Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija November 2016, številka 10

Poročila s strokovnihNovseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n1jEUROPAD 2016Leiden, od 27. do 29. majaPrim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] Evropsko združenje za zdravljenje odvisnosti od opiatov v močnem vzponu, se moraopiatne odvisnosti (EUROPAD) vsako leto s tovrstno patologijo ukvarjati tudi vse večposkrbi za osvetlitev nekaterih novih spoznanj in razvitih evropskih držav. Da bi o tem ozavestiliutrditev številnih starih. Ta zapis predstavlja le splošne zdravnike in tudi ameriško laično jav-nekaj najbolj zanimivih vsebin letošnje konfe- nost, je organizacija AATOD (American Associa-rence. tion for the Treatment of Opioid Dependence) predstavila odličen film o spopadanju s proble- Raziskava EQUATOR je podala ugotovitve, mom bolezni odvisnosti tudi zaradi predpisova-da se številni aktivni uživalci drog, ki so nekoč že nja protibolečinskih zdravil v Seattlu. (Op. Nabili vključeni v zdravljenje, ob ponovitvi bolezni You Tubu kot »Chasing of heroin«.) V ZDAne vključujejo v obstoječe programe zdravljenja predvidevajo, da kar 80 odstotkov oseb, ki sozaradi strahu, da ne bi zmogli dovolj uspešno začele v zadnjem času uživati heroin in iščejoizpolnjevati vseh terapevtskih zahtev, pa tudi pomoč v programih »z zdravili podprte rehabili-zaradi negativnih izkušenj, ki so jih ob zdravlje- tacije«, prihaja iz vrst bolnikov, ki so pred temnju že doživeli sami ali so o njih izvedeli od jemali opioidna zdravila z namenom odpravlja-drugih bolnikov. Iz raziskave je izšla potreba nja kroničnih bolečin.po večji fleksibilnosti programov in pomanjšem pritisku na paciente v smeri Že »neštetokrat« dokazana dejstva so bilazniževanja dnevnega odmerka opiatnih potrjena tudi na Norveškem. Tam so si programizdravil. Nujni so dobro strukturirani programi, z zdravili podprte rehabilitacije odvisnih odki pa obenem omogočajo individualno prila- opiatnih drog vse do nedavna utirali pot le zgajanje specifičnim potrebam posameznih veliko težavo: v primerjavi z detoksikacijo ali spacientov. Le tako bi lahko dosegli maksimalno stanjem bolezni odvisnosti od opiatov brezpomoč za posameznike in zmanjšali ekonomsko zdravljenja izkazujeta zdravljenje z metado-breme, ki ga za družbo pomenijo slabo zdravljeni nom in zdravljenje z visokimi odmerkipacienti. buprenorfina mnogo boljše rezultate glede ostajanja v programu in glede značilno boljših Glede stabilnosti psihiatričnih diagnoz se je rezultatov na področju abstinence od drog,izkazalo, da je kar 95 odstotkov bolnikov v času kriminala, tveganih vedenj, prenosa HIVzdravljenja bolezni odvisnosti doživelo spre- in hepatitisa B in C, predoziranj inmembo diagnoze. Med najbolj stabilne so se splošne umrljivosti.uvrstile psihoze (posebej bipolarna motnja).Dokaj stabilna pa je ostajala tudi diagnoza Izziv za mnoge terapevte, ki še vednobolezni zasvojenosti (70 odstotkov). Po vstopu v vidijo v metadonu »le nadomestek za heroin«,programe »z zdravili podprte rehabilitacije« je za je bilo predstavljeno poglobljeno razmišljanjepostavitev pravilne diagnoze na podlagi DSM o odmerjanju tega zdravila »po strategiji(Diagnostic and Statistical Manual of Mental doseganja maksimalnega učinka zdravila«. SDisorders) zato potrebno najprej dolgotrajno tem razmišljanjem o vplivu opioidov na mož-opazovanje. gane je bila »strategija največjega vpliva« predstavljena kot zamenjava za iskanje zgolj Več držav je predstavilo lastne ugotovitve najnižje ravni pacientove »stabilizacije inglede razvoja bolezni odvisnosti v populaciji klinične normalnosti«. Raziskave možganovbolnikov, ki iščejo pomoč zaradi kronične nakazujejo, da imajo lahko višji odmerkibolečine. Zasvojenost se je pogosteje pojavila metadona – poleg že znanega učinka napri tistih bolnikih, ki so jemali opioidna zdravila zmanjševanje odtegnitvenih znakov, zniževa-dalj časa, so izkazovali višjo stopnjo depresije in nje hlepenja in doseganje blokirajočega učinkaanksioznosti, so uporabljali alkohol ali druge – dejansko še bolj učinkovito (zdravilno)droge ali so navajali močnejše subjektivne delovanje na oboleli možganski opioidnizaznave bolečine. Poleg ZDA, kjer je epidemija

Revija ISIS strokovnih srečanjP52oročila sNovember 2016sistem in možgansko nevroplastič- odvisnosti v Švici, Angliji in Nizo- vanje kakovosti življenja tistih bolni-nost. zemski. V vseh teh državah sta slaba kov, ki popolne abstinence (še) ne tako prepoznavanje kot zdravljenje morejo doseči. Članice EU so izvedle Glede zdravljenja hepatitisa C bolezni odvisnosti, ob tem pa imajo več raziskav za ugotavljanje naboraz novimi zdravili, ki lahko okužbo zdravstveni delavci, vključno z zdrav- minimalnih standardov kakovo-ozdravijo že pri več kot 90 odstotkih niki, do teh bolezni tudi negativen sti programov. Septembra 2015 soljudi v času le 12 tednov, sodi Sloveni- odnos. V zvezi z opioidi je učenje jih potrdili ministri Sveta Evrope terja med tiste redke države, v katerih je posvečeno oskrbi bolečine, splošni določili, da jih je treba dosegati natakšna terapija pacientom že omogo- politiki do drog, principom dolgotraj- področju varnosti, spoštovanja,čena iz plačila zavarovalnice. nega zdravljenja z opioidnimi agonisti blagostanja in kakovosti živ- (t.i. »z zdravili podprta rehabilitaci- ljenja uporabnikov v programih Ker je zasvojenost s heroinom ja«) in osebnemu odnosu zdravstve- pomoči. Organizacija EMCDDAresen zdravstveni problem povsod po nih delavcev do zasvojenosti z opioidi. (European Monitoring Centre forsvetu in je povezan z mnogo osebnega Drugs and Drug Addiction) bo zatrpljenja in z velikimi stroški družbe, Ginekologi iz več držav so pred- uporabo v praksi pripravila različnase je kot uspešno uveljavilo tudi stavili uspehe pri vodenju nosečno- orodja za določanje ravni doseganjazdravljenje z acetilmorfinom (op. sti in širši skrbi za reproduktiv- standardov.HAT – heroin assisted treat- no zdravje žensk ter pri skrbi zament). Švica, Nizozemska in Danska otroke, ki se rodijo »nenačrtovani, Francoski raziskovalci so seso ta program že vključile v redno niso pa nezaželeni« v populaciji žensk posvetili ugotavljanju močnihmedicinsko oskrbo ljudi. V Španiji, s težavami zaradi uživanja alkohola in vzajemno spodbujajočih interak-Nemčiji in Veliki Britaniji pa je drugih drog. cij med nikotinom in opioidi,program še na stopnji eksperimental- zaradi katerih je še posebej pomemb-nega. Uspešno poteka tudi v Kanadi. Več držav izvaja raziskave za no, da bi programi zdravljenja zKot »pionirski« projekt poteka v Švici ugotavljanje pokazateljev učinko- opioidnimi zdravili zagotavljali tudiže preko 20 let na podlagi odgovorne- vitosti programov zdravljenja vsakemu posamezniku prilagojenoga in neprekinjenega dialoga med bolezni odvisnosti z namenom svetovanje za prenehanje ali zmanj-raziskovalci, uporabniki programa in zmanjševanja nevarnosti, ki bi ševanje uporabe tobaka. Med popula-odločevalci. lahko izhajale iz programov. Univerza cijo oseb, ki se zdravijo z opioidnimi v Helsinkih je v raziskavi posebej zdravili, predstavljajo daleč najpogo- Zanimivo je bilo slediti predstavi- opredeljevala dva cilja programov: a) stejši vzrok smrti bolezni, povezane ztvam prenovljenih učnih progra- rehabilitacija in doseganje abstinence uporabo alkohola in tobaka.mov za dodiplomski in podi- in b) zmanjševanje škode in izboljše-plomski študij bolezni3. mednarodna konferencao patofiziologiji stafilokokov Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., Nacionalni Po besedah organizatorja – Uni- laboratorij za zdravje, okolje in hrano verze Tübingen – se je konference udeležilo od 300 do 400 udeležencev. [email protected] Organizatorji so povedali, da jih je množičnost udeležbe presenetila.Od 15. do 17. septembra 2016 sem se udeležila konference o Univerza ima tradicijo raziskovanjastafilokokih v Tübingenu v Nemčiji, mestecu, ki leži 30 km od infekcijskih bolezni in mikrobiologije.Stuttgarta. Tübingen je zelo staro univerzitetno mestece, začetki Trenutno imajo kar sedem rednihuniverze segajo v leto 1477. V tem mestu imamo svoje sledi tudi profesorjev mikrobiologije. Na konfe-Slovenci, saj je Primož Trubar tu leta 1550 dal natisniti prvi slo- renci sem bila edina udeleženka izvenski knjigi Katekizem in Abecednik. Primožu Trubarju je posve- Slovenije. Od udeležencev so prevla-čena dvojezična spominska tabla, ki pa je zaradi pomanjkanja dovali Nemci, Danci, Francozi. Spo-časa nisem uspela videti. znala sem, da so določene države

Poročila s strokovnihNovseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n3jglede raziskav veliko pred nami in nu), posledica česar je odpornost na odgovor po okužbi z bakterijo S.smo verjetno že zamudili, da bi bili z antibiotike. Po precepljanju SVC aureus je fagocitoza, in to ne lenjimi lahko enakovreden partner. Vsa postanejo normalen tip. makrofagov, temveč tudi dendritičnihpredavanja sem poslušala z izrednim celic. Bakterija S. aureus koristizanimanjem in pozornostjo, med SCV preklopijo iz visoko agresiv- dendritične celice kot trojanski konjpredavanji sem si delala beležke. Žal nega fenotipa, ki povzroča akutno za sistemsko razširitev. Pacienti sudeleženci nismo prejeli izročkov okužbo, v tihi fenotip – anaerobni tip, sistemsko mastocitozo so pogostopredavanj, smo pa prejeli knjižico ki preživi intracelularno in lahko kolonizirani z bakterijo S. aureus.posterjev. Konferenca je bila dobro različno dolgo vztraja v celici. Znanstveniki so dokazali, da je vorganizirana, saj je bila po vsakem granulih mastocitov pogosto skritapredavanju organizirana kratka Bakterija S. aureus ima številne bakterija, ki se sprošča po degranula-razprava z vodenimi vprašanji in virulenčne dejavnike, tako ima ciji. Znotraj mastocitov ima S. aureusodgovori. α-toksin, PVL-toksin, s katerim odebeljeno celično steno. Te celice uničuje nevtrofilce, peroksidazo, znotraj so bolj odporne proti antibio- V četrtek po uradnem odprtju je adhezine, faktor strjevanja, eksfolia- tikom in imajo pomen v atopičnemimel prvo predavanje Nemec prof. tivni toksin, stafilokokne enterotoksi- dermatitisu.Herman iz Hamburga, ki je prikazal ne.začetke molekularnih raziskav. Konferenca je potekala na Univerzi Tübingen.Molekularne raziskave v Nemčiji Raziskovalci so prikazali študije,potekajo že 40 let. Poudaril je, da se ki potrjujejo hipotezo, da so izolati izmoramo zavedati, da raziskave in hemokultur enaki izolatom S. aureusvitro niso enake raziskavam in vivo iz nosa posameznega pacienta. Obsta-ter da so pomembne predvsem tiste jajo študije, ki to potrjujejo, s čimer ještudije, ki imajo pomen za človeka. bil čas nosilstva različen in je trajal odDober raziskovalec nikoli ne odneha 1 dneva do 9 let.na poti k odgovoru na vprašanje, ki siga je zastavil. Raziskave določenih V zadnjem času se v obrambi predproblemov je smiselno ponavljati z S. aureus odkriva pomen T-celicrazličnimi orodji in modeli. Po njego- (celične imunosti).vem videnju so večje revolucije v razu-mevanju patofiziologije stafilokokov Skupina raziskovalcev iz Univerzeica geni, ki imajo pomen v adherenci Tübingen je odkrila, da bakterija S.– tvorbi biofilmov, razumevanje lugdunensis naravno izloča antibiotikvariant majhnih kolonij (SVC) in nove lugdunin, ki zavira rast S. aureusoblike antibiotika s protitelesi, t. i. (Zipperer, Nature 2016). To je odprloantibody-antibiotic-complex (AAC). novo področje raziskav, usmerjenih v zdravljenje s probiotiki oz. nakazuje Za adherenco stafilokokov so nove možnosti dekolonizacije pacien-odgovorni ica geni, ki so se prenesli iz tov z MRSA.bakterije E. coli na stafilokok. Bakteri-ja S. epidermidis lahko raste v plank- Bakterija S. epidermidis nimatonski obliki ali biofilmu. Geni ica se superantigenov, kot tudi ne toksinov.lahko preklapljajo, ker so regulatorni. V zadnjem času se odkriva vlogaDokazano je, da je oblika rasti v toksinov, peptidov, ki so regulatorjibiofilmu bolj odporna na antibiotike. agr gena. Pri bakteriji S. epidermidisBakterija v biofilmih lahko preživi so dokazali PSMs mec, ki ni genom-zelo dolgo tudi brez hranil in jo je sko kodiran, je pa del SSC mec tip IInemogoče ozdraviti s klasičnimi in III. Vloga peptida tega gena je, daantibiotiki, izjema je rifampicin. pomembno poveča izločanje citoki-Dokazano je, da koagulaza negativni nov, kar se dogaja v katetrski sepsistafilokoki lahko koristijo ogljik za (IL, TNF, CXCL1) s to bakterijo.svojo rast tudi iz katetrov. Predstavljeni so bili ostali koagu- Znanstveniki so ugotovili, da pri laza pozitivni stafilokoki, kot so S.varianti malih kolonij (SVC) obstaja intermedius, S. hyicus (pri psih,defekt v respiraciji, defekt aminoki- pticah, konjih, prašičih) in S. pseudo-slinske kisline, ki se sproži po amino- intermedius, ki najpogosteje povzročaglikozinskih antibiotikih (gentamici- vnetje kože pri psih. Kar dva sklopa petkovih preda- vanj sta poglobljeno prikazovala učinke okužbe z bakterijo S. aureus na imunski sistem. Takojšen imunski

Revija ISIS strokovnih srečanj5P4oročila sNovember 2016 Pri proučevanju imunosti okužb z življenju imelo okužbo s S. aureus drugega ni spremenjena. Po vstopu vbakterijo S. aureus so znanstveniki istega tipa, kot ga ima oz. ga je imelo v celico pa se morata komponenti ločitiprišli do presenetljivih odkritij. V nosu. in učinkovati na odporne bakterije, kipovprečju 3,5 odstotka perifernih so se potuhnile v celici. AAC se boT-celic spozna S. aureus, vendar je Populacijsko študijo izvajajo tudi uporabljal pri zdravljenju MRSA. AACmed posamezniki lahko tudi do Norvežani v Tromsu. Rezultati študije je dokazano bolj učinkovit tako od35-kratna razlika, kar je novo podro- kažejo, da je nositeljstvo S. aureus vankomicina kot tudi daptomicina,čje raziskovanja. Bakterijski proteini pogostejše oz. je v povezavi z nizko ker dolgo ostane v celici, kjer deluje.so adjuvanti, kot tudi alergeni. stopnjo vitamina D, hormonskimi kontraceptivi, povečano ali zmanjšano Konferenca o stafilokokih je bila Škotski raziskovalci so povedali, telesno aktivnostjo. Obratno pa zelo zanimiva in koristna. V rutinskoda so ravno pri okužbah z bakterijo S. kajenje zmanjšuje pogostost koloniza- delo bom prenesla predvsem nasle-aureus velike potrebe po cepivu, ker cije s S. aureus. dnji ugotovitvi: glede na dokaze oje od 180 antibiotikov, ki so na trži- obstoju majhnih variant stafilokokovšču, ravno ta bakterija postala odpor- V soboto je bila večina predstavi- (SCV) bomo še vedno prvi dan izvajalina proti večini antibiotikov. Cilj tev namenjena antibiotikom, ki so precepljanje, drugi dan pa v primerucepljenja je preko določenih spomin- učinkoviti v izkoreninjenju intracelu- enakih kolonij ne bomo (brez slabeskih celic nuditi zaščito. Trenutno je larnih bakterij S. aureus v primeru vesti) podvajali Maldi Tof in testiranjacepivo še vedno v fazi raziskovanja na osteomielitisov, endokarditisov in občutljivosti za antibiotike, ker gre zamišjem modelu in še nič ne kaže, da pljučnic. Učinkoviti antibiotiki za ene in iste bakterije, ki se v danihbo kaj kmalu učinkovito v praksi. zdravljenje teh okužb so vankomicin, razmerah izražajo drugače. daptomicin, linezolid in rifampicin. V V nadaljevanju so bile predstavlje- primeru intracelularnih bakterij je Klinikom bom bolje svetovalane določene bolezni, ki so pogosto v zelo pomembno, kdaj začeti zdravlje- antibiotično terapijo v primerupovezavi z bakterijo S. aureus, kot sta nje. Značilne razlike so, če zdravljenje stafilokoknih okužb kroničnih ran, pricistična fibroza in bulozna epidermo- začnemo v prvi uri, sedmi uri ali 24 osteomielitisih oz. okužbah, ki trajajoliza. urah. Tu je vloga mikrobiološkega dlje od štirih tednov, ker se je treba laboratorija izredna. zavedati pomena intracelularnih Danski znanstveniki so predstavili bakterij, kot tudi ažurnosti mikrobio-velike populacijske študije prebival- V zdravljenju trdovratnih kronič- loške diagnostike. Značilne razlike vstva, ki jih izvajajo z zaznavanjem nih okužb veliko obetajo nove oblike učinkovitosti zdravljenja bolnika snositeljstva bakterije S. aureus v nosu antibiotika s protitelesi, tako imeno- stafilokokno bakteriemijo so, čein v povezavi z bakteriemijo s to vani antibody-antibiotic-complex zdravljenje začnemo v prvih urah. Tubakterijo. Vse izolate S. aureus so (AAC). Ta vezava mora biti stabilna, je vloga mikrobiološkega laboratorijasekvenirali. Ugotovili so, da je kar ko zdravilo vstopa v celico. Vezava izjemna.18,5 odstotka pacientov enkrat v mora biti takšna, da funkcija enega aliTudi v zobozdravstvu lahko imamoopravka z vitalno ogroženimpacientomUroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del., ZD Ljubljana pripraviti, preden se s primerom ponovno soočimo. Na omenjeneRobertina Benkovič, dipl. m. s., univ. dipl. org., ZD situacije se lahko uspešno pripravimo s simulacijami v zdravstvu.Ljubljana Dne 16. septembra 2016 je [email protected] Simulacijskem centru Zdravstvenega doma Ljubljana (SIM-center) poteka- Zaradi vse kompleksnejšega dela v strokovno oskrbo uporabnikov veliko- lo usposabljanje zobozdravnikov inzdravstvu je nujno potrebno nenehno krat ni dovolj pridobljena formalna zobozdravstvenih asistentov Zdrav-izobraževanje. Dnevno namreč izobrazba. Za večino situacij ob stiku z stvenega doma Ljubljana (ZD Ljub-ugotavljamo, da za kakovostno in bolnikom se je nujno predhodno

Poročila s strokovnihNovseRmrebveeijra2čI0S1IS6a5n5jljana) iz vsebin temeljnih postopkov Inštruktorji SIM-centra vsebine za stva, farmacevti, študenti medicine inoživljanja ter oskrbe vitalno ogrožene- svoje delo ves čas črpajo in pridobiva- zdravstvene nege, dijaki zdravstvenega pacienta. Usposabljanje je potekalo jo s sodelovanjem z vidnimi strokov- nege itd.) kot laični javnosti (gasilci,v obliki podajanja kratkih teoretičnih njaki s področja izobraževanja s pripadniki civilne zaščite, strokovnivsebin, delavnic z učenjem ročnih simulacijami v zdravstvu (SESAM1). delavci v vrtcih in šolah, policisti,spretnosti in veščin ter naprednih Inštruktorji imajo mednarodno mestni redarji, zaposleni v drugihsimulacij, kjer so udeleženci modula licenco ITLS2, EPLS3, ERC4, MTS5, delovnih organizacijah ter ostalalahko združili vse pridobljeno znanje. MRMI6 ali so strokovnjaki na svojem laična populacija).Svoje uspehe so potrdili in preverili področju. Kakovost dela v SIM-centruna koncu modula ob »debrifingu«, je dvakrat letno presojana s strani Učenje v SIM-centru poteka vkjer so na posnetku scenarijev spo- mednarodne akreditacijske hiše SIQ7 okolju, ki ponazarja realno kliničnoznali svoje prednosti in navsezadnje (ISO-standard), DNV8 (DIAS). okolje. Udeleženci se na začetkutudi pomanjkljivosti, ki so jih lahko usposabljanja najprej seznanijo sodpravili med usposabljanjem. Podobna izobraževanja, vendar v teorijo, po izvedeni simulaciji, ki seUsposabljanje v SIM-centru je učenje manjših skupinah, potekajo v snema za namen usposabljanja, paz vrhunsko opremo, ki v vsej svoji SIM-centru že od 31. januarja 2014, sledi pregled posnetka. Tako lahkopodobi in funkcionalnosti spominja ko ga je ZD Ljubljana odprl. SIM-cen- učeči preverijo svoje ukrepanje ter sena realno okolje: simulator profesio- ter je prvi simulacijski center na učijo iz lastnih napak ali odličnihnalnega defibrilatorja, simulator primarni ravni v Sloveniji. Je učni rešitev, kar imenujemo »debriefing«.avtomatskega defibrilatorja, simulator center, ki zagotavlja izvajanje napre- Na ta način med doseganjem »vau«poroda, lutka hudo poškodovanega, dnih simulacij v zdravstvu z najsodob- efekta: »Res nekaj znam!« pridobijouporaba realnih zdravil, lutka, ki nejšo opremo. uporabno znanje.odgovarja kot živ človek, zvočni efektitežkega dihanja, oprema za snemanje Usposabljanja v SIM-centru so Letno nas v povprečju obiščescenarijev, lutka novorojenčka, namenjena vsem zainteresiranim, 2.000 udeležencev. Prav tako nasdojenčka in malega otroka, simulator tako profesionalnemu kadru v zdrav- spoznavajo različni domači in tujireševalnega vozila. Usposabljanje v stvu (timi urgence, reševalci, timi strokovnjaki, ki se zanimajo za simu-SIM-centru je izkustveno in simulaci- splošne medicine, zobozdravstveni lacije v zdravstvu (ministrica zaje so čim bolj realne: bolnik z izgubo timi, patronažne medicinske sestre, zdravje, predsednica Zbornice-Zveze,zavesti ali motnjami dihanja, izvedba medicinske sestre iz domskega var- delegacije iz Kazahstana, Srbije,poroda z zapleti, obvladovanje agre- Turčije, Črne gore, Irske, Velikesivnega bolnika v čakalnici, pristop k 1. SESAM – Society in Europe for Simulati- Britanije, Hrvaške itd.).poškodovani in pretepeni bolnici, on applied to medicinereanimacija v srčnem zastoju, oskrba S takim načinom dela zdravstvenibolnika z opeklinami, urezninami ali 2. ITLS – International Trauma Life delavci dosegajo odlične rezultate,strelnimi ranami, reševanje v avtomo- Support kajti raven usposobljenosti po izvede-bilski ali množični nesreči, razgovor nem usposabljanju v SIM-centru je vpo telefonu s svojci in ostalimi člani 3. EPLS – European pediatric life support povprečju za 48 odstotkov večja. Natima, delo z radijskimi postajami itd. 4. ERC – European Resuscitation Council ta način se lahko zdravstveni izvajalci 5. MTS – Equipment for mechanical testing najbolje pripravijo na oskrbo pacienta in mu s tem zagotovijo varno in and simulation kakovostno oskrbo. 6. MRMI – Medical Response to Major Incidents 7. SIQ – Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje 8. DNV – Det Norske Veritas

