Revija ISIS Mladi zdravn5ik1iNovember 2017tak specializant zelo težko doseže s Iz različnih razlogov se večina morebitnem neizpolnjevanju vsehpravilnikom predpisano število mentorirancev v tovrstnih težavah obveznostih ali nedoseganju ustreznedoločenih posegov. raje nekoliko umakne; večina se s ravni usposobljenosti še precej bolj takim stanjem naposled sprijazni in jasno zapisane, in to kljub temu, da so3. Nediferenciacija mentorjev – samo upa, da bo po specialističnem nekateri programi specializacij stari invsi so enako dobri (ali slabi) izpitu bolje. Težave pa se povečini v praksi niso uresničljivi. Določenih nadaljujejo, saj so glavni mentorji posegov in preiskav, zapisanih v njih, Ker nimamo izdelanega sistema večkrat tudi na vodilnih položajih na se ne izvaja več ali jih specializantinadzora in ocenjevanja mentorjev, je oddelkih in imajo praviloma velik zaradi sistemskih težav v času krože-nemogoče presoditi, kdo mentorsko vpliv na delovanje stroke. Če in ko nja na določenih oddelkih ne morejodelo opravlja dobro. Pri kakovosti pride do zapletov, pa težo zapleta, z opraviti oz. jim niso omogočeni. Zatomentoriranja ne gre samo za osebne vsemi finančnimi posledicami preki- prosimo, da se predlagane spremem-dejavnike, pač pa tudi za ustrezne nitve specializacije ali neopravljenega be programov specializacije sprejmepogoje. Nekateri mentorji poročajo, specialističnega izpita, skoraj vedno dovolj ažurno in glede na praktičnoda nimajo pogojev za izvajanje men- nosi samo mentoriranec. uporabo, da bo specializant temtorstva: ustreznega časa, prostora, –– Finančne posledice zapletov spremembam lahko sledil.dodatnega izobraževanja in drugihpogojev za uspešno delo z mentori- specializacije Ker zaenkrat ni ustreznega nadzo-ranci. Ti pogoji izjemno vplivajo na Stroške mentorstva, plačane s ra nad mentorji in njihovim delom terkakovost mentoriranja. Če so mentor- strani ZZZS oz. države, moramo ob tudi ne nad pooblaščenimi izvajalci,ji prepuščeni lastni iznajdljivosti in morebitnem zapletu specializacije sankcij v primeru neizpolnjevanjastihiji, postanejo načini mentoriranja (prekinitvi specializacije zaradi njihovih dolžnosti niti ne more biti.izjemno raznoliki, kljub temu, da je nedoseganja vseh predvidenih pose- Po novem predlogu pravilnika takospecializacija vsebinsko standardizi- gov in pregledov, nezadostnega niti ne bo več možno odstaviti nepo-rana in ne dopušča veliko svobode pri znanja ali po novem predlogu celo na srednega mentorja, v kolikor ne boizvedbi. Zaradi slabo opredeljenih pobudo neposrednega mentorja izpolnjeval svojih dolžnosti, kot je bilomentorjevih dolžnosti tudi mentorji sklicanem izrednem kolokviju) v to mogoče do sedaj. Spreminja sesami ne vejo, kaj naj bi le-te predsta- celoti vrniti specializanti. To je ne- sicer način ocenjevanja glavnihvljale. sprejemljivo, saj tega denarja speciali- mentorjev, vendar je glede na majhno zant ni nikoli prejel. V skladu z število mentorirancev na posamezne- Ker ni sistema ocenjevanja osnovnimi načeli pravičnosti bi bilo ga mentorja (v mnogih primerih lementorjev, zaenkrat tudi ni razlik v prav, da ga tisti, ki je denar prejel, eden ali dva) anonimnost ocenjevanjaplačilu dobrih in slabih mentorjev – tudi vrne. Poleg tega je z vidika dejansko nemogoče zagotoviti. Zato jetrenutno oboji dobijo enako plačilo, specializantske osnovne plače tovr- nerealno pričakovati, da bo mentori-čeprav bi si nekateri mentorji zasluži- sten mentorski dodatek velik. Med ranec tvegal svoj karierni razvoj inli precej več. Nekateri mentorji pa so specializacijo so glavni mentorji negativno ocenil slabega glavnegalahko kljub odlični strokovni podko- plačani za svoje delo približno 71,15 mentorja ali javno poročal protivanosti za mentorstvo manj primerni evra na mesec na specializanta; njemu.in bi potrebovali dodatna znanja, neposredni mentor prejme dodatek vzlasti s področja andragogike in višini 177,88 evra na mesec na specia- Predlogi izboljšavmehkih veščin. Poleg tega lahko lizanta (1). Poleg tega mentorji oddelovno okolje same institucije delodajalca dobijo še 20 odstotkov Mladi zdravniki predlagamo:mentorju zagotovi (oz. onemogoči) urne postavke za mentorsko delo (2). 1. Jasno definiranje vloge inustrezne pogoje. Slednje bi bilo treba Predlagamo, da v kolikor se objektiv-preverjati, podobno kot tudi delo no krivdo za zaplet pri specializaciji odgovornosti mentorja termentorja. da dokazati, denar vrne tisti, ki je za tudi institucije, kjer mentor zaplet odgovoren: bodisi mentor, opravlja mentoriranje.4. Reševanje zapletov med specializant ali pa pooblaščeni izvaja- 2. Anonimno ocenjevanje nepo-mentorji in mentoriranci lec. V primeru deljene krivde naj se srednih mentorjev – ti imajo stroški vračila ustrezno porazdelijo opravka z veliko večjim številom Poznamo zaplete tako s strani med specializanta, mentorja in mentorirancev, zato so ocene vproblematičnega specializanta kot pooblaščenega izvajalca. tem primeru veliko bolj reprezen-problematičnega mentorja. Včasih se –– Predvidene sankcije za speci- tativne kot ocene pri glavnihtežave stopnjujejo do te mere, da se alizante – kaj pa za mentorje? mentorjih, kjer je število mentori-rešujejo celo po sodni poti. Vredno bi S predlogom novega pravilnika so rancev majhno.bilo razmisliti o vlogi mediacije ali dolžnosti specializantov in sankcije ob 3. Možnost sprožitve postopkaombudsmana ter vpeljati drugačne za razrešitev slabo ocenjenihnačine reševanja medsebojnih sporov.
Revija ISISM52ladi zdravnikiNovember 2017 mentorjev (glavnih in neposre- glavne (ki jih zaenkrat lahko le mentorirance ponosno povedalo: dnih), ki svojega dela ne opravlja- predlagamo) kot neposredne »Odlični so. Boljši od mene!« Sistem- jo v skladu s pravilnikom ali ga mentorje (v dogovoru z glavnim ski ukrepi bi po eni strani omogočili, opravljajo slabo. Tako bomo mentorjem), če ti še niso izpolnili po drugi strani pa tudi zahtevali, da bi spodbudili meritokratičen pristop kvote mentorirancev in se s tem bili starejši svojim mlajšim kolegom v pri nagrajevanju mentorjev – do- seveda strinjajo. Na ta način bodo navdih in vzgled – pravi mentorji. bri mentorji bodo bolje ocenjeni imeli specializanti možnost, da se Mentorji, ki svoje mlajše, manj in plačani, slabi pa bodo dobili izognejo sodelovanju z mentorji, izkušene kolege ohrabrijo in opremijo manjše plačilo oz. ne bodo več za katere vedo, da ne izpolnjujejo z znanji in veščinami. Kot Atena smeli opravljati te funkcije. svojih nalog. Podobno lahko Telemaha. Mentorja lahko razreši tudi drugi mentor zavrne mentoriranca. mentor, ki lahko objektivno Zavedamo pa se, da je možnost Opomba: problem mentoriranja obrazloži razrešitev kolega. lastne izbire v praksi težje (za smo Mladi zdravniki izpostavili tudi v4. Mentoriranec dodeli po nekatera področja celo nemogoče) pismu dr. Čebašek - Travnik. lastni presoji sredstva men- uveljaviti. torjem. Na koncu vsakega 6. Za reševanje medsebojnih sporov Viri meseca bi želeli sami določiti, med specializacijo uveljaviti komu se dodeli naša mentorska mediacijo ali ombudsmana. 1. Spletna stran javne uprave: http://www. sredstva (delež, ki ga dobita glavni mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/ in neposredni mentor). Nekateri Zaključek pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DPJS/ oddelki ta način že uporabljajo Dodatki/PREGLED_VISIN_ (npr. KO za radiologijo UKC Dobrega učitelja učenec preraste. DODATKOV__V_JAVNEM_SEKTOR- Ljubljana). S spremembo pravilnika bi si želeli JU1.pdf (Dostopano 18. 9. 2017)5. Možnost lastne izbire, da si ustvariti boljše sistemske pogoje, da specializanti sami izberejo tako bi več mentorjev lahko za svoje 2. Spletna stran zdravniške zbornice: https://www.zdravniskazbornica.si/ docs/default-source/specialiacije/ financiranje-specializacij/arhiv-letnih- -nacrtov-specializacij/letni- -na%C4%8Drt-2008.pdf?sfvrsn=2 (Dostopano 18. 9. 2017)Fleming 21. stoletjaNina Mazi, Ljubljana 89 let potem, ko se je sir Alexander Fleming, škotski nič – na novo. Kombinacija obstoječih, že znanih snovibiolog in farmakolog, raziskovalec, pedagog in avtor, ki se se naj ne bi obnesla oz. naj ne bi zagotovila želenegaje odlikoval v poznavanju, razumevanju in pomembnih učinka.dosežkih na področju bakteriologije, imunologije inkemoterapije, zapisal v zgodovino s svojim legendarnim S sintezo učinkovitih zdravil proti okužbam se ukvar-odkritjem penicilina, svet čaka novega Fleminga. Rastoče jajo armade raziskovalcev in znanstvenikov na vsehštevilo odpornih sevov bakterij in ostalih bolezenskih celinah, zato je verjetno le še vprašanje časa, kdaj in komupovzročiteljev strokovnjake skrbi in vznemirja, sodobno se bo prvemu uspelo zavihteti na antibiotični piedestal, kiprebivalstvo pa ogroža skoraj v enaki meri kot pred letom si ga je 28. septembra leta 1928 postavil Fleming in od1928. njegovega slovesa, leta 1955, desetletje po prejemu Nobe- love nagrade, čaka na naslednjega genija, ki si bo, zahva- Nastopil je čas nove antibiotične dobe. Žal pa svet še ljujoč svojemu znanju, izkušnjam in kompetencam, vizijinima genija, ki bi ga lahko odrešil nevarnosti in tvega- in drznosti upal stopiti v čevlje genialnega škotskeganja, ki ju predstavljajo odporne superbakterije in ostali strokovnjaka in izumitelja. Ali se bo v njih dobro počutilpovzročitelji, zaradi katerih se zdravniki in farmakologi, in koliko časa bo v njih zdržal, pa trenutno (še) ne vepa tudi bolniki počutijo vse bolj nemočne. Njegova nihče.naloga bo zahtevna, saj bo po predvidevanjih oz. napo-vedih strokovnjakov moral novo substanco ustvariti iz Vir: www.science.com, Scientific American 12/2016
Revija ISIS Foru5m3November 2017Ali zdravnike še zavezujeHipokratova prisega? Prim. Marjan Fortuna, Kranj drugemu očitamo strokovne napake in kršenje etičnega kodeksa ter se obtožujemo v javnosti. Čeprav začetki medicinske etike segajo daleč Pri tem sodelujejo še mediji in podžigajo nič kajv preteklost, se Hipokratova prisega (HP) šteje »bratske« odnose.za njen začetek. Z razvojem medicine se je etikaspreminjala in etična načela so bila tudi s strani Kjerkoli se srečamo z načeli etičnega kodeksazdravnikov hudo kršena. Morda res nekoliko zdravnikov, povsod pridemo nazadnje na isto:zastarelo HP je leta 1948 nadomestila Ženevska najtežje odločitve ostanejo stvar zdravnikovedeklaracija. Povod zanjo so bile hude kršitve presoje. Ni jih mogoče predpisati niti predvideti,zdravniške etike med drugo svetovno vojno. Se lahko si samo želimo, da so pravilne in dobre.pa deklaracija s kasnejšimi spremembamibistveno odmika od HP. Veliko je področij, kjer kodeks medicinske etike zdravnikom ni kaj prida v pomoč: taka Za ponazoritev, kako nedosledni smo pri svojih področja so npr. zdravljenje proti volji bolnika,ravnanjih, velja omeniti četrto, sedmo in deveto poseg v škodo zdravja ene osebe, da bi lahkoprisego. Četrta se je sprva glasila: »Najpomembnej- pomagali drugi, umetna oploditev, sterilizacija,ša mi bo skrb za zdravje in življenje mojega umetna prekinitev nosečnosti in ne nazadnjepacienta,« v današnji obliki pa je beseda življenje evtanazija. Pri takih in podobnih vprašanjih ni inkar izpuščena. Enako velja za deveto: »Absolutno ne more biti vnaprej pripravljenih navodil, ki bibom spoštoval človeško življenje od spočetja bila uporabna za vse primere. Vsako puščanaprej,« in nadalje, »ne bom dopustil, da se izkori- zdravnikovi presoji in odločitvi široka mejnasti moje medicinsko znanje v nasprotju z zakoni področja. Od zdravnikove etične trdnosti, izkuše-človečnosti.« Leta 1984 so jo spremenili v: »Absolu- nosti, človeške in strokovne zrelosti in ne naza-tno bom spoštoval človeško življenje od začetka dnje tudi vzgoje je odvisno, ali se bo odločil prav.naprej.« Tudi ali pa predvsem zato so, da ne bidefinirali, kdaj je začetek življenja, in ker se je Z razvojem medicine je zdravniku zaupanihnajbrž uvidelo, da tudi ta dikcija ni »moderna«, kar toliko orodij in orožij, ki lahko povzročijo dobroizbrisali »od začetka naprej« in sprejeli salomonsko ali zlo. Zdravniku, ki je odkril cepiva proti smrtnoodločitev »absolutno bom spoštoval človeško nevarnim nalezljivim boleznim, ki presaja člove-življenje«. Z medicinskega vidika bi se še poenotili, ške organe, ki z umetno oploditvijo »daje«ne pa pri implementaciji aksioma bistva življenja ženskam »umetne« otroke in ki z majhnimoz. kdaj je spočeto bitje človek. HP je vedno priro- posegom prekine nosečnost in napravi žensko aličen očitek, kadar ne ravnamo v skladu z njo in jo moškega neplodnega, ki zna oživljati kliničnokršimo; če pa se je dosledno držimo, smo pa spet mrtve ali na razmeroma enostaven način končatideležni kritik, češ da smo konservativni, neživljenj- človekovo življenje. Pa zdravniku, ki mu, skro-ski, mračnjaški in podobno. mnemu in neopaženemu, tečejo leta življenja v delu z bolniki, ne da bi se zavedal, da je za zdrav- Zlasti v primeru evtanazije in splava se kaže stvo enako pomemben in potreben kot vrhunskihipokrizija moderne (ne samo naše) družbe. strokovnjak. Zdravniku, ki sam piše etični kodeks kot vodilo pri odgovornih odločitvah, pri katerih V mnogih državah, vključno z našo, sta mu zakoni ne morejo dosti pomagati. Morda muprisegi o skrbi za življenje bolnika in spoštovanju je pri tem lahko v oporo in vodilo molitev, ki jo ježivljenja od začetka naprej kršeni. To moramo pred več kot osemsto leti zapisal Maimonides:pač priznati. Kakšno je moje mnenje, niti ni »Ne daj, da me objame misel, da morem vse!«pomembno, pomembno pa je dejstvo, da privprašanjih zdravniške etike nismo niti enotni niti Še tako sodobna zakonodaja ne more odvzetidosledni in najbrž tudi nikoli ne bomo. bremena, ki ga nosimo zdravniki zaradi posebnosti našega dela. Mnogokrat smo lahko zgolj tolažniki. Tudi kršenja sedme prisege »moji kolegi mi Imamo veliko načinov, kako lajšati trpljenje,bodo bratje in sestre« bi se pravzaprav morali povsem olajšati ga nismo sposobni, smo ga pasramovati, kajti temu, kakšni so naši medsebojni sposobni hitro končati. In na koncu pridemo zopetodnosi, smo tako rekoč vsak dan priča, ko eden do bistva. Najtežje odločitve so stvar zdravnikove presoje v upanju, da so pravilne in dobre.
Revija ISISF54orumNovember 2017Zmožnosti, vrline in spretnostiNina Mazi, Ljubljana zagato (lahko) bolnika oz. uporabnika zdravstvenih storitev spravijo tudiZ globoko hvaležnostjo, spoštovanjem in občudovanjem svojih zdravniki, ki so sicer prijazni, vljudniučiteljev in profesorjev, vzgojiteljev, mentorjev in predstojnikov, in uglajeni, a o marsičem, kar bi moralipa tudi izjemnih kolegov ugotavljam, da samo znanje za odličnost znati in poznati, (žal) nimajo pojma.in kakovost v zdravstvu ne zadostuje. Žal je pri (pre)nekaterih celoznanja premalo oz. je neustrezno in nezadostno. Mnogi, ki se prej O lastnostih, vrlinah in zmožno-ali slej zavejo svojega engramskega primanjkljaja, skušajo vrzeli stih pravih zdravnikov je bilo prelite-zapolniti z izkušnjami in graditi predvsem na tem, kar so se naučili ga že veliko črnila, a se zaradi dejstva,pri delu, v praksi. Izkušnje so sicer res (lahko) zanimive, koristne da stvari kljub svoji pomembnosti šein uporabne – dragocene, nikakor pa ni mogoče med znanjem in niso bile dokončno dorečene, vednoizkušnjami postaviti enačaja. Kdor hoče na tem področju operirati vračamo k tej tematiki. Tokrat semz matematičnimi elementi, naj znanje in izkušnje raje poveže z izbrala 11 vrlin in sposobnosti, sneenačajem. katerimi naj bi se ponašal dober oz. odličen zdravnik. Za človeka, ki se odloči posvetiti obrniti v stiski. V prvo kategorijo sese medicini, je samo po sebi umevno, nekateri uvrstijo zaradi svoje komo- 1. Poštenost inda se bo učil, izpopolnjeval, izobraže- dnosti, nonšalantnosti in neresnosti korektnostval in usposabljal do zadnjega diha. (vse našteto je mogoče odpraviti aliEden mojih mentorjev rad poudari, vsaj omiliti do te mere, da ni več v Predpogoj za dobro opravljanjeda je zdravnik obsojen na učenje do nebo vpijoče in moteče), pa tudi zaradi zahtevnega poslanstva sta poštenostgroba. Ob tej resnici se zdravniki pomanjkljivih kognitivnih sposobnosti, in korektnost. Zdravnik mora vedetirazdelimo na dve kategoriji – na tiste, čustvenih in vedenjskih zapletov in in znati, kako biti pošten in korekten,ki v tej »dosmrtni obsodbi« vidijo neustreznosti za zdravniški poklic, ki hkrati pa tudi želeti, hoteti in sipredvsem napor, garanje in »potenje« tudi v 21. stoletju ostaja predvsem prizadevati, da je njegovo življenjeob knjigah, v predavalnicah ter ob poslanstvo. Kar v praksi pomeni, da vzor (vsaj) osnovne poštenosti inzaslonih – najlažje se poistovetijo z vedno in povsod terja celega človeka. korektnosti. Začne se pri majhnih, naGregorčičevo »Moj črni plašč«, le da Ne takega, ki se pri delu – v stiku z videz nepomembnih rečeh, ki sčaso-se v tem primeru barva plašča iz črne bolniki, sodelavci in ostalo »formalno ma pogosto prerastejo v velike napakespremeni v belo. Druga kategorija, ki javnostjo« sicer nenehno trudi biti in hude zadrege. Pošten, korektenji je učenje v veselje, izziv in veliko vljuden, prijazen, uglajen in dobroho- zdravnik, ki zjutraj zamudi v ambu-priložnost, pa navdušeno prebira, ten, ko pa sleče svojo belo haljo, lanto, se vsem čakajočim opraviči zaposluša, opazuje, razglablja in razmi- postane pravo nasprotje. S kolegom zamudo in poskrbi, da se zamujanješlja, zavzeto, odgovorno in premišlje- psihologom in nevropsihiatrom ne ponavlja preveč pogosto. Brezno uporablja, nadgrajuje, dopolnjuje ugotavljava, da bi moral človek pred nepotrebnih izgovorov in »majhnihin poglablja svoje znanje, hkrati pa je izbiro zdravnika na skrivaj pokukati v laži«, saj bolnikov in sodelavcev (zponosna in samozavestna – pri srcu ji njegovo zasebnost in preveriti, kakšen izjemo šefa) praviloma ne zanima,je Vodnikovo Dramilo s »Čaka te je s svojo družino, med domačimi zakaj je zamudil, pričakujejo pa, da sesreča, um ti je dan, našel jo boš, če štirimi stenami, kako ravna s svojimi opraviči (korektnost), nato pa nemu-nisi zaspan…« najbližjimi, z denarjem, časom, zna- doma zaviha rokave (brez običajnega njem, okoljem in ostalimi dobrinami. uvodnega rituala) in poskrbi, da Učita se (po sili razmer) sicer obe Tako bi si o svojem nesojenem zdrav- zaradi njegove zamude ni nihčekategoriji zdravnikov, vprašanje pa je, niku lahko pravočasno ustvaril najbolj bistveno prikrajšan (poštenost).katera izmed njiju se več nauči in objektivno mnenje in se potem odločil,stvari bolje pozna oz. zna, pa tudi, ali je pripravljen potrkati na vrata 2. Pravičnostkatera lahko bolje služi bolnikom, ki nekoga, ki sicer (morda) res velja za(po večini) sicer res nimajo medicinske vrhunskega strokovnjaka in poznaval- Pravičnost je sinonim za obnaša-izobrazbe, a so kljub temu sposobni ca svoje specialnosti, hkrati pa kot nje in ravnanje v skladu z uveljavljeni-razlikovati med obema skupinama in človek ne dosega niti povprečja. V mi moralnimi postulati in vredno-vedo, na koga se morajo (oz. bi se radi) tami. Pričujoča kategorija ni ključna le pri delovanju sodnikov, policistov, učiteljev in vzgojiteljev, marveč je
Revija ISIS Foru5m5November 2017nepogrešljiva tudi za zdravnike. delujejo skrbno, zavzeto in učinkovito pomembno le kaj, marveč tudi inPravičnost si v praksi vsakdo razlaga – za dobrobit človeštva. Seveda ne predvsem kako nekaj reče. Pravipo svoje. Nekateri jo povezujejo z tako, da se brezobzirno prebijajo po zdravnik ve (in v praksi tudi upošte-neomajnostjo (nihče, niti predsednik hierarhični lestvici oz. se na vse va), kdaj se lahko pošali in delujene more na pregled oz. na terapijo kriplje oklepajo svojega položaja, lahkotno, kdaj pa se mora zresniti inpreko vrste!) in odločnostjo (kar reče prepričani, da jih nihče ne more iti v globino. Raziskave pričajo, dazdravnik, je »sveto« in je nemogoče odstaviti, kaj šele odsloviti. pomanjkanje pogovora ni prisotno lespremeniti). Pravičnost je veliko več v odnosu med zdravnikom in bolni-od tega – pojem pravičnosti zaznamu- 4. Izražanje in kom (ko se zdravnik vedno lahko izgo-je razmišljanje, govorjenje, obnašanje sprejemanje kritike vori na pomanjkanje časa), marvečin delovanje, ki je pogosto logično in tudi v odnosih s kolegi – sodelavci,samoumevno, včasih pa na videz v »Dober zdravnik ima oči na podrejenimi in nadrejenimi. Urjenjepopolnem nasprotju s pričakovanim pecljih in radarje,« me je že v času komunikacijskih sposobnosti vseka-oz. načrtovanim. Zdravnik se mora pripravništva naučil mentor. »Sliši, kor sodi med pomembne nalogezavedati in tudi upoštevati, da pravič- česar drugi ne slišijo, vidi, česar ostali zdravnikov 21. stoletja, pri čemer sino ni vedno pragmatično in všečno, je ne vidijo, in ve oz. razume tudi tisto, zvrhano mero pozornosti zasluži takopa praviloma koristno in edino kar se drugim sploh ne sanja.« Zato je verbalna (ustna in pisna), pa tudipravilno. Stvari se pri iskanju in zdravnik pogosto kritičen in strog v neverbalna komunikacija.uveljavljanju pravičnosti v praksi svoji presoji – tako do sebe kot tudipogosto zalomijo predvsem zato, ker do drugih. Kdaj, koliko, kje in kaj oz. 6. Princip daj-damabsolutne pravičnosti človek ne more koga bo kritiziral, pa se odloča sproti,doseči, saj ostaja domena božanskega. od primera do primera. Pri tem dober Da v življenju ni brezplačnegaPravičen je človek, ki spoštuje pravice zdravnik dosledno upošteva in spo- kosila in da življenje praviloma potekavsakogar in jih vsakomur tudi zagota- štuje pravilo, da je pohvala stvar po načelu daj-dam (pri zdravnikuvlja oz. vsaj skuša zagotoviti. Bolniki javnosti, kritika pa zasebna in osebna pogosteje obratno, dam-daj), se vpravico iščejo v drobnih, vsakdanjih zadeva, ki zahteva prisotnost le dveh zdravstvu potrjuje na vsakem koraku.rečeh, ko se sprašujejo, zakaj soseda parov oči in ušes. Ker strele letijo v Pri tem je pomembna sposobnostvedno dobi dva recepta, jaz pa samo vrhove, pa je tudi zdravnik nenehno zdrave objektivne presoje, kdaj je trebaenega, zakaj je bil pacient pred menoj izpostavljen kritiki. Običajno je glasna dajati in kdaj lahko tudi prejema. Velikv ambulanti pol ure, jaz pa le deset in neusmiljena. Kako se bo nanjo delež izgorelosti v zdravstvu je povezanminut ipd. odzival, kdaj in zakaj, pa je stvar prav z nenehnim dajanjem na eni ter z individualne presoje – vsak zdravnik nesposobnostjo prejemanja na drugi3. Položaj, privilegiji si mora pri tem izoblikovati lastno strani. Če okolica ne opazi, da človekin bonitete strategijo, v skladu s svojim prepriča- nekaj potrebuje oz. si nekaj zasluži (ne- njem in vrednostnim sistemom. katerih stvari zdravniku nihče samo- Sestop s piedestala je za mnoge Vsekakor pa velja, da se je na uteme- dejno ne ponudi), je treba za to jasnozdravnike boleč, morda celo ponižu- ljeno kritiko treba odzvati »pohlevno in glasno prositi oz. vprašati. To pa jejoč. Tudi in predvsem zaradi dejstva, in hvaležno«, neutemeljeno pa zavreči mnogim zdravnikom odveč ali celoda tradicija zdravnikom že stoletja tako, da pri tem ne povzročamo izpod časti, zato si niso sposobni alipripisuje posebno vlogo in izbran dodatne bolečine, trpljenja in škode. pripravljeni zgotoviti in/ali izboriti, karpoložaj v družbi. Danes pa je tako jim pripada oz. kar jim je na voljo. Vlaični kot tudi strokovni javnosti 5. Vzpostavljanje in tem primeru je potreben le kančekjasno, da si posameznik izjemnega ohranjanje stikov poguma, odločnosti in lahkotnosti, papoložaja, privilegijev in bonitet ne se zadeve (hitro) uredijo.pridobi z zdravniškim stanom eo ipso, Pogovor, ki predstavlja enega odmarveč si jih mora prislužiti oz. stebrov zdravnikovega dela, je v 7. Obljube inpridobiti z odličnostjo, kakovostjo in izobraževanju še precej zanemarjen. zagotovilačlovečnostjo. Ne glede na vsa prizade- Zato se prenekateri zdravnik raje kotvanja nekateri visokih standardov, ki za dialog ali polilog odloči za monolog Dajanje in sprejemanje obljub injih pred zdravnike postavlja strokov- in pri njem vztraja tudi takrat, ko že zagotovil je pri delu z ljudmi po-na, pa tudi laična javnost, ne bodo dolgo ni več primerno oz. potrebno. membna zadeva. Človeku v stiskinikoli dosegli, kaj šele presegli. Pa ne Dober zdravnik obvlada tako spro- zdravnik pogosto mimogrede omenizato, ker tega ne bi hoteli, ampak jim ščen, neformalen pogovor (small talk) ali celo obljubi nekaj, kar se dejanskopreprosto manjkajo za to potrebne kot tudi resen pogovor in formalno ne more in se zato tudi nikoli nezmožnosti. Kljub temu pa lahko debato. Nenehno se zaveda, da ni uresniči. Bolnik in njegovi najbližji pa
Revija ISISF56orumNovember 2017se obljube oprimejo kot rešilne bilke spremljata do groba. Pri tem je pojasni z njo povezana objektivnain pogosto pričakujejo, da bo zdravnik izredno pomembna sposobnost dejstva in predstavi okoliščine, ki so jinaredil nekaj nemogočega oz. da jim razlikovanja med »Hiti počasi« botrovale. Potem obzirno utihne in sebo pričaral čudež. V tovrstnih prime- (Festina lente) in »Zdaj ali nikoli« umakne – dovoli prizadetim, da orih je modro upoštevati dejstvo, da je (Now or never), pa tudi zdrave vsem razmislijo in se posvetujejo sčlovek gospodar svoje besede, dokler presoje, kdaj je primerno prvo in kdaj tretjo, neodvisno stranjo, nato paje ne izreče, ko jo izusti, pa beseda oz. drugo. Vrsta zagat in ovir tako zdrav- ponudi roko sprave in s konkretnimiobljuba postane njegov rabelj, krvnik nika kot bolnika vedno znova sooča z predlogi izrazi svojo pripravljenost zain sodnik. Prav tako pa dober zdrav- dejstvom, da narave ni mogoče urejanje razmer in odpravo nastalenik s pravo mero objektivne presoje in prelisičiti in da toka dogajanja ne gre škode. Tovrstno ravnanje je v skladudistance sprejema in obravnava prehitevati za vsako ceno. Izsiljene z večnim Hipokratovim Nihil nocere.obljube, ki jih je deležen sam – nana- zmage se praviloma izkažejo za Vse ostalo – od dodatnih zavarovanjšajo se na učinkovito reorganizacijo, Pirove. V primerih, ko se tok dogaja- za odškodninsko odgovornost doizvajalcem in uporabnikom prijazne nja spremeni in kljub vztrajnosti in najemanja najboljših odvetnikov – sezdravstvene reforme, izboljšanje potrpežljivosti ni želenega rezultata, sicer res lahko izkaže za učinkovito,delovnih pogojev, boljše plačilo, pa tudi ko gre za nepotrpežljivost in nikakor pa ne pripomore k učinkovi-napredovanje itd. Kljub temu pa sam nestrpnost, črnogledost in malodušje, temu izboljšanju razmer, saj ni tisto,ostaja mož beseda, zavedajoč se, da je je zdravnik tisti, ki mora umiriti in kar uporabniki in širša javnostčlovek vreden toliko, kolikor velja urediti zadeve. In to ne glede na upravičeno pričakujejo od zdravni-njegova beseda, in da je omajano ali stopnjo njihove brezizhodnosti oz. kov. »Ne kar veleva mu stan, karcelo izgubljeno zaupanje težko popra- usodnosti. more, to mož (zdravnik) je storitiviti. dolžan.« 10. Napake,8. Obnašanje in spodrsljaji in zmote 11. Frustracijskavedenje toleranca Tovrstne neprijetne in neljube Podobno kot komunikacijskemu zadeve so se dogajale v preteklosti, se Vsi poklici, ki se ukvarjajo zznanju, spretnostim in sposobnostim dogajajo danes in jim bomo verjetno ljudmi, z zdravniki na čelu, se prise tudi obnašanju v zdravstvu posveča priče tudi v prihodnosti. Dober svojem delu vsakodnevno soočajo zpremalo pozornosti. Podhranjenost zdravnik, ki je sicer pripravljen in razočaranjem, nerazumevanjem intega vitalnega področja se odraža tako sposoben storiti vse, da bi naštete nasprotovanjem, ovirami in zastoji,v dejstvu, da zdravnik nadere bolnika, nepravilnosti preprečil, pa se globoko frustracijami in stresom. Vsemuzmerja podrejene, javno kritizira zaveda, da je, kadar se (kljub najboljši naštetemu se ne morejo izogniti, nakolege in se na glas pritožuje nad volji) primerijo, pomembno pred- to ne morejo vplivati. Lahko panadrejenimi, kot tudi v zdravnikovem vsem, kako se zdravnik (s svojimi odločajo o svojem odzivanju napritoževanju nad osebnim dohodkom, sodelavci) odzove nanje. Torej, kaj zahtevne izzive – vplivajo na svojedelovnimi pogoji, slabo organizacijo reče, komu, kako, kdaj, kje in zakaj reakcije. Zdravnik, ki hoče kljubdela ipd. Zdravnik mora biti zgled ter kaj dejansko stori, da bi popravil zahtevnosti svojega poklica in po-ostalim ne le s svojim ravnanjem, stanje in odpravil (ali vsaj zmanjšal) slanstva varno previhariti viharje,marveč tudi s svojim razmišljanjem, nastalo škodo. Odziv prizadetih je v mora razviti visoko stopnjo frustra-govorjenjem in obnašanjem, zato takih primerih pogosto odvisen cijske tolerance. Njegov prag stresazasvojenost (kajenje, hrana, opojne predvsem od odziva zdravnika kot mora biti čim višji, kar pomeni, da gasnovi), klevetanje in opolzko govorje- povzročitelja. Ključno je, ali zanika in malenkosti (preveč) ne vznemirjajonje, slaba higiena, neurejen videz in skuša vse prikriti, išče izgovore, iz in ga le najhujše zadeve lahko »vrže-podobne zadeve na sodijo v njegovo pete vleče nemogoča opravičila ter jo iz tira«. Za to mora vsakdo poskr-domeno. O vljudnosti, uglajenosti, ponuja neverodostojne podatke in beti predvsem sam – načrtno intaktnosti in dobrohotnosti pa v prime- zavajajoče informacije ter se morda ciljno. Metod, postopkov in prijemovru zdravnika sploh ni treba izgubljati celo zavije v molk in skrije na varno, je veliko, treba je le izbrati tistega, kibesed. dokler se duhovi ne pomirijo. Ali pa je posamezniku pisan na kožo, ter ga iskreno in dostojanstveno stopi pred redno, zavzeto in disciplinirano9. Vztrajnost in prizadete, prizna svojo napako, izvajati, dokler se ne pokažejo ustre-potrpežljivost spodrsljaj ali zmoto in se zanjo z zni rezultati. vidnim obžalovanjem jasno in glasno Vrlini, ki si ju večina zdravnikov opraviči, nato pa (na prizadetim Tole je prvih 11 vrlin, zmožnosti,pridobi že med študijem, zdravnika razumljiv in sprejemljiv način) spretnosti in sposobnosti, o ostalih pa kdaj drugič.
