Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2022, številka 7

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Julij 2022 Številka 7 Nov korak za vpeljavo dobrih praks v primarnem zdravstvu - posvet o utapljanju zdravnikov v delu in pričakovanju sistemskih reševalcev



Revija ISIS Uvodnik3Julij 2022 Dobre slovenske primarne prakse Janez Koprivec Tak je bil podnaslov junijskega posveta na ZZS, ki ni bil zdravstveni sistem in v njegovi izvršilni vlogi ZZZS zatira v duhu pogovorov o slovenskem zdravstvu zadnjih let. Tam tako delo. Bolj pogumni bodo temu rekli, da je njegova se stoka, škripa, obupuje, predvsem pa jamra, jamra, jamra. vloga škodljiva za pacienta. In v takem sistemu primarnega Seveda so razlogi. zdravstva imaš lahko dobrih praks za število prstov obeh rok, vsekakor pa ne tisoč. Ne nazadnje, tudi slovenski Po začetku ste me mogoče prepoznali kot nekoga, ki bo zdravnik je racionalen in kmalu ugotovi, da dobro delo ni nadaljeval iluzorne predvolilne obljube v duhu »do speciali- nagrajeno, da je žena bolj vesela, če si doma ob treh in ne sta v enem mesecu«, »vsem družinskega zdravnika« in ob petih, in da je najudobneje ponikniti v medlo povprečje podobne cvetke in lučke, pa žal ne iz Ljubljanskih mlekarn. in le kdaj pokukati iz njega, varneje pod gladino. »Promašio fudbal.« V skupini Odbora za osnovno zdravstvo ZZS, s tako dolgim imenom, da bi hitro porabil kvoto Predstavnik pacientov, Franc Zalar, je med drugim dejal: zapisanih znakov, smo pogled na izumiranje primarnega »Zdravniki, vi ste naši prijatelji, brez vas ne moremo, pred- nivoja zastavili drugače, ker očitno ustaljeni pristopi ne vsem pa nočemo.« In če iz korajže njegovih besed nadalju- grizejo dovolj. S posvetom smo skušali pokazati, kaj pri- jem s citatom drugega Slovenca: »… več nas je, kot njih, njih marni nivo zna (za začetek ginekologija, pediatrija, družin- je samo ene par …« ostane razlogov, da mencamo na mestu, ska medicina) in kako bi to lahko bila vseslovenska usluga vedno manj. Teh nekaj parov odgovornih bo moralo doume- pacientom. In če jih prepričamo, naj potem predvsem ti, kaj si želimo primarni izvajalci, predvsem pa, kaj si želijo slednji od odločevalcev (ZZZS, MZ, NIJZ, politikov) zahte- in zaslužijo naši pacienti. Dobro oskrbo na prvih vratih vajo, da jim tako oskrbo omogočijo. Seveda se zavedam, da zdravstva, z zadovoljnim kadrom, ki ste ga lahko spoznali na je interes mladih za primarni nivo slab in bo težko vzposta- posvetu. Zato me ni strah, da bodo vsi državljani prišli do viti predstavljen koncept dela po celi Sloveniji v hitrih primarnega zdravnika z matematično rešitvijo, ker bo ta korakih. Ampak je interes slab tudi s strani zapisanih v pripeljala do trenutka, ko bo na enega zdravnika opredelje- oklepajih. Ker pomanjkanje zdravnikov ni unikatni sloven- nih dva milijona oseb. Verjetno umre še tisti. ski problem, se bo rešil le na način, ki ga povzema za mnoge že arhaičen rek: Najprej štalca, potem pa kravca. Upam, da Punčka nima želje po novi obleki, dokler je ne vidi v to še preživi vse »antifobične« cenzure. izložbi, potem pa se svet neustavljivo zavrti in tega vlaka ne moreš ustaviti. Vsaj nežno ne. Posvet je bil izložba. Današnje dobre prakse slovenskega primarnega zdrav- stva praviloma živijo na temelju velike količine dodatnega Ob pisanju uvodnika sem slišal od novih, da bodo dela, entuziazma in klenih hrbtenic. Na drugi strani pa prav zagnali »stresni test« v slovenskem zdravstvu, pa jih je ob prvih odzivih že malo streslo. Vodje bi se morale zavedati, Foto: Robert Dolinar da je slovensko primarno zdravstvo v stresnem testu že več kot desetletje, in da kljub tem tretmajem še vedno za silo životari, se lahko zahvali le prvinskemu vzgibu zdravstvenih delavcev – pomagati sočloveku. Sicer bi se že davno razprši- li po svetu ali v druge panoge, ki vedno bolj iščejo izobraže- ne različnih smeri in plačujejo po delu. Mladim pa so sosednje prestolnice tako daleč, kot je meni Ljubljana. In če zaključim s povabilom na ogled dogodka na straneh ZZS in gotovo enega od vrhuncev – predstavitve dela kolegi- ce, ginekologinje Simone Čopi, bi si drznil zapisati, da bi bilo modro, če bi jo najvišji predstavnik ZZZS poklical, se ji prijazno zahvalil za ves trud in vprašal: »Kako vam lahko pomagamo?« Ko bo tako, bo visoko zaupanje, ki ga pacient čuti do izbranega zdravnika, iz globokega dna oz. nezaupanja v zdravstveni sistem verjetno tudi slednjemu nekoliko zraslo. In delati bo lepo in biti pacient v zdravstvenem sistemu pomirjajoče. Si kdo, razen tistih enih par, tega ne želi? Janez Koprivec, dr. med., predsednik Delovne skupine za aktivno spremljanje reforme osnovne zdravstvene dejavnosti, ki ga pokriva družinska medicina

Revija ISIS U4 vodnikJulij 2022 Uvodnik Zdravstvo Strokovna srečanja 3 Dobre slovenske primarne 30 Indigo papir v ambulanti 53 Zbornična izobraževanja za prakse izbranega osebnega zdravnika zdravnike in zobozdravnike Janez Koprivec Ana Vodičar 54 Strokovna K naslovnici Mladi zdravniki srečanja 6 Nov korak za vpeljavo dobrih 32 Čez planke: Magistrski študij 57 Mali praks v zdravstvu bioetike v Leuvnu oglasi Monika Brovč Barbara Podnar Iz zgodovine medicine Forum Zbornica 59 Razvoj zobozdravstva na Slovenskem 14 »Ko so težki trenutki mimo, 34 Komentar k zapisom Zvonka Zupanič Slavec ljudje želijo živeti.« Barbara Podnar Tanja Gregorič 34 Razmišljanja o brezplačnem Obletnica 16 Iz dela zdravstvu in zdravstvenem zbornice zavarovanju 62 Govor ob 80-letnici ustanovitve prve partizanske 18 Srečanje kot zavedanje Tina Bregant bolnišnice o velikem pomenu vloge zdravnika ter ogromnih izzivih 37 Nazaj v preteklost Matjaž Lunaček Marjan Fortuna 38 Tranzicija slovenskega V spomin zdravstva Aktualno Janez Vode 64 Prim. mag. France Urlep – oče revije »Isis« – in memoriam 20 Ocena predloga Zakona o 40 Kdo se boji anonimnih prijav? Zvonka Zupanič Slavec pomoči pri prostovoljnem Zdenka Čebašek - Travnik končanju življenja 65 V spomin Aleksandru Dopliharju, zdravniku brez Matjaž Zwitter meja 23 Predstavitev in primerjava Medicina Vida Drame Orožim avstrijskega Zakona o pomoči pri samomoru 43 Darovanje in presaditve 66 In memoriam – prim. Dušan (ZPS) in slovenskega organov in tkiv uspešno tudi v Flisar, dr. med., specialist predloga Zakona o pomoči letu 2021 nevrologije (1961–2022) pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) Andrej Gadžijev, Danica Avsec Iztok Takač Dominik Škrinjar, Alenka Poročila s strokovnih srečanj Sošić, Mina Vrtovec, Janja Žinko, Sara Ahlin Doljak, 47 Iz prakse za prakso S knjižne police Matjaž Zwitter Vesna Banko 68 Fibromialgija – kronična 26 Mladostniki izven sistema bolj 48 Učenje kliničnih veščin razširjena bolečina ogroženi se je končno spet preselilo v Zdenka Čebašek - Travnik simulacijske prostore Helena Jeriček Klanšček, 69 Mateja Ratej: Triumfator. Tina Zupanič, Vesna Pucelj, Nina Greif, Manca Knez Anton Korošec v prvi Andreja Drev, Maja Roškar, Jugoslaviji Helena Koprivnikar, Varineja 49 Nove obveznosti in izzivi Drašler specialističnih ortodontskih Marjan Kordaš ambulant v javnem zdravstvu Iz Evrope Zanimivo Sanda Lah Kravanja 29 Hrvaški zdravnik na Strokovne publikacije 72 Ko zelena uniforma zamenja Švedskem belo haljo Anton Mesec 50 Zgodovina zdravstva in Jure Brankovič medicine na Slovenskem 29 Za študij medicine v Avstriji Vida Drame Orožim 15.788 prijav

Revija ISIS Uvodnik5Julij 2022 74 Protivojne karikature Kolofon Lektoriranje Radko Oketič Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. Leto XXXI, št. 7, 1. julij 2022 E: [email protected] Zdravniki v prostem času Natisnjeno 9.650 izvodov Datum tiska: dan pred izidom Oblikovna zasnova 75 Medikohistorična sekcija SZD UDK 61(497.12) (060.55) Agencija Iz principa obiskala naše Haloze UDK 06.055:61(497.12) Elko Borko, Boža Janžekovič, ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 Priprava za tisk – DTP Zmago Turk Isis online: ISSN 1581-1611 Stanislav Oražem 77 Sredozemlje in Črno morje Izdajatelj in založnik Tisk Aleksander Sterger Zdravniška zbornica Slovenije Tiskarna Povše Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana 80 Smej se, pajac! W: http://www.zdravniskazbornica.si Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih Andrej Rant T: 01 30 72 100, E: [email protected] delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Transakcijski račun: 29000-0050400669 80 Gams Lastnik blagovne znamke: Andrej Rant Predsednica Zdravniška zbornica Slovenije Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana 80 Glej, pesek mi v klepsidro lije Andrej Rant Odgovorni in glavni urednik Navodila avtorjem Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov Zavodnik E: [email protected], T: 01 543 74 93 (razen poročil s strokovnih srečanj, nekrologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 znakov – štetje 81 Anketi upokojencev na rob Uredniški odbor in novinarji brez presledkov. Članku lahko priložite do 3 foto- Anton Mesec Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. grafije (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ 4 Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. manjše fotografije). Tudi če bo članek krajši, mu Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. lahko priložite največ 3 fotografije. Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Za objavo so primerne digitalne fotografije dimenzij Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med. Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega ali Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. drugega podjetja in če v članku obravnavate farma- Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. cevtske izdelke ali medicinsko opremo, morate pripi- Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. sati izjavo o nasprotju interesov. Barbara Podnar, dr. med. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Poročila s strokovnih srečanj Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 zna- Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. kov (štetje brez presledkov). Priložite lahko 1 fo- Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. tografijo (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. 4 manjše fotografije). Če gre za srečanja z medna- rodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno Uredništvo obravnavanega področja medicine v Sloveniji. Slavka Sterle Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se T: 01 30 72 152, E: [email protected] lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili. Nekrologi Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 foto- grafijo. Fotoreportaže Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov brez presledkov in do 6 fotografij. Avtorski honorarji Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, ki ob- sega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. fotografije iz osebnega ar- hiva. Če avtor članka in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom navesti ime fotografa in v uredništvo posredovati fotografove podatke za nakazilo hono- rarja, sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo naslednje podatke: polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V naspro- tnem primeru honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 5. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-od- stotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija ISIS 6K naslovniciJulij 2022 Nov korak za vpeljavo dobrih praks v zdravstvu Posvet o primarni ravni zdravstvenega varstva Monika Brovč V Sloveniji se na primarni ravni zdravstve- nega varstva oskrbi velika večina zdravstvenih težav pacientov, ampak je kljub temu že vrsto let med kadrovsko najbolj podhranjenimi deli zdravstva. Tako je bil na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) organiziran posvet s predstavitvi- jo dobrih slovenskih praks, in sicer v spodbudo procesu »prenove« primarne ravni za hitro vpeljavo sistemskih rešitev, ki bodo pripomogle k izboljšanju delovnih pogojev zdravnikov, hkrati pa tudi k učinkovitejši, celoviti in bolj kakovostni obravnavi pacientov. Namen srečanja je bil predstaviti, kaj vse primarna raven zmore že zdaj, hkrati pa prikazati ves potencial, ki ga lahko doseže ob boljši sistemski urejenosti, in pozvati odločevalce k odločnim ukrepom. Posvet sta moderirala Rok Ravnikar in Hana Škaler, oba specialista družinske medicine (DM), ter elektronski del Monika Brovč, zdravnica po strokovnem izpitu. Prisotna sta bila minister za zdravje in državna sekretarka, predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ZZS, predstavnik Odbora za zobozdrav- stvo ZZS, direktorji zdravstvenih domov (ZD), številni zdravniki in tudi uporabniki storitev – pacienti. V uvodnem nagovoru je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil svoja stališča in zatrdil, da se bodo sistemske spremembe zgodile, da bo zdravnikom primarne ravni delo lažje in da bo središče medicine postavljeno na primarno raven, s čimer se bo razbremenilo tudi ostale ravni in urgentne centre. 1 % dobrih praks želi v naslednjem letu ali dveh razširiti na več kot 50 % ambulant. Kot dober primer navaja družin- skega zdravnika kot temelj zdravljenja v Švici, kjer vsak dela, kar najbolje zna, in enako želi

Revija ISIS K naslovnic7iJulij 2022 medicine. Po nekaterih ocenah manjka 220–450 zdravnikov, glede na evropsko povprečje pa celo 700 na primarni ravni (2). Delo je postalo vse bolj intenzivno, populacija se stara in potrebuje vse več obiskov zdravnikov. Zaradi tega je precej neprivlačno za mlade kolege, kar kaže na nujnost sprememb v organizaciji dela. Kot potrebne ukrepe navaja prilagoditev cen storitev na primarni Mag. Pia Vračko, dr. med. ravni in ustrezno vrednotenje klinič- nega dela, ki je trenutno slabše država poskrbi za dostopnost do plačano kot marsikatere diagnostične kakovostnih in varnih zdravstvenih preiskave. Potrebno je boljše plačilo storitev, ki se financirajo iz javnih zdravnikov, dodatni kadri za razbre- sredstev. V Sloveniji je zaenkrat prete- Minister Danijel Bešič Loredan, dr. med. menitev, več avtonomije glede delov- žni vir sredstev obvezno zdravstveno nega časa, načina zaposlitve, dela in zavarovanje, medtem ko dobre prakse plačila. Hitro, a kratkoročno rešitev za ter priporočila kompetentnih strokov- doseči za Slovenijo. Opozorjen je bil, vse paciente brez izbranega osebnega njakov in institucij iz številnih evrop- da je bilo v preteklosti samo 10 % zdravnika (IOZ) pa vidi v začasnih skih držav kažejo pomembne dobrobi- predlogov družinskih zdravnikov ambulantah in sredstvih za tovrstne ti delnega financiranja tudi iz uresničenih, česar ne želi ponavljati. ambulante. Predstavila je splošni državnega proračuna. Kot prvi korak bo v prihodnje Javno zdravstveno varstvo ne sprejet interventni zakon za »V največje zadoščenje je, ko otrok prera- omejuje mehanizmov regulacije uvedbo nujnih ukrepov. trga – konkurence, zasebnega ste pediatrično ambulanto in ti cela druži- lastništva sredstev z investicijski- V prvem predavanju je dr. mi vlaganji, plačila zaposlenih Tina Bregant, specialistka na pove: Kljub temu boste vedno naša glede na učinek dela, sodelovanja pediatrije ter fizikalne in rehabili- zdravnica!«  Dr. Tina Bregant tacijske medicine, na kratko z industrijo za razvoj naprednih predstavila izhodišča za spre- zdravstvenih tehnologij ali izvaja- membe na primarni ravni, pri čemer način svojega dela na primarni ravni v nja oz. prilagajanja storitev za samo- se je oprla na poznane modele uvaja- Centru za izobraževanje, rehabilitacijo plačnike. Treba pa je ustrezno zagoto- nja sprememb (John P. Kotter: What in usposabljanje otrok in mladostni- viti močne regulativne, menedžerske Leaders Really Do). Slovenija ima v kov z gibalno oviranostjo in kronično in informacijske zmogljivosti. primerjavi z ostalimi državami varno boleznijo (CIRIUS). Tam obravnava Učinkovito primarno zdravstveno in učinkovito primarno raven, preven- pacientov poteka celostno, skozi celo varstvo (PZV) je koristno tako za tivo, kot tudi ostale ravni, smo pa življenje, v dobrih in slabih trenutkih, pacienta, kateremu zagotavlja dosto- nižje v namenjenih stroških za zdrav- kar omogoča dober vpogled v posa- pno in celovito obravnavo blizu doma stvo, številu bolniških postelj ter meznika in hkrati predstavlja največje za večino zdravstvenih potreb, kot za predvsem po številu zdravnikov (1). zadoščenje za zdravnika, ki tako zdravstveni sistem, saj kot vstopna Na razpisih ostaja veliko nezasedenih prispeva pomemben del v življenje točka v zdravstvo omogoča, da bolni- mest za specializacijo iz družinske bolnika. šnice in urgentni centri obravnavajo Sledilo je predavanje mag. Pie le tiste paciente, ki njihovo obravnavo Vračko, specialistke javnega zdravja potrbujejo, ter prispeva h krajšim in magistre ekonomije z NIJZ, o čakalnim vrstam za specialistične pomenu javnega zdravstvenega storitve. Pravočasna obravnava in še varstva. Cilje Nacionalnega plana o posebej preventivno zdravstveno zdravstvenem varstvu 2015–2026, ki varstvo omogočata boljše zdravje zagovarja temeljne vrednote – univer- prebivalstva, nižje stroške zdravljenja zalnost, solidarnost, enakost, pravič- in večjo učinkovitost zdravstvenega nost financiranja, dostopnost, kako- sistema. vost in varnost zdravstvene oskrbe, je Slovenski strokovnjaki na primar- Dr. Tina Bregant, dr. med. ustrezno uresničevati v okviru javne ni ravni so odlično usposobljeni za zdravstvene službe. To pomeni, da ustrezno obravnavo pacientov z

Revija ISIS K8 naslovniciJulij 2022 zagotavljanjem širokega nabora strani je kot absurdni »Opravljam najlepši poklic na svetu!« storitev. Sledijo epidemiološkim in primer obračunavanja  Dr. Bernarda Vogrin demografskim spremembam s pripra- storitev na primarni ravni vljenostjo odgovoriti na naraščajoče in vse bolj kompleksne zdravstvene predstavila nepričakovan potrebe dolgožive družbe. Za to pa potrebujejo več časa za obravnavo porod v njihovi ambulanti, pacienta. Z organizacijskimi prilago- ditvami, informacijsko podporo in ki je seveda zahteval čas in strokovno drugi strani pa je izpostavila odličen stimulativnimi delovnimi razmerami jim je treba omogočiti, da lahko svoje znanje, zabeležen pa je bil lahko le kot program preprečevanja debelosti pri znanje in sposobnosti v največji možni meri uporabijo. obsežno delo v ambulanti s plačilom otrocih in mladostnikih, ki predstavlja Simona Čopi, dr. med. 34 evrov. Kot nujne sistemske spre- primer dobre prakse. Srečanje je nadaljevala Simona membe, ki jih potrebuje ginekologija Čopi, specialistka ginekologije in porodništva, ki opravlja svoje delo v na primarni ravni, tako vidi predvsem centru Gemini kot koncesionarka, s pogodbo z regionalno bolnišnico, kjer ustrezno možnost beleženja in enake- se vključuje v delo v obliki dežurstev. Predstavila je pomen sodobne tehno- ga plačila zdravstvenih storitev, kajti logije v medicini, ki omogoča, da lahko večino ginekoloških in perinato- marsikatera storitev se izvaja na vseh loških obravnav pacientk opravijo v ambulantni specialistični dejavnosti. ravneh, plačuje pa se različno. Zažele- Zaradi tega so možnosti za organizaci- jo zdravstvenega varstva sedaj dru- no bi bilo več tako organiziranih gačne, organizacija temelji na tim- skem delu in dobrih odnosih, poleg primarnih oz. zunajbolnišničnih tega pa si koncesionar lahko sam izbira sodelavce. S to obliko dela se specialističnih ambulant. lahko v največji meri prilagodijo potrebam pacientk, kar vodi v oboje- Od prenatalnega obdobja k stransko zadovoljstvo. dojenčku in otroku. Sledilo je preda- Marta Orehek Kirbiš, dr. med. Vizija njihove ambulante je, da vanje dr. Bernarde Vogrin, specia- pacientke obravnavajo celostno in da poleg pregledov opravljajo tudi listke pediatrije, ki vodi ambulanto s številne ginekološke posege. Kot prednosti dela v taki ambulanti je koncesijo v ZD Lenart v Slovenskih Dodatno je delo v že omenjenem navedla dostopnost, individualno obravnavo, presejalne UZ-preglede na goricah. V ambulanti pregledajo 98 % centru CIRIUS predstavila Marta napotnico in možnost spremljanja tudi na sekundarni ravni. Po drugi otrok na sistematskih pregledih, Orehek Kirbiš, specialistka splošne izvajajo program šolske in preventiv- medicine. Gre za vzgojno-izobraževal- ne medicine ter sodelujejo z zdra- ni zavod, ki ima po ustanovitvenem vstvenovzgojnimi timi. Kot nujne aktu pridruženo zdravstveno dejav- razvojne ukrepe na nacionalni ravni je nost (ambulanto). Vanj so otroci izpostavila uvedbo e-kartona, ureditev vključeni v primeru, ko jim zdrav- preventivnega zdravstvenega varstva stveno stanje onemogoča učinkovito za otroke, mladostnike in študente, vključitev v večinski izobraževalni realizacijo podpisane novele pravilni- sistem, in sicer preko odločbe Komisi- ka za izvajanje preventivnega zdrav- je za usmerjanje otrok in mladostni- stvena varstva na primarni ravni iz kov s posebnimi potrebami pri Zavo- leta 2021 in njeno financiranje, du za šolstvo. V CIRIUS skrbijo za ponovno ustanovljen oddelek za otroke od 6 do 25 let, z najrazličnejši- otroke in mladostnike na NIJZ ter mi diagnozami. Večina otrok ima več razvoj adolescentne medicine. Pove- kot eno motnjo, prav tako je večina dala je, da se v Sloveniji razen štu- bolezni dolgotrajnih. dentskih ambulant nihče sistematično Kot prednosti dela v takem zavo- ne ukvarja z mladimi odraslimi in da du je navedla spremljanje otrok in se ne zavedamo njihove ranljivosti. Po mladostnikov v daljšem časovnem obdobju in spozavanje v njihovem vsakdanjem okolju. Ob tesnem sodelovanju s timom zdravstvene nege, klinične psihologije in medicin- ske rehabilitacije ter ob dobri tehnični opremljenosti ambulante je na voljo tudi več diagnostičnih in terapevtskih možnosti, kot jih imajo zdravniki v običajnih šolskih ambulantah. Prav tako je neprecenljivo neposredno Asist. dr. Bernarda Vogrin, dr. med. sodelovanje z delavci na področju vzgoje in izobraževanja. Z namenom

Revija ISIS K naslovnic9iJulij 2022 celostne obravnave je ambu- »Rada delam kot družinska zdravnica, saj je Roman Kralj je nato lantni zdravnik del interdi- moje delo pestro, razgibano, zanimivo, bolniki, pojasnil, da je šla DM v zadnjih sciplinarnega tima, saj na ki prihajajo z vedno različnimi težavami, so iz- 25 letih skozi velik strokovni dolgi rok le takšna obravnava ziv, od njih se mnogo naučim.«  Mojca Žerdin razvoj, kateremu ni sledil organi- prinaša uspehe in zadovolj- zacijski razvoj. Ostali smo 20 let stvo. Lahko deluje kot IOZ zadaj. Problem vidi v tem, da ali kot zavodski v primeru, da se ne družinsko medicino padla zelo pozno. organizacijo dela določajo odločevalci, odločijo za podpis izbire osebnega Med študijem se namreč večina ne pa stroka. Zaradi tega prihaja do zdravnika. V tem primeru ima zavod- kliničnih vaj opravlja na terciarni vse večjega razkoraka in frustracij, ker ski zdravnik enake pravice kot IOZ, z ravni, zaradi česar imajo študentje zdravniki vedo, kaj bi bilo za pacienta izjemo predpisa medicinskih pripo- medicine slab vpogled v vse vidike najboljše, vendar mu tega ne morejo močkov in odobritve bolniškega primarne ravni, prisoten pa je tudi nuditi. staleža (BS) za nego in spremstvo. nekako poniževalen odnos do družin- DM ima odličen mentorski sistem, Celostni in interdisciplinarni ske medicine in posledično je malo ampak študenti med študijem dobijo pristop, izhajajoč iz potreb otrok in zanimanja zanjo. Njegova prvotna slabo sliko zdravnika družinske mladostnikov, se je v CIRIUS Kamnik ideja je bila kirurgija, saj prevladuje medicine. V ambulantah potem razvijal več desetletij. V trenutnih splošno mnenje, da družinski zdravni- ugotovijo, da je delo zanimivo, in so razmerah ga je možno izvajati zgolj ob ki samo pišejo »lekadole in bolniške«. običajno navdušeni nad celostno izrednem angažmaju zaposlenih in Vendar je v 6. letniku študija na vajah obravnavo, pristop jim je všeč in se podpori vodstva ustanove, ki dopušča iz družinske medicine doživel presene- prvič počutijo kot zdravniki. negativno poslovanje ambulante. Če čenje in raznolikost dela v ambulanti. Vrednostni sistem mladih se želimo obdržati tovrstni način obrav- Prvi dan je skupaj s takratnim mentor- spreminja, pomembnejši jim postaja nav te tako ranljive populacije, je jem opravil predpis terapij za različne prosti čas, ne želijo več delati 24/7. nujno treba pristopiti k prenovi bolezni, poslabšanje srčnega popušča- Mlade kolege je treba sprejeti v kadrovskih normativov ambulantne nja, obravnavo pacientov z motnjami ambulante z navdušenjem in brez dejavnosti, ki pa bi jih bilo treba razpoloženja, bolečinami v sklepih, pritoževanja. Pomembno jim je razširiti na vse zavode za otroke in kožnimi znamenji, hišni obisk ... »V ponuditi kar se da samostojno delo, mladostnike s kroničnimi boleznimi tistem dnevu nisva napisala nobene- vendar se morajo počutiti varne in in motnjo v razvoju, torej tudi na ga lekadola ali bolniške,« je povedal z imeti zanesljiv občutek, da jim men- socialnovarstvene. Ravno tako bi bilo nasmehom na obrazu. Naslednji dan torji stojijo ob strani in da bodo stvari treba močno posodobiti obračunski je bil v ambulanti obravnavan tudi preverili. Mentorji in vodstva zavodov model dela v zavodski ambulanti. pacient z akutnim miokardnim infark- se morajo hkrati zavedati, da so tom, ki mu je sledil urgentni prevoz v specializanti v izobraževalnem proce- UKC. su in njihova naloga ni nadomeščanje Povedal je, da mu sedanji mentor primanjkljaja kadra. pomaga s prikazom »mehurčka«, kako bi DM morala izgledati, in sicer z več časa za paciente. Delo v ambulanti opiše kot razgibano, raznovrstno, v dobro opremljeni ambulanti s stalno dostopnostjo laboratorijskih in slikovnih preiskav, kjer lahko občasno izvaja manjše kirurške posege in se Z leve: Roman Kralj, dr. med., in Aljaž Vesenjak, vključuje v urgentno službo. dr. med. Organizacijo dela bi bilo nujno treba prilagoditi s poslušanjem Mojca Žerdin, dr. med. stroke. Poleg tega bi s številčno Po kratkem odmoru je sledilo okrepitvijo na primarni ravni razbre- predavanje specializanta Aljaža menili tudi sekundarno in terciarno Mojca Žerdin, specialistka Vesenjaka in njegovega mentorja raven, skrajšali čakalne vrste, zdrav- družinske medicine iz ZD Ptuj, je Romana Kralja, specialista DM. stvo pa bi bilo bolj kakovostno. predstavila vidik družinske zdravnice Skupaj sta predstavila primer dobrega Hierarhija je nesmiselna, ključna sta v javnem zavodu, v obratni ambulanti medsebojnega sodelovanja in zaupa- komunikacija in sodelovanje, ključen Talum. Svoje delo je opisala kot zelo nja v učnem procesu specializacije. je pacient, ki si zasluži pravočasno in raznoliko: vse od majhnih kirurških Aljaž je pojasnil, da je odločitev za kakovostno oskrbo! posegov, zdravljenja kroničnih bole-

