Revija ISIS Medicin5a1Februar 2017Prva slovenska herniološka odprava– Gambija 201622.–29. oktober 2016Luka Kovač, dr. med.,UKC [email protected] V oktobru se je skupina slovenskih Izvrstna anesteziološka oskrba. Gambijo in nam je bil v veliko pomočzdravnikov pod okriljem mednarodne pri organizaciji dela v začetnih dnehorganizacije Hernia International pridružil tudi Alex Lupke (speciali- naše odprave.odpravila na humanitarno herniolo- zant anesteziologije) iz Nemčije, ki seško odpravo v Gambijo. To je bila je že leto prej udeležil odprave v Priprave na odpravo so se začeleprva odprava omenjene organizacije, že mnogo pred odhodom. Potrebno jev kateri smo sodelovali samo sloven- bilo zagotoviti zdravila ter finančna inski zdravniki. druga materialna sredstva. Skupaj smo zbrali približno 200 kg materiala, Pod vodstvom Jurija Gorjanca, ki ki naj bi z nami potoval v Gambijo.se je pred tem udeležil že več podob- Zataknilo se je že na prvem koraku.nih odprav, smo zbrali ekipo, polno Štirje zaboji, v katerih je bila večinaizkušenj in mladosti. V Gambijo smo materiala, so ostali na letališču vse odpravili Tomaž Benedik Benetkah, medtem ko smo se mi(specialist kirurg), njegova hčerka preko Barcelone prebijali v Gambijo.Selena Benedik (študentka medici- Brez te opreme bi operativni programne), Eva Pogačar (specialistka izvajali le kakšen dan, zato je bilaanesteziologije), Urška Bricelj mnogo več kot potrebna. Po začetnem(specializantka anesteziologije), nemiru so se izkazali gostitelji vLuka Kovač (specializant ginekolo- bolnišnici AFPRC v mestu Farafenni,gije in porodništva) ter Jurij Gor- ki so nam zagotovili potreben materi-janc (specialist kirurg in vodja al do prihoda naših zabojev. Z njiho-ekipe). Dodatno se je ekipi v Gambiji vim materialom smo lahko skoraj nemoteno opravljali našo misijoČlani naše odprave – po vrnitvi izgubljenih zabojev.
Revija ISISM52edicinaFebruar 2017operacij do prihoda zabojev tretji Izobraževalni del z lokalnim kirurgom dr. Jammehom.operativni dan. Skupinska slika z osebjem bolnišnice zadnji delovni dan. S pomočjo edinega kirurga vbolnišnici, dr. Jammeha, in dr.Lupkeja, ki sta poskrbela, da so bilibolniki striažirani in pripravljeni naoperacije, je preostali del ekipenemoteno izvajal delo v operacijskidvorani. Z lokalno ekipo inštrumen-tarjev ter anesteziološkimi sestramismo v petih dneh opravili 63 posegovna 57 pacientih, od tega na 19 otrocih.36 pacientov je imelo različne oblikeingvinalnih kil, preostali posegi pa sovključevali popkovne kile (12 pacien-tov), hidrokele (10 pacientov) inincizijske/epigastrične kile (5 pacien-tov). Pri dveh pacientih smo odstranilisimptomatske hemeroide, pri mlaj-šem dečku pa smo opravili orhidekto-mijo zaradi cističnega tumorja moda.Izkušena anesteziološka ekipa jeposkrbela, da je bilo 44 odstotkovvseh operacij opravljenih v splošni, 46odstotkov v spinalni ter 10 odstotkovv lokalni anesteziji. Del svojega časa v operacijskidvorani smo namenili tudi izobraže-vanju lokalnega osebja. Predstavilismo jim nove tehnike operiranja kilter samega pristopa do pacientov,hkrati pa smo se tudi sami učili odnjih, saj je medicina v Gambiji nekoli-ko drugačna od tiste, ki jo poznamomi. Uspeh naše odprave je bil posledi-ca dveh dejavnikov. Odlične ekipe, kije ves čas stala za vizijo, ki smo si jozadali pred potjo, ter odličnegasodelovanja zaposlenih v bolnišniciAFPRC. Zadnji dan operacij nismoimeli občutka, da smo v Gambiji samozato, da operiramo nekaj kil, temvečda smo vzpostavili dobro sodelovanjez lokalno ekipo in skupaj z njiminaredili nekaj dobrega za prebivalceGambije. Gambijo smo zapustili polni vtisovin izkušenj, v glavah pa se že pletejoideje za novo odpravo.
Oglasno Revija ISIS sporoči5lo3Februar 2017Ambulanta je zaprta zaradi bolniške odsotnostiSonja Koželj Černigoj –– nadomestilo plače zasebnega zdravni- ka: 24 dni/365 x 17.000 EUR =Kako pokriti izgubo, ko na primer zboli zdravnik v lastni manjši ambulanti, 1.118,60 EUR,v tem času pa nastane vrsta poslovnih stroškov? Odgovor na to vpraša-nje sta skupaj poiskali Zdravniška zbornica Slovenije in zavarovalnica AS –– nadomestilo za plače delavcev: 24(Adriatic Slovenica), ki je na pobudo zbornice ponudila povsem novo dni/365 x 28.000 EUR = 1.841,10 EUR,zavarovanje finančne izgube zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih. –– drugi stroški, kot so najemnina, Za večino storitvenih dejavnosti je zavarovalno polico. Podjetje namreč amortizacija in podobni, obračunaniznačilno, da je poslovanje podjetja v lahko sklene zavarovanje s povračilom po predloženih računih oz. obračunih,veliki meri odvisno od posameznika, ki stroškov za največ 180 dni trajajočo znašajo 24 dni/365 x 10.000 = 657,53ima edinstveno in skorajda nenadome- posamezno bolniško odsotnost ali pa za EUR.stljivo sposobnost opravljanja svojega 365 dni, torej za vse leto. Po odbitku 10-odstotne franšizepoklica. Prispevek zdravnika ali denimoodvetnika v manjšem podjetju je ključen Kako določimo višino zavarova- zavarovalnica izplača zavarovancu doza uspešno in donosno poslovanje. Če nih poslovnih stroškov? največ 3.255,51 EUR.gre za dopust ali službeno pot, sedelodajalec ustrezno pripravi na vnaprej Zasebni zdravnik sklene zavarovanje Zavarovanec (zasebni zdravnik) jenapovedano odsotnost ključnega za trajanje posamezne bolniške odsotno- pri vsaki obračunani škodi soudeležen zzaposlenega v podjetju in pravočasno sti do 180 dni in za skupno 55 tisoč 10 odstotki, člani Zdravniške zborniceposkrbi za obveščanje strank ter poslov- evrov stroškov letno (za stroške nado- Slovenije pa imajo z doplačilom premijenih partnerjev. Težava pa nastane, ko je mestil plač delavcev 28 tisoč, nadome- tudi možnost izbora nižje, samo 5-odsto-njegova odsotnost nepričakovana in stilo plače samozaposlenega 17 tisoč in tne soudeležbe.nenapovedana, še posebej, če traja dlje. za druge stroške 10 tisoč evrov). NjegovaTakrat podjetje nenadoma ne more več letna premija znaša 618,75 evrov (ob Opisani primer prikazuje le enegazadovoljiti povpraševanja, prihodki se 10-odstotni franšizi). od možnih škodnih dogodkov, seveda paznižajo ali celo usahnejo. Seveda lahko se med letom zgodi več bolniškihna poslovanje podjetja slabo vpliva tudi Višino zavarovanih stroškov določi odsotnosti. Če se vrnemo na primer snenapovedana bolniška odsotnost zavarovanec oz. podjetje sam, in sicer na 180-dnevnim kritjem, bi to pomenilo, dadrugih zaposlenih, še posebej, ko gre za podlagi letnih stroškov preteklega leta z bi zavarovalnica v enem zavarovalnemmajhna podjetja, kjer nimajo možnosti upoštevanjem morebitnega načrtovane- letu lahko izplačala do 24.410 evrovinternega nadomeščanja. ga zmanjšanja ali širjenja poslovanja. škode za vse zavarovalne primere Zavarovalnica odsvetuje vsakršno večje skupaj. V primeru 5-odstotne soudelež- Podjetje skuša poiskati različne odstopanje zavarovanih stroškov od be pa bi zavarovanec prejel največ dozačasne rešitve, največkrat tako, da išče realno pričakovanih, saj to vodi v 25.767 evrov zavarovalnine.ustreznega nadomestnega delavca. neustrezne in največkrat prenizkeVendar je tudi iskanje nadomestnega zavarovalnine, ki potem ne krijejo V kolikor bi za čas bolniške odsotno-delavca običajno povezano z dodatnimi dejanske finančne škode. Izhodišče za sti v ordinaciji našli ustrezno nadome-stroški. Pogosto se tudi zgodi, da razpolo- obračun zavarovalnine je ravno višina ščanje, zaposlena delavca ne bi bila nažljivost nadomestnega delavca časovno ni zavarovanih stalnih stroškov. čakanju in tudi do obratovalnega zastojav celoti usklajena z bolniško odsotnostjo ne bi prišlo. V tem primeru zavarovalni-zaposlenega, tako da se podjetje določe- Primer, kako do zavarovalnine ca lahko povrne stroške dela zaradinim poslovnim izgubam ne more izogniti. Zasebni zdravnik, pri katerem delata bolniške odsotnosti zaposlenega ali stroške za nadomestnega delavca, inZa kakšne stroške lahko podjetje dva zaposlena, nenadoma zboli. Njegova sicer največ do višine 1,5-kratnika brutouveljavlja povračilo? bolniška odsotnost traja 24 dni. Ker niso plače nadomeščanega delavca. uspeli urediti nadomeščanja, je ordinaci- S sklenitvijo zavarovanja poslovnih ja zaprta, oba zaposlena sta na čakanju. Glede na poznavanje svojihstroškov zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih in njihovo starostpodjetje lahko uveljavlja povračilo Podjetje za obračun zavarovalnine lahko vsako podjetje oceni, ali jestroškov dela za zaposlenega, ki je na predloži zavarovalnici dokumentacijo, iz predlagano zavarovanje pravabolniški odsotnosti, ali pa se odloči za katere je razvidna višina stalnih stroš- rešitev za nadomestilo nekaterihpovračilo stroškov najema nadomestnega kov, ki so nastali v času bolniške odsot nepredvidljivih stroškov. Pri temdelavca. Pogoj za uveljavitev zavarovalni- nosti, in katero brez večjih težav pridobi ne gre pozabiti, da so bolniškene je najmanj 15 koledarskih dni trajajoča pri svojem računovodji. odsotnosti vedno nepričakovane,bolniška odsotnost zaposlenega. Če je ta včasih zelo dolge in so pogostpovzročila tudi zastoj poslovanja, pa Obveznost zavarovalnice: vzrok za manj uspešno poslovanjelahko podjetje uveljavlja tudi povračilo Obveznost zavarovalnice za plačilo od pričakovanega.drugih stalnih stroškov, dogovorjenih z Strokovnjaki v zavarovalnici AS pa škode je omejena s številom dni bolniške smo vedno pripravljeni pomagati odsotnosti in višino zavarovanih stroškov: in svetovati pri izbiri ustreznih kritij. Za več informacij pišite na: [email protected]
Revija ISIS s strokovnih srečanjP54oročilaFebruar 20179. mednarodni simpozijInovacije in novi načinizdravljenja srčnegapopuščanjaDoc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., Program za napredovalo srčnopopuščanje in presaditve srca, UKC Ljubljana Sindrom srčnega popuščanja je ena redkih dra« želeli spodbuditi razpravo med predavateljibolezni srca in ožilja, katere pogostnost tako v in udeleženci simpozija. Zato je celoten simpozijsvetu kot tudi v Sloveniji še vedno narašča. Kljub potekal kot okrogla miza, kjer je o predstavljenipomembnemu napredku na področju medika- temi razpravljalo omizje osmih predavateljev,mentne in nemedikamentne obravnave srčnega moderator razprave pa je aktivno vključeval tudipopuščanja to še vedno predstavlja strokovni občinstvo. Za naš strokovni prostor mordaizziv za zdravstveno osebje, za širšo družbo pa nekoliko neobičajen pristop se je izkazal kot zelopomeni zlasti veliko logistično in finančno uspešen, saj se je po vsakem predavanju razvilabreme. V zadnjih letih je pri zdravljenju srčnega živahna razprava in nemalokrat se je pokazalo,popuščanja prišlo do pomembnega napredka da obravnava srčnega popuščanja, kljub nedavno– poleg novih zdravil je na voljo tudi vedno več objavljenim smernicam, še zdaleč ni dorečena.novih nemedikamentnih metod (resinhronizacij-sko zdravljenje, začasna in trajna mehanična V sredo sta bila uvodna sklopa simpozija,cirkulatorna podpora, presaditev srca, regenera- naslovljena Zdravstvena nega bolnika, namenje-cija srčne mišice z matičnimi celicami), ki po- na medicinskim sestram in tehnikom ter perfuzi-membno izboljšujejo kakovost življenja bolnikov onistom. Letošnja rdeča nit je bila vloga medi-z napredovalim srčnim popuščanjem, predvsem cinske sestre/zdravstvenega tehnika pripa podaljšujejo njihovo preživetje. obravnavi bolnika z mehanično cirkulatorno podporo in po presaditvi srca. Predstavljene so Da bi sodobne pristope k zdravljenju napre- bile izkušnje naših in tujih centrov pri obravnavidovalega srčnega popuščanja kar najbolj pribli- teh bolnikov ter nekateri zanimivi primerižali slovenski strokovni javnosti, je tudi v letu zapletov mehanične cirkulatorne podpore.2016 med 14. in 17. septembrom potekal žedeveti simpozij »Inovacije in novi načini zdrav- V četrtek smo simpozij nadaljevali s sklopomljenja srčnega popuščanja«. Za razliko od prej- plenarnih predavanj, kjer je dr. David Taylor sšnjih let je letos simpozij potekal v Grand hotelu Cleveland Clinic najprej razpravljal o globalnemUnion v Ljubljani. Tudi letos sta ga organizirala problemu srčnega popuščanja, o izzivih, ki soSlovensko združenje za transplantacije srca in pred nami, in o spremembah, ki nas čakajo takoBolnišnica Hermann Memorial v okviru Univer- na strokovnem kot na organizacijskem področju.ze Teksas. Sledilo je predavanje o novih dosežkih na podro- čju transplantacije srca, ki ga je predstavila dr. Letos je v širih dneh na simpoziju svoje Sharon Hunt s stanfordske univerze, sklop pa jepoglede in mnenja glede najbolj aktualnih s pregledom novosti na področju mehaničneproblemov na področju srčnega popuščanja, cirkulatorne podpore zaključil dr. O. H. Frazier smehanske cirkulatorne podpore in transplantaci- Texas Heart Institute.je srca predstavilo 105 domačih in tujih predava-teljev. Slednji so prišli iz ZDA, Poljske, Italije, Sledili so štirje sklopi predavanj, namenjeniČeške, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Hrvaške in mehanični cirkulatorni podpori. Najprej so biliAvstrije. predstavljeni možni pristopi k mehanični cirku- latorni podpori pri različnih populacijah bolni- Letos smo simpozij zasnovali nekoliko kov z akutnim oz. napredovalim srčnim popušča-drugače, saj smo bolj kot predavanja »ex cathe- njem, nato pa je v naslednjem sklopu sledila
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jFebruar 2017razprava o zapletih, ki jih srečamo pri popuščanja. Predstavljene so bile tejše in dolgotrajnejše možnostiuporabi mehanične cirkulatorne vloga fiksnih kombinacij pri zdravlje- zdravljenja.podpore in o možnostih njihovega nju bolnikov s srčnim popuščanjem,reševanja. Tretji sklop je bil namenjen vloga antagonistov mineralokortikoi- Sočasno je potekala tudi delavni-obravnavi bolnikov z dolgotrajno dnih receptorjev, trenutne izkušnje z ca, namenjena družinskim zdravni-mehanično cirkulatorno podporo s antagonisti angiotenzinskih receptor- kom. Najprej so se zvrstila predavanjapoudarkom na optimalnih nastavi- jev – neprelizinskih inhibitorjev o diagnostiki in začetni obravnavitvah črpalke, obravnavi popuščanja (ARNI), obravnava diabetične kardio- bolnika s srčnim popuščanjem vdesnega prekata pri teh bolnikih, miopatije, pomen pomanjkanja železa ambulanti družinskega zdravnika, opredstavljena pa je bila tudi nova pri obravnavi bolnikov s srčnim obravnavi bolnika z miokarditisom terčrpalka HeartMate III, ki jo v kratkem popuščanjem ter vloga zaviralcev obravnavi kardiorenalnega sindromapričakujemo tudi pri nas. Četrti in PCSK9 pri obravnavi družinske v ambulanti družinskega zdravnika.zadnji sklop dneva je bil namenjen hiperholesterolemije. Sledili so prikazi zanimivih primerovkirurškim dilemam pri implantaciji iz vsakdanje prakse, ki so po zaključe-mehanične cirkulatorne podpore. V soboto smo simpozij zaključili z nem sklopu tudi sprožili živahnoPredstavljene so bile različne kirurške dvema sklopoma, namenjenima razpravo.tehnike, ki se uporabljajo pri posame- obravnavi bolnikov po presaditvi srca.znih črpalkah oz. pri specifičnih V prvem sklopu smo devet uveljavlje- Po koncu predavanj je v preddver-anatomskih posebnostih, kot je npr. nih mednarodnih transplantacijskih ju dvorane sledila še krajša zakuska,majhen prsni koš oz. tanka stena kardiologov soočili z aktualnimi nato pa smo se poslovili.levega prekata. dilemami obravnave bolnikov pred presaditvijo srca in po njej, kot so Vse dni simpozija je potekal tudi V petek so bile v prvem sklopu vodenje bolnikov s protidonorskimi živahen družabni program, kjer sopredstavljene novosti glede diagnos- protitelesi, obravnava CMV-okužb pri številni udeleženci simpozija v spro-tike in obravnave nekompakcijske in bolnikih po presaditvi srca in strategi- ščenem vzdušju izmenjali svojeantraciklinske kardiomiopatije, je za povečanje dostopnosti do orga- izkušnje in mnenja ter navezali stike srazpravljali pa smo tudi o diagnostiki nov z uporabo prezervacijskih siste- svojimi slovenskimi kolegi in kolegi izin obravnavi s heparinom inducirane mov OrganCare. Razpravljali smo tudi tujine.trombocitopenije pri bolnikih z napre- o optimalnih strategijah za alokacijodovalim srčnim popuščanjem, ki donorskih src v spreminjajoči se Organizatorji z velikim veseljempotrebujejo mehanično cirkulatorno populaciji bolnikov z napredovalim ugotavljamo, da sta tako udeležba kotpodporo. V drugem sklopu smo srčnim popuščanjem, ki potrebujejo tudi aktivno sodelovanje na temspoznali nekatere prihajajoče inovaci- zdravljenje s transplantacijo. simpoziju iz leta v leto večja. Letos jeje s področja popolnega umetnega bilo registriranih že okoli 400 udele-srca in začasne mehanične cirkulator- Simpozij smo zaključili s pogle- žencev iz 10 držav, kar daje simpozijune podpore, v tretjem pa je bilo dom v prihodnost obravnave srčnega še dodaten mednarodni pomen.govora zlasti o intervencijah pri popuščanja na področju medikamen-bolnikih s srčnim popuščanjem, kot tne terapije, obravnave akutnega Hvala vsem, ki so sodelovali vso perkutani posegi na koronarnih srčnega popuščanja, mehanične cirku- organizaciji simpozija, vsem sponzor-arterijah, aortni in mitralni zaklopki latorne podpore, regeneracije miokar- jem, brez katerih izvedba tega sreča-ter prenosni ECMO (zunajtelesna da in transplantacije srca. Glede na nja ne bi bila mogoča, predvsem pamembranska oksigenacija). Petkov živahno razpravo, ki je sledila, z udeležencem, ki se našega srečanjazadnji sklop predavanj smo namenili veseljem ugotavljamo, da bomo v udeležujete vsako leto v večjem številumedikamentni obravnavi srčnega prihodnje našim najbolj bolnim in nam dajete motivacijo za organiza- bolnikom lahko ponudili še učinkovi- cijo prihodnjih srečanj. Se vidimo septembra 2017!Spoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo
Revija ISIS s strokovnih srečanjP56oročilaFebruar 2017 »Dobro omreženi« – Novosti pri operacijah kil z uporabo mrežnih krpVII. slovenski simpozij in delavnica o kilah z mednarodno udeležbo, Klinika Golnik, Kirurgija Bitenc, 19. november 2016Asist. mag. Jurij Gorjanc, dr. med., separacijo slojev (TAR – »transversusSlovensko hermiološko združenje abdominis release«) je bila drugi prikazan operativni poseg in je slo- V Sloveniji letno operiramo pičlo odmerjena sredstva ZZZS glede venskim kirurgom nazorno približalaskoraj 5000 bolnikov s kilami, na trenutno plačevanje posegov operativno tehniko.kar je ena najpogostejših operacij bolnišnicam ne pokrijejo stroškasploh. Čeprav je večina operacij takšne operacije. Naj se kirurgi tega Najpomembnejša tema popoldan-kil preprosta, ima zaradi velike posega lotimo le zato, ker je tako skega sklopa simpozija je bila kronič-pojavnosti kirurgija kil nesoraz- napisano v smernicah, čeprav lahko s na bolečina po dimeljski hernioplasti-merno velik učinek tudi na eko- tem delamo izgubo lastni bolnišnici? ki. Po podatkih evropskega registranomiko zdravstvenega sistema. Pogovori za izboljšanje stanja poteka- kil ima do 10 odstotkov bolnikov po jo na vseh ravneh, naš tokratni namen operaciji dimeljske kile kronično Pristopi pri operacijah vseh vrst – strokovni – je bil z delavnico dose- bolečino kot posledico draženja enegakil so vse bolj sodobni. Ne le zaradi žen. ali več živcev v dimljah. Da je vzrok zanapredka v aloplastičnih materialih to lahko najprej izrazita anatomska(sodobni inertni materiali za nadome- Čeprav so operacije z mrežno variabilnost poteka živcev, ki je kirurgščanje tkiv), ki jih kirurgi vstavljamo krpo danes standard, pa je bila ena od ne pričakuje, je v svojem predavanjupri hernioplastikah, marveč tudi pomembnih predpostavk srečanja nazorno prikazal doc. dr. Boštjanzaradi tehnike operiranja. Vse bolj se tudi ta, da mora kirurg ob indikacijah Mlakar, dr. med., s klinike Zdravnamreč poudarja takšno operiranje po obvladati tudi eno od klasičnih splet. Ni vsaka bolečina po operacijismernicah, ki je prikrojeno posame- hernioplastik (brez mrežne krpe), v kronična bolečina. Kako takšno,znemu bolniku – t. i. »tailored surge- tem primeru najbolje Shouldiceovo. večkrat zapleteno situacijo prepozna-ry«. Ni namreč vseeno, ali bomo isto Takšno operacijo potrebujejo mladi ti, opredeliti, od kod izhaja bolečinatehniko uporabili pri upokojencu bolniki (vsekakor do 18 let, v nekate- (kateri živec je prizadet), in kako jo(najpogostejši bolniki), poklicnem rih državah do 30 let), ženske v rodni pozdraviti brez operacije, je nakazalšportniku, mladostniku ali celo dobi, bolniki z ukleščeno kilo in prof. dr. Simon Podnar, dr. med.,nosečnici. bolniki z željo po operaciji brez predstojnik kliničnega inštituta za mreže. klinično nevrofiziologijo iz UKC Prvi del delavnice, s prenosom Ljubljana. V veliko pomoč pri zdrav-operacije, je bil zato namenjen endo- Pri operacijah pooperativnih kil se ljenju kronične bolečine so v Slovenijiskopski operaciji dimeljske kile še vedno srečujemo z njihovo veliko protibolečinske ambulante, kjer(TAPP), ki je v Sloveniji še ne ponuja- pojavnostjo in tudi z visokim odstot- bolniki dalj časa prejemajo kombina-mo bolnikom v obeh kliničnih centrih kom ponovitev (celo do 20 odstot- cijo zdravil, ki pomaga k razjasnitviin/ali vseh regionalnih bolnišnicah, kov). Njihov nastanek lahko dokazano bolezni. Potek te obravnave je pred-čeprav nam to priporočajo evropske zmanjšamo s primarnim šivanjem stavila mag. Mateja Lopuh, dr. med.,smernice. Prikaz operativnega posega laparotomij v tehniki »small-bite« s vodja centra za interdisciplinarnovelike dimeljske kile s strani gosta tanjšim šivnim materialom in gostej- zdravljenje bolečine in paliativno– prof. dr. Reneja Fortelnyja, dr. šim šivanjem. Kadar pa do kile pride, oskrbo jeseniške bolnišnice. In kajmed., predsednika avstrijske hernio- je možnosti za operacijo več. Trenu- storiti, če vsa konservativna obravna-loške zveze z Dunaja, je pokazal vse tno najboljša v smislu dinamike va ne prinese rezultatov? Prof. Fortel-prednosti te metode, kadar za njo trebušne stene, učinkovitosti (nizek ny je prikazal preperitonealno endo-obstaja indikacija. Težava za počasno odstotek ponovitev) in cene je tista z skopsko trojno nevrektomijo (»tripleuvajanje metode TAPP pa ni le stro- uporabo tehnike podležeče mreže neurectomy«) živcev v dimljah kotkovna. Za izvedbo je potreben sodo- (»sublay«) z ali brez uporabe tehnike minimalno invazivno operativnoben lepilni material (fiksacija mrežne separacije komponent (slojev) trebu- metodo. Vsekakor je trojna nevrekto-krpe) in splošna anestezija, pri čemer šne stene. Ta operacija s posteriorno mija poseg, ki ga moramo razumeti
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jFebruar 2017kot »ultima ratio«, potem ko so ska soba Kirurgije Bitenc, od koder fakultete v Ljubljani in obenemizčrpane vse druge konservativne smo vse operativne posege neposre- diplomanta Akademije za glasbo vmožnosti zdravljenja. Prav bi bilo, da dno prenašali. Za to možnost in Ljubljani Mojca Bitenc, dr. med., inbi ga bolnikom v Sloveniji ponudili prijaznost osebja pri organizaciji Domen Križaj, dr. med.vsaj v kliničnih centrih. simpozija se obema ustanovama v Herniološkem združenju Slovenije Za izvedbo simpozija se zahvalju- Letošnjemu simpoziju sta vrata iskreno zahvaljujemo. jemo glavnemu sponzorju Pfm medi-gostoljubno odprla Klinika Golnik z cal ter vsem ostalim donatorjem.veliko predavalnico in ostalimi pro- Uvod simpozija sta z vrhunskostori, predvsem pa sodobna, tudi izvedenima opernima arijama oboga-multimedijsko opremljena operacij- tila mlada diplomanta MedicinskeZa en cent ortodontovMiha Bobič, dr. dent. med., Babit, d. o. o., [email protected] Slovenija je majhna deželica in nas je v Sloveniji le nekaj manj kot leto počnemo; vsi se spravimo v enkljub skupnim prizadevanjem ženske 100 ortodontov (specialistov čeljustne prostor.in moške populacije v rodni dobi in zobne ortopedije). To je lepanekako ne moremo resno preseči tiste okrogla številka! 100 ljudi si sploh ni Srečanje organizira SOD. Uradnimeje dveh milijončkov. Več let smo se težko predstavljati. 100 ljudi mimo- razlog za druženje je strokovnoprestopali tik pod vrhom in končno grede srečaš na malce večji zabavi. predavanje, vendar pa sumim, da jenam je uspelo prestopiti magični Večino jih, če že ne dobro, pa vsaj shod izrabljen le kot priložnost, da sedvomilijonski prag. V primerjavi s bežno, poznaš. Če pomislim, 100 ljudi ob koncu leta vsi preštejemo. V takoKitajci nas je malo. Prav tak občutek z lahkoto spraviš v malce večjo sobo ... majhni populaciji je vsako nihanjemajhnosti sem imel, ko sem slišal, da in prav to slovenski ortodonti vsako lahko usodno. Še preden se dobro obrneš, si lahko ogrožena vrsta. In še
Revija ISIS s strokovnih srečanjP58oročilaFebruar 2017preden se obrneš drugič, se srečanja številu ortodontov), oboji smo pripa- takemu vzdušju se poleg obveznihvseh slovenskih ortodontov spet lahko dali vzhodnemu bloku in oboji imamo govorov na spored prikrade tudiodvijajo v sodu. Po tem je društvo »državo dvojčico«, s katero nas kakšno voščilo za rojstni dan. To je vnamreč dobilo ime. V Sloveniji je bilo zamenjujejo ameriški turisti. Mi smo obliki skupinskega petja pesmi »Vsevčasih ortodontov tako malo, da so se v paru Slovenija-Slovaška, oni pa v najboljše za té«. Edina, ki ob temlahko vsi srečevali kar v sodu. Še do paru Litva-Latvija. Dalia ima kratko morda trpijo, so šolana ušesa skupi-današnjega dne se je obdržalo ime: pristrižene rjave lase in prijeten ne muzikantov, ki so nam skoziSOD – Slovensko ortodontsko druš- nasmeh. Odlično obvlada angleško in celoten večer prijazno igrali spre-tvo. Letos smo imeli čast, da smo se v njenem odličnem predavanju na mljevalno glasbo. Morda sem poddružili v prostorih Grand hotela temo ortodontije ni bilo zaslediti vtisom klasičnega vestrna, ki sem gaUnion. Tu je že večkrat potekalo tradi- litovskega naglasa. Dalia je uspela pred kratkim gledal, vendar imam vcionalno decembrsko srečanje in to ni podati ogromno informacij, pokazala spominu, da je njihovo ime Magnifi-naključje. Ortodontom nam je namreč je več kot tisoč drsljivk*. Toliko, da bi cent 7. Verjetno ne dobesedno,všeč francoski pridevnik Grand. skoraj lahko naredili animirani film. vendar nekaj v podobnem stilu.Nakazuje razvoj ortodontije in simbo- Med predavanjem smo imeli krajše Toplo jih priporočam.lizira pot, ki je bila prehojena od premore. Z Dalio sva ugotovila, damajhnega soda pa vse do Grand imamo tako v Litvi kot tudi v Sloveni- Ne smem pozabiti tudi na zahvalo.hotela. ji podobne navade, kar zadeva aka- Vsi udeleženci smo kot darilo dobili demskih 15 minut. Sumim, da je steklenico šampanjca. Steklenica mor- Kot že rečeno, je uradni razlog podobno tudi pri naših dvojčkih da simbolno predstavlja del celote,srečanja strokovno izobraževanje. Slovaški in Latviji, vendar bi bilo SODa? V žaru zabave in veselegaTukaj se pokaže vzdržljivost ortodon- vredno preveriti. decembra se je marsikatera steklenicatov. Predavanja namreč trajajo od zamešala. Prijazni najditeljici sejutra do večera. Letos nas je z obis- Celodnevnemu predavanju sledi zahvaljujem za vrnitev moje stekleni-kom počastila ortodontinja Dalia slavnostna večerja. To je pomemben, ce in spremljajočih papirjev. To je šeLatkauskiené, ki je čisto sama preda- če ne celo najpomembnejši, del en pokazatelj kolegialnega duhavala cel dan. Kratek premorček, decembrskih druženj ortodontov. majhne druščine slovenskih ortodon-kozarček vode tu in tam, drugače pa s Vzdušje je sproščeno, teme pogovo- tov.polno paro od začetka do konca. rov niso strokovne. ZahvaljujočPrihaja iz Litve, ki je v marsičem In še poslovilna misel. Medtem kopodobna Sloveniji. Podobni smo si v * slovenska izpeljanka za »slide« v ste brali ta članek, se je na Kitajskemštevilu prebivalcev (verjetno tudi po Powerpointu. rodilo več otrok, kot je v Sloveniji ortodontov.
