["DOKUMENTIRANJE Podatke vna\u0161amo s pomo\u010djo senzorjev telefona podobne Katastru, ki naj bodo vsakemu jamar- Projekt sloni na zbirki odprtokodnih (kompas, GPS, kamera) in tipkovnice ali z nare- ju na voljo vedno in povsod, prek spleta, pa tudi, programov in orodij, ki so prilagojeni za kom avdiozapisa. Prenosna kopija kataloga pa ko signala ni. Podatke zbiramo na terenu in jih potrebe jamarije. Sodelovanje in uporaba omogo\u010da, da na terenu prelistavamo zapisnike tam tudi potrebujemo, \u017ee davno pa bi morali projekta KATJA sta povsem brezpla\u010dna in in dokumente vsake jame ali podro\u010dja. Aplika- biti v celoti dostopni vsakemu jamarju vsaj prek na voljo vsakemu jamarju. Vsak lahko pri- cije poskrbijo za avtomatski prenos zbranih po- spleta. speva, uporablja in sodeluje v projektu, od datkov v sistem KATJA, ko imamo spet na voljo za\u010detnikov do izku\u0161enih jamarjev. Za do- omre\u017eje. \u010ce je na terenu na voljo omre\u017eje, pa Seveda bo ve\u010dina pogre\u0161ala dokumente in stop do projekta potrebujete uporabni\u0161ko lahko stre\u017enike uporabljamo neposredno, saj je opise jam s svojega interesnega podro\u010dja. Vsak ime in geslo. Pridobite ju tako, da po\u0161ljete sistem prilagojen tudi za uporabo z mobilnimi lahko prispeva. Jamarji JK Novo mesto so pri- e-po\u0161to z osnovnimi podatki (priimek, ime telefoni. spevali gradivo s svojega podro\u010dja in to je zdaj in klub) na naslov [email protected]. Takoj bo- na voljo vsem. Enako velja za druge klube in po- ste lahko v polni meri uporabljali sistem. Razvoj bo potekal v smeri dopolnjevanja sameznike. \u010ce \u017eelite, lahko postanete urednik v namenjena jamarjem. Sodelujete lahko kot ure- vsebin in izpopolnjevanja orodij. Poleg tega so v projektu in vnesete vsebine ter dokumente za dnik, s prispevanjem vsebin in dokumentov ali na\u010drtu povsem nova orodja za delo na terenu, od jame in podro\u010dja, ki vas zanimajo. Potem bodo kot programer pri razvoju orodij. Prve krepke ko- lidarskega sistema za 3D-meritve jam do infra na voljo vsem uporabnikom. \u010ce karte za podro- rake smo torej naredili, hitrost potovanja pa bo kartografije. \u010dje, ki vas zanima, \u0161e niso izdelane, jih bo ekipa odvisna predvsem od tega, koliko boste zadevo projekta pospe\u0161eno ustvarila, \u010de bo to \u017eelelo ve\u010d posvojili in uporabljali ... Projekt KATJA je \u0161e v razvoju, zato nekatere uporabnikov. od tu opisanih storitev niso v celoti na voljo ali Vanja Jane\u017ei\u010d, JK Novo mesto delujejo omejeno. Dnevno pa KATJO dopolnju- Vsi prisr\u010dno vabljeni k uporabi KATJE in so- jemo in nadgrajujemo. KATJA tudi ni nadome- delovanju v projektu. Uporabnost orodij in obseg stek za Kataster jam. Osnovna ideja projekta vsebine sta odvisna le od sodelovanja in dela je nuditi jamarjem moderno orodje in zbirke, vseh zainteresiranih. KATJA je v lasti jamarjev in Kanin&Jame Poskus prikaza nekaterih jamomerskih podatkov v spletnem brskalniku na naslovu kanin.speleo.net J amomerstvo je sko\u010dilo v digitalno dobo oz. Tudi slovenski jamarji smo \u017ee zelo zgodaj Za ogled podatkov je bilo treba namesti- ra\u010dunalnike z razvojem programov, ki so zakorakali v digitalno jamomerstvo: na\u0161a prva ti program, v katerem so bili podatki obdelani. merilne podatke najprej narisali kot poligon, tiso\u010dmetrca Vandima je bila tudi ena na\u0161ih prvih Nekateri programi znajo prebrati tudi datote- kasneje so znali tudi orisati stene s pomo\u010djo po- velikih jam, katere merilne podatke je ra\u010dunal- ke drugih programov, obstaja tudi program za datkov LRUD1 posameznih meritev, danes pa nik uporabil za izdelavo poligonov in 3D-modela. pretvorbo podatkov iz enega v drug jamomerski nekateri znajo narisati tudi dovolj natan\u010den jam- Program je v 80. letih prej\u0161njega stoletja napisal program, marsikateri program zna zapisati tudi ski na\u010drt iz podatkov programa Pocket Topo.2 Tine Petkov\u0161ek, \u010dlan DZRJ Ljubljana, a ga \u017eal ni datote\u010dne oblike drugih programov, a osnovna Digitalizacija merilnih podatkov o jamah je torej razvijal. Od leta 2002 do 2012 pa je Matej Dular, te\u017eava je ostala: ve\u010dina jamomerskih programov matemati\u010dna oz. ra\u010dunalni\u0161ka obravnava meril- prav tako \u010dlan DZRJ Ljubljana, naredil in razvijal najbolje bere le svoje datoteke. nih in drugih podatkov in kot taka tudi shranjena program Speleoliti, ki ga uporablja marsikateri v ra\u010dunalni\u0161kem mediju. slovenski jamar in je eden bolj\u0161ih jamomerskih Po\u010dasi pa so se podatki o jamah za\u010deli se- programov tudi v svetovnem merilu. liti iz osebnih ra\u010dunalnikov na internet. \u010cesar ni na internetu, to ne obstaja, je bilo reklo prvih Interaktivna karta Kanina \u2009MAREC 2018 \u2009\u200951","DOKUMENTIRANJE 3D-model kaninskih jam in Google Earth. Preizkusil sem ve\u010dino prosto podatki, prav tako model jam v Survexu oz. Cave internetnih zanesenjakov, danes pa je to dejstvo. dostopno jamomerskih programov in intenzivno Viewu. Vesel bom, \u010de bodo spletne karte po- Prvi jamarski katastri so poleg kart z vrisanimi spremljal dogajanja na jamomerski digitalni sce- magale pri iskanju novih jam in orientaciji v ka- legami jam ponujali zbirko najrazli\u010dnej\u0161ih, sicer ni. To delam \u0161e danes. ninskih brezpotjih ter \u010de bodo raziskovalcem in v izvoru papirnatih dokumentov, od zapisnikov ljubiteljem kaninskih jam predstavile porajajo\u010di do na\u010drtov, ne pa tudi interaktivnih na\u010drtov ali Kanin in jame na njem pa so moja jamarska se Kaninski jamski sistem od Renejevega brezna modelov jam. strast \u017ee od prvih raziskovanj leta 1964. Ve\u010dina do Male in Velike Boke. podatkov, s katerimi sem preizku\u0161al jamomer- Jamomerski programi pa se na spletu niso ske programe in spletno jamarsko kartografijo, Jo\u017ee Pirnat - Jozl, DZRJ Ljubljana najbolje zna\u0161li. Razmeroma dobro se je dalo pri- se nana\u0161a na kaninske jame. Tako se je z leti o kazati modele jam z VRLM-jem,3 bili so tudi po- njih nabralo kar nekaj materiala v najrazli\u010dnej- Slovar\u010dek skusi z raz\u0161iritvijo programov na online ina\u010dice, \u0161ih programih in spletnih aplikacijah. Ve\u010dina je a dokler se v brskalnikih ni uveljavil WebGL,4 so obti\u010dala v mojem ra\u010dunalniku, nekaj jih je \u0161lo 1\t LRUD je kratica za left, right, up, down, bili ti prikazi skromni, po\u010dasni in brez u\u010dinkovite tudi na splet, a jih je kmalu po\u0161kodoval hudobni pomeni pa razdaljo do leve, desne, interakcije. internetni \u010drv. zgornje in spodnje stene rova na me- rilni to\u010dki. Cave View: Zadnja leta so bile na Kaninu odkrite \u0161tevilne 3D-model kaninskih jam jame, \u0161tevilo tiso\u010dmetrc je naraslo na sedem, v 2\t Pocket Topo je program za tablice in nekaterih velikih jamah so bili odkriti novi kilo- dlan\u010dnike, ki v povezavi z laserskim Bolje je \u0161lo kartografskemu delu podatkov o metri rovov. Zato sem se odlo\u010dil, da izdelam novo merilnikom DistoX izdela poligon jame, jamah. Google Maps, ki je v nekaj letih povozil spletno jamarsko karto Kanina, prvo sem naredil okrog katerega lahko na zaslon na do- ve\u010dino analogne konkurence, je postal podlaga leta 2010, in jamske meritve prika\u017eem v spletni tik v jami nari\u0161emo skice rovov. pri mnogih jamarskih kartah na spletu. Na sre- obliki. Nastalo je spletno mesto Kanin&Jame, v \u010do je njegova prevlada spodbudila tudi spletni katerega sem prenesel najbolj dodelane aplika- 3\t VRLM pomeni Virtual Reality Modeling kartografski pristop na lokalnih ravneh, WMS5 je cije iz svojega ra\u010dunalnika. Language in omogo\u010da prikaz 3D-mo- npr. postal uporaben tudi pri izdelavi jamarskih dela jam ter povr\u0161ja v nekaterih splet\u00ad kart. Hkrati se je razvilo ve\u010d prosto dostopnih Spletno mesto Kanin&Jame je napisano v nih pregledovalnikih. kart (npr. Open Street) in ob\u0161irnih odprtokodnih ogrodju Bootstrap,7 zato so strani odzivne, kar knji\u017enic za interaktivno obravnavo spletnih kart pomeni, da se prilagajajo velikosti ekrana na- 4\t WebGL pomeni Web Graphics Library, (npr. Leaflet, Open Layers). Ne smemo pozabiti prave, s katero odstopamo do interneta. Ve\u010d kot to je knji\u017enica v JavaScriptu, ki omo- na Qgis, ki \u017ee dobrih 15 let predstavlja najbolj\u0161i polovica uporabnikov uporablja mobilne napra- go\u010da prikaz 2D in 3D-grafike v spletnih prosto dostopni GIS6 program in s katerim se ve (tabli\u010dni ra\u010dunalniki, pametni telefoni), zato je pregledovalnikih brez posebnih vti\u010dni- jamarska kartografija za\u010dne. to bistvenega pomena za uporabniku prijazno in kov. udobno uporabo. Kanin Desk Map: interaktivna 5\t WMS (Web Map Service) je spletna karta Kanina za namizne Kako in s \u010dim je kaj narejeno, je napisano na kartografska storitev, ki omogo\u010da pre- ra\u010dunalnike uvodni strani spleti\u0161\u010da in v navodilih v posame- nos kartografskih podatkov oz. kart z znih aplikacijah. Ko so karte in modeli nareje- dolo\u010denega stre\u017enika. Kot aktiven jamar sem rad meril jame in risal ni, je vse videti preprosto, a je potrebno veliko na\u010drte, zato so me prvi jamomerski programi, ki u\u010denja, poskusov, dela in \u010dasa, da vse deluje, 6\t GIS (geographic information system) sem jih na\u0161el na internetu v sredini 90. let, o\u010da- kot je treba. Podrobnosti programskih re\u0161itev je okolje za obravnavo najrazli\u010dnej\u0161ih rali in zasvojili. Kmalu se je na doma\u010dem ra\u010du- so zanimive za posameznike, ki se ukvarjajo z geografskih podatkov in izdelavo ze- nalniku gnetlo ducat jamomerskih programov, digitalizacijo jamomerstva, in presegajo okvir mljevidov. prispevka. Nekaj je \u017ee zapisanega v Avtorjevem 52\u2009\u2009 \u2009\u0161tirje GIS-i ter dostopne kode za Google Maps kotu spletne strani, kmalu bo tega ve\u010d. 7\t Ve\u010d o ogrodju Bootstrap (Bootstrap MAREC 2018 framework) najdete na naslovih Zaenkrat je moj cilj, da bodo karte (nami- getbootstrap.com in www.w3schools\t zna in spletna) vsako leto dopolnjene z novimi .com\/bootstrap\/default.asp.","DOKUMENTIRANJE Kataster jam v dobi pametnih\u00a0telefonov Namen tega \u010dlanka je kriti\u010den razmislek o vlogi Katastra jam v dana\u0161njih razmerah, ko so vse informacije na dosegu enega dotika na pametnem telefonu. \u0160e posebej postaja aktualno vpra\u0161anje (ne)dostopnosti podatkov \u0161ir\u0161i javnosti in odnosa med Katastrom jam ter sekundarnimi bazami podatkov in aplikacijami, ki pokrivajo podro\u010dje jam. N ajprej je treba opredeliti pojem Kataster zgoraj na\u0161tetih na\u010del mora biti gradivo dostopno Sekundarne baze jam jam, ki ga \u0161ir\u0161a jamarska javnost prepo- vsem jamarjem, vendar z ustreznim klju\u010dem, in \u00a0aplikacije gosto ena\u010di le z bunkerjem poleg picerije sledljivo registracijo ipd. Vsekakor je treba pre- Jul\u010di in pripadajo\u010dim papirnim arhivom. Kataster pre\u010diti, da bi vsa baza 60.000 strani pristala na Pred vpeljavo ra\u010dunalnikov so bili sekun- jam bi najpreprosteje definirali kot edini sistem nekem USB-klju\u010dku, ki se na koncu raz\u0161iri na darne (izvedene) baze jam le interni dru\u0161tveni dokumentiranja vseh znanih jam v Sloveniji (ker ves svet. katastri jam (te pa pi\u0161emo z malo za\u010detnico). gre za to\u010dno dolo\u010deno zbirko, ki se tako imenu- Uporabljali so povsem enako strukturo kot ma- je, ga pi\u0161emo z veliko za\u010detnico). V osnovnem Treba se je zavedati, da so bili podatki oddani ti\u010dni Kataster jam, le da so pokrivali omejeno ustroju deluje \u017ee skoraj stoletje, ve\u010d kot polovico v Kataster jam v dobri veri, da jih vidi le omejeno obmo\u010dje (npr. eno ob\u010dino) ali pa zgolj kopije tega obdobja pa ga skupaj vodita JZS in In\u0161titut \u0161tevilo ljudi, tj. predvsem jamarjev. Iz tega kon- zapisnikov, ki so jih napisali \u010dlani dru\u0161tva. Delo- za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Bistvene zna- teksta iztrgan zapis, npr. o \u0161irjenju neke o\u017eine iz ma lahko sem \u0161tejemo \u0161e razne popise naravnih \u010dilnosti Katastra jam so: leta 1970, utegne negativno vplivati na kariero znamenitosti, arheolo\u0161kih najdi\u0161\u010d ipd., \u010de se na- pisca, ki je danes starej\u0161i profesor. Takratno de- na\u0161ajo na jame. \u2022\t enoli\u010dna katastrska \u0161tevilka, trajno dodeljena janje morda tedaj sploh ni bilo sporno, danes pa vsaki posamezni jami, je globoko nezakonito. Primerjaj denimo navo- Danes je najpomembnej\u0161a sekundarna baza dilo iz knji\u017eice Mlaj\u0161i jamar (1984, str. 46), kako Register naravnih vrednot, ki po zakonu vklju- \u2022\t enotni formularji za poro\u010danje o odkritjih, ki smeti v jami odlo\u017eimo tako, da jih pokrijemo