Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2019, številka 7

Revija ISIS Obletnic5a1Julij 2019 Prim. dr. Bogdan Pavlin, dr. dent. med., spec. – osemdesetletnik Aleksander Sterger Rodil se je 11. julija 1939 v Kot izvoljen docent Višje zdravstvene šole v Mariboru, kjer je s starši preživel Ljubljani je v študijskem letu 1985/86 predaval otroška leta. V času okupacije je predmete programa stomatološke laboratorijske izgubil očeta, ki je postal žrtev protetike. Objavil je več člankov v strokovni reviji nemškega nasilja. Po štiriletni Zobozdravstveni vestnik, aktivno pa je s preda- osnovni in štiriletni klasični vanji sodeloval tudi na simpozijih Sekcije za gimnaziji se je vpisal na Zoboteh- stomatološko protetiko in strokovnih srečanjih nično srednjo šolo v Ljubljani, ki stomatologov v Portorožu. jo je končal z odličnim uspehom. To mu je omogočilo vpis na Kot aktiven športnik se je leta 1976 udeležil stomatološki oddelek Medicinske mariborske alpinistične odprave na Kavkaz in fakultete v Ljubljani, kjer je leta leta 1977 odprave v pogorje Mount Kenya. Udele- 1963 diplomiral kot doktor ževal se je tudi številnih športnih srečanj s stomatologije. Vojaški rok je svojimi kolegi na svetovnih zdravniških igrah odslužil avgusta 1964. V času (smučanje, košarka, golf) ter na domačih tekmo- šolanja in študija v Ljubljani je vanjih, npr. prvega smučarskega prvenstva živel v zelo skromnih pogojih in zdravnikov v Kranjski Gori leta 1979, zdravniš- stanoval z mamo in babico v kega košarkarskega turnirja leta 1981 v Mariboru starem utesnjenem stanovanju. in leta 1999 na Arehu na Mariborskem Pohorju. Posebej je treba omeniti njegovo vodenje tekmo- Pred začetkom študijskega valcev v novi zimski športni disciplini – loko- leta 1964/65 ga je svet Višje strelskem biatlonu (»ski archery«), s katerimi je stomatološke šole izvolil za rednega asistenta za dosegal tudi najvišje rezultate doma in v svetu. V predmeta fiksna in snemna protetika. Prizadev- prostem času je rad tekel na smučeh, igral tenis no je vodil vaje študentov z delom na pacientih in tudi golf ter se vedno rad družil s stanovskimi vse do 31. marca 1971, ko je študijske obveznosti vrstniki in sodelavci. končala zadnja generacija absolventov ukinjene Višje stomatološke šole. Kot zaposlen v zobo- Ko je bil leta 1992 sprejet Zakon o zasebni zdravstveni službi ZD Maribor je bil leta 1972 zdravstveni dejavnosti, je zaprosil za koncesijo in napoten na specializacijo iz stomatološke prote- v svoji zasebni ambulanti zelo uspešno nadalje- tike na stomatološko kliniko v Ljubljano, na val poklicno delo kot zobozdravnik specialist maksilofacialni kliniki pa se je še dodatno stomatološke protetike. usposobil za protetično zdravljenje gnatopalato- shiz s Suersen-Warnenkrosovim obturatorjem. Poročen je z Milenko Pavlin Houška, profe- Specialistični izpit je opravil leta 1975 in začel z sorico biologije in aktivno likovnico. Imata dva delom v specialistični protetični ambulanti, sinova, ki jima je Bogo velik vzor. urejeni v prostorih bivše Višje stomatološke šole. Za epidemiološko študijo o vplivu svinca na Leta 2007 se je še udeležil proslave 30-letni- parodoncij pri bolnikih, ki so poklicno izposta- ce Sekcije za stomatološko protetiko SZD v vljeni svincu, je prejel naziv magistra, za izvede- Goriških brdih, nekaj kasneje pa mu je nenadna no raziskavo vpliva svinca v zobni pulpi na bolezen prekinila poklicno delo in športno Inštitutu Jožef Stefan pa naziv doktorja znanosti. udejstvovanje ter povsem spremenila zasebno Za večletno uspešno strokovno delo in zavzeto življenje. mentorstvo zobozdravnikom pripravnikom in specializantom mu je bil podeljen tudi naziv Kar največ mirnih in prijaznih dni Ti ob primarija. življenjskem prazniku želijo stanovski vrstniki, bivši sodelavci in prijatelji! Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., Maribor

Revija ISIS medicine I5z2zgodovineJulij 2019 Pozabljeni zdravnik Ala Peče Milko, tudi Bogomir ali Ljubomir Peče je bil let prejšnjega stoletja. Pri prvi specialist za profesionalne, danes poklicne pridobitvi banovinske službe bolezni in utemeljitelj odkrivanja in zdravljenja mu je bila nedvomno v poklicnih bolezni v Sloveniji. Rodil se je leta pomoč tudi gospa Hubricht, 1902 v dokaj premožni in že tedaj šolani družini lastnica tkalnice in predilni- na Ptujski Gori, kjer so imeli Pečetovi svojo ce ter obrata za predelavo družinsko posest. Ker je bil njegov oče Ivan višji tanina »na Amrah«, kot se poštni uradnik v Mariboru, je družina do upoko- je po domače reklo tovarni v jitve družinskega poglavarja živela tam, in sicer Majšperku ob reki Dravinji na današnji Maistrovi ulici poleg generala, ki je pod Ptujsko Goro. Ta tej prometnici zapustil svoje ime. V Mariboru tujerodna gospa je potrebo- tedanjega avstro-ogrskega cesarstva, s pretežno vala zdravnika za svoje nemškim in nemčurskim prebivalstvom, so delavce, za peščico proletar- Slovenci le težko prišli do besede. Svojo narodno cev sredi sestradanih vini- zavest so ohranjali s kupovanjem in branjem čarjev in dninarjev. Doktor knjig v slovenskem jeziku, naročanjem na meseč- naj bi preprečeval bolniške nike, kot sta bila npr. Ljubljanski zvon ali Slovan, izostanke zaposlenih in s z ustanavljanjem kulturnih in prosvetnih dru- tem izgubo tovarne. Zgodilo se ni nič podobnega, štev, pa tudi s prireditvami, kjer so ob razvedrilu vrstili so se le večni spori, sodni postopki, politič- utrjevali svojo narodno zavest. Premožnejše na nesoglasja med obema tekmecema. Kajti slovenske družine v mestu, kot so bili Pečetovi, industrijski stroji, povrhu še preglasni, delo v so nudile revnejšim dijakom gimnazije tople treh izmenah … so spreminjali ustaljen način obroke hrane, da so se ti lahko šolali. Ker pa jih življenja prvih tovarniških delavcev in jim večina zaradi pomanjkanja denarja po maturi ni povzročali celo dodatne zdravstvene tegobe. mogla nadaljevati študija po svoji želji, so odha- Nekega dne je »dohtar« ugotovil, da postajajo jali v brezplačna semenišča. nekateri iz tovarne, ki jih osebno pozna ali so bili celo njegovi pacienti, naglušni. Zakaj zdaj, ob Milko Peče je maturiral na klasični gimnaziji, redni službi in z malo več denarja v žepu, ta star komaj 17 let, in to v prvem letu nove države nadloga?! In to brez kakršnega koli razloga!? Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po maturi se je Tedaj se je najbrž prvič srečal z boleznimi ob vpisal na medicinsko fakulteto v Pragi, ki pa jo je delu na določenem delovnem mestu. Ali je le po štirih semestrih zamenjal za študij v Varšavi. tako domneval? Vendar so se znamenja, da se ne Razlog: velika inflacija na Poljskem. Malo znano moti, množila. je, da je tedaj veliko Jugoslovanov študiralo v Varšavi, zlasti Srbi iz Panonske nižine in Sloven- Kot zdravnik je obiskoval bolnike v tesnih ci iz slovenske Štajerske. Družili so se in prijate- grapah bogu za hrbtom v okolici Podlehnika pod ljevali, imeli so celo svoj pevski zbor in prirejali Ptujsko Goro, kjer so rogaški kamnarji in ka- ugledne koncerte (o tem priča npr. koncertni mnoseki v rudniku Šega kopali kremenov pešče- spored v poljščini in francoščini). Peče je med njak. Že od začetka 18. stoletja je bilo tam doma študijem spoznal Nadjo Osipovno Grünberg, tudi glažutarstvo. Iz rude so izdelovali brusilne Rusinjo judovskega rodu, in se po svoji promociji kamne ali podboje za vrata in okenske okvirje. 1. marca 1926 z njo tudi poročil. Nato se je, star Rudo so uporabljali tudi za izdelovanje stekla. 23 let, z diplomo v žepu in z 20-letno ženo vrnil v Peščenjak v tej sicer malo rodovitni zemlji, v teh svojo domovino in na Ptujsko Goro. skritih kotlinah, od koder človekov pogled ni segal v druge konce sveta in se zato prebivalci od Območje, na katerem naj bi Peče skrbel za tod niso izseljevali, je bil njihov edini vir zasluž- bolnike, v Halozah od Makol do Rogatca in ka. Večina prebivalcev pa je obolevala na pljučih. Podlehnika ter z delom Ptujskega ali Dravskega Obolevali so zdaj, med obema svetovnima polja, je bilo med najrevnejšimi v vsej Sloveniji. vojnama, enako kot že generacije prej. Dr. Peče Revno in zaostalo je ostalo vse do sedemdesetih

Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e3Julij 2019 se je namreč lotil raziskovanja matič- podpisi) vaščanov in tudi bogatejših Peče je vedel, da ga ne čaka kaj nih knjig od prvih zapisov do njegove meščanov Ptuja in Maribora, na prida dobrega. Vključil se je v OF. Ob sedanjosti in dokazal, da kremenov veselicah, tombolah in prosvetno-kul- priprošnjah nekaterih sicer nemšku- peščenjak ne nudi le kruha, temveč turnih dogodkih. Tako so zbirali tarskih vaščanov so ga oblasti prvo tudi krajša življenje. Ta potuhnjena denar za tuberkulozne in silikozne leto še nekako prenašale. Toda leta silikoza, za katero so očitno obolevali bolnike, za posebna zdravila za otroke 1942 so ga internirale na Saško v kraj kamnarji in kamnoseki, se s svojimi in kasneje še za vsakodnevni topel Wolkenstein v nekdanji Nemški oblikami bistveno (najbrž) ne razliku- obrok hrane najbolj revnim šolarjem demokratični republiki. Služboval je je od tuberkuloze, ki so jo sicer pozna- osnovne šole na Ptujski Gori. kot zdravnik s spremstvom. Zdravni- li skoraj v vsaki haloški družini. S ški poklici imajo pač v vseh vojnah sušico, s tuberkulozo vselej lačnih Pred drugo svetovno vojno je bila nekatere prednosti. Leta 1944, ob viničarjev in dninarjev je bilo namreč na slovenskem Štajerskem zelo močna silnih bombnih napadih zahodnih tako kot s kako epidemijo, le s to razli- kulturna zveza, s pravim imenom zaveznikov na Dresden in Leipzig in ko, da vsaka množična okužba, naj jo »Kulturbund«, organizacija domači- ob takratni vsesplošni zmedi, mu je povzroči kakršen si bodi dejavnik, nov nemške narodnosti in simpatizer- uspelo pobegniti, se prebiti do doma vselej enkrat izzveni. Sušice pa se jev nemštva. Člani te organizacije so in oditi v partizane. Nadji Grünberg je človek s praznim želodcem, v mrazu skrbno popisovali politične, verske in gotovo rešilo življenje dejstvo, da je že in v slabih bivalnih razmera ni mogel siceršnje značilnosti svojih sokrajanov pred prihodom okupatorjev živela na nikoli znebiti. Tako sta bili poleg – slovenskih rodoljubov. Tako so vasi, kjer so se, vsaj v tistih časih, umrljivosti porodnic in dojenčkov Nemci takoj ob svojem prihodu kakršne koli posebnosti lažje prikrile, tuberkuloza in silikoza največja skrb vedeli, komu niso dobrodošli. Organi- saj so bile vajeti oblasti na podeželju in hkrati izziv gorskega zdravnika. zirali so – dobesedno – oglede vsake- bolj ohlapne. ga posameznega, sumljivega državlja- Med letoma 1918 in 1945 je bila na v deželi, ki so jo priključili rajhu. Dr. Pečeta so imenovali za okro- Slovenija razdeljena na Savsko in Po tem, kar so videli na njihovih žnega zdravnika mariborskega okrožje Dravsko banovino, na videz na dve obrazih, koži ali na postavi, in na že v partizanih na Pohorju. Tako se je samostojni upravni enoti, ki pa sta bili osnovi podatkov Kulturbunda so jim po osvoboditvi avtomatično nastanil v v resnici vodeni povsem centralistično odredili rdeče, zelene ali bele osebne mestu svoje mladosti. Že takoj sep- iz Ljubljane. Kljub temu je dr. Pečetu izkaznice. Družino Milka Pečeta so tembra 1945 mu je sledila družina. in njegovim bolj razgledanim rojakom zaradi doktorjevih znanih političnih Štajerska prestolnica je bila za Beo- z leti uspelo, da se je Ptujska Gora stališč in judovskega porekla njegove gradom najbolj zbombardirano začela »razvijati« – kot bi se ne lepo žene (njen dekliški priimek Grünberg jugoslovansko mesto. V središču in zelo posplošeno izrazili danes. njenega izvora pač ni mogel prekriti), Maribora je ostalo komaj kako steklo Banovina je zgradila skromen zdrav- njenih črnih las in temnejše polti ter na oknih celo. Tudi vse ceste niso bile stveni dom. Opremil ga je ljubljanski podobnih značilnosti ene od hčera prevozne. Bilo ni ne kurjave, ne hrane Higienski zavod ter ga uvrstil v svojo proglasili za »potrebno nadzora« – za in drugih potrebščin. Vso zimo mrežo zavodov, ki so jih nadzorovali »Schutzangehörige.« Dobili so bele 1945/46 se ni nič spremenilo. Nove zdravniki iz prestolnice: Bonač, osebne izkaznice z debelo, rdečo oblasti so odredile polnoletnim Šimenc in Pirc. Leta 1937 je prišla na poševno črto na naslovni platnici občanom, da z udarniškimi deli Ptujsko Goro še medicinska sestra ali dokumenta. To je pomenilo: omejena odpravljajo sledi vojne. Udarniškemu »zaščitna sestra«, kot so jo poimeno- pravica gibanja, obvezna vključitev delu se ni mogel ogniti niti »šef vali domačini. Banovina je svojo otrok v otroški vrtec, prepoved šolanja zdravnik« okrožja, le da ni pospravljal uslužbenko sicer slabo (600 dinarjev) na gimnazijah, obvezno prostovoljno ali odvažal ruševin, temveč je ob in neredno plačevala, zdravniku in delo v Avstriji ali Nemčiji in živilske nedeljah z ekipo zdravstvenih sode- njegovim rojakom pa je bila imenitna karte z omejeno možnostjo nakupa. lavcev oskrboval obolele na podeželju. pomoč. Malo prej (najbrž) se je Npr. o sladkorju ali rižu, kaj šele o domačinka gospa Grušovnik, tudi po kakem priboljšku ob praznikih, so »Načelnik zdravstvenega odseka prizadevanjih zdravnika in sokraja- lahko ljudje z belimi izkaznicam samo okraja Maribor« je moral biti pred- nov, na račun banovine izšolala za sanjali. Kot kaže zgodovina, pa je bilo vsem organizator: mukotrpno iskanje babico. Porodnice so jo na začetku takih bolj malo. Okupatorji so podelili in prosjačenje na vse strani za medi- zavračale, češ, »gabim se ji, saj si največ zelenih izkaznic. Te naj bi cinske pripomočke; organizacija natika rokavice«. Potem so ustanovili nakazovale, da bi njihovi lastniki zdravniške oskrbe prebivalcev (razen na Gori še »Proti tuberkulozno ligo nekoč morda lahko postali pravi v bolnišnicah), iskanje zdravnikov, Ptujska Gora z okolico«, ki se je Nemci; rdeče pa so potrjevale pravo- prevečkrat tudi dokazovanje njihove- financirala s prostovoljnimi prispevki verno nemštvo. In tudi teh je bilo bolj ga primernega političnega prepriča- (pobiranje denarja z nabiralno polo in malo. nja, nadzor zaporov, zavetišč in taborišč, preprečevanje infekcijskih

