Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2022, številka 8

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Avgust/september 2022 Številka 8-9 Danijel Bešič Loredan, dr. med.: “Zakon o interventnih ukrepih bo prinesel pozitivne učinke, hkrati pa bo jasno pokazal, koliko posamezniki v zdravstvu zmorejo.”

IT-podporni kotiček Zbornica vzpostavlja e-poslovanje s svojimi člani Kaj je varen elektronski predal – VEP? Primer VEP po opravljeni registraciji VEP je  elektronski naslov uporabnika v informacij- skem sistemu za varno elektronsko vročanje, ki ga Kreiranje pošiljke v VEP: upravlja izvajalec storitev varnega elektronskega • S klikom na »Novo sporočilo« se odpre obrazec vročanja. V zborničnem primeru je to podjetje EIUS. za vnos – kot elektronska pošta Podjetje EIUS je prejemnik znaka zaupanja EU, ki • Vpiše se naslovnika: zdravniska.zbornica@vep. daje zagotovilo, da so ponudniki elektronskih stori- si, lahko so le tisti, ki imajo VEP tev in njihove storitve zaupanja vredni in usposoblje- • Zadevo ni ter v skladu s pravili iz uredbe eIDAS. • Izbere vrsto pošiljke Pogoj za e-poslovanje je, da imata obe stranki, tako • Vpiše spremno besedilo pošiljatelj kot prejemnik, odprt VEP. • Priloži dokumente (datoteke) • Odpošlje s klikom na »Pošlji« Kaj mora član storiti, da lahko vzpostavi e-poslovanje? Člani, ki se bodo vključili v e-poslovanje z zbornico (ali katerimkoli drugim subjektom), morajo: • imeti kvalificirano digitalno potrdilo. Če ga še ni- majo, ga lahko brezplačno pridobijo. Na portalu e-uprave je dostopna Vloga SIGEN-CA, ki jo izpolni- jo in odnesejo na najbližjo upravno enoto; • vzpostaviti VEP na spletni strani https://vep.si/ po navodilih za registracijo, ki so dostopna na njihovi strani. Za pomoč pri registraciji se lahko obrnejo na: [email protected] ali na tel. št.: 01 426 53 76; • vnesti svoj VEP-naslov in davčno številko (potreb- na za preverjanje VEP-predala v primeru pošiljanja pošte s strani ZZS) v profil člana na spletni strani ZZS. V primeru težav pri vstopu v intranet (dodeli- tev uporabniškega imena in gesla), se le-te sporoči na: [email protected]. Profil člana – podatek o VEP-naslovu Primer VEP-sporočila Registracija VEP je brezplačna, prav tako ni le- Sistem bo obveščal o dospetju, prevzemu – vročitvi tnega nadomestila za uporabo spletne aplikacije na elektronski naslov, ki ga je član podal ob registraciji vep.si, obračuna se zgolj storitev posredovane po- VEP-a. Enako bo sistem obvestil o prispeli pošiljki v VEP. šte po ceniku, objavljenem na VEP-strani. Cena po- V VEP so vsa sporočila prikazana v mapi »Prejeto«. šiljke preko VEP je, v primerjavi s ceno pošiljke preko Člani, ki bodo v svoj profil na spletni strani ZZS vnesli Pošte Slovenije, nižja tudi do 75 %. VEP-naslov, bodo v VEP prejemali dokumente, ki jih zbornica naslavlja na svoje člane (odločbe, sklepe ter Kako deluje VEP? drugo dokumentacijo), sami pa bodo po tej poti od- VEP deluje podobno kot drugi predali za elektronsko dajali vloge ali druge dokumente, naslovljene na ZZS. pošto, le da je to predal za pošiljanje in prejemanje Naslov zborničnega VEP-a: uradne pošte. [email protected]. Pripravila: Maja Horvat, mag. posl. inf.

Revija ISIS Uvodnik3Avgust/september 2022 Avtonomija, pravica, dolžnost Peter Golob Pred nekaj tedni smo lahko spremljali celo- pravicah ne obstaja pravica do smrti4. Univerzal- dnevni posvet o pomoči pri samomoru in evtana- nosti pravice do smrti torej ni, čeprav države ziji.1 Posvet o teh temah je bil potreben, nuja pa je dostop do pomoči pri končanju življenja (lahko) prišla s predlogom Zakona o pomoči pri prosto- urejajo. Usmrtitev na zahtevo (tudi evtanazija5) voljnem končanju življenja – ZPPKŽ2. Upam, da je kazniva v Švici, Avstriji, Nemčiji …, ki vse za ta zakonski predlog ne slišite prvič, gotovo pa dovoljujejo pomoč pri samomoru. Pravica do ne zadnjič. Na svetu je osem držav, ki so uzakonile pomoči pri končanju življenja se v teh državah ne pomoč pri samomoru in evtanazijo3, samo ena pa naslanja na obstoj pravice do smrti, ampak se na tako radikalen način, kot je predviden v slo- vzpostavlja v relaciji do neobstoja dolžnosti venskem predlogu, Španija. Španski zakon je do živeti.6 Nobena izmed držav, ki uzakonjajo zdravnikov, kot je povedal španski govorec na po- pogoje za pomoč pri samomoru in evtanazijo, pa svetu, prišel po uradnem listu. Brez vključenosti izvrševanja pravice do pomoči pri končanju ob pripravi in pri sprejemanju. Po sprejetju zako- življenja ne postavlja kot dolžnost za kogarkoli7. na so se zdravniki začeli vpisovati na zapovedane Nemško ustavno sodišče je v odločbi, s katero javne sezname ugovornikov vesti. Zakon je v dovoli pomoč pri samomoru kot gospodarsko ustavni presoji. Upor slovenskega zdravništva ob dejavnost, jasno povedalo, da za nikogar nikoli streznitvi, da obstaja predlog zakona o pomoči pri ne obstaja dolžnost pomagati pri samomoru. končanju življenja, ki je konceptualno enak špan- Takšno in jasno je tudi stališče Svetovne zdravni- skemu, je razumljiv. Bolj preseneča molk medi- ške organizacije – WMA.8 cinskih sester in farmacevtov, katerih sodelovanje v postopkih pomoči pri končanju življenja je po In Slovenija. Slovenski predlog zakona o predlogu zakona prav tako obvezno. Prepričeval- pomoči pri končanju življenja sledi radikalnim ne ugotovitve pobudnikov zakona, da je sodelova- nje zdravnikov (dodajam medicinskih sester in 4 Pretty v. the United Kingdom; https://www.echr.coe. farmacevtov) pri končanju življenja v Sloveniji int/documents/fs_euthanasia_eng.pdf (dostop: 10. 7. nujno, saj so strokovnjaki za vprašanja trpljenja in 2022) smrti, upora seveda niso pomirile. 5 Evtanazija je oblika usmrtitve na zahtevo. Pomoč pri končanju življenja odpira (vsaj) 6 Izjema je Španija. dva sklopa vprašanj. Prvi se dotika vprašanja 7 Tudi tu je izjema Španija. obstoja pravice do smrti in drugi posledično 8 Drugače kot slovenski predlog zakona: »No physician vprašanja dolžnosti zagotavljati pomoč pri končanju življenja. Nekaj dejstev. Evropsko should be forced to participate in euthanasia or sodišče za človekove pravice je razsodilo, da na assisted suicide, nor should any physician be obliged to podlagi Evropske konvencije o človekovih make referral decisions to this end.« https://www. wma.net/policies-post/declaration-on-euthanasia- 1 Dostopno na: https://www.youtube.com/ -and-physician-assisted-suicide/ (dostop 10. 7. 2022) watch?v=o9lhnhbsouM (dostop: 10. 7. 2022) 2 Dostopno na: https://images.24ur.com/media/ document/62673314.pdf?v=33b1 (dostop: 10. 7. 2022) 3 Po podatkih Evropskega centra za bioetiko. https:// www.ieb-eib.org/en/news/end-of-life/euthanasia- -and-assisted-suicide/the-new-spanish-law-on-eutha- nasia-contested-against-the-constitutional-court-a- -few-days-before-its-entry-into-force-2020.html (dostop: 10. 7. 2022)

Revija ISIS 4UvodnikAvgust/september 2022 španskim rešitvam. Predlog zakona, amputacija), nepovratnega zmanjše- mo ali prihranimo. Pravici do usmrti- tako pobudniki, v prvo vrsto postavlja vanja telesne ali duševne zmogljivosti tve ali pomoči pri samomoru sta po avtonomijo posameznika, da se (morda moja starost), drugega stanja, predlogu ZPPKŽ pravici iz obveznega odloči, da potrebuje pomoč pri konča- ki ga je mogoče objektivno presojati zdravstvenega zavarovanja in dolžnost nju življenja. Trdim, da je avtonomija (nimam primera), zaradi širine ne zdravstvenega tima (ne samo dolžnost v tej odločitvi absolutna in hkrati omogočajo vsebinskega odločanja. kot logični korelat pravice pozitivnega navidezna. Prvič, absolutna. Po Drugič, navidezna. Če alternative statusa, temveč tudi po izrecni določbi zatrjevanju predlagateljev je do usmrtitvi ali trpljenju niso realne, predloga zakona in v izrecnem na- usmrtitve […] upravičen pacient, ki nihče ne more avtonomno odločiti, da sprotju s Kodeksom zdravniške etike). doživlja zanj neznosno trpljenje, za zanj niso sprejemljive. Realne pa niso, Pravica do paliativne oskrbe na drugi katerega ne obstaja zanj sprejemljiva ker jih ni izkusil ali ker niso obstoječe strani ni pravica iz obveznega zdrav- možnost lajšanja.[…]9 Če komisija, ki ali dostopne. Nečesa, kar ni obstoječe stvenega zavarovanja, je pa dolžnost pomoč pri končanju življenja dovoli, v ali dostopno (npr. paliativna oskrba), zdravstvenega tima (brez zakona in po okviru presoje izpolnjevanja pogojev ne moreš avtonomno zavrniti, češ da izrecnih določbah Kodeksa zdravniške po 6. členu predloga ZPPKŽ še lahko ni zate, saj tudi avtonomno sprejeti ne etike). Breme družbe je, da se odloči, odloči o verjetnem trpljenju, težje bi mogel. Avtonomnost izbire med kako bo s pomočjo pri končanju odloči o verjetno »zanj neznosnem« usmrtitvijo, neobstoječo ali nedosto- življenja. Ne sme pa biti breme trpljenju in nikakor ne o »zanj ne- pno alternativo in trpljenjem je izvršitve pomoči pri končanju živ- sprejemljivi možnosti lajšanja«. navidezna. Naj povzamem: če komisi- ljenja na plečih zdravstvenega tima, Odločanje o za posameznika opraviče- ja o pravici do končanja življenja ker je tako najenostavnejše in najbolj ni nesprejemljivosti alternativ za odloča vsebinsko, avtonomije ni, če ta čisto. Družba do tega ni upravičena. lajšanje trpljenja je brez ignoriranja je, ne odloča vsebinsko. Odločanje Pričakuje lahko upor. Zaradi nespo- avtonomije nemogoče. Ob upošteva- komisije, ki želi spoštovati zatrjevano štovanja poklicne avtonomije in nju avtonomije pa posameznik pove, avtonomijo, torej ni vsebinsko, ampak nespoštovanja osebne avtonomije, ki kaj zanj ni sprejemljivo in kaj je zanj samo procesno in samo o napaki ne trpi dolžnosti usmrtiti. neznosno trpljenje, in vsebinskega volje. Posledično za upravičenost odločanja komisije ni. Tudi kumula- pomoči pri končanju življenja po Včasih se je za razumevanje tivno zahtevani pogoji bolezenskega predlogu ZPPKŽ zadostuje zatrjevanje problema treba vrniti k izvoru. Avto- stanja ali invalidnosti, pri katerem po neznosnega trpljenja in zatrjevanje nomija je v izvorni obliki svojega medicinski presoji nadaljnja zdrav- nesprejemljivosti drugih ukrepov za pomena pravica (mestne) države, da stvena obravnava ne more spremeniti zmanjševanje ali odpravo trpljenja. si sama postavlja zakone in postave, neugodnega stanja (morda slepota, Rešitev tega trpljenja z usmrtitvijo ali za razliko od kolonije, ki so ji zakoni morda obojestranska nadkolenska pomočjo pri samomoru v obliki vsiljeni s strani vladajoče (mestne) pravice pozitivnega statusa na drugi države. Presodite prosim sami, ali 9 Iz obrazložitve 6. člena predloga Zakona o strani zahteva dolžnosti. sem kot zdravnik v tej zgodbi država pravici do pomoči pri končanju življenja ali kolonija. Pa lepe počitnice! – ZPKKŽ, dostopno na Https:// Nesporno je, da so med nami images.24ur.com/media/docu- posamezniki, ki trpijo, nekateri Peter Golob, dr. med., univ. dipl. prav., ment/62673314.pdf?v=33b1 (dostop 10. neznosno. Naša naloga je, da storimo predsednik Odbora za pravno-etična 7. 2022) vse, kar lahko, da jim trpljenje olajša- vprašanja pri ZZS Razbremenilni pogovori v avgustu in septembru 2022 V avgustu in septembru 2022 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenj- skih izzivih in stiskah, tudi za razbremenilne pogovore v zvezi s covidom-19, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Brinšek, dr. med. Četrtek, 4. avgusta 2022 15.00–17.00 Prosta oba termina Četrtek, 1. septembra 2022 15.00–17.00 Prosta oba termina Tatjana Zorko, dr. med. Ponedeljek, 8. avgusta 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Ponedeljek, 12. septembra 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Andrea Užmah, dr. med. Četrtek, 18. avgusta 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Četrtek, 22. septembra 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Če bi potrebovali pogovor zunaj določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko svojega anonimnega elektronskega naslova.

Z Zlato kartico Visa ZZS – UniCredit Bank na dopust in po nakupih Želite kartico, ki bi vam omogočala odlo­ obresti obračunajo le na neplačan porab­ Varno nakupovanje z Visa Secure ženo in obročno plačilo? Zlata Visa ZZS – ljen znesek. in varnostnim SMS sporočilom UniCredit Bank vam nudi natanko to. Članom ZZS pa je v okviru bančnega pa­ Brezplačno zavarovanje na Pri spletnih plačilih bodite pozorni na keta Elitni zdravnik na voljo brezplačno. potovanju mednarodni varnostni standard Visa Secure, ki se uporablja za preverjanje Ne glede na to ali gre za manjše vsako­ Zlata Visa kartica vključuje brezplačno istovetnosti imetnikov kartic. Za še večjo dnevne nakupe ali večje izdatke vam zavarovanje na potovanju. Za uveljavljanje varnost pa si vključite tudi storitev Varnost­ omogoča fleksibilnost pri plačevanju, do­ zavarovanja mora imetnik s kartico Visa no SMS sporočilo, da boste nemudoma datno pa vas odreši tudi skrbi tik pred poravnati nastanitvene ali potovalne stroš­ obveščeni o opravljenih transakcijah z odhodom na dopust, ko je potrebno urediti ke. V primeru, da imetnik kartice uporablja vašo plačilno kartico. še zavarovanje, saj vključuje brezplačno lasten prevoz in nima vnaprej rezervirane zavarovanje na potovanju za imetnika nastanitve, morajo biti stroški, ki so nepo­ Posebne ugodnosti kartice in njegove družinske člane. sredno povezani s potovanjem, kot so gori­ vo, cestnine ali prehrana, plačani s kartico Ob plačilu z vašo kartico Visa boste v izbra­ Do 30 dni brez obresti pred nastankom dogodka, zaradi katerega nih spletnih in fizičnih trgovinah, hotelskih lahko nastane odškodninski zahtevek. in zdraviliških nastanitvah, pri plačilu vstop­ V primeru, da mesečno poravnate celotno nic za turistične znamenitosti, sklenitvi porabo na vaši Visa kartici, bo ta funkcio­ Zavarovanje nakupov in zavarovanj, najemu avtomobila idr. deležni nirala kot navadna plačilna kartica z podaljšana garancija številnih popustov. Aktualne ugodnosti si odloženim plačilom brez zaračunavanja lahko ogledate na www.visaeurope.si. obresti. Zlata Visa kartica vključuje tudi zavarovanje nakupov za primer izgube zaradi kraje, UniCredit Banka Slovenija d.d. Kredit kot možnost, ne kot obveza požara ali naključne poškodbe, omogoča Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana pa vam tudi vzpostavitev dodatnega leta Brezplačni telefon: 080 88 00 10 % celotne porabe se vsak mesec na dan kritja po izteku originalne garancije E­pošta: [email protected] zapadlosti avtomatsko poravna z vašega proizvajalca (skupno do največ pet let), www.unicreditbank.si/zzs transakcijskega računa, preostanek dolga kar je zelo priročno, če večje nakupe pa lahko kadarkoli poplačate v enkratnem opravljate na spletu (prenosnik, telefon, Oglasno sporočilo ali poljubnih zneskih. V tem primeru se pohištvo ipd.). Za vsakodnevno Paket Elitni zdravnik poslovanje. s kartico Visa Poleg naprednih bančnih storitev paket vključuje tudi Zlato kartico Visa ZZS – UniCredit Bank. • Kreditna kartica z minimalnim poplačilom 10 % mesečne porabe • Vključeno brezplačno zavarovanje na potovanju s 24-urno asistenco • Varnejše nakupovanje z Visa Secure in varnostnim SMS sporočilom

Revija ISIS U6 vodnikAvgust/september 2022 Uvodnik Zdravstvo 46 Mednarodno strokovno srečanje specialistov 3 Avtonomija, pravica, dolžnost 29 Celostna integrirana ortodontije na Bledu Peter Golob zdravstvena oskrba oseb s kronično ledvično boleznijo v Sanda Lah Kravanja okviru EU-projekta JadeCare K naslovnici 48 Duševno zdravje otrok Karmen Janša, Jelka Lindič, in mladostnikov – nove 8 Danijel Bešič Loredan Martina Zorko Kodelja, Miha realnosti, izkušnje in znanja Alojz Ihan Arnol, Maksimiljan Gorenjak, Nena Kopčavar Guček, Aleksander Koroša, Žan Zbornica Radovan Hojs, Dimitrij Smogavc, Nataša Potočnik Klančič, Damjan Kovač, Dajčman Andrej Škoberne, Nebojša Vasić, Bojan Vujkovac, Strokovna srečanja Marjeta Zupet 13 Iz dela 50 Zbornična izobraževanja za zbornice zdravnike in zobozdravnike 15 Pogled in dileme zdravnikov 32 Načrt implementacije 51 Strokovna srečanja in pravne stroke na evtanazijo trajnostnih ukrepov na 58 Mali oglasi in pomoč pri samomoru področju obvladovanja raka Andreja Basle Marjetka Jelenc, Tina Lipušček Iz zgodovine medicine 19 Stališča zdravnikov v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 Mladi zdravniki 60 Razvoj nevrologije Ana Marija Mustafai na Slovenskem 34 Iz naših krajev: »Medicina ti Zvonka Zupanič Slavec 22 Kako oblikovati sporočilo za sama ponuja veselje do dela. javnost? Samo upirati se ne smeš.« V spomin Oddelek za odnose Barbara Podnar z javnostmi ZZS 36 Kako mladi zdravniki vidijo 62 Prim. Kurt Kancler, dr. Aktualno svojo vlogo v prihodnosti? med., spec., prvi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije 24 Priročnik za lažje Oddelek za odnose sporazumevanje v zdravstvu v z javnostmi ZZS Jernej Završnik ukrajinskem jeziku Forum 64 Apolonija Steinmann, 25 Odličnost delovnih mest v dr. med., spec. splošne radeškem zdravstvenem domu 38 Komentar k zapisom medicine – nekrolog Franci Čeč Barbara Podnar Mojca Janžekovič van Midden Personalia 38 Zakaj dodaten denar za 65 Vladimir Ćuić, dr. med., skrajševanje čakalnih vrst ne ginekolog in porodničar 26 Izvolitve v nazive bo rešil slovenskega zdravstva (1947–2022) visokošolskih učiteljev Matej Cimerman Lucija Kuder, Iztok Takač Poročila s strokovnih srečanj S knjižne police Iz Evrope 40 66 Branje za empate (in tiste, ki jih poznamo) 28 Švica: korenita sprememba 15. kongres Združenja Zdenka Čebašek - Travnik pri darovanju organov za endoskopsko kirurgijo Slovenije z mednarodno 67 Andrej Rahten: Anton 28 Covid-19 okvari udeležbo Korošec. Slovenski državnik mrežnico kraljeve Jugoslavije Jan Grosek Marjan Kordaš 28 Oglas 42 23. Ažmanovi dnevi Anžej Hladnik, Iztok Tomazin Zanimivo 44 7. kongres preventivne 70 Državno tekmovanje v razvoju medicine novih analitskih metod v medicini za dijake in študente Irena Grmek Košnik, Pia Vračko Matej Perovnik

Revija ISIS Uvodnik7Avgust/september 2022 71 Brezčasna Fildesova slika Kolofon Lektoriranje The Doctor Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. Lucija Ferš Leto XXXI, št. 8–9, 1. avgust 2022 E: [email protected] Natisnjeno 9.600 izvodov 73 Karikature za vroče poletje, Datum tiska: dan pred izidom Oblikovna zasnova vegetarijance in ostale UDK 61(497.12) (060.55) Agencija Iz principa Radko Oketič UDK 06.055:61(497.12) ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 Priprava za tisk – DTP Zdravniki v prostem času Isis online: ISSN 1581-1611 Stanislav Oražem 74 Misija Hernia International v Izdajatelj in založnik Tisk Malayi, Tanzanija Zdravniška zbornica Slovenije Tiskarna Povše Miran Rems Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih 77 »Au«-foristična tinktura T: 01 30 72 100, E: [email protected] delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Janez Tomažič Transakcijski račun: 29000-0050400669 Lastnik blagovne znamke: 78 Medrug, Polanci (Mi, Predsednica Zdravniška zbornica Slovenije Poljanci), razstava in Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana gledališka igra Odgovorni in glavni urednik Navodila avtorjem Andrej Šubic Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov E: [email protected], T: 01 543 74 93 (razen poročil s strokovnih srečanj, nekrologov in Zavodnik fotoreportaž) je omejena na 12.000 znakov – štetje Uredniški odbor in novinarji brez presledkov. Članku lahko priložite do 3 foto- 81 Kočljiva resnica Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. grafije (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ 4 Barbara Podnar Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. manjše fotografije). Tudi če bo članek krajši, mu Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. lahko priložite največ 3 fotografije. Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Za objavo so primerne digitalne fotografije dimenzij Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med. Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega ali Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. drugega podjetja in če v članku obravnavate farma- Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. cevtske izdelke ali medicinsko opremo, morate pripi- Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. sati izjavo o nasprotju interesov. Barbara Podnar, dr. med. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Poročila s strokovnih srečanj Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 zna- Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. kov (štetje brez presledkov). Priložite lahko 1 fo- Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. tografijo (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. 4 manjše fotografije). Če gre za srečanja z medna- rodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno Uredništvo obravnavanega področja medicine v Sloveniji. Slavka Sterle Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se T: 01 30 72 152, E: [email protected] lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili. Nekrologi Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 foto- grafijo. Fotoreportaže Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov brez presledkov in do 6 fotografij. Avtorski honorarji Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, ki ob- sega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. fotografije iz osebnega ar- hiva. Če avtor članka in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom navesti ime fotografa in v uredništvo posredovati fotografove podatke za nakazilo hono- rarja, sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo naslednje podatke: polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V naspro- tnem primeru honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 5. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-od- stotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija ISIS 8K naslovniciAvgust/september 2022 Danijel Bešič Loredan Alojz Ihan Alojz Ihan (AI): Vsaj poldrugo desetle- tje smo vajeni, da se mandat zdravstve- nih ministrov začne z napovedjo analiz, ki bodo čez približno dve leti rodile začetek zdravstvene reforme v obliki spremenjenega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Na Ministrstvu za zdravje pa ste zdaj že po enem mesecu pripravili Zakon o interventnih ukrepih v zdrav- stvu. Danijel Bešič Loredan (DBL): To smo obljubili, ker imamo nekaj velikih, akutnih težav, ki jih je nujno začeti reševati takoj. Epidemija nas je naučila, da je delovanje zdravstva nujno treba organizirati tako, da bo ne glede na epidemijo delovalo vsaj tako kot pred njo. Imamo 130.000 zavarovancev brez osebnega zdravnika, kar je nedopustno in zahteva takojšnje reševanje. Zato smo pripravili zakon o interventnih ukrepih, ki bo prinesel pozitivne učinke, hkrati pa bo jasno pokazal, koliko posamezniki v zdravstvu zmorejo in kakšno vlogo bi v zdravstvenem sistemu lahko dobili v prihodnje, ko bomo pripravili temeljitejše spremembe. AI: Na zakon se je takoj sprožilo precej ugovorov. Najprej seveda, da zakon ni »sistemski«. Da bo rešil samo en del čakalnih dob, recimo za manjše elektiv- ne posege, v bolnišnicah pa bo celo povzročil dodatno pomanjkanje ka- drov. DBL: Seveda, to je parcialni zakon s točno določenimi nameni. Ampak hkrati so koraki tega zakona dobro premišljeni in se bodo vklopili v širše spremembe, ki pridejo kasneje. V tem trenutku za širše spremembe nimamo niti dovolj informacij, v kakšni kondiciji so posamezne zdravstvene ustanove in naše celotno zdravstvo. Prav tako nimamo informacij, kako bi delovalo, če ne bi bilo birokratskih in zavarovalniških ovir, na katere se vsi tako radi izgovarjamo. Imamo konja v hlevu, ki ga še nismo preizkusili v teku. Z interventnim zakonom bomo naredili nekaj

