Bilten JKŽ št. 03 1965

••, t (;' • 11 - .~ .,.. . • ,i,,_ t >· •

--·-----------m-ar-ec-1-96-5 --------š-t.-3- PRIJATELJI razila sva po globokem blatu, ki nama je segal preko gležnjev. Ydiralo se nama je, da sva komaj. m.o~l~ izvle- či nogo iz lepljive gline. Ko sva-na koncu blatnega rova že mislila, da je najtežji del jame za nama, se je pred nama odprla ozka špranja, komaj 'toliko široka, da se je bilo moč splaziti sk•z.i. Stala sva oa rob:u, zelo strme stene. Navezala sva. se in začela plezati. Ko sva bila na dnu, sva od utrujenosti -sedla.Iz nahrbt.;,. nikov sva znietala na kup· vsi;, kar sva imela s seboj. On poljsko hrano, jaz jugoslovanske konzerve, ki sem jih prine~el s seboj~ ,· Nisva .vedela,· kako· bi bila bolj vljudna, 'bolj pozorna·. ·drug .;lo drugega. Ne morebiti zat'o, ker sva se spoznal!:!. komaj pred neJ{aj. dnevi.• ČUtila sva: da je on moj prija- telj in da sem jaz njegov, prav· tak prijatelj, kot jih imava vsak med :tistimi,s katerimi stalno hodiva po jamah~ Ni· bilo· pomembno, .da ne govoriva ist~ga jezika.-· Pomembno je bilo: če bi zdrsnilo njemu, !?i-ga ujel jaz in'če bi meni-prijem ne zdržal, bi me obdržal on. · ·vseeno, kakšen je~ik bi go·voril in. iz k~tere dežele bi bil.Lahko bi sede-la v ·Afriki ali Avstraliji ali Am·eriki .globoko pod zemljo 1 -en'.ako bi se veselila, da sva skupaj, da ~isva ·sama tam spoda.j, da lahko pokaževa. kaj lepe~ drug _drugemu v jami; če se pogled drugega ni ustavtL tam. · L~tos pozno poleti se bomo srečali .z ljubitelji jam z vsega sveta pri nas •. Na kongresu·, ki b• ~o p•t v ·Postoj..: ni in Ljubljani, bomo obujali spomine na· dneve,ki smo jih ·pi:eživeli ~kupaj ali vsak za sebe med kapn~ki in_ podzemskimi j~zerci, med živalmi~ ki se s.i našle sv•ja Vdo.mov~nja. \\jl;lillah .in ponvicami t na lestvah ter. v ·odkri- van ju oetank0v ljudi in živali, ki so nek'1a~ našle za- točišče v jamah. · · · Velika čast je i~ nek'o de.želo, da ji zaupajo organiza- .cijo tako velikega zborovanja kot je.• .kongres. . .. , . Pot~udili· se bomo, da bi bili čimbolj gostoljubni in da bi gostom pokazali vse, kar bi si želeli videti. Gotovo bodo.tudi oni prav tako go~toljubni, kadar bomo mi pri~li k njim. Postali bomo še večji pri~telji. Ali :i:,ma kaka stvar še ·višjo ceno kot jo ima prijatelj- stvo?

- 2- ~~ra,:a y Trigla„i\"ski narodni. park .. OČ,NITE RASTEJO VISOKO POD VRHOVI .' ': v_s·to.;:,:Lr~-J·: :~e i~~gv.blja,jo ostrem kaminju. Pokr-i·rata jih megla i~l ·ae'ž.' -k~•......te:presta.no pršitR iz oblakov. . . ._ Nab..rbtn:.iK-{:i. so- tež_ki -kot svinec. Kaj bi dali, da •jih ne bi ·. b:i.1 ,) t;-E)bR pr·e:1ašati skozi Komarčo_! Pa sami nahrbtniki bi še . ?fL:i, tor'ta, prenesti j~ treba lest+.e: in 7rvi, kupe karabinoT i11 klj_nc.,v, goro hrane in ne premajhen k\"blpček instrumentov„ 'Sp<..}tn:l:Ljainu se n-eka terih odpra+ v tujini,. kjer to delo ni tre- b;! ·opra,:.L·jati jamarjem. Toliko denarja imajo, da si lahko na-· jarr:Aj_c Hosaoe ..· Tako pricl~jo 'ja.11!arj•i spočiti med 'gorske vrhove •j_ri .z{. a.bJ_.·m· •.·op.r- arv~jo .S7. b. je· d.e,lo.• .· . ..· . .. .. . . ·. . . . \"Najp:-:-ijetnejše od ..,sega planinarjenja je počivanje, \"io sem . vedno; trd:i.l, 11: por1avl ja. Maj ster', eden' izmed setlmih člano·t lan- .· 'skoletrie odprave Jama:'rSke·· sekcije: v 'triglavski ·.narodni park. · .Stri.n jarno s:~- s \\em. po~ ,tež,o. ·obreme.nil~ih..okoliščin, . vsebova~ ., 'hjJ/·v ie :oih~n_jenih, i~t:~žkih '.nahrbt'nikih · ostaii 'icrami. . .. ; ., . :· . . .. . . -. .. :. ': ·:·'. ·, . .. - . . - . ,·. , ' ..,,- . ' '.. . - . ,. .' ' . Pozne j:mppldhe, -prejšnj'i dan :smo. sg, pripeljali v Bohinj, jo · pE:š: mahnili:· :do . koče·. pri .Savici ·in tam pre spa:1·1. Prvi . smo ' bili,. ki smo se zju;tra j prebudili v -Bohinjski dolini in noč . Je -se 1,ežal:a nad· n.j9,., veOdar sm-o bili t.oliko holj ve~eli, · · · .,:ko.:·smt že: ~al1l: dopoldne po~iv~li, ob Č~nem _fezeru.in' opazo- na v.rl'love:vaij.~, kake se megle tr~Jo in~ kako -s6 -son,čni žarki· trudijo• .d~ :b{·po&j-jali. okrog :nas. . . . . -Ofoldne •smo' ~e' obedovali pri: Triglavskih_ jezerih in pOP,ol.;. . dne smo št3:.!'je„ ki smo :bili .še najbolj ~ri močeh, od tega dva- qe.škoslovaška\"gosta, že .isk~li pr-ro jamo, za katero -s-:, n.g__m povedali, da .leži neH;je na. Štapcah. s seboj smo. ime~ :· lj_ neka,i de:3et metrov lestev, nekaj sto m.et~ov Yrvi in O$talo opremo 5 potr·ebno .za. raziskovanja„ : n. •ii.1. Z~ S-.l.a se J:e . že· noč,_ vendar: jame· še·. nismo našli~ :Ko aqjc, ·. •se ·š€r..· 7,~dnj~č sporaznmeli, kako bi jo iskali, . jo ·je eden _ smoza.gledal - Le n.eka.j . deset metrov od tod, ·kjer .. - . ·1 .. • - ·j .. ' iskali ce ....o lJO:pO.J...dne. O:pr.emo s:no pospravili pod .ruševj~- in se vrnili v· kočo • v.• P?\"hoci .Jas je -;pr~tudilo grmenje ,in. bliska.nje.: Vsi do zad'\"\"'. ', ·nJe·g~ k·cč~i'.\" smo· se· zbud11·1. Medtem ko _ so drugi premišlje- ·. val.i 7 kako 1 bodo naslednji dan nadaljevali sTojo pot, je · · aa'ti' skr·belo predvsem to, če nam strele aiso un1č_ile lestev. Zjutraj j,~ zasijalo sonce in nebo je bilo kot umito. Če nE: bi bilo do:&aj hladno v_-reme·, bi bil.o v~r jetno potrebno uti\"etno hladiti fotoaparate, toliko dela so ~meli. -~,J,~::l y-_ ;jaUij:, je·;. .towhtl·~· di ln'.·t i·. s.·...t e· .najbolj v·r·očoe··· tol iko:, da so , .. s .. ·. ,. d -e · _: .,. · e več . da ·

- 3- imajo jamarstva nasploh dovolj, naj se tisti, ki mislijo, da so se rod inlei ksoalm•ikoozva to, da bi pustili svoja življe- nja v jamah, uh pišejo, in podobno. Ne smemo se prev.eč čuditi takim izjavam, kajti jama je bila zares ena izmed težjih. Naša velika želja že.tri leta je bila lame pod Veliko ruš~ nato glavo. Čeravno smo biri pri njenem vhodu ~e nekajkrat, nam doslej še ni uspelo, da- bi stopili na njeno dno. .. Na tej akciji pa nam je vendarle uspelo. Čez pet stopenj se je bilo treba spustiti, da smo dose~li globino 55 metrov. Andrej, ki se je edini spustfl do dna, je' prišel po nekaj . urah do kože premočen na površino~ . .' . Tisto, kar si želi vsak jarnar,ki je hkrati tudi planinec, pa.je·teren, kakršnega smo našli na;poti iz dol~ne Lopuč­ nice proti Velikim vratom. Ko stopiš na ta tere:t1, imaš ob- čutek, da si na Meseče~i· i)ovi-šini.• Skale so razbite in raz- . metane, obsežni platoji .se razprostirajo na dolgo in na ši- roko, prepredeni z razpokami, globokimi špranjami in brezni. Nekaj pa· je tam, česa:r na Mesecu_ gotovo ni: šopi J>lanik, velikih, da je komajda mogoče verjeti, da' sploh rastejo tllko · velike .planike , in tropi gamso·v, ki se poganjajo preko skal. , ter bežijo pred svojim i3ovražnikom ~ človekom. · V viš.ini ·1. 820 tp.et~ov ,je. eden izoed takih platojev, rave~ kQt.m~za, v katereci je zajedenih nekaj razpok. Medtem ko so ob prelomih razpok nekatera. nbrezenca\" globoka le sedem metrov, se spuščajo nekat·era _do globine petnajst in več . qetrov• . Vzpen jamo se preko. sedla in se ponovno spu·ščai::10 na drugo stran. Le riekaj · m.itrov pod, vrhom zagledamo .tik ob na'ši po- ti ogromen šbp plap.ik. Ustavimo, se. in gledaco, kajti kaj takega j~ moč. le redko videti. \"Še nikoli -v življenju nisem odtrgal planike, zdaj jo· boe, 0 .pravi Majster. Nežno se dotakne cveta, njegovi prsti pol- zijo po steblu.; dokler niso pri tleh. $e. enkrat otožno po- gleda l.epo cvetico, nato hitro vstal'.le·in priteče z',a. nami, ki smo že n~aal jevali pot. · 11Nisem oogel, n pravi, \"preveč je bila- lepa! n Drugi plato je v popolnoma enaki nadmorski •,išini kot ,prvi, v razpokah, ki se vlečejo preko njega,. pa smo našli in raziskali šest brezen, · globokih do 22 metrov. Na ,rlnu. vseh je ije ležal ~ebel snežen in leden zamašek, to pa kljub temu, :da .scio bili v mesecu avgu.stu. Na obeh platojih smo našli ·in raziskali dvanajst brezen. Težave pri raziskovanju s6 bile enake kot pri raziskovanju .·· vseh brezen·. v· visokogorske□ krasu: ostri roboYi, ki. raztr- ga •o' ·a:warske, opleke .· ter o raskaj~ .roke, ter težaven do-