s \u010duje vse jame (z nekaj izjemami) in se napaja iz so se skozi \u010das le minimalno spreminjali, kamnom. V zapisnikih najdemo tudi povsem Katastra jam. Razen predstavitve sloja v Atlasu \u2022\t ustaljen protokol dela, kar vklju\u010duje celotno Kataster jam je izjemen okolja pa kak\u0161nega posebnega prakti\u010dne- verigo dogodkov od grobe izmere na te- sistem v svetovnem ga pomena za jamarje nima. To bazo lahko renu do vpisa v podatkovno bazo, merilu in eden najstarej\u0161ih vsak pridobi na podlagi Zakona o dostopu geografskih informacijskih do informacij javnega zna\u010daja in iz nje na- \u2022\t polna dostopnost vseh podatkov znotraj sistemov. redi poljuben sloj, aplikacijo, statistiko itd. kroga jamarjev in raziskovalcev krasa, Ob zmo\u017enostih pametnega telefona (on- omejena pa za \u0161ir\u0161o javnost, osebne zapise, spet namenjene le o\u017ejemu krogu line zemljevid, vgrajeni GPS) si lahko ve\u0161\u010d bralcev, pa da ne govorimo o mno\u017eici osebnih programer izdela svojo aplikacijo za iskanje \u2022\t dva identi\u010dna izvoda papirnega arhiva, ki imen, kar je danes pravno zelo sporno raz\u0161irjati. jam. Nekaj jih je \u017ee na voljo, gotovo sledi \u0161e stalno raste z novo prispelim gradivom, Skratka, pri dostopnosti arhivskih zapisnikov je ve\u010d novih. treba biti \u010dim bolj restriktiven. \u2022\t enotna podatkovna baza osnovnih po- Kak\u0161en naj bo odnos JZS do teh aplika- datkov, ki se stalno dopolnjuje, tako kva- Druga\u010de pa je z zapisniki, oddanimi nedavno, cij? Nanje ne smemo gledati kot konkuren- litativno kot kvantitativno. \u0161e posebej pa v bodo\u010de. Pri teh zapisnikih, pa co Katastru jam, temve\u010d kot dopolnitev, lahko Lo\u010den pomen istega pojma je naziv stro- \u010deprav so s stali\u0161\u010da Katastra jam enakovredni re\u010demo celo obogatitev. Od aplikacije pri\u010dakuje- onim izpred druge svetovne vojne, se na\u010de- mo spo\u0161tovanje istega na\u010dela, torej da ne vzpo- kovne slu\u017ebe znotraj JZS, ki pokriva gornjih loma pri\u010dakuje ve\u010djo dostopnost. Tu bi se bilo stavlja nekega vzporednega sistema, temve\u010d da \u0161est to\u010dk; v tem \u010dlanku ga pi\u0161emo \u00bbKataster jam smiselno zakopati v avtorsko pravo in poskusiti ga dopolnjuje. Pa kak ustrezen citat na Kataster JZS\u00ab. sestaviti pravilnik, ki bi bil pravno dovolj trden, a jam naj bo v rubriki \u00bbAbout\u00ab. Ena aplikacija bo vseeno \u017eivljenjski. Vpra\u0161anje pa je, ali je to sploh poleg jam nudila \u0161e izris poti iz GPS-a, druga bo Zasnova Katastra jam je dovolj robustna, da mo\u017eno. Morda bi bila ustrezna \u017ee na\u010delna re\u0161i- dodala \u0161e umetne rove, tretja tudi druge kra\u0161ke je pre\u017eivel \u017ee ve\u010d dr\u017eav in politi\u010dnih sistemov. tev, da so zapisniki od dolo\u010denega leta naprej objekte ... Dobro je deloval tako v \u010dasu brez kakr\u0161ne koli \u0161ir\u0161e dostopni, za arhivske pa veljajo stara pra- Za vsako aplikacijo, ki ustreza gornjemu finan\u010dne podpore dr\u017eave kakor tudi ob rednem, vila. na\u010delu, je prav, da jo Kataster jam JZS vsaj sicer skromnem letnem financiranju zadnjih na\u010delno podpre. Seveda nima smisla podpirati deset let. Pre\u017eivel je vzpostavitev Zakona o var- Glede formata zapisnikov je bil Kataster jam vsevprek; za\u017eeleno bi bilo, da aktivno podpira stvu podzemnih jam, ki je prakti\u010dno nacionali- od nekdaj zelo odprt: natiskano na papir, izpol- eno aplikacijo, s katero pride do tesnej\u0161ega ziral podatkovno bazo, pre\u017eivel je ve\u010d primerov njeno na roko, poslano po e-po\u0161ti (doc, docx, medsebojnega sodelovanja. Temu bi lahko tudi namernega nagajanja ter vse vzpone in padce pdf, odt ...) in \u0161e polno eksoti\u010dnih izjem. S tem rekli outsourcing aktivnosti, ki je za Kataster jamarstva kot celote. Robustna zasnova se ka\u017ee je pokril vse prispevnike, vendar za ceno doda- jam sicer pomembna, a je osebje ne uspe s\u00e1mo tudi v uspe\u0161ni vklju\u010ditvi tehnolo\u0161kih novosti: tnega dela osebja Katastra. Ta pristop naj osta- izvajati. Do neke mere je situacija podobna vpeljava ra\u010dunalnika, uporaba vse sodobnej\u0161ih ne, toda vsaj papirna oddaja je danes \u017ee taka podpori Katastra jam JZS programu Speleoli- topografskih kart, GPS-a in lidarja, novih metod redkost, da se jo lahko po\u010dasi opusti. Po drugi ti v obliki ve\u010dkratnih skupnih seminarjev sre- merjenja jam itd. strani bi bil mamljiv online portal (kot je pri pri- di prvega desetletja tretjega tiso\u010dletja, \u010deprav javi kak\u0161nih projektov na javne razpise), ki bi bil formalno program ni bil v ni\u010dimer povezan s Dana\u0161nji izjemen napredek pametnih tele- edini mo\u017een na\u010din oddaje zapisnikov. S tem bi Katastrom jam. fonov in vseprisotnih online kart moramo torej mnogo delo osebja Katastra jam odpadlo oz. bi Za sklep pa majhna pro\u0161nja vodstvu JZS, pi- smatrati kot izziv, kako to tehnologijo uspe\u0161no ga prevalili na jamarje. Ravno iz tega razloga to scem aplikacij o jamah in ostalim jamarjem. Ka- uporabiti v korist zgoraj opredeljenih zna\u010dilnosti odsvetujem, saj so taki portali premalo prijazni taster jam je izjemen sistem v svetovnem merilu Katastra jam. Ker ta tehnologija omogo\u010da tudi uporabnikom, da bi nadomestili preprosto Wor- in eden najstarej\u0161ih geografskih informacijskih vzpostavitev vzporednih baz podatkov o jamah, je dovo datoteko. sistemov. Pre\u017eivel je \u017ee prvo stoletje, delajte na do teh produktov treba zavzeti ustrezno stali\u0161\u010de. tem, da pre\u017eivi \u0161e naslednje. Minimalno je treba skupaj stopiti, pa bo za vse dovolj dela. Interne naloge Katastra jam JZS Miha \u010cekada, JK \u017delezni\u010dar, vodja Katastra jam v letih 2002\u20132012 Zdaj ni ve\u010d vpra\u0161anje: digitalizacija papirne- ga arhiva: da ali ne; vpra\u0161anji sta le \u0161e tehni\u010dne \u2009MAREC 2018 \u2009\u200953 zna\u010dilnosti izvedbe digitalizacije in zagotovitev ustreznih finan\u010dnih sredstev. Ko je enkrat to narejeno, pa je klju\u010dno vpra\u0161anje, kak\u0161en naj bo dostop do teh podatkov. V skladu s 4. to\u010dko","VARSTVO JAM Problematika nelegalnega odvzema jamskih \u017eivali v preteklem letu Leta 2017 smo se namenili vzpostaviti ve\u010dji nadzor jam in preveriti, kako deluje protokol postopanja v primeru odkritja nelegalnih pasti. A ktivnosti smo na Zavodu RS za varstvo Rezultati akcije Foto: Primo\u017e Presetnik narave za\u010deli spomladi, ko smo skupaj z Upravo kriminalisti\u010dne policije, Skupino Izkazalo se je, da je ugotavljanje kr\u0161i- za speleobiologijo Biotehni\u0161ke fakultete in DZRJ teljev\u00a0\u2013\u00a0postavljavcev neozna\u010denih pasti v Ljubljana izpeljali strokovno usposabljanje poli- jami \u2013 zelo problemati\u010dno, saj jih na pod- cistov kriminalistov. S postopkom protokola smo lagi ogleda jame in pasti ni mogo\u010de iden- tificirati. Akcija je po- tekala v delu leta, ki Foto: Sandi Vidrih in Mina Dobravc ni najprimernej\u0161i za to, da bi na\u0161li pasti ali presenetili kr\u0161itelja na delu. Kljub temu lahko na podlagi izvedene akcije sklepamo, da je v slovenskih jamah nedovoljen odvzem jamskih \u017eivali \u0161e ve- dno aktualen. Ocenju- jemo, da so bila izve- dena izo\u00adbra\u017eevanja jamarjev, policistov in in\u0161pektorjev uspe\u0161na. Vsi klju\u010dni dele\u017eniki re\u0161evanja te proble- matike sedaj vemo, kak\u0161ne so videti iz- gledajo neozna\u010dene pasti, kam in na kak\u00ad \u0161en na\u010din jih kr\u0161itelji obi\u010dajno skrijejo, kako je treba postopati, \u010de jih najdemo, in kako izpeljati nadaljnje po- Pasti, najdene v pregledanih jamah v okviru akcije 2017 stopke. Z uvedenim sode- Usposabljanje kriminalisti\u00e8ne policije na jih seznanili tudi na terenu, kjer smo jim poka- lovanjem jamarjev, policistov, in\u0161pektorjev, terenu \u2013 pred vstopom v Trbi\u0161ko zijalko zali, kak\u0161ne so v jami videti neozna\u010dene pasti. raziskovalcev in Zavoda RS za varstvo na- Izobra\u017eevanja pristojnih in\u0161titucij smo nada- rave je treba nadaljevati tudi v bodo\u010de. Da bi se Biotehni\u0161ke fakultete, ki so pomagali pri dolo- ljevali z delavnico za in\u0161pektorje, ki smo jo pri- izognili ne\u017eelenim nev\u0161e\u010dnostim ob najdbi neoz- \u010danju vrst ujetih \u017eivali, ter policiji in in\u0161pekciji, ki pravili z In\u0161pektoratom RS za okolje in prostor na\u010denih pasti v jami, pa moramo na Agenciji RS sta se zavzeto lotili re\u0161evanja obravnavane pro- ter Jamarsko zvezo Slovenije. In\u0161pektorji so se za okolje dose\u010di, da postane obvezno ozna\u010de- blematike na terenu. seznanili s problematiko nelegalnega odvzema vanje tistih pasti, za katere so izdana dovoljenja. Mina Dobravc, Lara Jogan Polak, jamskih \u017eivali, ki so jo nato od julija do oktobra Tudi \u0161tevilne medijske objave o problemati- Zavod RS za varstvo narave re\u0161evali na terenu v okviru Akcije Podzemne ki nelegalnega odvzema jame 2017. Ta je potekala v sodelovanju z JZS, jamskih \u017eivali v letu 2017 policijo in Zavodom RS za varstvo narave. Na- so pozitivno pripomogle k Foto: Ljudmila Strahovnik men skupne akcije je bil oceniti stanje nekate- ozave\u0161\u010danju ljudi, da gre rih izbranih jam in identificirati kr\u0161itve, vezane v tem primeru za kaznivo na nedovoljeno nastavljanje pasti ter odlaganje dejanje. odpadkov. Pregledali smo 15 jam, od tega smo nelegalni odvzem jamskih \u017eivali preverili v desetih jamah, Zahvala ki so po mnenju strokovnjakov trenutno najbolj Za aktivno sodelo- ogro\u017eene oz. aktualne. Razen ene, ki je popolno- vanje pri re\u0161evanju pro- ma odprta, so vse pregledane jame odprte jame blematike nelegalnega z nadzorovanim vstopom, vendar nobena nima odvzema jamskih \u017eivali bi dolo\u010denega skrbnika ali koncesionarja. se radi zahvalili vsem so- V akciji smo v \u0161estih jamah ugotovili nele- delujo\u010dim, \u0161e posebej pa galen lov jamskih \u017eivali. V treh so bile v sve\u017eih jamarjem, ki so v svojem pasteh ujete \u017eivali, v eni smo na\u0161li sve\u017ee pasti prostem \u010dasu sodelova- brez \u017eivali, v eni so bile vidne le sledi pasti, ki jih li v Akciji 2017 in je brez je kr\u0161itelj \u017ee odnesel, v enem primeru pa so bile njih in njihove opreme ne odkrite stare pasti, ki jih je kr\u0161itelj pustil v jami. bi mogli izpeljati. Zahvala Najdene pasti smo skladno s protokolom iz jam gre tudi kolegom iz Sku- Akcija Podzemne jame 2017 - sodelovanje jamarjev, policije, 54\u2009\u2009 \u2009odstranili in jih predali policiji. pine za speleobiologijo in\u0161pekcije in Zavoda RS za varstvo narave MAREC 2018","ZGODOVINA Zidovja po slovenskih jamah Vzgibi za nastanek pri\u010dujo\u010dega zapisa so najmanj trije. Prvi je Valvasor s svojimi slikovitimi opisi in upodobitvami v famozni Slavi ter seveda radovednost, kak\u0161no podobo ka\u017eejo jamske utrdbe in druge zgradbe danes. Drugi je bila knjiga Arhitektura slovenskih protitur\u0161kih taborov Petra Fistra, v kateri sem na\u0161el nekaj sivih lis. Tretji pa je jamarski prijatelj Miha Bren\u010di\u010d, ki je \u0161e vedno mnenja, da je treba napisati \u010dlanek na to temo. R aziskave sem za\u010del brez konkretnega cilja Foto: Ale\u0161 Lajovic \u017ee pred ve\u010d desetletji, in sicer z iskanjem Tabora na Zgornji Pivki na osnovi Valva- \u0160trkljevica nad Hrastovljami. Skici \u0160trkljevica nad Hrastovljami, sorjevega opisa. Predjamo pozna iz takega ali prikazujeta tehniko raziskovanja lesene zahodni obrambni stolp z vrati druga\u010dnega razloga vsak Slovenec. Komaj kdo gradnje v kaminu med obema vojnama. imenovana \u0160trkljevica (lepo se jo vidi iz Kube- pa je na primer sli\u0161al za grad Jamo pri Begu- (vir: Duemila grotte, Trst, 1926) da). \u017deleznica se je tej oviri izognila s tunelom. njah na Gorenjskem. Podobna situacija je na \u010cez celo steno vodi proti vzhodu rahlo nav- Primorskem. Marsikdo pozna Bene\u0161ki stolp odvijajo sakralni obredi (Sveta jama pri Socerbu zdol naklonjena, do nekaj metrov \u0161iroka poli- nad Podpe\u010djo v Kra\u0161kem robu oziroma Br\u017eaniji in Landarska jama v Bene\u0161ki Sloveniji \u2013 ob Nadi- ca. Sredi stene je s police vhod v kraj\u0161i jamski nad izvirom Ri\u017eane, saj se ga lepo vidi z vseh \u017ei par kilometrov nad \u010cedadom, na slovenskem rov. Na tem mestu so napravljeni tudi nekak\u0161ni pomembnej\u0161ih primorskih cest. Manj je tistih, ki etni\u010dnem ozemlju). vedo, da je par metrov ni\u017ee relativno dobro ohra- njen jamski tabor. \u0160e manj pa je onih, ki vedo, da Pa za\u010dnimo na jugu, v Slovenski Istri. (Pred je bila podobna utrdba tudi nad \u010crnim Kalom. vsako jamo je zapovrstna \u0161tevilka, s katero je na Stene nad Ospom poznajo