Revija ISIS K naslovnic9iAvgust/september 2022 dobrega za skrajšanje čakalnih dob in ustanov pa bodo skomignili z da za dodatno delo plačujejo svoje za družinsko medicino, za čemer stoji rameni, da oni sicer bi, ampak zaposlene enako, kot bi bili plačani v splošni družbeni konsenz. O tem ni njihovi zdravniki in sestre drugi ustanovi. Direktorjem želimo dvoma. Hkrati pa bomo v teh 16 popoldne raje delajo drugje, dati precej večjo avtoriteto, a hkrati mesecih, ko bodo plačane vse izvede- kjer so bolje plačani. Če se želimo kot upravljalec sistema imeti ne zdravstvene storitve, zelo dobro spomnimo, kako poslovno nad poslovanjem javnih zdravstvenih videli, kaj kdo zmore v zdravstvu in nemočni so direktorji proti ustanov tudi večji nadzor. Zato koliko. In to bo zelo pomembna interesom prodajalcev zdrav- spremembe v nadzornih organih. Ker informacija za nadaljnje načrte. Naše stvene opreme, je to povsem bo to, kako se bodo izvajalci odzivali zdravstvo je natančno tako, kakršnega mogoč scenarij. na potrebe bolnikov v naslednjih 16 smo v zadnjih desetletjih naredili. mesecih, pomembna informacija za Velik del je nastal brez koncepta, velik DBL: Bistveni del novega zakona nadaljnje načrte s posameznim del iz zelo parcialnih interesov posa- izvajalcem. Trenutni zakon torej ne bo meznih zdravstvenih ustanov. Ampak je, da bodo lahko direktorji s podje- samo rešil nekaj nujnih zadev, ampak je, kar je, drugega zdravstva nimamo bo pomembno razkril in tudi vzposta- in zato moramo tega, ki obstaja, mnimi pogodbami ustrezno plačali vil neka nova razmerja med zdra- uporabiti v maksimalno korist bolni- vstvenimi izvajalci. Zato je priporo- kov. popoldansko delo v lastnih ustanovah. čljivo, da ga izvajalci vzamejo resno. Zlasti vodstva bodo imela veliko AI: Teh 200 dodatnih milijo- Nesprejemljivo je, da imamo po tretji odgovornost. nov torej ne bo samo enkratna intervencija, ampak tudi uri v bolnišnicah polno praznih AI: Pa vseeno, kaj če se bo nekaj, kar bo vzpostavilo neka pokazalo, da bodo učinki nova razmerja med zdravstve- ordinacij in operacijskih sob, ker tam interventnega zakona na nimi izvajalci. So ugovori, da nekaterih področjih dobese- bo velik del dodatnega posla zaposleni delajo po drugih ustanovah. dno posrkali zdravnike in šel k bolj iznajdljivim koncesi- sestre iz javnih ustanov v onarjem. Direktorji javnih Za vse bi bilo bolje, da bi zaposleni zasebne? delali, kolikor zmorejo in hočejo, samo v lastni ustanovi. Bolje zaradi občutka lojalnosti in pripadnosti ustanovi, bolje zaradi stroke, bolje zaradi medsebojnih odnosov. Časovni pritisk, ko mora iti nekdo ob treh drugam, nujno ustvarja konflikte. Kaj pa, če operacija »doma« še ni konča- na? Zato bomo direktorjem omogočili,

Revija ISIS 1K0naslovniciAvgust/september 2022 DBL: Kot sem omenil, bo izvaja- vo. Dober primer koordinacije AI: Vaše ideje mi med vrstica- nje interventnega zakona spremljala posteljnih kapacitet za bolnike s mi kažejo na željo po precej zelo organizirana analitika. Na covidom-19 smo imeli zadnji dve leti, večjem državnem reguliranju ekscese se bomo hitro odzvali. ko je to vodil predstojnik urgentnega zdravstvenega sistema, precej Ampak še bolj pomembno je, da centra Splošne bolnišnice Jesenice podobno Veliki Britaniji. Do bomo z analitičnim spremljanjem Robert Carotta. On bo to delo nada- sedaj smo imeli nekakšno sploh prišli do slike, kako deluje naše ljeval tudi znotraj novoustanovljene samoupravno tradicijo Splo- zdravstvo in kakšne so njegove Nacionalne skupine za koordinacijo šnega dogovora na ZZZS, kjer zmogljivosti, ko ga ne omejujemo. Na sprejemov in posteljnih kapacitet za so državni izvajalci uskladili Ministrstvu za zdravje smo ustanovili covid bolnike v zdravstvenem siste- svoje interese, ZZZS pa je to Urad Republike Slovenije za nadzor, mu. zapakiral v administrativni kakovost in investicije v zdravstvu, ki paket. bo omogočil jasen nadzor delovanja Podoben princip bomo uporabljali zdravstva na mesečni ravni. Ta urad tudi za necovidne bolnike. Zato DBL: Mi pa želimo v središče bo sčasoma dobival nove funkcije in želimo imeti na ministrstvu kako- sistema postaviti bolnika, ne pa bo začel omogočati nadzor nad vostne analize in nadzor, da bomo interesov zdravstvenih izvajalcev. Iz kakovostjo zdravstvenih storitev. Mi lahko zdravstvenim ustanovam sistema, kakršen je sedaj, težko torej želimo, da vsebinski nadzor nad povedali, kaj bolniki potrebujejo in potegnemo neke dobre podatke o delovanjem zdravstva zraste iz naših koliko kakšnih storitev. Pri tem pa njegovi zmogljivosti, racionalnosti in konkretnih potreb. V središču našega moramo za izvajanje storitev uveljavi- poslovnosti. Iz vseh bilanc zdravstve- zanimanja bodo vedno bolniki, ti sodobne standarde, saj se na primer nih ustanov težko dobimo realen njihove potrebe in ne interesi posa- čedalje več sodobnih zdravstvenih vpogled v njihovo delovanje, saj so meznih zdravstvenih ustanov. Te se storitev lahko izvaja ambulantno ali z bilance posledice tega, kako se je bodo morale prilagoditi realnemu minimalno hospitalizacijo in temu se kakšna ustanova dogovarjala za cene stanju potreb, seveda pa jim mora morajo sproti prilagajati tudi standar- pred desetimi ali dvajsetimi leti. nekdo to realno stanje predočiti s di in posteljne kapacitete. Tega ni Zato bomo šli v proces reforme, kot številkami in analizami. Če nek mogoče doseči brez aktivnega upra- so ga v zadnjih treh letih opravili na oddelek ne potrebuje trideset postelj, vljanja sistema s strani nekoga, ki Finskem. Osredotočali se bomo ampak samo deset, ker se je spreme- pozna procese in določa standarde. Po izključno na potrebe bolnikov na nil način obravnave bolnikov, bomo svetu so to agencije za kakovost nivoju celotne države. Imamo en sam to z ustrezno koordinacijo izvedli, ker zdravstvenih storitev, mi moramo javni zdravstveni sistem in z ustre- bomo imeli pregled za celotno drža- ubrati neko svojo pot, ki bo zrastla iz znimi podatki bomo deležnikom v naših potreb. javnem zdravstvu pokazali, kje vidimo njihovo mesto. Ministrstvo za zdravje je glavni upravljalec zdrav- stvenega sistema in ne smemo bežati pred to odgovornostjo. Videli smo, kakšne so posledice, če se nihče ne čuti odgovornega, da dejansko skrbi za sistem kot celoto. Zato potrebuje- mo vsebinski vpogled v sistem, ki je več kot samo administrativni podat- ki, ki jih ima ZZZS. AI: Ideja o Agenciji za kako- vost zdravstvenih storitev ima pri nas že dolgo zgodovino osnutkov, ki so ostali pri tem. Problem je, ker so primerljive tuje agencije ogromne institu- cije s številnimi specializirani- mi strokovnjaki. Pri nas pa so ljudje, ki strokovno najdalj sežejo, v RSK-jih, v strokovnih svetih in na ZZS. Imamo sicer

Revija ISIS K naslovn1ic1iAvgust/september 2022 Danijel Bešič Loredan, dr. med., kov, ki je leta 2013 globoko posegla v organizaciji »Zdravniki brez meja specialist ortopedske kirurgije, se je razkrivanje delovanja slovenskega (MSF)«. Leta 2010 je kot kirurg rodil 18. maja 1973 v Kopru. Osnovno zdravstvenega sistema. Zaradi opravil pettedensko misijo v Nigeriji. šolo je zaključil v Izoli, gimnazijo v omenjenih aktivnosti je bil januarja Kopru, leta 1999 pa je diplomiral na 2013 izbran za osebnost Primorske. Kot zdravnik iz sistema je skozi Medicinski fakulteti Univerze v Ob koncu leta 2013 je zaključil delo v svoje aktivnosti v celoti spoznal Ljubljani. OB Valdoltra, od septembra 2013 do delovanje zdravstvenega sistema. Z konca leta 2015 je svoje delo opra- ekipo različnih strokovnjakov je že Leta 2001 se je kot specializant vljal v Švici – leta 2014 kot specialist leta 2013 predlagal mnoge uporabne ortopedske kirurgije zaposlil v za področje kirurgije gležnja in rešitve za boljše delovanje zdravstve- Ortopedski bolnišnici, v letu 2006 je stopala v Berit Klinik v Teufnu. V letu nega sistema. Od začetka delovanja opravil specialistični izpit s pohvalo. 2015 je bil kot ortopedski zdravnik Iniciative slovenskih zdravnikov je Po izpitu je kot specialist nadaljeval zaposlen v bolnišnici Spittal Heiden. ves čas spremljal težave v zdravstvu, delo v OB Valdoltra, kjer se je usme- Od leta 2016 do leta 2021 je bil nanje opozarjal in ponujal rešitve. ril v operacije na spodnjih okončinah, zaposlen v Splošni bolnišnici Šempe- na področje vstavljanja umetnih ter pri Gorici, od 1. septembra 2018 V Gibanju Svoboda je vodil skupi- sklepov kolkov in kolen ter zdravlje- do 1. septembra 2019 je bil predstoj- no ljudi, ki je sestavila in zapisala nja zapletov po tovrstnih operacijah. nik celotne kirurgije v bolnišnici, od program zdravstva, ki je na parla- Več let se je dodatno izobraževal in leta 2020 pa predstojnik ortopedske- mentarnih volitvah dobil mandat izpopolnjeval na področju kirurgije ga oddelka. Pred imenovanjem za volivcev. Uspešno je vodil koalicijska gležnja in stopala. Večino izobraževa- ministra je bil zaposlen v Kirurgiji pogajanja s področja zdravstva, ki nja s tega področja je opravil v Švici. Bitenc in v Medicinskem centru ima pomembno vlogo v koalicijski Področje kirurgije gležnja in stopala Šalara v Kopru. pogodbi. je v letih od 2008 do 2011 uspešno vpeljal v OB Valdoltra in slovenski Leta 2018 je skupaj s skupino Danijel Bešič Loredan je na prostor. Leta 2011 je s skupino somišljenikov ustanovil Gibanje svojem področju izjemen strokov- mednarodno priznanih strokovnja- Skupaj naprej. Bil je predsednik njak, priznan in cenjen v družbi. Ob kov organiziral enega najboljših gibanja, ki se je kot politična stranka vsem omenjenem ima še izjemne tečajev s področja kirurgije gležnja in še isto leto udeležilo parlamentarnih organizacijske sposobnosti, v težkih stopala v Sloveniji. volitev. in zahtevnih situacijah se odlično znajde in deluje pozitivno, kar so Leta 2013 je s skupino zdravnikov Ob vsem naštetem ima tudi nedvomno dodatne odlike ministra ustanovil in vodil Iniciativo zdravni- izkušnje pri medicinski humanitarni za zdravje. tudi ZZZS, ampak tam veliko računali pri izboljševanju javnega objektivno ne potrebuje obravnave na dlje od računovodstva težko servisa za bolnike. sekundarnem nivoju. Brez tega ne bo sežejo. mogoče ustaviti naraščanja čakalnih AI: Torej se ne boste ukvarjali dob pri specialistih. Zato je velik del DBL: Seveda, smo majhni, z dilemami glede lastnine interventnih ukrepov usmerjen v imamo omejeno število strokovnja- zdravstvenih izvajalcev? krepitev osnovnega zdravstva. Obsto- kov. Zato ne moremo iti v neko ječim zdravnikom bomo pripravili kopiranje tujih agencij. Za potrebe DBL: Ne, s funkcioniranjem pogoje, v katerih bodo lahko opravili analiz in postavljanja standardov javnega zdravstva imamo že dovolj več svojega strokovnega dela, marsi- bomo uporabili vse tisto, kar že težav. Najprej moramo vzpostaviti kaj bomo prenesli na drugo osebje v obstaja, Zdravniško zbornico in funkcioniranje zdravstva tako, da bo timu, še več pa bo morala opraviti RSK-je ter druga strokovna združenja. delovalo normalno kljub epidemiji. Za informatizacija. Drugače ne gre. Delati je treba s epidemijo seveda ne vemo, kakšne tistim, kar je, in najti izboljšave, ki dimenzije bo dosegla jeseni in pozimi, AI: V interventnem zakonu so bodo v korist bolnikom in javnemu ampak zdravstvo mora delovati ne opazne tudi denarne spodbu- zdravstvu. Ve se, kaj je javno zdrav- glede na epidemijo vsaj tako, kot je de zdravnikom za specializaci- stvo. To so vse zdravstvene storitve, za delovalo pred njo. jo iz družinske medicine, za katere skupno kot državljani zbiramo delo na območjih, kjer pri- sredstva in so na razpolago vsem, ki Čaka nas veliko dela tudi s sanaci- manjkuje družinskih zdravni- jih potrebujejo. Vsi izvajalci, javne jo osnovnega zdravstva. Osnovno kov, in za povečan obseg dela. ustanove in koncesionarji, spadajo v zdravstvo mora biti v kondiciji, da Ampak iz rezultatov zadnjega ta sistem in na vse bomo enakovredno sprejme vsakega bolnika in tudi zaključi njegovo obravnavo, če bolnik

Revija ISIS 1K2naslovniciAvgust/september 2022 razpisa za družinske zdravni- za poklicno zadovoljstvo, je, da je to zaradi majhnosti Slovenije ke se da sklepati, da je zlasti sedanji je iz leta 1972, če se ne en sam sistem. lokalno okolje tisto, ki zna motim. E-karton je osnova za privabiti bodočega speciali- kolegialno komunikacijo med AI: Upravljanje bolnišnic je v sta, medtem ko se je na držav- zdravniki, hkrati se z njim zadnjih desetletjih privedlo do ni razpis javilo manj kandida- avtomatizira ogromno seda- zdravstvenega sistema, za tov. Tega interventni zakon ne njih administrativnih dolžno- katerega bi težko rekli, da je v upošteva? sti in obremenitev. interesu javnega zdravstva in bolnikov. Dobički zdravstve- DBL: Ta zakon je samo prvi DBL: Najkasneje v letu in pol naj nih dobaviteljev kažejo, da korak na začrtani poti, ki temeljito bi zaživel, saj je E-karton osnova, s vodstva bolnišnic ne zmorejo obravnava tudi sodelovanje z lokalni- katero lahko šele začnemo govoriti o parirati zasebnim trgovskim mi skupnostmi, pokrajinami, občina- informatiziranih zdravstvenih obrav- interesom. Hkrati so vodstva mi. Vendar za nadaljnje korake navah bolnikov. Informatizacija bolnišnic očitno pustila, da najprej potrebujemo podatke, kako se zdravstva je temelj za njegov napre- vsako področje medicine kroji sistem odzove, če ga spodbudimo. In dek, zato bomo ogromno pozornost lastno zdravstveno politiko na takoj, ko jih bomo dobili, bomo bolj namenili delovanju Urada za digitali- nivoju vodij oddelkov. Številni usmerjeno povečevali spodbude, da zacijo. Poleg E-kartona mora urad elektivni posegi so skoraj v predvsem medicinci najdejo svoj poskrbeti tudi za usklajenost in celoti odšli iz javnih zavodov resnični interes v delu družinskega povezljivost informacijskih sistemov med zasebne izvajalce in to ni zdravnika. pri posameznih zdravstvenih izvajal- bil rezultat načrtne sistemske cih. Tudi na tem področju so bili politike, ampak razpuščenosti AI: Vsi smo gledali »Severna interesi ustanov povsem mimo intere- sistema. Imate ambicijo delati obzorja« in videli, da je mogo- sov bolnikov. Bolniki ne razumejo, politične korekcije stanja ali če spraviti družinskega zdrav- zakaj preiskava iz Izole ni dosegljiva z delati s sistemom, kot pač je? nika celo na Aljasko. računalnikom specialista v UKC. Informacijski sistemi v sodobnih DBL: Izbire ni. Delati moramo s DBL: Prepričan sem, da imajo v bolnišnicah omogočajo, da osebje s tistim, kar imamo. Zdravstvo je svetu glede tega mnogo večje proble- svojimi karticami samodejno aktivira ogromen sistem, ki nastaja desetletja me in tudi rešitve. Če je pri nas težava diagnostične in terapevtske aparature in je življenjsko pomemben za prak- Koroška ali Posočje, kaj bi rekli na s spiskom razporejenih bolnikov, tično vse državljane. Eksperimenti, ki Finskem ali Švedskem? V naši mali njihovimi podatki. Sistem tudi spre- bi zavrli karkoli, kar deluje, so neod- Sloveniji bomo v sodelovanju z mlja vse opravljene postopke in govorni in nedopustni. Naš interes je lokalno skupnostjo že našli načine, da posege. Podatki se nato prelivajo v bolnik, ki mora v javnem sistemu bomo lahko uredili pogoje za poklicno izvide, odpustnice, obračune storitev, dobiti vso potrebno oskrbo. Za dobro zadovoljstvo družinskega zdravnika. obračune plač. Vse to moramo doseči bolnika bomo uporabili vse, kar bo na v našem zdravstvu, katerega prednost voljo in bo delovalo v javnem sistemu, AI: Kdaj bo izdelan E-karton? ki ga imamo, saj drugega ni. Nič ne To je najbrž eden od temeljev bomo podirali, nič ukinjali, nič zavira- li. Bomo pa s podatki, ki jih bomo imeli o delovanju sistema, marsikaj prilagodili, preusmerili določene posege na manj ali več lokacij, kot bodo pač pokazali podatki. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, [email protected]

Revija ISIS Zbornic1a3Avgust/september 2022 Iz dela zbornice Za obdobje od 17. 6 do 14. 7. 2022 Poziv k uvedbi V avgustu izpitov ni, od septembra pa so roki kratkotrajne bolniške razpisani vsak mesec, kot je objavljeno na spletni strani zbornice. Termini strokovnih izpitov v letu Zbornica se zaveda administrativnega bre- 2022 so: mena zdravnikov, zato smo v ta namen pozvali k podaljšanju ukrepa kratkotrajne bolniške odsto- v tednu od 26. septembra dalje, tnosti (do 3 dni) brez obiska zdravnika. Ocenju- v tednu od 24. oktobra dalje, jemo, da gre pri pisanju potrdil za do tridnevne v tednu od 21. novembra dalje, bolniške odsotnosti za povsem birokratsko v tednu od 19. decembra dalje. obremenitev zdravstva, za katero mora zdrav- stveno osebje po nepotrebnem namenjati čas. Prvo preverjanje Ukrep, ki je prenehal veljati 31. maja, je v času, slovenskega jezika ko je veljal, prinesel določeno razbremenitev, zato smo Vlado RS pozvali, naj razmisli o nada- Konec junija 2022 smo na Zdravniški zborni- ljevanju tovrstne prakse debirokratizacije, ki ci Slovenije (ZZS) izvedli prvo preverjanje znanja omogoča zaposlenim v zdravstvenih ustanovah, slovenskega strokovnega jezika za zdravnike in da več časa posvetijo svojemu primarnemu delu zobozdravnike na podlagi sprememb Zakona o – zdravljenju. zdravniški službi. K izpitu je pristopilo 19 kandi- datov, uspešnih je bilo 12 (63 %). Med kandidati Zbornica predlaga sicer še več ukrepov, ki bi jih je bilo največ, 13, iz Srbije, po dva iz Hrvaške razbremenili zdravstvo na primarni ravni. in Severne Makedonije ter po ena kandidatka iz Podoben administrativni ukrep bi bil potreben Bosne in Hercegovine in Rusije. Kandidati so pri dolgotrajnih bolniških dopustih, kjer se morali izkazati znanje slovenskega strokovnega zdravniki ukvarjajo z administracijo, čeprav gre v jezika pisno B2 in ustno C1. primeru odsotnosti, daljše od enega meseca, predvsem za odnos med zavarovancem in zava- »Zaznali smo dobro pripravljenost kandida- rovalnico, ki pokrije stroške tovrstne odsotnosti. tov, ki jemljejo tovrstno preverjanje zelo resno. Prav tako zdravnik po nepotrebnem nosi odgo- Številni med njimi že izpolnjujejo vse pogoje za vornost pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih začetek dela v zdravstvu v naši državi, zato je pripomočkov za paciente. Predlagamo rešitev, da očitno, da so se odlično pripravili tako na pisni bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje. Za kot ustni del. Slednji je potekal v obliki pogovo- redno izdajo pripomočkov pa bi lahko nato ra, primerljivega z resničnimi pogovori na skrbela opolnomočena medicinska sestra ali delovnem mestu zdravnika ali zobozdravnika, plačnik ZZZS. Celoten poziv je dostopen na torej tako pogovora s pacientom kot strokovnega spletni strani zbornice (novica z datumom 17. 6. posveta s kolegi zdravniki in zobozdravniki,« je 2022). po prvem izpitnem roku povedal član komisije in koordinator izvajanja preizkusa znanja v okviru Strokovni izpiti ZZS doc. dr. Marko Pokorn. na zbornici Javna tribuna S 1. junijem 2022 se je izvajanje strokovnih v zobozdravstvu izpitov za poklic zdravnik in za poklic doktor dentalne medicine v celoti preneslo na zbornico. V četrtek, 23. junija, je Delovna skupina zaposlenih zobozdravnikov Zdravniške zbornice V junijskem roku je strokovni izpit opravljalo organizirala javno tribuno na temo delovnih 17 kandidatov. Od tega 6 doktorjev dentalne pogojev, ureditve preglednega zaposlovanja ter medicine in 11 zdravnikov, med njimi jih je 9 plačnega sistema v zobozdravstvu. Cilj javne opravljalo izpit v celoti, 2 pa delni izpit, saj sta tribune je bil predstavitev dejstev in soočenje nekatere vsebine opravila že na Ministrstvu za stališč po opravljeni anketi za osnovno zobo- zdravje, ki je pred spremembo zakonodaje zdravstvo ter specialistiko, ki je bila izvedena v izvajalo strokovne izpite. preteklih mesecih za namen te javne tribune. Na

Revija ISIS 1Z4bornicaAvgust/september 2022 javni tribuni so sodelovali: Ivana Karner, asist. Romana Mance Kristan, Krunoslav Pavlović, Boris Egić, Vasja Degrassi Bisaki, Goran Štekar, Moni- ka Vodopivc, mag. Pia Vračko (NIJZ), Diana Grad (ZZZS) ter Mirjana Petrovič (DENS). Posamezna preda- vanja so dostopna v 30. Biltenu za zobozdravnike, posnetek celotnega dogodka pa je dostopen tudi na spletni strani zbornice (novica z datumom 22. 6. 2022). Zobozdravnik – Vir: spletna stran MZ prvič državni sekretar na MZ V novi sestavi vlade in Ministrstva Odgovoren bo za obsežno področje svoje stroke; na zobozdravstvenem za zdravje je prvič pomembno funkci- sekundarne in terciarne ravni zdrav- področju ga čaka veliko dela. jo prevzel zobozdravnik. stvene dejavnosti. Čestitamo k imenovanju in mu Mag. Tadej Ostrc je doktor dental- Odlična novica, da imamo tudi želimo uspešno delo v skupno dobro ne medicine, specialist protetike. zobozdravniki na MZ predstavnika iz vseh deležnikov v (zobo)zdravstvu. Častno priznanje Svetovnega slovenskega kongresa Svetovni slovenski kongres v znak zahvale za gostoljubnost, podporo in pomoč pri organizaciji konferenc slovenskih zdravnikov iz sveta in Sloveni- je podeljuje Zdravniški zbornici Slovenije zlatnik slovenski tolar. Gre za posebno priznanje, ki ga organizacija podeljuje zaslužnim posameznikom in institucijam, ki si v svojem poslanstvu prizadevajo ohranjati in krepiti narodno zavest pri rojakih doma in po svetu ter s svojimi aktivnostmi povezujejo Slovence širom sveta. Nagrado je v imenu ZZS prevzel predsednik Skupščine ZZS dr. Marko Jug.  Iz obrazložitve nagrade izhaja, da je Zdravniška zbornica Slovenije nudila podporo ideji o povezova- nju strokovnjakov z medicinskega področja v obliki konferenc slovenskih zdravnikov iz sveta in Sloveni- je. Svojo podporo pri konferencah je jasno izražala v obliki kritja nekaterih potnih stroškov slovenskih strokovnjakov iz tujine, ki so se konferenc udeležili kot predavatelji, z gostovanjem konferenc v prosto- rih Domus Medica in pomočjo pri oglaševanju srečanj.

