Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2019, številka 6

Strokovna Revija ISIS srečan5ja1Junij 2019 JUNIJ 2019 1. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA OTROKA kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, Metelkova 9 št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** do 20 organizator: Simula- prijave, informacije: informaci- vsebina: Pristop k vitalno ogroženemu otroku ob uporabi »barvnega tra- cijski center ZD Ljub- je: Ana Erdelja, tajništvo SIM-cen- ku« (anafilaksija, septični šok, zastrupitve), reanimacija, sprostitev dihalne ljana, Uroš Zafošnik, tra, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: poti, umetna ventilacija, aplikacija kisika, i-gel, aspiracija, kateterizacija, na- dipl. zn., mag. soc. del. [email protected], prijava: prijava. stavitev infuzije, intraosalna pot, timsko delo med reanimacijo. Namenjeno [email protected] zdravstvenim delavcem. 3. ob 15.00  •  ČUSTVA IN RAZUM, REŠEVANJE TEŽJIH DIALOGOV Z UPORABO MEDIACIJSKIH VEŠČIN kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: 20 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4 162 vsebina: Delavnica seznani udeležence z osnovami razumevanja razlik organizator: prijave, informacije: prijave: med čustvi in razumom. Zakaj igrajo čustva pomembno vlogo v zahtevnih Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, infor- dialogih? Delavnica bo udeležence seznanila tudi s pojmom navezanosti, Slovenije macije: Andreja Stepišnik, T: 01 pomenom »jaz sporočil« in obvladovanja lastnih čustev ter odzivanjem na 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ čustva drugih. zzs-mcs.si 4. ob 9.00  •  DELAVNICA ZA ZASEBNE ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE, KI NAMERAVAJO ZAČETI OPRAVLJATI ZASEBNO ZDRAVSTVENO DEJAVNOST (KOT ZASEBNIKI ALI POPOLDANSKI S.P.-JI) kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležen- kotizacija: za člane ZZS ni kotizacije, ostali k. točke: 2 ska cesta 162 cev: 15 55 EUR (z DDV) vsebina: Delavnica je namenjena zdravnikom in organizator: prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, zobozdravnikom, ki razmišljajo o začetku opravljan- Zdravniška zbornica informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja. ja zasebne zdravstvene dejavnosti. Slovenije [email protected] 5. ob 9.00  •  21. SODOBNA INTERNA MEDICINA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Modra št. udeležencev: kotizacija: specialisti 80 EUR, specializanti 40 EUR k. točke: 8 dvorana, Dunajska cesta 162 100 (+ DDV), kotizacije ni za študente medicine vsebina: Sodobna diagnostika v interni medici- organizator: Interna klinika, UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: ni, aktualne teme/novosti, strokovni, znanstveni Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ka- [email protected], informacije: dosežki, terciarna dejavnost. Strokovno srečanje tedra za interno medicino, prof. dr. Zlatko Fras, ga. Marija Zupančič, Idila Plus, je namenjeno specializantom interne, urgentne dr. med., asist. dr. Hugon Možina, dr. med. d.o.o., E: [email protected] medicine, internistom. 5. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: 10 EUR k. točke: 3,5 ska cesta 162 vsebina: teme: Faze sprememb – vedno gremo čez organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedi- vse faze!, Prilagajanje na spremembe (Ledenik se zbornica Slovenije ca.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, topi), Stili prilagajanja na spremembe E: [email protected] 6. ob 9.00  •  DELAVNICA ZA ZASEBNE ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane ZZS ni kotizaci- k. točke: 2 ska cesta 162 je, ostali 55 EUR (z DDV) vsebina: Delavnica je namenjena zdravnikom in organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedi- zobozdravnikom, ki že opravljajo zasebno zdrav- zbornica Slovenije ca.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, stveno dejavnost. E: [email protected] 6.–8. ob 10.00  •  KLINIČNA IN PRAKTIČNA AVRIKULOTERAPIJA kraj: LJUBLJANA, Fakulteta za šport, Gortanova št. udeležencev: kotizacija: 390 EUR k. točke: *** ulica 22 vsaj 10 organizator: Univerza v prijave, informacije: Ljubljani, Fakulteta za šport, v prijave: E: Usposabljanje@ vsebina: Avrikuloterapija se lahko uporablja kot samostojna terapija ali pa sodelovanju z Zdravstvenim fsp.uni-lj.si, informacije: skupaj s telesno akupunkturo. Avrikuloterapija ima v zdravljenju določenih zavodom za medicino športa Martin Tuš, 01 520 77 52, kliničnih stanj (debelost, kajenje in druge odvisnosti) celo prednost pred Ljubljana, prof. dr. Edvin E: Usposabljanje@fsp. telesno akupunkturo. Uporablja se lahko tudi za anestezijo. Več na spletni Dervišević uni-lj.si strani: https://www.fsp.uni-lj.si/institut-za-sport/cvus/strokovno-usposa- bljanje/aktualni-tecaji/2018031410115584/ *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.

Revija ISIS srečanja 5S2trokovnaJunij 2019 JUNIJ 2019 7.–8.  •  USPOSABLJANJE IZ VODSTVENIH KOMPETENC ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE / 8. MODUL: PREDSTAVITEV PROJEKTNIH NALOG kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležen- kotizacija: Cena posameznega modula (2 k. točke: 13 ska c. 162 cev: 20 dni) je 340 EUR brez DDV, če se udeležite vseh osmih modulov. Pri prijavi samo na 8. modul je kotizacija 390 EUR + DDV. vsebina: Usposabljanje – 8 modulov – 8 ključnih organizator: Zavod za prijave, informacije: vsebinskih sklopov. Usposabljanje poteka enkrat na razvoj zdravstvenega informacije: Aleksandra Bola Natek, T: 040 851 521, mesec po 2 dni (petek in sobota). managementa E: [email protected], W: www.zdra- vstvenimanagement.si, W: www.zrzm.si 7.–8. ob 15.00  •  32. ONKOLOŠKI VIKEND kraj: PORTOROŽ, GH Bernardin št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR (z DDV), za specia- k. točke: 6,5 150 lizante 100 EUR (z DDV), kotizacije ni za predstavnike nevladnih organizacij (največ 3 iz posameznega društva) vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravstvenim de- organizator: Kancerološko združen- prijave, informacije: prijave: lavcem s področja onkologije, družinskim zdravnikom in dru- je SZD in Onkološki inštitut Ljubljana, Onkološki inštitut Ljubljana, Zalo- gim strokovnjakom, ki se vključujejo v celostno rehabilitacijo prof. dr. Janez Žgajnar, dr. med. ška 2, 1000 Ljubljana, informacije: onkoloških bolnikov. Teme: Državni program obvladovanja mag. Amela Duratović Konjević, raka: poudarki o poteku programa in Celostna rehabilitacija T: 041 876 868, E: aduratovic@ (bolnic z rakom dojk, otrok z možganskim tumorjem). onko-i.si 12. ob 16.30  •  (PRE)VZGOJA SAMOZAVEDANJA: DELAVNICA ZA KREPITEV OSEBNOSTNE MOČI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: 20 kotizacija: za člane zbornice ni k. točke: 3 162 kotizacije, ostali 45 EUR vsebina: Delavnica bo spodbudila udeležence, da se zavejo organizator: prijave, informacije: prijave: W: www.domu- svoje osebne moči ter odkrijejo/ubesedijo lastna pričakovan- Zdravniška zbornica smedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 ja v zvezi z iskanjem ravnotežja med zasebnim, družabnim in Slovenije 307 21 53, E: [email protected] profesionalnim. 13. ob 8.30  •  9. LIKARJEV SIMPOZIJ: OKUŽBE SEČIL kraj: LJUBLJANA, predavalnica NIJZ, št. udeležencev: 100 kotizacija: 50 EUR, za upokojene k. točke: 5 Zaloška 29 zdravnike, specializante in študente ni kotizacije vsebina: Simpozij je namenjen kliničnim mikrobio- organizator: Sekcija za klinič- prijave, informacije: prijave: Mihaela Ober- logom, infektologom in zdravnikom, ki se ukvarjajo no mikrobiologijo in bolniš- dank Hrastar, Inštitut za mikrobiologijo in z okužbami sečil. Obravnavane bodo teme s nične okužbe SZD, Inštitut za imunologijo MF UL, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, področja mikrobiološke diagnostike okužb sečil, mikrobiologijo in imunologijo E: [email protected], novosti v tehnologijah obravnave kužnin, nova me- UL MF, izr. prof. dr. Miroslav informacije: mag. Veronika Križan Hergouth, dr. rila za interpretacijo posebnih kužnin, problematika Petrovec, dr. med. med., T: 01 543 74 20, E: veronika.križan-her- odpornosti bakterij in zdravljenja okužb sečil. [email protected] 14. ob 16.00  •  TEK – HOJA ZA BOLNIKE Z RAKOM IN ZDRAVE kraj: ŽALEC, stadion št. udeležencev: cca 500 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: prijave: vsebina: tek – hoja za bolnike, svojce in podpornike organizator: Društvo za promocijo in vzgojo Viktorija Rehar, Hmeljarska 3, za zdravje, Viktorija Rehar, dr. Igor Praznik Žalec, informacije: T: 040 760 849 14.–15. ob 17.00  •  SREČANJE ZDRUŽENJA ORTOPEDOV SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA – ZREČE 2019 kraj: ZREČE, Terme št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje omejeno organizator: prijave, informacije: informacije: Gregor Rečnik (predsednik), Matevž SZD – Združenje Kuhta (tajnik), T: 02 321 15 41, 031 309 625, 041 770 094, E: zdruzenjeorto- ortopedov [email protected], W: http://zdruzenje.ortopedov.si/ 15. ob 8.00  •  KRONIČNO SRČNO POPUŠČANJE – IZZIVI IN SODOBNI PRISTOPI kraj: MARIBOR, UKC, Oddelek za kardio- št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** logijo in angiologijo vsebina: Strokovno srečanje je namen- organizator: UKC Maribor, dr. prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (stro- jeno zdravnikom internistom, družinskim Franjo H. Naji, dr. med. kovna srečanja), informacije: Rebeka Gerlič, T: 02 321 28 zdravnikom. 13

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Junij 2019 JUNIJ 2019 18. ob 15.30  •  DELAVNICA ZA SPECIALIZANTE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 18 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3 ska cesta 162 organizator: Zdravniška vsebina: Delavnica je namenjena specia- zbornica Slovenije prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, infor- lizantom. macije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ zzs-mcs.si 19. ob 9.00  •  POROD kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** Mislejeva 3 vsebina: Ukrepanje ob zapletih pri po- organizator: Simulacijski prijave, informacije: informacije: Ana Erdelja, tajništvo SIM- rodu, reanimacija nosečnice, reanimacija center ZD Ljubljana, Uroš -centra, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected], prijava: novorojenčka, timsko delo pri izvajanju Zafošnik, dipl. zn., mag. [email protected] poroda z zapletom. Namenjeno zdrav- soc. del. stvenim delavcem. 20. ob 8.00  •  TEČAJ CERTAIN: AKUTNA STANJA IN ŽIVLJENJSKO OGROŽEN BOLNIK – STRUKTURIRAN PRISTOP ZA OPTIMALEN IZID ZDRAVLJENJA kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležen- kotizacija: 200 EUR, če se odločite prisost- k. točke: 7,5 hotel cev: 50 vovati tudi 2. MSINM, je kotizacija za oba dogodka 250 EUR vsebina: Tečaj je del podiplomskega izobraževanja Mayo kli- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: informacije: Nika nike in poteka kot del programa CERTAIN (Checklist for Early Nevrološka klinika, Oddelek Zorko Garbajs, T: 01 522 33 09, 031 806 Recognition and Treatment of Acute Illness and Injury) za nevrološko intenzivno 053, E: [email protected], W: https://neuro- terapijo icu.si/certain-tecaj-2019/ 20.–21. ob 15.00  •  9. RAZISKOVALNI DAN ORTOPEDSKE BOLNIŠNICE VALDOLTRA IN 15. SREČANJE VERTEBROLOŠKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE kraj: ANKARAN, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, št. udeležencev: 110 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Jadranska cesta 31, dvorana za pedagoške dejav- nosti vsebina: Srečanje je namenjeno specialistom in speciali- organizator: Orto- prijave, informacije: prijave: E: raziskovalni. zantom ortopedske kirurgije, anesteziologije, radiologije, pedska bolnišnica [email protected], informacije: Marko fizikalne in rehabilitacijske medicine, družinskim zdravnikom Valdoltra, Radoslav Nabergoj, Dejan Čeleš, Suzy Šik, E: raziskovalni. ter ostalemu zdravstvenemu osebju. Predstavljeni bodo Marčan, dr. med., spec. [email protected], T: 05 669 61 52 znanstvenoraziskovalni dosežki zaposlenih in strokovnih so- ortoped., prof. dr. delavcev OB Valdoltra ter članov Vertebrološkega združenja Andrej Cör, dr. med., Slovenije. spec. patol. 21. ob 8.00  •  2. MEDNARODNI SIMPOZIJ INTENZIVNE NEVROLOŠKE MEDICINE: DOBRE PRAKSE V NEVROLOŠKI INTENZIVNI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza hotel št. udeležencev: 150 kotizacija: 110 EUR, specializanti 80 k. točke: 6 EUR, zdravstveni tehniki in študenti 60 EUR vsebina: Simpozij je namenjen zdravnikom specialistom in organizator: UKC prijave, informacije: informacije: Nika Zorko specializantom ter medicinskim sestram/zdravstvenikom s Ljubljana, Nevrološka Garbajs, T: 01 522 33 09, E: [email protected], W: področij intenzivne medicine, nevrologije, anesteziologije z klinika, Oddelek za https://neuroicu.si/ reanimatologijo, interne medicine, infektologije, nevrokirur- nevrološko intenzivno gije, radiologije in urgentne medicine. terapijo 22. ob 9.00  •  4. ONKO-NEFROLOŠKA ŠOLA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku predavalnica stavbe C vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namenjeno dru- organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave žinskim zdravnikom, specializantom različnih strok, vsem onkologije pri SZD, delovna skupina izključno na E: lkristan@onko-i. zdravnikom, ki se v vsakodnevni praksi srečujejo z onkološki- za onko-nefrologijo, Onkološki inšti- si, informacije: Lidija Kristan, 01 mi bolniki. tut, mag. Tomaž Milanez, dr. med. 587 92 82 28. ob 9.00  •  TPO IN AED ZA TIME V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** Metelkova 9 vsebina: Zunanja masaža srca, varna defibrilacija, organizator: Simulacijski cen- prijave, informacije: informacije: Ana Erdelja, oskrba dihalne poti, umetna ventilacija, pristop k ter ZD Ljubljana, Uroš Zafošnik, tajništvo SIM-centra, T: 01 472 37 80, 031 396 vitalno ogroženemu pacientu, reanimacija. Namen- dipl. zn., mag. soc. del. 533, E: [email protected], prijava: prijava.sim@ jeno zobozdravnikom in zobnim asistentom. zd-lj.si

Revija ISIS srečanja S54trokovnaJunij 2019 Osnovno zdravstvo Gorenjske Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije razpisuje prosta delovna mesta: K sodelovanju vabimo: zdravnika specialista pediatrije (m/ž) in zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) 1. vodjo oddelka za nadzor v območni enoti Kranj za: za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, Bohinj in • v odenje sodelavcev, organiziranje, kontroliranje in usklajevanje zdravnika specialista radiologije (m/ž), pediatrije ali šolske dela v oddelku ter zagotavljanje zakonitosti in ažurnosti medicine (m/ž), dermatovenerologije (m/ž) in specialista poslovanja, družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj in • odločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah. zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, Bohinj in Pogoji za zasedbo delovnega mesta poleg splošnih zahtev, določenih z OE ZD Tržič in zakonom: zdravnika specialista pediatrije (m/ž), zdravnika specialista • doktor medicine, specialist medicine dela, prometa in športa ali urgentne medicine (m/ž) specializacije v zdravstvu druge ustrezne smeri, za nedoločen čas s polnim delovnim časom in • s trokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (izbrani kandidat, zdravnika specialista ginekologije (m/ž) ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli opravljenega, ga bo dolžan za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v OE ZD opraviti najkasneje do imenovanja na Upravnem odboru ZZZS), Škofja Loka in • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) in specialista preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, psihiatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice in • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič in časom in trimesečnim poskusnim delom. zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) 2. zdravnike/zdravnice na direkciji ter v območnih enotah Celje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica in Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Ravne na Koroškem za: zdravnika specialista pediatrije (m/ž) za nedoločen čas s krajšim delovnim časom v OE ZD Radovljica in • o dločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah, zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in predlaganje ukrepov v in primeru odstopanj, zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) • p odajanje izvedenskih mnenj. za določen čas do 5 mesecev za delo v turistični ambulanti v ZD Bohinj. Pogoji za zasedbo delovnega mesta poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom: Kandidati naj pošljejo prošnje do 30. 6. 2019: • p o pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Bohinj, Mladinska cesta • doktor medicine ali doktor medicine, specialist medicine dela, 1, Bled ali na e-naslov: [email protected] ali prometa in športa ali specializacije v zdravstvu druge ustrezne • p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, smeri, Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali • p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, • s trokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (izbrani kandidati, Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli opravljenega, ga bodo dolžni • p o pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita opraviti najkasneje do imenovanja na Upravnem odboru ZZZS), 78, Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali • po pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in Radovljica ali na e-naslov: [email protected]. preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, Kandidati naj priložijo: življenjepis, diplomo medicinske fakultete, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in veljavno licenco s področja, za katero se kandidat prijavlja. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. V območnih enotah Ljubljana in Maribor vabimo tudi zdravnike specialiste za sodelovanje po pogodbi o delu. Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: 01 30 77 410. Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela in navedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 30. 6. 2019 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. na e-naslov: [email protected]. Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja zdravstvenega zavarovanja. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Junij 2019 Univerzitetni klinični center Zdravstveni dom Logatec Maribor razpisuje prosta delovna mesta za: razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) 1 z dravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe Oddelka za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) za žilno kirurgijo), za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, zdravnika specialista radiologije (m/ž) 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2 zdravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in zdravnika specialista zobne in čeljustne ortopedije (m/ž) za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. estetske kirurgije, Možno je tudi delo preko podjemne pogodbe ali pa 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, zaposlitev za krajši delovni čas. 2 zdravnika specialista interne medicine, Možno je tudi vključevanje samo v dežurno službo. 1 zdravnik specialist nuklearne medicine, Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov 2 zdravnika specialista urgentne medicine, ZD Logatec, Notranjska cesta 2, 1370 Logatec, ali na 3 z dravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in E: [email protected]. Za več informacij lahko pokličete na T: 01 750 82 20. perioperativne intenzivne medicine, 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, ODDAMO 3 zdravniki specialisti oftalmologije, 3 zdravniki specialisti nevrologije, V najem oddam popolnoma opremljeno zobozdravstveno ambulanto v 2 zdravnika specialista patologije, Ljubljani, Bežigrad, Župančičeva jama. 2 zdravnika specialista travmatologije, Informacije: 041 667 046 1 zdravnik specialist revmatologije, 2 zdravnika specialista pnevmologije, Modri zob, d. o. o. 1 zdravnik specialist ginekologije in porodništva, 1 zdravnik specialist pediatrije, objavlja prosto delovno mesto: 1 zdravnik specialist psihiatrije, doktor dentalne medicine (m/ž) 2 zdravnika specialista radiologije, za določen čas (z možnostjo podaljšanja). 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: 1 zdravnik specialist moksilofacialne kirurgije, 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, • licenca za samostojno delo, 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, • potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, 1 zdravnik specialist otroške nevrologije. • vsaj 1 leto delovnih izkušenj, • znanje jezikov: tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • o pravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet slovenskega in angleškega jezika. razpisa, Zaposlimo kandidata, ki: • licenca za samostojno delo, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, • u živa v timskem delu in se je sposoben prilagajati, • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, • zna delati z ljudmi, • najmanj osnovna raven nemškega ali angleškega jezika, • ima sposobnost empatije, • znanje temeljnih postopkov oživljanja. • je samoodgovoren, samokritičen, z željo po nenehni poslovni in Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s osebni rasti, štirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od • je iznajdljiv, komunikativen, sproščen in optimistično dneva objave. naravnan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na Prijave z življenjepisom sprejemamo do 1. 7. 2019 na naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski naslov: [email protected] oddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.

