Revija ISIS Foru5m1Junij 2016 Ob upoštevanju vseh teh dejstev časni in redni. V tem primeru je zdravje. Le na osnovi koncesije lahkoso pacienti največkrat pravočasno možno na ZZZS preveriti, kje so namreč od ZZZS pridobijo pogodbo zanapoteni na prvi pregled, po njem pa ambulante z najkrajšimi čakalnimi izvajanje zdravljenja za zavarovance vso uvrščeni v nadaljnjo diagnostiko dobami, enako kot za vse druge javnih programih. Nekaj kandidatovglede na ocenjeno težavnost nepravil- specialistične obravnave (npr. slikanje čaka na odgovor MZ že od leta 2014.nosti. Potreba po ortodontskem z MR, UZ). Samoplačništvo je reszdravljenju mora biti evidentirana do zadnja skrajna možnost. Le z uvedbo novih in neobreme-16. leta starosti, sama obravnava pa se njenih izvajalcev javnega programa biprične glede na čakalno vrsto za »Čakalne dobe v ortodontiji bi lahko uspešno skrajšali čakalne dobeortodontski aparat in se praviloma bilo možno najbolj učinkovito skrajša- in tudi v ortodontiji sledili načrtuzaključi do 22. leta starosti. Pri tem je ti z dodatnimi programi, ki bi bili Ministrstva za zdravje, ki ga je pred-treba poudariti, da zavarovanje na dodeljeni novim izvajalcem, ki še stavilo v resoluciji kot »Zdravje v vsehosnovi ocenjenega indeksa težavno- nimajo nobenih čakalnih vrst in bi bili politikah«. To bi bil tudi edini načinstne stopnje krije srednje težke in regionalno razpršeni, da bi bile za preprečitev odhajanja na zdravlje-težje (funkcionalne) nepravilnosti, storitve enakomerneje dostopne nje v tujino po uvedbi evropskelahkih nepravilnosti pa ne. prebivalcem,« je najbolj aktualno direktive, saj lahko povsem enako mnenje stroke, Slovenskega ortodont- obravnavo ponudijo domači zasebni Estetske nepravilnosti položaja skega društva. To je v preteklosti izvajalci, ki so v tem pogledu popolno-sprednjih zob, ki pogosto najbolj sodelovalo z ZZZS in Ministrstvom za ma diskriminirani.motijo starše, sodijo med lahke nepra- zdravje pri pripravi vseh izhodišč,vilnosti in zdravljenje ni pravica iz doktrine in pravic otrok in mladostni- V letu 2015 je bilo veliko sredstevobveznega zavarovanja; v tem prime- kov ter je nedavno obravnavalo tudi namenjenih skrajševanju čakalnihru je možno le samoplačniško zdrav- to akutno problematiko, z zavedanjem dob v specialističnih dejavnostih,ljenje. Tudi izdaja napotnice brez o trenutni nemoči za konkretno vendar niso bila koriščena, ker obsto-ustrezne napotne indikacije, le na reševanje čakalnih vrst. ječi izvajalci niso uspeli izvesti progra-zahtevo staršev, je s strani plačnika mov dela. Morda lahko to za našeZZZS neutemeljena, lahko pa se na Pri tem ukrepanju ima odločilno otroke in mladostnike spremenimo zzahtevo staršev opravi samoplačniško. vlogo Ministrstvo za zdravje, saj so novimi možnostmi že v letu 2016. izobraženi kadri in infrastruktura na Iz različnih razlogov pa se vseeno razpolago. Ortodontov s specializaci- Ali je že čas za začetek noveše dogaja, da starši iščejo napotitev na jo, opravljeno v Sloveniji, je dovolj, zgodbe z naslovom: Ustno zdravje jeortodontsko zdravljenje tik pred veliko jih že dela v opremljenih vrednota, ni podarjeno? Predlagamzdajci, ko otrok dopolni 16. let, kljub ambulantah z infrastrukturo, ki so jo tudi delovni naslov prvega poglavja:temu, da se nastanek nepravilnosti sami investirali in ponudili v uporabo Posodobitev standardov in normati-nakazuje že vrsto let in jo je med državi. Pripravljeni so delati za javni vov v Zeleni knjigi za zobozdravstvo izobiski pri zobozdravniku mogoče program, vendar čakajo na podelitev leta 1979, ter prolog: Kolegialnipredvideti, seveda če so obiski pravo- koncesije s strani Ministrstva za odnosi ob stiku generacij. Za epilog: Cenimo domače in gremo naprej!So vaši podatki na intranetnem portaluZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podat-kovnimi bazami zbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večinepodatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot so npr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke,zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in namsporočite morebitne spremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami vrubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, seobrnite na g. Milana Kokalja ([email protected]).
Revija ISISM52edicinaJunij 2016Ob robu svetovnega kongresao osteoporozi, osteoartritisuin mišično-skeletnih boleznihDoc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., UKC LjubljanaAsist. prim. Miro Čokolič, dr. med., UKC MariborRed. prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet., nacionalni koordinatorDesetletja gibal Staranje svetovnega prebivalstva postavlja preučuje. Eden od njih je krhkost z »osteosarkope-medicino pred vedno nove naloge. Slediti moramo nijo« in nagnjenostjo k padcem, posledičnimpotrebam starostnikov ne glede na to, ali so bolni ali zlomom in večji smrtnosti. Sicer je bila nova besedatrpijo le zaradi vse manjše kakovosti svojega živ- »sarkopenija« (sarco = meso, penia = pomanjka-ljenja. Pred več kot dvema desetletjema se je v nje) izumljena že leta 1988 in leta 1989 zapisana vugledni ortopedski reviji (ki izhaja v nemškem dokumentu tedanjega predsednika ameriškegajeziku) znašel pregledni članek z naslovom »Osteo- geriatričnega združenja Rosenberga, a je biloporoza, največja prevara dvajsetega stoletja?«. Sicer potrebnih nekaj desetletij, da je njena prevalencaje vprašaj v naslovu provokativno trditev malo postavila medicino pred zahtevo, da mora ukrepati.omilil, kljub vsemu pa je povedno izrazil dvom Evropska agencija za zdravila je na letošnjemtedanje stroke pred pohodom diagnosticiranja in kongresu pozvala stroko, naj sindrom kvantificira,zdravljenja bolezni kostnine, ki je prej veljala za del da bo možna klasifikacija bolnikov in algoritemnormalnega staranja, ob rastoči krhkosti kostnine pa zdravljenja bolezni. Podobno kot smo z algoritmomvodi k večjemu tveganju za nastanek zlomov. Dana- FRAX pričeli osteoporozo opredeljevati kot tvega-šnji trend ni zgolj zdravljenje osteoporoze na splo- nje za zlome (saj osteoporoza ne boli, dokler nešno, temveč smo v pričakovanju možnosti individua- privede do zloma, ne?), tako nas čaka kvantificira-liziranega zdravljenja vsakega bolnika posebej. nje sarkopenije in starostne krhkosti, upoštevaje lokalne demografske značilnosti. Gre za značilno Pred koncem drugega tisočletja je Svetovna interdisciplinarno sodelovanje epidemiologov,zdravstvena organizacija (SZO) sicer napovedovala endokrinologov, geriatrov, fiziatrov, ortopedskihtrend staranja prebivalstva v razvitem svetu. V 90. travmatologov pod taktirko evropskega geriatrične-letih je veljala meja 13 odstotkov prebivalstva nad ga združenja. Slovensko geriatrično združenje smo65 let za rob, ko so razglasili, da ima država staro ustanovili nedavno. Pred njim so izzivi, iz sveta inprebivalstvo, in ji temu primerno svetovali ustre- Evrope nam postavljajo strokovna vprašanja, nazno zdravstveno politiko. katera bomo morali odgovoriti sami. Kje smo danes in kam drvimo? Govorimo o Osteosarkopenija je eden od elementov geria-četrtinskih, celo tretjinskih deležih starostnikov v tričnega sindroma krhkosti, zato smo prisiljeni vbližnji prihodnosti! SZO je za obdobje 2016–2020 medicinskih strokah, ki obravnavamo bolnike,objavila Globalno strategijo in akcijski načrt ukre- starejše od 65 let, »novo bolezen« pri naših bolni-pov za starostnikom prijazno okolje, za prilagajanje kih prepoznati, jo izmeriti in pripraviti nacionalnanacionalnih zdravstvenih sistemov prehitro rasto- priporočila za ukrepanje. Evropske delovne skupi-čim deležem prebivalcev, starejših od 65 let, in ne so nekaj smernic za krhkost in osteosarkopenijonapoveduje desetletje 2020–2030 s harmonizira- že pripravile, do sedaj še brez slovenskih sodelav-nimi ukrepi zdravstvenega sistema, prilagojenega cev. Osteosarkopenija mora postati dobro poznanadržavljanom nad 65 let starosti, Dekado zdravega zdravnikom, zdravstveni negi in vsem sodelavcem,staranja. Slovenija je prisiljena sodelovati, saj smo ki obravnavamo starostnike. Želimo prepoznatipo nekaterih parametrih demografske statistike tiste s povečanim tveganjem, še preden se bolezenprav pri vrhu »ageing crisis«. razvije. To možnost nudi medicina že danes, moramo se odzvati. Samo staranje ni bolezen. Pogosto pa ga spre-mljajo geriatrični sindromi, ki jih stroka pospešeno
Revija ISISM54edicinaJunij 2016Samomor med uporabnikiprepovedanih drog:spregledana ranljiva skupinaAsist. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., NIJZDr. Barbara Lovrečič, dr. med., NIJZSamomor se uvršča med deset glavnih vzrokov prezgodnje umrljivosti v Evropi.V Sloveniji samomor predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki je zasplošno populacijo pri nas dobro raziskan, medtem ko je manj znanega za podsku-pino uporabnikov prepovedanih drog. Na voljo so nacionalni podatki s področjasamomora med uporabniki prepovedanih drog, ki razkrivajo posebnosti fenomenasamomorilnosti v tej ranljivi skupini in izpostavljajo dodatno stigmo ter tabujev povezavi s tem področjem.Uvod Tudi kasneje so drugi strokovnjaki prišli do podobnih ugotovitev in zaključili, da 95 odstot- V zadnjih tridesetih letih stopnje samomo- kov žrtev samomora trpi za duševnimi motnjamirilnosti v EU globalno gledano upadajo, vendar (12), medtem ko so dopuščali tudi možnost, dakljub temu, da je samomor preprečljiv, le-ta gre v preostalih 5 odstotkih primerov za priso-ostaja med desetimi vodilnimi vzroki prezgo- tnost subkliničnih različic duševnih motenj, ki padnje umrljivosti v Evropi (1–4). Svetovna jih zaradi metodoloških posebnosti v raziskavahzdravstvena organizacija (SZO) prepoznava sploh ne zaznavajo (npr. psihološke avtopsije)samomor ne samo kot resen javnozdravstveni (13). Drugi strokovnjaki ocenjujejo, da ima do 98problem, temveč tudi kot javnozdravstveno odstotkov žrtev samomora v času samomoraprioriteto (5). Za Slovenijo je splošno znano, da duševno motnjo (1, 2, 14–17). Samomor jesamomor že desetletja predstavlja pomemben kompleksen fenomen in posledica prepletanjajavnozdravstveni, pa tudi širši družbeni pro- bioloških, psiholoških in socialno-ekonomskihblem. dejavnikov (17). Poleg duševne motnje med dejavnike tveganja za samomor uvrščamo tudiSamomor druge bolezni (1, 2).in duševna motnja Samomor SZO opredeljuje samomor kot namerno in prepovedane drogedejanje, ki ga sproži in izvede oseba, ki se zavedain pričakuje fatalni izid (ubiti sebe) (6, 7). Samo- Samomor je med vodilnimi vzroki smrti tudimor per se ni duševna motnja, a je tesno povezan med uporabniki prepovedanih drog (UPD) (10,z duševnim zdravjem, saj duševna motnja 11). UPD so izpostavljeni večjemu tveganju zapredstavlja pomemben dejavnik tveganja za samomor v primerjavi s splošno populacijo.samomor (1). Dejavniki tveganja za samomor pri UPD so enaki tistim, ki veljajo za splošno populacijo, vendar so Strokovnjaki so si že več desetletij enotni, da bolj pogosti in višjih stopenj pri UPD v primerja-velika večina žrtev samomora trpi za duševnimi vi s splošno populacijo, poleg tega so pri UPDmotnjami. V ZDA so tako že pred desetletji prisotni še dodatni dejavniki tveganja za samo-ugotavljali, da je več kot 90 odstotkov samomo- mor, ki so povezani z uporabo prepovedanihrov povezanih z duševno boleznijo, vključno z drog (18).duševnimi in vedenjskimi motnjami zaradiuživanja alkohola in/ali drugih psihoaktivnih V Sloveniji tako samomor kot škodljiva rabasnovi (8–11). alkohola že več desetletij predstavljata resen
Revija ISIS Medicin5a5Junij 2016javnozdravstveni problem. Tudi o umrlih so eni najpomembnejših Mit št. 1: med UPD, ki so žrtve samomora in jih identificiramo vpovezava med samomorom in ško- podatkov, ki odražajo zdravstveno registru umrlih v skupini namernih smrti zaradi samomora, so tudidljivo rabo alkohola pri nas je dobro stanje prebivalstva v državi, zbiranje primeri nenamernih smrti. Ne drži. Kodiranje vzrokov smrti je v Slovenijiraziskana, medtem ko je bila poveza- teh podatkov pa ima dolgo tradicijo. restriktivnega tipa (25) in se samomo- ri kodirajo kot taki v primerih, ko jeva med samomorom in uporabo Slovenija redno poroča o umrljivosti namen smrti jasen. V primerih, ko namena smrti ni moč določiti, bo vprepovedanih drog še do nedavnega tudi SZO (22). Za specifično spremlja- registru umrlih zaveden kot primer smrti nedoločenega namena.popolnoma neraziskano področje. nje problematike samomora se Mit št. 2: UPD, ki umrejo zaradiŠele prva nacionalna kohortna uporablja kazalnik samomorilni samomora, storijo najpogosteje samomor z enakimi metodami kotraziskava med UPD (19), ki je poteka- količnik, ki nam pove, koliko samo- žrtve samomora v splošni populaciji. Ne drži. Najpogostejšo metodola na NIJZ (takrat še IVZ RS), je morov ima država glede na 100.000 samomora v splošni populaciji pred- stavlja samomor z obešenjem, zada-predstavljala temelje za implementa- prebivalcev letno. vljenjem ali zadušitvijo, medtem ko je med UPD najpogostejša metodacijo kazalnika umrljivosti med UPD v Kljub dobri kakovosti in mednaro- samomora samozastrupitev. dni primerljivosti Mit št. 3: UPD, ki umrejo zaradi samomora, storijo samomor s samo- podatkov iz podatkov- zastrupitvijo s prepovedano drogo, ki jo najpogosteje uporabljajo. Ne drži.»No matter where a country currently stands in suicide nih baz registrov Podatki kažejo, da UPD žrtve samo- mora najpogosteje umrejo zaradiprevention, effective measures can be taken, umrlih, predstavlja samozastrupitve z zdravili na recept (psihotropna zdravila s potencialomeven just starting at local level and on a small-scale« samomor enega za zlorabo in odvisnost). najbolj podcenjenih in Mit št 4: Starejši UPD z daljšo zgodovino uporabe prepovedanih Dr. Alexandra Fleischmann, napačno uvrščenih oz. drog so bolj izkušeni glede uporabe drog in so zato zaščiteni pred samo-Scientist in the Department of Mental Health klasificiranih vzrokov morom. Ne drži. Starejši UPD imajo večje tveganje za samomor. and Substance Abuse at WHO. smrti, saj se samomor Mit št. 5: UPD, ki se zdravijo kot vzrok smrti, kjer je zaradi odvisnosti od prepovedanih drog, so že zaščiteni pred samomo- namen znan, pogosto rom. Ne drži. UPD, vključeni v speci- fične programe zdravljenja odvisnosti,širšem pomenu, kazalnik je bil napačno uvrsti med vzroke smrti imajo zaradi značilnosti svoje bolezni in pridruženih težav večje tveganje zaimplementiran v skladu z mednaro- nedoločenega namena, nenamerne samomor v primerjavi s splošno populacijo.dnimi priporočili in standardi ter smrti, kot umor ali celo kot neznan Mit št. 6: Ukrepi za preprečevanjeomogoča mednarodno primerljivost vzrok smrti (23). Podcenjenost samomora v splošni populaciji zado- stujejo tudi za preprečevanja samo-podatkov. Ta raziskava je omogočila samomora je močno povezana s mora med UPD. Ne drži. Fenomen samomorilnosti med UPD ima svojeprve vpoglede v problematiko samo- stigmo, ki spremlja samomor (5, 23), značilnosti in posebnosti, ki narekuje- jo uporabo prilagojenih in ciljanih termorilnosti med UPD, a jo je bilo treba poleg tega pa se tudi znotraj skupine dokazano učinkovitih ukrepov za zmanjševanje problematike.nadgraditi za spremljanje in razume- samomorov nekateri vzroki smrtivanje širšega fenomena samomoril- zaradi samomora bolj natančnonosti med UPD (20). poročajo kot drugi (npr. samomor zSpremljanje obešenjem se bolj natančno poroča kot samomor s samozastrupitvijo)umrljivosti in (24).samomora Pri podskupini UPD lahko iz rutinskih statističnih baz prepoznamov splošni le neznaten del samomorov, ki sopopulaciji povezani z uporabo prepovedanih drog, in samo samomore, storjene zSpremljanje umrljivost splošne določeno metodo, zato je za prepozna-populacije se v vseh državah EU izvaja vanje in proučevanje problematikerutinsko s pomočjo posebnih podat- potrebno širše poznavanje področjakovnih zbirk - Registrov umrlih (21). ter uporaba posebnih raziskovalnihZbirka podatkov o umrlih (Register metod in pristopov.umrlih) pri nas vsebuje podatke o Miti in dejstvavseh umrlih v državi in je opredeljenav Zakonu o zbirkah podatkov s podro- o samomoručja zdravstvenega varstva. Vzroki med UPDsmrti se kodirajo v skladu z Mednaro-dno klasifikacijo bolezni in sorodnih V nadaljevanju izpostavljamozdravstvenih problemov za statistične le nekaj najpogostejših mitov innamene, deseta revizija (MKB-10) in zmot, ki se nanašajo na samomor medso primerljivi med državami. Podatki UPD.
Revija ISISM56edicinaJunij 2016Preprečevanje zagotavljali zmanjševanje 1997; 170: 205–28.samomora med UPD 11. Harris EC, Barraclough B. Excess problematike prezgodnje umrljivost UPD predstavljajo posebej mortality of mental disorder. Britishranljivo skupino z visokim med UPD. Journal of Psychiatry 1998; 173: 11–53.tveganjem za samomor. V Sloveniji 12. Cavanagh JT, Carson AJ, Sharpe M,še nismo razpravljali ali sprejemali Poleg nakazanih ukrepov bi bilo Lawrie SM. Psychological autopsy studiesukrepov, ki bi bili ciljano usmerjeni of suicide: a systematic review. Psycholin v duhu celostnega pristopa smiselno tudi ustrezno ozaveščati in Med 2003; 33(3): 395–405.z namenom preprečevanja in 13. Ernst C, Lalovic A, Lesage A, Seguin M,zmanjševanja samomora med UPD, formalno izobraziti strokovnjake, da Tousignant M, Turecki G. Suicide and noglede na to, da fenomena samomoril- axis I psychopathology. BMC Psychiatrynosti med UPD in značilnosti bi uspešno izvajali zgodnje prepozna- 2004; 4:7.do nedavnega nismo poznali in 14. Bertolote JM, Fleischmann A, De Leo D,razumeli. vanje, obravnavanje ter preprečeva- Wasserman D. Psychiatric diagnoses and suicide: revisiting the evidence. Crisis Med dokazano učinkovite ukrepe nje samomorilnosti med UPD. Zdrav- 2004; 25:147–55.za uspešno preprečevanje samomora, 15. Man JJ, Apter A, Bertolote J, Beautrais A,ki jih priporoča SZO, se uvršča tudi stvenim delavcem bi bil lahko v Currier D, Haas A et al. Suicide preventi-omejevanje dostopa do najpogosteje on strategies: a systematic review. JAMAuporabljenih metod za samomor (7), pomoč tudi ustrezen trening obrav- 2005; 294: 2064–74.kar v konkretnem primeru pomeni 16. Palmer BA, Pankratz VS, Bostwick JM.omejevanje dostopa do tistih psiho- nave bolnikov s problematiko odvi- The lifetime risk of suicide in schizophre-tropnih zdravil s potencialom za nia: a reexamination. Arch Gen Psychiat-zlorabo in odvisnost, ki jih UPD snosti. ry 2005; 62(3): 247–53. doi:10.1001/najpogosteje zlorabljajo (nemedicin- archpsyc.62.3.247.ska raba psihotropnih zdravil na Literatura: 17. Ganz D, Braquehais MD, Sher L. Secon-recept) in uporabijo tudi za samomor. dary prevention of suicide. PLoS MedPoleg tega je letos aprila v New Yorku 1. Mladovsky P, Allin S, Masseria C, 2010; 7(6): e1000271. doi:10.1371/(ZDA) potekalo tridnevno posebno Hernandez-Quevedo C, McDaid D & journal.pmed.1000271zasedanje generalne skupščine Zdru- Mossialos E: Health in the European 18. Williamson A, Ross J, Teesson M.ženih narodov o svetovni problemati- Union: trends and analysis. World Health Attempted suicide among heroin users:ki drog, kjer je bila med drugim Organization, United Kingdom, 2009. 12-month outcomes from the Australianizpostavljena tako problematika Dosegljivo 17. 3. 2015 s spletne strani: Treatment Outcome Study (ATOS). Drugnemedicinske rabe psihotropnih http://www.euro.who.int/__data/assets/ Alcohol Depend 2005; 78(2): 177–86.zdravil, ki se predpisujejo na recept, pdf_file/0003/98391/E93348.pdf. 19. Lovrecic B, Selb-Semerl J, Tavcar R,kot problematika preusmerjanja Maremmani I. Sociodemographic andzdravil, ki se uporabljajo za zdravlje- 2. Bertolote JM, Fleischmann A. Suicide clinical differences among deceased andnje odvisnosti od opioidov, na črni and psychiatric diagnosis: a worldwide surviving cohort members of opioidtrg. perspective. World Psychiatry 2002; 1: maintenance therapy. Heroin Addict 181–5. Relat Clin Probl 2011; 13(3): 39–48. Tudi pri nas so nujni dodatni 20. Lovrecic M, Lovrecic B, Dernovsek MZ.ustrezni previdnostni ukrepi pri 3. OECD. Health at a Glance: Europe 2012, Experts‘ beliefs on suicide among illicitpredpisovanju in razdeljevanju OECD Publishing, 2012. Dosegljivo 17. 3. drug users.Heroin Addict Relat Clin Problomenjenih zdravil. Glede na 2015 s spletne strani: http://dx.doi. 2015; 17(1): 51–64.navedeno je tudi pri načrtovanju in org/10.1787/9789264183896-en 21. EMCDDA. Mortality among drug users:implementaciji dodatnih ukrepov Guidelines for carrying out, analysing andza uspešno preprečevanje samomora 4. Nock MK, Hwang I, Sampson N, Kessler reporting key figures 2012. EMCDDAmed UPD nujno potrebno sodelovanje RC, Angermeyer M, Beautrais A, et al. project CT.10:EPI.003. Lisbon: EMCD-odločevalcev politik (MZ, ZZZS…). Cross-national analysis of the associati- DA, 2012.S preprostimi, a učinkovitimi ons among mental disorders and suicidal 22. WHO. Global Health Observatory (GHO)ukrepi, ki ne predstavljajo prav behavior: findings from the WHO World data. Dosegljivo 29. 4. 2016 s spletnenobenega dodatnega finančnega Mental Health Surveys. PLoS Med 2009; strani: http://www.who.int/gho/stroška in, ravno nasprotno, 6(8):e1000123. doi:10.1371/journal. countries/svn/en/predstavljajo prihranek za davkopla- pmed.1000123 23. WHO. Mental health. Quality of suicidečevalce, zdravstveno blagajno ter mortality data. Dosegljivo 20. 12. 2015 svarujejo zdravje, bi lahko uspešno 5. WHO. Suicide. Dosegljivo 29. 4. 2016 s spletne strani: http://www.who.int/ spletne strani: http://www.who.int/ mental_health/suicideprevention/ mediacentre/factsheets/fs398/en/ mortality_data_quality/en/ 24. Ajdacic-Gross V, Weiss MG, Ring M, 6. WHO. Suicide. Dosegljivo 29. 4. 2016 s Hepp U, Bopp M, Gutzwiller F, Rössler spletne strani: http://www.who.int/ W. Methods of suicide: international topics/suicide/en/ suicide patterns derived from the WHO mortality database. Bulletin of the World 7. WHO. First WHO report on suicide Health Organization 2008; 86: 726–32. prevention. WHO calls for coordinated 25. Marusic A. Suicide mortality in Slovenia: action to reduce suicides worldwide. regional variation. Crisis 1998; 19(4): Dosegljivo 29. 4. 2016 s spletne strani: 159–66. http://www.who.int/mediacentre/news/ releases/2014/suicide-prevention-report/ en/ 8. Robins E, Murphy GE, Wilkinson RHJr, Gassner S, Kayes J.. Some clinical considerations in the prevention of suicide based on a study of 134 successful suicides. American Journal of Public Health 1959; 49: 888–99. 9. Conwell Y, Duberstein PR, Cox C, Herrmann JH, Forbes NT, Caine ED. Relationships of age and axis I diagnoses in victims of completed suicide: A psychological autopsy study. American Journal of Psychiatry 1996; 153(8): 1001–8. 10. Harris EC, Barraclough B. Suicide as an outcome for mental disorders. A meta- -analysis. British Journal of Psychiatry