Po sk9raj celotedenske □ bivanju v Trigla--rskec narodne□ parku SQO se 'f'račal·i v dolino ponoyno čez Komarčo. In spet je deževalo, vendar tokrat močneje kot tedaj, ko soo se začeli vzpenjati, pred tednoo dni. ' Ko se danes pogovarja□6 o naši lanskoletni odpravi v nePark, nihče omeni dežja. Marsikdo pa se spocmi: ti- stega lepega sončnega dne, ko smo stali □ed vrhoti skoraj dva tisoč me trcv \"f\"isoko in bili veseli, da soo skupaj •. Taki sc::io pač,, ·da teža-le kraalu pozab:i.oo, veselja pa se še dolgo spooinjaoo. Marjan Raztresen ·Ra.ziskovanje brez·na ·, Loške□ Snežniku . . - .: . v..·_ -~-· .·vonA BOBN_T TEMNI ·GLOBINI Oboočje- Loškega Sn~žnika {1796 w) je ·cočno zakraseio. Tecmosivi· kr~dni ap~enci_ in svet~ej,ši jurski apnen·c:i se -nočno podvrženi razkrajajcčeou delu vode·. Zakr.ase- -vanje .še ·pospešuje dolgotrajna. sqežn~ odeja in □es'to- .oa debele j·ša plast preperine. .. · ·· ·Vzdo1ž velikih razpok in prelooov So nastale globoke • vrtače,· vei~ke doline, ·ko'tliči in globoka brezna. Le v- cialo pod vrho□ Snežnika .je bilo pre'd le ti preiskano . .· Snežniške;> br~zno ,. ):tatereo so jaoar ji do segLi globi- · n6 162 m. · · ·· ., Več kot ._deset· let je' ciinilo, kar s□o v okolici Snežni- in. ka, v. gozdnih revirjih Lesko-Ta dolina Mašun, prei- ·ška!i nekaj. kraških objekto7, še- Teč pa· jih registri~ r.ali. tJied slednjitlli je bilo tudi globoko brezno, ·ki ~t:Jo ga. tb pot zare:s .obiskali. Za raziskovan•je s-e .: je pozanimal tudi .Geo.loški zavod ·Ljubljana t ki je akcijo• · :finančno podprl,, kajti v breznu bi □orda lahk9 odgo'vo- -rili ha vprašanje, kje poteka razvodnica oed Ljubljano, inNotranjsko Reko - Kvarnerski□ zalivo-c, ki· je v □as:LTU Snežnika.še nepoznana.· za·nudeno po□oč se na teo cestu zahval jujetw. Okrog 2 .k□ severno o,d· vrha Snežnika· se odpira v višini 1230 o □ogočen vhod ·(kat.štev.937) v to b-rezno. U?tje meri okrog 15·mvdolžino in·l2o v širino,. bo brezna smo y oeglene□ dnevu pripel'jali· opreco kar . s kombijer.i ·naravnost, iz Ljubl jan.e, Miaogrede_ s□o si pri gozdarjih v Mašunu oskr.beli · dcvoljenje., da bivac;:io ·na Ko priv le pol ur~ oddal jeni kladari Škrleh. soq . dan•br~zr:žiue.. _postavil~ šo t or za.dežurne in· telefon ,. se je po dneva.· Spustili smo v brezno nagnil· preko l =_:_._...__ .,;,_ .:..__...\"\".:..:~.-'\"--=- ,--~ ___ ·:~.-- ---....!...:.._·.. L.J: ---~-- ~--- .,:. ...,:._:.__,~,_____ .·•·

Tloris I• I ' ,, \"\"...' 1..,,,, ... \\\\\\ '. .1 .I PrHez. N-S , ,~, ~ Brezno pod Rušnato glo~o, 2519 O2 I 10,n - - - •1115m

- 5- \"žrtev:i za ravnanje lestev, se je spustil do kraja in po7edal, d3.' je brez no še onogo globlje, v globini 40 c. pa je polien, kjer booo postavili rele j in lahko canipu- liral i cadal jnje sp-:.iščanj e v- jamo. V globini 20 C'l je prerez brezna skqraj okrogei. Zaradi oraka sco delo za ta dan prekinili in Odšli v kočo. Koča na Škrleh pa~ res ni bila višek udobnosti, varovala nas je le pred padavina□ i. in skrivnDstci snež- niške noči; ta~c· qa smo _v prijetnem vzdušju dimnice po- jedli in pos:pati na slami, na ·zračnih blazinah in v · sp~lnih vrečah. · ·· V 11zgcdn,jeo jutru\" srao. naslednjega dne okrog d~vetih . zopet bili_ pri ja~i. Preden srao se ponovno spustili v .· b~ezno, nas je že na!~l snecalec Tv,· si nabral nekaj· .:1ate.fiala za oddajo in se spet poslovil, kajti bilo je prehladno, da' bi čakal zunaj na rezultate. Medte6 so.o v ·. jaoo spustili AndreJa-.. š konca lestev je vedno z.nova ' -zahteval dod,atne lestve,tako da smo uporabili vse, ka\"r. ' srno jih prinesli s seboj. Do police-smo zatec spustili.' še dva k-0lega.1 ki· etta: tudi• postala žrtv:i obilne' □oči, · ki je padala s sten. Pod polico pa je Andreja dobesedno zalivalo s hladno vodo. Pre~ra~eni Andrej.· je ·po'roča.l, da lestve. še ne segajo .do dn,a,. da je v _globini ,ola'og. · ·130 □, da'· dna še ne Vidi, d!;i voda neus□iljeno pada in da ga zebe ln·da sploh ni prijetno.stati ~a:kole na lestvah••• .Spustil je kamen v to. -·,rodnjakasto ovalno oblikoYano .te•. mo, le-ta je padal in>:p9.da.l .... K'o smo oislili,. da je že pooota. vmes, smo začuli zamolke{ glas: . ·· Voda pa je bila rJrzla, neusmiljena, hromila. je '.~oljo -in ubijala tudi f':i.zično· t:wč; Sklen~i smo-, da. se vrneco. Ob povratku. soo skušali doseči . dno še_ z grezf,lom, kar pa nam ni uspelo najbolje~ Vrv· se je napila vode iti· po- .· stala težka~. -vsekakor pa okrog so· m pod zadnjica klinom les.tev še ni bilo dna! K. • '' ' Vrpili sno se,· -~zvlekli lestve iz jame. in se preoblekli - kdor je imel kaj. '. . .' ' ·._ Še isti:v~čer ·smo del prtljage odnesli v Mašun, k;jer so nam oblju-bili, ~a nam jo naslednjega dne prepefaejo· do . . najbližje avtobusne postaje. Res se je to zg.odilo, le campagniola je bila prec.ia. jhn·a še za može, tako da. nas·. j\"e morala_ petorica: pešačiti v Knežak. No, vsaj prtljaga · · se· je peljala. ·Na ~em. u1estu. se moramo gozdarjem z Mašu- ' na lepo zahvaliti za vse r~zuwe~an je, zanimanje in po- moč. ·Zahvalimo se lahko. le :s pristnilll sloven.akim \"bog- lo_naj ,pa se priporočamo za _drugič!\"

- 6- Res; ko srn o zapuščali jamo, smo se_ že pripravljali na ponovni obisk. Ta mora biti še bolje pripravljen. Eki- pa ~ora biti številnejša, imeti □oramo vsaj 250 m le- stev in\"vitel, vrvi in vsekakor uporaben telefon za zvezo s površjem. · 1rse to bo zahtevalo poseben prevoz in vsaj teden dni č?,sa, poleti,· ko nas ne bo močilo v jami in oviralo ·napredovanja. -:Potrebno bo., da nas kdo pri tem tudi finančno in mate- rialno podpre, kaj ti ta akcija ne bo poceni, je pa možno, da prodremo tu globoko, -kot le redkokje v Slo- veniji. Skrivnosti Snežnika nas čaka.jb! r Dušan Novak KoCevsko 1964 '. - .. . .. ·Klub \"Jamarska sekcija PDŽ 11 raziskuje kraške; pojave na Kočevskem_ že od le ta 1954. Do sedaj' SiilO raziskovali _ - _pre-~vsec okoli_co Mestnega· vrha, Kostelsko,, -~ Šabnu in _- ož_jo 9ko.lico Kočev:ja. Minulo Te to pa je bil:. poudarek -. raz'iskovanj na ozem,lju med cestama Livold,_,,.. Štalcarji in Livold- - Mozelj '(okolica Zajc;jega polja in.9rnega potoka)~ . - - in,.Ta pre_delleži.,na zahodnem robu.Kočevskega polja ... pre- težno~ v~1ovit, obdelan ,s travo poras·e1 svet, ki se proti zahodu dvigne v z gozdom- porasle• obronke Kočevske­ ;-_ ga pogorja~ ·,T'od, vzhodno od Zajčjega polja, se s šte.-. · vilnimi .požiralniki -končuje .sUha struga Rinž~ .: To stru- go in pož~ralnike zaii,je voda le ob zelo moč1:1em in dol~ go~rajnein dEJževju, kadar prične Rinža poplavljati. Sp6mladi 'smo tu. \\kartiral,i de'se.t' j·am, tri_ izmed njih tudi raziskali. Izmed raziskanih je_ vsekakor najpomembnejša · ;Viktorjeva :·jama, Leži na vzhodni, strani_ pot_i proti . ltHajtolam'i ,,v ·vzhožju hriba· Skorten {757). lhod je ·v- .gozdu, v nadmorski višini' 485 m. V jamo . prd..demo skozi- ·. d~se-t metrov globoko brezno, ki se zravna v precej ob- -širen· ,in na ko-ncu. zasigan rov. - Blizu, na. isti strani ·ceste,· je Polšnica. - ozko~ tesno, okoli 10 m globoko _ ·brezno •. - Bremčeva, jama leži na polju, blizu suhe stru- ge Rinže, v- nadmorski višini 450 m- (nekaj metrov nad strugo)'.· Tudi to j~ tesno, okoli 12 m: globoko brezno. Po ilovici in blatu na dnu sklepamo, da ob poTodnji .. pronica --v jamo voda. · ·

- 7- Ostali objekti so brezna, zelo globoka izgleda Črnopo­ toška jama ob cesti na Skorlen (okoli 600 m nad morjem).· Pričeli smo tudi kartirati teren vzhodno od ·Željn. Kot vsako le to ·smo .tu:di ··1e to s meriti tempera ture v Ledeni jami na Stojni in obenem našli nov objekt blizu Jame. z dvema vhodoma. Letos nas čaka na opisanem področju še dovolj dela, nasaj je tam še mnogo neobdelan _ih jam. Izvedeli smo. za nekaj novih, mimo tega pa - glede teren -lahko pri-· čakujemo še pre•ej novih objekt,.o. v. Tomaž Jančigaj Aridre~ Kranjc MESECA·AVGUSTA PLEŠE ŽIVO SREBRO OKROG NIČLE Z Andrejem stojiva na ozki snež~ni pblici. t nam. a . Nad· iz- ginjajo lestve :proti svetlobi, pod· nama- se· izgublja ta ·. Meg in led v temo. · · ·. < _Mraz je,' k6t bi bil m1:!sec december: ·zunaj· je poletje in vroče žge son-0e na skale. Gotovo· je ·trid'eŠet ·~topinj . riaa:: ničlo. Zunaj, kjer Je svetl11t „ Tu.kaj, pri nama, kaže . ~:rebro okrog ničle •.· . Spustila sva se. :po strmem gr:u.ščna tein pol;,-,č.ju'.ip. preple.... ·na·zala· po lestvah p:rvo stopnjo,.· da ·sva .stopila Stlf&g. Iščeva okrog, kje bi bilo. mogoče·_. najlaže :prodI'ett dalje ·v globino~ svetiva. s karbidnima sv~tilkama, veridar jE! · .ojµtia svetloba preslaba, da bi nama. poktfaala .pot~ . · in,Andrej. se Qavežt;? se začne spuš~Eit+. :Sedim ti~.- ·snegu ., · ih čutim., ~ako se sr.ieg tq-pi· p_od men6J.· Ne:priJe_tno j~- j: ·sede:t;:i, ·oa · so~gu, ki --se . tppi · pod: tebQ HJ.Ja~·o\\postaja•. Ne/ Andreju._, nj~rnu je' vro'5e,- k;o se. muci· s pleza~jern i1r iskanjem najprimernejše poti ter najb_oljših prijemov: . Meni j_e. hla_dno ,- ki .se ne morem premakniti., kajti na zli- - z.anern snegu b:( Andreju utegnilo zdrsniti.· O~d~!ati· bi · · ga .moral;· kajti nihče ne ve., kaj ·je pod nama.: . ·, . . . . . --~ Vrn~. se •. Pravi, da oe more: ničesar. opravit~ b.~z IesJev:. - -:- . . . ... . . . , . . ....-· . . . . : . . . 1 · . . . ... Z lestvami gre nekoliko' laže, vendar le v prvem. <ielu·• . Ka~neje le.stve le ovirajo napredovanje~ Zagozdijo ·se v ožine med· skalo• in. snegom, tx-dim ki)t led„ PQs~iva -·_. nagaljevati. ·brez· njih, - po stopnjah.-: Gre·_ nekako.'•1',časi •' .sic,er, ven~a·r -zanesl j_ivo.. · · · · · · · · i,Cepin, k1, ga imava s sebo -bi nama v podobnil;I pog-0jih na površini zemlj~ zelo koristii. ·Tukaj -nama .Je po:pol~ ganoma nepotreben .. Premalo ·je prostora,. d8 bi lahko uporabila. Če bi zdrs·nilo, ·ne b_i ~ogel zamahniti z

