavil, ki je prehranjevanje postane tudi kov, uspeli uvesti na raven primarne- posledica različnih »benignih« bole- velik dejavnik zdravja ali ga zdravstvenega varstva. Zaenkrat zenskih stanj ali pa zdravljenja raka- bolezni, je veliko. Zato mora bolniki še na veliko begajo v roke ste bolezni, lahko živijo dokaj normal- biti v zdravstvenem sistemu raznih oglaševalcev »zdrave« hrane, no in dolgo življenje. Pri nas smo zelo jasno, kaj od prehranske diet in »očiščevanj« ter uporabljajo začeli izvajati parenteralno terapijo na diagnostike do svetovanja in številna nesmiselna prehranska domu pri bolnici z odpovedjo prebavil terapije se opravi na primar- dopolnila. zaradi postradiacijskega enteritisa ni, sekundarni in terciarni leta 2007. Ta bolnica še vedno dobro ravni. Kako učinkovito je to Ker se znanja klinične prehrane živi. Sama sebi pravi, da je »samohra- urejeno pri nas – vzemiva vpletajo v terapevtske ukrepe števil- nilka«. V 11 letih se je število teh primer tako pogostih bolezni, nih kliničnih strok, je smiselno bolnikov, ki jih obravnavamo pri nas, kot so diabetes, srčno-žilna izobraževanje v smeri subspecialistič- močno povečalo. Do sedaj smo s to bolezen in rak? nih znanj. Ta izobraževanja že poteka- jo, ravnokar smo zaključili šolanje v prvih treh modulih klinične prehrane, terapijo zdravili več kot 200 bolnikov, Klinična prehrana bolnikov s ki predstavljajo zaključeno celoto. trenutno imamo na parenteralni kroničnimi obolenji predstavlja po Šolanje smo v SZKP organizirali v prehrani na domu 78 bolnikov. modelu, ki so ga vpeljali Italijani, sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Vodenje terapije bolnikov z neke vrste vzporedno terapevtsko pot. RS in si ga želimo kmalu nadgraditi v odpovedjo prebavil ni lahek posel. Zdravljenje kroničnih bolezni je bolj podiplomski študij. Zahteva dobro organiziranje multidi- učinkovito, če je bolnik z ustrezno Ker delo na področju klinične sciplinarnega tima, v katerem vsak prehransko strategijo dobro presnov- prehrane poteka multidisciplinarno, prevzema dokaj zahtevno vlogo. Je pa no podprt. To je dejstvo. Tako kot je se v izobraževanja vključujejo tudi res, da je najtežje bolnikom. Prehrana dejstvo, da z »dieto« ne moremo drugi zdravstveni poklici. Zelo po- ni samo nekaj, kar nam omogoča golo nadomestiti terapevtskega pristopa na membno je namreč, da vsi, ki delamo preživetje. Je veliko več. Je tudi vir področju prehrane. Ker je večina na tem področju, obvladamo osnovno veselja, nam nudi tolažbo in izboljšuje prehranskih problemov bolnikov strokovno terminologijo, poznamo socialne stike. Bolniki z odpovedjo »doma« na primarni ravni zdravstve- proces prehranske obravnave in tako prebavil so tako prikrajšani za po- nega sistema, je smiselno, da bi se ti pri prehranski oskrbi bolnika upora- membne stvari v življenju in včasih, še reševali po modelu klinične poti, ki bi bljamo isti strokovni jezik. Le na ta posebej, če jim zaužitje hrane povzro- bil usklajen s klinično potjo prehran- način se lahko dejavnost klinične ča dodatne težave, se s tem težko ske obravnave na sekundarni in prehrane vključuje v medicinsko soočajo. terciarni ravni. Kako naj bi bila ta obravnavo bolnika.

Revija ISISZ10bornicaMaj 2018Na kratko iz dela zbornice Objavljeni razpisi O delu razsodišča in Srečanje zbornic specializacij disciplinski v Podgorici odgovornosti Zdravniška zbornica Sloveni- V Podgorici je v organizacijije je 12. aprila 2018 na spletni Med zborničnimi pravnimi akti Zdravniške zbornice Črne gore 30. instrani zbornice objavila razpisa sta na spletni strani zbornice ažurira- 31. marca potekal prvi skupni sesta-specializacij za zdravnike (za na in od marca dostopna dva na nek predsednikov zdravniškihposamezne izvajalce, za območje skupščini dopolnjena pravilnika: zbornic regije in držav nekdanjecelotne države in z znanim plačni- Pravilnik o organizaciji in delu razso- Jugoslavije. Udeležilo se ga je 16kom) in razpisa specializacij s dišča Zdravniške zbornice Slovenije predsednikov, podpredsednikov inpodročja dentalne medicine (za (velja od 23. 3. 2018) in Pravilnik o članov teles zbornic. Iz Slovenije staposamezne izvajalce, za območje disciplinski odgovornosti članov se srečanja udeležila predsednica dr.celotne države in z znanim plačni- Zdravniške zbornice Slovenije in o Zdenka Čebašek - Travnik in gene-kom). postopku pred Razsodiščem Zdravni- ralni sekretar zbornice doktor Iztok ške zbornice Slovenije (velja od 24. 3. Kos, dr. med. Ključne teme pogovo- Bistvene novosti so: 2018). https://www.zdravniskazbor- rov so bile: profesionalni položaj1. za prijavo na razpis je potreben nica.si/zbornica-za-vas/pravni-akti zdravnika, vloga zbornice v sistemu zdravstvene zaščite, socialno-eko- opravljen strokovni izpit (2/3 Posvet o cepljenju nomski položaj zdravnikov in odha- opravljenega pripravništva ne janje zdravnikov iz javne zdravstvene zadostujeta več); Več kot 270 udeležencev – medicin- mreže.2. za prijavo na razpis ni potreben skih sester in zdravnikov – se je v predhodni usmerjeni zdravniški četrtek, 5. aprila 2018, udeležilo stro- Širitev dostopnosti pregled za delovno mesto kovnega srečanja z okroglo mizo: E-lista specializanta (izbrani kandidat bo Cepljenje proti nalezljivim boleznim – to uredil s svojim deloda­jalcem imamo zdravstveni delavci zares dovolj V luči optimizacije dela in želje pred nastopom zaposlitve); informacij?, ki je potekalo v Modri po čim lažji dostopnosti do ažurira-3. spremenjena so izbirna merila dvorani Zdravniške zbornice Slovenije. nih podatkov o specializantih in pod poglavjem IV. Merila za izbiro kroženjih smo v E-listu omogočili – NEOBVEZNA DOKAZILA;  Gre za zelo pomemben izobraže- dostop za vse udeležence v tem4. mnenj mentorjev še ni treba valni dogodek, ki sta ga, kot je v procesu: delodajalce – dostop do predložiti na predpisanem obraz- uvodu poudarila dr. Zdenka Čebašek potrebnih podatkov za sklepanje cu. - Travnik, pripravili sestrski organiza- pogodb o zaposlitvi in razporejanju Pomembni datumi so: ciji: Zbornica zdravstvene in babiške specializantov na kroženje – NOVO,–– zadnji dan za oddajo vloge – nege Slovenije – Zveza strokovnih ustanove kroženj, glavne mentorje, 3. maj 2018; društev medicinskih sester, babic in neposredne mentorje, koordinator-–– odpiranje vlog – 7. maj 2018; zdravstvenih tehnikov Slovenije je, nadzornike kakovosti in speciali-–– rok za prenos vlog – 11. maj 2018; (Zbornica – Zveza) in Zdravniška zante.–– objava končnega stanja prispelih zbornica Slovenije. vlog – 14. maj 2018. Ker je sedaj omogočen dostop Izpostavila je pomembnost tega, vsem udeležencem s prilagojenimi Pravilnik o da se na tovrstnem posvetu prvič pogledi in vsebino podatkov, je specializacijah v UL srečujejo vsi zdravstveni delavci, ki zbornica s 1. 4. 2018 prenehala sodelujejo pri obravnavi pacientov, in pošiljati dopise o spremembah kro- V Uradnem listu RS je bil 4. aprila da je prav to sodelovanje izjemno ženj.2018 objavljen na 92. skupščini pomembno za izboljšanje stopnjezbornice sprejet Pravilnik o vrstah, precepljenosti populacije. Napovedala Za vstop v E-list z vlogo »deloda-vsebini, poteku in trajanju specializa- je, da bo dogodek jeseni ponovljen, saj jalec« potrebujete geslo (enako jecij zdravnikov (https://www.uradni- je zanimanje za te vsebine izjemno geslu za vlogo »ustanova«). V kolikor-list.si/_pdf/2018/Ur/u2018022. veliko, in da bodo v pravilnik o licen- ga še nimate, se obrnite na e-naslov:pdf). cah v bodoče med obvezna izobraže- [email protected]. vanja dodane tudi vsebine o cepljenju. Vstop v E-list je na povezavi: https://www.zdravniskazbornica.si/



Revija ISISZ12bornicaMaj 2018Humanitarna akcija za nakup vozičkov Humanitarna organizacija Državljani sveta je na otoku Lezbos. Organizira jo zobozdravnikzačela humanitarno akcijo Otrokom sveta, ki je Jure Poglajen, ki vas vabi, da se vključite v akci-namenjena zbiranju denarnih sredstev za nakup jo. Kontaktirate ga lahko po e-pošti: otrokom.sveta@otroških vozičkov za otroke v begunskih centrih gmail.com ali po telefonu 041 717 875. Kampanji se lahko pridruži vsakdo – s finančnim prispevkom po lastnih zmožnostih: –– z nakazilom na bančni račun Društva UP-ornik, Ruška cesta 11, 2000 Maribor, IBAN SI56 6100 0001 3621 087, referenca: SI99 in obveznim opisom namena: Otrokom sveta; –– z donacijo 5 evrov z SMS-om na številko 1919 in z besedilom: UPORNIK5; –– z nakupom vstopnic za dobrodelni koncert. Dobrodelni koncert kot osrednji dogodek kampanje bo predvidoma 4. maja 2018 zvečer v Mariboru. Dogo- dek pripravljamo v sodelovanju z Borisom Krabonjo iz Društva UP-ornik. Akcijo podpira tudi Zdravniška zbornica Slovenije na način, da o njej obvešča vse člane zbornice in bo majski koncert zdravniškega orkestra Camerata Medica prav tako namenjen podpori akcije. 54 dodatnih timov poročilo skrbstvenega sklada za leto zdravnike, ki želimo delati v skladu z družinske medicine 2017. Prav tako je bil sprejet finančni najboljšimi dosežki zdravniške stroke. in pediatrije načrt za leto 2018 in potrjen dopolnjen Sili nas v doktrinarno nestrokovne, pravilnik o specializacijah, saj je pred nelegalne in neetične kompromise Zavod za zdravstveno zavarovanje vrati spomladanski razpis specializacij. med možnim in izvedljivim, vse zaSlovenije (ZZZS) je konec marca Po novem je med temeljne specializaci- dobrobit bolnikov. Ubija ambicijeobjavil razpis za sklepanje novih je dodana specializacija iz alergologije postati dober, več kot dober, ubijapogodb z izvajalci zdravstvenih in klinične imunologije. Sprejeta sta ambicije po več kot samo hoditi vstoritev. Pomembna novost je, da bila tudi prenovljen pravilnik o disci- službo, postati vrhunski. Iz nas delabodo letos financirali 54 dodatnih plinski odgovornosti članov zbornice in morilce. Ubijanje današnjih mladihtimov družinske medicine in pediatri- pravilnik o postopku pred zborničnim zdravnikov pa neizogibno vodi vje. S tem želijo okrepiti ti močno razsodiščem. nepotrebno umiranje vseh nas,podhranjeni področji. Če bi recimo v sedanjih in bodočih bolnikov.«zdravstveni dom prišel nov, dodaten Ministrica, rešite nas! Celotna kolumna je dostopna na:zdravnik družinske medicine ali https://www.vecer.com/ministrica-pediatrije, bi se lahko zavod potegoval »Sistem poka po šivih. Ministrica, -resite-nas-6429102za financiranje tega tima. Prav tako usedite se v čakalnici in tistih nekajvelja za nove koncesionarje. ur, kolikor se povprečno čaka na Alkohol vzrok zdravstveno obravnavo, namenite prometnih nesreč Potrjen finančni načrt razmisleku.« Tako je v kolumni za za 2018 Večer ministrico pozval mladi zdrav- Odbor za osnovno zdravstvo nik Andrej Hohnec. Zdravniške zbornice Slovenije je na Skupščina Zdravniške zbornice svoji 13. seji, ki je bila 15. marca 2018,Slovenije je 22. marca 2018 na 92. redni Jasno in ostro je zapisal še: kot osrednjo temo obravnaval zeloletni seji sprejela finančno poročilo in »Zdravstveni sistem, kot ga ustvarjajo pomembno problematiko – alkohol politike zadnjih let, onemogoča mlade

Revija ISIS Zbornic1a3Maj 2018kot primarni vzrok za nastanek pro- stanja o: uporabi antibiotikov v med., ki je v svojem nastopu izrazilmetnih nesreč. Na seji je kot vabljeni stomatologiji, obravnavi rizičnega tudi številne pomisleke.strokovnjak sodeloval Robert Štaba, (kužnega) pacienta, lokalni anestezijipredsednik Zavoda Varna pot, ki in anafilaktični reakciji, antikoagula- Doktorja Leona Hermana jese je po seji Zdravniški zbornici cijskem zdravljenju in posegih v zanimalo, kateri so tisti projekti, ki jihSlovenije zahvalil in poudaril: »Raz- stomatologiji, nujnih stanjih, poveza- zobozdravniki znotraj zbornice nisoprava, ki ste jo organizirali s širokim nih s kardiovaskularnim sistemom, mogli uresničiti. Odzval pa se je tudispektrom različnih deležnikov, je ter zdravilih in opremi za uporabo pri na postopek priprave in izvajanjapokazala, da se lahko s strpnim, nujnih stanjih. ankete med zobozdravniki o stališčuspoštljivim, strokovnim in argumenti- do samostojnosti. Menil je, da bi biloranim pogledom ter pristopi osvetlijo Poudarek je bil na predstavitvi pred izvedbo take ankete treba jasnoizzivi in rešitve, ki so pred nami kot konkretnih primerov iz prakse in objaviti konkretne argumente za incelotno družbo na tem področju.« udeleženci so program ocenili kot proti, saj bi se članstvo šele na podlagi odličen. tega lahko tehtno odločalo. Nujna medicinska stanja v Zobozdravniška Doktor Stane Marn pa je poudaril, zobozdravstveni zbornica da tisti, ki podpirajo samostojno ambulanti zobozdravniško zbornico, vidijo pri 21. marca 2018 je bil v klubu tem same prednosti na vseh ravneh. V V soboto, 17. marca, je v Modri Domus Medica klubski pogovorni razpravi se je pokazalo, da so stališčadvorani Domus Medica potekalo večer o pripravah na samostojno zagovornikov in nasprotnikov precejizobraževanje Nujna medicinska zobozdravniško zbornico. Pogo- različna. Izraženi so bili tudi številnistanja v zobozdravstveni ambulanti. vorni večer je vodila predsednica dr. pozivi proti samostojni zbornici aliOkoli 280 udeležencev je v povsem Zdenka Čebašek - Travnik, njena kot je na koncu poudaril dr. Rokpolni Modri dvorani slišalo predava- sogovornika pa sta bila Stane Marn, Kosem: »Poziv k treznosti je vedno nanja strokovnjakov za nujna medinska dr. dent. med., ki podpira ustanovi- mestu.« Posnetku celotnega pogovora tev samostojne zobozdravniške zborni- lahko prisluhnete na: https://www. ce, in Leon Herman, dr. dent. youtube.com/watch?v=ZoFN7ZgPR7 Y&feature=youtu.beDragi in spoštovani kolegi,verjamemo, da se vsi še vedno jasno spomnite razlogov, Zdravniški zbornici Slovenije ustanovili multidisciplinar-zaradi katerih ste se odločili za študij medicine. no komisijo za preprečevanje nasilja nad zdravniki. Biti zdravnik je po mojem mnenju način življenja, ne Naši načrti so ambiciozni: radi bi sestavili smernicesamo poklic. za varno delo, načrtujemo in že izvajamo stalno anoni- mno telefonsko pomoč zdravnikom – žrtvam nasilja, Vsi si želimo, da bi svoje bolnike lahko obravnavali oblikovati želimo izobraževanje glede na potrebe in željestrokovno, kakovostno, prijazno in varno. zdravnikov. In prav varnost na delovnem mestu je osnovni pogoj Zato smo se odločili za anketo, s katero bomo dobiliza delo z bolniki. najboljše podatke za nadaljnje aktivnosti in usmeritev za čim bolj ciljano izobraževanje. V zadnjih letih se je sistem vrednot v naši družbiprecej spremenil. V desetletju sta dva naša kolega umrla Prosimo vas, da nekaj minut svojega dragocenegapod rokami pacientov, na svojem delovnem mestu. časa posvetite odgovorom na vprašalnik, ki ste ga prejeliKolega Marin Pečnik je v raziskavi za specialistično po elektronski pošti 13. aprila 2018.nalogo ugotovil, da so najpogostejši vzroki za izbruhnasilja pri bolniku nepredpis želenega zdravila, neupravi- Člani skupine smo v poskusni raziskavi za izpolnjeva-čena zahteva po bolniškem dopustu ali pa po napotnici. nje ankete porabili od 6 do 7 minut. Zdravniki so bili najpogosteje izpostavljeni grožnjam, S svojimi odgovori nam boste bistveno pomagali prižalitvam in izsiljevanju. poslanstvu, ki smo si ga zadali: napraviti zdravstvene ustanove varne in mirne, kakršne naj bi bile. Zdravniki redko poročamo o nasilju bolnikov insvojcev, in še redkeje iščemo pomoč; tako kažejo podatki Hvala vam že vnaprej. tujih in domačih raziskav. Za delovno skupino Izkazuje se, da pri zagotavljanju varnih pogojev za Nena Kopčavar Gučekdelo ne moremo računati na zunanjo pomoč. Zato smo na

Revija ISISZ14bornicaMaj 2018 Forum KZO: Akutni problemi zdravstvenega sistema z vidika zdravnikov Na Forumu Koordinacije zdrav- nasilje nad zdravniki. Politiko smo dejavnosti, kar je temelj, da bomoniških organizacij, ki je bil 12. aprila pozvali k ukrepanju za izboljšanje kot pacienti v bodoče resnično imeliin se ga je udeležilo preko 50 pred- zdravstvenega sistema in več izbiro.stavnikov političnih strank, institucij vlaganj v dotrajano zdravstvenov zdravstvu in medijev, smo vse štiri infrastrukturo. Najtežje bolni Dr. Zdenka Čebašek - Trav-zdravniške organizacije izpostavile bolniki se namreč zdravijo v objektih nik, predsednica ZZS, je pred prihaja-akutne probleme zdravstvenega iz časa avstro-ogrske monarhije (npr. jočimi parlamentarnimi volitvamisistema z vidika zdravnikov. Opozorili infekcijska klinika, gastroenterologi- ponovno poudarila: »Vsi zdravstvenismo na problematiko zdravstvene ja). Ponovno je bilo večkrat slišati tudi sistemi, ki so usmerjeni v resničnoreforme, ki je prinesla vrsto nega- pozive k ukinitvi koncesij in skrb in kakovostno zdravljenje paci-tivnih posledic, med njimi daljše postavitvi jasnih pravil za samo- entov, pri uvajanju sprememb upošte-čakalne dobe, ki spodbujajo stojno opravljanje zdravstvene vajo mnenja zdravnikov in zobozdrav- nikov.«Dosežki UKC Ljubljana navdušilizdravnike iz Melbourna 3. aprila 2018 je Zdravniška skimi dosežki zdravnikov iz UKC med., Presaditev umetne roženice;zbornica Slovenije v sodelovanju z Ljubljana.Univerzitetnim kliničnim centrom inovativen operativni poseg – implan-Ljubljana in Medicinsko fakulteto v Predstavljena so jim bila predava- tacija umetne šarenice: prim. mag.Veliki predavalnici 1 UKC Ljubljana nja: Inovativne nove genomske Vladimir Pfeifer, dr. med., ECMOpripravila srečanje slovenskih in tehnologije za diagnostiko redkih po srčnem zastoju: prof. dr. Markoavstralskih zdravnikov. Avstralski bolezni: prof. dr. Borut Peterlin, Noč, dr. med., Closed-Loop Insulingosti, ki so se v Ljubljani mudili v dr. med., Dosežki Centra za tran- Delivery and Time-in-Range: prof.okviru evropske turneje zdravniškega splantacijsko dejavnost UKC Ljub- dr. Tadej Battelino, dr. med., insimfoničnega orkestra Corpus Medi- ljana: dr. Ivan Kneževič, dr.corum, so bili navdušeni nad vrhun- med., Sodobne tehnike rekonstrukci- Slovenski model zdravljenja hepatiti- je dojk: prof. dr. Uroš Ahčan, dr. sa C: prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.