Revija ISIS publikacijeS56trokovneNovember 2016Sistemska družinska terapijaUrednici: Maja Rus Makovec, Dubravka TrampužZaložnik: Inštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo in Medicinska fakulteta v LjubljaniProf. dr. Miloš Kobal, dr. med., [email protected] Ko vstopam v devetdeseto leto svojega omogoča dominantno vlogo v družini, otrokom,življenja, se vznemirjen srečujem z delom osmih ker se oče, ko je depresiven, umakne in se staršapsihiatrinj psihoterapevtk, vsem nekdaj mentor ne kregata. Na pacientov družinski kontekst jein spraševalec pri specialističnem izpitu Sistem- treba pomisliti tudi takrat, ko se pacient vnovič-ska družinska terapija. Dovoljujejo mi, da no vrača v bolnišnico in opušča terapijo. Mordanjihovo delo predstavim in ocenim. sta njegova starša do njega pretirano kritična, ali pa pacientovi starši in žena nasprotujejo Začeti je treba s predstavitvijo te terapije kot temu, da pacient jemlje zdravila.ene izmed modalitet psihoterapije sploh. Razlagobi našli pod obsežnim naslovom Dubravke O indikacijah in prognozi v družinski psihote-Trampuž »Aktualna strokovna informacija rapiji govori zopet Dubravka Trampuž: Družinska(»state of art«) o sistemski teoriji in praksi v terapija kot specifična paradigma in psihotera-povezavi s temeljnimi koncepti psihoterapije. pevtska modaliteta. Najprej opozori na kontrain-Umestitev v psihiatrično medicinski kontekst«. dikacije. Te vidi skozi nasilje v družini in v spolniZačetne misli utrjuje Maja Rus Makovec v sestav- zlorabi. V sistemsko psihoterapijo se v takšnihku »Družinska terapija kot specifična para- okoliščinah, ko še ni zagotovljena varnost žrtve,digma in psihoterapevtska modaliteta.« Ta se od lahko vključijo le posamezni člani družine.drugih psihoterapevtskih smeri razlikuje pred-vsem po tem, da gre za terapijo družine kot Sicer pa seznam indikacij za sistemskonaravne skupine z njeno preteklostjo in priho- družinsko (psiho)terapijo obsega – po objavlje-dnostjo. Seanso je treba voditi z ljubeznivo nem sestavku – vsaj 12 terapevtsko značilnih inradovednostjo, tako da bodo ljudje, v intenziv- pomembnih okoliščin.nem odnosu med njo, lahko odšli domov – sim-bolično in konkretno. Terapevt je opremljen z Izjemoma se v družinsko psihoterapijo vključizbirko terapevtskih tehnik, ki jih vodi specifičen samo posameznik. Primerneje je vključevanjenačin razmišljanja. Začetniki družinske terapije vseh udeležencev sistema – tako ponudnikovin po njih nasledniki so opustili intrapsihično (na pomoči (socialne, medicinske, psihološke) kot»notranji svet« vezano) in se osredotočili na uporabnikov – kar pripomore k razumevanjuodnosno (»interpsihično«) raven. Spoznavajo, da vodilnega problema in ciljev sistemske obravnave.obstoja sistem: posamezniki in odnosi med njimi.So v cirkularni soodvisnosti, zato je treba s Prognoza je tesno povezana z ustreznimikrožnimi vprašanji odkrivati njihove navezanosti. indikacijami. Sistemski način razmišljanja je običajno Ker je psihoterapija v načelu umetnost pogo-specifičen za predstavljeno terapijo, vendar se vora, se je treba takoj posvetiti »Psihoterapev-možnosti takšnega mišljenja raztezajo tudi v tskemu intervjuju v sistemski družinski psihote-druga področja motenega vedenja, torej tudi v rapiji«, kar spet opravi Dubravka Trampuž.osnovni medicinsko-psihiatrični kontekst. Tu bibilo mogoče zamenjati enosmeren pristop do Sistemska psihoterapija se začne s sistemskimposameznika in njegove simptomatike z odnosno psihoterapevtskim intervjujem, s katerim terapevtcirkularnostjo, kot bi jo pokazali v primerjani in raziskuje krožno vzročnost pacientovih vodilnihdejanski izvedbi: težav in hkrati s svojimi vprašanji vnaša nove, tudi drugačne poglede, ki spodbujajo spremembe. Gre Pri zdravljenju moža bi s krožnimi vprašanji za drugačno kakovost pogovora. Ker bi poslušalcaugotovili, da žena s svojim ravnanjem moževo lahko premagalo občutje, češ, vsi se lahko, brezdepresijo vzdržuje ali da način funkcioniranja razlike, pogovarjamo in pogovor s terapevtomdružine z depresivnim očetom in možem ustreza nima posebne vrednosti, smo ga nadomestili svsem članom družine: mami in ženi, ker ji tujko, z intervjujem. Takšen zagotavlja dogajanju konverzacijsko vrednost. Pacienta ne enačimo zgolj z boleznijo in morebitno diagnozo. Saj ne povesta ničesar o njem kot osebi in o družinskih

Strokovne Revija ISIS publikac5ije7November 2016članih, o njihovih odnosih in čustvih ter družinska terapija, pripomorejo k zgolj terapevtov konstrukt, ki si ga jeo njihovem načinu soočanja z življenj- odpiranju novih, drugačnih videnj ustvaril o pacientu, s katerim težkoskimi stiskami in težavami. S sistem- težav, ki do tedaj nerešljive probleme sodeluje. S tem konstruktom terapevtskim načinom konverzacije bomo v preoblikujejo v rešljive. odgovornost za zastoj premesti naanalitični terapiji odkrivali gon, v pacienta. V terapiji nastaja neenako-kakšni izmed drugih terapij žarišče V sestavku je posebej govora o vreden odnos, v katerem razpolaga(fokus), v sistemski družinski terapiji terapevtskem timu, ki spremlja terapevt z več moči in zato s pravico,pa navezanosti in njihove morebitne dogajanje, po pravilu izza zaslona in v da ga definira. Pacient postane šibkej-izgube. Ker v tej in drugih terapijah svoji »metapoziciji« zagotavlja refle- ši člen in se skladno temu tudi vede.mentalnih motenj še ni povsem na- ksije (v drugih terapijah kontratrans-tančnih metod konverzacije, se mora- ferne premisleke) terapevtov in Ogromnega pomena za uspehmo zavedati, da tisti, ki opazuje in drugih udeležencev v terapevtskem terapije je spremljanje njenega poteka.ocenjuje, vnaša svoje poglede, prepri- procesu, torej »dialog o dialogu« in To opravijo v prispevku »Fazečanja in izkušnje, ki vplivajo na njegovo demistifikacijo terapevtskega procesa. terapevtskega procesa v sistemskivedenje, razumevanje in procesiranje družinski psihoterapiji« avtorice Janainformacij. Z intervjujem, takšnim, kot Sistemsko vodeni razgovor (Tram- Borštnar, Mojca Brecelj Kobe, Mojcamora biti, terapevt vendarle raziskuje puž, Kobe), ustrezneje pogovor, Močnik, Maja Rus Makovec in Dubrav-krožno vzročnost vodilnih težav in začetna in nadaljevalna konverzacija ka Trampuž. Priročna je delitevhkrati s svojimi vprašanji vnaša nove, pomaga terapevtu in pacientu osvetliti terapevtskega procesa v fazo priprav, vdrugačne poglede, ki spodbujajo težave, ki so področje terapije, in to iz začetno in srednjo fazo ter fazo zaklju-spremembe. Odgrinjajo se bolj ali manj različnih zornih kotov. čevanja. Temu je po dogovoru mogočeskrivnostne zgodbe preteklosti in priključiti še fazo spremljanja.sedanjosti. S tem se v pacientu in V nadaljevanju je mogoče boljedrugih udeležencih terapije potrjujejo razumeti sestavine predstavljene Za fazo priprav je v tej terapijiali spreminjajo podobe o sebi in drugih, terapije v sestavku Maje Rus Makovec značilna fleksibilnost, kar jo skorajdaki jih v konverzaciji povezujemo v »Terapevtska delovna zveza (alian- ločuje od drugih terapij. V sodelovanjusmiselne zgodbe. sa) v sistemski družinski psihoterapi- z udeleženci terapije poskušajo tera- ji«. Ena njih je, kot že v naslovu, pevti za vsako družino in posameznika Pričakovanja v naslovu prispevka terapevtska aliansa. Ta po avtoričinih v sodelovanju z njima poiskati okvir,Dubravke Trampuž in Mojce Brecelj besedah izhaja iz tesnega medseboj- teorijo in iz nje izhajajoče prakse.Kobe »Sistemska (družinska) psihote- nega razumevanja udeležencevrapija: kako začeti?« sestavek nepo- terapevtskega procesa. Očitno se ne V začetni fazi se vzpostavlja odnossredno ne izpolnjuje. V njem je pričakuje kakšnih pisnih zavez, razen in gradi delovna aliansa. Pridobivamomnogo dragocenih ugotovitev o če temu (dodatno) pomaga risanje podatke o funkcioniranju družinepoteku terapije. Na podlagi teorije genograma. Avtorica predstavi gradi- (včasih z risanjem genograma). Zsistemov in kibernetike vse šole tev alianse v štirih okvirih, pri čemer »intervencijskim intervjujem« nabira-družinske sistemske psihoterapije, s se za njen nastanek izkažejo najbolj mo anamnestične podatke, pri čemerposebnim poudarkom prav sistemska učinkovita cirkularna in refleksivna so vprašanja že način terapevtske vprašanja. Na trnovi, rašomonski poti intervence. Zaradi terapevtove prisot- se (lahko) gradi pozitiven in realisti- nosti se družinsko vedenje tudi čen element terapevtskega odnosa, ki spremeni v morebitno napadalnost ali poskuša vnesti neko spremembo v v bolj obrambno držo. pacientove realne odnose. V srednji fazi se osnova terapije Enako dogajanje v tej terapiji odmakne od problema z morebitnimi osvetljujejo »Obrambe in odpori v simptomi na odnose v družini. Tera- družinski sistemski terapiji – dilema pevt s svojimi vprašanji in spoštljivo glede spremembe« avtoric Dubravke radovednostjo poskuša vnesti dvom in Trampuž, Mojce Brecelj Kobe in omajati morebitna prepričanja, ki s Mojce Močnik Bučar. svojo nevidno močjo ohranjajo in celo utrjujejo težave. Podrobno in obsežno z izvirnimi terapevtskimi tehnikami predstavljajo Faza zaključevanja nastopi, ko so razvoj iz sistemske (milanske) terapi- izpolnjeni zastavljeni cilji, ki sta jih je, s pomočjo katerega poskušajo skupaj oblikovala družina in terapevt. razrešiti razumevanje dilem, ki jih Družina kaže zmožnost, da sama družina prinaša v terapevtski proces. obvladuje novonastale probleme. Te so poimenovali strategije. V ta- Zmanjšuje se neproduktivno prepira- kšnem poteku terapije je mogoče nje, več je zmožnosti za odkrito nestri- zaključevati, da so odpori in obrambe njanje.

Revija ISIS publikacijeS58trokovneNovember 2016 V sestavku »Terapevtski ukrepi v odnosih. Glavoboli, kronična depresi- Nasilje do nemočnih starejših jesistemski (družinski) psihoterapiji« ja, generalizirana anksioznost, kronič- še bolj prikrito od ostalih dveh. Mordaavtoric Marte Cerar Lotrič in Maje na utrujenost, pritožba zaradi blažjih gre za poravnavanje preteklih zamer,Rus Makovec se ukrepi spreminjajo v bolezni otrok, ki jih doživljajo kot zelo a žrtve so navadno depresivne, zme-nosilne tehnike, za katere pa so resne, dalj časa trajajoča nespečnost dene ali zelo nebogljene.potrebna dolga leta, da se jih terapevti so opozorila, da je treba spoznatinaučimo v svojem interveniranju. partnerski odnos in dogajanje v njem. Čebaškova predstavi odvisnost inVsako skupino tehnik bi kazalo Pri ženskah so kritična obdobja ob nasilje v njuni soodvisnosti. Vzdržujeskrbneje predstaviti, vendar bi preveč majhnih otrocih in v obdobju odhaja- ju zanikanje pojava, ki pomeni skriv-razširili smisel našega prikaza. Zato nja otrok od doma. Pri moških težje nost, in ta vzdržuje odvisnost vmogoče ostanemo le pri naslovih odkrijemo probleme v partnerskih družini. Ne imenujejo je s pravimtehnik: za reorganizacijo družinske odnosih, tudi če v srečanju z njimi imenom, jo torej zanikajo in s temstrukture, za spodbujanje prilagodit­ izstopajo posamezni telesni simptomi. varujejo skrivnost v družini. Nasilje jevenih mehanizmov in moči, za pove- Še vedno odloča stereotip o moških, pogostejše v odvisnih družinah.čanje sposobnosti čustvene izkušnje, da je izražanje čustev znak šibkosti. Nikakor ni naključni dogodek, temvečza razvijanje medosebnih veščin in za je vedenjski vzorec, ki poteka cikličnopovečanje uvida ter reševanje konflik- Dovolj podrobno smo prikazali in se po svoji zakonitosti samo krepi.tov. Vmes so tudi narativne tehnike, s bistvo in uporabnost sistemskegakaterimi soustvarjamo drugačne pristopa k družini in v partnerskih Na »Usodno navezanost« Du-zgodbe o problemu in s tem njegov odnosih. Avtorice obetajoče dopolnju- bravka Trampuž in Mojca Breceljpomen postane lažje rešljiv. jejo povedano z nekaterimi konkretni- Kobe opozorita pri zdravljenju deklice mi situacijami, med katerimi spozna- z anoreksijo. Izhajata iz znamenitega V življenjski resničnosti se tera- mo povezave družine z izgubo in attachment J. Bowlbyja, ki pa se vpevti te orientacije in tudi drugi sreču- žalostjo. Govorijo o deklici z anoreksi- družinskem odnosu lahko sprevrže vjemo z zakonskimi in zunajzakonski- jo, o pozabljeni ženi in zaskrbljenem patologijo. Ker je takšna opredelitevmi pari. Zato ni presenetljivo, da Maja možu, o pacientki po poskusu samo- morebiti prehuda, se v njunemRus Makovec v »Terapevtske inter- mora, pa spet o depresiji in nazadnje sestavku »usodno« razloži z dezorga-vence pri partnerski problematiki« in o konkretnem sodelovanju šole s nizirano navezavo.Jana Borštnar ter Mojca Močnik starši iz simptomatičnih družin.Bučar v »Partnerski problemi v Zaključni del knjige je namenjenambulanti družinskega zdravnika« Nekaj problemov posebne po- osnovam terapevtskega dela te vrste, kispregovorijo prav o tem vprašanju. membnosti je še ostalo odprtih. To so ga terapevtke razumejo kot »SistemskePartnerski odnos je kompleksen odvisnost in nasilje v družini ter usodna dileme in diskurzi o moči in spolu«.zaradi svoje raznovrstnosti. Tej navezanost. Maja Rus Makovec posveti Prav ta dva pojava – moč in spol – raz-odgovarjajo osnovna izhodišča za nasilju sestavek »Dinamika odnosov v krivata ideologijo, ki ji pripada osemterapevtske intervence. Rusova – tudi družinah z izkušnjo nasilja«, Zdenka psihiatrinj psihoterapevtk. Njihovas pomočjo literature – jih vidi najprej Čebašek Travnik pa sestavek »Družin- razmišljanja so bogata in obsežna, dav normativnosti, kar pomeni, da ske skrivnosti – odvisnost in nasilje v bi zahtevala samostojno predstavitev.imamo terapevti jasne norme, kaj družini«. V sestavku Maje Rus Makovec Čeprav smo o moči spregovorili že prejvelja za zdravo in priporočljivo vede- so predstavljeni trije sklopi nasilja: pri in četudi se oglaša pomemben strokov-nje. Druge intervence izhajajo iz otrocih, v partnerskem odnosu, kot njak Bateson, da je pojem moči mit,enakopravnosti in enakovrednosti nasilje nad starejšimi. Ker so ljudje v velja, da je v odnosu med terapevtompartnerjev. V povzetku to pomeni družinah medsebojno navezani, dolgo in pacientom moč na strani terapevta.večjo samostojnost, zmanjšanje ostajajo v odnosu, zato se nasilnost nad Takoj je mogoče priključiti »Nekajtogosti in povečanje fleksibilnosti, otroki ponavlja in postaja stalen vzorec misli o uporabi in zlorabi terapevtovespodbujanje zmožnosti za odpuščanje, vedenja. Praviloma se člani družin, v moči v Sloveniji«, ki jih podajata Janjasprejemanje partnerjevega doživljanja katerih ni varno živeti, temu stanju Borštnar in Mojca Močnik Bučar.ter spodbujanje zmožnosti za pravilno prilagodijo. Posledice se čutijo v poznej-ocenjevanje stanja v paru. ši čas: tisti, ki so v svoji mladosti doži- Za primernejše razumevanje spola vljali telesno kaznovanje, bodo verjetno lahko pomaga obsežen sestavek V drugem prispevku si avtorici tudi sami telesno nasilni do svojih otrok. Dubravke Trampuž s pomenljivimzamislita vlogo družinskega zdravni- naslovom: »Toda ženske so pomemb-ka, ki je pogosto soočen s partnerski- V partnerskem nasilju je ena proti ne, ali ne? Sociokulturni konstruktimi problemi. Razrešujeta dilemo, ali deset žrtev ženska. Obstaja nevarnost, moškosti in ženskosti«. Velik delnaj se zdravniki te usmeritve sploh da se bo nasilje nad materjo prenašalo dinamične psihologije – v preteklostiukvarjajo s pojavi, ki so nemedicinski, v nasilje do otroka in da se bo nasilje in celo sedanjosti – je posvečenin pritrdita njihovi vlogi tudi v takšnih medgeneracijsko uveljavljalo v novih razvoju moškega in njegove spolnosti. rodovih. Zato nehote in nezavedno omejujemo otrokovo in/ali pacientovo individual-

Strokovne Revija ISIS publikac5ije9November 2016nost s še vedno veljavnimi socialnimi Zaključna beseda je sicer pri Maji sramežljivost pred tradicionalnoin kulturnimi konstrukti spola in Rus Makovec »Mnogoteri glasovi«, »psiho«analizo?! Pa z navezanostjo inspolnih vlog. Sodobno je, da pripada- ki bi lahko vzela sapo tudi recenzen- navezavo. Sam vidim v njihovihmo krogu, ki (bolj ali manj popolno) tu. Ko ta pride do diha, je njegova prispevkih »psiho«terapijo in naveza-zapira v realnosti obstoječo vlogo sodba o knjigi naslednja: najprej ni nost. Znano je, da ne odobravamobeh spolov. To omogoča, da v terapiji treba varčevati s pohvalo sijajnemu uporabe »občutka«, ki je elementarenizberemo najprimernejše teoretično krogu žensk, psihiatrinj in psihotera- psihični pojav (npr. str. 57). Tudi priizhodišče: če nam eno ni v pomoč, pevtk, ki so s sorazmerno novo kateri od avtoric uporaba tega pojmauporabimo drugo iz širokega območja sistemsko (psiho)terapijo obogatile včasih zdrsne v pravilnejše »občutje«.žensko/moškega načela. Ta spoznanja celoten krog uveljavljenih in prizna- Hudo pa me moti prepredenostponovita Dubravka Trampuž in Silvija nih psihoterapij. Je pa nekaj pomanj- sestavkov s »primeri«. Če jih žeSotošek v sestavku »Izvirni greh: biti kljivosti, ki bi jih s temeljitejšo dopuščamo tistim v medicini, ki seženska«. Okrepita jih s prikazom redakcijo lahko odpravili. Med ukvarjajo z različnimi tkivi, je kajkonkretne terapije z Ano »po njenem neenotnost v prikazanih besedilih takega neustrezno v strokah, ki seresnem« in »skorajda usodnem štejem različno uporabo »terapije« in srečujejo s celoto človeka. Nobenposkusu samomora« (str. 268). »psihoterapije«. Je za tem kakšna človek ni primer, je oseba, osebnost.Pozor, rakMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana V primeru številnih bolezni, motenj in poškodb je in drugih nevarnih boleznih, motnjah in poškodbah vedozgodnje odkrivanje ključ do uspešne terapevtske obravna- marsikaj, vendar pa iz različnih razlogov tega svojegave ali še bolje: predpogoj za preživetje. Mednje sodi tudi vedenja in znanja, podatkov in informacije ne uporabljajorak. v konkretni praksi, ko sami potrebujejo pomoč. Pomagajo pa svojim bližnjim in ostalim, ki se nanje obrnejo po Znanstveniki iz priznane britanske raziskovalne pomoč in nasvet.institucije Cancer Research U.K. na podlagi izsledkovsvoje najnovejše poglobljene raziskave ugotavljajo, da več Dr. Katrina Whitaker, raziskovalka na Universitykot polovica onkoloških bolnikov dovolj zgodaj opazi College London in soavtorica opisane raziskave, poudarja,značilne simptome ali vsaj ne povsem določene znake za da je stopnja ozaveščenosti na teoretični ravni dokajalarm, ki pa jih glavnina ne jemlje dovolj resno. Zaskr- zadovoljiva, v praksi pa se stvari prepogosto zalomijo.bljujoča je tudi in predvsem ugotovitev, da le skromna 2 Zdravniki in njihovi sodelavci, pa tudi mediji, se morajoodstotka med njimi pomisli na možnost raka in takoj zato od običajnega informiranja in splošnega ozaveščanjaobišče zdravnika oz. terapevta. preusmeriti na konkretno, individualno in ljudi spodbuja- ti k vključevanju lastnega znanja in izkušenj v konkretno Raziskovalci z Otoka, ki so v obsežno poglobljeno prakso. Jim povedati in jih prepričati, da jim vse, kar vedoštudijo vključili okrog 5000 prebivalcev Velike Britanije o zdravju in bolezni, lahko dejansko koristi v prizadeva-obeh spolov, vpisanih pri splošnih oz. družinskih zdravni- njih za zdravo, polno in kakovostno življenje. V smislukih. Poslali so jim specialne vprašalnike. V dogovorjenem starega latinskega reka, da se človek uči za življenje.roku so prejeli le dobro tretjino izpolnjenih vprašalnikov– 1880, od katerih so jih morali pet izločiti, ker so bolniki Vira: Cancer Research UK Report 2014, 2015že zdravili zaradi malignomov. Podrobna analiza odgovo-rov sodelujočih prostovoljcev je pokazala, da ljudje o raku

Revija ISIS srečanja6S0trokovnaNovember 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Predavanja in delavnico vodita: Vojka Žgavec Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med.Nujna medicinskapomoč za ekipe v zobozdravstvu Prepoznava indelavnica – november obravnava žrtev nasilja v družini v okviruNamen tečaja je, da osveži in obogati znanje in zdravstvene dejavnostiveščine s področja temeljnih postopkov oživljanja indefibrilacije ter prepoznavanja in pravilnega predavanja in delavnice – november,ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v december, januarzgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutnamožganska kap, motnje zavesti, anafilaktična IZOBRAŽEVANJA S PODROČJAreakcija). Tečaj je namenjen doktorjem PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEVdentalne medicine in njihovim timom. NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTITečaj je sestavljen iz teoretičnega inpraktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim Namen izobraževanja je zdravstveno osebjeobravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinamidel je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z za izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtevopremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti.da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpiszobozdravnik in njegova medicinska sestra pa ministrstva za zdravje, ki določa, da se morajomorata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo zdravstveni delavci z določenih področijdogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena udeležiti izobraževanja o nasilju v družinipravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je vsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur.preizkus znanja. Poudarki iz vsebine: • osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja vTečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec.splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP družini,ZD Kranj s sodelavci • klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje žrtev nasilja v družini, • teoretične smernice ter praktični prikazKomunikacijskeveščine – pomemben ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja vdel zdravnikove družini,strokovnosti • primeri dobrih kliničnih in mednarodnih praks s področja prepoznave in obravnavepredavanja, delavnice – november žrtev nasilja v družini, • izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi vOdlično poznavanje osnov komunikologije in zdravstvenem sistemu,komunikacijskih veščin v poklicih zdravstvenih • koraki medinstitucionalnega sodelovanjadelavcev ni luksuz, temveč nuja: pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini,• le dobro anamnezo lahko dopolni dober klinični • protokoli obravnave otrok in odraslih žr- pregled, tev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti.• le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolniko- Sodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitut vo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtski ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center pristop, za socialno delo Maribor, Zavod Emma.• le dober kontakt z bolnikom lahko zagotovi neprestano spremljanje njegovega zdravstvenega stanja,• le kakovostna komunikacija med vsemi zdrav­ stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešno delovno okolje.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1November 2016 Šola o uporabi Težave in razumevanjekanabinoidov in v medosebnih odnosihmedicinske konopljev medicini delavnica – novemberpredavanja – november Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe osebnosti ter njihovih prirojenih značilnosti inŠola je namenjena zdravnikom in zdravstvenim lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanjdelavcem, ki jim bo v vsakdanji praksi koristilo do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš.pridobljeno znanje o pomenu endokanabinoidnega Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimisistema in uporabi kanabinoidov v medicini. ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-tePridobljeno znanje bo udeležencem omogočilo, da ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodijbodo bolnikom posredovali znanstveno podprte poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeliinformacije o uporabi medicinske konoplje in vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas.kanabinoidih zdravil v medicini ter da bodo lahko vklinični praksi presodili, kdaj je njihovo Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon.predpisovanje strokovno utemeljeno, začelizdravljenje, ga vodili in sproti ocenjevali njegovo uspešnost. Šola bo protislovne informacije vjavnosti in stroki na tem področju umestila v Migracije in zdravstvo:znanstveni okvir. Jasno bo razmejila med uporabo ustrezna zdravstvenakonoplje v rekreativne namene in medicinske obravnava migrantov inkonoplje v medicinske namene ter pojasnila razliko beguncevmed zdravljenjem, ki ga priporoča in vodi ustreznousposobljen zdravnik, in drugimi oblikami uporabe seminar – marec–novemberkonoplje in kanabinoidov, pri katerih nosileczdravljenja ni zdravnik. Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, ustrezen odnos in veščine na področju kulturnihProgramski odbor: prim. Jožica Červek, dr. kompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov inmed., asist. Milan Krek, dr. med., Jasna Čuk beguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. VRupnik, dr. med., prim. izr. prof. dr. Danica Rotar prvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklopePavlič, dr. med. (Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti in begunci v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci ter migranti in begunci), bodo preko interaktivnihVodenje zdravniških predavanj pojasnjeni osnovni koncepti,timov posredovane ključne informacije in predstavljeni pristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugemseminar – november delu pa bo posredovano znanje poglobljeno s praktičnim delom na konkretnih primerih, prekoDober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine za»orkester«, da igra harmonično, da se njegovi kakovostno zdravstveno obravnavo migrantov insodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, beguncev.dosegajo dobre rezultate in predvsem, daobvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih Strokovni odbor: Martina Bofulin, Nikeprinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se Kocijančič Pokorn, Uršula Lipovec Čebron, Jožicaboste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so Maučec Zakotnik, Marija Milavec Kapun, Danicanaloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in Rotar Pavlič, Jana Šimenc, Igor Švabzmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija vtimu.Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.

