Bilten št. 18 1993

.JANlARSKEGA KLUBA



41----\"-- 18. zvezku · v popotnico običajnih poročilaNajprej je seveda slabo kazalo. Poleg tem kot so o delu, seznam članov itd. je namreč vladala rahla praznina. Potem pa se je začelo nabirati in je številka, ki je pred vami narasla na več kot šestdeset strani. Pokriva zadnji dve leti delovanja našega \"ferojna\", pa še nismo popisali vsega, kar smo počeli. Pa v naslednji številki. To bo, če bo šlo vse po sreči luč sveta zagledala čez dve leti. Sicer pa je 1B. zvezek, če drugega ne, zelo raznolik, da ne rečem pester. Članki so pisani v različnih stilih; eni bolj potopisno, drugi bolj ali skoraj znanstveno. Izstopajo Fritzove besedne akrobatike in ekvilibristike. Komur ne paše njegovo žongliranje z besedami, naj tiste odstavke pač izpusti. Kor se tiče jamoslovja oziroma jamarstva so posebno zanimivi članki o novih odkritjih: Pihalnika pri Predjami ter novih predelov v Babji jami pri Goričanah in Šimenkovem breznu (tudi Lavričeva jama imenovanem) nad Stično. V bližini slednje je tudi Jama, po kateri se pride na oni svet. Jurčič piše o Kadunjčarju, ki da so ga spustili v to brezno pred dvesto leti. Danes pri hiši pravijo pri Katučarju (očitno je z leti prišlo do preglasa) in zato smo jamo imenovali Katujčarjevo brezno. Po Luclfcrovanju na Mariji - črctl. Mojca 1n Špela 1>cn:1a ravnokar izšlo Od člankov, ki se posredno dotikajo jamarstva je potrebno posebej opozoriti na originalni članek o i6. št. uuicoa. s. fcb. 1984. Janu HrBskem. Mož je v Ljubljani in na Kranjskem zapustil tolikšen opus, do bi se v Ljubljani morala po njem imenovati vsaj kaka cesta. Članek je tehten, čeprav še nepopolen prispevek k zgodovini slovenskega jamarstva. In če no kaj, potem smo na to zgodovino lahko upravičeno ponosni, saj med drugim na njenem začetku stoji J. V. Valvasor, ki je bil očitno prvi jamar v svetovnem merilu (lani je minilo tristo let od njegove smrti). Z leti so postala znamenita naša Luciferovanja, ki so nekak jamarski krst pripravnikov, včasih pa tudi članov oziroma njihov sprejem med prave jamarje. Kot Lucifer se je posebno izkazal naš Brko (pa tudi sicer mu je malo podoben). Da ti teksti ne bi povsem utonili v pozabo, smo jih izbrskali iz arhiva in natisnili, saj so zanimiv dokument časa in tedanjih okoliščin. Pa prijetno branje!



Vsebina 6 18. zvezku v popotnico 14 Delo v letu 1991 16 Delo v letu 1992 18 Čestitka Biltenu 19 \"Naj bo Pihalnik\" 22 Barjanska okna 25 Medcelinska naveza 27 Curek iz Mačkovce 28 Jan Vladimir Hrasky 32 Potepanja po Viršnici 34 Babja luknja 36 Temperature Košelevca 38 Združimo oboje! 40 Na Hip Na Nos 42 Katujčarjevo brezno 45 Izsušitvene razpoke 49 Potapljanje v Planini 51 Lurgrotte 52 Mengeška koča 56 Javorje 58 Sveti Trije kralji 61 In memoriam 62 (P)osebne novice Iz starih časov 63 Translations Člani Akcije 1992 Akcije 1993 BILTEN, glasilo Jamarskega kl:uba železničar za leti 1992-93, št. 18 Naslov, adresse: 18. zvezek so uredtlt: Jamarski klub Železničar, Urejanje, oblikovanje, prelom: Peter Gedei Hrvatskt trg 2, 61000 Ljubl;ana, Slovenija Lektoriranje: Darja Lajovic Bilten izhaja občasno. Ilustracije: Tomaž Hočevar, Peter Gedei Prva številka je izšla leta 1963. Naklada: 250 izvodov -wmu Tisk: Lampelj Marjan BihEN ~

POROČILO Delo v letu 1991 P reteklo leto je bilo neverjetno pestro na vseh področjih . Takoj po občnem nismo mogli do opreme, povsem zomrla zboru smo se člani zagnano lotili pa kljub temu ni . naše klubske sobe v kleti na Hrvatskem Nasl edn ji dogod ek, ki je močno posegel trgu 2. Že nekaj časo smo zaznavali oz. voha li duh po plesnobi . Dvig toplega poda v dogajanje v klu bu je bila seveda vojna . je pokazal, da je plesnoba izvira la iz Tisto popoldne, ko je bila v Ljubljani zvečer segnite plute, ki je bila nekoč del toplega proslava, nas je nekaj č l anov prež ivljalo ob poda. Izkazalo pa se je tudi, da bo potrebno napraviti nova betonska tla, saj pre kopavanju ožine v enem od brezen v so prejšna popolnoma razpadla. Dela so okol ici Drenovega g riča. Naključje je trajala mesec dni, sodeloval i pa smo vsi hotelo, da smo se prece j pozno vračali v aktivni člani . Prvotna barva je nekoliko burila duhove, saj večinoma nismo navajeni Ljubljano po horjulski cesti. Sicer ne bi na tleh barve mandljevih cvetov. prišli dlje kot do Gorjanca• (kar smo Zaradi mrzlih betonskih sten smo se lotili tudi opaža . Nabili smo ga 15 m2• lzgled izvedeli prece j kasneje) . Naslednjega dne prostora so kvarile samo še nekoliko je bila večina članstva že mobilizirana in umazane stene, pa smo pobelili še le. In na koncu je naš član prispeval še dve veliki je bil resen problem selitev 200 kg soda barvni podvodni fotog rafi ji za dekoracijo. karbida iz druge kleti v garažo enega Seveda je ta naš \"generalni remont\" naših članov na Vič skozi policijske patrulje posegel v našo de javnost, saj tiste dni in po kdo ve koliko obvozih. Ključe klubskega prostora smo seveda izročili Hišnemu svetu in mu v primeru potrebe dali v uporabo tudi vso opremo . Kljub omen jen im dvem večjim pretresom • Gostilno Gorionc no Trlaški cesti, kjer so postavili barikado iz osebnih ovfomobi/ov, ki po prodiraiočih tankov niso zaustavili. l. maj 1976. Baš so imenitni skladi. In kako udobno je!... Pozor, morilci (na sliki Aleš) so med nami! 6

Delo v letu 1991 /Delo v letu 1992 pa srna imeli v preteklem letu nenavadno velike ledene jame - Veliki trški ledenik na velika akcij; dvajset poldnevnih, večinoma Nanosu, kjer smo prišli 15 metrov globlje oglednih, 41 enodnevnih, tri dvodnevne in kot prejšni raziskovalci, Ledeno jamo na Viševniku, ki jo pogosto obiskujemo (tudi dve tridnevni. Skupaj smo na terenu prebili tu smo ugotovili, da se je led marsikje stalil in se odpirajo novi rovi) ter Ledeno jamo 63 dni. Najbolj številna je bila odprava v na Stojni - le tu je situacija glede na Ledeno jamo na Stojni, kjer nas je bilo prejšnja leta skoraj nespremenjena . osem, sicer pa smo na akcijah večinoma sodelovali dva do trije člani . Za naš klub Lepo število akcij smo namenili okolici Ljubljane, predvsem v okolico Drenovega precej številno so bili obiskani naši redni griča, Podutika in Jezera pri Podpeči. Zlasti sestanki ob četrtkih - v povprečju nas je tu nas čaka še kar precej dela, saj se bilo vsak četrtek devet, nemalokrat pa pojavljajo vedno novi zanimivi kraški toliko, da še vstopiti skoraj ni bilo mogoče . fenomeni, na katere smo bili v preteklosti premalo pozorni, širši strokovni javnosti pa Raziskovali smo, kot vsako leto, na vseh tudi niso poznani - mislim predvsem na mogočih koncih in krajih . Prvomajske Jezerski boršt vzhodno od Jezera. praznike smo preživeli v dveh ekipah - ena Na koncu naj omenim, da smo v Beli Krajini, druga v okolici Osilnice. sodelovali še pri selitvi knjižnice Jamarske Pomembnejše odkritje je okoli 150 m zveze Slovenije nazaj na Lepi pot 6 in jo skušamo ponovno urediti, s čimer se trije novih rovov v Jami v Gribljah v Beli Krajini . člani ukvarjajo zadnje pol leta skoraj vsak Na Kočevskem smo ponovno izmerili Jamo torek . v Peklu pri Rajndolu (530 m poligona}, In čisto za konec - po desetih letih smo brata Gedei sla se lotila Mišine jame v zopet izdali naš BILTEN. bližini Predjame in se spustila po lastni oceni 190 m globoko, kjer naj bi bilo dno, Predsednik JKŽ, Aleš Lajovic vendar se brezno še nadaljuje. Končno smo izmerili jami v kamnolomu v Kalcah pri Drenovem griču (skupaj okoli 250 m bolj ali manj ozkih rovov, okoli 60 metrov pa je odstreljenih). Ker se \"ledostaji\" v zadnjih letih znižujejo, smo si ogledali tri POROČILO Delo v letu 199Z P reteklo leto je bilo za klub dokaj burno. Konec marca smo organizirali Kljub organizacijskim težavam in selitvam jamarsko šolo. Prijavilo se je 35 smo v preteklem letu izvedli 121 akcij in tečajnikov. Ker tako velikega števila nismo obiskali skupno 98 jam, oziroma področij pričakovali, nam je to povzročilo velike na katerih jame leže. organizacijske težave . Tej stiski so se Raziskave prejšnjih let na Nanosu smo pridružile še težave s prostori, saj so nas nadaljevali tudi letos. V februarju smo v s Hrvatskega trga dobesedno čez noč vrgli treh akcijah raziskali 80 m globoko brezno na cesto . Z jamarsko šolo smo se selili iz Kug la na področju Veliko trškega ledenika. Na tem področju smo izvedli še pet akcij prostora v prostor in skupaj s starejšimi ogledne narave, oziroma . obiskov že člani kluba pristali v zaklonišču na Taboru, registriranih objektov. v katerem sedaj tudi potekajo redni tedenski sestanki. Prostore zaklonišča smo Na področju Ljubljanskega vrha nad Vrhniko smo raziskali jamo Košelevc. Jama preuredili za kolikor toliko znosno bivanje, smo obiskali štirikrat. Ponovno smo jo na večjo preureditev pa se še pripravljamo. izmerili ter izvedli meteorološke in geološke ·\"'l\"TWI &4W!M4 '@Wlr i rm::::o lllllli\" BilrEN 7

Delo v letu 1992 meritve. Okolico Podpeči in Krima smo obi- skovali skozi vse leto. Največ obi - skov smo zabeleži li v Skednenci pri Jezeru, kjer vsak mesec sistemati- čno izvajamo meritve temperatur zra- ka . Na tem področju smo registrira- li šest novih objektov in izmerili ne- kaj starih s pomanjkljivimi načrti . Za to področje smo izdelali tudi številne dopolnilne zapisnike. V preteklem letu smo svoje udejstvovanje nekoliko raz- širili. Sedaj raziskujemo tudi na podro- čju Mo krca in severno od Rakitne. Poletje smo izkoristili za trekinge v že raziskane jame. Obiskovali smo jame Motars kega podolja, Notranjskega krasa in Divaški kros, kjer se je nekaj naših članov spusti lo tudi v Kočno jamo. Jeseni in pozimi smo roziskovali Brezno pri Dovčarj u 1 na Ra šici. Skupna globina brezna znaša okoli 65 m. V istem obdobju smo se spustili tudi v Jamo po kateri se pride na oni svet ali Katujčarjevo brezno, o katerem je pisal že Josip Jurčič. Izdelali smo nov načrt in zapisnik. S tem obiskom smo razjasnili nekaj nejasnosti v zvezi z njo. To je bi la hkrati tudi najbolj množična in vesela akci ja v pretekli Naš predsednik med raziskovanjem brezna sezoni . Risanje načrta je trajal o Kugla na Nanosu. Foto: Fritz globoko v noč v bližnji planinski koči . Temu koncu Dolenjske smo letos visokošolske raziskovalne šole o krasu v nasploh posvetili več pozornosti . Obiskali Slivju na Motarskem podolju . smo še Bojanščekov kevderc in Lavričevo jamo (ali Šimenkovo brezno) in izvedli Nenazadn je velja omeniti tu di prispevke nekaj oglednih akcij terena . članov našega kluba v novi izdaji Naših jam. Bivši in sedanj i člani kluba smo jih V januarju smo raziskali Babjo jamo pri objavili skupno štirinajst, ~ar je gotovo lep Goričanah. Doslej je bil znan le en vhod. delež (tretjina zvezka). Zal pa ni nikjer Uspelo nam je povezati jamo s površjem. zaslediti, da so to pisali člani našega Raziskali smo več kot 300 metrov rovov. kluba. Ostale akcije so potekale še na področju V novem delovnem seznamu jam za Dobrega polja, Radenskega polja ter jugovzhodno Slovenijo smo zastopani z 244 prvimi registracijami, kor znaša 14% Gorenjske. V preteklem letu smo oddali okoli 50 jam tega področja. Navkljub navidezni stihiji , ki so jo zapisnikov in dopolniln ih zapisnikov. Na klubskih sestankih smo imeli številne povzročile težave s prostori, in da ni bilo projekci je diapozitivov, tudi z vab ljeni mi velikih dosežkov, mislim, da je klub deloval gosti . Nadal jevali smo z urejanjem {onda uspešno. Uspel i smo pomladiti svoje vrste knjižnice Jamarske zveze Slovenije. in obiskati velik del slovenskega krasa. Sodelovali smo pri organizaciji Prve Predsednik JKŽ, Miha Brenčič .,,.,,.,, tfA'¼'Witi!i'tflt&'Wfr'P'U'M4l'i'W'lM'NG'WW\\ 'ftMWT'wiii k& 8

v OPAŽANJA Cestitka Biltenu Cestitka ob izidu biltena! Danes navsezgodaj zjutraj sem v 3. Pogoltneš 2 tableti Perseno na vsaki kuhinji na mizi našlsi izvod BILTENA dve uri (po potre bi použi ješ še tablete Jamarskega kluba Ze l ezn ičar 1991, Apaurina - mil igrame do l oča jakost krize). na katerega sem, kot žena jamarja Tiborja 4. moža - jamarja - poležiš. in svakinja jamarja Tibaca jr . upravičeno 5. Jama rja oviješ z mrzlimi obkladki ponosna (z rahl imi zadržki - jamar Tibor (natopljeni na j bodo v mešanico, ki je je namreč prelen , da bi spisal en sam zvarjena iz vsebine izpraznjenega postanega samcat članek - podrobnejše informacije pepel nika in piva - 2 tretjini piva, 1 tretjina o njegovi lenobi lahko podam vsem vsebine pepelni ka) . Drži se recepta, da se zainteresiran im osebno, vsak četrtek od bo ubogi jamar počutil kar se ·da ugodno 8.00 zvečer dalje) . in čutil vse prvine jamarskega ambienta. V skrajni sili , če je krizo res hudo, lahko Tolaži me misel, da so nekateri drugi k receptu dodaš še 1 del \"šnopso\", ki po člani , ki ji h osebno poznam (Sokol), moro biti domač in dobro uležan {\"šnops\" nekatere z akcij prejšnj ih let {Moki), lah ko nadomestiš le v enem primeru z nekatere pa samo po vzorčnem prim\\/ru, rdečim vinom {žena A. Lajovica)). ki je med drugim tudi last hčerke Zive {Vi lco), enake lenobe . Vsi našteti jamarji so 6. Bolnikovo sobo zatemniš, gori lah ko zarodi njim znanih razlogov zan emarili le \"karbidka\". svojo jamarsko dolžnost in niso prispevali ni čes ar za svo j časop is (o pravič ila njihovih 7. Okol i bolnika razobesiš jamarsko druži c sprejemam pisno ali telefonsko po opremo, ki po ni kakor ne sme biti oprana. 8 .00 uri zvečer - na jraje ob četrtkih) . Ob istih dneh imam odprt \"krizn i SOS telefon\" 8. Sedeš mu o b vzg lavje in z močn i m za jamarske družice, katere ne vedo kako glasom prepevaš jamarske pesmi (no prebroditi začetno krizo četrtkov, ter primer tisto o Puticku, ki mu lunco na njihovih nadaljevanj ob sobotah, nedeljah popek sije). in morebitn ih praznikih. Kot dobra poznaval ka razmer pri polni zavesti trdim , Ob i čajno po vseh ukrepih krizo mine, če da obsta ja kriza tudi ob petki h, to je dneh po nastopijo težave, me vsekakor obvesti. po burnih četrtkovih sestankih, kjer se Nadaljnje napotke lah ko zrecitiram le \"mnenja\" taka kreše j~, da so posledice ustno. Ce nimaš telefona, potem po lastni vidne tudi ob petkih. Ce kakšna jamarska pa meti dodaj še 9. in 1O. točko. žena ali pa le priležnico v določenem primeru ne ve kako ravnati (me ne more Še neka j napotkov za večere, ko se dobiti po telefonu), ji tukaj poda jam jamar vrne z akcije: najnujnejše napotke za \"krizni šta b\", katere pa moro seveda prilagoditi dnevu {četrte k 1. Prvo točka je ena ka tretji točki že ponoči, zgodnje petkovo jutro, petek, opisanih navodil. sobota, nedelja in eventualno ponedeljek, torek in sreda). 2. Ker se jama r vedno vrne 3-4 ure pred napovedano uro, lahko mirno pripraviš l . Otroke prepustiš v varstvo babicam, večerjo, ki je užitna le, če jo poješ takoj . dedkom, tetam, stricem in ostalemu sorodstvu . 3. Jedilnico zatemniš in prižgeš sveče; še bolje \"ka rbidko\". 2. Vse preostale člane družine evakuiraš. 4 . Vse kuhinjske in delovne pripomočke flf V.n m nnr {valjar, kuhalnice, nože in ostalo) daš na varno. Na jbolje je, da jih začasno shraniš v kontej nerju, ki ti bo kasneje nedostopen. 5. V negl ižeju sed iš poleg mize, na kateri je večerj o in z obrazom namazanim z iW']\"\" M wa:ccw.:a:m BilTEN 9