Revija ISIS Zbornic1a5Avgust/september 2022 Pogled in dileme zdravnikov in pravne stroke na evtanazijo in pomoč pri samomoru Andreja Basle Moltara, se vsakodnevno srečuje z čimer jim olajšamo tudi zadnje umirajočimi. V zadnjega pol leta so obdobje njihovega življenja. Kot je Na mednarodni konferenci o obravnavali preko 400 bolnikov, ki so pojasnila, je v centru mreže paliativne pomoči pri samomoru in evtana- umrli v njihovi oskrbi. »Njihove oskrbe praviloma družinski zdravnik, ziji, ki jo je konec junija 2022 zgodbe so zelo različne. Dajejo pa ki podpre pacienta pri oskrbi na organizirala Zdravniška zborni- nam eno glavno sporočilo, da si domu, torej tam, kjer si bolniki ca Slovenije, programsko pa jo bolniki večinoma zelo želijo živeti. večinoma želijo biti. Seveda pa morajo je zasnoval Peter Golob, dr. Mnogo pogosteje nas sprašujejo, kaj za to biti na voljo številne podporne med., univ. dipl. prav., predsed- lahko še naredimo, da bo življenje službe na terenu (npr. lekarne, centri nik Odbora za pravno-etična kljub bolezni trajalo čim dlje in da bo za socialno delo …). To dopolnjujejo vprašanja pri zbornici, ste čim bolj kakovostno, kot pa da bi specializirani paliativni timi v bolni- zdravniki lahko prisluhnili tako govorili o prekinitvi življenja,« je šnicah in v terciarnih centrih, kadar pravnim vidikom in dilemam, izkušnje spremljanja bolnikov ob ima bolnik težje specifične potrebe, in ureditvi tega področja v nekate- koncu življenja delila dr. Ebert mobilni timi, ki podprejo primarni rih državah po Evropi kot pogle- Moltara. tim v domačem okolju. Podatki o dom zdravnikov. Nekaj ključnih izvajalcih specializirane paliativne poudarkov in misli govorcev Odkrito je povedala, da pri svojem oskrbe za vsako regijo so na voljo na povzemamo v nadaljevanju. delu – zelo redko, pa vendar – sreča www.paliativnaoskrba.si in www. tudi osebe, ki izrazijo željo po evtana- szpho.si. »Pri legalizaciji evtanazije oz. ziji oz. da se njihovo življenje predča- pomoči pri samomoru gre na videz za sno konča. Vendar pa gre običajno za Nujna mreža v vseh demokratični napredek, za povečanje osebe, ki so v hudi stiski zaradi vseh regijah pristojnosti posameznika, da odloča o simptomov, ki jih imajo, in ti simpto- svojem življenju. Zavedati pa se mi niso urejeni, nimajo ustrezne V Sloveniji sicer imamo državni moramo, da so bili v določenih zgodo- oskrbe, so prepuščene same sebi ali so program za področje paliativne vinskih trenutkih in kulturnih situaci- brez svojcev. »Ko takega bolnika (in oskrbe že od leta 2010, ki določa jah videti sprejemljivi tudi drugi svojce, če so prisotni) pomirimo, mu standard 1 mobilni tim na 100 do 150 postopki, povezani s koncem življenja, damo zdravila za bolečine in druge tisoč prebivalcev in predvideva 150 do npr. pri ljudeh, ki so zelo trpeli, pa se težke simptome, lahko že pol ure 200 postelj za specializirano paliativ- nam danes zdijo etično povsem kasneje beseda steče o čisto drugih no oskrbo v bolnišnicah. Od teh nesprejemljivi. Zato je ob uvedbi stvareh, o tem, kar jim je pomembno, standardov smo precej oddaljeni, je zakonov, ki podpirajo evtanazijo in kar je pomembno družini,« je opisala povedala dr. Maja Ebert Moltara. pomoč pri samomoru, potreben zelo razmere iz prakse. Tako so v Sloveniji družinski zdravni- temeljit premislek. Sprejemanje takih ki tisti, ki primarno izvajajo paliativno zakonov v že kar številnih zahodnih Pacienti si želijo oskrbo, čeprav se s temi vsebinami državah še ne pomeni, da je pot paliativne oskrbe med študijem skoraj niso srečali. povsem prava. Življenje je eno, doma Kljub temu pa z njimi večinoma res povratka pri njegovi prekinitvi ni, zato dobro sodelujejo, je izpostavila. je treba vse vidike postopkov, poveza- Kot je poudarila, je v Sloveniji zelo nih z namernim končanjem življenja, potrebno govoriti o paliativni oskrbi Da so potrebe po paliativni oskrbi res temeljito osvetliti,« je v uvodu v in bolnikom, ki jo potrebujejo, omo- velike, kažejo tudi številke. V Sloveniji konferenco poudarila prof. dr. Bojana gočiti pravočasen dostop do ustrezne letno umre 20 tisoč ljudi, od tega 6 Beović, predsednica Zdravniške obravnave že zgodaj ob postavitvi tisoč onkoloških bolnikov, ostali zbornice Slovenije. diagnoze neozdravljive bolezni, s večinoma zaradi drugih kroničnih neozdravljivih bolezni. Paliativna ekipa Onkološkega inštituta, ki jo vodi dr. Maja Ebert Bolniki Onkološkega inštituta, ki potrebujejo paliativno oskrbo, imajo

Revija ISIS Z16bornicaAvgust/september 2022 na voljo več možnosti: 24-urni tele- Vidik družinskega odlično pomagajo, ko gre za to, da fon, mobilno enoto, ambulanto za zdravnika skupaj zmoremo, da človek v tej zgodnjo paliativno oskrbo, bolnišnični bolezni nekako ne obupa,« je izkušnje oddelek, dnevni hospital, konziliarno Prof. dr. Marija Petek Šter je opisala prof. dr. Marija Petek Šter. službo in seveda svojega družinskega predstavila vidik družinskega zdravni- zdravnika. ka. Povedala je, da je vsak družinski Sama se ne spomni primera iz zdravnik izbrani zdravnik približno 2 svoje prakse, da bi pacient izrazil »In če hočemo, da se bo tisoč pacientom. »Za te ljudi skrbimo željo, da želi zaradi napredujoče paliativna oskrba izvajala vse njihovo življenje, tudi takrat, ko bolezni predčasno končati življenje. kakovostno, je treba razviti vse te pride do bolezni, ki jim rečemo napre- elemente mreže v vseh regijah. Ne dujoče, neozdravljive bolezni. Nekje Ne sprejemamo samo mobilne enote, ne samo 20 naših bolnikov vsako leto umre. vloge v postopkih, ki bolnišnice, ne samo družinske Približno polovica jih umre v bolnišni- vodijo v smrt zdravnike. Pomembno je, da je to ci. Za nekatere smo prej pridno skrbeli razvito v vseh regijah. Ker npr. doma. Približno 5 na ambulanto pa jih Povedala je še, da družinski zahodna Slovenija te mreže nima, so vsako leto za napredovalimi kronični- zdravniki ne nasprotujejo spremem- družinski zdravniki tam zelo v stiski. mi boleznimi umre doma,« je poveda- bam v zakonodaji, s katerimi bo Zato se zelo pogosto obračajo na la prof. dr. Petek Šter. njihovim bolnikom, ki želijo končati paliativno ekipo Onkološkega inštitu- življenje s pomočjo, ko so za to izpol- ta. Mi želimo vsem pomagati, se pa v Pojasnila je, da se bolnik in njeni pogoji, to omogočeno. »Kot vseh teh klicih utapljamo, zato je družina, ki se srečuje s težko napredo- dobri poznavalci bolnika in njihove treba tudi v teh regijah čim prej valo boleznijo, srečuje z različnimi družine ter okolja, v katerem bolnik sistemsko urediti mrežo paliativne občutki. Strah jih je, so napeti, se živi, lahko podamo dragoceno mnenje oskrbe,« je opozorila. počutijo nemočni, ne znajdejo se, tudi o željah in pričakovanjih bolnika in takrat, ko razumsko vedo, kaj storiti, možnostih obvladovanja simptomov In kolege pozvala: »Vsi se mora- jih premagajo čustva. »Kličejo nas, neozdravljive bolezni do naravne mo aktivirati že včeraj! Vsak od nas želijo si pogovora, ne sprejmejo smrti. Nikakor pa ne sprejemamo lahko naredi majhen korak v tej diagnoze, nočejo sprejeti, da je res vloge izvedenca ali tistega, ki bi bil smeri, da bomo razvoj paliativne tako hudo, za svojega človeka želijo po dolžan sodelovati pri izpeljavi postop- oskrbe in mreže peljali naprej. Vsaka njihovem mnenju vse najboljše. kov, ki vodijo v smrt bolnika, za bolnišnica ima kakšnega kolega, ki že Pogosto so med njimi skriti bolniki, ki katerega smo skrbeli skozi dolgo ima znanja iz paliativne oskrbe, jo želi ne zmorejo bremena. Po drugi strani obdobje,« je dejala. izvajati in bi z ustrezno podporo pa so svojci, prijatelji, sosedi takega ustanove lahko razvijal paliativno bolnika lahko odlični sodelavci, nam Poudarila je, da medicina napre- oskrbo, kot bi bilo potrebno.« duje na področju paliativnega zdrav-

Revija ISIS Zbornic1a7Avgust/september 2022 ljenja, zato: »Večini bolnikov lahko na Prav tako so bila izražena nestri- je legalizirala evtanazijo, in sicer na dostojen način zagotovimo zadostno njanja s stališči zagovornikov legaliza- podlagi zavezujočega referenduma, je kakovost življenja. Potem pa je tukaj cije evtanazije, ki menijo, da je pred- Nova Zelandija. še uporaba vnaprej izražene volje. Ta časno končanje življenja (v obliki priložnost je vsaj na primarnem evtanazije ali samomora s pomočjo) Prof. dr. Buturović Ponikvar je nivoju še relativno slabo izkoriščena.« zelo intimna zadeva vsakega posa- spomnila, da je letos februarja pri Redkokdaj želi bolnik vnaprej oprede- meznika, ki nima vpliva na družbo. Springerju izšla knjiga Depresija, liti, katere medicinske postopke v Vprašanje je namreč, ali legalizacija izgorelost in samomor pri zdravnikih. določenih kritičnih primerih življenja evtanazije oz. pomoči pri samomoru Opisuje, da je pri zdravnikih pogo- dovoljuje in katerih ne. res ne bo vodila k temu, da bi bil stnost samomora dvakrat višja kot v samomor sčasoma razumljen kot nek populaciji. Eno od poglavij knjige je Vnaprej izražena volja »normalen« pojav. Prva tako je posvečeno vplivu izvedbe evtanazije izjemno družbeno nevarno to, da so na počutje zdravnikov. Kot se ugota- Peter Golob, dr. med., univ. dipl. stroški zdravljenja ali oskrbe težko vlja, ima izvajanje evtanazije lahko prav., predsednik Odbora za pravno- bolnih običajno lahko precej višji od globoke posledice na zdravnika, tudi v -etična vprašanja pri zbornici in stroškov postopka evtanazije. Prav to obliki posttravmatske stresne motnje. programski vodja konference, je je lahko velik pritisk na hudo bolne, predstavil, kako je v Sloveniji pravno starejše, ki so finančno šibkejši in/ali Povedna je še knjiga iz leta 2019 urejeno področje in pravica do vna- ne želijo biti v breme svojcem. Tako (prav tako založbe Springer), ki opisuje prej izražene volje pacienta in kaj to strokovnjakinja za medicinsko etiko iz zgodbe in dogajanja za zaprtimi vrati pomeni za zdravnika. Pacient poda Švice dopušča možnost, da je tudi ta med izvajanjem evtanazije v Belgiji. V vnaprej izraženo voljo (katere medi- vidik lahko dejavnik, da se nekateri enem od poglavij paliativna medicin- cinske postopke v katerih primerih prej odločijo za končanje življenja, še ska sestra, ki se je pogovarjala z zdrav- dovoli oz. ne dovoli) na posebnem posebej tam, kjer stroške dragega nikom, opisuje globok notranji konflikt obrazcu, ki ga določa Zakon o pacien- zdravljenja krije bolnik sam ali je to zdravnika, ki ga čuti med dolžnostjo do tovih pravicah. Zakon ne predvideva kritje odvisno od nekih individualnih izpolnitve želje pacienta in svojim la- overovitve tega obrazca. Pacient ga zavarovanj. stnim občutkom, da kot zdravnik dela izpolni v sodelovanju z izbranim nekaj, kar je proti njegovim najglo- zdravnikom ali zastopnikom pacien- Uzakonitev postopkov pomoči pri bljim prepričanjem. Opisuje, kako se ji tovih pravic. Pacient lahko tako samomoru brez evtanazije (taka zdravnik zaupa, da se zbuja v morah in izraženo voljo kadarkoli prekliče ali ureditev velja npr. v Avstriji) je po vidi obraze vseh teh bolnikov, ki jih je spremeni s pisno izjavo. Da je bila mnenju nekaterih pravnikov lahko usmrtil. »Zakaj torej, če je evtanazija volja izražena, je elektronsko zabele- nekoliko manj problematična. Se pa tako humana, če je to resnična pomoč, ženo v portalu zVem, prav tako, kje se ob tem lahko zelo kmalu pojavi zakaj zdravnik po usmrtitvi bolnika ta izjava hrani, vsebina pa ni elektron- vprašanje diskriminatornosti, saj nima občutka olajšanja, da je nekomu sko dostopna. V primeru nujnih stanj lahko t.i. postopek samomora s pomagal?« se je retorično vprašala je tak obrazec praktično neuporaben, pomočjo izvede le pacient, ki to lahko prof. dr. Buturović Ponikvar. če se zaradi življenjske ogroženosti stori sam, ne pa tudi pacienti, ki tega mudi z obravnavo, je v predstavitvi niso več fizično sposobni. Evtanazija v opozoril Peter Golob. kombinaciji z Posledice izvajanja darovanjem organov Kaj pa družbene evtanazije na posledice evtanazije zdravnikovo počutje V nadaljevanju je povedala, da se na Nizozemskem in v Belgiji od 2005 Med pravnimi vidiki je bila med Prof. dr. Jadranka Buturović izvaja evtanazija v povezavi z darova- drugim na konferenci obravnavana Ponikvar je opozorila na nekaj po- njem organov. »Bolnika se usmrti v tudi problematika družbenih posledic, membnih vidikov in skrb zbujajočih bolnišnici, zraven operacijske sobe, ki bi jih imela uveljavitev pobude za trendov. Število držav, kjer je evtana- razglasi se cirkulacijska smrt, počaka legalizacijo pomoči pri samomoru in zija legalna, je sicer še nizko, je pa v se 5 minut, da se udeleženi prepričajo, evtanazije. Tako je bilo izpostavljeno, porastu. V zadnjem času je bila v senci da srce res ne bije več, in nato v da še tako dobra zakonodaja ne more pandemije legalizirana evtanazija na operacijski dvorani sledi čimprejšnji preprečiti zlorab. Opozorjeno je bilo, Portugalskem (januarja 2021), vendar odvzem organov. To izvajajo tudi v da zaradi odsotnosti raziskav na tem jo je nato blokiralo ustavno sodišče. Kanadi in od nedavnega tudi v Špani- področju tudi niso povsem jasne Marca 2021 je bila evtanazija legalizi- ji, kjer so evtanazijo legalizirali šele razsežnosti te problematike. rana v Španiji, zakon je stopil v pred kratkim.« veljavo junija 2021. Zadnja država, ki Kot je povedala, so lahko daroval- ci organov le razmeroma mlajši ljudje

Revija ISIS Z18bornicaAvgust/september 2022 in nikakor ne terminalno bolni, saj krivijo zdravnike, da so na mladih predlogu tudi ni mesta za objektivno morajo biti organi za presaditev raz- osebah izvajali agresivne posege in oceno bolnikovega stanja. »Postopek meroma zdravi. »Rakavih ali drugih povzročili nepopravljivo škodo. Pri steče, četudi obstaja možnost uspe- prenosljivih bolezni darovalci nače- evtanaziji usmrčeni ne morejo več šnega paliativnega zdravljenja ali celo loma ne smejo imeti. In zato je veliko obžalovati ali protestirati, da »dosto- ozdravitve,« je opozoril prof. dr. etično vprašanje, kdo so (in bodo) ev- janstvena smrt« ni bila takšna, kot so Zwitter. Pojasnil je, da priseben tanazirani darovalci organov, če niso pričakovali. »V zavzemanju za evtana- bolnik seveda lahko in ima vso pravi- terminalno bolni,« je še izpostavila. zijo je veliko aktivizma,« je opozorila co, da zavrne zdravljenje, ki bi mu in dodala, da ne gre za medicino, rešilo življenje ali ublažilo težave. Posebej so zaskrbljujoča poročila temelječo na dokazih. Včasih je Zdravnik mora to spoštovati. »Vendar o darovanju organov bolnikov, ki so presenetljivo, ko nas na to dejstvo pa te pravice ne smemo razširiti na usmrčeni zaradi duševnih bolezni opozarjajo bolniki. Povedala je tudi, sklep, da bolnik v takem primeru oz. na podlagi psihičnega trpljenja. da je njena želja, da zdravniki in UKC lahko zahteva usmrtitev,« je poudaril. V junijski številki najbolj vplivne Ljubljana ne bodo izvajali evtanazij. Prav tako je problematično, da pred- transplantacijske revije poročajo o »Za usmrtitev bolnika ni potrebna log dopušča možnost, da bolnik 22 bolnikih, ki so jim presadili pljuča medicinska fakulteta, to ni poslanstvo svojcem prikrije svojo odločitev. evtanaziranih bolnikov, od tega je bil zdravnika. Zdravniki dobro vemo, pri osmih razlog za evtanazijo psihi- kako je biti bolnik, saj smo prej ali slej Na koncu se je dr. Zwitter dotaknil atrična bolezen, pri petih neznosna bolniki tudi sami. Ne želimo, da bi še vloge zdravnika, kot jo predvideva bolečina in pri osmih živčno-mišična bolnike, ki jih zdravimo desetletja, na predlog zakona. Spisek nalog je zelo bolezen. Tudi za transplantacije v koncu usmrtili,« je dejala ob zaključ- dolg in vključuje, da po odobritvi Sloveniji so bili naši državi že ponuje- ku predavanja. Citirala je moralni posebne komisije za PPKŽ zdravnik ni organi v tujini evtanaziranih oseb, postulat prof. dr. Edmunda Pellegri- predpiše recept za smrtonosno učin- ki pa jih je Slovenija zavrnila. Aka- na, zdravnika in filozofa, dolgoletnega kovino, jo prevzame v lekarni, izvede demik prof. dr. Jože Trontelj je pred predstojnika Kennedyjevega inštituta postopek in je ob bolniku do njegove desetimi leti kot predsednik Komisije za etiko (Georgetown University, smrti ter obvesti mrliškega oglednika. za medicinsko etiko namreč podal Washington DC): »Zdravniki nikoli ne To je povsem drugače kot v Avstriji, uradno stališče, da Slovenija takih smejo ubijati. Nič ni bolj fundamen- kjer zdravnik ne sme sodelovati v organov ne bo sprejemala. »In tega talno in nekompromisno.« nobenem od teh postopkov. načela se držimo še danes,« je pove- dala na konferenci. O predlogu zakona Zdravnik v Sloveniji bi sodelova- PPKŽ nje v postopku lahko zavrnil v prime- Je pa izrazila skrb, da če bo ru ugovora vesti, a mora v tem prime- evtanazija v Sloveniji legalizirana, bo Prof. dr. Matjaž Zwitter je sprego- ru bolnika napotiti k drugemu zelo kmalu pritisk, da se praksa voril o predlogu Zakona o pravici do zdravniku. Če ugovora vesti ne bi darovanja organov ob evtanaziji pomoči pri prostovoljni prekinitvi uveljavljal, pa bi moral postopek prenese tudi v Slovenijo, saj potreba življenja (PPKŽ), ki se pojavlja v opraviti, tudi če bi v postopku podal po organih daleč presega (in bo vedno javnosti. Poudaril je, da so kriteriji za mnenje, da za konkretnega bolnika presegala) razpoložljive organe za pravico do usmrtitve v predlogu pomoč pri končanju življenja ni presaditev. Tukaj se lahko v nepovra- zakona slabo definirani in izjemno upravičena, vendar pa bi drugi zdrav- tno zanko ujamejo razmeroma mlajši, široki. Vsakomur je prepuščeno, da se nik in komisija pacientovi zahtevi razmeroma zdravi, ranljivi, katerim se sam odloči, ali je njegovo trpljenje ugodila. »To je etično in pravno kot rešitev neznosnega psihičnega neznosno. Trpljenje je lahko telesno, povsem nesprejemljivo,« je poudaril trpljenja predstavi evtanazija v duševno, socialno ali eksistenčno. Kot dr. Zwitter in navedel za primerjavo kombinaciji z darovanjem organov. je dejal dr. Zwitter, se lahko za konča- Avstrijo, kjer morata z zahtevo paci- nje življenja odločijo tudi osebe z enta soglašati oba zdravnika. Evtanazija je duševnimi boleznimi in osamljeni nepovratna starostniki. Zaključil je z mislijo, da v Sloveniji potrebujemo celovito ureditev vseh Na koncu je prof. dr. Buturović Osnovni temelj predloga zakona je vidikov strokovnih, etičnih, socialnih Ponikvar opozorila še na to, da je popolna avtonomija osebe, ki zaprosi in pravnih vprašanj za ljudi ob koncu evtanazija nepovratna. V medicini se za pomoč pri prekinitvi življenja. življenja, ki pa morajo biti usklajeni z v zadnjem času pojavljajo stiske tistih, Predlagatelji pa pri tem ne razumejo, zdravništvom. ki so s pomočjo medicine spremeni da velika večina bolnikov v zadnjem spol in nekateri danes to obžalujejo. obdobju nima popolne avtonomije in Andreja Basle, univ. dipl. nov., Oddelek Čeprav so podpisali vsa soglasja, šli si je zelo pogosto niti ne želi. Nikjer v za odnose z javnostmi ZZS skozi vrsto postopkov, posamezniki

