Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2020, številka 7

Strokovna Revija ISIS srečan5ja1Julij 2020 SEPTEMBER 2020 16. ob 17.00  •  VEČ GLASBE, PROSIM kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 20 kotizacija: za člane zbornice k. točke: v postopku ska cesta 162 ni kotizacije, ostali 30 EUR vsebina: Inovativno in sproščeno nas bosta Benjamin in Manca Izmajlov v organizator: prijave, informacije: prijave: interaktivni obliki z besedami in izvedbo popeljala v svet glasbe skozi po- Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, slušanje, razlago, vpogled, vodeno doživljanje, spoznavanje vseh dimenzij Slovenije informacije: Andreja Stepišnik, glasbe in njene prepletenosti z drugimi življenjskimi vidiki. Z glasbo in čuječ- T: 01 307 21 53, E: andreja. nostjo bo vaš življenjski nazor bogatejši in veliko bolj zanimiv. [email protected] 17. ob 15.00  •  NE DOPUŠČAJMO NASILJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Sloven- št. udeležencev: 50 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 ska cesta 162 ni kotizacije, ostali 50 EUR vsebina: Izobraževanje je namenjeno zdravstvenim organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www. delavcem, da se poučijo o pojavu nasilja v zdravstvu zbornica Slovenije domusmedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 in o možnih načinih preprečevanja in ukrepanja. 307 21 53, E: [email protected] 18.–19. ob 9.00  •  ASTMA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE S SPECIALIZIRANIMI UČNIMI DELAVNICAMI kraj: VELENJE, Hotel Paka, Rudarska 1 št. udeležencev: 40 kotizacija: 305 EUR, 250 EUR k. točke: 10 + DDV vsebina: Šola je namenjena pediatrom, organizator: Univerza v prijave, informacije: prijave: Sanja Lazić, E: zdravnikom družinske in splošne medici- Ljubljani, Medicinska fakulteta, [email protected], informacije: Branka ne, specializantom pediatrije in družinske Katedra za pediatrijo Kenda, T: 01 522 92 26, 070 86 42 91, E: branka.kenda@ medicine. mf.uni-lj.si, [email protected] 19.  •  SIMPOZIJ O POKLICNIH BOLEZNIH ZOBOZDRAVNIKOV IN KAKO PREVENTIVNO DELOVATI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 300 kotizacija: 130 EUR k. točke: *** ska cesta 162 vsebina: Strokovno izobraževanje o poklicnih boleznih zobozdrav- organizator: Združenje prijave, informacije: Diana nikov, pojasnilo etiogeneze, klinične slike ter možnosti zdravljenja in WDS v sodelovanju s Sekcijo Terlević Dabić, T: 041 667 046, preventive. Namenjeno je mladim zobozdravnikom, ki šele stopajo za preventivno medicino E: [email protected], W: na poklicno pot, starejšim kolegom, ki mogoče že imajo zdravstvene SZD https://www.zdruzenjewds.si/ težave, povezane z delom, zobnim asistentom in ustnim higienikom. 19. ob 7.30  •  15. POSVET O KRONIČNI BOLEZNI SRCA: KRONIČNI KORONARNI SINDROMI – CELOVITA OBRAVNAVA kraj: NOVO MESTO, Kulturni center št. udeležencev: 300 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Janeza Trdine vsebina: Na posvetu bomo predstavili sodobno diagnostično organizator: Društvo za prijave, informacije: prim. Iztok obravnavo in zdravljenje ter praktični pristop pri vsakdanji obravnavi izobraževanje in raziskovan- Gradecki, T: 041 385 838, E: iztok. bolnikov s kroničnimi koronarnimi sindromi. Posvet je namenjen je v medicini [email protected], W: www. zdravnikom in farmacevtom, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki s boleznisrca.com koronarno boleznijo. 19. ob 9.00  •  A B C DIABETES V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE kraj: ŽALEC, Hotel A št. udeležencev: 50 kotizacija: ni podatka k. točke: 3,5 prijave, informacije: vsebina: Strokovno izobraževanje je namenjeno zdravnikom in medicinskim ses- organizator: Društvo informacije: Simon tram. Izobraževanje je pripravljeno v sodelovanju z zdravstvenimi timi primarne EDMED Javornik, T: 041 724 318, E: in sekundarne ravni savinjske regije, ki bodo v obliki predavanj in učnih delavnic [email protected], podali koristna znanja za obvladovanje sladkorne bolezni v ambulanti družinske W: www.drustvoEDMED.si medicine. 21.–24. ob 8.30  •  7. MARIBORSKA ŠOLA PRAKTIČNE ULTRAZVOČNE DIAGNOSTIKE V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: predavanja: kotizacija: 380 EUR (z vključenim DDV) – predavanje k. točke: 27 UKC do 60, predavanja in delo s in delo s pacienti (učna delavnica), pogostitve med pacienti: do 20 odmori, 120 EUR (z vključenim DDV) – predavanja in pogostitve med odmori vsebina: Šola je namenjena specialistom in spe- organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb. cializantom ginekologije in porodništva, družinske Klinika za ginekologijo in si (strokovna srečanja), informacije: Tina Škerbinc medicine, urgentne medicine in pripravnikom. perinatologijo, prof. dr. Iz- Muzlovič, T: 02 321 29 40, E: Tina.skerbincmuzlovic@ tok Takač, dr. med., v. svet. ukc-mb.si

Revija ISIS srečanja 5S2trokovnaJulij 2020 SEPTEMBER 2020 23. ob 16.30  •  (PRE)VZGOJA SAMOZAVEDANJA: DELAVNICA ZA KREPITEV OSEBNE MOČI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 20 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3 ska cesta 162 ni kotizacije, ostali 28 EUR vsebina: Delavnica bo spodbudila udeležence, da organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www. se zavejo svoje osebne moči ter odkrijejo/ubesedijo zbornica Slovenije domusmedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, T: 01 lastna pričakovanja v zvezi z iskanjem ravnotežja 307 21 53, E: [email protected] med zasebnim, družabnim in profesionalnim. 25.–26. ob 8.50  •  PSIHOLOGIJA KOMUNICIRANJA IN MEDOSEBNIH ODNOSOV – MEHKE VEŠČINE PRI OSKRBI BOLNIKOV kraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 80 kotizacija: 250 EUR + DDV k. točke: 14 vsebina: Izobraževanje je namenjeno medicinskim sestram, zdrav- organizator: Društvo prijave, informacije: Simon stvenim tehnikom, zdravnikom, specializantom, farmacevtom in Edmed Javornik, T: 041 724 318, E: info@ vsem, ki se ukvarjajo z oskrbo bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi in drustvoEDMED.si, W: www. drugimi obolenji na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Poudarek drustvoEDMED.si bo na pomenu mehkih veščin pri oskrbi bolnikov. 26. ob 7.45  •  OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2020 kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 65 EUR (DDV k. točke: 6 UL, Korytkova 2, velika predavalnica vključen) vsebina: seminar za družinske zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, otorinolarin- organizator: Katedra za otorinolaringologijo Medicin- prijave, informacije: gologe ske fakultete UL, Klinika za ORL in CFK, UKC Ljubljana, informacije: Irena Hočevar Foniatrična sekcija Združenja otorinolaringologov Boltežar, T: 01 522 24 65, E: orl. Slovenije SZD [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Univerzitetni klinični center Maribor 1 zdravnik specialist pediatrije, 1 zdravnik specialist psihiatrije, razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): 2 zdravnika specialista radiologije, 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, 1 zdravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe oddelka za 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, žilno kirurgijo), 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, 1 zdravnik specialist otroške nevrologije, 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, 1 zdravnik specialist sodne medicine 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, 1 zdravnik specialist klinične genetike. 2 z dravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: estetske kirurgije, • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet razpisa, 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, • licenca za samostojno delo, 2 zdravnika specialista interne medicine, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, 2 zdravnika specialista urgentne medicine, • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, 3 z dravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in • najmanj osnovna raven znanja nemškega ali angleškega jezika, • znanje temeljnih postopkov oživljanja. perioperativne intenzivne medicine, 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim 3 zdravniki specialisti oftalmologije, poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. 3 zdravniki specialisti nevrologije, Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na 2 zdravnika specialista patologije, naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, 2 zdravnika specialista travmatologije, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 1 zdravnik specialist revmatologije, 2 zdravnika specialista pnevmologije,

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Julij 2020 Osnovno zdravstvo Gorenjske • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Radovljica, Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD določeno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost Radovljica, izvaja v zdravstvenih domovih znotraj gorenjske regije. • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič in specialnosti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in sicer: • zdravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Bled. • z dravnika specialista pediatrije (m/ž), za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, Naše prednosti so: Bohinj in • dobri odnosi v kolektivu, zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) • d obre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Bled, nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. Bohinj, V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, • z dravnika specialista radiologije (m/ž), oftalmologije (m/ž) vas vljudno vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila in specialista družinske medicine (m/ž) o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, ali nam pišete na spodaj navedene naslove. Dogovorili se bomo za srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili možnosti • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje mladostniške psihiatrije (m/ž) do 31. 7. 2020 za nedoločen čas s polnim delovnim časom v ZD Škofja Loka, – po pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Bohinj, Mladinska cesta 1, • z dravnika specialista pediatrije (m/ž), zdravnika specialista Bled ali na e-naslov: [email protected] ali urgentne medicine (m/ž) in zdravnika specialista – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, ginekologije (m/ž) za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali OE ZD Škofja Loka, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali mladostniške psihiatrije (m/ž) in zdravnika specialista – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, psihiatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali OE ZD Jesenice, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polnim delovnim časom, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine (m/ž) za nedoločena čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD Tržič, Tržič ali na e-naslov: [email protected]. Očesni center Pušnik-Novljan ODDAMO razpisuje delovno mesto V najem oddam kozmetični salon z ordinacijo (140 m2), pritličje, v centru Ljubljane – Gosposvetska 4. zdravnika specialista oftalmologije (m/ž) Informacije: 031 413 387  Ponujamo stimulativno plačilo, možnost strokovnega izpopolnjevanja, fleksibilen delovni čas in prilagojeno obliko ODDAMO zaposlitve. Obseg dela: delo v očesnih ambulantah in operacijski dvorani. Za Bežigradom oddam opremljeno zdravniško ordinacijo z Prijave pošljite na naslov Pušnik-Novljan d.o.o., Turkova ulica 8, dovoljenji v velikosti 43/80 m2. Najema se lahko 2 ali 3 dni 8000 Novo mesto ali na e-naslov: [email protected] tedensko. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko Ima parkirišče in dvigalo. 07 393 55 55. Informacije: 051 624 249 Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave.

Revija ISIS medicine I5z4zgodovineJulij 2020 Dr. Ivan Oražen in dr. Brunon Weixl med balkanskima vojnama Elko Borko, Boža Janžekovič Med pomembne slovenske zdravnike prostovoljcev3 zapisal, da je bil Brunon Weixl še lahko uvrstimo Štajerca dr. Brunona študent medicine. Weixla, ki ima povsem nemško ime, vendar je bil vedno zaveden pripadnik Dr. Brunon Weixl je o tem delu svojega slovenskega naroda. Ob raziskovanju življenja leta 1914 napisal daljši prispevek z njegovega življenja in dela sva odkrila naslovom Pol leta med ranjenimi brati, ki ga je njegovo sodelovanje in prijateljevanje z njegov brat Vilko Weixl objavil v Mariborskem mnogo bolj znanim slovenskim zdravni- slovenskem koledarju za leto 1914.4 To publika- kom dr. Ivanom Oražnom. Medikohistori- cijo sva odkrila v Maistrovi knjižnici, ki je po ka Zvonka Zupanič Slavec in Franc Štolfa razglasitvi Vlade RS kulturni spomenik državne- sta raziskovala in objavila obširen življe- ga pomena in posebna zbirka Univerzitetne njepis, v katerem sta zapisala: »… če ob knjižnice Maribor. V omenjenem prispevku je dr. redkih ohranjenih dokumentih iz balkan- Brunon Weixl zapisal o srečanju in sodelovanju z skih vojn razmišljamo o dr. Oražnu, dr. Ivanom Oražnom v srbski saniteti leta 1913, lahko zapišemo, da je bilo njegovo čute- med prvo balkansko vojno. Ta informacija do nje do srbskega naroda iskreno in preže- sedaj ni bila poznana in opisana. to z entuziazmom.«1 Leta 1912 so Srbija, Bolgarija, Črna gora in S tem prispevkom bova dopolnila del Grčija začele vojno za osvoboditev »bratov, ki še življenja dr. Ivana Oražna v letu 1913, ki je vzdihujejo pod turškim jarmom.«5 V Ljubljani verjetno neznan in hkrati prepleten z so konec oktobra 1912 ustanovili posebni odbor delom življenjske poti dr. Brunona Wei­ za nabiranje darov za »Rdeči križ balkanskih xla. Nepoznavanje tega obdobja obeh držav«. Naprošali so vse »rodoljubne Slovence in zdravnikov tiči v pomanjkanju dokumen- Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po tov in v tedanjih političnih okoliščinah v svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in avstro-ogrski monarhiji. človekoljubja. Darovi se naj pošiljajo na naslov enega izmed društvenih blagajnikov«. Odbor za Dr. Brunon Weixl se je rodil 13. 8. 1887 v nabiranje darov za »Rdeči križ balkanskih učiteljski družini v Zg. Kungoti blizu Maribora. držav« sta vodila dr. Ivan Tavčar in dr. Vera Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval Šlajmer. V odboru pa je bilo še veliko pomemb- klasično gimnazijo v Mariboru in maturiral leta nih slovensko opredeljenih meščanov, med njimi 1907. Zaradi svoje narodnostne usmerjenosti je tudi zdravnika dr. Ivan Oražen in primarij dr. za svoje medicinsko izobraževanje izbral Prago, Edo Šlajmer.6 Avstrija je takrat zaradi svojih kjer je 15. 2. 1913 promoviral. Že 20. 2. 1913 se je interesov podpirala pravoslavne države na prijavil srbski vladi kot zdravnik prostovoljec. Balkanu in je v znak dobre volje poslala na Odpotoval je na pomoč zdravnikom Srbije, ki je pomoč v Srbijo posebno, avstrijsko zdravniško bila vpletena v balkanski spor. Časopis Dan, ekipo, ki jo je vodil dr. Grünfeld. Zaradi vojaških ljubljanski politični časopis, je izpostavil,2 da je v operacij je bila velika potreba po zdravnikih, zato Srbijo odpotoval dr. Brunon Weixl – v nasprotju je odbor prevzel organizacijo in pripravo zdrav- z navajanjem vojaškega zgodovinopisca Kranjca, ki je v zgodovinskem pregledu zdravnikov 3 Kranjc, M. Slovenska kri za srbske brate. Rast: 2004/2. 4 Mariborski slovenski koledar za l. 1914, Maribor, 1914, 1 Zupanič-Slavec Z., Štolfa F. Dr. Ivan Oražen (1869– 1921) dobrotnik medicinske fakultete in slovenskega str. 60–67. naroda. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998, 145 str. 5 Bojni grom. Slov. gospodar. 42, 17. 10. 1912, str. 1. 6 Slovenci in Slovenke. Odbor za nabiranje darov za 2 Dan, 2. 3. 1913, str. 2. Rdeči križ balkanskih držav. Slov. narod. 207, 26. 10. 1912, str. 1.