Revija ISIS medicine I5z4zgodovineJulij 2019 bolezni, pravih epidemij, iskanje cesti v Ljubljani ustanovili Dispanzer nih letih napredovalo vedenje o postelj v zdraviliščih po vsej Sloveniji za poklicne bolezni, katerega prvi tuberkulozi in so se močno izboljšali za tuberkulozne bolnike, skrb za »šef« in edini zdravnik z medicinsko načini in možnosti njenega zdravlje- cepljenje otrok, za nosečnice … Z sestro, bivšo redovnico je postal dr. nja, so raziskave raznih vrst obolenj, diktatorsko doslednostjo mu je uspelo Milko Peče. Prav gotovo je bil v kot posledic zdravju škodljivega povsem iztrebiti nalezljivo, prav teoretičnem in praktičnem pogledu delovnega okolja, ostale predvsem epidemično bolezen več generacij – edini za novo področje medicine izziv osamelega Štajerca v Ljubljani. trahom, za kar si je zaman prizadeval usposobljen zdravnik te stroke, na To lahko razberemo tudi iz vsebin že zdravnik dr. Brandieujev v Prek- katero so s skepso gledali celo mnogi različnih biltenov, seminarjev, srečanj murju pred vojno in celo Nemci med kolegi. S svojo doslednostjo in prepri- zdravnikov doma v Sloveniji ali v njo. Zmaga nad to hudo boleznijo oči, čanjem v svoj prav je gotovo mnogim drugih republikah (npr. kongresa ki vodi z leti v popolno slepoto in ki ji in mnogokje postal trn v peti. Konec fiziologov FNRJ v Opatiji, 1.–4. 10. danes ne poznamo niti imena, je bila leta 1950 se je začel pripravljati na 1950; sestanka strokovnjakov za res velik dosežek ukrepov maribor- specializacijo v Angliji, ki bi mu jo higieno dela v Zagrebu, 5.–8. 7. 1950; skega Zavoda za zdravstveno varstvo s omogočili tudi s pomočjo Beograda. časopisa jugoslovanskih ftiziologov, Pečetom na čelu. Ob tem se spomni- Potreboval je 12 fotografij za potne letnik III, 1951 …). mo še knjige Miška Kranjca »Povest o liste in za drugo administrativno dobrih ljudeh« in filma Franceta kramo. So bili pač taki časi. Poleg tega Peče si je dopisoval s kolegi z Štiglica po istoimenskem romanu o se je že tedaj govorilo o ustanavljanju Golnika in iz Topolšice, jim svetoval življenju ljudi s trahomom ob Muri in stolice za medicino dela na Medicin- in pošiljal svoja pisanja. Bolnikov, ki muriščih. ski fakulteti, ki naj bi jo zasedel prav jih je preiskoval v ordinaciji in jim dr. Milko Peče. V ambulanti pa je spisal diagnoze, sebi pa ob tem Dr. Peče je imel le malo časa za dobil pomočnika, »učenca«, mladega zabeležil kake domneve, slutnje, paciente, vendar ni mogel brez njih. zdravnika dr. Saša Cvahteta. potrebe po novih spoznanjih …, se je v Nekajkrat tedensko je ordiniral dobrih štirih letih gotovo nabralo na popoldne na Aleksandrovi, kmalu Ob prihodu v Ljubljano leta 1948 stotine. Med pisnimi dokazi njegovega Partizanski cesti v Zavodu za zdrav- je Milko Peče živel podobno kot za zelo kratkotrajnega dela, ki so se stveno varstvo. Organiziral je ambu- časa svojega študija v Varšavi: v ohranili, vsaj na njegovem domu, lanto za profesionalne, danes poklicne podnajemniški sobi, z živilskimi lahko na tem mestu naštejemo le bolezni, prvo te vrste v Slovenije in kartami v žepu, na katere je lahko naslednje: »O silikozi«, »O silikozi – kot kažejo podatki – celo prvo v komaj kaj kupil; kosila v Ljudski rogaških kamnarjev«, »Zastrupljenje Jugoslaviji. Nadaljeval je z raziskova- kuhinji, družina v Mariboru. Brez s svincem«, »Zastrupljenje z benco- njem obolelih v rudnikih in peskoko- znancev in prijateljev. Z izjemo dr. lom«. pih, v preglasnih prostorih, podhra- Bedjaniča, ki je zdaj delal na infekcij- njenih in brezposelnih ter zdaj še ski kliniki, pred meseci pa sta bila še Septembra leta 1951 je dr. Pečetu proletarcev vseh vrst. Svoje paciente soborca v mariborskem okraju. Le končno uspelo dobiti stanovanje v je obravnaval z diagnostičnimi meto- včasih ob sobotah, kadar se v soboto Ljubljani, da se mu je lahko pridružila dami, ki so mu bile tedaj dosegljive, ki ni z vlakom vračal v Maribor in v tudi družina. V začetku naslednjega pred njim niso bile v rabi in jih niso nedeljo zvečer nazaj v Ljubljano, so se leta je sam odkril in si tudi postavil poznali niti najnaprednejši med sestajali bivši dijaki sošolci (Slodnjak, diagnozo, da je zbolel za rakom na zdravniki. Toda njegov »mariborski M. Bedjanič …) pri solastniku gostilne pljučih; da mu torej odreka življenje čas« v tej ordinaciji in tem mestu, kjer na Rožniku, g. Obersnelu, ob kozarč- prav tisti organ, ki mu je v svojem je poleg zdravstva in zdravilstva zdaj ku in kaki klobasi, če jo je seveda bivanju posvečal najbrž največ pozor- našel skoraj vse, kar je vselej potrebo- imel. Peče je cele dneve prebil v nosti. In ko je septembra leta 1952 val za svojo dušo – gledališče, opero ambulanti s tremi prostori z belimi doživel starost 50 let, smo ga decem- in balet, koncerte in profesionalno stenami in belimi vrati, s kupi knjig, z bra istega leta tudi pokopali. petje v pevskem zboru, prijateljevanje napravo(?) za pregledovanje rentgen- z izobraženimi kolegi in someščani skih slik nad pisalno mizo, na njej pa Napisano leta 2018. – je bil zelo kratek. Kajti leta 1948 so papirji in papirji. In ta 192 centime- v republiki reorganizirali nekatere trov visoki zdravnik se je ob pacientih Daljša različica članka je obja- upravne službe in dr. Peče je prejel v čakalnici in v svojem zdravniškem vljena na spletni strani zbornice: odlok, da ga Ministrstvo za narodno gnezdu očitno dobro počutil. Tako zdravje premešča v Ljubljano na rekoč »domačim« kamnarjem, ki jih Publikacije zbornice – ISIS > 2019 Centralni higienski zavod za zdrav- je preučeval že pred desetletji, je zdaj > ISIS julij 2019 stveno varstvo. Leto kasneje so prav v pridružil rudarje iz Idrije in Črne na okviru tega zavoda na Miklošičevi Koroškem. Če je v tistih prvih povoj- Ala Peče, Kranj

Revija ISIS V spom5in5Julij 2019 Prof. dr. Ljerka Glonar (1926–2019) Primož Rožman V 93. letu starosti se je poslovila Poleg tega je uvedla večino prei- kot tudi v mednarodnem prostoru. naša dolgoletna sodelavka, mentorica skav, ki so postale temelj varnega Transfuzijsko medicino je uvedla v in učiteljica prof. dr. Ljerka Glonar, zdravljenja s transfuzijo krvi. Tako v kurikulume Medicinske fakultete, zdravnica, specialistka transfuzijske Sloveniji po njeni zaslugi že od leta Zdravstvene fakultete ter Fakultete za medicine, višja svetnica. 1970 dalje testiramo kri na hepatitis farmacijo. Spominjale se jo bodo B, od leta 1986 na virus HIV, od leta številne generacije zdravnikov, Rodila se je leta 1926 v Celju v 1993 pa tudi na virus hepatitisa C. medicinskih sester, laboratorijskih zdravniški družini. Družina je bila inženirjev in drugih, ki so bili deležni med II. svetovno vojno izgnana iz Prof. dr. Glonarjeva je veliko njenih velikih poklicnih izkušenj in domačega kraja na Hrvaško, kjer je prispevala tudi k sistematičnemu strokovnosti. Ljerka leta 1945 maturirala in se leto zdravljenju slovenskih hemofilikov. zatem vpisala na Medicinsko fakulteto Bila je soustanoviteljica Društva Za njene zasluge ji je leta 2006 v Zagrebu, ki jo je končala leta 1952. hemofilikov Slovenije in na njeno predsednik RS dr. Janez Drnovšek Takoj po opravljenem stažu se je pobudo smo že leta 1967 začeli izdelo- podelil odlikovanje »zlati red za zaposlila v Transfuzijski postaji vati krioprecipitat za zdravljenje zasluge za življenjsko delo v slovenski Medicinske fakultete v Ljubljani, iz hemofilije. transfuzijski medicini«. katere je leta 1955 nastal Zavod RS za transfuzijo. Leta 1965 je na Medicin- Njeno podiplomsko izobraževanje Prof. Glonarjevo so odlikovale ski fakulteti v Zagrebu končala specia- se je začelo v transfuzijskih ustanovah posebne lastnosti, kot so izjemna lizacijo iz transfuzijske medicine, leta v Jugoslaviji (Zagreb, Beograd) in vztrajnost, odločnost, popolna preda- 1976 pa je na Univerzi v Ljubljani nadaljevalo na Danskem, Švedskem, v nost poklicu in vizionarstvo. Poleg zagovarjala doktorsko disertacijo z ZDA, na Češkem, v Veliki Britaniji in tega je bila prijetna sogovornica in je naslovom »Študij Rh senzibilizacije v na Nizozemskem. S svojimi strokovni- imela odličen smisel za humor. Sloveniji«. mi in znanstvenimi prispevki je Mnogokrat smo se skupaj nasmejali sodelovala na mednarodnih srečanjih do solz. Bila je zahtevna do sodelav- Transfuzijski medicini je posvetila in zastavila sodelovanje z mnogimi cev, a v resnici neizmerno razumeva- celo življenje. Na začetku svoje poklic- vrhunskimi svetovnimi strokovnjaki s joča. ne poti je delala v oddelku za zbiranje področja transfuziologije (naj ome- in konzervacijo krvi, kasneje pa se je nim le prof. C. P. Engelfrieta, dr. Bila je pionirka in vizionarka, posvetila imunohematologiji. V Dame M. Contreras in dr. P. Hollan- njeni dosežki pa so utrli pot sodobne žarišču njenega poklicnega interesa je da). Leta 1985 je postala izredna, leta transfuzijske medicine pri nas, za kar bilo še posebej odkrivanje in prepre- 1990 pa redna profesorica na ljubljan- smo ji globoko hvaležni. čevanje hemolitične bolezni novoro- ski MF. jenčka (HBN), do katere je prihajalo Prof. dr. Primož Rožman, Zavod RS za zaradi neskladnosti v antigenih RhD. Bila je predsednica Transfuziolo- transfuzijsko medicino Ena od prvih na svetu je pripomogla k ške in članica Imunološke sekcije SZD uvedbi obvezne zaščite vseh RhD-ne- ter članica številnih mednarodnih gativnih nosečnic oziroma porodnic z transfuzijskih združenj (ISBT, AABB, imunoglobulinom anti-D. Ustanovila ISFH). Svoje organizacijske sposob- je tudi nacionalni register Rh-senzibi- nosti je prispevala tudi kot članica liziranih žena in uvedla program Strokovnega sveta za hemofilijo, zbiranja krvne plazme, iz katere smo Republiške komisije za AIDS, Zvezne izdelovali ta dragoceni zaščitni serum. komisije za transfuziologijo in kot Zaradi omenjenega ima Slovenija že predsednica RSK za transfuziologijo desetletja sistematično urejeno pri Ministrstvu za zdravje. kontrolo in zaščito vseh nosečnic oziroma porodnic. Prof. dr. Glonarjevi gre zahvala, da se je slovenska transfuzijska medicina uveljavila tako v Sloveniji

Revija ISIS S56knjižne policeJulij 2019 Prehrana za zdravo življenje Založba Mladinska knjiga in Reader‘s Digest, 2019 Nina Mazi Ko zdravniki in njihovi sodelavci bolniku se zaveda, da lahko zase veliko naredi že z majh- priporočijo spremembo prehranjevanja oz. dieto, nimi, preprostimi in nezahtevnimi spremembami bolnike zanima predvsem, kaj (še vedno) lahko na svojem jedilniku, je učinkovit sodelavec jedo in s čim bodo kljub bolezni, motnji ali po- zdravnikov in ostalih strokovnjakov. škodbi lahko še naprej razvajali svoje okušalne brbončice. Zdravniki in terapevti si s svojim Poleg zanimive teoretične poante pa opisani institucionalnim, akademskim znanjem o prehrani priročnik za zdravo prehrano vsebuje tudi konkre- pogosto ne morejo pomagati dovolj učinkovito. tno, praktično plat z idejami za več kot 100 Zato najboljši izmed njih redno spremljajo znan- okusnih sodobnih jedi, ki so enostavne za pripra- stvene dosežke in strokovna spoznanja na podro- vo, hkrati pa polne vitaminov, mineralov in čju nutricionistike. Tudi preko verodostojnih tiska- ostalih varovalnih ter hranilnih snovi. Za piko na i nih publikacij. Mednje npr. sodi obširna knjiga s pa avtorji poudarjajo in dokazujejo, da zdravo pomenljivim naslovom Prehrana za zdravo življe- prehranjevanje ne pomeni tekanja naokrog s nje, ki na 352 straneh prinaša vrsto preverjenih, štoparico, tehtanja živil, preštevanja ogljikohidra- znanstveno potrjenih, pomembnih, v konkretni tnih, beljakovinskih in maščobnih enot, študio- praksi uporabnih in uresničljivih odgovorov na znega kombiniranja živil in podobnih mukotrpnih aktualna vprašanja o hrani in prehranjevanju. opravil. Potrebno je le prisluhniti organizmu, si ustvariti zdrav odnos do hrane in pijače ter Modrost zdrave, organizmu in okolju prijazne upoštevati peščico osnovnih smernic sodobnega prehrane, ki jo je že pred 2400 leti v svojem delu prehranjevanja. Poleg znanja, izkušenj in kompe- o dieti poudarjal Hipokrat s Kosa, veliki oče tenc pa tako zdravnik (s svojimi sodelavci) kot sodobne medicine, priča, da so se že v antiki tudi bolnik potrebujeta sposobnost zdrave preso- zavedali pomena in vloge zdrave prehrane za je, zvrhano mero domišljije, iznajdljivosti in človekovo zdravje, mladostnost, vitalnost in ustvarjalnosti ter nepogrešljivega navdušenja. dolgo življenje. Hipokratova pronicljiva krilatica »Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana« Knjiga o prehrani za zdravo življenje strokov- pa je danes še vedno aktualna oz. bolj aktualna njaka in laika mimogrede spodbudi k razmišljanju kot kdajkoli. Starogrški nestor znanstvene medi- o lastnih prehranjevalnih navadah in načinu cine je že nekaj stoletij pred našim štetjem (tedaj življenja – življenjskem slogu. Zdravnik, dietetik relativno nerazgledano in neuko) ljudstvo učil in oz. terapevt bo najnovejši priročnik o zdravi prepričeval, da hrana in pijača predstavljata prehrani svojim varovancem lahko priporočil tudi temelj zdravega, zadovoljnega in polnega živ- v izobraževalne namene – s pomočjo opisane ljenja, kar velja še danes. Zanimivo in presenetlji- knjige se bodo bralci lahko naučili pripraviti vo v zvezi s prehrano pa je tudi in predvsem zanimiv in v praksi izvedljiv, strokovno preverjen dejstvo, da sodobni človek, ki ima na voljo dostop načrt okusnih ter zdravju in okolju prijaznih do najrazličnejših podatkov in informacij, ki velja obrokov za 14 dni. V priročniku za zdravo prehra- za bolj poučenega in razgledanega, pa tudi njevanje, Prehrana za zdravo življenje, pa po- ozaveščenega od svojih antičnih prednikov, o membno vlogo igra tudi racionalnost, podkreplje- hrani še vedno razmišlja podobno kot v Hipokra- na z dejstvom, da zdrava prehrana ni (nujno) tudi tovem čas in se ukvarja z enakimi ali vsaj podob- draga. Pomembno dopolnilo bogate vsebine nimi težavami kot njegovi starogrški predniki. knjige predstavlja varčnost v kuhinji in jedilnici (pri štedilniku in za mizo). Še vedno pa ostaja Posledično pa je tudi naloga sodobnih zdrav- neizpodbitno dejstvo, da človek največ prihrani z nikov na področju prehrane podobna Hipokrato- jedačo in pijačo, ki je ne zaužije oz. si je ne privo- vi – naučiti in prepričati ljudi, da se velik korak šči. Za konec pa velja omeniti še koristne podatke na poti do zdravja začne z majhnimi, na videz o kaloričnih in hranilnih vrednostih jedi in pijač. nepomembnimi spremembami, in jih pritegniti k sodelovanju, seveda brez fige v žepu. Le bolnik, ki Nina Mazi, Ljubljana