Revija ISIS Zbornic1a5Maj 2018 Prav tako so tudi gostje iz Avstra- lije pripravili štiri odlična predavanja: Najsodobnejši pristopi pri zdravljenju pljučnega raka, Inovativni pristopi pri kirurških boleznih dojenčkov, Inten- zivna terapija pri novorojenčkih in Sodobna nevrokirurgija v Alfred Hospital Melbourne. Med drugim so udeleženci lahko slišali, da bodo v letošnjem letu kot prvi na svetu začeli s testiranjem posebne naprave (čipa), s čimer se nadejajo, da bi slepim omogočili (računalniški) vid.Anja Bukovec inPetra Greblonavdušili občinstvo 27. marca 2018 ob 19. uri sta bili sta bučen aplavz.gostji klubskega koncertnega večera v Na koncu pa staDomus Medica priznani in mednaro- glasbenici občinstvudno uveljavljeni glasbenici, violinistka pripravili še prese-Anja Bukovec in violončelistka Petra nečenje. Na koncer-Gačnik Greblo. tnem odru se jima je pridružil Več kot 100 udeležencev je v Duo harmonik.polni dvorani pasaže uživalo ob Publika je bilaizvajanju skladb L. van Beethovna, navdušena.J. Halvorsena in M. Ravela. PoželiO novostih pri varstvu osebnih podatkov –seminar in anketa 25. maja 2018 začne veljati Uredba EU 13.30. Program je objavljen na spletni nedvomno prineslo bistveno nižje stroškeo varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki bo strani www.domusmedica.si. na ravni posameznega izvajalca zdravstve-prinesla kar nekaj novosti. Te bomo nih storitev. Zato smo že začeli pogovore smorali upoštevati tudi zdravniki in zobo- Govorci bodo podrobno predstavili strokovnjaki s tega področja o tem, kako bizdravniki. pomembne novost, ki jih prinaša uredba, se dalo takšen obsežen projekt izpeljati. tudi imenovanje pooblaščene osebe za Zato bomo na Zdravniški zbornici varstvo podatkov. Ta je obvezna pri vseh Preden začnemo bolj obvezujoče pogovo-Slovenije v soboto, 5. 5. 2018, organizi- podjetjih oz. samostojnih podjetnikih, kjer re, bi radi preverili, ali za ureditev na ravnirali izobraževanje z nekdanjo informa- sta zaposlena vsaj dva zdravnika. Vabljeni, zbornice obstaja ustrezen interes.cijsko pooblaščenko dr. Natašo Pirc da se prijavite! Pripravili smo anonimno anketo. Prejeli ste joMusar in strokovnjaki s področja informa- po e-pošti, zato vas prosimo, da v kolikor nanjocijske tehnologije. Izobraževanje bo poteka- Na zbornici razmišljamo o tem, da še niste odgovorili, to storite. Vljudno pa vaslo v Modri dvorani Domus Medica z začet- pooblaščeno osebo za vse, ki bodo prosimo, da v imenu organizacije oz. samostoj-kom ob 9. uri in zaključkom predvidoma ob morali spoštovati to obveznost, ime- nega podjetnika odgovarja samo ena oseba. nujemo v okviru zbornice, kar bi

Revija ISISA16ktualnoMaj 2018Duh mentorstva, duh sočutjaIzr. prof. dr. Borut Škodlar, dr. med.,Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Sedim v tesni ambulanti dr. Chenchoja v tu najbolj zanimalo to, kako on2 doživlja svojoosrednji bolnišnici Thimphuja, glavnega mesta bolezen, svoje tegobe in svojo celotno življenjskokraljevine Butan. Dr. Chencho, ki me je ob situacijo. Kaj mu pomeni biti v težavah in svojemojem obisku povabil na pogovor o psihiatriji v težave reševati s pomočjo zdravnika. BogateButanu, je eden od štirih psihiatrov te male tančice človekove izkušnje, ki jih najbolj sistema-državice s približno 800.000 prebivalcev. Na tično raziskuje klinična fenomenologija, lahkohodniku je veliko ljudi, ki si želijo pogovora z nagovorijo mladega človeka, da ga zagrabiresnim, a sočutnim zdravnikom pred mano. raziskovalna strast. Morda so je nekaj začutili priKomaj si izbori nekaj časa za najin pogovor. meni in so se jim odprla ta vrata še bolj na široko. V njem mi med drugim razloži, kako zdravni-ki, ki študirajo medicino večinoma v Indiji, Ko ob tem raziskovanju notranjega življenjapridejo od tam z dobršno mero zaverovanosti drugega človeka zmore presegati lastna prepriča-vase in ravno tolikšno vzvišenostjo nad svojimi nja, predsodke in ideološke prepreke, zavejetapacienti. V svojih mladih kolegih bi si želel tudi v (mladem) zdravniku velika širina inzanetiti več empatije in sočutja. Sočutje je sicer odprtost. Začne se učiti neposredno iz življenja,eno osrednjih vodil duhovne tradicije,1 ki tako ne več le iz knjig. Izrisovati se mu začnejo ze-ganljivo prežema prebivalstvo Butana. Medicin- mljevidi možnih izkušenj človeka, s katerimiska fakulteta in specializacija v tujini sta po lažje potuje po neznanih pokrajinah, ki mu jihmnenju mojega sogovornika zastrli dostopanje odpirajo pacienti. Težo odgovornosti in profesio-do temeljnega občutja lastne kulture in izvorne nalnih algoritmov uravnoteža strast novihnaravnanosti zdravniškega poklica. Želel bi si, da odkritij. Ta pa (p)odpira tudi pogum, ki jebi njihovi specializanti psihiatrije in ostalih neobhoden za vsako novo ekspedicijo. Speciali-specialnosti dobili več znanja o psihodinamiki in zant lahko s svojim mentorjem riše zemljevide inčustvenih procesih v odnosih s pacienti ter bi s se z njimi skupaj odpravita na krajše izlete potem ponovno obujali izgubljene zaklade sočutno- svetovih, v katere ju vabijo pacienti.sti. Možno se mi zdi, da je moje mlade ocenjeval- Ko me moj živahni sogovornik sprašuje, kako ce nagovorila, kot so omenili nekateri, spoštlji-bi lahko pomagal, da bi približali ta znanja vost do pacientov. Spoštljivost do dostojanstvanjihovim specializantom – prvi specializant drugega človeka. Brezpogojno pozitivni pogledpsihiatrije bo začel s specializacijo letos poleti –, na pacienta, kot je to imenoval humanističnise mi misel vrača k našim specializantom. K psiholog Carl Rogers in v njem videl ključni zdra-tistim, ki so moje mentorstvo ocenili tako pozi- vilni dejavnik v psihoterapiji. Drugi človek, ki jetivno, in sem bil zato prijazno povabljen, da lahko naš pacient, je svoj svet, celota, ki ji nenapišem nekaj o svojem videnju mentorstva. morem nikoli priti do konca. Imam pa možnost,Vprašal sem se, kaj je bilo tisto, kar jih je nago- da vidim, kako jo spoštujem in ji zaupam tervorilo. S čim sem se jih dotaknil. koliko negotovosti ob tem prenesem. Dovolim celo, da preko drugosti, ki je tudi znotraj mene, Domnevam, da sem se dotaknil njihovih spoznavam neodkrite dele sebe. Ravno s tem neidealov oz. vrednot. Tudi tistih, ki jih samo pozabim vzeti darila najinega srečanja. Česlutijo in jih morda zavestno še niso odkrili. specializant to doživi pri svojem mentorju, gaNečesa, kar cenijo. Če pustim temu domnevanju spodbudi in opogumi za razvijanje lastne zdrav-prosto pot, se mi najprej pokaže zanimanje za niške poti.doživljanje pacienta. Od nekdaj me je pri pacien-1 Prevladujoča religiozna tradicija v Butanu je budizem, in sicer vajrayāna budizem. To je smer v budizmu, ki se osredoto- ča na razvijanje sočutja, modrosti in praznine s pomočjo direktnih, tantričnih metod.2 Zavedam se, da moški zaimki lahko zvenijo kot neupoštevanje pacientk, zdravnic, specializantk itn. Nikakor ne bi želel izraziti tega, le poenostaviti sem želel potek pričujočega besedila.

Revija ISIS Aktualn1o7Maj 2018 Spoštljivo okolje, kjer si pacienti mladega človeka. Ga morda osvobaja njihovih letih – razmislekom inskozi psihoterapevtski proces nabirajo prisile neprestanega doseganja hitrih idejam izkušenih kolegov o univerzal-drugačnih izkušenj, kot so jih bili rezultatov ter mu pokaže pogosto nih vprašanjih človeka ter o širšihdeležni v dotedanjem življenju, je delo pozabljeno vrednost potrpežljivosti. družbenih in kulturnih vsebinah. Ocelotnega tima na oddelku.3 En človek prebranih knjigah ter videnih pred-je pri tem nemočen. Potrebuje somi- Zagotovo je specializantu dragoce- stavah, slikah in filmih. O dogodkih inšljenike in sodelavce. Z ustvarjanjem no tudi to, da se lahko zagleda v očeh ljudeh, ki odmevajo v javnem prosto-mreže, ki temelji na spoštovanju drug mentorja. Tako lahko čuti, da so ru. Srkajo držo in naravnanost,drugega, se lahko splete atmosfera njegova prizadevanja opažena, da ga kritičnost in etičnost, odziv in integri-varnosti, kamor je poleg pacientov starejši kolega opazi kot strokovnjaka teto svojih starejših kolegov. Ganjenpovabljen tudi specializant. S tem ob začetkih njegove profesionalne poti sem bil, ko mi je specializantka rekla,dobi sporočilo, da mu ni treba same- in kot človeka. Kot celoto, ki ji prav da so si nek moj intervju podelili namu nositi vse odgovornosti, da se tako ni moč priti do konca. Mnogo je družbenem omrežju in da vrača vero vlahko zanese na sodelavce in jim malih izrazov takšne tihe pozornosti, širino in moč stroke, ki ji pripadava.zaupa. Hkrati ga to ozdravlja pretira- ki prejemniku gotovo ne uidejo. Čuti,ne zaverovanosti vase in zagledanosti da na prepihu velikih izzivov in Dr. Chenchoju je medtem zmanj-v svoje lastne moči. preteče odgovornosti ni sam. Nikoli kalo časa. Pritisk iz čakalnice je postal ne bom pozabil, kako me je sprejela premočan. Nisem mu mogel odgovo- Če mu ob tem mentor v objemu direktorica ob samomoru pacienta, ko riti, kaj vse bi se mi zdelo pomembnosvojega zdravstvenega tima ponudi sem bil še specializant na začetku, z za oblikovanje njihovega prvega speci-možnost, da je kot otrok v družini, se besedami: »Vidim, da je bil tvoj prvi,« alizanta in tistih, ki pridejo za njim.lahko tisti, ki se (le) uči, počuti še bolj in me s tem simbolno sprejela v Morda mi je v očeh prebral misel, dana pravem mestu. Ni preplavljen s skupnost sotrpinov. Povsem drugače je to proces, ki potrebuje svoj čas, kiprezgodnjo odgovornostjo in prehitri- je mojo bolečino pospremil starejši ga ni moč vzpostaviti čez noč in kimi obremenitvami kliničnega dela, da kolega z: »Meni ni še noben pacient zahteva sodelovanje mnogih. Obljubi-mora prezgodaj odrasti in sklepati naredil samomora,« in me pustil pred la sva si, da bova v prihodnosti gledeneugodne obrambne kompromise. vrati popolnih in nedosegljivih. Ni tega sodelovala. Vsekakor pa jeLahko se prepusti kliničnemu učenju začutil moje bolečine ali pa se ni ključno, da to začnejo ljudje, kot je on,v varnem okolju tudi zanj. zmogel odzvati nanjo. Počutil sem se ki vidijo pomen vzgoje srca, če vzame- kot otrok, ki pade in ga boli noga, mo besede iz romana francoskega Naslednja postaja mojega domne- mama pa ga okrega, da je padel. mojstra besede Gustava Flauberta, invanja je, da se je specializantov verjamejo vanjo tudi v času, ko je še vdotaknil terapevtski optimizem na Pokazati svojo ranljivost in nepo- povojih, ter so pripravljeni vanjooddelku, kjer delam. Delo s pacienti s polno vednost ne učinkuje neugodno vložiti svojo energijo. Začetki sopsihotičnimi motnjami, ki so pogosto na mlade kolege. Nasprotno, čustvene vedno težki.težke, dolgotrajne in vpete v ranljiv in kognitivne vrzeli, ki se odpirajo obpsihični aparat, je daleč od enostav- pacientih ali v določenih kliničnih Duh začetništva pa je zaželen mednosti in premočrtnosti. Mnogo je situacijah, lahko mladega človeka celotno prakso, nam polaga na srceponovitev psihotičnih stanj, vmesnih naučijo prav toliko kot učenje iz mojster zena Shunryu Suzuki vobdobij z veliko brezvoljnosti, neinici- uspešnih praks. Naučijo ga lahko, da svojem drobnem, a globoko inspira-ativnosti in apatičnosti. Slednje se je terapevtska obravnava pacienta živ tivnem besedilu s tem naslovom.lahko preselijo tudi na terapevte. Ni proces z vzponi in padci, z zgrešenimi Vrača me na začetek lastne poti in bi zlahko zdržati psihotične valovne in pravilnimi hipotezami. Ne gre njim želel spodbujati mlade še naprej.dolžine, kot je to posrečeno ubesedil hiteti. Večina napačnih diagnoz, praviugleden britanski psihoanalitik vplivni nemški psihiater Kurt Schne-Richard Lucas. Naravnati se je treba ider, nastane s prehitrim poimenova-na male cilje, subtilne spremembe in njem videnega s strokovnimi izrazi.občasne uvide. Ceniti majhno in Večina napačnih kliničnih odločitev,delovati v duhu velikega. Vedno znova lahko dodamo, nastane s prehitrimspodbujati, vzdrževati strukturo in sklepanjem ob pacientovi zgodbi. Inritem. Če lahko vztrajaš pod temi večina napačnih mentoriranj verjetnopogoji in znaš počakati na napredek, nastane s prehitrim povzdigovanjemje to sporočilo, ki lahko navdihne sebe na raven brezhibnega strokov- njaka. Brezhibnega mentorja. Pa3 V mojem primeru je to Enota za psihote- takšnih ni in ni bilo. rapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Še nečemu radi prisluhnejo mladi kolegi – tako, kot smo radi mi v

Revija ISISA18ktualnoMaj 2018Kje študenti naših medicinskihfakultet vidijo svojo prihodnost alikdo bo zdravil slovenske bolnike?Pia Jerot, študentka Medicinske fakultete Univerze v MariboruAsist. Gregor Prosen, dr. med., spec. UM, FEBEM Sprejemanje Zakona o zdravniški splošna medicina, 2 % pa po programu Zaključekslužbi je med mladimi zdravniki in dentalna medicina. Delež študentov izštudenti medicine povzročilo številne posameznih letnikov je bil približno Sodeč po neformalni anketi,dvome, dileme in vprašanja o njihovi enak (cca 32 % odgovorov iz vsakega opravljeni med študenti obeh medi-bodoči poklicni poti. Med mladimi se letnika in 4 % absolventov). 70 % cinskih fakultet, si trenutno manj kotvse pogosteje pojavljajo dvomi o anketiranih je bilo žensk, 30 % moških. dve tretjini (62 %) želita poklic, zaopravljanju svojega bodočega poklica katerega so se šolali skoraj 20 let,v domovini, čemur botruje tudi Sledi grafični prikaz odgovorov. opravljati doma.napačno tolmačenje novega predloga Vprašanje 4: »Če bi se moralpravilnika o specializacijah, ki je še v odločati zdaj, bi moja poklicna Ta odstotek je še nižji med štu-fazi usklajevanja. pot potekala tako: (Če boste v denti Medicinske fakultete v Maribo- tujini opravljali samo del kroženja ru, kjer si želi delo v Sloveniji oprav- Da bi ugotovila, kako kritično je specializacije, na specializacijo pa se ljati zgolj dobra polovica (55 %).dejansko stanje, sva med študenti 4., boste prijavili doma, se šteje, da boste Vzrok za razliko najverjetneje leži v5. in 6. letnika ter absolventi Medicin- specializacijo opravljali doma.)« bližini avstrijske meje in razlikah vske fakultete Univerze v Mariboru in Odgovori v grafu 1a, 1b in 1c. kurikulumu obeh fakultet, saj soMedicinske fakultete Univerze v Vprašanje 6: »V kateri državi študenti Medicinske fakultete vLjubljani izvedla kratko anketo o bi opravljali delo specialista?« Mariboru kliničnemu okolju in s temnjihovih kariernih načrtih ter željah. (Graf 2) tudi razmeram v zdravstvu neposre- (Opomba avtorjev: odgovori na dno izpostavljeni eno leto prej. Anketa je bila poslana na genera- vprašanje »Kje bi želeli opravljaticijske elektronske naslove omenjenih specializacijo?« so zelo podobni.) Med državami, v katerih bi želeliletnikov. Vprašanje 7: »Zakaj bi se opravljati specializacijo oz. ostati kot odločili za odhod v tujino?« specialisti, prevladujejo nemško Na anketo je odgovorilo 342 (Možnih je več odgovorov.) (Graf 3) govoreče države (najbolj sosednjaštudentov. 98 % študentov, ki so Avstrija).odgovorili, študira po programuGraf 1a: Odgovori študentov obeh Graf 1b: Odgovori Graf 1c: Odgovori medicinskih fakultet študentov MF MB študentov MF LJ

Revija ISIS Aktualn1o9Maj 2018 Graf 2: »V kateri državi bi opravljali delo specialista?« Pomenljivi so tudi razlogi, zakaj želijo mladi zapustiti Slovenijo. Višje Zaradi boljših pogojev dela. plačilo je šele tretji najpogostejšiZaradi splošnih nevzdržnih razmer v slovenskem zdrav sistemu. razlog za odhod. Najpogosteje kot razlog za odhod navajajo boljše pogoje Zaradi višjega plačila. dela v tujini, do katerih imajo očitno Zaradi boljših pogojev življenja. že izdelan kritični pogled. Zaradi boljših odnosov na delovnem mestu. Zaradi manjših obremenitev in ustreznejšega delovnega časa. Dejstvo je, da se študenti z razme- Ker mi odhod v tujino predstavlja izziv. rami v slovenskem zdravstvu deloma Zaradi boljšega odnosa pacientov do zdravnika. spoznajo že na kliničnih vajah, izkuš- Ker sem se z delom tam spoznal že na izmenjavi. nje v tujini pa pridobivajo na študent- skih izmenjavah. Zato ni presenetlji- Drugo vo, da imajo že zgodaj izoblikovano stališče o pogojih dela, v katerih želijo Graf 3: »Zakaj bi se odločili za odhod v tujino?« oz. ne želijo razvijati svoje poklicne uresničitve. Najverjetneje se bodo njihova stališča do konca študija še spreme- nila. Rezultati ankete pa jasno nakazujejo, da bo država morala najti načine, kako motivirati mlade zdrav- nike, da ostanejo v Sloveniji. Kdo bo sicer čez nekaj let zdravil slovenske bolnike?Parametri digitalnih pristopov kizobraževanju v medicini, ki vplivajona njihov izbor oz. vrednotenjeMag. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA pred vrednotenjem vsebin in jeMeta Galjot, dipl. trž. kom. uporabno ne glede na to, ali gre za klasične ali e-pristope k njihovemu Ne samo v medicini, tudi na stvenih dosežkih z drugega konca podajanju. Kadar zgolj pasivnosplošno smo Slovenci v večji meri še planeta in se o njih informiramo ali beremo spletni strokovni oz. znan-vedno vajeni frontalnega podajanja jih natančneje proučimo. stveni članek ali pasivno sledimoznanja, torej tako, da učitelj osebno predavanju, se o vsebini informira-predaja znanje skupini slušateljev oz. Z vidika kompetenčnega razvoja je mo. Le-to ima pomembno vlogo vučencev. A z razvojem informacijskih zamenjava pojmov »informiranje« in naših kompetencah, saj nam do neketehnologij se marsikaj spreminja. »izobraževanje« oz. »usposabljanje« mere omogoča, da vsebine postavlja-Tako smo v preteklosti za pisanje sporna zaradi različnih rezultatov oz. mo v kontekst. O izobraževanju padiplomskih ali raziskovalnih nalog doseženih kompetenc udeleženca. govorimo takrat, kadar se učenjadneve presedeli v knjižnicah in iskali Pomembno razliko med informira- lotimo aktivno, npr. informacijeustrezno literaturo, danes pa se je njem in izobraževanjem je zato zapišemo in jih ponavljamo oz. naslevji delež tega iskanja preselil na smiselno upoštevati že pri izbiranju sama didaktika programa vodi tako,splet. V zgolj nekaj minutah lahko na programov in različnih srečanj, ki se da vsebino na koncu zares obvladamo,spletu najdemo informacije o znan- predstavljajo kot izobraževanja. To torej jo poznamo in razumemo. razlikovanje je pravzaprav smiselno še

Revija ISIS2A0ktualnoMaj 2018Posledično jo lahko začnemo tudi odločajo iz zunanjih in notranjih Didaktični pristopiuporabljati v vsakdanji praksi. Za vzrokov. Npr. ker začutijo potrebo po k izobraževanju narazvoj kompetenc v kariernem razvoju dodatnem znanju ali pa motivacija daljavoje namreč smiselno učenje, zaradi pride iz okolja in pri posameznikukaterega spremenimo tudi svoje vzbudi željo oz. potrebo po novem Poznamo različne metode, kakovedenje in novo znanje aktivno (Brečko, 1996a). Pri licenciranih pritegniti udeležence k učenju. Klasič-uporabljamo. poklicih, kot je zdravniški, pa je ni seminarji uporabljajo številne kontinuirano izobraževanje obve- metode, nekatere so spoznavne in Najpomembnejši vidik izobraže- znost. Najpomembnejši parameter delujejo na začetku seminarjev, drugevanja odraslih je vsekakor ta, da izobraževanj so njegovi rezultati oz. se uporablja med podajanjem vsebinezadovolji potrebe in pričakovanja cilji, ki so opredeljeni glede na podro- in tretje na koncu (Brečko, 1998).udeležencev (Brečko, 1996a). Pričako- čje vsebine (npr. smer, modul) in E-izobraževanje mora še posebejvanja so sicer odvisna od številnih glede na raven uporabnikovega znanja poskrbeti za motivacijo učečih, sajdejavnikov, izobraževalci pa lahko (npr. osnove, zahtevnejše vsebine). mora doseči svoj izobraževalni cilj, nevplivajo predvsem na to, kako kako- Avtor vsebine namreč lahko izobraže- da bi se udeleženec pri tem srečal zvostno oz. transparentno svoje pro- valne cilje postavi smiselno in jih s avtorjem oz. mentorjem.grame predstavijo, da imajo intere- programom tudi doseže, če polegsenti čim bolj realna pričakovanja. V vsebine pozna tudi ciljno skupino, ki ji Motiviranost za izobraževanje jenadaljevanju se osredotočamo na je izobraževanje namenjeno. Zato ni pomembna zlasti zaradi vpliva narazlične vidike spletnih izobraževanj, presenetljivo, da so med avtorji nekaj pojavov učenja (Brečko 1996b,ki lajšajo razumevanje predstavitev izobraževanj za zdravnike najpogoste- 23), in sicer mobilizacijo sposobnosti,različnih e-izobraževalnih programov je ravno zdravniki sami, tudi ko gre za povezavo in asociativno moč znanja,in so v pomoč pri izbiri med sicer poznavanje drugih strok, npr. komu- fleksibilnost pridobljenega znanja terzaenkrat ne preveč bogato ponudbo1. nikacijo. Transparentna predstavitev uspešen prenos v prakso in nove izobraževanj torej vsebuje tudi naved- življenjske situacije.Izobraževanje bo pričakovane ravni oz. vsebinodraslih na spletu potrebnega predzanja. Na odločitev za Kot pravi Brečkova (1996b, 27), pristop k e-izobraževanju udeležencev morajo imeti vsa učna gradiva za E-usposabljanje je v tujini prizna- pa močno vplivajo tudi lastna stališča uporabo na daljavo natančno definira-no kot eden izmed legitimnih načinov o pomembnosti določenih vsebin in ne cilje ter naloge za samopreverjanjeizobraževanja (Hugenholtz et al., stopnja motivacije za lastno vključi- znanja. Gradiva naj bi bila čim bolj2008). Tudi v Sloveniji ga poznamo že tev, saj e-izobraževanje zahteva več slikovita, saj se z vključevanjem čutovdolgo, a smo do takšnega pristopa samomotivacije. Kot smo že omenili, motivacija posameznika zvišuje.večinoma še vedno nekoliko zadržani. je pomemben tudi zakonodajni vidik,V lanskoletnih izdajah revije Isis smo poleg njega seveda etični, pa tudi Pomemben vidik e-izobraževanjatako našteli povprečno tri najave tehnološka dovršenost izobraževanja je interaktivnost (angl. interactivity)e-izobraževanj na mesec, kar predsta- in poznavanje orodij e-učenja (Ozkan oz. sodejnost, ki jo lahko opredelimovlja v povprečju okrog 7 % najav vseh in Koseler, 2009). kot stopnjo, do katere informacijsko-izobraževanj v eni številki te revije v komunikacijska tehnologija ustvarjaletu 2017. E-izobraževanja delimo na dva posredovano okolje, ki uporabnikom osnovna pristopa, in sicer na sinhroni omogoča medsebojno komuniciranje V začetke e-izobraževanj sodijo in asinhroni način e-izobraževanja. (tako sinhrono kot tudi asinhrono) innpr. predstavitve strokovnih vsebin v Prvi se navezuje na konferenčne klice, sodelovanje v recipročni izmenjavitekstovnih pdf-formatih, ki jih upo- videoklice in komuniciranje prek sporočil (Kiousis, 2002).rabniki preštudirajo, nato pa lahko sistema za pošiljanje tekstovnihsvoje znanje preverijo še v zaključnem sporočil, kjer predavatelji simultano Spletna interaktivnost e-usposa-testu. Danes so takšne oblike nadgra- podajajo informacije vsem udeležen- bljanj omogoča uporabniku, da se nedile sodobnejše oblike e-izobraževa- cem. Prosta izbira udeležencev je pri vede zgolj kot pasivni bralec alinja, ki jih omogoča razvijajoče se tem lokacija, na kateri se izobražujejo. sledilec določenemu predavatelju,spletno informacijsko okolje. Pri asinhronem načinu pa udeleženci temveč ga vsebina usmerja, da se je do vsebine dostopajo poljubno, ne le loti sam (Ruiz et al., 2006). Pri tem ne smemo pozabiti, od lokacijsko, temveč tudi vsak obkod sploh potreba odraslih po izobra- svojem času in vsak v svojem tempu. Vsebina e-usposabljanj je razde-ževanju. Odrasli se za nadaljnje ljena v posebne enote, t.i. spletnaizobraževanje po zaključenem šolanju poglavja, ki si sledijo podobno kot poglavja v knjigi, vendar so prikazana1 V letu 2017 v reviji Isis skoraj 92 % primerov oglaševanih e-izobraževanj predstavlja en nekoliko drugače, saj so prilagojena ponudnik, kar pomeni eno tehnološko platformo in didaktični pristop. uporabi na ekranu in možnosti plastenja v e-okolju.