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e5Julij 2020 Dr. Ivan Oražen in dr. Brunon Weixl v niški bolnišnici leta 1913 (iz arhiva UKC Maribor). V nobeni od številnih biografij ni podatka, da je dr. Ivan Oražen, kljub nikov za pomoč srbskim zdravnikom Nišu«.10 Tako imamo podatke, da je bolni ženi, v mesecu februarju 1913 in poskrbel za zbiranje potrebne pod okriljem posebnega, slovenskega ponovno odšel v Srbijo, tokrat na zdravniške opreme ter pripravil prvo odbora »Rdečega križa balkanskih svojo pest. Poleg podatkov v prispev- skupino slovenskih zdravnikov držav« v vojni saniteti Srbije, Bolgari- ku dr. Brunona Weixla to potovanje v prostovoljcev za delo v v vojno vplete- je in Črne gore pomagalo 24 sloven- Srbijo dokazuje še oglas v časopisu nih državah. Prva skupina zdravnikov, skih zdravnikov prostovoljcev.11 Slovenski narod, s sporočilom, da dr. ki jo je vodil prim. Edo Šlajmer, je Ivan Oražen do preklica ne ordinira.13 odpotovala iz Ljubljane 27. 10. 1912. Med zdravniki, ki so prišli na Ohranjena je tudi fotografija iz leta O tem slovesnem dogodku je poročal pomoč srbskemu zdravstvu, so bili 1913, na kateri sta dr. Ivan Oražen in Slovenski narod.7 V tej prvi skupini so tudi posamezniki, ki so prišli na dr. Brunon Weixl v niški bolnišnici. bili še dr. Ivan Oražen, dr. Otmar »lastno pest«. Med njimi je bil dr. Krajec in dr. Ivan Premrov, ki so celih Brunon Weixl, zato ga večina zgodovi- Iz poročila dr. Brunona Weixla sedem tednov delovali v niški bolni- narjev balkanskih vojn sploh ne prenašava, v skrajšani obliki, njegov šnici.8 Za krajši čas se jim je pridružil omenja ali pa ga uvršča med študente opis odhoda v Srbijo, srečanja z dr. še sin dr. Šlajmerja, študent medicine medicine. Ivanom Oražnom in njunega dela v Boris Šlajmer, ki je o razmerah v vojaški bolnišnici v Nišu.4 »Komaj bolnišnici napisal zanimivo poročilo: Zaradi zmanjšanega obsega sem se prijavil srbski vladi, že me je »… da bodo vojaki, ki so večinoma vojaških operacij v okviru prve bal- pozvala brzojavno, naj se nemudo- zboleli za revmatizmom, potrebovali kanske vojne in ker so »svoje delo ma pripeljem. Odpeljal sem se tudi za svoje okrevanje mnogo več časa dokončali« ter drugih političnih takoj, saj sem že komaj čakal, da kakor marsikateri, ki je bil v bitki spletk, ki so spremljale spopad držav vidim Belgrad, da spoznam in težko ranjen«.9 Zdravniško delo v balkanske zveze z otomanskim impe- pozdravim junake izpred Kumano- niški bolnišnici, leta 1912, dopolnjuje rijem, se je pomoč Rdečega križa po va, Prilepa, Bitolja. … V ministrstvu pismo dr. Ivana Oražna, ki je bilo sedmih tednih zaključila. 13. 12. 1912 so mi dali na razpolago nekoliko objavljeno v ljubljanskem časopisu se je vrnila večina zdravnikov v mest. Slučajno se je pripeljal ta dan pod naslovom »Slovenski zdravniki v Slovenijo, med njimi tudi dr. Ivan tudi dr. Ivan Oražen iz Ljubljane že Oražen, ki je objavil, da se je vrnil in v drugič in se oglasil ministrstvu. Bil 7 Odhod slovenskih zdravnikov na pomoč da ordinira.12 Podoben oglas je bil je že meseca oktobra in novembra l.l. srbskim ranjencem. Slov. narod. 28. 10. objavljen tudi v katoliško usmerjenem v družbi z dr. Šlajmerjem v Nišu v 1912, str. 4. Slovencu. bolnišnici. Po sedemtedenskem delovanju se je vrnil v domovino. A 8 Zupanič Slavec Z. Dr. Ivan Oražen 10 Slov. narod. 262, 14. 11. 1912, str. 3. sedaj je doma slišal, da je doli (1869–1921). Med. razgl. 2011; 50, str. 11 Rahten A. Jugoslovanska velika noč. mnogo bolnikov toda malo zdravni- 477–89. kov. In njegova ljubezen do bolnega Slovenski pogledi na balkanski vojni brata je bila prevelika, da bi ostal 9 Vojna na Balkanu. Črtice iz Niša. Slov. (1912–1913) in jugoslovansko vprašanje. doma, daleč od pomoči potrebnega narod. 276, 30. 11. 1912, str. 2. Ljubljana: GV Založba, 2012, str. 120. ranjenca. Njegov namen je bil, se 12 Slov. narod. zopet podati v Niš, zato sem izrazil željo, da bi deloval ž njim skupaj v isti bolnišnici, v kar je radostno privolil.« … »Blizu kolodvora na periferiji mesta se dviga veliko, dvonadstropno poslopje: »Inžinjer- ska kasarna«, v kateri je bila name- ščena tretja rezervna bolnišnica, kjer sva imela delovati z dr. Ora- žnom.« … »Ob najinem prihodu je bolnišnica imela 200 postelj. Name- njena je bila bolnikom iz Drinopolja, Skadra, Drača ter, ker je bila tik ob kolodvoru, sploh težjim bolnikom, katerim ni bilo mogoče potovati 13 Slov. narod, št. 48, 27. 2. 1913, str. 6.

Revija ISIS medicine I5z6zgodovineJulij 2020 Odlikovanje Rdečega križa Srbije dr. Brunonu Weixlu, izdano 31. 8. 1913 časopisu zasledila objavo, da je že 29. s pravilnim naslovom dr. Brunon Weixl (iz zapuščine dr. B. Weixla). aprila 1913 dr. Ivan Oražen zopet pričel z delom v svoji ordinaciji na dalje.« … »Prevzela sva torej z dr. starejši kolega; šel mi je rad na Wolfovi ulici.14 Oražnom vsak po en oddelek. Tu roko, kadarkoli sem ga naprosil. In sem spoznal veliko ljubezen dr. trenutke, ki sva jih preživela skupaj Dr. Brunon Weixl je ostal v Nišu. Oražna do bolnega brata. In ko sem v Nišu, bom štel med svoje najlep- Ob začetku druge balkanske vojne videl, kako je z vsakim prijazen, še.« … »Dela je bilo precej. Sobe so julija 1913 je bil edini zdravnik v kako je sijala iz njegovih oči dobrota bile skoraj vedno polne, včasih še bolnišnici. Šele kasneje se mu je in navdušenje za nje, bil sem prepri- prenapolnjene. Komaj smo jih pridružil kirurško usposobljeni čan o njegovi veliki ljubezni napram odpustili nekoliko domov, že so nam slovenski zdravnik dr. Jožef Tavčar. temu našemu bratskemu narodu. napolnili bolnišnico z novimi.« Začetek druge balkanske vojne in Nisem se mu čudil, da ga je srce takratne dogodke je v svojem pri- prignalo že drugič med nje. S tem je Postopoma se je število obolelih spevku opisal: »Že 2. julija se je govoril kakor z bratom, z onim vojakov zmanjšalo in številni tuji bliskovito širila vest, da so Bolgari kakor s sinom, za vsakega je imel zdravniki so zapustili Srbijo. Tako se prejšnji večer napadli ničesar prijazno, tolažilno in navduševalno je konec aprila 1913 vrnil v Slovenijo sluteče Srbe na celi fronti, ne da bi besedo. Istotako je bil meni mil tudi dr. Ivan Oražen. V poročilu ni napovedali vojsko. Srbski junaki so zapisa o dnevu odhoda, vendar sva v se sicer hitro zdramili iz trenutnega presenečenja, toda dasi so se hrabro branili, morali so se vendar prvi dan umakniti in prepustiti sovražni- ku Krivolak. Bojevali so se na vsej fronti cela dva dneva kruto in bilo je na srbski strani baje trideset tisoč ranjencev in mrtvih. Govorilo se je, da so bile na nasprotni strani žrtve še večje. Bil je ta boj mnogo stra- šnejši in krvavejši, nego katerakoli bitka v prvi vojski. Niti bitka pri Kumanovem, ki je bila tedaj naj- strašnejša in je zahtevala največ žrtev, se ni dala primerjati boju pri Krivolaku.«4 In nadaljuje: »Naša bolnišnica je imela pripraviti vsaj sto postelj za ranjence; spremenila se je torej v kirurgično bolnišnico. Bil sem takrat že dva meseca edini zdravnik v bolnišnici z dvema medicincema in nekaterimi prosto- voljnimi sestrami. Pripravili smo prostore, zavojnega materiala, instrumentov itd. Seveda sem zahteval tudi vsaj enega izvežbane- ga zdravnika-kirurga. Dne 3. (julija, op.) dopoldne se nam je javilo, da dobimo popoldne 100 – 150 ranjen- cev. Že okoli ene ure popoldne pripeljal se je sanitetni vlak.«4 V nadaljevanju dr. Weixl poroča, da je sprejel 300 ranjencev, od tega čez sto težko ranjenih. Ranjence so še kar dovažali iz bojev pri Krivolaku, Kočanih in ob Bregalnici, tako da je 14 Slov. narod. 29. 4. 1913.

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e7Julij 2020 imel v 600 posteljah okoli 700 ranjen- no bolnišnico v Nišu zapustil 25. 8. 1913, Slovenskih goricah in prevzel prosto- cev; v bolnišnicah v Nišu je bilo tedaj ker se je z mirom končala balkanska re, v katerih je že deloval dr. Kraigher. 3000 ranjencev. vojna.15 V Beogradu so mu 31. 8. 1913 Prvo svetovno vojno sta oba preživela podelili posebno odlikovanje. vsak na svojem kraju, ni pa nobenih Podobno kot dr. Ivan Oražen je zanesljivih podatkov, ali sta se, oba tudi on z občudovanjem poročal o Po vrnitvi iz Srbije je od 1. 10. 1913 zavedna in takratnemu sokolskemu pogumu, pokončnosti, žrtvovanju in pa do 15. 2. 1914 v Pragi nadaljeval gibanju naklonjena, po prevratu 1921 ljubezni srbskih ljudi do svoje domo- medicinsko izobraževanje. Na gineko- še srečala ali drugače sodelovala. vine. Po sklenjenem miru se je bolni- loško-porodniški in otorinolaringolo- šnica začela počasi prazniti. Sredi ški kliniki se je usposabljal in pripra- Prof. dr. Elko Borko, dr. med., višji septembra je bilo v bolnišnici še okoli vljal za delo splošnega zdravnika. Že svetnik, predsednik MHS SZD, Maribor 40 ranjencev in 20 bolnikov, ki so jih 20. 2. 1914 se je naselil pri Sv. Trojici v prepeljali v drugi dve stalni niški [email protected] bolnišnici. 15 Popis zapuščine dr. B. Weixla: originalni Boža Janžekovič, univ. dipl. biol., višja dokument Weixl Brunon zdravnik Dr. Brunon Weixl je v svojem Maribor, Strossmayerjeva 8; Maribor, bibliotekarka UM UKM, življenjepisu zapisal, da je vojno rezerv- dne 12. maj 1959 (Življenjepis). [email protected] Nov izziv Nina Mazi Nov, zanimiv, pogosto pa tudi naporen izziv pred jen sistem), individualno prilagojeno prehrano, sodobni zdravnika 21. stoletja postavlja na eni strani odsotnost, na človek pa prisega na najrazličnejše diete, preverja, kdo vse drugi strani pa predvsem konkurenca vrednot. V preteklo- jih uporablja, se z njimi postavlja v javnosti ipd. Število ur sti, ko je svet deloval po enoznačnih, (praktično) splošno pred elektronskimi zasloni naj bi bilo omejeno, ljudje pa veljavnih, enotnih pravilih, so zdravniki in pacienti, so nenehno priklopljeni (vsaj) na eno elektronsko napra- njihovi varovanci, natanko vedeli, kaj je prav in kaj ni, kaj vo, prepričani, da sicer niso »in«. Mir in tišino, ki ju je pomembno in kaj ni, za kaj si je treba prizadevati, kako človek potrebuje za regeneracijo, so izpodrinili hrup, ravnati in zakaj. nemir in ostale oblike zvočnega onesnaženja. Konstruk- tivni in pristni medčloveški odnosi so vse večja redkost, Sodobni zdravniki in njihovi sodelavci pa se na vse- sodobni človek se zateka v virtualni svet oz. svoje socialne kam koraku soočajo s protislovnimi vzroki in posledicami ambicije uresničuje in svoje potrebe zadovoljuje s pomo- konkurenčnih vrednot. Zato morajo spretno krmariti med čjo hišnih ljubljenčkov. Denar in materialne dobrine Scilo in Karibdo in pogosto (tudi proti svoji volji) izbrati glavnini sodobne populacije predstavljajo mnogo večjo manjše zlo. vrednoto kot duševno in duhovno blagostanje. Psihologi, sociologi, zdravniki in antropologi ugota- Zdravnik, ki je zavezan stroki in glasu svoje vesti, vljajo, da postaja konkurenca vrednot vse hujša in vse bolj pospešeno prevzema vlogo mediatorja v konkurenčnem obsežna. Primeri le-te so prisotni na vseh področjih. boju med vrednotami – ta je najbolj oster in brezkompro- misen na razvitem Zahodu – čeprav mu za to pogosto Uspešneži, ki jih svet spoštuje in občuduje, npr. primanjkuje časa in energije, pa tudi znanja, izkušenj in poudarjajo, da shajajo le s petimi ali celo štirimi urami kompetenc. spanca, zdravnik pa se zaveda, da človek potrebuje od sedem do devet ur kakovostnega spanca. Ljudje se gibljejo Viri: www.science.com, www.psychologytoday.com, na različnih (tudi nemogočih) lokacijah – ob cestah in www.forbes.com, www.scienceillustrated.com, www. avtocestah, v onesnaženih mestnih središčih …, in ob managementtoday.com različnih časih – pozno zvečer, ponoči, pred zoro in ob njej (človek bi tedaj moral še spati). Populacija pa se deli Nina Mazi, Ljubljana na zasedene (vrednota je komodna lenobnost, inertnost) in gibalne zasvojence (pretiravajo s telesno dejavnostjo). Organizem potrebuje urejeno, zmerno in stabilno (prever-

Revija ISIS 5V8spominJulij 2020 Asist. mag. Vojo Ivanišević, dr. med. (1942–2020) Specialist ginekologije in porodništva Iztok Takač v Zagrebu pred komisijo, ki so jo sestavljali prof. dr. Asim Kurjak, doc. dr. Branko Rajhvajn in 11. 4. 2020 je v devetinsedemdesetem letu prof. dr. Dubravka Štampar, in si pridobil naziv starosti umrl asist. mag. Vojo Ivanišević, dr. med., magistra medicinskih znanosti. nekdanji zdravnik specialist ginekologije in porodništva na Oddelku za ginekologijo Splošne Na njegovo prošnjo mu je Ministrstvo za bolnišnice Maribor in Oddelku za splošno gineko- notranje zadeve Republike Slovenije 28. 2. 1992 logijo in ginekološko urologijo Klinike za gineko- podelilo državljanstvo Republike Slovenije. logijo in perinatologijo UKC Maribor. 18. 9. 1996 je opravil tečaj iz temeljnih Rodil se je 23. 2. 1942 v kraju Vrhovine blizu postopkov oživljanja. Gospića v občini Otočac na Hrvaškem. Medicino je študiral v Zagrebu in 29. 9. 1969 z uspešnim 29. 1. 2007 je bil v Splošni bolnišnici Maribor koncem študija pridobil akademski naziv doktor izvoljen v znanstveni naziv asistent z magisterijem. medicine. Obvezno služenje vojaškega roka je opravil med 1. 10. 1969 in 15. 8. 1970. Ker je 1. 1. 2009 začel veljati Pravilnik o raziskovalnih nazivih, ki je določal, da raziskoval- 10. 10. 1973 je opravil strokovni izpit za ne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskoval- poklic zdravnik. cev v raziskovalne nazive, je bil 1. 4. 2009 uvrščen v raziskovalni naziv asistent z magisterijem. Komisija za razmerja v združenem delu TOZD Oddelek za ginekološke bolezni Splošne Na strokovnem področju se je največ ukvarjal bolnišnice Maribor je na svoji seji dne 8. 7. 1974 z ultrazvokom v ginekologiji, še posebej z ultraz- obravnavala njegovo vlogo in sklenila, da ga s 15. vočnim nadzorom intrauterine kontracepcije. Na 7. 1974 sprejme na delovno mesto specializanta Oddelku za ginekologijo in kasneje Oddelku za iz ginekologije in porodništva. splošno ginekologijo in ginekološko urologijo je deloval predvsem na področju diagnostike in 17. 2. 1975 mu je bila z odločbo, ki jo je zdravljenja benignih ginekoloških bolezni, bil pa podpisal dr. Elko Borko, odobrena specializacija je tudi izvrsten operater, predvsem za vaginalne iz ginekologije in porodništva, z veljavnostjo od operacije. Redno je deloval tudi v ginekološki 1. 1. 1975 dalje. ambulanti na primarnem nivoju. 25. 9. 1978 je sklenil pogodbo s Splošno Rad se je udeleževal strokovnih srečanj in se bolnišnico Maribor o opravljanju 4-mesečnega redno izpopolnjeval na predavanjih in drugih obveznega specializantskega staža na Kliniki za oblikah podiplomskega usposabljanja, kar ginekologijo in porodništvo v Ljubljani od 28. 8. dokazuje več kot sedemdeset dokazil o strokov- 1978 dalje in o 2-mesečnem študijskem dopustu nem usposabljanju v njegovi personalni mapi. za pripravo na specialistični izpit (od 26. 6. do 26. 8. 1978). 30. 6. 2009 je podal pisno odpoved delovne- ga razmerja zaradi izpolnjenih pogojev za upoko- 28. 12. 1978 je pred izpitno komisijo Republi- jitev. S 1. 9. 2009 se je upokojil. škega komiteja za zdravstveno in socialno var- stvo v Ljubljani opravil specialistični izpit iz Znan je bil po tem, da je rad opravljal svoje delo ginekologije in porodništva in si pridobil naziv in bil vedno na voljo svojim številnim pacientkam. specialist iz ginekologije in porodništva. Vsi, ki smo imeli priložnost delati z njim, se ga bomo spominjali kot veselega, radoživega človeka 2. 10. 1984 je sklenil pogodbo o pogojih, in predvsem kot sodelavca, ki je bil vedno priprav- pravicah in obveznostih za podiplomski študij ljen priskočiti na pomoč in z dobro voljo prevzeti Ultrazvok v klinični medicini s TOZD tudi delo drugih, kadar je bilo to potrebno. Varstvo žena in otrok Splošne bolnišnice Maribor. Njegovi strokovni dosežki ter preneseno Magistrsko delo z naslovom »Uloga i mo- znanje na mlajše kolege bodo za vselej ostali gućnosti ultrazvuka u praćenju uspješnosti zapisani v zgodovino slovenske ginekologije in intrauterine kontracepcije« je uspešno zagovar- porodništva. jal 14. 12. 1988 na Medicinski fakulteti Univerze Prof. dr. Iztok Takač, dr. med., v. svet., UKC Maribor

Domus Medica za vas! Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki. Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/. Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica! Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centru pišite Andreji Stepišnik, E: [email protected].