Revija ISIS Zbornic1a9Avgust/september 2022 Stališča zdravnikov v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 Ana Marija Mustafai anketne vprašalnike, ki so bili izpol- moški pa predstavljajo 31,4 % vseh njeni do 18. aprila 2022. Vsebinsko so anketirancev. Starostno so precej Uvod anketo oblikovali prof. dr. Bojana enakomerno razporejeni, največ je Beović, dr. med., spec. infektologije, starih med 30 in 40 let (27,1 %), Prof. dr. Alojz Ihan (2022) je v eni prim. mag. Irena Manfredo, dr. med., najmanj pa je starih manj kot 30 let izmed svojih kolumn zapisal, da je spec. medicine dela, prometa in (8,55 %). »praktična medicina predvsem stroka športa, in Andraž Lazar, dipl. psih. – obrt; in kot taka ima tradicionalno (UN). Anketni vprašalnik smo pred Stopnja jasna merila za to, kaj je relevantno in izvedbo posredovali v pregled tudi precepljenosti med kaj velja. /…/ Medicinska stroka se Komisiji Republike Slovenije za zdravniki praviloma ne odzove na posamične medicinsko etiko, ki nam je odgovori- raziskovalne članke, ampak na tisto, la, da njihovo soglasje ni potrebno. Najprej smo anketirance vprašali, kar specialistična strokovna združenja ali so cepljeni proti covidu-19. Več kot prepoznajo kot z dokazi podprto Analiza rezultatov 90 % anketiranih zdravnikov je prakso.« V nadaljevanju kolumne cepljenih, od tega jih je 76,3 % prejelo poudari, da je pandemija nenaravno Največ anketirancev je zaposlenih že tretji (poživitveni) odmerek, 13,2 % združila medicinsko stroko in razisko- na primarni ravni (43,6 %), sledijo jih je prejelo dva odmerka, 1,7 % pa vanje. Posledično se je medicina tisti, ki so zaposleni na sekundarni jih je bilo cepljenih z enim odmerkom. soočila z dvomi, nerazumevanjem in ravni (23,7 %) in na terciarni ravni Le 140 (6,7 %) anketiranih zdravnikov nezaupanjem, tako na ravni splošne (20,3 %). Manjši delež je bodisi ni bilo cepljenih, od tega nihče ne javnosti kot tudi znotraj lastne stroke. upokojen (7,9 %) bodisi ne dela s navaja, da ni cepljen zaradi zdravstve- Namen raziskave je bil torej ugotoviti, pacienti (1,5 %). Izmed vseh je bila nih razlogov. Manjše število anketi- kako enotna (ali razdvojena) so večina ženskega spola (68,6 %), rancev (2 %) na vprašanje ni želelo stališča in prakse slovenskih zdravni- odgovoriti. kov glede cepljenja proti covidu-19. Največ se jih je cepilo zato, da Metodologija zaščitijo zdravje svoje družine ali da zaščitijo svoje zdravje. Več kot 70 % Raziskavo smo izvedli s pomočjo jih meni, da kot zdravniki čutijo kvantitativne analize. Anonimni etično dolžnost, da se cepijo, medtem anketni vprašalnik smo 25. januarja ko se le 6 % zdravnikov s tem sploh ne 2022 preko e-pošte posredovali strinja. Nekaj anketiranih zdravnikov 10.165 članom zbornice. Na anketni med razlogi za cepljenje navaja tudi, vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 46 da so se cepili, ker je cepljenje edina vprašanj, je odgovorilo 2.117 (20,8 %) učinkovita pot za ustavitev epidemije, članov. V analizo smo vključili vse dokler ni na voljo zdravila – s tem se v celoti strinja 69,1 % anketirancev. Bolj podrobno so razlogi za cepljenje predstavljeni v tabeli 1. Tabela 1: Cepil/-a sem se, da/ker … 1 (sploh 2 3 4 5 (v celoti ne drži) drži) … zaščitim svoje zdravje 52 (2,7 %) 51 (2,7 %) 99 (5,2 %) 175 (9,2 %) ... zaščitim zdravje svoje družine 49 (2,6 %) 33 (1,75 %) 66 (3,5 %) 137 (7,25 %) 1.522 (80,15 %) ... zaščitim paciente 67 (3,65 %) 41 (2,2 %) 116 (6,3 %) 211 (11,5 %) 1.605 (84,9 %) ... zaščitim sodelavce 63 (3,4 %) 41 (2,2 %) 134 (7,3 %) 234 (12,7 %) 1.402 (76,3 %) ... k ot zdravnik/-ca čutim etično dolžnost, 113 (6 %) 60 (3,2 %) 132 (7 %) 231 (12,3 %) 1.367 (74,3 %) 1.341 (71,4 %) da se cepim 100 (5,3 %) 71 (3,7 %) 174 (9,2 %) ... v erjamem, da je to za ustavitev epidemije edina 240 (12,7 %) 1.311 (69,15 %) učinkovita pot, dokler ni na voljo zdravila

Revija ISIS Z20bornicaAvgust/september 2022 Zanimalo nas je tudi, koliko se O tretjem odmerku Poznavanje zdravniki počutijo varne pred novo covida-19 in cepiva okužbo, potem ko so se cepili. Slaba V nadaljevanju nas je zanimalo, polovica vseh (48,5 %) se počuti po ali se tisti, ki so že prejeli 1. ali 2. Le majhen delež anketiranih cepljenju varno oz. povsem varno, 655 odmerek cepiva, nameravajo cepiti zdravnikov (4,6 %) ocenjuje svoje (35,1 %) anketiranih zdravnikov pa se tudi s 3. odmerkom cepiva proti znanje o virusu SARS-CoV-2 kot ne počuti niti varno niti ne varno. covidu-19. Izmed teh, ki še niso ekspertno, največ (44,95 %) pa jih cepljeni s poživitvenim odmerkom, se ocenjuje svoje znanje o virusu kot Tudi zdravnike, ki niso cepljeni jih slaba polovica še namerava cepiti, povprečno. Povsem podobne rezultate (takih je 140), smo vprašali po njiho- 131 jih pravi, da se ne bodo cepili, 62 smo dobili tudi, ko smo zdravnike vih razlogih. Nekaj več kot polovica pa jih ne želi odgovoriti. Zdravnike povprašali o njihovem znanju o necepljenih anketiranih zdravnikov smo vprašali tudi, kakšni so razlogi, cepivih proti covidu-19. Tu je svoje navaja, da ne zaupajo v varnost cepiv da se ne želijo cepiti s 3. odmerkom znanje kot ekspertno ocenilo le 3,7 % proti covidu-19, dobra tretjina pa jih cepiva. Na to vprašanje je ogovorilo anketiranih, medtem ko jih je malo meni, da so še zaščiteni po preboleli 118 anketirancev, najpogostejši manj kot polovica (44,9 %) svoje bolezni. razlogi pa so: neučinkovitost, prebole- znanje ocenilo kot povprečno. Slaba lost, starost, stranski učinki, nesmi- tretjina (27,6 %) se o covidu-19 in Odnos zdravnikov selnost, kratka zaščita ali pa kombina- cepljenju informira zelo pogosto s do cepljenja proti cija več dejavnikov. spremljanjem strokovnih medicinskih covidu-19 člankov o teh temah. Dobra petina Prebolelost vseh anketiranih zdravnikov se o teh V sklopu anketnega vprašalnika covida-19 temah zelo pogosto izobražuje preko smo zdravnikom pokazali vrsto strokovnih izobraževanj (22,7 %) ali pridevnikov, s katerimi so na lestvici V času izvedbe ankete večji del preko medijev (22 %). Po drugi strani 1–5 ocenili cepljenje proti covidu-19. anketiranih zdravnikov še ni prebolel pa jih kar 43,7 % navaja, da nikoli ne Najpogosteje cepljenje opisujejo kot covida-19 (61,9 %). Izmed teh, ki so spremljajo družbenih omrežij, in 63 povsem smiselno (76,6 %), koristno bolezen že preboleli, jih je večina %, da nikoli ne spremljajo strani z (75 %), potrebno (74,9 %) in dobro (65,3 %) bolezen prebolela v blažji vsebinami proti cepljenju in proti (64,5 %). Manj enotni odgovori so bili obliki, nekateri pa so bili celo brez ukrepom. pri pridevnikih povezujoče (35 %) oz. simptomov (6,8 %). Nekaj jih je nepovezujoče (14 %), produktivno bolezen prebolelo v bolj resni obliki, a Več kot polovica anketiranih (48,2 %) oz. neproduktivno (7,7 %), niso potrebovali bolnišnične oskrbe zdravnikov ne bi izvedla delavnice za obremenjujoče (13,3 %) oz. neobre- (25,1 %), nekaj pa jih je potrebovalo zdravnike oz. paciente o bistvenih menjujoče (38,1 %), stresno (16 %) oz. tudi hospitalizacijo (2,3 %). Na značilnostih virusa SARS-CoV-2, nestresno (35,7 %). Pri pridevniku oddelku za intenzivno zdravljenje ni medtem ko bi 39,5 % le-to izvedlo. nadzorujoče (24,8 %) oz. nenadzoru- bil obravnavan nihče izmed anketira- Velik delež anketiranih zdravnikov joče (24,8 %) so se odgovori na nih zdravnikov. (70,9 %) se je pripravljen dodatno lestvici enakomerno porazdelili. izobraževati o covidu-19, 81,3 % pa jih Ocenite cepljenje proti covidu-19:

Revija ISIS Zbornic2a1Avgust/september 2022 je pripravljenih na vprašanja o covi- ki javno izražajo stališča, ki so proti cepiva. Cepljenje v večini opisujejo du-19 odgovarjati svojim pacientom. cepljenju proti covidu-19, dvome, če kot smiselno (76,6 %), dobro (64,5 jih imajo, najprej razčiščevati v %), potrebno (74,9 %) in koristno (75 Odzivi na cepljenje strokovni javnosti, preden o njih %). Kar 72,6 % anketiranih zdravni- razpravljajo javno. Manjši delež kov zavračanje cepljenja s strani Glede na pogoste informacije o anketiranih zdravnikov (13 %) meni, določenega dela populacije obreme- nasilju nad zdravniki nas je zanimalo, da je vsak odgovoren za svoje izjave in njuje, vznemirja ali pa do njih čutijo kako se odzivajo necepljeni pacienti, ki jih lahko svobodno izraža, medtem je celo zamero. Dodatno večinsko jih srečujejo pri svojem delu. Dobra 262 (14,75 %) anketiranih zdravnikov strokovno soglasje glede cepljenja polovica (50,6 %) anketiranih zdravni- izbralo odgovor »drugo«. Večina proti covidu-19 izražajo odgovori na kov navaja, da pacienti pogosto ali zelo anketiranih zdravnikov, ki so izbrali vprašanje, kako bi se zbornica morala pogosto zavračajo nasvete, naj se odgovor »drugo«, meni, da bi bilo odzvati na javno izražanje stališč, ki cepijo. Le manjši delež necepljenih treba tem zdravnikom odvzeti licenco so v nasprotju s stroko – kjer je 69,2 pacientov (14,9 %) pogosto ali zelo ali jih na kakšen drug način sankcio- % anketirancev pozvalo k strožjemu pogosto sprejme nasvete, naj se cepijo. nirati, saj dvomijo v njihovo strokov- ukrepanju ali (začasnem) odvzemu no znanje, njihova stališča pa dojema- licence. Tovrstni odgovori se v veli- Zaskrbljujoče je, da je 267 (15,3 %) jo kot neetična, nestrokovna in žaljiva. kem številu pojavljajo tudi med zdravnikov in zobozdravnikov, ki so Manjši delež anketiranih pa je v komentarji pri drugih vprašanjih. odgovarjali na anketo, odgovorilo, da odgovoru pod »drugo« zapisal na- pogosto doživijo verbalno nasilje ob sprotno, da želi več dvoma in razprave Poleg večinskega soglasja anketi- vsaki komunikaciji, da je cepljenje pri- različnih mnenj v stroki. Na koncu ranih zdravnikov lahko opozorimo še poročljivo, 142 (8,1 %) pa jih verbalno ankete smo zdravnike vprašali še, na dve pomembni ugotovitvi. Prvič, nasilje doživlja celo zelo pogosto. Še kako naj bi Zdravniška zbornica treba je bolj jasno obravnavati nasilje, bolj zaskrbljujoči so podatki, da je 121 ravnala v primerih, ko zdravniki v verbalno in fizično, ki ga zdravniki (6,9 %) anketiranih zdravnikov pogosto povezavi s covidom-19 in cepljenjem v doživljajo zaradi zastopanja strokov- ali zelo pogosto doživelo grožnje v po- javnosti izrekajo stališča, ki nimajo nih ugotovitev glede cepljenja proti vezavi s cepljenjem, 74 (4,2 %) jih je strokovne podlage. Največ anketira- covidu-19. Nedopustno je, da so bilo pogosto ali zelo pogosto priča ali nih zdravnikov (40,3 %) želi, da bi anketiranci v 205 odgovorih navedli, žrtev fizičnega nasilja, 205 (11,7 %) pa zbornica v teh primerih ravnala bolj da so bili žrtev verbalnega in fizičnega jih je bilo pogosto ali zelo pogosto žrtev odločno, slaba tretjina (28,9 %) pa nasilja, groženj in/ali javnega blate- javnega žaljenja zaradi izraženih stališč meni, da bi zbornica morala take nja. In drugič, čeprav večina anketira- o priporočljivosti cepljenja. Kljub prej- primere sankcionirati vsaj z začasnim nih zdravnikov strogo obsoja javno šnjim odgovorom bi jih velika večina odvzemom licence. 263 (14,9 %) izražanje stališč, ki so v nasprotju s (91,8 %) pacientom, ki so kronično bol- anketiranih zdravnikov meni, da je cepljenjem proti covidu-19, pa je delež ni, še vedno svetovala, naj se cepijo. zbornica v vseh teh primerih ravnala anketiranih zdravnikov hkrati izpo- primerno, nekaj anketiranih zdravni- stavil potrebo po razčiščevanju Zdravnike smo vprašali tudi, kov (8,55 %) pa poudarja, da zbornica dvomov in dilem znotraj strokovne kakšen je njihov odnos do tega, da za javno izražena stališča o covidu-19, javnosti, pri čemer so v zadnjem določen del prebivalcev zavrača ki so drugačna, kot so strokovna vprašanju pozivali k medstrokovnim cepljenje. Dobra tretjina (32,9 %) dognanja, ne bi smela sprožati po- razpravam in dialogu. navaja, da jih to obremenjuje, vendar stopkov proti zdravnikom. Nekaj poskušajo ostati nevtralni do tega. zdravnikov (7,3 %) je izbralo odgovor Vir Drugo tretjino (33,1 %) to zelo vzne- »drugo«, kjer so med drugim pozivali mirja, občasno čutijo jezo in nemoč. k medstrokovnim razpravam v stroki 1. Ihan, A. (2022, 10. junij). Zaupanje in Po drugi strani pa je manjši delež ali k dialogu. skepsa. Delo. https://www.delo.si/ anketiranih zdravnikov do tega mnenja/kolumne/zaupanje-in-skepsa/ povsem ravnodušen (13,9 %) ali se Zaključek skuša ne obremenjevati s tem (13,5 Ana Marija Mastafai, dipl. trž. kom., %). Nekateri (6,6 %) pa do tistih, ki Zaključimo lahko, da so slovenski Oddelek za odnose z javnostmi ZZS niso cepljeni, čutijo zamero. zdravniki večinsko enotni v svojih stališčih do cepljenja proti covidu-19. Odnos do To lahko sklepamo iz dejstva, da je zdravnikov, ki več kot 90 % anketiranih zdravnikov zavračajo cepljenje cepljenih, izmed katerih je velik delež (76,3 %) prejel že poživitveni odmerek Večji del anketiranih zdravnikov (72,2 %) meni, da bi morali zdravniki,

Revija ISIS Z22bornicaAvgust/september 2022 Kratki napotki za uspešno sodelovanje z mediji (2) rabljati moramo čim manj odvisnih Kako oblikovati stavkov. Navajamo zgolj dejstva, brez sporočilo za javnost? komentarjev in poveličevanj. Primer žargona: S kanilacijo femoralne arterije in pomočjo poseb- nih katetrov se retrogradno dostopi do nativne aortne zaklopke, se jo s pomočjo napihljivega balona razširi in Oddelek za odnose z javnostmi ZZS na pozicijo nativne aortne zaklopke postavi novo aortno zaklopko s pomočjo posebnega aplikatorja. Tako TAVI kot kirurško AVR so spremljali V Oddelku za odnose z javnostmi Strokovne izraze se razloži, pomembni, a različni peri-procedural- bomo pripravljali kratke nasvete za pazi se na slovnične nakape ni zapleti. komuniciranje in odnose z različnimi (kot je ta namerni zatipek). Prevod v splošno razumljiv jezik: javnostmi. Tokrat smo pripravili Pri pripravi besedila moramo biti Preko desne stegenske arterije dosto- navodila za lažje oblikovanje sporočila pozorni na dosledno uporabo pravilne pimo s pomočjo posebnih katetrov do za javnost, ki je osnovni, najcenejši in slovenščine in upoštevati osnovna bolnikove aortne zaklopke. S pomočjo najbolj preprost način komuniciranja. slogovna pravila. Stavki morajo biti napihljivega balona jo razširimo in v Za oblikovanje takšnega sporočila kratki (do največ deset besed), upo- tako razširjeno vstavimo novo zaklop- veljajo določena pravila, ki so jih novi- narji vajeni. Jedro sporočila je sesta- vljeno iz enostavnega in neposredne- (DELAVNICA) ga naslova ter besedila. Slednje mora Komuniciranja v digitalnem svetu biti napisano v obliki novice, kakršno najdete v časopisih ali na novičarskih V Oddelku za odnose z javnostmi smo v prvem polletju izvedli tri izobraževanja s spletnih straneh. Na vidnem mestu področja odnosov z javnostmi, s posebnim poudarkom na komuniciranju v naj bodo podatki o spletni strani in digitalnem svetu. V evalvacijskem vprašalniku so udeleženci ocenili kot dobre ali kontaktni osebi, kjer lahko novinar z zelo dobre tako predavanja kot možnost sodelovanje in izbor vsebin. Prav vsi, ki enim klikom ali klicem dobi več so izpolnili vprašalnik, bi udeležbo priporočili kolegom. Kot je zapisal eden od informacij. Ne navajamo kontaktnih udeležencev, je ta delavnica »zanimiva in smiselna ter zelo aktualna glede na to, podatkov oseb, ki se v kratkem odpra- da zdravniki slej kot prej javno nastopamo«. vljajo na dopust, izobraževanje ali Nov termin: četrtek, 15. september, med 16.30 in 19.45 potovanje oziroma so zaradi sestan- Kje: Domus Medica Kreditne točke: 3 kov nedosegljive. Prijave preko Domus Medica Uspešno sporočilo je kratko, jasno in iskreno. Nekaj uporabnih pravil za pripra- vo sporočila za medije in drugih vsebin: –– Dolžina sporočila za javnost ne sme presegati ene strani (približno 200 besed). –– Poleg ključnih podatkov naj vsebuje tudi izjave ključnih oseb organizacije. –– Vsebina mora imeti »novičar- sko vrednost«: je zanimiva, nova, pomembna. –– V prvem odstavku mora biti naveden bistveni del sporoči- la: kaj/kdo/kje/kdaj/zakaj/ kako. –– Uporablja se knjižni jezik, brez žargona tvoje organizacije.

Revija ISIS Zbornic2a3Avgust/september 2022 ko s pomočjo posebnega sistema. družbenih omrežjih in objavimo sporočila, ki ni najbolj pomemben. Tako nekirurško (TAVI) kot kirurško povezavo ali povzetek na omrežjih, ki Vse dodatne informacije lahko objavi- (AVR) vstavitev zaklopke spremljajo zahtevajo krajšo vsebino (Twitter). mo na spletni strani, do katere zapiše- pomembni, a različni postopkovni Sporočilo za javnost mora kljub mo (in označimo) povezavo. V elek- zapleti. omejenemu obsegu (največ ena stran) tronskem svetu tako ne bomo vsebovati vse ključne informacije. predolgi, pa bodo hkrati vse dodatne Sporočilo za medije pošljemo Daljše kot je sporočilo, večja je verjet- informacije, fotografije ali grafike še medijem, na tiskovno agencijo ter ga nost, da bodo mediji povzeli del vedno le en klik daleč. objavimo na naši spletni strani ali Zlati: abonma 2022 | 2023 Zlati abonma Cankarjevega doma Abonma vrhunskih gostujočih simfoničnih orkestrov in prestižnih glasbenih projektov Zlati abonma v sezoni 2022/23 prinaša šest koncertov tujih orkestrov in vokalno-inštrumentalnih projektov s scenskimi prvinami. Na sporedu bo široka paleta glasbenih del od znamenite Straussove simfonične pesnitve Tako je govoril Zaratustra do novitete kozmopolitskega turškega pianista in skladatelja Fazila Saya. Uvodni večer bo pripadel baročnemu ansamblu Il Pomo d'Oro z zvezdniško ekipo in Francom Fagiolijem v glavni pevski vlogi, ki se bo posvetil koncertni izvedbi opere Ariodante, Händlovi glasbeni drami o politični moči in ljubezni na škotskem dvoru. Gallusova dvorana bo gostila še Bergenski filharmonični in Škotski nacionalni orkester ter Orkester Romanske Švice, med solisti velja izpostaviti violinistki Viktorio Mullovo in Nicolo Benedetti ter uigrani duo trobentača Matthiasa Höffsa in organista Christopha Schmitta. Spomladi bomo v Zlatem abonmaju doživeli Bachov mogočni Pasijon po Mateju v izvedbi Komornega zbora in Dvorne kapele Stuttgart pod taktirko Friederja Berniusa, abonma pa bo sklenilo vokalno gledališče Med dvema svetlobama, kjer sta koncept in režija v rokah Karmine Šilec. Postanite del izjemnih glasbenih doživetij v Cankarjevem domu. Vabljeni k vpisu abonmaja: zagotovite si stalni sedež in do trideset odstotkov nižje cene vstopnic*. *v primerjavi z rednimi cenami Glavni pokrovitelj Zlatega abonmaja www.cd-cc.si

Revija ISIS A24ktualnoAvgust/september 2022 Priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu v ukrajinskem jeziku Do priročnika in obrazcev lahko dostopate preko povezave Direktorat za migracije Ministrstva za notra- je in Zdravniška zbornica https://www. nje zadeve je v sodelovanju z Zdravniško zborni- Slovenije. Projekt sofinan- zdravniskazbornica.si/ co Slovenije ter ob pomoči doc. dr. Tadeje Kotar cirata Evropska unija iz informacije-publikacije-in- (UKC Ljubljana) in ukrajinske zdravnice Natalye Sklada za azil, migracije in analize/obvestila/2022/07/06/ Golovine pripravil Priročnik za lažje sporazume- vključevanje ter Ministr- priro%C4%8Dnik-za- vanje v zdravstvu v slovensko/rusko/ukrajinski stvo za notranje zadeve. la%C5%BEje-sporazumevanje- jezikovni različici. Priročnik ima tudi spremlje- Večjezični priročnik za v-zdravstvu-v-ukrajinski- valna obrazca za triažo SARS-CoV-2 ter za lažje sporazumevanje v jezikovni-razli%C4%8Dici zdravljenje in kontrolo. zdravstvu je izšel v osmih Ukrajinska verzija priročnika je bila nareje- na kot dopolnitev projekta Multilingual health, jezikih. ki je nastal kot spletna stran projekta »Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji Priročnik in obrazca so bili v digitalni obliki migrantov z zdravstvenim osebjem« med julijem 2016 in januarjem 2018. Pri projektu posredovani zdravstvenim zavodom in članom sodelujejo Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v zbornice preko tedenskega biltena. Gradiva so Ljubljani ter Nacionalni inštitut za javno zdrav- dostopna na spletni strani ZZS. Kot so zapisali na Ministrstvu za notranje zadeve, bodo veseli vsake povratne informacije članov Zdravniške zbornice o uporabnosti izdelkov, pa tudi more- bitnih priporočil za izboljšanja.

