Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2023, številka 1

Strokovna Revija ISIS srečan5ja1Januar 2023 JANUAR 2023 20. ob 8.30  •  3. IZOBRAŽEVALNI DAN BOLNIŠNICE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ kraj: KRANJ št. udeležencev: ni ome- kotizacija: 30 EUR k. točke: 5 jeno vsebina: Izobraževalni dan je namenjen medicinskim organizator: Bolnišnica za prijave, informacije: prijave: W: sestram, babicam, zdravnikom, patronažni službi ter osta- ginekologijo in porodništvo https://forms.gle/725zjGJmv7tkqEPj9, lim, ki delujejo na področju ginekologije in porodništva. Kranj, Oddelek za anestezio- informacije: Aleš Rozman, T: 04 20 82 800, Cilj srečanja je pridobitev novih spoznanj in obnovitev logijo 041 224 903, E: [email protected] strokovnih vsebin s področja ginekologije in porodništva. 20.  •  5. STROKOVNO SREČANJE O MEDICINSKO NEPOJASNJENIH STANJIH (MNS): SKUPAJ POIŠČIMO MOŽNE REŠITVE! kraj: MARIBOR, Hotel št. udeležencev: kotizacija: zdravniki 49 EUR, specializanti družinske medicine, dipl. k. točke: 6 Draš 70 med. sestre, zdravstveni tehniki, upokojenci: 25 EUR, študenti (redni): brezplačno vsebina: Že peto (jubilejno) strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom družinske organizator: prijave, informacije: doc. dr. medicine, specializantom družinske medicine ter vsem zdravnikom, ki želijo pridobiti Zavod JUST - A, Vojislav Ivetić, T: 051 336 036, nova znanja o medicinsko nepojasnjenih stanjih in se dodatno izobraziti na področju Maribor E: [email protected], W: www. družinske medicine, hkrati pa tudi diplomiranim medicinskim sestram v ADM, zdrav- just-a.si stvenim tehnikom in vsem tistim, ki sestavljajo strokovne skupine/time v osnovnem zdravstvu. Posebnost srečanja so praktične delavnice, delo v majhnih skupinah in multidisciplinarni tip predavateljev (zdravnik družinske medicine, TA in KVT psihote- rapevti, dva specialista psihiatrije). Letos posebej priporočamo praktične sklope, ki bodo obsegali različne pristope strokovnjakov različnih področij in uporabne veščine za pomoč pri obravnavi bolnikov z MNS. 21. ob 9.00  •  RAZLIČNE PREPARACIJE ZOBA ZA ONLEJ – OSKRBA ZOBA OD PREPARACIJE DO CEMENTIRANJA kraj: ni podatka št. udeležencev: 12 kotizacija: 450 EUR k. točke: 8,5 prijave, informacije: Urška vsebina: V stranskem predelu zobnega loka lahko zobe oskrbimo tudi z onleji. Za te organizator: Brecl, T: 041 661 435, E: se pogosteje odločimo v primeru večjih defektov zoba oziroma pri večploskovnih Zobozdravstvo [email protected], W: kavitetah ter pri avitalnih zobeh. Nemalokrat se pri oskrbi endodontsko zdravljenih Pohlen in izo- https://www.prodent.si/ zob z onleji in endokronami lahko izognemo oskrbi s fiksnoprotetičnim zatičkom in braževanja, dr. izobrazevanja prevleko. Sodobna fiksna protetika daje poudarek biološkim dejavnikom, to pomeni Boštjan Pohlen, ohranjanju zdravih zobnih in obzobnih tkiv. S tehniko takojšnje vezave adhezivnega s.p. sistema na dentin (angl. immediate dentin bonding/sealing) in dviga gingivalne stopnice nam je to omogočeno. Na delavnici bodo poleg različnih preparacij zob za onlej predstavljene prednosti takojšnje vezave adhezivnega sistema na dentin, dviga gingivalne stopnice s kompozitom, uporabe sodobnih adhezivnih sistemov in adhe- zivnega cementiranja. Sledi še praktična delavnica z delom na zobeh. FEBRUAR 2023 1. 2.–31. 3.  •  ZADNJE SMERNICE ZA ZDRAVLJENJE ASTME kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: v pos- ni omejeno organizator: Adriaso- topku nara d.o.o. prijave, informacije: Mira Ćirović, T: vsebina: Ali za zdravljenje astme kljub odsvetovani uporabi zgolj 031 772 738, E: mira@adriasonara. kratkodelujočega bronhodilatatorja obstaja zdravilo, ki ga bolnik lahko eu, W: www.pharmonia.si jemlje po potrebi? V povzetku zadnjih smernic GINA in najnovejših slo- venskih smernic za zdravljenje astme predavatelj prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., Klinika Golnik, med drugim odgovori tudi na to vprašanje. 4. ob 8.00  •  5. MEDNARODNI SIMPOZIJ ŽILNE NEVROLOGIJE: REHABILITACIJA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI kraj: Zoom št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: *** ni omejeno vsebina: Simpozij je namenjen zdravnikom specialistom in organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.neurovasc. specializantom s področij nevrologije, fiziatrije, nevrokirur- Ljubljana eu, prijava je obvezna, ker bo strokovni dogodek gije, intenzivne medicine, anesteziologije z reanimatologijo, potekal na spletni platformi Zoom, informacije: interne, urgentne in družinske medicine. Tokratni simpozij je Simona Šteblaj, E: [email protected] ali E: namenjen rehabilitaciji bolnika po možganski kapi. [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.

Revija ISIS srečanja S52trokovnaJanuar 2023 FEBRUAR 2023 4. 2., 11. 2.,18. 2., 25. 2., 11. 3., 18. 3., 25. 3., 8. 4., 22. 4. ob 9.00 • HORULAE GERIATRICAE - PODIPLOMSKI TEČAJ IZ GERIATRIJE kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 35 kotizacija: 500 EUR k. točke: *** vsebina: Pojavne oblike bolezni se pri starostnikih v marsičem razliku- organizator: Slo- prijave, informacije: prijave: jejo od mlajših oseb. Poznavanje bolezni v starosti pa je pomanjkljivo. venska medicinska E: [email protected], informacije: Pavel Zato Slovenska medicinska akademija v sodelovanju z MF v Ljubljani akademija, prof. dr. Poredoš, T: 01 43 42 580, E: tecaj@ organizira podiplomski tečaj iz geriatrije, ki je namenjen družinskim Pavel Poredoš, dr. sma.si, [email protected] zdravnikom in drugim usmerjenim specialistom in specializantom, ki se Božidar Voljč pri svojem delu srečujejo s starostniki. 17. ob 9.30  •  45. IATROSSKI: POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE IN SMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Ramada št. udeležencev: 100 kotizacija: 30–70 EUR, za študente medi- k. točke: *** cine in dentalne medicine ni kotizacije vsebina: Posvetovanje športne medi- organizator: Športno društvo Medicus, prijave, informacije: prijave: E: medicus.iatros- cine ter tekmovanje v alpskem smu- Sekcija za smučanje, prim. Matej Andolj- [email protected], informacije: W: https://www. čanju in teku na smučeh je namenjeno šek, dr. med. zdravniskazbornica.si/sportno-drustvo/sekcije/ vsem zdravnikom, zobozdravnikom smucanje, E: [email protected], Klara ter študentom medicine. Mihelič, dr. med. 24. ob 8.00  •  MALA ŠOLA DIABETESA 2022: Z ROKO V ROKI VODIMO SLADKORNO BOLEZEN kraj: SEŽANA, velika sejna dvorana Občine Sežana št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 20 vsebina: Zdravnike in medicinske sestre iz ambulant družin- organizator: Druš- prijave, informacije: Simon Javornik, T: 041 724 ske medicine želimo kontinuirano seznanjati z novostmi na tvo EDMED 318, E: [email protected], W: www.drustvo- področju obravnave oseb s sladkorno boleznijo. Informacije EDMED.si si bomo prizadevali podati tako, da boste pridobljeno znanje lahko že naslednji dan uporabili v svoji praksi. 25. ob 9.00  •  RAZLIČNE PREPARACIJE ZOBA ZA ONLEJ – OSKRBA ZOBA OD PREPARACIJE DO CEMENTIRANJA kraj: ni podatka št. udeležencev: 12 kotizacija: 450 EUR k. točke: *** prijave, informacije: vsebina: V stranskem predelu zobnega loka lahko zobe oskrbimo tudi z onleji. Za te se organizator: Urška Brecl, T: 041 661 pogosteje odločimo v primeru večjih defektov zoba oziroma pri večploskovnih kavitetah Zobozdravstvo 435, E: urska.brecl@ ter pri avitalnih zobeh. Nemalokrat se pri oskrbi endodontsko zdravljenih zob z onleji in Pohlen in izobra- prodent.si, W: https:// endokronami lahko izognemo oskrbi s fiksnoprotetičnim zatičkom in prevleko. Sodobna ževanja, dr. Bošt- www.prodent.si/ fiksna protetika daje poudarek biološkim dejavnikom, to pomeni ohranjanju zdravih jan Pohlen, s.p. izobrazevanja zobnih in obzobnih tkiv. S tehniko takojšnje vezave adhezivnega sistema na dentin (angl. immediate dentin bonding/sealing) in dviga gingivalne stopnice nam je to omogočeno. Na delavnici bodo poleg različnih preparacij zob za onlej predstavljene prednosti takojš- nje vezave adhezivnega sistema na dentin, dviga gingivalne stopnice s kompozitom, uporabe sodobnih adhezivnih sistemov in adhezivnega cementiranja. Sledi še praktična delavnica z delom na zobeh. Cenik malih oglasov v reviji Isis Medicinski center Artros V reviji Isis lahko objavite male oglase (razpise za delovna razpisuje prosta delovna mesta za: mesta za zdravnike in zobozdravnike, za oddajo poslovnih zdravnika specialista ortopedije/ortopedske kirurgije (m/ž), prostorov, ordinacij …). zdravnika specialista anesteziologije (m/ž), Cena objave malega oglasa je odvisna od njegovega obsega: do 600 znakov brez presledkov: 100,00 EUR zdravnika specialista radiologije (m/ž). od 601 do 1500 znakov brez presledkov: 150,00 EUR od 1501 do 3.500 znakov brez presledkov: 300,00 EUR Ponujamo polno zaposlitev oziroma smo prilagodljivi glede obsega nad 3.501 znak brez presledkov: 500,00 EUR zaposlitve. Člani ZZS imajo 50 % popusta. Prijave lahko pošljete na naslov: Artros d.o.o., Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: [email protected]. Male oglase sprejemamo do 10. v mesecu za objavo v Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko  naslednji številki. Pošljite jih na e-naslov: [email protected]. 030 45 35 35 ali nam pišete na e-naslov: [email protected]. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Januar 2023 MEDI CENTER, d.o.o. Poliklinika Amber d.o.o. MEDI CENTER, d.o.o., Topniška ul. 4, 1000 Ljubljana Poliklinika Amber d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor, zaposli zaposli: zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) za poln delovni čas, za nedoločen čas. zobozdravnika brez specializacije, z licenco (m/ž) Kandidate, ki jih zanima delo v prijetnem okolju, široke možnosti za poln delovni čas, za nedoločeno obdobje. izobraževanja, prilagodljiv delovni čas in stimulativno nagrajevanje, Delo poteka v samoplačniški ordinaciji. prosimo, da se prijavijo na elektronski naslov: [email protected]. Nudimo odlične delovne pogoje: Javni zavod Psihiatrična • delo v sodobno opremljenem Dentalnem centru, bolnišnica Vojnik • timsko delo, • možnost nadaljnjega strokovnega izobraževanja, razpisuje prosto delovno mesto • stimulativno plačilo; zdravnik specialist psihiatrije (m/ž) Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: specialista ginekologije in porodništva (m/ž) z licenco v ginekološki ambulanti s koncesijo, za poln delovni čas, za • aktivno znanje slovenskega jezika, nedoločeno obdobje. • poznavanje dela z osebnim računalnikom, Nudimo: • diploma medicinske fakultete, • opravljena specializacija iz psihiatrije, • opravljanje dela v sodobno opremljeni ginekološki ordinaciji, • veljavna licenca za delo na področju psihiatrije. • timsko delo, Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s • stimulativno plačilo. štirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od Informacije: [email protected], T: 040 459 426 dneva objave. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Holmed, d.o.o. naslov: JZ Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Kadrovska služba, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Spoštovani! Zdravstveni center Dravlje, d.o.o. Smo zasebna zdravstvena ordinacija medicine dela, prometa in športa, ki trenutno išče nove sodelavce za delovni mesti: Zdravstveni center Dravlje, d.o.o., Cesta na Poljane 24, zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa (m/ž) 1210 Ljubljana, in vabi k zaposlitvi specializant medicine dela, prometa in športa (m/ž) specialista/specialistko ginekologije in porodništva Pričakujemo: Ponujamo: • razvojno stimulativno delovno okolje, • veljavo licenco, • stimulativno nagrajevanje, • delo v ginekološki ordinaciji in ordinaciji za neplodnost, • delovno razmerje za nedoločen čas, • prizadevnost in motiviranost, • sodobno opremljeno delovno mesto, • željo po izpopolnjevanju, izobraževanju ter nudenju • prijazno delovno okolje, • delo v sproščenem in pozitivnem kolektivu. ginekoloških storitev na visoki ravni, • osebnostne lastnosti, ki zdravniku omogočajo empatičen Naša pričakovanja: • specializacija iz medicine dela, prometa in športa, pristop do pacientov in dobro vključitev v tim. • veljavna licenca za opravljanje dela v Sloveniji (v primeru Ponujamo: specializanta: v pripravi veljavne licence). • dinamično delo v stimulativnem okolju, Zaželena znanja in kompetence: • delo v sodobno opremljenih prostorih z vrhunsko opremo, • pogovorno znanje različnih tujih jezikov, • možnost dodatnega zaslužka, • računalniška pismenost. • izobraževanje doma in v tujini. Svojo prijavo skupaj z življenjepisom nam pošljite na: Lokacija dela: [email protected] do 16. 1. 2023. • Škofja Loka, • Ljubljana. Velik pomen namenjamo dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem ter dobrim odnosom v kolektivu. Menimo, da smo razvili dober sistem podpore, kjer lahko delo zdravnikov poteka optimalno, saj imajo na voljo lasten laboratorij, psihološki oddelek in vpeljano ekipo usposobljenih dipl. medicinskih sester. Veseli bomo vaših prijav in poizvedb do 28. 2. 2023 na e-naslov: [email protected]. Kolektiv Holmed

Revija ISIS srečanja 5S4trokovnaJanuar 2023 Univerzitetni klinični center Maribor zdravnike specialiste psihiatrije (m/ž), zdravnike specialiste radiologije (m/ž), vabi k sodelovanju: zdravnike specialiste infektologije (m/ž), zdravnike specialiste klinične mikrobiologije (m/ž), zdravnike specialiste splošne kirurgije (m/ž), zdravnike specialiste otroške in mladostniške psihiatrije (m/ž), zdravnike specialiste sodne medicine (m/ž), zdravnike specialiste abdominalne kirurgije (m/ž), zdravnike specialiste klinične genetike (m/ž). zdravnike specialiste torakalne kirurgije (m/ž), K sodelovanju vabimo zdravnike specialiste, ki imajo opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet vabila, in licenco za zdravnike specialiste plastične, rekonstrukcijske in estetske samostojno delo. kirurgije (m/ž), Če ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno vabimo, da nam pošljete svoj življenjepis, dokazila o izobrazbi, zdravnike specialiste nevrokirurgije (m/ž), potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in licenco za samostojno delo. Dogovorili se bomo za srečanje, kjer vam bomo zdravnike specialiste travmatologije (m/ž), podrobneje predstavili delo v našem zavodu in se pogovorili o možnostih za nadaljnje sodelovanje. zdravnike specialiste interne medicine (m/ž), Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor zdravnike specialiste urgentne medicine (m/ž), • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) zdravnike specialiste anesteziologije, reanimatologije in za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD perioperativne intenzivne medicine (m/ž), Radovljica, • zdravnika specialista oftalmologije (m/ž) zdravnike specialiste oftalmologije (m/ž), za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica in OE ZD Tržič, zdravnike specialiste patologije (m/ž), • zdravnika specializanta medicine dela, prometa in športa zdravnike specialiste revmatologije (m/ž), (m/ž) v OE ZD Škofja Loka, • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za delo v zdravnike specialiste pnevmologije (m/ž), nujni medicinski pomoči za določen čas s polnim ali krajšim zdravnike specialiste pediatrije (m/ž), delovnim časom v OE ZD Tržič in OE ZD Radovljica. Naše prednosti so: Osnovno zdravstvo Gorenjske • dobri odnosi v kolektivu, • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg Če ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi določeno vabimo, da nam pošljete svoj življenjepis, dokazila o zahtevani specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost izvaja v zdravstve- izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu ali nam nih domovih v gorenjski regiji. pišete na spodaj navedene kontaktne naslove. Dogovorili se bomo za V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih specialno- srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili možnosti dela sti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in sicer: v naši ustanovi. Kandidati naj pošljejo prošnje do 31. 1. 2023 • zdravnika specialista radiologije (m/ž), – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, • zdravnika specialista oftalmologije (m/ž),  • zdravnike specialiste družinske medicine (m/ž), Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista čeljustne in zobne ortopedije (m/ž), – po pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja • zdravnika specialista zobnih bolezni in endodontije (m/ž), • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) Loka ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, – po pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, • zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) ali • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), – po pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Škofja Loka, • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, ali na e-naslov: [email protected] • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), • zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom v OE ZD Tržič,  • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) • zdravnika specialista ginekologije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica,

