Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Marec 2017, številka 3

Revija ISIS Medicin5a1Marec 2017hipertenzije ali proteinurije. Do vanjem kronične ledvične bolezni pri mikroalbuminurijo in/ali proteinurijopodobnih rezultatov so avtorji prišli v teh bolnikih (15). Žal v nobeni do (17). Vse povezave so bile neodvisneraziskavi, kjer so analizirali preko sedaj objavljeni raziskavi niso razisko- od prisotnosti hiperglikemije ali320.000 bolnikov (12). V multivarian- vali povezave med periferno ali hipertenzije (17). Eden ključnihtni analizi so bili vključeni številni centralno debelostjo ter tveganjem za dejavnikov metabolnega sindroma jedejavniki tveganja za končno odpoved kronično ledvično bolezen, čeprav je inzulinska rezistenca. V veliki raziska-ledvic (starost, spol, kajenje, protein­ znano, da je centralna debelost boljši vi ARIC (Atherosclerosis Risk inurija itd.) (12). Tveganje za končno napovednik hipertenzije, dislipidemi- Communities), v katero je bilo vklju-odpoved ledvic je bilo linearno večje je ali metabolnega sindroma, kot je čenih preko 10.000 bolnikov, ki so biliod normalne telesne teže do ekstre- ITM. prospektivno opazovani 9 let, somne debelosti (12). V norveški razi- ugotovili povezavo med inzulinskoskavi so spremljali bolnike s prehiper- Opisana je tudi povezava med rezistenco in nastankom kroničnetenzijo in ugotovili, da je tveganje za metabolnim sindromom in kronično ledvične bolezni (opredeljena kotkončno odpoved ledvic prisotno le pri ledvično boleznijo. Chen s sod. (16) je ocenjena glomerulna filtracija <60debelih; tveganje je naraščalo linear- pri veliki skupini bolnikov, ki so imeli ml/min/1,73 m2) (11). Hsu s sodelavcino z večanjem ITM (13). V španski ob začetku raziskave normalno je ugotovil neodvisno povezavo tudiraziskavi so opazovali 73 bolnikov, pri ledvično funkcijo in so jih nato med inzulinsko rezistenco in nastan-katerih je bila opravljena enostranska spremljali več kot 20 let, ugotovil, da kom mikroalbuminurije pri bolnikih snefrektomija, pri večini debelih (v 92 imajo bolniki z metabolnim sindro- sladkorno boleznijo tipa 2 (18).odstotkih) se je pojavila proteinurija mom 2,6-krat večje tveganje za Inzulinska rezistenca je povezana sin kronična ledvična bolezen, obe pa kronično ledvično bolezen v primerja- hemodinamskimi spremembamista bili redki (le v 12 odstotkih) pri vi z bolniki brez metabolnega sindro- ledvic. Hiperinzulinemija lahkobolnikih z normalnim ITM (14). ma. Tveganje se je povečevalo glede poviša glomerulni hidrostatski tlak, na število dejavnikov metabolnega poveča permeabilnost ledvičnega žilja, Debelost je povezana z napredo- sindroma (16). Podobne rezultate so povzroči ali poslabša glomerulnovanjem kronične ledvične bolezni, ne dale tudi nekatere druge raziskave. hiperfiltracijo, povzroči resorpcijoglede na vzrok, ki je povzročil ledvič- Metaanaliza objavljenih raziskav je natrija (19–21).no bolezen. To so prikazali v raziskavi, pokazala, da je metabolni sindromkjer so vključili bolnike z IgA glome- povezan z zmanjšano ledvično funkci- Mehanizmi, ki pri debelostirulopatijo (15). ITM 25 kg/m2 ali več jo (opredeljeno kot ocenjena glome- povzročijo nastanek ali napredovanjeje bil povezan z nadaljnjim napredo- rulna filtracija <60 ml/min/1,73m2), kronične ledvične bolezni, niso dobro poznani in so v veliki meri špekulativ- ni. Debelost ima neposreden učinek na nastanek kronične ledvične bo- lezni preko glomerulne hiperfiltracije, lipotoksičnosti, z debelostjo poveza- nim vnetjem in oksidativnim stresom ter sproščanjem nekaterih hormonov itd. (22). Ima pa tudi posreden učinek na kronično ledvično bolezen preko prisotnosti metabolnega sindroma, sladkorne bolezni in hipertenzije (22). Zaključek Danes se soočamo s tremi epide- mijami: debelostjo, sladkorno bolez­ nijo in kronično ledvično boleznijo. Debelost je dejavnik tveganja za kronično ledvično bolezen neodvisno od sladkorne bolezni. Mehanizmi, ki povzročijo nastanek ali napredovanje ledvične bolezni pri debelih, niso natančno poznani in so predmet intenzivnih raziskav.

Revija ISIS5M2edicinaMarec 2017Literatura al., ERA-EDTA Working Group Diabesity. dent risk factor for clinical and pathologi- Fatty kidney: emerging role of ectopic cal progression in primary IgA nephritis.1. Jha V, Garcia-Garcia G, Iseki K, et al. lipid in obesity-related renal disease. Am J Kidney Dis 2001; 37:720–7. Chronic kidney disease: global dimension Lancet Diabetes Endocrinol 2014; 16. Chen J, Munter P, Hamm LL, et al. The and perspectives. Lancet 2013; 382:260– 2:417-26. metabolic syndrome and chronic kidney 72. 9. Bluher M. The distinction of metaboli- disease in US adults. Ann Intern Med cally ‘healthy’ from ‘unhealthy’ obese 2004; 140: 167–74.2. http://www.euro.who.int/en/health- individuals. Curr Opin Lipidol 2010; 17. Thomas G, Sehgal AR, Kashyap SR, et al. topics/noncommunicable-diseases/ 21:38–43. Metabolic syndrome and kidney disease: obesity 10. Chang Y, Ryu S, Choi Y, et al. Metaboli- a systematic review and meta-analysis. cally Healthy Obesity and Development Clin J Am Soc Nephrol 2011; 6:2364–73.3. von Ruesten A, Steffen A, Floegel A, et al. of Chronic Kidney Disease: A Cohort 18. Hsu CC, Chang HY, Huang MC, et al. Trend in obesity prevalence in European Study. Ann Intern Med 2016;164:305-12. Association between insulin resistance adult cohort populations during follow- 11. Iseki K, Ikemiya Y, Kinjo K, Inoue T, Iseki and development of microalbuminuria in up since 1996 and their predictions to C, Takishita S. Body mass index and the type 2 diabetes: a prospective cohort 2015. PLoS One 2011; 6:e27455. risk of development of end-stage renal study. Diabetes Care 2011; 34:982–7. disease in a screened cohort. Kidney Int 19. Catalano C, Muscelli E, Quiñones Galvan4. Olshansky SJ, Passaro DJ, Hershow RC, 2004; 65:1870–6. A, et al. Effect of insulin on systemic and et al. A potential decline in life expec- 12. Hsu CY, McCulloch CE, Iribarren C, renal handling of albumin in nondiabetic tancy in the United States in the 21st Darbinian J, Go AS. Body mass index and and NIDDM subjects. Diabetes 1997; century. N Engl J Med 2005; 352: risk for end-stage renal disease. Ann 46:868–75. 1138–45. Intern Med 2006; 144:21–8. 20. Tucker BJ, Anderson CM, Thies RS, 13. Munkhaugen J, Lydersen S, Wideroe TE, Collins RC, Blantz RC. Glomerular5. http://www.idf.org/diabetesatlas/ Hallan S. Prehypertension, obesity, and hemodynamic alterations during acute update-2014 risk of kidney disease: 20-year follow-up hyperinsulinemia in normal and diabetic of the HUNT I study in Norway. Am J rats. Kidney Int 1992; 42: 1160–8.6. US Renal Data System. USRDS 2012 Kidney Dis 2009; 54:638–46. 21. Cohen AJ, McCarthy DM, Stoff JS. Direct annual data report: atlas of chronic 14. Praga M, Hernandez E, Herrero JC, et al. hemodynamic effect of insulin in the kidney disease and end-stage renal Influence of obesity on the appearance of isolated perfused kidney. Am J Physiol disease in the United States. Bethesda, proteinuria and renal insufficiency after 1989; 257:F580–F585. MD: National Institutes of Health, unilateral nephrectomy. Kidney Int 2000; 22. Alicic RZ, Patakoti R, Tuttle KR. Direct National Institute of Diabetes and 58:2111–8. and indirect effects of obesity on the Digestive and Kidney Disease, 2012. 15. Bonnet F, Deprele C, Sassolas A, et al. kidney. Adv Chronic Kidney Dis 2013; Excessive body weight as a new indepen- 20:121–7.7. Alberti KG, Zimmet P, Shaw J. Metabolic syndrome – a new world-wide definition. A consensus statement from the Interna- tional Diabetes Federation. Diabet Med 2006; 23: 469–80.8. de Vries AP, Ruggenenti P, Ruan XZ, et21. marec, svetovni dan DownovegasindromaAna Perdih, dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD Vič - RudnikPosrečeno izbran datum, Veliko ljudi (tudi v Sloveniji) si V našem času je strah predkajne? 21. 3. – za trisomijo namreč pod pojmom Downov sin- Downovim sindromom, pa pravza-enaindvajsetega kromosoma. drom še vedno predstavlja nekaj prav strah pred osebami z motnjo v groznega. Kar vprašajte svoje znance, duševnem razvoju sploh, tako močan,Na ta dan v državah po vsem presenečeni boste: naslikali vam bodo da je običajnemu človeku težko, ko nasvetu potekajo različni dogod- nekoga, ki je vedno bolan, hudo ulici ali na avtobusni postaji srečaki, s katerimi želijo ljudem duševno prizadet, s katerim se ni tako osebo. Ne ve, kam bi gledal, ali bipredstaviti življenje in delo mogoče pogovarjati. Veliko ljudi je se umaknil; če pa ga oseba z Downo-oseb z Downovim sindromom. prepričanih, da se osebe z Downovim vim sindromom vpraša za pravoMed splošno populacijo je sindromom ne morejo naučiti niti številko avtobusa ali morda celo samonamreč še vedno zasidranih osnovnih veščin, da živijo človeka pozdravi, pa zadrega postane takomnogo stereotipov o Downo- nevredno življenje – in da bodo velika, da imaš občutek, da bi najrajevem sindromu in ljudje so umrle, preden dosežejo odraslost. pobegnil. Vzrok za tako zadregovečinoma presenečeni, ko Njihova smrt pa bo staršem in soro- znanost pripisuje pomanjkanjuodkrijejo resnico. jencem končno spet prinesla normal- izkušenj – stikov z osebami s posebni- no življenje. mi potrebami (1, 2), čeprav na to

Revija ISIS Medicin5a3Marec 2017vpliva tudi značaj (3). Pri majhnih veliko spremenilo, veliko pa se še bodo lahko živeli polno življenje.otrocih še gre, marsikdo se jim prija- mora. Od tega, da so vse otroke, ki sozno nasmehne, kdo jim tudi skuštra bili »retardirani«, poslali v zavode, Predvsem zdravniki smo tisti, ki vemolaske in pravi, da so srčkani. Ko kjer so bolj životarili kot zares živeliodrasejo, pa ... (8), smo prišli do pogovorov o tem, za ves napredek, ki spodbija stare kateri izrazi na primeren način in Kako drugačen pogled na svet spoštljivo opišejo to populacijo; do predsodke – in prav mi imamo tudinam prikažejo osebe z Downovim tega, da so otroci sprejeti v družinahsindromom same! 97 odstotkov oseb z in skupaj s sorojenci odraščajo v največ priložnosti, da pomagamoDownovim sindromom je všeč, da so, domačem okolju; do tega, da jimkar so (»like who they are«) (4). Z strokovni delavci različnih strok že od premagovati strah. Najprej tistim, kivoljo in pogumom se lotevajo podvi- malega nudijo pomoč in podporo, dagov, o katerih jim okolica govori, da bi čim bolj v polnosti razvili svoje so se z Downovim sindromom srečaliso zanje pretežki. In dosegajo cilje: zmožnosti. Otroci z Downovim sin-samo malo brskanja po spletu, pa dromom, ki so deležni zgodnje obrav- v svojem življenju, imamo pa tudinajdemo žensko, ki je v Ameriki diplo- nave, bolje razvijejo grobo motoriko,mirala in je učiteljica (5), mestno kaže pa se tudi boljši kognitivni razvoj veliko možnosti, da pomagamosvetnico v španskem mestu Valladolid in prilagoditveno vedenje (9). Pri(6), vzgojiteljico v Veliki Britaniji, otrocih, ki so vključeni v redne šole spreminjati splošno mnenje v družbi,filmskega igralca v Španiji, oblikoval- skupaj z vrstniki z značilnim razvo-ko, ki je ustvarila nogometne drese za jem, so opazni boljši dosežki na ki zdaj zaradi neznanja in mitovnogometni klub Barcelona, lastnika področju govora, vedenja in socialnihrestavracije, slaščičarne, košarkarja, veščin ter šolskega znanja kot pri prinaša mnoge nepotrebne zadrege.modno oblikovalko, pisateljico, otrocih, ki obiskujejo šole s prilagoje-glasbenike … nim programom (10). Tako se tudi Viri: lažje vpišejo v šolo, kjer pridobijo Marsikaj, kar je za Downov poklic. Ta jim omogoči, da se zaposlijo 1. Anthony WA. Societal rehabilitation:sindrom veljalo pred desetletji, je – in zaživijo samostojno, kar je med Changing society‘s attitudes toward thedanes zares drugače. Pričakovana najpogostejšimi željami, ki jih imajo physically and mentally disabled. Rehabilživljenjska doba se podaljšuje: leta za prihodnost. Psychol. 1972;19:117–126.1929 je bila 9 let, leta 1949 je znašala12 let, 1983 že 25 let, leta 2000 je bila Časi, ko so otroke s posebnimi 2. Livneh H. On the Origins of Negativepričakovana življenjska doba v Av- potrebami zapirali v zavode in jih Attitudes toward People with Disabilities.straliji 60 let (7). Sčasoma se bo skrivali pred svetom, so hvala bogu Rehabil Lit. 1982;43:338–47.verjetno pričakovana življenjska doba minili. Zdaj so tudi pri nas lahkoše bolj približala tisti za splošno deležni zgodnje obravnave, ki jim 3. English RW. Correlates of stigma towardspopulacijo, že zdaj namreč nekatere pomaga, da razvijejo svoje zmožnosti physically disabled persons. Rehabil Resosebe z Downovim sindromom živijo v čim večji meri. Tako imamo tudi v Prac. 1971;2(4):1–17.precej dolgo, tudi pri nas – kolegica Sloveniji mlade z Downovim sindro-mi je omenila, da ima oskrbovanko v mom, ki so končali šolanje, se izobra- 4. Skotko BG, Levine SP, Goldstein R.domu starejših, gospo z Downovim zili za poklic, ki živijo skoraj samostoj- Self-perceptions from People with Downsindromom, starejšo od 90 let. no življenje. Žal jih še ni veliko. Je pa syndrome. Am J Med Genet A. naloga vseh nas, da ustvarjamo 2011;10:2360–69. Družba je tista, ki lahko tem okolje, v katerem bodo sprejeti in kjerosebam da možnost – ali pa jim jo 5. http://www.kentucky.com/news/local/vzame. V zadnjih desetletjih se je community/article44423688.html 6. https://en.wikipedia.org/ wiki/%C3%81ngela_Bachiller 7. Bittles AH, Glasson EJ. Clinical, social and ethical implications of changing life expectancy in Down syndrome. Dev Med Child Neurol. 2004;46:282–6. 8. http://www.inclusionbc.org/our-priority- -areas/disability-supports/institutions/ woodlands-insitution 9. Connolly BH, Morgan SB, Russell FF, et al. A longitudinal study of children with Down syndrome who experienced early intervention programming. Phys Ther 1993;73:170–181. 10. Buckley S, Bird G, Sacks B et al. A comparison of mainstream and special education for teenagers with Down syndrome: Implications for parents and teachers. Downs Syndr Res Pract. 2006;9(3):54–67.Spoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P4oročilaMarec 2017Koloproktologija v letu 2016Izr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o. Koloproktologija je v zadnjih letih v svetu že Predstavil sem naše izkušnje z mukozektomijopriznana samostojna kirurška dejavnost, zato si pri notranjem rektalnem prolapsu, kar je v naširazlična nacionalna in regionalna združenja ustanovi postal poseg dnevne kirurgije. Magnet­prizadevajo, da organizirajo strokovne sestanke, noresonančno slikanje medeničnega dna jena katerih predstavljajo svoje izkušnje in z vabili zapolnilo diagnostično praznino med radiologijopriznanim strokovnjakom pridejo tudi do svetov- in kirurgijo. Še enkrat so bile predstavljenenih izkušenj. Take izmenjave so zelo koristne in prirojene anorektalne malformacije, posegi prizaželene, pa tudi dobro obiskane. Hirschsprungovi bolezni in reševanje težav pri bolnikih, ki so jim bile napravljene korekcije Eno od takih srečanj je srečanje v Kairu, ki ga prirojenih anorektalnih anomalij. Med patologijovsako leto organizirajo predvsem člani kroga medeničnega dna spada tudi ukleščenje puden-okrog pokojnega prof. Ahmeda Shafika. Ta se je dalnega živca z vsemi posledicami. Poseg niže zelo zgodaj angažiral na področju koloprokto- enostaven. Srečujemo se z vprašanjem, kajlogije in je bil za časa življenja vodilni strokov- narediti, če poseg ni uspešen.njak tudi na področju patologije medeničnegadna. Iz dejavnosti njegovega centra in ljudi, ki so Med preglednimi predavanji se mi je zdelose tam sestajali, je bila v letu 2015 na Kitajskem zelo skrbno obdelano področje zdravljenjaorganizirana prva svetovna konferenca o bolez­ ponovljene analne fisure in fistule, ki ga jenih medeničnega dna. predstavil prof. Joseph Nunoo-Mensah iz King‘s College Hospital v Londonu. Profesorja sem Srečanje v Kairu leta 2016 je potekalo od 20. vprašal, ali bi bil pripravljen tako predavanjedo 22. aprila. Uvodna tema kongresa je bila pripraviti tudi na enem od slovenskih srečanj, sponovljeni rak danke in možnosti zdravljenja. čimer se je strinjal. Seveda se tudi egiptovskiPredavatelji so bili v glavnem domačini. Mene je kolegi poskušajo v novostih, ki so moderne poposebej zanimalo predavanje Franka A. Frizella z svetu. Predstavljeno je bilo zdravljenje perianal-Nove Zelandije o zdravljenju ponovljenega ali nih fistul z matičnimi celicami. Moderna metodapreostalega skvamoznoceličnega raka anusa. S to je tudi SNS (sacral nerve stimulation). Predstav­patologijo se srečujemo tudi pri nas in je v ljene so bile izkušnje pri bolnikih z inkontinenco.zadnjem času zanimiva tema sodelovanja med Kot vsako leto, je na tem kongresu tudi predsta-našim medicinskim centrom in Inštitutom za vitev kirurgije v živo, kjer smo sodelovali pova-patologijo. Indru Khubchandani iz ZDA je podal bljeni predavatelji. Operacije so bile izvedene vpregledno predavanje o genetiki v kolorektalni bolnišnici prof. Ahmeda Shafika in prenašane vkirurgiji. To področje prav gotovo postaja vedno dvorano kongresnega centra.pomembnejše. Zanimiva bi bila možnost preseja-nja za odkrivanje družinske obremenjenosti Gostitelji so pripravili zanimivo druženje.sorodnikov bolnikov, ki so imeli raka širokega Skupna večerja je vedno priložnost za navezova-črevesa in danke. Tudi problematika divertikuli- nje stikov, kar je bilo še posebej učinkovito natisa in divertikuloze je v zadnjem času zelo izletu v Aleksandrijo, kjer smo si ogledali nekajzaželena tema na mednarodnih sestankih. Tako rimskih in zgodnjekrščanskih izkopanin, prista-je Philip Caushaj – bodoči oz. že aktualni pred- nišče z ostankom znamenitega aleksandrijskegasednik ISUCRS (International Society of Uni- svetilnika. Moderno aleksandrijsko knjižnicoversity Colon and Rectal Surgeons), podal smo si zaradi pomanjkanja časa ogledali samo oddobro, pregledno predavanje o diagnostiki, zunaj.terapiji in trendih v zdravljenju divertikularnebolezni. 6. in 7. maja je bilo v Rogaški Slatini 63. redno srečanje Slovenskega združenja za Popuščanje medeničnega dna je interdiscipli- gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH). Šenarna težava in v predavanjih na kongresu je bilo vedno se ga z veseljem udeležujem, saj je toobdelanih nekaj vidikov zdravljenja – perinealni druženje kirurgov in gastroenterologov, ki trajaposegi pri zdravljenju rektalnega prolapsa, že več kot 50 let. Pri tem so najbolj aktivni kolegireparacija s perinealno mrežico, postanal repair. gastroenterologi. Na žalost nekoliko manj zagna-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jMarec 2017no sodelujemo pri tem tudi abdomi- skega združenja, kjer sem trenutno razbremenilnih stomah, nevropelveo-nalni kirurgi in koloproktologi. predstavnik Slovenije. To je tudi moja logiji, multidisciplinarnem zdravlje- dolžnost. Evropski kongres združenja nju perianalne Crohnove bolezni. Kot koloproktolog sem bil 17. za koloproktologijo je za slovenskejunija povabljen na simpozij o inkon- kirurge po mojem najpomembnejši. Čas na kongresu je bi maksimalnotinenci, ki so ga organizirali ginekolo- Kongresi so pripravljeni vsako leto v izkoriščen. V času kosila so različnagi. Na simpoziju ni bilo govora samo o zadnjem tednu septembra in obdelajo podjetja ponujala kakovostneinkontinenci, ampak tudi o številnih vsa pomembna področja koloprokto- delavnice, kjer so pripravila obroke vdrugih praktičnih izkušnjah. Predsta- logije. Vsako leto pripravijo predkon- vrečkah, tako da so udeleženci lahkovili smo našo analizo analnih okužb gresne tečaje, ki so vedno dobro med kosilom sledili zanimivimanusa in analnega karcinoma. Za naše obiskani, predvsem s strani mlajših predavanjem, npr. zdravljenje nizkegapotrebe se nam je zdela zanimiva kolegov. V zadnjih nekaj letih je rektalnega karcinoma, bolnikupredstavitev funkcijske magnetne najbolj priljubljen tečaj UZ-diagnosti- prilagojeno zdravljenje, urejanjestimulacije, ki se je pokazala kot ke – endoanalni UZ in UZ presredka. prebave po totalni mezorektalnikoristna pri urinski inkontinenci in bi Ultrazvok je koristen pri oceni fistul in eksciziji, nove možnosti preventivejo bilo pametno preizkusiti tudi pri abscesov, pri fekalni inkontinenci, pri popuščanja anastomoz v kolorektalnifekalni. Predvsem pa je zanimiva predoperativnem ugotavljanju razšir- kirurgiji. Tako se velika podjetjauporaba magnetne stimulacije pri jenosti (staging) rektalnega karcino- izognejo očitku o korupciji.pelvični bolečini, ki je interdiscipli- ma, nato pa še pri težavah medenične-narna težava pri ginekoloških, urološ- ga dna. Posebej so bili obdelani vsi Vsega si ni mogoče ogledati.kih in proktoloških pacientih. trije predelki (sprednji, srednji in Dobro je, če si program pogledaš že zadnji). Vsi ti vidiki uporabe ultrazvo- na spletu in označiš teme, ki so 15. in 16. septembra sem bil ka so bili predstavljeni tudi v kliničnih osebno najbolj zanimive.povabljen na kongres Mediteranskega prikazih. Zaključni del tečaja o ul-združenja za koloproktologijo v trazvoku je bil povzetek, kako je Zelo pomemben del kongresa soGenovi. Poudarek je bil na divertiku- ultrazvok koristen pri kliničnih odloči- izpiti za status evropskega specialistalozi kolona in možnih zapletih. Pred- tvah. Drugi predkongresni tečaj je bil koloproktologije, ki vedno potekajostavljene so bile še številne izkušnje s tečaj o perianalnih fistulah, ki so še pred kongresom. Vodilni strokovnjakipodročja koloproktologije. Zanimivo vedno izziv za proktologe. Po teoreti- so pripravili učbenik, ki naj bi zado-je bilo sodelovanje v okrogli mizi, ki je čni predstavitvi je bil prikazan trans­ stoval za opravljanje izpita za speciali-pokrilo najbolj aktualna vprašanja analni pristop z mukoznim režnjem, sta, seveda ob določenem številukoloproktologije v zadnjem času. klasična fistulotomija, LIFT-postopek. operacij, ki naj bi jih opravil vsak To je v zadnjem času zelo moderna kandidat, ki se prijavi za izpit. Knjiga Septembrski termini so zelo metoda. Zdi se mi, da upravičeno. v času kongresa še ni bila izdana, bilozaželeni in tako sta se v letu 2016 Sledijo še metode, ki se pri zdravljenju pa je obljubljeno, da bo izšla v krat-križali dve zelo pomembni srečanji, ki fistul pojavljajo že dalj časa in jih po kem. Prav gotovo bo v veliko pomočse ju po navadi udeležim tudi kot svoje podpira industrija – fistulni čep, vsem, ki nameravajo opraviti tak izpit.aktivni član. video asistirana obliteracija fistulnega kanala, lasersko požiganje fistulnega V Sloveniji je že kar nekaj kolegov Od 23. do 25. septembra je bil v kanala in destrukcija fistulnega kanala različnih strok, ki so opravili evropskiMumbaju v Indiji 27. dvoletni kongres s permakol pasto. Eden od predkon- izpit. Kot mi je znano, gre za kolege zMednarodnega združenja univerzitet­ gresnih tečajev je bil tudi laparoskop- Onkološkega inštituta in več kolegov znih kolorektalnih kirurgov. Že običaj- ska kirurgija pri kirurgiji kolona, ki je Očesne klinike. Pobuda za evropskino je, da taka srečanja potekajo skupaj verjetno bolj zanimala slovenske izpit ima že dolgo zgodovino, prviz nacionalnimi kongresi. Kongres je kolege kirurge, ki delajo v bolnišnicah. dogovori o takih izpitih so bili v letubil zanimiv zato, ker je vodenje od 1958. EBSQ (European Board ofdolgoletnega generalnega sekretarja in V obliki simpozijev so bile obdela- Surgical Qualifications) je obravnavalpredsednika Indruja Khubchandanija ne zelo zanimive teme: popuščanje vlogo za tak izpit iz vaskularne kirur-prevzel prof. Philip Caushaj. Zaradi črevesne anastomoze v rektalni gije leta 1996. Že leta 1998 pa je biloddaljenosti in bližnjega srečanja kirurgiji, divertikulitis, zdravljenje potrjen program za akreditacijoESCP (Evropsko združenje za kolo- raka širokega črevesa – ali je čas za specialističnega znanja iz koloprokto-proktologijo) se kongresa nisem spremembe, nove metode pri nizkem logije v EU. Do sedaj je takšen izpitudeležil, čeprav so me vabili. rektalnem karcinomu, kriptoglandu- opravilo že 383 kandidatov iz 26 larna analna fistula, kaj je novega pri držav. Od 27. do 30. septembra je bil v kronični vnetni črevesni bolezni.Milanu kongres Evropskega združenja Ključna predavanja so bila še o Nacionalni delegati smo seza koloproktologijo. Vesel sem bil, ker najprej sestali ločeno po skupinahsem srečal številne slovenske kolege. – Slovenija spada v srednjeevropskoMorda k temu vsaj malo pripomore skupino držav skupaj s Češko, Avstri-moje obveščanje o delovanju evrop- jo, Italijo, Madžarsko in tudi Izrae-

