Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2020, številka 1

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jJanuar 2020 medicini, kjer so predavanja obravna- zdravnika, ki je predstavil svež pogled obravnave, Rok Petrovčič, dr. med., vala različne poškodbe in droge v na nevarnost prehodnega ishemične- pa predavanje o raziskovanju v spolnosti. ga napada (TIA), močno pa je bilo urgentni medicini. zastopano tudi področje urgentnih Drugi dan je bil posvečen poškod- stanj abdomna. Posamezni sklopi so V primerjavi z letom prej je bila bam, duševnemu zdravju in pediatriji, bili namenjeni mehkim veščinam ter tokrat slovenska udeležba občutno predstavljal pa je tudi odličen uvod v predstavitvi raziskovanja v urgentni številnejša, kar lahko pripišemo tretji dan, ko so potekale razprave o medicini. Največja poslastica kongre- bližini lokacije kongresa ter nenehne- novostih na področju oživljanja. sa pa so bili prisotnost in predavanja mu razvoju urgentne medicine v Poseben poudarek je bil namenjen velikanov urgentne medicine, kot so Sloveniji. oskrbi dihalne poti, urgentni medicini Judith Tintinalli, Greg Henry, Jim v času naravnih nesreč ter geriatriji. Ducharme, Don Melady, David Carr, V letu 2020 bo kongres potekal Zadnji dan kongresa so potekala Suzanne Mason in Gregor Prosen. med 12. in 16. septembrom v Köben- predavanja o novostih v urgentni havnu. nevrologiji, s predstavitvijo nemškega Poseben sklop kongresa je bil vsak načina zmanjšanja časa do tromboli- dan namenjen tudi mladim urgen- Aleks Šuštar, dr. med., Rok Petrovčič, ze, o pristopih k nosečnicam z glavo- tnim zdravnikom, kjer je Aleks Šuštar, dr. med., UKC Maribor, Urgentni bolom, posebej je izstopalo predava- dr. med., predstavil svoje predavanje center nje dr. Davida Carra, kanadskega o stereotipih in vplivu na kakovost Predstavitev tečaja Optimizirana resekcija infiltrirajočih možganskih tumorjev v Strasbourgu Janez Ravnik, Ninna Kozorog Intraoperativni nevromonitoring (IONM) je že nekaj let ključno orodje 13. in 14. septembra 2019 je v Michael Sabel iz Düsseldorfa s pred- za lokalizacijo možganskih funkcij ter Strasbourgu potekal enajsti zaporedni stavitvijo supramarginalne resekcije njihovo intraoperativno spremljanje. tečaj o operacijah možganskih tumor- možganskih tumorjev. Gre za odstra- S pravočasnim ukrepanjem, ki temelji jev, tokrat z naslovom Optimizirana nitev nekaj dodatnih milimetrov na IONM, lahko pomembno zmanjša- resekcija infiltrirajočih možganskih možganskega tkiva okrog infiltrirajo- mo pooperativne nevrološke izpade tumorjev. Tečaj je potekal na Inštitutu čega tumorja, s čimer se bistveno oz. se jim povsem izognemo. IONM je za minimalno invazivno kirurgijo izboljša lokalna kontrola rasti tumor- bil namenjen večji sklop predavanj s IRCAD, ki je tesno povezan z univerzo ja. pregledom intraoperativnega merje- in univerzitetnim medicinskim nja motoričnih evociranih potencialov centrom v Strasbourgu. Namenjen je Supramarginalna resekcija je (MEP), senzoričnih evociranih poten- bil predvsem nevrokirurgom in neločljivo povezana z odstranitvijo cialov (SEP), elektromiografije (EMG) nevrologom, ki se ukvarjajo z operaci- okolne možganovine, ki ne povzroča in kortikografije. Sledili so opisi jami in intraoperativnim spremlja- poslabšanja nevrološkega statusa. principov spremljanja IONM pri njem operacij tovrstnih tumorjev. Ključna pri resekcijah možganskih bolnikih v splošni anesteziji. Zanimi- IRCAD letno priredi 80 različnih tumorjev (tudi drugih patoloških vo predavanje v tem sklopu je imel tečajev, na katerih se šola več kot procesov) je torej intraoperativna profesor Hugues Duffau iz Montpelli- 6.000 strokovnjakov. določitev elokventnih regij, da bi se era o principih operacij v budnem izognili klinično pomembnemu stanju. V zadnjih letih se povečuje Prvi dan tečaja je bil sestavljen iz poslabšanju. Določanje samo na število bolnikov, pri katerih je resekci- predavanj s teoretičnim uvodom in podlagi anatomskega znanja je na- ja tumorja opravljena v budnem praktičnim prikazom primerov mreč povsem nezanesljivo, tudi na stanju. Poleg motoričnih funkcij je na bolnikov. Predavanja je začel prof. račun biodiverzitete posameznikov. ta način omogočena tudi lokalizacija in spremljanje govora, vidno-prostor-

Revija ISIS s strokovnih srečanj P52oročilaJanuar 2020 Prikaz stimulacije možganske skorje pri kraniotomiji v budnem stanju. vljali svoje primere bolnikov, druga skupina pa se je ukvarjala z resekcijo skih funkcij, pozornosti, izvršilnih nje možganskih funkcij in njihova živalskih in človeških kadavrskih funkcij. Take operacije niso več ohranitev. možganov. Skupini sta se nato zame- rezervirane samo za bolnike s tumor- njali. Udeleženca kongresa sva se jem v govornem področju (običajno v Zadnje predavanje prvega dne je najprej udeležila predstavitve prime- t. i. govorno dominantni levi hemisfe- bilo namenjeno dopolnilnim možno- rov. Že pred začetkom tečaja so ri), ampak se povečuje število operacij stim pri zdravljenju gliomov; pred- profesorji, ki so sodelovali pri njegovi tudi v t. i. nedominantni (običajno vsem vrstam radioterapije in kemote- izvedbi, med 30 primeri izbrali osem desni) hemisferi s spremljanjem rapije, v poštev pa prihajajo tudi primerov za predstavitev v živo. njenih funkcij. lokalne aplikacije kemoterapevtikov. Vesela sva bila, da je bil izbran tudi Poudarek je bil na individualni obrav- primer, ki sva ga poslala. Predstavila Naslednji sklop predavanj prvega navi bolnikov, tudi z upoštevanjem sva uspešno odstranitev kavernoma v dne je bil namenjen pregledu funkcio- želja bolnikov, ne pa zgolj slepo slede- elokventni možganski regiji pri nalne kortikalne in subkortikalne nje smernicam. Upoštevajoč zadnje nosečnici z uporabo IONM. Po pred- anatomije možganov ter pregledu genetske in molekularne analize teh stavitvi je bilo o primeru dosti razpra- kirurškega načrtovanja dostopov. Še tumorjev se je namreč izkazalo, da vljanja, moderatorji pa so se strinjali, zlasti je bilo zanimivo predavanje o imajo lahko histološko enaki tumorji da je bila obravnava te bolnice pov- subkortikalnih fascikularnih poveza- povsem različen genetski profil, zato je sem ustrezna. vah med različnimi možganskimi temu primerno treba individualno predeli, klasifikaciji in pregledu prilagoditi dopolnilno terapijo. Praktični del je bil sestavljen iz funkcij fascikulusov, čemur je sledil dela na kadavrskih živalskih (ovčjih) uvod v način disekcije povezav v beli Drugi dan so bili predstavljeni možganih in kadavrskih človeških možganovini (angl. white matter fiber novi vidiki zdravljenja možganskih možganih. Pri tem bi želela poudariti, tract dissection). metastaz. Poudarek je bil na supra- da je bil laboratorij za praktični del marginalni resekciji, saj je koncept pri izvrstno urejen, s sodobnimi naprava- Sledila sta dva sklopa prikazov operacijah možganskih metastaz še mi in vso ustrezno video- in avdiopod- primerov, ki so jih predstavili prisotni posebej uporaben. Možganske meta- poro, tako da smo zlahka spremljali profesorji na tečaju. Obravnavani so staze povzročajo infiltracijo nekaj demonstracije moderatorjev. Temu je bili predvsem bolniki z gliomi nizkega milimetrov v okolno možganovino in sledila praktična izvedba nas udele- gradusa, s poudarkom na presoji o se sedaj obravnavajo kot infiltrativni žencev. Najprej smo z ultrazvočnim najustreznejšem zdravljenju. Pri možganski tumorji, kjer je s kirurško aspiratorjem (CUSA) opravili resekci- vsakem od prikazanih primerov se je resekcijo možno doseči le 50 % jo različnih delov ovčjih možganov. razvila živahna razprava, saj zdravlje- lokalno kontrolo. Z odstranitvijo Preizkušali smo različne nastavitve nje tovrstnih tumorjev še vedno nima okolnih nekaj milimetrov možganske- CUSA ter opazovali, kaj le-te pomeni- jasnih smernic. Zadnje desetletje je ga tkiva pa se lokalna kontrola bolezni jo pri resekciji. Zanimiv je bil tudi sicer prineslo preobrat v razmišljanju, bistveno izboljša, lokalne ponovitve živalski model možganskega tumorja, tako da se sedaj priporoča čim izda- metastaz pa postanejo bistveno kjer so agar vbrizgali v dele živalskih tnejša odstranitev tumorjev, pri čemer redkejše. možganov, ob strditvi pa je nastal pa je nujno intraoperativno spremlja- dober posnetek tumorja, ki smo ga Udeleženci smo se nato razdelili v morali udeleženci s CUSA odstraniti dve skupini: v eni skupini so predsta- ob čim manjši poškodbi okoliškega tkiva. Daljši praktični del je bil name- njen disekciji človeških možganov s pristopi preko sulkusov in transkorti- kalno, na koncu pa smo morali prikazati vse subkortikalne povezave in identificirati različne subkortikalne fascikuluse. Udeleženca sva na tem tečaju dobila potrditev, da se tudi v UKC Maribor, kjer sva zaposlena, izvaja ustrezna obravnava bolnikov. Redno izvajamo IONM pri operacijah mož- ganskih tumorjev, v letošnjem letu redno izvajamo kraniotomije v bu-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n3jJanuar 2020 dnem stanju. Oba principa sta pri- odstranitev. Tečaj vsekakor priporo- Doc. dr. Janez Ravnik, dr. med., merljiva s prikazanimi principi čava vsem, ki jih zanimajo najnovejše Oddelek za nevrokirurgijo, UKC vodilnih centrov. Pomembna pridobi- tehnike resekcije možganskih tumor- tev je tudi nov operativni mikroskop z jev ter intraoperativno spremljanje Maribor uporabo funkcij, ki omogočajo boljši različnih možganskih funkcij pri teh Ninna Kozorog, dr. med., Oddelek za prikaz tumorjev in posledično boljšo operacijah. nevrokirurgijo, UKC Maribor 21. Fajdigovi dnevi Dolinar je spregovorila o delu medi- cinske sestre, katere naloga je usposa- Vida Šet bljanje sladkornih bolnikov, ki preje- majo tovrstna zdravila. V objemu narave, pod mogočnimi nam je predstavil, kako lahko ločimo vršaci so v Kranjski Gori 18. in 19. ok- primarne glavobole od nevarnejših Popoldne sta nam prof. dr. Matjaž tobra 2019 potekali 21. Fajdigovi sekundarnih. Sledili sta predavanji Fležar in asist. Peter Kopač predstavi- dnevi, na katerih se je v želji po Mihaele Strgar Hladnik in asist. dr. la nekaj novosti v zdravljenju kronič- novem znanju in prijetnem druženju Andreja Fabjana, posvečeni prepreče- ne obstruktivne bolezni in obravnavi zbralo več kot 200 specialistov in vanju migrene. težke astme. Dr. Katica Bajuk Studen specializantov splošne/družinske nas je opomnila na širok nabor medicine ter medicinskih sester. V sklopu, namenjenem onkologiji, zdravil, ki lahko vplivajo na laborato- sta nas doc. dr. Martina Vrankar in rijske vrednosti TSH in ščitničnih Srečanje sta odprla prim. doc. dr. doc. dr. Erik Škof seznanila z novimi hormonov. Sledilo je še predavanje Ksenija Tušek Bunc in prim. dr. možnostmi zdravljenja nedrobnoce- izr. prof. dr. Sama Zvera o prepoznavi Aleksander Stepanović, sledil pa je še ličnega pljučnega raka oz. ponovitve diseminiranega plazmocitoma. nagovor državne sekretarke na mini- raka jajčnikov, Ana Blatnik pa nam je strstvu za zdravje, prim. Simone predstavila onkološko genetsko Pozno popoldne smo se posvetili Repar Bornšek, ki je tudi specialistka svetovanje pri sumu na dedno obliko nevropatski bolečini. Doc. dr. Blaž družinske medicine. Uvodno slove- raka dojk/jajčnikov. Koritnik nam je pojasnil njeno zaple- snost so popestrile prijetne melodije teno nevrofiziološko ozadje, prim. glasbenega dueta. Rdeča nit tretjega sklopa so bili Gorazd Požlep in prim. dr. Aleksander agonisti glukagonu podobnega pepti- Stepanović pa sta nam predstavila, Prvi sklop petkovih predavanj je da 1 (GLP-1), ki sta nam jih predstavi- kako se spopadati z njo. bil posvečen glavobolu. Igor Rigler la dr. Aleš Skvarča in Nika Šatej. Špela Petek smo zaključili s predavanji o Razprava po zaključku sklopa o nevsakdanji nevrologiji. Z leve: Luka Velej, prof. dr. obravnavi odvisnosti; gostje so bili Anton Grad, Nadja Novak Bošnjak, Polona Campolunghi Pegan. doc. dr. Andrej Kastelic, Aleksandar M. Caran in Ilonka Vučko Miklavčič. Zvečer smo se odpravili na zani- miv ogled Nordijskega centra Planica, nato pa smo se okrepčali s pristno gorenjsko večerjo v gostilni Kavka. Ob prijetnih zvokih citer, ki so nas razve- seljevali med pojedino, so nekateri izmed nas tudi iz vsega srca zapeli. Sobotno jutro se je začelo z ne- vsakdanjimi nevrološkimi diagnoza- mi. Prof. dr. Anton Grad nam je predstavil pogosto spregledano avtonomno nevropatijo, Polona Campolunghi Pegan je spregovorila o multipli sklerozi, Nadja Novak Bo- šnjak pa nam je predstavila t. i. »digitalno demenco«, posledico novodobne večopravilnosti (angl. multitasking) in čezmerne rabe digitalnih medijev. Vsekakor smo se