Revija ISIS Obletnic5a5Januar 2023 60-letnica vpisa na ljubljansko Medicinsko fakulteto Mojca Kos Golja Letos jeseni se izteka 60 let od vpisa kolegic letnik ni bil razdeljen v dva semestra, pač pa je in kolegov našega letnika na Medicinsko fakulte- potekal v tromesečjih. Domnevam, da tudi danes to (september 1962/63). Sprašujem se, ali je od ni povsem jasno (ali pa je pozabljeno), čemu je tedaj res preteklo toliko let. Odgovor je seveda bila namenjena razdelitev študijskega leta v pritrdilen, je pa teh šestdeset let minilo, »kot bi tromesečja in kakšni so bili nameni tedanjih mignil«. načrtovalcev študija. Tovrstna poskusna razdeli- tev študijskega leta je bila hitro opuščena, drugi Letos smo vendarle uspeli slovesno obeležiti letnik sta že sestavljala dva semestra. Predklinič- častitljivo obletnico, čeprav smo se še na začetku ni predmeti, ki smo jih opravili v petih seme- leta bali, da nam srečanja ne bo uspelo izpeljati. strih, so bili verjetno podobni kot v sedanjem Zadnji dve leti se zaradi epidemije covida-19 poteku študija. Od šestega do desetega semestru nismo mogli srečevati in družiti, kot nam je so prišli na vrsto klinični predmeti, ki so bili spet doslej tradicionalno uspevalo vrsto let. isti ali podobni kot v današnjem času. Med našim študijem in nato vse do leta 1995 pa ni Davnega leta 1962 smo se ob začetku študija bilo sledu o družinski medicini, ki je prav gotovo splošne medicine zavedali, da se vpisujemo na pomembno področje. Katedra za družinsko enega najdaljših študijev, ki je trajal deset medicino na Medicinski fakulteti je bila ustano- semestrov, torej pet let. Vendar je bil tedaj študij vljena konec novembra 1995, poučevanje družin- medicine krajši kot zdaj, saj od študijskega leta ske medicine pa se je začelo že leto prej. Danes je 1989/90 traja dvanajst semestrov oz. šest let. Katedra za družinsko medicino izvajalka tudi Večino dogajanja med študijem, njegovega ambulantno-modularnega dela specializacije iz poteka, kolegic in kolegov se kar dobro spomi- družinske medicine in tako oblikuje mlade njam. Na študij imam lepe spomine, tako na kolege, bodoče specialiste družinske medicine. predavanja kot na vaje po različnih inštitutih, laboratorijih in kliničnih oddelkih. Učitelji, Po letu 1960, torej tudi v času našega študija, asistenti in profesorji so bili večinoma ugledni je prišlo do najhitrejše rasti Medicinske strokovnjaki ter uveljavljene avtoritete na svojih fakultete: leta 1961 je imela fakulteta 17 inštitu- področjih. Lepi spomini me vežejo tudi na tov, 19 klinik in tri samostojne zavode. Poglavi- kolegice in kolege našega letnika, zlasti na tiste, s tna skrb fakultete je bila, da utrdi svojo kadrov- katerimi smo v skupinah skupaj opravljali sko in materialno bazo ter zagotovi zadostno praktične vaje. Veliko jih je tudi po končanem število zdravnikov, predvsem zdravnikov splošne študiju ohranilo stike ali so skupaj na istih medicine in zobozdravnikov, saj jih je primanj- področjih opravljali zdravniško poslanstvo. Žal kovalo po vsej Sloveniji. Učni načrt se je spremi- pa se je precejšnje število kolegov in kolegic že njal v skladu z razvojem medicine v svetu in poslovilo in jih ni več med nami. doma, število predmetov se je od leta 1945 do 1960 podvojilo. Pokazala se je tudi potreba po Bili smo prva generacija, ki je kot pogoj za reformi študija, ki se je začela leta 1960 in se je vpis na Medicinsko fakulteto, smer splošna nadaljevala v naslednjih letih. Bistvo reforme je medicina in stomatologija, opravljala sprejemne bilo v poudarjanju prakse in individualnega izpite iz biologije, kemije in fizike, čemur je sledil pouka, bolj ali manj uspešno so reševali tudi še razgovor, na katerem je eden od profesorjev prostorsko stisko. Praktične vaje so potekale v Medicinske fakultete med drugim spraševal številnih skupinah, pogosto so trajale do poznih kandidatke/kandidate, zakaj so se odločili za ur, kar smo občutili tudi na svoji koži. študij medicine. Mislim, da je sprejemne izpite pred vpisom na Medicinsko fakulteto uspešno Zelo redno in v velikem številu smo obisko- opravila tretjina kandidatov. vali predavanja, ki so potekala po raznih koncih, tudi v zelo starih in premajhnih predavalnicah. V prvem letu študija so na ljubljanski Medi- cinski fakulteti precej eksperimentirali. Prvi

Revija ISIS O56bletnicaJanuar 2023 Take so bile predavalnice in vajalnice mikroskopskimi preparati, podobno inzulina in jim na ta način povzročili predkliničnih predmetov v bivši tudi na mikrobiologiji. Pri predvojaški hipoglikemično komo. Dramatična šentpetrski kasarni, lesena predaval- vzgoji smo vadili povezovanje in sprememba ravni inzulina in sladkor- nica ob anatomskem inštitutu, majh- imobilizacijo udov. Vaje na različnih ja v krvi naj bi spremenila nevronske na predavalnica na kirurškem oddel- kliničnih oddelkih so se razlikovale po povezave v možganih in ugodno ku, predavalnica na psihiatriji v Polju specializacijah. Zanimive so bile vaje vplivala na potek psihoz, kar naj bi bil ter na Poljanskem nasipu in prav tako na Nevrološki kliniki, kjer smo »treni- glavni razlog za uporabo teh metod. majhna predavalnica za predavanja iz rali« nevrološki status, ki se nam je Po takšnih postopkih naj bi tudi interne medicine (danes predavalnica zdel precej zapleten in smo se skušali pacienti poročali, da se počutijo bolj na Onkološkem inštitutu). naučiti in osvojiti celoten potek. mirni, se je pa pri njih pogosto poja- Zahteven je bil tudi internistični vljala izguba spomina in druge nevro- Ostalo je precej spominov na status, ki je predstavljal prve po- loške nenormalnosti, kot na primer praktične vaje, ki so bile večinoma membne korake v klinični diagnostiki. prehodna izguba govora. Še zdaj zanimive in smo jih opravljali z imam pred očmi nemirne, preznojene veseljem. Ene prvih so bile vaje V slabem spominu pa so mi ostale bolnike, s pojavljanjem krčev v zdravstvene nege na tedanji Pediatrič- nekatere vaje v Psihiatrični bolnišnici hipoglikemični komi, kar je trajalo ni kliniki na Vrazovem trgu, ki jih je v Polju. Spominjam se, kako so pred približno pol ure. Nato so jim po vodila izkušena medicinska sestra. nami odklepali in za nami zaklepali želodčni sondi aplicirali glukozo, da se Spominjam se tudi, da so imeli na vrata posameznih oddelkov, kjer smo jim je normaliziral krvni sladkor in so omenjeni kliniki v jedilnici za malico imeli praktične vaje, kar nam je se zbudili iz kome. Prav nič prijaznejši res odlične sendviče, ki smo si jih po povzročalo precejšnje nelagodje. niso bili elektrošoki, ki so jih tedaj vajah pogosto privoščili. Zanimive Mislim, da je danes ta praksa samo še tudi uporabljali pri zdravljenju psi- vaje v prvih letih so bile tudi na davni spomin. Druga, zelo neprijetna hoz. Obe vrsti zdravljenja sta bili nato inštitutih. Še zdaj se spominjam ostre- izkušnja med vajami iz psihiatrije so kmalu opuščeni. Psihiatrična stroka ga vonja po formalinu, ki je prevlado- bile nekatere nenavadne oblike se je na srečo otresla tradicije omenje- val na anatomskem inštitutu, kjer zdravljenja bolnikov s psihiatričnimi nih, res čudnih terapevtskih metod in smo se prvič srečali z anatomskimi boleznimi, predvsem s psihozami. je sprejela različne nove oblike zdrav- preparati in človeškimi kadavri. Pri Tedaj so predvsem bolnike s shizofre- ljenja. vajah na patologiji smo se seznanjali z nijo zdravili z visokimi odmerki Srečanje ob 60-letnici vpisa na Medicinsko fakulteto pred Maistrovim spomenikom v Mariboru

Revija ISIS Obletnic5a7Januar 2023 V pomemben del študija so seveda ki ju je moral kandidat natančno Slednji dogodek se nam je globoko sodili tudi izpiti, ki so potekali zelo predstaviti in postaviti diagnozo ter vtisnil v spomin. Zgodil se je namreč različno. Večkrat so trajali tudi ves diferencialno diagnozo. Sledil je del med vajami iz interne propedevtike. dan. Pred izpiti smo se veliko pogo- izpita, ki je zajemal tudi druga podro- Asistent, ki je demonstriral perkusijo varjali, številni smo skupaj študirali in čja interne medicine. Na izpitu iz prsnega koša, je to počel s cigareto v se med seboj spodbujali. Tisti, ki so interne medicine sem bila zelo uspe- ustih. Časi se res spreminjajo, kar je posamezni izpit opravili, so pripove- šna, kar je po končanem študiju nadvse dobro. Kaj takega je danes dovali, kako je potekal, na kaj je treba vplivalo tudi na mojo odločitev za nepredstavljivo in se zanesljivo ne bi biti pozoren, kateri so glavni poudarki specializacijo iz interne medicine. moglo zgoditi. in metode izpraševalca. Med študijem smo doživljali V času našega študija je že obsta- V spominu mi je ostalo nekaj različne prigode in anekdote. Eden od jal Pajzl na Vrazovem trgu 2, ki je bil potekov izpitov, ki so izstopali po kolegov mi je osvežil spomin na nekaj študijski in družabni prostor študen- dolžini in vsebini. anekdot, ki jih navajam. tov Medicinske fakultete. V Pajzlu so bili trije prostori, kjer smo se kolegice Izpit iz kemije je navadno trajal Izpiti iz kemije so, kot omenjeno, in kolegi družili in študirali. Predstav- ves dan. Predavalnice, kjer so potekali skoraj praviloma trajali ves dan. ljal je torej mesto skupnega učenja, izpiti, kandidati niso smeli zapustiti, Zvečer so bili kandidati že pošteno tudi medgeneracijskega povezovanja dokler niso bili vsi izprašani. Pogosto utrujeni in lačni. Nekega večera, ko so in sodelovanja. V prvem prostoru je ni bil jasen vzrok za neuspešen izhod se izpiti prav tako zelo zavlekli, se je bilo dovoljeno govorjenje in srečeva- izpita, ker so se tudi merila pri opra- profesor »izkazal« (vsaj mislili so nje, v drugem je bilo možno zelo tiho vljanju izpita spreminjala (vsaj tako se tako): lačne študente je povabil na pogovarjanje, v tretjem pa je bila nam je zdelo). večerjo v Ljudsko kuhinjo in jih tam zapovedana popolna tišina, kjer je bil ves čas imenitno zabaval. Po vrnitvi v študij najbolj intenziven. V majhni Nenavaden je bil npr. izpit iz predavalnico so se izpiti nadaljevali, stranski sobi so kuhali kavo in še kaj. psihiatrije, ki smo ga prav tako vendar je profesor (po mnenju kandi- V Pajzlu smo se družili, organizirali opravljali ves dan. Najprej smo morali datov neupravičeno) vse »vrgel«, tudi nepozabne zabave. Spominjam po nareku pravilno napisati psihia- nihče od povabljenih (in sitih) študen- se, da so se sem in tja naših zabav trične diagnoze in izraze, čemur je tov izpita ni opravil. Pa naj razume, udeleževali nekateri profesorji, med sledil drugi, praktični del izpita s kdor more. drugimi Andrej Oton Župančič, ki pregledom bolnika. Tedanji profesor smo ga ljubkovalno imenovali A.O.Ž. psihiatrije je imel pogosto dolge Med izpitom iz anatomije je in je zelo popestril naša druženja, saj monologe, ko je na široko razlagal, kaj kolega dobil nalogo, naj opiše in pove, je bil nadvse duhovit in zabaven. vse bi morali vedeti o bolnikih in kako kaj je »crus«. Očitno je »crus« Številne generacije študentov so tudi posebni so psihiatrični bolniki. Zelo zamenjal s »crux« in zmedeno začel kasneje s skrbnim delom poskrbele, rad je tudi navajal zgodbe o posebej opisovati križnico (os sacrum). Zame- da se je Pajzl skozi leta še naprej zanimivih psihiatričnih bolnikih, njava se je za kolega razumljivo slabo razvijal, izpopolnjeval in ostal eno čemur smo z zanimanjem prisluhnili. iztekla. Izpit se je namreč končal izmed središč študentskega življenja. Resnici na ljubo nas je na koncu ekspresno – že po dveh stavkih. Zaradi načrtovane gradnje in prenove njegovih monologov tako pisni kot Vrazovega trga 2 ter predvidenega praktični del izpita večina uspešno Na vajah iz patologije je za mikro- rušenja v letu 2022 žal obstaja nevar- opravila. skopske preparate skrbel strežnik in nost, da bodo študenti v bližnji jih prinašal v vajalnico. Med eno od prihodnosti izgubili Pajzl, torej ostali Spominjam se izpita iz ginekologi- vaj se je strežnik odpravil po mikro- brez teh legendarnih prostorov. je in porodništva, ki je potekal v obeh skopske preparate, ki so bili shranjeni stavbah, v Leonišču in porodnišnici. v posebni omarici. Nismo ga dočakali, Veliko kolegic in kolegov iz drugih Med izpitom smo se selili iz ene ker je med nabiranjem preparatov krajev je prebivalo v študentskem stavbe v drugo, zaradi česar smo zaspal nad odprtim predalom. Nismo naselju, kjer smo se prav tako sreče- morali prečkati ulico, vendar izpit ni odkrili vzroka njegove zaspanosti vali in občasno skupaj študirali. Nekaj bil prekinjen, pač pa je profesor tudi (utrujenosti). kolegov je stanovalo v Oražnovem med hojo postavljal izpitna vprašanja, domu v Wolfovi ulici v Ljubljani. Dr. kar je bilo nenavadno in je od kandi- Pri eni od vaj iz interne propedev- Ivan Oražen je v svoji oporoki pred datov zahtevalo kar precej zbranosti. tike so nam sporočili, da vaje zaradi več kot sto leti zapustil Medicinski Vendar nas je tedaj večina kandidatov zadržanosti asistenta odpadejo. fakulteti stavbi na Wolfovi ulici in izpit uspešno opravila. Veselo smo jo mahnili na matinejo v Dolenjski cesti v Ljubljani. Oražnova tedanji kino Union. Glej ga zlomka, zapuščina je imela in še ima za Medi- Izpiti iz interne medicine so bili kaj smo doživeli in koga smo videli. cinsko fakulteto neprecenljivo vred- zahtevni, saj je to ena najširših in Poleg filma na platnu smo nekaj vrst najobširnejših vej medicine. Praktični pred sabo gledali tudi glavo našega del je zajemal pregled dveh bolnikov, »zadržanega« asistenta.

Revija ISIS O58bletnicaJanuar 2023 nost, saj v obeh stavbah brezplačno doktor stomatologije vrnjena diplo- kdo bo organiziral naslednje čez leto bivajo študenti medicine. Notranjost mantom. V tem skoraj 25-letnem dni, kar je zagotavljalo, da so se Oražnovega doma na Wolfovi ulici mi obdobju diplomanti Medicinske srečanja nadaljevala in niso bila je na mojo željo razkazal kolega, ki je fakultete večinoma niso dvigovali prekinjena. Zadnjih nekaj let, odkar tam bival. Ženski obisk Oražnovega diplom, ampak le potrdila o konča- smo nekoliko starejši, smo se na enem doma ni bil povsem običajen, zato je nem študiju. od izletov soglasno odločili, da bomo bil bolj kratkotrajen. Sobe so bile kar naša srečanja skrajšali za en dan. precej obljudene, če se prav spomi- Dobro vzdušje in prijateljstvo v Enodnevni izleti so bili prav tako njam, je bilo v njih najmanj šest našem letniku sta bila nedvomno posvečeni obisku različnih krajev in postelj. Drugih prostorov se ne spomi- razloga, da je pokojni kolega Štefan znamenitosti širom Slovenije. Ob njam prav dobro. V Oražnovem Stražiščar nekaj let po končanem vsakem srečanju smo izvedeli kaj dijaškem domu na Dolenjski cesti, ki študiju (mislim, da je bilo konec novega o obiskanih krajih ali o njih je namenjen študentkam medicine, je sedemdesetih let) predlagal redna, obnovili znanje. Še posebej slovesna bilo nastanjenih tudi nekaj kolegic iz vsakoletna srečanja. Resnično nas je so bila srečanja ob okroglih obletni- našega letnika, ki sem jih večkrat spodbudil, da smo se začeli srečevati cah vpisa na Medicinsko fakulteto obiskala, sem in tja smo skupaj vsako leto, naša srečanja so potekala (30, 40, 50, letošnjih 60 let). Srečeva- študirale ali pa se samo družile. širom po Sloveniji, predvsem v tistih nja smo ohranili do današnjih dni Spominjam se tudi, da sem po svoje krajih, od koder je prihajalo več (razen zadnjih dveh let zaradi epide- zavidala kolegicam in kolegom iz kolegic in kolegov. Žal smo Štefana mije covida-19). O nekaterih prejšnjih drugih krajev, ker se mi je zdelo, da so izgubili mnogo prezgodaj, že leta srečanjih (ob okroglih obletnicah) bistveno bolj svobodni in so si lahko 1983. Tedaj je kot docent na Medicin- sem avtorica tega prispevka že pisala po svoje organizirali življenje in ski fakulteti postal predstojnik Kate- v glasilu Isis. študij, za razliko od nas Ljubljanča- dre za sodno medicino. Smrt čez nekaj nov, ki smo bili doma in v svobodi mesecev je končala bleščečo kariero Letos smo se ob 60-letnici vpisa bolj omejeni. Nisem pomislila, da je dragega kolega, ki mu je bila pod na Medicinsko fakulteto 4. junija bilo bivanje stran od doma manj mentorstvom prof. dr. Janeza Milčin- srečali v Mariboru. Večina udeležen- prijazno, ekonomsko in dostikrat tudi skega namenjena nosilna vloga pri cev nas je bila iz Ljubljane in okolice, prostorsko ter logistično bistveno nadaljnjem razvoju sodne medicine posamezni tudi iz Maribora, skupaj manj ugodno. pri nas. Na zadnjo pot smo ga kolegice nekaj nad trideset (ob 50-letnici vpisa in kolegi pospremili v zelo velikem je bilo na srečanju petdeset udeležen- V velikem številu smo se še kot številu. Po opravljeni pogrebni sloves- cev). Letos se je torej srečanja udeleži- študentje in tudi kasneje, kot zdravni- nosti smo se zbrali v bližnjem gostišču lo nekaj manj kolegic in kolegov. ki, udeleževali Medicinskega plesa, ki in nadaljevali zelo boleče poslavljanje Nekateri so malo pred odhodom je navadno potekal v Festivalni od dragega kolega, se spraševali, ali bi udeležbo odpovedali, bodisi zaradi dvorani in je imel sloves elitne prire- lahko preprečili njegov odhod, ga drugih obveznosti bodisi zaradi ditve z izbranimi glasbenimi ansam- skupaj objokovali, sočustvovali z zdravstvenih težav (nismo več naj- bli. Udeleževali so se ga tudi naši njegovo soprogo, našo kolegico, ki je mlajši). Po prihodu z avtobusom v učitelji. Navadno so študenti Medicin- ostala sama z dvema majhnima Maribor se nam je pridružila vodnica ske fakultete pripravili program, ki je otrokoma. Naše druženje po Štefano- Marinka Košar in se z nami popeljala na zabaven in duhovit način prikazo- vem pogrebu smo doživljali kot na zanimivo, približno polurno val študij medicine, stomatologije in posebno vrsto vsaj trenutnega lajšanja krožno vožnjo skozi različne predele poklic zdravnika. Medicinski ples je skupne žalosti ob izgubi priljubljenega mesta in razložila njegovo zgodovin- bil med študenti in zdravniki zelo in perspektivnega kolega. sko rast. Nato smo izstopili pri Akva- priljubljen, udeležba je bila skoraj riju ob Mestnem parku, kjer so se obvezna in tudi prestižna. Dosedanja srečanja našega letnika nam pridružili kolegi iz Maribora. nedvomno zaslužijo nekaj besed, saj Maribor zadnja leta spreminja svojo Omeniti velja še eno posebnost, ki smo jih vrsto let neprekinjeno organi- podobo – odeva se v »nova oblačila«. smo jo doživeli med našim študijem. zirali enkrat na leto in so prva leta Skozi Mestni park smo se sprehodili Leta 1963 sta bila diplomantom trajala dva dni. Zbrali smo se v petek do Maistrovega trga, preko Trga Medicinske fakultete odvzeta naziva popoldne, imeli skupno slovesno svobode z mestnim gradom (danes doktor medicine in doktor stomatolo- večerjo, nato smo prenočili, v soboto Pokrajinski muzej) in Grajskega trga gije, zamenjala sta ju naziva zdravnik dopoldne in del popoldneva pa je smo prispeli na Slomškov trg in in zobozdravnik. Po velikem trudu sledil izlet. Obiskovali smo različne vstopili v stolnico. V katedrali, ki je Slovenskega zdravniškega društva in predele Slovenije, izleti so bili vedno stara skoraj devetsto let in kjer je grob njegovega tedanjega predsednika obogateni z obiskom raznih znameni- blaženega Antona Martina Slomška, prof. dr. Antona Dolenca sta bila leta tosti, muzejev in podobno. Ob koncu nas je vodnica opozorila na različne 1986 naziva doktor medicine in vsakega srečanja smo se dogovorili,