Revija ISIS s strokovnih srečanjP56oročilaMarec 2017lom. Izrael je nekako pridružen. Pred kongres srbskih koloproktologov, ki se obravnavana patologija medeničnegakongresom smo dobili prošnjo za je prvotno še imenoval jugoslovanski. dna, ki povezuje proktologe z urologipredstavitev Slovenije v koloprokto- Njihova tradicija je že dvajsetletna, na in ginekologi. Vesel sem bil povabil naloškem smislu na spletni strani ESCP. kar so seveda zelo ponosni, in kongres kongrese v Kairu, Genovi in Beogra-Predstavitev sem sestavil s pomočjo je bil kot jubilejni organiziran posebej du. Najbolj ljubo vabilo pa je biloslovenskih kolegov, ki jih zanima svečano. Prof. Krivokapić ima številne zame vabilo za sodelovanje na kongre-koloproktologija. mednarodne povezave in je zaradi tega su v Budimpešti (od 24. do 26. no- povabil kar precej uglednih predavate- vembra), ki je bilo sponzorirano s Pred koncem kongresa je bil tudi ljev, kar seveda pritegne udeležence sredstvi ESCP. Organizirano je biloskupni sestanek vseh predstavnikov od vsepovsod. Sodelovali so tudi kot okrogla miza, ki je obdelala vsein vodstva ESCP. ESCP v zadnjem številni domači kirurgi, ki se usmerje- vidike proktologije. Vsak od nas ječasu hitro raste. Rastejo tudi dohodki, no ukvarjajo s koloproktologijo, tako temeljito predstavil eno od področijki jih je treba smiselno investirati. da lahko rečemo, da nas srbski kolegi proktologije. Po predstavitvi se jePrvotno je bil ta kongres mišljen v organizacijsko že prehitevajo. razvila živahna razprava, ki jo jeIstanbulu, vendar so ga zaradi negoto- koordinirala okrogla miza. Sproščenavega političnega položaja premestili v Od 11. do 12. novembra je bil debata vseh udeležencev je pokazala,Milano. Zaradi tega je prišlo do izgube sestanek SZGH v Portorožu. Tudi da so taka srečanja potrebna inveč kot 100.000 evrov. Berlinski tokrat sem sodeloval s predavanjem o koristna ter pripomorejo k razčiščeva-kongres v letu 2017 bo imel enako problematiki analnega karcinoma, ki nju zagat v proktološki praksi inkotizacijo, verjetno pa bo organizacija je zanimiva tema, povezana z našimi patologiji medeničnega dna.dražja. ESCP namenja pomoč tudi raziskavami humanega papilomalokalnim koloproktološkim združe- virusa v patologiji anogenitalnih V letu 2017 bomo slovenskinjem. Konec leta 2016 so denar obolenj. Tema je vzbudila tudi zani- koloproktologi vezani na srečanja vnamenili za srečanje v Budimpešti, manje naših patologov in spodbudila okviru SZGH. Nekaj možnosti zakjer je bil organiziran »Master class« zanimivo sodelovanje. sodelovanje pa bo tudi na 4. kongresusestanek. Naslednje leto je tak sesta- gastroenterologov v juniju. Že odnek s sofinanciranjem ESCP predvi- Veseli me sodelovanje s slovenski- vsega začetka radi sodelujemo tudi naden v Stockholmu. mi ginekologi, ki čutijo, da je sodelo- kongresu digestivne kirurgije v vanje s proktologijo potrebno in Opatiji. Znan pa je tudi že termin Od 13. do 15. oktobra sem bil koristno. To se kaže tudi v svetovnem ESCP-kongresa v Berlinu.povabljen v Beograd, na 10. dvoletni merilu, saj je na številnih kongresihDebelost in rakMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Debelost, ki tradicionalno velja predvsem za vir težav njihovi sodelavci bi zato morali ljudi poučiti, kako škodlji-s srcem in ožiljem, gibali in presnovnim sistemom, v vi so odvečni kilogrami in centimetri (zlasti v pasu) zaskladu z novejšimi znanstvenimi spoznanji igra vse zdravje, mladostnost in vitalnost. Ker se glavnina sodob-pomembnejšo vlogo tudi v onkološki patologiji. Kanadski nega prebivalstva med vsemi boleznimi najbolj boji pravznanstveniki ugotavljajo, da trebušna debelost oz. povišan raka, bi po mnenju dr. Shuja s pomočjo osveščanja o tesniindeks telesne mase (ITM) predstavljata podobno tvega- povezavi med debelostjo in rakom lahko dosegli znižanjenje za pojav malignih obolenj, kot so ga doslej pripisovali števila predebelih posameznikov v visoko razvitem zaho-kajenju in alkoholizmu. Debelost pomeni najmanj 20 dnem svetu. Tako bi mimogrede ubili dve muhi na enodstotkov večje tveganje za pojav malignomov. mah, zdravstvenim proračunom pa prihranili ogromno dragocenih finančnih sredstev. Skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Xiaa OuShuja, direktorja Global Health na The Vanderbilt-In- Viri: Prevention 12/16, Science Translational Medici-gram Cancer Center, ugotavlja, da javnost premalo pozna ne 1/17, cancer.netpomen in vpliv debelosti na rakava obolenja. Zdravniki in

Strokovne Revija ISIS publikac5ije7Marec 2017Neguj svoje zobe!Matej Leskošek, dr. dent. med., ZD Vrhnika Ljubezniva knjižničarka osnovne tične zobne nege. Za manjše kraje, kjer stalnih šole Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer ambulatorijev ni mogoče ustanavljati, so predvi- delam v šolski zobni ambulanti, mi je deni potujoči ambulatoriji.« pred mesecem prinesla izvod knjižice, ki jo je našla pri svojem delu. V uvodu je tudi zapisano – danes kar ne moremo verjeti – da je 70 do 80, ponekod celo Gre za I. zvezek Zbirke poljudno- 90 odstotkov vseh zob pri otrocih nagnitih ali znanstvenih spisov z naslovom Neguj popolnoma uničenih. Nadalje so avtorji zaključi- svoje zobe! avtorjev dr. L. Brenčiča, li, da je največ upanja na stalne uspehe, če se dr. S. Pirca, dr. J. Ranta in dr. J. Kal- začne ohranjati zdravo zobovje pri otrocih v laya, znamenitih strokovnjakov, ki se šolski, pa tudi predšolski dobi. Poudarili so jih spominjam kot predhodnikov pomen pravilne prehrane, navajanje na stalno in profesorjev, ki so mi predavali na skrbno zobno nego in popravilo nastalih napak v oddelku za dentalno medicino Medicin- začetku, ko so še majhne, s čimer bi dosegli, da ske fakultete v Ljubljani. bo vsak otrok zapustil šolo z urejenim zobovjem in bo tako vzgojen, da bo tudi v poznejšem Knjižica je izšla leta 1933 v Ljub- življenju znal skrbeti za svoje zobovje.ljani in jo je izdalo Društvo za ustanavljanješolskih zobnih ambulatorijev v Dravski banovini, Kako dobro so avtorji poljudnoznanstvenev nakladi 25.000. brošure opredelili pomen sistematičnega dela z otroki na dispanzerski način! Kako življenje podarja lepe trenutke, neveza-ne na materialne dobrine ali položaj. Meni je Na splošno so v knjižici zapisali vsega podrobna knjižica polepšala tisto mrko dopoldne in malo, od anatomije zob, bolezni zob in dlesni,doma sem jo nekaj dni zapored redno jemal v obolenj, povezanih z bolnimi zobmi, do pravilneroke, saj je berljiva, pronicljiva in še danes prehrane (poudarili so pomen črnega kruha),aktualna. vitaminov in zobne nege z vsemi pripomočki vred. Knjižico je zaključil pregled prizadevanj za Kot vodja preventivno naravnanega Tekmo- zobno nego po svetu, v Kanadi, na Japonskem invanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki že 34. Franciji. Ni kaj, natančno opisovanje pritegne šeleto pod strokovnim in organizacijskim vods­ danes.tvom Stomatološke sekcije Slovenskega zdrav-niškega društva vztrajno poteka praktično med Ob prebiranju te zanimive knjižice so se mivsemi osnovnimi šolami naše države, sem jo porajale mnoge vzporednice v primerjavi delapregledal še z večjim zanimanjem in radovedno- nekoč in danes, toliko desetletij kasneje!stjo. Poglejte, kaj vse je bilo že storjenega v V čast mi je, da knjižico, staro 84 let, pred- Sloveniji, saj nam je uspelo KEP drastičnostavim kolegom, ki tako kot jaz skrbijo za zdravje znižati, ustna higiena je boljša, kot je bila predzob otrok, ki so nam zaupani. časom, zelo malo je ekstrakcij stalnih zob pri šolarjih in le-ti odhajajo v srednje šole z boljšimi, Zanimivo, da na fakulteti nismo nič izvedeli o privzgojenimi navadami za dobro in pravilnotem, a že avtorji imenovane knjižice, združeni v vzdrževanje ustne higiene.Društvu za ustanavljanje šolskih zobnih ambula-torijev, so pred toliko desetletji poskrbeli, da so Malo me je zmotil le naziv »pomožno ose-otroci dobili svoje zobne ambulante. V uvodu so bje«, ki se očitno nanaša na današnje sestre, kitakole razložili svoj namen: »To društvo ima pa niso le pomožno osebje, temveč visoko uspo-namen, da z vzgojnim in izobraževalnim delom, sobljene in nam v veliko oporo in pomoč.tiskom, predavanji in drugimi propagandnimisredstvi širi v vseh slojih prebivalstva smisel za Prebrana knjižica mi je pričarala toplinovrednost in pomen zdravega zobovja ter z usta- sveže pečenega kruha iz pekovske peči, ki ma-navljanjem šolskih zobnih ambulatorijev skrbi za mljivo diši. A naše življenje je stisnjeno v kolesjeto, da bo čim večje število otrok v mestih in na časa in zgodovine. Lahko smo zadovoljni indeželi postopoma deležnih dejanske in sistema- ponosni, da nadaljujemo dobro zastavljeno delo naših učiteljev.

Revija ISIS srečanja5S8trokovnaMarec 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike pristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem delu pa bo posredovano znanje poglobljeno sLogoterapija, smisel in praktičnim delom na konkretnih primerih, prekoposlanstvo zdravnika katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine za kakovostno zdravstveno obravnavo migrantov inseminar – marec beguncev. Strokovni odbor: Martina Bofulin, NikeCilj delavnice Kocijančič Pokorn, Uršula Lipovec Čebron, Jožica Maučec Zakotnik, Marija Milavec Kapun, Danica• Predstaviti zdravnikom osnovne informacije o Rotar Pavlič, Jana Šimenc, Igor Švab logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo. • Spodbuditi zdravnike k razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti. Pravočasen pregled ustne votline lahko reši• Opolnomočiti zdravnike za soočanje z osebnimi življenje kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri opravljanju svojega poklica. seminar – marecIzvaja: mag. Martin Lisec, logoterapevt zobozdravnik vidi bolje. Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo priTežave in razumevanje odkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, kiv medosebnih odnosih se boste vključili v projekt Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje (več o projektu najdetedelavnica – marec, maj na www.zdravniskazbornica.si) zagotovili strokovno izobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnihNa delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe točk. Strokovni seminar bo organiziral Odbor zaosebnosti in njihovih prirojenih značilnosti ter zobozdravstvo v sodelovanju s Kliničnim oddelkomlastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj za oralno in maksilofacialno kirurgijo UKCL indo ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. Centrom za ustne bolezni in parodontologijoSpoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi Stomatološke klinike. Za vse, ki bodo aktivnoljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te sodelovali v projektu, je izobraževanje brezustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij kotizacije.poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli Programski odbor: doc. dr. Andrej Kansky, dr.vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. dent. med., doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med., in dr. sc. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med.Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon. Vodenje zdravniškihPacient ne govori timovslovensko – izziv zazdravstvene delavce v seminar – marec, maj, oktoberSloveniji Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegoviseminar – marec–novemberUdeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja,ustrezen odnos in veščine na področju kulturnihkompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov inbeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. Vprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope(Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migrantiin begunci v sistemu zdravstvenega varstvaSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavciter migranti in begunci), bodo preko interaktivnihpredavanj pojasnjeni osnovni koncepti,posredovane ključne informacije in predstavljeni

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Marec 2017sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjodosegajo dobre rezultate in predvsem, da katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanjuobvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih konfliktnih situacij.prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.boste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne sonaloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija vtimu. Kako rečem ne brez občutka krivdeIzvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. seminar – april, oktoberUčinkovito reševanje Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okolikonfliktov sebe, da niso prizadeti in da se dobro počutijo. Taka oseba je običajno človeško prijaznost nadgradilaseminar – april, november tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozablja nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svojeV življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med čustvene potrebe.ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimosvoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v Na seminarju se bomo seznanili (in vadili) veščineslužbi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče? prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenih potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svojeSeveda je. Največ energije nam poberejo nerazrešeni potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomokonflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicer naporni, ko jih samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler nerazrešujemo, potem pa imamo mir in čas za druge dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse tozadeve. Nerazrešeni konflikti pa ostajajo z nami tudi brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imamponoči in še dneve (tedne in celo mesece) po tistem, pravico do sreče«.ko se je stresna situacija zgodila. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica.Domus Medica Slovenija

