Strokovna Revija ISIS srečan5ja1December 2018december 2018 12. ob 8.30 • 20. SODOBNA INTERNA MEDICINA kraj: LJUBJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 100 kotizacija: specialisti 80 EUR (+ DDV), specializanti k. točke: *** Dunajska c. 162, Modra dvorana 40 EUR (+ DDV), za študente medicine kotizacije ni vsebina: Srečanje je namenjeno specializantom organizator: Interna klinika, UKC Ljubljana in prijave, informacije: interne, urgentne medicine, internistom (sodobni Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra prijave: E: idila_2000@siol. algoritmi diagnostike in zdravljenja urgentnih stanj, za interno medicino, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., net, informacije: ga. Marija novosti, strokovni in znanstveni dosežki). asist. dr. Hugon Možina, dr. med. Zupančič, Idila Plus, d.o.o., E: [email protected] 12. ob 9.00 • SVITOV DAN 2018 kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel, Dunajska c. št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 154 prijave, informacije: prijave: W: https://anketa. vsebina: Enodnevno strokovno srečanje s področja gastroenterologije, splošne organizator: Na- nijz.si/a/122839, informacije: medicine in javnega zdravja. Na letošnjem strokovnem srečanju bomo izpostavili ob- cionalni inštitut Nuša Kerč, E: Nusa.kerc@ ravnavane patologije in rezultate kolonoskopij ter nekaj besed posvetili elektronski za javno zdravje, nijz.si, Špela Fistrič, E: Spela. izjavi o sodelovanju, ki bo del prenovljene spletne strani programa. Večjo pozornost Program Svit, [email protected], E: Program- bomo namenili psihologiji komuniciranja s poudarkom na ljudeh, ki se v program Dominika Novak [email protected] ne odzovejo, ter v treh delavnicah praktično obravnavali tehnike komuniciranja in Mlakar motiviranja (asertivno komuniciranje, aktivno poslušanje in izvedba motivacijskega intervjuja). Srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom gastroenterologije, patohistologije, družinske medicine, javnega zdravja, abdominalne kirurgije, ostalim zdravstvenim delavcem. 18. ob 17.00 • PODPORNA SKUPINA: ZAUPNO – DOSTOPNO – KOLEGIALNO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane ZZS ni kotizacije k. točke: 1,5 162 vsebina: Namen skupine je razmišljati skupaj, kako organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: W: www. se odzvati na vse izzive, ki jih trenutek sedanjosti Slovenije domusmedica.si postavlja pred nas. 18. ob 15.30 • DELAVNICA ZA SPECIALIZANTE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3 162 vsebina: Delavnica je namenjena vsem specializantom. Na delavnici organizator: Zdravniš- prijave, informacije: W: www. boste izvedeli več o svojih pravicah in odgovornosti, pridobili delov- ka zbornica Slovenije domusmedica.si nopravne informacije, se seznanili z E-listom in slišali, kako opraviti specializacijo in ne izgoreti. 19. ob 9.00 • POROD kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, Mislejeva 3, št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR k. točke: 8 1000 Ljubljana do 20 vsebina: Ukrepanje ob zapletih pri porodu, reanimacija nosečnice, organizator: Zdrav- prijave, informacije: prijave: E: reanimacija novorojenčka, timsko delo pri izvajanju poroda z zaple- stveni dom Ljubljana, [email protected], informacije: tom. Učna delavnica je namenjena posameznikom, ki so zaposleni na Simulacijski center, Uroš tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: delovnih mestih, kjer obstaja verjetnost izvajanja poroda na terenu Zafošnik, dipl. zn., mag. 01 472 37 83, 031 396 533, E: taj.sim@ (medicinske sestre/reševalci in zdravniki v prehospitalu, patronažne soc. del. zd-lj.si medicinske sestre…). 19. 12. 2018–18. 1. 2019 • HIV/AIDS 2018: NUJEN KLIC ZA AKCIJO kraj: spletno izobraževanje, W https://si.doctrina. št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** biz/zdravniki/ omejeno vsebina: V spletnem izobraževanju boste izvedeli, kaj lahko zdravnik organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, T: naredi v boju za zajezitev epidemije. izobraževanje, d.o.o. 041 823 159, E: [email protected], W: https://si.doctrina.biz/zdravniki
Revija ISIS srečanja S52trokovnaDecember 2018december 2018 21. ob 8.00 • KAKO USPEŠNO VKLJUČITI TRANSPLANTACIJO ZOB V VSAKDANJO ORTODONTSKO PRAKSO. MOŽNOSTI TRANSPLANTACIJE ZOB IN NJIHOVE VKLJUČITVE V ORTODONTSKO TERAPIJO kraj: LJUBLJANA, Grand št. udeležencev: do 100 kotizacija: specialisti člani SOD 150 EUR, specializanti ČZO k. točke: v pos- hotel Union 100 EUR, specialisti 180 EUR, pozne prijave 200 EUR, upoko- topku jeni člani SOD plačajo le prispevek za večerjo vsebina: Seminar in tradicionalno strokovno prednovoletno srečanje organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave do 10. s slovesnostjo ob 25-letnici delovanja Slovenskega ortodontskega ortodontsko društvo, 12. 2018, E: martina.mikac-cankar@ društva. Predavala bo priznana predavateljica dr. Ewa Czochrowska, Sanda Lah Kravanja, zd-lj.si, informacije: Mojca Lajh, predsednica poljskega stanovskega združenja ortodontov. Predava- dr. dent. med., spec., Martina Mikac Cankar, E: mojca.lajh@ nje bo potekalo v angleškem jeziku. predsednica SOD triera.net in martina.mikac-cankar@ zd-lj.siJANUAR 2019 9. ob 16.00 • SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: KAKO DOSEČI DOGOVOR/ OBVLADOVANJE ČUSTEV SOGOVORNIKA kraj: LJUBLJANA, Domus Medi- št. udeležencev: 15 kotizacija: Za člane ZZS ni kotizacije. Če se dogodka ne k. točke: 3 ca, Dunajska c. 162 udeležite in tega zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogodkom, ste dolžni plačati 20 EUR. vsebina: Vsebinsko so srečanja posvečena dopolnjevanju veščin organizator: Zdravniška prijave, informacije: W: www. komuniciranja. Končni cilj je obvladati dogovor v konfliktnih situacijah zbornica Slovenije domusmedica.si tako v službi kot doma. Teoretični del izhaja iz nevrolingvističnega programiranja, asertivnosti in realitetne teorije. 10., 11. in 15. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul, Šuceva št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR (150 EUR za študente zadnjih letni- k. točke: *** ulica 26 kov medicine) vsebina: Splošno o medicinski hipnozi, struktura terapevtske seanse, organizator: Društvo za me- prijave, informacije: prijave: tehnike hipnotske indukcije, vodenje kratkega sproščanja. Namenjeno dicinsko hipnozo Slovenije, E: informacije@hipnoza-dmhs. zdravnikom, stomatologom, zdravstvenim delavcem, psihologom, prof. dr. Marjan Pajntar, dr. si, informacije: Bronja Plut, študentom medicine in psihologije. med., spec. gin. in por., univ. univ. dipl. psih., T: 031 322 207, dipl. psih., v. svet. E: [email protected] 11. ob 8.00 • STROKOVNO SREČANJE GINEKOLOGOV IN NJIHOVIH TIMOV Z NASLOVOM »SKUPAJ ZA ZDRAVJE ŽENSK« kraj: LJUBLJANA, NIJZ OE LJ, Zaloška 29, 3. nadstropje št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 100 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno ginekologom in njihovim organizator: NIJZ OE LJ, Ni- prijave, informacije: pri- timom. Predstavljeni bodo presejalni programi, preventivni programi v ves Letnar-Žbogar, dr. med., jave: W: https://anketa.nijz. ambulantah družinske medicine, rezultati in novosti ciljano za ženske, spec. higiene in javnega si/a/123106, informacije: Tanja nosečnice in otročnice. zdravja, predstojnica NIJZ OE Ritonja, NIJZ OE LJ, T: 01 244 15 Ljubljana 89, E: [email protected] 11.–12. • 25. TRADICIONALNO SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH INTENZIVISTOV kraj: GOLTE št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje organizator: Bolnišnica Topolšica prijave, informacije: Lucija Gabršček Parežnik, T: 03 898 77 89, 031 397 597, E: lucija.gabrscek@b-topolsi- ca.si, W: www.szim.si 11.–12. • 35. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Katedra za št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** družinsko medicino vsebina: učna delavnica za organizator: Združenje zdravnikov družin- prijave, informacije: Lea Vilman, Medicinska fakulte- mentorje družinske medicine ske medicine Slovenije, Janez Rifel, dr. med. ta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: [email protected]
Strokovna Revija ISIS srečan5ja3December 2018JANUAR 2019 11.–12. • USPOSABLJANJE IZ VODSTVENIH KOMPETENC ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE / 3. MODUL: EKONOMIKA ZDRAVSTVA kraj: LJUBLJANA, Domus Medi- št. udeležencev: 20 kotizacija: Cena posameznega modula (2 dni) je 340 k. točke: 13 ca, Dunajska c. 162 EUR brez DDV, če se udeležite vseh osmih modulov. Pri vsebina: Usposabljanje – 8 modulov – 8 ključnih vsebin- prijavi samo na 3. modul je kotizacija 390 EUR + DDV. skih sklopov. Usposabljanje poteka enkrat na mesec po 2 dni (petek in sobota). organizator: Zavod prijave, informacije: informacije: Aleksandra Bola za razvoj zdravstve- Natek, T: 040 851 521, E: info@zdravstvenimanage- nega managementa ment.si, W: www.zdravstvenimanagement.si, W: www.zrzm.si 17. • PREPOZNAVANJE ODVISNOSTI, DUŠEVNIH MOTENJ IN NASILJA V OBPORODNEM OBDOBJU (PROJEKT PODN) kraj: MURSKA SOBOTA št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za perinatalno prijave, informacije: doc. dr. Vislava Globevnik Veli- medicino SZD konja, E: [email protected] 18.–19. ob 9.00 • ŠOLA NEVROSONOLOGIJE 2018/19 (drugi tečaj od štirih) kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: do 25 (za udeležence, ki so kotizacija: 350 EUR k. točke: *** Slovenije, Dunajska cesta 162, učilnica Julija se udeležili prvega tečaja) vsebina: Šola nevrosonolo- organizator: strokovni organizator: Sekcija prijave, informacije: prijave: Društvo MŽB, Mala uli- gije – drugi od štirih tečajev za možganskožilne bolezni pri SZD, poslovni ca 8, 1000 Ljubljana, E: [email protected], in- diagnostike žil vratu in glave z organizator: Društvo za preprečevanje formacije: Andreja Merčun, W: www.mozganska-kap. ultrazvočno metodo možganskih in žilnih bolezni, prim. prof. dr. info/nevrosonologija, T: 040 179 905, E: andreja@ Bojana Žvan, dr. med., v. svet. mozganska-kap.info 24. ob 8.00 • IZZIVI PRI ZDRAVLJENJU BOLEZNI ZAKLOPK: INFEKCIJSKI ENDOKARDITIS kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica 1 št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Simpozij je namenjen prikazu obravnave organizator: Društvo prijave, informacije:prijave: E: bolezni. bolnikov z infekcijskim endokarditisom od diagnostike slovenskih kardiokirurgov [email protected], informacije: Katja Ažman do zdravljenja. Med simpozijem bo potekal neposredni in UKC Ljubljana, KO za ki- Juvan, E: [email protected], Nataša Mihelič prikaz operacij. Namenjen je specializantom in specia- rurgijo srca in ožilja, doc. Miletić, E: [email protected], Annette listom kardiologije, interne medicine, kardiovaskularne dr. Katja Ažman Juvan, Sedovnik, E: [email protected] kirurgije, infektologije, anesteziologije in vsem, ki jih to dr. med. področje zanima. 25. • 1. STROKOVNO SREČANJE O MEDICINSKO NEPOJASNJENIH STANJIH (MNS) kraj: MARIBOR, Hotel Draš, št. udeležencev: 60 kotizacija: 49 EUR za specialiste, 25 EUR za specializan- k. točke: 6 Pohorska ulica 57 (do zapolnitve prostih te, brezplačno za študente MF mest) organizator: Zavod prijave, informacije: W: http://www.just-a.si/stro- Just-A, Maribor, doc. kovna-srecanja/ ali E: [email protected], informacije: doc. vsebina: Namenjeno zdravnikom družinske medicine dr. Vojislav Ivetić, dr. dr. Vojislav Ivetić, E: [email protected] in vsem, ki želijo pridobiti nova znanja o MNS. Delo bo med. praktično, v majhnih skupinah, z multidisciplinarnim timom predavateljev. 25. ob 9.00 • ZDRAVLJENJE Z MEDICINSKO KONOPLJO V PEDIATRIJI kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union, Srebrni salon, št. udeležencev: kotizacija: 100 EUR (DDV k. točke: 7 Miklošičeva 1 100 vključen) vsebina: Na simpoziju bodo predstavili osnove delovanja endokanabinoidnega organizator: prijave, informacije: Branka sistema in mehanizme delovanja medicinske konoplje ter določanje vsebnosti Univerza v Ljub- Kenda, T: 01 522 92 26, 070 sestavin v konoplji, zlasti v namene zdravljenja na področju pediatrije, razvojne ljani, Medicinska 864 291, E: branka.kenda@ in otroške nevrologije. Strokovnjaki iz Izraela bodo predstavili načine gojenja fakulteta, Katedra za mf.uni-lj.si različnih vrst konoplje z različnimi razmerji (t.i. kemovarji) in svoje lastne uspehe pediatrijo zdravljenja z medicinsko konopljo pri trdovratnih epilepsijah, nekaterih sindro- mih in avtizmu. 25. ob 9.00 • TPO in AED ZA TIME V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Simulacijski št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** center, Metelkova 9 organizator: Simulacijski cen- prijave, informacije: prijave: E: prija- ter ZD Ljubljana, Metelkova 9, [email protected], informacije: Tajništvo vsebina: zunanja masaža srca, varna defibrilacija, oskrba 1000 Ljubljana, Uroš Zafošnik, SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, dihalne poti, umetna ventilacija, pristop k vitalno ogrože- dipl. zn., mag. soc. del. 031 396 533, E: [email protected] nemu pacientu, reanimacija, za zobozdravnike in zobne asistente, program na W: https://sim.zd-lj.si/images/ moduli/Programi_2018/31-TPO-in-AED-za-time-v-zoboz- dravstvu-ZDL.pdf
Revija ISIS srečanja S54trokovnaDecember 2018JANUAR 2019 25. ob 9.00 • DNA TESTI V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, UKC Maribor, velika predavalnica prim. dr. št. udeležencev: ni kotizacija: 160 EUR (DDV k. točke: *** Zmaga Slokana, 16. etaža stolpnice omejeno vključen), za medicinske sestre kotizacije ni vsebina: Presejanje s prosto celično DNA v nosečnosti, organizator: Klinika za prijave, informacije: prijave: W: www. UZ diagnostika dojk in jajčnikov, presejanje za dedni rak ginekologijo in perinatologijo ukc-mb.si (strokovna srečanja), informa- dojk in jajčnikov. Namenjeno specializantom in specialis- UKC Maribor, izr. prof. dr. Faris cije: Tina Škerbinc Muzlović, T: +386 2 321 tom gin/por, med. sestram. Mujezinović, dr. med. 2940, E: [email protected] 30. 1.–3. 2. ob 8.30 • TRETJA ŠOLA DIAGNOSTIKE SRCA kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 30 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Šola na temo diagnostike srca, CT, organizator: Združenje radiolo- prijave, informacije: dr. Maja Pirnat, E: zdruzenje. MR ter vsebina o nuklearni medicini. gov Slovenije SZD, Klinični inštitut [email protected] za radiologijoFEBRUAR 2019 1.–2. • USPOSABLJANJE IZ VODSTVENIH KOMPETENC ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE / 4. MODUL: MANAGEMENT POSLOVNIH PROCESOV, VODITELJSTVO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: kotizacija: Cena posameznega modula k. točke: 13 20 (2 dni) je 340 EUR brez DDV, če se udele- žite vseh osmih modulov. Pri prijavi samo na 4. modul je kotizacija 390 EUR + DDV. vsebina: Usposabljanje – 8 modulov – 8 ključnih vsebinskih organizator: Zavod za razvoj prijave, informacije: informacije: sklopov. Usposabljanje poteka enkrat na mesec po 2 dni zdravstvenega managementa Aleksandra Bola Natek, T: 040 851 (petek in sobota). 521, E: info@zdravstvenimanage- ment.si, W: www.zdravstvenimana- gement.si, W: www.zrzm.si 2. • DELAVNICA NEINVAZIVNE VENTILACIJE IN MOTENJ DIHANJA V SPANJU / PRAKTIČNI PRISTOP kraj: TOPOLŠICA, Bolnišnica Topolšica št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: delavnica organizator: Bolnišnica Topolšica prijave, informacije: Lucija Gabršček Parežnik, T: 03 898 77 89, 031 397 597, E: lucija.gabrscek@b-to- polsica.si, W: www.boltop.si 6. ob 16.00 • SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: KO SOGOVORNIK NI PRIPRAVLJEN NA DOGOVOR kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: kotizacija: Za člane ZZS ni kotizacije. Če k. točke: 3 15 se dogodka ne udeležite in tega zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogodkom, ste dolžni plačati 20 EUR. vsebina: Vsebinsko so srečanja posvečena dopolnjevanju organizator: Zdravniška zborni- prijave, informacije: W: www. veščin komuniciranja. Končni cilj je obvladati dogovor v ca Slovenije domusmedica.si konfliktnih situacijah tako v službi kot doma. Teoretični del izhaja iz nevrolingvističnega programiranja, asertivnosti in realitetne teorije. 12. • PREPOZNAVANJE ODVISNOSTI, DUŠEVNIH MOTENJ IN NASILJA V OBPORODNEM OBDOBJU (PROJEKT PODN) kraj: NOVO MESTO št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje organizator: Združenje za perinatalno medicino SZD prijave, informacije: doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.