Revija ISIS srečanja S62trokovnaNovember 2016NOVEMBER 2016 4.–5. ob 8.45  •  GORIŠKI TRAVMATOLOŠKI DNEVI S SKUPŠČINO DRUŠTVA TRAVMATOLOGOV SLOVENIJE kraj: NOVA GORICA, Kongresni center št. udeležencev: ni kotizacija: 110 EUR k. točke: *** Perla omejeno vsebina: simpozij in volilna skupščina društva sta organizator: Zdravniško prijave, informacije: prijave: Splošna bolnišnica namenjena zdravnikom travmatologom, ortope- društvo IATROS, prim. Franci Nova Gorica, informacije: Melita Makuc, T: 041 775 dom in fiziatrom ter specializantom teh strok Koglot, dr. med. 705, E: [email protected] 10. ob 8.30  •  ŠOLA O UPORABI KANABINOIDOV IN MEDICINSKE KONOPLJE V MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 Dunajska cesta 162 omejeno prijave, informacije: prijave: W: www.domus vsebina: Šola je namenjena zdravnikom in zdravstvenim delavcem, ki jim organizator: Zdravniška medica.si, informacije: bo v vsakdanji praksi koristilo pridobljeno znanje o pomenu endokanabi- zbornica Slovenije, Onko- Mojca Vrečar, T: 01 30 noidnega sistema in uporabi kanabinoidov v medicini. Pridobljeno znanje loški inštitut Ljubljana in 72 191 bo udeležencem omogočilo, da bodo bolnikom posredovali znanstveno Nacionalni inštitut za javno podprte informacije o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidnih zdravil zdravje v medicini ter da bodo lahko v klinični praksi presodili, kdaj je njihovo pred- pisovanje strokovno utemeljeno, začeli zdravljenje, ga vodili in sproti ocenje- vali njegovo uspešnost. Šola bo protislovne informacije v javnosti in stroki na tem področju umestila v znanstveni okvir. Jasno bo razmejila med uporabo konoplje v rekreativne namene in medicinske konoplje v medicinske namene ter pojasnila razliko med zdravljenjem, ki ga priporoča in vodi ustrezno uspo- sobljen zdravnik, in drugimi oblikami uporabe konoplje in kanabinoidov, pri katerih nosilec zdravljenja ni zdravnik. 10. ob 9.00   •  POROD 1 kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Simulacijski center, Mislejeva 3 vsebina: strokovno usposabljanje je namenjeno zdravnikom (Priprava organizator: ZD Ljub- prijave, informacije: prijave: materiala za porod, Priprava izvajalca, Določitev lege plodu, Simulacije ljana, Simulacijski center, E: [email protected], informaci- poroda, Oskrba novorojenčka) Uroš Zafošnik, dipl. zn., je: Marija Mali, T: 01 472 37 83, E: mag. soc. del. [email protected] 11. ob 8.00  •  GLEŽENJ IN STOPALO V ORTOPEDIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta – št. udeležencev: ni kotizacija: 150 EUR (za upokojene zdrav- k. točke: v postopku avditorij omejeno nike in študente kotizacije ni) vsebina: seminar je namenjen vsem zdravnikom organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna Maribor, Oddelek za srečanja), informacije: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna srečan- ortopedijo, mag. Zma- ja), Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, F: 02 321 28 26, E: go Krajnc, dr. med. [email protected] 11. ob 8.00  •  2. ŠOLA O GINEKOLOŠKEM RAKU: RAK MATERNIČNEGA TELESA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 150 kotizacija: 50 EUR specialisti, 30 EUR k. točke: v postopku stavba C specializanti, za študente brezplačno vsebina: šola o organizator: Združenje za radioterapijo in onkologijo SZD, prijave, informacije: Sabina Lovšin, ginekološkem raku Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikal- E: [email protected], T: 01 587 95 22 no patologijo SZD 11. ob 9.00  •  REHABILITACIJA BOLNIKOV S KRONIČNO NERAKAVO BOLEČINO kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana v 4. št. udeležencev: 50 kotizacija: 50 EUR + DDV k. točke: v postopku nadstropju stavbe Vrtnica vsebina: redna učna delavnica je organizator: Univerzitetni prijave, informacije: prijave: E: vesna.grabljevec@ir-rs. namenjena vsem zdravnikom rehabilitacijski inštitut Republike si, Vesna Grabljevec, Helena Jamnik, T: 01 475 82 43, Slovenije – Soča, Helena Jamnik, F: 01 437 20 70, E: [email protected], informacije: dr. med. Vesna Grabljevec, Helena Jamnik, T: 01 475 82 43, F: 01 437 20 70, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3November 2016NOVEMBER 2016 11.  •  1. MEDNARODNI SIMPOZIJ VASKULARNE NEVROLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležen- kotizacija: zgodnja prijava do 15. 9. 2016: 130 EUR (90 EUR k. točke: 6 Hotel, Bratislavska cesta 8 cev: 70 specializant samoplačnik), prijava od 16. 9. do 3. 11. 2016: 150 vsebina: mednarodni simpozij je EUR (100 EUR specializant samoplačnik), prijava na srečanju: namenjen zdravnikom specialistom 200 EUR (120 EUR specializant samoplačnik) in specializantom nevrologije, interne medicine, radiologije, nevrokirurgije, organizator: Slovensko združenje nevrologov – SZD, Univerzi- prijave, informacije: kardiovaskularne kirurgije, anestezije, tetni klinični center Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babiške prijave: W: www.kclj. splošne medicine nege Slovenije – Sekcija medicinskih sester, babic in zdravstvenih si/kovnint_mednaro- tehnikov Slovenije v nevrologiji, predsednica organizacijskega od- dni_simpozij, informacije: bora: mag. Simona Šteblaj, dr. med., predsednica programskega Bojan Veberič, univ. dipl. odbora: doc. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med. nem., T: 01 522 90 20, E: [email protected] 11.–12. ob 8.00   •  TEČAJ AMBULANTNE INHALACIJSKE SEDACIJE – ANKSIOLIZE – Z DIDUŠIKOVIM OKSIDOM IN KISIKOM (N2O/O2) kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležen- kotizacija: zobozdravniki: do vključno 7. oktobra 400 EUR + k. točke: v cev: 40 DDV, od 8. oktobra dalje 450 EUR + DDV, medicinske sestre: postopku do vključno 7. oktobra 150 EUR + DDV, od 8. oktobra dalje 200 EUR + DDV vsebina: tečaj ambulantne inhalacijske organizator: Katedra za otroško prijave, informacije: prijave: Sonja Leben, Katedra za sedacije je namenjen doktorjem dental- in preventivno zobozdravstvo, otroško in preventivno zobozdravstvo, Medicinska fa- ne medicine in medicinskim sestram Medicinska fakulteta, izr. prof. dr. kulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, informacije: Sonja Alenka Pavlič, Katedra za otroško in Leben, T: 01 522 43 71, F: 01 522 43 71, preventivno zobozdravstvo E: [email protected] 11.–12. ob 9.00  •  BOLEČINA V SKLEPIH IN ZDRAVLJENJE NEMALIGNE BOLEČINE Z OPIOIDI kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by št. udeležencev: 150 kotizacija: 75 EUR do 14. 10. 2016, nato k. točke: v postopku Sheraton (Mons) 90 EUR vsebina: 19. redni letni seminar Sloven- organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: skega združenja za zdravljenje bolečine zdravljenje bolečine, prim. Gorazd Požlep, E: [email protected], informacije: E: pba.amb@ je namenjen vsem zdravnikom dr. med. ukc-mb.si, E: [email protected], Martina Felser, T: 02 321 15 36, Gorazd Požlep, T: 041 720 750 15. ob 8.00   •  KAKOVOST IN VARNOST V ZDRAVSTVU: SPREGLEDANA, NAPISANA ALI URESNIČENA? kraj: LAŠKO, Thermana Laško št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** omejeno prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- vsebina: Srečanje je namenjeno vodstvom zdravstvenih ustanov, organizator: Slovensko macije: Biserka Simčič, T: +386 31 zdravnikom in vsem zdravstvenim delavcem. Program se bo osredoto- združenje za kakovost 394 717, E: [email protected] čal na nove poglede nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti z in varnost v zdravstvu, namenom vgrajevanja kakovosti v vsakdanje delo zdravstvenih timov. Jurij Avramovil, dr. med., Predavali bodo tuji in domači strokovnjaki. Na koncu srečanja bo predsednik SZKVZ okrogla miza. 16. ob 14.00   •  MEDICAL FLOSSING: PREDSTAVITEV TEHNIKE kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica 3 št. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: interno strokovno predavanje organizator: Inštitut za medicin- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- je namenjeno zdravnikom, fizioterapev- sko rehabilitacijo, doc. dr. Nataša macije: Maja Zorc Miglioranza, T: 01 522 49 77, F: 01 522 tom, delovnim terapevtom Kos, dr. med. 27 90, E: [email protected] 17.  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 15 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 vsebina: Ob sebi imamo ljudi, ki so osebnostno zelo različni, organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: vsak s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, vsak s svojimi ka zbornica Slovenije, www.domusmedica.si, informacije: Mojca mejami sposobnosti in zmožnosti. Dober vodja je kot dirigent, Mojca Vrečar Vrečar, T: 01 30 72 191 ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi člani soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, dosegajo dobre rezultate in predvsem, da obvladujejo manjše in velike spre- membe, ki jih prinaša okolje in vsakodnevno delo

Revija ISIS srečanja 6S4trokovnaNovember 2016NOVEMBER 2016 17.  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska c. 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: zdravnikom in zobozdravnikom zbornica Slovenije, Mojca www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, Vrečar T: 01 30 72 191 17. ob 8.50   •  OSKRBA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. št. udeležencev: ni kotizacija: 40 EUR + DDV k. točke: 4 nadstropje stavbe Vrtnica omejeno prijave, informacije: pri- jave: E: vesna.grabljevec@ vsebina: seminar je namenjen zdravnikom specialistom ter specializantom organizator: Univerzitet- ir-rs.si, informacije: Vesna družinske medicine ter ostalih med. specializacij, imenovanim zdravnikom ni rehabilitacijski inštitut Grabljevec, T: 01 475 82 ZZZS, medicinskim in sodnim izvedencem, diplomiranim medicinskim ses- Republike Slovenije – Soča, 43, F: 01 437 20 70, E: tram, zdravstvenim tehnikom, patronažnim sestram ter drugim zdravstvenim prim. mag. Rajmond Šavrin, [email protected] delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja dr. med. 18. ob 8.30  •  AVTIZEM: IZZIVI ZA PRIHODNOST – S CHRISTOPHERJEM GILLBERGOM kraj: LJUBLJANA, Dvorana Smelt, Dunajska št. udeležencev: 300 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** 160 vsebina: strokovna konferenca je namenjena organizator: Inštitut za avtizem in prijave, informacije: prijave: pediatrom, otroškim psihiatrom, psihiatrom, sorodne motnje in NevSom, Oslo W: www.instavtizem.org, informacije: družinskim zdravnikom, psihologom, specialnim University Hospital, doc. dr. Marta Manja Lešnik, T: 059 031 228, pedagogom, logopedom, delovnim terapevtom Macedoni Lukšič E: [email protected] 18. ob 13.15  •  RAZLIČNI VIDIKI SODELOVANJA MED ŠOLSTVOM IN ZDRAVSTVOM: CEREBRALNI PAROKSIZMI kraj: KAMNIK, CIRIUS, Novi trg 43 A št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje je na- menjeno specialistom šolske medici- organizator: Sekcija za šolsko, študentsko in prijave, informacije: prijave: E: marta. ne, pediatrom, vsem zdravnikom in adolescentno medicino [email protected], informacije: zdravstvenim delavcem, ki se ukvarjajo CIRIUS Kamnik, Novi trg 43 A, Marta Orehek s šolarji in mladostniki Kirbiš, dr. med., dr. Mojca Juričič, dr. med., E: [email protected] 18.–19. ob 9.00  •  8. BANIČEVI DNEVI: OKUŽBE DIHAL kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 120 kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za upo- k. točke: *** kojence, študente in specializante vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno vsem organizator: Sekcija za klinično prijave, informacije: prijave: Helena zdravnikom in mikrobiologom. Na srečanju bodo mikrobiologijo in bolnišnične Pokorn, NLZOH, Oddelek za medicinsko obravnavana najnovejša spoznanja na področju okužbe, Nacionalni laboratorij za mikrobiologijo Kranj, Gosposvetska 12, mikrobiološke diagnostike okužb dihal. Posebna zdravje, okolje in hrano, Oddelek 4000 Kranj, F: 04 201 71 65 ali pozornost bo posvečena tudi kritičnim skupinam za medicinsko mikrobiologijo Kranj E: [email protected], informacije: Helena Po- bolnikov s cistično fibrozo, virusnimi okužbami. Ce- in Klinika Golnik, prof. dr. Miroslav korn, T: 04 201 71 64 ali Mihaela Oberdank loten sklop bo namenjen diagnostiki in epidemio- Petrovec Hrastar, T: 01 543 74 08 logiji tuberkuloze in okužbam z netuberkuloznimi mikobakterijami. 18.–19. ob 12.00  •  12. DNEVI INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE: VLOGA KLINIČNE FARMAKOLOGIJE PRI ZDRAVLJENJU RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana, predavalnica, stavba C organizator: Sekcija internistične onkologije prijave, informacije: prijave: izključno na vsebina: podiplomski seminar je SZD in Sektor internistične onkologije onko- E: [email protected], registracija udeležen- namenjen specialistom, specializantom loškega inštituta, asist. mag. Erika Matos, dr. cev od 11. do 12. ure, informacije: tajništvo internistične onkologije, radioterapije, med. Sektorja internistične onkologije, Lidija kirurgije, ginekologije, farmacevtom Kristan, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: [email protected] 22. ob 9.00   •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 Dunajska c. 162 vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, zdravnikom in zobozdravnikom Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191

Strokovna Revija ISIS srečan6ja5November 2016NOVEMBER 2016 23.–25.  •  TEČAJ KIRURŠKIH TEHNIK V ABDOMINALNI KIRURGIJI – PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE kraj: LJUBLJANA, Klinični oddelek za abdo- št. udeležencev: 20 kotizacija: 100 EUR + DDV k. točke: v postopku minalno kirurgijo, UKC Ljubljana, Inštitut za anatomijo, MF Ljubljana vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: Klinični oddelek za abdominalno prijave, informacije: prijave: specializantom kirurgije kirurgijo, UKC Ljubljana, Slovensko združenje za E: [email protected], informacije: asist. Jan gastroenterologijo in hepatologijo, doc. dr. Aleš Grosek, dr. med., T: 041 80 80 53 Tomažič, dr. med. 24. ob 12.00  •  PREKOMERNA DNEVNA ZASPANOST IN SPOSOBNOST ZA VOŽNJO MOTORNIH VOZIL kraj: VRANSKO, Center varne vožnje št. udeležencev: do kotizacija: 100 EUR + DDV za specialiste, k. točke: *** 200 50 EUR za specializante vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom me- organizator: Združenje medicine prijave, informacije: prijave: dicine dela, družinske medicine, ORL, nevrologom, dela, prometa in športa, asist. Vesna E: [email protected], informacije: asist. pulmologom (cirkadiani ritem, patološka dnevna Pekarović Džakulin, dr. med. Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., zaspanost, diagnostika motenj dihanja v spanju, E: [email protected] zdravljenje motenj dihanja, smrčanja) 25. ob 8.00   •  5. SREČANJE O KEMIJSKI VARNOSTI: KEMIJSKE INDUSTRIJSKE NESREČE, KEMIJSKI EKOLOŠKI KRIMINAL IN TERORISTIČNI NAPADI S KEMIKALIJAMI kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležencev: 120 kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** Hotel vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom medicine dela, javnega zdrav­ organizator: Sekcija za prijave, informacije: ja, družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, pediatrije, klinično toksikologijo SZD in prijave: Sekcija za klinično onkologije. Na srečanju bomo predstavili Uredbo o stanju tal in jo primerjali Center za klinično toksikolo- toksikologijo SZD, Center z uredbami v drugih državah, nato bomo opisali kemijske povzročitelje gijo in farmakologijo UKCL, za zastrupitve, Interna kli- hormonskih motenj in poklicne rake zaradi kemikalij na delovnih mestih. V doc. dr. Miran Brvar, dr. med. nika, Univerzitetni klinični nadaljevanju bomo opozorili na možnosti napadov in namerno povzročenih center Ljubljana, Zaloška nesreč s kemikalijami v industriji ter opisali uporabo pesticidov v urbanem in cesta 7, 1000 Ljubljana, neurbanem okolju ter njihove škodljive učinke na ljudi. Predstavili bomo eko- E: [email protected], in- loško kriminaliteto in ukrepanje policije ob zaznavi nevarnih snovi v Sloveniji. formacije: Miran Brvar, T: V zadnjem delu bomo predstavili novejša dognanja o učinkih izpostavljenosti 041 605 420, F: 01 434 76 polikloriranim bifenilom in dioksinom, oskrbo z antidoti za nevarne industrij- 46, E: [email protected], ske kemikalije, pesticide in kemijsko orožje ter uporabo kemikalij za namerno W: http://www.ktf.si začasno onesposobitev ljudi. 25. ob 8.30  •  TEHNIKE IN METODE ZA OPOLNOMOČENJE: IZKUSTVENE DELAVNICE kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana v 4. št. udeležencev: 60 kotizacija: 60 EUR + DDV k. točke: *** nadstropju stavbe Vrtnica vsebina: Delavnica je namenjena psihologom, zdravni- organizator: Univerzitetni prijave, informacije: prijave: kom, medicinskim sestram, delovnim terapevtom, fiziote- rehabilitacijski inštitut Repub- E: [email protected], informacije: rapevtom, socialnim delavcem, študentom, prostovoljcem like Slovenije – Soča, asist. Vesna Grabljevec, Urša Čižman Štaba, in ostalim, ki se želijo spoznati z metodami in tehnikami za dr. Urša Čižman Štaba, spec. T: 01 475 82 43, F: 01 437 20 70, obvladovanje stresa v vsakdanjem življenju. klin. psih. E: [email protected] 25. ob 9.00  •  POROD 2 kraj: LJUBLJANA, Zdravstveni dom Ljubljana, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: *** Simulacijski center, Mislejeva 3 vsebina: strokovno usposabljanje je namenjeno organizator: ZD Ljubljana, Simula- prijave, informacije: prijave: zdravnikom v prehospitalu (Reanimacija nosečnice, cijski center, Uroš Zafošnik, dipl. zn., E: [email protected], informacije: Marija Reanimacija novorojenčka, Ukrepanje ob zapletih mag. soc. del. Mali, T: 01 472 37 83, E: [email protected] pri porodu, Timsko delo pri izvajanju poroda z zapletom) 25. ob 9.30  •  SVEČANA AKADEMIJA OB 60-LETNICI ODDELKA ZA GASTROENTEROLOGIJO UKC MARIBOR kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta UM št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 vsebina: simpozij je namenjen vsem organizator: UKC Maribor, Klinika za interno prijave, informacije: prijave: www.ukc zdravnikom, internistom, specialistom medicino, Oddelek za gastroenterologijo, Ka- -mb.si, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., in specializantom, študentom tedra za interno medicino, Zdravniško društvo T: +386 2 321 29 40, 051 420 741, F: +386 2 Maribor, prof. dr. Pavel Skok, dr. med. 321 28 26, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja S66trokovnaNovember 2016NOVEMBER 2016 25.  •  XXV. STROKOVNO SREČANJE ZDRUŽENJA ZA HIPERTENZIJO: NOVA STROKOVNA ZNANJA NA PODROČJU ZDRAVLJENJA IN OBRAVNAVE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: 200 kotizacija: zdravniki 80 EUR + DDV, medicinske k. točke: *** Hotel Lev sestre, tehniki 30 EUR, kotizacije ni za študente, sekundarije, upokojence vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno družinskim organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: zdravnikom, specialistom interne medicine, kardiologije, arterijsko hipertenzijo, mag. E: [email protected], informacije: nefrologije, specializantom, medicinskim sestram, medi- Jana Brguljan Hitij, dr. med. Tina Mali, Edi Madaras, mag. Jana Brguljan cinskim tehnikom Hitij, dr. med., T: 01 522 55 18 ali 01 522 54 62, F: 01 522 56 00 25.–26.   •  XLI. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška c. 7 št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 15 vsebina: podiplomska šola je neme­ njena družinskim zdravnikom organizator: UKC Ljubljana, Inter- prijave, informacije: prijave: E: diabetessola@gmail. na klinika, KO za endokrinologijo, com, informacije: Evelina Oltra, T: 01 522 35 64, M: 041 diabetes in bolezni presnove, prof. 772 702, F: 01 522 93 59 dr. Andrej Janež, dr. med. 25.–26. ob 8.30  •  9. MARIBORSKI KONGRES DRUŽINSKE MEDICINE kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: 200 kotizacija: 200 EUR k. točke: v postopku vsebina: strokovno srečanje je namen- jeno zdravnikom družinske medicine organizator: Združenje zdravnikov prijave, informacije: prijave: W: www.e-medicina.si, družinske medicine, dr. Ksenija informacije: Nina Štojs, T: 01 438 69 14, Tušek Bunc, dr. med. E: [email protected] 26. ob 9.00  •  ODONTOGENE OKUŽBE DANES kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni št. udeležencev: ni kotizacija: 250 EUR do 10. 11., po tem da- k. točke: v postopku center omejeno tumu 300 EUR, kotizacije ni za upokojene vsebina: podiplomski seminar je na- menjen doktorjem dentalne medicine organizator: Katedra za maksilofacialno in prijave, informacije: Katedra za maksilo- oralno kirurgijo, prof. dr. Nataša Ihan Hren facialno in oralno kirurgijo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, Nataša Ihan Hren, Ani Klopčič, T: 01 522 42 35, F: 01 522 24 95, E: [email protected] 26. ob 13.30  •  POSVET ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV, ZDRUŽEN S XVI. DRŽAVNIM PRVENSTVOM ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE V STRELJANJU S STANDARDNO ZRAČNO PUŠKO IN PIŠTOLO, S SEMINARJEM O POŠKODBAH V ŠPORTU kraj: LJUBLJANA, strelišče, Dolenjska št. udeležencev: ni kotizacija: člani Medicusa 30 EUR, ostali k. točke: *** cesta 11 podatka 40 EUR vsebina: predavanje in posvet na temo aktualne zdrav- organizator: Športno druš- prijave, informacije: prijave, informacije: stvene politike in državno prvenstvo v streljanju tvo Medicus Branko Košir, E: [email protected], T: 041 444 972 29. ob 9.00   •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, zaposlene v UKC Ljubljana predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za mentorjem vseh poklicev Ljubljana, Meta Vesel izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informaci- Valentinčič je: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 30. ob 8.30   •  5. ŠOLA TUMORJEV PREBAVIL: NOVOSTI V ZDRAVLJENJU TUMORJEV PREBAVIL kraj: LJUBLJANA, predavalnica, št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 stavba C vsebina: podiplomska šola je name­ organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: E: [email protected], njena vsem, ki jih to področje zanima onkologije SZD, Onkološki inštitut informacije: tajništvo Sektorja internistične onkologije, (registracija udeležencev od 7.00 Ljubljana, Katedra za onkologijo, Lidija Kristan, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, do 8.30 izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med. E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan6ja7November 2016december 2016 1. ob 15.00   •  KAKO BITI SREČEN V URGENTNI MEDICINI (predavanje) 2.–3. ob 8.30   •  ŠOLA URGENCE, 4. LETNIK kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: kotizacija: šola urgence: 100 EUR za zdravnike pripravnike, 130 EUR k. točke: *** 300 za specializante, sobne zdravnike, zdravstvene tehnike in diplomira- ne zdravstvenike, 160 EUR za specialiste (DDV vključen), predavanje: 20 EUR za vsakega udeleženca (DDV vključen) vsebina: Šola urgence: z zanimivimi in kratkimi organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: izključno prek predavanji bomo zajeli poglavitne teme infektologije, združenje za urgentno elektronske prijavnice do zapolnitve prostih pediatrije, dermatovenerologije in toksikologije. Preda- medicino mest oz. do najkasneje 23. 11. 2016, možna vanja bodo podprta s twitter vprašanji. Šola je v prvi vrsti je prijava tudi na vsako srečanje posebej, namenjena vsem zdravnikom, ki delajo v nujni medicinski informacije: E: [email protected], W: pomoči in na urgentnih oddelkih bolnišnice, urgentnih http://www.szum.si/sola-urgence.html centrov, zdravstvenih domov. 2. 12. 2016–2. 12. 2017  •  MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, Fakul- št. udeležencev: kotizacija: Cena teoretičnega dela izobraževanja 2.970 EUR. Mož- k. točke: *** teta za šport, Gortano- izobraževanje bo nost plačila je v največ 11 mesečnih obrokih po 270 EUR. Plačilo va ulica 22 izvedeno, v kolikor praktičnega dela se izvede v dogovoru z mentorjem po ceni, ki jo bo prijavljenih vsaj določi akupunkturna sekcija Slovenije. 30 kandidatov vsebina: Šola je namenjena vsem zdravnikom, zo- organizator: Univerza v prijave, informacije: prijave: bozdravnikom in absolventom medicine in dental- Ljubljani, Fakulteta za šport v E: [email protected], informacije: ne medicine (izpit opravijo po zaključku fakultete). sodelovanju z Zdravstvenim Martin Tuš, E: [email protected], T: 01 Teoretični del je sestavljen iz 28 različnih predmetov v zavodom za medicino športa 520 77 52, W: http://www.fsp.uni-lj.si/ skupnem trajanju 154 pedagoških ur. Vsak kandidat mora Ljubljana in Akademijo za institut-za-sport/cvus/strokovno-usposablja za priznanje praktičnega dela opraviti prakso v določenih tradicionalno kitajsko medici- nje/aktualni-tecaji/2016100511460419/ zdraviliščih in v akupunkturnih ambulantah v EU ali v no, Peking, Kitajska, izr. prof. bolnišnicah na Kitajskem, Šri Lanki in podobno. Praktični dr. Edvin Dervišević del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit in pridobi certifikat oz. ustrezno diplomo. 2. ob 8.00   •  IZZIVI PRI ZDRAVLJENJU ZAKLOPK: NOVOSTI V SRČNI KIRURGIJI kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška c. 7, preda- št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** valnica 1 organizator: Društvo vsebina: Predstavitev najnovejših trendov slovenskih kardiokirur- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], pri zdravljenju okvar srčnih zaklopk je na- gov in Klinični oddelek informacije: doc. Katja Ažman Juvan, dr. med., Annette Se- menjena kardiologom, kardiovaskularnim za kirurgijo srca in ožilja, dovnik, Nataša Mihelič Miletič, E: [email protected], natasa. kirurgom, anesteziologom, internistom, UKC Ljubljana, prof. dr. [email protected], [email protected], T: 01 522 30 11, F: 01 infektologom in specializantom vseh našte- Tomislav Klokočovnik, 522 25 83 tih področij. dr. med. 8.–9. ob 8.00  •  47. MEMORIALNI SESTANEK PROF. JANEZA PLEČNIKA: OKVARA ZARADI ZDRAVIL kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v po- Velika predavalnica stopku vsebina: mednarodni simpozij organizator: Inštitut za patologijo, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- Medicinska fakulteta Univerze v macije: Nina Zidar, E: [email protected], Jera Jeruc, T: 01 Ljubljani, prof. dr. Nina Zidar, dr. 543 71 03, F: 01 543 71 04, E: [email protected] med. 9.–10. ob 14.00  •  29. ONKOLOŠKI VIKEND: RAZVOJNI TRENDI V ONKOLOGIJI – ONKOLOGIJA ČEZ DESETLETJE: IZBRANA POGLAVJA IN DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA (POROČILO) kraj: PORTOROŽ, GH Bernardin, št. udeležencev: 180 kotizacija: 150 EUR (z DDV), kotizacije ni za predstav- k. točke: 6 Kongresni center Bernardin nike nevladnih organizacij (največ 3 iz posameznega društva) vsebina: strokovno srečanje je namenjeno organizator: Kancerološko zdru- prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravstvenim delavcem in sodelavcem s ženje SZD in Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, E: aduratovic@ področja onkologije ter družinskim zdrav- Ljubljana, prof. dr. Janez Žgajnar, onko-i.si, informacije: mag. Amela Duratović Konjević, nikom dr. med. T: 01 587 96 25, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja 6S8trokovnaNovember 2016JANUAR 2017 12. ob 9.00   •  POGOSTA STANJA V PROKTOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinski center Iatros, št. udeležencev: 25 kotizacija: 60 EUR, brez- k. točke: *** Parmova 51 plačna udeležba za prvih pet vsebina: strokovno srečanje za specialiste prijavljenih specializantov in specializante družinske medicine organizator: Medicinski cen- prijave, informacije: prijave: E: izobrazevanja@iatros. ter Iatros, prof. Pavle Košorok si, v prijavi napišite ime, priimek, trenutno delovno mesto in ustanovo, v kateri ste zaposleni, informacije: W: www. iatros.si, E: [email protected] 18. ob 9.00   •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 vsebina: delavnica je namenjena vsem zdravni- organizator: prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, kom in zobozdravnikom Zdravniška zbornica informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Slovenije, Mojca Vrečar *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.Domus Medica za vas!Domus Medica je bil ustvarjen kotosrednja hiša slovenskegazdravništva. Velika Modra dvorana,številne sejne sobe in klubskiprostori so bili zgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskega druženja,odprtega dialoga, organiziranihstrokovnih predavanj med zdravnikiin zobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja9November 2016Zavod za zdravstveno Medicinski center Krka, d.o.o.zavarovanje Slovenije objavlja prosti delovni mesti:K sodelovanju vabimo 1. doktor medicine, specialist medicine dela, prometa1. zdravnike/zdravnice na Direkciji za: in športa (m/ž) • delo v oddelku za nadzor, ki obsega področja: • delovno razmerje za nedoločen čas –– ambulantnih in bolnišničnih storitev, Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: –– izvajanja finančno-medicinskih nadzorov, • diploma medicinske fakultete, –– predlaganja ukrepov v primeru odstopanj, • specialistični izpit s področja medicine dela, prometa in –– o dgovorov na vprašanja izvajalcev in priprave navodil, športa, –– predlaganja sprememb. • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. 2. doktor medicine z opravljenim strokovnim izpitomPoleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, (m/ž)da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: • delovno razmerje za določen čas Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • doktor medicine, specialist ali doktor medicine, • diploma medicinske fakultete, magister znanosti, • potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje kandidati pošljejo v roku 30 dni od objave na naslov: besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega Medicinski center Krka, d.o.o., Šmarješka cesta 4, 8000 jezika. Novo mesto. Kontaktna oseba: Damijan Gazvoda, dr. med.Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s E: [email protected] delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.V oddelku za nadzor vabimo tudi zdravnike specialiste in Zdravstveni dom Laškozobozdravnike protetike za sodelovanje po pogodbi o delu. razpisuje prosto delovno mesto2. z dravnike/zdravnice v območnih enotah Celje, zdravnika specialista pediatrije (m/ž) Kranj, Maribor, Koper, Krško in Novo mesto za: Pogoji: • o dločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah, • opravljena specializacija iz pediatrije, • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije za delo predlaganje ukrepov v primeru odstopanj, • podajanje izvedenskih mnenj. na področju pediatrije, • aktivno znanje slovenskega jezika.Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnoda prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: dobo 4 mesece. Več informacij: 03 734 36 00 Pisne prijave pošljite na naslov: ZD Laško, Kidričeva 5b, • d oktor medicine ali doktor medicine, specialist 3270 Laško medicine dela, prometa in športa ali specializacije v Rok za prijavo: 30. 11. 2016 zdravstvu druge ustrezne smeri, ODDAM • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli Oddamo opremljeno zobno ordinacijo ali ordinacijo za opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku druge zdravstvene storitve. šestih mesecev od dneva zaposlitve), Vse informacije na T: 031 383 893 • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije.Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločenčas, s polnim ali krajšim delovnim časom intrimesečnim poskusnim delom.Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas poT: 01 307 74 10.Vaše pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela innavedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do30. 11. 2016 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24,1507 Ljubljana oz. na E: [email protected] bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, kilahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenemroku.