predvsem alpinisti, da prilo\u017eenem zemljevidu prikazana njena lega.) gre za srednjeve\u0161ko utrdbo, pa ve le malokdo. Ostenje med Zanigradom in Podpe\u010djo je nudilo \ue031 Jama v \u0160trkljevici naravno zavetje tamkaj\u0161nji utrdbi, ki je tako re- ko\u010d na koncu sveta in zato skoraj neznana, pa Kat. \u0161t. 8507; Hrastovlje, Zanigrad \u010deprav je skoznjo speljana markirana planinska Med Podpe\u010djo in Zanigradom v Br\u017eani- pot, le par metrov za njo pa je skozi tunel spelja- na \u017eelezni\u0161ka proga Kozina\u2013Koper. ji je velika, skoraj navpi\u010dna trikotna stena, Jamske utrdbe po na\u0161i de\u017eeli so bile, kot ka\u017ee, zgrajene pribli\u017eno med letoma 1150 (grad Jama pri Begunjah na Gorenjskem je v listinah prvi\u010d omenjen leta 1185) in 1935 (italijanska utrdba na vzhodni strani Un\u0161ke koli\u0161evke kot del italijanskega obrambnega sistema Vallo Alpino, zgrajenega med obema vojnama). Na- menjene so bile zavarovanju trgovskih poti, kot pribe\u017eali\u0161\u010da in zato\u010di\u0161\u010da lokalnega prebivalstva ob vdorih raznih vojska, za hranjenje vrednej\u0161ih predmetov v nemirnih \u010dasih in za potencialno obrambo. Gospodarska raba je redkej\u0161a. Poseb- nost sta dve jami, v katerih se \u0161e (ali se zopet) \ue031 Jama v \u0160trkljevici \ue042\ue054 Zidanica na Ra\u0161ici \ue032 Jama v gradu \ue042\ue04b Tular \ue033 Frtica \ue042\ue04c \u0160majdov grad \ue034 Osapska jama \ue042\ue04d Zijalka \ue035 Jama pod \ue042\ue04e Hudi\u010dev gradi\u010d Socerbskim \ue042\ue04f Tur\u0161ka jama v gradom Gozda\u0161nici \ue036 Sveta jama \ue042\ue050 Jama v \u017di\u010dici \ue037 Landarska jama \ue042\ue051 Poglejska cerkev \ue038 Brezno na \ue042\ue052 Jama v gradu pri Grmadi Osojnici \ue039 Jama \u0161tevilka 91 \ue042\ue053 Lu\u010dka jama 2 \ue041\ue054 Jama v Ozidju \ue043\ue054 Kr\u0161ka jama \ue041\ue04b Trhlovca \ue043\ue04b Konj\u0161ca jama \ue041\ue04c Luknja v gradu \ue043\ue04c Podpe\u0161ka jama \ue041\ue04d Ra\u010di\u0161ka pe\u010dina \ue043\ue04d Bokrova jama \ue041\ue04e Predjamski \ue043\ue04e Riv\u010dja jama \ue043\ue04f Jazbina pri sistem \ue041\ue04f Postojnska jama Podturnu \ue041\ue050 Planinska jama \ue043\ue050 Zgornja \ue041\ue051 Un\u0161ka koli\u0161evka Klevev\u0161ka jama \ue041\ue052 Zel\u0161ke jame \ue043\ue051 Orlovska jama v\u00a0Luknji \ue041\ue053 Ledenica pod Taborom \ue043\ue052 Jama v Taborski \u2009steni \u2009\u200955 MAREC 2018","ZGODOVINA Foto: Ale\u0161 Lajovic Foto: Ale\u0161 Lajovic Osp, poskus rekonstrukcije jamske utrdbe (vir: Atti della Societa per la preistoria e protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, Volume V, 1982-86) Obrambni stolp nad Jamo v gradu in pogled iz notranjosti na zaporni zid, spodnjem delu je prehod v dober kilometer in ki je zlasti na zunanji strani bogato obra\u0161\u010den z br\u0161ljanom. pol dolgo jamo. Relativno zravnana tla v spod- molu, naravne danosti vklju\u010dno z dostopom do leseni pogradi, tako da se tu za silo lahko pre- tisti, ki je pri \u010crnem Kalu v gospostvu Socerbu in pitne vode, s treh strani nedostopna votlina in ne spi. Preko stene vodi markirana planinska pot. je last gospoda grofa Petazija. Ta trdni in \u010dudni najla\u017eji dostop so bili razlogi, da je bil spodmol Na zahodni strani je dostop na omenjeno polico tabor stoji na visoki skalnati in kamniti gori nad naseljen \u017ee v prazgodovini, v srednjem veku pa branil deloma ohranjen obrambni zid z vrati in s morjem; prav na vrhu je velikanska skala kakor prezidan v omembe vredno utrdbo. Danes nas na polkro\u017enim stolpom v spodmolu. Vzhodna stran hrib in v njej velika luknja. V tej luknji je zgrajen tiste \u010dase spominja le \u0161e meter debel, do dva me- police je bila varovana, kot ka\u017eejo izklesani na- tabor, ki nima strehe, pa je le izvrstno krit, ker tra visok in ve\u010d deset metrov dolg, verjetno pod- stavki za tramovje, s palisadno steno. Da je bila mu je trda skala dala tako pokrivalo in kamnito porni zid, saj spodmol ve\u010dkrat poplavi podzemna tu utrdba, ka\u017ee tudi ime Zanigrad, ve\u010d pa ni zna- voda \u2013 ne ravno majhna Osapska reka, ki tedaj v nega. Sicer pa so ti kraji nabiti s prazgodovino slapi\u010dih te\u010de v dolino. Jama je visokovodni preliv (cerkev Sv. \u0160tefana v bli\u017eini itd.). (verjetno Ri\u017eane) in ob takih prilikah nastane v vhodnem delu simpati\u010dno jezerce, iz katerega \ue032 Jama v gradu \u010crnokalski tabor ali Frtica nad vasjo \u010crni kal gleda omenjeni zid. In \u010de tedaj v jamo posije \u0161e v Br\u017eaniji pred Drugo svetovno vojno sonce, je tu prav \u010darobno. Ogleda vredno! Kat. \u0161t.: 3773; Podpe\u010d (Br\u017eanija) (vir: Mestni muzej Trst, neg. 1257, foto 6570) Podpe\u010d je slikovita vas pod Kra\u0161kim robom. V \u010dasu \u017ee omenjene usko\u0161ke vojne je imela oglavnico, da strehe prav ni\u010d ne potrebuje. \u010clo- utrdba v Ospu na primer tri topi\u010de, tri arkebu- Nad njo se dviga srednjeve\u0161ki Bene\u0161ki stolp, pod vek se mora \u010duditi, da so tabor gori tako \u010dudno ze na podstavkih, trinajst spicard itd. Stalno je njim na zahodni strani pa je eden najbolje ohra- sezidali ... bil na stra\u017ei en vojak. V primeru potrebe so se v njenih jamskih taborov pri nas z ve\u010d kot meter jamsko utrdbo lahko zatekli vsi va\u0161\u010dani z \u017eivino debelim zapornim zidom na vhodu v jamo. Zid je Zanimiva je podobnost med \u010drnokalskim in vred. dolg okoli petnajst metrov in na najvi\u0161jem delu podpe\u0161kim taborom \u2013 v obeh primerih je nad prav toliko visok. Le mislimo si lahko, kako so vhodom v tabor v enem primeru stolp, v drugem Kako je izgledala ta jamska utrdba, si danes se namu\u010dili, da so zvlekli vse to kamenje tja gor! pa naraven skalni zob, na katerem je sezidan te\u017eko predstavljamo, saj ni ohranjene nobene Jama je namre\u010d v apnencu, zid pa je iz fli\u0161nega grad, ki varuje dostop do tabora. podobe. Tudi Osp je bil na ozemlju Bene\u0161ke re- pe\u0161\u010denjaka, ki so ga lahko lomili le kar precej publike, sicer bi ga upodobil vsaj Valvasor. ni\u017eje. \ue034 Osapska jama \ue035 Jama pod Socerbskim gradom Ohranil se je spisek oboro\u017eitve iz za\u010detka 17. Kat. \u0161t.: 1154 (sinonim: Jama Grad); stoletja (Usko\u0161ka vojna 1615\u201317): dve mu\u0161keti Osp (Br\u017eanija) Kat. \u0161t.: 1138; Socerb (Strmec) v jamskem taboru in v stolpu \u0161e dva bronasta Grad Socerb je zgrajen na skalnem zobu, topi\u010da, pet spicard, pet kodet, trinajst arkebuz Nad vasjo Osp je obse\u017een spodmol, ki je in \u0161est sulic. En stra\u017ear je bil v taboru in eden v priljubljen predvsem med plezalci. V njegovem in to na precej pi\u0161kavem zobu! Pod gradom je stolpu; slednji je bil zadol\u017een za ves okoli\u0161. Tre- vodoravna jama z ve\u010d vhodi, povrhu pa je sre- ba je namre\u010d vedeti, da je bila neko\u010d Podpe\u010d na di grajskega dvori\u0161\u010da naravno brezno, ki vodi sami meji med Bene\u0161ko republiko in Habsbur\u017ea- v jamo (koordinate se nana\u0161ajo prav na vhod v ni. Ker je bila na bene\u0161ki strani, je v Valvazorjevi brezno). Do enega od vhodov vodijo iz vasi kle- Slavi seveda ni. sane stopnice, kar je upodobil \u017ee Valvasor. Jama pod Socerbskim gradom je deloma umetno pre- \ue033 Frtica oblikovana in je o\u010ditno slu\u017eila kot klet. Kat. \u0161t.: 2713 (v Katastru jam registrirana kot Sicer pa je grad Socerb (slovensko Strmec) Pe\u010dina nad \u010crnim Kalom); izjemna lokacija in je skupaj z bli\u017enjo okolico \u010crni kal (Br\u017eanija) poseljen \u017ee od nekdaj, kar ne nazadnje dokazu- je tudi prazgodovinski nasip vzhodno od njega. Visoko v stenah nad vasjo \u010crni Kal kraljuje na Prav mogo\u010de je, da je bil tu kultni prostor. Od- skalnem zobu (odlomu) ru\u0161evina \u010crnokalskega govor na to vpra\u0161anje se skriva v pobo\u010djih pod gradu. Par deset metrov zahodno in nekoliko gradom. ni\u017ee je danes velik spodmol, ki pa je imel \u0161e pred drugo vojno zaporni zid \u2013 bil je torej jamski ta- \ue036 Sveta jama bor. Po vojni so material, ki je bil v njem, porabili v druge namene, deli zidu pa se \u0161e danes dr\u017eijo Kat. \u0161t.: 1157; Socerb (Strmec) \u017eive skale na obodu vhoda. Ta tabor je upodobil Nedale\u010d od gradu, par sto metrov vzhodno, je 56\u2009\u2009 \u2009\u017ee Valvazor. Takole pravi: Med tabori je pravi cvet v manj\u0161i vrta\u010di vhod v znamenito Sveto jamo, kjer MAREC 2018 je okoli leta 300 nekaj \u010dasa bival sv. Socerb (it. San Servolo), zavetnik norcev in jamarjev. Baje je bil doma v bli\u017enjem Trstu in zato ni \u010dudno, da so jamski prostor \u017ee davno delno preoblikovali v podzemno cerkev, spodnje del jame pa v vin- sko klet. Zanimiva kombinacija! Sicer ima jama","ZGODOVINA stalno vodo v kotlicah za oltarjem; v spodnjem Banj\u0161icah \u0161e ve\u010d. Nekatere so nemara \u017ee opi- \ue041\ue04e Predjamski sistem delu je celo manj\u0161i poto\u010dek, kar je nenavadno, sane na drugih mestih. \u0160e vedno pa je aktualna saj je jama plitvo pod povr\u0161jem. Posebno lepo je Simi\u0107eva misel na koncu njegovega \u010dlanka o Kat. \u0161t.: 734 (sinonim: Predjama, Jama pod v njej ob lepem vremenu, ko imamo zadnja leta Lojzovi jami v zvezi z voja\u0161kim arhivom na Duna- Jamskim gradom); okoli 25. maja (svetnikov smrtni dan) okoli tretje ju. Verjetno bo potrebnega \u0161e precej dela, da bo Bukovje pri Postojni, Predjama ure popoldne ma\u0161o in na oltar posije sonce! vse temeljito popisano. Predjamski splet je med najdalj\u0161imi zna- Sicer pa je jamo detajlno obdelal \u017ee Valvasor \ue041\ue04b Trhlovca nimi v Sloveniji (trenutno skoraj 14 km). in z novim prevodom Slave v sloven\u0161\u010dino bo ta Pestra dogajanja v geolo\u0161ki preteklosti imajo obse\u017eni spis dostopen tudi \u0161ir\u0161im (jamarskim) Kat. \u0161t.: 67; Lokev pri Diva\u010di skupaj s tektoniko, hidravliko in erozijo za po- mno\u017eicam. Pribli\u017eno na pol poti med Diva\u010do in Lokvijo je sledico zapleten splet rovov, ki tako reko\u010d ob- kro\u017eajo dana\u0161nji grad. Sistem ima ve\u010d eta\u017e in \ue037 Landarska jama zahodno od ceste in ne prav dale\u010d od nje vhod v posledi\u010dno tudi ve\u010d vhodov, tako da je te\u017eko do- jamo Trhlovco. Na vhodu je betonski zaporni zid lo\u010diti koordinate vhoda. Navadno vanj vstopamo Kat. \u0161t.: nima (sinonim: Sv. Ivan v \u010cele); z vrati. Jamo so uporabljali za hranjenje eksplo- skozi t. i. Konjski hlev; koordinate tega vhoda so \u0160peter ob Nadi\u017ei, Landar pri Tar\u010detu, Italija ziva med gradnjo ceste proti morju. dolo\u010dene za ves splet. Konjski hlev je skoraj vo- doraven, precej prostoren rov, ki ima na vhodu Jama je sicer v Nadi\u0161ki dolini, par kilome- \ue041\ue04c Luknja v gradu zaporni zid z vrati. Arheolo\u0161ke raziskave ka\u017eejo, trov nad \u0160petrom v Bene\u0161ki Sloveniji, vendar na da so ga ljudje za bivali\u0161\u010de uporabljali od nekdaj. slovenskem etni\u010dnem ozemlju in edina, kjer so Kat. \u0161t.: 1179; \u0160embije, Podtabor Ko so pozidali vi\u0161e v spodmolu Erazmov grad, nepretrgano imeli bogoslu\u017eje (kak\u0161ne so bile Valvasor jo predstavi kot Pod Jamo tabor in so ga menda uporabljali samo \u0161e kot hlev. Od razmere pri nas, tako vemo) in sklepali poroke. tod ime. Ta jamska cerkev je posve\u010dena sv. Janezu Krstni- pi\u0161e: \u00bbPod Jamo tabor se imenuje jama, ki le\u017ei ku, ki so ga \u010dastili \u017ee za \u010dasa njegovega \u017eivljenja, sredi skalnatega hriba. Pred jamo je mogo\u010dno V zgornjem delu predjamske stene je ob- ko je \u0161e sam obiskoval votline in jame. Iz tega zidovje in v skalo vsekane stopnice. Okoli\u010dani se\u017een spodmol, v katerem so \u017ee davno sezidali se sklepa, da je to sveti\u0161\u010de zelo staro. Jamo so sami vzdr\u017eujejo \u010duvarja, ki ga imenujejo guardi- grad Jama (menda okoli leta 1100). Zaradi te\u017e- uporabljali tudi kot zaveti\u0161\u010de med barbarskimi an, ker imajo svoje najbolj\u0161e stvari notri; in ta kraj kega dostopa in naravnih danosti je bil s tedanjo vpadi. Znana je bajka, da se je v njej skrivala le\u017ei prav na meji, kjer se \u010desto zadr\u017eujejo razli\u010dni voja\u0161ko tehnologijo prakti\u010dno nezavzeten. Povr- neka kraljica z vso svojo vojsko, dokler nevar- \u017ealostni in hudobni svetniki kot banditi, martelo- hu je imel \u0161e skrivni izhod skozi t. i. Erazmov rov, nost ni minila. zi, Morlaki, Vlahi, Turki in podobna svojat.