Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2022, številka 10

Glasilo Zdravniške Prof. dr. Borut Škodlar: zbornice Slovenije “Skozi takšen intervju pridobimo Oktober 2022 podatke o tem, kako je človek živel Številka 10 s to motnjo že daleč pred izbruhom prve psihotične epizode, v prodromalnem obdobju, in tudi po izzvenetju shizofrenije, ko se bori s temeljnimi težavami, kako se znajti z ljudmi in v funkcioniranju v svetu. Prepoznava teh jedrnih težav ima, kot že omenjeno, velik diagnostični in terapevtski pomen.”

Spoštovana kolegica, spoštovani kolega! Kot predsedujoča organizacijskemu in programskemu odboru tradicionalnih, že 64. Tavčarjevih dni, ki jih tudi letos organizira Katedra za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom, bi Vas želela pravočasno obvestiti o najpomembnejšem slovenskem izobraževanju s področja interne medicine. 64. TAVČARJEVI DNEVI Ljubljana, Domus Medica 10.–11. 11. 2022 Tavčarjevi dnevi bodo potekali v Ljubljani, trajali bodo dva dneva, kotizacija bo minimalna (100 €), za aktivne udeležence, upokojene zdravnike in sodelavce katedre je ne bo. Poleg standardnih predavanj, ki jim bo sledilo dovolj časa za razpravo, bomo organizirali tudi več tematskih, v praktični klinični pristop usmerjenih delavnic, ki bodo potekale kot delo v manjših skupinah. Več informacij na spletni strani http://tavcarjevi.si Rok za oddajo izvlečkov: 21. oktober 2022 http://tavcarjevi.si/aktivna-udelezba/ Rok za prijave: 4. november 2022 http://tavcarjevi.si/registracija/ I. Plenarna predavanja (osrednji program) PREKOMERNA TELESNA TEŽA: Internistične bolezni, povezane s prekomerno telesno težo (maso), Srčno-žilna ogroženost in paradoks debelosti, Pristop k bolniku s prekomerno telesno težo (maso) – pogled endokrinologa, strokovnjakov za prehrano in kirurga, Predstavitev prvih slovenskih priporočil za zdravljenje debelosti z zdravili, Paleolitska prehrana, Dieta z intermitentnim stradanjem, Prehranski izzivi pri (rekreativnih) športnikih, TOKSIKOLOGIJA: Izpostavljenost radioaktivnemu jodu ob jedrski nesreči, Akutne in kronične posledice uživanja pripravkov kanabidiola (CBD), ENDOKRINOLOGIJA: Odpoved nadledvičnic zaradi zdravil, Posledice zdravljenja z radioaktivnim jodom, Spolna disforija, Predstavitev posodobljenih slovenskih smernic za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, PULMOLOGIJA: Obravnava bolnika s plevralnim izlivom, Spremenjen pogled na tuberkulozo v pogojih ukrajinske begunske krize, HEMATOLOGIJA: Anemija, Kako iz oblike proteinograma sklepamo na diferencialno diagnozo krvnih in drugih bolezni, GASTROENTEROLOGIJA: Preprečevanje in sledenje bolnikov s portalno hipertenzijo, Sondno hranjenje pri bolnikih z demenco, KARDIOLOGIJA IN ŽILNA MEDICINA: Srčno popuščanje – celovit pregled sodobnega zdravljenja, Depresija in hipertenzija, Prepoznava sepse in pristop k zdravljenju, Oživljanje s pomočjo zunajtelesnega krvnega obtoka, Zakaj in kako napotiti bolnika v specialistično ambulanto? II. D elavnice (vzporedni program) Elektrokardiografija, Perfuzijska scintigrafija srca z obremenitvijo  – koga napotiti?, Molekularna slikovna diagnostika viabilnosti miokarda: še viabilna?, Ultrazvok prsnega koša – pristop k bolniku z dispnejo, Ultrazvok prsnega koša – srce – stanje volemije in srčna funkcija, Vena cava in nadomeščanje tekočine, Antidoti v internistični ambulanti in ambulanti družinske medicine, Zdravila za vdihavanje (pršilniki in zdravila v prahu) – kako se odločati, kaj predpisati, Levkocitoze in levkopenije – klonske ali reaktivne narave, Kako brati krvno sliko, Orodje za prepoznavanje in napotovanje težkih astmatikov, Trombocitoze in trombocitopenije, Mini šola DEXA. Seznam ni dokončen. VEČ INFORMACIJ: http://tavcarjevi.si/program/program/ S kolegialnimi pozdravi, prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., predsedujoči organizacijskemu odboru 64. TD prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., predstojnik Katedre za interno medicino, MF Ljubljana predsedujoči programskemu odboru 64. TD strokovni direktor Interne klinike, UKC Ljubljana

Revija ISIS Uvodnik3Oktober 2022 Onaj naš doktor Marko Pokorn Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj Z jezikovno platjo zdravniškega dela sem se za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu. začel aktivno ukvarjati ob selitvi na Pediatrično Zdravstveni delavci ne moremo vplivati na to, kliniko, kjer je že moj predhodnik, profesor kdo potrka na naša vrata, zato moramo biti Jazbec, uspešno začel mašiti akutno nastale pripravljeni na uspešno premoščanje številnih strokovne kadrovske luknje s pomočjo tujih jezikovnih ovir, ki nam jih na poklicno pot strokovnjakov, večinoma iz republik bivše postavljajo sodobna raznolikost družbe in skupne države. Zdravniki, ki smo jih zaposlili, so globalne ter regionalne migracije. Tudi sam sem se poleg svojega rednega dela, dežurstev in bil pri svojem delu vse pogosteje primoran pripravljenosti morali čim prej naučiti slovenšči- uporabljati razne jezike, ki jih, priznam, preslabo ne in opraviti izpit. obvladam, kar je predstavljalo precejšen izziv. Znanje slovenskega jezika se je do letošnjega A večino časa pri svojem delu uporabljam leta dokazovalo z opravljeno maturo. Če pa v slovenščino, saj Zakon o pacientovih pravicah Sloveniji niste zaključili srednješolskega izobra- (ZpacP) v 19. členu navaja, da »ima pacient ževanja, ste morali opraviti izpit pri pooblaščeni pravico, da zdravstveni delavci in sodelavci z ustanovi, to je Centru za slovenščino kot drugi/ njim govorijo in drugače komunicirajo v sloven- tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za sloveni- skem jeziku«. Zato moramo biti zdravstveni stiko pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. delavci in sodelavci, ne glede na to, od kod smo Marsikdo je izpit opravljal večkrat, na pisnem prišli v slovensko zdravstvo, v slovenščini doma. delu so morali kandidati pisati eseje o precej različnih temah. Drznem si domnevati, da bolnika, ki pride v ambulanto z bolečino v prsih, ne skrbi preveč, ali zdravnik, ki ga obravnava, brez napake napiše esej o trenutnem stanju nepremičninskega trga v Sloveniji ali razpravlja o izzivih sodobnega čebelarstva v luči klimatskih sprememb (to so bile dejanske teme, ki so jih zdravniki dobili na izpitu) in pri tem vešče postavi vsako ločilo na pravo mesto. Najbrž to na kakovost klinične obravnave nima posebnega vpliva, pomembno pa je, da zdravnik od bolnika in/ali njegovih svojcev v pogovoru izlušči vse potrebne podatke v zvezi z njegovimi težavami in da ne spregleda pomembne podrobnosti, tako pri anamnezi, heteroanamnezi, pogovoru s kolegi, kliničnem statusu in izvidih preiskav. Prav tako mu mora razumljivo in jasno razložiti vse v zvezi z njegovo boleznijo in spisati zdravstveno dokumentacijo. Zaradi teh nalog, ki jih ima zdravnik in ki so povezane z dobrim znanjem ali razumevanjem slovenščine, je zakonodajalec predpisal, da moramo zdravniki znati slovensko res dobro in doseči nivo C1, kot ga določa Skupni evropski jezikovni okvir, kar pomeni odličnega uporabnika. Prvega junija letos je v veljavo stopil spreme- njeni 11. člen Zakona o zdravniški službi, ki je poleg do sedaj uveljavljenih načinov preverjanja znanja slovenščine uvedel še preizkus znanja

Revija ISIS U4 vodnikOktober 2022 slovenskega strokovnega jezika za težje razumljiv sleng. Pogosto zajadra- gostejše napake in svetujejo, kako jih zdravnike in za njegovo izvajanje mo tudi v kakšno narečje in še do- najbolj učinkovito odpraviti. Ta pooblastil Zdravniško zbornico, tej pa datno otežimo kandidatovo delo. A to aktivni pristop, ki ga bodo v prihajajo- naložil, da v sodelovanju s pooblašče- so vse scenariji, ki se vsak dan dogaja- čih tednih dopolnili še tečaji sloven- no izobraževalno ustanovo pripravi jo v slovenskem zdravstvu, in zdrav- ščine za zdravnike in druge zdrav- program preizkusa znanja strokovne nik se mora znati znajti v še tako stvene delavce v organizaciji slovenščine. Ob še vedno zahtevani jezikovno zahtevni situaciji. slovenistov z Univerze v Mariboru, je ravni znanja C1 pa je pisno znanje ključen za dolgoročno uspešnost slovenščine znižal na raven B2, kar Na zbornični razpis za izpraševal- uvedbe preizkusa znanja strokovnega pomeni samostojnega uporabnika. ce se je odzvalo več kot 20 zdravnikov slovenskega jezika na Zdravniški Pripravljen je bil tudi pravilnik, ki in zobozdravnikov različnih kliničnih zbornici. Kandidatom na izpitih še določa vse pogoje za opravljanje specialnosti, večina z dolgoletnimi zdaleč ne bomo gledali skozi prste, izpita, vključno s sestavo komisije, ki izkušnjami, poleg tega pa še več kot ampak jih bomo izobrazili in opolno- je štiričlanska. V njej sta dva zdravni- 10 profesorjev slovenskega jezika, močili za varno delo v slovenskem ka oz. doktorja dentalne medicine in med katerimi je večina visokošolskih zdravstvu. Prepričan sem, da bodo dva slovenista, srednje- ali visokošol- učiteljev. Tako nam za prvi pravi izpit, kolegice in kolegi, ki opravijo izpit iz ska učitelja slovenščine s po 10 leti ki je potekal konec junija na Zdravni- strokovne slovenščine, svoje znanje delovnih izkušenj. Predsednik komisi- ški zbornici, ni bilo težko sestaviti jezika skozi delo še naprej izpopolnje- je mora biti član zbornice z vsaj tremi kompetentnih komisij. vali in bogatili. leti izkušenj po specialističnem izpitu. Na izpit se je prijavilo 19 kandi- Naj zaključim: zdravniki, ki Preizkus izpita iz strokovnega datk in kandidatov, največ jih je bilo pridejo na delo v slovensko zdravstvo, slovenskega jezika za zdravnike smo iz Srbije, sledili so kandidati iz Sever- morajo pri svojem delu poleg poklic- spomladi v praksi uspešno izvedli in v ne Makedonije, Hrvaške, BiH in nih veščin obvladati tudi slovenščino. sodelovanju s Filozofsko fakulteto Rusije. Večina je bila specialistov, Ob vse večji raznolikosti prebivalstva Univerze v Ljubljani izoblikovali med njimi največ družinskih zdravni- Slovenije pa jim bo materinščina tudi njegov končni program. Izpit je kov in pediatrov, tudi anesteziologi in pri delu v slovenskem zdravstvu sestavljen iz dveh delov: najprej radiologi, poleg tega pa še mladi marsikdaj prišla še kako prav. Na naši kandidat opravlja pisni del, pri kate- zdravniki takoj po zaključku študija. kliniki dela kar nekaj kolegic in rem mora napisati sestavek, dolg Izpit je uspešno opravilo 12 kandidatk kolegov, ki so v Slovenijo prišli od 250–300 besed, npr. prošnjo pred- in kandidatov. Ena od kandidatk je ob drugod. Vsi znajo odlično slovensko stojniku za izobraževanje ali odgovor novici, da je opravila izpit, zajokala od in le redko kakšna zapisana ali izgo- na pritožbo bolnika. Pisnemu sledi sreče, saj je na izpitu do sedaj že vorjena malenkost izda njihovo ustni del, ki je simulacija klinične nekajkrat padla, ob tem pa že dolgo jezikovno poreklo. Tudi moja mama, obravnave bolnika, v precejšnji meri brez kakršnih koli komunikacijskih ki je kot zdravnica leta 1963 prišla iz prilagojena specialnosti kandidata na težav delala v slovenskem zdravstvu. Zagreba v Ljubljano, je še po več izpitu. Eden od medicinskih članov desetletjih dela v Sloveniji v besednja- komisije najprej igra bolnika ali Z izpitom smo bili zadovoljni tudi ku imela nekaj izdajalskih »kroato- bolnikovega svojca, ki podaja ana- člani komisije, saj nam je omogočil gnomoničnih« besed. Ampak te mnezo glede na scenarij vnaprej objektivno oceno jezikovnega znanja besede sem slišal le jaz, ki sem ravno pripravljenega kliničnega primera, kandidatov v stvarnih situacijah. zaradi njenega jezikovnega vpliva kasneje pa se prelevi v specialistične- Potrdilo o opravljenem izpitu iz postal dvojezičen, kar pri svojem delu ga kolega, kateremu mora kandidat strokovne slovenščine, ki ga uspešnim s pridom uporabljam še danes. Tako predstaviti in v obravnavo predati kandidatom izda Zdravniška zbornica, so me mamice iz južnoslovanskih bolnika. Ti izpitni primeri so bili pose- je svojevrstna jezikovna licenca, ki republik na infekcijski imele za onog bej oblikovani za različne specialnosti zagotavlja, da je njihovo poznavanje našeg doktora, ki jim je, 19. členu kandidatov, tako za družinske zdrav- slovenščine tolikšno, da na račun ZpacP navkljub, vse v zvezi z otrokovo nike, pediatre, interniste, anesteziolo- neznanja jezika ne bodo zagrešili boleznijo na karseda razumljiv način ge, radiologe, kolegice zobozdravnice strokovne napake. In to je naloga razložil po naški. so pripravile zanimive primere iz komisije na izpitu: da preverimo, ali svoje prakse, na katerih pa si zobe kandidatovo znanje slovenščine Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., lomijo kandidati dentalne medicine ... zagotavlja varno delo v slovenskem UKC Ljubljana, Pediatrična klinika zdravstvu. Tistim kandidatom, ki Pri tem smo izpraševalci zelo izpita ne opravijo (pa tudi tistim, ki zahtevni – igramo vse, od zaskrblje- ga), v nekaj tednih po izpitu ponudi- nih staršev do vase zaprtih najstnikov mo oz. omogočimo spletni sestanek, oz. najstnic, ki govorijo kandidatu na katerem jim kolegice in kolegi slovenisti predstavijo njihove najpo-

Naložba za prihodnost V času povišane inflacije so urejene osebne Amundi UniCredit Premium Portfolio podskladi vključujejo investicijske priložnosti finance izredno pomembne. Slovenci velja­ svetovno znanih upravljavskih družb in se med seboj razlikujejo glede na naložbene strategije. mo za bolj konservativne vlagatelje, saj precej raje varčujemo kot investiramo. Tri osnovne naložbene strategije Varčevanje razumemo kot varnejšo izbiro za ohranitev vrednosti prvotnega vložka. A Pričakovana donosnost in volatilnost strategij* Prudential Multi-Asset Dynamic dejstvo je, da inflacija najbolj najeda prav sredstva varčevalcev. V preteklosti se je, Delež tveganih naložb Delež tveganih naložb Delež tveganih naložb tudi s konservativnimi naložbami, dalo 0–30 % 30–70 % 60–90 % doseči donos, ki je bil višji od inflacije, danes pa je potrebno za ohranitev kupne Volatilnost Volatilnost Volatilnost moči z delom prihrankov tvegati, da pokri­ 1,5–6 % 3–12 % 5–25 % jemo inflacijo. Zato je del sredstev smi­ selno prerazporediti v alternativne tvegane Priporočena doba vlaganja Priporočena doba vlaganja Priporočena doba vlaganja naložbe (nepremičnine, delniške trge, 3–5 let 5–7 let 7+ let plemenite kovine ipd.). Vendar pa to pri varčevalcih povzroča nemir, saj so razmere Min. znesek prvega vplačila Min. znesek prvega vplačila Min. znesek prvega vplačila na finančnih trgih negotove, pri investiranju 10.000 EUR 10.000 EUR 10.000 EUR pa vedno obstaja tveganje, da lahko naš vložek tudi izgubimo. V kolikor se odločimo Vstopni stroški Vstopni stroški Vstopni stroški za naložbe, nam morajo te kljub splošnemu 1% 2% 3% tveganju omogočati miren spanec. Tvegane naložbe = delnice + obveznice visokih donosov + obveznice trgov v razvoju + zamenljive obveznice *Grafikon prikazuje primer potencialne prihodnje donosnosti za vsako Priporočena doba vlaganja posamezno naložbeno strategijo. Prikaz ne temelji na simuliranih preteklih rezultatih, prav tako ni zanesljiv kazalnik prihodnjih donosov. Ekskluzivna investicijska priložnost je na voljo samo v UniCredit Banka Slovenija d.d. UniCredit Bank je zato združila moči z vsakokratnim razmeram. Upravljavci poseb­ so rešitev za vse čase, predvsem pa za družbo Amundi, največjo družbo za uprav­ no pozornost posvečajo vprašanju, kaj bi vlagatelje, ki si želijo večje stabilnosti. ljanje v Evropi, in z mislijo na svoje stranke lahko šlo pri investiranju narobe in ustrezno razvila novo naložbeno rešitev Amundi upravljajo s tveganji. V primeru negativnega UniCredit Banka Slovenija d.d. UniCredit Premium Portfolio s tremi pod­ razvoja dogodkov lahko podskladi zavzame­ Ameriška ulica 2, 1000 Ljubljana skladi. Fleksibilna naložbena politika tem jo bolj defenzivno držo in zmanjšajo delež Brezplačni telefon: 080 88 00 podskladom omogoča vključevanje različ­ tveganih naložb. V obdobjih razcveta in E­pošta: [email protected] nih naložbenih razredov v spremenljivem rasti tečajev pa povečajo delež bolj tveganih www.unicreditbank.si/zzs deležu in s tem aktivno odzivanje na doga­ naložb. To jim lahko pomaga doseči pozi­ janje na kapitalskih trgih. Struktura nalož­ tiven donos z manjšo volatilnostjo. Pod­ Oglasno sporočilo benih razredov podskladov se tako prilagaja skladi Amundi UniCredit Premium Portfolio Verjamem v Zakaj izbrati Amundi prihodnost. UniCredit Premium Portfolio? 100 % • Izkušeni upravljavci izbirajo investicijske sklade in jih prilagajajo dinamičnim popust na razmeram na kapitalskih trgih. vstopne stroške do 31. 12. 2022 • Z eno naložbo pridobite dostop do skladov svetovno znanih upravljavskih družb, ki drugače niso dostopni na slovenskem trgu. • Naložbena rešitev, razvita za vlagatelje, ki želijo svoje premoženje zaupati izkušenim strokovnjakom družb UniCredit in Amundi.

Revija ISIS U6 vodnikOktober 2022 Uvodnik 26 Recepti proti pomanjkanju Poročila s strokovnih srečanj zdravnikov 3 Onaj naš doktor 48 Marko Pokorn Zdravstvo Genomsko presejanje za zdravje: izzivi K naslovnici 27 Javna tribuna: Delovni pogoji, personalizirane medicine ureditev transparentnega zaposlovanja ter plačnega Ana Nyasha Zimani, Luca sistema v zobozdravstvu Lovrečić, Borut Peterlin 8 Prof. dr. Borut Škodlar Romana Mance Kristan, 50 Kako v ambulanti družinske Alojz Ihan Ivana Karner medicine naučiti študenta/ specializanta veščine posveta Zbornica na daljavo 12 Iz dela 28 Analiza ankete za osnovno Tina Virtič, Staša Vodička, zbornice zobozdravstvo Erika Zelko 15 »Slabši pogoji dela so eno Ivana Karner, 52 Srečanje za izmenjavo veliko tveganje« Romana Mance Kristan znanja v okviru projekta Jure Brankovič WholeEUGrain na Danskem 31 Analiza specialistične ankete Romana Mance Kristan, Aljaž Brlek Ivana Karner 16 Zagotavljanje sredstev za 54 Pogled na staranje skozi specializante, ki del programa Mladi zdravniki prizmo različnih bioloških ur specializacije opravijo v tujini Matej Perovnik Klara Zupančič 33 Čez planke: Na specializacijo iz maksilofacialne kirurgije 17 Javni poziv za imenovanje v Avstrijo Strokovna srečanja koordinatorja specializacije – torakalna kirurgija Barbara Podnar 56 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Aktualno Forum 58 Strokovna 18 Podelitev priznanj za izjemne 37 Komentar k zapisom srečanja strokovne in znanstvene Barbara Podnar dosežke v letu 2021 67 Mali 37 oglasi Univerzitetni klinični center Ljubljana Ljudje v Sloveniji v paliativnih Obletnica obdobjih po nepotrebnem 20 Vse o domu za ostarele in trpijo 70 Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. oskrbovanih stanovanjih med., spec. gin. in por., univ. Ana Marija Mustafai Maja Pakiž dipl. psih., višji zdravstveni svetnik – 90 let 22 Zdravniki in pacienti 40 Evtanazija smo ljudje – medicinska Berta Jereb Nataša Tul Mandić humanistika kot del kurikuluma za bodoče Intervju zdravnike 41 »Nikoli, ne prej in ne kasneje, S knjižne police Ana Jakopin nisem videl toliko zdravnikov na kupu« 72 Vzgoja po dansko ali kako pri zdravnikih vzgojiti 23 Bioetika kot most med Andreja Basle »trden značaj« znanostjo in humanizmom Medicina Zdenka Čebašek - Travnik Meta Rus 44 Preudarna obravnava 74 Stephane Garnier: Živeti in pacientov z najpogostejšimi razmišljati kot Mali princ Iz Evrope okvarami perifernega živčevja Nina Mazi 26 Hrvaški pouk medicine v Simon Podnar Zanimivo nemščini Anton Mesec 76 Od ugleda prazdravnika do današnjih dni Zvonka Zupanič Slavec

Revija ISIS Uvodnik7Oktober 2022 77 Nekaj o pareidolijah Kolofon Lektoriranje Eldar M. Gadžijev Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. Leto XXXI, št. 10, 1. oktober 2022 E: [email protected] Zdravniki v prostem času Natisnjeno 9.600 izvodov Datum tiska: dan pred izidom Oblikovna zasnova 79 Govorica rož in dreves UDK 61(497.12) (060.55) Agencija Iz principa Gorazd Kolar UDK 06.055:61(497.12) ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 Priprava za tisk – DTP Zavodnik Isis online: ISSN 1581-1611 Stanislav Oražem 81 Zakaj menite, da smo Izdajatelj in založnik Tisk zdravniki družinske medicine Zdravniška zbornica Slovenije Tiskarna Povše nedosegljivi? Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih Jana Govc Eržen T: 01 30 72 100, E: [email protected] delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Transakcijski račun: 29000-0050400669 Lastnik blagovne znamke: Predsednica Zdravniška zbornica Slovenije Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana Odgovorni in glavni urednik Navodila avtorjem Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov E: [email protected], T: 01 543 74 93 (razen poročil s strokovnih srečanj, nekrologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 znakov – štetje Uredniški odbor in novinarji brez presledkov. Članku lahko priložite do 3 foto- Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. grafije (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ 4 Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. manjše fotografije). Tudi če bo članek krajši, mu Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. lahko priložite največ 3 fotografije. Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Za objavo so primerne digitalne fotografije dimenzij Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med. Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega ali Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. drugega podjetja in če v članku obravnavate farma- Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. cevtske izdelke ali medicinsko opremo, morate pripi- Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. sati izjavo o nasprotju interesov. Barbara Podnar, dr. med. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Poročila s strokovnih srečanj Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 zna- Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. kov (štetje brez presledkov). Priložite lahko 1 fo- Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. tografijo (kolaž fotografij lahko sestavljajo največ Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. 4 manjše fotografije). Če gre za srečanja z medna- rodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno Uredništvo obravnavanega področja medicine v Sloveniji. Slavka Sterle Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se T: 01 30 72 152, E: [email protected] lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili. Nekrologi Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 foto- grafijo. Fotoreportaže Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov brez presledkov in do 6 fotografij. Avtorski honorarji Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, ki ob- sega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. fotografije iz osebnega ar- hiva. Če avtor članka in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom navesti ime fotografa in v uredništvo posredovati fotografove podatke za nakazilo hono- rarja, sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo naslednje podatke: polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V naspro- tnem primeru honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 5. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-od- stotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija ISIS 8K naslovniciOktober 2022 Prof. dr. Borut Škodlar Alojz Ihan   V reviji Phenomenology and the Cogni- tive Sciences (2022;21:53–71, IF = 2,14) ste v sodelovanju z dvema soavtorjema napisali obsežen članek o metodologiji fenomenološkega intervjuja (Expres- sing experience: the promise and perils of the phenomenological interview). Kako je prišlo do pisanja tega dela? Omenjeno delo je plod dolgoletnega sodelo- vanja z raziskovalno skupino okrog prof. Louisa A. Sassa na Univerzi Rutgers, ki je pomemben glas fenomenološke raziskovalne smeri v psihia- triji. Z njim sem veliko sodeloval v času svojega podoktorskega študija na Univerzi v Köbenhavnu pod mentorstvom prof. Josefa Parnasa, saj sta Sass in Parnas soavtorja ene najprodornejših in najbolj domišljenih teorij o razvoju in poteku shizofrenije. Izhaja iz dejstva, da imajo ljudje s shizofrenijo motnjo na temeljni ravni doživljanja sebe in sveta. Na ravni, kjer jaz šele vznika, kjer začnem čutiti izkušnjo kot svojo izkušnjo. To je fenomenološka smer raziskovanja, kar pomeni, da se osredinja predvsem na doživljanje pacien- tov. Kot svoje apriorno izhodišče vzame doživlja- nje človeka, ki ima npr. shizofrenijo, in svojo teorijo izvede iz tega doživljanja. Sam sem s prof. Sassom in njegovo učenko Elizabeth Pienkos izdatno sodeloval pri oblikova- nju obsežnega fenomenološkega intervjuja, skozi katerega natačno raziščemo, kako človek doživlja svet in druge ljudi. Imenuje se Examination of Anomalous World Experience (EAWE) in smo ga objavili v osrednji evropski reviji za raziskovanje psihopatologije, Psychopathology. Članek o izvajanju fenomenološkega intervju- ja je nadaljevanje našega dela, kjer smo skušali opisati izzive in pasti pri kliničnem intervjuju, skozi katerega raziskuje doživljanje pacienta, ki ga ta pogosto težko ubesedi in spravlja v jezikov- ne kategorije. V članku me je takoj pritegnil namen – opisati izkušnje s strukturo fenomeno- loških intervjujev pri shizofreniji. Iz svojega študija medicine sem dobil vtis,