Strokovne Revija ISIS publikac5ije9Februar 2017Jurij Gorjanc:Shouldiceova hernioplastikaAsist. Tomaž Jakomin, dr. med., Slovensko herniološko združ[email protected] Novembra se je odvijal VII. slovenski simpo- prikazana sama tehnika operacije po posameznihzij in delavnica o kilah z mednarodno udeležbo. korakih. Rdeča nit monografije je 4-slojnoV sklopu tega dogodka je bila predstavljena tudi šivanje dimeljskega kanala.monografija o Shouldiceovi hernioplastiki. Avtormonografije je asist. mag. Jurij Gorjanc, dr. Zakaj se je avtor odločil za monografijo omed., specialist splošne kirurgije, predsednik napetostni hernioplastiki? Najverjetneje zato,Herniološkega združenja Slovenije. Izdajatelj ker se tudi danes v obdobju »poplave« različnihknjige je Herniološko združenje Slovenije. Slike mrežnih krp in različnih nenapetostnih hernio-so delo akademske slikarke Irine Pušnik Moura- plastik še vedno srečamo s primeri, pri katerihvieve. Monografija je napisana v treh jezikih mrežne krpe ne želimo ali ne smemo uporabiti.(slovenskem, nemškem in angleškem) in obsega Tudi smernice Evropske herniološke zveze28 strani. Je že druga monografija avtorja Jurija govorijo o tem, da imajo šivne (napetostne)Gorjanca, prva – Liechtensteinova hernioplasti- tehnike še vedno svoje mesto predvsem prika – je izšla leta 2014. bolnikih, mlajših od 30 let, in indirektnih (late- ralnih) dimeljskih kilah. Med njimi je najboljša Ob prvem stiku s publikacijo najprej pade v izbira Shouldiceova hernioplastika.oči njena zelo privlačna podoba, ki stilsko nada-ljuje monografijo o Liechtensteinovi herniopla- Komu je monografija namenjena? Po mojemstiki. Monografija je trdo vezana, pri listanju videnju je primerna predvsem za specializante inizstopa kakovost izbranega materiala. specialiste splošne kirurgije, predvsem tiste, ki se ukvarjajo s herniologijo. Napisana je v tekočem in razumljivem jeziku.Vsebinsko je razdeljena na dva dela. V prvem Zaključil bi z zahvalo avtorju Juriju Gorjan-delu je predstavljena Shouldiceova hernioplasti- cu, ki je ponovno poskrbel, da je slovenskika (zgodovina, poudarki anatomije dimeljskega kirurški prostor bogatejši še za eno kirurškopredela in tehnika operacije), v drugem delu je publikacijo. Hkrati si želim, da bi nas čez dve letiob izjemnih ilustracijah Irine Pušnik Mouravieve ponovno presenetil, takrat morda z monografijo o laparoskopski hernioplastiki.
Revija ISIS publikacijeS60trokovneFebruar 2017Quiba – e-pripomoček zapredpisovanje protimikrobnih zdravilDoc. dr. Mateja Logar, dr. med., UKC Ljubljana rekoč na vsakem koraku, v ambulanti in na oddelku. Aplikacija je na videz Predpisovanje antibiotikov je del ske smernice za predpisovanje antibi- prijetna, v odtenkih zelene barve invsakdanjega dela skoraj vseh zdrav- otikov in pogosteje uporabljanih omogoča hiter dostop do informacij,niških specialnosti, obenem pa protiglivnih in protivirusnih zdravil prav tako podanih na praktičenpodročje, ki postaja zlasti ob vedno ter jih predstavljajo na za zdravnika način: izbira protimikrobnega zdravi-slabše občutljivih bakterijah za praktičen način: s kratko informacijo la, druge, alternativne možnosti,antibiotike vedno bolj zapleteno. o diagnostiki, z odmerki in priporoče- odmerki, trajanje zdravljenja, poseb-Predpis antibiotika mora v čim nim trajanjem, izbiro zdravil za na opozorila. Za tiste, ki potrebujejomanjši meri vplivati na dodatno posamezne mikroorganizme, načini več informacij, so na voljo kratkaposlabševanje stanja, to je povečeva- odmerjanja za vsa starostna obdobja besedila o posameznem sindromu snja bakterijske odpornosti, zato in prilagoditvami odmerkov glede na konkretnimi nasveti za postavitevpostaja predpisovanje vse bolj zahtev- delovanje ledvic. Nedavno, oktobra diagnoze in viri. Avtorji poleg verzijeno. V Sloveniji so se v zadnjih letih 2016, sta avtorja skupaj s študenti za iOS obljubljajo razvoj v smerikar uveljavili priročniki za predpiso- izdala posodobljeno verzijo priporo- interaktivnih nasvetov za obravnavovanje protimikrobnih zdravil, ki sta čil, ki pa je še posebej sodobna zaradi pogostih stanj, posodobitve na vsakihjih v letih 2002, 2007 in 2013 izdala svoje oblike. Tiskano verzijo je šest mesecev pa so predvidene ob zelodva najvidnejša slovenska strokovnja- zamenjala aplikacija za androidne razumni naročnini. Aplikacija zka za to področje, prof. dr. Milan mobilne telefone (za operacijski imenom »Quiba, simple guide toČižman in prof. dr. Bojana Beović. sistem iOS je še v pripravi), ki omo- antimicrobials« je dostopna na www.Priročniki sicer niso smernice, povze- goča dostop do informacij o predpiso- quibaguide.com in je videti nepogre-majo pa vse aktualne tuje in sloven- vanju protimikrobnih zdravil tako šljiv pripomoček za vse, ki predpisu- jemo protimikrobna zdravila.Razpis za nagradoMojce Novak za leto 2017 Združenje za perinatalno medi- 15. 3. 2017. Dela morajo biti pripra- dr. med.). Komisija bo ocenjevalacino (ZPMS) pri Slovenskem zdrav- vljena v pisni obliki (do največ 2000 strokovnost, jasnost, kliničnoniškem društvu bo na Novakovih besed z največ eno sliko ali razpre- uporabnost in odmevnost poslanihdnevih 19. in 20. maja 2017 podelilo delnico ali grafom), primerna za del. Najboljše delo bo nagrajeno snagrado Mojce Novak za najboljšo objavo v zborniku. Prispevek naj financiranjem izobraževanja sklinično raziskavo s področja vsebuje ime avtorja in mentorja ter področja perinatologije (do 1500perinatologije. Nagrado, ki je ustanovo le na prvi strani, na EUR oz. glede na razpoložljivanamenjena študentom medicine in naslednjih straneh pa Naslov, Uvod sredstva) in bo predstavljeno nababištva, specializantom ginekolo- z namenom, Materiale in metode, Novakovih dnevih v obliki predava-gije in porodništva, anesteziologije Rezultate, Razpravo, Zaključek in nja. Vsa poslana dela, ki bodoin pediatrije ter mladim babicam Literaturo. Izvleček pripravite v ustrezala osnovnim kriterijem, bodo(do 5 let po diplomi), smo poimeno- obliki predstavitve na do 3 straneh objavljena v zborniku.vali po mladi zdravnici in razisko- za predstavitev na simpoziju.valki, ki nas je po dolgotrajnem boju Mag. Lili Steblovnik, dr. med.,z boleznijo prezgodaj zapustila. Ocenila jih bo tričlanska stro- tajnica Združenja za kovna komisija ZPMS (Darja Trošt, Kandidati naj pošljejo svoja dela dr. med., dr. Irena Štucin Gantar, perinatalno medicino pri SZDna naslov [email protected] do dr. med., in doc. dr. Miha Lučovnik,
Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Februar 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Logoterapija, smisel in Težave in razumevanjeposlanstvo zdravnika v medosebnih odnosihseminar – februar, marec delavnica – marec, majCilj delavnice• Predstaviti zdravnikom osnovne informacije o Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe osebnosti in njihovih prirojenih značilnosti ter logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo. lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj• Spodbuditi zdravnike k razmisleku o njihovi do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi profesionalni in osebni identiteti. ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te• Opolnomočiti zdravnike za soočanje z osebnimi ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. opravljanju svojega poklica.Izvaja: mag. Martin Lisec, logoterapevt Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon. Zadovoljna, Migracije in zdravstvo:samozavestna, ustrezna zdravstvenaradostna obravnava migrantov in beguncevdelavnica – 10-krat po 3 ure – februar 2016 seminar – marec–novemberDanašnji svet računa na žensko, nagovarja jo zvedno novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, ob Udeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja,tem pa ženska izgublja samo sebe. Kaotično ustrezen odnos in veščine na področju kulturnihmnožico dražljajev, aktivnosti, odnosov in kompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov ininformacij lahko obvlada le z osredotočenim, zrelim beguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. Vin veščim usmerjanjem svoje pozornosti, energije in prvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklopedejavnosti. Ciklus petih tematskih sklopov je (Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migrantinamenjen sistematičnemu pridobivanju veščin, in begunci v sistemu zdravstvenega varstvanavad in pogledov, s katerimi bo sodobna ženska Slovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavcibolj obvladala svoje življenje na zdrav, zrel in ter migranti in begunci), bodo preko interaktivnihučinkovit način. predavanj pojasnjeni osnovni koncepti,Izvaja: Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc. posredovane ključne informacije in predstavljeni pristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem delu pa bo posredovano znanje poglobljeno s praktičnim delom na konkretnih primerih, preko katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine za kakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in beguncev. Strokovni odbor: Martina Bofulin, Nike Kocijančič Pokorn, Uršula Lipovec Čebron, Jožica Maučec Zakotnik, Marija Milavec Kapun, Danica Rotar Pavlič, Jana Šimenc, Igor Švab
Revija ISIS srečanja6S2trokovnaFebruar 2017 Pravočasen pregled Učinkovitoustne votline lahko reševanje konfliktovreši življenje seminar – april, novemberseminar – marec V življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med zobozdravnik ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimo vidi bolje. svoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v službi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče?Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo priodkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki Seveda je. Največ energije nam poberejose boste vključili v projekt Pravočasen pregled ustne nerazrešeni konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicervotline lahko reši življenje (več o projektu najdete naporni, ko jih razrešujemo, potem pa imamo mirna www.zdravniskazbornica.si) zagotovili strokovno in čas za druge zadeve. Nerazrešeni konflikti paizobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnih ostajajo z nami tudi ponoči in še dneve (tedne intočk. Strokovni seminar bo organiziral Odbor za celo mesece) po tistem, ko se je stresna situacijazobozdravstvo v sodelovanju s Kliničnim oddelkom zgodila.za oralno in maksilofacialno kirurgijo UKCL inCentrom za ustne bolezni in parodontologijo Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjoStomatološke klinike. Za vse, ki bodo aktivno katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanjusodelovali v projektu, je izobraževanje brez konfliktnih situacij.kotizacije.Programski odbor: doc. dr. Andrej Kansky, dr. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.dent. med., doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med., indr. sc. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med. Kako rečem ne brez občutka krivdeVodenje zdravniškihtimov seminar – april, oktoberseminar – marec, maj Tistega, ki mu je izziv reči ne, skrbi za ljudi okoliDober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj sebe, da niso prizadeti, da se dobro počutijo. Taka»orkester«, da igra harmonično, da se njegovi oseba je običajno človeško prijaznost nadgradilasodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, tako, da je postala ustrežljiva ter vse bolj pozabljadosegajo dobre rezultate in predvsem, da nase; premalo poskrbi za to, da zadovolji svojeobvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih čustvene potrebe.prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili seboste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so Na seminarju bomo spoznali (in vadili) veščinenaloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in prepoznavanja in zadovoljevanja svojih čustvenihzmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v potreb. Naučili se bomo asertivno izraziti svojetimu. potrebe in vztrajati pri njihovi uresničitvi. Ne bomoIzvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. samo rekli ne. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne dobimo tistega, kar potrebujemo in želimo. In vse to brez občutka krivde. Preprosto zato, ker »imam pravico do sreče«. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.
Strokovna Revija ISIS srečan6ja3Februar 2017FEBRUAR 2017 21. 11. 2016–21. 11. 2017 • 10 NASVETOV, KAKO IZBOLJŠATI ZAVZETOST ZDRAVLJENJA Z ZDRAVILI kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporabnike k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki omejeno portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno videoizobraževanje je namenjeno organizator: Doctrina, prijave, informacije: prijave: Izobra- vsem zdravnikom, ki predpisujejo zdravila. Analizira uporabo d.o.o., mag. Rok Antolič, ževanje je dostopno uporabnikom zdravil in predstavlja vzroke za dvom v predvidevanje, da bo mag. klin. psih., Center portala Doctrina, več na E: info@ pacient po prevzemu zdravil le-ta pravilno jemal. Video predlaga za geriatrično medicino, doctrina.biz in T: 080 5007, informacije: nekaj učinkovitih orodij, ki jih zdravstveni delavci lahko uporabijo UKC Lj. Sergeja Širca, T: 080 5007, E: sergeja. za izboljšanje adherence. [email protected] 3. 1. 2017–3. 1. 2018 • HIGIENA ROK V ZDRAVSTVU kraj: spletno izobraževanje Doctrina: št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni za uporabnike k. točke: *** https://si.doctrina.biz/zdravniki organizator: Doctrina, d. o. o., portala Doctrina.si vsebina: spletno izobraževanje je viš. pred. dr. Anamarija Zore, prijave, informacije: prijave: izobraževanje je dostopno namenjeno vsem zdravnikom univ. dipl. biol., Zdravstvena uporabnikom portala Doctrina, več na [email protected] fakulteta in 080 5007, informacije: Sergeja Širca, T: 080 5007, E: sergeja. [email protected] 2., 3. in 7. ob 16.00 • ZAČETNI TEČAJ: OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, za študente k. točke: v postopku 150 EUR vsebina: Tečaj tehnike in pristopi medicinske hipnoze na organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: različnih področjih (teoretični in praktični del) je namenjen zdrav- za medicinsko hipnozo E: [email protected], infor- nikom, stomatologom, zdravstvenim delavcem, psihologom, Slovenije, prof. dr. Marjan macije: Boni Plut, univ. dipl. psih., študentom medicine in psihologije Pajntar E: [email protected], T: 031 322 207 2.–4. ob 7.30 • ULTRAZVOČNA ŠOLA – 20 LET UZ-PREGLEDA V PRVEM TRIMESEČJU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: za šolo ni omejitve, za kotizacija: od 50 do 350 EUR k. točke: *** Dunajska c. 162 tehnični dan 4. 2. 2017 je omejitev na 50 vsebina: predavanja in praktični del udeležencev (tehnični dan) so namenjeni specialis- tom in specializantom ginekologije in organizator: Združenje za perinatalno medicino prijave, informacije: prijave: UKC porodništva Slovenije, SZD, Klinični oddelek za perinatologijo Gi- Ljubljana, ERIIK, Šlajmerjeva 3, nekološke klinike v Ljubljani, UKC Ljubljana, Oddelek 1000 Ljubljana ali E: martina.peclin@ za otroško kardiologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. T: 01 522 60 20 3. ob 9.30 • 39. IATROSSKI: POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE IN SMUČARSKO TEKMOVANJE ZDRAVNIKOV kraj: KRANJSKA GORA št. udeležencev: 100 kotizacija: 40–70 EUR k. točke: *** vsebina: Posvetovanje in smučarsko organizator: Iatrosski, prim. Franci Koglot, tekmovanje je namenjeno vsem dr. med. prijave, informacije: prijave: E: melitamakuc@ zdravnikom. gmail.com, informacije: prim. Franci Koglot, T: 041 775 705 3.–4. ob 8.00 • PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1 vhod 2–4 št. udeležencev: največ 25, kotizacija: 320 EUR k. točke: 11,5 najmanj 20 poslušalcev vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom urgentne medicine, organizator: MF Univerze prijave, informacije: prijave: Medi- splošne/družinske medicine (specialistom). Področja: 1. Oskrba v Mariboru, Katedra za cinska fakulteta UM, Taborska ulica nenadno obolelega odraslega bolnika, 2. Oskrba nenadno urgentno medicino, doc. 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, obolelega otroka, 3. Oskrba poškodovanca/otroka, 4. Množične dr. Matej Strnad, dr. med. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. nesreče/Oskrba dihalne poti, 5. Ultrazvok. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, E: [email protected] 10. • TERAPEVTSKI PROGRAMI IN OCENJEVANJE FUNKCIJE ROKE PRI OTROKU S HEMIPAREZO kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike št. udeležencev: ni kotizacija: 100 k. točke: *** Slovenije - SOČA, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, predavalnica v 4. podatka EUR (z DDV) nadstropju nove stavbe vsebina: Seminar je namenjen pediat- organizator: Univerzi- prijave, informacije: prijave najkasneje do 10. januarja 2017 na na- rom, razvojnim pediatrom, fiziatrom tetni rehabilitacijski inšti- slov: Vesna Grabljevec, Tajništvo Klinike, Univerzitetni rehabilitacijski in delovnim terapevtom, ki se v svoji tut Republike Slovenije inštitut Republike Slovenije – SOČA, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, praksi srečujejo z otroki s hemiparezo – SOČA T: 01 47 58 243, F: 01 437 20 70, E: [email protected]
Revija ISIS srečanja S64trokovnaFebruar 2017FEBRUAR 2017 15. ob 9.00 • TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, Pediat- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotiza- k. točke: *** rična klinika, Bohoričeva 20, P2) cije ni za zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namen- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC jena učiteljem in mentorjem vseh Meta Vesel Valentinčič Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- poklicev ljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 17. ob 8.00 • ANAFILAKSIJA IN ALERGOLOGIJA – OBRAVNAVA BOLNIKA NA PRIMARNI RAVNI kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3,5 Slovenije, Dunajska cesta 162 organizator: Združenje zdravnikov dru- vsebina: strokovni seminar je namen- žinske medicine SZD, izr. prof. dr. Danica prijave, informacije: prijave: E: Nina.stojs@gmail. jen zdravnikom družinske medicine, Rotar Pavlič, dr. med. com, informacije: Nina Štojs, T: 01 438 69 14, zdravnikom primarne zdravstvene E: [email protected] dejavnosti, specializantom 17. ob 9.00 • LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku 30 vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije organizator: prijave, informacije: prijave: o logoterapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: razmisleku o njihovi profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomo- Slovenije, Mojca Mojca Vrečar, E: [email protected] čiti za soočanje z osebnimi kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri Vrečar opravljanju svojega poklica. 21. ob 19.00 • KRVOTVORNE MATIČNE CELICE: OD ŽETVE DO SETVE IN NAPREJ V NEZNANO kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena štu- organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informacije: dentom medicine. Journal Club, Tjaša Oblak Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 24. ob 16.00 • LOGOTERAPIJA (4-letno izobraževanje) kraj: SLOVENSKE KONJICE, poslovna št. udeležencev: 30 kotizacija: cena izobraževanja bo odvisna od k. točke: *** stavba »Konus«, Mestni trg 18 števila kandidatov (okvirno 100 EUR mesečno) vsebina: Izobraževanje iz logoterapije v trajanju 8 semestrov (uvod- organizator: Zavod Žički prijave, informacije: no predavanje in delavnica). Izobraževanje je namenjeno osebam z tabor za duhovno rast, Cvijeta T: 070 707 340, E: cvijeta. dokončano VII. stopnjo izobrazbe ali s statusom absolventa, ki se želijo Pahljina, dr. med., spec. psihiat- [email protected] usposobiti za logoterapevte. rinja, logoterapevtkaMAREC 2017 2.–4. ob 8.30 • 33. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJE V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: SZD – Združenje mentorjem v družinski medicini zdravnikov družinske medici- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- ne, Janez Rifel macije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: [email protected] 3. • 18. REDNO LETNO PLENARNO ZASEDANJE SLOVENSKEGA FORUMA O PREVENTIVI BOLEZNI SRCA IN ŽILJA TER 3. STROKOVNI SESTANEK SEKCIJE ZA ŠPORTNO KARDIOLOGIJO kraj: LJUBLJANA, Dunajska c. 162, Domus št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Medica, Modra dvorana prijave, informacije: Saša Radelj, vsebina: Tematika rednega letnega sestanka bo klinična in populacijska preventiva bolezni organizator: T: 01 434 21 00, E: sasa. srca in žilja. Osrednji sklop bodo predstavljale Nove smernice za preprečevanje srčno- Združenje [email protected] žilnih bolezni v klinični praksi, sledil bo sklop Izzivi v preventivni kardiologiji: Miti in kardiologov resnice o zdravem življenjskem slogu, ter v zaključku: Strokovna razpotja: Delazmož- Slovenije nost in upravljanje motornih vozil pri srčnih bolnikih. Forumu je v popoldanskem času tudi letos pridružen letni strokovni sestanek Sekcije za športno kardiologijo Združenja kardiologov Slovenije.