Revija ISIS Aktualn2o1Maj 2018 Poleg temeljnih e-orodij, kot je primeri, ki omogočajo aplikacijo aktivnosti ali pa vodi forumskonpr. video prikaz vnaprej posnetih pridobljenih znanj. S tem udeleženci razpravo skupine udeležencev. Ustva-vsebin, ki od uporabnika zahteva le pridobijo bolj poglobljeno znanje ri lahko spletna predavanja z videi alipasivno pozornost, so na voljo tudi (metoda »learning by doing«). Prav predstavitvami in vodi koledar, kadaroblike e-izobraževanj z interaktivnimi pri reševanju praktičnih nalog je izobraževanje traja dlje časa, npr. velementi, ki spodbujajo aktivno smiselna vključitev mentorja. Avtor primeru e-tečajev.sodelovanje udeležencev, reševanje namreč lahko izbere, ali bo usposa-praktičnih nalog in posledično tudi bljanje morda kombinirano, torej ali E-usposabljanjaboljše pomnjenje (Ruiz et al., 2006). bo uporabljen tako sinhron kot imajo velikoTako so v interaktivnem e-usposablja- nesinhron način učenja, kar lahko prednosti in tudinju prisotni tudi elementi, ki uporab- ustvari z vključitvijo npr. videoklicev/ nekatere slabostinika spodbudijo k aktivnemu sodelo- videokonferenc v predelovanje vsebinvanju. Mednje sodijo: oz. praktičnih nalog. Udeleženci e-izobraževanj za učenje lahko izberejo okolje, v kate-Motivacijska vprašanja Številne druge aktivnosti rem se počutijo najbolj prijetno, pa (Euroleague for Life Sciences, 2012), v naj gre za domače okolje ali službeni Gre za vprašanja z vnaprej poda- katerih udeleženci aktivno sodelujejo prostor. S tem prihranijo tudi čas, kinimi odgovori, med katerimi uporab- pri reševanju nalog, so na primer še bi ga sicer potrebovali za prihod innik po lastni presoji izbere pravega. skupinsko delo, ki poteka v obliki odhod z dogodka, pa tudi stroškeKo izbere odgovor, ga program skupinskih predstavitev ali poročanja v prevoza.opozori, ali je odgovor napačen ali manjših skupinah, z njim pa so po­ve­pravilen in zakaj je odgovor napačen zane tudi različne naloge, ki zahtevajo Učijo se lahko sami ali v skupini,oz. pravilen. Uporabnik lahko izbira zbiranje informacij na spletu. kar je odvisno od narave e-izobraže-med več možnimi odgovori, dokler ne vanja. Vsak lahko izbere svoj tempo innajde pravega, pri čemer poglablja Preverjanje razumevanja najustreznejši termin, naj bodo torazumevanje in ne zgolj vedenje. Tako v obliki testa pozne večerne ure, vikendi ali, reci-na igriv način odkriva posledice mo, manj aktivne ure dežurstva.napačnih odločitev oz. nerazumevanj Svoje znanje in razumevanje lahko Učenje lahko kadarkoli prekinejo in sein govorimo o t.i. učni igri. uporabniki preverijo z reševanjem nato k njemu ponovno vrnejo. Snovi testa, ki ga lahko rešijo večkrat in s sledijo po svojih lastnih potrebah, toAnimacije tem vadijo pridobljeno znanje (meto- pomeni, da učenje prilagajajo svoje- da aktivnega ponavljanja). mu predhodnemu znanju. Poglavja, ki Gre za slikovne ali grafično-teks- so jim bolj znana, lahko predelajotovne prikaze vsebine, na katere Končno preverjanje hitreje, področjem, kjer imajo po-uporabnik lahko klika in tako pridobi znanja z vprašanji z manjkljivo predznanje ali jih slabševizualni vpogled v najpomembnejše opredelitvijo minimalnih razumejo, pa namenijo več časapoudarke e-gradiva. Didaktični učinek točk oz. pravilnih (Arkorful in Abaidoo, 2015).je podoben učinku uporabe miselnih odgovorov za pridobitevvzorcev. Animacije pa si lahko upo- certificiranega potrdila Tudi e-pristopi podobno kotrabnik ogleda celo večkrat in s pona- klasična izobraževanja omogočajovljanjem utrjuje znanje. To preverjanje je omogočeno le udeležencem, da po predelanem enkrat, običajno je tudi časovno bolj gradivu izrazijo svoje zadovoljstvo oz.Video vsebina omejeno. nezadovoljstvo z izobraževanjem. Takšne povratne informacije so Gre za video prikaz vsebine, ki je Oblikovni elementi za koristne tako za avtorja kot organiza-vedno pogosteje podana prek animi- poudarjanje delov vsebin torje tovrstnih izobraževanj. Obenemranih likov, lahko pa gre za igrani ali pa udeležencu kot ocenjevalcu omo-dokumentarni posnetek, kadar Za interaktivnost poskrbijo tudi gočajo strukturirano refleksijo.vsebina to zahteva. Omogoča didak- slikovite fotografije, grafična pojasnilatično prekinitev ritma, s katero in dodatni poudarki v besedilu v E-izobraževanje lahko dosežeohranjamo pozornost udeležencev in obliki nasvetov, opozoril in/ali zani- enake cilje kot klasično izobraževanje,omogočamo demonstracijo tehničnih mivosti. a zahteva veliko samomotivacijeprijemov. (Brečko 1996b), saj sinhrona spodbu- Udeležba mentorja da mentorja ni vedno omogočena.Praktične naloge Mentor lahko spodbuja posame- Pri e-izobraževanju je odsotna Interaktivno gradivo vsebuje tudi zne udeležence glede na njihove tudi spodbuda drugih udeležencev, kipriloge, ki jih uporabniki lahko se običajno zgodi sama po sebi, zgoljnatisnejo in izpolnijo z lastnimi

Revija ISISA22ktualnoMaj 2018zaradi soprisotnosti, ki npr. v skraj- sistem na primer odraža varnost, Learning 12(1): 29-42.nem primeru onemogoča, da bi med zanesljivost, odzivnost, enostavnost 2. Brečko, Danijela. 1996a. Marketinškiizobraževanjem zaspali. uporabe in personalizacijo z orodji za interakcijo (npr. forumi ali možnost pristop k izobraževanju odraslih. AS.Za pripravo klepeta). Tehnologijo v ozadju in Andragoška spoznanja 2(4): 10-18.e-usposabljanj so vsebino v ospredju mora uravnavati 3. Brečko, Danijela. 1996b. Motivacija pripotrebni različni tudi dobro prilagojena oblika (Ozkan izobraževanju na daljavo. AS. Andragoškastrokovnjaki in Koseler, 2009). spoznanja 2(1): 22-32. 4. Brečko, Danijela. 1998. Metode izobraže- Ne glede na kompleksnost vsebine Da je e-usposabljanje kakovostno vanja odraslih (I. del). Gospodarskie-izobraževanj mora biti ta zaradi in doseže svoje prave učinke, morajo vestnik 4(3-4): 29-33.odsotnosti avtorja podana na enosta- biti torej zagotovljeni tako tehnični in 5. Euroleague for Life Sciences. 2012.ven, uporaben in razumljiv način. Da vsebinski kot tudi didaktični in grafični E-Learning: Didactical Recommendati-je takšen cilj izpolnjen, običajno ni vidiki usposabljana. Avtor vsebine zato ons and Quality Assurance, An Overview.dovolj le avtorjevo poznavanje stro- običajno ni le ena sama oseba, temveč 6. Hugenholtz, Nathalie I. R. et al. 2008.kovne vsebine, temveč tudi obvlado- za kakovostnimi e-usposabljanji stojijo Article Navigation Effectiveness ofvanje tehnologije v ozadju, e-didaktič- ustrezno programersko, strokovno, e-learning in continuing medical educati-nih pristopov, oblikovanja in grafično, didaktično znanje, ki ga on for occupational physicians. Occupati-organizacije. Zato pri ustvarjanju prinese tim strokovnjakov. onal Medicine 58(5): 370-372.e-izobraževanj pogosto sodeluje 7. Kiousis, Spiro. 2002. Interactivity: acelotna ekipa strokovnjakov. Konflikt interesov concept explication. New Media & Society 4(3): 355–83. Avtor običajno nastopa v vlogi Kredibilna izobraževanja že pri 8. Lo, Bernard in Marilyn J. Field (ur.).strokovnega poznavalca vsebine. zasnovi programskih usmeritev 2009. Conflict of Interest in MedicalLahko se odloči nastopiti zgolj kot upoštevajo možnost konflikta intere- Research, Education, and Practice.avtor vsebine ali pa v času izvajanja sov. Kar na primer pomeni, da se Institute of Medicine of The Nationalizobraževanja prevzame tudi aktivno organizatorji oz. avtorji ne dogovarja- Academies. Washington: The Nationalvlogo mentorja in je udeležencem na jo s sponzorji oz. ne upoštevajo Academic Press.voljo v sinhroni ali asinhroni komuni- njihovih sugestij o izbiri vsebin. Vsak 9. Ozkan, Sevgi in Refika Koseler. 2009.kaciji. Naloga mentorjev pa sta od akterjev namreč lahko predstavlja Multi-dimensional students’ evaluation ofspodbujanje komentiranja in sodelo- konflikt interesov, ki bi moral biti e-learning systems in the higher educati-vanja, seveda v primeru, da tudi sami pomemben dejavnik pri vrednotenju on context: An empirical investigation.nudijo pravočasne povratne informa- tako informacij kot izobraževanj. Zato Computers & Education 53(2009):cije in odgovore na vprašanja. E-uče- je tovrstna vprašanja treba zastaviti 1285–1296.nje naj bi sicer spodbujalo udeležence vsem sodelujočim pri pripravi e-izo- 10. Ruiz, Jorge G. et al. 2006. The Impact ofk izmenjavi in spoštovanju drugačnih braževanj, ne zgolj vsebinskemu E-Learning in Medical Education.mnenj (Arkorful in Abaidoo, 2015). avtorju, organizatorju in financerju Academic Medicine 81(3): 207-212. izobraževanj, kar seveda velja tudi za Kot pravi Brečkova (1996a), je klasična izobraževanja. Čeprav je Dimeljskavčasih način podajanja bolj pomem- glede na porast finančnega vpliva arterijaben kot znanje samo. Zato je po- industrije na izobraževanja v medici-membno, da se tudi avtorji samoizpo- ni, za katerega najdemo podatke npr. Dušan Sketpolnjujejo in seznanijo z novimi v ZDA (Lo in Field, 2009), mogočemetodami motiviranja in podajanja tudi čas za ponovni etični razmislek, Zadnje čase opažam v polju-znanja v e-okolju. Avtor mora bodisi kaj predstavlja konflikt interesov pri dnih in tudi strokovnih publikaci-sam obvladati didaktična orodja, ki so izobraževanju v medicini. Ne naza- jah (gledal sem po spletu) izrazprimerna za uporabo v e-obliki, ali pa dnje se v luči reforme v zdravstvu in »dimeljska arterija«. Ta izraz ses takim strokovnjakom sodelovati. pri težavah s financiranjem na koncu najde pri opisu perkutane trans­ vedno poraja vprašanje, kdo bo luminalne angioplastike z vsto- Čeprav najvidnejši del vsakega kakovostno izobraževanje plačal. pom katetra v »dimeljsko arteri-izobraževanja predstavlja vsebina, jo«. Anatomija izraza »dimeljskazaradi katere udeleženci običajno Viri arterija« ne pozna. V dimljahizberejo določen program, je pri lahko s katetrom vstopimo ve-izobraževanju prav tako pomembno 1. Arkorful, Valentina in Nelly Abaidoo. arterijo a. femoralis oz. femoral-tudi tehnično ozadje, ki stoji za 2015. The role of e-learning, advantages no arterijo (po Plečniku stegen-vsebino, saj prav to vpliva na and disadvantages of its adoption in sko odvodnico). Če bi veljal izrazučinkovitost učenja. Kakovosten učni higher education. International Journal »dimeljska arterija«, bi bila of Instructional Technology and Distance latinska sopomenka arteria inguinalis. Tega izraza pa Termi- nologia Anatomica ne pozna. Torej gre za femoralno arterijo v področju dimelj.

Revija ISIS Persona2lia3Maj 2018 Opravljeni specialistični izpitiPetra Adamič, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 25. 1. 2018Bor Antolič, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicina, izpit opravil s pohvalo 9. 10. 2017Miko Bajić, dr. med., specialist revmatologije, izpit opravil s pohvalo 25. 10. 2017Peter Balon, dr. med., specialist maksilofacialne kirurgije, izpit opravil 22. 12. 2017Asist. dr. Andrej Bartolić, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil 13. 11. 2017Andrej Bavec, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravil 10. 10. 2017Uroš Bele, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 15. 9. 2017Maja Boncelj Svetek, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 25. 1. 2018Nataša Borko Tavželj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 12. 1. 2018Kostadinka Božinovski, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 10. 2017Dalibor Cankoski, dr. med., specialist abdominalne kirurgije, izpit opravil 17. 10. 2017Nina Curk Fišer, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 21. 12. 2017Bojana Davidović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 30. 1. 2018Darko Djurić, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 5. 12. 2017Jure Dolenc, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 19. 9. 2017Darja Dovečar, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 26. 9. 2017Svjetlana Drljača, dr. med., specialistka revmatologije, izpit opravila s pohvalo 21. 9. 2017Maja Dukadinoska, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 26. 9. 2017Dragana Dukić Ćurčija, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 21. 11. 2017Miloš Đorđević, dr. med., specialist nevrologije, izpit opravil 18. 1. 2018Anelia Gaceva, specialistka družinske medicine, izpit opravila 30. 1. 2018Dejan Georgiev, dr. med., specialist nevrologije, izpit opravil s pohvalo 19. 1. 2018Daša Gluvajić, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila s pohvalo 29. 9. 2017Sanja Golobič Antonović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 26. 9. 2017Mojca Gosar, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 21. 12. 2017Anže Goste, dr. med., specialist nevrologije, izpit opravil s pohvalo 15. 9. 2017Tamara Gruić, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 5. 12. 2017Doc. dr. Jakob Gubenšek, dr. med., specialist nefrologije, izpit opravil s pohvalo 22. 9. 2017Maja Ivanetič Pantar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo, izpit opravila s pohvalo 18. 12. 2017Matic Ivanovski, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravil 19. 12. 2017Matevž Jan, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 4. 12. 2017Dr. Miodrag Janić, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 25. 10. 2017Miha Jesenko, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 21. 12. 2017Stanislava Jovčić Đokić, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 27. 11. 2017Vanja Kalacun, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 25. 10. 2017Tina Kaparić Kersnik, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 22. 11. 2017Luka Klemen, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 22. 9. 2017Dr. Martina Klemenak, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 28. 11. 2017Urška Kočevar, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 7. 11. 2017Jakob Komel, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 30. 1. 2018Andraž Kondža, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 24. 10. 2017Miha Korošec, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 5. 12. 2017Eva Kotnik, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, izpit opravila 8. 12. 2017Mag. Boris Krajačič, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 25. 9. 2017Doc. dr. sc. (Belgija) Mateja Krajc, dr. med., spec., specialistka klinične genetike, izpit opravila s pohvalo 14. 12. 2017Mirjana Krepek, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 5. 12. 2017Aleksandra Kuprešan, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 29. 11. 2017Maruša Lesjak Triplat, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 5. 12. 2017

Revija ISISP24ersonaliaMaj 2018Jasna Mahne, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 10. 10. 2017Mihael Majerič, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 24. 11. 2017Karin Malešič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 26. 9. 2017Andreja Matić, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 21. 12. 2017Katja Matović, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2017Vlade Milanović, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil 20. 12. 2017Valentino Miljević, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 5. 12. 2017Goran Mitrovič, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohval 27. 9. 2017Dejan Mladenov, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil 28. 11. 2017Dr. Andreja Möller Petrun, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 17. 10. 2017Dimitar Najdenoski, specialist interne medicine, izpit opravil 29. 11. 2017Mirjana Ninkov, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 26. 9. 2017Gregor Novak, dr. med., specialist gastroenterologije, izpit opravil s pohvalo 3. 11. 2017Polona Novak, dr. med., specialistka hematologije, izpit opravila s pohvalo 18. 12. 2017Miha Oman, dr. med., specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 13. 9. 2017Jana Orožen, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 29. 11. 2017Kristina Orožen, dr. med., specialistka javnega zdravja, izpit opravila s pohvalo 27. 11. 2017Jelena Pajović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 5. 12. 2017Klemen Pašić, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 26. 9. 2017Dr. Polona Pečlin, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 30. 1. 2018Asist. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., specialistka revmatologije, izpit opravila s pohvalo 20. 9. 2017Maja Pezdirc, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 5. 12. 2017Zala Pirih, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 26. 9. 2017Mateja Pišljar Mehle, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 5. 12. 2017Petra Planinc, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila 22. 9. 2017Barbara Plemeniti Tololeski, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 11. 2017Aleš Pleskovič, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 28. 9. 2017Svjetlana Ponorac, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila s pohvalo 22. 11. 2017Jelena Raković, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 5. 12. 2017Domen Slapnik, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 22. 9. 2017Tamara Šinik, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila 5. 10. 2017Martina Špilak Gomboc, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 25. 10. 2017Angela Thaler, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila s pohvalo 24. 10. 2017Katarina Troha, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 26. 9. 2017Milena Vasiljević, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 10. 2017Mojca Verdnik, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 13. 9. 2017Borut Žgavc, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 18. 12. 2017Jernej Žilavec, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil s pohvalo 30. 11. 2017Milanka Živanović, dr. med., specialistka patologije, izpit opravila s pohvalo 19. 12. 2017Bojana Živković, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, izpit opravila 22. 1. 2018Čestitamo!



