Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2023, številka 8

Revija ISIS Strokovna srečan5ja1Avgust/september 2023 OKTOBER 2023 5. ob 13.00  •  3. MATEVŽEVI DNEVI: HRBTENICA IN KOLK kraj: hibridno srečanje (BTC, Kristalna palača, in št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** on-line) vsebina: Osredotočenost na dve področji: ledvena hrbtenica organizator: Izstop prijave, informacije: Primož Klun, T: 040 980 in patologija kolka. Gre za obširno patologijo, s katero se sre- d.o.o. 703, E: [email protected], W: www.ecoopedu. čujete v svojih ambulantah in posledično so tudi ambulante com ortopeda dokaj zasedene s tovrstno patologijo. 6. ob 9.00  •  HORIZONTI REHABILITACIJE kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: kotizacija: cca 120 EUR, za študente in upokojence k. točke: *** do 100 kotizacije ni vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno fiziat- organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb. rom, internistom, zdravnikom družinske medicine, prof. dr. Breda Jesenšek Papež, si (strokovna srečanja), informacije: Rebeka kirurgom. dr. med. Gerlič, T: 02 321 28 13 6.–7.  •  ARITMIJE/PACING 2023 – SLOVENSKA ARITMOLOGIJA 2023 kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni št. udeležencev: ni po- kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** center Brdo datka vsebina: Srečanje predstavlja 9. bienalni strokovni simpozij z mednarodno organizator: UKC Ljub- prijave, informacije: E: udeležbo. Glavne teme simpozija bodo novosti s področja elektrofiziologije ljana, KO za kardiologijo v [email protected], in elektrostimulacije srca, defibrilacije, srčne resinhronizacije in srčnega po- sodelovanju z Združenjem W: www.aritmije-pacing.si puščanja ter zdravljenja aritmij z zdravili ali ablacijo. Predavali bodo priznani kardiologov Slovenije, domači in tuji strokovnjaki. Hkrati bo potekal tudi program za medicinske Delovna skupina za sestre in zdravstvene tehnike. aritmologijo in elektrosti- mulacijo srca 10. ob 8.30  •  SEMINAR IZ NUJNIH STANJ V PSIHIATRIJI kraj: Zoom št. udeležencev: 50 kotizacija: zdravniki 48,80 EUR, ostali: 100 k. točke: 4,5 EUR + DDV vsebina: Udeleženci seminarja bodo spoznali urgentna psihiatrična stanja organizator: Zdravniška prijave, informacije: in poti obravnave, prepoznavanje in obravnavo samomorilne ogroženosti, zbornica Slovenije prijave: W: www. akutno psihozo in njene vzroke, pogostejše motnje razpoloženja in anksioz- domusmedica.si, ne motnje, delirij in diferencialno obravnavo kognitivnega upada, prepreče- informacije: Andreja vanje oziroma obvladovanje agresivnega vedenja ter uporabo psihiatričnih Stepišnik, E: [email protected] zdravil. Predstavljeni bodo prikazi primerov z razpravo. 12. ob 16.00  •  PREDPISOVANJE ANALGETIČNE TERAPIJE (OSNOVNA ZNANJA) kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 5 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** vsebina: Predavanja, delavnice: Osnove protibolečinskega organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: E: info@palias. zdravljenja, skupine analgetičnih učinkovin, celostna ocena za paliativno oskrbo si, informacije: Anže Habjan, E: [email protected], T: bolečine, razumevanje bolnikove ocene bolečine in prenos Palias, mag. Mateja +386 41 849 941, W: www.palias.si v klinično ukrepanje. Delavnica je namenjena zdravnikom in Lopuh, dr. med. sestram. 12.–13.  •  DELAVNICA: PRIPRAVA PROGRAMA TERAPIJE S POMOČJO PSA kraj: LJUBLJANA, URI – Soča, Linhartova cesta 51 št. udeležencev: 14 kotizacija: 250 EUR (z k. točke: *** DDV) vsebina: Nadaljevalna dvodnevna delavnica je namenjena organizator: URI – prijave, informacije: prijave: W: https://www. vsem, ki so opravili osnovno delavnico – Temeljna načela Soča uri-soca.si/sl/strokovni-dogodki/ do 30. 9. 2023, za izvedbo programa Terapije s pomočjo psa. Izvajalki informacije: Marko Oset, E: [email protected], T: delavnice: Nataša Ogrin Jurjevič, dipl. del. ter., in Sara Rupnik 030 620 377 Mihelčič, dipl. del. ter. 12.–13. ob 9.00  •  CLINICAL FRONTIERS IN PEDIATRIC NEUROLOGY 2023 kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: 180 kotizacija: 250 EUR k. točke: *** vsebina: Na kongresu bodo predstavljene novosti iz otroške organizator: Cankar- prijave, informacije: Tina Kramberger, T: 031 nevrologije, ki imajo pomemben vpliv na zdravljenje otrok jev dom 684 501, E: [email protected], W: https:// na različnih področjih, na tokratnem kongresu predvsem frontiers.si/index.php na področju fetalne nevrologije, epilepsije, živčno-mišičnih obolenj, spanja in funkcionalnih motenj.

Revija ISIS 5S2trokovna srečanjaAvgust/september 2023 OKTOBER 2023 12.–14. ob 8.30  •  ATLS PROVIDER COURSE kraj: MARIBORSKO POHORJE, Belle- št. udeležencev: 16 kotizacija: 690 EUR + DDV k. točke: *** vue prijave, informacije: Renata Mlakar, T: 041 644 vsebina: Tečaj je namenjen vsem zdravnikom, ki se v praksi srečujejo s organizator: Zdravniško 693, E: m.mlakar.renata@ poškodovanci, predvsem pa urgentnim zdravnikom, zdravnikom različnih društvo ATLS Slovenija gmail.com, W: https://atls.si/ vej kirurških strok, zdravnikom anesteziologom in družinskim zdravnikom, ki delujejo v predbolnišnični nujni pomoči na terenu. Zelo priporočljivo je, da tečaj opravijo zdravniki na začetku svojega podiplomskega izobraževanja. 13.–14. ob 8.00  •  13. BEDJANIČEV SIMPOZIJ: VEČKRATNO ODPORNE BAKTERIJE V ZUNAJBOLNIŠNIČNEM OKOLJU kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR + DDV (specialisti), 100 EUR + k. točke: *** podatka DDV (spacializanti), kotizacije so oproščeni upokoje- ni zdravniki in študentje MF Maribor in Ljubljana vsebina: pre- organizator: UKC Maribor, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska prijave, informacije: prijave: davanja in učne stanja v sodelovanju z Zdravniškim društvom Maribor, Medicinsko fakulteto W: www.ukc-mb.si (strokovna delavnice Univerze v Mariboru in Združenjem za infektologijo SZD, prim. dr. Božena srečanja), informacije: Tina Škerbinc Kotnik Kevorkijan, dr. med. Muzlovič, T: 02 321 29 40, E: tina. [email protected] 13.–14. ob 8.45  •  SLADKORNA BOLEZEN 2023 kraj: VELENJE, Hotel Paka št. udeležencev: 70 kotizacija: 290 EUR k. točke: 13,2 prijave, informacije: Simon vsebina: Udeleženci izobraževanja se bodo podrobno seznanili s sladkorno organizator: Društvo Javornik, E: 041 724 318, E: boleznijo. Spoznali bodo diagnostiko in epidemiologijo sladkorne bolez- EDMED [email protected], W: ni ter posebej podrobno pripomočke in tehniko vbrizgavanja insulina in www.drustvoEDMED.si agonistov GLP1, pripomočke in tehniko merjenja ravni glukoze v krvi, zdravo prehrano, samovodenje sladkorne bolezni itn. Velik poudarek bo na sodob- nih smernicah preprečevanja dejavnikov tveganja in zdravljenja sladkorne bolezni. 13.–14. ob 9.00  •  23. SIMPOZIJ SEKCIJE ZA STOMATOLOŠKO PROTETIKO kraj: LJUBLJANA, Four Points by št. udeležencev: kotizacija: 340 EUR (z DDV) k. točke: *** Sheraton Mons, Pot za Brdom 4 370 vsebina: Izbrane teme sodobne organizator: Sekcija za stomatološko prijave, informacije: prijave: W: https:// stomatološke protetike, pripravljalni protetiko pri SZD in Katedra za stomatološko simpozij-stomatoloskeprotetike.si/index.php/ postopki, klasična in digitalna prote- protetiko, Medicinska fakulteta, izr. prof. dr. registration, informacije: W: https://simpozij- tična oskrba ter laboratorijski postopki Čedomir Oblak, dr. dent. med., predsednik stomatoloskeprotetike.si/, T: 01 241 71 36, E: z domačimi in tujimi predavatelji. Sekcije za stomatološko protetiko pri SZD [email protected], [email protected] 13.–14.  •  WINFOCUS WBE – FoCUS – osredotočeni UZ srca kraj: CELJE, SB Celje št. udeležencev: 25–30 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: *** vsebina: Izobraževanje je namenjeno specializan- organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: do zasedenosti tom in specialistom interne medicine, urgentne kardiologov Slovenije, Delovna mest oz. do 5. 10. 2023 na naslov Štukljeva cesta medicine, pediatrije, družinske medicine, anestezio- skupina za slikovne preiskave v 48, Ljubljana, informacije: T: 01 434 21 00, E: logije in intenzivne medicine. kardiologiji [email protected], W: www.sicardio.org 14. ob 9.00  •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: LJUBLJANA, Hotel Slon št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** prijave, informacije: vsebina: Sestanek je namenjen specialistom in specializantom hematolo- organizator: Združenje prijave ob registraciji, gije, interne medicine, onkologije, pediatrije. Sekcijski sestanek: Limfopro- hematologov Slovenije informacije: doc. dr. Matevž liferativna obolenja, Akutna mieloična levkemija, Alogenska presaditev in SZD, doc. dr. Matevž Šker- Škerget, dr. med., T: 01 522 diagnostika, Nove možnosti zdravljenja pri diseminiranem plazmocitomu get, dr. med. 13 65 (sodelujejo predavatelji iz Slovenije, Nemčije). 19. ob 16.00  •  OBRAVNAVA MOTEČIH SIMPTOMOV V NAPREDOVALI BOLEZNI kraj: KROPA, Kulturni dom št. udeležencev: 5 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** vsebina: Predavanja, delavnice: Prepoznavanje in lajšanje organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: E: info@palias. motečih simptomov napredovale in neozdravljive bolezni. za paliativno oskrbo si, informacije: Anže Habjan, E: [email protected], T: Obravnava posameznega simptoma: bolečina, slabost, Palias, mag. Mateja +386 41 849 941, W: www.palias.si bruhanje, težko dihanje, hropenje, kašelj, nespečnost, nemir. Lopuh, dr. med. Primeri iz prakse.

Revija ISIS Strokovna srečan5ja3Avgust/september 2023 OKTOBER 2023 20. ob 8.30  •  MOTNJE DIHANJA PRI NOVOROJENČKIH Z OSNOVAMI KARDIORESPIRATORNE POLIGRAFIJE – ENODNEVNI MEDNARODNI TEČAJ Z DELAVNICO kraj: LJUBLJANA, UKC, Porodnišnica št. udeležencev: ni kotizacija: 150 EUR, specializanti 100 EUR, za štu- k. točke: 9 Ljubljana, predavalnica Ginekološke omejeno dente in medicinske sestre vstop prost. klinike, Šlajmerjeva 3 vsebina: enodnevni mednarodni organizator: UKC Ljubljana, Klinični oddelek prijave, informacije: Tomaž Križnar, E: tomaz. tečaj z delavnico za perinatologijo, Služba za neonatologijo [email protected], W: https://perinatologija. si/project/neonatal-polygraphy/ 20.–21. ob 8.30  •  IZOBRAŽEVANJE IZ MANAGEMENTA IN DRUGIH VODSTVENIH KOMPETENC ZA ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE: ČUSTVENA INTELIGENCA IN VODENJE, VODITELJSTVO kraj: ni podatka št. udeležencev: 22 kotizacija: 340 EUR + DDV/modul (2 dni oz. 16 ped. k. točke: 12 ur) za člane ZZS v primeru prijave na vseh 8 modu- lov, v primeru prijave na posamični modul je cena 390 EUR + DDV/modul vsebina: Pomemben element mehkih kompetenc vodij je tudi organizator: Zavod za prijave, informacije: Denis B. dobro razvita čustvena inteligenca. Skozi modul se slušatelji sezna- razvoj zdravstvenega Ujčič, T: 040 851 521, E: info@ nijo, kako iz osebnega potenciala razviti čustvene kompetence, managementa zdravstvenimanagement.si, W: www. kako čustvena inteligenca vpliva na uspešnost reševanja zahtevnih zdravstvenimanagement.si okoliščin in kako prispeva k boljšemu vodenju osebja. Slušatelji se seznanijo z vplivom čustvene inteligence na učinkovito vodenje razgovora s pacienti. 20.–21. ob 17.00  •  III. SLOVENSKA ŠOLA AKUPUNKTURE – SZAK PRI SZD/2. sklop kraj: LAŠKO, Termana Laško, Center zdravja Laško št. udeležencev: 30 kotizacija: 3.000 EUR + DDV (plači- k. točke: *** vsebina: Slovenska šola akupunkture z udeležbo slovenskih in tujih preda- lo v celoti, 2 ali 3 obrokih) vateljev. Šola je namenjena zdravnikom in zobozdravnikom z licenco, traja 300 ur od aprila 2023 do junija 2024 (10 ciklusov predavanj po 16 ur, delavni- organizator: prijave, informacije: Jadwiga ce, priprava seminarskih nalog, vaje in izpit), 3. sklop: 17.–18. 11., Združenje za Hajewska Kosi, T: 031 606 183, E: 4. sklop: 15.–16. 12. akupunkturo [email protected] SZD 21. ob 9.00  •  RAZLIČNE PREPARACIJE ZOBA ZA ONLEJ – OSKRBA ZOBA OD PREPARACIJE DO CEMENTIRANJA kraj: ni podatka št. udeležencev: 12 kotizacija: 450 EUR k. točke: 8,5 vsebina: Na delavnici bodo poleg različnih preparacij zob za organizator: Zo- prijave, informacije: Urška Brecl, T: 01 520 48 onlej predstavljene prednosti takojšnje vezave adhezivnega bozdravstvo Pohlen 02, 070 772 527, E: [email protected], W: sistema na dentin, dviga gingivalne stopnice s kompozitom, in izobraževanja, dr. https://www.prodent.si/izobrazevanja uporabe sodobnih adhezivnih sistemov in adhezivnega Boštjan Pohlen, s.p. cementiranja. *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zdravstveni dom Koper MEDI CENTER, d.o.o. vabi medse nove sodelavce na delovno mesto MEDI CENTER, d.o.o., Topniška ul. 4, 1000 Ljubljana zdravnik specialist ginekologije in porodništva (m/ž) zaposli za nedoločen čas. zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) Pogoji: za poln delovni čas, za nedoločen čas. • opravljen specialistični izpit, Kandidate, ki jih zanima delo v prijetnem okolju, široke možnosti • veljavna licenca s področja. izobraževanja, prilagodljiv delovni čas in stimulativno nagrajevanje, Nudimo: prosimo, da se prijavijo na elektronski naslov: [email protected]. • možnost pridobitve službenega stanovanja, • prijazno in urejeno delovno okolje, • strokovno izpopolnjevanje, • karierni razvoj in napredovanje. Informacije in prijave: [email protected]

