Important Announcement
PubHTML5 Scheduled Server Maintenance on (GMT) Sunday, June 26th, 2:00 am - 8:00 am.
PubHTML5 site will be inoperative during the times indicated!

Home Explore Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 06

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 06

Published by Gooya, 2018-05-25 09:39:08

Description: Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 06

Search

Read the Text Version

IT-podporni kotiček 13Revija ISIS Junij 2017 IT-podporni kotičekSte prejeli Bilten?Bilten je informativna e-publikacija Zdravniške zbornice Slovenije, namenjena vsem članom inzaposlenim v zbornici. Z namenom obveščanja o aktualnem dogajanju s področja dela zbornice, oizobraževalnih, kulturnih in drugih dogodkih je enkrat tedensko razposlana več kot 8500prejemnikom.Bilten prejme vsak član zbornice na svoj elektronski naslov, ki ga je podal bodisi ob vpisu v registerzdravnikov bodisi pri udeležbi na dogodkih.Zakaj ne dobim Napotki za nastavitev filtrov pri ponudnikihBiltena? e-poštnih storitevTočen elektronski naslov Microsoft Outlook GmailRazlog, zakaj ne prejemete Biltena, je 1. V orodni vrstici izberite gumb 1. V Gmail nastavitvah izberitelahko v tem, da vaš elektronski naslov “Junk” in na spustnem seznamu zavihek “Filtri in blokirani naslovi” inni več aktualen (ste ga prenehali kliknite “Junk E-mail options”. kliknite gumb “Ustvari nov filter”.uporabljati) ali pa je napačen. 2. Izberite zavihek “Safe senders” in 2. V polje “Od:” vpišite e-naslov: izberite gumb “Add”. Vstavite e-naslov [email protected] in Podpora in kontakt pošiljatelja: [email protected] kliknite “Ustvari filter za to iskanje”. si in kliknite gumb “OK” (slika 1). Milan Kokalj 3. Obkljukajte polje “Nikoli ne pošlji v 01 30 72 172 mapo z vsiljeno pošto” in izberite [email protected] kategorijo “Osebno”. Nato kliknite gumb “Ustvari filter” (slika 2).Odjava/prijava na BiltenRazlog je lahko tudi v tem, da ste se odprejemanja Biltena sami odjavili(preko povezave za odjave v samemBiltenu).Razvrščanje v e-poštnem Slika 1nabiralniku 3. Nato ponovno kliknite gumb “OK”.V večini primerov pa neprejemanju Slika 2botruje prejemnikov ponudnike-poštnih storitev. Zaradi različne IT-podporni kotičekpolitike in nastavitve filtrov e-poštanajvečkrat pristane v mapi z nezažele- Za vas vzpostavljamo podporo informacijski tehnologiji, kjer boste dobilino pošto (spam). uporabne nasvete za uporabo digitalnih storitev zbornice. Vabljeni k spremljanju.Nezaželena poštaKaj lahko storite v primeru, da se jeBilten znašel med nezaželeno pošto?V tem primeru svetujemo, daelektronski naslov poš[email protected] določitekot pošiljatelja, vrednega zaupanja, invso pošto s tega naslova kot zaželenopošto. Tako Bilten ne bo nikoli večzašel in ostal v mapi nezaželene pošteali mapi promocije.

Revija ISIS Uvodnik3Junij 2018Slavospev mediciniVesna Pekarović Džakulin, dr. med., spec. družinske medicine in medicinedela, prometa in športa, predsednica Odbora za osnovno zdravstvo Drage kolegice in kolegi, Odbor je do sedaj imel skupaj 15 rednih in pred vami je moj prvi uvodnik v reviji Isis, dve korespondenčni seji. Imenovali smo člane vzaradi česar sem se pisanja lotila s posebnim več delovnih skupin, med katerimi bi želelaspoštovanjem. Tako kot za mnoge med vami, je izpostaviti skupino za zunajbolnišnično nujnomedicina moje poslanstvo. Zame je medicina medicinsko pomoč in dežurno službo, skupino zaizjemna zaradi več razlogov, predvsem pa zaradi paliativno medicino, skupino za promocijodejstva, da je ena izmed prvih ved, ki si je upala cepljenja, projekt referenčnih ambulant inpriznati, da nečesa o svetu ne ve, in je to želela komisijo za medicinsko informatiko za osnovnoraziskati. Včasih, ko razmišljam o zgodovini zdravstvo.medicine, v sebi čutim ponos in hkrati skrom­nost, da sem lahko del te veličastne zgodbe. V Celostno smo obravnavali strategijo osnov­primerjavi s to veliko zgodbo se zdijo vse nega zdravstva, ki jo je pripravilo ministrstvo zaostale aktualne zgodbice tako zelomalo pomembne in nesmisel­ zdravje, pri čemer se je OOZ zavzel za širitevne ter se ne bodo nikoli mreže osnovnega zdravstva in izbolj­zapisale v zgodovino. šanje delovnih razmer za zdravni­ V letu dni, odkar sem ke. Povezali smo se s koordina­predsednica odbora za tivnim telesom za družinskoosnovno zdravstvo medicino, ki je javnost(OOZ), sem spoznala opozorila na pomembnostveliko čudovitih ljudi, ki širjenja mreže in posledicedelajo dobro in soustvar­ kaznovalne politike vjajo boljšo medicino. Res primeru napotovanja.je, da gre včasih za dolgotraj­ OOZ se je zavzel zanejše procese, ampak iskreno ločitev izvajanja rednega delaverjamem, da ni ničesar močnejše­ zdravnikov družinske/splošnega od ideje, za katero je prišel pravi čas. medicine od nujne medicinskeDovolj sem stara, da zagotovo vem, da se mi je vživljenju zgodilo veliko več prijetnih stvari kot pomoči.neprijetnih, in dovolj mlada, da zmorem potrpeti OOZ je podprl aktivnosti in zahteve primar­neprijetnost za dosego svojega cilja. Verjamem v nih pediatrov in šolske medicine do državnihizjemne posameznike, ki so zmožni navduševati institucij (MZ, NIJZ, ZIRS …) v zvezi s ceplje­druge, in nekoliko manj v same sisteme moči. njem in podpira koristi cepljenja kot najuspeš­ Pri delu v odboru sodelujemo in se povezuje­ nejše preventive pred nalezljivimi boleznimi.mo s posamezniki z več različnih področij. Na Zavzema se za povečanje promocije cepljenja innaših sejah po navadi poleg aktualnih težav za uvedbo dodatnih izobraževanj za zdravnikeobravnavamo eno glavno temo, ki jo osvetlimo z tudi kot pogoj za podaljšanje licence.več različnih strani in skupaj iščemo najboljše ZZZS nam je predstavil nov obračunskimožne rešitve. Na seje poleg najvidnejših pred­ model za družinsko medicino in pediatrijo, vstavnikov stroke redno vabimo predstavnike zvezi s katerim še vedno potekajo usklajevanja.ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno Obravnavali smo problem dvojnih licenc inzavarovanje Slovenije (ZZZS), strokovnih služb izbire osebnega zdravnika, podprli smo izobraže­zbornice in ostalih družbeno pomembnih akter­ vanje zdravnikov in zobozdravnikov s področjajev, kot so na primer pravosodje, Nacionalni zdravstvenega menedžmenta ter ponovitevinštitut za javno zdravje (NIJZ), policija, Zborni­ raziskave o obremenjenosti zdravnikov družin­ca kliničnih psihologov ter inšpektorat za delo. ske medicine. Razpravljali smo o pristojnostih inšpektorata za delo, težavah v medicini dela, prometa in športa ter problematiki preventivnih pregledov otrok športnikov.

Revija ISISU4 vodnikJunij 2018 ginekologiji, o novem obračunskem Zavzemamo se za to, da se v primeru modelu, o obremenitvah ginekologov povzročitve prometne nesreče pod na primarni ravni in težnji po uvaja­ vplivom alkohola alkohol vedno nju referenčnih ambulant. Podprli opredeli kot primarni vzrok prometne smo aktivnosti Združenja za ambulan­ nesreče. tno ginekologijo, ki bodo vodile k uresničevanju zniževanja normativa OOZ se je seznanil z razsežnostjo za dolgoročno zagotavljanje kako­ problema motenj spanja, ki prizade­ vostne storitve ambulantne ginekolo­ nejo predvsem mladostnike, izmenske gije. delavce, osebe s prekomerno telesno težo in voznike motornih vozil, ter se Na OOZ smo se seznanili z držav­ zavzel za večjo prepoznavnost proble­ nim načrtom razvoja paliativne oskrbe matike v strokovni in laični javnosti. in uvajanjem mobilnih paliativnih timov. Odbor podpira razvojne spre­ Člani OOZ smo predstavljali membe paliativne oskrbe na vseh Zdravniško zbornico Slovenije na področjih zdravstvene dejavnosti in se mnogih pomembnih dogodkih, sama zavzema za krepitev strokovne obravna­ pa sem postala predstavnica Slovenije ve na primarni ravni, kar bi moralo biti v UEMO. tudi finančno ustrezno ovrednoteno. Uvodnik bi želela zaključiti z Na OOZ smo se seznanili s proble­ mislijo, da nisem prišla tako daleč matiko alkohola v prometu in podpi­ samo zato, da bi prišla tako daleč. In ramo ničelno toleranco rabe alkohola da se je za zmage vredno boriti. in prepovedanih drog za vse voznike v prometu ter ustrezno spremembo S spoštovanjem, Vesna Zakona o pravilih cestnega prometa. OOZ je razpravljal o problemih vkomunikaciji med različnimi nivoji vProgram Koncertnih večerovDomus Medica v sezoni 2017/2018V oktobru smo začeli s programom Koncertnih večerov Domus Medica v sezoni2017/2018. Do septembra 2018 se bo zvrstilo osem vrhunskih glasbenih večerov. 12. junij 2018: »Skok v poletje« z Beethovnovim septetomProgram Koncertnih večerov Domus Medica za sezono 2017/2018 sta pripravila Zdravniška zbornica Slovenijein Slovensko zdravniško društvo.Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni,potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu: 01 30 72 152,za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Tako bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18. Vljudno vabljeni!



Revija ISISU6 vodnikJunij 2018Uvodnik Iz Evrope 45 Astma pri otroku – šola za zdravnike in medicinske sestre3 Slavospev medicini 30 Transformacija s specializiranimi učnimi Vesna Pekarović Džakulin ali emigracija delavnicami Anton MesecK naslovnici revije Ana Kotnik Pirš, 30 Visoka stopnja izgorelosti Majda Oštir hrvaškega zdravništva8 Prof. Kerry D. Olsen Anton Mesec 47 Konferenca o raziskovanju Alojz Ihan v antropozofski medicini 31 CT/MR: dogovorjeno Jurij Fürst skrajšanje čakalne dobeZbornica 48 26. evropski kongres EBCOG 31 68. dunajski Zdravniški ples: Sara Vodopivec12 Na kratko »Dunajska kri« iz dela zbornice 50 Konoplja Mladi zdravniki Tanja Varl,13 »Medicina se mora obrniti Miran Brvar nazaj k človeku« 32 Poročilo z zbora Mladih Strokovne publikacije14 Štajerski zdravnik zdravnikov Slovenije leta Tina Bregant 53 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec: Zgodovina zdravstva14 Otroško in preventivno Forum in medicine na Slovenskem zobozdravstvo – Medicina skozi čas, javno 34 Komentar k zapisom zdravstvo, farmacija15 Novosti pri varstvu osebnih Marjan Kordaš podatkov Andrej Rant 34 Obolevanje in umiranjeAktualno zdravnikov 54 Matjaž Zwitter: Marjan Fortuna Pogovori o zdravniški etiki16 Pogovor z Andrejem Robido Marjan Kordaš o problematiki otroške srčne kirurgije Intervju Strokovna srečanja Alojz Ihan 56 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike18 Besede učijo, zgledi vlečejo 36 Delovanje Odbora za Jernej Brecelj zobozdravstvo v skupni 57 Strokovna Zdravniški zbornici Slovenije srečanja19 Rekreativno uživanje konoplje za otroke in mladostnike Vito Vrbič 63 Mali prinaša več škode kot koristi oglasi Medicina Tina Bregant22 Poskus ocene pojavnosti 39 Posebnosti zdravljenja V spomin nasilnega dogodka nad osteoporoze z denosumabom zdravniki na delovnem mestu 64 Dr. Borislava Jasna Lovšin, v zdravstvu v obdobju 2010– Tomaž Kocjan, dr. med. (1939–2018) 2015 v Sloveniji na osnovi Mojca Jensterle Sever, Miloš F. Kobal Evidence poškodb pri delu Miro Čokolič, Andrej Zavratnik 65 Prof. dr. Mirko Toš, Barbara Lovrečič, dr. med. (1931–2018) Mercedes Lovrečič, Poročila s strokovnih srečanj Janez Rebol Mojca Zvezdana Dernovšek 41 Evropsko izobraževanje27 Psihološka podoba s področja bolnišničnih okužb S knjižne police nasprotnikov cepljenja Irena Grmek Košnik Jurij Kurillo 66 Jessica Joelle Alexander, 43 Beograd za oftalmologe in Iben Dissing Sandahl: sladokusce Vzgoja po dansko Barbara Podnar Nina Mazi

Revija ISIS Uvodnik7Junij 201867 Klaus Cäsar Zehrer: Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Das Genie (Genij) posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Marjan Kordaš Leto XXVII, št. 6, 1. junij 2018 uredništva. Natisnjeno 10.420 izvodovZanimivo Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije70 Obisk Virginia Commonwealth UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 University ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana Marija Lukič, IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Maja Hočevar Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 15.000 znakov – štetje72 Gluhi in naglušni spoznali 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili zasluge duhovnika in W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – kanonika Valentina Staniča T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Franc Zabukošek Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.Zdravniki v prostem času PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate74 Nebesno modra farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, Lucija Beškovnik UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman75 Nastop zdravniškega Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj orkestra Corpus Medicorum 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500 iz Melbourna (Avstralija) v W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Slovenski filharmoniji Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja z Pavle Košorok E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v77 Prireditev za bolnike v avli ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. UKC 6. marca 2018 Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena Biserka Komac E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali80 Svetovno prvenstvo srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da zdravnikov in farmacevtov v UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem smučanju Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Jasna Čuk Rupnik Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani,Zavodnik Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je81 Na drugem začetku svoje poti Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. 20 EUR bruto. Barbara Podnar Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke LEKTORIRANJE posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. primeru vam honorarja ne bomo mogli E: [email protected] izplačati. OBLIKOVNA ZASNOVA Napoved strokovnega srečanja Agencija Iz principa Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP dogodki za največ tri mesece vnaprej. Stanislav Oražem Izjava uredništva TRŽENJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Zdravniška zbornica Slovenije organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Dunajska cesta 162, p. p. 439 uredništva Izide. 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina E: [email protected] Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno TISK zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Tiskarna Povše Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

8 Revija ISIS revijeK nJaunijs20l1o8 vnici Prof. Kerry D. Olsen Prof. dr. Alojz IhanProf. Olsen je kirurg za področje glave invratu na kliniki Mayo v Rochestru, Minne-sota (ZDA). Ob tem je bil dolgoletni člannadzornega sveta in sveta guvernerjevklinike Mayo in je predsednik oddelkakirurgije za področje glave in vratu terstrokovni direktor centra Dana Abraha-ma za zdravo življenje. Bil je predsednikosebja na kliniki Mayo, dobitnik nagradeDistinguished Clinician in član Učiteljskedvorane slavnih klinike Mayo. Njegovekirurške inovacije, raziskave in publikaci-je so ga pripeljale do profesure na Jo-seph I. in Barbara J. Ashkins katedri zakirurgijo na kliniki Mayo.Govori se, da zdravnik ob zaposlitvi nakliniki Mayo ne dobi v podpis pogodbe,ampak mu samo predstojnik oddelkastisne roko in mu pove, da je njihov. Jeto mit in vseeno obstajajo pogodbe? Ne, ni mit, na Mayo sem že več kot 30 let innisem še nikoli podpisal ničesar. V ozadju jedolga tradicija, po kateri zdravnika, ki nekaj letdela na oddelku in ga kolegi vidijo kot dobregasodelavca, predstojnik v imenu oddelka zaprosi,naj ostane. Obojestranski stisk roke pomeni, da jekolega od tistega trenutka naprej del klinikeMayo in lahko ostane do konca življenja, če nepride vmes kaj zares izjemnega.Po koliko letih dela na oddelku je nava-dno ta slavni stisk roke? Navadno po treh. Izbiri in formiranju sode­lavcev posvečamo izjemno pozornost in v temčasu se vsi trudimo zelo natančno prepoznatipotenciale mladega sodelavca in ga sistematičnovključevati v naloge, kjer bi svoje zmožnosti intalente čim bolj izrazil. To tudi bodočemu sode­lavcu nudi toliko motivacije in veselja, da je malotakih, ki si ne želijo ostati, in po drugi strani jepravzaprav tudi zelo malo takih, s katerimi potreh letih osebje oddelka ni zadovoljno. Tisti, ki

K naslovnicRiJeuvnriijjae2I0S1IvS8 ije9se vklopi v delo, ga to potegne samo opravijo vse hkrati in čim prej. Zares senzorjev, ki jih na kliniki s pomočjopo sebi, kdor pa ne najde motivacije je veliko pacientov, ki jih naslednji partnerskih podjetij razvijamo inin veselja, pa kmalu odide, saj mu je dan po prvem snidenju že operiram. dajemo v uporabo bolnikom, lahkodelovni ritem prenaporen. Bistvo Seveda to ni vedno mogoče zaradi bolnik v vsakem trenutku naloži v svojdobre tradicije je, da na koncu vsi narave bolezni, načeloma pa je na zdravstveni karton svoje senzorskedobijo in ni veliko izgub in žrtev. kliniki vedno mogoče organizirati sko­ zapise, fotografije, videoposnetke ali raj vse v dobro pacienta, tudi če je ob kadarkoli tudi pošlje vprašanje aliKo si enkrat z Mayo, ostaneš z taki operaciji naslednji dan potrebno izrazi skrb ter dobi v kratkem, nava­Mayo? sodelovanje dveh ali treh kolegov dno še isti dan, tudi odgovor. drugih specialnosti. Načrtovalci naših Ja, fluktuacija zdravnikov in zgradb in zmogljivosti imajo to v Sliši se imenitno. A hkratisester je izjemno nizka, manj kot mislih in organizacija je zares dobra, pomeni to precejšen informa-triodstotna, verjetno najnižja v državi. čeprav ni enostavno usklajevati več cijski pritisk za zaposlene. Po kot 100 operacijskih dvoran, kjer delo eni strani zahteva nenehnoSo plače tako dobre? poteka hkrati. Zato tudi rad delam na odzivnost, po drugi strani tej kliniki in tako je tudi z mojimi sistem sledi vsakemu njihove- Ne, to ni razlog, plače znašajo kolegi, čeprav, kot rečeno, zdravniki mu koraku, evidentiran jeokoli 70 % ameriškega povprečja za na Mayo nimamo najboljših dohod­ vsak pogled zdravnika v bol-posamezno stroko. Ob tem plača kov. Še zdravniške sobe so v tem duhu nikov karton ali na rentgenskipokrije vse, kar delaš na kliniki Mayo. načrtno majhne in skromne, saj vse posnetek, prav tako vsakaPlača je fiksna in ne po učinku, niti ni naše delovanje prežema pravilo, da je konzultacija in njeno trajanjeposebnih izplačil za to in ono. Ljudje bolnik prvi, in se presežek dohodkov in tudi najmanjši poseg, vse jeniso privrženi kliniki Mayo zaradi vlaga predvsem v razvoj zdravljenja in evidentirano, prešteto. Brezdenarja, pač pa zaradi edinstvene udobje bolnikov. izpolnjenih kliničnih normtradicije in organiziranosti, ki nudi računalnik npr. sploh nevsem zaposlenim veliko zadoščenja Slišal sem, da je klinika v omogoči naročila letalskepri delu s pacienti. zadnjem letu v prenovo svoje- karte za kongres. ga že tako odličnega informa-Na primer? cijskega sistema vložila več Gre za evidence v korist čim kot milijardo dolarjev. boljšega zdravljenja. Karkoli v zvezi z Na primer, neredko se zgodi, da bolnikom se zgodi kjerkoli v našemzjutraj prvič vidim pacienta, ki ima na Naše informacijske baze so eden sistemu, na Floridi, v Arizoni, vvratu nekakšen tumor. Naročim največjih ponosov klinike. Že več kot Minnesoti ali v naših 70 partnerskihbiopsijo, ki jo opravijo med istim sto let smo drugim bolnišnicam vzor, bolnišnicah, je v vsakem trenutkupregledom, in PET-tomografijo, ki jo kako poenoteno voditi evidence o dostopno zdravniku in bolniku.opravijo takoj po pregledu. Nato se ob poteku bolezni in zdravljenja in imeti Ampak naša delovna filozofija vrezultatih izvidov še isti dan posvetu­ dobre podatke tudi za 50 let nazaj. osnovi ne temelji na kontroli in tudijem o operaciji z dvema ali tremi Svoje prispeva tudi dejstvo, da smo iz ne na spodbujanju čim večjega številakolegi drugih specialnosti. Medtem Rochestra (tudi pomembna tovarna posegov, ampak na spoštovanjuanesteziolog opravi potrebne preglede IBM za proizvodnjo superračunalni­ dogovorov na oddelku in predvsem nain preiskave, da lahko popoldne kov, op. A. I.). Trenutno smo na sodelovanju vseh zaposlenih v dobroskupaj s plastičnim kirurgom že koncu ogromne prenove informacij­ bolnika. Če zna moj kolega nek poseggovoriva s pacientom o operaciji, skega sistema, ki diskretno sledi bolje kot jaz, ga brez pomislekanaslednji dan pa je pacient operiran. vsakemu opravilu na kliniki, brez da predam njemu, to je načrtna politikaTo je rutina na kliniki Mayo in hkrati bi se zaposleni s tem ukvarjali. Pove­ klinike. Jaz s tem, ko predam bolnikane poznam bolnišnice, kjer bi lahko zani so informacijski sistemi aparatur, kolegu, nič ne izgubim, moja plača nidelal na tak način. laboratorijskih in diagnostičnih linij, nič večja, če opravim petdeset name­ elektronskih kartonov bolnikov, vse sto dogovorjenih dvajset operacij. VKako je bilo to mogoče doseči? elektronske evidence, ki nastajajo pri zvezi s tem je enako pomembno, da pregledih, operacijah, negi in hranje­ tudi oddelki ne tekmujejo med seboj Ker že poldrugo stoletje na kliniki nju bolnikov, uporabi ambulantnih in za bolnike, saj se bilance delajo navelja nekaj temeljnih vrednot, med drugih prostorov. Vsak bolnik ima ravni celega sistema in ne posameznihkaterimi je prva, da se vse na kliniki tudi popoln elektronski dostop do oddelkov. Oboje, kar sem opisal – po­načrtuje, gradi in organizira z mislijo svojih zdravstvenih zapisov, vseh litika plač in politika financiranjana čim večje udobje in korist bolnika. preiskav, slik, posnetkov; s pomočjo oddelkov – spodbuja izbiranje naj­Ljudje se prihajajo zdravit z vseh mobilne tehnologije in številnih boljšega možnega zdravljenja bolni­koncev ZDA in tujine, zato storimovse, da ne letajo sem in domov in spetnazaj na preiskave in posege, ampak

Revija ISIS revijeK10naslovniciJunij 2018kov in hkrati razvija kakovost zdravni­ upodobljene temelje vrednote spodbujamo, da razmišlja in se vsakkov, saj na ta način zdravniki, ki imajo klinike, od spoštovanja vseh dan pogovarja, kaj narediti boljše. Tunajveč izkušenj z določenim posegom, pacientov do sočutja, pošteno- ne mislim predvsem temeljnih ra­dobijo od vseh kolegov nove in nove sti, skupinskega dela, inovati- ziskav, ampak praktične inovacije, kipaciente, ki potrebujejo enak poseg. vnosti, odličnosti ... izboljšajo zdravljenje. V tem smo zeloTako postajajo posamezni zdravniki dobri. Pri tem pa vsem najprej pove­zaradi obsežnih izkušenj izrazito Zgodovina je za naš kolektiv zelo mo, da se od zdravnika v prvi vrstispecializirani in dobri za določeno pomembna. Vsak zaposleni tisočkrat pričakuje, da je odličen klinik. V temvrsto posegov in pacientom upraviče­ pove sebi in drugim zgodbo bratov se razlikujemo od raziskovalnono rečemo, da jih bomo prepustili Mayo, ki sta po tornadu, ki je porušil usmerjenih univerzitetnih klinik, kjernajboljšemu na kliniki, pogosto tudi v Rochester, ustanovila zasilno bolni­ delajo bolj malo s pacienti, zato dadržavi. Pacienti so nam za to hvaležni. šnico za ranjence in nato začasno lahko raziskujejo in publicirajo. Pri dejavnost nadgradila v kliniko, ki sta nas pa so raziskovanje in inovacijeTa princip, da se količina dela jo v oporoki zavezala k neprofitnosti samo nadgradnja odličnega kliničnegane odrazi v financah, zveni – vsi presežki se namenjajo za izbolj­ dela, ki se tudi najbolj ceni.zelo neameriško. Kaj je potem ševanje standarda in zdravljenjas produktivnostjo? bolnikov. Vsi se zavedamo in smo Pri vašem zdravniškem delu, ponosni, da je naša klinika najboljša v tj. zdravljenju tumorjev glave Naša produktivnost ni vprašanje, osmih od 15 ocenjevanih specialistič­ in vratu, je v zadnjem desetle-pravzaprav je zelo velika. To je po­ nih strok v ZDA in je hkrati tudi tju prišlo do velikih spre-sledica dobre organizacije in hkrati najbolje rangirana bolnišnica v ZDA. memb. Katere se vam zdijosistematične vzgoje sodelavcev in najpomembnejše?vodij oddelkov. Vsak oddelek je tim­ Vaše številke so impresivne:sko tako povezan, da se točno ve, kaj nad 1,3 milijona bolnikov Najprej izjemen razvoj slikovnekdo trenutno dela. Kdor ne operira, letno, 4500 zaposlenih zdrav- diagnostike, različne metode inima druge naloge in sami ste se lahko nikov in 60.000 ostalih zdrav- odlični instrumenti omogočajo zaresprepričali, da ni zaposlenih, ki si ne bi stvenih sodelavcev, 12 mili- natančno 3D-predstavo o obseguprizadevali narediti čim več za bolnike jard dolarjev letnih tumorja, ki v kombinaciji z natančnimin za našo odličnost pri zdravljenju. prihodkov. odstranjevanjem pomenijo velikZjutraj, ko načrtujemo dan, in popol­ napredek. Pri tem seveda ne moremdne, ko se pogovorimo o opravljenem Naša tradicija neprofitnosti in mimo protonske terapije, o kateri semdelu, ni nikogar, ki ne bi imel dovolj vlaganja vseh dobičkov v izboljšanje danes predaval tudi na Onkološkemsnovi za opis svojega dela. To je kultu­ zdravljenja bolnikov daje dobre inštitutu. Kot drugo je izjemen napre­ra klinike Mayo, ki jo nenehno gradi­ rezultate, kot zdravnika pa me pred­ dek v rekonstruktivni kirurgiji, zlasti zmo že sto petdeset let in ima v sre­ vsem veseli, da se lahko ukvarjam mikrovaskularnimi tehnikami. Tretjadišču skupinsko prizadevanje za čim izključno s pacientom in storim zanj velika stvar je napredek, ki pri vednoboljšo izkušnjo vsakega posameznega vse, kar je najbolj optimalno. Ne več pacientih omogoča odstranitevbolnika, ki se zdravi pri nas. Zato pri zanima me njegov status in finančninas ni genijev, ampak smo vsi delavci položaj, ni mi treba računati stroškovv dobro bolnikov. Kdor hoče biti genij, posegov, to je delo usklajevanja našihne ostane pri nas, ker mu je prena­ organizatorjev z zavarovalnicami.porno, da so pri nas v središču samo Klinika ima tudi številne sklade, vbolniki, ki jim vsak po svojih močeh katere donirajo hvaležni bolniki nadskuša pomagati. Zato je tudi čisto obi­ 600 milijonov letno. Brez teh našihčajno, da paznik ali tehnični delavec bolnikov ne bi mogli biti to, kar smo,ali čistilec vpraša bolnika na hodniku in v primeru finančnih težav pacien­po počutju. Če opazi, da se bolnik ne tov naše ekonomske službe poiščejo vznajde, pusti svoje delo in prijazno naših skladih sredstva za zdravljenje.odpelje bolnika deset minut ali četrture daleč na drugi konec klinike. To je Ob tem pa je vaš raziskovalnipovsem normalno, vsi vemo, da smo v proračun nad milijardo inprvi vrsti zadolženi za bolnike. objavite 7000 znanstvenih člankov letno.Zato verjetno tako poudarjatezgodovino klinike in so povsod Na kliniki dela veliko zelo nadar­na stenah stokrat napisane in jenih ljudi, ki jih spodbujamo k inovacijam, pravzaprav vsakogar

