Jamar št. 12 leto 2015

MAREC 2015 • LETO 7 • ŠT. 1 CENA: 5 EUR RAZISKAVE TEHNIKA Prižeme Čaganka Lisičina PREDSTAVLJAMO Davorin Preisinger Renejevo IZ TUJIH JAM brezno Reševanje iz nemške jame Riesending Prekova jama • Huevos-Jarak-Macola • KOSTANJEVIŠKA JAMA NOVICE • TABORI IN ODPRAVE • KATASTER • ZANIMIVOSTI ZVERINJAČKE RUPE • POPLAVE V JAMAH • O JAMSKIH AKTIH

Društva prosimo, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (največkrat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovšèina ŠD Grmada JK Krka JD Sežana * Slomškova 1A, 5270 Ajdovšèina * Mavhinje 38, 34011 Sesljan, Italija * Krka 1g, 1301 Krka * Bazoviška 9, 6210 Sežana ☛ Bogomir Remškar ☛ Damjan Gerl ☛ Tanja Podržaj ☛ Jordan Guštin ( 040 846 276 ( 0039 338 847 1295 ( 031 766 555 7 [email protected] 7 [email protected] 7 [email protected] 7 [email protected] : jds.brlog.net : www.jddr.org : www.grmada.org : www.jkkrka.si : www.vilenica.com Športno društvo Alter sport JK Sreèko Logar Idrija JK Bakla Letuš Društvo Sirena-Sub * Ovsiše 52, 4244 Podnart * Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija * Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki * Vipavska 54, 5000 Nova Gorica 7 [email protected] ☛ Tine Jereb ☛ Matej Mandelc ☛ Damir Podnar : www.alter-sport.si ( 041 687 210 JD Netopir Ilirska Bistrica JD Logatec 7 [email protected] Krasoslovno društvo Anthron : www.reef.si * Gabrije 28a, 6250 Ilirska Bistrica * p. p. 36, 1370 Logatec * Titov trg 2, 6230 Postojna ☛ Radivoj Šajn ☛ Drago Korenè DRP Škofja Loka ☛ Andrej Mihevc ( 031 873 245 7 [email protected] : www.jdl.si * Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka DZRJ Bled JK Kamnik ☛ Walter Zakrajšek JD Karantanja Lozice ( 051 244 244 * Ljubljanska 1, 4260 Bled * Žebljarska 2, 1240 Kamnik 7 [email protected] ☛ Franc Arh ☛ Dane Holcar * Lozice 5, 5272 Podnanos : www.drp-drustvo.si ( 041 368 965 ☛ Benjamin Mislej 7 [email protected] JD Karlovica JK Temnica : www.dzrjbled.com JS PD Medvode * Dolenja vas 44, 1380 Cerknica * Temnica 10, JK Borovnica ☛ Jože Stražišar * Cesta komandanta Staneta 12, 5296 Kostanjevica na Krasu 1215 Medvode * p. p. 45, 1353 Borovnica JD Netopir Koèevje ( 040 353 338 ☛ Tone Palèiè ☛ Ladislav Vidmar : www.borovnica.si/?m=pages&id=159 * Šalka vas 84, 1330 Koèevje : planinskodrustvo-medvode.si/ JK Tirski zmaj ☛ Matjaž Kranjc JK Brežice ( 041 426 174 Jamarski.html * Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji 7 [email protected] ☛ Bernard Štiglic * Mala Dolina 9, JK Novo mesto ( 041 354 551 8261 Jesenice na Dolenjskem JD Dimnice Koper 7 [email protected] * Seidlova 29, 8000 Novo mesto ☛ Aleš Orešar * Ferrarska 14, 6000 Koper ☛ Klemen Mihaliè JS PD Tolmin ( 041 310 683 7 [email protected] 7 [email protected] 7 [email protected] : www2.arnes.si/~kpjdd2 : www.jknm.si * Podmelec 33, 5216 Most na Soèi ☛ Zdenko Rejec Belokranjski JK Èrnomelj KJ Kostanjevica na Krki JK Bojan Krivec Lokve ( 031 365 314 7 [email protected] * Nova Lipa 31, 8344 Vinica * Grajska 25, * Zapuèke 23, 5290 Šempeter pri Gorici : www.pdtolmin.si/odseki/jamarskas ☛ Jože Gešel 8311 Kostanjevica na Krki ☛ Smiljan Brešan ( 040 974 300 Šaleški JK Podlasica ☛ Brane Èuk DZRJ Luka Èeè Postojna Topolšica JD Gregor Žiberna Divaèa ( 041 297 001 7 [email protected] * p. p. 150, 6230 Postojna * Topolšica 81a, 3326 Topolšica * p. p. 12, 6215 Divaèa : www.kostanjeviska-jama.com ☛ Matjaž Milharèiè ☛ Maksimiljan Periè ☛ Borut Lozej ( 040 744 359 7 [email protected] ( 031 522 785 DZRJ Kranj 7 [email protected] : jktopolsica.wix.com/jama 7 [email protected] : www.dzrj-lukacec.si : www.divaska-jama.info * Kebetova 9, 4000 Kranj Športno društvo Tornado ☛ Davorin Preisinger JK Èrni galeb Prebold DZRJ Simon Robiè Domžale ( 041 868 973 * Za gasilskim domom 17, 7 [email protected] * p. p. 51, 3312 Prebold 1000 Ljubljana * Èešminova 19, 1230 Domžale : www.dzrjk-drustvo.si ☛ Grega Ramšak ☛ Aleš Stražar 7 [email protected] ☛ Anže Kreè 7 [email protected] JD Carnium Kranj : www.crni-galeb.si ( 041 348 186 : www.drustvozrj-domzale.si 7 [email protected] * p. p. 83, 4101Kranj JD Rakek Športno društvo Explorer 7 [email protected] JO SPD Trst : www.carnium.si * Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek * Sežanska 21, 6210 Sežana ☛ Damjan Intihar * Pulje pri Domju 187, 34018 Trst, Italija 7 [email protected] JK Kraški krti ( 031 733 329 ☛ Stojan Sancin : www.explorer-diving.si 7 [email protected] ( 0039 040 810 053 * Gradnikovih brigad 3, : www.jd-rakek.com 7 [email protected] JD Gorenja vas 34070 Doberdob, Italija : www.jospdtrst.org JD Kraški leopardi * Poljanska 29, 4224 Gorenja vas ☛ Stanko Kosiè Koroško-šaleški ☛ Branko Mur * Cankarjeva ulica 80, JK Speleos-Siga Velenje 7 [email protected] Društvo ljubiteljev Križne jame 5000 Nova Gorica : www.jd-gv.si * p. p. 138, 3322 Velenje * Bloška polica 7, 1384 Grahovo ☛ Dimitrij Valantiè ☛ Valter Koletnik JD Simon Zima Gorje ☛ Matej Kržiè, Alojz Troha 7 [email protected] ( 041 599 333 ( 041 632 153 7 [email protected] * Grabèe 3, 4247 Zgornje Gorje 7 [email protected] DZRJ Ribnica : www.speleos-siga.org ☛ Franci Ažman : www.krizna-jama.si ( 031 803 981 * Škrabèev trg 5, 1310 Ribnica JK Železnièar ☛ Anton Della Schiava 7 [email protected] * Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana 7 [email protected] ☛ Janez Jaka Cerar ( 041 213 302 Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamar- 7 [email protected] stvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in druga društva, ki se ukvarjajo : www.jkz.si tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA DZRJ Ljubljana JD Straža ŠD Trident Županova jama - turistièno in okoljsko društvo Grosuplje * Luize Pesjakove ulica 11, * Pod vinogradi 1, 8351 Straža * Deèmanova 3, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana  Gašper Košir * Taborska 6, 1230 Grosuplje Potapljaško - jamarsko - ( 041 324 483 7 [email protected] 7 [email protected] alpinistièno društvo Daco 7 [email protected] : www.zupanovajama.si : www.dzrjl.si * Požarnice 58, JD Olimje JD Planina 1351 Brezovica pri Ljubljani * Trška 80, 3254 Podèetrtek * Planina 2, 6232 Planina

VSEBINA MAREC 2015, LETO 7, ŠT. 1 NOVICE Foto: Damijan Šinigoj 4 Studena je zopet podivjala (1937, 2014 ...) 5 Izredna poplava v Križni jami, november 2014 Čaganka Foto: Roman Zakšek 6 Prekova jama LISIČINA 7 Lurška jama 7 Sveta jama – za Slovence ali za tujce? 8 Huevos-Jarak-Macola 9 Tabor JZS na Kaninu 2014 10 Preplezan slap v Hudi luknji 10 Nekaj misli o Ivanu Gamsu (1923–2014) 12 Jama Vilenica in 50 let od odkritja Fabrisovega rova 13 Slepa stara mačka v Jamoni 13 Lepotica in zver v Breznu pod žičnico 14 Tomaž Planina (1934–2014) 14 JuHöFoLa, jamarski tabor v Nemčiji 16 Jama Velika peč 17 Balkan cavers' camp 2014, Valjevo, Srbija 17 Dan reševalnih služb 18 Najdba okostja rjavega medveda v Mahnetovem breznu na Jelovici 18 Pomoč jamarjev na vaji Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica 19 Predstavitev JZS v okviru sejma Narava-zdravje 2014 19 Prenovljena spletna stran Jamarske zveze Slovenije 20 Jamarski raziskovalni tabor »Kamenmjavček 2014« 20 Končno prišli do svojih prostorov 21 Patruljni tek JAMARSKA DRUŠTVA IZ TUJIH JAM 22 Društvo za raziskovanje jam Kranj 47 Reševanje iz nemške jame Riesending ZGODBA 23 Dilema TEHNIKA RAZISKAVE 50 V jamo z novo serijo Campovih prižem 24 Ime mi je Čaganka, jama Čaganka 30 Raziskave v jami Lisičina KATASTER 36 Renejevo brezno 2014 – deep, deep dive 52 Nove predloge zapisnikov 38 Program reševanja izza sifonov 53 Kraljestvo smeti – več kot 2000 onesnaženih 39 Nove potapljaške raziskave v Kostanjeviški jami 40 Sifon brez maske – Rov Srke jam v Sloveniji TABORI IN ODPRAVE 42 Zverinjačke rupe 2014 ZANIMIVOSTI 44 Jamarski teden, Slovaška 2014 54 Mednarodna speleološka zveza – UIS 45 Odprava Češka 2014 55 UIS in Slovenija 57 O jamskih aktih PREDSTAVLJAMO 60 Davorin Preisinger 63 Fotonatečaj Odgovorni urednik Lektura Naslov uredništva Nenaročenih rokopisov in fotografij Peter Gedei Mojca Stritar Kučuk Jamar, Lepi pot 6, ne vračamo. Vse gradivo v reviji Pomočnik odgovornega Oblikovanje, računalniška 1109 Ljubljana Jamar je last izdajatelja. Kopiranje ali urednika grafika in prelom tel.: 041 941 378 razmnoževanje je mogoče le s pisnim Miha Čekada Peter Gedei e-pošta: [email protected] dovoljenjem izdajatelja. Pisem bralcev ne Uredništvo Tehnični urednik Izdajatelj lektoriramo. Jure Tičar, Mojca Hribernik, Uroš Ilič, Peter Gedei Jamarska zveza Slovenije Bogomir Remškar, Jasmina Rijavec Tisk Lepi pot 6, 1109 Ljubljana O reviji Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana www.jamarska-zveza.si Jamar izhaja enkrat letno, praviloma Naklada: 600 izvodov Odgovorna oseba izdajatelja v mesecu marcu. Cena izvoda revije Matej Mihailovski v prednaročilu za člane JZS je 3,5 EUR, ISSN 1855-2579 za vse ostale 5 EUR. Fotografija na naslovnici: Čaganka, pogled proti Akustični dvorani. Foto: Peter Gedei  MAREC 2015   3

NOVICE Studena je zopet Foto: Gregor Bučar podivjala (1937, 2014 ...) Zgodovina Foto: Brane Čuk Kostanjeviško jamo ob vznožju Gorjancev so poligonov znaša okrog 2200 metrov, seveda pa z generacij jamarjev. Vse se je začelo že nekaj dni v tisočletjih izoblikovali padavinske vode, podze- najnovejšim odkritjem pred uradnimi meritvami prej. Močne padavine na območju Gorjancev so mni vodni tokovi Studene in tektonski premiki. lahko samo ugibamo o trenutnih dimenzijah. Po- 10. septembra 2014 povzročile veliko poplavo v Narava je skozi čas ustvarila prečudovite sigaste tapljači so vstopili v do sedaj največjo dvorano, iz jami. V turističnem delu je voda narasla za ok. tvorbe pravljičnih oblik. nje pa vodi več rovov večjih dimenzij. Tudi kapni- 10 metrov. Ko se je skoraj že umaknila s turistič- škega okrasja ne manjka. Zaradi dogovorjenega nih poti, smo se po celonočnem deževju prebu- Jamo nad izvirom Studene (kat. št. 518) je časovnega poteka akcije je zmanjkalo časa za dili v 13. september. leta 1937 odkrilo neurje. Narasle podzemne pregled. Glede na videno dela za dokumentira- vode so dobesedno odtrgale skale nad izvirom nje ne bo malo, za kar bo potrebnih več pota- Že tako in tako vode prepoln jamski sistem Studene in odprle sedanji vhod. V jami je potok pljaško-raziskovalno-merilnih akcij. ni mogel sprejeti novih enormnih količin vode. Studena izdolbel najdaljši in najmogočnejši do- Ponovil se je scenarij izpred 77 let. Po vrtačah lenjski jamski splet. Zaradi izjemno lepih kapni- V imenu organizatorja bi se zahvalil vsem 28 nad jamo so nastajala jezera, nad vasjo Oštrc ških tvorb, predvsem v vhodnem delu, je kmalu jamarjem in jamarkam, ki so prišli iz osmih dru- sta se združili dve večji jezeri s kapaciteto nekaj dozorela odločitev o turistični ureditvi dela jame. štev in klubov: JK Železničar, JK Krka, JK Bre- olimpijskih bazenov. Po vsej verjetnosti je bilo za Prvi resni poizkusi urejanja segajo v začetek pet- žice, JK Novo mesto, DZRJ Ribnica, DZRJ Lju- razdejanje v Kostanjeviški jami in pred njo krivo desetih let prejšnjega stoletja. bljana, JD Carnium Kranj in KJ Kostanjevica na ravno to veliko jezero, ki je v nekem trenutku na- Krki. Transport velike količine opreme do mesta šlo pot v jamski sistem. Po pričevanju tam žive- Jamo nad izvirom Studene upravičeno sma- potopa je bil zelo naporen. Izkazalo se je, da je čih prebivalcev se je ves dan tresla zemlja zaradi tramo za zibelko dolenjskega jamarstva, saj je bilo kljub velikemu številu udeležencev celo pre- odtekajoče vode. Že ko se je zdanilo, dostop do že leta 1962 tako očarala novomeške tabornike, malo ljudi, zato so nekateri tovorili večkrat (Ur- jamarskega doma in seveda do jame ni bil več da so še istega leta ustanovili jamarski klub v ban Slana štirikrat). Tudi po besedah potapljačev možen niti v visokih škornjih. Za kakršnokoli re- Novem mestu. Njegovi člani so veliko raziskovali je bila to ena najzahtevnejših potapljaških akcij ševanje so bile razmere prenevarne. v jami, pridružili so se jim domačini in leta 1964 nasploh. Njen uspeh je bil najlepše darilo k pra- ustanovili jamarsko sekcijo, ki je nato delovala v znovanju naše 50-letnice. Okoli 8. ure zjutraj 13. septembra je bila iz- Kostanjevici na Krki. Največja želja članov je bila virna dolina Studene eno samo veliko jezero, ki ureditev najlepših delov jame za turistični obisk. Poletna turistična sezona je bila dobra, be- ga je prečkal mogočni tok Studene. Mostiček, ki Začeti je bilo treba iz nič. Do jame je bilo treba ležili smo gotovo največje število tujih gostov povezuje parkirišče in pot proti jami in domu, je pripeljati elektriko (ok. 300 m po zraku), vsaj za doslej. Žal pa se je v noči z 12. na 13. september bil dobrih 30 centimetrov pod vodo. Skozi vhod silo urediti dostop iz mesta – kolovozna pot je predčasno končala. je iz Kostanjeviške jame v slapu drla prava reka. bila ob slabem vremenu praktično neprevozna –, Podivjane vode so pred našimi očmi trgale nasip izdelati lesena stopnišča in poti, brv preko Stu- Povodenj in s seboj valile tudi večstokilogramske skale. dene, opraviti še veliko zemeljskih del, velik zalo- Dostop v bližino jamarskega doma in kioska je gaj pa je bila tudi elektrifikacija jame. Po 77 letih je narava zopet pokazala svojo bil z desnega brega Studene nemogoč. Poplav­ moč. Tako kot nam je leta 1937 narasla voda ljeni so bili spodnji del doma, nov nadstrešek, V času intenzivnih del leta 1969 je prišlo tudi odprla vrata v Jamo nad izvirom Studene, bi te WC, kiosk za prodajo vstopnic, praktično vsi do pomembnih odločitev. Jama nad izvirom Stu- usodne noči skoraj uničila vsa prizadevanja več objekti do višine ok. 70 centimetrov. dene je dobila še eno ime, Kostanjeviška jama, jamarska sekcija pa se je osamosvojila in usta- novljen je bil Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Končno je bila ob pomoči širše družbene sku- pnosti, mnogih jamarjev iz Novega mesta, dru- gih jamarskih društev in klubov ter domačinov leta 1971 jama slavnostno odprta za obiskovalce. Do sedaj si jo je ogledalo več kot 200.000 obi- skovalcev iz več kot 40 držav. V letih, ki sem jih izpustil, se je dogajalo mar- sikaj. Vrstile so se obletnice, slovesnosti, klub je razvil prvi jamarski prapor v takratni Jugoslaviji, potekala so jamarska srečanja in tabori, gradnja jamarskega doma, bolj ali manj uspešne razisko- valne akcije. Novomeškim jamarjem sta se po- srečila preboj ožine in odkritje novih delov jame. Izšla je monografija o Kostanjeviški jami, asfalti- rana je bila cesta, organizirali smo odprave v tuje jame, posodobljeni sta bili jamska infrastruktura in električna razsvetljava itd. Raziskave v letu 2014 Prišlo je leto 2014. Sedaj lahko rečemo leto presežkov. Proslavili smo abrahama. Minilo je 50 let od začetka organiziranega jamarstva v Kosta- njevici na Krki. V podaljšanem vikendu od 6. do 8. junija smo v Kostanjeviški jami izvedli do sedaj nedvomno najzahtevnejšo raziskovalno akcijo. Trije jamski potapljači (Dare Hribar, Uroš Ilič in Robert An- žič) so ob logistični podpori 25 jamarjev z vso potrebno opremo preplavali 130 metrov dolg sifon ter tehnično opremili in preplezali 15 me- trov visok kamin nad Jezerom tretjega tisočle- tja. Odkritje, ki je sledilo, potrjuje predvidevanja 4    o velikih razsežnostih jame. Trenutna dolžina MAREC 2015

NOVICE V bližino jame smo sestopili z gornje strani, Vesti, ki so sledile, so bile vzpodbudne. V prošenj za pomoč, vendar konkretnega odziva iz vasi Dolšce. Kiosku smo se približali približno nadaljevanju nič posebnega, voda se je umakni- razen moralnih obljub še ni. Seveda pa čas ni na na deset metrov. Pogled je bil milo rečeno za- la s turističnih poti, stopnišča so po prvi oceni naši strani. Hitro se približuje nova turistična se- strašujoč. Vidno je odnašalo nasip pred jamo, nepoškodovana, povsod polno blata in nanosov zona, ko mora biti sanacija končana in Kostanje- lomilo ograjo, iz jame so že viseli električni kabli. drobnega materiala, nekaj razbitih svetlobnih te- viška jama pripravljena na sprejem novih gostov. V kiosk so udarjale velike količine vode, blata in les, voda je odnesla rezervne svetilke, ki smo jih Največji problem nam predstavlja uničen dostop kamenja. Stresal se je ob vsakem večjem udaru imeli za slučaj izpada električne energije, nastal do nje, ki ga brez pomoči težke mehanizacije ne vode. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bodo po- je manjši podor na prehodu iz Križne v Kapniško bomo zmogli postaviti nazaj. pustila sidrišča, s katerimi je pritrjen na temeljno dvorano. Najpomembnejša novica – Kapniška ploščo. Nič na boljšem ni bil most, vsak trenutek dvorana je bila pod vodo le v začetnem spodnjem Ocenjena škoda na infrastrukturi jame, pri bi ga deroča Studena lahko odnesla s seboj. Po delu (ok. 7 m), kapniki so ostali nepoškodovani. dostopu in na objektih presega 100.000 EUR. nekem čudežu je kiosk ostal na mestu. Deroča To je zagotovo prevelik zalogaj za klub. Veliko voda je trgala nasip pred jamo, nekaj večjih skal Sledili so nujna sanacijska dela, čiščenje jamarskih društev in klubov nam je ponudilo se je ustavilo malo pred kioskom in s tem ustva- objektov, krpanje parkirnega prostora, cenitev pomoč. Žal je po akciji, ko smo očistili in oprali rilo neke vrste pregrado, ki je preprečila rušenje nastale škode, osvoboditev lesenega kioska od turistični del jame, zopet prišlo do poplave, na- objekta. Naredil se je naravni jez, ki je kasneje kamnitega oklepa in blata, pranje notranjih de- nosa blata in proda, tako da bomo morali pranje odbijal glavni tok vode mimo. Preprosto nismo lov jame, popis potrebnega elektromateriala, po- ponoviti pred začetkom sezone. O akcijah bomo imeli živcev, da bi opazovali in čakali na najhujše. pravilo glavnega električnega kabla, odstranitev jamarsko javnost obveščali tako kot doslej – pre- razmočenih opažev, pohištva, laminata, propa- ko jamarske liste. Trenutno so naše podzemne Poleg tega smo imeli doma dovolj dela. Krka gandnega materiala itd. dejavnosti usmerjene na urejanje razmer in sa- je hitro naraščala in že presegla kritično višino. nacijo nastale škode. Ceste na otoku so bile pod vodo, promet je bil Za usodo turistične sezone, ki je pred nami, ustavljen in se je odvijal zgolj s čolni. Bučanje bo odločilnega pomena pomoč, ki jo pričakuje- Sicer pa po dežju posije sonce in upamo, da z narasle Studene, ki je bruhala iz jame, je bilo sli- mo v prvi vrsti od lastnika, Ministrstva za obram- njim pride tudi čas za raziskave in meritve že od- šati celo v mestu. Prometne povezave s svetom bo, Občine Kostanjevica na Krki in donatorjev, ki kritega poligona za Jezerom tretjega tisočletja. so bile le preko hribovskih lokalnih cest, pa še pa jih je žal vsak dan manj. Poslali smo kar nekaj tam se je sprožilo veliko plazov. Velika večina hiš Brane Čuk, KJ Kostanjevica na Krki v mestu je bila poplavljenih, ljudje so ob nese- bični pomoči prostovoljnih gasilcev reševali, kar Izredna poplava v Križni jami, november 2014 se je sploh rešiti dalo. Tudi hiši našega predse- dnika in blagajničarke sta bili ogroženi, zato na- K o smo pred petimi leti v Križni jami doživeli najvišjo izmerjeno vodno gladino do tedaj, si slednjo noč ni bilo spanca. niti približno nismo mislili, da se bo to ponovilo tako kmalu oziroma da bo vodna gladina še presegla rekord iz leta 2010. Pomagal sem našemu predsedniku Franciju. V popoldanskih urah je imel vodo na pragu hiše, Vse se je začelo v sredo, 6. novembra, z močnimi padavinami, ki so se iz ure v uro le še sto- ker pa Krka narašča še 18–24 ur po prenehanju pnjevale. Že v četrtek zgodaj zjutraj so nas prebudili hudourniki, zaprte ceste, razliti potoki in dežja, smo vedeli, da spanca ne bo. Ob pomoči še bi lahko naštevali. To je bil znak za alarm in odhod v jamo, kjer smo še zadnjo sekundo rešili gasilcev smo naredili nasip ter s pomočjo agre- lobanji rjavega in jamskega medveda, ki ju imamo razstavljeni. Voda se nato iz četrtka na petek gata in črpalke branili vodi vstop v hišo. Delo je skorajda ni več dvignila, medtem ko je v soboto ob dodatnih močnih nalivih dosegla najvišjo do potekalo na sledeč način: ena minuta črpanja, sedaj izmerjeno gladino oziroma jo v primerjavi z letom 2010 presegla za tri metre. Verjetno ni dve minuti čakanja ... Poslušali smo bučanje Stu- odveč omenjati, da je bila voda popolnoma rjave barve z veliko penami po gladini, kar je jasno dene, ki je dober kilometer stran v slapu bruha- nakazovalo hiter pritok. Običajno je namreč voda v Križni jami kristalno čista. la skozi vhod Kostanjeviške jame, vse do okoli 20. ure, ko je pričela upadati. Naš boj z naraslo V soboto smo se opogumili in si odšli s čolnom ogledat stanje jame pod vodo. Za lažjo Krko pa je trajal vso noč, do 7. ure v nedeljo zju- predstavo je bila začetna vhodna dvorana, ki v višino meri 25 metrov, do polovice napolnjena z traj, ko je tudi Krka začela upadati in smo zma- vodo. Prostor, kjer imamo kosti, je bil štiri metre nad vodno gladino. Čolni v I. jezeru, do katerega gali. Vodi smo preprečili vstop v stanovanje in s nismo mogli zaradi poplave, pa so bili po kasnejših ogledih deset metrov višje. Že iz sobote tem veliko materialno škodo. na nedeljo je voda izredno hitro padla, in sicer toliko, da se je že dalo priti do I. jezera. K sreči so vsi čolni v jami preživeli, saj smo jih imeli dobro privezane, je pa zato nastala večja škoda v Dan kasneje začetnih delih, kjer je tok močno načel, prestavil, ponekod pa v celoti odnesel dobršen del poti. Po kratkem počitku sem se s strahom od- Čaka nas zelo veliko dela, predvsem prostovoljnega, da jamo ponovno usposobimo za ogle- peljal do jame. Studena je bila bolj ali manj v de do I. jezera. Je pa bila izkušnja iz leta 2010 po svoje tudi dobra, saj nam je tokrat uspelo rešiti strugi. Most je še stal, ravno tako kiosk, raz- stvari, ki jih takrat nismo. Manj sreče z vodo so imeli zunaj, saj je na Cerkniškem poplavljal po- dejanje pa je bilo nepopisno. Vsepovsod blato, tok Cerkniščica, v Loški dolini pa predvsem Obrh. Upamo lahko le, da se v prihodnje kaj takega kamenje, drevje, kosi zaščitne ograje, električni ne bo več dogajalo, čeprav vsi vemo, da narava nikoli ne počiva. kabli, plohi, stolice za omizje. Studena je odne- sla 750-litrski kovinski kontejner s smetmi vred, Gašper Modic, Društvo ljubiteljev Križne jame izginil je tudi litoželezni pokrov črpalnega jaška. Najvišja izmerjena višina Studene (ARSO) je bila Foto: Gašper Modic 172 centimetrov. Cerarjeva dvorana polna vode, 8. november 2014 Dostopa do jame ni bilo več, za stopniščem je zijala luknja. Edini dostop je bil možen preko bolj  MAREC 2015   5 ali manj labilnega skalovja, ki je ostalo v grapi pod vhodom. Dogovorili smo se, da v jamo po- skusimo vstopiti v nedeljo popoldne. S pomočjo polavtomatskega orodja nam je uspelo odkopati vhodna vrata. Pričakalo nas je pravo razdejanje. Potrgani električni kabli, razbita svetlobna telesa, turistične poti ni bilo prepozna- ti. Voda je odnesla vse, kar je lahko, ostale so le velike skalne gmote, ki so se prevrnile na pot. Na več mestih je voda izkopala globoke jarke. Na prehodu iz prve dvorane s krokodilom proti me- andru nas je pričakalo približno 15 metrov dolgo in do 50 centimetrov globoko jezero. Seveda to ni bila kakšna posebna jamarska ovira. Mlajši del ekipe je sezul škornje in jo prebredel. Ostali smo na suhem z nestrpnostjo čakali na njihovo vrnitev.

NOVICE Prekova jama Foto: Simon Primožič Foto: Simon Primožič Z godba se prične z Marti- nom iz Izgorij (na pol poti Rovte–Žiri, desno dva kilometra v hrib), ki je pokazal majhno luknjo blizu svoje hiše. Ome- njal je tudi, da se spodaj sliši voda in da kamen dolgo leti. S Kavčičem sva takoj zagrabila priložnost in se odpravila po- gledat, kaj bo dobrega. Zunaj sva naredila dvojno varovanje in se spustila v brezno, globoko 50 m. Na dnu je dvorana, velika 25 krat 10 m, z nekajmetrskim slapom. Po 30 metrih meandra V vhodnem breznu Prekove jame sva akcijo zaključila zaradi oži- ne. Jamo smo poimenovali po kmetiji Pr' Preku, pritrditi sidrišča. Železne palice, debel 1 cm in pod katero je vhod. dolge 40 cm, so se močno izkazale. Po 300 me- Sledila je čistilna akcija, saj je bil v breznu že trih neaktivnega meandra in manjših dvoranic razgrajeni klavniški material in veliko pločevink. sva prišla do zanimive dvorane (10 krat 10 m), Smeti se je nabralo za pet transportnih vreč. kjer so se zrušile plasti laporja, debele 0,3–1,2 m. Nato smo prekopali prvo ožino in po desetih Ta del jame sva poimenovala Podrta peč. Nazaj minutah nadaljevali po lepo zasiganem meandru grede sva novoodkrite dele izmerila in raziskala s špageti – poimenovali smo ga Špageti vestern. še 15-metrsko brezno, ki se združi s spodnjim Sledila je petmetrska stopnja in nato nadaljeva- vodnim rovom. nje vodnega meandra z dvema manjšima dvora- Do jeseni 2014 smo bili prepričani, da se nama. Kmalu pa se nam je ustavilo pri petme- jama zaključi. V akciji, ko smo jo poslikali, pa trskem spustu v podorno dvoranico (Konzerva). smo pod dvorano Konzerva našli nadaljevanje Jama preseneča s kapniškim okrasjem. Kasneje smo začeli raziskovati zgornje dele in vodnega meandra (Zlata žila), s katerim je bila meter skal in peska. Ker je bil rov preozek za samo dvorano, iz katere vodijo štirje meandri. jama poglobljena na več kot 100 metrov in z več prehod, je decembra sledilo še šest akcij, s ka- Okno nad slapom sva preplezala z Jerebom, kot 1000 metri poligona. Sledili sta še dve akciji. terimi smo dvorano Kurnik povezali z zunanjim v smeri pritoka smo nadaljevali Kavčič, Lazar in V prvi nas je razveselil Božič, ki je našel prehod v svetom. Kristan. Nezahteven rov se konča s pravokotnim dvorano. V njem smo našli kurje jajce in še nekaj zidom apnenca, iz katerega priteka voda. Pri po- kosti, zato smo dvorano poimenovali Kurnik. Na Prekova jama ima 1020 metrov poligona in vratku smo rov izmerili in namerili 200 metrov. naše veselje smo v njej slišali hrup avtomobilov je globoka 105 metrov, kar jo uvršča med večje Pretok smo ocenili na 5 l/s, ob močnem deževju in tako sklepali, da smo blizu glavne ceste, ki je jame na tromeji Primorske, Notranjske in Go- pa se poviša do 15 l/s. sto metrov nižje od vhoda. renjske. Drugi rov smo opazili pri povratku iz dvora- Decembra smo opremljeni z lavinsko žolno ne. V naslednji akciji smo ga dosegli s pomočjo in ekipo zunaj znova napadli. V načrtu še ni bilo Pri raziskovanju smo sodelovali: Andrej Kri- doma zvarjenega sidra. Nadaljevali smo do bla- dodanih meritev Zlate žile in Kurnika, zato si ni- stan, Martin Lazar, Damjan Maček, Luka Jelov- tne ožine (Peristaltika), opremili še eno stopnjo smo predstavljali, koliko metrov nam manjka, da čan, Marko Kavčič, Bojan Jereb, Matej Maček, in nadaljevanje prepustili tečajnikom (zato se ta ugledamo sonce. Z Erkerjem sva bila v dvorani, Marko Erker in Matjaž Božič. Andrej Kristan, JD Gorenja vas del jame imenuje Tečajnik). Ti (Lazar, Jelovčan, ko sva v krajši ožini na koncu dvorane zaslišala Foto: Simon Primožič Maček, J. Maček) so rov povezali z glavnim vo- vpitje Mačka in Lazarja, žolna je pokazala slabih dnim meandrom, združita pa se pred Konzervo. pet metrov. O tem, da jama vleče prepih vase, Poševna podorna polica (Prižnica) je bila pa sva se prepričala, ko sta imela zunaj čik pav- preplezana zaradi radovednosti, izkazala pa se zo. Pri povratku sva izmerila 90 metrov poligona je za težje dostopno, kot sva z Mačkom priča- Zlate žile in razopremila vhodno brezno. Med- kovala. Ker je bila kamnina mehka, je bilo težko tem je bil z zunanje strani odkopan en kubični V meandru Foto: Simon Primožič 6    MAREC 2015 Vhodna dvorana

NOVICE Lurška jama Foto: Borivoj Ladišić Foto: Borivoj Ladišić P od severnim pobočjem Bohorja sredi vasi Foto: Borivoj Ladišić Zagorje ob Marijini cerkvi stoji informacij- V spodmolu so oltar ter kipa lurške Marije in V spodmolu je izvir pitne in morebiti ska tabla, ki nas usmeri proti zanimivemu mor- pobožne Bernardke. zdravilne vode. fološkemu objektu. Po gozdni poti se spustimo zagledamo podobo Jezusa, torej je tridimenzi- Danes je izvir lepo urejen, ob njem stoji tabla z proti jugu dobrih 200 m do ogromnega spodmo- onalna. Ob steni nad oltarjem stojita velik kip opozorilom, da je voda pitna. Izmeril sem njeno la Lurške jame, širokega do 32 in visokega do lurške Marije in manjši kip blažene Bernardke. temperaturo, ki je bila zelo nizka, termometer je 12 metrov, globina jame pa je dobrih 10 metrov. Romarji, ki so hodili na romanje k Marijini cerkvi pokazal 8,1 °C. Spodmol je nastal v peščenjaku miocenske sta- v Zagorju, so poromali tudi skozi Lurško jamo. rosti, plasti peščenjaka so ponekod tanke, meh- Po drugi svetovni vojni je bila jama z oltarjem ke in se luščijo. Stene so delno porasle z bršlja- Izvedel sem, da je iz leta 1920 ohranjena na- zapuščena in oltar zanemarjen, ženska kipa pa nom, ki ob preperevanju peščenjaka še dodatno menilna listina, v kateri lastnik parcele, kjer ležita sta bila shranjena v kapelici v sosednji vasi Pod- pospešuje odpadanje tenkih pol kamenine. Pred jama in plato pred njo, zapušča župnijski Marijini log. Nad spodmolom je speljana gozdna pot, po spodmolom je velik in urejen plato. cerkvi v Zagorju parcelo v uporabo za nabožne strmi drči na robu spodmola so čez rob odlagali namene. Dana je bila tudi pravica uporabe poti smeti in kosovni odpad, vendar so pred nekaj leti Pod spodmolom je oltar z zanimivo sliko Ma- do jame v času procesij ali romanj. Da bi po- jamo očistili. Domače kulturno društvo jo je več- rije, na kateri, če jo pogledamo iz drugega kota, večal število romarjev, ki so prihajali v Zagorje, krat uporabilo kot prizorišče za božično igro in je župnik Alojz Kramaršič Lurško jamo uredil. koncerte. Leta 2011 je bila v celoti obnovljena. Lurška jama je mogočen spodmol. Pri celjskem kiparju Milošu Hohnjecu je v letih Uredili so odvodnjavanje in drenažiranje, obnovili 1919 in 1921 naročil kipa lurške Marije in bla- so zidec z izvirom pitne vode, uredili krožno pot žene Bernardke, leta 1921 pa je pozlatar Janez po gozdu okoli jame in potko v jami ter namestili Bevc iz Celja za Lurško jamo podaril še kip sv. lepe klopi. Oltar je v celoti rekonstruiran, plato Frančiška, ki pa je v vihri druge svetovne vojne pred njim tlakovan, ponovno pa v jami nad oltar- izginil neznano kam. jem stojita kipa lurške Marije in Bernardke. Ob oltarju je manjši izvir, ki je bil poznan in Borivoj Ladišić, JK Novo mesto obiskan že v preteklosti, kajti veljalo je prepri- čanje, da je v njem zelo zdravilna voda za oči. Župnik je v Lurški jami opravljal tudi cerkvene obrede, predvsem večernice. Ker pa je bila voda iz Lurške jame tudi vir zaslužka, okoli katerega so v vasi nastajali vse večji spori, je takratni škof leta 1925 prepovedal opravljanje obredov v jami. Sveta jama – za Slovence nihče od članov odprave ne verjame v duhove prednikov. ali za tujce? V primeru Svete jame seveda ne moremo govoriti o odpravi, gre pa S veta jama (kat. št. 1157) na Socerbu je ena od 20 turističnih jam v za podobno situacijo. Za lokalno prebivalstvo je ta jama po kodeksu Sloveniji. Ponaša se z dolgo zgodovino in mnogimi legendami. V UIS »sveti kraj verskega pomena«, v nasprotju s kodeksom (v najširšem turističnih zapisih najdemo tudi podatek, da je v njej edina podzemna pomenu besede) pa je ravnal tisti jamar, ki je omogočil to manifestacijo cerkev v Sloveniji. Do druge svetovne vojne je bila pomemben romarski socerbistov. kraj, po vojni je postala smetišče, po osamosvojitvi pa jo je JD Dimnice Koper očistilo in uredilo za turistični obisk. Poglejmo še dva nekoliko drugačna primera. V Vilenici vsako leto poteka mednarodni literarni festival, s sklepno prireditvijo v jami. Prire- Leta 2003 je bila pod pokroviteljstvom JZS organizirana prva jamar- ditev je zelo odmevna, z visokimi gosti in ima velik pomen, pa tudi obve- ska maša, ki je bila odtlej vsako leto. Obisk je bil sicer bolj skromen, tudi zo za JD Sežana, ki upravlja jamo. Nanj se je pred več leti obrnil fotograf o kakšni posebni tradiciji težko govorimo, vseeno pa je šlo za dogodek, s prošnjo, da bi v jami slikal gola dekleta; denar ni problem, dovoljenja ki je imel za skupino jamarjev določen pomen. bomo že uredili. Društvo ga je zavrnilo. Pa ne iz kakih moralnih razlogov, temveč preprosto zato, ker bi s tem resno ogrozilo prihodnje literar- V Jamarju (letnik 3, 2010, št. 2) pa lahko preberemo, da je v isti jami ne prireditve. Visoki gostje ne bodo več prišli, sponzorjev bo manj, na začela opravljati obrede sekta socerbistov. Dejansko gre za angleškega koncu utegne organizator festivala prireditev povsem umakniti iz jame. zdravilca Stephena Turoffa, ki ima svojo kliniko v okolici Londona, precej pa gostuje po drugih državah, med drugim tudi v Sloveniji. Ko je kopr- Drugi primer se nanaša na eno velikih spletnih multinacionalk (za- ski škof izvedel za te obrede, je z dekretom do nadaljnjega prepovedal deva še ni javno objavljena, zato žal ne morem biti natančnejši), ki se maše v Sveti jami. Tako smo v Sloveniji izgubili edino podzemno cerkev. je odločila, da poslika izbrane slovenske jame. Pridobili so vsa potrebna Tako rekoč prodali smo jo tujcem, in to za borih sto vstopnic. dovoljenja in se obrnili na upravnike posameznih jam. Nekateri so jih sprejeli, upravnik ene od večjih turističnih jam pa jih je odslovil. Pač je Marsikdo se bo vprašal, zakaj obremenjujem bralce z verskimi proble- presodil, da mu bo takšno slikanje prineslo več škode kot koristi. mi. Zadevo je treba pogledati širše. Mednarodna speleološka zveza (UIS) ima v svojem Etičnem kodeksu za jamarske in strokovne odprave v tujino Kaj lahko povzamemo iz teh primerov? Na državo se ne moremo med drugim napisano: »Člani odprave naj spoštujejo zakone in običaje obi- zanašati. Uradnik bo dovolil neko prireditev, če organizator zadosti for- skane države. Razumejo naj, da so nekatere jame lahko sveti kraji verskega malnim pogojem. Niti ne sme nekoga zavrniti, čeprav po zdravi logiki in/ali kulturnega pomena. Jamarsko in strokovno raziskovanje v takih jamah takšna prireditev ne sodi v jamo. Upravnik jame, to je v večini primerov je lahko omejeno.« Kaj to v praksi pomeni? Denimo, da se odpravimo jamarsko društvo, pa teh omejitev nima. Seveda mora vsakomur omo- na Novo Gvinejo, tam pridobimo vsa dovoljenja lokalnih oblasti, a nam gočiti običajen turistični obisk jame: levo zgoraj je kapnik v obliki opice, na koncu vaščani ne pustijo v jamo, češ da tam živijo duhovi njihovih desno spodaj kapnik v obliki kamele, zdaj pa gremo nazaj ven. Toda če prednikov. Etični kodeks nam nalaga, da v to jamo ne hodimo, pa čeprav obiskovalec prosi za kako posebno prireditev, mu lahko z vso pravico reče: »Ne, najdite si kako drugo od 11.000 slovenskih jam!« Miha Čekada, JK Železničar  MAREC 2015   7