Revija ISIS S54trokovna srečanjaAvgust/september 2023 Javni zavod Psihiatrična ODDAM bolnišnica Vojnik V Beogradu oddam enosobno stanovanje za študente. razpisuje prosto delovno mesto Informacije: 031 644 154 zdravnik specialist psihiatrije (m/ž) ODDAM Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: Na Reki oddam enosobno stanovanje za študente. • aktivno znanje slovenskega jezika, Informacije: Edita Medvedić, T: 00385 98 956 1000, Agencija • poznavanje dela z osebnim računalnikom, Four • diploma medicinske fakultete, • opravljena specializacija iz psihiatrije, • veljavna licenca za delo na področju psihiatrije. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: JZ Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Kadrovska služba, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Osnovno zdravstvo Gorenjske • z dravnika brez specializacije (m/ž) z osnovno licenco za delo v nujni medicinski pomoči za določen čas s polnim ali Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! krajšim delovnim časom v OE ZD Radovljica, Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg • zdravnika brez specializacije (m/ž) z osnovno licenco izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi določeno za določen čas s polnim ali krajšim delovnim časom v OE ZD specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost izvaja v zdravstve- Tržič, nih domovih v gorenjski regiji. • z dravnika brez specializacije (m/ž) z osnovno licenco V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih specialno- za določen čas s polnim ali krajšim delovnim časom v OE ZD sti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu, in sicer: Jesenice, • zdravnika specialista radiologije (m/ž), • z dravnika brez specializacije (m/ž) z osnovno licenco za določen čas s polnim ali krajšim delovnim časom v OE ZD • zdravnika specialista oftalmologije (m/ž),  Bled. • zdravnike specialiste družinske medicine (m/ž), Naše prednosti so: • dobri odnosi v kolektivu, • zdravnika specialista pediatrije (m/ž) • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Škofja Loka, Če ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, vas vljudno • z dravnika specialista pulmologije (m/ž) vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila o zahtevani za nedoločen čas s krajšim delovni časom (20 ur na teden) izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu ali nam v OE ZD Škofja Loka, pišete na spodaj navedene naslove. Dogovorili se bomo za srečanje, • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž), kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili možnosti dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje do 30. 9. 2023 • zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa (m/ž) – po pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) Loka ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom in – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, • zdravnika specialista radiologije (m/ž) za 8 ur na teden za nedoločen čas v OE ZD Tržič,  Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali – po pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica, Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali • z dravnika specialista oftalmologije (m/ž) – po pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Radovljica in OE ZD Tržič, ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specializanta medicine dela, prometa in športa – po pošti na naslov: OZG OE ZD Bled, Mladinska cesta 1, 4260 (m/ž) v OE ZD Škofja Loka, Bled ali na e-naslov: [email protected]

Revija ISIS Iz zgodovine medicin5e5Avgust/september 2023 Spomin na očeta raziskav konoplje in kanabinoidov Dušan Nolimal Dr. Raphael Mechoulam (1930–2023), Sredi dvajsetega stoletja še vedno ni bila pozna- izraelski profesor in pionir na področju raziskav na večina kemije in farmakologije konoplje, konoplje, znan tudi kot »oče raziskav kanabinoi- čeprav je bila prva uporaba konoplje kot zdravila dov«, je umrl 9. marca 2023 v starosti 92 let. zabeležena že približno 2700 pr. n. št. na Kitaj- Rodil se je v Sofiji v Bolgariji judovskim staršem. skem. Kitajci so jo imenovali tudi »zdravilo, ki Njegova družina se je pozneje preselila v Izrael, jemlje razum« – uporabljali so jo predvsem za kjer je začel študirati kemijo. Ko je Mechoulam v lajšanje bolečin, gastrointestinalnih motenj, šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel razisko- nespečnosti in pri nevroloških boleznih. V Evropi vati konopljo, je ta veljala za nevarno psihoaktiv- jo je, zaradi učinkovitosti pri zdravljenju določe- no drogo brez zdravstvenih koristi. Vendar jo je nih bolezenskih stanj, populariziral irski zdrav- vse svoje akademsko življenje preučeval in postal nik William O‘Shaughnessy, ki je v tridesetih vodilni strokovnjak in zagovornik rabe konoplje letih 19. stoletja izvajal študije na živalih in v medicini. ljudeh v Indiji. Sredi 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bila konoplja vključena v stotine David Meiri, izredni profesor na Izraelskem inštitutu za tehnolo- patentiranih zdravil, vključno s tinkturami, gijo in Mechoulamov sodelavec, je v spletni izjavi dejal: »To je praški in sirupi. Predpisovali so jih kot zdravila zelo žalosten dan zame, za znanstveno skupnost in za skupnost za protin, revmo, migreno, kašelj, astmo, »žen- raziskovalcev konoplje. Profesor Raphael Mechoulam ali, kot ske težave«, bolečine, težave s spanjem, smo ga klicali, Raphi je bil eden največjih znanstvenikov, kar epilepsijo … sem jih kdaj srečal, in je bil moj učitelj in mentor v mnogih pogledih. Resnično verjamem, da si je zaslužil Nobelovo nagra- To znanje je bilo za mladega raziskovalca do! ... Hvala, Raphi, za vse velike stvari, ki si jih naredil in odkril velik izziv. Razvil je projekt, ki je mejnik v v svojem življenju, in hvala za vso pomoč in podporo, ki si mi jo razkritju nepotrebnosti in škodljivosti prepove- dal. Počivaj v miru, moj dragi prijatelj.« di konoplje, in se hkrati čudil dejstvu, da je bila uvedena, še preden je bila rastlina sploh znan- V tem spominu povzemam njegove prispevke stveno raziskana. Ugotovil je, da zakonodaja k farmakološki in medicinski znanosti, vključno glede konoplje ni osnovana niti na znanju niti z njegovim prelomnim odkritjem endokanabino- na podatkih o njenem učinkovanju na naše idov, kar je prispevalo k našemu poznavanju telo. endokanabinoidnega sistema (ECS) ter njegovi izolaciji THC-ja (tetrahidrokanabinol) in CBD-ja Zanimiva je zgodba o tem, kako je mladi (kanabidiol) rastlinskega izvora. Mechoulam prvič pridobil osovraženo, stigmati- zirano in prepovedano konopljo za raziskovanje. Izolacija psihoaktivnega V intervjujih je novinarjem večkrat razkril, kako kanabinoida je obšel birokracijo pri pridobivanju začetnih vzorcev konoplje za raziskave o tem, kaj dela Mechoulam je navdih za raziskovanje kono- konopljo psihoaktivno, in pri tem nenamerno plje dobil po preučevanju zgodovine in pogloblje- kršil zakon. Izkazalo se je, da bi moral dovolje- nem opazovanju mehanizmov delovanja drugih nje za raziskovanje najprej dobiti od ministrstva zdravilnih rastlin. Iz opijskega maka so v začetku za zdravje. Ne glede na to so mu uradniki poda- 19. stoletja izolirali morfij, sredi 19. stoletja pa iz rili 5 kg libanonskega hašiša. Ker ni imel avto- listov koke kokain. Toda do preloma 20. stoletja mobila, je kar z javnim avtobusom od policijske je bila iz konoplje ekstrahirana samo ena spoji- postaje do laboratorija v plastični vrečki pripe- na: kanabinol, nepsihoaktivni metabolit THC-ja. ljal takšno količino prepovedane snovi. Iz tega materiala mu je uspelo leta 1964 sintetizirati THC, kar do takrat še ni uspelo nobenemu znanstveniku. Konoplja, ki so jo v tistem času

Revija ISIS I5z6zgodovine medicineAvgust/september 2023 Slovenska raziskovalca kanabinoidov dr. Tanja Bagar (ICANNA) in asist. Željko Perdija (ICANNA) s prof. Raphaelom Mechoulamom v sredini. Konferenca Cann10, Tel Aviv, Izrael, 2017. povezovali zgolj z narkomani in dogodkov v zgodovini psihofarmako- Endokanabinoidni kriminalci ter jo obsojali kot nevarno logije. Čeprav se takrat tega še ni sistem (EKS) »hudičevo zel«, je znanstvenika pope- zavedal, je Mechoulam prižgal počasi ljala na pot boljšega razumevanja gorečo vrvico, ki je sprožila revolucijo EKS je zapleten celični signalni človeškega telesa in razkritja biolo- v medicinski znanosti. Skupaj s sistem, ki so ga leta 1988 odkrili škega sistem, za katerega se je takrat svojimi sodelavci je pozneje izoliral, Mechoulamovi sodelavci na Medi- le domnevalo, da sodeluje pri moduli- razjasnil in sintetiziral več drugih cinski fakulteti Univerze Saint ranju vsega, od občutka bolečine do kanabinoidov, vključno s kanabidio- Louis. Najprej so odkrili receptorje razmnoževanja in apetita. lom (CBD), kanabigerolom (CBG), CB1, ki se nahajajo predvsem v kanabikromenom (CBC) in nekateri- možganski skorji, malih možganih Z odkritjem THC-ja se je razisko- mi drugimi kanabinoidi. Posebej se je in bazalnih ganglijih. To so deli vanje kanabinoidov razmahnilo po terapevtsko izkazala učinkovina CBD, možganov, ki so odgovorni za mi- vsem svetu. Vzporedno se je razširila ki ne povzroča omame, ima pa vrsto šljenje, spomin, užitek, koordinacijo tudi priljubljenost konoplje (»marihu- obetavnih terapevtskih učinkov, kot in gibanje. Leta 1992 je sledilo ana«) kot rekreacijske droge. na primer za zdravljenje epileptičnih odkritje prvega endokanabinoida, ki napadov, lajšanje kroničnih bolečin so ga poimenovali anandamid, znan Izolacija in sinteza THC-ja se je in vnetij ter ima lahko koristne tudi kot N-arahidonoiletanolamin izkazala za enega od pomembnejših učinke proti Parkinsonovi bolezni, (AEA). Ime »anandamid« je vzeto iz Alzheimerjevi bolezni in multipli sanskrtske besede »ananda«, ki »28. avgusta 1964, na dan, ko je sklerozi. Deluje tudi antidepresivno, pomeni veselje, blaženost, užitek. Bob Dylan prižgal in Beatlom ker ima sposobnost vplivati na Anandamid je v možganih prisoten v izročil njihov prvi joint v hotel- možganske receptorje za serotonin, zelo nizkih koncentracijah. Endoka- ski sobi v New Yorku, je dr. nevrotransmiter, ki pomaga uravna- nabinoidi se obnašajo drugače kot Raphael Mechoulam zavzeto vati razpoloženje in socialno vedenje. drugi nevrotransmiterji. Večina delal v svojem laboratoriju na Danes se varno uporablja tudi za nevrotransmiterjev se sintetizira in Hebrejski univerzi v Jeruzale- lajšanje stresa, anksioznosti in shrani v veziklih. Telo jih pusti mu. Mladi izraelski kemik in nespečnosti. čakati, dokler jih ne potrebujemo, njegov raziskovalni partner ko jih sprosti presinaptični nevron Yechiel Gaoni bosta kmalu Ta odkritja so postavila temelje in delujejo postsinaptično. V na- postala prva znanstvenika, ki kemičnim in kliničnim raziskavam s sprotju s tem se endokanabinoidi bosta v celoti izolirala in sinteti- konopljo in pomagala spodbuditi tvorijo na zahtevo, kadar in kjer je zirala delta-9-tetrahidrokanabi- prihodnja odkritja, kot je na primer to potrebno; sprostijo se iz postsi- nol ali THC, glavno psihoaktiv- razjasnitev telesu lastnih (endogenih) naptičnega nevrona in delujejo no sestavino konoplje.« kanabinoidnih receptorjev. presinaptično.

Revija ISIS Iz zgodovine medicin5e7Avgust/september 2023 Po Mechoulamu je EKS del kov vseh zdravil. Ker se je večina Znanstvenik »splošne zaščitne mreže telesa, ki raziskav kanabinoidov osredotočala deluje v povezavi z imunskim siste- na psihoaktivne lastnosti rastline, so Svojo življenjsko zgodbo je Mec­ mom in različnimi drugimi fiziološki- bili drugi nepsihoaktivni kanabinoidi houlam delil v srčnem dokumentar- mi sistemi«. »Eden glavnih učinkov večinoma spregledani. Mechoulam je nem filmu Znanstvenik (The Scien- endogenih kanabinoidov je uravna- večkrat opozarjal, da je znanje o tist) iz leta 2015, v katerem vanje sproščanja dopamina, seroto- kanabinoidih in EKS na splošno spremljamo njegovo življenje od nina in drugih nevrotransmiterjev,« premalo vpeto v izobraževalne otroštva med holokavstom v Bolgariji je poučeval. Imenoval jih je »glavni sisteme za zdravnike. Njegova odkri- in izselitve v Izrael do kariere izje- regulatorji« in njihovo delovanje tja so predstavljala neposreden izziv mnega znanstvenika, ki proučuje eno primerjal z imunskim sistemom. znanstveni ortodoksnosti tudi z najbolj zdravilnih, toda stigmatizira- Opozarjal je, da je EKS zelo komple- razkritjem, da imajo možgani vgraje- nih in napačno razumljenih rastlin na ksen in uravnava številne procese, ne mehanizme zaščite in regeneraci- svetu. Režiser Zach Klein se je srečal s vzporedno z drugimi znanimi siste- je, ki lahko popravijo poškodovane profesorjem Mechoulamom, ko je mi, kot so adrenergični, holinergični živce in možganske celice. Na konfe- iskal pomoč za svojo mater, ki je in dopaminergični sistem. Zanemar- renci o zdravljenju s konopljo v zbolela za rakom prsi in imela zaradi janje potencialne klinične uporabe Kaliforniji leta 2019 je takrat 88-le- kemoterapije hude stranske učinke, ki takega sistema – glede na zelo nizko tnik napovedal še eno odkritje na jih je blažila s konopljo. toksičnost in na splošno benigne temelju konoplje: kanabidiolno stranske učinke kanabinoidov, je bilo kislino (CBDA), primerno za klinično Leta 2017 je Mechoulam pomagal po njegovem mnenju nesprejemljivo. rabo zaradi protivnetnih, protikon- ustanoviti multidisciplinarni center Iskati moramo bolj selektivne agoni- vulzivnih in protirakavih lastnosti. Hebrejske univerze za raziskovanje ste/antagoniste, ločevati med žele- To je verjetno le vrh ledene gore kanabinoidov. Sprožil je znanstveno nim kliničnim delovanjem in psiho- terapevtskih potencialov tega kanabi- sodelovanje med raziskovalci po vsem aktivnostjo ter skrbno spremljati te noida v zeleni rastlini. Čas na odru je svetu. V centru so delali drug ob stranske učinke. Navajal je primer izkoristil tudi za spodbujanje politike drugem judje, muslimani, kristjani, vpliva EKS na uravnavanje apetita. in znanstvene skupnost, naj podpre Izraelci, Arabci ter drugi, povezani z Mišji mladiči z blokiranimi endoka- več raziskav. Obžaloval je že izgu- znanostjo in pod vodstvom karizma- nabinoidnimi receptorji se bodo bljen čas zaradi ovir pri raziskovanju tičnega voditelja. Bil je oster predava- izstradali do smrti. Razvili so zdravi- terapevtskih potencialov konoplje, telj in kritik »vojne proti konoplji« ter lo rimonabant, zaviralec receptorjev posebej CBD-ja, ter izražal sočutje do zagovornik rabe konoplje v medicini. CB1, ki je bil v Evropi odobren leta bolnikov, ki bi jim lahko pomagali, če Z raziskovanjem in inovacijami je 2006 za zdravljenje debelosti, vendar bi bila konoplja dostopnejša. Spraše- nadaljeval vse do smrti. je bil leta 2008 umaknjen s trga val se je, zakaj smo morali čakati več zaradi zelo resnih psihiatričnih desetletij, ko bi lahko pomagali na Nemogoče je povzeti vse Mechou- stranskih učinkov. Niso upoštevali tisoče otrokom z epilepsijo, pa jim lamove prispevke. Raziskoval je tudi kompleksnosti EKS. »Če blokirate nismo. vlogo kanabinoidov pri zdravljenju apetit, lahko hkrati povečate tesno- shizofrenije in posttravmatske stresne bo,« je razlagal Mechoulam. Mechoulam je že v osemdesetih motnje (PTSM), pa tudi vlogo EKS pri letih skupaj s sodelavci iz Brazilije in povezovanju med dojenčkom in Ugotovljeno je bilo, da imajo od drugod objavljal ugotovitve, da materjo. Prejel je številne znanstvene endokanabinoidi vlogo pri spominu, konoplja učinkovito zdravi epilepsijo, nagrade in bil predlagan za Nobelovo razpoloženju, apetitu in metabolizmu, kot je bilo navedeno že v medicinski nagrado. Številni znanstveniki meni- spanju, odzivu na bolečino, termore- literaturi iz 19. stoletja. Vendar objave jo, da sta odkritje EKS in posledična gulaciji in imunosti. EKS naj bi niso spodbudile večje klinične razi- uporaba kanabinoidov v medicini uravnaval tudi razmnoževanje. skave in da bi lahko razvili ustrezna enakovredna odkritju DNK. Kljub tem Mechoulam je menil, da je EKS zdravila. Več kot 30 let se v medicini pohvalam je Mechoulamovo ime vpleten v številne fiziološke reakcije in ni zgodilo nič, dokler niso nekateri premalo znano zunaj skupine razisko- skoraj vse človeške bolezni. starši v ZDA in drugod po svetu sami valcev konoplje in kanabinoidov. ugotovili, da rastline, ki vsebujejo Zakaj smo morali velike količine CBD-ja, učinkovito Mechoulam je konopljo nekoč čakati več kot 30 let pomagajo pri epilepsiji njihovih otrok. poimenoval »zanemarjena farmakolo- Šele zaradi pritiskov staršev je bilo ška zakladnica«. Pomagal je blažiti Leta 1982 je Mechoulam dejal, da odobreno raziskovanje in danes imajo napačne predstave in ideološko če bi bila konoplja legalna, bi lahko otroci z epilepsijo odobreno zdravilo osovraženost »hudičeve zeli« ter utrl nadomestila deset do dvajset odstot- pod imenom Epidiolex. pot drugim znanstvenikom, da izkori- ščajo njen zaklad za medicinsko uporabo in ga delijo po svetu. Njegova