Revija ISIS s strokovnih srečanj P54oročilaJanuar 2020 ob tem zamislili, kaj počnemo s šljali tudi o morebitni promociji Fidesa), pogovor pa je vodil Marko svojimi računalniki in pametnimi preventivnega samopregledovanja Drešček. telefoni ter kako vzgajamo potomce! med pacienti. Hvala organizatorjem za izjemno Sledil je še (dobesedno) Srečanje smo zaključili z okroglo dobro organizirano srečanje, s katere- »zadnji(čni)« sklop, posvečen prokto- mizo o uvajanju standardov in norma- ga smo odšli polni novih znanj in logiji. Najprej je Melita Pretnar tivov v prakso. Gostje so bili: prim. spominov na prijetno druženje s spregovorila o sramu, stigmi in Simona Repar Bornšek (Ministrstvo kolegi. Na svidenje na 22. Fajdigovih sočutju. Doc. dr. Boštjan Mlakar in za zdravje), Nataša Čarman Korenjak dnevih! Nana Fartek sta nam nato predstavila (vodja OE Kranj, ZZZS), prim. dr. glavne proktološke težave. Po koncu Rade Iljaž (član OOZ, ZZS), Rok Asist. Vida Šet, dr. med., Medicinska predavanj smo brez sramu živahno Ravnikar (podpredsednik Praktiku- fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut razpravljali o občutljivih temah ma) in Janusz Klim (podpredsednik in – malo za šalo, malo zares – razmi- za fiziologijo, [email protected] Zakaj Invisalign? Sistem Invisalign ni panaceja, s katero bi po novem lahko hitro brez Aljaž Golež večjega napora odpravili vse položaj- ne nepravilnosti zob. Zavedati se Na jesenskem srečanju Slo- Poleg zasebne klinike vodi tudi moramo, da osnova in omejitev venskega ortodontskega druš- dobrodelno organizacijo Chrysallida ostajajo biofizikalne in fiziološke tva, ki je potekalo v petek, 18. Foundation, ki omogoča brezplačno značilnosti premikov zob in čeljustnic. oktobra 2019, v prostorih Slo- ortodontsko-kirurško zdravljenje Z besedami dr. Lasposa: »Tehniques venskega zdravniškega društva, otrokom z razcepi in drugimi kranio- change – principles remain the nam je značilnosti sistema facialnimi nepravilnostmi. Je aktiven same.« Predavatelj pri prodoru prosojnih ortodontskih opornic član Angle Society of Europe in prosojnih opornic v klinično prakso Invisalign predstavil dr. Chris certificirani član Evropskega orto- vidi vzporednice z začetki uvajanja Laspos. Dr. Laspos je obiskal dontskega združenja, katerega kon- tehnike ravnega loka nesnemne Slovenijo na povabilo prof. dr. gresov se slovenski ortodonti redno ortodontije konec 20. stoletja. Lahko Maje Ovsenik, predsednice udeležujemo. Povabil nas je, da se mu bi rekli, da sistem Invisalign ne znanstvenega odbora Slovenske- pridružimo na kongresu EOS 2021, ki izpodriva sedanjih tehnik, temveč le ga ortodontskega društva (SOD). bo potekal na Cipru in mu bo dr. razširja ortodontski instrumentarij. Udeležba ortodontov na strokov- Laspos predsedoval. nem srečanju je bila zelo dobra, Dr. Laspos nas je opozoril, naj ne posebno pa smo bili veseli mla- V prvem delu strokovnega sreča- sledimo slepo orodju za načrtovanje dih, specializantskih moči in nja nam je dr. Laspos predstavil ClinCheck. Neredko se namreč zgodi, gostov iz tujine. sistem ortodontskega zdravljenja s da nam predlaga nek premik, ki v prosojnimi opornicami. Temelj, tako resničnosti ni mogoč. Navsezadnje je Po uvodnem nagovoru nam je dr. kot pri ostalih tehnikah čeljustne in narediti premik na ekranu mnogo Chrisa Lasposa predstavila predsed- zobne ortopedije, ostaja podrobna lažje kot v ustih pacienta. Prav zaradi nica Slovenskega ortodontskega diagnoza obrazno-čeljustne nepravil- potrebe po natančni diagnostiki in društva, Sanda Lah Kravanja, dr. nosti, za kar potrebujemo natančne dobrem poznavanju biomehanike, dent. med., spec. analize fotografij obraza, modelov estetike in fiziologije zob, čeljustnic in čeljustnic, panoramskega in stranske- obraza ni zelo verjetno, da bi se Dr. Chris Laspos prihaja s Cipra, ga rentgenskega posnetka glave. S čeljustno-ortopedsko zdravljenje iz evropskega otoka večnega poletja. spletnim orodjem ClinCheck lahko v zobozdravniških ordinacij preselilo v Svoje strokovno izobraževanje je začel treh dimenzijah načrtujemo premike kozmetične salone. v Atenah in ga nadaljeval s specializa- zob in čeljustnic. Ko je načrt zdravlje- cijo iz zdravljenja kraniofacialnih nja pripravljen, iz Kostarike naročimo V primerjavi s tehniko nesnemne- nepravilnosti v Dallasu v Združenih zaporedje prosojnih opornic in z ga ortodontskega aparata dr. Laspos državah Amerike. Sedaj deluje v vsako opravimo del premikov, vse do prepoznava v svoji praksi nekatere obalnem mestu Limasol na Cipru, kjer načrtovanih končnih položajev. prednosti zdravljenja s prosojnimi že 19 let vodi svojo zasebno kliniko. opornicami Invisalign. Higiena je zaradi možnosti snetja opornice olajšana. Predavatelj opaža, da potre- bujejo pacienti manj prvih pomoči, saj

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jJanuar 2020 Predavatelj (v sredini) in udeleženci strokovnega srečanja. opornice nimajo ostrih kovinskih Izjava o nasprotju sponzorskih sredstev ali drugačne pod- delov. Videz pacientov je manj spre- interesov pore, ki bi vplivala na mojo objektivnost. menjen. Zaradi razmeroma visoke cene pa so pacienti povečini zelo Aljaž Golež, avtor članka Zakaj Invi- Asist. Aljaž Golež, dr. dent. med., motivirani za vestno nošenje. salign, predvidenega za objavo v reviji Katedra za čeljustno in zobno Isis, izjavljam, da od proizvajalca v član- V drugem delu svojega predavanja ku omenjenega zdravstvenega pripo- ortopedijo, Medicinska fakulteta, je dr. Laspos interaktivno predstavil močka nisem prejel donacij, honorarjev, Univerza v Ljubljani, številne svoje zahtevne klinične primere in posebnosti uporabe [email protected] sistema Invisalign. Med drugim je prikazal primer obravnave pacienta z odprtim grizom, ortodontsko-kirur- ško zdravljenje pacienta z nepravilno- stjo razreda III, obravnavo pacienta s križnim grizom in več obravnav otrok in mladostnikov z Invisalignom. V posebnem dodatku predavanja nam je dr. Laspos predstavil tudi spremembe v organizaciji in poteku dela zaradi uvedbe modernih digital- nih elementov v ortodontsko ambu- lanto. Družabni program je odlična priložnost za izmenjavo mnenj s predavateljem in med udeleženci, izvrstna hrana in strežba kulinarike Femec v Domus Medica pa je lepo zaokrožila strokovno srečanje. Velike pohvale gredo Slovenskemu orto- dontskemu društvu za brezhibno organizacijo in priložnost, da nas mednarodno priznani predavatelji obiščejo v Sloveniji. Najlepša zahvala pa gre seveda predavatelju, dr. Chrisu Lasposu, za poučno predava- nje in deljenje svojega kliničnega znanja ter izkušenj s sistemom Invisalign.

Revija ISIS srečanja S56trokovnaJanuar 2020 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Ne dopuščajmo nasilja vzorcev ter tehnik preproste vadbe in usmerjenega dihanja, ki so ključne za ohranjanje zdravega predavanja in delavnica: januar–marec v gibanja in obvladovanja telesa. različnih krajih po Sloveniji Zgodba evolucije našega preživetja in razvoja je V svetu se je že pred leti uveljavilo načelo ničelne pogojena z gibanjem. Naša telesa niso prilagojena tolerance do nasilja na delovnem mestu. na sodoben življenjski slog s pomanjkanjem telesne aktivnosti. Poklic zdravnika in zobozdravnika Seveda tu ne gre le za tehnične in druge ukrepe, pogosto zahteva izpostavljenost različnim usmerjene v zagotavljanje varnosti na delovnem obremenitvam in prisilnim držam, ki jih telesno mestu, pač pa predvsem za spremembo miselnosti nepripravljeni težko obvladujemo in lahko vodijo v in pričakovanj samih delavcev. težave mišično-skeletnega sistema in različne bolečinske sindrome. Tradicionalno se je na agresivno vedenje bolnikov gledalo kot na redke, izolirane primere ali celo kot Udeleženci potrebujejo športna oblačila in blazino na dogodke, posredno sprovocirane s strani za izvajanje vadbe. zdravstvenih delavcev. Celo nekateri zdravstveni delavci so še nedavno sami menili, da določena Izvajalki: dr. Maja Frangež, dr. med., in Maja stopnja agresivnega vedenja bolnikov pač nekako Marija Potočnik, dipl. fiziot., respiratorna spada k njihovemu delu. Pa vendar ni tako in imajo terapevtka tudi zdravstveni delavci vso pravico, enako kot vsi drugi zaposleni, do varnega in ne nazadnje zdravega Delavnica delovnega okolja. Kako to doseči, pa je včasih za specializante neodgovorjeno vprašanje. Le če bomo zdravniki in drugi zdravstveni delavci sami skrbeli za varno delavnica: 1-krat mesečno delovno okolje, se bo sčasoma kaj premaknilo. V primeru, da na to ne bomo pozorni, pa nihče Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkem namesto nas ne more storiti ničesar. začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed delavnic za specializante. Izvajalci: člani delovne skupine »Ne dopuščajmo nasilja« pri ZZS Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih in odgovornosti specializanta, delovnopravne Delavnica dileme, E-list in nekaj malega o stresu. učinkovite vadbe Število udeležencev na posamezni delavnici je delavnica: februar–maj omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo priporočajo! Na delavnici se bodo udeleženci naučili enostavnih veščin in tehnik za prepoznavo neustreznih gibalnih Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Maja Horvat, Polona Selič Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). NOVO: Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (zavihek »Moje prijave«, rubrika »Arhiv«). Dodatne informacije: Andreja Stepišnik, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Januar 2020 JANUAR 2020 3. 1.–2. 2.  •  SMERNICE ZDRAVLJENJA RAKA PLJUČ kraj: spletno izobraževanje, št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 1 W: https://si.doctrina.biz/zdravniki omejeno prijave, informacije: Anja Jurič, T: 041 823 159, E: anja@ vsebina: Rak pljuč je danes že najpogostejši rak in tudi najpogostejši vzrok organizator: Doc- doctrina.biz, W: https:// umrljivosti zaradi raka v svetu. V izobraževanju bodo v sodelovanju z mag. Moj- trina, izobraževanje, si.doctrina.biz/zdravniki co Unk, dr. med., iz sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu d. o. o. Ljubljana predstavljene sodobne smernice, ki so pomembne za učinkovito zdravljenje bolezni. 11. 1.–9. 2.  •  NOVOSTI NOVIH SMERNIC ASTME kraj: spletno izobraževanje, W: št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 0,7 https://si.doctrina.biz/zdravniki omejeno prijave, informacije: Anja Jurič, T: 041 823 159, E: [email protected], W: https:// vsebina: Astma je pogosta in lahko tudi zelo resna kronična organizator: Doctrina, si.doctrina.biz/zdravniki bolezen otrok in odraslih. V izobraževanju bo prof. dr. Matjaž izobraževanje, d. o. o. Fležar, dr. med., predstavil pomembne novosti, ki jih prinašajo nove smernice za zdravljenje astme (GINA 2019) 11. 1.–10. 2.  •  TEŽKA IN PROBLEMATIČNA ASTMA kraj: spletno izobraževanje, W: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 0,6 https://si.doctrina.biz/zdravniki prijave, informacije: Anja Jurič, T: 041 823 159, E: anja@ vsebina: Kljub priporočilom za zdravljenje astme in vse boljšemu znanju o organizator: Doc- doctrina.biz, W: https:// patogenezi astme še vedno obstajajo bolniki, katerih astma je nezadovoljivo trina, izobraževanje, si.doctrina.biz/zdravniki zdravljena, bolezen pa neurejena. Doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., Klinika za d. o. o. pljučne bolezni in alergijo Golnik, bo v izobraževanju predstavila novosti pri zdravljenju težke in problematične astme. 16. 1.–15. 2.  •  INHALACIJSKA TERAPIJA kraj: spletno izobraževanje, W: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v pos- https://si.doctrina.biz/zdravniki topku vsebina: Pri zdravljenju bolezni dihal je zelo pomembno, da organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, T: 041 bolniki znajo ustrezno uporabljati inhalacije. V izobraževanju izobraževanje, d. o. o. 823 159, E: [email protected], W: https:// bomo s predavateljico Barbaro Benedik, mag. zdr. nege, pred- si.doctrina.biz/zdravniki stavili vrste inhalacijskih terapij in pravilno uporabo medicinskih pripomočkov za izvajanje. 16., 17. in 21. ob 16.00  •  OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul, Šuceva št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR (150 EUR za študente k. točke: *** ulica 26 zadnjih letnikov medicine) vsebina: Splošno o medicinski hipnozi, struktura terapevtske seanse, tehnike hipnotske indukcije (teoretični in praktični del), vodenje krat- organizator: Društvo za prijave, informacije: prijave: kega sproščanja. Namenjeno zdravnikom, stomatologom, zdravstve- medicinsko hipnozo Slovenije, E: [email protected], nim delavcem, psihologom, študentom medicine in psihologije. prof. dr. Marjan Pajntar, dr. informacije: Bronja Plut, univ. med., spec. gin. in por., univ. dipl. psih., T: 031 322 207, E: dipl. psih., v. svet. [email protected] 17. ob 15.00  •  NE DOPUŠČAJMO NASILJA kraj: IZOLA, Splošna bolnišnica št. udeležencev: 50 kotizacija: za člane zbornice ni kotizacije, ostali 50 EUR k. točke: 3,5 vsebina: Izobraževanje je namenjeno zdravstvenim delavcem, da se poučijo o pojavu nasilja v zdravstvu in o organizator: Zdravniška zbor- prijave, informacije: prijave: W: www. možnih načinih preprečevanja in ukrepanja. nica Slovenije domusmedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepi- [email protected] 17.–18. ob 8.00  •  60-URNA DODATNA ZNANJA IZ OBVLADOVANJA BOLEČINE kraj: LJUBLJANA, M hotel Ljub- št. udeležencev: 30 kotizacija: 210 EUR na sklop, skupaj 630 EUR za vse 3 k. točke: 17 ljana, Derčeva ulica 5 sklope, ki sestavljajo eno izobraževanje vsebina: Namenjeno zdravnikom specializantom in specialistom vseh spe- organizator: Slo- prijave, informacije: Neli cialnosti. Izobraževanje poteka v treh sklopih po 2 dni, v vsakem sklopu so vensko združenje za Vintar, T: 041 437 195, E: predavanja in vaje iz kliničnih primerov. Izobraževanje se dotakne vseh vidikov zdravljenje bolečine, [email protected], W: http:// obvladovanja bolečine. Celostno zajema tako teoretične osnove kot klinične UKC Maribor www.szzb.si/ izkušnje, predavatelji so zdravniki specialisti različnih specialnosti z dodatnim znanjem iz terapije bolečine in drugi strokovnjaki.

Revija ISIS srečanja S58trokovnaJanuar 2020 JANUAR 2020 17.–18.  •  VIII. Slovenska šola transtorakalne ehokardiografije (TTE) – (1. tečaj) kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE, št. udeležencev: 60 kotizacija: 250 EUR (z DDV) k. točke: *** Terme vsebina: Srečanje je namenjeno speciali- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave do 20. 12. 2019 oz. do zapolnitve zantom in specialistom interne medicine, kardiologov Slovenije, mest, Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 00, E: sasa. kardiologije, anesteziologije in pediatrije. Delovna skupina za [email protected], informacije: doc. dr. Katja Ažman Juvan, Drugi tečaj bo potekal 17.–18. aprila 2020. slikovne preiskave v dr. med., vodja organizacijskega odbora šole, T: 01 522 82 28, E: kardiologiji [email protected]. Namestitev v hotelu ni vključena v kotizacijo. Informacije in rezervacije: Terme Krka, T: 08 20 5 03 00, E: [email protected] 17.–18.  •  ADOLESCENT IDENTITY TREATMENT kraj: MARIBOR, UKC št. udeležencev: ni kotizacija: 650 EUR + DDV k. točke: 15 podatka prijave, informacije: Tina Škerbinc Muz- lovič, E: [email protected] vsebina: Izobraževanje predstavlja integrativni pristop k ob- organizator: UKC Mari- ravnavi osebnostne patologije v mladostništvu. Izhaja iz znanj bor, Klinika za pediatrijo družinske sistemske psihoterapije, teorije navezave, razvojne nevrobiologije, objektnih odnosov ter vedenjsko-kognitivnih teorij in tehnik. 20. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA PACIENTA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** Ljubljana vsebina: Sistematični pregled vitalno ogro- organizator: Simulacijski center ZD Ljub- prijave, informacije: prijave: E: prija- ženega pacienta, sprostitev dihalne poti, ljana, Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del. [email protected], informacije: tajništvo ravnanje z dihalnim balonom, aspiracija, SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, aplikacija kisika, vzpostavitev intravenske 031 396 533, E: [email protected] poti, nastavitev infuzije, varna defibrilacija. 24.  •  ŠOLA ANESTEZIOLOGIJE, REANIMATOLOGIJE IN PERIOPERATIVNE INTENZIVNE MEDICINE kraj: MARIBOR, Medicinska št. udeležencev: ni kotizacija: 195 EUR (DDV vključen) k. točke: 7,5 fakulteta omejeno vsebina: šola organizator: UKC Maribor, Oddelek za anesteziologijo, prijave, informacije: Tina Škerbinc Muz- intenzivno terapijo in terapijo bolečin lovič, E: [email protected] 24. ob 7.30  •  2. STROKOVNO SREČANJE O MEDICINSKO NEPOJASNJENIH STANJIH (MNS) kraj: MARIBOR, Hotel Draš, št. udeležencev: 60 kotizacija: zdravniki 49 EUR, specializanti 25 EUR, za k. točke: 5,5 Pohorska ulica 57 študente kotizacije ni vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine, organizator: ZAVOD prijave, informacije: doc. dr. specializantom družinske medicine ter vsem zdravnikom, ki želijo pridobiti nova JUST - A, Maribor Vojislav Ivetić, T: 051 336 036, znanja o medicinsko nepojasnjenih stanjih in se dodatno izobraziti na področju E: [email protected], W: www. družinske medicine. Posebnost srečanja so praktične delavnice, delo v majhnih just-a.si skupinah in multidisciplinarni tim predavateljev (zdravnik družinske medicine, TA-psihoterapevt, klin. psiholog, KVT-terapevt in specialist otroške in mladost- niške psihiatrije). 24. ob 8.00  •  8. SLOVENSKO SREČANJE O KLINIČNI FARMAKOLOGIJI: VARNA UPORABA ZDRAVIL kraj: LJUBLJANA, Austria Trend št. udeležencev: 200 kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: 6 hotel prijave, informacije: prijave: Sekcija za klinično toksikologijo SZD, Center za vsebina: Srečanje je namenjeno vsem zdravni- organizator: Sekcija za klinično toksi- zastrupitve, Interna klinika, UKC Ljubljana, kom, predvsem zdravnikom družinske medicine, kologijo SZD v sodelovanju s Centrom Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, E: andreja. urgentne medicine, interne medicine, pediatrije, za klinično toksikologijo in farmakolo- [email protected], informacije: Miran Brvar, nevrologije in psihiatrije, ter farmacevtom v le- gijo UKCL in Inštitutom za farmakolo- T: 01 522 12 93, E: [email protected] karnah. Napake pri uporabi zdravil, sodni primeri, gijo in eksperimentalno toksikologijo podporni programi, zdravila in pozornost, vedenje, Medicinske fakultete v Ljubljani, doc. smrčanje, boleče dojke, nevarnosti paracetomola, dr. Miran Brvar, dr. med. svetovanje turistom, CBD…