NOVICE Huevos-Jarak- dovolj orodja. Zato sem jih šel obiskat. Vrnil sem Raziskovali Macola se zvečer kot Božiček, obložen s six-packom in orodjem. To nam je dalo novega elana in ožino Matej Blaško, Tadej Bratina, Tomaž N a kaninskem taboru leta 2012 smo pregle- smo ob svetlobi polne lune razširili. Spust v bre- Pahor, Bogomir Remškar, Jakob Rem- dovali vhode severno od bivaka. Nejc je na- zno smo pustili za naslednji dan. škar, Nejc Velikonja, Matej Vidmar, Vasja šel pihajoč podor, ki smo ga začeli kopati. Prepih Zaman (JD Danilo Remškar Ajdovščina); je bil res obetaven, a vse skupaj je bilo močno Padli so trije predlogi za ime nove jame: Hue- Damjan Intihar - Brnte, Tomaž Svet (JD zasuto in kazalo je, da bo dela še precej. vos (jajca po špansko), Jarak (jajca po turško) in Rakek); Claudio Bratos, Stojan Sancin, Macola (težko kladivo po primorsko); registrira- Dean Zobec (JO SPD Trst); Branimir Jan- Potrebovali smo orodje in deske, s katerimi na je pod kat. št. 10.730. O imenu se nismo mogli ković, Ivana Mišković (ASAK Beograd); bi zadržali grušč. Šel sem po material do bivaka. zediniti, zato so sedaj uradna vsa tri, uporablja Dare Hribar, Urban Slana (JK Krka); Milan Ob tem sem videl dve zanimivi luknji v steni. Bili pa se predvsem Huevos. Na veliko žalost Rehar- Podpečan (KŠJK Speleos-Siga Velenje); sta v velikosti nojevih jajc. Iz radovednosti sem ja, jezikovnega purista, ki zagovarja slovenska Matjaž Božič, Rok Planinc (DZRJ Simon pogledal noter in v obraz mi je sveže zapihalo. imena. Naslednji dan smo Jakob, Damjan in jaz Robič Domžale); Andrej Kristan – Jokl (JD Blizu lukenj je bila špranja, v katero sem vrgel jamo raziskali in izmerili do globine –40 m, kjer je Logatec); Maks Petrič (Šaleški JK Topol- kamen in zadaj se je slišalo brezno. Delo smo bilo globoko nadaljevanje. Tabora je bilo konec šica); Marjan Krajnik, Dejan Praprotnik, zato usmerili v ta vhod. A skala se je izkazala za in jama je morala počakati. Tadej Krančan, Bojan Stanek (JD Carnium zelo trdo. Primanjkovalo nam je težke mehaniza- Kranj) cije in vsi smo šli po orodje, pri špranji je ostal le Španska jajca na Kaninu nam niso dala miru, Na taboru 3. avgusta 2013 smo načrtovali moj sin Jakob. Tako veselo je razbijal z macolo, zato smo se 2. novembra 2012 kljub ne najboljši naskok na pihajoče okno. Že v vhodnem breznu da mu je orodje zletelo v špranjo. Ustavilo se je vremenski napovedi odpravili do bivaka na Ka- smo imeli težave, ker je sneg vklenil vrv. Nov, na zagruščeni polici nad vhodnim breznom. Ker ninu. Spletna kamera z D-postaje ni kazala dosti večji vhod je spremenil klimo v jami. Na dnu je bil dovolj majhen, se je stlačil skozi ožino po snega, zato smo načrtovali štiri ure hoje. Do sta- vhodnega brezna je bilo snega vsaj pet metrov kladivo. S svojim junaštvom se je pohvalil ob naši rega Skalarja snega skoraj ni bilo, potem pa ve- na debelo. Vhodno stopnjo smo zato preopremi- vrnitvi. Ko sem to slišal, sem se usedel in se za- dno več. Tako se je naš pohod zavlekel na slabih li. Okno se je po petih metrih obrnilo v preozek hvalil vsem bogovom Kanina. šest ur. Tisti dan volje za obisk jame ni bilo več. meander, v katerega je kamen padel vsaj pet Naslednji dan smo vhod našli še odprt. Spustili V koči Petra Skalarja so bili jamarji iz JO SPD smo se 50 metrov globlje kot poleti, tam pa se je Trst, znani so po tem, da imajo vedno na voljo brezno zaprlo. Na polici 50 metrov nad dnom se je odpiralo okno s prepihom. Foto: Bogomir Remškar 8    MAREC 2015 Pred vhodom v jamo metrov globoko. Čutil se je rahel prepih. Na ste- nah so bile karfijole. V naslednjih dneh smo se odpravili širit meander, a nam je zatajila tehnika. Agregat nam ni napolnil akumulatorjev in mean- der je ostal preozek. Smo pa s plastično ploščo zaprli vhod, da ga ne zasuje sneg. Jama je počakala naslednji poletni tabor. 9. avgusta 2014 smo v njej začeli širiti ožino v meandru in naslednji dan prišli skozi. Poimeno- vali smo jo Jakobova prva piva. Sledili sta dve krajši stopnji. Ustavili smo se nad breznom. Ker je bila ožina še precej ozka, smo raziskave novih delov opustili in ozki del ob povratku dodatno razširili. Na zadnji poletni akciji 11. avgusta 2014 smo se spustili naprej. Na dnu druge stopnje je bila ožina, v dobri uri smo jo razbili in šli dalje. Sledili sta nova stopnja in tu nova ožina, pa nova ura razbijanja in prišli smo naprej, 13 metrov nižje na naravni most. Brezna pod njim nismo pregledali. Nove dele smo izmerili in jih poime- novali Polenta. V Jakobovi prvi pivi smo opazili tri morebitna nadaljevanja, kjer je potreben manjši kozmetični poseg. Jama je šibala in kar vleklo nas je na Kanin. 23.–24. avgusta so raziskali brezno na –130 m. Okrog 50 m globoko brezno se je za- prlo v prelomu in zaradi obilice vode so ga

NOVICE Foto: Bogomir Remškar Tabor JZS na Kaninu 2014 poimenovali Catrina. Nekje na polovici ga je S 1. avgustom se je začel v jamarskih krogih nestrpno pričakovan dogodek, vrhunec sezone –Foto: Robert Rehar sekal ovalen fosilni rov, v katerega so videli več tabor na Kaninu. Hrano, pijačo in nekaj drugega materiala nam je na goro že julija zapeljal metrov daleč. A volje za raziskovanje ni bilo več, helikopter Slovenske vojske. Naši hrbti so mu zelo hvaležni. ker jo je odplaknila voda. V jamo so šli namreč po tem, ko je ves dan deževalo. Tudi letos je bila udeležba mednarodna in še večja kot lani. Udeležilo se ga je triindvajset ja- mark in jamarjev iz trinajstih društev. Brazilkam se je nekaj zakompliciralo z vizumi in jih na žalost 4. oktobra smo izmerili Catrino. Globina zna- ni bilo. Ekipe na gori so se menjale, le Matjaž Božič je bil zgoraj celih 13 dni. Letošnje raziskave ša 64 m. Prečili smo do rova dobrih deset metrov je v veliki meri krojilo vreme. Prav nam je prišla tudi Koča Petra Skalarja. V njeni bližini smo pod vrhom Catrine. Dno je pokrivalo blato, ste- raziskovali v brezno z ledom, kjer smo dosegli globino 140 metrov in brezno se še nadaljuje. ne so bile preperele. Po petih metrih se je rov Gonilna sila raziskav Andrej Hliš ima občutek za romantiko, kar med jamarji ni ravno običajno. prevesil v brezno. Tu nam je odpovedal vrtalnik. Zato je brezno dobilo ime Sneguljčica. Na tem področju so kolegi iz Srbije raziskali tri manjša Fosilni rov se je videlo še naprej in prvo brezno brezna. V koči smo spali tudi ob povratku iz Brezna pod žičnico (kat. št. 7410). ga je le sekalo. Nove dele smo poimenovali Do- pamin. Na drugi strani Catrine nasproti Dopami- Zaradi obilnih količin vode smo se odločili, da na dno Brezna pod žičnico ne gremo. Prva na se za blokom vidi nov rov. ekipa je prav zaradi nevihte zunaj morala na –200 m pet ur prisilno bivakirati. Raziskali smo fo- silni meander na globini –200 m na dnu Boljunca. Meander, poimenovan Bazovica, se prevesi v 11. oktobra so opremili še neraziskano bre- 50 metrov globoko brezno, ki se nadaljuje z meandrom, tu pa nam je zmanjkalo vrvi. V tlorisu se zno v Dopaminu do globine okrog 200 m. Na dno novega brezna nahaja pod vhodom. Meander ima višjo blatno etažo z ovalnim freatičnim dnu jih je pričakala preozka ožina. Iz radove- rovom, ki pa pripelje nazaj v Boljunec. Na dnu Pulja pri –250 m smo raziskali 30 metrov globoko dnosti so opremili že raziskano brezno Catrina. vzporedno brezno. To se razcepi na vsaj 100 metrov globoko vertikalo, a je nismo raziskali, v Mene pa firbec matra, zakaj ga niso tudi raz­ tlorisu pa gre proti Glinščici. Drugi krak je stopnjasto brezno, kjer nam je zmanjkalo vrvi. Jamo opremili? smo podaljšali na 1700 metrov. 24. oktobra zvečer sva krenila iz Gozdeca. Ob V breznu Huevos-Jarak-Macola (kat. št. 10.730) smo v dveh akcijah prebili ožino Jakobova 22.00 sva bila v relativno toplem bivaku (3 °C). prva piva na –50 m. Sledi niz stopnjastih brezen in dve na roko razbiti ožini, imenovani Polenta, Zjutraj sva se zbudila v kristalno jasno jutro. kjer smo dosegli globino 130 m. Tu se jama nadaljuje z novim breznom, po posluhu preko 50 m. Martinčkala sva se na soncu, zato sva v jamo Prepih obeta. V bližini bivaka smo raziskali tri brezna. Eno je globoko 70 metrov z enostavno šla šele okrog poldneva. Znova sva razopremi- ožino na dnu in prepihom. la Catrino in ob tem še prečila do okna, kjer se zadaj odpira brezno. Nisva ga pogledala. Znova Raziskali smo več novih vhodov, kjer pa kljub prepihu ni bilo preboja v nedrje Kanina. sva pregledala in razopremila prvo brezno v Do- Na Kaninu po okvari žičnice skoraj ni navadnih ljudi, večinoma smo jamarji. Zadnja leta paminu, ki je bilo opremljeno na prejšnji akciji. delujejo zgoraj štiri ekipe. Med seboj se obiskujemo in si pomagamo, če je treba. Zato je letos Ožina na dnu je obetavna in nezahtevna. Poime- padla ideja o skupnem žuru. V soboto, 9. avgusta, smo se ekipe društev iz JZS, DZRJ Ljubljana novala sva jo Kobilji curek, saj jo lepo zaliva ta- in Poljaki srečali v Skalarjevi koči na družabnem večeru. Kaj takega se še ni zgodilo. Škoda le, nek curek vode. Preko prvega brezna v Dopami- da so Novomeščani šli že domov. Pogrešali smo tudi Brazilke. Dva mlada jamarja sta svoj protest nu sva prečila do naslednjega, ki pa je pripeljalo nad krivično vizumsko politiko naše države pokazala z abstinenčno stavko na ljubljanskem bivaku. nazaj v prvo. Prečila sva še v naslednje brezno, Družabnega večera se je udeležil tudi španski planinec, ki so mu vrli turistični delavci v Bovcu a tudi to se združi s prvima dvema. Ko sva že rekli, da je koča odprta. V naši družbi se je tako dobro počutil, da so bile njegove najpogostejše hotela iti ven, sva zagledala okno, za katerim se besede: »This is my lucky day! Yea!« Za poljske jamarje je Matej Božič dejal: »Saj so taki kot mi, je odprl vodoraven in blaten rov. le govorijo malo drugače.«. Le njihova zubrovka (vodka) je drugi dan nekaterim povzročila rahel Po pločevinki hašeja, ki nam je glavobol. Srečanje bo postalo tradicionalno, je bila enotna odločitev vseh udeležencev. priskutil konzerve prejšnjo noč, Huda zima je na bivaku pustila posledice. Polomljeni žlebovi, zlomljena klopca. Te stvari smo sva rov poimenovala Govedža za silo popravili. V bivaku smo montirali police in obesili koledar, tak za v mehanično delavnico. iznutrica. Na žalost se je rov kon- Maj je najlepši. Na bivaku smo zbrusili in pobarvali mesta, kjer je rjavelo. Zmanjkalo je bele čal v podoru. barve, zato smo porabilo tisto, kar je bilo pri roki. Rezultat je hellokittyjevski. Zlomljene tečaje na zgornjih vratih smo poskušali zvariti, pa ni šlo. Smo samo skurili varilni aparat. Pozneje smo Temperatura v jami je okrog vrata privijačili z vijaki in izboljšali z »rigelnom«. S prusikom in dvema rinkama smo naredili 1  °C. Vse raziskane dele smo varovalo za veter na glavnih vratih. izmerili. Huevos-Jarak-Macola Južno pod bivakom je bila precej »zdrapana« vrtača. Rehar je vanjo začel metati kamenje. je sedaj globok 194 m in dolg Mislili smo že, da ga grabi delirium kaninensis, pa nam je povedal, da bo tam naredil pred ve- 464 m. Horizontalne dolžine je trom zaščiten dnevni prostor. Na začetku se mi je zdela ideja malo mimo, po enournem tuhtanju 201 m. Jama ima prepih, veliko pa sem si premislil. Rehar se je že utrudil, zato sem nadaljeval njegovo delo. Kmalu zatem se vprašajev in preko 1000 m po- je ideja zazdela odlična še ostalim in vrtačo smo splanirali ter jo obdali s suhozidom. Zvečer tenciala. Kaj več bi še radi? A ja, smo v novi pridobitvi že pekli čevapčiče. Povečali smo teraso pred bajto. Na bivaku smo določili leži pet minut od bivaka. standarde: vsi vijaki so 13, vse luknje so 8 ali 10 mm. Na taboru se pozna profesionalni kuhar Jokl. Čebula, česen, krompir, vložena zelenjava, Bogomir Remškar, kompot, take in drugačne omakice, malo te začimbice, malo one. Ta način kuhanja je boljši in JD Danilo Remškar Ajdovščina cenejši kot pašta s tuno dan na dan. Naslednje leto bomo imeli še sveža jajca, če bodo kure nesle. Če ima kdo doma kakšno tibetansko pasmo kur, se priporočamo. Za komunikacijo smo si sposodili pravi satelitski telefon. Če bi Humarju pred leti delal tako kot nam, bi še zdaj čakal helikopter. Kljub vremenu je bil tabor zelo uspešen tako po številu udeležencev in številu društev kot po razis­ kovalnih dosežkih. Vprašajev v jamah je kar preveč. Zelo smo veseli, da se je ustvarila stalna ekipa, ki pa se ji vsako leto priključi kakšen mlad ljubitelj kanin- skega podzemlja. Že drugo leto so sodelovali tudi jamarji iz Srbije. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina P. S. Kaninjak letnik 14, zvarjen v skritih kotičkih Trnovskega gozda po prastarih recepturah, ki jih po- zna le še peščica preživelih zakrknjenih speleoholi- kov, se je nekako izgubil v konkurenci rakij, vodk in zubrovk. JZS bi lahko začela s postopkom pri EU za njegovo regionalno zaščito.  MAREC 2015   9

NOVICE Preplezan slap je imel le prvi, ki je Foto: Bernard Štiglic v Hudi luknji napeljeval varnostno vrvico, ostali smo pa S kozi sifon v vodnem rovu Hude luknje je prvi tipali, nosili opremo preplaval Tomo Vrhovec leta 1999. V drugem za delo na drugi strani potopu istega leta sta z Robijem Renningerjem sifona, pa napeljevali za sifonom namerila 74 metrov rovov, ko ju je kabel za VOX ... ustavil sedem metrov visok slap, za katerega ni- Z ekipo jamarjev sta imela ustrezne opreme, da bi ga preplezala. na drugi strani smo Od sifona do slapa se rov dvigne za približno pet vzpostavili VOX po- metrov, prosto je treba preplezati bolj in manj vezavo in pripravili enostavne stopnje in kaskade. jamarsko opremo. Na žalost smo ugotovili, Zadnjih nekaj let sta se Dare Hribar in Uroš da nam je suha tor- Ilič dogovarjala za nadaljevanje raziskav za si- ba za prenos vrtalke fonom. Veliko enostavnejši dostop po vodnem spustila in jo posle- rovu do njega je uredil velenjski klub z Milanom dično malo zalila. Ta- Podpečanom na čelu te aktivnosti (opisan v koj smo se »razvese- prejšnji številki Jamarja). lili« ročnega nabijanja svedrovcev. Odpravili Septembra 2014 smo se na skupni vaji JRS in smo se do slapa in se Enote za tehnično potapljanje odpravili na dru- dogovorili za taktiko. Priprave pred reševalno vajo go stran sifona z namenom, da preplezamo slap (Uroš Ilič, Igor Vrhovec, Damir Podnar, Sebastjan Saj ni bilo veliko možnosti, ker je vse pokonci, priplezali po vrvi do polovice slapa. Gantar, Simon Burja in Robert Anžič). gladko in neprehodno. Jaz sem se odločil, da po nekaj neuspelih Najprej je levo kaskado slapa preplezal Se- poskusih napredovanja z metulji in zatiči (za- Preplavali smo sifon, ki je bil ozek in nizek, a bastjan, ki sva ga z Igorjem držala štuporamo, radi premajhnih razpok) preizkusim preverjeno na srečo dolg le 15 metrov. To pa omenjam zato, da se je lažje vpel z metuljem v razpoko, se za- (MacGyver) metodo iz Kostanjeviške jame, kar ker smo vsi transportirali nekaj opreme in zelo varoval in pričel nabijati svedrovec. Nato smo vsi pomeni metanje kladiva, privezanega na vrv. veselo kalili vodo drug drugemu. Dobro vidljivost Nekaj misli o Ivanu Gamsu (1923–2014) Č e geniji sploh obstajajo, je bil Ivan Gams od 1962 do 1966, ko se je zaposlil na Inštitutu Morda se v tem kaže Gamsova tragična osa- eden izmed njih. Po njegovem odhodu je za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Po štirih mljenost – sam je bil za starejše kolege dosti izšlo že kar nekaj nekrologov, podrobna analiza letih je prešel na Oddelek za geografijo Filozof- premlad, mlada generacija pa je bila okrog deset njegovega vsestranskega delovanja pa bo tra- ske fakultete Univerze v Ljubljani in tam ostal let mlajša od njega. Čeprav je nekaj pripomogel jala še desetletja. Vsekakor drži ocena, ki jo je o do upokojitve leta 1988. Posvečal se je večini tudi njegov individualizem, učinkovite skupine – njem zapisal eden njegovih najožjih sodelavcev, fizične geografije, vsekakor pa je krasu posvečal kar bi bilo nujno – pravzaprav ni mogel zbrati dr. Jurij Kunaver (2014): »… človek(a) [namreč posebno pozornost. S svojo vsestransko aktiv- okrog sebe. Iz lastne izkušnje vem, da je bil zelo Gams, op. avtorja], ki je med vsemi nami najbolj nostjo in izredno raziskovalno uspešnostjo si je odprt za osebno sodelovanje, a starostne hie- ponesel v svet slavo našega krasa.« prislužil najvišje akademske naslove, med njimi rarhije, ki se je vzpostavila tako rekoč sama od redno profesuro in redno članstvo v SAZU. sebe, se samo tako ne da odpraviti. Gams je na- Sam bi dodal, da je Gams živel in deloval v vezal stike s krasoslovci in jamarji po vsem svetu. izrazitem obdobju prehoda. Ko se je kot študent V tedanje Društvo za raziskovanje jam se Bolj jamarske je prenesel na društvo, kar je za- priključil jamarjem, je še veljalo, da je jamarstvo je vpisal leta 1948 in je bil (kot kaže) prvi novo gotovo eden od razlogov za njegov hitri vzpon v pomožna, amaterska veja znanosti o krasu oz. vpisani član po drugi svetovni vojni. Na začetku naslednjem desetletju. speleologije. Pol stoletja kasneje jamarstvo poj- petdesetih let je vodil raziskovalno delo mladih ja- mujemo drugače – svojo vsebino je našlo v od- marjev na Dolenjskem, od leta 1953 pa na obmo- Gledano od daleč, je Gamsova največja za- krivanju še neznanega (podzemskega) sveta in čju med Vrhniko in Logatcem. Od 1952 do 1956 si sluga za mednarodno strokovno promocijo Slo- ne toliko znanstvenih resnic. Podoben preskok je kot društveni tajnik med drugim prizadeval za venije v tem, da je bila na naših tleh ustanovljena se je zgodil v razumevanju nastanka in delova- tesnejše sodelovanje z jamarji pri sosedih. Jasno Mednarodna speleološka zveza (1965), čez pol nju kraškega podzemlja. Pred pol stoletja je ve- mu je postalo, da sta bili podedovani društvena stoletja pa se je še njen stalni, formalni poštni ljalo: Jame so rečne struge, katerih bregova sta se oprema in organizacijska shema že zastareli, in si naslov zasidral v Postojni. To niso mačje solze. spojila v strop (metafora je verjetno Penckova). je prizadeval za posodobitev. Sestavil je tudi prva Saj ne gre za to, da bi imel kdo kaj proti. Ampak Gams je med prvimi v popolnosti dojel njeno na- pravila nastajajoče jamarske reševalne skupine. ivnost; ne da bi se spuščal v dolgotrajne polemi- V spore med »starimi« in »mladimi« se ni mešal ke (popolnoma se jim ni mogel izogniti), je tako in je skušal duhove pomiriti. Kaže pa, da ni dojel, gledanje iz svojih speleoloških del preprosto eli- da gre za več kot medgeneracijski spor – v smislu miniral. Manj prekucuški je bil pri razumevanju »stare« doktrine si je prizadeval za večjo znanstve- jamarstva. Čeprav bolj športnega vidika nikakor nost jamarskega delovanja. ni zanikal, je – vsaj v osebnih razgovorih – na prvo mesto le postavljal amatersko speleologijo. Če odmislimo odkrivanje še neznanih delov Postojnske jame (»stari«) in prve sistematične Pokojnikov pomen za slovensko jamarstvo in raziskave visokogorskega krasa na Malih po- jamarje vidim predvsem v treh vidikih njegove ja- dih pod Skuto (»mladi«), je bil v petdesetih letih marske aktivnosti. Najprej v Gamsu kot jamarju. Gams gonilo društvene raziskovalne dejavnosti. Nato v Gamsu kot gonilu nastajanja skupne orga- Njegove posebne pozornosti je bilo deležno Tri- nizacije slovenskih jamarjev in s tem povezanim glavsko brezno, najobsežnejši društveni projekt rojstvom UIS-a na slovenskih tleh. In končno – v pa so bile v tem času meritve in dodatne raziska- Gamsovem prispevku k speleološki vedi ter po- ve Logarčka. To dvoje pač ni vse, a je iz te dobe sredno k odkrivanju našega podzemskega sveta. ostalo le malo jamarskih zapisnikov – vse, kar je društvo obdelovalo, naj bi bilo namenjeno ob- Ivan Gams se je rodil v Šmartnem pri Slovenj javi v znanstvenem članku. Kot nekakšen vodja Gradcu, akademsko izobrazbo pa si je v letih od raziskav je bil Gams najbolj poklican, da postavi 1946 do 1951 pridobil na Prirodoslovno-mate- piko na i. Danes ocenjujem, da mu je preprosto matični fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo zmanjkalo sape; ni pa tudi bilo objektivne mo- prvo službeno mesto s krasom še ni imelo prave žnosti za objavo vsega. 10    zveze. Svoje prave barve je pokazal šele v času MAREC 2015

NOVICE Seveda je tudi tokrat po nekaj metih uspelo, saj ga vznemiril, toda kaj Foto: Bernard Štiglic se je kladivo nekako zagozdilo med skale, jaz pa češ, se bo potrebno sem previdno s pomočjo konstantno napete vrvi vrniti drugič z malo premagal zgornjo kaskado slapu. Pri tem je zelo več opreme. pomembno, da je vrv stalno napeta in da ne cu- Simon je pa tudi kaš, saj se v nasprotnem primeru sidro – kladivo že končal s sidriščem, lahko izpne. Nekako se mi je uspelo zbasati čez nadaljevanje sta šla zgornji del slapa, zasilno sem pritrdil vrv okoli ro- pogledat še Igor in glja in pridružila sta se mi še Uroš in Simon, ki je Sebastjan. Kmalu smo takoj pričel nabijati sidrišče. se vsi tresoči odločili za povratek, saj s suho Višino slapu smo ocenili na ok. osem metrov. ekipo nismo imeli sti- Z Urošem sva se odpravila naprej raziskovat ka, ker je bil VOX ta- vodni rov. Ponekod je vode čez glavo, malo na- koj za sifonom in ga prej pa takoj ozko in deroče, pa zopet skale ... zaradi časovne stiske (no, bolje rečeno gorvodno soteskanje). Po ok. nismo vlekli naprej. 50 metrih sva naletela na višjo kaskado. Uroš No, za nazaj se ni se je modro in prezeblo odločil, da se vrne do bilo potrebno meniti, Simona (no, predvsem zaradi dogovorjene ča- kdo bo prvi, ker je bila sovnice). Meni pa žilica ni dala miru in sem se voda že motna in je Transport nosil v vodnem rovu odločil povzpeti še čez ta slap, saj se mi je zdelo preobetavno in prelepo, da bi kar obrnil. bilo prav vseeno, ali si prvi ali zadnji. Prioriteto so Ogledali smo si načrt in z veseljem ugotovi- imeli pač tisti, ki jih je bolj zeblo. li, da se jama nadaljuje po vsej verjetnosti proti S pomočjo metuljev in zatičev mi je sicer Na drugi strani smo vso opremo zložili v pla- rovu Lisičnice. Ustrezata tako smer kot dotok uspelo priti skoraj do roba, vendar sem obrnil, vajoča nosila, ki so jih reševalci transportirali vode. Komaj čakam, da nadaljujemo z razisko- ker nas je že pošteno priganjal čas, pa tudi ze- po jami kot ponesrečenca. Vsi so bili enotnega vanjem Hude luknje, ker je zelo obetavno na- blo me je že kot psa. Sem pa videl, da gre jama mnenja, da se to na koncu ni izkazalo za modro daljevanje. še lepo široko naprej, in tudi zvok slapov se še odločitev. Mi pa smo se hitro preoblekli in po- Robert Anžič, JD Carnium Kranj močno sliši. Nato sem se hitro vrnil do Uroša skusili malo segreti. in mu povedal za nadaljevanje. Vidim, da sem med tihim soglasjem in dokončnim rezultatom jasna – Šerkovo delo o samih poljih je čisto na je imel za to tudi vzroke. Tik pred Mednarodnim mora stati še spiritus agens, ki leta in leta gradi višini. Pač sta bila precej borno njegovo znanje speleološkim kongresom je bil s čudnim volil- ozadje in v vsakem koraku stvari postavlja na splošne geomorfologije in poznavanje sočasne nim trikom odstavljen s predsedniškega mesta pravo mesto. Pot je bila dolga in Gamsove za- literature. tedanjega društva. Skoraj do zadnjega pa se sluge so verjetno precej večje, kot se nam zdi je pol ducata ljudi iz njega stalno norčevalo in na prvi pogled. Zakaj skok vstran? Ko se je le nekaj let po- skušalo minimalizirati njegove uspehe. Tistim, ki zneje na speleološkem prizorišču pojavil Gams, smo Gamsa bolje poznali, takšno nakladanje ni Poseči bo treba daleč nazaj. Če naj ustano- mu česa takega ni mogoče očitati. Gams je prvi pomenilo nič – razen da zato manj cenimo nje- vimo svetovno zvezo, moramo najprej imeti do- slovenski krasoslovni (in obenem speleološki) gove obrekovalce. Bodo pa imeli zgodovinarji še mačo (danes JZS). Njena formalna zgodovina se profesionalec. Še več, že na začetku svoje raz- nekaj dela, da pravilno ocenijo Gamsov delež pri zdi gladka in premočrtna. Od blizu pa se pokaže, iskovalne poti ni nabiral znanja in opisoval jam nastajanju JZS. Zlasti obdobja, o katerih so se da je v ozadju delovalo več silnic in da je Gams po tedaj veljavnih shemah, ampak je razmišljal dokumenti izgubili ali »izgubili«. menda edini znal in imel voljo med njimi najti samostojno in kritično. Kako je zmogel biti na pravo ravnotežje. Na začetku petdesetih let v te- tekočem s sočasno svetovno literaturo, mi pa O Gamsu in njegovem delu bomo še dolgo danji Jugoslaviji niti pravih zasnov za kakšno na- sploh ni jasno. razpravljali, v njegovem komaj verjetnem številu cionalno jamarsko ali speleološko zvezo ni bilo. objav pa iskali in našli navdiha. Tudi na »jamar- Zdi se, da se je premaknilo, ko je Zveza geo­ Kljub naraščajočemu številu ugovorov je sre- skem« področju. Ne ploskajmo mu samo zato, grafskih društev FLRJ (Jugoslavije) ustanovila di prejšnjega stoletja še polno veljala teorija, ki ker se tako spodobi. Bolj bi mu bilo všeč, če bi komisijo za speleološka raziskovanja. stoji za uvodoma navedenim Penckovim stav- se bolj poglobili v njegovo delo. kom. Jamarji (in speleologi) so sanjali, kako naj Tako je Gams že leta 1953 predlagal, da naj bi se nekako sami odprli kilometri novih rovov, France Šušteršič, DZRJ Ljubljana se ustanovi Zveza speleoloških društev, a na ki jih pretečeš ali prečolnariš brez težav in samo društvu ni našel odmeva. Sledila sta prvi jugo- še uživaš. Le malokdo se je resno vprašal, kako Uporabljeni viri slovanski speleološki kongres v Postojni in usta- naj bi to sploh nastalo. Gams se ni obotavljal; novitev Speleološke zveze Jugoslavije (ki so jo le nekaj let je trajalo, pa je jasno razložil, kje in Gams, I., 1959: O legi in nastanku najdaljših sestavljala republiška društva). Spregledati tudi kako so nastale največje jame v Sloveniji (1959). jam na Slovenskem, Naše jame, 1, 1, 4–10. ne smemo, da so organizacijski premiki na ja- In tudi povedal, kje in zakaj jih ne moremo priča- Gams, I., 1964, ur.: Jamarski priročnik. marskem področju z zamikom sledili spremem- kovati. Od njegovega nastopa dalje proučevanje Knjižnica Priroda in ljudje, Mladinska knjiga, bam v notranji politiki tedanje države. Ampak to speleogeneze na Slovenskem hodi vštric z naj- 7–49, Ljubljana. je kost za zgodovinarje. Vsekakor je bil šele tako prodornejšimi svetovnimi trendi. Gams, I., 1974: Kras: zgodovinski, naravoslovni izpolnjen osnovni pogoj, da Jugoslavija konku- in geografski oris, Slovenska matica, 358 str., rira za organizacijo četrtega svetovnega spe- Premnogi jamarji pa še vedno sanjajo stare Ljubljana. leološkega kongresa, na katerem je Gams (na sanje in iščejo (in »najdejo«) fosilne požiralni- Gams, I., 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in zasedanju v Ljubljani) uspešno predlagal usta- ke visoko v gorskih pobočjih. Navsezadnje to času, Založba ZRC, 516 str., Ljubljana. novitev Mednarodne speleološke zveze. In tako ni prepovedano. Bolj žalostno je, da so neka- Kunaver, J., 2014: Ivanu-Vanču Gamsu v slovo, dalje – do danes. Kolikšen je bil Gamsov delež v teri potapljači iskali nadaljevanja sifonov, ki jih Glas podzemlja, sept. 2014, 64–66, Ljubljana. tej fazi, mi ni jasno – menim pa se, da je bil večji, v resnici ni, in svoje sanje plačali z življenjem. Roglić, J., 1949: Šerko, A., Kraški pojavi v Ju- kot se zdi na osnovi »splošnega znanja«. Gams je napisal glavna poglavja prvega sloven- goslaviji (recenzija). Geografski glasnik, 8, skega Jamarskega priročnika (1964), pozneje pa 198–199, Zagreb. O Gamsovi speleološki dejavnosti – kolikor se še dve izčrpni monografiji o krasu (1974, 2003). Šerko, A., 1947: Kraški pojavi v Jugoslaviji. Ge- tiče jamarjev – sem se razpisal že v zadnji številki Koliko jamarjev pa jih je zares prebralo in se jih ografski vestnik, 19, 43–68, Ljubljana. Glasu podzemlja (2014) in se tu ne bom preveč potrudilo razumeti? Če jamarstvo ni amaterska Šušteršič, F., 2014: Prispevek akad. prof. dr. Iva- ponavljal. Zato bolj na kratko. speleologija (v tem je razvoj Gamsa pač obšel), na Gamsa k poznavanju speleogeneze, pogled to še ne pomeni, da bi bilo speleološko znanje z jamarjeve strani, Glas podzemlja, sept. 2014, Pred mnogimi leti, ko sem prvič bral Rogliće- jamarju nepomembno ali celo balast. 67–69, Ljubljana. vo (1949) oceno sintetičnega Šerkovega (1947) članka o kraških poljih v Jugoslaviji, me je zbo- Strele bijejo v najvišje vrhove. Tudi Gamsu v  MAREC 2015   11 del stavek, češ da je Šerkovo delo (Šerko vendar tem smislu ni bilo popolnoma prizaneseno. Da- velja za enega stebrov slovenskega krasoslovja!) nes včasih potarnamo, da se je z odhodom na »amatersko delo«. Do danes mi je zadeva bolj univerzo jamarstvu nekako odmaknil. Morda – a