Revija ISIS K naslovnic9iOktober 2022 po oznaki, ukvarja z doživlja- njem bolnika? da gre pri diagnostiki shizo- Foto: Uroš Hočevar, Delo Tudi če bi bila shizofrenija zgolj frenije predvsem za evidenti- biokemično pogojena bolezen možga- ranje značilnih formalnih samomorilnosti. Te globoke izkušnje nov, tako močno posega v človekovo odstopanj mišljenja in zaznav, pogosto trajajo tudi naprej po prvi in doživljanje in njegove zmožnosti medtem ko vsebina bolnikovih naslednjih psihotičnih epizodah. funkcioniranja v svetu, da je psiho- in zaznav ni zelo informativna. Človek se z njimi spopada pred in socioterapevtska dodatna pomoč Po diagnostiki pa je sledilo tudi po izzvenetju blodenj, halucina- nujna. Vemo pa, da je shizofrenija farmakološko zdravljenje »po cij in/ali formalnih motenj mišljenja. daleč od čiste, biokemične motnje. shemi«. Se je to bistveno spre- Z drugimi besedami, ti najbolj glasni Zelo je odvisna od okolja in odnosov, menilo? simptomi, ki so za diagnostiko delo- skozi katere gre posameznik, od ma pomembni, za doživljanje človeka travmatskih doživetij in zmožnosti, da Takšen enostaven algoritem pri nikakor niso edini. Celo paradoksno, človek pride do podpornega in ne diagnostiki in zdravljenju shizofrenije sploh niso najtežji. Veliko težje so preveč kritičnega okolja. ni bil skozi oči najuglednejših psihia- tiste izkušnje, ki spodjedajo temelje trov, kot so Kraepelin, Bleuler, Ja- človekove identitete in sodelovanja z Pri iskanju tega, kaj človeka spers, Binswanger, Schneider idr., drugimi. Ti »moji stari problemi, da najbolj pretresa in kaj mu res poma- nikoli zadosten. Z izgonom raziskova- se ne znam družiti in v odnosu z ga, ima fenomenološko raziskovanje nja pacientovih izkušenj, torej feno- drugimi ljudmi ne čutim nobenega pomembno mesto. Izkazalo se je, da menologije – kot je opozarjala Nancy aduta«, ki so se mlademu fantu vrnili so terapevtski programi, ki upoštevajo Andreasen, velika raziskovalka na po prvi psihotični izkušnji, so bili doživljanje uporabnikov, učinkovitejši področju nevroimaginga in ustvarjal- tisti, zaradi katerih je trpel, bil poln od tistih, ki slonijo zgolj na teoretskih nosti pri pacientih z duševnimi dvomov glede svoje prihodnosti in izhodiščih terapevtov. motnjami – izgubljamo osnovno precej obupan s samomorilnimi orodje za raziskovanje v psihopatolo- mislimi. Intervju kot preiskovalno giji. O tem zelo eksplicitno piše tudi orodje uporablja jezik – bese- Karl Jaspers, ki ga ne moremo spre- Vedenje in razumevanje, kaj je za de, stavke, opisne podobe. Pri gledati med očeti sodobne psihiatrije. pacienta res najbolj moteče in težko, shizofreniji je jezik drugačen lahko pomembno pomaga pri obliko- od siceršnjega jezika. Kakšna Prav skozi fenomenološko razi- vanju zdravljenja teh pacientov. je ta drugačnost in kako vpli- skovanje shizofrenije je postalo jasno, va na vodenje intervjuja? da ljudje že leta pred izbruhom prve Če shizofrenijo jemljemo kot psihoze, torej v prodromalnem »biokemijsko bolezen možga- Meje jezika so meje mojega sveta, obdobju, doživijo močne izkušnje, ki nov, ki zahteva predvsem je zapisal Ludwig Wittgenstein. Ljudje so lahko zelo prelomne, pogosto težke »farmakološko korekcijo« – s shizofrenijo se zagotovo zavedajo in žal pogosto tudi blizu obupa in kakšni so nameni fenomenolo- teh meja in se gibajo na njih in morda škega intervjuja, ki se, sodeč onkraj njih, saj so njihove izkušnje pogosto zelo posebne, drugačne od vsakodnevnih in jih posledično zelo težko opišejo. Velikokrat točno tako rečejo: »ne vem, kako bi vam to opisal«, »nisem zadovoljen, kako sem vam to opisal«, »ne najdem besed, da bi vam povedal, kaj sem doživel«. Resno raziskovanje tega, kaj vse prestajajo naši pacienti s shizofrenijo, je zelo pomembno tudi zato, da razširimo razumevanje in oblikujemo koncepte, ki pomagajo pacientom izraziti svoje nemogoče izkušnje in nam skupaj omogočajo terapevtski proces. Med avtobiografskimi zapisi najdemo izjemne avtorje, kot so August Strindberg, Vaclav Nižinski, Daniel Paul Schreber, Thomas Perce-

Revija ISIS K10naslovniciOktober 2022 Borut Škodlar vodi Enoto za so njihove zastavitve prenesli na svoja to motnjo že daleč pred izbruhom psihoterapijo na Univerzitetni raziskovanja v psihopatologiji. Filozofi prve psihotične epizode, v prodromal- psihiatrični kliniki Ljubljana in so torej začrtali pot, psihiatri in nem obdobju, in tudi po izzvenetju predava na Katedri za psihiatrijo psihologi, ki jim je ta pot predstavljala psihoze, ko se bori s temeljnimi Medicinske fakultete v Ljubljani. raziskovalni impulz, pa so to prenesli težavami, kako se znajti z ljudmi in v Zanima ga fenomenološko v klinično prakso. S tem so tako funkcioniranju v svetu. Prepoznava raziskovanje psihotičnih stanj, teoretsko kot praktično začeli razisko- teh jedrnih težav ima, kot že omenje- kar skuša povezovati s psihotera- vati doživljanje pacientov in odprli no, velik diagnostični in terapevtski pijo psihoz, predvsem psihoana- veliko novih smeri in horizontov, kako pomen. litičnega in eksistencialnega lahko razumemo posamezna psihopa- porekla. Poleg tega študira tudi tološka stanja in skozi njih duševne Kako se na koncu strukturira povezave med filozofskimi in motnje. Največ so raziskovali psiho- intervju in iz njega dobi neke religioznimi tradicijami, ki nosijo tična stanja in zato prišli na področju objektivne, klinične zaključ- v sebi pomembne psihoterapevt­ shizofrenije do novih spoznanj in ke? ske nastavke, in sodobno, z doka- konceptualizacij. Iz tega je izšla tudi zi podprto psihoterapijo. fenomenološka metoda intervjuja, ki Intervju natančno fenomenološko, postavi v suspenz ali oklepaj vnaprej- to je kvalitativno, analiziramo in val, Mark Vonnegut, Elyn Saks, Peter šnje teorije ter se odprto poda v dobimo iz njega kategorije doživlja- Chadwick, Wouter Kusters itn. Od raziskovanje tega, kako je biti pacient nja, ki jih lahko opredelimo, preveri- nekdaj so fenomenologi zelo dosledno z določeno duševno motnjo. S feno- mo pri pacientu in tako pridobimo in sistematično upoštevali avtobio- menološkim intervjujem tako odprto celovito sliko njegovih eksplicitnih grafske zapise in jih vključevali v svoje raziskujemo, kako človek doživlja simptomov in tihih spremljevalcev izsledke. Na njihovi osnovi so se samega sebe v vseh plasteh tega posameznih motenj. Iz slednjih je oblikovali tudi načini intervjuja in kompleksnega procesa ter kako sestavljena večina težav, s katerimi se koncepti, ki jih lahko uporabimo, da doživlja druge ljudi in svet kot celoto. soočajo pacienti pri svojem vsako- lažje in bolj natančno raziščemo dnevnem življenju. »Če bi znal biti z pacientovo doživljanje. Velikokrat Kakšni so diagnostični in ljudmi, sodelovati z njimi in ne bi bil pacient, ko ga opremljeni s fenomeno- terapevtski cilji intervjuja, ki povsem preplavljen in zamrznjen v loškimi znanji intervjuvamo, reče: ga opisujete? njihovi bližini,« je povedal pacient s »Kako ste vedeli? To je točno to, kar shizofrenijo, »potem bi lahko bil me opiše, kar me že zelo dolgo ovira, Takšen tip intervjuja raziskuje človek med drugimi ljudmi in kot pa težko opišem.« Spoznati se je treba celoten svet, v katerem se znajde takšen tudi čutil dostojanstvo. Tako z jezikom, ki ga je nekdo poimenoval pacient, oblikujejo se psihopatološke pa se počutim, kot da ne obstajam in kar shizofrenščina. Pomembni so kategorije in se lahko bistveno bolj da gre svet mimo mene, jaz pa ga prevajalci kot povsod. In dobri kliniki približamo jedru posamezne duševne samo nemočno opazujem.« so lahko dobri prevajalci, saj je motnje, osnovnemu gestaltu oz. življenje, kjer se neprestano govorita jedrnim oblikam, kar izostri diagno- Kako je shizofrenija obravna- in mešata dva jezika, res težko. Tako stiko. Poleg tega pa se na tej osnovi vana v Sloveniji na primar- slikovito se je izrazil pacient, ki je bil lahko oblikuje psihoterapevtski nem nivoju, kakšne so smerni- pred leti na našem oddelku. pristop. Za psihoterapijo je vedno ce za obravnavo pri temeljno vodilo prav to, da odgovori diagnostiki in zdravljenju V splošni javnosti beseda na doživljanje človeka. Z drugimi bolnika na primarnem in fenomenologija zveni bolj kot besedami, psihoterapija, ki ne obrav- sekundarnem nivoju? filozofski pojem, povezan s nava doživljanja človeka, ne more biti Husserlom in njegovo objekti- temeljita in kakovostna psihoterapija. Pri obravnavi shizofrenije v vizacijo subjektivnih doživ­ Sloveniji na primarnem nivoju je ljanj. Kaj pa je fenomenološka V čem so posebnosti vodenja priha jalo skozi zadnjih nekaj desetle- metoda intervjuja? intervjuja pri shizofreniji tij do pomembnih premikov. Bolje jo glede na ostale duševne mo- prepoznavamo, oblikovanih je več Husserl, Heidegger, Edith Stein, tnje? institucionalnih in nevladnih oblik Sartre, Merleau-Ponty, Michel Henry pomoči tem pacientom, ki so v psihia- kot ključni fenomenologi so zastavili Posebnosti vodenja intervjuja pri tričnih bolnišnicah in zunaj njih. to pomembno filozofsko smer in bili shizofreniji izhajajo točno iz tega, da Gotovo pa je na tem področju treba še navdih psihiatrom in psihologom, da dobro poznamo temeljna doživljanja veliko postoriti in to izboljšati, da sebe in sveta človeka, ki ima shizofre- bodo pacienti bolje razumljeni in nijo. Skozi takšen intervju pridobimo obravnavani ter bo posledično manj podatke o tem, kako je človek živel s stigme in marginalizacije. Fenomeno-

Revija ISIS K naslovn1ic1iOktober 2022 loški pristop ima pri tem pomemben strategijo, kako to reševati? – ter se dobro počutili med drugimi glas, saj zelo zares in dosledno upo- So kje drugje dobre prakse? ljudmi. V zgodovini iskanja dobrih števa doživljanje posameznikov. kontekstov za to se je od časa azilov Izsledki raziskovanj na tem področju To je vedno iskanje. Pogosto gre veliko zgodilo. Po eni strani so psihia- pa lahko prispevajo pomembna za kroničen ali vsaj dolgotrajen potek. trične ustanove postale veliko bolj izhodišča in izboljšave, da se lahko Čeprav so izsledki študij poteka demokratične in pluralne, da se lahko obravnava posameznih pacientov še shizofrenije, to je katamnestičnih sliši in upošteva tudi glas pacienta in bolj uskladi z njihovimi potrebami in študij, ki smo jih z Jurijem Zalokar- njegovih svojcev. Poleg bolnišnic se je dejanskimi težavami oz. izzivi, s jem na čelu izvedli tudi v slovenskem v javni mreži in prek nevladnih katerimi se srečujejo. prostoru, relativno ugodni. Dve organizacij razvilo mnogo programov tretjini ljudi ima skozi daljši čas tako za bivanje v obliki stanovanjskih Duševne bolezni, zlasti psiho- zmerno ugoden do ugoden potek. skupin, za preživljanje in organizira- ze, so družbeno tabuizirano Vseeno gre za veliko izzivov za vsako- nje časa so dnevni centri in za delovno področje, ki ga po eni strani dnevno življenje, posebej za socialne področje programi poklicne rehabili- želimo pometati pod prepro- stike in sodelovanje z drugimi ljudmi. tacije. Gotovo je pa na tem področju go, po drugi strani pa smo kot Prav paleta občutij ob drugih ljudeh je še veliko dela in veliko možnosti, da družba zelo občutljivi na lahko velika ovira, zato mnogi med se ti programi še nadgradijo in razširi- vidne posledica zanemarjanja njimi, četudi izjemno bistri in nadar- jo. V ozadju je izjemno pomembna bolezni – izguba zaposlitev s jeni, težko živijo in izrazijo svoje zrelost družbe, da opazi, pomaga in socialnimi stiskami in brez- nadarjenosti. Torej stalno iščemo dobrodušno prispeva k skrbi za šibke. domstvom, »prisilne hospita- strategije tako v Sloveniji kot drugje lizacije«, razmerje med insti- po svetu. Išče se načine, kako in kje bi Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut tucionalno in neinstitucional- lahko ljudje živeli, dobili priložnost za za mikrobiologijo in imunologijo, no obravnavo. Imamo dejavnosti – poklicne in prostočasne [email protected] Vloga za izdajo članske izkaznice Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ID člana (izpolni ZZS): __________________________ Ime in priimek z nazivi: Stalni naslov (ulica, poštna št., kraj): Naslov za pošiljanje pošte (če je drugačen kot stalni naslov): Datum rojstva: E-pošta*: Telefon*: GSM*: *podatek ni obvezen, je pa zelo priporočljiv zaradi lažje komunikacije zbornice z njenim članom  da  ne strinjam se z uporabo navedenih podatkov za komercialne namene ZZS Prostor za (ustrezno obkroži). fotografijo Strinjam se z uporabo slike za potrebe izdaje članske izkaznice in z uporabo navedenih podatkov za potrebe ZZS. Datum: Podpis:

Revija ISIS Z12bornicaOktober 2022 Iz dela zbornice Za obdobje od 15. julija do 15. septembra 2022 V DSO naj se s cepljenjem zdravstvu so žrtve administrativnih omejitev, ne čaka pomanjkljive in razdrobljene digitalizacije ter slabih pogojev za opravljanje zdravstvenih stori- Že v začetku avgusta je prof. dr. Bojana tev. Brez sistemskih rešitev se stanje ne bo izbolj- Beović, predsednica ZZS, specialistka infektologije šalo.« Tako se je zbornica odzvala na prvih 100 in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri dni vlade. NIJZ, v izjavah za medije o trenutnih aktualnih razmerah v povezavi s covidom-19 javno opozori- V nadaljevanju je Zdravniška zbornica Slove- la, da naj se v DSO cepljenje s 4., poživitvenim nije dodala, da »delimo mnenje z ministrom za odmerkom začne že avgusta in naj se ne čaka na zdravje, da obstoječi plačni sistem ne deluje več, jesen in nova prilagojena cepiva na različice še posebej ne v obstoječem zdravstvenem sistemu. omikron, saj že takrat obstoječa cepiva dobro Pričakujemo, da bo nov ali spremenjen plačni ščitijo pred hudim potekom bolezni. Čimprejšnje sistem prilagojen specifiki delovnih mest zdravni- cepljenje s 4. odmerkom je priporočila vsem, ki so kov in zobozdravnikov, kar bo osnova za ohranja- v posebni nevarnosti – to so starejši nad 80 let in nje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, tisti, ki imajo resne kronične bolezni, ki zmanjšu- znotraj slovenskega zdravstvenega sistema. jejo odpornost. Dodala je, da je tudi za ljudi nad V njem že danes manjka več kot tisoč zdravnikov, 60 let pametno, da se cepijo s 4. odmerkom in se da bi dosegli takšno povprečno število na 1000 zaščitijo predvsem pred možnostjo težkega poteka prebivalcev, kot je v Evropski uniji. Delo na bolezni. Prav tako je z namenom, podati vse najtežjih deloviščih, kjer se odloča o reševanju informacije v povezavi s čimprejšnjim cepljenjem življenj, mora postati ustrezno ovrednoteno.« s 4. odmerkom cepiva za stanovalce DSO, zborni- ca že 3. avgusta pripravila strokovni posvet o tej Zbornica je v odzivu spomnila še, da smo že temi, na katerega je poleg zdravnikov povabila pred volitvami pozvali odločevalce, naj pravilno tudi medicinske sestre in druge zaposlene v DSO, razumejo definicijo javnega zdravstva, kar v ter svetovala, da se cepljenje začne že avgusta. primerljivih evropskih državah pomeni prevladu- joče javno financiranje ter regulacijo izvajalcev Strokovni posvet: Pasti javne zdravstvene službe – tako državnih/občin- covida-19 skih kot zasebnih. Med ključnimi cilji smo izpo- stavili možnost, da lahko pacient v Sloveniji dobi Zdravniška zbornica Slovenije je 1. septembra katerokoli zdravstveno storitev od kateregakoli pripravila strokovni posvet Pasti covida-19 – izvajalca z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene simptomi in znaki pri pacientu, ki lahko nakazuje- dejavnosti, ki lahko izvaja storitve, ki so kot jo težji potek bolezni. Povezava do posnetka je pravica financirane iz javnih sredstev. dostopna v 672. Tedenskem biltenu, ki ste ga na svoj e-naslov prejeli 8. septembra ob 17. uri, prav Hkratna ureditev in vzpostavitev enotnega tako je bilten shranjen v arhivu biltenov, ki ga informacijskega sistema slovenskega zdravstva najdete na zaprtem delu spletne strani v meniju lahko poceni in izboljša delovanje slovenskega Informacije, publikacije, v podmeniju Aktualni zdravstva ter izboljša informiranje bolnikov, bilten (kliknete na znak + in se vam odpre mož- optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstve- nost Arhiv biltena). nega sistema. Po prvih 100 dneh vlade Kljub veliko napisanim in izrečenim bese- dam za zdaj sprememb v zdravstvenem sistemu »Zdravniška zbornica Slovenije že več let opozarja na sistemske napake, zaradi katerih Nadomestne volitve v volilni enoti LB5 varna in hitra zdravstvena oskrba nista dostopni vsem bolnikom. Tako bolniki kot zaposleni v Člane obveščamo, da bodo 7. 10. 2022 potekale nadomestne volitve v volilni enoti LB5: Upokojenci, Ljubljanska regija bolni- šničnega in specialističnega zdravstva. Volilni zbor je bil izveden 12. 9. 2022 korespondenčno.

Revija ISIS Zbornic1a3Oktober 2022 še ni zaznati. Način priprave inter- Dogodek v regijski Sloveniji ne obstaja, prav tako ne ventne zakonodaje, ki je bila v bolnišnici Raziskovalni center za oftalmologijo v nekaterih primerih javno dostopna Ljubljani. Tudi vse druge trditve o šele na dan obravnave na vladi, ni Ko so se 15. septembra v medijih načinu delovanja pripravka in njegovi omogočil vključevanja rešitev stro- pojavile informacije o tem, da je v domnevni učinkovitosti, navedene v kovnih poklicnih združenj in drugih regijski bolnišnici prišlo do izrednega promocijskem članku, niso resnične deležnikov. Prav tako zakonske dogodka zamenjave osebnih podatkov in so nevarno zavajanje, je opozorila spremembe napovedujejo predvsem dveh bolnikov, zaradi česar so bili o izr. prof. dr. Barbara Cvenkel z podzakonske akte, ki spremenjeni smrti enega od njiju obveščeni svojci Očesne klinike UKC Ljubljana in zakonodaji ne sledijo pravočasno in drugega bolnika, je Zdravniška Medicinske fakultete UL. so objavljeni tik pred začetkom zbornica v prvem odzivi podala njenega izvajanja, kar povzroča informacijo, da je bila seznanjena z Sum kršitev zakonodaje smo težave pri njihovi poenoteni uveljavi- nesrečnim dogodkom v regijski prijavili na pristojna organa: Javno tvi. Podzakonski akti bi morali biti bolnišnici, ki je za svojce boleč in agencijo Republike Slovenije za predstavljeni skupaj z interventnim težko razumljiv. zdravila in medicinske pripomočke ter zakonom ali pa vsaj 14 dni pred preko Urada RS za informacijsko uveljavitvijo, ker se v nasprotnem Zbornica je opozorila, da je treba varnost na SI-CERT in ju prosili za izgublja dragoceni čas. Tudi zato bo celotno situacijo najprej in predvsem povratne informacije ob ukrepanju. šele čez čas mogoče podati oceno pietetno in natančno pojasniti svoj- njihove učinkovitosti. cem, se jim iskreno opravičiti ter Izr. prof. Barbara Cvenkel, dr. vzporedno takoj preveriti in posodo- med., predsednica Združenja oftalmo- Ob interventnih spremembah, ki biti vse kontrolne mehanizme, da se logov Slovenije, pa je ob tem v javnem prinašajo sicer nujne zasilne in takšni dogodki ne ponovijo. Ob tem je opozorilu izpostavila še: »V zadnjem začasne rešitve, pogrešamo vsaj poudarila nujnost ustrezne kadrovske času smo priče številnim zavajajočim začetek sistemskih sprememb. Pripra- okrepitve v zdravstvu. »Gre za po- in neresničnim objavam o čudežnih va teh bi morala zaradi dolgotrajnosti membno sodelovanje med različnimi zdravilih za zdravljenje različnih postopkov potekati vzporedno in se javnimi ustanovami, ki jim je zaupana bolezni. Zadnja med njimi oglašuje začeti takoj ob nastopu mandata, skrb za ranljive prebivalce, vendar jim zdravilo O Caps, tablete, ki naj bi vanjo pa bi morali biti vključeni prebi- pristojni v Sloveniji hkrati ne name- valci/bolniki in strokovna javnost. njajo dovolj strokovne, kadrovske in Ali ste (v zadnjem materialne podpore, da bi svojo času) ostali brez V zaključku odziva je zbornica nalogo lahko opravljali na najvišji izbranega ekipo Ministrstva za zdravje povabila, ravni. Sledljivost pacientov mora biti zdravnika? »da preveri svoje rešitve in ideje z zagotovljena v celotni zdravstveni osebnimi srečanji na terenu, kjer bo oskrbi, predvsem pri starostnikih, ki Anketa med upokojenimi najhitreje dobila korektne in kvalifici- so v oskrbi socialnih ustanov. Pri zdravniki rane povratne informacije o sistemu, javnem razkrivanju podrobnosti ki ga upravlja.« konkretnega primera je zbornica V juliju smo med upokojeni- opozorila tudi na pomen pietete do mi zdravniki po e-pošti izvedli Doc. dr. Jug prevzel svojcev.« anketo, s katero smo želeli vodenje UKC preveriti, ali imate izbranega Ljubljana Nevaren oglas o osebnega zdravnika ali pa ste ga čudežnem zdravilu morda v zadnjem času izgubili. Novi v. d. generalnega direktorja Anketo je predlagala Delovna UKC Ljubljana je v začetku septembra Konec avgusta je Zdravniška skupina upokojenih zdravnikov postal travmatolog doc. dr. Marko zbornica Slovenije na spletnih straneh na podlagi konkretnega primera. Jug, so soglasno odločili člani sveta objavila novo javno opozorilo, tokrat zavoda. Jug je napovedal skrb za zaradi nevarnega oglasa o čudežnem Če ankete niste prejeli, ker strokovno obravnavo bolnikov in zdravilu za oči. ne uporabljate e-pošte, vas varno izvedbo prenove glavne stavbe obveščamo, da nam to, da nima- zavoda. Prejšnji generalni direktor Šlo je za zavajajoče in neresnične te oz. ste v zadnjem času ostali Jože Golobič je 7. septembra odstopil, objave o tabletah za izboljšanje vida brez svojega izbranega osebnega potem ko ga je k temu pozval zdrav- za 39 EUR. Prodaja ga »Kristijan zdravnika, lahko sporočite v okto- stveni minister zaradi finančne izgube Jernej«, za katerega je navedeno, da bru tudi po telefonu – na številko zavoda, številnih zamujenih rokov in je mladi zdravnik. 01 30 72 155 (Marija Cimperman) podaljševanja čakalnih dob. vsak dan med 8. in 11. uro. Javnost smo opozorili, da zdrav- nik s tem imenom in priimkom v Zdravniška zbornica Slovenije

Revija ISIS Z14bornicaOktober 2022 POMEMBNO: Dvojne licence – pogoji za podaljšanje Spremembe vsebine četrtega odstavka 10. člena Pravilnika o zdravniških licencah Zdravniška zbornica Slovenije na podlagi prejetega kar je prav tako veljalo že do sedaj, da se vsaka vprašanja zdravnice o podaljševanju licence, še posebej v licenca podaljšuje pod enakimi pogoji. primerih, ko ima zdravnik dve licenci, v izogib nejasnostim ponovno pojasnjuje zadnje spremembe Če pogledamo za primerjavo še konkretno dikcijo iz Pravilnika o zdravniških licencah (https://www.uradni- starega in novega pravilnika: Pravilnik o zdravniških list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01- licencah je doslej določal, da mora preizkus strokovne 1275?sop=2022-01-1275). usposobljenosti za podaljšanje licence opraviti zdravnik, ki v iztekajočem se licenčnem obdobju ni opravljal Z zadnjimi spremembami pravilnika, ki so bile v zdravniške službe na strokovnem področju, za katero mu Uradnem listu objavljene 29. aprila 2022, je bila v je bila podeljena licenca, oziroma je ni opravljal v pravilnik vnesena zgolj konkretnejša časovna opredelitev vsebini in obsegu, ki zagotavljata njegovo strokovno zahtevanega obsega dela za podaljšanje licence. usposobljenost za delo na tem področju. Za podaljšanje licence je poleg dokazil strokovne Po novem je to določilo spremenjeno, vendar pa usposobljenosti (kreditnih točk) potrebni pogoj, da je vsebinsko in smiselno ostaja podobno, in sicer: preizkus zdravnik ali zobozdravnik v iztekajočem se licenčnem strokovne usposobljenosti bo za podaljšanje licence moral obdobju na svojem strokovnem področju, za katero mu je opraviti zdravnik, ki v iztekajočem se licenčnem obdobju bila podeljena licenca, delal vsaj v višini 20 odstotkov ni opravljal dela na strokovnem področju, za katero mu je polnega delovnega časa in je to delo opravljal bila podeljena licenca, vsaj v višini 20 odstotkov strnjeno več kot štiri leta. Če tega obsega dela ne polnega delovnega časa, oz. zdravnik, ki strnjeno izpolnjuje, mora za podaljšanje licence opraviti preizkus več kot štiri leta ni opravljal dela na strokovnem strokovne usposobljenosti. To je veljalo že do sedaj, vendar področju, za katero mu je bila podeljena licenca. v pravilniku ta delež obsega dela ni bil izrecno naveden. Vsi ostali pogoji in okoliščine za podaljšanje licence Zdravniki, ki imajo dve licenci, morajo ta oz. licenc pa ostajajo še naprej enaki kot doslej. pogoj obsega dela izpolnjevati za vsako od licenc, Zdravniška zbornica Slovenije pozdravile številne očesne bolezni in te, kateri so relevantni predpisi na Dan odprtih vrat povrnile vid v katerikoli starosti. Pri tem področju in kakšne so pravice in zobozdravstvenih razvoju tega zdravila se objava obveznosti koncesionarjev v zvezi z ordinacij sklicuje na sodelovanje s strokovnjaki vključevanjem v NMP. Vsebine na iz “Znanstvenega centra za spletni strani najdete, če v iskalnik Delovna skupina za ustno zdravje, oftalmologijo v Sloveniji” in na vtipkate Obveznost vključevanja v ki deluje v okviru Odbora za zobo- klinično preskušanje zdravila. Vse programe NMP. zdravstvo, za 10. oktober 2022 pripra- trditve so lažne in zavajajo ljudi z vlja akcijo ozaveščanja prebivalcev: namenom finančnih koristi. Predvsem Natečaj na področju Dan odprtih vrat zobozdravstvenih pa so nevarne, saj lahko bolniki zobozdravstva ordinacij. Ordinacije bodo pacientom opustijo zdravljenje ali pa obiščejo ta dan ponudile kratek, brezplačen očesnega zdravnika prepozno, kar Odbor za zobozdravstvo Zdravni- posvet o njihovem ustnem zdravju in lahko povzroči nepopravljivo škodo za ške zbornice Slovenije je avgusta težavah, ki jih imajo. Akcija bo pote- bolnika.« objavil natečaj raziskovalnih in kala zunaj ordinacijskega časa. kliničnih del na področju zobozdra- Obveznost vstva z naslovom Apolonija. Namen Namenjena je predvsem tistim vključevanja v natečaja je spodbujanje raziskovalne- pacientom, ki nimajo zobozdrav- programe NMP ga dela in izmenjava strokovnega nika ali pa ga že dolgo niso obiskali. znanja na področju zobozdravstva. Storitve se v času akcije ne bodo Oddelek za pravne zadeve je v izvajale. Prav tako sodelovanje v akciji septembru pripravil pregled pravne Rok za prijavo raziskovalne ne pomeni, da bi bila ordinacija ureditve področja vključevanja konce- vsebine je bil do vključno 30. 9. 2022. obvezana, da te paciente kasneje tudi sionarjev v sistem nujne medicinske Najboljša tri raziskovalna in tri sprejme v obravnavo. Naročanje na pomoči. V pregledu si lahko prebere- klinična dela bodo prejela nagrade, o termine bo za paciente potekalo v čemer vas bomo obveščali v nadalje- glavnem preko posebne aplikacije za vanju. naročanje podjetja Gospodar zdravja.