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Januar 2020 JANUAR 2020 24. ob 8.30  •  STROKOVNI SIMPOZIJ Z MEDNARODNO UDELEŽBO OB 70-LETNICI TRANSFUZIJSKE MEDICINE V UKC MARIBOR kraj: MARIBOR, UKC, velika predavalnica prim. dr. Zmaga št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Slokana, 16. nadstropje Klinike za kirurgijo 100 vsebina: Simpozij je namenjen organizator: UKC Maribor, Center prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (strokovna zaposlenim v zdravstvu. za transfuzijsko medicino, Bojana srečanja), informacije: Tina Škerbinc Muzlovič, E: Tina.skerbin- Bizjak, dr. med. [email protected], T: 02 321 29 40 27. ob 9.00  •  OSKRBA POŠKODOVANCA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Pristop k poškodovancu, pregled poško- dovanca, obračanje poškodovanca, zaustavljanje organizator: Simulacijski center ZD prijave, informacije: prijave: E: prija- krvavitev, sprostitev dihalne poti pri poškodovan- Ljubljana, Uroš Zafošnik, dipl. zn., [email protected], informacije: tajništvo cu, nadzor notranjih krvavitev. mag. soc. del. SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] 28. ob 9.00  •  ONKOLOŠKI BOLNIK NA PRIMARNEM NIVOJU – UČENJE S SIMULACIJAMI V ZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: 10–14 kotizacija: 200 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Vrste zdravljenja onkološkega bolnika, prepoznavanje najpogostejših organizator: prijave, informacije: prijave: zapletov posameznega onkološkega zdravljenja, ukrepi pri lajšanju težav, Simulacijski center E: [email protected], infor- postopek vstavitve atravmatske igle v vensko valvulo (VAP), preverjanje ZD Ljubljana, Uroš macije: tajništvo SIM-centra, refluksa, prebrizgavanje VAP-a, odvzem krvi in aplikacija i.v. terapije preko Zafošnik, dipl. zn., Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, VAP-a, odstranjevanje atravmatske igle, prepoznava zapletov VAP-a, PICC-kate- mag. soc. del. 031 396 533, E: prijava.sim@ ter (periferno vstavljen centralni venski kateter), preveza PICC-katetra, zd-lj.si prepoznava zapletov, odvzem krvi in aplikacija i.v. terapije preko PICC-katetra. 30.–31. 1., 26.–27. 3., 21.–22. 5., 19.–20. 11. ob 8.45  •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Ramada št. udeležencev: 25 kotizacija: 250 EUR k. točke: v pos- hotel ali hotel Kompas topku vsebina: Predavanja, delavnice: zdravlje- organizator: Alergološka in imunološka prijave, informacije: prijave: W: http:// nje in dg. postopki alergijskih, imunskih sekcija SZD, prof. Mitja Košnik, dr. med. www.szd.si/osnove-klinicne-alergologije- bolezni in astme. Namenjeno pulmologom, -in-astme/, informacije: prof. Mitja Košnik, internistom, specialistom in specializantom dr. med., Irena Dolhar, E: Mitja.kosnik@ splošne/družinske medicine. klinika-golnik.si, [email protected] 31. ob 8.30  •  CEPLJENJE NOSEČNIC, OTROK, MLADOSTNIKOV IN ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V AMBULANTAH GINEKOLOGOV, PEDIATROV, ŠOLSKIH IN DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV kraj: MARIBOR, UKC, preda- št. udeležencev: 130 kotizacija: 160 EUR (DDV vključen), kotizacije ni za k. točke: 10 valnica dr. Zmaga Slokana, 16. študente, upokojence in predavatelje nadstropje Klinike za kirurgijo vsebina: učna delavnica za zdravnike organizator: UKC Maribor, Klinika za ginekologijo in prijave, informacije: prijave: specializante in specialiste ginekologije in perinatologijo, Medicinska fakulteta, Katedra za gineko- W: www.ukc-mb.si (strokovna porodništva, pediatrije, družinske medicine, logijo in porodništvo, Združenje za pediatrijo SZD, Sekcija srečanja), informacije: Tina javnega zdravja, urgentne medicine, za primarno pediatrijo, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, prof. Škerbinc Muzlovič, E: Tina. zdravnike pripravnike, medicinske sestre, dr. Iztok Takač, dr. med., svet. [email protected], medicinske sestre babice, reševalce in T: 02 321 29 40 zdravstvene administratorje 31. ob 9.00  •  TPO IN AED ZA TIME V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Zunanja masaža srca, varna defibrilacija, oskrba organizator: Simulacij- prijave, informacije: prijave: E: prija- dihalne poti, umetna ventilacija, pristop k vitalno ogroženemu ski center ZD Ljubljana, [email protected], informacije: tajništvo pacientu, reanimacija. Uroš Zafošnik, dipl. zn., SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, mag. soc. del. 031 396 533, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja S60trokovnaJanuar 2020 JANUAR 2020 31. ob 14.00  •  POSVET MEDICINE PROMETA: ZMOŽNOST ZA VOŽNJO – POGLEDI DELEŽNIKOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medi- št. udeležencev: ni kotizacija: za člane združenja 100 EUR, nečlane 120 EUR k. točke: v pos- ca, Dunajska cesta 162 omejeno in specializante 60 EUR topku vsebina: Izobraževanje je namenjeno specialistom in spe- organizator: Združenje za medicino prijave, informacije: Jernej cializantom MDPŠ, specialistom in specializantom družinske me- dela, prometa in športa Hren, E: izobrazevanja@ dicine, specialistom in specializantom psihiatrije, psihologom zmdps.si ter vsem zdravnikom, ki se srečujejo z ocenjevanjem zmožnosti vožnje. FEBRUAR 2020 1. 2. 2020–1. 2. 2022  •  II. SLOVENSKA ŠOLA AKUPUNKTURE 2020 do 2021 kraj: LAŠKO, Thermana, d. d., Kongresni center, št. udeležencev: kotizacija: 2.000 EUR k. točke: *** predavalnice 25 prijave, informacije: pri- jave do 30. januarja 2020, vsebina: Šola je namenjena zdravnikom in zobozdravni- organizator: Slovensko združenje za aku- prim. Jadwiga Hajewska kom z licenco. Trajala bo 200 ur od marca 2020 do marca punkturo pri SZD, prim. mag. Marija Cesar Kosi, dr. med., E: jadwiga. 2021 (deset 16-urnih ciklusov predavanj, delavnice, semi- Komar, dr. med., prim. Jadwiga Hajewska [email protected] narske naloge in izpit). Sodelovali bodo tuji in slovenski Kosi, dr. med., Slavka Topolić, dr. med. predavatelji. Za vsak sklop predavanj so predvidene licenčne točke. 13. ob 15.00  •  NE DOPUŠČAJMO NASILJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Slovenska cesta št. udeležencev: 50 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 162 ni kotizacije, ostali 50 EUR vsebina: Izobraževanje je namenjeno zdravstvenim organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: W: www. delavcem, da se poučijo o pojavu nasilja v zdravstvu Slovenije domusmedica.si, informacije: Andreja in o možnih načinih preprečevanja in ukrepanja. Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepi- [email protected] 24. ob 9.00  •  REANIMACIJA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Sprostitev dihalne poti, dihalni balon, en- organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www.domusme- dotrahealna intubacija, zunanja masaža srca, varna zbornica Slovenije dica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 defibrilacija, zdravila, timsko delo. 53, E: [email protected] 26. ob 9.00  •  POROD kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** do 20 vsebina: Ukrepanje ob zapletih pri porodu, reanimacija no- organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: prijava. sečnice, reanimacija novorojenčka, timsko delo pri izvajanju center ZD Ljubljana, Uroš [email protected], informacije: tajništvo SIM-cen- poroda z zapletom. Namenjeno zdravstvenim delavcem. Zafošnik, dipl. zn., mag. tra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] soc. del. 28. ob 9.00  •  TPO IN AED ZA TIME V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljubljana št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Zunanja masaža srca, varna defibrilacija, oskrba dihalne poti, umetna ventilacija, pristop k organizator: Simulacijski center ZD prijave, informacije: prijave: E: prijava. vitalno ogroženemu pacientu, reanimacija. Ljubljana, Uroš Zafošnik, dipl. zn., [email protected], informacije: tajništvo-SIM mag. soc. del. centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Januar 2020 Zdravstveni dom Logatec Univerzitetni klinični center Maribor razpisuje prosta delovna mesta za: razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) 1 zdravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe Oddelka za za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) žilno kirurgijo), za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, za določen čas 24 mesecev s polovičnim delovnim časom, zdravnika specialista radiologije (m/ž) 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zdravnika specialista zobne in čeljustne ortopedije (m/ž) 2 z dravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in estetske za nedoločen čas s krajšim delovnim časom. kirurgije, Možno je tudi delo preko podjemne pogodbe ali pa zaposlitev za krajši delovni čas. 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, Možno je tudi vključevanje samo v dežurno službo. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: 2 zdravnika specialista interne medicine, ZD Logatec, Notranjska cesta 2, 1370 Logatec ali na e-naslov: [email protected] . 1 zdravnik specialist nuklearne medicine, Za več informacij lahko pokličete na tel. št. 01 750 82 20. 2 zdravnika specialista urgentne medicine, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica 3 z dravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in razpisuje prosta delovna mesta za: perioperativne intenzivne medicine, zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa za nedoločen čas, krajši delovni čas 20 ur/teden, 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, zdravnika specialista družinske in urgentne medicine za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, za delo v ADM in NMP, 3 zdravniki specialisti oftalmologije, zdravnika specialista urgentne medicine za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, 3 zdravniki specialisti nevrologije, zdravnika specialista pediatrije za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, za delo v ŠD. 2 zdravnika specialista patologije, Možno je tudi delo preko podjemne pogodbe ali zaposlitev za krajši delovni čas. 2 zdravnika specialista travmatologije, Možno je tudi vključevanje samo v dežurno službo. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite na 1 zdravnik specialist revmatologije, naslov: ZD Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 8, 6250 Ilirska Bistrica ali na e-naslov: [email protected] 2 zdravnika specialista pnevmologije, Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 05 71 12 140. 1 zdravnik specialist ginekologije in porodništva, 1 zdravnik specialist pediatrije, 1 zdravnik specialist psihiatrije, 2 zdravnika specialista radiologije, 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, 1 zdravnik specialist otroške nevrologije, 1 zdravnik specialist sodne medicine. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet razpisa, • licenca za samostojno delo, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, • najmanj osnovna raven znanja nemškega ali angleškega jezika, • znanje temeljnih postopkov oživljanja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.

Revija ISIS srečanja S62trokovnaJanuar 2020 Osnovno zdravstvo Gorenjske • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Radovljica, zdravnika specialista otorinolaringologije (m/ž) Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg za nedoločen čas za 8 ur na teden v OE ZD Radovljica in izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi zdravnika specialista oftalmologije (m/ž) določeno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica izvaja v zdravstvenih domovih znotraj gorenjske regije. in v OE ZD Tržič, V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) specialnosti oz. zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in za nedoločen čas s krajšim delovnim časom v OE ZD sicer: Radovljica, • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič. Bohinj in zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) Naše prednosti so: za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, • dobri odnosi v kolektivu, Bohinj, • d obre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. • z dravnika specialista radiologije (m/ž), pediatrije ali šolske medicine (m/ž), oftalmologije (m/ž) in specialista družinske V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, medicine (m/ž) vas vljudno vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu ali nam pišete na spodaj navedene kontaktne naslove. Dogovorili se • zdravnika specialista pediatrije (m/ž), zdravnika specialista bomo za srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili urgentne medicine (m/ž), zdravnika specialista radiologije možnosti dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje (m/ž) do 31. 01. 2020 za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zdravnika specialista ginekologije (m/ž) – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Bohinj, Mladinska cesta 1, za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v Bled ali na e-naslov: [email protected] ali OE ZD Škofja Loka, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali mladostniške psihiatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine (m/ž) Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločena čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD Tržič, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič ali na e-naslov: [email protected]. Dentavital – center ustnega zdravja Obveščamo vas, da s 1. novembrom 2018 velja nov cenik za objave in oglaševanje v strokovni reviji Isis, ki ureja tudi vabi k sodelovanju objave v koledarju strokovnih srečanj. zobozdravnika/-co V koledarju bodo še naprej objavljena vsa izobraževanja vseh Kaj pričakujemo? organizatorjev, ki so za izobraževanje že pridobili kreditne • Strokovni naziv doktor dentalne medicine točke ali so v postopku pridobivanja. Te objave bodo, kot do- • Licenco za samostojno delo slej, brezplačne. • Zavzetost in motiviranost • Željo po izpopolnjevanju, izobraževanju ter nudenju zobozdrav- Vsebino izobraževanja, objavljenega v koledarju, bo vsak organizator lahko predstavil z do 150 znaki. Podrobnejšo stvenih storitev na visokem nivoju vsebino pa si bo – če jo je organizator seveda navedel – • Osebnostne lastnosti, ki zobozdravniku/-ci omogočajo empati- mogoče prebrati na spletni strani www.domusmedica.si. čen pristop do pacientov in dobro vključitev v tim Od 1. novembra 2018 je v koledarju izobraževanj mogoče objaviti tudi izobraževanja, ki niso pridobila kreditnih Kaj ponujamo? točk in/ali jih ne organizirajo zdravstvene ustanove ali • Delo v stimulativnem okolju združenja in društva s področja medicine. Te objave so • Delo v sodobno opremljenih prostorih z vrhunsko zobozdra- plačljive v skladu s sprejetim cenikom. vstveno opremo Več informacij: [email protected] • Mentorstvo in svetovanje Vašo zainteresiranost nam sporočite na [email protected]. Več informacij o ordinaciji najdete na spletni strani  www.dentavital.si.

Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e3Januar 2020 Prim. Milan Jež, dr. med. (1920–1997), prvi mariborski specialist ortodont Aleksander Sterger Prim. Milan Jež, dr. med., spec., se je rodil Še istega leta se je odzval vabilu za 6. septembra 1920 v Loznici pri Vipavi. Na sodelovanje pri pouku na Višji stomatološki šoli klasični gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta v Mariboru. Svet šole ga je leta 1962 izvolil za 1942, deset let kasneje (1952) pa promoviral na rednega profesorja višje šole za pouk predmetov Medicinski fakulteti v Ljubljani. Naslednji dve zobne bolezni in ortodontija. Nadaljeval je še leti je opravljal staž v Splošni bolnišnici Maribor pogodbeno delo specialista v specialistični in se nato zaposlil na šolski polikliniki Zdravstve- ortodontski ambulanti zdravstvenega doma, nega doma Maribor. Na specializacijo iz zobnih vendar v precej manjšem obsegu. in ustnih bolezni je bil napoten na Stomatološko kliniko v Ljubljani. V letu 1965 je predlagal in obrazložil zamisel o organizaciji I. jugoslovanskega simpozija Kot zdravnik specialist stomatolog s stro- preventive kariesa in ortodontskih nepravilnosti kovno izobrazbo iz ortodontije, pridobljeno leta ter začel z organizacijskimi pripravami za izved- 1959 pri prof. dr. Jožetu Rantu, se je vrnil v bo simpozija v letu 1966. Leta 1968 je bila tudi Maribor. Zaposlil se je v šolski zobni ambulanti na Višji stomatološki šoli urejena specialistična Zdravstvenega doma Maribor, ki je bila v II. ortodontska ambulanta, kjer je še nadaljeval delo nadstropju zgradbe v Ulici talcev 9. Tam je bila kot specialist ortodont. jeseni 1960 v eni od ordinacij ustanovljena specialistična ortodontska ambulanta, kjer je Opravljal je naloge predstojnika kliničnega Milan Jež, dr. med., spec., začel delati 9. no- oddelka šole, zadnja tri leta delovanja šole pa je vembra 1960. bil tudi njen direktor. S sodelavci šole je zavzeto nasprotoval ukinitvi višješolskega izobraževanja Zaključno mnenje o utemeljenosti šolanja zobozdravstvenih terapevtov z višjo strokovno izobrazbo. Stališče učiteljskega zbora Višje stomatološke šole k predlogu republiškega Sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, da šola v šolskem letu 1967–1968 ne vpisuje več v prvi letnik. Arhiv PAM.