Revija ISIS K10naslovniciJulij 2022 čin sklepov z »Za to, da bomo imeli tisoč in več primerov dobrih praks, morajo pa tisoč. Za to, da »blokadami«, povečano količino dela in entuziazem zamenjati sistemske rešitve, jih bomo imeli hišnih obiskov do ki jih danes ni oz. celo zavirajo razvoj dobrih praks.« Janez Koprivec tisoč in več, morajo paliativne oskrbe povečano količino (mobilni paliativni dela in entuziazem tim). Poudarila je zamenjati sistem- tudi UZ-pregled POCUS, ki ji omogo- ske rešitve, ki jih danes ni oz. celo ča boljšo medicino: zoži diferencialno zavirajo razvoj dobrih praks. diagnostiko, olajša odločitev o napotitvi in skrajša čas do diagnoze. Zavzema se za to, da bi tudi drugi družinski zdravniki začeli bolj upo- rabljati UZ v svojih ambulantah. S tem namenom so začeli s tečaji, v katerih seznanjajo družinske zdravni- ke z osnovami UZ. Prednost obratnih ambulant je Janez Koprivec, dr. med. dostopnost in priročnost, zdravnikovo poznavanje posebnosti ter pogojev Janez Koprivec, specialist DM, dela, kar omogoča boljšo diagnostiko, je predstavil delo zdravnika koncesio- Franc Zalar zdravljenje in lažje vodenje BS. Hkrati narja v ambulanti, ki je od regionalne je zdravstveno osebje ambulante tudi bolnišnice oddaljena eno uro. Zato je Posebnost posveta je bilo sodelo- prva ekipa, ki nudi nujno medicinsko njihovo načelo: kaj lahko nudijo vanje s predstavnikom pacientov, pomoč v primeru delovnih nezgod in pacientu v ambulanti oz. na njegovem Francem Zalarjem, predsednikom akutnih bolezenskih stanj, ob tem pa domu in kako delati, da bodo to počeli Slovenskega združenja za kronične sodeluje v različnih preventivnih z veseljem do 60. leta in čez. Tako nenalezljive bolezni, ki je povedal, da dejavnostih. Za korist delavca je poleg ustaljenih postopkov izvajajo potekajo priprave za ustanovitev ključno sodelovanje družinskega oskrbe manjših poškodbenih ran, Zveze pacientov Slovenije v prihajajo- zdravnika s specialistom medicine dermoskopijo in ekscizijo sumljivih čem tednu. Cilj zveze je združiti vsa dela, prometa in športa (MDPŠ) in kožnih sprememb (melanom, SCC, društva, organizacije in zveze pacien- predstavniki tovarne. BCC), aplikacijo zdravil v sklepe pod tov, saj jim manjka povezanosti, in Pojasni, da se je odločila za delo v UZ-kontrolo, obposteljni UZ za doseči, da se »nobena stvar o pacien- javnem zavodu, zato da se lahko področje pljuč, srca, trebuha in tih ne bi sprejemala brez pacientov«. posveti medicini in se ji ni treba venskega sistema. Paliativne abdomi- S pobudo želijo, da se čim prej sprej- ukvarjati s finančno in administrativ- nalne punkcije ascitesa pa izvajajo me Zakon o kakovosti in varnosti no platjo. Ima zelo dobre pogoje za običajno na pacientovem domu. V zdravstvene obravnave. Pripravili so delo, ZD ji omogoča strokovno rast. primeru napotitve pacient ne dobi strategijo s tem nazivom in čakajo na Delo med kolegi ji je pogosto v pomoč, napotnice, ampak že točno določen podpis ministra. Želijo dekriminaliza- na voljo pa so tudi številne podporne termin, na katerega ga naroči zdrav- cijo zdravniške napake in ustanovitev službe. Omejitve pri tem pa so prilaga- nik. Trudijo se, da je obiskov manj in »Inštituta nekrivdne odškodnine« v janje, nadomeščanja, ni izbire sodelav- so ti bolj celoviti. Tako je pacientu primeru neželenih dogodkov pri cev in ni mogoče vsega hitro doseči. namenjenih 15 minut, pri bolj zahtev- obravnavah, ki niso posledica nakle- Pri svojem delu bi si želela še več nih posegih pa tudi 45. Šest let pnega dejanja ali hude malomarnosti. znanja iz specifičnih področij (npr. uporabljajo le elektronsko kartoteko. Želijo si več sodelovanja in komu- geriatrije, paliativne medicine, tehni- Dobra oskrba potrebuje čas, zdravnik nikacije z zdravniškimi prijatelji. ke UZ-vodene aplikacije zdravil …), ob pa ga zapravlja zaradi slabe informati- Številni pacienti pravijo: »V Sloveniji tem pa manj administrativnega dela, zacije in neproduktivne birokracije. je vse zanič v zdravstvu, razen moj več časa za pacienta in za razmišlja- Operativnost primarnega nivoja je osebni zdravnik/-ca je pa dober/-a!« nje, uvedbo podpore za zavarovance s pomembna za pacienta in zdravstveni Predavanje je začel in zaključil s strani ZZZS, ovrednotena dodatna sistem, kot je omenila mag. Vračko. pomembnim stavkom: »Zdravniki, vi znanja (POCUS, paliativna oskrba), Odličnost primarnih praks v Sloveniji ste naši prijatelji. Brez vas ne more- vzpodbujanje pri zaposlovanju, trenutno temelji na veliki količini mo, predvsem pa nočemo.« informacijski sistem po meri uporab- dodatnega dela in entuziazma. Tak­ Prim. prof. dr. Danica Rotar nika in da bi medicinske sestre pre- šnih ambulant je lahko ob današnjem Pavlič, specialistka DM, je najprej vzele določene dodatne kompetence. sistemu zdravstva deset, dvajset, ne predala besedo Manici Voje, štu-

Revija ISIS K naslovn1ic1iJulij 2022 Prim. prof. dr. Danica Rotar ga zdravnika, precej nižje pa se glede zmanjšale administrativne obremeni- Pavlič, dr. med. tega uvrščajo druge institucije – tako tve in število pacientov na družinske- politične kot zdravstvo nasploh, ki mu ga zdravnika ter povišale plače. dentki 2. letnika Medicinske fakultete zaupa le 32 % ljudi. Vzroki za to so UL, ki se je nad družinsko medicino organizacijske, tehnične in kadrovske Poudarila je, da bi morali navzdol zelo navdušila med vajami v ambu- narave. Odločevalci si prizadevajo ob usmerjeno krivuljo čim prej obrniti v lanti. Zdi se ji pomembno, da zdrav- enaki količini vloženih sredstev doseči pozitivno smer. V ta namen bo treba nik pacientu ponudi možnost pogovo- večjo učinkovitost zdravstvenega poskrbeti predvsem za privlačnost ra, z njim vzpostavi zaupljiv odnos ter osebja ter pacientom zagotoviti delovnega okolja na primarni ravni, ki mu vliva pozitivno energijo in upanje. primerno zdravstveno oskrbo. Žal pa bi jo dosegli s povečanjem občutka Po njenem mnenju je ključno, da se ne zavedajo dejstva, da vse našteto koristnosti (npr. podpora pacientu na zdravniki niso vključeni samo v na primarni ravni preprosto ni izve- domu, organizacija fizioterapevtske in epizodično zdravljenje ali operacije, dljivo, saj so obremenitve na tem delovne terapije na domu, umestitev ampak da pacientu zagotavljajo področju že davno presegle vse novih, privlačnih posegov na primar- trdnejši odnos, ki pogosto vključuje razumne meje. Pomembnejše stano- no raven). Vse te dejavnosti bi morale tudi svojce, zaradi česar je zdravljenje vske organizacije so v preteklih letih zapolniti prostor, ki ga zdaj zasedajo učinkovitejše. oblikovale številne dokumente in nepotrebni in neučinkoviti birokratski strategijo razvoja zdravstvene dejav- postopki. Naslednji korak bi morala Prim. prof. Rotar Pavličeva je nato nosti PZV, vendar so ti predlogi doslej biti vpeljava informacijskega sistema opozorila na izsledke raziskave, ki je ostali prezrti. Spremembe večinoma za zagotavljanje preglednosti med pokazala, da ima kar 82 % ljudi niso obravnavane, učinek vpeljanih izvajalci PZV v okviru sistema ter zaupanje v svojega izbranega osebne- ukrepov se ne preveri; odločevalci ne spremljanje kakovosti obravnav, kot uresničujejo vizije strokovnih zdru- tudi v podporo ustanovam v smislu ženj. poenotenja informacijskih sistemov ter digitalizacije. Nujno je tudi plačilo Kot pomemben opomnik je zaposlenih po učinku. navedla nekatere izsledke ankete, ki je bila leta 2019 opravljena med študenti Izboljšati bi morali odnos odloče- medicine. Ti so v njej poudarili, da bi valcev in strokovnjakov s sekundarne se jih za specializacijo iz družinske in terciarne ravni do primarne. Treba medicine odločilo veliko več, če bi se se je jasno opredeliti do pomembnosti te veje medicine, vanjo vlagati in Vir: Poročilo o anketi študentov medicine o slovenskem zdravstvenem sistemu in družinski medicini, K. nagraditi prizadevanja primarne ravni Pelicon, T. Pavlin, E. Pšeničny, K. Petek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Študentski svet, – tako s strani odločevalcev kot Ljubljana, oktober 2019 plačnikov. Predavateljica je na koncu pozvala delodajalce: »Naredite zdravstvene domove in ustanove odporne (resilience) proti čezmernim stresom s podporo osebju, z obnovo prostorov in s posodobitvijo informa- cijskega sistema. Treba je zagotoviti avtonomijo zaposlenih, krepiti kreativnost, omogočiti psihološko varnost in sodelovanje med zaposle- nimi ter prilagodljivost delovnega časa. Bodite vodje, ne zgolj mene- džerji!« Svoj govor je sklenila z mislijo, naj prisluhnemo drug drugemu; posluša- nje je namreč temeljna drža, ki gradi odnose in skupnost. Deležniki v zdravstvu naj prisluhnejo študentom in specializantom, ki so doslej že nič­ kolikokrat navedli, kaj je treba spre- meniti v PZV. »Potrebujemo drug drugega. Ohranimo zaupanje ljudi v nas!«

Revija ISIS K12naslovniciJulij 2022 Mag. Ana Vodičar Ob koncu srečanja je podpredse- Posnetek posveta si lahko dnik ZZS in predsednik Odbora za ogledate na povezavi Za konec je mag. Ana Vodičar z zobozdravstvo Krunoslav Pavlović https://youtu.be/ ZZZS povzela še njihovo stališče. napovedal srečanje o primarnem xQW5TKy4K7k?t=224 Poudarila je, da si na ZZZS želijo dobrih zobozdravstvu, ki bo potekalo 23. 6. pogojev za izvajalce, glede administra- 2022. Viri tivnih bremen so že uvedli nekatere spremembe: trajne napotnice, možnost Omeniti velja tudi zelo visoko 1. OECD (2021), Health at a Glance 2021: podaljševanja napotnice, začeli so z udeležbo preko spleta: okoli 300 OECD Indicators, OECD Publishing, razbremenitvami glede medicinsko-teh- poslušalcev s produktivnimi predlogi Paris, https://doi.org/10.1787/ae3016b9- ničnih pripomočkov. Velik poudarek je za izboljšave, ki so že bili posredova- en. Dostopno na: https://www.oecd.org/ na digitalizaciji. V naslednjem letu ni odločevalcem. Izmed prisotnega health/health-at-a-glance/ načrtujejo vzpostavitev klicnega centra občinstva je bil zanimiv komentar za pomoč uporabnikom, kar bi razbre- direktorja ZD Kočevje, ki je poudaril, 2. Rok Ravnikar, objavljeno v Večeru, 6. 2. menilo zdravnike. Želijo si digitalizirati da če ne bo takojšnjih sprememb pri 2022, dostopno na: https://www. postopek BS. Nekatere razbremenitve organizaciji zavodov v primerjavi z zdravniskazbornica.si/informacije- pa po drugi strani terjajo zakonodajne ostalimi na trgu, da bi lahko bili publikacije-in-analize/ spremembe, kot je prenos kompetenc konkurenčni, javnih zavodov v obvestila/2022/02/07/(%C4%8Dlanek)- na medicinske sestre ali administrator- prihodnje ne bo več. Javne storitve %C4%8Dakamo-priznanje-zavezo-in- je. Enako velja za BS brez intervencije morajo biti bolje upravljane in obljubo-bolj%C5%A1ih-%C4%8Dasov zdravnika ali idejo o dolgotrajnem konkurenčne ostalim. Tukaj je staležu in povezavi z MDPŠ, ki sta se pomembno ministrstvo in več pro- Monika Brovč, dr. med., Nacionalni pojavila v času pandemije covida-19. žnosti ZZZS. Sedaj, ko tako manjka inštitut za javno zdravje zdravniškega kadra, je potrebno več prilagajanja in nagrajevanja za zagotavljanje storitev, ne pa togih omejitev. Ena od posebnosti dogodka je bilo predvsem pozitivno vzdušje in dober prikaz, kaj vse lahko primarna raven zagotavlja pacientom, ter spodbuda odločevalcem, naj to omogočijo. Lepo vabljeni k ogledu posnetka na spletni strani ZZS. Razbremenilni pogovori v juliju 2022 V juliju 2022 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, tudi za razbremenilne pogovore v zvezi s covidom-19, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Brinšek, dr. med. Četrtek, 7. julija 2022 15.00–17.00 Prosta oba termina Tatjana Zorko, dr. med. Ponedeljek, 11. julija 2022 17.00–19.00 Prosta oba termina Andrea Užmah, dr. med. Četrtek, 21. julija 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Če bi potrebovali pogovor zunaj določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko svojega anonimnega elektronskega naslova.

Vroča ponudba potrošniških kreditov s fiksno obrestno mero Članom Zdravniške zbornice Slovenije je v UniCredit Bank na voljo atraktivna poletna ponudba potrošniških kreditov z občutno znižano fiksno obrestno mero in 50 % popustom na stroške odobritve kredita. Priložnost lahko izkoristite do konca julija 2022. Zagotovo ste že zasledili napovedi, da Ne spreglejte tudi ostalih ugodnosti, ki so kupe, spletno in mobilno banko, neome­ zadolževanje v prihodnje ne bo več tako jih v UniCredit Bank pripravili za vas. jeno število direktnih obremenitev in ugodno, zato je morda sedaj skrajni čas, da Ekskluzivno za člane ZZS je tako na voljo trajnih nalogov brez nadomestila, do izpolnite katero od vaših osebnih ali dru­ tudi bančni paket Elitni zdravnik, v 2.000 EUR limita ter zlato plačilno žinskih želja. Potrošniški gotovinski kredit katerem so združene bančne storitve za kreditno kartico Visa, ki vam bo v prihaja­ do 40.000 EUR z odplačilno dobo do 7 let dnevne finančne potrebe. V njem med jočih počitniško obarvanih mesecih prišla člani ZZS lahko pridobite po doslej najnižji drugim prejmete novo debetno kartico še kako prav, saj vključuje tudi zavarovanje fiksni obrestni meri v UniCredit Bank. Mastercard, ki omogoča tudi spletne na­ na potovanju za celotno družino. Informativni izračun potrošniškega kredita s fiksno letno obrestno mero Skupni znesek Odplačilna Fiksna Stroški Mesečni EOM Mesečna Skupni znesek obrestna odobritve stroški anuiteta za odplačilo kredita doba vodenja TRR mera 15.000,00 EUR 5 let 2,99 % 125,00 EUR 1,99 EUR 3,76 % 269,76 EUR 16.430,07 EUR Informativni izračun potrošniškega kredita s fiksno letno obrestno mero v znesku 15.000,00 EUR in UniCredit Banka Slovenija d.d. odplačilno dobo 5 let je informativne narave. Efektivna obrestna mera (EOM) znaša 3,76 % in se Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana lahko spremeni, če se spremeni katerikoli pogoj kredita, ki je kot predpostavka upoštevan v izračunu. Brezplačni telefon: 080 88 00 V izračun EOM so poleg obresti za fiksno letno obrestno mero v višini 2,99 % vključeni tudi polovični E­pošta: [email protected] stroški odobritve kredita v znesku 125,00 EUR in mesečni stroški vodenja TRR v znesku 1,99 EUR. Skupni znesek kredita, ki ga plača kreditojemalec, znaša 16.430,07 EUR. Informativni izračun kredita Več informacij o ekskluzivni ponudbi upošteva pogoje veljavne na dan 9. 5. 2022, ob predpostavki, da bo kredit črpan zadnji dan v mesecu, za člane ZZS: zato interkalarne obresti niso izračunane in niso upoštevane pri izračunu efektivne obrestne mere (EOM). www.unicreditbank.si/zzs Ponudba velja za člane ZZS, ki so obstoječe stranke ali bodo postali stranke UniCredit Bank in že Oglasno sporočilo imajo oz. bodo odprli transakcijski račun pri UniCredit Bank in nanj prenesli plačo. Ponudba za obstoječe stranke, ki so člani ZZS, velja le za novo sklenjene posle. To sporočilo je izključno informativne narave in ne predstavlja pravno zavezujoče ponudbe ali kakršnekoli poslovne zaveze za banko. Možnost sklenitve pogodbe bo banka predhodno preverila, saj so ponujene finančne rešitve namenjene kreditno sposobnim strankam. Ponujeni produkti so kreditni produkti, zato je banka skladno z Zakonom o potrošniških kreditih (ZPotK­2) pred odobritvijo dolžna izvesti oceno kreditne sposobnosti kreditojemalca. Banka si pridržuje pravico, da zavrne sklenitev poslovnega razmerja. Privoščim POTROŠNIŠKI KREDIT si več. Preprosto in hitro do ugodnega potrošniškega kredita do 40.000 EUR z odplačilno dobo do 7 let. Vroča obrestna mera unicreditbank.si

Revija ISIS Z14bornicaJulij 2022 »Ko so težki trenutki mimo, ljudje želijo živeti.« Pogovorni večer O vprašanjih življenja in umiranja Povzetek pripravila: Tanja Gregorič »Vprašanje življenja in umiranja je tema, povedala predsednica Zdravniške zbornice ki se nas kot zdravnikov zelo dotika. A ne Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med. samo kot zdravnikov, ampak tudi kot ljudi, ki imamo sorodnike, svojce in to temo nosimo s Strokovnjaki so v sklopu razprave spregovo- seboj tako v službi kot doma,« so bile uvodne rili o strahu pred smrtjo, institucionalizaciji besede predsednika Odbora za pravno-etična smrti, ohranitvi življenja, o tem, ali je življenje vprašanja pri ZZS Petra Goloba, dr. med., družbena ali posameznikova dobrina, in o univ. dipl. prav., na majskem pogovornem etičnosti prognoze. večeru O vprašanjih življenja in umiranja. »Naš način razmišljanja o smrti vpliva na to, »Zdravniki spremljamo svoje bolnike, ljudi, kako razmišljamo in delujemo v vsakdanjem ki jim pomagamo, od rojstva do smrti. Pravza- življenju. Strah pred smrtjo lahko okrepi našo prav jih začnemo spremljati že pred rojstvom in željo po maščevanju in pravdanju z dediči. Pri na nek način jih spremljamo še po smrti. S tem tistih, ki so osredotočeni na bolečino, je želja po se postavljamo v posebno vlogo, ne da bi to maščevanju veliko manjša. Zaradi strahu pred posebej hoteli. Odpiramo teme, ki nas prizadene- smrtjo nam je tudi težje izživeti žalost,« je jo kot zdravnike in kot ljudi. Ena takih tem je povedala odvetnica in izr. prof. dr. Sara Ahlin tema o življenju in umiranju,« je uvodoma Doljak. Če nekdo čuti močan občutek smisla v življenju, je strah manjši, je prepričana. Za govorniškim pultom je prof. dr. Bojana Beović, z leve sedijo: Peter Golob, dr. med., univ. dipl. prav., prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak, prof. dr. Matjaž Zwitter, prim. Helena Reberšek Gorišek, prof. dr. Borut Ošlaj, prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, prof. dr. Roman Globokar, asist. dr. Maja Ebert Moltara in asist. mag. Aleš Pražnikar. Foto: Jure Brankovič.

Revija ISIS Zbornic1a5Julij 2022 Delila je tudi osebno izkušnjo. v življenju. Bolniki pomislijo, da bi Helena Reberšek Gorišek, dr. med. Pred petimi leti je namreč tudi sama radi končali življenje, ko so v hudi Umirajo zelo odtujeno, umirajo sami, prosila medicinske sestre v bolnišnici, stiski. To moremo kot zdravstveni kljub temu da je zdravstveno osebje in naj ji pomagajo končati življenje delavci pravočasno prepoznati in zdravnik zraven. Mnogo lepše je, če zaradi hudih telesnih bolečin in bolnikom stati ob strani. Preko umiraš v domačem okolju. duševne stiske ob nezmožnosti kritične točke, da olajšamo simptome, govora, oteženem dihanju in požira- da olajšamo situacijo v tistem trenut- Razvoj medicine v zadnjih deset- nju. »Prepričana sem bila, da tako ne ku. Ko so težki trenutki mimo, ljudje letjih močno vodi farmacevtska bom zmogla živeti. Ko se danes ozrem želijo živeti.« V slovenskem prostoru industrija, ki nam ne dovoli, da bi nazaj, vem, da je bil to moj klic na moramo več delati na paliativni priznali poraz, čeprav je kdaj poraz, pomoč in nikakor prošnja po pomoči, oskrbi. Tako bomo omogočili našim opozarja prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. da umrem. Ko je fizična bolečina bolnikom, da bodo umrli, kjer bodo med. »Zdravniku je lažje predpisati postala obvladljiva, je klic obupa želeli. neko drago, toksično terapijo, kot da izzvenel in danes pričujem o tem, da bi se pogovoril s pacientom. V takem rada živim, kljub omejitvam, ki jih Prof. dr. Roman Globokar, univ. primeru se pacient in zdravnik slepita imam, ter sem hvaležna za vsak nov dipl. teol., je odgovoril na vprašanje, oz. zdravnik slepi pacienta in samega dan,« je zaključila. čigavo je življenje. »Umiranje je eden sebe s tem, da pacientu predpiše izmed tabujev sodobne družbe. Ravno terapijo, ki ne more več ničesar Vprašanje osmišljanja življenja je zaradi tega, ker je vodilo te družbe spremeniti. Farmacevtski industriji je eden izmed odločilnih pogojev, da se učinkovitost in ob smrti je edina vseeno, če bo pacient umrl, pomemb- človek znebi sicer biološko prirojene- učinkovitost ta, da nadzorujemo no ji je, da proda zdravilo,« ocenjuje ga strahu pred smrtjo, je povedal prof. trenutek smrti. To vodi v evtanazijsko Zwitter. dr. Borut Ošlaj, prof. filozofije in razmišljanje, zato je pomembno, da se umetnostne zgodovine. »Je pa res, da pogovarjamo, da oblikujemo kulturo Za konec je prof. dr. Zvonka se ljudje smrti bolj bojimo v času, ko umiranja in da kot družba osnujemo Zupanič Slavec, dr. med., poudarila: smo na vrhuncu naših sposobnosti, drugačen pristop. Včasih so bili ljudje »Zavedam se, da je skrajni čas, da otroci se praviloma bojijo bolj kot ob umirajočem. Kot duhovnik opa- odpremo temo smrti, da jo poskuša- stari ljudje, zreli ljudje, ki imajo življe- žam, kako je smrt nekaj individualne- mo demistificirati in jo vrnemo k nje bolj osmišljeno, se bojijo manj,« ga, tudi za verujoče.« Prepričan je, da življenju, ker je končna točka živ- pravi. Danes se smrt dogaja za našimi moramo spregovoriti o umiranju kot ljenja. Te pogovore moramo začeti hrbti, za zidovi bolnišnic. »Zelo nevar- o delu človeškega življenja. najprej že na medicinski fakulteti, kjer no je uzakoniti evtanazijo, bolj smisel- vzgajamo bodoče zdravnike, pred- no je na drugačne načine pomagati Kako etično je postavljanje pro- vsem pa bo treba tudi široko v javno- posameznikom pri umiranju. Tukaj je gnoze, se je vprašal asist. mag. Aleš sti spregovoriti o tem, uvajati paliativ- možnosti dovolj. Vse ostalo je igra z Pražnikar, dr. med. »Zdravniki, kot no oskrbo, oskrbo starejših, ognjem,« je prepričan. kažejo študije, v 80 % teh terminov ne podaljšano oskrbo in tudi hospice – zadenemo, nismo kaj prida napovedo- kot drugod po svetu.« Prof. dr. Jadranka Buturović valci. In če se tega zavedamo, je bolje, Ponikvar, dr. med., je poudarila če tega ne počnemo. V resnici je težko. Tanja Gregorič, dipl. trž. kom. potrebo po individualnem pristopu: Bolnikom lahko tudi serviramo in odn. z jav., Oddelek za odnose »Bolniki si želijo različne stvari, podatke, če želijo, da jim navajamo nekateri želijo informacije o prognozi študije in statistike, koliko ljudi s z javnostmi ZZS in bolezni, drugi želijo več paternaliz- takimi stanji je preživelo, ampak to ni ma in se radi prepustijo zdravniku. zelo prijazno, niti se bolniki praviloma Želijo živeti življenje in ne bolezni. ne obnašajo po učbeniku.« Medicina Nekako se mi zdi, da je treba pristopi- je po njegovem umetnost in del te ti k vsakemu drugače, po njegovi umetnosti je razumevanje, da popolne meri.« Dodala je še, da so bili pred samostojnosti ni. Če bi bil bolnik nekaj meseci povabljeni v hospic. popolnoma samostojen, potem ne bi Povedali so jim, da kakšen bolnik tudi bil pri zdravniku. odide od tam, torej se tudi v medicini dogajajo čudeži, kar zdravnike še »Če sama razmišljam o smrti, se dodatno drži pokonci. predvsem bojim izgube moči in samostojnega odločanja v času umira- Zdravnica na paliativnem oddelku nja in izgube samostojnosti in dosto- asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. janstva nasploh. Če danes pogledam med., je delila svoje poglede: »Umira- po štiridesetih letih dela, vem, kako joči bolniki te učijo, kaj je pomembno umirajo ljudje,« je povedala prim.

