["DOGODKI Foto: Peter Gedei Foto: Peter Gedei Za hrano je bilo dobro poskrbljeno. Po kon\u010danih akcijah je bilo dovolj \u010dasa za razpravo. Moja naloga sta bila organizacija obiska jam ekip po jamah in podobno, nato pa se je \u017ee za- Zadnji ve\u010der smo pre\u017eiveli v neklimatizirani na slovenski strani in ureditev dovoljenj za sa- \u010delo zares. Zbrali smo se po skupinah glede na dvorani v Trstu, kjer so vsi fotografi pokazali svoje mostojno jamarsko delovanje. Spiska jam ni bilo jame, se natovorili v avtomobile in se odpeljali najbolj\u0161e posnetke tega tedna. Sledili so \u0161e 3D- te\u017eko sestaviti, saj so jame na podro\u010dju Kozine in proti jamam. Na zgornjem parkiri\u0161\u010du v Kozini projekcija zdru\u017eenja LaSalle, majhna pogostitev in Diva\u010de izredno fotogeni\u010dne. K organizaciji je pri- smo ponavadi pobrali vodi\u010de, se po potrebi pre- nadaljevanje dru\u017eenja v Pro\u0161eku. Naslednji dan stopila Jamarska zveza Slovenije s svojimi dru- razporedili po avtomobilih in ve\u010dinoma obiskali so nas \u010dakali le \u0161e pospravljanje in odhod, kup \u0161tvi. Po osebnem in pisnem dogovarjanju so se jame na Matarskem podolju. Vsak dan smo imeli lepih spominov in obljube o ponovnem snidenju. na koncu vabilu k sodelovanju odzvali v JD Dim\u00ad v na\u010drtu obisk vsaj treh jam, v nekaterih je vo- nice Koper, JO SPD Trst in JD Gregor \u017diberna denje prevzel le eden, v drugih tudi dva vodi\u010da. Peter Gedei, JK \u017delezni\u010dar Diva\u010da ter poskrbeli za nemoten obisk jam. Za ta Na\u010deloma zapletov nismo bele\u017eili. Bilo je nekaj namen so koprski jamarji prenovili pre\u010dko v Jaz- zanimivih zgodb, ki so bolj interne narave, nekaj \u0160e nekaj povezav na fotografije s tega bini in opremili vhodno brezno, diva\u0161ki jamarji poskusov neprimernega obna\u0161anja v jami, ki so sre\u010danja: pa so opremili vhodno brezno v Ka\u010dni jami. Se- hitro zvodeneli, in nekaj zapletov pri prevozu do www.philippe-crochet.com\/fr\/nouveautes\/ veda je bilo treba urediti tudi vodenje po jamah. jam in nazaj, a vse v mejah normale, kot se za details\/120\/karst-de-trieste-italie\/ Na\u0161 klub je tu prevzel levji dele\u017e, pomagali so jamarje tudi spodobi. www.philippe-crochet.com\/fr\/nouveautes\/ tudi rakov\u0161ki in diva\u0161ki jamarji, v stand-by poziciji details\/119\/karst-slovene\/ pa so bili na voljo \u0161e v Kopru in Ajdov\u0161\u010dini. V Ve\u010deri so bili namenjeni prezentacijam, kar www.flickr.com\/photos\/rupo\/ kompleksu smo bili ves \u010das sre\u010danja nastanjeni je bilo za\u010drtano le na papirju, saj smo ve\u010d \u010dasa sets\/72157635070031654\/ Bo\u0161tjan in Mojca Vrvi\u0161\u010dar ter jaz, nekaj dni pa porabili za odli\u010dno hrano in klepet, to pa je uro www.wildplacesphotography.co.uk\/gallery\/ nam je delal dru\u017ebo tudi Matej Zalokar. za\u010detka predavanj premikalo proti polno\u010di. Tako frenchcaves2011.html nam je uspelo sestaviti le dva ve\u010dera preda- Vse potrebne listine za ureditev dovoljenj za vanj, kar je bilo za tovrstno sre\u010danje odlo\u010dno ve\u010dino udele\u017eencev mi je uspelo pridobiti \u017ee nekaj premalo. Tak\u0161ne in podobne napake smo ugo- mesecev pred za\u010detkom sre\u010danja. Seveda so bili tavljali zadnji dan pred odhodom, ko smo imeli tudi tu zamudniki, kar pa zaradi odli\u010dne odzivnosti \u0161e zaklju\u010dni sestanek vseh fotografov o nadalj- Ministrstva za kmetijstvo in okolje niti ni predstav\u00ad nji usodi sre\u010danja, o izbolj\u0161avah v komunikaciji ljalo ve\u010djih te\u017eav. Tistim, ki si dovoljenj niso uredili, med fotografi in podobno. Idej je bilo veliko, v dostop do slovenskih jam ni bil omogo\u010den. splo\u0161ni vnemi se je pojavilo tudi nekaj predlogov o novem sre\u010danju \u010dez dve ali tri leta, kdo pa bo Prvi dan sre\u010danja je bil namenjen nastanitvi, dejansko zagrizel v projekt, bomo \u0161e videli. spoznavanju, opisu jam, razporeditvi fotografskih Medvedjak. Foto: Victor Ferrer \u2009 \u2009\u200951Mitjina jama. Foto: Michael Schopper MAREC 2014","DOGODKI Jazbina v Rovnjah. Foto: Alexandra Bengel Grotta No\u00e9. Foto: Michel Renda Grotta No\u00e9. Foto: Jose Angel Izquierdo Grotta Claudio Skilan. Foto: Ovidiu Guja Grotta No\u00e9. Foto: Daniel Li Medvedjak. Foto: Alen Hlaj 52\u2009\u2009 \u2009MAREC 2014","DOGODKI Martinska jama. Foto: Philippe Crochet Grotta Impossibile. Foto: Roberto Garcia Gomez Gualtiero Savi. Foto: Norman Thompson Martinska jama. Foto: Csaba Egri \u2009Grotta Impossibile. Foto: Rainer Straub \u2009\u200953 MAREC 2014","DOGODKI Grotta Impossibile. Foto: Marek Audy Grotta Impossibile. Foto: Satoshi Goto Grotta Impossibile. Foto: Roberto Garcia Gomez Gualtiero Savi. Foto: Rainer Straub Grotta del Paranco. Foto: Norman Thompson 54\u2009\u2009 \u2009Martinska jama. Foto: Victor Ferrer Medvedjak. Foto: Peter in Ann Bosted MAREC 2014","PREDSTAVLJAMO Bojan Kofler Foto: osebni arhiv Neko\u010d teka\u010d \u2013 slovenski prvak na 1500 metrov \u2013 nogometa\u0161, udarnik, magister farmacije, izumitelj in inovator. Danes pa