NOVICE Jama Vilenica in 50 let od Foto: Rosana Cerkvenik odkritja Fabrisovega rova J ama Vilenica (kat. št. 737) je širši javnosti do- 1633. Največji razcvet je doživela v 18. in bro poznana. Ima več posebnosti. Poleg tega, začetku 19. stoletja, ko jo je obiskalo tudi da je ena večjih na Krasu in med bolj zasiganimi, več predstavnikov dunajskega dvora in je tudi pomembno arheološko najdišče. Velja mnogi, ki so v Trstu čakali na izplutje za najstarejšo turistično jamo v Evropi (verjetno ladij. Upravljavci jame so se menjavali. tudi v svetu), je pa tudi »hišna jama« Jamarskega V začetku je za jamo skrbel grof Petač, društva Sežana. Leta 2014 je minilo 40 let, odkar nato lokavska cerkev, gostilničar Muha so člani JD Sežana odkrili njeno nadaljevanje, iz Lokve, po priključitvi Primorske k Italiji danes imenovano Fabrisov rov. pa italijanska organizacija Società Alpi- Naj za uvod strnemo dejstva, ki so privedla na delle Giulie. Obdobje obeh svetovnih Prepihe smo iskali ob močni burji, december 2012. tako do ustanovitve društva kakor tudi do raziskav v jami. Vilenica velja za eno bolj za- Foto: Rosana Cerkvenik Foto: Jaka Jakofčič siganih jam na Krasu. Številne sigaste tvorbe so sicer zabrisale večino geomorfoloških oblik, ki kažejo na nastanek in razvoj jame. Na nekdanji vodotok v njej nam kažejo le redke fasete in flišni ilov- nati sedimenti v spodnjem delu, v Fabrisovem rovu. Relativno lahek dostop do jame je najbrž botroval temu, da je bila Vilenica obiskana že v eneolitiku. Pri odkritju arheo- loških najdb ima največje zasluge zaslužni član društva, 93-letni Vik- tor Saksida, še danes gonilna sila arheološke sekcije. Leta 1992 je V Fabrisovem rovu odkril fragmente keramike, oglje, pepel in zlomljene kosti jelena, goveda, drob- vojn je za jamo pomenilo klavrno usodo. Turistič- nice, prašiča, konja ter drugih malih živali. Po na infrastruktura je propadala, jama je bila odpr- zaslugi teh najdb je Vilenica vpisana v register ta in tako so bile uničene številne sigaste tvorbe, kulturne dediščine. V 15. stoletju je služila tudi povzročena pa je bila tudi škoda v obliki grafitov. kot zatočišče pred turškimi vpadi. Leta 1955 so v Vilenico prišli sežanski fan- Lepote jame, njena lega ob cesarski cesti tje, ki so se ji odločili povrniti nekdanji sloves. Dunaj–Trst in bližina kobilarne Lipica so vplivali Ustanovili so jamarsko društvo, ki je v začetku tudi na turistični razvoj. Prvi obiskovalci, ki so za delovalo kot sekcija pri Planinskem društvu Se- ogled jame dali denarni prispevek, so prišli leta žana. Raziskovali so tudi jame po Krasu in sredi leta 1962 pričeli z obnovitvenimi deli v Vilenici. Za obnovo so potrebovali pribli- Nadaljevanje jame v Fabrisovem rovu Vir: Arhiv JD Sežana žno 2000 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem so jim občasno pomagali tudi čla- Konec leta 2013 se je tako Jaka Jakofčič ob ni drugih jamarskih društev (Postojna, močni burji odpravil poiskat morebitne prepihe Logatec, Idrija, Rakek, Železničar, Novo v Fabrisovem rovu. Našel je dve novi lokaciji s mesto in Ljubljana), mladinci tovarne prepihom. Nato smo se v jamo februarja 2014 Iskra iz Sežane ter mladinci iz Lokve in podali še enkrat in tokrat sistematično pregle- Sežane. Za jamo še danes skrbi naše dovali morebitna nadaljevanja. Po potrjenih pre- društvo. Ob tem velja omeniti, da so pihih smo obrnili nov list raziskovanj, imenovan nekateri od takratnih fantov še danes Izgubljeno brezno v Fabrisovem rovu. Kar nekaj aktivni v društvu. akcij, skupno okrog 150 ur, smo potrebovali, da Tem delom je sledilo raziskovanje se nam je uspelo prebiti skozi kamnine. Do sedaj v jami. 5. januarja 1964 je skupina, ki smo imeli 24 raziskovalnih akcij in štirje jamarji so jo sestavljali Elka Bele, Ivan Bubnič, našega društva (Rosana Cerkvenik, Emil Kariž, Leon Fabris, Mario Fabris, Orlando Fa- Jordan Guštin in Jaka Jakofčič) smo opravili 207 bris, Virgilij Fabris, Jože Gustinčič, Silvo ur. Ker vemo, da si Fabrisov rov ogleda kar ne- Kralj in Zdravko Peric, na dnu Starega kaj jamarjev, smo pot po njem tudi označili, da rova našla pihajočo špranjo in odkrila usmerjamo obiskovalce in da se tako jama čim nadaljevanje. Sledilo je več ekskurzij in bolj ohranja. meritev tega dela. S tem odkritjem, ki je Nadaljnje raziskave v Fabrisovem rovu seve- dolgo 156 in globoko 60 metrov, so jamo da sledijo, tudi zaradi tega, da ugotovimo mo- krepko podaljšali in poglobili. Po dana- rebitno povezavo z »dihanjem« ob naraščanju šnjih meritvah je dolga 841 in globoka Reke. Poleg Fabrisovega rova imamo trenutno 190 metrov. Naj ob tej priložnosti omeni- aktivnih še kar nekaj raziskovanj, večinoma po- mo, da je Mario Fabris, eden od tedanjih vezanih z željo po odkritju podzemnega toka udeležencev, po stažu najstarejši član Reke. Zadnji dve leti nista skoparili s poplavami društva in da se kljub svojim 83 letom in iskanjem pihalnikov na površju. Tudi zato je še vedno aktivno udeležuje društvenih minilo že leto dni, odkar smo zadnjič bili v Fabri- sestankov, delovnih akcij in ekskurzij. sovem rovu ... Fabrisov rov so si ogledale številne Jamarsko društvo Sežana letos praznuje 60. generacije jamarskih tečajnikov tako iz obletnico ustanovitve. Dolga pot je za nami, ver- Slovenije kot tujine. Številni naši starejši jamemo, da nas čaka še veliko jamarskih odkritij, kolegi pa so večkrat omenjali »izgublje- tudi v Vilenici. Zabeležka ekskurzije odkriteljev Fabrisovega rova 12  z 12. 1. 1964 no brezno« na dnu Fabrisovega rova. Rosana Cerkvenik, Jaka Jakofčič, JD Sežana  MAREC 2015

NOVICE Slepa stara mačka Lepotica in zver v Breznu pod žičnico v Jamoni K onec decembra 2014 smo izkoristili ugodne snežne razmere na Kaninu in obiskali Brezno J amona (Dol ledenica, kat. št. 9112), naša mu- pod žičnico (S 30b, kat. št. 7410). Akcijo smo planirali do 28., a smo jo zaradi napovedanega hasta princesa, nas je aprila po dolgem času sneženja skrajšali. Jokl in Mitja sta bila transportna ekipa. Nato sta nadaljevala do koče Petra Ska- spet zvabila v svoje temine. V Galeriji smo bolj larja po opremo. Ostali smo okrog štirih popoldne šli v jamo. Zdenka in Boni sta šla na dno Pulja na roko kot tehnično prebili ožino v podoru. Bili in v dele, odkrite poleti. Tu sta se na roke opremila okrog 80 metrov globoko stopnjasto brezno, ki so slabi klini – mea culpa. Zadaj pa tako ni bilo se razcepi na tri krake. Ustavila sta se nad novim breznom. Nove dele smo poimenovali Lepotica nič. Pogledali smo še v meander na dnu brezna, in zver. Kdo je lepotica in kdo zver, presodite sami. ki se odpira na začetku Galerije. Zadeva je pre- Ostali smo šibali do bivaka, kjer je bila večerja. Rehar je pripravil svoje zdaj že tradicionalne hodna še 20–30 metrov. Nato sledi 5–6 metrov njoke. Nato smo se razdelili na dve ekipi. »Njoki majster« in Maffi sta šla raziskovat podor v ozkega, mogoče skoraj prehodnega rova. Na- Ricmanjih. Spustila sta prej se ne vidi. Nič kaj takega, kar bi si želeli. se v brezno v podoru Zunaj smo bili ob enih zjutraj. Najtežji del sta in prišla v meander, po Foto: Robert Rehar bila dostop do jame in povratek od nje. Zaradi katerem sta nadalje- žleda je bil gozd poln porušenega drevja. Počutil vala več deset metrov, sem se kot lipicanec na preskakovanju ovir. Na nato pa izplezala v zna- parkirišču smo bili hudo lačni, zato smo »poma- ne dele v Peči. Mean- rendali en dom'č šalam«, ki ga je častil Matej. der se nadaljuje, a po vsej verjetnosti pride v V jami smo pregledali že skoraj vsa mogoča Firolca. napredovanja. Ostala je Enigma, kjer prepih izgi- Matjaž, Anže in jaz ne v droben grušč. Velik vprašaj sta bila ožina v smo potrdili domnevo, Policijskih breznih na dnu in ta, še neimenovani da se Kamena doba meander na začetku Galerije. spusti v Firolca. V Le- deni dobi smo splezali Na dan mrtvih sta Matej in Vasja ponovno še do okna, ki pa se opremila jamo do dna v Policijskih breznih. Po- ravno tako spusti v gledala sta meander na dnu. Tam doli sva bila le Firolca. Kameno dobo Pred vhodom v Brezno pod žičnico enkrat z Reharjem. Zadeva se nam je zdela pre- cej ozka in dolga. Izkazalo se je, da je res dolga, smo razopremili. Vrv smo pustili v Peči. Brezno pod žičnico ima v spodnjem delu le še en vpra- ni pa tako ozka. Prišla sta okrog 20 metrov daleč. šaj, okno Mrškov fetiš v Krizi srednjih let. Ustavila ju je ožina, za njo pa sta videla brezence Spat smo šli med 2. in 4. uro zjutraj. Ven smo startali ob sedmih. V spodnjem delu Šteng tik in slišala vodo. nad Rojstnim dnem je Anžetu ostala v roki desetkilska luska, prej z blatom prilepljena na steno. Ker je ni mogel nikamor odložiti, je na polički počakal Maffija in mene, ki sva sopihala zadaj. Kot Pripovedovanje Mateja in Vasje o skoraj pre- zadnjemu mi je pripadla čast, da lusko nekako nevtraliziram. Ni mi uspelo drugače, kot da sem hodnem nadaljevanju na –392 m nam ni dalo jo vrgel v globino. Ustavila se je 15 metrov nižje na robu Rojstnega dne, tako da je pol gleda čez miru. Že 6. decembra smo se zvečer odpravili rob. Zadnji smo bili zunaj ob enih popoldne. Prišli smo v snežni metež, a snega še ni bilo veliko. do jame. Pa nas je ustavil žled, zato smo akcijo V Bovcu smo obiskali dolenjsko kolonijo v kampu Polovnik, kjer nam je Dare častil dolenjski prestavili na večer 13. decembra. Še sreča, da približek vina. Moram reči, zelo dober približek. smo se teden prej obrnili – če se ne bi, bi skoraj Jamarili smo: Andrej Kristan – Jokl, Mitja Maružin, Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo – Boni, gotovo »kasirali« kakšno z ledom obloženo vejo Robert Rehar, Matjaž Božič, Grega Maffi, Anže Tomšič in Bogomir Remškar. ali drevo na glavo. Žled je pustil pravo razdejanje Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina in zaprl pot, zato smo pešačili kakšno uro. Led ni bil več na drevju, je bil pa po tleh. Videti je bilo, Foto: Vasja Zaman kot bi hodil po kozarcu viskija z ovirami. Foto: Vasja Zaman Na dnu sem znova videl ožino, ki sem jo Matjaž se tlači v ožino.  Božo med merjenjem   13 leta 2008 razglasil za neprehodno. Zna biti, MAREC 2015 da je bila korozija zadnjih šest let izredno in- tenzivna ali pa tista noč ni bila moj dan, saj je ožina sicer dolga, a za silo prehodna. Ne- kje na polovici je bila kratka zožitev, ki smo jo tehnično razširili. Po nekaj metrih je sledil še kozmetični poseg z macolo in znašli smo se pred breznom. Laser je pokazal 12 me- trov, a videlo se je večji prostor in slišalo še dodatno vodo poleg tiste, ki teče skozi ožino. Tesen sem poimenoval Slepa stara mačka, saj je na prvi akciji bil zraven še Rehar in del krivde za to, da se je ožina medila celih šest let, nosi tudi on. Nove dele smo izmerili. Jamo smo poglobili na –411 m in podalj- šali na 1672 m. Že na poti dol je bila jama kar mokra. Nazaj grede je postala še bolj, saj je zunaj deževalo, kot smo izvedeli pozneje. Ven smo premočeni do kože prišli v nedeljo zjutraj. Božič je rekel, da je bil bolj moker samo še enkrat v Paradani, Rok pa, da je nekaj podobnega bilo na vaji v Leški. Sledil je še sprehod čez ovire v ledu. Akcija, ki se je z zlatimi črkami zapisala v zgodovino jamar- stva. Jamarili smo Matej Blaško, Matjaž Božič, Rok Planinc, Vasja Zaman in Bogomir Rem- škar. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina

NOVICE Tomaž Planina (1934–2014) Foto: Primož Krivic P oldrugo uro, preden smo lahko nazdravili za kateri je bil osebno odgovoren, ter spet novemu letu 2015, se je v Laškem po dalj- rekordne Pološke jame pri Tolminu. šem spopadu s kugo današnjega časa poslovil Lahko si mislite, kako je odmevalo, ko je tretji v vrsti velikih fotografov slovenskega pod- bila globina Žankane jame, takrat najglo- zemlja, za Bogumilom Brinškom (1884–1914) blje jugoslovanske jame, po akciji društva, in našim največjim mojstrom, Francijem Barom na kateri je bila jama točno izmerjena, s (1901–1988). 450 metrov (italijanski podatek izpred druge svetovne vojne, tržaški jamarji so najgloblje Tomaž Planina se je rodil v Škofji Loki jame raziskovali ob podpori vojske in bili 17. marca 1934, materi Marinki in očetu Fran- pod močnim pritiskom za rekordne dosežke, cetu, geografu in biologu. Po osnovni šoli v Loki pa so zato radi zaokroževali precej navzgor) in gimnaziji v Ljubljani je študiral biologijo na zmanjšana na 361 metrov. Univerzi v Ljubljani ter diplomiral leta 1957 z di- Tomažev teoretični prispevek so bila spo- plomsko nalogo Ligusticum seguieri v jugovzho- znanja, pridobljena pri ugotavljanju nateznih dnih apneniških Alpah – naše ime za kobulnico z (in pretržnih) vrednosti pri laboratorijskem razkošnim belim socvetjem je bleščeča velestika. preizkušanju vrvi, tudi v zvezi z raznimi vo- Čeprav je bil odličen botanik – njegov herbarij zli, ki jih je objavljal predvsem v reviji Naše je bil zelo cenjen – se ni odločil za akademsko jame, in sodelovanje pri razvoju vrvne tehni- kariero, ampak se je zaposlil v razvojnem oddel- ke, predvsem vrvnih zavor, v sedemdesetih ku tovarne Iskra v Kranju in se tam vso svojo in osemdesetih letih. poklicno pot ukvarjal s področjem (tudi biološko Največja Tomaževa strast v jamah pa je pogojene) korozije kontaktov električnih naprav. bila fotografija. Bil je najboljši učenec Franci- ja Bara, mojstra, ki je slovel tudi zunaj naših Njegova prava ljubezen pa niso bili hribi, ka- meja, in kar nekaj let edini pri nas, ki se je Tomaž Planina, Kittlova brezna v Križni jami, mor je tudi zelo rad zahajal – Velebit in Durmitor z jamsko fotografijo resno ukvarjal. Takrat je 30. 12. 1974. Na posnetku ima Tomaž okoli vratu je poznal kot svoj žep – ampak jame. Društvu bilo to nekaj čisto drugega kot v današnjih obešena dva fotoaparata, dvookega zrcalnega za raziskovanje jam Ljubljana se je pridružil v digitalnih časih, ko na zaslonu fotoaparata formata 6 × 6 cm (Flexaret) in manjšega formata srednji šoli, leta 1950, in tu pustil svoj največji Leica, 24 × 36 mm (največkrat je bila to enooka pečat. Bil je jamar z dušo in telesom, društvu je takoj vidiš, kaj si napravil, izkušnje in občutek zrcalna Pentacon Exa, kar pa na posnetku ni predsedoval veliko mandatov, od šestdesetih do so imeli odločilno težo. Kot začetnik si veli- gotovo). osemdesetih let preteklega stoletja, v času po- kokrat posnel ves film (12 ali 36 posnetkov), membnih odkritij in drznih podvigov, kakršna sta po razvitju v laboratoriju (diapozitivi npr. so imeli Tomaž ni fotografiral na plošče, ampak že na bila odprava v Žankano jamo v Istri leta 1969 predplačano razvijanje in jih je bilo treba poslati film, na diapozitive formata 6 × 6 cm, kmalu pa (dvestometrska notranja vertikala je bila prema- v tujino ter na vrnitev čakati več tednov) pa videl, tudi na format Leica (24 × 36 mm), in ni osve- gana z ročnim vitlom) in v Brezno pri gamsovi da se jih je posrečilo le nekaj ... ali pa še to ne. tljeval s svetlobnim prahom, ampak z ekološko glavici nad Bohinjem leta 1971 (–444 metrov), JuHöFoLa, jamarski tabor v Nemčiji posamezne države. Naša ekipa je barve Slovenije uspešno zastopala z ajdovimi žganci ter prineseno orehovo potico in kraškim teranom. Ogledali P rvega avgusta 2014 sem šest mladih jamarjev pospremil na razisko- smo si takrat sveži jamarski film Čar neznanega z angleškimi podnapisi, Foto: Marcus Boldt valno-izobraževalni tabor za mlade v Nemčiji (več o samem koncep- ki je med udeleženci požel veliko zanimanja, izrečena pa je bila celo na- tu tabora v Jamarju št. 5/2, december 2012). mera, da bi ga prevedli v nemški jezik. Večino večerov smo nato končali ob tabornem ognju. Spali smo v šotorih. Prav tako kot v Sloveniji je nekdo Tabor je trajal 15 dni in je bil sestavljen iz več izobraževalnih sklopov. tudi v Nemčiji ukradel poletje in nas vztrajno zalival, a šotori so zdržali, mi Teme, ki so se jih udeležili naši, so bile merjenje in risanje jam, biologija, pa tudi. elektronika in hidrologija, vrvna tehnika in geologija, sam pa sem bil ves čas inštruktor pri vrvni tehniki. Vse dni tabora smo vodili tudi dnevnik dogajanja. Nekaj zapisov iz njega: Katja je cel teden obiskovala tečaj biologije, kjer je spoznala značil- nosti jamskih živali, kje in kako živijo ter kako jih najdemo in identifici- »Mladi ›biolog‹ Arndt nas je učil postavljat vabe v jami. Pobrali smo pa ramo. Den in Tim sta se zadnji teden udeležila tečaja merjenja jam, kjer tudi tiste živali ki so se ujele v vabo. Zadnji dan pa smo z biologom ter s so izmerili in narisali dve jami in se seznanili z uporabo najsodobnejših pomočjo mikroskopa poskušali ugotoviti katere živali smo ujeli.« (Katja) elektronskih pripomočkov pri merjenju in risanju (DistoX ...). Ostali so bili na tečaju vrvne tehnike ter elektronike in hidrologije. »Uporabljali smo bormašino in fiks. Potegnili smo skalo in jo dali na pol s kajlami.« (Žiga) Pri uporabi vrvne tehnike so vsi mladi postali zelo suvereni. V okviru te Skupinska fotografija slovenske ekipe teme smo poleg vaj na drevesu, steni in seniku (kjer smo se skrivali pred dežjem) obiskali tudi štiri jame. Pri elektroniki so se naučili komunikacije v jami z različnimi žičnimi in brezžičnimi pripomočki. Nekaj je bilo teorije, nekaj prakse zunaj jam, nekaj pa v samih jamah. Pri hidrologiji so se naučili merjenja pretoka rek na tri načine. Po zaključku prvega štiridnevnega sklopa je bila organizirana jamar- sko obarvana ekskurzija. Odpravili smo se na ogled turistične jame in okoliških znamenitosti s poudarkom na geografiji in geologiji. Prvega od prostih dni se je naša ekipa dogovorila za obisk čudovite vodne jame Falkensteiner Höhle. V neoprenih smo prebrodili in prepla- vali 400 metrov v sicer več kot 5 kilometrov dolgi jami, nato pa nas je žal ustavil sifon. Drugi prosti dan je večji del naše ekipe izkoristil za oddih na bazenu, z Denom in še enim poljskim jamarjem pa smo raziskali in izmerili novih 80 metrov rovov v jami Vetterhöhle, delu enega najdaljših sistemov v Nemčiji Blauhöhlensystem. Večerji so sledila neobvezna tematska predavanja, vsaka država pa je pripravila t. i. narodni večer, kjer s(m)o predstavili svojo državo, ja- marstvo in jame. Kuharica je pripravila tudi predlagano tradicionalno jed 14    MAREC 2015

NOVICE veliko bolj sprejemljivimi elektronskimi bliskavi- naši superfantje in superdekleta Foto: Tomaž Planina cami. Ker je bila občutljivost filmov, za zagotovi- vztrajno dvigujejo lestvico zmo- tev kolikor toliko dobre kvalitete, veliko nižja, kot gljivosti in zdržljivosti rase (človek je danes, ko elektronski senzorji že pri ISO 1600 je res najbolj trpežna žival). In za napravijo sprejemljiv rezultat – občutljivost povrh še z Damoklejevim mečem, ISO 50 je bila takrat že na zgornji meji – je bilo časovno bombo možnosti nesre- potrebno za osvetlitev dvoran v jamah večje šte- če nad glavo. Tudi jama Velika vilo (tudi 20–30) bliskov. In to navadno ne samo stvar (Riesending) na Bavarskem z ene strani. Lahko si mislite, kako pridni in ne- je po nesreči Johanna Westhau- premični so morali biti nastopajoči, pa v temi, z serja junija lani na globini 950 ugasnjenimi svetilkami. In tudi baterije v bliska- metrov in po enajstdnevnem re- vici – po eni strani so hitro omagale, po drugi pa ševanju s 728 udeleženci iz šestih so imele tudi dolge osveževalne čase med bliski, držav ter večmilijonskih stroških 10–15 sekund. Tomaž si je pomagal s poseb- zdaj trdno zaklenjena. Morebitni nim, več kilogramov težkim akumulatorjem, ki si bodoči raziskovalci bodo morali ga je na širokem jermenu obesil čez ramo in s predložiti cel seznam dovoljenj in katerim je dosegel osveževalni čas približno tri zelo konkretno zavarovalno poli- sekunde, število bliskov pa dvignil na nekaj 100. co. Veliko vprašanje je, če jo bo sploh kdo lahko dobil ... in plačal. Najbolj dognani so bili njegovi diapozitivi iz Naj na koncu zapišemo še ne- Križne jame. Po Tomaževem nasvetu se je kaza- kaj besed o Tomaževi lastnosti, ki Kalvarija v Križni jami, 21. 10. 1973 lo najprej preizkusiti na motivu Dvorane s klju- mu je odprla srca vseh okoli nje- čavnico v Zelških jamah, ko si bil z doseženim ga. Takega šaljivca jamarsko nebo še ni videlo, curákar -ja m (á) oseba moškega spola, od zadovoljen, si lahko šel pa še na zrelostni izpit, čisto za vsako priliko je imel pripravljen sočen, erekcijske starosti naprej: Ja, sva že mislila z Ve- fotografiranje Kalvarije v Križni jami. duhovit in zabaven komentar. Ko je, pred ne prav sno, da bova morala sama v Mačkovico, potem sta mnogo leti, predsedoval društvenemu občnemu se pa od nekod le vzela še dva curakarja. E ← cura Imel je Tomaž tudi srečo, da je živel in ustvar- zboru, je avtor, imetnik precej obsežnega aero- pog. 'moški spolni organ' jal v časih, ko hoja po jamah še ni bila že kar droma za muhe, prosil za besedo. Tomaž mu jo Neverjetno, kakšno moč ima dobra fotogra- sama po sebi slabo in obsojanja vredno početje, je z nekaj muzanja dal, zraven pa še pripomnil, fija. Pisca teh vrstic so prav Brinškove podobe ki ga je treba kar najbolj omejiti, vse vsaj malo da bi bilo lepo, če bi se diskutant v bodoče, pre- iz knjige Pavla Kunaverja Kras in njegovi pojavi zanimive jame pa zapreti. Kaj bi mu danes po- den prosi za besedo, malo počesal. Bil je seveda (1922), bral jo je v osnovni šoli, tako prevzele, magalo 30 milijonov pikslov, ki jih lepo nariše velik oboževalec lepšega spola, kakšnim bolj da je prišla odločitev o vstopu v jamarske vrste najnovejši digitalni fotoaparat, in radijsko vode- mladim deklicam se je predstavljal kot Tomaž, nekaj let pozneje kar nekako sama od sebe. ne bliskavice, če pa v jamo ne bi smel!? babe draž! Njegova govorica je bila tudi sicer In Tomaž je bil v skrivnosti upodabljanja jam- polna hudomušnih skovank, tomašizmov, skoraj ske lepote, s poudarkom na svetlem, ne na te- Drug problem, ki se mu je Tomaž kot foto- vedno na bolj okroglo vižo. Primer, v slovarski mnem, zelo posvečen. grafski poročevalec tudi še lahko v veliki meri obliki: Primož Jakopin, DZRJ Ljubljana izognil, je sodobni premik prve bojne črte z nižinskega krasa v ledeno mrzle, ostrorobe in nadvse krušljive visokogorske tisočmetrce, kjer Foto: Uroš Ilič polne dopustnikov. Ta- Foto: Uroš Ilič bor je, kot že pred dve- ma letoma, klub Hö- hlenverein Blaubeuren e.V. odlično organiziral. Zahvaljujemo se Ja- marski reševalni službi za uporabo kombija. Zaključim lahko z mislijo, da je bila ude- ležba na jamarskem taboru v Nemčiji prava odločitev in zelo pozi- tivna izkušnja za vse nas – tako za mlado- stnike kot tudi zame. Mladi so nadgradili Vaje vrvne tehnike v seniku Med hidrološkimi vajami svoje jamarsko znanje, »Pri hidrologiji smo danes merili pretok vode. Pretok smo najprej izme- pridobivali samozavest, preverjali in premagovali meje svojih zmogljivosti, rili z listom in štoparico. Potem pa še z merjenjem slanosti, Marcus je stre- se soočali z različnimi strahovi in razvijali mnoge pozitivne lastnosti, kot sel sol v vodo in na vsakih 10 sekund smo odčitali slanost vode.« (Blaž) so vztrajnost, odgovornost, skrb zase in ne nazadnje za drugega. Ob vsem »Šli smo v zapuščen rudnik, ki smo ga zmerili z navadnim metrom, kompa- tem pa so spoznavali tudi novo deželo in ljudi ter se neizmerno zabavali. som in naklonometrom, popoldan pa smo narisali topografijo rudnika.« (Den) Jaz pa sem imel možnost bolje spoznati njih, njihove zgodbe, močna po- »Šli smo v rudnik dokončati risbo. Jst sem bil zadni k nism imel kulija. dročja, strahove, skrite želje ... Drug od drugega smo se učili, si delili lepe Po končanem delu smo šli izmeriti z laserjem in z neko aplikacijo in šli in slabe trenutke ter iz dneva v dan tesneje pletli naše prijateljske vezi. spat.« (Tim) Sedem posameznikov se nas je tako povezalo v pravo jamarsko druščino, »Pri geologiji smo imeli predstavitev o kamnih, ki se jih lahko najde v ki se bo skupaj z veseljem še kdaj odpravila novim jamarskim podvigom jamah, razne oblike jam, nastanke nekaterih jam in kamnin. Žiga je po 5-ih naproti. Jamarski tabor v Nemčiji nam bo za vedno ostal v lepem spomi- min takoj zaspal. Kasneje smo imeli malico, takoj za tem pa nam je razka- nu, meni osebno pa predstavlja tudi eno boljših izkušenj dela z mladimi zal razne kamnine in definicije različnih vrst jam ter pri tem omenjal tudi do sedaj. slovenske jame ... Takrat je predstavitev prišla h koncu, Žiga se je zbudil.« Uroš Ilič, Mateja Oman (Gašper) DZRJ Simon Robič Domžale Zdelo se nam je, kot da smo ravno prišli, a vedno hitreje se je bližal dan odhoda. Po petnajstih dneh smo v slovo segli v roke starim in novim Udeleženci: Den (KŠJK Speleos-Siga Velenje), Katja (JD Rakek), Ga- jamarskim prijateljem, rekli »kmalu nasvidenje« nemškemu podzemlju šper (DRP Škofja Loka), Žiga (JD Gorenja vas), Tim, Uroš Ilič, Blaž (DZRJ ter se odpeljali na dolgo in naporno pot proti domu, saj so bile ceste Simon Robič Domžale).  MAREC 2015   15

NOVICE Jama Velika peč Ker jama Velika peč ni bila evidentirana v Takoj za vhodom prečka rov mogočna razpo- Katastru jam, kar pomeni, da ni registrirana, ka. Ob njej sta v levi in desni steni krajša rova, v R edke jamske najdbe iz starejšega paleo- sem se odločil, da jo poiščem. Odpravil sem stropu pa je 6 m visok kamin. Rov je širok 3 m, litika kažejo na to, da je tudi neandertalec se na navedeno območje, a brez pomoči do- strop pa se postopno zniža do višine 1 m. Na tleh uporabljal nekatere oblikovalne predmete (fosi- mačinov ni šlo. Opisali so mi grobo lokacijo in je suha ilovica, v kateri so lisice skopale nekaj le, školjke, kosti) kot talismane ali okrasje. Pred pripeljala me je do zelo strmega pobočja nad svojih jazbin. Za vhodom so še sledovi arheolo- približno 35.000 leti (mlajši paleolitik) pa so v potokom Brestanica, ki se imenuje Velika peč. ške sonde. Po dobrih 10 m zavije rov bolj proti Evropo prišli ljudje vrste Homo sapiens sapiens. S Strmo pobočje je prehajalo v komaj prehodne vzhodu, a zadrži enake dimenzije. V desni, sever- seboj so prinesli visoko razvito umetnost in nakit, pečine. Plezal sem po izohipsi pobočja kakih ni steni se odpirata dva kratka rova, dolga dobre izdelan iz živalskih zob in iz fosilnih ali recentnih sto metrov, se povzpel za približno deset metrov 4 m, v katerih je tudi nekaj podornega skalovja. hišic polžev in školjk. in se vrnil, to pa večkrat ponovil. Po dveurnem plezanju sem končno pod najvišjo skalno steno Plazimo se naprej po suhi ilovici po vseh šti- V Sloveniji je do nedavnega prevladovalo opazil velik vhod. rih še 15 m. Tu se strop zniža, tla se nekoliko prepričanje, da loči slovenski mlajši paleolitik od spustijo. Po trebuhu se lahko splazimo še nekaj evropskega popolno pomanjkanje umetniških Vhod v jamo se torej odpira v vznožju najvišje metrov, tam pa se strop spoji z ilovico in se jama, izdelkov in nakita. Prve sledove umetniškega de- stene pobočja Velika peč nad potokom Brestani- dolga 30 m, konča. Sige skoraj ni, nekoliko je za- lovanja ledenodobnega lovca je v Potočki zijalki ca. Pobočje je izredno strmo, ponekod navpično. sigan strop v notranjosti, proti koncu je na stro- našel Srečko Brodar leta 1935. Med kamenim Tu raste gost listnat gozd, dreves je vseh vrst. pu tudi nekaj majhnih kapnikov. Od vhoda pa orodjem je odkril koščene konice, ki so nosile Podrast je zelo gosta in otežuje prehod. Vhodna do konca jame je na tleh le suha ilovica, nekaj vreze, narejene s sileksom. Bil je mnenja, da so odprtina je velika 4,6 krat 2,9 m. Formirana je ob podornega kamenja opazimo v dveh stranskih zareze izraz umetniškega udejstvovanja. Našel vzdolžni razpoki, ki je dobro vidna v steni nad rovih. je tudi spodnjo čeljustnico jamskega medveda s vhodom in v vhodnem rovu. prevrtanim kronskim odrastkom, ki je bila goto- Borivoj Ladišić, JK Novo mesto vo obešena na vrvici. Predstavljala je lovsko tro- fejo ali amulet in je morda visela pred vhodom v Potočko zijalko. Podobno najdbo je leta 1891 odkril H. Freyer v Postojnski jami, in sicer obde- lano spodnjo čeljustnico jamskega leva. Neprimerno več možnosti za presojo starosti in kulturne pripadnosti nudijo podatki, zbrani pri izkopavanjih v Ciganski jami, doslej edini paleo- litski postaji na Kočevskem. Mitja Brodar je v tej jami v letih 1971–1976 sistematično izkopaval in zbral poleg številnega paleolitskega orodja tudi fosilne ostanke pleistocenske favne. Med temi je našel tudi fragment obdelane zgornje čeljustni- ce kune in cevaste kosti, ki imajo vrezane črte v obliki narobe obrnjene črke Y. V to skupino na- kita lahko uvrstimo tudi obroček, izdelan iz roga kakšnega jelena, ki je bil najden v Babji jami. Kronološko je najstarejša najdba prevrtanega zoba iz jame Velika peč pri vasi Kostanjek v Za- savju. Leta 1989 je Draško Josipovič s študenti arheologije v njej izkopal sondo, široko 2 krat 1 m in globoko 2 m. V globini 1,5 do 1,75 m so odkrili kostne ostanke jamskega medveda, nekaj kreme- novih orodij in prevrtan kočnik nedoločljive vrste psa, morda šakala. Zob je imel na spodnjem delu korenine umetno izvrtano luknjo in je nedvomno služil kot nakit. Ker je bil odkrit skupaj s fosilnimi ostanki jamskega medveda, se najdba uvršča v konec srednjega ali prvo polovico mlajšega wur- ma. Vse te podatke sem dobil v članku Vide Po- har in Draška Josipoviča Nakit iz Paleolitskih in mezolitskih najdišč Slovenije, ki je bil objavljen v periodiki Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji (št. 20, 1992, str. 7–14). Foto: Borivoj Ladišić Foto: Borivoj Ladišić 16    Vhod je široka odprtina. Ostanki arheološke sonde za vhodom MAREC 2015

NOVICE Balkan cavers' Foto: Irena Opassi camp 2014 V upanju, da se bo posušil kak kos opreme. Foto: Irena Opassi Valjevo, Srbija še po turistični jami Petnica, kjer se je naslednje- Foto: Irena Opassi ga dne odvijalo tekmovanje v žimarjenju za pri- O smo srečanje Balkanske jamarske zveze vlačno glavno nagrado – luč Scurion! (BSU) je letos gostila Srbija. Dogodek je bil Prelet netopirjev v Degurićki pećini postavljen v zaselek Mravinjci, 24 kilometrov ju- Tretji dan sta se za sotesko odločila le še dva oblačila – neoprene. V jami smo pod preletom gozahodno od Valjeva. Prvotno načrtovano junij- vztrajna, ostali smo se po nočni borbi z dežjem v netopirjev brodili v vodi do kolen, kasneje do sko srečanje je bilo zaradi katastrofalnih majskih šotoru in v svežem meglenem jutru raje odločili pasu, pred končnim sifonom pa že plavali. Uga- poplav na širšem območju Srbije prestavljeno na za ogled Valjeva in degustacijo lokalne kulinari- snemo luči, lebdimo v temi in vibriramo s podze- september. Pet dni druženja, obiskovanja jam, ke. Medtem so nekateri tekmovali v žimarjenju. mljem. Fantastičen zaključek srečanja! spoznavanja nove srbske realnosti z nekaj male- Popoldansko sonce je razpoloženje še dodatno ga jugonostalgije so bili dovolj dobri razlogi, da polenilo, funkcionarji so zasedali na skupščini Izhodu iz jame sta sledila še zadnje spiranje se nas je nabrala ravno pravšnja ekipa desetih združenja, do večera smo se tako nabrali le trije blata v reki in pot proti domu. Povratek seveda v slovenskih jamarjev – JKŽ in simpatizerji. kandidati za obisk jame. Na vrsti je bil Dragov hitrejšem tempu. Iz balkanskega dremeža nas je ponor, brezno, globoko 183 metrov, kjer sta nas dokončno prebudila cena kave na prvi slovenski Organizatorji so se priprave dogodka lotili z po spustu po blatnih vrveh na dnu pričakala črpalki, uf ... Welcome back to the EU! vso potrebno balkansko vnemo (v stilu »polako, krasen slap in jezero. Medtem se je v bazi že pričela zaključna večerja, podelitev nagrad za Irena Opassi, CAT Trst Roadtrip po Srbiji – zloženi v avto z prve v žimarjenju (hmm ... scurion naj bi prispel matematično natančnostjo naknadno po pošti), potem pa vsi na improvi- ima vremena«), se pa tudi naša ekipa ni pustila zirano plesišče, ob etno-punk-disco izbiri tur- motit kaki zahodnoevropski naglici. Za pot od škega DJ-ja, porabit zadnje atome energije do Ljubljane do centra dogajanja (600 km) smo po- zgodnjih jutranjih ur. rabili dobrih dvanajst ur vožnje in postankov v stilu filma Ko to tamo peva. Poleg obveznih kav Po kaki uri spanja so se že pričeli pospravlja- in malic se je zdelo samoumevno zaviti v Bosno ti šotori, blatna in premočena oprema zlagati v in tam dotočiti cenejše gorivo dvomljive kakovo- avtomobile, kuhala se je kava in drobili zadnji sti ter degustirati bosanski burek, potem pa nas piškoti. Nikomur se ni pretirano mudilo domov, je v Srbiji (ravno za trgovinico z živili) zaneslo k zato je bila izbira jasna – ogled Degurićke jame. sosedu, ki je na domačem dvorišču varil rakijo Na dan smo privlekli še zadnja suha in čista na ognju iz koruznih storžev. Bila je seveda takoj pripravljena za degustacijo in prodajo ob obve- Dan reševalnih služb zni izmenjavi aktualnih političnih novic. Č lani regijskega centra JRS Sežana smo Foto: Nataša Kariž V hribovski zaselek Mravinjci smo tako pri- na povabilo komenskih gasilcev 19. ok- speli v poznih večernih urah. Po dobrodošlici tobra 2014 dodali še svoj prispevek k pred- obvezne rakije in ratluka smo šotore postavili stavitvi reševalnih služb. Po uvodni kavi smo pod zvezdnatim nebom na pokošenem delu se zagrebli za najprimernejše mesto za po- travnika. V sivo jutro nas je predramilo glasno stavitev stojnice in, najpomembnejše, poli- prežvekovanje. Iz šotorov smo lezli pred začude- gona za praktični prikaz, saj so sodelovali še nimi pogledi črede vaških krav ... Dobro jutro! Po pesjanarji (enota reševalnih psov), potapljači, zajtrku in kratkem posvetu z organizatorjem smo radioamaterji, enote nujne medicinske pomo- izbrali prvo jamo za ogled. Lenčina pećina nas je či, policija in še in še. pritegnila zaradi napovedane težavnosti vhodne ožine in končnega spusta 120 metrov. Toliko, da Sledili sta priprava in postavitev poligona, preverimo, kaj za Srbe pomeni ožina. Izkazalo se za katerega sem se odločil, da bo kar lepo na je, da v Srbiji pomeni enako kot v Sloveniji. Vho- večjem drevesu in preko prizorišča na drugo dni meander ni bil samo neskončno dolg, am- drevo. Po urniku natančno (skoraj) smo prišli pak tudi zares ozek in se nam je vsak centimeter na vrsto, da predstavimo Jamarsko reševalno v dolžino in širino pošteno poznal. Skozi smo se službo in njeno delovanje. Vsekakor pa je bil vlekli kot gliste v rovu. Na srečo smo na skupi- najpomembnejši magnet za vse prisotne rav- no Poljakov v jami naleteli v zaključnem, širšem no manever, saj smo jim na ta način najlažje delu, na skupino Turkov pa že po izhodu. prikazali, kako poteka delo. Še največ težav (pa še teh ni bilo tako rekoč nič) smo imeli z Drugi dan smo nameravali v sotesko Tribuća, iskanjem »simulanta«, ki smo ga zapakirali v vendar se je izkazalo, da poškodovanih sidrišč nosila. organizator ni popravil, zato pa so jih ta dan popravljali gostje iz Poljske. Tako smo namesto Po uspešnem prikazu pa se je naše delo komaj začelo, saj smo pripravili še malo atrakcije soteske izbrali jame, najprej horizontalno Plandi- za mlajšo populacijo in po principu prej prikazanega manevra dvigali in spuščali po žičnici, le šte-Ponara s krasnimi meandri v prelivajočih se da tokrat s Petzlovo reševalno ruto. Zanimanje je bilo veliko, saj so navalili kot kobilice. Opremo odtenkih zemeljskih barv in z jezerom na sredini smo pospravljali, ko smo že potrebovali svoje luči na čeladah, saj je sonce že davno zašlo iz za jamarsko plavanje (brez neoprena), nato pa vidnega polja, in kot pravi borci smo zadnji zapustili prizorišče. Sledila je še analiza ob druženju starejšo jamo z veliko kapniškega okrasja, delno z organizatorjem in ugotovitve so bile, da se še zberemo in skupaj potreniramo določene ma- v degradaciji. Za konec dneva smo se sprehodili nevre, da se še sami naučijo kaj, kar bi jim morda kdaj prišlo prav.  Edvard Gregorčič, JD Carnium Kranj  MAREC 2015   17