Revija ISIS medicine I5z6zgodovineJunij 2019 Zgodovina razvoja otroškega in mladinskega zobozdravstva na področju Maribora Aleksander Sterger Zobozdravstvena služba za odrasle je Za potrebe javne splošne zobne ambulante je bila razmeroma dobro razvita v občini takratni Zavod za socialno zavarovanje povsem Maribor, predvsem na samem mestnem obnovil in preuredil močno poškodovano vilo območju, precej manj pa v občinah Slo- nemškega lastnika usnjarne v Kopališki ul. 21, ki venska Bistrica in Lenart. Vse to pa ni je bila leta 1947 odprta kot Javna zobna polikli­ veljalo za zobozdravstveno varstvo pred- nika. V I. nadstropju je dobila tudi šolska zobna šolskih, šolskih otrok in mladine, saj je le ambulanta ob Dravi dvoje ordinacij in čakalnico. Zdravstveni dom Maribor premogel Vodil jo je predstojnik Boris Kristan, dr. med., šolske zobne ambulante, Slovenska Bistri- spec. ca in Lenart pa ne. Zdravstveni dom Maribor je uspel šele leta Razvoj otroškega in mladinskega zobozdra­ 1960 v nekdanjih prostorih Zavoda za socialno vstva na področju Maribora se je začel 26. marca zavarovanje v Ulici talcev 9 v drugem nadstropju 1950, ko je bila v sklopu Šolske poliklinike v pod vodstvom Borisa Kristana, dr. med., spec., Mariboru ustanovljena prva šolska zobna urediti in opremiti šolsko zobno ambulanto s ambulanta v edinih praznih prostorih nekdanje­ štirimi zobnimi ordinacijami, s sobo za rentgen­ ga Černičevega sanatorija v Tyrševi ulici. Ureje­ sko slikanje zob in zobotehničnim laboratorijem. na je bila v I. nadstropju stavbe. Čakalnice ni Kasneje pa še šolsko zobno ambulanto na Gospo­ bilo, zato so otroci posedali kar na stopnišču, svetski cesti in šolsko zobno ambulanto v osnov­ ambulanta pa je bila v kuhinji in shrambi stano­ ni šoli Martin Konšak na Teznem. vanja z dvema zobozdravniškima stoloma. Ta naloga je bila zaupana Borisu Kristanu, dr. Prva potujoča zobna ambulanta v seve­ med., spec., ki je že leta 1947 opravljal sistema­ rovzhodni Sloveniji je delala v avtobusu, izdela­ tične preglede zobovja učencev osnovnih šol v nem v TAM za potrebe fluorografskega slikanja Mariboru in okolici, pa tudi v Halozah in Prek­ pljuč. Po končanem programu fluorografiranja murju. so aparat odstranili in v avtobus postavili potreb­ no zobozdravstveno opremo. Tako so že junija Prva šolska ambulanta v I. nadstropju bivšega sanatorija dr. Mirka Černiča v Tyrševi ulici (slika levo). Šolska zobna ambulanta ob Dravi, urejena leta 1947 v I. nadstropju obnovljene vile nemškega lastnika v Kopališki – danes Svetozarevski – ulici 16 (slika desno).

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e7Junij 2019 Šolska zobna ambulanta v II. nadstropju nekdanjih prostorov Zavoda za socialno zavarovanje v Ulici talcev 9 (slika levo). Ordinacija šolske ambulante, urejena 1960. leta (slika desno). leta 1962 lahko opravili pregled in in Rušah so začele z delom v letu Obvezne oblike zobozdravstvenega sanirali zobe šolskih otrok v Račah, 1969, v letu 1970 pa še v osnovni šoli varstva otrok in mladine so zahtevale leta 1963 pa v osnovni šoli Dvorjane. Poljčane. povečano število kadrov in povečanje Zaposleni šolski zobozdravniki so prostorskih zmogljivosti. Dodatno je nato izmenjaje se obiskovali posame­ Zobozdravstvena služba ZD bila urejena šolska zobna ambulanta zne šole in celodnevno učencem, tudi Maribor je s 1. oktobrom 1970 prevze­ za otroke s posebnimi potrebami v nezavarovanim kmečkim otrokom, la zobozdravstvene zmogljivosti in posebni osnovni šoli v Razlagovi ulici sanirali zobe. zobozdravstveni kader ukinjene Višje 16, preseljena pa šolska zobna ambu­ stomatološke šole v Mariboru. Pri­ lanta iz šole Martin Konšak v stavbo Po vključitvi zdravstvenih ustanov ključeni prostori in kader so bili na Prvomajski ulici 1 ter študentska na področju Maribora, Slovenske prednostno namenjeni za potrebe zobna ambulanta iz Žitne ulice 15 v Bistrice in Lenarta v ZD Maribor je mladinskega in preventivnega zobo­ novo stavbo Ob parku 5. bila s preoblikovanjem zobozdrav­ zdravstvenega varstva. Urejene so bile stvene službe ZD Maribor ustanovlje­ štiri šolske zobne ordinacije, ustano­ Dolgo pričakovano pridobitev na Enota za zobozdravstveno varstvo vljena zobna ambulanta za študente, – lasten, z zobno ordinacijo opremljen predšolskih, šolskih otrok in mladine, urejena še ena ortodontska ordinacija avtobus za potujočo šolsko zobno s poudarkom na razvoju in uvajanju in na novo urejen ortodontski zobo­ ambulanto – je uspelo uresničiti v letu dispanzerske metode dela. Za pred­ tehnični laboratorij. 1972 in tako omogočiti zobozdravstve­ stojnico enote je bila imenovana prim. Majda Korpar, dr. dent. med., Prva potujoča šolska zobna ambulanta leta 1963 v avtobusu TAM za potrebe spec. Tako se je začelo obdobje fluorografskega slikanja. Prenosna odstranljiva oprema: stoječa električna vrtalka, stoječi pomembnega razvoja in širjenja reflektor, zobozdravniški stol in stoječi pljuvalnik (slika levo). Šolska zobna ambulanta na področja otroškega in mladinskega Gosposvetski cesti leta 1967 (slika desno). Avtor fotografij: Danilo Škofič, Večer. zobozdravstva. Da bi zagotovili uspešnejše zobozdravstveno varstvo predšol­ skih, šolskih otrok in mladine, so leta 1968 po vključitvi Zobne polikli­ nike v ZD Maribor v I. nadstropju prizidka v Svetozarevski ulici 21 uredili in opremili štiri šolske in eno ortodontsko ordinacijo. Tja se je preselil tudi strokovni kader šolske zobne ambulante iz Ulice talcev, število zobozdravnikov in dentistov pa se je povečalo. Ob koncu leta pa je ZD uredil še šolsko zobno ambulanto v osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Šolske zobne ambulante v Limbušu

Revija ISIS medicine 5Iz8zgodovineJunij 2019 Prva vrsta z leve: Darinka Plantev, dr. dent. med., podiplomka otroškega in listično dejavnost pedontologov in preventivnega zobozdravstva, ter specialistke pedontologije: prim. Jožica Simonič, ortodontov. Leta 1982 je v enoti dr. dent. med., Erika Soršak, dr. dent. med., in Ida Horvat, dr. dent. med. (slika levo). dispanzerja za zobozdravstveno Fotografijo hrani avtor. Šolska zobna ambulanta Hoče leta 1979 (slika desno). Avtor varstvo otrok, mladine in študentov fotografije: Danilo Škofič, Večer. začel z delom preventivni kabinet, ki je postal tretja strokovna enota no varstvo več kot 4000 učencem šol uvedle preventivne in dispanzerske zobozdravstvene službe za mladino. v krajih, kjer ni bilo niti šolske niti metode dela. S predavanji sodelav­ V prostorih kabineta, takrat prvega v polivalentne zobne ambulante. cem, učiteljem in staršem ter progra­ Sloveniji, so višje medicinske sestre Zobozdravstveno oskrbo šolskih otrok mom za delo zobozdravnikov, ordina­ pod vodstvom pedontologov izvajale oddaljenih šol, ki je ni bilo mogoče cijskih in preventivnih sester so zobozdravstveno vzgojo in prosveto za zagotoviti niti v splošnih ambulantah izvajale sistematično zobozdravstveno otroke in mladino iz vrtcev, osnovnih za odrasle niti s potujočo zobno prosveto ter se s poudarjanjem in srednjih šol. Po šolah so višje ambulanto, se je izvedlo tako, da se je sprememb prehranjevalnih navad preventivne sestre dajale navodila in v šoli začasno namestila ordinacijska zavzemale za zmanjšanje uporabe neposredno nadzorovale umivanje oprema in določil zobozdravstveni sladkorja v prehrani. zob in ščetkanje z fluoridnimi želeji tim, ki je opravil preglede in sanacijo ter pripravljale udeležence na tekmo­ zob tamkajšnjih šolskih otrok. Ko sta se zdravstvena domova vanje za čiste zobe. Lenart leta 1978 in Slovenska Bistrica Ob koncu leta 1974 je bil za leta 1980 znova osamosvojila, so vse Po spremembi statuta zavoda se je predstojnika službe zobozdravstve­ zobne ambulante na njunih območjih Dispanzer za zobozdravstveno varstvo nega varstva otrok, mladine in štu­ prešle pod njuno organiziranost. V otrok, mladine in študentov preobli­ dentov imenovan Oto Male, dr. dent. letu 1979 je vodenje službe prevzel koval v Službo za zobozdravstveno med. Sledilo je obdobje nadaljnjega Pavel Kosi, dr. dent. med. Že leta 1981 varstvo otrok, mladine in študentov. širjenja dejavnosti, preventive in pa se je strokovna enota razdelila v sistematskega dela, povečanja števila dispanzer za zobozdravstveno varstvo V prostorih II. nadstropja novo­ kadrov ter začetek dela specialistov otrok, mladine in študentov ter zgrajenega objekta na Ljubljanski 42 otroškega in preventivnega zobo­ specialistične preventivne ambulante je v letu 2000 mladinsko zobozdrav­ zdravstva. za mladino. Nove šolske ambulante so stvo dobilo nadomestilo za izpraznje­ bile urejene še v osnovnih šolah ne ambulante na Žitni ulici 15. Ureje­ Prva specialistična pedontološka Miklavž, Borci za severno mejo, ne so bile in začele z delom tudi še ambulanta v Sloveniji je pod vod­ Ludvika Pliberška in v zdravstveni šolske ambulante v osnovni šoli Tabor stvom prim. Jožice Simonič, dr. dent. postaji Nova vas. 1 in v osnovni šoli Bojan Tušek v med., spec., začela z delom leta 1976 v Miklavžu ter v zdravstvenih postajah prostorih Žitne ulice 15, druga pa še v S samoprispevkom zgrajen tako Slivnica in Lovrenc na Pohorju. prostorih Svetozarevske 21. Prve tri imenovani »B-objekt« na Partizanski specialistke otroškega in preventivne­ cesti 14 a je bil v letu 1981 odprt in Ko se je v letu 2009 predstojnik ga zobozdravstva so z znanjem, predan za potrebe otroškega in službe Pavel Kosi, dr. dent. med., izkušnjami in vztrajnostjo uspešno mladinskega zobozdravstva in specia­ upokojil, je vodstvo do konca leta 2011 prevzela Monika Vračko, dr. dent. med. Od takrat dalje vodi službo Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., specialistka otroškega in pre­ ventivnega zobozdravstva. Sklepna misel »Vsi uspehi in pozitivni rezultati na področju mladinskega zobozdrav­ stva so doseženi s trdim in vztrajnim delom vseh, ki so in še delujejo na tem področju,« kot je zapisala Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., spec. Viri 1. Borovšak Bela D.: 65 let mladinskega zobozdravstva v Mariboru. 70 letnica ustanovitve prvih javnih zobnih ambu­ lant. Zbornik. Maribor 2005. 119 – 24.

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e9Junij 2019 Poslopje B-objekta na Partizanski cesti 14 a (slika levo). Višja medicinska sestra pri navodilu in prikazu pravilnega umivanja zob (slika desno). 2. Borovšak Bela D.: Dispanzerska zoboz­ dravstvena služba za otroke in mladino. Zbornik ob 60 letnici Zdravstvenega doma Maribor. Maribor 2018. 265. 3. Kosi P.: Zobozdravstvena služba za otroke in mladino. Almanah ob 30 letnici Zdravstvenega doma Maribor. Maribor 1987. 207 – 11. 4. Kosi P.: Dispanzerska zobozdravstvena služba za otroke in mladino. Almanah ob 40 letnici Zdravstvenega doma Maribor. Maribor 1997. 129 – 32. 5. Kosi P.: Mladinsko zobozdravstvo na mariborskem območju 1950 – 2000. Maribor 2000. 6. Lovrec A.: Razvoj zobozdravstvene dejavnosti v občini mesta Maribor v obdobju 1945 – 1987. Almanah ob 30 letnici Zdravstvenega doma Maribor. Maribor 1987. 185 – 191. 7. Sapač I., Grandovec H., Sapač B.: Prvih petnajst let zobozdravstva za otroke in mladino v Mariboru. 70 letnica ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru. Zbornik. Maribor 2015. 87 – 101. 8. Simonič J.: Specialistična pedontološka in preventivna zobozdravstvena dejavnost v dispanzerju za otroke, mladino in študente. Almanah ob 30 letnici Zdrav­ stvenega doma Maribor. Maribor 1987. 213 – 15. 9. Sterger A., Korpar M.: Razvoj otroškega in mladinskega zobozdravstva v letih 1968 – 1974 v Zdravstvenem domu Maribor na območju občin Maribor, Slovenska Bistrica in Lenart. Naš dom zdravja. 2016; 75: 21 – 8. Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., spec., Maribor, [email protected]

Revija ISIS V60spominJunij 2019 Štefan Kološa, dr. med., spec. orl. (1940–2018) Breda Breznik Farkaš S Štefanom sva se spoznala leta 1972, ko je okreval, vendar so nastopile težave s srcem, zato po končanem študiju na Medicinski fakulteti v je delal polovični delovni čas. Maksimalno ga je Ljubljani in po končanem enoletnem pripravni­ izkoristil, saj je dnevno delal v ambulanti in štvu v Ljubljani prišel na ORL-oddelek v Mursko opravljal tudi operativne posege. Soboto. Upokojil se je leta 2002. Zadnja leta se mu je Po končanem pripravništvu v Ljubljani mu zdravstveno stanje močno poslabšalo, česar sam je profesor Milčinski ponudil specializacijo iz sebi ni priznaval. Zelo rad nas je obiskal v ambu­ patologije, vendar se je vrnil v svoje rodno lanti in na oddelku. Vsi smo se ga vedno razvese­ Prekmurje in Goričko skupaj s svojo soprogo lili in z njim z veseljem poklepetali. zdravnico, ki jo je spoznal v Ljubljani, in s sinom Štefanom. Pogrešali ga bomo in vsem nam bo ostal v lepem spominu. Na oddelku sva bila ob predstojniku Jožetu Požunu, dr. med., spec., samo Štefan in jaz, oba Mag. Breda Breznik Farkaš, dr. med., spec. orl., mlada specializanta. Hitro sva se morala spopri­ SB Murska Sobota jeti z ambulantnim delom in osnovnimi opera­ tivnimi metodami. Po specialističnem izpitu, ki ga je opravil leta 1976 na ljubljanski ORL-kliniki, je na oddelku uvedel operacije mandljev in žrelnice v splošni anesteziji, kar je bilo za otroke in nas zdravnike veliko lažje. Prej smo namreč operacije izvajali s pomočjo inhalacijske narkoze: etra in halotana. Štefan Kološa se je rodil 15. septembra 1240 v Pordašincih, v mali vasici na Goričkem, tik ob madžarski meji. V dvojezično osnovno šolo je hodil v sosednjo vas Prosenjakovce. Nižjo in višjo gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, kjer je tudi maturiral. V času bivanja v Murski Soboti je bil v internatu. Štefan je bil zelo priljubljen zdravnik. Bil je domačin, govoril je tudi madžarsko in ker je bilo tukaj še veliko starejših ljudi, ki so govorili madžarsko, so bili veseli, da so se z njim lahko pogovarjali v madžarskem jeziku. Zaradi svojih značilnih brkov, ki jih je negoval na poseben način, je bil tudi zelo markantna osebnost. Do leta 1986 smo bili na oddelku zaposleni samo trije zdravniki. Veliko časa smo preživeli v bolnišnici, saj je bilo veliko dela. Vsak tretji dan smo dežurali in smo imeli le malo časa za zaseb­ no življenje. V naslednjih treh letih, do leta 1989, pa so na oddelek prišli še trije novi specializanti, tako da je delo postalo nekoliko lažje. Štefan Kološa je leta 1985 prebolel možgan­ sko anevrizmo. Po operativnem posegu je hitro

