Jamar št. 08 leto 2011

DECEMBER 2011 • LETO 4 • ŠT. 2 CENA: 5 EUR RAZISKAVE NAVIGACIJA OziExplorer Čolniči PREDSTAVLJAMO MsJaeamdnlauganratskem Alojz Troha Jamona Jjaamvoarniška MIGOVEC • KANIN • SISTEM LUKINA JAMA NOVICE • JAMARSKA DRUŠTVA • KATASTER • FOTONATEČAJ JAMARSKA ODPRAVA TURČIJA 2011 • NEZNANI JAMAR CVETNIČ

Seznam drušev je povzet po www.jamarska-zveza.si/drustva.html. Društva prosimo, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (največ- krat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovščina JK Srečko Logar Idrija JD Logatec DRP Škofja Loka  Slomškova 1A, 5270 Ajdovščina  Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija  p. p. 36, 1370 Logatec  Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka ☛ Bogomir Remškar ☛ Tine Jereb ☛ Drago Korenč ☛ Walter Zakrajšek  040 846 276  [email protected]  041 532 613  www.jddr-drustvo.si JD Netopir Ilirska Bistrica  www.jdl.si  [email protected]  www.drp-drustvo.si Športno društvo Alter sport  Gabrije 28a, 6250 Ilirska Bistrica JD Karantanja Lozice ☛ Radivoj Šajn JK Temnica  Ovsiše 52, 4244 Podnart  031 873 245  Lozice 5, 5272 Podnanos ☛ Benjamin Mislej  Temnica 10, Krasoslovno društvo Anthron JK Kamnik 5296 Kostanjevica na Krasu JS PD Medvode  Titov trg 2, 6230 Postojna  Žebljarska 2, 1240 Kamnik  040 353 338 ☛ Andrej Mihevc ☛ Dane Holcar  Cesta komandanta Staneta 12,  www.jkt.si 1215 Medvode DZRJ Bled JD Karlovica JK Tirski zmaj ☛ Ladislav Vidmar  Ljubljanska cesta 1, 4260 Bled  Dolenja vas 44, 1380 Cerknica  Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji ☛ Franc Arh ☛ Jože Stražišar JK Novo mesto ☛ Bernard Štiglic  041 368 965  041 354 551  [email protected] JD Netopir Kočevje  Gabrje, Trdinova pot 4,  [email protected] 8321 Brusnice JK Borovnica  Šalka vas 84, 1330 Kočevje JS PD Tolmin ☛ Matjaž Kranjc ☛ Tanja Rukše  p. p. 45, 1353 Borovnica  041 426 174  031 685 739  Podmelec 33, 5216 Most na Soči ☛ Tone Palčič  [email protected]  [email protected] ☛ Zdenko Rejec  www.jknm.si  031 365 314 JK Brežice JD Dimnice Koper  [email protected] JK Bojan Krivec  www.pdtolmin.si  Mala Dolina 9,  Ferrarska ulica 14, 6000 Koper 8261 Jesenice na Dolenjskem  [email protected]  Zapučke 23, 5290 Šempeter pri Gorici Šaleški JK Podlasica  www2.arnes.si/~kpjdd2 ☛ Smiljan Brešan Topolščica ☛ Aleš Orešar  041 310 683 KJ Kostanjevica na Krki DZRJ Luka Čeč Postojna  p. p. 10, 3326 Topolščica  [email protected] ☛ Slavko Hostnik  jkbrezice.blogspot.com  Grajska cesta 25, 8311 Kostanjevica  p. p. 150, 6230 Postojna  [email protected] na Krki ☛ Matjaž Milharčič  www2.arnes.si/~cesjkt1s Belokranjski JK Črnomelj  040 744 359 ☛ Brane Čuk  [email protected] ŠD Tornado  Nova Lipa 31, 8344 Vinica  041 297 001  www.dzrj-lukacec.si ☛ Jože Gešel  [email protected]  Za gasilskim domom 17, 1000  040 974 300  www.kostanjeviska-jama.com JK Črni galeb Prebold Ljubljana JD Gregor Žiberna Divača DZRJ Kranj  p. p. 51, 3312 Prebold ☛ Anže Kreč ☛ Grega Ramšak  041 348 186  p. p. 12, 6215 Divača  Kebetova 9, 4000 Kranj  [email protected]  [email protected] ☛ Borut Lozej ☛ Davorin Preisinger  031 522 785  041 868 973 JD Rakek JO SPD Trst  [email protected]  [email protected]  www.divaska-jama.info  www.dzrjk-drustvo.si  Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek  Pulje pri Domju 187, 34018 Trst, Italija ☛ Marko Matičič ☛ Stojan Sancin DZRJ Simon Robič Domžale JD Carnium Kranj  041 354 307  0039 040 810 053  [email protected]  [email protected]  Češminova ulica 19, 1230 Domžale  Skokova 6, 4000 Kranj  www.jd-rakek.com  www.jospdtrst.org ☛ Aleš Stražar  [email protected]  [email protected]  www.carnium.si JD Kraški leopardi Koroško-šaleški  www.drustvozrj-domzale.si JK Speleos-Siga Velenje JK Kraški krti  Cankarjeva ulica 80, JD Gorenja vas 5000 Nova Gorica  p. p. 138, 3322 Velenje  Gradnikovih brigad 3, ☛ Valter Koletnik  Poljanska cesta 29, 4224 Gorenja vas 34070 Doberdob, Italija ☛ Dimitrij Valantič  041 599 333 ☛ Branko Mur  [email protected]  [email protected]  [email protected] ☛ Stanko Kosič  www.speleos-siga.org DZRJ Ribnica JD Simon Zima Gorje Društvo ljubiteljev Križne jame JK Železničar  Škrabčev trg 5, 1310 Ribnica  Grabče 3, 4247 Zgornje Gorje  Bloška polica 7, 1384 Grahovo ☛ Anton Della Schiava  Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana ☛ Franci Ažman ☛ Matej Kržič, Alojz Troha  [email protected] ☛ Matej Mihailovski  031 803 981  041 632 153  041 707 689  [email protected] JD Sežana  [email protected] ŠD Grmada  www.krizna-jama.si  www.jkz.si  Bazoviška 3, 6210 Sežana  Mavhinje 38, 34011 Sesljan, Italija JK Krka ☛ Jordan Guštin ☛ Damjan Gerl  [email protected]  0039 338 847 1295  Krka 1g, 1301 Krka  www.brlog.net/jds  [email protected] ☛ Marko Pavlin  www.grmada.org  031 766 555 Društvo Sirena-Sub  [email protected] Jamarsko društvo  www.jkkrka.si  Vipavska cesta 54, 5000 Nova Gorica Hrpelje-Kozina ☛ Damir Podnar JK Bakla Letuš  041 687 210  Reška cesta 14, 6240 Kozina  [email protected]  Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki  www.reef.si ☛ Matej Mandelc Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamarstvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in druga društva, ki se ukvarjajo tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA DZRJ Ljubljana JD Rotovnikova jama ŠD Trident Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje  Luize Pesjakove ulice 11,  Skorno pri Šoštanju 3, 3325 Šoštanj  Dečmanova 3, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana ☛ Gašper Košir  Taborska cesta 6, 1230 Grosuplje JD Straža  041 324 483  [email protected]  [email protected]  [email protected]  www.zupanovajama.si  dzrjl.speleo.net  Pod vinogradi 1, 8351 Straža JD Planina Potapljaško - jamarsko - alpinistično društvo Daco  Planina 2, 6232 Planina  Požarnice 58, 1351 Brezovica pri Ljubljani

VSEBINA DECEMBER 2011, LETO 4, ŠT. 2 Foto: Leopold Bregar NOVICE JAMA NA MANGARTSKEM SEDLU 4 Novice izpod Migovca 5 Kanin 2011 – raziskave v BC 10 Foto: Matej Kržič - Kržo 6 Jamarski tabor na Kaninu 6 Potop v končnem sifonu Renejevega brezna na globini –1242 m ČOLNIČI 7 Sestanek za Skalarja 8 Jamarski tabor v Črni gori Foto: Matej Zalokar 9 Šumetac ob Kolpi 10 Peto srečanje Balkanske jamarske zveze JAVORNIŠKA JAMA 10 40 let delovanja Jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin 11 Nova knjiga NAROČANJE 11 Izobraževanje jamarskih reševalcev v letih 2010 in 2011 12 Ajdovska jama pri Krškem Da ne bi po nepotrebnem čakali na re- 12 Statistika prostovoljnega dela JRS v letih 2010 in 2011 vijo Jamar, se lahko nanjo tudi naročite. 13 Jamarjenje v apnenčevem peščenjaku jugozahodne Avstralije Najlaže lahko to storite prek spletne strani JAMARSKA DRUŠTVA revije Jamar: 14 55 let Jamarskega društva Rakek www.jamarska-zveza.si/jamar ZGODBA kjer lahko izpolnete naročilnico in jo po- 16 Skalar šljete na poštni naslov: RAZISKAVE Jamarska zveza Slovenije 17 Jama na Mangartskem sedlu Revija Jamar 20 Jamona – Dol ledenica Lepi pot 6, p. p. 2544 22 Čolniči – jama podzemnega Obrha 1109 Ljubljana 28 Javorniška jama ali na e-naslov revije: IZ KATASTRA [email protected] 32 Terenski pregled jam v hidrogeološkem zaledju izvira Krke 32 Drevo z rezanim znamenjem Letna naročnina (2 številki) na revijo 35 Neznani jamar Cvetnič Jamar je 10 EUR, dveletna (4 številke, TEHNIKA samo za fizične osebe) pa 18 EUR. 36 OziExplorer IZ TUJIH JAM 38 Potovanje 1368 metrov globoko v podzemlje ODPRAVE 40 Jamarska odprava Turčija 2011 PREDSTAVLJAMO 43 Jamarska reševalna služba Slovenije 44 Alojz Troha: jamar uživač 47 Rezultati fotonatečaja Odgovorni urednik Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Naslov uredništva Peter Gedei Peter Gedei Jamar, Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Pomočnik odgovornega Tehnični urednik tel.: 041 941 378 urednika Peter Gedei e-pošta: [email protected] Miha Čekada Tisk www.jamarska-zveza.si/jamar Uredništvo Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana Gregor Aljančič, Mojca Hribernik, Uroš Ilič, Bogomir Naklada: 600 izvodov Izdajatelj Remškar, Jasmina Rijavec Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse Jamarska zveza Slovenije Lektura gradivo v reviji Jamar je last izdajatelja. Kopiranje ali Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Mojca Stritar razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem www.jamarska-zveza.si izdajatelja. Odgovorna oseba izdajatelja Vido Kregar  DECEMBER 2011   3 ISSN 1855-2579 Fotografija na naslovnici: Korenine starih gabrov in maklenov v jami Čolniči. Foto: Alojz Troha