NOVICE Najdba okostja rjavega medveda Foto: Davorin Preisinger v Mahnetovem breznu na Jelovici Foto: Davorin Preisinger Mahnetu, zato so brezno poimenovali Mahnetovo brezno. Na dnu 25-metr- skega Mahnetovega brezna so našli lobanjo medveda. Na društvu so pokazali fotografijo glave, ki je bila, slikana od blizu, videti velika. Pomislil sem, da bi bil primerek celo ledeno- doben. Samo lobanjo Lobanja medveda so pustili v breznu. Kar V začetku julija prirejamo člani DZRJ Kranj nekaj dni so se mi misli tradicionalno srečanje jamarjev ob Breznu vrtele okrog nje. Zmenili pri Leški planini. To tridnevno srečanje je poleg smo se, da gremo ponjo druženja koristno tudi za spoznavanje z domači- in jo tako rešimo propa- Vhod v Mahnetovo brezno ni. Na ta način smo izvedeli od gozdarjev, lovcev, danja. Sam sem moral pastirjev in vikendašev za prenekateri vhod v prej opraviti resen trening vrvne tehnike, po da gre za primerek rjavega medveda. Ampak nove jame ali brezna. Tudi letos je našim mlaj- 30 letih. Na Jelovici nas je sedmega decembra tudi ti niso zelo pogosti, zato smo jo previdno šim članom Matjaž Chvatal predstavil pastirja že pozdravila debela snežna odeja. Po spustu zavili v plastično folijo z zračnimi žepki. Malo Pavla, ki je pasel na Selški planini. Ta jih je odpe- na dno 25-metrskega brezna smo takoj našli stran je ležalo še nekaj kosti, ki so pripadale isti ljal na Miklavževa kopišča in jim pokazal vhod v medvedjo lobanjo, ki pa je bila v resnici veliko živali. Skrbno smo pobrali vse kosti, ki so bile v neraziskano brezno. Pri Pavlu doma se reče pri manjša od tiste na sliki. Takoj nam je bilo jasno, črni prepereli zemlji med gruščem. Doma sem se lotil umivanja kosti s čo- pičem in zobno ščetko. Vse bolj jasno je Foto: Davorin Preisinger Foto: Davorin Preisinger postajalo, da gre za celotno žival, ki je iz neznanega vzroka padla v brezno. Po delni osušitvi sem kosti zaščitil po preverjenem receptu za občutljive fosile. To je ena enota lesnega lepila Mekola in štiri enote vode. Tako premazane kosti ohranijo prvotni videz, na oko pa je zaščita neopazna. Po grobi oceni je okostje celega primerka z vsemi vretenci, medvretenčnimi ploščica- mi, rebri, obe čeljustnici ... Manjka le nekaj krempljev in en zob. Najdbo smo po zako- nu prijavili na Agencijo za okolje. Udeleženci: Miha Potočnik, Erik Bajželj in Davorin Preisinger. Davorin Preisinger, DZRJ Kranj Okostje je ležalo pod vhodnim breznom. Po čiščenju Pomoč jamarjev na vaji Civilne Foto: JK Krkadogajanja, na katerih je bilo potrebno posredovati. Po aktivaciji smo zaščite Občine Ivančna Gorica bili jamarji napoteni k strelski koči, kjer sta v drevesni krošnji obvisela dva padalca; eden izmed njiju težje poškodovan. Naša naloga je bila, Ž e kar nekaj let zapored nas Štab Civilne zaščite v Občini Ivančna da preko radijskih zvez sporočimo štabu, kaj potrebujemo, in oskrbimo Gorica zaprosi za sodelovanje pri različnih vajah. Večinoma gre za ujeta padalca. Jamarji nismo pravi naslov za reševanje ujetih padalcev, preverjanje usposobljenosti in pripravljenosti sil zaščite in reševanja v to je delo gasilcev ali GRS. Prioriteta nam je bila oskrba padalcev po občini. Do sedaj smo jamarji JK Krka izvedli več predstavitev jamarstva, varnem spustu na tla. jamarske tehnike in skupaj z Jamarsko reševalno službo tudi prikaz re­ ševalnih tehnik. Težje poškodovanega jamarja smo položili na ravno, od tal izolirano podlogo in ga pregledali. Sumili smo na poškodbo hrbtenice, zato smo Na letošnji vaji z delovnim naslovom mu le oskrbeli in imobilizirali odprti zlom golenice ter mu naredili, kot Potres Ivančna Gorica 2014 smo jamarji so­ delovali v drugačni luči. Poleg preverjanja znamo to jamarji, pravcati bivak. Drugi pa­ usposobljenosti in pripravljenosti sil se je dalki smo nudili samo topel napitek in prija­ preverjalo tudi znanja prve pomoči in po­ zne besede. Po prihodu ekipe prve pomoči stopke na intervenciji, saj je na vaji sodelo­ Prostovoljnega gasilskega društva Ambrus valo več različnih služb. Glavni poudarek je smo poškodovanca predali v pravo oskrbo. bil posvečen komunikaciji preko radijskih Po dobrih dveh urah od aktiviranja smo svo­ zvez ali drugih komunikacijskih kanalov med je delo končali in odšli na zasluženo malico. samo vajo. Poleg jamarjev so sodelovali seve­ da gasilci, kinologi, Združenje šoferjev in av­ Izkazalo se je, da je sodelovanje med tomehanikov Ivančna Gorica, delavci Zdrav­ silami zaščite in reševanja ter drugimi stvenega doma Ivančna Gorica, enote nujne prostovoljci bistveno v primeru večjih na­ medicinske pomoči in drugi prostovoljci. ravnih nesreč. Čeprav smo jamarji, imamo osnovno znanje za pomoč pri reševanju iz Kot že rečeno, predpostavka vaje je bil višin in nudenje osnovne prve pomoči. Že potres VII. stopnje; bilo je devet prizorišč Predstavitev delovišča samo s tem lahko v težkih situacijah veliko pripomoremo. Tanja Podržaj, JK Krka 18    MAREC 2015

NOVICE Predstavitev JZS Prenovljena parke, Planinsko zvezo Slovenije ipd. Mimoidoči, v okviru sejma spletna stran ki so izrazili interes o aktivnostih JZS, so pov- Narava-zdravje Jamarske zveze praševali predvsem po obisku jamarskih tečajev, 2014 Slovenije turističnih jamah, reševanju iz jam, onesnaženju jam, lokaciji jam, vodnih razmerah v jamah itd. N a Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Marca 2014 je po dolgem času priprav med 13. in 16. novembrom 2014 potekal že zaživela prenovljena spletna stran Jamarske 45. sejem Narava-zdravje. Sejemske aktivnosti zveze Slovenije. Dosegljiva je na naslovu so bile razdeljene v več različnih sklopov. V sklo- www.jamarska-zveza.si in vsebuje pestro število pu »Zeleno sobivanje«, katerega glavno vodilo je različnih rubrik. Med drugim velja opozoriti na bilo varovanje okolja in voda, se je predstavila podstran revije Jamar, kjer so na voljo kazala tudi Jamarska zveza Slovenije. Namen predsta- vseh do sedaj izdanih številk, sproti pa bomo vitve, ki je bila potrjena tudi na 7. seji predsedstva dodajali tudi druge zanimive informacije. JZS, sta bila osvetlitev problematike onesnaže- vanja jam v Sloveniji ter prikaz dela jamarskih Peter Gedei, urednik revije Jamar društev na tem področju. V okviru sejma smo izkoristili priložnost še za predstavitev ostalih de- nagrajenega filma Tomaža Grdine in Damijana javnosti JZS kot tudi jamarstva nasploh in tako Šinigoja »Čar neznanega« ter izložbo jamarske poskrbeli za njuno večjo prepoznavnost. raziskovalne opreme. Organizatorji sejma so nam namenili tudi čas za izvedbo predavanja z Za predstavitev na sejmu smo pripravili novo naslovom »Popis onesnaženosti jam v Sloveniji«, zloženko in plakat o varovanju kraškega pod- zemlja z naslovom »Varovanje kraških jam za Foto: Marko Zakrajšek Nova zloženka o varovanju kraškega podzemlja Stojnica JZS na sejmu ki ga je pripravil Miha Čekada. V njem je pred- Za konec velja iskrena zahvala ekipi, ki je po- zagotavljanje kvalitetne izvirske pitne vode v stavil problematiko in manjšo raziskavo na pod- skrbela, da je predstavitev JZS potekala v čim prihodnosti«. Na zloženki smo podrobneje pred- lagi večjih projektov popisov onesnaženih jam, v boljši luči: Adrijani Novak in Urošu Iliču ter av- stavili jamarstvo, delovanje JZS, kraški svet in katerem je ugotovil, da je v Sloveniji onesnaže- torjem besedil za pripravo letakov in plakatov; onesnaževanje jam ter uspešne projekte na tem nih najmanj 2000 kraških jam. Mihi Čekadi za pripravo predavanja; Mateju Mi- področju. Natisnjena je bila v 1500 izvodih in bo hailovskemu, Cirilu Mlinarju, Mojci in Boštjanu tudi v prihodnosti služila za promocijo. Čas v okviru predstavitve JZS na sejmu smo Vrviščarju, Mateju Zalokarju, Marku in Walterju izkoristili tudi za vzpostavitev stikov z organiza- Zakrajšku za promocijo JZS in delo na stojnici Stojnico JZS smo poleg tiskanega gradi- cijami, ki delujejo na sorodnih področjih in so se ter Damijanu Šinigoju za izkazano podporo pri va opremili s prikazom jamarskih fotografij in podobno kot JZS predstavile na sejmu. Med nji- predvajanju filma Čar neznanega. mi naj omenimo Agencijo RS za okolje, Zavod za varstvo narave, Triglavski narodni park, krajinske Jure Tičar, vodja Službe za varstvo jam ANTHRON d.o.o. Trgovska ulica 3, SI - 6310 Izola tel.: 05 64 00 150 [email protected] www.anthron.si  MAREC 2015   19

NOVICE Jamarski raziskovalni tabor Dosedanji jamarski tabori »Kamenmjavček 2014« Kamenmjavček: Vilenica, 14.–17. 8. 2014 1. Kamenmjavček 2009: Vilenica, 1.­–9. 8. 2009, vodja Zdenka Žitko L ani je Jamarsko društvo Sežana organizira- uri prebili ožino in se spustili v brezno. V bližini lo že šesti jamarski raziskovalni tabor Ka- med velikimi osamelci pa smo našli nov vhod v 2. Kamenmjavček 2010: Vilenica, menmjavček 2014, ki je potekal od 14. do 17. av- pravo brezno. 1.–8. 8. 2010, vodja Zdenka Žitko gusta 2014 pri jami Vilenica. Namen teh taborov Drugi dan smo v Vilenici preplezali dva kami- sta raziskovanje novih jam in druženje. na in iskali nadaljevanje jame. Oba kamina sta 3. Kamenmjavček 2011: Vilenica, Tabora se je udeležilo 28 jamarjev in kopica se zaključila v neprehodnih ožinah. Nadaljevanje 12.–15. 8. 2011, vodja Jaka Jakofčič otrok. Nekaj jih je sodelovalo vse dni, nekaj ka- smo odkrili v razpoki v Izgubljenem breznu na kšen dan, nekaj pa le nekaj ur. Vsaka udeležba globini 170 metrov. Popoldne smo pri vodohranu 4. Kamenmjavček 2012: Banjšice, je dobrodošla. Glavnino je tvorilo 21 jamarjev JD izmerili obe novi brezni, da bomo narisali načrta 10.–12. 8. 2012, vodja Andrej Peca Sežana, sodelovala pa sta še po dva jamarja iz jam in naredili zapisnike o registraciji. Jamarskega odseka SPD Trst in JD Lokve ter tri- Tretji dan smo kopali drugi novi dihalnik pri 5. Kamenmjavček 2013: Banjšice, je iz DZRJ Luka Čeč Postojna. vodohranu Vilenica. Druga skupina jamarjev 16.–18. 8. 2013, vodja Andrej Peca Foto: Jaka Jakofčič Prvi dan smo urejali okolico parka jame Vile- je širila ozek meander v že registrirani jami Di- nica in kopali nov dihalnik pri vodohranu Vileni- halnik v Sežanski smodnišnici (kat. št. 10.182). Plezanje kamina v jami Vilenica ca. Tako smo bili zagnani z delom, da smo po 21. Tretja skupina pa je kopala v še neregistrirani in izkopani Rumeni jami. Na globini 15 metrov Foto: Jaka Jakofčič so prebili gruščnat čep v breznu in odprli novo 30-metrsko brezno, ki pa ima še nada- ljevanja v ožinah, iz katerih piha mrzel zrak in nakazuje nadaljevanje jame. Četrti dan se je nadaljevalo kopanje dru- gega novega dihalnika pri vodohranu Vile- nica. Dimenzije izkopa so bile takšne, da je vanj zlezel jamar. Za izmero, dokumentiranje in registracijo v jamo pa bodo potrebni še širitve in kopanje. Jamarji odkrivamo zadnje še neraziska- ne kotičke Zemlje. Tudi za vodo na Krasu so zaslužni člani našega društva, saj so odkrili jame in vodne zaloge, iz katerih se sedaj napaja Kraški vodovod in oskrbuje vso obalo. Jaka Jakofčič, JD Sežana, vodja Kamenmjavčka 2014 Kopanje novega dihalnika pri vodohranu Vilenica Končno prišli do Foto: Leopold BregarPonosni smo na ta veliki korak, ven- svojih prostorov Foto: Leopold Bregardar nas sedaj poleg papirologije čaka še veliko udarniškega dela, da bo končna D olga leta smo se člani Jamarskega kluba Krka podoba objekta kar najbolj funkcional- pogovarjali o čisto svojem prostoru. Tako se na in ponos vseh nas. Obeti so dobri, v je že pred kar nekaj leti porodila ideja o skupnem začetku leta 2015 smo prišli do idejnega projekta, po katerem se bodo naši pro- objektu, ki bi ga uporabljala nekatera prostovoljna stori prenovili. Še dobro, da je pred nami društva na Krki. Lokacija je bila znana, tudi začetni celo leto, dela in načrtov nam tako ne načrti so bili narejeni, a čas še ni bil na naši strani. bo zmanjkalo. Žal bo na račun prenove Vse do leta 2013, ko se je ponudila priložnost narejena kakšna jama manj, a brez skrbi, za nakup skupne nepremičnine na Krki, ki je znana tudi za to se bo našel čas. kot Čukovina. Predlog se je jamarjem zdel super, Nova pridobitev društev na Krki – lastni Tanja Podržaj, JK Krka saj bi s tem končno prišli do svojih prostorov. Na- prostori veličali smo se selitev, od ustanovitve kluba smo namreč svoje stvari preselili že trikrat. Kar mogoče ni veliko, vendar vsak jamar ve, koliko opreme je potrebno za varno jamarjenje. Korak za korakom nas je po- budnik ideje, Jože Kozinc, usmerjal in poleti 2014 je bil nakup s pomo- čjo donatorjev uspešno izveden. Prodajna pogodba je bila podpisana v prostorih Občine Ivančna Gorica 11. julija 2014, konec avgusta pa smo s sklepom o vknjižbi lastninske pravice postali imetniki svojega dela stavbe. Nepremičnino si sedaj delimo z Občino Ivančna Gorica, Kulturnim društvom Krka, Turističnim društvom Krka in Čebelarskim društvom Krka-Zagradec. Poleg vseh nas so k projektu pristopili še krški kajakaši, ki bodo svoje prostore imeli v kozolcu pred našim objektom. Teden dni pred slovesno otvoritvijo so se začela prva obnovitvena dela; prebelili smo skupne prostore, začasno preselili info točko in izobesili slike Fran- ceta Slane. 12. septembra smo slovesno otvorili nepremičnino in odprli vrata v naše prostore, ki so jih krasile jamarske fotografije našega člana, Leopolda Bregarja. Na otvoritvi so bili med drugimi prisotni tudi župan občine, predsednik JZS, donatorji, ki so nam finančno zelo pomagali, in poleg članov društev tudi krajani Krke. Slavnostna otvoritev Čukovine 20    MAREC 2015

NOVICE Patruljni tek skupni razvrstitvi pa 26. mesto od 52 prijav­ PISMA BRALCEV ljenih ekip. Druga ekipa, JRS 2, je v sestavi V tekmovanju s preizkusom veščin v zim- Tomaž Klinar, Andrej Hliš, Roald Bruil in Jure V  reviji iz leta 2009 je na strani 18 zapis skih razmerah smo se na Pokljuki po- Majdič zasedla 9. mesto med ekipami Civilne JKČG Prebold. V drugem odstavku avtor nave- merili vojaki, policisti in pripadniki iz sistema zaščite, v skupni razvrstitvi moških ekip pa 47. de med njihovimi večjimi dosežki tudi Bezge- zaščite in reševanja. Tekmovanje sestavljajo mesto. čevo jamo na Ponikovskem krasu. tek s turnimi smučmi in nekaj nalog, ki jih je potrebno opraviti na trasi. Gre za streljanje, Start je skupinski in takoj smo na strelišču. Vendar to ni res! Razložimo in argumen- met ročne bombe, prevoz ranjenca, premago- Utrujeni še nismo, lahko pa imamo težavo z tirajmo! Ko odkriješ nov rov te prevzamejo ne- vanje ovir s plezanjem in tek oz. hoja s smučmi visokim srčnim utripom in strelske težave so ponovljivi občutki, ki jih poznamo. To je tista v rokah. Organizator tekmovanja je 1. brigada tu! Strelja se posamično na istem strelskem prava nagrada za tvoj vložek energije, časa in Slovenske vojske. mestu. Progo ekipa nadaljuje preko poligona nenazadnje tudi denarja. Medtem, ko si ti raz- do točke, kjer se meče bomba. Tudi ta naloga iskoval, meril in risal so drugi vlagali v »pame- V soboto, 10. januarja 2015, je bilo že 44. ni lahka. Ko opravimo s spretnostmi, se pože- tnejše« stvari. Ti čudak pa si raziskoval nekaj tekmovanje Slovenske vojske, Policije in Civil- nemo v tek. Sprva je tekaški del položen, na- vlažnega, temnega in blatnega. Zadevo smo ne zaščite. Pod civilno zaščito spadajo gasil- daljuje pa se v strmino do vrha, kjer se ekipa tudi dokumentirali. Veliko ur v jami in doma. ci, gorski reševalci, kinologi, taborniki, skavti, zbere in se skupaj spusti po veleslalomski pro- Skratka zamudno delo. Uporabljali smo tudi ostali člani Civilne zaščite z Uprave RS za gi. Zopet nas čaka dolg ravninski tekaški del, merilni trak, ki ni bil raztegljiv! Nato po 39 letih zaščito in reševanje in jamarski reševalci. Na ki se konča z nizkimi ovirami. Hitro snamemo prebereš, da nismo to raziskovali Celjani am- teku se je tokrat po- pak črni galebi. Ali smo toliko let živeli v zmoti? merilo kar 64 ekip, od smuči, jih porinemo tega 16 ženskih in 48 pod telo in zdrsnemo Zato sem 9. 1. 2014 odšel v kataster jam, moških. Ekipe so bile pod ovirami. Jamar- da zadevo preverim. Našel sem načrt JKČGP razdeljene v šest ka- jem nizke ovire res iz leta 1973 z izmerjeno dolžino 183 m. Ta del tegorij. ne smejo delati pre- jame je že leta 1937 dokumentiral Egon Pre- glavic. Skočimo na tner, ki sem ga imel čast spoznati v tej jami leta Dolžini proge za smuči in nadaljujemo 1974. Črni galebi so prišli do domnevnega »si- moške in ženske eki- z drsnim korakom v fona« in izdelali načrt leta 1973. In ta podatek pe se razlikujeta, in rahel klanec do točke, je na našem načrtu iz leta 1974 tudi naveden. sicer je za moške dol- ko moramo spet sneti Mi smo »sifon« prešli na tovornjakovi zračnici ga deset kilometrov, smuči in nadaljevati in za njim raziskali še 541 m. V manj kot letu za ženske pa polovico pot po gozdu, med dni še 204 m z JK SG. Tako smo jamo podalj- manj. Vse ekipe pa koreninami in skala- šali s 183 na 924 m. čakajo iste delovne mi, skratka utrujeni, naloge, od streljanja z premočeni zadihani Jamo do preboldskega »sifona« je obvladal malokalibrsko puško, do vrha veleslaloma! že pračlovek in Ursus speleus. Tako je 183 m premagovanja ovir s Na vrhu se ekipa zo- enako 20 % oziroma enemu prstu na roki. V ka- plezanjem in prema- pet zbere in se spusti tastru je tudi zapisnik JKČGP z dne 2. 8. 2002, govanja neurejenega po veleslalomskem delu, tokrat že hitreje in kjer avtor ugotavlja, da je sifon prehoden, ker terena, pri čemer se Prevoz na nosilih pogumneje. Tek nadaljujemo po ravnini do se je voda znižala za 50 - 60 cm. Torej so še kratke, a strme vzpetine. Tam »spakiramo« vedno pred sifonom kot pred 40 leti. smuči nese v rokah, do metanja bombe in člana ekipe v nosila in z njimi odsmučamo po prevoza enega izmed članov ekipe na nosilih. strmini v oster ovinek do cilja. Lahko si mislite, A vendar pisec jamo uvršča med njihova Namen tega tekmovanja je preverjanje, kako da kljub vsemu cilja ni od nikoder! večja odkritja. smo pripadniki omenjenih služb pripravljeni za Glede na dobre uspehe in že četrto udelež- posredovanje v zimskih razmerah. Seveda pa bo na patruljnem teku želimo tekmovalci JRS Kot je veliko zadovoljstvo v odkrivanju ne- je pri tem ključnega pomena tudi vzdržljivost. naslednje leto svoje rezultate le še izboljšati. raziskanega sveta pred lastnim nosom, tako in Dogodek, ki je posvečen spominu na dogod- še bolj boleče je, da v jamarskih vrstah ni nič Tudi letos smo se člani Jamarske reševal- ke med drugo svetovno vojno v Dražgošah, za bolje kot v družbi. Prisvajanje, podtikanje, laga- ne službe podali na tekmovanje, in sicer s kar nas ni le suhoparno tekmovanje, temveč en- nje, kraja in zavist. Stopimo že enkrat iz Potoč- tremi ekipami. Ženska ekipa je ponovno zase- kratno druženje skozi vse treninge in do sedaj ke zijalke.  A dvomim, da je bil pračlovek tak.  dla 1. mesto v kategoriji enot Civilne zaščite vedno dobro poplačan trud na koncu. (od skupaj petih ekip), v skupni razvrstitvi pa V prvem odstavku avtor, kot prvi večji 8. mesto (od skupaj 16 ekip). Sestavljali smo Aleš Stražar, uspeh navede Klemenškov pekel z okoli 330 m jo Ema Jenko, Tjaša Rutar, Mateja Mazgan in DZRJ Simon Robič Domžale, globine. Resnici na ljubo sem po zapiskih Fra- Aleš Stražar. V moški konkurenci sta Jamarsko na Kocbeka odkritelj vhoda jaz (!) in prvi smo reševalno službo zastopali dve ekipi. JRS 1, ki Mateja Mazgan, ga raziskovali do -130 m Celjani. Vrvna tehnika so jo sestavljali Bojan Stanek, Davorin Zakraj- KŠJK Speleos-Siga Velenje je bila na začetku; ogovarjanj in podtikanj je šek, Robert Kusič in Gašper Finžgar, je zasedla bilo kar nekaj. V tistih časih so prevladovale 3. mesto (od skupaj 14 ekip Civilne zaščite), v lojtrice in vitla. Žimarili so bolj »samomorilci«. Takrat smo radi rekli: »Ukradli so nam otroka«! Premalo je prostora za opis tega! V skladu z časom, ki ga živimo lahko po- vzamem: »Sistemi se spreminjajo, človek s svo- jimi dobrimi in slabimi lastnostmi pa ostaja«! Upam, da ta način dela ne prenašajo na mlado generacijo.  Avtor članka bi moral odstopiti z mesta predsednika komisije za priznanja JZS saj je zgoraj opisano dejanje dno jamarije. »Vincit omnia veritas!« V skladu z zakonom o tisku in pravici do popravka (odgovora) vas prosim, da popravek (laž za katero Vi niste krivi) objavite  v vaši ce- njeni reviji kar lani ni uspelo, ker se je založil. Vsi ključni podatki so preverljivi v katastru. Kar ni res, ne sme postati resnica (da ne bi stokrat ponovljena laž postala resnica)!!! In to je po- trebno preprečiti! Risto Sovčev, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje  MAREC 2015   21

JAMARSKA DRUŠTVA Društvo za raziskovanje jam Kranj S krivnostno podzemlje je že od nekdaj bu- O raziskovanju tega brezna je Matjaž Chvatal članov. Brez mladih kadrov ni bodočnosti dru- Foto: Davorin Preisinger rilo človeško domišljijo. Jame in brezna napisal knjigo »Brezno«. Knjiga je izšla leta 1996, štva, zato svojo dejavnost predstavljajo že še danes v ljudeh vzbujajo zanimanje in tekst pa je bil objavljen v Gorenjskem glasu v 27 osnovnošolcem. In marsikdo od njih se kasneje strah hkrati. Spustiti se v globoko brezno je svo- nadaljevanjih že leta 1979 in takrat požel veliko pojavi v društvu. V sklop izobraževanja sodi tudi jevrsten izziv. Srečanje s tem, tako drugačnim zanimanja in odobravanja. vsakoletna jamarska šola, ki je za udeležence svetom privlači vse generacije ljudi. Nam je to seveda brezplačna. Večina udeležencev sicer postal izziv, zato se že 60 let družimo in skupaj V tistem času so se začele tudi velike odprave, kasneje pozabi na jame, nekaj pa se jih le za- raziskujemo še neodkrite skrivnosti, ki se srame- včasih prave ekspedicije. Tako lahko poimenuje- strupi in ostanejo dalj časa. žljivo skrivajo tako rekoč pred našim pragom. mo tudi večja, obsežnejša raziskovanja. Prav vsa so zahtevala veliko organizacijskih priprav, veliko V zadnjih dveh desetletjih vse pomembnejše Žal včasih, ko še ni bilo računalnikov, nismo udeležencev in izdelano logistiko. Skoraj pri vseh postaja urbano jamarstvo. Zato veliko pozornosti veliko pisali. Zato se je iz prvih dveh desetletij jih je gnala želja po čim večjih globinah. Taka namenjajo raziskavam pozabljenih in zasutih ru- ohranilo le malo zapisov, dokumentov in foto- brezna pa večinoma ležijo v visokogorju. Giba- dnikov, zaklonišč in vojaških podzemnih objek- grafij. Kar se je ohranilo, je prav zaradi tega še nje po tistem terenu za izkušene gornike ni več tov iz prve in druge svetovne vojne. Prva razis­ dragocenejše. Prvi podatki o raziskovanju jam nikakršen podvig, z jamarji je pa malo drugače. kovanja in meritve zaklonišč in rovov pa segajo v okolici Kranja so iz leta 1953, ko so člani Gi- Ko gornik konča svoj vzpon, je zanj zadeva skoraj še v leto 1972. Takrat so izmerili in narisali rove mnazijskega prirodoslovnega krožka in Alpini- končana, za jamarja pa se takrat delo šele začne. pod Kranjem. Kasneje so vanje vodili obiskoval- stičnega odseka PD Kranj 31. maja šli v Turkovo ce, potem pa jim je to odvzel novoustanovljeni brezno. Že leto kasneje je bila v časopisu Go- Opremljanje brezen, transport opreme, is- kranjski Zavod za turizem, ki z rovi pridno prazni renjski glas objavljena prva reportaža o razisko- kanje nadaljevanj in prehodov zahtevajo veliko mesto, namesto da bi ga polnil z obiskovalci. Del vanju Arnešove luknje pri Dupljah. Tega leta so časa. Če k temu dodamo še vremenske razmere tega raziskovalnega dela je strnjen v knjigi Da- ustanovili tudi Jamarski odsek pri Planinskem in njihov vpliv na delo v jami, postane odpravar- vorina Preisingerja »Opuščeni rudniki v Sloveniji« društvu Kranj, ki pa je leta 1960 zamrl. V tem ski način organizacije dela nujen tudi tam, kjer (2010), kjer je predstavljenih več kot 50 opušče- času so raziskali prek 50 dotlej neznanih jam. se to na prvi pogled zdi nepotrebno. nih rudniških rovov po vsej Sloveniji. Ponovno so sekcijo ustanovili leta 1963. Na tem, skrčeno odmerjenem prostoru prav Svoje 60 let trajajoče delovanje so lani pred- V tistih časih v Jugoslaviji ni bilo mogoče ku- veliko odprav ne moremo predstaviti. Nekaj pa stavili v zborniku, ki nosi naslov »Kranjski ja- piti jamarske opreme, zato so jo začeli izdelovati jih lahko naštejemo. To so bile odprave v Make- marji«. 500 strani zbornika formata A4 in 1000 sami. Nahrbtnike, odporne proti obrabi in vlagi, donijo, na Vršič, na Cres in Brač, v Grčijo, Romu- fotografij je bilo komaj dovolj za predstavitev so sešili iz odpadkov umetnega usnja, ki ga je nijo, Knin, Turčijo in Afriko. Takrat so začeli razis­ najvidnejših vidnih uspehov in dejavnosti. takrat izdelovala Sava, kombinezone pa iz šo- kovati tudi Kaninske pode (Skalarjevo brezno), torskega platna, izdelanega v Induplatih Jarše. Triglavsko brezno in še in še ... Veliko jam smo odkrili in raziskali v teh 60 Izdelovali so tudi jamarske lestvice, vrvne zavore letih. Veliko generacij članov se je v tem času fišer, kline, plezalne pasove, čelne gorilce za kar- Vse zahtevnejša in nevarnejša raziskovanja zvrstilo v društvu. Številnim je to prenehal biti bidovke in še marsikaj. Vse to je privedlo tudi do so botrovala tudi nastanku Jamarske reševalne izziv, nekaj, predvsem najstarejših, žal ni več izuma dvokolutne vrvne zavore. Prav tiste, ki si jo službe. Čeprav DZRJ Kranj do sedaj še ni imelo med nami, nekaj pa nas je ostalo. Takih, ki so je brez vprašanja prilastil Petzl. Ja, prav tiste, ki niti ene nesreče, so bili med pobudniki pri na- v društvu že vse od ustanovitve, in drugih, ki jo danes uporabljajo po vsem svetu. stanku Jamarske reševalne službe. V njej ak- smo prihajali skozi leta in ostali do danes. Veliko tivno sodelujejo že od njenega nastanka. Prav časa smo preživeli v domačih gorah in gozdovih, O pravem raziskovanju jam je v tem obdobju tako sodelujejo tudi z lokalno civilno zaščito. marsikatero noč preživeli ob tabornem ognju in težko govoriti, saj je v resnici raziskovalo le nekaj To sodelovanje se je začelo s skupnimi vajami postali prijatelji za vse čase. posameznikov, ki so bili vključeni v ljubljansko poklicnih gasilcev in vojakov. Od tistih prvih let društvo. Prvi merilni komplet so pridobili šele tik delovanja pa vse do danes je Civilna zaščita iz- Matjaž Chvatal, DZRJ Kranj pred letom 1970. Imeli so kovinski tračni meter, datno pripomogla k izboljšanju materialne baze Dvokolutna zavora Miro 2 vojaški kompas in naklonomer, ki so ga izdelali društva. Tako je bilo DZRJ Kranj prvo v Sloveniji, sami. S tem kompletom so sodelovali pri mer- ki je dobilo specialna nosila za reševanje iz jam jenju Marijinega brezna v Škofji Loki. Načrt so in dovolj ostale tehnične opreme za reševanje potem narisali Ljubljančani. in raziskovanje. Njihovo sodelovanje s Civilno zaščito je postalo vzor mnogim jamarskim dru- Leto 1972 je bilo za kranjsko jamarstvo prelo- štvom in tudi Jamarski zvezi. Člani DZRJ Kranj mno. Ustanovili smo Društvo za raziskovanje jam so imeli v času nastajanja in sistemske organi- Kranj, pridružilo pa se je tudi veliko novih članov. zacije Jamarske reševalne službe v njej vodilno Uspehi so se kar vrstili in bili leta 1978 okronani vlogo. Tudi ali pa predvsem zato je JRS danes z največjim uspehom društva, z odkritjem Brezna sodobna in materialno podprta služba. pri Leški planini na Jelovici, ki je bilo z globino 536 metrov tretje najgloblje v takratni Jugoslaviji. V vseh letih delovanja društva so veliko pozornosti namenjali tudi pridobivanju novih Foto: Marko Aljančič Foto: Davorin Preisinger Foto: Davorin Preisinger 22    Vhod v Turkovo brezno,1963 Raziskovalci Brezna pri Leški planini, 1978 Jamarska šola v prostorih društva MAREC 2015