Revija ISIS Foru5m7November 2017Zdravstvo potrebuje muzejAndrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana Žalostno in izobražencem nepoj- Takšen muzej bo ne le obogatitev leta 1988 v Slovenskem zdravniškemmljivo dejstvo je, da tako pomembna muzejske ponudbe in prikaz zgodovi- društvu, da se ustanovi zobozdravin najbolj humana dejavnost na ne stroke, ampak tudi nepogrešljiva stvena zbirka, je neumorni pokojniSlovenskem nima svojega muzeja, ki učna baza študentom in zdravnikom. prim. Franc Štolfa iz Celja pridobilbi tako laikom kot medicinsko V njem bo prikazano vse tisto, kar je prostor za depo na železnici v Celju,izobraženim prikazal razvoj medicin- že pozabljeno. Poznavanje zgodovine kamor smo pošiljali eksponate, tudiske stroke skozi stoletja. Ob tem, da stroke je temelj poznavanja njene celotne stare ordinacije in zobotehni-imamo relativno dobro razvito sedanjosti in razvoja v prihodnosti. ko. Z razumevanjem dr. Andrejemuzejsko dejavnost, ki prek klasičnih Muzej naj prikaže zdravstvo v njego- Rihtar, predstojnice muzeja, je prišloin ozko specializiranih muzejev vem celotnem obsegu, od zeliščarstva, do postavitve zobozdravstvene zbirkepribliža ljudem, predvsem mladini, ljudske medicine, samostanske v celjskem muzeju. Za ustanovitevzgodovino razvoja in kulturo na mno- medicine, lekarništva do babištva, zdravstvenega muzeja si že več kotgih področjih, je za današnji čas res porodništva, kirurgije, interne medi- poldrugo desetletje prizadevataprava sramota, da nimamo muzeja cine, patologije in ostalih strok. predstojnica Inštituta za zgodovinotako pomembnega področja. Imamo Poseben poudarek naj bo na nosilcih medicine prof. dr. Zvonka Zupaničmuzeje skoraj vseh področij – priro- posameznih dejavnosti ter njihovega Slavec in Znanstveno društvo zadoslovni, etnografski, tehnični, poslanstva in izročila. Fotografije, zgodovino zdravstvene kulture Slove-lovski, planinski, športni, vojaški, knjige, razglednice, stari recepti, nije. Inštitut ima že zdaj obsežnogledališki, šolski, čebelarski, pivovar- računi, diplome – vse to je premična zbirko za zgodovino medicine zeloniški in še kakšen muzej, muzeja dediščina, ki jo je treba hraniti v pomembnih predmetov, ki pa jihzdravstva pa ne. Odlašanje z večnim muzeju in najpomembnejše od tega zaradi prostorske stiske ne moreizgovorom, da ni denarja, povzroča predstaviti. Po posameznih klinikah v razstaviti.znanosti, izobrazbi in kulturi veliko Ljubljani imajo nekateri vodilni ta čutškodo. Zdaj večina odsluženih in za ohranjanje dediščine. Tako lahko Osnova muzeja je zgradba, pro-zastarelih medicinskih aparatov, ki vidite stare tipe srčnih zaklopk na stor za muzejsko dejavnost, tj. raz-so nekoč predstavljali drage in srčni kirurgiji v UKC ali v vitrini stavni prostori, funkcionalni prostorinepogrešljive pripomočke, konča v razstavljene instrumente na hodniku in prostori za depoje. Zaradi praktič-smeteh oz. na odpadu, namesto da bi diabetološkega oddelka Interne nosti bi moral biti muzej v bližinikot eksponati v muzeju služili za klinike na Vrazovem trgu. Moj oče, bolnišnic in Medicinske fakultete vprikaz razvoja medicine. Koliko idealist dr. Rant, nekdanji predstojnik Ljubljani. Od poslopij v bližini bi bilispecialnih pripomočkov v kirurgiji, Stomatološke klinike, je v šestdesetih morda najbolj primerni Cukrarna, kizobozdravstvu, otorinolaringologiji, letih na Stomatološki kliniki osnoval je zelo prostorna, ali pa vojašnica narentgenologiji, onkologiji … je že zbirko starih zobozdravstvenih Poljanski cesti. Župan in mestniizgubljenih, koliko pa jih bo uničenih instrumentov – klešč, dvigal, bradnih svetniki naj dajo izgradnjo muzeja vv kratkem. Zato pozivam kolege opornic, kirurških pripomočkov in načrt razvoja Ljubljane, saj bi muzejvseh zdravstvenih ustanov, da živalskega zobovja, od čeljusti rib do obogatil njeno kulturno podobo.zaščitijo našo znanstveno in številnih živalskih lobanj. Posebno Mislim, da si slovensko zdravstvokulturno dediščino in jo ohrani- ponosen je bil na lobanjo opice, volka, zasluži svoj muzej, slovenski zdravni-jo za prihodnje rodove. Vedno se medveda in kozoroga. Zbral je tudi ki, tako tisti, ki so že pozabljeni, kot ti,najde kakšen odvečen prostor, kamor številne patološke primere čeljusti ki vsak dan izgorevajo v svojem delu,naj se naloži in spravi »stara medi- divjadi, ki so mu jih prinašali lovci iz pa si tudi zaslužijo zgodovinskicinska krama«, ki pa je lahko še kako vse Slovenije. Vse to je v letih po spomin na svoje nesebično poslan-pomembna za prikaz zgodovine njegovi smrti izginilo neznano kam, stvo.stroke. Hkrati pa moramo doseči zato ker njegovi nasledniki niso znalipreboj v miselnosti in zahtevati od ali niso hoteli ceniti njegovih prizade-ministrstva za zdravje, da se izvede vanj.projekt z imenom Slovenski zdrav-stveni muzej. Na mojo pobudo na simpoziju Prvih deset let Stomatološke klinike,
Revija ISISI5n8tervjuNovember 2017 Prof. dr. Jana Furlan – zdravnica presežnega duha in humanističnih vrednot Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL Duša Fischinger, prof., Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije [email protected], [email protected] ljudje, ki se te preprosto dotaknejo s svojo dušo. Ne znaš razložiti, kako in zakaj,ne veš, kaj je v njih, da te s takšno notranjo močjo pritegnejo in prepričajo – sopreprosto magnet, ki te priklene nase, da iz njegovega vseživljenjskega znanjaneopazno srkaš zglede po življenju, pisanem z veliko začetnico.Profesorica interne medicine, ki s tako prepričljivostjo uči pljučne slušne fenomene,da je vsa predavalnica popolnoma zbrana, pedagog, ki prepriča s svojim znanjemin vero v svoje delo ter plemenitim odnosom do bolnika in srčnim pristopom dosvojih študentov: to je bila od nekdaj naša prof. Jana Furlan. Kako smo jo imeli radina kliničnih vajah, ko je navduševala v osebnih pogovorih, ko si je vedno znala vzetičas za naša vprašanja in ko je z neutrudnim poučevanjem vzgajala mlade generacije zdravnikov!Pisanje dveh monografij o bolnišnici (kliniki) Golnik naju je znova zbližalo. Njeni neokrnjeni spomini, jasen miselni tok, ostra percepcija sprememb v stroki, novih spoznanj in njihovega pomena za bolnike z alergijo so mi pomagali izgraditi tudi osebno podobo bolnišnice. Njena strokovna radovednost, nenehna učljivost, zmožnostsledenja najnovejšim odkritjem v znanosti in trezna presoja njihove uporabnosti sovelik dar kliničnega zdravnika. Spreminjajoči se svet, prehranska revolucija, internacionalizacija prehranske industrije, uvoz alergenov z vseh vetrov, škoda, ki jo povzročajo pri preobčutljivih, odkrivanje, analiza in končno sinteza: pot od diagnoze dozdravljenja in po možnosti ozdravitve. Iz njenih besed sem velikokrat razumela, daje hrana strup in da je telo narejeno za malo hrane, ki naj bo skromna, preprosta,sveža, lokalna in domača. Kako preprosto se sliši, pa kako težko je to upoštevati vvsakdanjem življenju! Zapeljevanje sodobnega potrošniškega sveta z najrazličnejšohrano in pijačo, reklamami, skušnjavami, zavajanje z omamnostjo tujega, eksotičnega, drugačnega, luksuznega … Kar je lepo za oči, lahko na koncu vodi v slabopočutje, najrazličnejšo gastrointestinalno problematiko, kožne, dihalne in drugealergije. Pa se je temu tako preprosto izogniti, pove naša jubilantka Jana. Odraselorganizem potrebuje tako malo za vsakodnevno obnovo, zrelo telo pa skorajda nič.In vse prihaja iz glave, iz človekove notranje moči, da v sebi izoblikuje ta spoznanjain jih spravi v življenje.Njena vitka postava, njen svež um, sproščen nasmeh, vedno nagajiva in hudomušna iskrica v očeh so tisti, ki govorijo, da je njeno vseživljenjsko delo z bolnikomtudi njena dogma, ki se je dnevno drži in je ob njej sveža in vitalna. Je v nenehnempogonu, na strokovnih srečanjih, spremlja strokovno in znanstveno periodiko in seklanja novim spoznanjem v molekularni genetiki, ki dajejo odgovore na številne
Revija ISIS Interv5ju9November 2017doslej nerazumljive zdravstvene probleme. Trezna zdravnica, otroštva in odraslosti, ujetih vracionalna znanstvenica, predvsem pa človek z veliko začetnico, fotografijah, ki so popestrileki zna nova spoznanja vpeti v zdravljenje oz. preprečevanje bo steno kuhinjskega kota, spozna-lezni, predvsem prehranskih alergij. la oba njena otroka, njuna za- konska partnerja in vse štiriA naša Jana ni le zdravnica, je tudi velika intelektualka, ki se kla vnuke. Fotografije so vendarnja velikanom človeške zgodovine, njihovim presežnim odkritjem, zato, da jih gledamo, da se spo-plemenitim dejanjem, človekoljubju, duhovni dimenziji, ki se pra minjamo in podoživljamo lepezni v evropskem prostoru, filozofiji, ki razkriva nenavadne poti trenutke, mi je razložila. Kakočlovekovih misli in posledičnih dejanj. Klasična glasba je njena odlična domislica!vsakdanja spremljevalka, čopič in pero sta ji enako blizu. Humani Kot 10-letna punčka si doživelastična veličina, ki jo nosi v sebi, se je povezala z izjemno človeško začetek II. svetovne vojne. Kako se jetoplino in iskreno zavzetostjo za dobrobit vsakega človeka. Vloga spominjaš?matere, žene in babice jo je ob vsem zapisanem napravila popol Naša družina je bila med vojnono v njenem življenjskem poslanstvu. izgnana v Srbijo. Oče je sicer delal kotSrečna sem, da mi je bilo dano spoznati našo Jano. Hvaležna, da šef zdravnik v sanatoriju na Iriškemsta se najini poti srečali in me je obogatila s tem, da me je spreje vencu pod Fruško goro, kasneje pa sela za prijateljico. Hvala ti, Jana, tvoj svetel lik naj ob tvojem živ je udeležil bojev na sremski fronti. Teh let se ne spominjam rada, velikoljenjskem jubileju obsije premnoge kolege, ki smo te skozi življe lepši so spomini na konec vojne. Očenje srečevali. Bog te živi na mnoga leta! je preživel boje na fronti, lahko smo se vrnili nazaj domov. Po vrnitvi jePobudnica za odkrivanje prehranske alergije postal šef zdravnik in leta 1948in intolerance pri odraslih direktor Zveznega inštituta za tuber- kulozo, ki je bil osnovan v nekdanjem Sanatoriju Golnik. Osebno sva se spoznali, ko je v Bergamu tako nesrečno padla, V TV-oddaji o Sanatoriju Golnik sileta 2010 postala predsednica da si je zlomila stegnenico. tako slikovito opisala svoje otroštvoZnanstvenega društva za zgodo- Odpadlo je vodenje sestankov in pogovor s pacientko v bolniškemvino zdravstvene kulture Slove- ZDZZKS, niso pa odpadla najina parku. Takrat si imela osem let. Ali sinije (ZDZZKS), sama pa sem v srečanja, saj sem jo obiskala na morda spoznala bolnišnico tudi »oddruštvu že nekaj let delala kot domu. In še preden sva začeli s znotraj«?prostovoljska tajnica. Rojena pogovorom, ki naj bi bil intervjupred II. svetovno vojno na Golni- za revijo Isis, sem iz utrinkov Ja, sem jo, in to še kot najstnica,ku, kjer je bil njen oče, prim. dr. nepozabnih doživetij iz časov ko me je oče med poletnimi počitnica-Tomaž Furlan, zaposlen kot ftizi-olog nekdanjega Sanatorija zajetične bolnike, skozi vse življe-nje ostaja vezana na Golnik, kjerje delala kot pulmologinja inalergologinja. Že ob najinemprvem srečanju je name naredi-la izjemen vtis s svojo dobrovoljo, duhovitostjo in prijazno-stjo. Vsakič posebej se veselimsrečanj in pogovorov z njo, sajme polna življenja ob vsakokra-tnem srečanju nepozabno pre-vzame s svojo neusahljivo ener-gijo, kot da ji leta ne morejo doživega. Izleti in strokovne ek-skurzije so bili stalno na njenem Prof. Jana Furlan pri pnevmološkem delu s klasično rentgensko sliko pljuč in srcaprogramu. Lani se je udeležila v osemdesetih letih.strokovne ekskurzije po Italiji in
Revija ISISI6n0tervjuNovember 2017mi poslal na delo v našo golniško V ambulanti za alimentarne alergije Diagnostičnega centra Bled okoli leta 2010.bolnišnico. To je bilo zelo zanimivodoživetje. Številne bolniške sobe in simbolično nagrajeno in je trajalo eno prof. Bojanom Varlom organiziralaštevilni bolniki – vse to mi je bilo leto. enotedenski obisk medicinskenenavadno. Tako sem spoznala fakultete v Amsterdamu, ki se gaočetovo delovno okolje, pa tudi delo Kje se je začela in kako je potekala udeleženci radi spominjajo in so gasester, strežnic in bolničark. Doživela tvoja poklicna pot? ohranili v lepem spominu. Pomemb-sem življenjski utrip bolnišnice, ki mi no za razvoj klinične alergologije prije ostal v nepozabnem spominu. Še Začela sem kot specializantka nas je, da sem že leta 1984 organizi-danes sem vesela in ponosna hkrati, pnevmoftiziologije na Golniku leta rala prvi podiplomski seminar nada sem bila že tako zgodaj del tega 1959 ter nato opravila še dvoseme- Golniku za pnevmologe in pediatre,bolnišničnega osebja, pa čeprav le strski podiplomski študij iz pnevmo- ki so prejeli diplomo o dodatnemkratek čas. logije in specialistični izpit iz ome- znanju iz alergologije. Predavala njene stroke. Leta 1980 sem sem na številnih kongresih doma inPo tem, kar si povedala, predvide- obranila doktorat »Preučitev korela- v tujini, bila sem predavateljica vvam, da je bilo to počitniško delo cije med količino specifičnih reagi- okviru magistrskega študija na MF vodločilnega pomena, da si se odločila nov proti pršici Dermatophagoides Ljubljani in na podiplomskemza študij medicine. Najbrž si gimnazi- pteronyssinus in med rezultati študiju iz klinične alergologije najo obiskovala v Kranju? provokacijskih bronhialnih in Golniku, kjer sem bila tudi mentori- kožnih testov pri astmatikih«. ca pri podiplomskih nalogah tega Ne, motiš se, in to kar dvakrat. Na Naslednje leto mi je Jugoslovansko dvosemestrskega študija. Mentoricagimnazijo sem hodila v Ljubljani. združenje alergologov in imunolo- sem bila tudi dvema študentoma, kiZanimalo me je slikarstvo in razmi- gov priznalo specializacijo iz alergo- sta za svojo nalogo dobila Prešerno-šljala sem o tem študiju, vendar pa je logije in klinične imunologije. vo nagrado, trem magistrantom inbila končna odločitev ob očetu zdrav- Strokovno sem se izpopolnjevala na dvema doktorandoma.niku medicina. Malo je k tej odločitvi Dunaju, v Parizu, Amsterdamu inprispevala tudi moja prva delovna Londonu. Od leta 1972 dalje sem Poleg zdravniškega dela si, kot sempraksa na Golniku. vodila vaje za študente III. in IV. videla v Cobissu, napisala 112 znan- letnika MF ter predavanja iz prope- stvenih in strokovnih člankov terŽe v času tvojih gimnazijskih let je devtike in pnevmologije na Golniku raziskovalnih poročil.bilo v Ljubljani več gimnazij. Na in na pnevmološkem oddelku ljub-katero si hodila? ljanskega UKC. Bila sem članica Tu te moram takoj popraviti. komisije za specialistične izpite iz Število napisanih člankov ni točno, Uradno na VIII. državno gimnazi- interne medicine in iz pnevmologije. pravo število je 167, in oznaka del vjo v Ljubljani, ki jo danes poznamo V sklopu izobraževanja sem v 80. seznamu tudi ne. Manjkajo oznakekot bežigrajsko gimnazijo. In da se še letih prejšnjega stoletja skupaj s priročniki in knjige, razume se, dapohvalim, gimnazijo sem naredila zodliko. Maturirala sem leta 1951.Iskrene čestitke, čeprav malopozno, za tak maturitetni uspeh natej elitni gimnaziji. Potem si sevpisala na medicinsko fakulteto injo, tako sklepam glede na uspeh namaturi, zaključila v prvem možnemroku. Vpisala sem se na Medicinskovisoko šolo, v sklopu katere je delova-la medicinska fakulteta. Študij semzaključila junija 1957.Kolikor vem, je bilo po končanemštudiju treba stažirati. Kje vse sistažirala? Je bil staž plačan? Kolikočasa je trajal? Staž sem opravljala v Ljubljani,Kopru in Izoli. Stažiranje je bilo le
Revija ISIS Interv6ju1November 2017strokovne in znanstvene. Knjiga Na kongresu o nutritivni alergologiji in rov nanju. Prvo: Katere protibolečin-»Živeti z astmo«, ki sem jo napisala že preventivi, ki je bil organiziran maja ske tablete pa jemlješ? Drugo: Ali soleta 1986, je bila zelo pomembna za 2016 na MF v okviru projekta Gaster te že alergensko testirali? Protibole-moje številne paciente. Za študente Feliks, te je prof. dr. Rok Orel pred- činske tablete si jemala zaradi nezno-medicine pa sem napisala priročnik stavil udeležencem kot prvo v Slove- snih bolečin zaradi burzitisa desnega»Strokovne smernice«, ki ga je izdal niji, ki je začela preučevati intoleranco kolka. Alergensko si bila testirana sInštitut za pljučne bolezni in tuberku- na hrano. Kako si prišla na to idejo, kožnimi vbodi pred 14 leti in reakcijalozo Golnik in vsebuje terminologijo, da je običajna hrana lahko škodljiva? histaminskega vboda je bila kar 7 mm.klasifikacijo in definicije z razlago Prisotna je bila še majhna reakcija napljučnih zvokov. Izhajam iz prednikov, ki so bole- moko. Ob teh dveh podatkih mi je bilo hali za alergijo, pa tudi sama že od takoj jasno: histaminska intolerancaSprašujem se, kako si uspela združiti nekdaj občutim težave ob nepravi na hrano. Svetovala sem ti tudi,svoje osebno življenje s svojim hrani. Tako je moj življenjski moto: katero hrano črtaj iz svoje prehrane inpoklicnim in znanstvenim delom. raziskati, zakaj hrana škoduje. Ko sem da vsakič zapiši, kaj si jedla in kakšna prišla na to misel, ki sem si jo šele po je bila reakcija po zaužiti hrani. Po končanem študiju sem se tehtnem premisleku in študiju tujeporočila s kolegom iz letnika, kirur- strokovne literature upala tudi javno To sem tudi storila, vestno semgom Bogom Hrabarjem, in kot zdrav- povedati leta 1979 na jugoslovanskem zapisovala, kar sem pojedla in kako jenika sva krasno dopolnjevala svoja kongresu za alergologijo in klinično bilo s kašljem. Čez koliko časa se jeznanja in razpravljala o strokovnih imunologijo v Hercegnovem v Črni pojavil, kako močan je bil in kakoproblemih vsak s svojega vidika. gori, sem naletela na neprijazen odziv dolgo je napad kašlja trajal. StrogoRodila sta se nama hčerka in sin, žal med kolegi. Bilo je polno nevernih sem upoštevala tudi vse tvoje nasve-pa se najin zakon ni obdržal. Tomažev! Vendar sem pri tej ugotovi- te glede prehrane. tvi vztrajala in uspela.Biti dobra mati in biti dobra zdravnica Se pravi, da si iz prehrane črtalater prisluhniti znanosti – kako si to Bila si prisotna, ko sem po strokov- šunko, klobase, čevapčiče, ražnjiče,zmogla? nem sestanku na prijateljskem druže- pečenice, krvavice, burek, ribe, nju pri Štorklji doživela svoj zoprni školjke, kis s solate, jogurt, banane, Z dobro logistiko in železno voljo napad kašlja. Se morda spominjaš pomaranče, avokado, pivo, vino,se zmore vse. Moram pa odkrito tega dogodka? oreščke, sušeno sadje, kislo zelje inpovedati, da mi je mati stala vedno ob repo, sire, industrijsko pripravljenostrani, posebno v skrbi za oba otroka, Seveda se in tudi obeh vprašanj, ki hrano ter tudi vso postano hrano …ki sta akademsko izobražena. sem ti ju zastavila, ter tvojih odgovo- Ne slišim te več kašljati, torej si discipliniran bolnik.Prof. Jana Furlan vodi srečanje Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kultureSlovenije maja 2016 v UKCL. Ob njej Zvonka Zupanič Slavec (foto: Duša Fischinger). Že prej sem kot srčni bolnik črtala s seznama jedil hrano, ki je polna holesterola. Sedaj sem jih k seznamu prepovedanih jedi le še nekaj dodala. Ni težko biti discipliniran, če te dieta ozdravi. Zelo dobro znaš ceniti kakovost življenja brez kašlja. Kino in gledališče sta prej odpadla, če sem bila pa slučajno kje v vrsti in doživela napad kašlja, so se ljudje odmikali od mene in njihove oči so govorile: kaj hodiš okoli, okužila nas boš, gotovo imaš jetiko. Bilo je grozno! Mene pa je takrat v Štorklji šokiralo, da si kar tako mimogrede brez moderne instrumentalne diagnostike takoj ugotovila, kaj mi je. Ni bilo težko. Zdravnik izve diagnozo od pacienta, če ga zna potrpežljivo poslušati in mu prisluh- niti. Prijazna in razumevajoča beseda