NOVICE Novice izpod Migovca Tabela najnovejših meritev Jamarska odprava – Izgubljeni raj SISTEM JAME (KAT. ŠT.) GLOBINA DOLŽINA 2011 (15. 7.–15. 8. 2011) Migovec Kavkna jama (4465), Jama strgane srajce Vrtnarija (8284), M16 (6001) –970 m 11.832 m Angleški jamarji (Imperial College Caving Primadona Vrtnarija (8293), Vilinska jama (–) Club) so tudi lani združili moči z lokalnim klu- Primadona (8282), U-bend (–), Mona tip (10180) –888 m 11.025 m bom, Jamarsko sekcijo Planinskega društva Tol- –645 m 3.637 m min, in tako ponovno uspešno zaključili tradicio- nalno jamarsko odpravo na Tolminskem 11.025 metrov in jo poglobili do 888 metrov. Sis- Republika (–723 m), torej je najverjetnejša pove- Migovcu. V skupnem je 29 jamarjev v jami Vrtna- tem Vrtnarija ima po novem preko osem kilome- zava. rija, ki je bila pred odpravo je bila dolga 8796 in trov izmerjenih prehodov pod globino –500 met­ globoka 807 metrov, na novo odkrilo 2,2 kilome- rov. Zaradi velike količine vode je tu opremljanje tra prehodov pod globino –500 m. V jami je bil težko in možno samo, kadar ni padavin. Ta del ponovno vzpostavljen podzemni kamp, ki je pod Serpentine in jame je bil za lani zaključen in razopremljen. streho vzel štiri jamarje in omogočil izvedbo glo- Let na drugi svet bljih ter časovno daljših raziskovanj. Insomnia (Nespečnost) Aktiven vodni meander z brezni, imenovan Namen odprave tega leta je bil nadaljevati Serpentine, je bil odkrit predlani levo od dvorane Predlani odkrito brezno Nespečnost se nada- raziskovanje leto prej odkritih rovov in poglobiti Albert Hall. Takrat smo dosegli globino –621 m. ljuje kot aktivni meander. Na dnu voda izgine v jamo. Zaradi premajhnega števila izkušenih ja- Ta del se nadaljuje kot aktiven meander in preko manjšo razpoko, zgornji obvoz pa nas pripelje do marjev in samega vzdrževanja podzemnega številnih kaskad doseže –688 m. večje dvorane. Tu se sliši šum vode, vendar je na kampa pa nam v času odprave ni uspelo obiska- tem delu premajhno za nadaljevanje. ti Kavkne jame. Po vnosu podatkov v načrt smo ugotovili, da je ta del točno nad spodaj ležečim vodnim delom Kljub temu je bila jama na tem delu poglo- Celotna prizadevanja je lani kar precej oviralo bljena in ima po novem –888 m. nevšečno vreme. Imeli smo namreč obilno de- ževje in celo sneg. Sončna obdobja so bila red- Foto: JS PD Tolmin ka, zato smo jih zelo izkoristili za sušenje jamar- Foto: JS PD Tolmin ske opreme in oblačil. Let na drugi svet Večerja v bivaku Kar dvakrat je bil podzemni kamp za 36 ur popolnoma odrezan od površine. Zaradi velike količine padavin so deli jam postali neprehodni. Še posebej gre omeniti brezno Zimmer tik nad kampom, kjer se kapljice vode spremenijo v pra- vi, velik slap. Zahvaljujoč kakovosti kampa in toplini spalnih vreč pa bivanje v njem v takih okoliščinah ni bilo velik problem. Na novo je bilo lani izmerjenih 2229 metrov novih prehodov. Tako smo jamo podaljšali na v niensnkaopnčrenjost sifon Kolorado Občina Tolmin, Slovenija Vhodna brezna skala modrecev Nadmorska višina 1794 m Kapitan Kenguru Globina 888 m, dolžina 11.025 m Galerija prijateljstva / Leopard rapalska galerija Lokacija 540510 / 512398 Palača kralja Minosa ICCC/JS PDT 2011 Tolminska korita pire N Natančnost meritev BCRA 4-5B Kamikaze / Obtičan v raju Raziskave 2000-2011 Serpentina / Let na drugi svet Odprave v letih 2003 / 2004 v Dnevni sanjači vj krokomnpeicrjesm palMačinaoksraalja kk c dkrvaolrjiačinnaa drluegt insavet bd s dbvoornaunsa o nkaitrmoignlicerinski republika dpvreosrtaonlaa om ezoterika vilinska jama hm ik m k k rdeča krava alkemija b p(oz-8tiom8v8sakmnoj)e špaltna magični zmaj su ztoalaprejesvt kdrvaoljriačinnaa ovbrtiačjaun banzai roza pomvooždni x-ray pokora pveosneeldeljek vpeosneeldeljek nonoti gepard Adlvboerratonvaa palMačinaoksraalja galerija prijateljstva mmineeatanvdeersrki bučanje mrtvi kot kamp x-ray uspžoitedknji korita reka sode uzapdannjjee ikzilgoumbeljterini odrešenje a iu br drluegt insavet magični zmaj ovbrtiačjaun odrešenje š serpentina izgubljeni kilometri pokora pire v neskončnost in naprej sk sr p rk krokomnpeicrjesm mk zu rapalska galerija nespečnost pj ds sifon Kolorado 4    DECEMBER 2011 zp

NOVICE Kamikaze Kanin 2011 – raziskave v BC 10 Kamikaze so v predlani odkritem predelu Septembra 2011 se je na Kanin podala že 13. v vrsti odprav v organizaciji Jamarske sek- Wonderland. Pod breznom Lost Hopes sledimo cije Planinskega kluba Krakov (STJ KW). V zadnjih letih so se naše aktivnosti osredotočile na prepihu izpod balvanov, kjer smo lani na novo jamo BC 10. Njeni rovi so blizu Vilenske galerije v Mali Boki, kar nakazuje na možno poveza- odkrili kar 1383 metrov novih prehodov. vo obeh jam. Toda rezultati zadnjih raziskav so bili presenetljivi. Glavni rov vodi naravnost proti severu. Prehodi so stari freatični rovi, na delih posuti Preteklo leto so se raziskave ustavile pred sifonom na globini –863 m. Med globino –730 m in s kristali. Največja ovira je predstavljalo izredno sifonom je še precej možnosti na- blatno brezno Stuck in Paradise. Pod njim se fre- daljevanja, a jih nismo preverili. Še Foto: Paweł Ramatowski atični rovi nadaljujejo v dveh smereh. Tukaj tudi posebno perspektivno se je zdelo smo odkrili povsem bele stalagmite in stalaktite. sledenje veliki razpoki, po kateri bi zaobšli sifon, saj je bil tam močan Zanimivo je, da ti novi deli popeljejo jamo prepih. Žal pa je naše načrte pre- proti jugovzhodu, in sicer v smeri Škrbine (Tol- prečilo izjemno slabo vreme. Moč- minski Kuk–dolina Razor). Trenutno v tem delu no deževje je praktično onemogo- še ni nobene znane jame, zato je z geološkega čilo kakršne koli aktivnosti v jami vidika to pomembno odkritje. pod globino –400 m. Nenadni in nepričakovani dvig nivoja vode je Ostale galerije (odkrite v prejšnjih letih, smer prisilil ekipo štirih jamarjev, da je v sever–jug) peljejo Vrtnarijo pod goro Tolminski Kuk. jami čakala kakih trideset ur, pre- den so se razmere toliko izboljšale, Brezna novejšega nastanka presekajo te zelo da je bil možen varen umik na po- stare horizontalne freatične galerije. vršje. Spust v Brezno sprostitve (Odprężenia) je bil nevaren in bre- Drugi sledi zno P224 se je spremenilo v velik V ozkih prehodih brezna BC 10 V desni dvorani, pred koncem Galerije prija- slap, ki je povsem zaprl dostop do spodnjih delov jame. Izjemno ozki Meander ponižanja (Me- teljstva, nam je uspelo pod balvani prekopati in ander Upodlenia) je bil edini zasilni izhod iz spodnjega bivaka. se prebiti v rov Lower Pleasures, ki nas popelje Med slabim vremenom smo pregledali takrat še neraziskane rove med globino –300 m in do 28-metrskega brezna. Jama se na tem delu dnom brezna Kurpałka. V tem delu jame je več podorov. Perspektivni vodoravni rov, ki se začne še nadaljuje. na dnu brezna Siemanka in vodi proti jugu, se po sto metrih konča s podorom. Plezali smo tudi v kaminu blizu Psihomeandra, a nismo dosegli vrha. Za 74 metrov globoko brezno Big Rock na V drugem delu odprave je bilo vreme koncu Galerije prijateljstva je bilo znano, da ima prijaznejše. Raziskave na dnu jame smo okno, ki še ni bilo doseženo. S pomočjo moder- Foto: Michał Kuryłowicz začeli s petčlansko ekipo, izhodišče aktiv- nejših luči je opaziti, da je vredno opremiti pribli- nosti pa je bilo v bivaku na globini –650 m. žno 30 metrov povprek. Delo je zahtevno in dol- Po spustu vzdolž potoka na globini gotrajno, zato je kot nadaljevalni projekt ostalo –730 m smo prišli do jezera z možnim na- za naslednje leto. Z gotovostjo pa lahko pritrdi- daljevanjem, vendar je bilo med njegovo mo, da je na drugi strani vzporedno brezno, sli- gladino in stropom le za kakih 20 centi- šen je tudi šum vode. metrov prostora. Zanimivo pa je, da se na tem mestu spremeni smer jame iz smeri Kavkna jama (22. in 23. 10. 