upokojenec, planinec, jamar, entomolog in biospeleolog. g Bojan, dolgo se \u017ee poznava in mnogokrat prvih je bilo Brezno na Malem Lubniku, ki je leta Bojan pri urejanju zbirke sva skupaj sedela v kak\u0161ni jami, natan\u010dneje 2013 postalo najgloblje v Ob\u010dini \u0160kofja Loka. \u010depela v blatu in postavljala pasti. Pri nas na Sledilo je Mravljetovo brezno v Go\u0161arjevih rupah, izda na podlagi pro\u0161nje in poro\u010dil, s katerimi iz- dru\u0161tvu ti pravimo \u017eu\u017ekolog, predvsem za- ki velja za najdalj\u0161o dru\u0161tveno jamo, najvi\u0161je le- kazuje\u0161, da si poznavalec podro\u010dja in da se s tem radi tvoje ogromne zbirke hro\u0161\u010dev. Mi lahko \u017ee\u010de brezno dru\u0161tva pa je Prisankova jama. strokovno ukvarja\u0161. Izdajo nekajletno dovoljenje, pove\u0161 kaj ve\u010d o svoji zbirki? g V reviji Na\u0161e jame (\u0161t. 40, leto 1998, str. v okviru katerega so tudi pogoji in omejitve glede 141\u2013148) si objavil \u010dlanek o odkritju jame v lova. Nato je potrebno vsako leto oddati poro\u010di- Marko, do danes bi si pa lahko \u017ee zapomnil, Go\u0161arjevih rupah. Kje vse \u0161e objavlja\u0161, gre lo, na osnovi katerega ti podalj\u0161ujejo dovoljenje. da se re\u010de entomolog in ne \u017eu\u017ekolog (smeh). le za strokovne ali tudi poljudne prispevke? Enako velja za tujce, ki \u017eelijo loviti v na\u0161ih jamah. Za\u010detki moje zbirke segajo v dija\u0161ka leta, vmes g Ali mi lahko zaupa\u0161, kako se nastavljajo sem jo malo postavil na stran in se k njej vrnil Pri zbiranju hro\u0161\u010dev, urejanju zbirke in delu pasti? Obljubim, da ne bom nikomur povedal! leta 1970. Od takrat intenzivno zbiram vse hro- na terenu sem ugotovil, da bi bilo dobro moje \u0161\u010de, in sicer ne le iz Slovenije, ampak z vsega znanje posredovati tudi drugim. Tako sem z (Smeh) Pri postavljanju pasti je pomembnih sveta. Zbiram tako podzemske (jamske) kot tudi namenom izobra\u017eevanja in za\u0161\u010dite okolja leta ve\u010d dejavnikov. Predvsem si moramo za postavi- povr\u0161inske vrste. V zbirki imam trenutno nekaj 1996 za\u010del \u010dlanke tudi publicirati. Od takrat pi- tev vzeti \u010das in si prostor dobro ogledati. Ne sme \u010dez 40.000 primerkov, od tega je ena petina jam- \u0161em znanstvene, strokovne in poljudne \u010dlanke. biti preve\u010d suh, vsaj enkrat v sezoni mora biti skih. Slednji so najdragocenej\u0161i del zbirke zaradi Objav\u00adljam v znanstveni reviji Acta Entomologica vla\u017een, vendar ne sme biti poplavljen. Postavlja- \u0161tevilnih endemi\u010dnih vrst, ki so zna\u010dilne samo za Slovenica, \u017ee 18 let zaporedoma v Lo\u0161kih razgle- nje pasti je precej strate\u0161ko. Jamske \u017eivali tudi Slovenijo. Vmes so tudi primerki, ki jih je mo\u010d dih, med drugim tudi v obzorniku Sel\u0161ke doline potujejo. Pozimi, ko je mrzlo, gredo ni\u017eje, enako najti morda le \u0161e v dveh ali treh drugih zbirkah. \u017deleznih nitih in v \u017dirovskem ob\u010dasniku. Vse tudi poleti, ko je vro\u010de in suho. Spomladi in je- g Tvoja zbirka hro\u0161\u010dev me je \u017ee od nekdaj skupaj imam objavljenih \u017ee 40 \u010dlankov, trije so v seni pa se pomikajo proti povr\u0161ju. Praviloma je v zelo fascinirala, predvsem orja\u0161ki pisani tisku, dva na pisalni mizi. jami najve\u010d hro\u0161\u010dev tam, kjer se vzpostavijo jam- hro\u0161\u010di in tisti, ki nosijo tvoje ime. Kako si g Vse tvoje raziskave in objave so izredne- ski pogoji. Najve\u010d jih je relativno blizu povr\u0161ja ali hro\u0161\u010da prepri\u010dal, da se imenuje po tebi? ga pomena tudi za Ob\u010dino \u0160kofja Loka. Za- ob vodi, torej tam, kjer je dotok hrane najve\u010dji. kaj si si izbral ravno to podro\u010dje? g \u0160e zadnje vpra\u0161anje. \u017de skoraj petdeset (Smeh) To se ne zgodi s prepri\u010devanjem, let se ukvarja\u0161 s hro\u0161\u010di, je res to samo hobi? ampak z registracijo povsem nove vrste hro\u0161\u010da. Na tem obmo\u010dju se \u017ee ve\u010d kot 150 let razis\u00ad Moja zbirka je \u0161e posebej bogata s primerki s kuje, a v zadnjih letih je pri\u0161lo do ugotovitve, da Nikoli se s tem nisem profesionalno ukvarjal. \u0160kofjelo\u0161kega, ki obsega \u0160kofjo Loko, \u017deleznike, je ravno tu ena izmed najbolj vro\u010dih to\u010dk biolo- To je zdrav hobi, ki mi je pogosto slu\u017eil kot umik \u017diri in Gorenjo vas. Ti predeli so bili vedno zna- \u0161ke diverzitete. Tudi sam sem prispeval k temu, in sprostitev od stresne slu\u017ebe. Kljub temu sem ni kot nahajali\u0161\u010da endemi\u010dnih jamskih hro\u0161\u010dev. kajti po \u0161estdesetih letih sem odkril novo vrsto se specializiral predvsem za dve skupini, brezok- Sam sem uspel najti dvanajst do takrat \u0161e ne\u00ad hro\u0161\u010da v Ob\u010dini \u0160kofja Loka. Poleg tega letos po- ce (Anophthalmus) in orotrehuse (Orotrechus). opisanih vrst. Nekatere sem opisal sam, nekate- teka 30 let, odkar sem za\u010del s pripravo kataloga re moji kolegi entomologi iz Nem\u010dije, Avstrije in Favna hro\u0161\u010dev jam, brezen in ostalih votlin na Pogovarjal se je Marko