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jJunij 2016Strokovno srečanje Vlogacf-DNA testiranja v prenatalnidiagnostikiSarah Dobnik, dr. med, UKC MariborDoc. dr. Faris Mujezinović, dr. med., UKC MariborPrim. Darija Strah, dr. med., Cereja, d.o.o., LjubljanaRed. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., UKC MariborV petek, 18. marca 2016, je na Medicin- Strokovno srečanje je bilo razdeljeno na štiriski fakulteti Maribor potekalo strokovno večje tematsko povezane sklope. V prvem sklopusrečanje z mednarodno udeležbo predavanj smo se seznanili z osnovami nastankaz naslovom Vloga cf-DNA testiranja anevploidij, mozaicizmom in uvedbo cf-DNAv prenatalni diagnostiki v organizaciji testiranja v klinično prakso v Sloveniji; v drugemUniverzitetnega kliničnega centra Mari- sklopu smo si ogledali primere lažno pozitivnihbor, Klinike za ginekologijo in perinato- rezultatov cf-DNA testiranja, pomen svetovanjalogijo, Oddelka za perinatologijo, Medi- nosečnicam pred odločitvijo za testiranje incinske fakultete Univerze v Mariboru, možnosti za umestitev cf-DNA v skupino prese-Katedre za ginekologijo in porodništvo, jalnih testov; v tretjem sklopu so nam predavate-in Zdravniškega društva Maribor. lji iz tujine predstavili izkušnje iz njihovih držav in v zadnjem sklopu smo slišali predavanja o Srečanje je temeljilo na neinvazivni prenatal- etičnih vprašanjih in dilemah pri prenatalnihni diagnostiki (NIPD, angl. non-invasive prenatal testih.diagnosis) fetalnih anevploidij na podlagi t. i.prostocelične plodove DNA (angl. cell-free DNA, Po uvodnem pozdravu red. prof. dr. Iztokakrat. cf-DNA), pridobljene iz vzorca venske krvi Takača, dr. med., svet., doc. dr. Farisa Mujezino-nosečnice. Testiranje izhaja iz dejstva, da se vića, dr. med. – strokovnega predsednika, inprostocelična DNA v obliki manjših fragmentov prim. Darije Strah, dr. med. – strokovne pod-nahaja v krvnem obtoku izven celic. Poleg predsednice, je prvi sklop predavanj začela red.materine cf-DNA serum nosečnice vsebuje še prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., svet., s preda-cf-DNA, ki prihaja iz posteljice, tako da lahko vanjem o celičnem ciklusu, gametogenezi, mejozirazkrije kromosomski status ploda. Tehnologija in mehanizmih nastanka anevploidij med ooge-se je šele leta 2011 razvila do te mere, da lahko z nezo v smislu napak v segregaciji bivalentov,naprednimi bioinformatičnimi algoritmi, ločeva- napak v segregaciji sestrskih kromatid, napak vnjem in analizo plodove cf-DNA odkrivamo organizaciji mikrotubulnega centra ali kotkromosomske nepravilnosti pri plodu. Prednost posledica nestabilnosti kohezijskih vezi. Nadalje-NIPD testiranja je ta, da lahko z enostavnim vala je red. prof. dr. Nadja Kokalj Vokač, univ.odvzemom vzorca materine krvi odkrijemo dipl. biol., s predavanjem o pravem mozaicizmuskoraj vse primere najpogostejših kromosomskih placente in kakšne so možne oblike mozaicizmanepravilnosti pri plodu z izjemno nizko stopnjo na ravni fetus - placenta. V prenatalni diagnosti-lažno pozitivnih rezultatov. NIPD testiranje ima ki ločimo: (i) pravi konstitucijski mozaicizem,trenutno status presejalnega testa in je plačljivo. kjer je mozaični fetus; (ii) omejen placentarniKljub temu pričakujemo, da se bo z leti izkušenj mozaicizem, pri katerem gre za nenormalnov klinični praksi in na podlagi rezultatov slej ko kromosomalno celično linijo samo v ekstraem-prej umestilo v obstoječi sistem predporodnega brionalnem tkivu, in (iii) psevdomozaicizem, kjerzdravstvenega varstva v sklopu zdravstvenega gre za artefakt pri gojenju celičnih linij. Mozaici-zavarovanja. zem je lahko vzrok za lažno pozitivne rezultate presejalnega NIPD testiranja, v teh primerih potrebujemo potrditev z invazivno prenatalno
Revija ISIS s strokovnih srečanj5P8oročilaJunij 2016diagnostiko ali pa kariotipizacijo nosilka prirojenih ali pridobljenih možnim presejanjem za prezgodnjinosečnice. Janez Bernik, univ. dipl. citogenetskih napak. V krvnem porod in preeklampsijo. Z ultrazvoč-inž. biotehnologije, nam je razširil obtoku nosečnice med 12. in 26. nim pregledom iščemo širok spekterpogled na področje cf-DNA testiranja tednom nosečnosti kroži od 5 do 20 razvojnih nepravilnosti in je zaradiz metodologijo cf-DNA testiranja in odstotkov fetalne DNA, ki jo lahko široke dostopnosti in vpetosti v rednobioinformacijsko analizo. V največji dokažemo že od 7. tedna nosečnosti. prenatalno varstvo ter v rokah izkuše-klinični raziskavi iz leta 2015 so Manjši delež fetalne DNA v vzorcu nih zdravnikov izredno učinkovitdokazali visoko senzitivnost in speci- oteži odkrivanje anomalij, saj je presejalni postopek. Asist. dr. Tanjafičnost testiranja cf-DNA za T21, T18 analiza zanesljiva pri vsaj 3,5-odstotni Premru Sršen, dr. med., je predstavilain T13, brez razlike v zanesljivosti fetalni frakciji. Tudi zato ne moremo predlog umestitve cf-DNA v skupinotestiranja z uporabo različnih metodo- govoriti o diagnostični preiskavi, presejalnih testov za predporodnologij. Sledili sta predavanji o uvedbi ampak o presejalnem testu. odkrivanje plodov z Downovimcf-DNA testiranja v klinično prakso in sindromom (DS). V Sloveniji jedosedanjih rezultatih na ravni zaseb- Kakšen je pomen cf-DNA testira- predvideno presejanje za DS v prvemnih ambulant v Sloveniji prim. Darije nja pri nosečnicah po oploditvi z trimesečju z merjenjem nuhalneStrah, dr. med., in na ravni javnih biomedicinsko pomočjo (OBMP), je svetline in dvojnim biokemičnimzavodov doc. dr. Farisa Mujezinovića, predstavila mag. Uršula Reš Muravec, testom (prosti hCG in PAPP-A) oz. vdr. med. NIPD testiranje se torej dr. med. Incidenca dvoplodnih drugem trimesečju s četvernimlahko izvaja tako na ravni javnega nosečnosti narašča, predvsem na biokemičnim testom. Nad 80 odstot-zavoda kot na ravni zasebnih zavodov. račun OBMP. O uporabnosti in kov nosečnic opravi presejalne prei-V UKC Maribor je bila povprečna predvsem zanesljivosti NIPD testira- skave za DS in 7,2 odstotka nosečnicstarost matere, ki se je odločila za nja pri dvojčkih obstaja manj ra- opravi eno od invazivnih diagnostič-NIPD testiranje, 35,7 leta, testiranje ziskav, rezultati pa so težko primerlji- nih preiskav s citogenetsko preiskavose je najpogosteje opravilo pri 12 vi z enoplodno nosečnostjo. Težavo plodovih celic zaradi povišanegatednih nosečnosti in pri polovici je predstavlja različna fetalna frakcija izračuna tveganja ali drugih vzrokovbila že opravljena ena oblika prenatal- posameznega dvojčka in vanishing (pozitiven izvid cf-DNA, povišanonega presejanja. Glede na definicijo twin sindrom, prav tako pa z NIPD ne tveganje za DS, izračunano s presejal-presejalnega testa, da mora biti določamo spola pri dvoplodni noseč- nim testom, starost matere ipd.).dostopen, preprost, hiter, poceni, nosti. Nosečnice po postopku zunajte-neboleč in brez stranskih učinkov, lesne oploditve (IVF) imajo v povpre- V tretjem sklopu sta o izkušnjah zNIPD testiranja zaenkrat ne moremo čju več dodatnih dejavnikov tveganja, uvedbo cf-DNA testiranja v kliničnoumestiti med standardne presejalne kot so višja starost, debelost, motena prakso na Hrvaškem in v Avstrijiteste, predvsem zaradi cenovne implantacija itd. Kakšen je pomen predavala red. prof. dr. sc. Ratkonedostopnosti. Zagotovo pa bo imelo svetovanja nosečnici pred cf-DNA Matijević, dr. med., iz Zagreba inNIPD testiranje v prihodnosti izjemen testiranjem, je razkril doc. dr. Faris asist. prof. dr. Philipp Klaritsch, dr.vpliv na dosedanji sistem prenatalne Mujezinović, dr. med. Za kakovostno med., iz Gradca. Na Hrvaškem sediagnostike po postavitvi jasnih svetovanje moramo dobro poznati NIPD testiranje opravlja samo vdržavnih smernic in umestitvi v celotno anamnezo nosečnice, razložiti zasebnih klinikah oz. zdravstvenihsistem predporodnega varstva v ji moramo, kaj pomeni presejanje, zavodih od leta 2014. Avstrija pa jesklopu zdravstvenega zavarovanja. kako test deluje in kaj pomenijo skupaj z Nemčijo in Švico izdala rezultati testiranja. Na vprašanje, ali priporočila za NIPD testiranje, v V drugem sklopu so sledila tri ima ultrazvok v dobi presejanja še katerih poudarjajo, da NIPD testira-predavanja s prikazi primera o lažno svoje mesto, je poskušala odgovoriti nje lahko: (i) opravimo po izdatnempozitivnih rezultatih cf-DNA testira- doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., svetovanju pred testiranjem; (ii) podanja: primer lažno pozitivnega rezulta- predstojnica Kliničnega oddelka za pozitiven rezultat, ki ga je trebata za trisomijo 18 je predstavila prim. perinatologijo UKC Ljubljana. Ultra potrditi z enim izmed invazivnihDarija Strah, dr. med., za Turnerjev zvočnega presejalnega pregleda so diagnostičnih testov; (iii) predstavljasindrom mag. Uršula Reš Muravec, deležne vse nosečnice vsaj enkrat sekundarno presejanje, kadar jedr. med., in za trisomijo 13 Veronika tekom nosečnosti v sklopu rednega izračun tveganja za DS po merjenjuAnzeljc, dr. med. Na lažno pozitiven prenatalnega varstva. Zgodnje odkri- NS in dvojnega biokemičnega testaali lažno negativen rezultat pri odkri- vanje razvojnih nepravilnosti se > 1 : 1000; (iv) predstavlja primarnovanju kromosomskih nepravilnosti pri opravlja med 11. in 14. tednom noseč- testiranje za DS pri nosečnicah v vsehplodu vpliva fetalna frakcija, torej nosti z merjenjem nuhalne svetline, ki starostnih skupinah; (v) najboljdelež fetalne DNA v materinem je samoplačniško, ter med 18. in 24. zanesljivo zazna trisomijo 21, stopnjaserumu, pa tudi mozaicizem, vanis- tednom nosečnosti s podrobnim zaznave za trisomijo 13 in 18 pa jehing twin sindrom in ali je nosečnica morfološkim pregledom ploda in nekoliko nižja; (vi) le z zadržki upora-
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n9jJunij 2016Predsednik in podpredsednica strokovnega razlago, kako na izračun tveganja za etično ustrezni ali neustrezni prekini-srečanja doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med., DS vpliva kakovost merjenja nuhalne tvi nosečnosti, predsednik komisije pain prim. Darija Strah, dr. med. svetline, zaključil izr. prof. dr. Gregor nadaljuje postopek v skladu z Zako- Geršak, dipl. inž. nom o zdravstvenih ukrepih pri bimo za presejanje anevploidij spol- uresničevanju pravice do svobodnega nih kromosomov in mikrodelecijskih V zaključnem sklopu smo se odločanja o rojstvu otrok iz leta 1977. sindromov. Tretji sklop predavanj je z dotaknili še etičnih vprašanj pri Kateri so dodatni markerji pri pregle- prenatalnih testih z asist. Majo du ploda v času merjenja nuhalne Lampelj, dr. med., in vloge etične svetline in kakšna je njihova vloga, pa komisije pri prekinitvi nosečnosti po nam je v zadnjem predavanju povedal pozitivnih rezultatih neinvazivnih in Ivan Žebeljan, dr. med. invazivnih testov v predavanju asist. Lucije Kuder, dr. med. Etično komisi- Burna razprava je po koncu jo za umetno prekinitev nosečnosti so predavanj segrela ozračje v predaval- v UKC Maribor ustanovili leta 2014 in nici Medicinske fakultete Univerze v jo sestavljajo zdravniki specialisti Mariboru. Strokovno srečanje je bilo (perinatolog, neonatolog in genetik), zelo uspešno z vidika udeležbe, psiholog in socialna delavka. Etična organizacije in tudi dejstva, da je to komisija se lahko skliče na podlagi prva strokovna delavnica o tej zelo zaprosila nosečnice za prekinitev pomembni temi sedanjosti, kot tudi nosečnosti bodisi zaradi socialne ali prihodnosti, in je temeljila na izjemno medicinske indikacije bodisi gre za kakovostnih predavanjih slovenskih selektivni feticid. Po preučitvi doku- in tujih predavateljev. mentacije etična komisija izda sklep oPoročilo s 5. kongresa hematologovSlovenije z mednarodno udeležboDoc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., UKC Ljubljana letno se nam pridružijo tudi društva bolnikov, ki organizirajo dan, name-Od 7. do 9. aprila 2016 so v gije in transfuzijske medicine njen ozaveščanju vseh bolnikov inhotelu Thermana v Laškem ter primerjamo naše rezultate svojcev o novostih na področjusočasno potekali štirje kongre- s svetovno literaturo. Ta način hemato-onkologije in še številnimsi: 5. kongres hematologov predstavitve dela nam omogo- drugim temam, ki jih zanimajo.Slovenije z mednarodno ude- či, da hitro opazimo, kje smoležbo, 5. slovenski kongres dobri in kje moramo stvari še Na letošnjem kongresu smo prvitransfuzijske medicine z med- izboljšati. Skupno je bilo udele- dan popoldne namenili simpozijemnarodno udeležbo, 5. slovenski žencev preko 400. različnih farmacevtskih podjetij. Dr.kongres medicinskih sester in Škrget je predstavil rezultate zdravlje-zdravstvenih tehnikov v hema- Sicer imamo redno, dvakrat letno, nja kronične limfatične levkemijetologiji in 5. slovenski kongres skupne strokovne sestanke vseh (KLL) z monoklonskim protitelesomHematološkega laboratorijske- zdravnikov, sester in laboratorijskih proti CD20, obinituzomabom, prof.ga združenja z mednarodno tehnikov s področja hematologije in dr. Podgornikova in doc. dr. Sever paudeležbo. Tovrstne kongrese transfuzijske medicine, saj je dobro določanje minimalne preostaleorganiziramo vsake štiri leta, sodelovanje strok in sodelavcev v bolezni (MRD) po zdravljenju KLL,kjer preverimo 4-letne dosežke stroki velikega pomena za uspešno kar postopno v zadnjem letu uvajamos področja klinične hematolo- delo in boljše rezultate dela na naših v klinično prakso. Da bomo na tem področjih v vsej Sloveniji. Enkrat področju še boljši, pa v kratkem pričakujemo nov, desetbarvni pretoč- ni citometer. Vrednost podatkov iz vsakodnevne prakse pri hemofiliji A
Revija ISIS s strokovnih srečanjP60oročilaJunij 2016in B je predstavil prof. dr. Dan Hart iz ne-Hodgkinove limfome pri otrocih, obolenj. Imeli smo gostujoče predava-Velike Britanije. Težko je pridobiti diseminirani plazmocitom, presaditev telje iz ZDA, Italije, Francije, Velikezanesljive in reprezentativne podatke, krvotvornih matičnih celic, anemije, Britanije in iz Makedonije, kjer imajoki omogočajo celovit vpogled v stroške hemofilijo in von Willebrandovo v Skopju zelo dobro razvit laboratorijin uspešnost celostne oskrbe hemofili- bolezen. Na področju presajanja za molekularno diagnostiko talasemij.je. Večina podatkov izvira iz kohor- krvotvornih matičnih celic smo tako v S prof. Plašesko Karanfilsko, ki je vtnih raziskav in jih moramo tako tudi obdobju od prejšnjega kongresa sredozemskem prostoru med vodilni-interpretirati. Večjega pomena so uvedli zdravljenje zavrnitvene reakcije mi strokovnjaki na področju talase-podatki iz vsakdanje prakse. Predsta- (GVHD) z zunajtelesno fototerapijo, mij, smo v zadnjih letih napravilivil je vsakodnevno prakso v Veliki zdravljenje z infuzijo alogenskih molekularno diagnostiko tudi zaBritaniji, Kanadi, Franciji in Irski. mezenhimskih matičnih celic ter slovenske bolnike s talasemijo betaVelik poudarek je na pomenu spre- nekatere nove načine priprave na minor.mljanja registrov, sledljivosti uporabe presaditev, kot je uporaba protilimfo-faktorjev, vrste rekombinantnih citnega globulina in thiotepe. Uvedli Poudarek na kakovosti je stalnicafaktorjev, pojavnost inhibitorjev pri smo številna zdravila, predvsem nova tako transfuzijske medicine kotpredhodno nezdravljenih kot tudi in učinkovitejša monoklonska protite- hemato-onkologije, saj sta obe strokipredhodno zdravljenih bolnikih. V lesa in tarčna zdravila za zdravljenje vsa leta veliko vlagali v kadre, opremoVeliki Britaniji izbirajo faktorje limfatičnih novotvorb, Castlemanove in informacijsko tehnologijo, zato stastrjevanja krvi za hemofilike na bolezni, paroksizmalne nočne hemo- tudi vodilni v slovenski medicini.javnem razpisu. Nazadnje so izbrali globinurije in nekaterih mieloprolife-moroktokog alfa. Kot so potrdile že rativnih bolezni. Pričeli smo zdraviti z Kongres je dobra priložnost zapredhodne raziskave, ob zamenjavi agonisti TPO ne le primarno imunsko predstavitev lastnega strokovnega inkoagulacijskega faktorja pri pred- trombocitopenijo, temveč tudi druge raziskovalnega dela, priložnost zahodno zdravljenih bolnikih v vsako- hude trombocitopenije pri mielodis- izmenjavo izkušenj ter povabilo k šednevni praksi ni prišlo do povečanja plastičnih sindromih in aplastični tesnejšemu sodelovanju pri ugotavlja-incidence inhibitorjev. Celostna anemiji. Za zdravljenje hemofilije in nju, zdravljenju in spremljanjuobravnava hemofilika je tudi v Slove- von Willebrandove bolezni smo uvedli bolezni. To pričakujejo od nas tudiniji na zelo visoki ravni, primerljiva z nove rekombinantne pripravke bolniki, ki združeni v društva vseVeliko Britanijo in ostalimi evropski- faktorja VIII in IX. Povečali smo delež pogosteje učinkovito pomagajomi državami. biološko primerljivih in generičnih zagotoviti nova zdravila in boljše zdravil na področju klinične onko-he- pogoje zdravljenja, ki smo jih dosegli Drugi in tretji dan kongresa smo matologije. Na področju laboratorij- maja 2014 s preselitvijo v sodobenhematologi obravnavali diagnostiko ske diagnostike smo poleg MRD klinični oddelek z zadostnim številomin zdravljenje akutnih levkemij pri uvedli spremljanje več novih mutacij, enoposteljnih sob z dovodom filtrira-odraslih in otrocih, mielodisplastične ki so pomembne pri odločitvi o obliki nega zraka za zdravljenje bolnikov ssindrome, mieloproliferativne novo- zdravljenja hematoloških malignih hudo nevtropenijo in pomanjkljivotvorbe, kronično limfatično levkemijo, imunsko odzivnostjo ter za presaditev krvotvornih matičnih celic.Prvo mednarodno srečanjetorakalnih anesteziologov in kirurgovs področja jugovzhodne EvropeDejan Pirc, dr. med., UKC Ljubljana Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedo-Bogdan Vidmar, dr. med., UKC Ljubljana nije, Maroka, Nemčije, Romunije, Slovenije, Srbije, Španije, Švice in V času od 6. do 8. aprila 2016 je v kirurgov. Na srečanju so bili 103 Turčije). Kongres sta v večji meriSplitu potekalo Prvo mednarodno udeleženci iz 15 držav (iz Belgije, organizirala Slovenca, in sicer torakal-srečanje torakalnih anesteziologov in Bosne in Hercegovine, Črne gore, na anesteziologinja Mojca Drnovšek Globokar in torakalni kirurg Tomaž Štupnik, sodelovala sta še hrvaška
Revija ISIS s strokovnih srečanj6P2oročilaJunij 2016Predstavniki EACTA in slovenska torakalna brez potrebe po intubaciji bolnika ob Razvoj torakoskopije se je pričelanesteziologa. uporabi sedacije in regionalne ane- že pred več kot 100 leti, a pravemu stezije. Mojca Drnovšek je predstavi- preporodu torakoskopij smo priča kolega, anesteziologinja Božena la izkušnje z omenjeno tehniko v šele v zadnjih dveh desetletjih. Ivančev in kirurg Joško Juričić. Sloveniji ob uporabi dexmedetomidi- Omogočil ga je razvoj tehnološko Kongres je potekal v sodelovanju s na. Ob tem je potekala živahna dovršenih torakoskopskih kamer in Slovenskim združenjem za anestezio- razprava glede tovrstnih posegov endoskopskih linearnih mehanskih logijo in intenzivno medicino. Stro- med zagovorniki slednje in zagovor- spenjalnikov. Prvo VATS-lobektomi- kovno vsebino je potrdilo tudi Evrop- niki bolj klasičnih metod ter glede jo je leta 1994 opravil ameriški sko združenje kardiotorakalnih tega, kje so meje v prihodnosti. torakalni kirurg Robert J. McKenna. anesteziologov – EACTA. Poudarek je bil tudi na razvoju Evolucija videotorakoskopije je minimalno invazivne torakalne postopoma vodila od tehnike z več Ugledni predavatelji so predstavili anestezije in kirurgije tudi v pedia- medrebrnimi rezi do pristopa skozi številne novosti s področja torakalne trični populaciji, kjer ohranjena en sam medrebrni rez. Prednosti anesteziologije in kirurgije. V zadnjem kontinuiteta prsne stene predstavlja slednjih so bile dokazane v raziska- času se namreč nagiba k uporabi olajšano okrevanje otrok. vah z velikim številom bolnikov. Ob anestezioloških in kirurških tehnik, ki pomoči izobraževanj, kongresov in omogočajo odmik od klasičnih opera- V dveh terminih sta bili organizi- operacij s prenosom v živo preko cij s torakotomijo k minimalno rani tudi delavnici iz dihalne poti pri spleta se je tehnika razširila v števil- invazivnim posegom. torakalnih posegih. ne razvite medicinske centre. V zadnjih letih smo lahko priča poroči- Na kongresu so bile obravnavane Prikazan je bil neposredni prenos lom o uspešnih kompleksnih pose- številne teme s področja torakalne iz KBC Split, kjer so izvedli VATS gih, kot so rokavaste bronhialne in anesteziologije. Predstavljeni so bili desno zgornjo lobektomijo. Videli žilne rekonstrukcije ter karinalne načini zagotavljanja umetne dihalne smo lahko celoten poseg od anestezio- resekcije. poti bodisi z dvosvetlinskimi tubusi loške priprave bolnika, vključujoč bodisi z bronhialnimi blokerji in težko intubacijo z dvosvetlinskim Živahna razprava o minimalno invazivni načini varnega enostranskega predi- tubusom z videolaringoskopom, operaciji pljuč. Z leve proti desni: Hasan havanja pri videoasistiranih torako- bronhoskopijo za potrditev ustrezne Batirel, Diego Rivas, Tomaž Štupnik. skopskih t.i. VATS-posegih ter lege tubusa in sam kirurški del s regionalna anestezija za VATS-pose- prikazom kirurške tehnike pri odstra- Tomaž Štupnik je prikazal, koliko ge. Posebnega zanimanja je bila nitvi dela pljuč. Poseg je opravil Diego minimalno invazivnih posegov je bilo deležna t.i. »non-intubated« tehnika, Gonzalez Rivas. Videoposnetek je še opravljenih v UKC Ljubljana, ter vedno dosegljiv na spletnem naslovu: primerjal finančno učinkovitost:Delavnice iz dihalne poti. https://livestream.com/livesurgery/ zaradi krajše hospitalizacije je skupni events/5131197 strošek primerljiv oz. manjši v pri- merjavi s klasično odprto operacijsko Prvo srečanje torakalnih anestezi- tehniko. Aljaž Hojski je predstavil ologov in kirurgov jugovzhodne izkušnje iz UKC Maribor. Svoje Evrope je navdušilo tudi kirurški del izkušnje so predstavili tudi torakalni udeležencev kongresa. Že ob pogledu kirurgi iz Madžarske, Italije, Turčije na predhodno objavljeni program in Hrvaške. predavanj in predavateljev je bilo moč slutiti, da bodo na kongresu predsta- vljene številne zanimive teme in novosti. Kirurški del je odprl vabljeni predavatelj Diego Rivas iz La Coruñe, strokovni javnosti znan kot začetnik in promotor videotorakoskopske kirurgije pljuč skozi en sam medrebr- ni rez (angl. Uniportal Video-Assisted Thoracoscopy – VATS). Predstavil je razvoj in dosežke v minimalno inva- zivni kirurgiji pljuč, ki jih je tudi po njegovi zaslugi zadnja leta moč zaslediti v vseh razvitih kirurških medicinskih centrih.