- 8- nJ1m in ga zabosti v trdi sneg, da-bi se takci ustavil. Zadel bi z njim v strop nad glavo. Napredujeva hkratL Po nekoliko metrov. Zoprno je, ko ti kaplja voda s s tropa na glavo, za vrat, za rokave, na_ ramena, ko pronica skoz·i obleko in ti polži po hrbtu. Noge do kolen· in roke do komolcev imava že popoln.oma m~-o. kre. Iz -oblek puhti. · :. . Spustiti se je treba po.-strmem· ledenem hrbtu. Sekanje stopinj\" bi bilo prezamudno delo. Kako -bova prišla nazaj?. Če:ue. drugače, bova sekalastopin~e, ko se-bova vračala. Stojiva na grušču. Na eni strani se dviga skalna stena, na·drUgiledena. '&led njima je ozka pot, kot bi jo kd-, _nadelal. Pot pelje· po ravnem·, okrog in okrog· visoke l~- : den_e· st~ne, yel~ariskega -1.edenega čoka, ki' sega skoraj do. vrha ,dv.:oran~ ~ _ - - - ])nevne svetlobe ni mogoče več vid'_3ti. __ 0 S,;.a .P!3 1me_trov giohje- ;Od Yhoda ·v jamo 'in sko,raf' st9 me- ~rov dal-e:if od::, tovari.šev., ki• najU čak~;jo zunaj.-_- 'Iščeva . ··razpoke;· ki' bi O'Bju pripeljale dalje, globje., ·_ vendar - _v~e kaže, da sva na. koncu,., Na dou<gJ._obok~ga_ žepa,,. za,;.;. -trpanega s :snegom in ledom. Na :dnu: jame--.:... brezna, v ·_kate;ri s-ta se n~brS:ia sneg in led, ki._s~: n~ 9:t~lita. · naJriiko1i,_ p_a- .. bi b-ilo po'letje še tfilkO dolg<:ii;rajno in ---~e -tak.;:- vroče. , ·! · , · · ~ ·. ·},~··._. . v . _;,, . .# • ·· · ; ,. ' 'vr.rie\\ta „se._ do<ozke: snežn,e police,'. s·· 'kat'e~,e sva ·začela 'prodiranje. N~ ·. eµi\" Sl'~ran·i' vl.soko v Steni' .opaziva od~ .se:prtino.. Klinit. 'ni 'mogoče zabiti v ~r~eno, ta.k-o je' kruš- _ iljiva-. Za.,t'a odločiva za pros-to plezanje·. Nevarno je, ven.~r- je ·;to-· ed-iria ffio~riost·, ;_da. prideva do_ vboda y .nov rov:;·., rriorebi'tii ·.do :·vhQda:_ \\r -obsežn~ · jamske pro~to:re. · Y.,:. •• • • • • • • • • •~ •:• • • •< • •• .- • • •• ,• • ~. • •• • Rov,,: ,ki sva !ga nt=ršla·.; se :itrmo .vzpenja in ,je:J1a moč _ _-poci:ob·en' rovu takoj ob vhodu v Pla'n'insko jari10-.. ··po stro~- ptr_ iščeva_ netopirje., čeprav\" veva; da jih tako vis-oko v :Alpa-h :ne _'.bi. mogla: nikoli na;fti. PQ/tle·h Teži, .debelo. kame- ri je, .ki pqsta.ia vš.e· drobnejše, .kol:i;kor cla~je prihajava, _ ~o'kler' se. naposled .ne spr~meni. v_ gl:ioo. _, · · . Str.op postaja vsr:nižji in nižji., .dokler _se· ri.e 'združi :~. tlemi. Na. kon.cu rova. sva. . . .. . Kaj naa š.e. iščeva v :tef· jam:i ,, ko sv·a: videla· vse, .kar ,ie__ j-e · bil0; 'mogo_če videti? .Tračava 'se. ·Kolikor <viee priha- java:, toliko. zr~ vse ·bolt'·topel ·in svetloba• vse ->- - · svetle jija. - · · ----- - · ·- ~:,... .J :·.

- 9- Ko prideva do skale pred vhodom, poleg.katere je naj:.. .j . iaž ja pot~ zagledava na njej velike ga modrasa. in pod njim velik rdeč raadež. 11Plazil se je tod okrog pa bi utegnil koga pi-1:iiti• 11 pravijo tovariši. '. .. · Tako sklenemo* da. bomo krstili jamo na Stapcah pod Tičarico za Modr~šovo ledenico,· ·· · •· Zgodnja popoldanska ura je·. Prepozna,' dabi iskali drugo jamo.in jo ebdelali ter prezgodaj, da bi se·vrni- li v Kočo pri Triglavskih jezerih. Pregledamo še oko- . lico in najdemo odprtine, skozi ka t_e_re je sijala sve~ loba v prvi del j~me. · ·· · Hladen veter potegne i_z doline. • one strani, . na ka te- ro je prelep pogled - z bohinjsl{e. -Bohinjski ·b-r-ibi so vijolične barve, nebo ·je temnomodro 1n ruševje 'živoze- leno. Rododendron _je že odcvetel·, planike dvigajo svo- je žametne glavice nad travo.·, .... Na' z a h o d ~ .; ~až~ri' nebo v rdeči in rumeni barvi.' . .. Marjan Raztresen . ', .SREČANJE POD MOGOČNIM VELEBI~M. Zlet planincev -~'·železničarjev Jugoslavije, ta velika manifestacija, . ko se enkrat·:1etno, vsakokrat v drugem kraju, zbere člani planin.akih društev železničarjev, tradiciona.leri ,·· ,po~večen.,pa železničarjev, je že .. . j e -~-d ne . v u . . . '. . jev biltenu lanskole'tn'ega če trtega zleita planincev - že... lezni.šarjev JUboal~vije, •ki ga ~zdalo<' Pltltiinsk~ dru.;.. štvo Zelezničar iz Zagreba, beremo m~d drugim naslednje: \"Letos· se bomo srečal 1 pod mogočnim .Velebitom, v zgodo-\" vinskem mestu Zadar,biseru našega Jadrana,. V neposredni -. bližini\" skalnatih veleb:i,tskib gora in čudovitq modrega J~drana, teh simbolov lepot n~še domovine, se bomo sre- čali v čim večjem številu, da bi tudi ob tej priložnosti manifestirali enotnost naših narodov.••,, Udeleženci zleta .smo dne 30. ·apriča lani pri.speli v Za-. greh,.·· od· tam pa smo odpotovali s poseb_nim vlakom preko Gračaca·ic Knina do Bebkovca ter od<tam z·avtobusi do Zadra. Zlet je potekal po pripravljenem prog?'.amu. Tako je bila prvi dan z1e·ta ,. dne l. maja, na s~oredu sve'ciana otvori.- tev s pozdravnimi govori, plenumom-predstavnikov dru- štev, koncertom, ognjemetom ter seveda z. obvezno bene- ' ško nočjo na morju in' s plesom;

- 10 Naslednji dan je bil tekmovalni pohod v Veliko Pakleni- co, en?ga izmed najbolj divjih predelov naših gora, za starejte člane pa izleti v okoli&o Zadra. . . '. S pode1.itvijo, nagrad najboljšim tekmovalnim skupinam je bil četrti zlet planincev - železničarjev iz· vse Jugo.:.. slav_ije zaključen_ in 3. maja smo se poslovili od naših novih. znanc'e'v, k.i _smo. si jih ,pridobili, poslovili smo se· od Zadr·a. · .. jo. Lan§¼:ole tni. zlet' :je. bil''!)Orrteruben tudi zavel tega, ker . je.bil združen z 90-letnic0 organiziranega delovanja pla- nincev v Hrvatski. Je~~ni,leta ).874 _je bilo.• hkrati z i_igtanovitvijo ;rste drugih kulturnih in··xznanstvenih š'tvv. oH1.vvaZtsakg_rie~b:uus,-tak9i0vjl ' iistarfov je no. tudi- · HrvatskQ . planin- sko dru e· imelo en ak name·n• kot ga· . 0 v·ima· še dandahašriJi Pl~n.inska. organizaci.ja: ;izleti v naravo., ·predvsem še gore, fizična in duševna osveži- tev ter spoznavanje ··narave, ki: nas ·obd~Ja.. - :..· ·' · -Miša Završnik . JAMA.RSK.:A ,-SEKCIJA ··V. tETU 1964 . Delovanje„ Jamarske. sekcije se .:je le v grobem odvijalo po . določen eim·; pr<\"'gramu~ . Nekateri aktivni. člani so odšli - ali. so bili. na odsluženju·'voja~kega roka in se~cija je s·. tem -izgµbila del svoje moči:,' predvsem ker ·pogrešamo · tudi mlajši}?. članov,. na~aijpaj~. Zar,a;g.i tega: se 3e tudi od.6iklus8, pf_~davan_j, .ki s,tlio~jih n~meraval-i im·eti v po-. ·mrada~skih \\iµeh ·.z~. vzg9)d,,:1:~~a_n9~, Ja~~o- interpretiralo ·. ·-1e dvoje; o zgodovini raziskovanja krasa v Slov~niji in o biologi_.ji_ ._ja:at., - ·Yecj•i,~pr'6biem''je na:raica.)/ ··s~_arejši. člap.:i, SQ·:del◊tna zaposle11if·'PO končanem šolanju 't večini iz~b_e. prece,jšen del svo j:01'd:ijaške ~li štude'n:tovske \"pros:to.sti 11 • Razmeroma ·slab oaziv sta imeli'. p±idavanji na gimnaziji, le malo mladih ljU<;ii v našem ča.su .žrtvuje v zameno ur lepote, ki..'. jih lahko· vidi v podzemlju, na- pore jamarjenja, _blato, vodo ••• Morda se enaki problemi. po·javljajo·: tud'i pri a:i,.pinistih? - · .. . .. so· Člani- j~marske sekcije v aprilu· izdali dru_go številko· Biltena. Odziv za nakup je bil zelo slab in· tudi nekate- . ri _klubi še niso plačali naročenih izvodov. · Kot planinci so čl~n i. sekcije sodelovali na štJ~;ilnih akcijah pri gradnji I>oqj.a na Vogarju. Udeležili so se tudi Zle ta planincev železn.ičarJev v Zadru., sicer pa so se udejstvovali .po jamarski li·niji. Ude·iežili so se zbora jamarjev pri Vilenici, bili so tudi p.f:i otvoritvi · Stu.de~e jame pri Kostanjevici.