Revija ISIS srečanja S60trokovnaMarec 2017MAREC 2017 21. 11. 2016–21. 11. 2017  •  10 NASVETOV, KAKO IZBOLJŠATI ZAVZETOST ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https:// št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za k. točke: *** si.doctrina.biz/zdravniki uporabnike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno videoizobraževanje je namen- organizator: Doctrina, d.o.o., prijave, informacije: prijave: Izobraže- jeno vsem zdravnikom, ki predpisujejo zdravila. Analizira mag. Rok Antolič, mag. klin. vanje je dostopno uporabnikom portala uporabo zdravil in predstavlja vzroke za dvom v predvi- psih., Center za geriatrično Doctrina, več na E: [email protected] in devanje, da bo pacient po prevzemu zdravil le-ta pravilno medicino, UKC Lj. T: 080 5007, informacije: Sergeja Širca, jemal. Video predlaga nekaj učinkovitih orodij, ki jih zdrav- T: 080 5007, E: [email protected] stveni delavci lahko uporabijo za izboljšanje adherence. 3. 1. 2017–3. 1. 2018   •  HIGIENA ROK V ZDRAVSTVU kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki organizator: Doctrina, d. o. o., uporabnike portala Doctrina.si vsebina: spletno izobraževanje je viš. pred. dr. Anamarija Zore, namenjeno vsem zdravnikom univ. dipl. biol., Zdravstvena prijave, informacije: prijave: izobraževanje je dostopno fakulteta uporabnikom portala Doctrina, več na [email protected] in 080 5007, informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: sergeja. [email protected] 2.–4. ob 8.30  •  33. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJE V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: SZD – Združenje mentorjem v družinski medicini zdravnikov družinske medici- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- ne, Janez Rifel macije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: [email protected] 3.  •  18. REDNO LETNO PLENARNO ZASEDANJE SLOVENSKEGA FORUMA O PREVENTIVI BOLEZNI SRCA IN ŽILJA TER 3. STROKOVNI SESTANEK SEKCIJE ZA ŠPORTNO KARDIOLOGIJO kraj: LJUBLJANA, Dunajska c. 162, Domus št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku Medica, Modra dvorana prijave, informacije: Saša Radelj, vsebina: Tematika rednega letnega sestanka bo klinična in populacijska preventiva bolezni organizator: T: 01 434 21 00, srca in žilja. Osrednji sklop bodo predstavljale Nove smernice za preprečevanje srčno- Združenje E: sasa.radelj@sicardio. žilnih bolezni v klinični praksi, sledil bo sklop Izzivi v preventivni kardiologiji: Miti in kardiologov org resnice o zdravem življenjskem slogu, ter v zaključku: Strokovna razpotja: Delazmož- Slovenije nost in upravljanje motornih vozil pri srčnih bolnikih. Forumu je v popoldanskem času tudi letos pridružen letni strokovni sestanek Sekcije za športno kardiologijo Združenja kardiologov Slovenije. 3. 3. 2017–3. 3. 2018  •  MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Izobra- kotizacija: Cena teoretičnega dela izobraževanja je 2.970 EUR. Možnost pla- k. točke: Fakulteta za šport, ževanje bo izvedeno, v čila je v največ 11 mesečnih obrokih po 270 EUR. Plačilo se izvede na podlagi *** Gortanova ulica 22 kolikor bo prijavljenih mesečnega računa vsak mesec pred začetkom mesečnega predavanja. Plačilo praktičnega dela se izvede v dogovoru z mentorjem po ceni, ki jo vsaj 30 kandidatov določi akupunkturna sekcija Slovenije. vsebina: Šola je namenjena vsem zdravnikom, zobozdravnikom in ab- organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: solventom medicine in dentalne medicine (izpit opravijo po zaključku fa- ljani, Fakulteta za šport v sodelo- prijave: E: Martin.Tus@fsp. kultete). Teoretični del je sestavljen iz 28 različnih predmetov v skupnem vanju z Zdravstvenim zavodom uni-lj.si, informacije: Mar- trajanju 154 pedagoških ur. Vsak kandidat mora za priznanje praktičnega za medicino športa Ljubljana in tin Tuš, E: Martin.Tus@fsp. dela opraviti prakso v določenih zdraviliščih in v akupunkturnih ambu- Akademijo za tradicionalno kitaj- uni-lj.si, T: 01 520 77 52 lantah v EU ali v bolnišnicah na Kitajskem, Šrilanki in podobno. Praktični sko medicino, Peking, Kitajska, del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit in pridobi certifikat oz. izr. prof. dr. Edvin Dervišević ustrezno diplomo. 4. ob 9.00  •  NUJNA STANJA V DRUŽINSKI MEDICINI – PRIPRAVA NA DELO ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: v postopku Simulacijski center, Metelkova 9 organizator: Zdravstveni dom prijave, informacije: vsebina: Strokovno usposabljanje je namenjeno specializantom dru- Ljubljana, Simulacijski center, prijave: E: prijava.sim@ žinske medicine. Pristop k vitalno ogroženemu pacientu v ambulanti Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. zd-lj.si, informacije: družinskega zdravnika (anafilaksija, AMI, ICV, intoksikacija, septični šok, soc. del. Martina Mlinar, T: 01 472 dodatni postopki oživljanja), sprostitev dihalne poti, umetna ventilacija, 37 83, 031 396 533, E: taj. odstranjevanje tujka iz dihalnih poti, aplikacija kisika, i-gel, nastavitev [email protected] infuzije, timsko delo med reanimacijo.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Marec 2017MAREC 2017 6. ob 8.30  •  ŠOLA PREVENTIVE IN SODOBNEGA ZDRAVLJENJA V GINEKOLOGIJI 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 60 na termin kotizacija: 90 EUR, kotizacije k. točke: v postopku Dunajska cesta 162 ni za upokojence, specializante vsebina: predavanja in popoldanske delavni- organizator: Slovensko meno- prijave, informacije: prijave: E: prijava.sola@gmail. ce so namenjeni specialistom in specializan- pavzno društvo in Združenje za com ali Celzija, d.o.o., Celestinova 1, 1000 Ljubljana, tom ginekologije in porodništva in splošne/ ambulantno ginekologijo, prim. s pripisom »Šola preventive«, informacije: Darja Jova- družinske medicine Lucija Vrabič Dežman nov, T: 040 42 00 13 ali 01 563 15 91, E: prijava.sola@ gmail.com 8.  •  AKTUALNE TEME IZ PALIATIVNE OSKRBE: RAZLIČNI OBRAZI BOLEČINE V PALIATIVNI OSKRBI kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: celostna obravnava bolnika z organizator: Slovensko zdru- bolečino v paliativni oskrbi ženje za paliativno in hospic prijave, informacije: prijave: E: [email protected], oskrbo v sodelovanju z Onko- informacije: E: [email protected], Maja Ebert Moltara, loškim inštitutom Ljubljana Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana 8. ob 9.00  •  OSNOVE ISKANJA MEDICINSKE LITERATURE: SPOZNAJMO PubMED, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/2830-pubmed kraj: LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani, Medicinska št. udeležencev: kotizacija: za člane CMK s plačano k. točke: *** fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, Vrazov trg 4–6 celoletno članarino kotizacije ni, za 2,1. nadstropje, soba 19 ostale 24,28 EUR vsebina: praktični tečaj iskanja biomedicin- organizator: Univerza v Ljubljani, Me- prijave, informacije: prijave: ske literature za zdravnike, zobozdravnike, dicinska fakulteta, Centralna medicinska E: [email protected], informacije: raziskovalce, študente knjižnica, mag. Anamarija Rožić, dr. med. Vesna Cafuta, E: [email protected] 8.–9. ob 9.00  •  ZDRAVSTVENI RAZVOJNI FORUM 2017 – 14. KONFERENCA MANAGEMENT IN VODENJE V ZDRAVSTVU kraj: PORTOROŽ, Grand hotel št. udeležencev: 150 kotizacija: 380 EUR + DDV – s kodo ZRFISIS k. točke: *** Bernardin pridobite 10 % popust na kotizacijo vsebina: Konferenca o vodenju, upravljanju in sistemskih rešitvah ter organizator: prijave, informacije: prijave: E: prijave@ zdravstveni reformi je namenjena deležnikom v sistemu zdravstvenega Planet GV, d.o.o., planetgv.si, W: http://www.planetgv.si/ varstva, predstavnikom kakovosti v zdravstvu, direktorjem zdravstvenih Peter Ribarič zdravstveni-razvojni-forum, informacije: ustanov, strokovnim direktorjem, predstojnikom, vsem zdravstvenim Metka Krznar, T: 01 309 44 37, E: metka. delavcem ter predstavnikom zdravstvenih zavarovalnic in pristojnega [email protected] ministrstva 9. ob 14.15  •  OSNOVE ISKANJA MEDICINSKE LITERATURE: SPOZNAJMO PubMED, več o tečaju http://www.mf.uni-lj.si/cmk/epubmed kraj: internet št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: praktični tečaj iskanja biomedicinske literature za zdravnike, organizator: Univerza v Ljubljani, Medicinska prijave, informacije: prijave: E: zobozdravnike, raziskovalce, študente fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, mag. [email protected], informacije: Anamarija Rožić, dr. med. Vesna Cafuta, E: [email protected] 10. ob 8.30 (registracija od 7.00)  •  13. ŠOLA MELANOMA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, predavalnica št. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 stavbe C vsebina: podiplomsko izobraževanje je namenjeno vsem, organizator: Sekcija inter- prijave, informacije: prijave: izključno na ki jih to področje zanima, specializantom internistične nistične onkologije pri SZD, E: [email protected], informacije: Lidija onkologije, specialistom internistične onkologije, specialis- Onkološki inštitut, Katedra za Kristan, T: 01 587 92 82 tom in specializantom radioterapije, dermatologom… onkologijo, izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med. 14. ob 19.00   •  RAZVOJNE POTI SOCIALNE KOGNICIJE: SKOZI PRIZMO MOTENJ AVTISTIČNEGA SPEKTRA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informa- medicine. Journal Club, Tjaša Oblak cije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja S62trokovnaMarec 2017MAREC 2017 15. ob 9.00  •  OKUŽBA Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UPORABLJAJO DROGE kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: sedmi nacionalni simpozij je namen- organizator: Klinika za infekcijske bo- prijave, informacije: prijave: Tajništvo jen vsem zdravstvenim delavcem, ki se pri lezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Klinike za infekcijske bolezni in vročinska svojem delu srečujejo s problematiko virusnih Koordinacija centrov za preprečevanje in stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, hepatitisov in odvisnosti od drog zdravljenje odvisnosti od drog, prof. dr. informacije: Simona Rojs, T: 01 522 13 52, Mojca Matičič, dr. med., doc. dr. Andrej 01 522 21 10, F: 01 522 24 56, F: simona. Kastelic, dr. med. [email protected] 15. ob 9.00  •  ISKANJE RELEVANTNE LITERATURE V SISTEMU PubMED: nadaljevalni tečaj, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/iskanje-relevantne-literature-v-sistemupubmed- nadaljevalni-tecaj kraj: LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani, št. udeležencev: 4–6 kotizacija: za člane CMK s plačano k. točke: *** Medicinska fakulteta, Centralna medicinska celoletno članarino kotizacije ni, za knjižnica, Vrazov trg 2, 1. nadstropje, soba 19 ostale 24,28 EUR vsebina: praktični tečaj iskanja biomedicin- ske literature za zdravnike, zobozdravnike, organizator: Univerza v Ljubljani, Me- prijave, informacije: prijave: E: raziskovalce, študente dicinska fakulteta, Centralna medicinska [email protected], informacije: Vesna knjižnica, mag. Anamarija Rožić, dr. med. Cafuta, E: [email protected] 15. ob 14.00  •  RAKI PREBAVIL – SIMPOZIJ kraj: SOLKAN, Primula, Soška 40 št. udeležencev: 100 kotizacija: 30 EUR k. točke: *** vsebina: simpozij je namenjen vsem zdravnikom, specialistom, farma- organizator: Društvo prijave, informacije: Lara Čeb- cevtom, specializantom, medicinskim sestram ko-RAK.si, Vipavska 13, ron, E: [email protected], T: 041 632 5000 Nova Gorica 284, W: www.ko-rak.si 15. ob 19.00  •  HIPOKRATOV VEČER: MEDICINA IN KRŠČANSTVO: p. MARIJAN ŠEF, DR. MEDICINE IN JEZUIT kraj: CELJE, Dom svetega Jožefa, št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 2 Plečnikova 29 vsebina: okrogla miza je namenjena vsem organizator: Združenje katoliških zdrav- prijave, informacije: prijave: Združenje zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem nikov Slovenije, Peter Šuštar, dr. med. spec. katoliških zdravnikov Slovenije, Tru- barjeva 82, 1000 Ljubljana, informacije: pediatrije Janez Rifel, T: 041 648 548, E: janez.rifel@ mf.uni-lj.si 16. ob 9.00  •  MENDELEY – ORODJE ZA UREJANJE REFERENC IN MEDSEBOJNO POVEZOVANJE, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/program-mendeley kraj: LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani, št. udeležencev: 4–6 kotizacija: za člane CMK s plačano k. točke: *** Medicinska fakulteta, Centralna medicinska celoletno članarino kotizacije ni, za knjižnica, Vrazov trg 2, 1. nadstropje, soba 19 ostale 24,28 EUR vsebina: praktični tečaj o uporabi orodja za organizator: Univerza v Ljubljani, prijave, informacije: prijave: upravljanje in oblikovanje referenc ter citiranje in Medicinska fakulteta, Centralna me- E: [email protected], informacije: sodelovanje z drugimi raziskovalci za zdravnike, dicinska knjižnica, mag. Anamarija Vesna Cafuta, E: [email protected] zobozdravnike, raziskovalce, študente Rožić, dr. med. 17. ob 9.00  •  LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 30 kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: o logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k ka zbornica Slovenije, W: www.domusmedica.si, infor- razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomo- Mojca Vrečar macije: Mojca Vrečar, čiti za soočanje z osebnimi kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri E: [email protected] opravljanju svojega poklica. 18.   •  SVETOVNI DAN USTNEGA ZDRAVJA: PRAVOČASEN PREGLED USTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE kraj: Domus Medica, Dunaj- št. udeležen- kotizacija: 150 EUR (DDV je vključen), za sodelujoče v projektu k. točke: 8 ska c. 162 cev: 260 »Dan odprtih vrat – preventiva in zgodnje odkrivanje ustnega raka ob svetovnem dnevu ustnega zdravja« kotizacije ni vsebina: Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo pri organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: prijave: W: odkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki se boste v sodelovanju s Kliničnim oddelkom www.domusmedica.si, informaci- vključili v projekt Pravočasen pregled ustne votline lahko za oralno in maksilofacialno kirurgijo je: Mojca Vrečar, E: [email protected] reši življenje (več o projektu najdete na www.zdravniskaz- UKCL in Centrom za ustne bolezni in bornica.si), zagotovili strokovno izobraževanje z mož- parodontologijo Stomatološke klinike nostjo pridobitve kreditnih točk.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3Marec 2017MAREC 2017 18.–19. ob 9.00   •  ASTMA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE S SPECIALIZIRANIMI UČNIMI DELAVNICAMI kraj: ZREČE, Cesta na Roglo 15, Terme št. udeležencev: 30 kotizacija: 240 EUR k. točke: 6 Zreče vsebina: podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: prijave: E: izobraze- pediatrom, zdravnikom družinske medicine in splošne me- ljani, Medicinska fakulteta, [email protected], informacije: dicine, specializantom pediatrije in družinske medicine (ob Uroš Krivec, dr. med. Majda Oštir, Sanja Lazić, T: 01 522 87 97, 01 šoli za zdravnike bo vzporedno potekala tudi astma šola za 522 48 95, E: izobrazevanje.pediatrija@ medicinske sestre) gmail.com 20.–24. ob 9.00   •  45. PODIPLOMSKI SEMINAR KLINIČNE TOKSIKOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, 1. št. udeležencev: 50 kotizacija: 300 EUR k. točke: *** predavalnica vsebina: Seminar je namenjen specializantom interne medicine, pediat- organizator: Center za prijave, informacije: informacije: rije, nevrologije, medicine dela, družinske medicine in sodne medicine. klinično toksikologijo in Andreja Lamovšek, T: 01 522 88 Predstavljene bodo akutne in kronične zastrupitve z zdravili, drogami, farmakologijo, Interna 08, F: 01 434 76 46, E: andreja. kemikalijami, plini, težkimi kovinami, fitofarmacevtskimi sredstvi, stru- klinika, UKC Ljubljana, [email protected] penimi rastlinami, gobami in živalmi itn. Na srečanju bodo predstavljeni doc. dr. Miran Brvar tudi antidoti, eliminacijske metode, toksikološka analitika, označevanje nevarnih kemikalij, sodnomedicinski vidiki zastrupitev itn. Poseben sklop bo namenjen tudi neželenim učinkom zdravil. 23.–24.  •  TRADICIONALNO MEDNARODNO 26. POSVETOVANJE »MEDICINA, PRAVO IN DRUŽBA« S TEMO VARNOST PACIENTOV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV – PROBLEM MEDICINE, PRAVA IN DRUŽBE kraj: MARIBOR, Univerza, Velika dvorana, Slomškov trg 15 št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 k. točke: *** EUR + DDV vsebina: posvet je namenjen zdrav- organizator: Zdravniško in Pravniško društvo Maribor v prijave, informacije: Katja Mar- nikom, pravnikom in drugim, ki jih to sodelovanju z Medicinsko in Pravno fakulteto Univerze kač Hrovatin, E: katja.hrovatin@ področje zanima Maribor, prim. Jelka Reberšek Gorišek, predsednica orga- um.si, T: 02 250 42 38, http://acj.si/ nizacijskega odbora si/predstavitev-mip 23.–24. ob 11.00  •  22. SLOVENSKI IN 3. MEDNARODNI POSVET O OBRAVNAVI IN SPREMLJANJU BOLNIKOV S TUBERKULOZO (TB) kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika za pljučne bolez- št. udeležencev: 100 kotizacija: 150 EUR + k. točke: *** ni in alergijo Golnik, Vurnikova predavalnica DDV vsebina: Posvet je namenjen pulmologom, družinskim zdravnikom, in- organizator: Univerzi- prijave, informacije: prijave: E: ternistom, infektologom, gastroenterologom, revmatologom, dermato- tetna klinika za pljučne [email protected], logom in medicinskim sestram. Predavanja: Pljučnice domačega okolja, bolezni in alergijo informacije: Irena Dolhar, E: irena. Tuberkuloza ob zdravljenju z inhibitorji TNF alfa, Tuberkuloza in okužbe z Golnik, Petra Svetina, dr. [email protected], T: 04 25 virusom HIV, Kakovostna diagnostika tuberkuloze in respiratornih okužb. med. 69 493 23.–25.  •  ATLS PROVIDER COURSE kraj: SEŽANA, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, št. udeležencev: 16 kotizacija: 590 k. točke: *** Bazoviška 13 EUR + DDV vsebina: strokovni seminar je na- organizator: Zdravniško društvo prijave, informacije: prijave: Gosposvetska cesta menjen zdravnikom, ki se ukvarjajo s ATLS Slovenija, dr. Roman Košir, dr. 35, 2000 Maribor ali E: [email protected], informacije: dr. poškodovanci med. Roman Košir, dr. med., E: [email protected] 28. ob 9.00  •  TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljubljana, št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, kotizacije k. točke: 7 Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, stara ni za zaposlene v UKC Ljubljana porodnišnica, pritličje) prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, ljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobraževanje, učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Meta Vesel Valentinčič T: 01 522 90 22, E: [email protected] Pogoj za udeležbo: opravljena TTT1 Osnovna delavnica za usposabljanje mentorjev in učiteljev

Revija ISIS srečanja 6S4trokovnaMarec 2017MAREC 2017 29. ob 8.00  •  NEVROLOŠKE BOLEZNI IN NOSEČNOST kraj: LJUBLJANA, Four Points by Sheraton št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana Mons vsebina: simpozij je namenjen nevro- organizator: Združenje nevrologov Slovenije, prijave, informacije: E: mateja.baruca@ logom in ginekologom Alenka Horvat Ledinek in Mateja Baruca gmail.com 30. ali 31.  •  TEČAJ IZ NAČRTOVANJA DRUŽINE (enodnevni tečaj) kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, Ginekološka št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** klinika, predavalnica vsebina: tečaj iz praktičnih organizator: Ginekološka klinika, prijave, informacije: prijave: Martina Pečlin, UKCL, Gineko- vidikov svetovanja kontracepcije UKC Ljubljana, prof. dr. Bojana loška klinika, ERIIK, Šlajmerjeva 4, 1000 Ljubljana, informacije: in umetne prekinitve nosečnosti Pinter, dr. med. Martina Pečlin, T: 01 522 60 20, E: [email protected] je namenjen specializantom ginekologije in porodništva, dru- žinske medicine, pediatrije, med. sestram/babicam 31. marec–1. april  •  12. UČNA DELAVNICA CYRIAXOVE ORTOPEDSKE MEDICINE V MARIBORU: RAMA kraj: MARIBOR, Inštitut za fizikalno in rehabili- št. udeležencev: 25 kotizacija: 200 EUR za specialiste k. točke: *** tacijsko medicino Univerzitetnega kliničnega in 150 EUR za specializante (plačilo centra Maribor kotizacije do 30. 3. 2017) vsebina: podiplomska učna organizator: Inštitut za fizikalno in prijave, informacije: prijave: Dragan Lonzarić, E: dragan. delavnica je namenjena pred- rehabilitacijsko medicino, Univer- [email protected], [email protected] (do 15. 3. vsem specializantom in specia- zitetni klinični center Maribor in 2017), informacije: Dragan Lonzarić, dr. med., spec. fizikalne listom fizikalne in rehabilitacijske Slovensko zdravniško društvo – in rehab. medicine, IFRM UKC Maribor, T: 02 321 1676 in 02 medicine, družinske medicine in Zdravniško združenje Maribor, izr. 321 1680, E: [email protected], draganlonzaric@ ortopedije prof. prim. dr. Breda Jesenšek Papež, gmail.com dr. med.april 2017 1. ob 9.00   •  BRONHIEKTAZIJE kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulte- št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4 ta, Velika predavalnica prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, E: irena.dolhar@ vsebina: Predavanja: Imunološki vidik bronhiektazij, Vloga genetike pri bronhiek- organizator: klinika-golnik.si, informacije: tazijah, kako daleč smo od klinične prakse, Atipične mikobakterije pri bronhiek- Združenje Irena Dolhar, T: 04 25 69 493 tazijah, diagnostika in zdravljenje, Ali lahko iz izvida HRCT sklepamo na etiologijo pnevmologov bronhiektazij, Antibiogram pri bronhiektazijah in kako naj ga vidi klinik pri voden- Slovenije, prim. ju bolnika, Respiratorna fizioterapija in problem pooblastil za predpis tehničnih Nadja Triller, dr. pripomočkov, Register za bronhiektazije EMBARC in kako naj dele praktičnega med. protokola obravnave bolnika implementiramo v pulmološko mrežo. Predavanja so namenjena pulmologom, družinskim zdravnikom, internistom, študentom. 1. ob 13.00   •  XVII. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK kraj: MURSKA SOBOTA, start pri OŠ I, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 10 EUR k. točke: *** ob Mestnem parku prijave, informacije: prijave: E: [email protected]. vsebina: zdravniški tek in strokovno predavanje s področja športne medicine organizator: si, informacije: prof. dr. Mitja (tek: kategorije A – zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, veterinarji moški: študen- Zdravniško Lainščak, dr. med., W: www. ti, do 35 let, 36–45 let, 46–55 let, 56–65, nad 65 let, ženske: študentke, do 35 let, športno društvo prekmurskizdravniskitek.si 36–45 let, 46–55 let, 56–65 let, nad 65 let, B – zdravstveni sodelavci, C – odprta »Medicus«, prof. kategorija) dr. Mitja Lainščak, dr. med. 4. ob 19.00   •  ČREVESNI MIKROBIOM: KOT STRIC IZ OZADJA V NEVROPSIHIATRIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študen- omejeno tom medicine. organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informacije: Journal Club, Tjaša Oblak Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan6ja5Marec 2017april 2017 6. ob 8.30   •  DiaMind (Diabetes & Mind) kraj: LJUBLJANA, Mestni muzej, št. udeležencev: 100 kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** Gosposka 15 študente in upokojene zdravnike vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom, izobraževalcem, organizator: Društvo za znanost prijave, informacije: prijave: medicinskim sestram, psihologom, psihoterapevtom, dietetikom, in izobraževanje DRZNI v sodelo- W: www.diamind.si, informa- farmacevtom. Spolnost in sladkorna bolezen – Opolnomočenje vanju z Jazindiabetes, specialistič- cije: dr. Karin Kanc, E: karin. človeka s sladkorno boleznijo (Empowerment), da spregovori o na zdravstvena dejavnost, dr. Miha [email protected] tej temi, opolnomočenje zdravstvenih delavcev za delo v tem Kos, dr. Karin Kanc procesu s pomočjo vedenjske terapije in drugih tehnik. Oblika: izkustvene delavnice. 7.–8. ob 12.00   •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: ZREČE, Terme Zreče, Hotel Atrij št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: sekcijski sestanek je namenjen specialistom in specia- organizator: Združenje hemato- prijave, informacije: prijave lizantom hematologije, interne medicine, onkologije, pediatrije logov Slovenije SZD, dr. Matevž ob registraciji, informacije: dr. in transfuzijske medicine – teme: Za in proti, Teralyte pri bolnikih Škerget, dr. med. Matevž Škerget, dr. med., T: 01 z DP, Starostnik v hematologiji, Hemokromatoza, Laboratorij, 522 13 65 Prikazi zanimivih primerov (sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Nemčije, Italije, Francije) 7.–8.   •  XLII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, Zaloška c. 7 št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: podiplomska šola je namenje- organizator: UKC Ljubljana, Interna klinika, prijave, informacije: prijave: na družinskim zdravnikom KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni E: [email protected], informacije: presnove, prof. dr. Andrej Janež, dr. med. Evelina Oltra, T: 01 522 35 64, M: 041 772 702, F: 01 522 93 59 10. ob 8.30   •  ŠOLA PREVENTIVE IN SODOBNEGA ZDRAVLJENJA V GINEKOLOGIJI 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 60 na termin kotizacija: 90 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** Dunajska cesta 162 upokojence, specializante vsebina: predavanja in popoldanske delavnice organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: E: prijava.sola@ so namenjeni specialistom in specializantom menopavzno društvo in gmail.com ali Celzija, d.o.o., Celestinova 1, 1000 ginekologije in porodništva in splošne/družinske Združenje za ambulantno Ljubljana, s pripisom »Šola preventive«, informacije: medicine ginekologijo, prim. Lucija Darja Jovanov, T: 040 42 00 13 ali 01 563 15 91, E: Vrabič Dežman [email protected] 14. ob 9.00   •  SIMULACIJA PORODA kraj: MARIBOR, 1N26 in 1N25A, Medi- št. udeležencev: najmanj 9, največ kotizacija: 160 EUR (DDV vključen) k. točke: *** cinska fakulteta, Taborska ulica 8 20 vsebina: učna delavnica za zdravnike specialiste organizator: Medicinska fakulteta prijave, informacije: prijave: Romana in specializante ginekologije in porodništva, Univerze v Mariboru, Katedra za gi- Grajner, Medicinska fakulteta, Taborska ulica zdravnike specialiste in specializante družinske nekologijo in porodništvo, red. prof. 8, 2000 Maribor, E: [email protected], medicine, zdravnike specialiste in specializante dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik, informacije: Romana Grajner, T: 02 234 58 26, urgentne medicine ter zdravnike pripravnike doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med. F: 02 234 58 20 20. ob 9.00   •  TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, Pediat- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 rična klinika, Bohoričeva 20, P2) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namen- organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC jena učiteljem in mentorjem vseh Ljubljana, Meta Vesel Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, poklicev Valentinčič informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 20. ob 9.00   •  ISKANJE RELEVANTNE LITERATURE V SISTEMU PubMED: nadaljevalni tečaj, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/iskanje-relevantne-literature-v- sistemupubmed-nadaljevalni-tecaj kraj: LJUBLJANA, Univerza v Ljubljani, Medicinska št. udeležencev: 4–6 kotizacija: za člane CMK s plačano k. točke: *** fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, Vrazov celoletno članarino kotizacije ni, za trg 2, 1. nadstropje, soba 19 ostale 24,28 EUR vsebina: praktični tečaj iskanja organizator: Univerza v Ljubljani, Medicinska prijave, informacije: prijave: E: tecajicmk@ biomedicinske literature za zdravnike, fakulteta, Centralna medicinska knjižnica, mf.uni-lj.si, informacije: Vesna Cafuta, E: zobozdravnike, raziskovalce, študente mag. Anamarija Rožić, dr. med. [email protected]