Jamarska žena/\"Nai bo Pihalnik\" jamskim blatom, kateremu se ne bi uprl 8. Prijetno vožnjo! niti Putick, čakaš na jamarja (n asmeh Z vsem tem je družinsko ime oprano, očiščeno brez fosfatov in tako očitki o prilog9diš kakovosti zob). nedelavnosti moža Tiborja G . niso mogoči 6. Sesto točko prilagodiš počutju. in ne pravno dokazljivi (hvala Puticku). V Po potrebi dodaš še točke od 7 do l O. opravičilo pa naj bo možu to, da si je sam Še krotki napotki o rabi avtomobila: sešil jamarskega pajaca. 1. Točka je enaka omenjeni 3. točki P.S. Prosim vos, da dano pisanje prvih navodi l in seveda l . točki prejšnjih. razmnožite in pošljete pa pošti jamarskim 2. Po akciji v lasten avto vedno vstopaš družicam. En izvod naj visi na klubski steni v poduk vsem bodočim rodovom! Prosim, v elegantni opravi - obuta obvezno v da prispevka v dobro jamarskih žena ne krajšate in ne pril agajate svojim potrebam, gojzarje ali gumi jaste škornje! obenem pa glejte, da se ob fotokopiranju 3. No rokah nosiš zaščitne rokavice (po ne izgubi! možnosti čipkaste) . To naj bodo kratko navodilo, vse druge 4. Otroke pred vožnjo zaviješ v polivinil informacije, kot sem že omenila, so na vrečo. voljo ob četrtkih zvečer no telefonu, ki vam 5. Vedno izbiraš dolge ture. go posred uje Tibor G. 6. Prtljago vedno držiš v naročju. Pozdrav vsem 7. Sopotniki naj bodo dobro pripeti na strehi avtomobila . (Prtljažnik se bo rahlo Mateja Gedei izpraznil, ko bo jamar sopotnike pripel na streho!) • IN REKEL JE: \"Naj bo Pihalnik\" Poznam demonstratorja, k i se je odločil, da bo znancem - jamarjem demonstriral neverjetno odločnost, vztrajnost in moč posameznika ter njegovega (klubskega) kladiva v boju s skalnatim površjem Nanosa. Na podvig se je pridno pripravljal, iskal pasaži, za Fritza po sredi vhodnega brezna primerno mesto in vestno treniral zaradi slabo ocenjene dolžine potrebne vrvi. Bilo po je vseeno dovol i, do je občuti l udarce s kl adivom po skali. Celih l 1 doka j močan prepih, ki je vel proti površju, let! Vzponi, padci , razočaranja, le redki kar je povzročilo še močnejši prepih v svetli trenutki (Marina) . njegovi glavi. Končno je letos februarja lociral kraj Dolgi so bili dnevi (za en dober mesec dogodka \"in pogum no demonstriral (žal le se jih je nabralo) čakan ja no naslednjo akcijo, ki je pomenilo spust do dna samemu sebi) boj s približno 0 .5 m3 vhodnega brezno (cca. 25 m), ki najprej kamenja, skalovja in zemlje . Stanje pred in po posegu je dokumentiral in ob zavije v spiralo, proti dnu pa se razširi v primerjavi obeh posnetkov se je Kukiju manjši zvon . Tu sta nos p ričakal a najprej porodila misel: \"Kjer lukn'e ni, se jo sigasto kopa, takoj zatem po že prej naredi.\" Trud ni bil zaman . V skal i je -zazi- omenjeni piš, ki je vel iz luknj e levo pod kopo. Fritz je položil v to luknjico vse svoje jalo odprtina 0 .5 x 0.5 m, približno 2 m dolga pasaža oz. vhod v man jše brezence . upe. Splazil sem se skozi njo in znašel v Mo jstrovino sem si imel čast bežno kakšnih 5 m visokem kaminu, ki se nadalju je v 15 m dolg, ozek rov.No veliko ogledati že čez kakih 14 dn i, prav toliko, pa jih je potem pretekl o do prvega spusta, veselje \"Nanos greotest explorerjo\" sem se ki se je zame končal že v preozki vhodni 10

\"Nai bo pihalnik\" pririnil do rova di- menzije Predjamo, kar nam je takoj dalo misliti (vhod v Pihalnik je pribi. 400 m odda- ljen od Pred jame) . To- kaj nama je padla v oči obilno zasiganost rova . Najprej sva se spu- stilo v levi krak rova. Na manjšo brezno in meandre se niti oziralo nisva, poč pa sva sledi lo glavnemu rovu ter občudovala njegove sigaste tvorbe (poleg kapnikov in sigastih kop so pogoste tudi ponvice razn ih dimen - zij). Ta krak rova se nenehno nekoliko spu- šča, dokler ne pri- demo do dveh manjših jezerc ujete vode (pod glavnim rovom je še tretje). Tu se od rova odcepi meander kar spoštljivih dimenzij, ki skupaj s še nekaj kamini predstavijo eno od možnosti za na- daljevo nje jame, če­ prav je to v levem kraku bolj malo ver- jetno, soj v tem delu nisva opazilo znočil ne- go prepiha. Bolj obetaven se nama je zdel desni, sicer krajši krak glav- Notranje brezno. Foto: Tibac jr nega rova (tudi to del je kor lepo zasigan) . Najino pričakovan j a trgovino so se poleg mene zbrali še po odkritj u nečesa res velikeg a po so se Dolenc, Tibac jr., Moki in Sokol, vodja prav kmalu u resniči lo , ko se je rov prevesil akcije Fritz pa je (po svoji navad i) prispel v brezno, v katerega je kamen padal zadnji, vendar pa je bil neverjetno točen približno 15 se kund.Tu je bilo noše - natanko ob dogovorjeni 9. uri (pohvalno) . napredovanje ko nčano in sva se vse prej Prostor pred trgovino pa si;: nam je zdel kot razočarano povzpelo iz jame, v zraku zelo primeren za pitje prvih piv, kor je bilo po_ je že dišalo po novi, obsežnejši akciji. tako prijetno, do smo si početje blagovolili podaljšati do 11 . ure, ko smo končno Ze takoj naslednji vikend se je v Bukovju pričela ena večji h klubskih akcij (sodeč po izvedli premik bližje proti jamskemu količini opreme izposojene na klubu). Pred vhodu . Tu smo si postavili pravi bazn i II ■I i 1\\4 III • olHIII! il~li!IUIIBlfl- BihEN 11

\"Nai bo pihalnik\" tabor in se ob pivu pripravljali na vstop obsežnega repertoarja narodnih, borbenih, v jamo kar debeli 2 uri. Do mesta X smo armijskih in sploh vseh mogočih pesmi. se tako odpravili šele ob uri H+4, bili pa smo kar najboljše vo lje - tudi to je nekaj, Merjenje levega kraka se je končalo po borih 15 m, ko je Sokol neprekl icno in mar ne? dokončno izgubil svinčnik. Trojka si je to Vrlim senijorjem se seveda ni ljubilo del ja me lah ko le ogledalo. opremljati vhodnega brezna, zato so mi Medtem pa je naša udarna ekipa velikodušno omogoči l i opravljanje izpito za prispela do dna pribi. 70 m globokega mlajšega jama rj a. Vse je potekalo dokaj brezna in tam obstala z dolgi mi nosovi. g ladko, če zanemarimo Sokolov dolgotra jni Jama se sicer nadaljuje, vendar s preozkim let skozi vhodno pasažo. Ob prihodu v meandrom. Zares škoda, saj smo se vsi glavn i rov smo se dogovorili, da se že videli v gostilni v Predjam i. Torej nas razde limo v dve trojki - Fritz, Tibac in jaz še čaka delo. se spustimo v brezno v desnem delu, drugi trije pa izmerijo in do konca razišče jo levi Do izhoda iz Pihalnika je naše razočaranje del rova. Kot se za prave kolege spodobi, že splahnelo, kajti pričela se je fiesta in pa se nikakor nismo mogli ločiti . Izp itna niti dež in tema nista moglo skaliti dobrega kom isija je razglasila rezultat izpita in prav razpoloženja._Sicer po vprašajte Ti baca , kje rad bi spozna l jamarja, ki je bil ob je posnel več diasov, v jami ali zunaj nje. razglasitvi deležen takega koncerta, kot sem go bil deležen jaz. Obratno sorazmerno Matjaž Nabergoj z večanjem števila pivskih zamaškov no blatnih tleh rova se je zmanjševala Na noslednii akciii ie bila napaka glede ubra nost našega petja, vendar nas to ni načrta odprovliena. (Op. ur.) prav nič oviralo, da ne bi odpeli _ , . , , ,Zvezni rov, med vhodnim. breznom in glavnim. rovom. Foto: Tibac jr. 4&!\\.W~ 12

·--~ Nari& C ICJ ·.CC-LI ..oa ·-zICJ O5 10 1 F1HALNfK Rieal: Nabergoj Datum: 2 6 . 10. 1 9 9 3 Merilo: 1 : 5 0 0 Globina: 120 m Dolžina: cca 2 5 0 m

~ wz .!:: io 15 20 m N W+E. 5

RAZISKAVE Barjanska okna Kras ali psevdokras na ljubljanskem barju? Zakaj zastavljeno vprašanje? Ali ni nesmiselno in banalno, morda smešno? Le na videz. Odpira številna vprašanja, ki segajo vse tja do teorije kraških procesov in definicije krasa. Na južnem obrobju Ljubljanskega lahko prište jemo okna z v globino barja se ob robovih vršajev potokov, segajočimi kanali. Okno s kanali nastopajo predvsem v področju Tomišeljskega morosta. ki pritekajo z okoliškega hribovja, pojavljajo številna okenca, ki jih domačin i Kanali imajo premer od 0,4 m do 1,5 m imenu jejo Okna ali tudi Retja. To so izviri premera. V povprečju padajo kanal i proti jugu vendar pod dokaj različnimi koti. V ovalne oblike, pogosto podobni večjim njihovi notran josti je opaziti stru janje vod e. lužam, ki leže na ravnem, skoraj že Vsa okna se pojavljajo v roji h, v področju , kjer leže po je opaziti manjše depresi je povsem barjanskem svetu. zarad i posedanja zem ljine. Danes zasledimo okna od Pakega ter Takšn i kanali nam vsiljujejo vprašanje, Goričice pod Krimom do Podkraja pri ali ne gre morda za nekakšne kroške oblike . Nehote se nam vsi ljuje tudi Tomišlju in Bresta. Od tod se raztezajo do analogija z jamami v konglomeratih (npr. s tistimi v oko lici Naklega). Na kras Iške Loke, kjer so najštevilnejša . Zadnje namigujejo tudi toponimi Retjo in Okno . okno je na skrajnem robu Iškega vršaja Toda ali je to kras in ali je prisotnost zalitih ob Ižanski cesti. kanalov že dokaz za obstoj krasa in Melik (1946) poroča , da so bila kraških procesov? 9arjanska okna nekoč veliko pogostejša. Ljubljansko barje je tektonska udorina, §tevilna med njimi so ležala ob vršaju ki je nasta la zaradi pogrezanja blokov Zelimeljščice vse tja do Grmeza in Babne med številnimi prelomi . Sočasno s pogre- zanjem je priha jalo tud i do zasipavanja gorice. V preteklem stoletju se je z njimi udorine z različnimi sedimenti, ki so jih prinašale reke in potoki z obrob ja. Ker so veliko ukvarjal Karel Dežman (Melik, se pogoji sedimentaci je neprestano spremi- njali, se je spreminjala tudi narava A., 1946), saj so tudi za takraten čas sedimentov. Zaradi spremembe intenzivnosti predstavljala svojevrsten fenomen. sed imentacije se je spreminja la tudi meja med poplavnim svetom in prodnatimi Okoli oken in retij S(2 se spletale številne vršaji. bajke ter legende. Se danes pogosto Na južnem ter jugovzhod nem obrobju barja prevladujejo sedimenti z dolomitnega slišimo, da je na Barju živ pesek ali pa obrobja, ki so ustvarili obsežne vršaje. Največji vršaj je ustvarila Iška. živo blato, ki je marsikoga vsrkalo vose. Ce si ogledamo današnji profil skozi Danes je borjanskih oken manj, ohranila Ljubljansko barje, vidimo, da prehajajo so se predvsem tista z močnejšim i dotoki. različni tipi sedimentov drug v drugega Vzrokov za njihovo izginotje je veliko. (npr. prod vršaja v pesek in glino) . Ti Intenzivno osuševan je Barja, črpališča prehodi so po globini razporejeni dokaj pitne vode v Borovniškem in Iškem vršaju -neenakomerno, v skladu z različnimi in ne nazdnje sušna leta z zelo pičlimi fazami ojezeritve in ponovnega zasipavanja. padavinami. To je povzročilo padec au++ t ~ • · • r r gladine podzemne vode v nižje ležečih predelih. Tudi presihanje nekdaj stal nega potoka Bršnek v Brestu o katerem poroča že Va lvazor kot o najboljšem studencu na Ižanskem (Vuga, D., 1985) to dokazu je. Če si okna ogledamo nekoliko po- drobneje, ugotovimo, da gre za dva osnovna tipa . Prvi tip predstavljajo plitva, lečam podobna okna. K drugemu tip pa \"t 14