Revija ISIS medicine 6Iz4zgodovineJanuar 2020 v stomatologiji in v obsežnem pisnem Proslava 30-letnice ortodontske dejavnosti v Kazinski dvorani gledališča v Mariboru. elaboratu učiteljskega zbora šole Z leve: prim. Majda Korpar, dr. dent. med., Julija Grajfoner, dolgoletna zobna asistentka utemeljil nadaljnji obstoj Višje stoma- ortodontske ambulante, Cveto Brajevič, dr. dent. med., takrat še zobotehnik tološke šole. ortodontskega laboratorija, Ljudmila Slana, za kratek čas prva asistentka ambulante, prim. Milan Jež, dr. med., in dr. Vladimir Žura. Po ukinitvi delovanja Višje stoma- tološke šole se je kot ostali sodelavci pomoči rojaka dr. Vladimirja Žure kot ko smo leta 1995 v Ljubljani prazno- šole zaposlil v Zdravstvenem domu prvi v Sloveniji že leta 1971 uvedel v vali 50. obletnico vpisa na popolno Maribor in nadaljeval delo v ordinaciji specialistični ortodontski ambulanti v medicinsko fakulteto. Žal se druženja specialistične ortodontske ambulante Žitni ulici 15. V letih 1975, 1978 in svojih sodelavcev – tudi iz bivše Višje v Žitni ulici 15. 1979 so bili organizirani v Mariboru stomatološke šole – naslednjega leta trije tečaji iz fiksne ortodontske iz zdravstvenih razlogov ni mogel Ko je bil leta 1981 zgrajen objekt B tehnike. Prvega je vodil Milan Jež, dr. udeležiti. Nenadejano je umrl aprila zdravstvenega doma v Partizanski med., druga dva pa dr. Vladimir Žura. 1997. ulici 14, je v eni od štirih na novo Za zdravljenje s fiksnim načinom za opremljenih ordinacij specialistične paciente iz severovzhodne Slovenije je Viri službe za ortodontijo nadaljeval (s bil zadolžen Maribor. polovičnim delovnim časom) z zdrav- 1. Jež M.: Ortodontska problematika na ljenjem ortodontskih nepravilnosti. Kot aktiven udeleženec je sodelo- terenu. ZobV. 1964; 19: 11-19. val na številnih strokovnih srečanjih, Obsežno, poglobljeno raziskova- simpozijih in kongresih. Za svoje delo 2. Jež M.: Kako izboljšati uspehe zdravlje- nje problematike stanja zobovja in je prejel številna priznanja Ortodont- nja z snemnimi ortodontskimi aparati. ortodontskih nepravilnosti je v letih ske sekcije Slovenskega zdravniškega ZobV. 1967; 22: 130-34. 1959–60 izvedel v epidemiološki društva in Združenja ortodontov raziskavi stanja stalnega zobovja na Jugoslavije. Častno članstvo pa sta 3. Jež M.: Pomen perspektivne fiksne populaciji 23.061 šolskih otrok na mu podelila Ortodontska sekcija ortodontske tehnike. ZobV. 1974; 29: področju Zdravstvenega doma Mari- Slovenskega zdravniškega društva in 87-93. bor. Ortodontsko problematiko na Ortodontsko društvo Slovenije. terenu je podrobneje prikazal v letu 4. Sever Cimerman K.: Razvoj ortodontske 1964, kako izboljšati uspehe zdravlje- S strokovnim srečanjem, posveče- dejavnosti v Mariboru. ZobV. 1996; 44: nja s snemnimi ortodontskimi apara- nim prim. Milanu Ježu, dr. med., 28-29. ti, pa še leta 1967. Številne izpopolnje- nestorju ortodontije v Mariboru, je ne izvedbe snemnih ortodontskih bila leta 1990 v Kazinski dvorani 5. Sever Cimerman K.: Specialistična aparatov, izpopolnjene metode mariborskega gledališča zaznamovana ortodontska dejavnost v Zdravstvenem zdravljenja in izkušnje iz prakse so tudi 30-letnica ortodontske dejavnosti domu Maribor. ISIS. December 2018; bile objavljene v številnih člankih v Mariboru. 12: 56-59. strokovnih revij. Po upokojitvi v letu 1991 se je 6. Sterger A., Korpar M.: Izvajanje Željo, da bi pridobil znanja za povsem posvetil svoji družini in še mladinskega in preventivnega zobo- zdravljenje zahtevnejših primerov, je posebej svoji vnukinji. Vendar pa je zdravstvenega varstva v občini Maribor uresničil v tujini, kjer se je izpopolnil rad prišel med mariborske kolege 1969. Bilten ZD Maribor. 1970; 1-2: v fiksni ortodontski tehniki. Tako je to »medicince 45«, še posebno potem, 55-60. metodo ortodontskega zdravljenja ob 7. Sterger A.: Primarij Milan Jež. VEČER. Prim. Milan Jež s sodelavcema prim. Majdo 27 april 1997. Korpar in avtorjem prispevka (z leve). Fotografijo hrani avtor. 8. Sterger A.: Zgodovina razvoja ortodonti- je na področju Maribora. ISIS. Avgust/ september 2018; 10: 73-75. Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., spec., Maribor, aleksander. [email protected]

Revija ISIS Zanimiv6o5Januar 2020 Kaj pa fitomedicina? Eldar M. Gadžijev »Phytomedicine is the science of illness and damage cah izpred 5000 let s področja Babilonije, ki to plants, the causes thereof, their manifestations, opisujejo 250 rastlin in njihovo uporabo. Pribli- their development, their dissemination, methods žno enako star je prvi zapis seznama zdravilnih for maintaining plant health and also measures used rastlin iz Kitajske, kjer je bilo zeliščarstvo, tako to control plant diseases and their causes.« kot tudi v stari Indiji, Egiptu, Mezopotamiji in Ameriki, osnova zdravilstva. Uvod Stari Grki in Rimljani so gojili in pri zdravlje- Ob razpravah o integrativni medicini in ob nju uporabljali zeliščarstvo, ki se je z njihovimi razmišljanjih o pričakovanjih bolnikov, poveza- osvajanji razširilo po vsej Evropi. nih s težavami zaradi stranskih učinkov številnih zdravil, pa tudi ob problemih medikamentnega Znano je tudi, da so bili keltski druidi izredni zdravljenja kroničnih obolenj se zdi smiselno poznavalci moči zelišč. napisati nekaj o fitomedicini. Arabci so izkoristili zeliščarsko znanje, Seveda ne o oni, ki jo opredeljuje osnovna defi- pridobljeno med osvajalskimi pohodi po Egiptu, nicija pod naslovom, pač pa o tisti, ki je definirana severni Afriki, srednji Aziji in južni Evropi. kot »na zdravilnih rastlinah osnovana tradicionalna V 8. in 9. stoletju so v Bagdadu in Damasku medicina, ki v preventivne in terapevtske namene nastale prve lekarne, v katerih so prodajali uporablja razne rastlinske dele in modalitete«. rastlinska zdravila iz vzhodne Azije. Izpopolnili so destilacijski postopek in izdelovali razne Danes postaja fitomedicina znanstveno pripravke, npr. sirupe, eliksirje, smole in esence. utemeljen način zdravljenja, še vedno tudi tradicionalna, vendar vse bolj podprta z dokazi o V srednjem veku je zeliščarstvo v Evropi učinkovitosti. Ugotovljeno je bilo, da ima cca živelo pretežno v samostanih. Tam so za zdravje 20.000 rastlin medicinski učinek in 1.200 vrst skupnosti od nekdaj skrbeli redovniki, poimeno- rastlin naj bi bilo uporabljanih v zdravljenjih, ob vani »infirmariji«, ki so s svojim znanjem pogo- tem, da je bilo do sedaj v taksonomični botaniki sto pomagali tudi ostalemu prebivalstvu. prepoznanih >270.000 rastlinskih vrst. Nov pogled na rabo zdravilnih zelišč, osno- Fitoterapijo označujejo kot na znanstvenih van na izkušnjah z bolniki, je uvedel Paracelsus, izsledkih osnovano medicinsko prakso fitomedi- ki pa je še vedno verjel v signaturni nauk. Po tem cine, za razliko od t.i. tradicionalnih pristopov, nauku naj bi iz oblike, barve, vonja, okusa, časa kot je medicinski herbalizem. in kraja rasti kakšne rastline sklepali o njenih možnih zdravilnih učinkih. Signatura (oznaka) Zeliščarstvo ali herbalizem je veda o rastli- določene rastline naj bi se ujemala s signaturo nah in njihovih uporabnih lastnostih, osnovana (naravo, značajem, mestom) bolezni. na empirični uporabi zdravilnih zelišč, povezanih s tradicionalnim ljudskim zdravilskim znanjem. V začetka 19. stoletja se je uveljavljala znan- Obsega pre­poznavanje in gojenje posameznih ra- stveno usmerjena medicina, ki je uporabljala stlin, poz­nav­ anje njihove uporabne vrednosti, izvlečke rastlinskih snovi in ne več celih rastlin. Te pridobivanje sestavin iz njih ter lekarništvo. V rastlinske snovi so ohranjale svojo kakovost in jih obseg herbalizma nekateri vključujejo tudi čebe- je bilo lažje odmerjati. Zeliščarstvo je dobilo s tem lje pridelke in pripravke iz gob. močno konkurenco. Naravni zdravilci in reformi- sti v medicini pa so se zavzemali za ohranitev Fitomedicina je kot zeliščarstvo od nekdaj zeliščnega zdravljenja; med najbolj znanimi sta prisotna v tradicionalni ljudski medicini praktič- bila Sebastian Kneipp, ki je uporabljal zdravilne no po vsem svetu. rastline pretežno za kopeli in povitke, in Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofske medicine Najzgodnejše naj bi bilo šamansko zeliščar- (človeka obravnava v njegovi celoti). stvo, sicer pa obstajajo zapisi na glinastih plošči- Pri nas je bilo zeliščarstvo od nekdaj vezano na samostane. Samostani s tradicijo zeliščarstva pri nas so Olimje, Stična in Žiče. V Olimju je

Revija ISIS Z66animivoJanuar 2020 lekarna iz leta 1670, znana po freskah osredotočale na razvoj možnosti obrambo pred rastlinojedi, bakterija- Antona Jožefa Lerchingerja s svetopi- za optimalno rast in kultiviranje mi, gobami in virusi. semskimi prizori, povezanimi z zelišč. To je pomembno, saj se boleznimi, zdravilnimi zelišči in večina zdravilnih zelišč še vedno Sekundarni rastlinski produkti starodavnimi zdravitelji. To je bila nabira v naravi, v divjini, kjer pa imajo veliko koristnih funkcij za hkrati prva samostanska lekarna, kjer pogoji za rast in kultiviranje niso rastlino. Ob tem se je izkazalo, da so lahko zdravila dobili tudi okoliški vedno optimalni. Divje nabiranje imajo tudi določen potencial zdravil- prebivalci. zelišč je lahko problematično tudi nih učinkov za ljudi. Tako so npr. v smislu vpliva na biotsko razno- sekundarni produkti, ki jih rastlina Cistercijanski pater Simon Ašič iz vrstnost, na možne različice in uporablja za samozaščito in so citoto- Stične je naš najbolj znan zeliščar, ki spremembe v kakovosti zelišč. ksični za patogene mikrobe, lahko je s svojimi čaji in pripravki iz zelišč Občasno lahko pride celo do koristni in uporabni kot antimikrobna uspešno pomagal mnogo ljudem. neprave prepoznave zelišča z sredstva pri ljudeh. Podobno so tudi možnimi tragičnimi posledicami. snovi, ki jih rastlina izdeluje za zaščito Danes zeliščarstvo pri nas živi Vse rastline imajo sicer splošne pred rastlinojedci (antidepresivi, pretežno na zeliščarskih kmetijah, skupne primarne produkte: ogljikove sedativi, relaksanti, anestetiki), katerih seznam je kar dolg in kjer hidrate, klorofil, hem, nukleinske uporabni pri človeku zaradi učinka na delujejo bolj ali manj poznani zelišča- kisline, maščobe in beljakovine, živčni sistem. rice in zeliščarji. vključene v osnovne presnovne procese ter v izgradnjo rastlin. V začetnem obdobju frakcionira- Kadar farmacija ob stranskih V rastlinah pa so tudi kombinacije nja zeliščnih ekstraktov je bil namen učinkih kakšnega zdravila ponudi številnih sekundarnih produktov izolirati tako imenovani »aktivni zopet drugo zdravilo, to neredko ni presnove, ki imajo koristne zdravilne princip«. Takrat je bilo mišljeno, da je zelo učinkovito, ali pa ima tudi svoje učinke. Sekundarni produkti sicer za v rastlinah le ena aktivna snov, morda stranske učinke ali je celo škodljivo. rastline naj ne bi imeli življenjsko dve. Kasneje pa se je izkazalo, na Znano pa je, da številne rastline pomembne vloge, imajo pa vendarle osnovi holističnega pristopa, poveza- (kamor lahko prištevamo tudi gobe) ključno vlogo v ekofiziologiji rastlin: nega z večtarčnim zdravljenjem, da je ne le učinkovito pomagajo pri kronič- obrambno vlogo pred rastlinojedi, bolj učinkovito zdravljenje z multi- nih težavah, ampak dobro blažijo pred patogeni in pri medrastlinskem komponentnimi ekstrakti zelišč. nekatere težave, povezane s kemote- rivalstvu. So pa tudi privlačni za Novejše metode ovrednotenja sinergi- rapijo in obsevanjem. koristne organizme, kot so simbionti stičnih in antagonističnih interakcij v in opraševalci. rastlinah so pripomogle k razumeva- Fitomedicina danes Poleg tega imajo rastlinski sekun- nju mehanizma delovanja zeliščnih darni produkti zaščitno funkcijo pri zdravil in njihovega kliničnega učinka. Po spremembi zakonodaje v ZDA abiotičnih stresih, kot so spremembe leta 1994, ki je olajšala proizvodnjo v temperaturi, v količini vode v Prav z večtarčno aktivnostjo in prodajo fitomedicinskih izdelkov, rastlini, ravni svetlobe, izpostavljeno- številnih sekundarnih produktov je uporaba medicinskih rastlin v sti UV-žarkom ter v mineralni vseb- zdravilnih rastlin si lahko razložimo Ameriki od 1991 do 1998 porasla s 3 nosti. medicinsko uporabnost kompleksnih na 37 %. Na celični ravni naj bi imeli ekstraktov zdravilnih zelišč za številne sekundarni produkti vlogo regulator- zdravstvene probleme. V tistem obdobju oz. v zadnjih jev rasti, modulatorjev ekspresije dveh desetletjih 20. stoletja so znan- genov in transdukcije signalov. Za razliko od sintetičnih farma- stveniki opravili vrsto pomembnih In zakaj imajo rastline tako cevtskih proizvodov, ki vsebujejo raziskav na področju fitokemije, številne bioaktivne metabolite. Pre- pretežno posamezno kemikalijo, so farmakognozije in hortikulture prost odgovor je v dejstvu, da rastline mnogi fitofarmacevtski izdelki doka- zdravilnih zelišč. ne morejo bežati, niti uporabljati zali učinkovitost v aditivnem oz. –– Na področju fitokemije so zdravil- orožja za zaščito pred različnimi sinergističnem učinkovanju več rastlinojedi. Za razliko od ljudi in kemičnih sestavin, ki delujejo na ne rastline opredeljevali, upošte- živali, rastline nimajo razvitega posamezno ali tudi na več tarč v vajoč vsebnosti bioaktivnih kakšnega podobnega imunskega povezavi s fiziološkimi procesi. Verje- sestavin, ki so jih izolirali in sistema, zato so v dolgi zgodovini tno je ta učinek koristen in blagode- strukturno analizirali. svojega življenja na zemlji razvile jen, ker odpravi problematične –– Farmakognostične raziskave tisoče strukturno različnih sekundar- stranske učinke, ki so lahko povezani zdravilnih rastlin so vključevale nih metabolitov, ki jim služijo za s prevlado ene ksenobiotične sestavi- poskuse bioaktivnih učinkov, ne v telesu. In prav sinergistične identifikacijo in možen način interakcije omogočajo učinkovitost delovanja ter tarčna mesta aktiv- cele vrste fitomedicinskih preparatov. nih fitomedicinskih spojin. To, da številne kemikalije delujejo –– Hortikulturne raziskave pa so se