Strokovna Revija ISIS srečan5ja5December 2018Univerzitetni klinični center Zdravstveni dom TrbovljeMaribor iščerazpisuje naslednja prosta delovna mesta (m/ž): najemnika za ambulanto medicine dela, prometa in športa2 z dravnika specialista splošne kirurgije (za potrebe Ambulanta se nahaja v pritličju stavbe, v skupni površini 95 m2, Oddelka za žilno kirurgijo), s pripadajočo čakalnico in je polno opremljena, posebej navajamo:3 zdravniki specialisti splošne ali abdominalne kirurgije,1 zdravnik specialist torakalne kirurgije, • kolo ergometer z vgrajenim tlakomerom, letnik 1990,2 zdravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in • avdiometer, letnik 2014, • Rodatest 302, letnik 2007, estetske kirurgije, • tabla za kontrolo vida, letnik 2008,1 zdravnik specialist nevrokirurgije, • EKG-aparat, letnik 2012,3 zdravniki specialisti interne medicine, • VTG-aparat, letnik 2014,1 zdravnik specialist nuklearne medicine, • …2 zdravnika specialista urgentne medicine, Možne različne oblike najema (polni delovni čas, krajši delovni3 z dravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in čas …). Več informacij na T: 03 562 42 00 in na W: www.zd-trbovlje.si perioperativne intenzivne medicine,2 zdravnika specialista otorinolaringologije, Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo skladno z 10.3 zdravniki specialisti oftalmologije, členom Zakona o Varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št.3 zdravniki specialisti nevrologije, 69717 – UPB) in 23. členom Poslovnika Varuha človekovih2 zdravnika specialista patologije, pravic (Uradni list RS, št. 63/95, 54/98, 101/01 in 58/05) ter na2 zdravnika specialista travmatologije, podlagi javnega poziva za zbiranje prijav oblikovala seznam1 zdravnik specialist revmatologije, zdravnikov – ekspertov, ki bodo Varuhu nudili strokovno1 zdravnik specialist pnevmologije, pomoč za ugotovitev, razjasnitev ali presojo določenih dejstev2 zdravnika specialista ginekologije in porodništva, oziroma potrebno strokovno znanje, ki ga Varuh nima, pri2 zdravnika specialista pediatrije, njegovih obiskih krajev, kjer prebivajo osebe, ki jim je odvzeta1 zdravnik specialist internistične onkologije, prostost.1 zdravnik specialist onkologije z radioterapijo, Vabimo vse zainteresirane, da se odzovejo na javni poziv, ki je1 zdravnik specialist infektologije, objavljen na spletnih straneh Varuha človekovih pravic RS:1 zdravnik specialist psihiatrije, www.varuh-rs.si.2 zdravnika specialista radiologije,1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, MEDI CENTER, d. o. o.1 zdravnik specialist maksilofacialne kirurgije,1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, razpisuje prosto delovno mesto1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, specialist medicine dela, promete in športa (m/ž)1 zdravnik specialist otroške nevrologije, Pogoj za zasedbo prostega delovnega mesta je veljavna licenca in1 zdravnik specialist sodne medicine. specializacija iz medicine dela, prometa in športa. Zaposlitev je za nedoločen čas (nadomestitev delavke zaradiPogoji za zasedbo delovnega mesta so: upokojitve). • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet Stimulativno plačilo. razpisa, Svoje ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na e-naslov: medi. • licenca za samostojno delo, [email protected], ali po pošti: MEDI CENTER, d.o.o., Topniška 4, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, 1000 Ljubljana. • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, Informacije: 041 686 216 • najmanj osnovna raven nemškega ali angleškega jezika, • znanje iz temeljnih postopkov oživljanja.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, sštirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni oddneva objave.Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev posredujtena naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovskioddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
Revija ISIS medicineI5z6zgodovineDecember 2018Specialistična ortodontskadejavnost v Zdravstvenemdomu MariborPrim. Krista Sever Cimerman, dr. dent. med., spec., Maribor Znano je, da nič ni bolj »passe« kakor ortodontskem zdravljenju je v Ljubljani opravila»tempi passati« na eni strani, vendar specializacijo iz ortodontije M. Korpar in vtudi, da historia magistra vitae est na Zdravstvenem domu Maribor začela z rednimdrugi. Razen tega obljuba dela dolg; delom 1966. leta. Poleg tega je takoj prevzelapobudo, da se opiše razvoj specialistične vodstvene funkcije v mariborskem mladinskemortodontske dejavnosti v določenem zobozdravstvu, ki jih je opravljala skoraj vse doobdobju, je dal prim. A. Sterger. V pri- upokojitve.spevku sem poskušala podati pregledrazvoja dejavnosti kronološko, vendar po Razvoj družbe, tehnoloških in biološkihnekaterih posameznih sklopih, ki pa se znanosti ter z njim povezane spremembe živ-med seboj prepletajo in povezujejo. ljenja so narekovale večje potrebe in zahteve po ortodontskem zdravljenju zobnih nepravilnosti. Leta 1960 je začela z rednim delom prva Upoštevaje normative je postopoma do leta 2007specialistična ortodontska ambulanta v prostorih zaključilo specializacijo še 9 zobozdravnikov.šolske zobne ambulante v Ulici talcev 9. Vodil jo Število aktivnih specialistov se je zaradi upokoji-je M. Jež po končani specializaciji iz stomatologi- tev, odhoda v zasebništvo in spremembe zaposli-je in od takrat govorimo o organizirani ortodont- tve spreminjalo. V ZD Maribor je kratek čas delo-ski dejavnosti v Mariboru. Istega leta je bila za valo hkrati 6 polno in 1 polovično zaposlenzobozdravnike uvedena redna 3-letna specializa- ortodont. Mariborski ortodonti so pokrivali odcija iz ortodontije; revidiran program specializa- leta 1969 dvakrat tedensko ortodontsko postajo vcije iz zobne in čeljustne ortopedije pa šele leta Slovenski Bistrici in od leta 1985 še dvakrat1972. tedensko v Lenartu. Po izvolitvi za profesorja na Višji stomatolo- Poleg tega je od leta 1975 delovala ortodont-ški šoli je M. Jež opravljal delo specialista le v ska ambulanta na posebni šoli za otroke s poseb-omejenem obsegu. Zaradi velikih potreb po nimi potrebami in paciente, ki so jih napotiliMilan Jež, dr. med., spec. (levo). Pri delu v specialistični ortodontski ambulanti v Ulici talcev 9 (desno). Avtorfotografij: Dragiša Modrinjak, Večer.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e7December 2018logopedi. Vzporedno s specialisti so se ne dobe niso bistveno skrajšale. nost je bila, kolikor vem, samo vstrokovno usposabljali na ljubljanski Razvrščanje pacientov v skupine po Mariboru in se tudi z odhodomkliniki tudi zobotehniki. teži nepravilnosti smo povzeli iz kolegov v zasebništvo v glavnem ni knjige prof. dr. Lapterja, saj objektiv- spremenila. Nakup panoramskega RTG-apa- nih merljivih kriterijev za ocenorata je izboljšal diagnostiko orto- nepravilnosti takrat še ni bilo. V okviru ZD Maribor, Ortodont-dontskih nepravilnosti. Skupaj z ske sekcije SZD in kasneje Slovenske-RTG-kabinetom ZD Maribor se je Cilj takratne t. i. družbene orto- ga ortodontskega društva smo vnašla tudi možnost za telerentgensko dontije je bil namreč omogočiti čim Mariboru organizirali do leta 2006slikanje glave za diagnosticiranje večjemu številu otrok zadovoljivo kar 23 strokovnih srečanj. Potekala soskeletnih nepravilnosti, ki je bilo do evgnatno okluzijo in vsi varovanci so v različnih oblikah: gostili smotakrat možno samo na kliniki v imeli pravico do ortodontskega medregionalni sestanek, slovesno smoLjubljani. Kasneje se je z nakupom zdravljenja, ne glede na težo nepravil- obeležili 30-letnico organiziranenovega RTG-aparata in možnostjo nosti. Zato je nujno sledil razkorak ortodontske dejavnosti v Mariboru,rednega TRTG-slikanja zapolnila med potrebami in možnostmi orto- izvedli strokovna srečanja, predstavi-vrzel v diagnostiki ortodontskih dontskega zdravljenja, ki bolj ali manj tve uporabe instrumentov, vaje ternepravilnosti. velja še danes. Da bi dostopnost do prikaze primerov in posameznih zdravljenja vsaj delno izboljšali, smo tehnik zdravljenja na pacientih. Vsa Na razvoj ortodontije v Mariboru leta 1989 osnovne šole razporedili srečanja so bila dobro obiskana. Naso nedvomno vplivali tudi II. jugoslo- tako, da je bil posamezen ortodontski njih so ljubeznivo sodelovali ne levanski kongres plastične kirurgije s tim zadolžen za izvajanje preventivne, slovenski profesorji Antolič, Farčnik,simpozijem o heilognatopalatoshizah interceptivne in kurativne dejavnosti Pavšič, Koželj, Marion in drugi znaniter oba simpozija preventive kariesa na določeni šoli. slovenski ortodonti, temveč tudiin ortodontskih nepravilnosti, ki so predavatelji s klinik v bivši Jugoslavijipospešili razvoj preventivnih vej Dogovorili smo se tudi za orto- (profesorji Lapter, Marković, Štefa-zobozdravstva v Sloveniji. dontsko varstvo predšolskih otrok, nac-Papić, Legović) in iz tujine (Stahl, Bredy, Kitzinger, Hotz, Čelar in2. jugoslovanski Simpozij preventive kariesa in ortodontskih anomalij. Maribor, 1970. pogosto Žura).V prvi vrsti z leve specialisti ortodonti Z. Arnež (drugi), H. Franken, specialist pedontolog(četrti). V drugi vrsti z leve J. Mičetič, M. Korpar, I. Pavšič in N. Djinović. Fotografija v Zdravljenje je potekalo predvsemlasti prim. M. Korpar. z različnimi snemnimi ortodontskimi aparati, le pri zdravljenju težjih Kljub povečanemu številu orto- srednješolcev in odraslih po teritori- nepravilnosti se je uporabljala fiksnadontov in s tem rasti števila ortodont- alnem načelu. Prednost takega tehnika. V Sloveniji takrat ni bilo neskih storitev ter preseganju delovnih načina dela smo videli predvsem v znanja ne finančnih možnosti zanormativov, kljub vključitvi v primar- našem tesnejšem sodelovanju s zdravljenje z nesnemno tehniko.no in sekundarno preventivno dejav- šolskimi zobozdravniki. Zanje smo Treba je bilo najti pot med antagoni-nost, s triažiranjem pacientov in pripravili pisna navodila in jih na stoma, tj. med strokovnostjo innjihovim razvrščanjem v skupine po skupnem sestanku natančneje politiko. Čeprav čas ni bil ravnonujnosti zdravljenja se aktualne čakal- predelali. Tako organizirana dejav- ugoden, je M. Jež z znatno podporo mariborskega rojaka Žure že leta 1971 začel z nesnemnim zdravljenjem ortodontskih nepravilnosti. Pod vplivom M. Ježa in velike prizadevnosti R. Zorca smo se eni več, drugi manj lotevali tudi tega načina zdravljenja. Kmalu potem so v Mari- boru stekla predavanja, demonstracije in tudi tečaji, kjer smo se podrobneje seznanili z različnimi tehnikami tega načina zdravljenja. Skupaj je bilo od leta 1976 izvedenih devet. S spreje- tjem samoupravnega sporazuma o delitvi dela za zdravljenje s fiksnim načinom je bil za paciente seve- rovzhodne Slovenije zadolžen Mari- bor.
Revija ISIS medicineI5z8zgodovineDecember 2018Specialisti ortodonti iz Slovenije in Hrvaške na tečaju fiksne ortodontije. Maribor, 1990. Fotografija v lasti prim. K.Sever Cimerman. V okviru nekdanje ortodontske Prvo epidemiološko študijo izvedel M. Jež. Ker ni bilo novejšihsekcije je potekalo živahno sodelo- karioznosti stalnega zobovja pri podatkov o ortodontskih nepravilno-vanje s čeljustnoortopedskim dru- 23.061 šolskih otrocih in mladih na stih, potrebnih za načrtovanje dejav-štvom bivše Nemške demokratične področju Maribora je v 60. letih nosti, smo leta 1986 vsi takratnirepublike, posebej s prof. dr. Eismannom. Slovensko ortodontsko Srečanje Slovenskega ortodontskega društva v Zdravstvenem domu Maribor. P. Kosi, dr.društvo, ustanovljeno leta 1972 z dent. med., prim. M. Korpar, dr. dent. med., prof. dr. F. Farčnik, D. Borovšak - Bela, dr.namenom, da se v Sloveniji pospeši dent. med., G. Sajko, dr. dent. med., in mag. M. Rejc Novak, dr. dent. med. (z leve).sodobnejši razvoj ortodontije z Fotografija v lasti prim. K. Sever Cimerman.uvedbo analiz, diagnostičnih po-stopkov in sodobnejših metodzdravljenja nepravilnosti, je doseglobistveni premik. Med ustanovnimičlani so bili trije mariborski orto-donti: Korpar, Sever, Zorec. Sedeždruštva je bil v letih od 1996 do1998 tudi v Mariboru. S sporazumom med društvom inZavodom za zdravstveno zavarovanjeSlovenije je bilo zagotovljeno zdravlje-nje otrok in mladine do 18. leta vokviru zavarovanja z navodilom, daortodont določa, kateri način zdravlje-nja je potreben. Kot duša društva jeprof. dr. Farčnik v skladu z evropski-mi stališči pripravil sodoben programspecializacije iz zobne in čeljustneortopedije.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e9December 2018ortodonti izvedli epidemiološko Farčnika in M. Korpar. Bila je osnova imeli konzultacije o zdravljenju težjihraziskavo ortodontskih nepravilnosti za nadaljnje raziskave pod vodstvom primerov, načrtovali delo in podobno.pri 1.960 otrocih v starosti 8–15 let. prof. dr. M. Ovsenik, kjer je sodelova- Z odhodom nekaterih v zasebništvo inRazen ortodontskih nepravilnosti smo la tudi mlajša ekipa mariborskih prihodom mlajših so ti sestanki počasizbrali tudi podatke o razvadah – sesa- ortodontk – J. Šijanec, A. Fekonja in izzveneli in leta 1999 dokončnonju, dihanju skozi usta, atipičnem M. Lajh. zamrli.požiranju in vrivanju jezika. V letih1977 in 1978 smo izvedli raziskavo o Omeniti velja še, da je bil ZD Po odhodu starejše generacijeortodontskih nepravilnostih in razva- Maribor kot prva javna ustanova specialistov v pokoj se je kader pomla-dah pri populaciji 699 otrok v vzgoj- imenovan za učni zavod s pooblasti- dil. Za področje Maribora izvajajono-varstvenih zavodih Maribor. K lom za izvajanje celotnega programa specialistično ortodontsko dejavnostraziskovalni nalogi »Model vodene specializacije iz zobne in čeljustne tri specialistke v Zdravstvenem domuprehrane in karies« je J. Simonič ortopedije, specialisti pa so bili Maribor in trije zasebniki s koncesijo.povabila tudi ortodonta R. Zorca in K. imenovani za neposredne in glavne Nas starejše veseli, da so se sedanjiSever Cimerman. mentorje. Prva specializantka je specialisti imeli možnost izobraževati začela s specializacijo v letu 2001 v po sodobnem programu specializacije Sodelovanje z ljubljansko kliniko Mariboru. Specialistični izpit so in je njihovo delo na evropski ravni.in s prof. dr. Farčnikom sega v 80. specializanti opravljali v Ljubljani.leta. Za raziskave s področja čeljustne Zaključekin zobne ortopedije je zasnoval V okviru možnosti smo se dodatnoskupino raziskovalcev in vanjo vključil izpopolnjevali z udeležbo na strokov- Naj za konec povzamem iz preda-najprej M. Korpar, kasneje pa R. nih srečanjih doma in v tujini, bili vanja prof. dr. Zvonke Zupanič SlavecZorca in K. Sever. Ortodontom znani pasivni in aktivni udeleženci ter tako verze pesnika A. Gradnika: »SamoEF-indeks, ki je bil razvit v raziskoval- pridobljeno znanje uporabljali pri kdor vidi svoje korenine, premerinem programu in omogoča numerič- vsakodnevnem delu. Ob tem smo debla moč in vej višine, ve, kako dalečno ocenitev disgnatije za potrebno mislili tudi na naše sodelavce in za je še do nebes.«zdravljenje, je prav tako prispevek zobotehnike organizirali tri tečaje.mariborskih ortodontov. Vir Marsikaj nam je uspelo urediti, Poleg tega je leta 1986 začela ker smo tesno sodelovali. Tako so Pojasnila o v tem članku uporabljenih virihpotekati longitudinalna raziskava pri potekali redni mesečni sestanki, kjer posreduje avtorica.številni skupini predšolskih otrok v smo se dogovarjali o udeležbi naMariboru, s sodelovanjem prof. dr. strokovnih prireditvah, o njih poroča- li, spremljali strokovno literaturo,Odločilna genetika Nina Mazi, Ljubljana Raziskovalka, znanstvenica in avtorica z nove celine, dr. Rosalind Arden, poudarja, da imajo inteligentni otroci Dolgo življenje je po najnovejših ugotovitvah razisko- večjo možnost, da doživijo visoko starost, kot njihovivalcev tesno povezano s posameznikovimi duševnimi manj inteligentni vrstniki. Hkrati pa raziskovalci ugota-sposobnostmi, zlasti z njegovo inteligenco. Višji inteli- vljajo, da dlje živijo tudi ljudje, ki opravljajo pomembnej-genčni količnik je v skladu s spoznanji ameriških razisko- še funkcije oz. so višje na hierarhični lestvici. Vzrokov zavalcev eden temeljnih pogojev za visoko starost. Kljub svoje ugotovitve, do katerih so prišli s pomočjo pogloblje-temu pa si še nihče izmed znanstvenikov ne upa med IQ nih raziskav na enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih istegain številom let napisati preprostega enačaja. Zanimivo je, spola iz Švedske, ZDA in Danske, raziskovalci zaenkrat šeda je povezava med inteligentnostjo in dolgim življenjem ne morejo navesti oz. pojasniti. Vedo pa, da bistrejšiposameznika skoraj povsem (kar v 95 odstotkih) odvisna izmed dvojčkov živi dlje od svojega brata z nižjim IQ.od genov. Izsledki najnovejše poglobljene študije o tej Pomembna pa je tudi ugotovitev, da je opisani pojav boljtemi, objavljeni v priznani znanstveni publikaciji The izrazit pri neidentičnih, dvojajčnih dvojčkih.International Journal of Epidemiology, potrjujejo odloči-len pomen in vlogo dednosti v pričujoči navezi. Viri: www.popsci.com, www.scientificamerican.com, www.discovermagazine.com, www.science.com