Revija ISIS Obletnic5a9Januar 2023 arhitekturne stile in umetnostnozgo- med udomačenimi žlahtnimi vinskimi pesnitev kolega Dušana Sketa, s dovinske bisere. Nadaljevali smo pot trtami na svetu, z letnim pridelkom katero nas je vse presenetil in smo ji z prek živahne Poštne ulice in prispeli od 35 do 55 kg. Vino shranijo v veseljem prisluhnili. Naše nadvse na lepo prenovljeni Glavni trg, nato manjše steklenice, njihov oblikovalec prijetno in uspešno srečanje v Mari- pa prek Židovskega trga z eno najsta- je Oskar Kogoj in služijo kot protoko- boru, ob 60-letnici vpisa na Medicin- rejših sinagog v Evropi (danes muzej) larno darilo (do sto steklenic na leto). sko fakulteto, se je bližalo koncu. V prispeli do reke Drave. Na Lentu smo Danes potomke stare trte rastejo v večernih urah smo se poslovili od se sprehodili do Lutkovnega gledali- številnih krajih v Sloveniji in skoraj na mariborskih kolegov in se zadovoljni šča in prek nedavno lepo obnovljene- vseh kontinentih. odpeljali proti Ljubljani. Še prej smo ga Vojašniškega trga sklenili pot v se dogovorili, da naslednje srečanje v Hiši stare trte na Lentu, kjer je priku- Po končanem ogledu Maribora letu 2023 organizirajo kolegi z Obale, pen muzej, posvečen »najstarejši smo se odpeljali na slovesno kosilo v torej iz Kopra in Valdoltre. Sklenili prebivalki totega mesta«. Stara trta, hotel Arena pod Pohorjem, kjer so smo torej, da se zagotovo vidimo ob sorte žametovka ali modra kavčina, je nam postregli z izbranim kosilom. letu osorej! stara okrog 440 let in raste ob južni Nadvse smo uživali v sproščenem strani pročelja te hiše. Leta 2004 je klepetu na prostem in svežem zraku v S pesnitvijo kolega Dušana Sketa bila vpisana v Guinnessovo knjigo lepem okolju pod Pohorjem. Veliko zaključujem zapis o srečanju našega svetovnih rekordov kot najstarejša smo si imeli povedati. Sledili so letnika v počastitev 60-letnice vpisa prijazni nagovori in priložnostna na Medicinsko fakulteto. »Pesem hočem zdaj zapeti / štajerskim kolegom v hvalo / ker so zbrali nas ob Dravi / kar je od letnika ostalo. Meni pa naj misel vedra / v čas mladosti poleti / lep spomin iz mladih časov / slike zdajšnje izbistri. Rad spominjam se na letnik / inštitute, klinike / kakor tudi na Oražna, Pajzl, Nace, Činkole. Se učiteljev spominjam / redkokdo od njih še živ / se sprehaja, a želim mu / da bi še na svetu bil. Spomnim tudi se kolegov, / ki so bili pa jih več ni / žêlel bi, da ta skupina / se prehitro ne množi. Naj kolegice pozdravim / bile punce ste in pol / v medicini je pravilo, / da ste glavni ženski spol. To bila so mlada leta / polna upov in načrtov / fakulteta nam je vrata / trnovih odprla vrtov. Le na trnju res najlepše / vrtnice se razcvetijo / naj spomin na nje ostane / tudi ko se posušijo. Tisti čas je zdaj za nami / tistih časov zdaj ni več / važno je, da smo še živi / in da zdravje ni čist‘ preč«. Prim. Mojca Kos Golja, dr. med., [email protected]

Revija ISIS 6V0spominJanuar 2023 Profesorica Mateja Bohinjec (1932–2022) Slovo ustanoviteljice Centra za tipizacijo tkiv in nacionalnega registra nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija Donor, prejemnice visokega državnega odlikovanja »zlati red za zasluge za življenjsko delo v medicini, posebej za zasluge na področju imunogenetike in histokompatibilnosti« Blanka Vidan Jeras, Matjaž Jeras Profesorica Mateja Bohinjec je svojo z fakultete podelil naziv izredne in kasneje redne ustvarjalnostjo bogato življenjsko pot začela 13. profesorice za področje imunologije. 6. 1932 v Trbovljah in tam začela izobraževanje, ki je bilo zlata nit njenega življenja. Po končanem Leta 1991 je skupaj z najožjimi sodelavci študiju na Prirodoslovni fakulteti v Ljubljani leta ustanovila slovenski register nesorodnih daro- 1959 se je zaposlila na Zavodu Republike Slove- valcev krvotvornih matičnih celic, Slovenija nije za transfuzijsko medicino (ZTM), kjer je Donor. Ta je že naslednje leto postal polnopravni delovala do upokojitve leta 1994. član svetovnega registra World Marrow Donor Association. Kot štipendistka Britanskega sveta se je v letih 1961 in 1962 na Wright-Flemingovem V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je inštitutu v Londonu navdušila nad imunologijo. vizionarsko navezala stike z vodilnimi strokovnja- Na Inštitutu Theodorja Kocherja v Bernu pa je v ki neprofitne mednarodne organizacije za izme- letih 1964 in 1965 sodelovala pri študiji postop- njavo organov umrlih darovalcev Eurotransplant. kov frakcioniranja plazme. Tudi na osnovi tam Pomembno je prispevala k temu, da se je po 32 opravljenih raziskav je bila leta 1966 na Medicin- letih, v katerih je bilo v Eurotransplant vključenih ski fakulteti v Ljubljani promovirana v doktorico le pet držav, tem kot šesta pridružila Slovenija. znanosti s področja biokemije. Tako se je močno povečala možnost za presaditev organa predvsem slovenskim bolnikom s kronič- Pionirsko delo je opravila, ko se je v dogovo- no odpovedjo ledvice, pa tudi tistim, ki so potre- ru s kliničnimi bolnišnicami začela ukvarjati z bovali srce, jetra ali pljuča umrlega darovalca. imunogenetiko sistema tkivnih antigenov HLA in z ugotavljanjem histokompatibilnosti oziroma Postavila je temelje imunokemije, imunogene- tkivne skladnosti za potrebe transplantacije tike ter tkivne skladnosti v Sloveniji in zapustila ne- ledvice. Vpeljala je teste za ugotavljanje tkivne izbrisen pečat v slovenskem prostoru ter pomemb- skladnosti med bolnikom z nedelujočo ledvico in no zaznamovala razvoj transplantacijskih njegovimi sorodniki, ki so bili pripravljeni programov pri nas. Leta 2006 je prejela zlati red za ledvico darovati, kar je skupaj z ostalimi dejav- zasluge za življenjsko delo v medicini, posebej za nostmi že leta 1970 omogočilo prvo presaditev zasluge v imunogenetiki in histokompatibilnosti. ledvice sorodnega darovalca v Sloveniji. Profesorica Mateja Bohinjec je preminila 13. Z ustanovitvijo Centra za tipizacijo tkiv leta 9. 2022. Spominjali se je bomo kot odlične 1983 je imunogenetiko in histokompatibilnost strokovnjakinje, katere pogled je segal daleč v kot stroko postavila v formalni okvir v sloven- prihodnost, in učiteljice, ki nas je s smislom za skem prostoru in testiranja tkivne skladnosti humor in briljantnimi idejami znala motivirati. razširila tudi na presaditve krvotvornih matičnih Zahvaljujemo se ji za vse ustvarjalne ure živ- celic. Te so postajale vse bolj uspešen način ljenja, ki jih je posvetila imunologiji, imunogene- zdravljenja predvsem levkemij in sorodnih tiki, transplantacijski in transfuzijski medicini malignih krvnih bolezni. ter svojim sodelavcem. Svoje bogato znanje in prodorne ideje je Dr. Blanka Vidan Jeras, mag. farm., spec., vodja prenašala mlajšim kolegom, saj je bila mentorica Centra za tipizacijo tkiv, vodja registra Slovenija številnim diplomantom, magistrantom in dokto- Donor, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko rantom na Medicinski fakulteti ter Fakulteti za farmacijo. Leta 1985 ji je svet Medicinske medicino, Ljubljana Prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm., Fakulteta za far- macijo, Univerza v Ljubljani

Revija ISIS V spom6in1Januar 2023 Prim. mag. Martin Toth, dr. dent. med., spec. (1938–2022) Zelo nas je prizadela žalostna vest, ki pa je žal ostala v predalu takratnega nesnemno tehniko in tudi tehniko da je prim. mag. Martin Toth, spec., predsednika vlade. Sodeloval je na ravnega loka. odšel za vedno. številnih posvetih in svoje znanje delil naprej. Leta 2011 ga je predsednik RS Pogrešali ga bomo! Slava njegove- Rodil se je 28. 5. 1938. Otroštvo je Danilo Türk odlikoval z redom za mu spominu! preživel v Prekmurju. V Murski Soboti zasluge. Tudi kot upokojenec je je končal osnovno šolo in gimnazijo. nadaljeval svoje delo. Sodeloval je pri Slovensko ortodontsko društvo Leta 1963 je diplomiral na Medicinski pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi. fakulteti v Ljubljani, smer stomatolo- Umrl je 22. 2. 2022. gija, in se vrnil v Prekmurje. Martin Toth je pustil velik pečat Delal je v Zdravstvenem domu tudi v zobozdravstvu. Posameznim Murska Sobota. Zaključil je tudi medicinskim vejam je svetoval ustre- specializacijo iz čeljustne in zobne zne definicije za medicinske storitve, ortopedije. Na Medicinski fakulteti v kar je odločilno za obračunavanje Zagrebu je opravil še magisterij iz zavarovalnicam. javnega zdravstva. Tudi čeljustna in zobna ortopedija Bil je pionir stomatološke preven- mu je hvaležna. Po ustanovitvi leta tive v Prekmurju in v Sloveniji. V 1993 se je Slovensko ortodontsko zdravstvenih domovih in zdravstvenih društvo ukvarjalo z vključitvijo nesne- postajah so kabinete urejali v umival- mnega ortodontskega zdravljenja v nice, kjer so medicinske sestre učile okvir obveznega zdravstvenega otroke in mladostnike tehniko pravil- zavarovanja. Veliko odločujočih dejav- nega čiščenja zob. Pri predšolskih nikov je bilo proti z utemeljitvijo, da je otrocih so bili navzoči starši. nesnemna tehnika predraga za našo državo. Martin Toth je vedel, da to Leta 1975 se je z družino preselil v tehniko uporablja ves svet in da Slove- Ljubljano in se zaposlil na takratni nija ne more biti osamljeni otok Zdravstveni skupnosti Slovenije. neznanja. Ukvarjati se je začel s proučevanjem zdravstvenih zavarovanj v Evropi in v Našla se je rešitev! S pomočjo svetu. Po osamosvojitvi Slovenije je Eismann-Farčnikovega indeksa smo svoje delo nadaljeval na Zavodu za lahko razvrstili ortodontske nepravil- zdravstveno zavarovanje Slovenije nosti v lahke, težke in zelo težke. (ZZZS) v Ljubljani, kjer je delal do Lahke niso vključene v okvir zdrav- upokojitve. stvenega zavarovanja. Prednost za začetek zdravljenja imajo težke in zelo Svoje znanje je vključeval v težke nepravilnosti. Indeks sta potrdi- vzpostavitev prvega zdravstvenega la Ministrstvo za zdravje in tudi ZZZS. sistema, v delo Svetovne zdravstvene Zaslugo za navedeno rešitev ima organizacije, Svetovne banke in Martin Toth. To je bil velik korak Evropske agencije. Svetoval je tudi naprej! številnim tujim vladam na področju delovanja javnih zdravstvenih siste- Slovensko ortodontsko društvo je mov (Hrvaška, Srbija, Črna gora, organiziralo številne tečaje, ki jih je Kosovo, Albanija). odlično vodil dr. Milan Milačič. Tako smo bili ortodonti usposobljeni za Njegovo dolgoletno delo je bila izvajanje ortodontskega zdravljenja z tudi reforma Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,

Revija ISIS S62knjižne policeJanuar 2023 David Zupančič: Življenje v sivi coni Prizori iz življenja mladega zdravnika. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 255 str. Aleksander Koroša »Življenje v sivi coni« sem kupil v prvem zdravniki doživeli popolnoma novo/noro izku- tednu prodaje in ob tem izvedel, da kupujem šnjo. Svoje bolnike smo lahko videli brez mask. enega zadnjih izvodov prvega natisa. Od proda- Kako nenavadno je bilo to! Bili smo skupaj z jalk v knjigarni sem izvedel, da tako hitro ni njimi brez mask. Še zdaj (po nekaj mesecih) pošla še nobena knjiga slovenskega avtorja.1 Če nisem čisto prepričan, da je bilo to res. temu podatku dodamo nekaj konteksta – običaj- na naklada knjige v Sloveniji je od 500 do 1000 Službe nekaterih so se med pandemijo izvodov, naklada Življenja v sivi coni pa 2500 koronavirusa temeljito spremenile. Iz svojih izvodov. Za nakup sem se odločil, ker Davida2 običajnih oddelkov in delovišč so odšli na različ- spremljam na njegovem Instagram profilu in se ne covidne oddelke ali intenzivne enote. Naen- mi zdi zabaven človek. Pričakoval sem, da bo krat niso več delali niti s svojo populacijo bolnih tudi knjiga odsevala njegov humor in prodor- niti z obolenji, ki jih običajno obravnavajo, nost. ampak s popolnoma drugačno populacijo in problematiko. Drugi (tudi David) ob pandemiji Glede na popularnost knjige pričakujem, da koronavirusa niso zamenjali oddelka, vseeno pa bo misli o prebranem zbral še kdo, zato bom svoj so doživeli ogromno sprememb razmer in obre- prispevek obarval s svojim glediščem – otroške- menitev. (Pedo)psihiatrični oddelki so bili prvi, ga in mladostniškega psihiatra. ki so izgubljali prostorske in kadrovske zmoglji- vosti zaradi organizacije oskrbe bolnikov s Koronavirus nam je marca 2020 življenja covidom. Tako smo prišli v zelo nenavadno (da postavil na glavo. Spremenil je naša zasebna ne uporabim kake ostrejše besede) stanje – manj življenja – nekateri so sami resneje zboleli, vsi pa zmogljivosti in večje potrebe. Če ste v zadnjih poznamo vsaj nekoga, ki je resneje zbolel. Seveda dveh letih odprli kak časopis ali spletno stran marsikdo ne tako resno, da bi pristal v enoti katerega od medijev, ste zasledili, da pedopsihia- DTS3, ampak tudi teh ni (bilo) malo. Hkrati pa tri (pa tudi drugi strokovnjaki s področja dušev- nam je spremenil naša profesionalna življenja. Naenkrat pacientov brez mask ne prepoznamo 1 Podatek ni podkrepljen z raziskavo, ampak zgolj s spominom dveh prodajalk. več, kljub temu da smo z njimi preživeli že ogromno časa v ambulantah, spremenila pa se je 2 Ker sva podobnih let, si ga drznem klicati po imenu. tudi naša služba. 3 Diagnostično-terapevtski servis UKC Ljubljana (Sam sem izkusil, da sem mladostnico pred sprejemom na oddelek spremljal tedensko v ambulanti. Po takratnih pravilih je bila lahko na oddelku brez maske, v ambulanti pa ne. Še isti dan sem na oddelku srečal pacientko njenih let in se spraševal, kdo je. Ker gre za manjši odde- lek, sem hitro ugotovil, da sem srečal mladostni- co, za katero sem mislil, da jo (pre)poznam.) Poleg mask, ki so nam skrile spodnjo polovi- co obraza in vsaj polovico obrazne mimike, pa smo se srečali tudi z raznimi drugimi ukrepi. Naenkrat smo ohranjali z drugimi ljudmi (tudi pacienti) večjo razdaljo, v ambulantah je bilo zaradi zračenja neredko hladno, dotike smo omejili na minimum ... V kratkem obdobju dveh mesecev letošnjega poletja smo ambulantni