Strokovna Revija ISIS srečan6ja5Februar 2017MAREC 2017 3. 3. 2017–3. 3. 2018 • MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: Izobra- kotizacija: Cena teoretičnega dela izobraževanja je 2.970 EUR. Možnost pla- k. točke: Fakulteta za šport, ževanje bo izvedeno, v čila je v največ 11 mesečnih obrokih po 270 EUR. Plačilo se izvede na podlagi *** Gortanova ulica 22 kolikor bo prijavljenih mesečnega računa vsak mesec pred začetkom mesečnega predavanja. Plačilo praktičnega dela se izvede v dogovoru z mentorjem po ceni, ki jo vsaj 30 kandidatov določi akupunkturna sekcija Slovenije. vsebina: Šola je namenjena vsem zdravnikom, zobozdravnikom in ab- organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: solventom medicine in dentalne medicine (izpit opravijo po zaključku fa- ljani, Fakulteta za šport v sodelo- prijave: E: Martin.Tus@fsp. kultete). Teoretični del je sestavljen iz 28 različnih predmetov v skupnem vanju z Zdravstvenim zavodom uni-lj.si, informacije: Mar- trajanju 154 pedagoških ur. Vsak kandidat mora za priznanje praktičnega za medicino športa Ljubljana in tin Tuš, E: Martin.Tus@fsp. dela opraviti prakso v določenih zdraviliščih in v akupunkturnih ambu- Akademijo za tradicionalno kitaj- uni-lj.si, T: 01 520 77 52 lantah v EU ali v bolnišnicah na Kitajskem, Šrilanki in podobno. Praktični sko medicino, Peking, Kitajska, del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit in pridobi certifikat oz. izr. prof. dr. Edvin Dervišević ustrezno diplomo. 8. • AKTUALNE TEME IZ PALIATIVNE OSKRBE: RAZLIČNI OBRAZI BOLEČINE V PALIATIVNI OSKRBI kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: celostna obravnava bolnika z organizator: Slovensko zdru- bolečino v paliativni oskrbi ženje za paliativno in hospic prijave, informacije: prijave: E: [email protected], oskrbo v sodelovanju z Onko- informacije: E: [email protected], Maja Ebert Moltara, loškim inštitutom Ljubljana Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana 10. ob 8.30 (registracija od 7.00) • 13. ŠOLA MELANOMA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, predavalnica št. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** stavbe C vsebina: podiplomsko izobraževanje je namenjeno vsem, organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: ki jih to področje zanima, specializantom internistične onkologije pri SZD, Onkološki inštitut, izključno na E: lkristan@onko-i. onkologije, specialistom internistične onkologije, specialis- Katedra za onkologijo, izr. prof. dr. si, informacije: Lidija Kristan, T: 01 tom in specializantom radioterapije, dermatologom… Janja Ocvirk, dr. med. 587 92 82 14. ob 19.00 • RAZVOJNE POTI SOCIALNE KOGNICIJE: SKOZI PRIZMO MOTENJ AVTISTIČNEGA SPEKTRA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študentom organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informa- medicine. Journal Club, Tjaša Oblak cije: Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 15. ob 9.00 • OKUŽBA Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UPORABLJAJO DROGE kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: sedmi nacionalni simpozij je namen- organizator: Klinika za infekcijske bo- prijave, informacije: prijave: Tajništvo jen vsem zdravstvenim delavcem, ki se pri lezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Klinike za infekcijske bolezni in vročinska svojem delu srečujejo s problematiko virusnih Koordinacija centrov za preprečevanje in stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, hepatitisov in odvisnosti od drog zdravljenje odvisnosti od drog, prof. dr. informacije: Simona Rojs, T: 01 522 13 52, Mojca Matičič, dr. med., doc. dr. Andrej 01 522 21 10, F: 01 522 24 56, F: simona. Kastelic, dr. med. [email protected] 17. ob 9.00 • LOGOTERAPIJA, SMISEL IN POSLANSTVO ZDRAVNIKA kraj: Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 30 kotizacija: 110 EUR k. točke: v postopku vsebina: Cilj delavnice je predstaviti zdravnikom osnovne informacije o logote- organizator: prijave, informacije: prijave: rapiji in njeni uporabnosti za njihovo delo, jih spodbuditi k razmisleku o njihovi Zdravniška zbor- W: www.domusmedica.si, infor- profesionalni in osebni identiteti ter jih opolnomočiti za soočanje z osebnimi nica Slovenije, macije: Mojca Vrečar, kriznimi situacijami, s katerimi se soočajo pri opravljanju svojega poklica. Mojca Vrečar E: [email protected] 18. • SVETOVNI DAN USTNEGA ZDRAVJA: PRAVOČASEN PREGLED USTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE kraj: Domus Medica, Dunaj- št. udeležen- kotizacija: 150 EUR (DDV je vključen), za sodelujoče v projektu k. točke: 8 ska c. 162 cev: 260 »Dan odprtih vrat – preventiva in zgodnje odkrivanje ustnega raka ob svetovnem dnevu ustnega zdravja« kotizacije ni vsebina: Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo pri odkri- organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: pri- vanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki se boste vključili v v sodelovanju s Kliničnim oddelkom jave: W: www.domusme projekt Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje (več za oralno in maksilofacialno kirurgijo dica.si, informacije: Mojca o projektu najdete na www.zdravniskazbornica.si), zagotovili UKCL in Centrom za ustne bolezni in Vrečar, E: [email protected] strokovno izobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnih točk. parodontologijo Stomatološke klinike
Revija ISIS srečanja S66trokovnaFebruar 2017MAREC 2017 18.–19. ob 9.00 • ASTMA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE S SPECIALIZIRANIMI UČNIMI DELAVNICAMI kraj: ZREČE, Cesta na Roglo 15, Terme št. udeležencev: 30 kotizacija: 240 EUR k. točke: 6 Zreče vsebina: podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Univerza v Ljub- prijave, informacije: prijave: E: izobraze- pediatrom, zdravnikom družinske medicine in splošne me- ljani, Medicinska fakulteta, [email protected], informacije: dicine, specializantom pediatrije in družinske medicine (ob Uroš Krivec, dr. med. Majda Oštir, Sanja Lazić, T: 01 522 87 97, 01 šoli za zdravnike bo vzporedno potekala tudi astma šola za 522 48 95, E: izobrazevanje.pediatrija@ medicinske sestre) gmail.com 23.–24. • TRADICIONALNO MEDNARODNO 26. POSVETOVANJE »MEDICINA, PRAVO IN DRUŽBA« S TEMO VARNOST PACIENTOV IN ZDRAVSTVENIH DELAVCEV – PROBLEM MEDICINE, PRAVA IN DRUŽBE kraj: MARIBOR, Univerza, Velika dvorana, Slomškov trg 15 št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 k. točke: *** EUR + DDV vsebina: posvet je namenjen zdrav- organizator: Zdravniško in Pravniško društvo Maribor v prijave, informacije: Katja Mar- nikom, pravnikom in drugim, ki jih to sodelovanju z Medicinsko in Pravno fakulteto Univerze kač Hrovatin, E: katja.hrovatin@ področje zanima Maribor, prim. Jelka Reberšek Gorišek, predsednica orga- um.si, T: 02 250 42 38, http://acj.si/ nizacijskega odbora si/predstavitev-mip 23.–24. ob 11.00 • 22. SLOVENSKI IN 3. MEDNARODNI POSVET O OBRAVNAVI IN SPREMLJANJU BOLNIKOV S TUBERKULOZO (TB) kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Vurnikova predavalnica vsebina: Posvet je namenjen pulmologom, družinskim organizator: Univerzitetna prijave, informacije: prijave: E: irena. zdravnikom, internistom, infektologom, gastroentero- klinika za pljučne bolezni in [email protected], informacije: logom, revmatologom, dermatologom in medicinskim alergijo Golnik, Petra Svetina, Irena Dolhar, E: irena.dolhar@klinika- sestram. Predavanja: Pljučnice domačega okolja, Tuber- dr. med. golnik.si, T: 04 25 69 493 kuloza ob zdravljenju z inhibitorji TNF alfa, Tuberkuloza in okužbe z virusom HIV, Kakovostna diagnostika tuberkuloze in respiratornih okužb. 28. ob 9.00 • TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljubljana, št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, kotizacije k. točke: 7 Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, stara ni za zaposlene v UKC Ljubljana porodnišnica, pritličje) prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljub- vsebina: Učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, ljana, informacije: Tina Kofler, Služba za izobraževanje, učiteljem in mentorjem vseh poklicev. Meta Vesel Valentinčič T: 01 522 90 22, E: [email protected] Pogoj za udeležbo: opravljena TTT1 Osnovna delavnica za usposabljanje mentorjev in učiteljev 31. marec–1. april • 12. UČNA DELAVNICA CYRIAXOVE ORTOPEDSKE MEDICINE V MARIBORU: RAMA kraj: MARIBOR, Inštitut za fizikalno in rehabili- št. udeležencev: 25 kotizacija: 200 EUR za specialiste k. točke: *** tacijsko medicino Univerzitetnega kliničnega in 150 EUR za specializante (plačilo centra Maribor kotizacije do 30. 3. 2017) vsebina: podiplomska učna organizator: Inštitut za fizikalno in prijave, informacije: prijave: Dragan Lonzarić, E: dragan. delavnica je namenjena pred- rehabilitacijsko medicino, Univer- [email protected], [email protected] (do 15. 3. vsem specializantom in specia- zitetni klinični center Maribor in 2017), informacije: Dragan Lonzarić, dr. med., spec. fizikalne listom fizikalne in rehabilitacijske Slovensko zdravniško društvo – in rehab. medicine, IFRM UKC Maribor, T: 02 321 1676 in 02 medicine, družinske medicine in Zdravniško združenje Maribor, izr. 321 1680, E: [email protected], draganlonzaric@ ortopedije prof. prim. dr. Breda Jesenšek Papež, gmail.com dr. med.
Strokovna Revija ISIS srečan6ja7Februar 2017april 2017 4. ob 19.00 • ČREVESNI MIKROBIOM: KOT STRIC IZ OZADJA V NEVROPSIHIATRIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Debata je namenjena študen- omejeno tom medicine. organizator: Medical Student prijave, informacije: prijave niso potrebne, informacije: Journal Club, Tjaša Oblak Tjaša Oblak, T: 00386 6819 8524, E: [email protected] 14. ob 9.00 • SIMULACIJA PORODA kraj: MARIBOR, 1N26 in 1N25A, Medi- št. udeležencev: najmanj 9, največ kotizacija: 160 EUR (DDV vključen) k. točke: *** cinska fakulteta, Taborska ulica 8 20 vsebina: učna delavnica za zdravnike specialiste organizator: Medicinska fakulteta prijave, informacije: prijave: Romana in specializante ginekologije in porodništva, Univerze v Mariboru, Katedra za gi- Grajner, Medicinska fakulteta, Taborska ulica zdravnike specialiste in specializante družinske nekologijo in porodništvo, red. prof. 8, 2000 Maribor, E: [email protected], medicine, zdravnike specialiste in specializante dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik, informacije: Romana Grajner, T: 02 234 58 26, urgentne medicine ter zdravnike pripravnike doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med. F: 02 234 58 20 20. ob 9.00 • TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar I (UKC Ljubljana, Pediat- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** rična klinika, Bohoričeva 20, P2) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namen- organizator: UKC prijave, informacije: prijave: E: [email protected], UKC jena učiteljem in mentorjem vseh Ljubljana, Meta Vesel Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, poklicev Valentinčič informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Sava Turizem, d.d. ZAPOSLIMO Sava Medical URI Soča zaposli specializanta s področja medicine dela, objavlja za potrebe Medicinskega centra Radenci in prometa in športa za potrebe Centra za poklicno Medicinskega centra Cardial, d.o.o., v Ljubljani rehabilitacijo v Mariboru. prosti delovni mesti za Več informacij: E: [email protected] ali T: 01 475 81 07. specialista kardiologa ali internista z ustreznim znanjem za delo na področju neinvazivne kardiologije PRODAM Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Prodam dobro vpeljano zobno ordinacijo na zanimivi • diploma medicinske fakultete, lokaciji. Posredujem pri najetju prostora. • specialistični izpit iz interne medicine, Informacije: 041 767 576 • zaželeno znanje iz UZ srca, obremenitvenega testiranja in holterja, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na Kadrovski oddelek Sava Turizem, d. d., Dunajska 152, 1000 Ljubljana. Kontaktni osebi: Čobo Nusret, dr. med., spec. internist, GSM: 051 362 721, e-naslov: [email protected] in prim. Risto Angelski, dr. med., spec. internist, GSM: 041 639 124, e-naslov: [email protected]
Revija ISIS6O8bletnicaFebruar 2017Profesor dr. Rajko Sedej –90-letnikProf. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., Oddelek za dentalno medicino MF ULProf. dr. Peter Jevnikar, dr. dent. med., Oddelek za dentalno medicino MF UL Ob vstopu v leto 2017 je nestor slovenske tičnih gradiv in postopkov, ki jo je namenil tremstomatološke protetike, profesor dr. Rajko Sedej, ravnem: zobotehnikom, študentom dentalnepraznoval častitljiv jubilej – dopolnil je 90 let medicine in laboratorijskim zobnim protetikom.plodnega in ustvarjalnega življenja. Po težki in Knjiga je še danes eden temeljnih učbenikov prirazburljivi mladosti, ki jo je zaznamovala predvsem pouku stomatološke protetike.2. svetovna vojna, se je profesorjeva poklicna potna Oddelku za dentalno medicino Medicinske Njegova druga velika profesionalna ljubezenfakultete začela takoj po diplomi leta 1954, ko se je so bila estetska načela v stomatološki protetiki,zaposlil kot klinični zobozdravnik pri profesorju saj je v predmet, ki ga je predaval, vključeval tudiPalčiču na Oddelku za fiksno protetiko. Leta 1955 poglavje »Estetika v stomatološki protetiki«. Prije postal asistent, 10 let kasneje je pridobil naziv tem je kot klinik in pedagog teorijo likovnedocent. V letih med 1960 in 1970 je ob vseh obve- estetike prenašal v pouk, pri delu s pacienti pa vznostih prevzel odgovornost profesorja za predkli- klinično delo. Profesor Sedej je bil poznan kotnično protetiko na Višji stomatološki šoli v Maribo- odličen predavatelj in retorik, zato je bila preda-ru. Poleg pedagoških in kliničnih obveznosti je bil valnica med njegovimi predavanji vedno polna.leta 1961 imenovan za urednika Zobozdravstvenegavestnika, ki ga je nato vestno, odgovorno in ustvar- Ob častitljivem jubileju profesorja Sedeja nejalno urejal več kot 40 let. Izredni profesor je postal moremo mimo dolgoletnega urednikovanja edineleta 1966 in kmalu zatem prevzel tudi prodekansko slovenske zobozdravstvene strokovne revijefunkcijo, ki jo je opravljal do leta 1969. Za rednega Zobozdravstveni vestnik. Kot glavni, odgovorni inprofesorja stomatološke protetike je bil imenovan tehnični urednik je profesor dokazoval vztrajnost,leta 1972. V obdobju med 1968 pa vse do upokoji- strokovnost in ljubiteljstvo oblike in besede.tve leta 1991 je bil predstojnik Katedre za stomato- Vsebinsko je revijo vedno prilagajal razvojuloško protetiko Medicinske fakultete Univerze v slovenskega zobozdravstva, saj je trdil, da seLjubljani, med leti 1972 in 1987 je bil predstojnik znanstvenoraziskovalna raven specialističnihOddelka za fiksno protetiko Stomatološke klinikeUKC Ljubljana. Sedej kot urednik Zobozdravstvenega vestnika v svojem delovnem okolju. Profesor Sedej je že zelo zgodaj na svojipoklicni poti uvidel potrebo po razvoju in uvedbinovega predmeta v okviru dodiplomskega študijastomatološke protetike. Tako je na osnovi svojihidej uvedel predmet Predklinična protetika inpozneje tudi ustanovil Inštitut za predkliničnoprotetiko, ki ga je vodil do upokojitve. V okviruinštituta je poglobljeno raziskoval predvsemdentalne materiale, še posebno barvaste kovine,med katere sodijo tudi žlahtne kovine za uporabov protetiki. Uveljavil se je zlasti z metalografski-mi preiskavami in kemično analizo kovin. Razi-skovalno je v sodelovanju z Zlatarno Celje inInštitutom za kovinske materiale in tehnologijena področju dentalnih zlitin nedvomno opravilpionirsko delo. Plod njegovega strokovnega inraziskovalnega dela je knjiga Tehnologija prote-
Revija ISIS Obletnic6a9Februar 2017strok odraža ravno v strokovnem do stroke, ki smo jo podedovali od največ ukvarja z branjem strokovneglasilu. Mnogi pisci se ga radi spomi- slavljenca, zato nadaljujemo s prireja- literature in beletristike. Zelo natanč-njamo, ker je kot urednik z nami njem strokovnih srečanj sekcije. no še vedno spremlja »svojega otro-presedel ure in ure ter nesebično ka«, revijo Zobozdravstveni vestnik,popravljal in izboljševal besedila. V prostem času, kolikor ga je bilo in ob občasnih obiskih na klinikiNeprecenljiva je njegova vloga pri na voljo, je bil profesor Sedej zagrizen pokomentira npr. citiranje literatureohranjanju in ustvarjanju slovenske rekreativec. Živel je z naravo in ali grafično obliko. Med drugim šestomatološke terminologije, saj je slovenskimi gorami, saj sta s soprogo vedno napiše kakšen esej, znani inpodobno kot za estetiko imel izostren kar trikrat prehodila slovensko prodorni so tudi njegovi aforizmi.občutek tudi za slovenski jezik. planinsko transverzalo. Njuni še posebno ljubi vršaci so bili Storžič, Avtorja profesorju Sedeju izrekava Leta 1973 je profesor Sedej uvedel Stol, Grintavec in Triglav. V mlajših iskrene čestitke ob njegovem jubilejuspecializacijo iz stomatološke proteti- letih je bil profesor Sedej tudi navdu- in se mu zlasti v imenu starejšeke. Pod njegovim mentorstvom je v šen alpski smučar, kasneje pa je gojil generacije slovenskih zobozdravnic inSloveniji nastala mreža 40 specialis- tek na smučeh. Profesorjevo rekrea- zobozdravnikov, ki profesorja poznajotov protetikov, ki pa danes na žalost tivno vztrajnost in zagnanost najlepše in se ga spominjajo, iskreno zahvalju-zaradi razmer, ki vladajo na področju dokazuje opravljen vršiški triatlon iz jeva za njegovo delo, ki ga je posvetilzobozdravstva, upada. leta 1982. slovenskemu zobozdravstvu, ter za njegovo nesebično razdajanje na Bil je tudi ustanovitelj Sekcije za Za strokovno in organizacijsko raziskovalnem, strokovnem, pedago-stomatološko protetiko pri SZD. Pod delo na področju zobozdravstva in za škem in uredniškem področju nanjenim okriljem je organiziral skupaj dolgoletno uredniško delo pri Zobo Oddelku za dentalno medicino Medi-s sodelavci vsebinsko odmevne in za zdravstvenem vestniku je bil leta 1985 cinske fakultete v Ljubljani.stroko doktrinarne bienalne simpozi- odlikovan z redom dela z zlatimje, ki so bili znani med drugim tudi po vencem, leta 1995 pa je prejel častni Na jesen življenja našemu profe-številni udeležbi slovenskih zobo- znak svobode Republike Slovenije. sorju Sedeju vsi skupaj želimo, naj gazdravnikov in zobotehnikov. Njegovi še naprej spremljajo zdravje, čilost innasledniki se zavedamo odgovornosti V zadnjem obdobju, ko profesor bistrost duha. Sedej ni več tako aktiven kot nekoč, se 39. IATROSSKIPosvetovanje športne medicine in smučarsko tekmovanje zdravnikov Kranjska Gora, petek, 3. februarja 20179.30 T EK 12.00 Veleslalom 16.00 H otel Larix: (Rateče) 4 km (smučišče Kranjska Posvetovanje športne Gora, sedežnica Podles) medicineKategorije za moške in ženske:A – do vključno 49 let starosti Kategorije za moške in ženske: 17.00 V ečerja, razglasitevB – nad 50 let A – rojeni 1975 in mlajši rezultatovC – študenti B – 1974–1956 C – 1955 in starejši D – študenti 13.00 Drugi tekKotizacije: tek 40 EUR, vsl. 60 EUR, skupaj tek in Prijave pošljite na e-naslov: [email protected]. 70 EUR, spremljevalci 20 EUR. Študenti polovična Informacije: prim. Franci Koglot, T: 041 775 705kotizacija. Fides svojim članom krije kotizacijo. Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moški in dveKotizacijo nakažite na račun: Zdravniško društvo ženski ali tri najbolje točkovane ženske in dva moška.IATROS, TRR 04750-0001224094 Enako za študente.Prijave: V prijavi navedite: spol, letnico rojstva, delovno Študenti medicine tekmujejo ekipno med fakultetamamesto, ustanovo oz. društvo, za katero Ljubljana : Maribor za pokal univerz.nastopate.Prijavi dodajte dokazilo o plačani kotizaciji, študenti padokazilo o vpisu.