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n3jJunij 2016Delavnice: VATS-simulator, izdelan z ponazorijo razmere, s katerimi se ženega srečanja anesteziologov indigitalnim oblikovanjem in 3D-printom, je bil torakalni kirurgi srečajo med VATS- kirurgov, ki tudi sicer v vsakodnev-za izpopolnjevanje endoskopskih spretnosti na kirurškimi posegi. nem kliničnem delu tesno sodeluje-voljo udeležencem. mo. Poslušali smo tudi o VATS-opera- Svoje lastno znanje in spretnost so cijah timusa. Giuseppe Aresu je Primerjalno s preostalimi tujimi lahko udeleženci kongresa preverili na predstavil impresivno serijo posegov, udeleženci kongresa s področja JV delavnici z VATS-simulatorji. Imitaci- ki so jih opravili v Vidmu. VATS-ti- Evrope lahko ocenimo, da sta aneste- je prsnega koša, ki jih je digitalno mektomije imajo številne prednosti ziološka in kirurška obravnava v načrtoval in ob pomoči 3D-tiskalnikov pred klasično odprto tehniko. Pred- Sloveniji na zelo visoki ravni. Pri nas oblikoval Tomaž Štupnik, zelo dobro vsem je bil zanimiv nov pristop do se pretežno izvajajo posegi z uporabo sprednjega mediastinuma pod ksifoi- minimalno invazivnih metod, nekaj dom. VATS-posegov je že bilo izvedenih brez potrebe po intubaciji. Vtisi Hasan Fevzi Batirel (Istanbul, udeležencev, po anketah sodeč, so Turčija), Joško Juričič in Matevž zelo pozitivni, kongres pa ocenjen kot Srpčič so predstavili razvoj na podro- zelo uspešen. čju minimalno invazivnih resekcij požiralnika v zadnjih 10 letih. Preda- Zaključimo lahko, da je bil vanja so obogatili z videopredstavitvi- 1. kongres torakalne kirurgije in jo ključnih delov operacij. anestezije jugovzhodne Evrope več kot dobrodošel prispevek k povezova- V zadnjem sklopu so se odvijala nju strokovnjakov naše regije, izredna predavanja tudi o drugih VATS-ope- priložnost za izmenjavo mnenj in racijah (torakoskopskih simpatekto- pridobivanje novih znanj. Glede na mijah, zdravljenje empiemov pri uspeh zagotovo lahko pričakujemo otrocih). ponovitve kongresa v prihodnjih letih. Srečanje je predstavljalo svojevr- stno izkušnjo predvsem zaradi zdru-DiaMind 5Vesna Rojc Pečnik, dr. med., Ambulanta splošne medicine slušatelji razdelili v dve skupini. Moja skupina je pričela z delavnico, ki jo jeLetošnje jubilejno 5. mednaro- gih področjih medicine. Če- vodila Carina Sparud - Lundin izdno strokovno srečanje prav so organizatorji omejili Švedske, po osnovni izobrazbi medi-DiaMind je potekalo 7. aprila število udeležencev na 100, se cinska sestra, sicer pa docentka na2016 v Mestnem muzeju v nas je srečanja udeležilo veliko Znanstvenem inštitutu za zdravje naLjubljani pod geslom 5 Years zainteresiranih z različnih Univerzi v Göteborgu. V zadnjih letih– 5 Trainers – 5 Stars. DiaMind področij, ki se srečujemo z se posveča raziskovanju psihološkihsedaj že 5 let združuje učenje bolniki ali klienti: zdravniki, vidikov nosečnosti in zgodnjegaveščin na področju sladkorne psihologi, psihoterapevti, poporodnega obdobja pri ženskah sbolezni in psihologije. Organi- medicinske sestre ipd. Sreča- sladkorno boleznijo (SB) tipa 1. Temazatorji, društvo DRZNI, se nje poteka izključno v angle- je bila »Postajam mamica s sladkornotrudijo vpeljati znanja s podro- ščini, tudi igre vlog so v angle- boleznijo, priložnosti in izzivi«.čja psihologije in čuječnosti pri ščini, kar je lahko izziv, je pa Predvateljica je obdelala pripravosrečevanju in zdravljenju bolni- večina pisnih materialov pre- bolnice s SB tipa 1 na porod, samkov s sladkorno boleznijo, vedenih v slovenščino. porod in obdobje po njem, predstavilavendar ta znanja vsekakor je izzive med porodom, pojasnila jelahko uporabimo tudi na dru- Srečanje je bilo razdeljeno v štiri možne zaplete, tako za mater kot tudi sklope. V dopoldanskem delu smo se za otroka, saj je pri nosečnosti več možnosti za vaskularne zaplete, preeklampsijo in eklampsijo, večji je
Revija ISIS s strokovnih srečanjP64oročilaJunij 2016Igra vlog – Martha Furell in Jette Ostan. V praktičnem delu delavnice smo vprašanj, ki jih lahko zastavimo v skupinah obdelali tri primere, vsaka pacientu: tudi odstotek carskih rezov in va- skupina je podala svoje videnje in 1. Eksploracija problema: kakšno kuumskih porodov. Pri otrocih pride izkušnje s podobnimi primeri iz svoje do večjega odstotka prirojenih nepra- prakse. Zaključili smo, da je v Sloveni- težavo predstavlja sladkorna vilnosti, makrosomije, SGA (majhen ji sistem prenatalne in perinatalne bolezen zate, kako se boriš z njo za gestacijsko starost), hipoglikemij, oskrbe podoben kot na Švedskem, ipd. policitemij, hiperbilirubinemij, nosečnice s SB tipa 1 se vodi v specia- 2. Izjasni svoja občutenja, kakšne hipokalcemij in nezrelih pljuč. Pred- liziranih klinikah, po porodu je lahko so tvoje misli o tem, kako se stavila je svojo študijo iz leta 2011, novorojenček ob materi (rooming in). počutiš ... kjer so ugotovili, da pri nosečnicah s Vsem pa je postal očiten problem 3. Razvij načrt, kako se mora ta SB tipa 1 pride do večjega deleža (33 spremljanja in skrbi za mlade mamice situacija spremeniti, da bi se odstotkov) urgentnih carskih rezov v s SB tipa 1 po odpustu iz prodnišnice, počutil bolje, kakšno stanje bi rad primerjavi z nosečnicami brez SB tipa ko pride do velike vrzeli v njihovi npr. čez 3 mesece, 1 leto. 1 (10 odstotkov), v večjem odstotku zdravstveni oskrbi. Vsekakor je treba 4. Aktiviraj se z I-SMART-načrtom pride tudi do ločenega bivanja otroka paziti, da se po porodu ne zgubijo. (Inspirational, Specific, Measura- in matere v prodnišnici. Po porodu je Udeleženci iz različnih držav so ble, Attainable, Realistic and največji problem hipoglikemija predstavili, kako pri njih poteka ta Timely). novorojenčka, 33 odstotkov v primer- prenos nazaj k primarnemu diabeto- 5. Preizkusi rešitev in ovrednoti izid. javi s kontrolno skupino, kjer je logu. Vsekakor ima v času, ko bolnica Ker je igra vlog potekala zelo 1-odstotna. Carina Sparud - Lundin je s SB tipa 1 daje prednost pred sabo spontano, Marthi ni uspelo obdelati izvrstno predstavila izzive v zgodnjem otroku, velik pomen patronažna celega modela. Nazorno nam je poporodnem obdobju, kako pomemb- sestra na terenu. Bo pa treba še prikazala, kako je pogovor z bolnikom no je zgodnje dojenje, saj pomeni poiskati način, da se mamica čim prej nepredvidljiva stvar, kam te lahko občutek normalizacije stanja za mlado poveže s primarnim diabetologom. zanese, katere zadeve v ozadju lahko mamico, ki je bila vso nosečnost pod pridejo na plan, ko se bolnik prične strogim nadzorom (stalne meritve Po tem zanimivem sklopu je odpirati. Vsekakor pa nam je jasno krvnega sladkorja ...), kako je ta stik z potekala izredno zanimiva igra vlog, prikazala, kako gre na koncu samo za otrokom pomemben za njeno psihič- ki jo je vodila Martha Funell iz ZDA bolnika – ne gre »zame« kot izobraže- no počutje. Povedala nam je, da mora- na temo Pristop k opolnomočenju – valca, ampak za to, da pomagaš mo mlade mame opozoriti, da lahko odrasli bolnik s SB tipa 2. Bolnico je bolniku, da postavi svoje cilje. Vse je v pride do zakasnele tvorbe mleka, da izvrstno odigrala Jette Ostan. Martha odnosu in komunikaciji med izobraže- moramo mamico spodbujati, da doji, nam je predstavila Model opolnomo- valcem in bolnikom, ki mu pomagamo vendar če ne gre, ji ne smemo vzbujati čenja 5 (petih) korakov s primeri spreminjati svoje vedenje korak za občutkov krivde. korakom. Vsak korak je enako po- memben. Moramo se izogibati temu, da bi za bolnika postavljali cilje, sam mora razumeti problem. Po kosilu je sledila še ena igra vlog, tokrat psihološki pristop do mladega odraslega bolnika s SB tipa 1, ki nam ga je prikazala Deborah Christie iz Velike Britanije. Prof. Christie je klinična psihologinja in profesorica pediatrične in adolescen- tne psihologije na University College London Hospitals. Njena »pacienta« sta igrala mlada Lucy in oče Boris (Ostan). Tokrat je uporabila terapijo pripovedovanja (narrative therapy), ki povabi človeka, da spremeni zgodbo o sebi. V tokratni situaciji, ko želi mlado dekle s SB tipa 1 oditi iz zaščitniškega okolja družine na študij v tujino, je izpostavila, kako pomembno je, da na začetku terapije določimo »fokus«, ali
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n5jJunij 2016je fokus mlade osebe enak kot fokus Illinois v Chicagu. Naslov je bil zgodbo. V razpravi, ki je sledila igriočeta. Prikazala je način eksternaliza- Pomagati ljudem doseči cilje pri vlog, smo izrazili svoje mnenje, katerecije, ko na problem pogledaš od zunaj, njihovem obvladovanju sladkorne lastnosti so povezane z empatijo.ne dopustiš, da bolezen vlada nad bolezni. Tokrat smo sami sodelovali v Odgovori so bili zanimivi. Sledilo jetabo, ampak ti vladaš nad boleznijo. igri vlog, in sicer v parih (terapevt – raziskovanje, v kateri fazi spremembKot terapevtka je pozvala sodelujoča bolnik), uporabili smo primere iz sta »bolnika« v kliničnih primerih,in tudi nas, občinstvo, da z eno besedo vsakdanje prakse. Terapevt je moral z kar je bila dobra spodbuda, da smoopišemo občutja, ki jih problem metodo odprtih vprašanj izvedeti čim ponovili vse stopnje sprememb:sladkorne bolezni sproža v prizadetih, več o pričakovanjih, potrebah, upa- prekontemplacija, kontemplacija,pa tudi, da narišemo v sliki tako, kot njih, strahovih, ki okupirajo bolnika s preparacija, akcija, vzdrževanje.dojemamo njuno stisko. Vsekakor sladkorno boleznijo. Tudi o uspehihzanimivo za tiste, ki se ne ukvarjamo s in izzivih, ki jih premaguje, o življenju Odlično in vsebinsko bogatopsihologijo vsak dan. izven sladkorne bolezni in splošnih srečanje! Se že veselim naslednjega, ki življenjskih ciljih. Spodbujeni smo bo zagotovo spet odprlo kakšno novo Zadnji sklop za našo skupino je bili, da izražamo resnično empatijo in temo in nam praktično prikazalo,vodila dr. Laurie Ruggiero, profesori- se trudimo razumeti osebo in njeno kako se lahko spopadamo z njo prica javnega zdravja na University of vsakodnevnem delu.Rinošola 2016 bil poudarek na nosnih vrtalnikih (K. Jenko), uporabi intraoperativneTehnologija v rinologiji, Ljubljana, 5. marec 2016 navigacije v nosu in obnosnih votlinah ter na možnostih 3D endoskopije.Jure Urbančič, dr. med., UKC Ljubljana V živo smo lahko preizkusili novost – 4K endoskopijo (Olympus Sloveni-jure.urbančič@kclj.si ja). Dotaknili smo se trendov prihod-Na Kliniki za otorinolaringolo- Seznanili smo se z načinom nosti (D. Gluvajić), kamor prištevamogijo in cervikofacialno kirurgijo izvajanja operacij nosnega pretina personalizirano medicino. Torej terapijo, ki je v barvitosti bolnikoveUKC Ljubljana je 5. marca (A. Matos), obnosnih votlin (T. Soklič bolezni, okolja in načina življenja zanj2016 v sodelovanju Slovenske- Košak, K. Rainer) in sprednje baze najbolj učinkovita. Naj gre za vsadke zga zdravniškega društva (Zdru- lobanje (J. Urbančič). Širi se uporaba zdravili ali uporabo nosu kot poti zaženje otorinolaringologov posebnih kirurških aparatov, zato je aplikacijo zdravil. Tak pristop odSlovenije) in Klinike za ORL inCFK, UKC Ljubljana, potekalatretja bienalna Rinošola 2016TECH. Izobraževanja podimenom Rinošola so bila sprvazačrtana le kot interna predajaznanja in izkušenj domačim ingostujočim specializantom naKliniki za ORL in CFK. Ugota-vljamo, da uspešno širimokrog udeležencev. Tokrat smoza glavno temo izbrali tehnolo-gijo v rinologiji. Letošnji obiskje, s predstavniki praktičnovseh bolnišnic z ORL-oddelki vSloveniji ter s kolegi nevroki-rurgi in maksilofacialnimi kirur- Udeleženci Rinošole 2016 v predavalnici Klinike za otorinolaringologijo ingi, presegel naša pričakovanja. cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
Revija ISIS s strokovnih srečanj6P6oročilaJunij 2016otorinolaringologa – rinologa pri obnosnih votlin (FESS) namreč jo uporabljamo, zahteva določenodiagnostiki in pri zdravljenju zahteva zahteva odličen prikaz operativnega dodatno znanje, tako pri kirurgu kotše širši zorni kot in več znanja, pred- polja. Skupaj z obvladanjem položaja pri osebju v operacijski dvorani.vsem pa pripravljenosti za povezova- endoskopa in instrumentov je pro- Pomemben zaključek srečanja je bilanje s sorodnimi vejami medicine. storska dvodimenzionalna orientacija ugotovitev, da je treba mlajšim (2D slika na monitorju) v tridimenzio- kolegom in celotni kirurški ekipi Strinjali smo se, da je orientacija v nalnem realnem operativnem polju zagotoviti stalno in varno pridobiva-zahtevnih razmerah lahko težka, na izjemno pomembna za varnost bolni- nje izkušenj pri vsakodnevnem deluračun zapletene anatomije in patolo- ka in uspešnost posega. Ne gre samo in na posebnih dogodkih. Investicije vgije, s katero se ukvarjamo pri bole- za znanje in izkušnje, ampak tudi za znanje in obvladovanje tehnike soznih, kot so kronični rinosinuzitis z vrhunsko in zanesljivo tehniko (kirur- namreč pri visokotehnoloških, zaple-nosno polipozo ali tumorji nosu in ški aparati za prikaz in manipulacijo s tenih procesih nujne. A so izvenobnosnih votlin. Minimalno invazivna tkivom) ter seveda pravilno izbiro strokovne javnosti nemalokrat videneendoskopska kirurgija ali funkcio- instrumentarija. Vsaka aparatura, ki samo kot finančno breme.nalna endoskopska kirurgija nosu in4. slovenska konferencao odvisnostihin 15. SEEAnet simpozij – Obravnava in zdravljenje oseb, odvisnih od sti v primerjavi s konopljo ter sproža-kanabinoidov jo širok spekter psihiatričnih zapletov. Kar 10–15 odstotkov uporabnikov Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana izkusi psihotične slike. [email protected] Neželeni učinki kanabinoi- dov: Damjan Grenc je navedel, da soPokroviteljstvo Ministrstva za zdravje je bilo 3. in 4. februarja 2016 rezultati raziskav o učinkovitosti inv Cankarjevem domu zagotovilo, da bo preko 120 udeležencev varnosti uporabe kanabinoidov vobeh dogodkov izmenjavalo pomembne strokovne vsebine. Tako medicini poleg nekaterih blagodejnihpri nas kot v svetu je v zadnjih letih prišla v ospredje obravnava še učinkov pokazali tudi tveganje zaposebej ranljivih skupin, kot so mladostniki, družine odvisnih star- pojav vrste akutnih neželenih učin-šev z otroki, osebe z odvisnostim pridruženimi motnjami, že dalj kov. Iz kar 542 raziskav o učinkihčasa pa medicinska stroka posveča pozornost tudi osebam na konoplje je v povzetku navedel spo-prestajanju kazni zapora in še posebej tistim po prestajanju kazni. znanja o statistično slabo pomembniPomoč išče vse več starejših oseb, ki jemljejo droge, na drugi učinkovitosti kanabinoidov pri zmanj-strani pa je veliko mladih, ki jemljejo predvsem nove psihoaktivne ševanju bruhanja in slabosti, drugisnovi, in tudi tistih, ki iščejo pomoč zaradi uporabe kanabinoidov. učinki pa so bili še slabše zaznavni. Z dokazi podprto načrtovanje neinformiranostjo in neozaveščeno- Ali nam toksikološka analizaobravnave in zdravljenja oseb, stjo. Večja verjetnost za nastanek lahko kaj pove o tem, da osebaodvisnih od kanabinoidov: Dušan odvisnosti je pri osebah, ki pogosteje redno ali občasno uporabljaNolimal je navedel strokovno oceno, pijejo alkohol, so zgodaj začele kaditi kanabis? Majda Zorec Karlovšek jeda bo lahko 9 odstotkov oseb, ki jo tobak, kasneje pa hkrati uporabljajo na to vprašanje odgovarjala pritrdilnoneustrezno uporabljajo, razvilo še druge prepovedane droge. Pri in pojasnila, da so za vožnjo kritičnebolezen odvisnosti od konoplje. odločanju o predpisih bi morali predvsem prve 4 ure po kajenju.Tveganje za zdravje narašča z zgod ustrezno poznati in upoštevati tudinjim začetkom uživanja, pogostostjo, vplive prohibicije. Trend iskanja pomoči zaradikoličino uporabe, močjo odmerkov, posledic uporabe konoplje vhkratno duševno motnjo, nižjim O sintetičnih kanabinoidih: Sloveniji: Milan Krek je navedeldružbenoekonomskim statusom, Nuša Šegrec je poročala, da so znani trend povečevanja števila zastrupitev po svoji dostopnosti in večji potentno- s konopljo, predvsem pri starejših pacientih. Priročnik za samopomoč pri prenehanju jemanja marihuane
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n7jJunij 2016je avtor Andrej Kastelic namenil družino občutkov krivde in sramu ter odvisnosti: Evita Leskovšek jetistim mladim, ki jim konoplja daje ustvariti zaupen terapevtski odnos za poročala, da je bilo leta 2014 v svetulažen vtis boljšega stika z okoljem, nadaljnje delo. Ob prisotnosti tera- na novo okuženih 142.000 oseb, karpsevdodozorevanje pa zamenja njihov pevta, ki spodbuja spoštljivo komuni- je največ do sedaj. Nacionalni inštitutnaraven razvoj in bodo z njim lahko kacijo, prepoznavanje in izražanje za javno zdravje (NIJZ) pa je v Slove-našli razloge in načine za svojo ponov- pristnih čutenj ter nudi varen prostor, niji v zadnjih 30 letih zabeležil 752no vzpostavljeno treznost. kjer lahko člani družine izrazijo tudi oseb s HIV. Porast novih okužb je težka neizrečena čutenja, družina predvsem posledica širjenja okužb s Večdimenzionalna družinska preverja in oblikuje nove vzorce heteroseksualnim prenosom v drža-terapija: Tomaž Koren je prikazal ta medsebojnih odnosov. vah vzhodne Evrope, v katerih je šeprimer dobre prakse, ki od leta 2003 vedno pomemben tudi prenos z iglamipoteka v petih evropskih državah. Je Poraba zdravil za zdravljenje v populaciji uživalcev drog. V 30 letihučinkovit in fleksibilen pristop h odvisnosti in drugih duševnih so se pri nas na področju preprečeva-kliničnemu zdravljenju uporabnika, ki motenj v RS je po poročanju Tatje nja in obvladovanja okužbe s HIVse sooča s problematično rabo kono- Kostnapfel Rihtar največja na podro- zgodili ogromni premiki na vsehplje. Program je uspešno zaključilo čju predpisovanja benzodiazepinskih področjih, tako v preventivi, v zdrav-kar 90 odstotkov mladostnikov. anksiolitikov (najpogosteje alprazo- ljenju in v diagnostiki. Izognili smo sePonuja pomoč mladim z različnimi lam). Predpisovanje antidepresivov je epidemiji znotraj populacije injicira-težavami (konoplja in alkohol). nekoliko nižje kot v državah OECD jočih uživalcev drog. Zaradi še vedno 23. Med leti 2002 in 2014 je bil v prisotne stigme do okuženih in do Varna soba za injiciranje Sloveniji opazen trend upada predpi- vseh ranljivih skupin, vključno znedovoljenih drog: Ta naj bi kot sovanja anksiolitikov in naraščanja osebami z boleznijo odvisnosti, ostajapilotni projekt zaživela v Ljubljani predpisovanja antidepresivov. zmanjševanje stigme, tudi medspomladi 2016. Borut Bah je predsta- zdravstvenimi delavci, eden ključnihvil njen vpliv na javno zdravje: zmanj- Zdravljenje hepatitisa C v izzivov. Tvegano vedenje za prenosšanje nevarnosti okužb med splošno Sloveniji: Po ugotovitvah Mojce okužbe predstavlja nezaščiten spolnipopulacijo zaradi odvrženih/upora- Matičič je bilo v prvih petnajstih letih odnos oz. spolni odnos brez kondoma,bljenih igel, manjše število odvrženih uspešno le pri dobri polovici okuže- souporaba pribora za injiciranje inigel v lokalni skupnosti, manj vidne nih. Zdaj je postalo najučinkovitejše tetoviranje.uporabe drog na javnih mestih in s protivirusno zdravljenje v zgodovinitem boljše počutje prebivalcev. Ker pa medicine. Gre za zaviralce virusnih Vrednotenje stroškovne učin-je prisotno tudi strokovno osebje, se encimov proteaz, ki se lahko uporab- kovitosti substitucijskih zdravilzmanjša tudi število smrti zaradi ljajo v kombinaciji z interferonom ali pri zdravljenju bolezni odvisno-predoziranja, zmanjša se souporaba brez njega, večinoma pa z ribaviri- sti od opioidov v Sloveniji: Rokpribora za vbrizgavanja in število nom. Nova zdravila so učinkovita pri Hren je predstavil raziskavo za ovre-okužb v povezavi s souporabo (HIV, večini zdravljenih, bolniku prijazna, dnotenje stroškovne učinkovitostihepatitis B in C, bakterijske okužbe). saj so v obliki tablet, in skoraj brez kombinacije buprenorfina z nalokso-Iz tujine prihajajo poročila, da upo- stranskih učinkov, zdravljenje pa je nom ter morfina s podaljšanimrabniki varnih sob tudi zmanjšajo precej krajše. V Sloveniji je zdravlje- sproščanjem v primerjavi z metado-uporabo drog in se bolj pogosto nje vseskozi sledilo mednarodnim nom. Z analizo zmanjševanja stroškovodločajo za zdravljenje. trendom, njegovi uspehi pa so celo pa je bila izpeljana še primerjava med presegali deleže uspešno ozdravljenih prvima dvema zdraviloma. Kot Delo z družino pri obravnavi v registracijskih študijah. Od leta 2015 stroškovno uspešnejša se je izkazalaodvisnosti s pridruženimi dušev- se za ugotavljanje stadija fibroze v uporaba buprenorfina z naloksonom.nimi motnjami: Drago Sukič je to jetrih upoštevajo posredne meritve zdelo pojasnil skozi odvisniško-trav- metodo prehodne elastografije, ki je Travma in odvisnost je bilamatični cikel: 1. čustvena in psihična večinoma nadomestila jetrno biopsijo. vsebina predstavitve Mojca Hvalabolečina, 2. samozdravljenje oz. Raziskava Infekcijske klinike in Cerkovnik. Med drugimi nasilnimisamopomirjanje (zaradi naučene slovenskih centrov za preprečevanje dejavniki iz obdobja odraščanja jenemoči), 3. treznitev, 4. ponovna in zdravljenje odvisnih od prepoveda- navedla prisotnost spolne zlorabe pripreplavitev z nerazrešenimi občutji, 5. nih drog (CPZOPD) je potrdila tudi ženskah uživalkah drog v preko 50zdravljenje. Vse to pa poteka z odno- značilno izboljšanje življenjskega stila odstotkih, le nekaj manj pogosto pa sosom: nova medosebna razmerja lahko in zmanjšano uporabo drog po uspe- spolno zlorabo doživeli moški.kasneje v življenju popravijo škodljive šnem zaključku zdravljenja hepatitisavzorce, ki so posledica neoptimalnih C pri osebah z boleznijo odvisnosti. Delo z ženskami uživalkamizgodnjih razmerij. Pri tem mora biti drog, ki so žrtve nasilja, staodnos terapevta empatično razumeva- 30 let aidsa v Sloveniji iz predstavili Sabina Zorec in Evanje. Na začetku mora razbremeniti perspektive ranljivih skupin in Rogina iz Varne hiše Stigma. Ta je
Revija ISIS s strokovnih srečanj6P8oročilaJunij 2016namenjena uporabnicam nedovolje- nimi tveganji. Večina se jih ob ugoto- o oddaji otroka v rejo. Namen pri-nih drog, ki so preživele ali doživljajo vitvi nosečnosti odloči za prenehanje spevka je bil opozoriti ne le na pozitiv-nasilje v družini, partnerskih ali uživanja prepovedanih drog ter za ne, ampak tudi na negativne platizvodniških odnosih ali na ulici. vključitev v zdravljenje z opioidnimi takšnih odločitev za otroka in zaZlorabe in nasilje, ki so jim izposta- zdravili. Recidiv, ki se zgodi kmalu po starše. Omenjeni so bili tudi nekaterivljene, povzročijo travmatične izkuš- rojstvu, je praviloma vezan na stresne primeri dobre prakse iz tujine (npr.nje, ki imajo dolgotrajne negativne dejavnike in stisko, ki je povezana z projekt Strenthening Families), ki soposledice. Same teh posledic ne izzivi materinstva. Za izboljšanje posebej namenjeni usvajanju znanjamorejo predelati. Povzročeni strah terapevtskih pristopov bi bilo treba in veščin za boljše starševstvo tistihjim ustvarja občutke nemoči in prepoznati in upoštevati dejstvo, da staršev, ki se zdravijo z opioidnimišibkosti. Ker so okoliščine nevzdržne, predstavlja nosečnost obdobje, ki zdravili, zaradi uspešnosti pa so jihpovečujejo odmerke drog, da lahko nudi veliko možnost za spremembo. razširili tudi na družine z drugačnimivzdržijo in preživijo v situaciji, v Zato bi bilo treba oblikovati progra- problemi.kateri so se znašle. Bolj ko je situacija me, ki bi bili v korist otroku in tudikompleksna, daljša in težja je pot, ki materi. Terapevtsko delo z otroki vjo mora ženska prehoditi, in toliko terapevtski skupnosti za zasvoje-dlje traja proces stabilizacije pozitiv- Delo s svojci in sorojenci ne starše in njihove otroke: Tonih sprememb in razvoj novih vzorcev oseb, ki so odvisne od prepove- delo iz programa Projekt Človek jevedenja. Individualna in skupinska danih drog: Klasične oblike dela s predstavila Andreja B. Jaš. Kotsvetovanja izvajajo tudi v Zavodu za svojci odvisnih oseb ne dajejo vedno izhodišče za obravnavo je podalaprestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig. dovolj dobrih rezultatov oz. ne vklju- misel, da želimo starši za svoje otroke čujejo tistih družin in primarnih najboljše – tudi starši, ki so zasvojeni Predstavitev ženske skupine življenjskih skupnosti (vključno s s prepovedanimi drogami in alkoho-na Centru za zdravljenje odvis sorojenci uporabnika), ki se sami lom. Tisti, ki posledice odvisnostinih od prepovedanih drog: soočajo s težavami, kot so: slabi staršev najmočneje občutijo, soPredstavile so jo Tatjana Oprešnik medosebni odnosi, razdružene druži- njihovi otroci. V disfunkcionalniRodman, Mojca Hvala Cerkovnik in ne, neenotnost pri vzgoji in pristopu družini, kjer je prisotna zasvojenost,Sara Bahovec. V skupinski terapiji se do mladih s problemom odvisnosti, vladata pomanjkanje zunanje kontro-pri obravnavi travme najpogosteje lastne težave z odvisnostmi, brezpo- le in ljubeče discipline. Razvijata seuporabljajo skupine istega spola, saj selnost, socialna izključenost in notranja disciplina in samokontrola.se zaradi spolne ali fizične narave revščina, neustrezno odzivanje na Otrok se nauči biti neodvisen odzlorabe klienti počutijo bolj sproščene potrebe mladih, nedoslednost v staršev, saj se ti neustrezno odzivajov skupini s člani istega spola. (Op. Res izpolnjevanju sprejetih dogovorov, na njegove čustvene potrebe. Ker nepa lahko terapevt nasprotnega spola nerealna pričakovanja do programa, more zaupati staršem, postane splo-omogoči pozitivne nove izkušnje, ki bi pomanjkljiva motivacija za vztrajanje šno sumničav in nezaupljiv tudi dobile zdravilne za travmatizirane in popuščanje izsiljevanju. Kot najve- drugih ljudi. Trpi zaradi simptomov,osebe.) Skupina poteka enkrat teden- čji izziv za prihodnost vidijo strokovni ki spominjajo na kombinacijo soodvi-sko po 60 min. in je dolgotrajna (1 delavci Zavoda Pelikan – Karitas v snosti in posttravmatske stresneleto). Sloni na elementih kognitivno- vlaganju človeških in materialnih motnje. Okolje, v katerem živi, jevedenjske terapije, psihoedukacije, virov v delo s svojci, ki so večkrat celo nedosledno, kaotično, polno strahu,reševanja problemov in je naravnana v zapletenejši situaciji od samega nepredvidljivosti, zavračanja in tudisuportivno in ne konfrontacijsko. Po uporabnika. nasilja. Pogosto se bori z vprašanjem,zaključku zdravljenja so ženske kaj je normalno, kako se imeti dobro.izkazovale bolj asertivno vedenje ter Otroci pacientov iz CPZOPD Za težave staršev išče krivdo v sebi.lažje in bolj odkrito izražale svoja in izkušnje rejništva: Jasna Čuk Ima težave v čustvenih odnosih,čustva. Rupnik je v letu 2014 v CPZOPD počuti se drugačnega, nagnjen je k Logatec med vsemi uporabniki z impulzivnosti, trpi za kronično tesno- Ženske, ki jemljejo droge med zdravili podprte rehabilitacije z bo, pomanjkanjem samodiscipline,nosečnostjo in po porodu, je predsta- opioidnimi zdravili zabeležila kar obupno išče potrditev, strah ga je predvila Vesna Mejak. Dosedanje razi- 40 odstotkov pacientov in pacientk, ki avtoritetami. Terapevtsko delo temeljiskave in smernice pomoči so bile so bili starši. Od tistih, ki so živeli v na stiku kot temelju varne navezano-dolgo usmerjene predvsem na otroka, partnerskih zvezah, jih je 35 odstot- sti in na rušenju družinskih pravil »neki je bil v nosečnosti izpostavljen kov imelo partnerja/partnerko prav zaupaj, ne čuti, ne govori«. Otrok se jeučinkom drog. Noseče uporabnice tako vključenega/o v zdravljenje z namreč naučil, da mora družino inprepovedanih drog se poleg težav z opioidnimi zdravili. Nekatere otroke njene skrivnosti varovati. Zato se obodvisnostjo pogosteje srečujejo tudi s teh staršev timsko obravnavajo CSD. neprimernem delu lahko počuti, kotsocialno-ekonomskimi in psihosocial- Ti so pri dveh parih sprejeli odločitev