Revija ISIS Z16bornicaJulij 2022 Iz dela zbornice zdravstvu, ki je nastajal z delovno skupino MZ. Da so razmere kritične, Za obdobje od 15. 5. do 16. 6. 2022 zgovorno govorijo številke OECD. V Sloveniji smo na repu glede razmerja Kaj prinaša društva (SZD) ter Strokovnega zdru- med povprečno zdravniško plačo in ustanovitev Zveze ženja zasebnih zdravnikov in zobo- povprečno plačo v državi. organizacij zdravnikov Slovenije (SZZZZS). pacientov? Poudaril je, da zdravniki upraviče- Predstavniki organizacij so se no pričakujemo rešitve v čim krajšem Več kot 20 organizacij bolnikov ekipi ministra uvodoma zahvalili za času, saj je problematika nagrajevanja meni, da bodo združene močnejše, obisk in predstavitev načrtov za razvoj zdravnikov po novembrskem aneksu zato so ustanovile Zvezo organizacij zdravstva v Sloveniji ter opozorili na in razveljavitvi PKP10 iz akutnega pacientov Slovenije. Za predsednico akutna vprašanja, za katera pričakuje- nezadovoljstva zrasla v perakutno. zveze so izbrale predsednico združe- jo hitre rešitve. Generalna sekretarka Spomnil je, da je glavni odbor Fidesa nja Spominčica Štefanijo Lukič ZZS Tina Šapec je opozorila na izzive že od januarja preoblikovan v glavni Zlobec. Namen zveze bo zagovarjati pri posodabljanju pravnih normativov stavkovni odbor. Izrazil je pričakova- glas bolnikov, je izpostavila Lukič ter izpostavila željo po čim večjem nje, da bi problematiko reševali z Zlobčeva. Po mnenju zveze je treba vključevanju organizacije v digitaliza- dialogom. Vsi smo v istem čolnu in skrajšati čakalne vrste in povečati cijo procesov v zdravstvu. Predsednik nihče nima želje tega čolna dodatno enakopravnost pacientov, ki bi morali SZD prof. dr. Radko Komadina je navrtati, ker se bo že sam potopil. biti bolj osveščeni in opolnomočeni opozoril na odprta vprašanja glede Problemov je veliko in upa, da jih glede svojih pravic in dolžnosti. »Naš specializacij in subspecializacij ter bomo čim prej začeli reševati. namen je voditi dialog in skupaj z pridobivanje posebnih znanj. Opozoril deležniki izboljševati razmere,« je je na zaostanke zaradi dvoletne Minister za zdravje Danijel Bešič pojasnila Štefanija Lukič Zlobec po asimetrične obravnave covidnih Loredan je pojasnil, da poteka uskla- ustanovni skupščini. Prepričana je, da bolnikov in na težave z osebjem pri jevanje v vladi in da bo stališče Vlade bodo skupaj lažje spregovorili v opravljanju programov, ki jih prepro- RS glede plač kmalu jasno. Povedal je, imenu pacientov. Verjame v moč sto ni. Predsednik SZZZZS Miha da iščejo rešitve tako znotraj trenu- pogovora, ki po njenem mnenju edini Lukač je opozoril, da zasebniki ne tnega sistema kot v obliki sistema za lahko pripelje do rezultatov. V Zdrav- nasprotujejo javnemu sistemu, saj se celotno zdravstvo. niški zbornici Slovenije pozdravljamo čutijo kot del javnega zdravstvenega nastanek organizacije, ki bo lahko v sistema. Pacient mora dobiti storitev, Prva naloga bo, kako umiriti sodelovanju z zdravniškimi organiza- ki jo potrebuje in ko jo potrebuje. razmere v primarnem zdravstvu ter cijami opozarjala na sistemske težave Prav tako podpirajo, da se zdravnik rešiti nedokončano mrežo urgentnih zdravstva, ki povzročajo nevšečnosti sam odloči za način zaposlitve, da je centrov. Cilj je poskrbeti, da bodo vse tako pacientom kot zdravstvenemu to njegova osebna izbira in se tudi storitve plačane. Drugi cilj je, kako osebju. prilagodi potrebam pacientov, ki zagotoviti vodenje bolnišnic na dobijo tako najboljšo storitev. stimulativen način. Če bo sistem Zdravniške stabiliziran v enem letu, se bo lahko organizacije Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin izpeljala že dolga leta načrtovana predstavile je izpostavil, da imamo v zdravstvu zdravstvena reforma. Na ministrstvu pričakovanja novi dva globalna problema, ki imata so že ugotovili, da objektivnih številk ekipi Ministrstva za korenine v prejšnjem sistemu, eden je v slovenskem zdravstvu ni. zdravje monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, drugi problem Predstavniki KZO so ministrstvu Minister za zdravje Danijel Bešič pa je Zakon o sistemu plač v javnem ponudili vso pravno pomoč pri pripra- Loredan z ekipo se je 9. junija srečal s sektorju (ZSPJS). Poudaril je, da v vi sprememb zakonodaje. Minister za predstavniki Koordinacije zdravniških Fidesu ne spreminjajo zahtev, ne zdravje se je zahvalil za vse predloge organizacij, to je Zdravniške zbornice glede na politiko, ki je na oblasti, in in napovedal, da jih bo skušal v čim Slovenije (ZZS), Fidesa – Sindikata pričakujejo rešitve plačnega sistema, krajšem času uresničiti. zdravnikov in zobozdravnikov Slove- ki je našemu zdravstvu in bolnikom nije, Slovenskega zdravniškega naredil nepopravljivo škodo. V Fidesu Pogovori z ministrom poznajo več možnih načinov reševa- nja, ki jih ne prejudicirajo, eden od Po sestanku s predstavniki zdrav- teh je tudi predlog zakona o plačah v stvene nege so v sredo, 8. junija 2022, z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom za skupno mizo sedli še predstavniki primarne ravni zdravstva. Predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški

Revija ISIS Zbornic1a7Julij 2022 zbornici Slovenije Rok Ravnikar je družbe,« je poudaril Janez Poklu- in rešitvami za ureditev področja pojasnil, da so predstavniki ministr- kar, ko se je udeležil 17. seje Odbora termične obdelave odpadkov, je stva na sestanku predstavnike primar- za zobozdravstvo. Na seji so člani dostopna na spletni strani zbornice ne ravni poslušali, na prihodnjem odbora obravnavali dokument Stra- (novica z datumom 24. 5. 2022). sestanku pa naj bi že predstavili prve tegija ustnega zdravja v Republi- predloge ukrepov, ki jih bodo na ki Sloveniji, ki obravnava pomemb- Preverjanje ministrstvu oblikovali tudi na podlagi ne točke dela na področju strokovnega današnjih predlogov. Srečanje je sicer zobozdravstva za obdobje 2020– slovenskega jezika označil kot pozitivno, saj je bilo po 2030. Celovita strategija razvoja njegovi oceni zaznati odprtost z obeh zobozdravstva v Sloveniji z določitvijo Na podlagi določil Zakona o strani, s strani ministrstva pa izraženo mreže zobozdravstvene dejavnosti, zdravniški službi-I je Zdravniška tudi zavezo, da bodo storili vse, kar je opredelitvijo programa in prenovo zbornica Slovenije s 1. junijem začela v njihovi moči, da spremembe sprej- modela financiranja zobozdravstvenih izvajati javno pooblastilo preverjanja mejo. Minister je spomnil, da bodo storitev ima podlago za sprejetje v znanja slovenskega strokovnega jezika del najbolj perečih težav reševali z Resoluciji o nacionalnem planu zdrav- za zdravnike in zobozdravnike. V napovedanim interventnim zakonom, stvenega varstva 2016–2025 »Skupaj sodelovanju s Filozofsko fakulteto ki bo, po njegovih besedah, določil za družbo zdravja« (ReNPZV16–25). Univerze v Ljubljani smo pripravili deficitarne poklice na primarni ravni, Zdravstveni svet je na svoji zadnji seji Program preizkusa jezikovnega kar bo omogočilo nagrajevanje zapo- ta dokument tudi potrdil. znanja: slovenski strokovni jezik za slenih za opravljeno delo. S tem želijo zdravnike. Prav tako je zbornica z zaposlene obdržati v javnem zdrav- Odziv na sprejem javnim pozivom že pridobila izpraše- stvenem sistemu. Medijski prispevek uredbe valce za omenjeni izpit, tako zdravni- o srečanju je dostopen v 673. biltenu. ke kot izkušene profesorje slovenšči- »Ministrstvo žal ni upoštevalo ne. Prvi rok za izvedbo preverjanja Ustno zdravje – bistvenih pripomb in predlogov znanja slovenskega strokovnega jezika konec aktivnosti skupine in vsebuje tudi številne druge bo 23. junija. Več informacij je dosto- pomanjkljivosti ter zapostavlja okolij- pnih na spletni strani zbornice (novi- V maju so se končale aktivnosti ob ski in zdravstveni vidik,« je poudarila ca z datumom 31. 5. 2022). svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki Delovna skupina za spremljanje, smo ga obeležili 20. marca 2022. opozarjanje in ozaveščanje o V Uradnem listu RS št. 70/22 je Aktivnosti so se zaključile s poučno nevarnostih onesnaženega bil objavljen tudi novi Pravilnik o nagradno igro, ki smo jo pripravili na okolja v odzivu na sprejem Uredbe preizkusu znanja slovenskega stro- podlagi zgibank za predšolske in o opravljanju obvezne gospodar- kovnega jezika za zdravnike, ki določa šolske otroke, mladostnike, zrelo ske javne službe sežiganja komu- način, vsebino in potek preizkusa generacijo, starejše in slabovidne ter nalnih odpadkov. V nadaljevanju znanja slovenskega strokovnega jezika splošno in ustno zdravje. Odziv je bil so izpostavili tudi, da se »na ZZS ne za zdravnike in doktorje dentalne izjemen, sodelovalo je namreč več kot strinjamo z uredbo o sežiganju odpad- medicine pri Zdravniški zbornici 3500 ljudi, v žreb pa smo vključili kov, ki jo je vlada sprejela na dopisni Slovenije. Bistvene informacije: 1183 ljudi, ki so pravilno odgovorili na seji le tri dni pred iztekom polnih poo- –– vsaj štirje izpitni roki v posame- vsa anketna vprašanja. V tem tednu blastil, saj sprejeta uredba omogoča smo 26 nagrajencem poslali tudi podeljevanje koncesij za sežiganje znem koledarskem letu; Curaproxove izdelke za ustno nego. odpadkov oziroma sežigalnice za dobo –– program preizkusa znanja bo ob- Nagrade je pripravilo podjetje Flegis. najmanj 30 let brez predhodne Zahvaljujemo se vsem, ki ste na presoje vpliva sežiganja na okolje, javljen na spletni strani zbornice; družbenih omrežjih delili naše vsebi- čeprav se bo s podelitvijo koncesije –– preizkus znanja je sestavljen iz pi- ne! praktično določilo tudi mesto oz. lokacija sežigalnice. Menimo tudi, da snega in ustnega dela; Strategija ustnega je bil način sprejemanja uredbe na –– štiričlanska izpitna komisija v se- zdravja dopisni seji le tri dni pred iztekom vladnih polnih pooblastil neustrezen, stavi: dva zdravnika oz. doktorja »Ne samo, da brez ustnega zdrav- saj gre za strateško odločitev o ravna- dentalne medicine in dva sloveni- ja ni zdravja, brez ustnega zdravja ni nju z odpadki v Sloveniji, ki bo dolgo- sta; družbene blaginje. Ni pretiravanje, če ročno vplivala na naše zdravje in –– višino stroškov preizkusa znanja rečem, da je urejeno zobovje popula- predvsem zdravje naših otrok.« bo določil Izvršilni odbor zbornice cije ogledalo gospodarsko uspešne Celotna izjava, vključno s pričakovanji s sklepom. Pravilnik je začel veljati 4. junija 2022. Več o tem najdete na spletni strani zbornice (novica z datumom 23. 5. 2022).

Revija ISIS 1Z8bornica – 30 letJulij 2022 Srečanje kot zavedanje Prireditev si lahko ogledate o velikem pomenu vloge na spodnji povezavi ali preko zdravnika ter ogromnih izzivih povezave na QR-kodi https://youtu.be/JLScn2e35Uo »Navdihnilo me je praktično vse, obeležili 130 let od začetkov organizi- počastitev pobudnikov ustanovitve predvsem sem pa veliko razmišljal o ranja zdravništva in 30 let ustanovitve organizacije, ki je danes eden ključnih vseh izkušnjah kolegov in mislih organizacije v današnji obliki. Na stebrov pri uveljavljanju pravic razumnikov, ki so se pretakale v dogodku so zdravniki in zobozdrav- zdravnikov, zobozdravnikov in paci- skupno zavedanje o velikem pomenu niki predstavili svoje poglede na entov. in vlogi zdravnika ter ogromnih prihodnost, strahove in preizkušnje izzivih, ki so bili v vseh časih, v ter trenutke svojega dela tako v Foto: Matej Povše današnjem pa še posebej,« je bil eden najtežjih pogojih epidemije kot na od zapisov, ki smo ga na Zdravniški odpravah Sekcije za tropsko medicino zbornici prejeli po uspešni izvedbi v Afriko. Prireditev je bila tudi prilož- Slavnostne akademije. S tem smo nost za številna osebna srečanja in Z leve: doc. dr. Marko Jug, dr. med., predsednik Skupščine ZZS, Z leve: prim. mag. Dorijan Marušič, dr. med., mag. Marko Bitenc, s soprogo, dr. sci. Krešimir Luetić, dr. med., predsednik Hrvaške dr. med., predsednik Odbora za socialno-ekonomska vprašanja in zdravniške zbornice, prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica predsednik ZZS v obdobju 1996–2004, s soprogo, Katja Martinc, Zdravniške zbornice Slovenije, prof. prim. dr. sc. Lada Zibar, vodja Službe za splošne zadeve ZZS, Silvo Kačar, prim. Andrej dr. med., glavna in odgovorna urednica Liječničkih novin Možina, dr. med., predsednik ZZS v obdobju 2012–2017, s soprogo Z leve: Boštjan Kersnič, dr. med., podpredsednik ZZS in predsednik Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik ZZS in Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo, s soprogo, Tina predsednik Odbora za zobozdravstvo, s soprogo (z leve) in Rok Šapec, univ. dipl. prav., generalna sekretarka ZZS, in doc. dr. Aleš Ravnikar, dr. med., predsednik Odbora za osnovno zdravstvo, Rozman, dr. med., v. d. direktorja Univerzitetne klinike Golnik s soprogo (z desne).

Revija ISIS Zbornica – 30 l1e9tJulij 2022 Prim. Marko Demšar, dr. med. Z leve: Rok Ravnikar, dr. med., predsednik Odbora za osnovno zdravstvo, s soprogo, Polona Campolunghi Pegan, dr. med., članica Odbora za osnovno zdravstvo, Rahela Simonič, dr. med., članica Odbora za osnovno zdravstvo, Tanja Petkovič, dr. med., in Miha Lukač, dr. med., predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Z leve: dr. Tina Bregant, dr. med., članica ljubljanskega regijskega Z leve: prof. dr. Bojana Beović, dr. med., predsednica ZZS, odbora – osnovno zdravstvo, dr. Matej Kolenc, dr. med., predsednik doc. dr. Marko Jug, dr. med., predsednik Skupščine ZZS, in novomeškega regijskega odbora, Janez Poklukar, dr. med., tedanji gospod Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije minister za zdravje, s soprogo, Boštjan Kersnič, dr. med., podpredsednik ZZS in predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Z leve: Aleš Fischinger, dr. med., predsednik Komisije za Z leve: mag. Andrej Bručan, dr. med., prof. dr. Tadej Battelino, podiplomsko usposabljanje zdravnikov, prof. dr. Uroš Golobič dr. med., Alenka Forte, dr. med., državna sekretarka na Ahčan, dr. med., s soprogo, Tina Šapec, univ. dipl. prav., generalna Ministrstvu za zdravje, in France Cukjati, dr. med., generalni sekretarka ZZS, in Peter Golob, dr. med., univ. dipl. prav., sekretar ZZS v obdobju 1992–1996 predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja

Revija ISIS A20ktualnoJulij 2022 Ocena predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Matjaž Zwitter Letos spomladi je ponovno oživela razprava o ostale pa se ne bi prav nič spremenilo. Takšno predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem stališče pa je hudo poenostavljeno, saj temelji na končanju življenja (ZPPKŽ). Dnevno časopisje je postavki, da imamo samo dve skupini ljudi, in ne objavilo več člankov. O zakonu smo govorili na upošteva dejstva, da uzakonitev pomoči pri vrsti sestankov tako znotraj zdravniških organi- samomoru in evtanazije močno posega tudi v zacij kot tudi na skupnih sestankih pobudnikov položaj vseh, ki niso (več) uspešni, produktivni, zakona in njegovih nasprotnikov. zdravi. V sliki te skupine ljudi prikazujemo grafično. Vse kaže, da bo kljub nasprotovanju večine zdravnikov predlog zakona predstavljen v Držav- Za stališče do uzakonitve evtanazije je ključ- nem zboru. Ne skrivam, da sem med nasprotniki no, da razumemo, da ta manjšina niso le redki uzakonitve evtanazije, torej med tistimi, ki se posamezniki, ki si resnično želijo končati življe- sklicujemo na svetost življenja ter na Hipokrato- nje. Širši krog okrog te manjšine so vsi kronični vo prisego, na pogosto zapisana stališča medna- bolniki, invalidi, starostniki in drugi ljudje z rodnih zdravniških združenj in na poslanstvo obrobja družbe, ki pa so znotraj celotne družbe le zdravnika. O tem je bilo že dovolj besed. Zave- njen manjši del. Četudi bi bila sprejeta s parla- dam pa se, da ideološko ali cehovsko obarvani mentarno ali referendumsko večino, bi bila argumenti v javni ali parlamentarni razpravi ne uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju zadostujejo, zato jih v tem zapisu puščam ob življenja nedemokratična, če bi ogrozila položaj strani. Svoje pisanje bom usmeril na dve temat- in interese tega šibkega dela družbe. ski področji. Prvo področje so spremembe, ki jih morebiten sprejem zakona prinaša celotni družbi Prav nič presenetljivega ni ob dejstvu, da so in še posebej bolnim in invalidnim osebam kot ankete javnega mnenja povsod po svetu in tudi njenemu najranljivejšemu delu. Drugo tematsko pri nas kazale na podporo zakonu, ki bi vsem področje je konkretna razprava o nekaterih ljudem omogočil, da se prostovoljno odločijo določbah zakona, ki jasno kažejo na hudo etično končati neznosno trpljenje. Anketiranci so bili in moralno breme, če bo takšen zakon sprejet. povečini zdravi ljudje vseh starostnih skupin, vprašanje pa je bilo zastavljeno tako, da nanj Prostovoljno končanje velika večina drugače ni mogla odgovoriti. življenja, demokracija in Dejstvo je, da večine ljudi, zajetih v takšni anketi, odnosi v družbi Z zagovorniki zakona se najbrž strinjamo v mnenju, da spoštovanje demokracije ob upošte- vanju večinskega mnenja nujno obsega tudi zaščito pravic manjšine. Različno pa ocenjujemo, kdo so tisti, ki jih označujemo za manjšino. Zago- vorniki zakona nas poskušajo prepričati, da gre zgolj za pravico redkih posameznikov, ki bi ob neznosnem trpljenju želeli končati svoje življe- nje. V skladu z načelom avtonomije in spoštova- nja človeškega dostojanstva bi tem ljudem omogočili, da končajo svoje življenje, za vse

Revija ISIS Aktualn2o1Julij 2022 vprašanje ne spodbudi h globljemu jev. Pet let kasneje so zakon popravili. življenja. V 6. členu predlog zakona razmisleku, saj so zanje bolezen, Če je bilo prej lajšanje trpljenja določa: invalidnost in starost le dogajanja v omejeno na ljudi, ki jim trpljenja ni oddaljeni prihodnosti. Ko gre za mogoče olajšati, so v popravku zakona Pacient ima pravico do PPKŽ, če vprašanje demokratičnega odločanja, pravico do evtanazije razširili na vse, izpolnjuje naslednje pogoje: smo v podobnem položaju kot pri ki jim lajšanje trpljenja ni dostopno, 1. doživlja zanj neznosno trpljenje, referendumu o oploditvi z biomedi- torej tudi na tiste, ki si ne morejo cinsko pomočjo, ko so o tej pravici plačati zadovoljive paliativne oskrbe. za katerega ne obstaja za pacien- odločali ljudje v poznih letih, ki se jih Sedaj ocenjujejo, da je letni prihranek ta sprejemljiva možnost lajšanja to vprašanje sploh ne dotika. Prepri- kar 148 milijonov dolarjev. Temu in ki je izraz: čan sem, da bi bili odgovori o pravici pritrjujejo podporniki novega sloven- –– terminalne bolezni, do končanja življenja popolnoma skega zakona: po njihovem izračunu –– bolezenskega stanja ali invali- drugačni, če bi anketirali invalide in bi z vsako opravljeno usmrtitvijo bolnike s kroničnimi boleznimi. prihranili od 1500 do 3000 evrov. dnosti, pri katerem po medi- Toliko torej o argumentu, da zdravni- Ponuja se torej sklep, da pri legaliza- cinski presoji nadaljnja ki zaradi nekakšne svoje vzvišenosti ciji evtanazije ne gre le za sočutje do zdravstvena obravnava ne nasprotujemo večinski volji prebival- hudo trpečih in za spoštovanje njiho- more spremeniti neugodnega stva. ve avtonomije, pač pa tudi za finančni stanja, interes družbe, da se razbremeni –– nepovratnega zmanjševanja Redko slišimo, kaj tak zakon stroškov oskrbe ob koncu življenja. telesne ali duševne zmogljivo- prinaša v družbeno dojemanje bo- sti, lezni, invalidnosti in umiranja. Kro- Ne morem mimo misli, da je v –– drugega stanja, ki ga je nični bolniki, invalidi, pa tudi staro- ozadju zakona tiha diskriminacija mogoče objektivno presojati. stniki v svojem osebnem okolju in v socialno šibkih. Ta del zapisa konču- 2. je podal informirano odločitev za celotni družbi po sprejemu zakona jem s stavkom iz romana Rdeča lilija PPKŽ, čutijo breme svoje odvečnosti. Da je (Anatole France, 1884): »Zakon, v 3. je zahtevek za PPKŽ vložil na tako, najbolje priča nezadržen porast svoji veličastni enakopravnosti, tako način, določen s tem zakonom. števila evtanazij tam, kjer so podoben bogatim kot revnim prepoveduje, da zakon že sprejeli. Na Nizozemskem je bi spali pod mostom, beračili ali Pozorno branje tega člena razkri- število evtanazij porastlo od 1933 kradli kruh.« In tako je tudi s pravico je, da so kriteriji za pravico do usmrti- primerov v letu 2005 do 6361 v letu do evtanazije. V zakonu seveda ni tve v predlogu zakona slabo definirani 2019. Težko bi verjeli, da je tako besede o socialnem položaju, pa in izjemno široki. Vsakomur je prepu- močno porastlo število ljudi, ki vendar je res, da bodo premožni lahko ščeno, da se sam odloči, ali je njegovo doživljajo neznosno trpljenje – prej izbirali med evtanazijo in dobro, trpljenje neznosno. Trpljenje je lahko bo res, da z uzakonitvijo evtanazije plačljivo nego, za ljudi z obrobja telesno, lahko pa tudi duševno, družba sporoča, da so bolni, invalidi družbe pa bo korak v »prostovoljno« socialno ali eksistenčno, torej se lahko in starostniki vsem v breme. Širi se smrt edini način, da se rešijo trplje- za usmrtitev »prijavijo« tudi osebe z polje bolezenskih stanj: od prevlade nja. duševnimi boleznimi ali osamljeni bolnikov v zadnjem stadiju raka pred starostniki. Še več: nepovratno zmanj- petnajstimi leti do vse večjega deleža Šibke strani ševanje telesne ali duševne zmogljivo- starostnikov in bolnikov z drugimi predlaganega zakona sti velja za vse ljudi v poznih letih. kroničnimi boleznimi, med njimi je vse več tudi psihiatričnih bolnikov in V tem delu se bom omejil le na Na skupnem sestanku članov ljudi, ki so utrujeni od življenja. nekatere šibke ali celo popolnoma Komisije za medicinsko etiko in nesprejemljive postavke predlaganega predlagateljev zakona 30. maja je prof. V razpravi o evtanaziji pogosto zakona. Na strani osebe, ki želi konča- dr. Dušan Keber na jasno vprašanje spregledamo socialno ozadje. Iz ti življenje, so tu izjemno široki dal jasen odgovor: da, za pomoč pri Kanade, ki med državami zahodnega kriteriji, po katerih naj bi ocenili, ali končanju življenja bodo lahko zaprosi- sveta velja za dokaj socialno pravično, naj osebi ugodimo. Na strani zdravni- li bolniki z duševnimi boleznimi in na prihajajo poročila o bolnikih, ki se ka vidimo popolno ignoriranje zdrav- primer tisti, ki bi jim trpljenje sicer odločijo za evtanazijo, ker si ne nikove avtonomije in na njegovo vlogo lahko dobro ublažila oskrba v domu morejo plačati dostojnega življenja, poslušnega izvrševalca zahteve za starostnikov, vendar nimajo denarja, ob tem pa usmrtitev hudo bolnih končanje življenja. da bi si oskrbo plačali. Vsakdo naj sam državi prinaša znatne finančne pri- presodi, kaj si misli o zdravniku, ki hranke. Pri prvi različici njihovega Poglejmo si, kako so pravico do zagovarja takšno stališče. zakona iz leta 2005 so ocenili, da letni usmrtitve zapisali pobudniki Zakona prihranek znaša 86 milijonov dolar- o pomoči pri prostovoljnem končanju Ob zelo širokih kriterijih za pravico do usmrtitve so predlagatelji zakona predvideli le šibke varovalke, ki naj zagotovijo, da je trpljenje

Revija ISIS A22ktualnoJulij 2022 prosilca res neznosno, in hkrati –– podal bo informacije o sami Predlagatelji zakona so torej grobo preprečijo, da odločitev ni posledica bolezni; prezrli načelo zdravnikove avtonomije. pritiskov bolnikovega okolja. Bolniko- vo zahtevo bosta s strokovnega –– pogovoril se bo o možnostih za Bralcem prepuščam razmišljanje o stališča preverjala dva zdravnika, lajšanje trpljenja v Sloveniji in tem, kako bodo te dodatne naloge vendar ni nikjer opredeljeno, kakšna v tujini ter o možnih neželenih vplivale na že zdaj skromno zanima- naj bo njuna strokovna usmerjenost. učinkih smrtonosnih učinko- nje za delo v družinski medicini. Prav lahko se torej zgodi, da bosta o vin; onkološkem bolniku odločala družin- Sklep ski zdravnik in okulist. Prav tako ni –– pacienta bo spodbudil, da se o potrebno njuno soglasje glede upravi- svoji odločitvi pogovori z Pobudniki zakona o PPKŽ izhajajo čenosti do usmrtitve. Če se eden od bližnjimi osebami; iz postavke popolne avtonomije trpeče dveh zdravnikov s prošnjo ne strinja, osebe, ki bo zaprosila za pomoč pri lahko njegovo zavrnitev utiša državna –– preveril bo, da je bolnik končanju življenja. Tisti, ki imamo komisija, pri tem pa nihče od članov odločitev sprejel po lastni volji mnogo več izkušenj pri obravnavi teh komisije bolnika osebno ne pozna. in brez prisile; bolnikov, pa dobro vemo, da so le Lečečemu zdravniku je prepuščeno, redki med trpečimi sposobni res ali bo na posvet poklical še specialista –– po treh do štirinajstih dneh bo objektivne presoje svojega stanja. Na za duševno zdravje, ki pa ga bo s pacientom opravil še drugi njihovo razmišljanje močno vpliva spraševal le za mnenje, ali je bil bolnik pogovor; trenutna prevladujoča težava, ob tem sposoben razumeti svojo odločitev. pa se seveda močno opirajo tudi na Morebitna duševna bolezen torej ni –– izpolnil bo poseben obrazec za nasvet njim bližnjih oseb. O popolni ovira za odobritev usmrtitve. informirano odločitev in vso neodvisnosti od vpliva drugih oseb ne dokumentacijo poslal Komisiji moremo govoriti. Prav tako vemo, da V avstrijskem že veljavnem Republike Slovenije za PPKŽ; se pogled trpeče osebe na svoj položaj zakonu, ki ga v ločenem članku pogosto spreminja. Vzemimo le podrobneje predstavljajo Dominik –– če bo presodil, da je to potreb- bolnika z depresijo, pa naj ta izvira iz Škrinjar in soavtorji, so kriteriji za no, bo zaprosil za mnenje še primarne duševne bolezni ali pa je pravico do usmrtitve bistveno ožji: specialista za duševno zdravje; posledica telesnega trpljenja. Nadvse terminalna bolezen in neobvladljive poučno je tudi nedavno pričevanje bolečine, izvzeti so bolniki z duševni- –– po odobritvi Komisije Repu- travmatologa prof. dr. Mateja Cimer- mi boleznimi. Da je trpljenje nezno- blike Slovenije za PPKŽ se bo s mana: mladi ljudje s paraplegijo ali sno, morata soglašati dva zdravnika, pacientom še enkrat pogovo- tetraplegijo takoj po poškodbi hrbte- eden od njiju mora biti specialist s ril; nice zelo pogosto izrazijo željo po področja paliativne medicine. Avstrij- končanju življenja, kasneje pa se ta ski zakon tudi zahteva, da prosilec –– predpisal bo recept za smrto- želja ne ponovi. prošnjo podpiše pred notarjem, nosno učinkovino in jo prevzel medtem ko pri nas zadostuje katera- v lekarni; Predlogu zakona o PPKŽ lahko v koli polnoletna priča. Ko gre za celoti nasprotujemo, najpogosteje preverjanje svobodne volje, smo torej –– izvedel bo postopek končanja zaradi načelnih razlogov: svetost pri prošnji za usmrtitev manj strogi življenja (pomoč pri samou- življenja, poslanstvo zdravnika. kot npr. pri oporoki. smrtitvi ali evtanazijo); Takšno načelno nasprotovanje pa bo težko prepričalo širšo javnost in tiste, Končno še o vprašanju, kako –– ob bolniku bo prisoten do ki bodo odločali o sprejemu zakona. V predlagatelji zakona vidijo vlogo njegove smrti; članku sem predstavil vsebinsko zdravnika. Zdravnik je zanje zgolj analizo nekaterih najbolj spornih izvrševalec volje bolnika. V 3. členu –– ugotovil bo smrt in obvestil izhodišč zakona. Če bo zakon sprejet v predloga zakona naštevajo načela, na mrliškega oglednika; sedanji obliki, bo to vodilo v popolno- katerih sloni zakon, in pri tem ne ma spremenjen odnos do bolnih in omenjajo zdravnikovega poslanstva in –– Komisiji Republike Slovenije invalidnih oseb in v bistveno spre- njegove avtonomije. Po predlogu za PPKŽ bo poslal poročilo. membo odnosov med bolniki in zakona ima osrednjo vlogo lečeči zdravniki. zdravnik, torej najpogosteje bolnikov Naštetim opravilom se lečeči izbrani družinski zdravnik, ki bo zdravnik lahko izogne samo v prime- Nasprotovanje predlogu zakona v moral izpeljati celoten postopek: ru, da že vnaprej uveljavlja ugovor sedanji obliki pa ne pomeni, da ne vesti. V vseh ostalih primerih pa bo potrebujemo zakona, ki bi uredil to –– prevzel bo prvi zahtevek za naloge moral izpeljati, tudi če bi sam področje. Brez zakonske ureditve se končanje življenja; ocenil, da bolnik ne izpolnjuje pogojev hitro lahko znajdemo v položaju, za pomoč pri končanju življenja, kajti v takem primeru lahko prevlada mnenje drugega »neodvisnega« zdrav- nika skupaj z odobritvijo Komisije Republike Slovenije za PPKŽ. Tu smo torej pred etično in tudi pravno povsem nesprejemljivo situacijo, ko mora zdravnik izpeljati postopek, ki mu sam po svojem strokovnem in etičnem premisleku nasprotuje.