Revija ISISV70spominFebruar 2017Prof. dr.Ludvik Ravnik(1922–2016)Prof. dr. Bojan Tršinar, dr. med.,v. svet., Ljubljana 21. novembra 2016 smo se na ljubljanskih odstranitvi sečnega mehurja, začelo se je vgraje-Žalah poslovili od enega najvidnejših slovenskih vanje umetnega uretralnega sfinktra in različnihurologov prof. dr. Ludvika Ravnika. protez, razmahnila se je uporaba električne stimulacije spodnjih sečil za zdravljenje mikcij- Rodil se je 23. avgusta 1922 v Soteski pri skih motenj. Velika zasluga profesorja Ravnika jeBohinjski Beli, v številni železničarski družini. Po bila, da je Slovenija leta 1986 dobila sodobenmaturi na realni gimnaziji v Kranju je študiral aparat za zunajtelesno drobljenje kamnov vmedicino, obenem pa se je vpisal še na Srednjo sečilih.šolo za telesno vzgojo v Ljubljani, ki jo je končalleta 1947. Kot telovadni učitelj si je z delom na Profesor Ravnik je bil član zdravniške ekipe,Srednji tehnični šoli do leta 1949 omogočil ki je leta 1958, kot prva v nekdanji skupni državi,dokončanje študija na Medicinski fakulteti v uvedla uporabo hemodialize. Prav tako je bil letaLjubljani. Po diplomi leta 1952 je najprej službo- 1970 član kirurške ekipe pri prvi presaditvival v bolnišnici na Jesenicah. Februarja 1954 je ledvice živega dajalca. Leta 1986 je vodil kirurškopričel specializacijo iz urologije na Kirurški ekipo pri prvem odvzemu in presaditvi ledvicekliniki v Ljubljani in julija 1959 opravil speciali- mrtvega dajalca. Prvi je objavil transkutano skro-stični izpit. Oktobra 1968 je bil imenovan za talno flebografijo varikokele. Tudi sicer je bilaprimarija, leta 1970 je bil izvoljen za vodjo moška neplodnost njegovo ožje strokovno inurološkega oddelka Kirurške klinike v Ljubljani, znanstveno področje, na katerem je uvedelleta 1973 pa za predstojnika Urološke klinike. nekatere modificirane metode zdravljenja, kot so epididimovazoanastomoza, selektivna podvezava Profesor Ravnik je bil leta 1974 promoviran kremasteričnega dela spermatične povesme inza doktorja znanosti s področja urologije. Še tvorba umetne spermatokele.istega leta je bil izvoljen za izrednega profesorjaiz kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. O svojem znanstvenem in strokovnem delu jeLeta 1986 je postal njen redni profesor. profesor Ravnik poročal na številnih strokovnih sestankih, simpozijih in kongresih doma in v Odgovorno nalogo predstojnika Urološkega tujini. Strokovno se je izpopolnjeval v Lyonu,oddelka Kirurške klinike in kasneje Urološke Firencah, Heidelbergu, Barceloni in na Dunaju.klinike KC v Ljubljani je uspešno opravljal V domači in tuji strokovni literaturi je objavil večsedemnajst let. Pod njegovim vodstvom se je kot petdeset strokovnih in znanstvenih del. Bil jeljubljanski urološki oddelek prostorsko in ka- soavtor treh knjig s področja urologije.drovsko močno okrepil in prerasel v modernokliniko, priznano v vseh republikah nekdanje V času svojega aktivnega delovanja je profe-SFRJ in tudi v tujini, od koder so bolniki prihaja- sor Ravnik pokazal tudi svoje velike pedagoškeli na zdravljenje v Slovenijo. sposobnosti. Bil je predavatelj prve pomoči, vodil je vaje za študente medicine in stomatologije. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi inlastnim strokovnim delom je omogočil, da so bilena Urološki kliniki v Ljubljani uvedene številnenove endourološke diagnostične in terapevtskemetode, kot na primer transuretralna resekcijaprostate in tumorjev sečnega mehurja, perkuta-na nefrolitotomija, ureterorenoskopija, uretroto-mija. Še bolj se je razvila rekonstruktivna urolo-gija z uporabo črevesja za izpeljavo urina po
Revija ISIS V spom7in1Februar 2017V letih od 1974 do 1989 je predaval na mu je bila organizacija zdravniške organov in Mednarodne zveze olim-urologijo študentom medicine in službe na velikih športnih tekmova- pijskih zdravnikov. Leta 2012 je kotstomatologije na Medicinski fakulteti njih v Ljubljani. Kot zdravnik in priznani zdravnik, športnik in huma-v Ljubljani. Bil je mentor specializan- sodelavec Inštituta za športno medi- nist postal častni občan Bleda.tom iz urologije, pa tudi mnogim cino je več let opravljal tudi funkcijomagistrantom in doktorantom. Na predsednika zdravstvane komisije pri Profesor Ravnik je bil v časuUrološki kliniki v Ljubljani so se pod Republiškem komiteju za telesno svojega zdravnikovanja znan ponjegovim vodstvom izpopolnjevali kulturo in šport. svojem človeškem in toplem odnosutudi številni zdravniki iz drugih do bolnikov, ki so ga cenili in ga imelirepublik nekdanje SFRJ in iz tujine. Profesor Ravnik je bil v letih od radi. Prav tako je bil cenjen medMnogi učenci se ga spominjajo kot 1970 do 1976 predsednik Urološke svojimi sodelavci, saj jim je omogočalodličnega predavatelja, ki je znal sekcije Slovenskega zdravniškega stalni strokovni razvoj in napredova-pritegniti pozornost s svojo neposre- društva. Leta 1988 je skupaj s sode- nje. V operacijskih dvoranah jednostjo in izkušenostjo. lavci uspešno organiziral 10. kongres preživel dneve in dneve, njegove urologov Jugoslavije. Kot predstojnik ambulante so bile vedno polne bolni- Prav tako kot med zdravniki pa je Urološke klinike v Ljubljani se je kov. Za vse pa je našel dobro inbil profesor Ravnik znan tudi med upokojil leta 1987. prijazno besedo.športniki. Tudi sam vsestranskišportnik v atletskem mnogoboju, Za svoje dolgoletno strokovno in Odšel je eden od začetnikovgimnastiki in odbojki ter smučarski organizacijsko delo v medicini in sodobne urologije na Slovenskem.učitelj se je že zgodaj vključil v Sekcijo športu je prejel številna priznanja, Njegovi nekdanji učenci in sodelavciza športno medicino in bil v letih diplome in odlikovanja. Za življenjsko smo se poslovili od prijatelja, njegovi1949–1952 tudi njen predsednik. delo v športu je leta 2003 prejel najbližji pa so izgubili ljubečega očetaPetindvajset let je bil klubski zdravnik Bloudkovo nagrado. Bil je član mno- in dedka. Nešteti bolniki, ki jih ješportnega društva Olimpija, kot gih domačih in mednarodnih strokov- zdravil, se ga bodo vedno s hvaležno-zdravnik olimpijske ekipe pa se je nih združenj, med drugim tudi Evrop- stjo spominjali.udeležil petih olimpijskih iger. Zaupa- skega združenja za urologijo, Evropske zveze za transplantacijo V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100
Revija ISISS72knjižne policeFebruar 2017Kardinal C. M. Martini,G. Sporschill: JerusalemerNachtgespräche. Über dasRisiko des Glaubens(Jeruzalemski nočni pogovori. O tveganju verovanja). Herder Verlag, Freiburg, Basel, Wien, 2008(6. naklada, 2012), 142 str.Marjan Kordaš, [email protected] Če bi to knjigo zagledal v izložbi, je verjetno ne obstojijo približki: Bog je človeku svobo-bi kupil. A na srečo je do mene prijadrala v elek- do podaril. Ni hotel (ustvariti) nobenihtronski obliki po poti, ki naj ostane skrivnost. Zato robotov, nobenih sužnjev, temveč par-sem ob veliki povečavi prve strani poleg naslova tnerje. Na ponudbe partnerji odgovarjajoprebral tudi podnaslov. Ki pa je zame, pogana, z da ali ne, ljubijo ali ne ljubijo, vendarpostal hud izziv, ker sem ga v raznih poskusih brez prisile (str. 17).prevajal različno. Tako sem se knjige takoj lotil in žepo nekaj vrsticah ugotovil, da gre za izvrstno branje. Ker sta oba avtorja jezuita, se pogovarjataIn ko sem prijadral do konca, me je že pričakal prek tudi o disciplini. Ki pa ni ekstrinzični dejavnik,celovške Mohorjeve družbe dostavljen fizični izvod prisila znotraj (religijskih) zapovedi in prepove-knjige za ponovno, poglobljeno branje. di, temveč intrinzična potreba človeka po siste- matičnem delu za dosego nekega cilja. Knjiga je v bistvu pogovor med dvemajezuitoma, formalno oblikovan kot intervju. V drugem delu knjige je po mojem vVprašanja postavlja G. Sporschill, Avstrijec, ospredju odnos človeka do svojega bližnjega, kiodgovarja pa kardinal M. Martini, Italijan in je istega ali nasprotnega spola. To se v poglavjihbivši milanski nadškof, ki se je po upokojitvi V, VI in VII takoj vidi iz uvodnih pisem, ki sepreselil v Jeruzalem. berejo takole: Tematika intervjuja izhaja iz pisem, ki sta jih Z mojim prijateljem sva skupaj že večavtorja dlje časa prejemala od mladih, vernih in kot dve leti. Je kar okej. Seveda se tudimorda tudi nevernih ljudi. Tako ima vsako prepirava, a pravzaprav se razumevapoglavje namesto uvoda eno teh pisem. Po svojem dobro. Kljub temu pa se včasih zasačim pridojemanju knjige lahko tematiko – četudi se misli, ali je kdo, ki se mi bolje prilega. Bomponekod prekriva – razdelim nekako na dva dela. z njim srečna? Po čem lahko ugotovim, ali je on tisti, ki je moški mojega življenja? V prvem delu (poglavja I, II, III in IV)avtorja obravnavata vero (zunaj institucionalizi- Andrea (pogl. V, Učiti se ljubezni)ranih religij!) kot osebni odnos do človekovegaStvarnika. Sicer sta oba avtorja trdna rimokato- Ženskam sovražna Cerkev se ne smeličana, se pa dobro zavedata, da nobena vera spraševati, zakaj ji ljudje uhajajo. Poje-nima absolutnega mandata za t. i. Resnico. In mo: »ob bratovski jedi«, kje pa so sestre?ker npr. je na zahodu iz judovstva izšlo krščan- Ob oltarju v Vatikanu samo moški. Marstvo ter iz slednjega islam, poudarjata, da imajo moški ne uporabljajo Svetega pismavse tri vere lahko neko skupno sporočilo za seksistično? Kje so v Svetem pismučloveštvo – tako kot tudi druge vzhodne vere, ki ženske? Samo pridne služabnice so svete.imajo drugačen izvor. V sklopu odnosa do Bogaobravnavata tudi pojem zla (kako je mogoče, da Evelina (pogl. VI, Za odprto cerkev)ga Bog dopušča) ter kakšno zvezo ima zlo sčlovekovo svobodo: Nočem postati takšen, kot so stari. Zanima jih le denar in kariera, drugega Na vprašanje o izvoru zla ne more pa nič. Če se ob tem uniči okolje, jih ne odgovoriti noben človek. Vendar pa zanima. Zame so bolj pomembni ljudje.
Revija ISIS S knjižne polic7e3Februar 2017 Raje živeti preprosto. Naspro- [...] Po Svetem pismu je svetu in v zadnjem času, opredeljujejo tujem izkoriščanju revnih, pravičnost več kot pravica in štiri univerzalna načela: 1) svetost želim si, da bi bilo na svetu usmiljenje, je temeljna last življenja, 2) posvečenost mrtvih, 3) bolj pravično. Kdo me hoče? nost Boga. Pravičnost pomeni dostojanstvo človeka, 4) ljubi svojega postaviti se za tiste, ki nimajo bližnjega kot samega sebe. Benjamin zaščite, ter za reševanje (pogl. VII, Bojevati se proti življenja, bojevati se proti Stališča, prikazana v knjigi, so nepravičnosti. Pravičnost izvrsten izziv uradnemu nauku nepravičnosti) pomeni aktivno in ofenzivno rimskokatoliške cerkve, ki dosledno in bojevati se za takšno skupno juridično temelji na zapovedih in Izjemno zanimivo je branje življenje, v katerem vsi živijo v prepovedih s posledico, da od verni-poglavja Učiti se ljubezni, v katerem miru. Pravičnost mora bedeti kov terja slepo pokorščino.Martini opisuje pot (mehanizem) nad tem, ali pravica, kot jenastanka (sporne) enciklike Humane oblikovana v zakonih, vsem Jeruzalemski nočni pogovorivitae. Zaradi kardinalovega diplomat- ljudem omogoča dobro biva- so izvrstna dopolnitev knjige Katoli-skega izražanja kljub večkratnemu nje. Jezus je svoje življenje ška cerkev: kratka zgodovina, kibranju nisem znal ugotoviti, kaj meni žrtvoval za pravičnost. [...] jo je napisal »preganjani« katoliškio zapovedih in prepovedih v tej Jezus se je postavil na stran teolog in filozof Hans Küng. Slednjiencikliki. Razen enega stavka, da »[...] revnih, trpečih, grešnikov, opisuje sv. Avguština, ki je očitno doži-Uradno cerkveno je bilo v preteklosti poganov, tujcev, zatiranih, vel silovitost erotične ljubezni z ženskoglede 6. zapovedi morda že preveč lačnih, zaprtih, razvrednote- ter dognal, da se s to izkušnjo ne morepovedanega. Včasih bi bilo bolje nih, na stran otrok in žensk. kosati nobena vera. Sicer je prosilmolčati. [...]« (str. 108). A na Spor- Kdor to počne, se zameri. Boga, »... daj mi čistost, a ne še zdajschillovo vprašanje »Kaj je vaš čisto Tisti, ki stopi na stran ljudi, ki ...«, ter končno izumil izraz concupi-oseben pogled pri teh vprašanjih o so kot ovce brez pastirja, kdor scentia carnis. Menda je bil sv. Avgu-spolnosti? Ali lahko kot teolog daste te ljudi zbira in jim vlije štin prvi, ki je izjavil, da »zunaj Cerkvepomoč za orientacijo?« pa Martini samozavest, ta bo za oblastni- ni zveličanja«, in ni čudno, da jeodgovori po mojem zelo jasno: ke nevaren. [...] (str. 137). Cerkev njegov nauk sprejela v doktri- no in še vedno preganja erotično Zame je temeljno po- Martini meni, da vsa etika, razli- ljubezen, nepremagljivo tekmico. Pa membno tole: Predanost je kovanje med dobrim in zlom, izhaja iz vendar: prav sv. Avguštin si je tudi ključ do ljubezni. Človek je Boga. Bog je tisti, ki vodi (ne ukazuje, izmislil geslo »Ama et fac quod vis.« poklican k temu, da preseže temveč vodi!) človeka. Če bi se lahko – »Ljubi in počni, kar hočeš.« samega sebe. [...] Predajanje pogovarjal z ateistom, ga Martini ne pa zadeva tudi transcendenco. bi poskusil spreobrniti. Ateista bi le Sporočilo Jeruzalemskih nočnih Z ene ravni se lahko dvignemo povprašal, od kod njegova etika in pogovorov je, da isto besedilo (npr. na višjo raven. [...] V predaja- kakšna je. Staro zavezo) različni ljudje lahko v nju se ljudje odprejo Bogu. K temelju razumejo različno. Zato se temu cilju stremimo pri In hkrati Martini nadvse ceni judaizem, krščanstvo in islam zelo telesnem srečanju. Gledati v ta Luthrov pristop. Tako pogosto navaja razlikujejo, pa četudi vsi trije izhajajo iz cilj je bolj pomembno, kot pa Sveto pismo in ga interpretira po svoje. istega temeljnega sporočila. In še več: spraševati se, ali je dovoljen(o) Npr. ženskam (vključno z Marijo Zaradi različnega razumevanja Stare in ali je greh. [...] (str. 109–110). Magdaleno), ki spremljajo Jezusa, Nove zaveze je tudi krščanstvo razpadlo pripisuje nadvse pozitivno vlogo, na različne ločine in sekte. Dobesedno pretrese me tole Marti- popolno nasprotje slabšalnemu uradne-nijevo stališče o veri in (rimskokatoliški) mu stališču rimskokatoliške Cerkve. Se pravi, ko (če) gre za vero, gre zaCerkvi: »Na mene naredi vtis to, da oseben odnos do Boga, v katerem niJezus vpraša: Ali bo sin človekov, ko se Tako se zdi, da Martini med nobenih zapovedi in prepovedi. Človekbo vrnil, našel vero? Ne vpraša takole: vrsticami pove, da človek, ki se zaveda kot svobodno bitje mora – znotrajAli bom našel veliko in dobro organizi- svoje odgovornosti, lahko (sme) zgoraj navedenih univerzalnih etičnihrano Cerkev?« (str. 126). interpretira(ti) skladno s svojo vestjo. načel – sam zgraditi svojo etiko oz. sam More in mora presojati po svoji vesti. razločevati med dobrim in zlom. Medtem ko sta predzadnji poglav- Kar z drugo besedo pomeni, da človekji v glavnem namenjeni razpravam o more (sme) imeti svojega notranjega Ali z drugo besedo: vsakvlogi ženske, heteroseksualni in Boga (to sem pred leti poimenoval z (človek) je samemu sebi najvišjahomoseksualni ter zunajzakonski in izrazom božja iskra) kot vodnika pri avtoriteta.zakonski spolnosti, je pa zadnje iskanju etike. Slednjo, v sekularnempoglavje najbolj udarno. Posvečeno je Opomba: slovenski prevod tepravičnosti. Takole: izvrstne knjige je (ali: bo kmalu) na voljo pri Celjski Mohorjevi družbi.
Revija ISISS74knjižne policeFebruar 2017Karsten Schwanke: Mednje sodijo tudi zdravniki, ki se vKaj in kako – Vreme svojih ordinacijah vse pogosteje srečujejo s posledicami vpliva vreme-Založba Mladinska knjiga, 2016 na na človekovo zdravje in vitalnost – meteoropatijami, ki še vedno vMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana veliki meri ostanejo neprepoznane, prezrte in zanemarjene. Vreme že tisočletja pomembno nim spremljanjem in opazovanjem,vpliva na človeka. Zaznamovalo in ali pa si jih hitreje in prav tako učin- Vreme in zdravje sta si podobnadoločalo je njegovo dejavnost, obna- kovito skuša približati s pomočjo predvsem zato, ker sta oba nepredvi-šanje, počutje, razpoloženje, zdravje, knjig, revij in ostalih možnosti za dljiva.mladostnost in vitalnost. Tako kot študij in preučevanje.nekoč, velja še danes, ko kljub neneh- Človeka vreme spremlja vedno innemu razvoju znanosti in bliskovite- Eno takih nam ponuja nemška povsod – v mrzlem vetru ga zebe, vmu napredku tehnologije človek še ne avtorica in strokovnjakinja za meteo- dežju in snegu smo premočeni, vmore vplivati na vreme in si ga podre- rologijo, Karsten Schwanke, ki nam v poletni vročini se potimo, pred nevih-diti oz. prilagoditi. Ne zna ga še svojem najnovejšem delu o vremenu to smo napeti in razdražljivi, v tempovsem brezhibno napovedati in na 48 straneh v strnjeni obliki ponuja nem, oblačnem vremenu smo pobitipredvidevati, prav tako pa ga še vedno številne pomembne ugotovitve in itd. Vreme človeka spremlja nani sposoben obvladovati, kaj šele spoznanja, dejstva in predpostavke o vsakem koraku, hkrati pa glavnina opredpisovati. Hkrati pa sodobni vremenu, vremenskih pojavih in njem ve odločno premalo.človek noče biti preveč odvisen od njihovih vplivih na modrem planetu.vremenskih pojavov oz. se vremenu ni V knjigi o vremenu bralec najdepripravljen popolnoma podrediti in Delo je kakovostno in natančno, odgovore na številna vprašanja,prilagoditi. pisanje strnjeno, poučno in zanimivo, povezana z vremenom, ki mu omogo- privlačna pa je tudi likovna oprema čajo boljše poznavanje in razumevanje Zato je vreme smiselno čim bolje knjige. Pravi priročnik za vse, ki o tega pomembnega dogajanja na(s)poznati in razumeti, kar človeku vremenu nimajo veliko znanja, pa Zemlji.omogoča kakovostno življenje in tudi za tiste, ki bi svoje predhodnodelovanje v najrazličnejših meteorolo- znanje o tem pomembnem elementu Knjiga je vredna pozornosti, sajških pogojih in okoliščinah, ki mu jih človekovega življenja radi dopolnili, zdravniku pomaga do lažjega inbrezkompromisno nakloni narava. poglobili in nadgradili. Iz ljubiteljskih boljšega razumevanja bistva vremen- nagnjenj ali pa iz potrebe in nuje, ker skih pojavov in njihovega vpliva na Zakonitosti vremena lahko človek znanje o vremenu potrebujejo pri človeka ter na ostala živa bitja, hkratispoznava in skuša razumeti z neneh- svojem poklicnem delu oz. hobiju. pa je napisana v izbranem in razumlji- vem jeziku ter polna zanimivosti, ki tako strokovnjaku kot laiku pomagajo do boljšega in lažjega življenja.Humorni prispevki za SisiKot je že tradicija, je aprilska številka revije Isis obogatena z nekolikoobsežnejšo humorno rubriko Sisi. Čeprav se zdi pomlad in 1. april še zelodaleč, vas že zdaj vabimo, da nam v uredništvo pošiljate humorne prispevke(prozna besedila, pesmi, risbe ...).Gradivo bomo zbirali do 10. marca na e-naslovu [email protected] Vabljeni k sodelovanju!
Revija ISIS Zanimiv7o5Februar 2017Prvi Ljubljančan je na koliščuŠpice živel že pred 4500 leti!Arheološki sprehod zdravnikov Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL [email protected]štitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je v sode-lovanju z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije(ZDZZKS, predsednica prof. dr. Jana Furlan) v četrtek, 29. septembra 2016, priredilArheološki pomenek o poteku in rezultatih izkopavanj na Špici ob Ljubljanici. Špicobi lahko imenovali mesto naselja prvih Ljubljančanov na kolišču. Predstavitev jepripravila arheologinja, asistentka in raziskovalka Primorske univerze Mateja Rav-nik, ki je sodelovala tudi pri izkopavanjih. Številni zainteresirani smo se zbrali naŠpici na koncu Gruberjevega nabrežja in ob čudovitem vremenu v zgodnjem jesen-skem času prisluhnili razlagi naše vodje. Najdišče Špica leži na razvodju Ljubljanice in Med izkopavanji ob Ljubljanici na t. i. Špici, kjer se srečata Ljubljanica inGruberjevega prekopa. O njem so prvič poročali Gruberjev prekop, so arheologi leta 2009/10 našli dobro ohranjene količkeže leta 1883, v letih 2009 in 2010 pa so tam v koliščarskega naselja izpred 4500 let (vir: Mestni muzej Ljubljane,sklopu nove ureditve Špice potekala arheološka avtor: Tica Sistem, d. o. o.).izkopavanja, ki jih je vodil Mestni muzej Ljublja-ne (zanj Irena Šinkovec) v sodelovanju s podje- lepo ohranjenimi mozaiki z največjim rimsko-tjem Tica Sistem, d. o. o., v okviru katerih so dobnim pristaniščem na slovenski obali, kamorodkrili večjo koliščarsko naselbino iz časa bakre- sedaj potapljači vodijo tudi zainteresiranene dobe. Naselbina na Špici leži v predmestju obiskovalce, da si pod vodo ogledajo ostankedanašnje Ljubljane in je edino kolišče, odkrito na rimskega valobrana, ki je ščitil pristanišče vileskrajnem severovzhodnem robu takratnega pred nevarnimi severnimi vetrovi.jezera. Od Valterja Šmida, ki velja za prvega po- Na srečanju je bilo predstavljeno okolje, v membnega arheologa mesta Ljubljana, do dana-katerem je naselbina živela, in številni ostanki, ki šnjih izkopavanj na Špici in odkritij ob prekopa-so jih za seboj pustili koliščarji. Pregledali smo vanju Slovenske in Dunajske ceste v Ljubljani,tudi, kakšen les so uporabljali in kakšne so bileposebnosti naselbine na Špici. Pogovarjali smose o koliščarski kulturi, razširjeni in značilni zapredalpski prostor in današnje Ljubljansko barje.Z Barja izvira tudi najstarejša grozdna peška intu je bilo najdeno najstarejše kolo na svetu. Okoliščarjih vemo veliko zanimivosti in nekatereso se nam razkrile prav ob izkopavanjih na Špici. Mateja Ravnik je diplomirala iz arheologijena ljubljanski Filozofski fakulteti in se v zadnjemdesetletju posvečala različnim arheološkimprojektom na zelo odmevnih lokacijah v Sloveni-ji. Ena izmed teh je na Piramidi nad Mariborom,kjer je v 12. stoletju stal eden od večjih gradov naŠtajerskem, danes pa je tam ohranjena le kapeli-ca. Drugo tako najdišče, s katerim se ukvarjazadnja leta, pa je spomenik državnega pomena vSimonovem zalivu, rimskodobna vila Maritima z
Revija ISISZ76animivoFebruar 2017Pogled na Špico ob končevanju urejanja »Špice« v Ljubljani leta 2010 (vir: Mestni muzejLjubljane, avtor: Tica Sistem, d. o. o.). Matejka Ravnik je z bogato slikovno opremo predavala o kolišču na Špici (foto: Duša Fischinger).Srečanje zdravnikov ob arheološkem pogovoru o koliščarjih izpred 4500 let na Špici popisali to bogato kulturno-zgodovin-(foto: Duša Fischinger). sko dediščino, te rezultate izkopavanj. Sosednji obalpski narodi, s katerimividimo, da živimo na mestu, kjer so Napoleon s svojimi vojaki prišel v delimo isto koliščarsko kulturo, sbivale že pradavne kulture. Ker je Egipt, jim je rekel: »Poglejte, pet svojimi rekonstrukcijami takih koliščŠpica s svojimi prvotnimi naseljenci tisočletij gleda na vas!« in pokazal na zelo dobro tržijo svojo davno prete-odmaknjena približno 4500 let od mogočne piramide. Podobno bi lahko klost! Ne nazadnje so bila kolišča letadanašnjega časa, si lahko zamislimo, rekli tudi mi, ko razmišljamo o kolišču 2011 uvrščena na svetovni Unescovda je bilo že v času poselitve starega na Špici, in si pri tem želeli, da bi seznam kulturne dediščine! Mi biEgipta stalno naseljeno tudi območje Mestna občina Ljubljana in njeni lahko mimoidoče vsaj opomnili, da jeLjubljane in so ti ostanki pričevalci odgovorni za arheologijo s ponosom tukaj že pred 4500 leti bival »prvidolge in globoko zakoreninjene tam postavili kakšno informacijsko Ljubljančan«!kulture, ki vlada na naših tleh. Ko je točko, tablo v vsaj dveh jezikih, kjer bi Inštitut za zgodovino medici- ne MF UL je Mestni občini Ljublja poslal pobudo, da Unes- covo dediščino označi vsaj z informativnim napisom. Kdaj ga bomo dočakali?