Revija ISIS 6S0knjižne policeJulij 2020 Reinhard Haller: Das Böse. Die Psychologie der menschlichen Destruktivität Zlo. Psihologija človeške uničevalnosti. Ecowin, Salzburg-München, 2019, 231 str. Marjan Kordaš Med sprva precej nesistematičnim bra- Samo po sebi ne obstoji nič, kar bi njem na elektronskem bralniku sem imel bilo dobro ali zlo; šele misel je tisto, kar vseskozi občutek, da mi je besedilo znano. Kot to naredi. da bi knjigo nekoč že prebral ter da se je zdaj spominjam po drobcih. Ker pa je bilo hkrati v Zli ljudje morajo početi zlo iz sovra- besedilu mnogo novosti, sem si priskrbel tudi štva proti zlu. knjigo. A v resnici so zli nagoni v enako Reinhard Haller je psihiater in psihoterapevt. visoki meri smiselni, vrsto vzdržujoči in Kot sodni izvedenec je sodeloval pri nekaterih neogibni kot dobri (nagoni; op. pis.); le znamenitih sodnih procesih v Avstriji, npr. proti njihova funkcija je drugačna. serijskemu morilcu prostitutk J. Unterwegerju ter proti izdelovalcu pisemskih bomb F. Fuchsu. Zakaj pekel iskati v onstranstvu? Saj Eden od vzrokov (povodov?) Fuchsove zločinske je že v tostranstvu, v srcu zla. dejavnosti je bil nenavaden: ustanovitev neke slovenske(!) osnovne šole v Celovcu. Hallerjeva knjiga o zlu me spominja na knjige Ferdinanda von Schiracha. A ker so Za primer, kako se avtor loti problematike, je njegovi zapisi literatura, se mi zdi, da poskuša spodaj nekaj naslovov poglavij: biti tudi pravičen. Ne le ugotoviti resničnost, temveč tudi resnico. Predlani sem za Isis zapisal, (Ne)doumljivo zlo; Izmera zla ali da je ta pisatelj kako zlo je zlo?; Zlo brez motiva ali umor brez motiva; Zla slast; Zla ideja; Zla ... vnuk vojnega zločinca Baldurja von slava: School shooting in drugo; Zli Schiracha, ki je bil leta 1946 na procesu v molk; Zli oče; Zla mati; Zlo partnerstvo; Nürnbergu obsojen na 20 let ječe. Da je Zli geni; Zle možganske celice; Šifra odvetnik, specialist za kazensko pravo, in (koda) zla. je v zadnjih letih napisal vrsto knjig. Od Številna poglavja se začnejo deskriptivno, slednjih sem štiri v nemščini prebral na npr. s policijskim opisom umora ter nato s elektronskem bralniku: kratke zgodbe poskusom razlage (izvedenca, ponekod očitno Verbrechen (Zločini) in Schuld (Kriv- avtorja) psihološkega oz. psihiatričnega ozadja da) ... Schirach izvrstno opiše ozadje, umora. Nekaj poglavij pa se začne z opisom zaradi katerega pride do umora, ki pa ni političnih razmer, npr. nacistična koncentracij- kriminalno dejanje, temveč (edina) ska taborišča, poboj v Srebrenici itn. rešitev problema. In bralcu tako za vedno Značilno se mi zdi, da je pred vsakim poglav- ostane vprašanje, kaj je resnica in kaj je jem citat iz leposlovja, ki opisujejo protislovnost resničnost, seveda brez odgovora ... ter različen izvor zla, npr.: Zame popolna novost je podatek (str. 32– 35), da se dandanes zlo poskuša meriti (lestvica, Zlo ne potrebuje nobene bolezni, da ki jo je pripravil ameriški psihiater M. Stone: bi prišlo na svet, ne potrebuje nobene Gradations of Evil). Povzetek treh primerov nepravičnosti in nobene mračne sile – zlo približno na stopnji 22 (najhujše zlo) ter 1 potrebuje le človeka. (najmanjše zlo): –– Sadistični morilec je med preiskavo med Obstojijo pošasti, ampak teh je smehom povedal tole: da je ujel otroka ter premalo, da bi bile zares nevarne. Mnogo mu povedal, da ga bo umoril. Nato je otrok iz bolj nevarno je, da so to normalni ljudje.

Revija ISIS S knjižne polic6e1Julij 2020 žepa potegnil nekaj denarja – svo- nekaj dni pa je sredi noči poklicala empatije tisto, kar je bistvo zla. Po jo žepnino – in ga ponudil pedofi- svojega sina ter mu povedala, da mojem dojemanju pa empatija zajema lu kot odkupnino za svoje življe- je njegovega očeta, hudo bolnega vrsto dodatnih etičnih spoznanj: nje. Pedofil je denar sprejel – in soproga, zadušila z blazino, ker ni enakopravnost (sočloveka), dostojan- otroka umoril (str. 20). mogla več gledati njegovega stvo (sočloveka) ter spoznanje, da –– R . F. Beck, star 25 let, se je v juniju trpljenja. In da se je tudi ona »tisto, kar boli mene, boli tudi mojega 1966 pretihotapil v stavbo, v kateri odločila za samomor. Ko je kmalu bližnjega«. Ali kot še bolj poudarjeno so stanovale mlade nune. Zajel je potem na prizorišče prispela pove znamenita Molitev sv. Franči- devet mladih žensk, jim zamašil policija, je ugotovila le hudo ška: »Svojemu bližnjemu stori tisto, usta ter zvezal roke in noge. Nato krvavitev; ženska si je sicer v prsi kar si želiš, da on stori tebi.« je eno za drugo posilil, zadavil ter zabodla nož, a je zgrešila srce (str. končno razmesaril do smrti. 34–35). Zlo: psihologija človeške Preživela je le ena nuna, ki pa si je Sicer pa Haller meni, da je najhuj- uničevalnosti me po sporočilnosti zapomnila, da je imel Beck na levi še zlo vojna. Ker je zlo organizirano, nenehno spominja na knjigo The podlahti vtetovirano geslo »Born včasih tudi na psevdoverskih oz. Heart of Man. Its Genius for to raise hell« (Rojen, da prinašam psevdomitskih temeljih, ki domnevno Good and Evil (Erich Fromm). pekel). Prek tega gesla ga je človeka »osvobodijo« osebne odgo- Znam jo skoraj na pamet, tako kot končno policija identificirala ter vornosti. Tako kot v manjši meri tudi slovenski prevod Človekovo srce. prijela. Preiskujočemu psihiatru je sodobni terorizem, ki včasih vključuje Njegov demon dobrega in zla. V povedal, da ob grozljivem pobija- »samožrtvovanje« storilca. bistvu se mi Hallerjeva knjiga, izdana nju žensk ni imel nobenih občut- Po moji – verjetno zelo subjektiv- 2019, zdi le nekakšna praktična kov, ter dodal, »... da ni tako kot ni – presoji ima knjiga dva vrhunca. potrditev vsega tistega, kar je – morda na televiziji; traja tri minute in Najprej v poglavju (Ne)doumljivo bolj teoretično o dobrem in zlu v treba je trdo delati« (str. 179–182). zlo oz. znotraj slednjega besedilo na človeku – že leta 1964 zapisal Erich –– N eki moški je na vrhuncu svoje str. 14–15 o domnevah o izvoru zla. Fromm. Zlo zajema razmerje dveh uspešne kariere zbolel za amiotro- Da se je vse začelo z uporom angelov strani oz. je razmerje med dvema fično lateralno sklerozo. Med bole- protu Bogu. Zgodba o Kajnu in Abelu. človekoma, med »nadrejenim« (npr. znijo je zanj zgledno skrbela Da je Hudič tisti, ki človeka zapeljuje, zločincem) in »podrejenim« (npr. njegova soproga. Vseskozi je napelje k zlu. Da je zlo »drža«, sovra- žrtvijo). Tako Hallerjeva kot Frommo- odklanjala pomoč otrok. Ko je žna življenju, ter neposlušnost Jahve- va knjiga sta temelj za razumevanje soproga ob pomoči bolnemu ju (Bogu). Stališče sv. Avguština, da dveh bistvenih odnosov (v družbi): soprogu omagala, so jo otroci zlo izvira iz človekove svobode oz. odnos moški/ženska (temelj družine) spravili v sanatorij, kjer so zdrav- svobodne volje, da pa je slednja ter odnos učitelj/učenec (temelj šole). niki diagnosticirali izgorelost. A že prizadeta zaradi izvirnega greha. Kako transcendirati različnost; kako po nekaj dneh se je soproga Stališče znamenitega markiza de transcendirati inherentno neenako- odpravila domov in se posvetila Sada, da je človek bitje, ki stremi k pravnost v enakopravnost; kako skrbi za bolnega soproga. Čez absolutnemu uničenju. Ali sklep transcendirati interes (egoizem) v kitajskega filozofa 220 let pred našim vzajemnost. štetjem: »Po naravi je človek zlo bitje; če pa je kljub temu dober, je to sad Družina ter šola sta tako temeljna kulture.« (str. 222). dejavnika, ki določata, ali človek svojo Drugi vrhunec branja pa je empatijo razvije – ali pa ne. poglavje Koda (šifra) zla ter znotraj slednjega besedilo na str. 206. Da ta Fromm meni, da je človek bitje, ki šifra pove, kakšne so sestavine zla: je po svoji naravi (sui generis) »obso- jeno« na dejavnost. Okoliščine, v Pomanjkanje empatije; katerih človek odrašča, pa določajo Enostranska razpodelitev smer (vsebino) te dejavnosti: moči; Psihopatska struktura značaja (sadizem, maligni Vzgoja (lat. educatio: iz človeka narcizem); Ponižati žrtev; iz-vede tisto, kar nosi v sebi, kar je) Stopnja načrtovanja; Teža omogoči, da človek deluje progresiv- posledic pri žrtvi; Zaničevanje no, ustvarjalno (produktivno, dobro). moralnega nagona. V ugodnih razmerah se ustvari poseb- V besedilu, ki sledi, pa je pouda- na povratna zveza, zaradi katere rek na empatiji. Da je pomanjkanje človek vse bolj razvija svojo ustvarjal- nost, ki postane način življenja. Manipulacija (v človeku uničiti tisto, kar nosi v sebi, ter mu vsiliti vzorce

Revija ISIS S62knjižne policeJulij 2020 od zunaj) požene človeka v regresijo, da Knjiga Zlo: psihologija člove- Sporočilo: ustvarjalnost (dobro) deluje uničevalno (destruktivno, zlo). ške uničevalnosti je imenitna, človeka osrečuje, uničevalnost (zlo) pa Tudi v tem primeru se lahko vzpostavi čeprav je branje ponekod težko zaradi srečo izključuje! povratna zveza, zaradi katere človek vse grozljivih opisov. Smrt ni dovolj; pred bolj razvija svojo uničevalnost (sadizem, tem je nujno žrtev vsaj ponižati ali Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, maligni narcizem) ter do kraja uniči celo razčlovečiti – tako kot je to že dr. med., Ljubljana, svojo človečnost. Uničevanje postane pred leti Vercors opisal v novelah način življenja. Molčanje morja ter Orožje noči. [email protected] Paolo Giordano: V času epidemije Založba Mladinska knjiga, 2020 Nina Mazi Najnovejše delo, posvečeno rešitvami, omejenimi cilji in delni- s tistim pred njo? Bomo iz sedanje okužbam in nalezljivim boleznim, je mi dosežki. zdravstvene in naravovarstvene krize prava zakladnica zanimivih idej in izšli boljši, hitrejši in močnejši ali praktičnih izkušenj, ki lahko človeku S svojim pronicljivim peresom se potolčeni, brezupni in izgubljeni? Si koristijo. Mnoge izmed njih se bodo pisec dotakne tudi karantene in bomo opomogli in se pogumno spet lahko izkazale za smiselne in uporab- poudarja, da v karanteni nismo (le) postavili na noge, v kolikšni meri in ne tudi v zaostrenih razmerah »ne- zaradi sebe, marveč tudi in predvsem kako hitro? Ne dovolimo, da bi zdravstvene narave«. zaradi drugih. Karantena ob epidemiji težave, v katerih je svet v času epide- ni usmerjena le v zdravje oz. ni le mije, minile brez novih ugotovitev, Giordanovo sporočilo v knjigi je zdravstvene narave, marveč je po pomembnih spoznanj in zanimivih jasno in razumljivo – »Poslušaj, Giordanu čas epidemije, s karanteno odkritij. Da bi krizne razmere stisnje- opazuj, razmišljaj in se uči!« Vedno in na čelu, tudi čas psihičnega poglablja- ni in sključeni »prebivakirali« v povsod – v običajnih, sproščenih nja in utrjevanja, srečevanja človeka s strahu pred okužbo ter jih skušali časih in v kritičnih, nevarnih razme- samim seboj in čas družbene preo- čim prej vreči čez ramo, ne da bi si rah. Človek, ki je gospodar svojega brazbe oz. socialnega dozorevanja, razjasnili pomembne pojme, odpra- uma – razmišljanja in delovanja, je poglabljanja in razmaha. Čas epide- vili večje dvome in se otresli negoto- gospodar svojega življenja. V skladu z mije človeka ne odriva in ne izključu- vosti. Čas epidemije namreč predsta- modrostjo Marka Avrelija, ki uči: je, marveč posamezniku nalaga vlja učno uro, ki jo je oz. bi jo bilo »Kakor razmišljaš, tako živiš.« zanimivo in zahtevno aktivno-pasivno škoda zamuditi, saj ponuja možnost vlogo, ki pa je marsikdo ne razume in za razjasnitev zadev s področja Avtor bralca spodbuja in opogu- ne sprejema oz. si jo razlaga po svoje medicine, biologije, psihologije, mlja, naj vztraja in se bori tudi v – to pa mu lahko povzroča težave in ekologije, sociologije, ekonomije – najtežjih trenutkih – ljubezen je stiske. naravoslovnih, družboslovnih in dovolj močna in potrpežljiva, da ekonomskih znanosti. Prav to s lahko odpusti ali vsaj sprejme tudi Zahtevne pogoje in okoliščine, ki svojim spretnim peresom na domi- najhujše spodrsljaje oz. ne klone spremljajo epidemijo, Giordano niti v najtežjih trenutkih. V času spretno začini s kančkom nepogre- najhujših preizkušenj se je treba šljivega optimizma. V svojem pisanju zavedati, da se v naravi oz. v vesolju poudarja, da nobena epidemija ni skriva odgovor na sleherno vpraša- večna – čas zahtevnih razmer se bo nje oz. rešitev za vsako (na videz) še iztekel, epidemija bo minila. Vpraša- tako nemogočo težavo. Kdor hoče nje pa je, kaj bo pustila za seboj. uspeti v zaostrenih razmerah, se ne Kako se bo svet spremenil? Kakšno sme zadovoljiti z nepopolnimi bo življenje na modrem planetu po epidemiji oz. pandemiji v primerjavi