2011) sever–jug v severozahod–jugovzhod. Ker smo se zavedali, da se gladina vode lahko Manjša skupina jamarjev se je oktobra po- dvigne, nismo raziskovali naprej. To bo cilj novno odpravila na Migovec, da bi obiskala naše zimske odprave. Kavk­no jamo. Pozorno smo pregledali okolico konč- nega sifona in našli vhod v neznan ozek Trenutno se dno konča kot zelo ozek meander. meander na globini –770 m. Sledi mu sto- Pod breznom Silos (–360 m) so pred tremi leti sple- pnja, ki smo jo tehnično preplezali. Rov zali v manjše okno, kjer je trenutno za napredova- vodi proti severu in ima obliko meandra, ki nje treba kopati. Ta del je zelo perspektiven, saj se konča z breznom z aktivnim vodnim to- močno vleče in gre v pravo smer – proti Vrtnariji. kom. To bo glavni cilj naših bodočih aktiv- nosti, saj obstaja možnost, da tu zaobide- Z zadnjim obiskom v Kavkno jamo in ponov- mo končni sifon. nimi meritvami smo le štiri metre (natančnost Po vzponu na P224 na globini –550 m meritve ±30 m) oddaljeni od Vrtnarije. Nova dol- smo prečili v dobro vidni vhod, ki vodi v žina jame je 899, globina pa –466 metrov. Na globini –670 m dvorano proti jugu z močnim prepihom. Putickova nagrada in zaključek Okrašena je s starimi, korodiranimi kapni- ki. Raziskali smo prvih 60 metrov dvorane in se ustavili ob stopnji, od koder se dvorana nada- Kot potrdilo trdemu delu nam je bila v letu ljuje. V zgornjem delu brezna P224 smo našli vhod v vzporedno brezno na severovzhodu. Nje- 2010 podeljena nagrada Viljema Puticka, ki je pri- gove dimenzije so podobne dimenzijam P224. spevala k nakupu opreme, potrebne za odpravo. V letošnjih raziskavah smo jamo z 1,72 podaljšali na skoraj dva kilometra. A BC 10 ima še vedno svoje skrivnosti. Morali bi priti v Malo Boko, toda ... Raziskave BC 10so zelo naporne Kaj pa prihodnost? Še veliko je neodkritega. predvsem zaradi tehničnih težav in vrste ožin. To je najzahtevnejša od vseh jam na Kaninu, ki jih Naj samo omenim potencial, ki ga ponuja Prima- STJ KW Krakov raziskuje že trinajst let. dona, ali kam nas bodo popeljali na novo odkriti Zahvaljujemo se Komisiji za jamarstvo Poljske planinske zveze (KTJ PZA) za finančno pod- rovi, ki so trenutno na višini poti Ravne–Razor. poro in Sklep Polar Sportu za pomoč v opremi. Najgloblji deli vseh jam na Migovcu so za pri- Na odpravi so sodelovali: Piotr Broda (SCC Częstochowa), Mateusz Czerwiak (STJ KW Kra- merjavo trenutno na nadmorski višini 888 metrov, kov), Urszula Kotewa (WKTJ Poznań), Michał Kuryłowicz (STJ KW Krakov), Mariusz Mucha (STJ torej pod vasjo Tolminske Ravne. Še vedno nam KW Krakov), Jan Poczobut (SW), Paweł Ramatowski (STJ KW Krakov) – vodja, Piotr Sienkiewicz manjka tudi povezava med sistemom Vrtnarija in (STJ KW Krakov), Marcin Struś (STJ KW Krakov) sistemom Migovec. Kam voda odteka, prav tako Paweł Ramatowski, STJ KW Krakov še ostaja skrivnost, obstajajo pa tri možnosti: Za- prevedel: Miha Čekada dlaščica, Tolminka ali slap Savica.  DECEMBER 2011   5 V letu 2012 nameravamo ponovno opremiti podzemni kamp X-Ray in nadaljevati odprte sle- di v Vrtnariji. Zahvala za ponoven velik uspeh pri razisko- vanju globin Migovca gre tudi letos skupnemu trudu ICCC in JSPDT. Zahvaljujemo se tudi TNP, ki nam je ponovno omogočil bivanje na Migov- cu v času odprave in s tem pripomogel k nap­ redku. Jana Čarga, JS PD Tolmin

NOVICE Jamarski tabor na Foto: Bogomir Remškar Kaninu Foto: Bogomir Remškar V ponedeljek, 1. avgusta 2011, smo se odpravili proti Kaninu. Ekipa se nam je po stari navadi z bližanjem datuma odhoda osi- pala in prvi dan smo bili zgoraj le štirje: Claud­ io Bratos, Robert Rehar, Jakob Remš­ kar in jaz. Oskrbnik koče Milivoj Šulin nam je z žičnico do koče spravil opremo. Vreme je bilo bolj slinasto, zato smo malo počakali in šele nato znesli robo do bivaka. Naslednji dan smo širili vhodne dele jame P4. Pred leti so jo raziskovali člani DZRJ Ljubljana. Na dnu jih je ustavila ožina in predlagali smo jim, da bi jo mi razširili. Pred P4 Izkorišèanje otroške delovne sile prislužil mesto v tistem bolj vročem podzemlju. Predlog so sprejeli in jamo opremili. No, že v viš- brezna. Razopremil sem precej mokro, 90 me- jih delih je jama zelo ozka. Kapo dol ekipi, ki jo je trov globoko stopnjo. Podrl sem vse vozle, nato Sledilo je vlečenje skozi meander in nato sva raziskovala! Popoldne smo pregledali še brezno sva začela vleči vrv. Kar nekaj sva je že spravila v se znašla v Stometrci, kjer je voda res veselo TS 106 (Vrh Osojnic), kjer so nekoč smučali. Na- transportko, ko se je vrv nekam zataknila. Nič škropila. Robertu sem predlagal, naj pobere vrv šli nismo nič novega. niso pomagali ne vlečenje zlepa ne zgrda ne kle- le v spodnjem, manj namočenem delu. Sam sem V sredo sva se z Robertom namenila razopre- tvice ne molitve. Spustil sem se nekaj metrov, a šibal dve stopnji naprej, kjer sem pustil vrv in se mit Brezno Velikega Talirja (B-13). Pridružil naj bi še vedno nič. Preostalo mi ni nič drugega, kot da vrnil. Prišel sem ravno takrat, ko je Robert začel se nama še Walter Zakrajšek iz Škofje Loke, a je sem se še enkrat spustil dol. Vrv se je nekaj me- vlačiti vrvi iz celotnega brezna. Kar nekaj časa izginil v kaninskem trikotniku. Vode je bilo v jami trov nad dnom nekajkrat zavila okrog edinega sva razpletala vozle in spravljala vrv. Premočena kot običajno, to je preveč. Zunaj je bilo namreč skalnega roglja daleč daleč naokrog (murphy na do kože naju je že pošteno zeblo. Mislil sem, to še kar precej snega. Spustila sva se do zadnjega delu). Bojim se, da sem si zaradi grdih besed že bo to, zdaj gremo ven. Potop v končnem sifonu Renejevega brezna na globini –1242 m Do potopa je bilo Renejevo brezno razis­ Foto: Franci Gabrovšek globini –1157 m. Spust do dna je pote­ kano do globine –1242 m, kjer se kaninski kal ob najvišjem vodostaju, kar jih po­ kolektor nadaljuje s sifonom. To je bil tudi mnijo dosedanji raziskovalci kolektorja razlog, da po odkritju sifona leta 2006 jama (tu je bil pretok med 300 in 500 l/s). ni bila poglobljena, konec leta 2007 je bil raz­ Potop v petmilimetrskem neoprenu iskan le pritočni del kolektorja. Jamarji smo je Matt pričel v popoldanskih urah videli poglobitev v obhodu sifona, na pota­ 11. novembra. V 12 minutah se je po­ pljanje pa niti nismo resno računali do priho­ ševno spustil za 30 metrov v globino da Matta Covingtona na DZRJ Ljubljana v 10 metrov, kjer je opazil dva navpična prvi polovici leta 2011. odseka. Po enem je dosegel vodno Glede na skupno raziskovanje jam in gladino na dnu osemmetrskega bre­ njegove izjemne jamarsko-potapljaške iz­ zna. Drugega brezna in poševnega kušnje iz mehiških jam smo kmalu začeli nadaljevanja mu zaradi zapleta s pota­ resno računati nanj in pričeli s pripravami pljaško vrvico ni uspelo pregledati, a na najglobljo potapljaško odpravo v Slove­ ostajata dobra obeta za prihodnost. niji. Matej Mihailovski nam je prijazno od­ Temperatura vode je znašala slabe stopil dve šestlitrski tristobarski jeklenki, V kolektorju 3 °C. Ker sta imeli jeklenki še 200 ba­ pomoč pri transportu pa sta ponudila tudi rov pritiska in ker že mislimo na priho­ Rok Stopar (JD Dimnice Koper) in Anže Oblak (DRP Škofja Loka). Osta­ dnji potop, smo ju pustili v končnem delu jame za naslednjo odpravo. li sodelujoči v jami smo bili člani DZRJ Ljubljana (Matt Covington, Matic Nazaj grede smo z močnimi lučmi pregledali potencialne stranske Di Batista, Franci Gabrovšek – Franček, Tomaž Krajnc – Garmin, Matija odcepe v kolektorju in se zaradi omejenega prostora v zgornjem bivaku Perne, Mitja Prelovšek – Čot). na globini –740 m (4–5 oseb) v dveh skupinah odpravili proti površju. Po dvakrat preloženi odpravi, ko nam je ponagajalo slabo jesensko Prvi štirje smo tja prispeli pozno popoldne 12. novembra, drugi štirje pa vreme, smo 9. novembra 2011 izkoristili vse nujne pogoje: stabilno vre­ dopoldne dan kasneje, ko nas je pred jamo čakala 14-članska podpora me, ugodne snežne razmere, razpoložljivost ekipe 7–8 jamarjev in zado­ zunanje ekipe. Za lažje lociranje vhoda v zimskih razmerah smo predenj stno pomoč zunanje ekipe. V brezno smo znosili enajst srednje težkih postavili tudi 4–5 metrov visok drog. Odprava je zaradi dobre priprave, transportk (10–12 kg), mimogrede zamenjali sto usposobljenosti vseh članov eki­ metrov vrvi in vzpostavili stalni spodnji bivak na pe in relativno ugodnih razmer Foto: Franci Gabrovšek potekala praktično brez zapletov. Foto: Franci Gabrovšek S potopom je Renejevo bre­ zno postalo brezno z najgloblje potapljanim sifonskim jezerom v Sloveniji. Sedanja globina brezna znaša –1250 m (v globino dva metra se je v sifonskem jezeru na dah potopil že Rok Stopar 2006), do Boke, kamor odteka voda, pa so »le« še dobri trije ki­ lometri rovov (dobra trikratna dolžina kolektorja) z višinsko razliko 200–250 metrov. Mitja Prelovšek DZRJ Ljubljana Matt Covington med pripravami na potop Pogled proti sifonu 6    DECEMBER 2011