Revija ISIS S knjižne polic6e3Januar 2023 nega zdravja otrok in mladostnikov) zaposlenih. Vsak od njih pa za svoje organizacij pa vse do lokacij in kon- še vedno opažamo posledice pande- delo potrebuje tudi primeren delovni taktov služb na področju duševnega mije v naših ambulantah. Število prostor. V iskanju rešitev ostane vsak zdravja. otrok in mladostnikov s težavami se je zdravstveni dom s svojimi občinami izrazito povečalo. Kljub prehodni ustanoviteljicami sam. Pri tem so Dostopen je tudi na povezavi in slabši dostopnosti zdravstvenih služb nekateri bolj uspešni kot drugi. V preko QR-kode. je bilo v letu 2020 izdano skoraj našem zdravstvenem domu trenutno enako število napotnic za prvi pregled sobivamo z dvema gradbiščema, kar www.zadusevnozdravje.si pri pedopsihiatru kot leta 2019 ni vedno najlažje, nas pa navdaja (dobrih 2000 napotnic). Leta 2021 je upanje, da bo po koncu gradenj več, www.skupajzazdravje.si številka presegla 3100, letos do mogoče celo dovolj prostora. avgusta pa je bilo izdanih več kot Knjiga pred nami je zanimivo in 2300 napotnic, dobra tretjina s Med pripovedovanjem se David dinamično branje, ki te vsrka vase, stopnjo nujnosti »zelo hitro«. Z osebno razkrije in spregovori o svojih ponudi pa tudi podroben vpogled v odprtjem centrov za duševno zdravje težavah z anksioznostjo, nespečnostjo Davidovo življenje in delo. V svojo pa otroci in mladostniki pridejo do in kasneje tudi izgorelostjo. Ob knjigo je spretno vtkal kar nekaj pedopsihiatra tudi brez napotnice. skrbnem opisu težav, ki jih je doži- humorja, ki bralca razbremeni. Vse to se dogaja, kljub temu da so bile vljal, vključi tudi nekaj psihoedukaci- Osvetli kar nekaj stisk in težav običaj- službe skrbi za duševno zdravje otrok je, opiše poti iskanja rešitev in kaj je nega zdravnika, o katerih sicer govori- in mladostnikov zaprte/omejene njemu pomagalo, da jih je obvladal. mo tiho in redko. Upam, da so ta samo o prvem valu covida, sicer pa so Seveda pa ne pozabi opisati, kaj vse knjiga in drugi zapisi5 začetek spre- delale nemoteno (razen že omenjenih počne, da svoje zdravje ohranja.4 membe in bomo tudi zdravniki lahko bolnišničnih zmogljivosti). spregovorili, da smo kdaj šibki in O težavah na področju duševnega nemočni. Knjiga je s svojim izobraže- David v knjigi prepleta različne zdravja v Sloveniji govorimo premalo valnim vložkom dodatno zanimiva za vidike svojega življenja, tako iz študij- in zdravniki tu nismo nobena izjema. vse, ki medicine/infektologije ne skih let, časa pred koronavirusom in Mislim, da smo kvečjemu bolj zadrža- poznajo od blizu. Priporočam v (takratne) sedanjosti. Spretno vnaša ni. Verjetno, ker se (vsaj v službi) branje. tudi razlage osnovnih konceptov pričakuje od nas, da smo odločni, medicine in organizacije infekcijske neomajni in imamo vedno odgovor na Aleksander Koroša, dr. med., spec. otr. klinike. Skratka zaobjame življenje vsa vprašanja (bolnikov). Vsi pa in mlad. psih., Zdravstveni dom Murska mladega zdravnika, ki žonglira s vemo, da strokovne smernice in službo, družino, prijatelji, hobiji in dosedanje raziskave pogosto ne Sobota in NIJZ branjem strokovne literature. Odlično zaobjamejo kompleksnosti človeka in razčleni ta pomembna področja, kjer njegove družine pred nami. Smernice 4 Nekoliko me je začudilo, da ni niti pa vedno izbiramo, čemu bomo name- pa popolnoma umanjkajo, če ima omenil družabnih iger. nili nekaj prostega časa. Mogoče pa posameznik več komorbidnih motenj bomo celo dekadentno prespali pol ali katero od redkih (genetskih) 5 Mislim tudi na zapis »Moj boj« v sobote, ker smo med tednom spali bolezni. Neredko srečamo situacije, novembrski številki ISIS. premalo. kjer nimamo odgovora in pri izbiri zdravljenja uporabimo t.i. »educated Iz zgodbe podrobneje spoznamo guess«. Večina tega ne razkrije in s tudi infekcijsko kliniko, ki je med tem dodatno krepi »nadčloveški« covidom dobila več širše pozornosti in položaj, ki nam ga pripisujejo drugi. tudi resnejše ideje o novi stavbi. Glede Kar pa prinese še več stisk in pričako- na opisane razmere upam, da ne bo vanj po popolnosti. Za vse, ki se ostalo samo pri idejah. Žal pa infekcij- spopadate s težavami na področju ska klinika ni edina novogradnja, ki bi duševnega zdravja (pa tudi za tiste, ki jo slovensko zdravstvo nujno potrebo- jih želite preprečiti), priporočam valo. S prostorskimi stiskami se sooča spletni strani, ki so ju pripravili na tudi večina novoustanovljenih centrov NIJZ: programa Mira in preventivne- za duševno zdravje (otrok in mlado- ga programa Skupaj za zdravje. Obe stnikov ali odraslih), ki na primarni spletni strani ponujata ogromno nivo prinašajo celovito oskrbo ljudi z virov, kako si lahko pomagamo – od duševnimi težavami. En center za priporočil glede zdravega življenja, duševno zdravje odraslih/otrok in psihoedukacije o posameznih težavah, mladostnikov pomeni približno 16 vodenih tehnik sproščanja, nevladnih

Revija ISIS S64knjižne policeJanuar 2023 Neizmeren pogum raziskovalnem delu, raziskavi, s katero je pojasnila anatomijo medse- Zdenka Čebašek - Travnik katere izhaja deset smernic, po bojne povezanosti. Pripravljenost biti katerih se ravnajo ljudje, ki živijo »z ranljivi je izstopala kot edina, najjas­ Z mislijo na prof. dr. Ahčana, ki vsem srcem«, in ki nam pokažejo, nejša vrednota vseh, ki bi jih opisala meni, da v našem izobraževalnem katere navade ti ljudje krepijo in kot ljudi, ki živijo z vsem srcem. sistemu manjka predmet dobra katere opuščajo. Presenetila me je Ranljivost je jedro najpomembnejših samopodoba, sem posebej pozorna podobnost s sporočili iz knjige Vzgoja človekovih izkušenj. na knjige, katerih vsebina je povezana po dansko, še posebej o pomenu z dobro samopodobo. Po spletu opuščanja izčrpanosti kot statusnega Avtorica se dotakne tudi vpraša- naključij se je na moji knjižni polici simbola ter produktivnosti kot znaka nja, ali si raziskovalec in akademik znašla tudi knjiga z naslovom Neizme- lastne vrednosti. lahko »privošči« biti ranljiv. Na ren pogum, ki jo je Brené Brown samem začetku izobraževanja nas napisala pred desetimi leti, v sloven- Vodilno misel knjige je avtorica namreč učijo, da hladna distanca in ščini pa je izšla 2014. Brené Brown je zapisala še pred uvodom – Kako nedostopnost pripomoreta k presti- doktorica socialnega dela, ki na pogum, da si dovolimo biti ranljivi, žnemu ugledu. To je nekakšen poklic- izviren način preučuje teme poguma, spremeni način, kako živimo, ljubi- ni oklep, ki nam ga posredujejo ranljivosti, sramu, empatije in vode- mo, vzgajamo otroke in vodimo – ter učitelji in s katerim naj bi se zavaro- nja ter jih uporablja za pogled na predstavila, od kod izvira njena ideja vali pred čustveno dostopnostjo. Uvod medčloveško povezanost in njeno za takšno knjigo. Navdušil jo je govor zaključi z osrednjo mislijo knjige, da delovanje. Torej vsebine, ki so za Theodora Roosevelta, ki ga je imel to, kar vemo, je pomembno, vendar je dobro samopodobo (tudi zdravnikov) leta 1910 na univerzi Sorbona v pomembnejše to, kar smo. odločilnega pomena. Zato ne presene- Parizu. V tem besedilu je prepoznala, ča, da se je do leta 2021 šest njenih da pravzaprav govori o ranljivosti, ki Za predstavitev knjige sem izbrala knjig znašlo med prodajnimi uspešni- jo je sama dolgo preučevala. Ranlji- dve poglavji, šesto in četrto. Najprej cami New York Timesa (The Gifts of vost ni šibkost, ni poznavanje zmage šesto, z dolgim naslovom: Disruptiv- Imperfection, Daring Greatly, Rising ali poraza, temveč razumevanje, da no sodelovanje: pogum narediti Strong, Braving the Wilderness, Dare sta potrebna tako zmaga kot poraz. izobraževanje in delo človeško, ki se to Lead, and Atlas of the Heart). »Naša pripravljenost priznati, da zdi skrivnosten, kar je verjetno Poleg knjige Neizmeren pogum smo ranljivi, in se s tem soočiti, povezano s prevajalčevim izborom (Daring Greatly) je v slovenščini izšla določa globino našega poguma in besed za disruptive collaboration. še Darovi nepopolnosti (2010), iz jasnost našega namena; stopnja, do V slovenščini doslej nisem zasledila katere se ščitimo pred lastno ranlji- uporabe tega izraza, zato pa sem Ljubljana: Cangura.com, 2014 vostjo, pa velikost našega strahu in naletela na zanimiv članek v anglešči- odtujenosti.« ni: Disruptive Collaboration: A Thesis for Pro-Competitive Colla- V uvodu nas Brené Brown s svojo boration in Health Care (https:// izkušnjo iz preteklosti takoj postavi v catalyst.nejm.org/doi/full/10.1056/ bistvo ranljivosti – ko je ugotovila, da CAT.22.0057). Gre za tako imenova- sovraži negotovost in občutek, da česa no moteče sodelovanje, v katerem se ne ve. Sovraži občutek ranljivosti. A jo poveže več obstoječih podjetij, ki sogovornica, terapevtka, postavi na sodelujejo, da skupaj motijo celotno drugačno izhodišče: ranljivost je podpanogo, in predstavlja nov po- čudovito čustvo. Ko jo terapevtka slovni model, uporaben tudi v zdrav- vpraša, kaj naredi, da bi se občutka stvu. Tako sem prišla do bistva tega ranljivosti znebila, odgovori: »Poči- poglavja – govori o tem, da so iskreni stim hišo. Jem arašidovo maslo. pogovori o ranljivosti in sramu Krivim druge ljudi. Vse naokoli sebe disruptivni (moteči), ker vznemirijo naredim popolno. Nadziram to, kar obstoječe stanje in prinesejo velike lahko – to, česar ne obvladam.« spremembe. Takšnih pogovorov se v Zveni znano? Potem bo vsebina te naših organizacijah izogibamo, saj knjige gotovo pritegnila vašo pozor- osvetljujejo temne kotičke. Avtorica nost in ne boste gledali na uro, ko jo se je ob neki priložnosti pogovarjala z boste brali. Še posebej, če veste, da avtorjem izraza disruptivna inovacija besedilo temelji na avtoričinem in ob tem spoznala, da večina ljudi in organizacij ne prenese občutka negotovosti in tveganja prave inovati-

Revija ISIS S knjižne polic6e5Januar 2023 vnosti. Učenje in ustvarjanje sta sama zaposlenih. Če nadrejeni sramotijo poglobi: »Jaz sem kriv. Tako se po sebi ranljiva, saj nikoli ne moremo zaposlene, ste lahko prepričani, da počutim, ker nisem dovolj dober.« biti dovolj gotovi. To spoznanje je zaposleni sramotijo tudi svoje stran- Avtorica je »zdravilo« poiskala v povezala z izkušnjo iz svoje raziskave ke, učence (študente) in družino … svojih Navdihujočih intervjujih, ki jih s skupino srednješolcev: »Včasih je objavljala v obliki bloga na svoji lahko postaviš vprašanje in izzoveš Oklep ranljivosti je drugo poglav- spletni strani, očitno v času pisanja te ideje, a če imaš učitelja, ki mu to ni je, ki sem ga izbrala za podrobnejšo knjige. Njena aktualna spletna stran všeč, ali sošolce, ki se iz tega norčuje- predstavitev, saj sem v njem prepo- jih ne prikazuje več, zato pa ponuja jo, je hudo. Večina nas ugotovi, da je znala tudi povezave z našim, zdravni- številne druge teme (https://brene- najbolje imeti sklonjeno glavo, zaprta škim poklicem. Avtorica povzame eno brown.com/), ki jih najdemo pod usta in visoke ocene.« Tudi mene se od razlag besede persona, kot (grški) ključno besedo perfectionism. A za je ta stavek globoko dotaknil, najbrž izraz za odrsko masko, in to prispodo- zdaj ostanimo pri zdravilnih zgodbah, zaradi podobnih izkušenj iz našega bo uporabi za oklep oz. način, kako se ki jih preberemo v tej knjigi in se šolskega sistema in zaznanega načina, ščitimo pred nelagodjem in ranljivo- iztečejo v stavku Leonarda Cohena: kako se (ne) gradi dobra samopodo- stjo. Maske nam dajejo občutek, da »Razpoka je v vsem. Tako svetloba ba. Nadaljevanje poglavja prinaša smo varnejši, četudi nas dušijo. Oklep vstopi noter.« Ostal nam je še tretji pojasnilo, kaj pomeni disruptivno nam daje občutek, da smo močnejši, ščit: mrtvičenje občutkov in čustev ali sodelovanje v procesu izobraževanja tudi ko nas njegova teža utruja. otopelost, katerega značilnost je nora in v delovanju organizacij. Vplete Predstavi nam tri obrambne ščite iz zaposlenost, ki nas oz. našo ranljivost citat sira Kena Robinsona, ki poudari, »skupne orožarne ranljivosti«, v posebej izčrpava. Tudi to poglavje je da organizacija ni fizična zgradba, katerih sama prepoznavam tudi ilustrirano z zgodbami iz resničnega temveč mreža ljudi v njej. Seveda mi elemente procesa izgorevanja, tako življenja, zato si ni težko predstavljati, vsi to dobro vemo, vendar pogosto značilnega za naš poklic. To so: kaj vse v naših odnosih povzroči ravnamo, kot da bi naše organizacije dušenje radosti, perfekcionizem in otopelost, pa tudi do kakšnih spre- morale delovati kot stroji, zato otopelost. Podrobno razloži pomen memb pride, če jo prepoznamo in se potrebujemo pogumne voditelje, da strahu, ki spremlja trenutke radosti, jo trudimo odpraviti. bi delo in izobraževanje naredili in kot protiutež predlaga vadbo človeško. Voditelje, ki bi dovolili hvaležnosti, kar v našem okolju zveni V knjigi boste našli tudi opis pogovore o ranljivosti in sramu, nekoliko neobičajno. Zato pa je toliko metodologije avtoričine raziskave, čeprav so takšni pogovori disruptivni. bolj domače ukvarjanje s perfekcio- zapiske in seznam literature. Kot Še posebej, ko občutek sramu preže- nizmom, ki ga je avtorica na podlagi zanimivost naj dodam, da boste na ma določeno kulturo ali okolje, ko izsledkov lastnih raziskav po svoje njeni spletni strani našli tudi delovni sramotenje postane neposredno opredelila. Najprej je napisala, kaj vse zvezek oz. liste, s pomočjo katerih orodje za upravljanje z ljudmi. Ame- perfekcionizem ni: ni stremljenje k boste knjigo lahko brali tudi kot učno riški Inštitut za ustrahovanje na odličnosti, ni samoizpopolnjevanje, ni delavnico za spoznavanje lastne delovnem mestu (The Workplace ključ do uspeha in z njim se ne izo- ranljivosti. Bullying Institue https://workplace- gnemo občutkom sramu. Nato v štirih bullying.org/) raziskuje ta pojav v točkah opiše, kaj po njenem perfek­ Verjamem, da nam Brené Brown ZDA in ugotavlja, da nadrejeni niso cionizem je. To je vredno prebrati in tudi s to svojo knjigo odpira še eno storili ničesar, da bi ta pojav prepre- se zamisliti, kajti ravno perfekcioni- pot do dobre samopodobe. čili, čeprav ga zaznava polovica zem je tisti, ki sproža občutke sramu, obsojanja in krivde, ki jih nato še Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Kamnik, [email protected] Kate Murphy: Ne poslušaš me! Izpopolnimo veščino poslušanja in postanimo odlični sogovorniki. Založba Mladinska knjiga, 2022 Nina Mazi zumov, prepirov, sporov, nasprotovanja in nerazumevanja ni posledica nevedno- Komunikacija je (vsaj občasno) trn v opravka z ljudmi ter pri svojem delu sti in neznanja, marveč izvira iz neustre- peti številnim, če ne kar vsem, ki imamo sodelujemo z njimi. Glavnina nespora- zne – nevešče, pomanjkljive in neprila- gojene komunikacije.