Revija ISISO70bletnicaNovember 2016Prof. dr. Miloš Kobal –90-letnikIzr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., svet.,Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana Biti star 90 let (profesorjev rojstni dan je 11. njegova generacija, ki je živela v najtežjih zgodo-oktober 1926) in biti v polni ustvarjalni kondiciji, vinskih časih – je v svojem otroštvu, mladostni-s strokovnimi dosežki, ki so usodno pomembno štvu in kasneje doživljal preizkušnje, ki so nam,vplivali na razvoj stroke, z družino, ki ga ima rojenim v kasnejših mirnih in varnih časih,rada in on njih – tako prof. dr. Miloš Kobal v povsem tuje (žal se zgodovinske nesreče aktual-najboljši psihiatrično-psihoterapevtski maniri no dogajajo v evropski bližini, tudi Evropejci neudejanja Freudovo sintagmo, da »smo duševno moremo več zatiskati oči pred nesrečo ljudi vzdravi, če lahko delamo in ljubimo«1, in zelo soseščini). Sposobnost, preživeti taka težkapodobno (predhodno) Tolstojevo misel, da obdobja in po njih postati osebnostno še stabil-»človek lahko čudovito živi na tem svetu, če ve, nejši in bolj empatičen do ljudi, imenujemo vkako delati in kako ljubiti«2. Kar na začetku v naši stroki duševna odpornost. To nalogo je prof.svojem in v imenu kolegov profesorju voščim vse Kobal odlično opravil; življenjske preizkušnje sonajboljše ob visokem jubileju. ga med drugim očitno motivirale, da je sistema- tično, z legitimno močjo, ki jo je imel kot dolgo- Dragi starejši kolega, do upokojitve član letni direktor psihiatrične klinike, in z drugimikatedre za psihiatrijo, je predlagal, naj kot pomembnimi vlogami vnesel v psihiatričnočlanica katedre pripravim zapis ob visokem stroke povsem novo vrsto profesionalizmajubileju prof. Kobala. V mojih letih že spozna- oziroma strokovne identitete. Ta je bistvenovam, kako se stroko prikrajša za sodobnost in vplivala na kakovost zdravljenja, ki so ga preje-prihodnost, če ne poznamo okoliščin in procesov mali in ga prejemajo pacienti z duševnimi inv stroki skozi čas. Posebej morda v psihiatriji, vedenjskimi motnjami. Kot eno tako skrajnokjer ves čas potekata vzporedno procesa velikih izkušnjo razumem njegovo prvo srečanje sstrokovnih novosti, podprtih z nevroznanostjo, psihiatrijo v februarju leta 1950. V aprilu 1949 jein pa univerzalne človekove duševne bolečine, diplomiral na pravni fakulteti in je kot pravnikdileme in stiske. Zato sem se z velikim zanima- prišel v Bolnišnico za duševne in živčne bolezninjem lotila dokumentacije v zvezi z vlogo prof. Ljubljana Polje, da bi pomagal pri določanjuKobala v psihiatrični stroki in bila presenečena pravnega položaja tistih, ki so jih v bolnišniconad njegovim opusom oziroma pomembnostjo mimo zakona pošiljali različni organi. S prof.njegovega prispevka, čeprav sem ga deloma Kanonijem sta se zakopala v popise bolezni zapoznala že prej. V tem zapisu je moja vloga leto in pol nazaj. Po šestih mesecih je bilo odpu-počastiti profesorjev jubilej v kontekstu psihia- ščenih skoraj dvesto bolnikov. Po pričanju prof.trične stroke. Zagotovo je vsak tak zapis prefiltri- Kobala je bila bolnišnica v celoti bedna in prena-ran z merili pisca; tako povzemam tiste točke trpana. Iz Kanonijevih zapisov je razbrati, da jeprofesorjeve ustvarjalnosti in aktivnosti, ki jih Miloša (Kobala) to delo tako čustveno in strokov-jaz razumem kot bistvene za predstavitev njego- no vznemirilo, da se je vpisal na medicinskove vloge v stroki. fakulteto in se pozneje odločil za psihiatrijo. Sam poroča o pretresenosti nad položajem bolnikov, Zrel in izkušen človek razume, da vsak še posebej na »priporniškem oddelku«. Po tlehčlovek, tudi tisti, ki »se lahko imenuje srečnega« oddelka je bila slama, okna so bila ne le zamreže-z na začetku omenjenimi dosežki, izkuša v na, temveč le četrtinska.življenju izgube in bolečine. Prof. Kobal – in Psihična odpornost pomeni, da se ob izkušnji1. Erikson EH. Childhood and society (2nd ed.). New trpljenja ne ustavimo na »tarnanju ali neučinko- York: Norton, 1963. vitem usmiljenju«, ampak nas trpljenje spodbudi k akciji. Prof. Kobal je iskal poti, kako pomagati,2. Troyat H. Tolstoy. Garden City, New York, 1967: Doubleday & company.

Revija ISIS Obletnic7a1November 2016reševati usode ljudi v psihiatriji. Ena (diplomiral je decembra 1955) je bil že torovanjem Psihiatrični kliniki Ljub-od začetnih poti je bila zagnan študij. diplomirani pravnik; ko se je zaposlil ljana do leta 1981. »Priti od zunaj«Navduševal se je tako za psihoanalizo v psihiatriji, pa je imel že dolgoletne pomeni imeti dober pregled nadkot za iskanje nevrološke podlage izkušnje z ambulantnim delom v sistemom in bolje videti, kaj bi gaduševnih motenj (v letu 1951 je že zaporih, sodeloval je z inštitutom za izboljšalo. Glede na profesorjeverazmišljal o bioloških osnovah člove- kriminologijo, se ukvarjal z vprašanji izkušnje v začetku 50. let se je z delomkove duševnosti in odgovornosti). razvoja in terapije delinkventnega na psihiatriji nekako vrnil domov, vTako je pri sebi očitno že takrat vedenja zlasti pri mladih, predaval na stroko, ki ga je najbolj prevzela.razrešil tako imenovano dolgoletno oddelku za psihologijo filozofskekrizo identitete v psihiatriji, ali fakultete v Ljubljani in na pravni Najprej se je zavzel, da je bilaizhajamo predvsem iz Freudove fakulteti, neposredno zdravniško delo bolnišnica v letu 1968 preimenovanapsihoanalize ali iz nevrologije (seveda pa je potekalo v ambulantah Bolnišni- v Klinično bolnišnico za psihiatrijo. Vizhajamo iz obojega). Med študijem ce dr. Petra Deržaja. istem letu je medicinska fakultetamedicine je imel možnost spoznati določila, da se oblikuje katedra zaraven nevropsihiatrije v Leidnu in V letu 1962/1963 je imel možnost psihiatrijo. Psihiatrija je lahko vednoKölnu in si želel možnosti, da bo kdaj s štipendijo Britanskega sveta v ranljiva, da postane predmet nadzo-mogoče vnesti tako znanje tudi doma. Londonu spoznavati možnost psihote- rovanja; lahko pa prevzame vlogo rapije pri prestopnikih. Spoznavanje stroke, ki duševno osvobaja. Eden Nasploh je celotno delovanje prof. takratnih najsodobnejših svetovnih prvih ukrepov direktorovanja je bil,Kobala označevala izvenserijska smeri psihoterapije je bistveno po- da ob obisku tujih državnikov ni biloproaktivnost in iniciativnost. Iz membno za njegovo kasnejše delo v več dovoljeno pridržanje nevarnihnjegovega dela je razvidno, da je psihiatriji. oseb na psihiatriji. Profesorjevinezmotljivo in ažurno prepoznaval takratni sodelavci menijo, da se je zstrokovne dileme v psihiatriji ter se s Iz pravnega konteksta ga je v njim kot direktorjem med letomasebi lastno aktivnostjo zagnal v področje psihiatrije povabil prof. 1969 in 1975 izvedla popolna reformaspremembe in izobraževanje, tako Kanoni, ki mu je ponudil povratek v slovenske psihiatrije. Gre za nasled­lastno kot drugih zaposlenih. Razmi- psihiatrično bolnišnico in na katedro nje izjemne dosežke, ki spreminjajošljam, da je ta dober pregled nad na medicinski fakulteti. Na psihiatriji psihiatrično paradigmo: zmanjšanjepotrebnimi spremembami nastal iz se je zaposlil avgusta 1967, direktor števila postelj s premeščanjem vzelo izvirnega prihoda v psihiatrično psihiatrične klinike je postal septem- primernejše ustanove, večina oddel-stroko. Med študijem medicine bra 1968, pred tem se je aprila 1967 kov je postalo odprtih, podprl je habilitiral na medicinski fakulteti. Ob ustanovitev Centra za mentalno nastopu direktorske funkcije je bil zdravje, nastal je nočni in dnevni torej zelo izkušen na, gledano z oddelek, vzpodbudila se je družinska današnjega zornega kota, interdisci- oskrba, podprla se je ustanovitev plinarni ravni in za takratne čase imel oddelkov za zdravljenje odvisnosti v posebej veliko stikov s strokovnimi vseh psihiatričnih bolnišnicah, krogi zahodne Evrope, kar je po- uvedla se je psihiatrična oskrba v membno vplivalo na strokovni razvoj. domovih za starejše in v azilnih ustanovah, podprlo se je zdravljenje z Znana nam je človeška lastnost, depojem in litijem (leta 1969 oz. da se neredko merijo moči, kdo je 1970). Ležalna doba se je skrajšala za zaslužen za kaj v stroki. Ko bom več kot pol. Ta reforma je prehitela odkrivala pomen prof. Kobala za našo znamenito italijansko reformo, ki se stroko, sledim dostopni dokumentaci- je začela leta 1978 in kljub dobrim ji, predvsem pa: direktorovanje si namenom sprožila tudi resen pro- nosilci te funkcije predstavljajo blem z zapustitvijo psihiatričnih različno. Lahko se zapirajo v ozke bolnikov. Poskrbljeno je bilo za kroge in otežujejo strokovne pobude, pedopsihiatrični oddelek, za ustrezne ali pa svojo legitimno moč porabijo za dispanzerje za otroke in za gerontop- odpiranje novih poti v stroki in sihiatrične potrebe. Slovenska refor- sodelavce pri razvoju podpirajo. ma psihiatrije je bila prav posebej Nedvomno se v medicinski stroki humana tudi s postopnim in previ- razvoji dogajajo le, če jih direktorji dnim pripravljanjem prej dolgotrajno vzpodbudijo, omogočijo in se jih hospitaliziranih bolnikov na svet veselijo. Iz dokumentov razberem zunaj institucije. Profesor je vzposta- področja, ki jih je bodisi vnesel bodisi podprl prof. Kobal med svojim direk-

Revija ISISO72bletnicaNovember 2016vil z italijanskimi nosilci reforme povezuje s humanostjo in terapevtski- se oblikoval zakon o duševnemkolegialno sodelovanje. mi odnosi. Sistematično vnašanje zdravju, ki bi se zgledoval po britan- psihoterapevtskega duha zagotavlja skem. Prav posebna zgodba so bile Posebej pomembno je, kako se je strokovno kultiviranost empatije, z nekdanje ekonomije ob psihiatričnihzmogel veseliti dobrih sodelavcev, ki refleksivnostjo pomaga do uvidov v bolnišnicah, kar si danes komajdaso imeli znanje in voljo za preobrate v naravo duševnih motenj in medoseb- lahko predstavljamo. Namesto tega jeslovenski psihiatriji, ki so prevzemali nih odnosov, spodbuja avtonomnost bila uvedena kreativna delovnasvoj del bremena ustvarjanja strokov- in zdravo medsebojno povezovanje terapija, ki je bila le v funkciji rehabi-ne in humane psihiatrije. Poimenova- bolnikov, zagotavlja spoštovanje litacije.nje teh sodelavcev je domena slavljen- bolnikovih pravic.ca samega, zato naj tu poudarim le Prof. Kobal je opravljal tudi drugeznačilno libidinozno potezo konsi- V psihoterapiji mu je bila posebej pomembne vloge, s katerimi je bilostentnega skupnega sodelovanja, ki je blizu kratka dinamična psihoterapija, možno vplivati na razvoj psihiatrije.utemeljila sodobno psihiatrijo v ki jo je inovativno razčlenil. Gledano z Kot predsednik Republiškega medi-Sloveniji. Poseben ponos te odlične današnjega stališča je močno prehite- cinskega sveta je dosegel, da so se prejekipe v času profesorjevega direktoro- val takratno stanje duha; kratka velike, pretežno azilsko oblikovanevanja je Center za mentalno zdravje, dinamična psihoterapija usmeri v psihiatrične bolnišnice spremenile vustanovljen na Poljanskem nasipu. V razumevanje narave simptoma in manjše, aktivne ustanove.stavbi, kjer je bilo doživetega toliko razrešitve brez dolgoletnih psihotera-človeškega trpljenja (zapori), se je pij, ki niso uporabne za večino trpečih Ob prebiranju dokumentov»vsadil cvet, ki se je razcvetel«. bolnikov. Ves čas je bil in ostaja ugotavljam, da so se v času profesor-Oddelek za psihiatrično prvo pomoč, radoveden, kako med seboj povezati jevega direktorovanja vzpostavljalenočni oddelek za paciente, ki so ob psihoterapijo in nevrobiologijo, saj je živahne evropske in tudi svetovnedelu potrebovali varno strukturo človek celota vseh teh ravni, nevrobio- strokovne povezave in izmenjave idej,zaradi narave svoje bolezni, psihote- logija pa pomaga dodatno potrditi zelo dostopne širokemu krogu stro-rapevtski oddelek, oddelek za adole- psihoterapijo kot na dokazih slonečo kovnjakov.scente so bili zgodovinski dosežki. stroko.Sem je sodil še prav poseben oddelek, V raziskovalnem delu se je medki je bil verjetno svetovni unikum. V Psiho- in socioterapijo je konsi- drugim posebej rad posvečal raziska-sklopu Centra za mentalno zdravje je stentno vnašal v zaporske institucije. vam s področja nevropsiholoških innamreč ustanovil odprti forenzični Zaposlovalo ga je strokovno vpraša- nevrobioloških korelatov duševnihoddelek, ki je uspel oblikovati pod nje, s kakšnimi terapevtskimi inter- procesov, pa raziskovanju deviantne-usmerjanjem prof. Kobala tako vencami in odnosom bi postali dosto- ga vedenja in njegove zakonitosti.terapevtsko vzdušje, da tako rekoč ni pni spremembi ljudje z disocialno Sem sodi tudi raziskovalni del vbilo incidentov in so ti bolniki bivali osebnostno motnjo. Prof. Kobal je povezavi s kratko dinamično psihote-skupaj z drugimi oddelki. V delu poročal o številnih uspehih teh inter- rapijo. Ko je ugotovil, da psihiatrija nebolnišnice, ki je delovala v Polju, so se venc. Verjetno je vsaj deloma pri tem objavlja dovolj svojih dognanj, je bilodprla vrata, odstranili so rešetke, pomagala tudi njegova drža pomirlji- med ustanovitelji slovenske psihia-podrli zid, ki je ločeval bolnišnico od ve gotovosti, da se teh bolnikov ne trične publikacije Viceversa, ki se jesveta, začelo se je prosto gibanje boji, ampak hoče vzpostaviti sodelo- rodila ravno v obdobju osamosvajanjabolnikov, čimprejšnje odpuščanje in vanje. Slovenije.skrb za bolnike zunaj bolnišnice. Kotdirektor se je zavzel, da se je uredil Prof. Kobal se je zavzel za vnos t.i. Tudi pedagoško je bil zelo aktiven.status negovalnega osebja in da se je terapevtske skupnosti na vsa področja Iz časa njegovega vodenja psihiatrijekultiviralo tudi njihovo znanje. psihiatrije (neke vrste hišni parla- izhajajo podiplomska izobraževanja ment); prav posebej velik preobrat je za psihiatre, psihologe ter ostalo Prav poseben pomen profesorjeve to pomenilo za paciente s psihozo, ki osebje (psihoterapija, psihopatologija,vloge v psihiatriji pa vidim v njegovi so s tem konceptom postali enako- pedopsihiatrija). Tudi kot dekanzavzetosti, da se vnese v psihiatrijo pravni in aktivnejši sodelavci v las­ medicinske fakultete je aktivnokot metoda zdravljenja psihoterapija tnem zdravljenju. Socioterapevtske posodabljal način učenja psihiatrije,in da se na splošno veda psihoterapija metode je profesor že prej vnašal v uveljavil je obsežnejše praktičnoidentificira kot samostojna stroka tudi prevzgojnem domu v Logatcu, tudi v učenje ter izbirne predmete. Študen-izven psihiatrije. V psihiatriji sta smislu eksperimenta s širokim stro- tom je veljalo za srečno okoliščino, čedokazani učinkoviti metodi celostnega kovnim odmevom. Poskrbljeno je bilo so dobili za izpraševalca prof. Kobala,zdravljenja tako farmakoterapija kot tudi za športno dejavnost bolnikov s ker je bil izpit pri njem akademskopsihoterapija. Psihiatrija stoji ali pade telovadnico in športnimi igrišči. spoštljiv. Prav tak je bil tudi prina tem, kako svoje strokovno znanje Uvedene so bile različne oblike specialističnih izpitih na psihiatriji rehabilitacije, s takratno težnjo, da bi (kjer se je sicer vedelo, da je možno dobiti vprašanje, na katero kandidat

Revija ISIS Obletnic7a3November 2016ne bo znal odgovoriti. To ni pomenilo ga skupnega dialoga z uporabniki, pripadati kategoriji humanista stežav pri izpitu, ampak dodatno ampak to je že druga tema). skandinavskim pojmovanjem demo-poučitev). To držo do študentov in kratičnosti in socialnih odnosov. Vspecializantov povezujem s profesor- Psihoterapijo bi lahko šteli pri tem smislu sem zadržana gledejevimi prepričanji o psihoterapiji, ki profesorju za še vedno aktualno statusov moči, če se ne porabijo zajih je vnašal tudi v realne odnose, da strokovno ljubezen. Ves čas je bil v to dobro stroke.ni prav na izpitih obremenjevati področje vpleten kot dejaven psihote-študentov s prekomernimi čustvenimi rapevt, kot predsednik združenja, Nekoč mi je človek, ki mi je vzorpritiski. sekcije ali pa kot tisti, ki skuša pove- etičnega humanizma, dejal, da se zati in pomiriti. To področje, ki se dobra kariera ne kaže v funkcijah, Zdravljenje odvisnosti od alkohola povezuje tudi z našimi nezavednimi ampak v tem, koliko so se naša delaje posebna zgodba, ki gledana z izbirami načina dela, lahko buri odražala v dobrem vplivu na življenjedanašnjimi profesionalnimi očmi duhove, narcisizmi pa so lahko drugih ljudi. Prof. Kobal je svojevzbuja začudenje. Prof. Kobal je izključujoči in brez samorefleksije položaje vodenja v psihiatriji inpodprl ustanovitev oddelka na kliniki (kar je posebej zanimivo, saj gre za psihoterapiji konsistentno porabil zain pomagal ustvariti možnosti zdrav- ljudi, ki zmorejo v druge vnesti svoje lastne in iniciative svojih sode-ljenja odvisnosti od alkohola po spremembo. Vendarle je socialna in lavcev, da so lahko s trdim delom, zSloveniji. Tudi sam je prevzel del finančna moč očitno močnejši motiva- navdihom in s tovarištvom oblikovaliterapevtskih obveznosti z vodenjem tor kot psihoterapevtska paradigma). čudovite dosežke pri preobrazbikluba zdravljencev, v katerem še S takimi zgodbami se še vedno bolj ali psihiatrije. Ta je lahko začela smisel-vedno deluje. Posebnost zgodbe je v manj živo ukvarjamo vpleteni v to no razreševati duševne motnje tertem, da se je po specifičnem osebnem stroko, brez dorečenosti. Meni se zdi, lajšati druge oblike človekovegazadržanju psihiatra s področja odvi- da ob teh zgodbah in baldorijah prof. duševnega trpljenja pri deset tisočihsnosti v ocenjevanje stroke odvisnosti Kobal ohranja zdravo športno držo. ljudeh, morda gre še za večji količnik.od alkohola, kdo ima ali nima stro- Tako lahko povzamem, da je imelkovno prav, vpletla politika in dnevno S posebno simpatijo bi želela prof. Kobal zares izvrstno kariero.časopisje z novinarji, s čustveno omeniti še vedno aktualno profesorje-napetim diskurzom. Včasih se zazdi, vo posebno psihoterapevtsko aktiv- Veselje nad doseženimi preobraz-da se ta zgodba še kje pojavi, pa bi jo nost. Še vedno se angažira v skupini bami naše stroke ne pomeni, da sebilo treba reflektirati sine ira et studio zdravljencev s področja odvisnosti in pozabi na stalno potrebo po refleksiji(zdi se, da področje duševnih motenj mu je zelo mar, kako gre vsakemu in kritičnosti v psihiatriji. Oba procesaše vedno ostaja ranljivo za napetosti članu posebej. obstajata hkrati kot nujna celotamed uporabniki in izvajalci psihiatri- prave profesionalne drže psihiatra inje, pa med samimi psihoterapevti ipd. Vse napisano bi se lahko napačno psihoterapevta.Rešitev vidim le v stalni zavzetosti za zaključilo v ugotovitev, da sporočam,transparentnost stroke, strokovno da je imel prof. Kobal z vsemi svojimi Prof. Kobal še vedno piše člankesamorefleksijo, v iskanju kultivirane- funkcijami izvrstno kariero, ki sem jo in recenzije. Ohranja tako veselje kot želela predstaviti ob njegovem jubile- kritično refleksijo do stroke. ju. Vendar ni tako. Sama bi si želela70-letnica ustanovitve Otroškegaoddelka Splošne bolnišnice CeljeKatarina Meštrović Popovič, dr. med., SB Celje doječe matere in rentgenskim aparatom. Otroški oddelek SB Celje je bil 3 km. V prvotnih prostorih je bilokot tretji otroški oddelek v Sloveniji 45 postelj, ena kopalnica in manjša Po preselitvi v prostore bolnišniceustanovljen avgusta leta 1946. Sprva oddelčna ambulanta z laboratori- leta 1957 se je število postelj povečaloni bil v sklopu javne bolnišnice, pač jem. V naslednjih dveh letih so na 58 za otroke in 6 za doječe matere.pa v Westnovi vili na Golovcu, ki je zmogljivosti še nekoliko razširili z Kljub povečanim zmogljivostim le-teod bolnišnice oddaljena približno dodatno kopalnico, prostorom za še vedno niso zadoščale potrebam, zato so začasno (od leta 1961 do 1962) ustanovili še oddelek v Dečjem domu