Revija ISIS Zbornic1a5Oktober 2022 »Slabši pogoji dela so eno veliko tveganje« Jure Brankovič Na področju pediatrije in gineko- Predstavniki ZZS so se srečali tudi logije ni stanje nič boljše. Kot je še z zobozdravniki v regiji, kjer je pred- »Česar se bojim ali se bojimo, so dejala, se nadejajo, da bodo po dana- sednik Odbora za zobozdravstvo in odhodi zdravnikov iz javnega zdrav- šnjem obisku predstavniki zbornice podpredsednik ZZS Krunoslav Pavlo- stva – tudi koncesionarji so seveda del težave prenesli odločevalcem. Ob tem vić poudaril pomen močne organizaci- javnega sistema – h koncesionarjem, vodstva zdravstvenih ustanov skrbi je zobozdravnikov. Predsednica ZZS kjer so boljši pogoji, brez dežurstva, predvsem obremenjenost urgentnih in generalna sekretarka Tina Šapec brez nočnih; to mi pomeni eno veliko centrov, vse manjše zanimanje za sta predstavili tudi podporno dejav- tveganje za delovanje bolnišnice,« je specializacije iz kirurgije, patologije, nost za zdravnike in zobozdravnike, ki ob regijskem obisku ekipe Zdravniške interne medicine in težave s sestrskim so je člani deležni (pomoč ob nasilju, zbornice Slovenije opozoril direktor kadrom, je nanizal direktor Dimitrij mediacija, karierno svetovanje), Splošne bolnišnice dr. Franca Dergan- Klančič. Vse višja povprečna starost zobozdravniki so se udeležili tudi ca Nova Gorica Dimitrij Klančič. zdravnikov prinaša dodatne težave pri predavanja o digitalnem usklajevanju dežurstev, saj se zdravni- komuniciranju. Četrti regijski obisk ekipe ZZS se ki po 55. letu bolj redko odločajo za je po obisku in pogovoru z zdravniki opravljanje dežurstva, ki zanje v tej Regijski obisk se je nadaljeval na regijske bolnišnice nadaljeval v Zdrav- starosti ni več obvezno. Briških izzivih, ki so vsako leto po- stvenem domu Nova Gorica, kjer se je membno srečanje zdravnikov v regiji. predsednica zbornice dr. Bojana Beović »V zdravstvu in socialnem varstvu Zaključil se je v medicinskem centru sestala s predstavniki regijskih zdrav- v Sloveniji je zaposlenih 6,4 % aktiv- Vid, ki v letošnjem letu praznuje 20. stvenih domov, ki jih pestijo podobne nega prebivalstva, povprečje v drža- obletnico ustanovitve. Glavni investi- težave. »Točnih številk ni, lahko pa bi se vah OECD je 10 %,« je opozorila tor zdravnik Franci Šalamun je v kratkem zgodilo, da bi zaradi upokoje- predsednica ZZS dr. Bojana Beović povedal, da sta bili pri snovanju vanja okrog 5000 ljudi na območju no- (vir: OECD, Health at glance 2021). centra vodilni dve želji: da zasebni vogoriškega zdravstvenega doma ostalo »Glede na to, da smo starajoča se zdravniki z združitvijo pod eno streho brez zdravnika,« je opozorila direkto- družba, da potrebujemo zaposlene, ponudijo kakovostne storitve tako rica Petra Kokoravec in dodala: »Vsi usposobljene ljudi, ki bodo skrbeli za zavarovancem kot samoplačnikom ter skupaj bomo morali poiskati rešitve, da starostnike, tako v bolnišnicah kot v hkrati zagotovijo pacientom najso- v kratkem dobimo dovolj zdravnikov okolju socialnih domov, je treba te dobnejše zasnovane prostore, ki so družinske medicine, ta trenutek je za- poklice ustrezno nagraditi oziroma zanje prijetni in ne obremenjujoči. dnji čas, ne vem, če nismo že prepozni, narediti privlačne za mlade ljudi, ne da res aktivno pristopimo k temu.« samo glede nagrajevanja, ampak tudi Jure Brankovič, univ. dipl. zgod. glede pogojev dela,« je povedala ob in nov., Oddelek za odnose obisku. z javnostmi ZZS

Revija ISIS Z16bornicaOktober 2022 Zagotavljanje sredstev podlagi slednjega se opravljanje za specializante, ki del specializacij zdravnikov v tujini programa specializacije obravnava v okviru določb Uredbe, če opravijo v tujini so specializanti v tej zvezi kot javni uslužbenci napoteni na delo v tujini. V Klara Zupančič lizacije opravijo v tujini. Na predlog skladu s prvim odstavkom 22. člena glavnega mentorja specializanta se Uredbe javnemu uslužbencu na delu v Specializacija zdravnikov in lahko namreč del programa (do tujini med drugim pripada4: doktorjev dentalne medicine je oblika največ dvanajst mesecev) ali, če ni –– povračilo stroškov prostovoljne podiplomskega strokovnega usposa- ustreznega pooblaščenega izvajalca, bljanja, ki je potrebna za dodatno in program specializacije v celoti opravi vključitve v obvezno pokojninsko poglobljeno pridobivanje znanja in v drugi državi, in sicer pri izvajalcih, in invalidsko zavarovanje za veščin na enem od področij medicine ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno nezaposlenega partnerja, povrači- ali dentalne medicine. Za specializaci- usposabljanje. lo stroškov zavarovanja za primer je, ki se izvajajo za potrebe mreže brezposelnosti in za starševsko javne zdravstvene službe, so v prora- Vprašanje zagotavljanja sredstev varstvo, čunu Republike Slovenije zagotovlje- za specializante, ki del programa –– povračilo potnih in selitvenih na sredstva za povračilo stroškov specializacije opravijo v tujini, je bilo stroškov, specializacije. Slednja so natančneje dolgo časa nejasno, zato smo na –– povračilo potnih stroškov za opredeljena z Zakonom o zdravniški Oddelku za specializacije v začetku izrabo letnega dopusta v Republi- službi1 in s Pravilnikom o višini letošnjega leta za mnenje zaprosili ki Sloveniji in ob smrti ožjega sredstev za specializacije za potrebe Ministrstvo za zdravje. V zaprosilu družinskega člana, mreže javne zdravstvene službe, ki se smo se sklicevali na veljavno zakono- –– povračilo stroškov za nastanitev, zagotavljajo iz proračuna Republike dajo, vezano na področje refundacije –– povračilo stroškov za prevoz na Slovenije2. Iz proračuna Republike specializantskih sredstev, posebej pa delo v kraju službovanja, Slovenije se za specializacije za smo izpostavili še Uredbo o plačah in –– povračilo stroškov prehrane med potrebe mreže javne zdravstvene drugih prejemkih javnih uslužbencev delom, službe tako zagotavljajo: za delo v tujini (Uredba)3. Predmetna –– regres za letni dopust, –– plačilo sredstev za plače in nado- Uredba namreč v svojem 22. členu –– nadomestilo plače za čas odsotno- natančneje določa vrste povračil, sti z dela zaradi bolezni, poškod- mestila plač ter druge obveznosti nadomestil in drugih prejemkov v be, spremstva ali nege družinske- do specializanta iz naslova delov- tujini, do katerih so upravičeni javni ga člana, nega razmerja, uslužbenci, ki so napoteni na delo v –– povračilo stroškov zdravstvenega –– plačilo stroškov mentorstva in tujino. Vendar pa v Prilogi 4, kjer so zavarovanja, koordiniranja specializacij, določena tudi delovna mesta s podro- –– povračilo stroškov za dodatno –– plačilo obveznih izobraževanj čja zdravstva, delovnega mesta nezgodno zavarovanje. glede na program specializacije, zdravnika specializanta izrecno ne Specializanti, ki del programa –– plačilo prvega opravljanja specia- navaja. specializacije opravijo v tujini, so torej lističnega izpita. upravičeni do povračila dodatkov in Navedena pravna akta pa na V mnenju z dne 10. 8. 2022 se drugih prejemkov v skladu z določili nobenem mestu izrecno ne določata, Ministrstvo za zdravje sklicuje na Uredbe, in sicer iz proračuna Republi- kako je z zagotavljanjem sredstev za aktualne pravne podlage, vezane na ke Slovenije. Povračila in nadomestila specializante, ki del programa specia- področje specializacij, in na mnenje se izplačujejo na podlagi ustreznih Ministrstva za javno upravo. Na dokazil o nastalih stroških, izvede pa 1 Uradni list RS, št. 72/06 – uradno se na enak način kot povračilo ostalih prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 3 Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., stroškov specializacij: v skladu s 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, Pravilnikom o načinu zagotavljanja 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej- 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, sredstev za pripravništvo, sekundariat -K, 49/18, 66/19 in 199/21. 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, in specializacije5. Pred opravljanjem 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, dela programa specializacije v tujini 2 Uradni list RS, št. 30/21. 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, morata specializant in njegov deloda- 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22 in 74/22. 4 Izpostavljena so le povračila, ki so najbolj aktualna za opravljanje specializacije v tujini, vsa povračila pa so navedena v prvem odstavku 22. člena Uredbe. 5 Uradni list RS, št. 54/17.

Revija ISIS Zbornic1a7Oktober 2022 jalec skleniti pogodbo za delo v o povračilu sredstev za specializacije, naj služi misel Benjamina Franklina: tujini, in sicer na način, določen z »Investiranje v znanje izplača najviš- 208. in 209. členom Zakona o ki se izvajajo za potrebe mreže javne je obresti.« delovnih razmerjih6. Več informacij zdravstvene službe, je dostopnih tudi Klara Zupančič, mag. prav. 6 Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., Oddelek za specializacije ZZS 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, na spletni strani zbornice. 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, Zbornica mnenje Ministrstva za 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in zdravje glede zagotavljanja sredstev 54/22 – ZUPŠ-1. za specializante, ki del programa specializacije opravijo v tujini, toplo pozdravlja. Kot epilog prispevka pa Javni poziv za imenovanje koordinatorja specializacije – torakalna kirurgija Zdravniška zbornica Slovenije z dnem 29. 9. Izbor med prijavljenimi kandidati, ki bodo izpolnje- 2022 objavlja Javni poziv za imenovanje koordi- vali pogoje, bo opravila komisija, ki jo sestavljajo pred- natorja specializacije za specialistično področje: sednica Sveta za izobraževanje zdravnikov, predsednik Komisije za podiplomsko usposabljanje in predsednica –– torakalna kirurgija Zdravniške zbornice Slovenije. Na javni poziv za imenovanje koordinatorja speciali- zacije za zgoraj navedeno specialistično področje se, Postopek imenovanja nacionalnih skladno z določili Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in koordinatorjev poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/18, 187/20 in 87/21, v nadaljevanju: pravilnik), lahko Izvršilni odbor je na svoji 23. in 56. seji sprejel sklep, prijavijo kandidati, ki: po katerem postopek izbire kandidatov poteka na nasle- –– so imenovani za glavnega mentorja, dnji način: »Ob poteku mandata nacionalnih koordina- –– so zaposleni v pooblaščeni ustanovi, kjer se lahko torjev ZZS pripravi poziv za imenovanje novih koordina- torjev, dosedanje koordinatorje pa se s pozivom opozori izvaja specializacija, za katero kandidirajo, in na potek mandata ter se jih povabi k ponovnemu sodelo- –– so priznani strokovnjaki na svojem strokovnem vanju«. Sprejet je bil naslednji postopek imenovanja koordinatorjev: področju. Četrti odstavek 27. člena pravilnika določa, da 1. O b izteku mandata koordinatorja, njegovem mandat koordinatorjev specializacij traja štiri leta, z odstopu, razrešitvi, upokojitvi ali uvedbi nove možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja, če so specializacije se na spletni strani zbornice objavi kazalniki kakovosti izvajanja specializacije ustrezni. javni razpis za imenovanje koordinatorja za posa- Naloge koordinatorjev so določene v pravilniku. mezno specialistično področje. V njem se navedejo Kandidati morajo vlogi priložiti: pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. Kandi- –– svoj življenjepis in dati morajo vlogi priložiti svoj življenjepis in –– predlog oziroma vizijo usposabljanja za speciali- obrazložen predlog/vizijo razvoja specializacije.* zacijo, za katero kandidirajo. 2. I zbor med prijavljenimi kandidati (po posvetu s Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Komisijo za podiplomsko usposabljanje in Svetom pošljite na e-naslov Zdravniške zbornice Sloveni- za izobraževanje zdravnikov) opravijo predsednica je: [email protected], do vključno 28. oktobra Sveta za izobraževanje zdravnikov, predsednik 2022 (rok za oddajo vlog), pri čemer naj se zadeva Komisije za podiplomsko usposabljanje in pred- elektronskega sporočila glasi: »JAVNI POZIV ZA sednica zbornice. IMENOVANJE KOORDINATORJA«. Vloga je pravočasna, če prispe na prej navedeni elektronski 3.Za namestnika koordinatorja se razpis ne objavi; naslov najpozneje zadnji dan razpisnega roka (do vključ- izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, si ga no 28. oktobra 2022 do 23.59). izbere koordinator sam. * Če v prvem krogu poziva za imenovanje nacionalnega koordinatorja ni nobenega kandidata, se zdravnike, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na funkcijo nacionalnega koordinatorja za določeno specialnost, pozove, da lahko kandidirajo. Kandidate za koordinatorja opozarjamo, da morajo vsi koordinatorji imeti opravljeno izobraževanje iz strukturiranih intervjujev. Če navedenega izobraževanja še niso opravili, ga bodo morali opraviti v najkrajšem možnem času.

Revija ISIS A18ktualnoOktober 2022 Podelitev priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke v letu 2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana Vrhunski raziskovalni in strokovni Z opisanim pristopom smo izluščili 16 dosežki naših sodelavcev vedno znova raziskovalcev z vrhunskimi dosežki v letu 2021. dokazujejo, da se Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) uvršča v sam vrh Nagrajenci ponudnikov zdravstvene oskrbe v Sloveni- ji in širše v regiji. V petek, 26. avgusta Prof. dr. Jurij Hanžel, dr. med., je prvi 2022, smo podelili priznanja posamezni- avtor treh prispevkov s področja zdravljenja Croh- kom, ki so s svojim izjemnim delom naj- nove bolezni oziroma vnetnih črevesnih bolezni. bolj zaznamovali leto 2021. Doc . dr. David Drobne, dr. med., dobi Osnovno merilo pri izbiri vrhunskih razisko- priznanje za vodilno avtorstvo v mednarodni valnih del UKCL v letu 2021 so bili prispevki, ki raziskavi, v kateri so ocenjevali koncentracije jih ARRS opredeljuje kot izjemne dosežke (A‘‘) in ustekinumaba, ki so potrebne za endoskopsko in so bili na dan 6. 6. 2022 zavedeni v podatkovni biokemično remisijo Crohnove bolezni. bazi SICRIS. Dr. Marko Kuralt, dr. dent. med., je Izločili smo prispevke, pri katerih so imeli prvi avtor prispevka o volumetrični oceni meh- avtorji iz UKCL status sodelavca v raziskavi, kih tkiv pri bolnikih z napredovalim parodontiti- zapise, ki so predstavljali polemiko z objavljenimi som, prof. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., članki, in tiste, ki so bili neustrezno razvrščeni. pa vodilni avtor istega članka. Izmed preostalih izjemnih raziskovalnih Dr. Katarina Ogrinc, dr. med., je prva dosežkov smo izbrali tiste, pri katerih so bili avtorica prispevka o acrodermatitis chronica zaposleni v UKCL prvi ali vodilni (zadnji) avtorji atrophicans, pozni kožni obliki lymske borelioze. in so bili objavljeni v reviji z dejavnikom vpliva (IF) > 5, in tiste, pri katerih so bili naši razisko- Akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., valci soavtorji prispevkov v revijah z IF > 50 in je prejme priznanje za prvo oziroma vodilno bilo avtorjev prispevka < 50. avtorstvo dveh člankov s področja lymske boreli- oze.

Revija ISIS Aktualn1o9Oktober 2022 Prof. dr. Dejan Georgijev, dr. Dr. Rok Berlot, dr. med., je Prof. dr. Marko Noč, dr. med., za prvo avtorstvo v raziskavi o prvi avtor prispevka o vplivu različnih med., prejme priznanje za prvo vplivu globoke možganske stimulacije dejavnikov na motnje gibanja, prof. avtorstvo prispevka o iskanju novih subtalamičnega jedra na učenje in dr. Maja Kojović, dr. med., pa pristopov ohlajevanja za zmanjšanje pomnjenje bolnikov s Parkinsonovo vodilna avtorica istega članka. velikosti srčnega infarkta. boleznijo. Dr. Katja Pavšič, dr. med., dobi Akad. prof. dr. Tadej Batteli- Asist. dr. Žiga Snoj, dr. med., priznanje za prvo avtorstvo prispevka no, dr. med., in doc. dr. Klemen je prvi avtor prispevka o primerjavi na področju apnee med spanjem. Dovč, dr. med., za soavtorstvo histoloških značilnosti in ugotovitev raziskave o primerjavi dveh hibridnih slikovnih prikazov medianega živca, Prof. dr. Vilma Urbančič - sistemov zaprte zanke za uravnavanje doc. dr. Gregor Omejec, dipl. Rovan, dr. med., je prva avtorica sladkorne bolezni tipa 1 pri najstnikih fiziot., prof. šp. vzg., pa je vodilni prispevka o obravnavi bolnikov z in mladih odraslih osebah, ki je bila avtor istega članka. diabetičnim stopalom pred in v času objavljena v reviji The Lancet. epidemije covida-19. Za izjemne strokovne dosežke je priznanje prejelo 11 vrhunskih strokovnjakov iz UKCL: Miha Weiss, dr. med., za logiji – transplantacijo matičnih celic Doc. dr. Primož Sever, dr. izjemne dosežke na področju otroške pri bolniku na zunajtelesnem krvnem med., za uvedbo robotske operacije srčne kirurgije – opravil je prvo obtoku. želodca. »double switch« operacijo transpozi- cije velikih arterij pri otroku v Slove- Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. Dean Pekarovič, inž. radiol., niji. med., za izjemne dosežke na podro- za izjemni dosežek na področju uvedbe čju perkutanih invervencij na srčnih novega radiološkega informacijskega Izr. prof. dr. Juš Kšela, dr. zaklopkah – perkutani poseg na sistema (RIS) v povezavi s PACS. Reši- med., za izjemne dosežke na podro- trikuspidalni zaklopki. tev RIS je bila pretežno plod njegovega čju kardiovaskularne kirurgije – uved- znanja, idejnih rešitev in prizadevno- bo nove metode odstranitve elektrode Doc. dr. Matevž Harlander, sti. Tako je omogočil nemoteno delo in sodelovanje pri zunajtelesni mem- dr. med., in doc. dr. Tomaž Štu- praktično vseh oddelkov v UKCL. branski oksigenaciji pri prolongira- pnik, dr. med., za transplantacijo nem srčnem zastoju. pljuč pri covidnih bolnikih. Doc. dr. Ivan Kneževič, dr. med., za izjemni strokovni dosežek: Doc. dr. Tomaž Goslar, dr. Mag. Bogdan Lorber, dr. implantacijo totalnega umetnega srca med., za izjemne dosežke na po- med., za izjemne dosežke na po- brez odstranitve lastnega srca. dročju zunajtelesne membranske dročju obravnave epilepsije in oksigenacije – ECMO pri prolongi- včlanitev Centra za epilepsijo Simona Mitrovič, mag. farm., ranem srčnem zastoju in kardioge- Nevrološke klinike UKCL v evrop- spec., za izjemni strokovni dosežek nem šoku ter covidnih bolnikih. sko mrežo. na področju optimizacije logistike cepiv proti covidu-19. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. Izr. prof. dr. Helena Pod- med., za izjemne dosežke na podro- gornik, univ. dipl. inž. kem., za Doc. dr. Primož Gradišek, dr. čju regenerativne medicine v kardio- uvedbo sekvenciranja genoma nasle- med., za uvedbo metode perfuzije po dnje generacije za levkemije. predoziranju intratekalnih zdravil. Podelitev priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke doka- zuje v tem trenutku vsaj dvoje. Najprej pomeni, da kljub težkim pogojem dela v bolnišnicah, ki jih še vedno hromijo posledice pandemije, znamo in zmoremo nadaljevati z najzahtevnejšimi projekti, s katerimi dosegamo in presegamo najzahtevnejšo medicino na svetu. Hkrati je podelitev po- membna, ker dokazuje, da znamo strokovnjake med seboj prepoznati in se jim tudi s posebnim dogodkom zahvaliti za opravljeno delo. Uspehe vse prepogosto jemljemo kot samoumevne in jih zato v veliko škodo razisko- valcev in njihovih ustanov spregledamo. Zato čestitam kolegom, ki so dosegli vrhunske dosežke, saj s tem prinašajo tudi sporočilo o kakovosti in naprednosti javnega zdravstva in možnostih, ki jih kljub številnim omeji- tvam ponujajo javni zdravstveni zavodi. Boštjan Kersnič, predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS A20ktualnoOktober 2022 Vse o domu za ostarele in oskrbovanih stanovanjih Ana Marija Mustafai zdravstvena in specialistična konzili- velikosti in opreme stanovanj. Oskr- arna dejavnost, ki jo v domovih bovana stanovanja so najemna ali Decembra 2021 smo upokojenim izvajajo zdravstveni domovi ali lastniška, morajo pa imeti oskrbnika članom zbornice posredovali anketni zasebni zdravniki (1). Večina domov (upravnika), ki je lahko pravna ali vprašalnik, s katerim smo želeli za starejše poleg osnovnih storitev fizična oseba in mora skrbeti za  preveriti kakovost njihovega življenja. zagotavlja stanovalcem tudi številne 24-urno pomoč stanovalcem,« poro- Celotno poročilo rezultatov ankete je druge aktivnosti (npr. družabne in čajo Steindl in drugi (4). bilo objavljeno v majski številki revije športne igre, vrtičkarstvo, bralne Isis. Pomemben element kakovosti urice, potopisna predavanja in sku- Pogoji in postopek življenja je med drugim stanovanjska pinski ogledi filmov itd.). za sprejem situacija. Rezultati ankete, na katero je odgovorilo 868 upokojenih zdrav- Oskrbovana stanovanja so name- Postopek za sprejem v dom za nikov in zobozdravnikov, kažejo, da njena starejšim, ki lahko ob pomoči starejše se začne z vložitvijo prošnje 0,8 % anketirancev živi v varovanih strokovnega osebja še vedno živijo za sprejem v institucionalno varstvo, oz. oskrbovanih stanovanjih, vendar razmeroma samostojno. Stanovanja ki se vloži pri želenem zavodu, jih o tem razmišlja kar 29,2 %. Podob- in okolica so v celoti prilagojeni zapišejo na portalu GOV.SI (5). no velja za domove za upokojence potrebam bivanja starejših, zato lahko Vlogo za sprejem v domove za starej- – tam živi le 0,6 % anketirancev, posamezniki (ob pomoči strokovnega še je mogoče oddati na enem mestu vendar jih o domski oskrbi razmišlja osebja) še vedno živijo razmeroma tudi za več domov hkrati, vloge so kar 19,9 %. Na podlagi tega smo se samostojno. Tovrstna stanovanja so namreč enotne za vse domove. Vlogo odločili, da na kratko predstavimo med drugim arhitekturno prilagojena je mogoče oddati osebno, po pošti pa pogoje za sprejem, razpoložljive starejšim ljudem z lastnim gospodinj- tudi preko elektronske pošte in kapacitete in možnosti plačila. stvom in so pogosto v bližini domov preko spleta (5). Najprej je potrebna za starejše. uvrstitev na čakalni seznam, zato je Splošno o domovih prošnji za sprejem treba priložiti za starejše in Tudi v oskrbovanem stanovanju tudi: oskrbovanih morajo biti zagotovljene: osnovna in –– mnenje osebnega zdravnika o stanovanjih socialna oskrba, zdravstveno varstvo in zdravstvena nega ter varovanje na zdravstvenem stanju, staro največ Domovi za starejše so oblika daljavo. Obseg in vrsta oskrbe se 30 dni; v primeru psihiatrične institucionalnega varstva za starejše, prilagodita potrebam in željam diagnoze (demenca itd.) priložite ki naj bi nadomeščala ali dopolnjevala posameznega upravičenca. V oskrbo- psihiatrično mnenje, staro največ funkcijo doma ali lastne družine. vanih stanovanjih se lahko osnovna in 7 dni, Obsega osnovno oskrbo, ki pomeni socialna oskrba nadomestita z obliko –– fotokopijo zadnjega odrezka od bivanje in organizirano prehrano, storitve pomoči na domu – socialna pokojnine, socialno oskrbo, ki pomeni varstvo in oskrba na domu, če s tem soglaša –– fotokopijo osebnega dokumenta, posebne oblike varstva, ter zdrav- občina, na območju katere se izvaja –– izjavo tretje osebe o doplačilu stveno varstvo po predpisih s podro- storitev (2). storitve. čja zdravstva (1). Poleg samega Oskrbovana stanovanja so večino- bivanja spadajo med osnovne storitve »Gradnja tovrstnih stanovanj je ma najemna, v zadnjem času pa se tudi vzdrževanje prostorov in perila; predpisana s posebnim pravilnikom gradijo tudi za prosti trg, torej so organizirana in zdravstvenemu stanju ministrstva za okolje in prostor. lahko tudi lastniška. Nepremičninski primerna prehrana ter tehnična Podane so minimalne tehnične sklad na osnovi pravilnika, ki določa oskrba; osebna pomoč, socialna zahteve za stavbe z oskrbovanimi pogoje in merila za oddajo oskrbova­ oskrba in varstvo; zdravstvena nega in stanovanji, kot so določbe glede nih stanovanj v najem, objavi razpis zdravstvena rehabilitacija; osnovna dostopa do stavb, vhoda, skupnih za oddajo teh stanovanj. Pogoji se prostorov, dvigal, parkirnih mest, ter lahko razlikujejo, ampak najpogosteje minimalne tehnične zahteve glede lahko na razpisu kandidirajo starejši od 65 let, ki lahko zagotovijo zmo- žnost plačevanja najemnine in drugih