Revija ISIS Aktualn2o5Avgust/september 2022 Odličnost delovnih mest v radeškem zdravstvenem domu Franci Čeč Zdravstveni dom (ZD) Radeče je upošteva želje in potrebe naše ambu- Edina Dornik, dr. dent. med. kot prvi v Sloveniji pridobil certifikat lante. Ni se mi težko najaviti na Odlično delovno mesto (izv. Great sestanek, saj vem, da bom lepo izkoriščajo, kar zopet prispeva k Place to Work®), ki ga uvršča v krog sprejeta in bodo prisluhnili mojim večjemu zadovoljstvu in boljšemu privlačnih delodajalcev. Uspešno je predlogom. Na koncu je vseeno treba počutju zaposlenih na delovnem prestal presojo zaposlenih v najti kompromis, vendar oboji vemo, mestu. mednarodno preizkušenem in da smo naredili korak naprej in da zanesljivem certifikacijskem skupaj delamo v korist pacientov. To Delavec, ki z veseljem opravlja postopku. Zaposleni so ga prepoznali me navdaja z elanom za spoprijema- svoje delo, je zlata vreden, saj s svojim kot zaupanja vrednega delodajalca s nje z vsakdanjimi izzivi.« pristopom koristi ne le ustanovi, poštenim vodstvom in aktivno skrbjo ampak tudi sebi. Posledica je višja za delavce. Bistveni del njegove Bistvena je razlika med učinkom in stopnja motiviranosti delavcev za korporativne kulture so spoštovanje, delovno vnemo zaposlenega, ki čuti, da opravljanje svojega dela. Vodstvo zaupanje, ponos in timski duh. je njegova vloga v organizaciji cenjena, namreč spodbuja njihovo prizadev- ter intenzivnostjo motiviranosti posa- nost z aktivno razpravo in njihovim V ZD Radeče se zavedajo, da mora meznika, ki ima občutek, da je v orga- vključevanjem v proces sprejemanja biti razvoj zaposlenega naravnan nizaciji zapostavljen. Vodja, vreden odločitev. Z omogočanjem zaposle- celostno, saj je človek telesno, dušev- svojega imena, mora poznati vzvode nim, da sprejemajo odločitve na no in duhovno bitje, sposobno prese- motiviranja ter ustrezno ukrepati, da podlagi zadostnega števila informacij ganja lastnega jaza in njegovih proble- delavca usmerja po pravi poti. in se čutijo del organizacije, se poveča mov. Kadar vidi širši smisel svojih verjetnost njihovega predanega dejanj, je osredotočen na njihovo izva- Kot pravi Edina Dornik, dr. dent. opravljanja delovnih nalog. Prizadev- janje brez zdrsov v malodušje. med., zobozdravnica v ZD Radeče, nost se spodbuja z uporabo učinkovi- vodstvo deluje v smeri spodbujanja tih komunikacijskih strategij, možno- Temu pritrjuje zdravnica v rade- pozitivnega vzdušja. »Prvi namig, da v stjo svobodnega izražanja mnenj, škem ZD Biljana Kesić, dr. med., Zdravstvenem domu Radeče potekajo vključevanjem zaposlenih v različne spec., ki redno opaža, da vodje cenijo stvari drugače, dobiš že na razgovoru aktivnosti, povezane z njihovim njeno delo. »Čutim, da vodstvo za službo. Ena izmed prvih stvari, ki delom, k čemur spada tudi spoštova- jih je direktor na mojem razgovoru nje njihovega prispevka k rasti in Biljana Kesić, dr. med. pripomnil, je bila, da so jim zelo razvoju organizacije. pomembni medsebojni odnosi. Tako dobiš občutek, da mu je mar za Če so zaposleni v zdravstveni zaposlene. Hitro sem ugotovila, da so ustanovi zadovoljni pri svojem delu, zaposleni v tej ustanovi cenjeni ter da bolje mobilizirajo svojo energijo. To je zaželeno, da podajo svoje mnenje in se prenaša ne le znotraj delovnega predloge. Dobro delovno okolje in kolektiva, ampak tudi na bolnike, ki dobri odnosi mi omogočajo, da se čutijo vibracije, ki jih oddaja lahko osredotočim na svoje delo,« zdravstveno osebje. poudari Dornikova. Franci Čeč, direktor ZD Radeče Smiselno je, da vodja usklajuje personalni razvojni okvir članov tima z vizijo in vrednotami organizacije, vključno s preoblikovanjem delovnih nalog in delovnega okolja. Tako se lahko kadrovski potenciali optimalno

Revija ISIS P26ersonaliaAvgust/september 2022 Izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev Na seji senata Medicinske fakultete v Mariboru 18. 10. 2021 je bila ponovno izvoljena v naziv: Izredna profesorica Izr. prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med., za predmet fizikalna in rehabilitacijska medicina Na seji senata Medicinske fakultete v Mariboru 22. 11. 2021 je bila izvoljena v naziv: Docentka Dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med., za predmet javno zdravje Na seji senata Medicinske fakultete v Mariboru 20. 12. 2021 je bil izvoljen v naziv: Docent Dr. Matevž Topolovec, dr. med., za predmet kirurgija Na seji senata Medicinske fakultete v Mariboru 13. 6. 2022 je bila izvoljena v naziv: Docentka Dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., za predmet pediatrija Na seji senata Medicinske fakultete v Mariboru 13. 6. 2022 sta bila ponovno izvoljena v naziv: Docent Doc. dr. Vojislav Ivetić, dr. med., za predmet družinska medicina Doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., za predmet otorinolaringologija Izvoljenim kolegom čestitamo in jim želimo uspešno nadaljnje delo. Zdravniška zbornica Slovenije Zbornični prostori v Mariboru – na voljo tudi za najem Zdravniška zbornica se tru- postavitvi možno sprejeti do 40 oseb. Če di okrepiti svojo prisotnost tudi želite ponudbo za najem, nam pišite na v mariborski in drugih okoli- [email protected]. V želji, da zaživijo in se v njih ških regijah. Tako od marca res kar največ srečujete, ste prisrčno vabljeni, da naprej omogočamo zdravnikom svoje naslednje srečanje organizirate tam. iz vse Slovenije priložnosti za pripravo izobraževalnih dogod- kov, srečanj in sestankov tudi v Mariboru – kjer so na voljo zbornični prostori. Funkcionalni, prenovljeni prostori se nahajajo na Partizanski 19, opremljeni so s tehnično opremo za projekcije in brezžičnim internetom. V sobi pod oboki je v kino

67.2022 asebzoonnma ajska foto: Janez Kotar 2023 Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19.30 VPIS ABONMAJEV do 9. septembra na spletni strani www.cd-cc.si. Od 5. do 9. septembra (11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00) v Informacijskem središču Cankarjevega doma. www.simfoniki.si 030 607 998 1 četrtek, 22. 9. 2022 6 četrtek, 9. 3. 2023 Rossen Milanov dirigent Rossen Milanov dirigent Oskar Laznik saksofon Jure Gradišnik trobenta Simon Klavžar tolkala mozart Baletna glasba iz opere Idomenej arriaga Uvertura v D-duru močnik Koncert za trobento in orkester bonin Eppur si muove IV, Koncert za altovski saksofon, solo tolkala 7 schubert Simfonija št. 4, Tragična in simfonični orkester četrtek, 6. 4. 2023 Simfonični orkester RTV Slovenija 2 berlioz Fantastična simfonija Zbor Slovenske filharmonije ponedeljek, 10. 10. 2022 Rossen Milanov dirigent Rossen Milanov dirigent Jerica Bukovec zborovodja Thomas Carroll violončelo debussy Trije nokturni za ženski zbor mendelssohn bartholdy in orkester Simfonija št. 4, Italijanska 8 liszt Simfonija Dante 3 dvořák Koncert za violončelo in orkester četrtek, 18. 5. 2023 četrtek, 17. 11. 2022 Rossen Milanov dirigent Ville Matvejeff dirigent Claire Huangci klavir Martina Filjak klavir ravel Pavana za umrlo princeso šenk Sence tišine *prva slovenska izvedba ravel Koncert za klavir in orkester grieg Koncert za klavir in orkester 9 stravinski Petruška 4 sibelius Simfonija št. 3 četrtek, 8. 6. 2023 četrtek, 1. 12. 2022 Simfonični orkester RTV Slovenija Lio Kuokman dirigent in solist Dawid Runtz dirigent gershwin Rapsodija v modrem strauss Don Juan copland Simfonija št. 3 smetana Vltava dvořák Simfonija št. 9 5 četrtek, 16. 2. 2023 Mihhail Gerts dirigent RTV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. Barbara Jernejčič Fürst mezzosopran schubert Rozamunda, ciprska princesa berg Sedem zgodnjih pesmi rott Simfonija št. 1 informacije: RTV Slovenija Glasbena produkcija T 01 47 52 469, E [email protected]

Revija ISIS I2z8EvropeAvgust/september 2022 Švica: korenita sprememba pri darovanju organov Prevod in priredba: Marjan Kordaš V prihodnje bo vsaka oseba v Švici potencial- upa, da bo s to novelo zakona omilila pomanjka- ni darovalec organov – razen če bo ta oseba v nje darovanih organov. času svojega življenja darovanje izrecno odkloni- la. Za to spremembo zakona o darovanju orga- Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 11, 10. nov, ki jo načrtuje vlada, je pri nedavnem plebi- junij 2022 scitu glasovalo 60,2 % prebivalcev Švice. Vlada Covid-19 okvari mrežnico Prevod in priredba: Marjan Kordaš jah, ki so nastale zaradi vnetja ali zaradi embolij. Vzrok je morda pomanjkanje kisika ali neposre- Pri 11 % vseh ljudi, pri katerih se je zaradi dno poškodba tkiva zaradi virusa. Pri ponovni okužbe s SARS-CoV-2 pojavila dihalna stiska in preiskavi čez tri mesece teh poškodb ni bilo več, so bili hospitalizirani, je bilo mogoče dokazati pa tudi vid ni bil več prizadet. poškodbe mrežnice, ki se pokažejo kot bele lise. Raziskava, ki so jo opravili v Univerzitetni Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 11, 10. bolnišnici v Ženevi pri 172 obolelih, je pokazala, junij 2022 da so te bele lise posledica zapor v malih arteri- Oglas Nadomeščanje družinskega zdravnika v Švici – tedensko Prevod in priredba: Marjan Kordaš Sodobna zdravniška ordinacija za splošno Opomba: Kar zadeva kvalifikacijo, se mi medicino v lepem kantonu Luzern (osrednja oglas zdi nekoliko nejasen – morda zaradi Švica) išče izkušenega zdravnika(-co) oz. telegrafskega sloga. Zelo poveden pa je zaradi specialista(-tko) internista(-tko) za splošno ali honorarja, 120 EUR/uro, kar znese 3600–4200 interno medicino s 5 leti izkušenj v praksi po EUR/teden!!!!! dokončanju specializacije za tedensko nadome- ščanje. Materni jezik nemščina oz. raven jezika Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, C2. (Honorar:) CHF 120/h (približno EUR [email protected] 120/h), približno 30–35 ur/teden. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 11, 10. junij 2022

Revija ISIS Zdravstv2o9Avgust/september 2022 Celostna integrirana zdravstvena oskrba oseb s kronično ledvično boleznijo v okviru EU-projekta JadeCare Karmen Janša, Jelka Lindič, Martina Zorko Kodelja, Miha Arnol, Maksimiljan Gorenjak, Nena Kopčavar Guček, Radovan Hojs, Dimitrij Klančič, Damjan Kovač, Andrej Škoberne, Nebojša Vasić, Bojan Vujkovac, Marjeta Zupet Uvod prakse oblikovale in jih uspešno vpeljale, ter državami, ki bodo te prakse prenesle in prilago- Staranje prebivalstva, naraščanje bremena dile svojim lokalnim okoljem, potrebam in kroničnih bolezni in multimorbidnosti predsta- kontekstu lastnega zdravstvenega sistema. V vljajo velike družbene, zdravstvene in gospodar- projekt je vključenih 16 držav EU, med njimi ske izzive. Zaradi povečanih potreb po individu- tudi Slovenija. alni, dolgotrajni in celostni oskrbi bo treba prilagoditi procese zdravstvene oskrbe, da bodo V okviru projekta JadeCare so bile predsta- učinkoviti, inteligentni, integrativni, podprti z vljene štiri izvirne dobre prakse: novimi tehnologijami in finančno vzdržni. Za –– baskovska zdravstvena strategija integrirane doseganje navedenega so potrebne inovativne spremembe v organizaciji, optimizaciji in infor- oskrbe pri staranju in kroničnih stanjih, matizaciji procesov, ki bodo trajnostno zagota- –– katalonsko odprto inovacijsko središče za vljale vzdržno in na rezultatih temelječe zdrav- stveno varstvo. razvoj integrirane oskrbe za kronične bolni- ke, podprto s sodobno informacijsko komu- Projekt JadeCare nikacijsko tehnologijo, –– danski digitalni načrt za integracijo zdrav- JadeCare, skupno ukrepanje za uvedbo stvenega sektorja, digitalno podprte, integrirane in na osebo –– OptiMedisov populacijski model integrirane osredotočene oskrbe, je eden izmed evropskih oskrbe. projektov za preoblikovanje zdravstvenega V Sloveniji smo se odločili za prenos nemške- varstva v učinkovite, inovativne in vzdržne ga OptiMedisovega populacijskega modela zdravstvene sisteme. Sofinancira ga Zdravstveni integrirane oskrbe, katerega cilji so krepiti zdrav- program Evropske unije 2014–2020 v okviru je populacije, izboljšati izkušnjo ljudi z zdrav- sporazuma o nepovratnih sredstvih št. 951442. stveno oskrbo ter doseči višjo kakovost storitev, Projekt spodbuja prehod na digitalno podprto, zagotoviti zadovoljstvo zdravstvenih izvajalcev in integrirano in na osebo osredotočeno zdrav- zmanjšati nepotrebne zdravstvene stroške. V tem stveno oskrbo, ki je kakovostna, koordinirana in okviru na Zavodu za zdravstveno zavarovanje dobro organizirana. JadeCare sodelujočim Slovenije (ZZZS), kot naslednjim posvojiteljem zagotavlja strokovno podporo in jim omogoča (angl. next adopter), skupaj s Slovenskim nefro- dostop do koristnih rešitev na izbranih področ- loškim društvom, Zvezo društev ledvičnih jih. Pri tem podpira prenos izvirnih dobrih bolnikov Slovenije, Združenjem zdravnikov praks med državami, ki so te izvirne dobre družinske medicine in Slovenskim združenjem za klinično kemijo in laboratorijsko medicino pripravljamo nov celovit pristop za obvladovanje kronične ledvične bolezni (KLB).

Revija ISIS Z30dravstvoAvgust/september 2022 Zakaj smo izbrali osebam in 2019 37 osebam transplan- čimo ali odložimo končno ledvično kronično ledvično tirali ledvico, kar predstavlja v obeh odpoved. Hkrati pa z istimi ukrepi bolezen? letih 0,16 % odraslega prebivalstva. zmanjšamo tudi srčno-žilne zaplete, ki Stroški za kronične dialize in opravlje- so najpogostejši vzrok obolevnosti in KLB postaja v Evropi in pri nas ne transplantacije so znašali leta 2019 prezgodnje umrljivosti teh bolnikov. glavni zdravstveni in stroškovni izziv, 50 milijonov evrov in leta 2021 53 saj je povezana z veliko obolevnostjo, milijonov evrov, kar predstavlja leta Potek projekta smrtnostjo in stroški zdravljenja. Po 2019 2,4 % in 2021 2,2 % vseh odhod- JadeCare v Sloveniji navedbi EKHA (The European Kidney kov za zdravstvene storitve iz obve- Health Alliance) ima KLB v Evropi znega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi stalnega naraščanja pojav- že vsaka deseta odrasla oseba. Njena nosti KLB in s tem tudi njenih zaple- pojavnost narašča in naj bi leta 2040 Glede na epidemiološke raziskave tov smo se odločili, da pristopimo k dosegla peto mesto po oceni celotnega v Evropi predvidevamo, da ima KLB novi celostni organizaciji integrirane bremena bolezni (DALY – disability- trenutno v Sloveniji 150.000 do oskrbe oseb s KLB. -adjusted life year, število izgubljenih 200.000 ljudi in da bo število bolni- let življenja). V največji meri je KLB, po- kov s KLB v prihodnje še naraščalo. Na začetku smo pripravili integri- dobno kot bolezni srca in ožilja, posle- rano klinično pot obravnave osebe s dica najpogostejših dejavnikov tveganja Meta Penko je v Sloveniji naredila KLB, od prvih kazalcev KLB do končne sodobnega časa – zvišanega krvnega raziskavo o prisotnosti KLB med ledvične odpovedi (slika 1). Vse dele tlaka, sladkorne bolezni, debelosti, kaje- bolniki z akutnim koronarnim dogod- smo analizirali in glede na ugotovitve nja in nezdrave prehrane, v manjši meri kom, kjer je imelo KLB 26,3 % oseb, in opredelili potrebne aktivnosti. pa obstruktivnih bolezni sečil, bolezni med bolniki, ki so doživeli ishemično prostate, sistemskih, avtoimunskih in možgansko kap, kjer je imelo KLB 39,2 Nadaljevali smo s shemo, prilago- prirojenih bolezni. Vsaka tretja oseba s % oseb. Metka Epšek Lenart poroča, jeno po shemi OptiMedisa, v kateri povišanim krvnim tlakom, vsaka peta da imajo osebe s sladkorno boleznijo, smo pacienta postavili v središče in s sladkorno boleznijo in vsaka četrta ki jih vodijo v diabetološki ambulanti okoli njega opredelili vse deležnike, ki oseba z debelostjo ima KLB. Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, naj bi sodelovali v celostni integrirani KLB 3. stopnje v 8,9 %, KLB 4. stopnje oskrbi osebe s KLB (slika 2). Glede finančnega bremena je v 2,1 % in KLB 5. stopnje v 0,6 %. ocenjeno, da se za nadomestno Osnovni cilji zdravljenje končne ledvične odpovedi KLB je v začetku »tiha« bolezen, projekta: v Evropi, ki ga potrebuje od 0,1 do 0,2 brez izrazitih simptomov. Šele z % populacije, porabi najmanj 2 %, napredovanjem, razvojem zapletov na –– izboljšati zdravje populacije: največ pa 5–6 % razpoložljivih finanč- številnih organskih sistemih in na podaljšanje kakovostnega življenja nih sredstev. V Sloveniji je bilo glede koncu s končno odpovedjo ledvic ter oseb s KLB, zgodnje odkrivanje in na podatke ZZZS v programu kronič- uvedbo nadomestnega zdravljenja upočasnitev napredovanja bolezni ne dialize leta 2019 2.700 oseb in prizadene kakovost življenja oseb s ter ohranitev zmožnosti za delo in 2021 2.795 oseb, leta 2021 so 53 KLB. Vendar pa lahko s preventivnimi socialne vključenosti; ukrepi, zgodnjim odkritjem in pravo- časnim zdravljenjem bolezni upoča- –– izboljšati izkušnjo oseb z zdrav- snimo njeno napredovanje in prepre- stveno oskrbo: doseči dobro Slika 1: Integrirana klinična pot obravnave osebe s KLB

Revija ISIS Zdravstv3o1Avgust/september 2022 Slika 2: Integrirana celostna obravnava oseb s KLB opolnomočenost oseb s KLB glede Cilji na področju integracije med Cilji na finančno-obračunskem prehrane, telesne dejavnosti, primarnim in sekundarnim nivojem: področju: dejavnikov tveganja in zapletov na –– prenoviti merila za prehajanje –– izboljšati in posodobiti dosedanji vseh stopnjah KLB od odkritja do končne ledvične odpovedi; oseb s KLB s primarnega na obračunski sistem; –– zmanjšati nepotrebne stroške: z specialistični nivo; –– priprava analize podatkov za dobro organizacijo procesov, –– vzpostaviti oz. izboljšati integraci- zgodnjo prepoznavo in zdravlje- je med primarnim in specialistič- spremljanje bremena ledvičnih njem bolezni bo manj zapletov, nim nivojem z vzpostavitvijo bolezni. manjša potreba po dragih zdravi- ustreznih komunikacijskih poti Naša največja prednost za uved- lih, zmanjšanje bolnišničnih (telefonska komunikacija, poeno- bo dobre prakse na področje KLB je obravnav in preprečevanje oz. staviti in približati izvajalcem v visoko strokovni in delovni skupi- odložitev začetka nadomestnega izvajanje in beleženje ePosvetov); ni, ki jo sestavljajo specialisti nefro- zdravljenja ledvic; –– preučiti možnosti in vzpostaviti logije, zdravniki družinske medicine, –– zagotoviti zadovoljstvo izvajalca ustrezno informacijsko podporo specialist klinične laboratorijske storitev: z uvedbo novih orga- za prenos podatkov s primarnega medicine, predstavnik bolnikov in nizacijskih in integriranih poti na specialistični nivo v okviru strokovnjaki s področja poznavanja ter uvedbo dodatnih storitev bo eZdravja (eKarton, register ekonomike v zdravstvu ter obračun- izvajalcem omogočeno kakovo- ledvičnih bolnikov). skih modelov. Ostale prednosti so stnejše delo. dosedanje izkušnje in dobra organi- Cilji na področju izobraževanja: zacija primarnega zdravstva glede Konkretni cilji –– vključiti izobraževanje o KLB v izvajanja preventivnih dejavnosti, projekta: odkrivanje in vodenje posameznih preventivne programe otrok in nenalezljivih kroničnih bolezni, Cilji na področju odkrivanja KLB: odraslih s ciljem ohranjanja visoko strokovna, zainteresirana in –– začrtati poti za zgodnje odkrivanje zdravega načina življenja; proaktivna skupina za KLB pri –– z ustreznim izobraževanjem na Slovenskem nefrološkem društvu, KLB pri ljudeh z dejavniki tveganja; primarnem in specialističnem društvena dejavnost ledvičnih –– vpeljati optimalne presejalne nivoju opolnomočiti osebe s KLB bolnikov in usposobljena ekipa na za kakovostno življenje skozi vse ZZZS za delo s strukturiranimi in preiskave za zgodnje odkrivanje stopnje bolezni; digitaliziranimi podatki iz zdravstve- KLB pri skupinah z večjim tvega- –– izdelati izobraževalne vsebine za nih storitev in razvoj obračunskih njem; zdravstvene delavce izobraževalce; modelov. –– preučiti možnosti za vzpostavitev –– izobraziti zdravstvene delavce za Glede na zastavljene cilje in registra oseb s KLB. izobraževanje oseb s KLB. aktivnosti bomo s skupnimi močmi

Revija ISIS Z32dravstvoAvgust/september 2022 začrtali celostno integrirano pot obravnave ljudi s kronično ledvično Prof. dr. Jelka Lindič, dr. med., svet., obravnave oseb s KLB, za katero boleznijo. Slovensko nefrološko društvo. prof. dr. Miha Arnol, dr. med., prof. dr. verjamemo, da bo varna, kakovostna 2020. in učinkovita. 7. Penko M, Bevc S, Kanič V, Hojs R. Damjan Kovač, dr. med., Andrej Prevalenca kronične ledvične bolezni pri Škoberne, dr. med., Klinični oddelek za Viri bolnikih z akutnim koronarnim sindro- mom. Zdrav Vestn 2007; 76: 151–7. nefrologijo, Univerzitetni klinični 1. JadeCare: (www.jadecare.eu) 8. Penko M. Srčni in žilni zapleti pri center Ljubljana 2. Projekt JADECARE: Prenos modela bolnikih po preboleli ishemični možganski kapi - pomen kronične Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, Optimedisa na področje obravnave oseb ledvične odpovedi. Doktorska disertaci- dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana s kronično ledvično boleznijo. ZZZS. ja. Maribor 2013. Ljubljana 2021. 9. Vujkovac B et al.: Solutions for manage- Prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., v. 3. EKHA - The European Kidney Health ment of chronic kidney disease (CKD). svet., Klinika za interno medicino, Alliance (www.ekha.com) Healthdays.si, Ljubljana, 10th of 4. Epšek Lenart Metka: Podatki diabetolo- October 2019. Univerzitetni klinični center Maribor ške ambulante. Splošna bolnišnica Dimitrij Klančič, dr. med., Splošna Slovenj Gradec. Osebni arhiv. 2022. Karmen Janša, dr. med., Martina Zorko 5. Kovač D, Lindič J, Škoberne A. Kronična Kodelja, univ. dipl. ekon., mag. Marjeta bolnišnica dr. Franca Derganca Nova ledvična bolezen. Slovensko nefrološko Gorica društvo – Slovensko zdravniško društvo. Zupet, Zavod za zdravstveno (www.klb.si) zavarovanje Slovenije, Karmen.Jansa@ Prim. Bojan Vujkovac, dr. med., 6. Lindič J: Nov model zdravstvene Oddelek za interno medicine, Splošna zzzs.si bolnišnica Slovenj Gradec Mag. Maksimiljan Gorenjak, dipl. inž. farmacije, spec. med. biokemije, Oddelek za laboratorijsko diagnostiko, Univerzitetni klinični center Maribor Nebojša Vasić, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije Načrt implementacije trajnostnih ukrepov na področju obvladovanja raka Marjetka Jelenc, Tina Lipušček in CanCon JA. S pomočjo Roadmapa dostopamo do akcijskih načrtov, Decembra 2021 se je zaključil Control Actions), skrajšano »Road- študij, iniciativ, priporočil, politik, evropski projekt skupnega ukrepanja map«, je interaktivno, inovativno programov, pilotnih projektov, Innovative Partnership for Action orodje in ključni izdelek projekta pravnih aktov in drugih dokumentov. Against Cancer Joint Action (iPAAC iPAAC JA. Uporabniku so z novim Vsebina, do katere lahko dostopamo s JA), ki ga je uspešno koordinirala spletnim orodjem dostopni številni pomočjo orodja, je razdeljena v štiri Slovenija oz. Nacionalni inštitut za izdelki projekta iPAAC JA ter predho- tematske sklope: primarna preventiva javno zdravje (NIJZ) (1). V projektu je dnih dveh JA-projektov s področja in promocija zdravja, presejanje, sodelovalo 44 partnerskih organizacij raka, European Partnership for Action diagnostika ter zdravljenje in zdrav- iz 24 evropskih držav. Glavni cilj Against Cancer (EPAAC JA) in Cancer stveno varstvo. Vsak sklop je razde- projekta je bil razvoj inovativnih Control (CanCon JA), ter dobre ljen v številne podsklope ali podpo- pristopov, ki so usmerjeni v napredek prakse držav članic. Vsebino Roadma- dročja z uporabnimi vsebinami. Npr. na področju obvladovanja raka (2). pa predstavljajo tri ključne skupine podsklopi tematskega sklopa preseja- dokumentov: izdelki projekta iPAAC nje so rak dojke, kolorektalni in Načrt implementacije trajnostnih JA, Poročilo o politikah obvladovanja cervikalni rak. Nadzor nad tobakom ukrepov na področju obvladovanja raka in različni dokumenti že zaklju- in uživanjem alkohola ter fizična raka (angl. Roadmap on Implemen- čenih evropskih projektov EPAAC JA aktivnost in cepljenje so le nekateri od tation and Sustainability of Cancer številnih podsklopov tematskega sklopa primarna preventiva in promo-