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n9jJunij 2016da je izdal družino in iluzijo, da je na s sodobnim spoznanjem, da gre za prisotne seznanil s tem, da so tidoma vse v redu. enotni model postopnosti, kar so podatki predstavljeni vsakih deset let razvijali v Ženevi. v reviji Lancet. Ugotovljeno je stalno Delo z mladimi, ki eksperi- večanje števila zaprtih oseb v svetu,mentirajo z novimi psihoaktivni- Obravnava oseb na prestaja- najhitreje raste število zaprtih žensk vmi snovmi. V Drog Art centru za nju kazni zapora ZPKZ Dob, ki Aziji. V populaciji zaprtih oseb imasvetovanje in psihoterapijo se pri delu jemljejo droge: Ta obravnava kar 2/3 oseb duševno motnjo, tretjinaosredotočajo na iskanje notranje zajema programe višjega in nižjega teh anksiozno in tretjina afektivnomotivacije ter krepitev samozavesti na praga, v katerih poleg zunanjega motnjo. Raziskave v zaporih skušajopodročju doseganja ciljev. Anja psihiatra sodeluje še drugo medicin- pokazati na primere dobre prakse, vMihevc je predstavila predvsem sko osebje in dva dodatno usposoblje- nekaterih državah pa odkrivajo tudiuporabo motivacijskega intervjuja za na terapevta iz tima ZPKZ. Bojan primere slabih praks.mobilizacijo uporabnikove motivacije Dragonja je poročal o oceni, da imaza spremembo. S tem se pri mladih več kot 22 odstotkov od trenutno 650 Obravnava mladostnikov, kikrepi uporabnikov odrasli del, ki zaprtih oseb težave zaradi drog. zlorabljajo psihoaktivne sub-pomaga pri lažji samokontroli kom- Velika večina je droge uživala že na stance, v vzgojnih zavodih: Darijapulzivnega vedenja. Pri tem je po- prostosti, nekateri pa so jih zaužili Peterec Kotar je predstavila dejstvo,membno izhodišče, da »nihče ni prvič šele v zavodu. V terapevtskih da je razširjenost te zlorabe neopaznopovsem nemotiviran«. programih zavoda sodelujejo tudi kontaminirala dobro delujoče pedago- nevladne organizacije (Društvo ške pristope v izobraževalnem in Kdaj je treba zaščititi otroka Srečanje in Društvo Projekt Človek). vzgojnem procesu vzgojnih zavodov.in kaj je funkcionalno staršev- Mladostniki večinoma niso motiviranistvo: Skozi delo CSD je to vsebino Vloga zdravnika pri obravna- za spremembo v smeri zmanjševanjapredstavila Lili Ropret Červek. Od- vi oseb, odvisnih do drog: S zlorabe in se zaradi prestopniškegavzem otroka staršem je predstavila spremembo zakona je bila ta skrb zau- načina zlorabljanja teh snovi inkot najradikalnejši poseg v družinska pana zdravstvenim domovom. Jelka medsebojnega povezovanja še do-razmerja. Kot edino merilo tovrstnega Mižigoj Krek poleg dela zdravnice za datno ogrožajo. Tako se zavodi danesinstitucionalnega posega je navedla paciente v CPZOPD Koper opravlja že ob sprejemu mladostnika v zavodogroženost otroka. Ko CSD družino enako delo tudi v koperskih ZPKZ. podrobno posvetijo tudi vprašanjemspozna kot rizično, jo podpre s ciljem, Tam je delo zdravnika težje, saj imajo morebitnega uživanja drog in poda ustvari pogoje za zdrav psihosoci- osebe, ki se znajdejo v zaporih, bolj potrebi sprejmejo že takrat dogovor oalni razvoj otroka. V kolikor starša pogosto poleg bolezni odvisnosti od takojšnji vključitvi v program zdrav-nista zmožna v družino vnesti pozitiv- drog pridružene še druge duševne ljenja odvisnosti.ne spremembe, CSD otroka izloči iz motnje. Izpostavila je potrebo potakega okolja in ga namesti v nadome- oddelku brez drog, kjer bi namestili Kakšno pomoč potrebujemostno družino, ki je najpogosteje samo tiste, ki se zdravijo zaradi terapevti ljudi, ki so odvisni? Taprofesionalna rejniška družina. Cilj odvisnosti in abstinirajo, kar bi po okrogla miza je predstavljaladela na področju zaščite otroka ni njenem mnenju izboljšalo pogoje za zaključek prvega dne konference.njegova izločitev iz primarne družine, uspešnejše zdravljenje odvisnih od Voditeljica Mojca Cerkovnik Hvala joampak usposabljanje družine za njeno drog. je naslovila z izzivom: »Tudi terapevtidelovanje. potrebujemo pomoč, mar ne?« »Quality and continuity of care« Pogovor je med drugimi težavami Overcoming Treatment and je mednarodna raziskava o kontinui- izpostavil terapevtski narcisizem, kiHarm Reduction Dichotomy: teti obravnave po odpustu iz zapora v onemogoča sodelovanje, pa tudi to, daKako preseči dihotomijo zdravljenja letih 2013 in 2014. Vsebuje tudi si ljudje avtoriteto fiktivno ustvarjamoin zmanjševanja škode, je iz izkušenj slovenski del raziskave o tem, kako sami, projiciramo pa jo v šefa. VrednoUniverze v Ženevi povedal Daniele prepoznati učinkovite načine rehabili- razmisleka o tem, kako oblikovatiFabio Zullino. Ugotavljal je, da je tacije in reintegracije po odpustu iz dobre programe pomoči in kako obsčasoma splošni princip moralistične- zapora ter ugotoviti, kaj je učinkovito tem poskrbeti tudi za zaposlene, daga sprejemanja odvisnosti kot moral- v smislu preventive recidiva v jemanje bodo ohranjali terapevtski žar, nene izprijenosti nadomestilo razume- drog in v smislu preventive ponovnih bodo pa pregorevali.vanje, da gre za bolezen. Bistveno in kaznivih dejanj. V študiji so sodelova-tudi kritično pomembno pa postaja le še Grčija, Nemčija, Portugalska invprašanje najvišjega cilja zdravljenja. Madžarska. Slovenski del sta predsta-To sproža nove nasprotujoče si cilje z vila Nuša Šegrec in Andrej Kastelic.vprašanjem, ali gre v prvi vrsti zadoseganje abstinence ali za zmanjše- Epidemiološki podatki invanje škode. Ta dihotomija je preseže- možnosti obravnave pri zaprtih osebah: Miran Pustoslemšek je
Revija ISIS srečanjaS70trokovnaJunij 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike osebnostne odlike za uspešen poslovni (in zasebni) vsakdan.Zdravstvo – pomembenčlen pri preprečevanju Izvajalka: Irena Potočar Papež, univ. dipl. ped.,nasilja v družini prof. slov.zaključna konferenca POND – junij Zaključna konferenca bo izvedena z namenompovezovanja strokovnjakov, ki se ukvarjajo s Obravnava paliativnegapodročjem nasilja v družini, predstavitve bolnika v domovihstrokovnih smernic za zdravstvene delavce ter za ostarele in posebnihpredstavitve rezultatov projekta. Na dogodku bo socialnovarstvenihsodeloval tudi norveški partner in predstavil zavodihproblematiko obvladovanja nasilja v družiniv norveškem okolju, oblike dela s storilci ter seminar – junijprimere dobre prakse obravnave žrtev nasilja vdružini. Na srečanju timov smo se odločili poudariti pomen timskega dela v naših domovih za ostarele in IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA posebnih socialnovarstvenih zavodih. Zavedamo se, PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV da je vedno več bolnikov sprejetih v zelo težkem NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU obdobju, ko se od nas, ki delamo v ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI socialnovarstvenih ustanovah, pričakuje sočutje, čuječnost in strokovnost. V obdobju, ko svojeIzobraževanje je del projekta Prepoznava in bolnike negujemo in zdravimo, ne smemo pozabitiobravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene na to, da negujemo ljudi s svojimi zgodbami. V tedejavnosti: smernice in izobraževanja za zdravstvene zgodbe so vpleteni njihovi otroci, partner, starši,delavce (POND_SiZdrav). Sodelujoči partnerji so bratje, sestre, sosedje in ob koncu njihovegaDružbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, življenja tudi mi.Zdravniška zbornica Slovenije, Center za socialnodelo Maribor, Zavod Emma in St. Olavs University Paliativna obravnava bolniku ponuja celostnoHospital, Forensic department Brøset, Centre for obravnavo, ki jo v SVZ/PSVZ zmoremo ponuditi.research and education in forensic psychiatry. Strokovnost je in mora biti na prvem mestu, bolniki,Projekt je sofinanciran s strani Norveškega ki pridejo k nam, si to zaslužijo. Zaradi tegafinančnega mehanizma 2009–2014. organiziramo srečanje, kjer si želimo povezati vse deležnike tima. Organizacijski odbor: Tanja Petkovič, JanjaKomunikacijske Demšar, Nejc Halasodvozlanke inosebnostne odlike seminar – junij Človeške napakeNa srečanju bomo pokukali v zakladnico v zdravstvu in njihovokomunikacijskih in osebnostnih veščin ter preprečevanjeizpostavili vrednote in prepričanja, ki nas oblikujejoin odlikujejo. Z notranjim monologom in »osebno predavanja – septemberinventuro« si bomo odgovorili na nekajpomembnih vprašanj. In si postavili cilj(e) – Kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov,odvozlati komunikacijske zanke in izkoristiti svoje da se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in nepravičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov? Ne dovolite si, da vas sistem pusti na cedilu, ko pride do škodljivega dogodka zaradi napake. Udeležite se izobraževanja o varnosti pacientov.
Strokovna Revija ISIS srečan7ja1Junij 2016 Predavatelji: izr. prof. dr. Bojana Beović, prim. doc. • le kakovostna komunikacija med vsemi zdrav dr. Danica Rotar Pavlič, izr. prof. dr. Andrej Robida, stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešno prof. dr. Igor Švab delovno okolje. Predavanja in delavnico vodita: Vojka Žgavec Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med. Komunikacijske veščine – pomemben del zdravnikove strokovnosti Komunikacijske veščine v predavanja, delavnice – september, oktober zobozdravstvu Odlično poznavanje osnov komunikologije in seminar – oktober komunikacijskih veščin v zdravstvenih poklicih ni luksuz, temveč nuja: Od komunikacije v profesionalnem okolju do pogovora s seboj, od sporazumevanja s • le dobro anamnezo lahko dopolni dober klinični prestrašenim pacientom do konfliktov s tistimi, ki pregled, jih ne moremo sprejeti, od veščine nagovora do spoznavanja samega sebe… Popoldne, namenjeno • le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolniko- učenju, profesionalnemu razvoju in osebnostni vo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtski rasti, v družbi dveh izkušenih »sporočevalk«. pristop, Predavateljici: izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. • le dober stik z bolnikom lahko zagotovi nepresta- psih., in Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc. no spremljanje njegovega zdravstvenega stanja, Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.JUNIJ 2016 1. ob 12.30 • NOVOSTI V GASTROENTEROLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska 162, št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 Modra dvorana vsebina: simpozij je namenjen internis- organizator: Klinični oddelek prijave, informacije: prijave: E: [email protected], tom za gastroenterologijo, prof. dr. informacije: KO za gastroenterologijo, prof. dr. Borut Borut Štabuc, dr. med., v. svet. Štabuc, dr. med., Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, F: 01 433 41 90, E: [email protected] 2. ob 9.15 • ZAKLJUČNA KONFERENCA POND: ZDRAVSTVO – POMEMBEN ČLEN PRI PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 ska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namen- organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: jeno vsem zdravnikom in zobozdravni- Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: Mojca kom Vrečar, T: 01 30 72 191 2., 3. in 7. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul, Šuceva ul. 26 št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, za študente 150 EUR k. točke: 15 vsebina: strokovni seminar medicin- ske hipnoze je namenjen zdravnikom, organizator: Društvo za medicinsko hip- prijave, informacije: prijave: psihologom, zdravstvenim delavcem, nozo Slovenije, prof. dr. Marjan Pajntar E: [email protected], informacije: psihoterapevtom Boni Plut, T: 031 322 207 3. ob 9.00 • 2. MARIBORSKA UČNA DELAVNICA OSNOVNIH VEŠČIN LAPAROSKOPSKE KIRURGIJE V GINEKOLOGIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta UM, št. udeležencev: 50 kotizacija: za udeležence predavanja 60 k. točke: 8 Katedra za ginekologijo in porodništvo, EUR, za udeležence predavanja in delo na 1N6 in 1N26 simulatorjih 120 EUR vsebina: učna delavnica je namenjena ginekologom organizator: Medicinska fakulteta UM, prijave, informacije: Taborska ulica 8, 2000 Katedra za ginekologijo in porodništvo, Maribor, Romana Grajner, univ. dipl. ekon., red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., in T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, E: romana. izr. prof. dr. Milan Reljič, dr. med. [email protected]
Revija ISIS srečanja 7S2trokovnaJunij 2016JUNIJ 2016 3.–4. • ŠOLA NEVROSONOLOGIJE 2016 (DRUGI TEČAJ OD ŠTIRIH) kraj: LJUBLJANA, Mala ulica 8 št. udeležencev: do 20 kotizacija: 350 EUR (brez DDV) k. točke: 16 vsebina: šola nevrosonologije – drugi od štirih organizator: strokovni organizator: Sekcija prijave, informacije: tečajev diagnostike žil vratu in glave z ultrazvočno za možganskožilne bolezni pri Slovenskem prijave: Društvo MŽB, Mala ulica metodo je namenjen zdravnikom, ki v diagnostiki zdravniškem društvu, poslovni organizator: 8, 1000 Ljubljana, informacije: že uporabljajo ali si želijo uporabljati ultrazvočne Društvo za preprečevanje možganskih in Andreja Merčun, E: andreja@ preiskave vratnih in možganskih žil, še posebej žilnih bolezni, prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. mozganska-kap.info, www. nevrologom, radiologom in internistom, predznan- med., v. svet. mozganska-kap.info/ je ni potrebno nevrosonologija 3.–4. ob 8.00 • XVIII. NOVAKOVI DNEVI: CARSKI REZ, POJASNILNA DOLŽNOST IN PRAVNI PROBLEMI V PERINATOLOGIJI IN NEONATOLOGIJI kraj: POSTOJNA, Hotel Jama št. udeležencev: ni kotizacija: specialisti 260 EUR, speciali- k. točke: 15 vsebina: strokovno izpopolnjevanje, omejeno zanti, babice, medicinske sestre 130 EUR (z letno srečanje ZPMS je namenjeno spe- DDV), kotizacije ni za študente cialistom in specializantom ginekologije in porodništva, pediatrom, neonatolo- organizator: Združenje za perinatal- prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Gi- gom, anestezistom, babicam, medicin- no medicino Slovenije, UKC Ljubljana, nekološka klinika, Enota za raziskovanje, izobra- skim sestram Ginekološka klinika, KO za perinatologijo, ževanje in informatiko s knjižnico, Šlajmerjeva Bolnišnica za ženske bolezni in porod- 3, 1000 Ljubljana, E: [email protected]. ništvo Postojna, dr. Tanja Premru Sršen, si, W: www.obgyn-si.org/nd-2016, informacije: mag. Gorazd Kavšek Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 3.–4. ob 9.00 • XXXIV. DERČEVI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom, Prešernova cesta št. udeležencev: ni kotizacija: 240 EUR, za upokojence k. točke: v po- 10, Linhartova in Kosovelova dvorana omejeno ni kotizacije stopku vsebina: stalno podiplomsko izobraževanje iz pediatrije z mednarodno organizator: Univerza prijave, informacije: prijave: udeležbo je namenjeno pediatrom, šolskim zdravnikom, medicinskim v Ljubljani, Medicinska E: [email protected], sestram, zdravstvenim tehnikom in drugim strokovnjakom, ki obravnavajo fakulteta, Katedra za informacije: UL MF, Katedra za bolne otroke in mladostnike pediatrijo, prof. dr. Ta- pediatrijo, Branka Kenda, T: 01 dej Battelino, dr. med. 522 92 26, E: branka.kenda@ mf.uni-lj.si 3.–4. ob 10.00 • 41. SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE kraj: PORTOROŽ, Avditorij št. udeležencev: ni kotizacija: 230 EUR (DDV je k. točke: 12 omejeno vključen) prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Dunaj- vsebina: seminar je namenjen doktorjem organizator: Stomatološka ska c. 162, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: +386 41 dentalne medicine sekcija SZD, asist. Sebastjan 703 347, F: +386 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ Korošec, dr. dent. med., doc. ordinacija.net Barbara Artnik, dr. dent. med. 3.–5. ob 9.00 • SPOL IN SPOLNOST V PSIHOTERAPIJI kraj: ROGLA, Hotel Rogla št. udeležencev: 120 kotizacija: 255 EUR k. točke: 17,5 prijave, informacije: prijave: vsebina: Nacionalna konferenca s področja psihoterapije Slovenske krovne organizator: Sloven- Inštitut Satori, Cesta v Rožno zveze za psihoterapijo (SKZP) – različna obravnava spola in spolnosti v psi- ska krovna zveza za dolino 11, 1000 Ljubljana, E: hoterapiji, reflektiranje spola v psihoterapiji, delo z različno spolno usmer- psihoterapijo (SKZP), [email protected], informacije: jenimi pacienti, obravnava spola in spolnosti kot presečišča med biološkim dr. Tamara Trobentar Tamara Trobentar, T: 041 944 830, in družbenim, raziskovanje v psihoterapiji. Konferenca je namenjena psi- E: [email protected] hoterapevtom, psihiatrom, psihologom, kliničnim psihologom, socialnim delavcem, socialnim pedagogom, zdravnikom različnih specializacij (npr. splošne/družinske medicine, ginekologije, urologije, otroške in mladinske psihiatrije, ipd). 6. ob 16.00 • OMALIZUMAB: VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI, PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** omejeno vsebina: stro- organizator: Alergološka in prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: kovni sestanek je imunološka sekcija SZD, prof. E: [email protected], prof. Mitja Košnik, T: 04 256 91 00, namenjen vsem Mitja Košnik E: [email protected] zdravnikom
Strokovna Revija ISIS srečan7ja3Junij 2016JUNIJ 2016 6.–7. ob 8.00 • NADALJEVALNI LAPAROSKOPSKI TEČAJ – PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE kraj: LJUBLJANA, Medicinski simulacijski center št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 15 vsebina: podiplomski kirurški organizator: Klinični oddelek za abdominalno prijave, informacije: prijave: tečaj je namenjen specializan- kirurgijo, UKC Ljubljana, Slovensko združenje za E: [email protected], informacije: tom kirurgije gastroenterologijo in hepatologijo, asist. Jan Grosek, E: [email protected], Jan Grosek, T: 01 522 37 83 dr. med. 7. ob 9.00 • TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična klinika, UKC št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, k. točke: 7 Ljubljana, Vrazov trg 1, predavalnica (pritličje) kotizacije ni za zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica organizator: UKC prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za izobra- Ljubljana, Meta Vesel ževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, Valentinčič T: 01 522 90 22, E: [email protected] 8. od 9.00 do 16.00 • KOMUNIKACIJSKE ODVOZLANKE IN OSEBNOSTNE ODLIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 20 kotizacija: 120 EUR k. točke: 5,5 ska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namen- organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: jeno vsem zdravnikom in zobozdravni- Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: Mojca kom Vrečar, T: 01 30 72 191 9.–11. ob 8.30 • 23. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINI kraj: PORTOROŽ, Kongresni center St. Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 290 EUR k. točke: 20 vsebina: simpozij je namenjen vsem organizator: Slovensko prijave, informacije: Slovensko združenje za urgentno medici- zdravnikom združenje za urgentno no, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, informacije: medicino, mag. Rajko Irena Petrič, T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16, E: [email protected], Vajd, dr. med. www.szum.si 9.–11. ob 9.00 • 21. CONGRESS THE EUROPEAN UNION FOR MEDICIN ASSURANCE AND SOCIAL SECURITY (EUMASS) IN 4. MEDNARODNI KONGRES MEDICINSKIH IZVEDENCEV SLOVENIJE kraj: LJUBLJANA, Hotel Union, Konferenčni center št. udeležencev: ni kotizacija: 450 EUR, enodnevna k. točke: 19 omejeno 200 EUR vsebina: kongres organizator: EUMASS, ZPIZ, prijave, informacije: prijave: W: www.eumassslovenia.com, informacije: je namenjen vsem ZZZS, URI - SOČA, Života E: [email protected], E: [email protected], Života Lovrenov, zdravnikom Lovrenov, dr. med. dr. med., T: 01 236 35 89 10. od 8.00 do 16.30 • OBRAVNAVA PALIATIVNEGA BOLNIKA V DOMOVIH ZA OSTARELE IN POSEBNIH SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH – SREČANJE TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 100 kotizacija: 75 EUR k. točke: 7,5 ska cesta 162 prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, informa- vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom, organizator: Sekcija zdravnikov socialnovar- cije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 sestram, negovalcem, bolničarjem in socialnim de- stvenih ustanov Slovenije v okviru Združenja lavcem, fizioterapevtom in delovnim terapevtom, ki zdravnikov družinske medicine in Zdravniška v SVZ/PSVZ skrbijo za paliativnega bolnika zbornica Slovenije 10. ob 14.30 • PSIHOTERAPIJA PSIHOZ kraj: LJUBLJANA, Študentski dom, Poljanska cesta 59 št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje je namenje- organizator: Slovensko društvo prijave, informacije: prijave: PBB, Begunje na Gorenj- no zdravnikom družinske medicine za skupinsko analizo, Vladislava skem 55, 4175 Begunje na Gorenjskem, informacije: Stamos, dr. med., spec. psih. T: 040 893 673, E: [email protected] 10.–11. • 4. STROKOVNI SEMINAR Z MEDNARODNO UDELEŽBO »TRAVMA« kraj: KRANJSKA GORA, Hotel št. udeležencev: kotizacija: 170 EUR (DDV je vključen), za specializante in k. točke: 12 Ramada Resort 180 upokojence 80 EUR (DDV je vključen), kotizacija za študente 50 EUR (DDV je vključen) vsebina: seminar je namenjen najširšemu krogu strokovnjakov – zdrav- organizator: Združen- prijave, informacije: spletna nikom specialistom in specializantom otroške in mladostniške psihiatrije, je za otroško in mla- prijavnica na spletni strani pediatrom, psihiatrom in drugim zdravnikom, psihologom, socialnim dostniško psihiatrijo ZOMP (www.zomp.si), dodatne delavcem, pedagoškim delavcem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo (ZOMP) informacije na [email protected] ali z otroki in mladostniki z izkušnjo travme [email protected]