Revija ISIS Aktualn2o1Oktober 2022 stroškov, ki so vezani na najem (JSS MOL) bi odšteli približno 300 kapacitete pa so popolnoma zasede- stanovanja, in imajo psihofizične evrov mesečno, v Mariboru (Dom pod ne, saj je na dan priprave registra v sposobnosti, ki omogočajo, da živijo Gorco) pa se cene gibajo okoli 7 evrov domovih skupno bivalo 20.039 oseb. razmeroma samostojno življenje, na kvadratni meter. Poleg cene Za dodatne informacije glede čakal- četudi z redno organizirano pomočjo najema mora oskrbovanec plačevati nih vrst smo se obrnili na Info točko drugega. tudi tekoče stroške in pa stroške DEOS, kjer so nam povedali, da storitev osnovne ter socialne oskrbe. čakalne vrste za sprejem ni mogoče Možnosti plačila Tudi tukaj se cene zelo razlikujejo napovedati, saj je odvisna od odho- – cene Centra za starejše občane v dov stanovalcev – v primeru rednega Storitve oskrbe plačujejo stanoval- Luciji se gibajo med 55 ter 220 evrov sprejema se čakalne vrste gibajo od ci sami oz. njihovi svojci, lahko tudi s mesečno. Podobno se tudi cene v šestih mesecev pa tudi do dveh let. pomočjo občin. Zdravstvene storitve v Ljubljani gibajo med 70 in 300 evri Pri sprejemu čakajočih komisija domovih stanovalcem zagotavlja mesečno (3). Poleg tega lahko oskrbo- upošteva vrstni red prispelih prošenj, obvezno zdravstveno zavarovanje. vanec izbere dodatne storitve, za stalno bivališče prosilca in njegovih Cene oskrbe so oblikovane na podlagi katere plača dodatno, kot je recimo svojcev, zdravstveno stanje prosilca, Pravilnika o metodologiji za oblikova- pranje perila ali pa spremstvo s prevo- ki pogojuje vrsto potrebne storitve nje cen socialnovarstvenih storitev (7) zom. oziroma oskrbe, in socialne razloge, in so odvisne predvsem od kategorije ki pomembno vplivajo na nujnost oskrbe. Tako je recimo povprečna Stanovalci lahko pri pristojnem čimprejšnjega sprejema. V primeru cena dnevne oskrbnine za »oskrbo 1«, centru za socialno delo zaprosijo za posebnih okoliščin, povezanih z ki obsega manjši obseg neposredne oprostitev plačila storitve institucio- zdravjem ali socialnimi okoliščinami osebne pomoči, 23,06 evra. Po drugi nalnega varstva, ki lahko na podlagi prosilca, mu je lahko omogočen strani pa je povprečna dnevna cena oddane vloge izda odločbo o višini izredni oz. nujni sprejem v čim »oskrbe 4«, ki je namenjena tistim, ki oprostitve plačila. To velja tako za krajšem možnem času. potrebujejo popolno pomoč in nadzor stanovalce domov za starejše kot tudi zaradi zahtevnejših dolgotrajnih težav za stanovalce oskrbovanih stanovanj. Podrobnejši podatki o številu v duševnem zdravju, 36,48 evra (glej V primeru oskrbovanih stanovanj je stanovalcev in prostih kapacitetah tabelo 1). Dodatno se lahko cene lahko stanovalec upravičen do opro- oskrbovanih stanovanj niso na voljo. razlikujejo tudi zaradi vrste nastanitve stitve plačila v primeru, da ima Inštitut RS za socialno varstvo (6) (balkon, ločene sanitarije in kopalni- stanovanjski sklad sklenjeno pogodbo poroča, da je bilo ob koncu leta 2015 v ca, enoposteljna soba ipd.) in dodat- o koncesiji, v nadaljevanju poudarjajo Sloveniji približno 1000 oskrbovanih nih storitev (dietna prehrana, upora- na Centru za socialno delo Ljubljana stanovanj, v katerih je prebivalo 700 ba lastnega hladilnika ipd.). Center. Dodatno lahko pri Zavodu za oseb. Današnja situacija na območju pokojninsko in invalidsko zavarovanje celotne Slovenije ni poznana, smo pa V primeru oskrbovanih stanovanj stanovalci oddajo tudi vlogo za prido- preverili pri Stanovanjskem skladu RS gre za najemna ali lastniška stanova- bitev dodatka za pomoč in postrežbo, trenutno število prostih oskrbovanih nja, cene najemnih oskrbovanih pa poudarjajo pri Skupnosti socialnih stanovanj. Zadnji izbor najemnikov je stanovanj pa so odvisne od več dejav- zavodov Slovenije. potekal 23. junija, oddali pa so sku- nikov (npr. od števila sob ali lokacije). pno 19 od 25 oskrbovanih stanovanj. Cene najema dvosobnega stanovanja Razpoložljive Avgusta 2022 je bilo tako v soseski v naselju Novo Brdo v Ljubljani se kapacitete Novo Brdo v Ljubljani šest prostih gibajo med 385 in 631 evrov. Vendar oskrbovanih stanovanj. Ker nimamo pa imajo varovana stanovanja nava- Iz registra kapacitet (na dan 1. 1. enotnega seznama oskrbovanih dno nižje cene najema, za dvosobno 2022) lahko razberemo, da imamo v stanovanj na območju celotne Slove- stanovanje v lasti Javnega stanovanj- Sloveniji 99 domov za starejše, ki naj nije, so stanovanja na nekaterih skega sklada Mestne občine Ljubljana bi skupno sprejeli 20.033 oseb, te lokacijah povsem zasedena, medtem Tabela 1: Povprečne cene oskrbe na dan 1. 3. 2022 Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (objavljeno na Inštitutu RS za socialno varstvo, 2022)

Revija ISIS A22ktualnoOktober 2022 KONTAKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE 01 475 08 00 stanovanja - privilegij bogatih? 24ur. Center za socialno delo Ljubljana Center 02 250 66 00 https://www.24ur.com/novice/dejstva/ Center za socialno delo Maribor 080 27 37 oskrbovana-stanovanja-privilegij-boga- DEOS 01 200 02 50 tih.html Inštitut RS za socialno varstvo 01 520 80 00 4. Steindl, A., Majzelj, M., Bernard, A. in Skupnost socialnih zavodov Slovenije 01 300 88 11 Ferengja, Z. (2018). Kako do oskrbova- Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega nega stanovanja? Vzajemnost. https:// zavarovanja 01 47 10 500 www.vzajemnost.si/clanek/175289/ Stanovanjski sklad RS 080 22 01 kako-do-oskrbovanega-stanovanja/ Info-fon 65+ (Maribor) 01 306 11 74 5. GOV.SI (b. d.). Domovi za starejše. Info točka 65+ (Ljubljana) https://www.gov.si/teme/domovi-za- -starejse/ ko ostaja na drugih lokacijah večina 2. Slovenska poslovna točka (b. d.). 6. Inštitut RS za socialno varstvu (b. d.). stanovanj nezasedenih. Institucionalno varstvo starejših oseb v Oskrbovana stanovanja. https://irssv. oskrbovanih stanovanjih. https://spot. si/institut-republike-slovenije-za-social- Viri no-varstvo/socialne-zadeve/dolgotraj- gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dejavno- na-oskrba-in-varstvo-starejsih/ 1. e-Uprava (b. d.). Domovi za starejše. oskrbovana-stanovanja/ https://e-uprava.gov.si/podrocja/ sti/institucionalno-varstvo-starejsih- 7. Skupnost socialnih zavodov Slovenije (b. delo-upokojitev/upokojitev/domovi-za- d.). Splošno o domovih za starejše. -ostarele.html -oseb-v-oskrbovanih- https://www.ssz-slo.si/splosno-o-do- movih-in-posebnih-zavodih/ -stanovanjih/#dovoljenje-za-delo-opra- Ana Marija Mustafai, mag. trž. kom. vljanje-socialnovarstvenih-storitev in odn. z jav., Oddelek za odnose z javnostmi ZZS 3. Marovt, A. (2020, 16. junij). Oskrbovana Zdravniki in pacienti smo ljudje – medicinska humanistika kot del kurikuluma za bodoče zdravnike* Ana Jakopin presegel usmerjenost v tehnične vidike medicine ter skozi humanistiko Na ljubljanski medicinski fakulteti kratkim objavljeno monumentalno spoznaval načela humanizma. so prepoznali potrebo po vključevanju delo Zgodovina zdravstva in medici- humanističnih vsebin v dodiplomski ne na Slovenskem priča o njeni O medicini brez humanizma študijski program in področje zaupali globoki zavezanosti zdravniškemu pravzaprav sploh ne more biti govora, Inštitutu za zgodovino medicine poklicu in predanosti, s katero ga pa vendar se marsikateri zdravnik pri oziroma njegovi predstojnici prof. opravlja. vsakdanjem delu znajde pred dilemo, dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. kako v tistih nekaj kratkih minutah, ki med. Odločitev ne preseneča, saj si je Humanistika je po definiciji iz jih ima za obravnavo posameznega profesorica od nekdaj prizadevala za Slovarja slovenskega knjižnega jezika pacienta, vseskozi ustrezno skrbeti več človečnosti v medicini – med (SSKJ) »področje znanosti, ki zajema tudi za spoštovanje njegovega dosto- drugim je vzpodbujala kulturno in vede, ki proučujejo sledi človeške janstva. Dostojanstven je – tako SSKJ umetniško udejstvovanje v strokovni duhovne in materialne dejavnosti v – tisti, »ki vzbuja spoštovanje zaradi skupnosti ter z neusahljivo energijo času in prostoru«, humanizem pa je moralnih kvalitet in zaradi obvladova- na brezštevilnih dogodkih povezovala nazor, ki temelji na spoštovanju nja čustev«. Pacientu je torej treba med sabo ne samo zdravnike, pač pa človeškega dostojanstva in skrbi omogočiti dovolj prostora, da obvlada tudi študente medicine. Njeno pred za človeka. Zdravnik naj bi kot huma- svoja čustva, ter mu vedno znova nist že med osnovnim izobraževanjem ponuditi priložnost, da lahko izkaže svoje moralne kvalitete. Vse našteto * Izraz »zdravnik« se nanaša na zdravnike in zdravnice ter zobozdravnice in zobozdravnike zahteva svoj čas in določene veščine, pri čemer ne smemo pozabiti, da je

Revija ISIS Aktualn2o3Oktober 2022 zdravnikova zmožnost za učinkovito naloge) povezana s časom za zdravni- nastajajo na spletnih medijih ali čustveno delo (obvladovanje lastnih kov počitek, časom za zdravnikove družbenih omrežjih, vključno s čustev z namenom izvajanja neke obroke in časom za vzdrževanje komentarji pod njimi. Utrip nekega kakovostnih medčloveških odnosov v časa je danes morda lažje izmeriti kot zdravnikovem zasebnem življenju. kadarkoli. Šele ko se bomo iztrgali iz primeža lastnih pričakovanj o nadnaravnih Ko sem eno od študentk 1. letnika lastnostih zdravnikov in bomo to medicine vprašala o čustvih, mi je nehali zahtevati od kolegov, bomo samozavestno pojasnila fiziologijo lahko začeli graditi bolj človeško čustev. Razložila mi je vse od prefron- medicino – tako za nas kot tudi za talnega korteksa naprej in pri tem paciente. Na koncu se vsak zdravnik nesporno pokazala veliko mero spremeni v pacienta. znanja. Če bi mene v 1. letniku kateri od učiteljev vprašal o čustvih, ne bi Po drugi strani imajo lahko delo uspela zrecitirati snovi iz učbenika in medosebni odnosi na delovnem tako natančno, vsekakor pa bi v prvi mestu gromozanski vpliv na zasebne vrsti razmišljala o anatomskih struk- medosebne odnose, na vzdušje v turah in nevrotransmiterjih. Danes skupnostih. Zdravniki včasih pozabi- (po končani specializaciji iz družinske mo, da smo pripadniki zelo velike medicine, magisteriju iz dietetike ter skupnosti in da nas drugi ljudje oblici let dela z zelo različnimi ljudmi) neredko sodijo glede na lastnosti, ki v meni ni sence dvoma, da so vsebine jih pripišejo tej skupini. Včasih smo s področja humanistike in humaniz- zaradi lastnih frustracij neprizaneslji- ma dobrodošel in pomemben dodatek vi do kakega kolega, vendar s tem študiju medicine. nikomur ne koristimo. S humanistič- nega zornega kota lahko opazujemo Ana Jakopin, dr. med. tudi zapise in ostale vsebine, ki Bioetika kot most med znanostjo in humanizmom Meta Rus prav, kako dobro živeti in čemu sploh stremeti k dobremu. Aristotel velja za Eden izmed profesorjev etike na odgovorov lahko o njih le razmi- prvega, ki se je sistematično ukvarjal s KU Leuven v Belgiji nam je povedal, šljam in razpravljam (kar se v tovrstnimi vprašanji in tudi uvedel da opaža, kako je v zadnjih desetletjih humanistiki rado zgodi ☺), se mi ime »etika« (iz gr. ethos, značaj, nava- etika postala pomembna beseda; ko se tovrstno razpravljanje zdi dobro in da). Zanj je bilo bistvo etike v stre- jo omeni v razpravah, vsi kimajo in se potrebno. V tej luči sem hvaležna mljenju k vrlinam oz. odličnosti strinjajo, da jo je treba upoštevati. A prof. Kordašu za odziv na intervju o značaja, kar je imel za predpogoj za da pravzaprav nihče ne ve, o čem se študiju bioetike, objavljen v julijski srečno življenje oz. blagostanje (gr. govori. Ker kaj več nam etika kot številki Isis, in za vabilo k pisanju eudaimonia). disciplina lahko ponudi od zdrave tega prispevka. pameti in vesti človekoljuba? Kaj V zgodovini so se na področju pravzaprav je (bio)etika, zakaj se nam Kaj, od kdaj etike razvijale številne smeri in zdi pomembna in ali se jo da študirati, in čemu etika teorije. Poleg Aristotelove etike vrlin se je priučiti? sta najbolj znani Kantova deontologi- Človeštvo poskuša že tisočletja ja, ki se osredotoča na moralne Čeprav tudi po enoletnem študi- najti odgovore na vprašanja, kaj je dolžnosti posameznika, in Millov ju bioetike namesto suverenih konsekvencionalizem oz. posledična etika (vključujoč utilitarizem), ki

Revija ISIS A24ktualnoOktober 2022 temelj morale išče v posledicah ga od drugih in ranljivega, pripomore Bioetika kot dejanj. Etične teorije so zanimive in k manj črno-belemu, bolj »človeške- umetnost privlačne, saj dajejo vtis, da ponujajo mu« razumevanju nekaterih pojmov v vzpostavljanja univerzalne odgovore na pereča medicinski etiki, kot je npr. avtonomi- dialoga vprašanja. A kot so do njih kritični ja pacienta. Kar pa ima lahko povsem številni filozofi, je problem to, da je praktični vpliv na potek razprav in A zgolj s študijem bioetike, najsi njihovo univerzalnost moč doseči odločitve (npr. razprava o evtanaziji). traja eno ali več let, je po mojem zgolj z zreduciranjem kompleksnosti mnenju težko doseči tisto stopnjo realnih situacij na maloštevilne Nevarnost medicine zgolj kot razumevanja premnogih vprašanj na vidike, ki so vzeti v zakup. Kar pa se v znanosti je, da postane človek tisti, ki področju biomedicine, ki bi znatno etiki pogosto ne izide najbolje, saj so ji služi, in ne obratno (primer »zdrav- olajšala samo odločanje. Področje ravno posebnosti konkretnih situacij ljenja« laboratorijskih parametrov in bioetike je namreč izredno široko in ključne pri moralnem razmisleku. ne pacientovih potreb). Če želimo, da običajno tisti, ki so že strokovnjaki na Glavni izziv etike je tako v tehtanju je res medicina tista, ki služi človeku, nekem področju, tudi najbolj razume- pomena univerzalnih načel v konkret- je treba najprej poznati namen člove- jo probleme, ki jih pri svojem delu nih primerih, kjer pa so ključne vrline kovega bivanja; kaj je tisto dobro, h srečujejo. Ključno vlogo bioetikov posameznika; kar nas zopet pripelje kateremu stremimo; mi kot družba in tako vidim v vzpostavljanju dialoga do Aristotela. pacient sam. In znanost sama nam tu med različnimi strokovnjaki in drugi- ne more dati odgovora. mi vpletenimi (npr. pacientom, Bioetika na temelju družbo, pravnim sistemom) ter v antropologije Izziv učenja in opozarjanju na morda spregledane poučevanja etike vidike, etična načela in izkušnje iz V želji, da bi etični razmislek zgodovine. V nekaterih primerih to olajšal in vodil dejanske odločitve, se Ob razmišljanju o izvoru in verjetno zahteva konservativno je, hkrati z drugimi vejami aplikativne pomenu (bio)etike se pojavi vpraša- naravnanost bioetike in previdnost pri etike, v zadnjih 50 letih razvila tudi nje, kako se jo učiti oz. jo poučevati na uvajanju novosti, saj, če uporabim bioetika. Ta se ukvarja z etičnimi medicinski fakulteti. Na univerzi se primerjavo E. Buseka, »akvarija, ki vprašanji na področju življenja: od – kot že ime pove – tradicionalno smo ga spremenili v ribjo juho, klinične etike in etike v biomedicini in poučuje »univerzume«, torej vsesplo- namreč ni možno spremeniti nazaj v raziskovanju do etike novih tehnolo- šno veljavna dejstva in teorije, etične akvarij«. gij, javnega zdravja itd. K njenemu odločitve pa so, kot rečeno, zelo razvoju je verjetno prispevalo pred- »partikularne«, odvisne od konkretne Terapevtski učinek vsem dvoje: najprej številna neetična situacije. bioetike? ravnanja znanstvenikov in zdravnikov v času druge svetovne vojne, ki so Glede na belgijsko izkušnjo pri Eden izmed leuvenskih profesor- pokazala na nujo zakoreninjenosti študiju etike ne gre toliko za učenje, jev je delno v šali delno zares dejal, da medicinske znanosti v trdne etično- kaj je prav in kako sprejemati »etične imajo bioetiki, zaposleni v bolnišnicah -pravne temelje, morda še pomemb- odločitve«, pač pa za študij različnih in drugih ustanovah (kar je v Belgiji nejši razlog pa je hiter razvoj biomedi- idej, pristopov, vrednot in načel, ki pogosta praksa), zgolj terapevtsko cinskih znanosti v zadnjih desetletjih, so – nekatera bolj, druga manj – uni- vlogo, saj se zdravniki oz. drugi ki terja razmislek, kaj od vsega, kar je verzalna in temelj odločanja. In pri odločevalci po posvetovanju z njimi možno, je tudi dobro; za nas, naše tem je ključnega pomena tako razu- počutijo razbremenjene, a bi enako zanamce in okolje. mevanje njihovega razvoja skozi odločitev sprejeli tudi sami. Trditev zgodovino (vertikalna komponenta) verjetno deloma drži, a morda še To pa nas privede do včasih kot tudi poznavanje razlik v njiho- pomembnejša od terapevtske vloge nekoliko spregledane vloge humaniz- vem dojemanju med različnimi bioetikov je »terapevtska vloga« ma v medicini; do nuje, da medicina skupnostmi in kulturami (horizontal- poznavanja osnovnih etičnih pristo- ni omejena na znanost, pač pa se na komponenta). Naj navedem pov s strani zdravstvenih delavcev njena dognanja uporabi za dobro primer koncepta avtonomije, katere- samih. Osnove etike nas namreč človeka. Bioetika je torej neločljivo ga razumevanje je brez poznavanja lahko, po mojem mnenju, v znatni povezana z antropologijo, s pogledom njegovega zgodovinskega razvoja meri razbremenijo t.i. moralnega na človeka – upoštevanje vseh njego- lahko zelo površinsko. Hkrati avto- distresa, ki se pojavi ob pogostem vih dimenzij je ključno za kredibilnost nomijo tudi različne kulture, sploh srečevanju etično kočljivih situacij, to bioetike. Dojemanje človeka ne zgolj onkraj zahodnega sveta, dojemajo je takrat, ko ni mogoče hkrati izpolniti kot racionalnega in samostojnega zelo različno, kar postaja z globaliza- bitja, pač pa kot čustvenega, odvisne- cijo pomemben vidik tudi pri samem kliničnem delu.

Revija ISIS Aktualn2o5Oktober 2022 vseh dolžnosti oz. moralnih zahtev, ki zgodovino najrazličnejših idej. Kmalu »počasna etika«, ki te na dolgi rok jih čutimo. Najpogosteje je moralni sem se morala sprijazniti, da se bom opremi z orodji za reševanje etičnih distres opisan v izrednih situacijah seznanila le z majhnim delčkom vse zagat, kar nudi temelj t.i. »hitri etiki«, (npr. epidemija, vojna), v slabo modrosti področja ter bom Leuven ki je potrebna v konkretnih, hitrih organiziranih zdravstvenih sistemih zapustila z več vprašanji, kot sem jih odločitvah. in pri posameznikih na hierarhično prinesla tja. Verjetno največja spre- podrejenih položajih (npr. sestrah ali memba tekom leta ni bila v pridoblje- Čeprav bi se o etiki dalo še veliko specializantih) (1). Pogosteje se nem znanju kot takem, pač pa v pisati, naj tu zaključim. Vsem bralcem pojavlja pri bolj empatičnih zdrav- samem dojemanju etike in (vnovič- želim, da bi v etičnih labirintih stvenih delavcih, ki so tudi bolj nem) zavedanju pomena humanizma. kliničnega vsakdana uspeli vedno podvrženi izgorelosti. Študij etike A učenje o etiki ni nikoli končano in znova najti kakšno razgledno točko in lahko pomaga pri zavzemanju zdrave se z vstopom v kliniko verjetno šele v širši perspektivi najti kar najboljšo distance, bolj objektivnem pogledu na dobro začenja. Namreč, kaj več o rešitev za vse. In to s čim manj probleme in iskanju najboljše rešitve spoprijemanju z dejanskimi etičnimi moralnega distresa. v dialogu z drugimi, kar prerazporedi problemi lahko da študij etike od moralno breme. zgleda dobrih mentorjev in pacientov Vir samih! Verjetno je, kot mnogokje, Nikoli končano tudi tu ključno poslušanje in 1. K herbache A, Mertens E, Denier Y. Moral učenje … odprtost … Se pa strinjam s profesori- distress in medicine: An ethical analysis. J co etike javnega zdravja, ki nas je Health Psychol. 2022;27(8):1971-1990. Med študijem bioetike sem počasi spodbujala k stalnemu nadgrajevanju doi:10.1177/13591053211014586 spoznavala širino področja in bogato teoretičnih osnov. To je poimenovala Meta Rus, dr. med. Slovesna podelitev licenčnih listin V septembru so se nadaljevale slovesne podelitve srce položil: »Sedanjost je vse bolj digitalna, vendar mora specialističnih listin in potrdil o specialističnem izpitu. odnos do pacientov ostati pristen – analogen.« Zbornica je pripravila dve slovesnosti, na katerih je bila listina podeljena skupaj okoli 70 zdravnikom in 20 Z izvrstnimi glasbenimi točkami so blesteli: Sanja zobozdravnikom.  Zupanič Mali, Ana Berus, Nadia Ternifi in Tilen Slakan (na klavirju). Fotografije obeh dogodkov so na voljo na Poleg ganjenosti in zahval, ki smo jih prejeli od zaprtih straneh zbornice pod zavihkom Informacije, prejemnikov listin, je v uvodnem nagovoru predsednik publikacije, v meniju pod Fotogalerije. Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZS Kruno- slav Pavlović, dr. dent. med., mladim specialistom na

Revija ISIS I2z6EvropeOktober 2022 Hrvaški pouk medicine v nemščini Anton Mesec učiteljev, ki bi si upali predavati v Komentar: Očitno se zgledujejo nemščini, zato so si pomagali s po madžarskem vzorcu, kjer imajo Po večletnih pripravah so na predavatelji od drugod (iz tujine?). študij medicine v nemščini osiješki medicinski fakulteti opravili s Domači študenti so bili sprva do organiziran v Budimpešti in v Pecsu. poukom prvega letnika v nemščini. kolegov iz tujine zadržani, saj naj bi V prispevku ni omenjeno učenje Vanj se je vpisalo 52 brucev – tujcev, bili le-ti deležni večjih ugodnosti. hrvaščine, pa ni jasno, kako bo s ki niso uspeli na domačih sprejemnih Počasi so jih sprejeli medse, se z njimi poukom pri kliničnih predmetih, npr. izpitih. Njihovo osnovno znanje je družili in jim posojali gradivo, tudi pri psihiatriji ali družinski medicini. bilo zelo različno (nekaterim je bil skripta v hrvaškem jeziku. Organiza- npr. pojem pH precej nejasen). torjem kljub začetnim težavam ni Vir: Liječničke novine št. 211, julij Začetnih problemov pri študiju ni zmanjkalo poguma. Prepričani so, da 2022 manjkalo. Ob nošenju mask zaradi naj bi – prosto po Goetheju – zače- covida je bilo razumevanje še dodatno tnemu navdušenju sledila zadostna Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., oteženo. Primanjkovalo je domačih vztrajnost pri nadaljnjem razvoju Ljubljana, [email protected] pouka v nemščini. Recepti proti za študij medicine, zavezujoče štipen- pomanjkanju zdravnikov dije, ciljano podiplomsko izobraževa- nje, boljše plače, boljše delovne Prevod in priredba: Marjan Kordaš razmere, prožen delovni čas, manj birokracije, otroško varstvo. Receptov proti pomanjkanju Zeitung meni, da je ta nenavadna zdravnikov je mnogo. A kateri deluje- pobuda hkrati najdražji način za Kar zadeva plače, bi bilo nujno, da jo in kateri ne? O njihovih presojah pridobivanje več zdravnikov. Naspro- bi imeli znotraj Avstrije vsi zdravniki smo povprašali strokovnjakinje in tno pa je za članico Deželnega zdrav- vseh usmeritev približno enake plače. strokovnjake. stvenega sveta to »zelo razveseljivo, da Tako npr. dobro utečena praksa smo poleg štajerskih možnosti za hišnega (tj. družinskega) zdravnika, ki Zasebna Univerza Sigmunda izobraževanje zdravnikov dobili ima pogodbo z vsemi zavarovalnica- Freuda (Sigmund-Freud University, močnega partnerja v SFU na Dunaju«. mi, lahko računa s prometom pribli- SFU) bo v okviru posebnega štipendij- žno 300.000 EUR na leto, kar pomeni skega programa rezervirala 20 študij- V Deželni zdravniški zbornici pa približno 140.000 EUR na leto (čiste- skih mest za študentke in študente menijo, da glavni dejavnik ni izobra- ga) dohodka. medicine, ki bodo po zaključku študija ženje zdravnikov, temveč zdravstveni deset let delali v eni od štajerskih sistem, ki mu zdravnikov ne uspeva Vir: AERZTE Steiermark, maj 2022 deželnih bolnišnic. Ta objava je vzne- obdržati oz. pritegniti za delovanje na mirila medicinske strokovnjake. Po eni Štajerskem. Razmere bi morale biti Opomba: Za ta povzetek sem strani to sodelovanje stane 150.000 bolj privlačne, tako da bi se lahko izjemno dolg članek – kar šest strani EUR na študenta, po drugi strani pa zdravnik izobrazil za splošnega – seveda zelo skrajšal. Sicer se pa v bodo ti zdravniki na voljo šele čez šest zdravnika ali specialista, ki bi potem njem vidi dolgoročna usmeritev let. In to samo 20 zdravnikov, kar pa delal za zavarovalnico ali pa bi odprl avstrijskega zdravstva: izboljšati bo samo kaplja na razbeljeno kamenje, svojo ordinacijo. predvsem kakovost življenja avstrij- saj se že zdaj ve, da manjka vsaj 150 skih zdravnikov ter jih predvsem na ta zdravnic in zdravnikov. Časopis Kleine Splošni spodbujevalni dejavniki v način obdržati doma. tem smislu bi bili: več študijskih mest Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected]