Revija ISISV60spominDecember 2018Prof. dr. Miloš Kobal (1926–2018)Pravnik, psihiater in psihoterapevtProf. dr. Borut Škodlar, dr. med. Težko je govoriti o ljudeh, ki so zidovi, manjšale bolniške sobe, na teh področjih. Ni bilo težko ugoto-nedavno odšli. Preveva nas žalost, daljšali izhodi in krajšali časi hospita- viti, da je bil pred nami široko razgle-preplavljajo spomini. Pa vendar lizacij. Poleg okvirov zdravljenja pa je dan, pronicljiv in iščoč predavatelj, kivedno znova govorimo o njih in neprestano skrbel tudi za vsebine ni nikoli razkazoval svoje strokovneželimo govoriti, saj tako ostajajo z terapevtskega dela. Na vseh treh ali formalne moči. Nasprotno, z njo senami, še naprej delujejo in njihova stebrih: farmakoterapevtskem, je umikal, da je omogočal razvoj,zapuščina živi naprej svoje življenje. psihoterapevtskem in socioterapev- napredek in navdih. Kot je ob njegovi tskem. Skrbel je za timske oblike dela, 90-letnici zapisala prof. dr. Maja Rus Zapuščina prof. dr. Miloša Franči- uvajal t.i. »terapevtske skupnosti«, ki Makovec, je »prof. Kobal svoje polo-ška Kobala je neverjetno velika in bo so bile nadgradnja omenjene humani- žaje vodenja v psihiatriji in psihotera-zagotovo dolgo živela. Živela bo stične reforme, primerljive in v piji konsistentno porabil za svojepredvsem skozi preobrazbe stroke, ki marsičem doslednejše od tovrstnih lastne in iniciative svojih sodelavcev,jo je vzljubil kot drugo in mu je reform v drugih evropskih državah. V da so lahko s trdim delom, z navdi-postala prva, da je v njej plodovito svoje delo in pedagoško delovanje je hom in s tovarištvom oblikovalideloval svojo celotno kariero. Najprej vključeval psihoterapijo in psihodi- čudovite dosežke«.je namreč diplomiral na Pravni namsko razumevanje duševnihfakulteti v Ljubljani leta 1949 in prišel motenj, vidike zdravljenja, ki so v Ko skupaj stojimo ob svetlobiv Bolnišnico za duševne in živčne hitenju in hrupu vsakdana pogosto življenjske poti prof. Kobala in predbolezni Ljubljana kot pravnik, da bi podcenjeni in spregledani. V letih od skrivnostno senco smrti, se nam lahkopomagal pri ureditvi pravnega položa- 1979 do 1983 je bil predsednik Zdru- utrnejo verzi iz Dao De Jinga, kitajskeja pacientov. Iz plemenite radovedno- ženja psihoterapevtov Slovenije in knjige modrosti, ki so bili tako dragisti, ki mu jo je zbudil stik s svetom njegov dejaven član vse do zadnjega profesorjevemu dolgoletnemu sode-duševno bolnih, se je vpisal in leta meseca življenja. Z vsem tem je vnašal lavcu pri sooblikovanju slovenske1955 diplomiral na Medicinski fakul- in obujal demokratizacijo svoje stroke psihiatrije, prof. dr. Levu Milčinske-teti v Ljubljani, specializiral nevropsi- in tihi boj proti vsem oblikam totalne mu, dobro pa opišejo tudi prof.hiatrijo in se po strokovno bogatem institucije. Boril se je mnogokrat Kobala. Glasijo se:ovinku, kjer si je nabral številne paradigmatično, preko posameznikovizkušnje pri delu z zaporniki, mladimi in posameznih skupin, kot je bil Ne ve, kdor govori,prestopniki in mnogimi na presečiščih njegov znameniti klub zdravljenih kdor ve, molči.med pravom in psihiatrijo, vrnil v alkoholikov. Zakrije si usta,Bolnišnico za duševne bolezni v zapre svoja vrata,Ljubljani, kasneje preimenovano v Prof. Kobal je bil veliko ime tudi skrha ostrino,Univerzitetno psihiatrično kliniko kot učitelj in mentor. Težko bi bilo reši motnjavo,Ljubljana. Kmalu zatem, leta 1968, je prešteti zdravnike, psihologe in omili bliščavo,postal njen direktor in ostal na nje- pravnike, ki so ga srečali kot njegovi združi se s prahom –nem čelu do leta 1981, v njenem študenti in bili deležni njegove spo- skrivnostna to je združitev.ustvarjalnem jedru pa vse do upokoji- štljivosti na izpitih od dodiplomskih Ravno s prof. dr. Levom Milčin-tve leta 1996 ter še dolgo potem. Z do specialističnih. Leta 1968 je postal skim sta v 70. letih prejšnjega stoletjanjim ali njegovimi besedili in recenzi- član novoustanovljene Katedre za začela prvo skupino za zdravljenjejami smo se srečevali vse do zadnjih psihiatrijo Medicinske fakultete v odvisnih od drog, ki sta jo poimenova-mesecev njegovega življenja, ko je le Ljubljani in na njej postal redni la Vsemirje.nekaj dni po svojem 92. rojstnem profesor leta 1971. Med leti 1981 in Zdaj, prof. Kobal, ko ste samidnevu za vedno odšel. 1986 se je zapisal v zgodovino tudi kot vstopili v vsemirje, vas spoštljivo dekan Medicinske fakultete v Ljub- prepuščamo njegovim krilom in se Pod njegovim vodstvom smo v ljani. Predaval je še na Filozofski vam globoko zahvaljujemo za vse, karslovenskem prostoru doživeli prave fakulteti in Pravni fakulteti ter na ste storili za mir duševno najšibkej-reforme skrbi za duševno drugačne in številnih podiplomskih izobraževanjih ših. Počivajte v zasluženem miru zdajobolele: umikale so se rešetke, rušili tudi vi!
Revija ISIS S knjižne polic6e1December 2018Lindsay Rogers:PartizanskikirurgPrevod: Alenka Puhar, Cankarjeva založba,Ljubljana, 2018, 304 + 16 str. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, Četudi se zdi, da Rogers ni dobro razloče- dr. med., Ljubljana val med hrvaškimi domobrani in slovenskimi domobranci, jih je pa odločno, hkrati s [email protected] četniki in ustaši, štel za nemške kolaboracio- niste. Stisko, da je moral sodelovati s komu- Morda bom nekoč imel priložnost opisati, po nisti, si je olajševal z dejstvom, da je tudikakšnih velikanskih ovinkih sem pred več kot britanska vlada sodelovala s Stalinom, saj jedesetimi leti (ponovno) odkril angleški izvirnik bil zaveznik.te znamenite knjige (Lindsay Rogers: GuerillaSurgeon. Collins, London, 1957, 254 str.) ter ga Zdi se tudi, da se je Rogers precej boljprimerjal z davnim, socialistično kastriranim navezal na Slovenijo kot pa na Hrvaško inslovenskim prevodom (Gverilski zdravnik. Bosno. Medtem ko je na začetku občudovalZavod Borec, 1962, 192 + 2 str.). Ko sem torej partizanski boj kot sistem, pa je na koncu vseangleški izvirnik prebral, sem si priskrbel še en bolj pisal o pogumu posameznikov, skorajangleški izvod za darilo za Zdravniško zbornico izključno Slovencev.Slovenije ter napisal recenzijo (Isis, junij 2005).V njej se mi je (takrat) zapisalo tole: Menim, da ima knjiga dve sporočili: Prvo je eksplicitno: na eni strani občudo- Rogers je bil kar dobro poučen o razme- vanje, na drugi strani pa zgroženost. Občudo- rah v Sloveniji; neznansko povedne so vanje boja proti nacizmu ter zgroženost, kaj njegove misli, ko je med plesom (zdi se, da je sistem zmore početi z lastnimi ljudmi. šlo za različico znanega »pouštertanca«) Drugo sporočilo pa je zelo implicitno: opazoval Kidriča ter ga povezoval z atenta- Rogers je očitno v vseh razmerah ohranil tom na Marka Natlačena in Lamberta Ehrli- svoje dostojanstvo. Menim, da je dostojan- cha (str. 189). Tu je nekaj na videz zelo stvo lastnost človeka, ki ima svoje prepriča- špekulativnih stavkov, če pa priimek »Ki- nje (in za njim trdno stoji), je pa kljub temu drič« asociiramo s takratnim vodjem VOS, pripravljen na dialog. Se pravi, zaveda se postane vse jasno. Zanimivo je tudi ugibati, svoje zmotljivosti. kdo ga je o vsem tem poučil. Ob koncu mi je prišlo na misel, da je vse, kar danes Slovenija je (tudi Medicinska Neprijetno vzdušje v Rogersovi okolici fakulteta, zdravništvo, Zdravniška zbornica, zaradi vohunjenja za njim se je jeseni 1944 še zdravstveni sistem), odraz njene preteklosti. poslabšalo zaradi dogodkov v Grčiji1. Komunist- In preteklost – in dobra in slaba – je v veliki ka, ki je vohunila za njim, je grozila, da se bo meri to, kar opisuje Rogers. kmalu začel boj proti kapitalistom. »Z britan- Guerilla surgeon je sijajen dvojnik skim orožjem,« je dodal Rogers (str. 199). znamenite knjige Eastern Approaches (1949; [...]1 V Grčiji sta se proti nacistom precej složno borili dve partizanski vojski. Prvo so vodili grški monarhisti (EDES), drugo pa komunisti (EAM - ELAS). Ko pa se je jeseni 1944 nemška Armadna skupina E (general Aleksander Löhr) umaknila iz Grčije, so med EDES in EAM - ELAS izbruhnila nesoglasja. Končno sta se vojski spopadli, tako da so vmes vojaško posegli Britanci in podprli EDES. Razvnela se je državljanska vojna, ki se je končala šele leta 1949.
Revija ISIS6S2knjižne policeDecember 2018 ponatis 1983, Macmillan, Lon- stom – upravičena, pa bi bilo treba še (avtor: Ashley Jackson; prevod: Igor don), ki jo je objavil Fitzroy raziskati. Antič). Maclean, prvi britanski (vele)poslanik pri Titu. Tudi v tej Slovenskemu bralcu bi vsekakor Medtem ko sta se prvi dve knjigi knjigi sta v ospredju hkrati obču- priporočil branje Guerilla Surgeon. med predstavitvijo zdravstveno, dovanje in zgroženost. Poudarjam pa, da ima slovenski medicinsko in etično dobro dopolnje- prevod, Partizanski kirurg, več vali, pa je slovenski prevod knjige Knjigo Guerilla surgeon bi informacij kot izvirnik. Te so zajete v Churchill podal nekakšen politični bilo treba prevesti. A za kaj takega obsežnih opombah k prevodu, glavni- okvir tudi Partizanskemu kirurgu. ni posebno veliko možnosti. [...] na informacij pa je zajeta v uvodnem Namreč, Winston S. Churchill, zna- poglavju. Slednjega je prevajalka, meniti angleški državnik in dosledni Na srečo sem se v svoji oceni o Alenka Puhar, naslovila Kri in druge protikomunist, je med drugo svetovnomožnostih v Sloveniji (2005) motil. stvari (str. 9–48). To poglavje je po vojno dosledno sodeloval s Stalinom.Tako je pred menoj (pred nami) v letu mojem samostojno delo, zbita, a In to protislovje je na predstavitviA. D. 2018 (popoln) slovenski prevod temeljita zgodovinska raziskava o imenitno komentiral zgodovinar prof.Guerilla Surgeon. mehanizmu delovanja partije prek Božo Repe. Da se je slovenski (parti- politkomisarjev. In četudi sem vse to zanski) boj proti nacifašizmu oz. Svoji takratni recenziji te knjige že dolgo vedel – tako iz lastne izkuš- takratna slovenska zdravniška etikanimam nič odvzeti. Če pa bi jo pisal nje kot iz pripovedovanja neposrednih znašla na presečišču geostrateškihdanes, bi jo malce razširil. Poskusil bi udeležencev v partizanskem zdravstvu silnic, ki so nekako leta 1943 začelebolj osvetliti dogodke v Grčiji1 v – so me dokumentacija in citati iz oblikovati Evropo. Ki pa so se letazgodnji jeseni 1944, zaradi katerih so izvirnih dokumentov kar potrli. Npr. 1946 – kot je to slikovito opisalse takrat poslabšali odnosi med navodilo, kako naj komunist vidi »... Churchill – udejanjile kot železnaslovenskimi (jugoslovanskimi) parti- zdravniški kader, ki je politično slab« zavesa od Stettina na Baltiku do Trstazani in Britanci. Se pravi, poskusil bi (str. 21). Tako je kruta usoda dr. na Jadranu. Ko se je medvojnoprimerjati delovanje slovenskih Franje Bojc - Bidovec in dr. Volčjaka zavezništvo skoraj čez noč preobliko-(jugoslovanskih) protikomunistov, ki pravzaprav pričakovana (str. 25–26). valo v sovraštvo med »vzhodom« inse je že v letih 1941/42 sprevrglo v In dobesedno udarilo me je razkritje »zahodom«.kolaboracijo z nacifašizmom ter v identitete enega pomembnih sloven-državljansko vojno, medtem ko v skih zdravnikov. Partizanski kirurg (in prevajal-Grčiji kolaboracije ni bilo. Tako se je v kine pripombe) je (so) imenitnotej državi državljanska vojna začela A prav zato se spominjam biblij- branje. Je pripoved, kako političnišele leta 1944 in jasno, da so Britanci skega pregovora »Resnica vas bo sistem postane vera ali celo religija, kipodprli monarhiste (tj. protikomuni- osvobodila.« po nekih absurdnih načelih nujnoste). zahteva množično pobijanje ljudi. Po sklopu ugodnih naključij je Slovenski (jugoslovanski) komu- predstavitev knjige Partizanski Je pa hkrati pripoved, kako jenisti so se seveda zelo bali podobnega kirurg potekala 13. junija 2018 na mogoče v krutih ali celo v krvavihbritanskega posega tudi pri nas. SAZU hkrati z dvema sorodnima: (političnih) razmerah tudi na Sloven-Koliko pa je bila ta bojazen – britan- Pogovori o zdravniški etiki skem ohraniti dobro ime in človeškiska vojaška podpora kolaboracioni- (avtor: Matjaž Zwitter) ter Churchill obraz ... IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zborniceVsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika,ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun. IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zbornice
Revija ISIS Zanimiv6o3December 2018Irska – dežela, ljudje inknjižniceStanka Jelenc, univ. dipl. bibl., prof. angl., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani, Centralna medicinska knjiž[email protected] Program Erasmus+ študentom kot tudi zaposlenim na Univerzi v Ljubljani nudi resneverjetne priložnosti za študijske obiske tujih univerz. Tokrat sem izbrala Irsko, njiho-ve univerze se namreč uvrščajo med 5 % najboljših na svetu. Svoje študijsko potovanjesem začela v mestu Galway na zahodni obali, nato pa sem preko Limericka in Corkaodpotovala v Dublin.40 odtenkov zelene Univerze na Irskembarve Poleg številnim turistom ter priseljencem iz Irska je že od nekdaj prijetna turistična Vzhodne Evrope je Irska vrata na široko odprladestinacija, lani jo je obiskalo kar 9 milijonov tudi številnim tujim podjetjem. Njihovo gospo-ljudi iz vseh delov sveta. Smaragdni otok, čudo- darstvo s 4,6 milijona prebivalcev ponovnovita pokrajina v 40 odtenkih zelene barve, kakor doživlja svoj vzpon ter se že nekaj let zaporedje v svoji pesmi zapisal že pokojni Johnny Cash, uvršča v sam evropski vrh.na milijone ovc ter kamnite hiše sredi ničesar. Tusta doma viski in Guinness, številni »pubi« in Dežela letno privabi več tisoč tujih študentov,irska tradicionalna glasba. Sicer je dežela poleg saj vize niso potrebne, irske univerze pa seuspešnih glasbenikov in umetnikov svetu veliko uvrščajo v sam svetovni vrh. Da je znanje po-dala tudi na literarnem področju. Tu so ustvarjali membno za razvoj in blaginjo države, vsekakorvelikani svetovne književnosti: James Joyce, potrjuje podatek, da njihova vlada letno za 10 %Oscar Wilde, Samuel Beckett, W. B. Yeats, B. poveča sredstva za investicije v znanje in visokoShaw ter številni drugi. šolstvo (primerjava z EU in OECD: le za 3 %). Irci so čudoviti ljudje, prijazni in šaljivi, Na Irskem tako obstoja 34 visokošolskihvedno v pomoč. ustanov, javnih in zasebnih, ki nudijo 5000 različnih študijskih programov. Javnih univerzAli razumete irsko? (An je sedem, od tega štiri v Dublinu ter po ena vdtuigeann tú gaeilge?) vseh večjih mestih – Galwayu, Corku in Lime- ricku. Čeprav je Irska neodvisna že od leta 1922, sevečletna prisotnost Britancev precej pozna tudi v Narodna univerza NUIvsakodnevnem življenju domačinov: vozijo po v Galwayulevi, razdalje merijo v miljah, umivalnik v hotel-ski sobi ima dve ločeni pipi za mrzlo in hladno (https://www.nuigalway.ie/)vodo, za uporabo električnih naprav tujec potre-buje adapter. Še najbolj pa je to opazno pri Narodna univerza NUI Galway je bila usta-uporabi jezika, le 2 % prebivalcev vsakodnevno novljena leta 1845 in se uvršča med 243 najbolj-uporablja irsko gelščino (Irish Gaelic), večinoma ših univerz na lestvici QS (za primerjavo: v letuv zahodnih predelih otoka, kjer se nahaja tudi 2017 je bila Univerza v Ljubljani v razredu medGalway. Napisi so dvojezični, irščina je v uporabi 601. in 650. mestom). Med najuglednejšimiv parlamentu in vseh uradih ter obvezna za vse študijskimi programi so medicina, pomorske indržavljane, ki se želijo vpisati na univerzo. zemeljske študije ter geografija. Trenutno je na njej ca. 18.000 študentov. Danes pravzaprav zaradi velikega številatujih priseljencev več Ircev razume poljsko kotirsko.