Revija ISIS Zanimiv6o7Januar 2020 skupaj pri dodatnem in sinergistič- kroničnih bolezni in pri lajšanju težav, resnih stranskih učinkov. Obstaja nem delovanju, ima svoj izvor v že povzročenih z agresivnimi zdravili, izrazita težnja, da se zdravilna zelišča opisani funkciji sekundarnih produk- predvsem v onkologiji. Vsekakor je na temeljito razišče in prouči v skladu s tov rastlin pri njihovem preživetju. Te tem področju treba pridobiti znanje s prevladujočo usmeritvijo nadaljnjega kemikalije zagotavljajo namreč poznavanjem sestave in delovanja razvoja in napredka medicine. Nova učinkovito obrambo pred vrsto zelišč in njihovih pripravkov. Smisel- odkritja, ki jih obeta področje moder- rastlinojedov in patogenov, poleg tega no in potrebno pa bi bilo tudi še ne fitomedicine, so danes pomemben pa zmanjšujejo možnost, da bi ti nadaljnje izvajanje kliničnih študij za izziv in ob uporabi novih orodij organizmi razvili odpornost ali prila- opredeljevanje uporabnosti in kori- molekularne celične biologije, geneti- goditveni odgovor. stnosti fitomedicine v povezavi s ke in imunologije se lahko še bolj klasično medicino. Zelo verjetno je, da podrobno in natančno raziskuje Pri uporabi fitomedicine je sedaj bi bilo za bolnike prijazno in tudi delovanje sekundarnih rastlinskih največje zanimanje za vzdrževanje uspešno, ko bi se ob svojih težavah metabolitov. Prihodnost fitomedicine stalne in enakomerne zdravilne lahko dogovarjali z zdravnikom o v modernem razvoju zdravil je zelo kakovosti pri zdravilnih rastlinah. Pri možnosti uporabe fitomedicinskih obetavna ob tem, da bi znanstveniki tem je pomemben dejavnik učinek pripravkov. Iz do sedaj proučevanega ostali radovednega in objektivnega okolja na sekundarni metabolizem in ugotovljenega o učinkovitosti duha, brez predsodkov do konceptov rastlin s posledičnimi spremembami fitoterapije, ko so razjasnjeni številni »herbalizma«. In končno, zdravljenje fitomedicinske vsebnosti. S primer- učinki rastlinskih sekundarnih pro- z zelišči ni placebo medicina, ampak nim kultiviranjem zelišč ob optimizi- duktov, je povsem upravičeno priča- racionalna medicina, pri čemer so ranju pogojev okolja naj bi dosegali kovati korist in dober učinek pri klinične raziskave že za mnoga zelišča čim boljšo in stalno kakovost teh zdravljenju številnih bolezenskih dokazale njihovo učinkovitost. rastlin. stanj. Pa še nekaj bolj Načrtuje se tudi uporaba metabol- Sklepno razmišljanje osebnega v zvezi skega inženiringa za modifikacijo ali s fitomedicino pospešitev sinteze uporabnih tera- Tradicionalno zeliščarsko znanje pevtskih sestavin, ki so prisotne v lahko gledamo kot darilo iz preteklo- Ko sem bil še aktiven, klasično zdravilnih rastlinah. sti za tiste v prihodnosti, ki pa naj bi izobražen in usmerjen zdravnik, oplemenitili stara znanja z uporabo kirurg, nisem kazal praktično nobene Kaj lahko metod »state of the art«. Fitoterapija naklonjenosti in tudi ne zanimanja do pričakujemo od je bila in je še v uporabi v mnogih drugačnih načinov zdravljenja in tako fitomedicine? deželah sveta. Za prenekateri zdrav- tudi ne do fitomedicine. stveni problem ali okužbo zagotavlja Povsem jasno je, da je fitomedici- netvegano in glede na ceno učinkovito Bolezen in težave, povezane z njo, na danes ne le področje številnih alternativo sintetičnim zdravilom, ki predvsem zaradi stranskih učinkov raziskav, ampak da v okviru integra- imajo pogosto dolg seznam tudi zdravil, pa so me sčasoma pripeljale v tivne medicine vstopa v smiselno in stik tudi s fitomedicino. Ko sem koristno uporabo pri zdravljenju Zdravnik Bolnik Rezultat in učinek FT ga ne zanima Slišal za FT, a ne razmišlja o Zdravljenje poteka zgolj klasično, za stranske učinke uporabi uporablja sintetična zdravila – zato lahko nove težave Ve za FT, a ga ne zanima ali je Poskusil s FT-preparati, vendar Bolnik lahko doživi pozitiven učinek, pa zdravnik za odklonilen o tem ne pove zdravniku, ker se to ne izve in morda dober rezultat pripiše zgolj dani boji, da bo okaran klasični terapiji Od bolnika izve za FT, sam ne pozna Pove zdravniku za FT in želi Vzpostavljena komunikacija olajša bolniku, da učinkov pripravkov, ki jih bolnik njegovo mnenje uporablja FT, morda dobi mnenje zdravnika, če se ta jemlje, vendar ni odklonilen poduči o FT Zahteva od bolnika, da podpiše, da Želel bi FT, a posluša zdravnika Upravičeno, če gre za klinično raziskavo in se bolnik ne bo jemal drugega kot predpisano strinja. Bolnik zavestno ostaja le na predpisani terapiji terapijo Se ukloni (ga ne prijavi Odklonilen do FT in pove bolniku, da Zdravniški zbornici) Slaba komunikacija, etično sporno, slabo deluje na ga ne bo zdravil, če bo jemal FT Pove zdravniku, da bi jemal FT zaupanje in počutje bolnika Ve za FT in se pozanima o delovanju Ve za FT in sprejme zdravnikov Vzpostavljeno zaupanje, pričakuje se učinek zdravljenja Pozna učinke FT, bolniku svetuje nasvet o uporabi Zaupanje in plodno sodelovanje! uporabo Morda v prihodnosti, sicer danes še utopija

Revija ISIS Z68animivoJanuar 2020 spoznal, da »deluje«, sem celo sam nost fitomedicine ter si prizadeva za njevanje, morda tudi z dodatnim začel nabirati domača zelišča, jih sušil poglabljanje znanja o fitomedicini in znanjem, pričakovano odveč. Res pa in shranjeval, prebral precej knjig, tudi o uporabi fitoterapije kot smisel- je tudi, da smo zdravniki zavezani vse- med drugim tudi knjigo naših farma- nega in uspešnega načina zdravljenja življenjskemu učenju, ki pa ga je cevtov z naslovom »Sodobna fitotera- ter lajšanja številnih bolezenskih seveda že na področju klasične medi- pija – z dokazi podprta uporaba težav. cine vse več. Pa vendar v interesu zdravilnih rastlin«. bolnika in končno tudi zato, ker je Ob tem sem dobil idejo, da bi danes fitomedicina vendarle racional- Rad imam naravo in verjamem, izdelal nekakšno razpredelnico, ki naj na medicina, vse bolj znanstveno da je v njej nek smiseln red, pa tudi, bi prikazala nekaj možnih in morda podprta in utemeljena, bi bilo dobro, da nam nudi marsikaj, kar je za nas tudi verjetnih medsebojnih relacij da bi o fitomedicini zdravnik le nekaj koristno in tudi zdravilno. naših zdravnikov in bolnikov ob vedel – ali pa morda celo čim več. vprašanju uporabe fitoterapije (FT). Danes lahko rečem predvsem to, Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., da si želim, da naši kolegi ne bi bili »a Zelo dobro se zavedam, da so naši v. svet., Preddvor, priori« odklonilni do fitoterapije. zdravniki danes nesprejemljivo hudo Bolniki že veliko vedo o njej in kot obremenjeni ne le z delom, pač pa [email protected] sem opisal v prispevku, je tudi resna celo bolj s pretiranim administrira- znanost prepoznala pomen in vred- njem. Zato je vsako dodatno obreme- Riklijanstvo – sinonim za zdrav življenjski slog s slovensko tradicijo Blejski začetnik zdraviliškega turizma Arnold Rikli (1823–1906) ohranjen pred pozabo Zvonka Zupanič Slavec hala tkiva, s sončenjem pospeši- ter živeli skorajda robinzonsko la pretvorbo provitamina D v življenje v preprostih klimatskih Riklijev revolucionarni način vitamin D, s skromno vegetari- lesenih utah. Te so bile noč in zdravljenja bogatašev na Bledu v jansko prehrano klientom po- dan odprte, zagrnjene le z zave- drugi polovici 19. stoletja z magala odložiti odvečne kilogra- sami, saj so bile zračno-sončne gibanjem v naravi, z zračno- me, z rekreacijo pa pospešila kopeli najpomembnejši del -sončnimi kopelmi, s pitjem procese presnove in izplavljanja Riklijevega zdravljenja. Kmalu izvirske vode in kopanjem po mladih krvničk. Tako so postali zatem so po evropskih alpskih posebnem režimu, s skromno imunsko odpornejši in so se sanatorijih s klimatskim zdrav- vegetarijansko prehrano, brez počutili vitalnejši. Z nočnim ljenjem na ležalnih balkonih in alkohola in tobaka, s kulturnim spancem je kura še izboljšala terasah zdravili tuberkulozo.1 življenjem ter dolgim nočnim delovanje hormona melatonina, Do odkritja streptomicina pa je počitkom je vračal ljudem, z družabnostjo pa pospešila bilo še skoraj stoletje! Naturopa- živečim v mestnem stresu, bla- izločanje hormonov »sreče«, tija je bila s svojim preventivnim godejno počutje. Neokrnjena dopamina, serotonina, endorfi- delovanjem pomembna pomoč blejska narava je bila le še pika nov … Riklijeve kure so bile medicini. na i. Riklijeva naturopatija s očiščevalne in krepčilne za telo hidroterapijo, balneoterapijo, in dušo, zato ni čudno, da se je Padla sem v zgodbo, ki me je čisto klimatoterapijo, helioterapijo, začel širiti dober glas o njego- očarala. Ko sem se ustavila pred dietoterapijo, rekreacijo, počit- vem revolucionarnem načinu blejskim domom avtorja Riklijeve kom in družabnostjo je po eno- zdravljenja petičnežev, ki so na monografije Vojka Zavodnika, sem mesečni kuri evropski noblesi pol goli in bosi hodili po naturo- najprej zagledala veliko leseno soho odvzela skrbi in težave, očistila patovih blejskih sprehajalnih tamkajšnjega naravnega zdravilca telo, ga v vodnih in parnih kope- poteh, telovadili, se sončili, Arnolda Riklija (1823–1906) z visoko lih razgibala in razstrupila, mu kopali, pili čisto izvirsko vodo dvignjeno desnico in s popotno palico vrnila zdravje in dobro počutje. S svežim zrakom je kura predi- 1 Kesić B. Zdravstvene ustanove. V: Šercer A, ur. Medicinska enciklopedija. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod; 1970. p. 624−6.

Revija ISIS Zanimiv6o9Januar 2020 v levici. Žilav in tršat je izražal polnost radovednost in odkrije nedokončan Zakonca Vojko in Metka Zavodnik sta skozi življenjske moči in odločnosti. Postala Riklijev doprsni kip, delo svojih rok. desetletja zbirala gradiva Arnolda Riklija. sem pred vilo lepotico, grajeno v Duh je ušel iz steklenice in Arnold se alpskem slogu, z lesenimi ganki in nam pridruži ter dolgo v noč ostane z prehrano. Njegov odnos do zdravlje- rezljanimi nadstreški. Okoli nje se je nami. Poljane odmaknjenega spomina nja kaže, da v zapisano trdno verjame razprostiralo eno samo zelenilo, ki je njegovega življenja in dela, imaginaci- in se te življenjske filozofije tudi sam božalo oči. Huda vročina julijskega je in fascinacije stopijo med nas. drži. dne je bila v trenutku presežena in pomislila sem: »Poglej, kraj, kakršne- »Goli in bosi Kjer v Riklijevi slikovni zbirki ga ob vse bolj vročem vremenu tako po rosi …« zmanjka izvirnih zdravilčevih podob, iščemo!« Na pol odprta dvoriščna jih biograf Zavodnik sam spretno vrata so me pričakovala. Korak v levo, Riklijev raziskovalec Vojko Zavo- nariše, jim nadene naturalistični korak v desno, da bi našla vhod ali dnik z ženo Metko odpre hram svoje- izraz in jih vkomponira kot manjka- zaslišala kak glas. Tri korake po ga iskanja Riklijevih korenin, sreče- joče elemente v družinski in naturo- stopnicah navzdol, moj glasni poz- vanj s švicarskimi sorodniki iz patski mozaik. Sprehajamo se skozi drav, ki se je razlegal med mogočne Wangna ob reki Aare pri Bernu ter neinstitucionaliziran Riklijev muzej. breste, odgovora pa nobenega. Pot do potomci iz Wolfsberga v Avstriji. V vsaki sobi je prikazana druga dna stopnic, mimo visokega stebra s Izvirni oljni portreti ključnih družin- vsebina, vsako spremlja zbirateljeva sv. Uršulo in negovane zelenice pod skih članov stopijo pred nas in pripo- prepričljiva razlaga, podkrepljena s vznožjem Straže, še korak naprej, ko vedujejo pozabljene zgodbe. Med primarnimi viri, in to ne le z računi se odpre pogled na nebeško modrino bidermajersko opremo se pojavi zdravilišča, ampak celo z Riklijevim bazena pred vilo. Čarobna lepota! Arnold kot fantič, vzgojen v luteranski prvim dnevnikom iz let 1841–1843, Nenadoma zagledam gostitelja, ki v skromnosti in delavnosti, in nato kot obširno korespondenco med njim, tišini tudi sama uživata v pogledu na mladenič, pahnjen v družinsko družinskimi člani in pomembnimi park, delo lastnih rok. Topel nasmeh, barvarno rdeče preje. Po zgodnji osebnostmi tistega časa, kar sta čvrst stisk rok, spoznavni klepet. Izid poroki leta 1844 že naslednje leto z Zavodnikova s težavo zbrala od knjige o velikanu naturopatije na mlado družino odpotuje na Koroško, zasebnih zbiralcev, dražbenih hiš, Slovenskem, Arnoldu Rikliju, ki jo je v Jezernico (Seebach) ob Milštatskem Riklijevih naslednikov v Švici, Avstri- vizionarsko podprl Zavod za kulturo jezeru, kjer z bratoma brez pritiskov ji, Nemčiji, ZDA … Odkup več tisoč Bled, nas je pripeljal skupaj. Sledi strogega očeta poskusi srečo z ustano- eksponatov in dokumentov je znak sproščen pogovor o večdesetletnem vitvijo lastne rdeče barvarne, a stopi zbirateljeve trdne odločenosti, da je zbiranju izvirnih Riklijevih dokumen- na trnovo pot poslovnih neuspehov in Bled edino pravo mesto, kjer bi tov, njihovem študiju in pisanju skorajšnjega finančnega zloma cele moral biti Rikli prepoznan, saj je avtentične knjige o njem. Želja avtorja družine. Po prestanem plevritisu po zgodnji začetek tamkajšnjega zdrav- je bila, da domoznansko vrne velikega priporočilu strica Moserja okreva na stvenega turizma sredi 19. stoletja naravnega zdravilca Arnolda Riklija v Bledu ter ob iskanju zdravja zase v izključno njegova zasluga. njegov kraj uspeha za sedanje in najlepših letih svojega življenja prihodnje rodove. Rikli, o katerem odkrije ta, zanj prečudoviti kraj, z obstajajo mednarodne biografije, je zdravilno vodo, zrakom in svetlobo. Bled (nem. Veldes) postavil na svetov- Po uspešnem zdravljenju predvsem s ni zemljevid naturopatske izvirnosti, hidroterapijo se odloči za pot naturo- riklijanstvo pa ponesel v svet. pata in izstopi iz družinske tovarne. Že kot devetnajstletni mladenič je Ko me gostitelja vodita po vrtu, se namreč leta 1843 v rdeči barvarni mi vsiljujejo podobnosti z Muntheje- strica Moserja v Ajdovščini odkril tri vim delom San Michele: vsak kamen Mundejeve znamenite knjige o zdrav- na hiši ali v vrtu ima svojo zgodbo ljenju z vodo ter koristih zmernega in preteklosti in s tem svojo energijo. skromnega življenja, kar njegovo pot Sredi posebnega lapidarija je kot na zaznamuje za vedno. S trdno vero v oltarju postavljen javnosti še neodkrit svoja zdravilna spoznanja razvija in doprsni kip Arnolda Riklija. »Bohkov nadgrajuje naturopatijo. Hidroterapi- kotek« za na Bled priseljenega Švicar- jo kombinira z zdravljenjem z zrakom ja, ki je tukaj iskal in zase našel in svetlobo – kot zračno-sončne zdravje ter ga z najglobljo vero v kopeli, tem pa dodaja še gibanje, učinkovitost svoje metode ponudil sproščanje in pičlo vegetarijansko širnemu svetu. Gostitelj poteši mojo