Revija ISIS V spom6in1Junij 2019 Ivana Wostner Kološa, dr. med., spec. int. (1942–2018) Vlasta Petric V sivem jutru novembra 2018, le izborom kemoterapevtikov je od pripravljena deliti bogato znanje in pet mesecev po smrti soproga Štefana, zdravnika terjalo veliko znanja, izkušnje z nami, sodelavci. je v 77. letu umrla Ivana Wostner izkušenj in potrpljenja. In tega Ivani Kološa, dr. med., specialistka interne ni primanjkovalo. Z uvajanjem punk­ Spominjali se je bomo s hvaležno­ medicine. cij in citološke analize kostnega stjo in spoštovanjem. mozga je postavila temelje za obrav­ Življenjska pot je Ivano, sicer navo hematološkega bolnika v Prim. Vlasta Petric, dr. med., spec. rojeno Ljubljančanko, pripeljala v murskosoboški bolnišnici. Zaradi za­ interne medicine in revmatologije, Prekmurje. Leta 1974 se je po opra­ gotavljanja nemotene preskrbe s vljenem pripravništvu zaposlila kot krvjo in pripravki iz krvi se je aktiv­ vodja internističnih dejavnosti zdravnica na Internem oddelku v no vključevala v transfuziološko v SB Murska Sobota Splošni bolnišnici Murska Sobota in dejavnost v bolnišnici. V letih 1991– 1980. opravila specialistični izpit iz 1992 in 1998–2001 je opravljala tudi interne medicine. naloge predstojnika transfuzijskega oddelka. Že med specialističnim usposa­ bljanjem in vsa leta potem jo je Sicer je Ivana vse do upokojitve najbolj privlačila hematologija. leta 2003 ostala dejavna v interni Odkrivanje bolezni krvotvornih medicini in zlasti v hematologiji. organov v času, ko ni bilo na voljo Svoje poslanstvo, poklic zdravnice, je citogenetskih in molekularnogenet­ opravljala z izjemnim strokovnim skih preiskav, je pomenilo velik izziv. pristopom, odgovornostjo in empati­ Zdravljenje kroničnih bolezni krvo­ jo. Kadarkoli in z dobro voljo je bila tvornih organov z razmeroma pičlim Ljubo Toš, dr. med. (1931–2019) Teodor Pevec ,ptujske bolnišnice ter razvoja kirurgi­ je in anestezije kot dveh ved, ki hodita Svojo strokovno pot je začel leta vodja TOZD Bolnice Ptuj. Vmes je z roko v roki. 1960 kot pripravnik v bolnišnici na nekaj let služboval kot kirurg v Švici. Ptuju. V svojem času je prehodil Ta leta so ga še posebej zaznamovala Predstojnik kirurškega oddelka je popolno karierno pot, saj je leta 1967 in dobre prakse je želel prenašati v bil od 1993 do januarja 2000. postal specialist kirurgije, nato stro­ naš zdravstveni sistem, kar je bilo žal kovni direktor bolnišnice in v 80. letih velikokrat nemogoče. 31. maja 2001 je zaključil z delom v Splošni bolnišnici Ptuj in se upoko­ V 70. letih je bil eden od pobudni­ jil. kov izgradnje novega kirurškega bloka Zgornji podatki zelo malo povedo o bistvu dr. Toša – kot človeka, učitelja, predstojnika in kirurga.

Revija ISIS V62spominJunij 2019 Razmere, v katerih je deloval v njegovih časov sledila vsem novostim naučil. Ne vem, če smo si zmeraj vzeli mladih letih in o katerih je velikokrat kostne kirurgije po svetu. dovolj časa, da bi lahko posrkali vse, pripovedoval, so bile izjemno težke. kar nam je želel povedati. Pravzaprav Današnje generacije kirurgov tega Tudi na nekostnem področju vem, nismo si, in škoda, da si nismo. verjetno ne bi vzdržale in bi zapustile kirurgije je spodbujal svoje sodelavce to okolje. Pripovedoval je, da sta bila v napredek, v koriščenje novih metod, Kirurgi številnih generacij smo se neko obdobje na oddelku samo on in ki so na začetku težje za zdravnika, pa od dr. Toša učili kirurških veščin. sodelavec in da sta živela na oddelku. mnogo boljše za bolnika. Kljub temu, da je nesebično delil svoje On je vzdržal. Tudi zato je eden tistih veščine, se nismo znali naučiti tako redkih, ki so zaslužni, da bolnišnica Znana je resnična zgodba, da je v kakovostno operirati, in predvsem, danes obstaja, da obstaja tudi kirurški 70. letih dobesedno v žepu prinesel kako tako razumsko pristopiti k oddelek. kolčno protezo in jo potem vgradil na človeku in njegovi težavi. Ptuju, preden se je v Sloveniji to Ni veliko predstojnikov, celo množično počelo. In ni iskal potrditve Usoda je hotela, da je končal kirurških, ki ne bi občasno zavirali v člankih, ki bi poročali o tem. življenjsko pot v kirurški intenzivni razvoja stroke na svojem oddelku. Dr. sobi, na oddelku, ki ga je gradil, in v Toš je stroko razvijal, spodbujal in Dr. Toš ni bil samo strokovnjak, bolnišnici, kjer je pustil pomemben silil, da zdravniki nikoli nismo stro­ bil je predvsem človek. Njegov odnos del svojega življenja. kovno zaspali. Deloval je v obdobju, do vseh zaposlenih in do vseh bolni­ ko je kirurška stroka po vsem svetu kov je bil zelo oseben. Nikoli ni Zaradi številnih lastnosti bo ostal doživela izjemen razmah, in nič od deloval s položaja nadrejenega, Ljubo Toš zapisan med najpomemb­ tega ni obšlo njegovega ptujskega ampak je do vseh ohranjal zdrav nejše osebnosti ptujskega in sloven­ oddelka. Mlade številnih generacij je pristop. Zato je bil izjemno priljubljen skega zdravstva. spodbujal, da so prenašali novosti v tako v službi kot v zasebnem življenju ptujsko bolnišnico. in med bolniki. Prim. dr. Teodor Pevec, dr. med., Splošna bolnišnica dr. Jožeta Po duši je bil kostni kirurg. Po Še po upokojitvi je velikokrat Potrča Ptuj njegovi zaslugi je ptujska kirurgija od prihajal na oddelek, nevsiljivo povedal kako resnico, modrost. Če si bil dovolj pozoren poslušalec, si se lahko veliko IIIITTTT----ppppooooddddppppoooorrrrnnnniiii kkkkoooottttiiiiččččeeeekkkk:::: ddddoooossssttttoooopppp ddddoooo vvvvsssseeeehhhh vvvvsssseeeebbbbiiiinnnn nnnnaaaa sssspppplllleeeettttnnnniiii ssssttttrrrraaaannnniiii zzzzbbbboooorrrrnnnniiiicccceeee kkVkVVkViiisssisssseeeseeeemmmemnnnnčččaaačlllahhhRRRaaalhRaaaannnanjjjeeeoooaaajeoammmjjjgggmooojgoiiizzznnnisssznbbbaaasboooatttossstrrrrrrsppprrnnnaaapnlllaiiieeelcccicccetttceeecnnnteiiinjjjiiiijjjeeejijaaassseasnnntttnrrrtaaavvvraaaavannnvvvnvoooiiittto...itlllrrr.jjjZZZlreeeooojZeoaaaaeeehhhdddehnnndnoooooookkkosssssskstttstttooooootaaatooapppvvvrrrpvreeeaaajjjeeeennnajenkkkpppiiikpnnnioooiiinoihhhtttvvvhrrrtvaaareeeaerrrbbbreeebnnnennnnnaaaadddpppdoooprrrosssreeestttedddoootdohhhppphpooodddodddddooonnnonaaavvvavsssrrrseeereeeehhheggghgiiivvvsssivssstttseeerrrteraaabbbabccciiicnnniiiinjjji,,,aaaj,appp,,,p,ooonnnondddaaadatttaaaoootatttokkktpppkooopaaaovvvav,,,sss,seeedddedooovvvovkkkssskuuusiiiusssimmmstttmeeeteeeemmmennnmntttpppoootpovvvrrrvriiijjjiiiaaannnjianvvvaaaviiiatttipppeeetpllleiiilzzzkkkizkuuuaaauacccpppcpiiiooojjjiojrrrEEEraaaE---abbb-lllbiiinnnlsssinsiiitttššši,,,tškkk,SSSkiiiSPPPmmmiPmIIII---iii-dddmmmidmooooeeegggegnnnooonoooodddodmmmkkkmkiii iiiitttnnnieeetnerrrgggrgpppeeepesssrrrsrooollloooolfffommmiiiflllmiaaal...a.zzzzddddrrrraaaavvvvnnnniiikkkikaaaa,,, , IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zbornicekVisseemnčad111dd22pp2pl1dhRp2...aeee...ooo.aenNNN.osssKKKšššNjesKonnnštttaaaalllntooomaeeeiiijlgookkkeisss,,,mmmks,pppmnnndddiznpndslllbiiiaaaakkkeeeltttiaoktttetteeeoootttstuuuerrotnnnutttpnnnnnmmmatuuuiiinlmuiaaaiessscaczzzstrrrtttebbbzgggnrtrrrooobigeeerjooooaaaijjjjeeoasssasssnnnjrrrssseeenrntttaaatiiietvvvardddijjjavvzzzdaaaajooozooobbbanvoobiiidddoooo»»»itnnnido.»pppnlrrrrRRRjpZrRnnngggerrroneeegraeeeeeeiiieeeggghecccisssdgpppcneeeiiislllpssseoiooorrrloswwwktttorsiiiswtrrrjjjpppitrtaaawwwjoaaapoaoooawavvvcccpowwwvvrcnnniiiwsssejjjniajs...vvviiiaaajenzzz.viaoooz«««oookdddop«oidjjjbbbnrrriiijoiiiibraaainnnrrrihiiitavnraaazzzvvviraazvvvvebbbzzznnnvbzrnbeeeiiioooiiieerrricccsssnoirbbbniiicskkk,,,ba...ik,rrr.kkkaaadNNNraaapkaNzzzjjjaozzzeeezrjaaabbbzseeeeeabrrrtttoootercccdtooooossscrrrohspvvveeernnnkkkveonnnnkiiilllnnndndccciiiilneeeokkkcaaaiaaaenssskaannnhhhs...iiiavnhsss.tttiaaaiiissiiiteeetttraiejjjieteeeesssaaajhpppesageeepnnneooopppinvopsvvvaaatttooosvattaaarrroervvvgggareeemmmvabgeeeeuuumbbbecuizzzbmmmnnnnizsssaaamjns,aeeeavvvbbbkkkepv,bkaaappplllaon»»»piiilooo»kkkdddidaPPPokddddoooPoootadooooooaaammmtooooatttmktttoptrrrtbbbkkkordddnnnbkaeeerrrvdniiieraaaaaa,s«««ia–––ae«zzzd–ggg...zcccg.oveeeuuucaaaeuklllammmseeelmuzzziekkkzsaaambbbkattttbetrrrrrr»»»errooomeee»nPPPoegggnnnPtgnrrriiiposssrsssiiiskkkvrjjjsitttkaaajitrrroooajivvvroaaaanvaaacccvaca«««iiii«tjjjipoooejvvvlov...izk. uacpioj rEa-blinsitš,kSiPmI-idmoegnoodmki ter profila zdravnika, in geslom. an33a3nana3nkkkd1...aaak.a.tttNNNevvvtiiiNvNsooovvviaaaonvdddaiiiadrrrissseiiiraaasslllvvvimaaaalvlllpoooaiiilolizzzjjjksssezjaaaseeevvvotaevlllnooodddteeelodujjjieoookkkjokuuuskkktttzutktrrrpppooogrrpoooooooannnonnnonrrrnnčččrsssaaačaaaisakkkabbbjnnnkzbiiinnnnobjjjinnnneeejdiiionešššiaaappprškkkassspnkrooosiiillleoioooilsssrrrcosrvvvtttaaapevtoooačččrobbbpppčwuuuibpoooujkkknnnoawksssnaaavs...tttaw.teeenrrrer.eeeidddzegggdodooogiiiobsssrbbbisbatttriiitrrralllivriiiaaalzniacccssseicspppiiicsjjjpioookeee,joe...rrrka.roooSSSzjoSečččbčkkkriiioklllilllsooolriiilokkkeinkooooooionocmmmdddamadoooh.osnnndddandiaaaeeejaesalllpppejjjlpeeejpoooevnnnoovvvnaeeevveeeemmmmeezzzmzzaaaasauuuvvvuvvoookpppopalooovvviovkdrrrrsssaaaoosapppbbbmpbooonnnonbrrriiinroooššširošakkkčččakčiiieeezgllliecmmmuuulumuambbbiiizbmmmoooiabmossseeesrttt»eteeennnPenguuuruisiiiijnnntianrvaac«ijov. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.

Revija ISIS Zanimiv6o3Junij 2019 Maribor, slovenska štajerska metropola, ob stoletnici zadnjih bojev za štajerski del slovenske meje Elko Borko, Jernej Završnik V soboto, 2. februarja 2019, so Medikohisto- radgonske vojake in zasluge Maistrovih borcev rična sekcija SZD, Zdravniško društvo Maribor ob bojih za štajerski del slovenske državne meje. in Zgodovinsko društvo Gornja Radgona pripra- vili strokovni sestanek, na katerem so člani Po tem ogledu smo se zbrali na sestanku v omenjenih društev obravnavali in se spominjali dvorani muzeja Špital v Gornji Radgoni, ki so jo zgodovinskih dogodkov pred sto leti na naši napolnili naši člani in večja skupina domačinov. severni meji. Najprej smo prisluhnili pozdravnim nagovorom, med njimi tudi nagovoru zdravnika, specialista Gornja Radgona, naše obmejno meso ob družinske medicine Stanislava Malačiča, ki je Muri, je mesto, vredno ogleda. Takoj po prihodu pozdravil udeležence in predstavil kolektiv in smo se pod vodstvom ddr. Ivana Rihtariča, delo Zdravstvenega doma Gornja Radgona. Z predsednika Zgodovinskega društva Gornja zgodovino mesta in dogodki pred, med in po Radgona, sprehodili po aleji velikih s kipi osmih prevratu leta 1918 pa vse do julija 1920, ko je pomembnih radgonskih osebnosti in se povzpeli oblast v Radgoni prevzela avstrijska država, nas do župnijske cerkve sv. Petra. Ob njej je na je seznanil ddr. Ivan Rihtarič, ki je svoje preda- obrobju vzpetine še iz leta 1940 simbolično vanje popestril s številnimi dokumenti iz tistega oblikovan spomenik Svetilnik miru, ki so ga obdobja. Sledilo je predavanje zgodovinarja nemški zavojevalci leta 1941 uničili, danes pa Aleša Ariha o poslanstvu in nalogah domovin- obnovljen spominja na leta 1918 ustreljene skih društev generala Maistra v severovzhodni Sloveniji. Zelo zanimiv je bil prispevek našega Plakat z obvestilom o sestanku. člana Jožeta Zeilhoferja z naslovom »Moj oče Benedikt Zeilhofer, Maistrov sodelavec in povelj- nik obrambe Radgone«, ki ga je zaradi avtorjeve bolezni prebral Aleš Arih. Elko Borko in Jernej Završnik sta pripravila predstavitev dr. Franca Steinfelserja, ki je bil upravnik radgonske bolni- šnice od leta 1918 do 1920, in njegovega zapisa o srečanju z nemškim ministrom Himmlerjem, ki je bil aprila 1941 v celjskih zaporih. Sledila je razprava. Posebno smo bili veseli, da je v razpra- vi o začetkih slovenske vojske sodeloval tudi slovenski generalmajor Alojz Šteiner. Program je dopolnil s svojim pogledom na Maistrovo vojsko in opisom bojev pri Radgoni leta 1991, ki ga je zaključil z ugotovitvijo, da lahko Radgono poi- menujemo tudi slovenski Vukovar. Po skoraj triurnem strokovnem delu smo se preko Mostu prijateljstva odpeljali v Radgono, se sprehodili po starem mestnem jedru in si ogleda- li najpomembnejše znamenitosti tega kraja. Sledil je obisk mestnega muzeja, ki ga je predsta- vila zgodovinarka Mateja Močnik in nas popelja-