Revija ISISZ64animivoDecember 2018Samotno irsko podeželje. Večina klasičnih storitev je že več študentom preko Twitterja zaželel(a) let avtomatizirana, v uporabi je veliko sreče, v preddverju pa se ga je Kampus je nedaleč stran od centra avtomat za izposojo in vračanje dalo celo pobožati. Neke vrste anti- mesta, na 105 hektarih najdemo 90 gradiva, samopostrežno kopiranje itd. stresna terapija. stavb. Najstarejša je Quadrangle Zaposleni tako več časa namenijo (Kvadrangle), čudovit primer tudor- razvoju novih storitev in delu z Seznami študijske sko-gotske arhitekture, ki se je v času uporabniki. literature/Reading britanske vladavine imenoval Queen’s Lists College, po kraljici Viktoriji. Danes je En sam informacijski pult so to predvsem upravno-administrativno prestavili v pritličje, tam jih obisko- Na univerzi NUI je več kot 1.000 središče univerze, ki ga krasijo števil- valci opazijo takoj, ko vstopijo v študijskih modulov. Pri pripravi ne skrbno urejene gredice in pisani prostore knjižnice. Dodali so tudi t. i. seznama študijske literature je učite- cvetlični aranžmaji. akademski kotiček, kjer nudijo indivi- ljem v pomoč posebna spletna aplika- dualno pomoč pri citiranju, uporabi cija, v katero vnesejo vso obvezno in Že od leta 2000 dalje poteka programa Endnote, informacije dodatno literaturo za posamezen velika prenova celotnega kampusa, o plagiarizmu ter zahtevnejše iskanje predmet. Ta vključuje vse vrste projekt je vreden 400 milijonov evrov. po podatkovnih bazah. gradiva, od tiskanih do elektronskih Številni povsem novi objekti, čudoviti publikacij: knjig, revij, člankov, primerki moderne arhitekture, se lepo Spletišče knjižnice je odličen vir Youtube posnetkov itd. Seznami so umeščajo v prostor ob reki Corrib, informacij, saj je zelo sistematično in povezani s spletno knjigarno Amazon najkrajši irski reki, ki se po 6 km izlije pregledno. Pri komunikaciji z uporab- ter s spletno učilnico Blackboard (pri v morje. Do centra mesta je le kakih niki so zelo dinamični in kreativni. nas je v uporabi Moodle) ter vidni 10 minut hoda. Uporabljajo živahne barve, dinamičen študentom in tudi osebju knjižnice, ki jezik ter številna marketinška orodja, skrbi za nakup študijskega gradiva. Knjižnica – srce informacije in novosti redno objavlja- univerze jo preko Facebooka in Twitterja. Profesor v seznamu označi, da potrebuje več izvodov določenega Univerzitetna knjižnica se nahaja v Med univerzami je namreč velika učbenika ali dostop do določenega središču kampusa. Poimenovana je konkurenca, zato nenehno izposta- poglavja iz e-knjige itd., knjižnica pa James Hardiman Library, po svojem vljajo svoje dosežke, uvrstitve na v skladu z razpoložljivimi sredstvi prvem knjižničarju. Tudi ta stavba v svetovne lestvice. Na tak način priva- poskrbi za dodatno število knjig ali štirih nadstropjih čaka na prenovo. bljajo domače in tuje študente ter pa v slednjem primeru uredi licenčni Študentom, učiteljem in raziskovalcem profesorje. V bistvu so pri promociji dostop za le izbrano poglavje ter s nudi ca. 450.000 e-knjig, 500.000 in marketingu svojih storitev zelo tem zmanjša stroške. Informacije o tiskanih knjig ter preko 70.000 revij za podobni uspešnim podjetjem, ki tržijo študijski literaturi tako krožijo med vsa znanstvena področja. svoje produkte. vsemi deležniki, profesorji, študenti in knjižnico. Trenutno se ta aplikaci- Radi se pohvalijo z robotskim Občasno jih obišče Max, svetlo- ja uporablja le za 25 % vseh modu- skenerjem, ki v eni uri skenira več kot dlaki labradorec (ta ni za izposojo). lov, kar je še daleč od idealnega, 1.000 strani trdo vezane knjige, V maju se je začelo izpitno obdobje, zato knjižnica redno organizira uporablja ga tudi Google Books. Max (oz. njegova lastnica) je vsem izobraževalne tečaje za pedagoški kader ter poskuša doseči večjo odmevnost. Moja prva 3D-kost Maker Space omogoča uporaba novih in razvijajočih se tehnologij, kot je 3D-tiskanje. V tujini postajajo tovrstne učilnice vse bolj priljubljene, saj združujejo komponente učnega in raziskovalnega okolja na univerzah, svoje mesto pa so našle v nevtralnem okolju knjižnice. Uporaba prostora je brezplačna, svoje kreativne ideje razvijajo študenti
Revija ISIS Zanimiv6o5December 2018sami ali pa pod vodstvom mentorja. V Akademski kotiček v knjižnici NUI.sobi sta dva računalnika visokezmogljivosti z ustrezno programsko Royal College of ulica Grafton Street, namenjenaopremo, vsak je povezan z dvema Surgeons (RCSI) petičnim turistom, saj je med najdraž-ekranoma, na enem predmet obliku- – nova prestižna jimi na svetu.ješ, na drugem slediš navodilom stavbapreko Youtuba, zatem končni izdelek Nova, prestižna stavba z najso-(npr. skodelico, kost, igračo, nakit (http://www.rcsi.ie/library) dobnejšo tehnologijo za RCSI neipd.) na podlagi digitalnega modela pomeni samo največje in najmoder-natisneš na 3D-tiskalniku. Najlepše sem si prihranila za nejše tovrstne ustanove v Evropi, pač konec. To je bil obisk medicinske pa jo uvršča v sam svetovni vrh pri Stroške materiala krije knjižnica, fakultete Royal College of Surgeons v ponudbi izobraževanja, usposabljanjav uporabi je biološko razgradljiv Dublinu. RCSI je že več kot 200 let in vseživljenjskega učenja na medicin-polimer v različnih barvah. Prepove- vodilna profesionalna institucija na skem področju.dano je tiskanje orožja, drugih nevar- Irskem za izobraževanje in usposa-nih predmetov ter izdelkov, ki pred- bljanje na področju medicine, prvotno Investicija v vrednosti 80 milijo-stavljajo intelektualno lastnino. namenjena strokovnemu usposablja- nov evrov je delo domačih strokovnja- nju kirurgov, kar je tudi še danes kov, arhitekturnega biroja Henry J.Kam bežijo irski njeno pomembno poslanstvo. Na Lyons iz Dublina. Stavba ima desetmožgani? kolidžu je danes vpisanih 3.806 nadstropij, šest nad zemljo, štiri pod študentov iz 60 držav. njo, za vsako je izbrana ustrezna Na šestih irskih medicinskih barvna paleta. Razprostira se nafakultetah letno diplomira 700 štu- V začetku lanskega julija so se dobrih 12.000 kvadratnih metrih. Vdentov. Številne raziskave, objavljene preselili na povsem novo lokacijo na kletnih prostorih sta avditorij inv časopisu Irish Times in na spletnih York Street 26, nedaleč stran od velika konferenčna dvorana s 540straneh Royal College of Surgeons starega kolidža iz zgodnjega 19. stol., sedeži, v sivi in temno rdečih barvah.(RCSI), kažejo, da bo kar 60 % mladih ki danes velja za najstarejšo od vseh V začetku septembra so v teh prosto-zdravnikov deželo zapustilo ter šestih medicinskih fakultet na Irskem. rih pripravili sprejem za 540 brucev,zaposlitev iskalo drugje. O tem na- Obe stavbi sta tako umeščeni v sam vpisanih v študijske programe medici-mreč razmišljajo že v času študija. Kot center Dublina, na eni strani ju obkro- ne, farmacije in fizioterapije. Nad-razloge za to navajajo boljše priložno- ža mestni park St Stephen’s Green, na stropje nižje sta prostor našla velikasti za zaposlitev, ugodnejše delovne drugi pa priljubljena nakupovalna telovadnica in moderno opremljenpogoje, večje možnosti za karierni fitnes studio v zelenih odtenkih,razvoj; višja plača niti ni na prvem namenjena rekreaciji in sprostitvi.mestu. Zveni znano? Knjižnica je v dveh nadstropjih, v Zdravstvena oskrba na Irskem je pritličju so še recepcija, kavarna intako v veliki meri odvisna od uvoza restavracija.tujih zdravnikov, predvsem iz Sudanain Pakistana, kar pa ni najbolj učinko- Bil je čas počitnic, zato študentovvito, saj ta kader najprej potrebuje ni bilo prav veliko. Tudi knjig, revij inzadostno kakovostno usposabljanje. ostalega gradiva ni kaj dosti. To jeZaradi nezadostnega znanja anglešči-ne se težko sporazumevajo s svojimipacienti. Včasih so bile pri komunika-ciji v pomoč medicinske sestre, ki patudi hitijo/bežijo boljšim možnostimnaproti. Uvoz zdravnikov ni najbolj učin-kovita strategija lokalnih politikov, sajštevilni prišleki po določenem časuzapuščajo Irsko iz istih razlogov kotdomači kader. Domači možgani takopobegnejo (»brain drain«), ko uspejopridobiti možgane iz tujine (»braingain«), pa tudi te kmalu izgubijo(»brain waste«). Tudi to zveni znano?
Revija ISISZ66animivoDecember 2018Moderno opremljena knjižnica povsem nove medicinske fakultete RCSI v domačo dnevno sobo, z udobnimiDublinu. fotelji, tabureji in udobnimi kavči. Nič nenavadnega torej ni, da kak obisko-namreč moderna knjižnica, angleško ni park. Raziskovalcem nudijo še valec po napornem delu ali obilnem»e-only«, ki svojim uporabnikom manjše zvočno izolirane meniške kosilu tu tudi zaspi za krajši čas.(študentom, raziskovalcem in profe- celice, z enim stolom in mizo, tako dasorjem) nudi dostop do najnovejših se lahko osredotočijo na svoje projek- Številni prostori še niso biliznanstvenih člankov, drugih objav, te. Skupno število vseh študijskih mest dokončno opremljeni, veliko je bilo šeučbenikov, priročnikov večinoma v je 500. Tudi pri izbiri pohištva so bili zapakiranega pohištva in drugeelektronski obliki. Študijski kotički in precej domiselni, uporabili so 28 opreme, osebje je iskalo najboljšedel čitalnice so opremljeni z velikimi različnih vrst stolov in zof, 10 različnih možnosti, kako optimalno ureditiLCD-zasloni in visoko zmogljivimi oblik miz in 13 različnih svetil, pisanih določene dele knjižnice. Na srečoračunalniki z vso potrebno infrastruk- barv in iz različnih materialov – lesa, obiskovalcev res ni bilo veliko, tako daturo. Konfiguracija in nastavitve umetnih materialov in tkanine. Naj sem z navdušenjem sledila razlagiračunalniških programov so urejene dodam, da knjižnice danes niso le svoje gostiteljice, ob koncu uradnegatako, da spreminjanje ni mogoče, vsa asketski prostori z minimalistično obiska pa še kako uro s fotoaparatomnapeljava s kabli in vtičnicami je opremo, namenjeni študiju, pač pa tekala po celotni 10-nadstropni stavbi.zavarovana in skrita. vsem obiskovalcem nudijo tudi udo- ben prostor za počitek, druženje s Ko se mi je zdelo, da sem videla že Velike in manjše čitalnice so kolegi in klepet. V določenih delih vse čudo tega sveta, so mi razkazali šenamenjene posameznikom, manjšim knjižnice se tako zahteva absolutna zgornja tri nadstropja. Tam domujein večjim skupinam. Vsi prostori so tišina, vnos pijače pa je dovoljen le v bolnišnica v malem, v svetlo modrihmed seboj ločeni s steklenimi pregra- zaprtih posodah. Vmes pa najdemo odtenkih, prostor, namenjen klinične-dami, so svetli in zračni ter nudijo lep prostore, ki že bolj spominjajo na mu usposabljanju študentov in specia-pogled na mesto Dublin in že omenje- lizantov kirurgije. Na voljo jim je simulirano okolje s številnimi labora- toriji, operacijsko dvorano ter različni- mi kliničnimi oddelki. Na mizah ležijo lutke manekeni, majhen otrok na pediatričnem oddelku, noseča ženska na ginekologiji in mlajši moški na reanimaciji. To vsekakor predstavlja vrhunsko učno klinično okolje v svetovnem merilu, kjer si sedanji študenti že v času študija ob simulaciji realnih problemov in situacij pridobijo ustrezna znanja in izkušnje, preden operirajo prave paciente. Če vas bo pot zanesla v Dublin, si le oglejte to čudovito stavbo.Rdeča luč za nanodelce Nina Mazi, Ljubljana razvijajočih se možganskih celic. Pričujoče spoznanje naj bi bilo zelo pomembno pri sintezi novih učinkovin za Paleta tveganja, povezanega z nanodelci, se je nedav- zdravljenje nevrodegenerativnih sprememb, vključno sno razširila še z dodatno nevarnostjo. Skupina britanskih senilno demenco, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezni-in irskih raziskovalcev s Trinity College v Dublinu in z jo ter drugimi nevrodegenerativnimi obolenji.University of Bristol je s poglobljeno študijo ugotovila, dase v celicah, katerih celične membrane in bariere so Viri: www.trinitiycollege.com, www.sciencedaily.izpostavljene kovinskim nanodelcem, izločajo celični tran- com, www.NatureNanotechnology.comsmitorji – škodljivi proteini, ki lahko okvarijo DNK
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u7December 2018O razstavi Akt in avtoportretDomus Medica, 5. september–26. oktober 2018Polonca Steinmann, dr. med., [email protected] Zdravniška hiša je 5. septembra 2018 že spočili oči na slikah razstav z raznoliko tematiko, tretjič »gostila« likovne ustvarjalce iz tolminske ki bodo krasile stene Domus Medica. regije. Z zvoki flavte jih je najavila Tara Hadler iz Ljubljane. Zdravniki vemo, da moramo dobro pogledati in razbrati izraz in energijo na bolnikovem Zakaj razstava Akt in avtoportret? obrazu in da moramo na primarni, sekundarni Menim, da bi se moral zdravnik malo bolj zazreti ali terciarni ravni, tj. v ambulanti družinske vase, kajti pogosto se nekateri bolniki takole medicine, na hišnem obisku, v specialistični pritožujejo: »Veste, zdravnik me sploh ni ambulanti ali ob bolniški postelji v bolnišnici poslušal.« Ali pa: »Zdravnik me sploh ni pogle- vedno pogledati celega človeka. To vključuje dal, čeprav je zapisal ali opisal v svojem izvidu«. pregled obraza (njegov avtoportret) in Dobro vemo, da ko bo zdravnik bolan, bo to prav njegovo telo (njegov akt), od glave do tako pogrešal kot danes njegov bolnik. peta. K pregledu seveda spada jemanje natančne anamneze, ki je temelj zdravniškega pregleda. Če Nada Puharič, dr. dent. med., je skrbna je bolnik bolj zadovoljen z lastno samopodobo, organizatorka razstav, saj jih je v sedmih letih bo manj bolan in rehabilitacija po katerikoli organizirala že preko 30. V uvodnem nagovoru je bolezni bo lažja, boljša in hitrejša. Izredno razložila, da je že pri vodenju gradnje skupne pomembna je tudi samopodoba zdravni- zdravniške hiše razmišljala, kako si bodo naši ka, ker lažje začuti bolnika. Saj veste, kako pravi kolegi po požrtvovalni skrbi za svoje bolnike prof. dr. Viktor Frankl, psihiater in logoterapevt z dunajske univerze: »Ko si gol, bos in pobrit,Avtoportret članice društva tolminskih likovnih ustvarjalcev, zobozdravnice to si ti!«Bojane Kavčič Fortunat. Zakaj prav ta razstava? Razstavljavci prihajajo iz lepe doline turkizne reke Soče, kjer imajo prebivalci tri leta daljšo življenjsko dobo od slovenskega povprečja. Letos mineva 100 let od konca soške fronte, ki je številnim Slovencem, tudi zdravnikom, pustila boleče spomine. Kljub številnim zlorabam, strahotam, ki so jih doživljali v preteklosti, so prebivalci te doline dobri, delavni, ustvarjalni, predvsem pa izredno narodno zavedni. Dolina je še nepokvarjena, zato številne naravne in zgodovinske znamenitosti privabljajo vsako leto več turistov z vsega sveta. Razstavo je pripravilo Kulturno druš- tvo likovnih ustvarjalcev Tolmin, ki deluje od leta 1974 in šteje 27 članov. Društvo združuje likovne ustvarjalce iz celotnega Posočja in je medgeneracijsko, saj so najmlajši člani še osnovnošolci, najstarejši pa imajo preko 80 let. Organizirajo likovne delavnice, tematske, pregle- dne razstave, kolonije, srečanja v občini Tolmin, drugih slovenskih krajih in zamejstvu. Ustvarjal- ci so različnih poklicev, od zobozdravnice do pedagogov in drugih. Nekateri med njimi so šolani likovniki, drugi le ljubitelji likovne umet-