Revija ISIS Aktualn2o3Julij 2022 kakršen je sedaj v Nemčiji, kjer je mo, še več: potrebujemo kar dva zako- potrebujemo tudi zakon in na tej ustavno sodišče sprejelo odločitev, da na. Potrebujemo zakon o pomoči pri osnovi izvedbene ukrepe, ki bodo pomoč pri samomoru ni kazniva. Z končanju življenja, ki naj bistveno bolj vsem ljudem brez izjem tudi v praksi dekriminalizacijo pomoči pri samo- omeji pravico do usmrtitve le na (in ne le na papirju) zagotovili pravico moru bi se znašli v položaju, ko bi bili osebe s hudim telesnim trpljenjem pri do brezplačne pomoči v zadnjem hudo bolni popolnoma prepuščeni neozdravljivi bolezni, vnaprej izključi obdobju življenja. dobrohotni, včasih pa tudi sebični ali psihiatrične bolnike in vključuje koristoljubni pomoči njihovih bližnjih dodatne varovalke, ki naj zagotovijo, Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., in ko nad takšno pomočjo ne bi bilo da bo bolnik odločitev sprejel samo- Ljubljana nobenega nadzora. Zakon o pomoči stojno in po tehtnem premisleku. pri končanju življenja torej potrebuje- Hkrati s sprejemom takega zakona pa Predstavitev in primerjava avstrijskega Zakona o pomoči pri samomoru (ZPS) in slovenskega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) Dominik Škrinjar, Alenka Sošić, Mina Vrtovec, Janja Žinko, trpljenje, ki ga ni mogoče odvrniti. V Sara Ahlin Doljak, Matjaž Zwitter Sloveniji je trenutno v obravnavi predlog Zakona o pomoči pri prosto- Uvod sosednji Avstriji, v veljavo je stopil voljnem končanju življenja (ZPPKŽ), 1. januarja 2022. Zakon določa ki ga je pripravilo Združenje za Daljša pričakovana življenjska možnosti in predpostavke za odobri- dostojno starost Srebrna nit. Predlog doba in staranje prebivalstva predsta- tev pomoči pri končanju življenja. Za je bil 14. oktobra 2021 javno predsta- vljata velik javnozdravstveni problem pomoč pri končanju življenja se lahko vljen in dan v javno razpravo, ki je sodobne družbe. Tovrstni izzivi s odloči avstrijski državljan ali oseba s trajala 6 mesecev in je sedaj končana. seboj pogosto prinašajo tudi nova stalnim prebivališčem v Avstriji, ki je Člani državljanske pobude bodo vprašanja in pomisleke, predvsem o polnoletna in poslovno sposobna. predlog zakona dali v zakonodajni zagotavljanju kakovostnega staranja Sposobnost odločanja mora biti postopek s podporo najmanj 5000 ter s tem posredno tudi problematiko nedvoumna, to pomeni, da je oseba volivk in volivcev. o dostojnem zaključku življenja in sposobna odločanja o sebi, če je glede evtanaziji. Enajst držav sveta že ima na starost, zrelost, zdravstveno stanje V tem članku želimo študenti zakone, ki v različnih obsegih dovolju- ali druge osebne okoliščine sposobna Medicinske fakultete Univerze v jejo medicinsko intervencijo pri razumeti pomen in posledice uvelja- Mariboru predstaviti primerjavo med zaključku življenja (tabela 1). Lani, 23. vljanja pravic iz tega zakona. Pri tem že veljavnim avstrijskim zakonom o oktobra 2021, so Zakon o pomoči pri mora iti za neozdravljivo, smrtno končanju življenja in med predlogom samomoru (ZPS)1 sprejeli tudi v bolezen ali težko neozdravljivo bole- slovenskega zakona. To je bila tema zen s takšnimi simptomi, ki negativno seminarja, ki smo ga pripravili v 1 Sterbeverfügungsgesetz – StVfG (BGBl. I vplivajo na življenje in povzročajo okviru predmeta »Medicinska etika in Nr. 242/2021) pravo«. Bralce spodbujamo, da si oba omenjena teksta preberejo. Avstrijski zakon in slovenski predlog zakona sta dostopna na povezavah, ki sta nave-

Revija ISIS 2A4ktualnoJulij 2022 Tabela 1: U reditev zakonodaje o končanju lastnega življenja v enajstih državah po svetu (tabela je avtorsko delo, za vsebino tabele so bili uporabljeni viri 4–8). Leto Država Pomoč pri Evtanazija Dekriminalizacija Opombe samomoru pomoči pri 1942 Švica samousmrtitvi Poleg Oregona še 9 zveznih držav in zvezno 1997 ZDA (Oregon) X okrožje Kolumbija X X Groningenski protokol 2002 Nizozemska X Ni starostne omejitve 2002 Belgija X Istočasno Zakon o paliativni oskrbi; evtanazija 2009 Luksemburg X X možna kot vnaprejšnje navodilo X Dovoljeno nad 6. letom 2014 Kolumbija X 2015 Nemčija X X Bolnikom z izključno psihiatričnimi boleznimi 2016 Kanada X X se za 24 mesecev prepove, pridobiti morajo X mnenje Ministrstva za pravosodje in zdravje 2019 Avstralija X Potrebna vnaprejšnja odobritev Ministrstva (Viktorija) za zdravje 2021 Avstrija X 2021 Španija 2021 Nova X Zelandija X deni pod 1. in 2. zaporednim virom. dnosti brez možnosti izboljšanja šestih mesecev. Če povzamemo, je v Tam navajamo tudi naš prevod stanja, nepovratnega zmanjšanja avstrijskem zakonu pravica pridržana avstrijskega zakona (povezava pod telesne ali duševne zmogljivosti ali za osebe s terminalno boleznijo ter za 3. virom) in pri tem pripominjamo, da drugega stanja, ki se ga lahko objek- osebe z dolgotrajno težko obliko gre za neavtoriziran prevod, ter se tivno presodi. V slovenskem predlogu bolezni s pridruženimi simptomi, ki vnaprej opravičujemo za morebitne torej pravica do končanja življenja ni škodijo kakovosti življenja, pri čemer netočnosti pri prevodu. omejena na bolnike v zadnjih tednih morajo bolezensko stanje spremljati ali mesecih življenja in bi jo lahko tudi nepremostljive bolečine. Vsebinska primerjava razširili na široko skupino ljudi, ki jim ZPS in ZPPKŽ pešajo življenjske moči. V Avstriji Druga pomembna razlika med morata bolezen, ki je neozdravljiva, avstrijskim zakonom in slovenskim Tako v avstrijskem Zakonu o smrtno bolezen ali težko neozdravlji- predlogom je v postopku strokovne pomoči pri samomoru (ZPS) kot tudi vo bolezen s takšnimi simptomi, ki odobritve, kot navajamo v predho- v slovenskem predlogu Zakona o negativno vplivajo na življenje in dnem odstavku. Slovenski predlog pomoči pri prostovoljnem končanju povzročajo trpljenje, ki ga ni mogoče zakona sicer predvideva mnenje dveh življenja (ZPPKŽ) je pomoč pri smrti odvrniti, ločeno potrditi najmanj dva zdravnikov, vendar je bistveno manj dostopna le polnoletnim državljanom. zdravnika ustrezne specializacije, omejevalen, saj izkušnje s področja Odločitev prosilca mora biti samostoj- eden od njiju mora imeti medicinsko paliativne medicine niso potrebne, na in neodvisna, zdravniki imajo znanje paliativne medicine. Notarji poleg tega pa tudi njuno soglasje ni pojasnilno dolžnost (tabela 2). nato sestavijo ustrezno listino, ki ima potrebno. Če eden od njiju ne soglaša veljavnost enega leta, v okviru katere- s pravico do usmrtitve, bo o odobritvi Prva razlika med slovenskim ga lahko takšna oseba dobi ustrezno (ali zavrnitvi) vloge pacienta odločala predlogom zakona in avstrijskim medicinsko učinkovino, ki povzroči Komisija Republike Slovenije za zakonom je, da ima slovenski širši smrt. Listine se ne izda prej kot v pomoč pri prostovoljnem končanju krog upravičencev. Slovenski predlog dvanajstih tednih oz. izjemoma v dveh življenja (Komisija RS za PPKŽ). zakona pravico podeljuje osebam, ki tednih, kadar zdravnik potrdi, da gre Komisijo RS za PPKŽ sestavljajo: dva doživljajo neznosno trpljenje, ki ga ni za neozdravljivo bolezen, ki vodi v zdravnika, dva strokovnjaka z dokto- mogoče ublažiti na način, ki je za smrt in je prešla v terminalno fazo in ratom znanosti s področja družbo- osebo sprejemljiv. Trpljenje je lahko bi smrt predvidoma nastopila v roku slovnih ali humanističnih ved in posledica terminalne bolezni, invali- strokovnjak z doktoratom znanosti s

Revija ISIS Aktualn2o5Julij 2022 področja prava; vsi morajo imeti tudi primerih, ko učinkovine v telo ni kov v sistemu javnega zdravstva, ki vsaj deset let delovnih izkušenj. zmožen vnesti sam ali ima verske, niso uveljavili ugovora vesti. Komisija nato odloča na podlagi moralne ali druge utemeljene pridobljene dokumentacije, priso- razloge proti temu. Avstrijski zakon omejuje veljav- tnost pacienta na zasedanju komisije nost možnosti pomoči pri samomoru pa ni definirana. V avstrijskem zakonu po odobritvi na eno leto od odobritve. Po preteku smrtonosne učinkovine v lekarni tega roka je treba celoten postopek V obeh državah lahko zdravnika, prevzame pacient (oz. njegov poobla- pridobitve soglasja ponoviti. Datuma ki odločata o upravičenosti do pomoči ščenec), ki predloži veljavno doku- smrti ni treba vnaprej opredeliti. pri smrti, zaprosita za mnenje specia- mentacijo. Pri vnosu pacientu po Slovenski predlog zakona takšne lista za duševno zdravje. Avstrijski potrebi pomaga vnaprej opredeljena časovne omejitve nima, je pa treba zakon pravice do usmrtitve ne daje polnoletna oseba po izbiri pacienta, ki datum in kraj prostovoljnega konča- osebam s pomembnimi duševnimi sodeluje prostovoljno. Zakon ne nja življenja opredeliti v prošnji za motnjami.2 Pri slovenskem predlogu določa zdravstvene ali podobne PPKŽ. specialist za duševno zdravje odloča le ustanove, ki bi izpeljala postopek smr- o vprašanju, ali je pacient sposoben ti, prav tako ne zahteva prisotnosti V avstrijskem zakonu po pridobi- odločati o sebi, medtem ko morebitna zdravstvenih delavcev. tvi zdravniških mnenj dokumentacijo duševna bolezen ni ovira za pravico pripravita lečeči zdravnik in pacient, do usmrtitve. Slovenski predlog zakona zahteva, dokonča in overi jo notar. Slovenski da recept za učinkovino podpišeta predlog zakona predvideva, da po- V Avstriji je dovoljena le pomoč lečeči zdravnik in pooblaščeni član trebno dokumentacijo pripravita pri samomoru. V slovenskem pre- komisije, v lekarni jo prevzame lečeči lečeči zdravnik in pacient, legitimnost dlogu zakona ima pacient pravico zdravnik (oz. pooblaščen zdravstveni se zagotavlja s prisotnostjo neodvisne do samomora z zdravniško pomo- delavec) ter jo ob predvidenem polnoletne priče ob podpisu. V obeh čjo, do evtanazije pa le v izjemnih datumu prinese na predvideno mesto državah je predviden poseben regi- izvedbe. Izvedba pomoči pri samomo- ster, v katerem se hrani odobrene 2 Glej prvi odst. 6. člena in četrti odst. 7. ru in evtanazije sta dolžnost zdravni- prošnje za upravičenost do pomoči pri člena ZPS. Tabela 2: Vsebinska primerjava avstrijskega ZPS in slovenskega ZPPKŽ (tabela je avtorsko delo, za vsebino tabele sta bila uporabljena vira 1 in 2). Elementi zakona Avstrija Slovenija Upravičenci Polnoletni državljani, samostojna in neodvisna odločitev Odobritev Terminalna bolezen, nepremostljiva Širši kriteriji (opisani v besedilu) Možni načini smrti bolečina Izvajalec Soglasje dveh neodvisnih zdravnikov, en Mnenje najmanj enega od dveh neodvisnih zdravnikov, Veljavnost specialist paliativne medicine (ob njunem nesoglasju odloči Komisija RS za PPKŽ) Datum izvedbe Dokumentacija in Po potrebi specialist za duševno zdravje legitimnost Samomor z zdravniško pomočjo Samomor z zdravniško pomočjo in evtanazija Prepoved oglaševanja in ekonomske koristi Substanco se v lekarni na podlagi Substanco predpišeta lečeči zdravnik in pooblaščeni Prekinitev postopka veljavne dokumentacije izda pacientu član Komisije RS za PPKŽ, v lekarni jo prevzame lečeči zdravnik Pomaga prostovoljna polnoletna oseba Pomaga zdravnik v sistemu javnega zdravstva 1 leto od odobritve Ni omejena Ni opredeljen Določen v dokumentaciji Končno dokumentacijo pripravi in overi Dokumentacijo pripravita lečeči zdravnik in pacient, ob notar podpisu je prisotna neodvisna polnoletna priča Register odobrenih prošenj Opredeljena kazenska odgovornost Ni opredeljena Možna kadarkoli

Revija ISIS A26ktualnoJulij 2022 smrti, upoštevajoč državne zakone o Viri vieMYVrrbQzFrNA varstvu osebnih podatkov. 6. Ministry of health Manatū Hauora. 1. Srebrna nit - združenje za dostojno Avstrijski zakon prepoveduje starost. Predlog zakona o pomoči pri Assisted Dying Service (2021). Dostopno kakršnokoli promocijo ali ekonomsko prostovoljnem končanju življenja na: https://www.health.govt.nz/ korist za tiste, ki nudijo pomoč pri (2021). Dostopno na: http://www. our-work/life-stages/assisted-dying-ser smrti. Slovenski predlog zakona srebrna-nit.si/index.php/zppkz/407- vice?fbclid=IwAR1vbgm6ioL2Qgx_8kp tovrstnega člena nima posebej opre- predlog-zakona-o-pomoci-pri- PtFAf_TH_ deljenega. Prosilec lahko od odločbe prostovoljnem-koncanju-zivljenja- ihGIF0ItexRfrD4CXF2Rts3nqWF2-XI za pomoč pri smrti v obeh državah zppkzb 7. Government of Canada. Medical kadarkoli odstopi. assistance in dying (2021). Dostopno na: 2. Osterreichs digitales Amt. Sterbeverfü- https://www.canada.ca/en/health- Zaključek gungsgesetz (2021). Dostopno na: canada/services/medical-assistance- https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/ dying.html?fbclid=IwAR1ZH9by2tcRuU Namen tega članka je bil približati BgblAuth/BGBLA_2021_I_242/ aRIpDYvi1oSwEQvriBWH_ in predstaviti ZPS in ZPPKŽ širši BGBLA_2021_I_242.html NTaF0E0ieas83NhKR88j8uYA strokovni javnosti ter izpostaviti 8. Verhagen E, Sauer P J. The Groningen njune podobnosti in razlike. Avtorji se 3. Povezava na prevod avstrijskega zakona protocol—euthanasia in severely ill z vsebino ne želimo opredeljevati do v slovenščino - https://www.zdravni- newborns. N Engl J Med 2005352959– evtanazije oz. pomoči pri samomoru, skazbornica.si/informacije-publikacije- 962 (2005). Dostopno na: https://www. vsekakor pa želimo poudariti po- -in-analize/publikacije-zbornice-isis nejm.org/doi/full/10.1056/ membnost konstruktivne razprave na (ISIS junij 2022) nejmp058026 podlagi verodostojnih informacij. Javni diskurz o evtanaziji in pomoči 4. Guichet.lu. Information on requesting Dominik Škrinjar, Alenka Sošić, Mina pri samomoru je namreč pred spreje- euthanasia or assisted suicide (2017). Vrtovec, Janja Žinko, študenti tjem ZPPKŽ nujno potreben tako Dostopno na: https://guichet.public.lu/ 4. letnika Medicinske fakultete znotraj strokovne kot tudi znotraj en/citoyens/famille/euthanasie-soins- Univerze v Mariboru, širše laične javnosti. palliatifs/fin-de-vie/euthanasie-assis tance-suicide.html?fbclid=IwAR1xZ89P [email protected] e65OZFEWjWgaclI9FTVApEgB30w -n2sDm1bqyqFfXNQb0-nM5DQ Izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak, dipl. prav. 5. Parliament of Australia. Euthanasia - the Australian Law in an International Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., Context (2021). Dostopno na: https:// Ljubljana www.aph.gov.au/about_parliament/ parliamentary_departments/ parliamentary_library/pubs/rp/rp9697 /97rp4?fbclid=IwAR3YDX9dM4rz5vZR ECAvS0Z-IhqskBp2XYa7fopIeEz_ Mladostniki izven sistema bolj ogroženi Helena Jeriček Klanšček, Tina Zupanič, Vesna Pucelj, V Sloveniji je delež mladih, starih Andreja Drev, Maja Roškar, Helena Koprivnikar, Varineja od 15 do 29 let, ki niso vključeni v Drašler izobraževanje oz. niso zaposleni, relativno nizek, in sicer je leta 2019 Uvod fizično in duševno zdravje, nosečnost znašal 9,5 % (OECD, 2021). Delež se in zgodnje starševstvo ter uporaba je v času pandemije covida-19 pove- Mladostniki izven sistema, za psihoaktivnih snovi (Freudenberg in čal, saj so v tem času številni mladi katere se uporabljata tudi izraz Ruglis, 2007; De Ridder in sod., 2012; izgubili službo ter so imeli manj osipniki (angl. school dropouts) ali Lansford in sod., 2016; Gubbels in možnosti izobraževanja (Eurofound, kratica NEET (angl. neither in emplo- sod., 2019; Tanton in sod., 2021). 2021). Z namenom zmanjševanja yment, education or training), so Raziskave kažejo, da obstaja po- socialne izključenosti te ranljive opredeljeni kot mladi, ki zapustijo membna povezava med izobrazbo in skupine mladih je bil v Sloveniji razvit redno šolanje pred zaključkom izobra- zdravjem. Ugotavljajo, da je med javno veljavni program neformalnega ževalnega programa in posledično ne mladimi z NEET-statusom pojavnost izobraževanja odraslih, imenovan pridobijo zaključene izobrazbe ali različnih akutnih in kroničnih bolezni Projektno učenje mlajših odraslih (v poklica (Žalec, 2020). Glavni vzroki, večja v primerjavi s populacijo enake nadaljevanju: PUM-O). V program so ki povečajo možnost za NEET-status, starosti, ki je vključena v šolanje ali vključeni mladi, stari od 15 do 26 let, so ponavljanje razreda, težave pri delovno aktivna (Freudenberg in ki ob vstopu nimajo statusa, ki bi jim učenju, nizek rezultat na testih inteli- Ruglis, 2007; Vaughn in sod., 2014; zagotavljal dostop do osnovnih virov gentnosti, slabi akademski dosežki Lansford in sod., 2016). za življenje, kot so zdravstvene stori- (Gubbels in sod., 2019), pa tudi slabo tve, socialna podpora ipd. (Žalec, 2020).

Revija ISIS Aktualn2o7Julij 2022 Čeprav se v Sloveniji izvajajo kot enkrat na teden. Podoben delež dejavnostjo vsaj dvakrat tedensko številne raziskave, ki preučujejo (52,9 %) jih poroča o občutkih žalosti ukvarja približno polovica (51,7 %) zdravje in z zdravjem povezana skoraj vsak dan dva ali več tednov mladih, ki niso vključeni v izobraževa- vedenja mladih, te praviloma vključu- zapored v zadnjih 12 mesecih. Med nje ali delo, in 61,5 % všolanih mlado- jejo le všolane mladostnike in zato všolanimi mladostniki so ti deleži stnikov (Jeriček Klanšček in sod., tistih z NEET-statusom ne zajamejo. precej nižji, in sicer psihosomatske 2019). Zato smo se usmerili v raziskovanje te simptome doživlja nekaj več kot ena ranljive skupine mladih izven sistema. tretjina (Jeriček Klanšček in sod., Uporaba tobaka, Raziskava je bila izvedena v obdobju 2019; Jeriček Klanšček in sod., 2021), konoplje in 2019–2020 med 120 udeleženci z občutki žalosti in obupanosti pa se prepovedanih drog je programa PUM-O. sooča nekaj manj kot ena tretjina mla- bolj razširjena med dostnikov (Jeriček Klanšček in sod., mladimi, ki se ne šolajo Namen prispevka je predstaviti 2019; Zupančič in Korošec, 2021). oz. ne delajo podatke, ki smo jih zbrali v okviru te raziskave. Izpostavili bomo nekatere Mladi, ki niso vključeni v Med mladimi, ki niso vključeni v ključne ugotovitve, povezane z zdrav- izobraževanje ali delo, izobraževanje ali delo, je delež tistih, jem in z zdravjem povezanimi vedenji imajo manj zdrave ki kadijo ali uporabljajo druge tobač- udeležencev programa PUM-O. prehranjevalne navade ne in povezane izdelke, pomembno Ugotovitve bomo primerjali s podatki višji kot med splošno populacijo iz drugih nacionalnih raziskav med Rezultati raziskave kažejo, da primerljive starosti. Več kot tri četrti- všolanimi mladostniki oz. splošno imajo udeleženci programa PUM-O ne (79,2 %) udeležencev programa populacijo primerljive starosti. manj zdrave prehranjevalne navade v PUM-O je kadarkoli v življenju kadilo primerjavi z njihovimi všolanimi tobak, od tega več kot polovica (57,5 Mladi, ki niso vključeni v vrstniki. Redno zajtrkuje le ena petina %) v zadnjih 30 dneh, medtem ko je izobraževanje ali delo, (20,0 %), sadje uživa vsak dan pribli- med njihovimi vrstniki iz splošne slabše ocenjujejo svoje žno ena četrtina (24,2 %), zelenjavo populacije tobak kadarkoli v življenju zdravje in so bolj pa manj kot ena petina (19,3 %) kadila manj kot ena tretjina (30,9 %), nezadovoljni s svojim mladih, ki niso vključeni v izobraževa- v zadnjih 30 dneh pa približno ena življenjem kot všolani nje ali delo. Tudi pri všolanih mlado- petina (21,9 %) mladostnikov (NIJZ mladostniki stnikih so ti deleži relativno nizki, a EHIS, 2019). Visok je tudi delež kljub temu približno ena tretjina udeležencev programa PUM-O, ki so Svoje zdravje kot odlično ali dobro vsakodnevno zajtrkuje ter uživa sadje kadili elektronske cigarete, in sicer je ocenjujeta manj kot dve tretjini (62,5 in zelenjavo. Po drugi strani pa elektronske cigarete kadarkoli v %) udeležencev programa PUM-O. udeleženci programa PUM-O v življenju kadila več kot polovica (56,3 Podoben je delež tistih, ki so zadovolj- primerjavi z všolanimi mladostniki %), v zadnjih 30 dneh pa nekoliko ni s svojim življenjem (60,5 %). Oba pogosteje uživajo sladkane in energij- manj kot ena petina (15,8 %). Med deleža sta precej nižja kot v nacional- ske pijače. Sladkane pijače vsak dan mladimi primerljive starosti je elek- nih raziskavah, ki so vključevale le pije približno ena tretjina (31,8 %), tronske cigarete že kadila manj kot všolane mladostnike oz. splošno energijske pijače pa več kot dve ena desetina (9,9 %), od tega le 2,9 % populacijo primerljive starosti, kjer tretjini (69,7 %) mladih, ki se ne v zadnjih 30 dneh. Tudi uporaba svoje zdravje kot odlično ali dobro šolajo ali ne delajo, medtem ko ta tobaka za oralno uporabo je med ocenjuje med 80 in 90 % mladostni- deleža pri všolanih mladostnikih udeleženci programa PUM-O 2,5-krat kov, s svojim življenjem pa je zado- znašata 14,4 % oz. 42,0 % (Jeriček bolj razširjena, uporaba tobačnih voljnih 85 % in več mladostnikov Klanšček in sod., 2019). izdelkov, v katerih se tobak segreva, (Jeriček Klanšček in sod., 2019; pa 4-krat bolj razširjena kot v splošni Jeriček Klanšček in sod., 2021; Ugotovitve, povezane s telesno populaciji primerljive starosti. Zupančič in Korošec, 2021; NIJZ dejavnostjo, sicer kažejo, da so udele- EHIS, 2014). ženci programa PUM-O v večjem Udeleženci programa PUM-O v deležu telesno dejavni vsak dan vsaj večjem deležu kot všolani mladostniki Udeleženci programa eno uro (25,0 %), v primerjavi z in mladi iz splošne populacije uporab- PUM-O kažejo slabše všolanimi mladostniki (13,7 %) ljajo konopljo. Malo več kot polovica duševno zdravje (Jeriček Klanšček in sod., 2019). (59,3 %) mladih, ki niso vključeni v Kljub temu pa je med udeleženci šolanje ali delo, je poročalo, da so Več kot polovica (52,5 %) udele- programa PUM-O manj takih, ki so v konopljo že uporabljali kadarkoli v žencev programa PUM-O doživlja dva prostem času športno dejavni vsaj življenju, medtem ko sta konopljo že ali več psihosomatskih simptomov več dvakrat na teden, in sicer se s športno uporabljali nekaj več kot dve petini