Revija ISIS Z64animivoJunij 2019 Spomenik miru, postavljen že leta 1940. la po urejenih zbirkah, ki opisujejo ali kje bo meja med že 31. oktobra privrženi prebivalci veliko obetali, se zgodovino mesta. Med temi so v ustanovljeno novo Državo Slovencev, je zato 12. decembra končala z neu- ospredju dogodki pred sto leti, ko so Hrvatov in Srbov ter novonastajajočo spehom. Na vse glavne postaje so bili nemško-avstrijsko usmerjeni prebi- republiko Nemška Avstrija, ki je bila imenovani slovenski načelniki, proge valci s pomočjo nove nemško-avstrij- ustanovljena 12. novembra 1918 na pa so prevzeli slovenski prometni ske republike 4. februarja 1919 pripra- ozemlju razpadle habsburške monar- nadzorniki. Podobno je bilo tudi v vili napad na Radgono, ki pa je hije. delavnicah železnice, na pošti in propadel zaradi uspešne obrambe sodiščih, kjer so odpustili avstrijsko slovenskih vojakov. S tem so se boji Vendar je Narodni svet za Štajer- misleče uradnike, ki so podpirali na štajerskem delu naše meje končali, sko še istega dne Rudolfu Maistru stavko, in jih zamenjali s slovenskimi prišlo je do premirja in določitve podelil vojaški čin generala in z uradniki. demarkacijske črte. Pogajanja so njegovo pomočjo začel postopno potekala v Mariboru, zato zgodovinar- prevzemati tudi civilno oblast v mestu V decembru 1918 so začeli s ji imenujejo zaključke pogajanj in na Spodnjem Štajerskem. Zgodo- spremembami v šolstvu. Najpomemb- Mariborski sporazum. 10. septembra vinski dogodki so si pred sto leti zelo nejša sprememba je bila, da so iz 1919 so v Saintgermainski pogodbi hitro sledili. štirih nižjih slovenskih vzporednic mesto dodelili Avstriji in naše jugoslo- ustanovili popolno slovensko gimna- vanske oblasti so mesto zapustile 26. Po uspešni razorožitvi nemškega zijo in na še vedno nemški realki julija 1920. Schutzwehra (zelene garde) 23. ustanovili prvi slovenski razred. novembra 1918 so že 28. novembra S tem se je na štajerskem delu 1918 ob navzočnosti generala Maistra Narodna vlada je 16. decembra domovine končalo tudi obdobje odstavili predsednika mariborskega 1918 imenovala dr. Vilka Pfeiferja za prevrata, ki se je začelo 1. novembra okrožnega sodišča ter še nekaj sodni- vladnega komisarja mesta Maribor. 1918, ko je slovenski častnik Rudolf kov, vodji glavne in kolodvorske pošte Prevzem občine je bil 2. januarja 1919, Maister, major v avstro-ogrski armadi ter jih nadomestili s slovenskimi kljub protestu zadnjega nemškega in poveljnik črnovojniškega okrožja uradniki. To je razburilo večino župana dr. Hansa Schmidererja. Po št. 26 v Mariboru, prevzel vojaško nemških železničarjev Južne železni- tem dogodku je v začetku leta 1919 poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo ce, ki so v znak nezadovoljstva začeli sledil prevzem različnih mestnih Štajersko. Vsa ostala oblast je bila še 29. novembra z veliko stavko. ustanov, denarnih zavodov, poslove- vedno v rokah nemškega mestnega nili so javne napise in imena ulic. sveta in drugih večinoma nemških Na prošnjo generala Maistra so iz Samo zdravstvo je še ostalo v nemških ustanov. Dnevi prevrata so bili polni Ljubljane poslali večje število sloven- rokah vse do junija 1919, ko je bilo že negotovosti, saj nihče ni vedel, kje je skih uradnikov in železničarjev, ki so znano, da bo Maribor s svojo okolico kmalu vzpostavili nemoten promet. ostal v novi jugoslovanski državi, in Stavka, od katere so si Nemški Avstriji

Revija ISIS Zanimiv6o5Junij 2019 ko so bili v bolnišnici za stalno nasta- in general Maister, ki sta zatem odšla okolnosti pričajo, da so se demon- vljeni prvi slovenski zdravniki. na kosilo v Narodni dom. Glavnina stranti hoteli polastiti mestne hiše. slovenske vojske pa je bila ves čas v Zanašali so se na prisotnost ameri- V boju za severno slovensko mejo vojašnicah. ške komisije, misleč, da bo to ovirala na Štajerskem je general Maister že oblasti pri energičnih korakih. 25. novembra s slovensko vojsko Organizatorji demonstracije so Pričakovali so zmago tako gotovo, zasedel Špilje (Spielfeld), 1. decembra nato popeljali množico na Glavni trg. da je trgovec Reinfried ob eni popol- pa je 6. stotnija mariborskega polka Po slovenskih podatkih okoli 10.000 dne brzojavil v Celovec, da je Mari- pod vodstvom nadporočnika Benedik- ljudi, nemški viri pa navajajo, da je bor zopet nemški. Glavnega napa- ta Zeilhoferja zasedla ozemlje ob progi bilo na Glavnem trgu celo 15.000 dalca na komisarja dr. Senekoviča od Špilja do Cmureka vse do Radgone demonstrantov. Vse to je dajalo brezposelnega Viktorja Tajnikerja je (Radkersburg). Slovenska vojska je s demonstrantom občutek moči, tako policija že aretirala in pri njem tem nadzirala pomembno železniško da so se razlegale nemške nacionalne našla Senekovičev odvzeti revolver, križišče, ki je povezovalo Špilje z pesmi. Nasilno obnašanje množice v katerem je manjkal en naboj,« in v Radgono, ki je bila ob meji in je demonstrantov je predstavljalo nadaljevanju »vlada smatra na tej predstavljala vrata do Prekmurja. grožnjo skupini slovenskih vojakov. podlagi, da je ugotovljeno, da so Znani mariborski zdravnik, dolgoletni hoteli 27. januarja nezadovoljneži v General Maister je v januarju 1919 aktivist in predsednik Rdečega križa Mariboru nasilno odstraniti sedanjo razpolagal že z organizirano vojaško dr. Maks Pohar je leta 1927 na sodni oblast.« silo, tako da je 23. januarja 1919, ob obravnavi obširno opisal takratne prvem obisku v Mariboru srbski dogodke in jih označil kot samo­ Še danes niso v nobeni general Krsta Smiljanič v nagovoru obrambo. demokratično urejeni državi zatrdil, da bo slovenska Štajerska dovoljene demonstracije, ki so priključena Jugoslaviji, in zaključil s Tudi druga slovenska poročila povezane s poskusi nasilnega pozdravom »junaški slovenski potrjujejo izpoved dr. Maksa Poharja, prevzema oblasti. armadi na slovenskem Štajer- da je straža v samoobrambi izstrelila skem«. skupno 47 strelov. Po njegovem Na dogodke v Mariboru se je poročilu je bilo 9 mrtvih in 18 hudo odzvala deželna vlada v Gradcu, ki je Kljub temu slovenskemu prevze- ranjenih. Po le nekaj minutah je bil razmišljala o maščevalnem vojaškem mu vojaške in civilne oblasti pa so Glavni trg prazen. posegu proti Mariboru, vendar je mariborski nemško usmerjeni prebi- zaradi številnih neugodnih okoliščin valci še vedno upali, da bo mirovna Zaradi tega dogodka je general to misel opustila. Znano pa je, da so konferenca v Parizu mesto in velik del Maister 28. januarja izdal oklic in podprli nemško-avstrijske nacionali- slovenske Štajerske dodelila Nemški razglasil policijsko uro ter prepovedal ste pri napadu na Radgono, ki ga je Avstriji. Izrabili so obisk ameriške javne prireditve. Treba je bilo oddati pripravilo lokalno nemško prebival- komisije, ki jo je vodil podpolkovnik vse orožje. Ukazal je, da častniki stvo s pribežniki iz slovenskega dela Scherman Miles, in 27. januarja 1919 nemške narodnosti ter odpuščeni Štajerske in madžarskimi prostovoljci pripravili veliko manifestacijo, ki naj uradniki zapustijo Maribor in podro- in ga je vodil nadporočnik Johann bi pokazala nemško podobo mesta. čje njegove vojaške oblasti. Tem Mickl. ukrepom je sledilo odpuščanje nem- Tistega dne je v Maribor pripoto- ško nacionalno usmerjenih ljudi po Napad na Radgono se je začel 4. valo preko 3.800 oseb iz Celja, Ptuja uradih, šolah in delavnicah. februarja 1919 zgodaj zjutraj, vendar in s koroške strani. Zelo veliko se jih se je kljub premoči napadalcev izjalo- je pripeljalo iz okolice z vozovi ali pa Deželna vlada v Ljubljani je vil zaradi uspešne obrambe slovenske so prišli peš. Proti enajsti uri je iz 2. februarja 1919 obravnavala poročilo enote, ki jo je vodil nadporočnik Studencev prišla množica železničar- generala Maistra o mariborskih Benedikt Zeilhofer. Proti večeru istega jev in delavcev z ženami in otroki, pri dogodkih in objavila obširno poročilo, dne se je nemška enota že umaknila iz tem jih je spremljala njihova godba in ki je bilo objavljeno tudi v Slovencu mesta in slovenska vojska je postopo- igrala nemške pesmi. Nemški učitelji 4. februarja 1919. ma ponovno prevzela nadzor nad in profesorji so prekinili pouk in se z mestom ter kmalu zatem ponovno dijaki priključili demonstrantom. Z V tem dokumentu je zapisano: zavzela vse postojanke od Špilja do delom so prekinili v gostilnah, delav- »Dokazano je, da so jugoslovanskim, Radgone. 8. februarja je bilo sporazu- nicah in zaprli trgovine. Na hišah red vzdržujočim oblastem, sovražne mno sklenjeno premirje in 10. febru- glavnih ulic so se pojavile velike osebe, že ves dan napadali posame- arja so določili demarkacijsko podro- zastave v značilnih barvah –frankfur- zno in v gručah jugoslovanske čje med obema vojskama. S tem so se tarice. Množica se je zbrala pred vojake s psovkami in z dejanskimi boji na štajerskem delu naše meje stavbo glavarstva v današnji Ulici nasilstvi, pljuvali proti njim in na končali. Pogajanja so potekala v heroja Staneta, dokler jih na balkonu glas izjavljali, da bo ta dan konec Mariboru, zato zgodovinarji imenuje- nista pozdravila podpolkovnik Miles jugoslovanski upravi in da bodo pobili vse Jugoslovane. Razne

Revija ISIS 6Z6animivoJunij 2019 Med sprehodom po Radgoni pod vodstvom ddr. Rihtariča. Nemška) 10. septembra 1919 v Saint- Germainu so se jugoslovanske enote jo zaključke pogajanj Mariborski prostovoljno v mladi, a krepki slo- 26. julija 1920 umaknile iz Radgone sporazum. Maister je o tem napadu venski armadi. Odgovor na vse te in ozemlja v radgonskem kotu. obvestil francosko misijo v Zagrebu, »zakaj« je samo eden, da so vsi ti ki je sodelovala pri sklenitvi sporazu- narodni možje rešili teptani in v Opisani zgodovinski dogodki ob ma, podpisanega 13. februarja 1919. sužnost vkovani slovenski narod na koncu bojev za štajerski del sloven- Med bojem za Radgono je padlo naši štajersko slovenski meji in zato, sko-avstrijske meje so še vedno osemnajst slovenski vojakov. Povelj- da je danes Maribor slovenska zanimivi tudi za sosedno Avstrijo, kar nik Benedikt Zeilhofer je bil ranjen, štajerska metropola. In vsem tem dokazuje tudi dvojezična publikacija vendar je s slamnjače vodil boje vse neustrašnim, zavednim in požrtvo- avstrijskih in slovenskih zgodovinar- do večera, slovenski vojaki pa so boj valnim narodnim buditeljem gre jev »V žarišču dogodkov 1918–1920«, spremljali z glasnim petjem. Predstav- danes hvala. Vedno mi je v največje s podnaslovom »Od Prekmurja prek nik francoske delegacije je izjavil, da veselje izraziti, vsakemu pomočniku Radgone do Cmureka«. Zbornik je je bila čast in zmaga orožja povsem na ob osamosvojitvi naši, za njegovo izdala in založila mestna občina strani Slovencev. veliko delo, svojo narodno hvale- Radgona in župan Schmidlechner je žnost. Tako tudi posebno danes zapisal: »Mesto Radgona ni več v Sporazum o razmejitvi na štajer- navdušeno kličem vsem Vam dragim žarišču sporov zaradi določitve skem odseku slovenske meje je štajerskim slovenskim bratom in meje, ampak v središču Evrope postavil mejo na črti, ki ustreza tudi sestram, ki ste v nepopisno hudih regij nedaleč od držav Slovenije, današnji nacionalni razmejitvi. trenutkih z narodne zavednosti Madžarske in Hrvaške.« General Maister je o tem 20. aprila prežetim srcem stali v boju za našo 1919 v Mariborskem delavcu zapisal: svobodo, za mano: Bog Vas živi, Bog Naš sestanek smo s prijatelji »Danes vedo vsi Jugoslovani zakaj je Vas naj okrepi za vsak prihodnji boj zaključili z obiskom Hiše penine prijel štajerski slovenski kmet za proti obmejnim sovražnikom.« Radgonskih goric in pokušnjo njiho- narodno lopato, zakaj je štajerski vih mednarodno uveljavljenih penin slovenski delavec udaril z narodnim Slovenska zmaga nad nemškimi ter poznim kosilom v prostorih kladivom, zakaj je štajerski narodni nasprotniki pri Radgoni 4. februarja kmečkega turizma Breznik v Komar- uradnik in učitelj, zakaj duhovnik in pred sto leti je pripomogla, da so na nici pri Cerkvenjaku. Strokovno sreča- advokat in zasebnik odvrgel pero in pariških pogajanjih odklonili pobudo nje ob stoletnici prelomnih dogodkov zapustil delo in vstopil v vrste naro- avstrijskih pogajalcev, ki so za to za naš narod in prijateljsko druženje dnih braniteljev naših meja. In področje predlagali negotov plebiscit, bo članom naših društev ostalo v vprašajte našega slovenskega žele- saj je bila odločilna ugotovitev, da je lepem spominu. zniškega uslužbenca, od najvišjega bil Maribor, slovenska štajerska do najnižjega, zakaj je delal noč in metropola z zaledjem, že 9 mesecev Foto: Aco Kruščić dan. In vprašajte štajerskega sloven- pod trdno slovensko vojaško in civilno skega vojaka, ki ga je vabila že leta upravo. Šele po podpisu mirovne Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., neobdelana njiva, zakaj je ostal pogodbe z Avstrijo (brez dodanega v. svet., Maribor, predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva, [email protected] Prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

Revija ISIS Zanimiv6o7Junij 2019 Kje smo po 50 letih Simulatorji učenja študentov OPIS UČNIH VSEBIN »zelene prijazne GRADIVO ZA ŠTUDENTE medicine«? 1. ZVEZEK Urednik: izr. prof. dr. Marjan Skalicky, dr. med. MARIBOR, 2018 Marjan Skalicky, Tjaša Banović, Tilen Seničar, Luka Oblak, Barbara Anžel Študenti Medicinske fakultete leta 2015 na MF UM v okviru Društva Simulatorji – opis učnih vsebin; Univerze v Mariboru (MF UM) smo študentov medicine Maribor zaživel gradivo za študente. ponosni in hvaležni, da nas fakulteta nov projekt Ultrafest Maribor. spodbuja k učenju in uporabi tem primeru predaja znanja naravna- ultrazvoka (UZ) kot sodobne zelene Ultrafest ali »festival ultrazvoka« na bolj klinično – kje ima obposteljni prijazne propedevtično-klinične je enodnevni ultrazvočni maraton, na UZ svoje mesto v obravnavi pacienta slikovne metode. Na fakulteti imamo katerem se študentje medicine in kaj nam interpretacija videnega ob 50-letnici UZ in slavnostni predaji naučijo osnovnih veščin uporabe pomeni? Pred samim dogodkom dobi- šestih novih prenosnih aparatov obposteljnega UZ. Vzor in ideja sta jo vsi udeleženci gradiva, s pomočjo januarja 2019 tako že 14 ultrazvokov, prišla preko luže – od projekta katerih spoznajo predvsem teoretične ki so namenjeni za uporabo v Ultrafest iz ZDA, ki je prvič potekal osnove uporabe UZ glede izbire pedagoškem procesu (1). To število leta 2012 na ameriški univerzi Uni- sonde, gumbologije, pregleda pljuč, nas ob šeststo študentih MF UM v versity of California, Irvine pod srca, trebuha in žilnih dostopov. S svetu postavlja v sam vrh fakultet po vodstvom priznanega profesorja UZ kolokvijema pred in po dogodku številu ultrazvočnih aparatov na dr. Chrisa Foxa. Tri leta kasneje se je preverjamo, koliko znanja so pridobili število študentov. Študenti se mora- na MF UM odvijal prvi evropski med celodnevno delavnico. Študenti mo tako zahvaliti dekanu MF UM red. Ultrafest. Požel je velik uspeh in tako svoje znanje preizkušajo in dopolnju- prof. dr. Ivanu Krajncu ter zasl. prim. smo študentje s prakso nadaljevali jejo na šestih aplikacijah: FAST prof. dr. Marjanu Skalickyju, vodji – drugi Ultrafest je bil organiziran 9. (Focused Assessment with Sono- Simulacijskega centra, ki sta omogoči- maja 2015, dodano vrednost prvemu graphy in Trauma), UZ vodeni žilni la, da ima MF UM toliko ultrazvočnih pa je prineslo sodelovanje z Ljublja- dostopi, FoCUS (Focused Cardiac naprav, kar je prava redkost v Evropi. no, saj je bil hkrati organiziran tudi Ultrasound), žolčnik in ledvice, AAA na Medicinski fakulteti v Ljubljani. (anevrizma abdominalne aorte) in Obposteljni prenosni UZ je orodje Naslednjih dogodkov so se začeli GVT (globoka venska tromboza) ter oz. aplikacija, ki se predvsem v zaho- udeleževati tudi gostje iz tujine, s pljuča. Dogodek ne bi bil mogoč brez dnem, čedalje hitreje pa tudi v evrop- čimer smo poskrbeli za mednarodno pomoči inštruktorjev – specializantov skem svetu uveljavlja kot nepogrešlji- prepoznavnost in vzpostavili sodelo- in specialistov medicine, ki študentom vi del zdravnikovega vsakdana. vanja s tujimi projekti. Ti so zdaj že na predavanjih in delavnicah pokaže- Opredeli ali izključi namreč nekatera ustaljena praksa, saj tudi mi obisku- jo, kaj vse si lahko v kontekstu ome- nujna stanja, ki ogrožajo bolnikovo jemo in predstavljamo naše delovanje njenih aplikacij prikažemo s pomočjo življenje, oziroma dopolni klasični v tujini. UZ na temu prirejenih fantomih, propedevtični pregled kot natančen simulatorjih, živih modelih in na sebi slikovni izvid (2). T. i. POCUS (angl. Da so uporabnost veščin prepo- (selfie) ter kako nam to pomaga na Point-Of-Care Ultrasound, obpostelj- znali tudi študenti, priča dejstvo, da poti pravilne in kakovostne obravnave ni ultrazvok) bo slej ko prej postal del se v zadnjih letih mesta za dogodek pacienta. našega vsakdana in obvezna osebna zapolnijo že znotraj ene minute po oprema zdravnika. Zato je zaželeno, odprtju prijav. Za dogodek je na voljo Pozitivni odzivi in predvsem da se z njim seznanimo že na medi- 72 mest za študente splošne medicine dobro pokazano znanje so ekipi cinski fakulteti. V želji po učenju od 1. do 6. letnika. V letnem semestru Ultrafesta Maribor dali dodatno veščin uporabe obposteljnega UZ je organiziramo Ultrafest posebej še za motivacijo za delo in ideje za vsebin- 6. letnike in absolvente, vendar je v