Revija ISIS6In2tervjuNovember 2017pa je prvo zdravilo, ki pacientu lajša tljivost za zaužite gliadine pri astmati- častna članstva. Preveč jih je, da bibreme bolezni. kih«, »Vloga levkotrienov v jih vse naštela. Morda bi lahko kot patogenezi astme« ter »Alergijske prejemnica povedala, katero prizna-Se pravi, da je pravi zdravnik tisti, ki bolezni in biometeorološki krmilni nje oz. nagrada ti pomeni največ?svoje poslanstvo opravlja tudi takrat, parametri«. Rezultati teh raziskoval-ko ni v beli halji, in ki zna, kot je rekel nih projektov so bila nova znanja in Težko bi se odločila. Dve sta miMali princ, gledati s srcem. spoznanja, da je za uspešno zdravlje- posebno blizu, in sicer Levičnikova nje treba imeti tudi imunološki nagrada pnevmoftiziološke sekcije Ja, točno tako. Zase lahko rečem, laboratorij ter da je zaradi vse večjega SZD, ki sem jo kot prva dobila letada je medicina moje življenje in to je porasta alergij treba ustanoviti tudi 1980, in zlati prstan gorenjskega ZD,moj drugi življenjski moto. Leta 1994 oddelek za klinično alergologijo in ki mi je bil podeljen na Bledu letasem se upokojila in še istega leta vpeljati podiplomski študij alergologi- 2003.sprejela honorarno zaposlitev v je. Posledično se je bolnišnica letazasebni kliniki Diagnostični center 1993 uradno preimenovala v Univer- Mene osebno pa je impresioniralaBled. Hkrati sem bila v tem času tudi zitetno kliniko za pljučne bolezni in tvoja diploma European Academy ofdve leti honorarno zaposlena na alergijo Golnik. Po upokojitvi sem v Allergy and Clinical ImmunologyInštitutu za nacionalno zdravje IVZ. V Diagnostičnem centru Bled ustanovila (EAACI), ki ti je bila podeljena letaDiagnostičnem centru Bled sem sprva tudi prvo alergološko ambulanto za 1993.nameravala sodelovati le kakšno leto, bolezni prebavnega trakta, ki se jetoda izredno zanimivo klinično delo razvila v današnjo Ambulanto za EAACI mi je to diplomo podelilame je povsem pritegnilo in sem prehransko alergijo. S sodelavci za aktivno udeležbo na njihovihvztrajala 17 let. Skupaj imam 54 let Hidrometeorolškega zavoda sem kongresih.zdravniške delovne dobe. Ali morda vpeljala in sooblikovala sledenjenisem reklamni primer, kako se lahko pelodov v ozračju. Skupaj smo razvili V enem izmed člankov o tebi inpodaljšuje delovna doba? redno spremljanje cvetnega prahu v tvojem delu je zapisan tudi stavek, ki ozračju Slovenije za obveščanje te tako krasno označuje: Na poklicniV vseh člankih, ki sem jih lahko javnosti. in življenjski poti je bila prof. dr. Janaprebrala ob tvojih najrazličnejših Furlan »pokončen mož«, ki ni nikdarjubilejih, je zapisano, da si bila nosilka Prebrala sem tudi, da si bila članica vpletala političnih pomožnih dejavni-več znanstvenoraziskovalnih dejav- številnih slovenskih in tujih združenj, kov v boju za obstanek. Prav zaradinosti. mnogih tudi predsednica, članica tega njena strokovna pot in zorenje številnih uredništev doma in v tujini, nista bila nikdar lahka. Res je, v letih 1981–1996 sem bila recenzentka. Za vse to svoje takonosilka kar štirih več let trajajočih raznoliko in nadvse uspešno delo si Naša draga predsednica Znanstvene-raziskovalnih nalog pri Raziskovalni prejela številna priznanja, nagrade in ga društva za zgodovino zdravstveneskupnosti Slovenije, in sicer »Kom- kulture Slovenije, najlepša hvala za taplement pri astmatikih«, »Preobču- intervju in še na mnoga zdrava leta! Veda brez preteklosti Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani ljubeznivo naproša zdravnike inje kot človek brez spomina. njihove sodelavce, da darujejo strokovne fotografije, ki ohranjajo spomin na razvoj slovenske medicine, njenih osebnosti, bolnišničnega osebja, timov iz zasebnih praks, negovalnega osebja, Vladimir Pavšič - Matej Bor posebnih metod dela, instrumentarija, aparatur, zdravstvenih stavb, zdravstvenih domov in še marsikaj drugega. Ob 100-letnici prve svetovne vojne smo posebej zainteresirani za fotografije iz vojnega časa. Pripravili bi tudi njihovo razstavo. Ustanova slikovno zbirko skrbno arhivira in gradiva uporablja v svojih publikacijah. Z njimi ohranja ob besedi tudi slikovno razvojno pot in njene snovalce. Prav tako sprejemamo zdravniške arhive pomembnih osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, pomembno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tej vlogi po dogovoru povsod imenovani. Arhiviranje je akt civilizacije. Udejanjimo ga v medicini! Redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Zaloška 7a, 1000 Ljubljana, tel.: 041 327 935 E-naslov: [email protected], skype: zvonka.slavec Spletni naslov: www.mf.uni-lj.si/izm Okulistika v historični luči. Kompozicija Zvonka Zupanič Slavec iz zbirke Inštituta za zgodovino medicine MF UL, foto: Dragan Arrigler
Revija ISIS Medicin6a3November 2017Gostovanje na Univerzitetniortopedski kliniki v HelsinkihIzr. prof. dr. Samo K. Fokter, dr. med., spec. ortoped, UKC Maribor V marcu 2017 sem kot gostujoči profe- ponovno prebere pisno dokumentacijo, slikovnosor obiskal Univerzitetno ortopedsko pa naloži na delovno postajo z dvema ekranomakliniko v Helsinkih, ki je največja tovr- visoke ločljivosti s programsko opremo Centrici-stna ustanova na Finskem. Za gostovanje ty Radiology RA 600 Clinical, ki omogoča soča-v deželi tisočerih jezer sem se odločil, ker sno obdelavo različnih posnetkov (rentgenskih,naj bi bila pokrajina zaradi nepreglednih CT in MR). Instrumentarke pripravijo spinalnogozdov podobna naši, zdravstveni sistem operacijsko mizo (Maquet): grelna blazina napodobno organiziran kot pri nas in je bilo topel zrak, poseben nastavek za glavo v ravniniv zadnjem času o finskem zdravstvu trupa in z v ogledalu vidnim prostim obrazom,povedanih ali napisanih precej novinar- oporne podloge iz silikona, naslonjalo za goleniskih rac, ki se mi jih je zdelo potrebno in manšete za izmenično presurizacijo spodnjihpreveriti. okončin za preprečevanje tromboze predstavljajo standardno opremo. Celotna ekipa nato sodeluje Univerzitetna ortopedska klinika Helsinki pri nameščanju zdaj že intubiranega bolnika vpokriva območje somest Helsinki, Espoo in ustrezen položaj. Operater s posebnim perma-Vantaa s skupno 1,4 milijona prebivalcev. Prvih nentnim flomastrom zariše predvideni rez,14 dni sem gostoval na Töölö University Hospital označi anatomska orientacijska mesta in robovev centru Helsinkov blizu parka s kipom skladate- operativnega polja, pri čemer si pomaga z iglamilja Sibeliusa. To je sicer starejša zgradba (1936), in rentgenskim ojačevalcem. Nato gre operater izki pa so jo večkrat dogradili in modernizirali, dvorane, da si namesti čelno svetilko in si kirur-predvsem pa odlično vzdrževali, tako da so ško umije roke (brez krtačenja, tekoče kirurškoprostori še danes popolnoma funkcionalni. Kljub milo iz avtomatskega dozirnika, avtomatskatemu načrtujejo skorajšnjo selitev v novo stavbo, armatura s curkom, ki ne šprica povsod naokoli,ki jo že gradijo v 1 km oddaljenem kompleksu nesterilne papirnate brisače iz avtomatskegaostalih univerzitetnih bolnišnic. Bolnišnica Töölö podajalnika, alkoholno razkuževanje rok izje izključno kirurška ustanova, kjer sprejemajo avtomatskega dozirnika: neverjetno, vse brezhib-sveže poškodbe in imajo poleg travmatološko- no deluje!), instrumentarke pa umijejo in steril-ortopedskega oddelka še oddelek za hrbtenično no pokrijejo operativno polje. Zatrjujejo, da sokirurgijo, nevrokirurgijo in plastično kirurgijo njihove instrumentarke vrhunsko izšolane in(leta 2016 so kot drugi na svetu uspešno presadi- lahko takoj dobijo službo povsod v razvitemli celoten obraz). svetu, kar je verjetno res, saj delo popolnoma obvladajo. Ob eni od operacij sta bili umiti dve Pridružil sem se ekipi 10 hrbteničnih kirur- instrumentarki: mlajša je popolnoma suverenogov, ki oskrbijo tudi vse poškodbe hrbtenice. instrumentirala večnivojsko zatrditev hrbtenice,Elektivni programi zato včasih odpadejo, bolnike pa je bila še študentka na praksi, zato je bila zaz degenerativnimi boleznimi hrbtenice pa prena- vsak slučaj umita tudi njena mentorica. Operaterročijo. Hrbtenični program poteka vsakodnevno si nato sam obleče sterilni plašč, dobi rokavice inv treh operacijskih dvoranah hkrati. Delo poteka pristopi k operacijski mizi, prosi za pozornost terpovsem umirjeno, uradni delovni čas je sicer od začne s »checklist« postopkom, povzetim iz7.30 do 15.30, vendar se ekipe zjutraj zbirajo bolj letalstva: preveri identiteto bolnika, diagnoze inpoljubno, saj se programi zaradi zahtevnih in predvideno operacijo: trajanje, izgubo krvi,dolgotrajnih operacij pogosto zavlečejo. Celotna potrebne tehnične pripomočke. Operacija seekipa se torej okoli 8.00 zbere ob bolniku v začne, ko se z navedbami operaterja vsi strinjajooperacijski dvorani. Bolniki so sprejeti zjutraj, in imajo za nemoteni potek predvidenega posegavečer pred sprejemom si doma sami vbrizgajo vse pripravljeno. Na obvezno rutinsko izvedboprvi odmerek nizkomolekularnega heparina(NMH). Med uvajanjem v anestezijo si operater
Revija ISISM64edicinaNovember 2017tako predpisanega postopka opozarja- Menjava bolnikov v operacijski cevtske industrije na nekritičnojo letaki na vseh vratih operacijskih dvorani traja povprečno eno uro, tako predpisovanje zdravil. Tako naj bi bildvoran. da v posamezni dvorani redko napra- v povprečju vsak zdravnik splošne vijo več kot dve operaciji na dan medicine zaradi neželenih učinkov Sam poseg tehnično poteka (enonivojska zatrditev L4-L5 in zdravil, predvsem nesteroidnihpodobno kot pri nas. Razlika je le v dvonivojska dekompresija npr. protivnetnih in protirevmatskihtem, da opravijo najprej zelo široko in povprečno trajata do 16 ur). Kot zdravil (NSAR), odgovoren za smrtnatančno dekompresijo in šele v najvišja akademska hrbtenična vsaj enega bolnika letno. Poleg tegakončni fazi posega postavijo transpe- ustanova seveda obravnavajo tudi so nedvomno dokazali, da antidepre-dikularne vijake. Tako lahko stalno veliko tumorjev hrbtenice, številne sivi (na Finskem jih jemlje več kot polnadzirajo medialno steno pediklov in ostale posege pa opravijo na bolnikih, milijona ljudi) ne učinkujejo, imajoje manj možnosti za lezijo nevralnih ki so bili pred tem že operirani v pa številne neželene stranske učinke,struktur. Zanimivo je bilo po dolgem drugih ustanovah. Za rutinsko delo so ki so lahko predvsem za starejše zeločasu spet sodelovati pri operaciji dovolj dobro opremljeni (za štiri škodljivi. Dokazali so tudi, da mamo-vstavitve diskalne endoproteze L5/S1 skeletne operacijske dvorane imajo grafija kot presejalna metoda zgo-(ProDisc L, DePuy Synthes) pri npr. šest mobilnih rentgenskih ojače- dnjega odkrivanja raka dojke nimlajšem bolniku z degenerativno valcev, od katerih nobeden ni starejši učinkovita in poteka le še zato, ker jediskalno boleznijo (DDD), za katero od 10 let, in dva operacijska mikro- programe na nacionalni ravni težkovčasih še najdejo indikacijo. Poseg skopa), vrhunske opreme (npr. ustaviti, ko jih države enkrat zažene-izvaja le eden od operaterjev za mobilni CT-aparat) pa nimajo. Potro- jo. Po predavanju se je razvila živah-celotno državo (dr. Kankare), da šni material je podoben našemu: na razprava, v kateri je prof. Gøtzche,ostaja dovolj izurjen (v zadnjih 12 Medtronicov notranji fiksator CD sicer avtor 70 kritičnih člankov v »topletih jih je skupno vstavil okoli 70). Horizon Legacy so pravkar zamenje- five« (petih najbolj citiranih medicin-Rutinsko drenirajo z dvema običajni- vali z novejšo CDH Solero. Dobre skih revijah) s pronicljivo potrpežlji-ma drenoma, razen pri mikrofene- izkušnje imajo tudi s sistemom vostjo in preverjenimi podatki nekostraciji, kjer zaprejo brez drenaže. Ob Omega 21 proizvajalca Biomet, ki psihiatrinjo sicer spravil do solza,odpustu domov (prvi dan po mikrofe- omogoča medialno postavitev vzdol- večino pa prepričal v pravilnost svojihnestraciji, tretji dan po dekompresiji, žnih palic. Načeloma so pri zatrditvah tez.peti do sedmi dan po zatrditvi) ukine- skandinavsko zadržani: večinomajo tromboprofilakso z nizkomoleku- opravijo izključno posterolateralne V drugi polovici gostovanja sem selarnim heparinom (NMH). Noben zatrditve, čeprav uporaba titanovih prestavil v novejšo bolnišnico Peijas,bolnik ni deležen stacionarne medvretenčnih kletk narašča. V hiši je ki leži 20 km severno od centra(balneo)rehabilitacije v zdravilišču. na voljo tudi DePuy-Synthesov sistem Helsinkov na obrobju mesta Vantaa. USS z modifikacijami, ki ga uporab- Načrtovana je bila kot lokalna splošna Vsaka operacijska dvorana je ljajo za poškodbe hrbtenice. Digitalni bolnišnica, vendar so ji po dograditvipokrita s širokokotno TV-kamero, žive bolnišnični slikovni sistem je Agfin zaradi spremenjenih potreb prebival-slike se prenašajo v kontrolni kotiček, Impax. stva spremenili namembnost. Sedaj jetako da lahko nadzorna sestra in/ali regijski artroplastični center, kjerkirurg stalno spremljata dogajanje. Ob petkih zjutraj imajo za vse letno vstavijo okoli 3000 endoprotezDelo v vsaki operacijski dvorani je zdravnike organizirana strokovna in so tako za bolnišnico Coxa (delnadzorovano tudi s programskim predavanja. K sreči je bilo eno od njih Univerzitetne bolnišnice Tampere)paketom Opera, ki je dostopen v v angleščini, zato sem se ga radove- drugi največji artroplastični center nabolnišničnem informacijskem siste- dno udeležil. V nabito polni predaval- Finskem (in za Endo-kliniko v Ham-mu, tako da lahko vsak zaposleni vidi, nici je doc. dr. Reine Sihvonen (znan burgu tretji največji v Evropi). Polegv kateri fazi je določen poseg, in po razvpiti »sham« študiji, s katero endoprotetike se v bolnišnici Peijasustrezno prilagaja svoje aktivnosti. so dokazali, da artroskopska toaleta pet ortopedov ukvarja s kirurgijoTako v operacijsko dvorano ni nobe- meniskov pri artrozi kolena nič ne gležnja in stopala in pet z artroskopi-nih motečih telefonskih klicev, kaj koristi – od objave te študije dalje v jo.šele odpiranja vrat: na izredno nizko nobeni finski javni bolnišnici zastopnjo pooperativnih okužb so zelo navedeno indikacijo ne izvajajo več Iz Westenda (Espoo) sem se doponosni. Vsi hrbtenični kirurgi pri artroskopije in so s tem bistveno Helsinkov zato zgodaj zjutraj najprejdelu uporabljajo zmogljive akumula- skrajšali čakalne dobe) predstavil zapeljal z avtobusom, nato pa prese-torske čelne svetilke, da po nepotreb- prof. dr. Petra C. Gøtzcha, direktorja del na brezhibno čist primestni vlaknem ne segajo k stropnim lučem, da Nordic Cochrane centra iz Köbenhav- za Kervo (Vantaa). Načrt potovanja sbi jih nastavili (dvigovanje rok prav na, ki je kritično orisal zaskrbljujoč časovnico, ki je do minute natančnotako dokazano zvišuje odstotek okužb vpliv agresivnega marketinga farma- ustrezala dejansko porabljenemu časuoperativne rane). potovanja od mojega začasnega doma
Revija ISIS Medicin6a5November 2017do glavnega vhoda v bolnišnico, sem jenih ortopedov. Tim je po starostni tri posege opraviti le, če bi prvosi lahko prej izdelal s pomočjo progra- strukturi mlajši, med njimi so tudi operacijo izvedli v splošni anesteziji,ma na spletni strani mestnega potni- štiri ortopedinje. Oddelek organizacij- med njo pa bi lahko naslednjegaškega prometa (HSL Journey Plan- sko vodi dr. Mikko Rantasalo, ki je bolnika spinalno blokirali in bi bilaner). V avli me je pričakal prof. dr. tudi predsednik finskega Združenja za menjava hitrejša. Šele po drugiMadanat, ki me je opremil s ključem artroplastiko. Vsak dan imajo na voljo operaciji (sedaj že po prvi) bi sledilza garderobno omarico in čipom za devet operacijskih dvoran s celotno predpisan 20-minutni odmor zaodpiranje vseh za nezaposlene zakle- ekipo. V vsaki sta vsakodnevno počitek (in kosilo), pri kateremnjenih vrat. Pohvalil sem njegovo razpisani po dve primarni totalni vztrajajo tako sindikati kakor tudiodlično angleščino, pa je pojasnil, da endoprotezi (TEP) ali ena revizijska vodstvo bolnišnice, ki želi na ta načinje z družino eno leto preživel v Bosto- operacija, tako da tudi tu ni bilo pri svojih članih oz. zaposlenihnu na podoktorskem študiju: poleg nobene naglice. Želja vseh operaterjev preprečiti sindrom kronične utrujeno-znanja angleščine je izplen obsegal je sicer vsakodnevno opraviti po tri sti in zgodnje izgorelosti na delovnem(so)avtorstvo pri 10 objavljenih primarne artroplastike (oz. po eno mestu. Vendar pa predstavlja prevo-člankih v mednarodnih revijah in revizijo in eno primarno protezo), dna anestezija za anesteziologe zlatidveh poglavjih v knjigah. vendar se anesteziologi menda na standard anestezije pri starejših dajo prepričati v hitrejši obrat bolni- bolnikih z načrtovano artroplastiko Med jutranjim raportom sem se kov. Tehnično bi bilo namreč mogoče kolka ali kolena, saj naj bi imeli popredstavil ekipi 15 v protetiko usmer- posegu bistveno manj bolečin in zapletov ter bi zato hitreje okrevali.Opomnik na izvajanje kirurške »checklist« – varnostnega postopka, Povedal sem jim, da pri nas zadnjepovzetega iz letalstva. čase zaradi zmanjševanja čakalnih dob vstavimo štiri primarne TEP na operacijsko dvorano na dan in jih vprašal, zakaj bolj ne pritisnejo na anesteziologe. »To je svobodna dežela in nihče na nikogar ne pritiska,« sem dobil odgovor. Štejejo namreč le podatki. Prav zato trenutno na oddel- ku poteka večja prospektivna rando- mizirana študija pri TEP kolena (TKA), v kateri bo 400 bolnikov razdeljenih v štiri skupine: splošna oz. prevodna anestezija z oz. brez upora- be brezkrvja. Vsem bodo prevlekli pogačico, da bi izločili morebitni vpliv sprednje kolenske bolečine v enolet nem obdobju sledenja. Kake posebne napetosti med ortopedi in anestezio- logi ni bilo čutiti, saj se bodo vsi ravnali glede na izsledke opisane študije. Bolniki so za elektivne operacije sprejeti na dan posega. V operacijski blok pridejo – kadar je to le mogoče – v spremstvu medicinske sestre peš, se pozdravijo z ekipo, slečejo in uležejo na operacijsko mizo (na ta način jih že ob prihodu v bolnišnico ne napravijo »hudo bolne« in pripra- vijo na dejstvo, da bodo morali že čez dva dni samostojno odkorakati domov). Izberejo si glasbo, ki bi jo morda želeli poslušati med operacijo, in začne se postopek anestezije.