Revija ISIS S66knjižne policeJanuar 2023 Ob branju najnovejše uspešnice poslušanje in zakaj je tako pomemb- neprimerno govorimo – zanemarjamo Kate Murphy, priznane ameriške no? Kaj nam o poslušanju in slišanju odličnost in kakovost komunikacije. novinarke in avtorice, se človek nehote razkriva znanost – medicina, psiholo- vpraša, ali sploh zna in zmore posluša- gija in nevroznanost, pa tudi fizika, Knjiga Kate Murphy je pravi ti? Ali zna in zmore svoje misli ustrezno kemija in biologija? Kako pri posluša- dragulj, ki sodi na vsako knjižno izraziti in posredovati z verbalno in nju ostati čuječi in osredotočeni, budni polico oz. na pisalno mizo in nočno neverbalno komunikacijo? Kaj je v in prisotni? Kako se lahko s parom oči omarico. Vsi, ki skrbimo za ljudi, komunikaciji najpomembnejše in in ušes kar najbolje znajdemo v morju imamo opravka z njimi in jim služi- zakaj? Murphyjeva nam jasno in glasno podatkov in informacij? Zakaj je mo, moramo poskrbeti za razumljivo, pove, da je to poslušanje in ne govorje- (zlasti v študijskem in delovnem vljudno, obzirno in prijazno komuni- nje – čeprav večina ob pojmu komuni- okolju) pomembno slišano čim prej kacijo, brez žuganja, poniževanja in kacija najprej pomisli na govorjenje. ponoviti in si ga čim bolje zapomniti? žaljenja, groženj in ultimatov. Komu- Ključno je poslušanje. Razumljivo. Zato nikacijo, zaznamovano s strokovno- ima človek dvoje ušes in ena sama usta. Na tovrstna in njim sorodna stjo in človečnostjo. Vse, kar človek Pomembno je tudi dejstvo, da so ušesa vprašanja nam Kate Murphy, mojstri- pove, mora biti utemeljeno, mora namenjena le poslušanju in slišanju, ca komunikacije, zna in zmore jasno imeti nek smisel in biti primerno usta pa oprav­ljajo še številne druge odgovoriti v svoji knjigi o veščini času, dogajanju in prostoru. Če tega funkcije – okušanje, uživanje hrane in poslušanja in govorjenja, verbalnega ne znamo, ne zmoremo, nočemo ali si pijače, poljubljanje itd. in neverbalnega sporazumevanja ter z ne upamo, potem raje molčimo. Tudi njimi povezanih postopkih in meto- molk sodi med stebre dobre komuni- Ali znamo poslušati? Smo sposob- dah. Na 114 straneh, polnih zanimive kacije. Kdor molči, desetim odgovori, ni in pripravljeni prisluhniti samemu in poučne vsebine, ki človeka spodbu- zato nas ne sme spraviti v zadrego. Za sebi in drugimi? Slišimo druge in jajo k razmišljanju in ukrepanju, nam konec pa še vprašanje: Kdaj ste sami samega sebe? Razumemo, kaj nam predstavi tudi vse prednosti in koristi zadnjič nekoga res poslušali in slišali ljudje pripovedujejo in sporočajo? ustrezne, vešče in izurjene, kulturne, oz. kdaj je kdo resnično poslušal in Znamo iz zvokov razbrati vsebino? In vljudne in elegantne komunikacije. slišal vas? nasprotno, iz vsebine določiti prime- Hkrati nam pojasni tudi, kaj zamuja- ren zvok in tok slišanega? Kaj je sploh mo in izgubljamo, če ne poslušamo oz. Nina Mazi, Ljubljana Prijeten in poučen večer z avtorji uspešnic Tatjana Leskošek Denišlič Roman prof. Ihana sem začela Ob prebiranju sem si zaželela, da bi spremljati že kot podlistek v časopisu morali tudi to knjigo večkrat ponati- V torek, 6. 12. 2022, smo v polni Delo in ga dokončala ob nakupu sniti, da bi jo prebrali in se iz nje kaj Modri dvorani Zdravniške zbornice Slo- knjige. Kapo dol, profesor, kot vsem naučili ne le zdravniki in zobozdrav- venije spremljali srčen pogovor s tremi vašim številnim stvaritvam doslej, s niki, marveč tudi birokrati z Zavoda avtorji uspešnic zadnjega leta, tj. s prof. kolumnami vred! za zdravstveno zavarovanje Slovenije dr. Alojzom Ihanom (roman Karante- in vsi, ki delajo na Ministrstvu za na), doc. dr. Markom Pokornom (zbirka Radovedna sem vzela v roke delo zdravje, z aktualnim ministrom na kolumn Smešno, ma non troppo) in mladega zdravnika Davida. Super čelu. Morala bi postati učbenik mladim zdravnikom Davidom Zupanči- realen opis dogajanj v sivi coni in ob praktičnih, vseprisotnih resnic. čem (prvenec Življenje v sivi coni). njej. Verjamem, da je ponatisom botrovala radovednost ljudi, ki medi- Prisrčna hvala vsem trem avtor- Prepričana sem, da delim mnenje cine ne poznajo do obisti. Kako prav jem. Upokojeni smo dobili material za vseh prisotnih, da je bilo večerno je, da spoznajo medicino tudi z druge debate, še aktivni pa morda vzpodbu- srečanje izjemno doživetje. Rada bi pa plati. Iskrene čestitke in še več ponati- do za boljši jutri! dodala še nekaj svojih misli in last- sov, morda bo koga streznilo! nega pogleda, saj smo omenjene Prim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, knjižne uspešnice lahko tudi kupili in Končujem z zbirko kolumn doc. dr. dent. med., Ljubljana jih hlastno, v enem kosu prebrali. dr. Pokorna. Zagotovo sem med Bravo vsem skupaj, enkratni ste!!! vašimi občudovalkami, saj v Delu vestno spremljam vaše objave, tu pa imam zbrane in bom izrezke zavrgla.

Revija ISIS Zanimiv6o7Januar 2023 Veliki dami prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec medalja za zasluge Vida Drame Orožim Veličastno, epohalno delo prof. dr. Zvonke svetovni zemljevid zgodovine medicine, znanosti, Zupanič Slavec enciklopedija Zgodovina kulture in humanosti. S tem delom je povzdignila zdravstva in medicine na Slovenskem je slovensko zdravstvo, medicino in tudi slovenski vrhunsko delo, s katerim je avtorica vnesla narod na mednarodno raven. globok, zgodovinski spominski pečat v zavedanje in ohranjanje dragocenih informacij o zdravstvu Z globokim občudovanjem navdihuje bralca in medicini na slovenskih tleh od pradavnine, monografije z neverjetno vztrajnostjo, koncentra- preko najrazličnejših obdobij zgodovine, do cijo, organiziranim mišljenjem, galaktičnim današnjega časa. znanjem, ki ga podaja strukturirano in ohranja ob tem tisto najbolj želeno čutenje, ki izraža pristno Za vseživljenjsko delo ji je 9. 11. 2022 pred- skrb za vsakogar v njeni bližini. Bralca tega sednik Republike Slovenije Borut Pahor v predse- monumentalnega dela usmeri v raziskovanje in dniški palači izročil medaljo za zasluge. vzbudi živo zanimanje za vsebino, ki se te globoko dotakne. To ni čtivo, ki ga prebereš, ob koncu Izjemno obsežno, povedno in plastično delo, zapreš in odložiš. To je delo, ki odstre tančice in ki predstavlja bogato dokumentirane podatke o te vodi po poti živahnega razmišljanja. Avtorica razvoju in napredku zdravstva in medicine na kljub svoji vsestranski intelektualni veličini slovenskih tleh, je avtorica uspela umestiti na Predsednik republike Borut Pahor odlikuje prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z medaljo za zasluge za njeno znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo na področju slovenske zgodovine medicine.

Revija ISIS Z68animivoJanuar 2023 Odlikovanka je v nagovoru izpostavila, da je skrivnost njenega uspeha cinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaupanje vase in trdo delo. kjer je od leta 1992 do bolonjske reforme predavala v 3. letnikih Zgodo- ohranja toplino, preprostost, dostop- v treh desetletjih vodenja uspela vino medicine in Zgodovino dentalne nost, empatičnost in te prevzame z uveljaviti na področju zgodovine medicine, nato v 1. letnikih Uvod v navdušenjem, ki ga je vnesla v svojo medicine doma in po svetu. medicino z zgodovino medicine in življenjsko stvaritev. Njen izjemen dentalne medicine. Po večletnih pedagoški posluh, znanstveno in Magistrirala je z delom Škrljevska prizadevanjih je uspela ob reformi raziskovalno delo so oplemeniteni s bolezen na Slovenskem: razvoj in študija v letih 2021/2022 razširiti humanostjo in dolgoletnim kulturnim širjenje bolezni v naših krajih in leta predmet v Zgodovino medicine z udejstvovanjem, organiziranjem in 2001 doktorirala z disertacijo Identifi- medicinsko humanistiko ter študente vodenjem tovrstnih projektov. Izžare- kacija in identiteta lobanj, ki naj bi seznanjati z medicinskohumanistični- va izredno živost, duhovitost, kreativ- pripadale Celjskim grofom. V magistr- mi vsebinami tudi v odlično obiska- nost in povezovalnost, čemur se ni skem in doktorskem študiju se je nem izbirnem predmetu. Svoje znanje mogoče upreti. Ima magične sposob- ukvarjala z interdisciplinarnim podaja tudi študentom 6. letnikov pri nosti socialnega komuniciranja, ki ji preučevanjem socialne medicine in predmetu Zdravnik in družba. V času dajejo posebno osebnostno žlahtnost. zgodovine medicine. Izbrala si je vodenja Inštituta za zgodovino medi- raziskovanje, ki je poleg medicinskega cine je pomembno prispevala k Spoštovana Zvonka Zupanič znanja zahtevalo še drugačne veščine, njegovemu razvoju in uveljavitvi Slavec, v imenu neštetih vam izrekam pa tudi arhivsko preučevanje in stroke doma in po svetu. zahvalo za vaše mnogostranske večjezičnost. Pri doktorskem delu je dejavnosti in zasluge, ki ste jih na vpeljala novo metodo epigenetske Zaradi sistematičnosti, privlačnih svoji življenjski poti zasejali v vse pore identifikacije družinsko povezanih predavanj, številnih dodatnih dejav- družbenega delovanja. Ste velika lobanj. Pomembnost dela in inovativ- nosti in študijskih ekskurzij ter Slovenka, mati, žena, zdravnica, na raziskava je bila predstavljena obsežnega ustvarjalnega dela pri zgodovinarka, znanstvenica, javnosti tudi na TV-kanalu CNN in v kulturnem udejstvovanju med študen- raziskovalka in pedagoginja. monografiji pri svetovni založbi Sprin- ti tudi z uvedbo študentskih koncertov Hvala vam, da ste! ger. Dodatno se je izpopolnjevala na je od njih prejela fakultetno priznanje Dunaju, v Londonu, Pragi, Padovi, na Valentine Kobe. Njene priljubljene Iz obrazložitve Univerzi Washington v Seattlu in ekskurzije na Dunaj so postale tradi­ ob podelitvi medalje drugje. cionalne. Nekajkrat so jo študenti za zasluge predlagali za Lavričevo priznanje za Pedagoško poslanstvo »naj pedagoga« in na spletnem Dr. Zvonka Zupanič Slavec se je portalu profesorji.net uvrstili med rodila v Mariboru, diplomirala leta Od prvih dni je vztrajno zbirala najboljše profesorje MF. Vzgajanje 1984 na Medicinski fakulteti v Ljub- najrazličnejša gradiva in predmete iz številnih generacij prihodnjih zdrav- ljani in se leta 1987 zaposlila na slovenske zdravstvene tradicije in si nikov in zobozdravnikov za tradicio- Inštitutu za zgodovino medicine pri prizadevala za institucionalizacijo nalne vrednote zdravništva in huma- Medicinski fakulteti Univerze v medicinske zbirke ter vzpostavitev nizacijo medicine ter medčloveških Ljubljani (MF UL). Leta 1996 je Slovenskega zdravstvenega muzeja. odnosov je dojela kot svoje poslanstvo postala predstojnica inštituta, ki ga je Ob tem je dr. Zupanič Slavec od leta na različnih ravneh. 2013 tudi redna profesorica na Medi- Znanstvenoraziskovalno delo S svojim raziskovalnim delom je Zvonka Zupanič Slavec v širši javno- sti močno utrdila ugled zgodovine slovenske medicine predvsem 19. in 20. stoletja. Njeno življenjsko delo je obsežna znanstvena enciklopedija v štirih delih z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Sloven- skem. Na skupno ok. 2500 straneh in z ok. 6500 slikovnimi prilogami so v prvi knjigi popisane vsebine od

Revija ISIS Zanimiv6o9Januar 2023 Slavnostni avditorij v predsedniški palači ljudske do znanstvene medicine, o fakulteta UL in Medicinska fakulteta Od leta 1991 je podpredsednica zdravstvenih razmerah nekoč, raz- UM, pomembni medicinski strokov- Znanstvenega društva za zgodovino voju sistemov zdravstvenega varstva njaki, akademiki Dušan Ferluga, zdravstvene kulture Slovenije, Medi- in zakonodaje, do razvoja javnega in Vinko Dolenc in Franc Strle, recen- kohistorična sekcija SZD pa ji je bolnišničnega zdravstva ter farmaci- zenti profesorji Alenka Radšel Medve- podelila naslov glavne slovenske je. V drugi knjigi obravnava razvoj šček, Dušan Sket, Tomaž Tomaževič, ambasadorke zgodovine medicine. operativnih medicinskih strok, Božidar Voljč, praktični zdravnik mag. Sodeluje tudi z mednarodnim združe- različnih diagnostičnih dejavnosti (od Mitja Mohor in številni drugi. njem za zgodovino medicine Interna- radiologije do nuklearne medicine, tional Society for History of Medicine transfuziologije, transplantacijske Ob rednem pedagoškem delu je s sedežem v Parizu, ustanovo Wellco- medicine …), ginekologije in porodni- Zvonka Zupanič Slavec raziskovalka, me Institut for the History of Medici- štva. V tretji knjigi obravnava razvoj ki v svoja dela iz zgodovine medicine, ne London in drugimi sorodnimi infektologije, nevrologije, dermatove- medicinske humanistike in kulturne mednarodnimi ustanovami. Vodila je nerologije, onkologije, zobozdravstva, zgodovine vnaša visoko strokovnost in tudi slovenski del evropskega projekta strokovno-zdravstvenih ved in iskreno navdušenje. Njen presežni HERA. predkliničnih ved ter zdravstvenega znanstveni opus obsega znanstvene in šolstva. Četrta knjiga pa prinaša strokovne monografije, znanstvene Dragocene historične izkušnje je vsebine iz razvoja internističnih prevode, kataloge razstav, samostojne tudi v času epidemije covida-19 strok, pediatrije, urgentne medicine, razstave in dokumentarne radijske in vseskozi promovirala in z njimi psihiatrije, paliativne medicine, televizijske oddaje, časopisne objave ozaveščala medicinsko in laično duhovne oskrbe bolnikov, medicinske in javne nastope, recenzentsko delo, javnost. etike in še kaj. delovanje v uredniških odborih itd. Njena bibliografija beleži okoli 60 Kulturno udejstvovanje S svojim monumentalnim delom različnih knjižnih del, bibliografija – enciklopedijo v štirih knjigah raziskovalcev pa vodi nad 1600 objav. V letih 1993–2017 je prostovoljno, Zgodovina zdravstva in medicine na Za to delo je prejela tudi Dergančevo brez plačila vodila Kulturno-umetni- Slovenskem bo avtorica ostala zapisa- priznanje za medicinsko publicistiko ško (KUD) društvo Kliničnega centra na ne samo v srcih ljudi, ampak tudi v Slovenskega zdravniškega društva in in Medicinske fakultete dr. Lojz zgodovini naroda, je na Facebooku priznanje Prometej znanosti za Kraigher, kjer je pripravljala in vodila napisala Celjska Mohorjeva družba, ki komuniciranje znanosti v javnosti okrog 400 dobro obiskanih prireditev je zadnjo knjigo tudi založila. Občudo- Slovenske znanstvene fundacije. Je na visoki ravni, največ za bolnike v vanje njenemu delu so javno izrazile tudi članica različnih delovnih odbo- Univerzitetnem kliničnem centru številne ustanove: Zdravniška zborni- rov, med drugim Odbora za pravno- (UKC) Ljubljana, in 25 let z velikih ca Slovenije (ZZS), Slovensko zdravni- -etična vprašanja pri Zdravniški odrov vodila zdravniške koncerte v ško društvo (SZD), Medicinska zbornici Slovenije. okviru Plečnikovega memoriala, večinoma v Slovenski filharmoniji.