Zakraj\u0161ek, Francije. Trenutno delam na opisu \u0161e treh novih \u0160kofjelo\u0161kem. V njem bo spisek hro\u0161\u010dev iz ve\u010d DRP \u0160kofja Loka vrst hro\u0161\u010dev, od katerih bo ena nosila ime na- kot stotih jamskih objektov. V Sloveniji zaenkrat \u0161ega \u0161kofjelo\u0161kega jamarskega dru\u0161tva. Pri delu \u0161e ni tak\u0161nega kataloga. Predvidevam, da bo za- Vrste hro\u0161\u010dev, poimenovane po mi je vedno pomagala in me podpirala tudi \u017eena, klju\u010den v naslednjih petih letih. Bojanu in njegovi \u017eeni Miroslavi zato so bile po njej poimenovane tri vrste. \u017dena g Pogosto omeni\u0161 izraz opis nove vrste. Kaj je biologinja in me je na za\u010detku pogosto spre- to pravzaprav pomeni? Latinsko ime Slovensko ime mljala v jame, danes pa me raj\u0161i po\u010daka zunaj. g Kaj te je prepri\u010dalo, da si stopil v kontakt Opis hro\u0161\u010da pomeni registracijo. \u017dival bese- Anophthalmus Bojanov brezokec z lo\u0161kimi jamarji? dno opi\u0161e\u0161, doda\u0161 slike in skice ter ozna\u010di\u0161 dele, bojani s \u010dimer doka\u017ee\u0161, da je \u017eival edinstvena oz. da se V 70. letih preteklega stoletja sem nabiral razlikuje od vseh znanih in obstoje\u010dih vrst. Po- Anophthalmus Koflerjev brezokec le hro\u0161\u010de s povr\u0161ja, v 80. pa za\u010del z nabiranjem tem se tej vrsti dodeli znanstveno ime, ki velja kofleri podzemeljskih vrst. Na za\u010detku sem brez ka\u00ad za vedno in ga ni mogo\u010de spreminjati. Opis je kr\u0161ne\u00adgakoli jamarskega znanja v jame hodil s precej zahtevno delo, ki zahteva, da je \u010dlovek Anophthalmus Miroslavin sve\u010do in baterijo. Na Ratitovcu sem na\u0161el sami- specialist na dolo\u010denem podro\u010dju, da sploh lah- miroslavae brezokec co nove vrste hro\u0161\u010da, ve\u010d let sem potem iskal \u0161e ko ugotovi, kje so razlike oz. da gre za novo vrsto samca, saj je le po njem mogo\u010de dolo\u010diti novo hro\u0161\u010da. Orotrechus Koflerjev orotrehus vrsto. To je bil razlog, da sem se obrnil na lo\u0161ke g Bojan, saj ve\u0161, kaj te bom sedaj vpra\u0161al? koflerianus jamarje po pomo\u010d pri raziskovanju zahtevnej\u0161ih jam. Leta 1996 sem se pridru\u017eil DRP \u0160kofja Loka, (Smeh) Da, brezokce (Anophthalmus) lo\u010dimo Pretneria metkae Mirina pretnerija kjer ste me lepo sprejeli in nau\u010dili osnov jamar- po penisih. Po velikosti, izgledu in telesni obliki mirae ske tehnike, za kar sem vam \u0161e danes posebej so si namre\u010d tako zelo podobni, da jih ne mo- hvale\u017een, predvsem tebi, ki si bil moj mentor. remo lo\u010diti. Zato za razpoznavanje uporabimo Aphaobius kofleri Koflerjev jaj\u010dar Kljub temu da iskanega samca hro\u0161\u010da nisem njihov kopulacijski organ (samo lamelo). Naj na\u0161el, pa sem dru\u0161tvu pokazal nekaj jam, kjer kot zanimivost navedem, da pri hro\u0161\u010du velikosti Aphaobius Miri\u010din jaj\u010dar sem \u017ee nastavljal pasti. Jame so se izkazale za 3\u20134\u00a0mm penis meri kar tretjino telesa, medtem miricae nove in smo jih kasneje registrirali. ko sama lamela meri 0,1\u20130,2 mm. \u2009MAREC 2014 \u2009\u200955 g Izkazalo se je, da kar tri jame, ki si nam g Sedaj vem, zakaj ima\u0161 tako velik mikro- jih pokazal, dr\u017eijo dru\u0161tvene rekorde. To je skop (smeh). Kako pa je z dovoljenji za lov vsekakor plod dobrega sodelovanja. na hro\u0161\u010de? Res je. Pokazal sem vam jame, kjer sem pasti Pri nas je tako, da ve\u010dino hro\u0161\u010dev lahko lovi nastavljal le v tehni\u010dno nezahtevnih delih, med vsakdo. Za tiste, ki so za Slovenijo zna\u010dilni, en- kasnej\u0161im raziskovanjem pa smo odkrili kar demiti ali redki primerki, pa je lov prepovedan. nekaj metrov novih rovov in brezen. Eno izmed Lov na za\u0161\u010ditene vrste hro\u0161\u010dev je mo\u017een samo na osnovi dovoljenja MOP \u2013 ARSO. Potrdilo se","PREDSTAVLJAMO Brane \u010cuk Foto: Jure Ti\u010dar J anuarja je sneg kon\u010dno pobelil idili\u010dno po- resnej\u0161e raziskave v jami za\u010dele \u0161ele 30 let Pader\u0161i\u010d \u2013 Batreja, kar obenem ozna\u010duje pri\u010de- krajino v okolici Kostanjevice na Krki, ki le\u017ei po odkritju, takrat, ko se je pri\u010delo tudi nje- tek jamarstva na na\u0161em koncu. Iz tega kluba je v objemu reke Krke in pod vzno\u017ejem Gor- no turisti\u010dno urejanje. Jama je bila namre\u010d nato leta 1964 nastala tudi jamarska sekcija v jancev. V tem kraju si je dom postavil tudi Brane v obdobju 1937\u20131953 tako reko\u010d nepozna- Kostanjevici na Krki. \u010cuk. Z njegove terase se\u017ee pogled na poplavne na. Od takrat nimamo nobenih pri\u010devanj ali ravnice kra\u0161kih izvirov Obrha in Studene, sre- zapiskov, vklju\u010dno z drugo svetovno vojno. \u017de od samega za\u010detka je bilo vse delovanje dnjeve\u0161ko mesto na otoku, cistercijanski samo- Med vojno je bilo namre\u010d to obmo\u010dje raz- jamarjev usmerjeno v turisti\u010dni preporod jame. stan in vinorodne gri\u010de na O\u0161trcu. Tisti, ki kraj deljeno med razli\u010dne vojske, saj je po Krki Pri raziskavah so pomagali \u010dlani preostalih