Revija ISIS srečanja 7S4trokovnaJunij 2016JUNIJ 2016 16.–17. • SODOBNA KARDIOLOGIJA 2016 kraj: LJUBLJANA, Cankarjev št. udeležencev: 200–300 kotizacija: 150 EUR k. točke: v postopku dom vsebina: redno letno strokovno srečanje Združenja kardiologov Slovenije organizator: Združenje kar- prijave, informacije: z mednarodno udeležbo je namenjeno specialistom in specializantom diologov Slovenije, Štukljeva Združenje kardiologov kardiologije in vaskularne medicine, interne medicine, splošne/družinske cesta 48, 1000 Ljubljana, W: Slovenije, T: 01 43 42 100, medicine ter vsem ostalim zdravnikom in študentom medicine, pa tudi www.sicardio.org E: sasa.radelj@sicardio. medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom org 17. od 9.00 do 20.00 • SIMULACIJA PORODA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: 9–20 kotizacija: 120 EUR (DDV vključen) k. točke: 10 Taborska ulica 8, OSCE, vhod 1 in 2 vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom organizator: Medicinska prijave, informacije: prijave: Romana Grajner, specialistom in specializantom ginekologije in po- fakulteta Univerze v Mariboru, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, 2000 rodništva, zdravnikom specialistom in specializan- Katedra za ginekologijo in Maribor, E: [email protected], informacije: tom družinske medicine, zdravnikom specialistom porodništvo, red. prof. dr. Iztok Romana Grajner, T: 02 234 58 26, F: 02 234 58 20 in specializantom urgentne medicine ter zdravni- Takač, dr. med., svet., doc. dr. kom pripravnikom Faris Mujezinović, dr. med. 17.–18. ob 16.00 • 1. SLOVENSKI MEDNARODNI KONGRES LOGOTERAPIJE IN EKSISTENCIALNE ANALIZE kraj: LJUBLJANA, Uršulinski samostan, Ul. št. udeležencev: 100 kotizacija: 30 EUR k. točke: *** Josipine Turnograjske 8 vsebina: kongres je namenjen zdravnikom, med. organizator: Slovensko logo- prijave, informacije: prijave: E: darka.lapaj- sestram, soc. delavcem, psihologom, pedagogom, terapevtsko društvo – Logos, [email protected], informacije: Urška Turnšek, filozofom in ostalim, ki jih tema zanima Cvijeta Pahljina, dr. med. spec. E: [email protected], T: 031 885 804 psihiatrije, logoterapevtSEPTEMBER 2016 8. ob 15.00 • STROKOVNI SEMINAR MEDICINSKE HIPNOZE S PRIZNANIMA STROKOVNJAKOMA IZ VELIKE BRITANIJE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 50 EUR, za študente k. točke: v postopku Modra dvorana 30 EUR vsebina: strokovni seminar medicinske hipnoze je namenjen organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: zdravnikom, psihologom, zdravstvenim delavcem, psihoterapev za medicinsko hipnozo E: [email protected], infor- tom, študentom medicine, psihologije in biopsihologije Slovenije, prof. dr. Marjan macije: Boni Plut, T: 031 322 207 Pajntar 14. • ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – predavanje kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: da se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in nepra- Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 vičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov 14.–17. ob 9.00 • INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni omejitve kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: mednarodni simpozij je na- menjen vsem zdravnikom, študentom organizator: Slovensko združenje za transplantacije prijave, informacije: prijave: medicine, medicinskim sestram, rent- srca in Center for Advanced Heart Failure, Memorial [email protected], informacije: prof. genskim inženirjem, fizioterapevtom Hermann Heart & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 15. ob 9.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 2 Dunajska c. 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www. zdravnikom in zobozdravnikom Slovenije, Mojca Vrečar domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191
Strokovna Revija ISIS srečan7ja5Junij 2016SEPTEMBER 2016 16.–17. ob 8.00 • PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1, vhod 1–4 št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 320 EUR k. točke: 11 vsebina: 1. delavnica: Oskrba nenadno obolelega odraslega bol- nika, 2. delavnica: Oskrba nenadno obolelega otroka, 3. delavnica: organizator: Medicin- prijave, informacije: prijave: Medi- Oskrba poškodovanca/otroka, 4. delavnica: Množične nesreče/ ska fakulteta Univerze cinska fakulteta UM, Taborska ulica Oskrba dihalne poti, 5. delavnica: Ultrazvok. Strokovno srečanje v Mariboru, Katedra za 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, je namenjeno zdravnikom urgentne medicine, splošne/družinske urgentno medicino, doc. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. medicine (specialistom). dr. Matej Strnad, dr. med. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 5 820, E: [email protected] 26.–29. ob 8.30 • 5. MARIBORSKA ŠOLA PRAKTIČNE ULTRAZVOČNE DIAGNOSTIKE V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: kotizacija: 380 EUR (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanje k. točke: 20 Medicinska fakul- 30 praktični del, in delo s pacienti (učna delavnica), pogostitve med odmori), 120 EUR teta UM 60 teoretični del (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanja in pogostitve med vsebina: učne odmori) delavnice so namenjene gine- organizator: Univerzitetni klinični center Maribor, prijave, informacije: prijave: www.ukc-mb.si (strokovna kologom Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Medicinska srečanja), informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Univer- fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za ginekologijo zitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 in porodništvo, red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., Maribor, E: [email protected], T: +386 2 321 29 40, predsednik F: +386 2 321 28 26, E: [email protected] 28. ob 9.00 • TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična klinika, UKC št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 Ljubljana, Vrazov trg 1, predavalnica (pritličje) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za učiteljem in mentorjem vseh poklicev Vesel Valentinčič izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 30. ob 8.00 • SLOVENSKI SIMPOZIJ O KRONIČNI VNETNI ČREVESNI BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: simpozij o kronični vnetni čre- vesni bolezni je namenjen družinskim organizator: Društvo za KVČB v sodelovanju s prijave, informacije: prijave: zdravnikom, sestram, gastroenterolo- Katedro za družinsko medicino in Slovenskim zdru- E: [email protected], informacije: Dušan gom, stomatologom, dermatologom ženjem za gastroenterologijo in hepatologijo, mag. Baraga, E: [email protected], T: 051 301 147, Darja Urlep Žužej, dr. med., Dušan Baraga dr. med. E: [email protected] 30. ob 8.30 • DRUGA ŠOLA PLJUČNEGA RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut Ljubljana, št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku predavalnica v pritličju stavbe C vsebina: Šola pljučnega raka je namenjena organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: E: slovsin@onko-i. zdravnikom splošne medicine. Namen srečanja radioterapijo in onkologijo SZD in si ali na W: www.sola-pljucnega-raka.si, infor- je pregled diagnostike in zdravljenja bolnikov s Onkološki inštitut Ljubljana, asist. macije: Sabina Lovšin, T: 01 587 95 50, F: 01 587 pljučnim rakom s poudarkom na multidiscipli- dr. Karmen Stanič, dr. med., in 94 16, E: [email protected] narni obravnavi. asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. 30. 9.–1. 10. • INTERNA MEDICINA 2016 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Mod- št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV do 1. k. točke: *** ra dvorana, Dunajska c. 162 septembra, nato 200 EUR + DDV vsebina: strokovno srečanje o novostih iz organizator: Združenje internis- prijave, informacije: prijave: Združenje inter- interne medicine je namenjeno specialistom tov SZD, prim. mag. Primož Vidali, nistov SZD, računovodstvo, Dunajska c. 162, internistom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu dr. med. 1000 Ljubljana, informacije: T: 031 369 711, E: [email protected] 2016 13.–16. ob 14.00 • ČAS IN TRENUTEK – 15. BREGANTOVI DNEVI kraj: PORTOROŽ, Grand hotel št. udeležencev: kotizacija: Možna je udeležba 4 dni (polna kotizacija) ali 2 dni. Višina k. točke: Bernardin, Kongresni center 200 kotizacije je odvisna od datuma prijave (do 15. 6. ali 17 Bernardin do 15. 9.). Podrobnejše informacije o kotizaciji: www.zpsi.si/breganti2016 vsebina: srečanje psihoterapevtov organizator: Združenje psi- prijave, informacije: prijave: Združenje psihoterapevtov Slovenije z mednarodno udeležbo je hoterapevtov Slovenije, Tina Slovenije, Grablovičeva 44 a, 1000 Ljubljana, www.zpsi. namenjeno vsem zdravnikom Sentočnik, dr. med., predsednica si/breganti2016, informacije: Tina Sentočnik, Marjana Organizacijskega odbora Arzenšek, T: 041 677 609, 041 797 229, E: [email protected], E: [email protected]
Revija ISIS srečanja S76trokovnaJunij 2016OKTOBER 2016 17.–20. • 22. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica »stare št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 travmatologije«, Zaloška 2 organizator: KOEDBP IK Ljub- vsebina: podiplomski tečaj za speciali- ljana, dr. Jelka Zaletel, dr. med. prijave, informacije: prijave: od 1. 10. 2016 dalje, zante interne medicine, interniste (ude- E: [email protected], informacije: dr. Jelka Zaletel, dr. leženci naj s seboj prinesejo klinične med., T: 01 522 39 90, E: [email protected] primere s področje diabetologije) 20. ob 9.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 k. točke: 2 EUR vsebina: predavanje/delavnica je organizator: Zdravniška zborni- prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, namenjeno vsem zdravnikom in zo- ca Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 bozdravnikom 20. ob 14.00 • JEŠETOV DAN kraj: LJUBLJANA, Zavod za zdravstveno št. udeležen- kotizacija: 100 EUR, 50 EUR specializanti k. točke: 5 varstvo NIJZ Ljubljana, Zaloška 29 cev: 120 vsebina: podiplomski seminar je na- organizator: Očesna klinika Ljub- prijave, informacije: prijave: tajništvo Očesne klinike menjen oftalmologom ljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Ljubljana, Mirjam Mavec, informacije: T: 01 522 19 00, F: 01 522 19 60, E: [email protected] 20.–22. ob 9.00 • 6. KONGRES PREVENTIVNE MEDICINE kraj: PORTOROŽ, Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR, za člane SPM 180 EUR, specia- k. točke: *** Slovenija, Kongresni center omejeno lizanti 150 EUR, dnevna 120 EUR, udeležba na de- Portus lavnici 50 EUR, za udeležence kongresa 1 delavnica vključena v kotizacijo vsebina: kongres je namenjen vsem organizator: Sekcija za preven- prijave, informacije: prijave: W: www.spm.si, informacije: zdravnikom tivno medicino SZD, prof. dr. Tatjana Berger, E: [email protected] Alenka Kraigher *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja v sektorju za izvedenstvo naslednja prosta delovna • a ktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost mesta: sporazumevanja v tujem jeziku, zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za • 6-mesečno poskusno delo. izvedenstvo II. stopnje v Ljubljani za 2 delavca Prijava mora vsebovati: zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi za • kratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalne izvedenstvo I. stopnje v Kranju in na Jesenicah izobrazbe ter drugih znanj in veščin ter zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za • dokazila o izpolnjevanju pogojev. izvedenstvo I. stopnje v Kranju in na Jesenicah Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje posebne nastop dela po dogovoru. Novim sodelavcem nudimo pogoje: dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. • zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj na e-naslov: [email protected] ali po pošti na naslov: Zavod za • 4 leta delovnih izkušenj, pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska • veljavna licenca zdravniške zbornice, 15, 1518 Ljubljana. • znanje Microsoft Office,
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e7Junij 2016Pomniki medicinskepreteklosti na Slovenskem– 1. delProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF [email protected] zbirke ohranjajo pregled jih, ker do danes še ni bilo možnostirazvoja medicine pri nas. Na Sloven- pridobitve prostorov, strokovne uredi-skem so te zbirke večinoma nastajale tve, institucionalizacije in predstavitvenenačrtno, njihov obstoj pa je plod javnosti. Obstajajo še druge zdrav-stroki predanih posameznikov. Redke stvene, medicinske negovalne, zdra-zbirke so pod okriljem države, druge vstveno-biografske in podobne zbirkeso nastale iz hotenja posameznikov, po Sloveniji v bolnišnicah, zdravstvenihda ohranijo razvojne prototipe zgodo- domovih, regionalnih muzejih in vvinskih artefaktov s svojih področij zasebni lasti. Na pomembno poslan-dela. stvo, ki so ga za stroko in širšo kulturo naroda opravili zdravniki, kažejo števil-Osrednja zgodovinskomedicinska zbir- ne njim posvečene spominske plošče inka v Sloveniji je na Inštitutu za zgodovi- spomeniki. Osrednji bodo predstavljenino medicine Medicinske fakultete Uni- v tem zapisu.verze v Ljubljani. Ta od leta 1934stihijsko zbira najrazličnejše medicinske Leta 1993 je bila v Muzeju novejšepredmete, instrumente in drugo zdrav- zgodovine Celje odprta Slovenskastveno tehniško dediščino z najrazlič- zobozdravstvena zbirka, ki jo je pripravilnejših zdravstvenih področij, del zbirke lastnik, zobozdravnik in zbiratelj prim.pa predstavljajo tudi obsežna zgodovin- Franc Štolfa. Predstavlja tri historičneskomedicinska knjižn ica, fototeka, zobozdravstvene ordinacije, razvojmedicinska dokumentacija, odličja idr. zobozdravstvenega laboratorija inVendar je ta zbirka v veliki meri v depo- obsežen instrumentarij.Iz muzejske zbirke Inštituta za zgodovino medicine: slike z leve prikazujejo historične predmete na teme: ranocelništvo, okulistika, kirurgija,anestezija in dentalna medicina (kompozicije pripravila Zvonka Zupanič Slavec, foto: Dragan Arrigler).
Revija ISIS medicineI7z8zgodovineJunij 2016Uvod nostne knjižne razstave, kot je bila vsem medicinskih knjig iz zapuščine npr. »Skrito znanje: knjižne dragoce- dr. Marka Gerbca (1658–1718) (3). Zdravstvene stroke s svojimi nosti iz zbirk ljubljanskih specialnih Tudi Narodna in univerzitetnazbirkami skrbijo za ohranjanje snovne knjižnic (1) leta 2013 v Narodnem knjižnica ima dragoceno zbirkodediščine. muzeju, prikazujejo dragoceno histo- starih medicinskih knjig. Leta 2015 so rično medicinsko knjižno zbirko z razstavo »Ko mrtvi žive uče – anato- Inštitut za zgodovino medici- Inštituta. Zbirko, ki je bila v lasti mija skozi čas« pokazali na bogatone Medicinske fakultete Univer- družine Mayer, je Medicinska fakulte- anatomsko zbirko starih knjig pri nasze v Ljubljani (MF UL) ima lastno ta odkupila za potrebe Inštituta leta (4). Medicinske knjige so shranjene šemedicinsko zbirko. Sestavljajo jo 1949 oz. 1950 preko antikvariata (2). v knjižnici Frančiškanskega samo-različni predmeti, ki prikazujejo Inštitut si že leta prizadeva za institu- stana v Ljubljani, Knjižnici Petrarazvoj zdravstvenih pripomočkov, cionalizacijo zbirke v Slovenski Pavla Glavarja v Komendi (5), vaparatur, laboratorijske opreme, zdravstveni muzej. Frančiškanskem samostanu v Kamni-prototipov različnih protez idr. V ku in še kje. Številna medicinska delazbirki so zgodovinski diagnostični Ta zapis sicer ne prinaša popolne- teh knjižnic je popisal dolgoletnipripomočki (stetoskopi, merilniki ga pregleda bolnišničnih oz. drugih direktor NUK-a prof. Jaro Dolarkrvnega tlaka, mikroskopi), prvi javnih zdravstvenih zbirk, kaže pa na (1911–1999).endoskopi (otoskopi, oftalmoskopi, velik pomen lokalnega okolja, kilaringoskopi), rentgenske aparature varuje korenine medicinske stroke, Slovenski muzeji med drugimitd. Sestavljajo jo historični njene protagoniste, razvoj ustanov, hranijo fototeke zdravstva (Naro-terapevtski in rehabilitacijski opreme in drugega. dni muzej, pokrajinski muzeji).pripomočki: prototipi prvih zdravil Lapidarij Narodnega muzeja hraniin obvezilnega materiala, injekcijski Pomniki zdravstvene zaobljubni kamen prvega znanegapribor, aplikatorji za zdravila, pripra- preteklosti zdravnika na slovenskih tleh, Peticiu-ve za narkozo, respiratorji, radijske sa Technicusa. Napis na kamnu seobsevalne doze, kirurški pripomočki, Slovenske samostanske knjiž glasi: Sacr(um) / Aesculapio /porodne klešče… Pomemben del nice imajo v svojih zbirkah nemalo L(ucius) Peticius Techni(cus) /medicinske dediščine je tesno pove- medicinskih del. Z njimi je posebej Med(icus). V zdravilišču v Rimskihzan s tehniko. Obsega sterilizacijske bogata Semeniška knjižnica v Toplicah so našli iz antičnega časaaparate, elektrokardiografe, radiolo- Ljubljani, ki hrani okoli 400 pred- kamnito ploščo tamkajšnje vojaškeške predmete in druge naprave.Medicinsko zbirko sestavlja različna Mesto prve slovenske civilne bolnišnice v Ljubljani na Slovenski cesti nasproti kavarnedokumentacija (zdravniške diplo- Evropa, ki jo je leta 1895 porušil potres, je Inštitut za zgodovino medicine MF UL letame, študijski indeksi, pisma znanih 1995 obeležil s spominsko ploščo. Odkrila sta jo Zvonka Zupanič Slavec in podžupanzdravnikov, rokopisi predavanj), Ljubljane Anton Colarič.slikovno gradivo (fotografskeplošče, fotografije, diapozitivi, digital-ni fotoarhiv), fototeke iz praktičnemedicine, ordinacij, bolnišničnega interenskega dela, zbirke osebnosti,zdravstvenih ustanov, tehničneopreme itd. Hranijo tudi historičnoknjižnico, večino medicinskih knjigslovenskih zdravnikov, slovenskamedicinska biografska gradiva,različna odlikovanja, kipe, epolete,značke ter visoka priznanja zdravni-kom in ustanovam. Del zbirke jerazstavljen v prostorih Inštituta zazgodovino medicine, večina pa jeshranjena v depojih na Medicinskifakulteti v Ljubljani in je delomapredstavljena ob različnih priložno-stih in jubilejih, eksponati pa soslikovno pogosto prikazani v inštitut-skih objavah, predstavljeni na preda-vanjih in podobno. Prav tako prilož
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e9Junij 2016bolnišnice, kjer je delno ohranjen različna računalniška gradiva, kljub maja 2004 v Državnem arhivu Repu-napis Valetud (valetudinarium praktični uporabnosti in hitri poveza- blike Avstrije na Dunaju razstavil– vojaška bolnišnica). Prirodoslovni vi med diagnostiko, terapijo in rehabi- svoje dragocene medicinske ekspona-muzej Slovenije hrani herbarijsko litacijo, morebiti ne bodo tako obstoj- te in dokumente, ki kažejo na historič-in minerološko zbirko Baltha- na. no povezavo med Slovenijo in Avstri-sarja Hacqueta (1739–1815), ki jo je jo. Razstava »Slovensko-avstrijskeuredil med dvajsetletnim bivanjem na Regionalne zbirke kažejo, kako medicinske povezave«, soavtorjevSlovenskem (1766–1787). Ob dvesto- pomembno je zdravstvo za vsako Zvonke Zupanič Slavec in zgodovinar-letnici odhoda velikega humanista iz okolje. Slovenske bolnišnice o ja Dušana Nećaka, je tam več mesecevSlovenije so leta 1987 označili pročelje svoji pretekli dejavnosti pripravljajo promovirala slovensko medicinskohiše na Gornjem trgu 4 v Ljubljani, stalne ali občasne razstave. Ljubljan- znanje (11).kjer je bival, in vanj vgradili spomin- ski univerzitetni klinični centersko ploščo z reliefno upodobitvijo (UKCL) ima po svojih klinikah več V osrednji avli UKCL so bronastiHacquetovega portreta. Izdelal jo zbirk, velikokrat se s slikovno opremo portreti povojnih protagonistovje akad. kipar Albin Ambrožič (6). na vidnih mestih spominjajo svojih slovenske medicine, akademikov:Podobne pomnike zdravstvene prete- ustanoviteljev in vodij ter sodelavcev. kirurga Božidarja Lavriča (1899–klosti hranijo tudi druge slovenske Klinične zbirke so večinoma nastale 1960, akad. kipar Marjan Keršič),ustanove. V okviru Fakultete za nenačrtno, na pobudo posameznikov, internista Igorja Tavčarja (1899–naravoslovje in tehnologijo Univerze v ki jih je zanimala zgodovina stroke, in 1965, akad. kipar Stane Jarm), gine-Ljubljani hranijo na njihovem oddel- prikazujejo različne izseke iz njene kologa in porodničarja Pavla Lunač-ku za izobraževanje in informatiko del preteklosti. Travmatologi imajo tako ka (1900–1955, akad. kipar Peterlaboratorijske opreme Nobelo- razstavljene nekatere kirurške instru- Černe) in čeljustnega kirurga Francavega nagrajenca za kemijo iz leta mente, ginekologi svoje dragocene Čelešnika (1911–1973, akad. kipar1923, zdravnika in biokemika, rojene- prve babiške in porodniške učbenike, Marjan Keršič). Odkriti so bili obga v Ljubljani, Friderika (Fritza) kardiologi zbirko srčnih spodbujeval- odprtju stavbe kliničnega centra, 29.Pregla (1869–1930). nikov skozi čas, infektologi prva novembra 1975 (12). Ob njih so v železna pljuča pri nas, otorinolaringo- devetdesetih letih 20. stoletja name- Veliko zdravstvene dokumen- logi imajo prikazane temeljne opera- stili maketo partizanskih bolnišnic natacije je zbrane v slovenskih arhi- tivne načine zdravljenja v prvih Slovenskem med drugo svetovnovih. Najobsežnejši fond je v Držav- desetletjih 20. stoletja, ponekod imajo vojno, ki pa je izginila neznano kam.nem arhivu RS v Ljubljani, z ob vhodih kipe protagonistov ipd. V avli Stomatološke klinike UKCL jeregionalno zdravstveno dokumentaci- Historiat ljubljanske bolnišnice bila leta 1996 odkrita skulpturajo pa se srečujemo v njegovih območ- je bil ob njeni 225-letnici (ustanovlje- začetnika znanstvenega zobozdravstvanih enotah. Četudi je bila zdravstvena na 1786) postavljen kot stalna razsta- pri nas prof. dr. Jožeta Rantadokumentacija običajno skrbno va v sodelovanju z Inštitutom za (1896–1972) (13). Njegov kip najde-urejana, pa pogosto ni ohranjena. zgodovino medicine v osrednji avli mo prav tako v rojstnem Godešiču priPomanjkanje urejene zakonodaje na (7). Na njih je prikazana razvojna pot, Škofji Loki (avtor: akad. kipar Tonetem področju je namreč privedlo do ki jo je skozi dve stoletji prehodila Logonder). Plastika utemeljiteljaizgube številnih arhivov. Ob selitvi medicina na Slovenskem (8). Ponos gerontologije na Slovenskem prof. dr.ljubljanske kirurške klinike iz stare UKCL predstavlja nova stavba iz leta Bojana Accetta (1922–2007) jestavbe na Zaloški cesti 2 v novo stavbo 1975, ki ji je bila posvečena velika pred Centrom starejših Trnovo naUKC Ljubljana med leti 1970 in 1975 razstava ob njeni 35-letnici (9). Tudi Barjanski cesti v Ljubljani (avtor:je bil npr. uničen velik del tamkajšnje- razstava »Ljubljanska kirurška klinika akad. kipar Mirsad Begić). V Zavoduga kirurškega arhiva. Najstarejše skozi čas«, ki so jo pripravile medicin- RS za transfuzijsko medicino imajoknjige kirurških protokolov pa je ske sestre v sodelovanju z Inštitutom doprsni kip prvega slovenskegavendarle ohranil Inštitut za zgodovino za zgodovino medicine v letu 2009, je patoanatoma, pri katerem je bila prvičmedicine MF UL. postala stalna, saj so njeni deli razsta- na svetu odkrita krvna skupina B, vljeni na posameznih kirurških prof. dr. Janeza Plečnika (1875– Sodobni čas z računalniškim kliničnih oddelkih (10). V avli UKCL 1940) (14). Na Kliničnem inštitutu zaarhiviranjem predstavlja nov izziv pa ima osebje zdravstvene nege svojo radiologijo UKCL so ob 100-letniciza ohranjanje zdravstvene dokumen- stalno vitrino. rentgenskih žarkov postavili bronastitacije, vendar bo šele časovna odmak kip odkritelja Wilhelma C. Röntgena.njenost pokazala, kakšna bo obstoj- S slovensko medicinsko ustvarjal- Pred kapelo UKCL stoji prav takonost arhivov z uporabo novih nostjo se Slovenci predstavljamo tudi bronasta portretna plastika zdravnikatehnologij. Egipčanski papirusi, v mednarodnem prostoru. Inštitut za in misijonarja dr. Janeza Janežaohranjeni skozi tisočletja, pričajo o zgodovino medicine MF UL je ob (1913–1990, akad. kipar Evgennjihovi trajnosti, bati pa se je, da vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Revija ISIS medicine8Iz0zgodovineJunij 2016Celjska splošna bolnišnica ima v preddverju od leta 2007 postavljen muzejski prikaz Mihaela Kamina (1898–1944),svojega razvoja, ki ga je pripravila dr. Marija Počivavšek. Na sliki sta bolniška in ustreljenega kot talca 29. 1. 1944 voperacijska soba (vir: Muzej novejše zgodovine Celje, foto: Jana Špendl). Kovorju pri Tržiču.Guštin), ki je preživel svoje bolniku 1960, akad. kipar Janez Boljka). Celjska splošna bolnišnicaposvečeno zdravniško in misijonarsko Slednji je kot ftiziolog in razmišljujoči ima od leta 2007 na ogled muzejskiživljenje na Kitajskem in Tajvanu (15). intelektualec pisal medvojni dnevnik, prikaz razvoja bolnišničnega živ-Skulptura dr. Petra Držaja (1913– ki je izšel leta 2007 (17). Po kirurgu ljenja in dela. Stalna razstava je bila1944) je v avli ljubljanske bolnišnice, dr. Francu Dergancu ml. (1911– za javnost odprta ob 120-letniciki nosi njegovo ime (avtor: kipar 1973) se imenuje bolnišnica v Novi regionalne bolnišnice in prikazujeAnton Sigulin, odkrit leta 1968), drugi Gorici, po zdravniku in politiku dr. historično bolnišnično okolje, bolni-spomenik pa je v Malih Češnjicah v Jožetu Potrču (1903–1963) bolni- ško sobo, uniformirano osebje,Tuhinjski dolini, kjer je padel med šnica na Ptuju, po specialistu socialne operacijsko sobo ter najrazličnejšedrugo svetovno vojno (avtor: akad. medicine in pomembnem organiza- medicinske negovalne, laboratorij-kipar Janez Pirnat) (16). V preddverju torju javnega zdravstva dr. Adolfu ske in tehnične predmete. Obisko-golniške bolnišnice pa sta plastiki Drolcu (1914–1985) (18) pa zdrav- valcem kaže, kako se je bolnišničnotamkajšnjih vodilnih ftiziologov: prof. stveni dom v Mariboru. V avli ljub- zdravljenje spreminjalo skozi časdr. Roberta Neubauerja (1895– ljanskega zdravstvenega doma Moste (avtorica: dr. Marija Počivavšek)1969, akad. kipar Janez Pirnat) in - Polje sta od leta 1965 spominska (19). Univerzitetni kliničniprim. dr. Tomaža Furlana (1901– plošča in doprsni kip psihiatra dr. center Maribor (UKCM) ima ob pomembnih jubilejih v avli svoje osrednje stavbe občasne razstave iz bolnišnične tradicije. Podobno je jeseniški zgodovinar dr. Marko Mugerli s sodelavci Gornjesavskega muzeja Jesenice v letu 2015 pripravil pregledno razstavo o razvoju zdrav- stva na Jeseniškem, ki je bila sprva na ogled v Kosovi graščini, nato pa je dobila mesto v prostorih Splošne bolnišnice Jesenice (20, 21). Delavci Pomurskega muzeja v Murski Soboti so pripravili razstavo farmacevtske zbirke v beltinškem gradu. Prekmurski zbiralec anestezi- olog dr. Nikolaj Szepessy iz druži- ne z lekarniško tradicijo je z dolgole- tnim zbiranjem zanamcem ohranil bogato prekmursko medicinsko-far- macevtsko zbirko. Stalna razstava »Zgodovina zdravstva v Pomur- ju« se bo še dopolnjevala. Farmacevtski postavitvi bo sledilaIz zobozdravstvene zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje, prvič postavljene leta 1993, prenovljene 2004 (vir: Muzej novejše zgodovine Celje,foto: Gregor Katič).