Revija ISIS Z70animivoJanuar 2020 Albumi se odpirajo, obrazi oživlja- kraja oz. naroda, imeti nacionalno Vojko Zavodnik je spisal dokumentarno izjemno jo, bogata slikovna zbirka riklijanstva zaledje v ustanovah, skrbnicah nara- bogato monografijo o Arnoldu Rikliju (naročila: na Bledu kaže napol gole moške, ki se voslovne, zdraviliške, etnografske in [email protected] ali tel. 041 612 488). s popotno palico vzpenjajo po hribih širše kulturne dediščine. Brezmejna in sprehajajo po okoliških gozdovih, predanost raziskovalcev in vera v posnemalce marsikje, v začetku 20. pa ženske in dekleta, ki v belih platne- pravo pot so pripeljali do zbirke, ki stoletja v dekadentni švicarski komu- nih oblekah na travniku skupaj dokumentira pomen Riklijevega ni Monte Verita ob jezeru Lago di telovadijo, zračne lope ob jezeru pod poslanstva za Bled in svet. Maggiore, kjer so prav tako praktici- grajsko skalo, kjer se goli sončijo in rali ob drugih naravnih pristopih še zavestno globoko vdihavajo čist gorski Pol stoletja, praktično vse svoje nudizem in vegetarijanstvo po Rikliju. zrak. Predalniki so polni Riklijevih ustvarjalno življenje je Rikli v poletni predmetov, termometrov z različnimi sezoni živel in delal na Bledu, pozimi Rečemo lahko, da je bil Rikli skalami, zdraviliških instrumentov, v Ljubljani, Trstu in Meranu, pa v revolucionarni rousseaujevski prerok odličij, žigov, pisalnega pribora … Firencah in Griesu pri Bolzanu. V sodobnega časa in je zdravil v duhu Nepregledna vrsta skrbno urejenih rojstnem Wangnu se je za Riklijem »nazaj k naravi«. Biti drugačen fasciklov je polna najrazličnejših izgubila vsaka sled, tudi v Wolfsbergu običajno pomeni biti nesprejet in se dokumentov, objav o Riklijevem delu, v Avstriji, kjer se na Riklijevi cesti nenehno boriti z mlini na veter. Tem odmevov nanje, popisov sporov in bohoti njegova čudovita vila, ga pa se okolje vedno upira, saj je človek tožb z zdravniki in še in še. Na stenah poznajo le redki domačini. Korenine nagnjen k pasivnosti, si ne želi spre- so v temi profesionalno muzejsko pa je njegovo naturopatsko delo memb in večinoma stremi k ohranitvi razstavljene originalne Riklijeve ohranilo na Bledu, ki je z izgradnjo statusa quo. Riklijevo prepričanje v avtorske knjige. V posebni sobi se železnice Trbiž–Ljubljana leta 1870 pravilnost svojega početja, njegova nahajajo Riklijeve polsedeče kopalne postal svetovljanski kraj, saj je Riklije- trda švicarska vzgoja, luteranska banje, po vsej vili pa so imenitne sobe va klientela prihajala iz mondenih skromnost, a hkrati samozavest sina z riklijanskimi elementi in biderma- središč evropskih velemest. tovarnarjev so mu dali moč, da je svoje jersko opremo. poslanstvo opravljal kljub nasprotova- V zahodnem svetu najbolj znana nju okolja. Danes vemo, da zdrav Kam sodi Riklijeva naturopata 19. stoletja, češki kmet življenjski slog temelji na vseh načelih, zbirka in kje je Vincenz Prissnitz (1799–1851) in ki jih je upošteval Rikli, skozi zgodovi- Riklijevo mesto nemški duhovnik Sebastian Kneipp no medicine in zdravstva v širšem v mednarodnem (1821–1897), sta izvajala predvsem pomenu besede pa so ti elementi vsak prostoru? hidroterapijo, ne pa tudi atmosferske- zase poznani že od nekdaj. Predvsem ga zdravljenja, kot je Rikli imenoval druga polovica 19. stoletja je zaradi Zbirka bi zaradi presežnosti svoje zračno-sončne (svetlobne) hudih posledic industrializacije in morala postati javna, dobiti patronat kopeli, in nista uporabljala vegetari- množičnega pojava jetike razvijala janske prehrane. Rikli je bil pionir predvsem higieno in socialno medi- celostnega pristopa k naravnemu cino ter ponovno oživila naturopatijo. zdravljenju, riklijanstvo pa je dobilo Naj Riklijev svetovljanski duh V vili Antika ob vznožju blejske Straže je razstavljena mnogoplastna verodostojna zbirka ponovno zaživi med Slovenci, naj ga o življenju in delu začetnika blejskega zdravstvenega turizma Arnolda Riklija. mediji predstavljajo, naj tečejo preda-

Revija ISIS Zanimiv7o1Januar 2020 vanja, izhajajo tiskane in digitalne Rikliju v čast in Slovenije ob 200-letnici Riklijevega predstavitve, naj poteka ozaveščanje spomin rojstva naredil pregledno razstavo o preko družbenih omrežij … Naj zaživi njem in leto posvetil njemu ter bi, veličastna Zavodnikova monografija, Riklijeva razpadajoča vila ostaja podobno kot letos o Scopoliju in ki naj doživi izdajo tudi v angleškem zrcalo blejskega in slovenskega Zoisu, tekla mesečna predavanja iz jeziku. Naj se ponovno vrti dokumen- »neodnosa« do zapisanega in lovk bogate naturopatske vsebine in tarni film o Arnoldu Rikliju, delo brezdušnega kapitala, ki mu ni mar riklijanstva. Riklijevo ime pa bi bilo Amalije Mikša, in naj projekt prestopi tradicije. 200-letnica Riklijevega kot zaščitna znamka uporabljeno le slovenske meje. Nedavni intervjuji za rojstva leta 2023 bi bila idealen tam, kjer je to v skladu z avtorjevo zapis BBC Travel o Riklijevem zdrav- trenutek, ko bi lahko predstavljena filozofijo. ljenju na Bledu kažejo na to, da se nepresežna Riklijeva zbirka na naj­ tudi svet zanima za tega vizionarskega ustreznejši način prikazala veličino Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, naturopata, katerega zaton sta ob jubilantovega dela. Stalna postavitev dr. med., Medicinska fakulteta procesu osamosvajanja malih narodov bi ustanovi povrnila ponos in ugled, povzročili predvsem obe svetovni saj je Riklijev duh z zdravim življenj- Univerze v Ljubljani, Inštitut za vojni. Naj se Rikli in njegov duh, ki je skim slogom postal sinonim zdravja, zgodovino medicine temelj preventivne medicine, ponov- ki bi ga Slovenci lahko zelo dobro no vrne med nas. tržili. Morebiti bi Prirodoslovni muzej [email protected] Grad Brdo in družina Zois Ob dvestoletnici smrti Žiga Zoisa Jurij Kurillo Sodobni pogled na grad Brdo pri Kranju (foto: Jurij Kurillo). -Hungerspach z gradnjo »najlepšega in najmodernejšega gradu, ki je zrasel Grad Brdo (nemško Egg) pri skega kneza Pavla Karađorđevića in sredi kranjske ravnine, ki je bil hkrati Kranju, pozidan na ravnini blizu vasi povojnega državnega predsednika razkošno bivališče in mogočna trdnja- Predoslje, je v naši zavesti predvsem Josipa Broza. Manj pa vemo, da ta va ...« (L. Slana). V poznejših stoletjih kot protokolarna rezidenca dveh graščina izvira že iz davnega leta 1510, je bila stavba mnogokrat bolj ali manj državnikov: predvojnega jugoslovan- ko je pričel plemič Jurij Brdski-Egkh- posrečeno prezidana in preurejena ter je tudi večkrat menjala svoje lastnike. Vendar nas bolj kot zidovi zanimajo njeni nekdanji prebivalci in še posebej znamenita družina Zois, ki je tudi imela tu svoj sedež. Prvi svojega rodu, izvirajočega iz Švice, je bil Michelangelo Zois (1694–1777), ki je zaradi svoje izredne trgovske podjetniške spretnosti čez čas postal iz italijanskega begunca celo plemeniti baron Edelsteinski. Okoli leta 1753 je kupil grad in gospo- ščino Brdo. Njegov najstarejši sin iz drugega zakona – žena je bila Sloven- ka Ivana Kappus pl. Kamnogoriška – je bil Žiga (1744–1819), enako sposoben kot oče, zraven pa je imel še odlično opravljene študije. Ta si je ob družabništvu v očetovem podjetju

Revija ISIS 7Z2animivoJanuar 2020 Žiga Zois baron Edelsteinski. Freska Jurija Šubica v Narodnem muzeju v Ljubljani Invalidski voziček Žiga Zoisa. Menda ga je (foto: Jurij Kurillo). sam skonstruiral in je na njem zaradi »protina« prebil dvajset let. Mestni muzej v Ljubljani (foto: Jurij Kurillo). ščasoma pridobil veliko premoženje fužin šlo zelo dobro, ko pa se je Stični« – Proteus 60). To je bil po ter tako postal eden najbogatejših pojavila recesija zaradi konkurence mnenju današnjih biospeleologov Slovencev na Kranjskem. Bil je tudi železarske industrije v severni Evropi pravzaprav prvi zapis vedenja te zemljiški posestnik, ki pa je bil do svo- in je prišlo še do visokih davkov ob nenavadne dvoživke. jih številnih kmetov tlačanov presene- francoski zasedbi Kranjske, je gospo- tljivo krut in neusmiljen, saj se je z darsko postopoma skoraj propadel. Žiga Zois je na splošno spodbujal njimi dolgo tožaril zaradi tlake in Vendar je kljub vsemu obdržal grad raziskovanje slovenskih dežel tudi robotnine. Sprva mu je kot lastniku Brdo ter ga v oporoki zapustil nečaku tako, da je pomagal pri odpravah – Karlu. nekaterih se je udeležil tudi Valentin Karel Zois baron Edelsteinski. Avtor olja na Vodnik – v triglavsko pogorje, pa tudi platnu Andrej Herrlein. Narodni muzej v Barona Žiga Zoisa poznamo pri prvem vzponu na našega gorskega Ljubljani (foto: Tomaž Lavko). Slovenci predvsem po njegovi mecen- očaka Triglav leta 1778. Odprave so ski vlogi, saj je postal ob koncu 18. imele dodatno nalogo nabirati oka- stoletja tako rekoč središče kulturne- mnine kot dokaz davnih morskih ga ustvarjanja pri nas. Bil je zelo usedlin na tem področju. Baron si je razgledan v naravoslovnih vedah, še sčasoma ustvaril bleščečo zbirko 5000 posebej v mineralogiji in geologiji – mineralov rud in okamnin, ki je po njem se imenuje silikatni mineral s Pohorja zoisit – pa tudi v zoologiji in Mineral zoisit s Svinje na avstrijskem botaniki. Bil je v stiku s številnimi Koroškem. Zoisova zbirka mineralov. evropskimi naravoslovci tistega časa, Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani predvsem pa z zoologom in direktor- (foto: Jurij Kurillo). jem naravoslovnega muzeja na Duna- ju Carlom von Schreibersom, katere- mu je pošiljal različne preparirane in tudi žive živali, med drugimi zname- nito človeško ribico (Proteus angui- nus). Za te enkratne podzemeljske živalce se je še posebej zanimal, saj jih je več let doma gojil in opazoval. O človeški ribici ali močerilu je napisal leta 1807 celo (svoj edini) članek v listu Laibacher Wochenblat: »Na- chrichten von der im Dorfe Sittich vorkommene Fischart« (M. Aljančič: »Poročilo o vrsti ribe iz vasi Vir pri

Revija ISIS Zanimiv7o3Januar 2020 zaslovela po vsej Evropi (E. Faninger). botaniko in je zato veliko pohajal po Zoisova zvončica (Campanula zoysii) iz Še danes si je lahko del ogledamo v domačih gorah – po Karavankah, bohinjskih gora (foto: Luka Pintar). Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kamniških in Julijskih Alpah, kjer je Zaželenega deželnega muzeja v v triglavskem pogorju postavil kar znamenit pa je bil tisti čas alpski Ljubljani ni dočakal, a je prav barono- dve koči. Kot navdušen zbiratelj botanični vrt, ki je bil prvi na Sloven- va zbirka postala osrednja privlačnost rastlin je najemal tudi pomočnike, da skem. Tu je Karel sadil na skalnjaku novorazglašene ustanove v Ljubljani so mu prinašali različne gorske različne gorske rastline, ki jih je bodisi leta 1831. primerke. Zbral je herbarij z okoli zbral sam bodisi so mu jih prinesli 2100 primerki, ki je danes shranjen v njegovi pomočniki. Še danes hranijo v Baron Zois je bil član številnih Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Arhivu republike Slovenije karte evropskih znanstvenih združenj. Pri Vzdrževal je stike z mnogimi takratni- parka z vrisanim botaničnim vrtom, njem so se ustavljali mnogi znanstve- mi botaničnimi strokovnjaki, ki jim je pa tudi skrbno sestavljene sezname niki in pomembne osebnosti, celo pošiljal različne primerke tukajšnjih vključenih rastlin, ki jih je vodil Karel cesar Jožef II. in papež Pij VI., pred- rastlinskih vrst. Sam je odkril več Zois. vsem pa so se v njegovem krožku dotlej neznanih rastlin in dve od njih zbirali domači razsvetljenci. Po je celovški botanik Franz Xaver V spomin na družino Zois pode- ustalitvi v Ljubljani je začel podpirati Wulfen, takratna »evropska botanič- ljujejo od leta 1998 v Republiki slovenske izobražence, kakršna sta na avtoriteta«, imenoval po Karlu Sloveniji za vrhunske znanstvene in bila slovničarja Jurij Japelj in Blaž Zoisu. To sta Zoisova zvončica (Cam- raziskovalne dosežke, kamor so Kumerdej, v njegov krog je spadal panula zoysii) iz bohinjskih gora in vključene tudi medicinske vede, tudi njegov tajnik in poznejši ugledni Zoisova vijolica (Viola zoysii) s Stola. Zoisove nagrade in priznanja, dunajski slovničar Jernej Kopitar. Pozneje so po njem imenovali kar ves pridni dijaki in študenti pa so deležni Kmalu se jim je pridružil Anton rod tropskih trav z desetimi vrstami Zoisovih štipendij. Tomaž Linhart, ki je postal s svojima – cojzovka (Zoysia). Karel Zois je komedijama Županova Micka in Ta pošiljal pridobljene divje rastoče Viri veseli dan ali Matiček se ženi začetnik cvetice tudi dunajskemu botaniku N. slovenske dramatike. Zois je za T. Hostu, ki je leta 1797 izdal Sinopsis 1. Aljančič, Marko, »Žiga Zois in človeška literarno delo pridobil tudi Valentina avstrijskih rastlin. Ta je potem ribica. Ob 250. letnici rojstva velikega Vodnika, mu svetoval pri pisanju ter omenjal svojega kranjskega prijatelja razsvetljenca«, Proteus 60, Prirodoslov- ga denarno podprl pri izdajanju z največjim spoštovanjem in hvalež­ no društvo Slovenije, Ljubljana 1997/98. Lublanskih novic in pratik. V sloven- nostjo. skem razsvetljenstvu je imel baron 2. Enciklopedija Slovenije 15, Mladinska sicer osrednjo vlogo, saj je s svojo Sleherni današnji obiskovalec knjiga, Ljubljana 2001. kulturno razgledanostjo, nabavlja- Brda zagotovo občuduje obsežni njem literature ter denarnimi sredstvi parkovni kompleks, ki se na široko 3. Faninger, Ernest, »Baron Žiga Zois in pomagal pri razvoju začetka slovenske razteza okrog grajske stavbe. Čeprav njegova zbirka mineralov«, Scopolia 6, literature, zgodovinopisja in lingvisti- izvira zdajšnja razporeditev drevnin Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana ke, sam pa je ob tem ostajal v ozadju pretežno iz rok predvojnih vrtnarskih 1983. (P. Svetina). Žiga Zois se je prav tako aranžerjev kneza Pavla, ki je imel ukvarjal s poezijo, v katero je vpeljal nasploh veliko smisla, pa tudi izobraz- 4. Slana, Lidija, Brdo pri Kranju, Arterika, nekatere nove pesniške oblike. be o umetnosti, imajo ti nasadi dolgo Ljubljana, 1996. tradicijo – prav do obeh bratov Zois, Gospostvo Brdo je bilo Žigu Zoisu Karla in Žiga. Ta dva sta družno, Jurij Kurillo, dr. med., specialist zelo pri srcu, saj se od njega ni hotel čeprav se osebno nista najbolje pediater, Kranj, ločiti niti, ko je bil na gospodarskem razumela, prispevala k tako rekoč dnu. Tam je tudi večkrat bival, dokler popolni baročni podobi parka. Dala [email protected] ga ni neozdravljiva ohromelost po letu sta urediti različne ribnike, obdane z 1797 priklenila na invalidski voziček, drevoredi; poleg eksotičnih drevesnih ki ga je menda sam umetelno skon- vrst pa so bili za domače gospodarstvo struiral. Od takrat je bil navezan zgolj še posebej dragoceni nasadi sadnega na svojo ljubljansko hišo. drevja: jablan, hrušk, sliv, češenj, višenj, orehov, lesk, breskev ter bele Če obravnavamo posestvo Brdo v in črne murve, skupaj kar 10.686 lasti družine Zois, ne moremo mimo dreves (!). V parku tudi ni manjkala najmlajšega Žigovega brata Karla oranžerija za zimsko shranjevanje še (1756–1799). Prav on je največ posebej eksotičnega rastlinja. Najbolj svojega življenja prebil na družin- skem gradu. Zelo se je zanimal za