Revija ISIS v prostem času6Z8dravnikiDecember 2018nosti. V društvu vzpodbujajo ljubitelj- samokritični, samopomilovalni, telesnih potez, drugi so dodajali šesko kulturno dejavnost in ustvarjal- samoobtoževalni ipd.« poteze temperamenta in počutjanost, vzgojo, izobraževanje ter s poudarjanjem ali deformiranjemvarovanje kulturnih vrednot. Likovna Zgodovina avtoportreta je poz ali izrazov. Ali pa so postavilidela članic in članov zrcalijo pestrost veliko mlajša od zgodovine človeštva. človeka sredi predmetov, povezanih slikovnih praks, ki jih dodatno podkre- Obraz je najboljše ogledalo poklicem ali osebnim zanimanjem.pijo tudi različne tehnike. Umetniške človekove notranjosti. V jamskih Rembrandt in Cezanne sta v svojihstvaritve odražajo interpretativno poslikavah se tako praviloma človeška avtoportretih poglobljeno študiralasvobodo in predvsem intimnost podoba ne pojavlja, najdemo pa analizo značaja.likovnih razmišljanj ter subjektivno obrise človeških dlani, ki je nekenaravnanost pripovedno-izpovednih vrste avtoportret ustvarjalca: s Fotoaparat, ki so ga izumili sredivsebin, zaradi katerih lahko tudi en pigmentnim prahom so si napolnili 19. stoletja, bolj verodostojno ujamesam motivni vzgib doživi najrazličnej- usta in ga spihali okoli razprte, na zunanjo podobo človeka, fotografija paše upodobitve. Njihova mentorica je steno prislonjene dlani. Ali niso je cenejša in zadovoljivejša od naslika-akademska slikarka Jana Dolenc. obrisi/odtisi dlani tudi pri nas pred- nega portreta. Izum fotoaparata je na met fascinacije in način sporočanja nek način osvobodil slikarstvo zahteve Na odprtju je predsednik Dare lastnega obstoja? Prvi prepoznavni po realnem upodabljanju in umetnikiTrobec prisotne lepo pozdravil in nas začetki avtoportretov so znani od so lahko začeli eksperimentirati.pohvalil, da smo si vzeli čas za ogled poznega srednjega veka dalje. Večrazstave. »Verjetno je marsikdo med avtoportretov nastaja od renesanse do O aktu pa je mentorica Janavami pričakoval, da se bo naše društvo danes. Dolenc povedala: »Razstavljamopredstavilo s slikami naše prelepe izključno ženske akte. Beseda akthčere planin, reke Soče, in pokrajine Avtoportret je upodobitev pomeni dobesedno dejanje oziromaob njej, vendar bo lepše za vas, če se ustvarjalca samega, saj so slikarji pozo, držo, v prenesenem, slikarskemkar sami odpravite na naše konce.« Na sami sebi najbližji in najcenejši motiv. pomenu pa upodobitev golega člove-vprašanje, zakaj so se odločili za Portretiranec in portretist je ena in škega telesa. Slikamo lahko tudirazstavo z naslovom Akt in avto- ista oseba, naš odsev, saj na plano polakt.«portret, pa je odgovoril: »Zato, ker spustimo našo osebnost, naše bistvoimamo pri nas mnogo lepih deklet. in je najneposrednejša komuni-Rekli smo si, da vam jih nekaj pokaže- kacija z gledalcem. Lahko je maskamo in smo oblekli vaše gole stene v ali orodje za terapijo, pot do katarze,slečene. Ker pa smo sami lepi, se vam krik po samospoznanju, želja popokažemo še osebno.« vzpostavitvi in predstavitvi identitete, upor samemu sebi ali kalupom družbe Mentorica društva Jana ipd. Portretiranje je cvetelo v staremDolenc o avtoportretu pravi Egiptu in rimskem času, predvsemtakole: »Avtoportreti so lahko kot kiparstvo ali na nagrobnikih.študije ali rezultati raziskovanja in Sredi 15. stoletja so se začeli ljudjerazkrivanja samega sebe, polje psiho- zavedati, da je vsakdo individual-loškega odkrivanja. Mnogi moderni no bitje z izrazito zunanjostjo inslikarji so večkrat uporabili svojo osebnostjo.podobo pri likovnem raziskovanju.Zagotovo se tudi v naših avtopor- Tehnike avtoportreta sotretih skriva katera od teh lastnosti, različne: risanje, slikanje, fotografira-to prepustimo vašim kritičnim očem. nje, kiparjenje… Zato si je mogočePrav gotovo pa je bil za nas velik izziv težko zamisliti, da je bilo beleženježe razsežnost formata slik. Imeli smo lastne podobe skozi zgodovino omeje-tudi neobremenjen in nestandarden no na peščico ljudi (izpostavljamolikovni pristop, kajti ni nam bilo treba slikarje/-ke) in so bili zato avtoportre-skrbeti, če si bo portretiranec všeč. Na ti vedno nosilci posebnega pomena.avtoportretih in tihožitjih lahkoneobremenjeno eksperimentiramo, Če je slikar želel preživeti s svojimbrez bojazni, da se komu zamerimo. delom, je slikal kralje, plemiče,Pozornost se tako od realistične trgovce. Kdo pa je vreden lastneupodobitve pomika proti samoanalizi- upodobitve? Vsekakor avtoportret neranju in likovnemu eksperimentira- priča samo o slikarjevi izjemni slikar-nju. Včasih samovšečni, drugič ski veščini. Kaj vse nam to delo lahko sporoča o upodobljencu? Nekateri slikarji so slikali študije človeških
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u9December 2018Z leve: zobozdravnica Nada Puharič, organizatorka razstav v Domus Medica, predsednik slikali po modelu, drugi po fotograf-Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Tolmin Dare Trobec in njihova mentorica Jana skih predlogah in tretji po fantaziji.«Dolenc. Zaključek in Akt spada med najstarejše Tako umetnikom, ki so akt slikali v razmislektematike upodabljanja, čeprav v v preteklosti, kot umetnikom, ki ga ob razstavahrazličnih vlogah. Iz prazgodovine slikajo danes, je skupno to, da skozi v Domus Medicaohranjeni kipci s poudarjeno ženskimi akt ne prikazujejo le estetike človeške-atributi so kot upodobitve boginje ga telesa, bogatega v simetriji in Slikarka Dea Volarič omenja, darodovitnosti imeli kultni pomen. Stare harmoniji proporcev, temveč tudi so v letu 2018 začeli kanadski zdrav-civilizacije Egipta, Perzije ali Indije so čustvena stanja, tako svoja kot niki predpisovati brezplačne obisketelesa upodabljala kanonsko, kot stan- upodobljencev. V preteklosti so muzejev (družinska karta) za odpra-dardiziran ideal. Tudi stari Grki so skozi mitološke like upodabljali vo različnih psihofizičnih tegob.častili fizično lepoto telesa, še posebej čustvena stanja, kot so razigranost, Program spodbujanja umetnostnemoško, kar so od njih prevzeli in ljubezen, erotičnost, religiozni zanos, terapije pomaga tako pacientomnaprej razvili Rimljani. V srednjem pa tudi patos, žalost, kesanje. Danes kot zdravnikom. Ugotovili so, da naveku začnejo z vzponom krščanstva so mitološke like zamenjali običajni njihovo boljše počutje ugodno vplivagoloto povezovati z grehom in se ji ljudje z vsakdanjimi lastnostmi, občudovanje umetniških del. Pouspe pritihotapi skozi stranska vrata tegobami in veselji. besedah pobudnikov gre za projektle v določenih temah, kot so npr: na svetovni ravni. Na spletni stranistvarjenje Adama in Eve, izgon iz raja Zgodovina akta v Sloveniji je MMC so zapisali, da je predsednicain poslednja sodba. relativno kratka in skromna in še Frankofonskega združenja kanadskih vedno niha med dvema poloma: med zdravnikov Nicole Parent dejala, da se Z renesanso se pozornost vrne k družbeno sprejemljivostjo in umetni- je doslej za vključitev v projekt odloči-človeku kot merilu sveta, ki nas škim poslanstvom. Morda bi se, ko lo že okoli 100 zdravnikov. V časuobdaja. Išče se razmerje med člove- razmišljamo o družbeni sprejemljivo- trajanja projekta bodo zdravniki tudikom in arhitekturo ter med deli sti, vsi morali bolje zavedati, da je redno spremljali napredek pacientov.človeškega telesa samega. Sčasoma golota dostikrat izrabljena v komerci- Dodala je, da so znanstveniki žepostane akt vse manj tipološki in v alne namene, akt v umetnosti pa je dokazali dober vpliv umetnosti naslužbi neke mitološke ali biblijske poizkus vrniti človeškemu telesu zdravje. Pozitivni učinki so podobnivsebine. Vse pogosteje dobiva status dostojanstvo in mističnost. tistim, ki jih posameznik doseže ssamostojne tematike. Z odkritjem fizično dejavnostjo (športniki), saj sefotografije začnejo umetniki poleg Jana Dolenc zaključuje: »To ob uživanju v umetnosti v podobnemnaturalizma stremeti tudi k novim smo poizkusili doseči tudi današnji obsegu poviša raven hormonov dobre-vsebinam, simbolnim, estetskim in razstavljalci. Na naših delih boste ga počutja, kar pripomore k lajšanjudrugim interpretacijam. lahko opazili vplive nekaterih smeri simptomov bolezni, kot sta depresija slikarstva iz preteklosti, nekateri so ali anksioznost, blaži stres, kronične bolečine in podobne bolezni. V Muzeju lepih umetnosti v Montrealu že od leta 2016 razvijajo projekte v povezavi z umetnostno terapijo. Direktorica muzeja Natha- lie Bondil je prepričana, da bo v 21. stoletju kultura postala to, kar je za zdravje v 20. stoletju predsta- vljala fizična dejavnost. Kontakti društva: Facebook: DLU Tolmin Predsednik društva: Dare Trobec, Most na Soči, e-naslov: trobecdare@ gmail.com, tel.: 041 378 620 Mentorica društva: Jana Dolenc, Kamno, e-naslov: jana.dolenc@ hotmail.com, tel.: 041 500 138
Revija ISIS v prostem časuZ70dravnikiDecember 2018Akvareli in »Črke v prostoru« naogled v razstavišču UKC LjubljanaBlaža Fečur, Likovna skupina Leon Koporc KUD KC in MF njenim, ki jo podpirajo v ustvarjalno- sti, predvsem možu Ladu. Čestitkamdr. Lojz Kraigher se je pridružila še Likovna skupina Leon Koporc iz KUD-a, ki ji je [email protected] nila skupno čestitko vseh članov. Milka se je za konec vsem zahvalila Kulturno-umetniško društvo Emilija Erbežnik, ter z bratom in svakinjo ubranoKliničnega centra in Medicinske jubilantka v zapela, s čimer je razpoloženje pripe-fakultete dr. Lojz Kraigher Dolenčevi galeriji ljala do vrhunca in imenitnega apla-(KUD) je v prvih septembrskih vza zbranih.dneh 2018 v razstavišču Univer- Prof. Zupanič Slavec je o Emilijizitetnega kliničnega centra povedala približno tole: Slike Emilije O Emiliji Erbežnik, roj. Jesenovec,Ljubljana (UKCL) pripravilo Erbežnik krasijo številne prostore dodajmo še tole iz njene predstavitve:prvo jesensko prireditev. Na ljubljanske bolnišnice. Mehkoba Na svet je privekala pred osemdeseti-odru prepolne dvorane obisko- njenega likovnega izraza jih na daro- mi leti na Lukovici pri Brezovici. Povalcev, oblitih z žarečo poletno vanih skupinskih razstavah vedno končani nižji gimnaziji je šolanjesvetlobo, je stal prelep domišljij- naredi za najbolj iskane. Tudi tokrat nadaljevala na Obrtni šoli, hkrati paski šopek ustvarjalne slikarke so skozi mesec dni v UKCL spodbujale se na tečajih naučila stenografije,Emilije Erbežnik. Ta KUD-ova uporabnike bolnišnice k veri v hitrejšo slepega tipkanja in administracije.slikarka, ki vsa desetletja obsto- ozdravitev in skorajšnjo vrnitev v Srednjo komercialno šolo je zaključilaja Likovne skupine Leon Koporc domače okolje. Milka Erbežnik s svojo ob delu.sodeluje v njej, se je ob življenj- pojavo in svežino duha pooseblja vseskem jubileju slavnostno pred- dobro v človeku. Nič čudnega torej, da Risanje, slikanje, lepopisje in petjestavila s svojimi poetičnimi je povsod sprejeta odprtih rok in da jo jo je spremljalo vse življenje, vendarakvareli. Njihova raznolika ljudje radi vabijo medse. Je ustvarjal- je še posebej intenzivno začela razvi-tematika kaže na avtoričino na umetnica z bogato likovno domi- jati svoje talente po upokojitvi. Vklju-obsežno likovno znanje, pogum šljijo in izrazito praktičnostjo. Iz vsake čila se je v več slikarskih šol, obisko-in delovno disciplino. Njeni malenkosti zna pričarati nekaj dopa- vala tečaje in delavnice na Akademijirazstavi v osrednji Dolenčevi dljivega. Njen dom prežemata estetika za likovno umetnost, v Društvugaleriji se je v manjši Taborjevi in toplina. Pod njenimi rokami uspeva likovnih samorastnikov, kjer je od letagaleriji pridružila arhitektka cvetje, se bohoti vrt, rodi sadnoMetka Žerovnik z virtuoznimi in drevje. Izpod 200-letne domače Blaža Fečur je v imenu vodstva Likovne skupineodmevnimi »Črkami v prosto- hruške se razlega blagoglasno petje Leon Koporc iz KUD-a jubilantki razstavljavkiru«, ki so nastajale skozi nekaj terceta z njo, njenim bratom Jožetom Emiliji Erbežnik izročila skupno čestitko vsehlet kot diplomsko delo pri arhi- in njegovo prijateljico Lilijano. Pa ne slikarjev.tektu prof. Janezu Suhadolcu. pojejo le doma in zase, ampak tudi vPrireditev je prevevala staroži- javnosti. Prav izborno! Milka je tuditna slovenska pesem, ki jo je pevka v več zborih in z njimi gostujeodpel zbor Društva invalidov po širnem svetu. Podobno je tudi zVrhnika pod taktirko brata drugimi njenimi aktivnostmi, odslikarke jubilantke, Jožeta telovadnega druženja do jezikovnegaJesenovca. Visoko vzdušje in učenja. Del svojih poti po svetu jeharmonijo srečanja je ustvarila Milka upodobila tudi na razstavljenihvoditeljica prireditve, zdravnica slikah, npr. vtise iz Japonske, Argenti-in odlična govornica prof. dr. ne, Švedske in še od kod. MedicinskeZvonka Zupanič Slavec. Kot sestre iz UKCL so srečne, ker imajo vdolgoletna poznavalka obeh Milki odlično slikarsko mentorico, kirazstavljavk ju je predstavila v jih zna naučiti in navdušiti. Majskapolnosti njunih življenjskih poti razstava v UKCL je to lepo pokazala.in ustvarjalnih sledi. Voditeljica je čestitala njej in vsem
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u1December 2018Slikarka Emilija Erbežnik je na razstavi predstavila tudi motive s svojih Vrhnika, Jesenovčeva Kosec, Štemba-potovanj, med drugim tango iz Argentine. lina Ozka pot, Vrabčeva Gularja sen tiela jmiet, ljudska Od kod si potnik ti1989 do 1995 opravljala tudi tajniška Erič, Janez Kovačič, Mira Uršič, Lojze doma, Venturinijeva Bazovica, belo-dela. Sama se najraje izraža v akvare- Adamlje in ddr. Damir Globočnik. kranjska narodna Pastirče mlado inlu, ki velja pri večini strokovnjakov za Njihova mnenja so ji bila stalna Gostiševa Mladi po srcu. Zbrani smonajtežjo tehniko. Veliko je slikala tudi spodbuda k še boljšemu delu. Za svoje čutili njihov žar ob petju, veselje obv akrilni tehniki in olju. Imela je več delo na slikarskih kolonijah in druženju in povezovanju. V nastop soodličnih mentorjev, kot so Franc ex-temporih je prejela številna prizna- vložili vse najboljše, kar znajo inNovinc, Savo Sovre, Izidor Urbančič, nja in 16 nagrad strokovnih žirij. Za nosijo v sebi – svoje srce.Tone Rački, Veljko Toman in Janez vztrajnost v svojem razvoju, ustvarjal-Kovačič, ob pomoči katerih se je no sodelovanje in druženje na različ- Pevski zbor Društva invalidovizpopolnila v risarskih in slikarskih nih področjih je letos na pobudo Vrhnika je nastal leta 1992 na pobudotehnikah. Zaradi svojega hitrega društva DVIG prejela priznanje predsednika vrhniških invalidovnapredka so jo v društvu kmalu Andragoškega centra Slovenije. Janeza Petriča, ki je potreboval zbor,vključili v skupinske razstave. Veliko- da bi zapel vrhniškim zdomcem izkrat je tudi samostojno razstavljala: v Mešani pevski zbor Švedske, ki so se med dopustomraznih galerijah in domovih za starej- Društva invalidov ustavili na Vrhniki. Spomnil se je naše je imela kar 65 razstav! V okviru Vrhnika dobre dragomerške pevce, ki jih jedelovanja v Likovni skupini Leon vodil Jože Jesenovec, da jim prikličeKoporc v KUD-u KC in MF je razsta- Vrhniški pevci so med predstavi- »domač štimung«. Vrhnika je imelavljala več kot dvestokrat. O njeni tvama obeh razstavljavk z navduše- in še ima močno društvo invalidov,likovni ustvarjalnosti so pisali ugledni njem zapeli slovenske narodne in pevskega zbora pa ne. Leta 1992 soumetnostni zgodovinarji, likovni ljudske pesmi, večinoma v priredbah organizirali avdicijo, za vstop v zborkritiki in akademski slikarji: prof. svojega zborovodje Jožeta Jesenovca. pa je moral vsak kandidat samoMirko Juteršek, Polona Škodič, Milan Med njimi so bile Malavašičeva ponoviti glas, ki ga je zapel zborovod- ja Jože. Delo je hitro steklo, njegove izkušnje z dragomerškim zborom, ki ga je vodil 25 let, in izkušnje, ki jih je nabiral pri moškem zboru Grafika Ljubljana, najprej kot pevec, nato pa polnih 40 let kot vodja, so naredile odličen pevski zbor. MePZ Društva invalidov Vrhnika ima vsako leto letni koncert na svetovni dan invalidov, 3. decembra. Udeležuje se Pevskega tabora v Šentvidu pri Stični in sodelu- je na Republiški reviji invalidskih pevskih zborov. Za mladega vrhniške-Prireditvi je dal dodaten slavnostni ton zbor invalidov z Vrhnike, pod taktirko Jožeta Jesenovca. Z njimi je zapelatudi razstavljavka Emilija Erbežnik.