dru- obi\u0161\u010dejo prvi\u010d, le ste\u017eka slutijo, kaj skriva kra\u0161ki potekala meja med Nem\u010dijo (levi breg) in \u0161tev, predvsem je potrebno izpostaviti kolege iz svet v zaledju zatrepne doline Studene. Tu se Italijo (desni breg). Na postojankah okoli novome\u0161kega kluba. Tako so odkrili Podorno nahaja zibelka dolenjskega jamarstva, Kostanje- Kostanjevice so bili v tem \u010dasu domobran- dvorano, \u010crni rov in \u0161e nekatere preostale rove vi\u0161ka jama. Obilen izvir, velike dvorane, kapni\u0161ko ci, na Gorjancih pa partizani. Bolj ali manj v vhodnem delu. okrasje, jezera, ozki meandri in netopirji so v sle- so tako vsi vedeli za jamo, vendar je nih\u010de hernem obiskovalcu pustili sled dvoma, da njeno izmed njih ni uporabljal. Potrebna so bila zemeljska dela, pripeljali so zaledje \u0161e vedno skriva veliko. Ob 50-letnici Klu- g Sredi prej\u0161njega stoletja sta sledila ure- elektriko do jame in uredili primerno cesto. Do ba jamarjev Kostanjevica na Krki sem se tokrat janje jame in razvoj jamskega turizma. Kako jame je poprej vodil le kolovoz, ki pa je bil pozimi pogovarjal z jamarjem, ki \u017eivi in diha z jamo \u017ee je potekal ta razvoj, kak\u0161en pomen je imela ali ob de\u017eju povsem neprevozen. Zatrepna dolina vse od leta 1973. jama za kraj v preteklosti in kak\u0161nega ima Studene je bila zatrep v pravem pomenu, konec g Za za\u010detek bova nekaj besed namenila danes? sveta za Kostanjevi\u010dane. Jama je bila prvi\u010d turi- Kostanjevi\u0161ki jami, ki spada med najpo- sti\u010dno urejena in odprta 1971, intenzivna dela pri membnej\u0161e v tem delu Slovenije. Kdo so bili Nekje v 50. letih, konkretni podatki obstajajo urejanju pa so potekala od leta 1967 do odprtja. njeni prvi obiskovalci in kako so potekale za leto 1953, naj bi takratno turisti\u010dno dru\u0161tvo raziskave? in ob\u010dina \u017eelela jamo urediti za turizem. Prvi re- Urejanje Kostanjevi\u0161ke jame je v samem kra- snej\u0161i posegi so se pri\u010deli izvajati leta 1952\/53. ju naletelo na velik posluh. Prakti\u010dno skorajda Ko se je vse skupaj za\u010delo, nisem bil takoj Na za\u010detku jame je bilo opravljenih veliko ze- ni hi\u0161e v Kostanjevici, ki ne bi tako ali druga\u010de zraven, sem pa kar nekaj pripovedi sli\u0161al od po- meljskih del, iz pri\u010devanj ljudi tudi veliko mi- v teh zadnjih 50 letih sodelovala pri aktivnostih kojnega predsednika Martina Boltesa, veliko niranja. Po drugi svetovni vojni je bilo namre\u010d jamarjev. Ljudje so jamo sprejeli kot naravno materiala pa smo nabrali tudi iz pri\u010devanj do- eksploziva dovolj, vendar so bila dela opravlje- dedi\u0161\u010dino in dobrino, kar nam ne nazadnje do- ma\u010dinov. V za\u010detku se z jamo \u0161e niso ukvarjali na zelo nestrokovno. Zaradi tega je vhodni del kazuje tudi odziv ob izidu knjige o Kostanjevi\u0161ki raziskovalci, ampak bolj radovedni doma\u010dini. precej po\u0161kodovan. Nekaj kapni\u0161kega okrasja jami. Kar pa se ti\u010de turizma v kraju, nam manjka so ljudje odnesli kot spominke oz. za zaslu\u017eek. vez, ki bi zdru\u017eevala vse lepote in dobrine in jih Leta 1937 so bile na tem obmo\u010dju velike po- Vemo namre\u010d, da je bila na kostanjevi\u0161kem po- ponudila kot enovito destinacijo. Tega ni bilo niti plave, ki so botrovale tudi odprtju dana\u0161njega kopali\u0161\u010du ena izmed grobnic okra\u0161ena s kapniki. na za\u010detku turizma v jami niti danes. Zadnji\u010d se vhoda. Okoli\u0161ki mladeni\u010di so ta nenavadno veli- je eden izmed ob\u010danov lepo izrazil: \u00bbNe glede ki vhod od\u0161li pogledat in na\u0161li jamo. Nato so bili Leta 1952\/53 naj bi bila jama ob 700. oble- na to, koliko se ob\u010dinska uprava trudi, turisti \u0161e obve\u0161\u010deni tudi slovenski jamarji, ki jih v tistem tnici mestnih pravic Kostanjevice na Krki zasilno vedno prihajajo v Kostanjevico.\u00ab To izjavo lahko \u010dasu res ni bilo zelo veliko. \u017de istega leta so pri- urejena za turisti\u010dni obisk, vendar se to ni zgo- sprejmemo kot anekdoto, vendar je v njej na \u017ea- \u0161li v Kostanjevico in raziskali in dokumentirali del dilo, zato so vhod zaprli z lesenimi vrati. Zaradi lost veliko resnice. Jama je zagotovo dopolnilo jame, ki je danes turisti\u010dno urejen. pomanjkanja entuziazma med doma\u010dini in ne- vsem ostalim kulturnim znamenitostim in na- g Ali obstajajo zapisniki iz tistega obdobja? primernega pristopa pa je jama \u0161e naprej same- ravnim lepotam, zaradi \u010desar bi bil brez nje kraj vala in s\u010dasoma so tudi vrata propadla. siroma\u0161nej\u0161i. Da, obstajajo zapisniki, fotografije, pa tudi g Kak\u0161ni so bili jamarski za\u010detki v klubu in prvi na\u010drt jame. No, ne moremo ravno govori- Leta 1962 so na prostor pred jamo pri\u0161li ta- kateri razlogi so tebe pripeljali do jam? ti o na\u010drtu, v bistvu gre bolj za preprosto skico, borniki iz Novega mesta. Posamezniki so se nav- katere avtor je bil Alfred \u0160erko. Vendar so se du\u0161ili nad jamarstvom in raziskavami, tako da so Okoli leta 1973 me je k jami pripeljal sorodnik, \u0161e istega leta