Revija ISIS I5z8zgodovine medicineAvgust/september 2023 odkritja in prepričanje, da konoplja raziskavam konoplje, temveč tudi po Dosegljivo na https://www.youtube.com/ odpira vrata v nova spoznanja o njegovem daljnosežnem vplivu na watch?v=5BGS5JzLlvs delovanju človeških možganov in znanstveno skupnost in širše na našo 4. Mechoulam R. Cannabinoid chemistry. telesa, pomenijo možnost razvoja globalno družbo. In: Mechoulam R, ed. Marijuana. New širokega nabora novih zdravil za York, NY; London, UK: Academic Press. človeštvo in so vodila k renesansi Viri 1973:1–99. konoplje v medicini. Njegovo delo je 5. Mechoulam R., Hanus L. A historical navdihnilo in še vedno navdihuje 1. Gaoni Y., Mechoulam R. Isolation, overview of chemical research on generacijo uspešnih raziskovalcev structure and partial synthesis of the cannabinoids. Chem Phys Lipids. konoplje in kanabinoidov. Kot takega active constituent of hashish. J Am Chem 2000;108:1–13. se ga ne bomo spominjali samo po Soc. 1964;86:1646–1647. 6. Mechoulam R. Conversation with njegovih pionirskih prispevkih k Raphael Mechoulam. Addiction, 2007 2. Lee M. A. Smoke Signals: A social History 102(6):887-93. of Marijuana- Medical, Recreational and Scientific. New York City Scribner, 2012. Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med., specialist javnega zdravja, Ljubljana 3. The Scientist . Dokumentarni film, 2015. Koroški doctor medicinae universae dr. Boštjan Erat (1891–1956) Obdobja v njegovem življenju Franc Verovnik Domoznanski oddelek Koroške štjan Erath, še kasneje Erat. Rojen je 3. novembra 1909 je bil vpisan osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika bil 15. januarja 1891 v vasi Ukve kot redni slušatelj na Medinski (KOK) na Ravnah na Koroškem hrani (nemško Uggovitz) v Kanalski dolini, fakulteti v Gradcu (Medizinische del dragocene zapuščine dr. Boštjana ki je tedaj spadala pod Koroško. Fakultät der K. k. Karl Franzens Erata, ki so ga knjižnici darovali Danes je kraj v Italiji in se imenuje Universität Graz). Študij medicine in njegovi sorodniki. Nekateri starejši Uggovitza. Starša, oče Philipp Errath šestletno bivanje v Gradcu je opisal v občani in občanke ravenske občine se in mati Johanna, roj. Kolleritsch članku Moj letošnji dopust v Avstriji. še dobro spominjajo tega nekoč zelo (Kolerič), sta se po njegovem rojstvu Kot sin železničarja je moral živeti priljubljenega zdravnika. Deloval je v preselila v Trst, kjer se je oče zaposlil zelo skromno. 18. decembra 1914 je času med obema svetovnima vojnama na železnici. Tam sta se rodila še sin promoviral in postal doctor medici- in po drugi vojni, ko je bilo poleg Johann (1898) in hčerka Maria nae universae (Doktor der gesamten njega na Koroškem le malo zdravni- (1900). V Trstu je Boštjan končal Heilkunde). Po doktoratu je dobil kov: v Črni na Koroškem v bolnišnici ljudsko šolo in nato osem let obisko- službo asistenta na zavodu za ekspe- zdravnik kirurg dr. Adolf Ramšak val c.-kr. gimnazijo (K. k. Gymnasi- rimentalno patologijo. V članku (1897–1968) in njegova žena Marija, um), na kateri je maturiral junija navaja, da se je »sredi kultur bacilov, roj. Štuhec (1902–1986), na Prevaljah 1909. O maturi je 29. junija 1909 belih mišk, kuncev in slično kar zdravnik in zobozdravnik dr. Davorin poročal tržaški časopis Edinost, srečnega počutil«. To mirno življenje Flis (1895–1963), v Dravogradu pa dr. glasilo političnega društva »Edinost« pa mu je skalila prva svetovna vojna. Joško Erat (1893–1961). za Primorsko. Navedeno je, da je na Bil je vpoklican v saniteto in se državni gimnaziji napravilo zrelostni znašel v neki opazovalni bolnišnici Pred prvo svetovno izpit šest Slovencev, med njimi tudi vojno in med njo Boštjan Errath z dobrim uspehom. Objava je dokaz, da je bil slovenske Rodil se je kot Sebastian Errath, narodnosti – kljub neslovenskemu po prvi svetovni vojni je postal Bo- priimku.

Revija ISIS Iz zgodovine medicin5e9Avgust/september 2023 Dr. Erat (četrti z leve v drugi vrsti) v vojni bolnišnici v mestu Bielitz (danes Bielsko-Biała) slila v lekarni na Glavnem trgu v v Galiciji, aprila 1915 (hrani KOK). Slovenj Gradcu. Za silo se je naučila slovensko, sporazumevalni jezik v v mestu Bielitz (danes Bielsko-Biała) Na podlagi imenovanja je družini Erat pa je bila nemščina. v Galiciji, nato v vojni prosekturi v 1. novembra 1919 postal zdravnik v V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Olomucu, v bolnišnici v Lvovu ter na Guštanju, kar je razvidno iz dokumen- Tatjana (roj. 1921), Elizabeta - Lotka frontah na Poljskem, v Romuniji in tov iz leta 1921, ko si je urejal drža- (roj. 1923), ki še živi, in Marija (roj. nazadnje na Piavi. vljanstvo. Med delom v Slovenj 1927). Gradcu je spoznal svojo bodočo ženo Po prvi svetovni vojni Cecilijo. Rojena je bila 10. septembra Živeli so v hiši v središču trga 1888 kot Cäcilia Leithner v župniji Guštanj, na današnjem Trgu svobode Razmere po končani vojni je Altschwendt v Zgornji Avstriji. V 1, v tako imenovani »Eratovi hiši«. opisal s temi besedami: »Prva svetov- Linzu je dobila farmacevtsko izobraz- V njej je imel svojo ordinacijo, hišno na vojna gre proti koncu. Iz Galicije, bo in postala magistra farmacije. Še lekarno in stanovanje, dolga leta je Romunije, balkanskih držav, iz Italije, pred prvo svetovno vojno se je zapo- bila tam tudi pošta. Ves čas njunega iz ujetniških taborišč in bolnic se skupnega življenja mu je žena asisti- vračajo ranjenci ter vojaki, ki so Zakonca Erat (hrani KOK). rala pri delu in pripravljala nekatera oboleli za raznimi epidemičnimi zdravila. Opravljal je državno službo boleznimi. Marsikateri med njimi z kot edini okrajni zdravnik v občini nezaceljenimi ranami ali z grižo, Guštanj, kasneje kot zasebni banovin- tifusom, malarijo, črnimi kozami, ski zdravnik. Obenem je bil tudi hono- kolero ali s tako imenovano špansko rarno zaposlen kot zdravnik bratovske boleznijo, ki je takrat smrtno žela. S skladnice Thurnove jeklarne na temi smo se vračali tudi zdravniki Ravnah. – misleč, da si bomo doma nekoliko odpočili in pozabili na žalostne slike s Zakonca Erat sta se dejavno fronte. Toda bilo je drugače. Zdravni- vključila v družbeno življenje v Gušta- ki so bili takoj razmeščeni po okra- nju. Na pobudo dr. Erata so se 29. jih.« Glede na zapis Avgusta Kuharja junija 1924 sestali člani pripravljalne- v Koroškem fužinarju leta 1954 naj bi ga odbora za ustanovitev lokalne prišel v Guštanj/Ravne na Koroškem organizacije Rdečega križa, ki je bila iz Ljubljane in Slovenj Gradca jeseni nato uradno ustanovljena 8. junija leta 1919. To potrjuje tudi izjava 1925. Postal je predsednik odbora in njegovih sorodnikov, da je po vojni mu predsedoval do svoje smrti. Na najprej živel v Slovenj Gradcu, kjer je njegovo pobudo so kupili prvi reševal- delal v bolnišnici. ni avtomobil, ki so ga 8. decembra

Revija ISIS I6z0zgodovine medicineAvgust/september 2023 Prvi reševalni avtomobil v Guštanju 8. decembra 1927 (hrani KOK). Dr. Erat z odlikovanjem reda sv. Save V. stopnje in križem Rdečega križa (hrani KOK). 1927 slovesno pripeljali na glavni trg v rili njegovo poreklo, o čemer priča uspela skriti, našli Eratove recepte. Guštanju. Ta dan šteje Reševalna »Ahnenpass«, certifikat v obliki Gestapovci so ga zaprli v Dravogradu, postaja Ravne na Koroškem za svoj knjižice, ki so ga morali pridobiti nato pa premestili v celovške zapore. ustanovitveni datum. državljani nacistične Nemčije, da so z Od tam so ga izpustili, vendar se je njim izkazali svoje arijsko poreklo. V moral z družino izseliti iz Guštanja. V okviru Rdečega križa je bil tudi njem so navedeni podatki o njegovih Zatekli so se k sorodnikom na Tirol- pobudnik gradnje letnega kopališča v prednikih v Ukvah za več generacij sko, od koder so se vrnili domov Guštanju ob potoku Suha, ki so ga rodbine Errath nazaj, vse do 18. poleti 1945. odprli 13. avgusta 1933. Še dolgo po stoletja. Očitno je bilo vse v redu, zato drugi svetovni vojni je bilo v poletnih so ga pustili pri miru. Po drugi svetovni mesecih središče otroškega in mlado- vojni stniškega življenja. Za zasluge so ga Zgodaj spomladi leta 1943 je začel odlikovali s križem Rdečega križa. Kot resneje sodelovati s partizani. O tem Prva leta po drugi svetovni vojni zdravnik je deloval v tedanji Prosto- sodelovanju priča zanimiva pripoved je dr. Erat bolnike še vedno pregledo- voljni požarni brambi Guštanj, nekaj njegovega brata Johanna iz Gradca, ki val v svoji, »Eratovi hiši« – kljub neu- časa je bil njen načelnik in nato je bil nemški vojak v Grčiji. Med streznosti prostorov. V tem obdobju predsednik. Sodeloval je v krajevnem dopustom ga je leta 1943 obiskal v se je z njim srečal prof. dr. Janko telovadnem društvu Sokol, ki je bilo Guštanju in ga včasih spremljal na Sušnik (1927–2005), priznani koroški ustanovljeno leta 1919, in pomembno bolj oddaljene hišne obiske, na katere strokovnjak za medicino dela in prispeval h gradnji večnamenskega se je vozil s kolesljem. Med vožnjo je ergonomijo ter publicist, ki je bil Sokolskega doma, slovesno so ga dr. Erat ves čas požvižgaval določeno tedaj še študent medicine. Obiskal ga odprli 22. novembra 1931. Že zgodaj melodijo, ki je v dogovoru s partizani je v ordinaciji, v kateri je imel nena- je tudi postal član Slovenskega pla- pomenila, da je njegov sopotnik v vadno opremo: mikrotom (za razrez ninskega društva. Za uspešno družbe- redu. Mnogim ranjencem je pomagal histoloških preparatov) in mikroskop, no dejavnost je 18. marca 1935 prejel s sanitetnim materialom, sam jih je na kar je bila po svoje nenavadna opre- odlikovanje reda sv. Save V. stopnje, skrivaj obiskoval in zdravil. Skrbel je ma za podeželskega zdravnika. eno najvišjih v Kraljevini Jugoslaviji. za partizansko bolnišnico »Mirta«, ki Znanje za njuno uporabo si je prido- je bila zgrajena poleti 1944 v Rožan- bil kot asistent na patologiji v Grad- Med drugo svetovno kovem gozdu nad Kotljami na pobočju cu; z njim si je pomagal kot sodni vojno Uršlje gore. Ko so nemški policisti 10. izvedenec. Druge opreme ni imel. januarja 1945 aretirali Floro Kotnik iz Svoje diagnoze je namreč prvenstve- Tudi med drugo svetovno vojno je znane Lubasove družine, ki je bila no gradil na anamnezi in klinični nadaljeval s svojim poklicnim delom. okrožna aktivistka AFŽ, so pri njej preiskavi, ni se tudi preveč zanašal na Nemci so po zasedbi Guštanja preve- med raznimi dokumenti, ki jih ni

Revija ISIS Iz zgodovine medicin6e1Avgust/september 2023 specialiste konzultante. Dobro pa je Dr. Erat (tretji z leve v prvi vrsti) s sodelavkami in sodelavci pri novem zdravstvenem poznal bolnike in njihove družine. domu decembra 1953; levo od njega stoji dr. Štefan Varga (hrani KOK). Skratka – kot piše prof. dr. Janko Sušnik – zmogel je to, kar mu je Sčasoma ga je preobilica dela neprekinjenega zdravniškega dela priznaval naslov: doctor medicinae vendarle začela obremenjevati. K sreči upokojil. Žal je zasluženo pokojnino universae, doktor celokupnega so se razmere izboljšale, ko so do- užival komaj dve leti, umrl je zaradi zdravilstva. Skrbel je za industrijske datno zaposlili splošnega zdravnika možganske kapi 20. julija 1956, star delavce, prebivalce Guštanja in ljudi dr. Antona Novaka (1912–1998). komaj 65 let. Pokopali so ga 23. julija iz okoliških krajev. Zato je bila njego- Medtem so že leta 1947 zaradi poveča- na pokopališču pri cerkvi sv. Antona va ordinacija nabito polna. Bolniki so nih potreb začeli graditi nov zdrav- na Ravnah. Pogreba se je udeležila mirno čakali po več ur, ker so dobro stveni dom z reševalno postajo in ga velika množica ljudi in s tem potrdila, vedeli, da bodo še isti dan opravili odprli 1. maja 1951, čeprav še ni bil kako priljubljen je bil pokojnik. Ko so pregled. V ambulanto so prišli, kadar povsem dokončan. Prvi upravnik je leta 1969 pokopališče opustili, so so bili zares bolni, ne za vsako malen- postal dr. Novak, ki je pregledoval ostanke pokojnikov premestili na kost. Ni čudno, da je včasih poklical v aktivne delavce in uslužbence Železar- pokopališče pri sv. Barbari med ordinacijo celo po več bolnikov ne Guštanj ter njihove svojce, za vse Ravnami in Prevaljami. Tam zdaj hkrati. Pripovedovali so, da jih je ostale prebivalce pa je skrbel dr. Erat. počiva skupaj s svojo ženo Cecilijo, ki avskultiral kar skozi zimski plašč – Leta 1952 je mesto obratnega zdravni- ga je preživela za skoraj trinajst let. morda je bilo tudi mrzlo – in zadel ka za železarno prevzel dr. Štefan pravo diagnozo. Imel je posluh za Varga (1920–1981), kasnejši specialist Prim. mag. Franc Verovnik, upokojeni socialno šibke bolnike, ki so imeli pediater v Bolnišnici Maribor. specialist interne medicine, preglede in zdravila zastonj, zanje so namreč plačevali bogati bolniki. Tudi Dr. Erat je delo splošnega zdrav- [email protected] sicer je bil z zdravniškimi nasveti nika nadaljeval v novi ustanovi vse do vedno na razpolago ljudem, včasih je 31. januarja 1954, ko se je po 35 letih ordiniral celo za mizami številnih sosednjih gostiln. Bil je ljubitelj žlahtne kapljice in ni čudno, da je slovel kot edini zdravnik širom po deželi, ki ni nikdar prepovedal mošta (koroški naziv za jabolčnik) – seveda če je bil ta dober. Kljub preobremenjenosti z delom – baje je imel kot zdravnik dolgo največje povprečje obiskov v Sloveniji – ga dobra volja ni nikoli zapustila, saj je bil že po značaju zelo dobroho- ten. Znan je bil po tem, da ni nikoli gledal na uro. Kjerkoli in kadarkoli so ga ljudje prosili za nasvet, je vedno rad ustregel. Tako ravnanje je izhajalo iz njegovega značaja. Njegov poklic je bil njegovo življenje. Spoštovani bralci in avtorji prispevkov, naslednja številka revije Isis bo izšla 1. oktobra, v septembru revija ne izide. Prispevke nam pošiljajte na elektronski naslov: [email protected]. Prejem bomo potrdili s povratno pošto. Če ne prejmete potrditve, vas vljudno prosimo, da pokličete v uredništvo (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo revije Isis