Revija ISIS S knjižne polic6e3Julij 2020 seln, bralcu prijeten in prijazen način primerno branje tako za laike kot Nina Mazi, Ljubljana v svojem najnovejšem delu učinkovi- tudi za strokovnjake, in to vselej – ne to in uspešno počne Giordano. Zato le v (aktualnih) izrednih razmerah in je knjiga, posvečena epidemiji, v kriznih časih. Momentos preciosos (Dragoceni trenutki) Izšla je druga knjiga poezije v španskem jeziku dr. Marjetke Jelenc Lucija Erjavec Primožič ji predstavljajo izvor sreče, kar je Camino a ritmo lento izrazila že v pesmi Pequeños placeres V lanskem letu je izšla druga (Drobna zadovoljstva) v svoji prvi Camino a ritmo lento knjiga poezije v španskem jeziku z knjigi. Iz pesmi v zbirki Dragoceni a esta altura de mi vida, naslovom Momentos preciosos trenutki veje avtoričina ljubezen do camino y aprecio cada paso (Dragoceni trenutki) moje prijateljice morja, obale, Mediterana in vsega, kar que podría ser el último. in kolegice z izobraževanj s področja je z njim povezano, v nekaterih oblikovanja, Marjetke Jelenc, sicer pesmih pa se za razliko od pesmi v Camino sin saber la hora zdravnice specialistke in doktorice njeni prvi knjigi dotakne tudi družbe, que ya no tiene importancia, znanosti z Nacionalnega inštituta za predvsem materializma, staranja in porque a estas alturas de la vida javno zdravje v Ljubljani. Kot profeso- odnosov med ljudmi. Knjigo je avtori- lo más importante es la existencia. rica španskega jezika in poznavalka ca posvetila svoji mami, ki je nanjo, španske literature sem imela med kot je zapisano v posvetilu, prenesla V pesmi Camino a ritmo lento prvimi možnost prebrati njene pesmi, svoje veselje in ljubezen do življenja (Hodim počasi, dobeseden prevod jih lektorirati in napisati o njih svoje in ker jo je naučila ljubiti poletja, Hodim v počasnem ritmu) so zbrana mnenje, kar mi je bilo v veselje, saj so morje in Mediteran. razmišljanja osebe v poznem življenj- slovenski avtorji, ki pišejo v španskem skem obdobju, ki hodi počasi, ki ceni jeziku, prava redkost. Marjetkine pesmi na preprost in vsak korak, saj je lahko zadnji, ko se iskren način vabijo k refleksiji o več ne ozira na uro, ki postane nepo- V Dragocenih trenutkih je – tako življenju, o lepem, o drobnih trenut- membna, ko postane najpomembnej- kot v Marjetkini prvi knjigi A todos kih, ki nas kot naključni kamni ali še to, da sploh si. los caminos de mi vida (Vsem potem cvetlice ob poti vabijo, da za hip mojega življenja), ki je bila predsta- postojimo in užijemo trenutek. Kljub vljena v majski številki revije Isis leta temu, da se je avtorica začela učiti 2018 in na literarnem večeru na španskega jezika šele pred dobrimi Zdravniški zbornici Slovenije – zbra- štirimi leti, je v njem zelo hitro osvoji- nih triinpetdeset pesmi. Knjiga je la občudovanja vredno spretnost opremljena s fotografijami iz avtoriči- umetniškega izražanja. nih zasebnih albumov, ki so povezane z vsebino pesmi. Fotografija delčka Zbirka pesmi Momentos preciosos plaže, posute z izključno belimi je izšla v samozaložbi, bralcem pa je školjkami, na beli naslovnici knjige dostopna v Narodni univerzitetni nakazuje njeno vsebino. V pesmih iz knjižnici v Ljubljani ter v vseh večjih zbirke Dragoceni trenutki so opisani slovenskih knjižnicah. Španskim številni trenutki, ki jih doživlja mar- bralcem je knjiga trenutno na voljo v sikdo od nas, a jih ne prepozna kot Centralni knjižnici Inštituta Cervantes dragocene, kot jih vidi avtorica. V v Madridu. glavnem gre za preprosta doživetja, ki

Revija ISIS S64knjižne policeJulij 2020 Escribiendo poemas Agosto V pesmi Agosto (Avgust) avtorica opisuje svoje občutke v mestu avgu- Una palabra, la mitad de mi mundo. Es agosto, sta, ko na cesti srečuje manj ljudi, ko Dos palabras, mi mundo completo. en la calle encuentro poca gente se vanjo naseli mir, ko počasi prihaja Tres palabras, el universo. y la paz vuelve en mi mente. jesen in se park obarva v žive barve; takrat začuti mesto še posebej »svo- Pesem Escribiendo poemas (Pišoč Es agosto, je«. pesmi) razkriva moč besed. Z eno el otoño llega despacito besedo lahko izraziš polovico svojega y mi parque deviene colorado y muy Lucija Erjavec Primožič, MA, prof. sveta, z dvema besedama svoj svet in s španskega in angleškega jezika, tremi besedami svet v celoti. bonito. magistrica konferenčnega tolmačenja Es agosto, za francoski in angleški jezik la ciudad está vacía y yo la siento tan, tan mía. SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Andreja Stepišnik 01 30 72 153 [email protected]

Revija ISIS Zanimiv6o5Julij 2020 Pogovorni večer – predstavitev knjige Nekrolog za Sapientio avtorja Marka Vudraga Jasna Čuk Rupnik Domus Medica je bila v sredo, 15. januarja, razvoj genetike. Vudrag je vztrajal, da velikega ob 18.00 znova kraj zanimive izmenjave mnenj, kozmičnega reda ni, da je prišlo do stratifikacije, ko je razmišljanja Marka Vudraga v povezavi z do delitev ljudi, ki niso naravne. Od 1994 so njegovo knjigo s svojimi zelo domišljenimi prišli velikani umetne inteligence. Svet se je vprašanji buril drug veliki mislec iz naših vrst, izoblikoval v nekaj, s čimer se na nezavedni ravni prof. Alojz Ihan. ne strinjamo. Danes nam lažno servirajo naše odločitve, ki to niso. In vdirajo v naša čustva. Že začetni Vudragov izziv je bil močan. Neka virtualna moč upravlja z nami in nam »Ključna sodobna patologija je panika.« Nekoč vsiljuje mantro »Troši v zasebnem in varčuj v je vladal kozmični red in Bog nam je dajal smisel, javnem sektorju!«. V resnici pa bi se lahko vsi na Nietzche pa ga je razglasil za mrtvega. Kaj pa medosebni ravni dogovorili, da »ne potrebujemo danes? Ali (sploh) potrebujemo smisel? Nasle- veliko«. dnji izziv je bil neoliberalizem, ki je po mnenju izpraševalca Ihana nerodna beseda in je le opis Izziv se je dalje preselil na področje bogastva, organizacije družbe. Ne moremo se namreč deliti kapital je postal to, kar je povezano z odločitva- na neoliberalce in na neneoliberalce. »Tak je pač mi. Premoženje je povezano z oblastjo, obvlado- ta čas – ne dober ne slab. Ni več mej med drža- vanjem in upravljanjem, zato ljudje želijo boga- vami, ni nebrzdanih vojn, ampak samo načrtova- stvo. Če bi bili bolj duhovna bitja, tega ne bi ne.« Kapital/veliki projekti so večji od vseh nas, delali. v njih smo na nek način udeleženi, čeprav s projekti šahirajo z nami. A brez njih tudi ne bi Vudrag naprej razvija tezo o »globalni imeli genske terapije. Nikdar do zdaj in le v tem civilizaciji« in potrebi po novi družbeni pogodbi. trenutku se da toliko investirati v znanost, v Potrebujemo nov dogovor npr. o tem, kakšno/ drugačno zdravstveno varstvo in kakšno/drugač- Dva veleuma v elementu: avtor Marko Vudrag levo in izpraševalec no zavarovanje potrebujemo. A imeti moramo Alojz Ihan desno. pogum, kajti to »veliko stane«. Izzivalec je navrgel misel, da »smo mi v preteklosti imeli drugačen koncept svobode«. Danes živimo v družbenem konceptu, ki nas ne obvezuje. Silnice, da se nekaj spremeni, so v rokah mladine med 20. in 30. letom. Mi (op.: izjava glede na starost poslušalcev!) se ne bomo znali dogovoriti oz. doseči dogovora. Družbeni sistemi gredo dalje »po svoje«. Mlajši ne poznajo naših oblik svobode, prihodnost bodo delali po svoje. Vudrag je podvomil v učinkovitost tega, predvsem zaradi vloge nekontroliranega in samodejnega globalnega spleta. Danes je človek čedalje bolj sam, kar pa ni v skladu s človekovim sebstvom, saj smo socialna bitja. Preko družab- nih omrežij ni mogoče ustvarjati pravih in pristnih povezav. Človek postaja osamljen in predvsem kontroliran. Nekoč so se intelektualci

Revija ISIS Z66animivoJulij 2020 borili proti izkoriščanju, danes pa se ki je lahko »neverjetni garant« – tudi Ob nekaterih odlomkih iz knjige, bomo morali boriti proti nepomemb- zaradi evropske regulative glede ki jih je odlično interpretirala Gaja nosti. In prav zato bi morali priti do umetne inteligence. A zaradi velikih Vudrag, je večer zvenel zelo dinamič- nove družbene pogodbe. Po Ihanu razlik, predvsem z ZDA in Kitajsko, je no – sam po sebi dogodek, ki ga je današnji svet priznava, da si ne znamo negotovost velika. Tam je že zdaj višek bilo vredno doživeti. ustvariti neke dobre družbene pogod- revolucije na področju umetne inteli- be. Previdni smo do vseh družb, tudi gence in bioinženiringa, pri katerih Prim. Jasna Čuk Rupnik, do sebe in le čakamo. Vudrag pa bi pravega človekovega zavedanja ne dr. med., Dutovlje želel več optimizma. Vidi ga v Evropi, bomo nikoli dosegli. Alfred Šerko, protagonist slovenske medicinske fakultete, trajno v bronu nagovarja naslednike Ob stoletnici UL MF – 16. oktober 2019 MF) in Akademije za likovno umet- nost in oblikovanje (dalje ALUO) Anja Stopar, Zvonka Zupanič Slavec izdelali kip dr. Šerka. Predlogu je sledila formalna potrditev, predlaga- Kdor pozabi ali uniči lastne kot prodekan dajal podporo anatom teljica pa se je povezala z Oddelkom korenine, ne bo mogel rasti. in patolog prof. dr. Janez Plečnik za kiparstvo – s takratnim predstojni- (1875–1940). Skupaj sta jo ne le kom prof. Alenom Ožbol- Keltski pregovor ohranila, ampak bistveno prispevala, tom in prof. Matjažem Počivav- da se je leta 1940 fakulteta celo škom, ki je mentoriral študente. O Včasih je treba čakati 100 let, da razširila še na peti in šesti semester, medfakultetnem sodelovanju je na se kaj zgodi, a ko se zgodi, je to tako po drugi svetovni vojni pa je nastala odkritju kipa slavnostni govor- velika stvar, da bi jo bilo vredno čakati popolna fakulteta. S tem sta neizogib- nik doc. Metod Frlic, zdajšnji še dlje. Tako je leta 1919 nastala prva no zaznamovala slovenski zdravstveni predstojnik oddelka za kiparstvo, slovenska univerza in z njo prva prostor, saj sta z vzgojo zdravnikov povedal in zapisal: »Sodelovanje je medicinska fakulteta, ki je imela le doma poskrbela za nujno potrebni potekalo v optimističnem duhu in prve štiri semestre. V novonastali zdravstveni kader za ves slovenski radostnem pričakovanju končne državi treh narodov (Srbov, Hrvatov narod. podobe. Povezovalna osebnost pri tem in Slovencev) pa so se kmalu pokazale projektu med fakultetama je bila prof. hegemonistične težnje najmočnejših, 100-letnica je čas, ko človek obrne dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vsem ki se jim je zdelo, da je ta študij za svoj pogled nazaj, ko premeri daljo in sodelujočim vlivala optimizem in Slovence nepotreben in bi ga bilo zor in lahko vse bistveno jasno poime- radost do poslanstva, ki ga nosimo. S treba ukiniti. Tako se je začela kalva- nuje. V tem kontekstu duh velikana svojim predanim občudovanjem rija vodilnih fakultetnih sodelavcev, ki tistega časa, prof. Šerka, zaživi v vsej umetnosti je močno preplavila naše so brezmejno verjeli v potrebo po polnosti in se njegovega obličja študente, da so z velikim navduše- vzgajanju slovenskih zdravnikov, in to dotakne avreola hvaležnosti, zato je njem pripravljali portret prof. Šerka. ne le v obstoječih štirih semestrih, bil tudi kot vplivni dekan in rektor Projekt je zaključen z občudovanja ampak na popolni fakulteti. Vodja te izbran za oživitev, za priklic iz pozabe, vrednim rezultatom, ki sedaj krasi zahtevne naloge je bil dolgoletni da njegova dela ponovno stopijo v vhod na UL Medicinsko fakulteto.« fakultetni dekan, nevropsihia- zavest slovenske medicine. ter prof. dr. Alfred Šerko (1879– Delo je na ALUO potekalo v obliki 1938), tudi rektor ljubljanske univer- Pobudnica projekta je bila prof. natečaja s sedmimi sodelujočimi ze (1930–1932), ki mu je večinoma dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je študenti kiparstva. V delo je bilo Univerzi Ljubljana predlagala, da bi prelitih mnogo ur, saj je študente ob stoletnem jubileju s sodelovanjem vodila želja po izdelavi najboljše UL Medicinske fakultete (dalje UL plastike. Imenovana je bila komisija za izbor najustreznejšega kipa, v

Revija ISIS Zanimiv6o7Julij 2020 Z leve stojijo: predsednik Študentskega sveta UL MF Klemen Petek, podpredsednica Študentskega sveta UL MF Anka Uršič, prodekanja UL MF prof. dr. Janja Jan, prodekanja UL MF prof. dr. Ksenija Geršak, dekan UL MF prof. dr. Igor Švab, prodekan UL MF prof. dr. Miroslav Petrovec (v ozadju), vnuk profesorja Šerka zdravnik Alfred Šerko, avtor kipa Denis Dražetić, prodekan UL ALUO prof. Sašo Sedlaček in predstojnik Oddelka za kiparstvo UL ALUO doc. Metod Frlic. kateri je sodeloval tudi Šerkov vnuk, šču UL MF na Korytkovi ulici. De- pot. Dve lepi slovenski pesmi Boruta njegov soimenjak, upokojeni zdrav- kan prof. dr. Igor Švab je kratko Lesjaka na besedilo Frana Milčinske- nik. V kiparstvu je tako, da ostane le orisal Šerkov lik, prodekan ga Ježka »Ne čakaj na maj« in Jureta nagrajeni kip, ostale se uniči. Prof. ALUO prof. Sašo Sedlaček je Robežnika na besedilo Dušana Slavčeva pa je vodilne na Oddelku za pohvalil sodelovanje med obema Velkovrha »Mlade oči« je v slovesni kiparstvo uspela pregovoriti, da so fakultetama, skupaj pa sta slovesno ohranili vse tri nagrajene kipe – prve- odkrila v univerzitetno zastavo ovit Pobudnica postavitve kipa prof. dr. Zvonka ga odlili v bron, druga dva pa ohranili bronasti kip, s trobojnico povezan v Zupanič Slavec in avtor kipa profesorja Šerka v tehniki žgane gline ter jih predali UL slavnostno pentljo. Pokazal se je v vsej študent kiparstva UL ALUO Denis Dražetić. MF. Drugonagrajeni kip bo krasil lepoti, ponosni drži, viziji univerzal- Šerkov oddelek na Nevrološki kliniki nega človeka za vse čase. UKCL, tretjenagrajeni pa bo vzor na dekanatu UL MF, saj je bil prof. Šerko V drugem delu svečanega dogodka skoraj ves čas med obema vojnama sta pozornost pritegnila druga dva njen dekan. Prvonagrajeni je bil glinena kipa. Kot nevropsihiatra študent Denis Dražetić, drugona- mednarodnih dimenzij je prof. Šerka grajeni Tom Winkler, tretjenagraje- predstavil nevrolog prof. dr. Zvez- na pa Nina Tovornik. Z velikim dan Pirtošek, ki je že pred desetle- ponosom so mladi kiparji s svojci in tjem speljal pobudo poimenovanja osebjem z ALUO prišli na svečano enega izmed oddelkov Nevrološke odkritje. klinike UKCL po njem. Kipa se je razveselil kot otrok, saj bo le-ta Prelep oktobrski dan (16. oktober ponosno predstavljal velikana te 2019), ki mu je nočni dež spral nebo, stroke na Nevrološki kliniki UKCL. je s soncem nagradil vse zbrane. Celo Ob vseh treh kipih so z velikim večina učiteljev in asistentov UL MF ponosom in vero v lastne umetniške se je v tem idiličnem vremenu pred moči stali nagrajeni kiparji, ki jim slovesnostjo fotografirala na stopni- iskreno želimo uspešno umetniško

Revija ISIS 6Z8animivoJulij 2020 Alfred Šerko, dr. med., ob kipu svojega starega trenutek ponosno zapela sopranist- zobozdravnikov je njen največji očeta, soimenjaka profesorja Alfreda Šerka ka Ana Berus, študentka ponos. Šerkov bronasti kip bo z (avtorica Nina Tovornik). 6. letnika medicine, ob spremljavi vsakodnevnim pozdravljanjem vseh kitarista Natka Štiglića. sodelavcev in študentov UL MF le-te nagovarjal z mislijo, da je bil boj za Celotni dogodek je vzorno orga- slovensko medicinsko fakulteto nizirala in s prijazno sproščenostjo zahteven in uspešen ter da je na na visoki ravni vodila pobudnica in naslednikih, da to zadržijo in narodu nosilka projekta prof. dr. Zvonka nadalje vzgajajo domače zdravnike in Zupanič Slavec. V veliko pomoč so zobozdravnike. ji bili vodja tehnično-vzdrževalne službe UL MF Lilijana Bregar s Foto: Katja Gobec, Janez Šivic sodelavci in Študentski svet UL MF s predsednikom Klemnom Pet- Anja Stopar, UL Medicinska fakulteta, kom ter podpredsednico Anko [email protected] Uršič. Za ohranitev dogodka v trajnem spominu je poskrbela vzorno Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, delujoča PR-ekipa UL MF z vodjo dr. med., Medicinska fakulteta Anjo Stopar, fotografinjo Katjo Gobec in snemalcem Janezom Univerze v Ljubljani, Inštitut za Šivicem. zgodovino medicine, 100-letnica UL Medicinske [email protected] fakultete se izteka, njenih dosedanjih okrog 11.000 izšolanih zdravnikov in Slovesnosti se je udeležila večina pedagoškega osebja ljubljanske medicinske fakultete.