Revija ISIS S knjižne polic5e7Julij 2019 Erich Maria Remarque: Zeit zu leben und Zeit zu sterben (Čas življenja in čas smrti) Ullstein Bücher, 1959, 238 str. njegovi starši še živi, se Graeber za pomladi 1944, sem seveda preskočil informacijo o tem najprej oglasi tudi številne nadrobnosti, ki imenitno Marjan Kordaš pri zdravniku svoje matere, dr. Kruse- prikažejo tisti čas, npr.: ju. Tu se sreča z njegovo približno 18 Roman v formatu žepnice sem let staro hčerko Elisabeth. Bivša – Naključno srečanje z nekdanjim pred mnogimi leti – zdi se, kot zapu- gimnazijka je zdaj dienstverpflichtet sošolcem Alfonsom, ki je zdaj kot ščino iz nekdanje Prešernove družbe (zavezana dolžnosti) kot delavka v Kreisleiter (okrožni vodja) član krute – našel v enem od ljubljanskih anti- tovarni vojaških plaščev. Ko premaga- krajevne nacistične hierarhije, ki pa kvariatov. Bil je prvi Remarquov ta obojestransko nezaupanje in se brez pomisleka in velikodušno s hrano roman, ki sem ga prebral v izvirnem nekoliko zbližata, Elisabeth Ernstu zalaga Ernsta, ki jo nato odnaša jeziku. Sicer sem vedel, da je preveden pove, da je njenega očeta gestapo že Elisabeth. v slovenščino, a me prevod nikoli ni zdavnaj poslal v koncentracijsko mikal. taborišče. Elisabeth Kruse tako v – Ernstov pogovor z njegovim naslednjih nekaj(!) dneh postane nekdanjim gimnazijskim učiteljem, ko Pred nekaj meseci sem ta nemški Ernstu Graeberju edini človek, s iščeta odgovor na vprašanja, ki izvod posodil mladi zdravnici speciali- katerim se lahko odkrito pogovarja zadevajo individualno ali kolektivno zantki. Upal sem, da ga bo prebrala in bodisi na sprehodih, dvakrat v resta- krivdo (odgovornost?) za vzpon in mi povedala – na dolgo in široko ali vraciji pri večerji ter v zaklonišču med zločinsko delovanje nacizma. pa zelo na kratko – kaj meni o prebra- nenehnimi zračnimi napadi. In ko jo nem. on nekega dne obišče v njeni sobi, ji – Dialoge v značilni, neprevedljivi predlaga, naj se poročita. Kot žena nemščini, ki natančno opišejo misel- In bila je zelo kratka, en sam vojaka na fronti bo tako prejemala nost še rosno mladih ljudi, ki pa že stavek. Ne spomnim se ga zelo na- mesečno rento. Hkrati pa bo kot hči razmišljajo kot izkušeni, že kruto tančno, a glasil se je približno takole: interniranca vsaj malo bolj zaščitena zaznamovani zreli ljudje. In hkrati »Spoznala sem, kako dobro nam gre.« pred gestapom. Kmalu potem med stisko ljudi ter politično vzdušje, pa zračnim napadom zgori tudi hiša, v vendar nihče, niti gestapo ne, ugotovi- Ne vem, zakaj me je njena izjava kateri stanuje Elisabeth. Odtlej ta tev med vsakdanjimi pogovori ne bi (spoznanje?) tako pretresla. Tako je nenavadni par nekaj časa »živi« v mogel opredeliti kot Hochverrat Remarquova žepnica ostala na mizi in ruševinah hiš ter na hodniku nekega (veleizdaja). vsakokrat, ko sem pogledal tja, sem se samostana. Tik pred poroko pa Ernst spomnil njenih besed. za nekaj dni najde sobo za oba. In že – Vedenje ljudi, razpetih med nekaj dni po poroki se mladoporočen- strah pred gestapom ter strah pred Nekega dne sem pa žepnico vzel v ca poslovita. Ona se vrne v tovarno na bombardiranji. roke. Začel brati in takoj spoznal, da delo, on pa k svoji enoti na vzhodno moram še enkrat prebrati ves roman fronto. Med zatišjem med boji na – Groteskno protislovno delova- kot klasično literaturo. In nato v luči fronti, med stražo zajetih ruskih nje gestapa ob smrti Elisabethinega specializantkinih besed še enkrat partizanov, pa pride do tragičnega očeta v koncentracijskem taborišču poiskati – novo? – sporočilo Re- zapleta. V njem Ernst umre kot žrtev (standardna diagnoza je navadno bila marquovega romana. tistih, ki jih je hotel rešiti. Herzschwäche – »šibkost srca«), nato pa pepel njegovega trupla – shranjen Ernst Graeber, star nekaj več kot V tem (pre)kratkem povzetku v lepenkasti škatli za cigare – pikolo- 20 let, je sprva nemški vojak v Afrika- zgodbe, ki verjetno poteka v zgodnji vsko dostavi pokojnikovi hčeri. Corps v Libiji, Egiptu in Tuniziji, nato pa prestavljen na Ostfront v Rusijo. – Dejstvo, da je v nacizmu laž Po dveh letih nenehnega bojevanja nekaj samoumevnega. Vojakom, ki v končno dobi dovoljenje za tri tedne domovino odhajajo na dopust, je dopusta doma. A ko pride v domače najstrožje prepovedano doma govori- mesto, je hiša, v kateri so stanovali ti o dogajanju na fronti. In obratno: njegovi starši, zaradi bombardiranja vojakom, ki se z dopusta vračajo na porušena do tal. Ko poizveduje, ali so fronto, je tam najstrožje prepovedano pripovedovati o dogajanju doma. In vsi ljudje vedo pravi pomen izraza najstrožje prepovedano.

Revija ISIS 5S8knjižne policeJulij 2019 V ospredju je seveda odnos med 1944). V recenziji se mi je zapisalo Sporočilo Remarquevega romana Elizabeth in Ernstom. V katerem je tole: je: telesnost nekako v ozadju, poudarje- na pa je njuna medsebojna naklonje- Roman Pastoral (slovenski Strah je eden tistih strašnih nost zaradi njenih in njegovih pozi- prevod iz leta 1981 ima naslov dejavnikov, ki do skrajnosti omeji ali tivnih značajskih potez. Da sta drug Pastorala) je v bistvu zgodba o celo izniči človekovo svobodo. Edini drugemu neomajno zanesljiv partner. vrednotah, značilnih za medvojno dejavnik, ki deluje strahu nasprotno, Da v življenju, ki nima nobenega Anglijo. Ko je bil človek pri komaj pa je medčloveški odnos, ki temelji na smisla (več), poskušata najti smisel v dobrih dvajsetih letih zrel moški in (brezpogojnem?) zaupanju. Ki je skupnem bivanju, ki temelji na zrela ženska. Ko se je odnos med hkrati spoštovanje, spoznanje o medsebojnem spoštovanju. Da ona moškim in žensko – poleg telesne partnerjevih človeških kvalitetah. In njemu ne obljublja kake večne privlačnosti – mnogokrat razvijal če gre hkrati za žensko-moški odnos, ljubezni, temveč Elisabeth Ernsta le tudi zaradi medsebojnega spošto- ki vključuje vse to, je pač notranja prosi, naj se vrne. Da bosta morda vanja njunih človeških lastnosti. Ki (intimna) svoboda največ, kar je v takrat do konca razvila tisto, s čimer so se gradile, medtem ko je on takšnih skrajnih razmerah sploh sta začela. skoraj vsak dan gledal smrti v oči in mogoče. ko je ona skoraj vsak dan čakala, ali Kar zadeva zrelost človeka, me se bo on vrnil – ali pa ne. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, nemški roman Zeit zu leben und Vendar v nacistični Nemčiji dr. med., Ljubljana, Zeit zu sterben spominja na takšnih humanističnih vrednot ni angleškega Pastoral (Nevil Shute, bilo. [email protected] Zelena luč za umetno inteligenco Nina Mazi Skupina britanskih strokovnjakov z Univerze Notting- Vodja raziskave, doc. dr. Stephen Weng, izredni ham ugotavlja, da bo umetna inteligenca že v bližnji profesor epidemiologije s katedre za epidemiologijo na prihodnosti igrala pomembno vlogo v preventivi bolezni, Univerzi Nottingham, poudarja, da igra preventiva vse motenj in poškodb, pa tudi v objektivnem napovedovanju pomembnejšo vlogo v boju proti resnim, hudim boleznim, oz. preprečevanju posledične prezgodnje smrti. motnjam in poškodbam, zato je objektivna ocena zdrav- stvenega tveganja prizadetih nepogrešljiva. Večina aplika- Izsledki najnovejše raziskave znanstvenikov z Otoka cij s tega področja se je doslej posvečala predvsem eni pričajo, da bo s pomočjo računalnikov, usposobljenih za bolezni/motnji/poškodbi, napovedovanje oz. predvideva- napovedovanje oz. predvidevanje prezgodnje smrti, nje prezgodnje smrti zaradi multiplih vzrokov pa je zaradi mogoče znatno izboljšati preventivno dejavnost. Britanci svoje zahtevnosti in kompleksnosti ostajalo nedorečeno. so razvili in tudi uspešno testirali računalniški sistem, ki Zlasti je pomembno upoštevanje okoljskih (ekoloških, se je sposoben naučiti predvideti oz. dovolj objektivno socialnih) in individualnih dejavnikov, ki odločilno vpliva- napovedati prezgodnjo smrt bolnikov s kroničnimi zapleti jo na prezgodnjo smrt. Prav te pa je britanskim znanstve- v odrasli populaciji srednjih let. Sistem umetne inteligen- nikom uspelo vključiti v najnovejši model objektivne ce, AI, se je v raziskavi izkazal za bolj učinkovitega od napovedi tveganja za prezgodnjo smrt s pomočjo umetne dotedanjega, standardnega pristopa, v katerem so prezgo- inteligence. dnje smrti napovedovali posebej za to usposobljeni strokovnjaki (naravna inteligenca : umetni). Viri: Plos One 3/19, www.sciencedaily.com, Univer- sity of Nottingham Science Report 3, 2019. Britanski znanstveniki so svoje ugotovitve objavili v specialni izdaji publikacije »Machine Learning in Health Nina Mazi, Ljubljana and Biomedicine« – PLOS ONE. V okviru poglobljene raziskave so preučili več kot pol milijona prostovoljcev med 40. in 69. letom starosti, vključenih v UK Biobank med letoma 2006 in 2010, ki so jih nato načrtno, sistema- tično spremljali še do leta 2016.

Revija ISIS Zanimiv5o9Julij 2019 Midve z migreno se ločujeva Valerija Balkovec Preskočimo 10 let in nadaljujmo zgodbo moreš nikamor uiti ali se pred njim skriti v spomladi 2018. Migrene so se mi sicer začele zavetje. Vmes si želiš, da bi te kaka strela vsaj konec drugega letnika fakultete, v starosti 20 let, zadela do konca. In ko je bilo ob pomoči tripta- leta 1983. Članek »Midve z migreno« je bil nov napada konec, je bila v moji glavi opojno objavljen v reviji Isis leta 2007. Migrena se je od mirna morska gladina. Počutila sem se zadrogi- takrat nadaljevala ne z linearno, ampak z ekspo- rano, kot bi se vse povezave v možganih ustavile, nentno krivuljo – pa številu napadov, po trajanju in si samo želela, da bi to stanje trajalo čim dlje. napadov in po pogostnosti. Prispevek v naši reviji Isis v novembrski Ves čas sem iskala nove rešitve. Predpisan mi številki v spomin kolegici Polonci, katere razbo- je bil amitriptilin, ob katerem sem imela moreče lela duša je bila ujeta v razbolelem telesu – poleg sanje. Nekaj mesecev sem preventivno jemala drugega tudi zaradi nevralgije trigeminusa – bi tudi propranolol. Z jakostjo napadov je moj lahko bil tudi moja zgodba, o kateri sem večkrat pogled vse pogosteje uhajal k polni steklenički premišljala, ko se bolečina ni umirila niti za propranolola in ob nekem hudem napadu sem minuto in je trajala dva dni in dve noči, vedno odnesla obe steklenički v smeti in o tej preventivi znova in znova. Počasi sem skoraj okamnela s nisem premišljala. Lahko, da bi bila ta preventi- celim telesom, z vsemi mišicami. Karkoli sem va 100 % uspešna in zanesljivo ne bi bilo več naredila, vsak gib, vsaka misel je bila boleča, napadov. Prišla sem tudi do triptanov, ki so bodisi zelo žalostna, bodisi zelo vesela. Ker je pomagali ali pa ne. Nato je šlo nekaj let solidno s bilo toliko bolečine v zgornjem delu telesa, se je triptanom v kombinaciji z natrijevim nalprokse- to odražalo tudi na ostalih sklepih in mišicah. natom. Po 30 letih napadov z bruhanjem sem se Sem hodila v službo? Sem. Veliko vikendov sem vsaj tega rešila, tudi napade se je dalo solidno preležala v stanovanju, da bi se regenerirala po prekiniti. Saj bi šlo zelo dobro, če bi po vsakem napadih, ki so se praviloma pojavljali proti koncu napadu odležala dan ali dva doma, da bi si telo in tedna. Vse to je tako preželo moje telo, da tudi možgani opomogli. Za to se nisem odločala, saj med dopusti ni bilo dosti boljše. Kot bi zapel bi bilo treba vsak teden prenaročati bolnike na Marko Vozelj: Le en centimeter še, ko … proste termine, ki jih ni bilo. Ambulanto imam namreč vsak dan v tednu. Kam se še obrniti po pomoč? Morda bi mi revmatologi lahko odvzeli vsaj del bolečin na In vse je šlo dalje, od enega napada do ostalih delih telesa. Želela sem si zmanjšati drugega in vedno znova in znova. Navsezadnje je bolečine za vsaj nekaj odstotkov, s čimerkoli, na v Sloveniji še zmanjkalo mojih triptanov. Brez kateremkoli delu telesa, le da bi jih bilo malo težave sem si jih kupila v centru Pariza, ko sem manj. Revme na moje razočaranje niso potrdili, bila jeseni na kongresu. Prvo tableto sem presku- okvare hrbtenice niso bile kritične. Prvič v sila že nekaj ur po prihodu v Pariz in je delovala. življenju slišim za subspecialistično ambulanto Le nežno je bilo treba povedati po francosko, da za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo boleči- so zame. Nihče me ni spraševal po receptu. Si no na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu predstavljate kaj takega v Sloveniji, kjer si v (URI) – Soča, kjer imajo poseben štiri- in pette- domači lekarni, za katero dnevno napišem denski program. desetine receptov, nisem mogla brez recepta kupiti ene tubice mazila lokalnega kortikosteroi- Ambulanta za rehabilitacijo oseb s kronično da z dodatkom antibiotika. nerakavo bolečino na Soči – kaj sploh je to? Predstavljam si, da ti predpišejo neke protibole- V jeseni 2018 sem imela v povprečju dva činske terapije, verjetno bolj specifične na osnovi normalna dneva in dve noči v enem tednu. izkušenj. Zvečer pred pregledom ugotovim, da Ostalo – zgodba za tri škatle propranolola. bom imela pravzaprav štiri preglede enega za drugim. Po pregledu pri zdravnici me navdušijo Veliko napadov se je začelo v vratu kot fizioterapevtka, psihologinja in socialna delavka, tenzijski glavobol ali pa v levem operiranem licu sprostim se, pogovarjamo se, menijo, da bi bila kot nevralgija trigeminusa. Vse pa se je končalo z primerna za delo v skupini, česar si tudi jaz neurjem z gromom in bliskom v glavi, ki mu ne