Revija ISISM66edicinaNovember 2017Nameščanje, umivanje in pokrivanje alna artroplastika) uporabljajo model Na voljo imajo model Triathlonoperacijskega polja opravijo izkušene Lubinus SP II (Link), za artroze (Stryker) in NexGen (Zimmer), primedicinske sestre. Operater, asistent (totalna artroplastika) pa Exeter slednjem vedno izvedbo z žrtvova-in instrumentarka pri vseh posegih (Stryker). Odstotek cementiranih in njem zadnje križne vezi (PS). Redkouporabljajo skafandre (operater necementiranih THA se sicer spremi- (< 10 %) vstavijo parcialno endopro-takšnega s čelno svetilko) kot lastno nja od operaterja do operaterja, v tezo (Oxfod, Biomet), kar po dogovo-zaščito, saj študije niso dokazale povprečju pa znaša 50 : 50 odstotkov. ru zaradi ohranjanja potrebnihmanjšega števila vnetnih zapletov v Ponvice so tipa press-fit (pogosto izkušenj izvajata le dva člana tima. Neprimerjavi z oddelki, kjer nošnja uporabljajo model Continuum TM uporabljajo necementiranih endopro-skafandrov ni rutinska. Mlajši opera- proizvajalca Zimmer), starejši ortope- tez, ker so bistveno dražje in glede naterji si spodnje kirurške rokavice s di jih še rutinsko privijačijo z dvema študije nič boljše od cementiranih. Vširokimi lepilnimi trakovi zalepijo na vijakoma, mlajši običajno ne. Rutin- primeru valgusne artroze, ki presegasterilni operacijski plašč, saj je doka- sko uporabljajo vložke z dvignjenim 25°, se hitro odločijo za vstavitevzano, da ventilacijski sistem skafan- robom (elevated liner). Femoralni cementirane verzije revizijske TKA sdra nesterilne delce kirurgove kože kanal (»broaching«) pripravijo brez kratkimi intramedularnimi podaljški.izpihuje na površino rokavov. Bolnik uporabe pnevmatskih pištol. Nece- Pri cementiranju so zelo natančni:prejme le en odmerek profilaktičnega mentirano deblo je pogosto TM cement skladiščijo pri temperaturiantibiotika (cefazolin 3 g i.v. 30 do 60 Primary (Zimmer), ki je v distalnem 20° C, ob začetku mešanja pa namin. pred posegom ne glede na delu polirano. Artikulacijski stik velikem zaslonu, ki sicer prikazujetelesno težo – dogovorjeno z bolni- izbora je keramika na polietilen rentgenske posnetke, zaženejo urošnično infektologinjo, ki tesno sodelu- (CoP), keramičnega vložka (CoC) ne štoparico in postopek nanašanja,je s hamburško Endo-kliniko). Vsi uporabljajo, ker se lahko zlomi, presurizacije in strjevanja izvajajobolniki prejmejo traneksamično povzroča škripanje, predvsem pa je dosledno po navodilu proizvajalca terkislino 1 g i.v. 10 min. pred rezom in 1 bistveno dražji od enakovrednega beležijo v protokol posega. Pogačicog p.o. ali i.v. 6 ur po posegu. S trom- vložka iz prekrižanega polietilena. vedno robno denervirajo, prevlečejoboprofilaktično terapijo (NMH) Glavice so premera od 28 do 36 mm. pa le v 5 do 10 odstotkih primerov.začnejo 6 ur po posegu in traja 14 dni V preteklosti so veliko uporabljali stik Spirajo s pištolami za pulzno izpira-pri TKA in 28 dni pri totalni artropla- kovina-na-kovino (MoM), zato imajo nje, ki sočasno odsesavajo izpiralnostiki kolka (THA). Drenov ne uporab- veliko revizij zaradi problemov z tekočino.ljajo, niti pri revizijah ne. Noben reakcijami mehkih tkiv (adverse localbolnik ne gre na rehabilitacijo v tissue reaction – ALTR) ali aseptične- Tudi za revizije kolenskih artro-zdravilišče, priporočene vaje po ga omajanja cementiranih polietilen- plastik imajo na voljo paleto endopro-navodilu izvajajo sami doma, skupaj z skih ponvic s kovinskim vložkom tez proizvajalcev Zimmer (LCCK,ostalimi praktičnimi navodili so manjšega premera, kjer je reakcija Rotating Hinge Knee – RHK) inprikazane na zelo dobro urejeni mehkih tkiv sicer zelo redka. Cement Stryker (Triathlon TS, ki omogoča 7°spletni strani oddelka (žal le v finšči- odstranjujejo z motoriziranimi freza- rotacije v vsako smer, in Modularni). mi (high-speed burr) tako, da ga Rotating Hinge – MRH). Pri operaciji najprej stanjšajo, nato pa odluščijo od je kot del operacijske ekipe vedno Hišni pristop pri THA je posteri- kosti. Tako ohranijo veliko kostnine prisoten predstavnik distributerja aliorni, zato je bilo na skupnih sestankih za ponovno varno vstavitev ponvice iz proizvajalca (produktni specialist). Vz radiologi (ob torkih med 8. in 9. trabekularne kovine (TM Revision enem primeru (Stryker MRH) je bilauro) mogoče videti precejšnje število Shell, Zimmer). Augmente imajo sicer to simpatična fizioterapevtka, ki se jeizpahov. »Dual mobility« glavic ne na voljo, a jih uporabljajo zelo redko, dodatno izšolala za sterilno delo priuporabljajo, ker so zaradi številnih ker si večinoma pomagajo s kostnimi operacijski mizi: kirurško umita in vzapletov pri slabo preizkušenih presadki iz kostne banke, ki jo vodijo skafandru je pomagala instrumentar-novostih zelo previdni pri njihovem za celotno regijo Helsinki. ki pri kupu specialnih instrumentov,uvajanju (»Show me the data first!«). asistirala operaterju, sestavila modu-Modularnih debel (Profemur, Wright TKA večinoma izvajajo v brez- larni implantat in na koncu ekipoMedical Technology) pri primarni krvju, vsi pa brez uporabe podpornega povabila na malico v bolnišničnoartroplastiki ne uporabljajo od leta stativa, stopalo je med posegom oprto kavarno (solatni krožnik in velika2012 dalje, poznajo pa slovensko le na valjasto prečno oporo (Maquet). skodelica krasne finske kave). To se jeserijo zlomov izmenljivih vratov, ker Kadar uporabljajo brezkrvje vsem zdelo popolnoma običajno in sesmo jo objavili v Acti Orthopaedici (Esmarch), iz celotne spodnje okonči- je ponovilo naslednji dan, ko smo s(Scandinavici). Zlati standard pri ne najprej iztisnejo kri s sterilnim produktnim specialistom drugegastarejših je cementna ali hibridna napihnjenim silikonskim obročem in proizvajalca opravili menjavo aseptič-kolčna artroplastika. Za zlome (parci- ga do konca posega več ne izpustijo. no omajane kolenske endoproteze pri
Revija ISIS Medicin6a7November 2017bolnici z revmatoidnim artritisom na ne izvajajo operacijskega programa. jajo, zato se tam čakalne dobe krajšajostalni kortikosteroidni terapiji. Tako Plače so v zasebnem sektorju okoli in ne daljšajo. Gotovo je to tudi odrazsta oba zahtevna posega potekala dvakrat višje kot v javnem, vendar splošne družbene blaginje, saj je brutohitro, brez stresa za osebje in varno za ima večina zdravnikov odhod v domači proizvod na Finskem ravnobolnika. Toliko o znameniti finski zasebni sektor za strokovni samomor, dvakrat višji od slovenskega. Finciničelni toleranci do »korupcije« v saj tam izvajajo le popolnoma nezah- znajo zelo dobro poskrbeti tudi zazdravstvu. tevne posege. Ortopedske vsadke mlade zdravnike in specializante, ki so izbirajo na javnem razpisu, ki ga odlično izšolani, izjemno delovno Vse operacijske dvorane v bolni- pripravi vodilna (univerzitetna) motivirani in jih starejši zelo hitro,šnici Peijas so opremljene z navpič- bolnišnica v vsaki od petih finskih spoštljivo ter enakopravno vključijo vnim laminarnim pretokom zraka. Vsa zdravstvenih regij posebej, s čimer klinično delo. Najverjetneje je to tudivrata so drsna, odpiranje med pose- dosežejo nekaj količinskega popusta, posledica zgodnje samostojnosti ingom ni dovoljeno, zato voziček z čeprav najnižja cena ne pomeni nujno odgovornosti, saj velika večina mladihvsemi potrebnimi vsadki že pred tudi izbora ponudnika. Cene vsadkov Fink in Fincev takoj po končaniposegom iz priročnega skladišča so sicer popolnoma primerljive s srednji šoli zapusti dom svojih starševpripeljejo v operacijsko dvorano ali cenami, ki za enake vsadke veljajo v in zaživi sicer skromno, a samostojnopredprostor, od koder izbrane kompo- Sloveniji. Čakalne dobe so po postavi- življenje. Moja gostitelja – simpatičennente zunanja strežna sestra skozi tvi indikacije za artroplastiko admini- par kolegov, s katerima s soprogoposebno okence izroči notranji strežni strativno omejene na največ šest prijateljujeva že vrsto let in pri katerihsestri. Uporaba mobitelov v operacij- mesecev, vendar večino elektivnih sem imel možnost brezplačne nastani-ski dvorani je strogo prepovedana, posegov opravijo že v treh mesecih, tve – sta profesorja na medicinskitudi sicer znotraj operacijskega bloka saj je v javnem zdravstvenem sistemu fakulteti helsinške univerze, zato semuporabe mobitelov pri osebju praktič- na voljo dovolj zdravnikov, operacij- imel poleg spremljanja in vodenjano ni opaziti. skih dvoran in bolniških postelj. Vsi specializantov iz ortopedije možnost posegi, ki jih bolnišnice opravijo, so podrobneje spoznati tudi dodiplomski Zdravniki so na stroške ustanove plačani. študij medicine: vsak študent ob vpisuupravičeni do dveh strokovnih izobra- na fakulteto (brezplačno) prejme iPadževanj letno, ki ju morajo načrtovati Lahko povzamem, da je bilo s prednaloženimi urniki in celotnimin najaviti vnaprej. Dobavitelji lahko gostovanje na Finskem zame izredno predpisanim študijskim gradivom,zdravniku krijejo stroške dodatnega zanimivo in poučno. Slovenija je e-knjigami, članki itd. za vseh šest letizobraževanja, vendar le (letalsko) primerljiva s Finsko, vendar žal le vnaprej, tudi vsa nadaljnja komunika-vozovnico, kotizacijo in nočitev v glede stopnje poraščenosti z gozdovi. cija s fakulteto, posodabljanje učnegahotelu. Stroški za izobraževanje, ki jih Javni zdravstveni sistem na Finskem gradiva in priprava na izpite potekaje imel zdravnik sam, se mu odštejejo namreč dobro deluje in sledi potre- preko omenjene naprave. Investicija viz dohodninske osnove. Vsi zdravniki bam bolnikov, v skladu s katerimi ga znanje, ki se vsekakor kmalu povrne.lahko v prostem času brez težav delajo tudi ustrezno spreminjajo in prilaga-pri drugem delodajalcu, vendar tam ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazauruerjeajnajnejeprporfiolfialananaspslpeltentinsitsratrnainzibzobronrincieceRegRisetgrirsatrniiraunpiourpabonraikbinliakhi klaohskporesmprienmjaitnejainteuirnejuarteejaptoedpaotkdeatnkae snvaojsivhopjirhopfirliohf.ilZiha. dZoasdtoopstdoop pdroopfirlaofsielamseormatoeraptreijpavrijtai vvitsiisvtesimstezmupzourpabonraišbkniimškimeinmoemnomin gienslgoemsl.om. UrUejraenjajenjperopfirolafilvatvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. uPsopuesšpnei špnrijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknlitkenvitedevsdnesmnezmgozrgnojermnjekmotukontau gnuamgubmz bvazšvimašimeinmoemnom in pirniipmrikiommk.om. 2. O2d. pOrdepsreevsaemvazmavzihaevkih»eSkp»loSšpnloi špnoidpaotkdiaitnkičilnančslatvnos«tv,ok«je, rkjseorzsaopzisaapnisiavnsi vsaišvi apšoidpaotkdia.tki. Za sZparespmrembemo obzo. odzo.ddaojadnajeanpjoedpaotkdoavtkkolvikknlitkennitae inkaonikoono(kli(kkzliakszparespmrembemo)bion) in popproapvirtaevoitze. odzo.ddaotedažteeležnelpeondpaotedka.tek. 3. P3o. kPoonkčoannčihansiphrespmrembemahboabhvoebznveozknloikknlitkengituemgubm»Sbp»rSepmrenmiepnoidpaotkdea«tknea« dnnaudsnturasntri,ani, da zdaakzljaukčlijtuečintepiontprdoittredvitneovsn. os.
Revija ISIS strokovnih srečanjP68oročila sNovember 201736. kongres Evropskegazdruženja za področje očesneplastične in rekonstruktivnekirurgije14.–16. september, Stockholm, ŠvedskaJanez Bregar, dr. med., UKC Ljubljana Na letnem kongresu Evropskega Priznanje, katerega v združenju simbolizirazdruženja za področje očesne plastične in srebrni kirurški instrument »Desmaresovarekonstruktivne kirurgije (ESOPRS), ki kljuka«, ji je podelil predsednik ESOPRS, prof.je potekal v Stockholmu od 14. do 16. dr. Geoffrey Rose.septembra letos, je oftalmologinja izr.prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. Kongresa smo se udeležili tudi dva speciali-med., višja svetnica, z Očesne klinike sta in specializant oftalmologije z Očesne klinikeUKC Ljubljana, prejela visoko priznanje v Ljubljani: asist. dr. Gregor Hawlina, dr. med.,za delo na področju očesne plastične asist. Levin Vrhovec, dr. med., in Janez Bregar,kirurgije (operacije vek, orbite in solzne- dr. med., ki se posvečamo oz. se želimo posvetitiga aparata). temu področju oftalmologije in nam je prof. Drnovšek učiteljica, ki nam nesebično predaja ESOPRS je bil ustanovljen pred 38 leti znamenom učenja in napredka te subspecializaci- Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.je oftalmologije. Vsako leto ima združenjekongres v enem izmed evropskih mest. Letošnji,36. po vrsti, je potekal v Stockholmu na Šved-skem in se ga je udeležilo več kot 750 ljudi izvsega sveta. Poleg strokovnega dela kongresa jeposebno priznanje namenjeno posamezniku, kije v svoji poklicni karieri veliko prispeval krazvoju stroke in področju uvajanja izboljšavobstoječih metod zdravljenja in lastnih inovativ-nih metod. Kot prva ženska v zgodovini združe-nja je letos to prestižno priznanje prejela izr.prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., zOčesne klinike UKC Ljubljana, sicer tudi pred-sednica ESOPRS med letoma 2011 in 2013. Prof.Drnovšek Olup je uvedla številne inovativnemetode, predvsem na področju laserskegazdravljenja, od katerih so nekatere postale zlatistandard zdravljenja po Evropi in svetu. V luči tega visokega priznanja je imela prof.Drnovšek Olup na kongresu 40-minutno častnopredavanje, imenovano Mustardejeva lekcija, znaslovom »Trenutni izzivi in razvoj okuloplastič-ne kirurgije v prihodnosti«, za katero je prejelamnoge pohvale. Predavanje nosi ime po enem odustanoviteljev združenja, oftalmologu in plastič-nem kirurgu Johnu Clarku Mustardeju.
Poročila s strokovnihNovseRmrebveeijra2čI0S1IS7a6n9jsvoje znanje. Ponosni smo na prepo- dacryocystorhinostomy (DCR)«, in rekonstruktivne kirurgije. Menim,znavo in priznanje slovenskega o metodi, ki je bila razvita prav na da je udeležba na kongresu pomem-medicinskega znanja v svetu. Očesni kliniki v Ljubljani. ben del izobraževanja za strokovni razvoj posameznika in posledično tudi Na kongresu smo predstavili tudi Na kongresu ESOPRS so vsako stroke v Sloveniji, hkrati pa predsta-plakat z naslovom »Long term leto predstavljene izkušnje, novosti in vlja naše delo.success rate of laser-assisted napredki na področju okuloplastične1. Mariborska učna delavnicanaprednih laparoskopskih posegovv ginekologijiAndrej Cokan, dr. med., asist. dr. Maja Pakiž, dr. med., prof. veščin na modelih in predstavitevdr. Iztok Takač, dr. med., svet., UKC Maribor zanimivih primerov z razpravo v manjši skupini. V laparoskopski kirurgiji je učna potekala 1. Mariborska učna delavnicakrivulja daljša in zahtevnejša od učne naprednih laparoskopskih posegov v Splošna predavanja so predstavilikrivulje v klasični kirurgiji. V sloven- ginekologiji. Delavnico smo pod vodja klinike, Iztok Takač, ki jeskem prostoru so bile v zadnjih petih okriljem ESGO (European Society of govoril o medicinskopravnih proble-letih organizirane številne kakovostne Gynaecological Oncology) organizirali mih pri laparoskopskih posegih,učne delavnice za specialiste in na Kliniki za ginekologijo in perinato- sledila so predavanja Reneja Verheji-specializante s področja laparoskop- logijo UKC Maribor v sodelovanju z nena iz Univerzitetnega medicinskegaskih posegov v ginekologiji, ki pa so MF Maribor. Udeležba je bila medna- centra (UMC) Utrecht o novih tehno-večinoma obravnavale osnovne rodna, kot predavatelji in inštruktorji logijah (Big toys for big boys), Dušanaposege v laparoskopski kirurgiji. In so bili prisotni uveljavljeni strokov- Mekiša iz UKC Maribor o anestezijitudi takšnih je bilo verjetno premalo, njaki iz Slovenije, Hrvaške, Italije ter pri zahtevnih laparoskopskih posegih,saj bi specializanti po priporočilih Nizozemske. Delavnice se je udeležilo Denija Kareloviča iz kliničnega centraEBCOG (European Board of Gyneco- 34 specializantov in specialistov (KBC) v Splitu o kirurških okužbahlogy and Obstetrics) morali pred ginekologije in porodništva iz šestih rane, Nejc Kozar iz UKC Maribor pa jedelom v operacijski dvorani opraviti različnih držav (Slovenija, Češka, skupaj z ginekološkima operacijskimanemalo dela na simulatorjih in obvla- Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovi- sestrama Darinko Reisman in Sonjodati osnovne veščine in vaje, ki so na ter Makedonija). Ciglar predstavil vlogo operacijskeobjavljene na portalih ESGE (Europe- medicinske sestre.an Society for Gynaecological Endos- Po zgledu iz tujine smo delavnicocopy) in Winners. Ker je lahko do- zasnovali sodobno in drugače, kot Po kratkem odmoru so uvodnimstopnost do simulacijskih centrov za smo bili v našem prostoru navajeni do predavanjem sledili dvoboji za inspecializante ginekologije in porodni- sedaj. Po uvodnih splošnih predava- proti. Miroslav Kopjar iz Splošne bol-štva ponekod okrnjena, je organizacija njih smo pripravili predavanja v nišnice Zabok je zagovarjal operativ-delavnic pomembna možnost za vajo smislu za in proti s področja tem, ki no, Jure Knez iz UKC Maribor palaparoskopskih veščin v varnem in se v sodobni ginekologiji pojavljajo z medikamentno zdravljenje endome-kontroliranem okolju. uvajanjem novih metod in trenutno trioze jajčnika. Rajko Fureš iz Splošne intenzivno proučujejo. Nadaljevali bolnišnice Zabok in Vesna Šalamun iz Po dveh predhodnih laparoskop- smo z videodelavnico, na kateri smo UKC Ljubljana sta predstavila pred-skih delavnicah osnovnih veščin, ki so pokazali dejanske filmske posnetke nosti in slabosti operativnega in medi-bile zelo dobro sprejete, smo se v naprednih laparoskopskih posegov iz kamentnega zdravljenja globokeMariboru odločili organizirati še prakse, ki so jih kirurgi komentirali, pelvične endometrioze, Katja Jakopičdelavnico naprednih laparoskopskih občinstvo pa je aktivno sodelovalo v iz UKC Ljubljana in Ingrid Marton izveščin. 22. in 23. junija 2017 je tako razpravi. Drugi dan je sledil trening Klinične bolnišnice (KB) Sv. Duh iz Zagreba pa sta debatirali o tem, kdaj in kako operirati intramuralne in subserozne miome. Nato je Vida
Revija ISIS strokovnih srečanjP70oročila sNovember 2017Gavrič Lovrec iz UKC Maribor pred- vprašanja in dileme. Odlična predava- Nagrada za zmagovalca je bilastavila še laparoskopsko miomekto- nja in posnetke so pripravili Marko brezplačna udeležba na kateremmijo v reproduktivni dobi in na kaj Klarič, Paolo Zola, Rene Verhejinen koli prihodnjem kongresu ali delav-biti v tem obdobju pozoren. ter Borut Kobal iz UKC Ljubljana, nici v organizaciji Klinike za gineko- Sebastjan Merlo z Onkološkega logijo in perinatologijo UKC Mari- Marko Klarić iz KBC Reka in Špela inštituta Ljubljana, Urška Salobir bor.Smrkolj iz UKC Maribor sta predsta- Gajšek iz SB Celje ter Dubravkovila razloge za in proti laparoskopski Habek iz KB Sv. Duh. Vzporedno z vajami so potekalepostavitvi stadija pri raku jajčnika, predstavitve nenavadnih, kliničnoMaja Pakiž iz UKC Maribor in Marko Prvi dan smo polni vtisov zaklju- posebnih ali zahtevnih resničnihKlarić pa sta debatirala o prednostih čili s prijetnim druženjem v centru primerov z neposredno debato vvarovalne bezgavke oz. limfadenekto- Maribora, naslednji dan zjutraj pa manjši skupini. V debato sta semije pri raku endometrija. Sledili sta smo začeli z vajami na simulatorjih. odlično vključila gosta iz ESGO, Paološe predavanji Paola Zolaja iz Torina o Vsak inštruktor je svetoval dvema Zola in Rene Verhejinen, s poudarkispremljanju po laparoskopski ali udeležencema, ki sta na mandarini na z dokazi podprtih ukrepih pri posa-robotski operaciji in Reneja Verheji- vadila luščenje ciste, na rokavicah meznem primeru.nena o robotski ginekološki kirurgiji. laparoskopsko šivanje, na posebej pripravljenih modelih pa še izreza- Organizacijski odbor in predava- Po predavanjih so bile na sporedu nje endometriotičnega žarišča in šiv telji so pripravili kakovostno izobraže-videodelavnice, kjer so predavatelji črevesa. Udeleženci so bili nad vanje, primerno tako za specializantepokazali posnetke svojih operacij, vajami navdušeni, na koncu pa smo kot za že uveljavljene specialiste sudeleženci delavnic pa so spraševali in izvedli še zabavno tekmovanje. področja ginekologije in perinatologi-sproti s predavatelji razreševali je. Ob srečanju je izšel zbornik preda- vanj, ki bo služil kot učno gradivo za mlajše zdravnike na začetku speciali- zacije ali pa kot osvežitev znanja za uveljavljene specialiste. Delavnico smo tako zadovoljni in polni novih informacij in znanj zaključili, prejeli pa smo tudi pohvalo predstavnikov ESGO. Vsem predavateljem bi se radi zahvalili za aktivno sodelovanje. V prihodnjem letu ali dveh želimo ponovno organizirati delavnico, ker menimo, da je v slovenskem prostoru še vedno premalo delavnic, ki bi spodbujale debato in si prizadevale za objektivno in profesionalno razpravo med strokovnjaki iz različnih ustanov ali strok.Novi terapevti medicinske hipnozeKranj, Hotel Azul, 2016/17 na predstavitvenih straneh Društva za medicinsko hipnozo Slovenije.Prim. Jasna Čuk Rupnik, Ljubljana Društvo za medicinsko hipnozo V šolskem letu 2016/2017 so strokovnjaki ter s tem izobraževanjem Slovenije (DMHS) je bilo ustanovlje-znanje in veščine iz medicinske postali »terapevti medicinske no leta 2006 kot nadaljevanje Sekcijehipnoze pridobili številni novi zdrav- hipnoze«. Tako se je močno podaljšal za klinično in eksperimentalnoniki, zobozdravniki, psihologi in drugi seznam teh strokovnjakov, objavljen hipnozo, ki je začela delovati leta 1979 v okviru Slovenskega zdravniškega društva. Deluje po statutu društva in kodeksu etike, ki je usklajen s kode-
Poročila s strokovnihNovseRmrebveeijra2čI0S1IS7a7n1jksom etike Evropskega združenja za Plut, Vladislav Golouh in Mojca potrjuje njeno koristnost pri različ-hipnozo (ESH). Profesor Marjan Gabrijelčič. nih stanjih in obolenjih. DMHSPajntar, ki je hipnozo uvedel v sloven- zavzema enako stališče kot Evropskosko medicino najprej za lajšanje Medicinska hipnoza, ki je kom- združenje za hipnozo in Mednarodnoporodov v Porodnišnici Kranj, je bil v plementarna metoda v medicini, združenje za hipnozo, ki zagovarjatatečaju glavni predavatelj, odlično pa doživlja v svetu ponovno renesanso. in dovoljujeta izvajanje medicinskeso ga dopolnjevali še Boni Pajntar V »stoletju možganov« vse več hipnoze le medicinsko izobraženim izsledkov kakovostnih raziskav strokovnjakom. Tečaj je bil odlično organiziran. Predavatelji so znali prav s hipnozo odlično premagati dejstvo, da smo tečajniki iz vseh koncev Slovenije prihajali na izobra- ževanje od 16.00 do 21.00 praviloma iz svojih delovišč in že precej utruje- ni, študenti pa ravno tako. Odhajali pa prijetno sproščeni, umirjeni ter polni elana in veselja do bodočega odličnega orodja za pomoč ljudem. Pa tudi, ne nazadnje, sebi in svojim bližnjim. Tečaj, v vseh pogledih vreden udeležbe.Evropski kongres pediatričnenefrologije bo leta 2020 v LjubljaniIzr. prof. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med., UKC Ljubljana da bo prijeten in nepozaben dogodek, ki ga bodo udeleženci za vedno ohra- Evropski pediatri nefrologi smo bo potekal v Cankarjevem domu, nili v lepem spominu.združeni v Evropsko združenje zapediatrično nefrologijo (ESPN). katerega osebje je bilo pri kandidaturiZdruženje vsako leto organiziraevropski kongres, ki je obenem tudi nepogrešljivo in jenajpomembnejši in najprestižnejšidogodek pediatrične nefrologije. vsekakor zelo Na letošnjem, 50. kongresu ESPN zaslužno pri našemv Glasgowu se je naš Klinični oddelekza nefrologijo (na sliki pediatri nefro- skupnem uspehu.logi) v sodelovanju s Cankarjevimdomom, poleg Dublina in Moskve, Prepričani smo,potegoval za organizacijo kongresaESPN leta 2020. Zelo smo ponosni in da bo ESPN 2020 vpočaščeni, da smo zmagali in da bomotorej ESPN 2020 gostili v Ljubljani. Ljubljani izjemnoHvaležni smo prof. dr. Rajku Kendi,dolgoletnemu predstojniku Klinične- pomemben zaga oddelka za nefrologijo ter strokov-nemu direktorju Pediatrične klinike, prepoznavnostki je idejni oče tega projekta. Dogodek Slovenije, Ljubljane in po strokovni plati še posebej za razvoj našega Kliničnega oddelka za nefrolo- gijo, saj bo po- membno prispeval k napredku stroke v Doc. dr. Gregor Novljan, izr. prof. dr. Tanja Kersnik Levart, doc. Sloveniji ter Evropi. dr. Rina Rus, dr. Nina Battelino, doc. dr. Matjaž Kopač (z leve). In seveda upamo,
Revija ISIS srečanjaS72trokovnaNovember 2017Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Pacient ne govori Polepšaj si dan! –slovensko – izziv Delavnica kreativnegaza zdravstvene delavce razmišljanjav Sloveniji delavnica: novemberseminar: april–november Zdravstveni sistem je sestavljen iz kompleksnegaUdeleženci usposabljanja bodo razvijali znanja, prepletanja ustaljenih procesov, ki vodijo našustrezen odnos in veščine na področju kulturnih miselni proces po ustaljenih poteh razmišljanja.kompetenc za zdravstveno obravnavo migrantov in Takšen način dela lahko zmanjša število napak, abeguncev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih. V hkrati zavira nove in drugačne miselne procese. Naprvem delu, ki je razdeljen v tri vsebinske sklope delavnici bomo skušali stopiti iz ustaljenih poti in s(Migracije: izziv za zdravstvo v Sloveniji; Migranti konkretnimi nalogami skočiti iz okvirov običajnega.in begunci v sistemu zdravstvenega varstva Spoznali se bomo z osnovnimi koncepti kreativnostiSlovenije; Komunikacija med zdravstvenimi delavci ter principi ustvarjalnosti, s katerimi si lahkoter migranti in begunci), bodo preko interaktivnih popestrimo vsakdan ter izboljšamo delovni proces.predavanj pojasnjeni osnovni koncepti,posredovane ključne informacije in predstavljeni Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Kovač,pristopi, ki so mednarodno uveljavljeni. V drugem dr. med., Andrej Martin Vujkovac, abs. med.delu pa bo posredovano znanje poglobljeno spraktičnim delom na konkretnih primerih, preko katerih bodo udeleženci razvijali različne veščine zakakovostno zdravstveno obravnavo migrantov in Odpredavaj kot se šika!beguncev. – Delavnica javnega nastopanjaStrokovni odbor: Danica Rotar Pavlič, Igor Švab,Marija Milavec Kapun, Nike Kocijančič Pokorn, delavnica: novemberJožica Maučec Zakotnik, Uršula Lipovec Čebron V medicini se nenehno srečujemo v situacijah, ko se je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju.Delavnica Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki joza specializante moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavnici se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti doberdelavnica: november javni nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imelVabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkem priložnosti videti svoj nastop in ga narediti šezačeli s specializacijo, da se udeležite ene izmed boljšega.delavnic za specializante. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji; Luka Vitez,Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih dr. med., Luka Kovač, dr. med., Andrej Martinin odgovornosti specializanta, delovnopravne Vujkovac, abs. med.dileme, E-list in nekaj malega o stresu. Število udeležencev na posamezni delavnici jeomejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo Učinkovito reševanjepriporočajo! konfliktovIzvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca seminar: novemberVrečar, Polona Selič, Tanja Breznik V življenju je vse več pritiskov in nestrpnosti med ljudmi. Kako naj v »ponorelem svetu« ohranimo svoj duševni mir in smo ob tem učinkoviti tako v službi kot v družini? Ali je to sploh še mogoče? Seveda je. Največ energije nam poberejo nerazrešeni konflikti! Tisti, ki jih rešimo, so sicer naporni, ko jih razrešujemo, potem pa imamo mir
Strokovna Revija ISIS srečan7ja3November 2017 in čas za druge zadeve. Nerazrešeni konflikti pa Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis ostajajo z nami tudi ponoči in še dneve (tedne in celo ministrstva za zdravje, ki določa, da se morajo mesece) po tistem, ko se je stresna situacija zgodila. zdravstveni delavci z določenih področij Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo udeležiti izobraževanja o nasilju v družini katerih boste bolj učinkoviti pri obvladovanju vsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. konfliktnih situacij. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Poudarki iz vsebine: • osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v družini, Prepoznava in obravnava žrtev nasilja • klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje v družini v okviru žrtev nasilja v družini, zdravstvene dejavnosti • teoretične smernice ter praktični prikaz predavanja in delavnice: december ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v družini, IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV • primeri dobrih kliničnih in mednarodnih NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU praks s področja prepoznave in obravnave ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI žrtev nasilja v družini, Namen izobraževanja je zdravstveno osebje opremiti • izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v z znanjem in komunikacijskimi veščinami za zdravstvenem sistemu, izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. • koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini, • protokoli obravnave otrok in odraslih žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. Sodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Center za socialno delo Maribor, Zavod Emma. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.NOVEMBER 2017 1.–30. • VSEPRISOTNA FARMAKOGENETIKA (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 0,7 si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Strokovno spletno video izobraževanje je namenjeno organizator: Doctrina, izobra- prijave, informacije: prijave: vsem zdravnikom. Opisuje projekt, katerega cilj je učinkovita ževanje, d. o. o., prof. dr. Vita izobraževanje je dostopno uporab- optimizacija zdravljenja za vsakogar. Predstavlja koncept per- Dolžan, dr. med., vodja laborato- nikom portala Doctrina, več na E: sonalizirane medicine in preemptivnega farmakogenomskega rija za farmakogenetiko, Inštitut [email protected] in T: 080 5007, testiranja ter pojasnjuje, kako bo uporaben v praksi. Vabljeni k za biokemijo, MF UL informacije: Barbara Matijašič, T: ogledu in komentiranju izobraževanja: https://siapp.doctrina. 080 5007, E: barbara.matijasic@ biz/izobrazevanja. doctrina.biz 1.–30. • HRAMBA GENETSKEGA MATERIALA ZA OHRANJANJE PLODNOSTI PRI ONKOLOŠKIH BOLNIKIH (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraže- organizator: Doctrina, izobra- prijave, informacije: prijave: vanje prof. dr. Ede Vrtačnik Bokal, dr. med., o hrambi genetskega ževanje, d. o. o., prof. dr. Eda izobraževanje je dostopno uporab- materiala za ohranjanje plodnosti pri onkoloških bolnikih. Vrtačnik Bokal, dr. med., Gineko- nikom portala Doctrina, več na E: Izobraževanje je namenjeno specialistom ginekologije. Vabljeni loška klinika, predstojnica KO za [email protected] in T: 080 5007, k ogledu in komentiranju izobraževanja: https://si.doctrina.biz/ reprodukcijo informacije: Barbara Matijašič, T: zdravniki. 080 5007, E: barbara.matijasic@ doctrina.biz