Revija ISIS Zdravstv3o3Avgust/september 2022 cija zdravja. V Poročilu o politikah obvladovanja raka je dostopen na (angl. Innovative Partnership for obvladovanja raka, ki je sestavni del spletni strani projekta iPAAC JA, Action Against Cancer-iPAAC), ki je Roadmapa, so zbrani primeri inova- vključuje pa tudi navodila za uporabo prejel sredstva Evropske unije prek tivnih pristopov za izvajanje politik (4). Do iskane informacije ali doku- Izvajalske agencije za potrošnike, obvladovanja raka. Poročilo je nastalo menta lahko dostopamo s klikom na zdravje, kmetijstvo in hrano (angl. na podlagi pogovorov z odgovornimi tematski sklop ali podsklope, druga Consumers, Health, Agriculture and za izvajanje zdravstvene politike na možnost je iskanje preko brskalnika z Food Executive Agency-CHAFEA) področju raka držav članic; pogovore vpisom besedila, tretja možnost je Evropske komisije v okviru Zdrav- je opravila delovna skupina projek- iskanje preko izbranega projekta stvenega programa 2014–2020. tnih partnerjev iz Sciensana (Belgija). (EPAAC, CanCon ali IPAAC JA), Osnovni gradniki Načrta implementa- četrta pa iskanje preko sodelujočih Viri cije trajnostnih ukrepov na področju držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, obvladovanja raka, ki opisujejo Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, 1. Albreht, T., Jelenc, M., Tse Yared, W., konkretne aktivnosti ali predstavljajo Hrvaška, Irska, Italija, Luksemburg, Hribar, K., 2021. Final Conference of the neko publikacijo ali priporočila in Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozem- iPAAC JA - Cancer Control in Europe: druge dokumente ter pokrivajo ska, Norveška, Poljska, Portugalska, finding sustainable solutions. OECI tematiko obvladovanja raka, so Slovenija, Srbija, Španija in Švedska. magazine, 5(2), 60-61.  poimenovani enostranski dokumenti Ključne informacije o slovenskih (angl. one-pagers). Gre za kratke, presejalnih programih za rak dojke 2. Jelenc, M., Albreht, T., Lipušček, T., jedrnate dokumente, namenjene (DORA), kolorektalni rak (SVIT) in Voje, N., Hribar, K., 2018. Najnovejši političnim odločevalcem na zdravstve- rak materničnega vratu (ZORA), ki so evropski projekt s področja raka Joint nem področju obvladovanja raka. V primeri dobrih praks, bomo našli s Action iPAAC koordinira Slovenija. Isis: enostranskih dokumentih so predsta- klikom na Slovenijo. glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, vljeni rezultati znanstvenega dela in 27(10), 19-20. dejavnosti, ki potekajo v državah Inovativno orodje Načrt imple- članicah. Poleg rezultatov projekta mentacije trajnostnih ukrepov na 3. Albreht, T., Martin - Moreno, J. M., iPAAC JA so v obliki enostranskih področju obvladovanja raka – Road- Jelenc, M., Gorgojo, L. and Harris, M., dokumentov predstavljeni tudi map bo v veliko pomoč političnim 2015. European guide for quality rezultati obeh predhodnih JA-projek- odločevalcem na zdravstvenem national cancer control programmes. tov, EPAAC in CanCon, ter presejalni področju obvladovanja raka, pa tudi Ljubljana: National Institute of Public programi in primeri dobrih praks strokovnjakom v državah članicah, ki Health. Spletna stran: http://www. držav članic. Publikacija Evropski pri svojem delu potrebujejo celovit cancercontrol.eu/uploads/images/ vodnik za pripravo kvalitetnih nacio- vpogled v dejavnosti na področju raka European_Guide_for_Quality_ nalnih programov za obvladovanje v Evropski uniji. Še posebej bo orodje National_Cancer_Control_ raka je primer enostranskega doku- koristno in uporabno v sklopu dejav- Programmes_web.pdf menta (3), z uporabo orodja Roadmap nosti novega Evropskega plana za pa je mogoče dostopati tudi do drugih obvladovanje raka (5), ki že potekajo. 4. iPAAC JA, 2021. Roadmap on Imple- publikacij s področja raka, ki so nasta- mentation and Sustainability of Cancer le v sklopu dela vseh omenjenih Inovativno orodje Načrt imple- Control Actions. Spletna stran: https:// JA-projektov. mentacije trajnostnih ukrepov na www.ipaac.eu/roadmap/ področju obvladovanja raka je Roadmap oz. Načrt implementaci- nastalo v sklopu dela četrtega delov- 5. Jelenc, M., Albreht, T., Hribar, K., 2020. je trajnostnih ukrepov na področju nega paketa skupnega ukrepa Inova- Vloga NIJZ pri oblikovanju Evropskega tivno partnerstvo za boj proti raku načrta premagovanja raka. Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, 29(12), 35-36.  Doc. dr. Marjetka Jelenc, dr. med., spec., Center za zdravstveno varstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tina Lipušček, MA, Služba za upravljanje projektov in raziskovalno dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje Spoštovani bralci in avtorji prispevkov, naslednja številka revije Isis bo izšla 1. oktobra, v septembru revija ne izide. Prispevke nam pošiljajte na elektronski naslov: [email protected]. Prejem bomo potrdili s povratno pošto. Če ne prejmete potrditve, vas vljudno prosimo, da pokličete v uredništvo (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo revije Isis

Revija ISIS 3M4ladi zdravnikiAvgust/september 2022 Iz naših krajev: »Medicina ti sama ponuja veselje do dela. Samo upirati se ne smeš.« Barbara Podnar David Zupančič. Študiozen. Radoveden. Kreativen. »Life and the soul of the party.« Vedno za dobre ideje (in dobro hrano☺). To je nekaj mojih prvih asociacij ob spominu na skupaj preživete štu- dentske dni in naštudirane izpite v podstrešni CMK. Kot mnogi že verjetno veste, je David danes specializant infektologije, širši jav- nosti pa je v času epidemije postal poznan preko Instagram profila »Ministry.for.wtf«.* Si od nekdaj vedel, da bi bil rad zdravnik? Si bila to predvsem ljubezen Foto: Lovro Erznožnik imel kakšno alternativo? do gledališča in želja po Vedno sem bil močnejši v družboslovju kot nastopanju v dramskih naravoslovju. Moja prva misel je bila, da bi bil učitelj. Rad delam z ljudmi, rad nastopam in igrah. Z vajami in predstavami pri dramski predavam, želel sem študirati jezikoslovje. Kasneje sem razmišljal o študiju igre na AGRFT. skupini Kortekst, ki sem jo ustanovil v 2. letniku Na koncu sem, niti ne vem, zakaj, odšel v popol- noma drugo skrajnost. Nekje proti koncu gimna- študija, sem se zelo veliko naučil o javnem zije sem začel razmišljati o medicini in od takrat nikoli več nisem podvomil v svojo odločitev. Na nastopanju, dikciji, govorništvu … in to lahko vpisni list za vpis na fakulteto sem napisal medicino kot edino možnost. seveda s pridom uporabljam tudi danes pri Že kot študent si bil zelo aktiven in si sodeloval predavanjih. Motivacija je ostala ista – početi pri različnih projektih Društva študentov medi- cine Slovenije (DŠMS), celo ustanovil svojega. tisto, kar te veseli, in postati najboljša različica Kaj je bila največja motivacija takrat in kaj danes? sebe. DŠMS mi je dal resnično ogromno. V društvu Po zaključeni fakulteti si se skupaj z nekaj kolegi si imel možnost doživeti tisto pravo študentsko življenje – vedno znova nova znanstva in projek- odpravil na medicinsko odpravo v Zambijo. ti. Nudil je možnost razvijati znanja in ambicije zunaj strogo medicinskih okvirov. Pri meni je Anekdota? Kaj je bila zate najpomembnejša * »Wtf« je kratica za »what the fuck« – gre za slengovsko izkušnja, ki si jo prinesel s sabo domov? kratico, ki izraža začudenje, nejevero, neverjetnost ali nejevoljo (nad čim). Odprava v Zambijo je bila najbolj nora in Za vse, ki se morda ne znajdete najbolje med izrazi inter- čudovita izkušnja vseh študijskih let. Še zdaj netne mladine: »Ministry for wtf« bi še najbolje prevedli upam, da se kdaj vrnem v misijonsko bolnišni- kot »Služba za «kaj za vraga»«. co v Nangomi, četudi le za dva ali tri tedne. Življenje tam mi je dalo krasno perspektivo in me naučilo ogromno o (ne)samoumevnosti in o hvaležnosti. Tam je pogled na svet drugačen, na veliko načinov prijetnejši kot v centru Evrope. Kdaj pa je tudi smešen – recimo takrat, ko so nas domačini za rekreacijo usmerili na lokalno »goro« (s spoštovanjem poimenovano »the Mountain«), pa smo ugotovili, da je to v resnici grič, 50 metrov dvignjen nad okoliško ravnico.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik5iAvgust/september 2022 Kaj je bilo ključno pri tvoji odločitvi za Kako poteka tvoj povprečni delovni Na javnem Instagram profilu »Minist- ry.for.wtf«, ki se je skoraj kot požar infektologijo? dan in kako je potekal pred epidemi- razširil med ljudmi, na humoren in ljudem bližnji način obravnavaš Infektologija mi je bila kot stroka jo? različne vidike epidemije covida-19. izjemno zanimiva že med študijem. Od kod ideja in kako se je razvijala To majhno življenje, ki nas obdaja, je Pri službi zdravnika mi je všeč to, oz. se razvija v času? del vseh nas, tihi sostanovalec, da ni neke stroge rutine. Tvoj dan je občasno grozljivi in potencialno odvisen od tvojih bolnikov, ti pa so Ideja se je pojavila med študijem. smrtni napadalec. Všeč mi je bilo, da raznoliki, nepredvidljivi in bolj ali Humor je sestavni del mojega značaja ni omejena le na en organ, niti samo manj kompleksni. Z epidemijo se je in mojega življenja. Profil sem odprl na eno starostno skupino, populacijo, spremenilo predvsem to, da nikoli kot neke vrste ventil za frustracije, spol ... S svojo širino te prisili, da nikamor ne odidem brez maske in da paradokse in pripetljaje študenta ohraniš široko znanje medicine. pred stikom s katerimkoli bolnikom medicine oz. mladega zdravnika. Predvsem pa mi je všeč, da je pri najprej preverim njegov covidni Nikoli si nisem mislil, da se bo razvil v infektologiji zdravljenje vzročno. status. Sicer pa delam podobno – ju- pot, po kateri stopa zdaj – torej v neke Odkriješ razlog bolezni in ga odstra- tranji sestanek, vizita. Po viziti vrste hibrid med zabavnim in uporab- niš. V moderni medicini, kjer je pisanje dokumentacije, če je dan nim. Med epidemijo covida je bil zdravljenje velikokrat simptomatsko miren. Seveda pa praktično vedno glavna tema boj z virusom v celotnem in gre bolj za blaženje posledic, je to pride kaj vmes – novi sprejemi, obsegu (od cepljenja, izolacije, noše- res čudovita lastnost. poslabšanja, nujni posegi. Vedno je nja mask do zdravljenja in rehabilita- zanimivo. cije). Zdaj, ko se epidemija končno umirja, lahko širim dejavnost na infektologijo in medicino nasploh. To mi je tudi na nek način prijetnejše, saj se te teme ne štejejo za tako provoka- tivne, kot je bil covid. Kakšno vlogo imajo spletna omrežja pri komuniciranju stroke z javnostjo in kakšno bi lahko imela? Kje vidiš potencial/neizkoriščene možnosti? Vidim ogromno vlogo in ogromen potencial. Ta potencial moramo nujno izkoristiti, saj ga »nasprotna stran« izkorišča redno in brezkompromisno. S tem mislim na objave proticepilcev, teoretikov zarot in promotorjev alternativnih oblik zdravljenja. Smo na točki, ko ogromno ljudi praktično nikoli ne vzame v roke natisnjene oblike časopisa, obenem pa vsak dan večkrat »prelista« družbena omrežja. Moramo biti del tega bazena podat- kov. Moramo poskrbeti, da se širijo relevantne in zanesljive informacije, in to na razumljiv in sočuten način. Si tudi novopečeni očka mali hčerkici – kako je starševstvo spremenilo tvoj pogled na svet in kako tvoj vsakdan? Spremenilo se je vse! Saj ne vem, kaj naj rečem. Učim se sproti, učiva eden drugega. Nisem si mislil, kako noro naporne zadolžitve ti prinese nekaj tako malega; obenem pa je vir

Revija ISIS M36ladi zdravnikiAvgust/september 2022 največje in najgloblje sreče in za nič Predvsem bi odšel na dolg dopust. mo in prilagajamo skupaj. Ampak če ne svetu ne želiš stopiti nazaj v prej- Nekam, kjer ni elektronske pošte, stalno samo poslušaš, da ni nič več šnje življenje. Hčerka me vsak dan telefonskih klicev in zadolžitev. Ni prav, počasi toneš v iztrošenost in motivira, da sem resnično najboljša »starih izvidov« in dežurstev. In tam depresijo. Če skušaš ostati motiviran različica sebe. Najboljši človek, oče, bi prebral katero od dvajsetih knjig, ki in vesel, če si vsak dan znova priznaš, zdravnik. To je lepota otrok. Predsta- jih imam trenutno na seznamu. da je naša službo izjemno zanimiva ... vijo ti pogled na svet, kjer nisi več ti potem veselje pride samo. Sploh sam v središču vseh želja in potreb, Kako kljub obilici dela in vsakodnev- takrat, ko narediš pri bolnem človeku ampak si v prvi vrsti želiš, da so nih življenjskih zagat ohraniti veselje tisto pravo razliko. Povrneš zdravje, zdravi, veseli in varni oni. In nesebič- do medicine? odvzameš bolečino, rešiš življenje. no življenje je v bistvu srečno življe- Medicina ti sama ponuja veselje do nje. Obranimo se cinizma. V zdravstvu dela. Samo upirati se ne smeš. je nejevolje in pritoževanja ogromno. Če bi imel poleg svojih obveznosti še Praktično na vsakodnevni ravni kdo Če ni drugače navedeno, so neomejeno časa in energije – komu bi pred nas izlije svoje frustracije, skrbi, fotografije iz osebnega arhiva posvetil več časa, v kaj bi se želel želje po izboljšavi. Kar je razumljivo! poglobiti, kaj bi bil tvoj »novi« (stari☺) Sistem je daleč od popolnega in lepo Davida Zupančiča. hobi? je, da drug drugemu zaupamo, kaj nas moti, saj se na ta način lahko razvija- Barbara Podnar, dr. med., UKC Maribor, Oddelek za očesne bolezni Kako mladi zdravniki vidijo svojo vlogo v prihodnosti? Oddelek za odnose z javnostmi ZZS Mlade, ki so se odločili za študij veliko odgovornost, so prepričani. S poklicu, ki so mu pogosto zaupane medicine, smo vprašali, kako si svojim delom želijo zagotavljali odločitve, ki pomenijo most med predstavljajo svoje delo in poslanstvo kakovostno in varno oskrbo ter hkrati življenjem in smrtjo. v prihodnosti. Gre za veliko čast in za pokazati dobrosrčnost in empatijo v

Boris Podobnik, Revija ISIS 6. letnik medicine Mladi zdravn3ik7iAvgust/september 2022 Jaz si najbolj želim, da bom kot bodoči zdravnik Manca Knez, lahko v prihodnosti delal v 5. letnik medicine sožitju z vsemi poklici v zdravstvu in da bom konec Želim si, da bi znala v koncev delal v dobrobit ospredje postavljati otroka družbe. in ne njegovo diagnozo, da bi znala v njegovih starših Rok Bernik, vzpodbuditi neko upanje in zdravnik pripravnik motivacijo za naprej. Mislim, da je naše Katarina Vodopivec, poslanstvo, da pomagamo zobozdravnica priprav- pacientom, da jih kakovo- nica stno in varno obravnavamo. Menim, da ima celotna Tina Jakopič, stroka tu zelo veliko vlogo in 6. letnik medicine da imamo veliko priložnost, da pokažemo, da izhajamo Vsem želim pričarati to iz stroke, ki temelji na toplino, to empatijo, to visokih etičnih načelih. dobrosrčnost, ki sem jo tudi jaz doživela. Tara Ledinek, 6. letnik medicine Luka Petravić, 5. letnik medicine Zame je poklic zdravni- ka velika čast, ker kot S strokovnimi izobraže- zdravniku ti nekdo zaupa vanji in izkušnjami, za svoje življenje. Hkrati pa je katere pričakujem, da jih tudi ogromna odgovornost, bom prejel v prihodnosti, bi ker si velikokrat ravno ti ta rad svoje znanje uporabil za most med življenjem in nekaj dobrega tudi doma. smrtjo. Nace Ogorevc, zdravnik pripravnik Moje želje so, da bi tekom svoje karierne poti lahko nenehno napredoval, se izboljševal, izpopolnjeval in da bi izpolnil zdravniško poslanstvo.

Revija ISIS F38orumAvgust/september 2022 Komentar k zapisom Isis, avgust-september 2022, št. 8–9 Barbara Podnar Str. 3, Uvodnik: Vedno znova sem presunje- nepričakovano trd je včasih boj s samim seboj za na nad razliko med zdravniškimi in pravniškimi ohranitev tistega navdušenja in veselja in drobcev možgani – kako dobra je lahko kombinacija misli! srčnih idealov. Pogum, kolegi! Str. 8, K naslovnici: Težke naloge. Želim Str. 62, V spomin – Prim. Kurt Kancler, srečno. Čas pa bo neizprosno pokazal, »al‘ je dobr‘ dr. med., spec.: Kako velik vpliv ima lahko al‘ slabo«. posameznik (!) na razvoj stroke in stanovstva. Str. 24, Priročnik za lažje razumevanje v Str. 74, Misija Hernia International v zdravstvu v ukrajinskem jeziku: Izvrstno, Malayi, Tanzanija: »Seveda so tudi pacienti zelo priporočam vsaj »ogled«, če že ne uporabo. posebni, manj zahtevni, bolj hvaležni in z višjim pragom bolečine.« – Pacienti, kot jih poznam pri Str. 25, Odličnost delovnih mest v rade- nas, so zelo posebni (vsaj tako mislijo sami), so škem zdravstvenem domu: »…To se prenaša vsak dan bolj zahtevni (včasih bi potrebovala še pet ne le znotraj delovnega kolektiva, ampak tudi na drugih diplom), so nekateri zelo hvaležni (hvala bolnike, ki čutijo vibracije, ki jih oddaja gospem in gospodom za vse kolače!) in po navadi zdravstveno osebje.« – Sliši se malo bioenergeti- ocenijo bolečino po VAS-lestvici z okoli 7. čarsko, ampak zagotovo drži! Sicer pa čestitam k pridobljenemu papirju, še toliko bolj pa k vzdušju. Barbara Podnar, dr. med., UKC Maribor, Oddelek za očesne bolezni Str. 36, Kako mladi zdravniki vidijo svojo vlogo v prihodnosti: Ko preberem, pomislim nase dobrih pet let nazaj … in na to, kako Zakaj dodaten denar za skrajševanje čakalnih vrst ne bo rešil slovenskega zdravstva Matej Cimerman Moderna kurativna medicina ima dve glavni javnosti misli, da je to glavni problem zdravstva področji delovanja: postopke in posege za reše- pri nas. Pa ni tako. Ker sem po izobrazbi kirurg, vanje življenja in aktivnosti za izboljšanje kako- se bom omejil na kirurško področje, čeprav tudi vosti življenja. Obe področji sta lahko povezani, za druga področja medicine velja podobno. vendar morata biti organizacijsko bolj ali manj samostojni. Aktivnosti za reševanje življenja Poznamo več stopenj nujnosti operativnih morajo biti načelno absolutno prednostne, zato o posegov. Najprej so posegi za takojšnje reševa- čakalnih dobah tukaj ne govorimo pogosto. nje življenja (»t.i. emergency«), na primer Postopki za izboljšanje kakovosti življenja pa so takojšnje ustavljanje hude krvavitve v trebuh lahko tudi predmet različno dolgih čakalnih vrst. pri šokiranem poškodovancu. Ta poseg je treba Ker se zdravstvo v Sloveniji povezuje predvsem z narediti takoj, ne glede na dan in uro. Brez nedopustno dolgimi čakalnimi vrstami, večina najmanjšega odlašanja. Naslednja stopnja so urgentne operacije. Tudi tukaj je potrebna