Revija ISIS srečanja 6S6trokovnaMarec 2017april 2017 20.–21.   •  SODOBNA KARDIOLOGIJA 2017 kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 100–150 kotizacija: višina kotizacije bo k. točke: *** objavljena naknadno vsebina: Redno letno strokovno srečanje Združenja kardiologov Slovenije z organizator: prijave, informacije: Zdru- mednarodno udeležbo. Iz vsebine: vroče teme v kardiologiji, bolezni miokarda in Združenje kardio- ženje kardiologov Slovenije, T: bolezni perikarda, novosti v srčni slikovni diagnostiki, sodobne smernice, predsta- logov Slovenije 01 434 21 00, E: sasa.radelj@ vitev izvirnih znanstvenih del slovenskih kardiologov. sicardio.org 29. ob 9.00   •  NUJNA STANJA V DRUŽINSKI MEDICINI – PRIPRAVA NA DELO ZA SPECIALIZANTE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Simulacijski center, Metelkova 9 vsebina: Strokovno usposabljanje je namenjeno specializantom družinske medi- organizator: prijave, informacije: prijave: cine. Pristop k vitalno ogroženemu pacientu v ambulanti družinskega zdravnika Zdravstveni dom E: [email protected], infor- (anafilaksija, AMI, ICV, intoksikacija, septični šok, dodatni postopki oživljanja), Ljubljana, Simula- macije: Martina Mlinar, T: 01 sprostitev dihalne poti, umetna ventilacija, odstranjevanje tujka iz dihalnih poti, cijski center, Uroš 472 37 83, 031 396 533, E: taj. aplikacija kisika, i-gel, nastavitev infuzije, timsko delo med reanimacijo. Zafošnik, dipl. zn., [email protected] mag. soc. del.MAJ 2017 8. ob 14.15  •  MENDELEY – ORODJE ZA UREJANJE REFERENC IN MEDSEBOJNO POVEZOVANJE, več o tečaju: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/mendeley-orodje-za-urejanje- referenc-in-medsebojno-povezovanje kraj: internet št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: praktični tečaj o uporabi orodja za organizator: Univerza v Ljubljani, Me- prijave, informacije: prijave: upravljanje in oblikovanje referenc ter citiranje in dicinska fakulteta, Centralna medicinska E: [email protected], informacije: sodelovanje z drugimi raziskovalci za zdravnike, knjižnica, mag. Anamarija Rožić, dr. med. Vesna Cafuta, E: [email protected] zobozdravnike, raziskovalce, študente 12.–13. ob 15.00  •  DIAGNOSTIKA V OTROŠKEM IN MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU – DOBRA KLINIČNA PRAKSA kraj: LJUBLJANA, Medicin- št. udeležencev: 12. kotizacija: udeležba 12. in 13. 5. 2017 (število udeležencev omejeno): k. točke: v ska fakulteta, Korytkova 2 5. – omejeno, 13. 5. – 250 EUR + DDV, udeležba samo 13. 5. 2017 (do vključno 31. 3. 2017: postopku ni omejeno 200 EUR + DDV, od 1. 4. 2017: 220 EUR + DDV), kotizacije ni za študen- te dentalne medicine vsebina: Namen strokovnega seminarja, ki je organizator: Katedra za prijave, informacije: prijave: Katedra za otroško in namenjen predvsem zobozdravnicam in zo- otroško in preventivno preventivno zobozdravstvo Medicinske fakultete, bozdravnikom, ki delajo na področju otroškega in zobozdravstvo, Medicinska Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, informacije: Sonja mladinskega zobozdravstva, je obnavljati in razši- fakulteta Univerze v Ljubljani, Leben, T: 01 522 43 71, E: [email protected], rjati strokovno znanje udeležencev. Cilj letošnjega izr. prof. dr. Alenka Pavlič, dr. W: http://www.mf.uni-lj.si/kopz/tecaj seminarja je poglobiti znanja s področja diagnos- dent. med. tike v otroškem in mladinskem zobozdravstvu. 12.–14. ob 15.00  •  5. SLOVENSKO-HRVAŠKI ULTRAZVOČNI KONGRES kraj: KRANJSKA GORA, št. udeležencev: za kongres ni omejitve, število udeležencev je kotizacija: od 50 do k. točke: Ramada Resort na predkongresnem tečaju omejeno na 16 350 EUR *** vsebina: strokovno srečanje s predavanji in de- organizator: Slovensko združenje za rabo prijave, informacije: prijave: E: info@ lavnicami o različnih temah s področja ultrazvoka ultrazvoka v medicini SZD,Hrvatsko druš- szrum.si, informacije: W: www.szrum. je namenjeno vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo z tvo za ultrazvuk u medicini i biologiji HLZ, si, E: [email protected], Javor Vučić, UZ ali jih le-ta zanima, in študentom medicine Ksenija Vuković, dr. med., Mirjana Brvar, E: [email protected], T: +385 91 dr. med., prof. dr. sci. Boris Brkljačić, dr. 5075 134 med., doc. dr. sci. Gordana Ivanac, dr. med. 26.–27. ob 8.00  •  STANDARDI IN KAZALNIKI KAKOVOSTI V PERINATOLOGIJI IN STREPTOKOK SKUPINE B V PERINATOLOGIJI kraj: SLOVENJ GRADEC, Koroška galerija likovnih št. udeležencev: ni kotizacija: 130 in 260 EUR k. točke: *** umetnosti omejeno prijave, informacije: prijave: E: [email protected], vsebina: strokovno izobraževanje je organizator: Združenje za perinatalno medicino SZD, informacije: Martina Pečlin, T: 01 namenjeno specialistom in speciali- Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, 522 60 20 zantom ginekologije in porodništva, UKC Ljubljana, SB Slovenj Gradec (ginekološko-porodniški anesteziologije in pediatrije, medicin- oddelek), dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. skim sestram in babicam *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.

Revija ISIS S knjižne polic6e7Marec 2017Alojz Ihan: Čas nesmrtnosti –smrt v dobi bionikeZbirka Koda, Založba Beletrina, 2016Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Z vznemirljivim dejstvom, človeku omogoča vpogled v vse tri dimenzije da si človek že tisočletja želi bivanja – preteklost, sedanjost in prihodnost. postati nesmrten oz. vsaj po Bionika, ki naj bi človeku vzbujala (vsaj navide­ tihem in na skrivaj sanja o zno realno) upanje v nesmrtnost, je vezana na nesmrtnosti, se zdravniki danes zadnji dve časovni dimenziji. Z njeno pomočjo srečujemo na vsakem koraku. Z naj bi končno lahko začeli uresničevati tisočletne izzivom hrepenenja po večni sanje in hrepenenje človeka po podaljševanju tuzemskosti pa se nedvomno življenja v neslutene dolžine, ki bi prej ali slej soočajo tudi številni umetniki morda lahko celo privedlo do nesmrtnosti. in ustvarjalci, čeprav praviloma Človeku moderne dobe bi ponudila skorajda neo­ le najboljšim izmed njih uspe to mejeno življenjsko dobo – zahvaljujoč krioniki in tematiko materializirati in predvidevanemu oz. načrtovanemu bliskovitemu predstaviti – ubesediti na razvoju znanosti in tehnike bi omogočila, da bi način, ki bralca ne prestraši ali iztrošene celice, organe in organske sisteme celo odvrne od branja in poglo­ sproti nadomeščali z novimi, boljšimi, mlajšimi bljenega razmišljanja o življe­ in bolj zmogljivimi ter tako podaljševali človeko­ nju in smrti, pa tudi o tistem vo tuzemsko avanturo. Ob branju Ihanovega nekje vmes. S smrtjo se glavni­ Časa nesmrtnosti se človek nenehno sprašuje, ali na ljudi, prepričana, da dama s je kaj takega sploh mogoče in kako, sooča pa se koso vedno pride prezgodaj, tudi z vrednostnimi pomisleki, etično skepso in nerada ukvarja – zdravniki moralnimi zagatami. Vse našteto dr. Ihan skuša nismo pri tem nobena izjema. in tudi uspe elegantno premostiti ali vsaj omilitiNesmrt­nost (telesna, duševna in duhovna) pa je s kančkom nepogrešljivega humorja in zdravetemu primerno tematika, ki bralcu, zazrtemu v provokativnosti, ki njegovo veličastno epopejosvetlo prihodnost, pogosto predstavlja več kot le nesmrtnosti obvarujeta pred nevarnostjo, da birešilno bilko v razburkanem oceanu minljivosti. bralca preveč pretresla ali celo navdala s smrt­ Dr. Ihanu je uspel veliki met, in to kljub nim strahom – tokrat ne pred smrtjo, marvečdejstvu (ali pa prav zaradi njega), da sodobni pred »zamrzovanjem časa« in neskončnimčlovek s smrtjo ni ravno v najboljših odnosih in življenjem.da si želi živeti večno ali vsaj skoraj neskončnodolgo, nato pa mirno, brez bolečin, strahov, V svojem najnovejšem delu, ki obsega 193vegetiranja in drugih zapletov preprosto sublimi­ strani veličastnega branja, nas dr. Ihan skozirati – izginiti v neznano. čas nesmrtnosti vodi v desetih poglavjih. V V svojem najnovejšem delu, iz katerega veje prvem se posveča bistvu izbrane tematike – ne­globoka refleksija, povezana s poznavanjem sveta smrtnosti in zamrzovanju časa, v drugem,in razumevanjem dogajanja v njem, se dr. Ihan najobsežnejšem, obravnava »rezervne dele« –dotakne življenja, ki je vse bolj prepleteno in od presaditev organov do rastlinjakov brezgla­zaznamovano s tabuji, ter smrti, ki jo skuša 21. vih teles, v tretjem bralca izziva s projektom vstoletje čim bolj detabuizirati – jo obvladovati in Metuzalemski hiši, v četrtem je na tapeti stosi jo podrediti. Z mojstrskim peresom se avtor sveč na rojstnodnevni torti in vse, kar je pove­poda na potovanje po bioničnih labirintih, ki naj zano s tem, danes še vedno visokim jubilejem.bi življenja lačnega popotnika prej ali slej pripe­ Peto poglavje obravnavo večno tematiko strahuljali do želene nesmrtnosti. Zaznavanje in obču­ pred smrtjo – nerazdružljivi tandem smrt intenje samega sebe, soljudi, narave in stvarstva strah sta kot rdeča nit prisotna v človeški zgodovini od sivih začetkov do danes. Sledi (za

Revija ISISS68knjižne policeMarec 2017zdravnike in ostale strokovnjake, pa poglavju dr. Ihan razmišlja o vojni in avtor, umetnik, marveč tudi intudi za laično javnost) silno aktualno, okoli nas, o njeni moči, vplivu in predvsem zato, ker je verodostojno inpoglobljenega razmisleka in večkra­ posledicah, ki jih povzroča. Zadnje, poučno – izobražuje in vzgaja,tnega prebiranja vredno šesto po­ morda najbolj provokativno, deveto napisano je v tekočem jeziku in lepoglavje o svetosti življenja in bivanja poglavje, z naslovom »Kaj želimo, ko berljivo, sodobno in aktualno zater o evtanaziji, s pomenljivim ne želimo umreti«, pa je posvečeno pripadnike vseh členov zdravstvenesvetopisemskim naslovom »Peta: Ne življenju samemu. V njem avtor verige, pa tudi za laično javnost.ubijaj!«. Sedmo poglavje, »Lakota (v bralcu na poučen, spreten in zanimi­ Najbolj imenitno pri Času nesmrtno­nas)«, obravnava pohlep, nenasi­ vo prijazen način predstavi tri mož­ sti pa je dejstvo, da človeka spodbujatnost, grabežljivost in neomejeno nosti: življenje plemena, življenje k samoizpraševanju in samorefleksijiomejenost. V osmem poglavju, zavesti in življenje duše. – k iskanju odgovora na vprašanje,»Kuga (v drugih)«, se avtor dotakne ali, zakaj in do kdaj je smiselnobožjega delovanja, vpliva in učinko­ Najnovejše Ihanovo literarno kakovost življenja prirejati ali celovanja v obdobju pospešenega razvoja, delo, ki ga je s subtilnimi ilustracija­ podrejati njegovi dolžini.napredka in razmaha znanosti in mi domiselno opremila Samira Dr. Ihan možnosti rešitve pričujočetehnike, zlasti informacijske in Kentrič, je vredno razmisleka in dileme sicer nakaže, končni odgovorgenske tehnologije. V predzadnjem pozornosti, pa ne le zato, ker je dr. pa mora vsakdo najti sam. Ihan spoštovanja vreden strokovnjakElif Shafak: ČastZaložba Sanje, Ljubljana, 2016, 429 str. Prevod: Barbara SkubicMarjan Kordaš, [email protected] Pripoved teče po posameznih lo »in je pravzaprav vseeno, s katerokosih, morda celo fragmentih, po se poročim«.različnih krajih in različnih časih medletoma 1945 in 1992. Zajema skoraj Družina Toprak sprva živi še vmnožico ljudi, vse skupaj je sprva Istanbulu, kjer se jima rodita prvi sinnekam zmedeno, pa vendar je vsak Iskender in hči Esma. Čez nekaj let pafragment koherenten in dobro, se preselijo v London, kjer se rodiponekod celo izvrstno povedan. drugi sin Yunus. Iskender in EsmaNekako na sredi knjige se pa vse govorita turško in kurdsko kot mate­začne urejati, kot da bi se mnogo rinščino; angleščina jima je priučenrdečih črt začelo združevati tako, da jezik. Yunus pa, ki se je rodil v Londo­ob koncu knjige poteka kot ena rdeča nu, govori tekoče angleščino, turščinočrta, ena jasna, dramatična zgodba. slabo in kurdščino le posamezne drobce. Osrednja lika sta dvojčici Pembein Džamila, ki sta si tako podobni, da Zunaj te družine pa so Roxana,ju skoraj ni mogoče razlikovati. Živita Elias in Katie. V bistvu so tujci, pana vzhodu Turčije, kjer večinoma vendar vsi trije bistveno, če ne drama­živijo Kurdi. Adem Toprak, ki odrašča tično vplivajo na življenje družinev Istanbulu, se odpravi na vzhod Toprak, ki v Londonu živi težkoTurčije ter se zaljubi v Džamilo. življenje nekakšnih izkoreninjencev.Zaradi nekakšnih pravil, izhajajočih iz Težko življenje tudi zato, ker se očetradicije, pa se končno poroči s Adem in mati Pembe kot partnerja nePembe. Tudi zato, ker je zaradi fizične razumeta (več).podobnosti skoraj identična z Džami­ Končno Adem zapusti svojo družino in začne živeti z Roxano.