ustanovili Jamarski klub Vinko ki je bil takrat vodi\u010d v Kostanjevi\u0161ki jami. Povedal 56\u2009\u2009 \u2009Na vhodu Jame pri Bosanski bajti mi je, kaj vse lepega bom videl, tako da sem se MAREC 2014 Foto: arhiv Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki odzval povabilu. Ko sem enkrat stopil v jamo, me ni bilo potrebno ve\u010d prepri\u010devati. Prve akcije so potekale v Kostanjevi\u0161ki jami, ob delih za novi vo- dovod se je leta 1973 razkrila tudi Bizjakova jama. Sedanjim rodovom jamarjev je malo te\u017eko razlo\u017eiti, kako smo raziskovali. Ko sem pri\u0161el v klub, nismo imeli svojih prostorov, ampak smo skladi\u0161\u010de selili po kraju in med \u010dlani kluba. V za- \u010detku so bile poleg Kostanjevi\u0161ke jame raziska- ne tudi nekatere okoli\u0161ke jame, npr. Goren\u010deva jama, Trlice, Jama pri Bosanski bajti, vendar je ve\u010dino \u010dasa \u0161lo za urejanje turisti\u010dne jame. Po- udariti je potrebno, da sta bila takrat zelo ome- jeni tehnika in jamarsko znanje. Vrvna tehnika","PREDSTAVLJAMO je bila \u0161e v povojih. Plezalne opreme nismo po- Sredi del je nepri\u010dakovano umrl predsednik so mi z vhoda zavpili, da je prispela po\u0161ta. Tako znali, v jamo smo hodili bolj ali manj z lesenimi Martin Boltes. Kot dolgoletni tajnik kluba sem smo lahko raziskave brez skrbi nadaljevali, kljub lestvicami (nosilne vrvi, vmes pa vpletene lesene bil na izredni skup\u0161\u010dini 1987 izvoljen za pred- nekajmese\u010dnemu \u010dakanju na po\u0161to. pre\u010dke), precej kasneje smo nabavili lestvice, sednika Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki. To podobne dana\u0161njim. Tovorjenje vse te opreme je funkcijo sem opravljal naslednjih 19 let. Obstaja pa \u0161e ena zanimiva zgodba, ki se je bilo zahtevno, \u0161e zlasti po Gorjancih (npr. za 30 g Skupaj s klubom si sodeloval pri novej\u0161ih prav tako zgodila na tej odpravi. V jami Vodarica metrov lestvic smo napolnili \u0161tirikolesni vozi\u010dek). raziskovalnih akcijah. Katera odkritja so tu smo snemali film za odpravo, s katerim bi prika- najpomembnej\u0161a? zali raziskave in jamarsko vrvno tehniko. Jama je Najpomembnej\u0161a pa je bila razsvetljava, in precej prostorna in lepo zasigana, dolga pribli- sicer smo uporabljali karbidovke, nekatere so Nedvomno mi je ostalo v spominu odkritje v \u017eno 300 metrov. V nekem delu je bilo potrebno bile narejene tudi doma. Pri\u017eigali smo jih z v\u017eiga- Mali jami leta 1995. Prve raziskave smo opravili preplezati manj\u0161o stopnjo (ok. 3 m). Na tem me- licami ali s kresilom (v\u017eigalnik), zelo rade pa so kar z udele\u017eenci jamarskega kro\u017eka, ki smo ga stu ena izmed na\u0161ih bolj kratkonogih jamark ni tudi uga\u0161ale. Zanimivo je bilo, ko sta dva jamar- organizirali v osnovni \u0161oli. Da bi zapolnili vrze\u00ad dosegla oprimka na drugi strani stene, zato ji je ja, fant in punca, \u0161la v jamo in sta, namesto da bi li med predstavitvijo teorije jamarstva, in ker spodrsnilo in je padla direktno na snemalca. K pri\u017egala ugasli plamen z v\u017eigalicami, enostavno so otroci vedno \u017eeleli v jamo, smo se odpravili sre\u010di ni bilo nikomur ni\u010d. Naslednji dan smo sne- pritaknila \u010deladi. Tisto pritikanje je tako postalo v ta odro\u010dni rov Kostanjevi\u0161ke jame. Na koncu manje v jami nadaljevali in na istem mestu je ista kar nevarna stvar, saj se je z leti sprevrglo v za- rova je bila manj\u0161a luknja, velika kot pest, kjer jamarka zopet padla, tokrat je bil padec usoden kon in otroke. se je ob mo\u010dnem de\u017eevju sli\u0161alo bu\u010danje vode. za kamero. Dogodek se je v 24 urah tako ponovil. S kro\u017ekarji smo organizirali delovno akcijo, kjer Eden izmed predsednikov v na\u0161em klubu je sem prednje polo\u017eil \u0161pico in kladivo. Pri\u010deli smo Na odpravi na Slova\u0161kem smo obiskali tudi bil Franci Cvelbar, ki je bil aktiven raziskovalec. Po s kopanjem in razbijanjem kamenja, po nekaj prete\u017eno vodno jamo Kr\u00e1snohorsk\u00e1 jasky\u0148a. Tu du\u0161i pa je bil tudi izumitelj in tako je leta 1976 kot akcijah pa je luknja narasla do te mere, da je imajo name\u0161\u010dene kline in jeklenice, po katerih prvi pri nas izdelal vrvno kolutno zavoro iz jekla in pritegnila tudi odrasle raziskovalce. Odkrili smo lahko hodi\u0161 po rovih nad vodo. Ob na\u0161em od- po podobnem principu kot dana\u0161nje, npr. Petzlo- 114 metrov rovov Male jame. Odkritje nadaljeva- hodu v jamo je bil vodostaj povsem nizek, vode ve zavore, vendar brez zavorne ro\u010dice. S to napra- nja je botrovalo ve\u010dji aktivnosti in zagnanosti ter je bilo nekako do pasu. Jama je izredno lepa z vo sem prvi\u010d okusil prednosti vrvne tehnike. Bila s tem tudi ve\u010djim odkritjem v naslednjem letu. ogromnimi, ve\u010d kot 30 metrov visokimi kapniki. pa je tudi pribli\u017eno dvajsetkrat te\u017eja, saj je imela Doma\u010dini so trdili, da so to najve\u010dji kapniki na po moji oceni okoli pet kilogramov. Naredil je Naslednje leto je tem novej\u0161im akcijam sledi- svetu, toda na Slova\u0161kem smo do\u017eiveli precej iz- samo