Revija ISIS srečanja 7S4trokovnaNovember 2017NOVEMBER 2017 1.–30. • ZUNAJTELESNA OPLODITEV (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 0.7 si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Doctrina prinaša strokovno spletno video izobraže- organizator: Doctrina, izo- prijave, informacije: prijave: vanje skupine zdravnikov z oddelka za reproduktivno medicino braževanje, d. o. o., izr. prof. dr. izobraževanje je dostopno uporab- UKC Maribor pod vodstvom izr. prof. dr. Milana Reljiča o zunaj- Milan Reljič, dr. med., Polona nikom portala Doctrina, več na E: telesni oploditvi (razvoj postopkov, indikacije, potek postopkov, Kores Testen, dr. med., doc. [email protected] in T: 080 5007, zapleti in uspešnost). Izobraževanje je namenjeno specialistom Vilma Kovač, dr. med., Oddelek informacije: Barbara Matijašič, T: ginekologije. Vabljeni k ogledu in komentiranju izobraževanja: za reproduktivno medicino UKC 080 5007, E: barbara.matijasic@ https://si.doctrina.biz/zdravniki. Maribor doctrina.biz 1.–30. • SMERNICE OBRAVNAVE BOLNIKOV S KOPB (spletno izobraževanje) kraj: spletno izobraževanje Doctrina: https:// št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** si.doctrina.biz/zdravniki omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Izobraževanje je namenjeno družinskim zdravnikom. KOPB je orga- prijave, informacije: prijave: izobraževanje pogosta bolezen, ki jo lahko tako preprečimo kot učinkovito zdravimo. nizator: je dostopno uporabnikom portala Doctrina, Uspešna obravnava bolnikov temelji na sodelovanju več strok. V strokovnem Doctrina, več na E: [email protected] in T: 080 5007, spletnem video izobraževanju boste izvedeli, kako pristopiti k diagnostiki ter izobraže- informacije: Barbara Matijašič, T: 080 5007, E: vodenju bolnika s KOPB na osnovi svetovnih in slovenskih smernic. Izobraže- vanje, d. [email protected] vanje si lahko ogledate na: https://siapp.doctrina.biz/izobrazevanja o. o. 8. ob 8.00 • SPOŠTOVANJE BOLNIKOVIH VREDNOT IN CILJEV GLEDE PALIATIVNE OSKRBE kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, št. udeležencev: 100 kotizacija: 61 EUR (DDV vključen) k. točke: 5 Vurnikova predavalnica vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine, organiza- prijave, informacije: prijave: W: medicinskim sestram v socialnih zavodih, bolnišnicah, patronažni službi. (Teme: tor: Klinika www.klinika-golnik.si, informacije: Predstavitev evropskih smernic za vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ob koncu Golnik, Urška Irena Dolhar, E: irena.dolhar@ življenja, Najnovejši izsledki o učinkih vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe ob koncu Lunder, dr. klinika-golnik.si življenja, Odločanje o vključitvi paliativne oskrbe v obravnavo bolnika in njegovih med. bližnjih, Pregled podpornih veščin komuniciranja pri vnaprejšnjem načrtovanju oskrbe, Proces priprave načrta za nadaljevanje oskrbe na bolnikovem domu, Vpliv na žalovanje.) 9. ob 9.00 • 2. ŠOLA RAKA DOJK kraj: MARIBOR, Avditorij Medicinske fakultete št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku 50–100 vsebina: Strokovno srečanje o epidemiologi- organizator: Onkološki prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut Ljub- ji, diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji raka inštitut Ljubljana, Združenje ljana, Enota za raziskovanje in izobraževanje (Zvezdana dojk je namenjeno družinskim zdravnikom, za senologijo pri SZD, dr. Vukmirović), Zaloška 2, 1000 Ljubljana, informacije: ginekologom, specializantom onkoloških Simona Borštnar, dr. med. Zvezdana Vukmirović, mag. posl. ved, T: 01 587 94 95, strok. E: [email protected] 9.–11. • ATLS Provider Course kraj: SEŽANA, Izobraževalni center za št. udeležencev: 16 kotizacija: 590 EUR + DDV k. točke: 18 zaščito in reševanje, Bazoviška 13 vsebina: Strokovni seminar je na- organizator: Zdravniško društvo prijave, informacije: prijave: Gosposvetska cesta 35, menjen zdravnikom, ki se ukvarjajo s ATLS Slovenija, dr. Roman Košir, 2000 Maribor ali E: [email protected], informacije: dr. Ro- poškodovanci. dr. med. man Košir, dr. med., E: [email protected] 9.–11. • 59. TAVČARJEVI DNEVI kraj: PORTOROŽ št. udeležencev: ni kotizacija: 240 EUR, prijava do 30. 10. 2017: zdravniki 240 k. točke: 16 omejeno EUR + DDV, specializanti, mladi raziskovalci 120 EUR + DDV, študenti in upokojenci brez kotizacije vsebina: Tavčarjevi dnevi so namenjeni posredovanju novosti organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Bernarda s področja interne medicine in drugih sorodnih medicinskih v Ljubljani, Medicinska Zver, Mojca Horvat, E: [email protected], strok ter oblikovanju skupnih stališč, ki so osnova za strokovne fakulteta, Katedra za W: www.tavcarjevidnevi.si smernice. interno medicino 10. ob 8.00 • 13. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE – KOLK V ORTOPEDIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 220 kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za k. točke: 6 študente in upokojence vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno zdrav- organizator: UKC Maribor, prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si nikom kirurgom, zdravnikom splošne medicine in prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. (strokovna srečanja), informacije: Rebeka Gerlič, med. dela, fiziatrom. med. univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, E: rebeka.gerlic@ ukc-mb.si
Strokovna Revija ISIS srečan7ja5November 2017NOVEMBER 2017 10.–11. ob 9.00 • 1. SLOVENSKI KONGRES OTROŠKE KIRURGIJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO kraj: LAŠKO, Kongresni št. udeležen- kotizacija: specialisti: 150 EUR, specializanti: 100 EUR, tečaj k. točke: 12 center Thermana cev: 150–200 minimalne invazivne otroške kirurgije: 50 EUR, študenti in upokojeni zdravniki: 20 EUR, medicinske sestre: 60 EUR, spremljevalci: 50 EUR vsebina: Srečanje je namenjeno kirurgom, pediatrom, družin- organizator: SKOK-SAOPS prijave, informacije: prijave: E: skim zdravnikom, urgentnim zdravnikom, neonatologom, spe- (Sekcija kirurgov otroške kirur- [email protected], informacije: cializantom kirurgije, pediatrije, družinske medicine, urgentne gije – Slovenian Association of W: www.skok-saops.org, E: info@ medicine in vsem, ki se ukvarjajo z otroško kirurško populacijo. Pediatric Surgery), Milena Senica skok-saops.org Osnove in novosti sodobne kirurgije pri otroku. Vključen je Verbič, dr. med., spec. krg., pred- »Tečaj minimalne invazivne otroške kirurgije« (na pelvitrejner- sednica kongresa, Jože Maučec, jih), ki ga bosta vodila dva priznana specialista otroške kirurgije dr. med., spec. krg., podpred- iz tujine. sednik kongresa 10.–11. ob 9.00 • 47. KIRURŠKI DNEVI: STOPNJA NUJNOSTI PRI KIRURŠKEM BOLNIKU kraj: PORTOROŽ, Kongresni št. udeležencev: ni kotizacija: 100 EUR, kotizacije so oproščeni k. točke: 12 center hotelov Lifeclass omejeno študenti MF, upokojeni zdravniki. Specializanti vsebina: strokovno srečanje imajo 20 % popust. Enodnevne kotizacije ni. organizator: Združenje prijave, informacije: informacije: prof. dr. Radko Komadina, dr. kirurgov Slovenije pri SZD med., T: 03 423 30 96, 041 799 497, E: [email protected] 10.–11. ob 13.00 • XIII. DERMATOLOŠKI DNEVI kraj: MARIBOR, Hotel City Maribor št. udeležencev: do kotizacija: 60 EUR z DDV, kotizacije ni za k. točke: 8 vsebina: Kongres je namenjen vsem 150 upokojene zdravnike dermatologom, zdravnikom družinske medicine. organizator: UKC Maribor, Oddelek za kožne in prijave, informacije: prijave: www.ukc spolne bolezni, Združenje slovenskih derma- -mb.si, informacije: Slavica Keršič, T: 02 321 tovenerologov, asist. mag. Pij Bogomir Marko, 29 40, GSM: 051 420 741 dr. med. 14. ob 8.30 • ŠOLA PREVENTIVE IN SODOBNEGA ZDRAVLJENJA V GINEKOLOGIJI 2017 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 60 na termin kotizacija: 90 EUR, kotizacije ni za k. točke: 8 Dunajska cesta 162 upokojence, specializante vsebina: Predavanja in popoldanske organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: E: [email protected] ali delavnice so namenjeni specialistom in menopavzno društvo in Celzija, d.o.o., Celestinova 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »Šola specializantom ginekologije in porodni- Združenje za ambulantno preventive«, informacije: Darja Jovanov, T: 040 42 00 13 ali 01 štva in splošne/družinske medicine. ginekologijo, prim. Lucija 563 15 91, E: [email protected] Vrabič Dežman 15. • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 Dunajska cesta 162 vsebina: Na seminarju boste pridobili orodja, s pomočjo katerih boste organizator: prijave, informacije: prijave: W: http:// bolj učinkoviti pri obvladovanju konfliktnih situacij. Zdravniška zbor- www.domusmedica.si, informacije: Mojca nica Slovenije Vrečar, E: [email protected] 15. ob 8.00 • PRIROJENE IN PRIDOBLJENE OKVARE ROKE V OTROŠKI DOBI kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabili- št. udeležencev: ni ome- kotizacija: 80 EUR za nečlane SDRR, 60 EUR za k. točke: v tacijski inštitut – Soča jeno člane SDRR, 30 EUR za študente postopku vsebina: strokovno srečanje organizator: Slovensko društvo za prijave, informacije: informacije: Meliha Muratović, T: 01 522 rehabilitacijo roke (SDRR) 52 82, 070 825 665, E: [email protected], W: www.sdrr.si 17. ob 8.30 • 13. DAN INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica stavbe št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 C, Onkološki inštitut vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namenjeno organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: E: lkristan@ družinskim zdravnikom, specializantom različnih onkologije pri SZD, Onkološki inšti- onko-i.si, informacije: Lidija Kristan, T: 01 strok, vsem zdravnikom, ki se v vsakodnevni praksi tut, Katedra za onkologijo, dr. Erika 587 92 82 srečujejo z onkološkimi bolniki. Matos, dr. med.
Revija ISIS srečanja S76trokovnaNovember 2017NOVEMBER 2017 17. ob 13.15 • CELOSTNA OBRAVNAVA OTROK Z MIELOMENINGOKELO kraj: KAMNIK, CIRIUS št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4,5 vsebina: strokovno srečanje organizator: Sekcija za šolsko, štu- prijave, informacije: informacije: Marta Orehek Kirbiš, E: dentsko in adolescentno medicino [email protected] 17.–18. ob 8.00 • PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, MF Univerze v Mariboru, trenutna lokaci- št. udeležencev: 25 kotizacija: 320 EUR k. točke: ja: v mesecu novembru ZD Domžale 12,5 vsebina: Tečaj je organiziran v obliki delavnic in je namenjen organizator: Univerza prijave, informacije: informacije: Romana zdravnikom, ki delajo v NMP in želijo obnoviti znanje iz prehos- v Mariboru, Medicinska Grajner, T: 02 234 58 26, E: romana.grajner@ pitalne nujne medicinske pomoči. Tečaj je sestavljen iz petih fakulteta um.si, W: http://www.mf.uni-mb.si/si/ogla- delavnic in traja dva dni. sna-deska/ucne-delavnice 18. ob 8.00 • 3. JESENSKA PEDIATRIČNA ŠOLA: PSIHOLOŠKI RAZVOJ IN ODSTOPANJA PO RAZVOJNIH OBDOBJIH OD OTROKA DO MLADOSTNIKA kraj: MARIBOR, Hotel Piramida št. udeležencev: 90 kotizacija: 100 EUR, na dan dogodka 120 EUR k. točke: 5 (DDV ni vključen) vsebina: pediatrična šola organizator: Zdravstveni dom dr. prijave, informacije: informacije: Tatjana Mauko, T: 02 286 35 Adolfa Drolca Maribor 60, E: [email protected] 22. ob 8.30 • OBVLADOVANJE KRHKOSTI DANES ZA JUTRI kraj: BRDO, Kongresni center št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 3,5 vsebina: konferenca organizator: Nacionalni inštitut za prijave, informacije: informacije: Špela Selak, T: 01 244 14 66, javno zdravje E: [email protected] 23. • OSKRBA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI Soča št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 60 EUR z DDV k. točke: *** vsebina: Seminar je namenjen specialistom in specializantom fizikal- organizator: URI prijave, informacije: Vesna Grabljevec, ne in rehabilitacijske medicine, družinske medicine, specialistom in –Soča URI–Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, E: specializantom travmatologije, kirurgije in ortopedije, fizioterapevtom [email protected], T: 01 475 82 43 in delovnim terapevtom ter drugim strokovnjakom, ki delajo na reha- bilitacijskih oddelkih, v zdraviliščih, bolnišnicah ali na primarni ravni. 23.–24. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME. POUK BOLNIKA Z ASTMO kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 25 kotizacija: 250 EUR k. točke: 16,5 vsebina: učna delavnica organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 bolezni in alergijo Golnik 94 93, E: [email protected] 24. • 1. MARIBORSKI DAN KRONIČNE VNETNE ČREVESNE BOLEZNI – KVČB kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje, št. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: *** velika predavalnica vsebina: strokovno srečanje organizator: UKC Maribor, Klinika za interno medi- prijave, informacije: Slavica Keršič, T: 02 321 29 cino, Oddelek za gastroenterologijo 40, 051 420 741, E: [email protected], W: www.ukc-mb.si 24. • REHABILITACIJA BOLNIKOV S KRONIČNO NERAKAVO BOLEČINO kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, št. udeležencev: ni kotizacija: 60 EUR k. točke: *** OSCE, vhod 2 in 3 omejeno z DDV vsebina: Delavnica je namenjena zdravnikom, psihologom, organizator: URI – prijave, informacije: prijave: Vesna medicinskim sestram, delovnim terapevtom, fizioterapevtom, Soča Grabljevec, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 socialnim delavcem in ostalim, ki jih omenjena tematika zanima. Ljubljana, E: [email protected], T: 01 475 82 43
Strokovna Revija ISIS srečan7ja7November 2017NOVEMBER 2017 24. ob 8.00 • 6. SREČANJE O KEMIJSKI VARNOSTI: IZPOSTAVLJENOST KEMIKALIJAM OB INDUSTRIJSKIH POŽARIH kraj: LJUBLJANA, Kristalna št. udeležencev: 120 kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: 5,5 palača, BTC vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom medicine dela, javnega organizator: Sekcija za prijave, informacije: prijave: zdravja, družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, klinično toksikologijo SZD Sekcija za klinično toksikologijo pediatrije in onkologije. Na srečanju bomo predstavili nastajanje tok- in Center za klinično toksi- SZD, Center za zastrupitve, Interna sičnih snovi in zastrupitve, stres ter opekline ob industrijskih požarih. kologijo in farmakologijo klinika, UKC Ljubljana, Zaloška V nadaljevanju bomo opozorili na bolezni, povezane z gašenjem, in UKCL, doc. dr. Miran Brvar, cesta 7, 1000 Ljubljana, E: miran. posledice izpostavljenosti toksičnim kovinam, dioksinom in furanom, dr. med. [email protected], informacije: Miran ki se sprostijo ob požarih, ter primer obravnave delavcev, izpostav Brvar, T: 01 522 12 93, E: miran. ljenih kemičnim snovem ob požaru. Predstavili bomo vzorčenje in [email protected] metode za analizo toksičnih snovi, ki nastanejo v požarih, posebnosti gašenja požarov v kemijskih obratih, ukrepanje služb nujne medicin- ske pomoči ob kemijskih nesrečah z analizo primera ter problematiko ekološke kriminalitete. 24. ob 8.30 • ŠOLA TORAKALNE PUNKCIJE IN DRENAŽE kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: za kotizacija: 80 EUR z DDV za predavanja k. točke: 6 Univerze v Mariboru praktične vaje do 30, in praktično delavnico, 30 EUR z DDV za za predavanja do 80 predavanja vsebina: Učna delavnica je namenjena vsem organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: kirurgom, pulmologom, intenzivistom, intervent- za torakalno kirurgijo, Medicinska www.ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, nim radiologom, zdravnikom urgentne medicine, fakulteta Univerze v Mariboru, prof. T: 02 321 29 40, GSM: 051 420 741 onkologom dr. Anton Crnjac, dr. med. 24. ob 9.00 • REANIMACIJA NOVOROJENCA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, št. udeležencev: 10 kotizacija: 160 EUR k. točke: 10 OSCE, vhod 2 in 3 (DDV vključen) vsebina: Učna delavnica je namenjena zdravnikom specialis- organizator: Medicinska prijave, informacije: prijave: W: tom in specializantom ginekologije in porodništva, pediatrije, fakulteta Univerze v Mariboru, http://www.mf.uni-mb.si/si/ogla- zdravnikom specialistom in specializantom družinske medicine, Katedra za ginekologijo in sna-deska/ucne-delavnice, infor- zdravnikom specialistom in specializantom urgentne medicine porodništvo in Klinika za gine- macije: Romana Grajner, T: 02 234 ter zdravnikom pripravnikom, babicam, medicinskim sestram in kologijo in perinatologijo UKC 58 26, E: [email protected] zdravstvenim tehnikom. Maribor 24. ob 16.00 • TRADICIONALNO JESENSKO STROKOVNO IN STANOVSKO SREČANJE ZDRUŽENJA KARDIOLOGOV SLOVENIJE Z LETNIM OBČNIM ZBOROM kraj: OTOČEC, Šport hotel, št. udeležencev: 140 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Grajska c. 2 prijave, informacije: Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 vsebina: Na strokovni del srečanja (16.00–18.00) so poleg vseh članov organizator: Združenje 00, E: [email protected]. Združenja kardiologov Slovenije vabljeni tudi vsi ostali zainteresirani kardiologov Slovenije, W: zdravniki. Glavna tema: poudarki najnovejših smernic in priporočil – www.sicardio.org ESC 2017. Udeležba na stanovskem delu (letni, volilni, občni zbor) je omejena na člane združenja. 24.–25. • XLIII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 kraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 Zaloška c. 7 vsebina: podiplomska šola za družin- organizator: UKC Ljubljana, Interna klinika, KO prijave, informacije: prijave: E: ske zdravnike za endokrinologijo, diabetes in bolezni presno- [email protected], informacije: Eve- ve, prof. dr. Andrej Janež, dr. med. lina Oltra, T: 01 522 35 64, M: 041 772 702, F: 01 522 93 59 24.–25. ob 8.00 • 19. STROKOVNI SEMINAR ZMOKS in 5. BALKANSKI KONGRES BAMS kraj: LJUBLJANA, Grand št. udeležencev: ni kotizacija: 200–300 EUR k. točke: 30 hotel Union omejeno vsebina: kongres organizator: Balkansko združenje za maksilofa- prijave, informacije: prijave: W: https://www. cialno kirurgijo in Združenje za maksilofacialno in zmok.si/, informacije: Andreja Novak, T: 040 179 oralno kirurgijo Slovenije 905, Ani Klopc, E: [email protected]
Revija ISIS srečanja 7S8trokovnaNovember 2017NOVEMBER 2017 24.–25. ob 9.00 • 9. BANIČEVI DNEVI: OKUŽBE PRI STAROSTNIKIH kraj: LAŠKO, Kongresni št. udeležencev: 150 kotizacija: 150 EUR, za upokojence, k. točke: 9 center Thermana Park študente in specializante kotizacije ni vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno vsem zdravnikom in organizator: Sekcija za prijave, informacije: prijave: Bar- kliničnim mikrobiologom. Udeleženci bodo seznanjeni s sodobnimi klinično mikrobiologijo bara Kovče Ramšak, NLZOH, Odde- pristopi, ki se že uporabljajo v diagnostiki okužb pri starostniku, epi- in bolnišnične okužbe, lek za medicinsko mikrobiologijo demiologiji teh okužb, faktorjih, ki vplivajo na občutljivost za okužbe, Nacionalni laboratorij za Celje, F: 03 425 12 12 ali E: ce.cmm@ kot so spremembe v imunskem sistemu in mikrobiomu, z možnostmi zdravje, okolje in hrano, nlzoh.si, informacije: Barbara Kov- preprečevanja teh okužb s cepivi, s problematiko in posebnostmi Oddelek za medicinsko če Ramšak, T: 03 425 12 13, Mihaela večkratno odpornih bakterij v tej populaciji, problematiko okužb sečil, mikrobiologijo Celje, prof. O. Hrastar, T: 01 543 74 08 prebavil, dihal in posledicami ter potekom okužb z virusom gripe. dr. Miroslav Petrovec 24.–26. • 7. SLOVENSKI KONGRES ANESTEZIOLOGOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 350 EUR k. točke: *** vsebina: Na kongresu bodo predstavljene novosti s organizator: Slovensko prijave, informacije: Peter Poredoš, T: 01 področja anesteziologije, reanimatologije in intenzivne združenje za anesteziologijo 522 88 07, 041 252 194, E: [email protected], medicine, ki jih bodo predstavili slovenski in tuji strokov- in intenzivno medicino W: www.szaim.org/anestezija2017 njaki z omenjenih področij. 25. ob 8.30 • TRENING URGENTNIH PORODNIŠKIH STANJ kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 220–300 EUR k. točke: 9 UKC Ljubljana, Zaloška cesta 2 vsebina: izobraževanje organizator: Združenje za prijave, informacije: informacije: mag. Lili Steblovnik, dr. perinatalno medicino SZD med., spec. gin in por., E: [email protected] 25. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: GENERALIZIRANA ANKSIOZNOST – OSNOVNE SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko svetovanje št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo k. točke: 5 Persona, Prušnikova ul. 55 na posamezni delavnici vsebina: 3. delavnica organizator: Persona klini- prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 ka, d.o.o. 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 29. ob 8.30 • OSNOVE PSIHOFARMAKOTERAPIJE kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 50 EUR k. točke: 5,5 Studenec 48 vsebina: strokovno srečanje organizator: UPK Ljubljana prijave, informacije: informacije: Silva Potrato, T: 01 587 24 11, E: [email protected] 30. ob 9.00 • TTT1 OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Seminar (UKC Ljub- št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 ljana, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3, zaposlene v UKC Ljubljana stara porodnišnica, pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: prijave: E: izobrazevanje@ mentorjem vseh poklicev Meta Vesel Valentinčič kclj.si, UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: T: 01 522 90 22, E: [email protected] 30. 11.–2. 12. ob 12.30 • REPRODUKTIVNA MEDICINA MED ZNANOSTJO IN KOMERCIALIZACIJO kraj: LJUBLJANA, Grand št. udeležencev: kotizacija: zgodnja registracija do 30. 10. 2017: člani ESHRE 200 k. točke: hotel Union 120 EUR, nečlani ESHRE 350 EUR, študenti člani ESHRE 100 EUR, kasnejša *** registracija od 31. 10. 2017: člani ESHRE 250 EUR, nečlani ESHRE 400 EUR, študenti člani ESHRE 200 EUR vsebina: Namen delavnice je prikazati standardne korake razvoja in organizator: Evropsko združenje prijave, informacije: pri- izvajanja novih laboratorijskih in kliničnih metod oploditve z biome- za humano reprodukcijo in em- jave: Možna je elektronska dicinsko pomočjo (OBMP) v vsakdanji praksi. Poudarek bo na pomenu briologijo (ESHRE), soorganizator: registracija do 28. 11. 2017. spremljanja varnosti in učinkovitosti teh metod in na opozorilih glede Slovensko društvo za reproduk- Za kasnejšo registracijo je možnih napak pri njihovi uporabi. Delavnica je namenjena ginekolo- tivno medicino, Borut Kovačič, E: potrebno kontaktirati Sa- gom, specialistom reproduktivne medicine, kliničnim embriologom, [email protected], E: Veljko rah Vanfersteen (sarah@ raziskovalcem, medicinskim sestram, zdravstvenim sodelavcem, labo- Vlaisavljević, E: veljko.vlaisavlje- eshre.eu) in preveriti pros- ratorijskim tehnikom in bolnikom. Delavnica bo potekala v angleškem [email protected] ta mesta. Rok za zgodnjo jeziku. registracijo je 30. 10. 2017
Strokovna Revija ISIS srečan7ja9November 2017december 2017 NOVEMBER 2017 30. 11.–2. 12. • ŠOLA URGENCE 2017, 5. letnik in precourse POINT OF CARE ... EDUCATION! kraj: Terme Zreče št. udeležencev: ni kotizacija: specialisti / specializanti, SMS, DMS, ZT / priprav- k. točke: podatka niki: ŠUM: 160 / 130 / 100 EUR; precourse: 100 / 80 / 60 EUR *** vsebina: Šola je namenjena specializantom in specialistom ur- organizator: Slo- prijave, informacije: prijave: http://www. gentne medicine, vsem ostalim zdravnikom, ki delajo na urgent- vensko združenje za szum.si/sola-urgence.html, informacije: E: nih oddelkih bolnišnic in zdravstvenih zavodov, pripravnikom. urgentno medicino [email protected] 1. • XXVI. STROKOVNO SREČANJE ZDRUŽENJA ZA HIPERTENZIJO: NOVOSTI V OBRAVNAVI IN ZDRAVLJENJU ARTERIJSKE HIPERTENZIJE kraj: LJUBLJANA, Four Points by Sheraton št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana Mons vsebina: Srečanje je namenjeno družinskim organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: E: [email protected], zdravnikom, specialistom interne medicine, za arterijsko hipertenzi- informacije: Tina Mali, mag. Jana Brguljan - Hitij, dr. med., T: 01 kardiologije, nefrologije, specializantom. jo, asist. dr. Jana Brguljan 522 55 18 ali 01 522 55 97, F: 01 522 56 00 - Hitij, dr. med. 1. ob 8.00 • TRADICIONALNO STROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO »AKUTNA MOŽGANSKA KAP XI« kraj: LJUBLJANA, Do- št. udeležencev: kotizacija: zdravniki – 100 EUR, medicinsko osebje – 50 EUR, specializanti in k. toč- mus Medica, Dunajska do 300 in po pred- študenti MF ali ZF – 40 EUR (DDV vključen), zgoraj navedene cene veljajo za ke: 8 c. 162 hodni prijavi prijave in plačilo do 15. 11. 2017, po tem datumu so 20 % višje. Kotizacije ni za aktivne udeležence (avtorji plenarnih in vabljenih predavanj ter plakatov) in prvih 10 prijavljenih študentov MF ali ZF ter upokojene zdravnike. Vsakemu od teh bomo poklonili izbrano knjigo iz prejšnjih simpozijev o možganski kapi. vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom družinske organizator: strokovni organizator prijave, informacije: spletna in splošne medicine, nevrologom, radiologom, internis- Sekcija za možganskožilne bolezni pri SZD, prijava: www.mozganska-kap. tom, nevrokirurgom, zdravnikom v urgentnih službah, poslovni organizator Društvo za prepre- info, informacije: Andreja zdravstvenih domovih, intenzivnih terapijah in enotah za čevanje možganskih in žilnih bolezni ob Merčun, E: mzb@mozganska zdravljenje možganske kapi ter drugemu medicinskemu strokovnem sodelovanju slovenskih in -kap.info, T: 0590 11234 kadru, ki je vpleten v obravnavo bolnikov z možgansko tujih zdravnikov, strokovnjakov s področja kapjo. Program bo objavljen na spletni strani www. možganskožilnih bolezni, prof. dr. Bojana mozganska-kap.info Žvan, dr. med., prim., v. svet. 1.–2. ob 8.30 • 34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: ZREČE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska in bodočim mentorjem študentov in spe- zdravnikov družinske fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, cializantov v družinski medicini. Udeleženci medicine SZD p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: bodo na srečanju prejeli zbornik, ki bo [email protected], informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: obravnaval omenjene teme. [email protected] 8. ob 8.00 • XII. SPOMINSKI SESTANEK AKAD. PROF. DR. LIDIJE ANDOLŠEK JERAS: VPLIV DEBELOSTI NA ŽENSKO ZDRAVJE V REPRODUKTIVNEM OBDOBJU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: od 70 do k. točke: 5 120 EUR vsebina: Predavanje je namenjeno spe- organizator: Slovensko društvo prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, ERIIK, cialistom in specializantom ginekologije in za reproduktivno medicino, Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana ali E: martina.peclin@ porodništva, družinske medicine, internis- Klinični oddelek za reprodukcijo mf.uni-lj.si, informacije: Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 tom, medicinskim sestram in študentom Ginekološke klinike v Ljubljani, medicine. UKC Ljubljana, prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. 14. ob 9.00 • SVITOV DAN 2017 kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel, Dunajska cesta 154 št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4,5 vsebina: Strokovno srečanje je namenjeno organizator: Nacionalni inštitut prijave, informacije: prijave: W: http://anketa.nijz. zdravnikom specialistom gastroenterolo- za javno zdravje, Program Svit, si/a/122316, informacije: Nuša Kerč, Špela Fistrič, E: gije, patohistologije, družinske medicine, Dominika Novak Mlakar [email protected], E: [email protected], E: Spela. javnega zdravja, abdominalne kirurgije, [email protected] ostalim zdravstvenim delavcem.