Revija ISIS A28ktualnoJulij 2022 všolanih mladostnikov (42,5 %) večja je verjetnost, da bo njegovo Dostopno 7. 3. 2022 na: https://www. (Jeriček Klanšček in sod., 2019) in nijz.si/sl/publikacije/neenakosti-v- manj kot ena tretjina (29,8 %) mladih zdravje dobro ali odlično (Freuden- -zdravju-in-z-zdravjem-povezanimi-ve- iz splošne populacije (Drev in sod., denji-med-mladostniki-v-casu-pande- 2021). Precej višji je bil tudi delež berg in Ruglis, 2007), in obratno mije. udeležencev programa PUM-O, ki so 8. Lansford J. E., Dodge K. A., Pettit G. S., konopljo uporabljali v zadnjih 30 (Freudenberg in Ruglis, 2007; Vaughn Bates J. E. (2016). A public health dneh, izjema pa je uporaba konoplje v perspective on school dropout and adult zadnjih 12 mesecih, kjer je bil delež in sod., 2014; Lansford in sod., 2016). outcomes: A prospective study of risk najvišji med všolanimi mladostniki and protective factors from age 5 to 27 (Jeriček Klanšček in sod., 2019). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da years. Journal of Adolescent Health, Rezultati naše in drugih nacionalnih 58(6), 652–8. doi: 10.1016/j.jadohe- raziskav kažejo, da je mladim v so udeleženci programa PUM-O še alth.2016.01.014. Sloveniji konoplja v splošnem lahko 9. Nacionalni inštitut za javno zdravje dostopna, saj bi po poročanju pribli- posebej ranljiva skupina z vseh preu- (2014). Nacionalna raziskava o zdravju žno dve tretjini mladih, ki niso vklju- in zdravstvenem varstvu – EHIS 2014. čeni v šolanje ali delo, kot tudi všola- čevanih vidikov zdravja in z zdravjem Dostopno na Podatkovnem portalu. nih mladostnikov, v naslednjih 24 Pridobljeno 25. 2. 2022 na: https:// urah lahko ali zelo lahko dostopalo do povezanega vedenja, zato jim je treba podatki.nijz.si/. konoplje (Jeriček Klanšček in sod., 10. Nacionalni inštitut za javno zdravje 2019). posvetiti dodatno pozornost. (2018). Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD Poleg konoplje je med udeleženci Viri 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za programa PUM-O razširjena tudi javno zdravje (neobjavljeni podatki). uporaba stimulativnih drog. Skoraj 1. De Ridder K. A., Pape K., Johnsen R., 11. Nacionalni inštitut za javno zdravje ena tretjina udeležencev programa Westin S., Holmen T. L., Bjørngaard J. (2019). Nacionalna raziskava o zdravju PUM-O je poročala, da so kadarkoli v H. (2012). School dropout: A major in zdravstvenem varstvu EHIS 2019. življenju že uporabili ekstazi (30,3 %), public health challenge: A 10-year Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno ena četrtina je že uporabljala kokain prospective study on medical and zdravje (neobjavljeni podatki). (26,1 %) in amfetamin (25,6 %), non-medical social insurance benefits in 12. Nacionalni inštitut za javno zdravje približno ena petina pa je poročala o young adulthood, the Young-HUNT 1 2020). Z zdravjem povezan vedenjski uporabi gobic (19,8 %) in zdravil, z Study (Norway). Journal of Epidemiolo- slog prebivalcev Slovenije – CINDI namenom, da bi se omamili (18,8 %). gy and Community Health, 66(11), 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za Če to primerjamo z rezultati drugih 995–1000. doi: 10.1136/jech-2011- javno zdravje (neobjavljeni podatki). nacionalnih raziskav, ugotovimo, da 200047. 13. Tanton C., McDonagh L., Cabecinha M., je katero izmed zgoraj naštetih prepo- Clifton S., Geary R., Rait R., Saunders J., vedanih drog že kdaj v življenju 2. Drev A., Hočevar Grom A., Lavtar D., Cassell J., Bonell C., Mitchell K. R., uporabilo manj kot 5 % všolanih Rehberger M., Korošec A. (2021). Mercer C. H. (2021). How does the mladostnikov in splošne populacije Uporaba prepovedanih drog, konoplje v sexual, physical and mental health of primerljive starosti, kar pomeni tudi zdravstvene namene in zloraba zdravil young adults not in education, emplo- do desetkrat manj (Jeriček Klanšček na recept med prebivalci Slovenije yment or training (NEET) compare to in sod., 2019; Drev in sod., 2021). [E-knjiga]. Ljubljana: Nacionalni workers and students? BMC Public inštitut za javno zdravje. Dostopno 7. 3. Health, 21(412), 17. doi: https://doi. Zaključek 2022 na: https://www.nijz.si/sites/ org/10.1186/s12889-021-10229-6. www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ 14. Vaughn M. G., Salas-Wright C. P., Rezultati prve slovenske kvantita- atadd_povzetek_obl_splet.pdf. Maynard B.R. (2014). Dropping out of tivne raziskave zdravja, izvedene med school and chronic disease in the United mladimi, ki so izključeni iz sistema 3. Eurofound. (2021). Impact of COVID-19 States. Journal of public health, 22(3), izobraževanja ali dela, kažejo, da on young people in the EU, Publications 265–70. doi: https://doi.org/10.1007/ slednji kažejo znake slabšega fizičnega Office of the European Union, Luxembo- s10389-014-0615-x. in duševnega zdravja ter manj zdrava urg. Dostopno 7. 3. 2022 na: https:// 15. Zupanič T. in Korošec A. (2021). Z vedenja v primerjavi z všolanimi www.eurofound.europa.eu/ publicati- zdravjem povezan vedenjski slog 2020, mladostniki oz. splošno populacijo ons/report/2021/impact-of-covid-19- Prva objava. Ljubljana: Nacionalni primerljive starosti. Kot ugotavljajo -on-young-people-in-the-eu. inštitut za javno zdravje. Dostopno 7. 3. raziskave iz tujine, je izobrazba eden 2022 na: https://www.nijz.si/sl/raziska- najmočnejših napovednikov zdravja. 4. Freudenberg N., Ruglis J. (2007). va-z-zdravjem-povezan-vedenjski- Bolj kot je posameznik izobražen, Reframing school dropout as a public -slog-2020. health issue. Preventing Chronic 16. Žalec N. (2020). NEET mladi v progra- Disease, 4(4), 17875251, PMC2099272 mu Projektno učenje mlajših odraslih. V: Pucelj V. (ur.). Promocija zdravja za 5. Gubbels J., van der Put C. E., Assink M. mlade v lokalni skupnosti. Ljubljana: (2019). Risk factors for school absentee- Nacionalni inštitut za javno zdravje. ism and dropout: A meta-analytic Dostopno 7. 3. 2022 na: https://www. review. Journal od Youth and Adole- nijz.si/sl/promocija-zdravja-za-mlade- scence, 48(9), 1637–67. doi: 10.1007/ -v-lokalni-skupnosti. s10964-019- 01072-5. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, mag. 6. Jeriček Klanšček H., Roškar M., Drev A., Tina Zupanič, Vesna Pucelj, prof. zdr. Pucelj V., Koprivnikar H., Zupanič T., Korošec A. in Prelec Poljanšek Pia. vzg., Andreja Drev, univ. dipl. nov., dr. (2019). Z zdravjem povezana vedenja v Maja Roškar, Helena Koprivnikar, dr. šolskem obdobju med mladostniki v med., Varineja Drašler, dipl. inž. živ. in Sloveniji: Izsledki mednarodne razi- skave HBSC, 2018. Ljubljana: Nacional- preh., Nacionalni inštitut ni inštitut za javno zdravje. za javno zdravje 7. Jeriček Klanšček H., Roškar M., Pucelj V., Zupanič T., Koprivnikar H., Drev A., Korošec A., Žlavs K., Peternelj V. (2021). Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije COVIDA-19 [E-knjiga]: Izsledki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Revija ISIS Iz Evrop2e9Julij 2022 Hrvaški zdravnik na Švedskem Anton Mesec delu se tikajo z vsem osebjem in zelo receptov. Tisti, ki že imajo zdravila, pa pomembni so jim odmori ob kavi. točno vedo, katera potrebujejo in V majski številki Liječničkih novin Možen je dogovor za npr. 50 % ali 75 koliko jih jemljejo. Za konec še malo so objavljeni vtisi hrvaškega zdravnika % delovni čas in nikoli niso obreme- švedskega humorja: Bili so srečni, ko v prvih osmih mesecih po selitvi na njeni z drugimi hkratnimi zadolžitva- so ukinili medsebojno dvometrsko Švedsko. Je poln hvale in zelo zadovo- mi, npr. s konziliarno službo. Presene- covid razdaljo, češ da se končno lahko ljen v novem delovnem okolju. Pred tilo ga je tudi poenostavljanje vrnejo na običajno petmetrsko razda- pridobitvijo licence je moral opraviti postopkov, ki temelji na zaupanju. Za ljo. izpit iz jezika na ravni C1. Med organi- dokaz o cepljenju je moral le navesti, ziranim šestmesečnim tečajem šved- kdaj je bil cepljen, brez dokazovanja s Komentar: Zagotovo se podobno ščine mu je plača rastla sorazmerno z potrdili. Odsotnost zaradi bolezni ali čudi tudi slovenski zdravnik, če napredkom v jeziku, hkrati pa so ga nege bolnega otroka sporoča kar po presedla iz našega okolja v skandina- 1–2 dneva tedensko seznanjali z mobilnem telefonu. Zelo drugačni so vsko bolnišnico. organizacijo dela in z bodočimi tudi švedski bolniki. Najbolj so zado- sodelavci. Ob prihodu v ambulante so voljni, kadar gredo domov ustrezno Vir: Liječničke novine 209, maj ga začudile prazne čakalnice, pa so podučeni o svojih težavah in brez 2022 mu pojasnili, da naročeni bolniki (in zdravniki) prihajajo zelo točno. Na Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., Ljubljana, [email protected] Za študij medicine v Avstriji 15.788 prijav Prevod in priredba: Marjan Kordaš prijavljenih, letos (2022) pa samo(!) 15.788. Avtor članka zaradi tega Za izpit za sprejem na medicinske obstoji možnost, da se določeno upada skoraj bije plat zvona, češ da to univerze v Avstriji (MedAT, Medizi- število študijskih mest rezervira pomeni zmanjševanje zanimanja za naufnahmetest) za študij humane oz. vnaprej, če je to v javnem interesu. študij medicine. Ponavlja stare argu- dentalne medicine je letos vsega Tako je letos samo avstrijska zvezna mente Avstrijske zdravniške zbornice, skupaj 15.788 prijavljenih. Na medi- vojska (Bundesheer) na dunajski da so zdravniki preobremenjeni in že cinskih univerzah na Dunaju, v medicinski univerzi rezervirala 10 prestari. Da bi morala vlada ukrepati Gradcu, Innsbrucku in Linzu je tem študijskih mest. in povečati število študijskih mest; da prijavljencem na voljo vsega skupaj je povečanje s 1740 (lani) na 1850 1850 študijskih mest (Studienplätze). Vir: Österreichische Ärzteteitung (letos) oz. povečanje na 2000 (leta Med prijavljenci je 2/3 žensk. št. 9, 10. maj 2022 2028) nezadostno. Da se bo končalo tako, da bo Avstrija vrhunsko izobra- Tako se za eno študijsko mesto Opomba: V isti številki te avstrij- žene zdravnike pravzaprav proizvajala na Dunaju poteguje približno 10 ske revije pa je objavljen kratek članek predvsem za Švico in Nemčijo!! prijavljenih, v Gradcu približno 7 z naslovom Močan upad zanimanja prijavljenih ter v Linzu približno 6 za študij medicine. Strah biti zdrav- Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, prijavljenih. Za sprejemni postopek, nik(?). Avtor članka je zaskrbljen, ker dr. med., Ljubljana, ki traja 8 ur, morajo kandidati je bilo lani (2021) vsega skupaj 17.823 prispevati 110 EUR. Doslej prvič pa [email protected]

Revija ISIS Z30dravstvoJulij 2022 Indigo papir v ambulanti izbranega osebnega zdravnika Ana Vodičar Nedolgo nazaj najstnica opazuje obrazec ER-8 za prijavo nezgode – poškodbe pri delu in čudo indigo papirja (delo od doma!). Po poskusu razlage delovanja, ki je temeljila na prastarem osnovno- šolskem spominu (prevleka z mikrokapsulami črnila, ki pri pritisku pisala naredi reprodukcijo originala), vpraša, ali kdo to še uporablja. Seveda, delodajalci, zdravniki, več javnih ustanov ... Sledi samo »OMG« in zgrožen odhod stran. Še dobro, da mi ni bilo treba pojasnjevati, da preventivno), priznana poškodba pri delu pa je je tu seveda še delavec, poškodovani, ki mora te pomembna tudi za samega delavca, saj mu kopije obrazca prenašati naokrog od delodajalca prinaša tudi večji obseg pravic iz zdravstvenega do izbranega osebnega zdravnika, na Zavod za zavarovanja (višje nadomestilo plače, pravico do zdravstveno zavarovanje (ZZZS). In tako skoraj potnih stroškov, zdravstvene storitve brez še iz časov parne lokomotive potuje preko 15.000 doplačil ipd.). prijav poškodb pri delu letno na ER-8, ki ga izdaja Ministrstvo za delo, družino, socialne Postopek pri delodajalcu zadeve in enake možnosti in je skoraj nespreme- njen v veljavi še globoko iz časov naše bivše V primeru poškodbe pri delu delodajalec države. takoj oz. v najkrajšem možnem času elektronsko prijavi nezgodo in poškodbo pri delu tako, da v Dne 2. 6. 2022 sta ministra za zdravje in delo sistemu SPOT izpolni in elektronsko podpiše objavila nov Pravilnik o prijavi nezgode in splošni del obrazca ePrijava NPD, ki vsebuje poškodbe pri delu. Tako na podlagi pobude ZZZS podatke o prijavitelju, delodajalcu, poškodovan- s 1. septembrom ZZZS, Ministrstvo za javno cu ter o nezgodi in poškodbi, ki se je pripetila pri upravo, Inšpektorat RS za delo (IRSD) ter delu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vzpostavljamo informacijsko rešitev – elektron- Z izpolnitvijo in elektronskim podpisom sko Prijavo nezgode in poškodbe pri delu (v splošnega dela obrazca ePrijava NPD v sistemu nadaljevanju: ePrijava NPD), ki nadomešča SPOT se šteje, da je delodajalec prijavil nezgodo dosedanji papirnati obrazec. pri delu za potrebe IRSD, za potrebe ZZZS in uveljavljanja pravic delavca iz zdravstvenega Z uvedbo ePrijave NPD se bo digitaliziral zavarovanja ter za potrebe nacionalnih statistik postopek prijave poškodbe pri delu tako s strani NIJZ. Elektronsko podpisan splošni del ePrijave delodajalcev kot izbranih osebnih zdravnikov, s NPD je elektronski dokument v obliki XML, ki ga čimer se želi poenostaviti in skrajšati postopke sistem SPOT posreduje v informacijski sistem prijave nezgode in poškodbe pri delu, zagotavlja- IRSD in ZZZS. ti večjo točnost in ažurnost podatkov, lažji dostop do podatkov. Prepričani smo, da bo nova Postopek v ambulanti rešitev prinesla tudi (finančne in časovne) izbranega osebnega prihranke in razbremenitve pri delodajalcih, zdravnika zavarovanih osebah, izvajalcih zdravstvenih storitev, ZZZS, IRSD ter NIJZ. O nastali poškodbi pri delu bo izbranega osebnega zdravnika (IOZ) obvestil zavarovanec, Sam postopek prijave (in potrditve) poškod- v primeru slabega zdravstvenega stanja pa be pri delu je v prvi vrsti pomemben z vidika sorodniki, delodajalec zavarovanca ali druga varstva pri delu (da lahko IRSD takoj ustrezno oseba (npr. sodelavec). ukrepa, prepreči nadaljnje poškodbe, v določenih primerih pa s pomočjo svoje intervencije deluje

Revija ISIS Zdravstv3o1Julij 2022 Na podlagi obvestila o poškodbi potrdil in ni potreben elektronski čemer nismo postopka le informatizi- pri delu IOZ pridobi podatke splošne- podpis podatkov zdravstvenega dela rali, ampak smo prenovo izkoristili ga dela ePrijave NPD, ki jo je v siste- ePrijave NPD. tudi za minimiziranje potrebnih mu SPOT izpolnil delodajalec. IOZ do aktivnosti v ambulanti (bistveno manj teh podatkov dostopa prek sistema Digitalizacijo postopka smo podatkov le strokovne narave, poraz- on-line ZZZS. Pooblastila za branje in izkoristili tudi za zmanjšanje obsega delitev dela v timu). V Aneksu št. 1 k za zapis ePrijave NPD bodo lahko dela IOZ; tako bo po novem IOZ Splošnemu dogovoru za 2022 je izvedli izbrani osebni zdravnik (splo- opredelil le diagnozo poškodbe in določena obveznost vključitve izvajal- šni, družinski, šolski, IOZ v DSO, zunanji vzrok poškodbe (po MKB), ne cev zdravstvenih storitev v treh pediater) ter medicinska sestra in pa več podatkov o drugih boleznih, mesecih od objave navodil. Ker je diplomirana medicinska sestra. fizičnih ali psihičnih težavah, opisa ZZZS tako vsebinska kot tehnična Možnost branja in zapisa ePrijave dogodka ipd. navodila že objavil, velja torej rok iz NPD pri IOZ v domovih starejših pravilnika, 1. september. Do takrat pa občanov zaenkrat ni predvidena. Namesto zaključka – čim manj umazanih dlani, povzro- čenih z mikrokapsulami črnila … IOZ zdravstveni del ePrijave NPD Digitalizacija prijave poškodbe pri obvezno izpolni elektronsko, tako da delu je eden izmed naslednjih postop- Mag. Ana Vodičar, Zavod za podatke zdravstvenega dela zapiše v kov, kjer želimo s pomočjo informacij- zdravstveno zavarovanje Slovenije sistem on-line. Z zapisom podatkov v ske podpore pospešiti tudi delo v sistem on-line se šteje, da je podatke ambulanti na primarnem nivoju, pri Kdo so nagrajenci akcije Moj zdravnik 2022? Priznanja nagrajencem akcije Moj zdravnik so Piletič, dr. med., spec. interne medicine, Tamara podelili že 26. po vrsti. Glasovanje je potekalo v Levičnik, dr. med., spec. dermatovenerologije, Svjetla- 11 določenih kategorijah, za zdravnico ali zdravnika, ki na Drljača, dr. med., spec. revmatologije, in Domen ga niste mogli uvrstiti v nobeno od njih, pa ste lahko Ribnikar, dr. med., spec. internistične onkologije, so glasovali v kategoriji moj specialist. Iskali smo torej nagrajenci akcije Moj zdravnik 2022. Vsak v svoji mojega onkologa, hematologa, dermatologa, revmato- kategoriji in vsak s svojimi posebnostmi in vrlinami, ki loga, nevrologa, kardiologa, diabetologa, družinskega so prepričale ljudi, da so oddali svoj glas. zdravnika, ginekologa, pediatra, zobozdravnika in mojega specialista. Pohvalno je, da je med letošnjimi prejemniki priznanj veliko mladih zdravnic in zdravnikov, kar Ker so bili glasovi precej enakomerno porazdeljeni, lahko daje slutiti, da naše zdravstvo čakajo lepši časi. tokrat posebnega priznanja moj zdravnik nismo pode- Naj še opozorimo, da lahko posamezni zdravnik ali ljevali, ampak so si ta naziv zaslužili prav vsi. zdravnica v akciji Moj zdravnik le enkrat v življenju dobi naziv moj zdravnik ali moja zdravnica. Doc. dr. Dejan Georgiev, dr. med., FEBN, spec. nevrologije, asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. Prav vsi nagrajenci so bili novice izjemno veseli in pediatrije, Aljoša Preskar, dr. med., spec. ginekologije so poudarili, da jim to priznanje ogromno pomeni in porodništva, Nataša Podbregar, dr. med., spec. ravno zaradi tega, ker ga ne podeljuje posebna strokov- splošne in družinske medicine, Boštjan Novšak, dr. na komisija, ampak pride iz rok njihovih pacientov, dent. med., prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne preprostih ljudi, ki cenijo dobro delo strokovnjakov. medicine in hematologije, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, Julija Tepeš, dr. med.,   spec. kardiologije in vaskularne medicine, prim. Milivoj Več: https://viva.finance.si/9000889/Kdo-so- nagrajenci-akcije-Moj-zdravnik-2022

Revija ISIS M32ladi zdravnikiJulij 2022 Čez planke: Magistrski študij bioetike v Leuvnu Barbara Podnar Kolegica Meta Rus se je po zaključenem študiju medi- cine in pripravništvu podala v Leuven, Belgijo, na enoletni magistrski študij bioetike. Kako daleč sega tvoje zanimanje za posebnih je spomin na pogovor na kov, ostali prihajajo iz različnih huma- etiko? temo zdravniške napake s prof. nističnih in biomedicinskih disciplin. Balažicem, saj smo imeli celovečerno Prav ta raznolikost gotovo doda S pojmom bioetike sem se srečala »spremljavo« Big banda MF, ki je vrednost študiju, saj smo tudi drug že v otroštvu; približal mi ga je pokoj- imel vaje v sosednjem prostoru.☺ drugemu učitelji – na teme, ki jih ni sokrajan, akademik prof. dr. Jože obravnavamo, namreč gledamo z zelo Trontelj. Privlačila sta me njegov čut Zakaj si se odločila za magistrski raznolikih kulturnih ozadij in z za sočloveka ter mir, ki ga je izžareval študij bioetike? Zakaj Leuven? različno strokovno izobrazbo ter kljub vsem odgovornostim in zaposle- izkušnjami. Program je sestavljen iz nosti. Nekako so se mi bioetične teme, Odločitev za trenutni študij mi obveznih in izbirnih predmetov o katerih je sem ter tja govoril ali nikoli ni predstavljala večje dileme. Je (skupaj 60 ECTS), napisati pa mora- pisal, zdele že takrat strašno pomemb- rezultat zanimanja, želje po bolj mo tudi krajšo magistrsko nalogo. ne in privlačne. Zanimanje je v gimna- sistematičnem študiju etike, priložno- zijskih letih raslo; poleg naravoslov- sti, ki sem jo imela po končanem O čem boš pisala v magistrski nalogi? nih predmetov mi je bila blizu pripravništvu, ter priporočil kolegov filozofija, še posebej njen aplikativni Mihe Oražma in doc. Urha Grošlja, ki Pri izbiri teme smo bili povsem del (etika). In tako sem se znašla na sta pred leti opravila podoben prog- svobodni – ker je bil ravno takrat v »preseku« naravoslovja in etike, v ram. Z njune strani sem tudi dobila Sloveniji vložen predlog zakona o bioetiki. priporočilo za študij v Leuvnu, zato evtanaziji, sem se odločila za temo v niti nisem preveč iskala drugih mož- tej smeri. Izkoristiti sem si želela tudi Že kot študentka medicinske nosti. To, da je program v angleščini belgijsko okolje, ker imajo na tem fakultete si organizirala pogovorne in namenjen mednarodnim študen- področju veliko izkušenj. Ukvarjam se večere o zdravniški etiki. tom, je verjetno tudi eden ključnih s pojmom »ranljivost« (angl. vulnera- Od kod zamisel? vidikov. bility), ki se v kontekstu evtanazije pogosto pojavlja, a je vse prej kot Rodila se je v pogovoru s prijate- Kako je zasnovan študij? enoznačen. Zanimivo pri evtanaziji ljico in kolegico Laro Petrič, ko sva niso najbolj ranljivi tisti, ki jih običaj- ugotovili, da imava obe željo poglobiti Program se imenuje »Master of no štejemo za najbolj ranljive, npr. razumevanje etičnih vprašanj, ki so se Bioethics« in je zasnovan kot enoletni slabše izobraženi, tujci, manj premo- nama porajala ob študiju. Ker sva nadaljevalni (»advanced«) magisterij, žni ipd., ampak se višja stopnja sklepali, da ima morda še kakšen kar pomeni, da je pogoj za vpis že evtanazije pojavlja pri bolje izobraže- študent podobna zanimanja, sva se končan osnovni magistrski program. nih in v splošnem bolje situiranih. odločili organizirati mesečna srečanja Poteka pod okriljem medicinske Eden od razlogov bi lahko bil ta, da v na določeno etično temo. Vsakič sva fakultete in je usmerjen bolj razisko- splošnem tisti, ki so višje na socialnih povabili gosta, strokovnjaka z obrav- valno in empirično kot filozofsko. lestvicah, svoje življenje prej vredno- navanega področja, ter prijavljenim Letos smo relativno majhna skupina; tijo v povezavi z zunanjimi okoliščina- študentom že vnaprej poslali članek iz v »razredu« nas je 16, prihajamo s mi (npr. z uspehi, družbeno produk- knjige Živeti z etiko Jožeta Trontlja. celega sveta, smo različnih starosti in tivnostjo, zdravjem) kot pripadniki Srečanja so bila zelo raznolika in mi osnovnih izobrazb. Kot ostala leta nas t.i. obrobnih skupin. Ko prideta ostajajo v lepem spominu; eden prav je tudi letos približno tretjina zdravni-

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iJulij 2022 bolezen in trpljenje, ki jim to odvza- distres, ki je eden izmed razlogov za dobrobitjo posameznega pacienta in meta, svoje življenje prej vidijo kot izgorelost medicinskega osebja. Veseli širše družbe (npr. cepljenje) ali ko gre nedostojanstveno in nesmiselno, brez me, da se na MF UL ustanavlja za (pravično) razporejanje omejenih vrednosti. Katedra za medicinsko etiko, ki bo sredstev v zdravstvu. prevzela trenutno nekoliko razdro- Lahko primerjaš način oz. vrsto bljeno poučevanje etike. Je pa bioeti- Po mnenju več kot pol milijona ljudi, študentskih nalog na študiju bioetike ka zelo obširno področje – študente ki so glasovali za najboljšo potovalno in na medicini? Pa sodelovanje medicine je nemogoče pripraviti na destinacijo v Evropi za leto 2022, je študentov z učitelji? vse situacije, s katerimi se bodo Ljubljana na prvem, Leuven pa na srečali med delom. Bistveno se mi zdi petem mestu.** Lahko primerjaš utrip Ja, v študiju so gotovo nekatere izostriti njihov čut za prepoznavanje in kakovost življenja v obeh mestih? razlike. Tu v Leuvnu je več prepušče- etično kočljivih situacij in jim podati no samostojnemu študiju; profesorji osnovna orodja za iskanje najboljših Se strinjam, Ljubljana zmaga☺. nas že vnaprej, pred predavanjem, rešitev. Velik pomen pri slednjem Obe mesti sta lepi in tudi zelo prijetni založijo s članki in drugimi teksti (ki imajo tudi mentorji na kliničnih vajah za študij. Leuven je manjši od Ljublja- so včasih količinsko že čez mejo – na tem mestu hvala vsem mentor- ne; šteje približno 150.000 prebival- »prebavljivega«), medtem ko za jem za zgled etičnosti in posredovanje cev, od katerih je kar 50.000 študen- pripravo na izpit ni zelo jasno oprede- pomembnih vrednot. tov. Da je mesto že skoraj 600 let ljene literature. Včasih pogrešam tesno povezano z univerzo, se čuti večjo sistematičnost, širino, ki sem je Misliš, da je mogoča vzgoja v etič- tako v vsakodnevnem (in vsakonoč- navajena iz Ljubljane; tu so profesorji nost? nem) utripu kot tudi v arhitekturi zelo usmerjeni na svoje področje, kar mesta. Ker je univerza zelo mednaro- se odraža tudi v snovi, ki nam jo Čeprav to ni povsem moje podro- dno usmerjena in ima za eno od podajajo. So pa, čeprav zaposleni, čje, menim, da je. Vse bolj je znano, poslanstev čim večjo inkluzivnost, dostopni in radi pomagajo. da se temelji za etično ravnanje veliko aktivnosti poteka v angleščini, postavijo že v predšolskem obdobju s na ulicah srečaš ljudi zelo raznolikih Kolikor se spominjam, smo med spodbujanjem empatije, pripravljeno- narodnosti, prav tako so številni študijem o etiki in o deontološkem sti pomagati, občutka za pravičnost. dogodki, trgovine in restavracije kodeksu zdravnikov nekaj malega Poleg družine imata tu predšolska mednarodno obarvani. Kar nas vse govorili pri posebnem modulu pred- vzgoja in šolsko okolje ključno vlogo. povezuje, pa je zagotovo kolesarjenje; meta »Uvod v medicino« v 1. letniku Za vključevanje vrednot in etičnih Leuven ima zelo dobro kolesarsko študija in kasneje po malem morda še standardov v vzgoji in izobraževanju infrastrukturo in kolesarimo vsi in kje drugje. Je po tvojem mnenju tema si je prizadeval že akad. prof. dr. Jože skozi celo leto. na medicinski fakulteti dovolj obdela- Trontelj, trenutno pa je eden po- na? Kje vidiš možnosti za morebitne membnejših akterjev na tem področju Načrti za prihodnost? izboljšave ali za dopolnitev kurikulu- psiholog prof. Janek Musek. ma? Hja, za konec očitno še najtežje Sama menim, da je etika povezana vprašanje. ☺ Ideje in želje glede Osebno me vsebine iz etike med tudi z zmožnostjo posameznikove prihodnosti so se mi v tem letu študijem niso zadovoljile. Bi pa tudi empatije do sočloveka. Osebne nekoliko spremenile … Trenutno se ostalim študentom medicine in življenjske izkušnje zagotovo vplivajo najbolj vidim v paliativni medicini. zdravnikom gotovo privoščila več na razvoj le-te – komentar? Blizu so mi njena načela in tudi izobraževanja iz bioetike, saj odločitve belgijski sistem paliativne oskrbe mi v medicini še zdaleč niso le strokovne Da, gotovo je empatija eden od je dal veliko misliti. Upam, da mi bo narave, katerim je posvečena večina temeljev za etično ravnanje in nekate- izbirni del sekundariata pomagal pri študija. Če citiram ustanovitelja ri ljudje imajo že po naravi (oz. vzgoji odločitvi glede specializacije; ena od centra za bioetiko v Leuvnu, že upo- in okolju, v katerem odraščajo) bolj možnosti je družinska medicina. Seve- kojenega prof. Paula Schotsmansa: razvit občutek za sočloveka. Bi pa da želim tudi področje bioetike še »We will be confronted, more often, rekla, da sama empatija ni vedno nadgrajevati in vpletati v klinično and more urgently, with very hard zadosti; preveč empatije lahko včasih delo, za kar pa ne dvomim, da bo v choices in health care …«* Poznavanje celo oteži zdrav etični razmislek. katerikoli specialnosti dovolj prilož- različnih pristopov k etično zahtevnim Tipičen primer je recimo etika javne- nosti. odločitvam lahko olajša t.i. moralni ga zdravja, ko pride do razkoraka med * »V zdravstvu bomo, vedno pogosteje in vztrajneje, soočani z zelo težkimi vprašanji.« Barbara Podnar, dr. med., UKC ** https://www.europeanbestdestinations.com/european-best-destinations-2022/?fbclid=IwAR1 Maribor, Oddelek za očesne bolezni AUL3tPIgVkQdmtTW9tyWv4Jm-nbnLDSuBYdT4DAmVDSNpp3eJO2ftcDk