ZGODBA Dilema Foto: Damijan Šinigoj S em bral neko knjigo o razvoju človeka in o Je prijatelj možato telo na vrvi zarinil v ožino, vseh še neodgovorjenih vprašanjih, ki naj potem se je pa od riti gor vse umirilo, le nogice so bi jih recimo arheološke najdbe razrešile, brcale kot neumne in iskale miniaturne opornike. a so jih, kakor se rado zgodi, le še bolj zakom- plicirale. Pa ne bom hodil v detajle, itak še sam pustil za Anžiča, za katerega sem vedel, da tudi Saj so celo kozla Lukeža samo po senci nabili, ko nisem povsem razumel vsega, a eno vprašanje iz nadvse potrebuje dodaten poriv. Plus dol na dnu je čez plot gledal sosedovo zelje! knjige mi je vseeno dalo malce misliti. Namreč, sem jedel njegovo klobaso in sir, ker sam hrane zakaj so se nam evolucijsko večali možgani? V sploh nisem imel s sabo! No, tudi ta odločitev, Sem celo še zadnjo cigareto prižgal, ki sem jo tistih daljnih časih, ko smo se še guncali po dre- da ne bom sebičen, da bom poskrbel še za prija- hranil, ko bom ven prišel, ter par požirkov mrzle vesih in je bilo sovražnikov obilo, hrane pa mno- telja, ki je umiral nekje globoko pod mano in za vode napravil, čeprav sem vedel, da je to narobe, go manj, se je ena veja nekoč odcepila in začeli katerega sem vedel, da se bo kalvarija končala da se bo telesna sredica le še bolj shladila. In so ji rasti možgani. Kar je bilo v bistvu neumno še mnogo kasneje kakor zame, me je dodatno res so me še enkrat zvili krči, tokrat samo v de- in nevarno za preživetje vrste, če vemo, da mož- pogrela. Od znotraj. Kakšen dober človek sem sni nogi, in sem vse pogosteje pogledoval proti gani pomenijo 2 % naše telesne mase, porabijo pa to, da ne mislim samo nase. In sem brskal in čokoladici, ko sem se tepel po nogi, potem sem pa 20 % energije. In se maščobe recimo niti ne brskal in med brskanjem celo pozabil na pekoče pa končno zagledal globoko nižje bledo lučko, je dotaknejo, delujejo samo na cuker! mišice in premraženo telesno jedro. Ko sem tisto prijatelj prišel iz meandra. Na hitro sva se kriče čokoladico končno našel, me je pa še dodatno pomenila, če je vse okej pa to in da grem jaz No, ko sem do tja prišel, sem se pa spomnil zmrazilo. Bilo je je le še pol! Pol sem je očitno že kar ven in da se zunaj vidimo, ter se nemudoma dileme, ki me je prevzemala v Čaganki in na raz- enkrat vmes pojedel, pa se sploh nisem mogel pripel na blatno vrv, da nadaljujem proti površju rešitev katere v bistvu nisem najbolj ponosen. spomniti, kdaj! in se čim prej pogrejem. Sem v jamo peljal prijatelja Anžiča, na njegovo željo, to moram poudariti, in ko je Uroš slišal, da Prav fizično razočaranje sem začutil, nič ne Sem že bil pripet na vrv, ko sem še zadnjič se na dno odpravljamo, je sporočil, da bo vodji tajim. Solz ni bilo, čeprav verjetno samo zato ne, pogledal tisto polovico čokoladice, če sem jo do- jamarske reševalne službe naročil, naj da ba- ker sem bil tako premražen, da se tudi med ple- bro postavil. Da ne bo zdrknila kam in da jo bo terije polnit. Da bo zagotovo kakšna reševalna zanjem nisem niti potil. Sem opazoval polovičko takoj opazil. Sem se pohvalil, kako skrben sem akcija potrebna! tiste čokolade in se seveda takojci in brezkom- in dober, a sem šele čez nekaj dolgih trenutkov promisno odločil, da jo pustim za prijatelja. Je ugotovil, da sem si odgovoril s polnimi usti. Sem Nam je šlo dol kar olimpijsko, čeprav smo res obilnejši od mene in bolj se je matral, saj se vsak, požrl tisto polovičko cukra, ne da bi jo hotel in potrebovali nekaj ur več kot ponavadi, a ko smo ki je v Čaganki prvič, bolj matra kakor pri vsakem skoraj ne da bi vedel! Mi je bilo za hip malce se okrog šestih popoldne odpravili proti površju, naslednjem obisku. Dileme pravzaprav niti ni bilo. nerodno, nič ne tajim, potem sem si pa rekel, počasi, kakor se za obilne možake v ožinah spo- kar je, pač je, pospravil papirček v transportko in dobi, in ko sem kot zadnji od spodaj opazoval Sem odložil tisto neugledno polovičko cukra pičil proti površju ... Anžičev sindrom račke v prvi res ozki vertikali, na čist kamen, tako, da jo bo z lahkoto zagledal, me je prvič malce zaskrbelo. Je prijatelj možato in vedel sem, da zanj ta neugledna čokoladica V svojo obrambo moram povedati, da je An- telo na vrvi zarinil v ožino, potem se je pa od riti (no, polovica čokoladice) ne bo neugledna. V žič vseeno ven prišel, tudi brez moje polovičke gor vse umirilo, le nogice so brcale kot neumne njej bo videl rešilno gorivo, s katerim bo lahko čokolade, plus čokolada je itak bolj za možgane, in iskale miniaturne opornike, ki bi pomaga- premagal še tiste doooolgeeee zaključne metre. on je pa potreboval energijo za roke in noge! le mirujoči in povsem zataknjen zgornji del po In se mi je spet kar milo storilo od same ganje- Sem mu pa potem namesto čokoladice poslal centimetrih zriniti višje. Nekatere ožine so bile nosti, kako dober in nesebičen sem. Sem torej posnetek, kako se rine v ožino. Kar je v bistvu za prijatelja res grozljivo tesne, da je kovinska čepel tam in čakal, da prijatelj pride pod sedem- boljše od čokolade, ker posnetek ostane. Reci- oprema srhljivo škripala po skali, plus voda nas desetmetrco, v nogah so me grabili boleči krči, mo. Je povedal kasneje, da je svoji ženi posne- je ujela, da smo po dvajsetih urah v jami ven po- pogled pa je vse pogosteje zahajal proti tistemu tek pokazal, kakšen car je, in da je še malo v kukali že po soncu, ob pol sedmih zjutraj. kamnu. Kamnu, na katerem je bila polovička dvomih. Da ji še ni jasno, zakaj njen predragi s čokolade. Sam s sabo sem se prepiral in se pre- težavo rine dol skozi ožino, če dobro ve, da bo No, takrat s prijateljem v Čaganki sem bil v pričeval, da ne smem biti pizda, da to je za prija- nazaj še mnogo težje ali pa celo nemogoče, in zgoraj omenjeni dilemi. Sem čepel v majhni dvo- telja, da on bolj potrebuje, ter se hkrati tolažil, da da še malce okleva med tem, ali je car ali idiot. ranici nad sedemdesetmetrskim breznom, pov- samo gledam, da to pa že ne more biti narobe. Ali oboje ... sem uničen, na smrt utrujen, moker in premra- žen, ter čakal, da se sedemdeset metrov nižje     23Damijan Šinigoj, JK Novo mesto natančno pod mano prikaže prijatelj, da se bom končno lahko spet premaknil, ogrel, da bom MAREC 2015 lahko pičil naprej. Sem kar čutil, kako mi trdijo mišice, ki so že pred časom nehale drgetati! A nisem imel kaj, moral sem ga počakati, da vidim, če je vse okej, čeprav sem vedel, da ni. Ker smo vsi rinili na totalno rezervo. Tako rekoč na hlape! Potem sem se nenadoma spomnil, da imam nekje v blatni transportki še eno čokoladico. Čo- koladica je kul, ti da hipno energijo, čisti cuker, kakor nitro v dirkalnih avtomobilih. Sem brskal po transportki ko kakšen džanki, sem prepričan, da so se mi tudi sline že začele nabirati, in sploh me ni motilo, da sem z blatom povsem umazal rezervne baterije, rezervno svetilko, fotoaparat, folijo ... Dol mi je viselo za vse, le tisto čokoladico sem imel v glavi! Ker sem imel v transportni vreči še baterijo za vrtalni stroj, smeti z dna, ki jih je pustil kdo ve kdo, plastenko z vodo ter še nekaj malenkosti, je kar trajalo to moje brskanje. A me ni zelo motilo, saj me je že misel na bodočo do- datno energijo malce pogrela. Vmes nekje je pa še odločitev prišla, da bom pol čokoladice pustil kar tam, kjer sem čepel ko kupček nesreče in čakal na prijatelja. Jo bom

RAZISKAVE Ime mi je Čaganka, jama Čaganka R azpored izvirov in površinskih tokov v Beli Foto: Mihael Rukše so kraško razširjene razpoke, le nekaj jam lahko krajini kaže, da razen Krupe pri vasi Gra- štejemo med stopnjasta brezna. Podrejeno na- dac nima Lahinja, podobno kot Kolpa med stopajo horizontalne oz. poševne jame, Čaganka Vinico in Metliko, nobenega površinskega doto- pa s trenutno globino 456 metrov in do sedaj ka. To je dokaj pomemben podatek, saj jamarji, ki izmerjenimi dobrimi 2000 metri rovov krepko raziskujemo Čaganko (kat. št. 9500), sanjamo o izstopa kot najgloblja jama v jugovzhodni Slo- dnevu, ko se bomo prebili do podzemnega vodo- veniji. Na območju zaledja Dobličice je trenutno nosnika in se izgubljali v kilometrih novih dvoran znanih prek 250 kraških jam, velika večina z glo- in rovov. Najgloblja jama dolenjskega krasa, Ča- bino pod 20 metrov. ganka, ki jo odlikuje zaporedje brezen, meandrov, vodoravnih rovov, dvoranic in kaminov, namreč Površje je zelo razgibano. Vhod v Čaganko leži v zaledju izvira Dobličice na istoimenskem se nahaja na nadmorski višini 697 m v apnencih hribu kraške planote Poljanska gora. zgornjejurske starosti. Leta 1989 je bil v okviru speleohidroloških raziskav zaledja Dobličice Iz te hribovite, gozdnate in slabo poseljene izveden kombiniran sledilni poskus na ponikal- kraške planote se napaja najpomembnejše za- nici Miklarjevega zdenca. Glede na to, da se je jetje pitne vode v Beli krajini, izvir Dobličica. Na sledilo pojavilo po približno šestih dneh v izvirih Poljanski gori prevladujejo enostavna brezna, ki Dobličice, lahko sklepamo, da se tudi voda iz Cesta do bivaka je primerna le za terenska Čaganke pretaka v tej smeri. vozila. ••• Foto: Peter Gedei Začelo se je s spodaj podpisanim kot mladim V spodnjih delih Čaganke prevladujejo jamarjem, ki sem se v Klepcu v neko ožino lahko- blatne ožine. miselno spustil prosto, in ker je Klemen moj padec v jezero ovekovečil s kamero, se tista ožina zdaj imenuje Šinijeva luknjica, Irena si je kamin priple- zala, po drobnem Borisu se imenuje meander, ki ga je razširil zase, drugi smo se pa potem zataknili … Zelo velikokrat jamarjem, ki gredo v Čaganko prvič, zabičajo, naj pazijo, da se kakšen del jame ne bo poimenoval po njih, čeprav nesreče kljub intenziv- nemu obiskovanju (trkamo ob les!) ni bilo nobene … Klemen je skoraj leto dni s sabo nosil kamero in sanjal o tem, da bo z mano posnel svetovno uspe- šen filmček. Če že ne za rubriko »I shouldn't be alive«, pa vsaj za »America's funniest« … ••• Ko sta poleti leta 2008 Borivoj Ladišić in Srečko Vidic na Poljanski gori na skrajnem Foto: Peter Gedei 24    Vhod v jamo se odpira v izrazitem prelomu. Bivak je občutno olajšal raziskovanje v jami. MAREC 2015

Foto: Peter Gedei RAZISKAVE Foto: Peter Gedei 3D model jame Foto: Peter Gedei Izdelal: Tomaž Grdin Skoraj vsaka stopnja se zaključi z jezercem. južnem delu Kočevskega roga našla vhod v Čaganko in smo septembra istega leta člani JK Novo mesto dosegli globino 250 m, je bila to šele tretja jama na jugovzhodu Slovenije, globlja od 200 metrov. JK Novo mesto je za Čaganko kot najboljši jamarski raziskovalni dosežek v letu 2008 prejel tudi nagrado Viljema Puticka. Šlo je torej za pomembno odkritje dolenjskih jamarjev in temu primerno smo v globinah pustili nešteto delovnih ur. A je jama po začetni radodarnosti povsod pokazala zobe in nikjer ni pustila zlahka napredovati. V Južnem rovu, rovu zavidljivih di- menzij, je napredovanje zaviral nevarno krušljiv podor, v Klepcu, ki je dolgo časa veljal za edino svetlo točko, nas je po vseh ožinah ustavil sifon, zato smo energijo usmerili navzgor in se naučili plezati kamine. V Game overju je brezno najvišje, je pa plezanje navzgor nadvse naporno zaradi blata, stal- ne tekoče vode in luskaste kamnine. A ko smo tehniko premagovanja blatnih kaminov ravno dobro obvladali in dosegli višino 140 m (pa še nismo na vrhu brezna, takšnih dimenzij ni veliko izven visokogorja!), smo avgusta 2011 odkrili nadaljevanje jame. ••• Foto: Peter Gedei Meander po Sedemdesetmetrci Sedemdesetmetrca  MAREC 2015   25

RAZISKAVE Foto: Peter Gedei Stropna rinka Zanimanje za raziskovanje Čaganke je sko- novoodkriti deli spet aktivni, kar pomeni, da rajda zamrlo, le spodaj podpisani sem kot mlad je ob deževju ali taljenju snega delo zara- jamar občasno zaradi kondiciranja hodil v Game di vode skoraj nemogoče. V avgustu smo over. Ponavadi s kakšnim prijateljem ali pripravni- meander končno zgrizli in dosegli globino kom, in ko sem na dnu potem čakal, sem bolj ali 350 m, kar nam je dalo nov zalet in akcije manj iz dolgočasja premetaval kamenje in že po so si spet sledile skoraj tedensko, z občasno nekaj takšnih »akcijah« odprl pot v nadaljevanje. A pomočjo jamarjev iz drugih slovenskih klu- mi nihče ni zares verjel, da jama gre, zato smo se bov. Jeseni smo začeli postavljati tudi lesen šele čez dobrega pol leta zapodili v nove dele, ko bivak pri vhodu v Čaganko, brez katerega smo začeli plezati kamin in so bili tam tudi jamarji si zimskega raziskovanja pravzaprav sploh z daljšo kilometrino. Sredi plezanja kamina smo nismo mogli več predstavljati. Pozimi pot do akcijo prekinili in vrvi ter opremo za kamin upo- jame namreč ni splužena, s streho, pečjo in rabili za nove dele, kamin pa je potem sameval posteljo je prihod iz jame zdaj vsaj znosen, Dvorana, iz katere se odcepita glavni rov kakšni dve leti … kar hkrati pomeni, da tudi delovni obiski iz in Klepčevo nadaljevanje. ••• drugih klubov niso več tako redki. smo se na pot odpravili še spodaj podpisani ter Kljub težkim pogojem, saj je delo potekalo • • • Mojca in Bole. Iz Severnega rova v Akustično dvo- predvsem v fosilnem blatu, je odkritje nadalje- Občasno se na kavo v bivak v Severnem rovu rano, od tam pa gor, kar je edina smer izhoda. In vanja klubu vdihnilo novih moči in akcije so si turistično spusti tudi večja skupina jamarjev, in da se Vrviščarja ne bi po riti praskala med čaka- sledile skorajda tedensko, zato smo že januarja ko nas je nekoč kakšnih devet, večinoma iz JK njem, sem jima predlagal, naj si še na hitro Južni 2012 dosegli globino 300 m. Kakšnih 20 metrov Železničar, tako čmurilo v bivaku, smo se dogo- rov ogledata. Da je kar zanimiv. Kmalu sta prihi- globlje nas je marca istega leta zaustavil dolg vorili, da bomo ven odšli v treh skupinah, da ne bo tela nazaj z novico, da je prva trojica v Južnem in ozek meander, v katerem smo si lomili zobe nepotrebnega čakanja na pritrdiščih. Ko smo bili rovu splezala v kamin in pod stropom išče izhod. do avgusta 2013. A ne tako zelo pogosto, saj so mnenja, da ima prva trojica že dovolj prednosti, Irena, po kateri se od tedaj imenuje Irenin kamin, je najprej mislila, da se je jama zarušila, na srečo pa ni nič mislila o pritrdiščih, ker če bi Foto: Peter Gedei vedela, kako smo jih takrat delali v tisti gnili, z blatom oblepljeni skali, se sploh ne bi upala dol spustiti ... ••• Maja 2014 smo dosegli globino 453 m, kjer stopnjasta aktivna vertikalna brezna do- besedno preseka impresivna fosilna dvorana, poimenovana Kalahari. Na zahodnem koncu rova se zadeva zaključi z vodnim sifonom (v dvorani sta tudi dva slapova, eden priteče iz Klepca, za drugega še ne vemo, od kod), v vzhodnem pa kopljemo v suhem blatu, saj iz ožine neverjetno močno piha in obeta kaj večjega na drugi strani. Da gre za nekdanji si- fon, pričajo tudi okrogli prodniki, ki jih je tam ogromno in morda bomo kdaj spodaj priredili balinarsko tekmovanje. Prav tako maja smo s pomočjo gorenjskih prijateljev prebili tudi podor v Južnem rovu in prišli v ogromno dvo- rano, prek 100 metrov dolgo, na koncu katere kopljemo naprej, saj iz ožine prav tako zelo obetavno močno piha. V nekaj akcijah smo napredovali za več kot 30 metrov. ••• Čaganka pogosto povzroča tudi tako ime- novani efekt zlate ribice. Ko je šel prvič vanjo 26    Akustična dvorana je največja dvorana v jami in zares akustična. MAREC 2015

RAZISKAVE Foto: Peter Gedei Foto: Peter Gedei Foto: Peter Gedei Južni rov se konča v podoru, kjer se med bloki odpira prehod v Gorenjsko nadaljevanje. Južni rov od naju je pameten! Ko sva se pa potem spat velik obisk pa se odločno pozna tudi na vrveh, ki Matjaž Božič, se je krohotal na ves glas, ko sem spravila, sem užival pa jaz, kajti Ticotovo podlogo jih moramo kar pogosto menjati … mu povedal, da sem v jami bil že najmanj tride- so polhi na globini 250 m povsem razgrizli, da je setkrat, da on v vsako jamo gre največ dvakrat, bila podobna švicarskemu siru! Jaz sem spal na ••• lani, ko je prišel jubilejno desetič, se pa tega po- mehkem in toplem, prijatelja je pa skozi luknje Čaganka je jama, ki v delovanju JK Novo me- govora ni več spomnil. Marko Z. teh težav pravza- žulilo in hladilo … sto močno odstopa od ostalih jam – tako po glo- prav nima, vsakič, ko pripujsa na površje, prizna, bini kot tudi po količini opravljenega dela v jami da jama je čudovita, a da ga najmanj dve leti ne ••• in okoli nje. Statistike obiskovanja nismo vodili od smemo znova povabiti. Po dveh letih pa spet pri- Pijavke kljub intenzivnemu iskanju biologov začetka, podatke o obiskih smo morali poiskati v de, pravi mož beseda … Uroš Ilič tudi po vsakem (predvsem Tea Delića) še nismo našli, jo je oči- različnih virih, zato morda niso povsem verodo- obisku pove, da naslednjič spet pride, a le kot zu- tno nekdo moral posvariti, je pa biologe navdu- stojni. V obdobju od odkritja jame julija 2008 pa nanja pomoč, pa se potem vsakič znova umaže, šilo tudi vse drugo. Jama je ekološko zelo razno- do julija 2012 je v Čaganki potekalo 57 akcij, v ven hodi pa zato tako počasi (pomežik, pomežik), lika, aktivna, prostorna brezna, številna jezerca letu 2013 je jamo obiskalo 85 jamarjev v štirinaj- ker s sabo pelje Tima, ki je bil s 15 leti najmlajši ja- z ujeto kapnico, fosilne galerije in globoki deli s stih akcijah, v minulem letu 2014 pa 126 jamarjev mar na dnu … Najstarejši je bil naš Andrej Jaklič, stalnim vodnim tokom, to je kombinacija, ki že (ne različnih posameznikov, nekateri smo bili se- a rekord ni dolgo držal, saj ga je zelo hitro poru- sama po sebi obeta bogato živalstvo. Dosedanje veda po večkrat!). Večinoma smo bili garači člani šil Tone Oberstar, Andrej pa zdaj besno trenira in najdbe to potrjujejo. V dveh obiskih smo našli JK Novo mesto, nam je pa na pomoč priskočilo čaka tistih par let, da rekord spet prevzame on … okrog 15 vrst pravih jamskih živali (troglobion- tudi 49 jamarjev iz drugih slovenskih klubov (ne tov), ob uporabi dodatnih metod iskanja in pasti različnih posameznikov, nekateri so seveda prišli ••• z vabami pa lahko računamo na prek 20 vrst, kar po večkrat in jim bomo z veseljem zaračunali čla- Globinskega potenciala ima Čaganka krepko bi jamo uvrstilo med »biološko bogate«. Takih ni narino v našem jamarskem klubu), celo trije Rusi prek 500 metrov (odvisno, ali vodo odvaja v Do- prav veliko. V njej vsako leto prezimuje tudi ve- so nam pomagali! Navdušujoč je tudi podatek, bličico ali Kolpo), ob prebitju globine 400 m pa liko število netopirjev, predvsem velikih in malih da se Čaganka še nikjer ni povsem zaprla in da smo odkrili tudi jamsko pijavko, do zdaj še nikoli podkovnjakov. bo slej ko prej dovolila vpogled v nove prostore! videno v Sloveniji, ki je pritegnila radovednost biologov in polje raziskav se je seveda razširilo ••• ••• tudi na jamsko živalstvo. Ker so vrvi blatne (blato s škornji prenesemo Zaprla se sicer Čaganka ni, se pa tudi odprla na vrvi), se to pozna tudi na opremi. Povprečna ponekod še ni dovolj, saj so raziskovalci firbčni in ••• življenjska doba zavore je 7 do 10 spustov, prav razširijo le toliko, da se lahko zguzijo naprej. In če V bivaku v Severnem rovu smo nekajkrat toliko pa prenesejo tudi prižeme. Jamarski kom- razširi Anže, ki ima 45 kg z vso jamarsko opremo garači tudi prespali, in ko sva se ob eni takšnih binezon zdrži ob rednem šivanju in popravljanju vred, za njim pa pride pravi možak Anžič, ki ima, priložnosti v jamo spuščala s Ticotom, sem mu morda leto in pol, škornji pa začnejo puščati že v ko izpod tuša stopi, kakšnih 100 kg, se zgodi tako zavidal do vijoličastega, ker se je meni ležalna slabem letu. Jamarski pas je po enem letu videti, imenovani zastoj na cesti. Robert je za prema- podloga ves čas povsod zatikala, on je pa svojo kot da ga je prežveči- ganje prve vertikalne ožine potreboval uro in 15 že prejšnjič kar spodaj pustil. Suveren in skorajda la (in izpljunila) krava, minut, za naslednjo je pa že natreniral, saj jo je privoščljiv nasmešek je pričal, da prijatelj ve, kdo premagal v dobri uri. Po širini njegove riti smo po- tem določili minimalno širino prehoda in ta enota se od tedaj imenuje anžinka … Foto: Peter Gedei Foto: Peter Gedei V Severnem rovu se je jama končala v podoru, vendar se je v nekaj  Anastomoze v prehodu v Severni rov   27 letih odprlo nadaljevanje. MAREC 2015

RAZISKAVE Foto: Peter Gedei Foto: Peter Gedei Kalahari je očiten ostanek nekdaj aktivnega vodnega rova. ••• potem ob prihodu na površje bojimo medvedov, V spodnjih delih si sledijo ozke in blatne Na (trenutnem) dnu v Kalahariju smo posta- katerih sledi pogosto opazimo tam okoli … Je stopnje vse do globine –430 metrov, kjer vili bivak in ga opremili s kuhalnikom, posodami pa res, da se jih vsi enako ne bojimo, Dare se je so jamarji odkrili prehod v suho galerijo in hrano, prav tako smo do tam potegnili žico za našim strahovom iskreno posmehoval, hkrati je Kalahari. jamski telefon, speleo vox, tako da zdaj obstaja bil pa edini, ki je ponoči vrata od lesenega bivaka Maksove dobila še Markovo, a ker sta obe dolgi, komunikacija z zunanjim bivakom in je razlogov zaklenil od znotraj … kakor je bilo dolgo trpljenje obeh jamarjev v blatni za živčnost malo manj. V preteklosti se je na- dolenjski krasotici, od obeh le po par verzov: mreč večkrat zgodilo, da smo kdaj že skorajda ••• sprožili reševalno akcijo, ker raziskovalcem glo- Pogosto dobimo vprašanje, do kod si lahko Na poti ven se je pokazalo, kje je jamar boko pod zemljo čas teče drugače kot tistemu, Čaganko ogleda nejamar, in do zdaj smo s doma – vse se je mazalo, nikamor se ni dalo! Prej ki čaka na površju! Tekoča voda ni daleč od biva- prstom lahko pokazali le na vhod, čeprav smo namolzel bi suho kravo, ko ta usrani bi štrik! Da ka, prostor, kjer stoji šotor, pa je suh in ne močno potem začeli s prvomajskim dnevom odpr- ne bi izpadel taki freak, sem rekel, da šparam se prepihan, to pa so skoraj že pogoji, ko bi name- tih vrat, ko si lahko nejamarji z našo pomočjo za šiht! Že vsak moj premik zdel se mi je velik stitev lahko zaračunavali po tržnih cenah! Prav ogledajo vsaj prvo stopnjo. Čaganko je letos od podvig ... (Maks Petrič) tako je opremljen tudi bivak v Severnem rovu, vhoda do (trenutnega) dna fotografsko oveko- kjer si ekipe, ki se vračajo s tlake na dnu, lahko večil Peter Gedei in jo vsaj na ta način približal A ob ognju izginejo vse te skrbi, ker čagankarji malce opomorejo ter okrepčajo, zunanji bivak pa tudi nejamarjem, Tomaž Grdin pa je izdelal tridi- čudni so ljudje, iz vsakega izvabijo najboljše, kar ima za pozimi peč na drva in postelje, za poleti menzionalni načrt, da so zadeve še lažje pred- je! (Marko Zakrajšek) pa močna vrata proti medvedom … stavljive. Čagankarji krepko garamo in iskreno upamo, da bosta morala oba svoje stvaritve Damijan Šinigoj, JK Novo mesto ••• kmalu dopolniti … Ko domačinom predstavljamo Čaganko, so Foto: Peter Gedei začudeni nad našo drznostjo, še bolj pa so za- ••• Foto: Peter Gedei čudeni, da se po vseh tistih ožinah in globinah Tico je, ko je Čaganka dobila svojo prvo pesem, izjavil, da ima jama pa zdaj vse! Kasneje je poleg 28    V Kalahariju se menjajo prehodi in dvorane velikih dimenzij. Trenutno najglobljo točko jame predstavlja MAREC 2015 sifon izredno majhnih dimenzij.

RAZISKAVE  MAREC 2015   29

RAZISKAVE Raziskave Foto: Mateja Deržič v jami Lisičina K raški svet v Sloveniji delimo na alpski, di- Večja območja miocenskih kamnin, kjer so Vhod v Lisičino narski in osameli kras. Slednji prevladuje se razvili kraški pojavi, se nahajajo predvsem v dnu praviloma zapolnjene s sedimentom, nižje v vzhodni Sloveniji, čeprav je po številu okolici Velike Doline ter južno od Čateža ob Savi. etaže pa so izoblikovane v meandrih, v katerih raziskav pogosto »osamljen« in neprepoznaven. Na slednjem je registriranih pet manjših brezen lahko večinoma tudi sledimo vodnemu toku. Vendar je bila v preteklosti njegova razprostra- (globokih 10–20 m), medtem ko je v okolici na- Kjer podori razlomljenih blokov apnenca niso njenost v tem delu sveta pomembnejša, kot se selja Velika Dolina registrirano eno brezno ter preoblikovali rovov, se pojavljajo sigove tvorbe. zdi na prvi pogled. Osamele otoke apnenca in trije horizontalni ponorni in izvirni jamski objekti. Praviloma so rovi v jami zapolnjeni z večjimi ko- kraške pojave v njem so od prazgodovine dalje s Tako je bila tu leta 1987 odkrita in kasneje razis­ ličinami sedimentov. Osnovna orientacija jame pridom izrabljale različne kulture, o čemer priča- kana 792 m dolga jama Kreščak (kat. št. 5849), poteka v smeri sever–jug, različni deli jame pa jo številne pomembne arheološke najdbe. Kraški leta 1992 Jama pod gradom Mokrice (kat. od nje odstopajo. svet pa je podobno kot drugod od nekdaj pre- št. 6226), dolga 17 m, že leta 1978 pa tudi 65 m poznan kot pomemben vir sveže pitne vode. Eno dolga Jama nad Dolinskim jarkom. Vhodni deli jame izmed takšnih zajetij se je v preteklosti nahajalo tudi v vhodnih delih Jame nad Dolinskim jarkom Kraško površje v okolici Velike Doline se je V preteklosti je bil vhodni del jame povsem (bolje znane po imenu Lisičina, kat. št. 1376) in izoblikovalo v 1,5 km široki in 4,5 km dolgi kraški antropogeno spremenjen zaradi vodooskrbe s tem se prične zgodba o raziskovanju te kraške planoti, ki jo omejujejo manjši vodotoki. V mio- bližnje Velike Doline. Vhod predstavlja betonski lepotice na vzhodnem robu Gorjancev. censkih apnencih je izoblikovan podzemni vodo- portal, velik 1,6 krat 0,6 m, na katerega so bila nosnik, katerega višina je kontrolirana s spodaj nameščena kovinska vrata, ki smo jih v prete- Predstavitev območja ležečimi plastmi zgornjetriasnih dolomitov. Ob klosti zaradi naravovarstvenih razlogov zame- ter njegovih geoloških in vodotokih, ki so prerezali obravnavano kraško njali z rešetkastimi vrati. V jamo so bili vgrajeni hidroloških značilnosti območje, pa iztekajo številni manjši kraški izviri. dva manjša vodna zbiralnika in sistem cevi, ki je omogočal regulacijo vodne oskrbe glede na Dvignjeni tektonski čok Gorjancev se nahaja Opis jame vodostaj, sam vodotok pa je mestoma kanali- med pogreznjeno Krško kotlino na severozaho- ziran. Za potrebe izgradnje črpališča in lažjega du, Karlovško kotlino na jugovzhodu in savskim Vhod v jamo je 1,5 km vzhodno od naselja dostopa do toka je bil sediment v vhodnem rovu tektonskim jarkom na skrajnem severovzhodu. Velika Dolina, in sicer na južnem pobočju Kori- poglobljen za ok. 1,3 m, obenem pa je bil izko- Pestra kamninska zgradba je osnova za preple- čanskega jarka. Do jame lahko dostopamo z dna pan nov prehod v Vhodno dvorano. tajočo obliko fluvialnega in kraškega površja. doline ob izvirih iz Lisičine, od koder se ob suhi Slednjega je razmeroma malo, saj se največje strugi dvigamo po pobočju do manjšega platoja kraško območje nahaja na 7 km dolgi in 2 km pred vhodom na nadmorski višini 293 m. Eden široki planoti Opatove gore na nadmorski viši- izmed dostopov do vhoda v jamo pa vodi tudi ni od 800 do 950 m ter jugozahodno od Vahte. po gozdni poti z izhodiščem v naselju Ponikve, Opatova gora tako predstavlja hidrološko za- ki leži nad jamo. Odloženi material pred jamo, ledje Kostanjeviške jame, sicer najdaljše jame ki sestavlja manjši plato, je ostanek izkopavanj (1871 m) na območju Gorjancev. Novejše spe- v jami ob izgradnji lokalnega vodovoda. V času leološke raziskave pa kažejo na razvitost jam- intenzivnih raziskav nam je skupaj z manjšim iz- skih sistemov tudi v skrajnem vzhodnem delu virom služil kot izvrsten prostor za kampiranje. Gorjancev. Jamski sistem je v osnovi razvit v etažah. Do sedaj so bili odkriti in prepoznani štirje različni nivoji razvoja Lisičine, pri čemer so višje etaže v Foto: Google Earth Foto: Jure Tičar 30    Pogled na dolino Koričanskega jarka z vhodom v jamo Vodni zbiralniki v vhodnem delu Lisičine MAREC 2015

RAZISKAVE Foto: Albin Kerin Foto: Roman Zakšek Kopanje v Modeliranju nove Lisičine Ozek prehod v Kurja čreva prehoda, ki je bil od- kanal. Proti vzhodu se v nadaljevanju odpira s krit kasneje in nam sedimenti povsem zalit profil velikega rova Mo- Začetek rova Ide ide danes precej olajša dostop v nove dele. V Kur- deliranje nove Lisičine. V Kristalni dvorani je Ob vstopu v dvorano je skozi manjši beton- Foto: Jure Tičar ja čreva prehajamo skozi dve podorni dvorani, rov v celotnem profilu povsem posut s kristali, ki sta povezani z ozkim prehodom ob prečnem zato previdno nadaljujemo proti Potočku. Za se- ski jašek možno dostopati v Odvodni kanal, kjer prelomu. gmentom podornih blokov v glavnem rovu smo jamski vodotok ponika v smeri izvirov na dnu Zadnji del dvorane se zaključuje v podoru, na izrazitem ovinku našli prostor z večjimi nanosi Koričanskega jarka. Vhodna dvorana je obe- ki bi lahko v prihodnosti ponudil prehod v ne- peščenega materiala, ki smo ga preuredili za po- nem največja v jami, široka 13 m in visoka preko odkrite dele. Na levem robu dvorane se v tleh stavitev bivaka. 10 m. Dno prekrivajo večje podorne skale. Pod nahaja ozek prehod v splet ozkih rovov, ki so v Ob zaključku glavnega rova četrte etaže na- njo je bil v preteklosti položen sistem vodovod­ končnem delu precej zablateni in se spustijo ok. letimo na ozki in nizki Rov mrtvaške glave, ki se v nih cevi, ki zajemajo vodo iz jamskega vodotoka 15 m pod nivo vhoda v jamo. Tu je tako najgloblji obliki ključavnice zarezuje v matično kamnino. V v manjšem betonskem koritu na potoku za dvo- del Lisičine. končni dvorani tega rova s strani priteka manjši rano. Zgodba o raziskavi jame iz leta 1978 pa se vodni tok, ki ima prav tako izvor v ponorih Ba- na tem mestu zaključi. šičevega zdenca. Glede na tloris jame se ti deli Novi deli Lisičine močno približajo Tuš kabini, kjer imajo zaključni Lisičino smo glede na kronološki potek ra­ ziskav v osnovi začeli deliti na t. i. stare in nove Novi deli Lisičine se pričenjajo s prehodom rovi zelo podobno obliko. dele. Stare dele predstavljajo zahodni rovi, od Stari preboj, ki je razvit v četrti etaži. V dvorani vhoda pa do rova Kurja čreva. Novi deli sovpa- Fikretovo počivališče, pa tudi v sledečem mean- dajo z novejšimi odkritji v jami in se pričenjajo v dru, je več manjših prehodov v spodaj ležeči ak- Nastanek in razvoj jame rovu Stari preboj oz. s kasnejšim prebojem na Plaži. V nadaljnjem sestavku bo tako jama opi- tivni rov Devitonij. Ko skozi meander prehajamo Razvoj kraškega površja na tem območju se sana glede na omenjeno razdelitev. proti Plaži, se spustimo v večjo podorno dvorano. najverjetneje pričenja z odlaganjem plitvomor- Tu se nahaja najboljši dostop do zgoraj ležeče- skih litotamnijskih apnencev na robnih obmo- Stari deli Lisičine ga dela jame, ki smo ga pomenljivo poimeno- čjih Panonskega morja. Z odtekanjem morja so vali Polnomastno blato. Dve manjši stopnji med apnenci prišli na površje in se ob intenzivnem Stari deli Lisičine se nadaljujejo z rovi za Vho- Fikretovim počivališčem in Plažo smo nedavno dvigovanju razlomili. Ključnega pomena za ra- dno dvorano, ki potekajo v etaži z vodnim tokom, opremili z jeklenimi klini z namenom lažjega, zvoj jamskih sistemov na tem območju pa je bil mestoma pa so razvidni tudi prehodi v višje eta- predvsem pa varnejšega dostopa po blatnih že. Četrta etaža je razmeroma velikih dimenzij, in nestabilnih stopnjah. s številnimi podornimi bloki in drobnozrnatimi Želja raziskovalcev po večjih odkritjih pa Foto: Jure Tičar sedimenti. Z nadaljevanjem v rovu Ide ide, ki se je dolgo skrivala v dveh močno prepišnih je mestoma zasigan, pridemo tudi do Novega ožinah, kjer se volumen jamskih prostorov najbolj zmanjša. Prvi preboj skozi zasigan prehod je razkril manjšo vodno dvoranico, Plažo. Drugi preboj je sledil v rahlo dviga- jočem se rovu, zapolnjenem s preperelo in zablateno sigo. Sprva nizek in širok rov se kmalu prevesi v razmeroma širok in visok aktivni rov, ki smo ga poimenovali Vodni ka- nal. Na močno zasiganem segmentu rova se nahaja prehod v Zgornjo etažo. Ob nadaljevanju v Vodnem kanalu se moramo v zalitih rovih do vratu potopiti v vodo, zato so tu raziskave praviloma pote- kale v potapljaških neoprenih. Ob zaključku rova naletimo na razvodnico, kjer v rov pri- teka manjša voda iz smeri Kloake in glavni tok izza bližnjega sifona. V Tuš kabini v jamo na več mestih dotekajo vode, ki na površju ponikajo kot iztok iz mlake Bašičev zdenc. V Zgornjo etažo dostopamo prek sto- pnje, opremljene z jeklenimi klini. Rovi če- trte etaže so v povprečju široki 5 m, visoki pa ok. 3 m. Sprva so sedimenti močno iz- prani, rov pa je do Kola sreče prepreden s podornimi skalami. Na omenjeni točki se je Prva ožina pri Plaži je bila na začetku velika za mogoče spustiti do Inzuline in dalje v Vodni pest roke.  MAREC 2015   31

RAZISKAVE Foto: Jure Tičar Foto: Mateja Deržič Gladki jamski ježki Mononolistra racovitzai karamani Novi prehod v smeri Fikretovega počivališča Foto: Mateja Deržič stik med apnenci in spodaj ležečimi dolomiti. Vodo, ki je ponikala skozi apnenec, je sloj od- Po eni izmed teorij bi lahko namreč v fazi Postavljanje pasti nad Fikretovim počivali- pornejših dolomitov zadržal, voda pa je med pla- pred vrezovanjem doline voda v sedanje rove ščem stema oblikovala jamske rove. Lisičine pritekala tudi iz smeri ponorne jame individualnem terenu pri predmetu terensko Kreščak. Če sledimo poteku rovov v tej smeri, delo iz botanike in zoologije. Najverjetneje je bila Lisičina podobno kot lahko v Lisičini opazimo neobičajen nagib rovov Kreščak nekoč ponorna jama, katere zaledje je v zgornjih etažah, ki se spuščajo v notranjost hri- Pestrost nevretenčarjev je na vhodnem delu denudacija že odstranila. Vhodni rovi v Kreščaku ba vse od Četrte etaže do Kola sreče. Razvoj teh najvišja – tu se namreč mešajo troglobionti (pra- in Zgornja etaža v Lisičini so namreč zapolnjeni rovov si je v smeri trenutnega toka vode skozi ve jamske živali) in troglofili (občasni obiskovalci s prodniki, ki so jih vanju odložile ponorne vode. Lisično težko predstavljati, saj bi v tem primeru jam). Slednji so bili na vhodu bolj zastopani. Ob Razvoj jame pa je v naslednji fazi povsem pogo- morala voda pri oblikovanju rovov teči navzgor. prvem obisku jame smo v tem delu opazili veliko jen s povečanjem gradienta, ki je nastal zaradi jamskih kobilic, od ostalih taksonov šesteronož- močnega vrezovanja dolin ob večjih prelomih v V primeru, da bi bila omenjena teorija potr- cev pa ščetinorepke, nočne metulje, pedice iz okolici. Tako se tudi v jami prične močno vrezo- jena, velja iskati v južnem robu kraške planote rodu in sovke, ki prezimujejo v jami. Prav tako vanje vode v dolomitno osnovo, zaradi česar sta tudi območje nekdanjih izvirov. Pri pregledu smo zasledili skakače, različne pajke, suhe juži- se razvili tretja, nato pa še danes aktivna druga topografskih kart in terena naletimo 1,5 km v ne, ličinke dipterov in ostanke kril mladoletnic. etaža. Spodnji rovi so tako praviloma oblikovani smeri vzhod-jugovzhod pod vasjo Perišče na ve- Opazili smo še paščipalce, polže in ploske kači- v obliki meandrov. Ob prisotnosti velikega gradi- čjo morfološko obliko, prepoznano kot zatrepno ce. Zelo nas je presenetilo odkritje postranice v enta (jama se nahaja 30 metrov nad dnom doli- dolino Brusnik. Ta se je morala izoblikovati ob luži na potki v vhodnem delu jame. ne) se proces nadaljuje še danes. večjem kraškem izviru. Danes na tem mestu na- mreč ne zasledimo več izvirov z velikimi pritoki, V notranjosti jame smo od vretenčarskih vrst Teorija o povezanosti Lisičine zato si je težko razlagati, da bi tolikšno reliefno opazili dva mala terin enega velikega podkov- in Kreščaka obliko zarezali vodotoki s tako malim pretokom. njaka. Našli smo ostanke jajčne lupine, za katero smo predvidevali, da je ostanek obeda manjšega Vsakdo, ki je obiskal Lisičino in Kreščak, se Biološke raziskave plenilca (npr. kune). Našli smo živalsko čeljust je že povprašal o njuni morebitni povezanosti. Seveda je to ob današnji mogočni ločnici (glo- Biološka pestrost jam v vzhodni Sloveniji je boki dolini) med njima praktično nepredstavljivo, zaenkrat še zelo slabo in nesistematično raz- vendar ob pogledu v pretekli razvoj njune pove- iskana. Raziskave se omejujejo na posamezne zanosti ne moremo izključiti. Jami namreč ležita največje jame, zato je vsak podatek o podzemni na nasprotnih bregovih Koričanskega jarka na favni še kako dobrodošel. Enega izmed takšnih približno enaki nadmorski višini. S primerjavo poskusov sistematičnih raziskav sta v Lisiči- oblikovanosti rovov obeh jam lahko ugotovimo, ni opravili tudi študentki Biotehniške fakultete da sta bila podvrženi podobnim pogojem na- Univerze v Ljublja- stanka. ni. Njuni rezultati so povzeti v Poročilu o Foto: Jure Tičar Foto: Jure Tičar Nizek in širok segment rova v Zgornji etaži s podori litotamnijskega 32  apnenca  MAREC 2015 Razvoj Rova mrtvaške glave v obliki ključavnice