Revija ISIS v prostem času 7Z4dravnikiJanuar 2020 Pomladanska sezona 2019 orkestra Camerata medica Pavle Košorok V letu 2019 se lahko orkester Camerata Jureta Puca na harfi. Harfist Jure Puc se nam medica pohvali z obsežnim repertoarjem in je že nekajkrat pridružil. Navajeni smo, da harfo številnimi nastopi. Zdravniška zbornica Slovenije igrajo dame, njegovo sodelovanje pa je dokaz, da po navadi povabi naš orkester ob pomembnih je lahko dober harfist tudi moški, v našem dogodkih. Tokrat je bil to svetovni dan zdravja primeru tudi zdravnik. Andreja Gubenška smo 18. aprila 2019. Koncert je bil v veliki avli v ponovno povabili na oder pri skladbi E. Morrico- pritličju zdravniške zbornice. neja Gabriel’s oboe, ki je mnogim znana tudi kot melodija Nella fantasia in je bila napisana za film Prvi stik z občinstvom smo vzpostavili s Misijon. Telemannovo Sonato v e-molu za fagot in klavir, ki jo je naš dirigent priredil za godalni Drugi del koncerta je bil še posebej zanimiv. orkester. Program smo nadaljevali v baročnih Premierno smo namreč izvedli pet skladb t. i. zvokih s Siciliano M. T. von Paradis, pri kateri se slovenske salonske glasbe, ki je bila napisana v nam je na odru na violini pridružil solist Andrej obdobju med obema vojnama za razvedrilo Gubenšek. Pièces en concert za violončelo in poslušalcev. Izvajala se je v živo na takratnem orkester francoskega baročnega skladatelja F. radiu, pa tudi po zdraviliščih in kavarnah. Ker je Couperina je kot solist zaigral Peter Lange, bila po drugi svetovni vojni kot aristokratska redni član orkestra, sicer pa kulturni ataše glasba precej nezaželena, se je ni dalo slišati, tudi Nemškega veleposlaništva v Ljubljani. Ves čas notni zapisi niso bili razširjeni, marsikdaj so svojega službovanja je zelo zvest član orkestra in končali celo v smeteh. Nekaj teh not je uspelo je že večkrat naštudiral skladbe, kjer je z našim rešiti tudi našemu dirigentu. Salonska glasba je orkestrom nastopal kot solist. Pri brezčasni tako ponovno prišla na stojala šele po osamosvo- Meditaciji iz opere Thais G. Masseneta smo jitvi. Pisana je bila za razne sestave od plesnih spremljali solista Andreja Gubenška na violini in orkestrov do pihalnih godb. Za naš orkester je Člani orkestra pred koncertom v Doberdobu. Z leve: Rok, Kaja, Mateja, Kaja, Boris, Franc, Marina, Marko, Vanja, Gašper in Pavle.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Januar 2020 skladbe priredil dirigent Franc Avse- sledila kratka predstavitev del in Katja Lavrenčič. nek. Zaigrali smo pet skladb iz tega življenja gospoda Rupnika. Drugi del obdobja, in sicer Srčno veselje, smo začeli s spevnim Hačaturjano- čič je že nekajkrat nastopila z našim Karnevalstraume in Poloneza češke- vim Valčkom, nadaljevali z Jaklovo orkestrom v Sloveniji. Nagovorili smo ga, a v Sloveniji živečega skladatelja skladbo Srčno veselje in zaključili z jo, da naštudira tudi solistično sklad- A. Jakla ter Boter čmrlj in Že cvete Vodopivčevo koračnico Že cvete roža bo za nastop v domačem kraju. Kot roža gartroža V. Vodopivca. Med gartoža, pri kateri so s ploskanjem nalašč smo našli tudi zamejsko izvedbo valčka Karnevalstraume je aktivno sodelovali tudi stanovalci Slovenko sopranistko Nado Tavčar, ki solo odigrala koncertna mojstrica doma. Ker smo tako dobro sodelova- študira v Ljubljani, sicer pa je doma iz Vildana Repše. Pri skladbi Boter čmrlj li, smo zadnjo skladbo skupaj odmu- Doberdobu bližnjega Devina, tako da je solo odigral čelist Peter Lange. zicirali še enkrat. Tako je za nami še je bil solistični del nastopa v resnici Zadnja skladba, koračnica Že cvete en prelep in predvsem pristen na- obarvan s pravimi »zamejci«. roža gartroža, je poskrbela za iskriv stop, ki nam bo še dolgo ostal v zaključek in bučen aplavz. spominu. S svojim nastopom smo Po Doberdobu, Jamljah, Brestovi- poskušali vnesti nekaj veselja tudi ci, Gorjanskem in Komnu smo obesili V petek, 10. maja 2019, smo z med starejše ljudi, ki dostikrat številne plakate in v župnijski dom v orkestrom Camerata medica sodelo- ostajajo pozabljeni. vali na prav posebnem dogodku. Ob svetovnem dnevu možganske kapi V koncertno obarvan junij smo smo v Domu starejših občanov Fužine vstopili na najboljši možni način – s popestrili odprtje razstave slikarskih praznovanjem in druženjem. V del tamkajšnjega stanovalca, gospoda soboto, 1. junija 2019, smo se odpelja- Janeza Rupnika. Tudi sam je li na Kras, natančneje v vas Brestovica doživel možgansko kap, vendar ga to pri Komnu. Tja nas je povabil usta- ni ustavilo pri njegovem ustvarjanju. novni član orkestra, dr. Pavle Košo- Njegove slike pripovedujejo zgodbe rok, in nam ob svojem 75. rojstnem vsakdanjega življenja, posebno mesto dnevu pripravil prijateljsko druženje zanj pa imajo slike z upodobljenimi in piknik v svojem počitniškem glasbeniki na godalih. Ker je včasih domovanju. Vidi se, da uživa v naravi igral violino, mu je klasična glasba še in urejanju vrta, kar mu je v veliko posebej blizu. veselje. Popoldan nam je minil v prije- tnem druženju. Ob tej priložnosti smo z veseljem sodelovali pri tem posebnem dogod- V večernih urah smo se odpravili ku. V uvodu smo zaigrali Bachov proti kraju Doberdob, ki leži v Italiji. Preludij in Fibichov Poem, nato pa je Krajevna zdravnica dr. Katja Lavren- Nastop Nade Tavčar. Trije solisti v Kodrovi skladbi Cvetje v jeseni.

Revija ISIS v prostem času 7Z6dravnikiJanuar 2020 Doberdobu privabili veliko poslušal- Nastop v okviru Grajskih glasbenih večerov v Polhovem Gradcu. cev, tako da je bila dvorana polna. Čelist Peter Lange se je v viteški Koncert smo začeli z venčkom dvorani brežiškega muzeja poslovil znanih Puccinijevih melodij, nato pa od orkestra Camerata. se nam je na odru prvič pridružila nova solistka, mezzosopranistka koncu. Pomemben del nastopa v da se bomo z njim prav gotovo še Nada Tavčar, študentka medicine iz Polhovem Gradcu je tudi postanek v srečali. Devina. Zapela je Gounodovo skladbo grajskem parku in pogostitev z jago- Faust in Poulencovo Chemins dami in šampanjcem, ki je v veselje Ob naših nastopih čutimo, da d’amour. Obiskovalce je navdušila z nam, ki nastopamo, in občinstvu, ki se delamo nekaj dobrega, razveselimo močnim glasom in natančnimi toni. pomeša z nami. Tako pride do pri- koga v domu za stare, oživimo grajski stnega stika, ne samo med koncertom, glasbeni večer ali muzejsko noč, Sledil je orkestrski del: Bachov ampak tudi v lepem okolju grajskega obiščemo zamejske Slovence in Preludij, Fibichov Poem in Hačaturja- parka. počastimo svetovni dan zdravja. Ob nov Valček smo zaigrali sami. tem tudi sami doživimo mnogo 15. junija je potekala Poletna lepega. Glasba nas povezuje in bogati. Na odru se nam je nato pridružila muzejska noč. Organizatorji muzejske Vabimo številne mlade medicince, ki še ena zamejska Slovenka, zdravnica noči v gradu Brežice so nas povabili v so nastopili v priložnostnem orkestru iz Doberdoba, pianistka dr. Katja tamkajšnji grad, kjer smo ob 10. uri na čudovitem praznovanju 100-letni- Lavrenčič, s katero radi sodelujemo. zvečer pripravili koncert, ki je bil ce Medicinske fakultete, da se nam Umirjeno, a čutno je zaigrala Šostako- kljub pozni uri dobro obiskan. Osebno pridružijo. Naš orkester ni program- vičev 2. stavek Klavirskega koncerta. nam bo še posebej ostal v spominu, sko sestavljen, ima pa tradicijo in bo ker se je s solistično skladbo za kmalu dopolnil 30 let. Skladbi slovenskih skladateljev J. violončelo in orkester od nas poslovil Jakla Srčno veselje in A. Vodopivca Že g. Peter Lange, kulturni ataše Nem- Foto: Janez Platiše cvete roža gartroža smo zaigrali škega veleposlaništva, ki je z nami sami. Pri zadnji skladbi smo nastopili preživel pet let skupnih vaj in nasto- Prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., spec. s kar tremi solisti: Nado Tavčar, Katjo pov. Tudi sam je bil videti malo krg., Iatros, d. o. o., Ljubljana Lavrenčič in violinistom Andrejem ganjen ob tem slovesu, verjamemo pa, Gubenškom. Radi zaigramo Kodro- vo skladbo Cvetje v jeseni, ki s preple- tanjem solističnih vložkov ustvari čudovito romantično vzdušje, še bolj pri srcu pa nam je zato, ker je bil Urban Koder pravzaprav naš stano- vski kolega – zdravnik. Skladbo je posebej za naš orkester priredil Franc Avsenek. Orkester je požel velik aplavz, gostiteljem pa smo obljubili, da se v Doberdob z veseljem še vrnemo. Celoten nastop je posnel Slovenski oddelek radia Trst, posnetki so bili že predvajani na radiu skupaj s pogovori, ki jih je novinarka naredila z dirigen- tom in solisti, vmes pa je zanimivo predstavila tudi zgodovino orkestra. Že naslednji teden po nastopu v zamejstvu je sledil še nastop v Polho- vem Gradcu v okviru Grajskih glasbe- nih večerov. Iz naštudiranega progra- ma smo pripravili glasbeni večer, kjer sta z nami spet nastopili naši zamejski Slovenki dr. Katja Lavrenčič in bodo- ča kolegica Nada Tavčar. Tudi tukaj smo občinstvo navdušili s priredbo Cvetja v jeseni in s popularnimi »meščanskimi« skladbicami na

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Januar 2020 40-letnica delovanja zdravniškega pevskega zbora Vox medicorum (Medicinski oktet, Oktet z napako, Vokalna skupina Vox medicorum) Matjaž Vrtovec Začetki delovanja segajo v oktober Srečanje oktetov v Šentjerneju. 1979, ko so se zaradi želje nadaljevati Letni koncert vokalne skupine Vox medicorum na Rožniku leta 2001. s petjem zborovskih pesmi v mešani oktet združili nekdanji pevci Akadem- skega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič: patolog Tomaž Rott, stažist Rajko Brglez in speciali- zant interne medicine Matjaž Vrtovec, ter pet takrat še študentov medicine, danes pa slovenskih zdrav- nikov: Tonja Gomzi, Damjana Pavlin, Darinka Slivnjak, Barba- ra Tomšič in Matjaž Šinkovec. Tomaž Rott in Matjaž Vrtovec sta že prepevala v moškem pevskem sestavu (Plečnikov kvintet) z domicilom na Inštitutu za patologijo. Vodenje okteta je prevzel Matjaž Vrtovec, ki se je sedem let kalil v APZ Tone Tomšič pod taktirkami Marka Muniha, Jožeta Fürsta in Jerneja Habjaniča, vmes pa še kot zborovodja pevskega zbora zdravnikov »stažotov« Sanitetne oficirske šole v Beogradu. Z zborom je prepričljivo nastopil pred celotnim jugoslovanskim vojaškim vrhom ob praznovanju »dneva armije«, saj so uspeli naštudirati za vojaška ušesa nepredstavljive štiriglasne priredbe najbolj znanih vojaških in drugih v vojski pogosto petih pesmi, katerih večino je priredil takratni »stažo« in član zbora, danes pa znani slovenski fiziolog prof. dr. Vito Starc. Da bo treba povečati število članov, se je pokazalo že spomladi leta 1980, ko je na srečanju oktetov v Šentjerneju Medicinski oktet nastopil kot sekstet, kljub temu, da sta mu priskočila na pomoč učenca solopetja na glasbeni šoli Ljubljana matica pri prof. Majdi Hercog, tudi nekdanji članici APZ Tone Tomšič. To sta bila učenka zadnjega letnika solopetja in

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiJanuar 2020 Vox medicorum z mag. Tomažem Faganelom (2011). Nastop pod vodstvom Barbare Maurer v UKC Ljubljana (2016). ki se radi družijo ob prepevanju zborovske glasbe iz slovenske in tuje absolventka agronomije Mojca Golež, dneva republike v Kliničnem centru glasbene zakladnice širokega slogov- ki je kot članica Vox medicoruma s leta 1979 je sodeloval tudi že uvelja- nega razpona vseh glasbenih obdobij. svojim lepim mehkim sopranom in vljen dirigent v ljubljanski operi Zbor največkrat nastopa »a cappella«, solističnimi vložki razveseljevala Milivoj Šurbek, ki je prisluhnil nasto- občasno pa v program vključi tudi občinstvo še naslednjih 20 let, in pu Medicinskega okteta in mu ponu- vokalno-instrumentalne skladbe, ki basist Viktor Frangež. Kot šolana dil pomoč ter potem skoraj 20 let jih je največkrat izvajal z zdravniškim pevca z mehkim nastavkom in bogato skrbel za prepričljivo izvedbo izbrane- orkestrom Camerata medica, s skupi- barvo sta vidno izboljšala zvok sesta- ga programa. no Pro medico in drugimi manjšimi va, ki se je tako lahko pomešal med zdravniškimi glasbenimi sestavi. najboljše majhne pevske sestave z Zaradi posmehljivega vzdevka mešano zasedbo. Seveda se je sestava »Oktet z napako«, kot ga je krstil V 40 letih delovanja je zbor beležil v naslednjih letih spreminjala, saj so prim. dr. Krejči, saj razen prvič ni preko 500 nastopov in koncertov, na nekdanji študenti medicine zapuščali nikoli nastopilo osem pevcev, se je na katerih je predstavljal svoj program. Ljubljano, prihajale pa so nove moči, predlog nekdanjega predsednika Največkrat je nastopal ob obletnicah praviloma le dobri pevci. društva prof. dr. Pavla Kornhauserja klinik in inštitutov, na raznih zdrav- oktet oz. vokalna skupina preimeno- niških srečanjih in kongresih, veliko- Uspešnost sestava pa je omogočila vala v Vox medicorum. Danes ima krat mednarodnih, pogost gost je bil še ena srečna okoliščina. Na proslavi zbor 24 članov, večinoma zdravnikov, na »Zdravniških koncertih« ob Plečnikovih strokovnih srečanjih. Večkrat je nastopil na Ljubljanski univerzi, v Mestni hiši, v Slovenski skupščini, na nekdanjem Izvršnem svetu, v Zdravniški zbornici, največ- krat pa v UKC, kjer ima še vedno od septembra do junija enkrat na teden pevske vaje. Redno je sodeloval na revijah ljubljanskih pevskih zborov, nekajkrat na »Srečanju oktetov v Šentjerneju«, na »Naših dosežkih«, dvakrat na slovenskem tekmovanju pevskih zborov »Naša pesem«. Njegove nastope je večkrat posnela in predvajala tudi slovenska televizija. Sodeloval je v zabavni oddaji Mita Trefalta »Košnikova gostilna«. Med svoje pomembnejše nastope uvršča koncert leta 1994 v Evropski hiši