K naslovnicRiJeuvnriijjae2I0S1IvS8 1ije1tumorja z endoskopskimi, minimalno vodja klinike čutil dolžnost za izbolj­ gali ostati zdravi. Osebno pa se obinvazivnimi posegi. In četrto ome­ šanje življenja zaposlenih, ki so ukvarjanju z zdravljenjem raka mojihnjam imunoterapijo, novi inhibitorji praviloma nenehno na kliniki in se pacientov že dolgo ukvarjam tudiimunskih kontrolnih točk (PD-1, vračajo k pacientom ob nemogočih z vprašanji, kako izboljšati fizičnoPDL-1, op. A. I.) tudi pri naših tumor­ urah, kar vse skupaj ni preveč zdravo. stanje pacientov, da bi lažje preneslijih obetajo zelo drugačen pristop k Center je do leta 2014 služil zaposle­ zdravljenje in se po zdravljenju lažjeterapiji. Seveda pa je izvrstno, če nim na kliniki Mayo kot zelo dobro vključili v normalno življenje. Gre zaklinično okolje zdravniku omogoča, opremljen fitnes center, v katerem so vprašanje kondicije, mišične mase,da vse omenjeno doživlja in izvaja s pomočjo odlično sestavljenih trenin­ prehranjenosti in načina prehrane. Prihkrati, vendar tega ne zmore en gov in z moderno senzorsko tehnolo­ uspešnosti zdravljenja so pomembnačlovek, ampak velik tim, ki sodeluje. gijo podpirali kondicijo in zdravje tudi vprašanja zaupanja, osebnostneTu je spet pomembna naša vzgoja za zaposlenih, jih vodili skozi programe čvrstosti, volje in energije za izva­skupno delo. Sploh pri tumorjih hujšanja, različnih vrst rehabilitacij janje zdravljenja in premagovanjevratu, ki jih operiram, je bilo že tudi v po boleznih ali poškodbah ter z vsemi bolezni. Na kliniki Mayo imamo dolgopreteklosti pomembno, da se nas pri podatki in analizami objavili tudi tradicijo raziskovanja učinkovitostioperaciji zbere več sodelavcev različ­ marsikaj novega v znanstvenih publi­ komplementarnih metod, ki pripomo­nih specialnosti: nevrokirurg, žilni kacijah. Center, v katerem v povprečju rejo k boljšemu poteku zdravljenja.kirurg, plastik, ortoped. Prednost več kot 2500 zaposlenih redno obi­ Pravzaprav nas zanima vse, kar binaše klinike je, da je mogoče tako skuje programe zdravega življenja, pripomoglo k boljšemu okrevanju. Čevrsto operacije organizirati zelo hitro, smo od leta 2014 naprej razširili in ga pomaga molitev in to izmerimo, smopogosto v enem samem dnevu. Ljudje uporabljamo tudi za izobraževanje in zadovoljni, brez da bi čutili potreboenostavno pridejo iz različnih nad­ rehabilitacijo bolnikov. Pomembna je po odpiranju teoloških vprašanj.stropij in stopijo skupaj, to je normal­ postala tudi preventivna dejavnost,na rutina. Zato se tudi spremembam, saj imajo zdravstvena priporočila, ki Marsikje v »resnih klinikah«ki se zdaj dogajajo, ni težko prilagodi­ izhajajo iz naše klinike, izjemno velik omenjanje komplementarnihti, pravzaprav se omenjenim sodelav­ vpliv v celotnih ZDA in tudi širše. Lep in alternativnih pristopovcem le pridružujejo še drugi, radiolo­ primer so bila naša prehranska povzroči zmajevanje z glavo.gi, farmakologi, žilni kirurgi. Pri vsem priporočila, ki so jih po vsem svetuse je najpomembneje zavedati, da se začeli citirati kot »Mayo Clinic Diet«, Za vse je potreben čas, to jemedicina nenehno razvija in spremi­ čeprav kaj takega pri nas sploh ni počasen proces. Na kliniki Mayonja, posegi, ki sem jih delal pred 30 obstajalo, dokler si nismo rekli, pa ničesar ne sprejmemo zato, ker jeleti, niso več enaki posegom, ki jih napišimo že enkrat to »Mayo Clinic moderno ali bi pacienti radi kupili,delam danes, in sledenje temu na­ Diet«, če jo že povsod reklamirajo in smo pa odprti za vse, kar bi lahkopredku je ena od lepot, zaradi katerih citirajo. Tako je kolega dr. Hensrud, dokazljivo pripomoglo k boljšemuv medicini uživam. ki tudi redno prihaja na ljubljanski okrevanju pacientov. Zato vodimo simpozij, sestavil to knjigo, ki je številne prehranske programe, pro­Ob vpetosti v kirurgijo in seveda takoj postala milijonska grame povečevanja fizične zmogljivo­upravne funkcije klinike uspešnica. sti, programe psihološke čvrstosti,Mayo ste se desetletje nazaj osebnostne rasti, nekaterih vzhodnja­odločili postati tudi direktor Ljudje, ki jih s preventivnimi ških tehnik, spodbujamo duhovnostDan Abraham centra za izva- programi navdušite, ko so še in predvsem študijsko preverjamo,janje preventivnih programov zdravi, vam bodo zaupali tudi, kako kakšna metoda učinkuje prizdravega življenjskega sloga, ko zbolijo? določenih pacientih. Na kliniki Mayozato se zadnja leta tudi redno nenehno poudarjamo, da se je trebasrečujemo in sodelujemo. Od Prav gotovo in ker se zavedamo nenehno učiti od drugih. Pri nas nekod motivacija za to dejav- odgovornosti, ki nam jo v javnosti boste nikoli slišali človeka reči: »Jaznost? daje naša klinika, imamo ogromno sem najboljši na svetu!« ker nihče ni spletno platformo, odprto za izobra­ najboljši, vsi pa se lahko učimo drug Ko nam je donator, po katerem je ževanje pacientov in zdravnikov ter od drugega, preizkušamo naučeno incenter poimenovan, ponudil izgradnjo ostalega osebja. Skupaj s partnerskimi prenašamo dobre izkušnje naprej.in opremo velike, petnadstropne podjetji, tudi slovenskim, razvijamo Zaradi te odprtosti je klinika Mayozgradbe, ki bi služila izključno vode­ spletne, mobilne in telemedicinske postala tudi zelo upoštevana referencanju in preučevanju preventivnih aplikacije, ki bodo medicini v pri­ komplementarnih metod zdravljenja.programov zdravega življenja, sem bil hodnosti dale nov značaj – ljudem Ko nekaj ponudimo pacientom, je tonavdušen in prevzel vodenje projekta. bomo postali življenjski partnerji ne marsikomu znak, da je vredno posku­Tudi zato, ker sem kot dolgoletni le v bolezni, ampak jim bomo poma­ siti.

Revija ISIS1Z2bornicaJunij 2018Na kratko iz dela zbornice Prvi razpis specializacij zdravnike in privarčevali kar nekaj denarja, so ukrep utemeljili v UKC Ljubljana. V izjavi za POP 14. maja je Zdravniška zbornica Slovenije na TV je predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašekspletnih straneh objavila končno stanje prijav na - Travnik opozorila, da pri tem ukrepu zmoti to,razpise specializacij za zdravnike in zobozdrav­ da je to del sanacijskega načrta UKC, saj varčeva­nike za leto 2018. nje nikakor ne bi smelo biti razlog, zakaj se kompetence prenašajo na babice. Največ nezasedenih mest je ostalo za specia­lizacijo iz družinske medicine, kamor se je na 46 Pahor sprejel primarnemest prijavilo 7 kandidatov, prostih je tako še 39 pediatremest. Prav tako je prostih še 8 mest za speciali­zacijo iz urgentne medicine, 6 iz psihiatrije, 4 iz Predsednik Republike Slovenije Borutanesteziologije in 3 iz hematologije. Za speciali­ Pahor je 20. aprila 2018 sprejel predstavnice inzacijo iz radiologije, kjer je razpisanih 6 mest, pa predstavnika Sekcije za primarno pediatrijo, kije prišlo najprej kar 17 popolnih vlog kandidatov deluje v okviru Združenja za pediatrijo Sloven­in kandidatk, v času prenosa vloge (ki se je skega zdravniškega društva, ter predstavnicozaključil 11. maja) pa se je število prijav na to Projekta Imuno Društva študentov medicinespecializacijo znižalo na 13. Slovenije. Pogovor o problematiki cepljenja v Sloveniji je bil pripravljen ob evropskem in Izbirni postopki bodo tudi za razpisana svetovnem tednu cepljenja, ki je potekal od 24.mesta specializacij za zobozdravnike. Na do 30. aprila pod globalnim geslom »Cepljenje3 razpisana mesta je prispelo 16 popolnih vlog deluje – za zaščito zdravja v vseh starostnihkandidatov. obdobjih«. Predsednik je v pogovoru izrazil podporo in naklonjenost prizadevanjem zdrav­ Javno odpiranje vlog na razpis, ki je bil niške stroke, ki je enotna glede pomena ceplje­objavljen 12. aprila in odprt do 3. maja, je bilo v nja v sodobnem času.ponedeljek, 7. maja 2018, na Zdravniški zborniciSlovenije. Udeležilo se ga je nekaj kandidatov, ki Posledice kaznovanjaso se želeli prepričati, da je njihova vloga prispe­ zdravnikovla in je popolna. Vlada RS je pred kratkim nezakonito sprejela Imenovanje koordinatorja ureditev, po kateri napotni zdravnik prevzema sekundariata finančno odgovornost za morebitno neupraviče­ no napotitev na sekundarno raven. Na javni poziv za imenovanje koordinatorjasekundariata se lahko prijavi kandidat, ki: • ima Ker je uredba izjemno škodljiva predvsem zanajmanj pet let izkušenj kot nadzorni mentor in bolnike, je Sindikat zdravnikov družinske medi­• je priznan strokovnjak na svojem področju. cine skupaj s Sekcijo primarnih pediatrov Slove­ nije in v sodelovanju z različnimi društvi bolni­ Kandidati morajo vlogi priložiti svoj življe­ kov 24. aprila 2018 o posledicah škodljivenjepis in predlog oziroma vizijo usposabljanja za ureditve seznanil tako stroko kot širšo javnost.sekundariat. Vloge z dokazili pošljite do 1. 6. Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec.2018 po pošti na naslov: Zdravniška zbornica druž. med., je ukrep označila za brezobziren,Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, s neprimeren in nepremišljen. Vprašala se je, kakopripisom: Javni poziv za imenovanje koordina­ neki naj pričakujemo nove specializante družin­torja za sekundariat, ali na elektronski naslov: ske [email protected] Pravilnik o strokovnih Zdrave nosečnice k babici nadzorih s svetovanjem Zdravniška zbornica Slovenije se je v začetku 23. aprila 2018 so se na prvem sestankumaja odzvala na poročanje medijev (Dnevnika, sestali nadzorniki v zobozdravstvu. ObravnavaniKliping 18-05-04, str. 6), da v UKC Ljubljanarazmišljajo, da bi za zdrave nosečnice v ambu­lantah skrbele babice. S tem bi razbremenili

Revija ISIS Zbornic1a3Junij 2018sta bili letni poročili nadzorov za leti nad dopustno mejo – v mandatu te Zdravniški2016 in 2017. V nadaljevanju je tekla vlade – potrojile. Gost v studiu prof. ombudsmanrazprava o izboljšanju protokola dr. Marko Noč, predstojnik Klinične­izvedbe nadzora in o načinu komuni­ ga oddelka za intenzivno interno Delo zdravniškega ombudsmanakacije na nadzorih. V sodelovanju s medicino, je povedal, da slovensko – to vlogo predano opravljajo trijepravno službo zbornice so pregledali zdravstvo še enega takšnega mandata izkušeni zdravniki, ki so za anonimnenov pravilnik o strokovnih nadzorih s ne bi preživelo in da je bila velika pogovore po telefonu ali tudi osebnisvetovanjem, v katerega so vključili sreča, da niso bile izpeljane vse obisk in pogovor na voljo vsak mesecpotrebne prilagoditve za opravljanje reforme, ker bi bila katastrofa še v treh terminih – se preveša v prvonadzorov v zobozdravstvu. Pravilnik večja. leto uspešnega delovanja. V tem časunaj bi bil predvidoma sprejet v maju v so s pogovorom, podporo in človeški­soglasju z MZ. Opozoril je, da je zgrešeno že mi nasveti pomagali številnim zdrav­ osnovno načelo. »Ločim le dobro in nikom in zobozdravnikom pri njiho­ Ocena mandata slabo medicino, ne pa javne in vih izzivih, dilemah in stiskah. ministrice privatne. Poznam številne dobre in slabe primere medicine tako pri Na pogovor po telefonu ali obisk V oddaji Tarča, ki je bila na privatnikih kot v javni mreži,« je se tudi v juniju lahko še naročite, insporedu v četrtek, 3. maja 2018, so povedal prof. dr. Marko Noč. Izpo­ sicer s klicem na številko: 01 30 72gostje v studiu ocenjevali mandat stavil je še, da je naloga države 100 (recepcija zdravniške zbornice)vlade dr. Mira Cerarja pred prihaja­ predvsem trojna: da nadzoruje ali po elektronski pošti: zdrom@jočimi volitvami. Na področju zdrav­ pogoje dela, kakovost, vendar ne po zzs-mcs.si, lahko tudi preko vašegastva so se med drugim čakalne dobe nekih imaginarnih kazalcih, in da povsem anonimnega elektronskega kontrolira ceno. naslova.Zdravniški ombudsman v juniju 2018Ime Datum Čas StatusBrane Četrtek, 7. junij 2018 15.00–17.00 Prosta dva terminaDarja Sreda, 13. junij 2018 16.00–19.00 Zasedena oba terminaUrška Četrtek, 28. junij 2018 17.00–19.00 Prosta dva termina Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimen osebni pogovor ob kariernih aliosebnih izzivih lahko pokličete na: 01 30 72 100 (recepcija zdravniške zbornice) ali pišete na: [email protected],lahko tudi preko vašega povsem anonimnega elektronskega naslova.»Medicina se mora obrniti nazajk človeku« Med 17. in 19. aprilom je v Gornji pacienta, gledajo v računalniške zaslo­Radgoni potekal 3. mednarodni sejem ne. Zato je poudarila, da se morasodobnega zdravstva – MEDICAL medicina obrniti nazaj k človeku.2018, ki ga organizira Pomurski sejem. Zdravniška zbornica Slovenije je Predsednica zbornice dr. tokrat na sejmu aktivno sodelovala inZdenka Čebašek - Travnik je skupaj z Nacionalnim inštitutom zaudeležence sejma nagovorila na javno zdravje pripravila izobraževalniotvoritveni slovesnosti. Poudarila je, dogodek Inovativne metode v zdrav­da je sodobni čas prinesel v delo stvu. Izobraževanja se je udeležilo 30zdravnikov veliko dobrodošlih novo­ zdravnikov in zobozdravnikov.sti, privedel pa tudi do velike zarezemed zdravniki in bolniki, saj zdravniki Na okrogli mizi z naslovom Do­polovico že tako zelo skopo odmerje­ stopnost zobozdravstvenih storitevnega časa, ki je namenjen pregledu pa je sodeloval predsednik Odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.

Revija ISISZ14bornicaJunij 2018Štajerski zdravnik leta V aprilu je v okviru sodelovanja vljali izvrstne dosežke slovenske Vrhunec projekta – slovesnačasopisne hiše Večer in Zdravniške medicine, predvsem delo zdravnikov, razglasitev je bila v Narodnem domu vzbornice Slovenije stekel izbor Štajer­ njihovih timov in ustanov. V razme­ Mariboru 29. maja 2018 ob 18. uri.ski zdravnik leta, o čemer smo vas v rah, ko nam zdravnikom ukrepi vladebiltenu in po e-pošti sproti obveščali. v zadnjem mandatu niso bili naklon­ V prihodnji številki revije Isis paCilj akcije je, da se v javnosti bolj jeni in so pogosto le še poglabljali bomo pisali o tem, kdo so zdravniki,izpostavi, da je v zdravstvu vsak dan razkorak med pacienti in zdravniki ter ki so prejeli nazive štajerski zdrav­na tisoče dobrih zgodb in srečnih kratili našo strokovno avtonomijo, in nik leta po izboru javnosti in katere­koncev, na stotine rešenih življenj in kljub temu, da je finančnih virov za ga od medicinskih dosežkov, prija­požrtvovalnih dejanj ter vrhunskih uvajanje najsodobnejših metod vljenih na natečaj, je komisijadosežkov vas, zdravnikov in zobo­ zdravljenja vedno premalo, slovenski izbrala za medicinski dosežek štajer­zdravnikov. zdravniki dan za dnem dosegajo ske regije. izjemne rezultate. To nam v neposre­ Povabili smo vas, da se vključite v dnem stiku sporočajo tudi pacienti,natečaj Medicinski dosežek štajerske saj dobivamo pohvale in zahvaleregije po izboru strokovne komisije. zdravnikom tudi na naš naslov.Rok za oddajo prijav je bil 16. maj Še posebej nas veseli, da je ta projekt2018 do 24. ure. Za vaše predano delo zaživel najprej v štajerski regiji in vpa so se vam lahko zahvalili tudi Prekmurju. V obeh regijah delujejopacienti, kar so storili tako, da so zdravniki, ki mi v osebnih stikihizpolnili posebno glasovnico. Da ste poročajo o odličnih dosežkih, a so ti vlahko prav vsi družinski zdravniki, javnosti premalo znani ali pa splohpediatri, ginekologi in zobozdravniki ne. Naš skupni cilj s časopisno hišoiz štajerske regije sodelovali v tem Večer je, da se o njih sliši več in dadelu projekta, ste v začetku maja po tudi zdravniki v teh dveh regijahpošti prejeli povabilo in glasovnice za prejmejo javno pohvalo in potrditev ssodelovanje v izboru Štajerski zdrav­ strani stanovskih kolegov,« je obnik regije po izboru javnosti. začetku akcije za Večer poudarila predsednica zbornice dr. Zden- »Na Zdravniški zbornici Slovenije ka Čebašek - Travnik.smo že nekaj časa načrtovali, da bitudi skozi naše delovanje bolj izposta­ Otroško in preventiv- no zobo- zdravstvo 25. aprila 2018 je v Klubu Domus Medica potekal klubski pogovorni večer na temo Otroško in preventivno zobozdravstvo – izkušnje, dileme in prihodnost. V razpravi, ki je proble­ matiko osvetlila z vseh vidikov – tako fakultete, ki je v preteklosti pripravlja­ la in izvajala progam, zavodov, zobo­ zdravnikov, strokovnjakov za javno

Revija ISIS Zbornic1a5Junij 2018zdravje kot tudi zdravstvene zavaro­ vsekakor dobrodošel. Poudarjeno je ve tisto, ki je prednostno in ga bodovalnice in ministrstva za zdravje, je bilo še, da je treba urediti financira­ podprli.bilo izpostavljeno, da je ključno, da nje, saj javni zavodi in tudi koncesio­strokovna javnost pove, ali je podi­ narji za to nimajo finančnih virov. Vsebino si lahko ogledate v videoplomski tečaj otroškega in preventiv­ Prav tako težko zagotovijo odsotnost posnetku: https://www.youtube.nega zobozdravstva potreben in v zobozdravnika za 300 ur in več. S com/watch?v=cVmFKvvr7co&featurekakšnem obsegu ter s kakšnimi strani ministrstva za zdravje pa je bilo =youtu.bevsebinami. Vsi pa so se strinjali, da je zagotovljeno, da je področje preventi­Novosti pri varstvu osebnihpodatkov 25. maja 2018 je začela veljati ca do 25. maja 2018. Obrazec obvestila vam na spletni strani za člane, kamorSplošna uredba o varstvu podatkov je na voljo na spletni strani Informa­ dostopate preko vašega gesla.(angl. General Data Protection Regu­ cijskega pooblaščenca.lation – GDPR), ki je prinesla kar Koristne informacije IPnekaj novosti. Te bomo morali upošte­ Dr. Nataša Pirc Musar je navati tudi zdravniki in zobozdravniki. predavanju pojasnila, da je DPO treba Obsežno o tem, kaj je treba storiti imenovati tudi v primeru, ko pri do 25. maja 2018 za uskladitev s Na Zdravniški zbornici Slovenije zdravniku ali zobozdravniku drug Splošno uredbo o varstvu podatkov,smo zato v soboto, 5. maja 2018, zdravnik ali zobozdravnik dela le po na spletni strani obvešča tudi Infor­organizirali izobraževanje z nekdanjo pogodbi ali kot s. p. macijski pooblaščenec (IP).informacijsko pooblaščenko in stro­kovnjakinjo za varstvo osebnih Objavljeni obrazci Med drugim je na spletni strani IPpodatkov dr. Natašo Pirc Musar, ki je objavljen nabor najpogostejših vpra­predstavila ključne novosti. Za izobra­ Zaradi uskladitve poslovanja zasebnih šanj in odgovorov Informacijskegaževanje je bilo izjemno veliko zanima­ izvajalcev zdravstvenih storitev s pooblaščenca ter letaka 10 korakovnje, udeležilo se ga je več kot 140 Splošno uredbo o varstvu podatkov za pripravo na GDPR in Kaj prinašaudeležencev. Tako dr. Pirc Musarjeva (GDPR) je Zdravniška zbornica nova Splošna uredba (EU) o varstvukot strokovnjak s področja informacij­ Slovenije objavila obrazce, ki so podatkov? Poleg tega je na spletniskih tehnologij Primož Govekar sta pripravljeni posebej za izvajalce strani še vrsta drugih informacij inmed predavanjem in po njem odgo­ zdravstvene dejavnosti. Dostopni so napotkov.varjala tudi na zelo konkretna vpraša­nja udeležencev. Največ vprašanj se je nanašalo naimenovanje odgovorne/poobla-ščene osebe za varstvo osebnihpodatkov (Data protection offi-cer – DPO). Mnenje delovne skupine, kizdružuje nadzorne organe za varstvoosebnih podatkov v EU (Delovnaskupina za varstvo podatkov iz člena29), je, da DPO ni treba imeti v prime­rih, ko osebne podatke pacientovobdeluje posamezni (en) zdravnik. Čejih obdelujeta dva zdravnika ali več, paje DPO treba imeti – ga zaposliti alinajeti zunanjega ponudnika te stori­tve. O imenovanju DPO je trebaobvestiti Informacijskega pooblaščen­