RAZISKAVE in jo vzeli ter določili kot polhovo. Tudi v notra- Posebne najdbe v jami Foto: Jure Tičar njosti smo našli kobilice, zastopani sta bili obe slovenski evtroglofilni vrsti. Od ostalih vrst smo Kristali sadre našli paščipalce in precej hroščev kratkokrilcev. Na iztrebku (najverjetneje kuninem) smo opazili Sadra je za kalcitom in ara- veliko kratkokrilcev, ličink dipterov ter skakačev, gonitom tretji najpogostejši mi- v vodnem toku v Devitoniju pa precej sladkovo- neral v kraških jamah po svetu. dnih rakcev – gladkih jamskih ježkov. V Sloveniji poznamo le nekaj nahajališč, kot so Kamniška Onesnaženost jame jama, Kubik, Marijino brezno, Tajna jama in Šimonova (Gor- Pri raziskovanju jam lahko naletimo tudi na janska) jama. manj prijetna odkritja, ki se pogosto zrcalijo v človekovem vplivu na kraško podzemlje. Lisiči- Kristale sadre lahko v Lisi- na v tem pogledu ni izjema, saj je njeno zaledje čini najdemo predvsem v Zgor- precej gosto poseljeno, predvsem v vasi Poni- nji etaži v sektorju med Kolom kve in vzdolž lokalnih cest. Zaradi razmeroma sreče in Potočkom. Sadra je blagega reliefa je večina površin obdelanih, pri prisotna v ilovnatem sedimen- čemer prevladujejo njivske površine, pašniki in tu, najizraziteje pa se pojavlja travniki. Koncentracija poseljenih in obdeloval- v Kristalni dvorani, kjer je rov v nih površin pa v razmeroma plitev jamski sistem celoti zapolnjen s kristali različ- prinaša velike količine onesnažil v obliki fekalij, nih dimenzij. V sedimentu so se škropiv in gnojil. Do večjih onesnaženj prihaja razvili večji primerki kristalov, ki predvsem ob izjemno nizkih vodostajih v času so dolgi do 15 cm, pojavljajo pa Strop Kristalne suše, ko so vsi dodatni vnosi v kraško podtalnico se v značilni obliki lastovičjega dvorane prekriva še izrazitejši. repa. Kjer so kristali nastali na skorja sadre stropu in stenah, se pojavljajo Enega izmed takšnih dogodkov smo zabele- v obliki tanke skorje, mestoma žili avgusta 2012, ko smo izdelovali načrt zadnjih pa preraščajo tudi v večje kristale, dolge do 5 cm. Zaradi prisotnosti kristalov v jami, ki so v vodnih delov jame v smeri Tuš kabine. Že ob slovenskem prostoru razmeroma redki, bo v prihodnosti predlagana večja stopnja zaščitenosti vstopu v jamo je ob vodotoku močno zaudarjalo, jame. vendar se je bilo zaradi pregrevanja v neoprenu, navkljub prisotnosti fekalij, treba večkrat potopiti Foto: Jure Tičar v vodo. Onesnažena voda je v jamo prihajala izza končnega sifona. Težko si je predstavljati, da je bil ta vodni tok še pred nekaj desetletji upora- bljen za pridobivanje pitne vode. Kratek pregled zgodovine Fosil zoba raziskav morskega psa Večina jam z lažjim dostopom, ki je v bližini Ne glede na izostanek večje poseljenih območij, ima bogato zgodovino, saj količine kapniškega okrasja so so ljudje vanje zahajali že od nekdaj. V nadalje- raziskave v Lisičini razkrile tudi vanju je tako predstavljen kratek pregled zgo- druge zanimivosti, med kate- dovine raziskav, ki pa ga bomo v prihodnosti z rimi zagotovo velja izpostaviti raziskavo zgodovinskih zapisov še okrepili. najdbo fosila zoba morskega Odkritje zoba v končnem delu dvorane Pipi in Melkijad Prve znane raziskave jame so povezane z iz- psa. Plasti litotamnijskega apnenca miocenske starosti so prepoznane po veliki vsebnost fo- delavo vodovodnega sistema za naselje Velika silov. V plasteh, ki jih najdemo na robovih nekdanjega Panonskega morja, so odloženi številni Dolina. Leta 1937 naj bi v jami zgradili sistem re- ostanki školjk, rib, alg, morskih ježkov itd. Prav tako med fosili niso redki ostanki zob morskih zervoarjev in cevi, pri čemer so precej spremenili psov, a vendarle najdbe iz jam še niso bile podrobneje opisane. podobo vhodnega dela. Po navedbah domačinov Fosil je bil v jami odkrit v starem delu Lisičine, in sicer v delu, poimenovanem Pipi in Mel- naj bi se kasneje, med drugo svetovno vojno, v kijad. Za podorno dvorano se skriva preplet ozkih rovov, na koncu katerih je v izprani in pre- vhodni del jame zatekel domačin, ki ni želel oditi pereli matični kamnini izdanjal fosil. Primerek je visok ok. 5 cm, od česar v skali leži od 1–2 cm na bojišče, in se je na ta način izognil vpoklicu korenine zoba. Širok je med 3–5 cm, njegovo koničasto obliko pa krasijo nazobčani robovi. v vojsko. Na začetku jame lahko najdemo nekaj Podrobnejše analize o vrsti in starosti fosila še niso bile izvedene, lahko pa iz nastanka kamnine kovinskih predmetov in ostanke kurišča. sklepamo, da je fosil star okvirno 13–16,4 milijonov let. Prve zabeležene speleološke raziskave je podala koordinate in nadmorsko višino jame ter 2006, je dala slutiti nadaljevanje. Ožina je bila v opravil Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU povezala njen nastanek s ponorom Bašičevega dveh akcijah prebita, tako da so prvi raziskovalci 10. avgusta 1978. Na ta dan so Peter Habič, zdenca. 5. novembra 2006 vstopili na Plažo in prišli do Janez Rebec in France Šval raziskali jamo do nove ožine. Po več neuspešnih akcijah v ozki, konca Vhodne dvorane, izmerili 65 metrov dolg Ob pomoči domačinov so člani Speleolo- dolgi in skoraj v celoti zasigani ožini je bil preboj poligon in izrisali prvi načrt. Pri izdelavi so na- škega kluba Samobor zopet vstopili v jamo leta opravljen v noči med 29. in 30. marcem 2008. V pravili nekaj napak, saj niso zarisali Odvodnega 2004 in raziskali prve dele do rova Ide ide. V letih tej akciji je bil pregledan tudi del Vodnega ka- kanala, prav tako tudi ne kaminov nad Vhodno 2004 in 2005 so tako skupaj z domačimi jamarji nala. dvorano. Jama je navkljub praktično neizpolnje- raziskali celotni stari del Lisičine razen prehoda nemu osnovnemu zapisniku prejela katastrsko v Kurja čreva, ki je bil prebit leta 2008. Decem- Sledile so številne akcije, ki so druga za dru- številko 1376. bra 2005 sta bila odkrita Stari preboj in prehod go razkrivale rove v novih delih Lisičine. Poleti do vodnih delov Lisičine. Močno prepišna ožina 2009 in 2011 smo člani Jamarskega kluba Bre- Ogled vhodnega dela so leta 1986 ponovili pred Plažo, ki je bila dosežena konec oktobra člani Speleološkega odsjeka HPD »Japetić«, ki     33žice organizirali jamarske tabore z namenom so kasneje ustanovili Speleološki klub Samo- MAREC 2015 bor. Teden dni po ogledu so želeli z raziskavami nadaljevati, vendar jim domačini niso več hoteli predati ključa, ker bi po njihovem mnenju raz- iskovalci lahko zastrupili vodo. Iz leta 1989 je ohranjen dopolnilni zapisnik Borivoja Ladišića in Andreja Hudoklina iz Jamarskega kluba Vin- ko Padrešič – Batreja Novo mesto. V njem sta

RAZISKAVE dodatnih raziskav, predvsem pa risanja načrta Pri meritvah in risanju načrta je Foto: Andrej Olovec jame. Raziskave so potekale vse do leta 2014, sodelovalo 18 različnih jamarjev, ko je bil v začetku leta izmerjen zadnji poznani pri čemer so se med izdelovalce sektor jame, kasneje pa je bil izdelan tudi načrt. načrtov vpisali Tommy Kolman, Mitja Požgaj, Ilija Rašić, Tomica Izdelava načrta jame Rubinić, Jure Tičar in Domagoj To- maškovič. Izdelava načrta Lisičine je bila za raziskoval- ce poseben izziv. Zaradi karakteristik jame in Nadaljevanje raziskav uporabljene tehnike sta izmera in risanje jame potekala vzporedno z raziskovanjem, z večjimi v prihodnosti odkritji pa je bilo treba risanje večkrat ponoviti. Posamezni deli načrta so tako nastajali vse od Prihodnost je tudi za bodoče decembra 2007 pa do februarja 2014. Skupaj je jamarje na tem področju svetla. V bilo v tem obdobju izdelanih kar 43 načrtov po- okolici Lisičine je nekaj že prej na- sameznih sektorjev. kazanih neuresničenih projektov, a Polnočno veselje ob prvem preboju v Vodni kanal tudi Lisičina ima v svojem zaledju Pri izdelavi načrta smo uporabljali kompas in še nerazkrite rove. naklonomer Suunto Tandem ter laserski merilnik Tu smo ob zaključku risanja Foto: Arhiv Speleološkega kluba Samobor Bosch. Merilne točke smo v jami na ključnih me- načrta izpostavili predvsem štiri stih označevali s plastičnimi lističi, na katerih je mesta, kjer je preboj v prihodnosti bila zaporedna številka, jamo pa smo pri risanju neizogiben. V vodnem delu jame vi- razdelili na sektorje. dimo potencial v preboju sifona, na posameznih mestih Zgornje etaže Pri risanju in sestavljanju končnega načrta pa v mukotrpnem kopanju in ple- smo se soočali s številnimi težavami. Risanje je zanju kamina. A upanje o preboju pogosto potekalo v ozkih in blatnih rovih, pone- v prihodnosti se je kmalu razblinilo. kod zalitih z vodo. Ker se je milimetrski papir pri V času pisanja tega članka smo na- risanju načrta v jami konstantno močil in ma- mreč že odprli prehod v končnem zal z blatom, smo uporabili rešitev, ki bo morda delu Zgornje etaže, ki nam je ponu- koristila tudi drugim raziskovalcem. Milimetrski dil okoli 150 metrov novih rovov in papir smo plastificirali s pomočjo dveh prozor- stalen prepih. Tako se po neuradnih nih folij, površino pa nato prebrusili s finim bru- informacijah sedaj že plazimo skozi snim papirjem. Na ta način se grafit pri risanju najdaljšo jamo na Gorjancih in za Raziskave samoborskih jamarjev v Vodnem kanalu ni brisal, obenem pa se je papir lahko močil in umazal. Tako pripravljeni milimetrski papir je bilo sabo puščamo nešteto akcij, stiskov rok, kletvic in vam, da bodo občutki podobno razgibani, vmes mogoče naknadno tudi očistiti z radirko in ga navdušenj ob odkritjih. Seveda pa je tu še vedno pa si boste na poti prislužili tudi kakšno modri- ponovno uporabiti. prostor za temeljitejše strokovne in znanstvene co, ki vas bo še dolgo spominjala na izlet skozi raziskave, ki bodo odstrle tančice vprašanj o na- »32 % punomasno svježe obrano blato sa djevi- Vizure med točkami so bile praviloma zelo stanku in življenju jame Lisičina. čanskih pašnjaka Lisičine«, kot bi ga pomenljivo kratke, zaradi česar je bilo v jami izmerjenih kar Če se vam je zdelo prebiranje članka dolgo, opisali samoborski prijatelji. 407 točk. Glede na to, da ob pričetku risanja ni povečini umazano in v kolena trdo boleče delo, Jure Tičar, JK Brežice bil vzpostavljen dogovor o sistemu risanja, so ste vabljeni, da zgodbe jamske lepotice pod različni avtorji uporabljali različne tehnike in izris vasjo Ponikve podoživite tudi sami. Obljubljamo podrobnosti rovov. Rovi so bili ponekod zarisani v nasprotni smeri, zaradi česar so bili pri sestav­ ljanju načrta preslikani. Priprava iztegnjenega profila za izris načrta 34    Izris tlorisa jame na TTN 1:5000 Prvotni načrt jame Lisičina iz leta 1978 MAREC 2015

RAZISKAVE  MAREC 2015   35

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE Renejevo brezno 2014 – Foto: Marin Glušević deep, deep dive Z miselnim in tehnološkim razvojem jamarji daljših jamskih sistemih in z nižjimi vhodi omo- V vhodnih delih Renejevega brezna postopoma premikamo meje mogočega – goča lažje raziskovanje najglobljih delov brezen. (s svojim imenom ta prehodni bivak ne zago- tudi pri raziskavah visokogorskih jam. V Velika globina brezen pa običajno spremlja tudi tavlja niti osnovnega udobja, ampak le prostor Sloveniji se je začelo pred dobrega pol stoletja manj zaželen pojav tekoče vode z jezeri, v bolj za do osem jamarjev, kar je v Renejevem breznu s prvimi pristopi jamarjev na visokogorske pode, rigorozni obliki pa tudi sifonov, kjer se je ustavilo luksuz). Potop Matta Covingtona ni izpolnil želja ko se je pred njihovimi očmi odprlo luknjasto raziskovanje dveh tretjin slovenskih tisočmetrc po kratkem in plitvem sifonu. Postalo je jasno, površje kraških podov. Vrvna tehnika je omogo- v zadnjem dobrem desetletju. Zadnji stavki še da namesto jamarja s potapljaškimi izkušnjami čila dostope v globlja brezna majhnim skupinam kako dobro veljajo za Renejevo brezno. potrebujemo potapljača, ki bo opravil zimski do- jamarjev, močno pa se je zmanjšala tudi količina stop do skrajnih obronkov Kaninskih podov in opreme. Vzpodbudne raziskave globokih jam v Predhodne raziskave – ozadje premagal 1240 metrov globine. tujini so zmehčale percepcijske globinske ovire, prinesle navdih za raziskovanje globokih jam in Renejevo brezno (kat. št. 7090) je bilo odkri- Že nekaj tednov po Mattovem potopu je bil tisoč metrov globoke jame so postale realnost. to leta 1998 pri sistematičnem pregledovanju Simon Burja uspešno okužen z idejo o potopu. Večdnevno raziskovanje v jamah je zaradi spre- vhodov v brezna okoli Visoke glave. Vhodno Avgusta 2012 smo s ciljem, da bi si ogledali membe miselnosti in lahke opreme za bivakira- brezence je bilo na dnu zasuto, a nekaj kopanja jamo, skupaj dosegli bivak Deluxe, a do sifona nje v sicer surovih jamskih razmerah predstav­ v grušč se je bogato poplačalo. Zaradi izjemne zaradi previsokega vodostaja nismo prišli. Nizek ljalo vse manjši problem. prehodnosti, z izjemo ožine na –300 m, so že prehod nad vodo onkraj Minotavrovega skalnja- do oktobra 2000 prišli do globine –1016 m, pri ka, s katerim smo imeli problem že pri potopu Podporo s površja predstavljajo koče oz. čemer so odigrale ključno vlogo izkušnje članov leta 2011, se je potrdil za nepremagljivo oviro v bivaki, boljše napovedovanje (zimskih) razmer DZRJ Ljubljana pri raziskovanju drugih globokih času srednjega vodostaja. Dokončno smo spo- na površju pa zmanjšuje vremensko tveganje visokogorskih jam. Le dobrih 50 metrov nižje je znali, da imamo za dostop do sklepnega sifona pri daljših odpravah. Živimo v časovnem obdo- morála zaradi ožin in neočitnega nadaljevanja na voljo le manj mamljivo okno konec jeseni, ko bju, ko postajajo sestavni del visokogorskega začenjala hitro kopneti. je pretok v kolektorju nizek, zato pa morajo biti raziskovanja poleg klasičnega raziskovanja ti- hkrati ustrezne snežne in vremenske razmere sočmetrc tudi tehnična plezanja kaminov v glo- Le redki so bili dovolj vztrajni, da so v plaze- ob zadosti številčni podporni ekipi. Okno se je binah pod 500 metri, ki ponujajo napredovanja v nju skozi meandre in ožine, ki jih je bilo potreb- v praksi izkazalo za izrazito ozko, saj so v vodo višjih vzporednih breznih, in potopi pod magično no očistiti in ponekod razširiti, še videli smisel (ali bolje rečeno sneg in meglo) padle tri plani- globino –1000 m. Zdi se, da je količina vloženega nadaljnjih raziskav – kljub leta 2002 vzpostav­ rane potapljaške akcije. Na Kanin in iz Kanina je truda vseskozi približno enaka, le pot do skrajne ljenem bivaku Pr' Gabrčku na –740 m, ki je ne- romala celo neizkoriščena potapljaška oprema. točke raziskav se postopoma izboljšuje – fizično koliko olajšal raziskave. In če se je jama pod in psihološko. Postaja pa vse daljša, terja uskla- –1070 m tako klavrno zaprla, se je toliko lepše na jenost čedalje več sestavnih delov in je s tem spet odprla leta 2005 na –1150 m – s kolektor- občutljivejša na (ne)pričakovane spremembe. jem. Akcije v nadaljevanju so obsegale meritve, širjenje najbolj kritičnih delov, iskanje prehoda v Med šestimi slovenskimi tisočmetrcami se jih Minotavrovem skalnjaku in pa številna Yetijeva kar pet nahaja na Kaninskih oz. Rombonskih po- preopremljanja in zamenjave obrabljenih de- dih. Ne gre za naključje in razlogi so nam pozna- vetmilimetrskih z desetmilimetrskimi vrvmi. Leto ni: več kot 1,5 km debeli apnenčasto-dolomitni po odkritju kolektorja so prišli do Copacabane s sloji, planotasto površje z nadmorsko višino nad sklepnim sifonom, ki je sedaj najgloblji »suhi« del 1700 m in globoko vrezano, tektonsko predisponi- jame na globini –1240 m. rano dolino Soče, kamor se na nadmorsko višino med 400 in 800 m pretakajo vode s kraških po- Na eni izmed akcij je Rok Stopar v neoprenu dov. Največji jamarski potencial je tako med Viso- z masko zaplaval po jezeru in potrdil, da ne gre kim Kaninom (2587 m n. v.) in izvirom Bočiča (ok. za jezero, ampak za sifon. Sledili sta raziskava 440 m n. v.), ki pa je zaradi omejenosti človeka pritočnega dela kolektorja in potapljaška akcija (dimenzije, dihanje) praktično nedosegljiv ideal. DZRJ Ljubljana leta 2011, ob kateri je bilo zo- pet preopremljenih kar nekaj sto metrov brezen Realen dosegljiv cilj nam predstavlja čim višje in vzpostavljen spo- ležeči vhod, ki s prepihom nakazuje na relativno dnji bivak (Deluxe) široke rove in možnost povezave z drugo (nižje na globini –1157  m ležečo) jamo. Povezava jam se odraža v mnogo Foto: Marin Glušević Foto: Anže Oblak 36    Zaslužen počitek Kolektor MAREC 2015

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE Udeleženci Aleš Štrukelj, Miha Ileršič (JD Rakek); Bojan Stanek, Dejan Praprotnik, Franc Pe- trič (JD Carnium Kranj); Boštjan Vrviščar, Miha Staut (JK Železničar); Katja Milišić, Marin Glušević (HPD Mosor); Matjaž Božič, Simon Burja (DZRJ Simon Robič Domžale); Milan Podpečan (JD Speleo Siga Velenje); Mitja Mršek, Ana Mako- vec (JD Borovnica); Mitja Prelovšek, Jaka Flis, Matej Blatnik, Matic Di Batista, Špela Borko (DZRJ Ljubljana); Rok Stopar (JD Dimnice Koper); Anže Oblak (DRP Škofja Loka); Andrej Kristan (JD Logatec); Karin Rutar (JSPD Tolmin) Foto: Marin Glušević Foto: Mitja Prelovšek Simon in ekipa med pripravami na potop zamikom okoli pol dneva s potapljaško opremo Pred potopom Kronologijo raziskav Renejevega brezna od spuščale do končnega sifona. Recepta za do- in četrta ekipa prišli v petek, zadnja pa plezalska stop do sifona sta bila dva: (i) zjutraj iz Gozdeca ekipa v nedeljo, 2. novembra, opoldne. Petčlanska odkritja do leta 2012 si lahko preberete v glasilu do vhoda in do bivaka Pr' Gabrčku (–740 m), peta ekipa je pomagala pri transportu potapljaške DZRJ Ljubljana Glas podzemlja v letnikih 2002, spanje in naslednji dan do sifona ali pa (ii) sredi opreme iznad bivaka Pr' Gabrčku v soboto. 2006, 2011 in 2014. dneva iz Gozdeca do kaninskega jamarskega bivaka, spanje, naslednji dan do bivaka Deluxe Navkljub sitnemu prenašanju sedmih pota- Navkljub težki pristopnosti sifona, želji, da (–1157 m) in drugi dan do dna. pljaških transportk – še zlasti v meandrih med bi bilo potapljaške opreme čim manj, in priča- –1070 in vstopom v kolektor – je bila atmosfera kovani kratkosti oz. plitvosti sifona se je Simon Posredne komunikacije med ekipami znotraj vseskozi pozitivna. Potapljaška oprema je trans­ pripravil za tehnično zahtevnejši potop v suhi jame ni bilo, vse je potekalo na bazi vnaprejšnjih port do sifona preživela brez večjih poškodb. To obleki z rebreatherjem, kar zagotavlja efektiv- dogovorov z upoštevanjem možne tolerance do in pa tehnična brezhibnost Simonovega pristopa nejši potop. Ta pristop se je izkazal za edinega odstopanj od dogovorjenega plana. Skromna sta tik pred potopom kulminirali v velikem priča- pravega, saj je dosegel praktično vse, kar je z planirana rezerva se je izkazala za dobrodošlo, kovanju glavnega koraka. Sam uro in pol dolgi enkratnim potopom ob takem dostopu možno saj druga ekipa ni našla sklepnih deset me- potop je potekal brez zapletov, motilni dejavnik doseči. Žal nismo planirali dveh potopov, ki bi trov prehoda v kolektor in nam je tam pustila sta bili nekoliko slabša vidljivost v začetku sifo- bila glede na razmere v sifonu izvedljiva. dve težki potapljaški transportki (vseeno pa ju na (3 m) od pričakovane in temperatura vode je spravila čez najtežji del poti), prva (plezalna) (3,5 °C), ki je bila kljub suhi obleki moteča zlasti Akcija ... ekipa pa je naletela na od poplave razdejani bi- v času dekompresije v sifonu na globini –20 m. vak Deluxe. Eno izmed dveh jeklenk, ki sta ostali Tudi zato je sklepni del dekompresije potekal ob ... zaradi prejšnjih neuspehov pri planiranju 50 metrov nad Copacabano z več kot polovico čistem kisiku na Copacabani. niti ni bila načrtovana. Simon Burja je bil sicer zraka po potopu leta 2011, je ob poplavi snelo z bolj ali manj v stalni pripravljenosti, a o datu- vrvi in jo plavajočo na vodi obesilo 15–20 metrov mih nismo več govorili. V sredini oktobra 2014 nad Copacabano. je na DZRJ Ljubljana pod vodstvom Matica Di Batiste oživela ideja o plezanju v fosilne galerije Petčlanska plezalna ekipa je v jamo vstopila med novembrskimi prazniki in na že planirano kot prva v torek, 28. oktobra, naslednji dan do- »plezalno« se je vzporedno priklopila »potaplja- segla sifon in na Copacabani vzpostavila začasni ška sekcija«. Zmerno dezorganizirani, kot to ja- bivak. Druga tričlanska ekipa se je v jamo odpra- marji znamo biti, je bila slednja v dveh tednih vila isti dan in se praktično brez spanja iz globine sestavljena iz članov mnogih slovenskih jamar- –1100 m na površje vrnila v sredo, ko je bila na skih društev, no, tudi enega hrvaškega. Jama je poti do bivaka Deluxe že tretja štiričlanska eki- opremljena že od začetka raziskav, kar omogoča pa. V sredo popoldne se je v jamo odpravila tudi »alpski« stil raziskav. šestčlanska ekipa, ki pa je prvi dan prespala v zgornjem bivaku Pr' Gabrčku. Pri nabiranju udeležencev in transportu po- tapljaške opreme do vhoda sta prednjačila Rok Do sifona sta tretja in četrta ekipa prispeli sku- Stopar in Bojan Stanek, pri transportu opreme paj v četrtek popoldne, sledila sta potop in vrnit­ev do vhoda sta nam delno pomagala tudi heli- četrte ekipe v spodnji, tretje pa v zgornji bivak, kopter slovenske vojske in zunanja ekipa DZRJ kamor je prispela v drugem dnevu v jami brez Ljubljana. Zaradi omejenosti s prostorom v jam- spanja okoli 10. ure dopoldne. Iz jame sta tretja skih bivakih smo se razdelili v pet ekip, ki so se z  MAREC 2015   37

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE Sifon premera več metrov se praktično pre- od francoskega pojma jamarstva – Gouffre Ber- meritve (zaenkrat) zaključila v podoru. močrtno pod kotom 19 stopinj (enako kot višje gerja. Jasno je, da je s svojim uspešnim 50-letnim ležeče fosilne galerije) spušča 250 metrov daleč in vsaj 82 metrov globoko, kjer je moral Simon Na drugi strani se soočamo z absurdom, da je delom na Kaninu in pozicijo v slovenskem ja- zaradi kritične globine obrniti. Praktično edini negotovost o poteku sifona po potopu večja kot marskem prostoru DZRJ Ljubljana posebno. stranski odcep v obliki podvodnega kamina se pred njim. Kljub temu da se potrjena povezava do Zgodovinsko pogojena specifičnost bo v vsakem odpira na globini 40 m, a je ostal nepregledan. Boke z uspešnim potopom krajša za 235 metrov primeru ostala, a ne izključuje sodelovanja. Ob (na 3,7 km), višinska razlika pa ostaja enaka in bi zadnji plezalsko-potapljaški akciji v Renejevem Pospravljanju potapljaške opreme je sledil zaradi znatnega porasta gradienta vodnega toka breznu lahko pišemo o uspešni slovenski jamar- drugi, nekoliko težji del poti – vzpon, že dodobra kazala na ne mnogo daljši (če ne tudi globlji) si- ski zgodbi, ki brez obojestranskega sodelovanja utrujen, z glavnim ciljem za seboj in z opremo na fon, dostopnost, globina in dolžina sifona ne kli- ne bi prinesla doseženih rezultatov. Sodelovanje hrbtu ali na pasu proti površju. čejo po vrnitvi. Gre za dosežek sodobne ekstre- med jamarji različnih društev je bilo odlično, mne visokogorske jamarije/potapljaštva in zaradi spoštljivo in je med akcijo in po njej pokazalo Po akciji tega bo pri tem očitno nekaj let ostalo. na pripravljenost za večje podvige slovenskega jamarstva. Slednji čakajo in ni jih malo, potencial Uspeh ali razočaranje? Stvar zornega kota. Nadaljnje raziskave so zato vzporedno že ostaja velik, nekdo mora prevzeti le glavno po- Čeprav je dosežke zaradi različnih okoliščin usmerjene v iskanje suhega nadaljevanja iz budo in organizacijo. nehvaležno primerjati, lahko ugotovimo, da smeri Renejevega brezna, česar se je lotila ple- tako globokega potopa pod tisoč metri ni lahko zalna ekipa s plezanjem skoraj 50-metrskega Pri jamarskem raziskovanju visokogorja je to najti. Če sploh. Potopi v sklepnem sifonu Krube- kamina in nedokončano raziskavo novih fosilnih še bolj očitno, saj so veliki dosežki visokogorske- re-Vornonje (–52 m) in Lukovi jami (–39 m) na delov, in iz strani več kot 500 metrov globoke- ga jamarstva največkrat vezani na sodelovanje Hrvaškem so bili plitvejši, a na večji globini in v ga P4 (Brezno rumenega maka, kat. št. 1529), ki med izvrstnimi jamarji, ne oziraje se na pripa- ozkih in manj neočitnih nadaljevanjih. Renejevo leži na liniji med Renejevim breznom in Breznom dnost določenemu društvu. Društvena pripa- brezno je z globino –1322 m postala druga naj- pod velbom (kat. št. 6049) ter obeta dolvodni dnost tu izgublja pomen, v ospredje prihajajo globlja slovenska jama in le za en meter krajša košček kolektorja. V gorvodnem delu kolektorja kvalitete posameznika. In prav je tako. je bila do sedaj le ena ekipa, ki je raziskave in Mitja Prelovšek, DZRJ Ljubljana Program reševanja Scenarij vaje je bil, da se je nesreča zgodila za sifonom, kjer je za gi- izza sifonov banje po suhem delu jame potrebna vrvna tehnika. Na uspešno izvedeni vaji so jamarski reševalci potapljači prenesli namišljenega poškodovan- ca 200 metrov do sifona in skozenj, jamarski reševalci pa so opravili T ako jamarsko reševanje kot podvodno reševanje sta zahtevna in transport po suhem delu jame do izhoda. Skupni interes URSZR, ETP zahtevata posebno izurjene ekipe. Še posebej zapletena pa so reše- in JRS je bil izobraževanje celovito organizirane ekipe, ki bo pokrivala vanja v jamah za sifoni. Po zapletih po nesreči v Divjem jezeru leta 1997, tovrstna potapljaška jamarska reševanja. Za dosego tega cilja mora biti pri kateri so na pomoč prišli francoski potapljači, je država sklenila usta- ekipa sestavljena iz reševalcev, ki obvladajo tako jamarskoreševalne kot noviti Enoto za tehnično potapljanje (ETP). Ta je bila najprej pristojna za tudi jamarskopotapljaške reševalne manevre. reševanje iz večjih globin odprtih voda (globlje od 40 metrov), z dodatnim Kmalu po vaji sem se udeležil potapljaške delavnice na srečanju re- izobraževanjem pa tudi za reševanje iz jam. Člani Jamarske reševalne ševalnih služb alpskih držav v Franciji, kjer so francoski in italijanski službe (JRS) po novi uredbi niso bili usposobljeni za tovrstno reševanje. reševalci predstavili vsak svoj sistem za prenos nosil s poškodovancem V grobem lahko potapljanje v jamah delimo na potope v izvire, po- skozi sifon, kar smo vsi sodelujoči tudi poizkusili v bližnjem jezeru. Ta- nore in sifone. Nesreča v prvih dveh tipih jam ponavadi pomeni utopitev koj po vaji smo začeli pripravljati in usklajevati Program dopolnilnega in »reševanje« je pravzaprav transport trupla. V zadnjem času pa je vse usposabljanja reševalcev izza sifonov podzemnih jam (v nadaljevanju več raziskav sifonov, kjer se v nekem delu suhe jame potopiš v sifon Program), ki je bil sprejet maja 2013. Njegov izvajalec je Izobraževalni oz. sifonsko jezero, na drugi strani sifona izplavaš in spet nadaljuješ po center za zaščito in reševanje (ICZR) pri URSZR. suhem delu jame. Ti sifoni so lahko dolgi nekaj deset metrov in globoki Aprila 2014 je ICZR izvedla usposabljanje za inštruktorje. Igor Vrho- nekaj metrov, lahko pa so dolgi več sto metrov in globoki več deset vec, Matej Mihailovski, Damir Podnar in jaz smo predelali teoretični del metrov. Tudi suhi rovi za sifoni so lahko zelo različnih konfiguracij, mar- usposabljanja, praktični del na suhem, v bazenu in v jami. sikdaj je potrebna tudi vrvna tehnika. V Veselovi jami so npr. preplavali V dveh terminih junija in julija 2014 je bilo tako predvideno prvo sedem sifonov, ob povezavi Vodne jame v Lozi in Markovega spodmola usposabljanje po Programu. Poleg štirih inštruktorjev se ga je udele- pa smo namerili in raziskali kar 5452 metrov suhih rovov med sifonoma. žilo sedem udeležencev: trije člani JRS in štirje člani ETP, sodelovali so Vedno smo se spraševali, kakšna bi bila naša usoda, če bi se za si- tudi »suhi« inštruktorji JRS, zdravnik ... Pogoj za pristop k usposabljanju fonom kdo poškodoval. JRS ni izvajala vaj v sifonih, ETP ni imela znanja po Programu je, da ima vsak kandidat opravljen izpit za jamarskega jamarskega reševanja. Po predstavitvi problema na Upravi RS za zaščito reševalca pripravnika, izpit za jamsko in tehnično potapljanje ter ustre- in reševanje (URSZR) so se začeli pogovori, sestanki, ideje ... Preteklo zno zdravniško potrdilo. V 50 urah, kolikor traja Program, smo obdelali je nekaj let, ko je leta 2012 URSZR v sodelovanju z JRS in ETP organizi- vse potrebne teme. Osredotočili smo se predvsem na pripravo nosil za rala skupno reševalno vajo izza sifona v Najdeni jami. Izvedena je bila v transport skozi sifon ter njihov varen in učinkovit transport skozi sifon, okviru mednarodnega tečaja jamarskega reševanja, sofinanciranega z manjkale pa niso niti teme prve pomoči. Za sifonom smo transportirali EU-sredstvi projekta EU Proteus. V Najdeni jami je približno 700 metrov nosila s pomočjo reševalnih manevrov z uporabo vrvne tehnike. od vhoda v jamo, na globini sto metrov sifon, ki je primeren za izvedbo Teoretični del smo opravili v učilnici, nadaljevali smo praktične vaje vaje. Dolg je 30 in globok do sedem metrov. pred bazenom in v bazenu, kasneje pa v pogojih, primerljivih z jamo, v Podpeškem jezeru in izvedli transport nosil v jami Izvir Bilpa izza drugega si- Foto: Walter Zakrajšek fona. Zaključili smo na državni reševalni Foto: Arne Hodalič vaji JRS za sifonom v vodnem rovu v Hudi luknji. Mnenje vseh je, da je bilo usposa- bljanje zelo koristno, vsi smo se naučili in predvsem v praksi preizkusili veliko novega. Z usposabljanji je nujno treba nadaljevati, saj je sedaj v Sloveniji uspo- sobljenih enajst reševalcev, kar v primeru resnejših posredovanj za sifoni ni veliko. Predvsem pa si moramo nabirati novih izkušenj in kilometrine na skupnih reše- valnih vajah. Trening prenosa nosil skozi sifon v bazenu Tik pred začetkom transporta skozi prvi sifon v jami Izvir Bilpa Uroš Ilič, DZRJ Simon Robič Domžale 38    MAREC 2015