Revija ISIS Zdravstv2o7Oktober 2022 Javna tribuna: Delovni pogoji, ureditev transparentnega zaposlovanja ter plačnega sistema v zobozdravstvu Romana Mance Kristan, Ivana Karner Zdravniška zbornica Slovenije je 23. 6. 2022 organizirala javno tribuno z naslovom Delovni pogoji, ureditev transparentnega zaposlovanja ter plačnega sistema v zobozdravstvu. Dogodek je povezoval Jure Brankovič. Otvoritveni govor je imel mag. Tadej Ostrc, dr. dent. med., spec., ki je zobozdrav- nike prvič nagovoril kot državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Poudaril je, da želi kot zobozdravnik in kot aktivni član Zdravniške zbornice Slovenije narediti čim več za dobro slovenskih pacientov, vendar pa meni, da mora biti sistem naravnan tako, da bo omogočil kakovostno delo zaposlenih v zobozdravstvenih timih, zaradi česar bo treba urediti delovne pogoje, omogočiti transparentno zaposlovanje in urediti plačni sistem zaposlenih v zobozdravstvu. V nadaljevanju smo člani Delovne skupine zaposlenih zobozdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije predstavili analizi anket, ki smo ju izvedli med splošnimi zobozdravniki in med zobozdravniki specialisti. V obeh anketah smo

Revija ISIS Z28dravstvoOktober 2022 prišli do podobnih zaključkov, da Predsednik Odbora za zobozdrav- strokovnih deležnikov, kot so RSK, zobozdravniki niso zadovoljni s stvo Zdravniške zbornice Slovenije ZZS in Stomatološka klinika. pogoji dela v javnem zdravstvenem Krunoslav Pavlović, dr. dent. sistemu, predvsem so nezadovoljni z med., je predstavil ukrepe v komple- Predsednica sindikata DENS zastarelim načinom dela, neustre- ksnejših sistemih, ki se odražajo na Mirjana Petrović, dr. dent. med., znim ovrednotenjem storitev in zdravstveni delovni sili. je želela predstaviti pogled sindikata neurejenimi odnosi na delovnem na težave, s katerimi se srečuje zobo- mestu. Želijo si ustreznejše plačilo za Mag. Pia Vračko, dr. med., zdravstvo. Poudarila je preveč admi- svoje delo, predvsem pa večjo tran- spec., zaposlena na Nacionalnem nistrativnega dela, zastarele normati- sparentnost pri plačevanju storitev. inštitutu za javno zdravje, je govorila ve in standarde ter dejstvo, da zaradi Predstavili smo tudi problematiko o pomenu načrtovanja in vlaganja v vseh pravil, ki sta jih postavila ZZZS odhajanja kadra iz perifernih delov razvoj človeških virov in kako ustvari- in država, nimamo možnosti, da se Slovenije in predloge, kako vzpodbu- ti privlačno delovno okolje za zaposle- odločamo o zdravljenju naših bolni- diti zobozdravnike, da bi ostali tudi v ne v zdravstvu. Predstavila je poseb- kov kot zdravniki, ampak pogosto manjših slovenskih krajih. Veliko nosti načrtovanja, razvoja, tako, da zadostimo vsem zahtevanim težavo predstavlja za zaposlene v privabljanja in zadrževanja delovne pravilom. Govor je zaključila z upa- javnih zavodih plačilo storitev, ki jih sile v zdravstvu. njem, da bo v času nove vlade narejen opravijo pacientom, zavarovanim v korak tudi v tej smeri. Na koncu je še tujini. Te storitve namreč niso del Diana Grad, dr. dent. med., predstavnica Fidesa, dr. Ana Lina normativa, ki ga morajo zobozdrav- zaposlena na Zavodu za zdravstveno Vodušek, dr. med., spec., povzela, niki opraviti, hkrati pa v javnih zavarovanje Slovenije, je orisala da se zdravniki in zobozdravniki zavodih niso plačane izvajalcu. položaj zobozdravnikov v javni mreži očitno srečujemo s podobnimi težava- Izpostavili smo tudi problem plačila v korelaciji z ZZZS. Predstavila je mi, in izrazila upanje, da bomo morda specialističnih storitev s strani ZZZS aktivnosti ZZZS za krepitev javne skupaj lahko kaj naredili v smeri v tujini, kamor odhajajo pacienti mreže na področju zobozdravstva in izboljšanja pogojev dela v slovenskem zaradi predolgih čakalnih dob v posodobitev modelov storitev v zdravstvu. Sloveniji. Na koncu smo predstavili zobozdravstvu zaradi hitrega strokov- še razlike v plačevanju preseženega nega napredka in pojavljanja novih Romana Mance Kristan, dr. dent. med., dela, samoplačniških in nadstandar- materialov. Zaradi želje po zmanjša- spec., Zdravstveni dom dr. Adolfa dnih storitev, ki se pojavljajo med nju administrativnih obremenitev Drolca Maribor javnimi zavodi. nameravajo uvesti določene novosti, kot je npr. e-protetični predlog. Pri Ivana Karner, dr. dent. med., posodabljanju storitev je nujna pomoč Zdravstveni dom Slovenj Gradec Analiza ankete za osnovno zobozdravstvo Ivana Karner, Romana Mance Kristan zasebnikov koncesionarjev ter 325 čistih zasebnikov. V Delovni skupini zaposlenih uporabili najbolj sistematično metodo zobozdravnikov Zdravniške zbornice zbiranja podatkov – anketo. Pričakovano glede na centralizaci- Slovenije smo se v zadnjem letu jo prebivalstva prihaja največji odsto- intenzivneje ukvarjali s problematiko Sodelovalo je 638 zobozdravni- tek iz osrednjeslovenske regije, to je delovnih pogojev, transparentnostjo kov, večinoma zobozdravnice (75 %), 36 %, ostale regije so zastopane v zaposlovanja ter plačnim sistemom v starostni strukturi v največjem podobnem ali nižjem deležu, nekoliko zaposlenih zobozdravnikov. Za kon- odstotku med 30. in 50. letom. Po izstopata podravska (13 %) in gorenj- struiranje podatkov in informacij v zadnjih podatkih Zdravniške zbornice ska (8 %) regija. ciljni populaciji smo, prav tako kot za Slovenije je aktivnih zobozdravnikov v področje specialistične dejavnosti, Sloveniji 1608, od tega jih je 656 V diagramu oblik zaposlitve je 57 zaposlenih v javnih zavodih, 627 je % anketiranih zaposlenih v javnih zavodih, na katere smo tudi v osnovi ciljali, ostali so zasebniki, v večini s

Revija ISIS Zdravstv2o9Oktober 2022 koncesijo. V trenutnem delovnem soke normative, predolge čakalne nezmožnost odločanja o organizirano- razmerju jih 40 % izkazuje nezado- vrste, nezadovoljni so tudi zaradi sti dela in poslovanju ambulante. voljstvo zaradi preobremenjenosti, zastarele opreme, nekompetentne slabe komunikacije in odnosov med asistence, omejitve zavarovalnice, Zobozdravnike smo vprašali, v sodelavci in nadrejenimi, prenizkega neustreznega vrednotenja storitev, kakšni obliki zaposlitve si želijo delati osebnega dohodka, opozarjajo na neprimernega odnosa pacientov s v prihodnje: cca 65 % si želi delovati v neizplačila iz nadstandardnih storitev pritiski in grožnjami itd. Skoraj zasebništvu, v večini s koncesijo. ter razlike v izplačilih med javnimi polovico (43 %) v trenutni obliki zavodi, preveč administrativnega dela, zaposlitve najbolj moti prenizko Iz ankete lahko povzamemo, da previsoke glavarine pacientov, previ- plačilo, na drugem mestu (25 %) kar 72 % anketiranih ni zadovoljnih z osebnim dohodkom. Zaradi pomanjkanja kadra skoraj polovica (45 %) zobozdravnikov opravlja delo še zunaj delovnega časa, več kot pol (53 %) jih za nadurno delo ne dobi plačila. Na lestvici od 0 do 100 so s povprečnim številom 75 ocenili možnost izbrati primeren material, instrumente in stroje za delo, s pov- prečnim številom 73 pa primernost prostorov za delo s strani delodajalca. Dentalna medicina zahteva kontinuirano izobraževanje ter sledenje sodobnim smernicam. Skoraj osemdesetim odstotkom (78 %) delodajalci omogočajo primerno število udeležb na seminarjih za pridobivanje licenčnih točk. V na- sprotju so le okoli 45 % nudena izobraževanja v tujini ter 54 % izobra- ževanja, ki pripomorejo k izboljšanju praktičnega dela, se pravi delavnice. V naslednjem sklopu smo se posvetili standardom in normativom v zobozdravstvu. Kar 76 % anketira- nih zobozdravnikov meni, da trenutni standardi, ki jih določa plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, niso varni za pacienta in zobozdrav- nika. Iz obrazložitev naših zobozdravni- kov lahko povzamemo: zastareli standardi, zelena knjiga iz leta 1982 skupaj s previsokimi normativi ter glavarino vodijo v predolge čakalne dobe ter se kažejo v nepravočasni ter nestrokovni oskrbi pacientov. Po mnenju 84 % zobozdravnikov prebi- valci Slovenije po trenutno veljavnih standardih in normativih nimajo dostopa do sodobnih storitev v zobo- zdravstvu. V podobnem odstotku (85 %) navajajo, da ne morejo obračunati vseh storitev, ki jih opravijo, kot so npr. preventivne storitve, deloma ustnohigienske faze odrasle populaci-

Revija ISIS Z30dravstvoOktober 2022 državo, ter v 84 % na drugi strani povedo, da s trenutnimi predpisi višin glavarin zobozdravstvene storitve za slovenske paciente niso enako do- stopne. Timsko delo v zobozdravstvu je nepogrešljivo, skoraj v vseh timih vprašanih zobozdravnikov vedno (46 %) oz. večinoma (50 %) dobro sodelu- jejo. Nekoliko slabše ocenjujejo sodelovanje z ostalimi sodelavci (drugi timi, uprava, podporno osebje …), razlogi za to so: neodziv- nost uprave, nekolegialnost, nizka raven komunikacije, nasilje na delov- nem mestu, neizkušene asistentke, ki dela ne opravljajo strokovno, itd. Tudi na tej točki bi lahko postavili simbol za alarmantno stanje. 78 % zobozdravnikov se pri svojem delu počuti preobremenjene. Po citatih anonimne ankete zobozdravniki navajajo: paciente nosim domov, ker jih ne morem dobro oskrbeti, preniz- ko plačilo, slabše osebno življenje, psihofizično naporno delo, stalna visoka koncentracija, prisilna drža, čustvena stiska, strah pred napako, izgorelost, bolezen, slaba vest, da bi lahko naredil več, itd. Za delo v tujini bi se odločilo 19 % zobozdravnikov, seveda stremijo za boljšimi pogoji dela. Razlogi, ki jih navajajo za takšno odločitev, so: boljši pogoji dela, urejeno delovno okolje, boljše plačilo, cenjenje poklica, delo po najnovejših smernicah, manjše število pacientov. je, priprave otroka na poseg, kompo- dan 1. 6. 2022 je bilo število pacientov Ivana Karner, dr. dent. med., zitne zalivke nad 15. letom starosti, v odrasli ambulanti zobozdravnika v Zdravstveni dom Slovenj Gradec veliko storitev pri endodontskem Murski Soboti ob doseganju 110 % Romana Mance Kristan, dr. dent. med., zdravljenju (trepanacije, strojno glavarine 1792 ter npr. na drugi strani spec., Zdravstveni dom dr. Adolfa širjenje kanalov, odstranitev starih v Kranju 1939 pacientov. Primerno polnitev, zatičkov itd.) ter protetiki, glavarino postavljajo v odrasli ambu- Drolca Maribor načrtovanje zdravljenja in še veliko lanti v okvir od 1000 do 1200 pacien- drugih. tov ter v otroški ambulanti od 800 do 900 pacientov. Več kot štiri petine (83 63 % anketiranih zobozdravnikov %) anketiranih zatrjuje, da bi morala ocenjuje, da je trenutna glavarina biti glavarina na tim enotna za celotno pacientov previsoka. Za ilustracijo: na

Revija ISIS Zdravstv3o1Oktober 2022 Analiza specialistične ankete Romana Mance Kristan, Ivana Karner V preteklih mesecih smo zobo- 60 % anketiranih je odgovorilo, da število prebivalcev razlikuje tudi za zdravniki Delovne skupine zaposle- v njihovih regijah ni zadosti zobo- več kot dvakrat. nih zobozdravnikov Zdravniške zdravnikov specialistov njihove zbornice Slovenije najprej pripravili specialnosti. Hkrati več kot 90 % V času anketiranja je bilo več kot anketo med splošnimi zobozdrav- specialistov dentalne medicine meni, 2/3 anketirancev zaposlenih v javnem niki in zobozdravniki specialisti z da razporejenost specialistov po zavodu. Skoraj 17 % je bilo zasebnikov željo, vplivati na delovne pogoje, državi ni ustrezna. s koncesijo in malo manj kot 7 % ureditev transparentnega zaposlo- čistih zasebnikov, ostali so bili v vanja in plačni sistem v zobozdrav- V večini namreč menijo, da je stvu. preveč specialistov v osrednjesloven- drugih delovnih razmerjih, npr. ski regiji, premalo pa na obrobju. zaposleni pri zasebniku ipd. Največ Anketo smo poslali 197 sloven- V določenih regijah namreč sploh ni anketirancev je bilo zaposlenih v skim zobozdravnikom specialistom in specialistov določenih specialnosti. takem razmerju do 5 let (35 %), skoraj 31 specializantom. Odzvalo se je V podkrepitev tega odgovora smo 27 % od 10 do 20 let, 20 % od 5 do približno 39 % specialistov in 1 preverili razporejenost specialistov 10 let, 13 % od 20 do 30 let in 5 % specializant. V skoraj 70 % so odgo- različnih smeri dentalne medicine po oseb več kot 30 let. 60 % jih je bilo varjale na anketo specialistke, ki pred- različnih slovenskih regijah in ugoto- prej v drugem delovnem razmerju, stavljajo tudi večji delež specialistov. vili, da se njihovo število glede na kar jim omogoča boljšo primerjavo V največjem deležu, 44 %, so odgovo- med različnimi delovnimi razmerji. rili specialisti med 30. in 40. letom, 27 % med 41. in 50. letom in 21 % med 51. in 60. letom, torej so v več kot 90 % odgovarjali specialisti z delovni- mi izkušnjami, iz česar lahko zaključi- mo, da gre za zobozdravnike, ki so seznanjeni s problematiko speciali- stičnega zobozdravstva v zdravstve- nem sistemu. Glede na regijsko razporeditev so odgovorili specialisti iz vseh sloven- skih regij, vendar v največjem deležu, 50 %, specialisti iz osrednje Slovenije, ki tudi predstavljajo največji delež slovenskih specialistov. V nekaj več kot 10 % so odgovorili specialisti v savinjski in podravski regiji. V anketi so sodelovali zobozdrav- niki vseh šestih zobozdravstvenih specialnosti, največ je odgovorilo specialistov čeljustne in zobne ortope- dije, ki predstavljajo 40 % specialistov med zobozdravniki. Načeloma so odgovorili zobozdravniki vseh special- nosti v deležu, ki ustreza deležu, ki ga določena specialnost predstavlja v slovenskem prostoru. Iz tega lahko sklepamo, da je anketa dober pokaza- telj mnenja o celotnem zobozdra- vstvenem sistemu.

Revija ISIS Z32dravstvoOktober 2022 Na vprašanje o tem, kako bi želeli –– slaba organizacija in zastarel izmed predlogov je bil, da bi imel nadaljevati svojo poklicno pot, jih le način dela ter administracija s stalni kraj bivanja večji vpliv na izbiro 25 % odgovarja, da bi ostali v javnem papirnatimi kartotekami, specializanta, s čimer se strinja 2/3 zavodu, večina si jih želi delati kot anketirancev. Druga predlagana zasebnik s koncesijo (cca 35 %), kot –– neustrezni odnosi med zaposleni- možnost je bila vsaj del kroženja opra- svobodni zdravnik specialist (22 %), mi in vodstvom, viti v regiji specializacije. 60 % anketi- kot čisti zasebnik (11,8 %), precej jih rancev meni, da bi to zmanjšalo navaja, da bi delali v javnem zavodu z –– nestimulativno okolje, kjer paci- odhajanje specialistov iz manjših željo po dodatnem samoplačniškem ent in zdravnik nista center regij. Več kot 90 % specialistov pa delu v isti ambulanti. dogajanja, meni, da bi po končani specializaciji morali upoštevati pri plači predhodna Zanimalo nas je tudi, kakšne so –– preveč pacientov in premalo napredovanja. možnosti izobraževanja. Približno poudarka na kakovosti storitev, polovica specialistov meni, da jim Več kot 80 % specialistov ne delodajalec ne omogoči dovolj upo- –– nefleksibilnost pri naročanju razmišlja o odhodu v tujino, 12 % bi rabnih izobraževanj z njihovega materiala zaradi razpisov. odšlo v tujino začasno, 7 % pa za področja. Navajajo tudi, da je novo Kar 75 % zobozdravnikov specia- stalno. Razlogi, ki jih navajajo, so znanje srednje težko vpeljati v svoje pridobivanje novih izkušenj zunaj delovno okolje. listov bi se bilo pripravljenih preseliti togega sistema, boljši pogoji dela in v manjši kraj. V 47 % bi želeli v boljše plačilo ter večji ugled zdravni- 50 % anketirancev meni, da so manjšem kraju delati kot koncesio- kov v družbi. pogoji dela v večjih zdravstvenih narji, v 25 % kot samostojni zobo- centrih težji. Navajajo pet glavnih zdravniki specialisti in le v 21 % v Iz naše ankete lahko zaključimo, razlogov: javnem zavodu. da želijo specialisti, enako kot splošni zobozdravniki, spremembe delovnih V naši anketi smo iskali tudi pogojev. Najbolj jih moti, da niso možnost zmanjšanja odhajanja enakomerno razporejeni po vseh specialistov iz manjših regij. Eden slovenskih regijah glede na število prebivalcev in so zato prebivalci določenih regij prikrajšani za speciali- stično oskrbo. Zaskrbljujoč pa je podatek, da bi le 1/5 anketirancev ostala v javnih zavodih in da jih kar 20 % razmišlja o odhodu v tujino. Romana Mance Kristan, dr. dent. med., spec., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ivana Karner, dr. dent. med., Zdravstveni dom Slovenj Gradec Razbremenilni pogovori v oktobru 2022 V oktobru 2022 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, tudi za razbremenilne pogovore v zvezi s covidom-19, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Tatjana Zorko, dr. med. Ponedeljek, 3. oktobra 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Brane Brinšek, dr. med. Četrtek, 6. oktobra 2022 15.00–17.00 Prosta oba termina Andrea Užmah, dr. med. Četrtek, 13. oktobra 2022 16.00–18.00 Prosta oba termina Če bi potrebovali pogovor zunaj določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko svojega anonimnega elektronskega naslova.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iOktober 2022 Čez planke: Na specializacijo iz maksilofacialne kirurgije v Avstrijo Barbara Podnar Andrej Sabo je kolega, ki se je v tujino zdravniškem stažiranju (leta 2011) končeval podal zaradi velike želje po opravljanju študij medicine. Za oralno in maksilofacialno specializacije iz maksilofacialne kirurgi- kirurgijo sem se odločil že po koncu študija je. Lani je v Gradcu opravil specialistič- dentalne medicine. Zaradi velike želje po specia- ni izpit in se podal iz javnih v zasebne lizaciji sem dobra tri leta volontiral na Kliničnem vode. V pričujočem intervjuju bo spre- oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo govoril o izkušnjah specializacije in UKC Ljubljana, na Oddelku za otorinolaringolo- življenja v Avstriji. gijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor* ter pri dr. Davidu Dovšaku, zasebnem Kdaj se ti je porodila misel o tujini? maksilofacialnem kirurgu. V tem obdobju sem Moja zgodba in misel na odhod v tujino spoznal veliko kolegov z omenjenih področij, od katerih sem izvedel, kako zelo težko je dobiti segata v leto 2015. Takrat sem po že končanem specializacijo. Svetovali so, naj si »naberem« čim študiju dentalne medicine in enoletnem zobo­ več t.i. točk za specializacijo. Med slednje je spadala tudi izmenjava v tujini, zato sem se po pogovoru s takratnim koordinatorjem izmenjav za študente prof. dr. Tomažem Maršem in predstojnico Katedre za maksilofacialno in oralno kirurgijo prof. dr. Natašo Ihan Hren odločil za opravljanje izmenjave na Kliničnem oddelku za oralno in maksilofacialno kirurgijo Medicinske fakultete v Gradcu. Ste takrat že govorili nemško? Kje ste se naučili jezika? Da. Nemščino sem se začel učiti že v 4. razredu osnovne šole in sem se jo učil vse do mature. A to ni bil moj prvi stik z nemškim jezikom; veliko sem se ga naučil že kot otrok ob gledanju risank in filmov v nemškem jeziku. Poleg tega je moja teta, očetova sestra, z družino živela v Avstriji, tako da sem z bratrancema in sestrično tudi govoril nemško. Prvi resnejši stik s tujino je bila torej izmenjava. Kakšne so bile izkušnje z graškimi kolegi? Že po prvem stiku z omenjenim oddelkom in fakulteto sem bil močno pozitivno presenečen. Kolegi v Gradcu so me zelo dobro sprejeli in me * Leta 2019 je oddelek pridobil naziv klinika in se zdaj imenuje Klinika za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo.