Revija ISIS v prostem času7Z2dravnikiDecember 2018 ga invalida, ki je v prometni nesreči najde pravo obliko, ustrezen notranji urejenosti, med drugim pa tudi v izgubil nogo, so organizirali dobrodel- prelom, primerne barve itd. Pri tem bujnem domačem vrtu, kjer bogastvo ni koncert. Povabili so znane glasbe- skrbno komunicira z avtorjem in sledi vsakršnega zelenja, cvetočih grmov- nike, med njimi Lada Leskovarja, njegovim željam ali zamislim, a jih nic, plezalk, kaktej in drevja čara Modrijane in druge, ki so fantu včasih tudi zavrne. To stori argumen- navdih, sprostitev in občudovanje pomagali priti do proteze. tirano in prepričljivo. Avtor se lahko lastnikovih rok … prepusti njenemu oblikovanju, saj je Metka Žerovnik in vredna vsega zaupanja. Najde celo Metkina razstava je zelo posebna, »Črke v prostoru« kakšne nerodne stavke ali jezikovno izvirna, polna dela, domišljije, likovne napako. Projektov, ki jih dela, ne vidi nadarjenosti in vztrajnosti. Pri di- Tudi Metko Žerovnik je prof. le korak naprej, ampak jih vidi do plomski nalogi z naslovom »Črke v Slavčeva orisala z osebno noto. Diplo- samega konca. To je še posebej po- prostoru« je njen mentor prof. Janez mirana arhitektka Metka Žerovnik je membno za velika dela, kjer je nemo- Suhadolc znal tudi iz nje, kot je na bila dolga leta oblikovalka njenih goče nenehno bdenje avtorja nad Fakulteti za arhitekturo in geodezijo knjig, med drugim tudi sooblikovalka oblikovanjem. Metka je zmožna kaj zanj splošno znano, potegniti najbolj- knjige Ars medici 2009, ki jo je Slav- narediti tudi v zadnjem trenutku, še, najustvarjalnejše, najizvirnejše. čeva pripravila ob 30-letnici društva četudi so za tem neprespane noči. Avtorici se je poklonil z obiskom KUD KC in MF. Povedala je, da je Prof. Slavčeva se ji je opravičila za njene razstave. Metka zelo bistra in tankočutna pretesne časovne okvire in neprespane oblikovalka, ki jo odlikujeta izjemen noči pri nastajanju slovensko-ruske Ob razstavi je Metka Žerovnik estetski čut in rafiniranost. Žerovniko- monografije Ruska kapelica pod zapisala: »Črke so lahko tudi gradbeni va ne skrbi le za knjižno obliko, knjigo Vršičem. Knjige so namreč dostavili elementi arhitekture. Vsaka posame- tudi prebere in jo ponotranji ter ji na predstavitev v Kranjski Gori, ki se zna črka prenese svojo govorico v je je udeležila tudi podpredsednica prostor ali objekt, ki nastane s preno-Oblikovalko Metko Žerovnik je na prireditvi po ruske dume Ljubov Sliska, neposredno som njene osnovne oblike v tretjodolgoletnem poznanstvu in sodelovanju iz tiskarne. Avtorica si je kuhala kavo v dimenzijo. A in V svojo ostrino, D in Jpredstavila voditeljica prireditve prof. Zvonka Redbullu, da je zdržala zadnje tri dni okroglino, I pa zgradi enostavnoZupanič Slavec. pisanja brez spanca in knjigo pravoča- palično strukturo.« sno končala. Monografija je bila velika uspešnica, tudi na račun odličnega Razstavljene risbe s tušem so del Metkinega oblikovanja in preloma. diplomske naloge »O elementarnih Avtorica je bila z monografijo pova- oblikah in arhitekturah, ki iz njih bljena v rusko dumo v Moskvi, kjer jo izhajajo« in so nastajale v letih od je predstavila kot fenomen minimal- 1982 do 1986 med študijem na ljub- nega pomnika medvojne prisotnosti ljanski fakulteti za arhitekturo pod ruskih ujetnikov na slovenskih tleh, ki mentorstvom prof. Janeza Suhadolca. ohranja vez z njihovo domovino. Delo v celoti (abeceda od A do Z) je Podpredsednica dume namreč spre- bilo leta 1986 razstavljeno v Cankarje- mlja osamosvojene narode Sovjetske vem domu v Ljubljani kot likovno zveze, ki uničujejo ostanke skupne delo meseca in leta 1991 predstavljeno zgodovine. Minimalni pomniki prete- na konferenci ICSID (The Internatio- klosti, mostovi povezovanja prihodno- nal Council of Societies of Industrial sti je bila torej tema predavanja prof. Design), prav tako v Ljubljani. Sledilo Slavčeve, o kateri je govorila v dumi, je še nekaj skupinskih razstav (Ljub- na sedežu patriarhije in na največji ljana, Jesenice, Zagreb, Beograd, ruski družboslovni univerzi v Moskvi. Sarajevo). V tem času sta začela Državno delegacijo je ob obisku vodil nastajati še dva cikla v drugačnem takratni podpredsednik slovenskega formatu in tehnikah (barvni svinčniki parlamenta prim. Vasja Klavora, in lavirana risba), ki pa sta zaradi Slavčeva pa je postala gorenjska spraševanja o smislu ročnega početja osebnost leta, saj poleg nje ni sloven- nečesa, kar bi računalniški program ske ženske, ki bi govorila v ruski dumi. zmogel narediti v bistveno krajšem času, ostala nedokončana. Metka Žerovnik je velika estetinja tudi v zasebnem življenju. Svoj čut za Ko je po več letih avtorica vzela v lepoto kaže na vsakem koraku, v svoji roke originale, se ji je zazdelo, da je morda prišel čas, ki bo te risbe spet znal ceniti. Leta 2017 jih je razstavila v Knjižnici Medvode in se udeležila
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u3December 2018Ena izmed slik razstave »Črke v prostoru« dveh mednarodnih razstav v Baslu in množično zbrali ob razstavi Emilijeavtorice arhitektke in oblikovalke Metke Luxembourgu, spomladi 2018 pa je Erbežnik, že veselo dogovarjali o svojiŽerovnik. sodelovala na razstavi Artbox. Project naslednji slikarski koloniji v Kortah 1.0 v New Yorku. nad Izolo. Podarjene slike vseh udeležencev kolonije bodo na ogled Med obiskovalci je bila še ena na oktobrski razstavi v UKCL in bodo Dragomerčanka, dolgoletna glavna spet prinašale vedre spodbude in medicinska sestra UKCL Erna Kos pomagale v procesu humanizacije Grabnar. Kolikokrat je prijazno hospitalizacije. nagovorila zbrane na KUD-ovih prireditvah v UKCL, koliko spodbud Likovna skupina Leon Koporc je znala najti za duhovno in umetni- vabi vse zainteresirane, predvsem iz ško prisotnost v bolnišnici v duhu zdravstvenih ustanov, da se ji priklju- humanizacije njenega poslanstva! čijo. Šole slikanja vodi akad. slikar Prof. Slavčeva se ji je iskreno zahvalila Janez Kovačič in potekajo v glavni za njuno dolgoletno sodelovanje, stavbi UKCL v 1. seminarju običajno občinstvo, s številnimi Dragomerčani, ob torkih med 16. in 19. uro. Naslov: pa ji je ponosno zaploskalo. [email protected] Ko je »padel zastor«, so se slikarji Foto: Blaža Fečur Likovne skupine Leon Koporc, ki so seLegende Onkološkega inštitutav Ljubljani – prvič Primarij Franc Marolt, upokojeni naša prijetna druženja ob Onkoloških strokovna srečanja zdravnikov inradioterapevt – onkolog, se je ob vikendih in na to, da se nekateri zdravstvenih sodelavcev Slovenije.razmišljanju o preteklem delu na kolegi občasno srečujejo še danes, ko Srečanja so začeli pripravljati prof.Onkološkem inštitutu spomnil na so v pokoju. Onkološki vikendi so bili Franc Lukič (oče ideje), primarij Jurij Us in žal že pokojni prof. Jurij Lind tner. Pripravljanju vikendov sta se
Revija ISIS v prostem časuZ74dravnikiDecember 2018kasneje pridružila tudi prof. Janez Zdravniško zbornico je zaprosil, ali bi prim. Maroltom. Žlahtno kapljico soŠkrk in prim. Franc Marolt. Namen za srečanje lahko uporabili prostore prispevali njegovi prijatelji. Posladkalivikendov je bil posredovati splošnim Kluba Domus Medica. Predsednica pa smo se z dobrotami, ki so jihzdravnikom in predvsem mlajšim zbornice dr. Zdenka Čebašek - Trav- pripravile dobre prijateljice in njegovazdravnikom in zdravstvenim sodelav- nik je ustregla njegovi prošnji, zato se sestra.cem novosti v diagnostiki in zdravlje- ji vsi udeleženci srečanja zahvaljuje-nju rakavih bolezni pri nas in po mo. Zaradi drugih obveznosti se nam France je tudi poskrbel, da našesvetu. Obravnavali smo vsa področja sama ni mogla pridružiti. srečanje ne bo šlo v pozabo, saj ga jezdravstvene dejavnosti, od preventive posnel naš nekdanji sodelavec Stanedo rehabilitacije. Onkološki vikendi so V petek, 14. septembra 2018, ob Vidmar, inženir z izotopov. Tako smopotekali v duhu »dulce et utile«. Bili 16. uri se nas je zbralo 17 nekdanjih vsi udeleženci lahko dobili spominskeso ne samo koristno, ampak tudi sodelavcev. Vsi vabljeni iz subjektiv- fotografije.prijetno, veselo in razigrano druženje nih ali objektivnih razlogov niso moglikolegov iz vse Slovenije. priti. Prisotni smo se pozdravljali, Na koncu smo se dogovorili, da objemali in ogledovali, kako nas je naj srečanja postanejo stalnica. Ob teh razmišljanjih se je Francu preoblikoval zob časa. Ponovno se dobimo v petek, 22.Maroltu porodila misel, da bi se zbrali marca 2019, ob 16. uri, vsi obveznoše drugi upokojeni kolegi, ki se že Srečanje je bilo ganljivo, prisrčno brez izjeme in z novimi člani.dolgo niso srečali (videli). Povprašal in veselo. Imeli smo si veliko poveda-je nekaj kolegov, ki so pozdravili ti, pa tudi izmenjati izkušnje iz zdrav- Primariju Maroltu iskrena zahvalanjegovo zamisel. Zatem se je lotil dela. niške oskrbe nas upokojencev Onko- vseh udeležencev za njegovo zamisel,Zbrati je moral naše telefonske loškega inštituta. ves trud za pripravo srečanja in neštevilke in naslove, določiti datum nazadnje za prijetno pogostitev.srečanja in najti primeren prostor. K prijetnemu vzdušju je prispeva- la pogostitev, ki jo je pripravilo osebje Zbrani upokojeni sodelavci z Kluba Domus Medica v dogovoru s Onkološkega inštitutaDežurstvoProf. dr. Gorazd Kolar, dr. med., Ljubljana obveznem jutranjem sestanku zdrav- nikov in glavne sestre, sem sprožil To je čas, ko si z medicinsko sestro primera, ko te prihaja poklicat. Ponoči gromozanski smeh. Druga skrajnostali instrumentarko sam in za svoje te zbudijo trikrat ali večkrat, včasih za pa je bila, ko so se od sobote zjutraj,področje medicine na razpolago veliko spanje, bolje rečeno dremanje, sploh ves sobotni dan, vso sobotno noč, vsoljudem, ki nujno potrebujejo pomoč. ni časa. Izkušenost v nekaj mesecih nedeljo preko dneva in vso noč odTo je tudi čast in priznanje, ki si si ga počasi izpodrine strah in začetniško nedelje na ponedeljek do pete urezaslužil s trdim delom med specializa- nelagodje. Pravil o številu bolnikov v zjutraj vrstili bolniki nepretrgomacijo in potrdil s specialističnim izpitom dežurstvu ni. drug za drugim. Ni bilo niti počitkapri svojih učiteljih. V dežurstvu občutiš niti spanja, komaj smo kaj malegatisti prvinski namen medicine in zdrav- Navedel bom dve resnični skrajno- pojedli. Zmanjkalo je časa za sicernika, da pomaga človeku, ki je v stiski. sti števila bolnikov v mojih dežurstvih, obvezne vizite ležečih bolnikov. VTo lahko občutiš na hišnem obisku, kje ki se mi nista nikoli več ponovili: od mestu ali okolici ni bilo velikih prire-v hribih, ob jokajoči materi pri bolnem sobote zjutraj do ponedeljka do treh ditev, vremenskih ujm, povečanegaotroku ali kot dežurni v specializirani zjutraj ni prišel na kliniko niti en prometa, mokrih cest ali megle. Nič,ustanovi sredi mesta. Hitro pa se se- bolnik. Ob treh zjutraj, že v ponede- razen za ves ostali svet zaspane soboteznaniš tudi s krutimi in neusmiljenimi ljek, smo končno le z veseljem dočaka- in nedelje. Predstojnik naju je s sestropravili iztekajočega se življenja, kjer ne li pijančka, ki je kolovratil ponoči takoj zjutraj po sestanku poslal domovmoreš veliko pomagati. domov in se mu je le zdelo, da mu je s pripombo, da sva lahko nevarna za padla mušica v oko. Pregledali smo ga, okolico, če bova še v službi. Pri začetnih dežurstvih napeto mušice ni bilo, ga potolažili in seposlušaš v dežurni sobi nočni zvonec poslovili. Bil je neznansko presenečen Vsi kandidati za ministra zana vhodu v kliniko, po hitrosti kora- nad prijaznim sprejemom in obravna- zdravje, direktorja zavarovalnice,kov medicinske sestre oceniš nujnost vo. Ko sem poročal o tem dežurstvu na direktorja večje bolnišnice, državnega sekretarja, še preden bi bili imenovani
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5December 2018za ta mesta, bi morali preživeti dan v oster drobec; zdrsnjen izvijač iz lastne in reponirali izpadlo šarenico mlade-dežurni službi. Šele potem naj bi začeli roke se je usmeril v oko; oplazila me mu fantu s tem priimkom. Fant je bilurejati področje zdravstva. Znano je, je veja v gozdu; marca sem brez ob sprejemu tih, ves bel od malte in nida se moramo najbolj bati pridnih in sončnih očal smučal na Krvavcu; povedal, čigav je. Prepričan sem bil,obenem neumnih birokratov. Lahko bi zadela me je teniška žoga; jedka da je zidar. Bil je slabe volje, ker jejih privedli na nezgodo, internistično tekočina mi je brizgnila iz prevrnjene skrivaj pomagal prijatelju pri zidaviprvo pomoč, pediatrijo, psihiatrijo, v steklenice; drobci razbitega avtomo- vikenda. Drobec kamna mu presekalambulanto družinskega zdravnika, bilskega stekla so prileteli v oko; zadel roženico, k sreči je bila rana velika lelahko tudi na Očesno kliniko. Dobro bi me je kamenček iz ročne kosilnice; pri 3 mm. Staršem se je bal povedati, kajbilo, da bi zanje imeli pripravljeno še pretepu me je pest zadela v oko; se mu je zgodilo. Dobro je bilo, dadodatno ekipo za oživljanje, če bi se nenadoma od jutra dvojno vidim; pri nisem takrat vedel, kdo je, ker bijim stemnilo pred očmi. nabiranju kostanja me je ježica zadela gotovo postal nervozen in vznemirjen točno v oko; nenadoma slabo vidim pri delu. Kot začetniku v dežuranju so mi na eno oko; kljuka napenjalca napomenile izredno veliko olajšanje strehi avtomobila me je zadela v oko; Tretja zgodba je bila pa težja.obljube več starejših kolegov, da mi nenadoma opažam roj mušic pred Zdravnica je v težki prometni nesrečibodo prišli pomagat, če bo treba, in enim očesom; smučarska palica me je utrpela hude poškodbe obeh očes.nasveti izkušenih instrumentark. Kot zadela v oko; konice smuči na rami so Razbito steklo ji je popolnoma razre-začetniki pa smo bili tisto leto ob- pri obračanju zadele prijatelja v oko … zalo eno oko, drugo pa je bilo hudovezno dežurni za novo leto in državne ter še anamneze številnih akutnih poškodovano. Klical sem domovpraznike. Naše kolegice, mlade očesnih bolezni. starejšega in izkušenejšega kolega, kimamice, so same odločale, ali bodo in je takoj prišel in reševal preostalo oko.kdaj bodo dežurne. Najbolj pa se spominjam treh posebnih dežurstev: Dežurstvo pomeni seveda tudi In kaj so bile najbolj tipične pogosto odsotnost od doma, odanamneze mojih bolnikov? Npr. samo V prvem sem moral zjutraj razjar- družinskega življenja in zmanjšanjenekaj malega sem hotel odbrusiti brez jeni gospe srednjih let natančno prostega časa za športne aktivnosti inzaščitnih očal; samo dva udarca s povedati moževo ob polnoči podano hobije.kladivom po sekiri sem rabil za izbitje anamnezo poškodbe, ki jo je utrpel viz toporišča; opazil sem senco ali zave- družbi prijateljev v baru Nebotičnik. S Velikokrat me na cesti ustaviso, ki nastaja pred enim očesom; kovinsko sponko modrčka, ki ga je neznanec, ki pove, da sem ga pred letizamašek steklenice slavnostnega vrgla med razgrete gledalce, mu je obravnaval v dežurstvu, ker si ješampanjca, ovit s kovinsko žico, mi je plesoča deklica presekala roženico. poškodoval oko. Ker se ga seveda nepriletel v oko; otrok je hotel izbezati spomnim, je moje prvo in edinomačko izpod postelje; streljali smo se V drugem so neko soboto popol- vprašanje, ali se je vse dobro izteklo inz loki in puščicami s konicami iz dne začeli divje zvoniti telefoni in ali sedaj dobro vidi. Če je odgovoržeblja; metali smo močne petarde; spraševati, ali je bil sprejet študent – pritrdilen, mi odleže in oba se veselosabljali smo se z lesenimi ostrimi sin glavne sestre kliničnega centra in posloviva. Je pa z dežurstvom tako: čemeči; priletela mi je apnena malta v ministra. Pogledal sem v knjigo si bil prevečkrat na mesec dežuren, sioko; udarec macole po skali je okrušil sprejemov in videl, da smo dve uri se jezil na razpisovalca, če si bil pa le prej uspešno zašili presekano roženico redko, si dežurstvo komaj čakal.K2, tja in nazajMag. Tomaž Rotar. dr. dent. med., Zobozdravnik d. o. o., v prestolnici islama nas je lokalni airbus odložil v Skarduju, glavnemRadovljica mestu pokrajine Baltistan, do koder je uspel priti celo Aleksander [email protected] Področje je žal pod temnim okriljem pakistanske vojske, saj meji na Nekdo je dejal: »Če bi alpinisti na goro, saj je bilo težkih trenutkov indijski Kašmir, za katerega Pakistan-imeli spomin, hribi ne bi bili nikoli malo preveč. ci menijo, da je njihov. Cesto, ki se popreplezani.« Sedaj, ko so spomini na avanturistični plati kosa z zloglasnoK2 še sveži, tudi sam menim podob- Od doma sem se odpravil 15.no. Zelo težko bi se ponovno odpravil junija z ljubljanskega letališča preko Istanbula v Islamabad. Po dveh dneh