- 11 - seČlan s_ekcije je udeležil zbora jamarjev v Bolgariji v juliju 1964. Nekaj kasne je so se v Bolgarijo napotili trije člani sekcije in si v dveh tednih kot turisti· ogledali glavne znamenitosti bolgarskega !trasa. Na spe- leološki konfer_enci v Brnu na .Moravskem so sode1.ovali · trije Člani PD Železničar. ' V povezavi ·z alpinisti _smo priredili za jamarje kratek seminar na·Turncu :r;od Šmarno goro. Tu smo član~ seznani- l i z najosnovnejiimi alpinističnimi ~rijemi. Tradicionalna je bila eno~tedenska ekskurzija v. Triglav- ski narodni park•. V sodelovanju z gosti. z Moravske· smo . . pr.eiskal;i 14 objektov.· Dosegli sllio !ino v_ Breznu.pod Ruš- nato glavo V globini 55. m. V Led_~ni 'jami na Š'tap.ca,h sml'I, dosegli- gloqino 68 m.. To sta doslej ·med najglabl\"jil'.lfi · ja- ·mami TRINA:J;>A. · . .. . . . ., , .. ' .. . Kot b}}icajno _smo na šUri.h ve·čdnevnu akcijab kar~iral.i. ozemlje -med Stojno, Štalcerji in.Mozljem ter v2bodt1.6 od Željn p_ri Kočevju. Našli smo nekaj jam,ki jih bom.o ob priliki -obiskali·. . . -- . .. . < -... ·. :i:··.-✓-~. ~~>·-·-~··, . -~ ·.. . . . . .' . . ' - . . ... . fl:dslc$:t'i ·smo manjšo jamo nad Ospom na: Kcfpr.skem: 'V. njej . j_e '_ime:ia: _rie'kaj _9asa zavetje. J;>arti~atiska>·tiskar?~• -Ogledali· smo $_i '.še Globoko.• brez.no pri Planini· nefd. S.ev- . ni.co, ·kamor pripravljamo nekajdnevno raziSkoval):w :akcijo •. Modrijan9vega :~obod~ p--~ ·p9dzemel jaki Pivki s~ ·j·e: ud;le- . ni,žila dvočlan·ska ekipa naše se.kcije,,' Škoda, da spomi- tla ·na· Silva Modrijana· počastilo'~ še- nekaJ _-članov, k:i so . tako. za.mudili edinstveno priliko,. da obiščejo podzemelj~. sko Pivko-, eno med najbolj 'tipičniini vo<;loimt-jtmami na-, · š.ega: kr~sa. · · · · · · -, · · ·· .,_ · °'· ·v sodelovanju z Geološkim zavodom smo preiskali požiral- innik·a Predvratnico .pri. Vel-ikih Laščah Ponikvq Qvčice , pri -·Petkovqu had Logatcem. .Ogle dal i. smo· s1, t.ud1 .l?rez no oq. na zgorn,ji lenčajski-cesti severno .Loškega·. Snežnika. _ smO. r«ed dru~imi ma.n-jšimi · o~iski v. podzem~j~-- merili tudi t e m p e r a t-u r e v Le~eni· jami na St-oJni. ;· · · ,. . \"\\ jezpred.··v prihodnji delovni ~ezoni se sel_t,oi _postavlja pre_d.;.. vs_em problem pomladitve vrst~ V ta;: namen:.bo- pc:,t_r.ebua širša po::f}ropagandna akc:i,ja. 'Potrebo večjem številu člaooy µar~~ kWje tu.di bližajoči·: se IV:: medJ1arodni ~pelec:iloški .kongres,· lfi- ·bo• ~o pot v Slov-eniji. • Tu bo treba- pris~~či'ti ..na _pomoč pr:i. organizaciji; vodstvu na ek~kurzijah· _1.td. -· . Nove probleme smo našli tµd{ na zahoa·nem delu. Gorenje kar_,_b,o . 1:ireba -preiskati,,' ter v .bližini. Kolpe, 'Komne: da . :' ' .\" . \" :,,·' ' ' ' ; .' \" ' ''

- 12 - ne omenimo akcije na Snežnik ter drµgih medklubskih in · društvenih de javnos·ti. Posebno vprašanje pa. Je obnovi- tev opreme, da bo ustrezala vsem varnostnim predpisom in čimbolje s,lužil~ našemu cilju - spoznavanju ožje do- movine. -Dušan Novak OOLGO ·poPOTOVANJE PO KRASU MAGHREEA · Član naše sekcije Andrej Kranjc je bil v_eč kot 1 e to dni · na potovan j=i:-h, s ka_terih se je \"vrnil sredi m,inulega le- ta. i(elik del časa je,.posvetil A:friki, predvsem njenemu severnemu delu. Tu.di •tam pa si ni mogel kaj\\ da ne bi malo pogled·al pod z·emTJo, kajti:tudi v Afriki so razvi-1 _ti kraški pqjavi kot pr_i-• nas. Gotovo ·bo prispev:ek pre~ bral z zanimanjem vaakd6 f ki ga vleče •:skr:ivno_stna Afri- ·. ka. -· -Pod pojm«;>m-. Severna .Afrika ra~ume jo· nek_ateri ves severni del afriške ,:celirie, od- :Rdečega ·mo~ja do Atlantika~ Dru~ , :gi•pa menijo pod-·tem:-imenofule·severozahodili del Afrike, ki' so ga star,-i-arabski avtorj1:imenova1i• trb.jezirat el- Maghreb°\". (Otok. na: sončnem zahodu); saj se.: .tako prirodQo _· · . kot tµ<;li ~l:W.r~cr:.razl~kuje _od,-~stale .peline. T~ga, , . . drugega. mišljenjEJ. se držj.,m. tud.i _ja~ .i,ll.:hom 9pisa.l le ~ras_ ·v Ma.ghrebu,. to, je prostoru, ki ga: zavže~ gorovje -· Atlas· ·io. poli~ičoo pripa:da·· državam Mawku,-·Alž.iriji. in, · ·Ttl.riiz,iji. Na splošho ,si Afr'iko; predstayljamo kot -konti- . n·en t ob s~~nih. vlažnih pragozdov-; . eno:Llčnth.,: $ savano . . . prek~iJih:pla~o-t··ip _brezkoil~nih. ra~;bel~jen;ih' pe~e-nih nior_ij t·er si.· talll. .te_žko zamislimo .pokrajino, podobno _našemu· Krasu, apniškim ·AlpamO a11···notranjske:mu ppdolj'-1:. kraških polj_. Toda· je tako, vgj v Maghrepu, kaj ti tu- (\\1 tam na jd.emo YS~ 11klasič'tte.\" kraške ·obl~ke, o·d, žlebi-- čev in škrapelj --pa ._do _kraških polj, od. m~jhnih _kotličev do vel~_častn·ih brezen· in· kraških·. jam s podzemeljskimi . nirekami ip.>jezeri. Pač pa tod kras še toJ_ilfo raz~skan · kot po evrops.kih de·želah i~ je zato manj znan:, t.oda oolj. ravno:✓ zaragi-...t_ega po svoje š!E! zanim.iv. Tod: so razi- skoval~ predvsem f.raoc()ski geologi, p~leontologi· i'tl: ar- heologi, \"a- -ne toliko' kraških pojavov kot. takih-, temveč v zvezi z drugimi :nalo~i. (iskanjem vocle in rtd, J,i_:'. valskih okostij,. ostan!Cov starih :človeških kultur L Nekaj so naredili -tudi. francoski speleologi (Cas·teret, Je~nnel), da ne omenjam redkih znans:tventkOV 0i:n raz~~ ss;ovalcev drugih narodnosti, vendar so· še cel.e ~pokra... jine_glede _kr~sa neraziskane.

• VRINEK SKRILAVCA TLORIS •5 ~ . POVRŠINSKI VODOTOK \\ ' \"-.. 'VERJETNI POIJZEHELJSKI TOK VOONC KOTANJE .....• CL/NA •••• PESEK,PROD ~, BLOKI ZAl'ADNEGA 'KAHDIJA ~l PODZEHCUSKI VODNI TO/C o 5 to 1s . 20 - 2sm ., PONIKVA OVCICE V PETKOVCU 2590

- 13 - Kraški pojavi so razviti v apnencih (v Atlasu so tri- asni, jurski, kredni, in terciarni), s katerimi so naj- bogatejši masivi-Tell, Rif, Srednji Atlas; Alžirske vi- ·soke planote in Saharski Atlas, mogoče 'pa je, da- je kras deloma razvit tudi v skladih sadre, _soli in krede~ Razen v omenjenih gorovjih je apnenec tudi v drugih po- . krajinah. Tako so maroške obalne nižine prete~no iz apnenc,1, pa tudi v severni Sahari, južno od Atlasa, so obsežne apniške.planote. Apnenec v Tellu je najbolj pretrt. in prekopan, najmanj pa je v vodoravnih skladih planot ter rahlo nagubanih nižinah.· Zakra.sevanje je odvisno od množine padavin in teh dobi- jo največ visoka slemena ter najvišji vrhovi (preko 1 · 1000 mm letno). Temu primerno so tod razvite prave kra- ške oblike, površinsk_e (žlebiči, škraplje, kotllči) in podz:emske. V gorah so števtlna brezn,a (v masivu Djur- djura.: j•e tu.di 539 ·m globoko ttAnou Boussouil\") ter· jame, v nižjih delih ter v vznožjih pa vro na dan kraški iz-· viri,· ki so neprecenljive vrednosti za pitje in za na.;.· makanje. V-gori-Za-ccar v Tellu je toliko jam, da jo geo- log Pomel -primerja s spužvo in pri kopanju železove ru- de so reš večkrat naleteli na rove in podzemeljsk~ vo~ dotoke. Največ kraških izvirov in vodnih jam j~ seveda v Tel1ll (blizu Said.e je v jami \"Golobja luknja.it je~ero, dolgo 300 m) in_v Srednjem Atlasu, oziroma v njunih.• vznož:ji.h. V Srednjem Atlasu je v višin_i okoli. 2300 m tudi več kraških jez-er, ker ima ta ti dve gorovji pač največ padavin, ~ tem _pa. ni. re_čeno, _da - je tu zakrase- lost veliko večja kot v·drugih-regijah~·Ne ·smemo_poza- biti, .da .je zakrasevanje potekalo ž·e v. prejšnjih geo- _- loških_ dobah, v poš.tev pride predysem kvartar_ in -to še soposebej v Severni -A:friki.,Za časa evropskih ledenodob- nih glacialov bili v.Afriki pluviali, zaledenela so bi.la le najvišja področja;: povsod drugod,· celo globoko . v Sahari, ·pa so bile ob.;i.lne padavine -v obliki dežja. In za to najdemo dane s skoraj enaJ<:o,;:stq_pt;i_JR:i·.zakraselosti v Tellu, v Saharskem Atlasu, l'l'.:i,:'a:j>niški-hf p~no·tah severne Sahare in celo na robu ''Velikih Ergov\" - -peščenih pu- ščav, so našl·i ·nekaka suha· kraška polja. Tako močno za~ kra.selost. gorovij pa nekateri ( Thevenet) razlagaj.o ·tudi s tem, da je bil -Atla.s v kvartar ju- približno tri~at višji kot danes in je -t_emu· ustrezno. v pluvialih sedem ' _do osemkrat več padavin.- _ __ _- _ _ _ _ _ Kras je razvit tudi. v drugih, negorskih, :apniških pre- - delih, le.da ustrezno modif'iciran. V zaledju Essaouire .- (Mogador) na atlantski obali, je obsežrja apniš~ plošča,_ f';pokra,.ji~,- ~~_ia~~a, rahlo nagubana 'in majhni nadmorski