\u00ab Kljub kar je prebivalcem gradu omogo\u010dalo \ue038 Brezno na Grmadi oskrbo tudi med dolgotrajnimi oblega- nji. Sicer pa je zgodba o Erazmu Lue- Kat. \u0161t.: 6289 (sinonim: Vogenca, gerju in njegovemu koncu dovolj splo- Grofova jama); Brestovica pri \u0161no znana in je nima smisla ponavljati. Komnu, Grmada Grad ni imel strehe, ker je ni potre- Med prvo svetovno vojno se je zara- boval. Imeli so jo verjetno le nekateri di artilerijskega obstreljevanja pokazala prostori. Zanimivo je, da so zgornji deli potreba po ureditvi varnih podzemelj- spodmola pozimi relativno topli, saj se skih zakloni\u0161\u010d. Na Krasu, pa tudi dru- tam ujame toplej\u0161i zrak. god, so jamarski oddelki avstro-ogrske armade v ta namen raziskovali podze- Sredi 15. stoletja so nekoliko ni\u017ee meljske jame. Iz tedanjega ljubljanske- pozidali poslopje, ki ga danes poznamo ga Dru\u0161tva za raziskavanje podzemnih kot Predjamski grad, \u010deprav se je tudi ta jam so v teh oddelkih raziskovali prof. neko\u010d imenoval Jama. Zanimivo je, da Pavel Kunaver, dr. ing. Karel Pick in po- je ve\u010dina zidov v gradu v smeri sever\u2013 ro\u010dnik Ivan Michler, ki je imel celo svojo jug oz. vzhod\u2013zahod, \u010deprav je vtis za- raziskovalno skupino H\u00f6hlenforscher- radi usmeritve ostenja, ki obkro\u017ea grad, gruppe Ltn. Michler. Nekaj primernih druga\u010den. Sicer pa je Predjamski grad speleolo\u0161kih objektov je bilo preure- na\u0161 paradni konj, saj \u010desa podobnega jenih v zakloni\u0161\u010da. Dela so se za\u010dela Luknja v gradu. Valvasorjev lesorez. nima cela Evropa. Tega se \u010disto premalo zavedamo. jeseni leta 1916 in konec maja 1917 je bilo v njih pripravljenih dobrih dva tiso\u010d le\u017ei\u0161\u010d, temu da je bil ta tabor zgrajen v skalnem spod- \ue041\ue04f Postojnska jama vanje pa se je lahko umaknilo \u0161e dodatnih tiso\u010d molu, je potreboval streho (podobno kot Pred- mo\u017e. Vsega skupaj je bilo v kavernah in jamah jamski grad). Kat. \u0161t.: 747; Postojna menda preko 17.000 m2 pokrite povr\u0161ine. Danes od njega ni ostalo tako reko\u010d ni\u010d, le Koordinate vhoda v sistem so dolo\u010dene na Ena od teh, za voja\u0161ke potrebe preurejenih nekaj v police zlo\u017eenega kamenja pod rahlo pre- jam je bila Grofova jama. V njej je bila lesena visno steno nad vasjo z imenom, ki spominja na platoju, kjer turisti izstopajo iz jame, sicer pa ima konstrukcija v ve\u010d nadstropjih, v spodnjem delu pretekle \u010dase \u2013 Podtabor. splet ve\u010d naravnih in umetnih vhodov. Intenziv- pa sanitarije. Izkopanih je bilo tudi ve\u010d rovov za na turisti\u010dna raba je imela za posledico mno\u017ei- varnej\u0161i dostop. Konstrukcije danes ni ve\u010d, poti \ue041\ue04d Ra\u010di\u0161ka pe\u010dina co bolj ali manj posre\u010denih gradbenih posegov, predvsem pri gradnji turisti\u010dne \u017eeleznice. Prava in stopnice po jami pa so obnovili \u010dlani JD Se\u017ea- Kat. \u0161t.: 942 (sinonim: Pe\u010dina); sre\u010da pa je, da skozi jamo niso zgradili t. i. Ju\u017ene na \u2013 Sekcija Komen, ki po njej tudi vodijo. Podgrad, Ra\u010dice \u017eeleznice, saj je bila pred gradnjo pred dobrimi stosedemdesetimi leti v igri tudi trasa, ki bi vo- Ve\u010d o jami je napisano v publikaciji Jamarsko Ta jama je na na\u0161ih tleh nekaj posebnega. Na dila skoznjo. dru\u0161tvo Se\u017eana 1955\u20132007, JD Se\u017eana 2008, str. impozantnem vhodu, ki le\u017ei sredi opu\u0161\u010denega 50\u201352. voja\u0161kega poligona z ve\u010d stavbami, ima velika Postojnska jama je bila obiskovana od nek- rolo vrata, ki pa \u017ee dolgo ne delujejo ve\u010d. Vhod daj. Najstarej\u0161i znani podpisi so menda iz 13. \ue039 Jama \u0161tevilka 91 prepre\u010dujejo re\u0161etke, pred leti pa je to funkcijo stoletja. \u010ce je kdaj slu\u017eila v obrambne namene, ni znano, so pa imeli Nemci med drugo svetov- Kat. \u0161t.: 6595 (sinonim: Loislh\u00f6hle, Lojzova z ve\u010djim ali manj\u0161im uspehom opravljal par me- no vojno v vhodnem delu skladi\u0161\u010de bencina, ki jama); Kostanjevica na Krasu, Novelo trov visok zid v notranjosti, parkiralo pa se je v so ga partizani za\u017egali. Posledica te diverzije je precej osmojenih kapnikov. Zgodba je podobna kot v Grofovi jami. Po- jami, na suhem. Jama je prostorna in rahlo visi drobnosti so v \u010dlanku odli\u010dnega poznavalca za- v notranjost. Razne vojske so jo uporabljale za \ue041\ue050 Planinska jama devne problematike Marka Simi\u0107a Lojzova jama skladi\u0161\u010denje razli\u010dnega materiala, verjetno pre- in Jama v Ozidju med prvo svetovno vojno, Na\u0161e te\u017eno municije, zato so morali po jami postaviti Kat. \u0161t.: 748, Planina pri Rakeku jame 36 (1994), str. 103\u2013108. ozkotirno \u017eeleznico, urediti ventilacijo itd. Vsak, \u017de takoj na vhodu zagledamo jez, ki usmerja ki je pri\u0161el mimo, je v njej nekaj pustil: medvedi \ue041\ue054 Jama v Ozidju obruse, Mujo in \u0161e marsikdo pa se je podpisal. vodo Unca v hidrocentralo, nekdaj pa je voda gnala \u017eago. Gradbeni posegi v jami so prete\u017eno Kat. \u0161t.: 6596 (sinonim: Wursth\u00f6hle); Ob\u010dasno iz nje tudi kaj odnesejo \u2013 seveda v voja\u0161kega zna\u010daja, saj so Italijani med vojnama Kostanjevica na Krasu, Novelo znanstvene namene. sku\u0161ali povezati Planinsko jamo s Postojnskim spletom. Pot je zgrajena nekako do sredine Piv- Glej zgoraj omenjeni \u010dlanek! Brez dvoma Kakor koli \u2013 jama je bolj ali manj kontinuira- je bilo tako preurejenih jam na Krasu in na no naseljena od nekdaj. \u2009 \u2009\u200957\u0161kega rokava (ve\u010d mostov in tunelov), skopali MAREC 2018","ZGODOVINA Foto: Ale\u0161 Lajovic verjetno, tako kot \u0161e mno- \ue042\ue050 Jama v \u017di\u010dici go drugih pri nas, slu\u017eila za \u0160majdov grad v kanjonu Kokre nad Kranjem skrivali\u0161\u010de in obrambo pred Kat. \u0161t.: nima; Turki. \u017dirovnica na Gorenjskem, Zavr\u0161nica pa so tudi nekaj metrov tunela tik nad prito\u010dnim sifonom Pivke (poleg Paradi\u017ea). \ue042\ue04b Tular V bli\u017eini Gozda\u0161nice je v sosednjem kuclju \u017di\u010dici manj\u0161a jama, kjer so med ostalim arheolo- \ue041\ue051 Un\u0161ka koli\u0161evka Kat. \u0161t.: 369; Kranj \u0161kim materialom naleteli tudi na omet, kar ka\u017ee Pod Stra\u017ei\u0161\u010dem je v kon- na to, da je bila obzidana. Kat. \u0161t.: nima; Unec pri Rakeku Un\u0161ka koli\u0161evka je po splo\u0161nem mnenju na\u0161a glomeratu razvita izvirna \ue042\ue051 Poglejska cerkev vodna jama. Vhod je tako najlep\u0161a udornica. Kaj pa je gnalo Italijane, da so reko\u010d na tovarni\u0161kem dvori- Kat. \u0161t.: 1313 (sinonim: Polj\u0161i\u0161ka oz. med vojnama zgradili podzemeljsko utrdbo (del \u0161\u010du biv\u0161e Iskre. Med drugo Pov\u0161i\u0161ka cerkev); Gorje pri Bledu, Polj\u0161ica sistema Valle Alpino) v njenem vzhodnem oste- svetovno vojno je bil vhodni nju, ve le sam ljubi bog. Koliko stran vr\u017eenega del zabetoniran in preurejen Velik spodmol zahodno od Gorij. Pri sondi- truda in denarja za \u010disto prazen ni\u010d! v zakloni\u0161\u010de, po vojni pa je ranju so baje naleteli tudi na ostanke zidu. Ni bil v jami urejen jamski labo- znano, da bi jama kdaj slu\u017eila kot podzemeljska \ue041\ue052 Zel\u0161ke jame ratorij, ki deluje \u0161e danes. utrdba, \u010deprav je to zelo verjetno. Kat. \u0161t.: 576; Rakek, Rakov \u0160kocjan \ue042\ue04c \u0160majdov grad \ue042\ue052 Jama v gradu pri Osojnici Ena od zna\u010dilnosti Zel\u0161kih jam je nenava- Kat. \u0161t.: 1339; Kranj, Kat. \u0161t.: 813 (sinonim: Osojni\u0161ki grad); \u017diri dno veliko \u0161tevilo vhodov, druga pa so \u017eage, \t Predoslje Slab kilometer dolga in dale\u010d najdalj\u0161a jama ki so neko\u010d delovale tod. Prav v jami, v bli\u017eini betonskega mosti\u010da, je neko\u010d obratovala Zel- V kanjonu Kokre je pod vasjo Predoslje ne- v okolici \u017dirov s slikovitim vhodom. Gre za jamo \u0161ka \u017eaga; na vhodu \u2013 tam, kjer prite\u010de Rak na navadna zgradba le par metrov nad vodo. Gre s stalnim vodnim tokom (vode v okolici sicer ne plano\u00a0\u2013 pa Rakov\u0161ka \u017eaga. Od Zel\u0161ke \u017eage ni za ne prav prostoren spodmol v konglomeratu manjka). \u010ce je jama kdaj slu\u017eila kot pribe\u017eali\u0161\u010de, ostalo tako reko\u010d ni\u010d, od Rakov\u0161ke pa jez in z zapornim zidom, ki je napravljen prav tako iz ni znano, prav tako ni opaziti sledov zapornih zi- temelji iz lepo obdelanih kamnitih blokov. \u017dage konglomerata, vendar so bloki lepo obdelani. dov. Na njeno morebitno funkcijo v preteklosti (nekoliko ni\u017ee od Rakov\u0161ke je bila namre\u010d \u0161e \u0160majdov grad je \u017ee od nekdaj buril domi\u0161ljijo in danes ka\u017ee zgolj ime. ena) so bile opu\u0161\u010dene sredi 19. stoletja po veliki tako so se okoli njega spletle zgodbice, ki so \u0161e povodnji leta 1853. danes zelo \u017eive \u2013 recimo tista o rovu, ki dr\u017ei v \ue042\ue053 Lu\u010dka jama 2 bli\u017enjo vas Ilovko itd. \u010cemu je zgradba dejansko \ue041\ue053 Ledenica pod Taborom slu\u017eila, ni znano; ali samo zavarovanju naravne- Kat. \u0161t.: 2387 (sinonim: Pri jamah); ga prehoda \u010dez reko ali \u010demu drugemu? Grosuplje, Lu\u010de Kat. \u0161t.: 33 (del dana\u0161nje \u017dupanove jame, kat. \u0161t. 27); Grosuplje, Velike Lipljene \ue042\ue04d Zijalka Poleg Lu\u010dke jame 1 je skalni preduh, ki je imel neko\u010d, glede na arheolo\u0161ka izkopavanja, Jama se je prvotno imenovala Ledenica Kat. \u0161t.: 1195 (sinonimi: Zijalka pod palisadno steno. Ustno izro\u010dilo o dogajanjih v pod Taborom in jo omenja \u017ee Valvasor. V dvaj- Jamarskim vrhom, Grad Jama); \u010dasu tur\u0161kih vpadov je \u0161e \u017eivo; glej \u010dlanek Lu\u010dki setih letih preteklega stoletja so v bli\u017eini na\u0161li Begunje na Gorenjskem dol\u00ab, Bilten JK \u017delezni\u010dar, 23 (2003) str. 32\u201341. navpi\u010den vhod v kar veliko, zanimivo in lepo zakapano jamo. Po odkritelju so jo poimeno- Nedale\u010d od gradu Kamen je v stenah Ja- \ue043\ue054 Kr\u0161ka jama vali \u017dupanova jama. Obe so kasneje povezali z marskega vrha, nekoliko ni\u017ee in ju\u017eno od njega, umetnim tunelom (zato ima jama dve katastrski kar velik spodmol, ki je bil verjetno poseljen \u017ee Kat. \u0161t.: 74; Ivan\u010dna Gorica, Krka \u0161tevilki). Zaradi dogodkov med drugo svetovno v eneolitiku. Spodmol je na strate\u0161ko va\u017enem Ljudje so jamo obiskovali od nekdaj in se v vojno ime ni bilo ve\u010d primerno in so splet pre- kraju ob prastari tovorni\u0161ki poti med Gorenj- imenovali v Taborsko jamo. Ledenica je, kot \u017ee sko in Koro\u0161ko \u010dez prelaza Preval in Ljubelj. V njej ob\u010dasno skrivali, tudi pred Turki. Ali je bil ime pove, mrzla \u017eepasta jama, v kateri je znaten dvanajstem stoletju je grad Jama o\u010ditno \u017ee bil tedanji vhod, ki je relativno majhen, \u0161e kako dru- del leta led in je kot taka neprimerna za bivanje, pozidan (leta 1185). Mo\u017eno je, da je bil prvotni ga\u010de zavarovan, ni znano. Dana\u0161nji vhod je bil zato doma\u010dinom ni mogla slu\u017eiti kot skrivali\u0161\u010de obrambni stolp (bergfried) gradu Kamen zgrajen prekopan in obzidan konec 19. stoletja po na\u010dr- pred Turki. To je bil verjetno razlog, da so v bli- kot obramba gradu Jama (analogno Podpe\u0161ke- tih de\u017eelnega in\u017eenirja Jana Hraskega v sklopu \u017eini zgradili dobro utrjen Tabor nad Cerovim, ki mu in \u010crnokalskemu taboru). Po opustitvi Jame obse\u017enih melioracijskih del v povirju Krke (Lu\u010dki je danes lepo in v celoti obnovljen. Ta tabor je (menda \u017ee v trinajstem stoletju) so Kamen po- dol, Radensko polje). znan predvsem po prvi uporabi aviacije v slo- stopno temeljito dozidali in raz\u0161irili. venski voja\u0161ki zgodovini. Kmetje so namre\u010d med \ue043\ue04b Konj\u0161ca jama obleganjem na Turke metali panje s \u010debelami in \ue042\ue04e Hudi\u010dev gradi\u010d jih menda pregnali. Kat. \u0161t.: 979; Velike La\u0161\u010de Kat. \u0161t.: 1196 (sinonim: \u0160kratov gradi\u010d); Na spodnjem vhodu v jamo je zaporni zid \ue042\ue054 Zidanica na Ra\u0161ici Begunje na Gorenjskem z vrati. Tla po jami so delno zravnana, saj so v Kat. \u0161t.: 217; Ljubljana, Ra\u0161ica \u0160e par deset metrov zahodneje od Zijal- njej neko\u010d zorili sir. Zgornji vhod je na dvori\u0161\u010du V ostenju nad vasjo Ra\u0161ica severno od Lju- ke in slabih dvajset metrov navzgor po steni je kmetije nad jamo in je pokrit z re\u0161etko. Neko\u010d obzidan vhod v kraj\u0161o jamo. Valvazor je zapisal se je menda dalo priti iz te jame v spodaj le\u017ee\u010do bljane je manj\u0161a jama, bolje rov, ki vodi nav- zgodbo o zidavi gradu Kamen, in kako je hudo- Vratnico. Prehod je bil baje zasut zaradi tatvin v zgor. Iz jame je lep pogled na mesto. Na vhodu ba vse, kar so podnevi sezidali, pono\u010di podrla, \u010dasu, ko so tod zorili sir. in pod njim so komaj \u0161e vidni ostanki zidovja, dokler ji niso postavili drugega gradu. In to je prav