NOVICE Ampak Robert se je odločil, da bova razopre- Sestanek za mila vso jamo, to je še okrog sto metrov brezna. Skalarja Ko se Robert za kaj odloči, nima smisla diskuti- rati. Jaz sem se otovoril, kot sem se lahko, in za- 8. septembra 2011 smo čel plezati ven. Prišel sem v lep poletni dan. Malo v prostorih Katastra jam sem se pogrel in šel nazaj pomagat Robertu pri JZS ustanovili raziskovalno vlačenju vrvi iz vhodnih brezen. skupino Skalar. Njen na- Na taboru se nam je pridružil še naš novi men je ponovno obuditi član Vasja Zaman, Claudio pa je odšel dolino. raziskovanje Skalarjevega Pred tem sta bivak obiskala njegova žena in sin, brezna, ki je eno najpo- ki sta s seboj prinesla bencinski vrtalnik – ryobi. membnejših na Kaninu. Na V četrtek smo ponovno napadli P4. Prišli smo sestanku smo bili prisotni malce dlje. Kritične dele vhodnega meandra smo jamarji različnih društev iz razširili. Robert in ryobi sta res učinkovit širilni celotne Slovenije. Rok Sto- tandem. Jakob je dosegel svoj globinski rekord. par nam je predstavil naj- V petek sta Vasja in Jakob šla v dolino. Z Ro- verjetnejše možnosti za nadaljevanje. Takoj po sestanku je zaživela mailing lista in doslej je bilo bertom sva se zvečer odpravila v P4. Z macolo opravljenega že veliko dela. sva razbila kak rogelj in skale po poti. Na dnu sva se prebila skozi ožino. Zadaj je prosto preplezljivo Povezali smo se z oskrbnikom koče Petra Skalarja na Kaninu, JRS nam je odstopila odpisa- brezno, globoko okrog pet metrov, ki se nadaljuje no opremo in s tem omogočila opremljanje do Galerije dobre zemlje in Galerije slabe zemlje. s preozkim meandrom. Brezno sva na vrhu preči- Stare vrvi in ploščice vprašljive kakovosti smo zamenjali z dobrimi. Ponovno smo pregledali la do vzporednega brezna, globokega okrog de- jamo do obeh Galerij in brezno Pass maters. Ker tu ni obetavnih možnosti za nadaljevanje, se set metrov. Naprej se vidi ozek meander, a vanj bomo preusmerili v druge dele. nisva šla, ker nisva imela opreme. Preden sva se odpravila ven, sem moral še odtočiti. Ker je pro- Zelo pomembno se mi zdi, da pri raziskavah Skalarjevega brezna enakopravno sodelujemo stora bolj malo, sem se olajšal v razširjeno ožino. člani različnih jamarskih društev iz vse Slovenije. Žal sem trenutno precej obremenjen s služ- Ko sem se hotel vpeti v vrv, sem opazil, da manj- benimi dolžnostmi, zato sem le malo pomagal. Na srečo so se zelo izkazali vsi ostali. Glede ka pantin. Gotovo je med materialom, ki sva ga uspeha prihodnjih raziskav smo zmerni ali kar veliki optimisti in računamo, da je Skalarjevo razbila, sem mislil, saj sva brezno prihranilo kakšen nov del tudi za nas. si med čiščenjem veliko Foto: Bogomir Remškar pomagala z nogami. Raz- Upam, da bomo lahko v prihodnosti v Jamarju že opisali nove dele in takrat tudi podrobne- kopaval sem grušč, dišeč je predstavili dosedanji potek raziskav. po svežem urinu, a panti- na ni bilo. Našel sem ga Ker je skupina odprta za vse, ki bi radi pomagali in sodelovali pri raziskovanju, se ji je med- višje v jami. tem pridružilo že veliko novih članov. Če koga veseli iskanje skritih delov Skalarjevega brezna, Na poti do bivaka sva je lepo vabljen zraven. Robert Rehar, JD Danilo Remškar Ajdovščina odkrivala čudna pota GSM-signalov. Robertu V debati, podkrepljeni s kaninjakom (evrop- Še namig jamarjem, ki boste šli na bivak. je namreč aparat lovil na sko zaščitena blagovna znamka žganja, skriv- Sončne celice polnijo le ob lepem vremenu, pa dnu vrtač, višje na grebe- nost izdelave poznajo le kaninospeleoholiki), se še to samo telefon in baterije AA, ne pa baterij nu pa ne. V bivak sva se je izkristalizirala ideja o obnovitvi raziskav v Ska- za vrtalne stroje. Če ima kdo police ali regale vi- vrnila enkrat okrog enih. larjevem breznu. Organizacijo je pod hudimi pri- ška, jih lahko donira za bivak, prišle bi zelo prav. Tam sta naju prijetno tiski in grožnjo po izključitvi iz JDDR sprejel Ro- Če je v njem več ljudi, ni kam odložiti opreme, presenetila Brnte in Ma- bert. Andrej, ruski jamar, je imel prav tako vse se valja po tleh in dela se nered. tej, rakovška jamarja. zanimivo idejo. Na koncu sezone naj bi se ekipe, Sledila je debata do zgo- ki raziskujejo na Kaninu, dobile v Bovcu in pred- Bogomir Remškar dnjih jutranjih ur. stavile svoje raziskave. Vse skupaj bi bilo zanimi- JD Danilo Remškar Ajdovščina V soboto je bilo ves vo tudi za medije, kjer smo drugače redkeje pri- dan kislo vreme, ker pa sotni. Ideja je vredna razmisleka. Udeleženci Prebita ožina na so prišli še dva naša ja- dnu P4 marja, Klemen Cigoj in Nedelja je bila rezervirana za pospravljanje in Claudio Bratos (JO SPD Trst), Robert Kevin Krečič, ter ruski spust v dolino. Ustavili smo se pri poljskih jamar- Rehar, Bogomir Remškar – Božo, Jakob par Tatjana Knjazova in Andrej Galkin, je bilo jih. Do sredine avgusta so planirali delo v BC 10, Remškar, Klemen Cigoj, Vasja Zaman, Ke- vzdušje bolj veselo. Razveselilo nas je tudi darilo kjer so lani dosegli rove na –800 m. Upali so na vin Krečič (JD Danilo Remškar Ajdovšči- Katastra jam JZS – jamarske karte Kanina, ki jih povezavo z Boko. So bolj zadržane sorte fantje, na), Damjan Intihar – Brnte, Matej Zalokar je Robert dobil v koči. Raziskali smo več vhodov. ponudili nam niso niti pijače. Kam je šla slovan- (JD Rakek), Smiljan Brešan (JD Peter Kri- Štirje bodo za registracijo, dve brezni pa imata še ska gostoljubnost? Vendar so obljubili članek za vec Nova Gorica), Walter Zakrajšek (DRP vprašaja (okno, ožina, za njo brezence), ne pa Jamarja in kakšen zapisnik za Kataster jam JZS. Škofja Loka), Andrej Galkin, Tatjana Knja- prepiha. Zvečer smo z improvizirano pršutno tor- zova (Rusija). Naš drugi tabor na bivaku je letos postal že to praznovali Tatjanin rojstni dan. tradicionalen, meddruštven in mednarodni. Vsa- ko leto v vsakem pogledu vse bolj napredujemo. Foto: Bogomir Remškar Foto: Bogomir Remškar Foto: Bogomir Remškar Rakovška naveza pregleduje teren Kevin in Klemen pred obetavnim vhodom  Jakobov kaninski krst v P4   7 DECEMBER 2011

NOVICE Jamarski tabor v Črni gori Foto: Adrijana Novak Tudi poleti 2011 smo se udeležili mednaro- lastnik bifeja razviti turizem, saj zraven bife- dnega poletnega raziskovalnega tabora v Črni ja koplje jamo za umetni bazen, v katerega gori, ki ga vsako leto organizira jamarski klub iz bi se z bližnjega brega spustil po jekleni Nikšića. Z Daretom sva se želela potopiti v sifon žičnici – pravi adrenalinski park torej. V eni v jami PT4 na Kamenem moru, ki so jo razisko- od jam z vodoravnim začetnim delom, kjer vali prejšnja leta, a smo izvedeli, da imajo ta na- je vhod tako nizek, da se je treba splaziti, men tudi Angleži mesec pred našim načrtom. sta že dan po našem obisku, na katerem Zato smo se odločili, da tokrat na Kameno smo odkopali nadaljevanje, delavca začela more ne odidemo. Tako smo tabor preselili na ja- poglabljati vhod. Kopala sta ves teden. Ko marsko deviško območje 30 kilometrov severoza- smo ju vprašali, zakaj to počneta, sta pove- hodno od Nikšića. Nastanjeni smo bili v Donjih dala, da bodo jamo uredili za turistični Crkvicah, le nekaj kilometrov od meje z BiH. Gre obisk, da se bo dalo notri stati, in da bodo za zelo odmaknjeno, tipično dinarsko kraško ob- napeljali električno razsvetljavo. močje z dobro razvito zakraselostjo. Črnogorsko Namen tabora je bil raziskati čim več planotasto površje se preko zahodne meje z Re- jamskih objektov, katerih vhode so imeli Vasica Donje Crkvice in naš tabor publiko srbsko nadaljuje v niz vzhodnohercegov­ ogledane domačini. Bilo naj bi jih veliko, razisko- skih polj, kjer si po višini sledijo Gatačko, Cernič- val pa jih ni še nihče. Vsak dan smo se razdelili ko, Fatničko in Bilečko polje. Prenikla voda se z na dve ali tri večinoma mešane ekipe in vsaka se Foto: Uroš Ilič raziskovanega območja verjetno steka v smer je odpravila na svoje območje z enim ali več proti poljem. Glede na domneve se gladina talne objekti. Z domačini smo se dogovorili, da nas vode na območju nahaja nekoliko nižje kakor na vodijo do