Revija ISIS Zanimiv6o9Julij 2020 Boris Kristan: Magistri nostri Uredila Irena Sapač je nato naročil, da naj vzamem mož- gane nepoškodovane iz lobanje, da jih bodo hranili kot izredno jasen prepa- Objavljamo spomine zdravnika dr. Borisa Kristana (rojenega rat te bolezni. Tudi to sem opravil 12. marca 1901 v Ormožu, umrlega 1. maja 1991 v Mariboru) na tako, da je bil profesor zadovoljen. izpite pri profesorjih medicinskih fakultet v Ljubljani in v Gradcu Potem je sledil teoretični del izpita. med letoma 1920 in 1926. V celoti je povzeto besedilo, ki ga je Kadar kateri izmed drugih kandidatov dr. Kristan napisal leta 1986, uredila in pripravila za objavo pa ni pravilno odgovoril, sem moral ga je njegova hčerka Irena Sapač. odgovoriti še jaz in vsakokrat sem odgovoril pravilno. Po končanem izpitu je profesor stopil pred celotni »Moj kolega dr. Eman Pertl je v rekel, da so za mene vedno odprta avditorij in rekel besede, ki sem si jih mariborski številki Zdravstvenega vrata fakultete, ko bom končal celoten za vedno zapomnil: »Wo man ihn vestnika (leto 1986, letnik 55, št. 7–8, medicinski študij. Najobsežnejši anzapft, da flist es heraus.« (Kjer se str. 431–432) objavil članek o svojem predmet drugega medicinskega ga dotakneš, tam vre iz njega znanje.) izpitu iz nevropsihiatrije v Beogradu, rigoroza v Gradcu je bila patološka Dobil sem odlično oceno z javno pri katerem je dobil odlično oceno. To anatomija, njen profesor je bil dr. pohvalo iz takrat najtežjega izpitnega me je spodbudilo, da sem tudi jaz Beitzke, ki je bil že prej profesor v predmeta drugega rigoroza. opisal spomine na deset izmed sku- Nemčiji in Švici. Izpit je trajal celo Podobno je bilo tudi pri splošni in pno osemnajstih izpitov. V prvem dopoldne, pomemben del izpita pa je eksperimentalni patologiji prof. dr. rigorozu v Ljubljani sem opravil izpita bila obdukcija. Skupina treh kandida- Pfeifferja. Tisto leto je izdal obširno iz anatomije in histologije, v drugem tov je dobila za nalogo narediti ob- knjigo svojega predmeta, ki sem jo rigorozu v Gradcu šest izpitov in v dukcijo trupla. Eden izmed študentov popolnoma obvladal. Pri izpitni tretjem rigorozu v Gradcu dva izpita. je moral opraviti obdukcijo glave, skupini več kandidatov je takoj opazil, Ko sem leta 1920 pričel z medicin- drugi abdomna, jaz pa toraksa. Nato da sem dobro odgovarjal, in mi rekel: skim študijem v Ljubljani, je bilo v so pripeljali v secirno dvorano še »Vi ste mojo knjigo v obsegu 500 našem letniku samo dvajset študen- truplo petnajstletne deklice z diagno- strani zelo natančno preštudirali in si tov, kar je bilo izredno ugodno. Naš zo tetanus. Profesor mi je dejal, da naj zares zaslužite odlično oceno.« profesor anatomije in fiziologije dr. preverim, če je diagnoza pravilna. Moj naslednji izpit je bil pri dr. Alfred Šerko me je kmalu povabil v Odprl sem glavo in opazil močno Ottu Loewiju, imenovanem »oče svoj laboratorij, kjer sem mu pomagal razvit gnojni meningitis. Profesor mi nevroznanosti«, ki je leta 1936 skupaj praktično. Pomagal pa sem mu tudi pri urejanju skript njegovega predme- ta. Za cilj sem si postavil, da končam vse izpite prvega medicinskega rigoroza ob koncu četrtega semestra, in to mi je kot edinemu v mojem letni- ku tudi uspelo. 30. septembra leta 1922 sem imel na isti dan dva izpita, dopoldne izpit iz anatomije pri prof. dr. Janezu Plečniku in prof. dr. Šerku, popoldne pa iz histologije tudi pri prof. dr. Plečniku. Oba izpita sem opravil z odličnim uspehom. Tako sem drugi dan lahko zapustil Ljublja- no zadovoljen, da sem potreboval za celotni medicinski predklinični del samo dve leti, in se z vlakom odpeljal na nadaljnji klinični študij v Gradec. Prof. dr. Alfred Šerko (1879–1938) (levo). Boris Kristan leta 1928 Ob koncu teh izpitov sta mi oba (desno). profesorja čestitala. Dr. Šerko pa mi je

Revija ISIS Z70animivoJulij 2020 s Henryjem Dalom prejel Nobelovo jeve posebnosti pri izpitu in tudi na je vprašal, kateri izmed njih je kandi- nagrado za medicino, leta 1938 pa je to, da pri posteljah pacientov name- datu prišepnil pravilno diagnozo, mu moral zaradi judovskega porekla noma zamenjuje tablice, da bi študen- ni hotel nobeden odgovoriti. Zato je zapustiti Avstrijo. Edini izmed vseh te zavedel. Ko sem stal pred otroško jezno rekel, da bo odslej sam pred profesorjev je imel navado, da je posteljo, sem takoj opazil, da je tablica izpiti šel v bolniške sobe in izbiral spraševal sede skupino desetih kandi- zamenjana. Pri izpitu je bil poleg bolnike, ker so asistenti izgubili datov. Najprej je postavil najtežje mene samo še en kandidat, po rodu njegovo zaupanje. Pričakoval sem, da vprašanje, ki sem ga edini pravilno Nemec, ki pa je zelo malo znal. Na bo pri nadaljevanju izpita profesor še odgovoril, nato pa je krožilo drugo, vprašanja, na katera ni znal odgovori- naprej jezen, vendar se je pomiril. lažje vprašanje, na katerega sem tudi ti, sem moral odgovoriti jaz, kar mi je Opisal se mu preiskavo pacienta, za natančno odgovoril. Nato pa je samo uspelo. Ob koncu izpita je bil profesor katerega sem ugotovil, da ima malo meni dal še tretje vprašanje iz toksi- nejevoljen in je rekel: »Na, soll sein, kilo po slabo zaceljeni trebušni kologije in zahteval, da napišem še ausgezeihnet.« (Naj vam bo, odlično.) operaciji pred leti. Tudi na ustno recept. Ko sem vse to opravil, me je Nemcu pa je rekel: »Žal mi je, da vam vprašanje sem pravilno odgovoril. kot prvega iz te skupine odslovil z tega reda odlično ne morem dati, Opazil sem, da je imel na mizi izpitne oceno odlično. dobite samo zadostno.« protokole vseh kandidatov, in videl, da so vse moje dosedanje ocene Sledil je prvi strogo klinični V tretjem rigorozu je bila kirurgija odlične. Zadnji del tega izpita je bila predmet, interna medicina, pri prof. najtežji predmet. Opravljal sem ga pri mala kirurška operacija na truplu. dr. Lorenzu. Pri preiskavi pacienta me prof. dr. Habererju, ki je bil takrat na Moja naloga je bila preparacija velike je opazoval in rekel: »Vi ste že nekje vrhu vseh nemških kirurgov takoj za arterije femoralis v ingvinalnem delu, prakticirali pri bolniški postelji, ker prof. dr. Sauerbruchom. Nasledil je ki sem jo dokaj hitro izvedel. Profesor ste tako vešči.« Odgovoril sem mu: prof. dr. Hackerja, Billrothovega je stopil k meni in rekel: »Dobite »Tri leta sem med počitnicami prakti- učenca, ki se je z enainsedemdesetimi odlično in lahko greste.« Tako sem ciral na internem oddelku pod vod- leti upokojil in zadnja leta preveč milo zadovoljen prvi zapustil svojo izpitno stvom odličnega zdravnika, ki je bil izpraševal. Njegov naslednik pa je bil skupino. prej docent klinike v Pragi.« tako strog, da je moralo več kot 50 % kandidatov izpit ponavljati. Tudi na ta Moj zadnji teoretični predmet je Naslednji izpit iz nevropsihiatrije izpit sem se temeljito pripravil in bila sodna medicina pri prof. dr. sem opravil pri prof. dr. Hartmannu. obiskoval predizpitni tečaj pri docen- Raiterju. Predno je postal profesor Zapomnil sem si ga po visoki postavi, tu dr. Oratorju, ki nas je seznanil, kaj sodne medicine, je bil patolog, kar veliki bradi in mirnem obnašanju. On profesorja pri izpitih posebno zanima. smo opazili pri njegovih izpitih. V je kot edini izmed profesorjev imel Tako mi je docent omenil področje izpitni skupini je bilo več Bolgarov, ki ustni del izpita v svojem kabinetu. Ob kirurgije pankreasa, o katerem v so slabo odgovarjali na njegova navzočnosti upokojenega profesorja je knjigah ni bilo dosti napisanega, in vprašanja. Ko jih je profesor vprašal, spraševal vedno samo po enega ravno to vprašanje sem dobil na zakaj, so pojasnili, da slabo obvladajo kandidata. Takrat sem ugotovil, kako izpitu. Seveda sem na izpitno vpraša- nemški jezik. Ko pa je profesor pogle- veliko sem se naučil pri prof. dr. nje odlično odgovoril. Ta izpit pa je bil dal moj indeks, je rekel: »To pa je Šerku v Ljubljani, saj sta bila oba tudi najbolj dramatičen izmed vseh Jugoslovan, ni Nemec, in vendar tako profesorja v Gradcu zelo zadovoljna z mojih osemnajstih izpitov. Trajal je dobro odgovarja, da mu bom dal mojimi odgovori. Glavno vprašanje je celo dopoldne. Vsak kandidat je dobil odlično.« bila bolezen hrbtenice – tabes. Ob diagnostični pregled enega bolnika. koncu mi je profesor rekel: »Dobite Potem je moral profesorju poročati o Študij sem končal na svoj petin- odlično, ker ste se izkazali tudi pri poteku preiskave in postaviti diagno- dvajseti rojstni dan 12. marca 1926, in praktičnem delu mojega predmeta, zo. Bolnike za izpit je vedno izbral to po končanem enajstem semestru, pri ustnem delu pa ste na vsako moje profesorjev asistent, in sicer za vsake- kar je bil takrat najkrajši možni rok vprašanje v celoti odgovorili v obliki ga kandidata po enega. Pri tem izpitu medicinskega študija. Odličen uspeh malega predavanja.« nas je bilo šest, med njimi večina pri izpitih, ki je bil rezultat moje Nemcev, ki so bili veterani prve marljivosti, pa mi še po minulih več Zadnji izpit drugega rigoroza je bil svetovne vojne. Ko je profesor enega desetletjih pomeni svetel spomin. iz pediatrije pri prof. dr. Hamburger- izmed kandidatov vprašal, kaj je ju. Bil je edini med profesorji, ki ni ugotovil pri svojem bolniku, mu je ta 11. marca 1926 sem moral plačati maral Slovencev in je bil do njih pri takoj, brez da bi bolnika preiskal, takso za mojo diplomo, ki je bila za izpitih krivičen, kar smo študenti že odgovoril: »Ca recti.« Takrat se je tuje študente desetkrat višja kot za vnaprej vedeli. Zato sem se na izpit profesor zelo razjezil, poklical vse Avstrijce. Naslednji dan pa so me temeljito pripravil in pred tem obiskal svoje asistente in nanje kričal. Ko jih poklicali v računovodstvo fakultete in tečaj pri njegovem docentu dr. Vidovi- mi povedali, da bom dobil 90 % takse ču, ki nas je opozoril na vse profesor- vrnjene, ker sem opravil vse izpite z

Revija ISIS Zanimiv7o1Julij 2020 odliko. Obračunali so mi samo 10 % v višini, ki je veljala za domačine. Odločil sem se, da si s tem denarjem plačam potovanje v Italijo, na Sicilijo in v Tunizijo. Bil sem vesel, da sem za svojo pridnost in odrekanje v vseh letih študija dobil tako lepo nagrado. Omeniti moram tudi to, da so svojčas v Avstriji podeljevali »cesarski zlati prstan« diplomantom študija medicine, prava in filozofije, ki so vse izpite končali z odličnim uspehom. Po prvi svetovni vojni so s tem običajem prenehali. Cesarske prstane je dobilo nekaj Slovencev, vendar je bilo število teh odlikovanj zelo majhno v primer- javi z velikim številom študentov.« Spričevalo Medicinske fakultete v Ljubljani z dne 30. 9. 1922 (levo) in Doc. dr. Irena Sapač, doktorica spričevalo Medicinske fakultete v Gradcu z dne 11. 3. 1926 (desno). bibliotekarskih znanosti, Maribor, [email protected] Iz roda v rod duh išče pot (prosto po O. Župančiču) Gorazd Kolar v mrzlih zimskih jutrih po zasneženih podobni junakom iz knjig Paula de ulicah Ljubljane do Zaloške in bolni- Cruifa (Borci proti smrti, Lovci na Ko sem kot asistent začel delati s šnice. mikrobe, Borba za življenje), dr. študenti in kasneje kot docent preda- Arowsmithu v knjigi Sinclairja Lewisa vati, sem ugotavljal, da velikokrat Predavatelji, različnih starosti in in seveda nepozabnemu Axelu podzavestno posnemam svoje učitelje spola, so bili priznani starejši speciali- Muntheju v knjigi zdravniških spomi- iz študentskih let. sti različnih vej medicine in številni nov »San Michele«. mlajši, od katerih se je večina komaj Prvi letnik medicine, z začetkom v vrnila iz koncentracijskih taborišč in Bili smo generacija študija od jeseni 1955. Od 250 vpisanih se nas je partizanskih bolnišnic. Slušateljev nas 1955 do 1961 in imeli srečo, da smo prebilo v 2. letnik le 56. Slovenskih ni motilo tiho, včasih komaj slišno ali slišali npr. briljantna in res enkratna učbenikov je bilo zelo malo, več, prehitro govorjenje enih, drugič pa predavanja kirurga prof. Lavriča in vendar zelo dragih, pa v nemščini, preglasno, grmeče govorjenje drugih zame najlepše predavanje, ki sem ga angleščini, tudi v ruščini, cenejših pa in s svinčnikom si, kolikor si le mogel, slišal v vsem svojem življenju, ko je še v srbohrvaščini. Nekaj skript, hitel zapisovati njihove besede. eno uro nepretrgoma, skoraj v enem sumljivega avtorstva, je krožilo med stavku, govoril o kirurgiji roke. Prof. študenti, navodil za vaje in starih, V predavateljih in predavateljicah Kobetova nas je obravnavala bolj kot slabo čitljivih zapiskov od starejših smo študentje občudovali slovenske svoje otroke in po formalinu smrdeči letnikov pred nami. zdravnike in zdravnice, ki so nam smo po vajah zasmradili ves tramvaj. delili svoje znanje in izkušnje – svo- Fiziolog prof. Seliškar nam je povedal, Zato je praktično ves letnik hodil jim bodočim kolegom in kolegicam, ki da je skrivaj, ilegalno odšel v Sovjet- redno in z veseljem na vsa predava- naj bi, kot smo si domišljavo domi- sko zvezo k občudovanemu Pavlovu. nja, čeprav so se nekatera začela že ob šljali, postali njihovi nasledniki in Prof. Hribar, avtor rdečega, debelega 7.15 zjutraj, po občutku pozimi skoraj in čudovitega »Uvoda v splošno in sredi noči. Zaspani in lačni smo hodili morfološko patologijo«, je začel svoj