Revija ISIS Zanimiv7o7Februar 2017Dr. Gregor Voglar Carbonarius deWiesenegg, zdravnik ruskega carjaPetra I. VelikegaJurij Kurillo, dr. med., Kranj tamkajšnjih, popolnoma nedejavnih oblasti zgolj izraz »Alahove kazni« ─[email protected] so habsburške oblasti celo popolnoma zaprle mejo. V Naklem, stari gorenjski obcestni pastorko Marijo Renato. Pri postop-vasi blizu Kranja, se je 12. marca 1651 kih s kužnimi bolniki je bil Gregorij Zdravniška službarodil v podložniški, a verjetno nekoli- Voglar zagotovo bolj pogumen in v moskovski Rusijiko premožnejši kmečki družini vesten, kot je bil denimo italijanskiVoglarjev sin Gregor, drugi od šestih zdravnik dr. Hanibal Bottinoni. Ta je No, in v takih zdravstvenih razme-otrok (njegov oče Martin se je podpi- v tridesetih letih 17. stoletja deloval v rah je deloval tudi naš dr. Gregorsoval bodisi kot Voglar bodisi kot Gradcu tako, da v kužno hišo sploh ni Voglar. Kaže, da se je kot zdravnikCarbonarius). Gregor je po končani vstopil, ampak je kar s konjevega zelo uveljavil, saj so prav njega deželnikranjski osnovni šoli odšel v jezuitsko hrbta »ordiniral«, ne da bi bolnika štajerski stanovi priporočili rimsko-gimnazijo v Celovec, nato pa se je sploh pregledal (R. Peinlich). nemškemu cesarju Habsburžanuvpisal na graško jezuitsko univerzo, Leopoldu I. (1640–1705) kot primer-kjer je leta 1674 promoviral kot doktor Ob takratni vednosti medicine, ko nega kandidata, ki naj bi odšel nafilozofije. Njegova nadaljnja študijska je bilo o kugi (pestis) znano le to, da je prošnjo ruske vlade v službo na carskipot ni povsem razvozlana. Očetove izredno nalezljiva bolezen, je razum- dvor v Moskvo, kjer so želeli dobiti izželje, da bi postal duhovnik, ni uslišal, ljivo, da so bili proti njenemu širjenju zahodne Evrope čim več dobro uspo-pač pa se je vpisal na dunajsko medi- učinkoviti zgolj preventivni protiepi- sobljenih zdravnikov. Še prej so izcinsko fakulteto; študij je nato do- demični ukrepi. Povzročiteljico Avstrije poslali v Rusijo 20. aprilamnevno nadaljeval na ugledni itali- bubonske kuge bakterijo Pasteurello, 1688 poleg drugih dokumentov tudijanski univerzi v Bologni, kot doctor pozneje imenovano Yersinio pestis, priporočilno pismo štajerskegamedicinae universae pa je bil promo- sta odkrila Alessandro Yersin in deželnega glavarja Ivana Adama deviran leta 1680 v Rimu. V tej doktor- Shibasaburo Kitasato šele leta 1894. Monzelia (M. Drnovšek ─ slov. prev.):ski diplomi (po prepisu v avstrijskih Ker so epidemije večinoma prihajalearhivih) so še posebej poudarjene iz vzhodnih, turških dežel, so habs- »Dr. prave medicine g. Gregorijnjegove sposobnosti za zdravljenje burške oblasti na svojih mejah v Vojni Karbonarij, ki je bil do zdaj za fizikaotrok in bolezni glave. krajini uredile posebne sanitarne v Radkesburgu v Štajerski deželi, želi kordone, v katerih so bili poleg zaradi ondotnih revnih razmer kje Po končanem medicinskem splošnih higienskih najpomembnejši drugje uveljaviti svoje strokovneštudiju se je najprej zaposlil kot karantenski ukrepi. (Izraz »karante- umetnosti. Zvedel je, da so na Dunajumagister sanitatis, torej kot mestni na« izhaja iz štiridesetdnevne osami- iskali medike za Poljsko in celofizik (naziv za univerzitetno promovi- tve morda okuženih popotnikov.) Moskvo. Ima upanje, da se bo vranega doktorja medicine) v koroš Zdravniki so se morali v takih epide- vsakem oziru obnesel v onih severnihkem Pliberku, kjer je ostal kar šest let, mičnih situacijah ravnati po posebnih deželah kot lat(inskega), nem(škega)do leta 1681. Tu se je posebno izkazal uradnih navodilih, imenovanih Kužni in ilirskega jezika, predvsem papri zatiranju kuge, ki je tiste čase red (Infections Ordnung). Ti so bili medicinske stroke vešč mož. Zato medivjala in morila po srednjeevropskih precej temeljiti in neizprosni ter so je naprosil za pomoč in priporočilo,deželah. S to nadvse nevarno bolezni- predpisovali, kako ravnati z okuženci kar mu tudi nisem mogel odreči zjo je imel veliko opravka tudi na in njihovo lastnino ─ določene hiše so oz(irom) na njegovo obnašanje innadaljnjih delovnih mestih, predvsem celo požgali. Omejili so gibanje zanesljivost. Znano je, da bi bilpa v Radgoni, kjer se je leta 1683 prebivalstva s cestnimi zaporami, primeren za Poljsko ali Moskvo, kerporočil z Marijo, vdovo po zaradi kuge nekatere mostove pa preprosto podrli. obvlada jezike in že več let deluje kotumrlem Matiju Fluherju. Ta mu je Tudi za umrle so bili predpisani zdravnik.«rodila dve hčeri, Jakobo Sabino posebni postopki. Ko se je na turškiRebeko (1684) in Marijo Antonijo strani leta 1710 pojavila velika epide- Na habsburškem dvoru je potem(1685), priženil pa je tudi enoletno mija kuge ─ ki naj bi bila po mnenju pisal 17. maja 1688 Adam Still, uradni
Revija ISISZ78animivoFebruar 2017tolmač za ruski jezik, državnemu more biti kriv, če se neka bolezen kar proda ... Da pa naš doktor nikanclerju Vasiliju Golicinu v Moskvo, pokaže, da je močnejša od zdravniške ravno stradal in bil žejen, pove poda-da je bil zadolžen za iskanje zdravni- umetnosti.« Kot dodatek je navedel tek, da je julija 1689 dobil iz Arhan-kov in je to nalogo opravil. Izbrana sta Sveto pismo, po katerem pride vsaka gelska brez carine kar več sodov vinabila dva sposobna in ugledna zdravni- ozdravitev od Boga, ki spremlja in vodke ter precej živil. Njegova ženaka, Grk dr. Giacomo Pylarini iz Benetk zdravnika na njegovi poti (S. Dum- Marija je od doma leta 1692 pisala nater dr. Gregor Voglar iz Radgone. schat). carski dvor za pomoč, saj naj bi ostalaSlednjega je priporočil tudi kancler doma brez vseh sredstev. V Moskvo jedvora grof Thun Königsegg. Car mu je namenil ─ tako kot je vendarle prišla leta 1697, domnevno z bil običaj ob prihodu vsakega tujega eno hčerko (druga je doma umrla) v V Moskvo sta s privolitvijo cesarja strokovnjaka ─ bogata darila z denar- spremstvu že omenjenega Voglarjeve-Leopolda I. odpotovala jeseni 1688, jem in različnimi uporabnimi pred- ga nečaka Nikolaja in zdravnika izvendar je moral slednji zaradi smrti meti. Dobil je pozlačen srebrn pokal, Celovca, dr. Benedicta Zopotha, ki gasvojega očeta začasno prekiniti po deset vatlov dragocenega blaga, je za tamkajšnjo službo pridobil popotovanje in tako se je Voglar pripe- damasta, atlasa in žameta, ter sobolje- nalogu ruskega dvora prav Voglar. Poljal z večjim spremstvom po štirih vino v vrednosti 45 rubljev, kar je novejših podatkih je njegova žena vmesecih, februarja 1689, na rusko potrdil s svojim podpisom, ter novcev Rusiji po nekaj letih tudi umrla.mejo brez njega, pač pa s svojim za 70 rubljev. »S carske mize« je bilošestnajstletnim nečakom Nikolajem dodano še deset sodov in šest veder Z ruskimi oblastmi je imel VoglarŠimnovcem ter s češkim jezuitom različne vrste medice, tri vedra piva, kar precej težav, ker je kot zelo verenTobijašem Tiševskym. Skupaj z trije kruhi, govedina, gosi, race, zajci, katoličan in nekakšen neformalenVoglarjem sta prišla kot njegova kokoši, ruševci in jagnjeta, pa tudi verski poslanik habsburškega cesarjapomočnika tudi lekarnar Johann šunka, maslo in jajca. Določili so mu proti njihovi volji navezal stike zGeorgius Persenowski in ranocelnik denarna sredstva 730 rubljev za moskovskimi jezuiti, ki naj bi do-Ignatius Eyber (S. Dumschat), ne pa splošne potrebe in še posebno nagra- mnevno nameravali spreobrniti rusketudi žena. Na dvoru je naš zdravnik do, vendar je avgusta istega leta pravoslavce v katoliško vero. V Dru-predložil več dokumentov in priporo- potožil, da od obljubljenega ni še niččil iz svoje domovine. V Moskvi je dobil. Pozneje se je pritožil, da še ni Konzultacija. Slika iz Gerbčeve Intricatum-pravkar prevzel formalno oblast car prejel letne plače in da mu ne vrnejo Extricatum, Ljubljana 1692 (P. Borisov).Peter Aleksejevič Romanov (1672– niti tistih 1000 rubljev, ki jih je1725), ki je bil sicer sovladar s slabo porabil za potovanje, dobil pa tudi niumnim bratom Ivanom. V resnici je obljubljenega konja, niti konjske krmedo takrat vodila državo oblastiželjna kot drugi njegovi kolegi. Kot piše, sepolsestra obeh bratov Sofija, ki je bila je zato moral zadovoljiti kar s svojimpozneje zaradi zvez s carju sovražnimi »starim kljusetom«, ki ga je bilstrelci internirana v nekem samosta- pripeljal z Dunaja. Mimogrede, da jenu. Politične razmere v Rusiji so se nekdo smel prijahati v Kremelj naprav ob prihodu Voglarja umirile in konju, je bil velik privilegij, manjtako je Peter I., pozneje imenovan pomembne osebe so namreč morale»Veliki«, ostal na prestolu z neomeje- priti tja peš! Težave je imel tudi zno oblastjo do svoje smrti. obljubljeno hišo, saj se je po lastnih besedah predolgo »potikal po tujih Ob prihodu na ruski dvor marca stanovanjih«. Pozneje je izdal carskileta 1689 so dr. Voglarja Karbonarija dvor za njegovo hišo kar 1350 rubljev.osebno predstavili carju, ki ga je Kako počasi so delovale »ruskezdravnik tudi sam nagovoril (kar je finance«, pove naslednja anekdota:bila posebna čast!). Pri svojem nago- Ko je zdravnik Voglar nekoč carjuvoru je med drugim dejal, »da hoče puščal kri, ga je ta vprašal, zakaj nekisvoje filozofsko in medicinsko znanje, hoče prodati svojo ženo. Ta se jeki si ga je pridobil z dolgoletnim zasmejal in mu odgovoril: »Zato kerdelom in trudom, dati na voljo carske- še zmeraj nisi naročil, da mi izplačajomu dvoru. Kot zdravnik služi Bogu in moj letni zaslužek.« Ravno nekaj dniNaravi in hoče pri tem uporabiti vse prej je namreč zaprosil za ta denar,svoje možnosti vestno in zvesto.« vendar so mu odgovorili, naj si ga karObenem si je pridržal pripombo, »da izposodi. On pa je odgovoril, da lahkozdravnik ne more zmeraj izpolniti za to zastavi zgolj svojo ženo ali pa jovseh bolnikovih želja in da zato ne
Revija ISIS Zanimiv7o9Februar 2017štvu katoličanov si je prizadeval z tudi hujše težave, priča dogodek, ko Grb, ki ga je dobil dr. Gregordrugimi tujimi vplivnimi pripadniki te so ga celo zaprli, saj naj ne bi poslušal Voglar Carbonarius deveroizpovedi, recimo z generalom carjevega ukaza za obisk nekega Wiesenegg leta 1694 obŠkotom Gordonom, za enakopravnost bolnega meniha. V resnici je šlo le za povišanju v dedni plemiški stanz bolj cenjenimi protestanti in tudi za lažno ovadbo lekarnarja Georga (Arhiv RS).lastnega duhovnika ter gradnjo Goossensa, ki je bil sicer v inozemskicerkve. Moral pa je biti v tej smeri skupnosti na zelo slabem glasu. O tem vladar potem naročil, da izbere zamočno dejaven in vpliven, saj ga je poroča v svojem dnevniku Johann 30.000 nizozemskih guldnov najlepšeprav zaradi »goreče privrženosti Georg Korb, tajnik pri habsburškem preparate za zbirko moskovskekatoliški veri in zvestobe svojemu poslaniku, ko je slednji potem Voglar- Mediko-kirurške šole. Za natančnacesarju« Leopold I. leta 1694 povzdi- ja tudi rešil zapora (S. Dumschat). navodila o prepariranju žil je nizo-gnil v dedni plemiški stan in je tako zemski profesor menda prejel šedobil svoj grb, privzel pa je ime Carski vojaški 50.000 guldnov. Car in Voglar naj biCarbonarius de Wisenegg (podpiso- zdravnik se prav tako srečala z drugimi imeni-val se je Gregorius Carbonarius de tnimi predstavniki takratnega zdrav-Bisenegg). Prejel je plemiško diplo- Leta 1695/96 se je vojska carja ništva, kot je bil Hermann Boerhaavemo, ki jo sestavlja deset pergamentnih Petra I. podala v bitko s krimskimi (1688–1738), neprekosljivi kliničnilistov, popisanih v latinščini (Arhiv Tatari kot vazali Otomanskega profesor, obiskala pa naj bi skupajRS). V tem nazivu lahko najdemo dve imperija za Azovsko morje z name- tudi mikroskopista Anthonyja vanrazlagi priimka Voglar: po eni strani nom, da bi pridobila Rusiji dostop do Leeuwenhoeka (1632–1723), odkrite-naj bi to pomenilo izdelovalca oglja, Črnega morja ─ kar se ji je v drugem lja človeških spermijev. Ruska odpra-po drugi pa prebivalca hiše na vogalu poskusu tudi posrečilo. Za ta pohod, va je leta 1698 obiskala tudi Anglijo,travnika ali morda na travnem brdu ... ki se ga je sam udeležil, so naredili kjer je car sprejel v službo različne(S. Torkar). Obenem je bil imenovan zdravila po Voglarjevih receptih (S. medicinske strokovnjake, med njimiza cesarskega svetnika (Consiliarium Dumschat). S svojo vnemo pri oskrbi trideset kirurgov, šestdeset ranocelni-nostrum). ranjencev, še posebej pa pri zatiranju kov in več lekarnarjev. kuge s preventivnimi ukrepi, si je Leta 1694 je moral Voglar nana- prislužil visoko odlikovanje Signum Med bivanjem Petra in njegovegagloma nadomestiti pri carju Petru laudis. Po nekaterih virih naj bi bil v spremstva v Zahodni Evropi so seumrlega kolega Arnaulta van der ruski armadi celo sanitetni vodja. carju leta 1698 uprle elitne vojaškeHulsta v Arhangelsku, kjer se je enote strelcev, ki so delovale v koristvladar takrat zadrževal. Za na pot so Peter I. si je skušal pridobiti njegove sestre Sofije. Peter se jemu nakazali petdeset rubljev in zavezništvo proti Otomanskemu nemudoma vrnil v Moskvo in neusmi-dodelili šest vpreg. Carju je dal po imperiju z drugimi evropskimi drža- ljeno, tudi osebno, obračunal z upor-takratni šegi večkrat puščati kri. Bolj vami, obenem pa je želel kot zgled niki. Po pričevanjih že omenjenegaverjetno se je s tem neposredno podrobno spoznati njihovo javno Johanna Georga Korba je bil priukvarjal njegov ranocelnik Eyber, saj življenje. Zato je leta 1697 zbral veliko mučenjih in zasliševanjih prisotenbi bil sicer tak poseg za Voglarja kot rusko odposlanstvo, v katerem je bil tudi Gregorij Voglar, ki je imel nehva-fizika »prenizek«. Ko je nekoč car inkognito tudi sam kot »Peter Mihaj- ležno in za zdravnika nevredno nalogotožil zaradi omotice in mrazenja, je lov«. Spremljal naj bi ga poleg drugih z zdravili obujati mučene zapornike,svojemu znamenitemu bolniku zdravnikov in ranocelnikov domnevnonamesto pričakovanega puščanja krvi (po P. Borisovu, čeprav o tem zaen-predpisal vino tokajec, ki se ga paci- krat ni dostopnih pisnih dokumen-ent seveda ni nič branil. Zdravil je tov!) tudi dr. Gregorij Voglar. Car setudi različne imenitne tuje strokov- je denimo na Nizozemskem zanimalnjake v ruski službi, kot je bil že predvsem za ladjedelništvo, vendar soomenjeni škotski general in admiral ga privlačili tudi medicinski dosežkiPatrick Gordon (1635–1699), s kate- zahodnoevropske medicine. Tako se jerim sta bila osebna prijatelja. Večkrat v Amsterdamu navdušil nad anatom-se je pri njem udeležil svečanih skim prepariranjem krvnega ožilja (zobedov, bil pa je tudi krstni boter injiciranjem tekočega obarvaneganjegovemu sinu. Voglar je bil večkrat voska), ki ga je izumil anatom Friedri-vpliven član komisij, ki so ocenjevale ch Ruysch (1638–1731), sicer podpor-strokovno primernost prijavljenih nik revolucionarnega nauka o ožiljutujih zdravnikov. Da pa je lahko imel angleškega zdravnika Williamatako odgovoren strokovnjak v Rusiji Harveya (1578–1657). Voglarju naj bi
Revija ISISZ80animivoFebruar 2017da so postali sposobni za nadaljnje, šno prodiranje Švedov proti deželam Zaradi miazmatične hipoteze o nastanku črnenadvse krute postopke. To je bil sicer na njihovem jugu. Gregorij Voglar je smrti – kuge so nosili »Pestdoktorji« na nosuobičaj v vseh evropskih deželah. Tako deloval kot vojaški zdravnik še v maske z različnimi zelišči in olji, ki naj bije dokumentirano, da je moral okto- drugih bitkah Petra I. za pribaltske preprečevale vdor »bolezenskih hlapov«bra 1698 pripraviti k zavesti hudo teritorije ter med drugim zatrl izbruh v zdravnikovo telo.mučenega in nezavestnega podpol- kuge med obleganci Revela. Kaže, dakovnika strelcev Karpakova (tudi je bil kot vojaški zdravnik nepogrešljiv na starem pokopališču ob kranjskiKolpakova ali Kolzakova), ki mu je pri tudi v drugih carjevih vojnih pohodih, župni cerkvi sv. Kancijana in tovari-svojem odhodu neopazno pustil nož, recimo na Viborg in Rigo. Leta 1710 so šev, vendar groba ob tamkajšnjemda bi si ta pozneje lahko sam zadal ga poslali v Kijev, okužen s kugo, množičnem izkopavanju v novejšemsmrtno rano. vendar samo z nalogo, da pomaga času očitno niso našli. vojakom, civilisti pa so bili, kot po »Evropeizacija« Rusije se je navadi, prepuščeni sami sebi. Leta Na smrtni postelji je Voglarnadaljevala po volji imperatorja z 1711 se je udeležil tudi vojne s Turčijo. naročil operozu Ivanu Jakobu Schllin-neomejeno oblastjo (tudi s striženjem gu, da mu 20. in 21. marca 1716brad!), ki je v ta namen zgradil na Zanimivo je, da je bil dr. Gregorij sestavi oporoko, ki je zelo natančnomočvirni obali Baltika novo Martinovič Karbonarij pri ruskih opredelila vse prejemnike njegoveprestolnico Sankt Peterburg (1703). oblasteh opredeljen kot slovenski zapuščine, vključno s kar precejšnjoPo tej carski »ekskurziji« v Zahodno (slovanski) doktor (dohtur slovjanin), vsoto denarja, od katere je 6000Evropo je tudi ruska medicina zelo poudarjeno pa je bilo tudi njegovo goldinarjev deponiral pri deželnihnapredovala in se je približala raznim znanje ruščine (S. Dumschat). organih v Ljubljani (M. Drnovšek). Vmedicinskim središčem, kot sta bila njegovem, še ohranjenem zapuščin-italijanska Padova in nizozemski Do leta 1714 je bil zaposlen v skem inventarju (Inventarium 11. 2.Leiden. Tudi pouk medicincev se je moskovski Medicinski upravi, po 1717: Arhiv RS) najdemo predmete izposodobil, saj se je iz predavalnic šestindvajsetih letih delovanja v Rusiji srebra in vrečke z dragimi kamni, 14primaknil k bolniški postelji. Mnogo pa je zaprosil za odpust in vrnitev v knjig medicinske in verske vsebine,ruskih študentov je odšlo na študij v domovino. Dobil je carjev potni list v listine in pisma, osebno orožje, stujino, doma pa je bila pri splošni ruskem izvirniku in latinskem prevo- srebrom obložen jeklen meč in palicobolnišnici leta 1707 ustanovljena du. Kdaj se je dr. Voglar Karbonarij s srebrnim gumbom ter precej kosovruska šola za vzgojo zdravnikov ─ vrnil domov, še ni povsem pojasnjeno. osebne obleke in perila, tudi postelj-Mediko-kirurgično vseučilišče, ki se je Naš zgodovinar medicine dr. Peter nega, in različne uporabne predmete.pozneje preimenovalo v akademijo. Borisov domneva, da naj bi prispel naPozneje je Voglar sodeloval kot Kranjsko sredi marca 1716; po starej-vojaški zdravnik v vojnih operacijah ših virih naj bi se to zgodilo že vproti Švedom kralja Gustava XII. in se začetku decembra 1715. Ni še povsemje tako leta 1700 udeležil obleganja raziskana njegova, sicer malo verjetnaNarve, kjer je bil ujet in štiri leta naloga, češ da naj bi po odhodu izinterniran v Revelu (danes Tallin v Rusije odšel v Rim, celo k papežu,Estoniji). Tudi tam se je ukvarjal z zaradi nekakšnega povezovanja obehzdravniško dejavnostjo. Iz Revela je cerkva, ruske pravoslavne in rimsko-prosil ruske oblasti za denarno pod- katoliške ─ kar P. Borisov povsemporo in jim obenem na skrivaj poročal zanika. Sicer se pa s takimi načrti tudio gibanju švedske vojske ─ kar je bilo ni strinjal car Peter. Vsekakor jezagotovo veliko tveganje. S posredo- kmalu po prihodu v domovino hudovanjem cesarja Leopolda I. so ga leta zbolel in je kljub pomoči znanega1704 izpustili in se je tako lahko vrnil kranjskega zdravnika dr. Gottfriedav Moskvo, kjer ga je car Peter imeno- Heineja (tudi Hayna) ─ kateremu najval za vladnega tajnega svetnika. Leta bi zapustil svoje zdravniške instru-1709 je bil prisoten v odločilni bitki mente ─ 2. februarja 1717 umrl. Vpri Poltavi, kjer so ruske sile prema- kranjski mrliški knjigi lahko v prevo-gale švedsko vojsko mladega kralja du iz latinščine beremo: »Dne 2.Karla XII. (ki je bil sicer s svojim februarja leta 1717 ob eni uri popol-protestantskim asketskim življenj- dne je pobožno v gospodu zaspal poskim slogom pravo nasprotje pravo- lepo prejetih vseh svetih zakramentihslavnemu uživaškemu carju Petru) in presvetli gospod Gregorius Carbona-tako za vedno končale do tedaj uspe- rius De Wiβseneg star 70 let«. V resnici je bil star 66 let. Pokopali so ga