Barianska okna Splošno gledano sta v južnem predelu glinastih sedimentih, toda v neposredni nastal i dve plasti proda, ki sla hkrati tudi bližini prodnih plasti. To je posledica lego, dva, med seboj ločeno, zelo bogato in da vodo lažje odnaša droben, finejši izdatna vodonosnika. {Mencej, Z., 1990) V material kot pa debelejši in težji pesek in področju izklinjonja obeh prodnih vodo- prq,d . nosnikov so nastala tudi barjanska okna. Ce imamo kanale in kanalsko poroznost Ob meji izkl injonjo zgornje vodonosne že za dokaz kroškosti potem imamo na plasti, ki je bl izu površja so nastalo Barju prav gotovo opraviti s krosom. Toda barjanska okna , podobna velikim lužam . ali je ta edini dokaz tudi odločujoč? V teh oknih ni opaziti nikakršnih kanalov Spremenimo nekoliko pogled in za trenutek in so praviloma zelo plitva. Takšna okna odmislimo kraškost kanalov. Pod kakšnimi najdemo pri Iški Loki, kjer izvira Loščica . pogoji in v kateri kamnini lahko nastanejo Oglejmo si nekol iko podrobneje hipotezo kanali? S takim vprašanjem predpostavljamo, o nastanku drugega tipa oken, v katerih da so kraški kanali le del širšega pojava . opazimo kanale . Vodo ima v njih vse leto Kanalska poroznost nastane z vodo kot konstantno tem peroturo {med l 0,5° do glavnim transportnim medijem, kadar so 11,0°) in je nekoliko vi šjo kot povprečno izpolnjeni naslednji pogoji : letno temperaturo za Tomišelj (8,8°). o) obstoj privilegiranih transportnih poti, Njihov odtočni koeficient je v primerjavi z v smeri katerih je koeficient prepustnosti ostalimi okni zelo konstanten . Vse to znatno večji kot v drugih smereh . dokazuje, do vode izvirajo iz spodnjega b) napetostno polje, v katerem se nahaja vodonosego horizonta, v katerem je vodo kamnino/sediment, mora omogočati na- pod pritiskom, in kjer so vplivi procesov stanek stabilnih prostorov. no površju neznatni. c) masni transport moro prevladovati Vode, ki pod pritiskom krožijo skozi nad akumulacijo prodne plasti nalete no zelo slabo Znotraj realizacije teh pogojev pa lahko prepustne, zoglinjene plasti . Zarodi nena- razlikujemo različne tipe kanalske poroznosti . dnega zmanjšanja koeficienta prepustnosti Ena od tipov te poroznosti je prav gotovo naslone hidravlična boriero, ki povzroči kroško. V njej je prevladujoč transportni spremembo smeri gradienta . Vodo začne proces prenos mase v raztopini. Večino potovati navzgor ob kontaktu med dobro kanalske poroznosti interpretiramo kot in slabo prepustnimi zog linjenimi plastmi . kroško {npr. v konglomeratih) na podlogi Pot navzgor bi bila vodi onemogočena, če analogij, te analogije pa izvirajo iz ne bi obstojale neke že v naprej določene prevlade karbonatnih kamnin. poli. Te poti so posledica prelomov, ki so Pogosto razvoj podoben kraškemu zrahljal i nad vodonosnikom ležečo poimenujemo psevdokros. Ta termin je neprepustno bariero, ki tesni zgornjo mejo zavajajoč z genetskega vidika definicije. vodonosnega horizonta in stik med prodno Implicira prisotnost transporta v raztopini, plastjo in zoglinjenimi plastmi . Prelomov ki po je zanemarljiv, soj v psevdokrasu no površju zarodi relativno plastične prevladuje transport v suspenziji in plavljenje zemljine sicer ne opazimo, lahko pa večjih delcev {npr. v konglomeratih, pešče­ predvidevamo njihovo smer in lego, če jih njakih) . z obrobja podaljšamo no Barje. Prav tako No podlagi analogij bi kanale no lahko predvidevamo, da se prod in glina obrobju borjanskih vršajev dokaj hitro različno odzivajo na deformacije, to pa proglasili za psevdokroške ali po celo za povzroči, do je stik med obema bolj kroške. Todo iz povedanega sledi, da temu prepusten. Okno no področju Tomišeljskega ni tako. Terminološko klasifikacijo in morasta, kjer nastopajo kanali, leže v detoljnejšo razlago procesov, ki pri tem območju Mišjedolskega preloma ter preloma nastopajo, pa ostaja do nadoljnega Bistro (Mencej, Z., 1990). odprto . Do nastanka kanalov je prišlo tudi Brenčič Miha zaradi pritiska plasti pod katerim se nahaja vodonosn ik. Sama okna leže v meljasto w, 111, ur, Jf''t'MNffltr BilTEN 1~

RAZISKAVE Medcelinska naveza Po večletni nevidni medcelinski navezt se je lepega dne, še lepšega leta gospodovega, ne vem več katerega, porodila uspešna avstralsko-slovenska akcija raziskovalnega značaja, katere rezultat Je takorekoč odkritje, preiskava, merjenje, da, celo načrt (nenavadno, a vendarle brez tlorisa), zapisnik, registracija, testiranje takrat najnovejše avstralske opreme za vrvno tehniko (izredno kvalitetne in uporabne), pa pitje, žrtje, delirium tremens in tako naprej, konec koncev pa tudi nov p isani prispevek k Jamarski blaznosti. Tako. Sedaj pa k stvari. P odrobnejša pojasnila o realizaciji Akcije so bile tri. V prvi so Rogelja, interkontinentalnega sodelovanja daje Lajovic, Maki in Kastelic prišli do -60 m. La jovic zapisati pa najejvečveznadsalruleg V drugi smo Rogeljo, Lajovic, Maki, Sokol potrebno, da ima za to in jaz, Fritz, prišli do -80 m, a smo se gospod Rogelja, bivši prebivalec naše male zaradi nep ričakovanega pomanjkanja domovine, ki so ga polo življenja odnesla opreme obrnili in prodrli nazaj do oštari je. na avstralski otok, kjer je pod žgočim Le kdo bi Makiju verjel, do \"kamen leti soncem v potu svojega obraza pred \"zihr\" 15 sekund\" . desetletjem zgradil tovorno Dej, dej. Naklada . In to še s SINGLE ROPE TECH - ffff·• ..,.,_ takratnih, prvoakci jskih NIQUE, katere pro- 60-ih metrov. Na- izvodi so plezal- vsezadnje so dejstva no in jamarsko venda rle pritrd ila kovačija, zici, ... Mokiju, mi pa kvali- Nekateri primerki teti kroških vin . Več se so bili razdeljeni ne spominjam. udeležencem prvih V tretje gre rado . Iz dveh akcij v bre- , : Ljubljane-Centra smo zence, poimeno- q •.,l. . štartali Lilo, Maki in vano SRT-1 . ~1 .' • .. jaz, Fritz, ob 21 h. Desanderji in ži- -~~~,..•..,~__~.·. Na Vrhniko smo prišli ob uri duhov, morji so tem članom še zda j v veselje, soj je vmes pa smo znano (ali pa še bo), da \"' brkljali po dro- nikol i ne zata jijo, do vrvi se bovju kombija in tudi v trenutkih sado- ,J, ga pre p ričevali, noj t1' · potrpi do Vojščice. mazohizma obnašajo zelo nežno, za uničenje opreme SRT po je verjetno Na krasu. A veš, do potrebna bujno domišljijo in vel iko trdega je? Ob dveh zjutraj, recimo, smo zaspali delo. Imam tudi dokaze. Večletno množično v kombi ju pred jamo. Z nami je bila tudi uporaba je bila prijetna. Poškodb (po tudi \"gajba\" piva Zlatorog, torej 25. Dopoldne njih sledov) ni. smo vstali, mrzl ično iskali oštarijo, mimogrede Torej. Dostop do jame za članek ni oskubli vaško češnjo - verjetno je bilo pomemben ; dovolj podroben je v zapisniku pomlad - oštarijo smo med begom našli (tam po go menda ni). t-lačrt brezna je y v sosednji vasi, spili zajtrk in se vrnili do katastru JZS, katastru JKZ, v biltenu JKZ brezno . Potem je šlo zares. 1992 in pri meni doma. Oglejte si ga . Do -80 m, kot bi mignil. Sem ter tja sicer 1 !llmli-iliii 16

Medcelinska naveza kakšen grd vozel nedoločljive znamke na kurčku sige, a se nam pri najboljši volji ni ljubilo storiti kaj več. Nekje na -60-ih imam v ·spominu luknjo, ki je, na žalost nismo nikoli pogledali, po kamnu sodeč pa vodi v brezno . Jebi ga. Skratka , -80. Podor, ki se prevesi v brezno Makijevih 15 sekund . Naravni most na koncu podora je bil. Sedaj ga ni, dotaknil se ga je pivobag, v katerem so bili trije pirčki . Ostali so celi, mi tudi, most pa je ropota l dobrih 15 sekund, preden je Premagovanje meandra v breznu SRT-1. Foto: Fritz dosegel dno. Poslednji krik mostu je še zmeraj dvonogim stvorom z lasmi, katerih najbol j razpoznavna značilnost je celo življenje odmeval med stenami teme, ko se je trajajoča sla po spreminjanju naravnega oglasil suhi štep svedrovčka in počasi nagona v užitek, čigar rezultat je tud i rvrevladal nad podzemnimi glasovi . zaradi teptanja nagona samega s trudom Cloveku gre najprej skozi ušesa, potem mu vse prevečkrat pelin neizpete pesmi . pohodi živce, nazadnje se oglasi še topa, Tavan je v brezmejnih prostranstvih nagona trajajoča in vztrajno napredujoča bolečina začuda vselej pripelje do čistega užitka , ki v desnici, ki jo na srečo vsake toliko s pa se razblini že z najrahlejšim dotikom kladivom preseka ostra, impulzivna v levi racionalnega pre bliska . Le zakaj človek ne roki. Potem je svedrovček zabit do konca, more biti bolj živalski?) ali pa samo do polovice. Odvisno od razmerja ročnih bolečin . Tisti, ki so ga Iz goltanja nepregrizljivega plazu me je zabili še manj, o tem niso nikoli več poro- izpljunil nenaden kratki stik s trdnimi tlemi, čali . Pač pa so nekoč nekateri izgubili ki so se neopazno prikradla podme . živce, kadar ga sploh ni bilo. Čez nekaj dni sva ganglije• izgubljala midva, ugledavši V trenutku se je pač moralo ustaviti vse. Nežni mehurček prebogatih vtisov je v štrik na osmih (8) spitih + varovalnem trenutku počil sam vase, zraven potegnil še mene, se posrkal v črno luknjo tesno klinu .• Bila sva Sokol in jaz, Fritz, in bilo manjša j očih se razsežnosti in me v točki, je v Svabiji. manjši od niča, izvrgel na ostre skale Vozel bil je lep. Se zgodi. (Lebdeče praznega sveta . drsenje natanko proti središču zemlje v čl oveka kot nepregrizljivo sluz zliva neskončno Ostal sem sam in se spoti ko l, iskal, česar hordo polzečih impresij in podobe teh nisem mogel najti, a k sreči mi je zadnji hoče bitje včasih pokazati tudi drugim piš odhajajoče točke niča odval il nenajdljivo skalo, za katero je izgin il in pustil za seboj •ganglij = živčni vozel, primitivna oblika slutnjo, ki obvezuje. Fritz možganov pri žuželkah BihEN 17

ZANIMIVOST Curek iz Mačkovce V pozni jeseni leta 1991 sm.u se sredi najbolj intenzivnega deževja, ko so povsod pu Sloveniji reke prestopale svoje bregove, odpravili v Mačkuvco. Kot da bi hoteli geslu Drenuvcev, \"Hudi v gore v vsakem. vremenu, \" prilagoditi za jamarsko rabo. Zv oceni li na oko, ker smo bili brez vsake e v vhodnem spodmolu je kapljalo in merske opreme. Kopa je na vrhu blizu teklo iz vseh mogočih in nemogočih stika s kamnino počena . Razpoka je na mestu, kjer je iz nje brizgala voda široka lukenj tako zelo, do si se moral po- okoli l cm . Pri povratku iz jame okoli uro in pol kasne je je curek že močno upadel, šteno potruditi, do si ohranil svojo \"civilno\" njegov domet je znašal le še okoli l m. obleko suho . Curek nastane le ob zelo intenzivnem Pri spustu v Malo dvorano nos je ča kalo deževju, ob konicah, ko padavine preseže jo določeno jakost. To dokazuje tudi upadanje prvo presenečenje . Iz kapniškega stebra curka med obiskom, kljub temu da je nad no zahodni strani je v curku teklo okoli 1 jamo še vedno deževalo. Redkost pojavljanja 1/s vode. Glavno presenečenje je sled ilo pri curka dokazuje tudi njegov obstoj, saj bi se ob pritisku, ki ga ustvarja brizgajoča Škofovi kapi, veliki sigovi kopi v kotu Mo le voda, razpoka v sigi, ki tvori šobo, ka j kmalu razširila in iz razpoke bi vodo le še dvorane . Iz razpoke na stiku med steno in meze lo . sigovo kopo je brizga l tenak curek vode, Iz podatkov pridobljenih ki se je nota v obliki pahljače razlil po z oceno ni mogoče ce lotni kop i in odteka l v nižje l ežeči rov. sklepati nič do l očenega Dolžina loko je znašalo okol i 2 m, višina o obnašan ju vode v za- okoli 50 cm in naklon curka v začetnem ledju. Domnevamo lahko delu okoli 20°. Dimenzije curka smo le, da je bi la razpoka ali kanal v zaled ju zapolnjena z vodo do neka j metrov visoko. Curek na Škofovi kapi predstavlja redek in zanimiv pojav v slovenskih jamah. Zato bi go veljalo opazovati še ob kakšnem intenzivnem deževju in natančno izmeriti njegove karakte ristike. Brenčič Miha ~,,. ®-llllilli #FiM'ri'M'o/fflbW 18

BIOGRAFIJA Jan Vladimir Brilsky Naš klub že dolga leta raziskuje jamski sistem Viršnice. V letu 1992 smo pričeli intenzivneje raziskovati tudi njeno širšo okolico. Med temi pregledi smo ponovno \"odkrili\" Pekel pri Kopanju, ponorno jamo potoka Zelenka. Pregled katastra JZS je pokazal, da o jami ni skoraj nič znanenega. V arhivu je le skromen zapis Romana Savnika, v katerem je navedek, da je Putickova1 risba jame in lega v Garibaldijevem italjanskem vojaškem katastru (kataster JZS, kt. št 1868). To je dokaj presenetljivo, saj so za sosednjo Viršnico znani številni podatki, ki so tudi publicirani, o Peklu pa ničesar, kljub temu da je pri nizkih vodah zelo lahko dostopen. M ed raziskavami Pekla smo v so Putick, Pick2 in drugi (Habe, F. & Kranjc, osrednjem delu jame, za jezerom, ki običajno tvori sifon in zapira A.A., 1981) ali pa v povezavi z melioracijami nadaljevanje, odkrili inicijalke JH 1888, vklesane v steno. Upravičeno lahko na Ljubljanskem barju (Jenko, F., 1959, domnevamo, da se je s temi inicija lkami podpisal Jon Hr6sky. To domnevo potrjuje Uhlir, H., 1956, 1957). Nekoliko bolje je tudi njegovo tehnično poročilo (Hr6sky, poznano njegovo delo na področju J.V.,1887), v katerem opisuje melioraci jska gradbeništva in arhitekture, kjer je bil delo v jami Pekel. V tem letu so prenehali zastopnik historicizma (Prelovšek, D., 1978). z raziskavami v dvorani s podornim skalovjem, ki preseka glavni rov. Poroča, Rodil se je 22.4.1857 v Babulah v češki Gal iciji . V Ljubljano go je kot številne druge da se je voda izgubljala skozi razpoke, z mlade češke inžinerje, ki so si nabirali deli pa niso nadaljevali, ker jim je zmanjkalo sredstev. Samo sklepamo lah ko, izkušnje v provinci, pot zanesla leto 1884. da jim je v naslednjem letu uspelo Tu je ostal trinajst let in se poročil s razstreliti prehod v nadaljevanje jame. Slovenko. Kot šef vodnih zgradb pri Sodeč po morfologi ji prehoda je to del deželnem odboru je projektiral uravnavo Save Dolinke in Bohin jke, Kamniške izkopan umetno. Bistrice, gornjega toka Save, Vipave, Mirne, Krke ter Pivke. (Uhlir, H., 1957) Politehnik dr. ing. Jan Vladimir Hr6sky Zasnoval je Ljubljanski vodovod, zbiralnike ter kanalizacijo (Hribar, J., 1983, Uhlir, je bil v letih od 1884 do leta 1897 deželni H.,1957). Za okoli 200 takratnih občin je inžiner pri Deželnem odboru kranjskem kot izdelal vodovodne projekte (npr. Logatec, šef vodnih zgradb. Na področju tedanje Kočevje, Črnomelj, Ribnico itd.) Veliko se Kranjske je posegel na številno področja je posvečal tudi Ljubljanskemu barju, tehnike in tudi javnega življenja ter pri tem predvsem njegovi kultivaciji ter odigral pomembno vlogo. (Uhlir, H., 1957) odvodnjevonju, (Uhlir, H., 1956, 1957). Ukvarjal se je tudi s kraško hidrologijo. Ko je leta 1895 Ljubljano prizadejal potres, Njegova vloga med Slovenci je dokaj je bil imenovan za stavbnega referenta za sanacijo mesta. Skupaj s sodelavci je slabo poznana. Daljši življenjepis zasledimo zasnoval novo urbanistično ureditev mesta . le v Uhlir-ovem Historiatu osuševalnih del (Uhlir, H., 1957, Hribar, J., 1983) Kot deželni inžiner je mora l nadzorovati javna na Ljubljanskem barju, ki pa je dokaj neznan vir (1957). Kratko življenjepisno poslopja, ki jih je zidala de;želo (Prelovšek, notico zasledimo šele v četrtem zvezku D., 1978). Od pomembnejših stavb, ki jih je projektira l ali zgradil, naj jih naštejem Enciklopedije Sloven.ije (Prelovšek, D.,1990). le nekaj: Deželni dvorec (današnjo Univerza), Hr6sky je pogosto omenjen kot tehnik v Deželno gledališče (današnja Opero) most čez Sovo pri Zidanem mostu, Narodni dom državni službi, ki se je ukvarjal s kraško hidrologijo, skupaj z bolj znanimi imeni kot =~ BihEN 19