Revija ISIS Z72animivoJulij 2020 semester – ob pestovanju roke, preplašila z onkološkimi boleznimi, a umetnost vodenja poroda. Pri priso- ranjene med prvo svetovno vojno – z smo hitro in čudežno okrevali, zaradi stvovanju težkemu porodu smo sredi besedami: »Jaz pa sem Hribarjev predavanj prof. Breclja pa smo nekaj noči doživeli skupinsko katastrofo, ko France iz Tuhinjske doline«. Prof. časa šepali, škripala so nam kolena, je skoraj celi skupini postajalo slabo. Ješe, avtor enkratnega učbenika imeli smo bolečine v ramah in zbadalo Piscu teh spominov je bodoči ortoped »Oftalmologija«, nam je ob predava- nas je v križu. Od prof. Derganca so odtrgal ves rokav zdravniške halje, nju ponosno prikazoval lastnoročno kolegice izvedele, katere lepotne katerega se je oprijemal, ko je padal narisane kartonske, 1,5 metra visoke operacije si bodo privoščile v zrelih na tla. Le nekaj minut kasneje sem se tabele. Prof. A. O. Župančič je pripo- letih, ob predavanjih prof. Pompeta tudi sam komaj privlekel na hodnik in mnil, da se človeški genom od Tutan- pa smo občasno izgubljali sluh. se ulegel na tla poleg dveh bodočih kamona do danes ni prav nič spreme- kirurgov. Hodnik je bil poln belih nil, da je kuhinjski ščurek neskončno Kaj je na svetu lepšega za mladega osramočenih ležečih moških »trupel«, bolj zapleteno sestavljen kot računal- študenta kot ponudba predavatelja in to je skoraj celotne naše obvezne nik, in delil nesrečnikom grozljive izpraševalca prof. Guzlja, da mu enotedenske bivalne skupine v poro- ocene nič ali celo številke v minus pod profesor po končanem izpitu iz dnišnici, med njimi je ležal tudi ničlo. Občudovali smo neverjetno, kar kirurgije reče: »Ko boste končali staž, bodoči porodničar. Predavalnica se je leksikonsko znanje nevrologije prof. se mi javite za službo na našo klini- tresla od grmenja prof. Kanonija, Kartina in prof. Baniča. ko.« neskončno tiho pa smo poslušali komaj slišne napotke prof. Milčinske- Po odličnih predavanjih klinikov Po predavanjih profesorjev ga, ki nam je zabičal, naj se nikoli, ko so se nam študentom dogajale čudne Tavčarja, Mazovčeve, Mahkote in bomo zdravniki, ne gremo ljubega reči. Ker takrat poliomielitis še ni bil Volavška smo si seveda dvakrat na boga, in navajal primer dveh inkuba- iztrebljen in še ni bilo cepljenja, so se dan merili krvni pritisk, vsako uro torjev ob treh nedonošenčkih, ki ga med nami poslušalci po igranju merili pulz, opazovali urin in vsako- potrebujejo. nogometa in izvrstnih predavanjih dnevno buljili v lastno blato, sumljivo prof. Bedjaniča pojavile bolečine v kašljali, po predavanjih prof. Likarja Po končanem študiju nas je nogah, seveda znaki začetnega polio- pa si divje umivali roke, se izogibali razneslo na vse strani, ostali pa so mielitisa, po sprehodu na Golovec kinu in poljubljanju ter kašljali v trajni spomini na ljudi, ki so nas učili klopni meningoencefalitis, po pitju rokav. Vsaka pegica na koži je bila in smo jih spoštovali. Predavalnice so studenčnice na poti na Krvavec začetni maligni melanom, kot nam ga zasedle nove mlajše generacije in tudi trebušni tifus. Vse bolezni so se do je opisal prof. Fettich, prof. Lenče nas novi učitelji. naslednjega predavanja pozdravile in je seznanil z delovanjem zdravil, prof. začele druge, bolj ali manj nevarne Bonač pa nam je svetoval pri organi- Prof. dr. Gorazd Kolar, dr. med., bolezni. Prof. Ravniharjeva nas je zaciji sanitete na študentskih delovnih Ljubljana, [email protected] akcijah. Prof. Novak nas je uvajal v O dvoboju Tomaž Jelačin »Naprej!« – nasprotnika se mirno, s pištolo navzdol v rokah pomakneta enakomerno, korake štiri zmeri vsak. Trenutki zadnji, dragoceni… počasi stopa naš Evgenij, napravi še koraka dva, pištolo prvi naravna, še pet korakov sta stopila. Z očesom Lenski zamiži, pomeri… V hipu zagrmi, Onjegin sprožil je… Odbila zadnja ura je: poet molče spusti svoj pištolet, na prsi zdrsne roka bleda. Potem se zgrudi… Iz oči ne muka, le še smrt mu gleda. To so bili časi, ko je med plem- moški ponos. Nič čudnega, da se V Franciji je bilo samo med stvom in častniki vladal kult časti. je dvobojevanje razširilo čez vse letoma 1589 in 1607 v dvobojih ubitih Brezbrižen odnos do lastnega meje, žrtve pa so se množile iz leta 4000 ljudi. V Avstriji so našteli od življenja je veljal za junaštvo in v leto. leta 1800 do 1893 2500 dvobojev. Leta 1897 si je Avstrija prislužila celo

Revija ISIS Zanimiv7o3Julij 2020 sloves, da je po dvoboju segel sam leta 1832 so prav tako ostre: klicalec, svoje tudi čast celotnega častniškega predsednik vlade grof Kazimir Bade- ki umori klicanca, se kaznuje s zbora. ni. Nešteto je bilo tudi skritih, nezna- smrtjo; poklicanec pa v takem nih dvobojev, četudi so se krvavo primeru z galejo za vse žive dni. Cerkev je dvoboj od nekdaj končali. Že samo klicanje se kaznuje z galejo preganjala. Veliko cerkvenih očetov do osem let in z globo 1000–3000 se je izreklo proti, zlasti Benedikt Dvobojevanje ločimo glede na cekinov. XIV. Ta je v pismu Destabilem 10. izbiro orožja, šege posameznih naro- novembra 1752 zavrgel vsa napačna dov in obdobje, v katerem je potekalo. Leta 1752 je Marija Terezija izdala mnenja in trditve, ki jih je »zli duh zakon, po katerem so duelante obgla- raztrosil po svetu«. Npr. »prav tako Do 19. stoletja so se izoblikovala vili. Leta 1790 so kazen v času miru ni dvoboj dovoljen v državah, ki že dokaj enotna pravila dvobojevanja. omilili na izgubo čina, v času vojne pa imajo slabo vlado, kjer se v sled Potekala naj bi ob prisotnosti prič. je veljala smrtna obsodba. nemarnosti ali zlobnost uradnikov Velik vpliv na razvoj dogodka sta pravica ne more dobiti« (Slovenec, imela sekundanta. Pozneje sta priso- Vendar pa so ti zakoni ostali bolj 1887). Zapretil je tudi kazni za stvovala tudi zdravnika. Bojevali so se na papirju. Ravnanje države je bilo prestopnike: izobčenje »ipso facto«; s sabljami, proti koncu 18. stoletja pa precej dvolično. V resnici so dvoboje- torej dvobojevalec je izobčen v tudi s pištolami. Dvoboji s sabljami so vanje častnikov dopuščali, še več: trenutku, ko to hudodelstvo zakrivi, se delili na tiste, ki so dovoljevali tiste, ki so dvoboj »strahopetno« pa naj bo izid, kakršen hoče. Triden- samo zamahe, in tiste, ki so dopuščali odklonili, so častna sodišča obsojala tinski zbor je celo v dvoboju padlim, tudi vbode. Lahko so se borili do na odvzem oficirskega čina, kar je ki so se pred smrtjo pokesali ali celo »prve krvi«, določen čas ali do smrti. pomenilo izgubo službe. Odpor do prejeli svete zakramente, prepovedal Pri dvobojih s pištolami sta se naspro- dvoboja se je večal. Častnik je lahko cerkveni pokop. Dunajski zbor je leta tnika lahko streljala prosto ali na dejansko izbiral med obrambo časti 1858 to določbo omilil tako, da se ukaz. Lahko sta se tudi približevala. ali svojo službo. Pojmovanje časti je prepove cerkveni pokop le tistim, ki Določeno je bilo tudi število krogel. bilo vedno bolj megleno, moralni pred smrtjo ne pokažejo znakov Najhujši je bil tisti, kjer sta se naspro- pomisleki vedno številčnejši. V takem kesanja. tnika približevala, dokler ju ni ločilo le ozračju se je bilo težko odločiti za petnajst korakov. Pogoje dvoboja je ukrepanje. Vse to je kot nekakšen Minila so leta in življenje je imel pravico izbirati razžaljeni in Damoklejev meč viselo nad slehernim postalo dragocenejše, ob tem pa tudi nekateri so bili zelo hudi, npr. streljati častnikom, ki je moral braniti poleg pravila dvobojevanja bolj »prizane- trikrat iz težkih pištol iz razdalje desetih korakov. »Rezili sta udarili s tako silo, da so se iz jekla kresale iskre«, 1895 – Lucas, John Seymour. Vzroki za poziv na dvoboj so bili večkrat spori, ki so jih povzročile radožive gospe, o katerih so krožile zbadljivke, da je bil njihov sloves v sorazmerju s smrtmi, ki so jih povzro- čile. Danes je težko verjeti, kaj vse je še lahko pripeljalo do dvoboja. Zado- sten je bil že oster pogled ali posme- hljiva pripomba. Dvoboj je prepovedovala civilna in vojaška zakonodaja. Kazni za prekršek so bile zelo hude. Francoski kralj Henrik II. je npr. najhujše od vseh kazni naprtil ravno dvobojeval- cem, to je smrt in odvzem premože- nja. Po avstrijskem vojaškem zakoni- ku iz leta 1855 je bila kazen v primeru, da ni bil nihče ranjen, od pol do enega leta zapora. Ob smrt­ nem izidu je preživelemu prinesla pet do deset let strogega zapora. Če sekundanti niso poskušali preprečiti dvoboja, so bili lahko obsojeni na dvajset let zapora. Rimske postave iz

Revija ISIS 7Z4animivoJulij 2020 Dvoboj Jevgenija Onjegina in Vladimirja Lenskega, 1899 – Ilya Repin. uniformo zamenjal za samostansko kuto. sljiva«. Prepovedani so bili vbodi s ko je dvobojevanje odločno prepove- sabljami, ki so bili veliko nevarnejši dal mladi cesar Karl. V drugačnem vzdušju sta se od zamahov. Obvezna je bila, poleg srečala v Besih Gaganov in Stanrogin. sekundanta, še prisotnost zdravnika, Presenetljivo hitro se je dvoboj Z nesramno prizanesljivostjo sta ki je imel pravico dvoboj prekiniti, če pretihotapil v književnost. Romane- ravnodušno namenoma trikrat stre- je bilo stanje nasprotnika oslabljeno. skni junaki so ob srečanju s pretečo ljala mimo cilja in s tem je bil dvoboj Italijanski kirurg opisuje, kako je smrtjo vsak po svoje razkrili svoj pravi končan. doživljal tak dvoboj: »… Napadov je obraz. bilo nešteto in zdeli so se mi ne- V Vzgoji srca so bili koraki že skončni. Uboga siromaka sta bila na Pjotr Andrejič je pet dni ležal odšteti, ko so se vikontu od strahu smrt utrujena, pot jima je curljal iz ranjen nezavesten, ko je v dvoboju zašibila kolena, da je padel in si pri vseh strani, obraza sta imela bleda, branil čast stotnikove hčerke Maše, s tem opraskal palec leve roke. Prikaza- mrtvaška, toplomer pa je kazal pod katero sta si delila nežno naklonje- lo se je nekaj kapelj krvi in to je ničlo … Konec koncev se je le prika- nost. zadostovalo, da je bil dvoboj preki- zala lepa krvava praska na nasprotni- njen. Mržnjo, ki je privedla do dvobo- kovi podlahti. Planil sem z razkuže- Pierre Golouhov je ljubimca ja, so utopili s pivom v bližnji gostilni. nim prtičem na rano ter kot obseden svoje žene, Dolohova, hudo ranil v vpil, naj napad ustavijo. Zlasti pa levo roko. Ta razgrajač, pretepač V Nevarnih razmerjih je že umira- sem skušal skriti rano, ker sem se Dolohov se je razjokal ob misli, da bi joči vikont de Valmont, dvakrat bal, da bi bila prenedolžna … Dvoboj zapustil samo svojo onemoglo mater, zaboden z mečem, prijel svojega je bil končan in nasprotnika sta se ki jo je srčno ljubil. Sreča mu je bila morilca za roko, ga poljubil in ga poravnala.« Tako so zdravniki z naklonjena in čez več let sta se s imenoval prijatelj, hrabri in viteški izigravanjem pravil na prelomu Pierrom sredi bitke pri Borodinu mož. stoletja dosti pripomogli k zmanjša- pobotala. nju števila dvobojev. Navidezno Dvoboj v Čarobni gori se je začel z bojevanje ni bilo več privlačno za Stari menih Zosim se je pred divjo jezo Nephte; zahteval je pet junačenje in reševanje omadeževane smrtjo izpovedal Alekseju Karamazo- korakov razdalje in trikratno strelja- časti. Dokončna prepoved pa je vu, kako ga je v dvoboju po strelu, ki nje. Nasprotnik Settembrini pa je to morala počakati do vojnega leta 1917, ga je samo oplazil, naenkrat spreletel odklonil z besedami: »Ne bom ubijal, občutek pregrehe. Odvrgel je pištolo nastavil se bom njegovi krogli. To je in s tem hudo osramotil sebe in svoj vse, kar mi more ukazati čast.« Ko se polk. Prav po »dostojevstovsko« si je je začelo, je Settembrini ustrelil v seciral dušo in končno oficirsko zrak. To je Nephto še bolj raztogotilo, da je zavpil: »Strahopetec!« in s krikom človečnosti, da je potrebno več poguma za to, da človek strelja, kakor da pusti streljati nase. Pri tem je kroglo, namenjeno nasprotniku, sprožil sebi v glavo. Tudi naši znani zdravniki, ki so študirali na Dunaju, se dvoboju niso mogli izogniti. Lojz Kraigher in Alfred Šerko sta se pozno vračala domov in naletela na dva buršaka. Zapletli so se v pretep in že naslednje jutro je bil Kraigher pozvan na dvoboj. Sam se tega spominja takole: »V znameniti Pietschbude na Gürtlu smo se udarili. Šerko je bil sekundant, Janez Plečnik pa moj zdravnik. Pet četrt ure sva se tepla, pa sva si komaj tu in tam kožo nekoliko opraskala… postajalo je dolgočasno. Namenil sem se, da ga udarim od spodaj gor po čeljusti… a v tistem hipu me je usekal po glavi… kri mi je zalila oči… Janez Plečnik je takoj odločil: »Kri mu zaliva oči. Za nadalj-

Revija ISIS Zanimiv7o5Julij 2020 Onjeginov duel, 1952 – Lydia Timoshenko. O vzrokih Puškinove smrti so se Dunaju. Predvsem pa lahko pripišemo razvnele razprave med kirurgi, ker ni zasluge zdravnikom, ker so s svojim nji boj je nesposoben.« Hotel sem bi smrtno ranjen in črevesje ni bilo neposrednim pristopom posegali v boj protestirati. Janez Plečnik me je grdo prebito. Govorilo se je celo o zaroti. in si prizadevali, da bi med ljudmi pogledal: »Mirno drži, da te sflikam!« Ob 180-letnici dvoboja so se v Rusiji širili zavest o ceni življenja. Torej konec. Teater je končan. Zdelo ponovno razpisali o pesnikovem se mi je, da so vsi še mnogo bolj življenju in smrti. Ob obletnicah, kakršna je bila tudi naveličani, kakor sva bila midva. 180-letnica zadnjega Puškinovega Burka! Kako neumna burka«. Vprašanje časti in dvoboja je čas dvoboja, se ponovno predrami zani- pošteno preoblikoval. Izoblikovala in manje za njegovo življenje in smrt in Dvoboji so se, posebno med razvila ga je družba, človeški odnosi odpro razprave o njegovem zdravlje- študenti, kljub prepovedi še nadalje- ter občutek vrednosti človekovega nju in zaroti. vali, a so bili čedalje bolj podobni življenja. športu. Le redko se je še pokazala Tako ima dvoboj še danes močan kaplja krvi. Prenehanju teh nesmiselnih vpliv na ustvarjanje in obujanje, na dejanj krutosti so botrovala številna raziskave preteklih knjižnih del, Še danes sta najbolj odmevna dvo- gibanja, tudi upori naših študentov na predvsem pa tega, v kakšnih okolišči- boja Lermontova in Puškina in njuna nah so ta dela nastajala in kakšen je tragična smrt je pretresla vso Evropo. bil duh, ki je avtorje gnal in spodbujal k nastanku najlepših romanov. Če sem pritegnil vaše zanimanje in se boste, tako kot jaz, ponovno lotili branja pozabljenih zakladov književ- nosti, je tukaj seznam romanov, ki sem jih omenjal zgoraj: A. S. Pušin: Evgenij Onjegin, A. S. Puškin: Stotnikova hči, L. N. Tolstoj: Vojna in mir, F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi, F. M. Dostojevski: Besi, Choderlos de Laclos: Nevarna razmerja, G. Flaubert: Vzgoja srca, T. Mann: Čarobna gora, Andrea Majo- cchi: Kirurgovo življenje, Lojz Kraig- her: Ivan Cankar I., Slovenec 1887. Na koncu še zahvala likovni umetnosti, ki je na platnu ovekovečila prizore dvobojev in tako na svoj način pisala svojo zgodovino in zgodbe. A to bi bila lahko že tema novega članka, mogoče… Tomaž Jelačin, dr. med., Koper