Revija ISIS Z70animivoJanuar 2023 Aktivno je sodelovala pri Unesco- Izredno navdihujoče so bila prireditve in medicino, z zaposlenimi in bolniki, vem projektu Umetnost v bolnišnici z razstavami likovnih del ranljivih tudi s Slovenci po svetu. (Ars in Hospital), kar so posnemale skupin v Taborjevi galeriji UKC tudi druge slovenske bolnišnice. Iz Ljubljana, ki jo je ustanovila. Med Foto: Daniel Novakovič notranjih vzgibov je vnašala in širila drugimi so razstavljali tudi bolniki z svoje poslanstvo na razvijajoče se rakom. Podatki pričajo o tem, s Vida Drame Orožim, dr. med., vodja trende humanizacije medicine, hospi- kakšno energijo in voljo povezovanja Pro bono ambulante Ljubljana, vida. talizacije in medosebnih odnosov. je združevala in še združuje umetnost [email protected] Ivan Boberski, oče ukrajinske športne vzgoje Jurij Kurillo nekako ne sodi med sicer dobro paroplovno družbo Cunard. Nato se je poznane in ugledne tržiške Pollake! 1932 preselil v Jugoslavijo, kjer je Na pokopališču gorenjskega mesta živel v Tržiču do svoje smrti. Tržič najdemo na nagrobniku družine Ivan Boberski (tudi Bobers´kyj, Pollak tudi napis: IVAN PL. BOBER- Boberskyj) je bil rojen v družini grško- Ob tem je Slovenski poročevalec SKYJ *14. 7. 1872 +17. 8. 1947 ... katoliškega duhovnika v galicijskem 19. 8. 1947 objavil naslednjo osmrtni- Skušajmo odkriti, kdo se skriva za tem kraju Dobrohosti blizu Lvova (ukr. co: »Nenadoma nam je umrl naš dragi nenavadnim imenom in priimkom, ki Lviv). Ukrajinska pokrajina Galicija je stric Ivan de Boberski, profesor v 75. bila tisti čas del ozemlja avstroogrske letu starosti. Blagega pokojnika bomo Spominska plošča Ivanu Boberskemu v Tržiču. monarhije. Po študiju na Dunaju in v spremili k večnemu počitku v torek, Foto: Jurij Kurillo. Gradcu, kjer je spoznaval nove metode dne 19. avgusta ob 16.30 iz kapele telesne vzgoje, je diplomiral na lvovski žalosti na farno pokopališče v Tržiču. univerzi. Za športno življenje se je Tržič, 17. avgusta 1947. Žalujoči Pollak zanimal tudi med potovanji po Franci- Staš, Ada ter ostalo sorodstvo.« Pri ji, Švedski, Češki in Nemčiji. Leta 1900 tem se poraja vprašanje, od kod je začel s poukom kot učitelj nemščine njegov plemiški naziv »de« oz. »pl.« na lvovski gimnaziji. Na splošno se je – vendar zanj doslej še ni odgovora. močno zanimal za športno vzgojo naroda, tako v teoretičnem kot v Že med študijem v Gradcu je praktičnem pogledu – a o tem pozneje. spoznal Tržičanko Josipino Pollak (1876–1946), s katero se je po osmih Med prvo svetovno vojno je letih (1907) tudi poročil. Potem sta v deloval v Vojaškem direktoratu mladih letih večkrat obiskala rodne (Boiova uprava) in Sekretariatu za kraje Boberskega v Galiciji. Po pripo- vojaške zadeve pri na novo ustanovlje- vedi današnje sorodnice, si Josipina ni državi Zahodnoukrajinski nacional- zaradi katastrofalne potopitve parnika ni republiki (ZUNR1). Leta 1920 se je Titanik pozneje ni upala priti k Ivanu pred boljševiki umaknil v Združene v Kanado. države Amerike in v Kanado (kjer še danes živi veliko Ukrajincev) kot Športna vzgoja pooblaščenec ZUNR in predstavnik ukrajinskega Rdečega križa. Ko je Ko je Boberski še živel v rodni 1924 ukrajinsko politično predstavni- Galiciji, je bil izredno dejaven na štvo prenehalo delovati, je postal področju športne vzgoje, tako teore- zastopnik Ukrajinske družbe za tično kot praktično. Še posebej se je emigrantsko pomoč in agent za zavzemal za sokolsko gibanje, ki sta ga leta 1862 v Pragi ustanovila Čeha 1 Zahodnoukrajinska državna tvorba Miroslav Tyrš in Jindrich Fugner in se kratkega trajanja (od novembra 1918 do je nato razširilo na mnoge slovanske julija 1919).

Revija ISIS Zanimiv7o1Januar 2023 Družinska fotografija: levo spredaj Josipina, žena Boberskega, desno vzgojil vrsto zahodnoukrajinskih njena mati Frančiška, zadaj levo Ivan Boberski, desno Stanislav Pollak, inštruktorjev telesne vzgoje. Josipinin oče. Arhiv Tržiškega muzeja. V emigraciji je nadaljeval s publi- dežele, tudi Slovenijo. Načelo sokol- okoli 10.000 telovadcev in telovadk, cistično dejavnostjo in objavil alma- skega gibanja je bilo »Zdrav duh v ki so pripadali 950 društvom. Bober- nahe (z naslovi v slovenskem prevo- zdravem telesu«. ski se je zanimal tudi za skavtsko giba- du): Novo polje (1927), Prerija (1928) nje in nato sodeloval pri njegovi in Javorjev list (1929). Bil je tudi Leta 1894 je bila ta športna ustanovitvi v Galiciji. Po njem je športni dopisnik in je tako 1936 organizacija ustanovljena v Lvovu, dobilo ime »Plast«. 1933 je bil izvoljen poročal o 4. zimskih olimpijskih igrah tudi po prizadevanjih Ivana Boberske- za častnega predsednika Zveze ukra- v Garmisch-Partenkirchnu in 11. ga. 1908 je bil izvoljen za njenega jinskih sokolskih organizacij v tujini. poletnih olimpijskih igrah v Berlinu. predsednika (Sokil Batko) in ostal na tem položaju kar deset let. Na njegovo Publicistična Zelo se je zanimal za Ukrajince, pobudo so začeli ustanavljati taka dejavnost naseljene v Kanadi; med njenimi 38 društva drugod po Galiciji in tako milijoni prebivalcev (2020) naj bi bili širiti športno dejavnost tudi tam. Leta Ivan Boberski je bi izredno plodo- 4 % tako ali drugače ukrajinskega 1912 je prejel za svoje zasluge srebrno vit pisec del s športnimi temami. Od porekla. V Ukrajinskem kulturnem in »bulavo«2 kot simbol organizacije, 1910 do 1914 je urejal časopisa Visti izobraževalnem centru mesta Winni- zraven pa je dobil častni naziv »oče Zaporožja (Vesti Zaporožja) in Sičovi peg deluje knjižnica, imenovana po ukrajinske športne vzgoje«. Razgle- visti (Vesti iz Siča). Med njegovimi Ivanu Boberskem. dnica, poslana njegovi ženi Josipini mnogimi priročniki za telesno vzgojo leta 1909, dokazuje, da so s tem so tudi Rukhovi zabavy ihri (Zabavne Leta 2011 je ob dvajseti obletnici gibanjem sodelovala tudi gorenjska in aktivne igre I-II, 1904–1905), ukrajinske državne samostojnosti sokolska društva. 1914 je pri sokol- Kopanji miah (Nogomet, 1906), akademski svet lvovske Državne skem nastopu v Lvovu sodelovalo Značennija rukhanovih tovaristv univerze za fizično kulturo ustanovil (Pomen združenj za fitnes), Šodennik nagrado profesorja Ivana Boberskega 2 Bulava je bilo žezlo, ki ga je dobil (Dnevnik, 1918–1919). Ob tem je za znanstvene zasluge na tem področju. (nazadnje od ruskega carja) vsakokratni kozaški načelnik – hetman. 23. septembra 2020 so na predlog ukrajinskega veleposlaništva odkrili v Tržiču na Trgu svobode št. 14, na hiši, kjer je živel Ivan Boberski s svojo ženo, spominsko ploščo. Ob tem je imel ukrajinski veleposlanik Miykhai- lo P. Brodovich govor, v katerem je temeljito predstavil »očeta ukrajinske športne vzgoje«. Slovenci in Lvov Slovenci imamo sicer z Lvovom kar nekaj zgodovinskih vezi. Tam je bil zaposlen kot profesor naravoslovja od 1787 do 1805 po dolgoletnem bivanju na Kranjskem francoski kirurg in naravoslovec Balthasar Hacquet (1739–1815). V Lvovu je deloval med letoma 1822 in 1827 kot profesor jezikoslovec Matija Čop (1797–1835), prijatelj pesnika France- ta Prešerna. Tam je predaval tudi profesor matematike France Močnik (1814–1892), pisec več matematičnih učbenikov in šolski nadzornik. Viri so na voljo pri avtorju. Jurij Kurillo, dr. med., Kranj, [email protected]

Revija ISIS Z72animivoJanuar 2023 Ustanovili smo Literarno sekcijo Slovenskega zdravniškega društva Zdenka Čebašek - Travnik Zdravniške zbornice zbirali zapise, ki so dokumentirali dogodke in značil- Po decembrskem literarnem gic in kolegov, ki se poleg zdravniš- nosti tistega posebnega obdobja, ki večeru, kjer so svoje knjižne uspešnice kega dela ukvarjajo tudi z literaturo smo ga doživljali prvič v življenju. Prej predstavili naši kolegi zdravniki – pi- – kot avtorji (pisatelji in pesniki, omenjeni zdravniki, ki jih kot pisatelje satelji Alojz Ihan, Marko Pokorn in dramatiki, pisci scenarijev), kot omenjam brez znanstvenih nazivov, David Zupančič, je zbrane nagovoril interpreti literarnih del, kot pisci pa so ga opisali tudi v knjigah. Vse so še predsednik Slovenskega zdravniš- recenzij ali preprosto kot ljubitelji na slovenskem knjižnem trgu postale kega društva prof. dr. Radko Komadi- literature. Odkrivali in ohranjali bomo uspešnice, na kar smo lahko ponosni, na in napovedal ustanovitev nove bogato literarnozgodovinsko dedišči- saj gre za naše kolege zdravnike, ki ob sekcije SZD z imenom Sekcija za no, ki so nam jo zapustili slovenski svojem rednem delu živijo tudi življe- literaturo in medicino (krajše pisatelji – zdravniki, in jo predstavlja- nje pisateljev. Takšno »dvojno« Literarna sekcija SZD). li sedanji in bodočim generacijam. K življenje od njih zahteva dodatne tovrstnim načrtom sodi tudi katalog napore, hkrati pa jim prinaša možnost Na ustanovnem zboru je bil literarnih del, razvrščen v skupine za odmik od zahtevnega zdravniškega sprejet ustanovni akt in izvoljeno leposlovnih in neleposlovnih naslo- dela. Vendar literarno ustvarjanje ni vodstvo sekcije. Predsednica je posta- vov. značilno samo za moške kolege, la Zdenka Čebašek - Travnik, ki je bila temveč ima tudi svoje ženske pred- tudi pobudnica za ustanovitev sekcije. Med prvimi praktičnimi nalogami stavnice. Hitro se znajdemo v zadregi, Namen sekcije je formalno določen z bo treba poskrbeti za vidnost in ko je treba izbrati samo tri. Leto 2021 ustanovnim aktom kot: prostovoljno, prepoznavnost sekcije, morda po je bilo uspešno za Metodo Vidmar samostojno, strokovno, stanovsko, zgledu športnega društva Medicus, ki Vengust s knjigo Drevesa govorijo, nestrankarsko, neprofitno združeva- ima svojo spletno stran. Dokler ne leta 2015 je izšla knjiga Nataše Žilev­ nje zdravnikov in drugih članov, ki bomo imeli svoje spletne strani, bomo ski Vonji življenja: kratke zgodbe, kot avtorji ali poustvarjalci ter pripravili dogovor s Slovenskim starejše generacije se bodo gotovo ljubitelji delujejo na področju litera- zdravniškim društvom za objave na spomnile Ruže Vreg in njene Podežel- ture. SZD tako nadaljuje tradicijo spletni strani društva in prosili Zdrav- ske zdravnice. Zdravniškega bralnega društva, niško zbornico Slovenije za objave v katerega ustanovitev sega v leto 1861. Biltenu. Pisanja so se lotili tudi številni drugi kolegi. Veliko je takih, ki bi V ustanovnem aktu sekcije so Vemo, da ima veliko zdravnikov svoje doživljanje zdravniškega poklica podrobno zapisani cilji, za katere si žilico za pisanje, o čemer se lahko ali drugih prigod radi opisali in bomo prizadevali v naslednjih letih. V vsak mesec prepričamo tudi v reviji objavili, a jim zmanjka spodbude ali praksi pa to pomeni povezovanje kole- Isis. V času epidemije smo v okviru pomoči. Zato bo sekcija spodbujala, podpirala in omogočala založništvo in Štirje od desetih ustanovnih članov sekcije: Zdenka Čebašek - Travnik, izdajanje literature, povezane z Dubravka B. Vidmar, David Zupančič in Jasna Čuk Rupnik. medicino, kot so avtorska dela zdrav- nikov ali druga literarna dela, ki govorijo o zdravniškem poklicu. Pri tej nalogi se bo povezovala z založni- škimi hišami in skupaj z njimi poskr- bela tudi za promocijo knjig. Iz zbirke knjig pretežno literarnega značaja bomo vsako leto izbrali »knjigo leta«. Za tiste, ki bi želeli pridobiti dodatne veščine pisanja, bodo gotovo zanimivi tečaji kreativnega pisanja, za bodoče pripovedovalce in pripovedovalke zgodb pa usposablja- nje na tem področju. Oboje bo

Revija ISIS Zanimiv7o3Januar 2023 koristno za pripravo predloga stro- stroke, imenovane narativna medici- odvisno od interesov članstva in vseh, kovne medicinske doktrine na na. Želimo si sodelovanja pri organi- ki boste spremljali delovanje sekcije. področju narativne medicine (nar- zaciji strokovnih kongresov, simpozi- rative medicine), ki bi jo lahko jev, tečajev, razstav, kjer bi prispevali Naša želja je, da bi se nam pridru- ponudili najprej v obliki tečajev, literarne dogodke, kot so pogovori z žilo čim več kolegov in kolegic, da bi kasneje pa morda kot izbirni pred- avtorji in predstavitve njihovih literar- sekcija postala priložnost za živahna met obeh medicinskih fakultet z nih del. srečevanja različno mislečih in ustvar- namenom uvajanja študentov v jalnih zdravnikov, ki si delimo skupno načela in prakso narativne medicine. V prvem letu delovanja se bomo veselje do literature. Članarine v posvetili novim knjigam domačih sekciji ne bo, povezovala nas bo Kot sekcija SZD imamo v načrtu avtorjev – zdravnikov in skupaj z predvsem želja po druženju v tudi strokovne projekte, povezane z njimi pripravili literarne večere, ki bi prijetnem vzdušju literarnih in drugih literaturo. V okviru znanstvenorazi- jih radi popestrili tudi z glasbenimi ali dogodkov. skovalnega delovanja bomo pripra- pripovednimi utrinki. Za naslednja vljali članke na temo medicina in leta bi radi pripravili bolj ambiciozne Zdenka Čebašek - Travnik, Kamnik, literatura, predstavljali knjige iz načrte, katerih uresničevanje bo [email protected] »Kako je lepo, pri srcu toplo«  – o nastanku novoletne čestitke Oddelek za odnose Vsebinsko imajo umetniška dela soljudi in njihovi vzgoji v duhu ustvar- z javnostmi ZZS največkrat v ospredju živali, ki so jalnosti in humanizma. Več kot upodobljene portretno, poudarek pa je petdeset let piše in objavlja pesmi, ki  Motiv jelena si je zamislila na čustveni interpretaciji situacij in jih je izdal v petih pesniških zbirkah, in ga upodobila zdravnica Tina Mli- dogodkov, ki so ujeti v očeh in pogledu. več desetletij svoje kariere je posvetil narec, ki smo jo prosili za pomoč pri otrokom s posebnimi potrebami. pripravi izvirne, tople in lične čestitke. Praznično pesem posebnemu Andrej Rant je tudi častni član Zdrav- Naslov slike je Jelen. Tehnika je akril predbožičnemu vzdušju je prispeval niške zbornice Slovenije. Njegovo na platnu. Pojasnila je, kako je izbrala Andrej Rant, zobozdravnik v pokoju, kariero lahko podrobneje spoznate motiv: »Jelen je kralj gozda, miste- ki s svojo aktivnostjo uresničuje v reviji Isis 8-9/2016. riozni čas prehoda v novo leto, nov idealistično željo po plemenitenju cikel pa ga postavi za kralja čarobnega gozda in simbol neodvisnosti, ki kot spremljevalec v tranziciji z izražanjem iz globine duše krepi notranjo in srčno moč ter magično združuje moč preživetja v povezanosti z vsem, kar nas obdaja. Spodbuja vas, da vso simboliko začutite in udejanjite v svojih življenjih.« Tina Mlinarec, dr. med., spec. orl., se je rodila leta 1982 v Ljubljani. Specialistični izpit iz otorinolaringolo- gije je opravila leta 2017. Je predstojni- ca specialističnih ambulant posame- znih medicinskih strok v Splošni bolnišnici Jesenice. Umetnost je vseskozi del njenega življenja kot način izražanja trenutka bivanja, kar se največkrat odraža v motivih slik.

Revija ISIS v prostem času Z74dravnikiJanuar 2023 Malta Potovanje od 29. 4. do 2. 5. 2009 Aleksander Sterger Avtobusnemu prevozu na dunajsko letališče Katedrala St. John‘s Catedral Oratory and Museum sledi polet na Malto, po pristanku pa vožnja do malteške prestolnice La Valletta. Na avtobusnem Po poti mimo postajališča kočij in starodob- terminalu na trgu pred mestnimi vrati s Tritono- nega prodajnega kioska dospemo do kavarnice vim vodnjakom izstopimo. Preko obrambnega na trgu Great Siege Square, kjer imamo zasluženi jarka zavijemo skozi mestna vrata na živahen predah ob kavi. Vogalna stavba z nizom balkonov trgovski Freedom Square in dalje do ostankov se nahaja malo pred trgom St. John, kjer je vhod porušene opere. v malteško katedralo St. John‘s Catedral Oratory and Museum. Katedrala, zgrajena v letih 1573– Mimo baročnega uličnega vodnjaka in cerkve 77, je posvečena Janezu Krstniku. Bogata notra- Our Lady of Victory na Castille se vzpnemo na njost je v zlatorjavih tonih, 400 nagrobnih plošč najvišje ležeči trg Vallette z Auberge de Castille pa sestavlja večbarvni mozaik marmornih tal. et Leon, zgradbo, ki je bila nekdaj sedež kastil- skih križarjev. Za manjšim parkom se na plošča- Izlet drugega dne se začne najprej z vožnjo di z arkadami nahaja zgradba kulturnega centra. mimo zaliva St. Julian‘s Bay vse do kraja Mosta Z razgledne terase zgornjega parka Barrakka Gardens je čudovit pogled na veliko pristanišče Grand Harbour s trdnjavama Fort St. Elmo in Fort Ricasoli, ki varujeta vstop v zaliv. Na nasprotni obali pristanišča ob zgodovin- skih predelih Kalkare, Vittoriose in Sengleje kraljujeta izpostavljeni trdnjavi Fort St. Angelo in Vedette. Pogled s terase navzdol pa odkrije turistični potniški terminal The Waterfront z zasidrano križarko in zelenje spodnjega parka Barrakka Gardens. V bližini trga Castille se nahajajo stare zgradbe z bogato okrašenimi fasadami, čudovitimi lesenimi balkoni in oken- skimi polknicami, pa tudi znamenita palača Auberge d‘Italie. Ogled mesta nadaljujemo po ulici Il Merkanti s številnimi trgovinami in lokali do stavbe sodišča z lepim stebriščnim portalom. Veliko pristanišče s trdnjavama Fort St. Elmo in Fort Ricasoli

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Januar 2023 dvorišče palače, ki služi sedaj naravo- ograjami, uličnimi svetilkami in slovnemu muzeju. tolkali na vhodnih vratih. Z zgornje ploščadi obzidja je razgled na bližnji Sprehodimo se po Villegaignon Rabat. Street z enkratnimi igrivimi fasadami in katedralo sv. Petra in Pavla, zgraje- Sledi krajši ogled Rabata, mesta s no v letih 1697–1702, z dvema zvoni- srednjeveško ozkimi, zavitimi ulicami, Malteški »karozzin« s kočijažem Pogled na Rabat z mogočno cerkvijo St. Maria Assun- ta, pokrito s tretjo največjo kupolo na svetu in za kar 12.000 vernikov. Stebrišče vhodne fasade spominja na Panteon, notranjost cerkve pa je malteško pisano okrašena. Poseb- nost je neeksplodirana letalska bomba iz 2. svetovne vojne, ki je zadela cerkev. Spotoma obiščemo Ta‘ Quali Craft Centre – delavnice malteške domače obrti: steklopiha- štvo in izdelki iz stekla ter izdelova- nje značilnih okraskov in nakita iz srebra. Sledi obisk Mdine s pridihom srednjeveškega nekdanjega glavnega mesta Malte, ki se nahaja na vzpetini, obdano z mogočnim obzidjem. Mosti- ček z levjimi skulpturami vodi do Main Gate, vhodnih vrat mesta z grbom križarskega »velikega mojstra« Manoela de Vilhene. Takoj za vhodom se nahaja Vilhena Palace z značilno malteško kočijo »karozzin« in kočija- žem, ki čaka na goste. Fotografu se ponuja veliko zanimivih motivov, tako lepa fasada kakor tudi notranje Morski zaliv Ramla Bay s peščeno plažo Victoria, glavno mesto otoka Gozo, s starimi koma ter baročno notranjostjo s tremi kamnitimi zgradbami, lepimi vhodi in zgradbami z značilnimi balkoni in svetniškimi ladjami. Za trgom s katedralo si v Tea kovanimi okenskimi mrežami, pa tudi kipi na hišnih fasadah Garden privoščimo odmor. Mimo ptičjimi kletkami na stenah hiš. Obisk zgradbe Casa Inguanez, nekdaj sedeža mesta je namenjen ogledu zgodnjekr- župana, pridemo v Inguanez Street, ščanskih grobov – katakomb v nepo- ulico zgradb z lesenimi obarvanimi sredni bližini cerkve sv. Pavla v balkoni ter z železnimi kovanimi muzeju St. Paul‘s Catacomb.