Jan Vladimir Hrasky v Celju sodeloval pa je tud i pri dograditvi spominjal, koko so ing. Krasky (napačna pisava priimka} ter še dva gospoda iz Narodnega muzeja. (Prelovšek, D., 1978, Dunaja raziskovali jamo. Hkrati dr. Cerk omenja, da je ing. Krasky raziskoval na Uhlir, H., 1957) Izdelal je tudi projekte za tem področju, ni pa o svojih raziskavah nikjer poročal. {kataster JZS) plovbo po Krki, prve projekte za kraške Lotil se je tud i raziskovanja Marjanščice elektrarne in rekonstruiral Kamniške in pri Predolah ob Radenskem polju. V Dolenjske toplice (Uhlir, H., 1957). poročilu navaja zapis iz svojega delovnega dnevnika. V brezno so spustil i enega od Skupaj s prof. Orožnom ter Hauptmanom delavcev, \"pogumnega Novljana\", ki pa so je ustanovil Slovensko planinsko društvo in ga po 63 metrih spusta potegnili na piano, bil v njegovem začasnem odboru (Uhlir, ker mu je voda pogasila luč . (Hr6sky, J.V., H., 1957, Strojin , T., 1978) Nekaj časa je izdajal in vodil časopis Slovenski tehnik 1887) Nadaljnih melioracijskih del se je lotil na (Uhlir, H., 1957). Radenskem polju . Sprva je delal v Peklu Leta 1897 je bil poklican v Prago in tam nato pa se je lotil še del v sistemu Viršnjce. imenovan za profesorja na Češki tehnični Mel iorila l je podzemno strugo potoka Sica ter se lotil kopa nja predora za končnim visoki šoli, kjer se je posvetil predvsem sifonom, s pomočjo katerega je želel priti v prostore za njim . (Hr6sky, J.V., 1887) hidrologiji. Bil je med ustanovitelji poljedelske V zgodovini raziskav na Radenskem fakultete ter deželni in državni poslanec. polju v prejšnem stoletju vlada precejšnja Predaval je do leta 1927. V starosti zmeda. Nekateri avtorji navajajo, da je dvainosemdesetLh let je leta 1932 umrl v Viršnico melioriral Putick. Po Gospodariču (1972) naj bi pod njegovim '(,odstvom leta Podbradih na Ceškem (Uhlir, H., 1957). 1888vodprl i ponorne jame Sice. Isto trdi tudi Serko v svojih zapisnikih o sistemu Njegova vloga v raziskovanju slovenskega Viršnice, ki ga je obiskal med melioracijskLmi deli ing. Hočevarja3 . (kataster JZS) Zal krasa je slabo poznana . Kot deželni avtorja ne navajata virov. Osta li avtorji omenjajo Putickovo delo le na Ribniškem inženir, zadolžen za vodne zgradbe, je za polju (Rakovec, J., 1952, Habe, F., & Kranjc, A.A., 1981, Kranjc, A., 1990). Šukljeta poslanca Notranjske v takratnem Hr6sky (1887) ga ne omenja. Domnevamo lahko, da so se Puticku pripisala dela, ki Avstro Ogrskem parlamentu, izdelal elaborat jih ni opravil. Verjetneje je, da sla Hr6sky in Putick pri nekterih delih sodelovala in dopolnilo zakona o neškodljivem oziroma , da je slednji že začeta dela odvajanju hudournikov ter za uravnavo prevzel in jih vodil do konca . Zato tudi vsa nadzemnih in podzemnih vod. Ta novela zmeda. je bila kasneje tud i uzakonjena. (Uhlir, Hr6sky je i~va jal melioracijska dela tudi na področju Zal enskega polja ter Lučkega H.,1957) dola, kjer je zgradil katavotron. Dela je izvajal tudi na izviru Krke. Iz lega časa je Podobno vlogo kot Putick na Notranjskem znan njegov nivelman Krške jame. (Kranjc, je imel Hr6sky na Dolenjskem (Kranjc, A., A, 1990) V stiku je bil z vsemi takrat svetovno 1990). Zelo intenzivno se je ukvarjal s znanimi krasoslovci : Cvij ičem•, Martelom5, porečjem Krke v letih 1887 do 1890, kjer Putickom in Krausom6• Objavl jal je v časopisih Gea, Zeitschrift fur die Hčilenkunde, je izvedel tudi številne melioracije. V O sveti, Societe de Speleologie. O delu · svojem tehničnem poročilu o raziskovanju Hr6skega je predaval v Francoski akademiji Rodenskega polja (Hr6sky, J.V., 1887) podaja številne teoretske zaključke in opise praktičnih del. Pred ponorom Rašice pri Ponikvah (Jama na Brdavsovem) je 13. avgusta 1887 skupaj s svojimi delavci nared il jez in potok speljal v okoli 200 m oddaljeno vrtačo . Med · raziskovanjem v jami so naleteli na dve razpotji, ki sta bili zadelani s plavjem . Po 150 m so prišli do kamina skozi katerega se je videlo no površje. (Hr6sky, J.V. , 1887) To raziskovanje omenja tudi dr. Josip Cerk v svojem zapisniku o raziskovanju Jame na Brdavsovem leta 1911 . Verjetno gre za preveden, prvotno v nemšči ni napisan zapisnik. Tamkajšni mlinar se je 20

Jan Vladimir Hrasky Marte!. O njem je pisal tudi Kraus v reviji Kranjc, A. 1982: lstoriiske metode Holenkunde in v nekaterih svojih publikacijah . istraživan;a kraških voda no Dolenjskem (Uhlir, H., 1957) (Sloveniia). Naš krš 6, št. 12-13, str 3-10. Kranjc, A., 1990: Dolenjski kraški svet. V članku sem skušal nanizati le nekaj Dolenjska založbo, str. 1-240. Novo mesto. dejstev, ki so mi o Hraskem znana. Prelovšek, D., 1978: Stavba deželnega Njegovo ime po literaturi zasledujem že gledališča v Liubljani. Kroniko 26, št. 3, str vrsto let, toda doslej še nisem naletel na 159. celovito predstavitev njegovega dela v Prelovšek, D., 1990: Hrasky. Enciklopediio Sloveniji, ne na krasu, pa tudi ne na drugih Slovenije, knj. 4 področjih njegovega dela. Morda to niti ni Rakovec, J., 1952: Viljem Putick. Slovenski tako presenetljivo, saj tudi tako opevana biografski leksikon, knj. 8, str. 605 - 608. in idealizirana oseba kot je Putick, še ni Strojin, T., 1978: Oris zgodovine planinstva. doživela celovite monografske obdelave, Planinska založba Slovenije. pa tudi njegovih temeljnih tekstov še Uhlir, H., 1956: Historiat osuševalnih del nimamo prevedenih v slovenščino. na Ljub/jonskem barju. Prva knjiga. Uprava za vodno gospodarstvo Ljudske republike Med brskanjem po literaturi sem naletel Slovenije, str. 1 - 113, Ljubliana. na številna protislovja, na med seboj Uhlir, H., 1957: Historiat osuševalnih del izključujoče si podatke in s tem na na Ljub/jonskem barju. Druga knjiga. precejšnjo belo liso v kar dobro preyčeni Upravo za vodno gospodarstvo Ljudske zgodovini slovenskega krasoslovja. Ce je republike Slovenije, str. 1 - 125, Ljubljana. notranjska zgodovina speleologije dokaj dob ro poznana, pa so o dolenjski poznani 1 Putick Viljem (1856 - 1929) gozdarski le drobci . Tak primer je zgodovina inženir, svetovno znani speleolog češkega raziskovanj Radenskega polja, navkljub rodu, znan predvsem po svojih raziskavah temu, da so tam deloval i trije tako na Notranjskem znameniti možje kot so Putick, Hr6sky in 2 Pick Karel (1878 - 1944) hidrotehnik češkega rodu, ki je bil nekaj časa šef · Hočevar . hidrografske službe pri deželni vladi v Ljubljani Pričujoči zapis morda ne sodi v Bilten 3 Hočevar Alojz (1881 - 1958) gradbeni saj s svojo dokumentaristično tendenco inženir, vodil je številna melioraciiska dela presega njegove okvire. Drugam pa tudi na dolenjskih in notranjskih kraških poljih ne, saj je predvsem nizanje podatkov 4 Cvijic Jovan (1865 - 1927) geograf nalovljenih z vseh vetrov, pogosto iz srbskega rodu,, napisa/ številne monografije nepopolnih virov. Pa vendar naj bo o krasu, nekatere njegove razlage so še drobna vspodubuda za raziskovanje danes aktualne zgodovine slovenske speleologi je še v s Marte# Edvard Alfred (1859 - 1938) nekoliko drugačni smeri . francoski speleolog, najbolj uspešen raziskovalec jam v zgodovini, raziskoval v Miha Brenčič osemnajstih državah 6 Kraus Franz (1834 - 1897) ustanovitelj LITERATURA dunajskega speleološkega društva, avtor več publikacij o krasu Gospodarič, R., 1972: Viršnico - jamski sistem šice ob Radenskem polju. Naše jame BihEN 21 14, str. 25 - 33 Habe, F., & Kranjc, A.,A., 1981: Delež Slovencev v speleologiii. Zbornik za zgodovino naravoslovio in tehnike 5/6, str. 1 - 93 Hribar, J., 1983: Moji spomini l. Slovenska matica. Liubliana. Jenko, F., 1959: Hidrogeologijo in vodnogospodarstvo krasa. Državna založba Sloveni;e. str 1 - 237. Ljubljana. ar □ j™

RAZISKAVE Potepanja po Viršnici Kmalu bo že četrto leto, ko sem proič zakorakal v največjo dolenjsko jamo. Saj ne bi toliko časa vztrajal, vendar so me njeni razgibani rovi tako presenetili, da še danes z veseljem pokukam vanjo. Najlepše pa bi bilo, če bi jamo uspeli podaljšati. P rvi obisk je bil samo informativen. Ker sva se odločila do ji h bova preplezala. Iz sva z Dolencem za lego jam izvedelo vseh kaminov je tekel kok majhen potoček . od Aleša, ki doje včasih zelo natančne Dostop do večine ni bil zapleten, tako do opise dostopov (tudi tokrat mu je uspelo), je bilo mogoče prosto plezanje. sva jame z lahkoto našlo. Dolenc je še ugotovil, do ima v Ročni sorodnike, kor Na naslednji akciji smo bili trij e. Lotili noju je navdalo z nado, do se bova na- smo se prvega komi no pri točki l O (po zaj grede lahko še malo pogrelo in načrtu iz Naših jam). Ob vznožju kamina je obilo rdeče sige. Po kratkem podoru okrepčala. smo prišli do večje pasaže, od tam naprej po nam je pot zaprla večja ska la. Hotel i Sistem Viršnice ima tri vhode. Zotočno smo jo izvleči na vse možne načine, tudi in Lazarjevo jamo ter udornico Viršn ico . z vrvjo, pa ni šlo. Potem smo opazili Zatočna in Lazarjevo jamo sta prehodni le manjšo špranjo poleg skale ter se skoznjo privlekli do dvo ranice. Naklon je imelo ob zelo nizkem vodo.sloju, v udornico pa okoli 40 stopinj navzgo r proti površju, po je dostop enostaven. Ze na strmem podoru sva opazilo rezultote del, ko so jamo širili, 1----Prehod iz udorne dvorane v glavni rov minirali, izdelovali poti in mostove, kopali rove .. . Tu so še ostanki stopnic, _ki so Foto: Tibac jr delavcem lajšali kotaljenje po podoru . Vhod je visok okoli enega metro in nikoli mi ni bilo jasno, zakaj ga niso povišali. Ob velikih posegih v jami, bi to opravili kot za šalo. Nizek prehod se prelevi v dvorano, v kateri so umetno skopali povezavo z glavnim rovom. Prepih je močan. Verjetno je bila še pred posredo- vanjem tam manjša razpoka, ki po so jo spremenili v prepotentno stopnišče. Glavni rov je širok okoli 15, visok ga prav toliko. Profil je izrazito trikoten. Ze tokrat sva opazila kup kaminov, ki so se nizali drug za drugim v glavnem rovu . Impozantne luknje, sem si mislil, obisk bo potreben. Na žalost sva takrat prišlo samo do prvega \"otočka\" sredi struge, soj je bil vodostaj previsok za dosego sifona, Kot mlada entuzijosto sva no različne načine poskusilo prečkati reko. Vendar sva se odločilo, do bova to dan rajši suha . Prvi obisk se je zaključil z ogledom Lozarjeve in Zotočne jc;ime, sorodnike po sva obiskala po naslednji akciji. ... Ker so se nama ob dimnikih cedile sline, e t t Utatllffl NfitlllW' DI 22

Potepania po Viršnicl VIRŠNICA - JAMSKI SISTEM ŠICE \" .... .... , .... GLAVNI 1 R OV -Rodtn5ko o·.\\\\ LOV NAI 1 pot; e ROV o\"::\"•\\ •• ·o:\\o o ~~ oo:) ® # oo ---- :\\o o --- 10 ·. oo ·o:~ MtrJeno - Verme!i!iCn ; , .11.1971 : ~ R .Gospodor i t A Kranjc A.Vad njgl II Inšt itut za rozi.Jkovanje krc.so BihEN 2}

Potepania po Viršnici vendar nam ni uspelo doseči skrajne točke, ker se zadeva zoži. Višinska razlika od dna glavnega rova do skrajne točke je okoli 30 metrov. Opazi se, do so kamini na začetku glavnega rova manjši in ne dosegajo velikih višin, postajajo pa višji in O12 širši proti velikemu sifonu . l._L._J Naj omenim še dimnik, ki se nahaja v prelomu pri točki 16. Poskušali smo Vlršnica splezati tudi vanj, vendar je Umetn i rov nad bilo zaradi krušljivega skalovja tvegano. Laže bi velikim sifonom. bilo uporabiti drog. Risal. meril: l. f'erp.'lr Z drogom smo tudi dosegli višjo etažo no začetku glavnega rova. Prva akcija je bila vznemirljiva, saj sem tleh pa je bilo polno preperele sige. z droga čofnil v strugo . Ker je bil zraven Končala se je z luknjico premera 5 cm, Aleš, ni pustil še enega poskusa . Roje smo iz katere je močno pihalo. Naslednji kamin krenili do zadnjega sifona. Drugič nam je pri točki 12, je bil močneje korodiran . uspelo. Po etaži dolgi 32 metrov smo prišli Vhod v kamin ni bil nad podorom, temveč do kamina, ki se je tudi neslavno končal. nad močno izprano steno. Začetni rov v Pozornost smo namenili tudi velikemu kaminu je dolg 1O metrov in se dviga. pod sifonu . Znan je umeten rov levo od sifona . kotom 40 stopinj. Na koncu tega rova je Dolg je okoli 70 metrov s stalnim manjšo dvoranico. Na njeni desni strani naklonom 20 stopinj proti površju . Rov se smo opazili manjšo špranjo, ki pa nam jo konča v špranji, iz katere močno piha . je zaprla večjo skalo. Niso pa bili znani umetni rovi v steni nad Takrat je bil z nami še Kuki. Menjavali sifonom. Načrt je priložen . smo se pri razbijanju skale. Kuki je bil Vhod je v ravnini gladine velikega zadnji na vrsti . Tolkel je kot zmešan. sifona, dostop pa je možen samo s Končno po je odbil približno 50 kg težko čolnom. Visok je do dva metra, širok okoli skalo. Dvorana zo posožo je dolgo 5 metro in pol, s stalno smerjo vzhod- metrov, visoko po 6. Konča se s špranjo severovzhod . Po štirih metrih umetni rov v stropu. pod pravim kotom preseka naravni rov, Naslednje akcije so bile namenjene širok dober meter, z rahlim ovinkom v kaminom pred sifonom . Najvišjega smo desno, ki je poln vode. Smotrno bi bilo našli nad ilovnatimi usedlinami pred veliko plavanje v neoprenih. Umetni rov se sigasto kopo, ki kraljuje na sredini nadaljuje v isti smeri, do novega umetnega glavnega rova . Iz stropa je stalen dotok rova no levi strani . Umetni rov se tu obrne vode, ki se steka na kopo . Na njenem vrhu proti severovzhodu, kjer se po dveh metrih je množica jamskih hroščev, na žalost pa odcepita levi in desni rov. Voda v umetnih ne vem, kateri so. rovih je ·nastlana s smetmi, od plastičnih Dimnik se začne nad sigastimi ponvicami mas do preperelega drevja. ter majhnimi sigastimi tvorbami . Po desetih Blatni rov nismo pogosto obiskovali. metrih pod kotom 70 stopinj pridemo v Voda v njem upada počasneje kot v dvoranico, iz katere se kamin zopet dviga. glavnem rovu, tako da smo prišli do S pomočjo klinov smo splezali tudi vonj, blatnega sifona le enkrat. V tem rovu so 24