vhodov. Nekajkrat nas je prišel iskat Gatačkem polju, saj so Crkvice južno od njega, domačin iz sosednje vasi, nekajkrat je bilo obra- torej v smeri odtoka s polja. tno, nekajkrat pa smo šele preko križnih poznan- Štirje člani JK Krka smo 28. julija 2011 za- stev prišli do osebe, ki je poznala pot. Gostoljub- menjali del velenjske ekipe in se pridružili šte- nost domačinov je bila včasih kar pretirana, saj vilnim Črnogorcem. Isti dan je prišla še ekipa iz smo morali, preden smo šli v jamo, pri njih spiti Makedonije, katere del sem spoznal leto prej sok in kavo, ko smo prišli ven, rakijo, včasih pa na usposabljanju reševalcev, del pa tega leta tudi kaj pojesti. Kar tekmovali so, kdo nam bo konec junija na srečanju Balkanske jamarske pokazal globljo jamo oz., kot so sami povedali, Pogost prizor. Kosti niso človeške. zveze v Makedoniji. Povprečno število udele- jamo brez dna. Tako je vsaka ekipa vsak dan žencev je bilo okoli 20. Spali smo v šotorih, za opremila, raziskala in izmerila eno ali dve jami. kuhanje smo imeli na razpo- Dve ekipi sta raziskali dvanajst novih jam, Foto: Leopold Bregar Foto: Uroš Ilič lago opuščeno »mestno hišo«, večinoma brezen, obiskali dve vodoravni jami in v sosednjem bifeju pa vodo in eno že raziskano jamo. Najgloblja je globoka tuše. Še več, lastnik bifeja je 103 metrov, najdaljša pa je 350 metrov dolga vsem udeležencem tabora razgibana kombinacija vodoravnih rovov, sto- zagotovil en topel obrok na penj in meandrov, v kateri sem se tudi potopil v dan, kruh za zajtrk in na prvi končni sifon, a je bilo po 20 metrih nadaljevanje pogled skoraj neomejene ko- preozko. ličine Nikšičkega piva. Kmalu Še anekdota zadnjega raziskovalnega dneva, se je izkazalo, da pojem »ne­ ko je šla večina na morje – pardon, v nabavo omejene količine piva« na ja- hrane za piknik, najbolj zagreti pa so me prosili marskem taboru pač ne more za jamo. Vozili smo se do prvega domačina, nato obstajati. Razloga za tako go- do drugega, po »cestah«, kjer je lada niva mora- Vhodni rov v jamo, kjer so začeli poglabljati stoljubnost sta bila po našem la večinoma imeti vklopljen reduktor. Bolj za po vhod. ugibanju dva: prvi razlog je bil klancu navzdol, saj zavore skoraj niso delovale. Poleg raziskovanja je bil poudarek tudi na vsekakor interes, najti pitno Spustili smo se v jamo, na dnu pa čuda orožja, izobraževanju. Na balkanskem srečanju v Make- vodo za oskrbo vasi v kateri ročnih bomb, metkov ... Tik pred odhodom smo doniji sem spoznal nekaj mladih jamarjev, ki so od jam, saj je bilo vsakič, ko v jami opazili dva svedrovca. Ko smo se vračali, bili zadovoljni s tem, kar so se v dnevu in pol smo prišli iz jame, prvo vpra- smo šli po napačni poti in se znašli v vasi, kjer so naučili od nas. Želeli so, da se še kdaj dobimo, in šanje: »Ima li vode?« Drugi bili avtomobili z bosanskimi tablicami. Ustavili dober mesec kasneje smo se, na taboru v Črni razlog pa je bil najti primerne smo se pri človeku, ki nas je peljal do jame, in ga gori. Obljubil sem jim namreč, da bomo delali jame za turistični obisk. V va- vprašali, ali smo v BiH ali v Črni gori. Odgovoril skupaj in da se bodo v desetih dneh kaj naučili. sici Donje Crkvice, kamor se je, da ne eno ne drugo – v Republiki srbski ste. To je bil glavni razlog za njihov obisk. Ko je vodja od najbližje civilizacije (če Od tod razlaga za orožje v jami in svedrovce, raz- tabora videl, kaj počnemo, nam je v »program« Tale pa pride vasi s tremi hišami ne štejemo iskali so jo verjetno Trebanjci. Imeli smo precej- priključil še dva Črnogorca. En dan, ko je šel pre- tja, kamor še za civilizacijo) z avtom 35 ki- šnjo srečo, da nismo naleteli na obmejno polici- ostanek slovenske ekipe na morje, smo šli na Šajtegelj ne more. lometrov voziš eno uro, želi jo, saj nobeden izmed nas petih iz treh držav ni željo Makedoncev in Črnogorcev trenirat v ste- Foto: Leopold Bregar imel s sabo nobenega dokumenta. no. Pridružil se nam je tudi domačin, ki nam je Sledili so kratka predstavitev orožja, met- pokazal nekaj vhodov in prej ni bil nikoli v jami, a kov, tečaj deaktivacije ročnih bomb in po- se je naučil vrvne tehnike in proti koncu z nami dobno. Naučenega si seveda nismo drznili že hodil v jame. Velenjska ekipa mu je podarila uporabljati. Tudi v nekaterih črnogorskih ja- jamarski pas. Naučili so se veliko, opremljanja, mah smo naleteli na metke in ročne bombe razopremljanja in merjenja jam ter izpopolnili iz različnih obdobij, največ iz zadnje vojne. znanje vrvne tehnike. Velenjska ekipa je pred našim prihodom na- Tabor smo zaključili z velikim ognjem in pik­ letela celo na človeške kosti, obvestili so po- nikom, jamarskim krstom za polovico udeležen- licijo in stekla je akcija, na kateri so jim kosti cev ter utrjevanjem prijateljstev do dopoldan- izročili. skih ur. Tik pred odhodom na tabor pa smo izve- Deset dni je prehitro minilo, pustilo polno vti- deli, kaj so naredili Angleži v jami PT4. Do sov in novih prijateljev. »Pa se dogodine opet vi- sifona na globini 450 metrov so menda zno- dimo,« smo se seveda dogovorili. sili 270 kilogramov potapljaške opreme za tri Udeleženci iz JK Krka: Leopold in Primož potapljače. Nato so ugotovili, da se sifon po Bregar, Dare Hribar in moja malenkost. Potop v končni sifon v najdaljši jami ni obrodil štirih metrih zapre. Uroš Ilič, JK Krka 8    sadov, saj se je po 20 m preveč zožal. DECEMBER 2011

NOVICE Šumetac ob Kolpi Meril in risal: Borivoj Ladišić, JK Novo Mesto Foto: Mihael Rukše Šumetac je vodna jama ob Kolpi. Ima sicer jami je imela 9,8 °C, izvir pod jamo 9,7 °C, zrak v Raziskovalna ekipa pred vhodom nizko katastrsko številko (967), a je bila registri- jami pa 10,1 °C. rana šele leta 1970. Leta 2001 so jo raziskali po- 1990 vlili pet kilogramov raztopljenega uranina. tapljači in izmerili 20 metrov dolg potopljen rov, Šumetac je eden večjih izvirov, ki odmakajo Barva se je v koncentraciji, vidni s prostim oče- ki se na koncu zoži v razpoko. Jama je ob sre- ozemlje južno od Kočevja med Brodom na Kolpi in som, po enajstih dneh pojavila v izviru Šumetac. dnje visokih vodah zalita vse do roba vhoda. Ta- Poljansko dolino. Od Kostela navzdol se na levem Pol leta kasneje so z desetimi kilogrami rodami- krat voda priteče na plano takoj pod vhodom, bregu Kolpe vrstijo številni izviri, nekateri od njih na obarvali potok, ki je izginjal v požiralnik na nekoliko višje vode pa tečejo čez vhodni prag. Po presihajo ali pa so ob nizkih vodah neznatni. Med zahodnem robu Knežje Lipe. Barva se je po do- kratki, kakih 30 metrov dolgi strugi doseže voda večje in stalne štejemo le Kotnico, Bilpo, Šumetac brih treh dneh prav tako v močni koncentraciji iz Šumetca reko Kolpo. in izvire Dolskega potoka. Eden stranskih izvirov pojavila v Šumetcu. Tako je dokazano, da se v Dolskega potoka je zajet in napaja vodovodni sis- Šumetac res odmakajo vode, ki pritečejo z juž- Pri ogledu jame konec septembra leta 2011, tem Dol-Predgrad-Radence. Vode ne primanjkuje, nega pobočja Šibja. Tu tečejo številni potoki, a le ko se je po daljšem sušnem obdobju voda uma- pač pa se njena kakovost stalno poslabšuje. do litološke meje v vznožju, kjer v podzemlje iz- knila šest metrov od vhoda in so se pokazali del- gine domala vsak potok, posebej v številne no potopljeni rovi, sem čutil močan prepih, ki je V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so manjše golte in požiralnike. na površju jezera za vhodom delal dobro vidne bile narejene raziskave v okviru zaščite tega vo- valove. Zato smo se odločili, da se v nedeljo, 2. dnega vira, ki so okvirno omejile vodozbirno ob- oktobra 2011, odpravimo do Šumetca in posku- močje tega zajetja. Z barvanjem je bilo ugoto- simo raziskati rove v nadaljevanju. Tričlanska vljeno, da se celotna Poljanska dolina s ekipa, Mihael Rukše, Anže Tomšič in jaz, obleče- Koprivnikom vred odceja v izvire Dolskega poto- na v neopren, se je podala v raziskovanje. ka. Že prej je bilo ugotovljeno, da se v Kotnico stekajo vode z območja Kočevske Reke, Bilpa pa Gladina vode se je tako znižala, da smo šli za odvaja vode kočevske Rinže. Pri teh barvanjih je vhodom še šest metrov po suhem do roba štiri bil Šumetac vedno neobarvan in zanj še ni bilo metre dolge poplavljene dvorane s kristalno či- določeno zaledje. Podatki so omogočili sklepa- sto vodo. Prepih je bil komaj čuten, verjetno za- nje, da imajo izviri