Revija ISIS v prostem času Z76dravnikiJanuar 2023 Oglede otoka nadaljujemo s potjo kraja Mgarr, kjer nas čaka avtobus. Xlendi Bay si na obalni promenadi s na južno obalo do morskega zaliva Najprej obiščemo votlino, kjer naj bi številnimi kavarnicami in bistroji Wied iz-Zurrieq z znamenito Modro po izročilu nimfa Calypso skrivala privoščimo kosilo. Spotoma se za kraj- jamo. Po strmih stopnicah se vkrcamo brodolomca Odiseja. Dostop do ši čas ustavimo še v Victorii, glavnem v čolne in po krajši vožnji prispemo votline po strmi poti obdaja pisano mestu otoka, živahnem nakupoval- do morske jame, ki je resnično modre cvetje. nem in trgovskem centru s skrbno barve. Sledi ribje kosilo, nato pa ohranjenimi starimi zgradbami z krajša vožnja do povsem ograjenega Z vrha vzpetine je lep razgled na značilnimi balkoni in svetniškimi kipi neolitskega svetišča Hagar Qim. Ramla Bay, zaliv s čudovito peščeno na hišnih fasadah. Sledi povratek na Svetišče, ki je nastalo 2.800 let pr. n. plažo. Na poti do morskega zaliva Malto in nočitev. št., predstavlja skrivnosten kult smrti Dwejra Bay se odpira pogled na in večne mladosti, izstopata kamniti zanimivo pokrajino z romarskim Naslednji dopoldan se odpravimo vhodni lok in prostor templja. naseljem Ta‘ Dbiegi. na letališče in z Air Malta poletimo na dunajsko letališče, od koder nas popol- Naslednji dan po severni obali Na obali zaliva, ki je turistično dne avtobus odpelje do Maribora. Malte dospemo do Cirkewwe, izho- zelo obiskan, sta ogleda vredni kamni- diščnega pristanišča za prevoz na otok ti »Gobja skala« in »Modro oko«. Na Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. Gonzo. Tu se vkrcamo na trajekt. Po povratku z obale obiščemo največjo med., Maribor, krajši plovbi pristanemo v pristanišču Marijino romarsko cerkev Maltežanov Ta‘ Pinu. V majhnem kraju ob zalivu [email protected] Hudič mi te poslal je Andrej Rant Pot Te angel je, ali hudič poslal? Andrej Rant Si dar neba ali pekla? Angel te poslal je, Črički prešerno godejo ob poti, ker mi ob tebi v duši je lepo, težkó jo meri moj korak, ker tvoje angelsko telo veselo godejo, a ne uidejo usodi, svež pesniški navdih mi daje, ko pomori jih zimski zrak. da mi pri srcu je toplo … Vse dneve pijem, se življenja veselim, Hudič mi te poslal je, v soju zvezd pritlikavec hitim, da ob tebi zdaj ležim, a vem – usodi ne ubežim! in mar mi ni za nič, O, kje si ljuba, tako si te želim, ne zase, ne za svet! na mobitel te ne dobim! Če ti ob meni si, Kako opojni tvoji so poljubi, si te še kar naprej želim, kako bi božal tvoje grudi! a če te ni, Zaljubljen sem, to vem, po tebi hrepenim! pijan pa tudi! Tako bi s tabo ležal tisoč let, v objemu tvojem rad bi bil ujet, da naju Amor v večni raj povede, da šepetal bi nežne ti besede in te poljubljal spet in spet! Da angeli bi, zavistni vsi, preklinjali nedoživete ljubezni svet, da peklenščki bi molili vsi za en sam dan v ljubezni doživet!

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Januar 2023 V barju Kako počasi se mrači Andrej Rant Andrej Rant Zlatijo breze se v barju, Kako počasi se mrači, veter maje krhlike; ko zvon večer oznani, Črna mati zlati se v oltarju, kako gladina vode se blešči, trepečejo v vetru trstike … ko vanjo mesec se ozre zaspani! Voli vlekli so pluge, Vse tiho je in vse miruje, kmetje obračali prst; besede sladke veter le šepeče, zapili poroke so, zapili truge, ko preko tvojih las čez trave vleče; vesele pogrebe in žalostni krst! od rok k prsim vroč poljub potuje … Črna mati v oltarju … Zdaj srci tketa si usode, Nizko že sonce je v barju; nevidne v odsevu vode; pozvanja zvon v Črni vasi, zdaj Sreča svoje sanje snuje zašlo je sonce in odšli so časi! in nova si življenja kuje. Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Stezogled ali vrh zadnjice, naivno se je nasmiha- Kot protiutež sem na drugi strani la z očmi včerajšnje deklice, ki bo jutri ceste opazil E. in njeno mladostno (odlomek) morala svoje telo postaviti dokončno mater. Bili sta zanimiv ženski par. na ogled moškim očem. Bila je kot Očitno je mati usklajevala njuno Matjaž Lesjak balonček, polna rožnatega zraka in skupno garderobo. Obe sta bili v naivne preproščine, skoraj prosojna, enakih kostimih, pri tem je mlada E. Na pločniku se je mehko vijugala vodena. Lepote obraza še ni podpiralo delovala za kanec preveč odraslo in Ž., hčerka neke moje pacientke. Bila je nobeno spoznanje, hranila se je z togo, njeno telo, ki je bilo narejeno za v najboljših letih odraščanja, hormon- romantičnimi enozložnicami, vse piruete in premete, je hodilo poravna- ske sile so jo napenjale od znotraj, jo njeno znanje je bilo v telefonu, ki je no in resno, kot da gre na sodišče za zaoblile, podaljšale. Bila je kot hodeča štrlel iz žepa napete zadnjice. juristično pripravnico. Njena mati je s Barbika, začetno mesena, poželjiva, skupno obleko sporočala pripadnost na pragu ženstvenosti. A svojega starostni kategoriji. Bila je tiste vrste telesa še ni obvladala, ni ga še spreje- ženska, ki se rade hvalijo, da so svoji la, prehitro se je razvilo, njena duša je hčerki prijateljice. Koketno se je zaostajala, ni še bila pripravljena na obračala, nekoliko preglasno delila ploditvene manevre. Pri hoji se je to nasvete, pozdravljala z zgibkom videlo tako, da jo je telo prehitevalo z zapestja znance na drugi strani ceste, leve in desne, obline so silile mimoi- skratka, delovala je kot ženska, ki lovi dočim v oči in lepile nase moške mladost na račun svoje hčerke, pri poglede. A mlada Ž. še ni prav vedela, tem pa je treba priznati, da je bila kaj bi z njimi, bile so kot še neukroče- prav šarmantna, kajti izžarevala je vso ne divje živali, z rokami je opletala svojo izkušenost in ohranjenost, v okoli sebe v podzavestnih poskusih, njenem pasu je bilo čutiti zalogo da bi se nekoliko prikrila. Včasih je spolnih vrtincev, pretiravanje v smeri položila roko na trebuh, včasih na bok mladostnosti je bila pač prepotrebna začimba, da je sporočala kandidatom, da je morda (drugo) ohcet zamudila,

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiJanuar 2023 do britofa je pa še prekleto daleč, da je Srknil sem kavo in si zapisal nekaj leti, je to lepoto zmotila samo majhna še uporabna, ženstvena in naklonjena. stavkov v beležnico. Ko sem dvignil siva lisa v očeh, nekaj kot prirojena pogled, sem zagledal T. Nisem je videl žalost, melanholija, njen nasmeh je bil Ženske srednjih let. Tiha množica že nekaj mesecev, a poznal sem jo že že takrat skromen, trpek, kot bi zamišljenih bitij. Kmalu sem jih začel trideset let. Je res preteklo že toliko ugriznila kutino. Ali pa je bila zaradi opažati s perspektive svojih neprosto- vode? Šla je proti meni s črte obzorja, tega še skrivnostnejša? Tiho, brez voljnih spoznanj. Kot sive jate golobov a prepoznal sem jo v hipu. Imela je besed je hodila po pločnikih, ni nas so neopazno živele med hišami. Neko- najpopolnejšo postavo, kar sem jih videla, mi pa smo jo požirali s pogledi. liko ugasnjen obraz, motne oči in črta videl v celem življenju. Tisoče ljudi je razočaranja v ustnem kotu, negotov šlo mimo mene, mnogi poklicno, goli, Da bi bila zgodba še vznemirljivej- nasmeh, nejevera. Do sred­njih let razgaljeni, a nihče, nobena ženska se ša, je imela T. starejšo sestrično, ki je napadejo človeka iz zasede že vse ni mogla meriti s T. Njeno telo je bilo bila prav takšna lepotica, le za kanec tematske usodnosti, ki ga uvrstijo med izdelano do estetske izpiljenosti. manj popolna, bolj normalno mesena odrasle z izkušnjami. Ločitev, razhod, Višina, širina, teža, boki, prsi, roke, in ženstvena, glasna, vesela, vedno v prevare, osamljenost, bolezen, smrt, noge, celo posamični prsti so bili vrtincu zabave, kjer so k njej segale življenje v garsonjeri. Včasih dvigajo narejeni po idealih grške umetnosti. roke, da bi potipale inkarnirano pogled in iščejo moške oči. Prošnja: še Narejena je bila v ateljeju najboljših lepoto. Bila je navadna delavka v neki sem živa, še bi se lahko komu predala. mojstrov. Bila je hodeča boginja. Ko je tovarni, a imela je prirojen smisel za A komu? Medtem ko mladost samou- v mladih časih šla po cesti, je lomila oblačenje in estetiko. Kadarkoli sem mevno lepi telesa skupaj z močjo moške vratove, ustavljali so se, se jo videl, je bila urejena, kot da je gonov v neštetih družabnih priložno- obračali za njo, kajti zadaj je bila stopila s strani kakšne imenitne stih, je to v srednjih letih že cela enako vznemirljiva kot spredaj, hodila modne revije ali iz prestižne limuzine. umetnost, ki zahteva diplomatsko je z nežnostjo mačke, zibala se je v Njena obleka je bila barvno usklajena, spretnost. Vsi ljudje smo si nabrali do samoumevni erotiki. Ko je segla s prsti bila je lepo naličena, sfrizirana, teh let partnerski križev pot, bivše, v lase, so se ji usuli kot zlato klasje po manikirana. Tudi na tržnico je šla ločene, pokojne žene, može, otroke, ramenih. Sam sem jo videl na ulici urejena in lepa kot slika. S to pojavo je hiše, bančne dolgove, službene obve- stokrat in vsakič sem jo pogledal z isto osupnila skoraj vsakega, kajti delovala znosti, v teh letih ne moreš iti za en poželjivo mislijo. Če je kdaj hodila po je kot princesa, ki zahteva poseben mesec v Grčijo in se valjati po mivki. tem svetu popolna ženska postava, sprejem. Marsikatera vrata so se ji Vsak stik je tiho preračunan, ljubezen potem je to bila T. Izgleda, da človeško odprla hitreje kot sicer, njen nasmeh tekmuje z življenjskim standardom in oko dojame pravilne proporce telesa je poplačal male usluge, ki jih je bila komoditeto. Leta, ko si bil lahko brez vsake meritve, očitno opazi deležna. Iz nje je sevala svežina, bila je upravičeno brezskrben, so odtekla. A skladnost in vznemirljivost popolnih na razpolago življenju. Kadar je prišla tako prekleto težko je biti sam, človek oblin. Njen obraz je bil takrat seveda v mojo ordinacijo, sem se rad nekoli- se suši pri živem telesu, hira, zaman se mlad in naravno lep. Imela je napeta ko dlje pogovarjal z njo. Približala je baše s hrano, telovadi, hodi na jogo, usta, ustvarjena za poljube, gibek vrat, svoj čudoviti obraz čisto k mojim nič ne more nadomestiti roke, ki drsi bela lica in mandljeve azijatske oči. očem, mi pokazala izpuščaj na licu in po tvoji koži in jo zbrusi kot svilo. Izgledalo je, kot da se sama ne zaveda me s teatralno naivnostjo vprašala, če svoje lepote, svoje telo je sprehajala bo umrla. Pri tem je široko odprla oči Moški srednjih let. Odkrili so kot samoumevnost, kot plemenito in zenici sta se razširili do črnine, da neustavljivo privlačnost pivskih žival na vrvici, ni uživala v njem, ni je vame gledala njena duša še vsa steklenic, lovskih druščin, ribiških bilo njeno žensko orodje, ki je že brez naravna in preprosta. Bruhnil sem v pretiravanj. Mesto lahko prehodijo iz bojne uporabe rafalno spodnašalo smeh. Takšna lepota ne more umreti, enega bifeja do drugega. Tam sedijo in moške. Utelešala je popolnost ženske- estetika je večna. Njen obisk je bil s priprtimi očmi gledajo v mestno ga telesa, življenjske oblike, bila je nagrada za tisti dan, lahko sem jo savano. Z levico nežno drsijo po pivski hodeča biološka umetnina in zalila me držal za zapestje (tipanje pulza) in steklenici, kot bi žulili ud, in gledajo je hvaležnost in osuplost, da smem poslušal, kako mi vre kri v telesu. Ona mlajše ženske, ki so se naenkrat gledati takšno lepoto pri belem dnevu. pa mi je pomigljala s prsti v dlaneh, pojavile na ulicah. Vedno bolj razloč- Njena koža je bila narejena iz svile in češ to je vse, kar si smeva privoščiti. no opazijo starostno razliko, ki vedno žameta, moški smo ostajali posušenih glasneje opominja, da se bo lovska ust, ko je šla mimo nas. Lahko smo jo Tako bi obe lepotici še sedaj hodili sezona enkrat iztekla. Ostalo bo pivo samo gledali in poželeli, nihče je ne bo po mestu, če se T. ne bi začela spremi- in nogometno prvenstvo, kupljeni mogel imeti, ostajala je lik za nočne njati. Tista siva melanholična lisa v izbruhi bežnih ekstaz. Kmalu si bodo sanjarije, mit popolne ženske, soseda v očesu se je začela večati, spustila se je v nabavili temno obleko. Ne za koncert, bližnjem bloku. Takrat, pred mnogimi njeno dušo in jo zastrupila. Bolezni je zvrstili se bodo prvi pogrebi, gozdarji bilo vseeno, ni bila izbirčna, zavdala je bodo začeli sekati njihov gozd. lepoti. T. je venela iz dneva v dan,