Revija ISIS M34ladi zdravnikiOktober 2022 tudi veliko vključevali v proces dela. je ni mogoče začeti brez končanih veš, kako in kaj, pokličeš na pomoč Videl sem, da imajo kolegi speciali- obeh študijev – vzporednega študija specializanta. zanti priložnost veliko operirati pod ni, prav tako ne možnosti, da bi nadzorom mentorjev, kar se mi je za opravljal specializacijo ter hkrati Po opravljenem pripravništvu je takratne čase zdelo zelo dobro. Po študiral eno od manjkajočih smeri. na vrsti specializacija. Začne se s t.i. zaključeni 3-mesečni izmenjavi sem Podobno je v Nemčiji, Švici in Veliki »Sonderfach-Grundausbildung« od takratne predstojnice prof. dr. Britaniji. Kljub temu je specializacija (spoznavanje osnov izbrane special- Katje Schwenzer-Zimmerer in tudi v Avstriji zelo zaželena. nosti), ki obsega anatomijo, patologijo večine ostalih specialistov dobil in urgentna stanja izbrane specialno- povabilo za nadaljnje sodelovanje, Sistem pridobivanja specializacije sti ter spoznavanje dela na oddelku, v opravljanje specializacije in kasneje v Avstriji se mi zdi zelo korekten. Ko ambulantah in v operacijskih dvora- tudi za zaposlitev. se mladi zdravnik odloči za specializa- nah. Vse to poteka pod nadzorom cijo iz oralne in maksilofacialne enega od specialistov, ki je zadolžen In ste potem kar ostali pri njih? kirurgije, se najprej predstavi pred- za izobraževanje (t.i. »Ausbildungs­ stojniku oddelka, na katerem bi želel oberarzt«). Le-ta tudi preverja in Ne, po izmenjavi sem se zaposlil opravljati specializacijo. Predstoj­- potrdi, da si opravil predvidena kot sobni zdravnik na KO za maksilo- nik(-ca) odkrito pove, kakšne so kroženja in opravil predpisane pose- facialno in oralno kirurgijo UKC možnosti, potrebe po novih speciali- ge. Po njegovi presoji oz. z njegovim Ljubljana. Seveda sem ostal v stiku s zantih, specialistih. Če je interes dovoljenjem začneš po 3 mesecih od kolegi iz Gradca, ki so vedno znova obojestranski oz. bi oddelek potrebo- začetka specializacije samostojno spraševali, kdaj pridem. Sam sem se v val novega specializanta, se sklene dežurati, s specialistom v pripravlje- tem času zanimal za izkušnje kolegov, dogovor za razpis specializacije in nosti (na klic). Opisovani »Sonder- ki so odšli na delo v Avstrijo; vsi so njen začetek. Mene je skoraj šokiralo, fach-Grundausbildung« traja uradno povedali kaj pozitivnega. Kar je da pri izbiri kandidatov ni nobenih 15 mesecev, a v praksi večinoma okrog najbolj vplivalo na končno odločitev točkovanj. Praviloma dobi specializa- 20. Sledi t.i. »Sonderfach-Schwer- za odhod v tujino, pa je bilo nedvo- cijo tisti, ki prvi izrazi željo. Če je punktausbildung« (pridobivanje mno zagotovljeno mesto za opravlja- kandidatov več, se naredi seznam, tj. poglobljenega znanja in veščin s nje specializacije. Tako sem po sed- vrstni red čakajočih na specializacijo. področja specializacije): ortognatska mih mesecih dela kot sobni zdravnik v Če bi rad začel s specializacijo takoj in kirurgija, kirurgija prirojenih nepra- Ljubljani leta 2016 začel s specializa- želenega mesta ne dobiš, te predstoj- vilnosti obraza in glave, travmatologi- cijo iz oralne in maksilofacialne nik z ustnim priporočilom napoti h ja, septična kirurgija, oralna kirurgija kirurgije v Gradcu. Resnost ponudbe kolegu na drugo kliniko, kjer je trenu- (predprotetična kirurgija, implantolo- in želja graških kolegov, da bi prišel tno potreba po specializantu. Torej če gija), tumorska in rekonstruktivna delat k njim, sta se izkazali za resnični želiš specializacijo, jo lahko dobiš. Res kirurgija, kirurgija temporomandibu- takoj, že pri urejanju dokumentov, pa je, da ne zaposlujejo kar tako, larnega sklepa ter kirurgija žlez potrebnih za začetek dela – vsa ampak po navadi kandidate poznajo slinavk. Vsa ta kroženja se opravlja v dokumentacija je bila urejena z – to pomeni, da je kandidat pred- blokih po 3–4 mesece. Po končanem njihove strani. hodno že npr. napisal diplomo pod kroženju (skupaj 24–30 mesecev) mentorstvom zaposlenega na oddelku, spet pridobiš podpise odgovornega V Sloveniji je pot do omenjene speci- sodeloval pri raziskavah in pisanju specialista in se prijaviš na zdravniško alizacije res dolga – poleg zahtevanih člankov, asistiral pri operacijah ipd. zbornico za opravljanje specialistične- obeh študijev je tudi razpisanih mest ga izpita. po navadi malo, povpraševanja po Kako poteka specializacija iz maksi- njih pa dosti … Je v Avstriji podob- Leta 2021 ste opravili specialistični no? Kaj pa drugod v tujini? lofacialne kirurgije v Avstriji? izpit. Kje ste se zaposlili po izpitu? Res je. Pot do omenjene speciali- Po končanem študiju medicine in zacije je dolga in če se ozrem nazaj, dentalne medicine začneš s t.i. Kaj je botrovalo odločitvi za zasebni tudi dokaj naporna. Po zaključenem »Basisausbildung«, tj. 9-mesečnim prvem študiju je bilo treba ob rednem pripravništvom. V tem času odkrožiš sektor? delu opravljati še študijske obveznosti 3 mesece kirurgije in 3 mesece interne drugega študija. Na srečo so bili medicine, 3 mesece pa po izbiri Po zaključku specializacije sem se profesorji in asistenti na fakulteti zelo (anesteziologija, ginekologija s poro- zaposlil na Kliničnem oddelku za razumevajoči in se je bilo možno dništvom, otorinolaringologija). V oralno in maksilofacialno kirurgijo dogovarjati za menjave in izostanke. tem času tudi že dežuraš pod nadzo- Univerzitetne klinike v Gradcu (Klini- Hvala vsem! Kar se tiče Avstrije, pa je rom specializanta in specialista. To sche Abteilung für Mund-, Kiefer- und situacija malo drugačna. Specializaci- pomeni, da si ponoči v ambulanti sam Gesichtschirurgie LKH – Univ. s sestrami, če pa pri določeni stvari ne Klinikum Graz), kjer sem kot specia- list delal 9 mesecev. Kljub zelo veliki želji po zaposlitvi in delu na kliniki,

Revija ISIS Mladi zdravn3ik5iOktober 2022 kjer bi lahko operiral »zanimive« Kako izgleda vaš delovni dan? stike, zaprte/odprte fenestracije, primere, se je odločitev o nadaljnjem reženjske operacije) in nadaljujemo delu morala podrediti zasebnemu Ko sem bil na kliniki, se je delovni z zobozdravniškimi storitvami (plom- življenju. Moji preljubi ženi in preču- dan začel malo po 7. uri, ko si opravil be, parodontalna terapija, protetika). dovitima otrokoma. Nikoli ne bom vizito pri svojih pacientih. Sledil je Ob koncu delovnega dne sledijo še pozabil nasveta cenjenega kolega dr. jutranji raport in za njim skupna posveti s pacienti pred operativnimi Davida Dovšaka: »Ko boš imel druži- vizita. Dan je bil po tistem odvisen od posegi. Vmes je ob 12.00 obvezna no, bo vse drugače ... Prišel bo čas, ko delovišča … operacijska, ambulante … 30-minutna pavza. Dan zaključimo se boš moral vprašati, kaj ti v življenju Po opravljenem delu okrog 15.00 si okoli 14.30. več pomeni – kariera ali družina. Na lahko do konca delovnika (16.00) dušo ti polagam – ko boš imel otroke, prebiral in pisal članke, pisal operacij- Lahko komentirate zaslužek in dopust izberi družino, kajti v karieri lahko ske zapisnike, opravil kakšen pogovor prej (v terciarni ustanovi) in zdaj zamujeno nadoknadiš, odraščanja s pacienti pred prihajajočo operacijo. (v privatnih vodah)? otrok pa nikoli.« Tega takrat nisem jemal tako resno, no, do rojstva Trenutno pa delam kot zobozdrav- Vsaka stvar ima dobre in slabe prvega otroka. Potem se je vse spre- nik ter oralni in maksilofacialni kirurg lastnosti. Zaslužek je v privatnih menilo☺. Odhodu s klinike pa so v zasebni ordinaciji in je moj urnik vodah za manj obsežno in manj botrovali tudi vedno slabša organizi- manj napet kot prej. Z delom začnem stresno delo večji. Povem lahko tako: ranost oddelka, strokovna nestrinja- ob 8.00 po opravljenem »jutranjem v terciarni ustanovi sem s 4 dežurstvi, nja s kolegi, omejevanje pri razvoju na raportu« s sestrami (kavica ☺). z 2–3 dnevi pripravljenosti in z do 10 strokovnem področju (npr. vedno Najprej zjutraj pogledamo nujne nadurami na mesec zaslužil manj kot manjša možnost operiranja). paciente in kontrole, nato opravimo sedaj, ko delam 4 dni v tednu po 7 ur, operativni del (izkles modrostnih zob, v petek 5 ur in imam proste vikende. biopsije, apikotomije, vestibulumpla- Da pa ne bo pomote – motiv odhoda v privatne vode ni bil zaslužek, ampak – kot sem že prej omenil – drugi razlogi. Dopusta je manj kot v javnem sektorju oziroma ga imaš toliko, kolikor si ga lahko privoščiš. Pozitivno je, da imam proste vikende in lahko zanje planiram aktivnosti. Vseeno priznam, da pogrešam malo adrenali- na, ki ga prinesejo dežurstva, manjka- jo pa mi seveda tudi večji kirurški posegi. Je avstrijska maksilofacialna kirurgija primerljiva s slovensko? Kirurgiji sta primerljivi tako po obsegu kot spektru dejavnosti. Pred- nost v Avstriji je boljša (hitrejša) dostopnost do slikovnih preiskav. Delo je manj obsežno in manj napor- no – predvsem glede števila obravna- vanih pacientov na dan, ki je v Avstriji manjše. Vam je kdaj žal, da niste ostali v Sloveniji? Pogrešate kaj slovenske- ga? Moram reči, da mi nikoli ni bilo žal, da nisem ostal v Sloveniji. Po selitvi v Avstrijo sem ostal v stiku s slovenskimi kolegi – glede na pripo- vedovano in slišano sem se odločil prav. Nedvomno pogrešam slovenski

Revija ISIS M36ladi zdravnikiOktober 2022 jezik kot jezik za komuniciranje s Seveda pa ni vse rožnato. Npr. katerega jezika ne poznajo, ni težava, pacienti in kolegi. Drugega ne pogre- kljub predpisanim zdravilom na prej prednost – otroci vsrkajo vse, kar šam nič, saj smo skoraj vsak vikend recept morate v lekarni doplačati za slišijo, in se hitro priučijo jezika. na obisku pri starših deležni domače praktično vsa zdravila, tudi za otroke. hrane, pijače, druženja s prijatelji in Nasvet kolegicam in kolegom, ki bi sorodniki ☺. Kdaj pa kdaj se tudi še sliši kakšen radi postali maksilofacialne kirurginje komentar na tujce, predvsem prebi- in kirurgi? Prednosti življenja v Avstriji? Morebi- valce nekdanje Jugoslavije. Nekateri tne slabosti? še kar mislijo, da se je razvoj na Drage kolegice in kolegi, bodoči področju nekdanje Jugoslavije ustavil. oralni in maksilofacialni kirurgi. Pot, Avstrija je zelo socialno usmerjena ki je pred vami, je zelo dolga in težka, država, predvsem za mlade družine. (Več)jezičnost ima velik vpliv na a cilj, za katerim stremite, je veliča- Npr. vsak otrok v Avstriji prejema razvoj posameznikove zavesti – ko- sten. Naše področje je obraz, del otroški dodatek, ki je za vse enako mentar? Kako spremljate odraščanje telesa, ki je vedno in povsod viden, visok ne glede na dohodke staršev; vse svojih otrok v večjezičnem okolju? vsaka sprememba na njem pa takoj matere po porodu prejemajo nadome- opazna. Z našim znanjem in veščina- stilo ne glede na to, ali so bile pred Večjezičnost je nedvomno pred- mi lahko te spremembe naredimo porodom v delovnem razmerju ali ne; nost. Meni se je obrestovala predvsem neopazne in ljudem ponovno pričara- ugodni krediti za reševanje stanovanj- v času dela na graški kliniki, kjer smo mo nasmeh na obraz ter povrnemo skega problema za mlade družine. večkrat obravnavali bolnike, ki niso funkcionalnost obraza ter stomato- Vrtec za otroke je cenejši kot v Slove- znali nemško. Takrat mi je prišlo prav gnatnega sistema. Poklic je zelo lep in niji – nedavno sva s prijateljem poznavanje slovenskega, srbohrvaške- hkrati zelo odgovoren. Bodite vztrajni. ugotovila, da on plačuje za vrtec za ga, angleškega in madžarskega jezika. enega otroka v Sloveniji toliko, kot mi Gradec je sicer na splošno poznan po Foto: osebni arhiv Andreja Saba plačamo za dva. Moram reči, da se mi večkulturnosti in večjezičnosti. Vesel tudi ljudje na splošno zdijo prijaznej- sem, da imajo moji otroci možnost Barbara Podnar, dr. med., UKC ši, živijo manj stresno. Po mojem tako zgodaj spoznavati tuje jezike. Maribor, Oddelek za očesne bolezni videnju in opazovanju bi rekel, da Imel sem sicer nekaj pomislekov glede živijo z mislijo: »Nekako bo že, imamo tega, da otroci niso znali nemško, pa čas.« jih je pregnala žena, po stroki pedago- ginja – za otroke bivanje v okolju, Nevroni in socialno vedenje Nina Mazi Skupini ameriških znanstvenikov iz Massachusetts Novoodkriti nevroni v miših vplivajo na tekmovalnost General Hospital (MGH) je uspelo odkriti skupek nevro- med posamezniki in igrajo ključno vlogo pri oblikovanju nov, pristojnih za socialno vedenje – tekmovanje oz. socialnega vedenja skupin. Pomembno odkritje, ki so ga tekmovalnost in vedenje v skupini. To pomeni, da social- raziskovalci iz MGH predstavili in pojasnili v reviji no vedenje odslej ni več le stvar vedenjske in socialne Nature, ni zanimivo in pomembno le za raziskovalce psihologije, ampak tudi nevrologije. humanih povezav in interakcij, marveč tudi za znanstve- nike, ki preučujejo nevrološke in nevrokognitivne motnje S preučevanjem laboratorijskih miši so raziskovalci z (z avtizmom in shizofrenijo na čelu) ter vrsto bolezni, nove celine ugotovili, da je pri mišji populaciji socialni motenj in poškodb, za katere je značilno spremenjeno/ položaj in status v skupini odvisen oz. pogojen s tekmo- moteno socialno vedenje in ravnanje. vanjem med posamezniki. Podatki in informacije o socialnem rangiranju so shranjeni v določenih skupinah Vira: American Scientist, Massachusetts General nevronov v možganih, ki služijo presojanju in odločanju. Hospital Research Report 3/2022 Manipulacija dejavnosti teh nevronov lahko pri živalih spodbuja ali zavira tekmovalnost posamezne živali, s tem Nina Mazi, Ljubljana pa tudi nadzira in vodi sposobnost njenega uspešnega tekmovanja v skupini.

Revija ISIS Foru3m7Oktober 2022 Komentar k zapisom Isis, oktober 2022, št. 10 Barbara Podnar Str. 3, Uvodnik: Temeljita predstavitev in Študij traja 6 let, šolnina je 8000 evrov/seme- utemeljitev preverjanja znanja strokovnega ster. slovenskega jezika za tuje zdravnike. Str. 37, Ljudje v Sloveniji v paliativnih Str. 8, K naslovnici: Obetavno. Sploh obdobjih po nepotrebnem trpijo, in str. vpeljava kvalitativnih zasnov v raziskovanje v 40, Evtanazija: Debata o ZPPKŽ se nadaljuje. medicini. Upam, da ne samo v slogu »Psi lajajo, karavana gre dalje.« Str. 22, Medicinska humanistika del kurikuluma na ljubljanski medicinski Str. 41, Intervju »Nikoli, ne prej in ne fakulteti: Med študijem sem sicer slišala za kasneje, nisem videl toliko zdravnikov na biopsihosocialni model (zdravja), se pa v veliki kupu«: Dejstvo, da so določene stvari, za katere meri spominjam bolj biomedicinskega. Odlično se je vedelo in nanje opozarjalo že takrat, in se za nov predmet! jih v tridesetih letih ni uspelo razrešiti, vzbuja določeno nelagodje in neudobne misli. Str. 26, Hrvaški pouk medicine v nemščini: Malo spletnega brskanja pojasni tudi Str. 81, Zavodnik: Odlična provokacija v klinične vaje: osiješka medicinska fakulteta je naslovu, pa tudi dober odgovor. Vsaka zgodba sklenila sodelovanje z nemško bolnišnico (Klini- ima več strani, pa tudi vsake oči svojega malarja. ka skupine AMEOS v Halberstadtu, Nemčija) – študenti nemškega programa tako triletni Barbara Podnar, dr. med., UKC Maribor, predklinični del študija opravijo v Osijeku, Oddelek za očesne bolezni klinični del pa na omenjeni kliniki v Nemčiji. Ljudje v Sloveniji v paliativnih obdobjih po nepotrebnem trpijo Zakaj predlagatelji Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) ne uporabijo energije in elana za široko nacionalno akcijo izboljšanja paliativne medicine in nege v Sloveniji? Ali zakaj bom prva, ki bo uporabila možnost ugovora vesti, če bi bil predlog sprejet takšen, kot je? Maja Pakiž zdravnikov in pravne stroke na evtanazijo in pomoč pri samomoru«.) (Vtisi po prebranih člankih Matjaža Zwittra in kolegov »Ocena predloga Zakona o pomoči pri Z velikim zanimanjem sem prebrala članke v prostovoljnem končanju življenja« in »Predstavi- julijski in avgustovski številki Isis na temo tev in primerjava avstrijskega Zakona o pomoči razprave o predlogu Zakona o pomoči pri prosto- pri samomoru (ZPS) in slovenskega predloga voljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Prebrala Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju sem jih skozi oči zdravnice, ki naj bi izvajala ta življenja« ter Andreje Basle »Pogled in dileme zakon, in organizatorke službe na oddelku, kjer

Revija ISIS F38orumOktober 2022 je realna verjetnost, da bodo »poten- je, tudi aktivni član paliativne skupine Samo ti podatki kažejo, da zdrav- cialne stranke«. v UKC Maribor in paliativnega mobil- niki – nalijmo si čistega vina – ne nega tima (ob tej priložnosti se mu še znamo oceniti (ali pa nimamo pogu- Naj uvodoma povem, da na našem enkrat zahvaljujem, da mi jih je ma), kdaj je treba stopiti na zavoro in Oddelku za ginekološko onkologijo in posredoval in dovolil uporabiti). omogočiti ljudem miren odhod. onkologijo dojk, UKC Maribor, Kolega je v preteklih nekaj letih Kolikor se spomnim iz časa študija, se obravnavamo samo ženske s sumom analiziral hospitalizirane bolnike v tega nismo nikoli sistematično učili. ali potrjeno maligno boleznijo rodil in UKC Maribor. Ugotovil je, da pribli- Prepoznati, kdaj je treba poskrbeti dojke. Izvajamo diagnostiko, kirurško žno 10 % vseh hospitaliziranih bolni- samo za čim boljšo kakovost preosta- zdravljenje, spremljanje po zdravlje- kov v UKC predstavljajo bolniki v lega življenja. Kako to sprejeti pri nju in paliativno obravnavo, hospitali- različnih paliativnih obdobjih ob sebi, se znati sprijazniti s tem, da mati ziramo tudi ženske z zapleti onkolo- napredovali maligni bolezni. To je narava vedno zmaga. Kako to poveda- škega zdravljenja. Na oddelku tako dnevno okoli 100 ljudi. Prišteti je ti oboleli osebi in kako njenim svoj- spremljamo ženske praktično od treba še paliativne bolnike z nemali- cem. Seveda, daleč najlažje je reči, da, postavitve diagnoze do trenutka, ko gnimi diagnozami, ki jih je po objav- napadli bomo z vsem, kar imamo, nas zaradi bolezni zapustijo. Na ljeni literaturi navadno še približno borili se bomo do konca. Kaj pa je ob oddelku imamo v povprečju od 20 do enkrat toliko (torej v UKC Maribor tem občutil oboleli? Kaj si je v tistem 30 % hospitaliziranih žensk z napre- verjetno okoli 200 vsak dan). Kar trenutku želel? Da bo umrl s tremi dovalo maligno boleznijo v različnih pomeni, da je nemogoče zgraditi tako cevkami v telesu, ležeč sam v neki obdobjih (ostale so na diagnostiki ali velik paliativni oddelek, da bi sprejel bolnišnici, obdan s preobremenjenim kirurškem zdravljenju). Letno na vse bolnike. Torej morajo specialisti kadrom, s katerim nima nobenega našem oddelku pričakovano umre vseh specialnosti poznati tudi osnov- odnosa? Da ga bodo v nedogled okoli 65 žensk. Če povzamem, imamo no paliativno medicino. zbadali, v narkozi odprli in zaprli, precej izkušenj z ženskami, ki imajo nato pa mogoče sploh ne bo več prišel neozdravljivo maligno bolezen, s Potem je naredil zelo zanimiv k sebi? Samo zato, ker nas zdravnikov pogovori z njimi, njihovimi bližnjimi, pregled. Pogledal je (podatki so za nikoli nihče ni naučil paliativne s težavami, ki jih imajo oboji v tem leto 2017), kaj se je dogajalo v zadnjih medicine. Ker se zdravniki bojimo obdobju (kako poskrbeti za obolelo, 14 dneh z osebami, ki so bile hospita- napadalnih svojcev in izvajamo kam jo nastaniti, kako negovati in lizirane v zadnjem paliativnem obdo- defenzivno medicino. Kjer koli dela- tako naprej). bju maligne bolezni in so umrle v mo klinično, imamo bolezni, ki so bolnišnici. Torej takrat, ko so bile kronične, neozdravljive in povzročajo Moj prvi vtis, ko sem prebrala osebe v obdobju umiranja. Ko noben trpljenje. Učimo se pa samo, kako analizo predloga ZPPKŽ, je bil: aktivni medicinski ukrep ne spremeni postaviti diagnozo, kako zdraviti. Zelo »Resno? To je dejansko nekdo zapisal bridke usode. Ugotovil je, da je v malo pa o tem, kaj in kako narediti, ko in predlagal? Ali gre za neko črno zadnjih 14 dneh pred smrtjo 70 % bolezen pričakovano napreduje. Kako komedijo? Preverila bom, če se je nek- ljudi prejemalo antibiotike, skoraj 40 urediti simptomatska zdravila in do sam neodvisno odločil za samomor % jih je prejelo transfuzijo krvi, 75 % katera, da jih bo oboleli lahko preje- s pomočjo? Predpisala, šla iskat v jih je prejemalo tromboprofilakso, mal v domačem okolju. Kakšno nego lekarno in aplicirala zdravila? Razloži- skoraj 40 % jih je prejemalo parente- se svetuje. Kaj narediti, ko simptomov la neželene učinke smrtonosnih ralno prehrano, 12 % jih je dobilo ne gre lajšati doma. Kam so »izginili« zdravil, resno? Najhujši je verjetno ta, kemoterapijo, 30 % jih je imelo poseg obiski na domu družinskih zdravni- da revež na koncu vendarle ne v lokalni analgeziji in enak odstotek kov? Velik napredek na tem področju umre…« Predlog ZPPKŽ skozi oči poseg v splošni anesteziji, 12 % jih je se sicer dogaja s paliativnimi mobilni- osebe v praksi zveni dobesedno bilo premeščenih v oddelke za inten- mi timi, ampak celostno gledano bizarno. zivno terapijo. Govorimo o osebah z imam osebni občutek, da je tega napredovalo maligno boleznijo v vseeno izrazito premalo in je samo Pa šalo na stran. Edina točka, za zadnjem obdobju pred smrtjo. Ja, majhen košček v celoviti sliki. Iz katero sem razbrala, da je skupna tako je, to je nepotrebno trpljenje in prakse lahko povem, da je vedno kolegoma »na vsaki strani« (Matjaž mučenje ljudi. Metanje antibiotikov in mogoče urediti simptomatska zdravi- Zwitter in Dušan Keber), je, da ljudje dragocenih preparatov krvi stran. la, ki se uporabljajo v tako imenovani v Sloveniji s kroničnimi neozdravljivi- Draga medicina s preiskavami in celo »end of life care« shemi tako, da mi boleznimi v paliativnih obdobjih intenzivno terapijo. Kar so že leta človek umre dostojno, miren in brez povsem nepotrebno trpijo. Da, mora- 2012 ugotovili in v reviji Onkologija bolečin. mo biti realni, ljudje in svojci pogosto objavili tudi kolegi z Onkološkega po nepotrebnem trpijo. Ampak zakaj? inštituta Ljubljana. V vsakdanji praksi ugotavljamo v nebo vpijoč problem, da v Sloveniji Naj navedem nekaj podatkov, ki jih je zbiral in obdeloval kolega Andrej Žist, specialist internistične onkologi-

Revija ISIS Foru3m9Oktober 2022 svojcem skoraj ni mogoče organizirati izginila in bo oseba popolnoma do takrat, ko v realnem življenju ne skrbi za obolele v domačem okolju. zdrava. Na predavanju o paliativni bomo imeli več nobenih logističnih Na našem oddelku imamo kronične oskrbi žensk z napredovalim rakom težav zagotoviti ustrezno raven težave s tem, verjamem, da tudi jajčnikov na tujem kongresu sem si za paliativne oskrbe pri vseh naših povsod drugod. Imamo svojce, ki vedno zapomnila sporočilo predavate- bolnicah. S katero lahko zagotovo rečejo, imamo denar, plačamo, kar je lja, ki je rekel: »Veste, kdaj morate poskrbimo, da ne bo nepotrebnega treba, samo najdite nam osebo, ki bo imeti prvi paliativni družinski sesta- trpljenja in da bo smrt nastopila doma z mamo, ko sem jaz v službi. In nek pri ženski z rakom jajčnikov naravno in mirno. Zato pa naj snoval- take osebe praktično ni na trgu. stadija 3 ali 4? Takoj, ko ste postavili ci zakona raje uporabijo svoj elan in Zaposleni ljudje ne morejo v službi diagnozo!« In koliko nas to naredi? energijo, s katerima želijo doseči, da prositi, da bi delali od doma ali z Reče, poglejte, zdaj bomo zdravili s ljudje v Sloveniji ne bi po nepotreb- drugačnim urnikom, da bi lahko bili kombinacijo operacije in kemoterapi- nem trpeli, tako, da pridobijo politič- več doma z obolelim. In ob tem je ter biološkimi zdravili. Ja, verjetno no moč in denar, da se uredi paliativ- obdržali dohodek in zaposlitev. Ljudje bomo dosegli, da na videz ne bo več na medicina in nega v najširšem tudi nimajo več dnevnega stika z bolezni. Ampak je pričakovati, da bo možnem pogledu. In da se vse zdrav- umiranjem, grozno jih je strah, da bi treba zdravljenje večkrat ponoviti. In nike izobrazi s področja osnovne morali biti doma ob umirajoči osebi. da bo gospa od zdaj dalje rabila paliativne medicine, se jih psihično in Kar bi bilo dosti lažje, če bi bil zraven pomoč doma in podporo svojcev. Tega sistemsko podpre, naredi sistem izobražen negovalec. V praksi tudi ne delamo, ker vsi vpleteni zdravniki takšen, da ne bo spodbujana defenziv- opažamo, verjetno na vseh oddelkih, znamo samo aktivno zdraviti, napada- na medicina. Potem ko vse to uredijo, pogoste prevoze oseb iz domov za ti z vsem orožjem, ki ga imamo. Ne pa je čas, da se začnemo pogovarjati o ostarele v bolnišnice, ko so tik na tem, znamo pa si priznati, da vemo, da pomoči pri samomoru. Ki ga mora da bodo umrli. Potem pa umrejo v 24 nam ne bo uspevalo v nedogled. In to izvesti oseba, ki se je za to odločila. Ne do 48 urah v bolnišnici. Ja, tudi to je priznati obolelemu in svojcem. Na nazadnje, če smo čisto odkriti, je še nepotrebno trpljenje in mučenje ljudi. pravi način, realen, a brez da se vsak, ki je resnično hotel končati svoje Dejansko sem doživela, da mi je v odvzame upanje. Seveda zdaj posplo- življenje, slej ko prej, na žalost, našel domu za ostarele zaposlena rekla, da šujem, seveda znamo tudi drugače, način, da je to naredil. Brez zdravni- oni pač ne bodo odločali, ali je nekdo seveda smo modri in empatični. kov ali druge pomoči. tik na tem, da umre ali ne, da tega ne Ampak sistematičnega učenja s tega znajo in nočejo. V domu za ostarele! področja žal nimamo. Doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., Kjer verjetno nihče ne odkoraka zdrav predstojnica Oddelka za ginekološko in mlad domov. Verjamem, da ni Torej, razlog, da ljudje pri nas po onkologijo in onkologijo dojk, Klinika povsod tako, vsekakor pa je jasno, da nepotrebnem trpijo, je zelo jasen – za ginekologijo in perinatologijo, UKC sistem ne deluje, kot bi moral. In zato, ker zdravniki in ostalo zdrav- koliko ljudi bi se, samo zaradi neure- stveno osebje nismo deležni izobraže- Maribor, [email protected] jenosti sistema pomoči obolelim, vanja s področja paliativne medicine, odločilo za »samomor s pomočjo«, ko ker je ne znamo ali zmoremo izvajati, bi bil ta na voljo? Samo zato, da ne saj nimamo sistemske podpore. In ker bodo v breme? ostala mreža pomoči (socialni zavodi, pomoč na domu, socialna politika, ki Pa se prestavimo po časovnici bi omogočila svojcem biti ob obole- bolezni nazaj. V obdobje, ko ima lem, odsotnost paliativnih ustanov, oseba neozdravljivo kronično bolezen, izobraženih negovalcev in tako na- vendar še ni v zadnjem obdobju, v prej) skoraj ne deluje. Ne pa zato, ker obdobju umiranja. Kolikokrat v teh nimamo zakona o evtanaziji ali okoliščinah zdravniki odkrito govori- pomoči pri samomoru. mo z osebo in svojci? Da povemo, da bo oseba od zdaj dalje rabila vedno Zato pozivam kolege, ki so pripra- več pomoči. In začnemo pripravljati vili predlog ZPPKŽ, naj predlog še teren. Da imajo svojci in oboleli čas enkrat počasi, besedo za besedo sprejeti bolezen in potrebo po negi in preberejo in se postavijo v kožo pomoči. Da povemo, poglejte, zdaj zdravnika izvajalca. Lahko povem, da boste dobili kemoterapijo. Ampak bi, če bi bil zakon sprejet takšen, kot namen je, da vam zmanjšamo tumorje je, vsi zdravniki na našem oddelku in z njimi povezane simptome, ne pa, uveljavili ugovor vesti (članke smo ker pričakujemo, da bo bolezen namreč obravnavali na našem tako imenovanem »journal clubu«). Vsaj