Revija ISIS2Iz6EvropeMaj 2018V Kaliforniji se začenja zakonitaprodaja marihuanePrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana je kanabis splošno dostopen. Po zveznem zakonu pa je to mamilo š[email protected] naprej prepovedano. V začetku tega leta se v ZDA v strankam brez medicinsko utemelje- Vir: Österreichische Ärztezeitungzvezni državi Kalifornija začenja nih potreb. Kalifornija je dotlej št. 1/2, 25. januar 2018zakonita prodaja marihuane, tudi največja država znotraj ZDA, v kateriGradiščanska: soglasje v pogajanjiho honorarjihPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Na Gradiščanskem (Burgenland) storitve, ki bi jih prevzela gradiščan- podpredsednik gradiščanske zdravni-sta zdravniška zbornica in področna ska zdravstvena zavarovalnica – kot ške zbornice, pa meni, da je bil ciljzdravstvena zavarovalnica (Gebi- npr. 24-urni EKG pri internistih. tudi narediti Gradiščansko privlačnoetskrankenkasse, GKK) dosegli novo, Michael Lang, predsednik gradiščan- za mlade zdravnike.za prihodnja tri leta veljavno soglasje. ske zdravniške zbornice, označuje toTako naj bi se kompenzirala inflacija soglasje kot »dolgotrajen sklep z vizijo Vir: Österreichische Ärztezeitungter omogočile nove medicinske o prihodnosti«. Michael Schriefl, št. 1/2, 25. januar 2018Velika Britanija: kriza v NHSPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana najdaljše, vse odkar se jih beleži. Nekateri menijo, da je to [email protected] treh dejavnikov: število ambulant, ki so jih vodili splošni zdravniki (gene- V Veliki Britaniji je pred kratkim zdravniki v urgencah kritizirali ral practitioners), se je zmanjšalo; vna tisoče ljudi demonstriralo proti »stanje, ki postaja nevzdržno«. V zadnjih 30 letih se je število bolniškihpropadu državnega zdravstvenega mnogih bolnišnicah primanjkuje postelj prepolovilo; državna sredstvasistema National Health Service osebja in opreme. Po podatkih zdrav- za oskrbo starejših so se izrazito(NHS). V letošnji zimi se zdi položaj niškega sindikata BMA (British zmanjšala.še posebno napet: v mnogih bolnišni- Medical Association) so leta 2017cah po vsej državi je premalo postelj; pacienti morali čakati na medicinsko Vir: Österreichische Ärztezeitungv januarju so preložili več kot deset obravnavo dlje kot skupaj v letih št. 3, 10. februar 2018tisoč operacij. V enem svojih pisem so 2012, 2013 in 2014. Čakalne vrste so

Revija ISIS Foru2m7Maj 2018Komentar k zapisomIsis, april 2018, št. 4Marjan Kordaš, [email protected] Str. 8: Spet sijajen intervju! Profesorja Ihan pacienta. »Ocvirki in majoneza« tako nimajo lein Košnik sta se že kar približala merilom, ki naj svoje dodatne kalorične sporočilnosti, temvečbi – po mojem – veljala za Status artis medicae!! tudi namig, zakaj in čemu sta oba zapisa nastala. Čestitam! Str. 30 in str. 32: Zapisa imata dve značil-nosti: da sta a) vljudna in b) stvarna. Zanimivo Str. 81: »Cerkveni račun«: humorističnobranje tudi zato, ker je poleg sestave in kalorične najsvetlejša točka Sisi.vsebnosti hrane poudarjena tudi specifikaKdo se boji integrativnemedicine?Razmišljanja ob okrogli mizi z naslovom »Razmerje med konvencionalno in nekonvencionalnomedicino«, Univerza v Mariboru, 24. marca 2018Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., Preddvor Moj namen ni predstaviti predavanj in bila ob tem ukrepu študentom medicine na nekrazprave, pač pa le svoje misli ob poslušanju in način odvzeta možnost, da bi se seznanili srazmisleke o spremembah, ki naj bi jih napove- področjem integrativne medicine oz. dilemami indovala t.i. integrativna medicina. problemi okoli vpeljevanja te medicine, s katero bodo v prihodnosti zagotovo soočeni, če ne Za začetek mi je kar neprijetno napisati, da doma, pa v zahodnem svetu.se je vodstvo mariborske MF odreklo sodelova-nju kot soorganizator 27. posvetovanja »Medici- Toda ker je šolska medicina znanstvena,na, pravo in družba«. V okviru tega posvetovanja tudi zanjo velja, kot sicer velja za znanost, da soje bila namreč s strani Zdravniškega društva predsodki in avtoritete, tudi avtoritete znan-Maribor in Pravniškega društva Maribor organi- stvenega esteblišmenta, njeni sovražniki. Inzirana omenjena okrogla miza. Razlog za tako prav izključevanje je običajno osnovano naodločitev fakultetnega vodstva pa naj bi bil, da predsodkih in avtoritetah! Demonstrativnostpri neznanstvenih temah, kot sta alternativna in odločitve vrha MF Maribor, četudi morda nekomplementarna medicina, ki naj bi jih obravna- tako nerazumljivo podprta s strani »vrhavali na okrogli mizi, MF Maribor ni pripravljena slovenske medicine«, je nepotrebna in takosodelovati. izključevanje nas potiska za ostale napredne medicinske družbe! Neprijetno zato, ker v programu nisemzaznal ničesar takega, kar bi lahko prizadelo ali Morda pa je vzrok vsega v tem, da ne pojmu-ogrozilo dobro ime t.i. šolske medicine in še jemo integrativne medicine vsi enako, da siposebej ne MF. Zahodne medicine, imenovane še nekateri predstavljajo, da je to vdor čarovništva vs številnimi imeni, od šolske, alopatske pa do klasično medicino, drugi pa ob njej pričakujemoznanstvene, neke komplementarne ali alternativ- bolniku prijaznejšo in predvsem tudi uspešnejšone metode vendarle ne morejo ogroziti! Žal je medicino.

Revija ISISF28orumMaj 2018 Dejstvo je, da znanstvena medici- vendar ne gre le za to, tudi tam ne. Ob medicine. Po mojem takih metod nena dosega izredne uspehe pri akutnih, izvajanju integrativne medicine bi bilo smiselno integrirati in tudiurgentnih stanjih, ko preživijo mnogi, prihaja namreč do boljših rezultatov nikoli ne bodo del integrativne medi-ki bi sicer v nekih prejšnjih časih zdravljenja. V zahodnem svetu je že cine, razen če bi se znanstveno doka-pomrli ali vsaj ostali hudi invalidi. kar nekaj resnih revij s področja zale kot uspešnejše od klasičneKirurgija in invazivne endoskopske integrativne medicine in objavljeno je metode. To je seveda neverjetno, sajter intervencijske metode so prav tako bilo že na tisoče kakovostnih člankov, denarja za take raziskave iz številnihizredno uspešne, čeprav včasih morda katerih vpliv baje stalno raste. Sliši se razlogov ne bi dal nihče.po nepotrebnem pretirano agresivne. trditve, da je integrativna medicinaPri lajšanju številnih kroničnih vendarle evidence based medicina in Komplementarne metode pa so pobolezni in težav, ki pomembno po- da naj bi združevala najboljše od mojem tiste, ki lahko dopolnjujejoslabšajo kakovost življenja, pa je konvencionalne medicine in najboljše (komplementirajo) klasično medicinoklasična zahodna medicina manj od nekonvencionalnih oblik zdravlje- s svojim uveljavljenim uspešnimuspešna od raznih drugih metod nja. Ob tem pa je zame najpomemb- delovanjem. Ob sicer pri nas aktual-zdravljenja. Na tem področju je nejše, da je mnogo bolj prijazna do nem premetavanju na primer aku-klasična zahodna medicina pristala bolnikov. Seveda zahteva od zdravni- punkture iz šolske medicine v para-predvsem na farmacevtskih izdelkih. kov dodatna znanja, saj morajo vedeti znanost bi vključitev metode vTi pa imajo vsi po vrsti številne najmanj za uporabo raznih priključe- integralno medicino omogočila, da bistranske učinke. nih metod zdravljenja. se metoda uporabljala v skladu s potrebami in indikacijami, ne oziraje Dokaj žalostno dejstvo je, da je Kot kaže, bi morali tudi pri nas se, v kaj bi jo »upredalčkali«; po-bilo že večkrat ugotovljeno, da so bile zdravniki več vedeti o marsičem, membno bi bilo, da bi bolniki imeli odštudije, ki jih je naročila in plačala povezanim z zdravljenjem ali lajša- nje korist.farmacija, prirejene. Dogajalo se je, da njem težav. V navodilih raznih pre-so se študije prikazovale za statistično hranskih dopolnil, tako na primer Koliko od tradicionalnih medicinuspešne, tudi ko je šlo le za nekaj tudi kanabinoidov (CBD), piše, da se bi se vključevalo v integralno medi-odstotkov boljše rezultate pri, na posvetujte z zdravnikom glede odmer- cino, bi bilo odvisno od uspešnostiprimer, nekem novem ali spremenje- janja ali možnih interakcij z zdravili. metod predvsem pri lajšanju kronič-nem zdravilu. Pisalo se je še o marsi- In kaj lahko naši zdravniki sedaj nih tegob, pa tudi pri lajšanju stran-čem mnogo bolj problematičnem in odgovorijo na taka vprašanja? skih učinkov znanstvenega zdravlje-etično spornem, kar farmacije vseka- nja. Sam sem sicer prepričan, da nakor ne kaže v lepi luči, ampak potrju- Vse bolj se mi zdi, da če ne bodo primer kitajska, indijska ajurvedskaje, da gre farmacevtskim korporaci- naši medicinski umi dojeli, da je ali tudi arabska tradicionalna medici-jam predvsem za dobiček. uveljavitev integralne medicine na lahko precej bolj pomaga ljudem, potrebna, nas bodo k temu na nek ki živijo na področjih, od koder tako Baje je tudi res, da na primer vsak način prisilili bolniki sami, ali pa jih zdravljenje izhaja, saj imajo svoje, načetrti hospitaliziran bolnik v ZDA bo še več »uhajalo« po pomoč k to vezane kulturne tradicije in celoutrpi škodo, da je uspešnost znanstve- zdravilcem in celo šarlatanom. Ali to genetske značilnosti, ki jim na nekne medicine pri kroničnih boleznih, hočemo, ali smo zato zdravniki, način omogočajo, da je njihovakot je bilo že omenjeno, ostala relativ- katerim je poklic plemenito poslan- tradicionalna medicina lahko uspe-no slaba in tudi, da je bilo le cca 20 % stvo, usmerjeno v nesebično pomoč šna. Prenos teh zdravljenj v zahodnozdravljenja z znanstveno medicino bolnikom? Ali bomo zato, ker nečesa klasično medicino v celoti in z enakoosnovano na dokazih! ne vemo, bolnike odganjali k drugim? uspešnostjo se mi ne zdi možen. V klasični medicini se dogaja tudi, Občutek imam, da je kar nekaj Ob tem se spominjam branjada je treba izpolnjevati vse več obraz- zmede v poimenovanju in razumeva- knjige Tiziana Terzanija »Še en krogcev in je vedno več administrativnega nju različnih zdravilskih metod, ki jih na vrtiljaku«, kjer znani italijanskidela, tako da je vse manj časa za je seveda ogromno in ki jih na različne novinar in guru miru opisuje svoj bojbolnike. Poleg tega prihaja do hudih načine uvrščajo v kolikor toliko z napredovalim rakom in iskanjepritiskov zaradi tega, ker postaja logične skupine. Ne bi našteval raznih dodatne pomoči s strani različnihmedicina vse bolj draga in predstavlja metod, ki jih vseh sploh ne poznam, tradicionalnih zdravilskih metodveliko finančno breme za predvsem v pa vendar bi sam pri sebi vse poeno- praktično po vsem svetu. Lepo sedobičke usmerjeno družbo. stavil na alternativne in komplemen- izkaže, da mu je navkljub grozljivim tarne metode. stranskim učinkom klasična zahodna Ob vsem tem je zanimivo, da medicina najbolj pomagala pri zausta-integrativna medicina v ZDA živi in se Alternativne bi že po svojem vljanju in začasnem brzdanju napre-še naprej razvija. Nekdo bi morda pomenu besede predstavljale metode, dovanja rakave bolezni, da pa je odlahko rekel, da je tam dobrodošla, ker ki naj bi bile druga (alternativna) drugih zdravilskih metod pridobilse je z njo medicina pocenila. Pa možnost od znanstvene ali alopatske

Revija ISIS Foru2m9Maj 2018predvsem nekaj za svoj notranji mir jim kot mešetarji ponujajo svoje povezan s farmacevtskimi korporaci-in dušo, bolezni same pa nobena preparate, pa še takšno ali drugačno jami in zato tako burno reagira protimetoda ni uspela premagati. nagrajevanje počez. Le zakaj? Res je nečemu, kar bi bilo načeloma uspe- tudi, da je pogosto najbolj enostavno šnejše in prijaznejše do bolnika. Tudi ob tem primeru vidim, da bi napisati recept za tablete in se nebili z integrativno medicino lahko ubadati z ozadjem težav, s celostnim Pomembno je, da je edino prav inbolniki deležni predvsem boljše pristopom do bolnika, kar jemlje čas, smiselno, da se z integrativno medi-kakovosti življenja med klasičnim da bi mu potem priporočili neko cino ukvarja zdravnik, ki naj bi bilzdravljenjem in pomembnega lajšanja komplementarno obliko zdravljenja tudi sicer že po zakonu deleženstranskih učinkov takega zdravljenja. njegovih težav. terapevtske svobode. Menim, da biPredvsem pa bi bili ob uporabi kom- morali predvsem zaupati zdravnikom,plementarnih metod uspešnejši pri Kdo bi predpisal bolniku čaj iz da ne bodo tega izrabljali, saj načelo-zdravljenju danes tako številnih in vrbovega lubja kot antipiretik, analge- ma vsi želijo svojim bolnikom leobremenjujočih kroničnih bolezni. tik in antiflogistik namesto aspirina najboljše. Koliko česa in kako bi seSprašujem se, kaj naj bi bilo pri tem ali paracetamola? Klasični aspirin dogajalo vpeljavanje komplementar-čarovniškega. draži želodec in moti strjevanje, čaj pa nih metod v integrativno medicino, bi ob vsebnosti še drugih naravnih pokazal čas in tudi izkušnje drugih, Hočeš nočeš je le treba priznati, sestavin tega ne povzroči kljub temu, kjer se integrativna medicina žeda ljudje nismo le fizična telesa, da vsebuje aktivni acetilsalicilat. Ob izvaja.ampak imamo tudi um in duh, da ne integrativni medicini pa bi bil tak,govorim o tem, da smo v bistvu bolniku prijaznejši pristop seveda Ob odločnem odporu obeh MF dosestavljena bitja, v in na katerih živi možen. Morda bi imeli nekaj časa vključevanja integrativne medicine vprecej več simbiontov, kot imamo težave z odmerjanjem čaja, pa tudi to študij si bodo le vodstva fakultetlastnih celic. To dejstvo mora vseka- bi šlo. V naših krajih je že dolga lahko očitala, da bodo njihovi diplo-kor imeti določen vpliv na naše tradicija zeliščarstva, ki pa so ga v manti brez znanja, ki ga bodo imelizdravljenje in tudi na zaplete zdravlje- zadnjih časih po zaslugi farmacije marsikje drugod v zahodnem svetu.nja. V alopatski medicini ni dosti zatrli. Marsikje po svetu je fitomedici- No, morda pa bo to preprečilo begskrbi za duha in um in celo na psiho- na še živa in uspešna, saj je naravna medicinskih možganov v tujino, kjerterapijo gledamo malo postrani. in tudi ljudje smo del narave. Vendar takih, ki ne bodo imeli pojma o pa Big Pharma ne more patentirati integrativni medicini, ne bodo več Farmacevtska industrija zagotovo zelišč kot takih in si jih privzeti za sprejemali.ni naklonjena uveljavljanju integrativ- ustvarjanje dobička, zato raje zatira inne medicine, saj bi verjetno izgubljala prepoveduje pisati, da neko zelišče Če smo le malo zazrti v prihod-nekaj zaslužka in bi jemanje tablet zdravi. »Codex Alimentarius« ji je tu nost, bi morali omogočiti osnovnomarsikdaj zamenjala neka komple- napravil veliko uslugo, ljudem pa izobraževanje o komplementarnihmentarna metoda. Zavedam se, da so odvzel možnost izbire! Pa ne, da je metodah in integrativni medicini nanaši zdravniki zelo vpeti v mreže Big naš vrh medicine tudi interesno obeh naših MF.Pharme, saj jih predstavniki farma-cevtskih podjetji redno obiskujejo in To je moje osebno razmišljanje in uredništvo s tem nima prav nič!Nesreče na smučiščih izenačenez ostalimi vrstami nesreč, 2. delPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Ironija usode je hotela, da sem bil Pri počasnem smučanju skupaj z Kljub temu, da sem nosil čelado, je bil12. januarja 2006, torej 21 let po 12-letnim sinom na delu smučišča trk tako silovit, da sem izgubil zavest inopisanem dogodku v prvem delu Njivice na Krvavcu sem bil kot izkušen nenadzorovano drsel po smučišču doprispevka z istim naslovom (Isis smučar, bivši tekmovalec in učitelj mesta, kjer sem negibno obležal.4/2018, str. 35), sam udeleženec smučanja žrtev brutalnega naletapodobne nesreče. deskarja od zadaj v desno stran obraza. Poleg hudega pretresa možganov (III. stopnja od treh) s postkomocij-

Revija ISISF30orumMaj 2018skim sindromom sem utrpel dvojni se je z menoj zgodilo. A reševalca tega smučiščih, do danes še ni bil sankcio-zlom spodnje čeljusti, zaradi česar sploh nista opazila. Iz reševalnega niran oz. je bil na prvo- in drugosto-sem moral biti urgentno operiran, več čolna nisem mogel niti vstati, zato so penjskem sodišču celo oproščenzlomov obraznih kosti in več manjših mi pomagali drugi in med negotovo vsakršne krivde. Teče že trinajsto letopoškodb. Očividci, ki so trk videli s hojo so me morali podpirati. Tudi to, in nesreča še ni dobila epiloga. Samosedežnice, so bili prepričani, da me je da sem bil tako očitno negotov pri kot primer naj navedem, da je bildeskar ubil. Takoj so prihiteli na hoji, da je moje osebne podatke pred nekaj leti v Avstriji procesmesto nesreče, a le eden je bil pri- morala podajati žena, se jim ni zdelo zaradi podobne nesreče končan v polpravljen povedati, kako je prišlo do nič nenavadnega. Nadzornik je leta.nesreče. Take hude poškodbe, ki bi jo sestavil zapisnik, ki je bil na večpovzročil en smučar drugemu, se v mestih popravljen, poln neresnic in v V knjigi Medicinsko izvedenstvosvoji smučarski in zdravniški karieri nasprotju z dejstvi. akademika prof. dr. Janeza Milčinske-ne spominjam. ga, ki nedvomno velja za največjo V dolgotrajnih sodnih postopkih avtoriteto na področju medicinskega Po izjavah očividcev sem bil se je izkazalo, da reševalca nista izvedenstva, je na 42. strani objavljennezavesten vsaj 15 minut. Krvavel sem obvladala svojega dela. Kljub daljši zelo podoben primer pretresa možga-iz desne nosnice (kar bi bil lahko znak nezavesti sta se popolnoma zmotila v nov III. stopnje z nevrološkimi posle-zloma baze lobanje), pod desnim oceni mojega stanja in potrebnih dicami, ki ga je avtor ocenil kotustnim kotom sem imel raztrganino ukrepih (od pravilnega postopka HUDO telesno poškodbo.ustnice, pod desnim uhljem pa otekli- nudenja prve pomoči do organizacijeno desne polovice obraza. Ko sem ustreznega prevoza v dolino in do To, da na popolnoma neustrezenzačel »prihajati« k sebi, nisem vedel, UKCL v spremstvu strokovno usposo- način obravnavaš poškodovanca zkje in s kom sem prišel na Krvavec, bljenih oseb). najhujšo stopnjo pretresa možganov,nisem vedel niti telefonske številke je bilo absolutno nedopustno inžene, ki me je pri zgornji postaji Ko sem začel prihajati k sebi, sem huda strokovna napaka, kar jekabinske žičnice zaskrbljeno čakala, prosil za helikopterski prevoz, a se za bilo ne nazadnje tudi mnenje izveden-saj je moj sin prismučal sam, mene pa mojo prošnjo niso zmenili. Prav tako ca. Tako ravnanje s poškodovancemni in ni bilo. Večkrat me je klicala po so zavrnili prevoz z reševalnim vozi- po tako hudi poškodbi glave je podob-telefonu, vendar se nisem oglasil. Na lom, češ da bi bilo nanj treba preveč no, kot če bi hudo poškodovanegaenega od klicev pa se je oglasil reševa- dolgo čakati. Resnica pa je, da je udeleženca prometne nesreče ali hudolec in ji povedal, kaj se je zgodilo. ravno v trenutku, ko sem jaz po poškodovanega planinca prenesli naObčutke, ki jih imaš po taki poškodbi srečnem naključju živ prispel v dolino, cesto in tam prepustili njegovi usodi.kot zdravnik, ki sem imel v svoji pripeljalo reševalno vozilo in bi me Nedopustno! In tako nedopustnodolgoletni praksi veliko opravka z lahko odpeljalo v bolnišnico. Moja ravnanje RTC Krvavec je bistvo mojenajtežje obolelimi in poškodovanimi, hudo zaskrbljena žena, ki je imela na tožbe.je težko opisati, če jih nisi doživel in skrbi še dva otroka in vso smučarskopreživel tudi sam. opremo, me je morala sama z majh- Engrami (trajne sledi vzburjenja, nim osebnim vozilom peljati v bolni- shranjene v možganih), ki se človeku Čeprav so vsi (tudi povzročitelj) šnico. Kako neustrezen je transport tako globoko vtisnejo v spomin, so šetrdili, da sem bil nezavesten in kas- poškodovanca s hudo poškodbo glave tako sveži in močni, da mi bodo ostalineje zmeden ter dezorientiran, sta v sedečem položaju, najbrž ni treba v spominu do konca življenja.reševalca (eden gostinski in drugi posebej razlagati.lesni tehnik) trdila, da sem bil nor- Vem, da se nesrečam pri smuča-malno pogovorljiv, premičen in da je V kazenskem postopku, ki ga je nju ne da izogniti, vendar v dobrobil moj »splošni status dober«. Če bi sprožilo državno tožilstvo, je šele vseh prihodnjih žrtev objavljam tabilo res tako, bi si lahko sam zapel vrhovno sodišče potrdilo, da je šlo za prispevek z željo, da bi jih bilo čimsmuči in odsmučal naprej, ne pa, da hudo telesno poškodbo. V odško- manj in da bi ob njih upravljalcista me strpala v reševalni čoln brez dninskem postopku, ki sem ga moral smučišč ustrezno hitro ter strokovnoimobilizacije glave in vratu ter odpe- sprožiti sam in v katerem sem moral ukrepali – da ne bodo hudo poškodo-ljala do zgornje postaje kabinske plačevati velike stroške za odvetniške vani deležni takega »nereševanja«, prižičnice. Med tem povsem neustreznim storitve, sodne takse, izvedenska katerem je bilo resno ogroženo mojetransportom brez absolutno nujne mnenja, pa je tako okrajno kot višje življenje.imobilizacije glave in vratne hrbtenice sodišče minimaliziralo moje poškod-me je premetavalo sem in tja, gor in be v lažje do srednje hude in povsem Vsem smučarjem pa priporočam,dol. Ob tem sem čutil zelo hude »povozilo« mnenji višjega in vrhov- uporabljajte čelade! Meni je rešilabolečine glave in vratu ter hud, težko nega sodišča v kazenskem postopku. življenje. Morda ga bo tudi vam?opisljiv strah, ker mi ni bilo jasno, kaj Kljub temu, da je RTC Krvavec kršil več določb Zakona o varnosti na