Revija ISIS 3F4orumJulij 2022 Komentar k zapisom Isis, julij 2022, št. 7 Barbara Podnar Str. 3, Uvodnik, in str. 6, K naslovnici: kot nesebične, vztrajne, pogumne …, druge kot Zanimiv poizkus z druge, »ta dobre« strani. …, vse pa kot takšne, kot so v resnici. Uspeh se mi zdi že širjenje dobrih zamisli samo po sebi, celo že zamisel o širjenju dobrih zamisli. Str. 64, Prim. mag. France Urlep – oče Dober glas seže v deveto vas, odličen pa še dlje! revije »Isis« – in memoriam: In Isis živi naprej! Str. 20, Ocena predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju Str. 81, Zavodnik: Anketi upokojencev življenja: Glas razuma. na rob: Staranje je del življenja, tako kot smrt, pred katerim si moderen človek zatiska oči. Str. 40, Kdo se boji anonimnih prijav: Dobro je razumeti, da smo vsi na istem vlaku. Se strinjam – neobravnavanje anonimnih prijav enostavno ni rešitev problema. Barbara Podnar, dr. med., UKC Maribor, Oddelek za očesne bolezni Str. 50, Zgodovina zdravstva in medi- cine na Slovenskem: Recept za uspeh, če ga kdo potrebuje: veliko poguma, vztrajnosti, osebne askeze in trdna vera vase! Str. 62, Govor ob 80-letnici ustanovi- tve prve partizanske bolnišnice: Zdi se, da prav časi velikih stisk razkrijejo ljudi – nekatere Razmišljanja o brezplačnem zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju Tina Bregant Napoveduje se prepoved popoldanskega dela cijo zavrnilo. Vendar pa bomo v tem, vmesnem zdravnikov zunaj matične ustanove. Če prav času dokončno izgubili javno zdravstvo. Zakaj razumem, se zdi namen plemenit: da bi zdravni- tako mislim? ki vse, kar zmoremo, naredili v državnih oz. javnih ustanovah ter bili ob tem tudi dobro Bolniki zdaj čakajo, da jih bodo zdravniki plačani. Pustimo ob strani dejstvo, ki bo »razve- pregledali, diagnosticirali, operirali. Za bolnike selilo« Evropsko sodišče, da bomo v Sloveniji je pomembno, da bo storitev izvedena hitro in diskriminirali poklic zdravnika in se vpletli v kakovostno in da zanjo ne bo treba plačati iz prepoved določenega načina preživljanja proste- žepa, saj že plačujejo obvezno in dopolnilno ga časa. Bolj me skrbi, da če bo to izvedeno, bo zavarovanje s tem namenom. Za izvedbo Evropsko sodišče odločalo kar nekaj časa – naj- storitve so pomembni vsi kadri v zdravstvu; verjetneje vsaj nekaj mesecev – in to diskrimina- storitve, kot so klinični pregled, diagnostika in zdravljenje, pa izvajajo večinoma zdravniki. S

Revija ISIS Foru3m5Julij 2022 tega vidika so zdravniki ključni specialiste na vrhuncu svojih zmoglji- višin, ali pa obravnave nosečnic in kader. vosti. Odpirajo svoja podjetja (s.p.). otrok, kjer modri odločevalci poskrbi- Zakaj pride do tega? Nekaterim ne jo za svojo prihodnost tako, da zago- Trenutni sistem je naravnan tako, ustreza ujetost v državni sistem in tovijo čim bolj zdravo otroštvo vsem. da Zavod za zdravstveno zavarovanje organizacija dela v državnih instituci- So pa možni prihranki pri naročanju Slovenije (ZZZS) načrtuje in plačuje jah. Drugi razlog pa je plačilo, saj materialov ter zlasti pri organizaciji. storitve plansko. Količina denarja je 1500 evrov neto plače ob obstoječih Verjetno ni treba omeniti, da za omejena. Zato se zgodi, da v bolnišni- davkih za zdravnika specialista, pri 35 bolnika ni najboljše, če se razmišlja o ci npr. za storitve »zmanjka« denarja letih, ni veliko. Gre za preveč dela in tem, kako bo nekdo z njim ter njegovo že novembra in so od takrat dalje odgovornosti za prenizko plačilo. obravnavo dobro zaslužil. neplačane in se jih ne »splača delati«. Zdravnik se zato znajde in odpre svoj Za bolnika in tudi na dolgi rok je to s.p. Nekateri so zato že izstopili iz Niso pa vsa dodatna zavarovanja slabo, saj bolezensko stanje ne izgine, javnega (državnega) zdravstva – pač enaka. Nekatera krijejo nabor izbra- pač pa bolezen napreduje, bolnik gre tako kot še marsikdo, ki ceni svojo nih storitev v celotnem obsegu, kar na bolniški dopust, pridružijo se svobodo. Da zdravnikov, ki so zapusti- pomeni, da se bolnik ne vrača v javni zapleti, dodatna potreba po zdravilih. li bodisi svoj poklic ali državo zaradi sistem. V okviru zavarovalne vsote te Zato je prvi korak k ureditvi, da slabih delovnih pogojev, tokrat ne na operacijo pošljejo tudi v tujino. zavarovalnica plača vse izvedene omenjam. Takšna zavarovanja dejansko razbre- storitve, saj bolniki te storitve tudi menjujejo javno zdravstvo in skrajšu- plačujejo preko obveznega in tudi Kje pa potem dela ta s.p.? Veliko jejo čakalne vrste. So pa opcijska in dopolnilnega zavarovanja. Hkrati je jih dela preko ponudnikov dodatnih jih plačuje tisti, ki to želi/zmore. Ob treba korigirati cene. Večina storitev zavarovanj za »preskok čakalne teh imamo še razdrobljena dodatna je premalo plačanih. To velja zlasti za vrste«, ki praviloma stanejo nekaj zavarovanja, o katerih slišimo v klinično delo, medtem ko so instru- evrov mesečno. Zavarovalnice, ki zadnjem času. Krijejo npr. prvi mentalizirane storitve z drago opremo ponujajo ta dodatna zavarovanja, so pregled pri specialistu, nato pa te kar solidno plačane. Zbranega denarja pridobile koncesije, ki so zaenkrat preusmerijo v javni sistem. Ta pa v je po nekaterih ocenah morda celo sicer del javne mreže, vendar pa so resnici ne skrajšujejo čakalnih vrst za dovolj, seveda če bi se ga zelo pregle- lastniki »privatni«. Zdravnik je pri poseg ali operacijo. dno porabilo in bi denar sledil bolniku njih zaposlen – kot s.p. Zaenkrat sicer ter bi se optimiziralo in nagrajevalo dobro plačan s.p., vendar bo ob Imamo tri vrste zavarovanj: medicino, ki ne dela vsega, kar zna ali poplavi teh zdravnikov na trgu verje- dodatna, dopolnilno in obvezno zmore, pač pa naredi tisto, kar je za tno postal zgolj prekarni delavec. zavarovanje; poleg tega pa še manjši bolnika najbolje, ob pravem času. Cena takega zavarovanja bo verjetno delež neposrednih plačil iz žepa. Ta Včasih je to res zgolj klinični pregled, narasla, sploh če bodo ukinili ob tem zavarovanja so različno »težka«: ne pa tri preiskave z magnetno reso- obstoječe dopolnilno zavarovanje. obvezno (preko ZZZS) približno 4 nanco in še endoskopija, za vsak Tako da pavšalne ugotovitve, češ da milijarde (ob covidu več); 600 milijo- primer. »privatizacijo« zdravstva vodijo nov dopolnilno zavarovanje; približno zdravniki, ne držijo, saj so glavni 600.000 za plačila neposredno iz Za skrajševanje čakalnih vrst je akterji večinoma zavarovalnice. žepa. Dodatna zavarovanja – to so ključno delo zdravnika. Svoje redno Zdravnik, zaposlen pri njih, pa res ne tista za preskok vrste, za katera lahko delo bi moral, tako kot vsak zaposleni, bo več delal v državnih zavodih in plačate nekaj evrov mesečno in opravljati vestno, strokovno in po čakalnih vrst ne bo skrajševal v ponujajo zaposlitev kolegom s.p. – de- svojih najboljših močeh. Vendar pa v javnih, pač pa v novonastalih zavodih. lujejo le, dokler vi plačujete obvezno sedanjem sistemu ni nagrajen, če dela zavarovanje. Zato izgleda, kot da več in bolje. Celo več – če bo sedaj Morda je vseeno vredno poudariti, plačate zgolj nekaj evrov mesečno, kar pripravljen dodatno delati v svojem da v zdravstvu ogromnih dobičkov pa z vidika cene celotne oskrbe ne prostem času, bo to lahko počel le v (takšnih, kot jih poznamo npr. v drži, saj plačujete tudi obvezno svoji matični ustanovi, ki pa marsi- sektorju informacijske tehnologije, zavarovanje, zaradi katerega ste nato kdaj (ali celo praviloma!) ni zmožna energetiki ali farmaciji), pri kakovo- sploh lahko preusmerjeni v državne/ optimalno organizirati dela. Že danes stnem delu z bolniki ter ob upošteva- javne zavode, kjer nato dokončno namreč tudi za zdravnike velja konku- nju javnega zdravstva in zdravja kot koristite storitve iz obveznega zavaro- renčna klavzula. Se pa že dogaja, da obče dobrine, zapisane med človekove vanja. Imajo pa te zavarovalnice nekaj bodo (in so že) nekateri zdravniki pravice, ni. Možno je ponujati storitve dobrega, kar bi obvezno zavarovanje – praviloma tisti, ki znajo delati več in na trgu, vendar pa to praviloma ne lahko prevzelo od njih. Njihovo delo: so pripravljeni delati tudi zunaj velja za področja onkologije in urgen- organizacijo pregledov in čakalnih rednega delovnika – prisiljeni iti v tne medicine, kjer stroški lahko zelo vrst ter preusmerjanje bolnikov v prekarstvo. Praviloma gre za mlajše hitro narastejo do nepričakovanih proste kapacitete bi lahko prevzelo

Revija ISIS F36orumJulij 2022 obvezno zavarovanje, kar bi prispeva- lo? Očitno pa je, da zdravstvo ni zastonj Ali je sploh mogoče kaj storiti, da lo k boljši izkoriščenosti sistema in in da je (količinsko) večina vplačil za ohranimo javno zdravstvo? Ni prepro- bilo v veliko pomoč bolnikom. zdravstvo vendarle solidarnih. sto, a se da: Kaj pa je z dopolnilnim zavarova- Kaj pa plansko načrtovanje in 1. Če želimo, da denar sledi njem, za katero vsi dajemo (razen plačevanje, da se novembra javnim bolniku, je treba uvesti pregledno prejemnika denarne socialne pomoči, zavodom ne splača opravljati storitev, informatizacijo v bolnišnicah. Nadzor ker mu ga plačuje občina) približno ker jih ZZZS tako in tako ne plača nad delom zdravnikov primarne ravni 36 evrov na mesec? Le-to ima zavaro- več? In tudi zato nastanejo čakalne (koliko bolnikov je pregledal na vana tveganja, kar je unikum v svetu. vrste? No, če bomo ob vseh idejah iz posamični dan, kaj je predpisal ipd.) Zato je ukinitev smiselna. To zavaro- koalicijske pogodbe še povišali prispe- že obstaja, nad delom zdravnikov v vanje je bilo pred leti »izumljeno« vek za zdravstvo na 12 % BDP (kar je bolnišnicah pa v resnici ne. Smiselna zato, ker se je takratna vlada bala sicer veliko in bi vsaj teoretično lahko je uvedba sistema po vzoru Avstrije upora, če bi se dvignila prispevna dobili odlične storitve), pa hkrati ne – KAGes, ki preko združevanja in stopnja za obvezno zavarovanje. bomo uredili razmer v zdravstvu, specializacije bolnišnic s poenotenim Vendar pa: približno 600 milijonov bomo samo še več denarja dobesedno e-kartonom omogoča združevanje letno poberemo iz tega zavarovanja. vrgli skozi okno. Zdravnikov je v skupnih služb, omogoča kakovostno Kje bomo torej ob morebitni ukinitvi Sloveniji namreč premalo. Naše delo in varno delo (kar je zlasti pomembno dopolnilnega zavarovanja dobili ta je regulirano tudi zaradi varnosti za bolnike) ter tudi omogoča merito- denar? Proračun se žal ne polni sam bolnikov in razmišljanje v smislu, da kratsko nagrajevanje zdravstvenih kot tista vreča iz pravljice. Morda bomo vse zdravstvene delavce privili delavcev. Samo v preglednem sistemu bomo sredstva dobili iz dodatnih do skrajnih mej zmogljivosti, zlasti pa bomo tudi zares vedeli, ali res damo obdavčitev dela? Nekaj denarja za zdravnike(!), se z vidika varnosti premalo sredstev za zdravstvo ali pa zdravstvo bi sicer lahko dobili npr. iz bolnikov (in že tako izgorelih zdrav- morda ta sredstva celo zadoščajo. obdavčitve sladkih pijač in živil, ki stvenih delavcev) ne zdi modro. Zelo Informatizacija bo omogočila tudi, da vsebujejo prekomerne količine slad- verjetno bodo tisti, ki že zdaj delajo se bo točno videlo, koliko in kako korja, vendar pa to vseeno ne bi več, delali še več in se približali meji določen zdravstveni delavec, ne le zadoščalo za ukinitev dopolnilnega ne več varnega dela (nekateri so zdravnik, dela. Zato ne bo mogoča zavarovanja. Vedeti moramo, da je verjetno to mejo že presegli). Anekdo- fiktivna prisotnost na delovnem obvezno zavarovanje precej storitev te o zdravnikih, ki hodijo počivat v mestu; delo bo moralo biti opravljeno preložilo na dopolnilno. Tako da javni zavod, da nato spočiti delajo pri kakovostno. To bo omogočilo prihran- bolniki potrebujemo ta sredstva, saj zasebniku, so prej anekdote kot ke, ki pa so večinoma na sekundarni bomo sicer ostali brez storitev, ki jih pravilo. Gotovo pa sta potrebna in terciarni ravni, ne pa na primarni potrebujemo, oz. bomo morali zanje reorganizacija in razmislek npr. o ravni, v ambulantah. doplačevati iz žepa. Morda se 10–20 nekaterih dežurnih mestih, pametni % cene operacije ne zdi veliko, vendar izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti, 2. Nujna je reorganizacija ZZZS in pa to lahko predstavlja za nekoga z potrebah po določenih specializacijah ukinitev planskega načrtovanja (kar je minimalno plačo veliko denarja. ipd. Popoldansko delo opravlja le del ob pregledni informatizaciji mogoče), zdravnikov. Veliko mladih razmišlja tako da ne bo zmanjkalo denarja za Kaj pa obvezno zavarovanje preko prej v smeri uravnoteženja prostega in storitve za bolnike že novembra. Ker ZZZS? Gre za 6,36 % vaše bruto osnove delovnega časa in nima posebnih želja zdaj zdravnik iz javnega zavoda plača- za obračun prispevkov ter 6,56 % od po preživljanju življenja v službi. ne preglede in posege (potem ko je delodajalca, kar znese približno 260 Prihranki v zdravstvu so mogoči kvota v javnem zavodu izpolnjena) evrov na mesec ob povprečni plači oz. drugje, zlasti pri boljši organizaciji, ne lahko naredi le pri koncesionarju, ne pri minimalni plači približno 150 evrov pa pri iztrošenem kadru. Ne pozabi- pa v javnem (državnem) zavodu. Ali bo na mesec. Z višino plače stroški za mo, da bodo obljubljena dodatna smiselno potem pripojiti dopolnilno zdravstvo rastejo, včasih celo toliko, da sredstva ob stresnem testu (kot da ni zavarovanje k obveznemu; ali se bomo priporočam, da pogledate na svojo pla- bil že covid dovolj) verjetno šla v lahko znebili dodatnih zavarovanj – to čilno listo. Morda boste presenečeni. storitve: zavode in k dobaviteljem. bomo pa videli po izvedenih prvih Meni se zdijo ti zneski visoki, sploh ob Zelo verjetno se ne bodo prelila k korakih. Brez informatizacije in nujne dejstvu, da 130.000 ljudi v Sloveniji tistim, ki bodo delali več. Zato stresno reorganizacije tega enostavno ne vemo. – nekateri kljub dolgoletnemu plačeva- testiranje pomeni ob (pre)nizkih nju tega obveznega prispevka za zdrav- cenah storitev ter za slabo plačane 3. Treba je urediti ustrezno plačilo stvo – nima niti lastnega zdravnika. Ali mlajše zdravnike le več dela. Tepež glede na vrsto dela v zdravstvu (pri- je torej obvezno zavarovanje preplača- vlečnega konja pa se po navadi slabo marna raven si glede na razmere no in dobimo premalo za to, kar plaču- konča. zasluži takojšnje povišanje osnovnih jemo? Morda pa res plačujemo prema- plač) ter izenačiti plačilo za delo, ne glede na delodajalca. Danes namreč

Revija ISIS Foru3m7Julij 2022 velja, da zdravnik iz matične ustanove tistih, ki več delajo z bolniki. Delo bi vrhunske medicine doma, ne v tujini. raje dežura drugje, v njegovi matični bilo plačano glede na to, kaj kdo Sodobna akademska bolnišnica bi bila ustanovi pa dežura nek drug zdravnik, počne. Akademsko in pedagoško delo zgrajena ob avtocesti, na zemljiščih, ki zato ker se jima to bolj splača, saj sta bi bilo plačano iz denarja za visoko so znatno cenejša kot tista v središčih (večinoma kot s.p.) bolje plačana v šolstvo; raziskave iz denarja za razi- mest. Težav z dragim parkiranjem in neto zneskih, kot pa če dodatno skave in projekte, tudi iz mednarod- mestno gnečo ne bi bilo več. Prihranili dežurstvo opravita v matičnem nih razpisov. Že danes je tako, vendar bi pri stroških nakupa in ureditve javnem zavodu. Kako lahko koncesio- pogosto prihaja do prekrivanja tako zemljišč ter te prihranke prelili v nar dela z dobičkom, javni zavod pa časovno kot organizacijsko s klinič- vsebino akademske bolnišnice. ne, pa ni samo stvar računovodstva, nim delom. Bolniki bi bili deležni Terciarnih ustanov ne bi ukinjali, saj pač pa predvsem organizacije dela na najnovejših, eksperimentalnih zdra- potrebujemo tudi odlično klinično nivoju vseh kadrov. Treba je tudi vljenj; drago in eksperimentalno delo; Ljubljančani pa potrebujemo urediti anomalije glede na plačila v zdravljenje ne bi zajedalo rutinskih regijsko bolnišnico. timu, ki so nastala v zadnjem času. storitev; zdravstvo bi sledilo sodobni medicini, bi pa zahtevalo tudi vključe- Si želim preveč? Morda. A zdravje 4. Zaradi napredka medicine in vanje bazičnih strok, po zgledih iz in skrb zanj je človekova pravica, za razvoja je smiselna ustanovitev tujine. Na dolgi rok bi lahko postali katero si moramo vsi prizadevati. akademske bolnišnice s kampusom, to, kar smo enkrat že bili – center Zdravstvena oskrba pa žal nikoli ni po zgledu bolnišnice v Gradcu. Ta bi odlične medicine za ta del Evrope/ bila zastonj. poleg akademske, tudi raziskovalne in Balkana. V takem akademskem centru z bazičnimi raziskavami podprte bi se šolali tuji zdravniki, kar bi marsi- Dr. Tina Bregant, dr. med., spec. medicine omogočala jasno razmejitev koga prepričalo, da bi kasneje ostal pediatrije, spec. fizikalne in dela akademskih profesorjev, klinič- pri nas. Bolniki pa bi bili deležni nih profesorjev, tistih, ki poučujejo, in rehabilitacijske medicine, CIRIUS Kamnik – Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Nazaj v preteklost Marjan Fortuna dopolnilno delo zdravnikov pri drugih pol. Saj smo tak eksperiment že imeli delodajalcih, in ali je bilo zaradi tega in ga ni treba ponavljati. Primum non nocere (Najprej ne javno zdravstvo kaj in koliko prikraj- škoditi) je Hipokratova misel, name- šano. Ob kritikah na račun sedanjih njena zdravnikom. Lahko pa bi jo razmer – kot neposredni izvajalec upoštevali tudi pri vodenju zdravstva. Slišimo bolj ali manj argumentira- zdravstvene dejavnosti že več kot 50 ne razprave, kritike, mnogo populiz- let – pa ne morem ostati ravnodušen. Da je reforma zdravstva nujna, se ma in demagogije. Ob pozivih, da Zdravniki smo res (naj)pomembnejši verjetno večina od nas strinja, a si jo potrebujemo tako zdravstvo, kot ga akterji, čeprav zdravstvo ni gledališče, marsikdo predstavlja malo po svoje. hočemo in potrebujemo, se vsi strinja- ampak hudo resna dejavnost. Nismo Najbolj pa je nesmiselna in škodljiva mo. Pogrešam pa predloge – kar je pa mi edini »problem«. So še drugi, reforma, ki ob vsesplošnem pomanj- bistveno – kakšno pa zmoremo. Ni nič manj pomembni, od naših najte- kanju zdravnikov predvideva omeje- vprašanje vedno samo denar, ampak snejših sodelavk in sodelavcev medi- vanje ali kar prepoved(!) dela zdravni- predvsem organizacijske spremembe; cinskih sester in tehnikov ter ostalega kov zunaj svojih zdravstvenih strokovnosti v zdravstvu je k sreči medicinskega in tudi nemedicinskega zavodov, kar ni bilo niti v prejšnjem dovolj, kar dokazujejo tudi zelo osebja, predvsem pa vodstveni kader. sistemu. Če bi, recimo, to »noro« cenjeni naši zdravniki doma in v idejo sprejeli, bi se zdravstveni sistem tujini. Povsem nestvarna je ureditev Spremembe, ki so potrebne, pa se v kratkem res zrušil in težko bi ga kar 61 prioritet in ciljev v zelo krat- ne zgodijo hitro, ker so proces, ki zopet postavili na noge. In potem še kem času (Delo, 17. maja 2022). Če bi pravzaprav stalno poteka in ni nikoli »oživljanje« konkurenčne prepovedi, jih uspeli uveljaviti vsaj manjši del, bi končan. Reforme potekajo stalno ne da bi sploh imeli ustrezne analize, storili ogromno, ker so cilji med seboj glede na potrebe pacientov, razvoj ali je državno zdravstvo sploh sposob- povezani. Govori se o nekakšnem znanosti in materialne možnosti no prevzeti breme, ki ga sedaj prinaša eksperimentu v zdravstvu. Ne vem, ali družbe. Ko se kritizirajo sedanje so nekateri prespali zadnji dve leti in razmere, se ne ponujajo boljše in pravičnejše rešitve, ampak vračanje

Revija ISIS F38orumJulij 2022 nazaj v preteklost. Na osnovi izkušenj no obravnavani v osnovnem zdrav- bam po zdravstvenih storitvah, ne da trdim, da so nujni primeri obravnava- stvu, ker imam nekaj izkušenj z delom bi čakali na odločitve politike. Zaseb- ni enako in je floskula »Zdravstvo za v osnovnem zdravstvu. Kot speciali- no delo je treba čim bolj vključiti v vse, ne le za bogate« povsem deplasi- zant interne medicine sem kar nekaj mrežo celotne zdravstvene dejavnosti, rana. Res pa je, da če nekatere storitve let delal kot pogodbeni sodelavec kar bi moral biti naš cilj. Koliko manj doplačamo, ali še bolje, če imamo področnega zdravstvenega doma in bi bilo podvajanja pregledov in drugih sklenjena dodatna in ne zgolj dopol- glavni problem je bila že takrat storitev, če bi ravnali tako?! nilno zavarovanje, je lahko dostop- neskončna administracija, ki je je bilo nost boljša, hitrejša in marsikdaj tudi iz leta v leto več. Sedaj ti pa neki Država in v njenem imenu vlada obravnava strokovno boljša. Zato je novodobni politiki solijo pamet o ni in nikoli ne bo dober gospodar. rešitev za boljše zdravstvo ne ukinitev nesprejemljivosti dela zdravnikov pri Nobene potrebe ni, da recimo direk- dopolnilnega, ampak krepitev doda- več delodajalcih. Moj direktor je tako torje bolnišnic imenuje vlada, odločil- tnega zavarovanja in njihovo ukinja- delo razumel kot dodano korist tudi no besedo pri njihovem imenovanju nje je korak nazaj v preteklost. za mojo delovno organizacijo, kjer pa bi morali imeti plačniki, zaposleni sem bil redno zaposlen, in je tako in morda zastopniki pacientov, ne pa Predvsem bolnikom ni razumljivo, dodatno delo celo vzpodbujal, za kar minister s Štefanove 5. Je pa seveda kako je mogoče, da ima tako po- sem mu izjemno hvaležen. Takrat mi ključna vloga resornega ministrstva membna dejavnost, kot je zdravstvo, ni nihče niti slučajno omejeval dela izdelava mreže zdravstvenih zavodov tako politikantski pristop. Razni ter oporekal, da nimam ustreznih in skrb za čim večjo strokovnost dela »teoretiki« in zagovorniki strogo kompetenc. Že takrat je bilo vsako- skupaj s strokovnimi združenji zdrav- reguliranega državnega zdravstva mur, ki se je kaj spoznal na zdravstvo nikov. Bolnišnice bi lahko postale tudi trdijo, da so za težave v zdravstvu in in živo medicino, jasno, da mora in delniške družbe, katerih večinski izgube krive predvsem (pre)visoke tudi lahko vsak zdravnik po konča- lastnik bi bila država, zaposleni, plače, pa »dvoživkarstvo«, korupcija nem pripravništvu marsikaj stori sam, ZZZS, večja podjetja, ki poslujejo z in nepregledno trošenje denarja, ki ga saj smo se zato učili in tudi delali. zdravstvom, in še kdo. namenjamo za zdravstvo. Redko kdo Predvsem močno razvito in dostopno pa omeni, da so pomemben razlog osnovno zdravstvo je temelj vsakega Če ne bo najširšega družbenega demografske spremembe in zato večje sistema, kar je končno spoznala tudi soglasja in sodelovanja zdravstvenih število starejših bolnikov ter boljše in politika in kamor po mojem mnenju delavcev in politike, se razmere v bolj dostopne diagnostične in terapev- sodi tudi velik del specialistične zdravstvu ne bodo izboljšale in to tske možnosti, kar je posledica na- ambulantne dejavnosti, ne samo bomo občutili tako bolniki kot izvajal- predka medicine in tehnološkega splošne oz. ambulante družinske ci. Reforma ni revolucija, ampak razvoja, čemur kot družba doslej medicine, pediatrije in ginekologije. dobro premišljene in postopno nismo posvečali dovolj pozornosti (in uveljavljene spremembe. Zato so za denarja). In prav zaradi takega na- Populistično je zahtevati, da je doseganje ciljev potrebni majhni predka so se spremenile možnosti treba zasebno delo strogo ločiti od koraki. In ponavljam, »Primum non podaljševanja boljše kakovosti živ- javnega. Nasprotno! Večino ambulan- nocere«! Lahko bi pa rekli tudi ljenja. tnega dela bi lahko opravljali bodisi »Festina lente« (Hiti počasi)! koncesionarji bodisi čisti zasebniki, Skoraj 40 let sem delal na ljub- kar se dejansko že dogaja in so izva- Prim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj ljanski urgenci in obravnaval tudi jalci samo sledili naraščajočim potre- bolnike, ki bi bili lahko enako strokov- Tranzicija slovenskega zdravstva Janez Vode Spoštovane kolegice in spoštovani vodjo zobozdravstva v ZD zapletla v nilo. Odgovorila je precej trdo: »Nič kolegi, pogovor. Menda se je tudi takrat se ne bo spremenilo.« Njena napoved politika menjavala in izrazil sem svoje se je zlovešče uresničila. Sistem se v ko sem pred trinajstimi leti začel upanje, da se bo vendarle kaj spreme- vsem tem času dejansko ni nič spre- delati kot mlad zobozdravnik, sva se z