Iz zgodovine Revija ISIS medicin8e1Junij 2016V avli Medicinske fakultete v Ljubljani od leta 2012 okoli 50 portretov njenih prvih učiteljev kaže na fakultetno zavedanje vloge učiteljev, ki sofakulteto naredili kakovostno, njene diplomante dobro izšolane in v svetu priznane. Naslikal jih je Henrik Krnec (foto: Zvonka Zupanič Slavec).Modri salon UKCL je od leta 2014 opremljen s slikami prvih stavb ljubljanske bolnišnice, na pionirja slovenskega zobozdravstvadeli slikarja Henrika Krnca (foto: Zvonka Zupanič Slavec). prof. dr. Jožeta Ranta (1896–1972), prikazoval pa je njegov instrumenta-zgodovinskomedicinska predstavitev Hlavatyja (1897–1982) (24), veliko rij, knjige in dokumente. Leta 1991 jezatiranja trahoma, katerega prostorov Inštituta za patologijo pa prim. Franc Štolfa zobozdravstvenoprotagonist je bil oftalmolog dr. Jože ročno risane barvne slike mikro- zbirko predal Muzeju novejšePečan (1901–1962). Szepessyjevi skopskih preparatov iz sredine 20. zgodovine v Celju, kjer je od letapredniki so leta 1889 ustanovili stoletja, delo akad. slikarke Smilja- 1993 na ogled kot stalna zbirka, ki jelekarno v Beltincih (22). ne Didek, ki so prave umetnine leta 2004 pridobila 200 m2 velik (25). stalni razstavni prostor v novozgraje- Preddverje stavbe ljubljanske nem krilu muzeja. Postavila sta jomedicinske fakultete na Korytkovi Zobozdravstvena prim. Franc Štolfa in dr. Marijaulici krasi okoli 50 portretov zbirka Počivavšek, kustosinja muzeja. Jeprvih učiteljev popolne Medi- edina slovenska javna zbirka starihcinske fakultete. Zbirko je idejno Prvič so bili stari zobozdravstveni zobozdravstvenih instrumentov,pripravila Zvonka Zupanič Slavec, instrumenti, pripomočki in oprema pripomočkov in opreme, ki v trehnaslikal pa slikar Kulturno-umetni- razstavljeni leta 1990 v Celju, zahva- zobnih ordinacijah in enem laborato-škega društva Kliničnega centra in ljujoč donacijam posameznikov, riju prikazuje razvoj zobozdravstvaMedicinske fakultete (KUD KC in predvsem zobozdravnika prim. skozi zgodovinska obdobja (27).MF) Henrik Krnec. Osrednja kongre- Franca Štolfe (1932–2012) (26).sna soba UKCL, Modri salon, je Odprtje razstave je bilo na dan sv. V zobozdravstveni zbirki soopremljena s slikami prvih stavb Apolonije (9. februarja 1993), zašči- predstavljeni različni zgodovinskiljubljanske bolnišnice, ki so tnice zobobolnih. Prva zbirka je instrumenti: pelikani, ki so dobilinastale v istem avtorskem tandemu prikazovala udeležbo zobozdravstve- ime po podobnosti vrha instrumenta(23). Številne prostore nove stavbe nih delavcev v NOB, poseben del in kljuna ptice, različice pelikana zMF UL krasijo akvareli z zdravstveno zbirke pa je bil predstavljen v spomin dvema krakoma za izdiranje zob izvsebino zobozdravnika dr. Roberta obeh čeljusti, različne klešče za izdiranje zob. Med instrumenti so tudi dvigala za dviganje sekalcev, podoč- nikov in zobnih korenin ter ključi za izdiranje zob. Slednje so po letu 1770 začeli izdelovati z dvojno ukrivljeno- stjo, s čimer se je zmanjšala možnost poškodbe sosednjih zob. Razstavljene vijake za ekstrakcijo zaostalih korenin so iznašli v začetku 19. stoletja: uvili so jih v korenino in jo izvlekli. V istem času so izdelali klešče z ukrivljenima kljunoma, oblikovanima po posame-
Revija ISIS medicineI8z2zgodovineJunij 2016znem zobu. Med predmeti so še različ- Ani v Slovenskih goricah odprli ve. Zdrav Vestn 2004; 73: 783–6.ni skalpeli, grabljice, žličke, brizge začiščenje žepkov in kopica drobnega spominsko sobo, posvečeno domačinu 12. Zupanič Slavec Z. Zasnove kliničnegaraznolikega orodja in instrumentov.Ker je bila lepota zob od nekdaj zdravniku dr. Romanu Lesniki centra Ljubljana in njegove nove stavbe:pomembna, so predstavljeni tudipripomočki za čiščenje zob in ustne (1898–1975), ki je svoje strokovno ob 35-letnici odprtja nove stavbe (1975–votline, za odstranjevanje zobne- 2010). Isis 2010; 19 (11): 77–82.ga kamna, zobna ogledalca, poslanstvo opravljal v Mozirju in popilice, različne zobne krtačke, 13. Vulikić V. ur, Zupanič Slavec Z. ur.prašek za zobe, zobotrebci in podob- vsej Savinjski dolini (34). V Solčavi je Profesor dr. Jože Rant – organizatorno. Pomemben del predstavitve je slovenskega zobozdravstva : spominskiposvečen zobni protetiki in njene- ohranjena zbirka lokalnega ljudskega simpozij ob stoletnici rojstva prof. dr. J.mu razvoju, umetn im zobem in Ranta. Ljubljana: Inštitut za zgodovinorazličnim zobnim nadomestkom skozi zdravilca in »bukovnika« Vida Strgar-čas. Posebna pozornost je posvečena medicine Medicinske fakultete, 1997.zobni vrtalki, ki je revolucionirala ja - Fide (35).zobozdravs tveno delo in se skozi 20. 14. Prijatelj A. 80 let Medicinske fakultete –stoletje izjemno spremenila, od nožne Se nadaljuje.vrtalke iz začetka 20. stoletja do Janez Plečnik, anatom in »prvi nosilecelektrične v letu 1925 in sodobnih Opombe in literatura: krvne skupine B«. Isis 1999; 8 (4): 103–5.zobnih turbin. Historične zobneordinacije kažejo, kako hitro se je v 1. Vavtar M et al. Skrito znanje: knjižne 15. Zupanič Slavec Z. Dr. Janez Janežzadnjem stoletju spreminjala zoboz- dragocenosti iz zbirk ljubljanskihdravstvena oprema in koliko majhnih specialnih knjižnic: občasna razstava v (1913–1990) – tajvanska legenda dr.korakov je bilo treba narediti, da je Narodnem muzeju Slovenije na Metelko-prišla do današnje stopnje razvoja vi v Ljubljani, 6. 11.–8. 12. 2013. Ljub- Fana: kirurg misijonar – dobrotnik(28). ljana: Sekcija za specialne knjižnice, 2013. 100.000 kitajskih bolnikov: ob 100-letni- Naj omenim še nekaj zbirk, ci rojstva. Isis 2013; 22 (5): 54–60.posvečenih posameznim slovenskim 2. Družina Mayer je imela grad v Ložah vzdravnikom. Zbirka zdravnika in Vipavski dolini. Pripadale so ji tri 16. Zupanič Slavec Z. Bolnica dr. Petrapisatelja dr. Lojza Kraigherja generacije zdravnikov, morebiti tudi(1877–1959), ki je bil med ustanovite- padarjev in ranocelnikov, ki so zbirali Držaja v Ljubljani. Od gradu Jama dolji ljubljanske medicinske fakultete, je medicinske knjige. Iz nje izvira tudi prvaohranjena in razstavljena v pokrajin- slovenska doktorica znanosti na slovenski gospodinjske šole in bolnišnične ustano-skem muzeju v Postojni (29). Po njem univerzi, kemičarka dr. Ana Mayer, ve. Isis 2013; 22 (4): 40–3.se imenuje Kulturno-umetniško poročena Kansky (Bila je tudi prvi 17. Kovačič Peršin P (ur.). Spomini dr.društvo Kliničnega centra in Medicin- promovirani doktorand Univerze v Tomaža Furlana, zdravnika za tuberku-ske fakultete v Ljubljani, saj je bil Ljubljani. V Kronološkem registru lozo in krščanskega socialista. Ljubljana:zdravnik in umetnik, pisatelj (30). doktorjev znanosti Univerze v Ljubljani jePodobno Kulturno-umetniško društvo vpisana kot Anka Mayer, pod št. 1, leto Nova revija, 2007.je imelo tudi Slovensko zdravniško 1920). 18. Kancler K. Drolc, Adolf. V: Enciklopedijadruštvo v času predsedovanja prof. dr.Antona Dolenca (1930–2013), imeno- 3. Smolik M. Semeniška knjižnica. Celje: Slovenije. Zv. 16. Ljubljana: Mladinskavalo pa se je po zdravniku in dramati- Celjska Mohorjeva družba: Društvoku dr. Slavku Grumu (1901–1949) Mohorjeva družba; Ljubljana : Bogoslov- knjiga, 2002. p. 47.(31). Zdravniku in pisatelju dr. Dani- no semenišče, 2010. 19. Počivavšek M, Zakošek I. Predanilu Lokarju (1892–1989) so v rodniAjdovščini leta 2012 prav tako posta- 4. Zupanič Slavec Z, Svoljšak S. Ko mrtvi življenju – 120 let splošne bolnišnicevili spominsko ploščo in odprli spo- žive uče: anatomija skozi čas: ob Celje. Razstava v Splošni bolnišnici Celje,minsko sobo. Podobno je v Divači leta petstoletnici rojstva začetnika znanstve-1989 dobil svojo plastiko domačin ne anatomije Andreasa Vesaliusa 29. 11. 2007.psihiater in pisatelj dr. Bogomir (1514–1564). Ljubljana: Narodna inMagajna (1904–1963, avtor: Bojan univerzitetna knjižnica, 2015. 20. Hrastar N. Jeseniško zdravstvo praznuje.Štokelj) (32, 33). Leta 2014 so pri Sv. Isis. 2015; 24 (7): 76–7. 5. Demšar V. Glavarjeva knjižnica v Komendi. Kronika – časopis za slovensko 21. Mugerli M, Lačen Benedičič I. Zgodovina krajevno zgodovino 1977; 25: 177–83. zdravstva na Jesenicah: katalog razstave. 6. Milčinski J. Govor predsednika SAZU, Jesenice: Gornjesavski muzej, 2015. akad. Janeza Milčinskega ob odkritju plošče Belsazarju Hacquetu na hiši Gornji 22. Zgodovina zdravstva v Pomurju [inter- trg 4 v Ljubljani. Zdrav Vestn 1987; 56: net]. Pomurski muzej Murska Sobota; 499. 2013 [citirano 8. 10. 2015] Dosegljivo na: 7. Zupanič Slavec Z. Ljubljanska bolnišnica skozi čas: strokovna razstava ob 225-le- http://www.pomurski-muzej.si/razstave/ tnici bolnišnice in 53-letnici nove stavbe Kliničnega centra. Isis 2013; 22 (4): 102. zunanje-zbirke/zgodovina-zdravstva 8. Jaunig S, Zupanič Slavec Z, Vrhnjak S. 23. Zupanič Slavec Z. Henrik Krnec, slikar Univerzitetni klinični center Ljubljana: od civilne bolnišnice do klinike (1786– prvih zdravstvenih stavb osrednje 1970). Razstavni plakati. Ljubljana, 2012. Slovenije. Isis 2014; 23 (3): 86–7. 9. Zupanič Slavec Z, Jaunig S, Vrhnjak S. 24. Plesničar S, Zupanič Slavec Z. Dr. Robert Univerzitetni klinični center Ljubljana: ob 35-letnici nove stavbe (1975–2010). Hlavaty (Trst 1897–Ljubljana 1982) ob Razstavni plakati. Ljubljana, 2010. stoletnici rojstva. Zdrav Vestn 1998; 67 10. Plančak M, Mrak Z, Zupanič Slavec Z. (7–8): 445–6. Ljubljanska kirurška klinika skozi čas: razstava fotografij z otvoritvijo 30. 7. 25. Haring G, Zupanič Slavec Z. Lepota 2009. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, 2009. mikroskopskega sveta v umetniški 11. Pintar L. Vtisi z razstave na Dunaju. upodobitvi: razstava medicinske ilustra- Slovensko-avstrijske medicinske poveza- torke Smiljane Didek. Isis 2000; 9 (1): 101–2. 26. Zupanič Slavec Z. Franc Štolfa – Mišo (1932–2012). Isis 2012; 21 (4): 62–3. 27. 27. Štolfa F. Zbirka starih zobozdravstvenih instrumentov, pripomočkov in opreme v Muzeju novejše zgodovine v Celju. Zobozdr Vestn 2005; 60 (3–5): 317–8. 28. Štolfa F. Slovenska zobozdravstvena zbirka. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 1993. 29. Zupanič Slavec Z. Dr. Lojz Kraigher (1877–1959) – pisatelj, zdravnik, politik. Isis 2009; 18 (8–9): 48–53. 30. Zupanič Slavec Z, ur. Ars medici 2009: ob 30-letnici Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher: (1979–
Iz zgodovine Revija ISIS medicin8e3Junij 2016 2009). Ljubljana: Kulturno-umetniško za zgodovino zdravstvene kulture 34. Borko E. Dr. Roman Lesnika (1898–1975) društvo Kliničnega centra in Medicinske Slovenije, 2001. in njegova spominska soba pri Sveti Ani. Isis 2014; 23 (6): 44–6. fakultete dr. Lojz Kraigher; Znanstveno 32. Kostnapfel J. Prim. dr. Bogomir Magajna 35. Zupanič Slavec Z. Iz korenin ljudske (1904–1963). Zdrav Vestn 1990; 59: medicine do znanstvene medicine : društvo za zgodovino zdravstvene kulture predavanje ob 140. obletnici zapisa 43–4. solčavskega bukovnika in zdravilca Vida Slovenije, 2010. 33. Kraji.eu. Dr._Bogomir_Magajna – kip v Strgarja - Fida z naslovom Zdravje31. Zupanič Slavec Z. Iz rok v roke, iz roda v bolnikov. Logarska dolina: 20. 5. 2007. Divači [internet]. Kraji.eu; 2015 [citirano rod: Slovensko zdravniško društvo in njegovi predsedniki: ob 140-letnici 4. 2. 2016]Dosegljivo: http://kraji.eu/ ustanovitve. Ljubljana: Slovensko slovenija/divaca/DSC_0199_divaca_dr_ zdravniško društvo; Znanstveno društvo bogomir_magajna/slo. Junijsko Goran Vojnović Boris A. Novak branje Figa Vrata nepovrata [email protected] – Čas očetov Beletrina, 2016Matjaž Lunaček Založba Goga, 2015Beatus ille qui …Beletrina, 2015Literarni prvenec Matjaža Lunačka Figa je roman prepletajočih se Na videz nenavaden ep izpod peresaBeatus ille qui … je zbirka kratkih zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni Borisa A. Novaka je veličasten inzgodb, literarnih slik – raznolikih, in Safetu ter Jadranu in Anji. In čudovit opus obsežnih rim in pesmi.vendar tematsko povezanih. Prota- drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz Izšla je že prva knjiga Zemljevidigonisti so neobičajni ljudje, mesto- mozaika zgodb sestavlja veliko domotožja, sedaj pa predstavljamoma dobijo svoj glas tudi živali, zgodbo povezav med njimi, da bi še Čas očetov, kjer v ospredjedogajanje se giblje od posnetkov razumel svojo. Ker ne razume, zakaj stopijo zgodbe o turbolentnem časuresničnosti do fantazije. Osredinjajo je Anja odšla iz njunega skupnega okoli obeh svetovnih vojn na slo-se na ključne, prelomne trenutke v življenja, si poskuša razložiti, zakaj venskih tleh. Začuti se strah, milino,življenju, ki vsakdan nepričakovano je, domnevno s pomočjo sumljive prijateljstvo, ljubezen, sovraštvo,povišajo na raven brezčasja. Avtor stekleničke zdravil, odšel njegov brutalnost, vse se zliva v ostrase na izviren način dotika proble- dedek Aleksandar. Poskuša razume- občutenja, kar daje temu obdobjumatike medosebnih odnosov in ti odhajanje babice Jane, razkroj svojevrstno razsežnost in ga na nekvečnih vprašanj o smrti, ljubezni in njenih spominov, njeno pozabo, način oživlja ... Kot pravi založnik,posameznikovi svobodi. njeno življenje v svetu demence. »Čas očetov je slovenska Vojna in Jadran sestavi veliko zgodbo prete- mir« in je vznemirljivo branje klosti, da bi razumel svojo seda- pozabljenih junakov, družinskih njost. Ko pa je zgodba sestavljena, zgodb, dogodkov, ki so morda vzroki pojasnjeni, povodi osmišlje- zdrsnili iz našega kolektivnega ni in motivi razkriti, spozna, da nas spomina. V letu 2016 ga bo zaključi- preteklost ne odvezuje odgovornosti la tretja knjiga, Bivališča duš. za prihodnost. Izjemen dosežek našega velikega pesnika.