Revija ISIS Zanimiv8o1Februar 2017 Denar je namenil mnogim obda- * prevajalci ali tolmači, učitelji, umetni- rovancem ─ predvsem sinovoma že Zanimiva življenjska pot dr. omenjenega nečaka Nikolaja Šimnov- Gregorja Voglarja Karbonarija še ki, trgovci, diplomati in carjevi osebni ca za letno štipendijo, pa tudi drugim zdaleč ni raziskana ─ njegovi življe- sorodnikom, sestram in nečakom ter njepisci črpajo večino podatkov iz svetovalci. Na carskem dvoru se je bratrancem, nekaj še najrazličnejšim sicer poglobljenih, vendar nekoliko cerkvenim ustanovam v mestih, kjer starejših raziskav, med drugimi tako ali tako zmeraj zadrževalo po več je študiral, ter revežem. Najvišjo vsoto predvsem slovenskih zgodovinarjev 5000 goldinarjev (v oporoki forintov) medicine prof. dr. Ivana Pintarja ter zdravnikov, tujih in domačih, in med je daroval rojstni vasi Naklo za zgradi- prof. dr. Petra Borisova, pa tudi dr. tev dveh vodnjakov s tekočo vodo iz Marjana Drnovška, znanstvenega njimi je bil kot pomemben član Udenboršta. Za vzdrževanje že nekoli- svetnika pri SAZU, avtorja številnih ko zanemarjenega Voglarjevega pregledov migracijskih procesov pri skupnosti »uvoženih« strokovnjakov vodovoda je leta 1749 domači župnik Slovencih. Jožef Kos primaknil še 1500 Šele pred kratkim sem dobil na tudi naš Gregor Voglar. goldinarjev. Nakljanci so v spomin na vpogled po posredovanju rodoslovca svojega znamenitega sovaščana leta Petra Kuharja ─ za kar se mu na tem Literatura in viri: 1765 sezidali kapelico, leta 2002 pa so mestu zahvaljujem ─ tudi za nas sredi vasi po načrtih akademskega Slovence izredno zanimivo raziskoval- 1. Arhiv mesta Ljubljane. Pintarjev dosje. kiparja Staneta Kolmana postavili lep no študijo o delovanju tujih medicin- Ljubljana. vodnjak s kronografikonom z omenje- cev v moskovski Rusiji nemške ne kapelice: GregorIVs CarbonarIVs avtorice Sabine Dumschat (2006). To 2. Arhiv republike Slovenije. Ljubljana. has aqVas prIor fVnDaVIt, IosephVs temeljito znanstveno delo je zgrajeno 3. Peter V. Borisov, Dr. Gregorij Karbonarij KVss serVaVIt In bonVm VICInIae na pravi množici izvirnih dokumentov (fotografija objavljena v reviji Isis iz ruskih arhivov, kjer je kar nekaj (Oglar, Voglar) de Wiesenegg (1751–1717) julija 2016, št. 7, str. 69). govora tudi o dr. Gregoriju Martinovi- ─ zdravnik in diplomat. Zgodovinski ču Karbonariju in njegovem življenju časopis 51/2, Ljubljana 1997, 187–204. O tem zanimivem slovenskem na carskem dvoru, pri čemer so 4. Peter Borisov, Voglar, Gregor, plemeniti zdravniku je zasnoval svojo povest naš nekateri dogodki domala anekdotično (1651–1717). Slovenski biografski pisatelj Josip Jurčič (Doktor Karbo- obarvani. Tu lahko najdemo precej leksikon, Ljubljana 1986, 552–553. narius, SG 1868), ki pa se žal konča že doslej neznanih razkritij, ki zadevajo 5. Peter Borisov, Voglar, Gregor. Enciklope- kar v Ljubljani. predvsem bolj zasebno plat življenjske dija Slovenije št. 14. Ljubljana 2000, 305. poti našega kozmopolita. Zato je bilo 6. Marjan Drnovšek, Nakljanec Gregor Gorenjsko zdravniško društvo treba popraviti nekatere napačne Voglar (1651–1717) ─ Zdravnik v Rusiji. podeljuje svojim zaslužnim članom podatke, ki se ponavljajo v posame- Občina Naklo, Naklo 2002. priznanje dr. Gregorija Voglarja znih starejših slovenskih biografijah. 7. Sabine Dumschat, Ausländische Medizi- Carbonarius de Wieseneck, ki ga je Nove so denimo navedbe o njegovih ner in Moskauer Ruβland. Quellen und prejel tudi avtor tega prispevka. spremljevalcih na poti v Rusijo. Kot Studien zur Geschichte des östlichen kaže, med njimi ni bilo Voglarjeve Europa. Franz Steiner Verlag, StuttgartVoglarjev ruski potni list iz leta 1714 (Arhiv RS). žene, pač pa njegov nečak Nikolaj 2006. Šimnovec (1672–1713), sin sestre 8. Peter Kuhar, Zasebni arhiv. Uršule, ki je bil pozneje kar pomem- 9. W. Bruce Lincoln, Sunlight at Midnight. ben »diplomatski sel« (domnevno St. Petersburg and the Rise of Modern tudi za bolj tajna politična sporočila!) Russia. Basic Books, New York 2000. med Moskvo in Dunajem v obe smeri. 10. Henri Troyat, Peter Veliki. Državna Pozneje je postal na Dunaju celo založba Slovenije. Ljubljana 1981. cesarski gardist, njegovih sinov pa se 11. Nina Zupan, Zdravnik dr. Gregor Oglar je spomnil v svoji oporoki tudi Gregor – Carbonarius de Wiesenegg in njegov Voglar. čas. Diplomska naloga. Gimnazija Kranj, Omenjena nemška avtorica v Kranj 1996. navedenem delu piše, da so bili mnogi tuji zdravniki v moskovski Rusiji ─ večinoma jih je tam prebivalo okrog 250 ─ ne le medicinski strokovnjaki, pač pa so delovali tudi kot pisci,
Revija ISIS v prostem časuZ82dravnikiFebruar 2017Kitarske melodije prineslebožično razpoloženjev razstavišče UKCLKatarina Majer, Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra inMedicinske fakultete dr. Lojz [email protected]če se leto 2016 je v razstaviščni prostor Univerzitetnega kliničnega centraLjubljana (dalje UKCL) ponovno pripeljalo člane Kulturno-umetniškega društvaKliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (dalje KUD), da se zbožično prireditvijo poslovijo od leta 2016, da pokažejo umetniške presežke tegaleta, da ob tej priložnosti nagradijo svoje najzaslužnejše in da z najboljšimi željamiskupno stopijo v božično-novoletni čas.KUD je na prireditev povabil tudi vodilne svojih ustanoviteljev, UKCL in Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani (dalje MF UL), ki so se za povabila zahvalili in sporočilizahvalo vsem KUD-ovcem za predano celoletno delo, za številne uspešne priredi-tve ter jim zaželeli, da bi še naprej medsebojno dobro sodelovali in skrbeli za huma-nizacijo hospitalizacije, duhovno dvigovanje medčloveških odnosov v zdravstvenihustanovah in da bi se to prenašalo še drugam v slovenskem zdravstvu. Zbrane jeosebno nagovoril generalni direktor UKCL mag. Andraž Kopač. Generalni direktor UKCL, mag. Andraž znanje tudi med druge člane in se s svojimKopač, je prireditveno občinstvo nagovoril z javnim delom uvrščajo med uveljavljene sloven-besedami zahvale za prirejanje poživljajočih ske slikarje. Med drugim je povedal: »Če biprireditev za bolnike v UKCL. Posebej se je brisali avtorske podpise, bi se naši slikarji lahkozahvalil vsem sodelujočim na mesečnih priredit kosali z velikimi umetniki!« ... »Izjemno smovah, tako umetnikom čopiča kot umetnikom ponosni na jagodni izbor miniaturnih slik snotnih zapisov. Poudaril je pomembnost tovr- kolonije v Savudriji«.stnih prireditev, saj z njimi izboljšujejo počutjebolnikov in tako prispevajo k čim hitrejši NOVOROJENEMUozdravitvi. »Pozdravljen, ki si prišel iz teme in iz gluhe noči Na božični prireditvi so se z razstavo tradi-cionalno predstavili slikarji KUD-a s svojo vesoljstva, iz dalj neznanih, kjer stotisoči čakajo nestr-»Likovno skupino Leon Koporc« in posamezničlani razstavili najboljša dela minulega leta. pno na znak, da lahko pridejo in stopijo v luč; a ti siSodelovalo je okoli 40 slikarjev, ki so popolno-ma zapolnili Dolenčevo in Taborjevo galerijo ter prišel, ves up in ves luč, še čisto nič senca in z jokomštevilnim bolnikom, njihovim svojcem, obisko-valcem, zdravstvenemu osebju in drugim naznanil vsem, celo nemim: Hočem živeti! Pozdravljen,prinesli dela, polna pozitivnega navdiha. Takoterapevtska galerija v UKCL v polnosti dviga mali velikan, ki nič ne veš, kaj je življenje, pa si življenjeduhovno moč bolnih in njihovega zdravstve-nega osebja, da prejmejo notranjo spodbudo za samo: rožnati popek sveta z usteci prisesan kot naozdravitev. Predstavil jih je njihov umetniškivodja, akad. slikar Janez Kovačič, ki je poudaril, drevo bršljan na mamo, ki jo dvigaš z drobcenimi prstkida so v veliki skupini številni imenitni slikarji,ki so KUD-u ne le v ponos, ampak širijo svoje do sinjine nebes in čez in terjaš zase svoje in naše pri- hodnje čase. Pozdravljen, ki si prišel. Zahvaljena milost, ki te je napotila k nam in naš dom napolnila s smehom in jokom. Tako se soba polni s svetlobo, tako se silna moč toči v nas in se pred nami boči neumišljeni trak, ki vodi v prihodnost.« Tone Pavček
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Februar 2017Bolnišnični župnik Danijel Golavšek je z grafa in poeta prof. dr. Tomaža Rotta. Zbrane je ob božičnem koncertu nagovorilžlahtnim božičnim voščilom prireditvi dodal Številni KUD-ovi člani so ga v sredo, predstavnik ustanoviteljev KUD-a KC in MF UL,duhovno poslanico tega praznika. 7. decembra 2016, pospremili na generalni direktor mag. Andraž Kopač. zadnji poti na ljubljanskih Žalah in se Zbrane je nagovorila predsednica s pesmijo poslovili od njega. Zanj je s KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič katafalka spregovorila predsednica. Slavec in najprej povedala, da se ob Enako se je v tem letu v prometni tej priložnosti poklanjajo spominu nesreči iztekla tudi življenjska pot bol- nedavno preminulega častnega člana nišničnega župnika, ki se mu KUD KUD-a, dolgoletnega tajnika in prav tako ob tej priložnosti poklanja z podpredsednika ter hkrati pevca, foto- lepimi spomini in hvaležnostjo za sodelovanje. Letošnja častna članica je postala dolgoletna predsednica zdravniškega zbora Vox medicorum, zdravnica pediatrinja in transfuziologinja dr. Polonca Mali. Z veseljem in ponosom ji je vodstvo KUD-a izročilo zasluženo častno članstvo. Božični koncert je izvedel Kitarski orkester Medicinske fakultete in KUD-a, ki je prvič nastopil v razstavi- šču UKCL. Kitarski orkester MF je bil ustano- vljen februarja 2015 v okviru Društva študentov medicine Slovenije, je pa tudi član KUD-a. Šteje 20 članov. Do oktobra 2015 je orkester vodil zdrav- nik specializant nevrologije Žiga Krušič, umetniško taktirko je od njega prevzela študentka 4. letnika medici- ne in učiteljica kitare Eva Podbregar. Njihov glasbeni program je pester in obsega vse od latino rumbe, irskihSlikarsko razstavo je predstavil umetniški vodja KUD-ove Likovne skupine, akad. slikar Kitarski orkester se zvokovno obogati tudi sJanez Kovačič (desno), prireditev je vodila predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič solisti. Tea Poznajelšek, študentka 3. letnika MFSlavec (levo), zbrane je nagovoril generalni direktor UKCL, mag. Andraž Kopač. UL, je z njimi prepričljivo zaigrala na violončelu.
Revija ISIS v prostem času8Z4dravnikiFebruar 2017Kitarski orkester je zbrane prevzel z izbrano filmsko glasbo in božičnimi melodijami. Eva Podbregar, študentka 4. letnika MF UL,je njihova ustvarjalna umetniška vodja (prva na levi strani).tradicionalnih skladb, klasične kitar- Ajda Gomezelj, Vlasta Hadalin, Meta Božična noč, opevajo te pesmi mnoge,ske skladbe, filmske glasbe do popu- Bokal, Miha Remškar, Jan Križnič, v objemu tvojem je skrivnost,larnih tujih in domačih skladb. Rok Besal, Emi Stanojković, Krištof ki v srca blaženost razlivaSodelujejo z instrumentalnimi in Bajt, Žiga Krušič, Laurynas Ambrasas, in trosi med ljudi radost.vokalnimi solisti. šefica Eva Podbregar in Lev Podbre- gar na tolkalih. S kitarskim orkestrom V galeriji Medicinske fakultete UL Eva Podbregar vodi Kitarski občasno igra tudi violončelistka Tea razstavlja fotografije s potovanja poorkester in je s kitaro povezana že Poznajelšek, študentka 3. letnika MF Romuniji absolvent medicine Aljažskoraj vse življenje. Z njo se je prvič UL. Na božično prireditev so se Merčun, v galeriji Nevrološke klinikesrečala, ko je bila stara 4 leta, in je vse kitaristi še posebej pripravili in poleg UKCL razstavlja fotografije članicado danes ni odložila. Izpopolnjevala se božične igrali tudi filmsko glasbo. »Likovne skupine Leon Koporc« KUD-apri priznanih mentorjih, profesoricah Zbrani so uživali ob glasbi Harryja KC in MF Andreja Peklaj, v avli UKCLMariji Alatič, Luciji Lavbič in Maruši Potterja, Gospodarja prstanov, Botra, razveseljuje mednarodne popotnike inMirnik v Glasbeni šoli (GŠ) Risto Savin Jamesa Bonda (Skyfall), Pink humaniste s fotografijami iz Bolivije inŽalec ter kasneje tudi v GŠ Celje. Kljub Pantherja … Zbrane so razveselili tudi prostovoljnega dela v njihovi psihiatrič-temu, da se je poleg kitare ukvarjala z dvema božičnima pesmima, še ni bolnišnici zobozdravnik Žiga Lovšin.tudi z igranjem saksofona, klavirja in z posebej smo uživali v Santa Clause isdžezovskim petjem, je kitara vedno coming to town. KUD želi vsem bralcem Izideostala njena prva ljubezen. Tako se je v letu 2017 veliko vedrine duhaše kot dijakinja zaposlila kot učiteljica Ob koncu prireditve je bolnišnični in dvigovanje v umetnost, kikitare v GŠ Cecilija na Polzeli. duhovnik Danijel Golavšek zbrane osvobaja duha od bremen vsak- nagovoril s prazničnim voščilom. danjega življenja. Pridite med Kitarski orkester MF sestavlja 20 Presenetil nas je z iskreno izpovedjo, nas, kjer z vokalno in instru-zagretih in vestnih kitaristov: študen- da ga najbolj nagovorijo bolniki, ki so mentalno glasbo, s plesom,tje medicine in dentalne medicine, resno bolni in v sebi nosijo neverjetno čopičem, dletom, peresom in šefarmacije, elektrotehnike, trenutno sonce. Zaželel nam je mirne praznike čim prinašamo duhovno hranotudi študent na Erasmus izmenjavi ter in da bi UKCL ostal ustanova, ki svojemu telesu (stik: tajnistvo.zdravnik, zobozdravnik in upokojeni celostno obravnava človeka. Svoje [email protected]; www: http://profesor. To so: Ana Milovanović, praznične želje je vsem zbranim nova.kudkcmf.si/).Anja Babič, Miha Zupančič, Blaž Tisel, izrekla tudi predsednica KUD-a.Tilen Šušterčič, Sara Vatovec, Ema Foto: Staš Šolman, študent dentalne medicine
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Februar 2017Ars musica inars medica47. zdravniški koncert ob memorialu prof. Janeza PlečnikaMag. Ana Vrbič, Kulturno-umetniško društvo Kliničnegacentra in Medicinske fakultete dr. Lojz [email protected] Najlepše stvari so tiste, ki prihaja- koncert je med zvezde izstrelil dva Dr. Snježana Frković Grazio je bila izbranajo iz srca. Zdravniški koncerti, ki jih nova zdravniška interpreta, in sicer za Hribarjevo nagrajenko.slovensko zdravništvo v okviru Kul- violončelista Aleša Kristana Mihelača,turno-umetniškega društva Klinične- specializanta hematologije, in tenori-ga centra in Medicinske fakultete sta Miha Zabreta, specializantadr. Lojz Kraigher v Ljubljani (naprej otorinolaringologije. Glasbeni šopekKUD) prireja že skoraj pol stoletja, so so ob solistih strnili klasični članidogodek, ki na najprisrčnejši načinpovezuje slovensko zdravništvo. Najuspešnejši študenti medicine na predklinični stopnji so postali Plečnikovi nagrajenci. V času zdravniškega koncerta se Zbor študentov medicine Cor je z zborovodkinjo Nino Hrastovšek nastopil z velikim žarom.medicina kot znanost in umetnostobrne k svoji umetniški plati. Grškibog glasbe in medicine Apolon je že vantičnem času prevzel zdravništvopod svoje okrilje. Slovenski zdravniki glasbeniki sose na dan po sv. Miklavžu (7. decem-bra 2016) zbrali v katedrali glasbe,slavnostni dvorani Slovenske filhar-monije, ki je bila zapolnjena dozadnjega kotička. Veselili so se prese-nečenj, ki jih prinašajo iz leta v letonovi nastopajoči zdravniki. Osrednje poslanstvo zdravniškihkoncertov je, da ohranjajo koreninesvojega dolgoletnega glasbeno-umetniškega druženja, da se zdravnikipovezujejo, da starejše generacijesprejemajo v svoje vrste mlade zdrav-nike, tudi take, ki so imeli v zadnjihdesetletjih več možnosti, da so obmedicini lahko študirali tudi naAkademiji za glasbo in/ali na Konser-vatoriju za balet in glasbo. Pravglasbeno znanje je tisti čar, ki prinašaizjemno kakovost, ki koncerte odamaterskih povprečij dviguje navisoko raven, in tudi publiki ne nudile veselja ob stanovskem občudovanjukolegov, ampak prinaša tudi prvovr-stno izvedbo in bogato interpretacijorazličnih glasbenih del. Letošnji
Revija ISIS v prostem časuZ86dravnikiFebruar 2017Zdravnica in sopranistka Sanja Zupanič je Janeza Plečnika: Katarina Barbara Akademska violinistka in zdravnica Lucijatokrat v španskem jeziku odpela znamenito Ave Bajec, Tina Klinar, Liam Korošec Čemažar je odigrala enega najlepših violinskihMario. Hudnik, Anja Lekše, Lara Anja koncertov. Lešnik, Ines Matjašec, Marko Peric, Akademijo za glasbo v razredu prof. zdravniškega umetniškega ustvarja- Samo Roškar, Jan Salmič in Rok Monike Skalar, Lucija Čemažar. nja: zbori zdravnikov Vox medicorum, Vojković. V njihovem imenu se je Spremljala jo je prvovrstna korepeti- študentov medicine Cor, zdravniški zbranim prisrčno zahvalil Liam torka Darja Mlakar Maležič, ki je orkester Camerata medica ter nov, Korošec Hudnik. Nagrade sta podelila diplomirala prav tako na Akademiji za veliki sestav Kitarskega orkestra, ki predstojnik Inštituta za patologijo glasbo, in sicer pri prof. Dubravki se je predstavil prvič. prof. dr. Jože Pižem in dekan Medi- Tomšič Srebotnjak. Med drugim je cinske fakultete v Ljubljani prof. dr. delovala kot korepetitorka v SNG Andrej Babnik, pianist in speciali- Dušan Šuput. Sledila je podelitev Opera in balet Ljubljana, sedaj pa je zant psihiatrije, je že tretjič prevzel najvišjega priznanja za znanstveno- umetniško vodenje koncerta in ga ob raziskovalno delo v patologiji, ki je Specializant hematologije in violončelist Aleš klasični shemi začel z zdravniško poimenovano po prvem profesorju Christian Mihelač je prvič nastopil na himno Hippocratis iuisurandum. patologije, prof. dr. Ivanu Hribarju. Iz zdravniškem koncertu. Himno je uglasbil slovenski profesor rok prof. dr. Jožeta Pižma ga je kompozicije in muzikolog Ivan Flor- prejela dr. Snježana Frković Grazio. janc na besedilo renesančnega pisate- lja Janusa Cornariusa, ki je oživil Vodenje koncerta je bilo, kot že antično misel in jo prenesel v zahodno dobri desetletji do sedaj, v rokah civilizacijo. Skupno so jo ob orgelski KUD-ove predsednice prof. dr. Zvon- spremljavi nevrokirurga Domagoja ke Zupanič Slavec. S toplino in srčno- Jugovića mogočno zapeli pevci zborov stjo je predstavljala nastopajoče in Vox medicorum in Cor. Hipokratova dvigovala občinstvo, da so se njihovi zaprisega je tako ponovno povezala pogledi razjasnili, obrazne gube zbrano zdravništvo, da skupno čuti razmehčale, da so se ustni kotički večno zaprisego delovanja v dobro dvignili in so se srca odprla za lepoto bolniku. glasbenega povezovanja med zdravni- štvom, ki teče nepretrgoma že 47 let! Na zdravniškem koncertu patologi Take tradicije nima nihče na svetu in vsako leto podelijo najvišja odličja na jo občudujejo tudi številni tuji obisko- najbolj slavnosten način. Deset valci Plečnikovega memoriala. presežnih študentov, ki so prejeli najvišje ocene pri morfoloških pred- Z glasbeno magijo nas je najprej metih v prvih letnikih medicine očaral pevski zbor študentov Medicin- (anatomija, histologija z embriologijo ske fakultete Cor s svojo zborovodki- in patologija), je prejelo nagrado dr. njo Anjo Hrastovšek in pianističnim spremljevalcem Matejem Kovačem. Zapeli so Bacharachovo skladbo What the World Needs Now Is Love. Ljubiti ne pomeni gledati drug drugega, ampak gledati v isto smer, kakor je rekel Mali princ. In tako v isto smer gledajo številni pevci zbora Cor, ki v svoje vrste vabijo ne le medicince, ampak tudi nekatere študente drugih fakultet. Ta ljubezen in toplina, ki so jo mlada grla prinesla med občinstvo, se je nadaljevala z nežnostjo in ljube- zensko prežetostjo v Mendelssohno- vemu Koncertu za violino v e-molu op. 64, enem najznamenitejših violin- skih koncertov sploh, s stavki Allegro molto appassionato. Koncert je odigrala zdravnica pripravnica in hkrati magistra violine, ki je končala