Revija ISIS F40orumOktober 2022 Evtanazija Imela sem brata, ki je bil v nem- škem koncentracijskem taborišču od Berta Jereb svojega 23. do 27. leta starosti. Preži- vljal je neizmerno trpljenje v Ma- Zopet se piše in razpravlja o namreč v časih, ko so bili revni in uthausnu, kjer je bil dve leti. Štiri evtanaziji. Skupina uglednih intelek- lačni, svoje starce naložili na čoln in mesece je preživel kot »taboriščnik na tualcev je dala v objavo pismo, s jih poslali na »jadranje«.Odrekli so stopnicah smrti«, kjer je vsak dan katerim predlaga uzakonitev evtanazi- se svojemu staršu, sorodniku, ki ni omagalo tri četrtine sotrpinov »ka- je za tiste, ki si želijo, da bi jim poma- bil več koristen, ki je bil le breme. zenske čete«, ki so bili dejansko vsak gali umreti, ko bi bilo njihovo življenje Tako so jih »evtanazirali«, a tega do dan obsojeni na smrt. Pa je preživel. le še trpljenje in breme. S katerim od danes niso pozabili. Danes večina Po štirih mesecih neizmernega trplje- njihovih argumentov bi se lahko njihovih potomcev ne odobrava nja, ko se je znašel že na robu prežive- strinjala, sama misel na to, da bi koga evtanazije. tja, je leta 1942 odšel s transportom v usmrtila, čeprav na njegovo željo, pa Dachau. mi vzbuja odpor. Hud odpor vsega, Moj oče in moja mati sta zbolela kar je v meni, da bi storila kaj takega. zaradi raka in zaradi raka umrla. Pravkar sem prebrala knjigo, ki Najprej oče, pet let za njim mati. Ko opisuje dogodke v neki vasi v bližini Kot mlada zdravnica sem prva jima ni bilo več pomoči, sta bila Münchna in tako tudi blizu Dachaua, leta na Onkološkem inštitutu videla odpuščena v domačo oskrbo. Vsakega v času druge svetovne vojne. Dogodke veliko trpljenja in smrti. Ozdravlje- od njiju sem poslednje tedne njunega opisuje, kot jih vidi smrt, skozi oči nje bolnika z rakom je bilo redkost, življenja negovala, mu lajšala boleči- smrti. Trpljenja je bilo ogromno, smrt večina bolnikov je umirala. Takrat ne. Zelo sta trpela. Vse, kar sem ob je imela ogromno dela, da je odnašala tudi še nismo bili tako napredni pri trpljenju in bolečinah lahko storila, je vse duše mrtvih. Le eden je naredil lajšanju bolečin, kot so današnji bilo, da sem jima dajala injekcije samomor: invalidni vojak, ki je strokovnjaki za to področje medici- morfija. Mati je zvečer, ko je dobila preživel bitko za Stalingrad, njegov ne. Bolečine smo lajšali, kakor smo injekcijo, rekla: »Ko se vsaj zjutraj ne brat pa ne. Obesil se je, saj je imel takrat vedeli in znali, naše bolnike je bi več zbudila, čeprav mi je vas težko slabo vest, ker je preživel. Milijoni pred našimi očmi ubijala bolezen, zapustiti, a moje trpljenje je prehu- tistih, ki so trpeli ob bombnih napa- umirali so mučeni in izčrpani. Rekli do.« Nikoli pa ni omenila, da bi ji dih, na fronti in po koncentracijskih boste, da se takrat pač še ni premi- kakorkoli pomagala umreti. Ko smo taboriščih, so želeli živeti. šljalo o evtanaziji. Ne drži. Dvanajst očeta pripeljali domov in ga položili v let sem delala v takrat eni najslav- posteljo, je mati vprašala: »Ali se bo Nesrečni trpeči človek, ki želi nejših ustanov na svetu za zdravlje- še popravil?« Odkimala sem in oče je pomoč, da bi umrl in se rešil trpljenja, nje raka. Tam ni bilo nič drugače. to morda videl, saj mu je pritekla iz kliče na pomoč, želi si rešiti se trplje- Smrt bolnika so naznanili z beseda- oči velika solza. Vem, da ni želel nja, ne življenja. Mi, če le moremo, mi: »Odšel je jadrat.« Švedi so umreti, kljub trpljenju. moramo najti zanj drugačno rešitev, in ne načrtno smrt. Prof. dr. Berta Jereb, dr. med., Ljubljana Spoštovani člani, zaradi zagotovitve pravilnosti vaših podatkov vas vljudno prosimo, da na spletni strani zbornice na svojem profilu preverite pravilnost podatkov v naslednjih dveh kategorijah, ki ju vodimo v registru: □□ Osnovni podatki □□ Zaposlitev V primeru sprememb le-te vnesete in jih pošljete preko »Pošlji spremembo podatkov«. Za dostop do svojega profila se morate vpisati v intranet zbornice, za kar potrebujete uporabniško ime in geslo. V kolikor ju še nimate, pišite na [email protected].

Intervju – Revija ISIS 30 let ZZ4S1Oktober 2022 »Nikoli, ne prej in ne kasneje, nisem videl toliko zdravnikov na kupu« Andreja Basle Z zdravnikom Francetom Cukjatijem, članom ožjega pripravljalnega odbora za ustanovitev Zdravniške zbornice Slovenije ter prvim generalnim sekretarjem zborni- ce, smo se pogovarjali o tem, kako je nastajala prva zdravstvena zakonodaja, prvi register zdravnikov, prve volitve in kako se je na ustanovni skupščini leta 1992 ponovno konstituirala Zdravniška zbornica. Zbornica je bila letos stara 30 let. Nam lahko svojo državo. Istega leta je novembra padel orišete čas konec osemdesetih let? Kako je berlinski zid. Ker je od prvega javnega odločanja zorela vizija o ustanovitvi Zdravniške zbornice, zdravništva v zdravniškem društvu minilo eno kot jo poznamo danes? leto in se ni nič premaknilo, smo zdravniki ljubljanske regije, ki smo to željo resno zagrabili, To je bil zelo zanimiv čas. Po prisilni razpu- nismo pa imeli velikega vpliva v Slovenskem stitvi in s tem ukinitvi zbornice leta 1946 je želja zdravniškem društvu, sami začeli iniciativo. Prvi po zborničnem delovanju pri starejših zdravnikih tak velik sestanek zdravnikov je bil nato v zimi kljub temu tlela tudi ob koncu Jugoslavije. 1989/90 na Medicinski fakulteti. Velika Pomemben trenutek odločitve je bil maja 1989, predavalnica je takrat pokala po šivih. Moram ko je Slovensko zdravniško društvo na Otočcu reči, da nikoli, ne prej ne kasneje, nisem videl sprejelo deklaracijo o ustanovitvi zbornice. To so toliko zdravnikov na kupu kot takrat. Ta ideja je bili dinamični časi, poslavljali smo se od Jugosla- takrat v zdravniški javnosti resnično zaživela, vije, vse je bilo v tem duhu, da bomo ustanovili zato smo jo želeli uresničiti. Kdo ste bili zdravniki, ki ste bili najbolj aktivni pri nastajanju zbornice? Pripravljalni odbor, v katerem je bilo 12 zdravnikov, smo oblikovali skupaj z iniciativno skupino, ki je bila spomladi 1989 na Otočcu imenovana v okviru SZD. Ker bi se toliko zdrav- nikov težko dobivalo vsak teden, smo oblikovali še ožji pripravljalni odbor, v katerem smo bili dr. Rode, dr. Vrevc in jaz. Kako je potekalo delo te ožje pripravljalne skupine? Praktično vsak teden smo se dobivali na različnih lokacijah, tudi v ambulantah, pa tudi drugi so se nam pridružili ob določenih temah. Govorili smo o organiziranosti zbornice. Najprej se je začelo tisto administrativno, garaško delo, pripravljanje registra zdravnikov in nato pripra- ve na volitve. Vključiti je bilo treba vse zaposlene zdravnike, ki bodo obvezni člani zbornice. Za vse to pa nismo imeli nobene pisarniške podpore,

Revija ISIS 30 let ZZS I4n2tervju –Oktober 2022 pomoči. Vse to delo je ležalo na nas zadeve z zavarovalnicami. Mi smo se stekle. Ponosen in vesel sem, da je samih. pri teh tujih zbornicah navzeli nekega zbornica tako kakovostno začela s bolj svobodomiselnega gledanja na svojim delom. Registra zdravnikov ni imelo ne zdravstvo in smo predstavljali nepri- ministrstvo niti zdravniško društvo, jeten pritisk na takratno novo sloven- Trd oreh je bil tudi Zakon o zdrav- imeli so le naslove naročnikov časopi- sko vlado. stveni dejavnosti. Koga je bilo v sa. Zdravnike smo iskali po vseh politiki morda najtežje prepričati in volilnih enotah, po vseh krajih. Tudi So vas te tuje zbornice opogumljale, kdo je bil največji podpornik ustano- direktorje v zdravstvenih domovih in da Slovenija potrebuje svojo zborni- vitve Zdravniške zbornice Slovenije? bolnišnicah smo prosili, ampak njihov co? odziv je bil bolj slab. Na koncu smo Odpor do ustanovitve zbornice na kljub temu naredili dober register, v Zagotovo so nas navduševali in podlagi zakona, ki zahteva obvezno katerem je bilo preko 5.000 aktivnih podpirali moralno, finančno niti ne, članstvo, je bil praktično bolj ali manj zdravnikov; takrat jih več v Sloveniji so pa financirali naše obiske v tujino. v celotni politiki. Celo nekateri zdrav- tudi ni bilo. Za vsakega zdravnika smo Vendar pa so nas tudi opozarjali na niki, ki so postali poslanci nove imeli ime in priimek, naslov, kje je pasti in napake, ki so jih naredili. To skupščine, so bili skeptični do tega. zaposlen in tudi starost oziroma je bilo izredno pomembno, da smo Tudi v Demosu, ki je imel takrat šibko letnico rojstva. Na podlagi tega smo že lahko startali z zelo objektivnim, večino in je bil bolj demokratično takrat ugotovili, da bo osnovno treznim pristopom. usmerjen, ni bilo ravno velikega zdravstvo čez 10 do 15 let kolapsiralo, navdušenja za zbornico. Ko so bila če ne bomo imeli bistveno večjega Kaj je bilo v teh prvih letih nastajanja znana imena državnih poslancev, smo vpisa na Medicinsko fakulteto. Že zbornice najtežje? imeli veliko dela, veliko pogovorov z takrat, to je bilo pred osamosvojitvijo, njimi o zakonodaji. K sreči pa smo smo računali na novo fakulteto v Same volitve so bile izjemno imeli zelo dobre odnose z ministr- Mariboru. In tudi že takrat smo ta garaško delo. Napisati je bilo treba stvom in smo lahko preko ministrstva opozorila vedno znova pošiljali na 5.000 pisem. Takrat ni bilo sistema, spremljali pripravo Zakona o zdrav- ministrstvo, pa ni bilo odziva. Šele 13 da bi s klikom natisnili vse naslove. Za stveni dejavnosti pri vseh poglavjih. let kasneje je bila ustanovljena Medi- motivacijo zdravnikov po terenu smo Tako smo uspeli predloge preko vlade cinska fakulteta v Mariboru. imeli okrog 20 velikih zdravniških spraviti v zakon. zborovanj, ki so bila dobro obiskana, Ko ste pripravljali vse podlage za tudi v Ljubljani. Kmalu smo imeli po Na začetku ste vse počeli »pro vseh teh volilnih enotah tudi kandida- bono«. Zbornica ni imela nobenih zbornico, po kateri državi, po kateri te za volitve. Vsak, ki se je prijavil ali rednih prihodkov. Kako se spominjate bil predlagan, je šel na volilno listo. tistih entuziastičnih časov? zdravniški zbornici v tujini ste se Nekatere volilne enote so se med sabo dogovorile, da ne bodo imele po 5 ali Bilo je bolj podobno nekemu lahko zgledovali? 6 kandidatov za enega poslanca. Same partizanskemu ustanavljanja države v so predlagale enega kandidata in to nekem gozdnem bunkerju (smeh). Ja, Ker smo bili pretežno nemško smo sprejeli. Zapletov glede tega ni bilo je zanimivo. Naše prvo domova- govoreči, smo se zgledovali in nabirali bilo. Volitve so tekle kot še sedaj, po nje je bila kletna sobica v Dergančevi dokumente pri avstrijski zbornici, od pošti. Kjer sprva ni bilo kandidatov, hiši na Komenskega 4. Kasneje smo nemških predvsem pri bavarski in pa smo osebno motivirali zdravnike, da začeli z denacionalizacijo stavbe na v Švici. Imeli smo zelo dobro osebno so vendarle predlagali enega ali dva Dalmatinovi 10, ki je bila pred vojno komunikacijo z avstrijsko Koroško, z kandidata, in volitve so lepo uspele. zdravniška stavba. Medtem nam je Bavarsko z Münchnom, Kölnom in pa Dobili smo kompletno število poslan- Mestna občina prostore na Dalmati- z Magdeburgom v nekdanji Vzhodni cev. Ustanovna skupščina je bila novi 10 dala v najem. Nekaj časa smo Nemčiji. Po padcu berlinskega zidu, odlično izpeljana. Kancler je bil izbran bili tudi na Malem trgu, ker je bilo ko se je Vzhodna Nemčija priključila za prvega predsednika zbornice. Prav treba prostore na Dalmatinovi obno- Zahodni, je bil tam velik simpozij tako smo že na prvi skupščini izbrali viti. Veliko je bilo stvari, ki so bile nemške zbornice. Tam smo videli, predsednike vseh odborov, ki so neurejene in so nam jemale čas in kako je nekdanja socialistična država, sestavljali izvršilni odbor. Zbornica je energijo. ki je imela podoben socialistični tako dobila kompletno vlado. Zame je sistem, zdravstveni sistem preko noči bilo veliko presenečenje, da so po Na soboto, 29. marca 1992, je bila postavila na realne temelje. Preko vsem naporu, garanju med priprava- ustanovna skupščina zbornice, in noči je celotno osnovno zdravstvo mi in ob delnem nezaupanju nekate- sicer kar v prostorih republiške (splošna medicina, pediatrija) prešlo rih zdravnikov in posameznih institu- skupščine. Nagovorila sta vas dr. v zasebni sektor. Vzpostavljeno je bilo cij potem stvari resnično gladko France Bučar in minister za zdravje tudi posebno združenje zasebnih zdravnikov, ki je povezovalo in olajše- valo administrativne in pogodbene

Intervju – Revija ISIS 30 let ZZ4S3Oktober 2022 doc. dr. Božidar Voljč. Je bilo čutiti storitev. To sta bili dve knjigi, ena za hoteli uvesti tarifni del, da bi po zobozdravstvo in druga, še bolj zgledu zahodnih držav lahko skupaj z evforijo ali skrb in odgovornost? debela, za ostalo zdravstvo. Vse zavarovalnicami oziroma Zavodom za zbornice v tujini so šle v sistem zdravstveno zavarovanje določili Morda oboje? oblikovanja cen storitev. Na tak način cenik zdravstvenih storitev in podob- je bil pacient zaščiten. Tudi če je šel k no. Tarifni del naj bi vključeval tudi Vse priprave na ustanovitev zasebnemu zdravniku, je vedel, koliko plače zaposlenih in seveda sindikat ni zbornice so tekle pred sprejetjem bo storitev stala, in pika. Mi tega v bil za to. Kar deset let je bila težava z Zakona o zdravstveni dejavnosti. Nato Sloveniji nismo uspeli niti za milime- denacionalizacijo stavbe na Dalmati- pa smo samo tri tedne po uveljavitvi ter premakniti. Še vedno imamo novi 10. Zdravniško društvo je zadevo zakona že imeli prvo skupščino. To je plačno uravnilovko, cene zdravstvenih zavlačevalo z zahtevo, da so edini bilo neverjetno. Vzdušje je bilo vzne- storitev pa so oblikovane na pamet. upravičenec do teh prostorov, čeprav seno. To so čutili vsi, tudi predsednik Tudi takrat je Zavod za zdravstveno je bila stavba last vsega zdravništva. slovenske skupščine dr. France Bučar zavarovanje Slovenije gledal na sistem Mi pa smo zagovarjali, da bi bila in vsi, ki so nas obiskali. Imeli smo – toliko imamo denarja, toliko imamo Dalmatinova 10, ki je imela dovolj podporo tudi sedanjega predsednika storitev. Denar delimo s številom prostora, sedež vseh zdravniških Pahorja, ki je bil še študent, ampak že storitev in to je cena. To ne more organizacij: društva, zbornice in takrat politično zelo aktiven. Bil je funkcionirati. Zato so čakalne dobe. sindikata. V prvem mandatu je bila navdušen nad ustanovitvijo zbornice. Ampak to ne more iti v nedogled. nato na eni zadnjih skupščin sprejeta Čutili smo, da nas je država sprejela, prav deklaracija, s katero smo kot to je bilo pomembno. Ker glavni Vi ste na skupščini prevzeli funkcijo skupščina sprejeli pozitiven odnos do pomen zbornice je odgovornost za vseh teh institucij, ki so bile nezauplji- zdravstvo. Na to so nas opozarjali vsi generalnega sekretarja. Kaj vse vas je ve do zbornice, in potem so se stvari v tujini: da si s tem nalagamo veliko umirile. Ves čas smo menili, da mora breme in veliko odgovornost za čakalo v naslednjih štirih letih? zdravništvo nastopati kot en sogovor- delovanje zdravstva, za urejan odnos nik nasproti vladi in Zavodu za do potreb pacientov. To smo tudi mi Najprej smo se ukvarjali s proble- zdravstveno zavarovanje. čutili in nosili v sebi. Zato so vsi naši mi zdravnikov, s katerimi se srečujejo. dokumenti tako naravnani. Tudi vse Glavna novost je bilo koncesionar- Ali bi bilo danes drugače, če zdravniki ideje o zasebni praksi so bile tako stvo, zasebna dejavnost, ki se je ne bi postali del enotnega javnega usmerjene. Ko smo govorili o koncesi- pojavljala. A so bile težave z zdra- plačnega sistema? jah in koncesionarjih, smo zastopali vstvenimi zavodi. Marsikdo, ki se je stališče, da je treba vsem zdravnikom odločil za koncesionarstvo, mu zdrav- Zagotovo. Vsekakor ne bi toliko v osnovnem zdravstvu ponuditi stveni dom, tudi če je imel dovolj zdravnikov odhajalo v tujino. Ko smo možnost koncesije. Naredili smo prostora, ordinacije ni želel dati v Avstrijce, ki imajo veliko oddaljenih velike ankete, vprašali smo vse zdrav- najem. Ali pa je zdravstveni dom ambulant, veliko zaselkov, tudi v nike v osnovnem zdravstvu. Samo 50 zahteval neprimerno višjo najemnino, hribih v Alpah, v Dolomitih, spraševa- odstotkov je bilo takih, ki bi sprejeli kot jo je potem zahteval recimo od li, kako to urejajo, kako dobijo zdrav- koncesionarstvo pod urejenimi pogoji. vrtnarja ali od gostinskega lokala za nike, smo videli, da to elegantno To se nam je zdelo krasno, da imamo iste prazne prostore. Bili so tudi rešujejo. Čeprav imajo tudi Nemci konkurenco. Tudi med bolnišnicami primeri, ko zdravstveni dom ni hotel težave, da ne dobijo zdravnika za bi morala biti ta konkurenca. Postavili zdravniku koncesionarju predati oddaljene kraje in podobno, je pri nas smo tudi načelo, da kdor gre v zaseb- kartonov pacientov. Zato so se sproža- enotni plačni sistem velika ovira. no prakso, naj ostane v prostorih li sodni postopki. Zavodi so precej Preprečil je, da bi lahko urejali vso to zdravstvenega doma, da se ohranijo grenili življenje in delo zdravnikom pestrost različnih pogojev dela. zdravstveni domovi. koncesionarjem. S tem smo se veliko ukvarjali. Veliko smo se ukvarjali z Andreja Basle, univ. dipl. nov., Ideja z zasebnimi praksami in konce- Zavodom za zdravstveno zavarovanje Oddelek za odnose z javnostmi ZZS ter z državo in z občinami, ki so sijami je bila za tisti čas verjetno kar postale odgovorne za osnovno zdrav- stvo v svoji občini. Ukvarjali smo se z vizionarska, še posebej za državo, ki odnosi med zdravniki, z medzdravni- škimi problemi. Pa tudi sindikat in je šele zapuščala komunistični sis- zdravniško društvo sta nezaupljivo gledala na zbornico. Kot zbornica smo tem? bili nova organizacija in morda je bil vtis, kot da jim hodimo v zelje. Reci- Svoje vizije nismo uspeli v celoti mo v Zakon o zdravniški službi smo realizirati. Še sedaj, 30 let kasneje, imamo iste težave, res iste, negativen odnos do koncesionarstva, do zasebne prakse. Na začetku sem iz tujine prenesel švicarski cenik zdravstvenih

Revija ISIS M44edicinaOktober 2022 Preudarna obravnava pacientov z najpogostejšimi okvarami perifernega živčevja Simon Podnar Okvare perifernega živčevja sicer le redko klinična, zato zanjo v prvi fazi obravnave ne ogrožajo življenja pacientov, pomembno pa potrebujemo instrumentalne potrditve. Pacienta vplivajo na kakovost njihovih življenj. So z značilno simptomatiko, ki je v nasprotju z pogoste, saj ocenjujejo, da predstavljajo pribli- okvarami vratnih korenin pogosto obojestran- žno 40 % vseh nevroloških bolezni in okvar. ska, lahko osebni zdravnik nemudoma začne Podobno kot obravnavo prizadetosti ostalih zdraviti konservativno. V prvo vrsto sodijo organskih sistemov tudi obravnavo pacientov z razbremenitev rok, uporaba opornic za zapestja okvarami perifernega živčevja v našem okolju v in prste prek noči ter vaje za »drsenje« kit veliki meri ovirajo dolge čakalne vrste na upogibalk prstov. Če simptomi kljub konserva- preglede in preiskave. Te so v precejšnji meri tivnemu zdravljenju vztrajajo še nekaj mesecev tudi posledica pogosto ne dovolj premišljene in so izrazito moteči, je pacient kandidat za uporabe diagnostičnih in terapevtskih možno- invazivno zdravljenje. Če se pacient s tovrstnim sti (Podnar, 2022). zdravljenjem strinja, prihaja v poštev instru- mentalna potrditev diagnoze (slika 1), saj je Namen prispevka je predstaviti preudaren predvsem operativno zdravljenje nepovrnljiv pristop k obravnavi pacientov z okvarami peri- poseg, katerega izhod je odvisen tudi od točnosti fernega živčevja. V literaturi najdemo številne diagnoze. Klinično diagnozo lahko v tej fazi tekste s podrobnimi opisi kliničnih stanj in potrdimo z meritvami prevajanja v perifernem diagnostičnih možnosti za periferne nevrološke živčevju (EMG) ali z ultrasonografsko preiskavo. okvare, manj pa je v teh prispevkih poudarka na Razmislek o takojšnji napotitvi na instrumental- tem, pri katerih pacientih in kdaj so posamezni no preiskavo prihaja v poštev le pri pacientih z diagnostični in terapevtski ukrepi smiselni. že napredovalo utesnitvijo in patološkim izvi- Podobna načela obravnave praviloma veljajo tudi dom nevrološkega pregleda (atrofija tenarja ali v primeru obravnave pacientov z okvarami moten občutek dotika na prvih treh prstih – drugih organskih sistemov. Namen prispevka je opozorilni znaki). Nekateri zdravniki paciente z zato širši in upam zanimiv tudi za zdravnike, ki instrumentalno že potrjenim sindromom zape- se redkeje srečujejo s pacienti z okvarami peri- stnega prehoda, ki pa še niso imeli opravljene fernega živčevja. Sledi opis najpogostejših okvar operativne sprostitve, pošiljajo na kontrolne perifernega živčevja, s poudarkom na optimal- meritve prevajanja. Ta pristop se ne zdi smiseln, nem poteku njihove obravnave. saj temelji odločitev za operativni poseg ob znani diagnozi izključno na teži simptomatike in Sindrom zapestnega pacientovi pripravljenosti na poseg. Ponovljivost prehoda meritev prevajanja tudi ni tako dobra, da bi lahko kaj prida pomagala pri odločitvi. Ključni Sindrom zapestnega prehoda je najpogostej- poudarek pri obravnavi pacienta s sindromom ša okvara perifernega živčevja, s katero se zapestnega prehoda je, da lahko osebni zdravnik občasno sreča praktično vsak zdravnik (Katz in sam vodi obravnavo vse do odpovedi konserva- Simmons, 2002). Značilno zanj je predvsem tivnega zdravljenja. Razen operativnega posega nočno in jutranje mravljinčenje v prstih rok, ki obstaja tudi možnost infiltracije zapestnih ga ublaži otresanje rok. Najpogosteje se pojavlja prehodov pod ultrasonografskim nadzorom z pri ženskah srednjih let in starejših pacientih dolgodelujočim kortikosteroidom (npr. trianci- obeh spolov. Ob kliničnem pregledu pogosto ne nolonom) ali podobno učinkovito infiltracijo najdemo odstopov od normalnega stanja. s 5 % raztopino glukoze. Diagnoza sindroma zapestnega prehoda je