- 14 - ·, -· \":;:yišini. Je ~akra_sela, vendar bolj spominja na_,,naš \"plit- - '.vi-kras\" v~ Beli Kraj,ini, le da je preperelina š-e debe- , le-jša in površina bolj uravnana. Tej regiji je podobna : n.izka planota bh;ouia ('v' zaledju Casablance) _ir;i deli -Vzhodne m. . e.~/ e te'. '.~--ter -Alžirskih visokih planot-. - .. Kot pri n~s so tudi v Maghrebu nekatere kraške pokrajine porasle, z -gozdom (ki ga pa ne moremo pr;imerjati s kočev­ skimi goz-dovi )-, - druge pa popolnoma gole~- Yendar v Atlasu to ni to1iko--o·draz ~topnje zakraselosti kot pa klimat- <skih p6gojev.-···Prej_-š~m omenil, da so najbolj zakrasela višja gorovja, ·obenem so pa ravno ta najbolj· p0rasla, : če izvza,memo. prestrme skalnate re'qri. Tod je največ pa- .davin in .u.speyajo gozdov:( Atiantskih ·cec1e:r-.· Na Mesetah rast,: j.e: man j pada'y'.:i'.n in z;a to t·ani kl jub\" obilne Jš:ifa prepereli- nam' _n~ .~ozd, temveč je stepska vege·tacija. Ni:zke apniškE:!__ planote 'na robu .Sahare -so pa ptiš·čave ---- ·hamade . ali-, seriri, sko_raj ;,brez rastiinstva, čeprav se ponekod v notranjosti apnišlcih,~kladov pretaka vqdiaiz-Sa.harske- ga Atlasa proti puščavi:· :.Ponekod so razmeromi močni kra- ijki izviri (ne smemo jin za111enjavati z ar:t;e$kimi) na samem robu. Sahare ter s6 okoli:. njih_ oaze, 'kot· na p'rimer Laghouat. -. ·: ;-\\ :- ..·~ ' _ Čim' dalje: proti vzhodu. gr:emo-, • o·ko.li, zalivev, ~ie in Ve- in·like Sir-te:;- tem- bol·j suho postaja podn.ebje. puščava se inpribli'ža ·-obal\"i Mediterana. Toda nekaj deset kilometrov ' južno od· ·oba.l'e. s-e<iz ·peska kamenja, dvigajo razmeroma visoki :in strmi,:- deloma prepadni rot>~vi apn.er:1:i.ške plano~ · te \"Jebel,.-~·- -To je< :Skoraj. puščava; .vel;iko preredko pade dež,· da bi kaj dost\"i' pri:pomogel ~ zakrasevanju, toda glede na podobne planote v .Alžir.sk;i Sahari lahko tudi tod sklepamo na \"fosilni kras\" •.Domnevajo,· da so pod to planoto tokovi in naravni vod.ni zbiralniki, ki na- paja jo kraški izvrr daleč v .notranjosti, v oaz.1 Ghada- me·~~ :na_30° severneširiee. · · _ __ Podobne ket Maghreb -je, tudi Barka (Cyrenaika) neke vr- ste \"otoki! med mor jem :ln puščavo~ To j~ prav tako pla- nota i~ -_ t~rqi~rnih ap~encev, na: sev~rnem robu, tik nad obalo je nc1.~bana .in se v_:zpne najvišje v 11Djebel e1..: - Akhdar\" (Zelena , gora),: d_o višin preko 700 m, nato pa poloč_r:io pada :pr_oti S~ari •. Ker se dviguje tik nad mor- jem, prejema -okoli 500 'P~:padavin letno in j·e zato res led-ena. Deloma ·jo prekrivai ;makija, deloma pa trava. Ves severni del je ··zakrasel, tam so šte'vilne vrtač.e (tudi inpodorne), jame spodmoli, tla so prekr.ita z rdečo. :·kraško prstjo, iz. katere mole posamezn13 .skale. Po zu- - na.njem vide:zu zel-0 ·spominja .na .Istro,. pc1 :=tudi imena:

- 15- severnj , . z jerino ..prekriti del -se imenuje \"Bled el- Homr 11: (Rdeča dežela), južneje, kjer je manj padavin, manj zemlje in je suha saharska stepa, pa 1iBarka el- Beda 11 (Bela· dežela).; Ni stalno tekočih površinskih voda, pač pa so številni podzemeljski tokovi iii vokli- ški i:zvi:r:i. Tudi dalj~ proti·vzhodu: med obalo in Libijsko 'puščavo, lahko-zasledujemo apneniške planote - MarmariktJ, ki se vleče do zahodnega roba Nilove Delte. Toda kake je i:ia teh :planotah s krasom,_ lahko le skromno domnevamo. Podrobne podatke ·bodo lahko dale le raziskav_e tla ter-e_- - nu samem. ~emGQVQri.l samo o. krasu, ·ampak zato me ni tr,_e\"~ razu- me ti tako.~, da je vsa Atlaška Afrika izr.az i ta in zgol j kraška pokrajit1a, pač pa grži, da -tam kraški relief nt . nič izjemnega, ampak je kraški . tip· pokrajj_~e ·eoakovre- . den ·cistalim. Saj že t_o nek~j pomeni, da je v Alž_iriji· .<?:~oli '140.000 lttllc pov:r.šine ap~iške.· Da je kras y. Mag-. •.btebu io ► v;s,everni Afriki sploh _prec~jrazširjen, pot.r➔ :za· jttjEf tudi· veliko število imeh ·~·kraške oblike'.. ·1rako • ima jo :domačini lastne. izraze .rdečo kI\"aško prs-t, _za . :·.·. kraš)?:a pol;j~ t kotliče,. pose:bej· za velika in·p~ebea° · - · za' majhn~bfezIJa· itd~ · · · · · · · ~, · 0 čaka speieol~ge še veliko d.el~, najboij V Maghrebu tamnuje.s naloga_ pa .je :poiska·ti vodo\\·saj qi ,if· pro-- ..· blem pitne vode, -ampak je od iz\\iir'a ali vqdn~ka odvi- sen tudi ·pridelek berberskega kmeta in, črede arab'skega -nomada •. _· ' · · Andrej-Kr~njc -; V\" l{RAMlH LEDENIKE ' ··v. '\" '' ' ' ' .' ' ' ' 1 ,' ' . ' • ' ' '' l3o'}garijo se iz naše države- nadaljuje kot' m,daljšek Karpatov 'po,gorje :Bal~n. To l_)Ogorje je sestayl;j~no iz apnencev in ,d9lo1llitov ·in. se najvišje-povzpne v vrhu.· · . Botev J2~J75 m) ter se končno ·me1d ·Varno in Burgasom . iz~biv Črnem morju•.Že kamenina sama-da·&lutfti, da - se bomo tu srečali- z ·ob:ilico· kraških :pojavov-.. In res: na tur;ističn:i. karti Bolgarije· je oznapeno-preČej kra- . ·ških _jam. z -zvenečimi· imeni kot: ·zmajeva dupka,,.a.rkovi -. ~-pki:, Golaška peščera, Jalovica:, -Magura :i,td. · : ··.......· · · · .. . ... · .. ' -Odl~čil:i smo' se,.: da obii~eipo .· jamo'.' Ledeni:ka -V -.Vračanskem ' Balkanu, ki _je -P~1eozoj~ke in mezo~ojske: star_osti~ . .. . .. ·. . . ,• ~: . . Vračanski kras je. dobil iroo po kraju Vratca,·. ki leži ob globoki soteskJ•, za jed'?ni v pras-taro kamnino. 'Od mesta

- 16 - nam je osta., l .neizbrisno v spominu pogled na planine z velikim kipom narodnega heroja Hrista Boteva v ospred- ju. Kratka vožnja po·asfaltni cesti nas privede do soteske, kjer je prostora le za rečico in za cesto, vklesano v ska~o. Prepadne stene, ki se spuščajo z višia, nas ne- koliko spominjajt> na spodnji del ceste od Peči. proti v. . Cakorju,. le. da je soteska tu ttiorda i.e 200 do JO-O m· dol- ga, je pa za to zelo živopisna. Nenadoma se razširi_ v precejšnji kotel s strmimi obronki in asfal\"\\na cesta se .tu konča. Pred nami je 14 km slabe makadamske ce·ste, ki se v:številnih ·ključih povzpne na yrh planote. . . '' .. . . .. '. Kratka ·vožnja po planoti t;>.a~ prj,.vede do· roba kotline, dolge k~ke ~,5 km, na koncu katere je na najniž_jem. m.e- _štu vhbd v jamo. Pred vhodo'm so· zgradili mpde~no resta- vracijo, :poleg katere stoji bolj skromna jamar~ka. lroča. T(?da zv.e~e z Vra;tci so urejene, ,saj v ča.su sezone vozi .avtobu·s šm~ri..v~ake p0l obe. . ' . . ' . ' . .. .. .. ·. . 1,. ure. v . .. ·V k9tlit1c> · se je b~;j_e ~ek~j zbiral~- _jezero,_ ki: je. kasne- -ve-·•Temu primern~ .sk~ij~ .. . . . jamo odteklo •. sm~ .11ričakovalj_ ·.. ~. ,.. . ' .. . ·. . .. . ' . . .. ' . .' . v_·liko·. vhodno o_:q.pr'tino ,: v resnici .pa je odprtina veli- ·_ko._sti, _sre'qoje ra·'i~·cene'g~ .človeka. ·.Jama.Je. e:lektrif_i,cira- .·na, skriti ··.zv(?čnik.i p~ z glasbo.~dopolnjujejo, .:pazlago · ·v'o- _di<;a:/ V --~'ea.4ve·r_ju; vhod'nemu delu jaa1e ~ je precejšen. del -jevle~a 1e·a,· lci.;pa'. °.'v· tem: d~lU pa_dejo. do; -~1 ,b,,. ·do čim v n_&tr1ibjosti- jame .· pcfzh:1. je::Jen:i. izg:t'n1r•. Temperature .. °·.· n_ikd~rc pe · p~de.jo pod.+ 8 d. --de1·otna dolž_ina ·,turistič~ .. nega· dei.S 'jab'e z~aša ,okrog. \"55()' m; so· pa. še 'tri galerije,. '· _k:1· jih' s_~_daj ·;pri_pravl_jaj(? za obis~~ · · · Iz ~eddyer:j~- ~ridemo v Mali in natQ: Velik;i hram. V Ve- . . lik,ern ll~amu nas s,topttice privedejo do ma:10> več je kadic·e, . n'~polt:ljene s k.ri·s)talno vodo, ki jo poetičrio :imenu.jejo._. · ··l~ees.zt·ee·rnoe,.c·L. ep.o, o.b1i..~ovan · j~. ·t..u. di. kap. nik S,l.a.p' it1. Kamniti. Po kov.inskih 1~·stv\"ah pi,ispemo v· Mal·e propa~ti, ·z lepo .•.'zaiS.iga:nimi. st.~nami r·deče · in· želene barve. Še · skozi ozek. in-ho.dilik imecoyan Hladilnica .. · iti že $mo pri. ~liki pro- : past:i. Zave·sah •. Že imena p•v~do, .kaj najdemo· v teh delih jame. Na k6ncu jame sta še Beli hram in Sedma na-. iu'besa. Lepi kapniki,, step-ri. io. -zavese kras\\3 te. prostQre·~- . Siga_ kapr:r_i~i SQ. na mnogih mestih lep~ ·rdeče' vijo- . . · 11čno in -z:eleno obarvani, delno verjetno; od primes_i. že..,. :•le.za; · del no .pa o\\i alg.· · ·· · · daJama inorda' nekol~k6 spominja na Žrtpatiovo jaaro ;' le se 1>rostori precej ·manjši. Preseneča na·a· ·µr~ jenost · j_a- · me,· dobra vod.nišk_a služba in nizka vstopninA, ki je_ za. . dQma9i,.ne· in tujce enaka.• ·· ··