ob Kolpi vsak svoje ločeno radi približno enake zunanje in jamske tempera- zaledje in da se podzemne vode med seboj ne ture, ki je bila okoli 11 stopinj. Spustili smo se v mešajo, podzemni tokovi pa naj bi bili, kot se je vodo in zaplavali do konca dvorane. Tam se ce- pokazalo, razmeroma strnjeni. pita dva vodna rova, desni je dolg šest metrov in se konča v razpoki. Širok je dober meter in visok V okviru raziskav za izboljšanje preskrbe z meter in pol. Delno smo ga preplavali, nekaj me- vodo na tem območju so kot najugodnejši vodni trov smo lahko tudi hodili po dnu. Prepiha tu ni- vir izločili Šumetac. Barvanja so potrdila domne- smo čutili. Levi rov je bistveno daljši, a tudi težje vo, da je zaledje izvira južno pobočje Šibja, ob- prehoden. Je v obliki ozke poševne razpoke, vi- močje med Rajndolom in Knežjo Lipo. Tako so v soke 2–3 metre, na dnu je bilo 1–1,5 metra vode. požiralnik v Jamah, točneje v jamo Jazbina, jeseni Na več mestih se nekoliko razširi, drugje pa spet tako zoži, da smo komaj zlezli čez. Nekaj čeri je Iz dvoranice se nadaljuje sklepni rov ob Miha moral razbiti, tako ozko je bilo. Veliko je razpoki do sifona. ostrih in erozijsko razžrtih skal, v stropu so na Foto: Mihael Rukše Dosedanje raziskave vodnega vira Šumetac več mestih siga in kapniki. To so vrhnji deli rova, Foto: Mihael Rukše so dale ugodne rezultate. Sanitarno-kemične ki so višji od praga vhoda in so vedno suhi. analize vode so pokazale, da je še primerna za preskrbo prebivalcev s pitno vodo, s tem da bi Del rova smo lahko prehodili tudi po suhem vodni vir zaščitili in sanirali onesnaževalce. Pri oz. nad vodo, potem smo prišli do nekoliko širše- tem je treba upoštevati, da pripada zaledje kra- ga prostora, kjer se navzdol odcepi vzporedna škemu svetu in da je to edini vodni vir v dolini suha razpoka. Od tod prihaja prepih v jamo, s reke Kolpe, ki je še relativno primeren. Vodo tega širjenjem bi bilo možno priti naprej. Po ozkem izvira bi morali zajeti z globoko vrtino. Na ta na- rovu z vodo smo se s težavo prerinili naprej, do čin bi se deloma izognili vplivu pripovršinske dvoranice, kjer se je prostor razširil. Tudi strop se zakraselosti, zmanjšala pa bi se tudi kalnost ob je zvišal, v najvišjih delih je bilo nekaj sige. Tu visokih vodah. nam je voda segala skoraj do ramen. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto Vir: Dušan Novak (1992), Hidrogeološke razis­ Iz dvoranice se ob ozki poševni razpoki rov kave zaledja izvira Šumetac ob Kolpi, Geologija, nadaljuje še štiri metre do sifona v obliki poto-  letnik 35, str. 319–328. pljenega rova, ki je dobro viden v bistri vodi. Od DECEMBER 2011 tod prihaja del vode v jamo, kajti ko smo v dvo- ranici fotografirali, se je voda na pritočnem delu že zbistrila. Skupna dolžina levega rova do sifona je 27 metrov, seštete dolžine vizur pa povedo, da je dolžina rovov 50,5 metrov, kar je bistveno več od dosedanjih podatkov. Še temperature: voda v Rovi v jami so v obliki ozke poševne razpoke.   9

NOVICE Peto srečanje Balkanske Foto: Uroš Ilič jamarske zveze Foto: Uroš Ilič mogoče najti pasove predornin, ločujejo po- nam pridružila mlada Makedonca iz kluba PSK Prek sto jamarjem iz Vzhodne Evrope se pri- samezne tektonske enote, sestavljene veči- Zlatovrv, ki v njej prav tako še nista bila. družimo tudi Slovenci. Peto srečanje Balkanske noma iz izjemno starih kamnin bolj silikatne- jamarske zveze je potekalo v vasi Samokov v ga oziroma karbonatnega izvora. Tako so Vhodno brezno, globoko 15 metrov, je bilo Makedoniji, na južnem delu nacionalnega parka bila območja zahodno od Samokova večino- opremljeno z lestvicami in vrvjo, nadaljevanje je Jasen, od 30. junija do 3. julija 2011. Območje je ma sestavljena iz različnih predkambrijskih vodoravno. Kmalu je eden izmed Makedoncev geološko gledano Slovencem dokaj nevsakda- skrilavcev, gnajsov in kvarcitov, območja izginil skozi neko ožino, naš Rok pa skozi drugo. nje, saj močni regionalni prelomi, ob katerih je vzhodno od njega, v masivu Solunske glave, Polovica je šla za enim, polovica za drugim. Po pa iz prav tako predkambrijskih, bolj ali manj napredovanju skozi 50 metrov ozkega rova smo Novi deli v Puralu so se skrivali za tole ožino. dolomitiziranih marmorjev. Jam v prvi enoti ugotovili, da teh delov ni na načrtu. Kmalu smo seveda ni bilo pričakovati. morali za napredovanje odbiti rogelj in postalo nam je jasno, da smo v neraziskanih delih. Koli- Srečanje je bilo namenjeno obisku okoli- kor nam je čas dopuščal, smo jih pregledali. ških jam, izmenjavi izkušenj in druženju. Prvi dan smo se po 1200 kilometrih nočne vožnje zjutraj precej neprespani odpravili v prvi dve jami, Veliko Slatinsko in Ovćarsko. Hitro smo ugotovili, da se te štiri dni ne bomo ravno prete- gnili v dolgih ali globokih jamah. Drugi dan smo se odpravili v Momićek nad močnimi kraškimi izviri v masivu Jakupice. Šele po prihodu na iz- hodišče smo izvedeli, da bo do vhoda treba po dežju pešačiti eno uro v hrib. Zdelo se nam je dosti za dvesto metrov dolgo jamo, a je bila tega vredna. Med počitkom pri jamarskem domu klu- ba Peoni po sestopu smo se dogovorili, da še isto popoldne obiščemo drugo jamo, Puralo, menda najlepšo v okolici. Na tej akciji sta se 40 let delovanja Jamarske sekcije Dejan Ristič sam preplezal brezno Čehi 2 do globine –1200 m. Kasneje Planinskega društva Tolmin smo sodelovali pri raziskavah še v dveh breznih, globljih od 1000 metrov. Jamarstvo ni adrenalinski šport, kot bi ga nekateri radi predstavili, Leta 1989 smo ponovno začeli raziskovati Malo Boko. Do leta 1994 pač pa raziskovalna dejavnost. Njegov osnovni namen je že od vsega smo prišli globoko v osrčje Kanina in raziskali okoli 4000 metrov jame. začetka odkrivanje, raziskovanje, dokumentiranje in varovanje jam. Raziskave smo vodili in koordinirali člani JS PD Tolmin, akcij pa so se Začetki jamarstva na Tolminskem segajo v medvojno obdobje. Že leta zaradi izredne težavnosti lahko udeleževali samo najboljši jamarji iz Slo­ 1924 so se zavedni Slovenci na čelu z Zorkom Jelinčičem združili in usta­ venije in tujine. novili Planinski klub Krpelj, ki je poleg planinstva vključeval tudi jamar­ stvo. Večina je bila tudi v organizaciji TIGR in so poleg samih raziskav Leto 2005 je bilo za Jamarsko sekcijo prelomno: mukotrpno večle­ uporabljali jame tudi za svojo konspirativno dejavnost. Druga svetovna tno raziskovalno delo v masivu Kanina je bilo kronano s povezavo s vojna je dokončno prekinila sleherno ljubiteljsko delo, saj so si ljudje površjem. Skupaj z italijanskimi jamarji smo se prebili skozi nemogočo morali prizadevati predvsem za preživetje in dokončno osvoboditev. ožino na koncu poljskega brezna BC4 in prišli v Malo Boko. S povezavo Leta 1968 je bil pod vodstvom Inštituta za raziskovanje krasa na plani­ je nastal sistem Mala Boka-BC4, ki je drugi na svetu po višinski razliki ni Polog organiziran jamarski raziskovalni tabor, ki je imel za cilj Pološko med vhodoma. Še isto leto smo sodelovali tudi pri prvem prečenju sis­ jamo. To dogajanje je pritegnilo tudi domače fante, ki so se udeleževali tema. raziskovanj. Pološka jama je bila leta 1970 med petimi najglobljimi na svetu. Vsi ti uspehi so spodbudili Alfonza Fischioneja, Zorana Lesjaka, Tako smo pozimi raziskovali Malo Boko, ko pa je bila ta zaradi dežev­ Slavka Breško in Braneta Bratuža, da so osnovali Jamarsko sekcijo (JS ja in taljenja snega zalita, smo se preusmerili na Tolminski Migovec. Tam PDT), ki je bila pod okriljem Planinskega društva Tolmin formalno ustano­ smo začeli leta 1994 sodelovati z Imperial College Caving Clubom iz vljena 27. 3. 