Revija ISIS S knjižne polic6e9Marec 2017 Zato se Pembe – ki zdaj namesto ljudi. Gre za nekakšno parcialno misli. Lahko prepozna, kaj je svobodamoža skrbi za svoje otroke, da lahko vednost, ki pa je v bistvu instituciona­ (kjer obstoji enakopravnost spolov ternadaljujejo izobraževanje – začne lizirana nevednost. Obstoji pa pojem ljudi na splošno) ter kaj je samovoljasestajati z Eliasom. čast. Čast oz. častno življenje je istove­ (kjer enakopravnosti ni). tno z absolutno pokorščino, absolutno Iskender je star komaj šestnajst nesvobodo. Čast je pripoved o usodi človeka,let, ko po naključju zve, da ima ki ima svoje korenine (identiteto?) vnjegova mati prijatelja. Ker ni očeta, Džamila in Pembe odraščata v kulturi A, živi pa v kulturi B. Zato je vse kot najstarejši (moški v družini) kulturi z zelo ozkim obzorjem, znotraj bistvu obsojen na samostojno dejav­čuti dolžnega, da ubrani čast družine. katerega je čast nekaj, kar je pridrža­ nost ter spoznavanje, česar prej splohNe le, da nadzoruje sestro Esmo, no le moškemu. Če ženski sploh more ni bilo. Najprej se mora naučiti jezikatemveč tudi naredi načrt, kako za biti kaj pridržano, je to lahko le B, nato pa mora začeti presegativsako ceno (dobesedno: za vsako sramota. Izogne se ji le tako, da je (transc­ endirati) osebno razklanost, naceno) spraviti starše, da bi nadaljevali moškemu rodilna naprava za otroke, novo zgraditi svojo identiteto in svojeskupno življenje skladno s tradicio­ predvsem za sinove. In če se to zgodi vrednote. Če mu to ne uspe, sledinalno zapovedanimi vrednotami. in če ima dovolj za jesti, piti, da ima moralni ali celo fizični propad.Iskenderjevo ravnanje je protislovno: streho nad glavo ter da je mož nemedtem ko od »svojih« pričakuje in pretepa, je ženska s takšnim obzorjem Roman Čast ima mnogo sporočil.zahteva ravnanje, ki je »častno«, pa morda celo srečna. Identiteta takšne Med drugim sporočilo (kot je to letaod Katie, svojega angleškega dekleta, ženske sestoji verjetno le v tem, da je 1941 povedal ameriški predsednik F.ki ne sodi med »svoje« oz. »njegove«, osvobojena od strahu ter od pomanj­ D. Roosevelt), da naj bi bile vsemob njeni nosečnosti pričakuje in kanja. ljudem na našem planetu zagotovlje­končno zahteva splav kot nekaj ne t. i. štiri svobode: svoboda odsamoumevnega .... - V kulturi B je jezik B zunanji strahu, svoboda od pomanjkanja, znak te kulture. To je kultura nekak­ svoboda za vero, svoboda za govor. Razpleta dogodkov ne znam in šne popolne razpuščenosti. Dovoljenonočem opisati. Dojemljiv je le tistemu, je skoraj vse, prepovedanega ni skoraj Meni se zdi najbolj daljnosežnoki prebere roman ter se tako zmore nič. Čast – če sploh obstoji – je tisto sporočilo, ki zadeva kategorijopribližati človeški iracionalnosti in zasebna zadeva. Tradicija je praktično človekovo obzorje. Človekovo obzor­posledičnemu iracionalnemu ravna­ istovetna z zgodovino, ki pa se inter­ je je namreč eden dejavnikov, kinju. Nekako tako, kot velja za Hamle- pretira po znanstvenih načelih. sooblikuje človekovo identiteto. Odta ter Zločin in kazen. Religija sicer obstoji, a je v celoti slednje pa je odvisno, ali človek relativizirana, tako kot so relativizira­ hoče, more, ne more ali celo noče Se pravi, gre za pripoved o dveh, ne tudi vrednote – razen morda sprejeti sočlovekove različnosti,medsebojno izključujočih se kulturah: vrednote v smislu ekonomskih kate­ njegove drugačne identitete. Kajti gorij. Vendar: obstoji pa instituciona­ edino identiteta je tisto, kar življenju - V kulturi A je jezik A zunanji lizirano izobraževanje, ki v bistvu more dati smisel.znak te kulture. To je kultura religije nima omejitev. Vsak človek ve, kaj vseter iz nje izhajajočih zapovedi in zajema njegovo obzorje in, če je dovolj Iz tega sledi, da multikulturnostprepovedi. Religija je način življenja. izobražen in če hoče, lahko pogleda lahko obstoji kjerkoli, a le, če imajoPravzaprav ni ničesar, kar bi bilo čez plot. Spozna, da poleg t. i. svobode vsi njeni subjekti dovolj široko obzor­izrecno dovoljeno. Na tem načelu od obstoji tudi svoboda za: za vero je, zavest o enakopravnosti ljudi.temelji z miti prepletena zgodovina, (religijo) ter za svobodno izražanjetradicija (vrednote), način razmišlja­ Ki so svobodni in ki zato znajonja ter neenakopravnost spolov in živeti zunaj religijskih ali religijsko­ političnih zapovedi in prepovedi. V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100

Revija ISISZ70animivoMarec 2017Naj bo petja quantum satis(dovolj) povsod,tudi v zdravstvuProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.,Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected] Bolezen je stara toliko kot človeštvo. In strah spodbuja parasimpatikus, vzpostavi se vagoto­ Naslovnica hrvaškečloveka pred njo, pred bolečino, trpljenjem, inva­ nus ali stanje sproščenosti, v katerem se telo pesmarice Pjesme na recept,lidnostjo in umiranjem je del tistega, kar spre­ »obnavlja« (dr. Maximilian Moser, Gradec, zborovodje in kardiologamlja bolezen. Ko bolnik vstopi v bolnišnico, Avstrija). To stanje je nasprotno simpatikotonu­ prof. dr. Mija Bergovca, kiprihaja s skrbjo, kako bo z njegovim zdravjem, su, adrenalinskemu stanju, ko se telo pripravi za vodi zbor Zagrebačkikako mu bodo pomagali. Ali se bo njegovo boj, za akcijo in črpa notranjo energijo. Sodobne liječnici pjevaći. V receptu jezdravje popolnoma povrnilo ali bo delno okrnje­ raziskave so dokazale, da se pri petju, ki močno zapisano: Zdravje, obiljeno? Ali bo invaliden? Bo postal kronični bolnik? vpliva na človeška čustva, po biokemičnih poteh radosti. D. S.: Ad usumMorebiti bolezni ne bo preživel? To nam pove, da in preko nevrotransmiterjev sproščajo hormoni proprium. Na 560 stranehje bolnišnica mesto, kjer je veliko stresa, zato je sreče, kot sta serotonin in dopamin. Dokazali so so zbrane vse mogočetreba dobro razmisliti o tem, kako pomagati tudi, da se pri skupnem prepevanju, ko se nepo­ pesmi, predvsem hrvaške, zbolniku – ne le fizično, ne le najbolj klasično sredno vzpostavlja prijetno sodelovanje, sprošča notami in besedili. Vrednomedicinsko (medikamentno, instrumentalno, tudi hormon oksitocin, ki sicer spremlja tudi posnemanja!operativno), ampak tudi, kako ga duhovno in spolni užitek in se izloča pri dojenju.duševno podpreti. Protistresno delovanje je Medicinska humanistkatemeljnega pomena za ohranjanje bolnikovega Raziskovalci so med drugim tudi ugotovili, prof. dr. Zvonka Zupaničduhovnega in duševnega ravnovesja, čim boljše­ da se med petjem sproščajo beta endorfini, ki Slavec dolga leta dejavnoga imunskega statusa, da lahko telo samo čim zmanjšajo občutek bolečine in razložijo, zakaj spodbuja petje vbolj sodeluje pri zdravljenju. Zato je ozaveščena lahko bolniku, ki je npr. v intenzivni terapiji, zdravstvenih vrstah (foto:skrb za bolnikovo notranjo trdnost v bolnišnicah dajejo manj opiatov. Če bolnik pred operacijo Jože Suhadolnik).še posebej pomembna. posluša glasbo, ki jo ima rad, mu nato lahko dajemo nižje odmerke protibolečinskih zdravil Ozaveščena skrb za duhovno dobrobit in so tudi medicinski parametri, povezani szdravstvenega osebja, bolnikov in vseh, ki se sproščanjem stresnih hormonov, veliko boljukvarjajo z zdravstvom v najširšem pomenu stabilni (anesteziolog dr. Josef Macher iz Linza,besede, je stara. Zanimivo je, da je bil prvi grški Avstrija).bog medicine in umetnosti skupen – Apolon, kije imel v rokah liro – in ta lira simbolizira glasbo. Petje torej s hormonskim izločanjem pripeljePetje je glasba in ko govorimo o »pojočih bolni­ do pravega koktajla sreče, zato je dobra dopolnil­šnicah« kot novem fenomenu, pravzaprav na metoda antidepresivnega delovanja. Zborov­govorimo o nečem, kar ima globoke korenine in sko petje so po medicinski plati obravnavali včloveka spremlja skozi vso njegovo zgodovino, je Nemčiji in dokazali, da se pri pevcih med petjempa modifikacija za sodobni čas. Variacija na tudi do 240 odstotkov zviša raven imunoglobuli­znano temo. na A. Nadalje so v raziskavi na Švedskem med 12.000 pevci različnih starosti ugotovili, da člani Izkušnja, da petje blagodejno vpliva na pevskih društev živijo dlje.človekovo psihofizično počutje, ga razneži in vnjem obudi pozitivna čustva, ga odmakne od Petje kot »notranji sprostitveni tek« jevsakdanjih tegob, da se mu lahko popolnoma poimenovanje, ki ga uporablja začetnik projektapreda, je temelj fizioloških dogajanj v telesu, ki »pojoče bolnišnice« Wolfgang Bossinger, vodjajih lahko opišemo kot sproščanje. Pri tem se Akademije za petje in zdravje v nemškem Ulmu.zniža krvni tlak, pade srčni utrip, sprostijo se Pri bolnikih po možganski kapi je spoznal, da timišice, zmehčajo obrazne poteze. Proces, ki pri sicer ne morejo govoriti, vendar pa lahko pojejo!tem poteka, deluje na avtonomno živčevje, Vse povedano utemeljuje spodbujanje k petju na vsakem koraku. Petje ljudi socialno povezuje,

Revija ISIS Zanimiv7o1Marec 2017premošča nelagodnosti in je univer­zalni jezik komuniciranja. Petje nanek zlog predstavlja zvočni esperanto,ki je univerzalen, kot je univerzalnatudi medicina.Pri nas smo poskusili zdraviti zvizualizirano glasbo. S tem se je prvizačel ukvarjati slovenski znanstvenikdr. Božidar Svetek. Pri predvajanjuglasbe z glasbenih zgoščenk na raču­nalniku se na računalniškem ekranuprikazujejo različne slikovne podobe,ki jih je vpeljal dr. Svetek. Sam jevizualiziral veliko znane in spodbudneglasbe, tudi klasičnih mojstrov. V Uni­verzitetnem kliničnem centru Ljub­ljana smo v okviru Kulturno-umetni­škega društva Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz Kraig­her (dalje KUD) pred dobrimi petimileti izvajali sproščanje s tako vizualizi­rano glasbo pred KUD-ovimi priredi­tvami za bolnike. V bolnišnici naGolniku pa so naredili raziskavo in to Študenti medicine iz zbora Cor ob božiču prepevajo z bolniki v ljubljanskem UKC.vizualizirano glasbo predvajali bolni­kom med bronhoskopijo. Pri tem sougotavljali, da se preiskovanci ob Sodobno bolnišnično zdravljenje anestetikov, pomirjeval in drugihposlušanju glasbe in gledanju slik je zelo racionalno. Posegi se pogosto sredstev. Številne druge hospitalizaci­bolje sprostijo, da lažje prenesejo to opravljajo v t. i. »enodnevni bolnišni­ je so prilagojene minimalizacijizahtevno preiskavo in jim manj ci«, kjer je zjutraj bolnik sprejet, po stroškov in prav tako kratke, kolikorporasteta pulz in krvni tlak. posegu počiva, zvečer pa je odpuščen. se da. V tem času je bolnik večinomaKako bi lahko pri nas izpeljali Ti bolniki so v času počitka običajno prizadet in za umetniško sodelovanjeprojekt »pojoče bolnišnice«? zaspani in utrujeni zaradi vpliva manj primeren. Daljše hospitalizacije običajno potekajo v psihiatričnih in otroških bolnišnicah, večkrat na nevroloških oddelkih, v rehabilitacij­ skih ustanovah in še kje. Na teh mestih bi morebiti lahko vključili prostovoljce (če že ne bi zaposlili usposobljenega osebja), ki bi s pripra­ vljenostjo in znanjem pristopili k bolnikom in jih s preprostimi pevski­ mi vajami sproščali, spodbujali, pozitivno nagovarjali, skratka jih odmaknili od skrbi, povezanih z boleznijo in hospitalizmom. Znano je, da boljše psihično počutje lahko skrajša bivanje npr. na intenzivnih oddelkih, kar predstavlja tudi materi­ alni prihranek in bi ga bilo vredno upoštevati, saj je tam zdravljenje najdražje.Pevci večinoma zdravniškega zbora Vox medicorum si z zanosom skupnega petja S petjem se razbremenimo čustve­polnijo duha (nastop v UKCL novembra 2016). nih in psihičnih bremen in si spodbu­ jamo voljo do življenja. Petje je tudi

Revija ISISZ72animivoMarec 2017samozdravljenje, je hkrati počitek bremena v zdravstvu zaposlenih, preventive ali kurativnega(prof. dr. Gerald Huether, Univerza ampak imajo podobno vlogo tudi samozdrav­ljenja.Göttingen, Nemčija). Spodbuja igranje v orkestru, plesanje v folklor­parasimpatični sistem, vpliva na ni skupini, slikanje v skupnih koloni­ Pri tem velja zapisati, da smomiren srčni utrip, nižji krvni tlak, na jah itd. Ozaveščena družba skrbi, da Slovenci znani po tem, da smo narodže imenovane hormone sreče in se ta pradavna spoznanja poskušajo pevcev. Naj nas navduši ocena številakoristi vsem. Torej na vsakem koraku čim bolj vključiti v življenje bolnišnic. zboristov pri nas, ki jo je objavilaspodbujajmo petje, če pa je možno, Psihiatrične in otroške bolnišnice organizacija Europa cantat in ki pravi,ga skušajmo vpeljati tudi v bolnišnice. imajo že desetletja zaposlene delovne da se z zborovskim petjem ukvarja terapevte, ki so lahko specializirani za okoli 180.000 ljudi. To je celih KUD s svojo skoraj 40-letno terapijo z glasbo, likovno ali plesno 8 odstotkov našega prebivalstva!tradicijo lahko iz lastnih izkušenj umetnostjo. S sodobnimi spoznanji Prenesimo to dragoceno izkušnjopokaže, da je umetnost zdravilna. Pri poskušajmo seznaniti široko javnost topline pevske spodbude tudi vtem ni le petje tisto, ki navdihuje in ljudi navdušiti za petje tudi v duhu bolnišnice!duha in telo ter pomaga odlagatiTajno pismo dr. Gregorja VoglarjaCarbonariusa iz švedskegaujetništva Jurij Kurillo, dr. med., Kranj Vdaja ruske vojske švedskemu kralju Karlu XII. 3. novembra 1700 po obleganju trdnjave Narve, ki leži v današnji Estoniji ob istoimenski obmejni reki z Rusijo, [email protected] nasproti ruskega mesta Ivangoroda (Wikipedija). V moskovskih arhivih je biloodkrito (S. Dumschat) zanimivopismo, ki ga je napisal v latinščini(takratnem »uradnem« jeziku) 13.decembra 1701 naš dr. Gregor VoglarCarbonarius iz švedskega ujetništva vRevelju (danes Talin v Estoniji). Švedska vojska pod poveljstvomkralja Karla XII. (v februarskemčlanku Isis ga je tiskarski škrat enkratzamenjal z Gustavom!) je namreč 19.novembra 1700 pred trdnjavo Narvo vEstoniji ob divjanju snežnega viharjapopolnoma razbila tri- do štirikratmočnejše sile carja Petra, ki se je bilže prej umaknil z bojišča. Čez desettisoč ruskih vojakov je padlo, velikojih je bilo ujetih in švedskemumonarhu se je vdalo tudisedemindevetdeset ruskih generalovin častnikov, med katerimi je biloveliko tujcev. Med ujetnike je zašel tudi vojaškizdravnik dr. Gregor Voglar Carbona­rius, ki je poslal 13. decembra 1701 v

Revija ISIS Zanimiv7o3Marec 2017 Moskvo naslednje pismo, naslovljeno talerjev; to bi lahko naredil trgovec Pismo kaže na veliko gmotno na Prokopija Bogdanoviča Vosnicina, Pavel Westhof ali angleški poslanik, stisko ujetega zdravnika, kljub temu, predstojnika Apotekarskega urada, ki gospod Gootfallon. Tako bi imel da je v ujetništvu lahko opravljal svoje je bil nekakšna medicinska uprava potnino do Moskve in bi lahko v delo, ki zato prosi ruske oblasti za (prevod iz latinščine Majda Pintar). različnih situacijah koristno služil denarno pomoč. Omenja tudi vest, da Carskemu Veličanstvu. Upam tudi, da mu je umrla žena in je zato prav Plemeniti in najodličnejši z mojo izpustitvijo ne bo treba več zanimivo, zakaj je pri dokončnem gospod predstojnik in zaščitnik! dolgo odlašati; sicer pa nimam odhodu iz Rusije leta 1715 ali 1716 nikogar, h komur bi se zatekel v moji dobil potni list tudi za (drugo?) ženo Najprej oznanjam najponižnejše veliki stiski razen svojega spoštovanja – vendar o njej ob njegovem prihodu spoštovanje. Javljam, da sem tu še vrednega gospoda predstojnika. Naši v domovino zaenkrat ni nobene sledi. vedno po nedolžnem pridržan, ampak v Stockholmu so se razpršili v razne Skratka, še ena skrivnost iz življenja srčno hrepenim po tem, da bi v smeri, kot je bilo že od začetka določe- našega davnega zdravnika zdomca! kratkem spet služil svojemu Carskemu no, zdaj pa se je udejanjilo. Tako kot podatki o njegovi prvi službi Veličanstvu. Večkrat sem brez uspeha v Pliberku (po M. Drnovšku), ki ni pisal v Moskvo, prejel pa nisem Jaz tu medtem kaj postorim, da mogla trajati šest let, če drži letnica nobenega odgovora, zato dvomim, da mi ni dolgčas in da ne pozabim 1681. Njegovo naročilo, da naj more­ so pisma prispela. Iz istega razloga svojega poklica, čeprav za to nič ne bitni stanovalci v njegovi moskovski sem si prav zdaj zamislil to pisanje z dobim. Svojo hiško izročam zaščiti hiši ne delajo škode, zveni kar nekako najponižnejšo prošnjo, če bi se moj vašega gospodstva, naj se v njej »po slovensko«. Sem sodi tudi poda­ prijazni gospod hotel potruditi, da se naselijo dobri stanovalci in naj ne tek iz moskovskih arhivov, da so tam mi izroči nekaj moje letne plače in se delajo škode. Pišete, da mi je umrla pri neki pojedini jedli spomladansko mi sem po zamenjavi pošlje 400 žena – naj počiva v miru, molim za solato s Karbonarijevega vrta. dušo. Sovražniki imajo dve vojski naPrva stran pisma dr. Gregorja Voglarja meji; prvo pod vodstvom višjega Zaupni vojaški podatki o RusijiCarbonariusa iz švedskega vojnega ujetništva generala Schlippenbacha nad Tar­ sovražnih silah, ki jih vojni ujetnikv Revelju, napisanega 13. decembra 1701 tuom (Dorpatom); ta vojska je iz sporoča v svojem pismu, zagotovo ne(Rossijskij gosudarstvennij arhiv drevnih vojakov in kmetov in ne šteje več kot bi bili všeč švedskim oblastem, saj biaktov, Moskva). 20 000 mož, morda celo polovico jim lahko močno škodili, čeprav tega števila. Druga vojska pod Voglar meni, »da ni nikomur škodo­ vodstvom višjega generala Kroniort- val«. To je bila pač solidarnost z rusko ha je v Ingriji; ta vojska je iz Fincev carsko državo, ki ji je po svojem in baje dopolnjuje število 12 000. prepričanju pripadal, ne da bi s tem Najponižneje se priporočam najple- izgubil zvestobo Habsburškemu menitejšemu in najodličnejšemu cesarstvu, kjer je dobil plemiški naziv. gospodu Fjodoru Aleksejeviču in Iz ujetništva je bil izpuščen šele po uslužno pozdravljam našo fakulteto. štirih letih prav po posredovanju Prosim, naj se moja pisma ne razgla- »njegovega« cesarja Leopolda I., ne šajo. Sumijo namreč, da obstaja pa carja Petra. dopisovanje in morda so nekateri sovražni in hočejo škodovali, čeprav vem, da jaz nikomur nisem škodoval. Če mi pišete, prosim, naredite to na kratko in previdno, ker pisma odpi- rajo, preden mi jih izročijo. Jaz pa se medtem ponižno pripo- ročam milostni naklonjenosti in ostajam najzvestejši in najustrežlji- vejši sluga vaše vzvišene in najizvr- stnejše oblasti Gregorius Carbonarius, phil. et med. dr. najvdanejši zdravnik Carskega Veličanstva Reval v Estoniji 13. decembra 1701