Revija ISIS srečanja 8S0trokovnaNovember 2017december 2017 16. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: OBSESIVNO- KOMPULZIVNA MOTNJA – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 plačilo na posamezni delavnici vsebina: 4. delavnica organizator: Persona klinika, d.o.o. prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.siJANUAR 2018 12.–13. • VII. Slovenska šola transtorakalne ehokardiografije (TTE) (1. tečaj) kraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE, Terme št. udeležencev: 40 kotizacija: 250 EUR (z vključenim DDV) k. točke: *** vsebina: Srečanje je namenjeno organizator: Združenje kar- prijave, informacije: prijave: do 15. 12. 2017 oz. do zapolnitve mest, specializantom in specialistom diologov Slovenije, Delovna Združenje kardiologov Slovenije, T: 01 434 21 00, E: sasa.radelj@sicar- interne medicine, kardiologije, skupina za slikovne preiskave dio.org, doc. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., vodja organizacijskega anesteziologije in pediatrije. v kardiologiji odbora šole T: 01 522 82 28, E: [email protected]. Namestitev Drugi tečaj bo potekal 13.–14. v hotelu ni vključena v kotizacijo. Informacije in rezervacije: Terme aprila 2018 Krka, T: 08 205 03 00, E: [email protected]. 12.–13. ob 8.30 • 34. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O DIAGNOSTIČNI NEGOTOVOSTI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11,5 medicino vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim organizator: Združenje prijave, informacije: prijave: Lea Vilman, Medicinska in bodočim mentorjem študentov in spe- zdravnikov družinske fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, cializantov v družinski medicini. Udeleženci medicine SZD p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: bodo na srečanju prejeli zbornik, ki bo [email protected], informacije: Janez Rifel, T: 01 438 69 15, E: obravnaval omenjene teme. [email protected] 12.–13. ob 11.00 • DELAVNICA MULTIDISCIPLINARNE OBRAVNAVE BOLNIC S TUMORJI V MALI MEDENICI kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: ni kotizacija: 120 EUR, za člane ESGO 100 k. točke: v pos- vsebina: Srečanje je namenjeno specialis- podatka EUR, za specializante 60 EUR topku tom in specializantom ginekologije, radio- logije, patologije, onkologije, radioterapije organizator: Oddelek za ginekološko onko- prijave, informacije: prijave: E: z onkologijo. logijo in onkologijo dojk, Klinika za ginekolo- www.ukc-mb.si/strokovna-srecanja gijo in perinatologijo, UKC Maribor 13. ob 9.00 • VEŠČINE UČINKOVITE OBRAVNAVE ANKSIOZNIH MOTENJ: SOCIALNA FOBIJA – SMERNICE ZA OBRAVNAVO kraj: LJUBLJANA, Center za psihološko št. udeležencev: 20 kotizacija: 125 EUR, sprotno plačilo na k. točke: 5 svetovanje Persona, Prušnikova ul. 55 posamezni delavnici vsebina: 5. delavnica organizator: Persona klinika, prijave, informacije: informacije: Aleksandra P. d.o.o. Meško, T: 041 339 855, E: [email protected], W: www.psihologinja.si 19. ob 8.00 • OBRAVNAVA ŽENSKE PRED IN PO PORODU DOMA V GINEKOLOŠKI DISPANZERSKI AMBULANTI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta Univerze v Maribo- št. udeležencev: do 100 kotizacija: 160 EUR k. točke: 9 ru, Avditorij MF, Taborska ulica 8 z DDV vsebina: Kongres je namenjen zdravnikom specializantom in organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: specialistom ginekologije in porodništva, družinske medicine, za ginekologijo in perinatologijo, www.ukc-mb.si, informacije: urgentne medicine, zdravnikom pripravnikom, medicinskim Oddelek za splošno ginekologijo, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40, sestram, medicinskim sestram babicam, reševalcem in zdrav- Katedra za ginekologijo Medicinske GSM: 051 420 741 stvenim administratorjem. fakultete UM, Zdravniško društvo Maribor, prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet. *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.
Strokovna Revija ISIS srečan8ja1November 2017Zavod za zdravstveno Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije zavarovanje SlovenijeVas zanimajo novosti in sistemski pristop na vabi k sodelovanjupodročju zdravstvenega varstva? zdravnike (m/ž) v območnih enotah Celje, Kranj, Krško,Bi želeli delati v urejenem in dinamičnem delovnem Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Novo mesto za:okolju, ki sodelavcem omogoča strokovnoizpopolnjevanje in razvoj? • odločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo,Ponujamo vam delo v prijetnem kolektivu zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah,zdravnikov različnih specializacij s stalnim stikom zvsemi novostmi zdravstvenega sistema in možnostjo • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in predlaganjeurejanja obračunskih pravil v dogovoru s partnerji v ukrepov v primeru odstopanj,zdravstvenem sistemu.K sodelovanju vabimo • podajanje izvedenskih mnenj. Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, dazdravnike (m/ž) na Direkciji za delo v oddelku za prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje:nadzor, ki obsega področja: • d oktor medicine ali doktor medicine, specialist medicine • s premljanja in vrednotenja obračuna izvedenih dela, prometa in športa ali specializacije v zdravstvu druge zdravstvenih storitev na vseh treh ravneh zdravstvenega ustrezne smeri, varstva, • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka (izbrani • s premljanja in vrednotenja obračuna predpisanih kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli zdravil, živil in medicinskih pripomočkov, opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje do imenovanja na Upravnem odboru ZZZS), • izvajanja finančno-medicinskih nadzorov (pregled zdravstvene dokumentacije obračunanih storitev z • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil namenom preverjanja pravilnosti obračuna), in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, • priprave odgovorov na vprašanja izvajalcev • v eljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. zdravstvenih storitev in glede na najpogostejša Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim vprašanja priprave navodil za obračun zdravstvenih ali krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. storitev, K sodelovanju vabimo tudi zdravnike za sodelovanje po pogodbi o delu. • prepoznavanja problematike obračunskih modelov in Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: 01 njihovega vpliva na izvajanje zdravstvenih storitev ter 30 77 410. predlaganja sistemskih rešitev. Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela in navedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 30. 11. 2017Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz.da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: na e-naslov: [email protected]. Zdravniki, ki želite sodelovanje po pogodbi o delu, nam pošljite • doktor medicine, svoje pisne prijave s predstavitvijo dosedanjega dela do 20. 11. • d oktor medicine, specialist ali doktor medicine, 2017 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. na e-naslov: [email protected]. magister znanosti, Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti komuniciranja • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje in reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa jezika. profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost zaDelovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim pridobivanje specifičnih znanj s področja zdravstvenegaali krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim zavarovanja.delom. Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, ki lahkoZa dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: vključuje tudi testiranje.01 30 77 410. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku.Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela innavedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 30. 11. 2017 ODDAMOna naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljanaoz. na e-naslov: [email protected] V najem oddamo zobozdravniško ordinacijo.Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti Opremljene tri ordinacije, recepcija, sterilizacija, čakalnica,komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti pisarna, kopalnica z WC, WC in garderoba. Tehničnaorganiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost infrastruktura v kleti pod ordinacijo. Parkirni prostoritimskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, zagotovljeni.predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter Možnost najema s 1. 3. 2018 ali po dogovoru.pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja Informacije po elektronski pošti: [email protected] zavarovanja.Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, kilahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenemroku.
Revija ISIS srečanja8S2trokovnaNovember 2017Univerzitetni rehabilitacijski • veljavno licenco za delo,inštitut Republike Slovenije – • visoko stopnjo znanja slovenskega jezika,Soča • z nanje enega svetovnega jezika, • p oznavanje osnov računalništva,vabi k sodelovanju zdravnika specialista (m/ž) fizikalne in • o pravljanje dežurstva.rehabilitacijske medicine, ki želi nadaljevati svojo poklicno Zaželeno je tudi znanje otroške razvojne nevrologije.kariero na otroškem oddelku na delovnem mestu Opis dela:E018021 ZDRAVNIK SPECIALIST PPD3 • diagnosticiranje in vodenje terapije pacientov, • o bravnavanje pacientov v okviru rehabilitacijskihPonujamo vam delovno razmerje za nedoločen čas, s polnimdelovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom, programov,možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja doma in v • uvajanje novih metod dela,tujini, razvojno in raziskovalno delo, delo v sodelovanju s • dajanje izvedeniških mnenj,strokovnim timom, možnost sodelovanja pri nacionalnih in • d elo z osebami s psihično ali telesno prizadetostjo.mednarodnih razvojnih projektih, enoizmensko delo, v Pisne prijave s predstavitvijo dosedanjega dela in dokazili odopoldanskem času. izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi na naslov:Od vas pričakujemo: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana, Linhartova 51 ali na e-naslov: secy.kadri@ • izobrazbo VIII. stopnje – zdravnik z opravljeno ir-rs.si. specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijske medicine, Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.ODDAMOV najem oddam ordinacijo v Ljubljani v Zeljarski ulici(Trnovo).Informacije po telefonu: 041 677 205Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija
Revija ISIS V spom8in3November 2017Ob slovesu od zdravnikaJožeta Debeljaka(4. 2. 1942–18. 8. 2017)„ Rodil se je staršema Francu in Frančiški rešitve, ker je, opirajoč se zgolj na človeško4. februarja 1942 v verni kmečki družini pamet, ni! Trpljenje je namreč skrivnost.Pr‘ Žagarju v Hotovlji. Poleg kmetije so imelidoma tudi žago in mlin. Od šestnajstih rojenih Neozdravljive posledice bolezni so se vlekleotrok jih je preživelo enajst, Jože je bil deveti po dolgih 14 let, saj je kot zdravnik veliko sam sebevrsti. »reševal«. Zadnji mesec je preživel na Infekcijski kliniki UKC v Ljubljani, kjer je 18. avgusta V Poljanah je obiskoval le štiri razrede dočakal svoj poslednji dan.osnovne šole, vse ostalo šolanje pa v Ljubljani:od nižje in višje klasične gimnazije do medicin- Majda Debeljak, ženaske fakultete. Jože je v Ljubljani živel v izredno skromnihrazmerah v župnišču Trnovo, kjer je živeladomačinka iz njegove rojstne vasi. Pomagal ji jepri raznih delih, obenem pa veliko let opravljalslužbo ministranta. Med drugim je ministriraltudi duhovniku in pisatelju F. S. Finžgarju terg. Karlu Matkoviču, nečaku arhitekta JožetaPlečnika, katerega je Jože tudi osebno dobropoznal. Mama je menda želela, da bi tudi Jože postalduhovnik, a se je odločil drugače. Večkrat je všali rekel, da je bil pač poklican za zdravnika,ampak če bi bil dober govorec, bi bilo mogočedrugače. Po končanem študiju in specializaciji zadružinskega zdravnika je do upokojitve leta 2006služboval v ZD Škofja Loka. Z ženo Majdo sta siustvarila dom v rojstni vasi, kjer so skupaj ssinom Gašperjem, njegovo ženo Jano in vnučkiHano, Evo in Lovrom pod istim krovom skupajpluli skozi lepe in težke dni. Bil je plemenit človek in potrpežljiv posluša-lec svojih pacientov, ki se s hvaležnostjo spomi-njajo njegovega zanimanja najprej za človeka inšele potem za bolezen. Njegovi pogovori z bolnikiniso tekli po vzoru lažnih upov, ampak v osvoba-jajoči resnici, podkrepljeni s strokovno umirje-nostjo. Jože je bil vedno zvest samemu sebi, njegovovodilo je bilo varovanje življenja in človekovegadostojanstva. Predan svojemu poklicu je nalogo vceloti izpolnil. Tudi ko je bil že bolan, je radpomagal v domu ostarelih v Škofji Loki. Boleči-na, bolezen praviloma osami in zapre stik zdrugimi; tudi Jožeta je! Rad pa se je pogovarjalin razmišljal o trpljenju – predvsem zakaj nedol-žni trpijo. V razglabljanjih pa ni našel ustrezne
Revija ISISS84knjižne policeNovember 2017Maylis de Kerangal:Pokrpajmo živeRoman, Založba Sanje, 2016Katja Cingerle, samostojna novinarka Medicinska stroka je v prejšnjem stoletju gram, ki bi se vil od samega začetka, bizelo napredovala in eden izmed najpomembnej- lahko nakazal njegovo obliko, opisalših napredkov je prav gotovo transplantacija. njegovo obrabo in naprezanje, deročaKljub znanju pa sta še vedno odločilna solidar- čustva, energijo, ki jo porabi, da se skrčinost in vzajemna pomoč, da bi lahko bolniku stotisočkrat na dan in vsako minutorešili ali izboljšali življenje. Zato je darovanje pošlje po žilah do pet litrov krvi, da, samoorganov po ugotovljeni možganski smrti dejanje ta črta bi lahko povedala njegovo zgodbo,nesebične dobrote in ljubezni. izrisala njegovo življenje, življenje plime in oseke, življenje zaklopk in loput, To tematiko obravnava večkrat nagrajeni življenje utripov; ko se bo srce Simonaroman s pomenljivim naslovom Pokrpajmo žive, Limbresa, to človeško srce, izvilo apara-ki ga je napisala ugledna francoska pisateljica tom, ne bo mogel nihče trditi, da ga jeMaylis de Kerangal. Roman je zaživel na odru, po poznal, in tisto noč brez zvezd, ko je obnjem pa je bil posnet tudi film, ki bo predvajan rečnem ustju v regiji Caux vladal strupenna filmskem festivalu Liffe v Ljubljani. mraz, ko so se vzdolž pečin valili valovi brez leska, ko se je planota celine umika- Vse dogajanje se zgodi v le 24 urah, vendar je la in razkrivala svojepisateljici s pripovedno tehniko v enem dihu geološke plasti, je bilouspelo zajeti vse od življenja polnega mladeniča, slišati le enakomernoki je svojo zemeljsko pot končal zaradi prometne utripanje organa, kinesreče, prek spopadanja njegovih staršev in počiva, mišice, ki sedrugih bližnjih z izgubo, med katero jim v bolni- počasi obnavlja – naj-šnici postavijo ključno vprašanje o darovanju brž s pulzom manj kotorganov, do privolitve. Nato spoznamo preje- petdeset utripov namnico organa in ključne osebe izmed številnega minuto –, ko se je obzdravstvenega osebja. Vsak od njih takoj brez vzglavju enojne posteljeoklevanja pusti vse drugo in se vključi v boj za vključil alarm preno-rešitev življenja s transplantacijo srca. snega telefona, na katerem so se z blešče- Lahko bi rekli, da prav srce mladega Simona čimi paličicami izpisaleLimbresa poganja zgodbo. Na začetku ga Maylis številke 05:50, in se jede Kerangal opiše takole: naenkrat vse sprožilo. Takrat je Simon Lim- Kaj je srce Simona Limbresa, to bres vstal in odšel s prijate- človeško srce, odkar je v trenutku rojstva lji lovit valove. Deskanje je zautripalo hitreje, tako kot so v pozdrav bilo njegova strast. Ko se dogodku hitreje zautripala srca okoli prijatelji utrujeni vračajo, njega, kaj je to srce, od česa je trepetalo, doživijo nesrečo, v kateri je zastajalo, padalo v hlače, od česa je bilo najhuje poškodovan prav peresno lahko ali svinčeno težko, od česa Simon. A njegovo srce še je pelo in drhtelo – od ljubezni –, kaj je bije, ugotavljajo starši, ko srce Simona Limbresa, kaj se je v njem, ga obiščejo v bolnišnici, kar tej črni skrinjici dvajsetletnega telesa, jim daje upanje, da bo z precejalo, zapisovalo, shranjevalo, tega njunim sinom vse v redu. pravzaprav ne ve nihče, samo gibljiva podoba ultrazvoka bi lahko podala njegov odsev, pokazala veselje, ki širi, in žalost, ki stiska, samo papirnat elektrokardio-
Revija ISIS S knjižne polic8e5November 2017Vendar se kmalu poučijo o tem, kaj je ustavi ob njihovem zasebnem življe- občudovanju tistih, ki so tlakovali potmožganska smrt – njun sin še diha, nju in predstavi, kako so prišli do transplantaciji, in spoštljivemusrce bije, možgani pa se ne odzivajo. sodelovanja pri transplantaciji. Tako ravnanju s telesom. Na drugi straniPrave razmere za darovanje organov, pisateljica bralca postavi v različne bolnica čaka na novo srce. Tako ses čimer pa morajo starši soglašati. perspektive, hkrati pa to odločitev roman zaokroži: začne se z življenjem,Težka odločitev, ki podari življenje. lahko razumemo tudi tako, da smo si nato preide v smrt, iz katere se znovaNa pritrdilen odgovor čaka Clare, ki vsi podobni, vsi imamo svoja hrepe- rodi življenje. Zaokroži se tudi čas: nanujno potrebuje transplantacijo srca, nenja, a v hipu se lahko vse spremeni. prvi strani Simonovo srce utripa vda bi preživela. Človek lahko postane čakajoči bolnik, njegovem spečem telesu, dokler ob hvaležni prejemnik ali nesebičen 05:50 ne zazvoni budilka, na zadnji Starši, sestra, dekle umrlega in darovalec. strani pa isto srce bije v uspavaniprijatelji niso le žalujoči, temveč skozi Clare, ura je 05:49.njih spoznavamo življenje Simona Roman sočutno odgovarja naLimbresa. Prav tako osebje niso le dileme svojcev, se počasi premika ktisto, kar delajo, ampak se pisateljica zdravstvenem osebju, njihovi vnemi,Tehnologija in zdravjeNina Mazi, Ljubljana Zdravja, mladostnosti in vitalnosti si danes ni več zdravila, ki s svojimi neugodnimi/nevarnimi/škodljivimimogoče predstavljati brez sodobne tehnologije, ki člove- stranskimi učinki, nezdružljivostjo in s kopičenjem oz.štvu nenehno ponuja nove domislice in izume, hkrati pa pretiranim uživanjem človeku pogosto povzročijo večga vodi v vse večjo odvisnost. Tehnološka odvisnost pa škode kot koristi. Prizadevanja za premišljeno, naravno inseveda ni naključna in ni sama sebi namen, marveč (vse neškodljivo zagotavljanje, vzpostavljanje in ohranjanjeprepogosto) služi zlasti interesom kapitala. Vrsta izumov zdravja, mladosti in vitalnosti pa ostajajo v senci farma-in iznajdb, ki so sicer zanimive in dobrodošle, je predvsem cevtske tehnologije. Tretji zgovoren primer, ki govori vkapitalsko naravnanih. Med tehnološkimi dosežki, ki jih prid premišljenemu, zadržanemu odnosu do tehnologije,glavnina šteje za neobhodne in so zato postali že nepogre- pa sega na področje gibanja. Svet se sooča s poplavošljivi, je precej takih, brez katerih bi človeštvo lahko dobro gibalnih pripomočkov, fitnes naprav, športnih dodatkovshajalo, nekateri izmed njih pa so celo vprašljivi in nepo- in spodbujevalcev, vrhunske opreme in ostalih domiselnihtrebni ali celo škodljivi. Tehnologija, povezana z zdravjem, izdelkov, ki pa so predvsem kapitalsko naravnani. Neki jo ima razviti svet za enkratno, namreč pogosto pred- glede na nesluteni razvoj, razmah in prodornost gibalnestavlja probleme in zaplete, namesto da bi jih reševala. tehnologije je več kot polovica prebivalstva visokorazviteMed zgovorne tehnološke dosežke, ki potrjujejo pričujoče zahodne poloble nerazgibana, zasedena, predebela,dejstvo, na primer sodijo klimatske naprave. Te človeka okorna, gibalno zavrta in prizadeta zaradi pomanjkanjasicer ohladijo, vendar pa ne odpravljajo ali vsaj zmanjšu- telesne dejavnosti in gibanja. Veliko bolj korektno injejo bistva problema, povezanega s segrevanjem ozračja, koristno bi bilo vsaj del sredstev nameniti spodbujanju,marveč z energetsko požrešnostjo (poraba elektrike, ki jo motiviranju in privajanju na naravne oblike in načinev globalnem merilu potrošijo »klime«, bi zadostovala gibanja. Že v prazgodovini so ljudje vedeli, da je človeknajmanj za pokritje celotnih energetskih potreb stare rojen za gibanje. Dejstvo, ki so ga poudarjali in razglašaliceline) še povečujejo globalno segrevanje in z njim pove- že antični zdravniki, filozofi in znanstveniki – starorimskizano objektivno tveganje za ekološko katastrofo. Avstral- »In motu vita«, Heraklitov »Panta rhei« idr.ski raziskovalci poudarjajo, da bi bilo sredstva (vsaj del),ki jih trenutno vlagamo v razvoj tehnologije klimatskih Tehnologija je na voljo na vsakem koraku, njenanaprav, veliko bolj smiselno usmeriti v krepitev odporno- uporaba pa je stvar individualne presoje – pri tem pasti organizma na vročino in izboljšanje človekove sposob- lahko (bi moral) v dobrem odnosu s svojimi varovanci innosti prilagajanja na visoke temperature in temperaturne uporabniki pomembno vlogo igra tudi zdravnik.spremembe – naravna termoregulacija. Drugi tovrstenprimer nespodbudnega vpliva tehnologije na zdravje so Viri: Science 5/17, Sceince et Vie 3/17, www.science- daily.com
Revija ISIS 8Z6animivoNovember 2017 Lok človeškega življenja Jurij Kurillo, dr. med., Kranj Če se odpravimo iz Tržiča proti podgorski vasi Lom pod Storžičem, bomo malo pred cerkvi- jo sv. Katarine na levi strani poti zagledali obcestno znamenje, poslikano z zgovornimi podobami poteka človeškega življenja: od do- jenčka v zibelki prek vrhunca pri štiridesetih do starca pri stotih, počivajočega na stolu. Pod lokom življenja sta upodobljena ob drevesu z zapeljivo kačo naša prva starša Adam in Eva z usodnim jabolkom spoznanja v roki, ki sta po Svetem pismu zakrivila človekov izgon iz raja in njegovo minljivost. Kakor domnevajo strokovnjaki, je to slikovi- to obcestno znamenje kot pomnik življenjske minljivosti nastalo, po upodobljeni noši sodeč, v prvi polovici 20. stoletja. Menda naj bi ga leta 1902 naslikal (ali preslikal) znani kranjski nabožni slikar Matija Bradaška, prej Bradeško (1852–1915), leta 1939 pa obnovil njegov sin Matej Bradaška. Prvotno je stalo nekoliko nižje na več lokacijah, leta 1966 pa je bilo prestavlje- no in (slabo ter zelo okorno) prenovljeno. Uvrščeno je v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Objavljamo fotografijo prvotnega znamenja. IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zborniceVsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika,ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7November 2017Priklon življenjuLucija Beškovnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE CeljePriklon življenju, 2016, Ljubka balerina briše porcelanasta si lica,akril na platno, 50 × 40 cm krčevito joče, ihti kot drobna ptica, ki v ujetništvu ji težko je. Kaj tako globoko me boli, se tisočkrat sprašuje, takrat krik v grlu zaduši, seveda, izguba v duši! Seveda, praznina me tako skeli! Kako lahko boli praznina, porcelanasti obraz se vpraša, kaj pomeni tako velika bolečina, če nič ni in je to tako pošastna veličina. Je kdo, ki lahko odgovori, zakaj me nekaj praznega v prsih tako strahotno žalosti? Nekaj zemljepisno daljnega in nedolžno otroškega je to, kar prežema mi telo. Takrat svetloba bela posije skozi okno, porcelanasta balerina se prikloni, skrije v rožnato si krilce svoj obraz, toplota ji oblije hrbet, bolečina se počasi izvije iz telesa, takrat življenje pomisli - ŽIVLJENJU se priklonim!Srečanje zdravstvenih delavcev inpoglobitev poklicne identitete v lučikrščanstvaJanez Dolinar, dr. med., SB Novo mesto Brata Kozma in Damijan sta kot zdravnika delovala v pozni antiki, V Ljubljani je v četrtek, 26. in Damijana, zavetnikov zdrav- nekako v pokrajini, kjer poteka danesseptembra 2017, v cerkvi svetega nikov. Pod geslom Dobro še meja med nemirnima Turčijo inPetra in v sosednji župnijski izboljšati smo razmišljali o vlogi Sirijo. Brata sta si z vestnim opravlja-dvorani potekala sveta maša in kristjana v težkem, a lepem njem zdravniškega poklica pridobilaakademija na čast svetih Kozme poklicu. sloves svetih mož. A tudi njun čas so zaznamovali nemiri in nasilje in brata