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Februar 2017Na najmogočnejši instrument orgle je zaigral fakulteti v Ljubljani in je pripravnica v Svojo pianistično virtuoznost je prikazalakademski organist in nevrokirurg dr. ljubljanskem UKC. Sanja je izbrala za specializant psihiatrije Andrej Babnik, ki je bilDomagoj Jugović. letošnji nastop vedno lepo pesem Ave tretje leto tudi umetniški vodja koncerta. Maria v uglasbitvi kostariškega profesorica na Konservatoriju za skladatelja Williama Gomeza. »Zdra- ljubljanski operni hiši v njenem zboru glasbo in balet v Ljubljani. va Marija, milosti polna, Gospod je s v številnih operah in je odlična pozna- teboj …«, je blagoglasno zapela v valka opernega repertoarja. Zbrane je Kdor nosi svetlobo v sebi, z njo španščini, pri klavirju pa jo je harmo- prepričala s polnostjo svojega glasu in obsije tudi druge. Na tak način sije nično pospremil Andrej Babnik. Sanja z bogato interpretacijsko zmožnostjo. Sanja Zupanič, mlada sopranistka, ki je očarala z mladostnim šarmom in Ob njej se človek samo sprašuje, kako dolga leta poje v razredu profesorice lirskim sopranom, ki je čudovito tolikšna notranja moč premore še Tatjane Vasle na Konservatoriju za izkristaliziral vlogo Marije. Energet- silni pogum kirurginje v travmatologi- glasbo in balet v Ljubljani, sicer pa je sko nabita rdeča toaleta in žareč ji! Pri klavirju jo je spremljala odlična maja diplomirala na Medicinski pevski karakter so prevzeli zbrane. pianistka, nekdanja korepetitorka iz sanktpeterburškega MariinskegaSpecializantka travmatologije in akademska Orgle, najmogočnejši med inštru- gledališča, Jelena Boljubaš.mezzosopranistka Alja Koren je očarala z arijo menti, ki je nekdaj zapolnjeval leDalile. cerkvene prostore, dolga desetletja pa Violončela v solistični izvedbi na tudi že velike koncertne dvorane, je zdravniškem koncertu že dolgo nismo tisti, ki z invencijami enega najuniver- slišali. Nastop Aleša Christiana zalnejših skladateljev vseh časov, Mihelača, violončelista in specializan- baročnega skladatelja J. S. Bacha, tudi ta hematologije, je prinesel svežino in velikana orgelske interpretacije, eno najbolj žametnih barv zvoka med prinaša glasbo v najbolj prevzemajoči glasbenimi inštrumenti. Aleš je izbral obliki. Domagoj Jugović je organist, ki delo Maxa Brucha, skladatelja judov je v Zagrebu končal Akademijo za skih korenin, Kol Nidrei, ki v aramej- glasbo in Medicinsko fakulteto ter se ščini pomeni Vse zaobljube. Skladba specializiral s področja nevrokirurgije. je osnovana na dveh temah, ki teme- Dolga leta je delal v Ljubljani, zadnji ljita na glasbi judovskega izvora. Prva čas pa je v Bambergu na Bavarskem. tema je molitev, ki poteka v večernem Pravi, da je toplina slovanskega sveta času ob najsvetejšem in najpomemb- tista, ki vedno znova prevzema člove- nejšem prazniku v judovs ki religiji, škega duha, zato razmišlja, da bi se Jom Kipurju. Čelo ima vlogo kantorja, vrnil. Zaigral je mogočno Bachovo ki poje molitev v sinagogi. Druga tema delo Adagio, BWV564. Ob njegovi je priredba pesmi z naslovom »Jokaj- virtuoznosti, izjemni koordinaciji rok te za tistimi, ki so jokali na bregovih in nog ter interpretativni moči je Babilonskih voda«, skladatelja Isaaca dvorano Slovenske filharmonije preplavilo mogočno razpoloženje, kakršno je najverjetneje Bach znal ustvariti v svojem času. »Moje srce se ob tvojem glasu odpre, kot se odprejo cvetlice ob poljubu jutranje zarje.« To je besedilo znamenite arije Dalile iz drugega dejanja opere Samson in Dalila Camilla Saint Saënsa. Mezzosopra- nistka Alja Rajšter Koren je spomladi 2016 diplomirala na Akademiji za glasbo v razredu prof. Alenke Dernač Bunta. Sicer je leta 2011 končala študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je specializantka travma- tologije v ljubljanskem UKC. Aljo že dolga leta spremljamo kot odlično mezzosopranistko, veliko let je pela v
Revija ISIS v prostem času8Z8dravnikiFebruar 2017Orkestru pridružena zbor Vox medicorum in solist tenorist Miha Zabret, specializant Koncert je, kot že dolga leta,ORL, so pod umetniškim vodstvom prof. Franca Avseneka navdušili z mogočnim s poduhovljenim povezovanjemOfertorijem. privzdigovala na zavidljivo raven vodja umetniškegaNathana. Prepričljiva igra in odlična la velika zasedba: prvič se je v Filhar- življenja v slovenskem zdravstvuspremljava Darje Mlakar Maležič sta moniji predstavil Kitarski orkester prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.poslušalcem tudi v tej točki prinesli Medicinske fakultete v Ljubljani, članlepoto odmaknjenega časa iz leta KUD-a, z vodjo Evo Podbregar. tako imeniten program. V lanskem1880, ko je delo nastalo. Skladatelj ga Voditeljica prof. Zvonka Slavec jih je letu je bil njihov umetniški vodjaje poklonil enemu takratnih najzna- prisrčno napovedala s Pavčkovo rimo: zdravnik specializant nevrologije Žigamenitejših nemških violončelistov, »Tisoč in tisoč zvezd je nad nami / Krušič, letos pa ga vodi Eva Podbre-Robertu Hausmannu. tisoč in tisoč zvez je med nami, / da gar. Mladim kitaristom želimo, da v gre po svetu – rama ob rami – svetlo- svoje vrste vključijo čim več zdravni- Vsako delo potrebuje svojega ba z nami.« Umetniška vodja Eva je kov, tudi iz starejših generacij, saj jevodjo, zdravniški koncerti ga imajo študentka 4. letnika medicine. Od med njimi veliko kitaristov, ki se bodozadnja tri leta v pianistu Andreju petega leta igra kitaro in je že v svojih ob tej glasbi na vajah zelo sprostili inBabniku. Za letošnji solistični nastop gimnazijskih letih postala učiteljica naužili lepote duhovnega ustvarjanja.je izbral dve krajši deli in v njiju kitare. Hkrati je študirala saksofon,prikazal zmožnost interpretacije klavir in džezovsko petje in se tudi Največje zasedbe prihajajo načustveno poglobljene glasbe Frederica pojavlja v vseh teh vlogah. Je tudi oder zadnje. Zakaj? Ker je potrebnoChopina z njegovim Nokturnom v aranžerka in je za zdravniški koncert postaviti toliko stolov, toliko pultov,Es-duru op. 9, št. 2 ter mogočnost, aranžirala delo Jorgeja Cardose, ker se oder s klavirjem in vsem takoodločnost in notranje prekipevanje v Milonga. Ob njem je izbrala še delo zapolni, da se po njem praktično nedelu Dimitrija Kabalevskega Preludij Hansa Joachima Kapsa, Rumba da več gibati. Zdravniški orkesterv h-molu op. 38, št. 6. Andreju se Catalán. Solistično jih je na violonče- Camerata medica, ki je letos prazno-pozna dolgoletna povezanost s klavir- lu spremljala študentka 3. letnika val 25-letnico delovanja, je tisti, ki mujem, ki ga igra že 25 let. Vsak pasus medicine, Teja Poznajelšek. 20 kitar je bil namenjen sklepni del koncerta.zaigranega je jasen, roki sta odlično študentov, večinoma medicine in tudi Njihov dirigent prof. Franc Avsenek,koordinirani, njegova profesorica nekaterih drugih smeri, med njimi dolgoletni prvi violist SlovenskeMeira Smailović pa bdi nad vsem tudi študenta Erasmus izmenjave, je s filharmonije, ki jih vodi od leta 2011,tistim prefinjenim znanjem, ki ga na špansko glasbo zapolnilo dvorano z se trudi izbirati glasbena dela, kikoncu poimenujemo virtuoznost. Tudi vedrim in srčnim zvenom, da so povezujejo zdravnike z različnimAndrej je za svoje delo in za svoj poslušalci kar strmeli! Spraševali so glasbenim znanjem. Za tokrat si jenastop požel bučen aplavz. se, kako je možno, da se je orkester zamislil, da bi specializantka gineko- skoraj mimogrede, v letu dni, naučil logije in porodništva Mateja Lasić, ki Naenkrat se je začel oder polniti z je hkrati magistra klavirja iz razredanotnimi pulti in stoli. Nanj je prihaja- prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak, z
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9Februar 2017orkestrom zaigrala znamenito Ma- bilo delo izvedeno, zato je bila to povezano zdravništvo z roko v rokidžarsko rapsodijo št. 2. Za to prilož- krstna izvedba. To »haydnovsko« složno in vedro deluje še na mnoganost jo je priredila muzikologinja toplo in mogočno glasbo je predlagal leta.Uršula Jašovec, pred leti zborovodki- za finalni nastop v žlahtnem filharmo-nja KUD-ovega študentskega pevske- ničnem okolju. K orkestru je pritegnil Offertorium je četrti stavekga zbora Cor. Za zanesljivo igro zdravniški zbor Vox medicorum, spremenljivih delov maše, ki so ure-orkestra skrbita koncertni mojstrici: solista tenorista Miha Zabreta, violon- jeni ciklično po cerkvenem letuprof. Vildana Repše, prva violina, in čelista solista Aleša Christiana Mihe- (Proprium de tempore) ali poprof. Jelka Grafenauer, prvo violonče- lača in organista Domagoja Jugovića. praznikih svetnikov (Proprium delo. Pianistka Mateja Lasić je s svojo Tenorist Miha Zabret, specializant sanctis). Sprva je bil to psalm zgraciozno pojavo v živo rdeči obleki otorinolaringologije, je prvič nastopil antofonom, kasneje samo psalm oz.virtuozno, doživeto in temperamen- na zdravniškem koncertu in s kristal- nekateri stihi psalma.tno odigrala Madžarsko rapsodijo, da no čistim, zvokovno bogatim inje publika norela od navdušenja in izjemno kultiviranim tenorjem bri- Alme Deus et redmptor Pater, aplavza kar ni bilo konec! ljantno odpel svoj solistični del. Clementissime Pater, Mogočna glasba je prevzela ves Tu fac clemens, »Vsi smo angeli z eno perutjo – če prostor, ga napolnila do zadnje Quod rogamus, želimo leteti, se moramo objeti«, je špranje in zlila vsa srca v eno samo Fortes in certamine.voditeljica še zadnjič napovedala veselje in mogočen končni aplavz, kizdravniški orkester. Njegovi člani so je bil največja nagrada za nastopajoče. Milostljivi Bog in odrešenik Oče,se sedaj povezali v še mogočnejši Še enkrat so se na koncu poklonili vsi nadvse dobrotljivi Očeglasbi, in sicer je dirigent, prof. Franc solisti, ki so občinstvu gotovo utrgali usmiljeno stori,Avsenek, našel iz zakladnice glasbe, košček srca, in z besedami njihove kar prosimonastale na slovenskih tleh, v arhivu vodje najavili, da se že veselijo nasle- pogumni v boju.NUK-a mogočen Schwerdtov Offerto- dnjega srečanja, sedaj pa le še želijorium v F-duru, ki je popisan v doda- vesel božič in srečno novo leto ter naj Foto: Žiga Lovšin, dr. dent. med.nem besedilu. Doslej ni znano, da biZdravniški orkester Cameratamedica v letu 2016Izr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o.Kaja Galič Lenkič Zdravniški orkester Camerata Že zgodaj spomladi smo prispevali ljenčeva festivalska filma. Za enega odmedica je bil v preteklem letu zelo k praznovanju 50. obletnice župnije njiju je glasbo prispeval tudi našdelaven. Začele so se kazati tudi pri uršulinkah v Ljubljani, kjer je orkester.nekatere nove zamisli, ki smo jih znali orkester podprl petje odličnegatakoj uporabiti v praksi. pevskega zbora. Koncert je vodila s. Najbolj aktiven mesec orkestra Božena, ki je diplomirana glasbenica Camerata medica je vedno junij, ki je Velik zalogaj je bilo snemanje in dirigentka. Izbrala je Haydnovo že tradicionalno zapolnjen s tremizgoščenke ob 25. obletnici orkestra. Missa brevis, Te deum, Wagnerjevo koncerti in je tudi glavna predstavitevMorali smo biti zelo pridni, da smo skladbo Jubilate Deo in Händlevo našega dela slovenskemu občinstvu.uskladili vaje z vsemi solisti in termi- Alelujo. Letos je bil prvi junijski koncert vne v snemalnem studiu. Posneta Celju v Domu sv. Jožefa, ki imazgoščenka je lepo uspela in nam je v V galeriji Equrna smo imeli celoletni program različnih kulturnihponos. Hkrati bo lep spomin na naše koncert ob življenjskem jubileju in dogodkov. Zaradi slabega vremenaskupno igranje, na kakovost igranja in izdaji pesniške zbirke dr. Andreja smo igrali v dvorani, vendar je bilusklajenost orkestra, ki smo jo dosegli Rupnika de Maitija. Ob tej priložnosti dogodek vseeno slovesen in dobrov 25 letih. sta bila predstavljena tudi dva slav sprejet. Občinstvo celjskih koncertov
Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiFebruar 2017Jesenski nastop v Prlekiji. Praznovanje v Zdravniški zbornici – 70-letnica prof. Franca Avseneka.Nastop v Domu sv. Jožefa v Celju. Že 11. koncert v Polhovem Gradcu.so oskrbovanci doma, pa tudi poslu- bil tukaj ponovljen. Vedno se veseli- nas, ljubezen do glasbe in veselje došalci iz mesta. Domačin Andrej Gu- mo tudi udeležbe domačinov, ki jim je ansambelske igre, ki ju prenaša nabenšek, dr. med., in prof. Božo Rogelja ta koncert v veliki meri namenjen. nas, za vse znanje, ki nam ga predaja,sta zaigrala koncert za violino, oboo in Koncert v Polhograjski graščini je bil predvsem pa za neskončno potrpežlji-orkester. Naša zamejska zdravnica že 11. po vrsti in pomeni tudi poklon vost in trud, ki nista vedno samou-Katja Lavrenčič je naštudirala Hay- rojaku Gregorju Riharju, znanemu mevna, se pa na koncertih še kakodnov koncert v D-duru. Izkazala sta se slovenskemu skladatelju iz Polhovega poplačata. Zdravniška zbornica potudi sopranistka Sanja Zupanič, dr. Gradca. vsakem koncertu v domači hišimed., in tenorist Miha Zabret, dr. pripravi pogostitev, ki je pravo druže-med., ki sta največji aplavz požela z Najlepši zaključek spomladanske nje zdravnikov in članov orkestra.Verdijevo napitnico iz opere Traviatta. sezone je bil koncert ob 25. obletnici Tega dogodka se vedno veselimo.Seveda smo morali tudi dodajati. orkestra v atrijski dvorani ZdravniškeDobrodelna nota koncerta je bilo tudi zbornice. Prav poseben dogodek je bil Konec junija je vsako leto tudizbiranje prispevkov za humanitarno zaključek koncerta, ki ga naš dirigent Poletna muzejska noč. Muzej arhitek-zdravniško odpravo v Ugando. ni pričakoval. Ker je v tistih dneh ture in oblikovanja nas je povabil k praznoval 70. rojstni dan, je orkester sodelovanju ob muzejski noči. Ker cel Vsako leto je drugo soboto v juniju namesto dogovorjenega bisa začel orkester ni mogel sodelovati, so se štirikoncert v Polhovem Gradcu, kjer se igrati Vse najboljše, glasbeni čestitki pogumne članice orkestra (Kaja Galičvedno najbolj veselimo druženja in pa so se pridružili tudi solisti. Prof. Lenkič, Neža Eržen, Staša Zgombič inpogostitve z jagodami in šampanjcem Francu Avseneku smo izredno Jelka Grafenauer) združile v kvartet inv grajskem parku. Program iz Celja je hvaležni za vse note, ki jih napiše za na gradu Fužine tik pred polnočjo
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Februar 2017nastopile s tremi skladbami v sklopu ob zaključku Plečnikovih dni zaigrali zaključi zdravniški orkester Camerata.prireditve Glasba in arhitektura. kot kvartet Mašera. V naslednjih letih Naš dirigent vedno izbere skladbo, ki so se za Plečnikov nastop pridružili še povezuje. Tako smo letos igrali skupaj Po poletnem premoru je bil že drugi glasbeniki. Kulturna dejavnost z našo priznano pianistko Matejotakoj v začetku septembra nastop v se je razrasla in danes imajo študenti Lasič, dr. med., v Lisztovi MadžarskiVeliki Nedelji, v vinski kleti Kogl na medicine že svoj samostojen vsakole- rapsodiji št. 2, zaključna skladba pa jeodprtju jesenske koncertne sezone v tni koncert. Letos je bil ta koncert bila Ofertorium. Izbrskal jo je našPrlekiji. Glavni del programa je izvedel konec novembra v ljubljanski operni dirigent, v njeno izvedbo pa sta bilaorkester Camerata. Naš dirigent se je z hiši. Tudi tukaj se je predstavil kvartet vključena zbor in orgle (dr. Domagojviolo pridružil violinistu Karlu Žužku, glasbenikov iz orkestra Camerata, ki Jugović), na violončelu pa je igral našviolončelistu Stanetu Demšarju in so v enaki sestavi kot na praznovanju solist Andrej Christian Mihelač.pianistu Klemnu Golnerju v kvartetu. obletnice Medicinskih razgledov tudiLastnik vinske kleti g. Franci Cvetko z v operi zaigrali Intermezzo iz opere Čakal nas je samo še nastop naženo Zlatko skrbi za odlična vina in Cavalleria rusticana. božično-novoletnem koncertu vvrhunsko pogostitev. Ima pa smisel Zdravniški zbornici, ki postaja žetudi za kulturne dogodke glasbene in Zelo intimen dogodek nas je zbral prepoznaven dogodek za slovenskeumetnostne narave. Odličnih vin in na domu dr. Andreja Rupnika de zdravnike. Osrednji namen prireditvepogostitve smo bili deležni tudi mi. Maitija, ki nas je na Miklavžev dan je počastitev zaslužnih kolegov, ki jih zbral na svoji domačiji na Selah pri s priznanji nagradi Zdravniška zbor- V oktobru so Medicinski razgledi Ajdovcu na Dolenjskem. Sam se je nica. Naš dirigent in orkester povežetapraznovali 55. obletnico izhajanja predstavil z orgelskim nastopom in soliste na instrumentih ter pevcerevije. Ob tem dogodku so uredniki pevskimi skladbami, ki jih je izvedel skladb zabavnega žanra in šolanepripravili svečano večerjo v stekleni skupaj z našim orkestrom. Za izbrano pevce klasične glasbe. Tako je pomendvorani Union, kjer je nastopil orke- občinstvo smo igrali v zanimivem orkestra še poudarjen, saj solisti inster Camerata. Posebej se je izkazala ambientu, polnem umetniških slik in pevci ob spremljavi orkestra dobijosolistka Sanja Zupanič. Med večerjo je z orglami, ki so osrednji del velikega priložnost, da se predstavijo naza intimno vzdušje poskrbel še godal- skupnega prostora v hiši. Po Mi- najboljši možen način. Letos so zni kvartet, izbran izmed članov klavževo-božičnem koncertu smo bili nami nastopili pianistka Mateja Lasič,orkestra v sestavi Kaja Galič Lenkič in povabljeni na pogostitev s srečelo- solo pevca Sanja Zupanič in MihaNeža Eržen – violina, Rebeka Gregorc vom. Prijetnega vzdušja se bomo še Zabret ter pevki Barbara Čokl in– viola in Aleš Christian Mihelač – vi- dolgo spominjali. Jasmina Antonič - Babnik.olončelo. Začetek decembra je sicer vedno Kot vedno je v zbornici po koncer- Koncertna dejavnost slovenskih rezerviran za koncert zdravnikov v tu pogostitev, ki se vedno konča kotzdravnikov ima dolge korenine. Pred okviru Plečnikovih dni, ki je sedaj že prijeten klepet in druženje, ko obuja-47 leti je prof. Lenart spodbudil svoje tradicionalno v Slovenski filharmoniji. mo stara poznanstva in delamo načrtesodelavce na Inštitutu za patologijo, Poleg izbranih solistov koncert vedno za naprej.da so na slovesnosti v Narodni galerijiMadžarska rapsodija št. 2 s solistko Matejo Lasič, dr. med., na zdravniškem koncertu ob memorialu prof. Janeza Plečnika.
Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiFebruar 2017Slepa kuraOdlomek iz nove kjige »Oder za dva«Matjaž Lesjak, dr. med., Trigon, Matjaž Lesjak, s.p., Žalec Bila sta še zakonska začetnika. ski areal za prostorsko orientacijo. Zasukala se je in v mešaniciDrug pri drugem sta odkrivala nove Pojmi kot so severno od, južno pobo- olajšanja in presenečenja Samotuznačajske sence in vrline, se začela čje, za mostom zavij levo, ji niso primazala zaušnico. Da se norčuje izprepirati in se do večera spet pobotati, pomenili ničesar. (Zavij levo. Katero njenega obupa, da ni vedela ne kam innista bila tako idealna, kot je izgledalo levico je mislil? Mojo ali svojo? ne kod, da je izginil iz kavarne (zlaga-za pozlato zaljubljenosti, pa tudi tako Morda je mislil na levi most? Torej la se je), da ga je iskala po celemnagravžna si nista bila, da bi kriče sta dva? Ali pa beseda namiguje na mestu in se na koncu vsem v posmehzbežala drug od drugega. Bili so dnevi, telo? Ko prideš čez most zavij levico? postavila na zelenico štiripasovnice,ko sta se smejala drug drugemu, prišli Zakaj?) Njen zemljepisni spomin je da bi jo mož ugledal. Smrkala je in siso pa tudi vremenski obrati, ko sta se trajal samo nekaj sekund, nato je za brisala solze, Samo pa je sikajočeposmehovala drug drugemu. V enem večno ugasnil in se nadomestil z izpihnil jezo.od takih obdobij, ko je njuna slaba novim vidnim vtisom. Obrnila se je involja že začela popuščati (ni pa še šla nazaj v obratni smeri. Zamenjala – Pojdiva zdaj, je ledeno rekel inpovsem izpuhtela v anticiklon naklo- je še nekaj ulic v loterijskem upanju, jo zajel pod komolec, od sedaj bom šelnjenosti), sta se znašla na pločniku da bo kmalu zadela pravo hišno s tabo tudi na ženski wc.kavarne v Dresdnu in čakala, da ju bo številko. Moški so sicer sedeli obkozarec predikatnega vina dokončno mizah, tudi časopis so imeli, a nihče Skoraj grobo jo je potegnil v smerosladkal z bližino. Samo je listal po ni bil Samo Klarič. Težave so se začele njunega hotela, Maruša pa je poizku-časniku in občasno pripiral oči v sprijemati v lepljiv klopčič. Samo je sila spotoma dokazati, da ni bezljalakratkem dremežu, Maruša je sukala imel ključe od hotelske sobe, Samo je naokoli kot slepa kura, ampak jeoči okoli sebe in v napadu naveličano- znal nemško, Samo je poznal ime ukrepala tudi racionalno in odraslo.sti zamrmrala možu, da gre na kratek hotela. Čutila je, kako se topi pločnikšoping, da se pomiri in zadosti ženski pod njo in požira njeno izgubljenost. – Poglej, mu je molila pod nosnečimrnosti. Gon nabiralništva. Da Kam sedaj? Šla bo v staro mestno razglednico, pred tole čudovitopride takoj nazaj. Samo je nejasno jedro (pridružila se bo skupini japon- cerkvijo sem te hotela počakati, vsakpokimal. Potegnilo jo je v prvo trgovi- skih turistov), nato bo stopila na turist pride sem.no, ta je bila z zvijačnim hodnikom sredo pešcone, tako da jo bo Samopovezana z drugo, ogledala so jo videl, ne glede na to, s katere strani bo Samo je ošinil razglednico inodbijala od stene do stene, zaradi prišel. Dvignila bo roko in mahala z glasno molčal. Po nekaj izdihih jelepšega si je kupila tanke usnjene novimi rokavicami (Samo bo prepo- zmogel spet govoriti.rokavice in se usmerila nazaj proti znal njo, ne rokavic). Med svojokavarni. Obstala je na ulici, ki pa je reševalno akcijo si je še enkrat premi- – Tale razglednica je iz leta 1935,bila tuja, da bolj ne bi mogla biti. slila. Medtem ko čaka Samota (on se ko je tale cerkev in ves Dresden še stalKavarne so izginile, zato pa se je od je že naveličal in je ne čaka več), bo takšen, kot so ga zgradili. Februarjanikoder pojavila lenobna reka in nakupila še nekaj razglednic. Vzela jihneznanski most. Ali sta v taksiju je deset (količinski popust). Zagledalaprečkala most? Morda, zanesljivo pa se je v fotografije mesta. Najbolje bo,sta se v taksiju pričkala, in to je še da ga počaka pred največjim zvoni-dodatno zmanjšalo njeno geografsko kom. A mesto je ni ubogalo, ni sledilopozornost. Negotovo je stopila v njenim zamislim. Tam, kjer bi moraldesno in obračala glavo za podobo biti trg, se je dvigal zid in namestosedečega moža s časopisom. Zaman. baročne palače je našla banko. Potem se je postavila na neko zelenico, Nekateri se rodijo barvno slepi, razširila roke in spustila nekaj solz.drugi naglušni, spet tretji s šestimiprsti. Maruša pa se je rodila z glavo – Gospa, ali mi lahko poveste, kjebrez kompasa, umanjkal ji je možgan- je hotel Altstadt?