Revija ISISA16ktualnoJunij 2018Pogovor z Andrejem Robido oproblematiki otroške srčne kirurgije Prof. dr. Alojz Ihan zavoda je predvidena za 23. maj 2018. podjemne in druge pogodbe, in Ko bo vse nared, bo NIOSB prevzel to drugih z istega ali sosednjega hodni-Ste član sveta novoustanovljenega, a dejavnost v celoti, do tedaj pa bo to ka, ki bodo ostali znotraj pravil UKC.še nedelujočega Nacionalnega naloga UKC Ljubljana, ki je z zadnjimi Kaj ni odhod otroških kardiologov ininštituta za otroke s srčnimi boleznimi potezami hitro ukrepal ob nepričako­ intenzivistov morda tudi prvi refleks(NIOSB), ki naj bi začel delovati 1. vanem odhodu otroških kardiologov. tega novega stanja, ki ste ga začelimaja, nato 1. julija 2018 in s tem Sodelovanje med skupino, ki pripra­ vzpostavljati?postavil sodoben sistem obravnave vlja vse potrebno, Ministrstvom zaotrok s srčnimi boleznimi in kirurgije zdravje in vrhnjim vodstvom UKC Morda, če se tako razmišlja.odraslih s prirojenimi srčnimi napaka- Ljubljana poteka profesionalno in NIOSB bo moral upoštevati vsomi. Po eni strani se namera, da se učinkovito. zadevno zakonodajo. Osebno semkronični problem reši z nekonvencio- vedno mislil in pričakoval, da bodonalnim prijemom, zdi privlačna, a po Ampak vseeno, NIOSB bo v bistvu delali vsi, ki skrbijo za te paciente nadrugi strani je akcija pod velikim fizično še vedno znotraj UKC. Kaj z podlagi timskega dela in profesional­časovnim pritiskom, zato me najprej njegovo ustanovitvijo dosežete nega ravnanja. Ti so bili doslej vzanima, kako je mogoče ustanoviti takega, česar v dobro vodeni bolni- programu strokovno uspešni, vendarnov, visokospecializiran klinični šnici ne bi zmogel odločiti in izvesti vsak zase, koordinacija in komunika­inštitut v nekaj mesecih, če v Sloveniji direktor? Premestitve zaposlenih na cija med posameznimi enotami pa jeniti za navadno menzo ni mogoče druga delovišča, reorganizacija pogosto povzročala probleme, ki sodobiti dovoljenj prej kot v letu ali oddelkov in dela, vse to je v opisu del vodili v huda nesoglasja in neprofesio­dveh. Ob tem, da gre za zdravstveno in nalog direktorja. Ali gre bolj za nalno obnašanje. Tim kardiologov padejavnost, financirano s strani ZZZS. izplačila in pogodbe, ki jih v sistemu bi morali tudi okrepiti, izobraziti UKC ne bi bilo mogoče izvesti? domače oz. si pomagati tudi s kom iz Ob iskanju rešitev, kako preseči tujine. Nikogar nismo vnaprej izklju­pat položaj med oddelki in zdravniki Ne, primarno gre za oblikovanje čevali. Edini cilj je – za otroke, staršeUKC, smo prišli do spoznanja, da je to enotnega vodenja s strani direktorja, in zaposlene – postaviti programmogoče samo s povsem novo organi­ strokovnega direktorja in vodilne zdravljenja bolezni srca in prirojenihzacijsko enoto, ki bo zunaj interesnih diplomirane medicinske sestre NIOSB srčnih napak pri otrocih tako, da se dain drugih bitk različnih oddelkov ter za jasen in kontinuiran nadzor normalno delati in da bolni otrociUKC. Formalno pa to ni ustanovitev sveta zavoda, ki ga bo verjetno vodil dobijo, kar potrebujejo, tj. kakovostnonove bolnišnice, ampak je bolj podob­ prof. dr. Gregorič. Gre za združitev in varno zdravljenje v Sloveniji.no institucionalni osamosvojitvi štirih osnovnih dejavnosti: otroškeenote, ki fizično še vedno v celoti kardiologije, otroške kardiokirurgije, Ampak če toliko ozko usmerjenihostaja znotraj UKC, tako da dovoljenj otroške anestezije za operacije priroje­ specialistov v Sloveniji da odpoved,za prostore in procese ni treba prido­ nih srčnih napak in otroške kardiolo­ morajo biti zadaj zelo resni razlogi, sajbivati na novo. Ker je zaradi odhoda ške intenzivne terapije. Tako bodo vse nismo ZDA, kjer kot hiperspecialist zkardiologov situacija postala skrajno odločitve in koordinacija obravneve lahkoto najdeš podobno delo naresna, tudi vodstvo UKC vlaga vse otrok s srčnimi obolenji skupne pod drugem koncu države. Dati takomoči, da skupaj razrešimo situacijo v enim vodstvom. Na ta način se bo odpoved pri nas pomeni velikodobro otrok in njihovih staršev ter možno izogniti dosedanjim pogostim osebno stisko in žrtvovanje pomemb-bližnjih. NIOSB mora v prvi vrsti nesoglasjem in ustvarjanju »vrtičkov«. nega dela svojih življenjskih načrtov,slediti naboljšim možnim rešitvam, ki zato tega človek ne naredi kar tako, izso bile opredeljene v mednarodni Ampak to je že na daleč videti kot trenutne užaljenosti ali trme.presoji. Za mednarodno komisijo se je ustvarjanje dveh kast zdravnikov,leta 2014 odločil ZZZS, da bi se stvari tistih, ki bodo znotraj NIOSB lahko z Seveda nismo v ZDA. Prepričanrazjasnile in da ne bi vsaka stran v velikim razumevanjem sklepali sem, da so zadaj predvsem stiske vsehprogramu v nedogled kazala samo otrok, ki jim kolegi v zadnjem desetle­svoje resnice. Konstitutivna seja sveta tju niso mogli optimalno pomagati. To je samo moje prepričanje. Zakaj so v resnici dali odpoved, pa vedo sami. Ne vem, kako se je vodstvo UKC pogovar­

Revija ISIS Aktualn1o7Junij 2018jalo s prizadetimi zdravniki, a še vedno time s tujimi in domačimi strokovnja­ zakaj ne, kaj šele zahteval, da tomislim, da bi bila velika škoda, da se ki, tako da bodo otroci imeli popolno storijo. Brez začetnega sodelovanjane bi uskladili in skupaj s tujimi oskrbo, kot je potrebna na takih kolegov iz tujine programa obravnavestrokovnjaki delali za dobro otrok, a to oddelkih. Nihče se v sedanjem času ne otroških srčnih bolezni ne bo, kar bibi se moralo zgoditi že več let nazaj. vpraša, koliko mlajših zdravnikov je bila za slovensko medicino in našeZvoniti bi morali, preden je padla toča. odšlo iz službe za otroško kardiologi­ ljudi ogromna škoda, ki si je ne jo, pa ni nihče niti s prstom mignil, da smemo privoščiti. A vrag je v podrob­Program otroške srčne kirurgije ni bi vsaj ugotovil, zakaj so odšli. Ko ima nostih in s sodelovanjem vseh, tudiedini, ki ga v slovenskih bolnišnicah človek enkrat monopol nad določeno ZZZS, v kar ne dvomim, se dajo stvariogrožajo odhodi visoko specializira- preiskavo, ga lahko s pridom izkorišča urediti, če bomo iskali vsebinskonih zdravnikov. Pred kratkim smo čisto za lastne potrebe. Sedaj odhaja­ rešitev problema in se ne kot pijanecimeli na Zdravstvenem svetu razpra- joči zdravniki niso vzgojili nasledni­ plota držali velikokrat neživljenjskihvo o čedalje številnejših bolnišnicah, kov in tudi nihče jih menda ni vprašal, predpisov.ki praktično ne premorejo več lastneradiološke službe, ampak postajanjihova slikovna diagnostika odvisnaod pogodbenih radiologov, ki jihzdravnik s kliničnega oddelka nemore kadarkoli poklicati po telefonuza konzultacijo o načrtovanju aliinterpretaciji preiskave. Kar je slaboza razvoj stroke, za bolnike pa lahkotudi nevarno. V primeru otroške srčnekirurgije se obeta odvisnost odpogodbenih, zgolj občasno navzočihtujih strokovnjakov, medtem ko bodootroci ves čas tu. Kaj niso to zelotvegane situacije in dolgoročnopravzaprav nevzdržne za razvoj nekecentralne univerzitetne klinike, ki imaedina v državi tak program? Zakaj odhajajo zdravniki izvenjavnih zavodov in potem delajopodobno delo za isti zavod po pogod­bi, je vsakomur jasno. Na vsak načinračunam, da nam bo uspelo sestaviti ITI-Tp-opdopdopronrinki oktoičtiečke:kn: anvaovdoidlailazazaprpirjaijvaovovvfofrourmumVsiVčsliačnliaznbiozrbnoircneiclaehlkaohkpoopnoovneomvedmosdtoosptaotpeadteodforfuomruamtearttearmtaimzmizemnjeunjjeutejemtenmenjeenijne pinogploegdle.deZ.aZdaosdtoosptospe smeomraotreapteripjarvijiativivtisvosjvporjopfriol nfial nsaplseptnleitnistrsatnriaznbi ozrbnoircnei.ce. PrPijraijvaavav vfofrourmumv vtretrhehkokroarkaikhih 1. P1.oPuospuesšpneišnpiripjarivjiavipvropfriol fkiliklnikitneivtedvesdneesmnemzgozrgnojrenmjemkotkuotnuangaumgubm»bF»oFruomru«m, «, ki skei sneanhahjaazjarazvreanvegnumgubmabzavzašviamšimimiemnoenmomin ipnripimriikmomko.m. 2. O2.dOpdrlparslae sbeobvostvosptonpansatrsatnrafnorfuomruam, kaj,ekrjeser sbeobstoesstekslikloimkomnangaumgubm»bS»oSdoelduejl«uj« lahlakhokvoklvjkulčjiuličivlirvazrnaoznvrosvtrnsetnreazrparzapvrea,vdee, ldileilislviosjvaomjanmenjean,jzan, aznajenijne innandarudgreugneančiančin sousostuvsatrvjaarlijafloirfuomru.m. 3. Z3.aZvasavksankandaldnajlindjiodstoosptodpodforfuomruammaomraotreabteitbi iptiripjarivjlajevnljieniansaplseptlneitnstirsatnrai ni ZdZradvrnavišnkieškzebozbrnoircnei.ce.

Revija ISISA18ktualnoJunij 2018Besede učijo, zgledi vlečejoMisli o mentorstvuAsist. dr. Jernej Brecelj, dr. med., Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Na povabilo uredništva revije Isis sem učenja in mentorskega procesa ter prispeva kpripravil prispevek, s katerim nadaljujem serijo večjemu zadovoljstvu mentorja in specializanta.prispevkov najboljših mentorjev po izboruspecializantov različnih strok za leto 2017. Velik del mentoriranja je poučevanje. Poleg tistega pri rednem delu s pacienti je treba razvi­ Še vedno mi ni čisto jasno, s čim sem si jati tudi druge oblike učenja specializantov.prislužil uvrstitev na ta prestižni seznam. O tem Internet je še vedno premalo izkoriščena mož­sem razmišljal že pred časom, ko sem dobil nost za strukturirano in dinamično učenje.podobno priznanje od specializantov pediatrije, Priprava vsebin je zahtevna, potrebna so doda­na kar se nanaša tudi naslov. Na plaketi je bil tna znanja, ki pa jih bomo mentorji moralinamreč naveden latinski izrek »Verba docent, pridobiti in postati bolj aktivni tudi na temexempla trahunt«, kar sem razumel kot potrditev področju. Pomembno mesto pri tem ima tudimojega odnosa s pacienti, specializanti in drugi­ zbornica, da sodeluje pri pripravi ustreznegami sodelavci z različnih področij, s katerimi spretnega izobraževalnega okolja, kar se žesodelujem pri vsakodnevnem delu. dogaja na področju izobraževanja zdravnikov pripravnikov. Iz mojih študijskih in specializantskih let somi najbolj ostali v spominu izstopajoči učitelji in Kot član Sveta za izobraževanje pri Zdravni­mentorji, predvsem dobri, od katerih sem skušal ški zbornici Slovenije imam priložnost sodelovatiprevzeti najboljše (ker jih je preveč, jih ne bom pri razvoju in izboljšavah. Ponosen sem, danavajal), pa tudi slabi (manjšina), od katerih sem sodelujem v požrtvovalnem in konstruktivnemse učil, kako se ne komunicira in ne dela. timu kolegov iz različnih slovenskih zdravstvenih ustanov in strokovnih sodelavcev zbornice in Še iz časa študija se z nekih vaj spomnim, skupaj nadgrajujemo delo naših predhodnikovkako nas je sprejel mentor, morda preobreme­ na področjih izobraževanja pripravnikov, izboranjen klinik, kateremu so nas verjetno dodelili in izobraževanja specializantov, kasneje pa,nekaj sekund pred našim prihodom. Po izjavi, da upam, tudi na področju stalnega strokovnegabi imel raje drisko kot nas na vajah, smo še izobraževanja zdravnikov.kakšne pol ure vztrajali, nato pa nas je njegovaignoranca odgnala in smo šli preko Mandibule Pohvalno je, da zbornica zaznava in izobra­domov študirat. Ker smo bili dovolj zreli, smo žuje svoje člane pri pridobivanju mehkih veščin,razumeli, da problem nismo bili mi, ampak on ki niso potrebne le za delo s pacienti, ampak tudiali pa morda organizacija dela na oddelku. pri vsakodnevnem timskem delu in v odnosu med mentorjem in specializantom. Prav je, da je Spomnim se tudi občasnih poniževalnih mentor več kot le učitelj medicinske obrti, dakomentarjev o drugih kolegih in pacientih, s prepozna specializantove močne plati in tudi, dakaterimi so verjetno manj spretni mentorji želeli mu pomaga razvijati tiste, ki so šibkejše. Na voljovzbuditi naše simpatije, so pa s svojo neprofesio­ so različna orodja, ki bodo izboljšala in strukturi­nalnostjo večinoma dosegli nasprotni učinek. rala sodelovanje med mentorji in specializanti. Občutek imam, da so se časi precej spreme­ Za dobro mentorstvo je potreben čas innili in da je neprofesionalnega obnašanja vse zadostno število zaposlenih, za kar morajomanj. V nekaterih primerih ga je nadomestila poskrbeti tisti, ki zaposlujejo in organizirajobrezbrižnost, ko zaradi različnih vzrokov pone­ delo. Še tako dober mentor bo zanemarjalkod specializanti med kroženji ne pridobijo specializante, če bo preobremenjen z rutinskimdovolj veščin in znanja. Vzrokov je več, gotovo pa delom. Koristno je tudi nagrajevanje mentorjevlahko dobra organizacija dela in izobraževanja in oddelkov, kjer delajo, saj to sproži zdravomentorjev izboljša mentorski proces. tekmovalnost in boljše delo mentorjev. Še več, poznavanje in upoštevanje didaktičnih Kaj si želim v prihodnje? Specializante boljspoznanj in empatičen odnos pri vsakodnevnem aktivno vključiti v redno klinično delo, ob nude­delu s specializanti dodatno izboljša izkoristek

Revija ISIS Aktualn1o9Junij 2018nju vse podpore. Izboljšati programe nauči tudi mentorja, oba se osebno­ da mentoriraš po občutku in dnevnihkliničnega učenja v okviru naše stno razvijata, mentoriranec in vzgibih. Vedenja o mentorskemklinike z aktivnimi delavnicami in mentor. Hkrati pa spoznavanje novih procesu je veliko, le pridobiti, uporab­razvojem modulov e-učenja. In še ljudi in učenje naredi življenje bolj ljati in izpopolnjevati ga je treba. Inizboljšati svoje mentorsko delo. zanimivo. izkoristiti priložnosti za dodatna formalna in neformalna izobraževanja Kaj imam rad pri mentorstvu? To, Mentorstvo je vgrajeno v poklic s tega področja.da ni enosmeren proces. Vsako zdravnika. Ni dovolj, da si strokovnjakmentorstvo doda izkušnjo in marsikaj na svojem področju. Tudi ni dovolj,Rekreativno uživanje konopljeza otroke in mladostnike prinašaveč škode kot koristiDoc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, specializantka FRMUvod in znižanimi akademskimi uspehi možganske skorje, znižano integriteto (17–19). bele možganovine in spremenjeno Marihuana je med najbolj pogo­ povezljivostjo možganov (25). Slika­sto uporabljenimi psihoaktivnimi Učinki na razvijajoče nje s funkcionalno MR pa je prisubstancami (1). Čeprav nekateri možgane najstnikih pokazalo povišano aktiv­uporabniki nimajo resnih posledic nost skorje, kar bi si lahko razložili szaradi uporabe (2, 3), pa za večino Možgani zorijo še v tretjem kompenzacijo spremenjene integritetevelja, da se uporaba povezuje z desetletju življenja. Takrat pridobijo mrežja (26).neugodnim vsakodnevnim funkcioni­ svojo robustnost, ki jih do neke mereranjem: zaposljivost in delovna ščiti pred škodljivimi okoljskimi Medicinskoaktivnost sta zmanjšani, prav tako je dejavniki (20). Učinkovina delta-9-te­ indicirana uporabaživljenjski slog tvegan in manj zdrav trahidrokanabinol (delta-9-THC) konoplje ni brez(3–5), povezuje se z udeležbo v stimulira kanabinoidne receptorje, ki stranskih učinkovprometnih nesrečah (6–8), psihia­ modulirajo izločanje gama-maslenetričnimi simptomi in odvisnostjo kisline in glutamata, in tako vpliva na Tudi za medicinsko indicirano(9–11). Praviloma se uporaba mari­ razvojne procese v možganih (21). uporabo konoplje velja, da ni brezhuane začne v obdobju najstništva Endokanabinoidni sistem preko škodljivih učinkov, zato moramo(12, 13), ki je zaradi bioloških deter­ modulacije dopamina vpliva na pretehtati prednosti in slabosti upora­minant obdobje preizkušanja meja, zorenje mrežja skorje, pri čemer so be. Pregled znanstvene literature kaže,uporništva in izkušanja različnih, tudi najbolj ranljivi čelni režnji (22, 23). da je z dokazi zmerno podprta medi­tveganih vedenj. Uporaba marihuane Zunanje vneseni THC preplavi recep­ cinsko indicirana uporaba kanabinoi­v nemedicinske namene se povezuje s torje, kar povzroči razvrednotenje prej dov pri otrocih in mladostnikih sštevilnimi zdravstvenimi tveganji. delujočega endokanabinoidnega slabostjo in bruhanjem ob kemotera­Med najbolj dolgotrajne in življenje sistema in toksično vpliva na določene piji (27). Pri imunsko kompromitira­zaznamujoče sodijo posledice, pove­ populacije nevronov (24). Kasneje, ob nih bolnikih se kajenje marihuanezane s spremenjenim delovanjem redni uporabi kanabisa, pri mladih odsvetuje zaradi možnosti razvojamožganov, ki vplivajo tako na dušev­ zaznamo s slikanjem z magnetno aspergiloze (28). Dokazi za uporabono zdravje, akademske uspehe kot resonanco (MR) tudi strukturne kanabinoidov ob epilepsiji, zlasti zazaposlitev (14). Intenzivnejša upora­ spremembe s spremenjenim vzorcem zmanjšanje števila konvulzivnihba marihuane se povezuje s spreme­ giracije, tanjšanjem možganske skorje napadov, sicer naraščajo; zaenkrat panjenim razvojem možganov (15, 16) in posledično manjšo prostornino

Revija ISISA20ktualnoJunij 2018ni dovolj dokazov za uporabo kanabi­ škodljivosti zmanjša, uporaba konoplje poveča delež naključnih, težjih zastru­noidov pri zdravljenju spastičnosti, pri pa poveča zlasti pri mlajših, ki predsta­ pitev s konopljo pri otrocih (38, 39). Vnevropatski bolečini, potravmatski vljajo najbolj ranljivo populacijo Franciji so v zadnjem letu izpostavilistresni motnji in Tourettovem sindro­ (dijaki v 10. razredu), medtem ko tega naključne zastrupitve s konopljo,mu pri otrocih in mladostnikih (27). učinka ni zaznati pri starejših in zlasti hašišem, pri otrocih kot javno­Ob medicinski uporabi kanabinoidov študentih (32). Nestatistično značilno zdravstveni problem (40).moramo biti pozorni na znane in povečanje uporabe marihuane pripričakovane stranske učinke uživanja mladostnikih v 8. razredu so zaznali V Franciji, kjer je uporaba kono­kanabinoidov, kot so zaspanost, tudi takoj po legalizaciji v državi plje sicer nelegalna, so med letomaomotičnost, driska in zmanjšanje Washington (33). Zaradi teh ugotovi­ 2004 in 2014 ugotovili porast urgent­apetita, večja je tudi verjetnost nena­ tev navedene raziskave, tako v ZDA kot nih sprejemov otrok zaradi naključnemernega predoziranja in zastrupitve. Kanadi, opozarjajo, da je ob legalizaciji zastrupitve s kanabisom za 133 %;Poleg omenjenega se, zlasti rekreativ­ marihuane nujno hkratno investiranje hkrati so centri za zastrupitve opravilina uporaba, povezuje s psihiatričnimi v preventivne programe in programe za 312 % več posvetov zaradi zastrupi­in neugodnimi nevrokognitivnimi opolnomočenja mladih in staršev ter tve s kanabisom pri otrocih. Ob tem jeučinki (1, 2, 17). jasno sporočilo javnosti, da rekreativ­ zaskrbljujoč statistično značilen porast no uživanje kanabisa ni nepomembno težkih zastrupitev s 7 % na 19 % (40).Legalizacija konoplje (32–34).v rekreativne namene V retrospektivni multicentrični Glede na rezultate raziskave nacionalni francoski raziskavi so se V Sloveniji je uporaba marihuane ESPAD slovenski mladostniki ne osredinili na zastrupitve s kanabisomdekriminalizirana. Omogočena je tudi predstavljajo robustne in na tvegana pri malčkih, starih do 6 let, pri čemeruporaba ustreznih izdelkov v medicin­ vedenja odporne populacije, saj je bilo 71 % mlajših od 18 mesecev. Vske namene. Uporaba konoplje v presegajo evropsko povprečje v 72 % je šlo za blažje zastrupitve; težkerekreativne namene zaenkrat ni zadnjih 30 dneh na področju: a) zastrupitve je utrpelo 17 % malčkovlegalizirana. Zagovorniki legalizacije kajenja cigaret, b) uporabe alkohola (40). Porast nezavestnih, s kanabisomopozarjajo na pozitivne finančne in c) opijanja; še močneje pa presega­ zastrupljenih malčkov je pripeljal doučinke za državo, predvsem bolj polno jo evropsko povprečje glede uporabe spremenjenih priporočil obravnaveblagajno (29). Za primerjavo se kadarkoli v življenju: d) kanabisa, e) nezavestnih otrok v Franciji, tako dasklicujejo na ameriško zvezno državo drugih prepovedanih drog razen sedaj velja, da je »ob afebrilnem,Kolorado, kjer so marihuano legalizi­ kanabisa, f) pomirjeval brez recepta, komatoznem oziroma nezavestnemrali v začetku leta 2014 in v prvem g) inhalantov in i) novih psihoaktiv­ otroku treba pomisliti na zastrupitev sletu pobrali skoraj 50 milijonov evrov nih snovi (35). Poleg tega so glede na kanabisom« (41, 42).davkov od konoplje, pri čemer trg in raziskavo Eurobarometer naši mlado­industrija konoplje predvideno raste stniki med najmanj ozaveščenimi v Zaključekza 11 % letno do leta 2020 (30). Evropi glede nevarnosti in škodljivostiZagovorniki ob tem pozabljajo na uporabe konoplje, saj se delež mladih, Rekreativno uživanje kanabisa seučinke, ki jih pušča nekritična, rekre­ ki konoplji pripisujejo tveganje za povezuje s spremembami v delovanjuativna uporaba marihuane za otroke zdravje, zmanjšuje in znaša le še 51 % možganov v najbolj ranljivi populaciji,in mladostnike, ki bodo lahko posledi­ (36). V Sloveniji je poleg tega marihu­ ki jo predstavljajo naši otroci ince tega čutili še kasneje, v odrasli ana najbolj razširjena droga, ki jo je mladostniki. Odrasli se odločamodobi. Na slednje sicer ekonomske po podatkih Nacionalnega inštituta za sami, medtem ko je naše otroke inanalize opozarjajo (29); pri nas nanje javno zdravje uživalo približno 16 mladostnike treba podučiti, ozavestitikar pozabimo. odstotkov Slovencev, starih med 15 in o škodljivosti uporabe kanabinoidov 64 let. Naši najstniki pogosto, v ter jih zakonsko zaščititi pred tovr­ Pogosto kot argument v prid približno 25 %, posegajo prav po stnimi tveganji. Uživanje kanabinoi­legalizaciji nekateri strokovnjaki pri marihuani (37). dov v obdobju rasti in razvoja namrečnas navajajo, da je boljši dostop do nosi precejšnje tveganje za neugodnekonoplje, kadar velja prohibicija, ter da Naključne zastrupitve posledice v razvoju in zorenju možga­dekriminalizacija in mehčanje prohibi­ s konopljo pri otrocih nov, ki jih bodo lahko nekritičnicije ne povečata zanimanja za konopljo uporabniki čutili vse življenje.med mladimi (31). Slednje ni v skladu Naključne zastrupitve s konopljoz ugotovitvami iz tujine, kjer ugotavlja­ pri otrocih v ZDA, Kanadi in Franciji Virijo v državah Kolorado in Washington, dokumentirano naraščajo – podobnoki sta med prvimi legalizirali uporabo kot že opisano raste »industrija 1. World Health Organization. Managementkonoplje pri odraslih, da se zaznava o konoplje«. Ob dekriminalizaciji se of substance abuse, Cannabis 2017. Dostopno na www.who.int/substance_ abuse/facts/cannabis/en/ (accessed 22 September 2017) (Archived at http://