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE Nove potapljaške raziskave v Kostanjeviški jami L eta 1999, torej kmalu po odkritju vodnih jo je s težavo pritovorilo Foto: Arhiv KJ Kostanjevica na Krki delov v Kostanjeviški jami leta 1997, je bil 28 jamarjev. Razmere v pokojni Tomo Vrhovec povabljen na prvi sifonu smo dobro zadeli, raziskovalni potop v Zadnje jezero. Potapljal se je saj smo imeli vidljivost z Igorjem Perparjem in Robijem Renningerjem. krepko čez 15 metrov. Ko se je vrnil s potopa, smo mu, ko je bil še do Nekako smo se otovorili vratu v vodi, začeli radovedno zastavljati vpraša- in se potopili v globine nja. Povedal je, da se sifonsko jezero spusti do enega najlepših sifonov globine 33 metrov in da je po 120 metrih prepla- na Dolenjskem. Tako ga vane dolžine izplaval v veliko jezero, ki smo ga je opisal že Tomo. kasneje poimenovali Jezero tretjega tisočletja. Ko smo na drugi stra- Povedal je še, da izhod iz vode ni mogoč brez ni izplavali, smo plavajoč tehničnega plezanja ter da se nad gladino na na gladini (globina jeze- višini osmih metrov odpira velika galerija, kjer je ra je 26 m) takoj pričeli z moč videti celo kapnike. napihovanjem čolna, saj smo morali vsi čim prej Potop je ponovil naslednje leto v spremstvu iz vode zaradi nevarnosti Mateja Mihailovskega, a nadaljevanja pod vodo podhladitve, ker smo bili ni našel. Istega leta se je Tomo smrtno ponesre- zaradi pričakovanega Številčna ekipa za zadnji potop čil in potapljaške raziskave so zastale. tehničnega plezanja vsi v mokrih oblekah. To ni bilo enostavno opravilo, V steni sem se, zahvaljujoč nekaj sigastim Od takrat sem sanjal, da se nekoč potopim saj smo imeli vso opremo pripeto na sebi, ker je gobam, hitro povzpel do višine kakih osem me- v ta sifon in nadaljujem začeto Tomovo delo. In ni možno nikamor odložiti – vse stene so nav- trov, kjer se je namesto kompaktne podlage za res, v naslednjih letih sem pridobil vsa potrebna pične. Ko smo napihnili čoln, je sledilo odpiranje pritrdišča pričelo blato. Takrat smo spoznali, da znanja in izkušnje za jamsko potapljanje, poleg vodotesne torbice z vrtalko ... prišel je trenutek je do galerije mnogo višje, kot smo predvideli. tega pa sem potreboval ekipo, ki je tehnično resnice, ali nam jo je uspelo na drugo stran sifo- Napredovanje je šlo počasi z valjenjem velikih podkovana za tehnično plezanje za sifonom. Po na pritovoriti suho. In res, vrtalka in akumulatorji gmot blata v jezero, kjer je tonilo v globine sifo- dolgoletnih usklajevanjih in dogovarjanju s ko- so bili popolnoma suhi, sicer ne za dolgo, v čolnu na. Naenkrat sem imel polne oči blata, da sem stanjeviškimi jamarji smo se vendarle dogovorili smo že imeli poplavo. Izdelal sem prvo in glav- komaj še kaj videl in sem se bil primoran spustiti za ogledni potop in napeljavo vrvice skoz sifon. no sidrišče za čoln in našo potapljaško opremo, do jezera. Tam sem si jih lahko nekoliko očistil saj se nam v globokem jezeru ni smel izgubiti in nadaljnje plezanje prepustil Robertu. Uroš je Z Urošem Iličem sva se ob številčni podpori noben del. vedno varoval dve sidrišči nižje, saj s čolna to ni jamarjev iz različnih klubov tako 22. decembra Potem sem pričel s tehničnim plezanjem. Za bilo mogoče. 2013 potopila v Zadnje jezero, napeljala vrvico prva odrivna pritrdišča sem uporabil klamfe iz Iz čolna je bilo spremljanje plezanja kar raz- in izplavala na gladino Jezera tretjega tisočletja. rebrastega 10 mm železa, kar se izkazalo za ne- burljivo, saj sem se počutil kot na divjih vodah. Občutek, kakšne dimenzije jezera so v ozadju in pogrešljivo. Varovanje je prevzel Uroš, Robert pa Gmote blata, ki niso zadele Uroša (tiste so deli s tem tudi suha dvorana, ki se dviga nad njim, je se je nekaj časa boril s čolnom, ki je spominjal njegovega telesa malo preusmerili mimo čolna fenomenalen. Po pregledu dvorane sva tudi mi­ na potapljajoči se Titanik. S težavo mu je uspelo v jezero) so ves čas letele na čoln. V nekem tre- dva ocenila višino do galerije nekje med osem in vzpostaviti ravnotežje in naposled si je tudi on nutku je priletelo toliko blata, da sem mislil, da deset metrov, za tehnično plezanje pa je povsem priboril nekaj »ogrevanja« v čolnu. je Robert padel iz kamina in se komaj obdržal navpično. Ko sva iz grla spustila nekaj močnih krikov, se je neverjeten odmev oddaljeval daleč, Foto: Dare Hribar daleč! Vrnila sva se s potrjeno novico izpred več kot desetih let, da jama leti naprej.     39V soboto zjutraj nas pričakajo umazani kombinezoni od petkove akcije in še kar nekaj prasic. MAREC 2015 Plan, kako preplezati kamin za sifonom, ka- kšno opremo potrebujemo in koliko, sem imel že leta pripravljen v glavi. Sedaj je prišel trenutek, da te sanje uresničimo, in začele so se priprave opreme za tehnično plezanje za sifonom. Za za- četek smo za sifonom potrebovali močan čoln, brez katerega plezanja ni možno pričeti. Drugi izziv je bil na drugo stran 33 metrov globokega sifona dobiti suho vrtalko za vrtanje sidrišč. Opreme se je pred drugim raziskovalnim po- topom, ki smo ga splanirali za vikend od 6. do 8. junija 2014, nabralo res za eno goro – za le tri potapljače. Od vrtalke, akumulatorjev, čolna, plezalnih pasov, opremljevalne opreme, vrvi, klamf in bidonov do jeklenke za napihovanje čolna ... Ekipo je sestavljalo 25 jamarjev iz različnih klubov, za potop in delo za sifonom pa smo se pripravili Uroš Ilič, Robert Anžič in jaz. Zares veli- ko opreme, tako potapljaške kot plezalne, je bilo treba spraviti do zadnjega sifonskega jezera, ki je od vhoda oddaljen 1500 metrov skozi težko prehodne pasaže in prek drugih ovir, kot npr. ni- zek prehod nad jezerom, kjer se uležeš v blato, redko kot reven puding. Prva ekipa je začela s transportom že v petek zvečer. Opremo smo v soboto uspešno spravili do sifona in se pripravili na potop z vso kramo, ki

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE Foto: Dare Hribar vrhom stropa naprej več velikih rovov, spranih Udeleženci: od hudourniške vode. Robert, ki je prvi priple- V Jezeru tretjega tisočletja je Robert že sko- zal na vrh, se je po novih delih jame tudi najdlje Matjaž Čuk, Luka Olovec, Gašper Sto- raj pod vrhom, Uroš ga varuje. sprehodil, ok. sto metrov daleč, in odkril, da jama par, Erik Grubar, Rok Miklavčič, Brane na čolnu. Začnem iskati bidon v čolnu in ga ne šiba na vse strani, ter se vrnil, da bi se dogovorili Čuk, Tjaša Božič, Franc Curhalek, Andrej najdem, pa vprašam Uroša, ki je imel nekaj me- o povratku. Olovec, Enej Unetič, Gregor Kobe, Andrej trov višje boljši razgled, ali ga kje vidi. Kaj imaš Unetič (KJ Kostanjevica na Krki); Damijan pa tisto kepo v čolnu? Katero kepo? A tole? Ja, Stopnja, ki smo jo tehnično preplezali, je nad Šinigoj, Jože Stopar, Jasna Šinigoj, Mati- menda je od Roberta priletelo dol! Pa mislim vre- jezerom visoka 14 m, od tam pa se nadaljuje ja Gašperšič, Anže Tomšič, Miha Rukše, či v vodo, pa v kepi blata najdem bidon. dvorana višine 30 m. Nadaljevanje na koncu po- Marjan Grah, Klemen Mihalič, Jernej ševne dvorane, kamor se spusti strop, pa je okoli Tramte (JK Novo mesto); Daniela Štrem- Medtem je Robertu uspelo preplezati do po- 30 m nad jezerom in veliko upanje je, da bomo pfelj, Joško Markovič, Miha Markovič (JK ševnega dela kamina, kjer je nadaljeval bolj ri- šli lahko zelo, zelo daleč po suhem. Železničar); Dare Hribar, Urban Slana, Pe- zično po blatnem pobočju in se dokopal do vrha ter Gliha, Tomaž Hrovat (JK Krka); Boštjan stopnje. Tam je naredil varno sidrišče in zarjovel Iz tega nadaljevanja pod stropom dvorane ob Korenak, Patricija Oštir, Tomaž Avberšek, od veselja nad zmago ter ogromnim nadaljeva- povodnjih pridrvi zelo močna hudourniška reka Matic Boršnak (KŠJK Speleos-Siga Ve- njem. Nemudoma sva splezala na vrh še midva (vidno po spranih skalah), ki dere deset metrov lenje); Jure Tičar, Rok Baškovč, Mario in skupaj smo vriskali po dvorani, dolgi 45, široki na široko 45 metrov daleč do dna dvorane, kjer Adlešič (JK Brežice); Valerija Petrič, Katja 25 in visoki 30 metrov, na koncu katere gre pod je ogromen požiralnik, in to osem metrov nad Kotnik, Maks Petrič (ŠJK Podlasica Topol- Jezerom tretjega tisočletja. Ko se požiralnik na- šica); Uroš Ramšak, Rok Kvas (JK Črni ga- polni, kar je vidno po usedlinah na stenah, do- leb Prebold); Uroš Ilič, Tim Bolhar Novak, mnevamo, da voda v slapu pada v jezero. Helena Smrekar, Aljaž Grom (DZRJ Simon Robič Domžale); Robert Anžič (JD Car- Morali smo se vrniti, saj se je približeval čas, nium Kranj); Teo Delić (DZRJ Ljubljana); dogovorjen z ekipo jamarjev na drugi strani. Za Anton Della Schiava (DZRJ Ribnica); Blaž sifonom smo pustili opremljeno preplezano sto- Zaman, Dejan Savič pnjo in čoln. Ne vemo, koliko nas bo stal privez čolna v Jezeru tretjega tisočletja, preden se spet Letos spomladi in poleti planiramo ponoven po- vrnemo na plovbo. top, če bodo razmere dopuščale, da namerimo kakšen kilometer ali dva. Skozi sifon pa bomo za Povratek skozi sifon nikakor ni bil več najlep- brezskrbnejše raziskovanje za njim tokrat pote- ši na Dolenjskem, ampak zaradi rušenja blata s gnili jamski telefon. sten do polovice sifona zakaljen do nične vidlji- vosti, pa čeprav so dimenzije sifona ogromne. Ko Zahvala gre prav vsem, ki ste kakor koli pri- smo na drugi strani izplavali, nas je navdušena pomogli k tem raziskavam, saj se jih brez velike in radovedna pričakala številčna ekipa, ki se je ekipe ne da izpeljati. Torej je to uspeh vseh so- ravno vrnila s počitka pred jamo. delujočih. Hvala pa predvsem domačim jamar- jem Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, ki so Sledil je naporen transport, kjer so se nekate- nas lepo sprejeli in pogostili. ri tudi večkrat vrnili po opremo. Najbolj požrtvo- valen je bil Urban Slana, ki se je v jamo vrnil kar Dare Hribar, JK Krka petkrat. Ven smo prišli v poznih večernih urah, se okrepčali in do jutra proslavljali skupni uspeh. Med poletjem zaradi neugodnih vremenskih razmer ni bilo več možnosti za ponovitev potopa. Sifon brez maske – Rov Srke Ob pregledu načrta Jame pri Svetih treh kraljih je Bojan dobil idejo, da mogoče ne bi bilo slabo, če bi se spustili pod veliko dvorano, saj v predhodnih obiskih niso bili nikoli dovolj vztrajni pri pregledu spodnjih delov, ki pa jih ni bilo tako malo. B ojan je poklical jamarskega kolega Deja- možnosti nadaljevanja. Tako je bilo vsega skupaj Z Dejanom sva imela srečo, saj je bil sifon na Novaka, ki je bil seveda kar takoj za. enajst delovnih akcij. dokaj kratek (ok. 6 m). Takoj sva se znebila po- Tako sta se 8. novembra 2013 odpravila tapljaške opreme in začela raziskovati. Jama v spodnje dele. Pa da ne bo vse prelepo, se je Ekipa v Suhem rovu: Bojan Jereb, Luka Jelov- se na najino veselje nadaljuje in midva veselo uspelo skozi ožino zbasati le Dejanu, takoj ga čan, Sašo Bogataj, Branko Mur, Nino Frelih, Ro- meriva. Kmalu pa po čudnem naključju meni ne potolaži, da je zanj preozko. No, ni potreboval bert Miklavčič (JD Gorenja vas); Dejan Novak - uspe priti skozi ožino in pošljem Dejana naprej. veliko časa, da je Bojana razveselil z izjavo: »Ta- Srke (JD Logatec). Sprva tudi njemu ne gre, poskusiva po spodnjem star, jama gre naprej!« Ker sta bila brez orodja za meandru, kar se izkaže za še težjo varianto. Sko- delo, sta samo modrovala. In že so padale nove Sifon, prvič raj se že odpraviva nazaj, nakar se Dejan odloči ideje za naslednje akcije. in sname jamarsko opremo ter čelado, in glej Med kopanjem Suhega rova je Bojan še ne- ga zlomka, kar naenkrat je na drugi strani. Me V naslednji akciji sta se jima pridružila še kajkrat pogledal pritočni sifon. No, pa Bojan ne možak že začne prepričevati, naj še jaz posku- Luka Jelovčan in Sašo Bogataj. Najprej so mo- bi bil Bojan, če mu ne bi zopet padla na misel sim tako varianto, pa mu samo modro rečem, rali »malo« razširiti ožino, da se jim je uspelo nova ideja. Ker se pa ne potaplja, je takoj sprovo- da bova zamenjala vlogi in bom jaz na tej strani prebiti v spodnje dele. Začeli so kopati novi rov ciral Dejana, ali bi se potopil, da bi malo pogle- ožine pisal, on naj pa na drugi strani meri. Ker (Suhi rov, kakor so ga poimenovali). Napredo- dal, kako gre naprej. Seveda Dejanu ni bilo treba mu ne ostane drugega, se seveda strinja, ven- vanje je bilo sprva dokaj težko, saj je bilo pre- dvakrat reči, ker pa se ni zdravo potapljati sam, dar me znova in znova poskuša prepričati, da se ozko, da bi se lahko obrnil. Pojavil pa se je tudi sta se možaka odločila, da me povabita zraven. še enkrat poskusim zbasati skozi, vendar zopet nov problem, saj niso imeli prostora, kamor bi Seveda tudi mene ni bilo treba dosti prepričevati. neuspešno. lahko odlagali material. Ekipi se je širina rova Hitro smo določili datum za potapljaško akcijo. zdela mikavna, višina pa malo manj, saj je bila Kar naenkrat pa zaslišim vzklik: »Sifon, stari, komaj 10 do 15 cm. Vendar se je vedno videlo Bojanu kot najbolj zagnanemu je seveda uspe- še en sifon!« Seveda mu ne verjamem, pa ja ni- vsaj dva metra naprej, tako da jim motivacije ni lo takoj sestaviti dovolj veliko ekipo za tak podvig. sem prvič v jami, da bi me na tako finto spravil nikoli zmanjkalo. Padla je odločitev, da se z Dejanom potopiva in čez ožino. Mu rečem, da mu takoj prinesem je- pregledava sifon, ostala ekipa pa poskuša z na- klenko in ostalo opremo in naj kar sam preveri, V naslednjih devetih akcijah so prekopa- tego zmanjšati nivo vode v upanju, da bi se dalo pa se hudič ne pusti in me še kar prepričuje in nekako priti čez tudi brez potapljaške opreme. 40    li 29 metrov, vse dokler se rov ne konča in ni MAREC 2015

POTAPLJAŠKE RAZISKAVE zatrjuje, da sifon res je in ni fora. Foto: samosprožilec Ko pa mi pove, da on tam res Foto: Robert Anžič ne gre naprej, me začne mučiti. Kmalu popustim in si snamem ja- marski komplet. Nekako se mi po čudežu uspe zbasati skozi ožino in glej, tam je res še en sifon. Takoj pritrdim vrvico in prič- nem z novim potopom. Seveda je sifon tako ozek in tako zamuljen, da ničesar ne vidim. Nekaj časa še vztrajam in porivam jeklenko pred seboj, vse dokler vidljivost ni tako slaba, da ne vidim več manometra pred očmi, kaj šele, koliko barov zraka imam še. Tako se po nekaj metrih odločim in se začnem prej plaziti kot pa plavati nazaj ven. Transportna in potapljaška ekipa pred začetkom akcije V sifonu Rov Srke. Ob pijači v koči ima že nove ideje za na- Srečno zaključim ta del potopa in takoj se od- Ker mu resno povem, da ni, že hoče odpovedati daljnje raziskave drugega sifona, pa se mu samo praviva nazaj, toda tu nastanejo resni problemi. akcijo. Tukaj pa jaz ne popustim, saj če sem že nasmehnem in vprašam, ali bo naslednjič več no- Dol skozi ožino sem že zdrknil, ampak sedaj opremljen, bom tudi šel dokončat jamo, poleg sačev ali bo zopet nosil za tri, pa se mi samo kislo nazaj gor, ko se napenjam, ni več tako prepro- tega pa tisti sifon tudi ni toliko dolg, da ga ne bi nasmehne nazaj. Tako nadaljevanje sledi. sto. Seveda mi problem dela samo manjši rogelj, mogel preplavati brez maske. To rundo kar hiti- toda če si na drugi strani sifona, brez macole, mo, je treba Bojana malo utrditi. Robert Anžič, JD Carnium Kranj moker in še prezebel povrhu, se stvari prične- Z Dejanom se takoj lotiva potopa, prepustim jo malo drugače odvijati. Pričetek panike takoj mu, da gre prvi skozi sifon, saj jaz tako ali tako umirim, prosim Dejana, da me pusti par minut ne bom nič videl brez maske. Primem se vrvice Foto: Robert Anžič pri miru, se nekako sprostim in malo pomedi- in brez problema pridem na drugo stran. Takoj tiram. Kmalu se spravim k sebi in končno mi pričneva z natančnimi meritvami in izrisom jame. v drugem poskusu uspe. Ves srečen se takoj Uspe nama jo detajlno izmeriti do sifona, nada- spravim najprej v jamarski komplet, vzamem še ljevanje čez drugi sifon pa preudarno preloživa potapljaškega in raziskovanja na tej strani sifona na naslednjič. Na povratku poberem še stare je bilo tokrat dovolj. uteži, ki sem jih pustil prejšnjič v sifonu, ker smo Ko se vrneva skozi sifon, vsi že nestrpno pri- imeli pritrjeno natego, in jih seveda »nevede, po- čakujejo odgovor. Ko jim vsa nasmejana poveva, motoma« dam Bojanu v transportko. da je jama podaljšana za ok. 40 metrov in da gre Na povratku na površje se pa meni kar smeje, še naprej, se tudi njim prikaže nasmeh na obra- kako z lahkoto dohajam Bojana, ki znova in zno- zu (še dobro, da ima Bojan ušesa, saj bi drugače va sopiha in ponavlja, da danes nekaj ni v redu nasmeh prišel okoli glave). Potem pa razlaga, in da že dolgo ni bil tako slab. Seveda mu moj kako je na drugi strani, poteka med celim po- nasmeh ne da miru in po dolgotrajnem vrtanju vratkom iz jame, pa še enkrat zunaj pred kočo mu povem, da nosi ven veliko več, kot je pa ne- na pijači ... Malo narišemo, podamo približne sel v jamo, in da je to kar dobra kombinacija, saj mere in se pričnemo meniti za naslednjo akcijo. potapljač po potopu ne sme fizično pretiravati, Ekipa: Bojan Jereb, Luka Jelovčan (JD Gore- on je pa tako žival in ga moraš malo obremeniti, nja vas); Sašo Bogataj (JD Logatec); Dejan No- da mu lažje slediš. Po tej izjavi se samo kislo na- vak, Robert Anžič, Aleš Hain (JD Carnium Kranj); smeji, izusti svoj legendarni »ma ne me jebat« in Maks Petrič, Katarina Kotnik (ŠJK Podlasica To- malo manj veselo nadaljuje s transportom. polšica); Matic Boršnak (KŠJK Speleos-Siga Ve- Ko prispemo ven, Bojan takoj hoče, da z De- lenje); Marko Zakrajšek, Peter Jeram (DRP Škofja janom poimenujeva nove dele, pa mu rečem, da Loka); Matjaž Božič (DZRJ Simon Robič Domža- ta čast pripada njemu, saj je prav on vložil največ le); Albert Ličan (JD Dimnice Koper). truda v ta raziskovanja in organizacijo, pa čeprav so bili na zadnji akciji celo »trije« nosači za dva jamska potapljača; namreč Bojan, Dejan in Ro- Sifon, drugič bert. No, Bojan se odloči, da bo sifon imenovan Po dolgem Bojanovem nagovarjanju, da se še Sifon brez maske, nadaljevanje suhega dela pa Dejan v ožini enkrat potopim v sifon in preverim možna nada- ljevanja, seveda popustim (saj veste, kako vztra- jen zna biti ta naš Jereb). Povem mu, da grem še enkrat, vendar mora priskrbeti vsaj tri nosače. Takoj mi potrdi, da je vse zmenjeno. Ko pride dan D, imam kar nekaj gneče, samo se mi nikakor ne da pregovarjati Bojana, da zo- pet prestavimo. Ker sem že malo pozen, vržem opremo v avto in gas proti Žirem. Spotoma se spomnim, da sem v naglici pozabil vzeti škornje, tloris in takoj pokličem Bojana in upam, da prestavi. Pa se ne pusti, takoj mi zorganizira škornje, ki me čakajo pri njem doma pred vrati. Z malo zamude pridem do jame in začuden vprašam, kje so nosači, saj mi je za potapljače zagotovil tri pomagače. Se mi samo nasmeji in reče: »Saj smo trije, jaz, ti in Dejan.« No, ker se mi ne da izgubljati časa, mu pač natovorim malo več, da mu izbrišem nasmešek, vendar neuspešno, saj je nabit s kondicijo. Kmalu ugotovim, da sem prerez pozabil masko, Dejan pa tudi nima viška. Bojan skoraj obupa oziroma sprva misli, da je to hec.  MAREC 2015   41

TABORI IN ODPRAVE Zverinjačke rupe 2014 Foto: Drago Korenč J amarji, ki delujemo v okviru Jamarskega Logatec, tako da smo na pot proti Črni gori odšli kluba Brežice, smo v prvih letih svojega v desetčlanski zasedbi. obstoja pričeli s podrobnejšimi raziskavami Izkušnje s pretekle odprave so nam nareko- kraškega sveta Posavja. Med pomembnejšimi vale, da se na 700 kilometrov dolgi poti med Bre- odkritji lahko izpostavimo 1725 metrov dolgi sis- žicami in Narodnim parkom Lovćen lahko pripeti tem jame Lisičina v okolici Velike Doline. Tesno marsikaj. Manjši konvoj, sestavljen iz terenskega sodelujemo tudi s sorodnimi klubi v Sloveniji in vozila s prikolico in do zadnjega kotička napol- na Hrvaškem ter z lokalno skupnostjo, ki nam njenega kombija Jamarske reševalne službe, se Manjši del opreme, ki je z nami potoval je, navkljub »mladosti«, že izkazala zanimanje in je do cilja prebijal celih 14 ur. Spremljali so nas v Črno goro. podporo. Svoje delovanje v zadnjem času širimo za lansko poletje neznačilna vro- tudi na delo z mladimi, okoljevarstvo in podporo čina, signali okvare kombija, za- Foto: Marko Erker reševanju v okviru civilne zaščite. stoji na črnogorski meji, neskonč- ne serpentine med Kotorjem in V letu 2010 smo s pomočjo kolegov iz Sa- vrhom Lovćena ter poslabšano mobora in Ljubljane pričeli s sistematičnimi zdravstveno stanje najmlajše čla- raziskavami v tujini. Naš namen je bil odkrivanje nice odprave – enoletne Nine. jamskih objektov na sicer neraziskanem obmo- Na upravi Narodnega parka čju Zverinjačkih rup na Lovćenu v Črni gori. Pod Lovćen nas je ob mraku priča- okriljem Nacionalnega parka Lovćen smo na kala skupina šestih črnogorskih odpravi odkrili kar 51 novih brezen, med kateri- jamarjev na čelu s predsednikom mi smo jih 14 tudi dokumentirali. V sistemu Pala Črnogorske jamarske zveze. Po skala smo dosegli globino 183 metrov in iskali izmenjavi protokolarnih daril, potencial za nadaljnja odkritja. Uspeh prve od- pozdravih in besedah o odpravi prave smo zabeležili z več predstavitvami po vsej smo se hitro soočili z dejstvom Sloveniji ter z izdajo publikacije, ki na 60 barvnih o prestavitvi načrtovanega ba- straneh popisuje rezultate odprave. znega tabora. Možnost na pet kilometrov oddaljeni lokaciji, ki Idejo o raziskavah globokih brezen na obmo- jo je ponudila uprava parka, ni Pogled na lokacijo baznega tabora na Lovćenu čju masiva Lovćena smo obudili v začetku leta 2014. Do pričetka odprave, ki je potekala med bila privlačna, a postala je edina ob bližajoči se vročina, zato so jo pospremili do najbližje bolni- 8. in 17. avgustom, smo v JK Brežice prevzeli ko- noči. Že v večernih urah nam je uspelo postaviti šnice v 20 kilometrov oddaljene Cetinje. Tam sta ordinacijo priprav, okrepili zalogo prepotrebne vse šotore, skuhati večerjo in pripraviti ležišča. skupaj s Sanjo ostali še dva dneva, na koncu pa plezalne, jamarske in taborne opreme, poiskali Napornemu dnevu sta se prilegla spanec in na- so se odločili, da z letalom odideta domov. Tako podpornike v lokalnem okolju, navezali stike z črtovanje novih podvigov v neznanih globinah nas je na odpravi ostalo samo še osem članov. inštitucijami v Črni gori ter k sodelovanju pova- lovćenskega krasa. bili posameznike in jamarske klube iz Slovenije Žal sta dolga vožnja in vročina pustili svoj da- in Hrvaške. Vabilu so se odzvali člani Jamarske- vek pri Nini, ki so jo zvečer mučili vročinski krči in Sistem Pala skala ga kluba Novo mesto in Jamarskega društva Naslednje jutro smo ugotovili, da lokacija tabora sploh ni slaba, saj je sonce v dolino posijalo šele okoli pol osmih. To je pomenilo kakšno urico več poležavanja, preden v šotoru na- stane savna. Našli smo tudi idealno brezno za hlajenje hrane, uredili štabni šotor ter tuširnico in latrino. Dopoldne Foto: Drago Korenč 42    MAREC 2015 Opremljanje enega izmed številnih brezen v Sistemu Pala skala

TABORI IN ODPRAVE Foto: Nika Ogorevc Foto: Nika Ogorevc zato sta se vrnila ven. Bine in Rok sta ta dan Skrbno načrtovanje raziskav v podzemlju nadaljevala s širjenjem meandra, ki je do takrat Mogočen vhod v jamo Frižiderka smo v glavnem porabili za urejanje tabornega postal vsaj za silo prehoden. soncem. Na terenu smo pregledali 25 potencial- mesta, popoldne pa se je ena ekipa odpravila nih vhodov v brezna ter poleg sistema Pale skale na pregledovanje že lociranih jam. Ostali smo Odločili smo se, da bo naš peti dan razisko- raziskali in izdelali načrte še osmih novih brezen. opremili sistem Pala skala do globine –183 m in vanja hkrati tudi zadnji. Nadaljevanje raziskova- Skupna dolžina vseh raziskanih objektov na od- raziskali meander na dnu brezna. Tam smo se nja sva prevzela Klemen in Jure, za nama pa sta pravi Zverinjačke rupe 2014 tako znaša 1051 me- Klemen, Jure in Bine prebili do stopnje, kjer bi za Marko in Drago izmerila vse že raziskane dele. trov, skupna globina pa 513 metrov. nadaljevanje potrebovali dodatno vrv. Za premagovanje krajših stopenj sva vzela staro vrv, ki bi jo lahko rezala na krajše kose. S pre- Pred odhodom z Lovćena smo svoj prosti čas Naslednji dan smo se na dno jame odpravili pričanjem, da gre le za okoli sedem metrov glo- porabili tudi za navezovanje stikov z domačini. isti trije in opremili tri krajše stopnje do globine boko stopnjo, je Klemen izdelal pritrdišče in se Prijetnemu srečanju ob tradicionalni črnogorski –252 m, kjer smo ponovno ostali brez vrvi. Mar- spustil do police. kulinariki je sledil dogovor o postavitvi baznega ko in Nika sta pregledala možno nadaljevanje, ki tabora na privatnem zemljišču v neposredni bli- smo ga opazili prvi dan na globini –100 m, in tudi Tam je ugotovil, da se brezno nadaljuje. Ko žini raziskovalnega območja, kar nam bo v pri- onadva sta ostala brez vrvi. je porabil že 50 metrov »slabe« vrvi, je uvidel, da hodnje prihranilo marsikatere logistične zaple- to ni le krajša stopnja. Na koncu se je izkazalo, te. Sledil je še zaključni žur, na katerem nam je Tretji dan raziskovanja sta Marko in Drago da je brezno globoko 73 metrov in se proti dnu zmanjkalo vsega piva. Posledica tega je bila, da nadaljevala raziskovanje vzporednega nada- zelo razširi. Nadaljevanje jame sva iskala na dnu smo spili tudi vso rakijo, kar je še najbolj vplivalo ljevanja in prišla do globine –176 m. Tam sta brezna v precej široki razpoki preloma, po kateri na ravnotežje tabornega godca. zaslišala glasove Bineta in Jureta, ki sta širila je tekla voda. Po 30 metrih širokega meandra pa meander na dnu starega dela jame. Zaradi dol- sva se znašla klečeča na balvanih, zagozdenih Zadnji dan smo pospravili tabor in se odpra- gega in težko prehodnega meandra sta ta del nad »črno luknjo«. V temo sva vrgla »globino- vili na pot proti Paklenci, kjer smo nameravali razopremila in raziskovanje prepustila nasle- mer« in naštela okoli sto metrov nadaljevanja prenočiti in se tudi prvič skopati v morju. Tokrat dnjim generacijam. Rok in Klemen sta nadalje- pod nama. Kar pošteno naju je stisnilo pri srcu nismo imeli sreče na poti, saj smo na črnogor- vala opremljanje tam, kjer nam je prejšnji dan in počasi sva se umaknila na trdnejši teren. Tudi sko-hrvaški meji čakali tri ure, pa tudi prometnih zmanjkalo vrvi. Spustila sta se tri stopnje nižje in tokrat sva porabila vso vrv, pa tudi časa za razis­ zastojev zaradi nesreč ni manjkalo. Tako smo v prišla na globino –307 m, kjer je Klemen raziskal kovanje nisva imela več. Počakala sva še Marka Paklenico prišli šele okoli pol desete ure zvečer, meander, ki ju je na koncu pripeljal do široke- in Draga, ki sta izmerila jamo do dna 73-metr- zato smo si privoščili nočno kopanje name- ga brezna z globino okoli 40 metrov. Žal sta se skega brezna. Skupna globina raziskanih delov sto dnevnega. Kot pravi romantiki smo zaspali morala vrniti na površje, saj sta ostala brez vrvi. tako znaša 453 metrov. v samih spalnih vrečah na obali, a smo že po polurnem spancu vsi tekli pod nadstrešek, ko je Četrti dan sta Jure in Aleš z vrha brezna oči- To nam je dalo novega elana in skupaj smo začela pihati burja in so se ulile prve kaplje. Tam stila več kubičnih metrov kamenja, opremila to razopremili jamo do globine –265 metrov, kjer smo prespali do jutra in se odpravili proti domu. brezno in prišla do meandra ogromnih dimen- smo pustili vrvi za naslednji dan. Ob razopre- zij s pritočnim in odtočnim delom. Na pritočni mljanju smo sidrišča označevali z modrimi tri- Odlično sodelovanje znotraj ekipe in prepo- strani se je kmalu neprehodno zaprl, na od- kotniki iz cerade, kar nam bo v prihodnje zelo znavanje sposobnosti posameznikov ob psiho- točni strani pa sta po okoli 70 metrih prišla do olajšalo opremljanje. Zadnji dan je Jure zaslu- fizično napornem delu v podzemlju, ki je trajalo stopnje, ki je nista mogla premagati brez vrvi, ženo počival, Rok pa se ni čutil sposobnega za razopremljanje zaradi bolečin v kolenih. Ostali tudi do 14 ur na dan, sta se še enkrat izka- so zvlekli vse vrvi in opremo iz jame in jo pustili zala za zmagovalno kombinacijo. Navkljub čakati do naslednjega leta. majhnemu finančnemu vložku smo z željo in znanjem dosegli izjemen rezultat, kot najpo- Sistem Pala Skala nas je tako s svojimi ozkimi membnejše pa lahko izpostavimo predvsem in neraziskanimi rovi okupiral vse do zadnjega povezovanje optimizma in trdega dela posa- dne odprave. Prispeli smo na dno brezna, globo- meznikov v skupno vizijo. Recept, primeren kega –453 m, in se s ponosom ozirali na preple- za uspeh tudi ostalih nadzemnih pripadni- zano pot. Odkrili smo namreč najgloblje brezno kov našega rodu. na Lovćenu in 10. najgloblji jamski sistem v Črni gori. Motivacije, ambicij in dela nam tako tudi za Na odpravi smo tako z največjim ve- prihodnje leto ne primanjkuje. seljem sodelovali in se v spominih nanjo vračamo: Rok Baškovč, Marko Erker, Sanja Za konec Hribar, Albin Kerin, Drago Korenč (JD Loga- tec); Klemen Mihalič (JK Novo mesto); Nika Vmesni čas odprave si je maloštevilna razis­ Ogorevc, Nina Orešar, Aleš Orešar, Jure Ti- kovalna ekipa zapolnjevala z dežurstvi v baznem čar (JK Brežice) in skupina šestih črnogor- taboru, predvsem pa z delovnim počitkom na skih jamarjev. terenskih raziskavah in odkrivanjem novih manj- ših brezen. Toda tudi ti terenski »počitki« so bili Jure Tičar, JK Brežice, izjemno naporni, saj je bilo potrebno vso opre- mo prenašati po neprehodnem, razčlenjenem     43Klemen Mihalič, JK Novo mesto kraškem površju in pod žgočim avgustovskim Foto: Rok Baškovč MAREC 2015 Foto: Nika Ogorevc Ozka razpoka predstavlja vhod v 30 m Priprava raziskovalne opreme globoko brezno

TABORI IN ODPRAVE Jamarski teden poplača ves trud, ki je potreben, da prideš do tja. V ponvicah so organizmi v obliki spužve, za katere nam še niso znali pojasniti izvora. Spo- toma smo obiskali še Veliko Stanišovsko jamo. Nízke Tatry, Slovaška, 28. 7.– 3. 8. 2014 Ima velike dimenzije, jamarji pa še vedno iščejo nadaljevanje. Večer je minil sproščeno in na taboru smo Č lani Jamarskega kluba Železničar so to- in »borovičk« (brinjevec) ni zmanjkalo vse do se počutili zares domače. Da bi se izognili pre- krat prevzeli pobudo in organizirali obisk konca tabora. hladu, smo si privoščili tatarski čaj (52 %), po Slovaške. Bivši predsednik tega društva katerem nam je tudi jezik boljše tekel. Po od- Kljub temu da smo se za čast borili s prva- Milan Horňák - Milč, Slovak, nas je povabil na ki, smo naslednji dan slovaški jamarski teden. Kaj naj pričakujemo od brez težav vstali in jamarjenja na Slovaškem, nismo vedeli, a je prav obiskali sistem jam v Foto: Matej Zalokar gotovo naredil zelo dobro reklamo. Na dan od- Demänovski dolini. Tu hoda smo se v belem škodilaku, polepljenem s sta Jama svobode in tisoč in eno jamarsko nalepko, stiskali trije člani Jama miru (Jaskyňa JKŽ in trije člani JD Rakek. slobody, Demänovská Slovaška je Sloveniji relativno blizu, saj smo jaskyňa mieru). Sle- do Martina, kjer nas je pričakal Milč, potrebo- dnja je sicer turistič- vali le sedem ur. Ker je bil tabor šele konec te- na, a smo obiskali tudi dna, smo naslednji dan višek časa izkoristili za dele, ki so namenjeni obisk kraja Banská Štiavnica. Nahaja se v od- le jamarjem. Tu smo maknjenih predelih hribovja Štiavnické vrchy se spoznali s krioge- (Štiavniške gore), ki so skrajni zahodni obronki nimi procesi, ki so se Slovaškega rudogorja. Mesto dolguje svoj obstoj odvijali na Slovaškem. in razcvet nahajališču rud, zlasti zlata in srebra, Po tleh so namreč ter s tem povezani rudarski dejavnosti, kar se zelo lepe sferične odraža tudi v imenu. Bana namreč v slovašči- oblike kalcita. Jami ni pomeni rudnik. Zaradi izjemno ohranjenega sta povezani le ume- srednjeveškega mestnega jedra je vpisana na tno z dolgim tunelom. Unescov seznam svetovne dediščine. Tu smo Med njima je sifon, ki Končni deli jame Zlomísk obiskali muzej rudarjenja v zaprtem rudniku zla- pa jim ga še ni uspelo preplavati. V Jami miru so pravi na Češkem in nekaj dnevih na Slovaškem ta. Kljub oprezanju za zlatom smo na površje na začeli betonirati pot, podobno tisti v Postojnski smo se z lokalci lahko pogovarjali v nekakšni žalost prišli praznih žepov. jami, a so jih kasneje naravovarstveniki ustavili. mešanici slovanskih jezikov in se presenetljivo Da smo si opomogli od vseh informacij o Zadeva je sedaj v zanimivem stanju, kjer hodiš dobro razumeli. Podarili smo jim majice »Caving rudarjenju, smo naslednji dan obiskali kraj po na pol končani armirano-betonski poti, ki ne- in Slovenia« ter nalepke domačega društva. Prav Oravský Podzámok, kjer je Oravski grad. Ta kako ne sodi v drugače idilično jamo. zanimivo je bilo, kako se je tabor obarval v pi- je zelo lepo ohranjen in priča o bogati slova- S spiska smo si za naslednji dan pustili jamo sanih barvah slovenskih majic, avtomobili pa ški zgodovini. V državi se nahaja več kot 300 Zlomísk. Po pogovorih z lokalnimi jamarji smo so bili bogati za nove nalepke. Tako da vas ne gradov oziroma njihovih ruševin. To ni nobeno ugotovili, da ime v prevodu pomeni »razlomlje- bo čudilo, ko boste videli tuje jamarje z znanimi presenečenje, če upoštevamo, da je bila ta de- na jama«. Opremljena je z lestvami in markirnim nalepkami! žela križišče kultur, religij in osvajalcev. V 14. in trakom, ki označuje pot po njej. Večina jame je Za zadnji dan so nam priporočali obisk jame 15. stoletju so bili gradovi Devín, Spiš in Trenčín športne, z nekaj večjimi zasiganimi prostori. Eki- Zápoľná priepasť. Ima nekaj aragonitov, drugače največji v Evropi. Oravski grad je starejši gene- pa je bila dobra, zato se je vodič odločil, da nam pa je zelo povprečna. Najzanimivejši del je za- raciji poznan po dejstvu, da so v njem snemali pokaže najbolj delikatne, končne dele. Na koncu gotovo spust po 20-metrski vrvni lestvi z vpra- prvi film o Drakuli. Med snemanjem Nosferatuja je res bogato zasigana ter v dobrih 150 metrih šljivim dostopom. Na vrhu stopnje je treba celo leta 1922 naj bi glavni igralec nekoga dejansko ugriznil v vrat. Čas za turizem se je iztekel, mi pa smo se Foto: Matej Zalokar v večernih urah pripeljali do Liptovskega Mi- Foto: Matej Zalokar kuláša. Tu je bil jamarski tabor, zaradi katerega smo se tudi odločili za obisk Slovaške. Organi- Foto: Matej Zalokar zatorjem smo razložili, da smo Slovenci in bi se radi udeležili tabora. Sprva so bili do nas zadrža- ni, a smo po stari jamarski navadi led prebili že po prvem vrčku hmeljevega eliksirja. Na taboru je bilo 150 jamarjev iz Slovaške, Češke in Ma- džarske. Organizacija je bila zelo dobra, jam na spisku veliko in ničesar ni primanjkovalo. Tudi odličnega slovaškega piva, ki je teklo v potokih, 44    Predstavitev programa jamarskega tedna Velika Stanišovska jama Premagovanje stopnje v jami Zápoľná priepasť MAREC 2015