eno zavoro, a se je na \u017ealost izgubila v \u010dasu. lo odkritje v novih delih. Novome\u0161ki jamarji so se jav o \u00bbvelikosti\u00ab, tako da smo jih jemali z rezervo. takrat zaradi odpadle re\u0161evalne vaje odlo\u010dili za Ko smo se vrnili iz jame, je zunaj \u017ee mo\u010dno de\u017ee- Ne glede na vse raziskave pa sem se na svoji \u0161irjenje o\u017ein v Kostanjevi\u0161ki jami in \u017ee v prvi ak- valo. Naslednje jutro, ko smo se zbudili, je voda jamarski poti hitro pri\u010del udejstvovati v turizmu in ciji pri\u0161li skozi labirinte do ve\u010djih prostorov. Sprva iz vhoda, kjer smo vstopili v jamo, dobesedno klubskih aktivnostih, kjer so me izvolili za tajnika. jim nisem verjel in le te\u017eko so me prepri\u010dali, da bruhala, tako da smo imeli prej\u0161nji dan res sre\u010do. Skupaj s predsednikom Martinom Boltesom sva sem odobril ve\u010derjo in pija\u010do. A \u017ee na drugi ak- g Udele\u017eil si se tudi nekaj pomembnej\u0161ih na\u010drtovala razne aktivnosti v jami. Kmalu so na- ciji sem tudi na lastne o\u010di videl novo osupljivo odprav. Kdaj so se pri\u010dele? stali problemi pri vzdr\u017eevanju, saj je bila prvotna odkritje, ki ga kar ni bilo konca. Naslednje leto je turisti\u010dna pot lesena. Les je zaradi kombinacije sledil \u0161e preboj za jezerom, nekaj kasneje pa tudi Prva odprava v tujino je bila na Slova\u0161ko leta klimatskih dejavnikov in blata hitro propadal. Lo- potop v Jezeru tretjega tiso\u010dletja, ki je trenutno 1998. Na\u0161e ve\u010dne \u017eelje v klubu so bile, da bi raz- mile so se stopnice, zibali so se nosilni tramovi kon\u010dna to\u010dka jame. iskovali tudi kje zunaj na\u0161ih meja. Doma imamo na stopni\u0161\u010du, zaradi blata je zelo drselo. g Katere akcije in anekdote so se ti najbolj dela \u0161e vsaj za sto let in rekli smo si, da zara- vtisnile v spomin? di kak\u0161ne odprave v tujino tega dela ne bomo V 80. letih smo jamo tako zaprli za turiste. ravno zamudili. Tako smo zbrali nekaj denarja, V tem \u010dasu smo pripravili projekt, pridobivali Ena izmed tak\u0161nih zanimivih anekdot je bila si izposodili kombi in od\u0161li oku\u0161at slast tujine. sredstva za posodobitev poti in to nam je vze- med odpravo leta 2005 na Velebitu v Nacional- Slova\u0161ka je namre\u010d izjemno bogata z naravnimi lo veliko energije. Pomo\u017ena dela, ki so zajemala nem parku Paklenica. Za raziskave smo morali lepotami in jamami. Tudi turisti\u010dne jame so veli- iznos gnilega lesa, tramov in ograj, smo jamarji poleg dovoljenja parka pridobiti tudi dovoljenje ko bolje urejene kot pri nas. opravili udarni\u0161ko. Pot pa je v dveh zimah be- Ministrstva za kulturo Republike Hrva\u0161ke. Odhod tonirala zidarska skupina. Betonska dela so bila na odpravo se je bli\u017eal, mi pa dovoljenja navkljub Kasneje smo bili najaktivnej\u0161i v odpravah zelo zahtevna, zato se je porodilo kar nekaj idej, pozitivnemu odzivu v parku \u0161e nismo imeli. Pre\u00ad na Velebitu nad Paklenico. Tam smo raziskali in kako to izpeljati. Najprej smo dela hoteli opraviti ostalo nam ni ni\u010d drugega, kakor da se odpravi- odkrili kar nekaj novih jam oz. brezen. Primerno s pomo\u010djo vojske iz Cerkelj ob Krki, ki bi nosila v mo v park in pri\u010dnemo raziskovati. Drugi dan raz- smo jih izmerili, narisali na\u010drte, jih ozna\u010dili in do- jamo vedra z betonom. Kasneje je odpadla tudi iskav, ko sem bil ravno sredi manj\u0161ega brezna, pa kumentacijo predali parku. Eno izmed jam smo varianta s \u010drpalkami za beton, saj sta bili dol\u017eina celo poimenovali po Kostanjevici. in vi\u0161inska razlika rovov v jami preveliki. Foto: arhiv Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Na koncu je zidarska skupina pri\u0161la na idejo, da bi v jami speljali \u017ei\u010dnico, ki so jo naposled Raziskovanje jame Kre\u0161\u010dak s te\u010dajniki leta 2005 \u2009MAREC 2014 \u2009\u200957 naredili konec leta 1982. Ponekod so bili postav\u00ad ljeni nosilni stebri, spet drugod, kjer je konfigu- racija rovov to omogo\u010dala, so bili v strop zabiti \u017eelezni klini. S pomo\u010djo jeklenice in elektri\u010dnega motorja so se vedra z betonom tako vozila vse od Prvega jezera, kjer je bila me\u0161alnica betona, pa do vrha Kapni\u0161ke dvorane. Material je bil od vhoda do Prvega jezera prepeljan v samokol- nicah, nato pa po ceveh spu\u0161\u010den v brezno na deponijo. \u017dal od teh gradbenih del ni nobene fotografske dokumentacije. Leta 1984 je bila Kostanjevi\u0161ka jama z veliko slavja in bogatim kulturnim programom zopet predana v turisti\u010dne namene. Med govorniki je bil tudi starosta slovenskega jamarstva dr. France Habe. Eden izmed njegovih znamenitih stavkov, ki ga je ve\u010dkrat izgovoril ob obiskih na\u0161ih krajev, se glasi tako: \u00bbTukaj imate sredi teh polo\u017enih gri- \u010dev, kjer raste vinska trta, tudi \u010dudovit kra\u0161ki svet. In \u0161e posebej tukaj v Kostanjevi\u0161ki jami imate ne- be\u0161ki oltar (op. p. s tem je imel v mislih kompozi- cijo sigovih tvorb v Kapni\u0161ki dvorani).