Revija ISISO74bletnicaNovember 2016pod Kalvarijo (ob vznožju Jožefovega povečuje, ravno tako se povečuje tudi na oddelku, za uvajanje sodobnihhriba pri železniški postaji). Tu so bili število pregledanih otrok. Danes diagnostičnih in terapevtskih metodhospitalizirani manj bolni dojenčki in oddelek nudi specialistično ambulan- in izboljšanje bivalnih pogojev zamajhni otroci, vendar je bil ta oddelek tno obravnavo za vsa najpomembnejša otroke ter delovnih pogojev za osebje.zaradi neustreznih higiensko-sanitar- področja pediatrije, letno je pregleda- Na oddelku so pod njenim vodstvomnih razmer kmalu ukinjen. Od leta nih približno 11.500 otrok. še posebej skrbeli, da bi bil le-ta čim1964 so bili večji otroci s pljučnicami bolj prijeten za bivanje otrok inter kronični bolniki z revmatizmom in V sedemdesetih letih delovanja so njihovih staršev. Na njeno pobudo jenefropatijami hospitalizirani na oddelek vodili naslednji predstojniki: bila leta 1990 organizirana bolnišnič-oddelku v Novem Celju. Ta oddelek je Valerija Valjavec od 1946 do 1947, na šola za šoloobvezne otroke. Letabil tudi specializiran za zdravljenje prim. Marjan Stegnar od 1947 do 1995 so bila v delo oddelka vpeljanaotrok z aktivno tuberkulozo pljuč in 1974, prim. Vladimir Zalar od 1974 do načela, zapisana v Listini otrokovihtuberkuloznim meningitisom za vso 1981, Milena Žele leta 1981, Ana pravic – Magni Charti: neomejeni obi-Slovenijo, deloval je do leta 1976. Leta Meštrović od 1981 do 2005, mag. ski staršev, bivanje staršev ob bolnem1975 je oddelek z nadzidavo nad Lidija Vučajnk od 2005 do 2008 in otroku in bolnišnična šola ne le zapatologijo pridobil nov trakt za Andrej Mlakar od 2008 dalje. otroški oddelek, temveč tudi zadojenčke z dodatnimi 12 sobami in 32 otroke, hospitalizirane na drugihposteljami, tako da je imel v letih od Glavne medicinske sestre v tem oddelkih Bolnišnice Celje. Leta 20091976 do 2003 70 postelj, v letih od obdobju so bile: Silva Stegnar od 1946 je prejela odličje zaslužni član Zdrav-2003 do danes pa je bilo na oddelku do 1967, Margareta Dežnak od 1967 niške zbornice za delo na področju60 postelj za bolne otroke. do 1997, Jožica Ribič od 1997 do 2007 pediatrije v celjski regiji. V veliki meri in Katja Mulej Hren od 2007 dalje. je prav ona s svojo prizadevnostjo, V letih od 1988 do 1990 so na neutrudnim delom in požrtvovalno-oddelku potekale posodobitve: preu- Na proslavi ob tem jubileju, ki je stjo prispevala k temu, kar danesrejeni sta bili sobi za obiske in doječe bila 16. septembra 2016 v Narodnem predstavlja celjski otroški oddelek.matere, v sprejemnem traktu sta bila domu v Celju, sta se direktor bolnišni-narejena dva ambulantna prostora, na ce, mag. Marjan Ferjanc, in strokovni Margareta Dežnak se je v celjskipodstrešju so bile narejene učilnica, direktor, asist. Franc Vindišar, s bolnišnici zaposlila kot ena izmedpisarna in seminarska soba. plaketama za življenjsko delo v imenu prvih višjih medicinskih sester. 1967. vse bolnišnice zahvalila dvema oseba- leta je postala glavna medicinska Leta 1998 je bil prizidan prostor z ma z velikim srcem, ki sta se z zlatimi sestra otroškega oddelka. Pustila jevelikim transportnim dvigalom, leta črkami zapisali v zgodovino našega neizbrisen pečat na oddelku in tudi v2000 je bil urejen ambulantni prostor oddelka: dolgoletni predstojnici Ani slovenskem prostoru, saj je ob prevze-v pritličju. V zadnjih letih so potekala Meštrović in glavni medicinski sestri mu dolžnosti glavne medicinskeše dela za izboljšanje energetske Margareti Dežnak. sestre otroškega oddelka svoj trud,učinkovitosti stavbe (menjava oken in znanje in energijo usmerila v kakovo-nova fasada s toplotno izolacijo). V Ana Meštrović se je vsa letateh dneh se zaključujejo obnovitvena svojega mandata (od leta 1981 dodela na oddelku, s katerimi bomo 2005) zavzemala za napredek strokepridobili sobe za intenzivni nadzorbolnih otrok ter osamitev otrok z Z leve: asist. Franc Vindišar, Margareta Dežnak, Ana Meštrović in direktornalezljivimi boleznimi. Pred oddel- mag. Marjan Ferjanc.kom je bil urejen tudi prijeten park zigrali za otroke. Skozi vsa leta delovanja je Otroškioddelek SB Celje sledil trendom vmoderni pediatriji: z večanjem kad­rov­skih in prostorskih zmogljivosti se jevečalo število sprejemov bolnih otrok,hkrati pa se je skrajševal čas hospitali-zacije. Zaradi zagotavljanja boljšegapočutja otrok je bila omogočena stalnaprisotnost staršev ob otroku, še pose-bej doječih mater. Na oddelku delujetatudi bolnišnični vrtec in šola. Prvaambulanta je pričela z delom leta 1964,od takrat se njihovo število stalno

Revija ISIS Obletnic7a5November 2016stno zdravstveno nego otroka. Bila je zlatim znakom, najvišjim priznanjem, centra v Celju in nekaj (redkih) nujnihaktivna članica Društva medicinskih ki ga podeljuje Zbornica-Zveza. stanj v pediatriji.sester in zdravstvenih tehnikov Celje,od 1988 do 1992 pa tudi predsednica Prireditev je bila zelo uspešna, saj Posebno zanimanje je požel našPediatrične sekcije. Za svoje znanje in smo združili prijeten kulturni prog- pediatrični urgentni center, ki jeorganizacijske sposobnosti ter za ram, spoštljiv pogled na preteklost, edinstven in vzbuja številne polemi-opravljanje številnih odgovornih hudomušen prikaz sedanjosti otroške- ke. Poleg sedanjih in bivših zaposle-funkcij je bila leta 1994 nagrajena z ga oddelka in strokovne teme: pred- nih na našem oddelku so bili prisotni stavitev pediatričnega urgentnega tudi pediatri in medicinske sestre iz vse Slovenije, saj smo združili pra- znovanje visokega jubileja našega oddelka s srečanjem Združenja za pediatrijo. Po strokovnem delu, ki smo ga zaključili s predavanjem o pnevmotoraksu (Lucija Pungeršek, dr. med.), možganski kapi (doc. dr. Mirjana Perkovič Benedik, dr. med.) in hemolitično-uremičnem sindromu (prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med.), smo si v Pokrajinskem muzeju ogledali še razstavi Celjski grofje in Mesto pod mestom. Vsi so bili zelo zadovoljni s celotno idejo in izvedbo prireditve. Prihodnost oddelka je polna izzivov, ki se jih lotevamo premišljeno in strokovno. Kot tretji največji v Sloveniji ostaja Otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje pomemben steber slovenske pediatrije. Delo do groba dodani vrednosti, boljših odnosih s sodelavci, manjšem številu poškodb in nesreč pri delu ter v nižji stopnji Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana bolniške odsotnosti. Trdo delo, ki mu mnogi pripisujejo izgorelost, pospeše- Skupina ameriških in kanadskih raziskovalcev je sno staranje in propadanje oz. degeneracijo organizma ter poglobljenimi študijami v okviru projekta The Longevityprezgodnjo umrljivost, vrsta najnovejših znanstvenih Project ugotovila, da ljudje, ki resno, zavzeto in trdoraziskav uvršča med dejavnike kakovostnega in dolgega delajo, so predani svojemu poklicnemu delu in so pri deluživljenja. Zato je treba v anamnestičnih podatkih posebno tudi zadovoljni, živijo dlje in bolje kot njihovi bolj »lenob-pozornost posvetiti delovni anamnezi in ugotoviti ne le, kaj ni« vrstniki. Vse našteto velja tako za fizične delavce kotin koliko posameznik dela, marveč tudi in predvsem, ali tudi intelektualce. Med slednjimi je veliko takih, ki bibolnik rad dela, ali ga delo izpolnjuje in v njem tudi uživa. kljub zrelemu življenjskemu obdobju še radi ostali poklic-Pomembno pa je oceniti tudi odnose in vzdušje na delov- no aktivni, pa jim administrativne ovire to pogosto one-nem mestu, prisotnost stresorjev ter morebitno škodljivost mogočajo in jih prisilijo v »neprostovoljni pokoj«. Med(fizikalno, kemijsko) oz. oporečnost delovnega okolja. njimi so tudi številni zdravniki. Strokovnjaki se zato upravičeno zavzemajo, da bi pri upokojevanju posamezni- Ameriški in japonski znanstveniki poudarjajo, da kov, ki uživajo pri svojem delu in ga tudi zgledno opravlja-človeka, ki rad in dobro dela, bolj kot trdo in zahtevno jo, namesto kronološke upoštevali njihovo biološkodelo bremeni misel na pokoj oz. strah pred izgubo dela starost. Pomembno vlogo pa naj bi igrala tudi človekova– brezposelnostjo, brezdeljem in dolgočasjem. Delovni uspešnost pri delu. Končna odločitev o odhodu v pokojelan, navdušenje in ustvarjalnost spodbujajo človekovo naj ostane izključno stvar individualne presoje.zdravje, mladostnost in vitalnost, kar se odraža v večji Viri: Science et Vie 12,15, Age and ageing, 1/16, ILO Report 2015

Revija ISISV76spominNovember 2016 Ob smrti primarija docenta dr. Jožeta Neudauerja Branko Jerković, dr. med., Ambulanta Jerković, Ptuj Spoštovani kolega, primarij docent dr. Jože Tisto, kaj me pri njem najbolj navdušuje, niNeudauer je umrl v 96. letu starosti. le suhoparni naslov – doktorska disertacija leta 1974 z naslovom Alimentarne intoksikacije s Moj namen ni naštevati njegovih številnih svincem, ampak njegov zavzet boj za te pacientefunkcij – bil je specialist interne medicine, in prebivalce, ki so bili v nevarnosti. Treba jepredstojnik oddelka za interno medicino, docent vedeti, kako se je boril za njih. Marsikateregainterne medicine – in številnih visokih priznanj. pacienta, ki so ga hoteli kirurgi operirati zaradiRad bi vam povedal, da se je interni oddelek SB trebušnih krčev, je premestil na interni oddelekPtuj med njegovim vodenjem strokovno uveljavil in pravilno zdravil zaradi zastrupitve s svincem.in razvil gastroenterološko, nefrološko, diabeto- To, da je ugotovil, da so zastrupitve s svincem naloško in kardiološko dejavnost. On je zaslužen, našem območju posledica na prenizki tempera-da so leta 1979 v SB Ptuj začeli z dializo. Pokazal turi pečene glazirane lončene posode, mu ni biloje, da je bil vizionar in je premikal meje zdrav- dovolj. Z avtom se je vozil po severovzhodnistvenega varstva naših občanov na bolje. A pri Sloveniji, iskal lončarje in jih prepričeval, dauresničevanju ciljev mu ni bilo lahko. Kot prisilni zvišajo temperaturo v pečeh. Takšne primeremobiliziranec v nemško vojsko je bil v nemilosti predanosti poklicu, energije, dosežkov bi sloven-pri tedanji oblasti in njegovi uspehi so bili ski zdravniki morali poznati in jim slediti.mukotrpno doseženi.Prim. dr. Marija Berčič,dr. med. (1928–2016)Prim. izr. prof. dr. Jovan Miljković, dr. med., MariborPrim. prof. dr. Gabrijel Borko, dr. med., v. svet., Maribor V četrtek, 8. septembra 2016, smo se na Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi naPobreškem pokopališču v Mariboru sodelavci, Slovenskem.znanci, prijatelji in pacienti poslovili od izjemnezdravnice in dolgoletne sodelavke prim. dr. Dr. Marija Berčič je osnovno šolo končala vMarije Berčič - Mojce. Črni, gimnazijo je obiskovala na Ptuju in v Celovcu, maturirala pa je na Klasični gimnaziji v Dr. Marija Berčič se je rodila 14. aprila Mariboru leta 1947. Medicinsko fakulteto v1928 v Črni na Koroškem v znani zdravniški Ljubljani je končala leta 1953 in takoj začeladružini. Oče dr. Adolf Ramšak je bil znan delati v Splošni bolnišnici v Mariboru. Po konča-zdravnik, leta 1926 je na kirurškem oddelku v nem pripravništvu je leta 1955 začela s speciali-

Revija ISIS V spom7in7November 2016zacijo iz dermatovenerologije, specia- SZD od leta 1958, predsednica izvr- SZD. Tudi po upokojitvi je še vednolistični izpit pa je opravila na šnega odbora Dermatovenerološke vzdrževala stike s stroko, sodelovalaDermatovenerološki kliniki v Ljub- sekcije SZD od 1980 do 1984, članica na strokovnih srečanjih in predanoljani 25. maja 1958. izvršnega odbora Udruženja dermato- delala pri Mediko-historični sekciji. S venerologa Jugoslavije od 1980 do svojim strokovnim znanjem, organi- Vso delovno dobo je delala na 1992. Že od leta 1980 je bila takrat zacijskimi sposobnostmi, pedagoškimOddelku za kožne in spolne bolezni edina članica mednarodnega združe- delom, publicistično dejavnostjo in zSplošne bolnišnice v Mariboru. Bila je nja dermatohistopatologov in članica obsežnim znanstvenoraziskovalnimvodja otroškega oddelka, začetnica Avstrijskega združenja dermatovene- delom je veliko prispevala k razvojudermatološke kozmetologije in od leta rologov. Številni bolniki z luskavico na oddelka in tudi slovenske dermatove-1973 tudi novoustanovljenega histo-­ našem področju so pokojni zdravnici nerologije. Za slednje ji je bil podeljenpatološkega laboratorija. hvaležni za dolgoletno skrb in zdrav- naziv primarijka. ljenje ter za nekajletno vodilno delo v 24. oktobra 1986 je na Kliniki za njihovem društvu. Drago kolegico, sodelavko inkožne i spolne bolesti v Zagrebu izjemno zdravnico bomo člani uredni-zagovarjala doktorsko disertacijo z Bila je prva tajnica Mediko-histo- štva časopisa Acta dermatovenerolo-naslovom: »Doprinos riješavanju rične sekcije SZD (MHS SZD), ki so jo gica APA, Združenja slovenskihproblematike i diferencijaciji palmo- ponovno ustanovili leta 1968, s dermatovenerologov, Mediko-histo-plantarnih keratodermijskih promje- sedežem v Ljubljani (predsednik rične sekcije SZD in Društva zana« in bila prva z nazivom doktor prim. dr. Drago Mušič, podpredse- zgodovino zdravstvene kulture Slove-znanosti v 66-letni zgodovini derma- dnik prim. dr. Eman Pertl), in to nije ohranili v trajnem spominu.tološko-venerološkega oddelka v nalogo opravljala tudi po letu 1971, koSplošni bolnišnici Maribor. se je sekcija za stalno preselila v Maribor. Ves čas je bila tesna sodelav- Aktivno se je udeleževala strokov- ka predsednika MHS prim. Emananih sestankov doma in v tujini, bila je Pertla. Od leta 1980, ko je bilo vmentorica številnim zdravnikom in Mariboru ustanovljeno Znanstvenovrsto let predavateljica na Višji društvo za zgodovino zdravstvenezdravstveni šoli v Mariboru. kulture Slovenije, podružnica Maribor (ZDZZZKS Maribor), pa je sočasno Sodelovala je tudi pri izdaji obeh opravljala naloge tajnice tudi v temslovenskih učbenikov za študente društvu vse do leta 1987, ko jo jemedicine in stomatologije (Mala zamenjal dr. Friderik Pušnik.dermatovenerologija – Betetto-Fetti-ch, ki je izšla leta 1993) in Kožne in Prim. dr. Marija Berčič je za svojespolne bolezni – Kansky in sodelavci, izjemno uspešno in nesebično deloki je izšla leta 2002). tajnice MHS SZD in ZDZZZKS Mari- bor, vse od ustanovitve sekcije leta Ob strokovnem in zdravniškem 1968 pa do svoje upokojitve leta 1989,delu je opravljala še številne druge dobila tudi naziv častna članica MHSzadolžitve: od leta 1953 je bila članicaSlovenskega zdravniškega društva,članica Dermatovenerološke sekcijeBarbara Verovnik Moric,dr. dent. med. (1974–2016)Janez Gorjanc, dr. dent. med., spec. oralni kirurg, Prevalje ritve, in mi smo bili 1aN – naravo- slovci. Draga Barbara, Ker je bilo to še v naši prejšnji prvič smo se srečali pred skoraj 27 državi, se je šola imenovala SŠTNPU, Bili smo nekaj posebnega, vsajleti, kot najstniki, ki smo se vpisali na kar je pomenilo Srednja šola tehnič- tako smo takrat mislili. In zakaj ne bisrednjo šolo na Ravne na Koroškem. no naravoslovne in pedagoške usme- bile najstniške sanje dovoljene? Bila si ena izmed 7 deklet ob 24 fantih v razredu. Običajno si sedela

Revija ISISV78spominNovember 2016v srednji vrsti mogoče malo bolj izbranimi si bila ti, z željo, da končaš neizmerno voljo in trudom pa si ti vsezadaj. ta šestletni študij. le še nadgrajevala. Spomnim se te, kako ti je šla Spomnim se te ob koncu drugega Spomnim se, da sva se velikokratmatematika; vidim tvojo roko s letnika, ko sva zagovarjala izpit iz slišala po telefonu, se mogoče pogovo-svinčnikom, ki je izpisoval vse tiste biokemije v tisti leseni barakarski rila kaj strokovnega ali kaj v zvezi ssinuse in kosinuse in nepregledno vajalnici; ti si naredila, mene pa si terapijo za najine paciente; kaj v zvezimnožico znakov in enačb in na koncu potolažila in mi jasno, vendar brez z nabavo potrebne sodobne zobo-… pravilen rezultat. posebnega pomilovanja razložila, zdravstvene opreme, še večkrat pa katere knjige naj naštudiram, da razglabljala o problemih birokratiza- Pa ne samo matematika, tudi vsi uspem na jesenskem roku. cije našega poklica in kako bomo bílidrugi predmeti so ti šli, saj si bila vsa ali rešili neumno papirnato vojno.leta odličnjakinja. Leta študija so minevala in ti si redno v rokih napredovala. Vse bolj se Spomnim se, kako sem te v Spomnim se te, ko smo se pri je dokazovala tvoja pravilna odločitev zadnjem letu večkrat, ko sem sekakšni uri slovenščine dolgočasili, ti glede poklica, saj je bilo tvoje sočutje zvečer vračal iz službe, poklical, kopa si na rumen papir od žvečilnega ob delu z ljudmi in bolniki očitno in sem se vozil nekje pod tvojim Leg­gumija z lepim rokopisom izpisovala tudi praktično delo z rokami si hitro nom, samo z namenom, da govoriva,besedila pesmi angleške pevke Ro­ mojstrsko izpopolnjevala. da te slišim, da te poslušam.xette in jih potem hranila v svojiperesnici ali kakšno dala tudi naprej. Fakulteto si končala v novem Spomnim se, da sem ti 23. decem- tisočletju, to je bil tvoj dan, tvoj uspeh. bra lani poslal fotografijo prvih Spomnim se, da so bili tvoji zvezki Postala si doktorica dentalne medicine. sončnih žarkov vzhajajočega sonca zzelo iskano blago, ker je jasna pisava vrha Uršlje gore, da ti posije v tvojin dobra vsebina zagotavljala dobro Po nekaj letih dela v zdravstvenem dom, kjer si bila vedno več časa.osnovo za fotokopiranje in posledično domu si zbrala pogum in se odločilaučenje – še zlasti nas fantov. In te za samostojno podjetniško pot zoboz- In poslala si mi fotografijo majh-zvezke si vedno rada posojala. dravnice. Stvari, o katerih si sanjala, nega božičnega drevesca na mizi tvoje si dosegla. dnevne sobe z lepimi željami. Ob tem Spomnim se te, kako smo na sem čutil, da ti je kljub vsemu lepo.maturantskem izletu poležavali na Še več, nato si ustvarila zobo­zdrav­ Lepo zaradi topline doma, ki gasoncu ob vodi Blatnega jezera, govori- stveno podjetje, postala si direktorica. ustvarjajo ljubeči mož Jože in krasnali neumnosti, se smejali ali se obmeta- A ta izraz te ne opiše pravilno, bolje je, otroka Marko in Mojca.vali z blatom. In slišim ta tvoj odkrito- da rečem – postala si vodja. Vodjasrčni smeh … zobozdravstvenega tima: zobnih Vem, da ti je bilo lepše in lažje asistentk in mladih zobozdravnic in zaradi prisotnosti tvojih staršev, Spomnim se, kako smo vsi žareli zobozdravnikov, katerim si nesebično tvojih sester Tanje in Metke z druži-in ponosno stopali v dvorano na predajala svoje znanje in praktične nama, tvojih drugih sorodnikov,maturantskem plesu v Mežici in se izkušnje, ob tem pa izkazovala odlične sosedov in prijateljev.zabavali ob plesu četvorke. To je bil vodstvene sposobnosti.naš dan, to je bil naš uspeh. Draga Barbara, Ob vsem tem pa je tvoje poklicno še te bom poklical. Vendar v Ko smo končali srednjo šoli v novi delo imelo še dodatno vrednost, saj si svojih mislih. In vem, da bom takrat vdržavi, je bila to že gimnazija. vedno znala prisluhniti pacientom in svojih ušesih slišal tvoj odkritosrčni jim naredila najbolje, kar si znala in smeh. In vem, da bom takrat v svojih Odločila si se, da greš študirat v čutila po svoji vesti. prsih čutil tisto tvojo neizmerno trdnoLjubljano, na medicinsko fakulteto – voljo.smer stomatologija. A samo odločitev Pa čeprav je bila to nedelja popol- In zgled te tvoje trdne volje namni bila dovolj, opraviti si morala dne … bo danes pomagal, da se zavedamo,zaključne izpite na gimnaziji in da je za vse nas, brez tebe, samo enadodatno še sprejemne izpite. Ja, to si ti. To so ti dali in s svojim pot – pot naprej. zgledom privzgojili tvoji starši. Dano- Hvala Barbara. Spomnim se, da je bil zelo neprije- sti, ki si jih prejela od mame Darinketno vroč dan, ko nas je 170 kandidatov in očeta Rudija. S svojo bistrostjo,pisalo sprejemne izpite. In med 50



Revija ISISS80knjižne policeNovember 2016Igor Grdina, Primož Premzl:Wilhelm von Tegetthoff inbitka pri Visu 20. julija 1866Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor, 2016, 145 + 6 str.Marjan Kordaš, [email protected] Knjiga (objavljena je v slovenščini in nemšči- Do spopada obeh flot je prišlo 20. 7. 1866;ni) je razdeljena na sedem poglavij ter dva dodat- opisan je v poglavju Tegetthoff triumfira (str.ka. Za popoln vtis sem najprej prebral slovensko, 53–83). Italijanska operativna eskadra je imelanato pa še nemško različico.1 12 oklepnic, 14 lesenih ladij na vijak in 12 parni- kov na kolesa. Avstrijska flota pod poveljstvom Gre za življenjepis v Mariboru rojenega Tegetthoffa je imela 7 oklepnic, 16 ladij na vijakadmirala Tegetthoffa (1827–1871), ki pa je in 7 parnikov na kolesa (str. 44). Topovi v pre-nekako postavljen v širše evropsko dogajanje mičnih (vrtljivih) kupolah so bili redkost; topoviokoli leta 1848. Po eni strani se je takrat začela so streljali (s črnim smodnikom) skozi line napodirati fevdalna Metternichova Evropa ter so se obeh bokih ladij. Topovske cevi večinoma nisozačele pojavljati težnje po t. i. nacionalnih imele žlebov, zato je bila točnost zadetkov samodržavah. Po drugi strani pa so se obnovile nape- okoli 10-odstotna. Ker so imele izstreljenetosti med že obstoječimi evropskimi državami granate zelo slabo prebojnost ladijskega oklepa,zaradi teženj po prevladi. je bilo zaletavanje (kljun ladje v bok nasprotni- kove ladje) bolj učinkovita metoda. Tako je Knjiga je imeniten sprehod skozi razmere ta­- Tegetthoffova oklepnica Erzherzog Ferdinandk­ ratnega časa ne le v Evropi, temveč tudi zunaj nje. Max potopila italijansko fregato Re d‘Italia; nadvse pomemben dogodek v pomorski bitki pri Z vojaško-tehničnega vidika po mojem Visu. Avstrijci so premagali dvakrat močnejšeizstopajo tri poglavja. Prvo, Uspeh, vendar ne Italijane, preprečili zavzetje strateško pomemb-tudi zmaga, opisuje bitko pri Helgolandu, nega jadranskega otoka Visa ter morda celospopad prusko-avstrijskega z danskim bojnim preprečili invazijo na Dalmacijo!ladjevjem 9. 5. 1864 (str. 26–37). Naslednjepoglavje (str. 39–51), Svet se podira, opisuje, Četudi je na južnem bojišču Italijo premagalakako sta Italija in Prusija postali zaveznici v boju Avstrija, je slednjo na severnem bojišču prema-proti Avstriji. Tako se je slednja na severnem gala Prusija. V celoti je Avstrija postala poražen-bojišču s Prusijo spopadla pri Kraljevem Gradcu ka in je Italiji morala prepustiti Benečijo inna Češkem (3. 7. 1866), kjer so zmagali Prusi, na Lombardijo.južnem bojišču pa z Italijo pri Custozzi (24. 6.1866), kjer so zmagali Avstrijci. Zato se je mašče- Tegetthoffova vojaško-diplomatska vlogavalno odzvala italijanska mornarica, tako da se je doseže nekakšen vrh ob nenavadnih dogodkih, kinamenila zavzeti otok Vis, ob tem pa morebiti so v poglavju Junak kot institucija opisanitudi premagati avstrijsko floto. takole (str. 89–92):1. Nemška različica se bere izvrstno. Nimam se za Ravno tedaj je v francosko prestolnico strokovnjaka za nemščino, a prevajalcem moram kar prišla vest, da je bil mehiški cesar Maksi- čestitati. Slovensko in nemško besedilo se celo po milijan (nadvojvoda Ferdinand Maks, straneh natančno ujemata. Na enem mestu se pa knjigi brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je razlikujeta tako zelo, da mi je zaprlo sapo. Na str. 79 leta 1863 sprejel mehiško krono [op. slovenske različice, pod sliko avstrijske flote v viškem pis.]) po obsodbi na smrt 19. junija 1867 pristanišču, je desno pod sliko med drugim Tegetthof- ustreljen. /.../ Tegetthoffa so pri priči fova izjava »Lahko je zmagati z vašimi slovanskimi odpeljali pred cesarja, ki mu je zaupal levi!« V nemški različici, pod isto sliko, je na istem nalogo, naj od oblasti mehiške republike mestu le prazen prostor!! Zakaj? Čemu? Mar gre dobi posmrtne ostanke njegovega ustre- morda za mit, prijeten za slovenskega, trapast pa za nemškega bralca? Ki ga ni treba obremenjevati s slovenskimi miti? Glej moj komentar na koncu tega zapisa.