Revija ISIS Aktualn2o1Junij 2018 www.webcitation.org/6td9qF58M). 16. Meier M. H., Caspi A., Ambler A., com/pubs/MPG%20Impact%20of%20 Harrington H., Houts R., Keefe R. S. et al. Marijuana%20on%20Colorado-Final.pdf2. Blanco C., Hasin D. S., Wall M. M., (11.3.2018) Persistent cannabis users show neurop­ 31. Rabuza M. Uporaba konoplje od aprila Florez-Salamanca L., Hoertel N., Wang S. bolj svobodna: kako so pripravljeni et al. Cannabis use and risk of psychiatric sychological decline from childhood to zdravniki? Siol.net 20.4.2017. Dostopno midlife. Proc Natl Acad Sci USA 2012; na: https://siol.net/novice/slovenija/ disorders: prospective evidence from a uporaba-konoplje-od-aprila-bolj-svobo­ US national longitudinal study. JAMA 109: E2657–E2664. dna-kako-so-pripravljeni-zdravni­ Psychiatry 2016; 73: 388–395. ki-439781 (11.3.2018) 17. Lynskey M., Hall W. The effects of 32. Cerda M, Wall M, Fenf T, Keyes KM,3. Fergusson D. M., Boden J. M., Horwood Sarvet A idr. Association of State Recrea­ adolescent cannabis use on educational tional Marijuana Laws With Adolescent L. J. Psychosocial sequelae of cannabis attainment: a review. Addiction 2000; Marijuana Use. JAMA Pediatr 2017; 171(2): 142-149. doi:10.1001/jamapedia­ use and implications for policy: findings 95: 1621–1630. trics.2016.3624 33. Mason WA, Fleming CB, Ringle JL, from the Christchurch Health and 18. Maggs J. L., Staff J., Kloska D. D., Patrick Hanson K, Gross TJ, Haggerty KP. Development Study. Soc Psychiatry Prevalence of marijuana and other Psychiatr Epidemiol 2015; 50: 1317– M. E., O‘Malley P. M., Schulenberg J. substance use before and after Washing­ ton State’s change from legal medical 1326. Predicting young adult degree attainment marijuana to legal medical and nonmedi­ by late adolescent marijuana use. J cal marijuana: cohort comparisons in a4. Compton W. M., Gfroerer J., Conway K. Adolesc Health 2015; 57: 205–211. sample of adolescents. Subst Abuse 2016;37(2): 330-335. P., Finger M. S. Unemployment and 19. Chatterji P. Illicit drug use and educatio­ 34. Grant CN, Belanger RE. (Canadian nal attainment. Health Econ 2006; 15: Paediatric Society, Adolescent Health substance outcomes in the United States Committee). Cannabis and Canada’s 2002–2010. Drug Alcohol Depend 2014; 489–511. children and youth. Paediatr Child Health 2017; 22(2): 98-102. 142: 350–353. 20. Lenroot RK, Giedd JN. Brain deve­ 35. European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs – ESPAD report5. Kalousova L., Burgard S. A. Unemplo­ lopment in children and adolescents: 2015. Dostopno na: http://www.espad. org/sites/espad.org/files/ESPAD_re­ yment, measured and perceived decline Insights from anatomical magnetic port_2015.pdf (11.3.2018) resonance imaging. Neurosci Biobehav 36. Slovenska tiskovna agencija - STA. of economic resources: contrasting three Rev 2006; 30(6): 718–729. Doctors urge aganst both bills to legalise cannabis. Dostopno na https://english. measures of recessionary hardships and 21. Hurd YL, Michaelides M, Miller ML, sta.si/2490847/doctors-urge-against­ -both-bills-to-legalise-cannabis their implications for adopting negative Jutras-Aswad D. Trajectory of adolescent (11.3.2018) health behaviors. Soc Sci Med 2014; 106: 37. Nacionalni institut za javno zdravje – cannabis use on addiction vulnerability. NIJZ. Stanje na področju prepovedanih 28–34. Neuropharmacology 2014; 76(Pt B): drog v Sloveniji 2016. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/6. Lenne M. G., Dietze P. M., Triggs T. J., 416–424. files/publikacije-datoteke/stanje_na_po­ 22. George T, Vaccarino F, eds. Substance drocju_prepovedanih_drog_v_sloveni­ Walmsley S., Murphy B., Redman J. R. ji_2016.pdf (11.3.2018) Abuse in Canada. The Effects of Cannabis 38. Wang GS, Roosevelt G, Heard K. Pedia­ The effects of cannabis and alcohol on Use During Adolescence. Ottawa: Canadian tric marijuana exposures in a medical marijuana state. JAMA Pediatr 2013; simulated arterial driving: Influences of Centre on Substance Abuse, 2015. 167(7): 630–633. 39. Wang GS, Roosevelt G, Le Lait MC, driving experience and task demand. 23. Blakemore SJ. Teenage kicks: Cannabis Martinez EM, Bucher-Bartelson B, Accid Anal Prev 2010; 42: 859–866. and the adolescent brain. Lancet 2013; Bronstein AC, Heard K. Association of unintentional pediatric exposures with7. Hartman R. L., Huestis M. A. Cannabis 381(9870): 888–889. decriminalization of marijuana in the effects on driving skills. Clin Chem 2013; United States. Ann Emerg Med 2014; 24. Bossong MG, Niesink RJ. Adolescent 63(6): 684–689. 59: 478–492. 40. Claudet I, Mouvier S, Labadie M, Manin brain maturation, the endogenous C, Michard-Lenoir AP, Eyer D, Dufour D.8. Brady J. E., Li G. Trends in alcohol and Marie-Jeanne Study Group. Unintentio­ cannabinoid system and the neurobiology nal Cannabis Intoxication in Toddlers. other drugs detected in fatally injured of cannabis-induced schizophrenia. Prog Pediatrics 2017. Dostopno na: doi: Neurobiol 2010; 92(3): 370–385. 10.1542/peds.2017-0017 (13.3.2018) drivers in the United States, 1999–2010. 41. Lavi E, Rekhtman D, Berkun Y, Wexler I. Am J Epidemiol 2014; 179: 692–699. 25. Lisdahl KM, Wright NE, Kirchner-Medi­ Sudden onset unexplained encephalo­ pathy in infants: think of cannabis9. Agrawal A., Nelson E. C., Bucholz K. K., na C, Maple KE, Shollenbarger S. intoxication. Eur J Pediatr 2016;175(3): Tillman R., Grucza R. A., Statham D. J. et 417–420. al. Major depressive disorder, suicidal Considering cannabis: The effects of 42. Le Garrec S, Dauger S, Sachs P. Cannabis poisoning in children. Intensive Care thoughts and behaviours, and cannabis regular cannabis use on neurocognition Med 2014; 40(9): 1394–1395. in adolescents and young adults. Curr involvement in discordant twins: a Addict Rep 2014; 1(2): 144–156. retrospective cohort study. Lancet Psychiatry 2017; 4: 706–714. 26. Jager G, Block RI, Luijten M, Ramsey NF.10. Gage S. H., Hickman M., Zammit S. Cannabis use and memory brain function Association between cannabis and in adolescent boys: A cross-sectional psychosis: epidemiologic evidence. Biol Psychiatry 2016; 79: 549–556. multicenter functional magnetic resonan­ ce imaging study. J Am Acad Child11. Kraan T., Velthorst E., Koenders L., Adolesc Psychiatry 2010; 49(6): 561– Zwaart K., Ising H. K., van den Berg D. et al. Cannabis use and transition to 572.e3. psychosis in individuals at ultra-high 27. Shucheng Wong S, Wilens TE. Medical risk: review and meta-analysis. Psychol Med 2016; 46: 673–681. Cannabinoids in Children and Adole­ scents: A Systematic Review. Pediatrics12. Chen C. Y., Storr C. L., Anthony J. C. 2017. Published Online: October 23, Early-onset drug use and risk for drug dependence problems. Addict Behav 2017. Dostopno na: doi: 10.1542/ 2009; 34: 319–322. peds.2017-1818 (28.2.2018)13. King K. M., Chassin L. A prospective 28. Davis MP. Cannabinoids for Symptom study of the effects of age of initiation of Management and Cancer Therapy: The Evidence. Natl Compr Canc Netw alcohol and drug use on young adult substance dependence. J Stud Alcohol 2016;14: 915-922. Dostopno na: doi: Drugs 2007; 68: 256–265. 10.6004/jnccn.2016.0094 (28.2.2018)14. Hall W., Degenhardt L. Adverse health 29. Predlog vladi – Predlagam vladi. Dosto­ effects of non-medical cannabis use. Lancet 2009; 374: 1383–1391. pno na: http://predlagam.vladi.si/15. Zalesky A., Solowij N., Yucel M., Lubman webroot/idea/view/6589 in http:// D. I., Takagi M., Harding I. H. et al. Effect predlagam.vladi.si/webroot/idea/ of long-term cannabis use on axonal fibre connectivity. Brain J Neurol 2012; 135: view/6594 (11.3.2018) 30. Marijuana Policy Group. The Economic 2245–2255. Impact of Marijuana Legalization in Colorado. October 2016, Denver. Dostopno na: http://www.mjpolicygroup.

Revija ISIS2A2ktualnoJunij 2018Poskus ocene pojavnosti nasilnegadogodka nad zdravniki na delovnemmestu v zdravstvu v obdobju 2010–2015 v Sloveniji na osnovi Evidencepoškodb pri deluPrim. asist. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec.,prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., delovna skupina Zdravniške zbornice Slovenije»Zaščita zdravnikov pred nasiljem«, 2017Podobno kot drugod v svetu smo tudi v Sloveniji priča najhujšim Izvršilni odbor Zdravniške zbor­oblikam nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci s nice Slovenije (ZZS) je zaradi prob­strani uporabnikov zdravstvenega sistema in/ali njihovih svojcev ali lematike nasilja nad zdravniki v letuspremljevalcev. Nasilna smrt zdravnika in hude telesne poškodbe 2016 imenoval delovno skupino (DS)medicinske sestre na Obali ter nasilna smrt zobozdravnice iz Ljublja- »Zaščita zdravnikov pred nasiljem«.ne predstavljajo najhujše oblike nasilja in najbolj tragične izide napa- O aktivnostih DS je bilo že poročano vda na strokovnjake na njihovem delovnem mestu, medtem ko oprav­ publikacijah in objavah ZZS. Članiljajo svoje plemenito poslanstvo. Zdravstveni delavci smo DS so se v začetku svojegavsakodnevno izpostavljeni najrazličnejšim nasilnim vedenjem in delovanja želeli seznaniti zdejanjem, pogosto tudi tam in takrat navzoči drugi uporabniki zdrav- oceno trenutnega stanja instvenega sistema in/ali svojci ter spremljevalci. Potreben je razmislek razširjenostjo problematikeo tem, koliko in kako varni smo zdravniki in drugi zdravstveni delavci poškodb zdravnikov in drugihpri opravljanju svojega poklica, ter o tem, kako sistemsko zaznavati zdravstvenih delavcev zaradiin spremljati pojavnost nasilja na delovnem mestu, predvsem pa o nasilja na delovnem mestu vtem, kako vzpostaviti vse potrebne mehanizme, ukrepe in aktivnosti Sloveniji. Za namene pregledaza preprečevanje nasilnih dogodkov na delovnem mestu in v povezavi področja poškodb pri delu inz delovnim mestom. nasilja na delovnem mestu sUvod ugotavljanje, ali so k dogodku pripo­ strani drugih oseb za dejavnost zdravstva je ZZS kot naročnik mogli dejavniki, ki bi lahko bili plačnik prejela nekaterePridružena komisija za akredita­ odpravljeni. Primere nasilja nad zaprošene podatke odcijo organizacij zdravstvene dejavno­ zdravstvenimi delavci se vrednoti kot Nacionalnega inštituta za javnosti (Joint Commission on Accreditati­ opozorilne nevarne dogodke, saj zdravje1 (NIJZ).on of Health Care Organizations – predstavljajo in napovedujejo tvega­ V nadaljevanju prikazujemoJCAHO) je kot opozorilen nevarni nje za nasilje na delovnem mestu in nekatere izbrane posredovane podat­dogodek (sentinel event) definirala so potrebni dodatni preventivni ke, še posebej so nas zanimale po­vsak nepričakovan dogodek s smrt­ ukrepi in zaščita zaposlenih (JCAHO, škodbe pri delu kot posledica nasilne­nim izidom ali hudimi telesnimi 2001). ga vedenja drugih nad zaposlenimi, inpoškodbami ali psihičnimi posledica­mi ali tveganjem za opisane pojave. 1 Zaprosilo za posredovanje podatkov o poškodbah pri delu za zdravstvene delavce skupaj,Vsak tak nasilen dogodek nad zdrav­ posebej pa tudi za zdravnike, medicinske sestre in ostale zdravstvene sodelavce in delavce.stvenimi delavci se šteje kot opozori­ Zanimali so nas podatki za celotno Slovenijo, za čim širši časovni interval, za odraslo popu­len nevarni dogodek, ki ima prag lacijo. DS so še posebej zanimale nekatere spremenljivke: Dejavnost – zdravstvo; Materialnialarma 1. To pomeni, da zadostuje že povzročitelj – ljudje; Način poškodbe – ugriz, brca, fizični in duševni stres – neopredeljeno,en sam opozorilen nevarni dogodek, drugo; Delovno okolje – zdravstvene ustanove; Delovni proces – izvajanje storitev in pomočida se izvede takojšnja poizvedba in za splošno javnost; Vrsta poškodbe – vse kategorije; Mesto nastanka poškodbe – na običajnem delovnem mestu. Dodatne podatke smo pridobili iz prosto dostopnih podatkov Podatkovnega portala NIJZ ter poročanja različnih medijev.

Revija ISIS Aktualn2o3Junij 2018sicer v obliki opozorilnih nevarnihdogodkov, zato so prikazane absolu­tne številke.Poškodba pri delu Poškodba pri delu je definirana v Legenda: *spremenjena definicija za poškodbe pri delu: od 1. 1. 2013 dalje poškodbe pri delu neZakonu o pokojninskem in invalid­ vključujejo poškodb na poti na delo in z dela, razen če prevoz organizira delodajalec (ZPIZ 2).skem zavarovanju (ZPIZ-2), v 66. in67. členu2. Zbiranje podatkov (Evi­ Slika 1. Število evidentiranih poškodb pri delu v dejavnosti zdravstvo in socialnodenca poškodb pri delu3) za zdrav­ varstvo, Slovenija, 2010–2015 (Vir: Evidenca poškodb pri delu, NIJZ 5)stveno statistiko je predpisano vzakonu4, upravljalec zbirke je NIJZ. V nadaljevanju prikazujemopodatke o poškodbah na običajnemdelovnem mestu v dejavnosti zdrav­stvo in socialno varstvo v Sloveniji vobdobju 2010–2015 (podatkov samoza področje zdravstva ni bilo). Slika 1 prikazuje dinamiko številapoškodb pri delu, pri čemer od leta2013 dalje poškodbe pri delu ne2 ZPIZ-2 66. člen vključujejo več poškodb na poti na (1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje: delo in z dela, razen če prevoz organi­ zira delodajalec (ZPIZ 2). Tako–– poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali izrazitega upada števila poškodb po kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne letu 2013 ne moremo pripisati izključ­ obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba no dejanskemu znižanju števila v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavaro­ poškodb pri delu, bolj verjetno gre za van; posledico administrativne spremem­ be.–– poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, Slika 2 prikazuje delež poškodb povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti; pri delu po izbranih poklicih5 glede na preostale poklice v dejavnosti zdrav­–– obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med stvo in socialno varstvo. Največji delež opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. poškodb pri delu za izbrane poklice (2) Za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki gre na račun tehnikov in asistentov v jo utrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 20. in 21. člena tega zakona zdravstvu, biologiji, biotehniki ipd. ZPIZ-2 67. člen (poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva) pa (oz. tehniki in strokovni sodelavci/ ZPIZ-2 določa: tehnice in strokovne sodelavke v zdravstvu), v opazovanem obdobju je (1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v bil najvišji delež poškodb pri delu v prvi alineji prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem teh poklicnih skupinah leta 2010, in pravice do zdravstvenega varstva, če nastane: sicer 35,5 %, ter najnižji 30,3 % leta 2013. Sledijo poškodbe na delovnem–– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi; mestu pri poklicih za osebne storitve, med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni kjer je bil najvišji delež 17,9 % leta zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda; če ni bil napoten, pa je iskal 2011, najnižji 12,5 % leta 2015, ter pri potrebno nujno zdravniško pomoč; 5 Izbrani poklici:–– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil • zdravstveni strokovnjaki/zdravstvene zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi; med prebivanjem v zdravstveni organiza­ ciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija; strokovnjakinje • tehniki in strokovni sodelavci/tehnice in–– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil strokovne sodelavke v zdravstvu zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v • poklici za osebne storitve drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;–– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik; ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v teh zavodih ali organizacijah.3 NIJZ, Inšpektorat za delo RS, Prijava nezgode – poškodbe pri delu.4 Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Ur. l. RS 65/2000, opredeljuje med zbirkami podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, tudi evidenco poškodb pri delu (Evidenca poškodb pri delu). Namen zbirke podatkov je spremljanje poškodb, ki so se zgodile zaposlenim in samozaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in z dela. Na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se za prijavo poškodbe pri delu uporablja obrazec Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8).

Revija ISISA24ktualnoJunij 2018Slika 2. Delež (%) poškodb pri delu po izbranih in preostalih poklicih v dejavnosti zdravstvo delu za vse delovne procese in vsain socialno varstvo, Slovenija, 2010–2015 (Vir: Evidenca poškodb pri delu, NIJZ 5) delovna okolja (tudi slika 3).Slika 3. Število poškodb pri delu po izbranem delovnem procesu in delovnem okolju6,dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, na običajnem delovnem mestu, Slovenija, 2010– Poškodbe pri delu vključujejo tudi2015 (Vir: Evidenca poškodb pri delu, NIJZ 5) namerno poškodovanje s strani drugihzdravstvenih strokovnjakih, strokov­ v zdravstvenih ustanovah, kjer senjakih bioloških, biotehniških strok zgodi večina (npr. pri zdravstvenih oseb. V različnih primerih poškodb je(oz. zdravstveni strokovnjaki/zdrav­ ustanovah – neopredeljenih najmanjstvene strokovnjakinje), kjer je bil 88,4 % leta 2013 in največ 92,3 % leta lahko več različnih materialnih pov­najvišji delež poškodb 16,2 % leta 2010) poškodb pri izvajanju storitev2012 in najnižji 11,2 % leta 2013. in pomoči za splošno javnost v dejav­ zročiteljev. V Sloveniji beležimo pri nosti zdravstvo in socialno varstvo. Največ poškodb pri delu je pri Največ poškodb pri delu se zgodi pri vsaki poškodbi samo enega material­delovnem procesu izvajanja storitev delovnih procesih v zdravstvenihin pomoči za splošno javnost, in sicer ustanovah in predstavljajo med nega povzročitelja, navadno tistega, najmanj 71,8 % leta 2014 in največ6 050 – Zdravstvene ustanove – neopredel­ 84,8 % leta 2015 vseh poškodb pri zaradi katerega so nastale najresnejše jene poškodbe. Slika 4 prikazuje poškodbe na delu, ki so opredeljene kot posledi­ ca materialnega povzročitelja7 po­ škodb (kategorija živi organizmi in ljudje8) in načina same poškodbe9, vendar v konkretnem primeru pome­ ni, da so poleg vključenih predvsem psihičnih obremenitev oz. stresa, ki so posledica nasilnega dejanja ali napa­ da, šoka pri osebah, ki so bile priče dogodka nezgode ali napada, ki se je zgodil drugi osebi, všteti tudi dogodki, ki se nenadoma zgodijo kot nezgode, ko gre za fizični ali duševni stres tako pri telesnih preobremenitvah (obre­ menitev sklepov) zaradi pretiranih gibov, fizikalnih dejavnikov (sevanje) ali telesne poškodbe, kot tudi duševne strese. 7 V Sloveniji beležimo le enega materialnega povzročitelja, ki je povezan z vzrokom ali načinom poškodbe in je bil zadnji odloči­ len materialni dejavnik, ki je povzročil ali bil udeležen pri nastanku poškodbe. 8 Šifrant: 18.00 – Živi organizmi in ljudje – neopredeljeni; 18.01 – Drevesa, rastline, pridelki; 18.02 – Živali – domače in za rejo; 18.03 – Živali – divje, insekti, kače; 18.04 – Mikroorganizmi; 18.05 – Infektivni virusni agensi; 18.06 – Ljud­ je; 18.99 – Drugi živi organizmi in ljudje, zajeti pod šifro 18. 9 Šifrant: 70 – fizični ali duševni stres – neopredeljeno; 70–79 fizični ali duševni stres: skupina pokriva primere različne stopnje preobremenitve osebe, tako telesne (obremenitev mišic, sklepov, organov ali tkiv) zaradi pretiranih gibov, fizikalnih dejavnikov (hrup, sevanje, trenje) ali telesne poškodbe, kot duševne strese. Vključeni so samo dogodki, ki se nenadoma zgodijo kot nezgode. 73 vključuje predvsem psihične obremenitve oz. strese, ki so posledica nasilnega dejanja ali napada. Vključuje tudi šok pri osebah, ki so bile priče dogodka nezgode ali napada, ki se je zgodil drugi osebi. 80 – ugriz, brca itd. (žival ali človek) – neo­ predeljeni; 81 – ugriz človeka ali živali; 82 – piki žuželk – škodljivi vbodi nevarnih insektov (ose, čebele), ter rib s strupenimi bodicami ali plavutmi; 83 – udarec, brca, stisnjenje.

Revija ISIS Aktualn2o5Junij 2018Slika 4. Število poškodb pri delu po izbranem materialnem povzročitelju poškodbe – živi se uporabi, če je povzročitelj poškod­organizmi in ljudje, in po izbranem načinu poškodbe, dejavnosti SKD – zdravstvo in be človek ali žival, vključno z insekti.socialno varstvo, na običajnem delovnem mestu, Slovenija, 2010–2015 (Vir: Evidenca V obdobju 2013–2015 je bilo večpoškodb pri delu, NIJZ 5) poškodb na delovnem mestu, kjer je bil materialni povzročitelj človek in je šlo za nasilje (npr. ugriz, brca, itd.), v primerjavi z obdobjem 2010–2012, največ tovrstnih poškodb je bilo leta 2014, in sicer 50, kar je bilo 1,2-krat več kot leto prej (slika 4). O nasilju na delovnem mestu nam posredno govorijo podatki o materialnem povzročitelju poškodb (človek) in da je prišlo do izpostavljenosti fizičnemu ali duševnem stresu ob nasilnem dogodku (npr. šifra 73 vključuje predvsem psihične obremenitve oz. strese, ki so posledica nasilnega dejanja ali napada). Posredovani podatki so se uvrščali v kategorijo 70 – fizični ali duševni stres – neoprede­ ljeno, in ne samo za psihične obreme­ nitve oz. strese, ki so posledica nasil­ nega dejanja ali napada posebej. Takih evidentiranih primerov (vse oblike stresa) je bilo največ leta 2015, in sicer 41, kar je bilo 2,4-krat več kot leto prej (slika 4). Poškodbe pri delu po materialnem povzročitelju poškodbe – živi organiz­ mi in ljudje, so prikazane na sliki 5. Po evidentiranih podatkih so najpogo­ steje prizadeti tehniki in strokovni sodelavci v zdravstvu, še posebej v zadnjih treh letih, sledijo zdravstveni strokovnjaki in poklici za osebne storitve. Slika 6 prikazuje število poškodb pri delu po izbranem poklicu, vzroku nezgode: npr. šok, strah, nasilje, napadalnost, grožnja10 ..., v dejavnostiSlika 5. Število poškodb pri delu po izbranem poklicu, materialnem povzročitelju poškodbe 10 80–89 šok, strah, nasilje, napadalnost,– živi organizmi in ljudje, dejavnosti SKD – zdravstvo in socialno varstvo, na običajnem grožnja, prisotnost – neopredeljeno:delovnem mestu, Slovenija, 2010–2015 (Vir: Evidenca poškodb pri delu, NIJZ 5) poškodovanec izpostavljen fizičnemu nasilju ali preživlja travmatsko dogajanje, Po letu 2012 narašča skupno sicer s 66 v letu 2012 na 101 v letu vključeno namerno in nenamerno nasilještevilo vseh poškodb na delovnem 2015, kar je 1,5-krat več. Poškodbe na ter grožnje. 81 – presenečenje ali šok brezmestu, kjer je materialni povzročitelj delovnem mestu v skupini ugriz, brca telesnega stika, 82 – agresija, grožnje alipoškodb živi organizem ali človek, in itd. (žival ali človek) – neopredeljeno nasilja s strani sodelavcev, 83 – agresija, grožnje ali nasilje s strani osebe, ki ni član kolektiva, 84 – nasilje vključuje divje ali nenadzorovane živali, 85 – poškodovanec ali druga oseba je naredila nekaj, kar ni bilo pričakovano (stanje v neposredni bližini stroja, prisotnost na sredi ceste ali želez­ niških tirov, kjer nezgodo povzroči stroj, avto ali vlak, ki deluje ali pelje popolnoma normalno na ustreznem mestu).

Revija ISISA26ktualnoJunij 2018Slika 6. Število poškodb pri delu po izbranem poklicu11, vzroku nezgode: šok, strah, nasilje, psihične obremenitve oz. stres, kinapadalnost, grožnja ...12, dejavnosti SKD – zdravstvo in socialno varstvo, na običajnem je posledica nasilnega dejanja alidelovnem mestu, Slovenija, 2010–2015 (Vir: Evidenca poškodb pri delu, NIJZ 5) napada posebej; takih evidentira­ nih primerov je bilo največ letazdravstvo in socialno varstvo, na varstvo v Sloveniji od 2013 navi­ 2015.običajnem delovnem mestu, Sloveni­ dezno upada (administrativna –– Glede števila poškodb po vzrokuja, 2010–2015. Največ nasilnih sprememba v ZPIZ-2). nezgode: šok, strah, nasilje,dogodkov je bilo poročanih leta 2014, –– Število poškodb na delu, ki so napadalnost, grožnja, prisotnost,sicer so o njih vsako leto poročali opredeljene kot posledica ... je bilo največ nasilnih dogodkovnajmanj 40-krat. Najpogosteje so materialnega povzročitelja poškodb zabeleženih leta 2014. Sicer so oizpostavljeni tehniki in strokovni s strani živega organizma ali ljudi njih vsako leto poročali najmanjsodelavci v zdravstvu, o največ dogod­ (povzročitelji ljudje, 40-krat, njihova pojavnost nara­kih za to poklicno skupino so poročali mikroorganizmi in infektivni šča, medtem ko za Slovenijo pov letih 2014 in 2015, sledijo zdrav­ virusni agensi) v dejavnosti letu 2012 upada (vsa izvajanjastveni strokovnjaki in poklici za zdravstvo in socialno varstvo po storitev in pomoči za splošnoosebne storitve. letu 2012 narašča. V teh javnost). posredovanih podatkih ni bilo Rutinsko spremljanje nasilnihZaključek mogoče ugotoviti, v koliko primerih dogodkov in posledičnih poškodb pri je šlo za poškodbo kot posledico delu ni vpeljano (spremlja se za–– Iz posredovanih podatkov ni bilo nasilnega dejanja človeka. dejavnost zdravstvo in socialno moč razbrati števila poškodb pri –– V obdobju 2013–2015 je bilo več varstvo), na voljo ni bilo podatkov o delu zaradi nasilja nad zdravniki, poškodb na delovnem mestu v tistih poškodbah na delu zaradi podatki so bili posredovani za dejavnosti zdravstvo in socialno nasilnih dejanj ali dogodkov, kjer je dejavnost zdravstvo in socialno varstvo, kjer je bil materialni materialni povzročitelj izključno varstvo skupaj ter za zbrane povzročitelj človek in je šlo za človek. poklicne skupine. nasilje (npr. ugriz, brca itd.) v Razširjenost problematike nasilja primerjavi z obdobjem 2010– na delovnem mestu v dejavnosti–– Po posredovanih podatkih NIJZ 2012. zdravstva in socialnega varstva je evidentirano število poškodb pri –– Fizični ali duševni stres – neopre­ podcenjena. Rutinsko spremljanje delu v obdobju 2010–2015 v deljeno: zajema širše kot samo pojava npr. preko ustaljenih zdrav­ dejavnosti zdravstvo in socialno stvenih podatkovnih zbirk, namenje­ nih spremljanju poškodb pri delu,11 Zdravstveni strokovnjaki/zdravstvene strokovnjakinje nam še zdaleč ne omogoča ustreznega Tehniki in strokovni sodelavci/tehnice in strokovne sodelavke v zdravstvu in celovitega zaznavanja fenomena. Poklici za osebne storitve Nasilje se pojavlja v različnih oblikah, na različne načine, medtem ko v12 80 – šok, strah, nasilje, napadalnost, grožnja, prisotnost – neopredeljena podatkovni bazi poškodb pri delu beležijo le poškodbe pri delu. Poroča­ nje o takih dogodkih je lahko tudi zaradi metodoloških, moralnih in dru­ gih vplivov pristransko ali pa o dogod­ kih sploh ne poročajo kot takih, zato je vse nasilne dogodke na delovnem mestu v zdravstvenih in drugih socialnovarstvenih ustanovah smisel­ no spremljati ciljano (surveillance, monitoring), jih ovrednotiti in spreje­ mati ustrezne ukrepe za preprečeva­ nje nasilnih dogodkov. Problematika poškodb in drugih posledic na delov­ nem mestu ali v povezavi z delovnim mestom, ki so posledica nasilja in predstavljajo najhujše opozorilne nevarne dogodke (sentinel event) je podcenjena.