- 17 V jami živi 23 vrst živali, od katerih je deset tipič­ n'o jamskih. V kraške turistične Qbjekte Bolgari mnogo vlagajo. Vo- dič nam je povedal, da bodo v.,, osmih mesecih asfaltirali cesto vse od Vratc do jame. Ze sedaj je menda obiskalo jamo okrog 36.000 turistov letno, kar je za takp_majhen objekt kar lepo število, če upoštevamo .tudi to, da re- klame za ta objekt raz en v kraju Vratca ni,smo videli. Obisk pa se bo verjetno z .asfaltiranjem ~este ~e pove- čal. Zadovoljn~ smo zapustili kotlino, ki je bila odeta v je- senske barve še. posebno lepa ter se·' spustili nazaj v Vratca. Zadovoljnit ker smo spoznali del bolgarskega .. kraeia, ki se sicer.z našim ne d'a·prim.erj•a·ti, j~pa tipi- čen za ta del Bolg3r:i.je. · ·· · Pot nas ·je odpeljala Belograclčiku in _Ma6-uri, naproti. .' ·J'oJ~e ~le-j ·- · KRALJESTVO MACOCHE IN' NJEN1H S~SEI> _V poletju 1964 je. Ge9gra'.fsk·i-ifrstitut:ČEiš_ko~l_ovenske . . Aka.demi je· v ·Brnu· '.sklicalspe1eologe na. .,_meQ.ha.rodri.:0 kon;_ ferenco. •.· Glavni' namen· te konference .• je bil~ da se po- pularizira moravski: kras tudi ..- zahodn-em. $,vetu tn po... 've~a pl.'iliv ·zabodnih tu.ris tov. V- tem so Moravci· ·vseka- .kor_ uspeli.\" Na kb·nterenci se - je zbra:19: v~č j~ ij~evilo : delegatov, v glavne!D · iz vzhodnih, ·.:pa tudi :;i.~ zahodnih 'dr~av. Konfe);'!eqce so se ude~e~:i.l~ tudi tr:i;je -č;tani .PD Žele~ntča~:jei . i_z L jublJane_~ .· ,\": :· ~ :' · · ··- :_;_· · ;· ·.~ •. v· treh \"dneh SIIlO na predava'njih slišali'. 'marsi,.1:catero za-' nimivost. Referat:i so· b'ili pestri in niso opra~avali · le lokaJ.nib poseono'stL Spušča.li so se tud:t v načelna se. razglabljanja,· kar. je za. takE( sp~leol,:oške sestanke ve- lik. napredek.· Pred ·tein smb pr·eko uvodnih referatov· zdodoJ)ra seznanili -tudi. Mqraysko·~. nj,enimi :ge.ološkimi . in·. geografskim.i znači;l.pos~mi; Že prvi več er smo se po družabn_i plati. mednarodnih sestankov zbrali \\na:·svečani večerj'i., na katero J!30 nas pov~bili geografi. Drugi ve- ce·r smo do pozne noči .gledali zanimive amaterske ·Ja- marske. filme.·- Francozi. so pokazali tudi znano nesrečo · v. breznu pri Pierre St.: ,Martinu, Slovaki Dom.ico in -. · Dem?-novske jame, videli smo ·pa še grški in gruzinski . film. _Slednji je razen jugoslovanskega·0 Zorinega''. filma , o dinarskem krasu vzbudil največ jo pozornost. ,

- 18 - Naslednji večer je bil po obisku arheološke postaje pri\" Mikulčicah zopet posvečen družaQnosti. V folklornem oko- lju majhne vaške kr.čme smo bili deležni prijetnega spre- jema in pogostitve. Po predavar.ijih je sledil6 tri .dni vsestranskega ogledo- vanja Moravske. Predvsem smo_ postali pozqrni na brez- končne drevor.ede češenj,_ zrelih češenj. Kamor je seglo o-ko, ob cestah češnje. Prva ekskurzija nas je -vodila · med· češnjami v Holštejnski narodni park ter jame siste- ma reke,..Pu.nkve in jame Macoche. Slednja., ki velja za simbol.Moravskega krasa, je veliko brezno oziroma udorna. dolina, podobna naši Mali dolini v Škocjanskih jamah, -. 1 e še malo rnaµ jša je~ Mislim; da so naše doline ·bolj impresivne, rMacocba pa je v.·t~stem svetu_ pač· redkost. Iz 4na jame. pridemo do vodhe,ga rova, od koder se_-_ pripe~ ljemo po 750 m do·lgem vodnem kanalu na prosto. Vožr1ja - s- čolnom· pa zasltiži·vs6· p6zorn6st ih je vredno do!ivet- jel Tihf vijugavi rovj_, kapniške dvoranice, swmnimo ·_- se· kar· na Pisani rov ~ Planinski_ jami in :podobne· jame ••• t~Druge_ga _dtie ·strD.v.ideii ':številnei j~in~ srednje severno~ • moravski ga krasa .. Popeljali so tlas ··celo· v Šlez;Lj.o . .do poljske meje, kjer smo si· ogle.dalj. jame V matmorjih. - Pri 01.octoti.o-.~ smo si ogledali zname'ni:to aragonitno ja;.. mo ob- reki -Bečvi. · Tam je .tudi: znano· :termomineralno zdra.;.. invilišče. Ko smo· se pe'l.jali s.kozi.Olom.ouc,ki j~ - m~mo- - gred·e povedano - :lepo me sto - celo več je. o~ .čaše. rodne Ljub1.jane·;· ~mo se ·spomnili, .da je tu _nekŠ.j_•let· živ-.el tu- .di -- Fran Levs.tik:. te~Y -Č'.as:u: je tre·t jai skupina ogledovala jame , ki -niso \"opreiail jene za turistični. obisk. -Te ekskurzj,je· ~o se v inglavnem u,.deležil.1 rnlaj~3i ~lani madžarske: ,g:ruzint.ke --delega,cije. ·In imeli so kaj_ vid.;e.ti ! · · Moravska gostoljubnost. nas ni razočarala, Navezali smo -z ·gosti.telji d:obre prijateljske in strokovne -stike. Ne-_ k_ateri s.o·· še obiskali naše jam..e in tudi, naše morje. Vrni.... _li jim bomo ·obisk v ·eni od ·prihodnjih sez'o:n. Tn ne bo nam žal, ~ to smo prepričani! - - - Dq.šan Novak_

- 19 - JAMARJI I!if JAME Jame res niso za vsak okus in tudi ne moremo-primerja- ti jamarjev z alpinisti. Seveda, kot v gorah lahko lo- čimo stene različnih težavnostnih stopenj, tudi v jamah lahko rečemo, da je ta jama težja od one in l~hko ime- nu.jemo razli•čne tipe jam, k je r nam služi alpinistična tehnika. Včasih imenujejo jamarstvo tudi globinslt:i al- pinizem, kar pa ni povsem·točno. , '' Ponekod je raziskovanje jame zgolj športnega zna~aja, drugod pa prevlada s·trokovno udejstvovanje udeležencev. To· je odvisno od jame iti tu.di od udeležep.cev.. ~- pre- iskuje sedimente ali. študira stare kulturne ostanke v jami_ - v b.I'eznih tega ni; drugi raziskujejo vodne raz- , mere,,. ki so drugačne· v breznih. ·in drugačne v horizon- talni.h jamah,. ali pa. ponekod vode sploh ,ni. . .' .• . ' ~ ' :\" . . zaTudi jamarji niso vsi usposobljeni vse oblike· jam. Niso vsi pripravljeni, · da se spoprime jo· r: globokimi brezni. Nekdo pred odpravo v take jame· ''resno zbo.li 11 · in: ozdravi ga ~e odprava v vodne jame, potapljanje v s.ifocie in spuščanje· preko podzetriel jsk:ih slapov. Kdo in.drqg.pa se resno· boji gugajočega se čolna podzemelj- sk::i.h jezer, pa raje leze v brezna. Poseb~n čar-•imajo vč~ih _:za: jamarja rovi suhe in zasi-ga_oe jame. par· pre- . ·neha, čim se. pojavi vod·a in blato, to pa je za drugega: . ' .. ' .. . ' . '. ! ·. ' vode. ·'zelo privlačno~ tembolJ,. čimvec je ,Res pa. je, da so brezna s' s·topn jam:Cokrog ·l-0O do 200 'm · odbijajoča in kar težko je ·razume ti;·. d_a je ·jattw..r 'veta .· kosrečen,, če se je spustil stotino me~rov globo_kp ali pa, je ves premoč·en in se plazi po labirintu ozkih blat- nih rovov -kdove kakšnim skrivnostim naproti:• · Nekateri v jami takoj opazijo hrošče, kosti ali_ ostanke kamen.ega orod j_a. To so stvari, ki so skrite drugim, ki s~ ukvarjajo n.pr._ s'hid~ologijo. Vsak jamar je .po svoje usmerjen;. se ukvarja s sv:ojim · kon'jičkom, vsi pa so pripravljeni nosi ti prtljago ure daleč, čakati pred iz~irom in opazovati njegov ~ežim. • , Vsi ·kot lovski psi hi te in išč.ejo nqve ·jame, nove za- nimivosti in jim dajejo imena ali pa poizvedujejo pri domačinih za imena,-.špilje, brloge, zjote, zijala, ru- pe; prepadine, golobine ali vetrnice. . In nedeljski jamarji, ki niso nit:i geologi, 'Diti biol.o..;. gi ali kaj drugega? To so ·posebna skupina·, ki pa žele pomaga ti ?,n sl!ade vodji tja do zadnjega -Il0dora ali ste- ne v jami, da vidijo ali se more prodreti •naprej le s krampom a'li pa le z mino in potem vse nedelje vztraj- • no in trmasto kflplje jo, da bi odkri1:i nove lepote ,nove . s.krivnosti ...

- 20 - Poznamo pa zopet druge, ki - ko so okusili 1ičar 11 (beri - težave) jame - najde jo vse mogoče \"neodložljive\" opravke pred akcijo, požrtvovalni pa so za propagando in manjše opravke. So pa tudi med jamarji tE,iki, ki sq bili v jami enkrat, pa jih ni več blizu in na· nasled- nje ekskurzij.e. Na kraju pa ostanejo· le \"strastni\" ja- marji, ki se ne ozirajo ne na blato ali. lestve in ne ha vodo in koristi - odprave so jim prvo. ALI JE POTREBNO USTANOVITI 11ME,PNAROINO SPELEOLOŠKO ZVEZO\"? To vprašan je so .prvič postavili na III. mednai:odnem speleološkem kongresu leta·l96l na Dunaju av-s:trijski · speleologLr Odgovori so bili neodločni, francoski dele- . gati pa so· bili zoper, češ da je nepotrebno še s tem . otežkocati delo organizaciji 1I1ednarodnih kohgresov•. · - . .. .. -Ampak v,zadnjih le.tih je.bila cela vrsta-·k:olokvijevt . .. simpozijev in konferenc inedn_arodne'ga značaja, ki groze uduši.ti 'oziroma zmanjšati pomen· mednarodnih 13peleo1o- . šk:th_kongresov. S tem seveda nočemo oporekati vrednosti in pomembnosti teh ~rečanj,saj so.nekat~ra zeln uspela ( še posebej simpozij v Varenni), hoče.mo p:reprecriti le nered,. cla ne bj, ~peleologi le.tali z. en.ega- kcrlokvija na. drugega, prt-tem pa n.e bi.imeli niti pojma 6 novih opa- zovanjih 'in raziskpvanjib, o_ kater:i.h naj bi sl;i,šali. . .. .. . .. . . Menimo, da smo:v statut,i, ki smo ga sprejeli na.I. medna- . rodnem k:ong:d~su v Parizu 195·3. le ta, napravili napako, , in Pi'.edlagamo sedanjemu komiteju, naj razmisli o spre- membah· statuta glede :·na sledeče predloge: . . l. Mednarodn3:· spe:Leološki kongres naj,.bi. bil načelno vsako tretje_ leto -(in· ne v-sak? č_e.trto ). 2. V presledkih med kongresi naj bi· bili -\"kolokvi·ji '! o • točno doJ,.očenem. speleološkem objektu,. posebno dobro ·proučenem ali značilnem v deželi, ki bi poskrbela za organiza-cijo kolokvija. .- . -· .. 3. Mednarodn-e kongrese· in kolok:vi je naj bi organizirala · IIMednarodna speleološka zveza.\", ki bi j.o sestavljali delegati,. izvoljen_i za tri leta izmed speleologov vsake deže~e ~ članice zvez~ (za vsako državo en de- ··legat oziroma predstavnik).· Zveza bi odločala o vpra:.. · še.njih, ki zanimajo mednarodno 'Speleologijo in bi se. sestajala· ob v_aakem kocigresu, · da bi· določila kraj na- . slednjega kongresa oziroma _kolokvijev.