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Januar 2023 hirala, povešala je glavo in pogled in do sedanjosti, smo le navidezni in preveril saldo na ekrančku. Aparat kmalu je ugasnila v njej tista luč, ki sodobniki, a živimo na zelo različnih namreč ni vračal denarja in marsika- nam osmišlja bivanje. Njena fizična stopnjah lestvice življenja. Podlaga za kšen drobiž je ostal kot bonus na lepota se je sicer še dolga leta držala to misel je bila C., ki se je priselila v čakanju – in že je srkal kavo. Potem je nad vodo, njeno telo se v mnogih letih naše mesto od spodaj in je bila utele- šel v samopostrežno trgovino do stojal ni obtežilo niti za gram, skladnost udov šena Willendorfska Venera, orjaška s poletno kramo, snel z mezincem in ženskih atributov je ostala nedota- ženstvena pojava, kipeča plodnost sončna očala, da so zdrsnila v pripra- knjena, le njen obraz je izgubil namen, sama, špehnato zaobljena, dojkasta in vljeno dlan, in jih potisnil za hlače. In da bi gledal in ugajal. Oči so ji ugasnile, ritasta, kot da bi zmogla sama zaplo- jo je mahnil mimo blagajne s svojim mišice so se sesedle, ustnice so se ji diti stotero otrok in jih podojiti ali pa pokerskim obrazom, na katerem se že posušile in z grozo sem moral ugotoviti, biti za pradavni vzgled modernim leta niso odzrcalila čustva. Njegovo da je ob še vedno ženstvenem telesu suhicam, ki so otroštvo raztezale še v življenje je bilo specializirano za njen izraz postal pošastno grd. Iz srednja leta. Racala je po mestu s iskanje in uživanje drog, vse ostalo bi njenih oči je sevala groza nesmisla in svojim stotom žive teže in vlekla za ga samo zmotilo pri njegovi posvečeni strahu, struktura obraza se ji je podrla sabo verižico otrok. Tako kot staro- nalogi. Bil je mali plenilec v pragozdu, in koža glave je sedaj ležala na kosteh davni Venerin kipec je imela droben, neizbirčen glede hrane in plena. kot seseden šotor. Izgledalo je, kot bi nepomemben obraz in nakodrane Samo, da je neslo. od znotraj gnila in prhnela, kot bi jo lase, njeno bistvo je bilo v stegnih in –– Hej, kam pa ti! je zavpila blagajni- napadala duševna gobavost, obraz se je zadnjici, rejena je bila po paleolitskem popačil, proporci so izginili, normal- standardu za hude čase, za preživetje čarka. nost se je zrušila v blaznost. Ljudje, ki v letih suhih krav, kajti takrat ni bilo –– Kam, domov, nič nisem kupil. so jo dolga leta gledali z občudovanjem, pomembno, da si lep, ampak da si –– Kaj pa tisto, kar si potisnil za so sedaj odmikali pogled. Polastila se je dovolj špehnat. Ko je hodila po cesti, je neka demonska sila in jo obžirala pri je sopla in se znojila kot vol, ki ve, da hlače? živem telesu. Zadnja leta me ni več je na svetu za to, da vleče visoko –– A tole? Tu imam kurca, stoji mi! prepoznala in odzdravljala, živela je naložen voz. nekje znotraj sebe in kot se v mladosti Prodajalke so si podajale vroč ni zavedala svoje vzorčne lepote, se Ob zidu se je smukal D. Suh kot kostanj, katera bi si drznila seči v sedaj ni zavedala, da straši ljudi s svojo prekla je spretno prečesaval ulico. Bil hlače in izvleči očala ali pa otrdelega bolezensko spako. Kadar je šla mimo je narkoman, mali ulični žepar, ki sem kurca, kot je namigoval. Medtem jo je mene, sem se po nekaj metrih vseeno ga lahko večkrat opazoval v akciji. seveda popihal, zunaj si je nataknil obrnil in pogledal za njo. Še vedno je Hodeč po pločniku je znal neopazno nonšalantno očala na nos in me celo hodila kot mačka mehko, telo se ji ni brcniti v smetnjak in iz zvoka ugotovi- spoštljivo pozdravil. Vsake toliko me postaralo, služilo ji je zvesto kot osta- ti, ali je v njem kaj koristnega. Ljudje je pretental za kakšna pomirjevala, nek starih časov, le vedela ni več, kaj bi ne popravljajo več aparatov, napol vzdrževal je dober poslovni odnos z z njim. Postalo je odveč. delujoče televizorje ponoči spustijo v mano. Le enkrat ga je polomil, ko mi kante in jih zamaskirajo s časopisi. je ukradel športne copate, ki so se Takšna se je sprehajala tudi tokrat Kot slučajno je vmes pritiskal na sušili na predpražniku mojega stano- v mojo smer in ko je bila dovolj blizu, kljuke avtomobilov, saj marsikateri vanja, in kar z njimi prišel v ambulan- da sem razločil njen zlomljeni obraz, šofer za skok v pekarno ne zaklene to. Bilo mi je nelagodno, da bi ga kar sem iz usmiljenja in lastne šibkosti vozila. Njegova roka se je znala tam sezul in ga bosega napodil do- tudi jaz povesil pogled. Zaprl sem oči teleskopsko podaljšati in se obogatiti s mov. Njega niso omejevale takšne in poslušal njene korake, vedel sem, torbico z zadnjega sedeža. Stopil je v obzirnosti do drugih. Kar ni imelo da hodi mimo mene v svoji groteskni kakšno trgovino, pozdravil, kakor da lastnika, je sam olastninil. Moje čevlje mešanici obrazne ruševine in prečudo- je slučajni nakupovalec, in v delčku je še dolgo koristno uporabljal in tako vitega telesa, ki se ni hotelo ne posta- sekunde ocenil situacijo. Napol odprti je del mene hodil z njim naokoli po rati ne zboleti, in šele ko je oddrsala cekar stare gospodinje, ki je zijal na drogeraški sceni. Nekoč me je v dežur- mimo, sem spet dvignil glavo. polici kot samopostrežba, odložen stvu poskušal naplahtati še za drugo denar na polici, bankovec na tleh – škatlo apaurina. Ker je ni dobil, se je Nekaj novih glav se je približalo sklonil se je, da je zavezal čevlje, in že sesedel na stolčku in med hlipanjem terasi, mimoidoči so me pozdravljali, ga ni bilo več, ne njega ne bankovca. V povedal izvleček iz svojega težkega odgovoril sem na nekaj kratkih čakalnicah javnih ustanov se je življenja. Kako se je mati ločila od vprašanj in voljno dostavil kakšen pomešal med stranke, hodil tesno ob tistega pijanca in privlekla v garsonje- neškodljiv dopoldanski nasvet za obešenih plaščih in neopazno vtikal ro novega pofuklja, ki jo je nategoval zdravje. roke v tuje žepe. Nazaj grede se je kar tam na kavču v edinem prostoru. ustavil ob avtomatu za kavo v pritličju On se je kot malček drl, ker se mu ni Morda smo živeči pravzaprav zdelo prav, da je tujec stružil njegovo presek zgodovine vse od pradavnine slečeno mamo. Ko sta stokala v kožni

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJanuar 2023 rokoborbi, je on prestrašeno tulil in belih srajcah. V mislih imam P., ki je skrivališča. V sili se je pokril s kakšno pretakal slane solze. To je moškega pogosto hodil po mestu z notesom v kartonasto škatlo in počakal, da se je tako razkurilo, da se je izvlekel iz rokah in popisoval svoje nepremični- zrak očistil. Časa je imel dovolj, bil je ženskega trebuha, segel v kot, kjer je ne ter dolžnike v njih. V njem ni bilo popolnoma specializiran, njegovo on krilil z rokami, in ga med vpitjem niti grama zraka, ves je bil lesen in življenje je bilo usmerjeno, naloga za noge obesil čez balkon. Da ga bo zgoščen, popoln materialist, narejen iz jasna, vsi ljudje, ki smo mu križali pot, treščil na asfalt, če se ne neha dreti. Iz bukovega lesa, pohlepen, slinast, zbit smo mu bili podrejeni in vpeti v petega nadstropja. Zato je sedaj tak, kot njegova denarnica, ki mu je nalogo, da je on dosegel svoj vrhunec rahle živce ima. Ne more si pomagati. napenjala zadnji žep. Bil je hodeča dneva. Njegov obraz je bil kot usnjena Na koncu sva imela oba rosne oči. banka, obraz zaripel, oči priprte in maska, negiben in hladen, profesio- Freddie Mercury je rekel, da je življe- usta v otrplem ciničnem smehljaju, ki nalno izklesan v letih prakticiranja. nje bolezen, ki potrebuje zdravila. se je ohranjal z denarnimi prilivi. Svet Sicer pa je bil v tem smislu podoben Mislil je na droge ali pa na vse groz- okoli njega ga ni zanimal, drugih ljudi vsem nam, ki smo spadali v različne dne tolažbe, ki jih gojimo okoli hiš, da ni videl, oziroma jih je zaznal samo v poklicne profile. Na obrazih duhovni- nam pomagajo čez sive dneve. D. je vlogi vplačnikov na svoj račun. Ko je kov je ležala nekakšna instantna takrat dobil apaurin. Šele čez nekaj let zaslišal zvok denarja na svojem kontu, ženstvena prijaznost, sodniki so bili sem izvedel, da si je zgodbo o obeša- se je njegov smehljaj nekoliko razprl sivi in nedoločeni, zdravniki vzvišeni nju čez balkon pravzaprav izposodil in zarežal se je z rumenimi zobmi. in pomembni, učiteljice begave in od svojega soseda in z njo po celi Takrat je res izgledal kot podgana, kot podučljive, policaji negotovo avtori- Sloveniji nabiral pomirjevala. V glodavec, ki se je nažrl. tarni, uspešni podjetniki monetarno osnovi pa je bilo dogajanje resnično. izbočeni in zaripli, politiki načelno Leta kasneje sem imel priložnost Pri pekarni sta se srečala P. in ljudski, dolgoletni bolniki pa so kazali spoznati tudi človeka, ki je to res suhljati D. Razločno sem videl, kako je svetu zmerno bolečnost. Obraz se doživel, njegove oči so bile otrple in njegova koščena roka smuknila v levi počasi plastificira in otrpne skupaj z hladne in v njih je bil še vedno grozeči žep suknjiča in nekaj izvlekla. Takšno duševno nezmožnostjo ljudi, da bi se odsev asfalta. je življenje v džungli. Vsaka žival ima še spreminjali. svojega plenilca. D. se je s svojim Ob takšnih malih lopovih so po pokerskim obrazom naglo pobral, Matjaž Lesjak, dr. med. ulici hodili tudi veliki prevaranti, prva poznal je številne skrite prehode, finančna liga. Ti so bili v kravatah in temne veže, bližnjice čez vrtove, hitra »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Maske so padle: V tej epidemiji je zdrava pamet postala ogrožena živalska vrsta, ki kaže, da bo izumrla. Zdravnike so nadomestili strokovnjaki populisti. Politike so nadomestili poštenjaki. Opozicijo so nadomestili sami poštenjaki. Ljudstvo se je nadomestilo na daljavo. Edina realnost je spomin na covid-19. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana

Revija ISIS Zavodn8ik1Januar 2023 Ugovor vesti Dialog o (ne)dosegljivosti Resnice Marjan Kordaš »Razmišljam o ugovoru vesti.« učim in napak ne ponavljam. Če postavim »Tudi jaz. A naj te vprašam, kako razmišljaš: vzporednico z religijskim pojmom ‘greh’, se moje Kot vernik ali nevernik?« spoznanje glasi takole: Človek greši, če se iz »Razmišljam kot vernik, pripadnik instituci­ svojih napak ničesar ne nauči ter napako pona­ onalizirane religije.« vlja. Poskušam ravnati skladno z latinskim »Če razmišljaš kot vernik, ni kaj razmišljati. pregovorom Qidquid agis, prudenter agas et Ravnati moraš tako, kot velevajo zapovedi in respice finem. Izogibam se hudim, ireverzibilnim prepovedi, na katerih temelji tvoja religija.« napakam, ki utegnejo imeti trajne posledice. »Kako pa razmišljaš ti?« Temeljno vodilo je pa preprosto: To, kar boli »No, jaz sem bil nekoč vernik, sem pa že mene, skoraj zagotovo boli tudi mojega bližnje­ dolgo odpadnik (apostat). Vendar nisem postal ga.« spreobrnjenec (konvertit). Imam torej dobro anamnezo za dejstvo, da razmišljam kot never­ »Pa se nič ne bojiš svoje drznosti?« nik. Ti očitno veruješ, da vest je religijska katego­ »Seveda se bojim. Tudi zato, ker si napak ne rija, jaz pa verujem, da vest ni religijska kategori­ odpuščam. Pravzaprav se neprenehoma sprašu­ ja. Verujem, da je človek svobodno bitje. Da jem, kaj je odgovornost. In vedno znova spozna­ nisem zavezan nikomur. Da je moja presoja vam, da je odgovornost to, da se človek zaveda, svobodna. Da je moje ravnanje omejeno samo z kaj počne. Zaradi te zavesti se izogibam dejavno­ etičnimi kategorijami, ki nimajo nobene nepo­ stim, ki imajo nejasne posledice, ki se lahko sredne zveze s kako institucionalizirano religijo.« končno dolgoročno izkažejo kot ireverzibilne »Mar ni tvoje razmišljanje drzno? Morda napake.« domišljavo, naduto?« »Na videz, po tvoji pripovedi, si si zgradil »Hm, tvoje vprašanje sem sam sebi postavil lepe gradove v oblakih.« že zdavnaj, še preden sem postal odpadnik. »Razmisli: mar institucionalizirane religije Oblikoval sem ga po mojem bolj izzivalno kot ti. ne gradijo gradov v oblakih? V nebesih?« Takole: Kdo sem jaz, ki si upa reči, da zna »Bojim se, da si do institucionaliziranih presoditi, kaj je dobro in kaj je zlo?« religij že kar strupen.« »In kako si si odgovoril?« »Morda res. Zame je preprosto nemogoče ve­ »Sprva zelo pejorativno, takole: Zapovedi in rovati v tisto, kar si je nekdo v preteklosti izmislil: prepovedi institucionalizirane religije si niso da deluje po božjem navdihu. Da je zgradil juri­ izmislili modri, temveč aterosklerotični starci, ki dično normiran sistem za način življenja, kjer je nikakor niso mogli dokončno vedeti, kaj je zame vnaprej določeno, kaj je prav in kaj je narobe. Kaj (ali za kogar koli sploh) dobro ali zlo. Svoje je greh in kaj ni greh. Tako so verniki te instituci­ pejorativne naravnanosti sem se seveda zavedal ter izraz ‘aterosklerotični’ kmalu potem nadome­ stil z ‘zmotljivi’. Ali z drugimi besedami: Nihče na tem svetu nima mandata, da si lasti pravico trditi, da uči v imenu Resnice. Vsi ljudje smo zmotljivi.« »Se pravi, ko ravnaš po svoji vesti zunaj religijskih kategorij, zunaj religij, dopuščaš, da delaš napake? Hude napake? Zločine?« »Seveda delam napake. Ni življenja brez napak. Velikanska večina napak ima posledice, ki niso trajne, so reverzibilne napake. Hude napa­ ke so pa tiste, ki imajo trajne posledice, so ireverzibilne napake. A imam srečo: hitro se

Revija ISIS 8Z2avodnikJanuar 2023 onalizirane religije zavezani k pokor­ vati ali celo poučevati o pojavih, ki jih »Veseli me, da se tega zavedava. ščini, da kot ovce sledijo svojemu pa­ lahko vidiš vsak dan.« Moški ne zna in si ne more predsta­ stirju. Jaz pa nočem biti ovca in nisem vljati, kako ženska dojema svojo dušo ovca; nočem imeti pastirja.« »Zagotovo pa se strinjava, da je in telo, kako doživlja svojo nosečnost, življenje sveto.« svojega še nerojenega otroka. Moški »Ali kot vodnika odklanjaš tudi lahko le arbitrarno trdi, da je splav Staro zavezo? Novo zavezo?« »Da. In tudi vse institucionalizira­ umor. Vernik ima pravico meniti ne religije učijo tako. A prav te religije enako, a to je njegova arbitrarna »Ne, ker ju berem kot staro, – posredno ali neposredno – pod presoja. Jaz pa ne vem, ali je splav morda celo častitljivo literaturo. Npr. različnimi pretvezami dopuščajo ali umor.« Henohov apokrif, veličasten opis, celo spodbujajo množično pobijanje kako je Bog ustvaril človeka. A ta ljudi. In spomni se, da že skozi vso »Ne veš?« častitljiva literatura dopušča različne, zgodovino človeštva teče razprava, ali »Ne vem. Tudi ne vem, kdo naj bi tudi protislovne interpretacije. Tako je umor etično dopusten, npr. umor bil morilec. Verujem pa, da o splavu je iz judaizma nastalo najprej krščan­ tirana oz. umor (uboj) med samo­ more (zna) presojati, presoditi ter stvo, nato pa islam. Kako so se slednji obrambo. Oboje zajema pojem manj- odločiti (se) le ženska, ki se znajde v razvijali v različne religije in sekte, je še zlo. A težko ali celo nemogoče je tem strašnem položaju – in nihče znano. Znane so tudi zelo krvave vnaprej definirati, kdo (kaj) je tiran, drug.« posledice. Tudi Novo zavezo – seveda kaj je samoobramba, kaj je manjše »In po katerih merilih, normah vključno z Apokrifnimi spisi – berem zlo. Zato je pred obsodbo nujna preso­ naj prizadeta ženska presoja?« kot staro literaturo, ki tudi dopušča ja okoliščin ter vpletenih ljudi. Sodba »Tega ni mogoče normirati. različne interpretacije. Zato nastanek pa je vedno subjektivna ali celo Ženska mora ravnati po svoji vesti.« novih ločin krščanstva. Ki so kljub arbitrarna.« »Kaj pa zdravnik, ki ženskino Jezusovemu nauku o ljubezni delovale odločitev lahko sprejme ali odkloni?« politično, se medsebojno krvavo »Ampak splav je zagotovo zločin, »Tudi zdravnik mora ravnati po bojevale, preklinjale in izobčevale.« saj gre za umor.« svoji vesti. In temeljno vodilo zanj je zagotovo tudi Jezusov nauk: Svojega »Kaj je torej po tvoji vesti zločin?« »O katerem tipu splava se pogo­ bližnjega ljubi kot samega sebe.« »Namerno uničenje življenja – varjava? Z medicinsko indikacijo ali ireverzibilna napaka – je skoraj vedno brez medicinske indikacije?« Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, zločin. Tudi nastanek življenja je dr. med., Ljubljana, včasih zločin.« »Pogovarjava se o splavu brez »Nastanek življenja – da je včasih medicinske indikacije. Žal se o tem [email protected] zločin? Saj to ni mogoče!« pogovarjava brez ženske; vem, da so »No – napni malo svoje možganč­ vse do bližnje polpreteklosti o splavu ke! Če pa tega nočeš, ne znaš ali ne govorili ter splav obsojali izključno moreš, te nikakor ne želim prepriče­ moški. Ki pa imajo ob tem zelo udo­ ben položaj, a to zavest vedno odriva­ jo.« Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav.  Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9.700 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Boštjan Kersnič, dr. med., spec. Chamber for the Carniola Province. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Asist. dr. Marko Jug, dr. med., spec. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Mojca Drev, dr. dent. med., spec. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., spec. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Rok Ravnikar, dr. med., spec. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Boštjan Kersnič, dr. med., spec. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Peter Golob, dr. med., spec. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Mag. Marko Bitenc, dr. med., spec. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Asist. mag. Matej Beltram, dr. med., spec. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Tina Šapec, univ. dipl. prav. of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Legal Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Peter Renčel, univ. dipl. prav. • Managing (planning, monitoring, and a job. Finance and Accounting Department Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Health Economics, Planning and Analysis two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Department Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Head of Postgraduate Medical Training for specialisations; other • Publishing activities, editing Tina Šapec, univ. dipl. prav. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Basic Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department and examination. members, publishing books and other Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav. • Organising professional seminars, publications. Head of Public Relation Department Andreja Basle, univ. dipl. nov. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.