Revija ISIS Aktualn2o7Junij 2018Psihološka podoba nasprotnikovcepljenja Jurij Kurillo, so si vendar izmislili zdravniški lobiji v kontrolno skupino še bolj poostrili dr. med., Kranj povezavi s farmacevtskimi, ki jim gre odklanjanje cepljenja svojih otrok. tako in tako samo za povečevanje Po podatkih SZO (2017) se je prvič dobička od prodanih cepiv ... Psihologi skušajo ta pojav razložiti v zgodovini tega stoletja v Združenih nekoliko globlje. Gre namreč za to, da državah Amerike povečalo število Tako nekako se zaključuje obsežna ti ljudje želijo na vsak način zavrniti primerov nalezljivih bolezni, kot so študija avstralskih psihologov z Univer­ predložene dokaze o nujnosti cepljen­ ošpice, mumps in oslovski kašelj. ze v Queenslandu, objavljena v Health ja. Zakaj? Na površini zavesti so Mnogi strokovnjaki to pripisujejo Psychology in na svetovnem spletu. mnenja, miti in skrbi zaradi cepljenj, povečanemu proticepilnemu aktiv­ Založniške pravice zanjo ima sicer ki bi se jih morda dalo odstraniti s izmu in s tem povezanemu American Psychological Association, prepričevanjem. Toda po navadi gre za zmanjšanju precepljenosti v mnogih vendar pa tu objavljamo samo povzetek globlje, pomembnejše, a manj dos­ predelih države. Ker opažamo enako te izredno zanimive in tudi za naše raz­ topne lastnosti, kot so nezavedni usmerjenost teh dogajanj tudi v mere pomembne raziskave. Pri nas naj strahovi, zavest identitete in svetovne­ Evropi in pri nas, bi bila zagotovo bi bil nekako en odstotek »popolnoma ga nazora, ki vplivajo na zunanje koristna vsaka razlaga tega pojava. neprepričanih« ljudi (A. Ihan). ravnanje teh oseb. Kaže, da so celo prepričani, da jih njihovo posebno, Če verjamete, da je bil uboj Za to študijo so avstralski razis­ neprilagodljivo (nekonformistično) ameriškega predsednika Johna F. kovalci zbrali 5.323 udeležencev iz stališče proti cepljenju dviga nad Kennedyja delo obveščevalnih služb, štiriindvajsetih držav na šestih celinah povprečno raven družbe. V raziskani da je bila princesa Diana umorjena in in »merili« njihova proticepilna skupini so nekateri priznavali da je ameriška vlada vedela za stališča. Obenem so ugotavljali individualistične, drugi pa hierarhične načrtovani 11. september, potem ste njihovo vero v teorijo zarot, majhno vrednote. To so ljudje, ki dvomijo v zagotovo prepričani v teorijo zarot in toleranco za omejevanje njihove splošno sprejete nazore in ne marajo, boste zato tudi odklanjali cepljenja. Ta svobode, gnus do krvi in (injekcijs­ kih) da se jim dopoveduje, kaj naj si mislijo igel ter njihov zasebni svetovni nazor o določenih znanstvenih spoznanjih ...Naslovna stran knjižice francoskega o tem, koliko kontrole bi lahko imela Mimogrede: iz takih protiznanstvenihmikrobiologa prof. dr. Philippa Sansonettija o družba nad posameznikom. Okrog stališč naj bi izhajal tudi dvom vnujnosti cepljenja proti nalezljivim boleznim. 3 % anketirancev iz vseh držav je bilo klimatske spremembe (celo vplivnega recimo proti cepljenju otrok in enak svetovnega politika), ki naj bi bile v delež tudi veruje v zarote; podobno resnici »izmišljotina Kitajcev«. razmerje je bilo tudi pri drugih, zgoraj omenjenih predsodkih. Podatke za to raziskavo je zbirala med 31. marcem in 11. majem 2016 Najprej bi kajpak pomislili, da družba Survey Sampling International odpor proti cepljenju izhaja iz (SSI) v skrbno izbrani mednarodni nepoznavanja ali nerazumevanja take skupini pripadnikov štiriindvajsetih metode. Pa ne! Ugotovili so namreč, držav, od Argentine prek Indije do da ti »uporniki« preživijo morda ZDA; v Evropi so bile zajete zgolj povprečno več časa ob internetu kot Švedska, Španija in Združeno kralje­ povprečni ljudje. stvo. Podatke so zbirali po internetu, kar pomeni, da so med anketiranci Mislili bi tudi, da ponavljajoče prevladovali ljudje z neko intelektual­ pravilne informacije kaj prispevajo k no izobrazbo in zato izsledkov ni spremembi mnenja o škodljivosti mogoče enostavno prenesti na sloje cepljenj. Kot so pokazali poskusi z na nižji izobrazbeni ravni. Vzorec je različnimi skupinami ljudi v Ameriki bil reprezentativen za spol, saj je bilo in Evropi, to prav nič ne vpliva na zajetih 49,9 % žensk. Njihova starost njihovo negativno stališče. Celo je bila samo za 4,32 leta višja od nasprotno – taki ljudje so po ustreznih povprečne starosti populacije zajetih razlagah o povečanju obolevanj zaradi držav. otroških bolezni, marsikdaj celo usodnih za bolnika, v primerjavi s

Revija ISIS2A8ktualnoJunij 2018 V povzetku opisani izsledki naj bi varen pred nalezljivimi boleznimi, ker Medicinska resnica: Vsepomagali bolje razumeti psihološke so v njegovi okolici drugi vrstniki študije Medicinskega inštituta (Insti­motive odklanjanja cepljenj. Tako naj precepljeni. tute of Medicine) in Ameriške pedia­bi se tudi bolj približali ljudem, v trične akademije (American Academykaterih tičijo globlji vzroki za taka In kakšna je prihodnost cepiv? of Pediatrics) so dokazale, da nistališča. Če večino ljudi prepričajo Kaže, da smo na prelomnici, saj v nobene zveze med cepivi in avtizmom.znanstveni razlogi o nujnosti cepljenj, zadnjih dvajsetih letih odkrijejo vsako V resnici so na Danskem in Švedskemje taka razlaga za »proticepitveno« leto novo cepivo, kar kaže na vitalnost leta 1992 prenehali z uporabo cepiv,skupino veliko manj sprejemljiva. teh biomedicinskih raziskav. Ker pa se ki naj bi povzročila avtizem, vendar je pojavljajo vedno nove epidemije, se število obolelih za to boleznijo kljub Morda pa vendarle še najbolj jim mora prilagoditi tudi ta dejavnost. temu naraslo.koristi utemeljeno strokovno prepri­ Kot primer navaja okužbe z zeločevanje, kakršnega se je recimo lotil v agresivnim respiratornim sincicijskim Mit: Če bolezni ni več, vaših otroksvojem delu Vaccins – Pourquoi ils virusom, ki po svetu vsako leto priza­ ni treba več cepiti.sont indispensable (Cepiva – zakaj so dene okrog petintrideset milijonovnepogrešljiva) ugledni francoski ljudi, predvsem otrok do dveh let, od Medicinska resnica: Mnoge odbakteriolog dr. Philippe Sansonetti s katerih jih zaradi bronhiolitisa umre teh bolezni so še prisotne v različnihPasteurjevega inštituta v Parizu. okrog sto tisoč. Ob izidu te knjige je državah in jih popotniki lahko prene­Profesor na College de France in bilo cepivo proti RSV še v preskusnih sejo v ZDA ter tako okužijo necepljenenosilec legije časti opisuje v svojem kliničnih raziskavah, danes pa je na otroke. Na primer: Ko so ošpice skoraj220 strani obsegajočem delu najprej voljo tudi že v naših, slovenskih izginile iz naše države, nekateri staršito, kakšen je bil naš svet v obdobju ustanovah (cepivo synagis) ... Piscu niso več cepili otrok proti tej bolezni.vsesplošno razširjenih nalezljivih se zdi zelo pomembno tudi raziskova­ In tako se je v ZDA leta 2008 pojavilabolezni, ki so zajele vse, tudi »najviš­ nje adjuvansov v cepivih, za katere epidemija ošpic.je« sloje takratne družbe. Zaradi koz misli, da imajo ob cepljenjih po­so umirali celo pravnuki francoskih membno vlogo pri zagotavljanju Mit: Če dobi otrok več cepivkraljev Ludvika XIV. in Ludvika XV. imunosti. naenkrat, je to zanj lahko nevarno.Priti je moral angleški vaški zdravnikEdward Jenner (1749–1823), da je Avtor te zanimive knjige, ki najbrž Medicinska resnica: Priporo­bistroumno odkril zdravilno zvezo zasluži tudi kakšen prevod (vsaj čene kombinacije so se pokazale kotmed kravjimi osepnicami in črnimi angleški, če že ne slovenskega), na najbolj zgodnja in varna zaščita otrokkozami ter s tem začel dobo cepljenj. koncu ugotavlja, da bi morali vakcino­ pred otroškimi nalezljivimi boleznimi.Nič čudnega, da mu je sam Napoleon logijo obravnavati multidisciplinarno Če bi cepljenja raztegovali na daljšiBonaparte namenil veliko denarno in pri tem uporabiti ne le biološki, čas, bi vaš otrok lahko ostal nezaščiten.nagrado, čeprav je odkritelj živel v marveč tudi socialni pristop. Svojesovražni angleški državi. Čez sto let se delo pa zaključi s kar poetično mislijo, Nasvet: Miti in lažne informacijeje rodil Louis Pasteur (1822–1895), da je cepljenje eden od »draguljev naj vas ne odvrnejo od cepljenj vašegazačetnik mikrobiologije in uvedbe moderne medicine«, tako humane kot otroka. Če imate vprašanja ali bojazni,cepljenja proti steklini (1885). Tako veterinarske. se pogovorite z otrokovim zdravni­so v raznih evropskih in ameriških kom. Če boste dobivali (negativne)okoljih zdravniki postopoma odkrivali Ameriški nasveti informacije od drugih staršev, izcepiva proti najrazličnejšim nalezlji­ za cepljenje otrok nekaterih TV-oddaj ali z interneta,vim obolenjem, še posebej proti lahko izpostavite svojega otrokatistim, ki so prizadevala najbolj Kot zanimivost naj dodam še velikemu tveganju.občutljiv sloj družbe, otroke. nekaj nasvetov – ki zadevajo t. i. »mite« – ameriškim staršem o ceplje­ Zaupanja vredni viri: American V dvanajstih poglavjih svoje nju otrok iz brošure Childhood Vacci- Academy of Pediatrics (healthychil­knjige avtor podrobno razpravlja o nes. From birth to 18 Years. dren.org) ali Centers for Diseasezgodovini odkrivanja posameznih Control and Prevention (cdc.gov).cepiv, o njihovih koristnih učinkih, pa Mit: Zaradi cepiva lahko vaš otroktudi slabostih. Kar zadeva solidarnost, zboli za isto boleznijo. Viripa mu pride prav prisega znamenitih»Treh mušketirjev«: Vsi za enega, Medicinska resnica: Cepiva ne 1. Fisk D. Dr. Edward Jenner. Doktor izeden za vse. To pomeni, da se posa­ morejo okužiti vašega otroka, ker so Berkeleya. Maribor: Založba Obzorja,mezniki naj ne bi zanašali na sebično narejena iz oslabljenega ali mrtvega 1973.zavest, da je recimo v otroškem povzročitelja.kolektivu njihov necepljeni otrok 2. Hornsey M. J., E. A. Harris, K. S. Mit: Nekatera cepiva lahko pri Fielding. The Psychological Roots of vašem otroku povečajo tveganje za Anti-Vaccination Attitudes: A 24-Nation avtizem. Investigation. University of Queensland. http://dx.doi.org. 3. Sansonetti P. Vaccins - Pourquoi ils sont indispensables. Paris: Odile Jacob, 2017. 4. Vir: Childhood Vaccines. From Birth to 18 Years. Healthy Advice Networks. April 2012.



Revija ISISI3z0EvropeJunij 2018Transformacija ali emigracijaPrevedel in priredil: Anton Mesec, Ljubljana predlaga Hrvaška zdravniška zborni- ca: stimulativno delovno okolje,[email protected] možnosti strokovnega izpopolnjeva- nja, jasna merila pri napredovanju, Uvodničar, predsednik hrvaške medicinskih fakultet. Bolnišnice v pomoč pri reševanju stanovanjskihzdravniške zbornice dr. T. Goluža, tujini (uvodničar ne pove, katere in v problemov itd.ponovno opozarja na hude kronične kolikšnem obsegu) naj bi jim polegprobleme hrvaškega zdravništva: dostojne štipendije nudile tudi Opomba: Vse je slišati dokajpomanjkanje zdravnikov, zlasti poletno prakso in kasnejšo speciali- znano, vključno s ponovnimi pozivinekaterih specialnosti (družinska zacijo v njihovih ustanovah. Po zdravniških organizacij, naj jimmedicina, pediatrija, ginekologija), končani specializaciji pa se lahko politika končno prisluhne pri snova-ter njihova neenakomerna razporedi- zaposlijo kjerkoli, verjetno kar v nju novih zakonov in – pri nas – žetev po regijah. Posledice so preobre- tujini. »prenošene« zdravstvene reforme.menjenost, občutek brezperspektiv- Dobro bi bilo vedeti, ali so vabljivenosti in – kar zbornico najbolj skrbi Navidezno ugoden kadrovski štipendijske ponudbe iz tujine plju-– beg v tujino. Od vstopa Hrvaške v trend v naslednjih 10 letih – štiri tisoč snile tudi na naše fakultete, saj seEU je tja odšlo kar 570 zdravnikov, iz upokojitev zdravnikov in pet in pol bodo v tem primeru dodatno poslab-»bivše juge« jih je k njim prišlo le 35. tisoč novih diplomantov na hrvaških šale tudi naše kadrovske perspektive.Perspektive niso rožnate, saj poleg že medicinskih fakultetah – utegneznanih vabljivih možnosti v tujini porušiti prav navedeni dodaten odliv Vir: Liječničke novine št. 166,opažajo še nove pristope v obliki mladih zdravnikov. Zajezitev emigra- februar 2018štipendiranja študentov hrvaških cije pisec vidi le v temeljiti transfor- maciji zdravstvene politike, kot joVisoka stopnja izgorelosti hrvaškegazdravništvaPrevedel in priredil: Anton Mesec, [email protected] Hrvaška zdravniška zbornica je sonalizacijo pri 29 % in občutek tujino bodisi v pokoj. V preventivikonec leta 2017 izvedla obsežno nedosežene osebne izpolnitve pri 52 izgorelosti priporočajo zelo splošnaraziskavo o izgorelosti med svojim % anketiranih. Navedli so tudi ukrepa: organizacijske spremembe inčlanstvom. Vključili so 2.568 zdrav- razlike med posameznimi special- izobraževanje zaposlenih.nic in zdravnikov vseh specialnosti nostmi in ne čudijo se ugotovitvi, da(1/4 od njih je bilo specializantov), je bilo najmanj izgorelosti med Opomba: Dogajanje, vse pogo-povprečne starosti 42 +/- 11 let in z zaposlenimi na Ministrstvu za steje videno v naših zdravstvenihdelovno dobo 0–40 let. Dve tretjini zdravstvo. ustanovah. Verjetno bi bila zanimivavprašanih so bile ženske. Uporabili podobna primerjalna raziskava tudiso splošno priznan standardiziran Zaključujejo, da so rezultati »več pri nas.Maslachin vprašalnik (Maslach kot problematični«. Vzroke za preo-Bournout Inventory – MBI), ki bremenjenost pogosto vidijo v zmanj- Vir: Liječničke novine št. 166,vključuje tri vidike: čustveno izčrpa- šanem številu zaposlenih zaradi februar 2018nost, depersonalizacijo in nedoseže- odhodov ob nezmanjšanem ali celono osebno izpolnitev. Visoko stopnjo povečanem obsegu dela. Začaran krogizgorelosti so ugotovili v kategoriji je sklenjen in kriza se poglablja, sajčustvene izgorelosti pri 58 %, deper- tudi vse bolj obremenjeni preostali zdravniki skušajo pobegniti – bodisi v

Revija ISIS Iz Evrop3e1Junij 2018CT/MR: dogovorjeno skrajšanječakalne dobePrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana objaviti čakalne dobe na domačih straneh in jih posodabljati. Tako [email protected] se lani spomladi dogovorila gospodar- ska zbornica in socialno zavarovanje. Od začetka leta dalje so vsi radio- dni termin za preiskavo MR. V uteme-loški inštituti, ki imajo pogodbo z ljenih nujnih primerih mora biti Vir: Österreichische Ärztezeitungzdravstveno zavarovalnico, dolžni, da termin pregleda določen v petih dneh; št. 1/2, 25. januar 2018pacientom v roku 10 dni določijo akutni primeri morajo priti na vrstotermin za preiskavo CT ter v roku 20 takoj. Vrh tega so inštituti dolžni68. dunajski Zdravniški ples:»Dunajska kri«Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Dunajski Zdravniški ples je eden Sandra Frauenberger, predsednik ga honorarja. Ta del njenega hono-najbolj imenitnih plesov na Dunaju. Delavske zbornice Rudolf Kaske ter rarja in dobički igralnice so sePo tradiciji na zadnjo soboto v janu- predsednik Glavne zveze avstrijskih prenesli na fundacijo Make-A-Wisharju je približno 4000 obiskovalcev nosilcev socialnega zavarovanja, dr. Foundation Österreich.tega plesa gostovalo v dunajskem Alexander Bach. Vrh tega so seHofburgu. letošnjega plesa udeležili tudi trije Vir: Ärtze Exclusiv, Österreichs Nobelovi nagrajenci. Service-Magazin für Ärzte, 01+02/18 Dunajski Zdravniški ples potekavsako leto pod posebnim motom, ki »Ples je bil bleščeč dogodek Opomba: Ob branju tega zani-se kot rdeča nit vleče skozi ves večer. (Event) in takšen mora tudi ostati. mivega, najrazličnejših avstrijskihLeta 2018 se je imenoval Dunajska Zame je pomembno, da določene tradicij polnega poročila so se mikri. Tudi odprtje pod vodstvom tradicije ostanejo ter se vzdržujejo. To sprožile številne asociacije. Pravza-Odbora mladih dam in mladih je vsebovano tudi npr. v klasičnem prav primerjave z našimi razmerami,gospodov (Jungdamen- und Jun- poteku z odprtjem, z Odborom mladih še posebej, če bi naziv plesa Dunajskagherren-komitee) je povzelo to rdečo dam in mladih gospodov, s polnočnim kri poslovenil kot Slovenska kri. Zanit: mlade dame so nosile diadem, vložkom, kvadriljo.« Tako je dogajan- našo zdravniško zbornico sem začelokrašen s tremi rdečimi kamni. je komentirala Isabella Heissenber- sestavljati predlog za podoben ples vDunajska kri je bila tudi osrednji ger, voditeljica Odbora za ples dunaj- Ljubljani ter za ustanovitev fundacijedogodek odprtja s plesnim vložkom, skega Zdravniškega plesa. z obetavnim nazivom Make-A-Wishki je tradicionalne tone valčka (skla- Foundation Slovenia. A ko sem vdatelja Johanna Straussa, op. prev.) Od leta 2013 dunajska zdravniška svoji fantaziji ministrico za zdravjepovezal z interpretacijami plesnega zbornica v okviru Zdravniškega plesa videl oblečeno v predpisano velikomota. organizira igralnico (Kasino) pod večerno obleko (großes Abendkleid) z motom »Ärzteball goes charity«. diademom s tremi rdečimi kamni na Po tradiciji so bili navzoči številni Gostje lahko svojo srečo preskusijo glavi (tj. v frizuri), sem se ustrašil inčastni gostje: ministrica za zdravstvo pri Black Jacku in pri ruleti. Umet- svoj fantazijski predlog nemudomaBeate Hartinger-Klein, minister niški vrhunec je bil polnočni show pozabil ...kanclerskega urada Gernot Blümel, umetnice Nine Proll, ki se je odpove-dunajska mestna zdravstvena svetnica dala večjemu delu svojega umetniške-

Revija ISIS3M2ladi zdravnikiJunij 2018Poročilo z zbora Mladih zdravnikovSlovenijeDoc. dr. Tina Bregant, dr. med., Mladi zdravniki Slovenije Marsičesa, kar smo si zastavili, pa še nismo dosegli. Želeli bi si vzposta- Mladi zdravniki Slovenije smo se mlajših kolegov in tistih, ki so zaradi viti sistem, ki bi mlade zdravnike16. aprila 2018 v Modri dvorani Zakona o uravnoteženju javnih financ podpiral tudi strokovno, pomagali biDomus Medica v Ljubljani zbrali na (ZUJF) ostali brez napredovanj. organizirati dodatna izobraževanja podrugem zboru. Predstavili smo delo, Sodelovali smo v različnih odborih meri mladih, aktivno bi radi prispeva-ki smo ga opravili od našega prvega, Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) li k izboljšanju razmer za delo mladihustanovnega zbora pred letom dni. in tako prispevali s predlogi glede zdravnikov in pomagali pri reševanju izboljšanja specializacij, poteka in težav, ki nastanejo med specializacijo. Opravili smo precej, še veliko pa organizacije dela zlasti sekundarijev Aktivni pristopi so se izkazali zaje za postoriti. Vzpostavili smo sistem in specializantov. Z osebnim angaži- precej naporne, tako da smo se obkomuniciranja in odzivanja na aktu- ranjem, izpostavljanjem v medijih in delu iztrošili. Zato smo želeli predatialno problematiko. Aktivni smo v snemanjem filmčkov, ki si jih lahko vodstvo mlajšim kolegom. Žal pamedijih: Facebook, Twitter, You ogledate na spletni strani ZZS, smo novih kandidatov ni bilo, tako da smoTube. Sodelovali smo pri oblikovanju dosegli prepoznavnost v medijih in na zboru izglasovali, da trenutnomnenja in razpravi o obeh zakonih o pri bolnikih, zaradi česar smo lažje vodstvo v sestavi Tina Bregant, Goranspremembah in dopolnitvah Zakona uresničili nekatere pobude. Morda je Buser, Anita Dobrovolec, Brigitao zdravniški službi (ZZdrS) ter Zako- eden večjih uspehov povezovanje Jazbar, Luka Kovač in Tomi Kunejna o zdravstveni dejavnosti (Zzdej), tako med nami mladimi, ki smo nadaljuje svoj mandat do oktobrapri čemer pa smo bili nad končno razpršeni med različne specializacije 2018, ko bomo predvidoma organizi-oblikovanimi dokumenti Ministrstva po vsej Sloveniji, kot tudi starejšimi rali novo srečanje in volitve. Premaloza zdravje precej razočarani. Sodelo- kolegi iz Fidesa, Praktikuma in pozornosti smo namreč namenili tudivali smo na srečanjih Evropskega aktivnimi člani ZZS. Brez podpore mladim, da bi jim lahko predali delo.združenja mladih zdravnikov (Euro- naših najmlajših, študentov medici- Upamo, da se bodo do naslednjegapean Junior Doctors Association – ne, in naših starejših kolegov iz ZZS zbora opogumili novi mladi zdravniki,EJD). Pomagali smo pri zbiranju ter sindikatov Fides in Praktikum ne saj je med nami precej takih, ki imajopodpisov za referendum. S sodelo- bi bili tako uspešni, za kar smo jim izkušnje iz študentskih organizacij.vanjem s sindikatom Fides smo zares hvaležni.uspeli doseči dovolj pozornosti, da je Želimo si, da bi se nam pridružiliprišlo do zvišanja plač predvsem novi aktivni člani, saj brez mladih kolegov, ki šele vstopajo v svet zdrav- nikov, naša dejavnost zamre. PolegAktivni udeleženci drugega zbora Mladih zdravnikov Slovenije s trenutnim vodstvom.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iJunij 2018tega je ostalo še veliko izzivov, ki nje novih članov, Veronika Vezjak programe kandidatov, saj bo zdrav-čakajo mlade zdravnike: potek specia- skupino za ureditev financiranja stvo brez dvoma ena najbolj aktualnihlizacij, težave, povezane s financira- podiplomskih izobraževanj, Lea in perečih volilnih tem – za koordina-njem, mentorstvo, izgorelost in Bombač in Sanja Zupanič bosta torja se je javil Martin Škrlec. Zaveda-iztrošenost mladih, kasneje težave z nadaljevali z delovno skupino za stike mo se sicer, da je problematikazaposlovanjem, izkoriščanje mladih z javnostjo, načrtujemo pa tudi obširna, vendar pa le s skupnimizdravnikov, ki so prisiljeni v prekarne skupine, ki bi se bolj poglobljeno napori lahko kaj spremenimo na boljezaposlitve, od popoldanskih zaposli- ukvarjale z izgorelostjo mladih zdrav- – za vse nas.tev, honorarnega dela do polovičnih nikov (Matjaž Krošel), raziskovalnimdelovnikov, kar je sicer včasih želja, delom (Vane Savinek), prihodnjimi Želimo si, da bi mlajši kolegivčasih pa kar nuja. Zato smo se na usmeritvami skupine mladih zdravni- sprejeli izzive in poskusili spremenitizboru odločili za oblikovanje delovnih kov (Jernej Grmek in Marko Mikša). tisto, kar je nujno in potrebno terskupin, pri čemer je Matjaž Krošel V kratkem bi bilo zaradi bližajočih se zadeva predvsem mlade zdravnike.prevzel delovno skupino za pridobiva- volitev smiselno pregledati politične Domus Medica za vas!Domus Medica je bil ustvarjen kotosrednja hiša slovenskegazdravništva. Velika Modra dvorana,številne sejne sobe in klubskiprostori so bili zgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskega druženja,odprtega dialoga, organiziranihstrokovnih predavanj med zdravnikiin zobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitevDomus Medica pripravili tudi na internetnistrani: http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stran ogledate inv prihodnosti svoje srečanje organiziratev prostorih Domus Medica!Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centrupišite Mojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 52.