ta Hudi\u010dev gradi\u010d. Bolj verjetno pa je, da je \ue043\ue04c Podpe\u0161ka jama 58\u2009\u2009 \u2009vezanega z malto. Od tod tudi ime. Jama je imel ta gradi\u010d ob zgraditvi gradu Jama v bli\u017enji MAREC 2018 Zijalki podobno vlogo kot npr. Bene\u0161ki stolp nad Kat. \u0161t.: 17; Dobrepolje, Podpe\u010d Podpe\u0161kim taborom v Istri. Ker se od tod ni dalo Nad jamo je neko\u010d stal grad, ki so ga v \u0161estnaj- dovolj dobro kriti vhoda v Zijalko, so v ta namen kasneje verjetno postavili sedanji gornji stolp stem stoletju podrli, material pa porabili pri gradnji gradu Kamen. novega gradu \u010cu\u0161perk. Baje je bil neko\u010d tudi vhod v jamo obzidan. Sicer pa so ljudje od nekdaj hodili \ue042\ue04f Tur\u0161ka jama v Gozda\u0161nici v jamo po vodo. Danes stoji samo \u0161e zaporni zid na vhodu v rov z imenom Babce, ki pa je novej\u0161e- Kat. \u0161t.: 1199 (sinonim: Tur\u0161ka jama); ga datuma, iz \u010dasa med obema vojnama, ko je bil \u017dirovnica na Gorenjskem, Zavr\u0161nica v jami biospeleolo\u0161ki laboratorij. Na potoku Be\u010d so v zgornjem delu vhodnega dela jame ob koncu 19. Nad dolino Zavr\u0161nice se dviguje kucelj Goz- stoletja postavili par metrov visok jez, da je lahko da\u0161nica (tudi Gojzda\u0161nica). Le malo pod vrhom voda s prostim padcem tekla v vas. je na ju\u017eni strani do \u0161est metrov visok spodmol s kakih petnajst metrov dolgim zapornim zidom \ue043\ue04d Bokrova jama iz neobdelanega kamenja, vezanega z malto in z odprtino za vrata ter strelnimi linami. Kat. \u0161t.: 3056; Zagradec ob Krki, De\u010dja vas Nekaj deset metrov dolga, rahlo v notranjost nagnjena jama v ostenju kanjona Krke pod De- \u010djo vasjo ima v vhodnem rovu zaporni zid z odpr- tino za vrata, ki pa je verjetno novej\u0161ega datuma. Po izro\u010dilu so se v jami skrivali pred Turki.","ZGODOVINA \ue043\ue04e Riv\u010dja jama Ostali primeri Viri Kat. \u0161t.: 110; Poleg tega da je pri nas kar nekaj jam, v Mirko Rupel: Valvasorjevo berilo. Mla- Zagradec ob Krki, Male Reberce katerih naletimo na taka ali druga\u010dna zidovja, dinska knjiga 1951 in razne kasnej\u0161e iz- je treba opozoriti vsaj na tri lokacije, kjer so daje. Le par metrov nad Krko je pod Malimi Reber- gradnje vezane na kra\u0161ko morfologijo oziroma cami relativno velik dvoranski prostor. Jama je naravne danosti in niso v jamah, pa\u010d pa nad Kra\u0161ki rob in Br\u017eanija: zbornik izdan v znano arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de. Na relativno velikem njimi, vendar so z njimi tesno povezane. Ena je po\u010dastitev 500-letnice fresk v Hrastovljah, vhodnem portalu je opaziti nekaj, kar bi lahko \u017ee bila omenjena \u2013 grad Socerb. Druga je Ra- ur. Salvator \u017ditko, Pokrajinski muzej Koper, bili ostanki pozidave. Ve\u010d ni znanega. kov \u0160kocjan, kjer so bile na Velikem naravnem 1990. mostu zgrajene cerkev sv. Kancijana (zavetnik \ue043\ue04f Jazbina pri Podturnu pred hudi\u010dem in zlimi duhovi), kapela in cer- Janez Meterc: Begunje v preteklosti, kovnikova hi\u0161a. Cerkev je danes v razvalinah, Begunj\u0161\u010dica \u2013 Gora in ljudje \u0161t. 2, Begunje, Kat. \u0161t.: 114; Dolenjske Toplice, Podturn od ostalih dveh zgradb pa so samo \u0161e sledovi julij 1995, str. 54\u201385. Na vhodu je zaporni zid z odprtino za vrata. temeljev. Rakov \u0160kocjan bi veliko pridobil, \u010de bi cerkev obnovili. Timotej Knific: Jama pod hribom \u017di\u010di- \u010cemu je jama slu\u017eila, se ne ve. ca. Varstvo spomenikov, revija za teorijo Tretja pa je edinstveno utrjeno (taborsko) in prakso spomeni\u0161kega varstva, XXIV \ue043\ue050 Zgornja Klevev\u0161ka jama naselje \u0160kocjan nad \u0160kocjanskimi jamami. Na (1982) str. 236\u2013238. \u017ealost danes bolj in bolj propada, ljudje se izse- Kat. \u0161t.: 411; ljujejo, hi\u0161e in gospodarska poslopja se podira- Dr. J. Pre\u0161eren: Partisanenstrasse. Pla- \u0160marjeta na Dolenjskem, Klevev\u017e jo\u00a0... Tudi \u0160kocjan bi bilo nujno primerno za\u0161\u010dititi ninski vestnik 13\/6 (1957) str. 339\u2013349. in obnoviti ter mu najti primerno namembnost. Klevev\u0161ke jame so znane tudi kot Ajdovske kar velja tudi za ostale tabore, ki pa so bili ve\u010di- jame, kar ka\u017ee na zgodnjo poselitev v pradavnini. Zaklju\u010dek noma zgrajeni okoli cerkva. V Zgornji jami so vidni ostanki zapornega zidu. Verjetno so jo uporabljali zgolj kot klet, tako kot Po slovenskih jamah je kar nekaj zidanih Posebno poglavje so razne gradnje v zvezi \u0161e marsikatero drugo jamo pri nas. Ne v Zgornji ostankov nekdanjih \u010dasov, ki so nastali v zelo s turisti\u010dno in drugo izrabo jam (nadelava poti, ne v Spodnji Klevev\u0161ki jami nismo opazili ni\u010de- razli\u010dnih dobah. Ve\u010dinoma gre za ostanke elektrifikacija oziroma osvetlitev, gradnja \u017ee- sar, kar bi kazalo na to, da bi obstajala podze- obrambnih zgradb. V jamah pri nas pogosto naj- leznic in v zvezi s tem mostov, tunelov, galerij, meljska povezava z nad jamo sezidanim gradom. demo razne novce iz rimskih \u010dasov, zidovja pa podpornih zidov, jezov, tudi zgradb itd.), ki jih ne Ker je bil ta relativno velik, jame pa ne prav pro- ne. Razlog je verjetno v tem, da za take gradnje navajam posebej. Jih je pa veliko, saj je samo storne, ni najbolj verjetno, da bi jih uporabljali ni bilo razloga oziroma motiva, saj so bili na\u0161i poti po na\u0161ih jamah za lepo \u0161tevilo kilometrov, tudi kot zakloni\u0161\u010da. kraji v rimskih \u010dasih mo\u010dno zavarovani z razni- da raznih vodnih zajetij na vhodih in v jamah mi obrambnimi sistemi in \u0161e danes bolj ali manj sploh ne omenjam. \ue043\ue051 Orlovska jama v Luknji ohranjenim zidovjem (dolinske in temenske za- pore), na kar ka\u017eejo krajevna imena, npr. Prezid, Specifi\u010dno, \u0161e ne dovolj raziskano podro- Kat. \u0161t.: 5461; Pre\u010dna, grad Luknja Zazid, V zideh. \u010dje pa je raba jam v zaledju so\u0161ke fronte med V ostenju nad ru\u0161evinami gradu Luknja je prvo svetovno vojno. Zanimivi sta tudi raba jam Prve gradnje po jamah so se pri nas, kot v voja\u0161ke namene (Ra\u010di\u0161ka pe\u010dina, Un\u0161ka koli- spodmol, ki ima pod vhodnim obokom ostanke ka\u017ee, za\u010dele okoli leta 1150 (oba jamska grado- \u0161evka) in gospodarska izraba (\u017eage v Rakovem kar debelega zidu. va \u2013 Predjama in Begunje na Gorenjskem), \u0161e \u0160kocjanu). starej\u0161e pa so verjetno jamske utrdbe na Primor- \ue043\ue052 Jama v Taborski steni skem, saj so bili ti kraji vseskozi na precej\u0161njem Na\u0161a najimenitnej\u0161a jamska gradnja slejko- prepihu (pa ne samo burje). V notranjosti na\u0161e prej ostaja Predjamski grad. V bistvu gre za dva Kat. \u0161t.: 6526; Osilnica, \u017durge de\u017eele so o\u010ditno ljudje za\u010deli jame bolj mno\u017ei\u010d- gradova, enega nad drugim, ki s svojo zgodovino Ostenje nad \u017durgami se iz neznanega ra- no uporabljati kot pribe\u017eali\u0161\u010da, zakloni\u0161\u010da in v vred v Evropi nimata para. Podobno velja za \u0160ko- obrambne namene \u0161ele v \u010dasu tur\u0161kih vpadov, cjan nad \u0160kocjanskimi jamami, le da bi bilo treba zloga imenuje Taborska stena. V njej je ve\u010d jam prav v vasi \u0160kocjan \u0161e marsikaj postoriti, da bi jo pribli\u017eno v isti vi\u0161ini. Kot zato\u010di\u0161\u010de pred Turki bolj pribli\u017eali turistom. (tabor?) je znana le Jama v Taborski steni, ven- dar danes v njej ni opaziti nikakr\u0161nih ostankov Ale\u0161 Lajovic, JK \u017delezni\u010dar pozidav, \u010deprav nek razlog, da se stena imenuje tako, kot se, mora biti. Sicer pa je ta jama \u0161e da- nes pogosto obiskovana v spomin na tragi\u010dne dogodke med drugo svetovno vojno. Bo\u017ei\u010dna jama Menina je kra\u0161ka planota s \u0161irnimi gozdovi, planinskimi pa\u0161niki in mnogimi kra\u0161kimi pojavi. V preteklosti je bilo tod najdenih ve\u010d jam in brezen, najbolj znana je bila Jespa (kat. \u0161t. 355). V letu 2015 smo \u010dlani jamarskega kluba Tirski zmaj za\u010deli sistemati\u010dno pregledovati celotno Menino in do danes smo evidentirali \u017ee ve\u010d kot 30 novih jam. T udi v dneh pred bo\u017ei\u010dem leta 2016 sta da se za njim odpira jama. Odstranila sta ve\u010djo vi\u0161ino 1,5 metra. Kmalu pridemo v glavno dvora- jamarja Rafko \u017derovnik in Ivo Sovin\u0161ek skalo, ki je nekoliko zapirala vhod, in za o\u017eino se no, dolgo 10, \u0161iroko do 5,5 in visoko 2\u20133,5 metra. pregledovala severno pobo\u010dje Menine. je odprlo nadaljevanje v slabih sto metrov dolgo, Iz nje vodi ve\u010d kratkih rovov, vsi so zelo zasigani Ve\u010dkrat je bilo sli\u0161ati govorice, da se tam nekje s kapniki bogato vodoravno jamo. Ni bilo po- in okra\u0161eni. Ena najlep\u0161ih je Zotlerjeva kapelica. skriva vhod v zelo lepo jamo. Rafko je ta pre- trebno veliko razmisleka o imenu, saj je bo\u017ei\u010dni Stene in strop v glavni dvorani in stranskih rovih del pregledoval \u017ee ve\u010dkrat, vendar neuspe\u0161no. dan kar klical po poimenovanju Bo\u017ei\u010dna jama so lepo zasigane. Po tleh sta gru\u0161\u010d in kamenje, Pobo\u010dje je zelo strmo, mestoma prepadno. Tega (kat. \u0161t. 12.330). na koncu glavne dvorane pa se ob padavinah dne sta se odlo\u010dila, da gresta po ozki lovski ste- zbira voda, zato so tla tam blatna. zici, ki pre\u010di celotno severno pobo\u010dje Menine Za ozkim vhodom pridemo v prvo dvorano, do Nove \u0160tifte. Iskanje jame je bilo zadnje v tem dolgo 14, visoko do 7 in \u0161iroko 5,5 metra. Po ste- V jami v suhem obdobju ni teko\u010de vode, ob letu, saj je bila zima \u017ee pred vrati, v snegu pa tam nah in stropu je nekaj mehke bele sige, obliko- ve\u010djih padavinah pa iz stropa v dvorani blizu raziskovanje ne bi bilo ve\u010d mogo\u010de. vane v kijaste kapnike. Ponekod iz stropa visijo vhoda zelo pronica povr\u0161inska voda, ki v majh- koreninice dreves na povr\u0161ju. V kotu dvorane je nem poto\u010dku odteka do glavne dvorane, kjer se Pod steno nad stezo sta zagledala nekak\u0161en celotno okostje, verjetno od lisice, po tleh pa le\u017ei zbere v jezercu. Od tam po manj\u0161ih \u0161pranjah vhod. Ko sta pri\u0161la do njega, sta videla, da gre za nekaj skalnih blokov. Na koncu prve dvorane odteka naprej. Temperatura v jami je 4 stopinje. manj\u0161o prehodno jamo. Pogledala sta \u0161e bli\u017enjo jama zavije proti vzhodu. Prehod iz prve v glav- okolico. Nekaj metrov pod manj\u0161im spodmolom no dvorano se spu\u0161\u010da z naklonom 20 stopinj. Po Vhod v jamo smo letos spomladi zaradi izre- sta naletela na nizek vhod, ki je vzbujal upanje, tleh sta gru\u0161\u010d in kamenje, strop pa se spusti na dne ohranjenosti in lepote za\u0161\u010ditili z re\u0161etko, jamo \u2009 \u2009\u200959pa ob vsakem obisku sistemati\u010dno raziskovali. \u017de MAREC 2018","ZGODOVINA Aleksander Sever, latinski polni Foto: Bernard \u0160tiglic Foto: Bernard \u0160tiglic naziv MARCVS AVRELIVS SEVERVS ALEXANDER AVGVSTVS, poslednji Foto: Bernard \u0160tiglic rimski cesar iz dinastije Severjev. Rojen leta 208 n. \u0161t. v Siriji, Arca Caesarea, umrl leta 235 n. \u0161t. v kraju Moguntiacum, Gornja Germanija. Vladal je v letih 222\u2013235. Leta 231, ko je deseti\u010d prejel tribunsko oblast, je bil 3. konzul. Ob tej priliki je bil kovan tudi novec z njegovo podobo in oznako 10, kakr\u0161nega je v jami na\u0161el Rafael \u017derovnik. Ta serija novcev je bila kovana v kovnici v Rimu. ob prvih obiskih smo v glavni dvorani, plitvih vodoravnih \u010drt na vratu in neenakomer- Trino\u017enik kjer se jamski prostor najbolj raz\u0161iri, na nim, prekinjenim pasom tako imenovanih va- v nemirnih \u010dasih pozne antike darovali in koga tleh opazili skoraj v krog zlo\u017eeno kame- lovnic na trebuhu posode. Posoda in trino\u017enik so prosili za pomo\u010d? \u010ceprav bo morda kdo ne- nje. Sprva nanj niti nismo bili zelo po- spadata med tako imenovano kuhinjsko posod- jeverno zmajal z glavo, pa strop nad kamnitim zorni, ob enem od obiskov pa je Rafko je antike. Trino\u017enik in fragment posode okvirno krogom morda ponuja tudi ta odgovor. Kapniki \u017derovnik med kamenjem zagledal nekaj lahko umestimo nekako v \u010das od 3. stoletja, v jamah so velikokrat zelo nenavadno oblikovani \u010drnega. Sklonil se je, da bi pobral gumb, za kar nudi oporo novec Aleksandra Severja in spominjajo na vsemogo\u010da bitja. Ta, ki je zrasel ki ga je, kot je najprej pomislil, izgubil (222\u2013235), do pozne antike, kar je do 5. stoletja. nad krogom, seveda \u0161e preden so ljudje naredili kateri ob obiskovalcev. Vendar je bilo po Kljub novcu, ki sicer relativno to\u010dno definira \u010das, kamniti krog, pa prav preve\u010d spominja na mo\u0161ko otipu to nekaj kovinskega. Najdbo je spravil v \u017eep ko naj bi se v jami nekaj dogajalo, pa posoda z