Revija ISIS V62spominAvgust/september 2023 Prof. dr. Eldar M. Gadžijev Stojan Potrč, Gregor Pivec Letos 23. maja nas je za vedno zapustil naš sko kirurgijo je bilo to izjemno obdobje. profesor Gadžijev. Slovenska kirurgija je ostala Vsakomur od nas je bilo v veliko čast delati brez izjemnega človeka, mentorja in vrhunskega z njim v operacijski dvorani ali izven nje. jetrnega kirurga, uveljavljenega tako doma kot v Večkrat je poudaril, da je prišel na dobro tujini. Klonil je pod težo bolezni, s katero se je zorano zemljo, kar smo jemali kot kompli- pogumno boril več kot 20 let. Kljub temu je bil v ment. Svoje strokovno znanje, tehnične vsem tem času izjemno strokovno, znanstveno in detajle pa tudi »filozofsko podlago« je z vso publicistično aktiven. strastjo prenašal ne smo na kirurge abdo- minalne kirurgije, ampak tudi širše na Bil je strokovni vizionar, ki je spreminjal ostale zaposlene v bolnišnici. S svojim meje kirurgije. S svojim strokovnim znanjem in strokovnim in človeškim ugledom je odpiral neomajno predanostjo bolnikom je postavljal nova obzorja. Postal je kondenzacijsko tudi nove etične standarde v kirurgiji. Vedno je jedro znanstvenoraziskovalnega dela v UKC vztrajal pri najboljšem in nas, svoje sodelavce, Maribor. Pod njegovim vodstvom so se začeli spodbujal k vrhunskosti. Njegova karizma, širiti tudi akademski horizonti. Mariborska združena s sposobnostjo opravljanja najzahtev- kirurgija je tako leta 2007 dosegla naziv klinične- nejših operacij, nas je vse navdihovala. Ob njem ga oddelka, kar je predstavljalo podstat za razvoj smo tako postajali ne samo boljši kirurgi, ampak UKC Maribor kot celote in ne nazadnje tudi tudi boljši ljudje. njegovega matičnega oddelka. Klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo bi namreč Poleg svoje strokovnosti je prof. dr. Gadžijev brez njegovega vpliva težko dosegel ta laskavi poudarjal tudi pomen raziskovanja in izobraževa- naziv. Danes predstavlja oddelek s šestimi nja. Njegovo raziskovalno in publicistično delo je habilitiranimi univerzitetnimi učitelji in devetimi bilo, razumljivo, usmerjeno na področje jetrne doktorji znanosti solidno raziskovalno in peda- kirurgije. Največji dosežek je bila brez dvoma goško bazo za Medicinsko fakulteto Univerze v pionirska raziskava anatomije jeter. Izvedla sta jo Mariboru. Pot, ki jo je začrtal prof. Gadžijev, je s takratnim predstojnikom Inštituta za anatomijo bila torej daljnosežnejša, kot se je zdelo na prvi Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. pogled. Posredno je segala tudi v začetke delova- dr. Deanom Ravnikom. Nastal je atlas kirurške nja druge medicinske fakultete v Sloveniji, anatomije jeter, ki predstavlja danes temeljni Medicinske fakultete v Mariboru. učbenik za to področje. Izšel je pri ugledni tuji založbi, kar prof. Gadžijeva uvršča med najbolj Ob slovesu se spominjamo vseh dragocenih cenjene strokovnjake tega področja. Redkim trenutkov, ki smo jih preživeli ob njem. Ne le slovenskim zdravnikom je uspelo kaj takega! V oddelka, operacijske dvorane ali strokovnih zvezi z njegovo publicistično dejavnostjo je treba sestankov. Spominjamo se tudi pogovorov ob omeniti še številne objave odmevnih prispevkov v kavi, kjer smo govorili o strokovnih izzivih, domači in tuji strokovni literaturi. Bil je torej organizaciji dela, etiki, predvsem pa o vrednotah, aktivno vpet v vsa strokovna dogajanja. ki jih moramo kot zdravniki negovati. Prof. Gadžijev je kot humanist vedno postavljal Na drugi strani pa se ni branil stanovskih bolnikovo dobrobit na prvo mesto. nalog. Prevzel je namreč vlogo glavnega urednika revije Isis, glasila Zdravniške zbornice Slovenije. Spomin nanj bo prepleten s čustvi hvaležno- Vsakdanje reševanje problemov slovenskega sti in globoke žalosti, saj je bil ne le naš učitelj in zdravništva in zdravstva mu torej ni bilo tuje. mentor, ampak tudi navdihujoča osebnost, ki je Tudi na tem področju je kot večplastna osebnost pustila neizbrisen pečat na našem profesional- pustil opazno sled. nem razvoju. Za nas Mariborčane (Štajerce) pa je nepozab- Red. prof. dr. Stojan Potrč, dr. med., predstojnik no skoraj osemletno obdobje, ko je delal v Kliničnega oddelka za abdominalno in splošno Splošni bolnišnici oziroma kasneje v Univerzite- kirurgijo, UKC Maribor tnem kliničnem centru Maribor. Bil je predstoj- nik Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo Prim. doc. dr. Gregor Pivec, dr. med., in strokovni vodja Kirurške klinike. Za maribor- UKC Maribor

Revija ISIS V spom6in3Avgust/september 2023 V slovo prof. Gadžijevu Aleš Tomažič Spoštovani svojci in sorodniki, bilo to običajno upravičeno in mu ni 2. polovici 90. let, ko nam je profesor, njegovi najbližji, ki vam izrekam nihče zameril, saj smo vedeli, da hoče odprt, kot je bil, kar med operacijo iskreno sožalje, spoštovani in dragi samo dobro – dobro za bolnike in povedal, da je bil pri prijatelju prim. kolegi in prijatelji, od nas se je poslo- dobro nam, svojim sodelavcem. Pretnarju in da ima plazmocitom. vil prof. Eldar Gadžijev. Prijatelji so V boju z boleznijo nam je v naslednjih ga klicali Mišo, za znance in kolege je Kot mlad kirurg sem občudoval letih dokazal, kakšno moč in voljo do bil Eldar, mi, ki smo bili njegovi njegovo moč in energijo, saj je poleg življenja je imel. Žal je bolezen na učenci, pa smo mu rekli profesor. kliničnega dela veliko časa namenil koncu zmagala. tudi raziskovanju in izobraževanju. Bil je profesor v najžlahtnejšem Veliko priznanje za raziskovalno delo Poleg vseh številnih vlog in pomenu besede – zasvojil nas je s je bila izdaja monografije o kirurški funkcij, ki jih je prof. Gadžijev opra- svojo neskončno energijo, z bogatim anatomiji jeter pri založbi Springer. vljal, je bil tudi oče. Poleg kirurških in znanjem ne samo kirurgije, z nesebič- življenjskih modrosti nam je včasih na nim predajanjem znanja in s svojo V 90. letih sta skupaj s prof. oddelku ali v operacijski dvorani bese- človeško toplino. Markovičevo organizirala šest zelo da nanesla tudi na njegove otroke uspešnih Hepatobiliarnih šol, kamor – Andreja, Aljošo in Arijano. Takrat Bil je otrok 2. svetovne vojne in sta kot predavatelje povabila takrat smo v besedah in očeh prepoznali oče- usoda ga je prikrajšala za očeta, najuglednejša imena s področja tovsko ljubezen in ponos. Fanta sta vojaškega kirurga, ki ga je spoznal HPB-kirurgije in hepatologije. V bila starejša in verjetno dežena bolj šele, ko je bil star že 20 let. Kljub okviru ene od šol je leta 1995 skupaj s moške vzgoje, za Arijano pa smo bili temu, ali pa prav zaradi tega, je tudi prijateljem prof. Belghitijem opravil prepričani, da je profesorjeva šibka profesor postal kirurg. Kot speciali- prvo presaditev jeter v Sloveniji. točka. zant se je v UKC Ljubljana zaposlil leta 1972, kot specialist pa leta 1976 Konec leta 1999 je profesor Dragi profesor, kaj naj ti rečem na začel delati na ljubljanski gastroente- zapustil UKC Ljubljana in postal koncu? rološki kliniki. Na začetku je bil predstojnik oddelka v Mariboru. varovanec, asistent in tako rekoč Za njim je ostala praznina, ki smo jo V nas, ki smo ostali za teboj, si desna roka prof. Mitje Koviča, ki je zelo težko zapolnili. Klinični oddelek pustil neizbrisen pečat, vzgajal si nas z oral ledino na področju kirurgije jeter za abdominalno kirurgijo je bil in je še vzgledom in upam, da te nismo v takratni Jugoslaviji. vedno oddelek prof. Gadžijeva, razočarali. Tokrat si odšel za vselej. oddelek, kjer je dosegal vrhunec svoje Ampak – saj veš, da to ni res. Kirurgija jeter je postala področje, kirurške kariere, mi, njegovi učenci, ki mu je prof. Gadžijev posvetil svoje pa smo se trudili, da bi bil ponosen na Ostal si z nami; ostal si v svojih življenje. Najprej jo je postavil na naše delo, v katerem se zrcali tudi otrocih in vnukih in ostal si tudi z trdne temelje, potem pa jo je razvil do njegova vzgoja. nami v operacijski dvorani; pokličemo nivoja najboljših evropskih in svetov- te, ko nam je najhuje, ko operiramo nih centrov. Ob tem se je izpopolnje- V času službovanja v Mariboru je najtežje primere. Ostajaš v naših srcih val pri prof. Bismuthu v Parizu, kjer je imel prof. Gadžijev pomembno vlogo in v naših mislih. bila takrat verjetno najboljša klinika pri preimenovanju SB Maribor v UKC za HPB-področje v Evropi. Maribor in pri vzpostavitvi delovanja Izr. prof. dr. Aleš Tomažič, dr. med., Medicinske fakultete v Mariboru, UKC Ljubljana, Kirurška klinika, Kot tehnično vrhunski kirurg je v kirurško kariero pa je sklenil na KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana pripeljal vse moderne Onkološkem inštitutu v Ljubljani. tehnike, ki se uporabljajo v kirurgiji jeter. Asistenti smo kljub dolgotraj- Seveda pa profesor tudi v pokoju nim operacijam v operacijski dvorani ni obmiroval. Še bolj se je lahko posve- z njim uživali, saj so bile njegove til slikarstvu in pisanju. V stanovski operacije vedno natančne, z jasno reviji Isis je redno objavljal prispevke strategijo v ozadju, poleg tega pa nas – bodisi potopise s potovanj na Altaj, je učil kirurških in življenjskih modro- avtobiografske zapise ali pa etične oz. sti. Morda je bil včasih brez dlake na družbeno kritične prispevke. jeziku ali pa hitrejše jeze, vendar je Še danes se spominjam nekega dne v operacijski dvorani, bilo je v

Revija ISIS V64spominAvgust/september 2023 Prim. Drago Plešivčnik, dr. med. Marija Cesar Komar, Jadwiga Hajewska Kosi Dne 27. aprila 2023 nas je zapustil Evropi, zato je lahko leta 1978 z gospo prim. Drago Plešivčnik, dr. med., Zori Tomič organiziral Prvi jugoslo- zdravnik, kirurg, travmatolog in vanski kongres akupunkture v Slovenj dolgoletni direktor Splošne bolnišnice Gradcu, ki so se ga udeležile številne Slovenj Gradec. znane osebnosti iz medicinskega Kot direktor bolnišnice je namenil sveta, z vseh medicinskih fakultet veliko znanja in naporov njeni vse- Jugoslavije in pomembne osebnosti stranski rasti in je bil med pobudniki kitajske medicine in akupunkture ter in organizatorji več republiških in predstavniki kitajske politike. Kon- mednarodnih strokovnih zdravstve- gres je potekal v galeriji likovnih nih srečanj v Slovenj Gradcu in v umetnosti in Splošni bolnišnici Sloveniji. Slovenj Gradec. Poleg poklicnega dela in vodenja Takrat je bila sprejeta Slovenjgra- osrednje zdravstvene ustanove na ška deklaracija, ki je bila podlaga za Koroškem je v Slovenj Gradcu predse- razvoj in uveljavitev akupunkture v ljubitelj zdravstvene tradicije in kulture. doval odborom, ki so pripravljali tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Leta Spominjali se ga bomo s hvaležno- odmevne mednarodne kulturne 1979 so v Zagrebu pripravili izobraže- stjo kot briljantnega kirurga, mentor- ja, učitelja in prijatelja, ki je usmerjal prireditve pod pokroviteljstvom vanje iz akupunkture za celotno in pomagal mladim zdravnikom na začetku njihove poti v zdravstvu. generalnih sekretarjev OZN. Jugoslavijo s kitajskimi učitelji, ki Slovenskim zdravnikom je ponu- Med obiskom slovenske zdrav- smo se ga udeležili tudi štirje zdravni- dil širši vizionarski pogled na možno- sti preprečevanja in zdravljenja niške delegacije na Kitajskem se je ki iz Slovenije. Potem se je med bolezni ter reševanja bolnikovih težav tudi z akupunkturno, za kar smo mu srečal z njihovim načinom zdravljenja našimi zdravniki porodila ideja o hvaležni. obolenj, z več tisoč let staro kitajsko ustanovitvi Sekcije za akupunkturo Zelo ga bomo pogrešali. metodo – akupunkturo. Utrnila se mu pri SZD, ki se je kasneje preimenovala Prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., prim. Jadwiga Hajewska Kosi, je misel, da bi ta metoda koristila tudi v Slovensko združenje za akupunktu- dr. med., v imenu Slovenskega slovenskim bolnikom, da bi jo prenesli ro pri SZD. združenja za akupunkturo pri SZD tudi v Slovenijo in jo začeli uradno iz- Prim. Plešivčnik je bil tudi delegat vajati v okviru zdravstvenega sistema. v Skupščini Republike Slovenije od 1990 do 1992 ter »Humanost, ki preveva zdravniški poklic, lahko zdravniku po- predstojnik kirur- maga, da se v pravem trenutku odloči in izbere ter navduši škega oddelka svojo okolico za neznano področje, in sicer iz prepričanja, da Splošne bolnišnice Slovenj Gradec od bo bolnikom koristilo, če v mozaiku učinkovin, s katerimi se borimo proti bolečini – dodamo še akupunkturo.« 1970 do 1986. Ob 40. obletni- Prim. Drago Plešivčnik, dr. med. ci delovanja našega združenja smo prim. dr. Dragu Kot poslanec Slovencev v Zboru Plešivčniku podelili naziv častni član narodov in narodnosti v Beogradu od Slovenskega združenja za akupunktu- 1965 do 1966 in član raznih svetov se ro pri SZD. je zavzemal za primerljiv razvoj Prim. Drago Plešivčnik je bil zdravstva tudi v republiški in zvezni zdravnik, ki se ga spominjamo po skupščini ter drugih organih. Strokov- izredni empatiji do bolnikov, njihovih no se je izpopolnjeval na klinikah v svojcev in zaposlenih. Bil je tudi