Revija ISIS v prostem časuZ74dravnikiMarec 201711. tradicionalni koncertštudentov Medicinskefakultete Univerze v LjubljaniAna Ferfolja, študentka 6. letnika dentalne medicine MF [email protected]čih zdravnikov in zobozdravnikov se Vsako skladbo je pospre­drži sloves, da namenjajo pozornost le študiju in mil bučen aplavz, saj so biline najdejo časa za druge dejavnosti. Vsakoletni balkoni in stojišča polnokoncert študentov Medicinske fakultete (MF) zasedeni z bodočimi zdravni­Univerze v Ljubljani v sodelovanju s KUD-om ki in zobozdravniki. Za karteKliničnega centra in Medicinske fakultete dr. smo bili študentje priprav­Lojz Kraigher dokazuje ravno nasprotno. Skoraj ljeni prej vstati, kar kaže na150 nastopajočih je v ljubljanski operni hiši že veliko priljubljenost koncer­enajstič zapored pokazalo svojo nadarjenost in ta. Akademskim petnajst setrud, potreben za organizacijo tako lepega pač ne odpovemo zlahka,večera. Polna dvorana poslušalcev je tri in pol toda na jutro podeljevanjaure trajajoči dogodek pospremila z navduše­ vstopnic se je že ob pol osmihnjem. v avli fakultete vila vrstaVečer je odprla vokalna skupina Megaron in študentov. Čeprav je bilotakoj je postalo jasno, da lahko pričakujemo razdeljenih 300 brezplačnihkoncert na ravni profesionalnih glasbenih kart, je vseeno zmanjkaloustanov. K vzdušju je poleg čudovite dvorane prostora in tisti, ki so zaspali,pripomoglo tudi platno za izvajalci, na katerem so se morali zadovoljiti s Voditelja programa Maja Trampuš in Ambrož stojišči. Parter je bil name­ Pušnik sta s svojim nastopom in odličnim so projicirane foto­ njen zaposlenim na MF in besedilom dvorano večkrat spravila v smeh. študentje smo z veseljem»Glasba je univerzalni jezik, grafije in animacijeki združuje ljudi.« poudarjale pomen opazili kar nekaj znanih Ella Fitzgerald skladb. V nadaljeva­ nju smo lahko slišali obrazov s predavanj in vaj. tri bodoče kolege, ki Povezovalni program sta napisala Majaobvladajo klavirske tipke. Nejc Havaši, Aleksan­ Trampuš in Ambrož Pušnik ter ga s pomočjodra Panić in Ana Gale so občinstvo očarali z članov dramske skupine Korteks več kot odličnoznanimi deli Chopina in Langa. Za ljubitelje izvedla. Tako smo imeli priložnost spoznati neopere so s čudovitimi glasovi poskrbele sopra­ samo glasbene, ampak tudi igralske talente MF.nistke Brina Šket, Ana Berus, Nadia Ternifi in Iznajdljivo zastavljeni prizori so občinstvu hitro,tenorist Gregor Ravnik z odlomki iz oper Knegi­ a zabavno predstavili zgodbenja iz Čardaša, Rusalka, La Bohème ter Jevgenij oper, tako da smo boljeOnjegin. Od številčnejših zasedb se je najprej razumeli izvedene odlomkepredstavil godalni kvartet Camerata medica in z in v njih še bolj uživali. Drugiganljivim intermezzom iz opere Cavalleria del koncerta je bil namestoRusticana navdušil občinstvo. Prvi del programa klasiki posvečen džezu inso zaključili gostje iz štajerske prestolnice Ko­ popularni glasbi. Temumorni orkester Maribor z dirigentom Evgenijem primerno se je spremenilBibiankom, ki so na veselje poslušalcev najprej tudi spremljevalni program.zaigrali skladbo iz filma E.T., nato pa s pomočjo Voditelja sta humornopevcev Gregorja Ravnika in Nadie Ternifi pobo­ izpostavila večno dilemotali vsak sprti parček v občinstvu. Pred odmorom bodočih zdravnikov: kako se Emi Stanojković in Jan Križnič sta navdušila s odločiti za pravo specializaci­ skladbo Pesek in dotik.so namreč izvedli romantični duet iz operete jo. Občinstvo sta večkratVesela vdova.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Marec 2017Tango Marte Hojker in Matjaža Juharta nas je povezali v celoto in prispevali k Za ljubitelje džeza je z izjemnim glasomob spremljavi Kitarskega orkestra MF ponesel sproščenemu vzdušju. poskrbela Ajda Kovačič.v Argentino. Kot že omenjeno, se je drugi del gone, drugi pa z Adelino Hello. Za vse spravila v smeh s svojim popotova­ koncerta precej razlikoval od prvega v lahko rečemo, da so se njihovi glasovi njem po različnih katedrah in inštitu­ smislu glasbenih zvrsti. Najprej se je brez težav kosali z izvirnimi izvajalci tih, ki sta jih obiskala v svojem predstavil Kitarski orkester MF pod in so temu primerno poželi glasen iskanju prave poklicne poti. Največji umetniškim vodstvom Eve Podbregar. aplavz občinstva. aplavz sta požela po izvedbi svoje Med njihovo izvedbo uvodne pesmi iz hudomušne pesmi o odločanju, kam priljubljene serije Igra prestolov je kar Eden izmed vokalistov, Matija po diplomi. Člani Korteksa so s nekaj glav v občinstvu začelo kimati v Jager, pa se ni izkazal le z odlično svojim nastopom koncert prijetno ritmu nalezljive melodije. Nato smo s izvedbo skladbe Feel ob klavirski kitaristi ob zvokih Milonge obiskali spremljavi Jakoba Gajška, ampak je Južno Ameriko. Glasbo je čudovito dopolnil plesni nastop Marte Hojker, ki je s soplesalcem Matjažem Juhar­ tom pokazala svoje znanje tanga in nam pričarala iluzijo, da smo res v Argentini. Solistki na violini in violon­ čelu sta bili Sara Vatovec in Tea Poznajelšek. Na cedilu niso ostali niti poslušal­ ci popularne glasbe. Pevski zbor ljubljanske medicinske fakultete Cor je postregel z disko klasiko Stayin´ alive. S svojimi vokali so navdušili Andrej Jovanovski, Maruša Zmrzlak, Emi Stanojkovič, Eva Podbregar in Kevin Pelicon. Prva sta ob spremljavi Ariane Mrčela na klavirju zapela duet Like I´m gonna lose you, Emi pa nas je z Janom Križničem na kitari razve­ selila z edino slovensko skladbo večera Pesek in dotik. Eva in Kevin sta ob petju pokazala še svojo spretnost na klavirju, prva s skladbo When I´mNa koncu je bilo na odru komaj dovolj prostora za vse nastopajoče.

Revija ISIS v prostem času7Z6dravnikiMarec 2017Gostov iz štajerske prestolnice, Komornega orkestra Maribor, smo vedno veseli.Študenta Nadia Ternifi in Matija Jager sta bila skupaj s sopranistko Nadio Ternifi Sopranistka Ana Berus je čudovito zapelaglavna organizatorja koncerta. Za njuno delo tudi organiziral celotni dogodek. arijo iz opere Rusalka.smo se jima zahvalili z glasnim aplavzom. Njuno delo se je začelo že aprila z zagotavljanjem sredstev in dvorane, najbolj naporen pa je bil zadnji mesec pred koncertom, ko smo ju kolegi pogosto videvali s podočnjaki. Glede na število nastopajočih in navdušen odziv publike jima lahko čestitamo za odlično organizacijo. Velja omeniti tudi Tajdo Starman, Petra Zabreta, Mitjo Pluta, Matijo Skomina in Tilna Trčka, ki so si vzeli čas ter pomagali pri tehnični izvedbi koncerta. Brez njih program zagotovo ne bi mogel gladko teči. Za finančno podporo se lahko zahvalimo Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Javnemu skladu RS za kulturno dejavnost, Kulturno-­ umetniškemu društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher pod predsedstvom prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec ter Štu­ dentski organizaciji Medicinske fakultete. Kot sta organizatorja lepo povedala, brez njihove pomoči bi

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Marec 2017Vokalna skupina Megaron je nastopila prva s pesmijo Raindrops keep falling on my head.imeli koncert kvečjemu v zloglasni Buh Žgajner. Še zadnjič pred zaključk­ koncert tako ni samo priložnost zaleseni predavalnici, ne pa v operi. om so ob pomoči pevk Špele Stražišar dokazovanje talentov in uživanje v in Damjane Srednik razvneli občinstvo izjemni glasbi, ampak tudi za krepitev Med nastopajočimi je bilo tudi kar z džezovskimi hiti When sunny gets vezi med kolegi. Kraljica džeza Ellanekaj džezistov. Petčlanska zasedba z blue, Big time ter Sing, sing, sing. Fitzgerald je vedela, kaj govori, ko jeAnžetom Žgankom (trobenta), Simo­ izrekla naslovni citat. Skozi glasbonom Rezljem (saksofon), Jakobom Na koncu so se med bučnim smo se povezali zdravniki in zobo­Gajškom (klavir) in Rokom Klobučar­ aplavzom pod žarometi zbrali vsi zdravniki, poslušalci, izvajalci, organi­jem (bobni) je odlično zaigrala klasiko nastopajoči. Šele ob množici na odru zatorji, podporniki ter različne gene­iz tridesetih let All of me. Sledila jim je smo se poslušalci zavedeli obsega racije znotraj našega poklica. HvalaAjda Kovačič, ki je s skladbo Your koncerta, števila nadarjenih študentov vsem sodelujočim za nepozabenheart is as black as night dokazala, da in vloženega truda. Predpogoj za večer!je nadarjena pevka. Za veliki finale uspeh takšne velike in dodelanekoncerta je poskrbel Big band Medi­ prireditve je predvsem dobro sodelo­ Foto: Rok Rakun in Žiga Lovšincinske fakultete pod taktirko Gordane vanje vseh udeležencev. VsakoletniKlarinetisti povzdignili slikarskelepote galerije UKCLKatarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultetedr. Lojz [email protected] leto je 10. januarja 2017 Kraigher (dalje KUD), da z manjša Taborjeva pa je bilav razstaviščni prostor Univerzi- različnimi jeziki umetnosti zapolnjena z bogastvom doku-tetnega kliničnega centra nagovori vse uporabnike bolni- mentarnega gradiva o ljubljan-Ljubljana (dalje UKCL) ponov- šnice. Osrednja Dolenčeva skih Mostah, kamor sodita tudino pripeljalo Kulturno-umetni- galerija je plavala v barvitih in Klinični center in Medicinskaško društvo Kliničnega centra duha privzdigujočih slikah fakulteta. Razstava spremljain Medicinske fakultete dr. Lojz akad. slikarja Franca Goloba, izid bogate Moščanske kroni-

Revija ISIS v prostem časuZ78dravnikiMarec 2017 ke, ki jo je s sodelavci pripravil Kisić prijazno zahvalila. Prire- in uredil Jože Kregar. Slikovno ditev je srčno vodila KUD-ova razpoloženje slovenske krajine predsednica prof. dr. Zvonka se je žlahtno prepletlo z glasbo Zupanič Slavec. Kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov pod Izzivi med Scilo vodstvom Milana Pavlihe. Igrali in Karibdo: Franc so priredbe samih slovenskih Golob, akademski narodnih pesmi in del Bojana slikar Adamiča, ki je živel v Mostah. KUD je na prireditev povabil V galerijskem prostoru so dela tudi vodstvo Onkološkega inštituta, generalno direktorico dobila krila, ko sta o njih spregovorila Zlato Štiblar Kisić in strokov- nega direktorja doc. dr. Vilje- dolgoletna znanca in strokovna Akad. slikar Franc Golob (desno) je navdušil ma Kovača. Slikarji KUD-a so z barvitimi platni, predstavil pa ga je akad. njihovi ustanovi, predvsem pa sopotnika, akademska slikarja Janez slikar Janez Kovačič. bolnikom in zdravstvenemu Kovačič, umetniški vodja slikarjev v osebju, podarili ducat slik za KUD-u UKCL, in razstavljalec Franc dvigovanje duhovne moči vseh v boju proti boleznim, za kar se Golob. Poznanstvo, ki izhaja že iz je direktorica Zlata Štiblar študijskih let, jima je skozi čas natro­KUD je poklonil ducat slik svojih slikarjev, mednjimi dela Romana Planka, Darinke Moder, silo kopico vsakršnih štren, da sta mišljenjem in vse bolj modernistični­Jasminke Ćišić in Erike Železnik, vodstvuOnkološkega inštituta. Zbrane je nagovorila razvila umetniško živ in človeško mi likovnimi tendencami. Temu sedirektorica Zlata Štiblar Kisić, donacijo pa je shvaležnostjo sprejel tudi strokovni direktor doc. radosten dialog, ki je nase pritegnil tudi Franc Golob ni izognil, kar kažedr. Viljem Kovač. Zvonka Z. Slavec je povabila ktesnejšemu umetniškemu sodelovanju KUD-a z vse oči zbranih. MarkantniOnkološkim inštitutom. Golob je vse prej kot Sanjal sem in videl, da je življenje radost; majhen: s svojo sivo brado, vstal sem in videl, da je življenje služenje; košatimi lasmi in sršečimi služil sem in videl, da je v služenju radost. obrvmi je bil kot dobrodu­ šen Bedanec. Čutili smo (Indijska pesem) toplino njegovega doživlja­ nja umetniškega poslan­ stva, silovito energijo, ki veje iz njega, naslov diplomske naloge iz leta 1970 da bi se človek kar priključil nanj in se »Izložbeno okno kot likovni prostor«. je napil kot iz vodnjaka sveže vode. V sedemdesetih letih se je Golob Kako je lahko umetnost pravi kruh za ukvarjal z grafičnim oblikovanjem in vse življenje, je govorila pripoved fotografijo, najpomembnejša dela pa protagonistov pogovora, ki sta poka­ so s področja multimedije. Tudi zala na ljubezen do izbrane umetniške osemdeseta leta so bolj posvečena poti in sprejemanje njenih plim in grafičnemu oblikovanju kot slikarstvu osek, njenih radostnih in manj rado­ v klasičnem pomenu. Sam to obdobje stnih spremljav. označuje kot »čas nedeljskega slika­ »Akademski slikar Franc Golob se nja«. Pomembnejši premik naredi po je rodil v Celju leta 1941. Svojo likov­ letu 1986 s ciklusom »Tminskih no pot je začel v Risalnici akademske­ akvarelov« in serijo grafičnih listov. ga slikarja Avgusta Lovrenčiča, ki je Devetdeseta leta so bila posvečena bila v Grofovski kapeli srednjeveškega profesuri na Pedagoški gimnaziji v hospica. Prvo samostojno razstavo je Tolminu, kasneje še Gimnaziji v Novi imel leta 1960 v salonu Narodnega Gorici, kjer ustanovi Umetniško doma v Celju. Na nadaljnji razvoj je gimnazijo. Raznolikost – pestrost imel največ vpliva akademski slikar likovnih raziskovanj pride dokončno Marko Šušteršič, profesor na Šoli za do izraza v najbolj plodnem obdobju oblikovanje v Ljubljani. Študij na likovnega ustvarjanja, med leti 2000 Akademiji za likovno umetnost je bil in 2010. V Tolminskem muzeju se takrat razpotje med tradicionalnim predstavi z obsežnim ciklusom digi­ nazorsko-narativnim slikarskim talnih grafik »Simulakris«.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Marec 2017 Življenjski jubilej je zaokrožil s Lepota slikarskega dela akad. slikarja Franca Goloba. pregledno razstavo »Inventura«; v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je in imeti rad še toliko bolj, da prema­ Kregar (1970), akad. glasbenik klari­ predstavil svoje stvaritve od leta 1956 gaš neštete prepreke na poti, nago­ netist. Jože Kregar že dvajset let do 2000, v galeriji Sodobne umetnosti voriš nepregledno število ljudi, da poučuje klarinet na Glasbeni šoli v Celju pa slike in instalacije iz obdo­ prispevajo s svojimi spomini, slikov­ Konservatorija za glasbo in balet bja 2000 do 2010. Doslej je imel 57 nim gradivom, različnimi materiali Ljubljana, vodi različne komorne samostojnih razstav. … Knjiga šteje namreč 700 strani skupine in dva pihalna orkestra. formata A4 in ima kar 800 fotogra­ Ob tem sodeluje tudi z več drugimi Na pričujoči razstavi se Franc fij, številne med njimi so prvič glasbenimi skupinami. Tudi sicer je Golob predstavlja s krajinskimi objavljene. prejemnik več glasbenih nagrad in slikami iz daljšega časovnega razdo­ priznanj, kot član ali solist pa je bja, nastalih na številnih slikarskih Za vsako znanstveno monografijo sodeloval tudi z mnogimi domačimi in srečanjih po Sloveniji in tujini. Kot mora stati nekdo, ki je njen spiritus tujimi orkestri. slikar je človek impulza, trenutnega agens in movens, ki predobro ve, da razpoloženja, vehementne poteze in je na poti do konca potrebno imeti Zadnjih deset let se v svojem polne barvitosti. V njegovih slikah je tudi dovolj dolgo vrv, da bo delo po prostem času aktivno ukvarja s čutiti, da črpa iz narave, ki pa jo vseh pripravah prišlo do tiskarskega krajevno zgodovino in rodoslovjem, preoblikuje v kompozicijske pripovedi črnila in založnika, ki ga bo spravil rezultat tega pa je izid omenjene o Barvi, Svetlobi in Gibanju. med ljudi. Vse to se je zgodilo pri monografije. Moščanski kroniki, kjer je bil ta živi Še vedno pa drži poved likovnega spiritus Moščan, Kregarjev sin Jože s Kronika je sestavljena tako, da kritika dr. Ivana Sedeja: … Franc tesarske domačije. A ta je vzljubil bralca v enaki meri seznani z zgodovi­ Golob ima rad izzive, ki jih ponuja glasbo in že dolga leta svoje bogato no Most, kakor tudi z zgodovino vožnja med Scilo in Caribdo…« znanje in glasbeno občutenje kot delovanja moščanske župnije. V (Stik: [email protected]) klarinetist deli z dijaki Konservatori­ krajevnem delu je obširno prikazano ja za balet in glasbo v Ljubljani. kulturno in politično življenje v Monografija Bravo, Jože, opravili ste veliko in Mostah, ki so že pred, pa tudi po Moščanska kronika večplastno kariero! Pa še toliko je 2. svetovni vojni obstajale kot samo­ prinaša korenine tudi pred vami! stojna občina. ljubljanski bolnišnici »Pričujoča razstava slikovnega Delo je zasnovano z željo, da bi v Da spišeš knjigo, si moraš to zelo gradiva iz starih Most je nastala ob Moščanih, pa tudi vseh drugih ljudeh, želeti in vztrajati, če pa gre za izidu monografije Moščanska kronika, ki jih zanima naša zgodba, vzbudili arhivsko delo, je potrebno vztrajati obširen vpogled v zgodovino kraja in zanimanje za skupno zgodovino in župnije, knjige na 700 straneh z okrepili zavest o krajevni identiteti.Moščansko kroniko je predstavil njen pisec in bogatim slikovnim gradivom (800 Hkrati je prisotna tudi želja, da biurednik Jože Kregar, razstavil pa jo je v slik), ki je izšla pri založbi Didakta in področje zgodovine za našo skupnostTaborjevi galeriji, kjer so obiskovalci spoznali jo je izdala Župnija Ljubljana Moste. tudi na ta način postalo prostortudi historiat ljubljanske bolnišnice. srečevanj in povezovanja.« Avtor razstave, glavni urednik (Stik: [email protected]) Kronike in njen večinski avtor je Jože

Revija ISIS v prostem času8Z0dravnikiMarec 2017Glasbeno toplino je prireditvi prinesel Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. koncertu. Kvartet klarinetov GLV jeIgrali so Zvone Rihter, Milan Pavliha, Marko Ledinek in Jože Kregar. postal prepoznavna komorna skupina v Ljubljani. Koncertna bera leta 2016 jeKo toplina glasbe Ljubljana«. Pa še kaj je bilo, kar se je bogata. Imeli so sedem koncertov: dvapogreje premrle ude usedlo v srce in ga bo grelo v teh v KULTU 3000, v Univerzitetnem mrzlih zimskih dneh. kliničnem centru, v cerkvi sv. Antona Star pregovor pravi: »Življenje ni Padovanskega na Viču, v Centrupraznik, življenje je delovni dan.« »Kvartet klarinetov Godbe ljubljan­ starejših na Zbiljah, v Mestnem muzejuDelovni dan pa je v praznik s priho­ skih veteranov (GLV) je njen nov za udeležence Evropskega združenjadom na prireditev pomagal pričarati komorni sestav. Leta 2012 poleti so kot EURAG in v cerkvi sv. Jakoba v Ljub­akad. slikar g. Praznik. Malo za šalo, poklon Milanovi (član kvarteta in ljani. 20. novembra so nastopili zmalo zares: dejstvo je, da je potrebno predsednik Godbe) soprogi zaigrali za dvema skladbama na letnem koncertukljub delu znati živeti tudi ta trenutek, 50 let skupnega življenja prijatelji Godbe ljubljanskih veteranov v Sloven­tukaj in zdaj, saj je vse minljivo. In to klarinetisti, skupaj z njim, na domači ski filharmoniji. Leta 2015 so gostovalizna kvartet klarinetov Milana Pavlihe. trati. Na Milanovo pobudo je kvartet na Solnograškem v Wagrainu z veliko­Oj, koliko lepega so dali s svojim 14. septembra 2013 imel svoj krstni nočnim koncertom in v Trstu v okviruigranjem! Kako so se ljudem razjasni­ nastop planinkam in planincem na Tedna ljubiteljske kulture. Članila lica, kako so ustni kotički zlezli Govejku. Tega leta je nastopil še v Kvarteta klarinetov so: Zvone Richternavzgor in so očesne gubice pričarale knjižnici Bežigrad s skladbami iz (1. klarinet), Milan Pavliha (2. klarinet),sončne poglede. Jože Kregar je zaran­ klasičnega repertoarja in tudi zabavnej­ Marko Lednik (3. klarinet), Jože Kregaržiral večino skladb, ki so jih odigrali, šega žanra ter v Plečnikovi cerkvi sv. (bas klarinet).« (Stik: milan_pa tudi prof. Franc Korbar je bil med Frančiška v Šiški. Na sporedu so bile [email protected])nami, znan aranžer, od katerega so na skladbe W. A. Mozarta, G. F. Händla,prireditvi klarinetisti odigrali sloven­ E. Schmidta, N. C. Bochsa in J. Gruber­ Predsednica je zbranim zaželela,sko narodno »Da bi bila«. Prisluhnili ja. Navzoče poslušalce, zlasti glasbeni­ da bi to mlado leto, ki je še v zibelki,smo še »Primorskim plesom«, »Nmav ke je presenetil nenavadno lep, pose­ skrbno ujčkali, da bi uspevalo, pripe­čez Izaro«, pa deloma Bojana Adami­ ben zvok klarinetov. V tej cerkvi je ljalo lepo vigred, pa nato toplo inča »V Gorjah« in »Prelepa si bela kvartet 26. decembra 2016 nastopil že barvito poletje ter plodov in polj četrtič na tradicionalnem božičnem polno jesen in pravo zimo, da bo sneg škripal pod nogami in bo ob božiču s snegom in mrazom pričarana pravlji­ ca zimske idile in zasluženega počitka. Zbranim je zaželela, naj bodo vse leto pušeljc življenjske radosti! KUD pa na ogled vabi tudi z drugimi razstavami: v avli UKCL predstavlja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec razstavo »Slovenska medicinska zbirka se predstavi«, v galeriji Medi­ cinske fakultete UL študentka medici­ ne Veronika Popotnig razstavlja svoje ročno izdelane voščilnice, v galeriji Nevrološke klinike pa slike razstavlja KUD-ov slikar Janez Milkovič - Jano. Foto: Katarina ZemljakKUD vabi zdravnike, da se pridružijo različnim umetniškim dejavnostim, od pevskih(zdravniški zbor, mešani pevski zbor, etno zbor, študentki zbor) do instrumentalnih sestavov, slikarskih, fotografskih, literarnih, dramskih in drugih dejavnosti. Umetnost osvobaja duha in mu daje polet. Razprite krila in pridite med slavčke! (Stik: [email protected]; www: http://nova.kudkcmf.si/)