Revija ISIS Interv3ju1Maj 2018Brez športa zame ni življenjaAndreja Basle, univ. dipl. nov., ZZS Teče na smučeh, letno s kolesom Po 22 letih sem se odločil, da je čas, da seprevozi od 4 do 5 tisoč kilometrov. Naj- vodstvo društva pomladi in da se umaknem. Naljubše so mu kolesarske ture v Polhograj- volilni skupščini, ki je bila 28. marca 2018, je bilsko hribovje. Na res lep, jasen, sončen izvoljen nov izvršilni odbor, ki ga vodi tudi novdan se še vedno (kljub poškodbam kolen) predsednik – to je doktor Robert Juvan.rad spusti s smučmi. Že 40 let je eden oddveh motorjev smučarskega tekmovanja Lahko pa rečem, da je tudi po 22 letih vIatrosski. O sebi pa pove: »Brez športa društvu še vedno veliko volje in entuziazma.zame ni življenja,« čeprav je vse življenje Veliko zaslug za to ima doktor Juvan, ki nas jezapisan najprej medicini. držal skupaj in je vključen v večino športov, razen morda golfa. Že od ustanovitve društva sva Povsem logično se torej zdi, da je pred z Juvanom uigran tandem in prepričan sem, da22 leti poskrbel, da so zdravniki in zobo- bo odlično vodil društvo naprej.zdravniki dobili svoje stanovsko športnodruštvo – ŠD Medicus. Predsedoval mu je Kdaj je nastalo športno društvo ŠDkar 22 let. Kolegi mu zato priznavajo Medicus?veliko zaslug za športno delovanje zdrav-nikov in razvoj športnega društva. To je bilo leta 1996. So se pa športne aktivno- sti zdravnikov začele že veliko prej, nogomet že O športu, uspehih, o tem, zakaj ni leta 1972, Iatrosski leta 1979, tek na Rožnik pa vpostal orodni telovadec, in tudi o prihod- 80. letih. Ta tekmovanja so se najprej odvijalanosti ŠD Medicus smo se pogovarjali z med klinikami, ko pa so se te aktivnosti začelemag. Andrejem Bručanom, dr. med. Vpra- širiti in širiti, je padla ideja, da bi nastalo športnošali smo ga tudi, zakaj in v kakšni kondici- društvo. Že pred tem pa so se smučarji in nogo-ji je naslednikom predal ŠD Medicus. metaši udeleževali svetovnih prvenstev. Nogo-Kar 22 let ste bili na čelu ŠD Medicus, zdaj ste metna ekipa je v 80. letih igrala tudi redna letnavodenje predali naprej. Zakaj? srečanja z Italijani in Hrvati. To so bila srečanja pred tekmami državnih reprezentanc in ob teh priložnostih smo se s profesionalnimi reprezen- tanti tudi srečevali. Kako je društvo dobilo ime? Šlo je za glasovanje, predlagani sta bili imeni Iatros in Medicus. Medicus je dobil več glasov in bil tako izbran. Že od vsega začetka je v društvu delovalo deset sekcij, ki še vedno delujejo in združujejo zdravnike na teh različnih športnih področjih. Pravno formalno so športno društvo ustano- vile vse tri zdravniške organizacije: zbornica, Fides in Slovensko zdravniško društvo. Takratni cilj je bil, da bi na ta način te tri organizacije bolj povezali. V času, ko je društvo nastalo, so bili njihovi interesi precej različni. Hkrati so se vse tri organizacije zavezale, da bodo prevzele tudi določene finančne obveznosti. V začetku je redno prihajalo do izpolnjevanja tega dogovora, kasneje pa predvsem le s strani zbornice in Fidesa, SZD pa se je od tega dogovora distanci- ral, čeprav je bilo leta 2012 na Koordinaciji

Revija ISISI3n2tervjuMaj 2018Prva nogometna tekma zdravnikov, leta 1972, stadion Ilirija v Šiški, kirurgi proti internistom Kliničnega centraLjubljana.zdravniških organizacij dogovorjeno, Sodelovanje je postalo veliko lažje. So lahko člani društva le zdravniki inda se mora ta ustni dogovor spošto- Takšnih pozitivnih učinkov je kar zobozdravniki ali tudi drugi?vati. precej. Seveda pa je ob vsem tem zelo pomembno druženje tako v Sloveniji Smo cehovsko društvo. Člani soKakšen je bil odziv zdravnikov na kot v tujini. Člani društva se letno lahko le zdravniki in zobozdravniki.ustanovitev društva? udeležujejo svetovnih medicinskih Smo pa letos na skupščini sprejeli, da iger. Posebno pa mi je na primer se kot redni člani lahko priključijo Odziv je bil seveda pozitiven. ostalo v spominu srečanje s hrvaškimi študentje medicine in stomatologije.Močno se je na primer angažiral zdravniki v Opatiji. Bilo je le teden dni V mladih vidimo potencial za naprej,profesor Matija Horvat, ki je organizi- pred osamosvojitveno vojno za da bodo nadaljevali to našo tradicijo.ral tekaško in triatlonsko sekcijo. Slovenijo. Vzdušje je bilo zelo dobro, Tako je bil med zdravniki na tekmiOrganizirano je bilo državno prven- čutiti pa je bilo že prihajajoče celo udeleženec olimpijade. Lani jestvo v teku na Rožnik, kasneje pa še dogodke. tekmoval na Iatrosskiju še kot štu-cestna teka v Radencih in Portorožu dent, letos kot zobozdravnik, nekajter duatlon na Brdu. Sedaj se računa Kaj pa članstvo, koliko članov ima tednov zatem pa je bil v Južni Korejitudi seštevek vseh teh tekov. društvo? na OI za reprezentanco Kosova.Ali športno udejstvovanje zdravnikov Ob nastanku društva so se člani Kaj pa družinski člani?pripomore kdaj tudi k boljšemu postopoma priključevali in številkatimskemu delu v službi? je narasla na 400. Toliko nas je še V ekipnih športih so lahko družin- danes. Gotovo se številni ukvarjajo s ski člani le navijači. V individualnih V službi se pogosto lahko pojavijo športom, pa bodisi ne vedo za druš- pa lahko tekmujejo, vendar tekmujejodoločene težave. Zjutraj se lahko tvo ali pa ne vedo, kako se včlaniti. izven konkurence. Največ družinskihprecej elektri, popoldne pa smo imeli To želimo zdaj spremeniti s postavi- članov in prijateljev se udeleži držav-trening in so bila nesoglasja zglajena, tvijo posebne spletne strani društva. nega prvenstva v teku na Rožnik.pozabljena. To je moja osebna izku- Kmalu bodo vsem zdravnikom našnja še iz časov, ko društva niti še ni spletu dostopni osnovni podatki o Društvo ima deset sekcij. Kakobilo. Dogajalo se je tudi, da je bilo društvu, sekcijah, kdo jih vodi, kako aktivne so in kako aktivni so člani?kdaj skoraj nemogoče, da si iz ene se včlaniti in tudi vsa vabila naklinike ali bolnišnice poslal pacienta v športne dogodke. Računam, da Večina članov in sekcij je precejdrugo. Potem pa se je iz tiste bolnišni- bo zato v bodoče članov društva še aktivnih. Med najbolj aktivnimi soce ali klinike eden od zdravnikov več. zagotovo: nogometna sekcija, teniška,vključil v ekipo in teh ovir ni bilo več. smučarji, strelstvo, golf in košarka. Večkrat smo poskušali oživiti kolesar-

Revija ISIS Interv3ju3Maj 2018stvo, ki spada pod tekaško sekcijo. V V glavnem odločajo Francozi, ki te začela ljubezen do nogometa. Letakolesarstvu je zelo težko organizirati igre tudi organizirajo. Pred dvema 1972 je bila prva tekma med kirurgi indirko. Pred leti smo poskušali, da bi to letoma je bil izbran Maribor. Mi v ŠD internisti Kliničnega centra. Igrali smopotekalo v okviru maratona Franja, Medicus smo bili le pomočniki orga- pred 500 gledalci. Dva meseca pred tovendar številni niti niso vedeli, da nizatorjem. V bodoče vidimo prilož- tekmo sem bil poslan na Kosovo. Billahko na tak način tekmujejo za nost za take igre na Bledu. O tem sem sem v odpravi za cepljenje proti črnimzdravniško državno prvenstvo. Z že govoril z županom, ki je ta predlog kozam. Ekipa je že trenirala, vendar sovzpostavljeno spletno stranjo bo to podprl, zato bomo to prenesli organi- me vzeli v moštvo in tako se je začelo.lažje. Letos ponovno organiziramo to zatorjem. Organizatorji smučarskega Kasneje je bil nogomet povezan tudi stekmovanje v okviru maratona Franja, svetovnega prvenstva pa so Nemci. številnimi zabavnimi prigodami.za oživitev kolesarstva pa je bila zavodjo sekcije izvoljena mlada zdravni- Kaj vam osebno pomeni šport? Nato sem si leta 1981 na smučanjuca Simona Korenčan. močno poškodoval levo koleno, ki me Brez športa zame ni življenja. Kot je od takrat naprej oviralo pri različnihAli imate v ŠD Medicus tudi organizi- mlad fant sem bil v mladinski repre- športnih dejavnostih. Sem pa kljubrane vadbe? zentanci takratne države v orodni temu začel s tekom. Dolgo časa sem telovadbi. Ko pa sem šel na medicino, veliko tekel. Pretekel sem tri maratone Organizirane vadbe smo v nekem se je bilo treba odločiti. Ni bilo več in mali maraton, prav tako sem seobdobju imeli, a le v Ljubljani. Po toliko časa za treninge, pa tudi rezulta- udeleževal prvenstev zdravnikov vdrugih krajih jih je bilo zelo težko ti so se ustavili. Med mladinci nas je krosu. V 90. letih pa je koleno tudi zaorganizirati. Zdaj teh vadb ni, bo pa bilo več, ki smo kasneje postali zdrav- tek reklo ne. In ravno takrat sem za 50.morda naloga novega vodstva, da se niki, na primer tudi kardiovaskularni rojstni dan dobil kolo in začela se jetudi na tem področju naredi korak kirurg Rajko Gračner, kirurg Milenko moja kolesarka doba, ki pa še traja.naprej. Kersnič in že pokojni pediater Štefan Udeležujem se maratonov Franja. Kopač. Trenirali smo skupaj v isti Doslej sem ga prevozil že 15-krat.Kako potekajo športne aktivnosti dvorani z Mirom Cerarjem. Bil je našznotraj društva? vzornik, a je bil že takrat v članski ekipi Šport me je vedno zanimal zelo in v primerjavi z nami veliko boljši. Bil osebno. Srečaš se z različnimi ljudmi, Društvo predvsem skrbi za orga- je velik talent, mi pa bolj garači. ki nam je skupno športno udejstvova-nizacijo tekem in državnih prvenstev nje. Tako sem se družil z ljudmi, spo posameznih sekcijah. Na ta način Na fakulteti je bilo nato prva tri katerimi sicer verjeto ne bi prišel vse določijo tudi ekipe – reprezentan- leta zelo naporno in časa za šport ni stik. Šport pa je potreben tudi zaca, ki gre na medicinske svetovne igre. bilo veliko. Po orodni telovadbi se je dobro počutje in formo sploh.Pred dvema letoma so bile organizira-ne v Mariboru. Čeprav se je število Doktor Andrej Bručan na svetovnem prvenstvu leta 1987 v Garmisch-Partenkirchnu.ekip v nogometu v zadnjih letihzmanjšalo, je pomenila zmaga našeekipe na tem tekmovanju – v družbi zBrazilijo, Čilom in Italijo – za nasvelik uspeh. S tem smo ponovili že vprejšnjih letih dosežene rezultate. Zaenega večjih uspehov pa si štejemodrugo mesto med 36 reprezentancamiv Évianu v Franciji. Prav tako smomočni v smučanju, kjer dosegamo navseh prvenstvih najboljše rezultate.Pred dvema letoma, na primer, smodosegli ekipno zmago.Kaj pa še drugi večji uspehi? Odlične rezultate v mednarodnemmerilu dosegamo še v golfu, v strelja-nju in košarki, pa tudi v triatlonu.Kdo odloča, kje bodo svetovnemedicinske igre ali svetovna prven-stva?

Revija ISISI3n4tervjuMaj 2018Kateri od športov vam je najbolj pri Skoraj sočasno z nogometom se je drži. To je zame razočaranje. Vse trisrcu? začelo smučanje. Kdaj in kako je ustanoviteljice društva bi se morale nastal Iatrosski? držati dogovora. Še zmeraj upam, da Pozimi zelo rad tečem na smučeh, se bodo zadeve uredile in bo tudi SZDpa tudi smučam še vedno rad, kljub Ja, Iatrosski je sinonim za zdrav- spet sodeloval. Govorili smo tudi ovsem poškodbam kolen, a le, kadar je niško smučanje. Sinonim za Istrosski možnosti, da bi organizacijo, ki nena smučišču dobra vidljivost. 4 do 5 pa je Franci Koglot. Vrsto let sem bil sodeluje, izključili iz upravljavskegatisoč kilometrov letno naredim s njegov pomočnik pri organizaciji tega dela. Vendar pa za zdaj še vednokolesom. Povprečno so to dnevne ture tekmovanja. Letos smo imeli že 40. upamo, da se bo to spremenilo. Semmed 50 in 70 kilometri. Najraje grem obletnico in z doktorjem Koglotom optimist.kam v Polhograjsko hribovje, pa proti sva vodenje predala naprej – MatejuČrnemu vrhu ali Poljanski dolini. Andoljšku in Tatjani Pintar. Ob neki Sicer pa si sebe v preteklih letih ne tekmi na Vršiču je Franci Koglot znam predstavljati brez tega angažira-Greste tudi po opravkih radi s kole- predlagal, da organiziramo državno nega dela za ŠD Medicus in brezsom? prvenstvo za zdravnike. Tako smo športa sploh. Prav športno društvo je začeli. Nekaj let so bile tekme na nekaj, kar že združuje zdravnike. In v Ne, to grem pa raje z avtom. Soriški planini, od leta 1992 pa so v tem kontekstu želim, da bi se v bodo- Kranjski Gori. Kar nekaj let smo jih če še več dobivali, se združevali inČe se vrneva nazaj na ŠD Medicus. organizirali s pomočjo Leka. Zadnja prijateljsko pogovarjali.Ena prvih in najbolj aktivnih je nogo- leta jih organiziramo samostojno.metna sekcija. Osebno menim, da je velik dosežek Kaj pa finance ŠD Medicus? organizatorjev Iatrosskija tudi vključi- Drži. Pri organizaciji nogometnih tev tekmovanja v smučarskih tekih. Društvo je finančno stabilno.tekem je ključno ime doktor Robert Članarina je nizka, simbolična in takoJuvan, ki je zdaj od skupščine konec In če se ozrete nazaj, je tudi kaj, kar bo tudi v bodoče. Vse delo, ki gamarca tudi predsednik društva. Sicer vas je razočaralo? opravimo člani, je prostovoljno, zatopa so bili začetniki nogometa Primož delujemo v okviru nekih minimalnihRode, Miran Kenda, Matija Horvat in Žalosti me spoznanje, da ustni finančnih stroškov. Denar porabimoSlavko Rakovec. Vsi ti so nogomet dogovor med zdravniškimi organiza- predvsem za sodnike, igrišča inpopeljali v prepoznavno in uspešno cijami glede delovanja Medicusa ne podobno.športno dejavnost med zdravniki.Program Koncertnih večerovDomus Medica v sezoni 2017/2018V oktobru smo začeli s programom Koncertnih večerov Domus Medica v sezoni2017/2018. Do septembra 2018 se bo zvrstilo osem vrhunskih glasbenih večerov. 24. maj 2018: Foto: Kaja Galič Lenkič koncertzdravniškega orkestra Camerata medica Junij 2018: »Skok v poletje« z Beethovnovim septetom Program Koncertnih večerov Domus Medica za sezono 2017/2018 sta pripravila Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni,potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu: 01 30 72 152,za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Tako bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18. Vljudno vabljeni!

Revija ISIS Medicin3a5Maj 2018Kemični motilci endokrinegasistemaZnanstveni kriteriji za identifikacijo in ocena tveganjaDr. Lucija Perharič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno [email protected] ne le v medijih in med splošno javnostjo, ampak tudi v določenih strokovnih krogih. Zato za Po sedmih letih presoj znanstvenih virov, boljše razumevanje navajamo ključne definicije.priprav predlogov, razprav in usklajevanja naravni Evropske komisije (EK), njenih strokovnih Ključne definicijeagencij in ekspertnih skupin ter Evropskegaparlamenta (EP) smo septembra 2017 le dočakali Endokrini (hormonski) sistem je zapletenosprejetje znanstvenih kriterijev za identifikacijo povezan sistem organov, ki uravnavajo presnovo,kemičnih motilcev endokrinega sistema (1). rast, razvoj in delovanje tkiv ter organov, in tako vpliva na praktično vsako celico organizma. V V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je za klasičnem smislu je hormon snov, ki izvira izkemične snovi iz okolja, ki so jih povezovali s določenega tkiva in učinkuje na druga tkiva, doškodljivimi vplivi na spolni razvoj, začel uporab- katerih prispe s krvjo. Fiziološko ravnovesje se vljati izraz hormonski motilec, endocrine disrup- večini primerov uravnava po principu vertikalnihtor (2). negativnih povratnih zank. Vezava na hormon- ske receptorje povzroči spremenjeno izražanje Poleg izraza hormonski motilec uporabljamo genov ali spremembe beljakovin, kar vpliva natudi izraze kemični povzročitelj hormonskih delovanje celic, tkiv in organov. Če je hormonovmotenj, kemični hormonski motilec in kemični preveč ali premalo oz. če ni dovolj receptorskihmotilec endokrinega sistema. Ti izrazi so natanč- vezavnih mest, lahko pride do hormonskeganejši od izraza hormonski motilec, saj gre za neravnovesja in s tem povezanih motenj inkemične snovi, ki motijo delovanje endokrinega bolezni (10).sistema. Ravnovesje endokrinega sistema lahkozmotijo tudi številni drugi dejavniki, kot so Tekom let je nastalo več definicij KMES,svetloba, hrup, čustva, bolezenska stanja itd. V vendar je v strokovnih krogih najširše sprejetanadaljevanju tega prispevka bomo uporabljali definicija Svetovne zdravstvene organizacijeizraz kemični motilec endokrinega sistema (SZO) iz leta 2002:(KMES), za katerega smo se odločili po razpravi –– Kemični motilec endokrinega sistemas soavtorji Slovenskega medicinskega slovarja, sčlani Slovenskega toksikološkega društva in z (KMES) je od zunaj vnesena kemična snovvodilnimi slovenskimi endokrinologinjami. oziroma mešanica snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje učinke na zdravje posameznega organizma(NIJZ) proučujemo KMES v okviru toksikovigi- ali njegovega potomstva oziromalančnih aktivnosti že več kot 15 let, in sicer (sub)populacije. (11)pripravljamo preglede strokovne literature, –– Morebitni kemični motilec endokrineganudimo strokovno svetovanje Upravi za varno sistema (morebitni KMES) je od zunajhrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Uradu vnesena kemična snov oziroma mešanicaRepublike Slovenije za kemikalije ter ozavešča- snovi, ki preko sprememb v delovanjumo in izobražujemo strokovno in splošno jav- hormonov morebiti povzroča neželenenost. Podrobnejša pojasnila o delovanju endokri- učinke na zdravje posameznega organizmanega sistema, značilnostih KMES, vključno z ali njegovega potomstva oziromanačini delovanja, negotovostmi in kontrover- (sub)populacije. (11)znostmi, smo že večkrat predstavili (3–9), zato Pomembno je, da razlikujemo med KMES injih v tem prispevku ne navajamo ponovno. snovmi z endokrino aktivnostjo (SEA). Snov z Interpretacije podatkov o KMES so pogostopoenostavljene, površne, necelovite in zavajajoče

Revija ISISM36edicinaMaj 2018endokrino aktivnostjo (endocrine samo za urejanje področja FFS in učinek pri intaktnem organizmu aliactive substance) je katerakoli kemi- biocidov, ampak tudi za druge kemi- njegovem potomstvu po endokrinemkalija, ki lahko z neposredno ali kalije. Pri pripravi predlogov znan- načinu delovanja. Če obstajajoposredno interakcijo z endokrinim stvenih kriterijev za identifikacijo podatki, da način (mehanizem)sistemom povzroči učinek na endokri- KMES smo aktivno sodelovali tudi delovanja ni relevanten zani sistem ali druge tarčne organe in strokovnjaki z NIJZ. Zagovarjali smo človeka, se takšna snov netkiva. Vendar, če so biološke spre- možnost, v skladu s katero bi kriteriji identificira kot KMES (18).membe tovrstne interakcije v okviru za identifikacijo KMES temeljili na Predlog dopolnitve uredbe navaja tudihomeostatskih oz. detoksifikacijskih definiciji SZO ob upoštevanju moči elemente, na katere naj se presojakapacitet organizma, ni nujno, da kot elementa karakterizacije nevarno- opira:bodo posledice škodljive (12). sti. Prednost bi dali nadzoru, ki 1. Upošteva se vse dostopne, rele- temelji na oceni tveganja in ne zgolj Škodljivi učinek (adverse effect) je na oceni nevarnosti. Proces karakteri- vantne znanstvene podatke,sprememba v morfologiji, rasti, zacije tveganja je neločljivo povezan s pridobljene z in vivo študijami alirazvoju, razmnoževanju ali življenjski karakterizacijo nevarnosti. Pri karak- ustrezno validiranimi drugimidobi organizma ali (sub)populacije, ki terizaciji nevarnosti igra eno od testi, ki lahko napovejo škodljivevodi v zmanjšano funkcionalno ključnih vlog moč kemikalije. Pri učinke pri ljudeh ali živalih, kotkapaciteto ali zmanjšano kompenza- snovi z večjo močjo je potrebna tudi in vivo, in vitro in in silicocijsko rezervo ob dodatnem stresu ali manjša izpostavljenost in pri snovi z študije, iz katerih je možno skle-večjo občutljivost za druge vplive (13). manjšo močjo večja izpostavljenost za pati na način delovanja. enak izid. Za izvedbo učinkovitega 2. Presoja podatkov poteka po Način delovanja (mode of action) nadzora smo predlagali določitev pristopu teže dokazov (weight ofje z robustnimi eksperimentalnimi prioritetnih KMES na podlagi moči, evidence approach), upoštevajoč:opazovanji in mehanističnimi podatki stopnje škodljivega učinka, vrste a. pozitivne in negativne rezulta-podprto biološko verjetno sosledje kritičnega učinka in nepovratnostiključnih dogodkov, začenši z interak- učinka (16). te,cijo kemikalije s celico, ki preko b. relevantnost za presojo ško-funkcionalnih in anatomskih spre- Junija 2016 je Evropska komisijamemb vodi v opazovane učinke. objavila dolgo pričakovani predlog dljivega učinka in endokrinegaKljučni dogodek (key event) je defini- dopolnitve zakonodaje s kriteriji za načina delovanja,ran kot empirično opažen prvi korak, identifikacijo KMES pri človeku in c. kakovost in konsistentnostki je nujni element načina delovanja drugih organizmih (17). Po večkratnih podatkov, vključno s koheren-oz. je označevalec nujnega elementa popravkih je bil predlog dopolnitve tnostjo rezultatov med podob-(14). Za razliko od načina delovanja uredbe 528/2012 sprejet septembra nimi študijami in pri različnihimplicira mehanizem delovanja 2017, uradno objavljen decembra živalskih vrstah,(mechanism of action) natančnejše 2017 in bo stopil v veljavo junija 2018 d. pot izpostavljenosti, toksikoki-razumevanje molekularnih osnov (1). Identifikacija KMES v biocidnih netiko in metabolizem,toksičnega učinka (15). pripravkih bo temeljila na definiciji e. koncept mejnega odmerka v SZO (11), nadzor pa na identifikaciji skladu z mednarodnimiPravna ureditev nevarnosti, vendar z določenimi smernicami.KMES izjemami, ki v primeru biocidov 3. Povezava med škodljivim učinkom dopuščajo nadzor na podlagi ocene in endokrinim načinom delovanja Uredbi Evropske unije 1107/2009 tveganja. naj temelji na biološki verjetnostiin 528/2012 navajata, da osnovne v skladu s trenutnim znanjem insnovi fitofarmacevtskih sredstev Predlog dopolnitve uredbe ob upoštevanju mednarodno(FFS) in biocidov, to je pesticidov za 1107/2009 (18) je bil izglasovan dogovorjenih smernic.kmetijsko in nekmetijsko rabo, decembra 2017 na sestanku Stalnega 4. Ne upoštevajo se škodljivi učinki,odobrenih v Evropski uniji (EU), odbora za rastline, živali, hrano in ki so nespecifične sekundarnesame po sebi ne povzročajo endokri- krmo ter posredovan v obravnavo posledice drugih toksičnih učin-nih motenj pri ljudeh ali drugih poslancem EP. Identifikacija aktivnih kov.organizmih. Ker kriteriji za identifika- snovi, varoval in sinergistov v FFS za Ne glede na tendenco, da naj bicijo KMES niso bili opredeljeni, je EK umestitev med KMES bo prav tako nadzor nad KMES potekal pretežnoleta 2010 začela z aktivnostmi za kot za biocide temeljila na definiciji na podlagi identifikacije nevarnosti,opredelitev na z dokazi podprtih, SZO (11), nadzor pa na identifikaciji se izpostavljenosti KMES ne bojasnih in skladnih kriterijih za identi- nevarnosti. Za umestitev med KMES, mogoče izogniti, npr. v primerufikacijo KMES. Kriteriji naj bi bili pomembne za zdravje ljudi, mora uporabe določenih pesticidov, števil-generični, tako da ne bi bili uporabni obravnavana snov povzročiti škodljivi nih predmetov splošne rabe, medicin- skih pripomočkov in zdravil. Prav