Revija ISIS Z76animivoJulij 2020 Grad Turn in graščaki Urbančiči Josipina Turnograjska, prva slovenska literatka Jurij Kurillo Grad Turn pri Preddvoru blizu pridobil svoji družini še to ugledno preddvorski duhovnik Lovro Pintar ne Kranja – nad katerim so ruševine še grajsko posest. Zakonca sta imela le njen duhovni skrbnik, pač pa tudi starejšega Pustega gradu – je prvič osem otrok, od katerih jih je kar nekaj literarni mentor. Sam je bil vseskozi omenjen v zvezi s Celjskimi grofi že umrlo zaradi črnih koz. Po očetovi narodnostno zelo dejaven, pisal je v leta 1408. Pozneje je bil večkrat smrti sta postala lastnika sinova Alojz Novice in izdal nekaj slovenskih poškodovan, predvsem zaradi turških (1786–1855) in Janez (1797–1841). nabožnih knjig. Prav on je Josipino po vpadov na Koroško po dolini reke Prvi je s poroko dobil grad Dvor v njenih lastnih besedah prvi spodbudil Kokre. Leta 1611 ga je tako kot Lju- Preddvoru, Janezu pa je prepustil svoj k literarnemu ustvarjanju. In ob njem bljano prizadel rušilni potres. Po delež lastnine Turna. Ta se je 1831. je tudi spoznala svojega izvoljenca ter prezidavah v 17. stoletju je grad leta poročil z Jožefino Terpinc, sestro poznejšega moža, literata in politika odkupil od baronov družine Eghk »prvega slovenskega velekapitalista« Lovra Tomana (1827–1870). Z njim je (lastnikov gradu Brdo pri Kranju) Fidelisa Terpinca iz Kranja. Dobila sta v svojih številnih pismih delila poleg Adam Dinzl pl. Lilienstein, njegov pet otrok, od katerih so trije preživeli zasebnih poročil tudi navdušenje za potomec Vincenc pl. Gandin pa ga je do odrasle dobe: Josipina (roj. 1833), uveljavitev slovenskega narodnega in leta 1793 prodal Martinu Urbančiču Janko (roj. 1835) in Fidelis (roj. političnega gibanja v obrambi pred do (1732–1796), ki je bil sicer tudi 1840). Kakor pripoveduje ranocelnik tedaj prevladujočim nemštvom. upravitelj gospostva Brdo lastnika An- Tomaž Pirc, ki je bil sicer hišni zdrav- tona Zoisa. Martin je bil sin istoimen- nik družine Urbančič, je sodil graščak Hišni zdravnik skega očeta, zidarja, ki se je pred leti Janez v ožji krog prijateljev dr. Fran- Tomaž Pirc naselil v ljubljanskem šentpeterskem ceta Prešerna, ki so se večkrat zbrali v naselju. Sam je postal zaradi svojih živahni družbi v Kranju. V tem izredno bogatem pisem- gospodarskih sposobnosti upravitelj skem dopisovanju, ki ga dandanes – oskrbnik različnih zemljiških Josipina Urbančič je bila ob obravnavamo kot največjo slovensko gospostev in si je sčasoma pridobil očetovi smrti stara komaj osem let, kulturno dragocenost, Josipina toliko premoženja, da je postal gra- tako da je imela v naslednjih letih večkrat omenja domačega hišnega ščak na preddvorskem Turnu, čeprav nanjo velik vpliv njena mati Jožefina, zdravnika Tomaža Pirca iz Kranja, ni bil plemič. Po ženitvi s Konstanco ki je bila načeloma zelo liberalna in saj ji je ta pogosto stal ob strani pri Ditrich, hčerko lastnika Strmola, je narodno zavedna. Zanjo je izbrala dva njenih, ne tako majhnih zdravstvenih zasebna učitelja, od katerih je postal težavah. Kot kaže, je šlo pri tem večinoma za težave z želodcem, za Grad Turn pri Preddvoru. Foto: Jurij Kurillo. katere je kranjski ranocelnik menil, da »izvirajo od nervan (živcev) in to ima v premnogom in napetem dušnom delu svoje korenine. Želodec od toga oslabel – in želodec je kolo, ki žene življenje – od tod bolehanje, od tod `kumranje` (hujšanje). Pravi – zagotovi mi, da ni nič nevarnoga, da če kmalo – popolnoma dobro biti, da čem zopet `Pepca` postati« (Josipina). Predpisal ji je dieto brez sladkarij in še posebej čokolade – to sta imela z Lovrom še posebej rada – izogibala pa naj bi se tudi mastnih jedi in surovega sadja. Priporočil ji je veliko počitka in gibanja na svežem zraku. Z današnjim medicinskim

Revija ISIS Zanimiv7o7Julij 2020 Doprsni kip Josipine Urbančič Turnograjske na raziskovalke Mire Delavec Touhami ddr. Mira Delavec Touhami – pri gradu Turn. Foto: Dragica Kurillo. ustvarila tri pesmi, osemintrideset njem je sodeloval tudi tu podpisani pripovednih besedil in štiri skladbe. avtor. znanjem bi opisane težave mlade Potemtakem je bila prva slovenska literatke morda res lahko opredelili pesnica, pisateljica, skladateljica, Viri kot psihosomatske, s sodobnimi pianistka in pravljičarka.V kratkih diagnostičnimi metodam pa bi zgodbah je mogoče zaslediti težnjo po 1. Bedenk K. Po sledeh Josipine Toman morda vendarle odkrili neko organ- nacionalni identiteti, prikazu zgodo- Turnograjske v Gradcu. Josipina Urban- sko obolenje – gastritis ali celo ulkus. vinskih dogajanj ter vlogo ženskih čič Turnograjska. Zbornik razprav ob Kakorkoli že, Pirc je očitno zmogel likov pri oblikovanju narodove samo- mednarodnem simpoziju in 185-letnici lajšati bolezenske težave članov bitnosti. Kot prvo slovensko literarno rojstva Josipine Urbančič Turnograjske družine Urbančič na gradu Turn in v ustvarjalko ženskega spola so jo (1833-1854), prve slovenske pesnice, gradu Preddvor, kjer je gospodaril nekateri vplivni domači pisatelji, kot pisateljice, skladateljice, pijanistke in Josipinin stric Alojz. Tu se je kranjski denimo Janez Trdina, sprva zavračali, pravljičarke. KD Josipine Turnograjske. ranocelnik po pripovedovanju Franu pozneje pa so večinoma spremenili Mače pri Preddvoru, 2018. Levcu srečeval tudi z veliko Prešer- svoje mnenje, saj je prav ta priznal, da novo ljubeznijo Primicevo Julijo. Ta je bila »prva in prava Slovenka in da 2. Delavec M. Nedolžnost in sila. Življenje in po njegovih besedah ni bila prav nič vsekakor zaslužijo njene čednosti in delo Josipine Urbančič – Turnograjske. lepa, čeprav precej domišljava. znanosti, da se ohranijo zarodu in Gorenjski glas. Kranj, 2004. Pesnik naj ne bi z njo nikoli sprego- zarodom, ki pridejo za nami«. voril, kot je Pircu sam zatrdil. Julija 3. Delavec Touhami M. Josipina Urbančič je bila nanj posebno jezna zaradi Josipina se je po večletnem Turnograjska – edinstvena glasnica akrostiha v Sonetnem vencu, obja- prijateljstvu z Lovrom Tomanom, ki je slovenske nacionalne identitete. Josipina vljenem v časopisu Illyrisches Blatt večinoma potekalo »korespondenč- Urbančič Turnograjska. Zbornik razprav leta 1834. no«, leta 1853 poročila v grajski kapeli ob mednarodnem simpoziju in 185-letnici na Turnu. Njuna sreča se je žal prehi- rojstva Josipine Urbančič Turnograjske Josipina, z umetniškim imenom tro končala, saj je po preselitvi v (1833-1854), prve slovenske pesnice, Turnograjska, se je namenila s svojim Gradec 1. junija 1854 tam umrla po pisateljice, skladateljice, pijanistke in literarnim in drugim ustvarjanjem prezgodnjem porodu mrtvorojenega pravljičarke. KD Josipine Turnograjske. predvsem dvigniti raven slovenskega otroka in pridruženih ošpicah, v Mače pri Preddvoru, 2018. jezika, ki naj bi tako postal enakopra- mrliški knjigi pa je zapis, da je šlo za ven konkurenčnemu nemškemu. Kot ohromitev možganov (Gehirn- 4. Granda S. Socialno okolje Josipine zelo mlada, a nadarjena literatka je po lähmung). Urbančič Turnograjske. Ibidem. ugotovitvah njene najplodnejše Ob 185-letnici rojstva te pomemb- 5. Kurillo J. Tomaž Pirc. Ranocelnik-poro- ne slovenske literarne ustvarjalke je dničar in prijatelj pesnika dr. Franceta bil v Preddvoru pri Kranju 1. junija Prešerna. Gorenjski in Tržiški muzej. 2018 prirejen vsebinsko zelo bogat Kranj, 2015. mednarodni seminar, ki ga je vodila Jurij Kurillo, dr. med., specialist pediatrije, [email protected] Grad Dvor v Preddvoru. Foto: Jurij Kurillo.

Revija ISIS v prostem času 7Z8dravnikiJulij 2020 Druga plat medalje – ali kako zlezeš na zmagovalni oder Vesna Mele Epidemija je za nekaj časa ustavila naša Torino, Evropsko veteransko prvenstvo, podelitev medalj, malokalibrska življenja. Ob rednem spremljanju novic smo se puška trojni položaj. navajali na drugačen način življenja in imeli čas za obujanje spominov. Dovolj za spomine na krogi sem zasedla 17. mesto med članicami v športne uspehe, na lansko, zame na tem podro- Sloveniji in obenem osvojila ekipno bronasto čju res neverjetno leto. medaljo. Dobre tri mesece po operaciji! Zame neverjeten dosežek. Začelo se je precej klavrno, na dveh berglah, po sedmi operaciji kolka. Iz bolnišnice sem se Že naslednji vikend sva se s kolegico Marto vrnila tik pred novoletnimi prazniki. Moja Tetičkovič Ranfl udeležili državnega veteranske- morala je bila na psu. Kdo ve, kaj bom še zmogla, ga prvenstva. Streljala sem odlično in osvojila se bom lahko še ukvarjala s športom? Sem dve zlati medalji v svoji kategoriji. V ekipi članic navdušena amaterska športna strelka in ta šport sva skupaj z Marto v starostni skupini nad 50 let me spremlja zadnjih 30 let. V teh letih sem osvojili 3. mesto. Dober nastop, osvojila sem osvojila preko 650 medalj in 60 pokalov, nasto- medalje, toda kako zlesti na zmagovalni oder? pila tudi na tekmi za svetovni pokal in še vedno Ja, to je pa druga plat medalje. Dobro, da je se s strelstvom aktivno ukvarjam, redno treni- Marta močna. Pomagala mi je, da sem zlezla na ram in tekmujem. A lani januarja sem močno najvišjo stopničko. Ob tem manevru sva poželi dvomila, da bom lahko še kdaj tekmovala. gromek aplavz. V kraju, kjer živim, je navada, da na novega V aprilu sva s kolegom Teodorjem Pevcem leta dan zjutraj sosedje – samo moški – obiščejo uspešno nastopila na državnem prvenstvu meša- bližnje sosede. Vraža je, da mora prvi v letu v nih parov v streljanju z zračno pištolo. Bila sva hišo stopiti moški, ker to prinaša srečo. In tako edini mešani zdravniški par in osvojila 12. mesto. se možje zjutraj odpravijo naokrog z voščili. Tudi na novega leta dan 2019 je bilo tako. Bližnji V maju smo bili v Ormožu gostitelji državnega sosed je prišel prvi. Govorila sva tudi o mojih prvenstva v streljanju za zdravnike in zobozdrav- operacijah in zapletih. Malce je pomolčal, potem nike. Zaznamovali so ga prijetno druženje, rezul- pa dejal: »To je hudo, še sreča, da imaš samo dva kolka«. Ko sem dojela, kaj je mislil, sem se nasmejala. Res, kaj vse bi lahko bilo, če bi jih imela več. Pogled na usodo s te strani je bil precej lepši, dal mi je voljo in vzpodbudo ter upa- nje, da bom kmalu lahko začela tudi s treningi. In res je šlo zelo hitro. Zdravje se je izboljševalo, dve bergli, ena bergla, zdravilišče … Zračno puško sem znova vzela v roke že februarja. Prvo tekmo v letu 2019 sem imela 24. februarja v Zrečah – memorial Vladimirja Kebra. Bila sem izjemno vesela 596,8 krogov in 6. mesta. Sledili so dnevi, ko sem pridobivala kondicijo. Regijsko prvenstvo mi je z osvojitvijo norme odprlo pot na člansko državno prvenstvo z zračnim orožjem konec marca v Trzinu. Držav- no prvenstvo je vrhunec tekmovanj z zračnim orožjem v sezoni in pomembnost tekme zatrese roko tudi najbolj izkušenim strelcem. S 596,1

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Julij 2020 tati na visoki ravni, nadvse zanimivi in 2. mesto. Sredi junija sem se udeležila julija na Pragerskem. Razočarana sem do zadnjega strela negotovi športni Mednarodnega prvenstva veteranov na bila zaradi slabega streljanja in šele boji. Pomerili smo se v streljanju z Češkem v Plznu. To je že tradicionalno 11. mesta. Takšne tekme pridejo. Res zračno puško in z zračno pištolo. tekmovanje, ki se ga udeležujemo je, da se je pokvarila elektronska tarča Odmevna je bila zmaga domačina veterani iz vse Evrope. Kljub pričako- in sem morala med tekmo menjati Teodorja Pevca z zračno pištolo. vanjem nastop z malokalibrsko puško strelno mesto, vendar to ni bil vzrok. Premagal je, do sedaj nepremagljivega, ni bil najboljši. Nepričakovani uspeh z Bil je pač moj slab dan. Branka Koširja iz Železnikov. Dvakra- zračno puško, kjer sem osvojila srebr- tna zmagovalca sva bila Tihomir Pešić no medaljo, pa mi je zopet dal krila. Sledilo je vroče poletje, s treningi, v skupini C in jaz v ženski konkurenci. Težko je bilo ponovno zlesti na zmago- kjer sem pod strelsko opremo prelila Ostali zmagovalci po kategorijah so bili valni oder, a so Čehi močni fantje. litre znoja. Potem pa konec julija z zračno puško: skupina A: Mihael Skoraj dvignili so me na stopničko in nepozabno Evropsko veteransko Majerič, skupina B: Branko Košir. Z tako preprosto rešili problem. prvenstvo v Torinu. Pred odhodom na zračno pištolo je v skupini A zmagal prvenstvo sem opravila kontrolo pri Matjaž Sever in v skupini B Teodor Dogodek World Medical and ortopedu, ki mi je prižgal zeleno luč za Pevec. Prvenstvo smo zaključili s Health Games v Budvi konec junija mi streljanje tudi v trojnem položaju. podelitvijo medalj v prekrasnem okolju je prinesel tri nove zlate medalje z Kljub temu nisem hotela izzivati sreče naših goric na Jeruzalemu. najboljšim rezultatom med vsemi v in sem trojni položaj pred odhodom streljanju z zračno puško. Enako na prvenstvo trenirala le toliko, da Sledile so tekme z malokalibrsko uspešni so bili v svojih kategorijah sem ponovno pridobila občutke. puško, s katero najraje tekmujem in Marta Tetičkovič Ranfl, Nika Ahačič Zanašala sem se na minulo delo, na sem z njo dosegla tudi največ uspe- Srednik in Branko Košir. Zlato meda- leta, ko sem to disciplino veliko hov. Na državnih prvenstvih RS sem v ljo sta s pištolo osvojila tudi Armin trenirala. V Torino sva odpotovali dve disciplini 60 leže in trojni položaj v Alibegović in Teodor Pevec, ki je strelki, zdravnici iz Slovenije. Marta preteklosti osvojila 16 medalj. Medalje dosegel najboljši rezultat s pištolo Tetičkovič Ranfl in jaz in seveda in dobre uvrstitve sem dosegala tudi med vsemi udeleženci. S kupom najina soproga. Brez njune pomoči ne na mednarodnih tekmah. V času okre- medalj in prijetnimi spomini smo bi šlo. Močne roke pri prenašanju vanja pa na trojni položaj še pomisliti zapustili Budvo. težke opreme, pomoč pri pripravah, nisem smela. moralna podpora, navijanje in ne Po vrnitvi iz Češke sem veliko nazadnje rama, ko ti je hudo, so na Začetek sezone je bil vzpodbuden. trenirala z malokalibrsko puško. Z takih tekmah neprecenljivi. V Torinu Na regijskem prvenstvu v začetku visokimi cilji sem se odpravila na nas je pričakala silna vročina, prijazni junija sem v disciplini 60 leže osvojila državno prvenstvo, ki je bilo v začetku Suhl, Svetovno veteransko prvenstvo, podelitev medalj, malokalibrska puška trojni položaj.