Revija ISIS S66knjižne policeAvgust/september 2023 Stanislav Mahne: Razvoj izolske kirurgije in Zgodbe kirurga Avtor in Libris d. o. o., Koper 2022, 243 str. Marjan Kordaš Knjigo sem dobil v Zdravniški zbornici. Tja jo – ponatisniti v naši SISI. Zdi se mi, da je ta bom tudi vrnil; menim, da bo tu na voljo kolegi- humoristični vidik tudi odraz dobrega vzdušja na cam in kolegom. Kot spomin na vedenje in čas, izolski kirurgiji, viden na mnogih fotografijah, ki je dandanes mnogim že docela nepredstavljiv. najbolje pa na str. 73 (spodaj) ter na obeh foto- grafijah na str. 206. Knjigo sem se namenil brati tudi zato, da bi po eni strani morebiti dopolnil svoje vedenje o Z veseljem sem na fotografiji na str. 164 dogajanju v času t. i. Tržaške krize v jeseni 1953. (spodaj) zagledal Ljuba Pušenjaka (kolega iz Takrat – pravkar sem se vpisal v zimski semester mojega letnika), Mitjo Koviča (starejšega kolega četrtega letnika š. l. 1953/54 – je mnogo mojih iz letnika pred mojim) ter Zoro Radšel (mlajšo kolegov preprosto izginilo, ker so bili vpoklicani kolegico iz letnika za mojim). Fotografija na str. v vojsko, v JLA. Pri nekaterih predavanjih je 196 (zgoraj) je bila skoraj zagotovo posneta v medicinsko stroko za nekaj časa nadomestilo Innsbrucku pod znamenito Zlato strešico (Das politično nakladanje, pač ustrezno takratnemu goldene Dachl). Zelo sta mi všeč sliki na str. 172 skoraj vojnemu stanju v Jugoslaviji. Po drugi in str. 191: identificiral sem kar nekaj udeležen- strani sem pa pred branjem tudi upal, da bom v cev ter po bolj ali manj mladostnem oz. starost- knjigi našel podatke o svojih kolegicah in kole- nem videzu približno opredelil čas posnetka: gih, ki so svojo zdravniško kariero začeli »na prva že po osamosvojitvi Slovenije, druga pa Primorskem« v času, ko so v Koprskem zalivu še verjetno še v jugoslovanskih časih ... In seveda je ležali zadnji deli ruševine italijanske prekoocean- nadvse zanimivo proučevati slike avtorja: od ske ladje Rex. fantiča (str. 158) prek mladeniča do zrelih let in končno kot seniorja (str. 217). Hkrati zgodba o Posebnost knjige so številne slike oz. fotogra- življenju; od povojne revščine prek jugoslovan- fije, ki so tudi odraz časa. Npr. skupinska slika ske sivine do barvitosti zadnjih let, morda celo (osebja) stare kirurgije (str. 52–53), posneta še v blagostanja ... socialistični maniri, nasmejan, a skoraj unifor- miran kolektiv, ki srečno zre v prihodnost. Tako Upam, da ne bo zamere, če opozorim na sem za orientacijo knjigo najprej prelistal, si očitno napako pri fotografiji na str. 164 (zgoraj). fotografije kar natančno ogledal, prebral pripa- Skoraj zagotovo je posneta na ljubljanskem dajoče legende ter morebiten komentar v bese- Tromostovju, legenda k sliki pa govori o Avali pri dilu. Fino se mi zdi, da so na številnih fotografi- Beogradu. Ta legenda pa se pravilno ponovi na jah upodobljene predvsem medicinske sestre, v str. 166 (levo zgoraj) ob sliki avtorja in njegove ustreznih legendah in besedilu pa njihova imena sestre pred spomenikom na Avali pri Beogradu. in zadolžitve. Bere se skoraj kot slavospev medi- cinskim sestram. V zvezi s tem velja omeniti dva Tehnično je knjiga razdeljena na več poglavij. humoristična vidika besedila tega dela knjige: Vsebinsko je pa besedilo po moji presoji razdel- Prvič, imenitno zgodbo administratork Branke in jeno le na dva dela: prvi, o razvoju kirurgije »na Dušanke o »doktorju Brenezlu« (str. 176) in, Primorskem«, ki se je potem skoncentrirala v na drugič, fotografiji, duhovit zapis ter pesem Silve novo zgrajeni bolnišnici v Izoli, ter drugi del, Jovanovič (str. 199–201) »... o kirurgih curolo- življenjepis avtorja. Življenjepis se približno gih, ... o kirurgih vaskularcih, ... o doturjih konča z opisom nesreče, zaradi katere je avtor anestezistih«. Oboje bi zaradi duhovite humor- leta 2011 skoraj oslepel na desno oko. Iz zdravni- nosti veljalo – seveda z dovoljenjem avtoric ka je postal bolnik, po uspešnem zdravljenju pa pacient, poln hvaležnosti svojim mlajšim kolegi-

Revija ISIS S knjižne polic6e7Avgust/september 2023 cam in kolegom, ki so mu dobesedno Osrednje sporočilo Mahnetove povrnili vid (str. 214–215). knjige pa je skrito v besedilu. Je takšne vrste, da ga nočem ne citirati Najprej sem torej prebral življen- ne komentirati. To sporočilo ima dva jepis; zdelo se mi je, da je razumevan- vidika; prvi ne zadeva medicine, je avtorjevega življenjepisa (drugi del temveč karakter (značaj) človeka. knjige) temelj za razumevanje prvega Drugi vidik pa zadeva karakter (zna- dela. čaj) zdravnika, kirurga pa še posebej. O obeh vidikih se mnogo govori in piše Dr. Stanislav Mahne, letnik 1942, na splošno, konkretnega in osebnega se je na MF vpisal leta 1961. Če se pa skoraj ni. In tu, prav tu pa je dr. prav spomnim, je bil torej predzadnja Mahne izjema in je na str. 167–168 generacija medicincev, ki so študirali (prvi vidik) ter na str. 183–186 (drugi po programu, še precej podobnem vidik) zelo konkreten. Dober zgled! izvirnemu iz leta 1945. Seveda pa ga je – tako kot vse diplomante medicine Upam, da Mahnetovih besed ne po letu 1963 – doletela in očitno zelo bo le bral, temveč tudi prebral in dojel prizadela ukinitev naziva »doktor vsak bralec. medicine« ter uvedba naziva »zdrav- nik«. Dr. Mahne na kratko komentira In še posebej, če jih bo (pre)bral to potezo in ji pripiše politično ozadje zdravnik. Morda mu bo dr. Mahne (str. 162). Če se spomnim, da je bila ta celo zgled. sprememba objavljena in uveljavljena bliskovito, »od danes na jutri«, se mi Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, zdi, da Mahnetova domneva ni daleč dr. med., Ljubljana, od resnice. [email protected] Bakterijsko razkritje Nina Mazi Ostanki zobnega kamna pred dobrimi 19 tisoč leti Mikkela Wintherja Pedersena, molekularnega paleontlo- umrle predstavnice nežnejšega spola iz severne Španije, ga z univerze v Köbenhavnu, predvidoma lahko pomagali ki so jih znanstveniki odkrili, izolirali in natančno preuči- znanstvenikom preprečevati in zdraviti trenutno še li, so se izkazali za odličen študijski material. Potrdili so neozdravljive bolezni neznanega izvora. Dr. Christina slabo dentalno in ustno higieno tistega časa, hkrati pa so Warriner, genetičarka z Univerze Harvard in soavtorica v zobnih oblogah, trdih kot kamen, našli genetski materi- opisane raziskave, poudarja, da so bili raziskovalci doslej al, ga regenerirali in rekonstruirali dedni material bakte- omejeni na aktualni mikrobiom sodobnega človeka, s rij, prisotnih v ustni votlini opisane pokojnice, t.i. Red paleomikrobiomom pa se tokrat srečujejo prvič. Dr. Lady, in dvanajstih drugih posameznikov, njenih sodob- Warrinerjeva s sodelavci pa preučuje tudi trde zobne nikov. Tokrat je znanstvenikom prvič uspelo replicirati obloge 46 pokojnikov, umrlih pred 30 tisoč do 150 tisoč encime bakterij, ki so omogočali oz. olajšali prebavo. leti, pri katerih so odkrili vrsto doslej neznanih ustnih bakterij, katerih pomen, vlogo in funkcijo še preučujejo. Spremembe v prehrani in uvedba antibiotikov so po mnenju dr. Nicola Sagata, italijanskega znanstvenika z Viri: Scientific Magazine, May 2032, Harward univerze v Trentu, povzročile odločilne spremembe v University Scientific Research 2023, www.scienceetvie. človeškem mikrobiomu. To odkritje bo omogočilo pri- com merjavo arhaičnega in sodobnega humanega mikrobioma ter njunih funkcionalnih sposobnosti. Novoodkriti, Nina Mazi, Ljubljana sčasoma izgubljeni geni pa bodo po pričakovanjih dr.

Revija ISIS Z68animivoAvgust/september 2023 Medikohistorična sekcija SZD priporoča cepljenje proti klopnemu meningitisu Boža Janžekovič, Elko Borko, Jernej Završnik Že v zgodnjepomladanskem času, ki so ga mariborski zdravstveni dom, ki jo je zasnoval najavili redki sončni dnevi, so v Mariboru znani mariborski arhitekt Saša Dev. Stojan ponovno stekle priprave za cepljenje proti Skalicky, arhitekt, ki je kot kustos skupaj z dr. klopnemu meningitisu (KME). Bolezni, ki na Simono Vidmar Čelik v Umetnostni galeriji osrednjem živčnem sistemu (CŽS) pogosto pusti Maribor pripravil odmevno razstavo o Saši Devu, dolgotrajne in zelo resne posledice. Virus KME graditelju nekaterih pomembnih stavb v Maribo- se prenaša z vbodom okuženega klopa. Dejavnost ru pred in takoj po drugi svetovni vojni, nas je bil klopov sovpada z nastopom toplejšega vremena. pripravljen seznaniti z glavnimi poudarki ome- V Sloveniji se za cepljenje odloča še vedno njene razstave. premalo ljudi, zato je naloga vseh zdravstvenih delavcev, da seznanjajo prebivalstvo o V petek, 14. aprila 2023, pred veliko cepilno nevarnostih te bolezni in priporočajo akcijo, smo se tako zbrali v sejni sobi Zdravstve- preventivno cepljenje. nega doma dr. Adolfa Drolca. Prišlo je skupno 26 članov MHS SZD in drugih zdravnikov članov V Mariboru je bil pobudnik letošnje akcije že Zdravniškega društva Maribor. Sestanek se je dvanajstič Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca. začel s predstavitvijo doc. dr. Črtomirja Borka, Z namenom večje udeležbe se je povezal z Nogo- ki se je rodil v Mariboru in po končanem študiju metnim klubom Maribor, ki je dal na razpolago veterine v Zagrebu služboval v več krajih po svoje prostore za tokratno cepilno akcijo. Sloveniji ter končno opravljal številne naloge na V okviru tega sodelovanja so zdravstveni delavci Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po pripravili vse potrebno za cepljenje, ki so ga upokojitvi se je vrnil v Maribor in se včlanil v izpeljali v soboto, 15. aprila 2023, med 8. in našo sekcijo. Kljub enakemu priimku pa ni v 20. uro na nogometnem stadionu Ljudski vrt. Na sorodu z drugimi mariborskimi zdravniki, ki cepljenje se je bilo treba prijaviti in za spodbudo imajo enak priimek. ter čim večjo udeležbo prebivalstva za to koristno zaščitno cepljenje so v Zdravstvenem domu cepili Predavatelj je v zelo zanimivem predavanju z prebivalce Maribora in okolice po znižani ceni. naslovom Posebnosti pri okužbah z bakte- To priložnost je izkoristilo 1552 občanov Maribo- rijo Borrelia burgdorferi s.l. in virusom ra in okolice. klopnega encefalomielitisa opozoril na nekaj najnovejših epidemioloških podatkov in novosti Glavni odbor Medikohistorične sekcije v patogenezi in diagnostiki. Slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD) je na svoji zadnji seji sklenil, da podpre to akcijo. V Orisal je stopnjo okužbe pri klopih z bakteri- ta namen so za predavanje naprosili doc. dr. jo in virusom na področju naše države in stopnje Črtomirja Borka, dr. vet. med., ki je raziskoval obolevnosti pri ljudeh v Srednji Evropi. Nekaj bolezenske povzročitelje in prenašalce klope, pomembnih stavkov je bilo posvečenih biologiji njihovo skupno in popolno zajedavsko ravnoves- klopov, predvsem glavnega vektorja v RS, klopa je ter kot strokovnjak za zoonoze o delovanju in vrste Ixodes ricinus, in njegovi vlogi pri propaga- nevarnostih klopa objavil kar nekaj odmevnih ciji obeh zoonoz. prispevkov v strokovnem časopisju. Za strokovno srečanje nam je vodstvo Zdravstvenega doma dr. Ob pregledu zgodovinskih podatkov je bilo Adolfa Drolca Maribor dodelilo svojo sejno sobo, zanimivo ponovno spoznati 140-letno obdobje kar je bil ustrezen prostor za naše srečanje. V (1883, Buchwald, prvi opis acrodermatitis chr. zahvalo vodstvu zavoda smo v program vključili atroph.) raziskave, ki je bila potrebna za pojasni- še prikaz in zgodovino stavbe, v kateri domuje tev etiologije borelioze. Tudi število obolelih za KME se je v Srednji in Vzhodni Evropi v zadnjih 30 letih povečalo za

Revija ISIS Zanimiv6o9Avgust/september 2023 Palača okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru od 1932 do Saša Dev poročen z znano mariborsko 1941. Danes v njej deluje Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. zdravnico Miro Štok (Dev), specialist- Palačo je zasnoval in vodil izgradnjo mariborski arhitekt Saša Dev. ko otorinolaringologije in tesno sodelavko prim. Franja Cundriča. 400 % in še vedno narašča v državah, Po njegovem predavanju se je razvila Podrobno je predstavil dejavnosti in kjer niso sprejeli konkretnih akcij živahna razprava, v kateri so razpra- seznam splošnih in specialističnih cepljenja. V državah, kjer potekajo vljavci dopolnili številna spoznanja iz ordinacij ter imena in priimke zdrav- takšni programi (Avstrija, Nemčija, diagnostike in zdravljenja bolezenskih nikov, ki so vodili in delovali v tej tudi Slovenija), pa so kazalniki veliko stanj, ki jih lahko prenesejo vsepo- stavbi. V stavbi je bilo tudi prvo ugodnejši. V Avstriji se je število vsod prisotni klopi, in zaključili, da je fizikalno zdravilišče v Mariboru. Takoj obolelih znižalo za zavidljivih 84 %. cepljenje za sedaj edino učinkovito po nemški okupaciji, aprila 1941, pa je Predavatelj je poudaril, da ti podatki sredstvo proti bolezni. stavba postala pomembna postojanka kažejo na koristnost cepljenja proti odpora proti okupatorju. V podstre- KME. Zaradi nenadne bolezni v družini šnem stanovanju Martina Koresa, je pripravljeno predstavitev arhitekta uslužbenca in strojnika stavbe, vodil- Pregled stanja patogeneze je Stojana Skalickega o življenju in delu nega sindikalnega delavca iz vrst vseboval nekaj novih podatkov o mariborskega arhitekta Saše Deva krščanskih socialistov, so že v začetku intracelularni replikaciji virusa v celici predstavil s številnimi fotografijami maja sprejeli sklep o ustanovitvi in tkivih, in njegovih aktivnostih v kar predsednik sekcije prof. Elko Pokrajinskega odbora OF za Štajer- endoplazmatskem retikulumu, ter Borko. Slikovno gradivo je bilo že sko. Njegovo sodelovanje v odporni- MR- in CT-sliki okužbe CŽS. Pri predstavljeno na zelo uspešni razstavi škem gibanju se je že leta 1941 konča- patogenezi borelioze so zanimivi v prostorih Umetnostne galerije lo pod streli nemških okupatorjev. podatki o biokemiji in uporabi telesu Maribor, ki se je iztekla v marcu in je Med bombnim napadom je bila stavba lastnih proteaz pri propagaciji bakte- bila posvečena arhitektu Saši Devu, močno poškodovana, vendar so jo po rije po telesu in pestri klinični sliki v učencu Jožeta Plečnika. Oba kustosa osvoboditvi obnovili in jo do leta 1947 smislu »spirohete, velike imitatorke razstave sta poudarila, da je arhitekt uporabljali za stanovanjske potrebe podobnih stanj«. Ob imunskem Saša Dev postavil temelje moderne mariborskih zdravnikov. Od leta 1947 odgovoru na virus KME, ki je pomem- arhitekture v Mariboru. Ena njegovih je bila v stavbi Poliklinika, ki jo je ben za diagnostiko, se srečujemo s najpomembnejših stvaritev je prav vodil prim. Maks Pohar. Po letu 1960, pričakovano in diagnostično dovolj palača Okrožnega urada za zavarova- ko so Polikliniko ukinili, sta si stavbo zanesljivo situacijo. Pri boreliji pa je nje delavcev (OUZD) v Mariboru, ki delila novonastali Zdravstveni dom imunski odgovor nezanesljiv, časovno so jo slovesno odprli 30. maja 1932 ob dr. Adolfa Drolca in Splošna bolnišni- odložen, nenavadno modificiran glede proslavi desetletnice sprejema takra- ca, ki pa je do leta 1980 postopoma časovne pojavnosti IgM in IgG, tnega zakona o socialnem zavarovanju prepustila stavbo Zdravstvenemu pogosto za diagnostiko neuporaben in delavcev. Poleg prikaza fotografij in domu, ki skrbno upravlja arhitektur- končno presenetljiv tudi v tem, da načrtov, ki jih je pripravil arhitekt no izjemno lepo palačo. vsaj 10 % klinično obolelih oseb ne Stojan Skalicky, je predsednik MHS poda nobenega imunskega odgovora, SZD dopolnil njegovo predstavitev s Boža Janžekovič, univ. dipl. biol., kar je pomemben podatek za klinike. kratkim dopolnilom, da je bil arhitekt Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., v. svet., Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva Prim. izr. prof. dr. Jernej Završnik, dr. med., svet., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor

Revija ISIS Z70animivoAvgust/september 2023 Medigo ino medežije Koper. Nazadnje je bila to zdravnica, ki je še danes tam zaposlena, gospa Štorje sz škrinje Orjana Hrvatin. Spomnim se, ko je nona vsakič rekla: »A, ta dohtorca je Mirella Baruca sz naših krajev.« In vse je bilo »in regola«. Seveda ji je zaupala, pa ne le Pravijo, da kdor ima grenko »Vero da ja, valje tećen ... ćon uzet zato, ker je bila iz Puč; tak odnos je bil življenje, si lahko privošči več sladke- ano pu ano in boh.« tedaj nekaj povsem običajnega. Takrat ga. Morda si je zato nona rada postre- ni bilo dr. Googla, ki ti opiše, oriše, gla s sladkarijami. A žal si je v njenih »Ben, poglejva. V navodilih bo nariše in celo najde bolezen za vsak starejših letih sladkor privoščil njo. pisalo, kaj in kako. Te majhne so za simptom. Ne, takrat so zdravniki Poleg sladkorne bolezni je imela pritisk.« postavljali diagnoze in zdravili. Bili so težave tudi z žolčem, koleni, križem in odlični, prav dobri, dobri in malo revmo. Ko jo je stiskalo pri srcu, je »Ja, ja, te mikine so za prešjon!« manj. Bilo jih je vseh sort, tako kot pod jezik dala tableto proti angini »Te so za sladkorno.« danes. Ampak zaupali smo vsem, pektoris. Ampak k doktorju pa ni šla »A eko, za diabete.« belim in modrim haljam. rada. To pa ne. Ambulante se je »Ma kaj pa to? To je svečka!« izogibala kot hudič križa. »Jaz næ »Kaj kandelo mi je stovla?« Kot otrok sem obiskovala doktori- gren ih medige za usako stvar. Anbot »Ma ne sveča, svečka!« co Branko Boštjančič. Se je spomnite? kur greš, ponjer si kuhan ino pečen.« »Ja, zastupim, miga sen zmotje- Čeprav je bila manjše postave, je dajala na! Ma za kan? Trba za u rêt?« vtis stroge in energične osebe. Morda Ko ni bilo druge, je šla tudi k »Ma kaj si zaprta?« zaradi očal? Njeni dolgi tanki lasje so zdravniku. Ob prihodu domov je iz »Ne, sn pistila utprt parton!« bili speti v figo, ki je žarela v bordo rde- svoje torbe na mizo zložila zdravila: »Joj, nona, pa ne vrata!« či barvi. Pravili so, da si jih umiva s »Vidi, krki medežij sn dobila. Use za »Du te zastopi, dižgracija!« čebulnimi olupki. Tedaj še nismo tako nazat. Du zna, da kaj je za kaj?« Ko sva pregledali po dolgem in po- pogosto govorili o »bio« načinu čez vse škatlice, se je nona, vidno utru- življenja, o alternativni medicini ni »Pa kaj ti niso povedali v jena, odpravila k počitku. Njeno zdravje tekla beseda kot danes ... Ni bilo lekarni?« res ni bilo najboljše, a je znala krmariti »moderno«. Doktorica Boštjančič pa je skozi življenje, noben tok je ni spodne- že v osemdesetih in prej spoznala »Ma u farmačije je blo punu ledì. sel, čeri so bile zanjo stopničke, po kate- uporabo akupunkture, homeopatije in Anka kur je povela, jo nisem zastopla rih se je počasi, a vztrajno vzpenjala. zdravilnih zelišč. Nemalokrat se je v neć. Ino zdaj?« Nona je poredko obiskovala svojo njeni ordinaciji videlo pacienta z zdravnico v Zdravstvenem domu nešteto iglicami v ušesu ... Bila je res »Najbolje, da greš nazaj k posebna oseba in naprednejša od časa, zdravniku.« v katerem je živela. Doktorica Branka Boštjančič, dr. med., je vselej našla zdravilo, tudi v naravi. Pri 83 letih je naredila izpit iz alternativne medicine. Vir: arhiv Daše Boštjančič. Mirella Baruca skozi spomine na svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage pripoveduje duhovite zgodbe o življenju v Kopru nekoč. Prosti čas posveča tudi ljubiteljski fotografiji in risanju. Karierno pot je gradila v Istrabenzu, kjer je skrbela za odnose z javnostmi, nakar je to področje vrsto let negovala tudi na Univerzi na Primorskem, kjer je trenutno zaposlena kot predstojnica tajništva. Članek je za objavo v reviji Isis poslala Helena Fabris, dr. med., spec. spl. med.

Revija ISIS Zanimiv7o1Avgust/september 2023 Leva fotografija: Prostori prve pediatrične ambulante na trgu »Brolo« v Kopru. Desna fotografija: Otroke, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, je sprejemal na interni oddelek med odrasle dr. Luciano Ferfolja. Vir: Zbornik »60 let otroškega oddelka Splošne bolnišnice Izola«, 2013. Branka Boštjančič se je rodila Po priključitvi Primorske k matič- se je ZZJP preimenoval v Zdravstveni 28. avgusta 1920 v Podgradu. Bila je ni domovini so se leta 1955 z željo po center Koper (ZC).* najstarejša od osmih otrok, od katerih zavarovanju življenj in zdravja zapo- so le trije preživeli, ostalih pet je umrlo slenih delavcev začela odvajati sred- Poleg dela v ambulanti je doktori- kmalu po rojstvu. Gimnazijo je obisko- stva v poseben sklad za preventivno ca Branka Boštjančič, skupaj z doktor- vala v Čedadu, študij medicine pa je za- zdravstvo. Tako se je ob kurativni jem Brankom Šalamunom in vsemi čela v Padovi, a ga je zaradi vojne preki- razvila tudi preventivna dejavnost in s medicinskimi sestrami, predavala o nila. Nekaj časa je bila tudi internirana, tem zasnova nalog osnovnega zdrav- zdravju mater in otrok v desetih nato je študij nadaljevala in končala v stvenega varstva občanov. občinah istrskega okrožja. Zagrebu. Specializirala se je za pedia- trijo in postala prva stalna zdravnica Po letu 1970 so se začele razvijati Po besedah nekdanjega primarija na otroškem oddelku v Kopru, ki je posamične dejavnosti v sklopu zdrav- doktorja Branka Šalamuna, ki je v nastal na pobudo zobozdravnika, stvenega doma, ki so skrbele le za takratni ambulanti leta 1952 na dan slikarja, karikaturista in organizatorja specifično populacijo. Ob splošni pregledal tudi do 40 otrok, so zaradi zdravstvene službe na Obali, doktorja medicini so nastajali tudi dispanzerji, vse večje nuje, citiram, »zidarji iz Roberta Hlavatyja, ter doktorja Brane- ki so opravljali svojo dejavnost po Renč, sezonsko zaposleni v Seči, ta Šalamuna, ki je kot pediater prišel v dispanzerski metodi dela. zgradili, pod vodstvom gradbenega Koper na Hlavatyjevo povabilo zato, da mojstra Matka Stepančiča, prizidek z postavi zdravstveno službo za otroke in Zakon o združenem delu je leta 20 sobami za 40 postelj, ob stranskem njihove starše na Obali. 1970 preimenoval teritorialne enote v krilu hiralniške stavbe, ki je bila temeljne organizacije združenega dela zgrajena 1452. leta kot samostan Prva otroška ambulanta v Kopru (TOZD). Zdravstveni dom je bil v usmiljenih bratov. Častitljivo stavbo, je bila na trgu Brolo, v slovenski sklopu Obalnega zdravstvenega doma ki je bila največja v srednjeveškem hranilnici in posojilnici, ki so jo kot delovna enota (DE), ki je imel Kopru, so imenovali »cronicaro« in je italijanski meščani imenovali »banca TOZD Ambulantna dispanzerska nosila napis »Ospedale San Nasa- slava«. Danes je v tej stavbi Zavod za dejavnost in TOZD Zobozdravstvena rio«.« Prvega bolnega otroka so zdravstveno zavarovanje. Otroci, ki so dejavnost. sprejeli 11. 7. 1952. Skupina pediatrov potrebovali tudi bolnišnično zdravlje- se je tako zaposlila na otroškem nje, pa so bili tedaj zdravljeni med Z referendumom decembra 1979 oddelku.** odraslimi pacienti takratnega Interne- se je trinajst TOZD-ov obalno-kraške ga oddelka v opuščenem samostanu v regije združilo v Združeno zdravstvo Doktorica Boštjančič je svoje delo Santorijevi ulici v Kopru, ki ga je vodil južne Primorske (ZZJP), v katerega je opravljala tudi v otroški ambulanti na dr. Luciano Ferfolja. bilo vključenih pet bolnišnic (anka- Dellavallejevi ulici 3. ranska, izolska, piranska, koprska in Zdravstveni domovi so bili do leta sežanska), trije zdravstveni domovi * Iz jubilejnega zbornika ob 50. obletnici 1948 v upravljanju Zavoda za socialno (Koper, Izola in Piran), obalne lekar- delovanja Strokovnega društva medicin- zavarovanje, ki je imel z zdravniki ne, kraške lekarne (Sežana in Ilirska skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov sklenjene pogodbe za nudenje zdrav- Bistrica), Zavod za socialno medicino Koper, 2009 stvene pomoči. in higieno, tehnične službe in delovna skupnost skupnih služb. Junija 1980 ** Iz zbornika »60 let otroškega oddelka Splošne bolnišnice Izola«, 2013

Revija ISIS 7Z2animivoAvgust/september 2023 Leva fotografija: Zdravstveni dom Koper nekoč, ko še ni bilo prizidka in je bil glavni vhod po stopnicah pod obokom na levi strani. Desna fotografija: Vhod v šolski dispanzer in druge ambulante z notranje strani dvorišča. Vir: Arhiv ZD Koper. Pisalo se je leto 1982. Ne bom doktorica dvignila roki, se s palcema svoj poklic v zdravstvu predano pozabila dne, ko sem se, trinajstletni- približala mojemu nosu in v točkah ob opravljajo in nesebično pomagajo ca, odpravila k doktorici na pregled odprtinicah pričela s krožno masažo. vsakemu, ki potrebuje pomoč. pred odhodom v poletno kolonijo. V Zamašen nos je bil v hipu odmašen. tistih letih so bile za nas, otroke Zahvaljevanju ni bilo konca, metoda Prisrčno se zahvaljujem dragi Daši delavskih družin, to najlepše počitni- pa v trenutku osvojena. Uporabljam Boštjančič, nečakinji pokojne doktori- ce. Nona se je veselila mojega odhoda jo še danes in je vedno zelo učinkovi- ce Branke, ki mi je priskrbela njene in s tem dvotedenskega miru, starši ta. V kolonijo sem na svoje in nonino fotografije in z mano delila dragocene pa najbrž tudi. veselje seveda šla. informacije. Zahvala gre tudi Vanji Kosmina Novak in njenim sodelav- »Ke lepo, ki greš anka ti ano malo Boštjančičeva je imela zelo rada kam za zaupanje in pomoč pri brska- po sveti.« medicino, zato ji je posvetila vse svoje nju po arhivu. Posebno pa hvala življenje. Preučevala je alternativne dragima Nadji Buzečan in Boji Pahor (Podnapisi: »O, menomal, će bet oblike zdravljenja, ukvarjala se je z za prijeten klepet in obuditev spomi- malo mira letin!«) akupunkturo, homeopatijo, masaža- nov. mi, bila je pozorna na zdravo prehra- »Ja, nona, komaj čakam!« no in zdrav način življenja. Marsikate- (Podnapisi: »Končno mi nihče ne ro znanje, ki se je med splošno bo težil.«) populacijo razširilo šele v zadnjih »Ben, ben, boš hmalin nazat.« letih, je Boštjančičeva promovirala že (Podnapisi: »Biš mogla òstat gor pred desetletji. Bila je tako zagnana, za cele ferje.«) da je pri 83 letih naredila izpit iz »No, štirinajst dni boste že alternativne medicine! potrpeli brez mene.« Ambulanta doktorice Boštjančič je Službovala je tudi v Prekmurju, bila v tretjem nadstropju današnjega Kantridi pri Reki in Zenici, usposa- šolskega dispanzerja v centru Kopra, bljala pa se je celo na Kitajskem. Nekaj kjer je tudi sedež zdravstvenega časa je živela v Dutovljah in v Kopru, doma. po upokojitvi pa je ostala v domačem Pregled je bil povsem običajen. Podgradu. Boštjančičeva se je poslovi- Zataknilo pa se je pri potrdilu za la oktobra 2019 v Izoli. Pokopana je v udeležbo v koloniji na Tolminskem. Hrušici. Naj počiva v miru. Boštjančičeva je rekla, da ne bom mogla v Tolmin, ker sem prehlajena Hvala iz srca, draga doktorica, za in imam seneni nahod. Debele solze vse nasvete in bogato znanje, ki ste ga so spolzele po licih. Takrat pa je delili s pacienti. Hvala tudi vsem, ki

Revija ISIS Zanimiv7o3Avgust/september 2023 Medicinci med mladimi proti alkoholizmu Zgodovina medicine z medicinsko humanistiko spodbuja študente Zvonka Zupanič Slavec Pedagoško delo med bodočimi alkohola in tudi energijskih pijač. »Pijana očala« imitirajo opitost pri različnih zdravniki oz. zobozdravniki je velikega Posebej domiselno jih je animiral s promilih alkoholiziranosti. Pri demonstraciji pomena tudi, če slušatelje navduši za tako imenovanimi »pijanimi očali«, ki je sodeloval Rdeči križ iz Varaždina. njihovo bodoče poslanstvo in jih simulirajo vedenje alkoholiziranega nagovori, da ga opravljajo že med pri različnih stopnjah opitosti. Na grem ven s prijatelji, ne pijem čisto študijem. Tako je študent prvega delavnici pa so se dijaki urili tudi v nič, kajti znam se zabavati in sprostiti letnika ljubljanske medicinske veščinah odklanjanja ponujenega tudi brez alkohola. V tem je bistvo, ki fakultete Jan Špiclin v okviru predme- alkohola. Jan je nato izpeljal še anketo ga hočem prenesti na druge. Čeprav ta Zgodovina medicine z medicinsko in jo analiziral. S predavanji namerava živimo v družbi, kjer je normalno piti humanistiko sprejel pobudo, da bi s nadaljevati in vabi tudi druge medi- in ni normalno upreti se temu, hočem svojim znanjem o škodljivosti pitja cince k sodelovanju oz. zainteresirane, s svojim primerom pokazati, da se alkohola med mladimi na strokovno da ga povabijo kot predavatelja. lahko plava tudi proti toku.« podprt in mladosten način nagovo- ril dijake iz svojega srednješolskega Tovrstne akcije ozaveščanja Hvala našemu študentu za dober okolja. Dogovoril se je z vodstvom mladih proti škodljivim vrstam vzor. »Naj zgledi vlečejo in vzori mi- varaždinske prve gimnazije in tamkaj- vedenja pri pitju alkohola, kajenju, čejo,« kot pravi star pregovor. šnje srednje zdravstvene šole ter v življenjskem slogu, uporabi prepove- sodelovanju z Rdečim križem Varaž- danih drog, spolno prenosljivih Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, din izpeljal prva predavanja o tej po- boleznih ter različnih digitalnih dr. med., Inštitut za zgodovino membni temi. Predavanje je pod odvisnostih so pohvale vredno delo medicine Medicinske fakultete mentorstvom prof. Zvonke Zupanič naših medicincev. Spodbujamo jih, da Univerze v Ljubljani, Slavec pripravil vsebinsko kakovostno bi se še posebej v svojem lokalnem in mladostno navdušujoče, da je okolju pojavljali kot vrstniški vzgojite- [email protected] mlade slušatelje pritegnil in jim dal lji, saj jim vrstniki kot bodočim misliti, kako pomembno je ozavestiti zdravnikom zelo zaupajo. škodljivost prekomernega uživanja Jan Špiclin je tudi zase zapisal: »Sam ne pijem alkohola in tudi ko Študent ljubljanske medicinske fakultete Jan Špiclin predava o Znanstveno društvo za zgo- škodljivosti alkohola v varaždinski prvi gimnaziji (aprila 2023). dovino zdravstvene kulture Slovenije vabi nove člane: zgodovina.medicine@gmail. com, 041 327 935