Revija ISIS Z60animivoJulij 2019 želim, brez predstave o tem, kako bi injekcije bioloških zdravil. Iz tedna v sovražniku ne bo dovolil priveza to potekalo. Predvsem sem bila teden se je pred mano in mojimi (vezave na receptor). »Ti kar pluj po presenečena nad pohvalo psihologi- bolniki dogajal »čudež«. Luskavica, ki mojih žilah in potoni kjerkoli, jaz s nje, da sem kljub toliko bolečinam je trajala tudi do 30 let, je preko noči tabo ne mislim več vzdrževati tega veliko dosegla na svoji poklicni poti in zapuščala telo in se ni povrnila. In to izčrpavajočega odnosa,« si mislim. In da mi vse to ni vzelo veselja do živ- mi je dajalo vero, da bo tudi pri meni bitka je bila dobljena že okrog 12h. ljenja. Meni se moji dosežki – prido- tako, da bo zdravilo popolnoma Točno čez štiri tedne, na dan ponovne bitev magistrskega naslova in naslova prijelo. aplikacije, je spet prišlo do poskusa primarijka – niso več zdeli nič poseb- zavzetja z manjšo armado, popoldne nega, pozabila sem na vloženi trud, Prvi injekciji v obliki peresnika v pa so vsi topovi utihnili. V mojem prihajali so vedno novi izzivi. Dogovo- stegno sta bili popolnoma neboleči, telesu že dva meseca ni bilo nobenega rili smo se za vključitev v program v nisem imela prav nobenih stranskih analgetika, kar se v zadnjih 20 letih začetku leta 2019. učinkov. Odločila sem se, da se za zagotovo ni zgodilo. Po drugih dveh kako uro uležem, da si malo umirim injekcijah v februarju ni bilo več niti Zadnje mesece leta 2018 so me misli in telo. Po približno treh urah je poskusa napada. prevevali različni občutki, bližje kljuvajoča bolečina (podobna nevral- obupu kot optimizmu, zmanjkovalo giji trigeminusa) v levem licu popol- Kot bi se v mojo dušo vračalo vse mi je volje za boj, vsaj za dan dva sem noma izginila in od tistega trenutka izgubljeno veselje iz gimnazijskih si s tabletami polepšala življenje. sem vedela, da so injekcije prijele. časov, pred prihodom na fakulteto in Dnevi z bolečino so nekako minili, pred migrenami. Prijateljica psihiatri- hujše so bile neprespane noči. Hkrati Nato so sledili dnevi, ko ni bilo nja mi je pred leti rekla, da se možga- sem se v službi bala, ali ob tolikšni nobenih bolečin ne v vratu ne kjerkoli ni po takem stresu lahko popolnoma količini analgetikov lahko še dobro v glavi, ko to že skoraj nisem bila jaz. opomorejo šele v treh letih. V moji presojam. Tekom let se je telo nanje V sebi sem čakala poskus novega reki življenja so bile od najzgodnejše- prilagodilo, postajalo je vse bolj napada, nepredstavljiv je bil občutek, ga otroštva tako velike skale in ogro- odporno. kaj se bo dogajalo. Vedela sem, da bo mni hlodi, ki so občasno skoraj po določenem obdobju moja »vsilje- popolnoma ustavili tok reke in mene. 24. januarja 2019 sem končno na« prijateljica migrena spet poskusi- Kot si reka vedno znova najde svojo dočakala čudežno terapijo migren. la z obiskom pri meni. In prišel je strugo, sem vedno tudi jaz kje za Zadnja tri leta sem spremljala vse deseti dan po injekcijah s slabim ovinkom videla nek nov rečni rokav in članke o bioloških zdravilih za migre- spanjem in zjutraj s pekočo bolečino se podala naprej. Vse več demonov je no od registracije v Ameriki do na vratu levo zadaj. To je bil značilen bilo z mano na tej plovbi po reki, ki mi Evrope. Dobila sem prvi dve injekciji začetek napada, ki se je postopoma niso dovolili, da bi se izkrcala kje na bioloških zdravil za preprečevanje širil po levi strani glave. Zdelo se mi mirni peščeni plaži. Koliko časa bo migrene. Na ta dan sem bila še je, da sem del nekega poskusa v rabilo moje telo, da se povrne v neko popolnoma utrujena od napada spopadu med dvema taboroma, kot bi zmerno gibanje, da se sprostijo in prejšnjega dne in že dveh prej v istem nekdo vlekel vrv nekaj časa v desno, okrepijo mišice, predvsem vratu, ki so tednu. Napad se je ponoči delno nekaj časa v levo. Telo se je upiralo na desetine let nosile to bolečino duše in umiril, vendar sem imela še vedno vse načine, migrena je napadala znova telesa? kljuvajoč občutek v levem licu. V in znova. Okrog dvanajstih je napad takem stanju bi se težko kamorkoli za pol ure prenehal in nato je bilo še Imela sem izjemno srečo, da sem odpravila peš, kaj šele sedla v avto in nekaj zagonov po eno uro, ki pa so bili bila v času vseh teh dogodkov tudi v se peljala v Ljubljano na terapevtski blažji. Okrog 17h je bilo vsega konec, programu za rehabilitacijo oseb s program. Ko se ti zdi, da ni več ne da bi vzela kakršnokoli protibole- kronično bolečino na Soči, kjer so mi nobene rezerve, se še vedno najdejo činsko zdravilo. pokazali preko telovadbe, delovne atomi energije. Od silnega pričakova- terapije, vedenjsko-kognitivne psiho- nja sem bila nervozna, saj mi je Za danes sva zmagala, sem pohva- terapije in čuječnosti, kako biti nevrolog sporočil, da so zame prispe- lila svoj biološki protein, ki ni dovolil, prijazna do svojega telesa, mu zaupa- le injekcije, ki jih je na prošnjo da bi se sovražnik pripel na priveze ti, mu pomagati in ga poslušati. mojega nevrologa doniral imetnik (receptorje) v mojih žilah, saj ga je dovoljenja za promet. prehitel in branil moja pristanišča. A Vse to se dogaja v letu 2019. drugi dan zjutraj nova ofenziva, tokrat Prepričana sem, da je številka 19 moja Ne morem si predstavljati, kaj bi točno na sredi levega lica z vztrajno srečna številka. bilo tako učinkovito, da bi preprečilo kljuvajočo bolečino. Pa se podajmo moje tako hude in dolgotrajne migre- spet v boj. Med vožnjo v Ljubljano Sončno pomladno jutro 19. maja ne. Po drugi strani pa se spomnim sem ves čas navijala za svoj protein in 1962 sem izbrala za svoj rojstni dan, mojih bolnikov z luskavico, ki sem jim upala, da se je dobro porazporedil v pomladnega dne 19. maja 1987 sem predpisala in tudi sama dala prve vseh pristaniščih (receptorjih) in opravila izpit iz interne medicine in pomladni dan leto kasneje, 19. maja

Revija ISIS Zanimiv6o1Julij 2019 1988, sem z zadnjim izpitom izbrala Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota ... za zaključek fakultete. In 19. maj leta jaz sem te iskal, O, jaz sem bogat – 2019 bo prav gotovo izjemen, saj se ne mimo tebe sem šel in pogledal sem te pomagaj, pomagaj mi dvigniti bom bala, da bi zaradi preveč veselja in ves sem vztrepetal ... moje duše zaklad! nad cvetočim majem spet dobila In moje srcé zaslútilo je migreno. Uživala bom v zame najlep- tvojo tajno moč, (Oton Župančič: šem kraju v Sloveniji – v Strunjanu. in moje srcé zaslútilo je, Ti skrivnostni moj cvet) kak jasni se noč. Verjamem, da se je moja kronična Prim. mag. Valerija Balkovec, neprijateljica migrena sprijaznila, da In v moji duši vzcvetelo je specialistka dermatovenerologije, sva se za vedno ločili. zakladov nebroj, vse bitje mi zahrepenelo je vodja dermatologije v Splošni Kot prava Belokranjka in potomka za teboj, za teboj bolnišnici Novo mesto Župančičeve rodbine zaključujem z Župančičevimi verzi: Ko nastopi zadnje dejanje življenja … Študentje medicine na pogovoru o spremljanju umirajočih pri Metki Klevišar, dr. med. Meta Rus dostojanstvom. Ustanovitelji so začeli membno upanje,« pravi Klevišarjeva. iz nič, a so v tem videli tudi prednost, »Upanje na spremljevalca, ki umirajo- Na pobudo profesorice zgodovine saj niso bili od ničesar odvisni. V čega posluša, se z njim iskreno pogo- medicine prof. Zvonke Zupanič Slavec, slovenski prostor so s paliativno varja ter mu pomaga zadostiti potre- dr. med., smo se študentje medicine medicino prinesli bolj celosten pogled bam na različnih področjih.« Poleg skupaj z našo mentorico v soboto, 23. na oskrbo umirajočih, ki pa ima še spremljevalca pa je za umirajočega februarja 2019, odpravili v Celje in se veliko potenciala za svoj razvoj. Še zelo pomembno lajšanje bolečin. Ker v ožjem krogu zbrali okoli Metke najbolje je organizirana na Gorenj- pa le-teh mnogokrat ni mogoče v Klevišar, dr. med. Kot upokojena skem, tudi po zaslugah Mateje Lopuh, polni meri odpraviti, je pomemben zdravnica onkologinja, soustanovitelji- dr. med.; tam trenutno okoli 80 % tudi odnos do njih; da jih bolnik ca Slovenskega društva hospic, publi- ljudi umira doma, drugje po Sloveniji sprejme in se nauči živeti z njimi. cistka in prevajalka nam je na preprost je ta delež približno 40 %. Namen Umirajoči potrebuje tudi osnovno način predala del svojih bogatih paliativne oskrbe je sprejeti umiranje nego telesa, ki mu daje dostojanstvo izkušenj s področja paliativne medici- kot del življenja in zato umirajoči človeka. Pomembno je, da se mu ne in spremljanja umirajočih ter tudi večinoma niso bolniki, ki bi potrebova- omogoči slovo od ljudi, ki so mu blizu, mnoge življenjske modrosti, pridoblje- li bolnišnično oskrbo. Z dejstvom, da duhovno oskrbo in možnost, da do ne ob srečanjih z ljudmi in soočanju z smrt umirajočega ni neuspeh zdravni- konca sam odloča o sebi. Ob tem lastno boleznijo. Navzoči smo prejeli ka, se bomo študentje medicine Klevišarjeva doda: »Najbolj pomemb- več kot le znanje, nekaj, česar nam verjetno soočili šele tekom dela, saj je no se je o željah glede umiranja že študijski program ne more dati; za to študij z izjemo nekaj ur, namenjenih vnaprej pogovoriti s svojci. Lahko se se dr. Klevišarjevi in dr. Zupanič spoznavanju paliativne medicine, napiše tudi uraden dokument, a Slavec najlepše zahvaljujemo. Srečanje usmerjen v preprečevanje in aktivno glavno je, da za to vejo ljudje okoli še odmeva v nas; majhen del prejetega zdravljenje bolezni, umirajoči pa ima tebe.« predstavljam v nadaljevanju. povsem drugačne potrebe. Svojci so dostikrat še bolj v stiski Živeti in umirati Potrebe umirajočih in kot umirajoči – ti so običajno korak s človeškim njihovih svojcev pred njimi v sprejemanju dogajanja. dostojanstvom Potrebujejo pogovor, da izrazijo svoje »Glavno je spremljanje. In četudi protislovne občutke; to, da se jih ne Glavna ideja ob ustanavljanju umirajoči ve, da umira, je zelo po- obsoja, če se odzovejo na svoj način, Slovenskega društva hospic leta 1995 in da družina prizna svoje meje. Ni je bila živeti in umirati s človeškim prav, da se z odločitvami o nadaljnjem zdravljenju preveč obremenjuje svojce, saj imajo ti po smrti drage

Revija ISIS Z62animivoJulij 2019 Za pobudo in gostoljubje se najlepše zahvaljujemo (v prvi vrsti z leve) naši profesorici Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., Julki Žagar, dr. med., ter seveda Metki Klevišar, dr. med. osebe tako lahko v enem ali drugem Klevišarjeva je tudi poudarila, da različnih, predvsem ekonomskih primeru občutke krivde. umirajoči nimajo le pravic, pač pa interesov. Gostiteljica pa nam je tudi tudi dolžnosti; da so spoštljivi do povedala, da je po izkušnjah spremlja- Potrebe osebja in kdaj tudi kaj potrpijo. Nam, nja umirajočih lahko ravno zadnje zdravstvenega bodočim zdravnikom, pa sta mentori- obdobje življenja za umirajočega osebja ob ca in gostiteljica položili na srce, da ne najdragocenejše v njegovem življenju. spremljanju smemo biti strpni do nesramnosti, Hkrati smo morda ravno mi tisti, ki umirajočih niti svojcev niti umirajočih, ter da si potrebujemo umirajoče, da nam moramo postaviti meje in se ne pustiti pokažejo, kaj v življenju je res bistve- Tudi osebje ima ob spremljanju izkoriščati, sicer bomo izgoreli. no. Ali kot pravi francoski filozof umirajočih nekatere potrebe, saj je Hadjadj v knjigi Kako uspeti v smrti: le-to lahko čustveno zelo naporno. Nevarnosti evtanazije »Ne moremo imeti uspešnega živ- Prva je pogovor in sprotno predelova- ljenja, če nimamo uspešne smrti. Če si nje dogodkov. Zelo pomembno je Beseda je tekla tudi o evtanaziji. želimo resničnega in pravega veselja, tudi, da se odločitve o zdravljenju »Eno je ubiti, drugo pa pustiti umreti. moramo pogledati smrti v obraz.« sprejemajo v timu; pri tem je potreb- In mi enostavno ne znamo več pustiti na dobra komunikacija na oddelkih. oditi, hkrati pa bi radi evtanazijo,« Meta Rus, študentka Medicinske Pomembno je, da zdravnik prizna pravi Klevišarjeva. »Tako vzdržujemo fakultete Ljubljana svojo nemoč glede zdravljenja bolezni medicino, ki je nečloveška in draga.« in hkrati ohrani upanje v smiselnost Prof. Zupanič Slavec je poudarila eno življenja umirajočega človeka. In da se od nevarnosti evtanazije, t. i. »geron- tudi sam veseli življenja ter v prostem tocid«, ki pomeni izvrševanje evtana- času počne stvari, ki ga veselijo. zije pri starostnikih, pogosto opravil- no nesposobnih (npr. dementnih) iz

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u3Julij 2019 Solzice iz Nepala Moja Chyalsa Damijan Meško Pač ne morem brez Altaja! Tako je napisal šola za mlade menihe in otroke iz okolice. Tudi moj prijatelj Eldar. Jaz bom pa napisal: Pač ne dve uri daleč hodijo nekateri vsak dan v šolo; bolj morem brez Nepala! oddaljeni so v internatu. Tako mi je bilo podarjeno, da sem lani preživel Ko se je končala dvanajsturna vožnja s tri mesece v Nepalu. Tja me je poslala Špela. kombijem od Katmanduja do mesteca Salleri, me Kolegi zdravniki jo poznajo kot dermatologinjo je tam pričakal menih Mike, da me je pospremil asist. Mileno Kristan. Še bolj poznana je med do Chyalse. Od Sallerija do Chyalse sva hodila še alpinisti in gorskimi reševalci. Kot Špela. Najbolj dve uri. Mike (Majk) je menih, njegov oče je Grk, poznana pa je v Nepalu pod Himalajo. Tam je mati Belgijka. Od svojega petega leta je v Nepalu. majhna vasica in slovit budistični samostan Menih od otroških let. Danes jih ima petdeset. Chyalsa. Radodarni in požrtvovalni možje iz Pivke Kakšna zgodba! in okoliških krajev so tam postavili stavbo, v kateri je Špela odprla ambulanto. Ljudje v Chyalsi jo vsi Ko sva se vzpenjala proti Chyalsi, mi je Mike poznajo, vsi se je spominjajo s spoštovanjem. Vsi povedal dve bistveni predpostavki, ki sta po- vedo, kdo je Špela. Nepalci ne znajo in ne morejo membni v budizmu. Prvič, da vsakemu v življe- izgovoriti imena po naše. Zanje je Spela. Kamorko- nju pomagaš, če moreš, in drugič, če mu ne li sem prišel v Chyalsi in sem povedal, da sem iz moreš pomagati, da ga ne raniš ali da mu ne Slovenije, so vsi omenili Spelo. Ne vem, ali je Špela škodiš. Pozneje enkrat sva se z Mikom povzpela v Nepalu napravila več za Nepal ali za Slovenijo. do prelaza Šelgudi dada, od koder je videti dolgo Nekaj podobnega kot legenda slovenskega himala- verigo Himalaje. Pri osamljeni koči je bil velik jizma Tone Škarja. Tudi to sem doživel v Nepalu: rezervoar deževnice: plahta, napeta med štirimi kamor koli sem prišel in povedal, da sem član koli, zabitimi v zemljo. Mike je bil sklonjen ob ekipe bara saba Škarje, so me veselo pozdravili in robu plahte in je segal v vodo. Previdno, zelo vzkliknili Skardža. Tako izgovarjajo Nepalci počasi je drsela njegova dlan po površini vode. Tonetov priimek. Nisem razumel, kaj počenja. Potem sem videl: reševal je živa bitja iz vode, drobne mušice in V ambulanti sem zdravil Tibetance, Šerpe, pajke. Vsakega posebej, počasi in potrpežljivo, Nepalce in otroke, ker je v Chyalsi velika šola, dokler ni vseh rešil. Reševal je življenja. Deklica dela domačo nalogo. Nova ambulanta v Chyalsi.