spolovilo, da bi obiskovalci jame to spregledali. in nadaljeval z raziskovanjem, doma pa je do\u017eivel okrasom valovnice tako po okrasju kot po izde- Jamarji so se \u017ee od prvih obiskov jame dalje \u0161alili neizmerno presene\u010denje. \u00bbGumb\u00ab se je ob sre- lavi nekoliko bolj spominja na posodje iz kasne na njegov ra\u010dun, ko pa se je izkazalo, da je bila \u010danju z vodo spremenil v izredno lepo ohranjen antike in se spogleduje \u017ee celo s staroselsko in jama namenjena starodavnim obredom, se je anti\u010dni novec, in sicer v tako imenovani sesterec zgodnjeslovansko keramiko. \u0161ala spremenila v resen razmislek. Aleksandra Severja. V trenutku, ko so vse to na\u0161li, je tudi kamniti Novec Aleksandra Severja ima na eni strani Arheolo\u0161ke raziskave krog, okoli katerega so bile najdbe, dobil drug upodobljenega son\u010dnega boga, ki je bil vedno pomen. Takoj je postalo jasno, da je kamne v simbol rodovitnosti in plodnosti, in \u010de je bil ko- Prvo vpra\u0161anje, ki smo si ga zastavili, je bilo, krog nekdo zlo\u017eil z namenom. Ni bilo ve\u010d dvo- vanec v jami pu\u0161\u010den z namenom, je bil ta namen kako je novec pri\u0161el v jamo in ali to pomeni, da ma, da je jama slu\u017eila posebnim obredom ali lahko prav pripro\u0161nja za rodnost ali plodnost. In je v jami \u0161e iz rimskih \u010dasov. \u017de naslednji dan skrivnim ritualom, s katerimi so ljudje v davnih \u010de so dana\u0161nji obiskovalci v kapniku prepoznali smo natan\u010dno pregledali tla, vse razpoke in \u010dasih naravne sile prosili za pomo\u010d in jim verje- podobnosti z mo\u0161kim spolovilom, so seveda prav prostore ob jamskih stenah, kjer se stvari, ki jih tno sredi kroga v trino\u017eniku darovali kose \u017eivali, isto v njem prepoznali tudi rimskodobni obisko- pustijo ljudje, najla\u017ee ohranijo. \u017de ko so v ka- katerih ostanke s sledmi vrezov so jamarji na- valci. Za odgovore na ta in podobna vpra\u0161anja bo mnitem krogu in ob njem med zlo\u017eenimi skalami \u0161li med kamni v krogu. Pripoved o \u0161kratu, ki je \u0161e \u010das, ko bodo etnologi iz pravljic in pripovedi na\u0161li \u0161e dva fragmenta stare keramike in nekaj prebival v jamah nad Novo \u0160tifto, je tako dobila posku\u0161ali izlu\u0161\u010diti, ali skrivajo v sebi tudi sporo- \u017eivalskih kosti, na katerih so vidni urezi z ostrim materialno podlago in ponovno potrjuje, da se \u010dila, ki govorijo o rodnosti in plodnosti, in takrat predmetom, je bilo veselje veliko, ko pa je jamar za pravljicami skriva pradaven \u010dlove\u0161ki spomin. bo morda bolj z gotovostjo mogo\u010de re\u010di, \u010demu je Jo\u017ee Ram\u0161ak - Zotler v ozki skalni ni\u0161i ob krogu bilo namenjeno jamsko sveti\u0161\u010de, iz katerega je z roko otipal in iz nje potegnil celo posodo \u2013 tri- Radovednost jamarjev seveda \u0161e ni pote\u0161e- pravlji\u010dni \u0161krat hodil nagajat \u017eenskam v dolino. no\u017enik, veselju ni bilo konca. na. Komu v \u010dast so ljudje v rimskih ali morda \u0161e Ker sta bili v bli\u017enji, le nekaj sto zra\u010dnih Trino\u017enik je rjavo-siv z debelimi stenami. Tik metrov oddaljeni Podkrajnikovi zijalki (kat. \u0161t. pod zgornjim zunanjim robom je okra\u0161en z vo- 2697) najdeni le \u017eelezna sulica in dleto, ob po- doravnimi vrezi, po obodu posode pa potekajo skusnem izkopavanju pa arheologi niso na\u0161li kratki, plitvi navpi\u010dni vrezi, ki se nahajajo tudi ni\u010desar drugega, sta Rafko \u017derovnik in Klemen na treh nogah. Na notranji strani je po celo- Volov\u0161ek zelo natan\u010dno pregledala tudi to jamo. tnem obodu ohranjena \u010drna \u017eganina. Eden od In to uspe\u0161no. Med kamenjem na jamskih tleh najdenih ko\u0161\u010dkov posode je \u010drno-rjav z okrasom sta na\u0161la nekaj manj\u0161ih ko\u0161\u010dkov keramike in dva majhna ko\u0161\u010dka oljenke. Kerami\u010dni ko\u0161\u010dki Foto: Bernard \u0160tiglic so sicer zelo majhni, vseeno pa je na njih vidna sled okra\u0161evanja. Po okrasju sode\u010d bi bila tudi ta keramika lahko iz istega \u010dasa kot ko\u0161\u010dka po- sod iz Bo\u017ei\u010dne jame. Ko\u0161\u010dka oljenke sta morda pripadala tako imenovani volutasti oljenki s pre- mazom, ki bi bila lahko \u017ee iz 2. polovice prvega stoletja, so pa take oljenke uporabljali tudi ka- sneje. Zaenkrat torej \u0161e ni mogo\u010de z gotovostjo re\u010di, ali sta bili Podkrajnikova zijalka in Bo\u017ei\u010dna jama bivali\u0161\u010di istega nagajivega \u0161krata. Predmeti, najdeni v Bo\u017ei\u010dni jami, so razstav\u00ad ljeni na ogled v muzejski hi\u0161i Zavoda Stanislava v Gornjem Gradu na stalni razstavi Jamarskega dru\u0161tva Tirski zmaj. 60\u2009\u2009 \u2009MAREC 2018","ZGODOVINA \u010ci\u0161\u010denje brezna Zevanj\u0161ca Brezno Zevanj\u0161ca, doma\u010dini mu pravijo tudi \u017diven\u0161\u010d, nosi eno zgodnej\u0161ih \u0161tevilk Katastra jam \u2013 156. Nahaja se v Krimskem hribovju na nadmorski vi\u0161ini 594 m, na pobo\u010dju Lintaha, ki se tu po\u010dasi izravna in povzpne proti Srebotniku, zgolj 30 metrov od kri\u017ei\u0161\u010da gozdne ceste Zabo\u010devo\u2013Rakitna in tik pred mejo med ob\u010dinama Borovnica in Brezovica. B rezno je na zakraselem apnen\u010dastem te- bi lahko nakazovalo na delno miniranje brezna, po crkovini. Medtem so v spremstvu jamarjev lo- renu ob jasi, z obeh strani obdano z goz- a bi bilo prav tako lahko povezano s \u0161iritvijo kacijo obiskali predstavniki policije in pristojnih dno vlako. Vhodna odprtina (2 krat 2 m) gozdne ceste na Lintah. Leta 1971 sta se v Ze- in\u0161pekcij. se proti dnu po\u010dasi raz\u0161iri na 4 krat 4 metre. Je vanj\u0161co podala \u010dlana Jamarske sekcije PD \u017de- Septembra je napo\u010dil \u010das za zaklju\u010dno \u010distil- tipi\u010dna \u0161tirna, verjetno podornega zna\u010daja. Stene lezni\u010dar Janez Holc in Janez Rogelj. Namerila no akcijo. \u010cez brezno smo napeli jeklenico in so mogo\u010dno zasigane, polne zaves in kapnikov, sta ji le \u0161e 18 metrov globine in 4 metre \u0161irine pri\u010deli z izvlekom ob pomo\u010di traktorskega vitla. od katerih je eden prav monumentalen. Plasti ter dodala, da so na dnu \u00bbpodorno kamenje, ve- Najprej je jamo zapustila do neprepoznavnosti zato niso ve\u010d razlo\u010dne. jevje in odpadki.\u00ab Izrisala sta skico, po njunem stol\u010dena avtomobilska karoserija, ki je bila neko\u010d mnenju novo jamo pa poimenovala Brezno na menda yugo. Sledile so pnevmatike, kar \u0161tirinajst Zgodovina brezna Zavodih (kat. \u0161t. 4010). Leta 2002 sta mu To- kosov, pa dva avtomobilska motorja, menjalnik, ma\u017e Miklav\u010di\u010d in Uro\u0161 Stepi\u0161nik namerila zgolj kolo z motorjem, manjkala nista niti pralni stroj Med doma\u010dini, drvarji, lovci in \u0161e posebej \u0161e 16 metrov globine, \u0161ele leta 2013 pa je Ale\u0161 pa star \u0161tedilnik. Ker brezvestne\u017ei o\u010ditno niso ve- polharji je morala biti jama skozi stoletja dobro Lajovic iz JK \u017delezni\u010dar ugotovil, da gre za isto deli, s \u010dim bi kar najbolj onesna\u017eili podtalnico, so poznana, saj so bili pri njenem robu najdeni av- brezno. noter vrgli \u0161e osem akumulatorjev, pa barve, lake stroogrski kovanec za dva beli\u010da iz leta 1896, in topila, nekatere na sre\u010do v \u0161e zaprtih embala- vzmet stare polharske pasti in konjska podkev. JK Borovnica odkrije \u017eah. Vse to so spremljali vre\u010de Polharji jo \u0161e dandanes \u010dislajo kot plodovito lo- ekolo\u0161ko \u00a0bombo vi\u0161\u010de, lovci pa imajo na Lintahu pre\u017eo. Spust v brezno decembra 2016 je pokazal, da Jamarski zapisnik nam po drugi strani pri- se trend brezvestnega zasipavanja s smetmi na- poveduje, da so se v Zevanj\u0161co jamarji prvi\u010d daljuje. Na 4 krat 4 metre \u0161irokem dnu so na de- podali 13. junija 1931. Ekipa v sestavi Ivan Mi- lih avtomobilov, odslu\u017eenih pnevmatikah, \u017elebo- chler, Franci Bar in Jo\u017ee Kos je brezno opisala vih, plasti\u010dnih folijah in starem \u0161tedilniku, vsem kot \u00bbvodnjakasto \u017erelo nad 20 m globine, spodaj prekritem z goro mrhovine, po\u010divali ostanki \u0161e raz\u0161irjeno\u00ab, za ekspedicijo pa da je potrebnih sve\u017ee odrtih srnic. Gmota je \u017eivo mrgolela, po \u00bbpredvidoma 20\u201330 m lestvic, vrvi\u00ab. stenah so bili roji muh, zrak je obra\u010dal \u017eelodce ... Med drugo svetovno vojno, ko je v bli\u017eini ta- V naslednjih tednih je JK Borovnica brezno borila 2. \u010deta 1. bataljona Notranjskega odreda, ogradil z varnostno ograjo in v bli\u017eini namestil je brezno doletela podobna usoda kot ne tako kri\u017e, delo doma\u010dega mizarskega mojstra. Ker so zelo oddaljeno Krimsko jamo. Postala je pri- odpadki v breznu predstavljali potencialno gro- zori\u0161\u010de najsramotnej\u0161ega poglavja slovenske \u017enjo vodonosniku Borovni\u0161kega vr\u0161aja, glavnega zgodovine, o \u010demer je poro\u010dal Slovenski dom zajetja pitne vode za borovni\u0161ko in vrhni\u0161ko ob- 14. septembra 1942: \u00bbPred dnevi so na\u0161li ljudje \u010dino, sta ob\u010dinska uprava ter ob\u010dinski svet pri- iz Preserja v nekem 25 m globokem breznu v sluhnila predlogu jamarjev in v prora\u010dun za leto gozdu pod Rakitno 4 trupla. \u017drtve so spoznali po 2017 uvrstila 2000 evrov za ekolo\u0161ko sanacijo oblekah. So to Kova\u010di\u010d Sre\u010dko (Feliks) in njegova brezna. Na pomo\u010d je prisko\u010dila tudi Uprava RS sestra Ivana iz Kamnika 63, Kr\u017ei\u010d Franc, posestni- za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje z ustrezno za\u0161\u010ditno opre- \u0161ki sin, Kamnik \u0161t. 44, in Suhadolnik Albina, \u017eena mo. Konec maja je bila tako \u017ee izvedena prva delavca iz Podpe\u010di. Vse \u0161tiri so odpeljali \u017ee pred delovna akcija, v kateri je bilo iz brezna izvle\u010dene mesecem doma\u010di partizani. Trupla so \u017ee gnila. Po- za dva kubi\u010dna metra mrhovine (tako ostankov kopali so jih v nedeljo.\u00ab Da gre za doti\u010dno brezno, divjadi kot doma\u010dih \u017eivali), v veliki meri odvr\u017eene je dolga leta pri\u010dal le skromni kri\u017e na bli\u017enjem v preperelih plasti\u010dnih vre\u010dkah. Ob usklajenem drevesu, ki so ga neznanci uni\u010dili, med podrob- sodelovanju z dr\u017eavnimi institucijami in okolj- nim pregledom roba brezna pa so bili predlani skim in\u0161pektoratom je odpadke \u0161e isti teden izkopani tulci pu\u0161kinih nabojev iz leta 1938 (BTW prevzela postojnska izpostava Uprave za varno 38 \u2013 Vojni Tehni\u010dki Zavod Kragujevac 1938). hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter jih od- peljala na se\u017eig. To\u010dnih podatkov o tem, kaj se je z breznom dogajalo v povojnem \u010dasu, ni. Ob njegovem Sledil je nekajmese\u010dni premor, v katerem se robu je bila sicer najdena rde\u010da minerska \u017eica je brezno zra\u010dilo in spiralo neznosnega smradu in v vsej okolici razpr\u0161eni \u0161rapneli bombe, kar Foto: Damjan Debevec komunalnih odpadkov in sem Foto: Damjan Debevec ter tja \u0161e so\u010den zavoj\u010dek mr- hovine. Do konca delovnega dne je bil zabojnik, ki ga je dostavilo Komunalno podjetje Vrhnika, zvrhano poln. Vodonosno zaledje Borov- ni\u0161kega vr\u0161aja je okoljevar- stveni projekt JK Borovnica tako olaj\u0161al za vsaj 8 kubi\u010dnih metrov, tudi zelo nevarnih od- padkov. Laserska meritev ob zaklju\u010dku je pokazala globino 16 metrov. Damjan Debevec, Koli\u010dina odpadkov, ki je nastajala med \u010di\u0161\u010denjem. Mrhovina \u2009\u200961JK Borovnica \u2009MAREC 2018","TEHNIKA Nekaj destruktivnih preizkusov rabljenih jamarskih sede\u017enih pasov V verigi varovanja pasovi, naj si bodo \u0161portni, delovni ali re\u0161evalni, zasedajo zadnje mesto, v\u00a0smislu pomena za varnost uporabnikov pa njihova vloga \u0161e zdale\u010d ni na zadnjem mestu. T renutno ni drugih naprav, ki bi \u010dlove\u0161ko Skladnost pa morajo proizvajalci v primeru \u2013 otro\u0161ke pasove, ki objemajo celo telo, C \u2013 se- telo neposredno objemale in ga spajale opreme III. kategorije izkazovati kontinuirano. de\u017ene pasove in D \u2013 prsne pasove (prsni pasovi s preostalimi \u010dleni varnostne verige. Prav Malo bi namre\u010d uporabnikom koristilo, \u010de bi v uporabi v jamarstvu ne zadostujejo standardu). zaradi tega jim je posve\u010dena posebna pozornost. pasovi iz redne proizvodnje zdr\u017eali manj kot v Vse preostale \u010dlene je namre\u010d tako ali druga\u010de laboratoriju preizku\u0161ena vzorca. Zaradi tega Za sede\u017ene pasove (tip C), ki so v rabi v ja- mogo\u010de podvojiti ali jim s kak\u0161nim drugim ukre- morajo proizvajalci tovrstne opreme bodisi izka- marstvu, velja zahteva, da se noben del pasu, pom zvi\u0161ati varnostni faktor. Pas pa za slehernika