Revija ISIS Foru3m9Avgust/september 2022 operacija čim prej, vendar se lahko lahko naredimo veliko večjo škodo, dotakne. Še slabše, zaradi relativno poseg za določen kratek čas odloži kot če pri nekem drugem posegu dobrega zaslužka osebja pri izvajanju (»da se malo pripravi pacienta in zamudimo več let. EDP izven rednega delovnega časa kirurga«). V to kategorijo se na zainteresiranost za opravljanje težke primer uvrščajo odprti zlomi, vnet In sedaj si poglejmo, kako v kirurgije v normalnem delovniku slepič in podobna patologija. Tukaj Sloveniji deluje kirurgija po naštetih dodatno pada in ob takem nadaljeva- se čakalna doba meri v urah. V vrstah nujnosti. Če začnemo z najnuj- nju bo nedvomno prišlo tudi do kategorijo odložene urgence se nejšimi operacijami, ki rešujejo premika kadrov v institucije, kjer uvrščajo operacije, ki morajo biti življenja, smo na srečo v Sloveniji res EDP dobro teče. Zanimanje za narejene okvirno v nekaj dneh. Tu je dobri, pravzaprav odlični. Zakaj? najtežjo kirurgijo bo začelo padati, dober primer zlom kolka pri starejših Odgovor je enostaven: nizka cena dela kar na žalost že opažamo v Sloveniji. ljudeh. Velike študije so pokazale, da tudi najizkušenejših kirurgov, kar se Samo dodatno financiranje elektivnih je treba take zlome operativno vleče še iz časov socializma. Zato je operacij ima še eno slabo lastnost, oskrbeti v prvih 48 urah. Pri vsaki pri nas izven rednega delovnega časa kar se je pokazalo predvsem v ZDA, zakasnitvi se število zapletov močno zaposlenih (to pomeni, da dežurajo) kjer v nekaterih ustanovah velja poveča, preživetje pacientov pa veliko starejših izkušenih kirurgov. izključno načelo: plačilo po operaciji. poslabša. Naslednja stopnja so t.i. Zato je oskrba najtežjih pacientov na Tak način namreč zaradi delujočega »semielektivne« operacije. To najvišjem možnem nivoju, 24 ur 365 trga močno poveča ponudbo, ki pomeni, da lahko operacijo dni, bistveno boljša kot v večini preseže povpraševanje. To povzroči razpišemo vnaprej, vendar mora biti evropskih držav, da o ZDA niti ne širjenje indikacij za elektivne posege opravljena. V to kategorijo se uvršča govorimo. Vsako nižanje strokovnosti in tako se spet poveča tudi povpraše- na primer večina rakavih obolenj in dežurnih ekip, zaradi varčevanja pri vanje. In trg se spet uravnovesi. To je nenujne operacije na srcu. Raka ni stroških dela, bi nedvomno pomenilo strokovno seveda nedopustno, treba operirati takoj, vendar bi velik korak nazaj in bistveno slabšo vendar tako se to na žalost v praksi preveliko odlašanje pomenilo težjo oskrbo najtežjih pacientov. Trend v dogaja. operacijo in slabšo prognozo. Zelo Evropi in celo v ZDA je višanje stro- okvirno tukaj govorimo o tednih. kovnosti dežurnih ekip, saj postajajo Torej je treba z dodatnim denar- Zadnja kategorija pa so čiste elektiv- nujni pacienti vse težji in standardi jem podpreti prav vse vrste operativ- ne operacije. To so operacije, ki oskrbe vse višji. nih posegov, od najnujnejših do izboljšujejo kakovost življenja. elektivnih. Tudi dodatno operiranje za Človek lahko živi z bolečinami v In kako je pri urgentnih posegih, krajšanje nujnih operacij na 48 ur in obrabljenem kolku, vendar je njego- pri posegih, ki naj se opravijo v semielektivnih na mesec dni mora biti vo življenje bistveno lažje in boljše, okvirno 48 urah? Tukaj je stvar že vsaj enakovredno zajeto v idejo o če se mu vstavi umetni kolk oziroma precej slabša. Pogosto zaradi prezase- EDP. In še nekaj: če se dostojno plača kolčno protezo. Seveda so tudi te denosti operacijskih dvoran in po- kirurge, ki opravljajo elektivne opera- operacije medicinsko indicirane in mankanja kadra pri teh posegih cije za krajšanje vrst v soboto, je treba potrebne, vendar je tu časovni okvir zamujamo, kar je s strokovnega vsaj tako dostojno plačati tudi kirur- širši. V Evropi se tukaj govori o stališča nedopustno. Še slabše pa je ge, ki ponoči izvajajo najtežje opera- mesecih. Ker pa je pri nas prav pri pri semielektivnih operacijah (opera- tivne posege. elektivnih operacijah situacija daleč cije malignomov, načrtovane operaci- najslabša, čakalne dobe so namreč je na srcu ipd.). Tukaj bolniki pogosto Zato bo treba dodaten denar res absurdne, večina laične javnosti čakajo tudi po več mesecev, kar je ne razdeliti med posamezna področja (na žalost tudi precej strokovne le nedopustno, ampak se zaradi kirurgije in seveda celotne medicine javnosti) napačno zaključi, da je to takega čakanja lahko zdravje in razumno in odgovorno, da ne rečem s najpomembnejši problem medicine v prognoza takih pacientov zelo poslab- tresočo roko. In seveda bodo potrebne Sloveniji. Torej: če bi z dodatnim šata. delujoče sistemske rešitve za poveča- investiranjem skrajšali čakalne dobe nja kadra (predvsem anesteziologi, elektivnih operacij, bi bila medicina In če se sedaj vrnemo k vprašanju intenzivisti z ustrezno sestrsko pod- pri nas v hipu urejena. Tako ozko in v naslovu: zakaj dodaten denar za poro, operacijske medicinske sestre) seveda napačno je do sedaj razmišlja- skrajševanje čakalnih vrst ne bo rešil in investicije v nove operativne lo tudi veliko zdravstvenopolitične slovenskega zdravstva, je odgovor na zmogljivosti. administracije. Čakalne dobe se, dlani. Dodatna investicija v skrajše- kakor smo videli, torej merijo od vanje nedopustnih čakalnih vrst (do Prof. dr. Matej Cimerman, višji svetnik, sekund do let. Če pri določeni opera- sedaj tako imenovani enkratni dr. med., predstojnik KO za ciji zamudimo minuto ali pa nekaj ur, dodatni program – EDP) krajša le travmatologijo UKCL vrste za elektivne operacije, ki izbolj- šujejo kakovost življenja, operacij, ki rešujejo življenja, pa se niti ne

Revija ISIS srečanj P40oročila s strokovnihAvgust/september 2022 15. kongres Združenja za endoskopsko kirurgijo Slovenije z mednarodno udeležbo 26.–28. maj 2022, Festivalna dvorana Bled Jan Grosek Od 26. do 28. maja je na prelepem Bledu ja povsem enakovredna odprtemu pristopu. potekal redni, že 15. kongres Združenja za Profesor Tomažič je uvodoma predstavil svoj endoskopsko kirurgijo Slovenije. Udeležilo se ga pogled na minimalno invazivne resekcije trebu- je preko 100 udeležencev iz Slovenije in tudi šne slinavke. Ne glede na pristop je tovrstna gostov iz tujine. Strokovni program je bil zelo kirurgija zelo zahtevna, pogosti so zapleti. O bogat, razdeljen v več sklopov, ki so zapolnili neželenih dogodkih pri večjih laparoskopskih četrtek in petek. V soboto pa je bila glavnemu jetrnih resekcijah in tudi o principih njihovega kongresu pridružena kirurška delavnica laparo- reševanja je predaval dr. Ivanecz iz UKC Mari- skopskih veščin. bor, ki ima s svojo ekipo za seboj že zavidljivo število laparoskopskih resekcij jeter. Dr. Petrič je Predavanja so se začela v četrtek zjutraj s v svojem prispevku osvetlil problematiko intra- sklopom o kirurškem zdravljenju bolezenske hepatičnega holangiokarcinoma ter laparoskop- debelosti. Poslušalci so lahko od dr. Pintarjeve, skega pristopa k limfadenektomiji. Pri kirurški dr. Salobirja, dr. Kunsta ter dr. Mynta izvedeli obravnavi obolenj jeter pa ima nedvomno svoje ključne poudarke bariatrične in metabolične mesto tudi t.i. »single-port« laparoskopski kirurgije, posebej tudi o pomenu za uspešno pristop, kot je lepo pokazal dr. Đokič ter pomen zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Predsta- tehnike nadgradil tudi s prikazom lastne kazui- vljena je bila tudi t.i. Sadijeva operacija ali stike. obvod z eno anastomozo ter laparoskopska konverzija želodčnega obvoda z eno anastomozo Laparoskopska holecistektomija je zagotovo v obvod s standardno vijugo, izolirano po med operacijami, ki jih izvaja največ slovenskih metodi Roux-Y. splošnih in abdominalnih kirurgov. Zapleti so redki, vendar pa lahko izredno hudi. Poseben Sledil je sklop, v katerem so tako domači kot sklop je bil zato namenjen prav tej problematiki. tuji predavatelji govorili o različnih vidikih Uvodoma je dr. Janež predstavil sodobne smer- minimalno invazivnega kirurškega zdravljenja nice za kirurško zdravljenje akutnega holecistiti- žleznega raka želodca. Prof. Bjelović iz Srbije in sa, dr. Drobne pa rezultate lastne raziskave o dr. Jagrič iz UKC Maribor sta prikazala, da je v pomenu endoskopskega ultrazvoka pred holeci- rokah dobro izobraženega kirurga laparoskopski stektomijo pri bolnikih z akutnim biliarnim pristop povsem ustrezen za zdravljenje tudi pankreatitisom. Sledila so predavanja, kjer sta lokalno napredovalega raka želodca. Vlogo svoj pogled na prepoznavo in oskrbo zapletov laparoskopije je predstavila dr. Kramerjeva, sprva predstavila kirurga dr. Trotovšek in dr. medtem ko je dr. Sever prikazal prednosti Ilijevec, mesto gastroenterologa oz. interventne- robotskih resekcij želodca ter prve rezultate iz ga radiologa pa sta utemeljevala dr. Plut in dr. UKC Ljubljana. Sklop o tumorjih želodca je Dežman. zaključila dr. Fokter Dovnik iz UKC Maribor z lepim pregledom najnovejših priporočil za V drugi polovici prvega kongresnega dne je zdravljenje gastrointestinalnih stromalnih sledilo področje urgentne kirurgije. Vabljeni tumorjev (GIST) želodca. gostje iz tujine, nato pa tudi številni domači predavatelji so prikazali različne vidike laparo- Tudi na področju jeter, trebušne slinavke in skopskega pristopa k akutnim trebušnim obole- obolenj žolčnika je minimalno invazivna kirurgi-

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n1jAvgust/september 2022 njem. Lastno kazuistiko so predstavili Strokovni program prvega dne se kongresa, poleg tokratnega še 14. kirurgi dr. Gajšek iz UKC Maribor, dr. je zaključil z različnimi prostimi tema- kongres v Portorožu, prav tako pa tudi Nikolov iz SB Celje, dr. Lovrenčič iz mi, temu pa je sledila redna skupščina vsakoletne podiplomske delavnice SB Ptuj ter dr. Gönter iz UKC Ljub- združenja, namenjena predstavitvi laparoskopske in odprte kirurgije. Po ljana. Prva dva predavatelja sta dela združenja ter tudi volitvam predstavitvi in soglasni potrditvi predstavila problematiko laparoskop- novega vodstva. Veseli dejstvo, da se poročila so sledile volitve, na katerih skih apendektomij, medtem ko se je je članstvo v mandatnem obdobju, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo združe- dr. Lovrenčič osredotočila na obrav- je bil predsednik prof. Tomažič, nja, s predsednikom Bojanom Kreb- navo akutnega holecistitisa v obdobju izrazito okrepilo, poleg tega so vsi som in podpredsednikom Janom pandemije covida-19. Dr. Gönter pa je člani slovenskega združenja hkrati Groskom na čelu. predstavil rezultate zdravljenja tudi člani uglednega evropskega perforacij ulkusa želodca in dvanaj- združenja za endoskopsko kirurgijo Strokovni program se je nadalje- stnika v največji slovenski bolnišnici. (EAES). Dobro se je uveljavila revija val naslednji dan, in sicer s sklopom o Izpostavil je podatek, da je tudi na Surgery and surgical endoscopy, debelem črevesu in danki. Prvi del tem področju urgentnega kirurškega uradno glasilo združenja, ki izhaja obsežnega sklopa je bil namenjen dela prišlo do pomembnega porasta dvakrat letno izključno v angleškem različnim vidikom zdravljenja raka deleža laparoskopskega pristopa. jeziku. Organizirana sta bila dva debelega črevesa in danke. Uvodoma je gost iz Trsta, prof. de Manzini, v (1) Aleš Tomažič med predavanjem v četrtek. (2) Arpad Ivanecz predava tečajnikom v soboto. (3) Praktične vaje na pelvitrainerjih. (4) Zaključna večerja inštruktorjev po koncu kongresa in sobotne delavnice.

Revija ISIS srečanj P42oročila s strokovnihAvgust/september 2022 izvrstnem predavanju prikazal svoj vidikih zdravljenja prolapsa medenič- Tudi sicer so bile prve ocene pogled na mesto transanalnega nih organov razpravljali dr. Drusany, kongresa le pozitivne, namreč, da je pristopa pri kirurškem zdravljenju dr. Norčič in na koncu še dr. Bunič. organizatorjem uspelo pripraviti raka danke (Ta-TME). Prof. Krebs iz kakovosten in vsebinsko bogat prog- UKC Maribor je osvetlil problematiko Strokovni program zadnjega dne ram. K dobremu počutju udeležencev slabšega celjenja anastomoze po glavnega dela kongresa so zaključila je zagotovo pripomoglo tudi lepo resekciji danke, ki se pokaže dalj časa predavanja s področja proktologije in vreme na vedno prelepem Bledu. po operaciji. Dr. Edhemović je prika- na koncu še kil. Dr. Norčič in dr. zal principe kirurškega zdravljenja Gajšek sta prikazala pristop k obrav- In medtem ko je večina udeležen- recidivnega raka danke in svoje lastne navi bolnikov s kompleksnimi fistula- cev/predavateljev že odšla, smo izkušnje, dr. Koprivica pa rezultate mi pri Crohnovi bolezni. Sledila so še nekateri imeli pred seboj še celodnev- laparoskopske kolorektalne kirurgije predavanja o presakralnih tumorjih no sobotno laparoskopsko delavnico, iz SB Murska Sobota. (dr. Kogovšek), pomenu venerologije na kateri je 20 udeležencev temelje (dr. Mlakar) ter na koncu tudi prva laparoskopskih veščin dopoldne Svoje mesto je imela tudi robotska predstavitev analnega obroča za utrjevalo na predavanjih, popoldne pa kirurgija. O napredku na tem podro- zdravljenje fekalne inkontinence, ki jo so sledile praktične vaje na pelvitrai­ čju je govoril prof. Morpurgo iz Italije, je pripravil dr. Pucelj iz SB Slovenj nerjih pod nadzorom izkušenih dr. Černi iz Celja in dr. Grosek iz UKC Gradec. inštruktorjev. Ljubljana pa sta predstavila kazuisti- ko robotskih resekcij iz lastnih usta- V sklopu kil je preglednemu Na koncu le še kratka zahvala nov. Sklop sta zaključila gastroentero- predavanju dr. Gorjanca o minimalno vsem udeležencem in predavateljem, log dr. Strniša in kirurg dr. Hazabent, invazivnih tehnikah kirurškega gospe Nini Bernard za izvrstno ki sta soočila pogleda na vlogo opor- zdravljenja sledila predstavitev tehnično organizacijo ter seveda tudi nic pri akutnih zaporah debelega kazuistike iz različnih slovenskih vsem predstavnikom industrije. Brez črevesa in danke. bolnišnic, med drugim tudi poročilo o njihove pomoči organizacija takšnega prvih izkušnjah z robotskim pristo- dogodka ne bi bila možna. Drugi del kolorektalnega sklopa je pom, kar je predstavil dr. Hubad iz bil namenjen problematiki endome- UKC Ljubljana. Po zaključku se je Doc. dr. Jan Grosek, dr. med., Klinični trioze, kjer so svoje izkušnje podali dr. razvila zares živahna, a plodna razpra- oddelek za abdominalno kirurgijo, UKC Šalamun in dr. Juvan iz UKC Ljub- va, ki je še enkrat potrdila, da smo Ljubljana, in Združenje za endoskopsko ljana ter dr. Knez in dr. Šumak iz UKC tovrstna srečanja »v živo« zares Maribor. Za konec pa so o različnih močno pogrešali. kirurgijo Slovenije 23. Ažmanovi dnevi Anžej Hladnik, Iztok Tomazin službah. Ob tem gre poziv odločeval- cem o zdravstveni politiki v upanju, Pod pobočjem Špika se je v Gozdu Dopoldanski del prvega dne je bil da bo (ob zagotovitvi osnovnih pogo- – Martuljku 13. in 14. maja v organi- namenjen aktualnim, a pogosto jev dela) v prihodnje več pozornosti zaciji ekipe Zdravstvenega doma Tržič prezrtim z zdravstvom povezanim namenjene tudi duševnemu blagosta- pod vodstvom prim. dr. Iztoka Toma- temam. V uvodu je dekan MF prof. nju zdravstvenih delavcev. Največji zina in pod pokroviteljstvom Gorske Igor Švab predstavil razlike med aplavz v prvem delu je prejel prof. dr. reševalne zveze Slovenije (GRZS) smernicami in miselnicami (na Marko Noč s predstavitvijo zgodbe o odvijal že 23. mednarodni simpozij kliničnih izkušnjah osnovane »lastne nabavi žilnih opornic kot modela urgentne, gorske in družinske medici- smernice«) ter implikacije sledenja spopada s korupcijo v zdravstvu. ne Ažmanovi dnevi. Poleg izvrstnih enim in drugim. Predavanja o pome- Preko svoje zahtevne izkušnje je predavateljev različnih specialnosti je nu skrbi za zdravje v kolektivu in izpostavil pomembnost etike pri simpozij zaznamovala tudi velika superviziji so posegla v vse bolj zdravniškem delu na vseh področjih, udeležba, med drugim so ga obiskali aktualno problematiko zdravstva – ne le pri delu z bolniki. tudi gostje iz Hrvaške ter Bosne in stres in izgorelost, ki še posebej Hercegovine. prizadeneta zaposlene v urgentnih Sledil je niz predavanj in okrogla miza o temi, ki je kljub velikemu napredku na tem področju še vedno

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n3jAvgust/september 2022 Spust zdravnika HNMP iz lebdečega helikopterja k poškodovancu in organizacijska ekipa simpozija iz ZD Tržič prepogosto tabu, to je napakah v predstavnikov GRZS, HNMP ter specialistov lahko v simulacijah zdravstvu. Udeleženci simpozija smo gostov iz Hrvaške gorske reševalne urgentnih razmer uporabili in utrdili lahko iz prve roke spoznali pogled zveze o njihovem delu. Sklop je veščine in znanje, ki smo jih pridobili različnih deležnikov v postopku zaključilo zanimivo predavanje o na predavanjih. ugotavljanja in obravnave napak v najnovejših znanstvenih dognanjih na zdravstvu – od zastopnice pacientovih področju dovzetnosti posameznikov Simpozij je po dveh letih pomanj- pravic, mediatorke, do vodij zdrav- za razvoj omrzlin in možnosti prepre- kanja strokovnih srečanj zbral veliko stvenih ustanov, tožilca in sodnice. čevanja le-teh. udeležencev. Še posebej razveseljivo Predavatelji so kot ključ do prepreče- je, da so bile dobro zastopane mlajše vanja napak, odpravljanja njihovih Rdeča nit drugega dne so bile generacije, kar ob porastu nujnih posledic in vzdrževanja zaupanja paci- strokovne medicinske teme, osredoto- stanj v zahtevnih okoliščinah, s entov izpostavili predvsem ustrezno čene na zahtevne terenske pogoje. katerimi se srečujejo tako službe NMP komunikacijo na vseh ravneh. Sprva smo se seznanili s sodobnimi kot gorski reševalci, daje upanje, da se terapevtskimi pristopi na terenu s povečuje tudi interes za urgentno, V popoldanskem delu so nam posebnim poudarkom na politravmi. družinsko in gorsko medicino. Doda- kljub slabim vremenskim obetom Nadaljevanje programa je bilo posve- no vrednost simpoziju je poleg stro- praktično predstavili sodelovanje čeno oskrbi dihalne poti v zahtevnih kovnega in družabnega vidika zagoto- zemeljske ekipe NMP (ZD Tržič) in okoliščinah, npr. pri poslabšanju vo predstavljala tudi obravnava združene ekipe HNMP/GRZS. Skupaj astme in KOPB. Obnovili smo izvedbo pogosto zapostavljenih tematik s posadko policijskega helikopterja so alternativnih načinov zagotavljanja zdravniške službe. prikazali primer reševanja in oskrbe dihalne poti, posebnosti težke intuba- ponesrečenca na zahtevnem terenu, cije, načine mehanskega predihavanja Anžej Hladnik, dr. med., prim. dr. Iztok vključno z vitlanjem v lebdeči helikop- in oskrbo pnevmotoraksa. V zaključ- Tomazin, dr. med., Osnovno zdravstvo ter. Sledila je predstavitev sodobnega nem delu smo udeleženci na praktič- Gorenjske, Zdravstveni dom Tržič reševalnega helikopterja, zatem pa se nih delavnicah v manjših skupinah je simpozij nadaljeval s predavanji pod vodstvom izkušenih inštruktorjev

Revija ISIS srečanj P44oročila s strokovnihAvgust/september 2022 7. kongres preventivne medicine Irena Grmek Košnik, Pia Vračko priložnosti vlaganj v zdravje za social- ni in ekonomski razvoj aktualne teme Kongres je potekal od 12. do 14. svetovnem spletu, ki pogosto ne tudi pri Evropski komisiji, ki pospeše- maja 2022 v Mariboru, v Hotelu City temeljijo na znanstvenih izsledkih, ter no krepi sodelovanje in širi povezova- Maribor. Udeleženci smo bili veseli številnih dejavnikih, ki vplivajo na nje držav članic na področju zdravja, ponovne normalnosti, saj smo se vedenje posameznika v današnjem so bili zaključki okrogle mize o Evrop- lahko po dolgem času družili. Da času, je sodoben koncept zdravstvene ski uniji in zdravju. človek za dobro počutje in psihofizič- vzgoje razširjen na opolnomočenje no kondicijo potrebuje druženje, je posameznika z zagotavljanjem zdrav- Prilagoditve v organiziranosti in bilo večkrat povedano tudi v predsta- stvene pismenosti. delovanju nacionalnih inštitutov za vitvah. javno zdravje, ki jih zahtevajo novi O velikih spremembah, ki jih v pristopi dejavnosti javnega zdravja, je Na kongresu so bile predstavljene javnem zdravju pričakujemo v prihod- predstavila prof. dr. Bettina Borisch z številne teme, v plenarnih in vzpore- nosti, je govorila mag. Vesna Kerstin Univerze v Ženevi, izvršna direktorica dnih predavanjih: posledice pandemi- Petrič, direktorica Direktorata za Svetovne federacije združenj javnega je covida-19 na družbo in zdravje, javno zdravje na Ministrstvu za zdravja (World Federation of Public obvladovanje epidemije covida-19, zdravje. Globalni izzivi zdravja, kot so Health Associations). Tudi ona je izzivi zdravstvenega sistema za staranje populacije in porast kroničnih poudarila nujno povezovanje med prihodnost, informacijsko-komunika- bolezni, nova tveganja za zdravje znanstvenimi disciplinami in vpeljave cijske tehnologije za zdravje. Posebej zaradi klimatskih sprememb, nove sodobnih analitičnih metod. obsežna sta bila sklopa Izzivi javnega nalezljive bolezni ob naraščajoči zdravja v spreminjajočem se svetu ter odpornosti mikrobov na zdravila in Vlogo stroke in dejavnosti javnega Okolje in zdravje. Še posebej zanimive nove, tudi nekemične odvisnosti, zdravja v spremljanju kakovosti so bile razprave okroglih miz. Avtorji zahtevajo drugačne pristope in inova- obravnav bolnikov in sistema zdrav- večine predstavitev smo zaposleni na tivne rešitve. Da so za učinkovito stvenega varstva je predstavila prof. Nacionalnem inštitutu za javno dejavnost javnega zdravja v kontekstu dr. Vesna Zadnik z Onkološkega zdravje (NIJZ), Nacionalnem labora- sodobne demokratične družbe potreb- inštituta – Epidemiologija in register toriju za zdravje, okolje in hrano ni meddisciplinarni pristopi, nam raka, nadalje je sodobne pristope k (NLZOH) in Onkološkem inštitutu kažejo izkušnje z epidemijo covida-19. merjenju uspešnosti primarnega Ljubljana – Epidemiologija in register Potrebni bodo vključevanje spoznanj zdravstvenega sistema predstavila dr. raka. Vabljeni predavatelji in sodelu- socialnih ved o vedenju ljudi in kultur- Dionne Sofia Kringos Perreira Mar- joči na okroglih mizah so bili z Mini- nem kontekstu pri oblikovanju javno­ tins z Univerze v Amsterdamu. Merje- strstva za zdravje in iz drugih javnih zdravstvenih politik in ukrepov, nje uspešnosti zdravstvenega sistema ter akademskih ustanov v Sloveniji. umestitev pristopov za zdravstveno je pomembno iz ekonomskih, zdrav- Za izbrane vsebine smo gostili vodilne pismenost v izobraževalni sistem, stvenih in političnih razlogov. Zgolj strokovnjake iz tujine. Program in globalno sodelovanje za obvladovanje razpoložljivost podatkov še ne zagota- zbornik kongresa sta dostopna na groženj zdravju, sodobni komunikacij- vlja njihove uporabe pri odločanju. spletni strani www.spm.si. ski pristopi. Nujne bodo kompleksne Prav tako ne zgolj preprosto upošte- analize podatkov z najnovejšimi orodji vanje dogovorjenih meril za statistič- V okviru slovesnega odprtja podatkovnega rudarjenja in prediktiv- no zanesljiv kazalnik. Potrebe odloče- kongresa smo obeležili državno ne analitike, ki bodo vključevale ob valcev, menedžerjev, zdravnikov in nagrado dr. Dušanu Repovšu za presoji zdravstvenih tudi presojo pacientov po informacijah so različne. življenjsko delo na področju zdrav- finančnih in drugih za posamezni Med temeljnimi razlikami so vrsta stvene vzgoje. Zdravstvena prosvetlje- resor pomembnih vplivov ter upošte- kazalnika, viri podatkov, stopnja nost, vzgoja in ozaveščanje prebival- vale izsledke ekonomije blagostanja, natančnosti, pravočasnost in ustrezne stva o zdravem načinu življenja, o predvsem za argumentiranje nujno primerjave. Informacije morajo biti tveganjih za zdravje ter o zdravstve- potrebnih investicij v razvoj dejavnosti usklajene s predvideno uporabo. nem varstvu je kontinuirano delo, ki in stroke javnega zdravja ter v izvaja- je temelj dejavnosti javnega zdravja že nje ukrepov javnega zdravja. Nove evropske smernice na od ustanovitve Higienskega zavoda v področju presejanja za raka so bile Ljubljani leta 1923. Ob široki dostop- Da so celoviti, medsektorski predstavljene na okrogli mizi z vodil- nosti do informacij o zdravju na pristopi za varovanje zdravja ter nimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki na tem pomembnem področju. Predstavljena so bila