Revija ISIS Medicin4a5Oktober 2022 Slika 1. Slikovni prikaz preudarnega pristopa k obravnavi pacientov, ki terapijo. Kasneje prihajajo v poštev se vedno začne z dobro anamnezo in kliničnim pregledom. vaje za krepitev mišic trebuha in hrbta. Tudi v primeru radikulopatije Ledvene in vratne ne izžareva distalno od teh dveh je diagnoza klinična in v akutni fazi radikulopatije sklepov, je verjetneje posledica (ob odsotnosti opozorilnih znakov skeletno-mišične okvare, z izjemo – preglednica 1) dodatna diagnostika Utesnitve živčnih korenin v redkejših okvar korenine C5 na ni indicirana. Slikovne in elektrofizio- vratnem in predvsem ledvenem delu zgornjih ter L2 in L3 na spodnjih loške preiskave nezapletene radikulo- hrbtenice so druga najpogostejša udih. Bolečina je pri radikulopatiji patije prihajajo v poštev šele v prime- okvara perifernega živčevja. Na običajno prvih nekaj tednov zelo ru, da bolečina vztraja več kot 6 okvaro živčne korenine kaže običajno huda, nato pa se postopno spontano tednov do 3 mesecev. V tem primeru zelo huda bolečina, ki se praviloma umiri. Pomembno je, da v akutni fazi je namreč pacient možni kandidat za širi distalno od kolena ali komolca pacienti ostanejo kar se da aktivni in kirurško obravnavo, ki pogosto umiri (Ramaswami et al., 2017). Bolečina, ki da prejemajo ustrezno analgetično bolečine. Seveda pa se mora pacient s tovrstnim zdravljenjem strinjati, sicer je smiselnost poglobljene diagnostike vprašljiva. V primeru opozorilnih znakov (preglednica 1) pa je pacienta treba nemudoma napotiti k nevrolo- gu, ortopedu ali nevrokirurgu. V trenutni klinični praksi se paciente praviloma pošilja na slikovne in elektrofiziološke preiskave že takoj po pojavu simptomov, kar pa je v na- sprotju s kliničnimi smernicami. Najdbe teh preiskav namreč nimajo pozitivnega vpliva na potek obravnave pacientov. Neustrezna je tudi zahteva predvsem nevrokirurgov, da se pacienti s sumom radikulopatije v njihovi ambulanti oglasijo že z izvido- ma slikovne in elektrofiziološke preiskave. Praviloma ti pacienti pred tem niso bili ustrezno klinično pregle- dani (npr. pri nevrologu), kar posta- vlja diagnostični proces povsem na glavo. Prave indikacije za napotitev na Preglednica 1: Opozorilni znaki pri pacientih s sumom radikulopatije Splošni Starost ob prvem pojavu težav pod 20 ali nad 55 let Ob vratni radikulopatiji Aktualni ali preboleli rak Ob ledveni radikulopatiji Splošni simptomi (zvišana temperatura, mrzlica, hujšanje) Hitro napredujoča stalna bolečina, ki je hujša ponoči Težave s hojo, šibke ali nespretne roke Lhermittov simptom (elektrizacije vzdolž hrbtenice ob upogibu vratu) Atrofije mišic rok, ugasli miotatični refleksi Omrtvičenost ali mravljinčenje v mednožju Težave z mokrenjem ali iztrebljanjem Težja nevrološka prizadetost nog (atrofija mišic, ugasli miotatični refleksi, plantarna odziva v ekstenziji) Nenaden začetek težav, zelo huda ledvena bolečina Poškodba (posebej ob osteoporozi)

Revija ISIS M46edicinaOktober 2022 preiskave lahko določi šele zdravnik, prizadetostjo. Prav tako je smiselna indicirana operativna sprostitev potem ko je opravil ustrezen nevrolo- tudi napotitev pacientov z izrazito aponevroze. ški pregled in se s pacientom pogovo- atrofijo ne le mišic stopal, ampak tudi ril o terapevtskih možnostih. Nasploh mišic goleni (opozorilni znaki). Meralgija parestetika se zdijo napotitve pacientov s primar- nega nivoja neposredno k nevrokirur- Okvara ulnarnega Kar pogosta okvara perifernega gom (terciarni nivo obravnave) živca v komolcu živčevja je tudi utesnitev zunanjega neustrezne. Zato bi bilo ustrezneje, da kožnega živca za stegno, ob izstopišču bi nevrokirurgi zahtevali od pacientov Je druga najpogostejšo žariščna iz medenice ob spini iliaki anterior tudi že nevrološki izvid. okvara perifernega živčevja. Pacienti superior. Pacienti navajajo neprijetno z okvaro ulnarnega živca v komolcu mravljinčenje in pekoče bolečine po Distalna simetrična se pritožujejo predvsem nad mra- zunanji površini stegna, ki pa se polinevropatija vljinčenjem v zadnjih dveh prstih navadno ne širi distalno od kolena roke, bolj prizadeti zaradi šibkosti ali (Patijn et al., 2011). Ob pregledu Pogoste okvare perifernega nespretnosti roke, najtežje prizadeti lahko na zunanji površini stegna živčevja, ki prizadenejo predvsem pa tudi zaradi sušenja drobnih mišic pogosto zamejimo precej obsežno starejšo populacijo, so tudi polinevro- dlani. Naše raziskave so pokazale, področje motene zaznave dotika in patije. Najpogosteje so distalne in da gre pri okvari ulnarnega živca zbadanja, ki vključuje zunanje dele simetrične polinevropatije. Te se v komolcu za dve vrsti nevropatije dermatomov L2 do L4. Pogost razlog kažejo z mravljinčenjem, omrtvičeno- (Omejec in Podnar, 2016). Pogostejša za to okvaro je trebušna debelost, stjo ali pekočimi bolečinami sprva v (80 % primerov) navadno prizadene lahko pa tudi predhodni kirurški prstih nog, kasneje pa se simptomati- levico (nedominantno roko) večinoma posegi v trebušni votlini. Pacientom ka postopno širi po nogah navzgor. mlajših pacientov obeh spolov. Na- lahko že osebni zdravnik svetuje Vzroki tovrstnih polinevropatij so vadno je ta okvara posledica zunanje zmanjšanje telesne teže, nošenje največkrat presnovne okvare aksonov, kompresije živca pri delu z osebnim ohlapnejših oblačil in manj čvrsto najpogosteje zaradi sladkorne bolezni, računalnikom. Pri teh pacientih lahko zategovanje pasu. V naslednji fazi pomanjkanja vitamina B12, parapro- osebni zdravnik nemudoma začne s prihajajo v poštev lokalna infiltracija teinemije in redkeje drugih bolezni konservativnim zdravljenjem, pri ka- živca pod ultrasonografskim nadzo- (Callaghan, 2020). Tudi pacienta z terem pacientom odsvetuje odlaganje rom, v skrajnem primeru pa tudi distalno in simetrično polinevropatijo roke na trdo podlago z dlanjo, obr- operativna sprostitev živca pri kirurgu lahko brez težav obravnava njegov njeno navzdol, spanje s pokrčenimi plastiku. Najpomembneje je, da osebni zdravnik. Enako kot nevrolog, komolci ali podpiranje glave z roko. V prepoznamo vzorec porazdelitve lahko namreč tudi on pacientu opravi primeru doslednega upoštevanja teh motenj senzibilitete, ki ne ustreza ustrezne osnovne preiskave krvi, ki navodil simptomatika pri tej skupini dermatomski razporeditvi in torej ne vključujejo: določitev nivoja glukoze pacientov v nekaj mesecih praviloma more biti posledica prizadetosti na tešče, oralni glukoznotolerančni spontano izzveni (Omejec in Podnar, ledvenih korenin. test, določitev nivoja vitamina B12 (ob 2018). vrednostih 200–400 pg/ml je potreb- Iz opisov posameznih okvar na tudi določitev nivoja metilmalon- Redkejša oblika okvare (20 %) pa perifernega živčevja je razvidno, da ske kisline, ki pa pri nas ni mogoča!), se pojavlja predvsem na desnici nikakor ne velja, da je treba vsakega elektroforeza serumskih proteinov, (dominantni roki) pri nekoliko starej- pacienta z določeno klinično sliko določitev nivoja sečnine, kreatinina, ših pacientih, ki opravljajo telesno nemudoma usmeriti na diagnostične jetrnih encimov. Pri številnih pacien- zahtevnejša dela (kmetje, zidarji, preiskave ali pregled k nevrologu. tih ti testi ne bodo razkrili nenormal- drvarji, rudarji). Pri teh pacientih je Tako kot na ostalih področjih medici- nosti, kar pa ni razlog za njihovo okvara posledica utesnitve ulnarnega ne je tudi pri okvarah perifernega napotitev na sekundarni nivo, saj bo živca pod vezivno spremenjeno živčevja večina diagnoz kliničnih in tudi tam rezultat povsem enak. humeroulnarno aponevrozo. Ti prihajajo dodatne diagnostične Napotitev k nevrologu ali na EMG- pacienti imajo ob pregledu praviloma preiskave v poštev predvsem v prime- -preiskavo pa je indicirana v primeru že polno razvito klinično sliko okvare ru dovolj izrazite in moteče simpto- polinevropatij, ki niso kronične, ulnarnega živca: atrofija drobnih matike po odpovedi konservativnega distalne in simetrične. Takšne poline- medkostnih mišic dlani, šibkost zdravljenja (slika 1). Tudi pri obravna- vropatije se kažejo z akutnim ali abdukcije prstov in hipestezija v vi okvar perifernega živčevja je osnova subakutnim začetkom, izrazito asime- ulnarnem področju dlani in prstov. Ti klinični pregled. Praviloma pacienti z trijo, prepričljivo proksimalno priza- pacienti zahtevajo čimprejšnjo napo- normalnim izvidom nevrološkega detostjo ali prevladujočo motorično titev na elektrofiziološko ali ultraso- pregleda (brez atrofij mišičja, šibkosti nografsko preiskavo, saj je pri njih ali motene senzibilitete) ne potrebuje-

Revija ISIS Medicin4a7Oktober 2022 jo napotitve na sekundarni nivo ali na smiselnost napotitve vprašljiva. 2. Katz JN, Simmons BP. Clinical practice. dodatne preiskave. Izjemo predsta- Pregledi in preiskave, od katerih Carpal tunnel syndrome. N Engl J Med vljajo pacienti s sindromom zapestne- pacienti nimajo neposredne koristi, 2002;346:1807-12. ga prehoda, ki imajo ob izraziti jih po nepotrebnem obremenjujejo in simptomatiki pogosto normalen izvid še posebej tiste, ki so tudi neprijetne 3. Omejec G, Podnar S. What causes ulnar nevrološkega pregleda. Pred napoti- ali celo boleče, niso upravičene. neuropathy at the elbow? Clin Neu- tvijo na diagnostične preiskave je rophysiol 2016;127:919-24. pomembno tudi preveriti, ali okvara V primeru doslednega upošteva- res še ni bila v zadostni meri oprede- nja teh priporočil bi se čakalne vrste 4. Omejec G, Podnar S. Long-term outco- ljena in pojasnjena. Vse preveč je pacientov z okvaro perifernega živčev- mes in patients with ulnar neuropathy at primerov, ko je bila okvara že dokaza- ja, tako na preglede na sekundarni in the elbow treated according to the na z eno diagnostično preiskavo, terciarni ravni kot tudi na diagnostič- presumed aetiology. Clin Neurophysiol pacient pa je kljub temu poslan na ne preiskave, brez dvoma hitro 2018;129:1763-9. potrditev še z drugo preiskavo. Najpo- skrajšale. In to brez škode za paciente membnejši dejavnik pred napotitvijo ter povsem brez dodatnih finančnih 5. Patijn J, Mekhail N, Hayek S, Lataster A, pa je presoja pričakovanega vpliva vložkov. van Kleef M, Van Zundert J. Meralgia najdb diagnostične preiskave na Paresthetica. Pain Pract 2011;11:302-8. nadaljnji potek zdravljenja. Če od Viri preiskave ni realno pričakovati vpliva 6. Podnar S. Preiskave in zdravljenje na potek zdravstvene obravnave, je 1. Callaghan BC. Test Utilization and Value izbirajmo preudarno. ISIS Glasilo in the Evaluation of Peripheral Neuro- Zdravniške zbornice Slovenije pathies. Continuum (Minneap Minn) 2022;22:45-50. 2020;26:1384-91. 7. Ramaswami R, Ghogawala Z, Weinstein JN. Management of Sciatica. N Engl J Med 2017;376:1175-7. Prof. dr. Simon Podnar, dr. med., Nevrološka klinika, UKC Ljubljana PREGLED IN UREJANJE PRIJAV NA DOGODKE, POTRDILO O UDELEŽBI Obveščamo vas, da lahko v svojem osebnem pro lu na spletni strani ZZS: • v zavihku »Moje prijave« pregledujete in urejate svoje prijave na izobraževan- ja (izvedene preko spletne strani Domus Medica), • najdete Potrdilo o udeležbi, ki je na voljo nekaj dni po dogodku, • najdete še druge svoje podatke, ki jih vodimo v registru. Vljudno vas prosimo, da jih preverite in sporočite morebitne spremembe. Če ste pozabili geslo ali imate težave pri dostopanju, vam z veseljem pomaga IT-podpora ZZS: [email protected], T: 01 307 21 72, 01 307 21 73 ali 01 307 21 82.

Revija ISIS s strokovnih srečanj P48oročilaOktober 2022 Genomsko presejanje za zdravje: izzivi personalizirane medicine Ana Nyasha Zimani, Luca Lovrečić, Borut Peterlin Razvoj novih tehnologij sekvenciranja Ana Nyasha Zimani, dr. med., specializantka ponuja nove priložnosti za vpeljavo principov klinične genetike na Kliničnem inštitutu za personalizirane medicine. Genomsko presejanje genomsko medicino UKC Ljubljana, je predstavi- omogoča odkrivanje veliko večjega števila la izbor genskih panelov za različne namene bolezni kot tradicionalne metode presejanja. presejanja, predkoncepcijsko, prenatalno, Odkrijemo lahko tudi bolezni odrasle dobe, presejanje novorojencev in presejanje v odrasli neozdravljive bolezni in najdbe neznanega dobi. Pomembni izzivi pri vzpostavitvi presejal- pomena. Pri vpeljavi tovrstnih metod nas čakajo nih programov vključujejo izbor panela genov/ številni izzivi, med drugim tudi vzporedna bolezni za presejanje, varnost genomskih podat- agresivna, nestrokovna in zavajajoča komercial- kov, zagotovitev ustrezne infrastrukture in na ponudba genomskih presejanj. Posledično je vzpostavitev presejalnih programov v skladu z potrebna odprta razprava ključnih deležnikov s načeli etike, prava in sociologije. Z uporabo področja genomske medicine in presejanja, h sodobnih genomskih pristopov lahko presejamo kateri smo prispevali na okrogli mizi. več bolezni in omogočimo otrokom in potencial- no celotni družini dostop do preventivnih ukre- Združenje za medicinsko genetiko Slovenske- pov. Uporaba novih tehnologij sekvenciranja je ga zdravniškega društva (ZMG SZD) je organizi- vzpodbudila razpravo o posodobitvi kriterijev, ralo okroglo mizo na temo genomskega preseja- saj lahko s tovrstnimi metodami odkrijemo nja za zdravje. Srečanje je potekalo 1. 6. 2022 na neozdravljive bolezni, bolezni z nastopom v Zdravniški zbornici Slovenije. odrasli dobi in najdbe z nejasnim kliničnim pomenom. Idealni panel za presejanje novoro- Za začetek je doc. dr. Urh Grošelj, zdravnik jencev je premikajoča se tarča, zaradi nenehnega specialist na Kliničnem oddelku za endokrinolo- razvoja diagnostičnih in terapevtskih metod. gijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične Zato smo na Kliničnem inštitutu za genomsko klinike UKC Ljubljana in član Komisije Republi- medicino UKC Ljubljana razvili polavtomatski ke Slovenije za medicinsko etiko, predstavil pristop za generiranje panelov za presejanje. genomsko presejanje novorojencev. Poudaril je, Genomske in fenotipske podatke smo pridobili iz da je presejanje novorojencev pomembno za vse neodvisnih bioinformatskih virov, vključitvene več redkih bolezni. Z razvojem novih metod kriterije pa smo zbrali skladno s tradicionalnimi zdravljenja lahko z zgodnjim odkrivanjem in sodobnimi smernicam presejanja. bolezni preprečimo nastanek nepopravljivih posledic za zdravje. Moderni principi presejanja Prof. dr. Borut Peterlin, predstojnik Klinič- temeljijo na odkrivanju čim večjega števila nega inštituta za genomsko medicino UKC bolezni s čim manjšim številom testov. Tandem- Ljubljana in predsednik Evropskega združenja za ska masna spektrometrija omogoča sočasno humano genetiko, je predstavil pomen Sloven- analizo več kot 40 presnovkov. Z uporabo novih skega genomskega projekta za personalizirano tehnologij sekvenciranja pa lahko odkrijemo še medicino. Razumevanje molekularne patologije bistveno več bolezni. V ta namen so se po svetu bistveno pripomore k razumevanju posameznih vzpostavili prvi pilotni projekti genomskega patoloških različic in pogostosti bolezni v popu- presejanja, kot so BabySeq, Screen4Care in laciji, saj se lahko patološke različice pri eni Newborn Genomes Programme. V prihodnosti bolezni bistveno razlikujejo med populacijami, bodo tehnologije sekvenciranja nove generacije tudi znotraj Evrope. V ta namen smo vzpostavili dobile večji pomen pri presejanju novorojencev, Slovensko genomsko bazo, ki jo dopolnjujemo s povečal pa se bo tudi delež bolezni, ki jih prese- podatki Slovenskega genomskega projekta, jamo.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jOktober 2022 ciljnega raziskovalnega projekta profesorica na Fakulteti za pravo plodu, porodnice pa za presejanje Agencije za raziskovalno dejavnost Birkbeck College Univerze v Londonu, bolezni, pri katerih lahko z zdravstve- Republike Slovenije (ARRS), ki ga je predstavila socialne vidike presejal- nimi ukrepi preprečimo razvoj bolezni koordinira Klinični inštitut za genom- nega populacijskega genomskega ali močno vplivamo na njen potek. sko medicino UKC Ljubljana, v njem testiranja. Poudarila je, da lahko na pa sodelujejo tudi Pediatrična klinika, bolezni z genetsko komponento Doc. dr. Luca Lovrečić, predsed- Onkološki inštitut, Medicinska fakul- gledamo z vidika z dokazi podprte nica ZMG SZD in zdravnica specialist- teta in Zavod Republike Slovenije za medicine ali širše, z vidika psihologije, ka na Kliničnem inštitut za genomsko transfuzijsko medicino. Glavni namen sociologije in dejavnikov družinskega medicino UKC Ljubljana, je v drugem projekta je vzpostaviti pogoje za okolja. Tesnoba ljudi, ki so v obravna- delu srečanja predstavila osnutek translacijo genomske medicine v vi zaradi opredelitve genetskega mnenja Združenja za medicinsko slovenski zdravstveni prostor. V izvora bolezni, ne mine po negativ- genetiko SZD o uporabi genomskih okviru projekta smo razvili platformo nem rezultatu. Posamezniki se nato presejalnih testov, ki pokriva vse za shranjevanje in prikaz pogostosti pogosto usmerijo v iskanje vzroka v potencialne izzive pri vpeljavi, vode- posameznih patoloških in normalnih drugem genu ali bolezni. V tem nju, spremljanju in posodabljanju genetskih različic ter izvedli pilotni kontekstu je odločitev za genomsko genomskih presejalnih programov ter program praktične aplikacije genom- presejanje odvisna od posameznika, obravnava strokovne vidike in vidike skega sekvenciranja. Pokazali smo, da saj ima vsak pravico, da ne izve populacije oziroma preiskovancev. lahko z genomskim sekvenciranjem informacij, povezanih z zdravjem. Za Ključno je, da pri načrtovanju in diagnosticiramo pomembno več zaključek je prof. Salecl poudarila vpeljavi javnozdravstvenih genomskih redkih bolezni kot z eksomskim pomen predporodnega presejanja in presejalnih programov od boku sekvenciranjem. presejanja novorojencev za zgodnje genetske stroke, ki bi programe odkrivanje in preprečevanje težkih koordinirala, sodelujejo ključni Prof. dr. Marjeta Terčelj Zorman, bolezni. Zato je odprtost do novih medicinski in nemedicinski strokov- podpredsednica Komisije Republike tehnologij pomembna za posamez- njaki – druge klinične stroke, v okviru Slovenije za medicinsko etiko in nika in celotno družbo. katerih se presejanje načrtuje, pred- zdravnica specialistka na KO za stavniki medicinske etike, socialne in pljučne bolezni in alergijo, Interna Bernarda Prosenc, mag. zdrav. sodne stroke ter laična javnost. Mini- klinika, UKC Ljubljana, je predstavila soc. manag., glavna medicinska sestra strstvu za zdravje se priporoča ustano- etične vidike presejalnega populacij- na Kliničnem inštitutu za genomsko vitev nacionalne skupine za genomsko skega genomskega presejanja. Izpo- medicino UKC Ljubljana, je predsta- presejanje z navedeno sestavo. stavila je pomen pravice ne vedeti – vila pogled potencialnih uporabnikov da posameznik ne izve, da ima v na genomska presejanja. Poudarila je, Genetsko testiranje v medicinske svojem genomu patološko različico, da je v kontekstu personalizirane namene je treba čim prej tudi pravno povezano s težko genetsko boleznijo. medicine genomsko presejanje urediti, saj smo ena redkih držav v Starša otroka z redko genetsko bole- preventivna dejavnost, ki ima tako EU, kjer to področje ni urejeno. znijo imata pravico, da ne izvesta, kdo zdravstvene kot socialne posledice. V je nosilec različice, otrok pa ima okviru raziskave o pogledu slovenske Mnenje je bilo izhodišče za okro- pravico do odprte prihodnosti. V populacije na nagenomsko presejanje glo mizo, kjer so sodelovali vsi preda- okviru nacionalnega javnozdravstve- smo izvedli anketo o percepciji slo- vatelji ter tako strokovno pokrili nega presejalnega genomskega venskih parov v reproduktivnem področja genomske medicine, zdrav- testiranja moramo zagotoviti pravičen obdobju o predkoncepcijskem prese- stvene nege, etike, sociologije in prava dostop do diagnostičnih obravnav, ki janju in anketo o percepciji slovenskih ter predstavili pogled svoje stroke na so pomembne za zdravje. Brez pre- porodnic o neonatalnem presejanju. genomsko presejanje ter največje ventivnih ukrepov je lahko genomsko Med slovenskimi pari in porodnicami izzive v okviru tega. Izpostavili so presejanje zavajajoče, saj genomskega je sorazmerno velik interes za genom- pomen vključitve laične javnosti v stanja ni mogoče preprečiti, ampak sko presejanje, za presejanje bi se snovanje genomskih presejalnih samo odkriti, zbrane genomske odločilo približno dve tretjini vpraša- programov. Predlagali so izdelavo informacije pa niso vedno uporabne nih. Slovenski pari imajo zadovoljivo eksplicitnega informiranega soglasja za preprečevanje bolezni, ampak le za znanje o redkih boleznih in genom- za genomsko presejanje, ki presega izboljšanje in ublažitev simptomov skem presejanju in se zavedajo okvire soglasij za rutinske preiskave s bolezni. prednosti in slabosti presejanja. sekvenciranjem nove generacije. Preiskovanci so zainteresirani za Pogovorili so se tudi o smiselnosti Prof. dr. Renata Salecl, članica presejanje širokega nabora bolezni, ponujanja genomskih presejalnih SAZU, profesorica in raziskovalka na pari so pokazali največji interes za testov v kontekstu personalizirane Inštitutu za kriminologijo Pravne presejanje razvojnih nepravilnosti pri medicine samoplačniško, da bi se fakultete Univerze v Ljubljani in izognili popolni komercializaciji tega pristopa. Srečanje se je zaključilo z

Revija ISIS s strokovnih srečanj P50oročilaOktober 2022 vizijo, da se to področje v Sloveniji Z javno razpravo smo prispevali k Ana Nyasha Zimani, dr. med., doc. dr. uredi čim prej in vsekakor preden oblikovanju strokovnih usmeritev za Luca Lovrečić, dr. med., univ. dipl. bodo agresivni komercialni ponudniki zdravstveni sistem, kar nas uvršča preplavili naš prostor z nekontrolira- med prve države na svetu s celostnimi biol., prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., nimi in strokovno neustreznimi testi priporočili na tem pomembnem svet., Klinični inštitut za genomsko in pristopi. področju. medicino, UKC Ljubljana, [email protected] Kako v ambulanti družinske medicine naučiti študenta/ specializanta veščine posveta na daljavo 11. učna delavnica za mentorje družinske medicine, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 21. maj 2022 Tina Virtič, Staša Vodička, Erika Zelko specialnosti in preostalim osebjem, nudi nam strokovni posvet, izmenjavo Hitra vpeljava med pandemijo 11. učno delavnico za mentorje dru- znanja, dodatno izobraževanje in s covida-19 je povzročila, da je digitalna žinske medicine. Tema letošnje tem poveča možnost uspeha zdravlje- obravnava postala novi normativ za delavnice je bila, kako v ambulanti nja. Prednosti, ki nam jih prinaša, so zagotavljanje zdravstvene oskrbe. družinske medicine študenta ali speci- celostna oskrba bolnika ne glede na Posvet na daljavo je v družinski alizanta naučiti veščine posveta na njegovo lokacijo, hitra razpoložljivost medicini postal zelo uporabno in daljavo. in dostopnost zdravnika, praktičnost koristno orodje pri obravnavi bolnika; (administrativne zadeve in manjše je del tako imenovane telemedicine. Izobraževalno srečanje smo začeli težave lahko hitro in kakovostno Gre za posvet brez fizičnega stika s z uvodnim pozdravom in pogovorom rešimo), prihranek časa, zmanjšana pacientom s pomočjo orodij za komu- o poteku kliničnih vaj v ambulantah, možnost okužb; omogoča razpoložlji- nikacijo: telefonski posvet, videopo- sledilo je predavanje na temo definici- vost bolnikovih podatkov za strokov- svet, konferenca s pomočjo ustrezne je in uporabe posveta na daljavo. Ta je ne posvete na daljavo in pregled nad tehnične opreme (telefon, pametni bil razvit v osemdesetih letih prejšnje- lastnimi podatki z varnimi dostopi na telefon, tablica, računalnik, kamera). ga stoletja z namenom zagotavljanja spletu. Elektronska kartoteka deluje Vključuje izmenjavo izvidov, podat- zdravstvene oskrbe bolnikom, ki so kot dodatna hramba zdravstvene kov o domačih meritvah, fotografij, živeli v oddaljenih območjih. Uporaba dokumentacije v primeru izgube videoposnetkov in drugih podatkov, telemedicinskih orodij omogoča njene fizične oblike, posvet na daljavo povezanih z zdravstveno obravnavo. zdravnikom, da stopijo v stik s svojimi lahko zaradi svoje hitre in učinkovite Zdravstveni delavci in bolniki smo se bolniki, se z njimi pogovorijo o njiho- oskrbe skrajša čakalne dobe. morali hitro prilagoditi na obravnavo vem zdravstvenem stanju, razložijo brez fizičnega stika in se praktično čez izvide, predpišejo recept in spremljajo Slabosti in pomanjkljivosti upora- noč naučiti novih veščin. Takšna parametre kroničnih bolezni brez be posveta na daljavo pa vključujejo obravnava zahteva tako od zdravstve- osebnega obiska v ambulanti. Zdrav- dileme glede varovanja osebnih nih delavcev kot bolnikov določen nik lahko preko spletne pošte in podatkov bolnikov med zdravstvenimi nivo digitalne pismenosti. programske opreme v svoji ambulanti ustanovami in hrambe osebnih prejme vso potrebno dokumentacijo podatkov, večjo možnost napačno Zaradi velikega pomena učenja in na podlagi te daje nasvete in postavljene diagnoze in strokovno novih veščin je Katedra za družinsko navodila. Poleg tega nam e-posvet napako, pojav neenakosti v zdrav- medicino Medicinske fakultete v omogoča tudi komunikacijo na stveni oskrbi (starejši, socialno šibki Mariboru 21. maja 2022 organizirala daljavo med zdravniki različnih in ljudje s posebnimi potrebami), nevarnost prepočasnega odgovora na potencialno nujna stanja. Poleg