Revija ISIS3F4orumJunij 2018Komentar k zapisomIsis, maj 2018, št. 5Marjan Kordaš, [email protected] Str. 6: Nadaljevanje izvrstnega branja prek Str. 35: Dober pregled, še boljše pa opozori-intervjujev, tokrat z doc. Nado Rotovnik Kozjek! lo!Hkrati dobra nadgradnja tistega, kar je skupinadoc. Kozjekove zapisala v aprilski številki naše Str. 72: Res zanimiva informacija! Vrh tega jerevije. avtorica opisala še dvoje: delovanje drugačnega sistema v drugem okolju – ter samo sebe.Obolevanje in umiranjezdravnikovPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Konec decembra je na Kitajskem v 43. letu škodljivosti nočnega dela se kar vrstijo. Mislim,starosti domnevno zaradi izčrpanosti po nepre- da smo za to krivi tudi zdravniki, ker se premalokinjenem osemnajsturnem delu umrla zdravni- odločno borimo za ustreznejšo razporeditevca. Sodelavci so povedali, da je svoje poklicno delovnega časa. Pogosti izgovori so, da se deladelo postavljala pred osebno življenje. V novici, ne da organizirati drugače, kot je. Vem pa, da seobjavljeni na spletni strani, ni navedeno, ali je ga da, le v naši miselnosti bi moral prevladatimorebiti bolehala za katero neodkrito boleznijo. zdrav razum.O neposrednem vzroku smrti, ki jih je lahkoveliko, lahko samo ugibamo. Med njimi je ne V Dnevniku sem 3. julija 2017 pisal o proble-tako redek vzrok t.i. »zlomljeno srce« (broken mu nočnega dela, ki »postara« možgane. Ni paheart), ki je posledica intenzivnega duševnega samo delo v nočnih izmenah tisto, ki škodljivopa tudi fizičnega stresa. Tudi jaz se spominjam vpliva na funkcijo možganov, ampak tudi žedogodka, ko je med delom na urgenci umrla enkratno nočno delo bistveno zmanjša nekaterezdravnica. Vzroka smrti se sicer ne spominjam funkcije, kot je npr. reakcijski čas. To dobrooz. ne vem, ali je bil sploh pojasnjen, vendar vemo tisti, ki smo ali ki še delajo ponoči. V nekidomnevam, da ni bila resneje bolna, če je lahko študiji v ZDA so testirali mlade zdravnike podelala 24 ur. nočnem delu in ugotovili, da so nekatere sposob- nosti po neprespani noči približno take kot pri Pri našem delu vsi doživljamo stres, je pa koncentraciji alkohola med 0,5 do 0,7 promila.precej nejasno, zakaj se nanj različno odzivamo.Nekatere hud stres dobesedno zlomi, nekateri V borbi sindikatov, vključno z zdravniškim,pa ga bolj ali manj spretno premagajo. Ko pišem se običajno omenjajo le osebni dohodki, le redkota prispevek, zasledim na neki spletni strani pa drugi problemi iz delovnega razmerja. Edenpodatek, da naj bi ženske, ki delajo ponoči, takih, po mojem mnenju najpomembnejših, jepogosteje zbolevale za nekaterimi vrstami delo preko polnega delovnega časa, trajanje inraka. Nadalje sem pred leti zasledil študijo, da je vrednotenje nočnega, nedeljskega in dela napri ženskah, ki redno delajo tudi ponoči, več praznični dan. Za praznični dan, če delamo, smospontanih splavov. Ugotovili so, da se pri tistih, dobesedno okradeni, saj imajo tisti, ki so doma,ki delajo tudi ponoči, vsakih pet let poveča plačan dan odsotnosti, delavci, ki delajo, pa nič!tveganje za nastanek raka za 3,3 %. Študije o Ko smo pred kratkim spremljali pogovore o delu trgovcev ob praznikih, jim je bilo obljubljeno, da

Revija ISIS Foru3m5Junij 2018bodo plačani 250 %, kar je edino da moramo delati tudi ponoči, a tudi do 56 ur skupaj. A to je bilo okrogpravilno. Druga možnost bi bila, da bi nočne izmene bi morale biti najkrajše leta 1975. Dežurstvo ni dolžnostimeli pravico koristiti prosti dan kak in ne najdaljše. Prav čudi me, da med zaposlenih, ampak je dolžnost delov-drug dan, kar se meni zdi veliko bolj zahtevami sindikatov zdravstva to ni ne organizacije, naša pravica pa je, dasmiselno. ena glavnih prioritet. delamo le toliko, da čim manj ogroža- mo svoje zdravje. Tu nam država ne Kar zadeva nočno delo, vlada Še enkrat pozivam sindikate, naj bo nič pomagala, če si ne bomo sami.popolna nepravičnost. Po zakonu se se poleg boljših plač borijo tudi za Izgovori, da se dela ne da organiziratikot nočno delo šteje delo med 23. in boljše pogoje dela, kamor na prvo drugače kot v obliki dežurstva, morda6. uro naslednjega dne. Te krivične mesto sodi nočno delo. Če je že zakon ponekod držijo, marsikje pa bi se daloureditve se nobena vlada in noben tako neživljenjski, potem naj bo nočna organizirati izmensko delo.sindikat resno ne loti. Normalno bi izmena tudi le sedem ur, in to pred-bilo, da bi bilo nočno delo vrednoteno vsem zaradi zdravstvenih razlogov. Če bi bil še enkrat v položaju, dakot nočno vse od prihoda v službo do Taka sprememba nič ne stane, koristi bi moral delati ponoči, ko moraš bitiodhoda domov. Druga absurdna in pa so neizmerljive in moram reči, da sredi noči enako zbran kot podnevi, binesprejemljiva situacija pa je, da bi morali biti zdravniki prvi, ki bi se si ob tem, kar vem sedaj, na vsenočne izmene pogosto trajajo dlje kot borili za to. Kljub zavedanju in zna- kriplje prizadeval, da bi bilo nočnodnevne, kar velja predvsem za medi- nju, da je nočno delo tako nevarno in delo omejeno največ na sedem ur.cinske sestre. To je v popolnem škodljivo, ne storimo skoraj ničesar. Slediti bi moral vsaj dvanajsturninasprotju s fiziologijo, začenši s počitek. Kaj ti pomaga nočni dodatek,cirkadianim ritmom, pa vse do utruje- Dežurstvo je preživeta oblika dela. če je nočno delo dokazano škodljivo.nosti po končani nočni izmeni, kar Vsaj na mojem nekdanjem delovnemsem omenil že zgoraj. In če upošteva- mestu je bilo delo praktično nepreki- Veliko bolj pomembno kot višinamo še čas za prihod in odhod z dela, je njeno. Verjetno pa so delovna mesta, plače ali pokojnine, če jo uspeš doča-odsotnost še daljša. Saj se zavedamo, kjer je dežurstvo res dežurstvo in kati, je pomembno, koliko jih boš lahko traja skupaj z rednim delom prejel.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Revija ISISI3n6tervjuJunij 2018Delovanje Odbora zazobozdravstvo v skupniZdravniški zbornici SlovenijeSkupna ali ločena zdravniška in zobozdravniška zbornica –intervju s Sabino Markoli, dr. dent. med.Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet.V zadnjem času se večkrat omenja možnost ustanovitve samostojne zobozdravniškezbornice oz. odcepitve sedanjega Odbora za zobozdravstvo (OZB) od sedanje skupnezbornice zdravnikov in zobozdravnikov. Te ideje se omenjajo v nekaterih člankih v revijiIsis, temu vprašanju je bil namenjen tudi pogovorni večer na pobudo predsednice ZZS.V zvezi s podobnimi vprašanji je bilo govora tudi o večji avtonomiji zobozdravnikovznotraj obstoječe zbornice. To se nanaša na delovanje OZB, preko katerega zobozdrav-niki v skupni zbornici nastopajo s svojimi željami oz. zahtevami in preko katerega npr. pridogovorih zbornice s partnerji (MZ, ZZZS, Združenje zdravstvenih zavodov in drugimi)zagotovijo aktivnim zobozdravnikom pri delu ustrezne zakonske regulative in ustreznoplačilo opravljenih storitev.Za lažje razumevanje teh želja in zahtev poglejmo, kako uspešno oz. neuspešno je to delo OZBpotekalo doslej. V minulih dveh obdobjih je delo OZB vodila Sabina Markoli, dr. dent. med.V zadnjem času je precej govora o tem, kako pooblastila, da bi imeli nekaj strokovnih sodelavcevuspešno delujejo zobozdravniki v skupni zbornici samo za zobozdravstvo in da bi imeli tudi nekajpreko svojega OZB. Za boljše razumevanje tega prostorov, ki bi jih uporabljali pretežno zobozdrav-vprašanja nam povejte, kako je potekalo to v niki.preteklih osmih letih, ali so bile vaše želje in zahtevepri delu OZB dovolj upoštevane, ali ste si želeli Glede na to, da je bilo v vašem OZB 15 članov, alivečje samostojnosti in ali ste bili pri tem uslišani. Ali ste imeli dovolj ustreznih kadrov, ki so sodelovali vste zahtevali in dosegli večjo avtonomijo OZB in ali različnih komisijah zbornice? Kako gledate nase je to odražalo na bolj uspešnem delu? izjave, da pri dogovorih zbornice s partnerji ni sodelovalo dovolj članov OZB in da ste bili morda Ja, delovanje OZB v »mojih« mandatih je bilo tudi zaradi tega manj uspešni?precej zahtevno zaradi zunanjih dejavnikov,predvsem neugodnega političnega in družbenega V samem OZB je bilo dovolj kadrov, v kolikor bipogleda na zdravništvo oz. zobozdravništvo. V vsi opravljali svoje poslanstvo in bi delali v koristkolikor se omejim na delovanje znotraj same celotnega zobozdravništva, in ne samo v korist svojihzbornice, je pa precej problemov nastalo vedno, ko ozkih osebnih interesov. Na žalost smo bili zobo-smo zobozdravniki želeli določeno avtonomijo. zdravniki v mojem zadnjem mandatu deležni precejVedno se je ustavilo pri financah. Naša želja je bila, laži, zavajanj, verbalnega nasilja in diskreditacij sda bi zobozdravniki imeli finančno, kadrovsko in strani dveh kolegov. Delno je s to našo navideznodelno prostorsko avtonomijo znotraj zbornice. Rekla neenotnostjo manipuliral tudi prim. Možina.bi, da smo največjo avtonomijo imeli v času prof. Določen problem smo imeli s strani strokovnihPegana, najmanjšo v času prim. dr. Gordane Kalan služb, ki niso dovolj pomagale pri izvedbi nekaterihŽivčec, dr. med. Prim. Možina pa na žalost ni želel naših projektov, tukaj mislim predvsem na vsepodpisati Dogovora o avtonomiji, ki smo ga postopke s prenosom pooblastil za organiziranje inpripravili ob začetku njegovega mandata. V tem izvajanje pripravništva ter strokovnih izpitov z MZdogovoru je bilo recimo napisano, da bi na zbornico. Na pogajalskih sestankih smo bilipredsednik/-ca OZB imel/-a tudi določena finančna prisotni, čeprav se prevečkrat zgodi, da se politični

Revija ISIS Interv3ju7Junij 2018odločevalci o pomembnih odločitvah organizirali anketo, ki je bila za avtonomijo znotraj zbornice. Na tadogovarjajo pod mizo. Večkrat se je razliko od letošnje v pisni obliki s način sem sama razumela njihovzgodilo, da že sam zapisnik sestanka s podpisom. Samoorganizacija je bila v dogovor s sedanjo predsednico.predstavniki MZ ni bil odraz tistem času na žalost nuja, takratni Morda bi njim uspelo to, kar nam ni,dejanskih pogovorov. Na žalost predsednici naše želje po avtonomiji in bi lahko ocenili, kako je delovati vzdravniškega in zobozdravniškega in samostojnosti niso bile blizu. Leta nekem avtonomnem dualnemstanu je vpliv Združenja zdravstvenih 2011 smo recimo organizirali sistemu. Vsekakor bi bil prvi korak, dazavodov oz. združenja temeljnih strokovno srečanje v okviru zbornice vsi zobozdravniki izvolijo predsednikaorganizacij združenega dela v in smo želeli, da bi z viškom sredstev OZB in da ima ta več pooblastil.Sloveniji politično prevelik in razpolagali samostojno. To nam niprepogosto v nasprotju z interesi bilo omogočeno in tako smo V kolikor bi imeli svojo zbornico,prebivalcev in tudi našega stanu. intenzivirali razmišljanja v smeri bi morale biti volitve demokratične in svoje zbornice. Po anketi, v kateri je bi vsi zobozdravniki voliliAli ste takrat želeli ali celo zahtevali sodelovalo 60 % zobozdravnikov in se predsednika/-co. Prav tako bi moralsamostojno zbornico in kako gledate na jih je 96 % odločilo za samostojno biti mandat omejen na štiri in ne nato danes? Kakšni dogovori, zagotovila zbornico, smo se začeli dogovarjati s šest let. Vsekakor bi bilo treba najprejin delitveni postopek bi bil potreben, da politiki. S takratnim ministrom doseči dogovor z zdravniki. Korektenpo odcepitvi ne bi bile razmere za Marušičem smo se dogovorili o dogovor. O vsem. Hkrati ali potem padelovanje OZB kot samostojne potrebni spremembi zakonodaje, s politiko. No, najprej pa seveda izvestizbornice še slabše kot prej? razlogih za svojo zbornico, stanju v referendum med vsemi zobozdravniki. EU, mu predstavili osnutek statuta … Ob tem se je treba zavedati, da samo Seveda smo razmišljali o svoji Mislili smo, da je zadeva blizu ustanovitev zbornice ne bo prineslazbornici. Ne nazadnje smo leta 2009 realizacije, pa je padla vlada. čudežev. Tudi sama sem mislila, daustanovili sindikat DENS in na Naslednji minister Gantar naši ideji ni bom lahko premikala gore, a na žalostustanovni skupščini sem jasno bil tako naklonjen … je bilo težko vreči tudi kamen.povedala, da je to v bistvupredhodnica zbornice. Takrat je bilo Za uspešno delitev je absolutno Od začetka mojega aktivnegaprecej aktualne problematike glede najprej potreben korekten dogovor z delovanja je bil moj namen, da bi biloplačilnih razredov in PPD-jev in je zdravniki. Prav tako je treba ujeti zobozdravnikom omogočeno, dabilo podobno kot danes zobozdrav- pravi politično-družbeni trenutek, da delujejo v skladu s strokovno doktrinonike lahko prepričevati v boljši jutri … ne bi preveč škodovali celotnemu in dobro klinično prakso ter da soLeta 2011 smo člani OZB sami zdravništvu. Politiki je v interesu, da primerno nagrajeni. Ne glede na ima čim več manjših skupin, z njimi njihov delovnopravni status, ki bi po principu »Deli in vladaj« lažje zagotovo moral biti bolj samostojen in deluje … Najprej je potrebna nikakor ne v kvoti javnih uslužbencev. sprememba zakonodaje. Brez zakonske podlage je zbornica lahko Kolikor vem, sedaj uspešno vodite samo prostovoljno društvo, teh pa imamo v Sloveniji že dovolj. zasebno zobno ambulanto s V primeru, da se sedanji OZB odloči koncesijo v Lenartu, poleg tega pa še za odcepitev v želji, da ustanovi nastopate na raznih golf turnirjih, samostojno zbornico – kako bi po največkrat na vam najbližjem igrišču vašem mnenju moral potekati ta za golf na Ptuju. Verjetno sedaj bolj postopek: da se vpraša za mnenje o uživate, kot ste pri vodenju OZB? tem vse zobozdravnike, da nastopijo Ja, v Lenartu sem začela delati takoj po opravljenem pripravništvu, kandidati za nove predsednike s najprej sedem let v zdravstvenem domu, zdaj sem sedemnajsto leto t. i. svojim programom (ali še bolj koncesionar. pomembno z ustreznim dogovorom o Opravljati zobozdravniški poklic in imeti koncesijo je sicer, po mojem ločitvi z vodstvom sedanje zbornice) mnenju, boljše in malo svobodneje od suženjske zaposlitve v ZD, a daleč od in podobno? tistega, kar bi bilo najboljše za nas izvajalce in predvsem državljane. Mislim, da bi bilo smiselno izvesti referendum, doseči korekten dogovor Zobozdravniki, javni uslužbenci in o morebitni razdelitvi premoženja. Ne koncesionarji, smo preveč odvisni od razumem sicer sedanjega vodstva zavarovalniškega planskega OZB, da ne poskuša najprej z

Revija ISISI3n8tervjuJunij 2018gospodarstva ZZZS. Opravljamo opraviti slovenski zdravniki in zobo- Imela sem veliko željo in mnogoskorajda poklic zavarovalniškega zdravniki, jasno, kdo jo v resnici volje ter idej za izboljšanje položajaagenta in administratorja državne financira. Ali zavarovalnice, ki bi s zobozdravnikov in dostopnosti douprave. pravicami seznanile svoje zavarovan- zobozdravstvenih storitev. ce, ali neposredna plačila. Ob tem smo verjetno edini na Želela sem poskrbeti za vse, a nasvetu, ko nam ZZZS v primeru preveč V enajstih letih vodenja OZB mi ni koncu spoznala, da moram poskrbetiopravljenega programa zmanjša uspelo, da bi v družbi naredili spre- zase.plačilo akontacije. Več narediš, manj membe v tej smeri.dobiš. Ja, imam več časa za druženje s Veliko naših korakov je bilo s svojo hčerko in prijatelji/-cami ter Čakalnih dob ne bi bilo, če bi bilo strani odločevalcev napačno razumlje- sprostitev z žogico na zelenih polja-za vsako storitev, ki smo jo sposobni nih. Milo rečeno. nah, kjer neizmerno uživam.Iz zgornjih odgovorov je razvi- zbornice niso mogli uresničiti. sorazmerno njihovemu številu,dno, kako je doslej deloval OZB Nadalje je omenil izvajanje razmišlja o delitvi nepremičnin inv skupni zbornici in kakšne so ankete med zobozdravniki o o tem, kako naj bi dvojnost službbile njihove težave in želje. Med stališču do samostojnosti. Menil za šest različnih dejavnostidrugim so želeli več samostoj- je, da bi bilo pred izvedbo take prinesla prihranek skupaj snosti in več pomoči od strokov- ankete treba jasno objaviti plačami nekaj vodilnih zobo-nih služb zbornice. V zvezi z konkretne argumente za in proti, zdravnikov. Nadalje ugotavlja,morebitno odcepitvijo pa dr. saj bi se članstvo šele na podla- da je nesprejemljiv predlogMarkolijeva predvsem meni, da gi tega lahko tehtno odločalo. statuta, da predsednika/-co volije potreben predhodni korekten skupščina Zob ZS, in končnodogovor z zbornico, da je po- Stane Marn, dr. dent. med., je ugotavlja, da bi po odcepitvitrebna ustrezna sprememba omenil, da vidi samo prednosti lahko bilo še slabše, kot je sedaj.zakonodaje, da je treba pred- samostojne zbornice, kot johodno doseči dogovor o more- imajo zobozdravniki v sosednjih Vprašljivo je, ali obstoječa zako-bitni razdelitvi premoženja in da državah. nodaja jasno določa potekvsi zobozdravniki izvolijo pred- razdružitve skupne zbornice insednika/predsednico OZB oz. Predsednica zbornice je ugoto- nastanek nove. Ali bi bila seda-novega predsednika/predsedni- vila, da razprava, ki je trajala dve nja zbornica dolžna ali pripra-co Zob ZS (na štiri in ne na šest uri, ni prinesla odgovorov na dve vljena v primeru ločitve izvestilet). osnovni vprašanji: kaj bi zobo- ponovne volitve ob sodelovanju zdravniki lahko dosegli v svoji vseh zobozdravnikov in ovre-Predlogi oz. zahteve o samostoj- zbornici, pa jim je zdaj v skupni dnotiti volilne izide? Verjetno boni Zob ZS so bili večinoma zbornici onemogočeno, in kako treba ponovno izvesti anketoobjavljeni v reviji Isis. Najprej se si predstavljajo avtonomijo med vsemi zobozdravniki naje oglasil s tem predlogom znotraj obstoječe zbornice, ki bi osnovi dogovora med vodstvomsedanji predsednik OZB Kruno- bila zanje sprejemljiva. Ugotovila sedanje zbornice in OZB oslav Pavlović, dr. dent. med. (K. je tudi, da se osamosvajanje načinu skupnega delovanja inPavlović, Isis, 9, 2017 ter Isis, 1, dogaja tudi brez vednosti vod- nastopanja oz. ločitve? Kandida-2018). Predsednica ZZS je nato stva zbornice, ter dodala, da ti za vodstvo samostojne Zob ZSorganizirala in vodila pogovorni pričakuje, da bo odkrita razpra- in za vodstvo OZB predložijovečer na temo samostojne Zob va potekala tudi o statutu, pred- svoj program dela?ZS 21. marca 2018 (471. Bilten, vsem pa o načinu in časovnih16.–22. 3. 2018). To je bilo prvo okvirih, v katerih naj bi se spre- Verjetno je še več nerešenihjavno soočenje mnenj zunaj OZB jemale prelomne odločitve. vprašanj, zato menim, da se,oz. skupščine. Na večeru sta glede na nastalo situacijo, kakr-sodelovala tudi Leon Herman, L. Herman je svoj zelo analitičen šne koli spremembe ne bododr. dent. med. (L. Herman), ki ga pogled na samostojno Zob ZS mogle zgoditi kar čez noč. Naj-je zanimalo, kateri so tisti pro- objavil v Isis, 4, 2018. Meni, da prej bo treba doseči dogovor, kijekti, ki jih zobozdravniki znotraj naj bi bilo število zobozdravni- bo obvezujoč za obe strani. kov v pogajalski skupini zbornice

Revija ISIS Medicin3a9Junij 2018Posebnosti zdravljenjaosteoporoze z denosumabomIzr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., asist. dr. Mojca Jensterle Sever,dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove,UKC LjubljanaPrim. asist. Miro Čokolič, dr. med., dr. Andrej Zavratnik, dr. med.,Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo, UKC [email protected] Denosumab je popolnoma humano načelno ni ovira za uporabo zdravila,monoklonsko protitelo proti ligandu za receptor problematično pa je lahko pri takšnih bolnikihaktivator jedrnega faktorja κB (receptor kasnejše nadaljevanje zdravljenja zactivator of nuclear factor kappa-B ligand) ali bisfosfonatom. Naštete značilnosti denosumabkrajše RANK-ligandu, ključnemu citokinu za po strokovni plati uvrščajo medrazvoj osteoklastov, zato deluje kot najmočnejši antiosteoporozna zdravila prve izbire. Analize soznani zaviralec kostne razgradnje. Za zdravljenje pokazale, da je tudi z ekonomskega vidikaosteoporoze ga dajemo v obliki ene podkožne ustrezna alternativa peroralnim zdravilom zainjekcije vsakih 6 mesecev. osteoporozo, še zlasti pa je primeren za bolnike z visokim tveganjem za zlom in nizko pričakovanoKlinični podatki adherenco za peroralna zdravila. V veliki randomizirani, s placebom Po navodilih Zavoda za zdravstvenokontrolirani raziskavi FREEDOM, ki je zavarovanje Slovenije denosumab v praksi lahkovključevala skoraj 8.000 bolnic s pomenopavzno predpišemo za zdravljenje pomenopavzneosteoporozo, je denosumab v 36 mesecih osteoporoze le bolnicam, starim 70 let ali več,značilno povečal mineralno kostno gostoto mlajšim pa le takrat, ko so bisfosfonati neučinko-(MKG) na vseh merjenih mestih in zmanjšal viti ali povzročajo neželene učinke.tveganje za zlome vretenc (– 68 %), kolka (– 40 %)in druge nevretenčne zlome (– 20 %). Prirast Neželeni učinkiMKG in vzdrževanje nizke incidence zlomov stabila potrjena tudi po dolgoletnem zdravljenju z Kot vse kaže, denosumab nima pomembnihdenosumabom. negativnih učinkov na imunski sistem. V že omenjeni klinični raziskavi med aktivno Klinična učinkovitost denosumaba je torej zdravljeno skupino in skupino, ki je prejemalavsaj primerljiva z najbolj učinkovitimi placebo, v prvih treh letih ni bilo razlik vbisfosfonati. Med obema skupinama zdravil sicer skupnem številu okužb in primerov raka. Priobstajajo številne razlike. Bisfosfonati se vežejo bolnicah na denosumabu so opazili večjona kost na mestih kostne prenove in zavrejo pojavnost ekcema in nekaj več primerov resnihosteoklaste na površini kosti. Privzamejo jih zreli okužb kože (šen, celulitis), zaradi katerih so bileosteoklasti. Denosumab se ne veže na kost, pač sprejete v bolnišnico. V podaljšanem delu razi-pa kroži v krvi in zunajcelični tekočini, vključno s skave, v katerem so vse vključene bolnice aktivnokostnim tkivom, zato lahko morda bolje dostopa zdravili in je trajala skupno 10 let, se je številodo vseh področij v kosti in učinkuje hitreje kot okužb kože v skupini bolnic na denosumabubisfosfonati. Zdi se tudi, da povzroči bolj izrazito znižalo in izenačilo s placebo skupino v prvihzavoro kostne razgradnje s posledično večjim treh letih. Po dolgotrajnem zdravljenju zprirastom MKG, še zlasti na kortikalni kosti, pri denosumabom so poročali o nekaj primerihčemer pa je njegov učinek za razliko od osteonekroze čeljusti in atipičnih zlomovbisfosfonatov v celoti reverzibilen. Ker se izloča stegnenice. Ob uvedbi zdravila lahko pride doiz telesa preko retikuloendotelnega sistema in ne razvoja simptomatske hipokalciemije, zatopreko ledvic, oslabljena ledvična funkcija svetujemo, da se pred prvo aplikacijo dobro