1971 na njegovem občnem zboru. Sekcija je postala tudi Londona. Trenutno imamo raziskanih 25 jam in brezen ter tri visokogor­ članica Jamarske zveze Slovenije. Od takrat do letos smo registrirali 141 ske jamske sisteme, z delom pa še kar nadaljujemo. Poletni jamarski jam. Za registracijo smo v Kataster jam JZS posredovali popolne osnovne raziskovalni tabor z angleškimi jamarji je postal že tradicionalen. Za­ zapisnike z načrti jam, poleg tega pa smo oddali ogro­ dnjega smo poimenovali Izgubljeni raj 2011. mno dopolnilnih zapisnikov o bioloških, hidroloških, meteoroloških, geoloških in seizmoloških raziskavah. Iz tridimenzionalnega načrta vseh raziskanih jam na Migovcu je raz­ Od ustanovitve naprej smo raziskovali Golobjo vidno, da med podzemnimi rovi vseh treh sistemov manjka le še okoli jamo v bližini slapa Boka pri Bovcu. Njeno nadaljeva­ 120 metrov neznanega sveta. Tako upravičeno pričakujemo, da bomo z nje sta leta 1974 odkrila dva naša člana in jamo poime­ ­ vztrajnim delom našli povezavo in se bomo lahko po­ skali onkovlia1la40M0amlaetBrovk,au. sDtaovlielatap1a9n7a9ssjme onevpnrejehjordanzia našali z najdaljšim jamskim sistemom v Sloveniji, s ožina. Ker smo sprva menili, da je nadaljevanje nemo­ skupno dolžino čez 25.000 metrov. goče, smo raziskovanje začasno opustili in se pre­ usmerili na Tolminski Migovec. Do leta 1986 smo tam Leta 2011 smo prejeli nagrado Viljema Puticka, ki jo raziskali in dokumentirali 17 jam. podeljuje Društvo za raziskovanje jam Ljubljana za Po letu 1986 smo se aktivno udeleževali meddru­ najboljši jamarski raziskovalni dosežek preteklega leta, štvenih raziskav Kaninskih podov in območje sistema­ za odkritja v sistemu Vrtnarija. Ravno v teh dneh pa tično raziskovali tri leta zapored. Raziskali in dokumen­ smo izdali zbornik Zapiski iz Mala Boke, v katerem tirali smo 35 brezen, od tega 16 pomembnejših. Tako smo brez olepševanja kronološko predstavili vtise in smo nizali uspeh za uspehom. Andrej Fratnik je leta dejstva tridesetletnega dela. 1988 v Črnelskem breznu na Rombonskih podih skupaj z italijanskimi jamarji kot prvi Slovenec na slovenskem ozemlju presegel magično glo­ V Tolminu imamo tudi Jamarski reševalni center, saj bino –1000 metrov, ki se po težavnosti običajno primerja z alpinističnim smo najbližji zahtevnim jamam visokogorskega krasa. vzponom na višino nad 8000 metri. Tega leta smo prvi na svetu smučali Naša sekcija ima od letos naprej državno koncesijo za na ledeniku pod zemljo in to tudi posneli z VHS-kamero. Leta 1992 pa je izobraževanje za samostojno jamarsko delovanje. Vsa­ ko leto prirejamo jamarske tečaje, kar nam zagotavlja priliv mladih raziskovalcev podzemlja. Stalno sodeluje­ mo pri vseh zahtevnejših jamarskih projektih v Sloveni­ ji. Vsako leto vodimo osnovnošolsko mladino v lažje, vodoravne jame v okolici Tolmina in že mlade navdušujemo za raziskovanje podzemlja. Or­ ganiziramo tudi predavanja z večpredstavnimi prikazi in predavanji ter tako skrbimo za promocijo jamarstva. Zdenko Rejec, JS PD Tolmin 10    DECEMBER 2011

NOVICE Foto: Uroš Ilič Izobraževanje jamarskih reševalcev v letih 2010 in 2011 Rovi so bili večinoma nizki ali ozki. Foto: Mateja Mazgan Znašli smo se v pravem labirintu. Po oceni smo V preteklih dveh letih smo v JRS velik delež aktivnosti namenili izobraževanju, za kar smo po­ jih našli okoli 200 metrov, ob povratku pa smo rabili tudi največ časa. Ni bilo težko ugotoviti, da je neaktivno delovanje JRS leta 2009 zelo slabo izvedeli, da je druga ekipa našla še prek sto me- vplivalo na nivo znanja reševalcev, kar je posledica pomanjkanja rednih treningov in usposabljanj. trov prav tako novih rovov. Nad odkritjem smo bili vsi skupaj navdušeni in se za naslednji, za- Poleg utrjevanja znanja obstoječih reševalcev smo izvedli kar nekaj usposabljanj za nove per­ dnji dan dogovorili, da nove dele izmerimo ter spektivne kadre, od katerih pričakujemo, da bodo postali nosilci ključnih nalog v prihodnosti JRS. poiščemo vsa možna nadaljevanja. Tako se je leta 2010 na usposabljanje za pripravnike JRS prijavilo šest kandidatov, za jamarske reševalce pa dva. Izpit za pripravnika JRS so opravili štirje, za jamarskega reševalca pa oba kan­ Naslednji dan se je polovica slovenske ekipe didata. Usposabljanju in izpitu smo namenili več časa kot prejšnja leta, saj smo jima dodali po en pridružila ostalim JKŽ-jevcem pri obisku drugih dan treninga v jami. jamskih objektov v okolici, makedonska pa je pridobila novo članico. Odkrili smo še nekaj no- Leta 2011 se je na usposabljanje za pri­ vih nadaljevanj, prišli do tekoče vode in namerili pravnika JRS prijavilo kar 20 kandidatov, za prek 300 metrov novih rovov, za sto metrov rovov jamarskega reševalca pa dve kandidatki. Izpit za drugo ožino pa je zmanjkalo časa. Tako se je je opravilo 16 tečajnikov za pripravnike in obe končal naš turistični obisk v menda najlepši jami reševalki. Letos je zaradi malo slabšega pred­ na tistem območju. znanja kandidatov, ki je posledica preteklih težav z izobraževanjem jamarjev, usposablja­ Na dan odhoda smo se z novimi prijatelji do- nje trajalo še dlje kot prejšnja leta, dva dneva govorili še za ogled Markove Kule nad Prilepom v steni, dva dneva v jami, izpit pa je bil en dan in se želeli poskusiti v balvanskem plezanju na na steni in en dan v jami. Poleg tega smo se v prvovrstnih granitnih balvanih, posutih na hribu manjših skupinah za ponavljanje in utrjevanje ob mestu, a smo zaradi dežja morali telovadbo znanja dobivali še proste popoldneve. V pov­ hitro zaključiti. prečno 60–80 urah, porabljenih na steni in v Tečajniki v letu 2011 Štiri dni smo jamarili Rok Planinc iz DZRJ Si- Foto: Mateja Mazgan Foto: Uroš Ilič mon Robič Domžale, Ines Klinkon in Miha Staut iz JK Železničar ter moja malenkost. Dan po za- Usposabljanje za pripravnike JRS, jamar- Cave rescue training v Bolgariji četku kampa se nam je v sklopu desetdnevnega ske reševalce in inštruktorje JRS pred potovanja po Makedoniji pridružila še številčna Hudo luknjo ekipa JK Železničar (Iztok Trček – Jolbe, Primož in Mirjam Uršič, Boštjan in Mojca Vrviščar ter Mi- jami, so kandidati pridobili dovolj znanja, da so zadnji dan samostojno, pod nadzorom inštruk­ lan Horňák), a so le en dan posvetili obisku jam. torjev, uspešno evakuirali nosila iz 95 metrov globoke zahtevne jame. Hkrati s tečajem in z izpiti za nove reševalce sta letos potekala tudi tečaj in izpit za inštruk­ Ob zaključku tabora so vsi prisotni jamarji torje JRS. Pogoj zanju je bila udeležba na vsaj enem mednarodnem usposabljanju, ki so se ga navijali, da bi naslednje leto 6. srečanje Balkan- nekateri kandidati lani jeseni udeležili na treningu Cave Rescue Training v Makedoniji, drugi pa ske jamarske zveze organizirali v Sloveniji. Pred- na tečaju Francoske reševalne zveze (SSF) v Franciji. Tečaj za inštruktorje je potekal tako, da so sedstvo JZS je septembra odločilo, da bo tako. kandidati pod nadzorom inštruktorjev vodili celotno usposabljanje in izpite za nove pripravnike in reševalce JRS. Kandidati za inštruktorje so pokazali, da znajo in zmorejo skupino kandidatov Uroš Ilič, JK Krka pripeljati od dokaj povprečnega jamarskega znanja do zadovoljivega znanja za jamarske reše­ valce pripravnike. S tem je pet kandidatov za inštruktorje JRS tudi uspešno zaključilo dolgotraj­ Nova knjiga no usposabljanje. Da si to zaslužijo, so potrdili tudi zadovoljni udeleženci tečaja. JRS si je v teh dveh letih za cilj zadala in v celoti realizirala več udeležb na mednarodnih uspo­ Konec januarja je izšla zanimiva knjiga sabljanjih. Septembra 2010 smo sodelovali na mednarodnem usposabljanju Cave Rescue Training z jamarsko vsebino avtorja Damijana Šini- (CRT) v organizaciji Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) in pod okriljem DPPI (Disaster goja, ki ga bralci Jamarja poznamo kot Prevention and Preparedeness initiative), kjer je trenutno vključenih 13 držav jugovzhodne Evrope. opisovalca zanimivih doživetij v rubriki Slovenija je v Makedoniji sodelovala s petimi inštruktorji JRS in z dvema tečajnikoma, ki sta ime­ la osnovni jamarski izpit, kar je bilo podrobneje predstavljeno že v eni prejšnjih številk Jamarja. Zgodba. Vse, kar ste si ve- Drugo mednarodno usposabljanje je bilo v Franciji, kamor JRS pošilja izkušene reševalce po dno želeli izvedeti o jamah nova znanja iz reševalnih tehnik. Moramo po­ in jamarjih, iz Kratkega udariti, da smo vsa znanja, ki jih uporabljamo pri Foto: Uroš Ilič dnevnika jamarskega za- reševalni dejavnosti, z leti prenesli od francoskih svojenca seveda ne boste inštruktorjev jamarskega reševanja. Na tem izo­ izvedeli. Lahko pa z njim braževanju so sodelovali štirje izkušeni jamarski spremljate jamarskega pri- reševalci, ki bodo v bodoče ključni pri nadalj­ pravnika pri njegovih prvih njem izobraževanju novih kadrov v obliki uspo­ negotovih korakih v podze- sabljanj in treningov v JRS. Letos pa smo prav mni svet proti še bolj nego- tako s petimi inštruktorji in z dvema tečajnikoma tovim korakom v še globlje uspešno sodelovali že na tretjem CRT, zopet v globine in še ožje ožine ter organizaciji URSZR in pod okriljem DPPI, gostila se pri tem neizmerno zabavate ... pa ga je Bolgarija. Na lanskem CRT je JRS pri­ Knjigo lahko naroèite na [email protected] dobila dodatna pripravnika JRS, letos pa enega Usposabljanje za pripravnike JRS, ali 07 393 08 02. Èe ste jamar, to pri pripravnika in enega reševalca. jamarske reševalce in inštruktorje JRS naroèilu omenite in dobite 10 % popust. Uroš Ilič, vodja izobraževanja JRS v Zgornjih Gorjah Uredništvo  DECEMBER 2011   11