Potepania po Viršnici/Babia luknia močno oporni posegi delovcev. M in irali so žab, ki so stalne gostje, so tu tudi okoli 5 metrov rovo ter izdelali mostove po močeradi, postrvi, komarji in ostali insekti . manjših jezercih . Naj omenim še dva Med jamsko favno pa so znani močerili v mostova pred velikim sifonom . Eden je žal Blatnem rovu (enega sva z bratom videla že pokojen, saj se je zrušil pod mojo teža. tudi v velikem sifonu - okoli 30 cm dolg), Mostovi v blatnem rovu pa po mojem hrošči na sigovi kopi ter kobilice in kakšen mnenju zdržijo še veliko obremenitve, saj netopir. so zdržali Aleša, ki ni ravno med najlažjimi Tibac jr (125 kg žive vage). LITERATURA: Favna je pestra. Ker je jama. še vedno <;ospodarič Rado; Viršnica - ;omski sistem vodno aktivna, saj je ponor Sice, voda Sice ob Radenskem poliu, NJ14(1972), 25-33 nanese v jamo najrazličnejše živali. Poleg KRONOLOGIJA Babja luknja To jamo sem v soju baterijskih svetilk prvič obiskal s sošolci že v srednji šoli. Zgodilo se je, da smo se lani zopet srečali in da je pogovor nanesel tudt na ta dogodek. Nikakor se nismo mogli sporazumeti, ali smo prišli le do \"sifona\" alt pa vendarle še naprej, zato nam ni preostalo nič drugega, kot da se prepričamo na kraju sa;nem. Dogovorili smo se kar za naslednji teden. V tem času sem na katastru izbrskal načrt. Obstajal je le načrt do sifona. Očitno se takratnim merilcem ni ljubilo ali ni zdelo vredno čofotati po vodi. Teden je bil naokrog, dan ne vem t.i . levi rov. Zanimiv je predvsem zaradi kateri, ura 19.00, trojica pa pred tega, ker se nadaljuje. Rov je res lepo vhodom . Zapodili smo se v jamo. Po zasigan, toda hoja - bolje rečeno puzanje 80 metrih smo prišli do sifona. En izmed po njem - je prava muka, ker je zelo ozek članov odprave je bil podobnega mnenja in nizek. Na poti naletimo na studenček, kot prejšnji merilci. Odločil se je, da bo ki po cca 30 m površinskega toka ponika počakal pred sifonom. Ta sifon pravzaprav v luknjo. Puzanje. Končno se zopet ni sifon . To je le ob visoki vodi. Drugače zravnava, toda ne za dolgo, kajti prišla sva je to ozek rov, dolg 3 m, z nizkim stropom do ovire, pred katero smo klonili pred leti. (0.4 m), po katerem teče potoček, .ki sicer teče skozi vso jamo. Tu pač ni druge izbire, To je nizek, ozek, dolg rov s prepihom, kot da se malce ohladiš v sicer čisti vodi. Pravzaprav je to dobro za napredovanje, majhnim naklonom in lužami, med katerimi saj bolj hitiš, pa tudi počitkov ni . Res sva se pretakajo manjše količine vode . hitro prišla do večje dvorane, na poti celo opazila netopirje in makarončke, drugače Razmišljava. Obema je jasno, da bo ostal problem nerešen, če se nekdo ne zbaše pa jama do tu ni zasigana. Sama dvorana v rov. Grem naprej. Primož čaka . Preklinjam . je lepo zasigana . Od tu vodi kar nekaj Rov je mestoma visok le 0 .3 m. Z rokami rovčkov. Eni naprej, drugi nazaj, pa pod odmikam kamenje na leyo in desno stran, dvorano, 'na drugem koncu zopet v da laže napredujem. Celado oz. glavo dvorano, levo, desno - skratka prava moram držali postrani, ker drugače ne zmešnjava . Vsi, ki se zaključijo, so morem naprej . Voda je spremenila tok. nezanimivi . Preostane le en zanimiv rov, Priteka, mi teče za vrat, nato pod kombinezon, skozi hlačnice in nemoteno naprej . Po 12 metrih končno pridem v BihEN 2~

Babia luknia manjšo dvoronico. Vstanem. Opazim kos drug naj bi pa bil kot vidva . Tako neka ko se je končal moj drugi obisk te jame. opeke, malce naprej pa lesene lestvice. Le kdo je bil tako nor, da jih je vlačil skozi Kmalu je sledil tretji. S Kuki jem sva sklenila, da jamo izmeriva . Oborožena z vse te ožine? Grem še naprej. Opazim s navadnim svin č niko m , za katerega nikoli stropa viseče korenine in na tleh trohneče ne veš, kdaj se mu bo odlom ila konica, in nekaj listi odpadnega raču na l n iškega veje. Sedaj se mi jasni. Odbrzim naprej papirja sva se lotila stvari s hlajenjem v \"sifonu\". Kmalu postan ejo listi mokri in in kmalu opazim izhod iz jame. Pravzap rav blatni, svin č n i k ne prime, suhe obleke, ga začutim po spremembi zraka, kajti kamor si brisal ro ke, pa že nekaj časa ni več. Opoguml ja na ju misel, da se nama zunaj je trda tema, veselje v meni 'pa ne bo treba vračati po isti poti . Namerila tol ikšno, kot da bi ugledal sončen dan . sva 350 metrov jame . Kakšna radost! Ne bo se nama treba Babja luknja - četrti č. Merjenje jame do vračati skozi tiste mokre neskončn e pasaže, sifona in poligona med vhodoma po površini . Primerjava meritev v jami z ki so zanimive ta krat, ko po njih meritvami po površini je pokazala, da so napredu ješ, a ko se vračaš jih preklin jaš bile meritve glede na zahtevnost jame in se sprašu ješ: \"Čemu? \" . Le koliko je ura? izvedene dob ro, sa j znašaa višinska razlika 1.2 m, razlika po y osi O m, po x pa 6 m. Vrn em se do pasaže in hitim vsevprek razlagati kako in kaj in že kujem načrt, Drugi vhod v jamo, bolje rečeno izhod , kako bova prestrašila prijatelja, ki čaka se imenuje Babja jama . pred sifonom, s tem, ko bova vkorakala Babja luknja - petič . Kdo ve, če sploh? z nasprotne smeri . Igor Tudi Primož se privleče skozi pasažo. Odh itiva ven , se nakako orijentirava, po- iščeva vhod v jamo in zopet do sifona toda tokrat bolj bučno ko običajno . Bila sva malce razočarana, ker se naju prijatelj ni prestrašil in še hladokrvno izjavil, češ, kdo Kaže da tu le ni jame... Foto: Fritz -iifa# 26

RAZISKAVE Temperature Košelevca V letu 1992 sem ob pomoči svojih jamarskih prijateljev raziskoval nastanek jame Košelevc južno od Ljubljanskega vrha pri Vrhniki. (Brenčič, M ., 1992 a, 1992 b) Med enim od obiskov sem izmeril tudi temperature zraka v jami. Pri predhodnih merjenjenjih smo posta- Pričakovali bi, da bo imela Glavna vili detajlno mrežo točk z definiranim dvorana glede na višinsko razliko bolj položojem v lokalnem koordinatnem diferencirano temperaturo . Temperaturna sistemu. No teh točkah in med njim i sem razlika se pojavi šele tik nad podorm, kar izmeril temperature. Na podlogi teh kaže, da je zrak v zgornjem delu dvorane, mEtritev sem določi l temperaturno polje. pod stropom, bolj segret. Iz skic je tudi josno vidno prodiranje hladnejšega zraka Zal si za obisk jome nisem izbral in vmesno polje mešanja toplega in primernega trenutka in tako dobljene hladnega zroko s površja na prehodu meritve niso reprezentativne za prikaz Vhodnega v Prečn i rov . klime Košelevco. Po dolgem obdobju lepega in toplega vremena je nastopila Temperaturne razl ike so neznatne. Med ohlad itev. Mrzel zrok je pri čel vdirati v najvišjo in na jnižjo temperaturo je razlika jomo, ni po še prodrl dovolj globoko, do koma j 2,0°. Kljub temu je detajlno bi se celotno temperaturno polje uravnotežilo. merjenje pokazalo na razl ike v stratifikaciji zraka in smeri kroženja zraka. Merjenje temperature sem izvedel z digitalnim termometrom z žično sondo, Za detajlno p reučitev meterološkega tako do sem temperaturo sonde prilagodil reži ma jame bi bile potrebne pogostejše temperaturi jamskega zroko . meritve . No podlagi tlorisa in stranskega risa Brenčič Miha vidimo diferencijacijo temperaturnega polja. Mala dvorana in Meander imola svojsko, LITERATURA ločeno temperaturno polje, ki je nekoliko višje kot polje v rovu Glavne dvorane. To Brenčič, M., 1992: Poročilo o raziskavah je ver jetno posledica omejene cirkulacije ;amgi Košelevc v letih 1991 in 1992. Arhiv JK Zelezničar, tipkano poročilo s prilogami. zraka saj so rovi v zaledju smeri kroženja Brenčič, M., 1992: Košelevc. Naše jame hladnejšega zraka po osi Glavne dvorane. 34, str. 41 - 51 1 Liubliana. Temperaturno polje tJ jami dne 17.4.1992 1-----l Temperaturni razredi: IOm 1. 3, 75\" • 4,25\" 2. 4,25\" • 4, 75\" 3. 4, 75\" • 5,25° 4. 5,25\" • 5, 75\" Prikaz v tlorisu Prikaz v stranskem risu (pu reduciranih podatkih) (po reduciranih podatkih) BilTEN 27

POTOPIS-------- Združimo oboje! Leta 1992 smo se množično poveselili v planinski koči pri Stični. Z obilo jedače in pijače smo okrepili naša premrla in utrujena telesa. Akcijo je organiziral naš Jože, doma tz Ivančne Gorice. Težil je kar nekaj časa, saj se jamarjem ni ljubilo riniti v stičenske luknje, kjer so doživeli neljubo presenečenje v enem od brezen. V njem Je namreč bila (in Je še!) mrhovina, ki je strašansko zaudarjala in jemala Jamarjem dih. Veselje do stičenskih jam je v trenutku splahnelo. Pa vendar, kljub preteklim dogodkom, zamudo smo vseeno odrinili proti Ivančni, smo se odločili za enodnevno akcijo dogodivščinam nasproti. v Kadunjčarjevo jamo ali z drugim Vse je šlo narobe. Jožeta seveda nismo imenom Jag,o, po kateri se pride na oni našli, saj smo zvedeli, da je ponavadi na svet (opisal jo je tudi Josip Jurčič, katerega več koncih hkrati . Iskali smo ga doma, v sosednjih gostilnah, pri koči, zasliševali zgodba je objavljena v Biltenu 1991 ). mimoidoče in delali vsesplošno zmedo. Z Končala se je z rajanjem v kači, kjer so žalostnimi obrazi smo odšli do vhoda v se odvijali nepozabni trenutki . S pivom v smrdečijo in upajoč, da se bo Jože vseeno pojavil, počasi in ležerno natikali kovačijo. raki in golažem v trebuhu so bile naše Zaslišali smo motor. To je Jože, nam je vsega vajene roke sposobne narisati še po možganskih vi jugah krožila misel. Oči načrt in ga dokumentirati s podpisi so se nam razširile, utrip povečal ... Ne, udeležencev akcije. Načrt sedaj visi na samo neki mulo je maltretiral ubogi steni planinske koče , kot izviren dokument iz leta 1992, opisujoč obisk jame članov Tomosov stro j, ki je smradil in preganjal jamarskega kluba Zelezničar in nevtraln ih mir prelepega gozda . Presenečeno in jamarjev. malce prestrašeno nas je pogledal in oddrvel naprej. Naključne mu popotniku S takimi vtisi smo se Igor, Nace in jaz, skozi temačen gozd res ni prijetno srečati Tibac jr., odločili še za en obisk kraškega nekaj čudakov, ki postopajo ob zemeljskih sveta stičenske okolice. Na vrsti je bila tista depresijah . Sporazumno smo se odločili, smrdeča jama, polna mrhovine, plastične da bo Igor prvi razdevičil jamo. Podal se je v temo in čez nekaj časa je spet pridrvel embalaže in podobne nesnage. Imenuje se Lavričeva jama . Mislim, da so bile isti motorist. Vse kaže, da je nabral dovolj psihološke priprave na obisk prekleto poguma, da se je upal približati sinovom naporne, sodeč po težavah, ki jih je imela pekla . Takoj smo ga vprašali po Jožetu, prejšnja odprava . Vendar kocka je padla. Plan akcije je bil fantastičen . Gremo v pa ga na žalost ni poznal. Zato pa je Ivančno, poiščemo Jožeta, se okrepčamo v bližini koče, zarijemo naša telesa v izvrstno poznal štorije, ki mu jih je globočine p(2dzemlja in se v koči spet spočijemo. Clani, ki so prvič preživeli povedala njegova stara mati, in govorijo smrdeč pekel, so nam opisali jamo, v o raznih pobojih ljudi in živa li. kateri naj bi bilo manjše jezerce. Baje so v to jamo med obema vojnama Zato smo v soboto na dan akcije veselo zmetali na kupe ljudi, pa naj so bili tekali po Ljubljani, da bi kupili gumijasti domobranci ali partizani. Kdor je prišel _,_~čolniček, ker so klubski že nekaj časa samo mimo in je imel pri roki kakšnega še za odpad . Ko smo križarili po Ljubljani sovražnika, ga je mimogrede zaluča l v smo srečali še Lajovica. S skupnimi močmi jamo. Tudi pastirji in kmetje naj ne bi smo pri avstrijskih podjetnikih našlLzanimive čolniče, zato smo kupili kar dva . Ze z večjo zaostajal i. V jami je še zdaj na kupe mrhovine, pa tudi kakšna novejša bi se našla. Ne bi vam rad opisoval stikov s 28

Združim~ takimi ostanki živih bitij, ker je preveč Nekdanji vhod v Lavričevo jamo. neokusno. Bi pa vseeno pohvalil kmete, Foto: Tibac jr saj, če že morajo metati živali v jamo, jih pred tem zavijejo v plastično vrečo. merjenjem in se bližala vhodnemu breznu, Nace še vedno ni visel na štriku . Da bi Najlepša \"hvala\". mu šlo hitreje, sem mu štrik prijel in glej ga zlomka, nekaj se je moralo zgoditi. Vhodno brezno je široko okoli dva metra Zaslišal sem dolg vuuuuušš, takoj pomislil na kamen, sklonil glavo in v istem trenutku in pol in se podobnih dimenzij po 45 je v steno meter od mene treščilo skala. metrih prelevi v podor kamenja, vej in Hvala bogu, sem pomislil, Nacetu pa takoj razložil, da se pred sprožanju skal opozori drugih polnil. Nadaljevanje jame je v ljudstvo, ki čepi pod njim . Upom, da je pasaži na kancu podora, ki je malce razumel. težavna in se po ozkem, vijugastem rovu sčasoma razširi v manjšo dvoranico. Iz nje Brezno je zadnji zapustil Igor. Zunaj je se odcepita dva rova, spodnji in zgornji, bilo trda temo in z Nacetom sva v soju ki se po nekaj desetih metrih konča. Za Igorjeve karbidke opazovala peklenski doseg spodnjega je potrebno premagati 8 vhod iz katerega so vsake toliko časa metrsko brezence, ki pa je prosto preplezljivo. prileteli netopirji, ki so nas spremljali skozi Pridemo v umetni rov, ki se vleče vse do vso brezno. Akcijo smo zaključili s vodnega rova. Umetni rov je večji del požirkom piva na železniški postaji v enak, širok okoli metro do dveh, pred Ivančni, potem pa smo odpeketali domov. vodnim rovom pa se poviša no 1O metrov, Upam, da bomo naslednjič spet obiskali kjer se pri vrhu odcepi meander, širine pol kočo, v kateri smo preživeli tako lep večer. metra in dolžine 49 metrov. Meander se konča z neprehodno ožino, mogoče po bi Tibac jr jo bilo prekopati, saj je zasuto . Vodni rov je dolg 103 metre in poteka 45 metrov v smeri 232° in 58 metrov v smeri 181 °. Vsebuje dva sifona, pritočni in odtočni ter potok. Odtočni sifon je jezero velikosti 13 x 14 metrov. S čolnom smo ga prekrižarili in lahko z gotovostjo po- vem, do v stenah ni nobenega nadaljevanja. Globina sifona je 12 metrov. Okolica si- fona je polna blatnih in ilovnatih usedlin, kar daje slutiti, da je ob močnem in dolgotrajnem dežju zalit ves vodni rov. Pritočni sifon je velik 4 x 6 metrov in nadaljevanje je možno le desno nad njim v manjši pasaži, ki pa jo je potrebno še razširiti. Blatno veselje ob dimenzijah vodnega rova in sifona nam je popolnoma omrtvilo občutek za čas. Z grozo smo ugotovili, da se ura bliža šesti, nos pa je čakalo še merjenje jame. Opravili smo go ekspresno. V nekaj urah smo izmerili celotno jamo, raziskali še meander in se odvlekli ven. Za tako hitrost gre zasluga Igorju, saj je svinčnik vrtel kot uradnik, točke pa je določal, kot bi stanoval v jami . Vendar je jamarstvo timski šport, zato se ne sme pozabiti še na naju. Ker smo časovno bili na psu, sem zadnje metre merjenja poslal Naceta naprej v brezno, do bi porabili čim manj časa . Ko sva z Igorjem končala z BihEN 29