Revija ISIS v prostem času 6Z4dravnikiJulij 2019 Dobrotniki iz Pivke so pustili dravim. Položil sem ji roko na ramo in Mali menih Sherpa Ngawang. sled. rekel: »Taši dele.« Dvignila je glavo in takrat sem videl: v rokah je imela je vzel v roke geše Yonten. Podgani Včasih sem šel v Salleri, mestece pametni telefon. Jaz ga takrat še smo nastavili past: kletka, katere dve uri hoda pod Chyalso. nisem imel. vratca se zaloputnejo, ko živalca v njej nagrize nastavljeno hrano. Že Prvič me je spremljal Gurung In rodila se je ljubezen. Tam daleč prvo noč se je moja prijateljica ujela. Rosan, mlad menih, ki hodi v šesti v Nepalu sem spoznal novo prijatelji- Lepa živalca, s čisto rjavo dlako, z razred. Dogovorjena sva bila, da se co. Bil sem precej osamljen in – neko- velikimi črnimi očmi. Jezna je bila v vrneva skupaj. Vprašal sem ga, ali ima ga moraš imeti rad. Nekega dne, po kletki in oddajala je čudne, neznane uro, da bi se dobila ob določenem večerji – tam so bili zbrani štirje glasove. Protestirala je. Dolgo sem si času. Rekel je, da nima ure, potem je menihi, dva mlada učitelja ter tibetan- jo ogledoval. Poklical sem Yontena. segel nekam pod obleko na levi strani ska zdravnica nuna amdži – sem se In je prišel. Gledal je podgano in je prsi, tam, kjer je srce, in izvlekel nenadoma oglasil: »Danes vam molčal. Noben budist ne ubije živali. pametni telefon. »Na tem vidim, moram nekaj povedati. Tako lepo smo Življenje je zanje sveto. Tako je ravnal koliko je ura,« je rekel. zbrani tukaj. Moram vam povedati, da tudi spoštljivi geše Yonten. Vzel je nisem več sam. Imam novo prijatelji- kletko s podgano in jo odnesel. Nekoč sem stopil iz ambulante. co, new girl friend. Vsako noč me Nedaleč stran je podgano izpustil. Pred ambulanto je lesena klop, kjer so obišče. Zvečer pride in zjutraj je ni Toda podgana je bistra žival in se je običajno čakali domačini na pregled. več«. Nekateri so obnemeli ob mojih že prvo noč vrnila. Zapomnila si je Tam sem videl staro tibetansko besedah, gledali so v mizo, nekateri so kletko in nikoli več ni šla vanjo, ženico, vso ubogo v strogih tibetan- se dobrodušno nasmehnili, privoščili čeprav sem jo vsak večer nastavljal na skih oblačilih. Sedela je sključena, so mi to, budisti so dobrovoljni. različna mesta in v njej tudi vabljive glava sklonjena, obraz skoraj skrit na Potem sem še rekel: »Ta moja nova koščke sira. Mesa pri budistih ni. prsih. V rokah je držala neko stvar, prijateljica je podgana«. Videl sem, da Vsako noč pa je pojedla nastavljeni pomislil sem, da je tibetanski molilni je glavnemu menihu Yontenu ob tem sir, ki sem ga postavil na mizo. Tako venček, in sem šel k njej, da jo poz- padlo težko breme iz srca. sva s podgano živela naprej v lepem sožitju. V prostor, kjer sem spal, ni Otroci se igrajo. Tako se je začela zgodba z mojo mogla, ni imela vstopa. To me je podgano, ki me je v mojem stanova- pomirjalo. Toda Yonten je izvedel, da nju obiskovala vsako noč. Sčasoma ljubezen traja še naprej in spet vzel sva se spoprijateljila. Prenehal sem jo stvar v roke. Prišli so Yonten in še dva preganjati in mislim, da je moja meniha, poklicali so mizarja, ki je podgana to spoznala in razumela. zaprl vse večje špranje v stanovanju. Vsak večer sem ji nastavil na mizo Nastavljeni sir pa je ponoči še kar košček sira. Zjutraj je bila miza vedno izgineval. Nazadnje smo le odkrili prazna. Dnevi so minevali, toda stvar njeno skrivno pot. V predsobi je bila v steni za polico luknja, kjer je bila nekoč v deski grča. Prekrili smo luknjo s kovinsko ploščo in jo krepko zabili. Od takrat podgane ni bilo več. Ostal sem sam.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u5Julij 2019 Vasica Chyalsa. v hišo; kakšna skromnost! In vendar vse nenavadno čisto pri vsem uboštvu. Nekajkrat sem obiskal tudi staro Lesene klopi ob steni, lesena skrinja, tibetansko ženico. Živela je čisto tla iz zemlje, na steni stara, zadimlje- sama, v zelo stari, osamljeni hiši, na, komaj prepoznavna fotografija. daleč okoli ni bilo nobene domačije. Kar oživela je, ko je videla, da gledam Ko sem se nekoč vračal iz Sallerija, fotografijo. »Moj sin,« je rekla. Dal sem zavil s poti in šel prav do hiše. sem ji darilo. Ni mogla verjeti. Odšel Sedel sem na kamen pred hišo in sem in ko sem se ozrl, ko sem bil že čakal. Čez nekaj časa sem slišal, da se precej daleč, je stala pred hišo, gledala v hiši nekaj premika. Čakal sem, je za menoj. Dvignil sem roko v utrujen sem bil in žejen. Ker ni prišel pozdrav in stara tibetanska ženica je nihče iz hiše, sem poklical: »Didi, kje dvignila roko v pozdrav. Po dveh mesecih in pol sem se poslovil od Chyalse. Oziral sem se, ko sem stopal proti Salleriju. Pač ne morem brez Nepala. Pred nekaj dnevi, po novem letu, me je poklical star alpinist France. Devetdeset let je izpolnil letos in vprašal me je: »Kaj imaš ti rajši, Himalajo in hribe v Nepalu ali nepal- ske ljudi?« »Nepalce,« sem rekel. si?« po slovensko, saj sem vedel, da P. S.: Še nekaj se me je dotaknilo. ženica ne zna angleško. Dolgo je nekaj Nekoč je prinesla mlada Šerpani v ropotalo v notranjosti in še dvakrat ambulanto svojo petletno deklico, na sem jo poklical. Prišla je ven, pozdra- čelu je imela rano. Materi sem pove- vil sem jo »taši dele«, nasmehnila se dal, da je treba rano zašiti. Deklico je je in potem sva se »pogovarjala«. Ona držala v naročju in ko sem ji dajal po tibetansko, jaz po slovensko. injekcijo za lokalno anestezijo, ni niti Razumela sva se. Imela je štiri otroke, trenila z očmi niti ni dala glasu, samo tri sinove in hčerko, zdaj so vsi v drobne zobke je stisnila. Katmanduju. Veliko mi je še povedala, toda razumel sem samo to. Stopil sem Damijan Meško, dr. med., Ljubljana, [email protected] Lakota svežo in zmrznjeno zelenjavo in sadje vseh morij sveta, rake in morske od severa do juga, zrele paradižnike sadeže, sladolede in pudinge, vrsto Gorazd Kolar pozimi in poleti, vrsto olj in kisov, rižev in začimb, sveže kuhane ali razne orehe in oreščke z vsega sveta, zmrznjene jedi, narezke, osupljivo V veletrgovini, kjer nakupujem, veliko vrst moke, neštete pisane vrste veliko število vin, žganj in likerjev, sem ugotovil naslednje: ponujajo več bonbonov, marmelad, medu in sladkih sveže, posušeno ali konzervirano meso desetin vrst kruha, 11 vrst mleka, namazov, sveže in zmrznjene ribe iz najrazličnejših domačih in divjih živali. smetan in masla, številne sirove namaze, 12 vrst jogurtov, 76 vrst sirov, Med polaganjem potrebnih in narezane in cele salame, klobase vseh nepotrebnih jedil v nakupovalno vrst, nešteto vrst keksov, čokolad, košaro, izbranih bolj z očmi in ne zaradi lakote, se mi spomin nehote vrača k lakoti med vojno od 1941 do 1945. Življenje 6-članske družine v velikem in tujem mestu, družine s štirimi otroki, brez sorodnikov na

Revija ISIS v prostem času Z66dravnikiJulij 2019 kmetih, odvisne le od skromnega trga družino in jo ohraniti pri življenju v račja jajca, vendar smo bili vsi skupaj in praznih trgovin, kjer so na trgu teh štirih, za nas dolgih letih, saj ima veseli mladih račk. Ni bolj simpatič- prodajali riž in fižol po zrnih, ko tedne dan 24 ur, teden sedem, mesec nega bitja na svetu, kot je mlada ni bilo razredčenega, vodenega mleka, trideset ali enaintrideset in leto 365 račka. Vseh pet puhastih rumenih je bilo težko. Starejši otroci smo se dni, lačna usta so pa stalno prisotna. kupčkov je hodilo v vrsti drug za medlo spominjali belega kruha, mlajši drugim in se ves čas korakanja za pa so poznali le koruzni kruh in dan Oktobra 1944 smo končno dočakali kokljo oglašalo s kratkimi gagajočimi na dan kosila, skoraj vedno osvoboditev in pogostili mladega glasovi. Tudi trije piščanci so se krompirjev golaž brez mesa, občasno 19-letnega ruskega vojaka s šipkovim navadili hoje v vrsti, le da so stalno na pa, le ob nedeljah, juho s skrbno čajem brez sladkorja in ga, ko je kratko čivkali. Mati koklja je mislila, preštetimi koščki mesa in povedal, da zaradi bojev za osvobodi- da je tako prav, in se ni nič čudila zlatorumenimi doma narejenimi tev mesta že tri dni ni spal, namestili skupini različnih potomcev. rezanci. Meso se je delilo otrokom po na kavču. Tam je mirno spal, okroglo principu »kolikor let, toliko koščkov«. rusko brzostrelko pa naslonil kar v kot Mladinski konzilij je sklenil, da na Zjutraj je bila vedno črna kava iz sobe, kjer smo jo otroci občudovali in vrtu napravi majhen, plitev bazen, ker cikorije, osladkana z okupacijskim otipavali. Mamo je skrbelo, ali je vojak račji mladiči vendar potrebujejo vodo. sladkorjem, narejenim iz krompirja. sploh še živ, mi pa smo ji redno poro- Bazen je bil napravljen v enem popol- Češnje, orehi, na krhlje narezana čali, da normalno in globoko diha ter dnevu. Kmalu pa smo v hišo zaslišali jabolka, celo fižolova zrna, so se delili še vedno sladko spi. Po 12 urah nepre- obupne krike matere koklje, ki je po istem principu, kar pa ni veljalo za trganega spanja se je poslovil in frfotala na robu bazena, v katerem je malice z mastjo ali marmelado pridružil svojim tovarišem topničarjem veselo plavalo njenih pet zlatih namazanega koruznega kruha. Večna na dvorišču naše stanovanjske hiše. mladičev, trije pa so preplašeni in prežganka je bila za večerjo, kot sadje čivkajoči obstali z materjo na robu in pa včasih murve, pobrane s prašnih tal Kasneje so nam lakoto omilili gledali svoje brate in sestre, ki so se pod drevesi. Ob praznikih in rojstnih paketi UNRA, v katerih je bila tudi celo potapljali in z glavo pod vodo dnevih so nastopile palačinke s sirom čokolada, sladko kondenzirano mleko brodili s kljuni po blatnem dnu. ali marmelado. Nekaj kokoši, ter različne, neskončno okusne hranjenih s krompirjevimi olupki, je vsebine obrokov s skrivnostnimi Do decembra je iz veselih rumenih redko zneslo dragocena jajca v imeni »BREAKFAST, LUNCH in kepic nastalo pet lepih, prijaznih račk stranski sobi stanovanja. Občasno smo DINNER«. in trije strumni petelini, mati koklja prinesli, bolje rečeno pretihotapili pa se je vdana v kruto usodo zdavnaj kose posušenega mesa, mast, klobase Počasi, po vrnitvi v Slovenijo, se je poslovila od svojih čudnih otrok. in moko od prijateljev iz druge, s življenje izboljševalo. V mlekarni se je hrano bogate države na drugi strani že dobilo mleko, v pekarni pa ne- Vsi štirje bratje smo se enotno velike reke. Svež kruh, bel, z zlato skončno dober črni kruh. Tudi na trgu uprli temu, da bi račke končale kot hrustajočo skorjo in neskončno dišeč, se je dobilo zmeraj več stvari. Počasi naša nedeljska kosila. Izgubo peteli- ki si ga jedel nazaj grede proti domu, smo pozabljali na lakoto. Otroci nov bi še prenesli, račke pa smo je okupacijski vojak na mejnem mostu socializma smo bili popolnoma oddali starim staršem na kmetih in jih vedno iztrgal iz naših otroških rok in prepričani, da nikoli več ne bo vojne zamenjali za zimske koline in jabolka. ga vrgel v reko, spregledal pa mast in in lakote. Vendar je po očetovi zaslugi moko, skrbno zavito in skrito v hlačah ostala navada, da smo imeli v kleti »za Spomini na medvojno lakoto so pod pasom. Ni bilo naših predvojnih vsak slučaj« zalogo moke, sol, sladkor polagoma bledeli, pojavil se je bel obilnih nedeljskih kosil, belega kruha, in celo klobase v masti ter gojili kruh, police v trgovinah so se počasi potic in piškotov, pomaranč in kokoši na vrtu. polnile, odprle so se slaščičarne in v jutranjega mleka. Na lakoto smo gostilnah so začeli ponujati kaj več kot nekako pozabili le, ko nam je shujšani V zvezi z rejo kokoši še naslednji vampe in golaž. oče (s 100 na 67 kilogramov) ob spomin: večerih prebiral Rožo sveta, Žametne Skrb za hrano se je umaknila copate, Baskervillskega psa, Klic Spomladi leta 1947 smo poslali drugim, novim skrbem. divjine, Bobre, Pod svobodnim mojega drugega brata, starega 11 let, soncem ali Lenoro. Razvijali so se tudi na trg, da bi kupil sveža kokošja jajca Če se vrnem na začetek, me jezi neskončni pogovori, kaj vse bomo za valjenje, ker se je ena od naših perverzna in bahata sedanja ponudba jedli, ko bo konec vojne. Še danes, po kokoši iz kurnika na dvorišču začela trgovin ob istočasnem jadikovanju toliko letih mi ni jasno, kako je mama obnašati kot koklja. časopisov in politikov, da velik mogla prehranjevati 6-člansko procent prebivalcev te države živi pod Brat je prinesel 10 jajc, ki smo jih pragom revščine. dali v valjenje koklji. Po treh tednih je od desetih jajc prikljuvalo na dan pet Saj vendar ni vojne. račk in trije piščančki. Prof. dr. Gorazd Kolar, dr. med. Brata je bilo v začetku sram, da so mu pri nakupu na trgu podtaknili

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u7Julij 2019 Koristno je, če se športni napor (iz)meri (II) Marjan Kordaš ... The British Cycling Ramp Test is a Zato se mi zdi vredno bolj nadrob- progressively increasing cycling test (power no opisati dogajanje na testu: Zapis s tem naslovom je bil increases every minute) measuring aerobic objavljen v naši reviji pred dvema capacity. The starting power for the test Kolesarka, vitke postave, po letoma (Isis 2017; 26: 47–50). Na depends on gender and average power over videzu stara okoli 25 let, začne test pri kratko sem opisal svojo dejavnost na 3 minutes and with correct selection of obremenitvi 70 W (utrip okoli 80/ trenažerju kot trening za kolesarjenje power should last 8-12 mins only. ... min.). Obremenitev se nato vsako v prihodnji kolesarski sezoni. Opisal minuto poveča za 15 W in po 12 sem tudi svoje izmišljene protokole Na spletu sem našel tudi nekaj minutah doseže največjo, 230 W naraščajoče oz. konstantne obremeni- posnetkov celotnega testa, izvedenega (utrip 197/min.). Ko se test konča, je tve ter rezultate treninga primerjal s na trenutno zelo popularnem trena- kolesarka izčrpana. tistimi iz prejšnjih let. Subjektivno žerju Wattbike. Čeprav so posnetki sem bil kar zadovoljen. Predvsem morda tudi reklama, so zelo povedni. Kolesar, atletske postave, po zaradi vseskozi zelo dobre ponovljivo- Zdi se, da se med testom moč poveču- videzu tudi star okoli 25 let, začne test sti (preciznosti) meritev. Objektivno je tako, da se povečuje hitrost od pri obremenitvi 250 W (utrip okoli sem bil pa nezadovoljen, saj v literatu- približno 16 milj/h do 24 milj/h (25,7 90/min.). Obremenitev se nato ri ter na spletu nisem našel protokola km/h do 38,6 km/h). Približno enako povečuje podobno kot zgoraj in po 10 takšnega tipa obremenitve, ki bi bil kot pri mojih protokolih enakomer- minutah doseže največjo, okoli 400 W vsaj približno primerljiv z mojim. nega povečevanja moči, v t. i. hitro- (utrip 191/min.). Ko se test konča, je stnem modusu, od 19 km/h do 31 tudi kolesar izčrpan. V oktobru 2018 sem si izpahnil km/h. Poleg digitalnih izpisov o npr. desno ramo. Kolesarska sezona se je utripu, moči, kadenci in hitrosti je Pravzaprav ne vem, zakaj sem tako tako končala prej, zato pa se je tudi mogoče tudi opazovati dogajanje med dolgo okleval, da sem se British trenažerska sezona začela prej, seveda testom ter ko se slednji konča. Tako Cycling Ramp Testa lotil šele v po doslej preskušenih protokolih. Na je mogoče videti, kako se povečuje januarju 2019. Če preskočim nadrob- srečo še vedno z običajnimi rezultati o utrujenost kolesarja(ke) vse do nosti, ni bilo nobenih posebnosti. Brez utripu, moči, porabljeni energiji itn. izčrpanja. težav sem v sedmih stopnjah dosegel Ponavljala se je tudi moja psihologija, 220 W ter končal z utripom 155/min. da sem se vsakokrat (vsakokrat!) na In v nasprotju s pričakovanjem sem trenažer spravil samo z velikim bil le malo utrujen ter se že čez nekaj naporom volje. Ki pa se je potem, ko minut odločil za ponovitev. Iz rado- se je trenažersko mučenje z izdatnim vednosti sem pa hkrati na trenažerju potenjem končalo, sprevrgla v ne- prenastavil zavoro. Tako sem v šestih znansko zadovoljstvo, ker mi uspeva. In ko sem nabral dovolj kondicije, Slika 1: Zgoraj: izpis časovnega poteka utripa (1/min) ob stopnjevanju sem modificiral svoj trojček tipa obremenitve od 100 W do 200 W (»cycling ramp test«; šest stopnej po 1 obremenitve (za nadrobnosti glej Isis min) s trenažerjem Tacx Flow. Spodaj: izpis časovnega poteka moči z 2017; 26: 47–50) tako, da sem med merilnikom Stages Power Meter. Med največjo stopnjo obremenitve je enim ciklusom še nekoliko povečal razlika moči približno 20 W. (3. 3. 2019; ciklo43b) porabo energije. Med arhiviranjem svojih trenin- gov sem prek spleta vseskozi sledil novostim ter tako verjetno z zamudo odkril t. i. British Cycling Ramp Test. Na prvi pogled je primerljiv z mojim najbolj zahtevnim protokolom obre- menitve. Definiran je (malce neja- sno?) takole:

Revija ISIS v prostem času Z68dravnikiJulij 2019 Slika 2: Zgoraj: izpis časovnega poteka utripa (1/min) ob nenadni Moja dotlej nezapletena cikloergo- (stopničasti) obremenitvi (1 min, 30 s) približno 215 W s trenažerjem Tacx metrija je nenadoma postala komple- Flow. Spodaj: izpis časovnega poteka moči z merilnikom Stages Power ksen sistem s številnimi neznankami. Meter. Razlika moči je približno 15 W. (3. 3. 2019; ciklo43b) Potrdil sem svoj sum, da pri tranažer- ju Tacx Flow kalibracija ni natančna. stopnjah dosegel 200 W pri utripu, telefon oz. športno uro. Se pravi, za Možno pa jo je izboljšati z nastavitvijo enakem kot prej. Moje eksperimenti- merjenje moči on line mora kolesar večje strmine. ranje pa se je končalo tako, da se mi je zamenjati le levo ročico pedala kolesa. »horizontala« v postelji prilegla in Jalovo raziskovanje tega zaplete- sem celo na kratko zaspal. Merilnik moči Stages Power nega sistema, ki sem si ga naložil Meter tako ne upošteva dejstva, da je zaradi svoje radovednosti, je trajalo Moj nižji utrip (155/min. v pri- sila leve noge praviloma manjša od nekaj dni zapored. Zato se je končalo merjavi s 195/min.) je pač odraz moje sile desne noge. Ali z drugimi beseda- telesno s hudo utrujenostjo, mentalno starosti. In prav nič me ne moti, da je mi: tako izmerjena moč je manjša od pa s psihično razklanostjo (shizmo). Z moja največja moč komaj 50 % moči dejanske moči kolesarja. vprašanjem, kateremu merilniku mladega kolesarja. Prav nasprotno: verjeti. Zato sem sklenil en teden dobra primerljivost z močjo mlade(!) S tem védenjem sem sredi februar- počivati ter v tem času ponovno kolesarke me je nekaj časa navdajala s ja 2019 pri kolesarskem servisu naročil prebrati znamenito knjigo Mož na takšnim bahaštvom, da sem ga komaj novi merilnik (dolžina 175 mm, prirob- grmadi (Richard Friedenthal). Knjiga skrival. nica tipa Shimano XTR hollowtech). je imeniten življenjepis Jana Husa Čez en teden sem tja odpeljal svoje (1369–1415) ter njegove smrti na Čez nekaj časa pa me je začel kolo, da so mi levo ročico pedala grmadi, opis koncila v Konstanci razjedati dvom. Moj trenažer Tacx Flow zamenjali z ročico Stages Power Meter (1414–1418) ter življenja in miselnosti je sicer dokazano precizen (angl. preci- ter merilnik v njej »uparili« z mojo uro v času t. i. velike shizme (1378–1417). se), ni pa dokaza, da je tudi natančen SUUNTO Ambit 3. Pred kolesarjenjem Ko sta sprva papeževala dva, končno (angl. accurate). Morda mi lažno kaže ta ura najprej samodejno izvede tri pa kar trije papeži (v ljudskem jeziku previsoko moč? Se tako morda baham s postopke: 1) »poišče« pas za merjenje poimenovani nesveta trojica). Rim- pavjim perjem? Hm? Hm! utripa, 2) »poišče« ročico pedala ter jo skokatoliška cerkev takrat ni vedela, kalibrira in 3) »poišče« GPS za izris kateri papež je pravi, kateremu Menim, da velja moje duševne/ proge kolesarjenja. verjeti, da je Kristusov namestnik na telesne/finančne stiske preskočiti ter Zemlji ... spoštovanim kolegicam in kolegom Sledilo je obdobje izčrpavajočega opisati le dejstva. Da sem se odločil trenažiranja z dvema merilnikoma ter Branje knjige in telesni počitek sta natančnost (accuracy) trenažerja tuhtanje o »veliki« razliki rezultatov bila zelo koristna. Sklenil sem, da preveriti z dodatnim merilnikom obeh merilnikov. Npr. ko merilnik na tretjega merilnika ne bo. Moja kole- moči. In sicer takole: trenažerju Tacx Flow kaže moč 200 sarsko-raziskovalna shizma se je tako W, merilnik Stages Power Meter kaže končala v nekaj dneh s t. i. dobrim Merilnik moči Stages Power Meter za približno 20 W manjšo moč. kompromisom. Da verjamem obema je videti kot ročica levega pedala Nadrobnosti se dobro vidijo na slikah. merilnikoma tako, da je moja kolesar- kolesa. Silo ene (leve) noge meri prek Slika 1 kaže mojo različico British ska moč nekje med rezultatoma obeh upogiba ročice. To silo merilnik nato Cycling Ramp Testa (povečevanje merilnikov. Morda celo bliže »boljše- pomnoži s faktorjem 2 ter tako pretvo- moči v šestih stopnjah po 1 min.). mu«, Tacxovemu rezultatu. ri v silo leve in desne noge. Ta Slika 2 kaže mojo maksimalno moč v zmnožek se pretvori v signal (tipa Ant) eni stopnji, ki traja 1 min. 30 s. Končala tudi s spoznanjem, da ter se brezžično posreduje na pametni tako kot pred dvema letoma tudi tokrat nisem odkril nič bistveno novega. Da še vedno velja, da je za vzdrževanja zdravja dobro, če se človek ob fizični obremenitvi enkrat na teden pošteno preznoji. No, pri mojem kolesarjenju na trenažerju se to dogaja vsaj dvakrat na teden, in dokler bo šlo v tem slogu naprej, bo kar dobro, mar ne? Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected]

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas6u9Julij 2019 Smučarske tekme zdravnikov v tujini v letu 2019 Jasna Čuk Rupnik 2. Evropsko smučarsko Po večerni podelitvi medalj za superveleslalom in veleslalom. prvenstvo za zdravnike in farmacevte – Moena, 8. in 9. februar Prvo se je »zgodilo« na Poljskem februarja lani. Tja se Slovenci nismo odpravili, smo se pa odločili za ude- ležbo v tem letu, saj nam je Moena lažje dostopna. Startnino so uspeli Italiani zelo znižati, saj so tekme trajale le dva dni – začele so se z enim tekom superveleslaloma v petek dopoldne, popoldne je sledil slalom, naslednje dopoldne pa še veleslalom. Tekmovali smo v starostnih kategori- jah po 5 let in v sklopu italijanskega državnega tekmovanja zdravnikov in farmacevtov. Zmagovalcem so bile podeljene medalje, ne pokali, med promocijskimi darili pa, seveda, ni manjkala »pašta«. Zanimivo predava- nje iz športne medicine je bilo naja- vljeno za kasneje zvečer, a se ga zaradi že prej dogovorjenega povratka v domovino nismo udeležili. Medalje smo prejeli v zaporedju tekem superveleslalom, slalom, veleslalom: Jasna Čuk Rupnik: 1,1,1; Katarina Turk: 1,2,1; Uršula Reš ... : 0,2,3; Franci Koglot: 3,2,3; Timotej Vivod (farmacevt): 1,1,1; Sandi Troha: 0,1,3. Ekipno smo se uvrstili na tretje mesto. 46. Svetovno smučarsko Zadnji dan tekmovanja je bila ekipa manj številčna, veselje nad pokali pa nič manjše. prvenstvo za zdravnike in farmacevte – Sterzing, pa vendar ne več, saj se je nabralo kar čudovitim soncem na terasi, pa tudi. 20. do 23. marec precej naritega snega. A višina 2100 Dovolil nam je celo, da smo na njego- m je pač imela svoj čar. Starostne vih mizah za naša lačna usta narezali Kljub prihodu pomladi v Sterzing kategorije so bile razdeljene na 10 let. naše domače salame. Obžalovali smo (ital. Vipiteno) so bile snežne razmere Vreme je bilo smučarjem zelo naklo- le nesrečni dogodek na smučišču, za tekmovanje odlične. No, resnici na njeno. Tomi, lastnik restavracije s zaradi katerega sta se Marin in Nika ljubo, za tiste najmlajše in najhitrejše

Revija ISIS v prostem času Z70dravnikiJulij 2019 morala odpraviti domov brez vožnje šele na peto mesto, kar je naša naj- Andrej Bručan: 0,5,0; Andrej Čre- za zadnjo tekmo. Obžalovali smo tudi slabša uvrstitev doslej. tnik: 8,4,5; Janez Grilec: 0,11,0; to, da se je naša nekoč izvrstna ekipa v Marin Kneževič: 3,3,0; Andrej zadnjih letih številčno zelo osiromaši- Uvrstitve in pokale za prva tri Moličnik: 4,5,3; Timotej Vivod: 4,4,2. la. Manjkajo nam mladi, ki jih nekate- mesta smo dobili v zaporedju tekem, re ekipe drugih držav imajo. Ne kakor so se odvijale v treh zaporednih Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., manjka pa nam dobre volje in tudi ne dneh: slalom, veleslalom, super- Dutovlje, [email protected] strasti do smučanja in druženja, pa veleslalom: Jasna Čuk Rupnik: čeprav smo se letos ekipno uvrstili 3,5,3; Katarina Turk: 2,1,1; Nika Kneževič: 0,6,0; Franci Koglot: 1,2,2; Brioni in netopirji malarije ter nekaterih drugih nalezlji- vih bolezni, ki jih prenašajo insekti. V Mirjana Stantić Pavlinić severnih državah pa vendarle potrju- jejo posamezne primere stekline pri Od leta 1997 v več kot tridesetih nih delavnic. Zadnjih nekaj let sem se netopirjih, medtem ko so primeri državah vsako leto poteka Mednaro- udeleževala srečanj na Brionih, kjer je stekline pri človeku, povzročene z dna noč netopirjev. Dogodek organizi- druženje namenjeno vsemu prebival- virusi, ki jih prenašajo netopirji, ramo tudi v Sloveniji in v sosednji stvu, predvsem otrokom. Namen izjemna redkost. Raziskovalcem Hrvaški. Koordinira ga organizacija organizatorev je izboljšati zavedanje o netopirjev priporočamo cepljenje EUROBATS, ki deluje v okviru Zdru- koristnosti teh letečih sesalcev, proti steklini. ženih narodov. V Sloveniji dogodek spoznavanje in zaščita, ki poteka v usklajuje Slovensko društvo za preu- obliki izobraževalno-zabavnih progra- Brione so v prejšnjem stoletju čevanje in varstvo netopirjev, na mov. obiskale številne znane osebnosti, v Hrvaškem pa Tragus. začetku stoletja pa tudi nobelovec dr. Netopirji so sesalci, ki po evrop- Robert H. H. Koch. Prišel ja na Gre za strokovna druženja in skih direktivah in tudi predpisih povabilo takratnega lastnika otoka, različna izobraževanja, posvečena posameznih držav sodijo med zaščite- avstrijskega industrialca Paula Kupe- spoznavanju netopirjev, ki potekajo v ne živalske vrste, saj so predvsem lwieserja, ki je zbolel za hudo obliko obliki predavanj o netopirjih, prikazov zaradi posegov v naravi ter razmaha filmskih posnetkov, fotografskih turizma ogroženi. V naših krajih se razstav, večernih opazovanj in prislu- netopirji prehranjujejo pretežno z škovanj netopirjem z ultrazvočnimi žuželkami oz. komarji in se zato detektorji (bat-detector) ter ustvarjal- uvrščajo med koristne živali. V Evropi beležimo 45 vrst netopirjev, skoraj vse vrste so spoznane v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Brionih so do sedaj ugotovili v naravi obstoj 15 različnih vrst netopirjev. V nekaterih delih sveta (npr. v Mehiki in Južni Ameriki) prebivajo tudi vrste krvosesnih netopirjev, ki jih Evropa ne pozna. Ti lahko prenašajo steklino, predvsem na živali. Na teh ozemljih cepijo govedo proti steklini, proti netopirjem pa se ščitijo in jih celo uničujejo. V Evropi je, nasprotno, ohranjanje insektivornih netopirjev prednostna naloga. S tem se manjša možnost morebitnega vnovičnega razmaha

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u1Julij 2019 malarije ter zaprosil dr. Kocha za Po Romuniji z avtom pomoč pri zatiranju te bolezni. Po uspešno opravljeni nalogi, pri čemer Stanislav Šuškovič so za zdravljenje obolelih uporabljali kinin, barje pa izsuševali, je bil na Bliža se čas dopustov. Zakaj Slika 1. Kochovi stezi postavljen kip v zahvalo Romunija? Iz vrste razlogov: je Slika 2. za velik prispevek k izkoreninjenju članica EU (poceni telefon), je relativ- malarije na otoku. Tudi v tem primeru no blizu, že kratek internetni vpogled Slika 3. je imelo ključni pomen zmanjševanje razkrije, da je v Romuniji veliko populacije komarjev. ogleda vrednih zanimivosti in je zelo poceni. Res: tipična cena solidnega Na Brionih so se v zgodovini prenočišča z vselej razkošnim zajtr- večkrat pojavljale tudi epidemije kom ter zasebnim parkiriščem je bila kuge, ki so močno redčile prebival- od 30 do 50 evrov – za dva. stvo. Ali je Romunija varna? Na vpraša- Ena od prednosti upokojenih nje, kako je s kriminalom pri njih, ti zdravnikov je, da se lahko širše Romuni z veseljem pojasnijo, da izobražujejo kakor v času, ko so bili v kriminalcev v Romuniji ni več, ker so delovnem razmerju, in da lahko temu vse izvozili na zahod, k nam. namenijo več prostega časa. Izobraže- valne teme so lahko tudi bolj široke Najin prvi postanek je bila Oradea, oz. pestre, zahvaljujoč dobrohotnosti od koder naju je pot vodila po Tran­ številnih organizatorjev prireditev, ki silvaniji, veliki pokrajini, ki zavzema upokojenim omogočajo udeležbo brez zahodni in osrednji del Romunije. To kotizacij. Enako velja tudi za nekatera je kraj, kjer lahko vsak trenutek druga, nemedicinska strokovna občuduješ štorklje, ki te radovedno srečanja, ki se posredno ali bolj pogledajo, ti pokažejo, kako se učiti neposredno dotikajo tudi medicine leteti, ali ti pričarajo večerni pozdrav (npr. biotehnologija, farmacija, (sliki 1 in 2). Čudovito! raziskovalna dejavnost). Kljub temu ostajajo najpomembnejši strokovni Sighișoara je priljubljen transil- konjički, za katere ohranimo zanima- vanski turistični cilj z gradom in z nje tudi po upokojitvi. Lepo je srečati obzidanim starim mestnim jedrom kolege, ki hodijo po enakih poteh in (citadelo). Večina hiš v starem mestu pri katerih radovednost večnega je starih vsaj 300 let in so še vedno doktorja ni zamrla. naseljene. Sighișoara je magnet zaradi izmišljene zgodbe o vampirju Drakuli. Viri Drakula sicer ni izmišljena oseba. Gre za transilvanskega vladarja Vlada 1. M Stantic-Pavlinic: How dangerous is the Tepeša, ki se je rodil v tem mestu. European Bat Lyssavirus? Editorial. Med svojo le kratko vladavino (1456– Wiener Klinische Wochenschrit, January 1462) je dal z nabitjem na kole pobiti 2003, Volume 115, Issue 1–2, pp 3–5, od 50.000 do 100.000 nasprotnikov. https://link.springer.com/ V povprečju 50 strašnih usmrtitev article/10.1007%2FBF03040265 dnevno! Bolje bi bilo, če bi bil vampir. 2. M Stantic-Pavlinic: Public health Ob potepanju po Transilvaniji sva concerns in bat rabies across Europe. naletela na mnoge Rome, ki niso Eurosurveillance Volume 10, Issue 11, 01/ revni. Ženske so oblečene razkošno in Nov/2005, https://www.eurosurveillan- jim takšen ali drugačen posel ni tuj ce.org/content/10.2807/ (slika 3). Na poti med Oradeo in esm.10.11.00576-en Turdo sva videla veliko romsko naselje, sestavljeno iz preko sto 3. M Stantic-Pavlinic, I Jenko: Trends in arhitekturno neobičajno okrašenih ter rabies post-exposure prophylaxis given in razgibanih hiš (slika 4). Slovenia. Eurosurveillance Weekly releases , Volume 10, Issue 19, 12/ May/2005, https://www.eurosurveillan- ce.org/content/10.2807/ esw.10.19.02703-en Prim. mag. Mirjana Stantić Pavlinić, dr. med., Ljubljana, [email protected]

Revija ISIS v prostem času 7Z2dravnikiJulij 2019 Slika 4. Turdo, še en kraj v Transilvaniji, Slika 5. sva obiskala zaradi rudnika soli. V Slika 6. njem so pridobivali kuhinjsko sol od srednjega veka do zgodnjega 20. stole- tja. Pred nekaj leti so rudnik spreme- nili (za 6 milijonov evrov) v osupljivo lepo turistično zanimivost (slika 5). Rudarjenje je zapustilo podzemne dvo- rane 90 m višine in 87 m premera. Najina naslednja postaja je bilo, predvsem zaradi bližnjega gradu Peleș, mesto Brașov. Grad Peleș je neorene- sančni grad, zgrajen med letoma 1873 in 1914. Peleș je postal prvi grad na svetu, ki ga je v celoti oskrbovala lastna mala hidroelektrarna. Stroški dela na gradu so ocenjeni na približno 120 milijonov ameriških dolarjev. Grad Peleș meri 3.200 kvadratnih metrov z več kot 170 sobami, pisarnami, knjižni- cami, saloni, jedilnicami, umetniškimi galerijami ali koncertnimi dvoranami (slika 6). Na poti iz Transilvanije v Kon- stanco sva se za nekaj ur ustavila v Bukarešti. Razumljivo naju je zanimala zlasti palača parlamenta, ki je največja upravna stavba na svetu, večja od Pentagona, z višino 84 metrov in površino 365.000 kvadra- tnih metrov. Je najtežja stavba na svetu, zato se sicer počasi, a vztrajno pogreza. V palači zaseda romunski parlament, tu so prireditve državnih ustanov in mednarodnih teles. Palačo je dal zgraditi Ceausescu. Seveda se o tem diktatorju ne da napisati veliko (če sploh kaj) dobrega. A vendar: v tej čudoviti palači, ki je brez njega ne bi bilo, ni omenjen niti z besedo. Čudo- vit (romunski) marmor krasi stene, ogromne talne površine ter razkošna stopniščih (sliki 7 in 8). Palača je ocenjena na 3 milijarde evrov. Odpočila sva se v Konstanci, sta- rem mestu na črnomorski obali. Plaža Mamaja, ki meri vsaj 10 km, je posuta z bifeji, restavracijami, trgovinicami, šte- vilnimi prosto (!) dostopnimi ležalnimi stoli in senčniki ter stopalom prijazno prodnato obalo, s katere se z užitkom podaš v ravno prav toplo morje. Od Konstance nas do delte Donave loči dve uri vožnje po docela solidnih cestah. To je največje strnje-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u3Julij 2019 Slika 7. Slika 8. Slika 9. Slika 11. Slika 10. no močvirje v Evropi, ki meri 4.400 km² (četrtina Slovenije). V poletnih mesecih je v delti več kot 300 vrst ptic. Ornitološki raj! Za ogled delte se najame čolnarja, ki vas vozi po osu- pljivo lepih kanalih, polnih nenava- dnih ptičev, lokvanja, trsja, dreves, ki rastejo v vodi in se v njej čarobno zrcalijo, ptic, ki jih le redko vidiš, in nekega miru, ki te povsem zapolni. Verjamem, da je bil obisk delte Donave najlepši del najinega potova- nja po Romuniji (slike 9–11). Na poti nazaj sva se za nekaj dni ustavila v Temišvarju, ki je poznan kot »prvo svobodno mesto«, saj so ravno tu sredi decembra leta 1989 vzniknile prve demonstracije proti Ceausescujevemu režimu. Na poti nazaj priporočam nekaj- dnevno regeneracijo ob Blatnem jezeru. Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., Šenčur