\u00ab Kmalu po ureditvi turisti\u010dnih poti v Kostanje- vi\u0161ki jami smo se lotili drugega velikega projekta. 1. maja 1985 smo pri\u010deli graditi jamarski dom.","PREDSTAVLJAMO Foto: Roman Zak\u0161ek Eden izmed pomembnej\u0161ih ciljev v Kostanje- vi\u0161ki jami je tudi ta, da tudi uradno prese\u017eemo Pred jamarskim domom predsednik. V zgodovino sem stopil tudi kot iz- dol\u017eino 2 km. Dosti si obetamo od potaplja\u0161kih Raziskovali pa smo tudi jame v Novi Zelandiji delovalec uradnega denarja, ki se uporablja v raziskav v Jezeru tretjega tiso\u010dletja, ki so \u017ee v \u010dasu pustovanja v Kostanjevici na Krki. Denar teku. Eno izmed mo\u017enosti raziskovanj vidimo v okolici Kairima, nedale\u010d od Waitoma. Tam nam se imenuje kostanj. \u017de v srednjem veku je bila tudi v morebitnem obhodnem rovu skozi Cvi\u010d- je ostalo \u0161e kar nekaj dela, predvsem pri \u0161irje- namre\u010d v Kostanjevici na Krki kovnica denarja, kovo brezno, ki je za Jezerom tretjega tiso\u010dletja. nju ponora v jami Lucky Strike, ki smo ga odkrili ki je obratovala s presledki skupno okrog 60 let. zadnji dan odprave. Tega velikega ponora, ki je Najdalj\u0161e obdobje kovanja je bilo 25 let, sam pa V prihodnosti pa bo zagotovo potrebno za- bil povsem prekrit s kamenjem in blatom, se \u0161e t. i. kostanje izdelujem \u017ee 24 let. Izdelani so iz gnati delo z jamarskim kro\u017ekom in ve\u010d delati z danes prav dobro spominjam, in \u010de bom \u0161e kdaj starih jugoslovanskih dinarjev, ki jih zbrusim in mladimi jamarji. Nekaj kandidatov imamo in nji- imel prilo\u017enost obiskati Novo Zelandijo, ga zopet jim nato vtisnem novo podobo. hovo znanje nameravamo izpiliti do prvih izpitov. obi\u0161\u010dem in dokon\u010dno raz\u0161irim. g Klub jamarjev Kostanjevica na Krki letos g Zadnjih nekaj dni smo vsi prikovano praznuje 50-letnico ustanovitve. Septembra spremljali vremensko napoved v pri\u010dako- Sodelovali smo tudi v raziskavah brezen na 2009 smo na sre\u010danju slovenskih jamarjev vanju snega in zime. Kak\u0161na pa je tvoja Risnjaku, kamor so nas povabili samoborski ja- praznovali va\u0161o 40-letnico. Kako to, da ste \u00bbvremenska napoved\u00ab za prihodnje rodove marji. Tam smo do\u017eiveli mnogo zanimivih izku- se tako hitro postarali? jamarjev in odkritij? \u0161enj, vse od skoraj\u0161njih sre\u010danj z medvedi do po- \u017eara v taboru, ki smo ga komaj pogasili. V breznu V preteklosti smo praznovali obletnice kluba \u010casi, ki smo jim pri\u010da, niso naklonjeni dru- Kobizon, ki je imelo ve\u010d vhodov, sem odkril manj- vsakih pet let. Jamarska sekcija Kostanjevica na \u0161tvenim dejavnostim. Predvsem so tu \u0161tevilne \u0161o luknjo v steni. Splazil sem se skozi in pristal Krki je bila namre\u010d ustanovljena 25. maja 1964, administrativne ovire v delovanju dru\u0161tev, saj je naravnost v medvedjem brlogu. Po tleh je bilo torej pred 50 leti. Klub jamarjev Kostanjevica na potrebno izpolniti ogromno papirjev, \u010de \u017eeli\u0161 pri- polno dlak, kocin, vejic in iglic ... A na mojo veliko Krki pa je bil ustanovljen leta 1969, pet let ka- dobiti minimalna sredstva za delovanje. Te ovire sre\u010do lastnika ni bilo doma. Od tedaj naprej na sneje. Tako smo skozi zgodovino vedno prazno- zgolj zmanj\u0161ujejo voljo in \u010das tistih ljudi, ki so vhodu vedno najprej vpra\u0161am, ali je kdo doma, vali obe obletnici. Sedaj smo se odlo\u010dili, da bomo \u017eeljni delovanja v dru\u0161tvih in \u017eelijo kaj narediti posvetim z lu\u010djo, nato pa grem pogledat v jamo. to tradicijo dvojnega praznovanja presekali in da tudi prostovoljno. Na\u0161 klub si je skozi zgodovi- g Poznan si kot zagrizen jamarski navdu- bomo imeli enoten praznik, kar letos znese 50 no ustvaril neko solidno materialno podlago za \u0161enec, a marsikdo ne ve, da si aktiven tudi v let od pri\u010detka jamarske aktivnosti v kraju. Leta nadaljnji razvoj in \u0161e bolj\u0161e delo v prihodnosti. drugih dru\u0161tvih v Kostanjevici. Kje vse si do 1964 smo imeli namre\u010d v jamarski sekciji izvo- Imamo svoj prostor, imamo svoje zemlji\u0161\u010de in sedaj sodeloval in kaj ti dru\u0161tvena dejavnost ljenega predsednika, tajnika, blagajnika in prak- imamo svoj vir prihodka. pomeni? ti\u010dno vse ostale organe dru\u0161tva. Kot sekcija smo takrat delovali predvsem zato, ker smo potrebo- Po drugi strani bi odkritje, ki nas \u010daka v Ko- Na kratko lahko povem, da mi ta dru\u0161tvena vali pomo\u010d mentorjev iz Novega mesta, ki so bili stanjevi\u0161ki jami na drugi strani sifona, nedvomno dejavnost pomeni predvsem kvaliteto \u017eivljenja. bolj izku\u0161eni v tej dejavnosti. pove\u010dalo interes mladine in doma\u010dinov. Sam Vsak \u010dlovek ima svoj izbor dejavnosti. Ni mi \u017eal za g Kaj vse na\u010drtuje dru\u0161tvo ob tem jubileju? sem prepri\u010dan, da je jama mnogo dalj\u0161a, kot jo nobeno prosto uro, ki sem jo pustil na teh podro- poznamo danes. Njeni kraki dokazano segajo \u010djih. Je pa res, da \u010de bi vsa ta sredstva in \u010das, ki Do prihajajo\u010dega praznovanja 25. maja nas vse do hrva\u0161ke meje, kjer v Pogani jami poni- sem jih porabil za te