Revija ISIS v prostem časuZ76dravnikiDecember 2018G4 v večerni svetlobi.karakorumsko, do najbolj vzhodne Pogled na K2 z ledenika, ki nudi višino v stenah Broad Peaka; K2 jevasi Askole, smo premagali v štiride- pristop s pakistanske strani, je dih namreč že dobro poznal, saj je bil toset let starih toyotah, od tam naprej jemajoč, zastrašujoč in v isti težki sapi njegov tretji poskus osvojiti divjopa peš. Spremljala nas je skupina privilegij, ki se ga za razliko od Evere- goro.»trekarjev«, 240 nosačev in pet sta ne da doseči z avtomobilom,bikcev, ki smo jih pojedli na deset- ampak le po težkem trekingu do Pot do ABC-ja ali višjega baznegadnevni poti do Concordie, od koder baznega tabora. Tri kilometre visoka, tabora, ki leži pod strmino začetneganam je prekrasen pogled na osemti- skoraj pravilna piramida se dviga do dela Abruzzijeve smeri in je precejsočake občasno kvarilo vreme. Kljub višine 8611 m in le občasno pokaže izpostavljen padajočemu kamenju intemu si je stičišče največjih ledenikov svoje sramežljivo obličje izza ledenih ledenim kosom, je relativno dolga inna svetu vredno ogledati. Po dnevu oblakov. Vreme je namreč sila spre- težka. Prečenje ledeniških razpok inpočitka smo se v hudem sneženju menljivo in je eden ključnih dejavni- potokov v gornjem delu ležečegaodpravili proti baznemu taboru, ki kov, ki otežujejo vzpone na goro. ledenika predstavlja orientacijski izzivsmo ga postavili nekje med klasičnim Jutra so bila po navadi lepa, skoraj in izzivanje nesreče. Smer prehoda setaborom za vzpon na Broad Peak in topla, sonce se je pokazalo okrog stalno spreminja in že po nekaj dnehtaborom za K2. Šotore smo postavili osme ure izza vršnega grebena Broad lahko popolnoma enostaven problemna pol metra svežega snega, med dva Peaka, ki je bil cilj štirih članov naše postane neprehoden, iskanje rešitveledeniška potočka. Ropotanje plazov skupine, le dva (in tri šerpe) pa sva si pa vzame ogromno časa in energije.s pobočij obeh velikanov nam je dalo zadala za cilj drugo najvišjo goro na Sami tabora nismo uporabljali,slutiti, da sta zelo blizu, čeprav ju svetu. Po štirih dneh v bazi, ki leži na drugim skupinam pa je služil pred-zaradi slabega vremena nekaj dni višini približno pet tisoč metrov, smo vsem za odlaganje opreme, ki so josploh nismo uspeli videti. Nekoliko ulovili prvo relativno dobro napoved, kasneje prenesli više.depresivna skupina Japoncev in brez sneženja in stalnega plazenja, kiKanadčanov se je v bazi dolgočasila je kratilo grobno nočno tišino. S šerpo Skoraj ravna smer do enke ježe deset dni pred našim prihodom, An Pasangom sem se odpravil na prvo tehnično nezahtevna, sicer precejtako da jih je sonce, ki je sramežljivo aklimatizacijo do višinskega tabora. strma, vendar nama je ravno pravogrelo naše domovanje, še bolj Moj cimer in soplezalec Jake Meyer se trda podlaga olajšala pristop dorazveselilo. je odločil, da se bo pripravljal na višine slabih šest tisoč metrov. Raz- gledi na spodaj ležeči ledenik in prehojeno pot so bili zavidljivi.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7December 2018Prostora za postavljanje šotorov je skrajšal kar šerpa, ki zaradi mojega da bom postal tista četrtina, ki ostanezelo malo in že opravljanje bioloških laježa ni mogel zatisniti očesa. na gori. Kot po navadi, sem spet imelpotreb zahteva varovanje z vrvjo, če malo sreče in kljub višinski boleznismo želeli, da bi tabor ostal relativno Po depresivni noči je šotor ogrelo sem se uspel privleči do baze. Zadnjičist. Odložila sva težko opremo, ki je sonce, počutil sem se precej bolje, celo ravninski kilometri po ledeniku so bilipotrebna za vzpon, in se vrnila nazaj zaspal sem za slabo uro, tako da me je najdaljši v mojem življenju.v bazo, kjer naju je čakal ponoven An Pasang moral prebuditi z nepal-počitek in ugodje šotorov na ravni skim čajem, ki menda povrne vse Tri dni sem okreval, počasi sem sepodlagi brez nevarnosti letečega moči. Meni se to sicer ni zgodilo, le upal ponoči celo uleči, voda mi ni večkamenja, »normalna hrana« in dolgi hitro sem izbruhal nepopisno grozen zalivala pljuč in upanje se je povrnilo.večerni pogovori v skupinskem okus, ki spominja na kravji smrad in Začeli smo razmišljati o vzponu našotoru. okus pretirano slanih in vlažnih vrh. Pogovori z ostalimi skupinami, ki piškotov. Šerpov užaljen pogled na smo jih obiskovali v nekoliko višje Vreme je počasi postajalo za moje izvajanje mi je vzbudil slabo ležečem baznem taboru, so bili medli,odtenek bolj stabilno, predvsem noči vest, tako da sem se posilil z jakovim brez pravih zaključkov, predvsemso bile jasne in Rimska cesta je bila maslom in instant kavo, želodec pa mi zaradi popolnoma različnih vremen-posejana nad širokim Broad Peakom. je gotovo zameril za vse življenje. skih napovedi, od katerih prav nobe-Vetrovi so bili vedno šibkejši, čez dan na, po dotedanjih izkušnjah, ni bilapa je močno sonce ogrelo notranjost Kljub pljučnemu edemu sem se zanesljiva. Kljub vsemu je bil vremen-šotorov, tako da smo lahko poležavali odločil, da nadaljujem plezanje proti ski trend nekoliko pozitiven, pred-v kratkih hlačah. Sneg je izginil, trojki. Podprl sem se z zdravili in upal vsem kar zadeva veter, tako da smo seledenik pa je zato postal še težje na najboljše. Vreme med vzponom je pri neki jutranji kavi odločili, daprehoden. An Pasang si je vzel kar bilo, za razliko od prejšnjega dne, gremo: Jake Meyer, šerpa An Pasang,precej več časa pred molilnim stuper- boljše, brez vetra, skoraj toplo, snežna šerpa Gorgi, šerpa Jangbou in mojajem, ki smo ga postavili v taboru in je nevihta sredi dneva pa je bila pričako- malenkost. Vodja Dan Mazur, predslužil naši lokalni pudži ali nepalski vana. Po osmih urah precej zahtevne- kratkim dobitnik Hilaryjeve medaljemolitvi, kar mi je dalo slutiti, da ga vzpona preko »črne piramide« in za uspešno vodenje našega vzpona invzpon ne bo tako enostaven, kot je bil zaključnega popolnoma ledenega dela reševanje ponesrečenca v stenahdo enke. sva dosegla trojko na sveže zasneženi Broad Peaka v času naše odprave, strmini, ki je precej izpostavljena nam je pri tej odločitvi pustil proste Drugi višinski tabor sva dosegla plazovom. Prav tu je dve leti nazajpo dvanajstih urah plezanja, najprej plaz odnesel cel tabor in tisto leto si Še trideset metrov do vrha. Foto Jake Meyer,po relativno enostavnem sneženem nihče več ni upal naprej. Nad sedem na sliki Tomaž Rotar.delu do enke, od tam naprej pa se je tisoč metri brez dodatnega kisika svetzačelo. Kombinacija ledu, nestabilne- postaja vse bolj nezemeljski, brezga skalovja in slabega vremena življenja, meja, ko le-to ni več mogo-zahteva zanesljivo varovanje in že isti če, pa je vse bliže. Ko človek gleda čezdan je žal prišlo do prve tragične rob bivanja in obstoja, postane boljnesreče, ki je doletela izkušenega človeški, morda celo bolj živ in privi-Kanadčana. Pri spustu skozi »di- legij se je vrniti nazaj. Občutke jemnik«, tik pod dvojko, se mu je težko opisovati, vsak si jih lahkoodtrgala vrv in revež se je ustavil šele predstavlja drugače, ne samo tisti, kipri ABC-ju, dva tisoč metrov niže. je to doživel, ampak vsi, ki to leTruplo, oz. kar je ostalo od njega, je poskušajo, in v tem je čar.šele po treh dneh uspelo pobratipakistanski vojski, ki ga je s helikop- Spust je bil težak, vsaj zame, sajterjem odpeljala v Skardu. Ponoči sem sem se boril z zadušljivim kašljem.nepričakovano imel precej težav z Hiteti tu ni mogoče. Vrvi so biledihanjem, dobil sem rahlo vročino, pomrznjene ali zakopane pod snegom.saturacija mi je padla na nezavidljivih Delo z »osmico« in zamrznjenimišestdeset odstotkov in noč sem oponkami med sneženjem in v debe-prespal sede, da mi tekočina, ki se mi lih rokavicah pripelje človeka do mejaje začela nabirati v pljučih, ni ustavila psihične in fizične vzdržljivosti indihanja. Prisiljen sem bil jemati počasi se vsak začne spraševati: »Alizdravila proti pljučnemu edemu. bo zneslo, ali je to tisto zadnje, kar seKašljal sem kot na smrtni postelji, bo zgodilo?« Počasi je postajalo jasno,tako da sem se bal, da mi bo muke zakaj je K2 tisto, kar je, da so zgodbe resnične in ne pretirane in bal sem se,
Revija ISIS v prostem časuZ78dravnikiDecember 2018Bazni tabor K2. V ozadju Chogolisa ali Bride Peak, nevestin vrh najvišjega K2.roke. Sam se je odločil, da se ne bo stežka sva si nakuhala toliko vode, da najbrž sem kakšno uro nevede celopodal na K2. Višinske hrane in kisika sva si pripravila polno plastenko čaja prespal, v sedečem položaju, sajsmo imeli na trojki dovolj za dva in dve skodelici juhe. Vreme je bilo za prostora za kaj drugega ni bilo. Sposkusa, baterije za svetilke in kame- čuda popolnoma mirno, brezvetrje pa cimrom sva klepetala in se hripavore so bile polne, zadnja noč pa zaradi skoraj strašljivo in neverjetno za to smejala zgodbam s poti. Bil je pravpričakovanj neprespana. višino. V šotoru je bilo zato toplo in dober sogovornik, sicer deset let debela spalna vreča je bila odveč. mlajši kot sem sam, in štel sem si v Odpravili smo se okoli osme ure čast, da sem plezal z najmlajšimzjutraj. Mudilo se nam ni, saj smo Jutro drugega dne je bilo jasno, Britancem, ki je osvojil vse najvišjenameravali prespati v vsakem višin- sonce je ogrelo notranjost šotorov že vrhove na vseh celinah. To je bilskem taboru, z izjemo četrtega, najviš- okoli sedme ure, oblačila so se lepo njegov tretji poskus osvojiti K2.jega, kjer je bil predviden le nekajurni posušila, prav tako spalne vreče in Zagotovil je, da njegov zadnji, ker imapočitek pred zadnjim nočnim vzpo- dobre volje ter zagnanosti ni manjka- gore dovolj.nom proti vrhu. Prehod preko zadnje- lo. Ob devetih smo se začeli vzpenjatiga dela ledenika je bil sedaj popolno- proti drugemu višinskemu taboru. Zahteven »dimnik« nam je žema drugačen kot prvič, prav tako Težki nahrbtniki – nosili smo višinske takoj zjutraj vzel precej časa, potemvzpon do enke, ki je bil precej bolj obleke, višinske spalke, hrano in kisik naporna črna piramida, začinjena sskalnat. Vroče sonce je sprožilo velik – so precej otežili delo. Na vsakih slabim vremenom, vetrom in sneže-plaz, ki smo se mu komaj izognili, nas nekaj korakov sem počival dvajset do njem, ki je prihitelo iz čiste jutranjeje pa napolnil z adrenalinom. Šotori v trideset sekund in se trudil dihati le jasnine. Sneg se je zaradi intenzivnegaprvem taboru so nas počakali v precej skozi nos. Zrak je tu izredno suh in vsi sneženja usipal v drobnih potočkih požalostnem stanju, preluknjani zaradi smo imeli težave s kašljem, krvavimi skoraj navpični strmini, božal preze-padajočega kamenja, podlaga je bila izpljunki in bolečim žrelom. Dvojko ble obraze, oteževal vid in ugašalzaradi talečega snega in ledu popolno- smo po priporočilu šerp postavili tik upanje na vrh. V tako slabem vreme-ma nagnjena, vrvi pa zaradi močnega pod »dimnikom« in ne nad njim, kot nu nihče ne preživi na vršnem grebe-vetra potrgane. Z Jakom sva noč je v navadi, saj je v primeru vetra nu. Za konec smo gazili več kot polprebedela skoraj eden nad drugim, njegova moč tu precej manjša. Noč, metra svežega snega na sicer nezah-privezana na zunanje sidrišče, če bi neprespana, kot je na tej višini v tevni ledeni strmini pod trojko, kar ješotor slučajno zdrsel po strmini. Le navadi, se mi je zdela nekoliko krajša, na višini 7300 m zelo težko. Tabor
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9December 2018smo postavili nekoliko više, kot je svojo nadčloveško moč. Brez njih, kar snega, skale pa pokrite z ledom, takoobičajno, tik pod serake, saj je bila se je izkazalo tudi naslednji dan, da je bil vzpon, če odštejemo pretečeverjetnost, da nas odnese plaz, kot se najbrž ne bi nikoli dosegli vrha. Tabor serake nad njim, relativno nezahte-je zgodilo leta 2016, zaradi svežega smo postavili na višini 7600 m, kar je ven. Stanje v »traverzi« ali prečnici jesnega precej večja, kot da se odlomi bilo niže kot v načrtu, vendar smo bili bilo popolnoma drugačno. V kložeogromen serak. Prvi del noči je še preutrujeni, da bi še naprej gazili naložen sneg je povzročal precej težav,precej snežilo in pogovori so počasi globok sneg. Že pozno popoldne smo saj se je usipal pri vsakem premiku,nakazovali na žalostno možnost, da se se v slabem vremenu zatekli v šotore cepin je bilo nemogoče dobro zasaditibomo morali vrniti vsaj do dvojke, če in upali, da se vreme končno izboljša. v trdo podlago, vrvi so bile nezaneslji-ne celo niže, in počakati na boljše Prav dolgo na tej višini namreč ne bi ve, v zadnjem popolnoma ledenem invreme. Naslednje jutro se je kljub mogli čakati. zelo strmem delu, ko prečnica izstopikrasnemu jasnemu brezvetrju tako na vršni greben, pa je žal življenjeodločil del ekipe 7 Summits, ki nam je In prav to se je zgodilo. Bogovi, izgubil japonski alpinist zaradi zdrsa,delal družbo na trojki. Prispeli so njihovi in naši, so bili dobre volje, vrvi ga namreč niso zadržale. Ko smonekoliko za nami, tako da so imeli molitve šerp so bile uslišane. Že okoli za seboj pustili še zadnjo tehničnoprecej lažje delo na zaključni strmini devete zvečer se je zjasnilo, zvezde so prepreko, se je zdanilo, oranžnapod taborom. Odločitev so sprejeli risale kratke sledi na dolgo odprtih svetloba je dajala upanje na dobrozaradi precejšnje količine novega fotografskih zaslonkah in ob desetih vreme. Jutranje meglice so se podilesnega. zvečer smo se vsi skupaj odpravili čez sveže zasnežen greben, ki vodi proti zloglasnemu stekleničnemu neposredno do vrha, in nihče od nas Mi smo se odločili drugače in vratu. Čakalo nas je več kot tisoč si najbrž še ni upal reči: »Skoraj semnadaljevali proti četrtemu taboru. metrov višinske razlike do vrha, na vrhu.« Bilo je namreč prevečVreme se je sredi dneva spet precej najbrž v težkih snežnih razmerah, neverjetno, predolgo smo upali inskvarilo, začelo je snežiti, vendar vendar volja vseh je bila močna, želja upanje tudi skoraj izgubili. Vodni ledvetra, kar je bilo neobičajno, skoraj ni neubranljiva in kar tekmovali smo, je kmalu postal zasnežen, nevarnostbilo. Tehnično nezahteven del do kdo bo prvi zapustil šotor. zdrsa je minila, vendar toliko svežegaštirice je bilo težko pregaziti, vendar snega nad osem tisoč metri ni mačjinas je bilo dovolj, najbolj pa so se Noč je bila topla, brez vetra, kašelj. Povečali smo dovajanje kisikaizkazali naši trije šerpe, ki so pokazali »steklenični vrat« je bil zaradi naklo- na skoraj devetdeset stopinj brezK2.