Revija ISIS Medicin3a7Maj 2018tako se ne bo mogoče izogniti izposta- biološke organiziranosti je prikladen sosednjima ključnima dogod-vljenosti obstojnim organskim one- koncept »poti škodljivega izida« koma?snaževalom oz. KMES, ki so naravno (Adverse Outcome Pathway ali AOP). 2. nujnostjo posameznega ključnegaprisotni v okolju in hrani. Preden Gre za logičen opis dogajanja, ki od dogodkabodo v 2017 sprejeti kriteriji za začetnega molekularnega dogodka –– Ali lahko kasnejše ključneidentifikacijo KMES v kontekstu (molecular initiating event) preko dogodke oz. škodljivi iziduredb EU 1107/2009 in 528/2012 serije ključnih dogodkov (key events) preprečimo, če preprečimozaživeli v drugih pravnih dokumentih na ravni celičnega organela, celice, zgodnejši ključni dogodek?s področja kemijske varnosti, bo tkiva, organa, organizma oz. populaci- 3. empiričnimi dokazi o odnosu medverjetno preteklo še precej časa. Zato je privede do škodljivega izida (adver- sosednjima ključnima dogodkomase bomo v vsakdanjem življenju še se outcome) (21). –– Ali obstajajo empirični dokazi,naprej srečevali z obstoječimi KMES. ki vodijo od enega do drugegaZa z dokazi podprte ukrepe za varova- Pri konstrukciji AOP moramo ključnega dogodka?nje zdravja bo tudi v prihodnosti treba odgovoriti na vprašanja v zvezi z: –– Ali pride do zgodnejšegaocenjevati tveganje za zdravje v zvezi z 1. biološko verjetnostjo dogodka pri nižjih odmerkihizpostavljenostjo KMES. in prej kot do kasnejšega –– Ali obstaja biološko verjeten dogodka in ali je pojavnostToksikološka ocena mehanistični (strukturni alitveganja KMES funkcionalni) odnos med Pri toksikološki oceni tveganja Slika 1: Shema možnih poti škodljivega izida (AOP) zaviralca gorenjaopredelimo verjetnost, da bo pri tetrabromobisfenola A (TBBPA); povzeto po Hevir Kene in Lanišnikizpostavljenosti kemikaliji prišlo do Rižner (22) ter Pecquet et al. (23).škodljivega učinka za zdravje. Toksi-kološka ocena tveganja je torej funkci-ja nevarnosti kemikalije in izposta-vljenosti (19). Ocena nevarnosti vsebuje dvakoraka, in sicer identifikacijo inkarakterizacijo nevarnosti. Pri identi-fikaciji nevarnosti opredelimo toksi-kološke lastnosti kemikalije, to jevrsto škodljivega učinka, po različnihpoteh vnosa in v različnih okoliščinah.Pri karakterizaciji pa ob upoštevanjumoči kemikalije, stopnje škodljivegaučinka, vrsti kritičnega učinka,nepovratnosti učinka in analizeodnosa med odmerkom in učinkomopredelimo referenčne odmerke, ki soizhodišče za karakterizacijo tveganja(20). Pri kriterijih za identifikacijoKMES ima poleg škodljivega učinkaključno vlogo način oz. mehanizemdelovanja kemikalije, kar vnaša vregulatorno toksikologijo pomembnonovost in precejšen izziv. Razvoj metodologije omogočavedno boljše razumevanje dogajanj namolekularni in subcelični ravni terposledično temeljitejše razumevanjemehanizmov strupenosti. Za organi-zacijo, analizo in razumevanje meha-nističnih informacij z različnih ravni

Revija ISIS3M8edicinaMaj 2018 zgodnejšega dogodka izrazitej- Legenda: *Vir 33 ± 28; **Viri 29–32; ***Vir 34; MOE – količnik izpostavljenosti ša kot pojavnost kasnejših Slika 2: Shema ocene tveganja kemičnih motilcev endokrinega sistema. ključnih dogodkov? Na podlagi teže dokazov lahko za krinega ravnovesja posledica tveganja, to je karakterizacija nevar-vsak odnos med posameznima ključni- endokrinega načina delovanja ali nosti. Osnovni princip karakterizacijema dogodkoma ustvarimo domnevno, gre za nespecifično sekundarno nevarnosti (20) so Bars et al. dodatnokvalitativno ali kvantitavno AOP (21). posledico drugih toksičnih učin- rafinirali za snovi z endokrino aktiv- Slika 1 prikazuje AOP-sheme, kov. nostjo (28).povzete po Hevir Kene in Lanišnik 5. Ovrednoti naj se relevantnost zaRižner (22) ter Pecquet et al. (23), ki človeka. Izpostavljenost KMES ocenimo nalahko vodijo do razvoja tumorjev endo- 6. Naredi naj se končna presoja in, enak način kot izpostavljenostimetrija zaradi izpostavljenosti bromi- če je možno, naj se nakaže rele- drugim kemikalijam, npr. v skladu zniranemu zaviralcu gorenja, tetrabro- vantno endokrino os, zaenkrat v načini, opisanimi v smernicah EKmobisfenolu A (TBBPA). TBBPA se kontekstu EATS (25). (29), SZO (30) ali EFSA (31). V zad-uporablja v epoksi smolah, tiskanih Če kemikalija zadosti nevar­ njem desetletju se za oceno izposta-vezjih, ohišjih in drugih delih električ- nostnim kriterijem za umestitev med vljenosti vse bolj uveljavlja uporabanih in elektronskih naprav, tekstilu, KMES, sledi naslednji korak ocene podatkov humanega biomonitoringagradbenih materialih itd. (24). (HBM). HBM je najprimernejše Predlog poteka identifikacijeKMES je predstavljen v osnutkusmernic Evropske agencije za kemika-lije (ECHA) in Evropske agencije zavarnost hrane (EFSA) (25). Kotidentifikacija drugih nevarnih toksi-koloških lastnosti kemikalij potekastopenjsko tudi identifikacija KMES.ECHA/EFSA-smernice dajejo pred-nost konceptualnemu okviru zatestiranje in oceno KMES, to jeveljavnim testnim smernicam instandardiziranim metodam (tabela 1)za ugotavljanje motenj delovanjaestrogene, androgene in tiroidne osioz. motenj poteka steroidogeneze(EATS) (26, 27). Smernice obravnavajo tudi drugevire podatkov in informacij, kot soobjave v strokovni literaturi, izsledkina podlagi netestnih metod in epide-mioloških študij, mednarodne innacionalne baze, posvečene KMES.Predlagan je naslednji pristop:1. Zberejo naj se vsi dostopni podat- ki in informacije.2. Oceni naj se kakovost, zaneslji- vost, ponovljivost in konsisten- tnost podatkov.3. Sistematično naj se preučijo vsi pozitivni in negativni podatki ter informacije v zvezi s škodljivostjo in načinom delovanja določene kemikalije; upoštevajoč pristop teže dokazov naj se presodi škodljivost in način delovanja.4. Oceni naj se, ali je motnja endo-

Revija ISIS Medicin3a9Maj 2018Tabela 1: Testne smernice in standardizirane metode za določanje kemičnih motilcev endokrinegasistema (26, 27).RAVEN VRSTA PODATKOV TEST1 Obstoječi podatki in informacije Fizikalno-kemijske lastnosti na podlagi netestnih metod Vsi dostopni podatki na podlagi standardiziranih in nestandardiziranih metod Navzkrižno branje, kategorije kemikalij, QSAR* in druge in silico napovedne2 In vitro metode za določitev metode, napovedne metode na podlagi ADME** izbranih endokrinih mehanizmov Vezavna afiniteta za estrogenske ali androgenske receptorje (OECD TG# 493) in poti Transaktivacija estrogenskih receptorjev (OECD TG 455 in TG 457) Transaktivacija androgenskih receptorjev (OECD TG 458)3 In vivo metode za določitev Steroidogeneza in vitro (OECD TG 456) izbranih endokrinih mehanizmov Test proliferacije celic MCF-7$ (Ant/agonisti estrogenskih receptorjev) in poti Drugi primerni testi Uterotrofični test (OECD TG 440)4 In vivo metode za pridobitev izčrpnejših podatkov o škodljivih Hershbergerjev test (OECD TG 441) učinkih za ustrezne endokrine izide 28-dnevna študija (OECD TG 407) 90-dnevna študija (OECD TG 408)5 In vivo metode za pridobitev 1-generacijska študija strupenosti za razmnoževanje (OECD TG 415) izčrpnejših podatkov o škodljivih Test pubertete pri samcih (GD 15027) učinkih za ustrezne endokrine Test pubertete pri samicah (GD 15027) izide v obsežnejšem delu Presejalni endokrini test pri intaktnem odraslem samcu (GD 15027) življenjskega kroga organizma Prenatalna študija razvojne strupenosti (OECD TG 414) Študije kronične strupenosti in rakotvornosti (OECD TG 451-3) Presejalni test razmnoževanja (OECD TG 421) Kombinirani 28-dnevni presejalni test razmnoževanja (OECD TG 422) Razvojna nevrotoksičnost (OECD TG 426) Podaljšana 1-generacijska študija strupenosti za razmnoževanje (OECD TG 443) 2-generacijska študija strupenosti za razmnoževanje (OECD TG 416)Legenda: * QSAR – kvantitativni odnos med strukturo in aktivnostjo ** ADME – absorpcija, distribucija, metabolizem, ekskrecija # TG – testna smernica $ MCF-7 – celična kultura humanega adenokarcinoma dojkeorodje za določanje celokupne izpo- učinek (33). sti (35) in oceno izpostavljenostistavljenosti določeni(m) 2. Če je možno zanesljivo določiti (36).kemikaliji(am) iz različnih virov, šeposebej za opredelitev izpostavljenosti prag učinka KMES, ki je hkrati Zaključeknizkim odmerkom (32). kritični učinek, okarakteriziramo tveganje upoštevajoč mednarodno V skladu z definicijo SZO je za Upoštevajoč EU-kriterije za uveljavljene smernice (33) in umestitev eksogene kemikalije oz.identifikacijo KMES (1, 18) ter struk- shemo, ki so jo predlagali Bars et mešanice kemikalij med KMESturirani in znanstveno utemeljeni al. (28). potrebna vzročna povezava medpristop k oceni tveganja SEA (28), 3. Če praga učinka ne moremo izpostavljenostjo intaktnega organiz-predlagamo, da se tveganje okarakte- zanesljivo določiti, okarakterizira- ma kemikaliji ali mešanici in škodlji-rizira glede na to, ali je učinek KMES mo tveganje po principu, ki se vim učinkom, ki nastane po endokri-kritični učinek in ali je možno zane- uporablja za genotoksične rako- nem načinu delovanja. Pomembno je,sljivo določiti prag učinka (slika 2). tvorne kemikalije (34). da se pri oblikovanju zaključkov1. Če učinek KMES ni kritični Verodostojna karakterizacija upošteva teža dokazov na podlagi tveganja vsebuje tudi opredelitev sistematične presoje zanesljivosti učinek, okarakteriziramo tveganje negotovosti v zvezi z oceno nevarno- po principu za relevantni kritični

Revija ISISM40edicinaMaj 2018raziskav, metodološkega pristopa, endocrine-disrupting properties pursuant Organisation, str. 1-180.kakovosti podatkov, konsistentnosti,specifičnosti in ponovljivosti rezulta- to Regulation (EU) No 528/2012. [na 12. European Food Safety Authority Scienti-tov, biološke verjetnosti ter ovredno- spletu] Official Journal of the Europeantenja podatkov in informacij v luči Union. L301/1. Dostopno 7. 12. 2017 na: fic Committee. (2013). Scientific opinionpostavljene hipoteze. http://eur-lex.europa.eu/eli/reg_ on the hazard assessment of endocrine Čeprav določitev kriterijev zaidentifikacijo KMES predstavlja del/2017/2100/oj disruptors and appropriateness ofpomemben mejnik pri presoji varnosti,se je treba zavedati, da se smernice za 2. Colborn, T. in Corby, C. (1992). Chemi- existing test methods for assessing effectsidentifikacijo (25) nanašajo le na ugota-vljanje škodljivih učinkov na EATS, ne cally-induced alterations in sexual and mediated by these substances on humanpa tudi na preostale endokrine osi inpoti. Poleg tega se z razvojem razume- functional development: The wildlife/ health and the environment. [na spletu]vanja receptorskega signaliziranja in human connection. Advances in modern EFSA Journal, 11: 3132. Dostopno 14. 2.molekularne biologije brišejo meje med environmental toxicology. Volume XXI.endokrinim, živčnim in imunskim 2014 na: www.efsa.europa.eu/efsajour-sistemom, kar dodatno zapleta inter- New Jersey: Princeton Scientific Publis-pretacijo podatkov in informacij. nal. hing Co. Inc., str. 203-230. Predlagamo, da se ocena tveganja 13. World Health Organization/InternationalKMES izvaja odvisno od posameznega 3. Perharič, L. (2003). Povzročitelji endokri-primera, bodisi po klasični metodolo- nih motenj. V: Maček, J. ur. Zbornik Programme on Chemical Safety. (2009).giji bodisi po metodologiji, uveljavlje- predavanj in referatov 6. slovenskega Principles and methods for the riskni za genotoksične rakotvorne snovi, posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, assessment of chemicals in food, EHCki se jim v vsakdanjem življenju ne 4.-6. marec 2003. Ljubljana: Društvo za 240, Annex I, Glossary of terms. [namoremo izogniti. varstvo rastlin Slovenije, str. 8-23. spletu] Geneva: WHO, str. A3-A42. Menimo, da je ključna negotovost,povezana s KMES, izpostavljenost v 4. Perharič, L. in Družina, B. (2004). Dostopno 14. 12. 2012 na: http://www.kritičnih obdobjih razvoja, ko nitihomeostatske zanke niti detoksifika- Endocrine disrupting chemicals. V: Krnel, who.int/foodsafety/publications/cijski sistemi še niso popolnoma D. in Glažar, S. ur. 7th ECRICE, Europeanrazviti. Poleg tega so pomanjkljive Conference on Research in Chemical chemical-food/en/tudi testne metode za ugotavljanje Education [and] 3rd ECCE, Europeanvplivov sprememb in utero na kasnej- Conference on Chemical Education, 14. Boobis, A.R., Datson, G.P., Preston, R.J.ša življenjska obdobja. Zato pričakuje- Ljubljana, 24th August - 28th Augustmo, da se bo težišče raziskav v zvezi s 2004. Proceedings. [na spletu] Ljubljana: in Olin, S. S. (2009). Application of keyKMES premaknilo v smeri izposta-vljenosti in posledic v razvojnih Faculty of Education, str. 63-69. Dosto- events analysis to chemical carcinogensobdobjih, in utero, v otroštvu in and noncarcinogens. Critial Reviews inadolescenci. pno 10. 3. 2006 na: http://www.jce. Food Science and Nutrition, 49, str. Toksikologija postaja vse bolj divched.org/Journal/Issues/2005/Aug/ 690–707.mehanistično naravnana. Zato se vseveč pozornosti posveča temu, kako za Proceedings_7th_ECRICE.pdf. 15. Seed, J., Carney, E.W, Corley, R.A.,napoved škodljivega izida uporabitipodatke o zgodnjih dogodkih. Nadalj- 5. Perharič, L. (2007). Motnje hormonskega Crofton, K.M., DeSesso, J.M., Foster,nja spoznanja v tej smeri bodo pripo-mogla k izboljšanju presoj varnosti ravnovesja in kemične snovi v predmetih P.M.D., Kavlock, R., Kimmel, G., Kimmel,KMES in kemikalij sploh. PodročjeKMES ostaja pomemben raziskovalni, splošne rabe. V: Zaletel-Kragelj, L., ur. G., Klaunig, J., Meek, M.E., Preston, R.J.,javnozdravstveni in nadzorni izziv. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicin- Slikker Jr., W., Tabacova, S., Williams,Viri ska fakulteta, Katedra za javno zdravje, G.M., Wiltse, J., Zoeller, R.T., Fenner-1. European Commission. (2017). Commis- sion delegated regulation (EU) str. 81-90. -Crisp, P. in Patton D.E. (2005). Overvi- 2017/2100 of 4. 9. 2017 setting out scientific criteria for the determination of 6. Perharič, L. in Družina, B. (2007). PCB-ji ew: Using Mode of Action and Life Stage kot povzročitelji endokrinih motenj. Information to Evaluate the Human Kemija v šoli;19 (2), str. 29-35. Relevance of Animal Toxicity Data. 7. Perharič, L. (2011). Prepoved uporabe Critical. Reviews in Toxicology, 35(8-9), bisfenola A pri izdelavi stekleničk za str. 663–672. dojenčke. [na spletu] Enboz, 1(2), str. 11. 16. Perharič, L., Fatur, T. in Drofenik, J. Dostopno 25. 3. 2011 na: http://www. (2016). European Union‘s strategy on nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ endocrine disrupting chemicals and the enboz_feb_2011.pdf. current position of Slovenia. [na spletu] 8. Černe, K., Kužner, J., Perharič, L., Sollner Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, Dolenc, M. in Tišler T., ur. (2015). 67(2), str. 99-104. Dostopno 3. 6. 2016 Kemijski povzročitelji hormonskih motenj od molekule do človeka.[na na: https://hrcak.srce.hr/159880. 17. European Commission. (2016). Endocri- spletu] Ljubljana: Slovensko toksikološko ne disruptors .[na spletu] Brussels: društvo, str. 13-76. Dostopno 20. 5. 2015 European Commission. Dostopno 16. 6. na: http://www.tox.si/. 2016 na: https://ec.europa.eu/health/ 9. Perharič, L. (2016). Hormonski motilci. endocrine_disruptors/next_steps_en. V: Primic Žakelj, M., Belović, B., Čema- 18. European Commission. (2017). Commis- žar, M., Perharič, L., Zadnik, V. in Zdešar, sion Regulation (EU)…/… of XXX A. ur. Kemikalije v okoju in rak. Zbornik amending Annex II to Regulation (EC) XXIV. Seminarja »In memoriam dr. No 1107/2009 by setting out scientific Dušana Reje«. [na spletu] Ljubljana: criteria for the determination of endocri- ne- disrupting properties.[na spletu] Zveza slovenskih društev za boj proti Brussels: Sante 11992/2017. Dostopno 7. raku, str. 27-39. Dostopno 7. 6. 2017 na: 12. 2017 na: https://ec.europa.eu/health/ http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ sites/health/files/endocrine_disruptors/ files/uploaded/zbornik_reja_2016.pdf. docs/201712_ppp_draft_en.pdf. 10. Howlett TA. (2005). Endocrine Disease. 19. Timbrell, J. (2008). Tvegan posel – Oce- V: Kumar P, Clark M, ur. Clinical Medicine. 6. Izdaja. London: Elsevier, str: na kemijske nevarnosti in tveganja. V Timbrell, J. Paradoks strupa – Kemikali- 1035–1100. je kot sovražniki in prijatelji. Ljubljana: 11. Damstra, T., Barlow, S., Bergman, A., Inštitut za varovanje zdravja, str. Kavlock, R. in Van Der Kraak, G., ur. 294-325. (2002). Global assessment of the state-of-the-science of endocrine 20. European Chemicals Bureau. Institute for disruptors. Geneva: World Health Health and Consumer Protection. (2003). Effects Assessment, V: Technical Guidan- ce Document on Risk Assessment. Part I. [na spletu] Ispra: European Commission. Joint Reaserch Centre, str. 93-178. Dostopno 10. 1. 2011 na: https://echa.