- 21 - Seveda bi bilo treba o teh predlogih, predv~em kar se tiče organlzacije \"Zv_ezell, še temeljito premisliti, vendar menimo, da je. to edina pot,· po kateri lahko dos-ežemo to-;. 4:ar vsi želirµb: napredove.n je medna,ro'dpe speleologije! TISOČ ME_TROV POD ZEMELJSKO POVRŠINO · Brezno Pierre St~Martin v Pirenejih je znano že precej· · časa. Vsakdo se ver jE:'! tno spominja prvih razi~kovan·j ieta ;J..953, ko se je ponesrečil francoski, speleolog M.Loubens. Kasne je,. ko so o_dkrivali vedno nove jamske prostore, je ·. bil9 ,bre·zno spet v ospredju pozornosti, s·aj j~- zaradi njega nastal \"mednarodni nesporazum\" ... vhod j f namreč -na franco~ki strani,: jama pa se spušča pod državno mejo in se nadal°juje v španskem ozemlju. . Kljub temu, da f'ranqo-ski in•;.š_panski... speleologi· razisku_, in·_jejo Pierre S't-Martin ,že .poldrugo. desetletj_e, brezno še v:edno · ni -raziska·o,0 do konc,a po francoskem raziskoval- .· cu Michelu: Luquetu ,pavze.mamo kriltek pregle-d raziskovanj zadnjih let. 1 ·· · · · · · ·· ·· · '' Julija 1960 sta.dva inženirja-topograf'a izdelala natan- čen načrt jamekih prostorov,·. znanih od leta 1953 in po njunih planih so še isto leto izkopaii 600 metrov dolg · l)redor;- ki povezuje reber gore Sainte· Engra·c:e z· dvorano \"la Verna 11 • Tako · 1 judj e lahko Žqa j_ pride jo po' hodhiku naravnost. v jamo, 70 metrov nad dno - a·vorane t. 665 metrov pod jamsk.im ybodoqi,•..Pri kopan ju predora so rta.šli. nove rove-, .· imenovali. So· ··jih 11Gro tte d ~Arpbidia\" , in ':t,i s·e končuje jo le_ 20 metrov od prostorov,· pq katerili. teče 1 .potok P:i\"rre Si-Martin~ Razisko,valci še vedno upa jo, da t>odo ·našli povezavo med obema· sistem·oma. -.· .· · · · . .. . Do dvorane n1a Vernall (230 m dolga~ 180 Dl široka in 150 m vodnemviso.ka). so raziskovalci prodr.li po., suhem !'ezulNekateri s'o domnevali' da. j,e' .ta dvorana rovu.. tat ogromne~ ga podo:r-a, zato so preiskali stene ,p's1. nasprotni ..stran-i ·od :tam, koder so prišli v dvorano' in res našli 110 metrov nad dnom \"la Verna\" nadal,jevanje opuščepega· vodnega rova. Ta .je okol;l 300 metrov dolg, krstili, _so 'ga \"Aranzadi\" in v pjem .tečeta dv:a pqtočka, ki izginjata v dvoje precej globokih ·navpičnih brezen. . . - . . Leta l962 so našli nadaljevanje jame, ozko_:razpolfo 1iRa- vieri1, dolgo okoli sto· metrov, ·ki povezuje· f'Aranzadi\" z novo· odkrito .dvorano. 11 Trottier 11 • Ta razpoka: je bila za doraziskovalce. pravi pekel, saj so za enkratno .prečenje potrebovali 5 10,ur, pač.odvisno Oj} količine prtljage, in po vsakem plaienju skozi š~ranjo ie ~il kombinezo~ u,hičen. ·

- 22 - Onstran dvorane \"Trottier\" se zopet prikaže potok, ob katerem so ~peleologi raziskali še nekaj sto metrov jame. Proti koncu predre voda skrilavo plast, pokate- ri je tekla do todt rov pa se prevesi v cel niz skokov in manjših brezen s slapovi. Preko njih so prodrli do globine 900 tnetrov pod .vhodom, po zvoku pa SO' ugotovi- .li, da se jama spušča v globino še vsaj. 40 metrov, a zaradi prevelike vode do tja niso prodrli. Domnevajo, da so med plastmi apnenca, v kateretn je voda izdolbla jamske prostore, tudi tri ·nepropustne, vzpored- ne, skrilave plasti. Francoski speleologi menijo, da vhodno brezno :pada do prve nepropustne plasti, ob njej pa se nato nc;1daljuje ,Položni rov-do dvorane 11la Verna\" •. .· fu je podor pretrga:). skrilavo plast, voda verjetno odte- ka skozi -a~nenec do druge, vzp6redne in· niže le.žeče . nepropustne plasti in vrh nj.e. ·dal:Je· položno· navzdol. Skrilava plast pride na dan'. v dolini Sainte 1:ngrace in taai je tudi. kraški i_zvir (·z barvan jem: je :&okazano, da . je to ista voda, ki teče· in ponikn.je v jami-L Suhi ro~ vi Vodijo. dalje. od dvoran.e \"la,- Verna\" ·po. vrhnji plasti skrilavca in se kon•čno najbrž spuste do druge skrilaVE! plasti. · · ·· · Z globino 940 metri je brezno precej· globl'je, ·kot· so · bil3 najbolj opt~mistična pričako:vanja, je pa mogoče, ~· da bodo- raziskovalci dosegl:i.. globino - 12;0 metrov, to je do ~zohe · domnevno- z v o.do za'lit:i.'h · diaklaz .pod. dolino·. .. •, ~ .. . ·•.• S~irit·e Engrace. · TRI DNI ZAPRTI V PODZEMLJU · . Y z_ačetku minulega ·leta, v me secu.:f'ebruarju, so se štir...: _je ·zahodnonemški, študenti,' Klaus Do~at, Ekkehard Maer- ker, Wii.fried.Prob-st in.Gerhard :RU:.hrmari,-odločili, da bodo oqšli v Falkensteinsko jamo v južni Neuj.ciji, kjer bodo nat,i'rali biološki material ter prou~e\\ra.li geolci- · gi.Jo jame. Odpravili ·so se v·. soboto popold_ne in -so se hoteli vrniti v' nedeljo, naslednji dan,. vendar jim je to preprečila voda, ki. je nenadoma tako visoko narasla, · da je .zaprla štiri študente v jamo za dalj časa, kot · so to sagii hoteli. Eden i.zmed .teh študentov je: kasne je napisal, kako so se počutili. in kaj so· delali to•liko . .časa, z~prti v jami. · ·· - \"V jamo sm9 stopili ob 18 .. uri tisto soboto·1. febru~ arja,. tri cetrt ure kasneje pa smo preplavali sifon, oblečoni- le v kopalne hlač1? ,' .da :bi imeli d~go obleko suho~ 'Med gladino yode in stropom je bilo, na najnižjem mestu le 20 Clll prostora. .

- ... 23 - .V Reut~ingensk1 dv·orani smo se oblekli in n~dalje~ali pet. N~iako l.2CO □ etrov od vhoda smo naleteli na-veli•· s kl eni· l 1• ,, da b omo p r i• nJ•1•.h p. o._c. •i- ka y.J,<..,'1K·;\"\"'' , ·,.,• ~~ .'.1 '.\", .•,' _,,. •n., o .~e . i n1,.-,-\"_\"_ lr ·• 'Tali .'Lr..' ·c-1.· ,c_-.,.1.,r~- t}.-i,~:,-1- ' l<·a'Kao - . • ·- .l. .· Ku swo ·Ysvno. .,,,:;,č,~li okrog .23. ure □alicati, smo nenado- -ma opazili,. ·Ut) sš j~ GJ.iCJ.o tekcč po tok, ki je bi·l še pred· nekaj minutat:ii popolnoma čist, začel kaliti. Na :1jegovi - pcvri=H„ni zoo videli· velik~::u□azane □_ehur je. Ta-_ koj sr.:i.o sev,3da i:,u.stili oalico in začeli □eri ti vo·do. UgotLWili s:.:.o' da se je zvišala v tr~h.- oinutah za štiri centioe.tre, Kol ilrnr oogoče hitro soo\" pos:pravil:j.. stvari · _in so napotili proti izhodu, / ' . ,- Ou oim„te do □ ~nute se j_e voda vse. bolj-višala, in iz po- točka -je ~3.Gtal vel±-k bučen -potok. ·Narasel je_ ~ko ,da sco •ga. c:wral i -bresti. do kolen, ,nekoliko· kasne j-e · že - do_ pasu i-n še □alo kasne je.: do vra. tu. Približno 5◊--?:o.trov pred .sifonoo dva nisva □og;J.a. več - stiti v. vodi. Kcle ga, ,kf je najbolje plaval, je \\zapla- val proti sifonu in. ugotovil,- da. •ji? prehod neao'goč. Obr• nilisco se torej in ·bredli proti toku~ ki nati.·je spod•·· naša.L ·noge. l've. nahrbtnika se.o za tq oor~li pusti~i ne\"-. oadaleč :.o<l sif'-o·r1a, obešena skalo nad itodo /. - . - • .- t .. • v.Če ne b{, ic:.-eli s seboj ročnih ur' bi se prav kČS.lu iz- gu.\\1-i1). časv_,- 'v, ,sredini-Reutl:inške dvorane -so.o:~ato:/··- 4a bi. na:c:/ čas' hitre je oinil, ·zače_li postavl ja't~ ,~'tliVak iz. skalnih. bl.okov in _najionskih. vreč, ki se.o Jib· ~fi,ri'~- se na. sl:i: s sepo j -: Sice::'.' .pa St:.6 .se vse. ~ogoče na'čine· J~~ - dili,; da .bi g~.bali, kajti-·le tako· nao.. j~ bi:J:9::h'filrp,;,; ;l~~o toplej~. Ko~)-u ~~□ je po~talo jasn9,,·da n~;~~~~:f~> .. -_. tvist\" ogreJe.naJbolJe, Zaradi ar~.za-~6 lahkli>'tP9•~;W).:t. . le zelQ kratek -čaa ~ Obleke $O.O icieli. po 30 -U+a~?l:i1,)trah:ja ·_ v jat:li popolno□a.- preoočene j tudi -~ vzigalfc~b~J:ij~L\\~?.-~ sili težav€, ku jti :prižgala se - je le vs.aka_ d.e·s~'ti~~, :~ ;,bi1(:. ·_ p:remagali utrtijt nost ,\"swo pripoyed·ovali .še.l/j;;~d.if\\~9:..,-i · - ž·ivljaj(J i7,_ našega· .življenja t~r peli_ Pf:~_p-i.ii':]~/;'.:i,•lii::·,'<· · v poneS.e1 j~k ·zjutraj okrog pol druge..ur.e B~O,~~j:~~i . · kl\\ce. Odgovo:i;-1-li ·soo in n~kaj oinut k~sn~j~t · ·· - · · ·1-:. ··11.v syoj.i 13.:reJi potapl.jača_, ki sta preplaya:1;:_· da bi videl~-~ kaj je z na□.i ter o. vee□ :po,ro'čti·\" v'Ci ljudi' j_n reševalcev'. ki. se·· je 1:1e_dt~:~ tl~b';t( vhoaoci jaoo, Ohl jubj..°1..a sta, -da _se -~9št~5-,;~f ; kasne Je ._v ·torek z ve~er:, da bi nas reši:ta~- ~:~:}\\, ·. pa ·n/i □ p:~ine sls. hrano,~ če: prvo_ ne bi ~ilp.JlJ~i~,, so 'e:pi~j1f:V tore\\;: zgouu·1 -zjutr~j .' . t.; prišli ~ti·r 4. . ~ .• . . • . ' •' .~ ..,:t. •'., / b:i:le,.na□ ,pri11osli voJnene odeje (ki S'<:i ~al;j}~; :-~.Blet~~J;:.:li:.:□okre), · štiri č_okolade .~- zdr_?vi~a·. in