Revija ISIS Foru3m9Julij 2022 menil. No, morda za odtenek. In ne želijo točno k njemu. Pri nas imaš socialističnega sistema. Ko se je morem reči, da se je spremenil na drugačno, slabšo možnost izbire: ali slovenska družba pred tremi desetletji bolje. V mislih imam propadanje greš v čakalno vrsto ali pa v samoplač- odločila, da bo iz socialističnega državnega zdravstva v njegovih niško ambulanto. Kar je med drugim sistema prešla na tržno gospodarstvo, preštevilnih simptomih in posledično tudi nepošteno do pacientov, saj se v zdravstvu ta tranzicija ni zgodila. rast t.i. samoplačniškega sektorja. morajo še enkrat plačati, za kar so v Dokler bo zdravstvo v svojem bistvu Sprememba se torej dogaja, a se principu enkrat že plačali. organizirano tako, kot so to osnovali v dogaja stihijsko, vsekakor ne po socializmu, toliko časa bomo imeli kakšnem načrtu, pri katerem bi Svoboda izbire, ki bi jo imel probleme s čakalnimi dobami in sodelovali tudi zdravniki. Rekel bi, da pacient, bi prinesla svobodo tudi nam drugimi anahronizmi. Zato je po so se čakalne vrste še podaljšale, izvajalcem. Primarni nivo je danes mojem mnenju nujno, da se v našem število ljudi, ki nimajo izbranega urejen, bolje rečeno, zaznamovan s zdravstvenem sistemu uveljavi prin- osebnega zdravnika, je naraslo na koncesijami. Vendar je ta sistem cip svobodne izbire, da lahko ljudje 130.000. In to število bo še raslo, saj preživet. V zobozdravstvu, ki je moje svobodno izbirajo, pri katerem izva- je med mladimi zdravniki zanimanje področje, se ravno zaradi koncesij jalcu želijo opraviti storitev. Tak za družinsko medicino zaskrbljujoče dogajajo največje svinjarije. Grda in princip pomeni vnašanje moderne nizko. Ko samo malo pridejo v stik s težka je ta beseda, vendar poznam tržne miselnosti v organiziranju to vejo medicine, vidijo, kako veliki preveč zgodb, ne nazadnje sem jih zdravstvenega sistema, pomeni vnaša- problemi so tam, in se tega raje sploh nekaj izkusil tudi na svoji koži. Pa ne nje svobodne iniciative in pomeni ne bi šli … Še vedno se dogajajo bi o tem. Najbolj pa nastradajo konec prenekateri anomaliji, ki danes preplačila pri nakupu medicinske najšibkejši v teh zgodbah – pacienti. hromi naše zdravstvo opreme, a so tiste, ki so o tem glasno Ti ne morejo k (zobo)zdravniku oz. (npr. sistem koncesij, plačevanje govorili, uspešno utišali. Osrednji čakajo nanj predolgo. Druga možnost po programih, čakalne dobe, uravni- sindikat Fides se trudi, da bi bili izbire je samoplačniška ambulanta, če lovka ...). zdravniki izvzeti iz enotnega plačnega jim njihova denarnica to dopušča. Res sistema, a se to na žalost še ni zgodilo. je, da svoboda izbire ni v neposredni Pojavi se vprašanje, kaj in kako je Uravnilovka nas še kar naprej hromi. povezavi s problemom pomanjkanja treba spremeniti, da se taka spre- Skratka, problemov je veliko (če zdravnikov, vendar v temelju spremi- memba zgodi. Ključno vprašanje pri nanizam le največje), rešitev zanje pa nja organizacijski pristop do našega tem pa je, ali je družba sploh pripra- kot da ni nikjer. dela in vnaša vanj svobodo. Danes si vljena, da se to spremeni. Odgovor na vezan s koncesijo ali s programom in prvo vprašanje je seveda precej Mislim, da nas je veliko, ki smo nimaš možnosti, da bi si reguliral, enostaven: ZZZS ima v svojih pravilih razočarani nad obstoječim zdravstve- koliko boš delal glede na svoje zmož- nek člen, ki ne dopušča, da bi pacient nim sistemom. V teh dneh se je spet nosti. Plačani pa smo vsi enako, po izstavil ZZZS-ju račun za storitev, ki sestavila nova vlada. Pravijo, da bodo uravnilovki. Ne slepim se – četudi bi jo je opravil pri kateremkoli izvajalcu, naredili eksperiment. Kaj hočejo s obstajala možnost svobodne izbire, bi ki ima licenco in dovoljenje za opra- tem povedati?!? Zveni sila čudno ... vseeno morali veliko delati, ker nas vljanje dejavnosti, ampak samo pri Čakalne dobe so nerešljiv problem za (zobo)zdravnikov primanjkuje. Imel tistih s koncesijo oz. pogodbo. Znan je celo vrsto ministrov. Vsak je oblju- pa bi vsaj možnost, da bi lahko rekel, primer zobozdravnika Krištofa Zevni- bljal, da bo ta problem rešil, pa se da toliko še zmorem, več pa ne. ka, ki je hotel to doseči preko sodišča. zadeva iz enega v drug mandat le še Sposobnejši pa bi naredili več. In bi Vendar v svoji pobudi na žalost ni poslabšuje. Izvirni greh, ki je kriv za bili skladno s tem tudi plačani. Ne uspel. Odgovor na drugo vprašanje, to anomalijo, se po mojem mnenju vem, kako si prihajajoča oblast pred- ali je družba pripravljena, da se izvede skriva v osnovnem, temeljnem orga- stavlja, da bo motivirala zdravnike, če tranzicija slovenskega zdravstvenega nizacijskem pristopu, ki je zgrešen. tega pristopa ne namerava spremeni- sistema, pa se mi zdi bistveno trši Pri nas pacient nima svobode izbire. ti. Konec koncev tudi zdravniki (na oreh. Eden od načinov, za katerega Če bi pacient imel to svobodo, da bi žalost) vemo, kaj se splača in kaj se ne sem se pred časom zelo ogreval in sem takrat, ko bi potreboval zdravstveno splača. bil mnenja, da bi lahko pripeljal do storitev, to lahko dobil pri komerkoli, tranzicije slovenskega zdravstvenega ki ima licenco in dovoljenje za opra- To, da pacient ne more prosto sistema v modernega, svobodnega, je vljanje dejavnosti, potem ne bi imeli izbirati, pri katerem izvajalcu bo dobil stavka. Dobra se mi je zdela ideja npr. problemov s čakalnimi dobami. V potrebno storitev, da zdravniki nismo krožne stavke, kar pomeni, da bi vsak Franciji, Švici, na Nizozemskem itd., plačani skladno s tem, koliko in kako dan v tednu v nekem območju recimo kjer pacient ima to možnost izbire, naredimo, da ZZZS še vedno deluje po za eno uro prekinili delo. Temeljna čakalnih dob ne poznajo. Najbrž se principih planskega gospodarstva, da stavkovna zahteva bi bila uveljavitev nabere vrsta pri kom, ker pacienti ima ZZZS monopolni položaj – vse to principa svobodne izbire. Vendar sem in še kaj so ostaline iz preteklega

Revija ISIS F40orumJulij 2022 razmišljanje o takem pristopu precej organizacije zdravstvenega sistema. S sistema, če pri njegovi zasnovi ne opustil. Taka in tako velika spremem- tem v zvezi menim, da bi morala sodelujejo zdravniki. Mi v sistemu ba vendarle zahteva širše družbeno Zdravniška zbornica Slovenije odigra- delamo in ga zato najbolje poznamo razumevanje in soglasje, kar pa je s ti bolj opazno vlogo. Pogrešam aktiv- in zato tudi najbolje vemo, kaj je v stavko težko doseči. Tudi nihče ne nosti zbornice, ki bi odpirala vpraša- njem narobe ali slabo. more prisiliti poslancev v parlamentu, nja in razpravljala o spremembah da bi izglasovali neko tako spremem- zdravstvenega sistema. Morda bi Naj dodam še svojo misel: če bo. So svobodni. In pripadajo različ- lahko ustanovila odbor, ki bi se zdravniki sami ne bomo domislili in nim strankam. Te pa v svojih progra- ukvarjal ravno s temi vprašanji, ki bi zahtevali izboljšav zdravstvenega mih, kar se tiče zdravstva, v glavnem se trudil, da bi ta vprašanja obravna- sistema in s tem pogojev, v katerih leporečijo. So tudi izjeme. Kakorkoli, vala širša družba. V prvi vrsti bi se delamo, nam tega nihče drug ne bo za izvedbo tranzicije slovenskega morali seveda o teh vprašanjih med postregel na pladnju. Zato je čas, da zdravstva bo potrebno širše družbeno seboj pogovoriti zdravniki in mnenja namesto pritoževanja staknemo glave soglasje: ko bodo ljudje razumeli, za tudi pomeriti z anketo. Tak odbor bi in sami začnemo delati, da dosežemo kakšno spremembo si zdravniki morda lahko v zvezi s temi vprašanji temeljno spremembo, ki se v zdrav- prizadevamo, bodo tudi politične poizkusil voditi dialog s političnimi stvu enkrat preprosto mora zgoditi. stranke oz. poslanci v parlamentu strankami, njihovi poslanci so tisti, ki izglasovali in uzakonili to spremembo. v parlamentu pritiskajo na tipke … Hvala vsem, ki ste uspeli prebrati Razmišljanje temelji na predpostavki, moje razmišljanje. za dosego katere se tudi praktično nič Naj zaključim z mislijo, ki jo je v ne dela: to je, da smo zdravniki enotni nekem članku v reviji Isis zapisala Janez Vode, dr. dent. med., Selnica ob v svoji zahtevi po temeljni spremembi naša prejšnja predsednica, dr. Čeba- Dravi, [email protected] škova: ni dobrega zdravstvenega Kdo se boji anonimnih prijav? Zdenka Čebašek - Travnik mandatu zbornice, torej dobrem letu, letos objavili anketo o spoštovanju so prejeli tri. Nanašale so se na med- delavskih pravic med mladimi K razmisleku me je spodbudil za- sebojne odnose in organizacijo dela. zdravniki (https://www.delo.si/no- pis novinarke Brigite Ferlič Žgajner v V prvi so zagotovili anonimnost pri- vice/slovenija/delajo-preko-zakon- Delu dne 21. 5. 2022 z naslovom javiteljev ter z osebnimi srečanji in sko-dovoljenih-48-ur-na-teden/). Še Zdravniki naj se pri pritožbah iz- veliko truda zadevo uspešno rešili. posebej specializanti so v šibkejši postavijo – Anonimke: Svet za izo- Dveh pritožb niso mogli raziskati, ker vlogi in ob morebitnih osebnih za- braževanje jih ne bo več obravnaval. zaradi anonimnosti prijavitelja ni merah z neanonimno prijavo kršitev Mladi zdravniki nočejo pometanja te- bilo mogoče ponuditi pomoči članom tvegajo nadaljnjo karierno pot. »Kar žav pod preprogo. Novinarka je pov- oz. odgovoriti na prijavo. Poudarili si najmanj želimo, je pometanje te- zela objavo na spletni strani Zdravni- so, da bodo ne glede na sklep vsak žav pod preprogo, saj se glede na re- ške zbornice Slovenije https://www. prejeti zapis (tudi anonimni) še zultate ankete to že tako ali tako zdravniskazbornica.si/informacije- vedno skrbno proučili in poskušali prepogosto dogaja.« Zato bi se Mla- publikacije-in-analize/ preveriti verodostojnost zapisane- dim zdravnikom zdelo smiselno na obvestila/2022/05/09/anonimne- ga.« Iz vodstva zbornice so torej od- zbornici vzpostaviti institut zaupni- prito%C5%BEbe-vezane-na-izvajanje- govorili, da so eno anonimno prijavo ka, preko katerega bi potekala ko- specializacij-zdravnikov in se z temeljito obravnavali, v prihodnje pa munikacija s prijaviteljem. Ta bi vprašanji obrnila na zbornico in na tega ne bodo več delali oz. bodo ano- svojo identiteto razkril samo zaupni Mlade zdravnike, kasneje še name kot nimne prijave obravnavali, če pristoj- osebi, postopki pa bi bili anonimni. prejšnjo predsednico zbornice. ni odbor oceni, da je to potrebno. Ta predlog bodo posredovali tudi vodstvu zbornice. (V času pisanju Citiram zapis novinarke o odgovo- Na novinarkino vprašanje so od- tega besedila na spletni strani Mla- ru Zdravniške zbornice na njeno vpra- govorili tudi Mladi zdravniki, ki so dih zdravnikov ni najti informacije, šanje: »In koliko pritožb so prejeli, da da bi takšen predlog vodstvu dejan- so se odločili za tak korak? V zadnjem sko tudi poslali.)

Revija ISIS Foru4m1Julij 2022 Vprašanje anonimk in našega od- je zdravnica konzultantka in razisko- lektivno. »Če se kršitve dogajajo ve- nosa do njih je vredno premisleka. valka v Veliki Britaniji. Zanimivo bi čjemu številu tvojih sodelavcev, se po- Vloga anonimk se namreč s časom in bilo pridobiti informacije o (osebnih) govori z drugimi v kolektivu in z dogajanjem v družbi spreminja. Dol- razlogih za odhode nekaterih drugih preveri, ali so tudi oni pripravljeni go se jim je pripisovalo vlogo nemo- mladih in sposobnih kolegov v tujino. ukrepati.« (https://www.mladiplus. ralnega početja (Igličar A. Anonimna Nekateri so odšli tudi zato, ker z od- si/2019/09/24/kako-podati- prijava kot primer nemoralnosti prav- kritimi pritožbami nad odnosi v de- prijavo-2/). Dodajajo še: »Tudi če se ne norme, https://www.insolvinfo.si/ lovnem okolju niso bili uspešni. ne odločiš za prijavo, ampak namesto medijsko-sredisce/v-srediscu/178520, tega delodajalca soočiš z dejstvom, da in Novak M. Anonimne prijave, Svet za izobraževanje zdravnikov se zavedaš svojih pravic in zahtevaš, https://www.iusinfo.si/medijsko-sre- je v svoji izjavi poudaril tudi, da »je v da jih upošteva, je vedno bolje, da to disce/kolumne/168137). Oba zapisa vsakem pritožbenem postopku treba naredi več delavk in delavcev skupaj, izpod peresa pravnikov izvirata iz leta dati možnost seznanitve in izjasnitve kot da se izpostaviš sam!« 2016. Kasneje so tudi pravniki dopu- obema stranema. V primeru prejetih stili možnost anonimnih prijav, še po- anonimnih pritožb se Svet tako ne Skupna ali skupinska prijava ne- sebej glede inšpekcijskih nadzorov. more ustrezno odzvati, saj med dru- pravilnosti daje prijaviteljem več Danes možnost anonimnih prijav do- gim pri reševanju morebitnih proble- moči, morda prinaša tudi priložnost, puščata tudi naša e-Uprava in policija, matik ne razpolaga niti z informacijo da se o nepravilnostih pogovorijo s več o tem najdete na povezavi o tem, komu in na kateri naslov se pristojnimi. https://e-uprava.gov.si/drzava-in- posreduje prošnja za dodatno razja- -druzba/anonimne-prijave.html. Dr- snitev, dopolnitev, odgovor oz. infor- Da je prijavljanje nepravilnosti in žavni organi so torej prepoznali vred- macija o zaključku obravnave pritož- težav v procesu usposabljanja zdrav- nost in prednost možnosti anonimnih be«. To stališče je mogoče razumeti, nikov zelo pereče, sem se zavedela že prijav nepravilnosti. Ker ima zdravni- saj predstavlja osrednjo težavo tudi v leta 2016, ko sem bila povabljena k ška zbornica tudi več javnih poobla- primerih drugih anonimnih prijav in podpisu peticije o preprečevanju sa- stil, med drugim tudi glede usposa- pritožb, zato so ponekod postopki momorov med študenti medicine in bljanja zdravnikov, bi bilo smiselno anonimnih prijav prilagojeni tako, da specializanti v ZDA (https://www. podrobneje razčleniti vprašanje ano- omogočajo – še vedno anonimno – thepetitionsite.com/869/066/029/ nimk, ki jih člani pošiljajo svoji zbor- komunikacijo s prijaviteljem. Vendar demand-aamc-and-acgme-put-an- nici. opozarjam, da soočenje med prijavite- -end-to-medical-student-and-resi- ljem in prijavljenim ni smiselno, saj se dent-suicide/). Peticijo, v kateri je Odločnost Sveta za izobraževanje prijavitelj (lahko tudi upravičeno) boji zahteva, da ACGME (Accreditation zdravnikov, da anonimnih prijav ne takšnega postopka in je prav zato iz- Council for Graduate Medical Educa- bodo več obravnavali, me je neprije- bral anonimno pot. Kako resno so se tion) in AAMC (Association of Ameri- tno presenetila. Predvsem stališče, … lotili obravnave anonimnih prijav v can Medical Colleges) poskrbita za da anonimnost zdravnikov v kate- šolskem sistemu v ZDA, nam prikaže učinkovito preprečevanje samomorov remkoli postopku ni na mestu, saj nedavno objavljen članek v Science študentov medicine in zdravnikov ter zdravnike odlikuje visoka stopnja Direct Evaluating a statewide da zahtevata, da programi medicin- profesionalizma, ki vključuje tudi anonymous reporting system for stu- skega usposabljanja sprejmejo kon- sposobnost soočenja različnih mnenj. dents and multidisciplinary response kretne ukrepe za boj proti kulturi zlo- Takšno stališče po mojem mnenju od- teams: Methods for a randomized rabe in nudijo rutinsko in zaupno psi- raža neupoštevanje razmerja moči trial (https://www.sciencedirect. hološko podporo na delovnem mestu. med prijavitelji in tistimi, zoper kate- com/science/article/pii/ re se ti pritožujejo, saj je moč izrazito S0883035521001312). Nedvomno je, da pomoč pri na strani kritiziranih. O tem govorim obravnavi anonimnih prijav ali iz lastnih izkušenj iz pogovorov z mla- Druga težava, s katero se srečujejo pritožb potrebujejo tudi tisti, ki so dimi (pa tudi starejšimi) zdravniki, ne anonimni prijavitelji, je povezana z »predmet« prijave. Tudi o tej plati nazadnje je bilo o tem mogoče prebra- zaupanjem do naslovnika. Obljuba, da imamo nekaj prosto dostopnih virov, ti v splošnih medijih. Naj samo spom- bo identiteta pritožnika ostala neraz- kot primer navajam pet nasvetov za nim, kaj se je zgodilo s specializantko krita, se v naših razmerah ne kaže kot obravnavo anonimnih prijav iz Kana- pediatrije v primeru smrti dečka Bora dovolj trdna, zato je smiselno upošte- de (https://www.vmlawcorp.com/ Nekrepa v UKC Maribor: ni ji uspelo vati predlog Mladih zdravnikov, da bi blog/5-tips-for-handling-anonymous- opraviti specialističnega izpita v Slo- se takšne pritožbe podajale preko zau- -complaints-rxbzg), kjer svetujejo, da veniji (https://old.slovenskenovice.si/ pnika. Načine in navodila za podajo previdno razmislite o tem, da ste »v novice/slovenija/borova-zdravnica- pritožb so zelo nazorno opisali tudi v prijavi«, prepričajte se, da imate -neuspesna-na-specializaciji), zdaj pa Sindikatu Mladi plus, kjer tudi opo- vzpostavljen sistem zaupnega poroča- zarjajo, da naj pritožniki delujejo ko- nja zaposlenih, razmislite o najemu preiskovalca, izpeljite raziskavo o

Revija ISIS F42orumJulij 2022 klimi na delovnem mestu, pustite vedno dolžna ukrepati, če je potrebno, vedno zagovarjala načelo, da se tudi odprta vrata službi za odnose z zapo- da se zaposlenim zagotovi varno anonimke obravnava (ne glede na slenimi. Seveda gre za navodila iz delovno mesto, brez nadlegovanja ali pravilnike), saj ima tisti, ki se ne drugačnega kulturnega in delovnega diskriminatornega ravnanja.« podpiše, gotovo svoj razlog za vztraja- okolja, a nikjer ni nasveta, da naj nje pri anonimnosti. Problem ostane anonimnih prijav ne obravnavajo. Kot Bolj kot to, kar boste naredili, je nerešen, če se anonimke vsebinsko ne pišejo, bi morali delodajalci poudariti pomemben nasvet o tem, česa nikakor preuči. Menim, da bi vodstvo zbornice svojo zavezanost obravnavanju vseh ne naredite: Ne delajte panike, storite moralo razmisliti o spremembi pritožb – anonimnih ali ne – ko se vse po svojih najboljših močeh. Ne pravilnika, ki bi ravno na področju pojavijo. To bo vsem zaposlenim sklepajte prehitro in ne hitite s sodbo. usposabljanja zdravnikov in zobo- znak, da bodo njihove pomisleke Ne zavrzite pritožbe samo zato, ker zdravnikov izrecno dovolil obravnavo jemali resno, in jim omogočilo, da se anonimnost poročevalca otežuje anonimnih pritožb in sprejel tudi oglasijo tudi v prihodnosti. preiskavo. Preden opravite pred- način prijave anonimk – da ostane hodno preiskavo, ocenite, ali je možnost povratne informacije. Dodajam še nasvete, kako se pritožba veljavna. Ne maščujte se odzivati na anonimne prijave. Iz tujih tistim, ki jih sumite, da so podali Ideja o vzpostavitvi zaupnika, ki bi virov povzemam nasvete o tem, kaj prijavo, ali morebitnim pričam. Ne prejemal pritožbe zdravnikov in narediti in česa ne (https://trustmi- govorite z ljudmi, ki niso pomembni zobozdravnikov, torej ostaja še vedno neral.com/managing-employees/ za preiskavo. Pritožbo delite le s aktualna, kot je bila v letu 2016, ko responding-to-anonymous-complain- tistimi, ki morajo zanjo vedeti. smo izdali knjigo Stebri zdravništva ts-dos-and-donts/). Ti nasveti so Deljenje vsebine anonimne pritožbe s (https://zdenkacebasektravnik.si/ uporabni tudi za naše razmere. V tistimi, ki jim zanjo ni treba vedeti, wp-content/uploads/2016/09/Stebri. uvodu beremo: »Če prejmete anoni- bo v prihodnosti le odvračalo od pdf). mno pritožbo, je pomembno, da poročanja. ostanete mirni in pritožbo pregledate Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Kamnik, objektivno, ne glede na to, kako hude Anonimna pritožba torej pomeni [email protected] se zdijo obtožbe. Čeprav je bila pritož- pritožbo, ki ne vsebuje dovolj infor- ba prejeta anonimno, je družba še macij za identifikacijo vira ali imena osebe, ki je vložila pritožbo. Sama sem PREGLED IN UREJANJE PRIJAV NA DOGODKE, POTRDILO O UDELEŽBI Obveščamo vas, da lahko v svojem osebnem pro lu na spletni strani ZZS: • v zavihku »Moje prijave« pregledujete in urejate svoje prijave na izobraževan- ja (izvedene preko spletne strani Domus Medica), • najdete Potrdilo o udeležbi, ki je na voljo nekaj dni po dogodku, • najdete še druge svoje podatke, ki jih vodimo v registru. Vljudno vas prosimo, da jih preverite in sporočite morebitne spremembe. Če ste pozabili geslo ali imate težave pri dostopanju, vam z veseljem pomaga IT-podpora ZZS: [email protected], T: 01 307 21 72, 01 307 21 73 ali 01 307 21 82.

Revija ISIS Medicin4a3Julij 2022 Darovanje in presaditve organov in tkiv uspešno tudi v letu 2021 Andrej Gadžijev, Danica Avsec Leto 2021 je bilo še eno, ki je preizkušalo strokovnjakov s področja donorske medicine našo vzdržljivost in odpornost na krizne pri nas. okoliščine. Čeprav smo se soočali s kadrovsko podhranjenostjo, izčrpanostjo sodelavcev v Med poudarki preteklega leta še izpostavlja- donorski mreži, pomanjkanjem prostora na mo: oddelkih intenzivnega zdravljenja in številnimi ovirami v postopkih izmenjave organov med –– Odzivno in neposredno smo komunicirali državami Eurotransplanta, smo s kakovostnim z javnostmi, objavili več kot 40 pogloblje- pristopom, predanim delom in povezanostjo nih časopisnih intervjujev in se več kot vseh strokovnjakov v nacionalni transplanta- 260-krat pojavili v medijih. cijski mreži uspeli doseči dobre rezultate. Predvsem pa smo ves čas epidemije ohranili –– Kot partner v konzorciju pod okriljem aktivne donorske in transplantacijske progra- Evropskega združenja za transplantaci- me. jo organov (ESOT) smo uspeli na evropskem razpisu EU4Health in Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in pridobili sredstva za projekt BRAVEST sodelavkam v donorsko-transplantacijskem (Building Resilience Against crisis: a programu (zgolj v donorskem programu je systematic and global approach to sodelovalo 96 pogodbenih sodelavcev), zlasti adVancE organ Safety and supply in pa vodstvu UKC Ljubljana, ki je v najbolj Transplantation). kritičnih trenutkih znalo potegniti prave poteze in zagotoviti, da je v naši največji –– Na javnem natečaju Najboljše prakse bolnišnici dejavnost potekala nemoteno. v zdravstvu v letu 2021 smo se uvrstili Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem svojcem med tri finaliste (najboljši s področja umrlih, ki so v čustveno zahtevnih situacijah terciarne dejavnosti). ohranili humanost, čut za sočloveka in podali soglasje za darovanje. Prav visok delež soglasja –– Razvili smo nacionalni transplantacijski (84 %) je pripomogel k temu, da smo leto 2021 informacijski sistem za zagotavljanje zaključili z istim številom darovalcev kot v zelo sledljivosti darovanih tkiv in celic. uspešnem letu 2020. –– Z namenom spodbujanja raziskovanja in Leto je bilo prelomno še na področju razvoja smo izpeljali I. javni nagradni vodenja. Decembra 2021 se je iztekel mandat natečaj Slovenija-transplanta za najboljše prim. Danici Avsec, dr. med., svetnici, dolgole- raziskovalno delo s področja donorske tni direktorici in gonilni sili razvoja zavoda. Z medicine oz. dejavnosti. ekipo je dosegla, da imamo v Sloveniji urejen donorski sistem, ki velja za primer dobre –– V nacionalni register opredeljenih oseb prakse v mednarodnem okolju, v številu umr- glede posmrtnega darovanja se je vpisalo lih darovalcev pa se uvrščamo med najuspe- 225 več ljudi kot v letu 2020. Kar 80 % šnejše države na svetu. 1. januarja 2022 je od 977 vpisanih je izbralo elektronsko funkcijo direktorja prevzel Andrej Gadžijev, dr. možnost za opredelitev. 31. 12. 2021 je med., specialist travmatolog, dolgoletni sode- bilo v nacionalnem registru opredeljenih lavec Slovenija-transplanta in eden redkih 11.584 oseb (od tega 11.554 za in 30 proti). –– Razširili smo komuniciranje na družbe- nih omrežjih. Poleg Facebooka in Twitterja smo odprli komunikacijo na kanalu YouTube (@SloTransplant).