TABORI IN ODPRAVE prestopiti z ene na drugo lestev. Adrenalina je postavil Slovak, ki se je stlačil skozi 14,7 cen- Foto: Matej Zalokar bilo kar nekaj, nadaljevanje pa je bilo res pravo timetrov, več pa glava ni dopuščala. Zabava je Foto: Matej Zalokar presenečenje. Po 20 metrih blatne ožine se na- bila sicer do poznih oziroma zgodnjih jutranjih Trije udeleženci JD Rakek in trije udeleženci mreč jama konča. ur, a smo morali tu pomahati z belo zastavico, JK Železničar saj tempu preprosto ni bilo moč slediti. Preosta- so si vzeli čas, šli do vhoda in napisali prvotno Prav tako se je počasi zaključeval tudi tabor. lo nam je le, da se še poslovimo od jamarjev, ki ime. Kaj so dosegli s tem, ne vem, a so bili nad Za zadnji večer so pripravili jamarske igre, ki so nam v teh nekaj dnevih postali pravi prijate- dejanjem navdušeni. so med drugim seveda vsebovale tudi tlačenje lji. Na Slovaškem imajo preveč jam in premalo skozi stiskalnico. Rekord v kategoriji odraslih je Kar se tiče samega jamarskega tedna, lahko Deviške ponvice v Demänovská jaskyňa mieru jamarjev, zato so nas rečem le to, da je bilo odlično. Obiskali smo lepe povabili k nadaljnje- jame in stkali nova prijateljstva. Drugo leto bodo mu sodelovanju. tabor ponovno organizirali na drugi lokaciji. Go- tovo ga bo vredno obiskati. Slovaška je nekaj ur Jamarji na Slova- vožnje stran in obisk ne predstavlja večjih težav. škem so zelo zanimivi Letos smo položili dobre temelje za nadaljnja so- kalibri. Povedali so delovanja, zato kar pogumno! nam zgodbo o jami, ki jo vsi dobro poznamo. Udeleženci: Boštjan Vrviščar - Bole, Mojca Vrvi- Čehi 2 naj bi do 70 ščar Zazula, Matej Zalokar metrov odkrila in raz- iskala slovaška ekipa Matej Zalokar, JD Rakek jamarjev. Poimeno- vali so jo Liptovská priepasť. Kasneje je to jamo raziskovala italijanska ekipa in jo preimenovala v Čehi 2 (Češkoslovaška). Z razpadom se je ime »slovaška« izgubilo, zaradi česar so bili jamarji užaljeni. Letos Odprava Češka 2014 zamenjal sončni zahod in tako smo tudi uradno začeli z popotovanjem proti Brnu. Ja, s kavo je JD Rakek, JK Železničar, 29. 4.–4. 5. 2014 svet res lepši ... Č lani Jamarskega društva Rakek smo se Moravskem krasu obiskali nekaj znanih jam in Do Brna smo prispeli zgodaj zjutraj. Tam nas letos v sodelovanju z Jamarskim klubom poskusili najti nadaljevanje, kjer je bilo to mo- je čakala Bara, ki nam je priskrbela ključe ja- Železničar odločili za obisk vzhodnega goče. Tu sta naše nepoznavanje češke jamarske marske koče, ki se je kasneje izkazala za lepo bloka Evrope, natančneje Češke republike. Kako scene in podcenjevanje domačih jamarjev odi- hišo. Ta se nahaja nedaleč od Brna, v južnem smo prišli do te odločitve, pa moram najprej grali ključno vlogo. Bolj pa se ne bi mogli zmotiti. delu Moravskega krasa. Prostora za jamarsko razjasniti z zanimivo anekdoto iz leta 2011. Med bando je bilo veliko in hitro smo se privadili na poletnimi počitnicami smo v Rakovem Škocjanu Torej, dva kombija polna opreme sta z Rake- novi dom. Naslednji dan so sledili obisk Brna, kopali dihalnik, smodili klobasice in se na sploh ka startala v popoldanskih urah. Do Šentruperta degustacija piva in ostalih čeških specialitet. imeli super. smo zaradi slabih gum na kombiju v kombinaciji Popoldne sta se nam pridružila še Bara in Jan z nevihto biblijskih razsežnosti poplesavali po Šilar - Spidy. Idilo je zmotila punca, ki je prilomastila po cesti. Tu smo pobrali Tino, spili kavo, nevihto je gozdu. Na kratko se je predstavila kot Bara Ekipa z Baro in Spidyjem Popeljala sta nas v jamo Barová jeskyně. Ta (Barbora Appelová), jamarka s Češke, ki je bila v je zaklenjena in ima omejen dostop obiskoval- Sloveniji na Erasmusovi izmenjavi. Pojasnila nam cev. Kmalu nam je bilo jasno, zakaj. Na vhodu je je, da je na avtomobilu opazila nalepko člove- arheološko najdišče, kjer so našli ostanke ljudi ške ribice in jo je zanimalo, kdo so ti jamarji. Ja, res smo čudna sorta ljudi, da se najdemo sredi Foto: Matej Zalokar hoste. Rakovčani smo se sprva začudeno spo- gledali, a se družbe seveda nismo branili. Sveta  MAREC 2015   45 se pač ne more rešiti brez burnih debat in kupa različnih mnenj. Kasneje se je zaradi lokacije odločila za pridružitev pobratenemu društvu JK Železničar, kjer je tudi opravila tečaj za jamarko. Tako smo navezali dobre stike, skupaj obiskali nekaj jam in se seveda družili na tradicionalnih dogodkih društev. Večkrat nas je povabila na Če- ško, vse pa se je končno poklapalo v letu 2014. Na začetku leta smo se dogovorili za okviren termin in področje, ki bi ga želeli obiskati. Bara se je tu izkazala za zelo odgovorno in dobrosrčno gostiteljico. Pomagala nam je pri organizaciji in potrpežljivo odgovarjala na tisoč in eno vprašanje. Zaradi ugodnega termina in bližine se nas je na- bralo za dva kombija. Eno vozilo nam je odobrila Jamarska zveza Slovenije, za kar se še enkrat lepo zahvaljujemo, drugi pa je bil najet kombi. Sama odprava je bila zastavljena raziskoval- no-turistično. To je bilo videti tako, da smo na

TABORI IN ODPRAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Rudické propadání jamarski Napredovanje po čeških jamah Primer češkega kopanja v Barová jeskyně vrtec. Čakala nas je namreč 40 in živalskih kosti. Tu smo se prvič spoznali s če- nanosilo naplavine in blato, čemur je sledil metrov visoka lestev, po kateri škim jamarjenjem. Zastavili smo nekaj vprašanj, umik vodotokov. Jame so tako ostale zaprte brez varovanja plezaš iz jame. a so se nam lokalci le nasmehnili in povedali, da in nedostopne. Druga komponenta je bila Na momente je zadeva previsna bomo prave razsežnosti videli v naslednji jami. politična. Velik razmah je češko jamarstvo in v končni stopnji celo zavije dobilo v času ruske agresije. Ljudje, ki so bili nad vertikalo brezna. Lahko re- Naslednja je bila Býčí skála, znana turistična nezadovoljni s političnim stanjem, so svoje čem, da smo precej močno sti- jama. Na vhodu so našli ostanke halštatskega frustracije pretopili v jamarstvo/kopanje. Če- skali ... se držali za kline ... obdobja, v notranjosti pa so potekala obsežna ška republika ima bogato rudarsko zgodovi- arheološka izkopavanja, kjer so našli veliko zgo- no, zato so bile tehnike znane. Skoraj vsako S tem pa še ni bilo konec dovinskih ostankov. Bolj kot smo se oddaljevali mesto ima jamarsko društvo, člani pa celo obiskovanja jam. Ob zori smo od vhoda, bolj nam je postajalo jasno, da smo v življenje posvetijo kopanju jam in iskanju se podali v jamo Holštejnská rudniku in ne jami. Po stenah so bile napeljane nadaljevanja. Če k temu dodamo še veliko jeskyně. Tu so iz nam neznanih cevi za vodo in elektroinštalacija. Druge cevi so število jamarjev na razmeroma majhnem te- razlogov kopali kilometer jame. namenjene za črpanje nakopanine na površje. renu, lahko vidimo, na kakšne težave je na- Rovi so meter široki in dva metra letela naša naivna ekipa raziskovalcev. Jama visoki. V njej še niso našli večje- Jamarski razvoj na Češkem se je zaradi ge- se sicer od časa do časa odpre in pokaže ga prostora. Največja atrakcija oloških in političnih danosti odvijal drugače svoje lepote, a smo večino časa občudovali je 15–25 cm visoka »dvorana« kot pri nas. Geologija Moravskega krasa ne zagnanost in inovativnost čeških jamarjev. premera 20 metrov, z gozdom kapnikov. Vendar dopušča globokih jam, so pa zato daljše. Po Naslednji dan smo si vtis jamarjenja na Če- se ne dajo, saj še vedno kopljejo in iščejo nada- nastanku zaradi raztapljanja apnenca je vanje škem popravili z obiskom zanimive jame Ru- ljevanje. Če je kaj res, je to, da imajo Čehi veliko dické propadání. V njej je tekoča voda, ki se v potrpljenja in zagnanosti. Tako lahko raziskave Foto: Matej Zalokarkaskadah spušča v globino. Tu smo naleteli načeških jamarjev v Sloveniji vidimo povsem v novi stalno opremo v jamah – 20 metrov visoko že- luči. Zanimivo je tudi to, da smo naslednje leto 46  Býčí skála lezno lestev, ki raziskovalcem omogoča hitro jamarje iz Holštejna srečali v Rakovem Škocjanu. napredovanje. Takih lestev je po jami kar nekaj Seveda smo se takoj ujeli in ob vrčku hmeljeve- in omogočajo tudi entuziastom, ki ne poznajo ga napitka reševali svet, ki je res majhen. vrvne tehnike, da izkusijo jame in s svojim delom Za češnjico na torti smo si za konec pusti- pripomorejo k podaljševanju jame. li turistično jamo, Balcarko, ki jo lahko jamarji Tej je sledil obisk jame Spirálka in Piková obiščejo brezplačno. Je sicer majhna turistična dáma. Gre za »skozenjc«. Skozi prekopan vhod, jama, ki ponuja veliko lepih detajlov. Med detaj- izdelan v obliki jaška, pridemo v ozko, meandra- le seveda spadajo tudi mične vodičke. Najlepši sto jamo brez večjih razširitev. Zelo je športna in kapniki so zavarovani z alarmom, ki se je ravno vredna obiska. Zagotovo nam je najbolj v spo- med našim obiskom sprožil. Večkrat ... Sumljivo... minu ostalo prečenje sifonskega jezera v stilu Če ste se kdaj mudili na Češkem, ste zagoto- Tarzana. Na strop 25 metrov visoke dvorane je vo slišali za sistem Amaterske jame (Amatérská jeskyně). O njej lahko govorimo le v presežkih. izdelano pritrdišče, Trenutno je dolg čez 40 kilometrov in je najdalj- z njega pa visi ravno ši na Moravskem krasu. Rov velikih dimenzij s toliko dolga zanka. črnim stropom, po katerem se prepleta mreža Prečenje je videti iz snežno belega kalcita. Kljub temu da smo mu tako, da z nogo stopiš namenili več ur, smo videli le delček sistema. v to zanko, se odrineš Del, ki smo si ga ogledali, ima poseben status z in upaš, da se ujameš omejenim dostopom. Za jamo res lepo skrbijo in za kapnik na naspro- o delovanju človeka v njej ni videti sledi. tni strani. Jezero je S to jamo smo z jamarskim delom zaključili. široko okoli sedem Sledili so pospravljanje koče, poslavljanje in pot metrov. Če zdrsneš, proti Sloveniji. Za klasični turizem smo si lahko pač plavaš. Sledi na- privoščili le nekaj ur. Na poti smo se ustavili na daljevanje gor-dol in posestvu Lednice (zámek). Obsežni kompleks je kar naenkrat razširi- prvič omenjen leta 1222, ima bogato zgodovino, tev. Struktura rovov se zato smo zaradi pomanjkanja časa videli le del- nato spremeni. Prišli ček vsega, kar ponuja. smo v aktivne dele s S to odpravo smo ugotovili, da slovenski ja- tekočo vodo in lepo marji o čeških ne vemo veliko in obratno. Kljub izdelanimi fasetami. temu da imamo različne stile raziskovanja, kar je Tu se jama konča s predvsem odvisno od naravnih danosti, vsi teži- sifonom, ki so ga že mo k odkrivanju neznanega in druženju. Češka uspešno preplavali. republika je zagotovo vredna obiska. Tu nisem veliko pisal o kulturi pitja piva, kulinariki in do- Pri povratku smo stopnih cenah. Zagotovo super destinacija za videli, da je bila jama poceni dopust, z veliko različnimi opcijami. Matej Zalokar, JD Rakek Udeleženci Uroš Frlan, Miha Prudič, Marko Ma- tičič, Jaka Peteh, Ana Matičič, Juš Šajn - BoBo, Tine Žnidaršič, Damjan Intihar - Brnte, Tomaž Svet, Simon Hiti, Matej Za- lokar (JD Rakek); Valter Rupnik, Boštjan Vrviščar - Bole, Mojca Zazula Vrviščar (JK Železničar); Tina Bizjak (KŠJK Speleos-Si- ga Velenje)  MAREC 2015

IZ TUJIH JAM Reševanje iz nemške Foto: arhiv CNSAS jame Riesending Vtisi iz ene od največji reševalnih operacij v zgodovini jamarskega reševanja. Za razliko od podobne nesreče leta 1990 v Črnelskem breznu pri nas na Rombonu nam je tokrat uspelo potegniti na površje ponesrečenca živega. O jami Riesending do sedaj v širši jamarski policisti, gorski reševalci in član nemške ja- skupnosti ni bilo dosti znanega. Že pred marske zveze, ki je med drugim takoj poklical par leti je pricurljala novica, da so tudi zdravnico hrvaške reševalne službe HGSS dr. Nemci dobili svojo tisočmetrco. Nahaja se v juž- Lano Đonlagić. Lana me je nato seznanila z ne- nih bavarskih Alpah nad Berchtesgadnom. Raz- srečo. Prvi podatki o jami in ponesrečencu so iskujejo jo domači jamarji, a ker nemška jamar- bili nejasni, govorilo se je, da je jama ekstremno ska scena ne sodi ravno v prvo ligo, tudi ekipa, ki zahtevna z izredno ozkimi ožinami ter da je po- v jami deluje, ni splošno poznana. Sicer pa je to nesrečenec deset in več kilometrov od vhoda v Mesto poškodbe maloštevilna skupina največ petih jamarjev pod kritičnem stanju. vodstvom Johanna Westhauserja. Kljub temu da Kako uro kasneje sem dobil še klic od niso širše poznani, so odlični jamarji, primerljivi z Roberta Antoninija, vodje jamarske reševal- Foto: arhiv CNSAS najboljšimi evropskimi ekipami. Ravno malošte- ne službe za Furlanijo - Julijsko Krajino, ki vilčnost pa jim onemogoča organizacijo reševal- že 25 let aktivno raziskuje na rombonskih ne službe, ki bi bila operativna v večjih jamah. podih in s katerim sem v zadnjem času so- deloval pri raziskavah več jam na Rombonu. Nesreča Tudi njega je obvestil predstavnik nemške jamarske zveze. Podatki, ki jih je dobil, so bili Od odkritja vhoda leta 2005 je bilo v jami bolj ali manj enaki, kot sem jih imel sam. Že Riesending opravljenih ogromno akcij, večino Lana me je opozorila, naj bom pripravljen je vodil prav Johann. Tako se je tudi v drugem na odhod, nemški jamar ji je namreč rekel, junijskem vikendu leta 2014 še z dvema prija- da bodo zaprosili za intervencijo reševalce teljema odpravil na večdnevno akcijo, katere cilj držav članic ECRE (Evropskega združenja sta bila merjenje in raziskovanje najglobljih de- jamarskih reševalnih služb, katerega članice lov. V noči iz sobote na nedeljo, 8. junija, ob 1.30 so Italija, Slovenija, Nemčija in Hrvaška). na globini 980 metrov, približno tri kilometre od Vendar so medtem celotno reševalno Mesto poškodbe vhoda, je Johannu med plezanjem po 50-metr- ski vertikali padel na glavo kos strjenega blata operacijo prevzeli gorski reševalci in bavar- Naslednji dan v popoldanskih urah me je s primesmi grušča. Ob udarcu v glavo je izgubil ska gorska policija. Nemški jamarski reševalci Antonini obvestil, da gre že isti večer s skupino zavest, prijatelj, ki je bil višje, pa se je spustil do zaradi maloštevilnosti niso prisotni v sistemu tržaških reševalcev v Berchtesgaden. Za pomoč njega in ga z manevrom tovariške pomoči spu- civilne zaščite in kot taki praktično nimajo vpli- ga je po telefonu zaprosil vodilni nemške jamar- stil na dno. Ponesrečenec je bil še kaki dve uri v va pri uradnih organih. Zaradi jezika in predpo- ske zveze, uradne prošnje nemških organov pa nezavesti, imel je tudi več epileptičnih napadov, stavke, da imajo ob vrhunski gorski reševalni niso dobili. Pravih informacij, kako je s ponesre- nekoliko je krvavel iz nosu. Medtem so ga na- službi tudi vrhunsko jamarsko reševalno službo, čencem in kaj se v jami sploh dogaja, ni bilo. mestili v položaj za nezavestnega in ga zaščitili so nemške oz. bavarske oblasti uradno za reše- Podatki so bili konfuzni, enkrat se je govorilo, da pred podhladitvijo. vanje zaprosile Švicarje in kot drugo ekipo Av- je ponesrečenec kritično prizadet, v naslednjem strijce. Švicarski reševalci so bili s helikopter- trenutku pa, da si je že toliko opomogel, da lah- Takoj ko je bil ponesrečenec za silo oskrbljen, jem pripeljani v Berchtesgaden že v nedeljo v ko vstane. Vse bolj je postajalo jasno, da Švicarji je eden od obeh prijateljev pričel plezati proti poznih popoldanskih urah. Prve ekipe reševal- in Avstrijci, ki so vodili reševanje, niso dorasli površju, ki ga je dosegel v nedeljo v zgodnjih cev so se že pred nočjo spustile v jamo. Druge zahtevnosti jame in nesreče. popoldanskih urah. Najprej so bili obveščeni evropske reševalne službe niso dobile nikakr- Medtem je prišel do štaba reševanja Antonini šnih uradnih prošenj s svojo ekipo. Sprva jim niso dovolili niti vstopa Foto: arhiv CNSAS za sodelovanje. v operativno sobo, prav tako so odklonili njihovo Baza pred vhodom Shema poteka reševanja  MAREC 2015   47

IZ TUJIH JAM Foto: arhiv CNSAS tehnik. Zdravstveno stanje so kot konzultanta prisotna dva nemška zdravnika, opredelili kot resno, vendar sta- specialist nevrokirurg in specialist urgentne me- Operativni štab reševanja bilno. Skupaj z Antoninijem so dicine. Foto: arhiv CNSAS pripravljenost za takojšen spust v jamo. Do po- sklenili, da je reševanje izvedlji- nesrečenca je prišla medtem manjša ekipa re- vo. Antonini je nato izplezal na V soboto, 16. junija, ob šestih zjutraj me je po- ševalcev s priučenim bolničarjem, vzpostavili so površje. Vmes je dobila italijan- klical Antonini; potrebovali so menjavo za zdrav- zvezo preko brezžičnega oddajnika SMS-spo- ska reševalna služba uradno za- nike, ki so do tedaj spremljali nosila. Takoj sem ročil cavelink. Zadnje informacije so bile, da je prosilo Nemčije za sodelovanje se odpravil in odšel na pot. V Berchtesgaden na ponesrečenčevo stanje zelo resno, iz jame se je pri reševanju. gasilsko postajo, kjer je bil štab reševanja, sem vrnilo tudi nekaj reševalcev, ki so obrnili že med prišel okoli poldne. Edina mogoča pravna rešitev, spustom zaradi utrujenosti in težavnosti jame. Slovenski reševalci so bili da sem lahko uradno sodeloval na reševanju, je Minili so že štirje dnevi od nesreče in niti pribli- ves čas v stanju pripravljenosti bila včlanitev v italijansko reševalno službo, kar žno se ni vedelo, kdaj in kako bo potekal iznos za odhod v Nemčijo. Tudi sam je vodstvo CNSAS tudi ad hoc uredilo. Določeno ponesrečenca. sem iz dneva v dan čakal uradni je bilo, da grem v jamo že isti večer. Konzultant poziv. Novice, ki so se širile po urgentne medicine me je podrobno seznanil s Vstop italijanskih reševalcev spletu, so namreč govorile, da poškodovančevim zdravstvenim stanjem, hkrati bo vsak trenutek prišla prošnja sva prediskutirala listo medicinskega materiala, Tako so zaprosili prisotne Italijane, ki so imeli nemških oblasti. ki naj bi ga nesel v jamo oziroma je že v njej. v ekipi tudi zdravnika in medicinskega tehnika, da se spustijo v jamo kot pomožna skupina švi- Nemci so medtem prepustili Transport iz doline do jame je potekal s he- carskim reševalcem. Med spustom so na tretjem koordiniranje reševanja italijanski reševalni služ- likopterji, ki so leteli neprekinjeno, podnevi in bivaku na globini okoli 700 m naleteli na sku- bi CNSAS, ki je glede na velikost jame in stanje ponoči. Vzletišče in nastanitev za reševalce sta pino Švicarjev in Avstrijcev, ki so bili v jami že ponesrečenca aktivirala reševalne skupine iz bila vojašnica Bundeswehra na obronku Ber- od prejšnjega dne. Zaradi utrujenosti so opustili ostalih severnih in osrednjih italijanskih pokra- chtesgadna, od tod me je helikopter v večernih nadaljnji spust in pričeli plezati proti površju. jin, poleg Furlanije - Julijske Krajine še iz Veneta, urah transportiral pred vhod. Tik pred pričetkom Antonini kot vodja italijanske ekipe je nekako Lombardije, Piemonta, Trenta, Toskane in Mark. spusta je izplezala skupina italijanskih reševal- prepričal avstrijskega zdravnika v švicarsko- Skupno je tako prišlo 109 italijanskih reševalcev, cev skupaj z medicinskim tehnikom in zdrav- avstrijski ekipi, da se skupaj z Italijani spusti do ki so takoj pričeli opremljati jamo za izvlek nosil. nikom. Zdravnik mi je na kratko podal nekaj ponesrečenca, ki so ga nato dosegli v sredo v Pred vhod je helikopter pripeljal kontejner, ki se Dvig nosil poznih popoldanskih urah. Čas, ki ga je potrebo- je uporabljal kot višinska baza. val Antonini z ekipo za spust do mesta nesreče, Foto: arhiv CNSAS je bil približno sedem ur, kar je še enkrat hitreje, V petek, šesti dan od nesreče, se je pri- kot je potrebovala predhodna ekipa švicarskih čel transport nosil. Do ponesrečenca je prišel reševalcev. Švicarji so ponesrečenca za silo do- skupaj z dodatnimi italijanskimi reševalci še en datno zaščitili pred podhladitvijo, kaj več pa mu nemški zdravnik, anesteziolog iz Münchna. Tele- niso mogli pomagati. fonska linija je sicer dosegla ponesrečenca, ven- dar zveze z najglobljimi deli jame zaradi poško- Takoj ob prihodu sta italijanski in avstrijski dovane žice ni bilo. Sporočila iz najglobljih delov zdravnik ponesrečenega jamarja pregledala, so prihajala po cavelinku in preko reševalcev, ki pri oskrbi je sodeloval še italijanski medicinski so se vračali na površje. Kljub navidezno (po načrtu) enostavnim, pretežno horizontalnim delom je bil začetni naj- globlji odsek tehnično zahteven. Treba je bilo napeljati kar nekaj žičnic čez vzporedna brezna. Mestoma je bil potreben transport po stropu zaradi oteženega gibanja med podornimi bloki. Dosti je bilo tudi transporta »na rokah«. Kljub vsemu daljših zastojev ni bilo. Medtem se je na površju na novo oblikoval štab reševalne akcije. Delo v jami so usmerja- li Italijani pod vodstvom Roberta Antoninija in podpredsednika CNSAS Roberta Cortija, z njima je bil še švicarski reševalec. Celotno koordinacijo skupaj z logistiko so nadzirali Nemci oz. nem- ška civilna zaščita, gorska reševalna služba in bavarska gorska po- licija. V štabu sta bila Foto: arhiv CNSAS 48    Šotor za ponesrečenca Cavelink MAREC 2015

IZ TUJIH JAM Foto: arhiv CNSAS metrov dolg meander, prehoden samo pod Foto: arhiv CNSAS vrhom in mestoma tudi dokaj ozek. Večino- ma je bil transport možen le z ročnim pre- Meander na globini –400 m Pregled ponesrečenca v šotoruFoto: arhiv CNSAS našanjem. Nekje na sredini meandra je iz informacij o ponesrečencu in transportu. V jamo mu vstavila intravenski kanal, urinski kateter in stropa pritekel slap, ki nas je že ob spustu sem se spustil še z enim italijanskim reševalcem oskrbela rano na glavi. Poleg zdravil za zmanj- dodobra namočil. iz Ancone. ševanje znotrajlobanjskega pritiska je prejemal še antiepileptike, antibiotično profilakso, analge- S transportom po meandru sta začeli Najina naloga je bila poleg spusta do nosil še tike, blage sedative, antitrombotično profilakso, ekipi iz Mark in Furlanije - Julijske Krajine. popravilo poškodovane telefonske žice na –450 m. intravensko hidracijo in intravensko prehrano. Švicarji in Avstrijci so medtem zavarova- Mestoma je bila žica preblizu smeri napredova- Ogrevan je bil z grelnimi blazinami. li slap s posebno ponjavo. Zaradi potrebe nja, zato je obstajala velika verjetnost, da jo re- po dodatnem moštvu je vodstvo reševanja ševalci ob prehodu pretrgajo. Nosila sva dosegla V bivaku 4 smo imeli daljši, osemurni posta- preko nemških oblasti aktiviralo še hrvaške v nedeljo okoli štirih zjutraj v galerijah približno nek. Ponesrečenec je bil nameščen v poseben reševalce. 400 metrov od bivaka 4, na globini 920 metrov. manjši šotor, ki je dopuščal dovolj prostora tudi Tu mi je nemški zdravnik predal ponesrečenca. za medicinsko oskrbo. Tu sem pregledal poško- Na površju dovanca in ocenil stanje. Hkrati se je odpočilo Pri ponesrečencu tudi ostalo moštvo reševalcev. Zaradi velike Iz jame sem izplezal v torek, 19. junija, v oddaljenosti od vhoda je bila strategija dela v zgodnjem popoldnevu. Po krajšem postanku Klinična slika je kazala na znotrajlobanjske tem delu jame usmerjena v izmenjevanje ekip; pred vhodom, kjer smo se srečali s hrvaški- poškodbe, vendar z ohranjeno zavestjo in smi- medtem ko je bila ena ekipa operativna, je druga mi reševalci, nas je policijski helikopter odpeljal selnim verbalnim odzivom. Že zdravnik in me- počivala v bivaku (tak način reševanja je potekal v dolino. V bazi sem vodstvu predal podrobno dicinski tehnik italijanske oskrbovalne ekipe sta od bivaka 5 do bivaka 3). poročilo o ponesrečenčevem stanju. Kljub po- pravilom žice je telefonska linija zelo slabo de- Transport v galerji Ekipe, s katerimi sem sodeloval, so bile iz lovala, večina informacij je še vedno pritekala Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Toskane. V preko cavelinka. Stalna telefonska komunikacija pomoč pri oskrbi mi je bil medicinski tehnik, član z nosili je bila možna šele nad globino 450 m. reševalne skupine iz Toskane. Za bivakom 4 se je V drugi polovici meandra so nosila prevzeli na globini 960 m pričel vertikalni del. Prva daljša, hrvaški reševalci, v jami jih je bilo namreč dvaj- stometrska vertikala je bila tehnično zahtevna, set. Kljub tehnično in fizično zahtevnemu odseku zaradi poševne vpadnice in slapa ob strani bre- je transport potekal dokaj hitro. Na globini 300 m zna. S sistemom odmikov in sidrišč so bile težave so ponesrečenca predali avstrijskim reševalcem, katerih naloga je bila dvig nosil čez zadnji verti- obvladane, tako da je dvig potekal nemote- kalni del jame. Značilnost tega dela je sosledje no, nosila so bila vseskozi dovolj oddaljena globokih brezen, med katerimi najgloblje meri od vode. V naslednjih breznih ni bilo večjih 200 m. Razen globokih vertikal drugih tehnično ovir. Na globini 750 m v bivaku 3 so se eki- zahtevnih odsekov v tem, vrhnjem delu ni več. pe ponovno zamenjale, poškodovanca sem Ponesrečenca so potegnili na površje nem- spet pregledal, prejel je predvidene odmer- ški in avstrijski reševalci v četrtek, 19. junija, ob ke zdravil in intravenske prehrane. Artikula- 11.44. Johann je tako ugledal sončno svetlobo cija govora, ki je bila sprva zelo motena, se 13 dni od nesreče. Takoj je bil s helikopterjem je popravljala, tako da se je bilo sporazume- prepeljan na kliniko v München, kjer so potrdili vanje izboljševalo. sum na znotrajlobanjsko krvavitev. Sicer je bilo njegovo splošno stanje stabilno, od začetka re- Po osemurnem počitku smo nadaljevali z ševanja se je nevrološko celo nekoliko popravil. dvigom. Odsek jame do bivaka 2 oz. globine Zaradi službenih obveznosti sem se vrnil 480 m je dokaj razgiban, v glavnem gre za domov že dan prej. V Berchtesgadnu so imeli brezna globine do 80 metrov, ki jih razmeju- še uraden zaključek , kjer so se vsem prisotnim jejo krajši meandri. Transport je bil zahteven, reševalcem osebno zahvalili najvišji predstavniki predvsem zaradi fizično napornega prenosa bavarskih oblasti. Skupno je v jami in na površ- nosil skozi meandraste odseke. Ponoči so ju sodelovalo približno 700 reševalcev iz Italije, prišli naproti reševalci skupine iz Mark, ki Avstrije, Švice, Nemčije in Hrvaške. Kljub prvo- so pomagali in nekoliko razbremenili našo tnemu zastoju kasneje ni bilo nikakršnih nespo- ekipo. Bivak 2 predstavlja dno brezna, v ka- razumov ali zamikov pri transportu, prav tako ni terem izdatno prši. Prostor je moker in pre- bilo komunikacijskih ovir, kljub ekipam različnih majhen za pravi bivak. Na miniaturni ravni nacionalnosti. Logistika, ki so jo vodili Nemci, je polici smo tako postavili le ponesrečenčev bila organizirana brezhibno, nič ni bilo prepu- šotor, ostali reševalci pa so posedali okoli ščeno naključju, omogočili so celo psihoterapijo in bolj ali manj zmrzovali. Tu sem opravil še in masažo. zadnji pregled in ponesrečenca nato predal avstrijskemu zdravniku. Sklep Naša ekipa je bila neprekinjeno v pogo- V bodoče bi veljalo tudi v JRS posvetiti večjo nu že 24 ur, zato so se skupaj z mano odpra- pozornost poglobljenemu operativnemu sode- vili na površje še ostali reševalci iz Toskane. lovanju z reševalnimi službami sosednjih držav Naslednji odsek jame je bil eden najtežjih. oz. regij (Hrvaška, Furlanija - Julijska Krajina in Za breznom nad bivakom 2 se je pričel 300 Avstrija), kajti za primer hujše nesreče v zahtev- ni jami posamezna reševalna služba nima dovolj niti moštva niti opreme. Jam, ki so bistveno zah- tevnejše od Riesending-Schachthöhle, pa je pri nas in v bližnji soseščini kar nekaj in se jih tudi aktivno raziskuje ter obiskuje. Odzivni časi sose- dnjih reševalnih služb so lahko celo krajši kot od bolj oddaljenih matičnih reševalnih centrov. Na tem primeru reševanja se je jasno pokazalo, da ni realnih ovir za učinkovito mednarodno sode- lovanje, ne glede na jezik ali reševalno tehniko.     49Rok Stopar, JD Dimnice Koper MAREC 2015

TEHNIKA V jamo z novo serijo Foto: Miha Staut Campovih prižem N a področju osebne varovalne opreme, ki časa, da se mu hibe in odlike opreme dovolj Foto: Miha Staut zapade v interesno sfero jamarske tehni- eksplicitno razodenejo. Brezno Hudi Vršič je v ke, se novosti ne dogajajo prav pogosto. spodnjem delu tudi packasto blatno, blatu pa je Slika 2: Velikostna primerjava prsnih prižem Poleg tega smo jamarji v povprečju dokaj kon- na nekaterih delih primešan dolomitni drobir, ki in blokerjev zervativna rasa in nam do preizkušanja novosti se zatika v naprave in s tem prispeva k izkušnji. velikosti nožne prižeme nima srečnega konca. izven okvirjev inačic ne diši prav posebno. Zaradi Zaradi tega so v nasprotju s konkurenco, delo- tega gredo mimo nas tudi nekatere novotarije, Formalnosti ma pa tudi zaradi integriranih škripcev, zasnovali ki bi nas utegnile zanimati, pa zanje nimamo in- nekaj večjo nožno prižemo, ki se pod obremeni- teresa, ker so preveč »drugačne«. Radi se izgo- Opis bom začel z dolgočasnim formalnim tvijo na nogi ne zvija zelo iz smeri, in jo opremili vorimo, da so v jamah neuporabne zaradi te ali opisom. V evropskem pravnem redu se prižeme s širšimi in udobnejšimi 20-milimetrskimi trakovi. one hibe. Še sosedove tehnike z drugo napravo umeščajo v dve skupini standardov: v skupino Masa prižeme je pri 135 gramih podobna ka- nočemo niti preizkusiti, ker da je naša absolutno Osebna varovalna oprema proti padcem z višine kor mase starejših izvedb Pantina ali CT-jevega superiorna. s standardom za vrvne dostopne sisteme (EN Quick-Stepa. 12841 tip B) in v skupino Gorniška oprema s V to jamarsko močvirje nekaj svežine ven- standardom za prižeme (EN 567). Turbochest in Skupne značilnosti serije darle prinaša nova serija Campovih prižem. Na solo 2 sta certificirana skladno z obema stan- področju tehnike plezanja ne bo naredila revolu- dardoma z razponi premerov vrvi 10–13 mm ter Serija uvaja kar nekaj konstrukcijskih novosti, cije in smo jo jamarji – morda prav zaradi tega – 8–13 mm pri prvem in drugem standardu. Razli- ki jih doslej na trgu ni bilo videti. Prva in z vidika tudi raje vzeli pod drobnogled. Brez dvoma pa ke v premerih so prisotne zaradi različnih zahtev funkcionalnosti najbolj obetajoča (tudi predmet uvaja nekatere tehnološke inovacije, ki bi lahko obeh standardov, vendar niso vezane na ostrej- vloge patenta) je gotovo par vrtečih se jeklenih pripomogle h kakšni kletvici manj med težaškim še preizkusne pogoje. Dodatno sta oba modela valjčkov (škripčkov) na skrajnih koncih zunanje vzpenjanjem iz vselej predolgih brezen. Gre za certificirana tudi skladno s sistemom UIAA, ki strani žleba za vrv. Valjčka nam obljubljata dvoje: prsno prižemo (Turbochest), bloker (Solo 2) je svoje pogoje že pred leti poenotil s standar- zmanjšano trenje med vrvjo in prižemo in posle- ter levo in desno nožno prižemo (Turbofoot). V dizacijskim okvirjem EN (gorništvo). Izvedenki dično bolj gladek tek vrvi ter pomembno zmanjša- nadaljevanju jih bom poizkušal opisati in poko- nožnih prižem nista predmet osebnega varova- no abrazijo zaradi drgnjenja, ki je, vsaj na najbolj mentirati lastno izkušnjo z njimi. nja in zaradi tega seveda ne nosita certifikatov o skladnosti. Prvič sem omenjene prižeme opazil na sejmu A+A davnega novembra leta 2013. Tedaj so bile Masno in velikostno serija sledi trendu po- še povsem prototipne, brez certifikatov, vendar z stopnega manjšanja velikosti in nižanja mas, saj že dodobra dodelano stilsko podobo. Nad sve- proizvajalci v optimizaciji masnih razporeditev žino zasnove in izgleda sem se precej navdušil glede na prisotne sile vidijo tehnološki in upo- in doma takoj naročil komplet. Žal so bili prvi rabniški napredek. Na ta način je turbochest prodajni kosi predvideni šele za april naslednje- s 110 grami sicer nekoliko težji od Petzlovega ga leta. Zaradi izjemnosti slovenskih zastopnikov (85  g) ali Kongovega modela (80 g), vendar lažji so ponovno na žalost pred moje obličje pripo- od starejših modelov, ki se jim mase vrtijo okrog tovali šele, ko je bil večji del poletja že mimo, 150 gramov. Solo 2 je zaradi odsotnosti škripcev vendar pustimo to. Moje trdno prepričanje je, da s 95 grami še nekoliko lažji. Tehta približno toliko se kakovost izdelkov pokaže v težkih preizkusih. kot tista salama, ki ste si jo zjutraj zbasali v send- Zaradi tega sta me prsna prižema (Turbochest) vič, preden ste odšli v jamo. Prsna pa še toliko in nožna prižema (Turbofoot) pospremili na dno kot žemlja, v katero ste salamo zbasali. Brezna Hudi Vršič. Tedaj sem se uporabe tretje naprave, blokerja (Solo 2), nekoliko zbal, saj je Bolj kakor veselje zaradi večjih količin klobas, razgaljeni zgornji rob, za katerega grabiš, ven- ki jih lahko nesemo s seboj v jamo zaradi pri- darle srh zbujajoč. Te bojazni sem se otresel do hranka mase pri opremi, pa nižje mase in manj- ekspedicije v Renejevo brezno, kjer sva se po- še velikosti sprožajo vprašanja funkcionalnosti in dala na iznos potapljaške opreme iz bivaka na zdržljivosti opreme. Vendar o teh v nadaljevanju. –750 m. V obeh jamah ima torej jamar na pretek Pri Campu so začutili, da ekstremno manjšanje Foto: arhiv proizvajalca 50    Slika 1: Serija novih Campovih prižem Turbo: Turbochest, Solo 2 ter levi in desni Turbofoot MAREC 2015