~'\" Šimenkovo brezn (Lavričeva jama) Mekinje ■ ad Stil!no Kat. ~t. 291 y S -ti6 ISO x l 090 740 :z-424 ·v····----- ., ~ ,o ·o -~Sl~m <iloma:14• .oa .nd:juaij l 993 o llllrili: l . IIDclit. N. t . l l c n i l . P. O - . l. Pcpor llilll: L , . _ E h ..;j::i :::, \"O N

no JKŽ junij 1993 zt• Vzdolžni profil M 1: 500 j r Ol W •~_,. ... ... RK. • ......... ... _..Ji-:-~ ---- .---. ----- .--------- o ~

·uo Šimenkovo brezno M ..oa (Lavričeva j a m a ) o Meki ■jc 1111d Stič ■ o ..;E;. Kat. šL 291 ::, y S 4 1 6 l&O ~ X 5 090 74 0 z:42.il Cu~ .: Eu/.4:... A/l·.-9 G~H Q. O~.- - - -----=-=-':>;';- ~• -.- . ..,,...... _.;:l

JKŽ junij 1993 ;;;: z .... ..\"!:\": a:i Tloris v ,D 10 11 M 1: 500 Dobim poligoaa: :'3 5 m ~ Olcbina.: '4111 -fJ · -J K Žlji:a i j 1991 Lab=ik, P. Godci. l. Papu l . 1- . N . llisaJ : I. Papu ?-

Na Hip Na Nos V ganljivo tesnem objemu nedrij matere zemlje je možnosti za preračunljivo ukrepanje bolj malo; čas se spremeni v trenutek, ki morda odraža smisel tuzemnega bivanja • rešiti se iz tega in preiti v naslednji hip, ki bo mogoče še utrudljivejši, a vendarle nov in še nikoli doživet in kar je pomembnejše • neponovljiv v trdnem vidno-slišnem svetu. Kontakt z nečim je vez, ki ob nekontroliranem čutenju preskoči v zlivanje ali pa polivanje, če je eno od dveh nečes pretrdno (zaverovano samo vase). Pride tudi do raztaplj':nja nekoga v nečem, včasih se nečesa čisto zmešata, da, celo spojita v eno. Silovitost preskočene globine, ki razmejuje Svojstvo prehajanja iz hipa v hip nečesa, na nek način napenja presrkavanje vnanjosti, kateri se v premika nekaj iz dotika v kontakt, kjer se nečesa za večno oblikujeta v celoto smisla, določenem trenutku podvojita v eno ki nastane v trenutkih, katerih na j- zunanjost poprejšnjega izgleda, utrujenejšo pomembnejšo je ponovl jivost v brezštevilnih z bogatejšim hipom . To pa drvi naprej, gmotah nevidnega in neslišnega, a čutnega pospešen z naglico neustavljivega doživlja'nja, hipa . brezobzirno prodira v vse prepreke počitka, V momentu prehoda je komunikacija katere sto lno postavlja razum množice nečes blizu popolnosti in ta ko so možni preživetih tren utkov - zahtevajoč podaljšanje prelivi skozi marsikaj. Preliv se je pretočil časa, seveda zato, da bi se podaljšal sam, tudi skozi Su ho Pizdo. pa čeprav z umorom hipov, ki so že morali Načrta še ni, prehodnost na nivoju širine zaživeti; z njim se kanibal hrani in nasilno ene (1} ped i z oporo v pljučih, lopaticah podaljšuje svoj obstoj, sicer bi bil presežen in riti. Fritz in kot tak propadel brez fanfar, česar ga je strah bolj kot pretisnjenja skozi lastni konec. Na ža lost tako hropeče hlasta po smislu kot celoti dogajanja hipov in s tem sebično povzd igu- je vidno-slišni svet, ki je brez doga jan ja trenutkov popolnoma brezčuten, a zato popolnoma razumsko kontroliran, lomeč pod seboj vse nezavedne želje duše, ki se z nadzmožnimi močm i upira, dokler ne usahne v zamegljeni bledici nedolžnega hrepenenja po užitku doživljanja . Nanos. Perspektiva iz Bolka. Foto: Fritz SZ M d44 :n

Na Hip Na Nos Suhaplzda Noveml:ier 1990 TomJI~ Hočevar, Jani Mravlja, Peter Gedel JK Zeleznllar Opom~: 5tranekl rie Je natanllno Izmerjen do tollke A, tollka 13Je tako Imenovana Suha plula, tlorte pa jo nariesn samo orientacUeko.

RAZISKAVE-------- Katujčarjevo brezno Clanek opisuje obisk brezna z imenom Katujčarjevo brezno ali po Jurčiču Jama, po kateri se pride na oni svet. Madona me že čakata . V mrazu na navežemo \"štrik\" in Peter se spusti, nato parkirišču pred trgovino v Murglah Tibor, ki je rahlo utrujer;i. stojita brata Gedei in premišl jujeta, \"Tibor, a si?\" Tišino. Se enkrat \"A si?\" ali bom prišel ali ne. No, jaz sem tu, sicer Tišina! Kaj je zda j? Grem. Rahel spust, z zamudo par minutk. \"Robo\", ki je je cela pol ica, na robu v kupu blato svedrovec in glej , Tibor zavlečen v skrajni kot police v gora, zbašemo v avto in se odpeljemo carstvu sna. Alko je spet zmagal. Ko se prepenjam, zgrmi cel kup blata v brezno proti \"fera jnu\". pod menoj, nato jaz - \"avstralec\"• šiba v blatu kot grom. Ko sem na dnu, zagledam Na poti se ustavimo še pri Sokolu doma. malo naprej Petra. \"Kje je Tibor?\" vpraša . Posodil bi mi namreč pajaca, vendar po (Skrbi ga za brata) . \"Spi na polici\", pravim . težkih mukah razbijanja po balkonu prikoraka ven samo njegova boljša polovica, \"O, srenje!\" ki pove, da Sokol še spi in da pajaca ni pripravil. Revež, za sabo je imel težak 5Ugotoviva da bo potrebno zabiti še en večer, ki se je zavlekel pozno v noč. No, svedrovec. e prej mečeva kamne, ki bom pa brez pajaca. ropotajo kar precej časa. Ko Peter zabije svedrovec, priropota dol še Sandi, Vinko, Odpeljemo se naprej in na \"ferajnu\" glej in končno tudi Tibor. Nato Peter oddrvi v čuda: Aleš, Sandi (oba celo z avtomobili), neznane globine. Slišim, zabija še en Legen in Brko. Ko zmečemo skupaj še svedrovec. Nato zakliče: \"Maki, pojdi!\" ostalo opremo, jo zbašemo v avto in nadaljujemo proti Dolenjski. Med vožnjo Spustim se do svedrovca. Začenjam se Tibor napove vojno alkoholu, zato izvleče prepenjati, ko ugotovim, da \"karabina\" ne morem odviti. Trudim se. Preklinjam in od ne vem kje Avio, ki je zmanjka še pred gostil no v Ivančn i, kjer se ustavimo. Tu nas nehote pomisJim, jama, po kateri se pride čakajo še Perpar, Jože in še dva . Kaj na oni svet. Se so živi spomini na Brezno hočemo, gremo notri. V gostilni Tiborja na Fahtijah, kjer so se mi izpulili klini in me je pošteno zabilo v drugo stran brezna. popade fotografska mrzlica, vendar ne Ko že skoraj obupam, še zadnjič poskusim , najde pravega kota za posnetek. Je pač stisnem zobe in glej - gre, gre! Spustim se dalje. Na dnu zagledam Petro pod nedelja . Po zanimivih pregovarjanjih z pJevisom skal, kjer čep i . Vprašam, kaj je. drugimi obiskovalci, ki so bil i povprečno \"Sčije kot ob nevihti .\" In res, naokoli kopija na njegovi valovni dolžini, se le zbaše in kopijo in kapljo. skoraj na \"šank\" in klik-klik. Po dolgih in mokrih trenutkih zagledava No, zdaj je pa že skrajni čas, da se Sandija pri zadn jem svedrovcu, zgodi se mu isto kot meni. Ne more odviti spravimo do jame. Ustavimo se sredi zasnežene poljane, ki je čudovito bela in \"karobino\". Po napornem poskušanju odneha mrzla. Po obveznem kepanju in zofrkanciji in se vrne. Nato dolgo časa nič. S Petrom pri koraka domačin Vinko z žganjem in naju že pošteno zebe. Mokra sva. Nato, veliko željo, da gre z nami do konca. Ko opremo n avlečemo nase, zapustimo glej go zlomka . Vinko pridrvi po \"štriku\" kot poteptano, umazano, od jamskega blata izkušen jomor. Njega niti nisva tako vesela rj avo poljano in odkora kamo proti jami . Tu smo. Po Jurčiču Jama, po kateri se kot tistega, kar nosi s seboj. Pogreje noju . pride na oni svet, al i Katu j čarjeva jamo . \" Avstralec' . desander, tip Rogelja Po obveznem slikanju in ogledu terena, m»~m•• mmrcn m Ll.&iN?! ►#i-M AM H

Po dveh urah čakanja pridejo vsi dol. Katučarievo brezno Po obveznem pevskem repertoarju se začenja vzpon nazaj v svet svetlobe. S Vendar, na žalost, zadnjič. Le malo po te j akciji je odšel za vedno, odšel v tišino, ki Petrom sva zadnja . jo jamarji tako zelo iščemo, a je drugačna. Zebe naju kot vola, toda misel na kočo, Spomin nanj, na alpinista, gornika, jamarja, veseljaka, skratka prijetnega človeka, ki ga v kateri nas čaka hrana, tekočina in je vsak želel za prijatelja, bo živel v nas. toplota , mi daje moč. Kaj se je nato po dolgem lomastenju iz jame dogajalo v To je bila zanj zadn ja jama in po naklju- koči, kdaj drugič. Bilo je veselo, zelo čju Jama, po kateri se pride na oni svet. veselo, Še posebej je bil za \"žur\" Legen. Marko Šuštar - Maki Katujčarjevo brezno '. (Jama, po kateri se pride na oni svet) ' .... · . ~ \" \"-... . O 4 8 12 16 20m \"------~,'---.. . Merilol:400 , Merili: Perpar, Maki. Tibor, Peter Risala : Tlbor, Peter ' BihEN ~5

OPAŽANJA lzsušitvene razpoke V kraških jamah naletimo na številne sedimente, kt jih tako v grobem razdelimo na dva tipa. Avtohtoni sedimenti so tisti, ki so nastali v jami. Sem spadajo najraznovrstnejše sige. V drugo skupino prištevamo alohtone sedimente. To so sedimenti, ki so bili z različnimi transportnimi procesi, najčešče z vodo, prineleni v jamo. Predvsem v ponornih jamah ali pa v neposrednem zaledju ponornih robov kraških polj zasledimo številne nanose prodov, glin pa tudi števtlnega organskega plavlja. Med našimi obiski v podzemlju ne premika . Adsorbirana voda je vezana namenjamo veliko pozornosti oblikam na površino sedimentnih zrnc in tvori rovov in na j različnejšemu kapniškemu nekakšen plašč okoli njih , odstranimo jo okrasju, zanemarjamo po drugo vsebino jam. V olohtonih sedimentih se pojavljajo lahko samo s segrevanjem. In nenazadnje številne sedimentacijske oblike, ki lahko veliko povedo o načinu odlaganja higroskopska ter kristalna voda, ki sta vpeti sedimentov, hid rodinomskih pogojih v jamo doteka joče vod e po tudi marsika j o v strukturo mineralov, ki tvorijo zrnca zgodovini jame. sedimenta. Prav gotovo so izsušitvene razpoke, ki tvorijo mnogokotnike v ma rsikateri jamski Vzrok za nastanek izsušitvenih razpok je glini (sl. 1) ene izmed njih . Nastanejo z izsuševanjem sedimenta . Najbolj pogoste kapilarna voda ter njeno izhlapevanje. Ko so v drobnozrnatem glinastem materialu. poplavna voda odteče , ostane gl inasti Na površju jih pogosto zasledimo no sediment izpostavljen klimi. Voda prične oba lah rek in morja po tudi v marsikateri osušeni luži se znajdejo. izhlapevati. Na kontaktu med dvema Ob veliki suši razpokaj o tudi tla no delcema pride do kapilarnih sil. Adsorbcijske njivah, ki so izpostavljeno pripekajočim sile, ki so izredno močne, prepreču j ejo sončnim žarkom. ločitev kapilarne vode od ostenja zrn. Ker je gostota vode večja od gostote zraka, ki Gline, v katerih jih najpogosteje zasledimo, obdaja sediment, je rezultanta sil usmerjena so sestavljene iz tankih ploščic ali lističev proti tekočini . Zaradi tega se v sedimentu glinenih mineralov, manjših od 63 µm, ki so elektrokemijsko nabiti . Med sedimentacijo oblikujejo centri, proti katerim se sediment se te ploščice odložijo v obliki sp lošče nega krči. Ko je prekoračena določena natezna satovja, podobnega hišici iz kart. Delci se med seboj dotikajo le na nekaterih mestih, trdnost, se pojavijo razpoke, ki se z med zrni po ostane prozen prostor, ki tvori nadal jnim krče njem povečujejo. S to pore, te po v večji a li manjši meri zapolni prekoračitvijo pride do seljenja vode v voda . notranjost. To lahko opazimo tudi po tem, V sedimentu poznamo več tipov pome da prične barva površine bledeti . vode. Gravitacijska voda zapolnjuje prostor Z zmanjšanjem količine vode v sedimentu med zrni. Pod vplivom teže se lahko se ta preseli v manjše pore, kor povzroči, premika in odteče, če se gladina podtalnice da se kapilarne sile še povečajo. K temu zniža. Kapilarna voda prav tako zapolnjuje porni prostor, vendar je zaradi površin ske dodatno pripomorejo tudi zarodi izhla- napetosti vpeta med zrna in se običajno pevanja povečane koncentracije v parni vodi raztopljenih soli, ki zvišajo površinsko napetost vode. Ker so delci v glinah zelo majhni, ima le to veliko specifično površino s tem po tudi relativno veliko število por. Zarodi tega so v glinah kapilarne sile zelo močne in izsušitvene razpoke relativno pogoste. Velikost in oblika poliedrov, ki nastanejo

lzsušitvene razpoke strani se je pokazala zanimiva 5cm struktura . (Sl. 2) V centru poligona je bila oblikovana koncentrična struktura, ne- kakšno jedro. Iz tega jedra so izhajale proti robovom poliedra žarkom podobne brazde. Koncentrična struktura v jedru je bila mnogo trša kot njeno žarkasto obrobje . Med seboj sta se razlikovali tudi po barvi. Strukturo zlahka razložimo s kapilarn im vlekom . Med izhlapevan jem voda zaradi kapilarnih sil potuje navznoter proti centru pol iedra. Hkrati se zaradi natezanja deformi- Sl.2/ Spodnja stran izsušitvenega poligona z ra tudi glina in nastane žarkastimi brazdami in trdim koncentričnim žarkovita struktura . Ker je jedrom (Svinjska jama, Cerkniško polje). zaradi izhlapevanja postala porna voda bolj nasičena s zaradi izsušitvenih razpok, je odvisna kalcijevim karbonatom je v jedru prišlo predvsem od strukture sedimenta, njegove do izluževanja le lega . Zaradi lega je jedro debeline, njegovih nehomogenosti ter trdo in koncentrično sestavljeno iz krožnih seveda tudi od klim e, kateri je izpostavljen. lusk. Če je izhlapevanje počasno ter dolgotrajno, Nedvomno je v naših jamah še vel iko se oblikujejo relativno vel iki poligoni, v zanimivih deta jlov podobnih zgoraj nasprotju s hitrim izhlapevanjem, kjer se opisanemu, le poiskati jih je potrebno. P,Ojavijo številni, a majhni mnogokotniki. Miha Brenčič Ce voda ponovno prelije glino, prične ta nabrekati in razpoke se zapolnijo. Do zapolnitve lahko pride tud i z materialom, ki ga prinese poplavna voda . Med obiskom v Svinjski jami na ponornem robu Cerkniškega pol ja sem v glini Putikove dvorane in v Blatnem kanalu opazil številne zanimive izsušitvene razpoke. Ponorne vode Cerkniškega jezera često zalijejo ta del jame ter ob umikanju odlagajo debele nanose gline. Na prvi pogled so razpoke povsem običajne . Prevla- dujejo relativno veliki poliedri premera - do 25 cm z razpokam i globokimi do 15 cm . Izkopal sem nekaj poliedrov in na spodnji Sl.1/ Primer nepravilnih izsušitvenih poligonov. BihEN J7