aktivnosti, se\u0161tel oz. prelil v \u010daka \u0161e veliko dela. Zadali smo si cilj, da bomo kajo vode v smeri Kostanjevi\u0161ke jame. Vendar je premo\u017eenje, bi imel pred hi\u0161o en dober avto in \u0161e do takrat zgradili lesen nadstre\u0161ek ob jamar- to stvar dela in vztrajnosti bodo\u010dih generacij, ki marsikaj. Ampak sem prepri\u010dan, da bi bilo zaradi skem domu, ki bo slu\u017eil za zaveti\u0161\u010de pribli\u017eno prihajajo. tega moje \u017eivljenje skromnej\u0161e in prazno. Lansko 50 obiskovalcev, zgoraj pa bomo uredili \u0161e pre- leto sem tako praznoval stoletnico, v katero sem ostale prostore, ki bodo povezani z dana\u0161njim Kar se ti\u010de turizma, bom tu previdnej\u0161i, saj zdru\u017eil svojo 60-letnico in 40 let aktivnega \u010dlan- domom. Ta objekt bo v obliki kozolca toplarja, s menim, da v kraju zaenkrat ni dovolj posluha za stva v Klubu jamarjev Kostanjevica na Krki. tem da bo delno zaprt. povezovanje turizma in njegovo nadgradnjo. Kraj bo moral prepoznati svoje kvalitete in prednosti Leta 1964 sem postal ribi\u010d, ko sem pri dese- V planu imamo tudi izdelavo fasade na zgor- ter jih ponuditi turistom. Poleg tega lahko v priho- tih ali enajstih letih osvojil prvi pokal kot takratni njem delu jamarskega doma. Uredili bomo oko- dnosti pri\u010dakujemo obnovo infrastrukture v jami, mladinec na\u0161e ribi\u0161ke dru\u017eine. Ko sem bil v \u0161oli lico doma in poti. Sanirali bomo most \u010dez potok saj je potrebno zamenjati dotrajano elektri\u010dno v Ljubljani, sem naredil izpit za radioamaterja. Studena in ga preplastili, ob Studeni bomo za- napeljavo in razsvetljavo, obenem pa zamenjati V nekem obdobju sem bil zelo aktiven tudi na sadili drevored javorja in \u010de\u0161enj. V planu je knji- ograje, a seveda bo marsikaj odvisno od lastnika. tekmovalnem podro\u010dju, saj sem na slovenskem ga o podzemnih objektih Gorjancev, ki jo bomo maratonu v vzpostavljanju UKV-zvez dosegel izdelali skupaj z Jamarskim klubom Bre\u017eice in \u010ce pogledamo \u0161ir\u0161e, ker se te\u017eko danes di- drugo mesto. Tudi v jamarstvu smo ve\u010dkrat pre- Jamarskim klubom Novo mesto in v kateri bomo stanciramo od na\u0161e zveze, lahko ugotovim, da izku\u0161ali moje znanje iz radioamaterstva in na od- popisali pomembnej\u0161e jame na tem obmo\u010dju. so tam stvari trenutno slabe, vsaj kolikor sle- pravah nam je to pri\u0161lo dostikrat prav. Zaradi ogromnega dela bo knjiga najverjetneje dim raznim debatam na jamarski listi. Takole na lu\u010d sveta ugledala malo kasneje. splo\u0161no ugotavljam, da so pribli\u017eno tri skupine Ne nazadnje ne smem pozabiti tudi na \u0160el- jamarjev, ki se pojavljajo v javnosti, in sicer ena marijo oz. Etnolo\u0161ko dru\u0161tvo Prforcenhaus, kjer skupina, ki se krega z drugo skupino, in tista tre- tja, pozitivna skupina, ki dejansko dela v jamah. 58\u2009\u2009 \u2009sem aktiven \u017ee od leta 1987, ko sem bil njegov Ta pi\u0161e o svojih uspehih in akcijah in predstavlja MAREC 2014 vse tisto, za kar pravzaprav obstajamo. Vseh teh te\u017eav pa ni ravno lahko premostiti. V jamarskih krogih sem \u017ee kar nekaj let in pred leti sem bil med drugim tudi \u017ee \u010dlan orga- nov zveze. Preprosto menim, da bi bilo potrebno narediti nekaj podobnega kot v na\u0161i dr\u017eavi. Tiste nekoliko starej\u0161e prepametne kadre oz. ljudi bi bilo treba enostavno pospraviti v pokoj, da se umaknejo v jame in tam \u0161e delajo, dokler lah- ko. Na ta na\u010din naj prepustijo stvari mladim, ki niso obremenjeni s starimi zamerami, slavami in problemi, ki so neko\u010d bili. Vidim, da se neki po- samezniki med sabo ne morejo razumeti, in to me\u010de slabo lu\u010d na zvezo in vsa dru\u0161tva, ki smo v njej. A kljub temu ostajam optimist. \u2022\u2022\u2022 Intervju sva kon\u010dala z mislijo na prihajajo\u010de akcije, ki se bodo odvile z namenom potopa v Jezeru tretjega tiso\u010dletja. Ob kozarcu cvi\u010dka pa so debate o novih raziskavah hitro pridobile vztrajnost. Pogovarjal se je Jure Ti\u010dar, JK Bre\u017eice.","FOTONATE\u010cAJ Stalni fotografski nate\u010daj Uredni\u0161tvo revije Jamar razpisuje fotografski nate\u010daj na temo jamske fotografije. V vsaki \u0161tevilki bo med vsemi prispelimi deli uredni\u0161tvo objavilo zmagovalno celostransko fotogra\u00adfijo, ki bo izstopala po estetskih in tehni\u010dnih merilih. V primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor \u0161e ostalih prispelih fotografij. Tehni\u010dne zahteve: sprejemamo digitalne in klasi\u010dne fotografije ter diapozitive. Digitalne fotografije naj bodo vsaj lo\u010dljivosti 6 milijonov pik, klasi\u010dne pa vsaj velikosti 18 \u00d7 12 cm. Ve\u010d informacij preko spletne po\u0161te [email protected]. Jama na meji. Foto: Janez Ferreira-Stra\u017ei\u0161ar Foto: Patricija O\u0161tir Velika Vodena jama. Foto: Leopold Bregar Pot v neznano \u2013 Kri\u017ena jama. Foto: Ga\u0161per Modic Tkalca jama. Foto: Matej Zalokar \u2009MAREC 2014 \u2009\u200959","60\u2009\u2009 \u2009MAREC 2014 F O T O N AT E \u010c A J Ob podzemni reki. Foto: Jo\u017ee Pristavec \u2013 Joc"]
Search