24 s□o-dobili zvezd z zun~njic svetoQ. Kabaj nekaj ur kasnejE: pa je prišla reševaina skupina in nas ckrog 11.20 potegnila skozi sifon. Nekako uro kasneje s□o po 66 \\lrah· in pol, ki sr.;.o jih preživeli v ja::.i, po- · . novoci zagledal~ _dnevne svetlob,\"'. · · .. Odpeljali se nas v bclnišnicc v Urac_hu, kjer. s□ o se · c!odobra ·ogreii :in se naspali_. Naslednji dan so nas zdravniki natančno preiskali in ugotovili, da na~ ta- ke dolgotrsjno bivanje v jaai· ni pr8.v nič škodovalo.\" , . NAJDENI OSTANKI PRAČLOVEKA Ostanke pračlovekovega ..skeleta se našli v neki podzeo.... Ski je.oiJ}e_daleč cd 'Grosseta.··J>o prvih. ra..ziskE;vah so . tar.: najde.ni ostanki- lobanje in gclenice pripad_ali ne;;; ander:talcu.~ ::poslej _-so našli oe tanke kosti_ Qeandertalca, ki je živel. oed l~tooa 2_~0. ooo ,do 60.000.· pr·ea naši□ · :štetjem,- na-·dv-ep_-·krajib. v.Italiji: v ..neki jaci_·.Monte .Pireea. južn-o :od Ric:ra ter nedaleč• od z11:va rek Tibere . 0 in-~io,.·pred ,vrati:Ri:::i~~< V. jaqi 'pri Gro'3~etu so raž1- _;skdval-ci cti□o teg? na~1i ·tudi kosti ja□_skega □e.dveda. .. -~ .· .....'.JAMSKE.· SLIKARI,JE N..;.' MEJI fIBET.A' Avstrijec· Peter A\\lfschneiter, ki .dela zdaj za Organi~· · zacijo združenih narodov v· Nepa1u, · je odkril,~qa aeji. ' \"/ ' ' ' '' ' ,' ' oed Nepaloo in Tib•eto □ jaoske slika~ije, Iti, so verjet- . n·o :-nastale v zgodnje□ ča.šu b.udiz::1a. ·. N_epalska v·lada je· • z;1prosila .ne□ška strokovnjaka profesorja: Hoff□anoa in ·· 'Mar'ti·na·;, naj preveri.ta .AufschneiterjeTe najdbe. Oba ·n_e□š'ka· ,znan-stvenika··sta: zdaj\\,: k~aljevini Nepal· ria '.odpravi; ki :i.'oa .za· naoen ·raziskati. zgodcvino.. tackajš-· , njih. relj.gij. · .·,.,.._. f · · PODZEMSKE JA'fo.1'.E ~ UM;ETNIŠKE ·· GALERJ:JE J)cslej je na svetu_ znani,h 4.000 '$lik, ki.jih je napra-: .- . vil led~nodobni človek 1 v: podz e;::.skih · jadall in· na skalah V n-j:ih, _v~ndar s·o .raziškali le 12_0 'ja6,. v :katerih· ·so · .take .slikarije. . .. . ' .-~ '' . ' se· Ča·sovno zaporedje nastari~a· teh ,.,sl:Ll{ari.j je zdaj v Evro- .pi z ·gotovostjo znano, za kar nora:::i6. z~hvaliti fizi...: ski,. _ki_ lahk~ svojimi. Qetodaoi določi starost neke .· ... najdbe. Z gotovostjo je· □ogoče dolo~iti slikarije, s.ta~· re do 70. 000 1let~. :.znanost d'olgo qi spoznala leta 1871 · y Altao;Lri v Špan~.J:i. odkriti~ jao,skih. slikarij -z;a ,pra~; · ·ve in za. ,tako star-e ., kot v re ,$,Il~Ci so, -kaj ti· prevlad():..

- 24 - vala je napačna predstava, do·prti uoetniki niso bili n:1turalisti in i□ presionisti, ei.arveč abstraktni u□et­ niki~ NESREČI V BRITANSKIH JAMAH Reševalni ekipi, ki je štela 30 oož, je uspelo po enc- dnavneL nepretrgane □ delu re~iti iz neke jaae nedaleč od Swanseaja v Walesu.poškodovanega 20:-letnega Howarda ·Butlerja. Mladi ja~ar je v nedeljo popoldne prodrl saG približno 200 Getrov globo,ko v težko dostopne pre- dele jaae, tac pa je nerodno stcpil in si zlouil nogo. Reševalna akci·ja bi trajala ,dva do tri d_ni, kajti re-. ševalci bi aorali razširiti ozke J)rehode. Medtem pa se.je zdravstven~·stanje poškodovanega jar..arja tako poslabšale, da so to dele opustili in z veliki□i napo- ri potegnili poškodovanega skozi ožine iz jacie.· · Prav tako v Walesu je Gruga reševalna ekipa delala enajst ur v Ll:angattockški jani, dokler n'i rešila po- škodovanega študenta Celina Baileya·.. V sicer ravni j!::l,r::i je padel ·deset □etrov globoko v neko raz·poko in v se hudo poškodcva1~ K njew.u se· je □oral spustiti zdrav- nik, •da □u je _v jaoi nudil' prvo po□ oč. - Ta Jaoa je · sice~ ·q.o1~a, s~ora j. 20 kilooetrov. . .. ... ORANGUTANI SPIJO V J~MAH Zoologinja Barbara Harrison iz.Sarawa.ka na· Severne□ Borneu.je v svetu znana po·prcučevanju orangutanov in po te□, da _se zelo trudi za njihovo zaščito pred iz-:-.· trebljanjew.. Na Borneu je urtJdila zanje nekak pal:'k, v katereo živijo večinoca le·oladi orangutani pop:olno□a . .· ' •/ svobodno in neovirano, dokler toliko ne a.orast·e:jo, da so sposobni življenja v divjini. S teo je zool-oginja. tu1.1i hotela preprečiti izvoz mla'dih orangutahny/z :... otoka. · ♦' · · • .. . .. ..: -~.{.>. ~ ·. .:_. Barbara Harrison je seveda pozorno opazovala ni.$~iče. · Tako je □ed drugi□ lahko ugotovila, da orangu.talti. :,pro~ ste-voljno išče jo podzecske ja□e ·in· spi je. v nj~/ .,~a:: > odkritja so zelc p0t:1eobria zato, ker .so V· kit~j-~~,iiffi· jati.ah našli zobe orangutana iz· ledene dob!3 /r·efi1.~~ ·.· .· . . ' . . . ' :.. .\"·:' :, :·r,;.;, ~:' --~ '. ,t~:;.z'ob~t[;lf~ivalceo pa ni bilo jasno,. kako. so ~9gl:i, v jaoo ~ •: .:i\\:.'>:t·::· ,

· - 25 - NOVICE BREZ NASLov,·~ Najglobja podzecska jawa na'MadžarskeLl je Letraste- ·toi-barlang v pogorju Biikk, globoka 166 uetrov. Razen ·tega so na Madžarske□ ije štiri ja□e, globje od sto e1etrov. · Netopirja vrste.Rhinolophus f'erru□ equinu□, ki ga je - ·franposki speleolog_Norbert Casteret obročkal 31. de- . ceobra 1943. v Gouffre d ;Esparros v Južni Franciji, so i)O večkr1:ttneo videvanju v drugih jao.ah ponqvno našli · . v isti_ jaai, koi j~ bil obročkan~, dne 31. aececbra 1963. 1f -te~ je :.::crgoče „videti;. da doživijo netopir ji ra:ioe·rt.·□a visoko 'starost,'sa;j je 'bil netopir tedaj ~tar že ·več ·kot dvajset .l~t~ SbPred kratkic:i\" fra~ccski.spelecilogi izdali opis 3\",2 kilooetra dolge• jame Grutas de Areias, ki·- leži na .. · kraškec:i'ozer:::ilju Rio· Ribeira nekako 300·- kilooetrov južno od' Sao :Faola v Braziliji. Gre za naj\"daljšo ja.o.o·, ki se jo doslej odkrili ·-in raziskali v Južni Aoeriki. Ja□ ski sis.te□. Grutas de Areiaa je bil prvič o □enjen _ v literaturi ieta ·.18~.:n kot najdišče _s_lepih ribic ·Typhlobagrus ~onei~. f-

26 VSEBINA: · Prijatelji {M.•R.) O!nice rastejo visoke pod vrhovi (M. Raztresen) Voda ~obni Y tecni glo~irii (D. Ncivak) Ob ceandrih reke Rinže (T. J~nčig~j i6 A.Kranja) Mes(eca avgusta preše živo srebro okro·g ničle (M. Raztresen) · Srečanje pod □ogcčnio Velebito□ (M. Završt1ik). Jaoarska sekcija v letu 1964 (D. Novak) Dolge pc1:otovanje po krasu Maghreba (A. Kranjc) .v l).raail:i Ledenike (J. Mulej ) Kraljestvo Mac·ocbe in nje.nih sosed (D. Novak} Jaoar ji ib · jaoe , · Ali je po.trebno u•stanovitt \"oe·q.narodno $peleološko . . . zv~zo ''?. . . . Tiaoč pet~ov poJ zeoeljsko pcv~šino. : Tri dt;11· .zaprti v: podzeol-ju ,NaJdeq:i. :ostanki pračloveka·· J:aosire slikar:ije na □~ji'.. Tib~ta vPodzecfske jaoe - uoetpi'ške galerije Nesreči . ..britan. sk.ih.. jac::ah. ,. . . 1 Oran€'A,tani spijo v ja□ah brez. Noyioe. ' ' .. ·:~ ·. ....._..:~ .. nasiova ..' . ·, Društvo za/ raziskovanje jara- Sloveni je ~- klub. 11 Ja□arslf.~ . sekcija:· Pft,·žeiez.riičar 11 ?I\\ BILTEN· i~a3~. enkrat letno. Naklada števl\\~~; J:. 200 ii- vodov. · ·♦/ · ··· .• Naslov: Jar;11arska sekcija PD Železni~ar, Ljubljana, Mo~~ • Pi jada: 39 ' ' ).. . /':: . Številko J uredili: Miša Završnik, fušan Novak„ Marjan · Raztresen ..

. .• ' •' ·.-.,#\".../'....: ~ ,t, • '