Revija ISISM40edicinaJunij 2018zapolnijo zaloge vitamina D. Posebej multiple zlome vretenc zaradi naglega znano, nekateri svetujejo, da se z njimso ogroženi bolniki z oslabljenim in prekomernega porasta razgradnje nadaljuje do skupno 10 let zdravlje-ledvičnim delovanjem in okvaro kosti. Najbolj ogrožene za takšne nja.delovanja obščitnic. Proizvajalec zlome so bolnice, ki so že imele zlomezdravila priporoča kontrolo vretenc. Morda je tveganje za zlome Zaključekserumskega kalcija pred vsako manjše, če so bili bolniki pred uvedboinjekcijo. denosumaba že zdravljeni z Denosumab je po strokovni plati bisfosfonati. zdravilo prve izbire za zdravljenjeTrajanje zdravljenja osteoporoze. Enako kot večina drugih Zdravljenje zdravil za zdravljenje kroničnih Podobno kot pri zdravljenju osteoporoze po bolezni, z izjemo bisfosfonatov, nimaosteoporoze z bisfosfonati, tudi o ukinitvi denosumaba trajnih učinkov, zato moramo potrajanju zdravljenja z denosumabom njegovi ukinitvi nadaljevati zdravlje-odloča bolnikovo tveganje za zlom. Pri Bolnik nadaljuje z dodatkom nje z drugim antiresorptivom, da bibolnikih z visokim tveganjem dajemo vitamina D in zadostnim vnosom preprečili hitro izgubo MKG in more-denosumab do 10 let, pri vseh ostalih kalcija. Ekspertne skupine bitno povečanje tveganja za zlomepa se lahko odločimo za ukinitev po priporočajo, da 6 mesecev po zadnji vretenc.4–5 letih zdravljenja. injekciji denosumaba bolniku za leto do dve predpišemo enega od Priporočena literatura Med bolnike z visokim tveganjem peroralnih bisfosfonatov. Odmerjanjesodijo tisti, ki so: je običajno, kot pri zdravljenju 1. Kocjan T, Preželj J, Pfeifer M, Jensterle–– utrpeli osteoporozni zlom kolka, pomenopavzne osteoporoze, ravno Sever M, Čokolič M, Zavratnik A. tako omejitve, kar npr. pomeni, da Smernice za odkrivanje in zdravljenje vretenca ali več drugih zlomov lahko peroralne bisfosfonate načelno osteoporoze. Zdrav Vestn 2013; 82: pred ali med zdravljenjem ali prejemajo le bolniki z očistkom 207–217.–– imajo MKG na celotnem kolku ali kreatinina nad 30 ml/minuto. V vratu stegnenice v območju primeru slabega prenašanja pride v 2. Tsourdi E, Langdahl B, Cohen-Solal M, osteoporoze (T-vrednost ≤ - 2.5 poštev zoledronska kislina. Gre za Aubry-Rozier B, Eriksen EF, Guañabens SD) ali pa najmočnejši znani bisfosfonat, ki ga N, Obermayer-Pietsch B, Ralston SH,–– nadaljujejo zdravljenje z apliciramo v obliki kratkotrajne, vsaj Eastell R, Zillikens MC. Discontinuation glukokortikoidi, zaviralci 15-minutne infuzije le enkrat letno. Po of Denosumab therapy for osteoporosis: aromataze ali antiandrogeni. ukinitvi denosumaba sta potrebni A systematic review and position verjetno vsaj dve infuziji. Pomembno statement by ECTS. Bone. 2017Kaj se zgodi je, da pred aplikacijo zoledronske Dec;105:11-17.po ukinitvi kisline preverimo očistek kreatinina,denosumaba? ki mora biti nad 35 ml/minuto, in 3. Meier C, Uebelhart B, Aubry-Rozier B, bolnika dobro hidriramo. V mejnih Birkhäuser M, Bischoff-Ferrari HA, Frey Po ukinitvi denosumaba je v primerih podaljšamo čas infuzije. D, Kressig RW, Lamy O, Lippuner K,kliničnih raziskavah prišlo do nagle Preveriti moramo tudi serumski Stute P, Suhm N, Ferrari S. Osteoporosispospešitve kostne prenove in izgube kalcij. Hipokalciemija je namreč drug treatment: duration and manage-MKG, tako da je bila ta čez leto dni le kontraindikacija za aplikacijo, saj jo ment after discontinuation. A positionše malo višja kot v skupini, ki je ves lahko zdravilo še dodatno poglobi. statement from the SVGO/ASCO. Swissčas prejemala placebo. Objavljenih je Kot pri drugih parenteralnih Med Wkly. 2017 Sep 5;147:w14484.bilo nekaj serij prikazov kliničnih bisfosfonatih lahko pričakujemoprimerov bolnic z multiplimi zlomi reakcijo akutne faze z vročino, Izjava o nasprotjuvretenc po zaključku zdravljenja z bolečinami v mišicah in sklepih po interesovdenosumabom. Tudi dodatna analiza prvi infuziji pri več kot petiniza zdravilo ključne klinične raziskave bolnikov. Težave ublaži paracetamol, Avtorji članka »PosebnostiFREEDOM in njenega podaljšanja je ki ga običajno damo že pol ure pred zdravljenja osteoporoze z deno-pokazala, da se tveganje za zlome infuzijo v odmerku 1000 mg, nato pa sumabom«, predvidenega zavretenc po ukinitvi zdravila hitro po potrebi. Če bisfosfonatov ne objavo v reviji Isis, izjavljamo, daizenači s placebom, pri čemer je bil moremo predpisati, pride v poštev ne gre za reklamno sporočilo zadelež multiplih zlomov pri predhodno raloksifen. katerokoli od v članku omenjenihaktivno zdravljenih nekoliko višji kot zdravil, pač pa za povzetekpri skupini, ki je prejemala placebo. Ker optimalno ukrepanje po priporočil neodvisnih mednarod-Zdi se torej verjetno, da ukinitev ukinitvi denosumaba zaenkrat ni nih organizacij ECTS in SVGO/denosumaba poveča tveganje za ASCO, ki so bila napisana z namenom izboljšati obravnavo bolnikov z osteoporozo, ki se zdravijo z denosumabom. To je bil tudi naš namen, ko smo se lotili pisanja članka.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n1jJunij 2018Evropsko izobraževanjes področja bolnišničnih okužbEUCIC basic module Infection Prevention and Control, Groningen, Nizozemska, 25. februardo 2. marec 2018Prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec.javnega zdravja, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Kranj, Nacionalnilaboratorij za zdravje, okolje in hrano Izobraževanje je potekalo v Univerzite- 2050 več ljudi umrlo zaradi večkratno odpornihtnem medicinskem centru v Groningenu, bakterij kot zaradi raka. Znano je, da je zaradikjer so nas prijazno sprejeli. Vseh udele- okužb z odpornimi bakterijami večja umrljivostžencev je bilo dvainštirideset, med njimi in da je zaradi uporabe dragih zdravil umrljivostnajveč kliničnih mikrobiologov ter infek- zaradi okužb z odpornimi bakterijami manjša vtologov, po narodnosti pa Nizozemcev, razvitih državah, torej državah z blaginjo. Prika-Portugalcev in Špancev. Iz Slovenije sem zani so bili podatki o okužbah z na karbapenembila edina, iz Zagreba se je srečanja udele- odporno bakterijo Acinetobacter baumaniižila naša kolegica dr. Ana Budmir, ki je (CRAb) za leto 2015, kjer je Slovenija označena ztudi predavala. Vsak posamezen dan je bil rdečo barvo in ima visoko stopnjo odpornosti.obarvan s predavatelji, ki so prišli iz Gre za leto, ko smo imeli v Sloveniji v posame-različnih evropski držav. Tako smo imeli v znih bolnišnicah izbruhe in tudi smrtne primerenedeljo in ponedeljek nizozemski dan, v okužb s to bakterijo. Profesorica je nazornotorek švicarski, v sredo nemški, v četrtek predstavila povezavo pojavljanja odpornihsmo imeli dan delavnic in v petek grški bakterij v humani medicini in veterini oz. kon-dan. cept Svetovne zdravstvene organizacije Eno zdravje. Svet je globaliziran, vsi smo povezani, V uvodnem predavanju sta glavna koordina- tako da se moramo začeti tega zavedati prav vsi.torja prof. Alex W. Friedric, predstojnik oddelkaza mikrobiologijo in preprečevanje okužb te Prof. Alex W. Friedric je predstavil rezultatebolnišnice, ter prof. Evelina Tacconelli iz Tübin- svoje raziskave, kjer je ugotovil, da imajo vgena povedala, da je to izobraževanje rezultat Nemčiji 32-krat več izolatov MRSA iz hemokul-prizadevanja in večletnih naporov posamezni- tur, kot jih imajo na Nizozemskem. V raziskavi jekov, katerim je končno uspelo v okviru European iskal odgovor na vprašanje, kje je razlika. Odgo-Society of Clinical Microbiology and Infectious vor je našel v uporabi antibiotikov oz. uporabiDiseases (ESCMID) ustanoviti organizacijo smernic za racionalno predpisovanje antibioti-EUCIC (European Commitee on Infection kov, ki jih imajo na Nizozemskem in jih doslednoControl). Ta bo skrbela za evropsko izobraževa- uporabljajo, v Nemčiji pa jih nimajo. V predava-nje strokovnjakov, ki delujejo na področju nju je poudaril, da je treba razmišljati globalno.bolnišničnih okužb. Osnovnemu modulu bo Živimo v sodobnem svetu, kjer ne učinkuje večsledilo še več posameznih usmerjenih modulov, hierarhični tip vodenja bolnika, temveč novki bodo pogoj za pridobitev evropskega potrdila. način vodenja pacienta, ko je pacient v obravnavi na potovanju, kjer ni več pomembno, od kod je Ideja organizacije je povezati strokovnjake prišel, temveč samo še, kam gre. V luči tega jetega področja v mrežo, ki bo usposobljena za pomembno, da klinik dobi le rezultate, ki jihhitro odzivanje na naraščajočo odpornost bakte- potrebuje (rezervnih antibiotikov ne sporoča-rij proti antibiotikom. Organizacija strokovnja- mo). V nekaj letih se bo tehnologija v mikrobio-kov želi imeti nadzor nad pojavljanjem odpornih loških laboratorijih popolnoma spremenila, kotbakterij, spremljati breme okužb, povzročenih z primer je navedel sekveniranje. Specializacija vvečkratno odpornimi bakterijami, ter spremljati mikrobiologiji je nevarna zaradi pretiraneokužbe, povzročene z odpornimi bakterijami. umestitve, ki prepreči sodelovanje z ostalimiProf. Evelina Tacconelli je citirala, da bo v letu

Revija ISIS s strokovnih srečanjP42oročilaJunij 2018strokovnjaki. Treba je preseči meje oz. občanov, ustanovah za terminalno ukrepov, veliko stopnjo uporabepozabiti na države, iz katerih prihaja- nego, zunajbolnišničnih klinikah. antibiotikov in pojavom MRSA. Namo. Na področju obvladovanja bolni- Nizozemskem so sprejeli strategijošničnih okužb imamo vsi enake Pomembno je, da pri OPZ upošte- »Search and destroy«, kar je onemo-sovražnike in to so mikroorganizmi. vamo tudi dejavnike tveganja, kot so gočilo širjenje okužb v bolnišnicah,Treba bi bilo definirati cilj, kot npr. sladkorna bolezen, imunski status zato imajo na Nizozemskem nizkopreprečiti širjenje proti karbapenema- pacienta, kirurške operacije. Najpogo- stopnjo invazivnih okužb z bakterijozam odpornih bakterij, kar lahko stejše OPZ so: okužbe sečil, okužbe MRSA. Izračunali so, da strošekdosežemo samo s sodelovanjem. kirurške rane, pljučnica, okužbe krvi nadzorne kužnine, ki je 5,54 evra, in okužbe prebavil. V nadaljevanju pomeni prihranek zdravstveni blagaj- Bolnišnice so za paciente nevarne. tečaja smo se poglobili v vsako od teh ni v vrednosti 10 evrov. Nizozemci soS tem stavkom je začela predavanje okužb ter spoznali vrsto ukrepov, vodilni tudi pri proučevanju MRSAprof. Ana Budmir iz Zagreba, ki je katerih učinkovitost je dokazana v rejnih živali. Profesor je povedal, dapovedala, da se v Evropi okužbe, strokovni literaturi in jih izvajajo LA-MRSA ni bilo pred letom 2000.povezane z zdravstvom (OPZ), poja- najuspešnejši na tem področju – drža- Prvi primer LA-MRSA je bil leta 2003vljajo pri 8 do 12 % pacientov. Rezul- ve, ki imajo nizke deleže okužb, med in je izviral s Kitajske, leta 2006 sotati najnovejše še neobjavljene preseč- katerimi je vodila tudi Nizozemska. uvedli aktivno spremljanje teh okužb.ne študije govorijo o tem, da ima v Preprečljivost OPZ po študiji SENIC V letu 2010 je kar 40 % vseh izolatovEvropi eden od osemnajstih sprejetih je naslednja: 6 % OPZ je preprečljivih MRSA predstavljala LA-MRSA.pacientov najmanj eno okužbo. To z uvedbo minimalnih ukrepov, kot so Prevalenca LA-MRSA je pri kmetih, kipomeni 4,1 milijona OPZ, posledica higiena rok, asepsa, izolacija pacien- gojijo prašiče, tudi do 70 %. V eni odkaterih je od 37.000 do 110.000 tov, dezinfekcija, izobraževanje in študij so dokazali koristnost uporabesmrti, pri čemer je 20 do 30 % okužb racionalna raba antibiotikov. Nadalj- mask pri živinorejcih za preprečeva-preprečljivih. Neposredno breme OPZ njih 32 % OPZ pa je preprečljivih z nje prenosa. Kot drug način prenosaje veliko in znaša od 5,5 do 7 bilijonov dobro organiziranimi ukrepi, ki so oz. kot rizični dejavnik za pridobitevevrov na leto oz. pri posameznem specifični za posamezno področje nosilstva z LA-MRSA se šteje uživanjebolniku, ki ima OPZ, stane zdravljenje okužb. perutnine in gostota govedi. V skup-334 evrov na dan. K celotnemu nosti obstaja ogromen rezervoar pribremenu moramo prišteti tudi izgube Prof. Jan Kluytmans iz Brede prašičih, govedi in perutnini oz.življenj, izgube delovnih dni, bolečino. (Nizozemska) je predstavil antibiotič- širjenje v skupnosti z uživanjemBreme najpogostejših OPZ so: okužbe no odpornost kot večdimenzionalni mesnih izdelkov. Escherichia coli ssečil, okužbe kirurške rane, pljučnice, problem, ki lahko privede tudi do pozitivnimi ESBL je patogen skupno-okužbe krvi in okužbe prebavil – konca sodobne medicine. Povedal je sti, obratno je Klebsiella pneumoniaeokužbe s C. difficile, kar presega zanimiv podatek, da od leta 1987 tipična bolnišnična bakterija. Nabreme vseh ostalih nalezljivih bolezni. farmacija ni dala na tržišče nobenega Nizozemskem so zaznali širjenjeOPZ ne nastajajo samo v bolnišnicah, novega antibiotika. V 80. in 90. letih odpornih sevov ESBL v letu 2005.temveč tudi v domovih starejših prejšnjega stoletja se je Evropa soočila z odpovedjo pri izvajanju higienskih

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n3jJunij 2018Danes je okoli 5 % pacientov kolonizi- so koža, sluznice, učinkoviteje preha- Predavatelji so podali kar nekajranih s temi bakterijami že ob spreje- jajo virulenčni sevi kot nevirulenčni. zelo pomembnih zaključnih misli, kotmu. Najpomembnejši izvor ESBL-po- so: nikoli ne pozabite na higieno rok;zitivnih sevov je meso, kar so dokazali V zadnjem času je tudi v Evropi v v laboratorijskih protokolih je trebav Španiji, Združenih državah Amerike porastu plazmidno posredovana odpor- natančno opisati vsako stopnjo vin Aziji, in sicer pri piščancih kar v nost proti kolistinu mcr-1, ki izvira s diagnostičnem postopku; zdravstve-86,5 %, prašičih 17,5 % in govedi 17,6 Kitajske in so jo potrdili v letu 2015 pri nim delavcem je treba dati navodila%. Zadnje raziskave kažejo, da je E. coli v hrani. Zloraba kolistina pri za pravilno vzorčenje in jih usposobitiveliko ESBL-pozitivnih sevov tudi na živalih v Indiji ima za posledico visoko za to; treba je sistematično pregledo-sadju in zelenjavi. Ker je virulenčni stopnjo odpornost. Odpornost proti vati rezultate in razlage.dejavnik na plazmidu, je epidemiolo- kolistinu je posebej zaskrbljujoča, kergija sledenja ESBL-pozitivnih sevov je to velikokrat še vedno edini učinko- Izobraževanje je bilo naporno, sajzelo omejena. V primeru daljšega viti antibiotik za zdravljenje večkratno je trajalo od jutra do večera, vendarpotovanja po Aziji je ocenjena mož- odpornih sevov. V nizozemskih smerni- sem resnično uživala. Spoznala semnost pridobitve ESBL-pozitivnih cah za obvladovanje okužb z večkratno številne prijazne strokovnjake, kisevov od 60 do 90 %. Obstajajo odpornimi po Gramu negativnimi delijo svoje znanje. Današnji svet ještudije, ki potrjujejo, da so sevi E. coli bakterijami so zapisali, da je po preje- globaliziran in povezan, bolnišničnepri perutnini drugi, kot so sevi E. coli, mu rezultata mikrobiološkega testira- okužbe so tiste, ki podirajo meje medizolirani iz hemokultur. Gre za model nja potrebna takojšnja sprememba državami, zato moramo gledatiselekcije, ki temelji na virulenci. Nova antibiotika iz širokospektralnega na naprej, se čim več naučiti, da bomohipoteza o tem je, da preko barier, kot ožjega ciljno usmerjenega in da je treba kos današnjim izzivom in izzivom zmanjšati porabo kolistina. prihodnosti.Beograd za oftalmologe insladokusceBarbara Podnar, dr. med., SB Izola katarakte ali operacija katarakte ob ozki [email protected] Dan se je nadaljeval s simpozijem Od 9. do 11. februarja je v Beo- Ob jutrih sem se torej zbudila na o predoperativnem zdravljenjugradu potekal oftalmološki kongres za vodi, pojedla zajtrk, ki ga je pripravil bolezni očesne površine, z namenomkirurgijo katarakte in refraktivno vedno ustrežljivi Aco, in se še precej izboljšanja rezultatov operacij kata-kirurgijo. Navdušena bodoča oftal- zaspana peš odpravila proti Sava rakt in refraktivnih operacij. Bolezenmologinja in kirurginja sem se na centru, nekakšnemu ogromnemu očesne površine (ocular surfacesrečanje podala tudi sama, z na- beograjskemu Gospodarskemu disease) je posledica suhega očesa, kimenom nekoliko poglobiti se v razstavišču, kjer je potekal kongres. lahko nastane zaradi mnogih vzrokov.skrivnosti operacij sive mrene. Velikokrat postane simptomatska šele Petek. Kongres se je začel zjutraj, po operaciji ali pa jo operacija V četrtek pozno popoldne sva z zame s programom za mlade oftalmo- poslabša, zato bi morali predopera-očetom, ki me je spremljal, prispela v loge. Nekaj uvodnim besedam so tivno nekaj pozornosti posvetiti tudihladen, vetroven in moker Beograd. sledili posnetki prvih operacij kata- odkrivanju in zdravljenju suhegaKo sem teden prej doma »brskala« po rakt, ki so jih opravili mladi oftal- očesa. Tako bi lahko nekaj dodali kspletu za prenočiščem, me je v tre- mologi. Vsak je svoj posnetek sprem­ uspešnosti posegov in zadovoljnostinutku očarala ideja splavov na Savi. ljal z razlago morebitnih nevšečnosti, pacientov.Tako sva se po prihodu nastanila v na katere je naletel med operiranjem,plavajočem hostlu »Arkabarka« v ter kako se je spopadel z njimi. Pos- Popoldne sem obiskala nekajurniNovem Beogradu, ki se kot mnogi netkom je sledila vodena razprava, seminar o operaciji katarakte. Odprldrugi splavi mirno pozibava ob namenjena izluščenju bistvenih ga je prim. dr. Pfeifer z Očesne klinikeobrežju rokava Donave tik ob sotočju informacij in napotkov za uspešno v Ljubljani s predavanjem o tem, kakos Savo. Večerna savna in potem učenje operiranja katarakt. Predstav- zmanjšati tehnične, človeške inpostelja s pogledom na meglico nad ljenih je bilo tudi nekaj težjih prime­ organizacijske dejavnike, ki vplivajoreko imata svoj čar ... rov, kot npr. operacija travmatske na varnost operacije. Z izvirno zamis-

Revija ISIS s strokovnih srečanjP44oročilaJunij 2018Udeleženci nedeljske delavnice o osnovah fakoemulzifikacije – utrujeni, a zadovoljni po opravljenem delu.lijo primerjave kirurga in pilota oz. cena se giblje okrog nekaj tisoč evrov intraokularnih leč – navadnih, multi-medicine in letalstva je namignil na za 3–4 dni tečaja, brez namestitve. fokalnih, toričnih ...), za primerennekaj področij, na katerih bi se lahko izbor pacientov za posamezni posegpri zagotavljanju varnosti v medicini Po zaključeni delavnici sem se pa bi bilo ključno tudi prepoznavatizgledovali po sistemih za preverjanje priključila drugemu delu seminarja o lastnosti enih in drugih. Tako bi sev letalstvu. Nekaj prvovrstnih posnet- operaciji katarakte, ki je bil nada­ lahko približali optimalnim izidomkov akrobacij v zraku me je precej ljevanje petkovega. Na sporedu so bila posegov.navdušilo, tako da skoraj nisem več predavanja o zapletih pri operacijivedela, česa bi se prej učila – operirati katarakte, o uporabi femtolaserja, o Za »popoldansko malico« semkatarakte ali morda kar voziti letalo. oblikovanju intraokularnih leč, o pospravila še nekaj predavanj izSeminar se je nadaljeval z lekcijami o korekciji presbiopije in astigmatizma sklopa predavanj o roženici – govoranačinih učenja operiranja katarakt s z intraokularnimi lečami itd. Stro- je bilo o različnih vrstah presaditvepomočjo različnih simulatorjev in kovnjaki so z nami podelili nadvse roženice in o keratoprotezah, ki sosimulacij (ki so lahko tudi čisto zanimive ideje in koncepte reševanja pomemben mejnik v bitki z roženičnopreproste, npr. kapsuloreksa1 na različnih težav, ki so za nekega slepoto. Za intermezzo – v Delu soparadižniku!), o ergonomiji same »greenhorna«2 včasih že mejili na nedavno poročali o prvi implantacijioperacije, o različnih načinih izvedbe znanstveno fantastiko. Res, v umetne roženice v Sloveniji, ki sta joposameznih faz operacije ter o pred- oftalmologiji se veliko dogaja in veliko opravila prim. dr. Vladimir Pfeifer inoperativnih izračunih za intraoku- koristnega! dr. Alja Črnej. Več si lahko preberetelarne leče. na spletni strani https://www.delo.si/ V veliko veselje mi je bil tudi novice/slovenija/v-ukc-ljubljana- Sobota. Zjutraj sem se udeležila simpozij tega dne z naslovom »Patient uspesno-opravili-prvo-implantacijo-delavnice osnovnih šivalnih tehnik. reported outcomes in cataract and umetne-rozenice.html.Dobri dve uri smo pod mikroskopom refractive surgery«3. Pritegnil me je žešivali na prašičjih očeh in na nekakšni naslov, ki je obetal nekoliko javno­ Nedelja. Na jutranji delavniciplastični koži. Osnovne tehnike zdravstveni vidik oftalmologije. osnov fakoemulzifikacije4 smo našivanja so podobne kot pri drugih Dejstvo je, da je operacija res uspešna prašičjih očeh spoznavali in vadilikirurških zvrsteh, pomembna šele, ko je bolnik z njo zadovoljen. osnovne postopke operacije katarakte.nadgradnja je bil mikroskop, čeprav Nekateri imajo nerealna pričakovanja Dr. Aslan iz Turčije je navdušenose tudi s slednjim nisem srečala prvič. in se težko zadovoljijo celo z objek- hodil od enega do drugega, komenti-Izvedela sem še za avstrijsko podjetje, tivno dobrim izidom, drugi pa nas ral, popravljal in hvalil ter nas takoki se ukvarja prav z organizacijo presenečajo, ker so z izidom zado- spodbudil k nadaljnjemu učenju.tečajev operacije katarakte in vitrek- voljni celo takrat, ko morda mi nismo. Ozračje je postalo kar »gosto« od kon-tomije na simulatorjih. Večkrat na Velikokrat bi koristil temeljit pojas­ centracije in energije, nakopičenih obleto pripravijo nekajdnevne tečaje, njevalni razgovor s pacientom (npr. o številnih poizkusih uporabe fako- tem, kaj lahko pričakujejo od različnih emulzifikatorjev. Seveda je vsak želel

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jJunij 2018kar najbolje izkoristiti čas in čim več pomočjo zavestnega nadzorovanja Nekega večera sva se sprehodilaprašičjim očem odstraniti lečo ter dihanja. Zanimivo zasnovano preda- tudi po ulici Kneza Mihaila, beograj­vanje vstaviti umetno. vanje, ki se ga žal nisem mogla ski Čopovi. »Frozen yogurt« je ravno udeležiti. tako slasten kot v kakem evropskem Po delavnici sem si končno vzela mestu, tudi trgovine so podobne,nekaj časa in obiskala stojnice pod- Beograd utrip pa je še vedno balkanskojetij, ki so na razstavnem prostoru živahnejši. Ko sva se okrog enajste uretržila svojo opremo. Od zapletenih Kongres je potekal od ranih zvečer v ledeno vetrovnem vremenufakoemulzifikatorjev in diagnostičnih jutranjih ur do poznega popoldneva, vračala proti hostlu, je število urejenihnaprav do enostavnih kirurških pa se je vseeno našlo še nekaj časa za meščank in meščanov na ulici še karinstrumentov in okvirjev za očala obisk mesta. Tistim, ki so poznali naraščalo in vedno bolj gnečasto– nekaj svetovnih, sicer pa veliko predvojni Beograd, bi se morda zdel veselo je bilo. Prav prijeten izlet.azijskih podjetij se je borilo za pozor- brez duše. Sama sem srbsko prestol-nost nekaj več kot 1.100 obiskovalcev nico obiskala prvič in me je navdušila. Po intenzivnem podaljšanemkongresa. Dejstvo je, da se v Beogradu na vikendu je naposled napočil čas za vsakem koraku čuti vpliv velikih odhod in tako sem se v nedeljo zvečer Srečanje sem zaokrožila še z svetovnih korporacij oz. tujega kapi- vračala proti domu, navdušena nadobiskom simpozija o razvoju refrak- tala. Nič kaj drugače kot pri nas ali v stroko in življenjem, s polno malhotivne kirurgije in kirurgije katarakte v kakšnem zahodnem mestu, samo da prijetnih vtisov. Še vedno mi kdajdržavi v razvoju – o svojih izkušnjah s pri nas tega ne opazim več. Morda privabijo kak nasmešek na lice ...tega področja so tokrat poročali zato, ker je v Beogradu kontrast medgostitelji – srbski strokovnjaki. luknjastimi pločniki in bleščečimi 1 Kapsuloreksa je korak pri operacijiSrečanje je potekalo v srbskem jeziku, »Coca-Cola« napisi na vrhu katarakte, pri katerem kirurg napravikar je – vsaj meni – dodatno popes­ socialističnih (ali pa tudi čisto mo­ okroglasto odprtino v sprednjo lečnotrilo dogajanje. Zgodaj popoldne smo dernih) blokov precej večji. Še vedno kapsulo, da lahko odstrani lečo.tako prijetno utrujeni zaključili pa je zvečer, ko sva z očetom sedela vkongres. znameniti »kafani Tri šešira«5 ob 2 Za besedo »greenhorn« sicer poznamo pečeni jagnjetini izpod sača in živi lepo slovensko različico »zelenec«, a mi je Poleg dogodkov, ki sem jih obis- domači glasbi, veter prinesel duh po prva še iz otroških prebiranj Karla Mayakala, je sočasno potekalo še mnogo starih časih. In kako je dišalo! Na nekako bolj domača.drugih predavanj. V nedeljo dopoldne splošno je mogoče v Beogradu jestije odbor mladih oftalmologov npr. precej bolje kot pri nas. Verjetno se 3 Ocena izidov operacij katarakt inorganiziral simpozij o tem, kako se pozna, da je večina mesa in tudi refraktivnih operacij s strani bolnikov.spopasti s stresom med operacijo mlečnih izdelkov lokalnega (srbskega)katarakte. Med povabljenimi govorci porekla. Še vedno sanjam tiste 4 Fakoemulzifikacija je sodoben načinje bil tudi gospod Severinsen, svetovni čevapčiče s kajmakom ... operacije katarakte, pri katerem se srekorder v držanju diha leta 2012 (22 pomočjo ultrazvočne sonde lečo utekočiniminut!), ki je predstavil zamisel (in (»emulzificira«) in posesa iz očesa.tudi prakso) o soočanju s stresom s 5 »Kafana« ni kavarna, ampak označuje gostilno. »Tri šešira« je najslavnejša gostilna v Beogradu z izvrstno srbsko kuhinjo, živo glasbo in čudovitim ozračjem. Ob priložnosti vsekakor pojdite tja!Astma pri otroku – šola za zdravnikein medicinske sestre sspecializiranimi učnimi delavnicamiAsist. dr. Ana Kotnik Pirš, dr. med., in Majda Oštir, dipl. in 17. marca 2018 v Zrečah organizira-med. sestra, Služba za pljučne bolezni Pediatrične klinike li strokovno izobraževanje z naslovomUKC Ljubljana »Astma pri otroku – šola za zdravnike in medicinske sestre s Služba za pljučne bolezni Pedia- Katedra za pediatrijo Medicinske specializiranimi učnimi delavni-trične klinike UKC Ljubljana in fakultete Univerze v Ljubljani sta 16. cami«. Šola je tokrat potekala že 19. leto zapored. Izobraževanje za medicinske