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1Marec 2017Enodnevni izlet Sekcije upokojenihzdravnikov – SZD v Vipavsko dolinoMarjeta Rendla Koltaj, dr. med., Ljubljana potokov, Močilnika in Pasjega repa. Pasji rep deli vas na dva dela: Knež[email protected] na levem bregu in Mešijo na desnem. Ime Knežija izhaja iz dejstva, da je bil Za zadnji enodnevni izlet v letu domov. V gostišču so nam postregli s ta del v lasti knezov goriških grofov.2016 smo se na torek, 8. novembra toplo domačo malico, obaro in seveda Mešija pa priča, da je bil ta del ozem­2016, zbrali pri Napoleonovem joto ter suho klobaso. lja v lasti samostana, najverjetnejespomeniku pri Križankah. Kljub jezuitov. Na to opozarja njihovakislemu, deževnemu vremenu se nas Že ko smo se bližali Razdrtemu, je grobnica v cerkvi in jezuitski znak IHSje zbralo kar lepo število (34). Z burja razpihala oblake in posijalo je na rozeti pročelja župnijske cerkve.avtobusom smo se peljali proti naši sonce. Ob 10.30 smo se odpeljali proti Podnanos je vas s trgovino, pošto,prvi postaji Razdrto, kjer se svet tik Podnanosu. Podnanos, do bifejem, petrazredno osnovno šolo zpod pobočji Nanosa preveša v Vipav­ preimenovanja leta 1952 imenovan vrtcem, kulturnim domom, svojosko dolino. Zato so ta kraj prvotno Šentvid (lokalno prebivalstvo ga župnijo in številnimi društvi. Ljudjeimenovali Preval. Od nekdaj je tu imenuje Šembid), je gručasto naselje se večinoma vozijo na delo v Vipavo,križišče cest proti morju in Vipavski v zgornji Vipavski dolini ob cesti Ajdovščino, Novo Gorico in Postojno.dolini. V času furmanstva je bil tu Vipava–Razdrto, kjer se odcepi cesta Ob zaposlitvi se doma večina ljudipomemben kraj za prenočevanje in čez Vrabče na Kras in se razširi dolina ukvarja s kmetijstvom, predvsemprepreganje. Na obdobje živahnega potoka Močilnik. vinogradništvom, pridelavo sadja,prometa spominjajo stavbe nekdanjih zelenjave in poljščin.gostiln in hlevov. Več arheoloških Podnanos je kraj rojstva slovenskenajdišč v okolici potrjuje pomembno himne. Začetek zgodbe sega v leto Šentvid je stara vas. Naključneprometno lego Razdrtega. V času 1843, ko je takratni šenbiljski dušni najdbe in arheološka izkopavanja soturških upadov so kurili opozorilne pastir Matija Vertovec v Kmetijskih in pokazali, da je bilo to območjekresove na pobočju Nanosa (Žingari­ rokodelskih novicah objavil sestavek zagotovo poseljeno v bronasti dobi,ca). Na Razdrtem so skušali Avstrijci »Vinske terte hvala«, v katerem je morda pa že prej. Vsekakor je biloleta 1809 zapreti pot francoski vojski Franceta Prešerna naprosil, naj spesni naselje na tem mestu že v časuin so zato utrdili bližnji Goli vrh in slavospev vinski trti. Jeseni 1844 se je naselitve Slovanov. Verjetno so gaskalnati Školj. Prešernu ob »novini« (novo vino), kot poimenovali po svojem poganskem sam zapiše, porodila Zdravljica. Le-ta božanstvu Svetovidu. Po dosedanjih Na Razdrtem smo se ustavili na je bila močan izziv za številne sklada­ ugotovitvah je doslej najstarejši zapisturistični kmetiji Hudičevec. V starem telje in glasbenike, kar dokazuje prek o kraju v dokumentu iz druge polovicemlinu smo si ogledali mali domači dvajset uglasbitev. Med drugim se je 13. stoletja. Leta 1642 je dobil tržnemuzej gospe Pavle Simčič, ki je z nami tega lotil tudi šenbiljski rojak, duhov­ pravice, v času Francozov leta 1812 jepoklepetala o zgodovinskih dogodkih nik in skladatelj Stanko Premrl, ki jo bil samostojna občina, med vojnamav teh krajih. je uglasbil v času študija na dunaj­ pa je bil pod Italijo. skem konservatoriju, in sicer leta Zgodba o imenu Hudičevec: 1905 med počitnicami, ki jih je preži­ Poleg Matije Vertovca in StankaLastnik posesti, tržaški baron Rosset­ vel v domačih krajih. Skladbo je Premrla, ki sta med drugim zaslužnati, naj bi imel zelo temperamentno in končal na Dunaju in jo objavil v za slovensko himno, je še kar nekajtrmasto oskrbnico, ki se ni bala ne glasbeni reviji »Novi akordi«. Napev slavnih šenbiljskih mož.boga ne hudiča. Ko je zbolela, ni se je kasneje usidral v slovenskahotela niti slišati, da bi šla k duhovni­ domoljubna čustva, saj smo ga Slo­ Rihard Dolenc, rojen leta 1849 naku, zato se je le-ta preoblekel v hudi­ venci, skupaj s sedmo kitico Prešerno­ gradu Roženek v Podbrjah, je izhajalča, ona pa je zagrabila puško in ga vega besedila, izbrali za slovensko iz velike družine. Že zgodaj se jeustrelila. himno. seznanil s področjem, ki si ga je pozneje izbral za poklic – veselje do V muzeju smo slišali tudi pretres­ Podnanos leži na nadmorski višini kmetijstva ga je vodilo do višje kmetij­ljivo zgodbo o tem, da je bila gospa 180 m. Z juga in zahoda prihaja v kraj ske izobrazbe. V zgodovino ŠentvidaSimčič kot sedemnajstletna internira­ mediteranska klima, ki omogoča in slovenske kulture se je vpisal kotna v taborišču Ravensbrück in kako so gojenje vinske trte in različnih vrst kmetijski strokovnjak, šolnik inse interniranke tri mesece peš vračale sadnega drevja. Leži na sotočju dveh pisatelj. Bil je učitelj in ravnatelj

Revija ISIS v prostem časuZ82dravnikiMarec 2017kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, Upokojeni zdravniki SZD skupaj z gospo Pavlico Simčič pred Etnološkimprve slovenske kmetijske šole na muzejem Hudičevec.Kranjskem, ki se je nato po 13 letihdelovanja preselila na grad Grm priNovem mestu. Sam je napisal vseučno gradivo, ker ni bilo primernihučbenikov. Napisal je veliko strokov­nih in praktičnih knjig, priročnikov zasadjarstvo in vinogradništvo terčebelarstvo in svilarstvo. Na šenbiljskem trgu je postavljentudi doprsni kip Ivana Rudolfa, ki seje odlikoval kot primorski domoljub.V času italijanske okupacije je delovalv Gorici kot narodnoobrambni inkulturni delavec. Bil je soustanoviteljglavnega odbora TIGR v Gorici invodja njegove celice v Šentvidu.Deloval je narodnoobrambno inprotifašistično ter sodeloval z različni­mi obveščevalnimi službami pripripravi sabotažnih akcij za osvobodi­tev Primorske. Janko Premrl Vojko, Stankovnečak, rojen leta 1920, je končaltrgovsko šolo, sam pa se je učil jezi­kov, matematike, astronomije. Obzačetku vojne je bil na služenjuvojaškega roka. Med preživljanjemdrugega vojaškega dopusta leta 1942se je odločil, da ne bo nadaljeval Podbrje – cerkev sv. Kozme in Damijana (arhiv Božene Skalicky Kuhelj).Podnanos (Šentvid) – rojstni služenja v italijanski vojski, ampak se »Tistega lepega dne«, posnetega pokraj slovenske himne. Doprsni je priključil partizanom. Zaradi istoimenski noveli Cirila Kosmača.kip Stanka Premrla (vir: napada na italijanski tovornjak na Malokdo pa ve, da je bil leta 1962Podnanos, Vodnik po kulturni Nanosu so ga Italijani julija 1942 v posnet prav v Podnanosu. Domačinidediščini Podnanosa in okolice, Rimu obsodili na smrt, goriška so v velikem številu sodelovali pri2007). prefektura pa je za njim razpisala snemanju, bodisi kot statisti ali vsaj tiralico. Leta 1943 je postal koman­ kot gledalci. dant Gregorčičevega bataljona. Februarja je bil v Idrijski Beli hudo Iz Podnanosa nas je pot vodila v ranjen, prepeljan v taborišče, po enem bližnje Podbrje, kjer smo si ogledali tednu je podlegel hudim ranam. cerkev sv. Kozme in Damijana – zašči­ Janko Premrl Vojko predstavlja tnikov zdravništva. Domačini ji simbol primorskega boja proti fašiz­ pravijo pri sv. Roku, kar se verjetno mu. Spomenik ima pred osnovno šolo nanaša na predhodnico obstoječe v Podnanosu, ploščo na rojstni hiši, cerkve, ki je bila manjša in posvečena po njem pa se imenuje tudi koča na sv. Roku, zavetniku pred kužnimi Nanosu. boleznimi. Grajena je bila na prehodu v 16. stoletje. Cerkev je na zunaj Verjetno se marsikdo spominja preprosta, ima značilno kraško prijetnega filma Franceta Štiglica arhitekturo in dvokapno streho,

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Marec 2017prekrito s škrlami. Prvotna cerkev je Naslednja točka našega izleta je Doprsni kip Riharda Dolencabila bistveno manjša, v velikosti bila Vipava. Ob 14.00 smo prispeli v – kmetijskega strokovnjaka,današnjega prezbiterija. V 17. stoletju tamkajšnji turistični informacijski šolnika in pisatelja – ravnateljaje bila predelana v zgodnjebaročnem center, kjer nas je pozdravil župan in prve kmetijske šole na Slapu inslogu in leta 1642 ponovno posvečena. so nam ob degustaciji vin sorte pinela na Kranjskem (foto: BoženaRazširitev in predelavo cerkve naj bi in zelen predvajali film o kraju Vipa­ Skalicky Kuhelj).finančno podprla v sosednji občini va.živeča družina Rossetti. Med prvo 25 mostov, najstarejši je za Lanthieri­svetovno vojno je služila kot bolnišni­ Vipava z okolico je pomemben jevo graščino. Prav zato pravijo krajuca za ranjence s soške fronte, nato pa kmetijski center zahodne Slovenije. tudi slovenske Benetke. Domačini paše kot konjušnica. Resnejše obnove je Znana je zlasti po pridelavi vina. Vipavi še danes rečejo trg. Pod tembila deležna šele v novejšem času. Kmetijska zadruga Vipava deluje od imenom je kraj zapisan v dokumenteSedanjo podobo je po obnovi lesenih leta 1894. Pomembna sta tudi turizem iz leta 1367, ko so tržani dobili pravicooltarjev leta 1986 in obnovi zunanjosti in obrt. Prvi prebivalci Vipave so bili do svojega sejma. Vipavski parkin notranjosti dobila šele v naslednjih Kelti. Od tod tudi njeno ime, in sicer neposredno pred Lanthierijevimletih. Cerkev krasijo trije leseni zlati iz dveh keltskih besed: »wip« – doli­ dvorcem je urejen po angleškemoltarji, rezljani in pozlačeni oz. barva­ na, pokrajina, in »ach« – skala, vzoru. V središču je fontana z baze­ni. Najstarejši je poznorenesančni kamen. Torej dolina pod skalami. nom v obliki štiriperesne deteljice. Zadesni oltar, posvečen sv. Rešnjemu Arheološka odkritja pričajo, da je bila časa Lanthierijev so stali v parkutelesu. Levi stranski oltar je manjši, Vipava rimska naselbina. Leta 394 je številni baročni kipi dečkov (puttov),bogatejši, posvečen Mariji Devici z najverjetneje nekje v bližini potekala ki v rokah držijo različne rekvizite.Jezusom. Glavni oltar je največja za krščanstvo pomembna bitka primojstrovina in je posvečen sv. Kozmi Mrzli reki (Hubelj), kjer je zahodno­ Lanthieriji so bili vneti graditelji.in Damijanu, zavetnikoma zdravni­ rimski cesar Teodozij I. s pomočjo Ob izvirih Vipave so postavili dvorec,kov. Kot celota deluje baročno. Je vipavske burje porazil uzurpatorja ki ga na zunanji strani krasijo štuka­eden največjih lesenih oltarjev na Evgenija. Tu so tudi gradovi številnih ture. Dogradili so ga leta 1669 in jeSlovenskem. Pozlatil ga je mojster pomembnih plemiških družin: Her­ tipičen primer beneške arhitekture.Angelo Sperandi, lesarsko in rezbar­ berstein, Thurn, Edling, Baumkircher Prvotno je bil skromnejši, leta 1762 pasko delo pa naj bi pripadlo delavnici in kot zadnje Lanthieri. so ga prenovili in takrat je dobilAugustina Ferfile iz Ljubljane, kar še današnjo baročno podobo. Nazadnjeni povsem dokazano. V cerkvi še Vipava je naselje in središče je v gradu do 1910 živel grof Karlpotekajo bogoslužna opravila. istoimenske občine. Leži v zgornjem Friderik Lanthieri. Od 1918 do 1991 je delu Vipavske doline, ob številnih bil dvorec v vojaških rokah. Od izvirih reke Vipave, ki ima kot edina predlani je povsem prenovljen in v reka v Evropi deltast izvir. V Vipavi je njem domuje Primorska univerza.Slap – freska sv. Matije v tamkajšnji cerkvi, Tone Kralj, 1967 (vir: Slap pri Vipavi, Po ogledu videa in sprehodu poZbornik ob 150-letnici začetka šolstva na Slapu, 2006). simpatični Vipavi smo nadaljevali pot do kraja Slap, kjer nas je pozdravil g.

Revija ISIS v prostem času8Z4dravnikiMarec 2017 Lože – druženje v gostišču Jožeta Reharja ob taktih harmonike. Igra gospa Milena Fabjan (foto: Božena Skalicky Kuhelj).Kapelica sv. Cirila in Metoda na obrobju Matije je renesančno-baročna, vendar delovanja njenih prednikov. V vasi nivinogradov nekdanje Deželne vinarske in nekatere starejše prvine dokazujejo bilo žive duše in ko sta že skorajsadjarske šole na Slapu. Postaviti jo je dal obstoj svetišča na tem mestu že v obupala, sta srečala ženičko s šopkomRihard Dolenc leta 1886 ob odhodu in selitvi srednjem veku. Večino slik je naslikal poljskega cvetja. Ko jo je vprašala okmetijske šole na Grm pri Novem mestu (arhiv ljubljanski slikar Mihael Stroj, nekaj Rihardu Dolencu, ju je povabila sebojBožene Skalicky Kuhelj). pa Franc Jelovšek. Poleg tega so tu še do kapelice na razglednem kraju, slike Valentina Metzingerja in Toneta kamor je bila namenjena. Kapelico je župnik, zgodovinar Franc Kralj. Kralja. Domačini so še posebej pono­ pred slovesom od Slapa leta 1886 dal Seznanil nas je z zgodovino kraja. sni na to, da je bila na Slapu v času postaviti Rihard Dolenc. Posvečena je Mejni istrski grof Henrik Andeški je v Kranjske dežele prva slovenska Cirilu in Metodu, gospa Bernarda začetku 13. stoletja daroval cerkvi vinarska in sadjarska šola. Nahajala Krajčič pa jo po navodilu svojega Device Marije v Diessenu šest kmetij v se je na posestvu, ki ga je tedanji očeta redno oskrbuje s svežim cvetjem vasi Slap. Menihi avguštinci, ki so bili lastnik grof Karl Lanthieri brezplačno in skrbi za okolico. zelo dejavni v dušnem pastirstvu, odstopil deželi. Slap je zelo znan po šolstvu in umnem gospodarstvu, so tu skrbno negovanih vinogradih, ki ležijo V Slapu se nam je za kratek čas postavili prvi sakralni objekt. južno in zahodno od vasi. »O slastnih pridružila kolegica Katja Šoštarič solzah vinograda«, ki jih tam pridelu­ Likar, dr. med., pediatrinja v ZD V naselje Slap pripelje cesta, ki jejo, je pisal že Valvazor v Slavi Ajdovščina. ZD skupaj z zdravstveno vodi prek kamnitega mosta čez potok vojvodine Kranjske. Naselje je vklju­ postajo Vipava nudi zdravstveno Močilnik. Most je sezidal Anton Trost čeno v projekt Vipavska vinska cesta. oskrbo 24.000 prebivalcem, od tega je leta 1803 in na njem je mogoče videti V vasi hranijo tudi najstarejšo sloven­ tretjina otrok do 18. leta. Zanje po vgrajeno spominsko ploščo, napisano sko knjigo o vinu. Držijo se nekaterih njenem pripovedovanju skrbi 127 v bohoričici. Vas Slap leži 141 m nad starih pravil kmetovanja, kljub mno­ zaposlenih, od tega 27 zdravnikov in 18 morjem in skoznjo teče Slapenski gim novim spoznanjem. zobozdravnikov. Podmladek predstav­ potok. Ta se izliva v Močilnik, ki dela ljajo trije specializanti pediatrije in v Klopovščaku slap, po katerem je vas Župnik Franc Kralj je na koncu štirje specializanti družinske medicine. dobila ime. V vasi je župnijska cerkev, prosil predsednico naše sekcije mag. Ena družinska zdravnica in štirje posvečena sv. Matiji, zgrajena leta Boženo Skalicky Kuhelj, naj še ona zobozdravniki so koncesionarji. Vezani 1765, po mnenju g. Fr. Schumija pa pove kaj zanimivega. Mag. Božena so na bolnišnico Šempeter, bolnike z celo še prej. O tem nam priča v kamen Skalicky Kuhelj je pravnukinja infarktom ali kapjo pa pošiljajo v vklesan križ malteških vitezov, ki so se Riharda Dolenca, ki je bil tudi med Ljubljano. Za nujne prevoze s helikop­ leta 1230 naselili na Slapu in pozidali ustanovitelji vinarske zadruge v terjem uporabljajo helidrom na letali­ slapenski grad, kot kaže napis na Vipavi, sedaj Agroind Vipava 1894. Ko šču Boskarol ali pa jih opravijo z grajskih vratih. Njegove lastnice so je bila ob stoletnici Agroinda reševalnim avtomobilom. Tudi urgen­ bile številne plemiške družine, naza­ povabljena na slovesnost, sta pred ca v Novi Gorici sprejema njihove dnje Lanthieri. Poleg gradu so vitezi prireditvijo z možem obiskala Slap, da bolnike. Problem področja je propad najbrž zgradili tudi cerkev, vendar so bi tam poiskala kakršnekoli sledi večjih podjetij, npr. Primorja, Fructala jo kasneje Turki porušili. Cerkev sv.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Marec 2017itd. Posledica tega je večja obremenitev ja. Tudi Lože so polne znamenitosti, hčere, ki so na grad prihajale nazaradi bolniškega staleža, vendar zdaj toda največja je vino. Znamenit je tudi počitnice.že uspešno rešujejo težave, nastajajo most iz leta 1803. V zavetju baročnegapa tudi manjša podjetja. Življenjska gradu Leutenberg, zgrajenega v 12. V zvezi z gradom se pojavlja šedoba je 1,5 leta daljša kot v Prekmurju, stoletju, Ložani gojijo grozdje za ena oseba, fotograf Ivan Ogrin, ki mudojenčki so večji in težji, mamice bolj vrhunsko vino, za katerega vinogra­ je župan ponudil najem gradu. Ogrinosveščene. Tudi tu se pojavlja trend dniki dobivajo številne medalje. je grad precej prenovil, zlasti okna. Konecepljenja otrok, zato se v zavodih, je bilo delo končano, pa so se pojavilekot sta Cirius Vipava in Dom starejših V gostišču nas je obiskala gospa Mayerjeve hčere s svojimi zahtevami.občanov Pristan Vipava, kjer je veliko Milena Fabjan, ki se je rodila na gradu Sedaj grad spet propada, je pa tudinecepljenih, bojijo za varovance, če bo Kobencl. Njena mama je bila namreč precej izropan.precepljenost zelo padla. oskrbnica gradu. Pripovedovala nam je, kako je zadnji plemič grad zakartal Gospa Milena nam je na koncu za V Slapu je 100 hiš in 430 prebival­ in prodal. Kupil ga je Josip Mayer, ki presenečenje zaigrala na harmoniko.cev. Pred drugo svetovno vojno jih je ni bil plemiškega rodu. Po koncubilo 700, nekaj jih je šlo v Jugoslavijo, vojne, en dan po razglasitvi vlade v Ob prijetnem klepetu in dobriprecej pa v Argentino. Ajdovščini, je grad predal kmetijski hrani je čas kar hitro minil. Poslovili šoli. Tu so bili študentje iz vse Slove­ smo se od gostiteljev ter se odpeljali Po vseh novih vtisih in informaci­ nije. Spodaj je bila živina, okrog gradu proti Ljubljani. Med vožnjo smo sjah smo se že kar lačni in utrujeni je bilo posajeno sadno drevje in zlasti kolegi urejali vtise, predebatirali še toodpeljali v Lože, kjer nas je čakalo trte. Josip Mayer je imel tudi lepe in ono, vsi pa smo se strinjali, da je zapozno kosilo v gostišču Jožeta Rehar­ nami še en prijeten, zanimiv in bogat dan.»Au«-foristična tinkturaKratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklomProf. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC [email protected] MSM so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, OID so osebe, ki si injicirajo droge, za alkoholike pa predlagam OPK: osebe, ki so pregloboko pogledale v kozarec. V UKCL karavana laja, a (morski) psi gredo dalje. Turki spet strašijo po Evropi. Tokrat z biološkim orožjem. Ugotovili so mi povečan BMI in mi svetovali hujšanje. Raje bom zrastel.Humorni prispevki za SisiKot je že tradicija, je aprilska številka revije Isis obogatena z nekolikoobsežnejšo humorno rubriko Sisi. Čeprav se zdi pomlad in 1. april še zelodaleč, vas že zdaj vabimo, da nam v uredništvo pošiljate humorne prispevke(prozna besedila, pesmi, risbe ...).Gradivo bomo zbirali do 10. marca na e-naslovu [email protected] Vabljeni k sodelovanju!