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Januar 2020 Vox medicorum z Milivojem Šurbkom na tekmovanju (2019). (Maison de l‘Europe) v Parizu ob nik internist Matjaž Vrtovec, večino društev Ljubljana za nastope na sreča- prvem praznovanju slovenskega časa pod budnim očesom mentorja njih ljubljanskih zborov. Leta 2009 je kulturnega praznika, kjer je nastopil Milivoja Šurbka. Umetniško vodenje prejel od JSKD jubilejno priznanje na povabilo slovenskega veleposlanika zbora je leta 2000 prepustil odlični območne izpostave Sklada ob dr. Andreja Capudra. sopranistki in violinistki Juditi Cvel- 30-letnici delovanja, oktobra 2019 bar, dr. dent. med., predsedniško ob štiridesetletnici KUD KC in MF dr. Zbor je nastopal tudi v Trstu in pri funkcijo pa dr. Polonci Mali, ki jo je Lojz Kraigher pa zlato jubilejno Porabskih Slovencih na Madžarskem. uspešno opravljala naslednjih 15 let. priznanje JSKD. Najvišje seveda Sodeloval je z zdravniškim pevskim Od leta 2003 do 2011 je vodil zbor ceni 3. mesto in bronasto odličje na zborom iz Zagreba, z izraelskim dirigent mag. Tomaž Faganel, za njim »Naši pesmi« v kategoriji do 24 pevskim zborom, v letih 2017 in 2018 dve leti Judita Cvelbar, nato slabo leto pevcev v organizaciji Slovenske z norveškim pevskim zborom »Cor takrat študent Akademije za glasbo pevske zveze. Kljub dirigiranju iz mio«. S slednjim sta pripravila sku- Denis Robnik, za njim je situacijo zbora je zaostal le za vokalno skupino pne koncerte leta 2017 v Sloveniji, ponovno reševala Judita Cvelbar. Od Ave in MPZ iz Škofje Loke. Zadnje leto zatem pa na Norveškem, kjer se je leta 2014 je zbor vodila študentka veliko priznanje je seveda srebrno Vox medicorum predstavil v tamkaj- Akademije za glasbo Barbara Maurer, odličje v kategoriji 9 do 24 pevcev s šnji največji bolnišnici s 35.000 od maja 2018 pa prof. Milivoj Šurbek. tekmovanja »Slovakia Cantat 2019«. zaposlenimi. Del svojega programa je zbor Foto: člani zbora ter organizator- Kljub ugledni starosti zbora se ohranil na dveh zgoščenkah, in sicer ji koncertov in nastopov njegova ambicioznost ni zmanjšala. Še pod vodstvom Milivoja Šurbka ob vedno skrbi za kakovostno petje, kar 210-letnici ustanovitve civilne bolni- Prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med. je pod vodstvom dirigenta prof. šnice v Ljubljani in pod vodstvom Milivoja Šurbka potrdil na mednaro- Tomaža Faganela ob 30-letnici zbora. dnem tekmovanju pevskih zborov »Slovakia cantat 2019«, kjer je prejel Za svoje delovanje je Vox medico- srebrno odličje. rum prejel veliko priznanj, še največ od Javnega sklada RS za kulturne Za program in kakovostne izvedbe dejavnosti (JSKD) – Območne izpo- so skrbeli umetniški vodje in dirigen- stave Ljubljana in Zveze kulturnih ti, in sicer od 1979 do leta 2000 zdrav-

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJanuar 2020 Moje umno kmetovanje Gorazd Kolar Za prosti čas, ki ga nisem imel plačal globoko oranje. Pobral sem vodo, sem na njegovi njivi, na razda- nikoli preveč, sem si izbral – kot hobi številne, izredno dolge kačaste koreni- ljah manj kot 10 metrov, opazoval za sprostitev od težkih dežurstev in ne akacij. Nastala je res lepa, rdeče­ bohotne glave zelene solate, za pest preštevilnih ambulant – delo na rjava istrska njiva brez enega kamenč- velik česen in čebulo, polkilogramske zemlji. Namesto smučanja, tekanja, ka, ki je nestrpno čakala umnega temno rdeče paradižnike, jeseni pa kolesarjenja, tenisa, plavanja, poho- kmetovalca. Kupil sem si tudi bencin- polne traktorske prikolice debelega dništva, petja, klavirja ali violine bi ski mini plug in kosilnico za plevel. krompirja. bilo po mojem bolje delati na zraku, v Dal sem pripeljati še dva voza hlev­ »potu svojega obraza« razgibavati skega gnoja, ga razmetal po njivi, jo Ugotovil sem, da je sobotno hobi hrbtenico, krepiti hrbtne in trebušne zoral in pripravil za sajenje. kmetovanje zame nesmisel. Tudi mišice, noge in roke, sprostiti misli. nečak se je s tem strinjal. Prave težave in razočaranja V Istri sem imel zelo poceni sobotnega kmetovalca so se sedaj šele Posadil sem dve češnji, trto kupljenih 1500 kvadratnih metrov začeli. izabelo, ki je ni treba škropiti in daje gozda, poraslega z akacijo. To parcelo tudi senco, ter oljke po vsej parceli, ki bi moral spremenil v rodovitno njivo, Prvo leto je bil zaradi hude suše sedaj veselo rastejo. Zadovoljno kot je moj ded spremenil gozd v celotni pridelek le 5 kg za oreh velikih namakam kot Španci zjutraj kruh v vinograd. Bil je kmet, ki je živel le od paradižnikov. Konec aprila je bilo svoje bio olivno olje. Oljka in trta sta dela na zemlji. Z mlado ženo sta kupljenih 1500 sadik in pripeljanih bili rešitev problema, kar je znano že kupila zapuščeno kmetijo in sta jo v 800 litrov vode ob sajenju. iz antičnih časov. nekaj letih posodobila. Elektrike sicer nista imela, dobila pa sta veliko otrok Drugo leto je toča uničila posajen Prof. dr. Gorazd Kolar, dr. med., (11). Traktorjev takrat še ni bilo, imeli česen in čebulo. Pridelek 0 kg. Ljubljana so lasten izvir čiste pitne vode in vse takratne poljedelske stroje na ročni in Tretje leto so divje svinje z mladiči volovski pogon. Od hrane se je pri hiši iz sosednjega gozda v eni noči požrle kupovalo le sladkor in sol. Bilo pa je v posajen krompir en teden po vsaditvi, hiši obilo petja in polno lepih Mohor- in to točno po črti, kot je bil sajen. jevih knjig, ki so jih ob petrolejki Pridelek je bil 50 kg na 1500 kvadra- prebirali zvečer in ponoči. tnih metrih, in še to zaradi površnosti in nepazljivosti divjih prašičev, ki le Moj nečak, ki je študiral ekonomi- niso našli vseh posajenih krompirjev. jo, mi je razložil, da bi jaz s to zemljo lahko tudi dobro zaslužil. Da sta dež Solato in radič so naslednje leto, in sonce zastonj, da mraza v Istri ni, kot priljubljeno delikateso, pojedle tri dela naj bi bilo malo, le nekaj prostih srne z mladiči. Uvidevno so mi pustile sobot in nedelj na leto. Če bi jaz – le tri preživele glave solate do sobote, stric posadil paradižnik, bi ga lahko ko sem prišel. pridelal letno okrog 3 tone (računica: 2 kg na kvadratni meter). Še bolje bi S pomočjo soseda sem kot preven- se obnesla česen ali čebula (1 kg na tivni ukrep postavil meter in pol kvadratni meter, vendar višja cena). visoko žičnato ograjo proti tem lepim Mladi krompir bi bil še donosnejši, požrešnežem. pridelek po teži večji in cena pri zgodnji prodaji zelo visoka. On bi bil Četrto leto so koloradski hrošči in pripravljen prodajati pridelke le njihove številne rdeče in debele hotelom in trgovinam z zelenjavo, na ličinke v enem tednu do golega stebla trgu bi ga bilo sram. pojedli že lepo zrasel mladi krompir. Načelno sem bil proti škropljenju s Kupil sem si motorno žago, kemičnimi sredstvi in zastrupljanju požagal in požgal akacije ter drago zemlje. Pridelek je bil 0 kilogramov na kvadratni meter. Vsako leto pa sem seveda gledal sosedove njive. Ker je bil lastnik domačin, stalno prisoten in s svojo

Revija ISIS Zavodn8ik1Januar 2020 Kdo bo koga Alojz Ihan Leto 2019 je minilo pod sti vsak s svoje strani na koncu srečajo v identič­ no izvedeni operativi in z identičnim številom vtisom krutega spoznanja, žrtev njihovih pogruntavščin. da je javno zdravstvo prešlo A vprašanje je, če se nenehno menjajoči politiki z zdravstvenimi ministri vred v svoji točko, ko bi bilo mogoče neizobraženosti in neizkušenosti glede zdrav­ stvenega sistema zavedajo, da denar, ki ga njegov razvoj še (pre)usme­ bolniki porabijo za samoplačništvo, ni samo »prihranek« ZZZS, ampak je predvsem intenziv­ riti v vsakomur dostopno no in vedno obsežnejše investiranje v graditev vzporednega, povsem divjega zdravstvenega pravico. Zdravstveni mini­ trga, ki z vsako novo čakalno vrsto še dodatno raste in bo v nekem trenutku zrastel do mere, ko stri prejšnje in sedanje vla­ bo javni sistem v očeh državljanov postal neupo­ rabno skrpucalo, nevredno financiranja in de so z apatičnim opazova­ političnega glasu. Takrat bo javni sistem, v katerem ne bodo več videli svoje prihodnosti niti njem rasti nedopustno zdravstveni delavci niti bolniki, nenadoma čez noč bankrotiral, kot smo videli pri Adrii Airways. dolgih čakalnih dob povzro­ Prestavite v mislih dve ali tri medicinske ekipe v neki stroki iz državne bolnišnice v zasebno čili sistemsko normalizacijo kliniko in pomislite, kaj še ostane javnemu sistemu. samoplačništva za storitve, To je proces dokončne razgradnje javnega ki so jih zavarovanci v jav­ zdravstva, ki ga je v terminalno fazo pripeljala ministrica za zdravje Kolarjeva – ob političnem nem sistemu (ZZZS) že pla­ širokoustenju o ohranjanju javnega zdravstva je prek mehanizma podaljševanja čakalnih dob v čali – ko potrebujejo zdrav­ resnici intenzivno investirala (denar ogoljufanih bolnikov) v izgrajevanje vzporednega, divjega stveno storitev, pa namesto zdravstvenega trga. Ni naključje, da so se prav v obdobju njenega ministrovanja pojavile zavaro­ nje dobijo mesto v čakalni valnice, ki so sistemsko laž o javnem zdravstvu prepoznale kot tržni model za vzpostavitev vrsti. vzporednih zdravstvenih zavarovanj – za stori­ tve, ki jih ZZZS sicer obljublja, a jih človek Morda minister za objektivno ne more dobiti, če noče tvegati resnih zdravstvenih posledic. Tržni model vzporednega zdravje in direktor ZZZS na zdravstvenega zavarovanja ni mogoč v normalni državi, v kateri veljajo zakoni in odgovornost tihem razmišljata, da javnih funkcionarjev! Ni norca, ki bi se zavaroval za nekaj, kar je že plačal! Delovanje vzporednega nepoštenost sistema ni tako sistema zdravstvenega zavarovanja, ki ga je s čakalnimi vrstami omogočila prejšnja vlada velik greh za proračunske (Cerar, Kolar), je s sistemskega vidika simptom bolnega javnega zdravstva – v terminalni fazi. »prihranke«, ki jih bolniki Ker je novo leto, si seveda lahko zaželim v stiski potegnejo iz last­ nemogoče! Da bi se na primer zgodil čudež in bi nega žepa in samoplačniško Foto: Arne Hodalič financirajo storitve, ki jih imajo v okviru javnega zdravstva sicer že plačane. Morda njuni politični gospodarji v kakšnih strankarskih blodnjah celo razmišljajo, da je nepoštenost do bolnikov in njihovo potiskanje v čakalne vrste nekakšen dodaten »socialni korektiv«, saj bodo šli v samo­ plačništvo bolje situirani bolniki, ki si lahko privoščijo »kapricioznost« in storitve v strokovno dopustnih rokih; ampak zato pa bo več javnih storitev ostalo za manj situirane – nepoštenost je blodnjavim političnim glavam torej lahko tudi znak revolucionarno izostrenega socialnega čuta! Seveda to podaljševanje čakalnih vrst zahteva tudi nujne žrtve (beri – mrtve bolnike), ampak vsaka genialna rešitev je navadno povezana tudi z žrtvami in ne bi bilo prvič v zgodovini, da se skrajni socialisti in skrajni kapitalistični darwini­ Besedilo je bilo deloma objavljeno v avtorjevi Delovi kolumni.

Revija ISIS Z82avodnikJanuar 2020 v začetku 2020 Ministrstvo za zdravje zdravstveno pravico, bi na ta način preprodajalcev in rentnikov. Zdrav­ javnosti pokazalo predlog Zakona o prenehal investirati svoj zasebni stvene oblasti, ki prek politikov že zdravstvenem varstvu in zdravstve­ denar v rast vzporednega, divjega desetletja podpirajo in zastopajo prav nem zavarovanju (ZZVZZ), ki bi zdravstvenega trga, ki bo ob sedanji preprodajalce in rentnike, se težko odškodninsko in kazensko zavezal sistemski nepoštenosti zdravstvenih obrnejo proti tistim, ki so jih v svoji zdravstveno zavarovalnico, da uresni­ oblasti v nekem trenutku raztrgal in kombinatoriki pripeljali na odločeval­ či pravico do zdravljenja v strokovno požrl javno zdravstvo. Po drugi strani ske položaje. Zato moja novoletna ustreznem roku – čisto vsakemu pa bi zdravstveni izvajalci, opremljeni želja, da bi zavarovalnice ob letu konkretnemu zavarovancu. In da bi ta s standardi za izvajanje storitev in osorej umaknile ponudbe za vzpore­ isti zakon ustanovil neodvisno institu­ zagotovilom, da opravljeno javno dna zdravstvena zavarovanja, skoraj cijo, ki bi določala seznam vseh storitev dobijo plačano, lahko usmeri­ gotovo ne bo uresničena. Ker bo javnozdravstvenih storitev skupaj s li svojo pozornost izključno na bolnike politična perverzija, ki omogoča tak smernicami in kakovostnimi kriteriji, – kdor bi uspel prepričati v svojo poslovni model, ostala. In prej, kot bi ki jim je treba pri delu za javni sistem kakovost več bolnikov, bi rastel, kdor zavarovalnice uresničile mojo željo, zadostiti. manj, pa bi moral razmisliti, kaj bom jaz bržkone kot novi zavarovanec storiti, da ne bo izgubil dela. Ne glede uresničil njihovo. To sta osnovni vsebini, ki bi na to, ali gre za izvajalca v državni, predlog novega ZZVZZ vzpostavili kot občinski ali zasebni lasti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., dokument, ki bi javno zdravstvo, ob odgovorni in glavni urednik Isis, velikih vlaganjih, lahko potegnil iz Seveda vem, da ni veliko možnosti sedanjega stanja programiranega in za zmago tako preproste »revolucije« [email protected] nepovratnega razpadanja. Bolnik, ki v dveh stavkih, ki bi iz javnega zdrav­ bi lahko sodno uveljavil svojo javno­ stva v nekaj letih izvrgla množice SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Andreja Stepišnik 01 30 72 153 [email protected]

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 10,050 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Mag. Marko Bitenc, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Dr. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.

Klubski koncertni večeri NAPOVEDNIK 2019/20 25 Večer romantike marec Cellostravaganza godalni kvintet Alja Mandič Faganel, violončelo februar Ana Dolžan, violina 5 Martin Sikur, violončelo april Oskar Longyka, violina Jošt Kosmač, violončelo Tilen Udovič, viola maj Petra Greblo, violončelo Sebastian Bertoncelj, violončelo Ana Semič - Bursač, klavir STOP – Slovenski tolkalni projekt Koncert zdravniškega orkestra Camerata Medica Vljudno vabljeni! Program Koncertnih večerov v Domus Medica za sezono 2019/2020 sta pripravila Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo. Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni, potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu 01 30 72 152, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana