Revija ISIS Medicin5a1Januar 2018Slika 2. Chiarijeva I malformacija s hidromielijo zaključi. Običajno pa se v nadaljeva-(puščica). nju prereže dura subokcipitalno ter nad eksponiranimi vratnimi segmenti, odstranitev okcipitalne kosti okrog v nastalo duralno odprtino pa se všije foramna magnum (t.i. subokcipitalna ustrezen implantat (lahko avtologen kraniektomija), nato pa se obojestran- ali iz umetnega materiala). Na ta sko odstrani lamine prvega vratnega način se še dodatno razširi področje vretenca, lahko pa tudi drugega kraniocervikalnega prehoda. Opisanih vratnega vretenca (če je herniacija je še mnogo dodatnih variant tega zelo izražena). Odstrani se tudi večji posega. del atlantoaksialne in atlantookcipi- talne membrane. V primeru, da se Na oddelku za nevrokirurgijo UKC tako doseže zadovoljiva mobilnost Maribor smo od 2012 do 2017 operi- tonzil (kar se običajno preveri ultra rali 16 bolnikov s Chiarijevo I malfor- zvočno), se lahko operacija s tem tudi macijo, od tega je bilo pet otrok. Dva otroka sta imela skoliozo. Pri dveh bolnikih je bilo treba napraviti revizijo Slika 4. Skolioza pri bolnici, prikazani na zaradi iztoka likvorja skozi rano. Vsi slikah 2 in 3. bolniki so dobro okrevali, nevrološke- ga poslabšanja nismo opazili. Pri dveh bolnikih, ki sta imela pred operacijo izražene nevrološke izpade, so se ti nekoliko popravili, vendar ne povsem. Pri dveh bolnikih sta imela Chiarijevo I malformacijo tudi svojca (v obeh primerih je šlo za sestri). Okcipitalni glavoboli so se bistveno ublažili ali izzveneli pri vseh bolnikih, razen pri eni bolnici, kjer smo napravili revizij- sko operacijo ter dodatno sprostitev. Zaključimo lahko, da je Chiarijeva I malformacija vse pogosteje odkrita. V primeru izraženih težav ali hidromi- elije je običajno potrebno kirurško zdravljenje. Operacija je varna ter privede k zmanjšanju težav. Vira 1. Fernandez AA, Guerrero AI, Martinez MI, Vazquez MEA, Fernandez JB, Octavio EC, et al. Malformations of the craniocervical junction (chiari type I and syringomyelia: classification, diagnosis and treatment). BMC Muskuloskelet Disord 2009;10:Su- ppl 1. 2. https://bmcmusculoskeletdisord. biomedcentral.com/ articles/10.1186/1471-2474-10-S1-S1.Slika 3. Bolnica s slike 2 šest mesecev po operaciji.Videti je stanje po subokcipitalni kraniektomiji(puščica). Hidromielija je bistveno manjša.
Revija ISISM52edicinaJanuar 2018O psihološki travmi inpsihotravmatologijiDoc. dr. Robert Oravecz, dr. med., spec. psih., vane seksualne fantazije odraščajočihPsihiatrična bolnišnica Ormož deklet, ki ubesedijo svoje želje kot realna doživetja. Psihološka travma se je vrinila knjigi sta na osnovi uspešno zdravlje-med duševne motnje v drugi polovici njih primerov histerije dala jasno Ferenczi je leta 1932 pripravil19. stoletja, potem ko se je v bolj vedeti, da je ta motnja pogojena z referat za psihoanalitični kongres vrazvitih evropskih državah pojavila neugodnimi, danes bi rekli travmat- Wiebadnu, v katerem je opisal kon-železnica. Razvoj železnice so spre- skimi izkušnjami. Pri tem sta izposta- cept motenosti jezika med otrokom inmljala tudi iztirjanja in druge nesreče, vila vlogo seksualne travmatizacije. odraslim. Ta teorija govori o tem, daob čemer so se začeli pojavljati pone- si otrok želi le nežnosti, ljubezni insrečenci, ki so poročali o bolečinah v Nepredstavljivo kruta prva svetov- varnosti, če pa se odrasla oseba na tohrbtu, ne da bi utrpeli kakšno bolj na vojna je z neskončnimi boji v odzove s seksualnostjo, potem toresno poškodbo. Zdravniki tistega strelskih jarkih, množičnim trplje- povzroča hudo psihično stisko, občut-časa so pojav poimenovali »railway njem in stradanjem, izpostavljenostjo ke sramu in brezrazložne krivde prispine« (železniška hrbtenica). Indu- tehnološko razvitemu orožju povzro- prizadetem otroku. S tem je dal jasnostrializacija in vzpon meščanstva sta v čila nov pojav, t. i. »shell shock vedeti, da je spolna zloraba realnodrugi polovici 19. stoletja prispevala sindrom.« Sprva so zdravniki mislili, dogajanje s hudimi posledicami, kiše k enemu pomembnemu pojavu da gre za posledice zračnega udara ob posameznika spremljajo tudi v časutistega časa. Mlade deklice, zrele eksplozijah ogromnih topovskih odraslosti. Njegovo teorijo je Freudženske in moški so začeli kazati čudne izstrelkov, vendar se je kar hitro odločno odklonil, potem pa za njim ševzorce vedenja, bizarne napade, pokazalo, da gre pravzaprav za posle- celotna psihoanalitična skupnost.odvzetosti delov telesa, slepoto, dice izpostavljenosti hudim psihičnim Leto kasneje je Ferenczi umrl zanezmožnost govorjenja in še veliko izkušnjam. Vojaki, ki so zboleli za to perniciozno anemijo, kar je preprečilodrugih, težko razložljivih simptomov, motnjo, so kazali znake nekoordinira- njegov izgon iz psihoanalitične skup-ki so jih zdravniki začeli prepoznavati nih gibov, tresenja, odvzetosti, neod- nosti, ki je potem skoraj celo stoletjekot histerijo. K temu množičnemu zivnosti. Da ni šlo za simulacijo, priča zavračala idejo o psihološki travmi,pojavo so usmerili pozornost evropski dejstvo, da je večina teh veteranov do kot viru duševnih motenj. Celo popsihiatri. V Franciji so najbolj znani konca življenja kazala znake te bole- nepredstavljivem stradanju judovske-psihiatri oz. nevrologi, kot so Charcot, zenske motnje. ga naroda je ostala nema in nedovze-Bernheim in Janet, na osnovi svojih tna, vse do 90. let prejšnjega stoletja.izkušenj s hipnozo začeli spoznavati, Potem ko je psihoanaliza spozna-da se ti čudni, nerazložljivi pojavi la, da gre za t. i. vojno nevrozo, se je Abraham Kardiner je v začetkunavezujejo na nepredelane, neugodne Sándor Ferenczi, kot eden od zgodnjih druge svetovne vojne sicer opisalživljenjske izkušnje, predvsem tiste s protagonistov psihoanalize, pojavil z poglavitne značilnosti potravmatskeseksualno konotacijo. Janet je celo idejo, da bi povsod po avstro-ogrski stresne motnje (PTSM), vendar je tavpeljal idejo, da obstaja del naše monarhiji vzpostavili centre za trav- pojav ponovno končno prodrl vduševnosti, ki se je ne zavedamo, matizirane vojaške veterane, ki bi jih zanimanje strokovne javnosti šele vvseeno pa igra pomembno vlogo pri zdravili s pomočjo nekoliko modifici- 70. letih, potem ko so se vietnamskinadzoru nad našim čustvovanjem in rane psihoanalize. Na žalost sta veterani vrnili domov množično priza-vedenjem. Freud se je med svojim razpad monarhije in posledična huda deti, nezmožni prilagoditve na civilnoštudijskim obiskom v Franciji »oku- ekonomska kriza onemogočila uresni- življenje, s hudimi psihopatološkimižil« s temi, v viktorijanskih časih čitev teh naprednih idej. simptomi in vedenjskimi motnjami.bogokletnimi idejami. S FranzemBreuerjem, ki je že tudi sam eksperi- Zadnji »žebelj v trugo« zgodnjih Vietnamska vojna se namrečmentiral z besednim zdravljenjem, sta psihotravmatoloških konceptov je močno razlikuje od vseh prejšnjihzačela razvijati pristop, ki se je kmalu zabil sam Freud, ki je v opisu zname- vojn, v katere so bile vpletene ZDA.poimenoval psihoanaliza. V svoji prvi nitega primera »Dora« revidiral svoj Vojaki so se vrnili iz Vietnama poraže- odnos do etiološke vloge seksualne ni iz umazane, gverilske vojne, z travmatizacije in zavzel stališče, da veliko civilnih žrtev. Vietnamska gre pravzaprav le za incestuozno obar- vojna je bila tudi prva, v kateri so bili prisotni tudi civilni novinarji in snemalci, ki so se trudili prikazati
Revija ISIS Medicin5a3Januar 2018ameriške vojake kot zločince, ki se pojavom lažnih spominov in se Psihotravmatologija je disciplina,izživljajo nad civilnim prebivalstvom, naučiti kritičnega odnosa do pripove- ki se odziva na civilizacijsko spozna-celo nad otroki. Posnetki z napalmom dovanja svojih pacientov. nje, da nasilje ni samoumevno inopečene deklice, brutalno ustreljene- inherentno človeškemu bistvu, ampakga vojnega ujetnika ... so prispeli v 90. leta so, z vojno na Balkanu in grozljiv civilizacijski ostanek iz nekihameriške medije, še preden so se začetkom družbene tranzicije v drugih časov. Ni več samoumevno bitivojaki vrnili domov. V tem ozračju je srednjeevropskih državah, prispevala izvajalec nasilja, prav tako ni nujnobilo nemogoče ubesediti travmatske k razumevanju družbene travmatiza- molče trpeti za posledicami storjenegaživljenjske izkušnje, tako da so posle- cije in medgeneracijskega prenosa nasilja. Psihotravmatologija je pravza-dično sebe začeli doživljati kot žrtve in travmatskih vsebin. Psihotravmatolo- prav dosežek civiliziranega sveta, kikomunicirati s svetom preko svojih gija je razširila svoje znanstveno prepozna potrebo po razreševanjusimptomov in vedenjskih odklonov. zanimanje s posameznika na družine, posledic nasilnih dejanj, storjenih v skupnosti in večje etnične enote. škodo posameznika, skupnosti ali Ameriška vlada je spoznala naroda.problem travmatiziranih veteranov in Ferenc Erős je s svojimi sodelavcije začela vlagati v raziskovanje potrav- opravil obsežen študij na populaciji Psihotravmatologija je sodobnomatske stresne motnje. Pojavili so se prve, druge in tretje generacije udejanjenje judovsko-krščanskegaraziskovalci, kot Bessel van der Kolk, madžarskih Judov, ki so izkusili in ideala usmiljenosti in altruizma, s temRachel Jehuda, Meichenbaum in preživeli holokavst med drugo da se s strokovnim znanjem in psiho-številni drugi, ki so začeli postavljati svetovno vojno. Na osnovi ogromne terapevtsko zasnovanim odnosomtemelje nove, znanstvene in strokovne populacije beguncev z Balkana so se usmeri na trpeče subjekte, ne glede nadiscipline, ki se je sčasoma poimeno- oblikovale predstave o tem, kako to, ali so izvajalci ali žrtve dejanj, kivala v psihotravmatologijo. Ker so begunstvo vpliva na travmatske presegajo naše predstave o stvarnosti.raziskave tekle na različnih področjih, izkušnje posameznikov. Ob tem so seje ta stroka že od samega začetka razkrili tudi tisti mehanizmi, ki Psihotravmatologija je dosežekinter- in multidisciplinarno zasnova- delujejo zdravilno na posameznike in civilizacije, obenem pa tudi ideologijana. Zgodilo se je nepredstavljivo, da skupnosti. spoštovanja in sočustvovanja, kiso se v istem »corpusu« znanja deluje nad interesi posameznikov,združili prispevki nevrobioloških, Po 11. septembru se je družbeni skupin, političnih usmeritev, saj brezpsiholoških, socioloških in drugih pomen psihične travme popolnoma vsakršnih predsodkov uresničujeznanosti. spremenil. Ameriška družba je bila v rogersijanska načela brezpogojnega celoti pod vplivom »travme«. Vsak sprejemanja vseh trpečih oseb, ne Z razvojem feministične psiholo- Američan si je pridržal pravico, da je glede na njihove rasne, etnične aligije je prišlo tudi do ponovnega travmatiziran, le zaradi spoznanja, da druge predpostavke.ovrednotenja etiološke vloge seksual- je njegova država ranljiva. PTSM jene travmatizacije otrok in odraslih. »prepojila« javne medije. Travma je Odnos do žrtev ni le stvar posa-Kot pionirka na tem področju se postala vodilni element v družbenem meznih entuziastov, ki se posvečajoomenja Judith Herman. V svoji knjigi diskurzu in s tem pravzaprav karika- tej terapevtski praksi, temveč je zrcalo»Travma and Recovery« je pogumno tura same sebe. Ob prenasičenosti etike posameznikov, skupnosti aliopisala katastrofalne posledice seksu- družbe s »travmo« je ta beseda že celotnih družb. Danci so na primeralne travme, doživete v času otroštva. sama po sebi postala semantično med drugo svetovno vojno družnoDiana Russell je opravila reprezenta- preobremenjena, povsem razvredno- skrili svoje sodržavljane judovske veretivno raziskavo na to temo in ugotovi- tena. Lacan bi rekel, da je postala: in jih potem pod okriljem noči tihota-la, da je seksualna travmatizacija še bla-bla. Beseda, brez vsebine in pili na varno v nevtralno Švedsko.kako pogosta in boleča pojavnost pomena. Prepričan sem, da je to dejanje ostaloameriške družbe. zapisano ne le v danski zgodovini, Kljub tem anomalijam se je temveč tudi v srcu vseh Dancev. Drugi V 80. letih so terapevti v ZDA psihotravmatologija v zadnjih deset- srednjeevropski narodi so nesebičnospoznali pomembnost psihološke letjih razvila v obsežno in verodostoj- nudili pomoč nacistom pri iztreblja-travme, vendar so očitno »padli na no znanstveno in strokovno discipli- nju Judov, kar je še vedno vir antise-drugo stran konja«, saj so njihovi no, ki je enakovredno zasidrana v mitizma in ksenofobije, kot nekakšnepacienti, da bi zadovoljili pričakova- nevrobiološki, psihološki, psihopato- reaktivne formacije v zavesti celihnja svojih terapevtov, začeli poročati o loški sociološki in kulturno-antropo- narodov.travmatskih življenjskih izkušnjah, loški znanosti. Ob tem bi lahkopredvsem satanističnih ritualih. FBI zasledili še prispevek številnih drugih Vamik Volkan, ciprski Turek,je opravil obsežno poizvedbo, ki ni znanstvenih disciplin, saj se ukvarja s profesor psihiatrije na znamenitipotrdila obstoja teh dogodkov. Psiho- pojavnostjo človeškega trpljenja, ki ameriški univerzi, je pomembentravmatologija se je morala soočiti s spremlja vso zgodovino človeške raziskovalec medetničnega nasilja in civilizacije. medgeneracijskega vpliva družbene
Revija ISISM54edicinaJanuar 2018travme na odnose med etničnimi bilo življenje vedno zelo težko, pretka- spolno izrabljanje deklic in odraščajo-skupnostmi. Posledice nasilja namreč no z nasilnimi medosebnimi odnosi. čih deklet bila, mogoče pa je še vedno,same po sebi ne izginejo. Doživeto Vinogradniška področja so bila vsakodnevna praksa. Ponekod šenasilje ali storjeno zlo nenehno prepojena z alkoholom kot generator- danes velja prepričanje, da je deklica,ustvarja duševno trpljenje, ki se od jem nasilja, predvsem znotraj družin. ki si dovoli postati žrtev spolnegačasa do časa realizira v izbruhu Prva in druga svetovna vojna, množič- nasilja, sama kriva za to, kar se jinasilja. na stradanja in izgube so v veliki meri zgodi. Takšni vzorci kažejo na seksi- prispevali k razraščanju družinskega stične predstave o vlogi žensk v Ko poskušamo razumeti odnos in »gostilniškega« nasilja. Na osnovi družbi, ki so še vedno bolj plen in neposameznika, skupnosti ali naroda do pripovedovanj naših pacientov z partner.travme oz. žrtev travmatogenih izkušnjo nasilja pogosto zasledimoživljenjskih dogodkov, imamo pred navezavo na prednike, ki so bili Poleg alkohola se nakazuje kotočmi dve merili. Eno je občutljivost na domnevno travmatizirani veterani ali pomemben dejavnik spolnega nasiljatravmo, torej sposobnost opaziti, očitne žrtve prve ali druge svetovne v škodo otrok tudi ločitev biološkihpokazati zanimanje za trpljenje druge- vojne. Na Štajerskem je bilo veliko staršev, prihod novih partnerjev terga. Drugo merilo pa je toleranca na moških, ki so bili mobilizirani v čustveno zanemarjanje otrok, kitravmo, sposobnost prisluhniti, nemško vojsko. V povojnih razmerah potem z lahkoto postanejo žrtveposlušati, poistovetiti se, ustvariti zagotovo niso imeli veliko možnosti pedofilsko naravnanih odraslih.empatičen odnos z žrtvijo. Vsak ubesediti svoje nasilne, travmatogeneposameznik, skupnost ali narod se izkušnje. Tradicionalni načini razreše- Neopolnomočenost žensk, pred-lahko umesti v te koordinate, odvisno vanja teh izkušenj v cerkveni ali vsem mladih mater na podeželju, ki seod preteklih izkušenj in od elaboracije posvetni skupnosti so izzveneli, novi še vedno čutijo čustveno in finančnoteh izkušenj. Danes že vemo, da pa niso nastali, da bi pomagali pri odvisne od svojih, pogosto nasilnihtravma spreminja nevrobiološki ustroj okrevanju ali reintegraciji teh posa- partnerjev, lahko ustvari družinskootrok, kot tudi odraslih. Travmatizira- meznikov v družino ali skupnost. klimo, v kateri se storilec čuti varnegane osebe se lahko razvijejo v brezču- Poseben problem predstavljajo in ga ni strah kaznovanja za svojetne nasilne osebe ali v molčeče, skupnosti, ki so bile v celoti prizadete dejanje.tesnobne posameznike, ki nikoli ne z nekim vojnim dejstvom.bodo sposobni uresničiti svojih Psihična travmatizacija, predvsemtalentov, predvsem zaradi ponotranje- Zloraba alkohola se ne navezuje le spolna zloraba v času otroštva, se nenih sporočil storilcev. Ob primerni na vinogradniško kulturo, temveč tudi kaže le v obliki potravmatske stresnesenzitivnosti na travmatsko ozadje na pomanjkanje ustreznih strategij za motnje, temveč povzroča hude oseb-duševnih motenj kar hitro pridemo do razreševanje napetosti in globoko nostne spremembe, depresivnaspoznanja, da večina naših bolnikov zasidrane agresivnosti. Opažamo, da stanja, nagnjenost k samouničevalno-trpi za posledicami stresne ali trav- je zloraba alkohola dominanten sti, nasilju. Na splošno lahko rečemo,matske izpostavljenosti v času otro- dejavnik pri psihični, fizični in spolni da te osebe doživljajo močno trpljenje,štva. Zaradi prisotnosti t. i. »zrcalnih zlorabi otrok. obenem pa so pogosto nefunkcionalnecelic« v naših možganih npr. prizori v svojih družbenih vlogah, kot part-nasilja med staršema povzročajo Kljub razumevanju teh mehaniz- nerji/partnerke, roditelji, delavci/enake travmatske posledice kot mov smo še vedno osupli nad bestial- delavke ali enostavno kot pripadnikineposredna izpostavljenost samega nostjo pedofilov, ki v nekaj let starih družine in skupnosti. Travmatiziraneotroka. otrocih prepoznavajo odrasle, spolno osebe se v odraslosti pogosto spreme- zrele osebe in se do njih tako tudi nijo iz žrtve v »problem« zaradi Lahko zaključimo, da je psihična vedejo. Kljub dolgoletnemu delu z neskladnosti vedenja, nepredvidljivo-travma pomemben modulator nevro- osebami, ki so postale žrtve penetra- sti, čudaških navad in vedenjskihbiološke matrike, medosebnih odno- tivne spolne zlorabe pri treh, štirih vzorcev. Zadnja leta vedno več ra-sov in celo družbeno-kulturnih letih, še vedno ne moremo razumeti, ziskav potrjuje, da se za samomorilno-elementov posamezne skupnosti ali kaj sili posameznika v takšna grozo- stjo pogosto skrivajo izkušnje združbe. Če želimo razumeti razrašča- dejstva, ignoranco do trpljenja in nasiljem, poniževanjem.nje političnega terorizma in drugih bolečin teh majhnih otrok.oblik radikalizma, se moramo dota- Na osnovi svojih terapevtskihkniti nasilnih izkušenj teh oseb. Nekdo bi pomislil, da gre za izkušenj upam trditi, da slovenska izredno redek, mogoče celo nekoliko družba ni kaj posebej senzitivna in Slovensko prebivalstvo je bilo v napihnjen pojav, vendar izpovedi oseb tolerantna do žrtev. Psihiatrija pa šezgodovini velikokrat izpostavljeno z duševno motnjo kažejo na to, da je toliko manj. Vsekakor pa se nakazujenasilnim izkušnjam, kot so vojne, tovrstna oblika nasilja tudi v Sloveniji trend izboljšanja odnosa do trpečihnaravne nesreče, podrejenost tujim precej pogosta. Čeprav je težko verjeti, oseb. Sektor socialnega varstva vednooblastem. V hribovskih predelih je vendar je v nekaterih ruralnih okoljih bolj spoznava realne potrebe žrtev, prepoznava potrebo po financiranju
Revija ISIS Medicin5a5Januar 2018nevladnih organizacij, ki se posvečajo sorodnikov. Tovrstna kazniva dejanja jo odklonilne do teh pacientov, ne dapodpori in rehabilitaciji žrtev nasilja, je izredno težko razkriti, še težje pa bi se kdo poglobil v etiološko ozadjevendar se zdi, da je psihotravmatolo- primerno sankcionirati. njihovih problemov. Pogosto opaža-ška oskrba preveč kompleksna in mo, da se v teh terapevtskih sistemihobčutljiva zadeva, da bi se jo prepu- Psihotravmatologija travmatizirane osebe čutijo retravma-ščalo negotovo financiranim in slabo v Sloveniji tizirane in reviktimizirane. S tem se leusposobljenim delavcem nevladnih utrdi njihovo prepričanje, da v sklopuorganizacij. V Sloveniji psihotravmatologija ni psihiatrije ni prostora za razreševanje prodrla v miselnost večine psihiatrov, njihovih problemov. Na žalost se celo Prav tako je opažati pomanjkljivo- psihoterapevtov. Delo s travmatizira- tisti terapevti, ki kažejo občutljivoststi na področju kazenske obravnave nimi osebami zahteva posebno na travmo, pogosto ne zavedajo, danasilnih dejanj, storjenih v škodo usposobljenost, primerno senzitiv- psihotravmatološka oskrba zahtevaotrok in ostarelih. nost in toleranco do travme. Konec posebna znanja in veščine, sicer je devetdesetih let smo v Psihiatrični obravnava neučinkovita in celo Kazenski zakonik predvideva bolnišnici Ormož organizirali nekaj škodljiva za prizadeto osebo.dvakratno zastaralno dobo za spolno odmevnih simpozijev na temo trav-nasilje nad otroki. Razen nekaterih me, duševne bolečine in osebnostnih V bolj razvitih in bolj psihotrav-izjemno krutih dejanj je to kvečjemu motenj. Ti dogodki bi lahko predsta- matološko usmerjenih državahdeset let. V zadnjih letih se je zakono- vljali zametek organizirane psihotrav- obstajajo posebne ustanove za dolgo-daja spremenila le v tem, da žrtev matološko usmerjene oskrbe v sklopu trajno, stacionarno obliko rehabilita-lahko sproži kazenski postopek še pet javnega zdravstva, vendar ni bilo cije resno trpinčenih in zlorabljenihlet po polnoletnosti. Na žalost večina pravega posluha s strani vodstva oseb, pri katerih se kažejo znakimojih pacientov začuti potrebo po ustanove in posledično je pobuda na kompleksne duševne in vedenjskerazreševanju travmatskih življenjskih žalost zamrla. motenosti. Te ustanove so financiraneizkušenj v starosti po tridesetem letu, iz stabilnih, zavarovalniških alitako da kazenski pregon storilcev v Opažam, da smo psihotravmatolo- vladnih virov, ki omogočajo dolgoroč-večini primerov ni več možen. To ško usmerjeni psihiatri, psihoterapev- no, kontinuirano delo in primerenvsekakor predstavlja hendikep za ti, psihologi še vedno bolj ali manj razvoj terapevtskega sistema. Takšenosebe, ki se med terapijo spremenijo izolirani in nepriznani v svoji dejav- projekt se je uveljavil tudi na Madžar-iz žrtve v »preživivnika« (survivorja), nosti. skem, v obliki ustanove Thalassa, kiki v nekem trenutku rehabilitacije že dolga leta skrbi za rehabilitacijoprepozna potrebo po kaznovanju Sodobna psihiatrija je izrazito psihotičnih in resno osebnostnostorilca. nozološko usmerjena. V ospredju je spremenjenih oseb. potreba po prepoznavanju znakov Pojavlja se tudi problem »bystan- duševnih motenj ter predpisovanje Glede na nizko rodnost, staranjederjev«, oseb, ki so seznanjene s ustrezne, večinoma farmakološke prebivalstva in psihotravmatskospolno zlorabo, vendar ne storijo nič v terapije. Z remedikalizacijo psihiatrije obremenjenost slovenskega prebival-smislu zaščite žrtve. Njihova vloga je se je potreba po etiološki razlagi stva, je vladna podpora psihotravma-pogosto še bolj obremenilna, saj na motenj precej zmanjšala. Sam interes tološki dejavnosti nujna, saj ta znek način potrdijo tiste občutke psihiatrije se je bolj ali manj zožil na relativno nizkimi finančnimi vložkisramu in krivde v otrocih, ki se nujno bolezenska stanja, za katera obstaja omogoča uspešno rehabilitacijo hudopojavijo kot del travmatskega pojava. ciljno usmerjena terapija. Osebnostne spremenjenih oseb, ki le s težavoIgnoranca ali neredko celo aktivno motnje, kot pogoste dolgoročne funkcionirajo v svojih družbenihsodelovanje teh oseb za celo življenje klinične manifestacije preteklih vlogah, ali pa sploh ne. Pri temzasidra otroka v statusu grešne, travmatskih življenjskih izkušenj, zagotovo ne gre le za ustanovitevmoralno oporečne osebe. V Sloveniji ostanejo izven tega področja. Tradici- ustrezne ustanove za rehabilitacijo,ni podatka, da bi kazensko obravna- onalno usmerjene psihiatrične usta- temveč tudi za razvoj miselnosti, ki bovali kakšno osebo med temi »bystan- nove, sodeč po objavah bolnikov, ne sposobna v ozadju klinične simpto-derji«, čeprav od svojih pacientov nudijo obravnave, s katero bi bili matike prepoznati dolgoročne posle-pogosto slišim, da je mati, teta ali uporabniki zadovoljni. Te namreč dice travmatskih življenjskih izkušenjbabica vedela za zlorabo. paciente prepoznajo kot osebe s in se na njih primerno, empatično in psihozo, depresijo, osebnostno mot strokovno odzvati. S staranjem prebivalstva se njo, motnjo hranjenja, odvisnostjo odstopnjuje tudi nasilje nad starejšimi, nedovoljenih drog. Vedenjske težave,pogosto dementnimi osebami. Zaradi ki se kažejo pri resno travmatiziranihupada mentalnih sposobnosti se jih osebah, predstavljajo motnjo v delo-pogosto prikaže kot neverodostojne vanju sistema, zato ustanove postane-pri podajanju svojih izjav ali pritožbna nasilno vedenje skrbnikov ali
Revija ISIS s strokovnih srečanjP56oročilaJanuar 2018»Budva, evropsko mestocepljenja«Prim. dr. Alenka Trop Skaza, Nacionalni inštitut za javno zdravje,Območna enota CeljeProf. dr. Bojana Beović, UKC Ljubljana,Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja V Budvi je od 24. do 27. oktobra 2017 v kot 10 otrok! Vizija evropske zdravstvene regijeorganizaciji evropskega urada Svetovne je postati regija brez nalezljivih bolezni, ki jihzdravstvene organizacije potekalo sreča- lahko preprečimo s cepljenji, da bi vse državenje predstavnikov nacionalnih cepilnih imele enako pravičen dostop do cepiv in ceplje-programov (National immunization nja za ljudi v vseh življenjskih obdobjih.program managers – PPM), predsedni-kov nacionalnih posvetovalnih skupin za Države se med seboj v tem, kako dosečicepljenje (Chairs of the National Tehnical skupni cilj glede cepljenja proti različnim nalezlji-Advisory group – NITAG) ter članov vim boleznim, razlikujemo. Zaradi naraščanjaevropske ekspertne skupine za cepljenje pogostnosti bolezni, ki jih lahko preprečimo s(European tehnical advisory group of cepljenji, sta se v zadnjem času dve državi vexperts – ETAGE). Tako je Budva, kot se Evropi, Italija in Francija, odločili za obveznoje izrazil njihov minister za zdravje, po- cepljenje otrok. Za Slovenijo je zaradi pogostihstala za kratek čas stičišče strokovnjakov stikov zaskrbljujoča izredno nizka precepljenostza cepljenje. Srečanja sva se kot slovenski otrok v državah zahodnega Balkana, predvsem vpredstavnici udeležili Alenka Trop Skaza Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu.(PPM) in Bojana Beović (NITAG), Alenka Čeprav se s tem problemom ukvarja tudi SZO, jeKraigher pa kot članica ETAGE. edini način zaščite za Slovenijo dobra preceplje- nost. Kot problem se je v razpravi pokazalo Evropska zdravstvena regija združuje 53 dejstvo, da je cepljenje velikokrat opuščenodržav in ima 900 milijonov prebivalcev, od tega zaradi lažnih kontraindikacij. Omenjen je bil tudi11 milijonov dojenčkov, 55 milijonov otrok,mlajših od 5 let, in 157 milijonov otrok, mlajših Z leve: Alenka Trop Skaza, Alenka Kraigher, Bojana Beovič.od 15 let. V regiji si države na različne načineprizadevamo za ohranitev in vzdrževanje zdravjas cepljenjem, saj nalezljive bolezni ne poznajomeja in pregrad, na kar nas vse leto opozarjajoizbruhi ošpic v Romuniji, Italiji, na Kosovu. Prvidan srečanja, torek, 24. oktobra, je Svetovnazdravstvena organizacija (SZO) posvetila otroškiparalizi. Predstavljeni so bili mejniki v eliminaci-ji te bolezni in prizadevanja za ohranitev našegaobmočja kot dela sveta brez otroške paralize.Slovenija je že v letu 2002 pridobila certifikat kotdržava brez otroške paralize. Pri programu eliminacije ošpic smo kotregija veliko manj uspešni. V letu 2015 je zaradiošpic na svetu umrlo 130.000 ljudi, v glavnemotrok, mlajših od 5 let. Aktualni podatki o številusmrti zaradi ošpic, sporočeni na srečanju, so zadobrih 30.000 ohranjenih življenj manjši, a ševedno vsako uro na svetu zaradi ošpic umre več
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jJanuar 2018pomen poznavanja razmer glede nasprotniki cepljenja neuspešni, 32 držav proti HPV-okužbam inprecepljenosti posameznih skupin, saj čeprav je trdnih dokazov o uspešnosti, 18 držav cepljenje dojenčkov protije precepljenost lahko v celotni popu- varnosti in učinkovitosti cepljenja rotavirusnim okužbam.laciji statistično zadovoljiva, a ker veliko. Da je področje cepljenja zlastiobstajajo žepi slabo precepljenih v primerih, ko cepljenju sledijo Izkušnje, kako cepljenje čim boljotrok, ti predstavljajo nevarnost za dogodki, ki dokazano niso posledica približati, so v iskanju dobrih prakscelotno skupnost. Tako kot v Sloveniji, cepljenja, občutljivo področje, kažejo precej podobne. Cepiti tam, kjer sose tudi drugje srečujejo s problemom izkušnje iz Danske, ki je imela več kot ljudje. Razlog, zakaj je v določenihproticepilnih gibanj, vplivom socialnih 80-odstotno precepljenost deklet državah med kroničnimi bolniki indružbenih omrežij in medijev na proti humanemu papilomavirusu starejšimi tako malo cepljenih protiširjenje »resnic«, da je edino in zdravo (HPV), sedaj pa se le počasi »pobira« gripi, je verjetno tudi v dejstvu, dasamo tisto, kar je »pura natura«. Ob zaradi proticepilne kampanje. cepljenje ni brezplačno.tem premalo poudarjamo, da socepljenja simulacija naravne okužbe, Pomembno področje koordinira- Težko je razumeti, da čeprav jeki pa jo inducirana humuralna ali pa nih aktivnosti ostaja obvladovanje cepljenje najbolj rentabilna naložba,celično posredovana imunost prav okužb z virusom hepatitisa B. Po kjer se vsak vložen dolar povrne s 16zaradi cepljenja prepreči. oceni v evropski zdravstveni regiji živi dolarji (mimogrede: donosnost 15 milijonov kroničnih bolnikov, ki so izobraževalnega dolarja je »samo« Komunikacija in izobraževanje nosilci HBsAg. Sicer je univerzalno 1 : 7), se v Evropi srečujemo s proble-tako strokovne kot laične javnosti za cepljenje proti hepatitisu B uvedeno v mom upadanja cepljenja. Na žalost paohranjanje zdravja v vseh življenjskih 49 državah; poleg cepljenja rojstnih je pri nalezljivih boleznih, zlasti če seobdobjih na principu argumentov in kohort so uvedeni presejalni programi in ko se tragično končajo, »zvoniti podokazov je pot, ki bi jo zdravniki nosečnic, skupin z večjim tveganjem toči prepozno.« Pred nami je večmorali poznati. Žal je racionalen za okužbo oz. selektivno cepljenje ran- izzivov. Literature na temo uspešnostipristop velikokrat, ko trči ob čustve- ljivih oseb. različnih pristopov je veliko, »tehnič-nega nasprotnika s solzami v očeh, nim« napotkom pa je poleg znanja,obsojen na neuspeh. Včasih je tudi Poleg klasičnih cepiv, ki so uvede- izkušenj, komunikacijskih veščin inpomanjkanje komunikacijskih veščin na v cepilne programe, je 40 držav politične podpore treba dodati tistirazlog, da smo v komunikaciji z uvedlo univerzalno cepljenje proti faktor X, ki ga mora vsak odkriti sam. invazivnim pnevmokoknim okužbam,Od kritične ishemije do amputacijein rehabilitacije pacientovpo amputaciji spodnjega udaUrška Zupanc, dr. med., pridružili pa so se nam tudi zdravnikiUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 6. oktobra 2017 smo člani tima za podlaga za kakovostno obravnavorehabilitacijo pacientov po amputaciji naših pacientov. Predavatelji so nam predstaviliv Univerzitetnem rehabilitacijskem obravnavo pacientov s periferno žilnoinštitutu RS (URI – Soča) organizirali Strokovnega srečanja se je udele- boleznijo in sladkorno boleznijo, kistrokovno srečanje z naslovom Od žilo več kot 50 zdravnikov, medicin- sta glavna krivca za amputacijokritične ishemije do amputacije skih sester, fizioterapevtov, delovnih spodnjega uda. Le-ta pa je lahko tudiin rehabilitacije pacientov po terapevtov in inženirjev ortotike in posledica poškodbe ali rakavegaamputaciji spodnjega uda in s protetike. Udeleženci so bili tako iz obolenja. Amputacija je rekonstruk-tem povezali različne strokovnjake v slovenskih bolnišnic kot tudi zdrav- tivni poseg, ki zahteva izkušenegaželji po še boljšem sodelovanju, ki je stvenih domov, zlasti patronažne kirurga s celotnim timom. Rehabilita- službe, ter domov starejših občanov, cijski proces se pri boleznih začne že pred kirurškim posegom, v primeru poškodbe pa s samo amputacijo in se
Revija ISIS s strokovnih srečanjP58oročilaJanuar 2018 nadaljuje v pooperativno in protetično fazo, vse do vključevanja amputirane osebe v družbo. V proces, ki je usmer- jen k pacientu, so vključeni zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapev- ti, inženirji ortotike in protetike, socialni delavci in psihologi, v leto- šnjem letu pa se je rehabilitacijskemu timu pridružila tudi profesorica športne vzgoje. Doseči želimo funkcij- sko stanje osebe, kot je bilo pred amputacijo, vendar mora biti rehabili- tacija usmerjena v realno postavljene cilje, ki si jih strokovnjaki zastavimo skupaj s pacientom.47. evropski kongres vedenjske inkognitivne terapije v LjubljaniLjubljana, 13.–16. september 2017Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih. sivno-kompulzivne motnje. Predava-in skupinska analitičarka, Psihiatrična bolnišnica Idrija telj je predstavil prednosti metakogni- tivnega pristopa pred vedenjsko in Evropski kongres vedenjske vedenjske in kognitivne terapije. Na kognitivno terapijo. VKT lahko priin kognitivne terapije (v nadalje- celodnevni delavnici je predstavila posamezniku celo okrepi obsesivnevanju VKT) je organizator, to je kognitivni model uravnavanja telesne ruminacije, ker se osredotoča naturško združenje za kognitivno teže. Približala nam je tehnike spoprije- vsebino negativnih avtomatskih misli.in vedenjsko terapijo, iz varno- manja z občutkom lakote in hrepene- MKT pa vsebini misli ne pripisujestnih razlogov organiziral v njem po hrani. Predstavila je motivacij- velikega pomena. V tem primeru jeLjubljani namesto v Istanbulu. ske strategije za znižanje in vzdrževanje bolj pomembna reakcija osebe naKongres je potekal na Gospodar- znižane telesne teže. Debelost predsta- negativno vsiljeno misel. MKT seskem razstavišču. Sprememba vlja resen zdravstveni problem dana- fokusira na stil mišljenja in na misel-lokacije je kongres približala šnjega časa. Diete in telesna aktivnost no regulacijo. Metakognitivni pristopštevilnim slovenskim terapev- običajno prinesejo le začasne učinke. posamezniku povrne zavedanje, datom in študentom VKT. Udeleži- Predavateljica je poudarila, da je za svoje misli lahko kontrolira. Posame-lo se ga je 60 slušateljev iz Slove- dolgotrajne spremembe pomembno, da znik misli opazuje kot oddaljennije. Kongres je privabil 800 ljudje spremenijo miselne in vedenjske dogodek in trenira neodzivnost.udeležencev z vseh kontinentov. vzorce; si zastavijo dosegljive cilje in se Vedenjski eksperiment je pomembenV prispevku je nanizanih nekaj ob morebitnem zdrsu ponovno vrnejo del terapije, kjer klient izzove svojeutrinkov iz predavanj in delav- na zastavljeno pot. misli in tolerira dvom ter treniranic, ki so jih vodili ugledni pre- obvladovanje anksioznosti.davatelji z vsega sveta. V bogati ponudbi predavanj in delavnic sem se naslednji dan odločila Dr. Adrian Wells, profesor klinič- Prvi dan sem se udeležila delavnice za delavnico angleškega kliničnega ne psihologije na univerzi v Manche- psihologa dr. Petra Fisherja z Univer- stru, je začetnik metakognitivnedr. Judith Beck, ameriške profesorice ze v Liverpoolu o metakognitivni terapije. V svojem predavanju je terapiji (v nadaljevanju MKT) obse- predstavil metakognitivni modelpsihologije z Univerze v Pansilvaniji, zaskrbljenosti in generalizirane anksiozne motnje (v nadaljevanjukatere oče Aaron Beck je začetnik
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n9jJanuar 2018GAM). Zaskrbljenost je normalen ego posamezniki rešujejo na različne sti merjenja moči in o tem, katerisinton proces, ki je usmerjen v pri- načine. Poudaril je, da življenje ne terapevtski pristop je boljši. Izrazil jehodnost. Pri GAM je oseba prepriča- pomeni občutiti le sreče, radosti in prepričanje, da so vse oblike psihote-na, da je izgubila nadzor nad skrbmi, ljubezni, temveč pomeni čutiti vse. rapije učinkovite, če jih uporabimoin goji prepričanje, da so skrbi škodlji- Zaupanje v partnerskem odnosu aplikativno na problem. Terapevtive in nevarne. S kliničnim psihologom pomeni zanesljivost, predvidljivost, nismo sovražniki drug drugemu,dr. Costasom Papageorgiom sta skozi poštenost, pripadnost in jasne meje. ampak je naš sovražnik bolezen.igro vlog predstavila posamezne Odpuščanje je proces, s katerimkorake v terapiji – od konceptualiza- prevarani spremeni svojo prihodnost. Na kongresu smo s svojimi pri-cije, socializacije, modifikacije prepri- Odpuščanje pomeni odpis dolga spevki aktivno sodelovali tudi tera-čanj do vedenjskega preizkusa s storilcu, ki je naredil napako. pevti iz Slovenije. Na ločenih simpozi-sprožilnimi besedami. Poudarila sta jih so svoje delo predstavili terapevtipomen povzetkov in domačih nalog v Profesor psihiatrije dr. Robert Univerzitetnega rehabilitacijskegaterapiji. Po zaključeni terapiji klient Leahy je v svojem predavanju pred- inštituta – Soča in terapevti Mladin-na dodatnih booster seansah ponovi stavil spekter čustev. Poudaril je, da skega klimatskega zdravilišča Raki-in utrdi svoje znanje, kar omogoči so naša čustva začasna in prehodna. tna. Svojo 20. obletnico delovanja jepreventivo ponovitve simptomov. Vsi ljudje imamo prtljago iz preteklo- na posebnem dogodku v sklopu sti, a jo različno lahko oz. težko evropskega kongresa obeležilo tudi O nezvestobi in njenih posledicah nosimo. Spregovoril je o nesmiselno- Slovensko društvo za VKT.je predaval profesor psihiatrije dr.Mehmet Z. Sungur z Univerze v Slovenske udeleženke v družbi dr. Judith Beck.Istanbulu. Dr. Sungur je tudi predsed-nik turške zveze za VKT, ki je organi-zirala letošnji kongres. Na začetkupredavanja je izrazil svoje razočara-nje, ker so morali na pobudo Evrop-ske zveze VKT kongres iz varnostnihrazlogov preseliti iz Turčije v Sloveni-jo. Predavanje je moderiral dr. ArthurFreeman, profesor klinične psihologi-je iz ZDA, in je odprlo različna vpraša-nja: zakaj se zgodi nezvestoba; kaj nasnaredi ranljive; zakaj po varanjuljudje ostanejo v zvezi ... Nezvestoboje opredelil kot krizno situacijo, ki jo11. poletna šola Evropskegaobservatorija za spremljanjezdravstvenih sistemov in politikv BenetkahAndreja Belščak, dr. med., Tjaša Pibernik, dr. med., Matej Vinko, dr. med., Eva Murko, dr. med.,Nacionalni inštitut za javno zdravje Med 23. in 29. julijem letos je – v Svetovno zdravstveno organizacijo – v Benetkah potekala 11. poletna šolasodelovanju z Evropsko komisijo, (SZO) in italijansko Beneško regijo Evropskega observatorija za spremlja- nje zdravstvenih sistemov in politik (Observatorij). Šole, ki je tokrat
Revija ISIS s strokovnih srečanj6P0oročilaJanuar 2018Udeleženci (z leve): Andreja Belščak, Tjaša industrijski inženirji in drugi. Prog- vitvi zgoraj omenjenega ObservatorijaPibernik, Matej Vinko, Eva Murko. ram, ki ga je povezovala priznana (5). Eno izmed osnovnih načel Lju- strokovnjakinja Ellen Nolte z London- bljanske listine je osredotočenost na potekala na temo umeščanja osebe v ske šole javnega zdravja in tropske ljudi – reforme zdravstvenega varstva center zdravstvenega sistema, smo se medicine ter sodelavka Observatorija, morajo zagotoviti, da glas in izbira udeležili štirje specializanti javnega je potekal na strukturiran način. državljanov odločilno vplivata na to, zdravja iz Slovenije. Nastanjeni smo kako so zdravstvene storitve načrtova- bili na otočku San Servolo pri Benet- V začetku so bile teme namenjene ne in kako se izvajajo (makro nivo). kah, kjer so potekala tudi vsa preda- razlikovanju med osredotočenostjo na Obenem pa morajo reforme spodbu- vanja in delavnice. Na tem očarljivem bolnika (patient- centredness) in jati sprejemanje skupnih odločitev otočku so od 8. stoletja dalje živeli osredotočenostjo na osebo ali ljudi bolnika in izvajalca zdravstvenih benediktinski menihi, kasneje tudi (person/people centredness). Na storitev (mikro nivo). nune, v 18. stoletju so stavbe na otoku osebo osredotočen zdravstveni sistem služile kot vojaška bolnišnica, ki pa se je področje, ki se še razvija in raste. Eno izmed načel za upravljanje je kasneje uporabljala za nego in Teoretični okvir, ki zajema večino sprememb je pripravljenost slišati zdravljenje duševno bolnih oseb. Leta definicij navedenega koncepta, zajema glas in izbiro državljanov, ki morata 1978 je zaradi vladnih reform psihia- štiri temeljna načela – na osebo imeti enako pomembno vlogo pri tričnega zdravljenja bolnišnica prene- osredotočen zdravstveni sistem: preoblikovanju zdravstvenih storitev hala delovati, postavljen pa je bil 1. nudi dostojanstvo, sočutje in kot odločitve, sprejete na drugih muzej v spomin na trpeče bolnike. ravneh strokovnega odločanja (3). spoštovanje, Nizozemska je primer države, kjer je Šole se je udeležilo preko 50 2. omogoča koordinirano nego, glas organizacije pacientov močan. Ob strokovnjakov različnih poklicev iz tem je treba povedati, da v Sloveniji številnih držav evropske regije SZO; oskrbo in zdravljenje, obstaja Mreža nevladnih organizacij poleg zdravstvenih delavcev so bili 3. omogoča personalizirano nego, 25x25, v katero so vključena številna prisotni tudi ekonomisti, pravniki, društva bolnikov in ki sodeluje tudi z oskrbo in zdravljenje ter ministrstvom za zdravje. Na to temo 4. spodbuja ljudi k razvoju zmogljivo- je bil v okviru predavanj poudarjen koncept razvoja zmogljivosti civilne sti, ki jim omogočajo živeti neodvi- družbe, kjer bi morda lahko rekli, da sno in izpolnjujoče življenje (1). imamo v Sloveniji še možnosti za Čeprav se izraza »na osebo osre- izboljšave. dotočena« ter »na bolnika osredoto- čena zdravstvena oskrba« pogosto Zelo zanimivo je bilo predavanje, uporabljata kot sopomenki, obstaja namenjeno zdravstveni pismenosti. pomembna razlika v vsebinskem Nizka stopnja zdravstvene pismenosti obsegu izrazov. Medtem ko se na državljanov je povezana s pogostejši- bolnika osredotočena zdravstvena mi obiski nujne medicinske pomoči oskrba osredotoča predvsem na odnos ter s pogostejšo in daljšo hospitaliza- in obravnavo bolnika v času, ko je v cijo (6). Prikazan je bil zanimiv, neposrednem stiku z zdravstvenim prosto dostopen video o zdravstveni sistemom zaradi določenega zdrav- pismenosti, Health literacy motion- stvenega stanja, se na osebo osredoto- graphic (dostopen na spletni strani: čena zdravstvena oskrba osredotoča https://www.youtube.com/ na osebo ne glede na zdravstveno watch?v=fzMA9TlPJUk). stanje in ne glede na to, ali je oseba v stiku z zdravstvenim sistemom ali ne Na poletni šoli je bilo poudarjeno, (2). da je bolnike treba vključiti tudi pri Poudarjene so bile zaveze iz razvoju meril izidov (outcome measu- Almatyja ter večkrat tudi načela res). Poenostavljeno je to povedano z: Ljubljanske listine (3). Besedilo »Vprašaj bolnike, kaj je njim po- Ljubljanske listine namreč v premi- membno, nato pa to meri« s kvalita- šljeni in zgoščeni obliki omenja vsa tivnimi in kvantitativnimi metodami. pomembna načela zdravstvenega Pri tem se vedno pogosteje merijo varstva, tudi tista, ki so v vsakdanji ravno izkušnje ter zdravstveni izidi, praksi večinoma spregledana (4). kot jih doživljajo bolniki sami (pati- Sprejem Ljubljanske listine leta 1996 ent-reported experience measures in kot enega pomembnejših mednarod- patient-reported outcome measures). nih dokumentov za razvoj zdravstve- nih sistemov je botroval tudi ustano-
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n1jJanuar 2018 Na poti do na osebo osredotočene tehnologij v zdravstveni sistem ter v 2. Starfield B. Is patient-centred care thezdravstvene oskrbe so bile omenjene težavah pri zagotavljanju koordinacije same as person-focused care? Perm J,tudi določene ovire. V zvezi s tem je in kontinuitete zdravstvene oskrbe 2011; 15:63-69.bila izpostavljena bojazen bolnikov, bolnikov, ko se gibljejo po zdravstve-da bi se jih dojemalo kot težavne oz. nem sistemu. 3. Svetovna zdravstvena organizacija.zahtevne, kar je odvisno tudi od njiho- Ljubljanska listina o reformi zdravstve-vega kulturnega in socialnega ozadja Poletno šolo Observatorija bi nega varstva v Evropi. Ponatis ob 20.ter prepričanj. Omenjena je bila toplo priporočali vsem zainteresira- letnici Ljubljanske listine v Ljubljani,možnost, da ne želijo vsi aktivno sode- nim. Naslednja bo potekala julija 2016.lovati pri odločanju o svoji zdrav- 2018 na temo merjenja kakovostistveni oskrbi, temveč vse odločitve zdravstvene oskrbe. Več o tej in 4. Voljč B. Načela Ljubljanske listine inraje prepustijo zdravstvenemu osebju. predhodnih poletnih šolah Observato- stališča Svetovne zdravstvene organizaci-Tako je tudi tovrstne dejavnike rija je na voljo na spletni strani je v zdravstvenem varstvu starejših ljudi.pomembno upoštevati pri načrtova- http://theobservatorysummerschool. Kakovostna starost. 2007; let. 10, št. 4nju ukrepov in pristopov na tem org/. (2-8).področju. Izzive pri delovanju naosebo osredotočenega zdravstvenega Viri 5. Ministrstvo za zdravje. 20. obletnicasistema najdemo tudi v fragmentaciji Ljubljanske listine o reformi zdravstve-le-tega, težavni implementaciji novih 1. The health foundation. Person-centred nega varstva v Evropi. Pridobljeno care made simple. What everyone should 10.8.2017 s spletne strani: http://www. know about person-centred care. London: mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/ The Health Foundation, 2014. archive/2016/6/select/sporocilo_za_jav- nost/article/698/7246/ 6. Babnik K, Štemberger Kolnik T, Bratuž A. Zdravstvena pismenost: stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene nege. Obzor Zdrav neg. 2013; 47:62 -73.Evropski dan darovanja 2017 –tokrat malo drugačeDr. Jana Šimenc, dipl. etnol. in kult. antrop., prim. Danica oblikovanju evropskih priporočil inAvsec, dr. med., Zavod RS za presaditve organov in tkiv strokovnjaki v evropskih projektih.Slovenija-transplant Med zadnjimi smo zaključili projekt Facilitating Exchange of Organs Evropski dan darovanja organov organov in tkiv (glej Avsec, Šimenc Donated in EU Member Statesin tkiv države članice Sveta Evrope 2013a; Avsec, Šimenc 2013b; Avsec (FOEDUS) (rezultati so zbrani vobeležujemo drugo oktobrsko soboto. 2016). Rezultati dela so razvidni tudi publikaciji Avsec et al 2016: Commu-V Sloveniji vsakoletni dogodek orga- v statistikah, saj v letu 2017 beležimo nicating about organ donation andnizira Zavod RS za presaditve organov le 18 % stopnjo odklonitve svojcev za transplantation). V teku je vodenjein tkiv Slovenija-transplant. Do sedaj darovanje. Poleg tega število oprede- delovnega sklopa in v sodelovanju zso se na ta dan zvrstili dogodki v Ljub- ljenih za darovanje in vpisanih v Ministrstvom za zdravje Republikeljani ali v drugih krajih donorskih register darovalcev po smrti nenehno Hrvaške ozaveščanje javnosti pribolnišnic v obliki strokovnih srečanj narašča. V javnosti spodbujamo tudi projektu EUDONORGAN (glej http://ali javnih športnih prireditev (kot je pogovor v krogu družine, ki je eden od eudonorgan.eu/). Na nacionalni ravninpr. tek za radost in življenje). ključnih elementov za pristanek pa velja omeniti vključenost v znan- družine za darovanje po smrti. Upamo stveno-aplikativni projekt Družbeni Na Slovenija-transplantu vse od tudi na skorajšnjo uresničitev možno- vidiki darovanja organov in tkiv vustanovitve zavoda leta 2002 v skladu sti elektronskega vpisa v register, saj Sloveniji: analiza spodbujevalnih inz zakonodajnimi določbami ter del javnosti želi in pričakuje enostav- zaviralnih dejavnikov za oblikovanjestatutom zavoda veliko pozornosti in nejši postopek opredelitve. programov za doseganje vedenjskihaktivnosti namenjamo področju sprememb (sofinanciran s straniozaveščanja in izobraževanja javnosti Zaradi kontinuiranega dela in Agencije RS za raziskovalno dejav-o medicinskih postopkih presajanja uspešnih pristopov smo postali prepo- nost; 1. januar 2016–31. decemberorganov in tkiv ter o možnostih in znavni tudi v mednarodni strokovni 2018). Projekt vodi Center za socialnoodločanju za posmrtno darovanje javnosti ter smo vidnejši člani pri psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Revija ISIS s strokovnih srečanj6P2oročilaJanuar 2018Občinstvo med pogovorom na okrogli mizi (foto: Slovenija-transplant). Številne raziskave in izkušnje Ob letošnjem evropskem dnevu pogovora s svojci, pridobitve soglasjapotrjujejo, da je predstavljati temati- darovanja smo zato želeli nekaj več, od svojcev pa do odvzema in presadi-ko darovanja organov in tkiv po smrti nekaj drugačnega. Predvsem smo tve.na način, da doseže javnosti, zahtevna želeli preseči klišeje in stereotipe ternaloga. V digitalni dobi hitrosti, odpreti javni prostor za bolj pogloblje- Samo obeleženje evropskega dnevseprisotne zasičenosti z različnimi, ne razmisleke. Po prevodu francoske darovanja pa smo pripravili 15.tudi lažnimi informacijami in novica- knjige Pokrpajmo žive v slovenščino novembra, ko je bil v Cankarjevemmi ter razširjanjem medijskega (založba Sanje, 2017) in premieri domu premierno predvajan tudi vprostora z družbenimi omrežji so tudi istoimenskega filma se nam je pokaza- mednarodni javnosti odmeven invse bolj zaželena in sprejeta le kratka la priložnost, da se opremo na film in prepoznan že omenjeni francoski filmsporočila, parole in prodorna gesla. roman, ki kot medija sporočanja Pokrpajmo žive. Posnet je po vrhun-Tako je mogoče zaslediti na spletu, v ponujata več prostora in sta drugačni skem romanu avtorice Maylis detradicionalnih in novih medijih, pri orodji za doseganje javnosti. Kerangal. V obeh gre za zelo neposre-nas in drugod, sporočila, kot so na den in realističen prikaz tako čustve-primer: Ste se že opredelili glede Na drugo oktobrsko soboto smo v nih kot medicinskih (na primer vdarovanja organov po smrti? Pogo- sporočilu za javnost najavili projekcijo operacijski dvorani) podrobnosti ovorite se o stališčih s svojci! Ne čakaj, filma v novembru v sklopu 28. Ljub- donorskih in transplantacijskihpostani darovalec! En darovalec ljanskega mednarodnega filmskega postopkih. Celotna zgodba se v adre-lahko reši 8 življenj! V Evropi je festivala ter hkrati opozorili, da pri nalinskem tempu odvije v 24 urah. Povsako uro uvrščenih 5 novih bolnikov darovanju organov niso ključni le nenadni tragični nesreči devetnajstletna čakalni seznam za presaditev! pokojni, ki darujejo, temveč da so v nika se brez moraliziranja razprejoDarovanje organov je oblika pomoči zapletene ter časovno stisnjene etična, bivanjska in medicinskasočloveku! Hkrati opažamo, da s postopke vpleteni tudi svojci pokoj- vprašanja, ki se pogosto porajajo obtovrstnim komuniciranjem ni mogoče nih, bolni na čakalnih seznamih ter darovanju in presajanju organov.zaobjeti celovitosti postopkov in mnogoštevilne dobro usklajene in »Situacija je taka, da bi lahko začelikompleksnosti transplantacijske visoko profesionalne zdravstvene razmišljati o tem, da bi Simon darovaldejavnosti ali močneje razbiti zmot ekipe. Osrednje povabilo javnosti pa svoje organe«. »Zanima me, ali jenih stereotipnih nerazumevanj in je bilo: Seznanite se s podrobnostmi vajin sin kdaj izrazil svoje mnenje, stepredsodkov o transplantacijski verige dogodkov, ki se zvrstijo v se kdaj pogovarjali o tem«. »Simono-medicini. 24-urnem časovnem obdobju koordi- vo telo ni le skladišče organov, ki bi se nacije, od potrjene možganske smrti, jih lahko polastili«. In v nadaljevanju
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n3jJanuar 2018v zvezi s prejemničino zgodbo: »Kako zadnjega zavetja, pa naj bi bilo tisto, Transplantation: A Handbook onnaj bi si jo sploh zamišljala, to Simo- ki vsakokrat, v trenutnih neskončne Theoretical and Practical Aspects.novo smrt …?«. »To pomeni biti bolečine in izgube, sočutno izroča Deutsche Stiftung Ogranisation, Sloveni-bolan, pomeni, da nimaš izbire – srce bližino. Poudarjena je bila odgovor- ja-transplant. Dostopno tudi na: www.ji ne pušča nobene izbire več.« To je le nost in tudi moč posameznega zdrav- foedus_ja.eu.nekaj stavkov iz filma in knjige, ki stvenega delavca v ekipi, da postopke 3. Avsec D, Šimenc J (2013a). Donorpresegajo obrabljenost. Film in knjiga za bolnišničnimi zidovi izpelje maksi- Programmes and Public Support forrazkrijeta mnogo več o časovnem malno profesionalno ter skladno z Organ Donation in Slovenia: Reflectionszaporedju strokovno in čustveno etično in medicinsko doktrino. Še of Slovenia Transplant. V Randhawa G,zahtevnih postopkov, kolektivnem posebej v fazi sporočanja slabe novice Schicktanz S (ur). Public Engagement innaporu in vrhunski usklajenosti in spraševanja svojcev za soglasje so Organ Donation and Transplantation.zdravstvenega osebja v transplantacij- izjemno pomembne komunikacijske Pabst Science Publishers: Langerich.ski dejavnosti, vrsti varovalnih meha- veščine in znanje (glej Logar Zakraj- 4. Avsec D, Šimenc J (2013b). Mobilisingnizmov, ki preprečujejo napake ali šek 2016). Zdravstveno osebje ima the Public for Deceased Donations inmanipulacije, ter o spoštljivosti do možnost, da krpa življenja, ki po Slovenia: Actions Taken by Slovenija-umrlega v operacijski dvorani. Navse- presaditvi tečejo naprej in so ponovno -transplant. Organs, Tissues, and Cells:zadnje odpirata razmisleke o splošnih življenja s povsem vsakdanjimi The Journal of European Transplantvprašanjih, kot so naključnost sveta, zgodbami, zapleti in razpleti, kot pri Coordination Organisation, 16: 183-8.krhkost življenja in smrti, bolečina ob vseh drugih. Ob vseh teh ugotovitvah 5. Logar Zakrajšek B (2016). Pregled inizgubi, boleče intimne odločitve pa ni odveč omeniti Heideggerjevega perspektive poučevanja komunikacijskihsvojcev pokojnega ter strahovi, pomisleka: morda ni ključno vpraša- veščin pri sporočanju slabe novice inbolečine in upanja bolnih na čakalnih nje, ali obstaja življenje po smrti, pogovoru o darovanju. V Avsec D,seznamih. In vse to odseva in pretresa temveč ali obstaja življenje pred Zupanič Slavec Z. (ur). Razvoj transplan-tudi zdravstveno osebje. smrtjo. tacijske medicine v Sloveniji. Ljubljana: Slovenija-transplant: 93-99. Vse prej omenjeno je prikazano v Ob letošnjem praznovanju evrop-filmu in je v vseh gledalcih vzbudilo skega dneva darovanja nam je torej Prošnjamočne občutke. Globok vtis zahtevno- uspelo usmeriti pozornost na postop- organizatorjemsti in kompleksnosti vloge, ki jo ke, ki običajno ostajajo prekriti strokovnih srečanjimamo zdravstveni delavci v težkih javnosti in celo vsem tistim v zdrav-trenutkih, je ostal pri zdravnikih in stvu, ki se z dejavnostjo ne ukvarjajo Ker veliko upokojenih zdrav-medicinskih sestrah, ki so že vrsto let neposredno. Po drugi strani pa smo nikov z zanimanjem sledi razvojuvpeti v dejavnost, prav tako pri svojcih imeli vsi, tudi tisti, ki se ukvarjamo z stroke, ki so se ji posvečali vsepokojnih darovalcev, pri pacientih dejavnostjo presaditev oz. pridobiva- svoje aktivno obdobje, se radiprejemnikih, naključnih obiskovalcih nja organov in tkiv za namen presadi- udeležujejo strokovnih srečanjin drugih med občinstvom. Film se je tve, možnost zaznati subtilne trenutke – tudi tistih, ki jih uvrstimotorej dotaknil prav vsakega in ga ob sporočanju slabe novice, smrti, v koledar strokovnih srečanjpretresel na svojstven način. Pogovor, slovesu svojcev in zaznati obširnost v reviji Isis.ki je sledil, je bil zato več kot dobrodo- vloge zdravstvenih delavcev v takihšel. Na dvourni okrogli mizi so sodelo- trenutkih. Odziv, ki ga zdravstveni Organizatorje zato prosimo,vali igralka in pisateljica Draga delavci lahko damo, je zelo enostaven da upokojenim zdravnikom čimPotočnjak, filozof Jure Capuder, in preprost, potrebno je le razumeva- večkrat ponudijo možnost, da seanesteziologinja, specialistka intenziv- nje in sočutje. Morda pa sta nam brez plačila kotizacije udeležijone medicine in direktorica zavoda transplantacijska medicina in darova- strokovnih dogodkov, nam paprim. Danica Avsec in Tina Belej, ki je nje organov in tkiv dana tudi zato, da dosledno sporočajo, ali so upoko-pred časom urgentno potrebovala postanemo bolj vešči v komunikaciji jeni zdravniki oproščeni plačilazdravljenje s presaditvijo jeter. Pogo- in spoštljivi do sočloveka, ki je v stiski. kotizacije ali ne, da bomo podatekvor je umetelno povezovala Tjaša lahko uvrstili v ustrezno rubriko.Koprivec. Gostje so odstirali svež Viripogled na razumevanje transplanta- Uredništvocijske dejavnosti in na vse, ki so 1. Avsec D (2016). Ozaveščanje splošnihvpleteni v procese. Med drugim je bilo javnosti: izhodišča in pristopi Slovenija-izrečeno, da so svojci kot brodolomci, -transplanta. V Avsec D, Zupanič Slavec Zki po smrti bližnjega iščejo trdnejša (ur). Razvoj transplantacijske medicine voprijemališča. Medicinsko osebje v Sloveniji. Ljubljana: Slovenija-transplant:bolnišnicah, ki so pogosto institucije 79-84. 2. Avsec D, Breidenbach T, Lingemann M, Logar Zakrajšek B (ur) (2016). Communi- cating about Organ Donation and
Revija ISIS srečanja6S4trokovnaJanuar 2018Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Prepoznava in Od krepitve timskegaobravnava žrtev nasilja dela do izboljšanjav družini v okviru delovnega vzdušjazdravstvene dejavnosti delavnica: januarpredavanja in delavnice:januar, marec, maj Delo v zdravstvu je globoko prepleteno z delom v timu. Pravzaprav si težko predstavljamo, kako bi IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA bilo videti delo brez sodelavcev. Večino časa stvari PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV delujejo. Kaj pa se zgodi, ko se v timu nekaj zalomi? NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU Se pojavi spor? Kdo bo prevzel odgovornost in ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI skušal zadevo zgladiti? Bo to kdo storil ali pa bo zadeva prešla z globoko zamero nekam v podzavest?Namen izobraževanja je zdravstveno osebje Sodelovanje, komunikacija in zaupanje v deloopremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami sodelavcev je bistvenega pomena. Še posebej vza izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev timih, kjer s sodelavci preživimo vsaj toliko časa kotnasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. doma. Delavnica ponuja orodja in metode, prekoIzobraževanje med drugim izpolnjuje predpis katerih bodo udeleženci aktivno vključeni v stresneministrstva za zdravje, ki določa, da se morajo situacije, ki se lahko pojavijo v dnevni rutini. Zzdravstveni delavci z določenih področij udeležiti refleksijo dogajanja bomo v odprti razpravi iskaliizobraževanja o nasilju v družini vsakih pet let, v ključne vidike pozitivnega sodelovanja. Ciljobsegu najmanj 5 ur. delavnice je, da udeleženci spoznajo pomen tima inPoudarki iz vsebine: dinamike, ki se ustvarja z leti. Z izpostavitvijo• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v simuliranim konfliktnim situacijam bodo iskali rešitve, ki jih bodo lahko uporabili pri dnevnih družini, aktivnostih. Ob tem bomo z odprtim odnosom• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje gradili in povezovali tim. žrtev nasilja v družini, Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,• teoretične smernice ter praktični prikaz dr. med., Aleks Šuštar, dr. med. ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v družini,• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih Poslušaj in bodi slišan praks s področja prepoznave in obravnave – delavnica žrtev nasilja v družini, komunikacije in• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v reševanja konfliktov zdravstvenem sistemu,• koraki medinstitucionalnega sodelovanja delavnica: januar pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini, Pod besedo komunikacija razumemo lastnosti, ki• protokoli obravnave otrok in odraslih žr- posamezniku omogočajo, da učinkovito in skladno tev nasilja v družini v sklopu zdravstvene vzpostavlja povezave z ostalimi ljudmi. Pri učinkoviti dejavnosti. komunikaciji si prizadevamo za prenos informacijSodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitut med deležniki brez izgube podatkov in nepotrebnegaZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center časa. Pri tem morata dobro sodelovati tako pošiljateljza socialno delo Maribor, Zavod Emma. kot prejemnik informacij z uporabo tako besedne kot nebesedne komunikacije. Morda se sliši nadvse preprosto, vendar ravno majhni šumi v komunikaciji lahko pripeljejo do nerazumevanja, slabe volje in konfliktnih situacij. S poznavanjem, zakaj je pomembna učinkovita komunikacija, kaj sploh to je in kako jo uporabiti v svojem okolju, lahko pomembno prispevamo k razvoju lastnega socialnega življenja, boljšega timskega dela in učinkovitega
Strokovna Revija ISIS srečan6ja5Januar 2018reševanja konfliktov. Naučili se bomo aktivnega Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živaposlušanja, podajanja povratne informacije in Novak Antolič, dr. med., Aleks Šuštar, dr. med.usmeritve k rešitvam, ki zagotavljajo napredek. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; prof. dr. Živa Polepšaj si dan! –Novak Antolič, dr. med., Luka Kovač, dr. med. Delavnica kreativnega razmišljanjaKako vodimo sebe? – delavnica: februardelavnicaosebnostnega Zdravstveni sistem je sestavljen iz kompleksnegavodenja prepletanja ustaljenih procesov, ki vodijo naš miselni proces po ustaljenih poteh razmišljanja.delavnica: januar Takšen način dela lahko zmanjša število napak, a hkrati zavira nove in drugačne miselne procese. NaKo vidimo besedo vodenje, se običajno pred nami delavnici bomo skušali stopiti iz ustaljenih poti in sprikaže slika skupine ljudi, med katerimi ima en konkretnimi nalogami skočiti iz okvirov običajnega.posameznik vlogo, da koordinira, svetuje, motivira, Spoznali se bomo z osnovnimi koncepti kreativnostivodi. Le malokrat pa stopimo korak naprej in ter principi ustvarjalnosti, s katerimi si lahkopogledamo vsakega posameznika posebej. Kako popestrimo vsakdan ter izboljšamo delovni proces.vodimo sebe? Dosegamo osebne cilje? Kako si tecilje sploh postavljamo? Imamo višji cilj v svojem Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Kovač,življenju? Ta delavnica ponuja orodja, s pomočjo dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.katerih si bodo udeleženci lažje odgovorili nazgornja vprašanja. S posebnimi metodami samorefleksije bodo dobili uvid v zadovoljstvo sspecifičnimi področji svojega življenja (kariera, Nujna medicinskaodnosi, prosti čas, življenjski namen). Po analizi se stanja vbodo osredotočili na snovanje načrta, kako izboljšati zobozdravstvenidoločeno področje. Postavljanje ciljev je ključna ambulantiveščina pri osebnem (in skupinskem) vodenju, saj jepomembno, da so cilji merljivi, uresničljivi, a kljub seminar: marectemu drzni in ambiciozni. Ne nazadnje pa sledijoorodja za uresničevanje teh ciljev: postavljanje Pri svojem vsakodnevnem, zahtevnem deluprioritet, razporejanje časa, ohranjanje motivacije zobozdravniki obravnavamo paciente, ki zaradiin vpeljevanje novih navad. sistemskih bolezni in stanj zahtevajo posebno skrbno zdravljenje in specifično obravnavo.Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med. Nekateri od njih so rizični zaradi svojega splošnega zdravstvenega stanja, drugi pa potencialno »kužni« in zato nevarni za zobozdravniški tim in druge paciente.Izgorelost inprofesionalizem Seminar o nujnih medicinskih stanjih vv medicini zobozdravniški ordinaciji je namenjen posodobitvi znanj in veščin o nujnih stanjih, kot tudi seznanitvidelavnica: februar zobozdravnika s sodobnimi smernicami, ki jih mora poznati pri delu s takimi pacienti.Veliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno učiprofesionalizem. Medicinski profesionalizem je set V predavanjih bodo ugledni strokovnjakivrednot, obnašanja in odnosov, ki poudarja zaupanje sistematično predstavili vedno aktualne teme, kotjavnosti v zdravnike. Medicina je poklic, pri katerem so uporaba antibiotikov v stomatologiji, obravnavaso zdravnikovo znanje, klinične veščine in presoja v rizičnega (kužnega) pacienta, lokalna anestezija inslužbi zaščite in ponovnega vzpostavljanja dobrega anafilaktična reakcija, antikoagulacijsko zdravljenjepočutja ljudi. Dobro počutje pa težko vzpostavlja in posegi v stomatologiji, nujna stanja, povezana szdravnik, ki je izgorel. Objave raziskav iz tujine kardiovaskularnim sistemom, ter zdravila inkažejo na več kot 50-odstotno izgorelost zdravnikov. oprema za uporabo pri nujnih stanjih.Na delavnici se bomo pogovarjali o odkrivanju inpreprečevanju izgorelosti ter metodah učenja Programski odbor: izr. prof. dr. Zlatko Fras, dr.profesionalizma v medicini. med., Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.
Revija ISIS srečanja S66trokovnaJanuar 2018 reakcija). Tečaj je namenjen doktorjem dentalne medicine in njihovim timom. Odpredavaj kot se šika! – Delavnica javnega Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega nastopanja dela, ki sta prilagojena posebnostim obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični del je delavnica: marec sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, da V medicini se nenehno srečujemo v situacijah, ko se predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na zobozdravnik in njegova medicinska sestra pa jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju. morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki jo dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavnici pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti dober preizkus znanja. javni nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imel Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec. priložnosti videti svoj nastop in ga narediti še splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP boljšega. ZD Kranj s sodelavci Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez, dr. med., Luka Kovač, dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med. Delavnica za specializante delavnica: januar, april Nujna medicinska pomoč za ekipe v Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkem zobozdravstvu začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed delavnic za specializante. delavnica – marec, april Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in in odgovornosti specializanta, delovnopravne veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja in dileme, E-list in nekaj malega o stresu. defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnega ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v Število udeležencev na posamezni delavnici je zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo možganska kap, motnje zavesti, anafilaktična priporočajo! Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca Vrečar, Polona Selič, Tanja Breznik Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.JANUAR 2018 11.–12. in 16. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE kraj: KRANJ, Hotel Azul št. udeležencev: 30 kotizacija: 300 EUR, 150 EUR za študente k. točke: *** zadnjih letnikov medicine vsebina: Na srečanju bomo govorili na splošno o me- organizator: Druš- prijave, informacije: prijave: https://docs.google. dicinski hipnozi, strukturi terapevtske seanse, tehni- tvo za medicinsko com/forms/d/e/1FAIpQLSfWYAn3iqoOqJAAHBkv kah hipnotske indukcije (teoretični in praktični del) in hipnozo Slovenije do-sfDMQt-DSSGDj-DKgT7qbH3B5iw/viewform, vodenju kratkega sproščanja. Namenjeno je zdravnikom, informacije: Boni Plut, univ. dipl. psih., GSM: 031 322 stomatologom, zdravstvenim delavcem, psihologom, 207, E: [email protected] študentom medicine in psihologije.
Strokovna Revija ISIS srečan6ja7Januar 2018JANUAR 2018 12.–13. • VII. Slovenska šola transtorakalne ehokardiografije (TTE) (1. tečaj) kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE, Terme št. udeležencev: 40 kotizacija: 250 EUR (z vključenim DDV) k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno organizator: Združenje kar- prijave, informacije: prijave: do 15. 12. 2017 oz. do zapolnitve mest, specializantom in specialistom diologov Slovenije, Delovna Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 00, E: sasa.radelj@sicar- interne medicine, kardiologije, skupina za slikovne preiskave dio.org, doc. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., vodja organizacijskega anesteziologije in pediatrije. v kardiologiji odbora šole, T: 01 522 82 28, E: [email protected]. Namestitev Drugi tečaj bo potekal 13.–14. v hotelu ni vključena v kotizacijo. Informacije in rezervacije: Terme aprila 2018. Krka, T: 08 205 03 00, E: [email protected]. 12.–13. ob 8.30 • 34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 medicino organizator: Združenje vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska in bodočim mentorjem študentov in spe- medicine SZD fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, cializantov v družinski medicini. Udeleženci p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: bodo na srečanju prejeli zbornik, ki bo [email protected], informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: obravnaval omenjene teme. [email protected] 12.–13. ob 11.00 • DELAVNICA MULTIDISCIPLINARNE OBRAVNAVE BOLNIC S TUMORJI V MALI MEDENICI kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: 80 kotizacija: 120 EUR, za člane ESGO 100 k. točke: 12 vsebina: Srečanje je namenjeno specialis- EUR, za specializante 60 EUR tom in specializantom ginekologije, radio- logije, patologije, onkologije, radioterapije organizator: UKC Maribor, Klinika za gineko- prijave, informacije: prijave: Tina Šker- z onkologijo. logijo in perinatologijo, oddelek za perinato- binc Muzlovič, E: tina.skerbincmuzlovic@ logijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor ukc-mb.si, W: www.ukc-mb.si 13. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SOCIALNA FOBIJA – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: *** svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 posamezni delavnici vsebina: 5. delavnica organizator: Persona klinika, prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. d.o.o. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 16. ob 13.00 • OBRAVNAVA BOLEČINE V RAMI kraj: NOVA GORICA, Medicinski center Vid št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 2 vsebina: strokovno srečanje organizator: Medicinski center Vid, prijave, informacije: Nataša Koglot Jelerčič, T: 031 319 239, d.o.o., Ulica Vinka Vodopivca 21 E: [email protected] W: www.ambulanta-koglot -jelercic.si 19. ob 8.00 • 6. slovensko srečanje o klinični farmakologiji: varna uporaba zdravil kraj: LJUBLJANA, Austria Trend hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** Ljubljana omejeno vsebina: Srečanje je namenjeno vsem organizator: Sekcija za klinično prijave, informacije: prijave: Sekcija za klinično tok- zdravnikom, predvsem zdravnikom družin- toksikologijo SZD v sodelovanju sikologijo SZD, Center za zastrupitve, Interna klinika, ske medicine, urgentne medicine, interne s Centrom za klinično toksiko- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta medicine, pediatrije, nevrologije in psihiatri- logijo in farmakologijo UKCL in 7, 1000 Ljubljana, E: [email protected], W: www.ktf. je, ter farmacevtom v lekarnah. Inštitutom za farmakologijo in si, informacije: Miran Brvar, T: 041 605 420, F: 01 434 76 eksperimentalno toksikologijo 46, E: [email protected] Medicinske fakultete v Ljubljani 19. ob 8.00 • 2. MEDNARODNI SIMPOZIJ ŽILNE NEVROLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza hotel, Bratislavska št. udeležencev: 75 kotizacija: ni podatka k. točke: 7 cesta 8 vsebina: Simpozij je namenjen zdravnikom specialistom in specia- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: doc. dr. lizantom s področja nevrologije, kardiologije, interne medicine in Služba za izobraževanje, Janja Pretnar Oblak, dr. med., družinske medicine ter vsem ostalim delavcem v zdravstvu, ki se pri Zaloška 2, 1525 Ljubljana mag. Simona Šteblaj, simona. svojem delu srečujejo z bolniki z možgansko-žilnimi boleznimi ali se [email protected], https://www. želijo za to področje dodatno izobraziti in usposobiti. kclj.si/kovnint_mednaro- dni_simpozij
Revija ISIS srečanja S68trokovnaJanuar 2018JANUAR 2018 19. ob 8.00 • OBRAVNAVA ŽENSKE PRED IN PO PORODU DOMA V GINEKOLOŠKI DISPANZERSKI AMBULANTI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta Univerze v Maribo- št. udeležencev: do 100 kotizacija: 160 EUR k. točke: 9 ru, Avditorij MF, Taborska ulica 8 z DDV vsebina: Kongres je namenjen zdravnikom specializantom in organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: specialistom ginekologije in porodništva, družinske medicine, za ginekologijo in perinatologijo, www.ukc-mb.si, informacije: urgentne medicine, zdravnikom pripravnikom, medicinskim Oddelek za splošno ginekologijo, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40, sestram, medicinskim sestram babicam, reševalcem in zdrav- Katedra za ginekologijo Medicinske GSM: 051 420 741 stvenim administratorjem. fakultete UM, Zdravniško društvo Maribor, prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet. 23. ob 14.00 • X. TRADICIONALNI CELJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTER, PRESEJALCEV, PATOLOGOV IN SPECIALISTOV JAVNEGA ZDRAVJA kraj: CELJE, Splošna bolnišnica Celje, predavalnica št. udeležencev: neomejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 4 prijave, informacije: Janja Robida, E: vsebina: X. tradicionalni celjski sestanek gi- organizator: Oddelek za patologijo in [email protected], T: 03 42 51 142, in- nekologov, medicinskih sester, presejalcev, citologijo, ginekološko-porodniški oddelek formacije: Uršula Salobir Gajšek, T: 03 423 patologov in specialistov javnega zdravja Splošne bolnišnice Celje in Nacionalni inšti- 33 45, GSM: 031 303 329, E: urska.salobir. tut za javno zdravje, Območna enota Celje [email protected] 25.–27. ob 10.00 • 8. SLOVENSKI TEČAJ MRMI – UKREPOV ZDRAVSTVA V PRIMERU IZREDNIH DOGODKOV kraj: NOVO MESTO, Vojašnica Franca Uršiča v Novem št. udeležencev: 90 kotizacija: 200 EUR k. točke: v pos- mestu topku vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno specialistom urgent- organizator: Sekcija prijave, informacije: Simon Herman, E: ne in družinske medicine, kirurgom, anesteziologom, internis- UZVN/MRMI pri SZD [email protected] tom, travmatologom.FEBRUAR 2018 1.–2. ob 9.00 • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Kompas št. udeležencev: 25 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: Irena Dolhar, T: pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik 04 25 69 493, E: irena.dolhar@klinika 36, 4204 Golnik -golnik.si 1.–3. ob 8.30 • 34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: STRUNJAN št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov organizator: prijave, informacije: Lea Vilman, Medicinska fakulteta, v družinski medicini. Udeleženci bodo na srečanju Združenje zdrav- Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, prejeli zbornik, ki bo obravnaval omenjene teme. nikov družinske 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@ medicine SZD mf.uni-lj.si, informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: janez. [email protected] 9.–10. ob 8.00 • PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta Univerze v št. udeležencev: 25 kotizacija: 320 EUR k. točke: *** Mariboru vsebina: Dvodnevna učna delavnica za zdravnike, ki delajo v NMP organizator: Univerza prijave, informacije: Romana in želijo obnoviti znanje iz prehospitalne nujne medicinske pomoči. v Mariboru, Medi- Grajner, T: 02 234 58 26, E: romana. Tečaj je sestavljen iz petih delavnic in traja dva dni. Število udeležen- cinska fakulteta, [email protected], W: http://www. cev je omejeno na 25 (skupina 5 udeležencev/postajo), ki krožijo med Slomškov trg 15, 2000 mf.uni-mb.si/si/oglasna-deska/ucne posameznimi delavnicami. Minimalno število udeležencev za izvedbo Maribor -delavnice tečaja je 20. Delo na delavnici bo organizirano tako, da bodo udeležen- ci skupaj z vodjo delavnice reševali različne simulirane scenarije.
Strokovna Revija ISIS srečan6ja9Januar 2018MAREC 2018 FEBRUAR 2018 10. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: POSTTRAVMATSKI STRESNI SINDROM – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko svetovanje št. udeležencev: kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: *** Persona, Prušnikova ul. 55 20 posamezni delavnici prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 vsebina: 6. delavnica organizator: Persona klinika, 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si d.o.o. 8.–10. ob 8.30 • 34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim in organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska bodočim mentorjem študentov in specializan- zdravnikov družinske fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, tov v družinski medicini. Udeleženci bodo medicine SZD, Dunajska p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: na srečanju prejeli zbornik, ki bo obravnaval c. 162, 1000 Ljubljana [email protected], informacije: Janez Rifel, E: janez.rifel@ omenjene teme. mf.uni-lj.si 10. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: PSIHOLOŠKA RANLJIVOST ZA RAZVOJ ANKSIOZNIH MOTENJ IN/ALI DEPRESIJE kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko svetovanje št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno k. točke: *** Persona, Prušnikova ul. 55 plačilo na posamezni delavnici vsebina: 7. delavnica organizator: Persona prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, klinika, d.o.o. T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 15.–16. ob 8.30 • 29. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: DOLOČANJE CILJEV V REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI – Soča, št. udeležencev: kotizacija: do 15. 2. 2018 za oba dneva 250 EUR, za en dan 200 EUR, k. točke: Linhartova 51 neomejeno za specializante in sekundarije 150 EUR, po 15. 2. 2018 za oba dneva *** 300 EUR, za en dan 250 EUR, za specializante in sekundarije 200 EUR vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom in organizator: URI – Soča prijave, informacije: Ela Loparič, Soča, specializantom družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske v sodelovanju s Katedro Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01 47 58 medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologij, nevrokirurgije za fizikalno in rehabili- 441, E: [email protected] in drugim zdravstvenim delavcem (vsem članom rehabilitacijskih tacijsko medicino timov) ter ostalim strokovnjakom, ki delajo v rehabilitaciji. 22.–24. ob 9.00 • LOWER LIMB DEFORMITY & RECONSTRUCTION COURSE SLOVENIA kraj: DOLENJSKE TOPLICE št. udeležencev: 45 kotizacija: 550 EUR, zgodnja registracija do 10. 1. 2018 500 EUR, k. točke: vsebina: strokovno srečanje pozna registracija od 10. 1. 2018 naprej 550 EUR 17 organizator: Društvo travma- prijave, informacije: informacije: Iztok Gril, GSM: 031 339 tologov Slovenije, Dunajska 048, E: [email protected], W: www.limb-reconstruction.org cesta 162, 1000 Ljubljana 23.–24. • 27. POSVET MEDICINA, PRAVO IN DRUŽBA: SODOBNI MEDICINSKI, PRAVNI IN ETIČNI IZZIVI IN DILEME kraj: MARIBOR, Univerza v št. udeležencev: kotizacija: 280 EUR, brezplačna kotizacija za upokojene zdravnike, k. točke: Mariboru, Slomškov trg 15 300 pravnike in študente medicine in prava Univerze v Mariboru *** vsebina: Posvet zajema aktualne medicinske, pravne in etične organizator: Pravna prijave, informacije: prijave: Katja dileme in odzivnost družbe. Namenjen je zdravnikom, pravnikom, in Medicinska fakulteta Markač Horvatin, E: [email protected], sociologom, študentom medicine, prava in zdravstvenih ved ter Univerze v Mariboru, informacije: Katja Markač Horvatin, T: 02 ostalim, ki jih ta področja zanimajo. Zdravniško in Pravniško 250 42 38, Suzana Kraljić, GSM: 040 850 društvo Maribor 717 *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.
Revija ISIS7O0bletnicaJanuar 2018Ustanovitev in delo Sekcijeza stomatološko protetikoSZD v letih 1977–1997Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., [email protected] Uvedba specializacij v stomatologiji v letu Protetični simpozij v Celju leta 1979. »Okrogla miza«: B. Žerovec, prof. dr.1973 in specialistične dejavnosti v zobozdravstvu R. Sedej, A. Sterger (zakriti: L. Marion, B. Roš, J. Dobrin), V. Muhar inpomeni delitev dela po načelu stopenjske dia- M. Mertük – z leve.gnostike in terapije in je odraz dosežene stopnjerazvoja stomatologije (Sterger, 1982). prispevki ob mizi sodelujočih ter tako nadaljevala vsakoletna enodnevna strokovna izpopolnjevanja Študija katedre za stomatološko protetiko iz stomatološke protetike pod pokroviteljstvomMedicinske fakultete v Ljubljani je s programom Zlatarne Celje v letih 1971–1975.razvoja stomatoprotetične službe (Sedej, Sterger,1975) omogočila razmeroma hiter razvoj specia- Izvedeni seminarji z enovito temo so dobililistične dejavnosti, ki danes zajema praktično značaj simpozijev. Prispevki avtorjev so bilicelotno območje Slovenije. Želja takratnih objavljeni v zborniku Načela za strokovnospecialistov protetikov po ustanovitvi lastne razpravo. Enodelne fiksno protetične konstrukci-sekcije se je uresničila na ustanovnem občnem je. Ljubljana, 1979.zboru sekcije v mesecu novembru 1977. Iztakratnega zapisa občnega zbora izhajajo temelj- V sodelovanju z Lekovo enoto Lek Dental jene naloge sekcije, ki so: razreševanje strokovnih le-ta že aprila leta 1982 priskrbela vabilo za obiskproblemov, razvoj strokovne dejavnosti in tovarne Ivoclar z učno delavnico v Schaanu,raziskovalnega dela, postavitev doktrinarnih Liechtenstein, in obisk tovarne Cendres &načel stomatološke protetike in reševanje stano- Metaux v Bielu, Švica, z ogledom proizvodnje invskih problemov (Kikl - Berginc, 1978). uporabe njihovih proizvodov v stomatološki protetiki. Videnje uresničevanja nalog sekcije soopredelili posamezni predsedniki sekcije: Dol- Simpozij Načela diagnostike, načrtovanja inžnost sekcije je, da izbira, razvija in uvaja našim pripravljalnih postopkov v fiksnoprotetičnirazmeram primerne protetične metode (Marion, rehabilitaciji ob 5. obletnici obstoja Sekcije za1978). Strokovno rast slovenske protetike lahko stomatološko protetiko 24. septembra 1982 vzagotavlja le kontinuirano poglabljanje znanja, Celju je bil namenjen temeljnim načelom fiksnepraktičnih izkušenj, spremljanje razvoja in protetike, ki predstavljajo izhodišče in osnovoizmenjava znanja doma in na tujem (Rigler, vsakemu protetičnemu ustvarjanju.1982). Izkušnje kažejo, da so seminarji najboljučinkovit način prenosa strokovnih spoznanjmed slovenske zobozdravstvene delavce (Fun-duk, 1985). Naloga članov sekcije je, da nastrokovnih srečanjih prenašajo dosežke svojihspoznanj in svoje izkušnje v širši slovenskiprostor (Vidmar, 1990). Sekcija je že 5. oktobra 1979 v Celju izvedla 5.enodnevni monotematski strokovni seminar Eno-delne ulite fiksno protetične konstrukcije v oblikirazprave na »okrogli mizi« z moderatorjem inČlanek zaznamuje 40-letnico delovanja Sekcije za stomato-loško protetiko SZD in predstavi obdobje, ki še ni bilopodrobno predstavljeno strokovni javnosti.
Revija ISIS Obletnic7a1Januar 2018Ogled proizvodnje in prikaz uporabe kovinskih zlitin in sidrnih elementov – polzil in gredi ne Celje je 11. oktobra 1985 obravna-– v stomatološki protetiki. Udeleženci: A. Sterger, O. Male, E. Jakovac, A. Kikl - Berginc, val dvoje področij: Materiali inV. Kostanjšek, M. Pavlin, P. Kristan, A. Rigler in B. Pavlin ter vodja ogleda – z leve. postopki v laboratorijski fiksni protetiki in Fiksnoprotetične kon- Povabilu sekcije za udeležbo na ške je marca 1983 sledil 1. intersekcij- strukcije pri izvedbi parcialne prote-simpoziju so se odzvali ugledni pred- ski sestanek v Zagrebu. 2. intersekcij- ze. Številni udeleženci – tudi izvenstavniki stomatološke sekcije Hrvaške: ski sestanek pa že novembra 1984 v Slovenije – so se morali zadovoljiti sprof. dr. Kosovel, prof. dr. Kraljevič in Šmarjeških Toplicah s podelitvijo stojiščem v prepolni dvorani Naro-doc. dr. Jerolimov. Prispevki avtorjev odličij Sekcije za stomatološko prote- dnega doma.so bili objavljeni v zborniku Načela tiko: častno članstvo sekcije prof. dr.diagnostike, načrtovanja in pripra- Miroslavu Suvinu in prof. dr. Zvoni- Na 10. obletnici sekcije leta 1987 vvljalnih postopkov v fiksnoprotetični mirju Kosovelu, častno predsedstvo Zdravilišču Topolšica je takrat šerehabilitaciji. Ljubljana, 1982. sekcije pa prof. dr. Rajku Sedeju. docent dr. Ljubo Marion predstavil prispevek Nova okluzijska doktrina Kot uspeh tesnega sodelovanja Enodnevni protetični seminar in gnatološka oprema.protetičnih sekcij Slovenije in Hrva- Celje ’85 pod pokroviteljstvom Zlatar- Istega leta v oktobru je sekcija za stomatološko protetiko Hrvaške priredila v Zagrebu 3. medrepubliški sestanek slovenske in hrvaške sekcije z mednarodno udeležbo prof. dr. H. Böttgerja in prof. dr. W. M. Murphyja ter prispevkom doc. dr. Ljuba Mario- na. Hkrati je na seji predsedstva takratnega Združenja za stomatološko protetiko Jugoslavije prof. dr. Vinko Vidmar sprejel štiriletni mandat predsedstva združenja. Dvodnevni protetični simpozij 13. in 14. oktobra 1989 Parcialna protezaStomatoprotetični simpozij v Celju leta 1982: prof. dr. Sedej, prof. dr. Kosovel, prof. dr. Predsednik prof. dr. Vinko Vidmar ob odprtjuVidmar, prof. dr. Kraljevič, doc. dr. Jerolimov (sedmi) in prim. Rigler (osmi) – z desne. 2. kongresa Združenja stomatoprotetikov Jugoslavije v okviru stomatoloških dni Alpe- Adria, Portorož 1990.
Revija ISISO72bletnicaJanuar 2018– utemeljitve, načrtovanje, okluzijskividiki ter fiksnoprotetična pripravapod pokroviteljstvom tovarne zdravilKrka v Novem mestu je bil ob velikemštevilu udeležencev posvečen spomi-nu prof. dr. Vladimirja Volovška,prvega učitelja snemne protetike.Simpozij je imel predvsem namenutemeljiti parcialno protezo z ulitobazo kot standardno snemnoprotetič-no storitev (A. Sterger, N. Funduk,1990). Upravni odbor sekcije je zatoodobril sofinanciranje posebneštevilke Zobozdravstvenega vestnika sprispevki s tega simpozija (ZobV, 3,1990).Ob razumevanju in pomočiorganizacijskega odbora stomatološkesekcije SZD je bil v okviru slovenskih Udeležba na učni delavnici v tovarni Ivoclar-Vivadent v Liechtensteinu 27. in 28. aprilastomatoloških dni v Portorožu maja 1992. Člani sekcije in sodelavci: prva vrsta S. Brkič (vodja učne delavnice), M. Kuliš, E.1990 uspešno izveden 2. jugoslovan- Jakovac, J. Dobrin (Lek Dental); druga vrsta S. Hieng, A. Sterger, J. Varga, L. Marion,ski kongres stomatološke protetike s A. Rigler, P. Kristan; zadnja vrsta A. Novak, I. Kopač, B. Brezavšek, M. Smerkolj, F.kongresnima temama Geroprotetika Svete, B. Pavlin, A. Lovrec (ZD Maribor) in H. Lelić – vsi z leve.in Okluzija. Hkrati je bil predan sedežin predsedstvo Združenja stomatopro-tetikov Jugoslavije kolegom sekcije za protetiko v sodelovanju z enoto Lek raziskovalno, publicistično in kliničnostomatološko protetiko republike Dental in Kongresno-prireditvenim dejavnost. Prispevki s tega simpozijaBosne in Hercegovine. centrom Bled je od 15. do 17. oktobra so bili objavljeni v ZobozdravstvenemDvodnevno strokovno srečanje 1992 potekal stomatoprotetični vestniku (ZobV, 1–2, 1993).oktobra istega leta v tovarni Polident simpozij z vodilom Sodobni dosežki Pod vodstvom predsednika prof.iz Volčje Drage pri Novi Gorici je bilo stomatološke protetike: stomatološke dr. Funduka je bil na več sejah pri-namenjeno obravnavi problemov upo- konstrukcije na implantatih – vablje- pravljen po vzoru nemške in švicarskerabnosti njihovih dentalnih proizvo- no predavanje J. Neugebauerja zdravstvene zavarovalnice predlog zadov in prispevku kolega o konusnih (Mannheim) ter Okluzijska doktrina Nomenklaturo in kodeks stomatopro-prevlekah. Sočasno je potekal tudi in gnatološka oprema. Hkrati je tetičnih storitev, ki je bil sprejet naobčni zbor sekcije s podelitvijo pri- sekcija podelila prof. dr. Rajku Sedeju sestanku sekcije 11. oktobra 1993.znanj ustanovnim članom sekcije za zahvalno listino in najvišje odličje – Hkrati je potekala tudi strokovnanjihovo dolgoletno delo v sekciji. veliki zlati znak sekcije – za mentor- predstavitev »Dentaurum v stomato-S slavnostnim obeležjem 15-letni- stvo takratnim 36 specialistom loški protetiki«.ce obstoja sekcije za stomatološko protetike ter za dolgoletno pedagoško, Na sestanku sekcije 1. julija 1994 je bil predstavljen »Sistem Cerec«, na naslednjem sestanku sekcije 16. septembra 1994 pa je bila predstavi- tev g. Herrmanna iz podjetja Girbach »Uporaba artikulatorjev Artex v ordinaciji in laboratoriju«. Na povabilo podjetja Interdent (g. Zagožna) je septembra 1995 sledil obisk tovarne ESPE z ogledom njiho- ve proizvodnje in seminarjem o uporabnosti njihovih izdelkov. Monotematski stomatoprotetičniUčna delavnica Načrtovanje in izdelava konusne prevleke. Festivalna seminar Konusne konstrukcije:dvorana Bled, 19.–21. oktober 1995. utemeljitve in laboratorijska izdelava ter ocena po večletnih izkušnjah
Revija ISIS Obletnic7a3Januar 2018– vabljeni predavatelj prof. dr. Micha-el Heners, Akademija za podiplomskoizobraževanje Karlsruhe – je potekalod 19. do 21. oktobra 1995 v Festivalnidvorani na Bledu ob tako številniudeležbi, da je presegla zmogljivostidvorane. Hkrati je potekala v zgor-njem razstavnem prostoru Festivalnedvorane učna delavnica »Načrtovanjein izvedba konusne prevleke« zazobotehnike s praktičnim delom znamenskim orodjem in aparaturami. Priprave in dogovori za v jeseni Volilni občni zbor sekcije na povabilo podjetja Interdent 25. aprila 1997 v Gornjem Gradu:predvideni dvodnevni strokovni N. Funduk, A. Sterger, M. Kuhar, D. Zatežič, A. Rigler in S. Dominko – z leve.seminar so potekali že vse od začetkaleta 1996, saj je zaradi udeležbe večstrokovnjakov iz tujine terjal vsebin- zobozdravnikom kot koristna infor- tletnici Sekcije za stomatološkosko in organizacijsko polno dejavnost macija. Na tem seminarju je bil prvič protetiko v letu 1997 se je izteklo prvoupravnega odbora sekcije. sneman in predvajan na veliko platno pionirsko obdobje delovanja sekcije.Junija 1996 je sledil obisk tovarne dvorane prikaz praktične izdelave Mnoga stanovska vprašanja niso bilaVita, kjer je bil razen ogleda proizvo- porcelanske prevleke, ki ga je izvedel razrešena. Strokovna raven in stalnostdnje in predstavitve uporabe dentalne V. Jinoian, ZTM, Nemčija. seminarjev je bila priznana kotkeramike dogovorjen program udelež- Proslavi 20. obletnice obstoja strokovno izpopolnjevanje za podalj-be njihovih strokovnjakov na predvi- Sekcije za stomatološko protetiko SZD ševanje licenc Zdravniške zbornicedenem jesenskem seminarju »Stoma- je bil namenjen strokovni seminar 11. Slovenije (Sterger, 1998).toprotetična oskrba s porcelanskimi in 12. oktobra 1997 v Festivalnikonstrukcijami«. dvorani na Bledu z glavno temo Fotografije v tem prispevku hraniNov dvodnevni strokovni seminar Galvanska tehnika – teoretične avtor.z osnovno temo Kovinsko-porcelan- osnove, laboratorijski postopki inske in polne porcelanske konstrukcije klinični primeri predavateljev H. Viri– teoretične osnove, klinične izkušnje Knospa in H. Amanna, Nemčija.in laboratorijska izvedba je potekal Strokovna tema, ki je bila do takrat v 1. Sedej R., Sterger A.: Organizacijski načrt20. in 21. septembra 1996 v Festivalni slovenskem stomatoprotetičnem specialistične službe. V Organizacijskidvorani na Bledu. V program semi- prostoru skorajda neznana. načrt razvoja stomatoprotetične službe vnarja so bile vključene tudi teme, SR Sloveniji. Katedra za stomatološkonamenjene zobotehnikom, pa tudi Z volilnim občnim zborom sekcije protetiko MF Ljubljana. Ljubljana, januar in strokovnim seminarjem ob dvajse- 1975. 5-24.Člani sekcije ob obisku znane tovarne dentalnih porcelanov Vita, Bad Säckingen, Nemčija, 2. Kikl - Berginc A.: Sekcija za stomatološkoleta 1996 z ogledom proizvodnje in predstavitve uporabe posameznih materialov. protetiko SZD. ZobV, 1978; 33: 47-8. 3. Marion L.: Vloga in naloge sekcije za stomatološko protetiko SZD v slovenskem zobozdravstvenem varstvu. 4. ZobV, 1978; 33: 10-4. 5. Rigler A.: Spremna beseda. Načela diagnostike, načrtovanja in pripravljalnih postopkov v fiksnoprotetični rehabilitaci- ji. Protetični simpozij, Celje 24.9.1982. Ljubljana 1982; 3-5. 6. Sterger A.: Stomatoprotetična stopenjska diagnostika. Načela diagnostike, načrto- vanja in pripravljalnih postopkov v fiksnoprotetični rehabilitaciji. Protetični simpozij, Celje 24.9.1982. Ljubljana 1982; 6-10. 7. Funduk N.: Društvene smernice. ZobV, 1985; 40: 14-5. 8. Sterger A., Funduk N.: 8. stomatoprote- tični simpozij. ZobV, 1990; 45:50. 9. Vidmar V.: Uvodne misli. ZobV, 1990; 45: 51-2. 10. Sterger A.: 20 let sekcije za stomatološko protetiko SZD 1977– 1997. ZobV, 1998; 53: 31-2. 11. Osebni arhiv avtorja.
Revija ISISV74spominJanuar 2018In memoriamprof. dr. Borisu Klunu(1925–2017) Profesor dr. Boris Klun je bil član uredništva teh straneh objavljamo nekajrevije Isis vse od njenega nastanka leta 1992. Ob zahvalnih prispevkov s pogrebneslovesu na zadnji novembrski dan smo z besedami slovesnosti. V naslednji številkizahvale številni želeli izraziti odtenke njegove bomo nadaljevali in dali prostorosebnosti, ki smo jih imeli radi. Profesorjeve tudi besedam, ki jih je napisal našzgodbe in anekdote, s katerimi se je vsak mesec dragi sodelavec, prijatelj in učitelj.udeleževal uredniških razprav, so nenehno pričaleo modrosti, s katero se je mogoče o vsakem Alojz Ihanproblemu občutljivo, pozorno in nežaljivo pogo-voriti in se sporazumeti za najboljšo odločitev. NaSpoštovani gospod profesor,dragi moj učitelj,mislim, da v tem žalostnem trenutku delim Spoštoval je človekovo dostojanstvo in drugih nimnenje večine prisotnih, da ste nas prav vi sami nikoli poniževal.danes zbrali z namenom, da se poslovimo.Poslovimo, a ne razidemo! Vsakomur, ki ga je začutil, je rad vzpodbujal tisto dobro v njem. Tako je tudi v meni vzpodbu- Gospod profesor, odhajate in vas ne bo več jal občutke srečnega očetovstva in s pripisommed nami. Še naprej pa boste živeli v našem spo »očkovi Sari« poslal barvice moji hčerki, o kateriminu kot kulturen gospod, ki je delal dobra dela; sva v dolgih urah sodelovanja tudi morda karmalo govoril in poslušal, dokler ni slišal; gospod, ki preveč govorila. In kako iskreno zadovoljen je vmu časa, ki ga je posvečal drugim, ni omejevala zahvalo sprejel njeno risbo, kjer je dominiralura, marveč le namen nekomu pomagati. pripis »očkovemu šefu«. S to in podobnimi gestami in delovanjem je osvajal in osrečeval. Svoje moči in premoči nikoli niste zlorabljali,ste pa kazensko in vzgojno dopuščali, da so tisti Spominjali se vas bomo kot odličnega zdrav-narcisi, ki so se sami osvetljevali z lučjo, ostali v nika in kirurga, polnega čuta dolžnosti in trdetemi, osamljeni in nezmožni, da bi se imeli požrtvovalnosti, nikoli pa kot kirurškega obrtni-česarkoli veseliti. Kot odličen pedagog ste nas ka. Le tako ste znali ogreti srce marsikaterimopozarjali, da ni narobe napredovati počasi – po- staršem bolnih otrok.membno naj bi nam bilo le, da se v napredovanjune bi ustavili. Na tekočem ste bili z novostmi nevrokirurgi- je, dovoljevali napredek kolegom in jim omogo- Za vse to ste imeli vedno neverjetno moč in čali izobraževanja ter jim zaslužene uspeheenergijo, ki vam je omogočala za mnoge iskreno privoščili. »Zdraviti bolnika in ne njego-sodelavce že kar motečo delovno vnemo. vih slik ali izvidov,« je bil tudi vaš moto. Uspešen zdravnik ste bili tudi zato, ker ste bolnika obrav- Sodelovanje z mojim učiteljem na katerem navali celostno. Na takratni Kliniki za nevroki-koli področju je bil pravi užitek, saj nas je v rurgijo ste svoje podrejene skušali oblikovati vtežkih trenutkih znal motivirati na posebno popoln klas, a kaj ko eno gnilo seme pokvari vse.topel način. Nikoli ni pomagal drugim z name- Na spontan način ste za veliko bolnikov, sester innom poveličevanja samega sebe, saj bi s tem administratork ter veliko ostalega osebja vspravljal v zadrego tiste, ki so ali smo bili bolnišnici postali preprosto »naš Boris«.njegove pomoči potrebni. Rad je pohvalil, saj jes tem veliko dal in skladno z rekom, da največ S svojo izvrstno pedagoško prepričljivostjodobi tisti, ki daje, tudi sam sebe nagrajeval. ste polnili tudi predavalnice, kjer je bila ob vaših
Revija ISIS V spom7in5Januar 2018predavanjih skoraj vedno gneča. Zato Z osebnostnega vidika mojega Kar čutim do svojega učitelja, se zste bili tudi več let najvišje ocenjeni učitelja se posebno rad spominjam besedami ne more izraziti. Celotnemupredavatelji na Medicinski fakulteti komentarjev takrat najvišjih svetov- žalnemu zboru pa moram priznati, daUniverze v Ljubljani. nih avtoritet s področja nevrokirurgi- sem se mu enkrat pa res izneveril. S je, ki so govorili: »Boris is honest.« stiskom rok sva namreč potrdila Kot odgovorni aktivni član Acca- Da, govorili so o vašem – našem – dogovor, da mi po dveh slavnostnihdemia Euroasiana Neurochirurgica mojem Borisu. nagovorih v njegovo čast to v tretje neste v dobro te renomirane ustanove bo več potrebno. A višja sila je bilabedeli tudi nad tem, kdo bi smel Seveda ne bom nikoli pozabil tudi močnejša in tako sem sedaj vespostati njen član. tega, kako ste neposredno po operaciji zbegan in ganjen zadnjič s svojim šli povedat operirancu, da vam je med dragim učiteljem. Kot vaš vdani učenec lahko z posegom spodletel inštrument in daodliko ocenjujem vaše večletno upate, da zaradi tega po vaši krivdi ne Na poseben način sva se spoznala,vodenje Klinike za nevrokirurgijo in bo imel posledic – vam lastna pošte- se drug v drugega vživela in mislim,Kirurških služb, kakor glede na vašo nost. da se nikoli ne bova razšla.poštenost in uspešnost z gnevomocenjujem moralno gnilost in politič- Kako zanimiva so bila tudi vaša Naj zaključim svoje osebno slovono podlost kolektivne vodstvene razmišljanja npr. o globini in razsežno- od meni dragega predstojnika, kolegaugasnitve tudi vaših takratnih sodob- stih pojmovanja Siona in reke Jordan, in v veliki meri skoraj prijatelja znikov. Slovesnost ob vaši upokojitvi pa npr. o Galvaniju in Volti ter seveda izrazi globokega in iskrenega sožaljapa je bila ob prisotnosti vodilnih s o najbolj sodobnem dogajanju in gospe soprogi Tatjani in hčerkamastrani svetovne zveze nevrokirurgov trendih sodobnega sveta. Prav prese- pokojnika ter s prošnjo žalnemuzasluženo pospremljena s stoječimi nečali ste s svojim ažurnim poznava- zboru, da velikemu gospodu v slovoaklamacijami o četrti dimenziji. njem novosti na glasbenem področju, v namenimo nekaj srčnih utripov tihega tehniki in še posebej v športu. spomina. Dolgo se bomo spominjali vašihzanimivih in tudi hudomušnih pri- Ob pogovorih o operi in klasični Prof. dr. Marjan Koršičspevkov v reviji Isis, saj ste tako glasbi pa ste kar zažareli. Nič čudnegaopazno aktivno sodelovali tudi v torej, da vas je ta strast popeljala tudiZdravniški zbornici Slovenije. aktivno na oder Slovenske filharmonije.Dragi profesor Klun,midva sva sicer iz različnih generacij, sem se domislil, da bi bilo vredno vsa sem bil slab dijak, na medicini paa zdi se mi, da lahko povem, da sva moja vprašanja strniti in z Vami pravzaprav kar dober študent, sajdelala v istem času. Sprva sva se narediti intervju. sem skoraj vse izpite opravljal z 9srečevala, kot pravimo, službeno. In ali 10, razen tistih prvih, ko smotako sva se spoznala, čeprav se v Razumljivo, da sem vas najprej prišli iz vojske. ... Zelo malo ljudiresnici še nisva. Morda bi lahko rekel, vprašal, zakaj ste se odločili za študij pa najde v svoji odločitvi zado-da sva se samo pozdravljala. In že medicine, za poklic zdravnika. In v ščenje in še manj jih je, ki vidijo,takrat je bilo za Vas, dragi profesor odgovoru ste med drugim povedali da je to natančno tisto, kar so siKlun, značilno, da ste se mi ob vsako- tole: želeli. ...kratnem pozdravu rahlo nasmehnili. V tem intervjuju se seveda nisemNa temelju teh bolj ali manj naključnih »Zbolel sem za hepatitisom in mogel – in tudi ne bi znal – z Vamisrečanj je kmalu nato med nama prišlo nekaj časa ležal na interni kliniki. pogovarjati o procesu, kako ste gradilido pravega srečanja. Proti koncu se je Zadeva me je začela zanimati. sebe kot nevrokirurga in sebe kotprvič zgodilo, da sva sedela drug Malo pozneje, že med vojno, sem predstojnika Kliničnega oddelka zadrugemu nasproti in si gledala v oči. prebral knjigo nekega italijanske- nevrokirurgijo. Značilno se mi pa zdi,Takrat mi je prvič prišlo na misel, da bi ga kirurga, v italijanščini, ki je bila da ste poudarili – pa četudi samo medVam povedal anekdoto o Vas, ki je naslovljena – tega se spominjam vrsticami – da ste kot zdravnikkrožila med nami, še študenti medici- še danes – Tra bisturi e forbici začetnik imeli za sebe na voljo samone o Vas, že zdravniku nevrokirurgu. (Med škarjami in pincetami). ... V stol ob mizi – v sobi za bolnike. In gimnaziji me je moril študijski jasno ste povedali, da predstojnik Najino resnično poznanstvo pa se sistem, ki je bil določen od dneva pravzaprav ne sme biti šef, mora paje začelo pozneje. Ker so bila srečanja do dneva z nalogami. To ni bilo biti zgled. In da upate, da kot pred-bolj pogostna, sem si pred vsakim zame. Na medicini sem si pa zbral stojnik nikomur na oddelku nistesrečanjem pripravil vsaj eno vpraša- kup knjig, si rekel, da imam dva povzročili krivice ...nje. In ko sva se tako bolj spoznala, meseca časa in v tem času bom zadevo naštudiral. V gimnaziji
Revija ISISV76spominJanuar 2018 Se pravi, pogovori z Vami, profe- tistega, kar v človeku opredelimo kot Po vsakem pogovoru z Vami,sor Klun, so bili zame nekakšna pripo- osebnost. profesor Klun, se mi je vsakokratved, kako se lahko iz nič ustvari nekaj jasno pokazalo, kje sem. Kje stojim.velikega in vélikega. In da je ob takih Tako ste, profesor Klun, bili zame Kako stojim.rečeh, ko gre za sodelovanje, temelj osebnost s trdnimi, a nikakor trdimivsega tisto, kar že dolgo poimenujemo stališči. Pač osebnost, ki ni bila le In tako stojim pred Vami, jaz, tudiiz izrazom dialog. Kar ni nič drugega stroka, temveč tudi – ali predvsem – zdaj in se Vam zahvaljujem za vse, karkot le umetnost poslušanja sogovorni- širina. Ki je poleg znanosti, medicine, sem prejel od Vas.ka. In vse to je seveda posledica zajemala tudi umetnost v najširšem pomenu besede. Vaš Marjan KordašBesede v slovo prof. dr. Borisu Klunu, dr. med.,danes se, spoštovani profesor Boris novo stroko – neonatalno in pedia- strokovnjaka in zdravnika ob bolnemKlun, zadnjič poslavljamo od vas, trično intenzivno terapijo. otroku doživljali tudi kot človeka.slovenskega zdravnika, nevrokirurga Skrbnega, velikokrat tudi hudoter izjemnega človeka, pa tudi zad Kot direktor Kirurške klinike, s zaskrbljenega in prizadetega obnjega predstavnika generacije velikih pooblastili, ki jih je imel, je odločilno usodah otrok, pa tudi zadovoljnega,slovenskih kirurgov, ki je v zlatem podprl razvoj neonatalne in pediatrič- ko so se po težkih operacijah naobdobju razvoja slovenske medicine ne intenzivne terapije in njeno ume- možganih otroci prebujali iz globoke-v letih od 1970 do 1980 postavila stitev prav na Kirurško kliniko. Dobro ga sna. Na nek način smo si bili vsodobne strokovne in organizacijske se je namreč zavedal, da prav ta takšnih trenutkih s profesorjemtemelje slovenske kirurgije. Nevroki- stroka, delujoča ob kritično bolnem Klunom tudi človeško zelo blizu.rurgija, ki se ji je v življenju zapisal operiranem otroku, omogoča tudiprofesor Klun, je bila ena izmed njih. premik nevrokirurških posegov v Ob tem je bil za nas mlajše vednoČeprav dve desetletji starejši od nas najbolj zgodnje otroško obdobje, kar zgleden in korekten učitelj. Takrat jepediatrov, ki smo delovali na Kirur- do tedaj v Sloveniji in tedanji Jugosla- nastopil čas za sproščen pogovor, obški kliniki, nam je bil zaradi možno- viji ni bilo mogoče. To velja za priroje- katerem se je duhovito razživel in znalsti, ki so se nam vsem tedaj v razvoju ne napake osrednjega živčevja, pose- tudi kot slovenski izobraženec, ki jemedicine na široko odprle, tudi bej pa še za hude poškodbe glave pri doživljal svoja dijaška leta pred in vzgleden sodobnik. otrocih. Ob tem sta se uspešno srečali senci druge svetovne vojne, posredova- dve medicinski stroki, odlična nevro- ti svoje videnje zgodovine in občutke Z vselitvijo leta 1972 v tedanji novi kirurgija profesorja Kluna in pedia- nam mlajšim. V domislicah vedno izvi-Klinični center iz nekdanje splošne trična intenzivna terapija. Preskok v ren, do drugih nikdar žaljiv, pa tudi dobolnice ob Zaloški cesti so se odprle, kakovosti obravnave se je kaj hitro sebe primerno šaljivo piker, je bil en-kot rečeno, tudi nove, izjemne možno- pokazal, ne samo na samem prežive- kraten, neponovljiv. Vmes nam je radsti razvoja celotne slovenske, zlasti tju, ampak tudi na izboljšanju kakovo- posredoval, tako mimogrede, še ka-klinične medicine. Generacija profe- sti preživetja, zlasti hudo poškodova- kšne nasvete za življenje, ki so se ne-sorja Kluna je to poslanstvo z velikim nih otrok. O tem smo skupno, redko izkazali za zelo koristne, a nismopoletom in neizčrpnim znanjem odmevno poročali v domačem in prišli do tega, da bi mu to povedali alizgledno opravila. Nesebično pa je tujem medicinskem tisku ter na števil- se mu zanje še posebej zahvalili.prenašala tudi svoje znanje in velike nih srečanjih in kongresih.izkušnje na našo, tedaj mlado genera- Čas teče. Nove generacijecijo zdravnikov na Kirurški kliniki, in Na začetku 70. let je profesor tako zdravnikov prihajajo. Želeti je, da bito ne samo kirurgov. prevzel za več kot 20 let nevrokirur- tudi slednje naletele na takšne učitelje ško obravnavo otrok na tedanjem in izjemne ljudi, kot je bil za nas Profesorja Kluna se rad spomi- Pediatričnem oddelku kirurških strok, nevrokirurg, profesor doktor Borisnjam kot enega prvih direktorjev sedaj Kliničnem oddelku za otroško Klun. Radi smo vas imeli. Počivajte vKirurške klinike. Prav pregovorna je kirurgijo in intenzivno terapijo miru.bila njegova odprtost do drugih strok, Kirurške klinike Univerzitetnegaki so se razvijale in delovale ob kirur- kliničnega centra Ljubljana. Široko Spoštovani gospe, soprogi Tatjanigih ter tudi ustvarjale slovensko razgledan in izjemno izobražen Lesjak - Klun ter obema hčerkamamedicino. Zlasti to velja za nas pedia- intelektualec ter že pred tem v tujini izrekam svoje iskreno in globokotre na Kirurški kliniki, ki smo tedaj delujoč kirurg je bil za to nalogo pravi sožalje.prvi v tedanji Jugoslaviji začenjali z človek. Lahko rečem, da smo ga kot Doc. dr. Janez Primožič
Revija ISIS S knjižne polic7e7Januar 2018Dolores Viesèr: Der GurnitzerJosef Kösel & Friedrich Pustet Verlag, München, 1931, 319 str.Marjan Kordaš, [email protected] Mojo radovednost je sprožil Stanko Lodrant posredovati tistega, kar zajema nemški izvirnik,s svojim komentarjem v knjigi Meža pa še kr’ ter da si to zagotovo moram zapisati.teče. Potem ko sem poiskal še nekaj podatkov okoroški pisateljici Dolores Viesèr, sem se malo Zgodba je postavljena v čas turških vpadovpotrudil ter prek knjigarne Heyn iz Celovca na Koroško (tj. v Podjuno in bližnjo okolico)kmalu prejel lepo ohranjen antikvarni izvod iz okoli leta 1478. Če nekoliko poenostavim, doga-leta 1931. Neznansko radoveden, zakaj in čemu janje poteka takole:je bil Der Gurnitzer v nemškem kulturnemprostoru prava uspešnica (moj izvod je bil iz Savorja, revno vindišarsko dekle, imanaklade med 6.000 do 10.000), sem se takoj lotil nezakonskega sina Leonharda Savorčiča.branja. Bilo je kar naporno; ne le zaradi tiska v Njegov oče je plemič Boštjan iz Žrelcagotici, temveč tudi zato, ker so obsežni deli (Sebastian von Schrelz). Ker sta se vbesedila zapisani ne v knjižni nemščini, temveč v njegovem uradnem zakonu rodili le dvekoroškem nemškem narečju. Ko sem roman hčeri, je na postavnega in bistrega – četu-prebral, sem posamezne odlomke prebral še di nezakonskega – sina zelo ponosen. Aenkrat, knjigo prelistal in označil več kot 30 sin Leonhard, nasprotno, se ima zastrani, na katerih se pojavljajo vrivki, zapisani v ubogega hudiča, ki ni ne deutsch nelatinici v starinski slovenščini oz. fonetično v windisch, ne gospod ne hlapec, nakoroškem slovenskem narečju. Meni, navajene- svojega očeta pa gleda postrani, saj jemu knjižne slovenščine, zvenijo zelo nenavadno. Boštjan zavrgel Savorjo, svojo mladostnoPonekod se zdi, da gre tudi za tipkarske napake ljubezen in Leonhardovo mater. A matioz. napake ob ročnem tiskarskem stavljenju Savorja se vmeša v spor med očetom inbesedila. Tako se npr. ob koncu knjige sredi sinom, ga zgladi in končno doseže, da očeslovenske božične pesmi znajde spakedranka Boštjan pri koroških deželnih stanovih»mother o« namesto očitnega in smiselnega uredi, da Leonharda imenujejo za laične-»notri v« ... ga prošta, ki naj upravlja cerkveno posest v Podkrnosu. Kot upravitelj cerkvenega V slovenskih besedah so šumniki dosledno premoženja se Leonhard Savorčič sevedazapisani s strešicami. V imenih, priimkih ali ne sme poročiti.krajevnih imenih so šumniki v latinici, pa četudije ostanek besede zapisan v gotici! Za pogovorni Nekega dne prošta Leonharda pova-jezik, ki je drugačen od nemščine, avtorica v bijo na svatbo, kjer očitno vsi navzočiromanu večinoma uporablja izraze windisch, govorijo windisch. Na višku svatovanja sevčasih slowenisch, nekajkrat pa tudi slawisch. svatom pridruži častitljiv, gospodovalenBralec lahko le ugiba, ali so to za avtorico sinoni- starejši moški, kmet Samo s svojo hčerjomi – ali pa ne. Alenko, ki je neobičajna lepotica. Ko Leonhard poizveduje o njej, mu opat Seveda sem skoraj hkrati z vsem tem odkril, Virgilij pove, da sta Samo in njegova hčida je bil Der Gurnitzer v slovenščino preveden Alenka vindišarska barbara, »... a deklicaže dvakrat, obakrat pod naslovom Podkrnoški je lepa. Njeno slovansko obličje sevedagospod. Spomnim se, da sem kot mulc okoli leta nima ničesar klasično popolnega, a njeno1944 imel prevod iz leta 1941 celo v rokah, da pa postavo bi bilo vredno vklesati v mar-se takrat za branje nisem (z)mogel odločiti. In mor« (str. 111). Tako se Leonhard takojzdaj si nikakor ne znam predstavljati, kako bi se vname zanjo, pa tudi Alenka je svojemukoroško nemško narečje prevedlo v slovenščino. občudovalcu zelo naklonjena. ZvečerKot slovensko narečje zagotovo ne ... hodi k studencu in z velikimi očmi zre proti Karavankam. »Žalik-žene,« si Vendar: ko sem prebral nemško besedilo, pojoče šepeta, »ljube žalik-žene, vsaksem si rekel, da noben slovenski prevod ne more večer vam hočem prinesti mleka in
Revija ISIS7S8knjižne policeJanuar 2018rumenega masla in belega Čez nekaj mesecev, sredi Zame (in verjetno za vsakegakruha – ampak – ko bo spal, noči v pozni jeseni, na slovenskega bralca nemškega izvirni-naredite tako, da bo moral Koroško vdro Turki. Med ka) ima Der Gurnitzer značilensanjati o meni.« Ker Alenka ne splošnim preplahom Alenka prelom pri poglavju z naslovomzna deutsch, se z Leonhardom zbeži do starega posušenega Alenka. Po eni strani zaradi opombepogovarjata windisch. Zalju- macesna in ga zažge, da o vindišarskih barbarih ter poševnoo-bljena do ušes se začneta zagori kot mogočna bakla, ki kih (tj. nekakšnim vzhodnjakomskrivaj sestajati in tako Leon- se pa končno zruši na Alenko. podobnih) slih, po drugi strani pahard zve, da je Alenka pogan- A sij mogočne bakle opazijo zaradi zgodovinsko-mitološke zmede,ka, da moli bogove z imeni po vsej okolici, tako da Leon- nekakšne godlje o (kralju) Samu,Belibog, Črnibog in Triglav. hard brž prepozna nevarnost kralju Matjažu in Alenčici. Začelo me in organizira obrambo pred je zanimati, ali gre za avtoričino Skoraj hkrati z njuno Turki na reki Dravi. Po neznanje in zato morebitna usmeritevzaljubljenostjo pa k Samu (ki hudem spopadu se Turki pripovedi v običajno sodobno nem-ga nekateri poimenujejo tudi umaknejo, a Leonhard je ško-nacionalno usmeritev – alikralj Samo) prijahajo trije hudo ranjen. Uspe se mu pa ne ...poševnooki sli, ki Samu zavleči v skrivališče, kjersporočijo, da je kralj Matjaž razmišlja o Alenki. Spozna, da V nadaljnjem branju ni sevedaumrl ter da Janež izpod je v njunem razmerju imel v ničesar takšnega; nobenih običajnihTriglava sprašuje, kdaj lahko ospredju samo sebe. Ko nemško-nacionalnih klišejev, značil-pride po Alenko, da jo vzame Leonharda najdejo in se v nih za (avstrijsko) Koroško v časuza ženo. Ko Alenka to zve ter proštiji sreča s kaplanom nastanka romana. Tako ni čudno, dako vidi, da jo hoče oče Samo Rauttingerjem, zve, kako je je avtorica založnika poiskala zunajprisiliti v poroko, se upre. In bilo medtem z Alenko. Hudo Koroške ter da so jo v času nacizmakljub temu, da jo oče prekol- opečeno so jo Samovi služab- poskusili odriniti v pozabo.ne, Alenka zbeži k Leonhardu niki našli ob gorečem ma-v njegovo proštijo v Podkrno- cesnu, jo odnesli domov in Roman Der Gurnitzer je nasta-su. Kljub razliki v jeziku, veri poklicali kaplana Rauttin- jal v času po koroškem plebiscitu letain stanu ter kljub govoricam gerja. Preden je Alenka umrla, 1920. Zgodba pa je postavljena v 15.ljudi, da »živita v grehu«, sta ji je kaplan ponudil krst, da bi stoletje. Dolores Viesèr je motiv zav svoji zaljubljenosti presreč- umrla kot kristjanka. Alenka zgodbo sicer našla v zgodovinskihna. pa je to odklonila, se nekako virih, pa vendar je upravičen dvom o krstila kar sama ter kaplanu avtentičnosti. Ali lahko človek, ki živi Njuno srečo pa kmalu povedala, da je Leonharda v 20. stoletju, opisuje življenje izmi-skali spoznanje, da se ne zapustila zato, ker ga je šljenega človeka v 15. stoletju tako, dasmeta poročiti (in imeti ljubila, ker ga ljubi in da ga bo opis ni mit? Ali z drugo besedo: jeotrok?). Vrh tega Alenka, ki ne ljubila tudi v onstranstvu. Da naše védenje o preteklosti res zgodo-zna deutsch, meni, da to moti upa, da vse to, kar je storila vina – ali le izmišljija, mit? In prav oLeonharda. Leonhard pa, (zanj), ni bilo bo zaman ... pojmih ljubezen, vera, jezik, domovi-nasprotno, zatrjuje, da je to V zgradbi romana je nekaj neja- na, ki jih obravnava Der Gurnitzernepomembno; da vsi, ki znajo snosti ter ena Alenkina lastnost, ki je (in njegov dvojnik Podkrnoškideutsch, znajo tudi windisch. kar preveč romantična. A vse to ni gospod) je v našem védenju verjetno preveč moteče; mnogi bralci tega več mitologije kot pa resnice. Pač A vendar se Leonhard verjetno sploh ne opazijo. In nočem odvisno od bralca, takole:začne Alenki vse bolj izmikati. komentirati dejstva, ali je pisanje vZato domneva, da je Leonhard koroškem nemškem narečju prednost Za nemškega bralca se Derne ljubi več, da mu je njena ali pomanjkljivost romana. Gurnitzer skoraj samoumevno bereljubezen v breme. Tudi pro- Med branjem sem se vseskozi tako, da vsi ljudje iz zgodbe govorijoštijski kaplan Rauttinger ji spominjal na Stražne ognje (France deutsch, vložki windisch pa so neka-očita, da kot vindišarska Bevk), Spomine na deda (Josip kšno folklorno okrasje.poganka in velika grešnica Jurčič) in Bele menihe (Ivan Zorec)nima kaj iskati pri Leonhardu. ter ugotavljal vzporednice, ki so Za slovenskega bralca se prevod,In ko gre Leonhard za nekaj logične posledice nekdanjega enotne- Podkrnoški gospod skoraj samou-dni zdoma, Alenka zbeži nazaj ga kulturnega prostora, vendar z mevno bere tako, da vsi ljudje izdomov k očetu Samu, ki ji – dvema jezikoma. zgodbe govorijo slovensko (windisch).kljub temu, da jo je preklel –dovoli, da odslej biva v svoji Od izobraženosti bralca je torejkamri. odvisno, koliko se zmore otresti mitov ter se približati resnici: Da v 15. stoletju pojma »slovensko« sploh
Revija ISIS S knjižne polic7e9Januar 2018ni bilo, pojem »windisch« pa je bil že nemško besedilo) dobro, če ne že kar do Alenke. Ali z drugimi besedami:kar uveljavljen – da pa sta pojma elegantno izognila mnogim verskim Alenka in Leonhard v svojem žensko-deutsch oz. windisch v 15. stoletju ter slovenskim in nemškim jezikov- moškem odnosu nista zmogla alipomenila nekaj popolnoma drugega nim mitom. znala preseči (transcendirati) razlikkot dandanes, v 21. stoletju. In samo v zaradi vere in stanu.izvirniku, v nemščini je mogoče med Sporočilo knjige je univerzalno invrsticami prebrati stališče Dolores zajema žensko-moški odnos: Jezik pa je bil očitno postranskaViesèr, da so v 15. stoletju vsi vsaj reč.nekoliko izobraženi ljudje na Koro- Vindišarsko-poganska Alenka svo-škem govorili tako windisch kot jega ljubega zapusti, ker ga ljubi Sodobni enojezični bralec, ki znadeutsch! takšnega, kot je; reši deželo pred gledati in videti prek meja svojega Turki in ob tem umre. Leonhard sicer obzorja, pa spozna, da je jezik arhetip, Menim, da se je avtorica z zasnovo ne umre, a vse življenje bo v sebi nosil ki ga ni mogoče izbrisati.svoje pripovedi (s slovenskimi vrivki v zavest o svoji egocentričnosti, zaradi katere je spodletela njegova ljubezen Kdor to samo poskusi, postane invalid.
Revija ISIS8Z0animivoJanuar 2018Zdravnik in inteligencaNina Mazi, Ljubljana Zdravniki že od nekdaj, najmanj iz antike oz. razdelila na abstraktno, mehansko in socialno.časa Hipokrata ali celo še prej, veljajo za inteligen- Svojo teorijo uspešne inteligentnosti pa jetna bitja. Glavnina sveta je, tako kot pred skoraj dva Sternberg kasneje utemeljil na inteligenčnemtisoč petsto leti, še danes (upam, da upravičeno) trikotniku, ki vključuje tri procese: analitični,prepričana oz. verjame, da so zdravniki najbolj kreativni in praktični.inteligentni oz. bi vsaj morali biti. Pri tem papogosto sploh ne upoštevajo, da inteligenca ni Sledil je sodobni koncept mnogotere inteli-enovita, marveč vsebuje kar 12 različnih vrst. gentnosti, ki ga je utemeljil ameriški znanstvenikPoenostavljeno, enovito pojmovanje inteligence – Howard Gardner. Najprej ga je predstavil kotupoštevanje le linearne, razumske inteligence, osmerico ključnih oblik oz. tipov in področij/botruje tudi dejstvu, da javnost zdravnika, ki se v virov inteligentnosti, v zadnjem času pa je dodalodločilnem trenutku ne izkaže s svojo popolnostjo, še dve novi vrsti, ki trenutno še nista uradnomarveč naredi napako oz. vztraja v svoji zmoti, brez formalizirani, čeprav jima ni mogoče oporekatipomisleka razglasi za »butca«. Glavnina zdravnikov objektivnega obstoja.pa ne sodi ne med genije ne med bedake – z vsemspoštovanjem do prvih in (vsaj kvazi) sočutjem do Koncept Gardnerjeve mnogotere inteligen-drugih – oboji namreč obstajajo. tnosti temelji na naslednjih vrstah inteligence: Pri razmišljanju, ugotavljanju in zanikanju glasbena, osebna (intrapersonalna), medo-– obravnavanju zdravnikove inteligence je treba sebna (interpersonalna), jezikovna, logično-ma-upoštevati raznolikost pričujočega pojma, ki so tematična, naravna (naturalistična), prostorska,ga sprva delili v tri kategorije: telesnogibalna, eksistencialna (duhovna) in pedagoška (učno-pedagoška). 1. Biološka, genotipska, ki je kot temeljna vrsta inteligentnosti prirojena, naravna Da pojmovanje, kategorizacija in klasifikacija oblika inteligence, ki temelji na biologiji, inteligence in inteligentnosti ne bi bili preveč biokemiji in genetiki posameznika. zahtevni in zamudni, Gardner poudarja, da vseh Mogoče jo je določiti in meriti. deset vrst inteligentnosti iz njegovega koncepta praviloma deluje urejeno in usklajeno. Dejansko 2. Psihometrična inteligentnost, ki je rezultat naj bi pričujoča deseterica predstavljala le številnih dejavnikov – od kulture in omike specifično inačico ene od treh temeljnih inteli- do vzgoje, nege in izobraževanja. Velja za gentnosti – čustvene, duhovne in razumske, ter z najbolj natančno in verodostojno merljivo njimi povezanih nevronskih sestavov. Pričujoča vrsto inteligentnosti, ki jo je najlažje na- ugotovitev temelji na humani fiziologiji, saj je tančno določiti ter objektivno meriti. vsaka vrsta inteligentnosti iz Gardnerjeve zakla- Vrednoti se s pomočjo inteligenčnih testov dnice desetih povezana z enim od treh temeljnih – pred sprejemom na MF, marsikje pa tudi nevronskih sistemov v centralnem živčnem pred sprejemom v službo. Inteligenčni testi sistemu, natančneje v velikih možganih. morajo vsebovati in upoštevati vse dejavni- ke, ki vplivajo na rezultate testiranja. Za zdravnika je pomembnih (dejansko kar nujnih) vseh deset vrst inteligence – posebej 3. Socialna in praktična inteligentnost. kritična pa je nedvomno trojica s področja racio- Musek in Pogačnik jo opredeljujeta kot nalne/mentalne, socialne in čustvene inteligence. multicentrično kategorijo, ki temelji na motivaciji, osebnostnih lastnostih, negi, Če zdravnika nekdo proglasi za bedaka, stvar motivaciji, znanju in izkušnjah, vzgoji, kljub vsej resnosti torej le ni brezupna, saj socialnih in kulturnih dejavnikih, stresnih prizadetemu običajno manjka le ena oz. kvečje- reakcijah, navadah in razvadah, vključuje mu par vrst inteligence in ne celotna vsebina pa tudi psihosocialne in mentalne motnje. Gardnerjeve inteligenčne deseterice. Kljub temu pa se je treba zavedati, da se z inteligenco ni Sternberg in Thorndike sta ob zatonu prete- dobro igrati – kolegi zdravniki in ostali sodelav-klega stoletja uvedla tristransko pojmovanje in ci, pa tudi bolniki in uporabniki so namrečobravnavanje inteligentnosti. Inteligenco sta sposobni objektivnega prepoznavanja in razliko- vanja med dejansko in kvaziinteligentnostjo.
Revija ISIS Zanimiv8o1Januar 2018Nikola Tesla in njegova dietaJurij Kurillo, dr. med., Kranj Nikola Tesla (1856–1943), ki je Yorku leta 1936 srečal z Nikolom »Veste«, mi je razlagal, »dognal sem,zase dejal, da je srbskega rodu in Teslom. To se je zgodilo v skromnej- da potrebujem za življenje dnevnohrvaške domovine, je bil doma v šem hotelu New Yorker, kamor se je 1120 gramov proteina. Zato name-Smiljanu pri Gospiću v Liki. Po znanstvenik – iz gmotnih razlogov – čem zjutraj v lonec izbrano zelenjavoštudiju na graški Politehniki se je kot pred leti preselil iz prestižnega hotela v natanko določeni množini in joelektroinženir zaposlil najprej v Waldorf Astoria. Družba se je zbrala kuham točno deset minut. Potem siBudimpešti, nato v Parizu, 1884. leta ob določeni uri v hotelski dvorani, »ko izcedim sok in ga izpijem. Opoldnepa se je odselil v Združene države sem nenadoma zagledal ... visokega, spijem liter mleka, zvečer pa drugiAmerike, kjer ostal do smrti. izredno slokega starega gospoda, liter. Tako zberem potrebnih 1120 ravnega kot sveča. Kot da je v čudo- gramov proteina. Druge hrane in Tam se je sprva povezal z zname- vitem prividu zrasel iz naših kraških pijače ne uživam, ker je ne potrebu-nitim izumiteljem Edisonom, ki je tal, nekje v Dalmaciji ali Črni Gori. jem.«pospeševal rabo enosmernega elek- Nikola Tesla.«tričnega toka, Tesla pa je videl veliko Vidmarju se je mož zdel zelovečjo uporabnost v izmeničnem toku. Vidmarju se je zdelo, da ima mladosten, brez nepotrebnega gramaTako sta postala velika nasprotnika. genialni tehniški izumitelj nepokvarje- na telesu, z napeto in svežo kožo naZadnji je zmagal, ko so ob Niagarskih no, odkrito, malce plaho, a prisrčno licih. Tudi hrbtenico je imel ravno inslapovih postavili elektrarno za zaupljivo dušo, ki se je hrup, pohlep in je bil svežih misli. Po popiti kavi inproizvodnjo izmeničnega električnega surova strast Amerike po denarju niso vinu je bila vsa družba s Teslom vredtoka. Tam ima Tesla zdaj tudi svoj dotaknili. Tesla je potožil, da je veliko dobre volje. Zaupal jim je, da bospomenik. Sicer pa ima ta izumitelj, ki pretrpel, saj so mu z dinamitom uničili zgradil velik laboratorij, za katerega bovelja v strokovnih krogih za genialne- laboratorij. Zato je imel ogromno dobil ogromna sredstva. Toda Vidmarga in tudi futurističnega, zasluge za škode, pa še dolg je moral odplačevati. mu je oporekal, češ da ne zna z denar-razvoj najširšega področja elektroteh- Vidmar ga je vprašal, zakaj ni branil jem in mu bo ta ušel. Veliki znanstve-nike, od večfaznega indukcijskega svojih pravic do brezžične telegrafije nik je temu smeje pritrdil: »Seveda mielektromotorja, transformatorja, in telefonije, s katerima se je začel bo ušel, kaj pa hoče pri meni. No,radia, laserja do brezžične komunika- šopiriti Italijan Marconi, ki je bil sedaj grem pa na delo.« Stisnili so mucije; ukvarjal se je tudi z rentgenskimi pravzaprav njegov asistent. Tesla je roko, nato pa je izginil v dvigalu.žarki. Patentiral je več kot sedemsto povedal, da svojih idej ni prijavljal, kerizumov. Po njem je imenovana enota sovraži patente. Patenti pomenijo Nikola Tesla je prerokoval, do boza gostoto magnetnega polja tesla. samo izkoriščevalske pravice, on pa ob svoji prehrani doživel sto štiride- daje svoje ideje v korist človeštvu. set let, umrl pa je pri sedeminosem- Čeprav je predal človeštvu v Pripovedoval jim je tudi o desetih.uporabo obilico svojih odkritij, pa iz svojem izumu brezžične-tega ni znal ali ni hotel potegniti ga prenosa energije kotkakšnih gmotnih koristi – v nasprotju novovrstne artilerije, kis svojim rojakom Mihajlom Pupinom pa ga ne misli dati v javno(1854–1935), ki je prav tako prehodil uporabo. V pogovoru jedolgo pot »od pastirja do izumitelja«. obsodil italijanski pohod na Abesinijo, saj se jeSrečanje z Milanom zmeraj boril za praviceVidmarjem šibkejših in teptanih, kar je izrazil tudi v svojih Dr. Milan Vidmar, ugledni profe- časopisnih člankih.sor elektrotehnike ter svetovno uvelja-vljeni šahist kot teoretik in praktik Vidmar dalje poroča:(brat našega politika in književnika Ko je družba pri miziJosipa Vidmarja), popisuje v svojem začeli kositi, se Tesla niknjižnem delu Med Evropo in Ameri- ničesar dotaknil, naz-ko (Ljubljana 1937), kako se je v New dravil pa je z mlekom.
Revija ISIS v prostem časuZ82dravnikiJanuar 2018Razstava akademske slikarke,magistrice likovne umetnostiTetyane Donets - SavkoNina Pleterski Puharič Zidove svetlih in prijaznih prostorov doma v Bergamu, tam pa je tudi razstavljala. Njeneslovenskega zdravništva Domus Medica so v slike so bile prodane tudi številnim zasebnimprazničnem decembru obogatile slike akademske zbirateljicam in zbirateljem, navdušencem nadslikarke, magistrice likovne umetnosti, Tetyane slikarsko umetnostjo, v Oxfordu v Angliji, vDonets - Savko. Na odprtju razstave je obiskoval- Franciji, v Švici, v Črni gori ter seveda tudi price uvodoma pozdravila zobozdravnica dr. Nada nas. V Sloveniji je med drugim razstavljala tudi vPuharič, ob nežni in romantični glasbeni spre- Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, predmljavi Bacha in Carrja v izvedbi Nikolaja Štante. kratkim pa tudi v Slovanski knjižnici za Bežigra- dom v Ljubljani. Obiskovalci so od povezovalca večera RokaPleterskega Puhariča zatem izvedeli nekaj V Domus Medica je razstavljen prefinjen inzanimivosti, povezanih z rojstnim krajem tokra- raznolik opus slikarkinih del z motivi cvetja,tne razstavljalke, ki se je leta 1972 rodila v tihožitij in ptic ter nekaj slik naših najlepšihUkrajini, zdaj pa že petnajsto leto živi v Sloveniji. mest, Ljubljane, Pirana in Bleda. Slogovno njeneMed drugim sta bila omenjena ustanovitelj prve slike spominjajo na slog starodavnih nizozem-ruske šole mikrobiologije, imunologije in patolo- skih mojstrov, npr. Rembrandta, Rubensa,gije, svetovno znani zdravnik Ilja Iljič Mečnikov, Vermeerja in podobnih, ki so v 17. stoletjuki je leta 1908 dobil Nobelovo nagrado za fiziolo-gijo ali medicino, ter likovni umetnik Ilja Jefimo-vič Repin, ki je med drugim portretiral Tolstoja,Mendelejeva in Musorgskega, upodobil pa je tudiIvana Groznega. Na umetniškem ustvarjanjuTetyane Donets - Savko se nedvomno odražavpliv strnjeno omenjenih bogate kulture inzgodovine. Slednji je slikarki s toplo besedoodkrival njen oče zdravnik, ki je zanimanje zamedicinsko stroko intenzivneje prenesel tudi naavtoričino sestro. Tetyana Donets - Savko je leta 1991 zaključilasvoje akademsko izobraževanje na šoli za risbo inslikarstvo ter zatem leta 1996 pridobila nazivmagistrice likovne umetnosti na oddelku likov-nih umetnosti državnega pedagoškega inštitutaKryviy Rih. Inštitut, na katerem se izvaja univer-zitetno poklicno usposabljanje, je bil kot najsta-rejša pedagoška institucija ustanovljen leta 1930,sedaj pa na osmih oddelkih zaposluje približnotisoč strokovnjakov. Tetyana Donets - Savko ima bogate izkušnjez razstavljanjem v tujini. Med drugim je svojadela razstavila v Mestni galeriji Kryviy Rih ter vštevilnih zasebnih galerijah v Ukrajini. Nadalje joje ustvarjalna pot zanesla tudi v sosednjo Italijo,kjer je bila članica združenja likovnih umetnikov
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Januar 2018veličastno krasili stene dvorov in Zapisano je mogoče navezati tudi vdahne še izrazitejši lirični vsebinskipalač. na razstavljena dela ob že omenjeni poudarek. vzporednici slikarskih slogov nizo- Dragocenost tankočutnega in zemskih ustvarjalcev in Tetyane Obiskovalci so se med razstavlje-gracioznega ustvarjanja Tetyane Donets - Savko. Barvitost in anatom- nimi slikami sprehodili z vidnimDonets - Savko se kaže predvsem v ska dovršenost namreč kažeta na občudovanjem. Največ pohval je bilatem, da njena dela opazovalca zlahka slikarkino širino in izurjenost, ki je deležna avtoričina izjemna natanč-zapeljejo v poglobljeno razmišljanje o ne omejujeta današnji čas in pro- nost, vsaka njena poteza se zdi skrbnopreteklem času. Ameriška likovna stor. Izrisane podobe, ki jih je slikar- načrtovana in premišljena, upodoblje-zgodovinarka in kritičarka Svetlana ka na platno prenesla s fotografsko ni snopi svetlobe pa slike dodatnoAlpers je v svojem delu Umetnost natančnostjo, nase zlahka pritegnejo (p)oživljajo.opisovanja o nizozemski umetnosti izčiščeno pozornost opazovalca, sajmed drugim pronicljivo zapisala, da prepričljivo in karizmatično izstopa- Vsem, ki si razstave še nistenizozemske podobe »kažejo, da je jo iz ozadja. Slikarka z izborom ogledali, toplo priporočam, da sipomen po svoji naravi shranjen v ekspresivnih barv bogatega ruskega vzamete čas in se prepustite nežnemutistem, kar oko lahko opazi – naj bo to kolorita naslikanemu prepričljivo nagovoru čudovitih razstavljenihše tako varljivo«. slik ...Izlet v Pomurje leto, so letošnje druženje in izlet v Pomurje organizirali Štajerci, in sicerOb 55-letnici vpisa na medicinsko fakulteto mariborski kolega Aleksander (Sašo) s kolegicami. Organizacijo so zaupaliPrim. Mojca Kos - Golja, dr. med., Ljubljana turistični agenciji Klas iz Murske Sobote. Vodja agencije ga. Rajka Kolegi, ki smo se vpisali na medi- jutranjem zbiranju se nam je »posve- Ficko je sestavila lep in zanimivcinsko fakulteto leta 1962/63, smo se tilo«, da je letos minilo 55 let od program.zadnjo septembrsko soboto spet našega vpisa, da gre torej za častitljivotradicionalno zbrali in se odpravili na polovično obletnico. Žal je bilo letos iz Ljubljančani smo se zbrali naizlet v Pomurje. Sodeč po lepem jutru različnih razlogov število udeležencev parkirišču Dolgi most, nekateri so sein dobri vremenski napovedi se je izleta nekoliko manjše kot prejšnja nam pridružili na poti proti Štajerski,obetal prelep jesenski dan. Že ob leta. Kot smo se dogovorili lansko v Mariboru pa še glavni organizator Sašo in njegovi pomočnici Truda inOgled vinske kleti Marof.
Revija ISIS v prostem časuZ84dravnikiJanuar 2018Detajl iz lendavske sinagoge. svetovni vojni se je mesto razvilo v razgled na prostrane okoliške vino- upravno, gospodarsko, kulturno in grade in razgibano naravo. Skozi Irena. Iz Maribora smo nato nadalje- izobraževalno središče Pomurja. okrogla okna je bila vidna skrbno vali prijetno vožnjo in po kratkem urejena vinska klet, kjer vina zorijo vmesnem postanku za kavico prispeli Vodnica ga. Sonja Kreslin nas je večinoma v hrastovih sodih, nekaj v Mursko Soboto. Tam sta nas priča- seznanila tudi z nekaj zemljepisnimi tudi v cisternah iz nerjavnega jekla. kali ga. Rajka Ficko in vodnica ga. pojmi. Pomurje je skupna pokrajina Letno pridelajo do 120.000 steklenic. Sonja Kreslin, ki je bila nato ves dan z na severovzhodu Slovenije ob reki Vinska klet Marof je za vrhunsko nami. Med vožnjo, ko smo zapuščali Muri in njenih pritokih. Leži v glavi kakovost svojih vin že prejela številna Mursko Soboto, nam je na kratko »kokoške« in meji na tri države. domača in tuja priznanja. Turistično opisala zgodovino mesta, ki ima nekaj Prlekija sega od Ljutomera, ki je dejavnost še širijo, saj je v bližnjem manj kot dvanajst tisoč prebivalcev. glavno mesto tega predela, do reke dvorcu možno prenočiti, imajo kuhi- Murska Sobota je stara naselbina, o Mure na vzhodu. Pokrajino opredelju- njo z odlično lokalno kulinarično čemer pričajo prazgodovinska in je tudi značilno prleško narečje. Na ponudbo. V prijetnem vzdušju in rimska arheološka najdišča v okolici desnem bregu Mure leži Prekmurje, ki klepetu ter ob razlagi enologa smo mesta in rimski nagrobnik, vzidan v je razdeljeno v tri območja: severno okušali pet izvrstnih suhih vin. Z steno rimskokatoliške župnijske od Murske Sobote se rahlo vzpenja veseljem in občudovanjem smo cerkve sv. Nikolaja iz leta 1297. Mesto Goričko, ki je od leta 2003 zavarovano prisluhnili uspešni zgodbi malega je prvič omenjeno leta 1366. Zanimivo kot krajinski park, povezuje se s družinskega podjetja v osrčju Gorič- je, da je v 11. in v prvi polovici 12. parkoma na madžarski in avstrijski kega. stoletja Murska Sobota spadala pod strani. Na skrajnem severnem delu škofijo v Zagrebu, nato do konca 18. Goričkega leži najvišji vrh Sotinski Prešerno razpoloženi, tudi zahva- stoletja pod škofijo v Györu in Sombo- breg (prekmurski Triglav), ki je visok ljujoč izvrstni vinski pokušini, smo se telu, od leta 1923 je pod jurisdikcijo 418 m. Vzhodno proti Muri je ravnin- odpravili naprej in se napotili proti mariborske škofije. ski del – Ravensko; jugovzhodno od Lendavi, ki je najvzhodnejše mesto v Murske Sobote je Dolinsko, okrog Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Protestantizem se je v Murski reke Lendave so Lendavske gorice. Kraj ima nekaj manj kot štiri tisoč Soboti in njeni okolici širil od začetka Pokrajina je zelo raznolika, skoraj vsi prebivalcev, vsaka družina naj bi 17. stoletja, prekmurski seniorat je bil predeli so vinorodni. Zelo značilna je imela vinograd ali vsaj en trs. Prebi- ustanovljen leta 1922. V mestu je bil lokalna kulinarika, najbolj znan je valstvo je mešano (četrtina je madžar- od leta 1929 tudi sedež židovske bograč. V preteklosti so ga kuhali ske narodnosti), napisi, šolstvo in verske skupnosti, ki je združevala pastirji, ime pa pomeni drugi lonec. javne službe so dvojezični. Nad pripadnike židovske vere v Sloveniji. Poznani so še bujta repa s kolinami, naseljem kraljuje grad Lendava, v Po prvi svetovni vojni (maja 1919) je ajdova in ovsena kaša, bučno olje in katerem so muzej in občasne razstave. bila z balkona današnje restavracije ribe iz Mure. Od sladic je znamenita Mesto se ponaša z 900 leti meščanske Zvezda razglašena Murska republika, gibanica, njena sestava se od predela tradicije, je staro tržišče za kmetijske ki pa je obstajala le šest dni. Po usta- do predela nekoliko razlikuje, izvirno pridelke in vino iz Lendavskih in novitvi kraljevine SHS je sledila naj bi imela 18 plasti. Dolgovaških goric. Na hitro smo si priključitev Sloveniji. Na začetku 2. ogledali lendavsko sinagogo, ki so jo svetovne vojne pa so mesto spet Ob razlagi o zanimivostih Pomur- začeli graditi leta 1866. Stoji še danes zasedli Madžari. Mursko Soboto je 3. ja smo hitro prispeli do našega nasle- in je poleg mariborske sinagoge edina aprila 1945 osvobodila vojska sovjet- dnjega cilja, v kraj Mačkovci, ki leži v v Sloveniji. Kot sakralni objekt je ske Rdeče armade skupaj z delom osrčju Goričkega. Tam smo obiskali delovala do leta 1944, po izgonu Prekmurske partizanske čete. Po drugi vinsko klet Marof. Začetki kleti segajo Judov so verske obrede opustili. Po v leto 1905, ko je madžarska družina desetletjih propadanja je bila sinago- Szápáry tu postavila lovski dvorec z ga v devetdesetih letih prejšnjega gospodarskimi poslopji in vinsko stoletja prenovljena in danes služi kot kletjo. V celoti obnovljena vinska klet razstavni ter prireditveni prostor. Marof je bila odprta septembra 2009. V njihovih skrbno negovanih vinogra- Sinagoga je bila v letu 2013 razgla- dih, ki se razprostirajo po najlepših šena za vseslovenski muzej holoka- obronkih Goričkega, rasejo laški vsta. V Lendavi je delovala tudi rizling, modra frankinja, sauvignon, judovska šola. Stavbo so leta 1999 renski rizling, zeleni silvanec in podrli in na njenem mestu leta 2004 zweigelt. Iz posebnega prostora za zgradili Kulturni dom, ki smo si ga degustacije, ki ima obliko narobe tudi na hitro ogledali. Načrte zanj je obrnjene ladje, smo občudovali prelep izdelal priznani madžarski arhitekt
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Januar 2018Prijeten klepet ob vznožju stolpa Vinarium Lendava. in nenavadnega stolpa ter izjemnega razgleda in se večinoma peš podali naImre Makovecz. Stavba ima zanimivo Vinarium, ki smo ga zagledali že od spodnjo ploščad, kjer nas je že čakalobliko, na obeh straneh sta dva daleč, saj se dviguje nad goricami in avtobus.nenavadna, različno visoka stolpa. ga ni mogoče zgrešiti. Vodnica ga.Pritličje in galerijo preddverja krasijo Sonja Kreslin nas je seznanila z Odpravili smo se na eno zadnjihkipi domačega likovnega umetnika, nastajanjem stolpa. Domačini so na postaj našega izleta, na pozno kosiloakademskega kiparja Ferenca Ki- začetku nasprotovali njegovi gradnji, na turistično kmetijo Jureš, ki jerályja. Preddverje je prijeten prostor vendar so ga kljub temu zgradili. Z oddaljena približno tri kilometre odza druženje, pogostitve, sprejeme in njegovo gradnjo so začeli 13. januarja Ljutomera. Kmetija Jureš domuje vdruge svečanosti ob odprtjih razstav. 2015, končali julija 2015, uradno so ga lepi rustikalni stavbi, ki leži na vrhuDvorana z velikim odrom omogoča odprli 2. septembra 2015. Temelji hriba sredi razgibane pokrajine medizvedbo vseh vrst gledaliških, glasbe- stolpa so zelo pomembni, zato so zelo vinogradi. Spet smo bili navdušeninih, plesnih prireditev, primerna pa je globoki in močno ojačani. Po izgradnji nad dih jemajočim razgledom. Vsetudi za kongresne in seminarske se je stolp izkazal kot izredno dobra okrog nas, do koder je segal pogled, seprireditve. Med kratkim obiskom naložba, saj je postal prava znameni- je razprostirala slikovita pokrajina inLendave nas je vodnica opozorila še tost in je izredno dobro obiskan. vzorno obdelani vinogradi, med njimina znane okoliške kraje: Terme Doslej si ga je ogledalo že dvesto tisoč so se vile poti in vinske ceste. NaLendava z znamenito Panonsko vasjo obiskovalcev. Stolp Vinarium, ki ga kmetiji so nas nadvse prijazno sprejeliin Terme 3000 (Moravske Toplice), imenujejo tudi Vinarium Lendava, in nam za dobrodošlico ponudilikjer so termalno vodo odkrili po panonski svetilnik ali pomurski različne domače pijače. Na pokritinaključju, ko so iskali nafto. Znani so Eifflov stolp, je visok 53,5 metra in je terasi so nam postregli z okusnimtudi Filovci z lončarji, Bogojina s najvišji razgledni stolp v Sloveniji. Na kosilom, z lokalnimi mesnimi inPlečnikovo cerkvijo, Tešanovci, kjer najvišjo razgledno ploščad stolpa so zelenjavnimi jedmi, za posladek pa sima vsaka hiša svoj vodnjak, Dolga se nekateri kolegi povzpeli z dvigalom, skutno gibanico. V tem lepem okoljuvas z židovskim pokopališčem, Do- nekateri pa peš po 240 stopnicah. Več smo se razživeli in uživali v kulinarič-brovnik kot zadnja slovenska vas, kot 50 m nad zemljo smo uživali v nih dobrotah ter dobrem vinu. KolegaKobilje kot najmanjša občina s petsto prekrasnem razgledu. Ponuja se Dušan nas je vse slavnostno nagovo-prebivalci ... namreč prekrasen vsestranski pogled ril, izrazil veselje, da smo spet skupaj, na barvito pokrajino, ki sega od da se družimo in preživljamo prelep Po omenjenih kratkih ogledih smo Lendavskih goric vse do porečja jesenski dan. Spomnil nas je, kakozapustili Lendavo in se začeli posto- Mure, na ravnice in gričevja Slovenije, smo skupaj gulili študentske klopi.poma vzpenjati proti Dolgovaškim Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Kargoricam. Naš cilj v tem delu je bil težko smo se ločili od tega zanimivega Neverjetno je, ker je od vpisaznamenit lendavski razgledni stolp minilo že 55 let, nekaj let manj od končanja študija, vendar se še nismo naveličali skupnih izletov. Še vedno uživamo v druženju in obiskovanju ter spoznavanju različnih krajev naše domovine. Zahvalili smo se kolegu Saši za dobro izbiro turistične agenci- je in organizacijo izleta ter vodnici ge. Sonji Kreslin, ki je popestrila naš izlet in nas seznanila s posebnostmi področja, ki smo ga obiskali. Nismo se pozabili zahvaliti tudi obema vozniko- ma avtobusa, ki sta nas varno in brez zapletov vozila naokrog. Po prijetnem druženju in oku- snem kosilu smo se odpeljali nazaj proti Ljutomeru. Ker je bilo pozno in se je že mračilo, ni bilo časa za daljši ogled mesta, ki je bil sicer predviden v programu. Zato smo se na hitro sprehodili do ljutomerskega glavnega trga. Vodnica ga. Sonja Kreslin nam je na kratko predstavila mesto Ljutomer,
Revija ISIS v prostem časuZ86dravnikiJanuar 2018ki je središče Prlekije in je znano po Po mojem vedenju je letos celo 35 let, Dušan med zaključnim govorom na turističnisvoji bogati naravni in kulturni kar smo se na pobudo Katje in Štefana kmetiji Jureš.dediščini. Mestno jedro sestavljajo prvič sestali kot kolegi/-ce letnika.trije trgi in vsak ima svoje sakralno Dvomim, da se še kakšni kolegi/-ce v imamo dve možnosti: kolega Ivo se jeznamenje. Glavni trg, ki smo si ga takem številu srečujejo že 35 let. ponudil, da organizira sedemdnevniogledali, je Turistična zveza Slovenije Morda se, a le v ožjem prijateljskem izlet v Grčijo. Če ne bo dovolj zanima-leta 2010 razglasila za najlepši trg v krogu«. Podobno je razmišljal kolega nja in prijavljenih za Grčijo, kar seSloveniji. Na njem smo občudovali kip Dušan, ki je prav tako nekaj dni po utegne zgoditi, pa bo srečanje naBrezmadežne Marije na visokem izletu zapisal: »Veste, ko gledam še Obali. Organizirala ga bosta kolegastebru iz leta 1729 in klopotec, videli vedno skoraj vsak dan te slike z Vašo in Silvo. Tako smo tudi letos ssmo tudi hišo znanega ljutomerskega našega srečanja, se mi kar »inako« prijateljskim dogovorom zagotovili,meščana dr. Karola Grossmanna, stori. Sam ne vem, zakaj (ali pa si da se bodo naša tradicionalna sreča-stavbe Knjižnice Ljutomer, Turistič- nočem priznati – zakaj). Življenje je nja nadaljevala, saj nam to jamčijono-informacijskega centra Ljutomer čudna zadeva, kot pravijo na jugu: kolegi, ki so se zavezali k organizacijiin Mestne hiše. Vodnica nas je sezna- danas jesmo, sutra nismo. Najbrž gre srečanja v letu 2018, pa kjerkoli že bo.nila, da je kip Brezmadežne Marije vse moje razmišljanje v to smer.postavljen na mestu, kjer je pred tem Vendar, vsem prisrčna hvala za lepstal sramotilni steber s kletko za dan«.prestopnike vseh vrst. Omenila je šepomen klopotca. Po verovanju doma- Avtorica teh vrstic menim, da ječinov klopotec vinogradov ne varuje prav, da je naše druženje zapisano vzgolj pred škodljivci, temveč mu reviji Isis (kot je bilo tudi pretekli dvepripisujejo tudi magično moč. Z njim leti), saj smo res posebnost v dana-je povezan najlepši čas v Prlekiji, šnjem času, ko je žal vedno večjesen, ko je na vrsti trgatev. izoliranosti, osamljenosti, odtujenosti, nesoglasij, premalo prijateljskega dru- V poznih večernih urah smo se ženja in povezovanja. Tako kot vsakičodpravili nazaj proti Mariboru in nato doslej, smo tudi na izletu v Pomurjuproti Ljubljani. Izlet smo zaključili na preživeli nepozaben dan, pa še vremeizhodišču, na ljubljanskem parkirišču nam je bilo izredno naklonjeno. VesDolgi most. Navdajalo nas je veselje in dan je bilo sončno in prijetno toplo.ponos, da se še vedno srečujemo Ko smo se vračali proti Mariboru invsako leto, in to že vrsto let. Kolega nato proti Ljubljani, smo se medJože je nekaj dni po izletu zapisal: vožnjo dogovorili in določili organiza-»Prav gotovo smo legende v teh časih. torja srečanja v letu 2018. Na voljoMoje potovalne bolezni in boleznineOb rob simpozija o potovalni medicini Sicilije (razen Poljske in Baltika). Kanado počez v celoti, ZDA trikrat,Dr. Ciril Grošelj, dr. med., Ljubljana enkrat obširno, Mehiko in Gvatemalo dvakrat, Salvador. Argentino in Ko je bil sin Blaž mlad mlad prebolevali bolezni, včasih boleznine Bolivijo. Ponovno Argentino, Urugvaj,medicinec, je k študentom večkrat in doživljali nezgode. Čile, Bolivijo in Peru. Maroko, Alžir,prihajala neka strežnica in jih spraše- Tunis in Egipt. Turčijo trikrat, dvakratvala o svojim bolestima. Blaž ji je Sem že bolj v letih in po duši celo, počez, Sirijo, Jordanijo, Irak,razložil, da se bolesti slovensko pravi potepuh, zato imam za seboj kar Perzijo, Afganistan, Pakistan. Indijoboleznina. Od tedaj jim je razlagala o zajetno potovalno zgodovino. Naštel dvakrat, Nepal. Vietnam, Kambodžo.svojim bolezninama. Tudi jaz oz. moji sem, da sem (nekatere v fragmentih) Kitajsko, Tibet, Korejo in fragmentspremljevalci smo na poteh včasih prepotoval 58 držav. Od tega poljub- Japonske. Malavi, Tanzanijo in nokrat vse evropske od Nordkappa do Zambijo. V celoti sem bil na potova- njih nekaj več kot 2 leti in pol.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Januar 2018 Potovati sem začel kot mlad humanitarno-medicinske odprave sem imel zelo pogoste mikcije. Zelomedicinec leta 1970. Sprva po en Malavi 2007. zagatno je šoferju, ki te prijazno vozi smesec, najdlje po Severni Ameriki seboj, na pol ure razlagati, da moraš(kot absolvent) osem mesecev, v Indiji Po mojem mnenju je lokalna nujno lulat. V toplejših južnih državah(že tik po diplomi) tri mesece in tako hrana s tržnic zelo pomemben del mi je ta bolezen le za silo izzvenela.naprej, večkrat za mesec in pol. V vtisa o nekem narodu. Sam sem seTibet sem se odpeljal z vlakom Pe- vedno hranil na ta način, seveda ob Po Severni Ameriki sem se zking–Lhasa mesec dni po odprtju dosegljivih higienskih ukrepih, pa le avtostopom potikal več mesecev.proge (2006). Na Japonskem sem enkrat nastradal, kot je opisano v Načeloma so avtostoparje pobiraliobiskal Fukuoko in ugotovil, da ime nadaljevanju. Se pa spominjam desperadosi mojih let, skoraj vsakobeta preveč. Sedaj sem že bolj obkongresnega potovanja po Egiptu, (1973) je kadil marihuano. Cigaretastarikav, moj letošnji domet je bil kjer nam je vodič, zaradi svojega gre vedno iz ust do ust. Sicer sem seteden Romunije in teden Francije. udobja, strogo prepovedal pojesti pa na Bližnjem in Srednem vzhodu karkoli izven hotela. To se verjetno ves čas srečeval s kadilci hašiša, V mojih študentskih časih je bil dogaja na vseh vodenih izletih, kar pa kasneje v Perziji s kadilci kata (angl.avtostop trend. Vsa križišča v Evropi, je po mojem mnenju velika škoda. khat), učinek vseh treh je podoben.Severni Ameriki, pa tja do Indije so Problem je bil, da sem bil po vsakembila polna avtostoparjev. Potovalo se Pa začnimo z boleznimi in bole- od njih blago depresiven, zato semje hitro. Če nisi bil mamin sinček, si zninami. vedno blefiral, da vlečem, in dalspal ob cesti v spalni vreči. To se je cigareto naprej. In to me je mordaodlično ujemalo z mojimi tedanjimi Ko sva s prijateljem Izakom v rešilo še kakšne razvade (sem namrečprihodki – študentskim posojilom in Španiji hotela vstopiti na ladjo za kadilec). Kasneje sem se srečal, vnekaj honorarnega dela. Globalni Maroko, sva se morala obvezno cepiti Kabulu, še z opijem in v Boliviji sprincip tistega časa je bil: a $ a day. »con dosis unica contra el colera«. »čikarji« kokinih listov, pa o temTako se je, z nekaj dodatka, kar Zato v Maroku, kljub tamkajšnji kasneje. Uživalcev kokaina nisemshajalo. Na ta način sem prepotoval epidemiji, za kolero nisva zbolela. prepoznal.vso obiskano Evropo, severno Afriko,Severno Ameriko do Gvatemale, vso Sicer sem se pa pred vsakim Verjetno je ena od večjih nevarno-pot v Indijo in nazaj. Načeloma sem daljšim potovanjem (že pred potjo v sti na vseh potovanjih možnostpotoval sam, v Indijo s prijateljico. Indijo) posvetoval na Zavodu za prometnih nesreč. Po ZDA sem se zdravstveno varstvo in se precepil po dostikrat vozil s povsem pijanim ali Kasneje sem potoval s situacij- njihovem nasvetu. od drog zadetim voznikom. Pogostoskim javnim transportom. Še enkrat v sem premišljeval, da bi izstopil. NekeSrednjo Ameriko z vso družino, sicer Po Kanadi sem potoval z avtosto- noči smo se vozili po Ohiu z nekimpa vedno z enim ali več svojimi otroki. pom, v pozni jeseni. Spal sem zunaj, Raulom, ki je imel nov, tri dni starVedno v lastni, semikavbojski režiji ponoči je bilo večkrat pod ničlo. Že avto. Sedel sem na zadnjem sedežu.(se pravi, brez režije). V Malaviju sem prej sem imel tendeco vnetja mehurja. Če šoferju nisem zaupal, sem vožnjopreživel v celoti pet tednov v sklopu Med potovanjem po Kanadi sem uspel vedno budno spremljal. Naenkrat sem razviti močan cistitis z močno disuri- jo. To vnetje mi je kasneje na istem potepanju za silo prešlo, še vedno paKabulsko ulično življenje v njihovih zlatih časih. Kabulke, najbrž device, iz tistih časov.
Revija ISIS v prostem časuZ88dravnikiJanuar 2018zagledal, da ima namen zavijati razmere kot naga. Pa da ima tam stom. Z izvijačem mi je sperkutiraldesno, istočasno pa pred nami beton- 80 %(?) fantov, ob njihovi klavzuri palice nahrbtnika. Sicer je bilo paski nadvoz. Usmerjeni smo bili vanj. deklet, situacijske homoseksualne vsem potepuhom znano, da te vNa ves glas sem po slovensko zavpil: odnose. Že tam sva se morala preoble- Perziji za pol kilograma opija ustreli-Raul, pazi! Odvil je volan in nov avto či v razpoložljiva nunska oblačila. jo. Carinik očitno ni opazil, da sva šele grobo podrgnil. Nam ni bilo nič. živa.Sicer sem pa na potovanjih na cesti Strah pred golaznijo in kačami. Ževidel dva mrtva (in v Indiji serijo na v južnih državah ZDA, posebno pa v Iz svojih študentskih potepanj bitleh ležečih mrtvih nedotakljivih Perziji in Afganistanu sem oz. sva omenil še dve nemedicinski grozi vsirot). pogosto spala v puščavi v spalnih Gvatemali. Po navadi sem v vsaki vrečah. Nikoli se nisem bal ljudi, državi obiskal jugoslovansko ambasa- Tudi v Indijo sva (1974) s prijate- vedno sem pa imel strah pred kačami do, z domačimi sem bil zmenjen, daljico Suhljatko potovala z avtostopom. in golaznijo. Pogosto sem se zbudil z mi tja sporočijo morebitne novice.Tja in nazaj sva potovala tri mesece. občutkom, da pod menoj nekaj leze. Ambasador v Ciudadu de Mexicu miHigiena bližnjevzhodna. Nikjer vode, Še izraziteje v Indiji, kjer sva pogosto je svetoval, naj bom v teh državahnikjer papirja. Na veliko potrebo je spala v ščavju. V Kanadi sem se bal skrajno previden, da sem, kot Jugo-šofer hodil v puščavo s flaško vode. zveri. slovan, za njih potencialni novi CheOb povratku je je vedno manjkalo 2 Guevara (1973) in da lahko izginem zacentimetra. Pa: Bližnji in Srednji Leta 1974 je bil Kabul najbolj vedno. Nekega večera, v poznih urah,vzhod – za razliko od afriškega Mala- romantično mesto, kar sem jih videl. sem prečkal gvatemalsko mejo in pešvija – ves »posran«. Muslimani se po Kot rojeno za poročno potovanje. Vse prišel v neko obmejno mestece. Vveliki potrebi umijejo z levo roko, jedo preprosto, vse skrivnostno v medli mestu sem zagledal patruljo vojakovz desno (brez žlice). Jedla sva z njimi, večerni svetlobi, ljudje prijazni, ulična na vojaškem kamionu, zamaknil semzelo pogosto iz skupne sklede, seveda hrana res okusna. Vsi samo čepijo in se med hiše in peš odšel iz mesta spatz desno roko. Hrana, ko se enkrat klepetajo. Nastanila sva se v neka- na neko njivo. Kmalu sta za menojodločiš, da boš jedel (kar ni povsem kšnem hotelu – baraki. Tretji večer prišla dva vojaka s puškama. Z bateri-enostavno), res okusna. Nihče od naju naju je obiskal fant najinih let (seveda jama sta osvetljevala okolico. Nistani nikdar zbolel. (Poanta odsekanja lokalni diler) in s seboj prinesel opij, me našla, odšla sta mimo. Srce mi jeroke tatovom: z isto roko si mora da naju časti. Pokadila sva ga, občutek razbijalo tako glasno, da sem bilumivati rit in jesti!) močno nenavaden, vendar zelo prepričan, da ga slišita. prijeten. Totalna telesna in psihična Je pa bilo na tej poti več drugih alienacija. Naslednji večer se je vse Par dni kasneje sem neko noč spalsemimedicinskih zagat. V Babilonu v ponovilo. Naslednji dan sva jo v v neki koruzi. Sijal je mesec. ZbudilIraku sva si ogledovala ruševine strahu pred grozečo odvisnostjo me je močan hrup, kot bi peljal tank.domnevnega stolpa. Bilo je peklensko jadrno popihala naprej. Cena opija je Skočil sem pokonci, proti meni stavroče, oblečena sva bila v kratke hlače bila zanemarljiva in iz te zgodbe se je pridrvela dva divja prašiča, ustrašilain majici brez rokavov. Neki fantje tam valjalo zadrogiranih hipijev. Že sta se me še bolj kot jaz njiju. Zacvililanajinih let, oblečeni v arabske srajce domov grede naju je v nekem paki- sta, se obrnila in oddrvela.do tal in z dolgimi rokavi, so naju stanskem mestu nekdo opozoril, da jepovabili na teraso neke hiše. Tam smo v njihovi psihiatrični bolnišnici nek Precej let kasneje smo z ženospili nekaj malega alkohola in se res Jugoslovan. Obiskala sva ga. Bil je Zvonko in tedaj še mlajšimi otrokiprijetno pogovarjali, sijal je velik fant, ki je ob opiju zapadel v psihozo, potovali po Srednji Ameriki. Nekegamesec, fantje so peli. Naenkrat je hišo že za silo urejen. V bolnišnico so ga poznega večera smo se z avtobusomobkolila vojska, naju in gostitelja so sprejeli pomotoma, ker je nek Ameri- pripeljali v San Salvador, glavnoodpeljali v vojaškem kamionu v 20 čan zanj jamčil plačilo, nato pa izginil. mesto Salvadorja. Bilo je soparno inkm oddaljeno bolnišnico. Prepričana Sicer bi ostal na ulici kot vrsta drugih po vtisu 40 stopinj. Peš smo se, čezsva bila, da nas sumijo uživanja sirot. Doma sva o njem obvestila neko travnato ravnino, odpravili vmamil. Dežurni zdravnik nam je njegove starše. mesto iskat hotel po Lonely Planetu.povedal, da smo obtoženi spolnih Kmalu nas je ustavil star možic inorgij. Meni so vzeli uretralni in Zaradi kabulskega opija sem bil dejal, da je prenevarno, da hodimorektalni, Suhljatki še vaginalni bris, na tisti poti deležen še enega tretmaja. sami. Zamahnil sem z roko, šli smona spermo. Po prejetju izvidov so se Ko sva se s Suhljatko vrnila v Jugosla- naprej. Čez sto metrov nas je ustavilsicer milo opravičevali in naju pogo- vijo, me je na meji v Dimitrovgradu naslednji mimoidoči in ponovilstili. Ko sva naslednji dan odšla na carinik vprašal: »Koliko košta kila zgodbo. Stvar smo vzeli zares injugoslovansko ambasado v Bagdad, opija v Kabulu?« Vedel sem ceno in poklicali taksi ter mu povedali naslovnama je ambasador dejal, da je bil mu jo povedal. »I koliko si uzeo?« hotela. Sledila je zgodba, znana večinirazlog, ker hodiva naokrog za njihove Nato je velel, da spustim hlače, potnikov. Po Salvadorju in okolici nas naredil mi je rektalni pregled s pr- je, ker nas je bilo šest, za tarifo in pol
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9Januar 2018po taksimetru vozil več kot uro. naslova v Bedjaničevi knjigi Infekcij- trajno zastrupiti svoje otroke (ženaNaslednji dan se je izkazalo, da je bil ske bolezni: Denga in papatači, več od Zvonka je sicer primarno imuna).naš hotel 300 metrov stran. tega pa ne. Splošno dosegljivega 26. decembra 2004 sta bila sin Urh in interneta tedaj še ni bilo. Glede na hčerka Jera s partnerjema v južni Znosno govorim špansko. Po poti jate komarjev sva pravilno sklepala, Indiji na poti na Šrilanko, le pol dnevasva se z voznikom pogovarjala vse da so prenašalci bolezni zveri na oddaljena od obale in cunamija.mogoče. Potožil mi je, da je skoraj stropu. Ob enih ponoči sem telefoni- Doma smo vedeli, da so tam nekje inbrez dela, ker da ni turistov, kajti pri ral v bolnišnico za informacije. Dežur- kam so namenjeni. Pet dni zaradinjih razsaja epidemija denge, umrlo ni zdravnik, očitno jezen, ker ga prezasedenosti telefonskih linij nismoda je že preko 30 otrok. Po telesu mi budim, mi je le jezno potrdil, da je imeli stikov. V črnih mislih smo jihje zavrela vsa kri. Toliko otrok je epidemija res huda, da je umrlo že 35 doma pokopavali. Kasneje sva se jim,pomrlo, midva pa s seboj vlačiva štiri otrok, in odložil slušalko. Noč smo v ponovno oživelim, pridružila še spotencialne žrtve! Ko sem zgodbo glavnem prebedeli. Zjutraj smo se sinom Blažem. Še mesec in pol smo seprevedel ženi, so njej, glede na reakci- prešteli. Vsi še živi smo sklenili, da si potikali po Nepalu in severni Indiji.jo, zavrele vse telesne tekočine, za ceno življenja vendar še ogledamo Blaž je zaradi le zmerne driske vvključno s tisto v mehurju. Kot bi mesto. Med ljudmi in komarji sem v Nepalu na avtobusnih postajah enprihajali v Benetke v času kuge! Po mestu ugledal dolgonogo blondinko, dan pogosto zadrževal avtobus, ostalidolgi vožnji smo okrog polnoči prispe- ki je mirno hodila po mestu. Izkazalo smo bili pa ves čas zdravi kot dren.li v dejansko povsem prazen, lep se je, da je Švedinja. Povprašal sem jo,kolonialni hotel z res visokimi stropi. kakšna je situacija. Povedala mi je, da Ravno pred tem potovanjem semBila je tropska vročina, na stropu pa živi tam, da je epidemija denge se posvetoval s prof. Pikljem o potoval-trop nedosegljivih komarjev. Z ženo ciklični pojav, da umirajo majhni nih zdravilih. Poleg standardnega– pediatrinjo – sva začela ugibati, kaj indijanski otroci, ki jih matere umira- spiska mi je svetoval primotren 2 x 1je to denga. Oba sva se spomnila dnevno skozi ves čas potovanja, kot joče prinesejo v preventivo proti črevesnim okužbam. bolnišnico. Da pa za Na ta način si svoboden v okušanju odrasle bolezen ni hrane na vseh lokalnih tržnicah. Ob nevarna. Mesto primotrenu in morda občasnih analge- groze je postalo tikih smo bili ves čas zdravi. To poto- prijazno. Ne glede vanje smo zaključili v Kalkuti (po na jate komarjev indijskem novo-staroreku Kolkati), od smo si ga ogledovali koder smo odleteli v Aman. V Kalkuti še nekaj dni. (pa kjerkoli v Indiji) bi omenil še roje nedotakljivcev, otrok podkaste Dalitov, S svojim potika- bratrancev naših Romov. Prekrasni njem okrog sem otroci, da bi jih vzel s seboj. Ves čas uspel s svetomSan Salvador, katedrala. Cesta II. reda v Boliviji.
Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiJanuar 2018 Rudarji vlečejo voziček. Deveti krog Dantejevega Pekla.Potosi in Cerro Rico (Bogati hrib), 4800 m visoko. Rudar ob počitku z vrečko kokinih listov.žuborijo za teboj, te cukajo za obleko in gora, na katero je Mojzes pripeljal že tako mokre, da se je v prostoru zaprosjačijo z mantro: No mother, no Izraelce na poti iz egiptovskega menoj vlekla luža. Gostitelji so znalifather, give me a rupee. Na tržnici smo suženjstva. Z gore se odpre pogled na samo arabsko, ves čas smo molčali,ves čas srečevali suho starko, na videz ravnino Kanaan – Izrael. Mojzes jim vsi trije so bili budni. Nikoli ne bomoje imela vsaj 85 let, ki je ves dan je pokazal obljubljeno deželo in na vedeli, kaj jim je tedaj rojilo po glaviponavljala: No mother, no father, give gori umrl. In jaz sem bil noč po in ali so svojo spalnico še kdaj oddalime a rupee. Njej smo edini verjeli, da prihodu prepričan, da se bo meni, turistom. No, proti jutru in splohje res sirota, in ji vedno dali nekaj potem ko sem otrokom pokazal tekom dopoldneva sem bil primernorupij. Na ulici v Kalkuti smo naleteli na Kanaan, zgodilo isto. Naselili smo se v dehidriran, a zdrav.reveža v verjetno obmalaričnem nekakšnem »hotelu« z veliko spalnicoepileptičnem napadu. Lepo oblečen in dovolj ležišči. Vse dovolj čisto. Proti V eni od zgodb (1998) sva s hčerkomožakar s kravato, star približno 40 večeru me je zgrabila močna mrzlica, Jero potovala z avtobusom iz Buenoslet, je ležal na pločniku in tolkel z oblekel sem si še bundo in dvoje dolge Airesa v Bolivijo, v Santa Cruz. Cestaokrvavljeno glavo ob tla. Nihče se ni hlače ter se ulegel v posteljo. Ponoči je je bila v Boliviji bolj kolovoz, občasnozmenil zanj. Taka slika in taka reakcija nastopila driska. Trajala je vso noč, iz zelo razmočena. Vozili smo se, podob-nanjo sta v Indiji normalni. mene je lilo. Problem je bilo stranišče. no kot v filmu »Ko to tamo peva«, Med našo spalnico in zelo čistim kakšnih 20 ur. Šofer je imel ob sebi Iz Kalkute smo, glede na to, da straniščem je bil nekakšen atrij z vrečo kokinih listov in bel prah,smo se vračali z Jordan air, odleteli v velikim kavčem, na njem so, ob verjetno sodo bikarbono. Ves čas jeAman. Dva od prijateljev pa sta prižgani luči, spali oz. bolj sloneli trije basal v usta ob ličnico šop listov sodpotovala naprej v Indokino. S seboj moški. Očitno so nam oddali svoje sodo in jih sesal. V nekem blatu se jesmo jima dali vso zalogo zdravil. Po postelje. In vsakič, ko sem šel na avtobus prevrnil, k sreči le napol in vJordaniji smo se brez primotrena stranišče, sem moral stopiti preko nog breg. Glede na cesto se je prevrnilpotikali še en teden. Že drugi dan, v enega od njih. Papirja ali brisače v skoraj pričakovano, vseeno sem paAmanu, je snaha Kristina doživela stranišču ni bilo, pač pa dovolj čiste premišljeval o tistih kokinih listih.napad hude driske. Trajala je vso noč. vode iz pipe. In sem imel na koncu, po Potniki smo ostali zdravi, avtobusPeti dan smo z najetim avtom prispeli vsakokratnem umivanju, oboje hlače smo s skupnimi močmi postavilina goro Nebo na jugu Jordanije. To je pokonci in se vozili naprej.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Januar 2018 V ponovni južnoameriški sekvenci Blaž ureja čakalno vrsto pred »ambulanto« v lokalni cerkvici.(2002) smo se z Urhom in Kristinopotepali po širšem območju Argenti- miške v blatu drvijo s tistimi vozički. vsekakor pa so lepi in izredno srčnine, prečkali Ande v Čile, se prepeljali Beda, ki je ne vidiš niti pri indijskih ljudje. Tam ima aids uradno 20 %,čez puščavo Atacamo, prekrižarili nedotakljivcih. Tam razumeš Che neuradno 30 % ljudi, vzrok je popolnaBolivijo in Peru. Tu bom omenil tri Guevaro – po poklicu zdravnika, da je promiskuiteta. Zaradi aidsa ni srednjedogodke. Z avtobusom smo se pripe- šel, potem ko sta se s Castrom sprla, generacije. So le otroci in, očitnoljali v mesto Potosi na jugu Bolivije, delat revolucijo še v Bolivijo. spolno nizkopotentni, starci. Zagotovo4067 metrov visoko. Krasno kolonial- je bilo vsaj 50 % ljudi, ki so prihajalino mestece, krasno gostišče, čudovito Ocenjujejo, da je zaradi barbar- na pregled, bolnih ali okuženih s tovreme v Andih. 40 let sem kadilec. skih pogojev v teh rudnikih tekom boleznijo. O aidsu se tam ne govori.Vso noč sem se sprehajal po dvorišču stoletij umrlo od osem do deset Videvali smo vse zaplete bolezni.in za silo lovil zrak. Mesto je slavno milijonov Indijancev in afriških Ogromno verjetno tuberkuloznihzaradi rudnika srebra. Naslednji dan sužnjev (vir: https://notesfromcame- bolnikov in vse zaplete. Res velikosmo se odpeljali v rudnik na Cerro lidcountry.net/2012/09/03/potosi- bolnikov z znano malarijo in znanoRico (Bogati hrib), 4800 m visoko. Tu -the-city-of-silver-and-death/). bilhariazo. Ti bolniki ti opišejo, da jimpa nastopi zanimivost in groza tega iz nog lezejo črvi (jezero Malavi jerudnika. Ogled je voden. Dobiš Kasneje smo lezli še na Machu močno leglo bilharije – na obrežju sogumijaste škornje, polivinilno ogrinja- Picchu, vendar je ta nižji in zrakalo, čelado, čelno svetilko in Indijanca dovolj. V Limi sem se zataknil v Vrsta je urejena! Čakalna doba: ves dan. Paza vodiča. Šli smo v globino. Rov, stopnico s prtljago v obeh rokah, brez problema, kasneje se usedejo in živahnonepravilnih robov in premera malo padel naprej in si zlomil tri rebra in klepetaje sede pomikajo naprej.večje mišje luknje. Tla so nepravilna, spodnji del prsnice. Potovanje s takoblatna, ozke tračnice, strop neraven, poškodbo pa je, kljub analgetikom,občasno povsem nizek. Ker zaradi sila naporno (sploh če ti kdo povečelne svetilke svetiš v tla, s čelado ves šalo).čas butaš ob strop. Pot gre strmonavzdol. Na 10 minut pridrvi navzgor S sinom Jonom sva (2006) prepo-vagonček, katerega z vrvmi vlečeta tovala Tibet, Kitajsko, Korejo indva od blata črna, strgana možička v fragment Japonske. Brez zdravstvenihgumijastih škornjih, porivata ga dva problemov, v Tibetu je bilo zrakaenaka črna možička. Kot v deželi zvrhano dovolj.škratov. Drvijo, ustavljati se zaraditeže tovora ne smejo. Da te ne povozi- Leta 2007 sem bil pet tednov sjo, se moraš močno stisniti k vlažni študentsko medicinsko odpravo vsteni. Že v vhodu me je bilo glede na Malaviju v južni Afriki. Celotnanočno izkušnjo strah, kako bo z skupina (sedem študentov in jaz) jezrakom. Vendar pa pod stropom ves dnevno pregledala 200 bolnikov inčas vodi cev, iz katere piha zrak pod »bolnikov«. Če ne bi bilo aidsa, bi bilipritiskom. Zraka je bilo za silo dovolj, ti črnci rodu Chewa verjetno srečni,več kot zunaj. Pot navzdol naj bitrajala kakšno uro. Vendar pa je Urhna sredi poti k sreči doživel močnoklavstrofobijo, sam sem ga v strahu zazrak z veseljem podprl, vrnili smo sena površino. V tem rudniku se dogaja, pomojem, ena od največjih groz človeškeubornosti. Rudnik je zaseben. Vsakaskupina koplje zase in ustvarja svojkup pred rudnikom. Rudo prodajajopo (ne spomnim se več vsote) vseka-kor simbolični ceni. Rudarji so majh-ni, črni, suhi Indijanci, strgani inumazani, ves dan kot podzemne
Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiJanuar 2018Jaz kot črnski zdravnik: Srce ji še utripa! Verjetnost za malarično okužbo je po moji oceni premajhna, da bi bilatable, ki odsvetujejo kopanje). Pa za kot kadilcu, se je to zdravilo odlično potrebna preventiva, in tudi v drugihčuda malo kroničnih srčnih in pljuč- obneslo v obvladovanju bronhitisa. takih območjih je morda treba ocenitinih bolnikov. Sicer sem pa ravno te dni prijatelju, verjetnost te okužbe. obiskovalcu teh krajev, doxy, kot Kasneje (2014) sem s sinovoma preventivo za malarijo, odsvetoval, Pa še glede antimalarikov. NaJonom in Blažem ter snaho Darjo ker sta samo dva dnevna obiska po potencialno malarična območja smopotoval po Vietnamu in Kambodži. več ur v resnem malaričnem območju od nekdaj nosili s seboj npr. malaronVes čas smo bili pokriti proti malariji (delta Mekonga in Kuala Lumpur). ali lariam. Ta sta plačljiva. Kasneje sez doxy 100 v profilaktični dozi. Meni, je pojavil doxy na recept. Tudi meni se je po povratku antimalarik še vedno valjal doma. Na internetu je znan forum prodaje antimalarikov iz druge roke. Potreba po jemanju antimalari- ka je verjetno stvar ocene verjetnosti bolezni. Za zaključek: ena driska in nekaj neprijetnosti v 32 mesecih potovanj, tudi ob bivanju v res bolezensko skraj- nem področju (Malavi), kaže, da je svet, ob upoštevanju ustreznih pre- ventivnih ukrepov, varen. Seveda pa se ti, enako kot doma, lahko zgodi karkoli. Tedaj je situacija lahko veliko bolj zapletena kot doma.Portugalski Camino s kolesom6.–16. september 2017 svečano okrašeno. Posebej zanimiva je nova dvorana z veliko fresko našegaProf. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o. umetnika patra Marka Rupnika, ki predstavlja alegorijo iz Razodetja V zadnjih letih smo s kolesom čas smo se malo bali, ker smo imeli od apostola Janeza. Kot je v velikihobdelali Donavo, Dravo, nemško prvega Camina slabo izkušnjo, ko so romarskih svetiščih navada, je bilaRomantično cesto. Po dolgem usklaje- nam preko noči v Nici pokradli vsa tudi tukaj procesija z lučkami, ki semvanju smo se ponovno odločili za kolesa. Še sreča, da se je to zgodilo na jo gledal od daleč in je na ta način šeIberski polotok in tokrat izbrali traso koncu francoskega Camina, ki nam še posebej slikovito doživetje. Zanimivaportugalskega Camina. Logistiko smo danes ostaja v lepem spominu. navada je, da imajo poseben prostor,prepustili strokovnjakom, tako da je kjer gorijo sveče. Sem prinašajonaš spremljevalni avtodom z dolgo Letalska skupina je po prihodu na voščene odlitke organov, ki jih položi-prikolico kolesarskega kluba Krka lizbonsko letališče s kombijem odpo- jo med sveče in prižgejo. Na temodpeljal posebej vsa naša kolesa in tovala do Fatime, kjer je običajno mestu se znajdejo srca, ledvice, roke,prtljago, mi pa smo samo z ročno začetek portugalskega Camina. noge, celo odlitek glavice. S tem koprtljago z beneškega letališka poleteli darovana prispodoba zgori, naj bi bilado Lizbone. Trije vozniki avtodoma so Fatima letos obhaja 100-letnico premagana tudi bolezen darovalca alipotovali pred nami dolge tri dni in nenavadnih dogodkov, ki so napove- bližnjega, za katerega romarji name-srečno prispeli na Portugalsko. Ves dali konec vojne in oktobrsko revolu- nijo tak dar. cijo, zato je ob tako častitljivem jubileju romarsko središče zelo Naslednji dan smo se poslovili od Fatime. Pot smo začeli po nacionalni
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Januar 2018Figuera da Foz.cesti z veliko prometa. Naš cilj je bila pridobivanje električne energije, kjer pristanišče – je vredno svojega imena,Figueira da Foz. Kraj je obmorsko smo ob odprtem skladišču vozili par saj leži v izlivu reke Duero, z znameni-turistično mesto, ki slovi nekako tako kilometrov. Presenetilo me je, da so to katedralo. Prav Porto je imelkot »portugalski Portorož«. Spali smo posamezne lopute vetrnic dolge po 15 najbolj žive stike z angleškim dvorom.v štiriposteljnih sobah v hostlu s metrov. Vmesni postanek s kavico in Henrik Burgundski je imel sinaprijaznim dvoriščem, kjer smo si iz pivom je bil v Aveiru, ki spominja na Alfonza, ki je najbolj zaslužen, da jeavtodoma prinesli vse potrebno za portugalske Benetke. Po kanalih Portugalska postala samostojnokuhanje večerje. Navdušeni smo bili prevažajo turiste z okrašenimi gondo- kraljestvo. Mesto leži na dveh brego-nad cenami, ki so nižje od slovenskih. lami, tako kot v Benetkah. Prihod na vih, ki ju povezuje več mostov, odTo smo najbolj natančno ocenili pri cilj smo proslavili z večerjo v hostlu in katerih je enega konstruiral Gustaveceni piva, ki je bilo pol cenejše kot pri nazdravili s portovcem, ki je tu doma. Eiffel. Ker bi bilo pešačenje predolgo,nas. smo se odločili za ogled z motornim Porto je zelo staro mesto s tradici- tuk tukom. Med uro in pol dolgo Etapa tretjega dne je bila od jo še iz rimskih časov. Ime Porto –Figueire da Foz do Praie de Mira.Kolesariti smo začeli po lepi kolesar- Praznujemo zmago naših košarkarjev.ski stezi ob obali, preko urejenihpeščenih plaž, po lesenih mostovžihsmo prikolesarili prav do Atlantika inga potipali. Sledil je prav zahtevenvzpon, ki pa nas je nagradil z lepimrazgledom. Skozi evkaliptusovegozdove smo prikolesarili do cilja tegadne in si po večerji, ki smo jo spetskuhali sami, privoščili guinness. Tadel obale je turistično zelo obljuden inima bogato ponudbo cenovno zelougodnih namestitev. Četrti dan je bil najbolj zahtevenodsek s prihodom v Porto. Prevozilismo 112 kilometrov. To dolžino smopridelali, ker smo se malo izgubili. Vspominu mi ostaja tovarna vetrnic za
Revija ISIS v prostem času Z94dravnikiJanuar 2018Na koncu sveta. Naš kažipot.Finisterre. Portugalski petelin. vožnjo nam je prijazni voznik marsi- dolga le 55 kilometrov. V mestu uživali ob spustu, kjer smo si na kaj razložil, ponekod tudi ustavil, tako Barcelos se ponovi čudežna zgodba koncu privoščili zasluženo pivo. da smo si imeli čas kaj ogledati in se iz španskega Santa Dominga o Prenočišče v Valencii je bilo tik pod fotografirati. krivičnem sodniku in petelinu, ki mu staro mestno trdnjavo, ki smo si jo je pečen odfrčal s krožnika in doka- ogledali zvečer, še enkrat pa naslednje Nekaj časa smo se lovili in zal, da je krivično sodil. V tem jutro, ko smo nadaljevali pot proti končno le prišli iz mesta ter zavili na mestu je petelin upodobljen Tui. Utrjeno špansko mesto je bilo pot lokalnega Camina. V eni od kot simbol mesta in celotne Portu- odgovor na portugalsko trdnjavo v starih vasi nas je dobro pretreslo, ker galske. Valencii. Ogledali smo si veličastno so ceste tlakovane z granitnimi katedralo. Začetek dneva je bil deže- kockami, lokalna cesta pa je bila spet Etapa od Barcelosa do Valenca je ven, vendar je bil ostanek dneva prav lepo asfaltirana. Dražilo nas je zrelo bila dolga 74 kilometrov in je bila lep. »Gumidefekt« se nam je zgodil grozdje, ki pa se ga ni spodobilo zadnja etapa pred prihodom v Špani- prav pred vulkanizersko delavnico, poskušati. Začeli smo srečevati prve jo. V kraju Ponte de Lima smo dožive- kjer so nam pomagali in napolnili kostanje, ki so že zreli ležali pod li tržni dan. Kraj velja kot najstarejša zračnico s kompresorjem. To noč smo drevesi. Ponujala se je jesen. Trasa tržnica na Portugalskem. Pot nas je imeli imenitno prenočišče v samosta- tega dne do mesta Barcelos je bila vodila na strm prelaz, najbolj smo
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Januar 2018nu v Poiu, ki so ga preuredili za Spodobilo se je, da smo naslednji »zlatih«, česar smo se zavedeli šeleturiste. Omogočili so nam ogled dan prisostvovali maši ob dvanajstih. kasneje, ko smo se vrnili in so našisamostana, na vrtu pa smo pod Takrat obvestijo zbrane v katedrali o osvojili zlato.kostanjevimi drevesi nabrali kostanj številu romarjev in deželi, od koderin ga zvečer pekli. Spremljali smo prihajajo. Bili smo našteti med Zadnji dan smo se odločili zanaše košarkarje in se veselili zmage mnogimi iz vsega sveta – od Brazilije avtobusni izlet in si ogledali še nekajnad Latvijci, čemur smo dostojno do Avstralije. Tudi velika kadilnica je zanimivih krajev na poti do Finisterra,nazdravili. poletela in zadišalo je po vsej cerkvi. do koder je skupina naših najbolj Osem izurjenih poganjačev jo je vnetih kolesarjev prekolesarila še 95 Naslednji dan smo na začetku prižgalo, dvignilo in zanihalo. Z kilometrov. Finisterre je kraj, domalo zašli, vendar sta nas dva prija- vlečenjem so pospeševali nihanje, koder so romarji v Compostelo šezna kolesarja pospremila na pravo tako da na koncu vseeno malo zaja- dodatno pešačili, saj je bilo to predpot. V mestu Padron smo si privoščili meš sapo od presenečenja. Zvečer odkritjem Amerike najbolj zahodnomalico. Zadnji vzpon na kolesa je bil smo imeli večerjo v družinski gostilni mesto Evrope – konec sveta. Tu so navznemirljiv, saj nam je do Santiaga in gledali košarkarsko tekmo s Špani- obali odložili svoje po navadi raztrga-ostalo le še 23 kilometrov. Na koncu jo. Vneto smo navijali za naše in se ne čevlje in oblačila ter jih zažgali. Posmo zagledali romarje, ki so hodili veselili zmage. Kljub porazu Špancev dolgotrajnem romanju je bil to obred,peš, in se jim pridružili na zadnjih smo doživeli nenavadno preseneče- ki naj bi pokazal, da je romar obtreh kilometrih. Pridružili smo se jim nje. Lastnik lokala je na internetu koncu tako dolge poti postal novtudi pred katedralo in se tako kot oni poiskal slovensko himno in jo na glas človek. Ob kamnu z oznako 0 kilome-veselo slikali in si čestitali. Poiskali predvajal. Slovesno smo vstali in trov smo se tudi mi z veseljem slikalismo prenočišče, nato pa odšli na skupaj peli in se veselili zmage naših in se veselili, da smo zmogli svojpolpo (hobotnico) in vino. izbrani Camino.Medigames 2017Nika Ahačič Srednik,dr. med., spec. druž. med.,ZD Nova Gorica Tokratne, že 38. svetovne športne Marseille.igre zdravnikov in zdravstvenihdelavcev so se odvijale julija v drugemnajvečjem mestu Francije, Marseillu.Udeležba je bila nekoliko bolj zaplete-na in predvsem dražja kakor leta2016, ko smo se družili v Mariboru.Prve prijave smo začeli pošiljati žemarca, ko smo brez težav dobili tudinamestitev v že vnaprej rezerviranihhotelih, zadnje so kapljale še tik predzdajci, ko si je bilo treba bivanjezagotoviti sam. Udeležencev je biloskoraj 2000, prišli so iz 39 držav, insicer resnično iz vseh koncev sveta.Največ je bilo Evropejcev, tekmovalcipa so bili tudi iz Maroka, Alžirije,Kanade, Japonske, Avstralije, Argen-tine, Irana – zanimiva mešanica
Revija ISIS v prostem časuZ96dravnikiJanuar 2018Na strelišču. Slovenska ekipa strelcev.Svečana podelitev medalj. rezultate. Tako smo pobrali lepo število zlatih medalj v vseh trehnarodov in priložnost za medsebojno nje denarja in časa še bolj izrazit disciplinah, vsak v svoji kategoriji.druženje. problem, saj so potrebni skupni Tudi sama sem zadovoljna z napred- treningi in praviloma tudi enaka kom in tremi zlatimi medaljami. Iz Slovenije smo prišli štirje oprema. Slovenska strelska ekipa Podelitve so bile takoj po končaniudeleženci, vsi smo se pomerili v seveda tudi ni imela sponzorjev in za tekmi, zvečer pa smo se zbrali nastreljanju z zračno puško in pištolo in opremo je poskrbel vsak sam. Udele- prireditvi, kjer so ponovno razglasiliz malokalibrsko puško leže. Žal tokrat ženci smo bili Vesna Mele (MDPŠ), dnevne zmagovalce. Sledilo je foto-ni bilo nekaterih udeležencev, ki so se Marta Tetičkovič Ranfl (družinska grafiranje, skupinsko in posamično,prejšnjikrat pomerili v drugih špor- medicina), Branko Košir (družinska in nekatere od fotografij so našle pottih. Vzrok za odsotnost posameznikov medicina) in jaz. Tekme na Mediga- na družbena omrežja.je delno v pomanjkanju časa in mes so zlasti možnost za druženje,denarja, saj sponzorjev ni, delno v tekmujemo pa najbolj sami s seboj, Še nekaj besed o tem prijetnemsodelovanju na drugih tekmovanjih. saj poskušamo izboljšati prejšnje športnem dogodku. Kot rečeno, se jeV skupinskih športih pa je pomanjka- tokrat odvijal v Marseillu. Veliko mesto, gost promet, ne pa veliko turističnih zanimivosti – to so glavne značilnosti tega kraja. Zato pa je toliko bolj zanimiva okolica in bližnja Provansa. Številne sončne plaže brez trohice sence so dobro obiskane, morje je čisto, vendar precej hladno. Kljub drugačnim napovedim so ljudje prijazni in smo se tam dobro počutili. Do tekmovališč smo imeli različno daleč, strelišče je bilo oddaljeno kakih 40 minut vožnje, odvisno od prometa. Ležalo je na griču nad mestom. Ker ni bilo hlajeno, smo se v kombinezonih kar lepo »skuhali«. Zato pa je bilo vzdušje prijetno, gostitelji so se zelo potrudili. Manjše težave so bile le z jezikom, a smo jih prebrodili z dobro voljo.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u7Januar 2018 Zbor udeležencev. Prvi dan je bila uvodna slovesnost na obsežni plažiblizu sedeža prireditve, kjer nas je pozdravil predstavnikorganizatorja in mesta Marseille. V hotelu Golden Tulip,kjer je bil sedež, so potekale večerne prireditve ter preda-vanja in simpoziji za tiste, ki so se jih lahko udeležili gledena urnik tekmovanj. Sama sem se udeležila predavanj vsredo, ko smo imeli prost dan. V istem hotelu je bila tudi»Gala soiree« za vse udeležence, kakor tudi zaključekdogajanja. Tam so postavili številne panoje, na katerih soobjavljali najprej razpored tekem, nato pa dosežke tekmo-valcev. Ti prostori so nam postali osrednje mesto zasrečanja in proslavljanje uspehov. Kar žal nam je bilo, kosmo se morali posloviti, saj so nam dnevi med tekmami indruženjem hitro minili. Tokrat sem se športnih iger udeležila drugič in okusilatako nekaj tekmovalnega duha kakor izrazito poudarjenopovezanost in razumevanje med zdravniki in drugimizdravstvenimi delavci z vsega sveta. Mislim, da so Mediga-mes v tem smislu zelo pomembne, in upam, da se nam bonaslednje leto pridružil še kdo!
Revija ISISZ98avodnikJanuar 2018Evtanaziji na rob* obeša lastnoročno pravnomočno obsojenega. Ali pa morda kar vsak, kiProf. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., Ljubljana toliko obvlada tehniko, da mu kalij ne teče pod blazino. Ko bo izšla prihodnja številka nekoliko nenavadno, saj bi zadostova-Izide, bo vsa razprava o evtanaziji že la ena, če bi bila popolna. Kakšna je razlika med evtanazijo inpozabljena in kdo ve katere, drugo- ali smrtno kaznijo? Ali le to, da na slednjotretjerazredne teme bodo takrat Zadnjič sem nekje prebral, da se dolgo čakaš, da je dekoracija drugačna,»burile duhove«. podaljševanje življenjske dobe nada- da je morda manj prostovoljna in da ljuje v nesmrtnosti, in to že v bližnji imenujemo napake na eni strani Zato se bom omejil na nekaj prihodnosti. To bi bilo resno opozorilo zlorabe, na drugi pa sodne zmote?robnih, kar povprek razmetanih opazk evtanaziji s številnimi možnostmi zain se ne bom opredeljeval za ali proti. pro et contra. Sam menim, da bi z Če je evtanazija humanizacijaIn dodal nekaj vprašanj, na katera nesmrtnostjo lahko še nekoliko medicine, potem je treba poudariti, danimam odgovorov. počakali, čeprav sem povsem nepriza- ne gre za zaslužek in da denar pokriva det opazovalec. Toda če gledam svoja le režijske stroške. Zakonodajalec Če priznavamo etične zakone kot dva vnuka, se mi dozdeva ta obet še mora zato poskrbeti, da bodo cenikinespremenljive in veljavne, lahko nekako sprejemljiv, čeprav v mnogo- povsod izobešeni. Nobenega drobnegarazpravljamo o evtanaziji brez haska čem kar precej naporen. Predstavljaj- tiska!in kolikor nas je volja. mo si na primer nesmrtno taščo. Ali lahko neka klinika zaslovi Vprašanja smrti človeštvo ni Pravijo, da se medicina razvija silno zaradi števila uspešno opravljenihsposobno rešiti. Zanimivo, da za evta- hitro in temu je treba slediti tudi z novo evtanazij?nazijo sámo in celo razpravljanje o njej moralo. Pa je bil Mojzesov dekalog dvenekaj tisoč let nismo čutili nobene tisočletji kar uporaben in človeštvo je Predstavljam si nekoga, ki je bilpotrebe, sedaj pa je videti, da postaja zdržalo brez težav in simpozijev. Če bi poškodovan v prometni nesreči in sepriložnost, ki je ne gre zamuditi. se sodilo po fizikalnih in božjih zakonih, naslednji dan zbudi iz nezavesti ter v bi izdelavo nove morale in etike lahko intenzivni terapiji zagleda na na- Zdravnik naj bi bil zaprisežen še nekoliko odložili. sprotni steni napis »Najuspešnejšačuvar življenja po svoji vesti, po klinika za evtanazijo. InteresentiHipokratovi prisegi in številnih Pravica razpolaganja z lastnim pokličite številko to in to. Brezplačnokonvencijah, ki pa jih je mogoče brati življenjem na eni in biopolitična svetovanje na domu«.tudi z na glavo obrnjenega lista manipulacija na drugi strani, berem.papirja. Že veliko število konvencij je Še eno vprašanje se mi oglaša. Kaže, da se razvijata dve smeri, ki Evtanazija je, ali umor ali samomor. počasi dobivata tudi svoje ime. Tisti, Če je slednje, bi morali psihiatri ki evtanazijo zagovarjajo, so napredni, skočiti pokonci kot en mož in narediti tisti, ki se je bojijo, so nazadnjaški. vse, kar je v njihovih močeh, da ga preprečijo, pa čeprav samomor ni Pred desetletji in več nismo ničesar psihiatrična diagnoza, kot slišim. vedeli o paliativni oskrbi in predlaga- nem bypassu placebu, še manj o In na koncu še vprašanje, tokrat evtanaziji, le rustikalno smo pritiskali pa povsem resno: Ali obstaja zagotovi- morfin in kalij, tako kot danes, ne da bi lo, da se trpljenje ne bo nadaljevalo se kdo pretirano razburjal. tudi po evtanaziji? Resna, zelo resna vprašanja pa Vendar je razprava o prednostih komaj kdo načenja. Kdo bo izvršitelj in nevšečnostih evtanazije koristna, evtanazije? Zdravnik? Dajmo mu ime. ker odvrača pozornost od tistih Evtanazik ali evtanazist. Slednje ni vprašanj, ki so nujna. Naša ministrica najbolj primerno zaradi morebitnih se je močno zavzela za čim širšo in zamenjav z anestezistom. Kako bi se poglobljeno razpravo, reforme bodo počutil bolnik na operacijski mizi pred že počakale. Morda bi pa bil drugi tir indukcijo, ko zastonj skuša prebrati vsaj tu hitro sprejemljiva rešitev? bedž osebe, ki se sklanja nad njim, in napenja oči, zaščitene z mazilom, kaj Na koncu bi želel napisati ne- stoji pred »ist«. skončno dolg stavek, ki bi bil, tako kot se spodobi, popolnoma nerazumljiv, Ali bi bil izvrševalec lahko tudi pa me pero (bolje tipka) ne uboga. nezdravnik? Slednjič, sodnik tudi ne * V spomin na prof. dr. Borisa Kluna ponovno objavljamo enega od njegovih značilnih, iskrivih zavodnikov (Isis 4/2015).
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.350 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofHead of Public Relation Department professional training, and examination. treatment.Andreja Basle, B. A. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Legal and General Affairs Department medical development. Providing a free permanent consultingVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalFinance and Accounting Department Participating in the preparation of regulations and the statute.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans in health care issues.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.
Search