Revija ISIS Medicin4a1Maj 2018 europa.eu/documents/10162/16960216/ November 2010) [na spletu] Dostopno Regional Office for Europe, str: 1-88. Dostopno 10. 3. 2016 na: http://www. tgdpart1_2ed_en.pdf 22. 05. 2016 na: http://www.oecd.org/ euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0020/276311/Human-biomonito-21. Organization for Ecomonic Co-operation chemicalsafety/testing/46436593.pdf. ring-facts-figures-en.pdf. 33. European Chemicals Bureau. Institute for and Development. (2017). Guidance 27. Organization for Ecomonic Co-operation Health and Consumer Protection. (2003). and Development. (2012). Guidance Risk Characterisatioin. V: Technical Document for the Use of Adverse document on standardised test guidelan- Guidance Document on Risk Assessment. ce for evaluating chemicals for endocrine Part I. [na spletu] Ispra: European Outcome Pathways in Developing disruption. [na spletu] Dostopno 22. 5. Commission. Joint Reaserch Centre, str. 179-188. Dostopno 10. 1. 2011 na: https:// Integrated approaches to Testing and 2016: http://www.oecd.org/officialdocu- echa.europa.eu/docu- Assessment (IATA). Series on Testing ments/10162/16960216/tgdpart1_2ed_ and assessment No. 260, Paris: OECD. ments/publicdisplaydocumentpdf/?cote= en.pdf 34. Barlow, S., Renwick, A.G., Kleiner, J., str. 9-31. env/jm/mono%282012%2922&doclangu Bridges, J.W., Busk, L., Dybing, E., Edler, L., Eisenbrandt, G., Fink-Gremmels, J.,22. Hevir Kene, N. in Lanišnik Rižner, T. age=en. Knaap, A., Kroes, R., Liem, D., Mueller, D.J.G., Page, S., Roland, V., Schlatter, J., (2014). Dvojna vloga estrogenov pri 28. Bars, R., Fegert, I., Gross, M., Lewis, D., Tristscher, A., Tueting, W., Wuertzen G. razvoju raka endometrija. Zdravniški (2006) Risk assessment of substances Vestnik 83, str. 529-537. Wetje, L., Weyers, A., Wheeler J.R. in that are both genotoxic and carcinogenic. Report of an Interantional Conference23. Pecquet, A., Martinez, J., Vincent, M., Galy-Burgos, M. (2012). Risk assessment organized by EFSA and WHO with suppport of ILSI Europe. Food and Erraguntla, N. in Dourson M. Derivation of endocrine active chemicals: Identifying Chemical Toxicology, 44, str. 1636-1650. chemicals of regulatory concern. Regula- 35. International Programme on Chemical of a No-Significant-Risk-Level (NSRL) for tory Toxicology and Pharmacology, 64, safety (2017). Guidance document on evaluating and expressing uncertainty in Tetrabromobisphenol A (TBBPA) Based str. 143-154. hazard characterization – 2nd edition. Harmonization Project Document No. 11. on a Threshold Non- Mutagenic Cancer 29. European Chemicals Bureau. Institute for [na spletu] Geneva: World Health Mode of Action. Journal of Applied Organization, str. 1-184. Dostopno 4. 2. Toxicology, (v tisku). Health and Consumer Protection. (2003). 2018 na: http://apps.who.int/iris/bitstre Exposure Assessment. V: Technical am/10665/259858/1/9789241513548-24. European Chemicals Bureau. (2006). Guidance Document on Risk Assessment. -eng.pdf?ua=1. European Union Risk Assessmnet Part I. [na spletu] Ispra: European 36. International Programme on Chemical Report. 2,2’,6,6’-tetrabromo-4,4’-isopro- Safety. (2008). Part I: Guidance docu- pylidenediphenol (tetrabromobisphenol- Commission. Joint Reaserch Centre, str. ment on characterizing and communica- -A or TBBP-A) Part II – human health. ting uncertainty in exposure assessment. 35-83. Dostopno 10. 1. 2011 na: https:// Harmonization Project Document No. 6. [na spletu] European Commission, str. [na spletu] Geneva: World Health echa.europa.eu/documents/10162/ Organization, str. 1-140. Dostopno 4. 2. 1-170. Dostopno 16. 5. 2012 na: https:// 2018 na: http://www.who.int/ipcs/ 16960216/tgdpart1_2ed_en.pdf methods/harmonization/areas/uncerta- echa.europa.eu/ inty%20.pdf. 30. International Programme on Chemical documents/10162/32b000fe-b4fe-4828- Safety (2005). Principles of characteri- zing and applying human exposure b3d3-93c24c1cdd51. models. Harmonization project docu- ment No.3. [na spletu] Geneva: World25. European Chemicals Agency in European Food Safety Authority. (2017). Guidance Health Organization, str, 1-76. Dostopno for the identification of endocrine disruptors in the context of Regulations 21. 12. 2015 na http://apps.who.int/iris/ (EU) No. 528/2012 and (EC) No 1107/2009. Draft for public consultation, bitstream/10665/43370/1/9241563117_ str. 1-139. [na spletu] Dostopno 20. 12. eng.pdf. 2017 na: https://comments.echa.europa. 31. European Food Safety Authority. (2011). eu/comments_cms/ED_Guidance%20 Use of the EFSA comprehensive Europe- for%20public%20consultati- an food consumption database in exposure assessment. [na spletu] EFSA on_20171207.pdf. Journal; 9(3): 2097. Dostopno 8. 1. 201626. Organization for Ecomonic Co-operation na: http://onlinelibrary.wiley.com/ and Development. (2010). Guidance Document on the Assessment of Chemi- doi/10.2903/j.efsa.2011.2097/epdf. cals for Endocrine Disruption, Version 9 (with changes to V8 accepted, 17 32. World Health Organization. (2015). Human biomonitoring: facts and figures. [na spletu] Copenhagen: WHOKaj ženske zanima o kontracepciji?Izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., mag. ekonom. in posl. 15–49 let, kar nas uvršča med naj-ved, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana uspešnejše evropske države v prepre-Tinkara Srnovršnik, dr. med., Dispanzer za žene, ZD Sežana čevanju neželene nosečnosti. Stopnja neželenih nosečnosti pa se lahko šeUvod vedno razmeroma visok, kljub števil- zmanjša. V Sloveniji je sicer na voljo nim metodam kontracepcije, ki so širok izbor različnih metod kontra- Nenačrtovane nosečnosti se v danes na voljo. Po podatkih Nacional- cepcije (KC), ki jih (razen kondoma) vpolovici primerov lahko končajo z nega inštituta za javno zdravje je v celoti krije osnovno zdravstvenoumetno prekinitvijo nosečnosti; Sloveniji v letu 2016 dovoljena splav- zavarovanje. Ocene kažejo, da je prinjihov delež je v svetovnem merilu še nost znašala 8,4 na 1000 žensk, starih nas najpogosteje uporabljena metoda hormonska KC, sledita kondom in maternični vložek, precejšen delež

Revija ISISM42edicinaMaj 2018parov pa uporablja tudi manj zaneslji- tni ali bolnišnični ginekologi, ki so v hormonom oz. o IUD z bakrom,ve metode. Pozornost strokovne raziskavo na svojem delovnem mestu manjši odstotek pa si želi informacijejavnosti povsod v svetu je v zadnjem vključili vsaj 10 pacientk, starih 18–49 o drugih metodah. Preseneča relativ-času usmerjena v dolgodelujočo let. Sodelovanje je bilo prostovoljno in no slabo poznavanje različnih KCkontracepcijo, kot sta intrauterina anonimno, vključevalo pa je izpolnitev metod in hkrati majhen interes zakontracepcija in podkožni vsadki (le-ti spletnega vprašalnika tako s strani pridobivanje novih informacij o KCpri nas niso na voljo), ki je visoko pacientk kot ginekologov, kar je vzelo metodah, zato bi bilo treba pacientkeučinkovita KC, skorajda neodvisna od 10–15 minut časa. V raziskavi, ki je pri kontracepcijskem svetovanjunapak pri uporabi in z relativno malo potekala po vsej Sloveniji leta 2017, je dosledno seznanjati z vsemi dostopni-neželenimi učinki. sodelovalo 30 ginekologov in 311 mi metodami KC in jih motivirati za pacientk. Rezultati raziskave so zani- začetek uporabe. Raba materničnih vložkov oz. IUD mivi tudi za našo strokovno javnost.(intrauterine device) ima v Sloveniji Najbolj zanesljivi oz. učinkovititradicijo, dolgo že več kot pet desetle- Poznavanje in raba povratni metodi, ki sta dosegljivi vtij. Po ocenah jo uporablja desetina kontracepcije Sloveniji, sta IUD in hormonskažensk, ki potrebujejo kontracepcijo, kontracepcija. Raziskava kaže, da jedelež je podoben kot v drugih razvitih Povprečna starost pacientk je bila večina (66 %) uporabnic hormonskihdržavah. Čeprav sodi IUD med naj­ 32 let, večina (80 %) jih je bilo poro- tablet mlajša od 30 let in še nisoučinkovitejše metode KC in dokazano čenih oz. v stabilnem razmerju, 59 % rodile (66 %). Uporabnice IUD sopripomore k zmanjšanju števila jih še ni rodilo. Dve tretjini pacientk večinoma (78 %) starejše od 30 let,nenačrtovanih nosečnosti, ostaja (62 %) zelo dobro pozna kombinirane večinoma (78 %) so že rodile, le petinanjegov delež uporabe v svetu kljub kontracepcijske tablete, 47 % proge- (22 %) jih še ni rodila.dostopnosti, dolgoročni učinkovitosti stogensko tableto, 34 % vaginalniin visoki komplianci še vedno razme- obroček, 14 % kontracepcijski obliž, Zadovoljstvoroma nizek v primerjavi z ostalimi 7 % kontracepcijske injekcije, 6 % s kontracepcijskooblikami KC. Kot odgovor na nizko kontracepcijske podkožne vsadke, 28 metodouporabo intrauterine KC je v Združe- % IUD s hormonom, 18 % IUD znih državah Amerike nastal projekt bakrom, 88 % kondom, 16 % diafra- Z izbrano metodo je bila zadovolj-CHOICE, ki je pokazal, da bi se kar 67 gmo, 8 % spermicide, 43 % naravne na večina uporabnic IUD z bakrom% vseh žensk, ne glede na starost, metode (vključno s prekinjenim (100 %) in pacientk, katerih partner jeodločilo za katero od dolgoročnih odnosom), 48 % oralno nujno kontra- bil steriliziran (100 %), vendar sta tametod KC, od teh pa 56 % za IUD. cepcijo ter 24 % sterilizacijo. Tretjina dva podatka nezanesljiva zaradi (31 %) jih je uporabljala kombinirano majhnega števila pacientk s tema Poraja se vprašanje, ali so ženske v tableto, 17 % progestogensko tableto, metodama. Z metodo je bilo zadovolj-okviru kontracepcijskega svetovanja 17 % kondom, 10 % vaginalni obroček, nih tudi 87 % uporabnic progestogen-dovolj seznanjene z vsemi metodami 8 % IUD s hormonom, 8 % naravne ske tablete, 84 % uporabnic IUD sKC, ki so jim na voljo. Na to vprašanje metode (vključno s prekinjenim hormonom, 75 % uporabnic kontra-je skušala odgovoriti globalna spletna odnosom), 1 % kontracepcijski obliž, 1 cepcijskega obliža, 72 % uporabnicraziskava TANCO (»Thinking About % IUD z bakrom, pri 1 % pa je bil kombiniranih tablet, 71 % uporabnicNeed in COntraception«), ki jo je partner steriliziran; 4 % jih je bilo vaginalnega obročka, 68 % uporabnicnaročilo podjetje Bayer, pokrovitelj nosečih, 2 % jih je načrtovalo noseč- naravnih metod in 60 % uporabnicraziskave pa je Evropsko združenje za nost, 8 % pa jih ni uporabljalo nobene kondoma. Pacientke so torej večino-kontracepcijo. Raziskava je bila zasno- kontracepcije. Oralno nujno KC je do ma zadovoljne z izbrano metodo,vana z namenom določiti raven pozna- sedaj že uporabilo 36 % pacientk. najbolj z dolgodelujočo KC, kot jevanja in rabe kontracepcije, oceniti Podatke o rabi kontracepcije težko IUD, zadovoljstvo pa je manjše prizadovoljstvo z različnimi kontracepcij- primerjamo z novejšimi nacionalnimi metodah, ki zahtevajo dosleden režimskimi metodami ter ovrednotiti, kako podatki, saj niso na voljo. rabe. Primerjalno je raziskava tudiginekologi ocenjujejo svojo uspešnost pokazala, da ginekologi mislijo, da sov smislu svetovanja o kontracepciji in Skoraj dve petini (38 %) pacientk pacientke s posameznimi metodamiponujenih storitev v primerjavi z ocenjuje, da ne potrebuje nobenih (razen vaginalnega obročka) manjmnenjem pacientk. Ker so bili v študiji, dodatnih informacij o posameznih zadovoljne, kot so v resnici navajale vpoleg pacientk, aktivno udeleženi tudi metodah, ostale pa si želijo več infor- anketi.sami ginekologi, so odgovori na ta macij o kontracepcijskem obližu (17vprašanja pomembni tako z vidika %), kontracepcijskih injekcijah (14 %) Dobra polovica uporabnic hor-pacientke kot ginekologa. in podkožnih vsadkih (14 %), po 8 % monskih kontracepcijskih tablet je v si jih želi več informacij o IUD s zadnjih treh mesecih pozabila vzeti V slovenskem delu raziskave so vsaj eno tableto; 6 % je pozabilo 3–4sodelovali naključno izbrani ambulan-

Revija ISIS Medicin4a3Maj 2018tablete in 3 % 5 tablet ali več v treh Tabela 1: Sedem najpomembnejših lastnosti, ki si jih pacientke želijomesecih. Klinično lahko z vidika pri kontracepcijizmanjšanja učinkovitosti težavopredstavlja več kot ena pozabljena Zap. Kaj si želijo pacientke Kaj menijo ginekologi, da sitableta na mesec. Podatki ankete mesto želijo pacientkekažejo, da je takih pacientk manj kot 1. Zajamčena visoka zanesljivost Zajamčena visoka zanesljivostdesetina, zato je raba kontracepcijskih 2. Nizko tveganje za trombozo Majhen odmerek hormonovtablet še vedno dovolj učinkovita. To 3. Prilagojenost načrtovanju Primernost za ženske, ki še niso rodilese sklada z nacionalnimi podatki o družinevisoki učinkovitosti značilne rabe 4. Takojšnja povrnitev plodnosti po Takojšnja povrnitev plodnosti po(typical use) kontracepcijskih tablet prenehanju rabe prenehanju rabe(le-ta upošteva tudi napake pri upora- 5. Prilagojenost trenutnemu Prilagojenost trenutnemubi metode), saj v Sloveniji ob njih življenjskemu slogu (npr. življenjskemu slogu (npr.zanosi približno 1 %, kar je precej 6. potovanjem/delu) potovanjem/delu)manj kot npr. v Združenih državah 7. Majhen odmerek hormonov Prilagojenost načrtovanju družineAmerike (9 %). Ker večji delež naših Zaščita pred spolno prenosljivimi Zmanjšani obilnost krvavitve inpacientk uporablja hormonske kon- okužbami bolečinatracepcijske tablete, pa bi se bilo kljubrelativno nizkemu deležu klinično pobudo za pogovor o kontracepciji; na Zaključekpomembnega pozabljanja tablet pri drugi strani je delež ginekologov, kispremljanju rabe kontracepcijskih menijo, da so oni pobudniki pogovora Visoka zanesljivost oz. učinkovitosttablet priporočljivo bolj posvetiti o kontracepciji, še višji (65 %). Očitno kontracepcije in varnost sta najpo-ugotavljanju morebitnih napak pri gre pri tem vprašanju za neskladje v membnejši lastnosti, ki si jih takorabi in ustrezno izboljšati svetovanje komunikaciji in lahko predstavlja pacientke kot ginekologi želijo priza dosledno jemanje kontracepcijskih izziv pri izboljševanju svetovanja o kontracepciji. Zadovoljstvo pacientk stablet oz. po potrebi svetovati dolgo- kontracepciji. Kljub temu so pacient- trenutno uporabljeno kontracepcijo jedelujočo KC. ke bolj zadovoljne s svetovanjem o KC veliko, vendar pa pacientke relativno (povprečna ocena na lestvici od 1 do slabo poznajo različne metode KC, zato Med sedmimi najpogostejšimi 10 je 6,2) kot zadovoljstvo pacientk s si želijo od svojega ginekologa preje-lastnostmi, ki si jih pacientke želijo svojim svetovanjem ocenjujejo gine- mati redne ali obširnejše informacije opri kontracepciji, je najpomembnejša kologi (povprečna ocena 5,8). različnih kontracepcijskih metodah.zajamčena visoka zanesljivost; tudi Večja pričakovanja pacientk nasginekologi menijo, da je pacientkam Več kot polovica (55 %) pacientk nedvomno opominjajo, da bi bilood vseh lastnosti najbolj pomembna bi želela od svojega ginekologa preje- dobro v vsakodnevni ginekološkivisoka zanesljivost kontracepcijske mati redne ali obširnejše informacije praksi okrepiti individualno svetovanjemetode. Na drugo mesto pacientke o različnih kontracepcijskih metodah. o kontracepciji, tako da bi pacientkepostavljajo nizko tveganje za trombo- Ta delež je večji od povprečnega dosledno seznanjali z vsemi dostopni-zo, kar bi lahko bilo skladno z mne- deleža pacientk, ki so ga predvidevali mi metodami KC in jih motivirali zanjem ginekologov, da si pacientke na ginekologi (34 %). Tri petine (59 %) začetek uporabe.drugem mestu želijo majhen odmerek pacientk bi razmislilo tudi o uporabihormonov, ker se morda bolj zaveda- dolgodelujoče kontracepcije, če bi od Virijo, da so tromboze, kot eden od ginekologa prejele več informacij.neželenih učinkov, povezane z jema- Ginekologi na drugi strani ta delež 1. Secura GM, Allsworth JE, Madden T,njem hormonov. Tudi razvrstitve na ocenjujejo nižje, saj pričakujejo, da bi Mullersman JL, Peipert JF. The Contra-ostalih mestih so si precej podobne se v povprečju za dolgodelujočo ceptive CHOICE Project: reducing(tabela 1). kontracepcijo odločilo samo 34 % barriers to long-acting reversible pacientk, če bi bile z metodo podrob- contraception. Am J Obstet Gynecol. Vsekakor sta zanesljivost oz. neje seznanjene. Ti podatki kažejo na 2010;203(2):115.e1–7.učinkovitost kontracepcije in varnost to, da bi moralo postati svetovanje onajpomembnejši lastnosti kontracep- dolgodelujoči KC bolj proaktivno. Z 2. Oppelt PG, Baier F, Fahlbusch C,cije tako za pacientke kot ginekologe. dolgodelujočo KC bi morali še posebej Heusinger K, Hildebrandt T, Breuel C et seznaniti tiste pacientke, ki ne upo- al. What do patients want to know aboutSvetovanje rabljajo kontracepcije, a ne želijo contraception and which method wouldo kontracepciji zanositi, ali uporabljajo manj učinko- they prefer? Arch Gynecol Obstet. vite kontracepcijske metode ali so že 2017;295(6):1483–491. Polovica pacientk (51 %) meni, da kdaj koli neželeno zanosile.so običajno one tiste, ki prevzamejo 3. Pinter B. Continuation of contraceptive use in Slovenia – life-table analysis. European Journal of Obstetrics, Gynecology and Reproductive Biology. 1994;55(1):54. 4. Pinter B. Continuation and compliance of contraceptive use. The European Journal of Contraception & Reproductive Health Care. 2002;7:178–83.

Revija ISIS s strokovnih srečanj4P4oročilaMaj 2018Prva mednarodna delavnicamultidisciplinarne obravnavebolnic s tumorji v malimedenici v MariboruNejc Kozar, dr. med., doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., UKC Maribor 12. in 13. januarja 2018 smo na Oddel- tako v obliki tematskih srečanj kot tudi z izdajoku za ginekološko onkologijo in onkologi- lastnega učbenika in številnih spletnih predavanjjo dojk Univerzitetnega kliničnega centra ter učnih delavnic, ki so zaradi njegove politikeMaribor organizirali prvo mednarodno vlaganja sredstev v člane organizacije v velikodelavnico multidisciplinarne obravnave primerih za člane brezplačni ali pa cenovnobolnic s tumorji v mali medenici. Delavni- lahko dostopni. S strani ESGO sta bila na sreča-ca je bila organizirana pod pokrovitelj- nju prisotna tudi dva predstavnika organizacije,stvom Evropskega združenja za ginekolo- in sicer prof. Paolo Zola iz Torina in prof. Reneško onkologijo (ESGO) in je bila tretji H. M. Verheijen iz Utrehta, slednji kot priznanmednarodni dogodek, organiziran na ta strokovnjak in pionir robotske kirurgije gineko-način (leta 2016 je bila tema srečanja loških malignomov. Oba sta v Mariboru že zelospremljanje bolnic z ginekološko maligno domača, saj sta se na mariborskih srečanjihboleznijo ali rakom dojk po zaključenem tokrat mudila že tretjič zapored, seveda z oblju-zdravljenju, leta 2017 pa smo organizirali bo, da tudi tokrat ni zadnjič, saj sta s kakovostjomednarodno video laparoskopsko delav- in zamislijo naših delavnic zelo zadovoljna in jonico). spodbujata. Z letošnjim srečanjem smo želeli Prvi dan je po uvodnem pozdravu predstoj-osvetliti in poudariti pomen multidiscipli- nika Klinike za ginekologijo in perinatologijonarne obravnave bolnic s pelvičnimi UKC Maribor, prof. Iztoka Takača, predavanjatumorji ter nujnost dobrega sodelovanjaspecialistov različnih strok. Srečanje jebilo tako namenjeno predvsem speciali-stom ginekologije in porodništva, paseveda tudi radiologom, patologom,internističnim in obsevalnim onkologom.Udeležilo se ga je skoraj 70 udeležencev inpredavateljev iz šestih različnih držav. Delavnica je bila razdeljena v dva dela. Prvidan smo posvetili preglednim predavanjem spodročja novosti v patogenezi, klasifikaciji,ultrazvočni in radiološki diagnostiki ter onkolo-škim zdravljenjem pelvičnih tumorjev pri žen-skah, drugi dan pa je bil bolj praktično naravnanin je temeljil na osnovi resničnih primerov izvsakdanje prakse. Kot rečeno, je srečanje potekalo pod okriljemorganizacije ESGO (European Society of Gynae-cological Oncology), ki predstavlja vodilnoevropsko organizacijo na področju povezovanjainstitucij, ki se ukvarjajo z ginekološko onkologi-jo. ESGO nudi tudi široko paleto izobraževanj,