Revija ISIS M44edicinaJulij 2022 Program darovanja UKC Maribor, kjer so pridobili 7 organov zagotavlja enako dostopnost organov in tkiv dejanskih umrlih darovalcev, in v SB do zdravljenja s presaditvijo organov po možganski smrti Celje in SB Murska Sobota s po 5 vsem državljanom Slovenije. Konec pridobljenimi dejanskimi umrlimi leta 2021 je bilo na čakalnem sezna- V letu 2021 smo v slovenskih darovalci. Po enega darovalca so imeli mu za presaditev 177 pacientov (97 za donorskih bolnišnicah pridobili 41 v SB Novo mesto in v SB Ptuj. ledvice, 57 za srce, 3 za pljuča, 21 za aktivnih umrlih darovalcev, ki so bili jetra in 4 za presaditev trebušne medicinsko ustrezni in za katere so Število in delež dejanskih umrlih slinavke). Center za transplantacijsko svojci podali soglasje za darovanje. Z darovalcev v posameznih dejavnost UKC Ljubljana od leta 2014 18,5 dejanskimi umrlimi darovalci na donorskih centrih (DC) v letu vodi kardiovaskularni kirurg, dr. Ivan milijon prebivalcev je Slovenija med 2021 Kneževič, dr. med. državami Eurotransplanta primerljiva z razvitimi državami, kot je npr. Donorski Števi- Delež V letu 2021 je bilo opravljenih 105 Avstrija. center lo v% presaditev organov. 104 so bili prido- UKC Ljubljana 20 bljeni od umrlih darovalcev in en Država Število umrlih skupaj 51,3 % organ od živega darovalca. Največ je Eurotran- darovalcev na Od tega ONIT* 10 bilo presajenih ledvic. Po številu splanta Od tega CIT 8 17,9 % presajenih organov od umrlih daro- milijon Od tega 1 12,8 % valcev na milijon prebivalcev smo Hrvaška prebivalcev 2021 KOIIM 12,8 % nekoliko nad povprečjem držav Belgija Od tega 1 2,6 % Eurotransplanta. Pomembno višje pa Avstrija 27,7 KOOKIT 2,6 % je število presaditev src na milijon Slovenija 24,2 UKC Maribor 7 100 % prebivalcev, kjer smo zadnjih nekaj let Nizozemska 18,8 SB Celje 5 v samem svetovnem vrhu. Slovenija Nemčija 18,5 SB Murska 5 se zadnji dve leti uvršča med najuspe- Madžarska 15,5 Sobota šnejše države sveta tudi v programu Luksemburg 10,8 SB Novo 1 presaditve pljuč in je med prvimi v 10,4 mesto svetu začela tudi s presaditvijo pljuč 3,2 SB Ptuj 1 po odpovedi zaradi bolezni covid-19. SKUPAJ 39 Pediatrične transplantacije delno Vir: http://statistics.eurotransplant.org/ Vir: arhiv Slovenija-transplanta opravljajo v UKC Ljubljana, delno pa * ONIT – oddelek nevrološke intenzivne v bližnjih evropskih transplantacijskih V letu 2021 je 41 umrlih daroval- centrih (ledvice v Gradcu, jetra v cev podarilo 135 organov. Število terapije, CIT – centralna intenzivna Bergamu). Za obravnavo in pripravo pridobljenih organov je odvisno od terapija, KOIIM – klinični oddelek interne pred presaditvijo in zdravljenje ter števila umrlih darovalcev, pa tudi od intenzivne medicine, KOOKIT – klinični sledenje bolnika po presaditvi organa njihove starosti in medicinskih oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno poskrbijo na pristojnih oddelkih v kontraindikacij. terapijo UKC Ljubljana. Največ darovalcev v Sloveniji Program presaditev Program pridobivanja pridobijo v UKC Ljubljana, kjer imajo organov za namen in presaditve roženic največje število postelj v enotah zdravljenja intenzivne terapije in so v letu 2021 Zdravljenje s presaditvijo roženic pridobili 20 dejanskih umrlih daro- V Sloveniji imamo en transplanta- je ena najpogostejših in tudi najuspe- valcev. Rezultati so bili dobri tudi v cijski center, to je Univerzitetni šnejših presaditev tkiv na svetu. klinični center v Ljubljani, kjer se Takšen način zdravljenja pogosto izvajajo programi za presaditve čvrstih organov. Sistem razporejanja Presajeni čvrsti organi umrlih darovalcev v UKC Ljubljana v letu 2021 in primerjava z Eurotransplantom (ET) – absolutno število in število na milijon prebivalcev (NMP) Ledvica Srce Jetra Pljuča Trebušna Skupaj slinavka SLO Št. NMP Št. NMP Št. NMP Št. NMP Št. NMP Št. NMP ET 51 24,2 17 8,1 21 10,0 15 7,1 00 104 49,3 2957 21,3 571 4,2 1514 11,0 1231 4,6 111 0,9 6398 40,8 Vir: arhiv Slovenija-transplanta in http://statistics.eurotransplant.org/

Revija ISIS Medicin4a5Julij 2022 Število presajenih čvrstih organov umrlih darovalcev v Sloveniji oz. predstavlja edini način, s katerim slovenskim prejemnikom od 1970 do 2021 izboljšamo vid zaradi predhodnega obolenja oz. poškodb. V Sloveniji Ledvica Srce Jetra Pljuča* Trebušna SKUPAJ pridobivamo roženice od umrlih slinavka darovalcev po dokončni zaustavitvi 1 1 srca ali po dokazani možganski smrti. 1970–1985 1 1 7 Odvzem roženic je možen po predho- 1986 7 1 18 dni privolitvi umrle osebe v času 1987 18 2 1 2 16 življenja oz. po soglasju bližnjih. 1988 16 3 1 14 1989 14 2 1 1 19 Presaditev roženice izvajajo v 1990 17 6 4 11 dveh transplantacijskih centrih: na 1991 11 4 93 4 20 Očesni kliniki v UKC Ljubljana ter na 1992 20 7 10 1 5 Oddelku za očesne bolezni v UKC 1993 4 7 91 5 16 Maribor. V letu 2021 je bilo pridoblje- 1994 14 4 11 5 14 nih 98 roženic, presajenih pa 74. 1995 10 3 92 8 1996 6 3 15 3 26 Sklep 1997 19 3 13 2 1 54 1998 46 5 82 2 56 Rezultate v letu 2021 glede na 1999 37 8** 10 1 62 ovire zaradi epidemije in obremenje- 2000 44 11 22 4 25 61 nost intenzivnih enot s covidnimi 2001 47 6 18 2 69 bolniki ocenjujemo kot uspešne, kar 2002 55 18 23 3 57 potrjujejo tudi naše uvrstitve na 2003 43 19 20 7 73 mednarodnih lestvicah (po številu 2004 55 14 27 2 48 darovalcev se redno uvrščamo med 2005 28 29*** 21 8 66 10–15 najuspešnejših držav na svetu). 2006 48 30 31 3 52 Rezultat je še posebej dober, saj v 2007 30 33 24 7 84 Sloveniji izvajamo le odvzem organov 2008 52 24 27 10 83 in tkiv za namen zdravljenja po potrje- 2009 43 31 23 8 107 nih nevroloških merilih oz. možganski 2010 61 24 27 7 88 smrti. Najuspešnejše države na podro- 2011 46 23 24 11 120 čju donorskih programov imajo 2012 62 22 25 16 123 aktiven tudi program darovanja po 2013 60 24 21 15 122 cirkulatorni smrti (angl. donation 2014 55 17 432 116 124 after circulatory death – DCD). 2015 64 384 117 2016 44 101 V donorski medicini je področje in 2017 46 114 raziskovanje darovanja po cirkulator- 2018 54 96 ni smrti izpostavljeno že več kot 20 2019 38 113 let, vztrajno tudi narašča število 2020 46 104 evropskih držav, ki vzpostavljajo 2021 51 2269 programe DCD, ki pa se razlikujejo v SKUPAJ 1312 pravnih, medicinskih in organizacij- skih okvirih. V Sloveniji programa Vir: arhiv Slovenija-transplanta DCD še ne izvajamo, a po letih razi- *  Večina presaditev pljuč pri slovenskih prejemnikih je bila do vključno leta 2018 opravljena v skovanja, spremljanja razvoja in rezultatov v tujini je čas, da govorimo AKH na Dunaju, z izjemo 2003 (1 presaditev v UKC LJ) in 2018 (2 presaditvi v UKC LJ). V letu o nadaljnjih razvojnih korakih in 2019 je bilo v UKC Ljubljana opravljenih 10 presaditev pljuč in ena pediatrična presaditev v širitvi donorskega programa. Stremeti AKH Dunaj, v letih 2020 in 2021 so bile vse presaditve opravljene v UKC Ljubljana. moramo k višji stopnji samozadostno- ** Eno srce slovenskega darovalca je bilo presajeno slovenskemu bolniku v Gradcu. sti, s katero bi zagotavljali zadostno *** Eno srce je bilo skupaj s pljuči presajeno slovenskemu bolniku na Dunaju. število organov za zdravljenje s presaditvijo, ne glede na zunanje krizne in neugodne okoliščine. Zgoraj objavljene podatke smo povzeli iz letne publikacije Daj

Revija ISIS 4M6edicinaJulij 2022 Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant je od leta 2002 osrednja nacionalna strokovna ustanova, ki povezuje, koordinira, pospešuje ter nadzira donorsko in transplantacijsko dejavnost v Sloveniji. V zavodu Slovenija-transplant je centralna koordinacijska pisarna nacionalne transplantacijske mreže, ki je bila ustanovljena leta 1998. Danes nacionalno mrežo sestavlja enajst donorskih bolnišnic po Sloveniji, Center za transplan- tacijsko dejavnost v UKC Ljubljana in Center za tipizacijo tkiv, ki deluje v sklopu Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Nacionalna mreža omogoča delovanje donorskega in prejemniškega programa ter zagotavlja, da imajo dostop do zdravljenja s presaditvijo vsi, ki ga potrebujejo. Mreža deluje nepretrgoma, strokovne ekipe so v pripravljenosti 24 ur na dan, vse dni v letu. Od leta 2000 je Slovenija tudi vključena v neprofitno organizacijo za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant, sodelovanje koordi- nira Slovenija-transplant. življenju priložnost: donorska in ziramo stanje na čakalnih seznamih, objave ter druge zanimivosti s podro- transplantacijska dejavnost v uspešnost in doseganje potenciala čja. Knjižica je prosto dostopna in jo Sloveniji, ki smo jo na Slovenija- posameznih donorskih centrov, najdete na spletni strani www.sloveni- -transplantu izdali maja 2022. V rezultate programov presaditve src, ja-transplant.si. letnem poročilu lahko preberete jeter, pljuč in ledvic (s podatki o preži- podrobnejše statistične podatke v vetju bolnikov in presadkov), število Andrej Gadžijev, dr. med., prim. Danica daljšem časovnem obdobju in primer- poročanih biovigilančnih primerov, Avsec, dr. med., Zavod RS za presaditve jalno z mednarodnim okoljem. Anali- naše ključne znanstvene in strokovne organov in tkiv Slovenija-transplant Popravek Pri objavi prispevka »Spremljanje visoko tveganih Univerze v Ljubljani začeli z raziskavo, s katero želimo predrakavih sprememb na materničnem vratu«, objavlje- ugotoviti vpliv metilacije genov FAM19A4/miR124-2 na nega v reviji Isis 1. 6. 2022, je bila v uredništvo pomoto- napredovanje, vztrajanje oz. spontano nazadovanje ma poslana delovna verzija, v kateri še niso bili navedeni CIN2. V sklopu raziskave ob testiranju HPV DNA izvaja- vsi sodelujoči v raziskavi in soavtorji prispevka, in sicer: mo tudi genotipizacijo HPV, saj je vztrajanje ter napre- red. prof. dr. Mario Poljak, dr. med., asist. znanstv. sod. dovanje CIN2 pogostejše ob okužbi s HPV 16 in HPV 18. dr. Anja Oštrbenk Valenčak, univ. dipl. mikrobiol., asist. Dodana vrednost raziskave bo analiza metilacije FA- dr. Jana Mlakar, univ. dipl. biol., ter Grega Gimpelj M19A4/miR124-2, saj do sedaj še ni objavljenih raziskav, Domjanič, mag. imunol. ki bi ugotavljale vpliv metilacije teh genov na prognozo CIN2. V besedilu prispevka bi moral biti prvi del trenutnega 5. odstavka zapisan, kot sledi: V raziskavi bomo retrospektivno in prospektivno analizirali ženske …« (od tu naprej se nadaljuje besedilo »V letu 2021 smo na Oddelku za ginekološko onkolo- dosedanjega 5. odstavka). gijo in onkologijo dojk v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Avtorji se opravičujejo za nenamerno napako.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jJulij 2022 Iz prakse za prakso 47. strokovno srečanje stomatologov v Portorožu v začetku junija 2022 Vesna Banko Korona ga je kronala, a smo letos končno »Covid-19: včeraj, danes, jutri«, ostali predava- uspeli pripraviti strokovno srečanje slovenskih zo- telji pa so obravnavali zanimive teme iz zobo- bozdravnic in zobozdravnikov v živo, 3. in 4. juni- zdravstvene stroke, iz endodontije, parodontolo- ja, tradicionalno v Avditoriju v Portorožu. Seveda gije, protetike, ortodontije, implantologije, o smo se odločili še za možnost spremljanja dogod- biokeramičnih materialih ter antiresorptivnih ka na daljavo, čeprav je to predstavljalo dodaten zdravilih pri pacientih z osteoporozo in onkolo- tehnični izziv. Naše srečanje je privabilo preko škimi obolenji ter o njihovem vplivu na nastanek 400 poslušalcev. Prepričana sem, da so bili kole- osteonekroze in kostnih zlomov. gice in kolegi poslušalci zadovoljni, saj so bili pre- davatelji skrbno izbrani in teme aktualne, tako da Pestre teme so s povzetki v zborniku strokov- smo člani organizacijskega odbora srečanja z izbi- nega srečanja zaokrožena celota. Zbornik je izda- ro zadostili nazivu »Iz prakse za prakso«. la Stomatološka sekcija SZD, uredila, pripravila in oblikovala pa kolegica Jona Blatnik, dr. dent. Letos obeležujemo 50-letnico kontinuiranega med. delovanja naše Stomatološke sekcije SZD. Ob tej priložnosti je predsednik Slovenskega zdravniš- Lepo vreme, cvetoče vrtnice in veselje ob sni- kega društva, prof. dr. Radko Komadina, dr. denju dragih kolegic in kolegov so zaokrožili po- med., podelil priznanje vršilcu dolžnosti predse- polnost našega srečanja z željo, da se vidimo spet dnika Stomatološke sekcije SZD prim. Mateju prihodnje leto. Leskošku, dr. dent. med. Vesna Banko, dr. dent. med., IO Stomatološke Doc. dr. Mateja Logar nam je posredovala sekcije SZD, ZD Domžale spoznanja iz nedavne epidemije s predavanjem

Revija ISIS s strokovnih srečanj P48oročilaJulij 2022 Učenje kliničnih veščin Najbolj mi je bila všeč simulacija. se je končno spet Šele v tisti situaciji sem dejansko ugo- preselilo v simulacijske tovila, koliko vem in koliko ne vem v prostore urgentni situaciji. Tudi UZ-delavnica mi je bila zelo všeč, kajti to je bilo Nina Greif, Manca Knez 2016. Sprva zastavljen kot enodnevni prvič, da sem imela priložnost iska- dogodek, na katerem je 40 študentov nja z UZ-sondo in imela prvi stik na Težko si je predstavljati opravlja- medicine obnovilo svoje praktično ta način z UZ. Do sedaj sem bila nje zdravniškega poklica brez obvla- znanje, se je že v naslednjem študij- samo opazovalka na vajah. EKG je danja praktičnih veščin. Povprečen skem letu, zaradi odličnega odziva in bil odličen! Pri statusu sem prvič medicinec je teoretično zelo dobro velikega interesa, razširil v dvodnevni delala neke stvari, ki si jih v času podkovan, kaj hitro pa se zna zalomiti dogodek, namenjen 48 študentom korone nisem niti predstavljala. pri (pravilnem) nastavljanju urinske- obeh medicinskih fakultet (32 mest za ga katetra ali odvzemu krvi. Za prak- MF UM in 16 za MF UL). Tokratni, že Odlični ste! Prav občudujem vašo tično učenje smo bili še posebej peti zaporedni Klinikfest je potekal v profesionalnost, predanost pri delu prikrajšani v času epidemije covi- prostorih Medicinske fakultete Uni- in željo, da svoje znanje, veščine in da-19, ko se je celotno izobraževanje verze v Mariboru 25. in 26. marca. izkušnje v prostem času (ki ga na preselilo na računalniške zaslone in Udeleženci so se preizkusili v klinič- medicini ni veliko!) delite z drugimi! smo lahko o Parkinsonovi bolezni ter nih internističnih veščinah (jemanje Za vaš čas bi lahko izbrali 101 način, revmatični polimialgiji brali le v venske in arterijske krvi, vstavitev kako ga boste uporabili, vi pa ste se knjigah. Študenti medicine nismo bili venske kanile, vstavljanje in odstra- odločili, da ga boste posvečali prav prikrajšani zgolj za učenje na pacien- njevanje trajnega urinskega katetra, nam. Pa to ni samo za ta vikend, to je tih, temveč tudi za socialne stike, ki nastavitev in odstranitev infuzije, pre- čas, energija, trud, ki ste ga dali nam oblikujejo študentska leta. Prav to je gledni internistični status), v branju tudi pri pripravi samega dogodka. bil glavni razlog, zakaj se nam je na posnetkov RTG p/c in EKG, v delavni- Medicinski fakulteti Univerze v cah ultrazvoka (eFast) in kirurškega Za vso pomoč pri izvedbi dogodka Mariboru zdela organizacija dogodka šivanja, interpretirali so krvno sliko in nesebično žrtvovanje svojega Klinikfest letos še toliko bolj po- ter sodelovali v simulaciji pristopa h prostega časa za predajanje svojega membna. kritično bolnemu. Seveda pa ni prakse znanja ter izkušenj se zahvaljujemo brez teorije, zato smo pred začetkom kliničnim mentorjem UKC Maribor Klinikfest je dvodnevni maraton delavnic skupaj z red. prof. dr. Seba- (Primož Caf, dr. med., asist. Tadej kliničnih veščin, ki ga v sklopu tutor- stjanom Bevcem, dr. med., in z red. Petreski, dr. med., Tadej Kampič, dr. stva na Medicinski fakulteti Univerze prof. dr. Radovanom Hojsom, dr. med., Špela Kosi, dr. med., Anja Lah, v Mariboru organiziramo vsako leto (z med., utrdili naše znanje poglobljene- dr. med., Luka Varda, dr. med.), izjemo obdobja epidemije) od leta ga jemanja anamneze ter usmerjene kliničnim internističnim tutorjem izvedbe kliničnega pregleda. (Rok Arh, Iva Bojanić, Rok Gorenšek, Domen Guzelj, Ana Ivančič, Lucija Z izvedbo dogodka smo izjemno Jazbec, Kaja Keglevič, Sara Klemen- zadovoljni, lahko rečemo, da smo čič, Špela Klep, Saša Klezin, Lena dosegli in presegli naše cilje, ki smo si Knez, Vanja Kolanovič, Taj Koprivnik, jih na začetku zadali. Bil je že skrajni Kevin Laufer, Vanesa Majcenovič, čas, da se učenje medicine preseli Tineja Ornik, Nika Pečan, Pija Podlo- nazaj na paciente (oz. v našem prime- gar, Maja Sever, Nina Starešinič, Iza ru na lutke v simulacijskem centru) in Tinta in Anđelija Lara Đorđević), da se lahko ob tem družimo tudi v članom projekta Ultrafest (Špela Klep, živo. Žan Mavc, Tilen Seničar, dr. med., Marko Turk) in ne nazadnje našima Zadovoljstvo udeležencev z mentorjema red. prof. dr. Sebastjanu organizacijo dogodka povzema izjava Bevcu, dr. med., in red. prof. dr. študentke 5. letnika Medicinske Radovanu Hojsu, dr. med. Se vidimo fakultete Univerze v Ljubljani: naslednje leto! Nina Greif, vodja organizacijske ekipe Klinikfest 2022 Manca Knez, koordinatorica tutorjev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJulij 2022 Nove obveznosti in izzivi specialističnih ortodontskih ambulant v javnem zdravstvu Sanda Lah Kravanja Tušar je izvršni direktor podjetja Audax, ki z več kot dvajsetletnimi V soboto, 2. 4. 2022, je Slovensko na področju strateškega in kriznega izkušnjami s programsko podporo omogoča delovanje največjega deleža ortodontsko društvo za člane menedžmenta, upravljanja spre- zobnih ambulant in aktivno sodeluje z vsemi deležniki pri pripravi in izvedbi organiziralo strokovno izobraževanje, memb, krepitve vodenja, odnosov in vključevanja v eZdravje. Predavatelj je izvedbeno predstavil nove obveznosti, ki je po sprostitvi epidemioloških komunikacije, tudi v zdravstvu. V ki jih morajo upoštevati izvajalci, ki izvajajo zobozdravstvene storitve v ukrepov ob epidemiji covida-19 lahko zapletenih situacijah učinkovito javnem in samoplačniškem sistemu in so v veljavi od 1. 4. 2022, skupaj s ponovno potekalo v živo, na Zdravni- svetuje vodstvom in organizacijam na sodelavko pa sta poskušala odgovoriti na številna vprašanja in reševati ški zbornici Slovenije v predavalnici področju kriznega menedžmenta; da težave iz prakse, na katere smo ob spremembah zahtev ZZZS naleteli v Julijana. bi se izognili hudim zgodbam, pa ortodontskih ordinacijah. Srečanje je potekalo v treh delih. vodstva in kolektive tudi usposablja in V zadnjem delu srečanja smo izvedli skupni posvet. Na okrogli Uvodna predavateljica je bila dr. izobražuje o odnosih, komunikaciji, mizi z naslovom Uvedba novosti in vpliv na delo v ortodontskih Damjana Pondelek s predavanjem vodenju, preprečevanju in upravljanju ordinacijah, ki jo je moderirala asist. dr. Sanda Lah Kravanja, Krepitev odnosov v času negoto- kriznih situacij. predsednica SOD, so vsi udeleženci aktivno sodelovali pri izmenjavi vosti. Dr. Damjana Pondelek je V svojem predavanju nas je mnenj, razpravljali in predlagali rešitve za aktualna vprašanja za direktorica podjetja Urednica, d.o.o., spodbudila k sodelovanju, profesiona- področje ortodontije. in svetovalka vodstvom in kolektivom, lizmu, človečnosti, spoštljivi komuni- Strokovno srečanje SOD smo zaključili s skupnim kosilom in podjetjem in organizacijam v zahtev- kaciji in zdravim odnosom na delov- druženjem v Domus Medica. Udelež- ba je bila dobra in srečanje je lepo nih okoliščinah. Dve desetletji deluje nem mestu v času negotovosti. uspelo. Koristno je bilo izmenjati izkušnje ob zahtevanih novostih, Spodbudila nas je ugotovili pa smo tudi, da smo si po dolgih mesecih virtualnih srečanj zelo (4) tudi k razmisleku o želeli ponovnega stanovskega srečanja s kolegi v živo. moči strokovnega Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. združevanja, kako med., spec. čeljustne in zobne profesionalno delova- ortopedije, Slovensko ortodontsko društvo, [email protected] ti, da bomo ostali čim (1) (2) bolj celi, kako ohrani- ti zaupanje deležni- kov in ob tem krepiti sebe in sodelavce. V drugem delu je mag. Tomaž Tušar predstavil aktualne probleme beleženja in obračunavanja storitev na osnovi napotnic v speciali- stični dejavnosti orto- (3) dontije ter spregovo- ril o novostih, ki jih (1) Predavateljica dr. Damijana Pondelek in dr. Sanda Lah pri tem zahteva Kravanja, predsednica SOD. (2) Predavatelj mag. Tomaž Tušar ZZZS, in obveznostih in ga. Metka iz Audaxa s predsednico SOD. (3) Udeleženci v za CRPP (centralni predavalnici Julijana. (4) Skupinska slika udeležencev register pacientovih specialistov ortodontije in predavateljev ponovno v živo. podatkov). Mag.

Revija ISIS publikacije 5S0trokovneJulij 2022 Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem Tretji knjigi slovenske medicinske enciklopedije na pot Vida Drame Orožim Slovenska zdravnica zgodovinarka medicine lo delo in napredek zdravniškega truda skozi prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica stoletja. Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete UL, je ustvarila nepresežno delo s Prof. dr. Dušan Sket, osrednji knjižni recen- svojega delovnega področja v štirih knjigah, v zent skozi celotno enciklopedično zbirko, je v katerih so zaobjeta vsa medicinska področja. Na svojem recenzentskem besedilu h knjigi zelo skupno okoli 2500 straneh formata A4, jasno zapisal osrednja knjižna izhodišča: »Gre za opremljenih z okoli 6000 slikovnimi prilo- pregledno delo o razvoju zdravstva, medicine, gami, bo tako ohranjena zgoščena zgodovi- nege in farmacije, kakršnega pri nas doslej še ni na medicine pri Slovencih. Dragoceno delo bilo. Monografija je znanstvena sinteza osnovnih ne le za stroko, ampak za ves narod, ki mu ni zgodovinskih, zdravstvenih, medicinskih in primere. farmacevtskih virov in literature, prikazana v duhu časa nastanka in razvoja znanosti, družbe Pravkar je izšla tretja knjiga, ki je bila in nacionalnih možnosti. Sistematično prikazuje prvič prikazana v javnosti 27. maja 2022 na dosežke domačih strokovnjakov in ustanov, slovesnem praznovanju 30-letnice nove Zdravni- hkrati pa zdravstvo, medicino in farmacijo čvrsto ške zbornice Slovenije. Monografija zgoščeno vpenja v mednarodni prostor. Monografija je obravnava vso tematiko, v 3. knjigi pa predsta- celovit enciklopedični prikaz omenjenih dejavno- vlja zdravstvena področja od infektologije, sti na Slovenskem, s poudarkom na osrednji nevrologije, dermatovenerologije, onkologije, Sloveniji.« zobozdravstva, strokovno-zdravstvenih ved (mikrobiologije in imunologije, patologije, sodne Ob knjižnem krstu 3. knjige Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem in laboratorijske medicine) ter predkliničnih v Cankarjevem domu ob jubileju Zdravniške zbornice Slovenije 27. maja 2022. pedagoških, raziskovalnih in strokovnih ved Desno ob avtorici je knjižna urednica Senta Jaunig, levo pa angleška lektorica (anatomije, histologije, fiziologije, patološke Lucija Jagrič. fiziologije, biologije celice, biokemije, farmakolo- gije, biofizike, bioinformatike, zgodovine medici- ne, medicinske terminologije) in zdravstvenega šolstva. Ker so zajeta področja zelo obsežna, je avtorica imela zahtevno delo, da je ustrezno strnila temeljno vsebino v enciklopedični pre- gled, kar ni le obrt, temveč umetniško delo, ki predstavlja jedro izredno bogatega, dolgoletne- ga, pestrega in vedno napredujočega sloven- skega zdravstva. Za tako veličastno stvaritev na 752 straneh in z okoli 2500 slikovnimi prilo- gami, katere izreden pomen lahko uzreš le s ptičje perspektive, je avtorica rabila veliko poguma, vztrajnosti, osebne askeze in trdno vero vase, brez kančka oholosti, da se je prebila skozi goro literature in prišla med neštetimi čermi mimo Scile in Karibde do konca trnove poti. Vedela je, da Slovenci nimamo takšnega vseobse- žnega knjižnega dela, ki bi zaobjelo in predstavi-