Revija ISISO84bletnicaJunij 2016Srebrni jubilej medicinskegaorkestra Camerata medicaPavle Košorok Glasbeno udejstvovanje slovenskih zdravni- V naslednjih letih so ob kvartetu nastopali šekov ima že dolgoletno tradicijo, ki jo je spodbudil drugi glasbeniki: Kirurški trio, Mariborskiprof. Lenart kot kulturni dogodek ob zaključku zdravniški kvartet, dr. Lindtner in še drugiPlečnikovih dni. Prva glasbena skupina, ki je posamezniki, ki so čutili veselje do glasbe, medsodelovala in iz katere izhaja tradicija godalnih njimi tudi solo pevci in instrumentalisti, ki sokomornih skupin, je bil Kvartet Mašera. Kvartet je izvajali zahtevnejše skladbe.nastal kar v domači hiši – na Inštitutu za patologi-jo MF, in deloval sedem let. Mentorji kvarteta so Po prenehanju delovanja kvarteta sta violistbili: prof. Čenda Šedlbauer, prof. Srečko Zalokar, in čelist nekdanjega kvarteta, otroški nevrologprof. Primož Lorenz. Občasno je s kvartetom Igor M. Ravnik in patolog Janez Jančar, ob velikinastopal tudi pianist prof. Kornhauser, ki je tako pomoči pokojne gospe Jožice Jančar, začelazasedbo poimenoval Kvintet Pro medico. uresničevati načrt, da bi sestavili komorni orkester. K skupnemu muziciranju sta vabila
Revija ISIS Obletnic8a5Junij 2016kolege zdravnike, druge zdravstvene Orkester sodeluje tudi na strokovnih skupaj doživijo nekaj lepega in se podelavce, študente medicine in tiste, ki sestankih in drugih prireditvah koncertu še dolgo družijo.imajo radi glasbo. Mnogi so sprva zdravstvenih delavcev, rad pa razvese-pomagali tudi organizacijsko. Veliko li tudi bolnike v Univerzitetnem Da delovanje orkestra Cameratazavzetost sta pokazala violinist Kvar- kliničnem centru v Ljubljani. medica ne bi ostajalo samo v spominuteta Mašera dr. Miha Benedik in poslušalcev, sta bili ob 10. in 20.kolega Bogdan Lorber. Prvi mentor in Naši nastopi so redno v okviru obletnici orkestra posneti plošči zdirigent mladega orkestra je bil prof. Plečnikovih dni. Samostojni letni glasbenim programom, iz katerihFranci Rizmal, vmes je pomagal tudi koncert imamo v Ljubljani, posebej pa odmeva glasba preteklih let ter nampokojni prof. Ciril Škerjanec. Prof. se veselimo tudi nastopa v Polhovem govori o prizadevanjih članov orkestraRizmal je zaradi službenih obveznosti Gradcu in Celju. Sicer je bilo v 25-le- in njihovem veselju do glasbe. Obprepustil vodstvo orkestra Andreju tni zgodovini orkestra že veliko 25-letnici orkestra, ki jo praznujemoOžbaltu, ki je orkester vodil do leta nastopov širom Slovenije. Tako smo letos, je bil posnet nov CD z najnovej-2009. Od takrat ga vodi prof. Franc muzicirali v Rogaški Slatini, Logatcu, šimi skladbami in nastopi solistov, kiAvsenek. Slovenski Bistrici, v gradu Snežnik in nas bodo spominjali na naše skupno gradu Bogenšperk, v Zelšah, Ribnici, delo in bodo spodbuda tudi za delo Orkester Camerata je bil prvi Sežani, Portorožu, Radovljici, Kopru, vnaprej. Mladi zdravniki in študentiansambel, ki se je predstavil na Kranju in na Bledu. Posebej smo bili medicine, ki so se nam pridružili vpoletnih prireditvah »Poletje v Stari počaščeni s povabilom v Piran v času zadnjih letih, bodo nosili štafetnoLjubljani«. Nastopi so bili sprva v obletnice Tartinijevega rojstva. palico naprej. Želimo si samo, da bicerkvi sv. Florjana, kasneje pa v cerkvi svojo dirigentsko paličico s takšnimsv. Jakoba, ki je bila večja. Prof. S hvaležnostjo se spominjamo navdušenjem kot sedaj še dolgo vodilKornhauser je kasneje ustanovil svojo tudi vseh poklicnih glasbenikov, ki naš sedanji dirigent prof. Francezasedbo Kvintet Pro medico, ki je nam občasno pomagajo pri izvajanju Avsenek.aktivno sodeloval v kulturnem dogaja- zahtevnejših programov. Posebnanju Ljubljane in Medicinske fakultete. zahvala gre prof. Vildani Repše, ki je Skupaj se bomo lahko veselili inOrganizacijsko je bil energičen in naša stalna koncertna mojstrica. praznovali na naših naslednjih nasto-uspešen. Glasbeniki zdravniki smo pih:imeli mednarodne stike, tudi gostova- Orkester se je v zadnjem času • 5. 6. 2016 ob 19.00 v Zavodunje komornih ansamblov leta 1974 ob zelo pomladil. Zaslugo za to ima pravKongresu pediatrov Jugoslavije. gotovo naš dirigent prof. Avsenek, ki sv. Jožefa v Celju,Kvartet Mašera je zaključil svoje z nami zavzeto sodeluje že mnoga • 11. 6. 2016 ob 19.00 v graščinidelovanje s celovečernim koncertom v leta in pripravi priredbe različnihblejski župni cerkvi ob Evropskem skladb za naš orkester. Ker je med v Polhovem Gradcu,kongresu patomorfologov leta 1979. zdravstvenimi delavci veliko izobra- • 15. 6. 2016 ob 19.00 v avli ženih glasbenikov, ki bi se radi Prostore za vadbo orkestra je predstavili, poskrbi za primerne Zdravniške zbornice v Ljub-dolga leta nudila Pediatrična klinika. skladbe, kjer se lahko izkažejo tako ljani,Z njeno preselitvijo je ta možnost pevci, solisti kot ostali glasbeniki, ki • 18. 6. 2016 ob 23.00 na graduusahnila, tako da vaje potekajo na lahko s spremljavo orkestra bistveno Fužine.Nevrološki kliniki. Kadar pa je potreb- drugače prikažejo svoje znanje, kot Pridružite se nam!no sodelovanje klavirja, so vaje v pa če bi se predstavili sami. Vsak, kiKliničnem centru. kaj zna, je bil vedno dobrodošel in naš dirigent je že našel skladbo in Vsi, ki sodelujemo v orkestru, priložnost, da se je lahko dostojnoimamo radi glasbo. Spopadamo se z predstavil.različno težkimi skladbami. Izbormoramo vsekakor prilagoditi tehnič- Velika spodbuda za naš orkester jenemu znanju. Včasih smo si pomagali domicil Zdravniške zbornice Sloveni-tako, da smo pred pomembnimi je, ki je istočasno čast in garancija, danastopi odšli na vikende intenzivne je orkestru omogočen nadaljnji obstoj.vadbe. Taka doživetja v zdraviliščih so Nastopi orkestra Camerata medicaše posebej vplivala na oblikovanje postajajo stalnica kulturnega dogaja-kolektivne zavesti orkestra in prispe- nja v Zdravniški zbornici, članivala k bolj kakovostnim nastopom. Z orkestra v manjših zasedbah paveseljem smo vedno sodelovali na sodelujejo tudi na njenih slovesnostih.Plečnikovih dnevih, pa tudi na prire- Posebej doživet dogodek je božično-ditvah »Poletje v Stari Ljubljani«. novoletni koncert v zbornici, ki ob koncu leta zbere kolege zdravnike, da
Revija ISISV86spominJunij 2016Nekrolog Ivanu Cibicu,dr. med. (1924–2016)Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., v. svet., MHS SZD V prvih po pomladi dišečih dnevih, sredi Zdravnik Ivan Cibic, dr. med., se je rodil 6. marca, ko smo že začutili, da nam tudi vreme julija 1924 na Proseku pri Trstu. Otroštvo je v naša življenja, misli in dejanja prinaša nekaj preživel v slovensko zavedni družini s sedmimi lepšega, nas je presenetila žalostna novica, da otroki. Dokončal je italijansko osnovno šolo in je naše zdravniške vrste zapustil znan sloven- postal vajenec elektrotehnične stroke, v večer- ski zdravnik, predsednik Sekcije za partizan- nem času pa je dodatno obiskoval tehnično sko zdravstvo, častni član Slovenskega zdrav- šolo »Alessandro Volta« v Trstu. Že leta 1942 niškega društva in častni član se je pridružil gibanju OF. V začetku leta 1943 Medikohistorične sekcije Slovenskega so ga italijanske oblasti vpoklicale na obvezno zdravniškega društva (MHS SZD) Ivan Cibic, služenje vojaškega roka. Že julija 1943 se je s dr. med. pomočjo sorodnikov in znancev preko Tržiča prebil do partizanov v Trnovskem gozdu. VIvan Cibic, dr. med. (foto: Jože Pristovnik). bojih z Nemci za osvoboditev Gorice je bil 13. avgusta 1943 težko ranjen. Po okrevanju je deloval v okviru partizanske sanitete kot bolničar in delal v partizanski bolnišnici »Pavla« vse do osvoboditve. Sledilo je šolanje na Vojaškomedicinski akademiji v Beogradu in zrelostni izpit v Ljubljani. Leta 1950 se je po maturi vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljub- ljani in študij končal leta 1957. Nato je oprav ljal delo splošnega zdravnika v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Po petih letih delovanja v Bolni- šnici dr. Petra Držaja je leta 1962 prevzel naloge direktorja v Zdravstvenem domu Ljubljana Center. Leta 1968 je opravil podi- plomski študij na Medicinski fakulteti v Zagre- bu v Šoli narodnega zdravja »Andrija Štam- par« in leta 1971 po opravljenih obveznostih in izpitih dobil naziv zdravnik specialist splošne medicine. Kot direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Center je po reorganizaciji in združitvi sedmih zdravstvenih domov in Centralnega ginekološke- ga in otroškega dispanzerja v enotni ZD Ljub- ljana postal vodja te velike zdravstvene ustanove in to odgovorno delo opravljal vse do svoje upokojitve 15. februarja 1987. Od 5. avgusta 1962 je bil tajnik Partizanske skupnosti bolnišnice Pavla, od ustanovitve Sekcije za partizansko zdravstvo 22. aprila 1969 je deloval v sekciji kot tajnik, po smrti prve predsednice dr. Pavle Jerina Lah pa je bil predsednik. Za svoje nesebično delo v parti- zanski saniteti je dobil številna vojaška odliko-
Revija ISIS V spom8in7Junij 2016vanja, po vojni pa mnoga priznanja, voditelja osnovnega zdravstvenega nje podeli soprogi Danici. Ivan Cibicki si jih je zaslužil za napore pri varstva v Ljubljani«. je s svojim delom in odnosom doohranjanju zgodovinskega spomina zdravniškega stanu dokazal svojona vrednote partizanske sanitete in Za svoje zdravniško delo je postal človeško veličino, saj je še predna spoštljiv spomin na darovana častni član SZD in bil dolgoletni kratkim zapisal: » Danes sem srečen,življenja partizanskih zdravnikov in predsednik Sekcije za partizansko ker sem izbral pravo pot ljudskegadrugih pripadnikov partizanske zdravstvo. Tudi po upokojitvi je zdravnika.«sanitete. Ob slovesu so ga v zahvalo aktivno sodeloval pri organizacijispremljale besede prof. Zore Konja- partizanskih srečanj in v Medikohi- Zelo ga je skrbela usoda Sekcije zajev: »Veliko sil in truda si vložil za storični sekciji SZD. Za predano partizansko zdravstvo in ob tehohranjanje spomina na partizansko delovanje in za svoje zasluge pri dogodkih je napisal: »… prosimo Vas,zdravstvo in na ljudi, zaslužne zanj. ohranjanju pomena partizanske da prevzamete skrb za ohranitevZ veseljem si sodeloval pri odkriva- sanitete med NOV smo mu januarja zgodovinskih vrednot, saj je bilanju spominskih obeležij partizan- 2015 podelili naziv častnega člana organizacija partizanske sanitete,skim zdravnikom in se udeleževal MHS SZD. njeno poslanstvo in delo, edinstvena vspominskih svečanosti, kjer nikoli ni okupirani Evropi. Partizanski zdrav-manjkalo tvojih besed. Tvoja dolgo- Sočasno smo soglasno sprejeli niki in medicinci so z neizmernimiletna prizadevanja, ko si bil pred- sklep, da ga, za medvojne zasluge in napori in številnimi žrtvami prispevalisednik sekcije za partizansko zdrav- za dolgoletno uspešno vodenje Zdrav- k naši zmagi in svobodi.«stvo SZD, so rodila obilen sad. In stvenega doma Ljubljana, predlagamotudi za to sem ti hvaležna.« Komisiji za imenovanja pri Ministr- Pokojnemu zdravniku in domolju- stvu za zdravje, da se mu podeli naziv bu obljubljamo, da bomo njegova Na jesen svojega življenja je izdal primarij. Zaradi birokratskih ovir se je prepričanja in spomine na humanostknjigo, ki jo je naslovil »Utrinki iz postopek nadaljeval šele v začetku slovenskih zdravnikov med narodnoo-mojega življenja«. V njej je »opisal tega leta, vendar pričakujemo, da ni svobodilnim bojem ohranili, saj vemo,svojo življenjsko pot od pastirja pa do nobenih ovir, da se postopek imeno- da ga je to vodilo v življenju in pri vanja dokonča in se to častno prizna- delu. Priročnik, ki prinaša timu družinskega zdravnika uporabno znanje o depresiji in samomorilnosti Aprila je izšel novi priročnik, namenjen družinskim zdravnikom in medicinskim sestram (Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika). Poleg najbolj aktualnih informacij o depresiji vsebuje tudi presejalne vprašalnike za oceno depresije ter praktični algoritem za oceno in obravnavo samomorilnosti. V poglavju o samomorilnosti je poleg značilnosti samomorilnega vedenja predstavljen tudi način pogovora z bolnikom. Urednice priročnika so Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, doc. dr. Saška Roškar, psihologinja, in Petra Jelenko Roth, specialistka psihiatrije. Avtorji poglavij so specialisti psihiatrije Leonarda Lunder, Petra Mihelič Moličnik, Anita Lavrenčič Katič in Dušan Lunder, psihologinja mag. Alenka Tančič Grum in sociologinja Marijana Kašnik. Recenzentki priročnika sta red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič. Priročnik je izšel v okviru projekta MOČ, ki ga na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje usmerjajo v izboljševanje storitev na področju duševnega zdravja. Dostop do priročnika: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/prirocnik_ prepoznavanje_in_obravnava_depresije_in_samomorilnosti.pdf Projekt je financiran iz virov Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014.
Revija ISISS88knjižne policeJunij 2016Mario Vargas Llosa:Prikriti junakCankarjeva založba, Ljubljana, 2015, 292 (305) str. Prevod: Katja MrakMarjan Kordaš, [email protected] Uvod v roman je Borgesov citat: »Naša zaposlenimi. Ima dva sinova, dvojčka, ki pa staprekrasna dolžnost je, da si predstavljamo malopridna brezdelneža, ki le čakata, da bostalabirint in nit.« Res – a kako skozi labirint podedovala očetovo velikansko premoženje. Kopotegniti nit? oče doživi infarkt, ga komaj preživi. Ko se nekoli- ko popravi, ga obiščeta njegova sinova. Oče se Pravi labirint. Dve zgodbi iz življenja v pretvarja, da je še vedno nezavesten. Tako sliši,Peruju; avtor ju pripoveduje v izmenjujočih se kako se sinova veselita njegove smrti in delatapoglavjih. Prva zgodba se dogaja v mestu Piura, načrte za delitev velikanske dediščine. A Ismaeldruga pa več sto kilometrov bolj južno, v Limi. se po infarktu odlično popravi in – da bi zaOb koncu romana se zgodbi združita, tako da bi maščevanje razdedinil svoja sinova – se poroči sbralec lahko recenzijo pisal nekako na temelju svojo mlado, samo 40 let staro služkinjo Armido.življenjepisov dveh sester, Gertrudis in Armide. Takoj po civilni in cerkveni poroki mladoporo-No, morda sta bili polsestri; očeta nista nikoli čenca odpotujeta na medene tedne v Evropo. V(s)poznali in njuna mati jima ni nikoli povedala, času Ismaelove odsotnosti vse njegove dejavnostikako je z očetovstvom. nekako vodi prijatelj Rigoberto, star 60 let, tudi vdovec, a poročen z očarljivo Lucrezio, ki je Ta ženska smer se mi zdi manj zanimiva, zato – sicer mačeha – zelo dobra mati Fonchitu,tu zavijam v moško smer in zato naj na kratko Rigobertovemu sinu iz prvega zakona. Fonchito,povzamem obe zgodbi: srednješolec, je izvrsten, nekam poduhovljen učenec. V njegovem življenju se vedno znova - Felicito Yanaque, ki s svojo ženo Gertrudis pojavlja skrivnostni Edilberto Torres. Vidi gaživi v Piuri, je lastnik uspešnega prevozniškega – in se z njim pogovarja – lahko le Fonchito.podjetja. Nekega dne prejme anonimno pismo s Ki za domačo nalogo napiše tale kratek esejponudbo za stalno zaščito njegovega podjetja (str. 150):pred »kriminalci«. Če Felicito ponudbo odkloni,tj. če odkloni mesečno plačevanje stroškov Svoboda in zlo. Bog se je ob stvaritvivarovanja, se utegne zgoditi, da bo v njegovem človeka odločil, da ta ne bo avtomat spodjetju izbruhnil požar ali celo kaj hujšega. sprogramiranim življenjem od rojstva doFelicito seveda ponudbo odkloni in kmalu nato smrti, tako kot pri rastlinah in živalih,zgori njegova pisarna. Felicito se še vedno ne temveč obdarjeno bitje s svobodno voljovda, ignorira anonimna pisma z grožnjami in in zmožnostjo odločanja o svojem ravna-kmalu nato mu ugrabijo ljubico Mabel. Felicito je nju. Tako se je rodila svoboda. Toda taves nesrečen; četudi ve, da ima njegova ljubica zmožnost, ki je bila človeku podarjena, jeljubimce, jo neizmerno ljubi (tj. zanjo ima najeto omogočila izbiro zla, ga celo ustvarjati inhišo, plačuje njene tekoče stroške ter preživnino, početi stvari, ki pravzaprav predstavljajotj. plačo). Po nasvetu policije Felicito uporabi bistvo hudiča, temelj njegovega obstoja,zvijačo, se na videz vda (da bo plačeval za zaščito in nasprotujejo vsemu, kar izvira iz Boga.svoje lastnine – kamor sodi tudi Mabel) in po Zlo je potemtakem sin svobode, človeškaenem tednu ujetništva se Mabel vrne v svojo stvaritev. Seveda pa to ne pomeni, da jehišo. Policija seveda uvede preiskavo in kmalu svoboda slaba že sama po sebi; ne, svobo-ugotovi, da izsiljevalska anonimna pisma pošilja da je dar, ki je omogočil velika znanstve-Felicitov sin Miguel. Z raznimi zvijačami je na in tehnična odkritja, družbeni napre-Mabel prisilil v ljubimsko razmerje, prek tega v dek, ukinitev suženjstva, kolonizacije,njeno sodelovanje v njeno »ugrabitev« ter človeške pravice in tako naprej. Kljubizsiljevanje očeta Felicita. vsemu pa je svoboda tudi izvor krutosti - Ismael Carrera, vdovec, star 80 let, živi vLimi. Je lastnik velikanske zavarovalnice s 300
Revija ISIS S knjižne polic8e9Junij 2016 in grozljivega trpljenja, ki se umre in ona postane edina dedinja. kommt das Fressen, dann die nikoli ne konča in visi kot Zamolčal sem nekaj pomembnih oseb. Moral!« (Najprej je treba žreti, senca nad napredkom. Npr. nekoliko nebogljenega policij- šele potem pride morala!). Npr. skega načelnika Litumo, ali stotnika zgodbi Gertrudis (Felicitove žene) V tem povzetku sem seveda Silva. Slednji je po eni strani pravi in Mabel (Felicitove ljubice)preskočil pomembne dogodke, npr. da mačo, ki pohotno naskakuje ritasto pripovedujeta, kako preživeti, sese je morda Ismael Carrera zato Josephino, tajnico Felicita Yanaqueja, za vsako ceno iztrgati iz nepopisneporočil s tako mlado žensko, da bi po drugi strani pa je izvrsten psiholog, revščine, seveda na račun druge-med poročnim potovanjem opravil ki z eno samo tvegano potezo, brez ga. Pojem na račun drugegapomemben posel in tako še povečal enega samega dokaza, samo z vero v zajema velikanski razpon odnosovsvoje premoženje. Preskočil tudi svoj prav skoraj v hipu razkrinka med ljudmi: šalo, potegavščino,morebitno Armidino zvijačnost, s izsiljevalski par Miguela in Mabel. trik, polresnico, prevaro, laž,katero je Ismaela zvabila v zakon, v Preskočil sem tudi razpletanje vozla zločin.katerem soprog končno (vendar) okoli Fonchitove fantazije o skrivno- –– Druga temeljna danost življenja je stnem Edilbertu Torresu, ki do konca težava, kako ugotoviti, kaj je romana ostane uganka. Ni znano, ali resnica oz. kaj ni resnica. Ko se gre za Fonchitove fantazije (potegav na neki stopnji (racionalnega) ščine? privide? laži?), v katerih bi bil spoznavanje resnice dokaz vedno lahko Edilberto karkoli: angel, de- izčrpa in odtlej se pojavi iracio- mon, zapeljivec, hudič. Ki pa je kljub nalna stopnja verjeti (verovati), ki temu tisti bistveni dejavnik, ki je se nato stopnjuje v zaupati Fonchitu omogočil uvid (uvid!) v (samemu sebi ali sočloveku). Npr. pojem svoboda. Felicito si je (tudi po zgledu svojega očeta) s pridnostjo ne le Roman se razplete dokaj prepro- zagotovil spodobno preživetje, sto, a kot dobra detektivka. temveč si tudi »kupil« srečo v odnosu z ljubico Mabel. Končno Pri iskanju sporočilnosti Prikri- veroval v »ljubezen« z njo, pa tega junaka pa sem ta razplet čeprav je Mabel Felicitu vnaprej zavrgel. Ugotovil sem namreč, da ta postavila meje zaupnosti in roman pravzaprav zajema pripovedi zaupanja. A prav zato je bil prek ali celo izpovedi množice ljudi, in od spleta okoliščin prisiljen poiskati bralca je odvisno, ali jim verjame – ali resnico. Seveda je našel samo t. i. pa ne. materialno resnico, ne pa vse resnice o Mabel. Pri klasičnem labirintu je vnaprej Sporočilo Prikritega junaka je, znano, da nit (pot) obstoji. Pri Pri- kaj sreča ni. Zato, ker velikanske kritem junaku pa je jasno, da so večine resnica ne zanima oz. jih znotraj enega velikanskega labirinta zanima samo materialna resnica. še manjši labirinti; vrh tega ni znano, Zato je njihovo življenje do kraja koliko jih je. Kdor hoče potegniti nit determinirano. (ali niti), ima torej izvrstno priložnost Sreča, ki temelji na svobodi, pa je za razmišljanje o dveh temeljnih za njih enako nedosegljiva, kot je za danostih življenja: njih nedosegljiva vsa resnica. –– Prva zajema pregovor »Primum vivere, deinde philosophari!«, ki ga Bertold Brecht izrazi »ZuerstSpoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo
Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiJunij 2016Utrinek ob literarnempogovornem večeruPrim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] Moja radovednost o tem, kaj o erotiki razmi- Nizanje jasnih odgovorov, s pronicljivo globino in ustvarjalno širino.šlja zame od nekdaj »nenavadno zanimiv«profesor Marjan Kordaš, je obrodila še bolj li/izgubili, potem pa ga bolj ali manj vse življenje»nenavadno zanimiva« spoznanja. Eno je bilo to, znova iščemo in gradimo. V središče ljubezni pada se za razliko od nas, navadnih smrtnikov, to avtor postavlja odgovornost, saj bi se ljubezenčloveško bitje sploh ne stara. V to svojo današnjo sicer sprevrgla v nasilje, če ne bi bilo spoštova-ugotovitev sicer malce dvomim, so pa drugemoje ugotovitve trdnejše. Npr. ta, da je bilpogovor mojstrsko voden in da je voditeljicaPolona Lečnik Wallas v njem pokazala odličnopoznavanje profesorjevih literarnih dosežkov terjih znala povezati v »nenavadno zanimiv« večer.Čisto navadno je bilo le to, da smo prisotni imeliob koncu čas za odličen prigrizek, profesorju gaje pa zmanjkalo. Časa, ne hrane! Eros in Psihe. Knjiga, ki je do tega nočnegapisanja še nisem brala, obeta pa mi veliko.Vznemirja me profesorjeva misel, da je za ženskeznačilno rojevanje novega življenja, širše gledanopa tudi rojevanje nove misli. Hm, dr. JanezRugelj mi je nekoč podaril knjigo o sežiganjučarovnic »Iztrebljanje modrih žensk«. To moškopočetje je gotovo sodilo v tista spoznanja, ki jihprof. Kordaš poimenuje »kaj ljubezen ni«.Moškemu, kot smo slišali, lahko šele ženskaodkrije novo etično kategorijo – spoznanje, da ježivljenje sveto. In tako se v dvoje rojeva tudi našduhovni svet, ki smo ga ob našem rojstvu pozabi-Oko navadnega smrtnika vidi knjige, oko vrhunskega V zaključni diskusiji se je notranji krog poslušalcev dopolnjeval z zunanjim:fotografa (Janez Platiše) pa vidi še estetiko postavitve. veliko vprašanj, veliko zanimivih odgovorov, pa tudi veliko različnih in svojevrstnih mnenj in pripomb.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Junij 2016nja. Ljubezen prepoznava kot otroka pacientom nuditi tudi poslušanje, debata z udeleženci, je bilo pika na isvobode, ne kot otroka gospodovanja. razumevanje in sprejemanje. V vznemirljivi in nikoli do konca domi-Res. Tudi zdravniki smo lahko uspe- hitenju vsakdana tega ne bi smeli šljeni kategoriji našega obstoja:šni v svojem poslanstvu lajšanja pozabljati. ljubezni. Večer, kakršne je Viktorbolečin in zdravljenja telesa in duha le Frankl imenoval »vrhunsko dožive-takrat, ko poleg znanja zmoremo Da se je po predstavitvi knjige tje«. razvila še večsmerna in razgibanaSpomladansko vzdušje v UKCLKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher toplino srca in izjemno spodbudo k vsemu dobremu v »hiši zdravljenja«[email protected] za bolne in njihove terapevte. Dolgo- letna slikarja KUD-a sta k svojemu Kulturno-umetniško društvo Marijo Prelog. Njihove ustvarjalne delu pristopila na slikarsko najboljKliničnega centra in Medicinske vizualizacije je glasbeno podprl pristen način in za svoja dela upora-fakultete dr. Lojz Kraigher (naprej vrhunski Kvartet klarinetov pod bila materiale iz lokalnega okolja,KUD) je na prireditvi za bolnike 1. vodstvom Milana Pavlihe in v zased- kraško prst oziroma različne vrstemarca 2016 v osrednjem Dolenče- bi profesorjev klarineta Slavka peska iz Primorske. Pokazala sta,vem razstavišču Univerzitetnega Goričarja, Marka Lednika in Jožeta kako imenitna dela lahko nastanejokliničnega centra Ljubljana (naprej Kregarja. Mehkoba glasu klarinetov in kako lahko s predstavitvijo krašUKCL) gostilo slikarja KUD-a Stanko je ob izvedbi pestrega programa iz kih vasi Marjana Miklavca ohranjašGolob in Marjana Miklavca, v Tabor- sveta klasične glasbe do priredbe etnološko dediščino izginevajočihjevi galeriji pa akademsko slikarko Avsenikovega Pastirčka pričaralaKvartet klarinetov s prof. Slavkom Goričarjem je pričaral pomladansko toplino.
Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiJunij 2016ambientov včerajšnjega dne. Ustvarjanje s peskom, še posebej zemlja. Nanosi s poudarjeno struktu-Prireditvi je dala dodano vrednost pa geometrijski motivi, zahtevajo ralnostjo so še posebej živi, pulzirajo-KUD-ova predsednica prof. Zvonka veliko disciplino, znanje in vztrajnost. či, ko jih nanaša na robustno slikov-Zupanič Slavec, ki z dolgoletnim S svojo kompleksnostjo in prepleteno- no podlago iz jute. Mikrostruktureustvarjalnim delom pozna vse stjo asociirajo na sedanje stanje v nanosov, podlage oz. nosilca slikov-sodelujoče in njihove umetniške svetu. Čuti se, da Stanka Golob preko nega zapisa in motiva samega, ki jestvaritve poveže v žlahten šopek, kjer peščenih slik beleži svoje dojemanje vezan predvsem na arhitekturnovsakemu cvetu ohrani njegov pristni bivanja in dilem današnjega časa na dediščino, se tako povežejo v izjemnovonj in barvo. svojstven, izviren in subtilen način. izrazno moč. Ohraniti našo dedišči- Pesek, nabran v skritih kotičkih in no, ohraniti tisto, kar nam dajeVračanje k zemlji, nedrjih naše domovine, izpričuje identiteto, kar priča o življenju vizvornemu materialu avtoričino sozvočje z naravo, ki nam, določenem prostoru in času, je če jo spoštujemo, daje na vseh posebno poslanstvo Miklavčevega Velika galerija se je šibila od področjih veliko več, kakor se sploh likovnega snovanja.«umetnin dveh primorskih ustvarjal- zavedamo. Več o avtorici spremljajtecev, Stanke Golob in Marjana Miklav- na njeni spletni strani: http://www. Miklavec je častni član Likovneca. Stanka Golob je avtorica likovnih slikeizpeska.com sekcije KUD-a Kliničnega centra vdel, ki so narejena iz peska oz. drob- Ljubljani in član Likovnega društvanih, skrbno nabranih večbarvnih Drugo stran Dolenčeve galerije so Rajko Slapernik ter pobudnik ustano-kamenčkov. Za to razstavo je izbrala zapolnila dela slikarja Marjana vitve predmetne skupine Potujočeserijo geometrijskih vzorcev, ki jih je Miklavca, ki se je tokrat odločil za slikarske kolonije ART FEMIPS.natančno perspektivično najprej prav posebno izrazno sredstvo, in Sodeloval je na 75 samostojnihizrisala, potem pa s pomočjo kamenč- sicer zemljo. Navdih za tovrstno razstavah doma in v tujini, pa tudi vkov različnih velikosti in barv zapolni- ustvarjanje je dobil pri avstralskih daljni Avstraliji in Argentini ter na večla v prepričljive tridimenzionalne domorodcih – aboriginih. Dela so kot 300 skupinskih razstavah. Zageometrijske sestave. Med drugim je nastala v Sežani, njegovem domačem svoje delo je prejel 18 nacionalnihpovedala: »Mož je med tem, ko sem kraju. Upodobil je vse kraje kraške nagrad. (Stik: marjan.miklavec@nabirala naravne materiale, reševal občine, šel je tudi čez mejo. Vsaka gmail.com)križanke, jaz pa sem raziskovala slika odraža sedanji čas, čas, kinaravno okolje.« Ves material namreč nikdar več ne bo enak in ga je Marjan Inovativno slikarko s peskom Stanko Golob jepoišče in nabere sama. zabeležil v svojem duhu. Kar nekaj doživeto predstavila prof. Zvonka Z. Slavec. truda in potrpljenja je potreboval, da Diplomirana slikarka Stanka je našel idealno zmes zemlje inGolob iz Grahovega ob Bači na Tol- veziva. Dandanes potuje po Slovenijiminskem že 22 let slika s slovenskimi in nabira raznobarvne prsti ter jih zpeski naravnih barv in različnih njemu lastnim postopkom predela vdebelin. Pesek nabira po slovenskih pasto za nanos na platno. Nekajvodotokih, gorah in kamnolomih. To besed je o njem z navdušenjem intehniko vztrajno raziskuje in nadgra- človeško toplino spregovorila podžu-juje. Izobraževala se je v okviru JSKD panja Sežane in nekdanja ministricaSlovenije, društev DLU Tolmin, za obrambo, prof. dr. Ljubica Jelušič:DOLIK Jesenice in KUD KC in MF v »... znan je postal po svojih akvare-Ljubljani ter na Šoli za risanje in lih, vsebinsko prepoznavnih, celoslikanje v Ljubljani, kjer je leta 2012 dokumentarnih, v katerih so motivi vdiplomirala. Imela je več kot 75 likovno resničnost pospremljeni zsamostojnih in 180 skupinskih razstav bogastvom emocionalnih stanj, kiv Sloveniji, Italiji in Avstriji in je bivajo v prosojnosti zanimivo kadri-prejemnica različnih nagrad in pri- ranih lokacijskih dejstev. Med svoj-znanj. Od leta 1997 kot prostovoljka v stvenimi tehnikami so njegoverazličnih krajih po Sloveniji in v »teranele«, slike monokromnegazamejstvu vodi delavnice slikanja s specifičnega kolorita, vzetega s pravpeskom za otroke in dijake v šolah ter posebne »palete«, saj za slikanjeza osebe s posebnimi potrebami. uporablja žlahtno kapljico terana. Najnovejša slikarjeva dela predstav Na tej razstavi se je predstavila z ljajo še izvirnejše pristope in rešitve.zadnjim ciklom slik, nastalih v letih V njih barvne pigmente nadomešča2015 in 2016.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Junij 2016Slikarja Marjana Miklavca je domoljubno so se ji slikanje, oblikovanje in risanje Kvartet klarinetov GLV je postalpredstavila sežanska podžupanja Ljubica Jelušič. prepletali, dokler ni prevladalo ilustri- prepoznavna komorna skupina v ranje, še posebej s poljudnoznanstve- Ljubljani. Lani je dvakrat gostoval Spomladansko no tematiko. Na njeni delovni mizi je tudi v tujini, na Solnograškem v vzdušje so pričarale nastalo čez dvesto učbenikov, priroč- Wagrainu in v Trstu. ptice nikov, delovnih zvezkov, ki jih je večinoma tudi oblikovala. Z risbami je Letos so imeli koncert 3. februarja V Taborjevi galeriji UKCL je opremila več monografij, leposlovnih na podelitvi priznanj Zveze kulturnih razstavljala akademska slikarka knjig in zbirk poezije. Porisala je okrog društev Ljubljana v Koncertnem Marija Prelog, ki jo je predstavila prof. petdeset slikanic, mladinske kratke središču KULT3000 na Metelkovi v Zvonka Zupanič Slavec. Gre za enega proze, didaktičnih iger in pobarvank. Ljubljani, 10. aprila pa so koncertirali izmed njenih številnih ilustratorskih Prepoznavna je v natančnosti botanič- v cerkvi sv. Antona Padovanskega na projektov z naslovom »Ptice, skrite v ne risbe, ilustracij rastlinja, ptic in Viču. papir«. Ilustratorka ima izredno rada živali iz našega okolja v različnih naravo, kar se odraža v njenih ilustra- letnih časih. Študijsko risanje živali ji Nastopili so v zasedbi: Slavko cijah. Iz nje črpa svoj navdih. Razstava je podlaga za kreiranje avtorskih, Goričar (prvi klarinet), Milan Pavliha prikazuje ptice, ki se skrivajo v papir- prostorskih izrezank in zloženk živali (drugi klarinet), Marko Lednik (tretji ju. Same ilustracije je avtorica obdala iz papirja, v tehniki kirigami, ki jih klarinet), Jože Kregar (bas klarinet). tudi s papirnato tehniko kirigami, ki sestavlja skupaj z risbami v knjige Zaigrali so osem imenitnih priredb ponazarja nedolžnost. umetnika. Njeno sprotno delo srečuje- znanih pesmi, med drugim Te domače mo tudi na skupinskih in samostojnih viže, Moon river, Tisoč let že zemlja Leta 1981 je diplomirala iz slikar- tematskih razstavah. Galerijo vodita pleše in seveda Avsenikovo vižo stva na Akademiji za likovno umetnost Zdenka Vinšek in Roman Planko. Pastirček, ki je zbranim še posebej in oblikovanje v Ljubljani. Delovno (Vir: [email protected], segla do srca. S svojim ubranim in pot je začela kot samostojna oblikoval- www.marijaprelog.si) zanesenim igranjem, ki ga še posebej ka v Design biroju in nato še kot ceni predsednica KUD-a dr. Slavčeva, likovno- grafična urednica v založbi Blagozvočna ki jih je zato tudi povabila, so med DZS v Ljubljani. Od leta 1991 ima igra klarinetov udeležence prireditve prinesli spod- status samozaposlene ustvarjalke na budne pomladanske vibracije. področju kulture. Je članica Zveze Kvartet klarinetov Godbe ljubljan- (Stik: Milan Pavliha, društev slovenskih likovnih umetnikov skih veteranov (GLV) je njihov nov [email protected]) Slovenije (ZDSLU) in predstavnica komorni sestav. Milan Pavliha je član sekcije ilustratorjev v izvršnem odboru kvarteta in predsednik GLV. In kako »Letimo svobodno kakor ptice. IBBY Slovenije. Prihaja iz Slovenskih je nastal ta sestav? Pred tremi leti so Bodimo znanilci dobrega, žlahtnega, Konjic, od študija naprej pa živi in kot poklon Milanovi soprogi za 50 let kar nosimo v sebi!« so bile besede dela v Ljubljani. V likovnem delovanju njunega skupnega življenja zaigrali predsednice KUD-a prof. dr. Zvonke prijatelji – klarinetisti, skupaj z njim, Zupanič Slavec ob koncu prireditve. na domači trati. S tako pestrim programom je KUD polepšal dan vsem obiskovalcem Na Milanovo pobudo za ustano- prireditve, drugim obiskovalcem vitev kvarteta je le-ta 14. septembra galerij, predvsem bolnikom in zdra- 2013 imel svoj krstni nastop planin- vstvenemu osebju pa bo skozi ves kam in planincem na Govejku. Tega mesec bogatil razpoloženje z izvirnimi leta je nastopil še v knjižnici Beži- razstavami. grad s skladbami iz klasičnega repertoarja, pa tudi zabavnejšega Ostale razstave žanra ter ob božičnem času v Plečni- kovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški. V galeriji Medicinske fakultete UL Na sporedu so bile skladbe W. A. svoje fotografije iz Bolivije razstavlja Mozarta, G. F. Händla, Ernsta Žiga Lovšin, študent medicine (galeri- Schmidta, N. C. Bochsa in J. Gruber- jo vodi Katarina Zemljak), galerijo ja. Poslušalce, zlasti glasbenike, je Nevrološke klinike UKCL pa krasijo presenetil nenavadno lep, poseben dela slikarke Jasminke Ćišić, ki je tudi zvok klarinetov. V tej cerkvi je članica Likovne skupine KUD-a. 26. decembra 2015 kvartet nastopil Za galerijo skrbita Andreja Peklaj in že tretjič na božičnem koncertu. Jano Milkovič. Foto: Katarina Zemljak
Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiJunij 2016III. državno prvenstvo v trapuza zdravnike in zobozdravnikeBranko Košir, dr. med., Ambulanta Košir, d.o.o. manjši jasi sredi gozda, daleč od naselja. Le narava in vonj po smodni- Septembra je v organizaciji Lovske zdravnike. Tekmovanje je potekalo na ku.družine Medvode in Strelskega strelišču Lovske družine Medvode vdruštva Lotrič Železniki potekalo III. Sori pri Medvodah. Tekmovanja se je Ker so se nekateri prvič srečali sdržavno prvenstvo v streljanju na udeležilo osem tekmovalk in tekmo- streljanjem na glinene golobe, soglinene golobe za zdravnike in zobo- valcev. Strelišče je postavljeno na izkušeni tekmovalci prikazali potek streljanja: način merjenja in prože- nja pri premični tarči. Začetnike so tudi opozorili na pravilno in varnoZdravniki v akciji (Igor Kopač, Branko Košir, Stanko Vidmar, Zdravnice v akcijiMiha Zavrl)Udeleženci tekmovanja
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Junij 2016Marija Avsenik, Nika Ahačič Srednik, Igor Kopač Rezultativedenje med potekom tekmovanja, mora slediti in zadeti. Če ga zadane, Moški:da ne bi prišlo do kakšne nezgode. se disk razleti. Strelec dobi točko. 1. Igor KopačPo nekaj strelih so bili tudi »zelenci« 2. Stanko Vidmarpripravljeni na svoj prvi uradni Tekmovalci so se razdelili v dve 3. Miha Zavrlnastop. skupini. Najprej je nastopila prva, ki je streljala pet premičnih tarč za Ženske: Strelci na glinene golobe streljajo poizkus, nato pa še dvajset za oceno. 1. Nika Ahačič Srednikv disciplini trap s puško dvocevko. V Ko je prva skupina zaključila, je z 2. Marija Avsenikvsako cev tekmovalec vloži po en nastopom po istem postopku pričela 3. Irena Hropotnaboj. V tem naboju je več svinčenih druga.kroglic, ki se po izstrelitvi razpršijo v Organizacija državnega prvenstvasnopu. Metalni stroj vrže v zrak Po tekmovanju smo imeli preda- je potekala gladko in brez zapletov.mavčni disk – goloba, strelec pa ga vanje, po zaključku pa podelitev medalj najboljšim tekmovalcem. IV. državno prvenstvo v trapu bo letos septembra. Vse zainteresirane vabimo, da na [email protected] pošljete svoje podatke, tako vas bomo jeseni lahko povabili, da se nam pridružite. Tekmovanje je namenjeno vsem, tako tistim, ki ste že tekmovali, kot tistim, ki ste čisti začetniki. Tudi ženskam. Verjemite, zabavno je in prijetno, pa prav nič zapleteno. In tudi začetnikom uspe »sklatiti« kakšnega goloba. V primeru, da bo dovolj prijav, bomo tekmovanje organizirali tudi za farmacevte.Nasvet za dolgo življenjeMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Raziskave na razviti zahodni polobli pričajo, da si vse tveganja za bolezni srca in ožilja, psihosomatske zaplete,večje število uporabnikov želi od zdravnikov tudi nasvete melanholijo, depresijo, socialno fobijo in druge zaplete terza zdravo, kakovostno in dolgo življenje, ki jih je mogoče posledično prezgodnjo umrljivost. Radi živijo, svojebrez (pre)velikih stroškov in napora uresničiti v praksi. navdušenje nad življenjem in delom/ustvarjanjem širijoMnogi izmed njih so preprosti in povsem logični, zdravnik tudi na svojo okolico, hkrati pa tudi bolje skrbijo za svojepa mora svoje »varovance« nanje predvsem opozoriti oz. zdravje, so bolj mladostni in vitalni. Ameriška raziskovalcajih spodbuditi, da jih preučijo in preverijo, ali so zanje dr. Randy Cohen in dr. Alan Rozanski sta s kolegi iz Mt.sprejemljivi oz. ali so jim pisani na kožo. Med najbolj Sinai St. Luke‘s-Roosevelt Hospital v New Yorku ugotovila,priljubljene in zaželena sodijo tudi nasveti za dolgo življe- da brezciljno životarjenje in »bivakiranje« predstavljatanje. V zvezi s tem so novejše raziskave na Otoku (v zadnjih resno grožnjo zdravju in dolgemu življenju. Do podobnihsedmih letih) pokazale, da zdravniki pogosto nimajo dovolj ugotovitev so se s pomočjo metaanalitičnih študij dokopaličasa, pa tudi znanja in izkušenj, da bi bolnikom lahko z tudi njihovi japonski kolegi. Izsledke svoje raziskave sonasvetom pomagali poskrbeti za dodajanje let življenju. znanstveniki z nove celine posredovali javnosti v priznaniZdravnikom manjka predvsem najbolj aktualnih podatkov publikaciji Psychosomatic Medicine: Journal of Biobehavi-in praktično naravnanih znanstvenih ugotovitev – mnogi oral Medicine, ki je uradno strokovno glasilo The Ameri-jih ne spremljajo iz različnih razlogov. Zanimiva in spod- can Psychosomatic Society.budna je na primer ugotovitev, da ljudje, ki v svojem življe-nju vidijo/najdejo globlji smisel, živijo bolje in bolj kako- Vira: japanesescience.com, Psychosomatic Medicine:vostno, pa tudi dlje. Pri njih je prisotna nižja stopnja Journal of Biobehavioral Medicine 10/15
Revija ISISZ96avodnikJunij 2016Kako se prehranjevati,da umreš zdravProf. dr. Tomaž Rott, dr. med., [email protected] Tematika je zelo široka, vendar verjetno ne prehrane, ki je prilagojena sodobnemu načinubo odveč nekaj poudarkov, o katerih bi se lahko življenja.na široko razpisali. Osnova je redna fizična dejavnost, zadosten Nekateri pravijo, da so v življenju najbolj čas za počitek, družabnost in tudi kulinaričnopomembne tri stvari: kaj daš vase (prehrana), kaj dejavnost, pri pripravi hrane pa biološka razno-daš nase (obleka) in seks. Verjetno večine to ne vrstnost, ki upošteva sezonsko izbiro domačihbi zadovoljevalo. Kaj bi brez dobrega spanca, lokalnih in ekološko prijaznih pridelkov, ki sofizičnih in intelektualnih dejavnosti, rekreacije, najbolj sveži, zreli, okusni.potovanj, raznovrstnih umetnosti, sozvočnegabivanja z naravo in ljudmi itd. Kot osnova prehrane tudi nova piramida nadaljuje s promocijo žitaric, stročnic, olivnega Že Aristotel je govoril, da je hrana življenjska olja, sadja in zelenjave, medtem ko so rdečenuja in se je ne sramujemo, kot seksa, ki ni meso in sladice na vrhu piramide samo zavedno nuja. O prehrani se res mnogo govori, piše občasno uživanje. Piramida prikazuje tudimnoge kuharske knjige, na različnih ravneh sestavo in število dnevnih obrokov.razpravlja o (ne)resnih dietah, organizira kuhar-ske tečaje, tekmovanja, sejme, pokušine itd., itd. Diaita, starogrška beseda, iz katere izhajaTudi novosti v oblačenju lahko spremljamo tako beseda dieta, pomeni uravnotežen način živ-v glamuroznih revijalnih tiskih kot na modnih ljenja, kar predstavlja mediteranska dieta.pistah itd. Malo manj, pa še vedno dovolj, se pišeo tabuiziranem seksu, bolj žgečkljivo kot resno, z Na dnu piramide so zadostne količine pijače,redkejšimi »jedilniki«, če izvzamem npr. Kama- predvsem vode in rastlinskih napitkov.sutro. Sledijo žitarice, kruh, po možnosti polnozr-Prehranske navade nat, testenine, riž, kuskus, uporaba olivnega olja, sadje in zelenjava različnih barv, tako surova kot Verjetno še vedno velja, da se moramo redno kuhana – lubenice, grozdje, jabolka, agrumi,hraniti, s 3 do 5 obroki dnevno, in da pravilno artičoke, radič, kopusnice, ki jih uživamo priizbiramo čim bolj pestro in zdravo prehrano. vsakem dnevnem obroku.Včasih so dejali, da mora biti zajtrk kraljevski,kosilo zmerno, večerja pa beraška. Verjetno je to Tretjo stopnjo predstavljajo živila, ki jih tudiše vedno primerno za uspešno delo in mirno lahko uživamo vsak dan: olive, semenke, oreški,nočno spanje. čebula, česen, dišavnice, malo soli, mleko in mlečni izdelki z manj maščobe.Prehranske piramide Tedensko lahko jemo belo meso, ribe, jajca, So zelo raznolike, predvsem so premišljeno stročnice.sestavljene za omnivore, vsejedce, nekolikomanj za raznovrstne vegetarijance in vegane, ki Relativno visoko nad omenjenimi jedmi soodklanjajo hrano živalskega izvora. Čeprav krompir, rdeče meso, predelano meso. Na vrhumnogi menijo, da beseda vegetarijanec izhaja iz pa so slaščice.angleške besede vegetable (zelenjava), pa drugimenijo, da izhaja iz latinskega izraza vegus, kar Vino v zmernih količinah, tudi glede nanaj bi pomenilo čil oz. zdrav. navade v okolju in priporočene maksimalne dnevne in tedenske odmerke. Verjetno je za nas dosegljiva in primerna vsajmodificirana prehranska piramida mediteranske Odrasel človek naj bi popil vsaj 2 do 2,5 l tekočine. Vsekakor niso priporočljivi nektarji in druge močno sladkane umetne pijače. Ob želji po sadnih sokovih je tako cenovno kot zdravstveno ustrezneje kupovati sokove s 100-odstotnim sadnim deležem in jih redčiti z vodo. Pri alkohol- nih pijačah je treba opozoriti, da niso škodljive samo pretirane količine, ampak tudi visoko
Revija ISIS Zavodn9ik7Junij 2016koncentrirane alkoholne pijače, ki jih Piramida ne želi ponazoriti, da je pljučnim rakom, ker redkeje kadijo.je priporočljivo redčiti, npr. gin s treba nekatera živila, ki so uvrščena Saj so tudi med omnivori mnogitonikom, viski z ledom oz. vodo ipd. V v spodnji del, zaužiti v velikih nekadilci, ki ne zbolijo za pljučnimEgiptu so zaradi onesnažene vode pili količinah, temveč to, da jih vključu- rakom. In vendar bi v obeh skupinahpredvsem pivo. Res da so na prvi jemo v našo po sestavi uravnoteženo nekadilcev našel bolnike s pljučnimpogled jedli predvsem vegetarijansko in pestro prehrano večkrat kot tista, rakom, saj kajenje ni edini etiopatoge-hrano, pirino kašo, močno čaščeno ki se nahajajo v samem vrhu pirami- netski dejavnik.čebulo in por, med in suho sadje ter de.veliko kruha, graditeljem piramid, V prid vegetarijanstvu do nekevsakemu delavcu (ki niso bili sužnji, Pomembno je tudi dodati, da je mere govori dejstvo, da govedorejakot se še vedno zmotno piše) pa so prehranjevanje po metodi prehranske povzroča baje kar 10 odstotkovdnevno odmerili približno 200 g piramide ustrezno za odrasle osebe toplogrednih plinov. Na splošno pa jegovedine ali jagnjetine ali kozjega oz. za zdrave posameznike šele od živilska industrija vir kar 19 do 29mesa. 2. leta starosti naprej. Prehranjevanje odstotkov toplogrednih plinov, več po tej metodi ni primerno za dojenč- kot prometne emisije. Zato na Dan- Poudarjajo se testenine, polnozr- ke, majhne otroke in bolnike, za skem predlagajo dodatno obdavčitevnati kruhi, raznobarvno sadje in katere so številne druge diete. rdečega mesa, da bi z njegovo manjšozelenjava. Mlečni izdelki naj imajo uporabo omilili onesnaženje zraka.čim manj maščob. Omejena je upora- Povsem neprimerne za otroke soba mesa, jajc, stročnic. Nenavadno je, raznovrstne vegetarijanske ali celo Ob prenažiranju skoraj izključno zda je ob omejevanju rdečega in veganska prehrana. mesnimi jedmi v srednjem veku jepredelanega mesa visoko v piramidi gotovo postal smiseln tedenskotudi krompir. V ZDA naj bi bilo vegetarijancev enodnevni post predvsem rdečega 4 do 10 odstotkov, v Veliki Britaniji mesa. Na Portugalskem sem lahko 6 odstotkov, v Indiji pa kar 30 odstot- videl domiselnost starih menihov, ki kov. so si ponekod napeljali v kuhinjo kar potok, bogat z ribami, ki so jih lahko Vegetarijanskih ali delno vegetari- uživali med postom. Gotovo pa je janskih diet je precej: laktovegetari- največja neumnost zdraviti s postom janstvo z uživanjem mlečnih izdelkov, predvsem rakave bolezni, kar nekateri ovovegetarijanstvo z uživanjem jajc, naši politiki propagirajo še danes. laktoovovegetarijanstvo, veganstvo, kjer poleg mesa niso dovoljena jajca Vedno me je motilo, ko smo v teku in mleko in le občasno med. Pri desetletij pri prehranskih navodilih fleksiveganstvu ob veganski prehrani skakali iz skrajnosti v skrajnost, kot uživajo občasno mleko, jajca in med iz npr. pri priporočanju baje manj ekološko manj sporne pridelave. škodljive margarine v škodo bolj naravnega in zdravega surovega Obstaja tudi presnojedstvo, ki ni masla, ali pri odsvetovanju uživanja nujno vegetarijansko, sadjejedstvo oz. domnevno povsem nezdrave svinjine, frutarijanstvo. Obstaja tudi makrobio- pri kateri pa so odkrili za telo koristne tika, kjer uživajo predvsem polnozr- maščobe, pri odsvetovanju pitja vode, nate žitarice, stročnice, zelenjavo in »da se ti ne bodo zaredile žabe«, itd. tradicionalno japonsko hrano, vključ- Na terenu so mi domačini celo sveto- no z ribami. vali pitje kapnice, ker naj bi sicer od z minerali bogate »trde« vode dobil Nekateri omenjajo vrste delnega arteriosklerozo. Takih in podobnih vegetarijanstva: fleksitarijanstvo s bolj ali manj »revolucionarnih« hrano predvsem rastlinskega izvora, navodil je ogromno v vsakodnevnem redko občasno tudi meso, polotarijan- tisku. Včasih sem še sam v dilemi, stvo, kjer je dovoljeno uživanje kako smiselno ravnati, kako pa naj se perutnine in rib, pesketarijanstvo, v tej poplavi »novic in nasvetov« kjer uživajo ribe in ostalo morsko pravilno odloča preprost in naiven hrano, in peskepolotarijanstvo, ob človek? siceršnjem vegetarijanskem jedilniku. Ker v časopisju vsakodnevno bere- V prispevku nimam namena mo številne nasvete in »nasvete« o pisati o dobrih in slabih plateh zdravem prehranjevanju in smernicah veg(etarij)anske prehrane. življenjskih navad in razvad, sem Ob nedvomno pozitivnih učinkih vegetarijanstva pa je za lase privleče- na trditev, da redkeje zbolevajo za
Revija ISIS9Z8avodnikJunij 2016enkrat na predavanju o etiopatogenezi dvom v zanesljivost rezultatov. Krat- je bilo v Sloveniji tudi že 30 odstot-bolezni govoril, da sem odločno proti koročna zdravljenja imajo tudi le kov. Glede tega sem tudi sam protidrogam in morda v nekaj manjši meri kratkoročne učinke, saj lahko npr. čezatlantskim dogovorom o delovanjuproti kajenju, pri vsem ostalem pa se samo z diuretiki v nekaj dneh močno mogočnih in vplivnih mednarodnihmoramo pri prehranjevanju in pitju »shujšamo«. podjetij.držati zmernosti, in (malo provokativ-no) tudi pri seksu. Na zadnje besede Vzreja živali Ekološka pridelava zelenjavesem takoj dobil glasno repliko simpa- in sadja: pridelovalci včasih kljubtične študentke: »O, to pa ne!« Še vedno se baje uporabljajo pri zagotavljanju uporabljajo umetna vzreji perutnine, teletine in celo rib, gnojila, pospeševalce rasti, herbicide Prehranska dopolnila so v škampov in školjk antibiotiki, proti in pesticide. Kako tudi zagotoviti, daveliki meri vaba dobičkolovcev, zato je vnetna zdravila in še kaj. Tako se je okolje res primerno za zdravonjihova vrednost večkrat vprašljiva in spreminjajo organoleptične lastnosti domačo pridelavo, če pridelek zrasteuporaba celo nevarna. Nevarno je hrane (vonj, vodnatost mesa ipd.). v onesnaženem zraku in predvsemkupovanje zdravil preko spleta, Da pri jedi uživamo, morajo biti ob neustrezni vodi. Prav pred krat-posebno od neznanih podjetij (zlora- zadovoljne tudi brbončice, ki nas kim so pisali o problemu porečjabljena pa so bila tudi že imena zna- skupaj z videzom izdelkov in njihovi- Kotredeščice, kjer naj bi v vodi innih), ki nimajo pravih učinkovin, pri mi vonjavami prepričajo o vrtičkarski zelenjavi ugotavljalinekaterih so zasledili med aditivi (ne)kakovosti. prekomerno zvišane koncentracijesmrtno strupene kovine jalovine. Žal arzena.se je zloraba pojavila tudi pri prodaji Če že prideš do dobre, čvrstezdravil proti raku. V nedavni doku- domače pohane piške, je treba to Upam, da so še daleč časi, komentarni oddaji o ponaredkih, ki se izkoristiti, kot sem enkrat jaz v smislu bomo kot brezzobi vesoljski popotnikipojavljajo pri vseh vrstah blaga, ki enega od sedmih poglavitnih grehov, uživali hrano le iz tub s pasiranolahko bistveno vplivajo na naše požrešnosti, ko sem pospravil 15 zelenjavno ali mesno hrano (kjer ševsakdanje življenje, so omenili celo (petnajst!) kosov pokojnih piščancev. sam Bog ne ve, kakšnega izvora), koodkritje ponaredkov pri vzdrževanju (Urška sicer pravi, da pri pripovedo- bodo zamrli tudi naši čuti. Danes paameriškega predsedniškega letala! vanju že uporabljam mnogokratnik, še vedno radi zadostimo vsem našimSamo dokaz, kako perfidno so razve- pa ni res, saj nisem mogel sesti za petim čutom: ob kozarčku vinajane lovke gospodarskega kriminala. volan avtomobila zaradi obsežnega občudujemo barvo, vonjamo prijetno »kurjega britofa«.) Na srečo se tudi v aromo, z ustnicami otipamo toploto Seveda pa ne moremo vreči vsega naših trgovinah ali na tržnicah dobi, vina, s trkom kozarcev (čeprav ni pov en koš, se odreči potrebnim vitami- sicer težje in nekoliko dražje, meso bontonu) poslušamo globino zvoka innom, mineralom, antioksidantom ipd. naravno gojenih živali. To velja tudi končno okusimo vse arome.preverjenega izvora. za povrtnino. Ob koncu še enkrat ponavljam: vDopolnila za hujšanje Ali so koristi (bolj odporne vrste, prehrani čim večja pestrost in pred- večji pridelek) gensko spremenje- vsem zmernost, razporejena v redne Nacionalni inštitut za javno nih pridelkov res večje od dolgoroč- obroke z uživanjem v prijetni družbizdravje opozarja, da je zelo malo ne že dokazljive škode (uporaba bolj družine in/ali prijateljev. Za zdravodokazov, da prehranska dopolnila za strupenih herbicidov, ki morijo prehranjevanje si je treba tudi vzetihujšanje v resnici delujejo. Nekatera čebele, ptice, neodstranljivost strupov čas. Prehrana pa naj bo prilagojenaso lahko celo nevarna, zlasti pri iz narave, morebitne alergije)? Na starosti, obolevnosti in tudi željambolnikih z zvišanim krvnim tlakom, ozemljih, skupaj velikih za štiri jedcev.sladkorno boleznijo, srčnimi bolez- Švedske, gojijo ali bodo v kratkemnimi in drugimi kroničnimi bolez- celo vrsto pridelkov: papajo, bombaž, Hkrati pa se moramo zavedati, danimi. Študije shujševalnih sredstev koruzo, oljno repico, sojo, sladkorno ob tem, kar smo do sedaj nezavednodelajo bodisi na posameznikih, le na peso, krompir, paradižnik, ječmen, škodljivega zaužili, moramo in šemajhnih vzorcih ljudi, samo nekaj dni grah, riž. Hrane iz takih pridelkov je v bomo do svoje smrti, je malo verjetno,ali tednov, kar samo po sebi zbuja ZDA že 80 odstotkov, vendar pa naj bi da bi se lahko kdo ob grobu poslovil: »Dragi Tomaž, ostani mi zdrav v totem preranem grobu.«
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 9950 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyPrim. assist. Jernej Završnik, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyNikola Potočnik, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andPrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsPublic Relations Department professional training, and examination. and activities.Polona Lečnik Wallas, B. A. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Legal and General Affairs Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingFinance and Accounting Department Participating in the preparation of service to members.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legal in health care issues. regulations and the statute.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.
Search