Revija ISIS v prostem času Z74dravnikiJulij 2019 Prireditev za bolnike Avla UKC Ljubljana, 13. 3. 2019 ni akademiji v Ljubljani ni bilo preveč časa za poglobljeno in namensko Biserka Komac slikanje. Vse skupaj je nekaj let čakalo na »izbruh« ponovnega ustvarjalnega obdobja, ko je lahko spet prisluhnila sebi in svojim potrebam po likovnem V sredo, 13. marca, je bilo v avli UKC v Ljubljani spet zelo živahno. izražanju tako na področju slikarstva V obeh galerijah sta bili odprtji dveh samostojnih slikarskih razstav, kot tudi v fotografiji. ki ju je povezoval predsednik KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher, dr. Najprej se je včlanila v Likovno Matjaž Vrtovec. Oba dogodka je energično podkrepila živahna jazzo- društvo Dolik na Jesenicah, kjer ji je vska glasba v izvedbi Dixieland orkestra Ljubljanske korenine, ki se mentor, akademski slikar Kolja vselej rad odzove vabilu in nastopi na KUD-ovih prireditvah. Mašukov, »dal krila« in pogum za Ljubljanske korenine so preberejo. Na prireditvi je gospa prvo razstavo. Nekaj slik s te razstave fenomen v slovenskem glasbenem Kolarič prebrala tudi sonet z akrosti- je na ogled tudi tokrat. Zatem je prostoru, trdno zasidran v najboljši hom, posvečen razstavljavki, ki se je postala tudi članica likovne sekcije v tradiciji dixieland jazza. Skupina je ob svojem 70. jubileju odločila naredi- KUD-u Kliničnega centra dr. Lojz začela delovati v Ljubljani v devetde- ti časovno preglednico svojega likov- Kraigher in članica Fotografskega setih letih in igra dixieland glasbo, ki nega ustvarjanja. društva Janez Puhar, Kranj. je nadgradnja stila iz tridesetih let 20. Svinčnik, barvice, papir in škarjice Biserka ves čas svojega ustvarja- stoletja. S svojo glasbo so ustvarili jo spremljajo, odkar pomni. Če ni bilo nja raziskuje materiale in različne enkratno vzdušje. V odličnem medse- papirja, je za podlago služil »škrni- pristope, s katerimi se izraža. Ko bojnem razumevanju in prijateljskem celj«. Že v otroštvu ji je akademski osvoji ali si izmisli neko tehniko, s vzdušju člani sestava sledijo visokim slikar Milan Batista razkril skrivnosti katero se želi bolje izraziti, jo izrabi do ciljem kakovostnega glasbenega portretiranja, kako je treba opazovati, konca. Nato gre naprej v novo, dokler izražanja, kar vselej začuti tudi občin- senčiti in kaj je pomembno – in to si se tudi ta ne izpoje. Morda se zato zdi stvo, saj ob njihovem izvajanju nihče je zapomnila za vse življenje. nek ciklus popolnoma drugačen od ne more mirno obsedeti na stolu. V Ob materinstvu, študiju arhitektu- njenih ostalih slik, vendar pa je danes, skupini igra na banjo in poje tudi re in grafičnega oblikovanja na Likov- po toliko letih opaziti, da se ves čas dolgoletni travmatolog iz kliničnega centra Jože Završnik, poleg njega pa še Jernej Groznik, trobenta, vokal, Vladimir Strmšek, klarinet, Boris Gložančev, pozavna, Črto- mir Kristan, klavir, Hugo Weber, kontrabas, in Zenon Umiastowski, bobni. V osrednji galeriji, ki se imenuje po dr. Antonu Dolencu, je postavi- la na ogled svojo 30. samostojno razstavo Biserka Komac, univ. diplomirana grafična oblikovalka, slikarka in fotografinja, dolgoletna članica likovnih sekcij KUD-a KC in MF dr. Lojz Kraigher ter mentorica likovne sekcije Ustvarjalci upodablja- jočih umetnosti. Predstavila jo je gospa Slavica Bučan. Posebna ume- tničina gostja je bila pesnica, pisatelji- ca in režiserka gospa Jana Kolarič. K Biserkinim slikam je prispevala nekaj sonetov iz ciklusa »Obrazi družbe«, ki Biserka Komac ob svojih slikah (foto: Boštjan Močnik). jih lahko obiskovalci na razstavi tudi

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Julij 2019 Beno Žnidaršič je na prireditvi prebral nekaj na slikovno površino. So kot vezeni- vizualizacije napolnjuje njeno notra- svojih sonetov (foto: Miha Mekuč). na, prt rafinirano stkanih struktural- njost. Takrat se barve razplamtijo v nih naglasov. Pod njim je miza, je intenziteti in živosti, takrat pokažejo ukvarja z isto temo, izraženo na več motivno dogajanje. Slikarska površi- na svojo dvojno, zunanje-notranjo različnih načinov – razmišlja o duali- na zavibrira v prefinjeni atmosferi, v vrednost. Je pa tudi črna kontura, ki stični naravi sveta: o nastajanju in občuteni materialni snovnosti, ki nakazuje stilizirano in reducirano minevanju, o fizičnem in duhovnem. vznikne iz površine, na njej vzbrsti in vsebinsko bistvo in v svojem sicer ponovno ponikne vanjo. Površina tekočem, lahkotnem gibanju po Iz recenzije likovne kritičar- dražestno vabi, da jo odstremo, da slikovni površini prinaša racionalno ke Anamarije Stibilj Šajn: pogledamo pod prt, morda celo pod noto, vzdušje, ki umirja, prizemljuje, mizo. Pod rastrsko tkanino je zgodba, konkretizira. »Ustvarjalni nemir je Biserko pod mizo sta njena metafora in Komac zvabil iz njenega primarnega simbol, je vsebinsko bistvo. In Kompozicijske zasnove slik poklica, iz sveta vizualnih komunika- krajina tako nikoli ni mimezis. Je Biserke Komac so odprte in skrbno cij, k tradicionalnim pripomočkom, podoba, na katero se slikarka osebno urejene. Včasih si avtorica v njih ki belino platna spreminjajo v življe- odziva, jo vpija vase, prepoji z notra- zaželi več svobode in tako notranjo nje barv, črt, ploskev in oblik. njimi vzgibi in stanji, ji daje svoj strukturo razgiba s pomočjo domisel- Ustvarjalnost, podrejena drugačne- izraz. nih rešitev posameznih fragmentov. mu področju delovanja, je začela nezadržno vreti iz slikarkine notra- Če so rastri slikarkin izvirni, V nenehnem subtilnem ustvarjal- njosti in dvodimenzionalne površine trepetavi atmosferski pridih, ki se kot nem soočanju, v interakciji med spreminjati v polja izpovednosti. Ta tančica razprejo čez slikovno površi- vizualnim izkustvom in osebno, se je dokaj hitro formulirala v svojski no, zabrišejo prepoznavnost motiva, intimno vsebino, med realnostjo in in prepoznavni likovni nagovor. ne morejo pa mu vzeti izjemnega duhovnostjo, slikarka ustvarja harmo- Avtorica ga je izrazito naglasila z življenja. Še več, dajejo mu celo imagi- nijo in svoje likovne zgodbe zaznamu- likovnoformalno specifiko, z vsebin- naren značaj ter površinsko likovno je s svojsko diskretnostjo. Rastrski skim transferom v doživljajsko začinjenost pa včasih s svojo pojavno pajčolan skriva obraze motivnih intimo ter v motivno večpomensko obliko radikalno posežejo v likovno »lepotic«. Je še kaj bolj dražestnega razložljivost. Da, njena slikarska dogajanje in sooblikujejo segmentira- od tistega, kar je nekoliko odmaknje- vizija izhaja iz motivov konkretne no rastrenje različnih smeri in inten- no našemu pogledu? Zato slike stvarnosti, kot so (avto)portret, zitet. Lahko bi rekli, da avtorica z njim Biserke Komac nenehno vabijo, da jih tihožitje in krajina, poteka pa na modelira podobe. »razgalimo« in pogledamo pod relaciji odstiranja – zastiranja. njihovo formalno preobleko.« Vizualizira jih namreč s pomočjo Barvna paleta Biserke Komac tehnike rastriranja. Drobni rastri se utripa v tesnem stiku slike s samo V mali galeriji Luja Taborja je kot živa snovna navzočnost ugnezdijo vsebino. V barve je ujeta radost bilo obenem tudi odprtje razstave krajinskega vizualnega izkustva, v njih slikarskih del zelo plodovitega in na biva trenutno stanje slikarkinega več kulturnih področjih aktivnega duha, vanje se artikulira misel. V njih tetraplegika Benjamina Žnidaršiča razkriva globlji pomen in udejanja - Benota, vsestranskega ustvarjalca, vizijo, morda slutnjo porajajočega. To pesnika, pisatelja in slikarja, ki slika z je barvni opoj, ki ga v polnosti doja- usti. Preden se posvetimo vsem memo le v kontekstu realnosti motiva njegovim dosežkom in priznanjem, je in ustvarjalkinih izpovednih želja ter treba omeniti, da je tudi zelo znan in čutenj in čustvovanj. priljubljen človek med slovenskimi umetniki. Sam pravi, da je tragična Na trenutke avtorica uporablja nesreča njegovo življenje pravzaprav hladne, zamolkle barve, uglašene v spremenila v srečno, saj je sedaj mehke in pridušene tone, da bi veliko bolj aktiven, živ in prisoten z izrazila atmosfero in vanjo vključila vsem svojim bistvom. Je tudi izjemno svoje duhovne dimenzije. Z njimi občutljiv pesnik, piše sonete in na preplavi celotno vzdušje slikovnega prireditvi jih je nekaj tudi prebral. Ob polja. Mnogo več pa je slik, na katerih tem verjetno nihče v dvorani ni ostal barvni opoj nezadržno zajame površi- ravnodušen, saj jih je rodila težka no. Avtorica namreč odločno posega izkušnja in bolečina iz srca. Njegove po pestri paleti, da bi izrazila lepoto, slike, ki nagajivo vise v Taborjevi bogastvo in barvitost vsega obdajajo- galeriji, pa kažejo njegovo veselo ni čega, pa tudi tistega, kar v trenutku optimistično naravo. Naslikane so z

Revija ISIS v prostem času Z76dravnikiJulij 2019 Dixieland ansambel Ljubljanske korenine (foto: Miha Mekuč). lopatico – z vehementnimi nanosi njem obdobju deluje kot umetnik in srečanjih v domovini in tujini. Od leta toplih oljnih barv, kar ni tako značilno kot idejni pobudnik številnih projek- 2000 je imel 41 samostojnih in okrog za slikarje, ki slikajo z usti. tov na področju kulture pod okriljem 216 skupinskih razstav. Preizkusil se zavoda Ars Viva. je v raznih tematikah in slogovnih Umetnostna zgodovinarka in prijemih. Je dobitnik res mnogih kritičarka Polona Škodič med Rodil se je 21. junija 1959 v vasi nagrad in priznanj tako na »Zlati drugim pravi: »Njegova barvna Podcerkev v Loški dolini. V Cerknici paleti«, ex-temporih in drugih med- lestvica je včasih uglašena bolj lirično, je končal osnovno šolo. Leta 1986 si je narodnih slikarskih dogodkih doma in kdaj drugič je tudi živahnejša. Z pri padcu s češnje poškodoval hrbte- v tujini. ostrino in mehkobo bogate, večpla- nico in ostal tetraplegik. Od leta 1994 stne barvne lestvice upodobitve do 2004 je vodil kulturno dejavnost Ob 60-letnici Mednarodnega zaživijo v polni plastičnosti. Njegovo pri Zvezi paraplegikov Slovenije. Ob združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali slikarstvo je dinamično, slogovno organizaciji kulturnih prireditev in nogami, je bil leta 2017 na rednem razgibano in pripovedno zgovorno. Je likovnih izobraževanj je leta 1998 kongresu VDMFK v Barceloni med odličen kolorist in krajinar, globoko začel slikati tudi sam in v slikanju približno 600 deli razglašen za zma- povezan z naravo. Rodna Loška odkril svojo izpovedno moč. Likovno govalca natečaja »Najboljši motiv za dolina, na katero je navezan na prav se je izobraževal pri akademskem posebne priložnosti«. Benjamin poseben način, odzvanja na platnih slikarju Benjaminu Krežetu, grafiku Žnidaršič pa ni le slikar. Piše prozo in kot doživeta odslikava preteklosti in Jožetu Potokarju, akademskem slikar- poezijo, preko svojega zavoda Ars sedanjosti. V številnih oljih se je ju Mladenu Stropniku in likovnem Viva pa se zavzema tudi za razvoj predano poglobil v kompozicijo, v pedagogu Rassu Cavsevigu. Kmalu je kulturne misli in ohranjanje kulturne resničnost krajinskega izreza, v dosegel vidne uspehe. Od leta 2004 in naravne dediščine. Poudarek daje osamljene znane in manj znane do 2006 je delal kot predstavnik za mednarodnemu sodelovanju, saj se kotičke, v nadrobnosti, v svetlobo in stike z javnostjo, kot predstavnik zaveda, da pretok znanja preko meja senco … Iz upodobitev odseva notra- slovenskih paraplegikov je sodeloval v na tako različnih področjih spodbuja nji temperament in energija v neneh- Programskem odboru za programske pridobivanje evropsko primerljivih nem prepletanju barvitosti in poetične vsebine invalidov pri RTV Slovenija. znanj, spretnosti in izkušenj. Izdal je umirjenosti. Realizem se tako preveša Leta 2004 je kot član slovenske tudi nekaj knjig s pesmimi in avtobi- v impresionizem, ekspresionizem pa delegacije sodeloval pri ustanavljanju ografsko delo »Govorica življenja«. se mestoma preliva v abstrakcijo. Evropske zveze paraplegikov. Leta Slikarstvo Benjamina Žnidaršiča se z 2011 ga je Vlada RS imenovala v Biserka Komac, Kulturno-umetniško vsakim delom vse bolj nadgrajuje in Nadzorni svet Centra za socialno delo društvo Kliničnega centra in vedno znova navdušuje.« Postojna, Državni zbor RS pa v Svet za elektronske komunikacije. Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Beno je polnopravni član Medna- rodnega združenja slikarjev, ki slikajo Njegova dela so bila razstavljena z usti ali nogami (VDMFK). V zad- na mnogih razstavah in likovnih

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Julij 2019 Likovna sekcija Leon Koporc na slikarski koloniji Danica Lešnjak Slikarji likovne sekcije Leon Koporc KUD UKC in MF so se v drugi polovici letošnjega marca na povabilo direktori- ce CUDV Draga gospe Valerije Bužan udeležili slikarske kolonije v Centru slovenske Istre na Debelem rtiču. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga) se je v 35 letih razširil v osrednji slovenski center za usposa- bljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitaci- jo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z Akvarel Solinarki avtorice Danice Lešnjak je bil, tako kot slike drugih udeležencev kolonije, zmerno, težjo in težko motnjo v podarjen CUDV Draga (foto: Roman Planko). duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. Poleg osnovnih objektov na sedežu v konca in letošnjo pomlad so začeli je na likovni koloniji v Centru sloven- Dragi pri Igu, ki obsega pet domov, sprejemati prve stanovalce. ske Istre zbralo 23 slikarjev. Odlično šolo, delavnice, ambulante in prostore Prvi pomladni vikend, tik preden namestitev so dopolnjevali delovni za medicinsko (re)habilitacijo, je je izjemno lepo in funkcionalno prostori v pritličju, ki bodo kasneje zavod ustanovil še 14 centrov po vsej urejene prostore Centra slovenske namenjeni dnevnemu bivanju in Sloveniji, kot zadnjega Center sloven- Istre napolnil živžav prvih stanoval- šolanju oskrbovancev iz okoliških ske Istre na Debelem rtiču pri Anka- cev, je dom nudil gostoljubje slikar- krajev, tokrat pa so služili kot izvrstno ranu. Gradnjo so spremljali številni jem likovne sekcije Leon Koporc okolje za ustvarjanje in druženje. zapleti, zato je trajala in trajala, a je Kulturno-umetniškega društva UKC Pritličje stavbe so napolnila slikarska navsezadnje le prišla do srečnega in MF. V treh dneh ob koncu tedna se platna in barve, ustvarjalnega navdiha ni manjkalo, prav nasprotno, živahna izmenjava izkušenj, prijaznih in dobronamernih nasvetov, učenja in vsega, kar so značilnosti dobre koloni- je, je vodila k rezultatom, kot smo si jih želeli. Dom je umeščen v park sredozemskega rastlinja, steklena fasada in velika okna so slikarjem ponujali izziv, pozitivna naravnanost pa je bila rdeča nit pri nastajanju likovnih del. Ta bodo kasneje lepšala prostore in vsakdanjik stanovalcem, ki potrebujejo veliko vzpodbude pri premagovanju svojih težav. Slikarji likovne sekcije Leon Koporc, hvaležni za odlične ustvarjal- Mentor likovne sekcije, akad. slikar Janez Kovačič, zbrano ustvarja (foto: Roman Planko). ne pogoje, v katerih je potekala slikarska kolonija, so se gostiteljem