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJulij 2020 prireditelji, številni športni prijatelji kategoriji razpisali prvenstvo le v Sledil je dan počitka, ogled bli- in tekmeci ter streljanje na papirnate streljanju z naslonom, ki pa ga nisem žnjih krajev, veselo pohajanje in tarče, kar je še otežilo naše nastope. vajena. Tekmovanja sem začela v zaslužen veeeelik kos torte. Streljanje na elektronske tarče na- disciplini malokalibrska puška 60 mreč zahteva manj gibanja, položaj je leže. Med tekmo se mi je pokvarila Ob koncu prvenstva še tekma z stabilnejši in zadetki boljši. puška in streli so bili vse slabši. Puško malokalibrsko puško v trojnem sem sicer zasilno popravila, a tekmo položaju. Medaljo sem že imela in Zaradi večjega števila tekmovalcev končala šele na 8. mestu. Razočara- nastopila sem povsem sproščeno. Vse smo v vsaki disciplini tekmovali dva nje, jeza, nemoč so me spremljali na je teklo po najboljših željah, rezultat dni. Prvi dan sem nastopala v discipli- poti s strelišča. K sreči je sledil dan je bil boljši kot v Torinu. Dosegla sem ni malokalibrska puška 60 strelov premora, da sem ohladila glavo in 548 krogov. Bila sem utrujena, a leže. Dosegla sem 574 krogov, kar je popravila puško. Naslednja je bila tek- zadovoljna. Tekmo sem končala med bilo manj od želja, pa vseeno zelo ma z zračno puško. V dopoldanskih prvimi, gledalci na tribunah pa so se soliden start. Vodila sem po prvem kvalifikacijah sem zasedla 5. mesto in gnetli ob velikem platnu z rezultati ter tekmovalnem dnevu, na koncu je bilo se uvrstila v finale najboljših osem. vzklikali in ploskali. Nisem vedela, kaj dovolj za srebrno medaljo. Druga Finale je nova tekma, vsi startamo z se dogaja, saj organizator ni poskrbel, disciplina, v kateri sem tekmovala, je ničle. Ni pomembno, kako dober si v da bi tudi tekmovalke videle rezultate bila zračna pištola. Na veliko presene- kvalifikacijah, prvi ali osmi, pomemb- ostalih. Šele po zadnjem strelu tekmo- čenje, tudi zame, sem streljala odlič- no je, da se uvrstiš v finale, se takrat valke iz Danske je moj mož, ki je bil no. Dosegla sem svoj najboljši rezultat skoncentriraš, ohraniš mirne živce in tudi ob velikem platnu, skorajda v lanskem letu, s 530 krogi zmagala roko. O medaljah odloča 24 strelov v zaplesal indijanski ples. Bilo mi je ter osvojila zlato medaljo. Huh, in v omejenem času. Po 12. tekmovalnem jasno, da sem osvojila še drugo tem dnevu so sledile podelitve medalj strelu izpade tekmovalec z najslabšim medaljo, nisem pa vedela, kakšno. prvih dveh disciplin. Zmagovalne dosežkom, nato po vsakih dveh strelih »Srebrna, srebrno imaš!« mi je zavpil stopničke so bile visoke, previsoke. Le naslednji. Finala so zelo razburljiva, mož s tribune. Takrat bi pa tudi jaz kako bom prilezla gor? K sreči smo napeta do konca. Tako je bilo tudi v lahko zaplesala indijanski ples. S Slovenci iznajdljivi. V najbližji trgovi- Suhlu. Tekmovalke so izpadale druga tekmovalko iz Danske sva bili rezul- ni smo kupili otroško pručko in tako za drugo, meni je uspevalo ves čas tatsko ves čas tekme povsem izenače- rešili zadrego. obdržati uvrstitev med prvimi tremi. ni in zadnja dva strela stoje sta odloči- Po 20. strelu sem bila na 3. mestu in la – bila sem boljša ter osvojila drugo Tretji tekmovalni dan prvenstva si tako zagotovila bronasto medaljo. mesto. Pred prvenstvom sem si želela sem nastopila z malokalibrsko puško Za drugouvrščeno sem zaostajala 2,4 dobre uvrstitve, da bom pa kar dva- v trojnem položaju. Bilo je super. S kroga, kar je zelo težko nadoknaditi. krat veteranska viceprvakinja sveta, 1084 krogi, mojim najboljšim izidom Takrat nisem razmišljala o tem. pa nisem sanjala niti v najbolj drznih v letu, sem osvojila svojo drugo zlato Veselila sem se tretjega mesta. Bučalo sanjah. medaljo. Pručka in zmagovalne mi je v glavi. Vau, medaljo na svetov- stopničke ter zlata medalja okrog nem prvenstvu imam! Po 22. strelu Sezono sem končala konec sep- vratu – vse je bilo zelo lahko. Še lepše sem bila trdno prepričana, da sem tembra na Mednarodnem veteran- je bilo, ker je v tej disciplini prijatelji- izpadla. Zaradi glasnih navijačev skem prvenstvu Slovaške v Pribelcah ca, Marta Tetičkovič Ranfl, osvojila nisem prav razumela sodnika, ki je z eno zlato in dvema srebrnima bronasto medaljo. Zadnji tekmovalni razglasil dosežke. Že sem hotela medaljama. dan je bila na sporedu tekma z zračno odložiti puško, srečna, da imam puško. Moči so me izdale. Srce je bronasto medaljo, ko sem zaslišala, da V škatlo z medaljami sem pospra- hotelo, telo pa ni zmoglo. Ni šlo više je izpadla tekmovalka iz Nemčije. vila 27 medalj in tri pokale iz lanske od 5. mesta. Torino, dve zlati, ena Oddala je dva zelo ponesrečena strela, sezone. Težko jih je bilo osvojiti. srebrna medalja in Martina bronasta jaz dva dobra in prehitela sem jo za Potrebno je bilo veliko odrekanja in medalja – štirje veliki razlogi za vsega 0,1 kroga. To je šport in tekma dela. Vse je bilo poplačano in poza- slavje. je končana, ko je končana! Neizmerno bljeno, ko sem stala na zmagovalnem ponosna sem bila, ko sem prejela odru. V vsaki tekmi želimo prav vsi Po Torinu je sledil krajši dopust in srebrno medaljo in so v mojo čast zmagati, le trije stopijo na zmagovalni po dobrih dveh tednih sem začela s dvignili slovensko zastavo. Medaljo oder. Zato, naj izgleda še tako slabo, pripravami za 1. Svetovno veteransko sem težko osvojila, težko sem tudi nikoli ne odnehaj! Ne veš, kaj te čaka. prvenstvo pod okriljem ISSF (Svetov- zlezla na zmagovalne stopničke. Pa Jutri je nov dan! na strelska zveza). Prvenstvo je bilo kaj stopničke, zlezla bi na Triglav, sredi septembra v Suhlu v Nemčiji. tako polno je bilo srce. Vesna Mele, dr. med., Ambulanta Bila sem edina udeleženka iz Sloveni- splošne medicine in medicine dela, je. Tekmovala sem v mlajši starostni kategoriji, saj so v moji starostni prometa in športa, Ormož

Revija ISIS Zavodn8ik1Julij 2020 Presenečenje? Vojko Flis Razmišljanjem o pandemiji virusa V začetku marca je skupina nemških zdravni- SARS-CoV-2 sem se hotel izogniti – končno sem kov v ugledni ameriški medicinski reviji opisala bil sam po naravi razmer globoko vpleten v primer iz Bavarske. Tam je v znani tovarni slovensko dogajanje in v februarju ter začetku avtomobilskih grelcev gostovala kitajska inštruk- marca sprejemal ukrepe, ki takrat niso bili vsem torica. Ni kazala znakov bolezni. Ko se je vrnila v po volji – če ne bi nekateri odmevni svetovni Šanghaj, so sodelavci nemške tovarne začeli mediji vedno znova in znova ponavljali nekaterih zbolevati za boleznijo COVID. Prišlo je tudi do nenavadnih trditev ljudi, ki jih predstavljajo kot sekundarnih prenosov. Kasneje so o omenjenem velike strokovnjake na tem področju. Govorijo, primeru burno razpravljali, saj je inštruktorica v na primer, da je presenetljivo, kako se je virus Šanghaju začela kazati blage znake bolezni in so nenavadno hitro razširil po planetu. Nedvomno dogodek označili kot primer presimptomatskega se ob virusu SARS-CoV-2 pojavljajo številna nosilca. A to ni spremenilo dejstva, da je bolezen vprašanja, na katera še ne poznamo zadovoljivih nevede širila v obdobju, ko je bila videti zdrava. odgovorov. Toda da bi bila hitrost širjenja res veliko presenečenje? Ob tem sem se spomnil nenavadnega dogaja- nja na Kitajskem v letu 1910. Nekje v oktobru Konec januarja letošnjega leta je skupina leta 1910 se je pojavilo nekaj primerov kuge v kitajskih zdravnikov v ameriški reviji JAMA majhnem mestu Manzhouli v Mandžuriji. Šlo je objavila članek o asimptomatskih klicenoscih za majhno mesto ob železniški progi. Primeri novega virusa. Članek je sprožil številne zanimi- kuge so se v tistem času občasno pojavljali ob ve razprave med anglosaškimi epidemiologi in novozgrajeni železniški progi Moskva–Vladivo- infektologi (vse objavljene). Večina je menila, da stok. Zaradi nekaj umrlih se v tistih časih ni bo omenjeno dejstvo močno vplivalo na nezmož- nihče razburjal, nenavadna je bila zgolj odsot- nost zajezitve njegovega širjenja. Menili so, da bo nost večjega števila podgan. to dejstvo dejansko širjenje pospešilo. Razprave so ostale nekako neopažene, in to prav v državah, V Manzhouliju je bila majhna železniška postaja kjer so potekale in od koder bi, glede na svetovni na progi za Harbin. V Harbinu, ki je bil takrat mesto ugled njihove medicine, pričakovali bolj odmev- v Mandžuriji, pokrajini, razdeljeni na tri države, se na opozorila. Morda zaradi tega, ker pojem je proga nadaljevala proti Vladivostoku. Hkrati je asimptomatskega ali presimptomatskega klice- bil v Harbinu odcep proti japonskemu pristanišču nosca v epidemiologiji ni prav nikakršna novost. Dalian. Šlo je za tako imenovani kitajski vzhodni odcep železniške proge na severu Kitajske. Ruska država je imela vzdolž železnice postavljene tudi medicinske postaje. Kuga tam ni bila neznanka. Občasno se je pojavljala in kot izvor so označevali sibirskega svizca. Majhno število primerov kuge se je vzdolž proge začelo povečevati. Nanje ne bi bil nihče pozoren, če se bolezen ne bi kazala v nenava- dni obliki. Bolniki niso imeli nabreklih limfnih žlez. Bolh ni bilo. Nekateri bolniki so bili v stiku s svižče- vimi kožami, toda ob hitrem naraščanju števila obolelih je tudi to dejstvo hitro zbledelo. Bolezen se je očitno na neznan način prenašala preko ljudi. Začela se je s povišano telesno temperaturo in nadaljevala z izkašljevanjem krvi. Vsi bolniki vzdolž proge so umrli. Število umrlih vzdolž proge se je začelo hitro povečevati in bolezen je novembra 1910 prispela v Harbin. Po nekaterih ocenah je v Harbi- nu na koncu morije umrlo več kot šestdeset tisoč ljudi. Po uradnih zapisih je umrlo 43.972 ljudi. Od

Revija ISIS 8Z2avodnikJulij 2020 vseh okuženih je preživel zgolj eden. pomembnih bolezenskih znakov ali so Amerika. Če bi jezik iz tistega časa Umrljivost je bila praktično stoodstotna. povsem brez njih ter da se bolezen posodobili in umaknili letnice, bi prenaša še pred začetkom izkašljevanja zlahka dobili vtis, da je opisano Ruski zdravniki so se osredotočili krvi. Uvedel je preproste, a učinkovite dogajanje iz sedanje pandemije. na že veljavno medicinsko dogmo o maske (med dvema slojema bombažne Zdravila za kugo namreč ni bilo. nastanku bolezni. V svojih sektorjih tkanine je bila bombažna vata) in s še so odredili karanteno in iztrebljanje nekaterimi drugimi ukrepi epidemijo v Naj torej v enaindvajsetem stole- podgan. Ukrep je bil kajpak neuspe- mestu Harbin zadušil. tju govorimo o presenečenju v prime- šen, saj se nova oblika bolezni pač ni ru, ko se zelo hitro širi nalezljiva ravnala po medicinski dogmi. V Po epidemiji so Japonci in Rusi bolezen, pri kateri je klicenosca brez japonskem sektorju, kjer je medicin- zahtevali od Kitajcev posebno preiska- znakov bolezni skorajda nemogoče ske ukrepe vodil dr. Kitasato Shibasa- vo. Kitajci je niso dovolili, so pa odkriti? buro (z Yersinom je leta 1894 dolgo sklicali veliko mednarodno konferen- bil boj za prvenstvo odkritja bacila co o pljučni kugi. Vprašanj brez Izrek Historia (est) testis tempo- kuge ob hongkonški epidemiji), so z odgovorov je bilo dovolj. Zakaj se je rum, lux veritatis, vita memoriae, ma- vojsko zaprli vse dostope do svojega epidemija začela? Kako se je bacil gistra vitae, nuntia vetustatis (zgodo- sektorja. Prekinili so železniški prenašal? Zakaj tako visoka smrtnost? vina je priča časa, luč resnice, življenje promet in zaprli vse ceste. Vsem so Kakšna je vloga zaščitnih mask? spomina, učiteljica življenja in glas prepovedali vstop v japonski sektor. Posebno poglavje je bilo posvečeno preteklosti) pripisujejo rimskemu naj- Japonski sektor so razdelili na pod- vprašanju asimptomatskih kliceno- spretnejšemu govorniku Marku Tuliju sektorje, ki so jih vojaško zaščitili. scev, ki bi jih danes seveda označili Ciceru. V šestdesetih letih pred našim Morebitne okužene so dali v strogo kot presimptomatske. Toda prav na štetjem je v starem Rimu napredoval karanteno. V japonskem sektorju je tej konferenci se je rodil kasneje v pretorja (sodnika) in konzula. Svojih bilo zaradi nove oblike kuge ob koncu dobro znan pojem osebe, ki prenaša največjih dosežkov ni videl v svojih spi- epidemije okoli sedemdeset mrtvih. kužno bolezen, ne da bi kazala znake sih ali znamenitih pismih. Sodil je, da Strogi ukrepi so japonski sektor bolezni. Na tej konferenci so tudi je njegov največji dosežek njegova po- vključno z velikim pristaniščem ugotovili, da so zaščitne maske pri litična kariera. Kot pravnik in politik je Dalian obvarovali pred epidemijo. respiratornih okužbah zelo koristne, a bil namreč znan predvsem po tem, da včasih tudi vir okužbe, če z njimi ne je znal eno in isto odredbo, predvsem Kitajci so v Harbin poslali mladega znamo pravilno ravnati. Ukvarjali so pa svoje zmote razlagati in spreminjati zdravnika dr. Wu-Lien Teha. Wu-Lien se celo z vprašanjem, kako razločevati iz dneva v dan ali celo iz ure v uro tako, Teh je študiral v Oxfordu in kasneje med lažnimi govoricami, širjenjem da je rimski senat zelo pogosto trdno delal med drugim tudi v Pasteurjevem panike, slabo znanostjo in preverjeni- verjel tudi njegovim najbolj neverje- inštitutu v Parizu. Imel je imenitno mi znanstvenimi dejstvi. Bilo je tudi tnim trditvam. Ko danes v odmevnih izobrazbo in sodobno znanje o mikro- veliko politike. Na konferenco so svetovnih medijih spremljam Cicera bih. Wu-Lien-Teh je bil prepričan, da prišli namreč zdravniki iz Avstro-Ogr- vredne besedne akrobacije, povezane s gre za pljučno obliko kuge in da se ske, Francije, Nemčije, Velike Britani- pandemijo virusa SARS-CoV-2, tudi to bolezen prenaša s kapljičnim preno- je, Italije, Rusije, Nizozemske in celo ni presenečenje. som. Opazil je, da bolniki do začetka iz daljne Mehike. Seveda ni manjkala izkašljevanja krvi sploh ne kažejo Prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zbornice Registrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9950 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Miha Lukač, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Dr. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.