Revija ISIS s strokovnih srečanjP46oročilaJunij 2018Delavnice v majhnih skupinah so pomemben del izobraževanja. Zgoraj: pri diagnostiki in zdravljenju alergij-Katja Korenin, dipl. med. sestra, z udeleženkami delavnice Načini skih bolezni pri otrocih z astmo.dovajanja kisika in ukrepanje ob akutnem poslabšnju astme. Spodaj:Malena Aldeco, dr. med., z udeleženkami med delavnico Izobraževanje V drugem delu so predstavljeniza samozdravljenje astme doma. najsodobnejši principi zdravljenja astme. Od zdravljenja akutnegasestre in zdravnike je sicer ločeno, poti pri otroku ter osnovni patofizio- poslabšanja v in zunaj bolnišnice,vendar organizirano na tak način, da loški mehanizmi astme in značilnosti načinov dovajanja kisika pri težkihse programa med seboj dopolnjujeta astme pri otroku. V nadaljevanju so poslabšanjih ter spremljanja otroko-in nadgrajujeta. Zato k sodelovanju predstavljene novosti v obravnavi vega stanja s pulznim oksimetrom,vedno povabimo ekipe zdravnika in otroka s sumom na astmo, s poudar- transkutanim merjenjem pCO2 v krvimedicinske sestre, ki pri svojem kom na diagnostiki in diferencialni in do plinske analize arterijske invsakodnevnem delu sodelujeta in se diagnostiki astme pri otroku. Poseben kapilarne krvi. Pomemben del zdrav-nato z novopridobljenim znanjem in poudarek je na vnetnih in nevnetnih stvene nege predstavlja opazovanje,veščinami dopolnjujeta. Šoli sta vzrokih piskanja pri otroku ter kašlju prepoznavanje znakov poslabšanjanamenjeni zdravnikom in medicin- kot posebnem problemu pediatrične astme in merjenje vitalnih funkcij,skim sestram, ki delajo na področju populacije. zato je en sklop srečanja namenjenpediatrije, splošne, družinske in področju opazovanja otroka in mlado-urgentne medicine, pediatrom in Natančno predstavimo preiskave stnika. Novopridobljeno znanje natospecializantom pediatrije, družinske pljučnih funkcij v različnih starostnih utrdimo v specializirani interaktivniin urgentne medicine. Letos se je šole obdobjih ter pomen metaholinskega delavnici.udeležilo 39 medicinskih sester in 27 testa in merjenja dušikovega oksida vzdravnikov, zaradi boljše izvedbe izdihanem zraku pri postavitvi diag- Poseben poudarek šole je naučnih delavnic pa smo bili, kljub noze astme. Udeleženci sodelujejo v preventivnem zdravljenju astme,velikemu zanimanju za udeležbo, interaktivnih delavnicah, v katerih so smernicah za samozdravljenje astmeprisiljeni omejiti število udeležencev. predstavljeni resnični primeri prei- in dolgoročni obravnavo otroka z skav pljučne funkcije iz vsakodnevne astmo z učenjem tehnike jemanja Šola je sestavljena iz treh delov. V klinične prakse, ki jih udeleženci šole zdravil. Poleg teoretičnih osnov, ki soprvem delu so predstavljene anatom- s pomočjo vodij delavnic ustrezno podane na začetku, je šola zasnovanaske in fiziološke značilnosti dihalnih interpretirajo. Sledi pregled novosti na interaktivni skupinski obravnavi posameznih kliničnih primerov s poudarkom na učnih delavnicah, na katerih se udeleženci naučijo neposre- dnega ravnanja z zdravili ter vsemi tehničnimi pripomočki, potrebnimi za varno in učinkovito obravnavo otroka z astmo. Dejavniki tveganja za razvoj astme in izogibanje sprožilnim dejav- nikom sta temi, ki omogočata medicin- skim sestram preventivno svetovanje, zato smo obe temi vključili v zadnji sklop. V kratki anketi, ki smo jo izvedli med medicinskimi sestrami, smo ugotovili, da je zdravstvenovzgojno delo za otroke z astmo in njihove starše bolj organizirano po bolnišnicah kot na primarni ravni. Večina medicinskih sester se je opredelila za izboljšanje tega področja, zato smo ob koncu srečanja izvedli okroglo mizo in udeležence pozvali k organizaciji astma šole za paciente in njihove starše, saj bomo tako lahko izboljšali obravnavo otrok in mladostnikov z astmo. Ob zaključku predavanj in učnih delavnic sledita pisni test in praktično preverjanje pridobljenega znanja, s

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jJunij 2018katerima udeleženci pridobijo potrdi- ške zbornice Slovenije za podaljšanje pedagoške točke Zbornice zdravstvenelo o uspešno opravljenem izobraževa- zdravniške licence in licenčne ter in babiške nege.nju in s tem kreditne točke Zdravni-Konferenca o raziskovanjuv antropozofski mediciniDornach (Švica), 9.–11. marec 2018 Pogoj za delo zdravnika na področju AM je študij medicine sPrim. mag. Jurij Fürst, dr. med., spec. specializacijo in podiplomskim izobraževanjem. V Nemčiji je antro- Antropozofska medicina (AM) je v AM se zelo posveča osebam z razvojni- pozofska medicinska fakulteta v okvi-Sloveniji slabo poznana. K pripravi mi motnjami in posebnimi potrebami ru Univerze Witten/Herdecke, kitega poročila so me spodbudila in je na tem področju razvila nove, združuje izobraževanje konvencio-novembra 2017 v javno razpravo dana humane pristope, ki so bili zgled nalne in AM že v dodiplomskemOkvirna izhodišča za zakon o dopol- sodobni specialni pedagogiki. Dr. Karl študiju. Na nekaterih evropskihnilnih, tradicionalnih in alternativnih König je leta 1939 na Škotskem usta- medicinskih fakultetah že obstajajooblikah diagnostike, zdravljenja in novil prvo ustanovo, ki združuje katedre za komplementarno medi-rehabilitacije, ki jih je pripravilo vzgojo, izobraževanje, zaposlitev in cino, nam najbližji sta verjetno vMinistrstvo za zdravje. Gre za odličen trajno bivanje zanje v okviru tesno Pecsu na Madžarskem in Bernu vpredlog ureditve komplementarne povezanih podeželskih skupnosti. Te Švici. V International Coordinationmedicine, ki je primerljiv državam, ki ustanove, razširjene predvsem po of Anthroposophic Medicine (IKAM)imajo to področje sodobno urejeno. anglosaškem svetu, so znane kot so združeni zdravniki in drugi pokli-AM je ena od metod, ki so navedene v komune Camphill. V Evropi delujejo ci, ki delujejo na področju AM.izhodiščih, je pa ena najmlajših v številne antropozofske bolnišnice,družbi tradicionalnih metod zdravlje- manjše klinike in prakse na vseh AM lahko opredelimo kot integra-nja, kot so tradicionalna kitajska in kliničnih področjih. Ena največjih tivno medicino, ki razume človeka kotajurvedska medicina. Dobro bi bilo, berlinskih bolnišnic je Havelhöhe, ki celoto telesa, duše in duha. AMda bi bila v Sloveniji bolje poznana. združuje konvencionalno in antropo- temelji na izrazito individualiziranem zofsko medicino in dosega v merilih pristopu, ki nima veliko skupnega s AM se približuje 100-letnici kakovosti najboljše ocene v Nemčiji. V trenutno zelo modernim pojmomdelovanja. 1921. leta je bila v Arles­ kar nekaj državah je AM financirana iz personificirane medicine. Medtem koheimu blizu Basla v Švici ustanovljena javnih sredstev. Posebej zanimiva je so konvencionalni pristopi k akutnimprva antropozofska klinika, ki jo je Švica, kjer je bil leta 2009 izglasovan in kroničnim boleznim pogosto levodila nizozemska ginekologinja in referendum za boljše sodelovanje med simptomatski, je poudarek AM nasplošna zdravnica dr. Ita Wegman v konvencionalno in komplementarno vzpodbujanju procesov samozdravlje-sodelovanju z Rudolfom Steinerjem, medicino, poenotenje izobraževanja in nja in obrambnih mehanizmov.utemeljiteljem antropozofije. Rudolfa diplom za nezdravniške poklice v vseh Antropozofski zdravnik uporablja vsaSteinerja poznamo tudi kot utemeljite- metodah medicine in vključitev kom- konvencionalna zdravila, a predvsemlja waldorfske pedagogike, postavil je plementarne medicine v obvezni paket takrat, ko je potrebno hitro simpto-temelje evritmije in zdravilne evritmi- zdravstvenega zavarovanja, kar so matsko zdravljenje za preprečitevje, biodinamičnega kmetijstva in izvedli leta 2017. Do takrat so zdrav- zapletov bolezni in ko antropozofskočebelarstva, posvečal se je socialnemu stvene zavarovalnice v Švici večinoma zdravljenje ne dosega želenih ciljev.vprašanju. Je avtor številnih knjig s krile komplementarno medicino, a ne Lep primer je zdravljenje okužb pripodročja filozofije in duhovne znano- v obveznem paketu zavarovanja. otrocih. Posredna primerjava zdrav-sti, bil je izjemen predavatelj. Njegov Določili pa so merila, po katerih ljenja otrok z akutno respiratornoopus je zbran v več kot 300 knjigah. ocenjujejo učinkovitost, primernost in okužbo ali akutnim vnetjem srednjegaAM se je začela hitro širiti, sprva v ekonomičnost metod komplementarne ušesa kaže bistveno manjšo poraboNemčijo, Italijo in na Švedsko, sedaj medicine. antibiotikov in analgetikov v AM vpa je prisotna že v preko 60 državah. primerjavi s konvencionalno, primer- ljiv delež neželenih učinkov in večje zadovoljstvo staršev.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaJunij 2018 Konferenca je bila posvečena anketah zadovoljstva bolnikov in cijske klinike iz najrevnejšega predelaraziskovanju v AM in gradnji mostov s kakovosti oskrbe najvišje ocene. Londona o zdravljenju polimorbidnihkonvencionalno medicino. AM je bila Predstavljena so bila poročila o bolnikov s kronično bolečino kažesprva izjemno inovativna, hitro je izboljšanju kroničnih težav, uspešnej- izboljšanje kakovosti življenja, zmanj-povečevala nabor zdravil in drugih ši rehabilitaciji in socializaciji, zmanj- šanje bolečin in depresije ob manjšimetod zdravljenja in je takrat predsta- šanju števila zdravil, zmanjšanju (prepolovljeni) porabi zdravil invljala močno alternativo konvencio- utrujenosti onkoloških bolnikov in izboljšanju socialne vključenosti obnalni medicini, ki je bila pred dobo boljšem prenašanju kemoterapije. Na zmanjšanju stroškov. Poročila iz Peru-antibiotikov slabo razvita in ni bila Švedskem poteka študija zdravljenja ja, Brazilije, Indije in Izraela kažejo nakos izzivom tedanjega časa. Hiter neoperabilnega raka trebušne slinav- večje zadovoljstvo bolnikov, Nizozem-razvoj konvencionalne medicine pa je ke z belo omelo (Viscum album), ki jo ci pa so obenem tudi pokazali, da takovse bolj prevladal. Sodobna medicina izvajajo v Karolinski univerzitetni bolje obvladujejo stroške.je zelo samozavestna in samozado- kliniki in drugih onkoloških centrih.stna, ob vseh svojih uspehih le težko Osnova zanjo so bili dobri rezultati Šved Torkel Falkenberg je prikazaluvideva, da njen razvoj ne prinaša predhodne podobno zasnovane velik pomen integrativne medicinenujno le koristi, temveč tudi neželene študije v enaki indikaciji, narejene v na Švedskem in kot strokovnjakučinke, kot so npr. medikalizacija Srbiji. Klinično študijo faze I z intra- Svetovne zdravstvene organizacijedružbe in vse bolj materialistično vensko obliko bele omele na solidnih predstavil analizo tradicionalne inrazumevanje človeka in njegovih tumorjih je začela izvajati tudi klinika komplementarne medicine WHO terbolezni. Tudi vzporedni razvoj farma- Johns Hopkins v ZDA. strategijo njenega razvoja v obdobjucevtske industrije ne gre le v smeri, 2014–2023.kot bi si želeli, temveč ga vse bolj vodi Najpogostejši očitek AM je, da nedobičkonosnost in pohlep. temelji na dokazih (ni »evidence-ba- Povzetek konference bo objavljen sed«). Gre za temeljno vprašanje etike v Der Merkurstab, osrednji reviji AM. Tudi AM se je zaprla v svoj okvir, raziskovanja v medicini, ki presegasaj nikoli ni imela težav s pomanjka- koristi in dileme v zvezi z randomizi- Konferenca je pokazala, da AMnjem bolnikov; nasprotno, povsod se ranimi, dvojno slepimi preskušanji, ki daje specifičen, a pomemben prispe­povpraševanje po AM povečuje, tako veljajo za zlati standard raziskovanja vek k razvoju medicinskih znanosti inda se soočajo s pomanjkanjem zdrav- sodobnih zdravil. AM temu konceptu klinične medicine. AM lahko obogatinikov. Ključno vprašanje je torej, ali odgovarja na več načinov. Raziskave sodobno medicino in izboljša izidebi z zbliževanjem obeh medicin usmerjajo v temeljne znanosti: v zdravljenja na stroškovno učinkovitdružba kaj pridobila. Na to so že delovanje, učinkovitost in varnost način. Antropozofija kot osnova AM spritrdilno odgovorili v Švici in ni antropozofskih zdravil, fiziologijo in svojim celovitim razumevanjemrazloga, da jim ne bi verjeli. Čeprav patofiziologijo. Na izzive, kako ocenje- človeka ter kulturnega in socialnegaimajo visoko razvito medicino, ki ne vati učinkovitost tako kompleksnih ustroja družbe vsebuje kali za novepozna čakalnih dob, so se odločili, da metod, kot so zdravljenje s homeopat- razvojne modele ne le na področjuželijo njeno boljšo integracijo s skimi odmerki zdravil, terapevtskimi medicine, temveč tudi celotne družbe.komplementarnimi vejami medicine. oblogami, slikanjem, glasbeno terapi-AM lahko ponudi zelo bogato paleto jo, zdravilno evritmijo, socialnimi in Prispevek skupaj z literaturo jediagnostike in zdravljenja. Bolnišnice drugimi pristopi, ki so del zdravljenja, objavljen na spletni strani zbornicein druge ustanove, ki uspešno združu- so razvili »evidence-informed integra- (https://www.zdravniskazbornica.si/jejo obe veji medicine, dosegajo v ted health care«. Poročilo rehabilita- informacije-publikacije-in-analize/ obvestila/2018/05/21/antropozofska- medicina).26. evropski kongres EBCOGSara Vodopivec, dr. med., UKC Ljubljana Organizatorji pod vodstvom predsednika kongresa prof. Jackyja Od 8. do 10. marca je v Parizu, v kongres EBCOG (European Board & Nizarda in predsednika strokovnegaPalais de Congres, potekal 26. evropski College of Obstetrics and Gynaecology). odbora dr. Nuna Nogueire Martinsa so pogumno in domiselno pripravili zelo razgiban in udaren program.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJunij 2018Odločili so se namreč, da bodo vsi la: EBCOG PACT; Chiara Benedetto: ja Geršak, dr. med., s predavanjem osprejeti povzetki, v nasprotju s staro Precision Medicine: A Vision into the uporabi zdravil med nosečnostjo intradicijo izobešenih posterjev, ustno future of Women’s Health; Janesh principih dismorfologij ter prof. dr.predstavljeni. Tako so pripravili Gupta: Recent advances in induction Živa Novak Antolič, dr. med., ki ještevilne vzporedne sklope, v katerih of labour. predavala o izgorelosti, kot članso se odvijale različne predstavitve – predsedstva evropskega združenjakliničnih primerov, jutranje predsta- V popoldanskem času so organi- specializantov ginekologije in porod-vitve ob zajtrku, sklopi »spoznaj zatorji poskrbeli za nepogrešljivo ništva (ENTOG) pa Jure Klanjšček,strokovnjaka«, video predstavitve priložnost za osvajanje praktičnih dr. med.kirurških tehnik, kratke predstavitve veščin, v sklopih »Hands on Train-izvirnih raziskav, sklopi bazične ing«, »Interactive Course« in »Master Poleg tega so s predstavitvamiznanosti ter dve operaciji v živo: Class«. Navdušeni smo bili med raziskav in kliničnih primerovpredstavitve kirurških tehnik na drugim nad delavnicami ginekološke- sodelovali: M. Culetto (Longitudinalanatomskih preparatih iz Tübingena ga ultrazvoka, šivanja poškodb pre- FHR assessment study; Pancytope-in totalna laparoskopska histerekto- sredka na živalskih modelih, o pisanju nia as complication after toxopla-mija iz Clermont-Ferranda. Vse to ob znanstvenih člankov, o ultrazvočnem smosis treatment - a case report), N. prepoznavanju značilnosti ovarijskih Slabe (Perimenopausal features in Foto: Marko Culettoboku glavnih, tematskih sklopov s tumorjev, nad interaktivno predstavi- slovenian women; Treatment ofpodročij ginekologije, ginekološke tvijo poroda v medenični vstavi po persistent post-partum haemorrha-onkologije, porodništva in reproduk- Louwenu in nad razmislekom in ge: A case report), S. Vodopiveccije, pa tudi varnosti pacientov in debato o izboljšanju učenja na klinič- (Contraceptive use and counsellingstandardov specializacije iz ginekolo- nih oddelkih. on contraception among womengije in porodništva, z vabljenimi having an abortion), R. Šumakpredavanji in predstavitvami. V razstavnih prostorih kongresne- (Transvaginal sonography in endo- ga centra so bili ves čas kongresa na metrial carcinoma: preoperative Poleg tega so odlični predavatelji voljo številni modeli za pridobivanje assessment of deep myometrialpripravili šest ključnih predavanj o praktičnih spretnosti in znanj – ul- invasion and its impact on surgicalaktualnem stanju ginekologije in trazvočni, histeroskopski, postaja za planning; Metabolomic profilingporodništva v Evropi in svetu. Preda- trening vstavljanja materničnega suggests long chain ceramides andvali so: Jacky Nizard: Paris: the vložka, postavljen je bil pravi laparo- sphingomyelins as a possible diagno-history about obstetrics and gynaeco- skopski simulacijski center z vadbeni- stic biomarker of epithelial ovarianlogy; Sabaratnam Arulkumaran: mi postajami za laparoskopsko cancer), L. Kovač (Is simulationGlobal health care for women – where koordinacijo in spretnost. training needed? Slovenian trainees’do we stand?; Rudi Campo: How perception), M. Sladič (The impactminimally invasive minds have V Parizu je našo deželo in gineko- of von Willebrand’s disease onchanged our world; Fedde Scheele: loško-porodniško stroko zastopala pregnancy, delivery and postpartumLaunching the new european curricu- številna odprava. Kot vabljeni preda- vateljici sta sodelovali prof. dr. Kseni-

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P0oročilaJunij 2018period: a population-based study), an recurrence of microinvasive izmenjave specializantov pod pokrovi-D. Lukanovič (Necrotizing fasciitis: adenocarcinoma of the cervix). teljstvom ENTOG-a.A case report), A. Cokan: The clinicalrelevance of pathological assessment Poleg tega se je kongresa v želji po Na tem mestu se specializantiof the cone margins; how often are novih znanjih in motivaciji za še zahvaljujemo vodstvom matičnihpositive or thermically damaged boljše in predano delo pasivno udele- ustanov in seveda mentorjem našihmarings associated with the need for žilo še nekaj kolegic specialistk in kliničnih prispevkov, ki smo jih lahkoearly reoperation?), S. Čas (Sentinel specializantk iz vse Slovenije. predstavili mednarodni strokovninode detection in low and intermedi- javnosti, za spodbudo in podporo terate risk endometrial cancer with Luka Kovač je na zaključni prire- omogočanje tovrstnega, izvenkuriku-indocyanine green. Preliminary ditvi prejel nagrado ENTOG za larnega izobraževanja. Pariški kon-report; Laparoscopically-assisted najboljšo predstavitev in s tem brez- gres je bil neprecenljiva izkušnja invaginal hysterectomy in patient with plačno udeležbo na prihodnjem velika motivacija, ko na enem mestubicorporeal uterus: A case report), kongresu EBCOG, ki bo leta 2020 v srečaš največje strokovnjake, o kate-M. Lasič (Anaplastic Large Cell Bergnu na Norveškem. rih delu navadno bereš v učbenikih inLymphoma in Pregnancy. A case člankih, in se zaveš, kako pomembnoreport) in R. Košir Pogačnik (Ovari- Mateja Lasič, sicer predsednica za lasten in razvoj stroke je študirati, slovenskega združenja specializantov brati, slediti novostim in raziskovati. ginekologije in porodništva (SATOG), pa je bila izbrana za udeleženkoKonopljaTanja Varl, dr. med., doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center med uporabniki marihuane, pa tudiza klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika med otroki, ki nenamerno zaužijejoUKC Ljubljana pripravke iz konoplje, in starejšimi bolniki s kroničnimi boleznimi, ki 13. aprila 2018 je v Ljubljani uporabnikov in med tiste države, kjer pripravke iz konoplje zaužijejo zpotekalo strokovno srečanje o kono- mladostniki lahko dostopajo do namenom samozdravljenja. »Naplji z naslovom Toksikologija konoplje. V Sloveniji sta se povečala Interni kliniki UKC Ljubljana letno2018: konoplja, ki sta ga organizi- deleža vstopov v programe obravnave obravnavamo okoli 100 odraslihrala Sekcija za klinično toksikologijo zdravljenja odvisnosti od prepoveda- zastrupljencev s konopljo. ZnakiSZD in Center za klinično toksikologi- nih drog in število sprejemov oseb, zastrupitve s konopljo se pokažejojo in farmakologijo Interne klinike zastrupljenih s konopljo. predvsem z motnjo zavesti, od zaspa-UKC Ljubljana (CKTF). nosti do nezavesti, zmedenostjo, O farmakologiji kanabinoidov razdražljivostjo, nemirom, halucinaci- V uvodu je prof. dr. Nejc Jogan z rastlinskega izvora je spregovorila jami, akutno psihozo, epileptičnimiBiotehniške fakultete predstavil prof. dr. Mojca Kržan z Medicinske krči, bruhanjem, pospešenim srčnimindijsko in industrijsko konopljo. Dr. fakultete v Ljubljani, ki je poudarila: utripom, bolečino v prsnem košu inJože Hren z Ministrstva za zdravje je »Tudi če je preiskovana snov narav- znižanjem krvnega tlaka, ki se lahkopoudaril, da konoplja, ki vsebuje nega (rastlinskega) izvora in ima pokaže s padcem in izgubo zavesti,« jepsihoaktivno snov tetrahidrokanabi- dokazane biološke učinke, moramo zaključil doc. Brvar.nol (THC), po mednarodnih konven- njeno uporabnost za zdravljenje incijah spada med prepovedane droge. sprejemljivo varnost za bolnike Evropsko mrežo za spremljanjeV državah EU in tudi v Sloveniji dokazati ne le v nekliničnih preizkuša- zastrupitev z drogami (Euro-DEN) jekonoplja predstavlja najbolj razširje- njih, temveč predvsem v ustreznih predstavil Damjan Grenc iz CKTF, kino prepovedano drogo. Milan Krek z kliničnih raziskavah, dovoljenje za je na podlagi triletnega poročilaNIJZ je pokazal zaskrbljujoče podatke promet pa mora izdati ustrezen evropske mreže 29 referenčniho porastu uporabe konoplje med regulatorni organ.« urgentnih centrov zbral podatke omladimi v Sloveniji v zadnjih letih. Po 16.033 zastrupitvah z drogami.uporabi konoplje med mladostniki Doc. dr. Miran Brvar iz CKTF je Izpostavil je, da so zastrupitve ssodimo med države z visokim deležem poudaril, da zastrupitve s konopljo konopljo (11 %) po pogostnosti na postajajo vse pogostejše, predvsem tretjem mestu, takoj za heroinom in kokainom. 15 % bolnikov, zastrupljen-


Like this book? You can publish your book online for free in a few minutes!
Create your own flipbook