zovati trajni nadzor nad kakovostjo proizvodnje pomemben za varnost, pri vzdr\u017eevani sili 15 kN ostaja eden in mu je posledi\u010dno treba zaupati. (ISO9001) bodisi vsako leto ponoviti preizkuse za tri minute ne sme povsem raztrgati. Med pre- To priznavajo tudi varnostna na\u010dela dela in re\u0161e- pri akreditiranem laboratoriju. Toliko o proizva- izkusom pa ne sme priti do zdrsa trakov v za- vanja z vrvnimi dostopnimi sistemi, ne le \u0161porta. jalcih. Ti so v precej ve\u010dji meri podvr\u017eeni nadzoru ponkah za ve\u010d kot 20 mm. Teoreti\u010dno v nosilnost pasu ne smemo dvomiti in kakor uporabniki. prav zaradi tega moramo pasovom tako na pro- V starej\u0161e izdaje standarda so bili vklju\u010deni izvajal\u010devi kot na uporabnikovi strani posve\u010dati Kako pa je z uporabniki? Nadzora na prosto- tudi ergonomski preizkusi s prostovoljci. Ti so posebno pozornost. \u010dasnem podro\u010dju skorajda ni, \u010deprav vas tako morali biti znotraj dolo\u010denih mer in po desetih kot na primer na cesti motorista brez \u010delade minutah visenja v pasu njihovo dihanje ni smelo V evropskem gospodarskem prostoru so po- lahko pri neuporabi varovalne opreme oglobijo. biti ovirano, niso smeli \u010dutiti huj\u0161ega neudobja dobno kakor preostala osebna varovalna opre- V zadnjih letih denimo izdaja policija v gorah v in morali so biti sposobni izvesti dolo\u010dene gibe. ma za za\u0161\u010dito pred padci z vi\u0161ine (ne le v jamah) glavni poletni sezoni globe in opozorila. Razen Med preizkusom sta morali biti prisotni \u0161e dve tudi pasovi uvr\u0161\u010deni v III., najstro\u017eje nadzoro- tega mora biti oprema, ki jo uporabljate, primer- osebi za pomo\u010d in zdravnik. Spra\u0161ujemo se o vano kategorijo. \u010ce \u017eelijo proizvajalci, ne glede na in brezhibna. Ali je res? Pas, ki ga uporablja- vzrokih umika te zahteve iz standarda. Morda je na provenienco, ponuditi izdelke te kategorije te, mora imeti \u010ditljive oznake (razvidni morajo biti \u0161e najrelevantnej\u0161a cena prisotnosti zdravnika evropskemu trgu, morajo pri akreditiranem labo- znak , oznaka standarda \u2013 od aprila 2019 da- med preizkusom, deloma pa tudi subjektivnost ratoriju \u2013 najpogosteje pri prigla\u0161enem organu\u00a0\u2013 lje tudi z letnico objave standarda \u2013, datum pro- ob\u010dutka neudobja. opraviti t. i. pregled tipa. Na podlagi uspe\u0161nosti izvodnje in serijska \u0161tevilka), ne sme biti pretira- tega pregleda prigla\u0161eni organ izda certifikat o no obrabljen ali po\u0161kodovan in mora biti mlaj\u0161i Varnostni faktorji pri bremenskih tekstilnih skladnosti z dolo\u010denim standardom. V primeru od najve\u010dje dovoljene \u017eivljenjske dobe. Ta je za napravah morajo biti vi\u0161ji od 7, pri tekstilni osebni jamarskih pasov je ta standard EN 12277 \u2013 tip C pasove omejena podobno kot za ostalo opremo, varovalni opremi pa od 10. Tako visoki faktorji so in je do\u017eivel posodobitev v letu 2015. katere varnostni elementi so iz umetnih mas. dolo\u010deni zaradi utrujanja materiala. Evropski trg ima \u0161e vedno v spominu debakel starega stan- darda kompletov za varovano planinstvo (ferate), Foto: Miha Staut V starej\u0161e izdaje standarda so bili vklju\u010deni tudi ergonomski preizkusi s prostovoljci. Ti so morali biti znotraj dolo\u010denih mer in po desetih minutah visenja v pasu njihovo dihanje ni smelo biti ovirano, niso smeli \u010dutiti huj\u0161ega neudobja in morali so biti sposobni izvesti dolo\u010dene gibe. 62\u2009\u2009 \u2009Slika 1: Lutka med preizku\u0161anjem Dobro je tudi, da navodila za uporabo pri katerem je zaradi utrujanja materiala pri\u0161lo MAREC 2018 shranite, saj so vselej referenca, s katero do nekaj nesre\u010d s smrtnim izidom, posledi\u010dnim si je mogo\u010de razjasniti vpra\u0161anja o na\u010dinu umikom in kasnej\u0161o posodobitvijo standarda. S uporabe, \u010di\u0161\u010denju, shranjevanju, \u017eivljenj- 15 kN preizkusne zahteve naj bi bili pasovi teo- ski dobi, pa tudi o garancijski dobi, ki je reti\u010dno namenjeni osebam, ki so s pripadajo\u010do ve\u010dkrat edini poznani podatek navodil. opremo la\u017eji od pribli\u017eno 150 kilogramov. Standard EN 12277 Metodologija Gorni\u0161ka oprema \u2013 Pasovi \u00a0\u2013 Varnostne Leta 2016 sem pri Varnostno-tehni\u010dni komi- zahteve in preskusne siji JZS precej uspe\u0161no opravil serijo preizku\u0161anj metode rabljenih popkovin (O popkovinah s prakso, Ja- mar \u0161t. 9, 2017, str. 62\u201363). Na podoben na\u010din \u010ce si ponovno prikli\u010demo edinstveno sem poizku\u0161al lani oceniti varnost rabljenih pa- vlogo pasov v verigi varovanja, je mogo- sov. Na \u017ealost pri pasovih nisem mogel ponuditi \u010de nekoliko bolje razumeti zahteve stan- take spodbude kakor pri popkovinah, pri katerih darda, ki jih definira. Izhaja iz starej\u0161ega so tisti, ki so prispevali rabljeno popkovino, za- standarda UIAA 105 in jih deli na \u0161tiri tipe, njo dobili dol\u017eino nove vrvi, primerno za izdelavo ki se lo\u010dujejo glede na varnostne zahte- kompleta popkovin. Pasovi so bistveno dra\u017eji ve: A \u2013 pasove, ki objemajo celo telo, B in prora\u010dun Varnostno-tehni\u010dne komisije si za- menjave pasov polovici dr\u017eave ne more privo- \u0161\u010diti. Zaradi tega je bilo oddajanje pri\u010dakovano","TEHNIKA Tabela: Rezultati preizkusov Proizvajalec in model Leto pro\u00ad Let v Ocena intenzivnosti Fmax kvocient Opis preizkusa izvodnje uporabi uporabe [kN] zaFhmtaex\/va Alp Design Compact 14,94 MTDE Picos 14,40 Prvi trak je po\u010dil v dveh sunkih, pri tem je bil prvi MTDE Picos 26,67 nvia\u0161rjiap\u0161\u010driaFlamadx o=o1k4r,o9g4 kN. Sila je nato padla in spet Petzl Fractio 2010 7 okrog 20 jam letno 6,99 1,00 8,5 kN, ko je po\u010dil \u0161e trak na Petzl Fractio 7,86 drugi strani. 2009 6 do 40 jam letno 0,96 Po\u010dila je desna vpenjalna zanka. Bila je \u017ee pred\u00ad 2011 hodno po\u0161kodovana. 1988 3 30 jam letno 1,78 Po\u010dil je trak vpenjalne zanke na zavoju centralne 1996 5 let aktiv- 15 do 20 jam letno vponke. no, potem Do 2006 do 30 jam ob\u010dasno za letno, potem 3 do 5 Najprej je pri 6,99 kN po\u010dil trak pri desni vpenjalni te\u010dajnike rinki. Nato je pri 4,4 kN po\u010dil \u0161iv, povezujo\u010d zg. in sp. kanjonov letno 0,47 del pasu pri levi vpenjalni rinki, na koncu pa \u0161e trak 21 pri levi vpenjalni rinki. Po\u010dil je trak desne vpenjalne rinke pri \u0161ivu pri 0,52 jFemapx o=\u010d7il,8\u01616ektNra.kSilleavjee padla in pri nadaljnjem nap\u00ad enjan\u00ad ju vpenjalne rinke pri F = 5,2 kN. Petzl Fractio 2002 12 15 do 20 jam letno 11,97 0,80 Odtrgalo je levo rinko s pasu. Petzl Fractio 2005 5 15 do 20 jam letno 14,13 0,94 Po\u010dil je trak okrog desne rinke. 1988 Petzl Rapide 2001 Po\u010dila je najprej vponka na desni strani pasu. Za 2009 16 15 do 20 jam letno 26,01 1,73 tem se je pri okrog 24 kN raztrgala leva vpenjalna Petzl Superavanti Petzl Superavanti 2000 luknja pasu. Doma\u010da izdelava iz avtomobilskih 8 okrog 20 jam letno 14,40 0,96 Po\u010dil je trak vpenjalne zanke pri \u0161ivu. varnostnih pasov 3 30 do 40 jam letno 14,68 0,98 Po\u010dil je trak vpenjalne zanke pri \u0161ivu. Po\u010dil je trak, ki ni bil natrgan, vendar poleg natrganega pasu. Po\u010dil je najprej \u0161iv, ki povezuje desno vpenjalno 0 Uporabljen 1x ali 2x 21,70 1,45 zanko z ledvenim delom, nato pa \u0161e trak leve no\u017ene zanke. slab\u0161e, vendar sem kljub vsemu upal na nekaj izjeme so bili pasovi odrabljeni in verjamem, da do zahtev standarda in varnostnih faktorjev, ki ve\u010d radodarnosti. Konec novembra 2017 sem se v slovenskih kleteh skriva \u0161e precej podobne naj bi se zaradi utrujanja materiala s \u010dasom ni- poslal poziv na jamarsko in JRS-listo ter ga po- opreme. S kak\u0161no reprezentativnostjo ali podpr- \u017eali. novil \u0161e nekajkrat. to induktivno generalizacijo pri takem vzorcu in pri razli\u010dnih modelih pasov z razli\u010dno zgodovino Preizkuse sem opravil na hidravli\u010dnem Do sredine januarja se je nabralo enajst uporabe ne moremo ra\u010dunati. Vendarle pa me je trgal\u00adnem stroju MFL SYSTEME, Typ VPP 12 rabljenih pasov. \u010cestitati je treba dvema do- zanimalo, kaj bodo pokazali rezultati v razmerju z vgrajenim dinamometrom KAM PR podje- natorjema, ki sta oddala po dva pasova. Brez tja AST Gruppe z natan\u010dnostjo 7,5 daN. Ta je Slika 2: Pas, ki se je pretrgal pri Foto: Miha Staut najni\u017eji vrednosti, ni razkrival o\u010ditnih znakov slab\u0161ega stanja. \u2009MAREC 2018 \u2009\u200963","TEHNIKA Foto: Miha Staut Slika 3: Doma izdelani pas po preizkusu preko analogno-digitalnega pretvornika vezan Foto: Miha Staut na ra\u010dunalnik s sposobnostjo zajema signala. Sistem je redno letno kalibriran. Preizkus je po- Slika 4: Na\u010dini Foto: Miha Staut tekal z lutko skladno s specifikacijami standarda pretrgov zank, EN\u00a0364 (slika 1). namenjenih vpenjanju Rezultati centralne vponke Tabela podaja rezultate preizkusov vseh vzor- cev. Prva ugotovitev je, da pasovi najbr\u017e precej po\u010dasneje izgubljajo svojo natezno trdnost ka- kor popkovine. Kljub temu da so bili nekateri \u017ee bistveno starej\u0161i od opredeljene maksimal- ne \u017eivljenjske dobe, so \u0161e vedno zdr\u017eali ve\u010d od 10\u00a0kN. Izjemi sta pasova, ki po datumu izdelave datirata v prej\u0161nje tiso\u010dletje (slika 2). Vendar se je v opozicijo tej trditvi podobno star pas strgal pri skorajda rekordni vrednosti. Majhen vzorec me \u017eal omejuje, da bi lahko med spremenljiv- kami datum proizvodnje, koli\u010dina uporabe (leta in intenzivnost) ter model izlu\u0161\u010dil njihov pomen za nosilnost. Do pretrga je pri vseh vzorcih pri\u0161lo na zan- kah ali v bli\u017eini zank, namenjenih vpenjanju centralne vponke (slika 2). Na primeru slike 2 (Superavanti) je mo\u010d opaziti zna\u010dilno delno raz- trganino traku, nastalo zaradi dolgotrajne upora- be. Kljub po\u0161kodbi je neposredno poleg raztrga- nine po\u010dil trak, ki je nanj pravokoten. MTDE-jev pas je imel po\u0161kodovano zanko in je posledi\u010dno popustil na mestu po\u0161kodbe. Nekateri pasovi zaponk niso imeli povratno zavarovanih. Bodisi so uporabniki med obla- \u010denjem vsaki\u010d posebej nastavili pas bodisi so pozabili zaponko zavarovati. Zanimalo me je, v kolik\u0161ni meri bo zaponka v nezavarovanem sta- nju spu\u0161\u010dala trak med mo\u010dno, vendar postopno in zvezno obremenitvijo. Pokazalo se je, da na dveh pasovih z nezavarovanimi zaponkami do popu\u0161\u010danja ni pri\u0161lo. Pasovi so bili stari, trakovi trdi in koeficienti trenja vi\u0161ji. Zato ne izklju\u010dujem mo\u017enosti, da bi pri novej\u0161ih pasovih med zapo- rednim obremenjevanjem, do kakr\u0161nega prihaja na primer med plezanjem, trakovi lahko drseli skozi zaponke. Lo\u010dena odstavka sem prihranil za pas, ki ga je doma izdelal nedvomno ve\u0161\u010d kroja\u010d, saj je imel zelo razdelan, tako reko\u010d unikaten kroj (sli- 64\u2009\u2009 \u2009ka 3). Izdelan naj bi bil izdelan v za\u010detku stoletja MAREC 2018","TEHNIKA in uporabljen enkrat ali kve\u010djemu dvakrat. Pre- Poleg verjetnega po\u010dasnej\u0161ega padanja nosilnosti glednica ka\u017ee, da je zdr\u017eal 45 % ve\u010d od zahteve. pasov kot popkovin namre\u010d ka\u017eejo, da pasovi kljub Brez dvoma so k temu pripomogli bogat kroj in o\u010ditnim po\u0161kodbam, ki bi zahtevale upokojitev, \u0161e sorazmerno mo\u010dni, vendar dokaj neudobni upo- vedno uspe\u0161no prestanejo ali skoraj prestanejo rabljeni trakovi avtomobilskih varnostnih pasov. zahteve standarda. Stara evropska direktiva (Direktiva sveta Evrop- ske unije o pribli\u017eevanju zakonodaj dr\u017eav \u010dlanic pas, \u0161iroko dostopen na trgu, se igla najbr\u017e Prav oba pasova z najdalj\u0161im sta\u017eem rabe v zvezi z osebno za\u0161\u010ditno opremo, 89\/686\/EGS, nagne v prid komercialni re\u0161itvi. Pasovi in tudi pa dokazujeta, da opreme, \u010deprav je \u0161e tako 1989) in novej\u0161a uredba (Uredba (EU) 2016\/425 druga osebna varovalna oprema doma\u010de proi- vzdr\u017eljiva, ne ka\u017ee ohranjati v nedogled. Pas z Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca zvodnje imajo v smislu u\u010dnega procesa visoko najni\u017ejo pretr\u017eno vrednostjo (slika 2) je segel \u017ee 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Di- dodano vrednost, a naj pri u\u010dnem tudi ostane. v obmo\u010dje mo\u010dnej\u0161ih sunkov ob padcih. Taki pa- rektive Sveta 89\/686\/EGS, 2016\/425) dolo\u010data sovi so nevarni in ne bi smeli zapustiti okrasne pogoje dajanja osebne varovalne opreme na trg. Sklep stene z upokojeno jamarjevo opremo. Tako kot z Opreme, ki ne pride na trg (ni prodana), pravna vso osebno varovalno opremo gre v va\u0161o korist, dokumenta