Revija ISIS Z74dravniki v prostem časuAvgust/september 2023 Nosač Limbu Njegova zadnja etapa Damijan Meško je bila etapa končana. Ime vasi sem pozabil; skozi njo se je vzpenjala široka cesta, prašna v Prvič sem videl starega Limbuja nekega soncu in blatna v dežju. Na obeh straneh ceste so zgodnjega jutra. Odprava je bila končana, vračali bile prodajalne, v katerih je moč kupiti vse od smo se proti domu. Nosači so bili zbrani, spreje- glavnika do riža, od sladkorja do blaga za obleko. mali so svoje tovore, ki jih bodo naslednje dni Na koncu ulice je bila tudi prodajalna mesa. Na nosili v dolino. Prekaljeni, močni in izkušeni lesenem pultu so bili lepši kosi mesa, od ovčjega, nosači so izbirali lažje ali bolj primerne tovore, kozjega do prašičjega in kokošjega, lepi kosi izogibali so se sodom, kajti v sodih so bili običaj- rdečega in svežega mesa. Tu se je Limbu ustavil no najtežji tovori in tudi nositi sod na hrbtu je in si ogledoval meso. Na vrvi nad pultom so bili bilo bolj neprijetno. Limbu je stal ob svojem obešeni manj vredni kosi, nekaj suhljatih osku- sodu, že od daleč sem videl, da je najstarejši bljenih kokoši in čisto na robu je visel svinjski nosač. Prestavljal je sod, ga potežkaval in preiz- uhelj. Limbu je prodajalcu z roko pokazal na kušal njegovo težo. Bil je bos, iz hlačnic so molele uhelj, ta ga je snel z vrvice, videl sem še, da je suhljate noge, na kosteh samo kite in mišice in Limbu brskal po žepih in mu odštel nekaj rupij. široka nosaška stopala. Bog ve, na koliko odpra- Potem je vzel uhelj in ga porinil v svojo malho. vah je že bil kot nosač in kaj ga je napotilo, da se Odšel je in ta dan ga nisem več videl. Vem, da si je tudi to pot odločil, da bo nosil belim ljudem je zakuril ogenj, skuhal riž in za svojo večerjo si težek tovor z vznožja gore v dolino. Ima svoj je privoščil razkošni priboljšek: svinjski uhelj z dom? Družino? Ženo in otroke? Pozneje sem rižem. videl, da je hodil vedno sam. Ni se družil z nikomer in tudi drugi nosači niso kazali želje, da Naslednji dan sem se ustavil ob reki. Bilo je bi se družili z njim. Tudi riž si je zjutraj in zvečer že popoldne. Tudi ta dan je bila etapa končana. na ognju kuhal sam. Nikoli nisem videl, da bi se Žejen sem bil, šel sem k reki in si napolnil čutaro. smejal ali jezil. Enkrat sem ga na poti dohitel, Voda je bila rjave barve in motna od peska, položil sem mu roko na ramo, nasmehnil sem se škrtala je med zobmi, toda bila je zlata vredna mu, da bi mu pokazal, da ni čisto sam. Pogledal hladna, sveža himalajska voda. Sedel sem ob me je in ni se nasmehnil. Bil je star in sam. reki, sezul čevlje in opral nogavice. Reka je tako prijetno šumela in videl sem, da nekdo prihaja. Zadnjič sem videl Limbuja prejšnji dan, ko Mudilo se mu je, poznal me je, bil je eden smo prišli pozno popoldne v večjo vas. Za ta dan nosačev, mlad človek. Rekel je: »One porter very bed.« Oblekel sem se in sva šla. Vzpenjala sva se

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas7u5Avgust/september 2023 zelo hitro, s težavo sem ga dohiteval, vodo, da njegovo truplo odnese smrti. Na koncu sem napisal za vzrok ustavil se je in mi dal znak, da bova himalajska reka neznano kam? Bodo smrti nenavadne in čisto nestrokovne malo počivala. Vprašal sem ga, koliko napravili grmado in ga sežgali? Bodo diagnoze: Pralysis cordis, Lassitudo je še do slabega nosača, in pokazal je izpostavili njegovo truplo vrh hriba, cordis, Homo exvivere. polovico kazalca, torej pol ure. Spet da ga razkosajo jastrebi? V Nepalu so sva hodila navzgor, navzdol, potem po možni vsi ti načini pogreba. Pokopali Enemu od nosačev sem dal ta list ozkih stezah po grebenu in nekoliko v ga bomo, je rekel eden od njih. Vzeli papirja. Do prve vasi je bilo še dan dolino, spet navzgor po travnatem so kramp, dve lopati in začeli kopati. hoda, do policijske postaje tri dni. pobočju in potem se je strmina Zemlja je bila suha, kmalu so zadeli Policaji bodo prepisali z lista v mrli- polegla. Prispela sva. ob skale, ker plast zemlje je bila plitva. ško knjigo in stvar bo urejena, čeprav Toda kopali so zavzeto, z vsem srcem, vzroka smrti mogoče ne bodo razu- Na majhni travnati ravnici so brez besed, zelo resni so bili. Pogledo- meli. sedeli trije nosači in ob njihovih vali so me, če je grob dovolj globok, in nogah je ležal človek, droban, suhljat moral sem jim nekako pokazati, naj Tako konča človek, sem razmišljal. in ves ubog, s skrčenimi nogami, z kopljejo še naprej. Ko je bil grob Koliko je vredno življenje? Veliko. glave mu je zdrsnila nepalska čepica dovolj globok, so prijeli mojega Limbu je preživel veliko življenje. in ob njem je bila raztrgana malha, v Limbuja za glavo, prsi, ramena in Čeprav je imel samo nekaj skromnih katero je še včeraj tako skrbno položil noge in tudi jaz sem jim pri tem cunj na sebi, težak tovor na hrbtu in svinjski uhelj. Bil je Limbu. Ležal je pomagal, čeprav je bil Limbu čisto nosaški trak preko čela. Ga je doma na boku, kolena je pritegnil k sebi, droban in lahek, skoraj kot otrok. kdo čakal? Je zdrsnila za njim kakšna kakor da bi legel, da si malo odpočije. Pomagal sem jim iz globokega spošto- solza preko lica? Kar sedel sem tam Toda bil je mrtev. Tako zelo mrtev, da vanja do njega in njegovega življenja ob skromni gomili, čutil sem neizmer- sem že od daleč videl, da v tem bitju in utrnila se mi je misel o smislu no spoštovanje do tega človeka, ni več življenja. Potipal sem, ali ima še življenja. Odločil se je, da gre za dragoceno je bilo njegovo življenje. pulz, to sem moral napraviti. Uvela, nosača še enkrat, mogoče zadnjič. Naj ti bo lahka nepalska zemljica, sem drobna, suha roka z drobnim zape- Zmogel bom, si je mislil. Pa ni zmogel. mu še rekel, oprtal sem si nahrbtnik stjem, saj rok ni veliko potreboval, ker Odložil je svoj tovor ob stezi – in in odšel. Limbuja sem pustil samega. je vse življenje samo hodil in nosil ugasnil. Položili smo ga v plitev grob, Exvivere homo. težka bremena po nepalskih strminah. le skrčen je ležal tam, pobožal sem ga Razprl sem mu veke, tako utrujene so še po suhljatem ramenu in kmalu so Damijan Meško, dr. med., Ljubljana, bile njegove oči in zenici široki, motni začele padati po njegovem telesu [email protected] in uveli. Nosačem sem rekel, da je grude suhe zemlje, pomešane s mrtev, čeprav sem vedel, da sami to kamni. dobro vedo. Napisal sem mrliški zapisnik, ker Vprašal sem može, kaj bomo sem bil edina uradna oseba ob njegovi napravili z njim. Ga bodo spustili v

Revija ISIS Z76dravniki v prostem časuAvgust/september 2023 Rt dobrega upanja Franci Bečan Tisto februarsko jutro je bilo nebo apartheida pa so na nad Cape Townom čisto, pogled z Mizaste gore pa osupljiv. Ob zalivih je njem zgradili naj- ležalo mesto, spoštljivo velik ovalen stadion blizu atlantske obale je strožje varovan zapor spomnil na mundial 2010. Velika pristanišča proti severu, bele peščene za politične zaporni- plaže proti jugu. Posamezna naselja so se vzpenjala proti vznožju Mizaste ke. gore, njen raven vrh je 1084 metrov nad morjem. Skalnata obala s klifi se »Večino časa na je izgubljala tja proti Rtu dobrega upanja na jugovzhodu. otoku je z drugimi Mizasta gora je pogosto prekrita z zaporniki razbijal oblaki, ko preko nje piha jugovzhodni nevihtni veter z Indijskega oceana. V kamne, kasneje je Rt dobrega upanja nizozemščini in nemščini je znana kot delal v rudniku apna. »Tafeberg« in ima dve sosednji gori, »Hudičev vrh« in »Levjo glavo«. Razmere na otoku so Vključena je tudi v mitologijo Rta dobrega upanja, kjer je zloglasna po bile slabe,« sem prisluhnil nevihtah. Raziskovalec Bartolomeu Dias jo je videl kot nakovalo za črnki tridesetih let, datljevo rjave polti prvorojenec; obeh pogrebov se nevihte. in dolgih, drobno skodranih črnih las, Mandela ni smel udeležiti.« Črnka »Poglej, ta dišeča roža z briljantno rdečim cvetom, cveti od januarja do ki je spremljala malo skupino datljeve polti v jeansu, po signaturi marca in je endemična za nacionalni park Table mountain. Crassula Američanov. »Mandelo so v začetku sodeč iz Cape Towna, se je z coccinea,« je izbrskala Irena iz pame- tnega telefona. »Opraši jo tale metulj, pretepali in nadlegovali nekateri beli Američani oddaljila. Aeropetes tulbaghia, metulj gorskega ponosa. Poglej ga, ima čokoladno pazniki, dalj časa je bil zaprt v samici. Leta 1980 se je po svetu razširilo rjava krilca, privlači ga rdeča barva.« Med skalami je sem in tja hušknil Celica, v kateri je živel, je merila v gibanje »Osvobodite Mandelo« (angl. pečinar, dobro odlakana, debela, trideset centimetrov velika žival s dolžino 2,4 metra in v širino 2,1 Free Mandela), ki ga je pomagala kratkim repom, podobna svizcu. metra, na tleh je imel slamnato voditi njegova hči Zenani. Kljub Zrl sem dol, na mesto ob zalivih, pa dalje v Atlantik, tja daleč, kjer je ležišče. Ko je Mandela prišel v zapor, velikim pritiskom sveta južnoafriška modrina prehajala v sivino in temnja- vo, in ga ozrl. Otok Robben. so mu dodelili najnižji status vlada Mandele ni izpustila, kar sta V zaporu na otoku Robben je zapornika, kar je pomenilo, da je na podpirala tudi takratna angleška Nelson Mandela preživel 18 let, od leta 1964 do leta 1982. Otok v zalivu leto lahko poslal dve pismi in bil premierka Margaret Thatcher in Table Bay, severno od Cape Towna, sedem kilometrov od obale, je velik le deležen enega obiska. Po mnogih takratni ameriški predsednik Ronald pet kvadratnih kilometrov. Svojčas je bil kolonija gobavcev, v obdobju protestih zapornikov, ki jih je vodil Reagan. Aprila 1982 so Mandelo Mandela, so se razmere na otoku premestili v zapor Pollsmoor. Pred- izboljšale. Zaporniki so dobili dolge sednik P. W. Botha je leta 1985 hlače, ki so jih dotlej lahko nosili le Mandeli ponudil izpust pod pogojem, belci. Leta 1968 je umrla Mandelova da se bo odrekel nasilju. Mandela te mama, v prometni nesreči pa ponudbe ni sprejel. Februarja 1990 je Mizasta gora iz Cape Towna

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas7u7Avgust/september 2023 Otok Robben Cape Town z Mizaste gore predsednik F. W. de Klerk odobril so ga Viharni vrt, ko so poskušali nemški, ameriški, turški, ruski. Mandelov brezpogojni izpust iz obpluti Afriko in priti v Indijo po Imperij ni večen. Črni človek se je zapora. morju. Ime Rt dobrega upanja je boril za danosti, ki jih je imel beli nastalo kasneje, ko so evropski človek. Dvignjena stisnjena pest črnih Dan zatem. Kamnata pot nas pomorščaki po dolgi in razburkani športnikov na zmagovitem olimpij- serpentinasto vodi navzgor. Nizko vožnji po Atlantiku končno prišli do skem podiju simbolizira našo mla- zeleno grmičevje, sivo-oranžni skalni konca Afrike. Tu se je celina začela dost. Črni človek je želel biti le enak masivi, žadasta svetloba. V pobočju obračati proti vzhodu, kar jim je dalo belemu. opazimo antilopo z dolgimi ravnimi, upanje, da morda le pridejo v Indijo. skoraj črnimi rogovi. Gemsbok. Steza Opazujem Žigo, minute in minute se zaobli in izravna, pogled se razpre. Trenutek in kraj sta navdihujoča. zre proti rtu, v skrivnostno morje, v Dolg grebenast klif, peneči se valovi, Misel oživi in reminiscira. Tu se je daljavo, v kateri izginja Afrika. »Ne bel peščeni zaliv, morje nemirno dogajala zgodovina. Pogumni razisko- pozabi na rt Horn,« mi reče pomenlji- izginja v pršeči megli. Rt dobrega valci so odkrivali nove morske poti, te vo. upanja. Tu se stikata Indijski in poti so navsezadnje vodile do novih Atlantski ocean. kolonij. Z novimi kolonijami so rasli Foto: Irena Bečan imperiji. Kadar imperij raste, živi, Rt je leta 1488 prvi obplul Portu- razpada, teče kri. Britanski, francoski, Franci Bečan, dr. med., Medvode galec Bartolomeu Dias. Poimenovali Koristno je, če se športni napor (iz)meri (III) Marjan Kordaš kondicije. Kolo, vpeto v trenažer Tacx (kCal), pot (km) in hitrost (km/h) kole- Flow, s katerim se neposredno sarja med naraščajočim oz. konstan- Ta naslov sem doslej uporabil že (iz)meri moč (W), poraba energije tnim naporom. Fiziološki odziv kolesar- dvakrat. Gre za opis meni prilagojene ja pa se meri z merilnikom utripa cikloergometrije za merjenje fizične (Suunto Ambit 3; spletna programska oprema Movescount), iz katerega se

Revija ISIS 7Z8dravniki v prostem časuAvgust/september 2023 posredno lahko izračuna podatke o sto- oprema Sports Tracker (na računalni- znanem pravilu intelligent try and err pnji treniranosti kolesarja. Za tehnične ku) ter novi Suunto app. (na telefo- – po moči in času povečeval zelo in fiziološke nadrobnosti glej Isis 2017; nu). Časovni potek utripa med napo- počasi. 26[2]: 47-50 ter Isis 2019; 28[7]: 67-68. rom (graf) z merilnika prenesem na Bolj nadrobna razlaga pojmov PTE in telefon, shranim kot sliko, ki jo potem Pri stopenjski obremenitvi EPOC je na spletu. po e-pošti pošljem sebi v nadaljnjo sem moč 160 W dosegel zlahka že pri obdelavo. prvem poskusu. Do naslednje stopnje, Ta, skoraj idealen sistem meritev 180 W, pa je trajalo približno dva se mi je sesul v februarju 2021, ko je Se pravi, ta (tretji) zapis je nadalje- tedna. A glej: včasih, potem ko je bil podjetje Suunto odpravilo Movesco- vanje prejšnjih dveh. Z enako oprede- napor že mimo, ko se je utrip že unt. Hkrati, po prvem cepljenju proti ljenimi parametri obeh tipov napora: zmanjševal in dosegel približno 100/ covidu-19, se mi je ob hudem naporu stopenjskega oz. konstantnega. min., sem začutil simptomatiko (200 W, utrip približno 150/min.) paroksizmalne tahikardije z nena- včasih pojavila simptomatika paroksiz- Ko sem se v novembru 2022 spet dnim skokom utripa na približno malne tahikardije. Vrh tega pa skoraj usedel na trenažer, sem si hotel 150–160/min. Ta motnja ritma je vedno zmanjšanje maksimalne moči. odgovoriti na dve vprašanji: trajala več (ali celo mnogo) minut in A brez merilnega sistema teh dveh po- je bila subjektivno precej neprijetna. javov nisem mogel registrirati kot graf, 1) Kakšna je moja največja moč pa tudi ne reproducirati na trenažerju zdaj (starost 91) pri stopenjskem oz. Pri konstantni obremenitvi (glej tudi Isis 2023; 32[3]: 76-79). ob konstantnem naporu? sem moč 160 W že pri prvem poskusu zlahka vzdrževal kar 4 min. A ko sem Bolj po sreči kot po pameti sem te 2) Ali lahko pri sebi namerno trajanje napora podaljšal na 6 min., se težave rešil jeseni 2022. Nov merilnik sprožim simptomatiko paroksizmalne je tudi v teh razmerah – enako kot utripa Suunto 9, nova programska tahikardije? Kako je takrat z utripom? opisano zgoraj – včasih pojavila Začel sem tako, da sem napor – tako stopenjski kot konstantni – po