Revija ISIS S knjižne polic8e1November 2016 ljenega brata in jih pripelje v operativnih častnikih so bile oboroženih silah. Kljub temu domovino. /.../ Misija je bila podobne: prvih je bilo 59 %, pa zmagovalec viške bitke ni zelo delikatna, saj se je uradni drugih 17 % in tretjih 15 %. Vse bil načelen sovražnik drugih Dunaj pri stikih z Juarezovo do marčne revolucije 1848 se narodov in jezikov. Navseza- vlado, brez katerih ne bi bilo stanje ni bistveno spremenilo, dnje so si usodnega 20. julija mogoče dobiti pokojnikovih čeprav so oblasti vedele za 1866 njegovi mornarji dajali posmrtnih ostankov, hotel težave s protidržavnim razpo- duška z vzkliki v italijanščini. izogniti de facto priznanju loženjem (str. 12–13). Kljub duhovnim barieram ter zmagovitih oblasti. Katoliška premikanju meja in spomeni- monarhija je imela zelo resne Avstrijska flota, ki je med kov so Slovenci znamenitega načelne zadržke do mehiške revolucionarnimi pretresi Mariborčana ohranili v pozi- republike ne samo zaradi 1848–1849 dobila pretežno tivnem spominu. V njihovo njene justifikacije cesarja nemški značaj – italijanščina zavest je bil predvsem vpisan Maksimilijana, temveč tudi se je obdržala med moštvom, kot vojščak, ki je vsaj začasno zato, ker je na čelu stal prosto- saj je bilo njeno znanje razšir- odvrnil grožnjo podreditve zidar. Franc Jožefov odposla- jeno ne samo med Benečani in vzhodne jadranske obale in nec (Tegetthoff, op. pis.) je romansko govorečimi Istrani ozemelj ob njej Italiji. V jeseni zato moral vsaj nominalno in Dalmatinci, temveč tudi 1918, ko bi se lahko popolno- nastopati kot zasebnik. /.../ med Slovenci, Hrvati in Srbi v ma ovedli njegovega izjemne- Šestnajstega januarja 1868 je primorskih predelih cesarstva ga zgodovinskega pomena, je Tegetthoffova ladja (avstrijska Franca Jožefa – ... (str. 19). razpad habsburške monarhije fregata Novara; op. pis.) preprečil globljo refleksijo o spustila sidro v tržaškem Ta, v zgoraj omenjenih poglavjih rezultatih mož, ki so jo poose- pristanišču. Mučna misija je še šibko izraženi jezikovno-nacionalni bljali. V jugoslovanskem bila uspešno končana. vidik pa se izrazito pokaže v zadnjem imaginariju in ideariju prepro- poglavju Med apoteozo in pozabo. sto ni smelo biti prostora za Jezikovno-nacionalni vidik se Kot sklep (za slovensko samorefleksi- junake, ki so bili emblem bivšezačenja kazati že v začetnih poglavjih jo?) je vredno prebrati tole: države. Zgodovina, ki jeIz Maribora k morju ter Od neobvladljivo široka in globo-kadeta do kapitana; vredno je Spomin na viceadmirala ka, pa je preživela tudi taprebrati tole: Tegetthoffa so si ob koncu 19. poskus gospodarjenja z in začetku 20. stoletja posku- zapomnjeno preteklostjo: Guilelmus de Tegetthoff šali ekskluzivno prisvojiti nekaj spomina na Tegetthoffa – v dokumentih mariborske nemškonacionalni krogi. – pa tudi na grofa Radetzkega latinske šole je Wilhelm Slednji so se šteli za edine legi- – je le preživelo vse viharje izpričan s tem imenom – se je timne naslednike patriotične časov in režimov (str. 121). tedaj na vse pretege učil miselnosti, kakršno je gojil italijanščino, ki je bila do leta zmagovalec v viški bitki. Zato Če nekoliko pretiravam, lahko 1853 uradni jezik v habsburški je po letu 1918 vse, kar je bilo tako k maršalu Radetzkemu in vicead- floti, saj se je ta štela ne le za povezano z njim, postalo zunaj miralu Tegetthoffu prištejem še naslednico, temveč tudi za meja avstrijske republike generalfeldmaršala Borojevića. Se dedinjo beneške, ki je v sre- problematično. Odstranjeni in pravi, vsaj v časih teh vojaških oseb- dnjem veku in ob zori novega podrti spomeniki žalostno nosti so bili Avstrijci naravni zavezni- obvladovala Sredozemlje. /.../ pričajo o tem (str. 112). ki Slovencev (pa tudi nekaterih Tegetthoff, ki je bil v svojih Hrvatov in Srbov). zrelih letih vselej dober habs- Po političnem prepričanju burški patriot in zagovornik Tegetthoff večini Slovencev ni Nekakšna nadgradnja tega sklepa vodilne vloge Avstrije Srednji bil blizu, saj je menil, da je v sta oba dodatka. Človekova iracional- Evropi, zlasti na območju Srednji Evropi treba ustvariti nost do preteklosti (zgodovine) je Nemške zveze, je s pekočo veliko cesarstvo, ki bi segalo izvrstno obdelana v prvem dodatku, ki skrbjo opazoval razmere v od Baltika do Jadrana. V njem ima značilen naslov: Zgodbe o mornarici. Med gojenci kolegi- naj bi imeli Nemci odločilno spomeniku bitke pri Visu in ja, na katerem se je izšolal, je besedo. /.../ Zaradi zagledano- spomenikih viceadmirala Wil- bilo leta 1844 kar 68 % Italija- sti v enotnost cesarstva ni helma von Tegetthoffa v Pulju, nov, 14 % Nemcev in 11 % čudno, da se je velikokrat Mariboru in na Dunaju. Imenitno Južnih Slovanov. Številke pri mrzlično aktivni Tegetthoff branje: spomeniki so bodisi preživeli potegoval za uveljavitev nemščine v Francjožefovih

Revija ISIS8S2knjižne policeNovember 2016bodisi so bili prestavljeni na drugo Zelo, zelo lepa knjiga! Implicitno provenience. Nevtralno, brez pogre-mesto bodisi so bili obnovljeni po pove, da (slovenska) nacionalna vanja resničnih ali izmišljenih zamer.mnogih letih. Spomenik Wilhelmu von zavest ni stalnica, temveč spremen- Izvrstna dopolnitev knjig Kako jeTegetthoffu v Mariboru pa je izginil ljivka. Dokumentirana z doslej še Maribor postal slovenski terbrez sledu. In ob tem se (slovenski) neobjavljenim arhivskim gradivom Nemci in Maribor. Naj torejbralec lahko sprašuje, kaj je zgodovi- (večinoma iz Pokrajinskega arhiva ponovim: zelo koristna knjiga zana, kaj je revizija zgodovine ter kaj je Maribor) ter iz zasebne zbirke enega slovenskega bralca, ki se hoče pouči-mit. Koliko je v slovensko-avstrijskih od avtorjev. Natiskana na kakovo- ti, kaj je v slovensko-(nemško)av-odnosih zgodovine in koliko je mitov? stnem, brezlesnem papirju, ustrezno strijs­ kih odnosih zgodovina in kaj jeKot tisti o »slovanskih levih« na str. velikega formata, zato so reprodukcije mit.79 slovenske različice? slik, fotografij in dokumentov izvr- stne. In prav zato menim, da bo knjiga Wilhelm von Tegetthoff je bil o Wilhelmu von Tegetthoffu v svojisamski, vseskozi je bil zelo navezan na Posebnost knjige je tudi, da nemški različici zagotovo na posebensvojo mamo. Umrl je na Dunaju v slovenska avtorja obravnavata zgodo- način nagovorila tudi nemškegastarosti komaj 43 let, verjetno zaradi vinsko osebnost ne slovenske, temveč bralca!posledic raka na ustnici. (trde? zelo trde?) nemško-avstrijskeNovembrsko branje Jan van MersbergenEd Caesar Haruki Murakami Zadnji pobegDve uri Brezbarvni Tsukuru Cankarjeva založba, 2016 Tazaki in njegova letaMaratonski čas na meji mogočega romanjaZaložba UMco, 2016 Mladinska knjiga, 2016Knjiga, zaradi katere si boste V zadnjem romanu Harukija Zgodba je postavljena v sodobni časželeli steči v naravo. Četudi niste Murakamija spremljamo tiho in je napisana v prvi osebi. Pripove-tekaški navdušenec, vas bo knjiga junaštvo Tsukuruja Tazakija, ki ga duje jo oče desetletnega dečkabritanskega novinarja Eda Caesar- je usodno zaznamoval brutalen Rubna. Živijo povprečno družinskoja vznemirila in ponesla v svet konec mladostniške idile. Četveri- življenje srednjega sloja, vendar očeredkih izbrancev med elito naj- ca prijateljev ga je nenadoma izgubi službo in je zaradi tega zeloboljših maratoncev na svetu. Z izobčila iz svojega kroga in tako se prizadet. Ruben ima najboljšegazgodbami o njihovih osebnostih in v upanju, da se bo prikopal do prijatelja Deedeeja, ki nima očeta.njihovem težkem življenju prei- osvobajajoče resnice, začne njego- Desetletni Deedee poišče očetaskuje zgodovino maratona, obe- vo dolgo, samotno romanje, kjer Ivana, ki živi svobodno življenje innem pa prikaže znanstvene vidike, spozna, da »srca ljudi niso nujno se preživlja z nastopi po klubih kotfiziološke in psihološke dejavnike, povezana samo v spokoju. Če kaj, iluzionist. V nadaljevanju romanaki spremljajo tako dolg in tako jih lahko povežejo rane.« Odlično spremljamo zgodbo o odnosu medhiter tek. branje. očetom in sinom do zadnjega pobega, ko Ivan zadnjič nastopi s svojo točko. V romanu je brez pretirane čustvenosti opisan odnos med očetom in sinom, vsebuje pa tudi razmišljanja o starševstvu, življenju in svobodi, kot jih vidita Ivan in pripovedovalec zgodbe, ki živita vsak drugačen način življenje.

Revija ISIS Zanimiv8o3November 2016Medikohistorična sekcija SZDob 180-letnici slovenskegaimena MariborPrim. prof. dr. Gabrijel Borko, dr. med., v. svet., MariborRenata Završnik Mihič, dr. med., GINEKOMED FORUM, zdravstvenestoritve in svetovanje, d.o.o., Maribor V petek, 26. avgusta, smo pripravili prvi redni uporabljal slovensko ime mesta ob Dravi. Po sestanek naše sekcije in ga posvetili spominu na dveh letih so novo ime povzeli tudi Vrazovi 180. obletnico prvega zapisa slovenskega imena prijatelji, med katerimi je bil zdravnik, slovenski Maribor. Po že vnaprej sprejetem načrtu smo rodoljub, dr. Štefan Kočevar (1808–1883), ki je sestanek pripravili na Piramidi, najbližjem turi- bil rojen v Središču ob Dravi. Kot zdravnik je stično zanimivem griču, ki se iz mariborskega služboval v Podčetrtku in Celju in je bil osebni parka dviga proti vrhu, visokem 386 m. Tam so v prijatelj, zdravnik ter dobrotnik Stanka Vraza. 12. stoletju zgradili grad Marburg, po katerem je Kljub temu so drugi Slovenci, med njimi tudi mesto pod njim dobilo svoje prvotno nemško ime. slovensko usmerjeni škof Slomšek, še uporabljali nemško ime vse do 17. julija 1861, ko so v Mari- Zbranim je Elko Borko, predsednik naše boru ustanovili Narodno slovansko čitalnico. sekcije, povedal, da je ime sestavljenka iz nem- Namen društva je bil: »Slovencem v Mariboru škega izraza za grad v obmejni grofiji (Burg in der podati priliko se v materinskem jeziku vaditi in v Mark) in je bilo prvič zapisano že leta 1164. Okoli- slovenskem duhu razvijati in razveseljevati.« ški prebivalci slovenskega porekla so mesto v Slovanska čitalnica v Mariboru, ki je bila druga svojem narečju imenovali Marprok in to ime se je tovrstna narodnostno naravnana ustanova (prva uporabljalo vse do narodnega prebujanja v je bila ustanovljena v Trstu), je tako postala sredi- 19. stoletju. Šele slovenski in hrvaški pesnik šče vzpona slovenske narodne zavednosti in je Stanko Vraz, najpomembnejši pristaš ilirskega načela dotedanjo samoumevno vlogo nemščine v gibanja na Slovenskem, je nemški Marburg mariborskem javnem življenju. V časopisu Novice poslovenil v Maribor in novo ime prvič uporabil v je dopisnik iz Maribora 21. avgusta 1861 zapisal: pismu, ki ga je 10. novembra 1836 poslal vodite- »Glejte, kedaj in kje je do zdaj v Mariboru bivajoč lju gibanja Ljudevitu Gaju. Od takrat je redno Slovenec, Slovenca slovensko nagovoriti se upal.« Za čitalnico je bil pomemben 23. avgust 1861Skupina članov MHS SZD na Piramidi med predavanjem zaradi obiska dr. Lovra Tomana (1827–1870), kiarheologinje Mire Strmčnik Gulič. je bil pesnik in ognjevit govornik. Bil je poročen z Josipino Turnograjsko, prvo vidnejšo slovensko književnico. Ob obisku je na prošnjo dr. Janka Sernca, predsednika čitalnice, napisal pesem Maribor in pri tem preroško napovedal, da je slovenstvu še MAR in da bo za to mesto potreben BOR(j). Pesem je kasneje uglasbil Janez Miklošič in so jo zapeli na proslavi ob prvi obletnici čitalni- ce. Ime Maribor se je po teh dogodkih in po skoraj 25 letih od prvega zapisa povsem uveljavi- lo v slovenskem kulturnem krogu. Kljub temu so po razpadu Avstro-Ogrske tudi v kraljevini Jugoslaviji zaradi nemške manjšine občasno še vedno uporabljali nemško ime. Tako je v Maribo- ru od leta 1862 izhajal časopis v nemškem jeziku

Revija ISISZ84animivoNovember 2016»Marburger Zeitung«, ki napis iz leta 1836. Strinjali smo se, da mestne oblastiso ga šele leta 1929 slabo opravljajo osnovne naloge varovanja in ohranjanjapreimenovali v »Maribo- naše kulturne dediščine, ki jo predstavljajo naš park s tremirer Zeitung«. Seveda so ribniki, ostanki srednjeveškega obrambnega sistema in sevedamed okupacijo od 1941 Piramida, izjemna turistična točka, ki kraljuje nad mestom.do 1945 Mariborčani Tudi pešpot (kolovoz), ki po severni bolj položni straniponovno prebirali pelje do vrha, je nevarna, saj se je pri sestopu na neenakomernoMarburger Zeitung. Po nasutem gramozu poškodovala ena od udeleženk. Porodilo se nam je vpraša-drugi svetovni vojni pa je nje, ali se v vseh teh letih ni dalo urediti primerne poti na Piramido, dabila tudi v mednarodnem bi na vrh pripeljal tudi vlakec s turisti, ki bi lahko uživali v pogledu na lepookolju sprejeta in pozna- okolico našega mesta in se sočasno seznanili z njegovo zgodovino. Menilina samo slovenska Pesem Mar i bor. smo, da bi med izkopanimi ostankirazličica imena. Po tem gradu lahko uredili muzej vinogradni- štva, saj je večstoletni razvoj Mariboraprikazu zgodovine slovenske- tesno povezan z vinsko trto. Tako urejeno okolje, ki bi ohranilo krajinskoga imena Maribor se je vnela času skega gradu na Piramidi. Zanimiv in kulturnozgodovinsko podobo našega mesta, bi bilo v ponos mešča-primerna razprava, saj slovenske ogled in strokovno podajanje zgodovi- nom in zanimivo za turiste.kmetije po mariborski okolici množič- ne in pomena ohranjenih ostankov je Foto: Jože Pristovnikno prevzemajo kmetje in drugi podje- navdušil prisotne.tniki iz sosednje Avstrije. Razšli smo se ob prijetnem zaveda-Sledilo je zanimivo predavanje o nju, da je tudi v bližnji mariborskizgodovini in pomenu vinogradništva okolici veliko zanimivih krajev inza Maribor in širšo okolico, ki ga je primernih trenutkov za obujanje našepripravil mestni viničar in zgodovinar polpretekle zgodovine, vendar po drugiStane Kocutar. strani tudi žalostni, saj smo videli, daKot zadnja je nastopila znana iz starih zidov, ki so bili izkopani inarheologinja Mira Strmčnik Gulič. V pred časom tudi zaščiteni, poganjazanimivem predavanju nam je pred- plevel. Tudi kapelica na vrhu Piramide,stavila potek izkopavanj na Piramidi ki ponuja enkraten pogled na našod začetkov leta 2008 do njihovega Maribor in bližnjo okolico, je potrebnakonca zaradi pomanjkanja denarja. obnove, dragocena spominska tabla vNato nas je popeljala okoli izkopanih kapelici je povsem dotrajana in le sin zaščitenih ostankov zidov maribor- težavo razbereš dragocen starinskiCvetje na slovenskih tleh,poimenovano po zdravnikihSrečanje zdravnikov v Botaničnem vrtu ob izidu knjigeCvetje slovenske dežele, avtorjev prim. Luke Pintarja in mag. Andreja SeliškarjaProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., med slovenskimi pri pediatru prim. Luki Pintarju, ki mu foto-Inštitut za zgodovino medicine MF UL grafiranje cvetja predstavlja pravo ljubezen. Nazadnje je toMag. Andrej Seliškar izkazal skupaj z botanikom mag. Andrejem Seliškarjem priPrim. Luka Pintar, dr. med. (fotografije) izdaji knjige Cvetje slovenske dežele (Založba Narava, d.o.o.,[email protected] 2015).»Medicina je moja zakonita pisatelj Ivan Pavlovič Čehov.žena, literatura moja ljubica«, Podobno misel bi lahko upora-je nekoč zapisal zdravnik in bili tudi pri drugih zdravnikih,

Revija ISIS Zanimiv8o5November 2016Naslovnica knjige Cvetje slovenske dežele, navdušenjem ogledali tudi spominsko Kranjska bunika, kranjskiavtorjev prim. Luke Pintarja in mag. Andreja sobo velikega slovenskega botanika, volčič (Scopolia carniolicaSeliškarja (urednik Peter Virnik, lektorica Mojca prof. dr. Toneta Wraberja (1938– Jacq.) (foto: Luka Pintar).Seliškar, recenzenta dr. Igor Drakskobler in dr. 2010), kjer je shranjena njegovaBranko Vreš). bogata botanična knjižnica, poleg tega Čas cvetenja: maj pa še velik del njegovega obsežnega Življenjska oblika; višina rastline: Ljubitelji zgodovine medicine in delovnega arhiva. Vodstvu Botanične- zelnata trajnica, hemikriptofit; medicinske humanistike, združeni v ga vrta iskreno čestitamo, da so na tak 20–50 cm Znanstvenem društvu za zgodovino način ohranili veliko delo sijajnega Število vrst rodu v Sloveniji: 1 zdravstvene kulture Slovenije, so v slovenskega botanika, in se zahvalju- sodelovanju z Inštitutom za zgodovi- jemo za zelo prijazen sprejem ob Nikolaus Jacquin je leta 1764 no medicine Medicinske fakultete strokovnem srečanju. opisal nov rod v čast in spomin na Univerze v Ljubljani in Botaničnim italijanskega zdravnika in naravoslov- vrtom Ljubljana v začetku poletja V tem zapisu bi radi izpostavili ca Giovannija Antonia Scopolija, 2016 priredili strokovno srečanje ob nekaj cvetlic, ki so poimenovane po začetnika naravoslovja na Slovenskem izidu navedenega dela, o katerem sta znanih zdravnikih in jih srečujemo pri in avtorja dela Flora Carniolica. Iz v dvorani Botaničnega vrta soavtorja nas. Gotovo v širšem svetovnem močne vodoravne korenike požene knjige, mag. Andrej Seliškar in prim. prostoru obstajajo še druge cvetlice, pokončno, golo in pri vrhu razvejano Luka Pintar, pripravila imeniten poimenovane po zdravnikih, a to steblo. Listi so premenjalni, ovalnosu- prikaz. Na velikem platnu so v polno- presega namen tega zapisa. Zgodovin- ličasti. Posamični cvetovi so v zalistju, sti zaživele čudovite fotografije cvetlic sko pomembna zdravnika rudarjev dolgopecljati, kimasti. Čaša ima pet celotne Slovenije, navdušili sta nas idrijskega rudnika živega srebra, kratkih zobcev, ki se ob zrelosti njihova svojstvena lepota in mojstrsko Tirolec Giovanni Antonio Scopoli podaljšajo in obdajajo plod. Venec je oko njihovega fotografa. Prim. Pintar (1723–1788) in Bretonec Balthasar zvonast, dolg 2 cm, zunaj svetlorjav, je spominsko prepričljivo pripovedo- Hacquet (ok. 1739–1815), sta oprav­ znotraj zelenorumen. Prašnikov je val o nahajališčih posameznih rastlin, ljala tudi prirodoslovno delo in po pet. Plodovi so oreški z ledvičastimi mag. Seliškar pa je izpostavljal njiho- njija sta poimenovani cvetlici Scopo- semeni. Rastlina je strupena; vsebuje ve botanične posebnosti, ki jih je v lia carniolica ali kranjska bunika alkaloide hiosciamin, skopolamin in knjigi popisal z izjemno predanostjo oziroma kranjski volčič, ki se pojavlja atropin ter kumarinske spojine. in natančnostjo ter dragocenimi zapisi v temno rdeči ali rumenkasti barvi o njihovih etimoloških posebnostih. (forma hladnikiana), in Hacq­ uetia Hladnikova bunika, Hladnikov Po predstavitvi knjige, ki jo je revija epipactis ali navadno tevje. Med volčič (Scopolia carniolica Jacq. Isis predstavila že lansko leto, nas je velikimi zdravniškimi imeni pa se pri f. hladnikiana (Biatz. & Fleischm.) direktor Botaničnega vrta dr. Jože poimenovanju cvetlic pojavlja tudi E. Mayer) Bavcon popeljal še po vrtu in predsta- ime grškega boga medicine Asklepija, Razhudnikovke (Solanaceae) vil posebnosti rastlinstva zgodnjepo- zato v tem kontekstu predstavljamo letnega časa, na koncu pa smo si z tudi vrsto Gentiana asclepiadea L. ali svilničasti svišč, ki ga prav tako pogosto srečujemo v naših krajih. Cvetlice je predstavil mag. Andrej Seliškar, fotografije pa so izpred objektiva prim. Luke Pintarja. Kranjska bunika, kranjski volčič (Scopolia carniolica Jacq.) Razhudnikovke (Solanaceae) Angleško: Nightshade-leaved Henba- ne; nemško: Krainer Follkraut; italijansko: scopolia della Carnia; francosko: scopolie de Carniole Rastišče: sveža tla, gozdovi, zlasti bukovi, vlažne skalnate soteske Razširjenost: Slovenija, od nižine do spodnjesredogorskega pasu, ne uspeva na Krasu, v slovenski Istri, na Pohorju, v Pomurju

Revija ISIS8Z6animivoNovember 2016 Hladnikova bunika, Hladnikov bil od 1844 do 1849 tudi vodja ljub- Čas cvetenja: maj volčič (Scopolia carniolica Jacq. ljanskega botaničnega vrta, in Andrej Življenjska oblika, višina rastline: f. hladnikiana) (foto: Luka Fleischmann. Opis je kasneje dopolnil zelnata trajnica, hemikriptofit; Pintar). še Ernest Mayer (1920–2009), profe- 8–20 cm sor botanike na Univerzi v Ljubljani. Število vrst rodu v Sloveniji: 1Angleško: Hladnik’s Scopolia, Vinko Strgar (1928–1992), dolgoletniHladnik‘s Henbane Bell; nemško: vodja Botaničnega vrta, je pri preuče- Vrsto je prvi opisal Scopoli letaKrainer Tollkraut; italijansko: Scopo- vanju dedovanja barve cvetov ugoto- 1771, vendar v rodu zali kobulček kotlia della Carnia; francosko: Scopolie vil, da iz semen Hladnikove bunike, ki Astrantia epipactis. Augustin Candollede Carniole raste skupaj s kranjsko buniko, lahko je leta 1830 postavil vrsto v novoopisa-Rastišče: bukovi gozdovi in vlažne zrastejo rumenocvetne rastline. Iz ni rod, imenoval ga je po Baltazarjuskalnate soteske semen izoliranih rastlin Hladnikove Hacquetu, francoskem kirurgu, nara-Razširjenost: Kolovec pri Kamniku, bunike, ki so bile oprašene s pelodom voslovcu in etnologu, ki je deloval tudiSoteska pod Lubnikom, Pekel Hladnikove bunike, zrastejo večinoma v Idriji in Ljubljani. Steblo pri dnupri Borovnici, Zeleni potok v dolini rumenocvetne rastline, iz oprašenih s obdajajo kožnati luskolisti. VečinomaIdrije, Špičasti vrh v Trnovskem pelodom kranjske bunike pa pretežno po dva lista sta pritlična, dolgopecljata,gozdu rjavocvetne rastline. dlanasto deljena, široka okrog 6 cm.Naravovarstveni status: redka Socvetje je ovršen kobul, ki ga obkrožavrsta – R, endemit Glej še: kranjska bunika pet, redko šest velikih rumenozelenihČas cvetenja: od aprila do maja ogrinjalnih listov. Zunanji cvetovi soŽivljenjska oblika, višina rastline: Navadno tevje (Hacquetia epipactis moški na različno dolgih pecljih in szelnata trajnica, hemikriptofit; (Scop.) DC.) 0,5 mm dolgimi čašnimi listi. Notranji20–50 cm Kobulnice (Apiaceae) cvetovi so dvospolni, rumenozeleni,Število vrst rodu v Sloveniji: 1 Angleško: Dwarf Masterwort; nem- sedeči, dolgi 1,5 mm. ško: Schaftdolde; italijansko: hacque- Hladnikova bunika je v naravi tia elleborina; francosko: hacquetia Svilničasti svišč (Gentianaredek različek kranjske bunike, ki se épipactis asclepiadea L.) (foto: Lukaod tipične vrste z rjavimi cvetovi Rastišče: sveža tla na karbonatni, še Pintar).razlikuje po cvetnem vencu, ki je posebej dolomitni podlagi, gozdovi,znotraj in zunaj rumenkast. Leta 1819 zlasti bukovi Svilničasti svišč (Gentiana asclepi-ga je v okolici Turjaka našel Franc Razširjenost: Slovenija, ni v seve- adea L.)Hladnik in ga posadil v Botaničnem rovzhodnem delu in v slovenski Istri; Sviščevke (Gentianaceae)vrtu v Ljubljani, kjer še vedno uspeva. od nižine do zgornjesredogorskega Angleško: Willow Gentian; nemško:Kot posebno formo sta ga opisala Ivan pasu Schwalbenwurz-Enzian; italijansko:Nepomuk Biatzovsky (1801–1863), genziana asclepiade; francosko:slovaški zdravnik in botanik, ki je med Navadno tevje (Hacquetia gentiane à feuilles d‘asclépiadeleti 1834–1850 deloval v Ljubljani in epipactis (Scop.) DC.) (foto: Luka Pintar).