Revija ISIS 6Z8animivoJunij 2019 Primopredaja šestih novih prenosnih UZ-aparatur in predstavitev knjige z naslovom Simulatorji. Od leve proti desni: prof. dr. Radovan Hojs, strokovni vodja Klinike za interno medicino UKC Maribor in prodekan MF UM, Tara Ledinek, študentka 4. letnika, Žan Mavc, študent 3. letnika, prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor in predstojnik Inštituta za športno medicino MF UM, Pietro Letizia, Živa Ledinek, študentka 5. letnika, Luka Oblak, študent 4. letnika, prof. dr. Dušica Pahor, predstojnica oddelka za očesne bolezni UKC Maribor in prodekanja MF UM, zasl. prof. prim. dr. Marjan Skalicky, vodja Simulacijskega centra MF UM, Boštjan Krapež, študent 4. letnika, asist. Gregor Prosen, Nujna medicinska pomoč, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Tjaša Banović, študentka 6. letnika, Tilen Seničar, študent 5. letnika. sko nadgradnjo projekta, ki smo jo –– »Fundamentals« oz. temeljna Kot je povedal oče Ultrafesta, dr. lahko širši javnosti predstavili na znanja (primarno anatomija in Chris Fox, so študentje medicine kot Svetovnem ultrazvočnem kongresu fiziologija, primerno za študente 1. pluripotentne celice – vsak gre v svojo WINFOCUS (angl. The World Inte- in 2. letnika) smer oz. specializacijo po končanem ractive Network Focused On Critical študiju, vendar se bodo v vsaki specia- UltraSound), ki je septembra 2016 –– »Clinical Examination« oz. lizaciji na tak ali drugačen način potekal v Ljubljani. Predstavili smo klinični pregled (primarno srečali z UZ. Seznanitev z osnovami naš nov izdelek – priročnik, imenovan propedevtika in najpomembnejša UZ in ravnanjem z UZ-sondo že v PACE (angl. POCUS Assisted Clinical diferencialna diagnostika, času študija omogoča, da osvojimo Exam), ki smo ga spisali v poletnih primerno za študente 3. in 4. osnovne spretnosti, ki so potrebne, da mesecih in katerega osnovni koncept letnika) se bomo kasneje lažje soočali, učili in je bil uporaba obposteljnega UZ kot lotili odgovorne obravnave pacienta podaljška kliničnemu pregledu, ki ga –– »Clinical Integration« oz. ter predajali znanje mlajšim generaci- študenti skozi vaje na kliniki izvajamo klinično razmišljanje, vključevanje jam. Seveda se moramo študenti vsak dan. S tem smo želeli študentom (celostna obravnava pacienta, zahvaliti tudi asist. Gregorju Prosenu, bolje predstaviti naše najdbe pregleda predvsem v urgentnem okolju, dr. med., ki že vsa leta skrbi za stro- – »kar sicer prej slišim ali tipam, zdaj primerno za študente 5. in 6. kovno pomoč pri izvedbi Ultrafesta. tudi vidim«. letnika) Velika zahvala gre tudi vsem inštruk- V zadnjih letih nam je tako uspelo torjem, ki delijo z nami svoj prosti Ideja je našla svoje mesto in po čas, znanje in izkušnje. Ne pozabimo, uspešni izvedbi smo znanja želeli uporabo UZ uspešno vpeljati v pred- da se tudi sami učimo z učenjem deliti s študenti naše fakultete. Iz mete Anatomija s histologijo in drugih! priročnika PACE smo ustvarili idejo o embriologijo, Fiziologija, Izbrane konceptu PAME (angl. POCUS As- vsebine in novosti pri izbirnih pred- Viri sisted Medical Education), ki smo ga metih Propedevtika in Simulacije zasnovali z namenom pomagati endoskopskih in ultrazvočnih prei- 1. Petreski T., Skalicky M. Biti študent ob študentom, da bi skozi prizmo UZ skav. Uvedba novih znanj in veščin je 50. obletnici ultrazvoka. ISIS 2018; 5: bolje razumeli temeljna znanja medi- med študenti požela velik uspeh in 70–71 cine ter uporabili UZ ne samo kot letos z velikim veseljem zgodbe s propedevtično-diagnostično, ampak pomočjo mentorjev nadaljujemo. 2. Skalicky M. Fonendoskop za abdominal- tudi kot učno orodje. Vzporedno pa je ne preglede. ISIS 2010; 12: 44 ideja tudi uvedba omenjenih vsebin v Velik prispevek je najnovejša redni predmetnik na MF UM. Kon- izdaja prvega zvezka knjige Simula- Prim. prof. dr. Marjan Skalicky, dr. cept PAME sestavljajo trije elementi torji, opis učnih vsebin – gradivo za med., vodja Simulacijskega centra uporabe UZ: študente, urednika zasl. prof. prim. Medicinske fakultete Univerze v dr. Marjana Skalickyja, dr. med., ki je posvečena 50. obletnici uporabe UZ v Mariboru, [email protected] Sloveniji. Tjaša Banović, Tilen Seničar, Luka Oblak, Barbara Anžel, študenti Medicinske fakultete Maribor

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u9Junij 2019 Dotaknili smo se zvezd 100 let brezmejnega truda, da je nepopolna Medicinska fakulteta od Stoletnica Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani s sto zdravniki, študenti leta 1919 med obema vojnama obsta- in zaposlenimi na odru Gallusove dvorane la, leta 1945 pa postala popolna in prehodila pot do danes, 100 let muke, da je majhen narod od ok. 200 Zvonka Zupanič Slavec zdravnikov, kot jih je imel ob razpadu monarhije, prišel do ok. 9000 zdrav- nikov in ok. 2000 zobozdravnikov, je glede na nikoli lahke čase slovenske V Cankarjevem domu smo slovesno praznovali 100-letnico prve medicine zmagovita stanovska in slovenske medicinske fakultete, ki je leta 1919 nastala pri prvi sloven- narodova zgodba. V torek, 7. maja ski univerzi v Ljubljani. Veselili smo se nacionalne fakultete, ki je v 2019, so se na največjem slovenskem svojem jeziku, znanem že iz Brižinskih spomenikov (ok. leta 1000), odru Gallusove dvorane Cankarjevega sto let izobraževala zdravništvo za svoj narod. Njeni predhodnici, doma nepresežno predstavili prav 1693 ustanovljena Academia Operosorum in v času Ilirskih provinc slovenski zdravniki in študenti delujoča medicinska fakulteta, namreč nista uspeli izobraziti zdravni- medicine, ki so tokrat v umetniški kov. Ponosno smo izpostavili 11.000 izšolanih diplomantov in se preobleki pokazali, kaj znajo in poklonili preminulim zdravnikom. Kljub pomanjkanju je ob neneh- zmorejo. Številni so umetnosti posve- nem delu in boju zdravništva fakulteta rasla, stroka pa se je razvijala. tili vso mladost in poleg študija Novo je nadomeščalo preživelo, mednarodno povezovanje je odpiralo medicine dokončali tudi glasbeno vrata napredku, poučevanje in zdravljenje sta postajala uspešnejša, akademijo, se na visoki ravni ukvarja- ob tem pa se je ohranjal visok hipokratični etos. Zdravnik pa je bil in li z baletom, plesom, športom … ostaja varuh človekovega življenja, zdravja in dostojanstva. Sami, skorajda brez najetih umetni- Zbrani smo v privzdignjenem vzdušju sledili odrski fascinaciji: kov, smo hoteli pripraviti slovesnost. poslušali smo utripanje srca, se čudili »nemogočemu telesu«, ki Projektno smo sestavili lasten simfo- zmore številna psihofizična bremena, kot je to v zdravniškem poklicu, nični orkester, ki je štel 54 članov, in in se identificirali z brezmejno voljo zaslužnih, ki so se popolnoma 62-članski pevski zbor ter izbrali predali bolnikom ali se v stroki povzpeli v sam svetovni vrh, kot soliste – glasbenike, govorce, plesal- plezalec pod strop dvorane. Med zbranimi so vladali plemeniti duh, ki ce, športnike. Izvedli smo umetniško ga vodi srce, in žlahtni občutki, ki črpajo iz bistrih studencev stanov­ izjemno zahteven program, ki ga je stva. Objela nas je zavest, da smo ena družina, da nas varuje in navdi- režiserka Nana Milčinski genialno huje Asklepij, ki nas vodi k skup­ nemu cilju, oblikovanju dobrega zdravnika in zobozdravnika. Nevidna energija je omamila avditorij, toplina je napolnila srč- ne hrane lačno slovensko zdrav- ništvo, v zanosu prireditve smo doživeli svojo katarzo. Včeraj- šnji, današnji in jutrišnji rodovi zdravnikov smo se v ekstazi odrske čarobnosti, mogočnosti glasbe, scenske iluzije in prevze- majočega nastopa 100-glave množice zdravnikov in študentov medicine čutili brezmejno pove- zani v skupnem poslanstvu. Toliko umetnikov v svojih vrstah nima nobena medicinska fakulteta! Zbrane sta nagovorila dekan 54-članski projektni Simfonični orkester UL MF, v katerem je igralo 40 zdravnikov in UL Medicinske fakultete prof. dr. študentov. V treh mesecih intenzivnih vaj je pod taktirko Mojce Lovrenčič dosegel zavidljivo Igor Švab in predsednik države kakovost in je s slovensko himno začel slovesnost. Borut Pahor.

Revija ISIS v prostem času 7Z0dravnikiJunij 2019 strnila v scenarij, v katerem je pove- Sopranistki Nadia Ternifi in Sanja Zupanič nista le odlično zapeli, ampak zala raznolike umetnosti, ki jih so bili skupaj s fagotistom Nejcem Umekom organizacijska trojica ter zdravništvo in ljubljanska fakulteta asistenti režiserke in dirigentke. premoreta. Od 135 nastopajočih umetnikov so bili kar 103 zdravniki, de«, zdravnika Alojza Ihana, s katero plesalca (Miha Tavčar), judoistov študenti ali zaposleni na UL MF. nas je nagovoril zdravnik Miha (Ema Dobrin, Matej Vidmar), plezalca Zabret. (Matevž Štular) in sabljača (Seyed Veliki oder ponuja najrazličnejše Emad Ardebili). Mnogi niso mogli možnosti, predvsem pa terja koncep- Pianisti so z Ano Gale in Chopino- verjeti, da so prav vsi našteti medicin- tualno dovršeno vizijo. V predstavi so vim Nocturnom, Andrejem Babnikom ci ali zaposleni na UL MF, najmlajši se žlahtno prepletali, zlivali in razple- in Beethovnovo »Sonato v mesečini« nastopajoči, sabljač, pa bodoči štu- tali glasba, beseda, ples, gib in bogate ter Matejo Lasič Pecev in Lisztovo dent medicine. Navdušujoča je bila video-grafične vsebine. »Madžarsko rapsodijo št. 2« pokazali koreografija judoistov, ki sta simboli- ne le svojo virtuoznost in presežno zirala neverjetno in čudovito telo, ki Sporočila o rasti in razvoju medi- znanje, ampak bili tudi harmonična zmore vstati vedno znova in znova. cinskega študija ter zdravniškega spremljava besedil v interpretaciji Kako podobno je to pri zdravnikovem poslanstva so bila v slovesnosti Tanje Adamlje in Matevža Štularja ter boju z boleznijo – bitko včasih izgubi, pospremljena s premišljeno izbrano nastopov plesalk (Anja Emri, Ema a ne obupa in nadaljuje z naslednjo glasbo in spremljana s projektnim Ajda Gomezelj, Branka Klemenčič, bitko. Obenem je nosilec visoke etike, Simfoničnim orkestrom UL MF. Julija Lazarevič, Katarina Miklavec), Vsebinsko so se dotikala najmočnejših čustev, predvsem ljubezni: kar dva- Prizor »Nemogoče telo«: violinist in koncertni mojster Projektnega orkestra UL krat sta se pojavila motiva iz Bizetove Medicinske fakultete, nevrolog Andrej Gubenšek, baletka Julija Lazarevič ter judoista Ema opere »Carmen«, kjer strastna cigan- Dobrin in Matej Vidmar, vsi študentje UL MF, ter gostja, interpretka Nada Vodušek. ka Carmen sledi le svojemu srcu, kot neredko zdravnik svojemu poslan- stvu. V virtuozni interpretaciji sakso- fonista Andreja Omejca je najprej zazvenela »Fantazija Carmen« (G. Bizet/F. Borne), nato pa je bila ista motivika tudi instrumentalna podlaga za pesem Rolanda Barthesa »O srcu« v interpretaciji študentke Maje Trampuš. Violinska in pianistična glasba sta bili z izvrstnimi interpreti vpeti v kompleksen scenarij besede in umet- nosti gibanja. Violinist Andrej Guben- šek je s popularno glasbo Ennia Morriconea »Cinema paradiso« spremljal besedilo, po katerem je režiserka naslovila prireditev »Nemo- goče telo«. Del tega besedila Bojane Kunst govori, da telo: » … mami s svojo lepoto in fascinira s svojo učinkovitostjo in zanesljivostjo ter tudi predvidljivostjo … z razvojem tehnologije, ki počasi prevzema značilnosti kreacije, se zdi, da tudi »nemogoče« postaja mogoče …« Besedilo je izvrstno interpretirala Nada Vodušek, ena od povabljenih gostij sicer večinsko medicinske umetniške zasedbe. Violinistka Lucija Čemažar je s prelepo Meditacijo iz opere »Thais« J. Masseneta ustvarila toplo vzdušje za pesem »Moč bese-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u1Junij 2019 Baletne vložke, polne igre s snegom, so z vso Najlepši instrument – človeški stne. V izjemni interpretaciji tenorista milino in radoživostjo odplesale študentke glas je nadvladal vso prireditev. Mihe Zabreta s spremljavo celotnega UL MF. Na fotografiji Katarina Miklavec. Zdravniki in študenti medicine, zbora in video posnetki zdravniških vrhunski pevci, so očarali zbrane. oči izza mask ter nasmehom teh tako kot judoisti, ki jih učitelji ne učijo Tudi njihove pesmi so večinoma zdravnikov je bila presunljiva zgodba zgolj gole borbe. V nekem trenutku govorile o ljubezni: tako je bilo pri človeških oči – pogleda v človeško zdravnik doseže mejo, ki se je ne da »Solveigini pesmi« iz Ibsenovega Peer dušo – ob strastni igri orkestra prvi preseči, v tem prizoru je EKG na Gynta, v uglasbitvi E. Griega ter veličastni vrhunec večernega slavja. zaslonih postal ravna črta. Sabljanje je odlični interpretaciji sopranistke Več kot sto pevcev in instrumentali- nastopilo kot metafora boja, vbod kot Sanje Zupanič, kot pri duetu »One stov je svoj ogenj preneslo na občin- metafora zadnjega trenutka. hand one heart« iz Bernsteinove stvo. opere »West side story«, ki sta jo zaljubljeno zapela sopranistka Nadia Odrsko fascinacijo so soustvarjali Ternifi in tenorist Gregor Ravnik, številni fotografski, video in avdio sopranistka Ana Berus pa je poduho- prikazi medicine, od Hipokratove vljeno predstavila Purcellovo elegijo prisege v stari grščini in da Vinci-Vi- »When I Am Laid in Earth«. Slednja truvijeve risbe telesa do EKG-posnet- je bila poklonjena pokojnim sloven- kov, nevronov, dvojne vijačnice DNK, skim zdravnikom. Z visoko dostojan- pa latinskih anatomskih terminov in stvenostjo izvedbe in polaganjem nenehnega srčnega utripa. cvetja na grobove pokojnih so umetni- ce v pieteti povezale občinstvo. Ko smo zbrani čutili, da se bliža vrhunec prireditve, so nas nagovorile Med pesmimi je bila v samo srce pretresljive misli pesmi »Če« programa umeščena znamenita ruska (If) Rudyarda Kiplinga. Njihova pesem »Črne oči« (Oči čornije), v univerzalnost jim je zagotovila preži- katero je avtor prelil ves patos ruske vetje; spregledal jih ni niti zdravnik in duše in izpovedal, da so te črne, dramatik Bertold Brecht in jih je iskrene in globoke oči videle vse gorje uporabil tudi v svojem ustvarjanju. in vso dobroto sveta, sprejele usodo in Več kot aktualne so še za današnji čas se darovale, da ostajajo črne in stra- in v njih smo se resignirano prepozna- li tudi slovenski zdravniki: 135 nastopajočih, od tega 103 zdravnike, študente in zaposlene UL MF je polna Gallusova dvorana nagradila s stoječimi ovacijami. Prvi so vstali predsednik Borut Pahor, vodstvo UL MF z dekanom prof. dr. Igorjem Švabom na čelu, rektor Univerze prof. dr. Igor Papič in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Predstavo je režirala Nana Milčinski.

Revija ISIS v prostem času Z72dravnikiJunij 2019 » … Ohraniti glavo, kadar jo vsi izgubijo; Peternela, ki je poskrbel za večino zaupati sebi, ko vsi dvomijo o tebi; priredb na prireditvi. Skupnih vaj je vendar jim dovoliš njihov dvom; bilo več kot sto ur in so se začele znati moraš čakati in se ne naveličati čakanja; februarja, največ dela je imel novou- poslušati laži, vendar ne sodelovati v laganju; stanovljeni orkester. V pevskem zboru biti osovražen, ne da bi za to dal povod, so sodelovali pevski zbor Vox medico- pa vendar ne smeš biti preveč dobrega videza in ne smejo ti vladati sanje; rum, Cor ter pridruženi člani. Pripra- znati moraš misliti, a misli ne smejo biti tvoj cilj; vo zbora Vox medicorum je koordini- sprejeti moraš zmage in poraze in ta dva prevaranta obravnavati enako; rala prof. dr. Saba Battelino, zbora prenesti, da resnico, ki si jo izrekel, Cor pa Elizabeta Košir. podleži izrečejo preobrnjeno in iz nje ustvarjajo past za lahkoverne; da vidiš razbite stvari, ki si jim posvetil svoje življenje, Zahvala za veličastno prireditev pa se skloniš in jih ponovno pokrpaš z obrabljenim orodjem; velja tudi vodstvu UL Medicinske da imaš na kupe dobitkov, pa vendar vse postaviš na kocko; fakultete, da se je odločila za tako izgubiš pa spet začneš znova in nikdar ne rečeš besede o svoji izgubi.« velik in finančno zahteven projekt. Posnetek si lahko ogledate na Glasba ima neverjetno moč, ekstazo sreče in stanovske pripadno- povezavi: https://www.mf.uni-lj.si/ človeka zasanja ali dvigne v adrena- sti. Bili smo eno srce in ena pljuča, novice/slavnostna-prireditev-v- linske višine. Prav slednje je pričarala ena družina, ena vera in eno upanje za pocastitev-stote-obletnice-ul-mf glasba iz filma »Conquiste of paradi- naš humani poklic in naše poslanstvo. se«, ki jo je skomponiral Vangelis ob Želimo si verjeti, da bi bila tudi 500-letnici odkritja Amerike. Izbrana Vlogo organizatorjev ter asisten- naslednja stoletnica triumf slovenske je bila za veliki finale večera. Z diri- tov režije so prevzeli študentka medicinske fakultete in nacionalnega gentko Mojco Lavrenčič na čelu so jo dentalne medicine Nadia Ternifi, zdravništva. skupaj izvedli orkester, pevci in specializantka otroške psihiatrije solisti, da se je mogočna povzdignila v Sanja Zupanič ter asistent na Inštitutu Foto: Rok Rakun himno ponosa in povezovanja. Veliki za anatomijo Nejc Umek. Vodstvo in Borut Živulovič spektakel se je sklenil, imaginacija in fakultete jih je k sodelovanju povabilo fascinacija, ki sta skozi ves večer rasli septembra 2018, takrat so skupaj z Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, in preplavljali zbrano zdravništvo, sta režiserko Nano Milčinski začeli dr. med., Medicinska fakulteta se po zaključnem akordu zlili v triumf, načrtovati celoten dogodek. K sodelo- vanju so povabili skladatelja Marjana Univerze v Ljubljani, Inštitut za zgodovino medicine »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Glede mojega optimizma o naši zdravstveni politiki: »Rekel bom le, ne da bi kaj rekel: nič-več-nič-več.« Ali pa: »Minister za zdravje v sodu: nikoli ne veš, kdaj točno bo sodu izpadlo dno.« Ali pa: Naši ministri so kot »Radost rosnih kapljic v travi, ko spet izparijo«. Ali pa: »Če morajo umreti tudi nadarjeni, gotovo postanejo boljše gnojilo.« P. S.1 To so »parafrizirani« haikuji zenovskih menihov, ki so jih napisali tik pred smrtjo. P. S.2 Res pa je tudi, da judovsko-krščanski Bog poplača dobre in kaznuje zlobne – če ne na tem, pa na drugem svetu. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u3Junij 2019 Retrospektivna razstava slik Žive Agrež, Pod južnim soncem Nina Pleterski Puharič Tokrat so se ljubitelji umetnosti v časa, Zgodbe valov, Rapsodija v mešano tehniko. Svoje razkošne, prostorih Zdravniške zbornice Slove- belem, Srečni šopki, Pod mediteran- večplastne, pastozne nanose akrilnih nije zbrali na odprtju retrospektivne skim soncem ter Čar Provanse. barv, ki imajo reliefni učinek, opleme- razstave slik Žive Agrež, poimenovane Avtorica je v svojem nagovoru niti tudi z vedno drznejšo uporabo Pod južnim soncem. V predstavljenem obiskovalcem zaupala, da si bo slike povsem neobičajnih materialov, s kosi opusu je nabor avtoričinih najbolj zadnjega cikla mogoče kmalu različnega blaga, trakovi, z mrežami, s pomenljivih slik iz različnih ciklov. ogledati na razstavi v Knjižnici čipkami ... To brez dvoma prispeva k Izbrana likovna ustvarjanja Žive Prežihov Voranc na Viču, kjer zdaj univerzalnosti njenega slikarskega Agrež so strnjena v osem zaokroženih že tradicionalno razstavlja. diskurza. ciklov: Iz doline reke Krke, Svetloba in barve Toskane, Istra – ostanki Živa Agrež je diplomirana Avtorica se prenašanja motivov na literarna komparativistka in umetno- platno loteva poglobljeno, tankočutno Avtorica slik Živa Agrež. stna zgodovinarka ter nekdanja in z različnih zornih kotov. V njenih novinarka radia Ljubljana, časopisa zgodnejših delih so bile barve, upora- Delo in revije Jana. Na svoji poklicni bljene pri upodabljanju krajin, veči- poti je bila vseskozi tesno povezana s noma monokromne, kar je deloma slovenskim zdravništvom, pokrivala je zaznamovalo tudi upodobitve vodnih namreč prav področje zdravstva. Svoji veliki ljubezni, slikarstvu, se je posve- tila po upokojitvi leta 2004. Obisko- vati je začela Zasebno šolo risanja in slikanja »Likovni atelje«, pod vod- stvom akademskih slikark Nuše Lapajne, magistrice umetnosti, ter dr. Slađane Mitrovič. Svojo slikarsko ustvarjalnost je izpopolnjevala in poglabljala tudi na delavnicah in tečajih Janeza Zalaznika, Toneta Račkija in Mirana Eriča, mentorja skupine slikarjev amaterjev »Želve«, ki se ji je Živa Agrež pridružila leta 2009. Poleg odvetnika Roka Pleterskega Puhariča, povezovalca prireditve, je goste nagovorila tudi zobozdravnica Nada Puharič, organizatorka razstav. Obiskovalci so izvedeli, da bogat, raznolik in barvit opus slik Žive Agrež obsega okoli tristo slik. Avtorica poleg svoje najljubše tehnike nanašanja akrilnih barv na platno z lopatico vedno pogosteje uporablja tudi

Revija ISIS v prostem času Z74dravnikiJunij 2019 motivov. Valovi neukročeno in svobo- ga ustvarjanja s kiparskim pridihom, vpogleda v skrivnostne, zasebne dno pljuskajo po platnu ter ustvarjajo zaradi katerega cvetovi na njenih prostore.  vtis brezkončnosti in brezčasnosti. slikah prepričljivo in zaznavno Veliko razstavljenih slik povezuje izstopajo iz slikovne podlage. Za Avtorica je do konca leta 2018 motivika pokrajine juga. Razstavljena avtorico je sicer zelo značilna tudi svoja dela razstavljala na 36 skupin- dela v toplih barvah in v ekspresivnem uporaba dramatičnih, živahnih skih in 77 samostojnih razstavah v barvnem koloritu odražajo tempera- svetlobnih učinkov, ki prispevajo galerijah, v knjižnicah ter v kulturnih ment in šarm Mediterana, z zanj svoj jasno razpoznavni delež k domovih v Ljubljani in drugih sloven- značilno krajino. Protiutež predstavlja likovni razgibanosti in jasni, dina- skih mestih. Trenutna razstava bo do opus Rapsodija v belem, ki opazovalce mični izraznosti. S svetlobo se poletja na ogled v galeriji Domus popelje v zimsko spokojnost in umir- poigrava med krošnjami dreves in se Medica. jenost, v čas nabiranja novih moči. ustali v starih mestnih jedrih, kjer nam odstira poglede na arhitekturno Nina Pleterski Puharič, Upodabljanja cvetov v šopkih se pestrost ter omogoča možnost univ. dipl. prav. je avtorica lotila z drznostjo likovne- Pesmi Brez nog Alenka Kokalj Brez nog in brez ene roke (druga pa je ohromljena) Borca Bivša snaha v »hiši« v postelji prebiva, ga neguje sina žena. Štiriinpetdeset let poročena ... Strme stopnice. Kljub preizkušnjam še mož sta in Revno podstrešje. Stari kmet ne negoduje, žena. Stara gospa tam leži. nič ne jamra in ne toži, Ona negibno lahko le leži, kot morda bi kdo drug storil, on pa se z rakom krvi prav bori. Nič več ne vstane. če bi bil v njegovi koži. Nosi plenice. Leta že štiri ne more hoditi, Prav težko že govori. Snaha, ki skrbi za njega, v vsem je odvisna, ne zna govoriti – ga spoštuje, mu pomaga, vendar pogleda ga, ko govori, Dneve preživlja da so dnevi mu bolj znosni, jo nežno poljubi, objet jo hiti. večinoma sama – bolečine lažje zmaga. sin je odsoten ves čas. Mož zagotavlja, da rad jo ima, Galanten žena ob tem pa se srečno smehlja. Le bivša snaha Ve, da je ljubljena vso vrsto let, jo obiskuje, Stari gospod, precej že dementen, pa čeprav tega razume ne svet ... se z njo pogovarja na glas. v postelji v domu leži. Ni orientiran, že upočasnjen je, Močno ganilo me je to spoznanje, Smili se ji v svojem le svetu živi … ko sem dojela to njuno iskanje, ostarela bolnica; ko sem razbrala to njuno ljubezen, če more le, pride k nji. Pa vendar pri njem je galanca ostala. ki premaguje nemoč in bolezen. »Dunajska šola« morda – Da jo neguje ki se pokaže v njegovem odnosu in ji da jesti, do ljudi in do sveta. da v bedi je ne zapusti. Saj, ko odhajam in mu podam roko, jo v svoji za hip zadrži, rahel poljub mi na roko pritisne in se prijazno smeji.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Junij 2019 V samskem Dvaindevet- ALS – moja domu desetletna bolezen V samskem se domu Drobna, suha, siva, stara ... Ujeta v svojem telesu. skromno živi. komaj hodi, drsa ob tla, Že osem let s tem se bori. Majhne so sobe s palico si že pomaga, »Bolezen motoričnega nevrona« - in včasih smrdi, ampak vendar se ne da. se diagnoza glasi. ko kdo v kuhinji kakšno jed cmari Trudi se, kot je mogoče, Ne more več s prstom ganiti ali pa ko se marsikaj jo že boli, in tudi že diha težko, nekaj pokvari. a kljub vsemu vedra ostaja, a vendar ima še načrte, še živeti si želi. kako bi naprej naj kaj šlo. A tudi tu se da dom urediti, Res ne zmore več veliko. Še vedno bori se. Ne da se, malo po svoje Res pomoč ji dobro dé, čeprav krč ji zvija telo – si kaj prikrojiti. a ljudje jo imajo radi, »Bolezen je moja«, mi reče, Topla odeja ker je dobro nje srcé. ji jasno ob tem je oko. rumeno žari in droben smehljaj Kako sem spoštljivo obstala! kuka ven iz oči. Poklon moj tej ženski velja. V globino me to je zadelo. Tako se življenje spozna. Alenka Kokalj, dr. med., Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, OE Celje, [email protected] Za vse čase - Včasih ne sliši, se je skromno opravičevala, potem se je čulo Naprej, Odlomek iz knjige odpahnila je vrata in najavila. Matjaž Lesjak - Gospod Rok Nezeg. Dr. Fišer je zamenjal očala za Začelo se je mesec dni prej z izvedenec in to mnoštvo funkcij in bližinsko gledanje z okularji za večje nedolžnim obiskom pri svojem dejavnosti je medsebojno koordinirala razdalje. Raztegnil je obrazne gube in zdravniku, ki je hotel radovedno tajnica. To je delala spretno in nevi- z roko pokazal na stol. pogledati njegovo kri. Kar glejte jo, dno ter včasih tudi po svoje. Miniti je - Oprostite, da ste čakali. si je mislil Rok, gosta je kot refošk moralo nekaj sploščenih minut, Rok Rok je odmahnil. Časa je sedaj in močna kot bencin. Pokal je od Nezeg je začutil v sebi negotovost, ki kvečjemu preveč. Očitno se mu ta zdravja in duševne samozavesti. jo take institucije odtisnejo v človeka. fizikalna konstanta sedaj maščuje za Potem je prejel napotnico za Tukaj gre vedno nekaj narobe. Ko je prejšnji dolgoletni primanjkljaj. pregled na višji instanci pri dr. slišal, da kličejo njegovo ime, se je Stavek Nimam časa se je pretvoril v Fišerju. zdrznil. Tajnica ga je z administrativ- Čas me ima. Nasmehnil se je, a dr. nim nasmehom usmerila skozi desna Fišer mu ni vrnil vljudnosti. Vprašal Ta je ordiniral v glavnem mestu. vrata, kjer je modro-belo oblast ga je, kaj počne, če je poročen, poza- Do njega si se moral povzpeti v tretje izvajala medicinska sestra. Vzela je nimal se je o splošnem telesnem nadstropje bolnice in počakati na rumen karton, se sklonila in potrkala počutju in nevede potiskal Roka hodniku, da te je tajnica usmerila na vrata. Pri tem je uho prislonila na Nezga v kot njegove potrpežlji- naprej. Dr. Fišer je bil namreč klinični les. vosti. specialist, učitelj na fakulteti in sodni - Naravnost povejte, se je priostril in pogledal zdravnika v lobanjo, niste me klicali na klepet.

Revija ISIS v prostem času Z76dravnikiJunij 2019 Dr. Fišer se je ustavil in notranje zlobni učinkovitosti prekinila njegovo nevidni madež z marmorja. Malo je preusmeril. pot čez že omenjenih šest mesecev. zadrhtel, vendar se mu je po svoje Teden dni več ali manj. Sploščil je zdelo imenitno, da ureja svoje zadeve - Kakšno stopnjo neposrednosti dlani in z mehkobo spovednika dodal, še vedno učinkovito in vnaprej. prenesete? da mu je žal, da mora sporočati tako Kamnoseštvo Blaznik, plačilo po slabe novice, ampak v tem primeru ne predračunu, gotovinski popust. Stopil Samo sekunda tišine. more dopuščati upanja. Statistika. je dva koraka nazaj, prepletel prste in - Direktno, tak sem do drugih in Potrepljal je debelo knjigo zraven z nagnjeno glavo prebral napis. Rok takšni ste lahko tudi vi do mene. sebe, češ, številke ne lažejo. Morda je Nezeg 1949–. Kamnoseku je plačal Moža sta se naslonila na sedeža in bila to neka čisto navadna knjiga, avans za zaključno letnico. Misel, se oprijela opornic za roke, kot da ruski roman ali kakšen star telefonski podobna molitvi, mu je šla preko srca. pričakujeta sunek. Dr. Fišer je spustil imenik in jo je dr. Fišer uporabljal za Malo je ljudi, ki bi lahko stali pred oči, navidezno bral iz kartoteke in podkrepitev svojih besed. Rok Nezeg lastnim grobom in ga uredili po suho zložil besede na mizo. ga je ves čas poslušal strmo in hladno. svojem okusu. Naj počivam v miru. - Umrli boste. Pokimal je, da je razumel ost sporoči- On samemu sebi. Vsi računi plačani, - Kdaj? la. Dr. Fišer je presodil, da sta izčrpala oporoka napisana in zaklenjena v - Čez šest mesecev. uvodno poglavje v kalvarijo. Vstal je sefu, otroci preskrbljeni, žena se bo - Bo bolelo? in ponudil bolniku smer proti izhodu. lahko posvetila žalovanju. Amen. - Ni nujno, morda. Da ga bo prepustil medicinski sestri, Molitev podjetnika. Obrisal si je nos - Hvala za informacijo. ki ga bo naročila na naslednji pregled. in oddrsal po pesku skozi kovana - Nikar se ne zahvaljujte, je Belo-modra gospa je že držala v rokah vrata. Poslednji odhodek vnesen v odkimal zdravnik, seveda boste prejeli listič z datumom in pokazala na izhod. bilanco. Nobene nepotrebne senti- vse potrebno zdravljenje … mentalnosti. Moto uspešnih ljudi: če - … ampak vseeno bom umrl čez Sedaj je bil spet na hodniku. Hitro hočeš, da je dobro narejeno, naredi šest mesecev? je šlo in neboleče. Za sedaj. Sedel je sam. - Tako nekako, je prepletel dr. na prvi stol in njegovi možgani so se Fišer prste v molitev za pokojne. vpregli v novo nalogo. Čustva in Ko je v drugem tedenskem kon- Sedaj je vseeno nastopila prepo- reakcije so prihajali za njim kot trolnem obhodu obiskal svoje bodoče trebna tišina. Prostor je zadehtel po žalujoči ostali. Zalivala ga je voda, počivališče, je nekoliko vzdrgetal. mrliški vežici in krizantemah. Oba sta motna in globoka, dih se mu je poglo- Čakalo ga je presenečenje v nagrob- gledala pred seboj neprijetno težo bil. Spustil je veke, a oči pod kožo ga nem dodatku. Neznana roka je prižga- usodne prerokbe, kot bi besede niso ubogale, noro so se vrtele. Misli v la svečo na njegovem grobu! Plapolala polomile pohištvo med njima. glavi so se prerekale med seboj. Mir, je skoraj igrivo in samozavestno, kot Zadrega. tišina, je ukazal nekam znotraj sebe. da opravlja dobro delo. Počakal je, da Dr. Fišer si je ponovno vzel čas, Počasi je spet ujel znosno ravnovesje se je osuplost umirila, in pomislil, da konec koncev je bil v svoji pisarni in je in hkrati ugotovil, da so se prioritete nekdo žaluje zanj vnaprej. Je bil moral usmerjati pogovor. Gospodu kot ubogljivi vojaki razvrstile na novo. kakšen njemu podoben individuum, Nezgu je z nežnim stopnjevanjem To, kar se mu je še pred nekaj minuta- praktičen, zaposlen, vedno v časovni razkril usodno bolezen, ki bo v svoji mi zdelo pomembno, je postalo nično. stiski? Morda se ne bo mogel udeležiti Kar je bilo prej oddaljeno, se je obreda, pa se je komemorativno pomaknilo pred oči. Čas se ni samo oddolžil s predprižiganjem? Avans kot ustavil, ampak izginil. Poizkusil je pri dobrem poslovanju? Vse v skladu misliti. Ni šlo. Potem so se na mož- z vsebino in namenom grobne parce- ganskem platnu pojavile ključne le. Rok Nezeg se je sklonil in upihnil besede. svečo. On to sme, saj gre zanj. Nima smisla, da sveča gori za živega. Trenu- Red, učinkovitost in doslednost. tno je še upravljalec groba. Potem je Slogan njegove firme. To je on svečo zavil v časopisni papir in jo sam. Takšen bo do konca. Sedaj ne bo neopazno spustil v žep. Kak mimoido- spreminjal ideologije, ki mu je dobro či bi lahko pomislil, da je pokopališki služila dolga desetletja. Ko je vstal, je tat, ampak on je vzel s svojega. vedel, kam bo šel in zakaj. Bil je drugi mesec. V ogledalu se je *** zdel samemu sebi nekoliko bled, ponoči ga je vleklo čez križ. Bolezen je Čez mesec dni je stal na pokopali- krožila okoli njega v vedno manjših šču sosednjega trga in s krpo zdrgnil krogih. Usedel se je v avto in se spet

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Junij 2019 odpeljal na ogled svoje zadnje nepre- opravi več dela, kot ji ga prizna apriornega zagotovila v obliki daljše mičnine. Parkiral je vedno daleč zavarovalnica, da je kader požrtvova- garancije seveda ne moreta dati, a stran, zavihal ovratnik in smuknil len, a nadurno izčrpan, njihov raču- kratkoročna napoved je več kot med nagrobne kamne. Ko je stopil nalniški sistem pa samosvoj in poza- ugodna. pred svojo ploščo, je nagnil glavo. bljiv. Končal je in z gibom glave Majhna rožica je našla špranjo ob predal besedo dr. Fišerju, ki je dvignil V Roka Nezga se je natekala betonu in dvignila rumeno glavo. roke proti stropu v nemem rotenju veselost in ga delala otročjega in Lepo se je odražala na črnem mar- Asklepija. Sam sebi je odkimal. Glasu razposajenega. Ne bo umrl, večno bo morju. To je razumel kot onostranski je dodal višino in naznanjal dramatur- živel, bila je samo napaka, zamenjava pozdrav, spontano dekoracijo narave. ški zasuk. vejice. Usmrtiti, ne pomilostiti. Pokimal je rožici in ji šepetnil, kmalu Usmrtiti ne, pomilostiti. Helij opti- se vidiva. Solzo je pogoltnil tiho in - Obstajata dva Roka Nezga, oba mizma ga je dvignil s stola, zahvalil se neopazno. Ko se je vračal, ga je vseeno rojena na isti dan, stanujeta pa na je zdravnikoma, ki sta mu z nekaj grela podjetniška zavest, da je sposo- dveh podobno zvenečih, a nikakor ne stavki rešila življenje, nek pisatelj je ben tudi v tej mračni uri urejati svoje istih naslovih. In vi niste ta pravi. nekoč pisal o neznosni lahkosti življenje po načelih dobrega gospo- bivanja, on pa jo je čutil v lastnem darjenja. Gospod Nezeg je usmeril kazalec telesu. Odlebdel je na hodnik in tam vase in dvignil obrvi. pozdravljal levo in desno. Med sivo­ *** kožnimi obrazi je deloval nekoliko - Še en Rok Nezeg leži v naši karnevalsko in skoraj prismuknjeno. Ko je prejel pismo, so mu zadrhte- bolnici v močno poslabšanem stanju, Živel bom, živel bom, je ponavljal in le roke. Vabili so ga na kliniko, in to skoraj bi rekel ante finem. On ima na kratkoživost obsojeni bolniki so ga dva tedna pred načrtovano kontrolo. usodno bolezen, ne vi. Prišlo je do gledali z zavistjo. To je to, je pomislil, naglo poslabša- zamenjave izvidov. nje, kri se bo zvodenila in ga utopila. Na izhodu bolnice je globoko Tu sta se oba zdravnika ustavila in vdahnil zrak. Spustil se je v park med Potrkal je in vstopil. Pripravljen je se zagledala v gospoda Nezga s svetli- stavbami in radodarno delil nasmehe bil na vse, poslednji dogodek ga ni mi očmi. Pravkar sta mu z besedo in pozdrave. Sedel je na klopico in mogel več prehiteti. Ponudili so mu podaljšala življenje. On jima je vrnil s pomislil iskreno do zadnjega vlakna, stol. Dr. Fišer si je otrl potno čelo, se pogledom utapljajočega, ki je pravkar da je življenje prelepo. Tako je kar opremil z medicinskim smehljajem in zagledal rešilno ladjo. Zrak med njimi obvisel tam debelo uro in se hranil z odtipkal v telefon. Da je tu, da bi je postal zaupljiv in topel. Sklonili so optimizmom, ki je ostajal kot oblak začeli. Rok se je trdo prijel stranic na se drug proti drugemu. Zdravniška okoli njega. Ampak še vedno je bil stolu. Ne bo se zlahka predal, če ga dvojica je izmenjaje sporočala, da se Rok Nezeg, podjetnik, inovator, bodo vlekli, se bo upiral. Vstopil je še opravičujeta za nastalo zmedo, saj se trgovec s poslovno žilico in ta eko- primarij Draškovič in sedel. Dr. Fišer razumemo, ampak napaka, ki so jo nomski človečnjak, ki je v zadnjih je sklenil prste, se zamislil nad bodo- storili utrujeni delavci v belem in tednih že skoraj umrl in ga je nado- čim stavkom, nato je raje vstal in računalniška samovolja, je bila mestil nekoliko spokornejši duh zaprl okno za seboj. Ko je spet sedel, ugodno kompenzirana z dobro novico. puščavnika, se je dvignil iz mrtvila in se je zadeve lotil preko enostavnih Gledano iz optike gospoda Nezga mu prišepnil praktično idejo. dejstev. pravzaprav ne moremo govoriti o napaki, ampak o nepričakovanem Zardel je in premetaval dejstva za - Vi ste Rok Nezeg. zastonjskem darilu. Rok Nezeg je in proti z leve na desno. Potem se je Rok je pokimal, ker se je strinjal. polagoma pripuščal kri v obraz, žarel dvignil in odšel proti garažam, a se je - Rojeni ste 28. 12. 1949. je zalit z novim upanjem, skoraj živ še na pol poti obrnil in zavil spet v Neovrgljiva dejstva. pokopan je bil ponovno prištet k bolnico. Dr. Fišer je spustil očala na konico živečim. Pokimali so si, razumeli so nosu in dodal glasu dramatičnost. se, zadeva bo ostala v mapah, gospod Matjaž Lesjak, dr. med., - Stanujete na Strmi ulici 7, Nezeg pa na zemlji. Pri tako dobrem »TRIGON« S.P., Žalec, Petelinjek. izteku bolnica ne pričakuje tožbe - Ne bo držalo, stanujem na gospoda Nezga, ki bo morda kdaj spet [email protected] Strmici 5, Petrinjek. potreboval njihove usluge. Rok se je Oba zdravnika sta se spogledala in strinjal. Bolnice, ki ti vrne življenje, ne si pokimala. moreš tožiti, ampak jo lahko kvečje- Prvi se je suho odkašljal primarij mu obdariš. Donator leta. A propos, Draškovič, ki je očitno govoril v imenu davčna olajšava. višje instance. Da mestna bolnica - Torej ne bom umrl? Zdravnika sta obstala v zadregi in se kratko spogledala. Da takšnega

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiJunij 2019 Spomini vojaškega zdravnika na lovljenje (in uboje) prebežnikov na Zahod leta 1975 Ciril Grošelj varovati jugoslovansko mejo od morja petelinje boje, vendar vedno brez v predelu Lazareta nad Ankaranom do zamer in ostala sva prijatelja. Idejo za ta zapis sem dobil ob območja nad Krvavim Potokom pri branju članka Temno poglavje ro- Kozini. Od tod naprej je bilo območje Vsaka karavla je imela svoje munske zgodovine: tragične utopitve garnizona Sežana itd. stražarsko območje meje in svoja v Donavi med begom na Zahod (27. 1. stalna stražarska mesta. Celotna meja 2019, MMC RTV SLO). Članek pripo- Garnizon Kozina (v vojaški ni bila nikoli pokrita s stražarji, pač pa veduje o množici ustreljenih ali govorici je bila Kozina vedno Kózina) so vojaki vsak dan v dnevnem povelju utopljenih prebežnikov na romunsko- je sestavljala osnovna vojašnica v (dnevni »zapovesti«) dobili mesta, ki srbski meji ob Donavi v vseh povojnih Kozini, z garnizijsko ambulanto – vse naj jih varujejo. Menjave so bile najbrž letih, kjer je na Zahod skušalo pobe- se je nahajalo v nekakšnih bungalovih na 12(?) ur, podnevi in ponoči. Ponoči gniti tudi 800 Vzhodnih Nemcev; v borovem gozdičku – ter šest obmej- pogosto v strupeni poznojesenski uspelo je le 250. Ob tem sem se nih karavel. V Kozini je bilo kakšnih kraški burji (najugodnejšem času za spomnil podobnih tragičnih usod 40 vojakov, šef je bil kapetan 1. prebeg), da so vojaki, kot so mi pripo- (deloma istih?) prebežnikov na Zahod razreda, v vsaki karavli pa 10 vojakov vedovali, na straži od mraza jokali! na območju, kjer sem bil v tistem času in čez dan tudi njihov šef, podoficir. zdravnik obmejne garnizije. Karavle so bile razporejene ob pribli- Kot sem prebral v poročilu z žno 30 kilometrih meje. Najbolj jugoslovansko-romunske meje, so Oton Župančič je v Dumi zapisal: zahodna je bila na Hrvatinih, hribčku imeli Romuni mejo tako dobro zastra- »Hodil po zemlji sem naši in pil nje s pogledom na Trst, naslednje pa v ženo, da so Jugoslovani stražili svojo prelesti.« Pa v drugem delu: »Hodil Škofijah, Plavju, Ospu (tik pod stran le simbolično. Enako je bilo s po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« plezalno steno), Kastelcu in na slovensko-italijansko mejo. Italijani Leta 1975 sem bil pol leta vojaški Krvavem Potoku. Večinoma so bile svoje meje sploh niso stražili, v zdravnik v hišici v garnizijski obmejni zanikrne pritlične hiše, razen tiste na obmejnem pasu so imeli le formalno kasarni, v kraškem borovem gozdičku Škofijah, ki je bila veličasten dvorec. ostrejši karabinjerski nadzor. v Kozini. Prelestno, kot opisuje Tla so bila pobarvana s »sivomaslina- Župančič v Dumi. Okolje in vzdušje v sto« (sivoolivno) barvo, v praskah pa Vsi vojaki, vključno z menoj, smo kasarni prekrasno, kot na počitnicah. so se v parketu slutile krasne intarzi- bili oboroženi z brzostrelkami. Vsak je Ob tem sem se pa mesečno soočal z je. Pa tudi tista v Kastelcu je morala imel še torbico s šestimi nabojniki vsaj 30 nalovljenimi ubogimi prebe- biti prej imeniten vikend nekega žniki (točnega podatka nisem uspel Italijana. Vojašnica Kózina. najti), ki jih je čakal najprej zapor, v kolikor so bili tujci (iz celotnega Odnosi podoficirjev z vojaki v teh vzhodnega bloka, številni so bili pri karavlah so bili v celem razponu. V nas »kakor« na počitnicah na morju), Ospu je bil šef star debelušen »čiča« pa večinoma vrnitev v svojo državo z (zastavnik), ki je ravnal z vojaki, kot bi ustreznimi sankcijami. Soočil pa sem bili njegovi otroci, v Krvavem Potoku se tudi z ubojem dveh mladih fantov pa surov vodnik, psihopat, ki je bil do in kasneje ubojem vojaka med igra- vojakov pravi pesjan (na internetu njem z orožjem. sem sedaj našel, da je bil njegov vzdevek Drakulić). Ta je vojakom, ki Po sanitetni oficirski šoli v Beo- so šli na mejo, vedno govoril: »Oćem gradu leta 1975 sem bil nameščen za mesa!« (Namreč: človeškega.) V vojaškega zdravnika v kasarno Kozi- Kozini je bil šef visoko inteligenten na. Tam sem bi šest mesecev, nato Đorđević, s katerim sva imela stalne dva meseca v Ilirski Bistrici. Obmejni garnizon Kozina je imel nalogo

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Junij 2019 prečkali mejo vsi istočasno, v vzpore- dni črti. Če bi kdo streljal, bi ubil samo enega? Kot garnizonski zdravnik sem imel na razpolago rešilni avto »sivo- maslinaste boje« ter Šiptarja Alija za šoferja. Vsako jutro sem moral v ambulanti pregledati kakšnih pet vojakov, katerim praviloma ni bilo nič, a se jim ni ljubilo iti na mejo, dvakrat na teden z avtom narediti obhod vseh karavel, odpeljati bleferje, ki so si zvili prst ali pa jih je bolelo uho, v bolnišnico v Izolo in redko kakšnega resneje bolnega v Vojaško bolnišnico v Ljubljano. Sicer pa nič! Karavla Krvavi Potok (v vojaški srbščini poudarek na K). Neko sončno sobotno dopoldne sva z Alijem odpeljala vojaka z zvitim (šaržerji), v vsakem najbrž 20 pravih tiv, koliko prebežnikov morajo tisti prstom praktično na izlet v izolsko nabojev. Jaz sem imel brzostrelko in mesec ujeti. Če ni bilo ustreznega bolnišnico ter se, kot med vsako torbo z nabojniki obešeno na steni v izplena, je najbrž vsak šef karavle in v standardno večurno bolnišnično spalnici. Vedno sem jo s strahom končni fazi šef kasarne moral, s obravnavo v Izoli, nameravala kopati ogledoval, namreč kaj če se mi zmeša, polnimi hlačami, na zagovor, po v morju. Ali je bil, kot pravi Šiptar, pa začnem streljati. Na koncu, ob hierarhični lestvici navzgor! V glavi nor na sireno v reševalnem avtomobi- razdolžitvi, se je izkazalo, da je bil imam številko 30 ujetih na mesec, pa lu. Na cesti je bila običajna poletna strah povsem odveč, kajti v tistega pol se mi zdi ta številka za vsako karavlo gneča. Že na vrhu Črnega Kala je bil leta so mi vojaki, iz nezaklenjene pretirana, vendar po spominu preniz- popoln zastoj prometa, Ali pa je v spalnice ob ambulanti, iz šaržerjev ka za celotno kasarno. trenutku zavil na levo in vključil pokradli vse naboje! Za Srba ali Pogosto sem ob obiskih karavel sireno. Poti nazaj v stoječo kolono ni Šiptarja je bil namreč višek, da je videval blede fante, ki so jih z brzo- bilo več. Po levem pasu sva s sireno domov lahko prinesel pest pravih strelko oboroženi vojaki ponosno drvela po Črnem Kalu navzdol. Že na nabojev! čuvali kot lovski plen, dokler ni prišla dnu klanca sem zagledal, da v koloni Vojaki na meji so bili, predvsem ponje vojaška policija. stoji tudi kapetan – šef kasarne. zaradi lastne varnosti, čim bolj skriti. Nekaj anekdot: Čim je prestopil Zgrozil sem se, vedel sem, da se je Puške niso smeli nikoli imeti obrnjene mejo, je bil prebežnik formalno zgrozil tudi on, kaj se je zgodilo v proti Italiji. Ukazi, če so zagledali nedotakljiv. Vojak ni smel prestopiti kasarni. Z grozo sem čakal ponedelj- migranta, so bili: »Stoj!«, »Stoj, pucat meje ali obrniti puške proti Italiji in kovega jutra in raporta pri njem. Imel ću!«, »Stoj, pucam!« In nato strel. streljati na prebežnika. Nekateri sem en dan časa za pripravo zagovora: Vendar nikoli strel proti Italiji! junaški fantje so pripovedovali, da so »Na cesti je bil popoln zastoj.« (Kot V tistega pol leta sem imel veliko prebežnika zagledali na italijanski sicer sleherno soboto.) »Verjetno je časa in veliko sem se pogovarjal z strani in zavpili: »Stoj!« ter nato: »Da vzrok nesreča. Kot zdravnik z reševal- vojaki. Zaupali so mi in mi pripovedo- se mi odmah vratiš!« In marsikateri nim vozilom sem dolžan peljati na vali zgodbe z meje. Nekateri so bili neuki revež je prišel nazaj! Kakih 200 čelo zastoja in reševati!« Kapetan frajerji, drugi bojazljivci, tretji pa metrov od meje v Italiji je bila gostil- Đorđevič mi je rekel samo, naj se ponosni lovci na prebežnike. Frajerji na, kamor so fantje zvečer redno obrnem na petah in zginem iz njegove so mi pripovedovali, da so pribežnike zahajali po vino (kar je bil formalno, v pisarne! jasno videvali, pa dejali: »Naj gredo tedanji oficirski miselnosti, velikanski O ubojih: neko jesensko noč je na lepše.« (Sicer pametni) bojazljivci državni zločin). Pa še: Cigani so vedno dosti inteligenten prijazen vojvodinski so prebežnike jasno videvali, a so se potuhnili. Namreč: vedno je bila • V blogu Forum bivših pripadnika nekadašnje JNA 22. 12. 1941–18. 07. možnost, da je človek oborožen in da 1991 sem našel naslednji zapis: te ustreli. Junaki pa so mesečno nalovili tistih 30 nesrečnikov. »Dobio sam ja od komandira karaule 7 dana nagradnoga. Uhvatio (zarobio) sam 14 rumunja, 2 albanca i jednog srbina. Sasvim dovoljno. Za vsako karavlo in celotno Nitko od moje klase 1988/1989 nije uspio da ih više uhvati.« kasarno je veljal (zgodovinski) norma-