ne pokrivata. Pri izdelavi pasu kroja\u010d Pred objavo rezultatov sem bil v precepu, ali da tudi pasove redno pregledujete in jih skladno torej ni bil v prekr\u0161ku. jih je sploh pametno postaviti na ogled uporab- s proizvajal\u010devimi navodili upokojujete. \u010ce tega nikom. Poleg verjetnega po\u010dasnej\u0161ega padanja zaradi osebnega odnosa do pasu niste sposob- Vpra\u0161anje pa je, kako bi zavarovalnice reagi- nosilnosti pasov kot popkovin namre\u010d ka\u017eejo, da ni, ga dajte pregledati \u00bbzihera\u0161kemu\u00ab prijatelju z rale na morebitno nesre\u010do, pri kateri bi ponesre- pasovi kljub o\u010ditnim po\u0161kodbam, ki bi zahtevale distanco do tuje opreme. \u010deni uporabljal doma izdelan pas brez kakr\u0161nih upokojitev, \u0161e vedno uspe\u0161no prestanejo ali sko- koli certifikatov. Obi\u010dajno se take pravde hitro raj prestanejo zahteve standarda. O\u010ditno je, da Opisani rezultati se nana\u0161ajo le na nerepre- zaklju\u010dijo v \u0161kodo ponesre\u010denega. Razen ome- imajo proizvajalci pri proizvodnji pasov \u0161e zah- zentativen vzorec jamarskih sede\u017enih pasov. njenega pravnega vidika pa obi\u010dajno ni nadzora tevnej\u0161e notranje pogoje, kakor jih dolo\u010da stan- Generalizacija rezultatov na druge tipe pasov ali nad izhodi\u0161\u010dno kakovostjo uporabljenega mate- dard, in ta podatek \u0161e dodatno pri\u010da o posebni pasov v drugih vejah \u0161porta, npr. v alpinizmu, ni riala, ni znanja o nosilnosti izdelanega kosa in ni vlogi pasov v verigi varovanja. mogo\u010da. znanja o hitrosti staranja ter utrujanja materiala. \u010ceprav podobne, so \u0161ivalne niti lahko zelo razli\u010d- Miha Staut, JK \u017delezni\u010dar nih kakovosti. Ne nazadnje pa je treba pri\u0161teti \u0161e \u010das in stro\u0161ke, ki smo jih vlo\u017eili v izdelavo pasu. \u010ce vse omenjene dejavnike zlo\u017eimo na eno stran libele, na drugo pa postavimo obi\u010dajen jamarski Nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom v jamarstvu Uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem v zaprtih prostorih ponavadi ni najpametnej\u0161a ideja. A vendar jamarji v \u017eelji po odkrivanju prehodov v podzemlje velikokrat po\u010dnemo prav to \u2013 v jamah uporabljamo bencinske vrtalnike, ki pri delovanju proizvajajo ogljikov monoksid, ta pa je v ve\u010djih koncentracijah za \u010dloveka strupen. O gljikov monoksid (CO) je plin brez barve Foto: Damijan \u0160inigoj in vonja. Nastaja kot stranski produkt pri nepopolnem gorenju ogljika v organskih \u2009Za \u0161irjenje ozkih rovov v jamah se \u0161e vedno uporablja tudi bencinski vrtalnik. \u2009\u200965 snoveh. Ker je malo la\u017eji od zraka, se zadr\u017euje v MAREC 2018 zgornjih plasteh. V zraku je normalna koncen- tracija CO 0,2 ppm (delcev na milijon), kar je za \u010dloveka povsem ne\u0161kodljivo. Naravni vir nastan- ka CO so predvsem izbruhi vulkanov in obse\u017eni gozdni po\u017eari. \u010ce pa \u010dlovek v dolo\u010denem \u010dasov- nem obdobju vdihuje veliko ve\u010dje koncentracije, se lahko zastrupi s CO, ker se CO ve\u017ee na he- moglobin 230- do 270-krat hitreje od kisika. To zmanj\u0161uje sposobnost krvi za prenos kisika, kar povzro\u010di pomanjkljivo oskrbo tkiv s kisikom. Na to so \u0161e posebej ob\u010dutljivi organi, ki za delova- nje potrebujejo veliko kisika \u2013 mo\u017egani in srce. Poleg tega se CO v telesu ve\u017ee \u0161e na nekatere druge encime, kar posledi\u010dno dodatno ote\u017euje preskrbo tkiv s kisikom. Koncentracija CO v krvi in s tem resnost zastrupitve sta odvisni od koncentracije CO v vdihanem zraku in trajanja izpostavljenosti kontaminiranega zraka. Izpostavljenost kon- centraciji 100 ppm v 4 urah je enaka izpo- stavljenosti koncentraciji 400 ppm v 1 uri. Na splo\u0161no velja, da je izpostavljenost koncentra- ciji 100 ppm za \u010dloveka \u017ee nevarna. Toleranca na zastrupitev s CO je razli\u010dna od \u010dloveka do \u010dloveka in njegovega zdravstvenega stanja,","TEHNIKA Tabela: Vpliv CO na mirujo\u010dega \u010dloveka Koncentracija CO Simptomi Viri in literatura 100 ppm rahel glavobol po 2\u20133 urah 200 ppm rahel glavobol po 2\u20133 urah, izguba razsodnosti Department of the Environment and 400 ppm mo\u010dan glavobol po 1\u20132 urah Heritage, 2005. Carbon Monoxide (CO), 800 ppm vrtoglavica, slabost, kr\u010di v 45 minutah, nezavest v 2 urah www.environment.gov.au\/protection\/ glavobol, povi\u0161an sr\u010dni utrip, vrtoglavica in slabost v 20 minutah, publications\/factsheet-carbon-monoxide-co 1.600 ppm smrt v 2 urah vrtoglavica in slabost v 5\u201310 minutah, smrt v 30 minutah M. Merela, 2016. Jamarska re\u0161evalna 3.200 ppm vrtoglavica in slabost v 1\u20132 minutah, smrt v manj kot 20 minutah slu\u017eba Slovenije \u2013 ekipa za \u0161irjenje o\u017ein 6.400 ppm nezavest v 2\u20133 vdihih, smrt v manj kot 3 minutah ob nesre\u010di v jami. V: Komac, B. ur. Ujma. 12.800 ppm Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje. 291\u2013299 Vir: Wikipedia Morbidity and Mortality Weekly Re- odvisna pa je tudi od stopnje aktivnosti. Tako hitrost gorenja smodnika (ali gori po\u010dasi ali port, 2005. Unintentional Non-Fire-Related je lahko koncentracija CO pri aktivnem \u010dloveku detonira) ne vpliva na morebitno zmanj\u0161anje Carbon Monoxide Exposures \u2013 United tudi do 50-krat vi\u0161ja kot pri spe\u010dem. Zgodnji nastanka CO. \u017dal iz tistega obdobja tudi v Slo- States, 2001\u20132003, www.cdc.gov\/Mmwr\/ simptomi zastrupitve s CO pri nenamernih iz- veniji poznamo nekaj nesre\u010d (tudi s smrtnimi preview\/mmwrhtml\/mm5402a2.htm postavitvah so glavobol, omoti\u010dnost in slabost. \u017ertvami) zaradi zastrupitve s CO ali drugimi Drugi simptomi so lahko zelo razli\u010dni: zadiha- strupenimi plini, ki so nastali kot posledica A. Kocjan\u010di\u010d, F. Mrevlje, 1993. Interna nost, bole\u010dine v prsih, bruhanje, bole\u010dine v tre- miniranja jamskih rovov. Danes se v Sloveni- medicina. Ljubljana: EWO, d.o.o buhu, zmedenost, razdra\u017eenost, otopelost, ha- ji eksplozivne snovi v jamah uporabljajo le za luciniranje, te\u017eave z vidom, inkontinenca urina potrebe re\u0161evanja iz jam v okviru skupine za G. N. Shochak, 2016. Carbon Mo- in blata, sinkopa, kr\u010di, koma in na koncu sledi \u0161irjenje o\u017ein pri JRS. noxide Toxicity\u00a0Clinical Presentation, na: smrt. V lai\u010dni javnosti prevladuje mnenje, da emedicine.medscape.com\/article\/ je ko\u017ea zastrupljenih s CO obarvana ro\u017enato, Prva pomo\u010d pri zastrupitvah s CO je odvisna 819987-clinical vendar so taki primeri zelo redki. Zato se pri od stopnje prizadetosti zastrupljenega. Naj- prej moramo preveriti, ali lahko do njega varno Zdravstveni dom Ljubljana. Zastrupitev s CO, www.zd-lj.si\/zdlj\/ index.php?Itemid=347&id=270&option= com_k2&view=item Wikipedia. Carbon monoxide poiso- ning, en.wikipedia.org\/wiki\/Carbon_ monoxide_poisoning#Hyperbaric_oxygen Zavedati se moramo, da v jamah pri uporabi Foto: Maks Merela sredstev, ki proizvajajo CO, tveganja za zastrupitev s CO ne moremo nikoli izni\u010diti, tudi \u010de upo\u0161tevamo vse varnostne ukrepe. prepoznavanju zastrupitve ne zana\u0161ajte samo pristopimo. Zavedati se moramo, da lahko pri vi- Po nekajminutnem delu z bencinskim na prisotnost tega znaka. sokih koncentracijah CO v zraku hitro izgubimo vrtalnikom v slabo prezra\u010denem rovu je zavest brez predhodnih znakov in simptomov. koncentracija CO narasla \u017ee na 232 ppm. V doma\u010dem okolju so najpogostej\u0161i pov- Zastrupljenega moramo \u010dim hitreje evakuirati na merilnika koncentracije CO v zraku. Merilniki za zro\u010ditelji zastrupitve s CO slabo vzdr\u017eevane ali varno mesto z nekontaminiranim zrakom. \u010ce je v nadzor notranjih prostorov, ki samo opozarjajo, okvarjene pe\u010di na trda goriva ali plin, motorji nezavesti, ga namestimo v stabilni bo\u010dni polo\u017eaj kadar koncentracija prese\u017ee mejno vrednost, za z notranjim izgorevanjem, plinski kuhalniki in in nadzorujemo dihanje ter morebitno bljuvanje. uporabo v jamarstvu niso primerni. Mo\u017eno je po\u017eari v zaprtih objektih. V jamarstvu pa so vir \u010ce ne diha, za\u010dnemo s temeljnimi postopki o\u017eiv\u00ad tudi kupiti namenske, \u017ee pripravljene bencinske nastanka CO najve\u010dkrat vrtalniki na bencinski ljanja. me\u0161anice za uporabo pri dvotaktnih motorjih, ki pogon in v dolo\u010denih primerih tudi eksplozivne zmanj\u0161ajo nastajanje CO (v nobenem primeru snovi. Vrtalniki na motorni pogon so bili veliko Edina terapija pri zastrupljenem s CO je pa ga ne izni\u010dijo). v uporabi zlasti pred razvojem litijevih celic, ki aplikacija 100-odstotnega kisika prek obrazne so mo\u010dno pove\u010dale avtonomijo baterijskih vrtal- maske. Ta bistveno bolj pospe\u0161i izlo\u010danje CO iz Zavedati pa se moramo, da v jamah pri upo- nikov. Vendar se ti tudi danes dosti uporabljajo na\u0161ega telesa, kot \u010de bi dihali samo zrak (raz- rabi sredstev, ki proizvajajo CO, tveganja za za- predvsem v jamah, kjer sta dostopnost do ele- polovna doba CO pri dihanju zraka je 6\u20138 ur, pri strupitev s CO ne moremo nikoli izni\u010diti, tudi \u010de ktri\u010dnega omre\u017eja in s tem mo\u017enost polnjenja dihanju 100-odstotnega kisika pa 30\u201390 minut). upo\u0161tevamo vse varnostne ukrepe. Moj nasvet, baterij precej zmanj\u0161ani (Kanin, Migovec, Mo- Pri huje zastrupljenih je priporo\u010dljiva tudi upo- ki je plod lastnih negativnih izku\u0161enj, je, da se li\u010dka planina ...). Na vaji ekipe za \u0161irjenje o\u017ein pri raba hiperbari\u010dne komore, ki izlo\u010danje CO \u0161e pred vsako aktivnostjo v jami dobro pripravimo Jamarski re\u0161evalni slu\u017ebi so merili koncentracijo dodatno pospe\u0161i (razpolovna doba 25 minut). ter razmislimo o vseh tveganjih in varnostnih CO v zraku. \u017de po nekaj minutah vrtanja z vrtal\u00ad \u010ce teh mo\u017enosti ni, nam preostane le, da zastru- ukrepih, ki jih bomo morali upo\u0161tevati. nikom na bencinski pogon v slabo prezra\u010deni pljenega za\u0161\u010ditimo pred dejavniki okolja in po- jami je narasla na 232 ppm, kar je \u017ee veliko pre- \u010dakamo, da se CO sam izlo\u010di iz telesa. Nekje po Klemen Mihali\u010d, JK Novo mesto ve\u010d za varno delo. 12 urah bo oseba z blago zastrupitvijo \u017ee sama sposobna za odhod iz jame. V prej\u0161njem stoletju, predvsem pred letom 1990, so se za \u0161irjenja jam uporabljale tudi eks\u00ad Preventiva pred zastrupitvami s CO je ne- plozivne snovi. Poleg razstreliv so za razstrelje- uporaba sredstev, ki povzro\u010dajo nastanek vanje jamskih rovov uporabljali doma narejene tega plina v zaprtih prostorih. \u010ce jih v jamah naboje iz brezdimnega ali \u010drnega smodnika. \u017ee uporabljamo, se prepri\u010dajmo, da sta pretok Splo\u0161no mnenje med jamarji je bilo, da se pri zraka in volumen prostora zadovoljiva. Lahko gorenju smodnika sicer ustvarjajo tudi strupeni se zgodi, da bo pretok zraka v rovu, ki je sicer plini, ki pa niso nevarni za \u017eivljenje. To je \u017eal vedno dobro prepihan, na dolo\u010den dan zaradi napa\u010dno. Pri gorenju \u010drnega in brezdimne- vremenskih razmer na povr\u0161ju (temperatura, ga smodnika se poleg ve\u010d razli\u010dnih strupenih zra\u010dni tlak) zmanj\u0161an. V takem primeru akcijo raje prestavimo. Dobra investicija je tudi nakup 66\u2009\u2009 \u2009plinov v ve\u010djih koli\u010dinah tvori tudi CO. Sama MAREC 2018","FOTONATE\u010cAJ Stalni fotografski nate\u010daj Uredni\u0161tvo revije Jamar razpisuje fotografski nate\u010daj na temo jamske fotografije. V vsaki \u0161tevilki bo med vsemi prispelimi deli uredni\u0161tvo objavilo zmagovalno celostransko fotogra\u00adfijo, ki bo izstopala po estetskih in tehni\u010dnih merilih. V primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor \u0161e ostalih prispelih fotografij. Tehni\u010dne zahteve: sprejemamo digitalne fotografije, ki naj bodo lo\u010dljivosti vsaj 3000 pik po dalj\u0161i stranici. Ve\u010d informacij preko spletne po\u0161te [email protected]. Sistem Pala skala. Foto: Leopold Bregar Kri\u017ena jama pred sifonom. Foto: Jo\u017ee Pristavec - Joc Jama Dimnice. Foto: Janez \u0160imon Ledeni kapniki v jami Golobina. Foto: Ga\u0161per Modic Jama Wonderfontein (Ju\u017ena Afrika). Foto: Dejan Praprotnik Limonitni kapnik. Foto: Davorin Preisinger Valerija v bli\u017enjici Updejt. Foto: Lea Pavri\u010d Zel\u0161ke jame. Foto: Roman Milavec Kristalna gora v Kri\u017eni jami. \u2009Pogled. Foto: Patricija O\u0161tir \u2009\u200967 Foto: Marcus Plechinger MAREC 2018","F O T O N AT E \u010c A J 68\u2009\u2009 \u2009Planinska jama. Foto: Matej Zalokar. Asistenti: Aleksander Bajt, Franjo Drole, Tine \u017dnidar\u0161i\u010d, Marjan Vilhar, Uro\u0161 Frlan, Matej Blatnik MAREC 2018"]
Search