Revija ISIS Zanimiv8o7November 2016Rastišče: vlažna do sveža tla, gozdo- Udeleženci srečanja so si pod vodstvom direktorja Botaničnega vrta Ljubljanavi, med grmovjem, na travnikih in dr. Jožeta Bavcona z velikim interesom ogledali njegove zgodnjepoletne rastlinemeliščih (foto: Duša Fischinger).Razširjenost: Slovenija, od nižin dosubalpinskega pasu, redek je v jugoza- Glej še: Clusijev svišč, močvirski Knjigo lahko naročite na naslovu:hodni Sloveniji svišč, napihnjeni svišč, navzkrižnoli- Založba Narava, Britof 96 a, 4000 KranjČas cvetenja: od julija do septembra stni svišč, panonski svišč, spomladan-Življenjska oblika, višina rastline: ski svišč, tržaški svišč, Vardjanov svišč Tel: 04 280 20 00; e-naslov:zelnata trajnica, hemikriptofit; Matic Lombar: [email protected]–80 cmŠtevilo vrst rodu v Sloveniji: 14 Linné je povzel rodovno ime pogrški besedi gentiane, ki jo je za sviščeuporabljal že Dioskorid, kasneje tudiPlinij starejši. Grško ime je nastalo popoglavarju Genthiosu, vladarjuilirskega plemena Labeotov med leti180 in 167 pr. n. št., menda poznaval-cu zdravilnih lastnosti sviščev. Vrstnoime pomeni, da je rastlina podobnarodu Asclepias – svilnica. Ima enako-merno olistano pokončno ali previsnosteblo. Navzkrižno nameščeni listi sona senčnih rastiščih v eni ravnini, nasončnih v vseh smereh. Opisani so kotforma cruciata. Dolgi so od 4 do 8cm, 3–5-žilnati. V zalistjih zgornjegadela stebla so zvonasti, 5-števni modricvetovi. Redki so belo cvetoči primer-ki, opisani kot forma albiflora. 8. tradicionalnišLteuKpodoenncvteaorbvtljeni na11. TRADICIONALNImedicine KONCERT ŠTUDENTOV medicinsKe faKulteteMEDICINSKEvljubljani FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANIv ponedeljek, 21 novembra 2016, ob 19.30v veliki operniljubljana dvorani SNG Ljubljana lihartova dvorana cankarjevega domaPonedeljek 2. december ob 19.00dodatne informacije: [email protected] www.kudkcmf.si/si/Na koncertu bodo nastopili:Big band Medicinske fakultete v Ljubljani, dirigentka Gordana BuhKitarski orkester Medicinske fakultete v Ljubljani, umetniška vodja Eva PodbregarMešani pevski zbor Medicinske fakultete v Ljubljani, COR, zborovodkinja Anja HrastovšekSolisti pevci in inštrumentalisti Medicinske fakultete v LjubljaniManjši glasbeni sestavi Medicinske fakultete v LjubljaniGostje: Komorni orkester Maribor, dirigent Evgen BibiankoProgram povezujeta: Maja Trampuš in Ambrož PušnikGlavna organizatorja koncerta: Matija Jager in Nadia TernifiSoorganizatorji koncerta s študenti medicine so:Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani,Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher

Revija ISIS v prostem času8Z8dravnikiNovember 2016»Savudrijska polifonija«obarvala razstavišče UKCLJesenska prireditev v ljubljanskem kliničnem centruKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz [email protected]ško društvo Kliničnega sestavil v skladno kompozicijo in razmišljal, da secentra in Medicinske fakultete dr. Lojz »slike morajo navaditi na bližino druga druge«. OKraigher (naprej KUD) je 11. oktobra sami koloniji je Janez Kovačič zapisal: »Tudi letos2016 izpeljalo osrednjo jesensko priredi- smo uspešno izvedli likovno srečanje v Savudriji.tev za bolnike. Potekala je v razstavišču Vzdušje je bilo dobro, vreme čudovito, za piko na iUniverzitetnega kliničnega centra Ljub- pa ni manjkala niti izvrstna kulinarična postrežba.ljana (naprej UKCL). Celotno galerijo so Kolonije se je udeležilo 32 umetnikov, vsak jezapolnila dela članov KUD-ove Likovne prejel dve platni – veliko za skupno oktobrskoskupine Leon Koporc. Člane Likovne razstavo, ki bo vsa donirana ljubljanskemu klinič-skupine in njihova dela je predstavil nemu centru, in drugo, manjše (30 × 30 cm) zamentor, akad. slikar Janez Kovačič. Glas- miniaturno sliko, ki bo kot skupinska kompozicijabeni program je izvedel Mešani pevski v okras večji steni v Kliničnem centru Ljubljana.zbor KUD-a Vox medicorum, katerega Tema je bila prosta, vendar je bilo v delih čutitipredsednik je dr. Matjaž Vrtovec. Zbrane močan vpliv bližine morja in imenitnega razpolo-je nagovorila namestnica glavne medi- ženja. Slikarji so ustvarjali v olju, akrilu in tudicinske sestre UKCL Nataša Čermelj, akvarelu. Ob pregledu končanih del je bilo opaziti,prireditev pa je vodila predsednica da nekaterim slikarjem še manjkajo izkušnje zKUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. akrilno tehniko in različnimi slikarskimi podlaga- mi. So pa motivi na končanih slikah pestri in bodo Najprej se je Nataša Čermelj v imenu uprave na razstavi pričarali poletno vzdušje, kasneje paUKCL zahvalila vsem KUD-ovim umetnikom, ki bodo postali prelepa dekoracija na različnihso tokratno razstavo v celoti poklonili bolnišnici.V spodbudnem nagovoru je med drugim dejala: Prijazna beseda ustvarja zaupanje.»Želim vam vse dobro! Pozdravljam trud slikar-jev in mentorja akademskega slikarja Janeza Prijaznost v mislih ustvarja globino.Kovačiča, saj tudi sama kot mentorica poznamodgovornost, ki jo to delo prinese.« KUD je Prijaznost v dajanju ustvarja ljubezen.Čermeljevi poklonil sliko, da jo bo dvigovala ob (Lao Tse, 6. stol. pr. n. št.)njenem zahtevnem delu. Ker je prava Primorka,ki ne zna živeti brez morja, si je izbrala morski mestih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljub-motiv, ki jo bo vsak dan spominjal na ljubi dom. ljana (UKCL). Pri slikah manjšega formata smo želeli, da bi umetniki čim bolj poenostavili svojeSlikarska kolonija delo in naslikali motiv, ki jih najbolje predstavlja vSavudrija 2016 njihovem osebnem izrazu. Čeprav za miniaturne slike datuma oddaje nismo določili, je slikarje izziv Mentor KUD-ove »Likovne skupine Leon nagovoril in so slike večinoma oddali že v prija-Koporc«, akademski slikar Janez Kovačič je s znem počitniškem domu v Savudriji. Ustvarjenetoplimi besedami predstavil septembrsko savu- miniature bomo združili na skupni podlagi in zdrijsko druženje. Med drugim je povedal, da so se njimi oblikovali monumentalno likovno delo, kiletos lotili novega projekta, slikanja miniatur bo predstavljalo sproščen utrip kolonije in likovnivsakega slikarja, ki so jih združili v skupno sliko. domet umetniške skupine. Veliko delo bo mlados­Miniature je mentor z domišljijo in ljubeznijo tno spodbujalo bolnike in uporabnike bolnišnice k boljšemu počutju in hitrejši ozdravitvi. Bo pa potrebovalo ustrezno mesto, da zadiha s polnokrv-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9November 2016 nem mestu, je postavitev dobra, ali vsaj primerna? Samostojna razstava je za razstavljavca razkošje brez vseh teh pomislekov! Želim povedati, da sem rad v projektu »format 30 × 30«, kjer se družim in delam v prijatelj- skem in ustvarjalnem vzdušju, pogle- dam vsakomur odkrito v oči in če bom povedal kakšno neumno ali pikro, ne bo nobene zamere. Želim si, da bi se naše »balin krogle« v Savudriji še dolgo prijateljsko kotalile in trkale druga ob drugo, naše ritke brezskrbno namakale v morju, da bi nas tisti brezmejni morski horizonti slikarskoSlikarji KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki so sodelovali na navdihovali tako, da bi naše slike vslikarski koloniji v Savudriji, s svojim mentorjem, akad. slikarjem Janezom Kovačičem ljubljanskem kliničnem centru lepšale(skrajno desno). Celotno razstavo so poklonili ljubljanski bolnišnici. dneve vsem, ki se tam zdravijo, in tistim, ki jih zdravijo. Lepa hvala tudinostjo slikarske invencije zvestih naprej. Sestavi se nova ekipa in prijaznemu osebju, ki z odlično kuhoslikarjev iz Kliničnega centra. Ustvarja- ponovitev vsega. združuje in razveseljuje nas slikarje.nje miniatur je bilo med slikarji spreje- Sem eden izmed »formatov 30 × Bilo je tako lepo, da bi se od srečeto z zvedavostjo in kot izziv. 30 cm«. Lahko naslikam karkoli: piko, lahko kdo tudi zjokal!«Ta izkušnja nas nagovarja, da tudi v packo, črto, pokrajino, abstrakcijo, ali Kolonije so se udeležili: Sašabodoče kolonije uvedemo kakšno pa se le podpišem. »Pribili« nas bodo Boljkovac, Bogdan Breznik, Vilmalikovno novost. Najvažnejše ob vsem na steno, v eno sliko, kjer bomo Colja, Zdravko Dolinšek, Emilijatem pa je, da bo celotna razstava »viseli« drug ob drugem, nad drugim, Erbežnik, Blaža Fečur, Jure Godec,poklonjena našim ustanoviteljem med drugimi. Tokrat bomo najprej Janez Goltes, Višnja Grubišić, KarelUKCL za bolj prijazno bivanje in delo v videli celotno podobo in šele potem Hruza, Alenka Klemenčič, Ivo Kolar,bolnišnici. In tukaj čutimo najvišjo svojo sliko. Verjetno se ne bo nihče Biserka Komac, Jože Kovačič, Marjanumetniško in moralno zavezo našega jezil, ker njegova slika ni v sredini, ob Miklavec, Jano Milkovič, Radkodela.« strani ali kjerkoli drugje. Slike bodo Oketič, Ljudmila Pačnik, Tone Pačnik,Vtisi z morske tako različne, kot so naši pristopi, naši Andreja Peklaj, Roman Planko, Sava značaji, naši pogledi – slika pa bo ena Rant Hafner, Edi Sever, Franc Skerbi-kolonije 2016 sama in bo skupno naša. nek, Draga Soklič, Ljubo Soklič, Ko prihajamo na današnjo razsta- Magda Strle, Marija Strnad, PavlePredsednica KUD-a, prof. dr. vo, najprej pogledamo, kje visi naša Ščurk, Zdenka Vinšek in Erika Želez-Zvonka Zupanič Slavec je zbranim slika: je po našem mnenju na primer- nik.prebrala prisrčno refleksijo savudrij-skega srečanja, ki jo je zapisal naodprtju odsotni član Likovne skupinemag. Ivan Kolar:»Pozdravi, objemi, veselje obsnidenju. Eno prvih vprašanj je,kakšna je voda. Posedanje v zalivčku,s pogledom na Piran, kjer se mešatavoda in namaka pestra druščinaslikarjev.Večer pripada balinanju, kjerkrogla vedno najde povsem svojo potdo balinčka, zato smo včasih vsi blizu,še večkrat pa vsi daleč. Zgodi se dober Pevski zbor z najdaljšo tradicijo v KUD-u Vox medicorum je pod taktirko Barbarepribližek, ki mu sledi srdit napad, ki Maurer in pod vodstvom dr. Matjaža Vrtovca pripravil spodbuden in duši topel izborrazbije postavitev in nastane nova slovenskih narodnih pesmi. V ozadju skupna slika miniatur KUD-ovih slikarjev.podoba. Smeh, rahla jeza in gremo

Revija ISIS v prostem času9Z0dravnikiNovember 2016Zdravniki so zapeli poučuje nauk o glasbi, glasbeno pri- Zbrane je ob osrednjislovenske viže pravnico, predšolsko glasbeno vzgojo donatorski razstavi KUD-a ter vodi otroški in mladinski pevski v imenu uprave UKCL Prvotno ime pevske skupine se je zbor, v šolskem letu 2014/15 je vodila nagovorila namestnica glavneglasilo Oktet z napako, saj je njihov ženski vokalni skupini Vanda Križaj in medicinske sestre Natašasestav vedno imel kakšnega člana več Iris, od aprila 2015 pa Vox medicorum. Čermelj. Poudarila je pomenali manj. Danes se imenujejo Vox zavestne humanizacijemedicorum. Zbor sestavljajo večino- Člani zbora: Natalija Ambrož, Saba hospitalizacije z umetniškimima zdravniki, ki si tedensko ukradejo Battelino, Mojca Božič, Nina Bratanič, duhovnimi spodbudami.urico za svojo ljubezen, zborovsko Marjanca Čuk, Martina Korenčič,petje. Zapeli so šest slovenskih pesmi Polona Mali, Monika Pavšek, Lucija Veliko sestavljanko formatovpod taktirko Barbare Mauer. Srca so Šarc, Mateja Vilar, Monika Vombergar, 30 × 30 cm (v ozadju) jenam napolnile pesmi, kot so Potrkan Irena Zadnikar, Peter Caserman, umetniški vodja Janez Kovačičples, Teče mi vodica, Dajte dajte in Darko Kovač, Janko Premelč, Lovro imenitno speljal: vsaka slikaRaziljanska pesem. O sebi so pevci Možina, Matjaž Šinkovec, Roman govori po svoje, a vse skupajzapisali: »Vox medicorum je najsta- Vahčič, Aleš Vrtovec, Matjaž Vrtovec. povezovalno kot predstavitevrejši vokalni sestav v Kliničnem (Stik: [email protected]) njihovega polifonega, a ubra-centru in ustanovni član KUD-a KC in nega sodelovanja. Prireditev jeMF dr. Lojz Kraigher. V njem so Tako prijetno petje nas je še posebej vodila predsednica KUD-a prof.septembra 1979 v mešani zasedbi pod pobožalo, saj so bile prav vse pesmi Zvonka Zupanič Slavec.imenom Medicinski oktet prvič zapeli slovenske. Kot pravi prof. dr. Zvonkatrije zdravniki in pet študentov Zupanič Slavec, je petje priporočljivomedicine. Zaradi povečanja števila vzeti »na recept«, saj izredno izboljšapevcev se je preimenoval v Vox naše počutje in prinaša toplino, ljube-medicorum. Svojo kvaliteto je dvakrat zen, prijateljstvo ter v nas spodbudipotrjeval med najboljšimi slovenskimi srčnost, tako da nam ustnice razpotegnezbori na tekmovanju Naša pesem, kjer v prijazen nasmeh. Upamo lahko, daje osvojil bronasto plaketo. V svoji bomo, tako kot v Avstriji in Nemčiji,pestri zgodovini je ohranil svoje kmalu tudi pri nas dobili »pojočenajlepše pesmi na dveh zgoščenkah, bolnišnice«, saj tovrstno zdravljenjein sicer ob 210-letnici ustanovitve deluje na bolnike izredno pozitivno inprve Civilne bolnišnice v Ljubljani in jih spodbuja k hitrejšemu okrevanju.ob 30-letnici svojega delovanja.Posebno poslanstvo zbora so nastopi Predsednica KUD-a je prireditevpred kolegi na domačih in mednarod- vodila prisrčno in s toplino. Poslovilanih strokovnih medicinskih srečanjih, se je s Pavčkovo pesmijo o prijatelj-sicer pa redno koncertira doma in stvu, ki med drugim pravi:občasno tudi v tujini. Od ustanovitveso Vox vodili dr. Matjaž Vrtovec, Prijateljstvo se / prijateljevJudita Cvelbar, roj. Caserman, prof. dotika / od mezinčka na nogi, /Milivoj Šurbek, mag. Tomaž Faganel, do besede z jezika. …Denis Robnik in Barbara Maurer.« Pravo prijateljstvo / gore Umetniška vodja Barbara Maurer, premika. / Ne more biti vpra-dolgoletna članica in korepetitorka šaj, / je le klicaj ali pika ...«.Akademskega pevskega zbora Tone Razstava poteka tudi v galerijiTomšič Univerze v Ljubljani, zaključuje Medicinske fakultete Ljubljana, kjerštudij kompozicije in glasbene teorije predstavlja Obraze Madagaskarjana Akademiji za glasbo v Ljubljani v absolvent dentalne medicine Stašrazredu prof. Marka Mihevca, dodatno Solman. V galeriji Nevrološke klinikese izobražuje na drugi stopnji usposa- UKCL razstavlja akvarele članicabljanja za pedagoško diplomo po KUD-ove Likovne skupine Emilijasistemu Edgarja Willemsa ter na Erbežnik. Prijazno vabljeni na ogledskladateljskih in zborovskih seminar- mikavnih razstav!jih. Posveča se predvsem zborovski Prireditev so podprli KUD-oviliteraturi, na Glasbeni šoli Zagorje ustanovitelji, JSKD in MOL. Prisrčno vabljeni v KUD-ove vrste! Stik: [email protected] Foto: Katarina Zemljak

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1November 2016Pesmi Besede tvojeProf. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana Besede tvoje so mi božajoča roka,[email protected] obujajo premražene roke,Jutranja mora Čutim naklonjenost prebujajo mi znova uspavano srce.Kako povedati, (iz zbirke Spominčice) Kako sem jih vesel,da v sebi nosiš breme, kot ostri sončni žarki,kot da se jutro Čutim naklonjenost, prerežejo temo oblakov,noče iztrgati iz teme, ki ni izpeta, nič več nikot da prekrivajo ga v življenju skrita je, negotovih mi korakov.temni oblaki, v srcu ujeta. Besede so spodbuda,v tem težkem zraku Zdaj jez popustil je, jih nehote daruješ.zadušljivi so koraki. da se razlije Raztrgal prsi bi,Morda najbolje nemirna ljubezen da ti pokažembivati naprej na naju brežine. zdaj srečno mi srce,je v mirnem spancu. ki živo bije, Ko deliš smehljaje svoje ko spet praznuje.Ljubezni stan Ko deliš smehljaje svoje, Zobje rad bi jih ujel,Ljubezni stan da postanejo kot »moje!«, Če vsak dan si zadetmi je poznan mrežo bi imel. od trave rjave,a kaj naj z njo, In otožnost to prikrito mnogih cigaret,priprte dveri s tabo bi delil, ne krivi drugihv njenem domu čašo polnil bi izpito za svoj zobji skret.mi zapro. in se veselil.Ti si zavrgla Danes ne zmoremmoj utrip srca, Ko imel bi sonca močpustila lačnega, Danes ne zmoremda živ umira. (iz zbirke Spominčice) vsebine ene besede –V spominu bodo ljubezen.solze moje, Ko imel bi sonca moč, In življenjebiserovine sij, ki odpira v dnevu cvet, se mi zdi mesto,in njihov niz bi ti z ljubeznijo kjer poznamsuši se in bledi. odprl srca svet. vse ulice in hišne naslove.Končan je dan V srce bi topel žarek Morda so še ljubezni te poslal, neodprta vrata,Končan je dan, da bi s teboj preživel tu ali tam,prevesi v mrak vsaj en dan ves svetal. bojim se jih odpreti.trenutek vsak, Saj bom našelrazkrije tlak Besede le stole, mizosvoj nočni odmev. in njih sencoKo izzvenel je Besede so iskrivo razigrane, in v kotu pajčevino.moj korak, lahko so dolgočasne in zaspane, Zrak pa jeutihne ulic kričavoživopisane, ranljive, tako tih in mrtev.vseh odmev, in nemolčeče skoraj vedno žive.jih mrak v meglice Besede, ki jih ne želijo,je odel. z veseljem drugim jih delijo.

Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiNovember 2016Prizori z Altaja 2016 (1. del)Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., Preddvor Veliko lepih trenutkov sem doživel na teh konjih v zadnjih letih. V zač[email protected] ku malo zadržan in previden sem kmalu postal sproščen in se počutilO konjih Prav to pomlad so Sailaikini povsem varnega. Med ježo ob prepadu (družina naših vodnikov konj) izgubili po ozki »tropinki« (stezi) sem prvo Altajski konji svobodni kot divji dva žrebička. Ko zakrije vrhove in leto ob moji vrtoglavosti v strahu takokonji preživijo tri leta na gorskih bregove s pašniki megla, je čas, ki ga nerodno fotografiral prepad, da sopašnikih, prepuščeni čez celo leto izkoristijo volkovi za lov. V zavetju bile na slikah le konjske noge, strminevsem mogočim vremenskim razme- megle se prikradejo k čredi, z vohom pa sploh ni bilo videti – nisem se upalram in nevarnostim. Da pridejo do prepoznajo plen in ga nekako izločijo gledati tja dol in sem pač pritiskalhrane, trave pod snegom, pozimi s od ostalih živali, nato pa napadejo. Na sprožilec fotoaparata »na slepo«.kopiti odkopavajo sneg. Pred snežni- ta način organiziran trop volkov je Kasneje pa na konju v takih primerihmi neurji se lahko zatečejo le pod uplenil in pokončal dva dobro leto niti nisem več čutil vrtoglavice in semdrevesa in se stiskajo v čredi skupaj v stara konjiča. se »pogumno« stegoval proti prepa-mrazu, ki pride tja do –40° C. Na dnemu pobočju ali skalam ter obču-srečo je povsod, kjer so pašniki, dovolj Ko jih med sezono turističnih doval razpenjeno reko tam spodaj ...vode, dež, ki tudi poleti pade praktič- ekskurzij po gorah jezdijo vedno drugino vsak dan, pa omogoča, da je trava priložnostni »turisti – jahači«, se konji Včasih se je zgodilo, da se je konjsočna in je imajo dovolj. Po treh letih v večjem delu sami odločajo, kam spotaknil, zgodilo se je, da je bila potsvobode konje čaka vzgoja in šola. stopiti, kako premagovati ovire, kdaj se med skalami ozka in je skala snelaAltajci jih ukrotijo in »dresirajo« tako ustaviti in kam zaviti. Če čutijo, da je streme z nog, ali pa ti je med ježoza nošenje bremen kot za ježo. In kot jezdeca strah, na primer pred strmino skozi gozd veja z glave zbila kapo insmo sami doživeli, jih odlično izšolajo, ali manjšim skokom s skale, se eno- pustila kakšno rdečo sled na pleši ...saj postanejo ubogljivi in mirni, hkrati stavno ustavijo in počakajo, da se Pri prečkanju reke smo si včasih ne lepa ohranijo verjetno prirojeno in z »revež« umiri. Lepo hodijo v koloni in zmočili obuvalo, ampak še kaj druge-izkušnjami pridobljeno preudarnost le ko se bližajo domu na koncu potova- ga, pa smo se vendar sčasoma navadi-ter v gorah potrebno previdnost. nja, radi preidejo v drnec ali celo galop, li oceniti situacijo in okoliščine in smo se prehitevajo in takrat jih je treba kar znali take »nezgode« predvideti in Tri leta na prostosti v divjini je za krepko zadrževati z uzdo. Spoštujejo preprečiti.konje kljub popolni svobodi vendarle »konjsko« hierarhijo in se znajo tudihuda preizkušnja, pa tudi čas selekcije. »razvrščati«, pač glede na to, s kom so Ježa na takih ekskurzijah pač niKonji so prepuščeni sami sebi, ni od prej navajeni biti skupaj ali katere- primerna za »fine ali preobčutljivepastirja, ni psov, ki bi jih čuvali. Tako se mu lastniku pripadajo. ljudi«, saj konji v koloni pogostoseveda zgodi, da nekateri ne preživijo. izpuščajo vetrove in še kaj, se med ježo odločajo za hranjenje in seNa altajskih konjih. stegnejo po travi in cvetlicah, ali pa se odločijo, da bodo pili vodo ob prečka- nju studencev in potočkov. Seveda se tudi dodobra oznojijo, pa vendar se mi je zdelo, da ti konji nimajo kakšne- ga izrazito neprijetnega vonja, ali pa smo se ga pač navadili. Kastracija in podkovanje leže Zanimivo je bilo videti, kako iz triletnega žrebca »napravijo« konja. Kastracijo sem imel možnost opazo- vati, ko sem bil letos spomladi v vasi Kučerla, ki je sicer naša izhodiščna točka za ekskurzije.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3November 2016Ograda za podkovanje v vasi Kučerla. desni zadnji nogi. Postavni Altajec je Raz, dva, tri, kontakt prišel k nam, ker je vedel, da je z nami Lepega rjavca so spretno podrli na tudi Esen, eden od konjevodcev, ki se je Pa še ena z Armandom: Nekega tla in mu zvezali noge tako, da so bil pred leti priselil, točneje povedano dne se je ob našem taboru namestila lahko izpostavili moda – desna noga priženil, v Kučerlo, in je zato prišel skupina mladih, treh fantov in dveh je bila z umetelno speljano vrvjo prosit, da bi mu pomagali podkovati deklet. Pred tem so baje kar nekaj dni potegnjena naprej, ko je žival ležala konja. Običajno Altajci, kot sicer živino- v bivaku pod goro Beluho zaman na levem boku in so bila moda na ta rejci marsikje drugje, podkujejo konja v čakali, da bi se sneženje na gori toliko način primerno izpostavljena »ka- posebni ozki ogradi, na »terenu« pa je umirilo, da bi lahko splezali nanjo. Ko strandusu«. Ta je bil naš glavni to treba opraviti pri ležečem konju, pa so prišli, so bili utrujeni in precej konjevodec Arkaš, po poklicu sicer vendarle primerno »kontrolirano« in poklapani, vendar so že naslednji dan veterinarski tehnik brez službe v predvsem dobro. postali dobre volje. Tako so se zvečer novem sistemu, ki je najprej zarezal prešerno, a predolgo v noč zabavali z kožo na modih, potegnil ven obe Opravila so se naši Altajci lotili neko igro, pri kateri so glasno vzklika- žrebčevi jajci in nato nastavil dve tako, da so konja najprej spretno li: »Raz, dva, tri, kontakt«. Temu je močni prijemalki čez pripadajoče žile podrli na tla in trije so ga držali ter sledil glasen smeh in ponovno raz, in povesmi. Potem jih je pod prijemal- tiščali ob tla, Esen pa mu je umetelno, dva tri, kontakt … ter tako naprej v kama s skalpelom prerezal in tako čeprav na videz kot je pač šlo, zamotal noč, ki smo jo njihovi sosedje le želeli opravil kastracijo. Konja so na tleh vrv okoli nog. Vse skupaj je bilo videti prespati. Vsem našim je že paralo zadrževali kar štirje Altajci, pri čemer precej »divje« in priložnostno, pa živce in ko moja Mojca ni več zdržala, sta mu dva dobesedno sedela na glavi vendar jim je hitro uspelo konja je pokukala iz šotora, se obrnila k in vratu. Po dobrih 10 minutah je umiriti in povezati, tako da je Marat skupini veseljakov ter v mešanici Arkaš odstranil klemi in posul rano z lahko prišel do kopita, ki ga je bilo ruskega in slovenskega besednjaka nekim antibiotičnim praškom. Sedaj treba podkovati. Medtem ko so ostali izlila jezo zaradi njihovega neuvidev- že konja in ne več žrebca so potem konja umirjali, je on pripravil podkev nega kaljenja miru. Pol minute zatem osvobodili in takoj se je postavil na in žeblje. Esen je nato pridržal konje- pa se je ulil še dež in pripomogel k noge. Ni se mi zdelo, da je hudo trpel, vo desno zadnjo nogo, Marat pa je utišanju motilcev nočnega miru. in tudi po posegu je povsem normalno najprej z ostrim nožem toliko obrezal odpeketal, pri čemer se pač ni zavedel, kopito, da se je podkev natančno Drugi dan smo se z mladimi kaj mu je poseg povzročil in da ga prilegala nanj. Sledilo je pribijanje gledali bolj postrani in oboji po svoje sedaj čaka usoda delovnega konja, ki žebljev in potem zakrivljanje in kuhali zamero. No, naslednje jutro ga kobile ne zanimajo več ... odščipavanje predolgih delov žebljev. smo »dežurni« pripravili zajtrk in Vmes so, da je »kovač« lažje opravil odšli budit preostale člane naše Ko smo poleti taborili ob Akemskem delo z obeh strani, možaki konja »odprave«. Ko sem šel k šotoru, v jezeru in je večji del članov naše skupine prekucnili na drugo stran. katerem sva taborila midva z Mojco, odšel na izlet k ledeniku, nas je obiskal se mi je pridružil Amando in svetoval, Altajec Marat, vaški sosed naših konje- Ko je bilo podkovanje opravljeno, da jo zbudiva z »raz, dva, tri, kon- vodcev. Vodil je skupino petih Nemk po je sledilo osvobajanje konjevih nog. takt«. Ko sva prišla do šotora, sva se podobnih poteh, kot je bila naša. Med To se mi je zdel najbolj nevaren trenu- glasno zadrla: »Raz, dva, tri, kon- potjo po skalnih stezah se mu je njegov tek, saj bi konj hitro lahko koga brcnil takt.« »Odzipal« sem šotor in ga iskri konj »sezul« – izgubil je podkev na in poškodoval. Pa je Esen, ki je bil odprl, a v njem ni bilo Mojce, se je pa tisti, ki je med vsemi v vasi edini znal takrat od mladcev v soseščini razlegel pravilno vezati konjeve noge pri razposajen smeh. Opazili so, da je prej takem opravilu, na koncu držeč vrv v odšla, in imeli potem zabavo z naji- rokah v varni razdalji, z enim samim nim oponašanjem njihove zabave. Od potegom vrvi naenkrat osvobodil vse takrat naprej smo se pozdravljali z štiri konjeve noge. Ta je res zabrcal in nasmeškom. se hitro postavil pokonci. Ko je Marat pospravil orodje in ostale žeblje, ga je Svizci in Rex kar neosedlanega zajahal in po zahvali z nasmehom zadovoljstva odjahal. Na Altaju je veliko svizcev raznih Moj mladi sopotnik Armando, ki tisti vrst. Eni, tisti v visokogorju, so precej dan ni šel na izlet, je večji del podko- veliki (kot kunci) in njihovo meso je vanja snemal s fotoaparatom, žal pa okusno ter cenjeno. Včasih so jih lovili mu prav odločilnega potega vrvi za tudi zaradi kožuha, ki je kakovosten in osvoboditev konjevih nog ni uspelo malo podoben soboljevemu. Vrsto let posneti.

Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiNovember 2016Naši vodniki: Esen, Biandu, Mojca in Arkaš ter Rex. Rex. Ves čas nas je spremljal na poti, se spretno premikal med konji,jih zaradi krzna ne lovijo več, ker je malokalibrsko (5,6 mm) puško. Arkaš pogosto kontroliral okolico in se vpovpraševanje po krznu zamrlo. Je pa je dober, mladi Bijandu, njegov zet, pa taboru vzorno vedel. Ob obedih seznano, da so svizci že stoletja rezervo- strasten lovec in tako sta nekajkrat nam ni nikoli približal na manj kot triar ohranjanja kuge v Aziji in tudi letos odšla na lov. Uplenila sta štiri svizce metre in potrpežljivo je čakal naje prišlo do primera okužbe v sose- in trikrat smo imeli za obed njihovo grižljaje hrane, ki smo mu jih sevedadnjem altajskem okrožju. To smo meso skupaj z gostimi zelenjavnimi privoščili vsakokrat po našem obedu.zvedeli, ko smo bili že v Sloveniji. juhami. Kadar so se približali tuji konji, sicer prosto živeči na pašnikih, jih je znal Naši vodniki konj so vsi tudi lovci In Rex? Naš konjevodec Esen je odgnati in sploh je bil dober čuvaj.in na odpravi smo imeli s seboj tudi imel s seboj psa, ki mu je bilo ime Vendar pa ga je enkrat premagala skušnjava. Po večerji je v loncu ostalo še veliko svižčevega mesa, ki so ga naši vodniki pokrili s pokrovko in poveznili nanjo še velik kamen. Naslednje jutro naj bi ga imeli za zajtrk, hladnega, ker je tako meso baje še bolj okusno. Ponoči pa je Rexa kuhani svizec premamil, uspel je odkriti posodo in pojedel vse preostalo meso. Naši konjevodci so ga zalotili »in flagranti« in potem je padalo po njem, da je imel drugo jutro na gobcu kar dobro oteklino. Tisti dan je bil »kuža« seveda hudo zadržan in umaknjen, žalosten, pa še vedno ubogljiv, ampak kljub temu, da smo bili ob okusen mesni obed, mu nihče ni odrekel običajnih grižljajev. Altajci imajo do živali bistveno drugačen odnos in nobene empatije. Živali so pač del narave, ki je na svetu tudi zato, da človek preživi v težkih razmerah.54. tradicionalno srečanjeslovenskih in hrvaških upokojenihzdravnikov, članov SZD in HLZMarjeta Rendla Koltaj, dr. med., Ljubljana Šempeter v Savinjski dolini je urbanizirano naselje, ki leži ob cesti [email protected] železniški progi ter ima strojno in kemično industrijo manjšega obsega. V torek, 24. maja 2016, smo man v Šempetru, kjer so nam ob V srednjem veku so pri gostiščih inpovabili hrvaške kolege na druženje z prijetnem klepetu postregli s telečjo poštnem poslopju prepregali konje.ogledom prelepega dela Slovenije. obaro in ciganskim golažem. S tremi Tu je bila pomembna poštna postajaDobrodošlico smo jim izrekli na avtobusi se nas je pripeljalo 93 udele- na cesti Dunaj–Trst. Poslopje starejutranjem srečanju v gostišču Štor- žencev. pošte je ohranjeno.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5November 2016 Ko smo se pri Štormanu zbrali vsi Ob 13.00 smo nadaljevali vožnjo Prihod udeležencev pred gostišče Štorman.udeleženci srečanja, se nam je pridru- proti Solčavi do gostišča in muzejažil še kolega Marjan Hrušovar, ki je že Firšt. Tu smo se seznanili z modrostjo Nagovor kolega Marjana Hrušovarja,vrsto let zaposlen v dispanzerju za ljudskega zdravilstva. Vid Strgar Fida specialista medicine dela, prometa in športa izmedicino dela v Celju. Povedal je je bil ljudski zdravilec, posebnež, Celja.marsikaj zanimivega o svojem delu na nezakonski sin. Ker se ni ujel z ljudmi,tem področju, ki ima svoje posebno- se je leta 1870 zatekel v jamo, ki je Nekatere od udeleženk srečanja v Mozirskemsti: v kmetijstvu pridelava hmelja in zato dobila ime Fidova zijalka, in tu gaju.vpliv škropiv, v industriji Cinkarna preživel devet let. Pozimi je v jamiCelje, odlagališče titanovega dioksida, 6° C. Po teh devetih letih se je boljEmo Celje (barvila v ozračju), Železar- približal ljudem. Fida je napisal knjigona Štore ter zadnji problem tega Zdravje bolnikov (l. 1866) o zdravilnihobmočja – alkoholizem. To so stvari, s rastlinah v okolici za zdravljenje ljudikaterimi se spopada pri svojem delu. – v povezavi z verovanjem. Knjiga, ki obsega 400 strani, ima dobro struktu- Po poldrugi uri smo nadaljevali rirana poglavja o boleznih, ki so jihvožnjo v Mozirje, mestno naselje, poznali v tistem času, in stvarnoprvič omenjeno leta 1146. Kotlino kazalo. Fida se je pri triinštiridesetihobdaja alpsko predgorje: visoke letih poročil. Ljudje so do njega čutilikraške planote Dobravlje in Menina strahospoštovanje, mislili so, da imana jugu ter Golte na severu, na zahodu nadnaravne moči. Napovedal je svojopa del Kamniško-Savinjskih Alp. Tu je smrt in pripraviti mu je bilo trebabilo splavarsko pristanišče na Savinji, »takmašno« obleko. En teden za njimv 19. stoletju pa žage. Gozdove so je umrla tudi njegova žena Urška, koizkoriščali ekstenzivno, hlode so je šla po vodo. Pokopan je v neposve-spuščali v dolino po lesenih rižah in čeni zemlji. Narisal in opisal jezemeljskih drčah ter jih do žag plavili 20 strupenih rastlin.po Savinji in pritokih. Žagan les so ssplavi pošiljali po Savinji, Savi in V gostišču Firšt smo si polegDonavi. Splavarstvo je zamrlo po razstave ogledali multivizijskodrugi svetovni vojni. predstavitev o arheoloških najdbah v Potočki zijalki. Potočka zijalka ali Turistično najpomembnejša tudi zijavka je pomembno najdišče izpridobitev tega predela je Mozirski gaj začetka mlajšega paleolitika (obdobjena desnem bregu Savinje, ki so ga aurignacien). Ime je dobila po nekda-krajani s sodelovanjem vrtnarjev njem lastniku Potočniku. Leži nauredili leta 1978 na mestu nekdanjega nadmorski višini 1675 m na zaho-smetišča. Na šestih hektarjih smo dnem delu južnega pobočja goreuživali ob ogledu zasajenega cvetja, Olševe. Pod Olševo se nahaja vas sgrmovja in drevja, ki je blestelo v starim imenom Sv. Duh (po cerkvi),vsem razkošju. Morda bi kakšne danes Podolševa. Izpred jame je lepposebne rastline lahko opremili s razgled na Kamniško-Savinjske Alpetablicami z imenom in podatki, kot je in na Logarsko dolino. Pred 35.000v navadi v mnogih arboretumih in leti so jo za kratek čas obiskovaliučnih nasadih. Temu se približajo v »ledenodobni« lovci, ki so v brloguzadnjem delu, kjer ima delavnice jamskega medveda izvajali obredešolska mladina. Poleg nasada so v plodnosti, kadar v njem ni biloparku razstavljeni številni zanimivi nevarne zveri. Vse kaže, da so jam-izdelki in nekaj za Savinjsko dolino skega medveda častili kot svojoznačilnih etnografskih objektov totemsko žival. Avstrijec Carl Gross(vodni mlin, kmečka hiša, preužitkar- (iz Bele na Koroškem) je kot študentska hiša, kašča, kovačija, čebelnjak in medicine v letih od 1926 do 1928žaga venecianka). Lep pogled na odkril človeške sledi, ognjišče in obcelotni park je z razglednega stolpa. njem koščeno konico. Izkopal jeTa 18 m visok stolp iz lepljenega lesa, veliko kosti jamskih medvedov.ki ga je parku podarila Svea, se lepo Nelegalno kopanje v Potočki zijalki jevključuje v park.

Revija ISIS v prostem času9Z6dravnikiNovember 2016 Logarska dolina v ravninskih predelih bodisi v prisoj- nih legah pod Oljševo na stiku nepro- je 500 m široka in 9 pustnih kamnin in apnenca, kjer je dovolj vode. Prej je tu prevladovala km dolga ledeniško živinoreja, sedaj se krepita gozdar- stvo in vse pomembnejši turizem. preoblikovana dolina Poleg planinarjenja in alpinizma ponuja Logarska dolina turno smuko, zgornjega toka in manjše smučišče, proge za tek na smučeh, uveljavlja pa se jadralno izvira reke Savinje. padalstvo in gorsko kolesarjenje. Domačini skušajo usmerjati turizem Velja za eno najlep- v naravi prijazno smer. Zgodovinsko je bila Logarska dolina del Koroške. ših alpskih dolin Naselili so jo verjetno že v 13. stole- tju. S Solčavo jo je povezovala le Evrope. Poteka med steza, cesto za avtomobile so uredili šele leta 1930. Nakupovat in po gorskimi grebeni, ki raznih opravkih so domačini prej hodili čez Pavličevo sedlo v Železno so se izoblikovali ob Kaplo. Dolina je danes krajinski park s tremi naravnimi spomeniki, več kot tektonskih prelomni- štiridesetimi naravnimi zanimivost- mi (skalni stolpi, votline, ledeniški cah. Najdlje je led balvani, drevesa izrednih dimenzij) ter značilnim rastlinstvom in žival-V hotelu Plesnik se je udeležencem pridružil kolega Tonček segal do vhoda v stvom. Greben nad Matkovim kotomŽunter, družinski zdravnik v Lučah in Solčavi. dolino in do nad- in Logarska dolina sta gozdni rezer- morske višine 1200 vat. m. Značilni so skalni Polni vtisov smo se namestili v hotelu Plesnik, kjer je bilo v prije- pragovi in nad njimi tnem lovskem ambientu predvideno skupno družabno srečanje in kosilo. krnice, iz katerih se Uživali smo ob dobri hrani. Pridružil se nam je kolega Tonček Žunter, prelivajo potoki v družinski zdravnik, ki deluje v Lučah in Solčavi, in nam povedal nekaj slapovih proti bolj zanimivosti, ki jih srečuje pri svojem delu. Predsednica Sekcije upokojenih uravnanemu dolin- zdravnikov SZD Božena Skalicky Kuhelj in predsednik Sekcije HLZ skemu dnu, kamor Peter Brinar pa sta, kot je običaj ob prijateljskih srečanjih, nagovorila so ledeniki v daljni udeležence, predstavila načrt za 55. srečanje leta 2017 in izmenjala ledeni dobi prinesli simbolična darila. Ob prijetnem razpoloženju je popoldan hitro minil velike skale – balva- in proti večeru smo se poslovili od hrvaških kolegov in se malce utruje- ne. Dno prekrivajo ni, a dobro razpoloženi odpeljali vsaka skupina na svoj dom. travniki ter ravninski Foto: Božena Skalicky Kuhelj in pobočni gozdovi. V zatrepu doline pod krnico Okrešelj privre na višini 1280Z leve: predsednik Sekcije upokojenih zdravnikov HLZ Peter m na dan Savinja inBrinar, predsednica Sekcije upokojenih zdravnikov SZD Božena brzi proti slapuSkalicky Kuhelj in podpredsednica sekcije Mojca Kos Golja. Rinka (90 m). Njene vode hitro poniknejo v prodnati strugiGrossu preprečil Srečko Brodar, hudournika Kotovec in se znovaprofesor na celjski gimnaziji. On je pojavijo v Logu, nekdanjem ledeni-nadaljeval s kopanjem v letih od 1928 škem jezeru, ki se je postopomado 1935. Izkopal je 121 različno zamočvirilo. Domačini so jo v temohranjenih koščenih konic, 305 predelu imenovali Črna, ker je zaradikamenih odlitkov, od tega približno ilovice temne barve. Ob sotočju s50 pravih kamenih orodij, kosti potokom Jezera, ki priteče iz Matko-jamskega medveda in nekaj kosti vega kota, dobi ime Savinja. Dolinodrugih živali. Med drugo svetovno obkroža venec mogočnih gora: Ojstri-vojno je bilo gradivo uničeno. Od ca (2350), Planjava (2394), Brana1997 do 2000 je izkopavala sloven- (2252), Štajerska (2289) in Koroškasko-avstrijska skupina, leta 2012 pa Rinka (2433). Domačini delijo dolinoje v Potočki zijalki raziskoval Boštjan na tri dele: mokroten ilovnat spodnjiOdar. Ogled v muzeju Firšt se je travnati del se imenuje Log, osrednjinekoliko zavlekel, tako da si vsi niso gozdni del se imenuje Plest, pretežnomogli ogledati celotnega materiala, gozdnati in gruščnati zaključekkajti ob 14.30 smo se odpeljali proti doline pa Kot. Za solčavsko območjeLogarski dolini. so značilne samotne kmetije – bodisi

Revija ISIS Zavodn9ik7November 2016Kaj je novega, zdravnica?Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., Zdravstvena postaja [email protected] Ko sem pisala zadnji zavodnik pred letom nih ambulant delovale vse ambulante družinskedni, je bilo poletje. Takrat sem pisala o tem, kaj medicine v Sloveniji, saj gre vendar za zagotav­se dogaja zdravnici družinske medicine v času ljanje enakosti v zdravstveni oskrbi.kislih kumaric. Niti v sanjah si nisem predstav­ljala, kaj vse se lahko zgodi v letu dni in kako zelo Uporaba računalnikov v naših ambulantahse lahko zamajejo tla pod nogami. Tista tla, o pri vnosu podatkov o pacientih je že utečenakaterih si bil prepričan, da bodo večno trdna in zadeva. Imam to srečo, da sem računalniškonosila vsa bremena, ki si jih naložiš, ti jih naloži­ dokaj dobro pismena in mi delo z računalnikomjo. In ko se zamajejo, spoznaš, da si pogrešljiv, ne predstavlja večjih težav. Tudi tipkanje mi grenadomestljiv, zamenljiv in minljiv. In takrat kar dobro od rok, verjetno sem prste razgibala žepričneš razmišljati o vrednotah, o lepotah, o v študentskih letih, ko sem tipkala gradivo zapomembnosti tistih, ki jih imaš najraje. O tistih študij in smo ga potem v »pajzlu« ciklostirali.trenutkih, ki si jih zamudil, pa jih ni mogoče Lepi časi. Z uporabo računalnikov pa se jeponoviti, in o času, ki bi ga rad ujel, ga ustavil, pa spremenil tudi način našega dela. Ko se pogovar­ga gospodar časa neusmiljeno vrti prehitro jamo z bolnikom, ga ne gledamo več v obraz,naprej. V mislih prerazporediš vrednote po ampak pridno vnašamo podatke v računalnik, dapomembnosti, žal ti je, da tega nisi naredil prej. ne bi po nepotrebnem porabili preveč časa. Ker smo akademsko izobraženi, obvladamo te In potem ugotoviš, da si že dolgo časa na veščine tako dobro, da lahko naenkrat opravimosvetu, da se staraš (kar je naravni proces), da si celo več nalog. Bolnika lepo pozdraviš, a ga nevečino svojega bitja na zemlji posvetil skrbi zadruge in da si na sebe pozabil. Časa pa ne morešzavrteti nazaj, napak ne moreš popraviti. Lahkopa urediš življenje tako, da napak ne boš večponavljal. A to ni tako enostavno in ni odvisnosamo od vsakega posameznika, saj živimo indelamo v družbi, ki kar naprej obljublja, da boprišlo do sprememb na bolje, do izjemnih reform(v zdravstvu), ki bodo razbremenile in obogatiletudi zdravnice v družinski medicini. Če sem čistopoštena in če povem odkrito, tako kot mislim,potem moram priznati, da tudi mene zapuščaoptimizem in vera v svetlo in lepšo prihodnost.Najbolj bom hvaležna tistemu, ki me bo prepri­čal v nasprotno. Vedno sem bila naklonjena temu, da se napodročju družinske medicine uvajajo novosti, kibodo izboljšale kakovost dela in povečale zado­voljstvo vseh, tako zdravstvenih delavcev kotpacientov. Pred petimi leti smo uvedli referenčneambulante, s katerimi smo želeli ob pomanjka­nju zdravnikov družinske medicine s pomočjodiplomiranih medicinskih sester zagotovitiizvajanje preventive, zgodnje odkrivanje dejavni­kov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivihbolezni. Za družinsko medicino in za uporabnikeje bila uvedba referenčnih ambulant prav gotovozgodovinska, potrebna in pomembna. Še boljbomo zadovoljni, ko bodo po principu referenč­

Revija ISISZ98avodnikNovember 2016pogledaš, ker ob pozdravljanju že si le, da bi bila bolje podprta z bazo uporabniki. Ko poslušam in sprem­iščeš njegovo ime na seznamu v podatkov o zdravilih in da med ljam dogajanja v zvezi z urgentnimiračunalniku, da ga lahko pripraviš za posameznimi kliki (ki jih je preveč), centri, si želim, da bi vsi vpletenivnos ostalih podatkov. Tudi med ne bi bilo tolikšne izgube časa. zmogli zadostno mero spoštovanja,jemanjem anamneze ga ne pogledaš, razumevanja in pripadnosti, da bi seker moraš poskrbeti za tekoče delo na Bolniki so zelo potrpežljivi, znali sporazumevati in sporazumeti inračunalniku. Še dobro, da bolnik velikokrat izražajo občudovanje, ker da bi našli takšen most, ki povezuje inpotrebuje tudi klinični pregled, saj je tako dobro obvladam računalniške združuje. Konec koncev smo vsi nato edino obdobje, ko moraš spustiti spretnosti. Velikokrat pa tudi sami isti barki, kajne?miško iz rok, odlepiti pogled od povzročajo, da je poraba časa zaekrana in se posvetiti bolniku. Ko se predpisovanje njihovih zdravil preve­ V naši ustanovi imamo v temvrneš za računalnik, se zgodba s lika, saj imajo, medtem ko jaz delam z trenutku tri specializante družinskepogledom, uperjenim v ekran, nada­ računalnikom, čas za razmišljanje in v medicine, ki so izjemni kot zdravniki inljuje. Od jeseni 2015 smo iz ambulant tem času se domislijo novih proble­ tudi po človeški plati. Če drži, da bodoodvrgli tiskane obrazce za recepte in mov, se spomnijo, kaj bi še potrebova­ mladi poskrbeli za boljši jutri, potemse lotili predpisovanja eRecepta. li, morda še kakšno dodatno zdravilo. se mi ob pogledu na naše mlade kolegeZadeva dobro teče, če je virtualni svet vseeno vrne malo optimizma in vere vurejen in če ni tehničnih težav. Želim Tudi urgentni centri so novost in to, da bo nekoč res bolje. Želim si, da so povzročili kar precej hude krvi tako bi bilo bolje čim prej. med zdravstvenimi delavci kot med Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Inštitut za anatomijo Inštitut za histologijo in embriologijo Inštitut za patologijo Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vabijo na 47. KONCERT ZDRAVNIKOV ob XLVII. MEMORIALNEM SESTANKU PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA s podelitvijo diplom profesorja Janeza Plečnika in p  riznanja profesorja Franceta Hribarja Četrtek, 8. decembra 2016, ob 19. uri Dvorana Marjana Kozine (velika dvorana), Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, LjubljanaSodelovali bodo številni zdravniki v solističnih, komornih in orkestralnih sestavih, program pa bo zanimiv, sproščujočin ves koncert decembrsko praznično obarvan.Prijazno vabimo vse zainteresirane, da se nekoliko pred abrahamom zdravniških koncertov slovenskega zdravništvaveselo odzovete našemu povabilu. Vodstvo KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher z umetniškim vodjem koncerta Andrejem Babnikom in voditeljico koncertnega programa Zvonko Zupanič Slavec P  rijazno vabljeni

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.100 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsLegal and General Affairs Department professional training, and examination. and activities.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Finance and Accounting Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of service to members.Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legalNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues. regulations and the statute.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.