Revija ISIS v prostem času Z78dravnikiJulij 2019 oddolžili s 23 slikami, ki so jih predali Center slovenske Istre je odlično umeščen v park sredozemskega rastlinja na Debelem direktorici CUDV Draga in pobudnici rtiču (foto: Danica Lešnjak). tega srečanja gospe Valeriji Bužan. Slike so narejene v različnih slikarskih tehnikah, od akvarela do akrila. Prevladovala je sredozemska temati- ka, motivi iz okolja, tudi figuralika in abstrakcija nista manjkali. Skupino slikarjev je strokovno spremljal mentor akademski slikar Janez Kovačič, ki je na koncu kolonije med številnimi ustvarjenimi slikami izbral tiste, ki bodo najprimernejše za to okolje. Verjamemo, da smo se s to gesto primerno oddolžili svojim gostiteljem, predvsem pa nas veseli, da bomo z vzpodbudnimi in prijetni- mi utrinki, ki so upodobljeni na likovnih delih, marsikomu od stano- valcev, ki jih pestijo številni zdrav- stveni problemi in druge težave, vsaj malo polepšali vsakdan. Danica Lešnjak, Ljubljana Orkester Camerata Medica v zimski sezoni 2019 Pavle Košorok Christiana Bacha. Druga skladba je sopranistk in malo tudi njihovega priredba, kakršnih je prof. Avsenek igralskega daru. Občinstvo je bilo V vsakem novem študijskem letu naredil že veliko za naš orkester. Kot navdušeno in »mačji trio« se mu je se glasbena dejavnost najprej aktivira solista sta sodelovala absolvent moral večkrat prikloniti. z namenom, da bi nastopili na za- splošne medicine Jakob Gajšek na ključnem dogodku memorialnega klavirju in študent 3. letnika medicine December je praznični mesec, ki sestanka dr. Janeza Plečnika. Pobud- Miha Zupančič na kitari. V zadnji ga tudi orkester Camerata vsako leto nik prvih nastopov je bil prof. Lenart, točki so blestele tri sopranistke, ki že počasti s svojim nastopom v Zdravni- kasneje pa so se pridružili številni več let sodelujejo z našim orkestrom: ški zbornici Slovenije. Za uvod smo glasbeniki iz zdravniških vrst. Tako je Sanja Zupanič, specializantka psihia- zaigrali Preludij Johanna Sebastiana bilo tudi letos. trije, stomatologinja Nadia Ternifi in Bacha. Po iskrenih in aktualnih Ana Berus, študentka medicine. uvodnih nagovorih predsednice Dr. Andrej Babnik, ki je bil koor- Izbrana skladba Gioachina Rossinija zbornice dr. Zdenke Čebašek - Trav- dinator in umetniški vodja tega »Mačji duet« verjetno navdušuje nik in predsednika skupščine zbornice koncerta, je zbral zanimiv program, občinstvo že od svojega nastanka. mag. Marka Bitenca smo zaigrali kjer je v zaključnem delu prišel do Tudi na tem koncertu je bil to učinko- Adagio Johanna Christiana Bacha. besede tudi zdravniški orkester vit zaključek, prav po zaslugi odličnih Kot solista sta se nam v tej skladbi Camerata Medica. pridružila pianist Jakob Gajšek in kitarist Miha Zupančič. Sledila je Izbrali smo Preludij Johanna podelitev priznanj in nagrad zaslu- Sebastiana Bacha in Adagio Johanna žnim zdravnikom. Priznanja so dobili

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Julij 2019 Mojca Drev, Jure Poglajen, pa je dvorano ponovno navdušil z sti. Predsednica zbornice se je ob David Aleksander Dovšak, Alen- Rossinijevim Mačjim duetom. koncu našega nastopa zahvalila ka Krabonja, doc. dr. Franek našemu maestru prof. Avseneku, nato Klemenc, Apolonija Steinmann, Skladbe za godalni sestav pogosto pa smo bili vsi skupaj povabljeni v prim. izr. prof. dr. Danica Rotar prilagodi za naš orkester dirigent in avlo, kjer je zbornica pripravila Pavlič, Ivica Smajla in Alenka umetniški vodja orkestra, prof. Franc pogostitev za slavljence, izvajalce in Uršič Polh. Avsenek. Tokrat pa smo izvajali tudi vse prisotne. V prijetnem klepetu nam avtorsko skladbo Romanca še enega je večer prehitro minil. Po podelitvi odličij se je nadaljeval člana orkestra, violista Borisa Kraj- strnjen program orkestra, ki je uvedel nika. Kot solistka je nastopila kon- V letu 2019 je bil orkester pova- romantično vzdušje z Massenetovo certna mojstrica Vildana Repše. bljen na nastop v avlo Kliničnega skladbo Meditacije iz opere Thais. centra, kjer je 13. februarja nastopil Solistično priredbo za violino in harfo Skladbi Hallelujah L. Cohena in ob odprtju likovne razstave Petra sta interpretirala naša dolgoletna My way Paula Anke smo zaigrali s Lazareviča in skupine akvarelistov, violinistka Lucija Čemažar in pianistom Jakobom Gajškom. Kon- katerim je Peter Lazarevič mentor. Na harfist Jure Puc, ki je bil tokrat prvič cert smo zaključili z zimzeleno sklad- začetku je sledilo manjše preseneče- izvajalec z našim orkestrom. Energič- bo Strangers in the night Paula Anke s nje. Z dvema pesmima nas je navdušil ni Hačaturjanov valček iz baleta solisti: Vildano Repše, Borisom New Swing Quartet, katerega član Maškarada je izvedel sam orkester. Krajnikom in Jakobom Gajškom, ter Dare Hering, tudi sam amaterski Gelsomino, N. Rote, pri kateri je na slikar, je razstavljal na tej razstavi. Sledil je solistični del naših vrhun- oder ponovno prišel kitarist Miha skih sopranistk. Delibesovo skladbo Zupančič. Po nagovoru predsednika Kultur- Chanson Espagnole je zapela Sanja nega društva KC prim. dr. Matjaža Zupanič, Nadja Ternifi pa skladbo Vilja Božično-novoletni koncert vedno Vrtovca je orkester izvedel prvi del lied iz Vesele vdove. V Leharjevi zaključimo z dvema dodatkoma, kjer programa. Zaigrali smo Bachov skladbi Giuditta lied, prav tako iz se nam pridruži tudi občinstvo. Preludij in Telemannovo Sonato v Vesele vdove, je blestela Ana Berus, ki Obvezna Sveta noč nas uvede v štirih stavkih. se je našim priznanim sopranistkam praznično vzdušje, Slovenija, od kod pridružila pred kratkim. Damski tercet lepote tvoje pa nas spomni na prazno- V nadaljevanju je likovna kritičar- vanje dneva samostojnosti in enotno- ka Anamarija Stibilj Šajn s strokovno- Božično-novoletni koncert v Zdravniški zbornici Slovenije.

Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJulij 2019 stjo in z izjemno natančnostjo pred- znano melodijo Gabriel’s oboe E. Lepo vabljeni, da se nam na naših stavila glavnega razstavljavca, Morriconeja. prihodnjih nastopih pridružite. jubilanta Petra Lazareviča, in skupino njegovih učencev ter njihovo umetni- Po končanem dogodku smo v 27. 9. 2019 ob 19.00: Koncert ob ško ustvarjalnost. prijetni družbi pokramljali ob odličnih zaključku Večerov v atriju, Sveti Jožef, prigrizkih. Celje Sledil je še drugi del nastopa. Izvedli smo Hačaturjanov Valček iz Orkester ima v poletnem semestru 27. 11. 2019 ob 19.30: Koncert Klic opere Maškarada, Fibichovo skladbo kar bogat koledar nastopov, počaščeni dobrote, dvorana Golovec, Celje Poem, za zaključek pa smo s tokra- pa smo, da smo bili povabljeni na zelo tnim koncertnim mojstrom, Karlom odmeven dogodek Klic dobrote, ki ga Prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Žužkom v vlogi solista zaigrali še Karitas vsako leto pripravlja v dvorani spec. krg., Iatros, d. o. o. Golovec v Celju. »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič »Cvetke« iz medicinske dokumentacije Razvade Pijete alkohol? Ne, samo tisto, kar pridelam sam. Epidemiološka anamneza Potoval je po Indoneziji, prehranjeval se je z domačini. Pretekla in sedanja anamneza Pacient nima zgodovine samomorov. Trpi za stalnimi, trajnimi in občasnimi glavoboli. Pacientka nima krčev, niti vročine, vendar njen soprog trdi, da je bila prejšnjo noč zelo vroča. Kaj boli? Pacientka čuti bolečino v prsnem košu, ko leži na levi strani več kot eno leto. Naslednji dan je bilo koleno boljše, potem pa je popolnoma izginilo. Nevrološka anamneza Pacient čuti mravljince od stopal navzdol. Travmatološka anamneza Januarja ji je spodrsnilo na ledu in njeni nogi sta odšli vsaka na svojo stran v začetku februarja. Samovolja Pacient zavrača obdukcijo. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1Julij 2019 Nekaj fotografskih spominov na »Našo gospo iz Pariza« Jurij Kurillo Francosko prestolnico sem v zgodovinske pretrese, tudi medvojno Pogled na cerkev Notre Dame z obema stolpoma, svojem življenju obiskal kar nekajkrat nemško okupacijo. Sčasoma je postala ki sta v požaru k sreči ostala nepoškodovana. in na teh poteh je bila vselej kmalu na najbolj priljubljen cilj pariških turi- vrsti veličastna cerkev Notre Dame de stov, saj ima letno več kot trinajst mili- Eno od znamenitih vitražnih oken. Paris. To gotsko katedralo, ki sicer jonov obiskovalcev, več kot prav tako predstavlja neprecenljiv kulturni znamenit Eifflov stolp. simbol ne le Pariza, marveč celotne Francije, smo 15. aprila lahko na »Naša gospa iz Pariza« je zagotovo televizijskih zaslonih zgroženo opazo- v naši zavesti tudi zaradi čarobnega vali, kako postaja žrtev nenasitnih romana Notredamski zvonar franco- ognjenih zubljev ... Znamenita zgradba skega pisatelja Victorja Hugoja, ki ga je je stara več kot osemsto let, saj so jo objavil 1831. leta z namenom, da spod- začeli zidati na senskem otoku Ile de la budi Parižane k temeljiti obnovi dotlej Cité že leta 1163, gradili pa so jo kar močno zanemarjene cerkvene stavbe. dvesto let. V svoji dolgoletni zgodovini Grozilo ji je celo rušenje zaradi novih je prišla skoraj do svojega propada. zgradb. Po tej dramatični zgodbi – pre- Rešil jo je sam Napoleon Bonaparte, ki vedeni v mnoge jezike sveta – o grba- je bil leta 1804 v njej kronan za fran- vem zvonarju Quasimodu in ciganski coskega cesarja. Manjše opustošenje je lepotici Esmeraldi so bili posneti številni doživela med veliko francosko revolu- filmi in televizijske nadaljevanke. cijo (1789), pozneje pa je prenesla vse Naše fotografije so bile posnete 25. junija 2012. Stranski pogled na katedralo z osrednjim zvonikom, ki so ga ognjeni zublji uničili. Detajl ob cerkveni steni. Foto: Dragica Kurillo Jurij Kurillo, dr. med., Kranj, [email protected]

Revija ISIS Z82avodnikJulij 2019 Enakost, enakovrednost, empatija Tina Bregant tudi drugi sesalci, ne le ljudje. Vsak človek lahko pokaže nekaj empatije, vendar so nekateri pri Ko smo Mladi zdravniki Slovenije razmišljali, tem tako občutljivi, da lahko občutijo celo kaj naj izpostavimo v razgovoru z aktualnim psihično in fizično bolečino ljudi okoli sebe, kar ministrom za zdravje, smo se osredotočili na zelo slikovito opisuje »svetobolje, weltschmerz«. problematiko zdravnikov primarne ravni. Nismo No, ne želim si, da bi bili tako zelo empatični. pozabili na zdravnike sekundarne in terciarne Bolj si želim zdravo mero empatije; tiste, ko ravni; nismo pozabili na različne specialiste, ki pokažemo sposobnost hoditi v tujih čevljih. Nek- delajo na primarni ravni. Kljub temu se jih je do, ki si prizadeva za lastno zmago in vse napore nekaj počutilo zapostavljene. Med kolegi se je vlaga v to, da je zmagovalec, le redko nosi tuje pojavilo tudi negodovanje, zakaj bi zdravnikom čevlje. Navajen in udobno mu je biti v svojih celo primarne ravni zvišali osnovno plačo, čeprav do te mere, da pogosto ni naklonjen skupinske- vemo, da imajo nekatere stroke izhodiščne plače mu prizadevanju za uspeh vseh. precej višje od družinskih zdravnikov in že njihovi specializanti krepko presežejo plačo »Not everything that counts can be counted, specialista primarne ravni. V zraku so obvisela and not everything that can be counted counts.« vprašanja o enakosti, enakovrednosti strok, občutkih upravičenosti do določenih ugodnosti, William Bruce Cameron občutkih zapostavljenosti. Če smo včasih razmišljali o sebičnem genu, Komurkoli, ki ne dela v industriji proizvo- danes vemo, da smo ljudje rojeni za življenje v dnje enakih izdelkov, je jasno, da nismo enaki. skupnosti. Verjetno se zato tudi že rodimo z Me pa žalosti, da si sami ne priznavamo enako- delnim občutkom empatije. Šele empatija, kot vrednosti. Kot ljudje in kot zdravniki specialisti z pomemben del naše socialne kognicije, nam zelo specifičnimi znanji. Da se razumemo: prav omogoči postati polnovreden član družbe, ki ji je, da kdor dela več in bolje, je plačan več. Se pa želimo pripadati. Naši možgani so omreženi za marsičesa ne da niti izmeriti niti ustrezno plača- sodelovanje in skupinsko delo, saj nam je prav ti. V določenih trenutkih pa je tudi prav, da kdo slednje verjetno pomagalo preživeti v evoluciji. dobi več. Včasih je treba podpreti tistega, ki ima Nismo namreč največja, najmočnejša, verjetno manj, čeprav je na prvi pogled to videti nepravič- tudi ne najlepša in ne najpametnejša bitja (še no, saj je dobil več kot ostali. Bi si pa vsi želeli, da zlasti, če bomo uspeli uničiti ta naš planet). In morda o tem sploh ne bi bilo treba razpravljati. vendar smo naselili celotno Zemljo, odšli smo na Resničnost je pogosto še bolj zastrašujoča. No, Luno, Mars, v vesolje. Zato ta zavodnik izkori- malo za šalo, malo zares – spodnja risba z ščam za to, da vas spomnim na empatijo, skupin- nogometne tekme verjetno pove več kot besede. sko delo in socialno vključenost. To sicer predsta- vlja večjo verjetnost za občutenje sreče, h kateri Želim si, da bi bilo med nami več občutka za vsi stremimo. Poleg tega pa nam omogoča, da vsi drugega. Več empatije do nas samih in tudi do v skupnosti živimo bolje. In ne, nekaterih reči, ki drugih. Ne le do naših bolnikov, pač pa do naših sem jih omenjala v zavodniku, se ne da prešteti. kolegov. Empatija je sicer sposobnost prepoznati čustva drugega človeka, ne da bi ob tem podali Dr. Tina Bregant, dr. med., ZD Kamnik in CIRIUS svoje lastne občutke ali misli. Empatijo poznajo Kamnik, [email protected]

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 10,000 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Chamber for the Carniola Province. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Mag. Marko Bitenc, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Matevž Janc, dr. dent. med. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Asist. Gregor Prosen, dr. med. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Iztok Kos, dr. med., MBA of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Public Relation Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Andreja Basle, univ. dipl. nov. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Legal Department Peter Renčel, univ. dipl. prav. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Finance and Accounting Department two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Health Economics, Planning and Analysis Department for specialisations; other • Publishing activities, editing Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. and examination. members, publishing books and other Head of Basic Postgraduate Medical Training, • Organising professional seminars, publications. Licensing and Registry Department Žiga Novak, mag. prav. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, dipl. ekon. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.

Domus Medica za vas! Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki. Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/. Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica! Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centru pišite Andreji Stepišnik, E: [email protected].