Revija ISIS v prostem času8Z6dravnikiMarec 201739. IatrosskiRateče in Kranjska Gora, 3. 2. 2017Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] Predavanja in posvet iz špor- In pogrešali smo študente. Lani so Iatrosskija (z nahrbtnikom) različnihtne medicine za slovenske zdrav- sodelovali vsaj ljubljanski, letos nihče. velikosti in 4. smuči (z vezmi, a breznike in zobozdravnike – s pred- So se pa organizatorji domislili nahrbtnika). Da so se ob žrebanjuhodnim tekmovanjem v odlične novosti. Na hitrostno preizku­ vsem cedile sline, pojasnjuje dejstvo,smučarskem teku v Ratečah in šnjo so za naslednje leto povabili tudi da je od večerje že preteklo nekaj časa.veleslalomu v Kranjski Gori. novo skupino tekmovalcev: bordarje. Ni vsako dogajanje med dohtarjiStroka na vrhuncu, druženje tudi, Letos je bil z nami le eden za vzorec. fovšija.vreme pa je vsiljevalo depresijo. So se nam pa pridružili nekateri, kiNeuspešno, saj ura gibanja na svežem smo jih več let pogrešali. Nekajletna Zato pa pričakujemo tudizraku učinkuje enako dobro kot odsotnost pa lahko postane tudi množično udeležbo na svetov-tableta antidepresiva, pa še stranski težava. Tako je šla Lučka po prvi nem smučarskem prvenstvu vučinki so predvsem pozitivni. Optimi­ vožnji kar v savno. Da je druga vožnja Italiji, Val di Fassa, od 15. do 18.zem do konca! »rezervirana le za prvih pet«, si je marca. Organizatorji sprejemajo mislila. Ej, kje so danes časi, ko je bilo prijave še do zadnjega. Srečno! Vremenska napoved je še pred tekmovalcev trikrat več, tudi mnogozačetkom tekme obetala majhno preko 150, druženje pa je trajalo po Predavanjamožnost kakega sončnega žarka. A je dva dni!? Vedo pa to dobro vsi tisti, kibil trenutek, v katerem je skozi oblač­ se že zdaj pripravljajo na jubilejni Asist. Bojan Knap:no nebo pokukalo sonce, res le trenu­ 40. Iatrosski čez leto dni. Perpe- Prehranski nadomestkitek. Tekma v Ratečah je zato potekala tuum mobile vsega dogajanja Franci in dodatki: kdaj in zakajv rosenju, na kranjskogorski strmini Koglot nam je že zdaj zabičal, naj ne in če sploh?pa že v dežju. Ta je bil tako močan, pozabimo tega pomembnega dogodkakot ga naša smučarska zgodovina ne vnesti v koledar in povabiti še čim več Predavatelj je zelo jasno zastavilpomni. In se v šalah komajda zdi kolegic in kolegov. predavanje: gibanje je zdravilo.resnica: »Če bi se kdo polulal, sploh Telesna dejavnost je najpomembnejšine bi opazili, ker teče od vseh.« So pa Predavalnica v hotelu Ramada dejavnik zdravega življenjskega sloga.organizatorji modro prilagodili Resort je bila letos manjša, a kot Vadba vpliva tudi na možgane. Pred»timing«: drugi tek veleslaloma so vedno nabito polna. Kako tudi ne, sajizvedli takoj za prvim, brez premora je bil izziv provokativne vsebine in Bojan Knap in Matej Andoljšek sta ob vrhunskiin premikanja vratic, saj je bila snežna tudi visoke strokovnosti predavateljev stroki obvladala še vrhunski humor. Ob koncupodlaga odlična, začetek predavanj pa zares zadetek v polno. predavanj bi jima lahko v zboru zapeli pesemso premaknili za uro nazaj. Organiza­ »Ure s tabo so minute ...« Vključno s tistimcija na Iatrosskiju vedno klapa. Bravo! Večer v dobri družbi, ob dobri naprej: »Dan je lepši, ker ...«. hrani in živahni glasbi je prinesel Koliko je bila premočena komen­ mnogo smeha in zabave. In žrebanjetatorka Eva Longyka, se nismo spra­ odličnih nagrad tudi. Te so še boljševali. Udeleženci smo tudi letos osrečile tiste, ki so bili tako in tako žepredvsem občudovali vsebino poveda­ srečni. Srečni pa so bili tudi tisti, kinega – z vsemi številnimi cvetkami, ki nagrade niso dobili, so pa ploskalijih njen čudoviti glas kot mimogrede tistemu, ki jo je. Domnevno manjrazsipa o posameznih tekmovalcih. srečni so bili le tisti, ki so šli domov,Navijači so ocenili: poznavanje pa so od kolegov po telefonu slišali,lokalne vsebine in zgodovine Iatros­ kaj bi dobili, če bi bili še v dvorani.skija znova odlično 5. Letos: 1. sanjski oddih v dvoje, 2. bele spodnjice (z nahrbtnikom) – unisex in Manjkalo je kar nekaj ljudi. Ene je unisize (spodnjice, seveda – nahrb­zadržalo vreme, druge delo, tretje tnik je tako in tako), 3. zgodovinskabolezni. Letos jih je bilo v Sloveniji po kolekcija majic iz preteklih tekemoceni medijev »dvakrat več kot lani«.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Marec 2017Pred tekaškim spopadom so udeleženci skoraj do zadnje minute ostajali še malo na suhem.leti je bila oblikovana še gibalna namenjeni napitki – hitreje, kot bi se nastopijo takrat, ko je stopalo vpiramida, prehranska pa je bila lahko naše telo regeneriralo po lastni poziciji, nanj pa takrat deluje po­nekoliko spremenjena. Kot malce za poti. Hrana oz. preobilica hrane, membna sila. Kost se lomi na tenzijskišalo smo o novejših raziskavah slišali posebno fruktoza, sproža škodljiv in ne na kompresijski strani. Mehani­marsikaj zanimivega: npr. da učinek hormonski odgovor. Najboljši zmanj­ zem poškodbe odloča o tem, kaj vse jeostrig v prehrani moškega ni odvisen ševalec celičnega vnetja pa so omega 3 lahko potrgano. Bolj visoko kot jeod ostrig, ampak od starosti njegove maščobne kisline. Nujno naj bi po zlomljena fibula, resnejša je okvaraspremljevalke pa še ... Kot osnovne njegovi sugestiji redno segali po gležnja. Everzija in zunanja rotacijaergogene substance so bili navedeni vitaminu D in naredili največ zase s potrgata največ vezi. »Mehka tkiva paglukoza, natrij in voda. Ob športu je telesno vadbo, procese staranja pa znamo v Sloveniji zdraviti zelo slabo,«treba preprečevati izčrpanje glikogen­ omejevali z barvito zelenjavo. Tisti, ki je bil kritičen predavatelj. Ne kotskih rezerv. Pa tudi znati oceniti smo ljubitelji 90- ali 100-odstotne očitek. Kot spodbuda, da bi začelidejansko mišično maso človeka, saj se čokolade, smo najbolje slišali izjavo: delati bolje. Rentgenologe je opomnil,v teži morda v preveliki meri skriva »S polifenoli v čokoladi in v sadju da je pri poškodbi gležnja trebamaščoba namesto mišic. Poleg obsega ohranjamo zdrav žilni endotelij.« narediti tri posnetke. Če jih ne,pasu je treba pri moškem, vsaj po 50. Potrebujemo 375 g ogljikovih hidratov morajo »vedeti, katera dva«. Priletu, določiti tudi raven testosterona, in 80 g beljakovin na dan, enkrat na odločitvi za operativno ali konserva­pri ženskah pa že prej določiti tudi teden pa še post. tivno oskrbo so ključne tri stvari:hemogram, predvsem feritin. Sarko­ anatomija, skladnost, stabilnost.penija (izgubljanje mišične mase) Prof. Matej Andoljšek: Drugi način se obnese le pri stabilnemnam vsako leto manjša dosežke v Zlomi gležnja: in anatomsko dobro reponiranemhitrosti, zato smo kot vzdržljivostni »zdrsi«, ki bolijo tako gležnju. Vodilo v razmišljanju naj bo,tekači z leti v resnici slabši. Kot dober ali drugače da zdravimo mehka tkiva, ne kosti.vir beljakovin je kolega navajal fer­ Tako je na kraju poškodbe prvi ravnomentirane oblike mleka – tudi v Že v naslovu je prisotna provoka­ postopek repozicije v osi, saj so s temskladu z »ajurvedo«, kot je pripomnil. cija. Dober uvod! Zlom gležnja je rešena mehka tkiva. Tudi žile in živci.Danes za takšno dobrobit lahko lahko »marsikaj«. Je najpogostejša Ob ohranjenih mehkih tkivih bodobimo neke »kvark« zadeve. Poveča­ poškodba pri človeku. Prinaša veliko kasnejša operacija, pa čeprav čezno raven testosterona pa lahko zago­ problemov, veliko zapletov in tudi teden dni, izvedena lažje in bolje tertovi kar dvigovanje uteži ali tekanje veliko slabih rezultatov zdravljenja. verjetnost zaključka obravnave s5-krat po 60 m. Glede na danes Ob poškodbi kosti – v gležnju so kar potrebnostjo artrodeze manjša. Sicerpridobljeno znanje je Bojan zaključil, tri – so poškodovani tudi številni pa je artrodeza v izgubljenih primerihda za nobeno prehransko dopolnilo ni ligamenti in hrustanec. Že ob zgolj 1 rešitev, ki športniku pač ne bo dovo­dokazano, ali res poveča športno mm premika ploskev pa lahko nastopi ljevala doseganja vrhunskih rezulta­sposobnost človeka. Nas pa lahko izguba kar 42 odstotkov kontaktne tov, njegovo gibanje pa bo »vseenodobro regenerirajo določeni temu površine. Najresnejše poškodbe kar O. K.«.

Revija ISIS v prostem času8Z8dravnikiMarec 2017V ospredju veselje pred startom, zadaj pa varljivo nebo pred štrajkom. Očitno zamujeni poskus vplivanja na rezultate. Levo tretji – Gorenjska, desno drugi – Štajerska, v sredini zmagovalci – UKC Ljubljana.Marin ima čudovitih Veselyjevih pokalov za Moški – do vključno 49 let: Očitno bomo vsi, ki se udeležujemo Iatrosskija,najhitrejši čas proge zdaj že na pretek. V smehu 1. Andrej Moličnik, 2. Matjaž Recelj, lepi tudi na stara leta. Na predavanjih so nasje priznal, da jih žena občasno tudi koristno 3. Primož Novak učili, naj se veliko gibamo in dobro jemo, Matija,uporabi. Vanje da rože. Lepo opemenitenje najstarejši tekmovalec, nam bo popoldan uredilvrhunskega izdelka Rogaške! Veleslalom zobe, Uršula, najmlajša tekmovalka, pa oči. In bomo kot novi dočakali sto in več let. Tudi brez Rezultati Ženske C – rojene 1956 in starejše: demence. 1. Jasna Čuk Rupnik, Smučarski tek 2. Mira Ažman Ekipno: Ženske B – rojene 1957–1975: Ženske B – nad 50 let: 1. Tanja Soklič Košak, 2. Romana 1. UKC Ljubljana 1. Katarina Turk, 2. Tatjana Pintar Pintar, 3. Katarina Turk 2. Štajerska Ženske A – do vključno 49 let: Ženske A – rojene 1976 in mlajše: 3. Gorenjska 1. Sonja Šmid, 2. Petra Strnad, 1. Veronika Potočnik 3. Barbara Klančnik Moški C – rojeni 1956 in starejši: Moški – nad 50 let: 1. Franci Koglot, 2. Igor Pirc, 1. Bojan Knap, 2. Matej Andoljšek, 3. Janez Zore 3. Igor Pirc Moški B – rojeni 1957–1975: 1. Marin Knežević, 2. Simon Podnar, 3. Andrej Čretnik Moški A – rojeni 1976 in mlajši: 1. Andraž Cerar, Aljaž Lazar, 2. Janez Poklukar Kombinacija Ženske B – nad 50 let: 1. Katarina Turk, 2. Tatjana Pintar Ženske A – do vključno 49 let: 1. Barbara Klančnik, 2. Sonja Šmid, 3. Petra Strnad Moški B – nad 50 let: 1. Igor Pirc, 2. Simon Podnar, 3. Andrej Šubic Moški A – do vključno 49 let: 1. Matjaž Recelj, 2. Gregor Hawlina, 3. Janez Poklukar

Revija ISIS Zavodn8ik9Marec 2017Pravica do tetanusaAsist. dr. Marko Pokorn, dr. med., UKC Ljubljana, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja Ironično je, da se je debata o ureditvi ceplje- nikov z vročino, na kisiku in infuziji, ki so jamra-nja v Sloveniji razplamtela na vrhuncu epidemije li, krehali in sopli ter jim kolegi(-ce) iz odraslegripe in okužb z respiratornim sincicijskim urgentne ambulante kljub nadčloveškim napo-virusom. Poleg številnih otrok, ki se z vročinski- rom nikjer niso mogli(-e) zagotoviti človekami krči ali respiratorno insuficienco zgrinjajo na vrednega bivanja oz. postelje na oddelku (vnašo kliniko in jih sedaj kohortno združujemo v najhujših primerih še lastnega priključka za kisikvečposteljne sobe, me z dodatnimi delovnimi ne!). V takšni situaciji si lahko edinole prijazen,obveznostmi zalaga še naša služba za odnose z sočuten in strokoven. A to bolnemu človeku boljjavnostjo. Slovenski medijski prostor je gosto malo pomaga. Ste opazili, kako so se zdebeliliposeljen s televizijskimi postajami in zdaj hoče časopisi zaradi povečanja števila osmrtnic?vsaka televizija izjavo o tem, kako bo zdaj s Ljubljana bi potrebovala mestno bolnišnico, sajcepljenjem in kako naj doma starši negujejo se prebivalstvo nezadržno stara in bodo potrebeotroka z akutnim bronhiolitisom. Sprašujejo, po tovrstnih zmogljivostih vedno večje. Mogočekdaj lahko pridejo posnet izjavo. Seveda danes, bi pa lahko obolelim starostnikom pomagalnikakor ne jutri, če se da, že čez kakšne tričetrt Rdeči križ Slovenije? Poslanstvo Rdečega križa jeure. In POP TV spet prehiti nacionalko, ker pomagati najbolj ranljivim skupinam prebival-pridejo prispevek posnet petnajst minut prej. S stva in njegov vodja je nekoč deloval v bolnišnicitega mesta podpisani ponižno naprošam vodstvo v Trnovem, kjer so bili postavljeni temelji slo-UKCL, da zaposli stilista, ker vsak dan pa res ne venske geriatrije ...morem priti v službo povsem urejen, s svežeumitimi lasmi in negovano brado. Zakaj ne bi Epidemijo gripe bi se dalo ublažiti s ceplje-mogel biti tudi jaz tako šik kot gospe iz službe za njem, a kaj, ko slovenski živelj temu zdravstvene-odnose z javnostjo? Po drugi strani je pa res, da mu ukrepu ne zaupa. Če je nekaj priporočeno,moja zmahana podoba bolj zvesto odslikava potem ni učinkovito. Če pa je učinkovito, potemrazmere v slovenskem zdravstvu in sem bolj naj bo obvezno. Tako kot uporaba varnostnegazeitgeistovsko verodostojen, če utrujeno in z pasu v avtu. Res je, da bi bilo cepivo proti gripiv-soju-reflektorjev-svetlikajočo-se-plešo že lahko bolj učinkovito, a boljše alternative v temstopetnajstič razlagam, da ni vzročne zveze med trenutku nimamo. Precepljenost oseb, starejšihcepljenjem in avtizmom ter da epidemija gripe od 65 let, proti gripi je v Sloveniji okrog 10-od-najbrž še ni na vrhuncu. stotna, na Nizozemskem pa kar 75-odstotna. Tudi zdravstveni delavci glede cepljenja nismo A gripa sploh ni najhujši problem slovenske- ravno svetal zgled. Povprečna precepljenost protiga zdravstva. Najhujša težava, ki tare slovensko gripi med zaposlenimi v UKCL je prav takozdravstvo, je epidemija demence. Epidemija slabih 10 odstotkov. Med vsemi enotami UKCLdemence je najbolj prizadela vodstva bolnišnic, prvo mesto ponosno zaseda Infekcijska klinika ski se obnašajo kot zlate ribice. Saj veste, zlata 36 odstotki, kar pomeni, da smo še vedno zaribica naredi en krog po akvariju in nato presu- polovico slabši od nizozemskih penzionistovnjeno zre okoli sebe, ker je vse novo. Enako je z (roko na srce – dohtarji smo na nivoju nizozem-vodstvi slovenskih bolnišnic: ko je leto naokoli, skih penzionistov, ampak nam procent znižujejojih decembra spet preseneti naval bolnikov z skeptične medicinske sestre in administratorke).okužbami dihal, ki jih nimajo kje hospitalizirati V Sloveniji, kot v večini demokratične Evrope,in nimajo osebja, da bi zanje poskrbelo. Kot da cepljenje proti gripi za zdravstvene delavce nipred letom dni istih težav sploh ni bilo. Meni obvezno. Ko je nesojeni direktor UKCL Andrejspomin zaenkrat še deluje in lahko rečem, da je Baričič omenil, da bi se morali vsi zaposlenivsako leto huje. Tako sem se ves januar, ko sem obvezno cepiti, se je naslednji dan oglasiladelal v urgentni ambulanti na Infekcijski kliniki, varuhinja človekovih pravic, gospa Nussdorfer, zdo bolnih otrok prebijal čez hodnik, poln starost­ izjavo, da se ljudi ne sme siliti v cepljenje, ampak

Revija ISISZ90avodnikMarec 2017se jih mora prijazno pozvati, da se del našega vsakdana. Zato povsem skih bolnišnic. Ker ljudje starosti nebodo prostovoljno cepili. Žal prijazni razumem svojo kolegico, ki je uvelja- bodo dočakali, saj jih bo po analogijipoziv pri zdravstvenih delavcih zaleže vila ugovor vesti in v ordinacijo ne iz leta 1890 skoraj polovica umrlatoliko kot pri slovenskih penzionistih. sprejema več otrok, katerih starši pred desetim letom starosti. Negoval-V ZDA te v zdravstvu vržejo iz službe, odklanjajo cepljenje. Vse več je ne bolnišnice bodo postale stvarče se ne cepiš proti gripi. Ali pa te staršev, ki so do cepljenja zadržani; preteklosti, domovi starejših občanovprisilijo, da vso sezono gripe v službi vedno več staršev tudi prisega na bodo samevali. Slepoto bomo zdravilinosiš masko. In imajo precepljenost naravno zdravljenje, tako, kot je bilo s Pehtinim zvarkom in alergije terzdravstvenih delavcev proti gripi včasih – ker v dobrih starih časih ni avtizem bodo izginili iz slovenskepreko 95-odstotno. Kot (ne)želeni bilo toliko alergij in avtizma. Tudi populacije. Vse težave slovenskegaučinek omenjene visoke precepljeno- tako hudo zdravstveno težavo, kot je zdravstva bomo rešili z enim samimsti se jim je signifikantno zmanjšala bila Mojčina slepota, je Kekec uspe- zakonskim saltom. Resda bo mortale,incidenca bolnišničnih okužb z šno pozdravil s Pehtinim zeliščnim a zelo učinkovit. In – ne pozabimovirusom gripe. Ampak to so Američa- zvarkom. Zato je morda na mestu – demokratičen.ni, oni so tako in tako nečloveški ... kratek pogled v zdravstveno statistikosamo njihovega predsednika in leta 1890. Tisto leto je na Kranjskemnjegovo frizuro poglejte, vam bo vse umrlo nekaj čez 14.000 oseb. Največjijasno. Ne Melanije, gospo Nussdorfer delež med umrlimi so predstavljalijim posodimo, da bo branila človeko- otroci, mlajši od 10 let (44 odstotkovve pravice ameriških zdravstvenih vseh umrlih!), sledili pa so jim starejšidelavcev ... od 60 let (29 odstotkov). Umrljivost dojenčkov je leta 1890 znašala 21 In tako se nam v duhu čedalje odstotkov. Med posamičnimi vzrokivečje demokratičnosti znižuje prece- smrti je bila na prvem mestu jetika,pljenost proti nalezljivim boleznim. od četrtega do osmega mesta pa so seSamo nekaj dni potem, ko sem za eno zvrstile okužbe dihal, koze, davica,od slovenskih televizij stoprvič pove- škrlatinka in črevesni katar. Očitnodal, da kolektivna precepljenost nima avtizem in alergije v tistih idiličnihnič z zaščito posameznika proti časih res niso bili kakšen posebentetanusu, katerega povzročitelj je problem. Pa še slepoto so znali učin-prisoten vsepovsod, smo po 25 letih v kovito pozdraviti.bolnišnico ponovno sprejeli otroka stetanusom. K sreči se je vse dobro Mogoče pa se v tem skriva rešitevizteklo, a bojim se, da je bil to le uvod nevzdržne situacije v slovenskemv obdobje, ko bomo spet srečevali zdravstvu iz začetka mojega pisanja.otroke s posmehljivim nasmeškom Ukinimo obvezno cepljenje, vpišimo v(risus sardonicus) in se bo davica ustavo pravico do tetanusa, davice,vrnila v naše kraje. Ker to, da moram otroške paralize in ostalih bolezni, kitriletnem otroku s pljučnico dati kaj jih preprečujemo s cepljenjem, inveč od penicilina zaradi dejstva, da ni bomo rešili problem umrljivostiopravil temeljnih cepljenj, je postalo starostnikov in prezasedenosti sloven-So vaši podatki na intranetnem portalu ZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podatkovnimi bazamizbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večine podatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in nam sporočite morebitnespremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, se obrnite na g. MilanaKokalja ([email protected]).

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.