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n5jAvgust/september 2022 Predaja vodenja Sekcije za preventivno medicino družin v naši družbi za boljšo pripra- Pandemija in ukrepi so v letu 2020 in vljenost na zdravstvene krize v pri- začetku 2021 popolnoma ustavili priporočila, ki temeljijo na najsodob- hodnosti. pojavljanje tega virusa. Ustavljanje je nejših znanstvenih dokazih, tako povezano z zaprtjem šol in delovnih glede že obstoječih presejanj za rak Kako so se spremenili izbruhi v okolij. V Evropi se je RSV pojavil maja dojk, debelega črevesa in danke ter enem od ljubljanskih domov starejših 2021, v Sloveniji pa šele v sredini materničnega vratu kot tudi glede občanov (DSO) po uvedbi cepljenja, je julija do decembra 2021, kar je zelo morebitnih novih presejanj za pljučni lepo predstavila kolegica Ondina nenavadno pojavljanje glede na rak, rak prostate in rak želodca. Jordan, dr. med. V prvem izbruhu je prejšnja leta. Razpravljali pa smo tudi o izvedljivo- bila obolevnost med oskrbovanci 100 sti populacijskih presejanj ter o %, zaposleni so zboleli v 62 %. Najbolj Simona Perčič, dr. med., je pred- uporabnosti sodobnih tehnologij, da smrtonosen za oskrbovance DSO je stavila študijo o tem, kako so v prete- bi programe za zgodnjo diagnozo čim bil drugi val, najmanj pa peti. Prece- klosti vročinski valovi vplivali na bolj prilagodili tveganju posameznika. pljenost oskrbovancev je bila 91 %, umrljivost prebivalstva. Vročinske precepljenost zaposlenih 60 %. Potem valove in smrti so začeli povezovati od Epidemija covida-19 je stroki ko so bili oskrbovanci in zaposleni že leta 2003 dalje. Vročinski valovi so javnega zdravja ponudila številne cepljeni, so bili izbruhi krajši, manjša bili prisotni v letih 2010, 2018, 2021. izzive in preizkušnje. O tem, kako smo je bila obolevnost, hospitalizacija in Meteorologi za prihodnost napovedu- se v Sloveniji razlikovali od drugih umrljivost. jejo nove vročinske valove. Koliko držav pri upoštevanju navodil stroke, ljudi bo umrlo v vročinskih valovih, predvsem glede odklanjanj cepljenja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., je ne moremo napovedati. Najbolj in ostalih predpisanih ukrepov, ter o predstavila spremljanje neželenih kritična populacija so starejši s nezaupanju v stroko in v politične učinkov po cepljenju. Neželeni učinki kroničnimi boleznimi, revni, ki odločitve je tekla razprava na okrogli se prijavljajo elektronsko preko nimajo klimatskih naprav, nimajo mizi o medsebojnih vplivih covida-19 ERCO, lahko pa še vedno tudi v pomoči. Zdravila za psihoze delujejo in družbe. Izpostavljena je bila nuj- papirnati obliki. Vse prijave se posre- na termoregulacijski center, ki se zato nost razumevanja družbenega ozadja dujejo JAZMP, ki o stranskih učinkih slabše prilagaja. Kritična populacija in socialnih veščin posameznikov in poroča v evropsko bazo vigilance. Na so tudi otroci, ki ne poskrbijo sami NIJZ se pripravljajo poročila na 14 zase, imajo večji delež površine glede dni in so objavljena na spletni strani, na volumen, termoregulacijski center kjer najdemo podatke vse od začetka še ni razvit. Ranljivejše so tudi ženske epidemije. V Sloveniji smo porabili ca. ter fizični delavci, ki delajo na pro- tri milijone odmerkov cepiva proti stem. V zadnjih letih se trend umiran- covidu-19, podanih je bilo 10.000 ja v povezavi z vročinskimi valovi prijav neželenih dogodkov, od tega umirja v Franciji, Španiji in Italiji, ne 300 težjih. Od teh 300 težjih je bilo pa v Veliki Britaniji. Za preprečevanje pet resnih, in sicer en miokarditis po umrljivosti v povezavi z vročinskimi Pfizerjevem mRNK-cepivu pri otroku, valovi je zelo pomembno obveščanje ki je izzvenel, ter štiri trombocitopeni- prebivalstva, klimatizacija, izolacija je po cepljenju z vektorskimi cepivi, novogradenj. od katerih sta bili dve smrtni. Število neželenih učinkov je v Sloveniji V zadnjih letih so bili narejeni primerljivo z drugimi evropskimi veliki koraki tudi v digitalizaciji. državami. Vesna Hrženjak, dr. med., je predsta- vila informacijski sistem za spremlja- Sledilo je nekaj predavanj o nje vpliva okolja in zdravja, kjer šolskem sistemu in težavah v času najdemo vse podatke na enem mestu. epidemije. Izpostavljeno je bilo, da je Interaktivna spletna stran je: https:// šolstvo tog sistem, ki ni sposoben okolje.maribor.si/. Projekt se je začel hitrega prilagajanja. Strokovnjaki v letu 2012. Glavna ideja je bila, kako javnega zdravja, ki so se ukvarjali s predstaviti vse podatke na enem predstavniki šolstva, so pri predlaga- mestu. Danes gre za vstopno stran s nju ukrepov naleteli na velike težave šestimi podstranmi. Na spletni strani in odpor. Omenjena je bila videokon- najdemo podatke o kakovosti zuna- ferenca, ki je trajala celih dvajset ur. njega zraka, razlago kazalnika, pod parametri pa razlago meritev. Ravno Mag. Katarina Prosenc Trilar je tako je prikazana kakovost vode – pi- prikazala desetletno analizo respira- tornega sincicijskega virusa (RSV).

Revija ISIS srečanj P46oročila s strokovnihAvgust/september 2022 tne in podzemne, kakovost tal, obre- 99,32 %. Občutljivost sline je veliko li, kam spadamo glede na osebnostne menitev s hrupom. Prikazano pa je manjša kot občutljivost nosno-žrelne- značilnosti, kako obvladujemo same- tudi zdravje oz. podatki – Zdravje v ga brisa, tako da je slina slabša alter- ga sebe in kakšni so uspešni načini občini s kazalniki. nativa. naše komunikacije z drugimi. Iz Centra za medicinsko mikrobio- V soboto dopoldne smo udeležen- V petek je potekala skupščina logijo NLZOH smo predstavili rezul- ci uživali na delavnicah iz komunika- Sekcije za preventivno medicino. tate testiranja sline, pridobljene s cije. Delavnico Kako ustvarimo Člani skupščine smo izvolili novo hrkanjem, na SARS-CoV-2 s hitrim kulturo sodelovanja je vodila ga. predsednico, doc. dr. Olivero Stanoje- antigenskim testom in verižno reakci- Metka Komar, ki nam je prikazala, vić Jerković z NIJZ, Območne enote jo s polimerazo (RT-PCR) v primerja- kako smo ljudje med seboj različni v Maribor, podpredsednika in upravni vi z brisom nosno-žrelnega prostora razmišljanju. Za dobro delo tima odbor. Na koncu smo se z aplavzom (NF). Analizirali smo 962 vzorcev moramo stopiti iz dinamike moči in zahvalili stari ekipi, ki je organizirala sline, pridobljene z hrkanjem, pri 962 dramskega trikotnika. Kot vodje se odličen kongres. preiskovancih. Slino smo analizirali z moramo zavedati, da obstaja več metodo RT-PCR in s HAGT. Občutlji- stilov vodenja, in jih tudi menjati Prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. vost HAGT sline glede na RT-PCR NF glede na dinamiko odnosov. V delav- med., Nacionalni laboratorij za zdravje, je 33,33 % in specifičnost 99,77 %. nici z medicinskimi trenerji, ki jo je Občutljivost RT-PCR sline glede na vodila naša kolegica prof. dr. Živa okolje in hrano, Nacionalni inštitut za RT-PCR NF je 69,23 % in specifičnost Novak Antolič, dr. med., smo spozna- javno zdravje Mag. Pia Vračko, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Mednarodno strokovno srečanje specialistov ortodontije na Bledu Sanda Lah Kravanja Morten Laursen in dr. Susanna neriranega zobovja je pomembna tako Botticelli. Predavateljica iz Slovenije pri uporabi diagnostičnih orodij kot Slovensko ortodontsko društvo je bila predstojnica Katedre za čelju- pri namestitvi ortodontskih aparatov, (SOD) je 13. in 14. maja 2022 uspešno stno in zobno ortopedijo MFUL in ki omogočajo rehabilitacijo stanja. Še sodelovalo pri izvedbi mednarodnega predsednica znanstvenega odbora posebej je to pomembno v povezavi s strokovnega seminarju na Bledu, pri SOD prof. dr. Maja Ovsenik. prepoznavo in razumevanjem reakcij tradicionalnem projektu American in odgovora tkiv na ortodontsko in Orthodontics – Power2Reason, ki Spoštovana prof. Birte Melsen parodontalno obravnavo. Z ortodont- je po dvakratni prestavitvi zaradi je mednarodno priznana strokovnja- skim zdravljenjem lahko degenerira- epidemije koronavirusa končno kinja, ki je zaključila svojo akademsko nemu zobovju pomagamo na več dočakal realizacijo in potekal v živo. pot na Univerzi v Aarhusu, vendar še načinov: s premikanjem obstoječih Namesto v decembrski Ljubljani smo sodeluje na številnih strokovnih zob v nove položaje, da lahko imajo se zbrali na pomladnem Bledu, srečanjih v tujini, saj je poznana kot vlogo nosilcev rekonstrukcijskih udeležencev specialistov ortodontije legenda v ortodontiji in povsod nadomestkov manjkajočih zob, z je bilo več kot 140 in prišli so iz osmih dobrodošla. V predavanju z naslovom regeneracijo alveolne kosti v brezzo- sosednjih držav. Dvodnevni dogodek The role of orthodontics in the bih področjih za implantacijo nado- je bil strokovno in družabno izvedbe- regeneration of the degenerated mestnih zobnih korenin z nadgradnja- no zahteven in zelo uspešen. dentition je obširno predstavila mi in s kvalitativno ter kvantitativno pomen ortodontske obravnave zobov- izboljšavo stanja periodontalnih tkiv, Na predlog SOD so predavali ja, ki se stara in ga prizadenejo izgube ki omogočajo tako okluzijo, da je vrhunski predavatelji, gostje z Univer- zob ter spremembe periodontalnih ohranjena tudi normalna funkcija ze v Aarhusu na Danskem, prof. tkiv, ki vodijo k spontanim premikom zobovja. Profesorica je v tem konte- Birte Melsen in nekoč njeni specia- zob. Vloga ortodontov v oskrbi dege- kstu predstavila tudi uporabo mini lizanti, sedaj priznani mednarodni implantatov s poudarkom na biome- strokovnjaki: dr. Cesare Luzi, dr. haniki.

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n7jAvgust/september 2022 12 34 (1) Prof. Birte Melsen na obisku na Stomatološki kliniki UKCL, s prof. dr. Martino Drevenšek, prof. dr. Majo Ovsenik ter asist. dr. Sando Lah Kravanja. (2) Člani Slovenskega ortodontskega društva z novo častno članico prof. dr. Birte Melsen. (3) Podelitev naziva, nova častna člana dr. Susanna Botticelli in dr. Morten Laursen. (4) Podelitev naziva, nov častni član SOD dr. Cesare Luzi. Vse foto: arhiv SOD. Dr. Cesare Luzi, nam dobro biološke in estetske indikacije in zdravljenje teh razvojnih odklonov je poznani predavatelj, je v predavanju z vzroke za ekstrakcijsko ortodontsko kompleksno in dolgotrajno, naporno naslovom Class II treatment with obravnavo z upoštevanjem doseganja tako za pacienta in celotno družino no-compliance strategies and dobre okluzije ter primernega konč- kot tudi vse sodelujoče. Pomembno je skeletal anchorage predstavil nove nega položaja sekalcev tako v kosti kot predvideti potek zdravljenja in končni pristope k zdravljenju ortodontske za izgled obraza. Predstavil je pomen cilj, s poudarkom na trajnosti in nepravilnosti distalne okluzije s upoštevanja biotipa dlesni ter kakovo- stabilnosti po obravnavi. S prikazom pripomočki in orodji, ki ne zahtevajo sti alveolne kosti pri odločitvah za številnih primerov iz prakse je preda- več toliko sodelovanja pacienta, kot ekstrakcije, biološke in estetske vateljica podrobno predstavila proto- smo bili vajeni v preteklosti. Poudaril pogoje, tehnike in načine zapiranja kol zdravljenja in interdisciplinarno je pomen natančne razpoznave vrzeli zaradi manjkajočih zob ter rehabilitacijo na Danskem. pacientovih težav in »timing« orto- prognozo in stabilnost rezultatov dontske obravnave za optimalen ortodontske obravnave. Prof. dr. Maja Ovsenik je v potek na poti do stabilnih rezultatov predavanju z naslovom Facial assi- zdravljenja. Posebno pozornost je Dr. Susanna Botticelli je v metry predstavila poglede na preven- namenil načrtovanju obravnav za predavanju z naslovom Orthodontic tivo in zgodnje zdravljenje čeljustnih primere asimetričnih odklonov treatment protocols for patients in zobnih nepravilnosti ter dobrobiti s čeljustnih in zobnih nepravilnosti. born with a cleft condition stališča zgodnjega odpravljanja razvad predstavila velike potrebe po orto- in odklonov funkcij na skeletni in Dr. Morten Laursen je v dontski obravnavi pri vseh otrocih, ki dentalni razvoj, saj lahko le-ti vodijo predavanju z naslovom Extraction se rodijo z razcepi v predelu ustnic, do nastanka transverzalnih odklonov, in Class II treatment predstavil čeljustnic in neba. Ortodontsko obsežnih obraznih asimetrij in odklo-

Revija ISIS srečanj P48oročila s strokovnihAvgust/september 2022 nov v čeljustnih sklepih. Predstavila je vani novi člani SOD, ki so nam nese- odzvala povabilu in obiskala tudi sodobne slikovne diagnostične po- bično predajali znanje že v virtualnih Stomatološko kliniko UKCL, kjer si je stopke za ugotavljanje odklonov, s strokovnih srečanjih v času popolnega ogledala Center za čeljustno in zobno poudarkom na tridimenzionalnih »lockdowna« zaradi koronavirusne ortopedijo. Po pogovoru z našima slikovnih metodah, ki ne temeljijo na epidemije v marcu in aprilu 2020 ter profesoricama Martino Dreven- ionizirajočem sevanju in so najpri- na decembrskih interdisciplinarnih šek in Majo Ovsenik o smernicah mernejše za otroke v obdobju rasti in srečanjih 2020 (dr. Luzi) in 2021 (dr. in novostih pri ortodontskem zdrav- razvoja. Laursen in dr. Botticelli). ljenju, s poudarkom na novih tehnolo- gijah, je podala tudi izjavo o ortodont- Predavanja so bila odlična in Novi častni člani SOD so bili nad ski obravnavi s popularnimi udeleženci so bili zelo zadovoljni tako podelitvijo naziva vidno ganjeni, nevidnimi opornicami. z izborom tem kot tudi s predstavitva- iskreno smo jim čestitali z dolgim mi, kar se je odrazilo v zanimivem in aplavzom. Hvala razširjeni ekipi American dinamičnem razpravljanju. Orthodontics in vsem sodelujočim Po in ob predavanjih so potekali članom SOD ter specializantom Po zaključenih predavanjih smo v tudi družabni dogodki. Vreme nam je čeljustne in zobne ortopedije za skladu s protokolom SOD, na predlog bilo naklonjeno za sprehod ob jezeru številno udeležbo in dobro druženje. predsednice SOD asist. dr. Sande in ogled Blejskega otoka s pletno, Lah Kravanja in s predhodno petkov večer smo zaključili z druže- Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. potrditvijo UO SOD, slovesno podelili njem ob odlični glasbi in s plesom, s med., spec. čeljustne in zobne častno članstvo, s pripadajočo listino častnimi člani smo imeli pred odho- in znakom. Štirje mednarodni preda- dom tudi slovesno večerjo na Blej- ortopedije, Slovensko ortodontsko vatelji – prof. Birte Melsen, dr. Cesare skem gradu. društvo, [email protected] Luzi, dr. Morten G. Laursen in dr. Susanna Botticelli – so postali spošto- Na dan pred strokovnim sreča- njem na Bledu se je prof. Birte Melsen Duševno zdravje otrok in mladostnikov – nove realnosti, izkušnje in znanja 6. kongres DEAPS*: »Mentalno zdravlje dece i mladih – nove realnosti, iskustva i znanja« Aleksander Koroša, Žan Smogavc, Nataša Potočnik Dajčman njihov državni kongres poteka vsaka 3 leta. Pred nekaj leti smo se slovenski treh seminarjev – kongresov, ki so bili zdravniki specialisti otroške in mla- izvedeni v času od 2013 dalje. Po pozdravnem govoru je imel dostniške psihiatrije uspešno povezali uvodno predavanje trenutni predsed- s kolegi bivših republik Jugoslavije in Tako se nas je po slovenskem nik ESCAP – European Society for v sklopu tega sodelovanja sklenili tudi pedopsihiatričnem kongresu šest Child and Adolescent Psychiatry, dogovor, da z aktivno in pasivno slovenskih pedopsihiatrov in dva prof. Dimitris Anagnostopoulos, ki je udeležbo podpremo lokalne kongrese psihologa udeležilo tudi srbskega v svoji predstavitvi posebej opozoril drug drugega. Kolegi iz sosednjih pedopsihiatričnega kongresa z naslo- na vse kršene pravice otrok in mlado- držav so se udeležili vseh naši zadnjih vom Duševno zdravje otrok in mlado- stnikov, ki smo jim priča v trenutnem stnikov – nove realnosti, izkušnje in času. Ni govoril samo o vojni, po- * Društvo za otroško in mladostniško znanja. Potekal je med 26. in 28. manjkanju osnovnih življenjskih psihiatrijo in sorodne stroke Srbije (srb. majem v krasni Vrnjački Banji, ki dobrin in onemogočenem šolanju, pač Društvo za dečju i adolescentno psihija- slovi po različnih zdravilnih vrelcih. pa tudi o kršeni pravici svobode triju i srodne struke Srbije) Na kongresu se je zbralo 140 različnih gibanja, ki ji lahko sledimo tudi v strokovnjakov, ki prihajajo v stik z povezavi z begunskimi vali. otroki z duševnimi motnjami. Tudi Med predavatelji so bili poleg pedopsihiatrov tudi klinični psihologi,

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n9jAvgust/september 2022 otrok, zgodnje odkrivanje duševnih motenj in ukrepanje, spolnost, prekri- vanje nevrologije in psihiatrije, psihoterapija, čustveno neuravnove- šene motnje osebnosti in pandemija covida-19. Vsakemu sklopu je sledila razprava, ki je bila zlasti ob temi odtujevanja še posebej bogata. V primerjavi s prejšnjim srbskim pedopsihiatričnim kongresom tokrat žal ni bilo delavnic, kjer bi lahko kakšno temo podrobneje spoznali. V prostem času smo si ogledali mesto, ki kljub svoji majhnosti ponuja več zanimivosti. Posebnost Vrnjačke Banje so zdravilni vrelci. Vsak od njih ima svojo zgradbo, kjer je večinoma možno vodo tudi poskusiti. Vsaka od teh stavb je drugačna in privabi s svojo arhitekturo in posebnostmi. Vsi smo ugotovili, da je bližina geograf- skega prostora in kulture prednost, ki lahko povezuje. sodniki, profesorji z različnih družbo- pijo v zgodnjem razvoju, in prof. Aleksander Koroša, dr. med., spec. otr. slovnih fakultet in drugi. Privabili so Manon Hillegers (iz Kliničnega centra in mlad. psih., Zdravstveni dom Murska nekaj tujih predavateljev, kot je prof. Erasmus v Rotterdamu), ki je govorila Hebebrand Johannes (z Univerze v o tveganjih in močnih področjih Sobota, [email protected] Duisburgu v Nemčije), ki je predaval o duševnega zdravja mladostnikov med Žan Smogavc, dr. med., Zdravstveni vlogi leptina pri anoreksiji nervosi, dr. pandemijo covida-19 na Nizozemskem. dom Ptuj Marija Stojković (s Tavistock klinike v Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., Londonu), ki je predstavila psihotera- Letos so bile v ospredju teme, kot so digitalne tehnologije, odtujevanje Zasebna pedopsihiatrična ambulanta Nataša Potočnik-Dajčman dr. med., spec. psih., Maribor Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav.  Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od

Revija ISIS S50trokovna srečanjaAvgust/september 2022 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Razvoj tima Sistemske bolezni in ustno zdravje – 1. del delavnica: 3. avgust, 16.00–20.00 – Postavi- tev meje v odnosih, Zoom Strokovno srečanje: 10. september, 9.00–17.00, Domus Medica Jasne meje so znak spoštljivega odnosa: do sogovornika in do sebe! Žal pa so v praksi redke in Z razvojem internističnih strok in ustne medicine se naše učenje se bo začelo pri nepostavljenih mejah, vedno bolj zavedamo nepogrešljive povezanosti in pri komunikaciji v konfliktih, kjer se te meje še nuje po medsebojni komunikaciji ob obravnavi zlasti kršijo. Na delavnici se bomo seznanili z bolnikov. Celostna obravnava bolnika potrebuje veščinami, s pomočjo katerih bomo lažje dobro komunikacijo med timi, ki vstopajo v prepoznavali, kje in kdaj so meje kršene in kateri so interdisciplinarno zdravljenje. koraki, da jih postavimo jasno in na ta način zagotovimo tako lastno kakor tudi sogovornikovo Le hitra in zanesljiva informacija lahko izboljša integriteto. kakovost in tudi varnost protokolov zdravljenja ter na koncu tudi zadovoljstvo pacienta. Pacient Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. potrebuje znanja o svoji bolezni in dvigovanje zdravstvene pismenosti ne pomeni samo to, da sam Klinični izzivi v prevzema del aktivne vloge, ampak da je tudi antikoagulacijskem zdravstveni sistem do njega proaktiven pri zdravljenju usmerjanju in učinkoviti obravnavi. Drugi del izobraževanje bomo izvedli v marcu 2023. srečanje: 8. september, 19.30–20.30, Zoom Organizator: Zdravniška zbornica Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Sekcijo za antikoagulacijsko zdravljenje pri SZD Komuniciranje v pripravlja redna virtualna srečanja s področja digitalnem svetu – antikoagulacijskega zdravljenja. delavnica o odnosih z javnostmi Reševali bomo probleme protitrombotičnega zdravljenja pri bolnikih, ki utrpijo veliko krvavitev delavnica: 15. september, 16.30–19.45, ali trombembolični zaplet, bolnikih, ki jih čaka Domus Medica operacija, in pri starejših in krhkih bolnikih. Izbirali bomo najustreznejše protitrombotično zdravljenje Digitalizacija in razvoj družbenih omrežij sta precej ob zapletih pri bolnikih z rakom, antifosfolipidnim podrla vzorce, ki so se v komuniciranju vzpostavljali sindromom in bolnikih s trombozami na in uveljavljali skozi desetletja oziroma stoletja. Z nenavadnih mestih. množično uporabo pametnih telefonov je postal vsakdo svoj medij, lažne novice pogosto presegajo Odločali se bomo o uvajanju in trajanju domet informacij, ki se širijo preko uradnih kanalov antikoagulacijskega zdravljenja, skratka, ko se bo in tradicionalnih medijev. Kako v letu 2022 o svoji zataknilo, bomo stopili skupaj in naredili najboljše dejavnosti pravilno informirati javnost, svoje za bolnika. Udeležijo se jih lahko zdravniki različnih zaposlene in svoje okolje? Spoznali bomo medijski specialnosti, specializanti, študenti medicine in svet v letu 2022, osnove uporabe družbenih omrežij, upokojeni zdravniki. interno komuniciranje ter se preverili pri načrtovanju izjav za medije in njihovi izpeljavi pred Moderatorke: Alenka Mavri, Nina Vene, Tamara kamero.  Fras Stefan Izvajalca: Andreja Basle, univ. dipl. nov., in Jure Brankovič, univ. dipl. zgod. in nov.