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Februar 20171945 pa so ga zavezniki z bombami sivi paleti tonov. V istem zaporedju se danes, v tujini in po enem letu zako-zravnali z zemljo. je v Maruši nalagalo nelagodje. Naj na? gre naprej ali nazaj? Se že bliža ali Maruša je zazevala in plahutala s oddaljuje od koče? – Če bi bil pozoren na malenkostiprosto roko v nejeveri. in signale, bi vedel že prej. Poleg tega – Halo, je hripavo zaklicala, me si me ves čas zaljubljenosti držal za – Ja, kako pa naj bi to vedela?! kdo čuje? Samo! Drevesa so ugasnila roke, v mraku sem se te vedno držalaZakaj pa prodajajo stare razglednice? njen glas. Negotovo je drsala po poti in tebi je bilo všeč. Niti pomislil nisi, naprej. da se te držim kot klop, ker v mraku Samo je potegnil do grla psiholo- ne vidim.ško zadrgo in se odrekel nadaljnji Tak prizor je zagledal tudi Samo.razpravi. Spet je stal z rokami v bokih pred – Torej so bili tvoji telesni odzivi kočo in divje streljal z očmi. Po poti se zlagani? Držala si me zaradi lastne *** mu je bližala Maruša, z nogami je varnosti?! otipavala kamnito pot in z eno roko Maruša je previdno dvignila eno držala za ramo slovaškega gozdarja, ki – Samo v mraku. Podnevi sem teveko in skozi trepalnice presodila se je zadovoljen režal za resastimi imela rada, v mraku pa sem te potre-čustveno stanje njenega moža. Še brki. bovala!vedno je stal pred njo z rokami vboku. Izginila je nazaj za veke in v – Chata, ji je pokazal z roko Samo je zavil oči, pogledal boga vtemo. Po Dresdenski odisejadi ji je silhueto stavbe. nebesih in nemo zlogoval vase nekajSamo kupil ženski klobuk z velikimi moških besed.krajci, okrašen pa je bil z dolgim – Koča, je hvaležno prevedlaperesom. Da naj si v bodoče povezne Maruša, ampak danes je moj dom, – Greva v sobo, je zamahnil inklobuk na glavo, in jo bo prej našel. veliko več kot koča ali prenočišče. široko stopil do vrat.Odgovorila mu je z molkom in siklobuk pomerila pred ogledalom šele, Gozdar je s kmečko prostodušno- – Samo, je dahnila Maruša nekajko je bila sama v sobi. Model ni bil stjo predal Marušo Samotu. metrov za njim, primi me za roko.napačen, pero pa je izgledalo kotantena. V vsakem primeru je Samo v – Zbohom, je še dodal in se pobral Še en vzdih, vrnil se je do nje in jiživo, na terenu, enkrat za vselej v mlado noč. Po Samotovem izgledu je ponudil telo za oprijem in potem staspoznal, da ima ženo, ki je ne more sklepal, da bosta zakonca potrebovala šla skupaj kot v starih dobrih časih vsamo pustiti v neznanem mestu ali se nekaj zasebnosti za glasen razgovor. sobo. Tam je Samo postavil dva stoladogovoriti za srečanje na točki geo- enega nasproti drugega, usmerjalgrafskega opisa. – Kje-si-bi-la, je Samo zlogoval v Marušo pri posedanju (po nepotreb- Marušin obraz, kot da bi imel opraviti nem, pod žarnico se je njen vid So bile Visoke Tatre, isto leto? z naglušno osebo. Temu primerno je okrepil na normalo), dvignil kazalec,Maruša je nagubala čelo. Čas se je bil glasen. kot da ima pred sabo šolarko, instisnil v neprepoznavno celoto, če si iz zlogoval nov člen zakonske zaobljube.spomina hotel izvleči eno leto, si – Ne kriči, si je Maruša mašilamimogrede potegnil skupaj zlepljeno ušesa, lahko bi se zahvalil gospodu – Od danes ne greš več nikamordesetletje. Kam le čas beži ... Vzdih. V Vladislavu, da me je pripeljal domov. brez mene. Podnevi se izgubiš zaradivsakem primeru je bilo precej na zemljepisne dezorientiranosti, ponočizačetku njune dvojine. – Od kdaj te pa morajo s popol- pa zaradi kurje slepote. Imaš prepo- danskega sprehoda voditi domov ved samostojne hoje do nadaljnjega. Samo je pred kočo kadil, ona pa je tujci? Jasno?!šla na sprehod po valovitem zelenju,našla majhno jezero in se odločila za – S popoldanskega sprehoda bi se Maruša je prikimala. Dejstvom nisamoten obhod. S koraki jo je dohite- zlahka vrnila, ampak hinavska gora je mogla oporekati.lo tudi neprijetno spoznanje, da se pokrila sonce in sem se znašla vjezero podaljšuje v okljuke, raztegnilo mraku. Pa sem obstala.se je in izginjalo za ovinke. Popoldan-ska rumena svetloba, ki jo je zvabila – A ti v mraku noge odpovejo?na pohod, se je v nekaj sekundnih – Noge ne, pač pa oči. Imam …skokih spremenila v mrak. Visoke Postrani je pogledala Samota, ki jegorske špice so prestregle sonce in ga stisnil oči pred slutnjo.ugasnile. Maruša pa je obstala. Tapka- – … imam nočno slepoto.la je z nogami po poti in se ozirala za Samo je nemočno dvignil roke vkakšnim zamudnikom, ki bi jo pripe- zrak in jih spustil ploskoma ob telo.ljal nazaj v kočo. Mrak se je zgoščal po – Moja žena ima kurjo slepoto?! – Ni me treba žaliti s kuro! – Tej motnji se reče kurja slepota. – Strokovni naziv je nočna slepo- ta. – Zaradi mene! Bolj me zanima, kako da za tvojo hibo izvem šele
Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiFebruar 2017Starševska himnaDr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med., Zobozdravniškaordinacija Pečnik Sanja LucijaKo se detece rodi, Prejšnje tvoje zdravje krasno to velika je nadloga.se življenje spremeni. zdaj pogosto je ugaslo. Skrbno mu ob vsem pomagašPrej je v glavnem zase, nase Malo dete poskrbi, in ko skoraj že omagašin pogosto tudi vase, da lekarnar naš živi. reče: »Mami, rad te imam,potlej pa je čisto jasno, Ko rdečke preboliš, prav nikomur te ne dam!«ko otrok zajoka glasno, že se z gripo ti boriš.skočiš hitro in drviš, Ko potem uši premagaš, Slišal si besede omame,drugo vse iz rok spustiš. srečen si, ker ne omagaš, čustev val te ves prevzame. ker je tukaj že angina Mlado glavico objamešGa dojiš in zanj skrbiš, in z njo v paru še vročina. detece v naročje vzameš,s prijat‘li več se ne dobiš. ga objameš in poljubišDolgo več se ne naspiš, Ko končaš z vso to nego v tem trenutku spet obljubišv službi malo popustiš so na vrsti kocke Lego. kakšno novo traparijo ali mordain skoraj knjižico dobiš. Greš boječe v trgovino, vragolijo.Likaš, kuhaš, šivaš, pereš kjer otrok te dobi na mino.zraven pripovedke bereš. Lego kocke nujno rabi, Zdaj si starš postal in pikaLepo risbico narišeš tebe krč ob vsemu grabi. to razlika je velika.še prej pa ritko mu obrišeš. Ceno skrivoma pogledaš In čeprav daš malo nase, hkrati pa se že zavedaš, malo vase, malo zase,Ne pomisliš več na kino, da si bitko to izgubil srečne dneve ti živiš,tudi ne na obleko fino. saj si kocke bil obljubil. uspehov otrok se veseliš.Kaj že to je gledališče? Sebičnosti več ne poznaš,Ne, ne to ni otroško igrišče. Ko poizkusiš še s higieno, otroke raje od sebe imaš.V risankah ekspert postaneš, skoraj že dobiš migreno. Biti starš res ni lahko,vse na video posnameš. Potlej v šolo spet vstopiš a je vendar prelepo.Na vrtce se močno spoznaš, in program učenje vklopiš.tam prijat‘le nove imaš. Popoldan čaka te nalogaPri plemenu Himbe severozahodu Namibije. Prava Afrika, za razliko od večine namibij-Franci Bečan, dr. med., skih mest, kjer še vedno prevladuje nemška urejenost.Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZD Kranj Dobro uro neudobne vožnje [email protected] terencem po rdečem namibijskem makadamu, prekinjale so ga suhe Tistega jutra smo zapuščali obletavajo roji muh. Med množico rečne struge, smo opazovali le pusto,Opuwo. Rjav afriški prah, nered na domačinov padejo v oko črnke težko prehodno pokrajino. Kamenja-cestah, na katerih se izogibaš kozam, plemena Herero v živobarvnih sto-travna savana z nizkim trnovimpsom in oslom, umazana ponjavasta širokih krilih, ki segajo visoko do grmovjem. Potem smo uzrli prvo vas,platna na grbastih kolih, s katerih prsi, in barvitih šiljastih pokrivalih. kjer živijo Himbe.visijo kosi govedine, ki jih Opuwo je mestece na skrajnem Pod položnim skalnim gričem je čepelo dober ducat stožčastih koč iz
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Februar 2017Med sipinami puščave Namib, Deadvlei. V vasi plemena Himbe, otroci. blata, kravjih iztrebkov, suhe trave in njihova v mestu Opuwo živeča soro- Dva mlada črnčka, morda desetih akacijevega lesa, obdanih z ogrado iz dnica, obilna črnka, žlobudrava in let, sta z oslom, otovorjenim z dvema kolov in vej. Pred kočami so sedele pojočega smeha, ga je v njihovem kanglama, odhajala po vodo. Po vodo ženske z dojenčki, okrog njih so plemenskem jeziku nagovorila. odhajajo več ur hoda, tudi deset radoživo vrveli otroci. Pod trnovim Prinesli smo nakupljeno moko, kilometrov daleč. Moških v vasi, razen drevesom je počival vaški poglavar. sladkor in koruzno zrnje. In starec je poglavarja, ni bilo. Moški se ne Starec, oblečen v prevelik siv suknjič, pokimal. S tem smo smeli po vasi, barvajo. Pasejo živino: krave, koze in z nežnorjavo čepico na glavi, kratke stopiti tudi v notranjost koč in foto- drobnico. Himbe so puščavski pastirji, hlače so razkrivale artrotična kolena. grafirati. glede na letni čas in potrebe po hrani Številne pisane ogrlice so mu visele na se selijo s čredami. Pred kočo, ki je vratu in zapestjih. Temnega trpkega Mlade Himbe so čepele ob kurišču bila ena redkih ometana s pesknatim pogleda, brez obrazne mimike, imel sredi vasi, kuhale so koruzno kašo in blatom, je širokolično dekle, kleče na sem občutek, da je slep, ob stisku sem iz loncev se je prijetno kadilo. Ženske kolenih, s kamnom na vdolbljeni skali začutil zverižene in zadebeljene male so bakrenordeče polti. Vsak dan si v drobilo koruzno zrnje. Zvedavo nas je sklepe prstov. Lokalna vodička, kožo vtirajo mešanico rdečkaste okre pogledovala in groba koruzna moka se in kozje masti, da so po barvi podobne ji je lepila na dlani. Notranjost koč jeHimbe so bakrenordeče polti, mlado dekle z zemlji, ki je izvor življenja. Barva jih preprosta, en sam prostor, kjer se nadojenčkom. varuje pred močnim soncem, mrče- steptani zemlji dogaja vse. V ogradi iz som in praskami, živijo sredi kamenja kolov, ki se je naslanjala na akacijevo in trnovega grmovja. Umivajo se ne. drevo, so se drenjale rjavo-bele in Neprijetne vonjave preženejo z črne koze ter drobnica. Meso in mleko dimom mešanice zelišč iz divjine. So je osnova nomadske prehrane. golega oprsja, oblečene le v krilce iz živalske kože ali blaga. Polne so nakita Pred dvesto leti so severozahod iz kamna, kovine in lesa, ogrlic na Namibije naselili njihovi predniki. vratu, zapestnic na rokah in gležnjih, Ohranili so svojo prvobitno kulturo, školjka nad prsmi je znak spolne navade in tradicionalno življenje zrelosti. Njihove pričeske so debele puščavskih živinorejcev. Danes v kite, obdane z okro in oljem, kite daljni okolici Opuwa živi trideset tisoč zaključijo s košatimi rjavimi čopki. So Himb. bose. Pri enajstih letih jim izpulijo spodnje štiri zobe, da so njihova usta S terencem smo se spet prebijali čim bolj podobna kravjim. Govedo preko suhih rečnih strug. Vozili smo zelo spoštujejo, saj so od njega odvi- proti jugu. Rdeča peščena pot, zlatoru- sni. mene suhe trave, neskončno modro nebo, poznopopoldanska svetloba s
Revija ISIS v prostem času9Z6dravnikiFebruar 2017Mlada Himba drobi zrnje. Pleme Himbe, na kurišču sredi vasi kuhajo koruzno kašo.čudovitimi dolgimi sencami. Damara- paslo nekaj zablodelih plašnih impal. commiphore. V daljavi se je odpiralland. Pod mopanijevim drevesom se je V nizkotravni savani so se rdečili grmi Veliki rob nad puščavo Namib.Rekordno število medalj slovenskihzdravnikov na letošnjih Svetovnihzdravstvenih igrahBranko Košir, dr. med., Ambulanta Košir, d. o. o. 30. maja 2016 je bil nastop v streljanju z malokalibrsko puško in v Letošnje, že 37. Svetovne zdrav- Branko Košir – najboljši strelec. trapu. Tekmovanje z malokalibrskostvene igre (tudi WMG ali Mediga-mes) so letos prvič potekale v Sloveni- Najboljša strelka Vesna Mele.ji. Tokrat je bil gostitelj Maribor.Tekmovanja se udeležujejo zdravniki,sestre, fizioterapevti, rentgenologi inostali zdravstveni delavci ter veteri-narji in farmacevti iz vsega sveta. 16-letna tradicija slovenskihzdravnikov, da se srečujemo na držav-nih prvenstvih, in bližina tekmovanjsta na najmodernejše strelišče vSloveniji privabili rekordno številoslovenskih zdravstvenih delavcev. Vpetih dneh tekmovanj oz. v trehtekmovalnih strelskih dneh smo vstreljanju osvojili rekordnih 38 medalj.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u7Februar 2017Najboljši strelci z zračno puško. Najboljši strelci v disciplini trap.Najboljši strelci z malokalibrsko puško. Najboljši strelci s pištolo. puško je potekalo v finalni tekmovalni dvorani na Prager- v streljanju na glinene golobe: hunting range. Zračna skem. Na voljo imajo 10 strelskih mest, ki so opremljena z pištola je Slovencem prinesla nov kup medalj. Zlato meda- elektronskimi tarčami. Ponovno se je izkazala Vesna Mele ljo so osvojili Vesna Mele, Branko Košir, Marija Avsenik, (nosilka po treh zlatih medalj na vseh igrah od leta 1998), Miha Zavrl, Matjaž Sever, Dragoljub Poledica in Stanko ki je suvereno zmagala v svoji kategoriji. Medalje so v Vidmar, srebrno Nika Ahačič Srednik, Marta Tetitkovič streljanju z malokalibrsko puško osvojili še: 1. mesto Petra Ranfl, Martin Kolar, Teodor Pevec in Tihomir Pešič ter Vernik, Marta Tetitkovič Ranfl in Martin Kolar, 2. mesto bronasto Armin Alibegovič in Andrej Dernikovič. Branko Košir, Nika Ahačič Srednik in Dragoljub Poledica. Popoldne je imela Slovenija v disciplini hunting range Popoldne je bilo tekmovanje v trapu. Iz Slovenije sva se dva predstavnika. Rok Ravnikar je zmagal in osvojil zlato tekmovanja udeležila Zlatko Pogorilič in Branko Košir. medaljo, Zlatko Pogorilič pa je bil drugi. Zlatko Pogorilič je osvojil 2., Branko Košir pa 3. mesto. Strelci na glinene golobe tekmujejo tudi v kombinaciji 31. maja 2016 je dopoldne potekalo streljanje z zračno uspešnosti v vseh treh disciplinah. Rok Ravnikar je osvojil puško. Slovenci smo ponovno nizali medalje eno za drugo. 1. mesto, Zlatko Pogorilič 2. mesto in Branko Košir 3. Zlato medaljo so osvojili Marija Avsenik, Vesna Mele, Rok mesto. Šumak, Martin Kolar in Branko Košir, srebrno medaljo Marta Tetitkovič Ranfl, Nika Ahačič Srednik in Miha Zavrl V Mariboru se je vsak dan kaj dogajalo. Prvi dan je bila ter bronasto Tihomir Pešič. svečana parada reprezentanc nastopajočih držav. Po odpr- tju je župan Maribora pogostil vse prisotne v vinski kleti. Popoldne je bilo tekmovanje v streljanju na glinene Sledile so vsakodnevne predstavitve nosilcev medalj pred golobe. Disciplina: skit. Od slovenskih predstavnikov sem vsemi prisotnimi. Dogajanje je bilo začinjeno z lokalnimi tekmoval samo Branko Košir. V svoji kategoriji sem osvojil specialitetami: hrano in pijačo. 2. mesto. V petek je bil še svečan zaključek iger. Po prireditvi smo Sreda je bila za strelce prost dan. Vzeli smo si čas za bili povabljeni še na piknik k mariborskemu kolegu. Doga- obisk ostalih prizorišč in seminarja, ki je potekal v okviru janje od prvega do zadnjega dne. prireditve. Vsem, ki se iger niste udeležili, je lahko žal. Se vidimo V četrtek, 2. junija 2016, so potekale še zadnje strelske naslednje leto v Marseillu. discipline. Dopoldne v streljanju z zračno pištolo, popoldne
Revija ISISZ98avodnikFebruar 2017Le čevlje sodi naj …predavateljDoc. dr. Mirjana Rajer, dr. med.,Onkološki inštitut Ljubljana Bilo bi lepo, če bi v življenju lahko bili deležni Višja stopnja je NAJPOMEMBNEJŠI preda-samo dobrih (ali vsaj povprečnih) predavanj. vatelj. Ta je ob vseh lastnostih prejšnjega tudiTako pa smo obsojeni na izgubo veliko ur, minut, zloben. Lep primer NAJPOMEMBNEJŠEGAsekund in neskončno zeptosekund ob poslušanju predavatelja sem imela smolo doživeti v lanskemslabih predavateljev. Nekoč smo na fakulteti letu. Predavatelj je dobil nalogo pripraviti 20-mi-prijatelji sošolci dobili genialno idejo o lokalno nutno predavanje. Katastrofa za NAJPOMEMB-obarvanem prednovoletnem žuru. Vsak od nas je NEJŠEGA predavatelja, ki jo je bilo treba popra-bil zadolžen, da iz svoje pokrajine priskrbi viti tako, da je svoje predavanje podaljšal za 45lokalno hrano in seveda pijačo. Tako smo večer minut. Namesto z 20 minutami nas je takopri sošolcu preživeli ob refošku, žlikrofih, gibani- »blagoslovil« s 65 minutami NAJPOMEMBNEJ-ci in drugih dobrotah. Večer je nenadoma jutro ŠE teme na svetu – njegove. Bilo je zelo mučno,postal in genialci smo dobili idejo, da gremo na zaspano, emetogeno … ampak kaj, ko organiza-predavanje. Navdahnjeni s kulinaričnimi presež- tor ni imel »jajc« (hm, z navednicami ali brez?),ki iz cele Slovenije, smo seveda šli sedet v prvo da bi NAJSVETEJŠEGA ustavil.vrsto. Kaj pa kdo more mladini, polni energije,ko z žura priskaklja direkt v predavalnico. In tam Veliko več empatije od teh dveh kategorijv prvi vrsti se je začel naš pekel. Predavatelj je dobi NEVEDNI predavatelj. On se ubogi muči nazatemnil predavalnico in z-DOLGO-časeno vse načine, da bi predaval, a mu netalentiranost,podajal podatke o kirurgiji nečesa … Zobotrebci, jezikovne in tehnične prepreke uničijo vsak, šelepilni trak na vekah, hektolitri kave, ščipanje … tako klavrn poskus sestaviti ušesom sprejemljivovse to nam je okupiralo misli, medtem ko smo se predavanje. Minilo je trinajst let od najslabšegatrudili ostati budni, no, vsaj ne priti v REM-fazo. predavanja, ki sem ga kadarkoli slišala, a zapo-Ni vsem uspelo. Takrat bi lahko krivdo prevzeli mnila sem si tako dan, lokacijo, ime kakor tudinase, a neštetokrat je bila krivda na predavatelje- temo predavanja. No, teme ne čisto. Grškavi strani. Doživela sem že vse živo. Predavatelji, predavateljica (… bog ji daj dolgo srečno živeti)ki niso imeli pojma, o čem predavajo, predavate- je v grško-angleškem zmazku brala na drobnolji, ki so imeli preveč pojma (in jih poslušalci niti napisane »slide«. Na koncu predavanja nismo nepod razno nismo razumeli), predavatelji, ki so videli ne slišali, o čem je predavala. Zapomniligovorili kot tihe miške, in tisti, ki so kakor grški smo si pa jo, o ja … in to za vedno. V tem dolgemfilozofi rohneli pred ubogo poslušalsko rajo. in srečnem življenju, ki ji ga želim, pa res upam,Poznamo več kategorij slabih predavateljev. da je nikoli več ne slišim.POMEMBNI PREDAVATELJ, NAJPOMEMB-NEJŠI PREDAVATELJ IN NEVEDNI PREDA- Za vse tiste, ki jim je slučajno do tega, da biVATELJ so le tri izmed mnogih kategorij. bila njihova predavanja vsaj lahko prebavljiva, podajam samo eno zlato navodilo: Poslušajte čim POMEMBNI PREDAVATELJ je seveda več predavanj, še najbolje čim več slabih preda-pomemben. Ne, najpomembnejši! Ga ni večjega vanj, in ko sami pripravljate predavanja, sestrokovnjaka, večjega poznavalca, kakor je sam. spomnite na tista najbolj zoprna, tista, ki so vamPOMEMBNI PREDAVATELJ ne bo govoril šla najbolj na živce, jetra ali kak drug organskikratko, svoje poslušalce bo osrečil z dolgim in sistem. E! Naredite predavanje, ki je diametralnopomembnim predavanjem. Pa kaj, če prekorači nasprotno takim in uspeh bo zagotovljen. Poslu-določeno mu minutažo, pa kaj, če pol poslušalcev šalci pa med vašim predavanjem ne bodo raču-zeha, spi, zavija z očmi (medtem ko je druga nali, koliko zeptosekund je šlo v nič.polovica našla pot ven iz predavalnice na svobo-do). On/ona je POMEMBEN!
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.150 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsLegal and General Affairs Department professional training, and examination. and activities.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Finance and Accounting Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of service to members.Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legalNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues. regulations and the statute.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.
Search