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas7u9Avgust/september 2023 simptomatika paroksizmalne tahikar- čajno virozo, saj je bil test na covid-19 posredno, z merilnikom (utrip, dije z utripom do 168/min. negativen. Bila je kar revica. V ospred- poraba energije, PTE in EPOC), pa na ju krčevit, suh kašelj. Čez nekaj dni si sliki 1 in 2 seveda razlike so. Na sliki Obžalujem, da zaradi varčevanja s je nekoliko opomogla, potem sem pa 1 je večja, kar 131 kCal (bruto), na sliki prostorom ne morem pokazati ustre- zbolel še jaz. Že dolgo nisem bil tako 2 pa – pričakovano zaradi nižjega znih grafov. In tudi obžalujem, da ne hudo bolan in s hrano sem se moral utripa – manjša, 120 kCal (bruto). Po morem zapisati vseh svojih pomisle- siliti več kot en teden. Kašljal, kot bi koncu obremenitve se utrip (Pozor: kov o svojem (morda norem) početju imel oslovski kašelj. Moja kondicija je približno eksponencialni časovni ob tej cikloergometriji. kar izpuhtela. Ko sem se prvič usedel potek! Zato moja arbitrarna meja na cikloergometer, sem zmogel 100 W utripa pri približno 100/sek.) na sliki Kaj pa, če velja nasprotno? Da le 3 min., ob tem pa imel občutek, da 1 zmanjšuje bolj počasi kot na sliki 2. morda še vedno velja latinski prego- bom zaradi dispneje spustil dušo. A ko Zato tudi razlika pri EPOC. vor Fortes fortuna adjuvat. Da se je čez dober teden povrnil apetit, je pogumnim pomaga sreča? bilo vse bolje in hitreje. Primerjava s hojo (dolžina: 4,80 km; povprečna hitrost: 3,4 km/h; pov- Se pravi, s cikloergometrijo sem Tako sem se v začetku aprila prečni utrip: 90/min.): poraba energije kar nadaljeval in nekako v začetku vprašal, ali je mojo rekonvalescenco (bruto): 290 kCal; PTE = 1,5; EPOC = februarja se zgoraj opisana motnja mogoče »izmeriti« s stopenjsko 7. To se ujema z vsakdanjo izkušnjo: ritma ni več pojavila. Ne vem, zakaj in cikloergometrijo do 160 W (ker do hoja je dobra za porabo energije, a kako, o različnih možnostih pa v tem 180 W še ne zmorem). Moj poskus neuporabna za trening moči. zapisu ne morem razpravljati. kažeta sliki 1 in 2. Prva je bila posneta točno tri tedne po izbruhu viroze, Merjenje utripa (graf) ter iz utripa Ob vrhu moje kondicije (marec druga pa nekaj dni kasneje. izračunana PTE in EPOC se ujema z 2023) je bilo stanje naslednje: domnevo, da je cikloergometrija Pri interpretaciji velja upoštevati dobro orodje ne le za vzdrževanje, Pri stopenjski obremenitvi od tole: Cikloergometer poganjam v času temveč tudi za merjenje kondicije. Za 100 do 180 W (5 stopenj po 3 min.) od 0 min. do 12 min., sicer pa miru- dokaz pa bi bilo treba meritve opraviti sem dosegel utrip okoli 152/min. ter jem. Ergometer izmeri v 12 min. po običajnih pravilih na večji popula- ob povprečni moči 145 W v času 15 porabljeno neto energijo. Merilnik pa ciji ter tudi upoštevati raven laktata v min. porabil 126 kCal. izračuna (posredno, prek mojega krvi. Ali pa celo meriti porabo kisika. utripa, teže in starosti) v 18 min. (od Pri konstantni obremenitvi 151 W -1 min. do 17 min.) porabljeno bruto Tako menim, da je res koristno, če v času 10 min. sem dosegel utrip okoli energijo. Slednja je zato vedno večja se športni napor lahko (iz)meri. 145/min. ter porabil 88 kCal. od porabljene neto energije. In tako skoraj sredi mrzlega aprila Se pravi, v eni seji (2 cikloergome- Na sliki 1 je utrip vseskozi nekoli- 2023 čakam, da bom vso sivo teorijo trijska ciklusa v enem dnevu) sem pora- ko večji kot na sliki 2. Pri spremenljiv- zgoraj s trenažerjem vred zagnal v kot bil približno 200 kCal. To je sicer manj kah, izmerjenih z cikloergometrom, in začel s kolesarjenjem in vivo! kot prej (približno 270 kCal ob največji na slikah 1 in 2 seveda ni razlik. moči 200 W in najvišjem utripu 154/ Poraba energije je 93 kCal. Pri spre- Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, min.; glej Isis 2017; 26[2]: 47-50), je pa menljivkah, posnetih oz. izračunanih dr. med., Ljubljana, razložljivo z mojo večjo starostjo. [email protected] A nesreča ne počiva. Prav ob vrhu moje kondicije v začetku marca je najprej zbolela Nejka. Očitno za obi- 2. državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v triatlonu SZŠD Medicus vabi na 2. državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v triatlonu. Tekma bo tudi letos potekala v sklopu Triglav triatlona Bled - Bohinj in bo v soboto, 2. septembra. Tekmi za zdravnike bosta dve, super sprint razdalja (rekreativna) in standard/olimpik razdalja, slednja združena z državnim prvenstvom. Več o dogodku si preberite na spletni strani triatlona. Obvezna je prijava preko portala prijavim.se ali preko QR-kode in tudi na e-naslov vodje tekmovanja ([email protected]). Vljudno vabljeni!

Revija ISIS Z80dravniki v prostem časuAvgust/september 2023 Sveti Hubert Ptički Andrej Rant Andrej Rant Po temnih hostah, po gmajni, Pada, pada beli sneg po hribih in dolinah, in prekriva dol in breg; Hubert, od lova nor, goni divjad: pada vztrajno celi dan zajce, merjasce, srne, jelenjad in zamete hrib in plan ... in strelja z lokom, s samostrelom, prav vse, kar leze in kar gre, Ptički v grmih skupaj ždijo, brez milosti prebode s kopjem! z gladom, z mrazom se borijo; dolgo, dolgo se bom bal, Nekega dne mogočnega jelena goni kdo bo zmrznil, kdo obstal? s psi skozi smrečje in skoz trnje; kar jelen se pred njim nenadoma obrne – V hiško jim bom zrnja dal, pogleda ga, zazre se vanj z globokimi očmi, pest drobtinic sem nabral, na sredi njegovih rog žareči križ stoji ... naj jih pozobajo in použijo, Mogočni božji glas spregovori: da lažje z mrazom se borijo. »Oj Hubert! Ne bodi več le kruti gospodar, postani Naravi varuh in čuvar!« Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana In Hubertu zašibijo se kolena, pade na tla, poklekne pred jelena ... In podivjani psi, vsi krotki, poležejo cvileč – še hip in ni jelena več ... Anekdote Črt Marinček Kaj je anekdota? »Anekdota je kratka zgodbica, ki nam kaže človekov značaj,« ugotavlja dr. Vinko Šarabon, ki se je prvi na Slovenskem lotil nehvaležnega zbiranja tega preobširnega gradiva. »Med najboljše stvari na svetu sodi smeh. Gube na človekovem obrazu bi morale biti le sledovi smeha.« Mark Twain Neka ženska je rotila dr. Oliverja Holmesa, naj ji vendar posodi 10 dolarjev. »Če jih ne dobim, propadem.« »Gospa,« je odgovoril doktor, »če ženska lahko propade zaradi 10 dolarjev, potem ni vredna rešitve.« Ko je nemški kirurg Karl Thiersch bolniku odrezal nogo, je vstopil v operacijsko dvorano kralj. Ko je videl, da je operacija pri kraju, je rekel: »Res škoda! Prišel sem nalašč zato, da bi vas videl operirati.« Thiersch je brž prizadevno dejal: »Ali veličanstvo želi, da odrežem še drugo nogo?« Nemški zdravnik, patolog in politik Rudolf Virchow je bil pri izpitih zelo strog in je vsakemu, ki se je temu čudil, odgovarjal: »Zdravnik se mora vsaj enkrat v življenju spoprijeti z znanostjo.« Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet., Ljubljana

Revija ISIS Zavodn8ik1Avgust/september 2023 In ljubezen tudi ... Katja Groleger Sršen Tole naj bi bil lep, sproščen zaključek branja, so njihovo življenje in življenje družin spremeni- ko se človek v času poletnih počitnic prebije do le za vedno ... konca stanovske revije. Upam, da nekje v senci, ob pihljanju nežnega vetrca in šumenju valov, ki Kot strela, ki pred nevihto udari z jasnega ... se prelivajo čez bližnje skale. Ali morda na Zavem se, kako je, kot bi mignil, minilo že zaplati trave, visoko v hribih. Morda ob cvrčanju dvajset let, odkar smo se s Hermino in Marto lastovk, ki si iščejo vsakodnevni obrok in se v pogovarjale o odraslih s cerebralno paralizo. lovu za mušicami neustrašno spuščajo z neba. Kako po 18. letu nimajo več programov za Upam, da ne letajo prenizko in ne cvrčijo prav celostno oskrbo. Kako je skrb zanje razpršena, naglas. Pravijo, da tako napovedujejo nevihto. razdrobljena na posamezne obiske pri različnih specialistih, ki ne sodelujejo v timu. Preletim In potem se zavem, da se je v nas zajedel nek zapis s kongresa izpred 20 let (!): od 67 pacien- nelagoden občutek, da se spet pripravlja k hudi tov, ki so odgovorili na vprašanja, jih je več kot nevihti. »Minister ne najde pravih rešitev ...« tri četrtine živelo doma, s starši, nekaj v bivalni »Interpelacija ...« »Odstop ponujen in skupnosti, ostali pa v domu starejših občanov ali sprejet ...« Potem ko smo v Ljubljani pravkar v socialnovarstvenih ustanovah. Manj kot polovi- uspešno izpeljali kongres European academy of ca je končala osnovno šolanje s prilagojenim childhood disability (EACD), ko si je skoraj 900 programom, le nekaj jih je nadaljevalo šolanje za udeležencev z vsega sveta izmenjalo izkušnje, poklic. Kasneje je bilo le desetina polno zaposle- nova dognanja, rezultate naprednih raziskav na nih, četrtina pa v delavnicah pod posebnimi področju rehabilitacije otrok in mladostnikov. pogoji. Enak delež je bilo invalidsko upokojenih Ko smo si po obdobju bolj ali manj uspešnih ali pa nezaposlenih. Skoraj vsi so poročali o internetnih povezav in sestankov na daljavo spet zapletih osnovne bolezni, predvsem o kontraktu- lahko segli v roke, se morda celo objeli. Ko smo rah sklepov, zaradi katerih so potrebovali kirur- bili spet polni energije in idej, kako bi še izboljša- ško zdravljenje. Ena tretjina je še zmogla spre- li sodelovanje z našimi pacienti in njihovimi hod na prostem, druga tretjina je za to družinami ... In se spet pogovarjali tudi o tem, potrebovala pripomočke, ostali pa niso zmogli kako bi poskrbeli za dolgotrajno celostno oskrbo hoje. Pogosto je do poslabšanja zmožnosti hoje mladih odraslih z boleznimi ali poškodbami, ki prišlo v nekaj letih po zaključku programov za mladostnike, neredko do te mere, da so celo obsedeli na vozičku. Večina je trpela zaradi občasnih bolečin, predvsem po daljši aktivnosti. Kar petina je imela stalne bolečine. Že takrat, ko je bil koncept Mednarodne klasifikacije funkcio- niranja še v povojih, so znali ti pacienti dobro povedati, kako bolečina vpliva na njihovo splo- šno zmožnost vključevanja v različne dejavnosti, od skrbi zase, gibanja, splošnega počutja do dela in rekreacije, pa tudi na njihove odnose z drugi- mi ljudmi, spanje, socialne aktivnosti in zado- voljstvo z življenjem. Večina je od pripomočkov uporabljala le voziček. Le slaba četrtina je še imela zagotovljen program fizioterapije. Četrtina si je terapevtski program, ki ga je še imela, plačevala sama. Od takrat je preteklo precej vode ... Napisa- nih je bilo še nekaj podobnih analiz. Maja in David sta zapisala, da smo zreli za ustanovitev posebnega centra za celostno oskrbo odraslih z

Revija ISIS Z82avodnikAvgust/september 2023 boleznimi in zmanjšanimi zmožnost- disability«. To bi bilo zelo jasno in še ščip blesti. mi, ki izvirajo iz otroštva. Hermina je sporočilo, kako pomembna je ta tema Toda meč svoj tok izje v okviru enol­et­nega projekta organizi- in kako pomembno je začeti s siste- in razum duha utrudi rala ambulantni program za odrasle matičnim organiziranjem teh progra- in utrudi se srce paciente s cerebralno paralizo, ki so mov. in ljubezen tudi. na enem mestu opravili preglede pri In zato – čeprav lepo je vsaj nekaj nujno potrebnih specialis- Kot bi mignil, se je Hermina z v noč sanjariti s teboj, tih. Rezultate je predstavila na Reha- lanskim letom upokojila. Hvala, le ne pojdeva več v dvoje bilitacijskih dnevih. Sodelovala je tudi Hermina, za ves trud. Upam, da se bo blodit v lunin soj.« še na kakšnem sestanku s predstavni- nevihta vendarle odpeljala mimo in se ki politike ... In potem? Še vedno bomo lahko zbrali za nadaljevanje George Gordon Noel Byron čakajo, vsi ti mladi in starejši odrasli. začrtane poti. Da se ne bomo v neneh- Kolegi iz EACD so na letošnjem nem zaganjanju utrudili in obstali: Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., kongresu celo razmišljali, da bi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut spremenili ime združenja iz »childho- »Glej, ne pojdeva več v dvoje Republike Slovenije, od diability« v »childhood onset blodit v pozni čas noči, [email protected] najsi v srcu še toplo je zbornice: https://www.zdravniskazbornica.si/zbornica-za-vas/spomini-na- studentsko-zivljenje

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9.600 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The Medical Boštjan Kersnič, dr. med., spec. Chamber for the Carniola Province. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992. The President of the Assembly Asist. dr. Marko Jug, dr. med., spec. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of The Vice-president of the Assembly medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Mojca Drev, dr. dent. med., spec. that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. Executive board of the Medical Chamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Educational Council profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., spec. reputation by: The President of the Professional Medical Committee Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Primary Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Rok Ravnikar, dr. med., spec. of doctors and administering any them on behalf of private doctors The President of the Hospital Health Care Committee Boštjan Kersnič, dr. med., spec. measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing The President of the Dentistry Health Care the Code. the value of medical professionals’ Committee Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. • Maintaining a register of members salaries. The President of the Legal-ethical Committee and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice Peter Golob, dr. med., spec. • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against The President of the Social-economic Committee Mag. Marko Bitenc, dr. med., spec. doctors’ licences for independent medical compensation claims. The President of the Private Practice Committee work. • Maintaining a Welfare Fund to help Asist. mag. Matej Beltram, dr. med., spec. • Participating in the development members and their families. The Secretary General Tina Šapec, univ. dipl. prav. of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Head of Legal Department programme for doctors. and helping unemployed doctors find Peter Renčel, univ. dipl. prav. • Managing (planning, monitoring, and a job. Finance and Accounting Department Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Health Economics, Planning and Analysis two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Department Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. training in hospitals; secondments absence. Head of Postgraduate Medical Training for specialisations; other • Publishing activities, editing Tina Šapec, univ. dipl. prav. postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to Head of Basic Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department and examination. members, publishing books and other Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav. • Organising professional seminars, publications. Head of Public Relations Department Andreja Basle, univ. dipl. nov. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between Head of Congress Activities professional medical development. members and arbitrating in disputes. Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social Head of IT Department Maja Horvat, mag. posl. inf. appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.