RAZISKAVE-------- Potapljanje v Planini C/anek opisuje proo potapljaško akcijo v okviru Društva jamskih potapljačev Proteus, ki se je odvijala v pritočnem sifonu Pivškega rokava v Planinski jami leta 1980. Okoli 15 m globoko (po globinomeru) Nihče med nami namreč še ni bil pri buljim v oranžno rjavo meglo okoli pritočnem sifonu v Pivškem rokavu Plan inske sebe. Sten ni videti . Ker imam le jame. Neoprene sva imelo soma midva z okoli 50 otm. v \"flošoh\" se odločim zo Danilčkom in sva vodne dele Pivškega povratek. Navijam \"safeline\" ali varnostno rokava preplava lo tja in nazaj . Kor je bilo vrvico na kolut in počasi plavam proti tež je in bol j nerodne opreme se je vozilo čolnu. Vsa j zdi se mi tako. In potem v čolnu skupaj z Janijem in Mojco . zagledam konec vrvice... Čudovito! Kaj seda j? Počutim se kot astronavt izgubljen Joni je sicer tud i potapljač, vendar se je v vesolju, ki mu je ravnokar ušla vesoljska to pot odločil za bolj turistično varianto - imel je torej samo pajaca, Mojco po je bilo ladja . Kompasa nimam, smeri nebo po v sifonu tako ali tako takoj zmešam . sim patizerko. Plavati zna, potopijo po se, Od l očim se, da zaplavam navzgor, saj je kolikor vem, ne, zlasti pa ne v jamah. to edino smer, za katero sem siguren, potem pa bo kar bo. Kmalu sem · na Sifonsko jezero, tu priteče Pivko iz stropu, okoli 5 m globoko. Naprej plavam Postonjskega sistema v Planinsko jamo vodoravno in se zna jdem v nekakšnem oziramo natančneje v dostopne, oziroma stebrišču. Stebri so podolgovati, precej ploščati, z ostrima robovoma na vsaki znane rove Planinske jame, je precej strani in tonejo v globino, kdo ve kom. veliko; 20 do 30 m široko in kokih 20 m Prostori med vrstami stebrov so navzgor dolgo . Zarodi velikega preseka podzemskih zašiljeni kot v kaki gotski katedrali . Oblika tega dela sifona je očitno posledica rovov se zdi, da vodo v njem miruje. Voda številn ih vzporednih razpok v prelomni coni . Nekoliko se mi dozdeva, da je ta je mirno še nekaj deset metrov navzdol do cona vzporedna s smerj o Paradiža, prvih brzic, ki so znamenite po tem, da najlepšega dela Planinske jame. Sledeč tej v njih mrgoli proteusov ozi roma močerilov ideji zaplavam pravokotno no smer razpok. oziroma človeških ribic. Za nas je bilo to Kmalu se strop začne dvigovati in nedolgo precejšnje presenečenje, soj pri nos proteusa zatem sem no površju . Sredi sifona se v jami redko srečaš, tu po jih je mrgolelo ziblje noš ferojnski čolniček, v njem se in ni šlo drugače, do smo no kakega Mojco in Joni kratkočasita z brundanjem jamarskih pesmic, Donilček po čofota na nehote tudi stopili. Mimogrede - tu lovijo drugem koncu sifona. Pravo jamsko idila! močerile tudi za akvarije v Postonjski jami. Men i pa je ravnoka r šlo hudo zo nohte. Desno oziromq zahodno od sifona je Malo je manj ka lo, po bi se lahko izgubil čudoviti Paradiž. Zal je te čudovitosti iz leto v podvodnih kol onadah ! O zalogi zraka po ni do bi govoril! v leto manj. Glavni rov Paradiža je no tem mestu skoraj nedostopen, soj se tu začne Noša akcija, prvo v okviru Društva s previsno konglomeratno polico kokih 1O jamarskih potapljačev Proteus, ki smo go m nad nivojem sifona. Jamarji zato roje ustanovil i nekol iko pred tem (večino članov pa je bilo včlanjena tud i v JK Železničar), vstopamo skozi hudo blaten in mestoma je bi lo namreč zgolj oglednega značaja . zelo ozek (vsaj zame) podhodni rov. Rezultat vedno večjega obiska je seveda vedno več blata po tleh v Paradižu, vedno več izrabljenega karbida in vsega, kor k temu povečanemu obisku sodi. V času, ko se dogaja naša zgodba (leto 1980), pa je bil Paradiž še deviško čist in smo premišljevali, do bi bilo najbolje, če bi J8

Potaplianie v Planini Novomeščani v Jami pri Kostanjevici. Letnica ni znana... (Fotoarbiv JKŽ) sezuli škornje in po rovu hodili v volnenih vrnil, potapljal v tem sifonu pa se nisem nogavicah. Kot rečeno • danes je stvar ad več . Naš plan (DJP Proteus) je namreč bil, acta • kot še v marsikateri nekdaj lepi naši da skušamo preplavati neznano podzemlje med Postonjskim sistemom in Planinsko jami. Kljub temu pa je Paradiž še vedno jamo. Organizirali smo več večdnevnih tudi zelo številčnih taborov - navadno smo vreden ogleda, vsaj meni je zelo pri srcu. stanovali v Campu pri Črni jami. Potopi v Planinski jami v pritočnem sifonu Pivke Seveda pa je za obisk Pivškega rokava niso bili posebno uspešni. Več sreče je bilo treba izbrati primeren čas in to ob nizki pri prodiranju s Postonjske strani, kjer sta Mlinar in Krašovec proprla nekaj kilometrov vodi, ko je vode v rovu ravno prav, da se daleč proti Planini. Zal s strani zavoda lahko nemoteno vozimo s čolnom . Postonjska jama ni bilo pravega navdušenja in podpore, kar pa je bilo baje povezano Že nekoliko višje vode pa so nevarne, tudi z negodovanjem tedanje JNA. Nad kar se je pokazalo ob zadnji nesreči s domnevnimi jamskimi rovi so bila tedaj tragičnimi posledicami pred nekaj leti, ko namreč vojaška skladišča. Rezultat je bil, je čoln s študenti voda zanesla v ponor, da se je delovanje potapljačev Proteusa usmerilo drugam, zlasti v Dubrovnik, z za katerega celo dobri poznavalci jame do opaznimi uspehi (Vilina pecina, Ombla). Na teh akc;ijah je sodelovalo tudi veliko tedaj niso vedeli (niti ga ni na nobenem članov JK Zelezničar. znanem načrtu). A. Lajovic Kakorkoli že, meni se je tedaj torej odvezala varnostna vrvica, ki sem jo imel mwwwm .w zwwwww:wa.tHJ/Ji/JM\\~ pritrjeno na čoln. Morda bo kdo reke l, da bi se lahko orienti,ral po svetlobi karbidk ali močnejših luči. Zal je disperzija svetlobe na lebdečih delcih v vodi tako močna, da luči že po nekaj metrih ni več videti. Kljub tej nezgodi sem se v jamo še velikokrat BihEN }9

POTOPIS Lurgrotte Jama med Semriacbom ter Peggauom v osrednjem krasu avstrijske Stajerske. V poznem poletju letošnjeg leta (1993) preprečuje poplavna voda. se mi je ponudila priložnost obiskati jamo Lurgrotte med Peggauom ter Hidrološko je jama zelo zanimiva . Avstrijski hidrologi iQ geologi so njen režim Semriachom na avstrijskem Sta jerskem . deteljno preučili . Ze pred jamo potok Jama leži 15 km severno od Gradca, na Lurbach izginja v strugi in v ponoru. Od področj u imenovanem Centralni štajerski tod voda odteka v izvir Hamerbach, ki leži kras (Mittelsteirischher Karst). okoli kilometer južneje od Smelzbacha. Ta izvira pod spodnjim vhodom v jamo. Izvira Jama leži v srednjedevonskih apnencih ob nizkih vodah med seboj nista povezana. imenovanih tudi Schockel apnenci v Do njune povezave pride šele, ko je pretok masivu Tanneben, ki zavzema 25 kvadratnih kilometrov površine. Najvišji vrhovi segajo Lurbacha pri Semriachu večji kot 200 1/ do 900 m. Centralni del masiva predstavlja uravnava z vrtačami in kopastimi grički s. V jami izvira tudi Laurins spring za katerega pa so dokazali, da se napaja pokritimi z gozdom. Na zahodu je masiv direktno s površja nad jamo in da ni omejen z dolino reke Mure. hidrološko povezan s prejšnima . Jama se razteza med Semriachom ter Zelo zanimive so razlage imena jame. Peggauom na do'lžini nekaj več kot pet Po prvi teoriji naj bi ime zgolj ponazarjalo kilometrov. Višinska razlika med obema klokotajočo vodo, ki med podornim skalovjem prodira v notranjost jame (lur, vhodoma, ki hkrati predstavljata ponor in lur, lur). Druga teorija trdi, da je jama izvir, znaša 250 m. V jami lako prepoznamo tri nivoje, ki stopničasto slede drug dobila ime po gradu z imenom Luegg drugemu. Najgloblja stopnja v jami znaša (zanimiva je podobnost z nemškim imenom 60 m. za Predjamo), ki leži približno tri kilometre južneje od ponora. Tvegamo pa lahko še Jama je vezana na prelomne strukture tretjo razlago po kateri ime izhaja iz in nariv. Zaradi tega ponekod v jami nemške besede der Lurch kar pomeni izdan jajo skrilavci, ki leže pod apnenci. V dvoživko, krkona, in da se je že tako komaj slednjih opazimo organske laminacije, ki slišna končnica sčasoma izgubila . so verjetno odigrale pomembno vlogo v Jamo so začeli raziskovati v prvi polovici začetnih fazah nastajanja jame . Za jamo prejšnega stoletjg in jo intenzivno raziskovali so značilne velike podorne dvorane, ki so tudi še v tem. Sele v dvajsetih letih tega vezane na močne prelome ob katerih je stoletja je uspel prehod jame od ponora prihajalo do vertikalnih premikov. potoka Lurbach do njegovega izvira v Peggau. V posameznih delih jame se Opaziti je močno erozijsko delovanje raziskave nadaljujejo še danes. Zgodovina jame je zanimiva tudi za slovensko vode z erozijskimi profili velikih dimenzij. speleologijo . Leta 1894 je voda zaradi Zaradi velikih pritiskov vode so se nenadnega deževja ujela nekaj raziskovalcev izoblikovali veliki erozijski lonci ter fasete. in jih prisililo, da so se umaknili v višje V jami so tri pomembne ožine, ki ob poplavah delujejo kot sifoni. Zaradi velikih predele . Devet dni so bili ujeti v rovu, ki pritiskov, ki se sproščajo, ko voda izstopi se danes imenuje Rov žrtev. Ker je bila to iz njih, se morfologija rovov po vsaki prva resna jamarska nesreča v tedanji poplavi znatno spremeni . Avstro Ogrski, je doživela zelo veliko Kapniške oblike so le v zgornjih predelih jame, saj v spodnjih delih njihov nastanek 40

Lurgrotte publiciteto. Izraze podpore je pošiljal celo Dan es ima jama turistični značaj . Do srede sedemdesetih let je potekal ogled sam presvitl i cesar Franc Jožef. V reševalno jame od izvira do ponora in obratno, ekipo so iz Ljubljane poklicali tudi tedaj dokler leta 1975 pop lavno voda ni povsem slovečega raziskovalcev kraškega podzemlja razdejala turističn ih poti. Sedaj ogledi Vil jema Puticka s posebnim vlakom. S poteka jo le v delu jame, ločeno iz Peggaua in Semriacha. Pri tem vel ja omeniti tudi svo jimi reševalci je zajezil potok ter rešil lastniške odnose v jami, ki so za nas dokaj ujete raziskova lce. Svojo reševalno akcijo nenavadni . Lastništvo v jami je določer:io je kasneje opisal v posebnem tehn i čnem z lastništvom na površju. Prvi dve trjetini poroč i lu in čla n ku . jame od izvira navzgor sta v lasti ducata V raziskovanje jame so bil i vloženi lastnikov poveza nih med seboj, druga tretjina pa pripada le enemu lastniku. številni napori. Ponekod so ob preprekah, Lastninski deleži med obema skupinama ki so zaustavile raziskova lce, prebijali so razmejeni fizično, s kovinskimi vrati, ki umetne rove v obliki zvezde, s katerimi so prekinja jo rov. V neposredni bližin i ponornega delo iskali nadaljevnje . V ta namen so razstrelili tudi nekaj sifonov. V času ko ponor in izvir jame je bilo v zadnjih letih od kritih več jam dolgi h do 700 m. Sprva so na pobočju še nista bila povezana med seboj, so v nad stru go Lurbacha opazova li številne dihal nike, ki so delovali predvsem takrat, jamo skušal i prodreti tudi s površja . ko je po strugi tekl a voda. Dihalni ki so postali dostopni šele ko so odkopali in Raziskali so številna brezna, ki pa so jih morali več ali manj odkopati. Danes so razširi li vhode. veči noma nedostopna, sa j jih je sipek terciarn i material, ki pokriva površje, Na koncu naj se zahvalim Ralfu Beniscke - ju za pri jazno in zanimivo vodstvo po ponovno zasul. jami. Upam tudi, da bo ta obisk vspodbudil tudi nadal jno sodelovanje med Ker je hidrološki režim potoka Lurbach našim kl ubom ter Štajerskim jamarskim izrazito hudourniški, so njegov pretok v klubom . jam i skušali povečat i s števi ln imi meli oraci jami. Z večjim i zemel jskimi deli v Miha Brenčič notranjosti jame so uredili struge in z bagri skušali razši riti nekatera mesta, v katerih izginja voda . Do seda j so ta prizadevanja obrodila bolj malo sadov, ker poplavne vode prenesejo preveč sedimenta. \\\\ ,; ·estanki }sak četrtek od ~i!•\"' . stori kluba M>~e·· dahajajo v\\ \\aJ: e osredni bližini Doma dijakov' ' obor poleg Ilirske ceste v Ljubljani. lll--------=V-L-J-U~DllNllO$1V1A.B\\LRJENI! 'lflll,l'llli/l,-- 8ihEN 41

LUCIFEROVANJE 1982 Mengeška koča Peklenščkov nagovor iz leta 1982, ki se je dogodil v Mengeški koči. Da bi vas vrag pocitral, barabe in še tom rukzak puščate zunaj. Tu in tam luknjarske, to vam zažel im namesto vidim kakšno rit nad gnojno jamo, to je pozdrava vsem prisotnim, neprisotnim pa tudi vse od vašega v pekel vpijočega in dopisnim ferajnskim ter neferajnskim feranjskega migotanja. Zadnja leta mi samo še obljubljate nove črne duše, članom! ampak dragi moj i vražiči, vi ste le važiči! Vse kaže, da bo treba z nebesi ali pa vsaj No, da pogledam v moje črne bukve in z vicami podkresati samoupravni nespora- vam napojem peklenskih litanij. Le kje ste moje podzemne gl iste? Bil je že skrajni čas, zum, da nam ne bo zmanjkalo nedelovne da vas hudičeve vajence spet obiščem in sile. Devic za ta material nam ne bo da vas spomnim na vaše ognjene zmonj kolo, kot nam ga je za štrike, pa saj zaobljube, do boste rili po temi, po mi moji ni do bi se za to seki rali, saj se vedno peklenski pomočniki not in not sporočajo najde kakšen nož, da se lahko štrik da rijete le po kakšnih nedolžnih špelunkah prereže, če že ne drugje pa pri Toliju. -·=\"A je nadaljevanje?\" Foto: Tibac jr. Vse kaže tudi, da se nam obeta WM»JPM -14 krasna temno bodočnost, saj je večina 42 vesoljnega ferajno že v peklenskih globinah nedejavnost~ Bojim se, da mi go Ziga očistil moje žlahtno smrdeče Skocjonske jame s tistimi novimi filtri. Po tudi druge feranjske krastače, kot recimo Viktor, Žitko in še cela vrsta jih je, ki se ukvarjajo z našim kraljestvom le še teoretično . Zdi se, kot da so jim angeli predpisali dieto. Bojim se, da so se spečali z dobrim bogom, ki jim obljublja mir in blogostanje na onem svetu. Pa vse zaman, sa j lahko povsod vidite moje delo. V mojih kotlih se kuhajo Arabci, Američani, Poljaki, Rusi in je hudič, da se boste prav kmalu tudi vi. Zadnje čose se uveljavlja na ajzenponferajnu tudi nova veja znanosti in sicer spermologija. Nekatere črne duše se, kot recimo Pingo, ukvarjajo s praktičnimi vajami in nobena špelunka, naj si bo kelnerska ali pa šminkerska, ni varna pred takimi. Druga veja pa so goreči zagovorniki teo retičn ih spermoloških vaj - črno ~-zastavo namesto bele tu nosi neka Mojca - črno ji sonce sijalo.