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jMaj 2018začel patolog dr. Rajko Kavalar, ki je Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk sodeluje vpredstavil novosti SZO-klasifikacije mednarodni prospektivni observacijski raziskavi SENTIX, ki poteka v večginekoloških tumorjev in vpliv le-teh evropskih centrih pod vodstvom prof. Davida Cibule.na klinični pristop k zdravljenju.Sledilo je predavanje doc. Maje Pakiž, Vključene so bolnice z zgodnjim rakom materničnega vratu. Sodelo-sicer idejne vodje srečanja, ki je vanje bolnic pomeni, da imajo namesto popolne limfadenektomijepredstavila praktično vrednost narejeno biopsijo varovalnih bezgavk, kar naj bi zmanjšalo verjetnostnovosti v znanju patogeneze, genet- dolgoročnih zapletov po zdravljenju ob verjetno enakem onkološkemskih in molekularnih dognanj na izhodu. Vključitev centra v raziskavo pa hkrati pomeni dodaten nadzormetode preprečevanja, zgodnjega kakovosti zdravljenja.odkrivanja in zdravljenja malignihbolezni rodil. Dr. Jure Knez je pripra- Navodila za naročanje bolnic na prvi pregled k nam so vidna na www.vil pregledno predavanje o sodobni ukc-mb.si, na strani Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijoultrazvočni diagnostiki pelvičnih dojk.tumorjev, vključno s praktičnimiprimeri in predlogi, ki so uporabni v projektih. Iz Prage je prišel dr. Lukaš Ljubljani, Barbaro Šegedin. Ob temvsakdanji klinični praksi. Radiologi- Dostálek s svojim predavanjem o so potekale burne razprave o najbolj-nja Saša Rudolf je govorila o slikovni kirurškem zdravljenju raka maternič- ših, z dokazi podprtih pristopih kdiagnostiki pelvičnih tumorjev, kjer nega vratu. Pri tem lahko omenimo, diagnostiki oz. zdravljenju. Predsta-je pomembno izpostavila vpliv speci- da praška ginekologija v evropskem vljeni primeri so bili seveda diagno-aliziranih radiologov za pelvično prostoru slovi po izjemnih rezultatih stično precej kompleksni z vsemipodročje ter predstavila primere iz na področju tovrstnega zdravljenja. izzivi in težavami, s katerimi sevsakdanje prakse, kako lahko radiolo- Prvi dan srečanja je z vabljenim srečujemo v vsakdanji praksi. Obgi z različnimi subspecialističnimi predavanjem sklenil že omenjeni prof. predstavitvah smo jasno pokazali,izkušnjami zelo različno interpretira- Rene Verheijen, ki je govoril o kazal- kako pomembno je tesno sodelovanjejo slike istih tumorjev. Dr. Erik Škof z nikih kakovosti v zdravljenju raka različnih vrst specialistov in njihovoljubljanskega Onkološkega inštituta jajčnika. Kar je prvotno zvenelo kot subspecialno znanje in izkušnje, šeje predstavil trenutno stanje in suhoparna tematika, je kmalu prera- posebej v obravnavi malignih bolezni.prihodnost tarčnega zdravljenja v slo v izjemno predavanje, v katerem je Namen delavnice je bil med drugimginekološki onkologiji. Sledil je dr. predstavil »male trike velikih moj- poudariti, kako je za uspešno diagno-Marko Klarić z Reke, ki je prav tako strov« in nam s konkretnimi utemelji- stiko in zdravljenje ter ne nazadnjestalni gost mariborskih kongresov, s tvami pokazal, da se lahko preživetje preživetje bolnic z maligno boleznijopredavanjem o algoritmih in nomo- pacientk z rakom jajčnika pomembno izjemno pomembno, da se znanje ingramih v ginekološki onkologiji in razlikuje glede na to, ali so zdravljene tehnologija zbirajo na enem mestu inrazličnih načinih sprejemanja po- v izkušenem centru ali v bolnišnici, ki da se zavedamo, da ni en zdravnikmembnih kliničnih odločitev. Prof. ima le manjše število tovrstnih prime- tisti, ki bolnico zdravi, ampak vednoPaolo Zola iz Torina je predstavil rov. Izpostavil je še preprosto dejstvo, tim zdravnikov različnih specialnosti,skupne smernice zdravljenja raka da lahko napotitev pacientke v ustre- ki vsak prispeva nepogrešljiv delček vendometrija evropskih združenj zno ustanovo ženski izboljša prežive- celotno obravnavo bolnic.internističnih onkologov, ginekolo- tje za toliko, kolikor se je le-to skupnoških onkologov in obsevalnih onkolo- izboljšalo v zadnjih 50 letih razvoja Delavnico smo zaključili s kratki-gov (ESMO, ESGO in ESTRO). medicine! mi ustnimi predstavitvami zanimivihPoudaril je, da so smernice in pripo- primerov iz vsakdanje prakse, ki so jihročila ESGO za zdravljenje ginekolo- Drugi dan je srečanje, kot že predstavljali mladi specializanti inških rakov za člane ESGO dostopni v rečeno, potekalo v obliki interaktiv- specialisti. Tako so dobili priložnost vtiskani verziji, na njihovi spletni nih predstavitev kliničnih primerov, angleščini pripraviti in predstavitistrani in po novem tudi preko aplika- ki so jih ginekološki onkologi (Jure predstavitev z namenom pridobivanjacije za pametne telefone. Knez, Andraž Dovnik, Ksenija Rakić, izkušenj s tovrstnimi, mednarodnimi Marija Rebolj Stare, Katja Bricelj) nastopi. Nekaj mladih zdravnikov je Oddelek za ginekološko onkologi- predstavljali skupaj z radiologi (Saša primere prikazalo tudi s plakati.jo in onkologijo dojk UKC Maribor se Rudolf), patologi (Rajko Kavalar,aktivno povezuje tudi s Karlovo Žana Grazio, Tanja Bujas, Simona Ob srečanju je izšel zbornikuniverzo iz Prage in njihovim gineko- Hutter), internističnimi onkologi izvlečkov v angleškem jeziku, kjer sološkim oddelkom, s katerim sodeluje- (Maja Ravnik, Ana Demšar, Matej zbrana vsa vabljena predavanja termo tako v raziskavi SENTIX kot tudi v Horvat, Andrej Žist) in obsevalno primeri, ki so bili predstavljeni nadrugih izobraževalnih in raziskovalnih onkologinjo z Onkološkega inštituta v srečanju. Zbornik je mogoče dobiti tudi v elektronski obliki pri organiza-

Revija ISIS s strokovnih srečanj4P6oročilaMaj 2018torju srečanja ter na spletnih straneh nas je veselilo, da so ga tako udeležen- smo dobili dodatno motivacijo zawww.ukc-mb.si. ci kot predavatelji zelo dobro sprejeli, organizacijo novih dogodkov, ki, prejeli pa smo tudi več konstruktivnih upamo, bodo še bolj zanimivi za čim Srečanje je bilo na tem področju in dobrih predlogov za naprej. Tako več kolegov in bralcev revije Isis.prvič organizirano na tak način. ZeloUčna delavnica »Obravnava ženskepred in po porodu doma vginekološki dispanzerski ambulanti«Milena Rmuš, dr. med., Nejc Kozar, dr. med., izr. prof. dr. med., ki je predaval o krvavitvah priDarja Arko, dr. med., prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik, porodu doma, doc. dr. Vida GavrićUKC Maribor Lovrec, dr. med., je predavala o vnetjih genitalnega trakta pri porodu Klinika za ginekologijo in začeli s predavanjem dr. Roberta doma, doc. dr. Milena Treiber, dr.perinatologijo Univerzitetnega Medveda, dr. med., ki nam je predsta- med., pa je predstavila značilnostikliničnega centra Maribor in vil stališče Ministrstva za zdravje RS oskrbe novorojenčka po poroduKatedra za ginekologijo in po- glede porodov doma in nas seznanil, doma. Izredna prof. dr. Darja Arko jerodništvo Medicinske fakultete da obstaja delovna skupina, ki skrbi predstavila značilnosti dojenja inUniverze v Mariboru sta 19. za pripravo predlogov za pravno in skrbi za dojke po porodu doma.januarja 2018 na Medicinski organizacijsko ureditev poroda nafakulteti Univerze v Mariboru domu. Nato je sledilo predavanje V popoldanskem času je potekalorganizirali enodnevno učno mag. Gorazda Kavška, dr. med., ki je sklop predavanj z naslovom Negoval-delavnico z naslovom Obravnava predstavil stališče Združenja za ni in administrativni vidiki obravnaveženske pred in po porodu doma perinatalno medicino Slovenije ženske pred/po porodu doma. Sv ginekološki dispanzerski (ZPMS) glede porodov na domu. prvim predavanjem sta red. prof. dr.ambulanti. ZPMS porode na domu odsvetuje, si Iztok Takač, dr. med., in Nejc Kozar, pa želijo ustvariti v Sloveniji takšen dr. med., predstavila anamnezo in Število porodov doma v svetu sistem, da bo umrljivost in obolevnost ginekološki pregled pred/po poroduin pri nas narašča. Porode doma pri načrtovanih porodih na domu doma ter materinsko knjižico, sledililahko opredelimo kot nenačrto- najnižja možna. V dopoldanskem času sta predavanji prim. Danila Mauriča,vane ali načrtovane porode na so potekala izjemna predavanja, ki so dr. med., o fiziologiji poporodnegadomu. Slednji zadnja leta v jim sledile zanimive razprave. obdobja in prim. Tatjane Kodrič, dr.Sloveniji naraščajo, zato si med., o patologiji materničnega vratuželimo, da bi bilo to področje Svoje izkušnje o porodih na domu v poporodnem obdobju. Eva Macun,natančneje zakonsko in strokov- nam je nato predstavila diplomirana dr. med., je predstavila izkušnje sno urejeno. Delavnico smo babica Nina Radin, ki je menila, da v posledicami porodov doma ter opisalaorganizirali z namenom, da bi Sloveniji potrebujemo kakovostno in primere iz prakse Splošne bolnišnicezdružili zdravniško, babiško sodobno regulacijo porodov na domu Jesenice. Kakšen je epidemiološkistroko in sodelavce z Ministrstva ter da moramo zagotoviti dostopnost vidik prijave rojstev, nam je predsta-za zdravje RS, saj smo želeli, da do babiških storitev uporabnicam, ki vila mag. Irena Kirar Fazarinc, dr.bi udeleženci natančneje spo- se odločijo za porod doma. Asist. dr. med., kako pa so porodi na domuznali to problematiko in predsta- Tanja Premru Sršen, dr. med., nam je urejeni v tujini, nam je predstavilavili svoje vidike in izkušnje s govorila o prednostih in tveganjih asist. Tamara Serdinšek, dr. med.porodi na domu. poroda doma ter predstavila ugotovi- tve do sedaj opravljenih raziskav na Po popoldanskem odmoru so Predavanja v sklopu zdravniške in tem področju. Sledila so predavanja sledila še predavanja Aleksandre Bola doc. dr. Farisa Mujezinovića, dr. Natek, dr. med., ki je predstavilababiške obravnave pred in po porodu pravila ZZZS pri evidentiranju in obračunavanju zdravstvenih storitevdoma smo v dopoldanskem času pred in po porodu na domu, doc. dr.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jMaj 2018Damirja Franića o kontracepciji in Veselina Šučurja, dr. med., o izku- doma. Sklop predavanj je zaključilasvetovanju po porodu doma, Rosema- šnjah z referenčno ambulanto, Arijane asist. mag. Mateja Marčec, dr. med., orie Franc, dipl. bab., o babiški obrav- Steblovnik, univ. dipl. psih., o psiho- MKB-klasifikaciji, beleženju storitevnavi in nasvetih po porodu doma, loški podpori v poporodnem obdobju, in posegov po porodu doma.Romane Likar o vlogi patronažne Renate Završnik Mihič, dr. med., inmedicinske sestre v pred- in poporo- Dušanke Bandelj Klančar, dr. med., o Udeleženci so delavnico ocenilidnem obdobju ob porodu doma, porodniškem dopustu po porodu kot zelo uspešno, tako s strokovnega kot organizacijskega vidika.Delavnica »Ultrazvočno vodenaartrografija« na radiološkem oddelkuUKC MariborMirjana Brvar, dr. med., UKC Maribor kolegice z radiološkega oddelka Travmatološke bolnišnice v Na pustno soboto, 10. febru- naslovom »Ultrasound-guided Zagrebu. Prav zaradi njih je biloarja 2018, je na radiološkem Arthrography – Hands-on srečanje posebno dragoceno,oddelku UKC Maribor potekalo Workshop«. Organizirali smo saj omenjene radiologinje žestrokovno srečanje z uradnim ga mariborski radiologi za dolgih 17 let v svoji ustanovi organizirajo izjemno cenjene in kakovostne ter tudi s strani

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaMaj 2018Radiologinje Ivana Župetić, Dina Miklić, Martina Salaj, Petra Margetić, Milka Kljaić Dujić in Vera Rakić pri vajah.slovenskih zdravnikov odlično gijo UKC, in dr. Robi Kelc. Gostje so infiltracije in biopsije na modelu izobiskane tečaje mišično-skele- bile navdušene in po sprejemu, gela.tnega ultrazvoka. Tokrat so pozdravu in registraciji na radiolo-prišle v Maribor, da bi se nauči- škem oddelku smo kmalu začeli s Praktični del je poleg Milke Kljaićle tehnike, v kateri ultrazvok programom. Dujić vodil prav tako odličen maribor-omogoča varnejši in enostavnej- ski mišično-skeletni radiolog Tomažši interventni poseg na sklepu. V prvem sklopu se je zvrstilo nekaj Friedrich. Na desetih bolnikih, ki soZa sodelovanje na delavnici je predavanj, ki sta jih pripravili mag. po pojasnilu podpisali soglasja zabilo namreč potrebno pred- Milka Kljaić Dujić, specialistka sodelovanje na delavnici, sta prikazalahodno izvrstno znanje na po- radiologije, in specializantka radiolo- praktično aplikacijo kontrastnegadročju mišično-skeletnega gije Timea Hebar. Predstavili sta sredstva v gleženj in ramenski sklepultrazvoka. pozicioniranje bolnikov, različne za artrografijo. pristope in tehnike intraartikularne Glede na to, da je bil informativ- aplikacije kontrastnega sredstva, Ob izvrstni organizaciji in izvedbini dan za vpis na fakultete, smo prikazali specifičnosti posameznih mednarodnega (slovensko-hrvaškega)takoj po prihodu v oblačni Maribor sklepov – npr. rame in kolka, ter strokovnega srečanja je bilo ob koncuzagrebškim kolegicam lahko omogo- razložili nekaj koristnih trikov in skoraj premalo časa za kratko skupnočili kratek ogled Inštituta za športno nasvetov pri izvajanju ultrazvočno večerjo, med katero so kolegi zado-medicino na bližnji Medicinski vodenih artrografij. voljni strnili vtise in v nov delovnifakulteti Univerze v Mariboru. vsakdan odnesli s seboj nova resUstanovo, ki velja za eno od vodil- Po razpravi in odmoru za kavo je koristna znanja za klinično prakso.nih v regiji na področju diagnostike sledil praktični del.in terapije v športni medicini, sta Mariborskim radiologom pa jepredstavila ortopeda prof. dr. Najprej so potekale vaje na fanto- bilo v veselje in ponos nekdanjimMatjaž Vogrin, predstojnik omenje- mu iz gela s poudarkom na pravilnem mentoricam na osnovi pri njih prido-nega inštituta in oddelka za radiolo- položaju ultrazvočne sonde in opti- bljenega znanja posredovati dodatne malnem prikazu punkcijske igle pri klinične veščine s področja mišično- prostoročni tehniki. Sledila je vaja skeletnega ultrazvoka.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jMaj 2018Srečanje s cepilnimi timi celjskeregijePrim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje V skladu z dolgoletno tradici- upad glede na leto 2016. Med cepilni- in 88 % po drugem odmerku, zatojo smo se 6. marca srečali na mi timi so velike razlike, zlasti pri lahko zboli tudi cepljena oseba.strokovnem posvetu tisti, ki se v doseženi precepljenosti neobveznega Zaščitna protitelesa po cepljenjuceljski regiji še posebej poglob- cepljenja dojenčkov proti pnevmoko- sčasoma upadajo, posebno v okoljih,ljeno ukvarjamo s cepljenjem in knim okužbam in deklet proti okuž- kjer ni kroženja divjega virusa, obsta-izzivi, ki jih le-to prinaša. Ude- bam s humanimi papilomavirusi jajo antigenske razlike med »divjim«ležba je bila kljub slabemu (HPV). Doseženi odstotki preceplje- in »cepilnim« virusom, tesni stiki vvremenu odlična, zbralo se nas nosti otrok in mladine v celjski regiji različnih kolektivih pa pospešujejoje 120. so prikazani v tabelah. prenos. Kot je že v navadi, je strokovni del Tabela 1. Precepljenost predšolskih otrok v regiji Celje v letu 2017.s predstavitvijo Programa cepljenja inzaščite z zdravili za leto 2018 začela Regija Celje Di-Te-aPer-Hib-Polio OMR Pnevmokokne okužbedr. Marta Grgič Vitek. Največja Slovenija* 96,2 % 95,7 % 59,1 %sprememba, ki je bila sicer predvide- 92,9 % 92,6 % 56,0%na v predlogu programa, to je ceplje-nje triletnih otrok in odraslih v *preliminarni podatkistarosti od 45. do 50. leta proti klop­nemu meningoencefalitisu (KME), Tabela 2. Precepljenost šolskih otrok in mladine v regiji Celje,kljub potrditvi Zdravstvenega sveta ni š. l. 2016/17.bila vključena v Splošni dogovor zaleto 2018.   Hepatitis B OMR Di-te-aPer HPV Tetanus Regija Celje 92,7 % 96,3 % 96,6 % 54,6 % 96,8 % Novost programa cepljenja za Slovenija 88,7 % 94,2 % 93,7 % 46,4 % 95,7 %letošnje leto je cepljenje nosečnic po24. tednu nosečnosti proti oslovske- V nadaljevanju je regijska koordi- Cepljenje proti hepatitisu B inmu kašlju na stroške ZZZS, razširile natorica cepljenja, prim. dr. Alenka obravnavo neodzivnikov je predstavi-so se indikacije za cepljenje s konju- Trop Skaza, poudarila dejstvo, da je la Nadja Šinkovec. Slovenija jegiranim pnevmokoknim cepivom na zaupanje ljudi v cepljenje spremenlji- uvedla obvezno cepljenje otrok obstroške ZZZS za osebe s polževim vo in specifično, zdravstveni delavci vstopu v šolo ter za dijake in študentevsadkom in likvorfistulo ter ceplje- pa gradimo zaupanje s svojim vzgle- zdravstvenih in drugih izobraževal-nje proti hepatitisu A za moške, ki dom in znanjem. Cepljenje je timsko nih programov, ki so pri praktičnemimajo spolne odnose z moškimi. delo in tega bi se morali zavedati vsi. pouku izpostavljeni okužbi z virusomPrav tako je strošek ZZZS cepljenje hepatitisa B (HBV). Cepljenje protioseb proti hepatitisu B v zavodih za Sledila je predstavitev obravnave HBV je v skladu z oceno tveganjaprestajanje kazni zapora in v pre- mumpsa in bolnikovih testnih kontak- obvezno za zaposlene, ki se lahkovzgojnih domovih. tov, saj v zadnjem času iz nekaterih okužijo na svojem delovnem mestu. držav poročajo o izbruhih mumpsa pri Rutinsko se raven protiteles po Precepljenost predšolskih in mladih odraslih v starosti od 18 do 22 cepljenju ne preverja, je pa pri tistihšolskih otrok v celjski regiji je pred- let, ki živijo v različnih skupnih zaposlenih, ki začnejo s cepljenjem,stavila Amadeja Lemež Jeseničnik. institucijah, npr. univerzitetnih ki ga zaradi različnih razlogov še nisoČeprav so doseženi odstotki preceplje- središčih. Vzrokov za pojavljanje opravili, 1 do 2 meseca po zaključe-nosti proti davici, tetanusu, oslovske- izbruhov mumpsa v svetu je več. nem osnovnem cepljenju priporočlji-mu kašlju, hemofilusnemu meningiti- Zaščitna učinkovitost cepiva proti vo opraviti serološko testiranjasu tipa B, otroški paralizi mumpsu je 77 % po prvem odmerku(Di-Te-aPer-Hib-Polio), ošpicam,mumpsu in rdečkam (OMR) višji odslovenskega povprečja, beležimo rahel

Revija ISIS s strokovnih srečanjP50oročilaMaj 2018zaradi ugotavljanja ravni protiteles in Predavatelji (z leve): Marta Grgič Vitek, Mario Fafangel, Alenka Trop Skaza, Amadejadoločanja statusa odzivnik/neodziv- Lemež Jeseničnik, Nadja Šinkovec.nik. Po slovenskih priporočilih jeodzivnik oseba, ki ima po cepljenju v kot kaže še nekaj časa ne bo dosežen. Romuniji in Italiji, kjer so prav zaradiomenjenem časovnem oknu raven Dejstvo je, da so ošpice med bolez- nizke precepljenosti proti ošpicamprotiteles anti-HBs ≥10mIE/ml. nimi, proti katerim cepimo, najbolj uvedli obvezno cepljenje otrok.Odzivnik je dosmrtno zaščiten pred nalezljive. Okužena oseba lahko okužiokužbo; postekspozicijsko ukrepanje do 18 dovzetnih posameznikov, Ob koncu gre zahvala vsem intudi v primeru visoko rizičnih inci- učinkovitost zaščite po cepljenju z vsakemu posebej za trud, ki ga cepilnidentov ni potrebno. Smernice za dvema odmerkoma OMR-cepiva je 97 timi vsak dan vlaga(mo) v cepljenje, vukrepanje glede (ne)odzivnosti %. V letu 2017 je samo v evropski pogovore in razlage, zakaj je cepljenjezdravstvenih delavcev na cepljenje zdravstveni regiji za ošpicami zbolelo nujno in potrebno. In ko se včasih zdi,proti HBV so dostopne na spletnem 20.000 ljudi, 35 jih je umrlo. Endem- da ne dosegamo tistega, v kar smonaslovu Nacionalnega inštituta za ska žarišča so v državah blizu nas, prepričani, se je treba zavedati, da sejavno zdravje http://www.nijz.si/ največje število bolnikov je bilo v »Tisoč milj dolgo potovanje začne zsites/www.nijz.si/files/uploa- enim samim korakom« (Lao Ce).ded/638-1566.pdf. Ošpice so v zadnjem času v Evropizelo aktualna tema. Algoritem obrav-nave bolnika s sumom na ošpice je napraktičnem letošnjem primeru sPediatrične klinike predstavil kolegaMario Fafangel. Algoritem ukrepanjaje dostopen na spletnem naslovuhttp://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ospice_algoritem_ukrepanja.pdf. Kljub dejstvu, da imamo že večkot 50 let na voljo učinkovito cepivo,zaradi ošpic ljudje še vedno umirajo.Žal cilj evropske zdravstvene regijeglede eliminacije ošpic do 2015 ni inPonočevanje – šok za srce in ožiljeNina Mazi, Ljubljana Po ugotovitvah raziskovalcev z nove celine so nočni vedenjske znanosti na The Stanford Center for Sleepptiči vsak dan znova izpostavljeni višji stopnji srčno-žilne- Sciences and Medicine, poudarja, da zgodnjega spanca oz.ga stresa in z njim povezanega tveganja kot njihovi vrstni- spanca ob primerni uri ne more nadomestiti noben drugki, ki ležejo k počitku zgodaj oz. odhajajo spat ob »nor- ukrep, zato se je zanj vredno potruditi. Hkrati pa dodaja,malni uri«. Ugotovitev, ki se je bolj izrazito potrdila v da bi morali zdravniki več strokovne in človeške pozorno-poglobljeni primerjalni študiji med sovami (poznimi sti posvetiti spalnim navadam in razvadam svojih pacien-posamezniki) in škrjančki (zgodnjimi posamezniki). Pri tov.prvi skupini so srce in ožilje veliko bolj obremenjeni kotpri drugi, čeprav je treba poudariti, da prezgodnje vstaja- Viri: The Stanford Center for Sleep Sciences andnje prav tako obremenjuje in ogroža srčno-žilni sistem. Medicine.research Report 2017, www.MayoClinic.com,Prof. dr. Rafael Pelayo, profesor klinične psihiatrije in www.psychology.com, www.americanscience.com