Revija ISIS v prostem časuZ80dravnikiDecember 2018na tri litre na minuto in napol prazne Ob osmi uri zjutraj smo v lepem dosegel, in vse tiste ljudi, ki so ob temjeklenke, ki smo jih začeli uporabljati vremenu, brezvetrju, s praznimi umrli. Zato je bilo žalostno sneti kapepod stekleničnim vratom, so hitro jeklenkami naredili zadnji korak proti za tiste, ki jih takrat ni bilo z nami, papostale še lažje. Petnajst utrujenih in vrhu. Po napovedih so bile temperatu- si tega ne morejo več niti želeti.neprespanih, vendar neomajnih re krepko pod –20 stopinjami, vendar Njihova imena smo kasneje napisalisrečnežev se je na vsakih pet metrov je bilo jasno, sonce se je smejalo, na aluminijaste krožnike in njih pustilimenjalo na prvem mestu v vrsti in srečno skupaj z nami. Lahko smo sneli na spominskih skalah ob bazi.vsake toliko sem bil na nezavidljivem rokavice, zdelo se nam je toplo, če žepoložaju tudi sam. Omotica mi je ne v roke, pa pri srcu in v mislih. Stali Bili smo šele na pol poti, treba sevsakič zameglila um, tudi ves kisik, ki smo na »najtežji« gori na svetu, le je bilo vrniti. Dva dni spuščanja posem ga imel na voljo, ni bil dovolj, da dvesto metrov nižji od najvišjega vrveh – prespali smo v drugem taborune bi občutil hipoksije. Nekje je Everesta. Vrh sem skoraj dojel na – mi je izpilo zadnje atome moči.namreč meja, preko katere ne gre. njem samem, počutil sem se drugače Nekaj kilometrov nad bazo so nasŠtiri ure nadčloveškega napora na kot na Everestu, kjer je bilo strašansko pričakali kuhar in njegovi pomagači izvršnem grebenu je bilo za vse nas, ki mraz. Gora je naenkrat postala prija- baznega tabora. Okrasili so nas ssmo se kljub neugodnim snežnim zna z nami, kot za nagrado, kot za pisanimi zastavicami in plastičnimrazmeram in pretečemu poslabšanju opravičilo, saj je bilo težkih trenutkov cvetjem, kakšna drobna solzica srečevremena povzpeli na vrh, naenkrat za dovolj. Vendar kdor se hvali z vrhovi, pa se je pridružila ostalim, ki tečejo vvedno poplačano. je pozabil vse tiste vrhove, ki jih ni drobnih potočkih po ledeniku proti domu, ki ga nisem videl že zelo dolgo. Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Inštitut za anatomijo Inštitut za histologijo in embriologijo Inštitut za patologijo Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vabijo na 49. KONCERT ZDRAVNIKOV ob XLIX. MEMORIALNEM SESTANKU PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA s podelitvijo diplom profesorja Janeza Plečnika in p riznanja profesorja Franceta Hribarja Petek, 7. decembra 2018, ob 19. uri Dvorana Marjana Kozine (velika dvorana), Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, LjubljanaSodelovali bodo številni zdravniki v solističnih, komornih in orkestralnih sestavih, program pa bo zanimiv, sproščujočin ves koncert decembrsko praznično obarvan.Prijazno vabimo vse zainteresirane, da se nekoliko pred abrahamom zdravniških koncertov slovenskega zdravništvaveselo odzovete našemu povabilu. Vodstvo KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher z umetniškim vodjem koncerta Andrejem Babnikom in voditeljico koncertnega programa Zvonko Zupanič Slavec Prijazno vabljeni
Revija ISIS Zavodn8ik1December 2018Decembrski dobri možjePrim. Jana Govc Eržen, dr. med., spec. druž. med.,Zdravstvena postaja [email protected] In spet je tu december, zadnji mesec v letu. nju dejavnikov tveganja in ugotavljanju ogrože-Mesec, v katerem s pogledom nazaj ocenimo, nosti za nastanek kroničnih nenalezljivih bo-kaj smo že postorili, in mesec, v katerem s lezni. Izvajamo individualna in skupinskapogledom naprej zastavimo načrte za prihod- svetovanja za preprečevanje nastanka kroničnihnost. Kljub temu, da že dolgo, dolgo časa delam bolezni in za pomoč tistim, ki so že oboleli.kot specialistka družinske medicine, ugotav Želim si, da bi bolniki prepoznali, da osnovnoljam, da ostajajo želje in upanja za prihodnost zdravstveno zavarovanje vključuje velik naborvsako leto enaki. Seveda ne govorim o željah na preventivnih aktivnosti in da se je treba leosebni ravni, govorim o tistih, ki se tičejo odzvati vabilu. Želim si, da meni in sodelavcemmojega poklicnega življenja. Ker se želje v ne bi bilo treba skrbeti za vse tiste, ki se ne odzo-večini primerov po mnogih letih dela niso vejo v preventivne programe, in da bi postaliuresničile, sem se odločila, da jih sporočim še naši bolniki tako visoko ozaveščeni, da bi prepo-dobrim decembrskim možem. Zdi se mi, da znali koristi presejalnih in preventivnih pregle-samo še oni lahko kaj spremenijo, da bo moj dov.delovni dan manj stresen. Če lahko izpolnijoželje otrokom, zakaj jih ne bi še meni, saj sem Želim si, da bi bolniki spoznali, da prav vse,bila celo leto zelo, zelo pridna. Naredila sem kar počnemo v naših ambulantah, počnemo vvse, kar so mi naložili, in še več. njihovo dobro in njihovo korist in da naše delo temelji na upoštevanju strokovnih smernic. Ne želim, da bi moje pisanje zvenelo kot Želim si, da bi bolj zaupali svojim osebnimvsem tako dobro znano jamranje in javkanje zdravnikom in ne bi nasedali raznim šarlatanom,podeželske zdravnice; takšnemu načinu izraža- prevarantom, ki širijo lažne upe in prodajajonja nisem bila nikoli naklonjena. Svoje delo »meglo«, ki jo naši bolniki predrago plačujejo.imam rada. Imam namreč srečo, da delam vprijaznem vaškem okolju. Moja ordinacija je Želim si, da bi se bolniki naročali na obiske vsodobno opremljena. Ima velika okna, ki jih moji ambulanti, saj le tako lahko pridejo na vrstolahko odprem na stežaj, da se lahko naužijem ob dogovorjeni uri in se jim ne bo treba hudova-naravne svetlobe in svežega zraka, če je potrebno ti, da so predolgo čakali.(verjemite, da je velikokrat potrebno), in da znaravnim prezračevanjem zmanjšam koncentra- Želim si, da bi naši bolniki verjeli, da mora-cijo mikrobov, ki jih prinašajo obiskovalci. mo zdravniki družinske medicine upoštevatiNajvečjo vlogo pri mojem dobrem počutju na pravila ZZZS, ki nam natančno opredeljujejo,delovnem mestu imajo sodelavci in tudi zaradi kateri medicinsko-tehnični pripomoček smemonjih se vsak dan z veseljem odpravim na delo. predpisati na račun ZZZS in katerega ne. Želim si, da našega odličnega partnerskega odnosa ne Vse tisto, kar sem lahko sama postorila za bi pokvarilo prepričanje, da jim nisem hotelaboljše delovne pogoje, sem že zdavnaj uredila. Za predpisati npr. bolniške postelje, ampak da biboljše počutje pri svojem delu potrebujem verjeli, da je ne smem, ker za to ne izpolnjujejopomoč. Želja imam zelo veliko, tako veliko, da pogojev ZZZS.vseh ne bom napisala letos, kakšno prihranim šeza naslednje leto, saj pričakujem, da bom še bolj Želim si, da bi odločevalci ugotovili, dapridna kot letos. zdravniki družinske medicine nismo administra- torji in da je naše poslanstvo namenjeno medi- Želim si, da bi bolniki v moji domovini cinski obravnavi bolnikov. Le kdo se je domislil,verjeli, da imamo izjemno dobro in učinkovito da bom za vsako potrdilo o povrnitvi potnihprimarno zdravstveno varstvo, ki zgotavlja stroškov razmišljala še o tem, katera ustanova jeodlično zdravstveno oskrbo v vsakem trenutku. za določeno preiskavo najbliže. Pa menda niste mislili, da bom preračunavala dolžino poti do V naših ambulantah izvajamo preventivne bolnišnic? Zdravniki resnično ne zmoremo in nepreglede, ki so namenjeni zgodnjemu odkriva- želimo sodelovati v takšnih nesmislih.
Revija ISISZ82avodnikDecember 2018 Želim si, da bi tudi kolegi na odpeljejo na obisk in tudi na počit Želim si, da bi bolniki razumeli,sekundarni in terciarni ravni zmogli nice. da medicinska sestra ni telefonistka innapisati e-napotnico, e-recept in da včasih (čedalje bolj redko) opravljapredpisati medicinsko-tehnični Ko prebiram raziskave in zasledim tudi delo medicinske sestre. Prav takopripomoček, kadar menijo, da to podatke, da več kot polovica kronič- si želim, da bi razumeli, da diagnoz nebolnik potrebuje. nih bolnikov ne uživa zdravil, kot jih morem postavljati samo na podlagi je predpisal zdravnik, ali bolje rečeno, anamnestičnih podatkov, ki jih Želim si, da bi bolniki razumeli, kot sta se dogovorila bolnik in zdrav- posredujejo po telefonu.da lahko delovni nalog za prevoz z nik, si želim, da bi se ta številka vsajreševalnim vozilom napišem samo prepolovila. Želim si, da bi bolniki razumeli,takrat, ko je bolnik do njega upravi- da je specialistični izvid treba čim prejčen iz zdravstvenih razlogov. Reše- Želim si, da bi bolniki prevzeli posredovati zdravniku, ki ga je napotilvalno vozilo ni nadomestilo za skrb in odgovornost za svoje zdravje na pregled, in da ti izvidi niso name-prevažanje potnikov, ki se sicer in zdravljenje, da bi si zapomnili, kdaj njeni shranjevanju v domačih preda-lahko vsak dan prevažajo s svojimi so naročeni na preiskave, kdaj jim lih. Želim si tudi, da bi bolniki vedeli,vozili po vsakdanjih opravkih, se poteče napotnica, na katero preiskavo da vsi specialistični izvidi niso shra- so naročeni in kdaj… njen v t.i. interoperabilni hrbtenici in da interoperabilna hrbtenica nima nobene zveze z njihovo hrbtenico. Resnično si želim, da bi imela več časa za pogovor z bolniki, in želim si, da bi se zmanjšale obremenitve, ki jih moram namenjati administrativnim opravilom. Vem, da vseh želja ni moč izpolniti v enem mesecu, saj jih ugledni možje na pomembnih položajih niso uspeli izpolniti v desetletjih mojega dela. Povsem zadovoljna bom, če se bodo želje izpolnile v prihodnjih štirih letih, saj bo potem tudi mladim zdravni- kom, ki želijo delati na področju družinske medicine, lažje in se bodo z veseljem in ponosom odločali za specializacijo iz družinske medicine. Prof. Janez Milčinski nas je učil, da se na ljudeh ni mogoče igrati in eksperimentirati. Jaz bi dodala: »Tudi zdravniki smo ljudje! Pa srečno!« IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zborniceRegistrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenomin geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.
KO VAS POSELPONESE DALEČIN VAM JEUDOBJE BLIZU. KLICI IN SPOROČILA DOMA IN V EU200 GB DOMA, OD TEGA DO 49 GB V EU2.000 ENOT + 1 GB IZVEN EUNaročniki paketa Platinum poleg brezhibne poslovne komunikacijeprejmete tudi kartico Diners Club Exclusive Telekom Slovenije,ki vam omogoča vstop v več kot 800 letaliških salonov po svetu. www.telekom.si/poslovni Naročniško razmerje s paketom Platinum B lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki mobilnih storitev, ki so zasebni ali poslovni uporabniki. Paket Platinum B z mesečno naročnino 159,83 EUR brez DDV (194,99 EUR z DDV) vključuje neomejene pogovore in neomejene SMS-/MMS-e v vsa slovenska omrežja in v državah območja EU-tarife, 120 minut pogovorov iz Slovenije v EU-območje ter 200 GB prenosa podatkov, ki jih je mogoče porabiti v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (od tega brezplačno do 50.380 MB v državah območja EU-tarife). V mesečno naročnino so brezplačno vključeni tudi Svetovni zakup L (Svetovni zakup L velja pri izbranih operaterjih v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu, v Albaniji, Švici, Turčiji, Rusiji, Južni Koreji, na Kitajskem in v ZDA), zavarovanje naprave s paketom Premium in ugodnosti članstva Diners Club Exclusive Telekom Slovenije (ugodnost velja eno leto od izdaje kartice). Po doseženi skupni vključeni količini prenosa podatkov se prenos podatkov ustavi. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Navedene količine in cene veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije in v državah območja EU-tarife v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja ali spremembo obstoječega mobilnega paketa se naročnikom zaračuna znesek v višini 8,98 EUR brez DDV (10,95 EUR z DDV). Neomejeni pogovori in neomejena sporočila SMS/MMS v vsa slovenska omrežja in v državah območja EU-tarife so namenjeni običajni uporabi storitve. Za več informacij o prodajni ponudbi paketa, brezplačno vključenih storitvah, ugodnostih članstva Diners in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 70 70. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs4,47 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles.Printed 10.150 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberDr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province.Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMag. Marko Bitenc, dr. med.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, dr. dent. med.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The President of the Educational Council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAsist. Gregor Prosen, dr. med. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The President of the Professional Medical Committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAsist. Borut Gubina, dr. med. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe President of the Primary Health Care Committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, dr. med. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe President of the Hospital Health Care Committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. dr. Mitja Lainščak, dr. med. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe President of the Dentistry Health Care Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Committee doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors andKrunoslav Pavlović, dr. dent. med. necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job. Maintaining a register of members and Assisting members to find suitableThe President of the Legal-ethical Committee issuing membership cards. locums during their absence.Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities; doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,The President of the Social-economic Committee Participating in the development of the publishing books and other publications.Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. undergraduate education programme for Encouraging co-operation between doctors. members and arbitrating in disputes.The President of the Private Practice Committee Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and socialDr. Matevž Gorenšek, dr. med. supervising) the secondments of the activities of members; organising the two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsThe Secretary General training in hospitals; secondments for and activities.Iztok Kos, dr. med., MBA specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods of professional training, and examination. treatment.Head of Public Relation Department Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptableAndreja Basle, univ. dipl. nov. meetings and other types of professional medical practices. medical development. Providing a free permanent consultingHead of Legal Department The professional auditing and appraisal service to members.Peter Renčel, univ. dipl. prav. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legal Participating in the preparation of regulations and the statute.Finance and Accounting Department regulations, planning and staffing plansMag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. in health care issues.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, univ. dipl. ekon.Head of Postgraduate Medical TrainingTina Šapec, univ. dipl. prav.Head of Basic Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentŽiga Novak, mag. prav.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBAHead of IT DepartmentMaja Horvat, dipl. ekon.
Search