Revija ISIS v prostem časuZ88dravnikiNovember 2017Ob prijetni glasbi harfe in petja. so usmrtili med enim od preganjanj poseben način dotika človeka. Škof jeKulturni del večera. kristjanov. Ker je njuno življenje povabil zbrane, naj v bolniku vidijo zaznamovala močna krščanska vera, Božjo podobo, po kateri smo vsi so ju na koncu starega veka začeli ustvarjeni. slaviti kot mučenca in ju postavili za zavetnika zdravniškega poklica. V Po maši je sledila kratka akademi- srednjem veku so ustanavljali zelo ja. Kolegica Mateja Lasič se je pred- priljubljene kozmo-damijanske stavila na klavirju, glasbeni del pa sta bratovščine tudi na Kranjskem, kar zaokrožila kolega Jure Puc, harfa, in lahko štejemo za prvo zdravniško Brina Šket, mezzosopran. združenje na Kranjskem. Kolega Klemen Aleš Pilih je Deluje v današnjem času religio- zbrane pozval, naj ne razmišljajo le o zna slovesnost na čast svetih Kozme tehnoloških, tehničnih in organizacij- in Damijana kot anahronizem? skih napredkih, saj je včasih dovolj že Nikakor ne. majhna sprememba v odnosu do bolnika. »Bodimo uresničevalci Božje Zato se je ob njunem prazniku v volje po medsebojni ljubezni in naj cerkvi sv. Petra v Ljubljani zbralo bodo naša delovišča svetišča za vse, ki blizu sto zdravnikov in zdravstvenih potrebujejo uteho ob svoji bolezni,« je delavcev. Prišli so se srečat s prijatelji, razmišljanje, kako Dobro še izboljšati, se odmaknit od vsakodnevnega vrveža sklenil Klemen Aleš Pilih. v liturgijsko simboliko, predvsem pa razmišljat o smislu zdravniškega Nagovorom in glasbenim točkam poklica, zlasti v luči (krščanske) je sledilo prijetno druženje, ki ga je presežnosti. letos omogočilo Združenje slovenskih katoliških zdravnikov. Prihodnje leto, Somaševanje je ob g. Miru Šlibar- 26. septembra 2018, se zagotovo spet ju in p. Danilu Holcu vodil upokojeni srečamo! mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. Slovesnost so s petjem obogatili pevci kvarteta Bitenc. Dr. Turnšek je v homiliji poudaril veliko vlogo vseh vernikov, ki delajo v zdravstvu, saj se po njih Bog na
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9November 2017Moj EverestMag. Tomaž Rotar, dr. dent. med., Zobozdravstvena ordinacija Za trenutek ustavim globoko le redkim dovoli živeti. Zapičim navadi v življenju ne gre drugače.izčrpano dihanje, saj je nepretr- cepin in se odločim podhladiti Vedno pa me spremlja topla in že skorajgan ritem in njegovo bobnenje v prste, ko slečem prevelike roka- domača misel na ponovno snidenje, kiušesih po dolgih štirih neprespa- vice in s kamero poskušam loviti bo, upam, vsaj tako lepo, kot je slovonih nočeh in neznansko napor- prvo svetlobo z vzhoda, jo obr- težko. Včasih se zdi, kot da se vsenih dneh oglušujoče, skoraj nem proti sebi in zabeležim življenje vračamo domov, kar je najlep-zadušljivo. Poskušam se spo- trenutek, ki se najbrž ne bo še, vendar je za to potrebno tudi oditi.mniti svoje telefonske številke in nikoli več ponovil. Ura je polšteti od tisoč nazaj, pa ne gre. petih zjutraj po kitajskem času, Let preko Istanbula in Delhija doMožgani so otopeli, kot zastru- 16. maj 2017, kot osemnajsti Katmanduja je bil miren, z mislimi,pljeni živijo od skopo odmerje- Slovenec, deseti še živeči, stojim raztrganimi med slovesom od družinenega kisika, stisnjenega v štiriki- na najvišjem vrhu sveta in sem in pričakovanim snidenjem z ljudmi,logramski na pol prazni jeklenki, preveč utrujen, da bi dojel, kaj ki jih nisem še nikoli srečal in mi bodoki jo nosim na bolečih ramah. mi je dano. V zloženo skalno med drugim krojili razpoloženje vDrobni zamrznjeni delci plešejo piramidico zataknem sliko naslednjih tednih. Kulturni šok obmed mano in skoraj grozeče družine, ki je dolgih sedem prvem pogledu na Katmandu jeveliko luno, ki mi je danes nekaj tednov bledela v žepu višinske nepopisen. Talilni lonec kultur, ver,kilometrov bliže kot po navadi. obleke, in v žep potisnem dro- nacij, bolezni in pocestne umazanijeHladna svetloba čelne svetilke se ben kamenček, ki sem ga oblju- pri tridesetih stopinjah kipi od vibra-ujame med bele cvetove, ki so bil Rebeki in Karin. cij in brezčasnosti. Skozi okno napolzrasli na trepalnicah v nekaj uničenega kombija s premalo napol-sekundah, odkar sem od kože Drugega aprila sem se v kratkih njenimi zračnicami, ki ga je na letali-odlepil smučarska očala. Telo je šče poslala družba Makalu Adventu-brez rok in brez nog in ko po- rokavih in po nujnih birokratskih res, sem vdihaval gost prah, ki se jenovno globoko vdihnem, v koni- dvigal nad mestom, pomešan zcah prstov močno zaboli. Še sem zapletih zaradi pretežke prtljage na vonjem živo rdečih cvetlic, zvezanih vživ, se zavem, čeprav v okolju, ki ogrlico, v katero me je že na letališču beneškem letališču za dva meseca ovil brezzobi in očitno neprespan šofer. Orientalska prijaznost me je poslovil od žene Melite in obeh hčerk. pričakala v majhnem hotelčku v starem Katmanduju, ki ga kličejo Težko se je posloviti od nečesa, kar imaš Thamal. Preveliko število postreščkov, ki se po cele dneve grebejo za napitni- rad, za kar skrbiš in živiš, vendar po ne, je tu običajno. Razdalje med revni- mi po svoji želji in zaradi verskihPodelitev certifikata za osvojen Everest s strani kitajske alpinistične zveze. prepričanj ali revnimi zaradi sistema in na drugi strani bogatimi lastniki, politiki, uradniki, preprodajalci drog… so nepremostljive že tisoč let in bodo najbrž še toliko, evropska oz. »naprednejša« miselnost pa je v celoti utopija. Odklonil sem povsod prisoten welcome drink, saj se nisem želel že prvi dan zastrupiti z bakterijsko eksotiko, kar pa gostiteljev ne užali več, saj so se navadili mehkužnežev iz drugega sveta. Kmalu sem se srečal z vodjem odprave, 170 cm visokim, 65 kg težkim
Revija ISIS v prostem časuZ90dravnikiNovember 2017Proti North Colu, 6.900 m. shujšan in vsaj na prvi pogled zelo pripovedujejo že stoletje. Kdo bi jim razumen in odgovoren Britanec. Drugi zameril, saj so dolgih osem zimskih »iron manom«, ki pri svojih je lastnik pogrebnega zavoda, nekoliko mesecev zaradi zasnežene neprevozne sedeminštiridesetih letih pridno brusi manj »napumpan« oseminštirideset ceste odrezani od sveta in gotovo sekalce, ko jih stiska med letnik, sicer že z višinskimi izkušnjami najbolj osamljeni ljudje na planetu. nečloveškimi treningi. Izvaja jih v s himalajskih vrhov, zelo bogat, Družbo jim, razen v kratki poletni Dubaju, čeprav je tipičen Anglež, ki se prijeten, vendar s slabimi higienskimi alpinistični sezoni, delajo domače je enostavno naveličal slabega navadami. Po njegovem se na takih živali, ki neredko prezimujejo v istih vremena. Kmalu sta prepotena prišla odpravah nima smisla preoblačiti in prostorih kot njihovi lastniki. Nihče se tudi Martin in Mark, šele proti večeru tuširati, saj te konec koncev nihče ne ni veselil vožnje nazaj v Katmandu, pa tudi Tony. Torej celotna ekipa, vsi s gleda, kar se mi je zdela povsem med katero smo, mimogrede, izgubili podobnimi izkušnjami iz transporta razumna poklicna deformacija. tudi zadnje desno kolo in potem deset do Nepala in eno samo željo: gremo na ur čakali na »novo« vozilo. Everest. Za cimra mi je šef določil Po dveh dnevih prilagajanja na Martina, visokega Američana, novo okolje, kulinaričnih ekskurzijah Po dveh dneh počitka smo se iz najmlajšega v ekipi, ki mu majice po prestolnici in nakupih po najbolje Katmanduja podali v Lhaso, čez enostavno niso bile dovolj velike, založenih trgovinah, kar sem jih Himalajo in prvič, čeprav od daleč, njegova pričeska pa je izdajala vojaško izkusil, smo se odpravili na aklimati- zagledali Everest. V soncu je bil preteklost. Revežu tudi postelja ni bila zacijo v nepalski del Himalaje, v okrašen z nekaj kopastimi oblaki in dovolj velika, kar pa očitno ni bila vasico Manang, ki je izhodišče za ture značilno vetrno kapo, saj v aprilu edina motnja, saj je svoj besednjak po Anapurnah. Potovanje je bilo, milo čezenj še vedno divjajo močni zračni pridno polnil s ponavljajočim »fuck« rečeno, epsko in ga nihče iz ekipe ni tokovi, ki onemogočajo pristop. oz. z vsemi možnimi sintaktičnimi pričakoval. Dva cela dneva, več kot Potniki so sneli slušalke, pogovori so izvedenkami na temo. Dodeljena sta si oseminštirideset ur, smo trpeli v zamrli, letalo se je nagnilo na desno, bila tudi Mark in Tony. Prvi je izkušen terencih indijske izdelave, brez saj so se vsi natepli na tisto stran, ki je pustolovec, ki je do dneva novo zaznavnega vzmetenja, zračenja in z bila obrnjena proti boginji matere izbrane pustolovščine že večkrat tekel neštetimi okvarami, da smo premaga- zemlje Chomolungmi. Pokrajina pod čez Aljasko, prečil Grenlandijo in peš li makadamskih 120 km. Ceste so nami se je hitro spremenila iz zelene tudi Saharo, zelo urejen, pretirano prekinjene z zemeljskimi plazovi, in relativno dobro poseljene v pusto, podrtimi drevesi, poginulimi kozami poraščeno samo z redko travo, prese- in jaki, več desetmetrskimi slapovi, ki kano s hitrimi rekami in neobljudeno. so edini oprali naša prevozna sredstva Pristali bomo namreč v Tibetu, na in namočili kupe opreme na odprtih strehi sveta. prtljažnikih. Te so dodatno polnili izgubljeni popotni domačini, ki so kar Dvomilijonska prestolnica Lhasa med vožnjo skočili na avtomobil in nas ni presenetila z višinsko boleznijo, izkoristili nepalski Go Opti. kot večino turistov, saj smo bili že dobro aklimatizirani, pač pa s čistočo, Ožuljene zadnjice in boleče vojaško urejenostjo, odličnimi široki- hrbtenice, pobruhani sedeži in polna mi in gladkimi cestami, stalnimi pljuča tetanusnega cestnega prahu so videonadzori ter prekrasno nočno bili negativna malenkost v primerjavi podobo starega mesta. Na voljo smo z doživetjem, nepozabnimi pogledi na imeli dve noči in tri dni, kar je bilo prve osemtisočake, v kameno dobo povsem dovolj za ogled Potale, palače ujete domačine in prvinsko hrano, sicer izgnanega dalajlame, za pokuša- skuhano na tisoč let starih ognjiščih. nje lokalne hrane, ki nas je za čuda Manang nas je gostil deset nepozab- pustila brez prebavnih motenj, vendar nih spomladanskih dni. Vsak dan smo z ožgano ustno sluznico, za pregled se povzpeli nekoliko više. Nazadnje do tisočerih trgovin z originalnimi slabih šest tisoč metrov, pod Pisang, kitajskimi ponaredki najdražjih nasproti Anapurne II, nad široko svetovnih znamk in za uživanje v stari dolino, ki je del narodnega parka Lhasi, napolnjeni z mističnimi vonja- Anapurna in kjer so mi ukradli nove vami molitvenih kadil in mrmrajočimi drage treking hlače. Spoznali smo zvoki tisoče let starih molitev. osnove budizma, preboleli prve črevesne okužbe in poslušali neverje- Čakala nas je dolga pot do tne zgodbe domačinov, ki jih najbrž baznega tabora, dobro asfaltirana, sicer svetovno znana Cesta svobode,
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1November 2017Jutro na vrhu. riževa zrna in se le korak stran od nirvane za trenutek preselili na vrh,ki povezuje Lhaso in Katmandu. Prvič najvišjega, 5200 m visokega prelaza kjer živijo demoni, ki so poslušalije bila zasnovana že v času svilnih vrniti v Tingri, kjer je bolnišnica za našo prošnjo, naj nas spustijo blizu.cest, ko je bil ta del sveta ključnega višinsko bolezen. Preživeli smopomena za trgovino med najbolj namreč prometno nesrečo, dobrih pet Že prvi dan smo začeli z lažjimirazvitimi deli sveta: Kitajsko na eni tisoč metrov nad morjem. Šofer je aklimatizacijami po sosednjihstrani ter Indijo in Bližnjim vzhodom omedlel zaradi pomanjkanja kisika in šesttisočakih, kamnitih suhih,na drugi strani. Takrat, ko so bili zapeljal s ceste, k sreči v pravo smer. mestoma ledenih brezpotjih.najdražji konji na svetu doma v Ponudil sem se, da ga pospremim Spremljale so nas fazanom podobnezahodnem Tibetu in najdražje kamele nazaj v bolnišnično oskrbo, in zato neboječe ptice in gorske koze, podobneiz puščave Gobi, ki so lahko hodile prispel v bazni tabor dvanajst ur našim muflonom. Skoraj z vsake točketrideset dni brez vode in hrane čez kasneje, ampak v zameno za vožnjo z smo lahko videli Everest, največkratnepredstavljive prepreke Himalaje in vojaškim avtomobilom in s spoštova- jasen, po malem oblačen, v jutranji aliKarakoruma. V času, ko je bila svila njem vojaškega osebja, ki me je iz večerni svetlobi, malo bolj ali maloplačilno sredstvo in svet še ni bil tako ljubega brezdelja z veseljem in v z manj zasnežen, in gradili odnos dopokvarjen kot danes, ko vojne in lučkami osvetljenem urgentnem najvišjega, najmočnejšo željo, ki jousode narodov krojijo imaginarne mercedesu peljalo v bazni tabor. prenese raziskovalni duh posameznika,visoke številke na bančnih terminalih priti kmalu na vrh. V pričakovanju in vAmerike in Švice. Ko sem gledal Zvoki zadrg na šotorih in spalnih enotnih željah ekipe, v zasebnih alipopolnoma novo železnico, ki vrečah, pokašljevanje zaradi suhega skupinskih šotorih, brez telefonov,spremlja omenjeno cesto in doseže zraka, vonj po prvi kavi in sonce, ki je internetnih povezav, radia, domačeprelaze preko 5.000 m nad morjem, v kar naenkrat ogrelo notranjost šotora hrane, domačih ljudi, vsakodnevnihkatero je bilo vloženih nekaj deset – to je to. Vsakemu v ekipi je prvo domačih problemov, naglice,milijard ameriških dolarjev, sicer jutro v bazi blagodejno pozdravilo nestrpnosti so minevali dnevi in prišelkitajskih, sem imel občutek, da je bilo nočne domotožne misli. »Oh my God, je dan, ko smo se prvič odpravili vzadnjih petdeset let le kratko, žalostno fuck me, Thomas, wake up Tho- smeri Everesta, proti t.i. ABC alikomunistično obdobje v nekaj tisoč let mas…« so bile besede mojega cimra višinskemu baznemu taboru, prekostari kitajski zgodovini, ki nas uči, da Martina, ko se je z napol priprtimi vmesnega ali »jak shit« tabora, kjerbo Kitajska ponovno vstala in si očmi prvič obrnil proti čudovito smo na srečo prespali le enkrat. Hodilipovrnila svoj nekdanji bleščeč sloves osvetljeni steni našega cilja. Prva smo le z osebno opremo, vse ostalo soprve in najbolj razvite. pudža ali molitev s šerpami nas je nosili jaki, majhne dolgodlake in presenetila s svojo mirnostjo in neznansko vzdržljive kravice. Karava- Na poti smo prespali v Shigatseju, skrivnostnostjo že takoj po prvem na tristopetdesetih živali in nekaj desetdrugem največjem mestu Tibeta, in zajtrku. Blagoslovili so našo opremo, alpinistov, šerp, nosačev, kuharjev,kasneje še v precej manjšem in bolj brez tega se šerpe odpovejo vodičev, spremljevalcev, snemalcev…zapuščenem Tingriju. Po štirih dneh sodelovanju. V mrzel veter smo ob se je dva dni pomikala preko ledenika,smo prispeli v bazni tabor, jaz nekoli- molitvi lame, ki je bil samo zaradi polnega ledenih ošiljenih vrškov,ko za skupino, saj sem se moral iz dogodka pripeljan iz Lhase, vrgli skritih razpok, potokov. Prekrasni pogledi na sosednje vrhove, ledeniška jezera so bili dodatno popestreni z izre- dno hitro spreminjajočim se vreme- nom, ki se je iz sneženja v desetih minutah lahko spremenilo v topel sončen dan in nazaj. ABC je na spoštljivih 6.400 m nadmorske višine marsikomu povzro- čil prve znake višinske bolezni. Diha- nje, podobno dihanju osemdesetletni- ka v intenzivni enoti, bruhanje, driska, glavoboli, malodušje, izguba teka, ozebline, bolečine… nevzdržljive obrnejo nazaj, nekoliko niže. Tu ni več radovednežev, ki občasno preplavijo bazni tabor in fotografirajo alpiniste kot deveto čudo. Sem se ne da priti
Revija ISIS v prostem času9Z2dravnikiNovember 2017Pogled z vrha Everesta proti vzhodu. precej drugače, ter si zaslužil naziv če bi bilo vreme preveč muhasto. Bili »super fit doc«. Naklonjenost šerp je smo v ABC, ko je Martin prisopihal do brez dobre predhodne aklimatizacije v tem okolju velikega pomena, kar se mojega šotora: »Tomas, boss is in trdne volje. Tu je svet, ki smo ga je izkazalo kasneje, ko je prvi izmed calling us…« Odločitev je padla, čakali, ki je po malem strašil vsakega njih, po imenu Prba, trinajstič dosegel gremo na vrh. Navdušenja ni bilo od nas in porajal najbolj pogosto vrh skupaj z mano in mi nudil mogoče skriti. Že tisočkrat pregledana vprašanje: sem sposoben ali ne… psihološko oporo s svojo prisotnostjo oprema, jeklenke, regulatorji, hrana, in izkušnjami. rezervne baterije, luči, kamere, Tabor je relativno dobro opre- telefoni, termosteklenice, cepini, mljen, podobno kot bazni. Pričakali so Naslednji trije tedni so bili name- dereze… vse je po šotorih žvenketalo nas postavljeni šotori. Tudi tu je imel njeni t.i. rotacijam. Po vsakem vzponu, tako znano melodijo dogajanja, vsak svojega, kar se morda opazovalcu ki je bil nekoliko višji in daljši, smo pričakovanja, napetosti. Gremo, zdi nepomembno, vendar tam gori spali vedno višje in se nato spustili gremo, gremo… nekaj zasebnosti in kanček udobja nazaj do baznega tabora. Skupno smo pride zelo prav. Skupinski šotor je bil prehodili preko sto kilometrov, katerih Prvi dan do North Cola. Zaradi velik, prav tako kuhinjski. Pogrešali najnižja točka je bila višje od Mont teže opreme sem se vzpenjal najpoča- smo nepalskega kuharja iz baze, sicer Blanca. Do zadnjega vzpona smo sneje, poleg tega sem se hranil za upokojenega meniha, ki nas je vedno nabrali dobrih 20 višinskih kilometrov konec, ker bo menda hudo, tam gor presenečal z novimi indijskimi in in si krvno sliko izboljšali na neverje- nad 8.300 m, kamor sem šel do takrat nepalskimi okusi. Vsako jutro je bila tnih 175 do 180 hemoglobinskih enot samo v mislih. Camp I sem dosegel okolica na novo pobeljena, vendar je ter telesa potisnili do skrajnih meja okoli šestih popoldne in začel s stan- vztrajen veter do enajste tabor že lepo vzdržljivosti. Kljub vsemu v ožji dardnimi postopki ohranjanja živ- pometel. skupini nismo imeli zapletov v smislu ljenja: taljenje snega, kuhanje juhe, višinske bolezni in nismo bili prisiljeni prehranjevanje brez posebnega Po nekaj dneh je sledil vzpon na v prezgodnje jemanje diamoxa ali navdušenja, izločanje urina v merilno North Col ali Camp I. Doživetje, ki dexamethasona. Vse je kazalo na to, flaško in tudi na veliko potrebo je smo ga tako dolgo čakali, prvič nad da smo izredno močna in homogena nuja, kar se sliši enostavno, pa ni. V sedem tisoč metrov, prvič v višinskih skupina. noči na North Colu sem še zadnjič snel oblačilih. In prvič tako blizu temni čevlje, da sem prezračil noge, perila pa piramidi, ki se skoraj dotika devetih 12. maja so precej različne vre- tako ali tako nima smisla menjati. kilometrov in ki domačinom predsta- menske napovedi, ki so bile sicer last vlja lestev v nebo ali kaf, pojem, ki je dveh bogatih ekspedicijskih družb, Čudovito mrzlo jutro je pregnalo skupen številnim religijam na plane- ruske Seven summits in švicarske neprespano noč, svetloba in sončni tu. Spremljalo nas je čudovito vreme. Garry Kogel, za 16. maj napovedovale žarki vedno zbudijo ponovno upanje in Cilj sem dosegel izredno hitro, prvi prvo vremensko okno. Po našem voljo po srkanju redkega kisika, ki med kolegi. Po štirih urah in pol urniku je bil to prvi dan, namenjen ponoči marsikomu zamre. Tako je vzpenjanja po zahrbtnem ledeniku končnemu vzpenjanju proti vrhu, v zaspal tudi naš prijatelj Frank, sem vdihnil najredkejši zrak do takrat rezervi pa smo jih imeli še štirinajst, Avstralec, ki je kljub veličastnosti svoje in si prislužil spoštovanje obeh glav- dežele in veličini koralnega grebena nih šerp, ki sta me od tega dne gledala iskal pustolovščino, kot vodič, na tej mrzli gori. Naj ostane tu, smo se odločili, tudi njegovo karmo bomo ponesli proti vrhu. Ob devetih dopoldne smo se začeli vzpenjati proti dvojki, cilju drugega dne na višini 7.900 m. Odločil sem se, da dodatnega kisika še ne začnem trošiti, jeklenko pa sem kljub temu odnesel više, čeprav sta me tam čakali še dve, tisti, ki so ju dostavili šerpe deset dni nazaj. Skoraj deset ur sem si vzel za dobrih osemsto višinskih metrov in, odkrito rečeno, z vso težo na hrbtu ni bilo lahko. Fiksne vrvi so mi precej olajšale delo, varen pa sem bil tudi pred močnimi sunki vetra, ki so me na trenutke hoteli odlepiti od ledene podlage.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3November 2017 Dvojka pomeni dvakratne težave dva litra kisika na minuto, pri čemer približno osem ur kasneje kot angle- enke. Vsaj tako me je prešinilo, ko jeklenka zadostuje za osem ur hoje. ška napoved. Novico in posledično sem se tlačil v šotor, ki se je komaj Misli so postajale vse bolj tope, čustve- trdno odločitev, da se bom ne glede na držal neravne in popolnoma nepri- nih izlivov, ki bi bili ob ponujenih pravne ali kakšne druge posledice merne podlage. Večerni pogledi proti pogledih v dolini normalni, pa je vedno podal na vrh, sem sporočil šefu, za Cho Oyu, 8.300 m visokemu sosedu, manj. Možgani začnejo počasi umirati. katerega sem tiho vedel, da spoštuje in vse bližjemu vrhu so bili božanski, mojo voljo in mi tudi zaupa. Ugasnil ogreli so dušo, kar nam je prišlo prav, Ob dveh popoldne sem skupaj s sem radio in prerezal popkovnico – saj je bilo vodo precej teže natopiti kot šefom dosegel trojko na 8.300 m, drugi »sedaj sem sam«. niže. Čakala nas je predolga noč, so bili daleč zadaj. Mali jekleni mož je drgetanje šotora, bolečine po celem pokazal svojo resnično moč. Bilo mi je Počasne misli so se mi počasi telesu, ki na ostrih skalah ne počiva, jasno, kaj so izkušnje, izbira trenutka in uredile, robotsko vedenje, ki smo ga težki pogovori, ko vsako besedo preudarnost. Šef je pač šef, z razlogom. sedem tednov vsak posebej vadili v prekinja težak vzdihljaj. Začel sem z Zaukazal je počitek do devete ure mislih, je dobilo svoj pravi pomen. jemanjem preventivnega odmerka zvečer, potem pa nočni vzpon na vrh. Sprožil se je protokol pakiranja, dexamethasona. Zdaj ali nikoli, jutri Dve uri za nama sta prispela tudi taljenja snega, pregledovanja kisiko- zvečer gremo na vrh. Martin in Mark. Prvi je bil vidno vih regulatorjev, težkanja jeklenk, utrujen, prav nič vojaški. Z zajčjo hidracije, uriniranja, postavljanja Jutro 15. maja je bilo rahlo oblač- frekvenco dihanja je hlastal za zrakom, sončnih celic in zadnjega polnjenja no, iz smetanaste odeje so bodli le v vmesnih premorih pa mi je s posame- baterij za kamero in telefon ter osemtisočaki, nad nami pa jasnina, znimi besedami dopovedoval, da goltanja tablet. Na koncu še enkrat skoraj črne barve in lahko bi se reklo, potrebuje dodatno jeklenko kisika. preverim sliko družine, ki se je tedne da sem videl zvezde pri dnevni svetlo- Mark pa, miren kot po navadi, se je z mečkala v najbolj varnem žepku bi. Čaka nas območje smrti, svet nad britanskim, nekoliko zariplim hello višinske obleke. Pustil jo bom na osem tisoč metrov. Pripravil sem si sesedel pred šotor in z zmrznjenim vrhu. Posnel sem še zadnji film in se z regulator kisika in jeklenko. Zavedal nasmeškom dal vedeti, da bo vse v redu. njim poslovil od družine. Le rahel sem se, da moram nalogo opraviti čim vetrič z zahoda, ki je prinašal vonj po hitreje, brez obotavljanja in z vnaprej Šotoru se je počasi približal Prba, domu, je nežno tresel naše zadnje pripravljenim planom, tudi tistim nič več tako šerpasto poskočen in zavetje. Zahajajoče sonce sem čutil na rezervnim, če ne bo šlo vse dobro, kajti dominantno nezadihan kot po navadi. ozkih pasovih obraza, ki niso bili racionalnega odločanja na tej višini ni Sporočil mi je šokantno novico, da je pokriti z očali ali kisikovo masko. nihče sposoben. Pobočje proti taboru boss prejel žalosten ukaz iz angleške Tudi Martin in Mark sta se kljub tri je nagnjeno približno petdeset pisarne, da vremensko okno ne bo šefovemu ugovarjanju odločila, da se stopinj, pretežno skalnato in mestoma zdržalo do sredine naslednjega dne in mi bosta pridružila. ledeno. Snega je z višino na severni da se moramo zaradi napovedanih strani vedno manj, saj orkanskim orkanskih vetrov vrniti v dolino. Ob devetih zvečer sta kolega, ki vetrovom ne kljubuje prav nič. Štiristo Neslabo šalo je pokvaril precej resen, sta začutila mojo obsedenost in višinskih metrov do trojke mi je skoraj solzen pogled človeka, ki najbrž odločnost, zaupanje Melitini informa- pobralo precej moči, predvsem zato, v življenju še ni jokal. Bili smo čisto iz ciji o vremenu in karmo, ki nas je ker se je veter skoraj popolnoma sebe in zadržali že tako preredek vdih povezovala, vedela, da sem priprav- umiril, znotraj lunarne obleke pa tako nebeškega zraka. Sicer še danes ne ljen. Govorili nismo veliko, nakar se je postane precej vroče. Dopustil sem si vem, kako sem si drznil ugovarjati šefu skrajno molčeči Mark odločil: »Let‘s in enostavno zahropel, da grem na see where demons live…« Kmalu smo,Ko je zares težko: spust proti Camp III. vrh, ostali pa, kot želijo. Kot po nava- že v trdi temi, prišli do prve stopnje, di, ko imam velik problem, sem se tudi desetmetrske, precej navpične stene, tokrat obrnil na ženo Melito, ki je sicer čez katero je bila napeljana fiksna vrv. ves čas vzpona, za domačim računalni- Regulator kisika sem odprl do konca. kom, skrbno beležila naše premike in Delo rok in napenjanje celega telesa vreme, muhasto spremenljivko, ki pobere precej več kisika kot le hoja v vedno kroji usodo ljudi na tej gori. V klanec. Kolega sta ostala nekoliko trenutku je razumela našo stisko in zadaj. Sledil sem ozkemu grebenu, ki kljub časovni neskladnosti poklicala je bil v močnem luninem siju videti ameriškega specialista za vremenske kot ozka potka. Povsod okoli je bila napovedi na področju Everesta, ki je črna tema. Ugasnil sem čelno svetilko, po božji milosti, seveda proti mastne- morda bi pa šlo tudi brez. Oči so se mi mu plačilu, podal vremensko napoved. nekaj trenutkov odvajale od Ta je napovedovala prihod vetrov bleščečega, ozkega žarka, ki mi je
Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiNovember 2017kazal položaj fiksnih vrvi. Nad menoj niže. Očitno se je na poti nazaj hotel si drznil upati večer pred najvišjimse je odprl peskovnik najbolj žarečih izogniti problematiki druge stopnje, jutrom v življenju. Ozrl sem se nazajzvezd, jasno vidna galaksija, kot bi pa se mu ni izšlo. Družbo mu delajo in v daljavi na grebenu uzrl čelniresnično hodil proti nebu. Zadržal tisti, ki ga vse od tedaj poskušajo svetilki Marka in šefa, ki se nam jesem dih in spoznal, kaj je tišina. posnemati, sledijo njegovim stopi- kljub vsemu pridružil in tvegal izgubo njam po severnem grebenu Everesta, pogodbe z matičnim podjetjem, saj je Ne spominjam se več vsakega ki je nekoliko manj priljubljen, teh- ignoriral ukaz iz pisarne. V daljavi,koraka in pogleda, najbrž hipoksija nično težji, predvsem pa dalj časa mnogo niže, pa še lučko sopihajočegaizbriše nekaj podatkov, vendar druge izpostavlja alpinista višini nad 8.000 Martina, po utrujenem občutkustopnje ali t.i. kitajske lojtre ni mogo- m kot nepalska stran in ga upravičeno oddaljeno stoletje.če pozabiti. Čez tri zaporedne, skalne, imenujemo cona smrti.poledenele in precej strme odseke se Za čuda sem bil skoraj brez čustev,prepleta šop otrdelih vrvi, skoraj vseh Odsevniki na oblekah umrlih na možgani niso bili sposobni procesiratiodprav do sedaj, ki jih veter, ki sicer grebenu ali tik pod njim pristopniku tako zahtevnih funkcij, le dejstva, daedini opravlja čistilno nalogo po gori, kar nekajkrat vrnejo prestrašeno mi je uspelo po dolgih sedmih tednihnajbrž ne more potrgati in odpihniti svetlobo svetilk in ga opomnijo, da ni osame, neprespanih noči, s karijempo prostranstvih Himalaje. Zatikanje nič večno, le želja, priti na vrh. Več prepojene hrane, solznih spominov naderez in nahrbtnika ter boleči otrpli kot tristo okamenelo zamrznjenih dom in tople noge, brez blagodejnegaprsti marsikoga, na višini 8.650 m, alpinistov si tu, najviše na planetu, tuširanja in stranišča, na katerempripravijo do živčnega zloma in šepeta nam znane zgodbe o neusta- lahko sediš, brez mehke žimnice,obrnejo nazaj. Tu se je skoraj pred vljivi in premočni želji, ki zamegli um. topline ženinega telesa, brez njenihstotimi leti zlomil tudi eden največjih, Po nekaj urah sem spraznil prvo smešnih pripomb, brez objemovgospod Mallory, na katerega spominja jeklenko, jo najbrž za večno pustil pod hčerk. Snel sem masko in zadnjespominska plošča na vstopu v bazni skalo na grebenu in odprl sveže štiri metre poskusil brez pomoči. Saj jo šlo,tabor in za katerega se še danes točno litre na minuto. Tretja stopnja je v le misli so postale še bolj neponovljivone ve, ali je bil prvi, ki se je dotaknil primerjavi s prvima dvema lažja, posebne, z rokami bi jih lahko lovilbožjih stopal. Njegovo truplo, zbruše- vendar ne pusti brez spomina. Pribli- okoli glave, kot da sam nisem več tisto,no od vetrov, skupaj z ostanki nepri- ževal sem se cilju, nekaj čez štiri kar sem. Morda pa je res, saj zrem vmerljivo enostavnejše opreme, kot jo zjutraj po kitajskem času, še vedno je najvišjo, z drobno rdečo zastavicoimamo danes, leži nekaj deset metrov bila tema. Bil sem močnejši, kot sem označeno točko na planetu.Ni res, da Toni Nadal nikoli nepokaže zob!Dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med., Zobozdravniška pa nekako vozimo z dnevno rutinoordinacija popravljanja zob. Naključje je hotelo, da sem se smo z nekaterimi izmed njih stkali Seveda pa tudi moji španskiseptembra 1997 kot absolventka pristna prijateljstva, ki jih negujemo prijatelji vedo, kako gre meni in mojistomatologije udeležila študentske še danes. družini na sončni strani Alp. Vedo, daprakse v Barceloni. Naključje je tudi imam od dela hude težave z vratnohotelo, da smo se takrat na istem Seveda nam najnovejša tehnologi- hrbtenico, vedo, da ob četrtkih navdu-mestu in v istem času znašli mladi ja omogoča, da naši odnosi ne zamre- šeno tarokiramo, in vedo tudi, da mojzobozdravniki, ki smo polni mlado- jo in da smo lahko precej »na teko- sin Mark pridno trenira tenis. Sevedastne energije želeli spremeniti svet. čem« s stvarmi, ki se dogajajo vsem jim je znano, da je navdušen navijač nam. Tako npr. izvem, da je eden Rafaela Nadala in da je sedaj v klubu, Ker pa leta pač naredijo svoje in izmed kolegov pred kratkim zašel v ki nosi njegovo ime. In ker je življenjesmo okusili že marsikatero življenjsko politiko, druga kolegica je izmučena polno naključij, se je primerilo, da jeresnico, že dolgo več ne nameravamo od poklica presedlala v slikarstvo, pri dveh izmed mojih španskihspreminjati sveta, vsemu navkljub pa tretji ravnokar jadra okoli sveta, ostali kolegov, ki delujeta skupaj, poiskal zobozdravniško pomoč tudi Toni
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5November 2017Teniški trener Toni Nadal in dr. Sanja Lucija lu. Tako smo se že v nekaj dneh znašli snidenju pridobil mojo veliko simpati-Pečnik s hčerko (vir: osebni arhiv). v Manacorju, majhnem kraju na jo. Bil je zelo prijazen in nadvse odprt. majhnem otoku Palma de Mallorca, ki Marku je dal nekaj pomembnih Nadal, slavni stric še bolj slavnega je dal svetu dva teniška velikana: nasvetov, medtem ko ga je gledal, kako teniškega igralca Rafaela Nadala. Rafaela Nadala in Carlosa Moyo. vihti svoj teniški loparček. Ne bom vam opisovala podrobno- Naj povem, da pa od tega trenutka Priznam, da se mi je s svojo sti, je pa dejstvo, da sta kolega zobo- dalje naključij ni bilo več. Moja preprostostjo in vedrino močno zdravnika stopila v akcijo, mi pa smo španska prijatelja sta se nadvse priljubil. Pokazal se je kot duhovit, se zelo urno odzvali njunemu povabi- potrudila in nam pripravila srečanje z morda malce filozofsko naravnan vso Nadalovo ekipo v njegovi na novo človek. Med klepetom se je Toni zgrajeni teniški akademiji. In če smo »tiran« celo smejal in pokazal sicer nekoč kot mladi zobozdravniki zgolj nikoli pokazane zobe. In če se lahko želeli spremeniti svet, pa smo ga s tem malce pošalim, sem s svojo poklicno srečanjem zagotovo spremenili deformacijo ugotovila, zakaj je morda mojemu sinu Marku. Odprtih ust je običajno bolj resnoben ... strmel in vpijal vsako kretnjo svojega teniškega idola. Nasmeh, ki se mu je Ob slovesu smo si obljubili, da se razlezel preko ust, pa je bil naravnost spomladi zagotovo vrnemo v Mana- nalezljiv. Vtis, ki smo ga dobili ob cor. Izvedeli pa smo tudi, da namera- srečanju, je bil tako prijazno simpati- va Toni letos v mesecu oktobru čen, da ga enostavno težko pozabiš. obiskati Ljubljano. Upamo, da bo Toni takrat preveril, ali si je Mark Seveda je Rafael Nadal eden zapomnil vse njegove nasvete. In ker največjih športnikov današnjega časa tudi mala Tita že pridno udarja po in vsi si želijo vsaj delček njegove teniški žogici, bo »hudi« stric Toni pozornosti. Res pa je tudi, da je prak- ocenil tudi njen teniški napredek. tično za vsakim uspešnim športnikom tudi nekdo, ki iz ozadja pomaga, da Seveda otroka že sedaj odštevata stvari tečejo, tako kot je prav. In uspeh dneve do vnovičnega snidenja in Rafaela je zagotovo v največji možni močno upata, da bo Rafa kmalu meri pomagal spisati njegov neizprosni ponovno zasedel teniški prestol. O stric Toni. Čeprav je silno resen in je že vtisu, ki ga je na vse nas napravil pregovorno mrk, si je ob našem slavni teniški igralec, pa morda v eni izmed naslednjih številki Izide.Bioofenziva stroja – dejstvo ali mojaparanoja?Zdravko Marič, dr. med., Primarna praksa, d. o. o., sem se odločil, da prisedem in z mojimVidem Dobrepolje vsega spoštovanja vrednim, nadvse dragocenim mojstrom Mićotom malo Prejšnji teden, na dan, ko je moj vim, razumeš, to nadgradnjo...« V vsej počvekam. In sedel sem na stol zastric Branko zaradi podražitve nafte svoji sveti veri v veliko potrebnost paciente, tako imenovani »vroči stol«,presegel limit na svoji bančni kartici, Mićotove intervencije sem se pokorno na katerega se v času običajnegase mi je v ambulanto skozi zadnja odmaknil s svojega zdravniškega delavnika za nekaj minut zasidra karvrata prikradel računalničar Mićo, (pre)stola in odstopil sedež rešitelju nekaj desetin občanov, bolnikov,rekoč: »Ej, dotore, mudi se mi, danes našega dela. Medtem ko se je Mićo pacientov, pomoči potrebnih, zavaro-imam še tri ambulante za obdelat, zavihtel nad mojo pisalno mizo in jo vancev ali kakorkoli že hočete.dajte mi pet šest minuta, da ti napra- osvojil kot prestižnež igralno konzolo, Na prvi pogled je šlo v bistvu za popolnoma normalno »zamenjavo stolčka«, kot bi rekli v političnem
Revija ISIS v prostem časuZ96dravnikiNovember 2017žargonu, a učinek dejanja se je sprevr- barvnega spektra, učinka sončnih očal so. Še več, sčasoma bi lahko očesnagel v nekaj povsem nepričakovanega, ter vgrajene LED-svetilke za nočno proteza začela preko aksonskihnenavadnega in sporočilno visoko kolesarjenje in branje. Skratka, povezav sodelovati tudi s kolenskointenzivnega. Takoj, ko sem odložil vrhunska aparatura. Prevzet od protezo. Uh, kar oblilo me je od tesvojo zadnjo plat, porinjeno navzdol s vtisov, v kakšne nepojmljive razsežno- futuristične more. Stresel sem z glavo,silo svoje teže 730 njutonov, me je sti pluje razvoj moderne medicine, da se predramim v še svobodnonamreč prevzel občutek, da sem se sem se na hitro oblekel in odpeketal v vsakdanjost in se ponovno zavemsfrknil v mehko gmoto; kaj gmoto, službo. Še vedno pod vtisom ponosa, prizora, ko sedim na vročem stolugmotico, tresavi skupek žlindre, ki se ki sem ga čutil kot pripadnik stroke, o pred računalničarjem Mićotom, ki meje skoraj pogreznila v mehkobi stolne- razvoju katere sem bral ob jutranjem rešuje, da bo lahko medicina nemote-ga sedala. Psihološko pomanjšanje, ki odvajanju, sem bil nemalo razočaran no nadaljevala svoje delo. A Mićota nime je spremenilo v neke vrste poni- ob vprašanjih, ki so se mi zastavljala bilo več, ostala so odprta vrata,žnega nebodigatreba, je povzročilo ob vsakdanjem delu in ki niso pred- prižgan računalnik in polna čakalnica.ogromno razliko do na zdravniškem stavljala niti pol procenta vrhunskihstolu sedečega majstora Mićota, ki se izzivov, ki presevajo iz globin strokov- Nadaljeval sem s svojim delom, aje v mojih očeh tako poveličal, da se je ne medicinske literature. Od prvih tokrat je bilo obratno: računalnik jev nekaj trenutkih spremenil v avtori- petih pacientov sta me namreč dva po uspešni operaciji Akcija Mićo 2017teto, imenovano polbog, če že ne bog. vprašala, zakaj na trdo odvajata blato, deloval brezhibno, jaz pa sem bilVelikan Guliver Mićo mi je iz moje oziroma težko kakata, laično rečeno. zmeden od razmišljanj, ki so mi v trehperspektive akutnega pritlikavca Sirup, dietni list proti zaprtju, kontro- minutah zapovedane tišine rojila poLiliputanca zmedel misli in v hipu la p.p. za ev. nadaljnjo diagnostiko... glavi. In to kljub temu, da sem sedelsem pozabil, o čem sem pravzaprav je bil moj odgovor in takoj zatem sem na zdravniškem, božjem stolu. Zme-želel govoriti. Zato sem v naglici spet zapadel v razmišljanje, kaj vse za denost, notranja negotovost in strahstresel iz rokava nekaj plehkih iz dobrobit človeštva zmorejo proteze. pred grozečimi dejstvi prihodnosti somožganskega predala Zaloga vsakda- povzročili, da sem ostal majhen tudi vnjiškega čveka in začel: »A je še A tokrat sem svoje miselno raz- svojem zdravniškem (pre)stolu. Inzaprta cesta proti Vidmu?« A odgovo- predanje preusmeril v pasti, v katere tako je tudi prav. Samo na tak načinra ni bilo... šele po nekajsekundni nas lahko zapelje neustavljiv razvoj sem lahko prisluhnil slehernim, šetišini, ki jo je razbijalo le nervozno protetike in kibernetike. Kaj, če setapkanje po zaprašeni tipkovnici, mi zgodi, da bo v nekem trenutku očesnaje polbog Mićo, ponazarjajoč boga proteza začela s svojimi integracijski-zdravnika, odvrnil: »Sam malo, mi elektrodami preko dendritskihdotore, veste, nekaj me j… nastavitve povezav vzpostavljati nadzor nadna računalniku, pa probaj ne govorit določenimi deli možganskih centrov,ene dve tri minutke ...« Zdrznil sem se denimo nad deli premotoričnegav vsej svoji majhnosti, nepotrebnosti korteksa in mu začela lansirati različ-in odvečnosti in do konca zapel ne komande. Predvsem komande, kizadrgo čez svoja predrzna usta. Lahko so lahko škodljive posamezniku alisem zadržal gobec, a vrelih misli, ki so skupnosti? Prešinilo me je nekaj takihse mi po začetku triminutnega odšte- škodljivih primerov napeljevanjavanja faze molka začele plesti po aktivnosti preko premotoričnegamožganih, nikakor nisem mogel korteksa, recimo: »Skuhaj tašči kavo zzadržati. Njihov začetek je segel v tisto dodano soljo namesto sladkorja...jutro, ko se je začel moj nov, v starem pojdi po zdravila v to in to lekarno,ritmu se odvijajoč delovni dan. ker jo finančno podpirajo donatorji iz davčnih oaz... zamenjaj pokrove na Zjutraj pred službo sem bral kontejnerjih za odpadke, da bo večjistrokovni članek o razvoju nove smrad in bo manj sprehajalcev poočesne proteze, ki skorajda v polni tvoji ulici...« In še in še. Nadalje semmeri nadomesti človeško oko. Sve- razmišljal, kaj bi bilo, če bi se začeletlobne signale prenese preko optičnih proteze napajati z zdravili, ki jih uživavlaken v okcipitalni del možganov in čedalje več ljudi v čedalje večjihustvari slikovno informacijo. Še več! količinah. Potem bi lahko rekli, daNajnovejša različica očesne proteze vstopamo v dobo neke vrste sodelova-vsebuje tudi dodatno opremo: daljin- nja strojev in substanc, ki so začeliski upravljalnik, možnost nastavitve ofenzivo, osvajalski pohod na bioma-
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u7November 2017tako vsakdanjim težavam bolnikov, ki ali drugačne aparature, čedalje več. skega dela se lahko zatakne prijih ne zanimajo čudeži medicine, Situacija bi sčasoma lahko postala administrativno-tehničnem izpolnje-ampak to, da odidejo iz ambulante v neobvladljiva in v neobvladljivih vanju dogovorjenih obveznosti.upanju, pomirjenosti in z jasnim načr- situacijah se dogaja marsikaj. Posledice so negativne ne le za izvajal-tom, kako izboljšati svoje zdravje in ca, ampak pretežno za paciente, ki sopočutje. Zdravniki ne smemo zapasti Naj ostane računalničar Mićo lahko zaradi zmanjšanih sredstevv razmišljanje, da se nam je z ozirom računalničar, mi pa bodimo predvsem posredno prikrajšani za izvajanjena našo vrhunsko znanstveno razmi- zdravniki, računalničarji pa samo nadaljnjih zdravstvenih programov.šljanje izpod časti ukvarjati s stvarmi, toliko, kolikor je potrebno. In to In tudi to je morda že zametek invazi-kot so zaprtje, napenjanje ali STEIPA prenašajmo tudi na rodove mlajših je stroja v delo zdravnika pod parolo:(spontana transanalna evakuacija zdravnikov in študentov medicine. Pa Brez klika ni zdravnika.intestinalnih plinov in aerosolov). Ko še na eno okupacijo moramo bitise bomo popolnoma odmaknili od pozorni: na vpliv statistike. To je Žal je v medicini tako, da se večinaposluha za osnovne človekove potrebe virtualni dimenzijski agens, ki posega truda, naprezanja, odrekanja in žrtvo-in težave, se bomo postavili na stran v sfere našega razmišljanja in usmerja vanja za bolnike skriva pod vodo kotkibernetike, ki lahko v prihodnosti naše aktivacijske vzgibe v smer večinski del ledene gore. Tega dela žalpredstavlja potencialno grožnjo matematičnih pravil in zakonitosti. A ni mogoče kvantitativno prikazati. Ačloveku kot živemu bitju. Mar nismo če kje, potem se moramo tega procesa tudi vrh ledene gore, ki predstavljaže sedaj pregloboko na strani tehnike kot stoodstotno upoštevajočega veliko manjši del zdravnikove obreme-(medicinskih aparatur) in kemije izogibati v medicini. Statistika pred- nitve, preobremenjeni zdravnik le(medikamentov)? Povežimo nazaj stavlja poleg vseh občudovanja stežka osvetljuje in kontinuiranosvoje niti razmišljanja in ostanimo v vrednih pozitivnih mehanizmov za prikazuje. Zato poudarjam, da je tudi tapovezavi tako z znanostjo kakor tudi z napredek večkrat tudi orožje za moj prispevek odraz moje globokenaravnimi človeškimi potrebami. spopad med tvorci zakonodaje, ki podpore vsem zdravnikom, ki občutijoRazvoj tehnike, tudi v medicini, imajo različne poglede na reševanje breme osamljenosti, izobčenosti izvsekakor mora iti naprej, saj omogoča problemov, zmaga ene strani pa krdela zdravniških veleumov in so tudimarsikateremu bolniku normalizacijo pomeni predvsem uveljavitev njihove- takrat, ko jim je najtežje, pozabljeni odživljenja. A ne smemo dopustiti, da to ga interesa. Statistika je tudi podlaga vseh, razen od Boga. A nekako lepostane prioriteta na račun zmanjša- za plačevanje zdravstvenih storitev in najdemo rešitev, da svoje poslanstvonja preventivnih zdravstvenih ukre- dogaja se, da zaradi težav s pošilja- peljemo naprej; seveda z bolečimipov in osveščanja, saj bo s tem bolni- njem podatkov kdaj izpade dobršen obrestmi, pa vendar, da le preživimo.kov, ki bodo potrebovali vgradnjo take del plačila s strani ZZZS. Torej, kljub Podobno kot danes moj striček Branko, učinkovitemu izpolnjevanju medicin- ki je s pokritjem limita pomiril banko. Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC Ljubljana [email protected] vem, zakaj imajo vsi naši zdravstveni ministri toliko smisla za pridobivanje negativne publicitete.V naši zdravstveni realnosti je fikcija način preživetja.Zdravstvene politike ne spremljam, slabe novice te tako in tako dosežejo, kjerkoli že si.Imamo odlično zdravstvo, samo nekateri ljudje so malo čudni.Naša ministrica ima baje velik zdravstveno-politično-finančni čut, a je skromna po naravi.Vsakdanjik je vse bolj »poceni«, zato grem večkrat rad na limonado.
Revija ISIS9Z8avodnikNovember 2017Otroci spijo Predgovor k zborniku v tisku »Zmagovalci radi zremo svojo otroško podobo, narediti za – Kako sprejeti raka v svojo družino – človeškega tovariša, zaveznika, svetovalca, sobor- izkušnje, zgodbe in nasveti za starše« ca v skupnih težavah. Bolnemu otroku moramo ur. Bogi Pretnar priznati upravičenost in zaresnost vseh njegovih težav in strahov, njegova skrb je namreč enako Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS težka kot skrb vsakega človeka, ki si v stiski in nevarnosti nagonsko prizadeva živeti.Tiho, da se ne zbudijo otroci, Razvoj medicine je na srečo omogočil, da ješe bolj tiho, da jim ne osujete sanj; pri zdravljenju otrok, ki imajo zaradi svoje mlado- sti v svojih tkivih še ves razvojni in regenerativnine loputajte z vrati, sezujte potencial, resnično mogoče narediti zelo veliko. Veliko od tega bi še desetletje nazaj obveljalo kotsi škornje, ne rožljate z bajoneti, čudež. Hkrati se je v bolnišnicah nabralo že toliko izkušenj o posebnostih, ki jih zahteva obravnavaodpeljite na odpad topove; otroških pacientov, da je vsak diagnostični ali terapevtski poseg skrbno načrtovan, da se izvedenič bomb, nič zgodovinskih premikov, na način, ki bo pri konkretnem otroku povzročil čim manj strahu, tesnobe, slabosti in, če je lenič škripanja s pohištvom, bodite mogoče, nič bolečin. In ne nazadnje je resno bolan otrok izjemna motivacija vsakemu zdravniku, žetiho, otroci spijo! zaradi misli na lastne otroke, da si skuša pred začetkom zdravljenja iz dostopne literature (iz A. Ihan: Srebrnik, 1986) razjasniti prav vsa vprašanja, ki bi lahko vplivala na bolj ali manj učinkovito zdravljenje. Kot otroci znamo gledati angele v vsakem bitju. Kot odrasli znamo gledati angele le še v A na koncu moramo priznati, da ostane otrocih. Samo pred njimi se počutimo dovolj resno bolan otrok, tako kot vsak eksistenčno močne in varne, da odpremo vrata svojih čustev, ogrožen človek, sam v soočenju s svojo usodo in izbrskamo v njih pozabljene občutke otroške ga moramo kot takega, odraslega in samosvoje- svobode in prostosti, občutke otroka v sebi in ga, tudi upoštevati in spoštovati. Ničesar opusti- skozi njih zremo v otroka pred nami. ti, kar bi pomagalo, in nič vsiljevati, kar ni v otrokovo korist. Zato imamo do otrok poseben odnos, njihove oči so na tem svetu edina ogledala, ki nam znajo Najbolj pretresljiva iznajdba sveta so, odsevati obrise lastnih angelskih podob, ki jih v najmočnejša in po malem grozljiva, odraslem svetu groženj in kompromisov sami pri kajti ko se oklenejo življenja, sebi nismo več zmožni sestaviti. Zato tudi ne mu hočejo brezpogojno služiti prenesemo, da v otroški svet vdre realnost in in mu biti zvesti v še tako okrutni igri, bolečina. ki se zahteva od njih. Z enako spretnostjo se v brazilskih kanalih pomikajo Vendar resnični otroci, tudi naši lastni, živijo pred streli pobijalcev v resničnem svetu, v katerem se lahko mimo in v samopostrežbi izbirajo svoj priljubljeni sladoled; vsake logike in kadarkoli zgodijo neprijetna, z enako prisebnostjo obljubljajo gospodarjem, nepravična in boleča dejstva. Huda bolezen je da bodo izmesili še več opek iz vroče, nezdrave gline eno od takih dejstev, na katera zlasti v povezavi z in se zahvaljujejo očetu za nov kičast malimi angeli ne želimo niti pomisliti, ker se Barbie komplet nam zdi nemogoče in nedopustno. in pri tem bi jim lahko pripisali celo malo hinavščine, če ne bi vedeli, da je vse skupaj le njihova A ko se zgodi, je treba v hipu sneti z oči očala, strašna sla, ki jih dela tako močne, skozi katera v otrocih tako radi prepoznavamo in da jih z nobeno silo ni mogoče odtrgati od sveta, obujamo lastna, davno pozabljena občutja. Otrok, in to bi jim bil tudi največji očitek, ki resno zboli, mora v naših očeh v hipu odrasti v če ne bi bili edini, in brez njih praznina to, kar kot človek v resnici je. S pravico do doži- kot pred začetkom sveta. vljanja lastne usode in odločanja o njej. V sooča- nju z boleznijo, ki mu ogroža življenje, otrok (iz A. Ihan: Ritem, 1993) potrebuje vsak atom lastne volje, moči in poguma. Zato moramo bolnemu otroku priznati odraslost. Ga iz sentimentalnega ogledala, v katerem tako
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.220 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberZdenka Čebašek - Travnik, M. D., Ph. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalKrunoslav Pavlović, D. M. D. Chamber for the Carniola Province.Prim. assist. Dean Klančič, M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical Tasks Determining doctors‘ fees andChamber of Slovenia participating in agreeing the prices of The Medical Chamber of Slovenia is an health care services.The president of the Educational council independent professional organisation Representing the interests of doctors inAssist. Gregor Prosen, M. D. of medical doctors and dentists. determining contracts with the Institute Membership is an honour and obligation of Health Insurance of Slovenia.The president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or Participating in the negotiation ofAssist. Borut Gubina, M. D. dentists in Slovenia and have a direct collective contracts, and agreeing contact with the patients. them on behalf of private doctors asThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia employees, thereby managing the valueVesna Pekarović Džakulin, M. D. protects and represents the interests of medical professional‘ salaries. of the medical profession, and helps to Providing legal assistance and advice toThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors members on insurance against medicalProf. Mitja Lainščak, M. D., Ph. D. and uphold their reputation by: compensation claims. Having and issuing a Code of Medical Maintaining a Welfare Fund to helpThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of members and their families.Krunoslav Pavlović, D. M. D. doctors and administering any measures Monitoring the demand for doctors and necessary for violations of the Code. helping unemployed doctors find job.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Assisting members to find suitablePrim. Helena Reberšek Gorišek, M. D. issuing membership cards. locums during their absence. Issuing, extending and revoking the Publishing activities, editing activities;The president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. issuing a free journal to members,Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Participating in the development of the publishing books and other publications. undergraduate education programme for Encouraging co-operation betweenThe president of the Private practice committee doctors. members and arbitrating in disputes.Matevž Gorenšek, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging the cultural and social supervising) the secondments of the activities of members; organising theThe Secretary General two year compulsory postgraduate cultural, sporting and other social eventsIztok Kos, M. D. training in hospitals; secondments for and activities. specialisations; other postgraduate Monitoring alternative methods ofHead of Public Relation Department professional training, and examination. treatment.Andreja Basle, B. A. Organising professional seminars, Deterring prohibited and unacceptable meetings and other types of professional medical practices.Legal and General Affairs Department medical development. Providing a free permanent consultingVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal service to members. of each doctor practising in Slovenia. Undertaking other tasks pursuant to legalFinance and Accounting Department Participating in the preparation of regulations and the statute.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans in health care issues.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.
Search