Revija ISIS v prostem času 8Z0dravnikiJunij 2019 Fragmenti iz internetne objave Resnica in sočutje: 26. 09. 2014 Zadnja dva meseca sem delal v prispevki k črni knjigi titoizma garnizijski ambulanti Ilirska Bistrica. Tam je bilo nekaj velikih kasarn, Jože Dežman – Branko Masleša in Nova vas velika tankovska divizija. Po polle- tnem »dolce far niente« sem tu garal Da bi nedemokratična komunistična oblast FLRJ/SFRJ ilegalne prebege noč in dan, ponoči vozil vojake v takih civilistov preprečila, a hkrati onemogočila tudi nenadzorovane prihode ljubljansko Vojaško bolnišnico itd. demokratičnih vplivov, je na teh dveh mejah (italijanski in avstrijski, op. a.), Celo novoletno noč sem šival in kot tudi na preostalih svojih mejah, vzpostavila vojaško območje. Tega je obvezoval krvave vojake, ki so se varovala z oboroženim vojaštvom JLA, s posebnimi enotami. Te so imele pijani na vse načine porezali ali pa do bojne naloge varovanja in nadzora obmejnega pasu z bojnim strelivom. Pri krvi stepli. tem je bilo ubitih mnogo civilistov, ki so posebej varovana kategorija medna- rodnega prava. Pred Bistrico je bil velikanski hangar s tanki, ki sta jih noč in dan (Zapisnikarica, op. a.) Rutarjeva se je 7. julija 1984 skupaj z dežurnim stražila po dva oborožena vojaka. preiskovalnim sodnikom Maslešo in tožilcem Mesarjem udeležila ogleda Neko noč sta se tista dva hrabra dogodka na jugoslovansko-italijanski meji, kjer so obmejni organi ustrelili čuvaja igrala s puškama. Znana prebežnika. standardna igra za »junake« je bila, da je nameril puško v glavo drugega, Ko sodniška kolega Zobec in Štravs opišeta Masleševo reagiranje po sprožil in ujel zapirač. Tokrat je drugi ogledu umorjenega na meji, govorita o njegovem navdušenju nad strelom v to ponovil, a zapirača ni ujel. Mrtvega čelu. (Op. a.: citat iz tega javno objavljenega bloga.) fanta z luknjo v glavi sem videl. Sedel je v kotu na neki vreči in se v polmra- Streljanje na bežeče civiliste na meji se je nadaljevalo do konca Jugosla- ku zdel kot živ. Zgodbo je nadaljevala vije, saj nam Jože Bartolj v blogu piše o »vojaku, ki je ustrelil (verjetno) vojaška policija. zadnjega begunca na ‚najbolj odprti‘ meji v Evropi«. To se je zgodilo še leta 1989 (le dobro leto in pol pred plebiscitom) in časopisi so se takrat o tem na Zaključek široko razpisali. o ubojih na meji Še 16. junija 1991 so ob pol dveh zjutraj graničarji pri mejnem prehodu Opisano območje meje je dolgo Holmec streljali na skupino 51 beguncev iz Šrilanke in enega hudo ranili v približno 30 km. Leta 1975 sta bila tu prsni koš. v pol leta ubita dva prebežnika, teoretično torej štirje na leto. Na 531 Pod podnaslovom Težave s trupli generalmajor Marijan Kranjc opiše kilometrih kopenske meje z Avstrijo zakrivanje zločina in potrdi obstoj komisij: in Italijo bi to za leto 1975 lahko pomenilo 70 ubitih pribežnikov. »Ob smrti civilista je postopek potekal po pravilih sodelovanja mejne Seveda je to le sklepanje iz enega službe z organi notranjih zadev in civilnim sodiščem. V Sežani, denimo, je bil vzorca na za ilegalne prehode verjetno v komisiji varnostni oficir mejnega odreda, dva podčastnika in komandir nadpovprečno ugodnem terenu. karavle. Ta je obvestil postajo milice, načelnik UNZ (Uprava za notranje Nobenega dvoma pa ne more biti, da zadeve, op. a.) pa dežurnega preiskovalnega sodnika iz Kopra. Vse nadaljnje se je na slovenskih mejah proti odločitve je dejansko sprejemal preiskovalni sodnik. Odrejal je tudi odvoz demokratičnemu svetu desetletja trupel.« Koga pa so obveščali, če je bil ubit državljan druge države? »Če je dogajala velika morija prebežnikov. imel pri sebi dokumente, so obvestili veleposlaništvo. Včasih pa nimate koga Glede na vse napisano verjetno obveščati. Kaj pa, če je na primer bolgarska ambasada odgovorila, da to ni povsem primerljiva z vzhodnonem- njen državljan? Kaj potem? Navadno so jih, tako kot v starih časih, pokopali ško, vendar pa ta pri nas, za razliko od zunaj pokopališča.« slednje, ki polni naše časopisje, doslej še ni našla ustreznega mesta v medijih kmetič na meji do smrti ustrelil drug vojak, ob istem dogodku, imel za in našem zgodovinskem spominu (kaj prebežnika, enako starega fanta. narodnega heroja. Pa vodnik Drakulić šele, da bi bili vpleteni ustrezno Pripovedoval mi je, da ga je nenado- (»oćem mesa«) bi bil enkrat le zado- sankcionirani – prej je videti, kot da ma zagledal pred seboj, se ustrašil in voljen. gre celo za poklicno referenco …). ustrelil. Seveda je bil kmetič s strani formalne vojske oboževan, dobil je 14 Drug strelski smrtni primer se je Dr. Ciril Grošelj, dr. med., Ljubljana dni nagradnega dopusta in mislim, da zgodil v pozni jeseni v območju značko PRIMERAN VOJNIK. V karavle Plavje. Videl nisem nobenega resnici pa je bil popolnoma sesut, trupla, ker sta obakrat v trenutku jokal je, poslal sem ga na obravnavo k nastopila vojaška policija in koprski psihiatru. Seveda bi se morda kak sodnik. Obakrat so trupli odpeljali (glej zapis v okvirju).

Revija ISIS Zavodn8ik1Junij 2019 Zgodbe, (o) katerih raje ne beremo, jih pa doživljamo Črt Marinček Prva zgodba devet mesecev po ugotovljeni diagnozi, torej je bila napoved presežena za šest mesecev, od teh Polno zaposlenemu dobremu znancu je bila so bili zadnji trije več kot mučni in dolgi za vse. zaradi simptomatike lumboishialgije z diagnozo Vdova (se) sprašuje, zakaj je v 21. stoletju po- entezopatija glutealnih mišic predpisana fizikal- trebno takšno (ne)človeško umiranje. na terapija. Učinka ni bilo, zaradi bolečin je šepal, tudi manjša oteklina se je pojavila na Druga zgodba boku. Čez tri mesece je med vožnjo začel izgu- bljati zavest, zapeljal na rob ceste in komaj uspel Kolegica je bila nekaj mesecev po upokojitvi poklicati ženo, medicinsko sestro. V bolnišnici je sredi julija sprejeta na abdominalno kirurgijo bila ugotovljena lažja možganska kap, kompletna zaradi nenadnih bolečin v trebuhu. Diagnostika diagnostika je pokazala razširjene zasevke ni potrdila apendicitisa. Zaradi suma na gastro- pljučnega raka. Onkologi so mu napovedali tri enterokolitis je bila zdravljena z antibiotikom. mesece življenja in ga naročili za paliativno Klinična slika se je umirila, poslana je bila kemoterapijo čez en mesec. Kljub vsej zaščiti se domov. Po dveh dneh je bila zaradi bolečin in je kap ponovila, tokrat težja, sledilo je več bolni- bruhanja ponovno sprejeta na oddelek. Napra- šničnih obravnav. Za božič je bil dokončno vljena je bila laparotomija. Odstranili so del odpuščen domov. Medtem ko je bil v bolnišnici, tankega črevesa in postavili sum na trombozo so doma, v manjši vrstni hiši dnevno sobo v a. mesenterice. Uvedli so NMH (nizkomolekular- pritličju preuredili v sobo za nego z električno ni heparin), v terapevtskem odmerku, kar prav posteljo, sobnim dvigalom, mehansko stojko in gotovo govori o tem, da so sumili na primarno sobnim invalidskim vozičkom. Kupila sta tudi za trombozo mezenterijskih ven. Med operacijo je voziček primeren osebni avto. Ženi je bila odo- bilo odvzeto tkivo za histologijo. Po odpustu iz brena daljša odsotnost z dela, da se je lahko bolnišnice je prejemala preventivni odmerek posvetila celodnevni negi. Na začetku je bila v NMH še približno tri tedne. Histološki izvid, ki je spremstvu in z oporo še možna krajša hoja do potrdil trombozo mezenterijskih ven, in dokonč- deset minut, zelo moteča je bila motorična no odpustnico je prejela na dan, ko je bila uki- afazija. Zaradi inkontinence je bilo treba menjati njena terapija z NMH. več plenic, kasneje do pet dnevno. Ob skrbni negi kože preležanin ni bilo. Za obsežen edem spod- Že na prvem pregledu je kolegica opozarjala, njih udov ni bilo pomoči, tudi (plačljiva) ročna da je po poškodbi gležnja pred leti utrpela limfna drenaža ni pomagala. Alternativna medi- pljučno embolijo in da je več članov družine cina je dodala minimalne odmerke konopljine imelo venske tromboze. Tudi kolegi smo želeli smole oralno in najrazličnejša mazila in obklad- potrditev, da antikoagulantnega zdravljenja ob ke, vse brez učinka. Zadnje mesece so bolečine potrjeni venski trombozi res ne rabi. Obveljalo je postajale vedno bolj neznosne, pojavili so se mnenje, da ne. epileptični napadi. Nameščen je imel iv. kanal, uporabljeni so bili vsi ustrezni analgetiki, v vseh Teden dni po ukinitvi je prišlo do nenadne možnih oblikah in kombinacijah. Z dežurnim smrti, ki je zabeležena na EKG holter zapisu. Na zdravnikom na urgenci so bili možni posveti o podlagi analize je bil vzrok smrti verjetno masov- številu kapljic morfija, dežurna zdravnica pa je na pljučna embolija s sekundarnim zastojem na edinem obisku doma dala celo ampulo. V srca. Obdukcije ni bilo. Morda bo v študijske bolnišnico ali hospic gospod ni želel, zaradi namene podarjeno telo kaj več povedalo študen- vedno bolj neznosnega trpljenja pa je prosil za tom medicine. Znano je, da je prognoza prežive- ustrezno pomoč in konec življenja doma. Umrl je tja ob prepozni prepoznavi tromboze mezenterij- skih žil slaba, pa vendar bo večno ostalo vprašanje, ali bi, če bi … imela kaj več možnosti.

Revija ISIS Z82avodnikJunij 2019 Vsi, ki smo kolegico poznali, smo oprostilno ugotovitev ljubljanskega katerem je tudi najzahtevnejša dia- vedeli, kako potrpežljivo, predano in sodišča: da namreč vsi zdravorazum- gnostika narejena v paketu, v nekaj strokovno se je posvečala bolnikom ski argumenti govorijo v prid dejstvu, dneh. Sam imam pri nas v dobrih vso delovno dobo. Zato nismo mogli da nekomu, ki je večinoma le skrajše- sedemdesetih odstotkih dobre izkuš- razumeti popolnoma brezosebnega val agonijo na smrt bolnih bolnikov, nje, na približno trideset odstotkov bi odnosa negovalnega osebja, še manj ne moreš naprtiti odgovornosti za pa najraje pozabil. pa tega, da po tednu hospitalizacije ni smrt bolnikov in pri tem opletati s poznala sobnega zdravnika, s katerim takimi izrazi, kot je denimo morilska Upravičeno se sprašujemo, ali so bi se lahko pogovorila. Samo pogovo- sla. Sprašuje o občutkih gospoda pri nas strokovna navodila, smernice rila, kajti enakovrednega dialoga med Radana, ko je doživljal medijski in in razni protokoli moderne medicine, kolegi žal ni bilo moč vzpostaviti. javni linč, odvzem licence, obsodbo narejeni s strani terciarnih institucij kolegov, dolgotrajne in skrajno in specialističnih združenj, v praksi Tretja zgodba izčrpavajoče sodne postopke, grožnjo dovolj upoštevani, izvedljivi in izvaja- dolgotrajnega zapora in ogromne ni skozi celo leto ob obstoječih objek- Spomnimo se vsem znanega stroške sodnega postopka. V ostalem tivnih in subjektivnih težavah. Ali pa primera »morilca iz naslade«, kot je avtor ostro kritizira našo represivno so navodila pomanjkljiva, zastarela, pisalo v krvoločni obtožnici iz leta pravno mašinerijo, ki je podprta s jih na nekaterih področjih sploh ni ali 2015. Mediji so, ne glede na svojo številnimi mediji delovala v stilu pa niso izvedljiva. strankarsko obarvanost, kar tekmova- Kafkovega Procesa. li v sprotnem citiranju prič in sodnih Zgodbam, ki jih naj ne bi bilo, spisov ter že na začetku pribili žrtev Z odporom sem spremljal poroča- bom na koncu dodal anekdoto s na križ. Tudi drža zdravniških organi- nje v medijih pred sodbo, po sodbi pa precej črnega humorja. zacij nam ne more biti ravno v ponos. vse tiho je bilo … Priča smo bili lovu na čarovnice, Naš akademik in profesor Andrej kakršnega Slovenija še ni videla, piše Zaključek O. Župančič se je večkrat pošalil na pravnik Boštjan J. Turk 30. novembra račun svojega, pretežno samskega 2018 v celostranski kolumni priloge Povsem razumljivo je, da smo stanu. Dejal je, da kdor je obdan z bolj Dela z naslovom Vztrajni pravniški upokojeni zdravniki do odklonov v ali manj številno družino, živi kot pes, beg pred etiko. Uvodoma citira našem zdravstvu bolj in širše občutlji- a umre kot kralj. Kdor pa je samski, vi kot nekoč. Intenzivno vpeti v živi kot kralj in umre kot pes. vsakodnevno delo smo lastne proble- me desetletja odrivali na stran, Glede na vso pozornost, ki so je preventivno vlaganje v svoje zdravje deležni naši hišni ljubljenci, vključno pa ima smisel do 50. leta starosti in se z možnostjo uspavanja, bi lahko bili obrestuje kasneje. Vsi vemo, da bi danes pri nas slednji na boljšem kot morali dodajati življenje letom in ne kralji … samo leta življenju. Upokojeni zdrav- niki smo tudi kot uporabniki dobro Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., seznanjeni s čakalnimi dobami, v. svet., Ljubljana, (ne)odzivnim osebjem v ambulantah in na oddelkih, birokracijo in drugimi [email protected] značilnostmi javnega in zasebnega zdravstva. Vemo, kaj in kje je pri nas dostopno (»affordable«) in kaj (samo) razpoložljivo (»available«). Vemo, kaj so dosežki, predstavljeni na kongresih in v člankih, in poznamo resnico v zdravstvu, z vsemi razlikami v posa- meznih državah. Poznam upokojeno gospo, ki že več let doma neguje 95-letnega očeta z amputacijo nad kolenom in posledicami dveh mož- ganskih kapi. Večino delovne dobe si je prislužila v Franciji. Takoj, ko bo mogoče, bo šla živet nazaj tja, in to zaradi zdravstva, ki mu zaupa in v

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 10,000 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Mag. Marko Bitenc, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Asist. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, dipl. ekon. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.

Domus Medica za vas! Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki. Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/. Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica! Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centru pišite Andreji Stepišnik, E: [email protected].