Mengeška koča Prišel je tudi nov vol delovanja v mojih naj ne pozabi, da je že tudi čas, da se podzemnih lužah. Na najnižjo instanco pekla sem prejel potrjeno dobavnico za spet kaj polomi, saj vidite, da ni drugih nekaj parov novih škrg • najresnejša resnih kandidatov za krvave zgodbe. Kako kandidata za prva uporabnika sta Dane in bi tudi bili, če zadn je čase sploh ni več Mare. No, ko smo že pri novem valu - jasno ali je reševalni ferajn še aktiven ali pank tudi ni vse, ponkrte imamo vsakovrstne ne samo take s kljukastimi križi, ampak ne . tudi take, ki nam s svojim nebeškim spanjem počez in po dolgem pokvarijo S skupno lenobo boste kaj težko prišli do novih štrikov, članov in akcij. Prepričan marsikatero ekspedicijo. Najhujši primer v zadnjem obdobju se je zgodil v tauharski sem, da bi vsak posebej lahko kaj mignil akciji Pivko - Planino in glavni krivec je za ferajn, ampak prevečkrat se c:jobite pri Dito, obdolžena .in spoznana za krivo. Slami ču in drug drugemu dojete potuho. Obsojena je, do sestavi spermološki pornogrom za obdobje do tretje svetovne Zdi se mi, do je tu Mare zelo slab zgled, vojne. No; do se ne boste ve ostale gnide saj stalno nekaj nagovarja nekatere člane, veseli le, do boste lahko lenarile, tudi za vos sem zaplanirol nekaj novih na log. Do naj ka j naredijo ali po noj gredo touhat. našega naslednjega srečanja ste mi dolžni Kako si le upa ta deževnik matičarski delati izpolniti tole: zgago ob mojem lepem peklenskem Aleš naj nabavi še tri stare kombije, počitku? Pa ne samo to, tudi vse naše spačka in škodo naj zapelje v Kočno, saj pogzemske rožice bi rod oprašil. tja ferajn sploh ne hodi več, lahko pa, če mu je drago odvl eče spačka tudi v Cas je, da preidemo od gobca na klamf Gamsovo, saj tudi tja hodijo le še drugi in da v tem ajzenponferojnu, kjer je že dalj ferajni . Pa štrike naj ne pozabi, samo časa doma ful zajebancija, poi ščemo tiste čimdlje od Talija naj jih drži. frišne črne duše, tiste nepopekljive zemske črve in jih po temeljitem preizkusu in Jolbe naj v istem obdobju organizira vsaj premisleku vzamemo v svoje črno okrilje, še tri peklenske vaje SLO, soj to je zanj zdaj edini način, da obdrži stik z jamarsko da bodo lahko kdaj prilezli v globine črnega Sonca. Ampak naj jim že zdaj tehniko in bazo. povem, naj nikar ne rinejo preg loboko, ker Jani naj pogleda, koliko ima v blagajni imam ocvrte črve najrajši za poslostek med še cvenka . Zdaj je že skrajni čas, da se eno in drugo takole večerjo. No, kje ste ga spet enkrat pošteno nacedi. Pri tem pa zdaj črvički nebogljeni? Jernej, Igor, Mare - le bl iže, da si vas ogledam in vas za pozdrav malo popečem, da se navadite hudičevega vetra . No, korajže pricvrknjene, kdo bo prvi? Le naprej, marš na sojenje, na zatožno klop, da vidimo kaj znaš, če . ..:o. ~ \\ ' (\\ i- .. . ., -- ~. _, BihEN 4J

Mengeška koča že rineš med nos črnuhe, do vidimo, ali imaš kaj črno dušo ali ne: l. Kakšno je razlika med stalagmitom in sta laktitom? (Jo kakor med atom in mamo .} 2. Ali teče voda tudi gor? (Odvisno od pravega pritiska .} 3. Kakšna je razlika med breznom in jamo? (Treba je iti pogledat v luknjo.} 4. Zakaj karbidka rabi vodo? (Ker suhi kamni ne gorijo.} 5 . Kako se najlaže orientiraš v jam i? (Po soncu vendar, ?e ga ni, pa po luni in zvezdah. Ce je pa megla , poiskusiš lahko tudi s kompasom.) 6. Ali veš, kje je najtopleje na zemlji? (V mojem kotlu - pri mami v naročju.} 7. Zakaj ni več noben ih Pt□vi h punc na ferajnu? (Zato, ker je Zitko že oženjen, Kiko je pri vojakih, Aleš se ukvarja z damami, Teli ima preveč dela zunaj ferajna, ostali pa le še teoretizirajo .} 8 . Zaka j na Komni ni jam? (Zalo, ker je tam preveč kač.} 9. Zakaj ajzenponferajn ne hodi c!' več v Gamsovo? (Ker je preveč pre- pre-pre-prek .) l O. Zakaj se fr. sklep in dilfer ne Meander v Marijinem breznu. Foto.- Tibac jr. uporabljata več. pri spuščanju v jame? (Vprašaj Zilo, ali pa poizkusi sam.) podom in Jernejevim abzajlanjem? (Skoraj 11. Kakšna je razlika med prostim nobene. V obeh primerih trdo aretiraš.} 12. Zakaj je treba v jamo vzeti štrik za dušo privezati? (Vprašaj Telijo ali strah ne pozna meja.} 13. Zakaj je Putick odkril Divjo jamo pod Tusarjem? (Da bo imel ajzenponferaj n kaj dela med prazniki} 14. Kako se glasi podroben opis izmer jamskega objekta? (Prosto po Moretu: \"najprej abzajlaš, pol hodiš četrt ure, pa si že pri naslednjem šusu, še mol naprej je pa konc.\".} 15. Zaka j morajo jamarji trenirati balet? (Vprašaj Jerneja, najbrž tako laže prideš do nove ljubice.) • 16. Kdo je Darja Spaning? (Putickova pravnukinja .) Brko „ ,Wp,W Ahllll'l'&liiil4 1111 44

LUCIFEROVANJE 1983 Javorje .Še en peklenščkov nagovor, tokrat iz leta 1983, ki ga je takratni Lucifer uprizoril na Javorju. Ah, tu ste ve, barabe luknjarske, črvi ABC Pomurko Gost. podjetje Restavracija nemarni, ki zadnje čase lazite le še Slavijo, kjer zelo redno potekajo množični društveni treningi kričeče večine v dviganju po površju. Leto je spet naokoli, vi pa kozarcev, medtem ko molčeča manjšino nič od sebe ne daste, razen še pri Slamiču, kjer se prideluje vedno več pijancev. Tam prihaja no ferajn po novem delovnem se vnemajo vedno bolj ognjevite razprave razporedu ob četrt ali pol devetih in za ta in zdi se mi, da bi bližina tega lokala časovni premik niso potrebovali nobenih blagodejno vplivalo no aktivnost. Prav zato dolgoletnih priprav kakor ZIS za svoje - vse vam resno svetujem, da premislite o se je zgodilo popolnoma avtomatsko in to kl jub vsemu kože no do l očeno uči nkovitost možnosti pridobitve društvenih prostorov ferajna . kor se do blizu Slamiča. Prvi preliminarni pogovori so že v teku in sicer za najem Po vsem tem zlodjevo črnem prikazu doma v Kersnikovi ulici, kor bi bi lo resnice, predlogom, da vesoljni ferajn v enkratno, saj bi lahko naredili direktni svoj užitek in moj počitek zapoje eno pristop čez ulico na teraso in sicer v vrvn i dobro člansko in sicer feranjsko - Od Mihovca do Vogorjo. tehniki, kor pa bi bilo tudi koristno za strokovni trening . Vprašljivo je le vračanje, } j )i ' ffJ ; '111 ki bi ga moral izvesti Erstšuskriplferajn, pa ga zadnje cajte ni nobeden rešil brezna No, preklete črne duše, zdaj pa se pozabe in stagnacije. moramo še malo poglobiti v aktivnost, pravzaprav v neaktivnost vašega ferajna in Zadnje čase je občutiti težnjo, ·da bi se če pogledamo skozi najbolj črne špegle, fera jn preimenoval. Izkristalizirali sto se še zmerom eno figo vidimo. Zdaj bi lahko razložil še drugi predlog za spremembo dve strankarski poziciji s svojimi programi imena, ki ga zagovarja manjši, pa vendar znaten del članstvo s predsedniškim in predlogi - eno od teh predlogo novo kandidatom na čelu in ta predlog pravzaprav niti ni tako slab, le da ne sodi v moj resor ime 3F, oziroma FFF, kor noj bi pomenilo Fero jnFloškoFilov, za kor se zavzema dobršn del članstvo in to tudi že predlogo salomonsko rešitev, noj TTKS vso razpoložljivo namensko sredstvo nakaže direktno na BihEN 45

Javorie in ga zato ne morem odobriti, lahko pa bi se najbrž izplačalo večkrat na leto vam ga vseeno zaupam z opozorilom, naj planirati državne praznike. Modra se nikar več novih privržencev ne drzne razmišljanja o dejavnosti in delavnosti podpirati ta predlog, ki se glasi Društvo ferajna nas pripeljejo do velikega vprašanja. ljubiteljev .morja, jadranja in lepih deklic Odgovor že stoji napisan na ferajnski tabli nasploh. Ce je v vas kaj črnih duš in vražje in se glasi: jamariti ali ne jamariti. Po fešti krvi , boste ta predlog enoglasno zavrnili, - se pravi - po Luciferovanju bomo hodili sicer vam na fera jn ne pripeljem niti ene v jame. Pa zdaj v ta namen zapojmo še grešne duše več - gnide črvive, da jih tisto Midva sva pa dva člana. potem lahko vi do kosti oberete. Ko bi vsaj še kakšnega novega črvička podzemskega } j ),' [fJ ; -' skup spravili . No, tukaj je ena častna izjema, ki se je do zdaj trudil grešne duše Mir, mir, mir. Tristo peklenskih vajencev vkup spravljat, zda j pa ima na programu pokličem, da vam vse kosti polomijo. enga črvička. Misl im, da vsi veste katerega Kakor sem že rekel - akcije čakajo. Zgodila imam v besedi - to je ta .mal Pingo . Zdaj po se je zelo neljuba stvar. Med zadnjo se hladi in lahko en čas spet mal več akcijo v Istri so podle celo 2 ali 3 stometrce popije, dokler ne bo spet vozil cuga . Jest in obstaja resno nevarnost, do se jih ne mislim, da lahko enga dol spijemo in bo dalo več pobrati, ker so padle zapojemo Daj dol čelado jamar. pregloboko za naše možnosti in želje. Zdaj ob času bencinske krize je zavladalo }jji/ffJ;4 čudno mnenje, do se brez avta nikamor ne da, toda prav istrska akcija je dokazala No, prekleti črvi špelunkarski, dajte mir, nasprotno, ker se je večina prav uspešno popeljala s cugom . In tam so se kovala qa vam jih še napojem, kar vam jih gre. nova bolj ali manj uspešna poznanstvo in Ce pogledamo nazaj, to leto je za vami t~melji novih sodelovanj z drugimi ferojni. Ce je še kaj pravice pod zemljo, potem v glavnem le svetla preteklost, razen nekaj se pravi člani sploh ne vprašajo, s katerega malih izjem, pa še Je so bile v glavnem ferajna so. Pravzaprav se še rajši spečajo bolj tekoče kot ne. Ce ponovimo še nekaj s kakšnimi članicami s konkurenčenega takih akcij, kot so poleg četrtkovih ferajna, z namenom pridobitve novih sestankov še prvomajska v Novokrači ne, člančkov. Kor se pa Borovnice tiče, pozabili septembrsko v Križno in pod Snežnik, in ste nanjo in ubogi so morali ustanoviti svoj novembrska v Istro, potem ugotovimo, da ferajn. si bo kmalu Pivovarna Union drznila vas imenovati za svoje manekene, če ne Sram naj vos bo, gliste. Če vas glede omenim nekaterih izdajalcev, ki se ubadajo akcij žuli bencinsko kriza, predlagam z bolj žlahtnimi in pa gostejšimi strupi. Ce genialno rešitev. V našem ferajnu je toliko izračunom, da vas je bilo pred Križno jamarskih fosilov, popolnoma neaktivnih, skoraj 25 in v Istri čez 20 članov, potem da če jih predelamo v gorivo bo zadostovalo za več let povprečnih potreb za ferajnski vozni park, ki se vztrajno veča, po planu seveda . Zdaj obsega že dva skoraj nevozna kombija in sam najljubši peklenšček ve, do je možnost podvojitve km9lu popolnoma mogoča . Ce pogledamo po ferajnu, ugotovimo, da je gospodarstvo popolnoma na nivoju. Večina opreme, vključno z lampami, je lepo spravljene pri članih (seveda, več pri Taliju, kot pri drugih), tako da se ni bati, da bi lahko lezli v prevelikem številu naenkrat v jame. To se vidi takrat, ko Aleš 46

Javorie predlaga kako akcijo, pa se javi le en ali dva kandidata, še raje pa nobeden, da ne bi kvaril Alešu salo akcijo. No, privoščite mi požirek, da si ohladim goreče grlo, vi pa medtem zapojte še eno člansko, na primer Oj, ta jomarija. } j )/ ffJ; 4 Dast bo, dost. Nehajte, da gremo naprej s programom, ker nimam več dosti cajta . Bom moral nozoj noter, da mi peklenske peči ne ugasnejo. Kar se tiče akcije, bo treba zastaviti poseben program, ki je že star in pozabljen pa še vedno neuresničen. Ne vem, (e še čaka Komna in pa Velika vrata pod Spičj em nad 7. jezeri. Pa mojem so vrata že trhla in se že podirajo od tolikšnega čakanja . Najbrž je tudi že d~ž odplavil Jamo pod Debelim vrhom . Se vedno se išče Divja jama pod Tusarjem in še polno drugih terenov čaka na vas. Lenobe črne, da začnete lesti spet noter. Če zdaj malo pobrskamo še po funkcionalnih varijantah, bi vam očital lahko še tole. Upravni odbor se sestaja le ob poplavah, ko grlo zaliva voda, sicer po ga zaliva pir, da je od sestankov mir. Sicer pa se sploh točno ne ve, kdo je zraven in kdo ne. Inventarna komisija je na višini. Gospodar, blagajnik in knjigovodja iščejo najuspešnejše veze za dobavo cigaret v zapor, ki jim vsak dan bolj grozi . Potrebujemo še nekaj Tal iju podobnih članov, da bodo spet spravili opremo na kup. Naj pa se ogibajo akcij, da se jim ne bi zgodila podobno kot Danetu v Divači, kjer so mu odnesli vso ppremo, medtem ko je pil pivo v bifeju. Ce lahko slučajno pridobite še kakšen del opreme iz sosednjega ferajna, naj vas nikar vesi Včasih so si za akcijo kombi tudi izposodili. Odhod na akcijo Brezno preveč ne peče, saj je tako vse naše, na zgornji Lenčajski cesti. XI - 1964. (Fotoarhiv JKŽ) jamarsko. Kakšna Petzl lampa več ali da bom potem laže obral še zadnje vaše manj naj vam ne dela težav. Sicer pa je kosti, preden se vrnem v moje črno kral jestvo. No, le da jte. Ale~ potegni! Toli tudi eksperimentalni pedagog na }J)/ffJ;4 raznih akcijah in sicer plezalne tehnike, pri Če pogledam zdaj še malo aktivnost tem pa mu močno pomaga Jernejc. propagande, vidim, da je bila vaša Rezultati so zaenkrat nejasni, prav tako BihEN 47 tudi usoda mladih črvičkov, ki so jima bili zaupani. Sploh pa je seznam članstva podoben harmoniki, odvisen je od potreb in namena danega trenutka in situaci je, pa uspešne muzike. Tu si spet zapojmo eno, n:nmmr i PHll■ttJ~III' 1