NOVICE Ajdovska jama pri krškemu muzeju o škodi, ki se dela, a niso nič Foto: Borivoj Ladišić Krškem ukrenili. Kot otrok se je Stanislav približno leta 1960 spustil po strmem rovu do jezera, v vhodni Prehod iz dvorane, lijak z rovom na dnu Z Jožetom Tomšičem – Tomom sva želela iz- dvorani so bili kapniki, nekaj jih je odlomil in od- steni sva opazila majhno zaplato sige, drugje je koristiti zadnji dan dolgega sušnega obdobja in nesel domov. Slednje sem sicer preslišal in po siga uničena. Na dnu dvorane je še vedno zijala se pred napovedanim dežjem v sredo, 19. okto- pogovoru z njim jamo seveda obiskal. odprtina. Vhod v rov je bil prost, a ga je Tom vse- bra 2011, odpravila v Ajdovsko jamo pri Krškem eno nekoliko očistil. Brez težav sva zlezla skozi (kat. št. 388). Odpira se nad cesto Krško–Celje in Skozi deset metrov širok in štiri metre visok odprtino v notranjost. Na tleh rova je bila odlože- je občasni bruhalnik visokih voda. Takrat iz nje vhod sem prišel v prostrano dvorano, po lomljenju na ilovica, zato sva se previdno spuščala do kon- pritečejo velike količine vode, ki po kratki hudo- kamna na debelo zasuto z ostanki. Na dnu dvora- ca in do sifonskega jezera. Voda se torej ni uma- urniški strugi kmalu dosežejo Savo. ne je bilo nakazano zasuto nadaljevanje. Po kata- knila. Res je bila meter nižje kot zadnjič, a strofalni poplavi avgusta 2005, takrat je tudi iz nadaljevanje se ni odprlo. Strinjala sva se, da gre Domačin Stanislav iz Arta mi je pred desetle- jame tekla prava reka, sem jamo ponovno obiskal. tu za ujeto vodo. Malo sva pogledala za morebi- tjem povedal nekaj zanimivosti o jami. Vhod je Zanimalo me je, ali je uspelo vodi v notranjosti kaj tnim nadaljevanjem, ki ga nisva opazila, in se bil še po drugi svetovni vojni v obliki kamnite spremeniti. Že vhod je kazal velike spremembe. odpravila ven. Sodelovala sva Jože Tomšič in Bo- arkade. V jami je bil napis, da je tu kurišče, staro Voda je odnesla precej zasutja, tako da sem ugo- rivoj Ladišić. 2500 let, zato ga ne poškodujmo. V strokovni li- tovil, da so tla dvorane zasuta z več kot tri metre teraturi res zasledimo podatek, da so v jami izko- debelim zasipom, a primarna tla še niso bila opa- Borivoj Ladišić, JK Novo mesto pali najdbe iz eneolitika, halštata in rimske dobe, zna. Tudi tam, kjer je bilo nakazano možno nada- pa tudi, da je bil v pobočju, ki se spušča proti ljevanje, so visoke vode odnesle precej kamnitih Savi, antični kamnolom. plošč, pokazal se je dva metra globok lijak. Na njegovem dnu sem odstranil še nekaj nestabilne- Jama se odpira v plastnatem krednem ga materiala in prišel v deset metrov dolg poše- apnencu, ki je tu v tenkih polah, debelih od ne- ven rov, ki se je končal s sifonskim jezerom. kaj centimetrov do največ deset centimetrov. Zato so domačini v jami lomili kamen ter vhodu Namen ogleda oktobra 2011 je bil, da preve- in vhodni dvorani nerazpoznavno spremenili riva, ali se je voda umaknila iz sifona. Po strmem obliko in videz. Lomili so ga plast za plastjo, tako pobočju nad cesto sva se povzpela do vhoda in da se je strop postopno zviševal, obenem pa so tla ugotovila, da so tudi stoletne visoke vode septem- zasipavali z odlomljenimi kosi. Stanislav je pisal bra 2010 odnesle še nekaj materiala iz dvorane. Zaradi širokega vhoda je dobro osvetljena. Na Statistika prostovoljnega dela JRS Naslednji zelo velik uspeh je, da smo s pomočjo reševalcev in jamar- v letih 2010 in 2011 jev z medicinsko izobrazbo ter ostalih predavateljev usposobili 18 jamar- skih reševalcev, ki so opravili 70-urni tečaj ter izpit iz prve pomoči za Vodenje Jamarske reševalne službe Slovenije (JRS) je trenutno vod- naziv bolničarja. Vsi omenjeni bodo v prihodnje v veliko pomoč pri zago- stvo prevzelo konec februarja 2010. Po pregledu stanja smo večino ak- tavljanju hitrega reševanja in dobre oskrbe ponesrečencev. tivnosti usmerili predvsem v reševanje težav, ki so se nabrale v letu 2009. Bile so na vseh področjih, zato smo se njihovega reševanja lotili siste- Konec leta 2011 je natisnjen tudi Priročnik jamarskega reševanja. matsko, prioritetno, nalogo po nalogo, da bi JRS postavili nazaj na nivo, Pomemben dosežek ekipe, ki se je novembra 2010 udeležila mednaro- ki ga je že dosegala. dnega tečaja reševanja iz jam v Franciji, sta namreč sporazum in podpis pogodbe med Francosko jamarsko zvezo (Fédération Française de la Z odgovornimi na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje Spéléologie – FFS) in JZS o prevodu druge izdaje priročnika Manuel du (URSZR) smo našli skupni jezik in se dogovorili, da si bomo pomagali Sauveteur. Priročnik jamarskega reševanja je rezultat podpisa sporazu- razrešiti sleherno težavo in pomanjkljivosti, odprte iz preteklosti. Sma- ma ter požrtvovalnega dela sodelujočih pri prevajanju in urejanju bese- tramo, da smo vsa nesoglasja rešili v korist dobrih odnosov in oboje- dila ter slikovnega gradiva. Vsekakor bo to pomemben in zelo koristen stransko korist JRS in URSZR, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije pripomoček, ki bo nedvomno pripomogel k lažjemu razumevanju in hi- RS za okolje in Ministrstva za notranje zadeve. Poleg tega so stekle te- trejšemu napredovanju pri usvajanju tehnik jamarskega reševanja. koče aktivnosti, kot so usposabljanja in reševalne vaje. Težava, ki nam v letu 2010 ni dala pričakovanih rezultatov, je bilo število novih kadrov Tudi leta 2011 smo na mnogih aktivnostih sodelovali z URSZR na (več o tem je zapisano v poročilu vodje izobraževanja JRS na str. 11). področju civilne zaščite v obliki raznih predstavitev reševalnih služb in predstavitev za tuje delegacije v organizaciji URSZR. Zelo odmevna sta JRS je leta 2010 izvedla tri intervencije za reševanje živali iz jam ter bila udeležba in prikaz delovanja JRS na dnevih zaščite in reševanja dve iskalni akciji, v katerih so bili pogrešani ljudje. Vse so bile uspešno (ZIR) v Kopru ter na predstavitvah v sklopu regijskih in državnega pre- izvedene, pri iskalni akciji je JRS opravila tudi transport mrtvega človeka verjanja prve pomoči. s težko dostopnega terena. Veliko smo sodelovali z reševalnimi službami iz Bolgarije, Makedoni- Z URSZR smo veliko sodelovali tudi na področju civilne zaščite v je, Srbije, Hrvaške, Italije in Francije. Avgusta in septembra je bilo veliko obliki raznih predstavitev reševalnih služb, predstavitev za tuje delega- dela vloženega v prijavo evropskega projekta z naslovom Raising Awa- cije v okviru URSZR ter na predstavitvah v sklopu regijskih in državnega reness and Improving Effectiveness of Cave Rescuing within Communi- preverjanja prve pomoči. Velik dosežek v letu 2010 je pridobitev petih ty Civil Protection Mechanism. Odobren projekt je prijavila JRS kot no- kombiniranih vozil za prevoze reševalcev, s čimer smo vsem sedmim silka v partnerstvu s hrvaško gorsko reševalno službo (HGSS). reševalnim centrom JRS zagotovili mobilnost in bolj organizirane prevo- ze na aktivnosti JRS ter bistveno znižali stroške za povračilo osebnih JRS je imela v letu 2011 299 aktivnosti, verjetno se je katera tudi prevozov. Vozila je v uporabo JRS na srečanju slovenskih jamarjev sep- pozabila zapisati. Na teh aktivnostih je sodelovalo 1754 reševalcev in tembra 2010 v Hudi luknji slavnostno predal takratni v. d. direktorja simpatizerjev JRS, vsi skupaj pa smo za JRS opravili 12.979 ur prosto- URSZR Boris Balant. voljnega dela. Imeli smo šest intervencij: tri iskalne, od teh eno odmev- no, ko sta bila pogrešana nemška jamarja, ena pa se je žal končala Poleg planiranih je imela JRS leta 2010 tudi veliko neplaniranih ak- tragično, pogrešano osebo smo našli mrtvo v soteski pri Brezovici. Re- tivnosti. Skupaj je bilo tako 218 aktivnosti, v katerih je sodelovalo 986 ševali smo dve živali (psa), dve intervenciji sta bili klic iz Centra za obve- posameznikov, za vse pa je bilo opravljenih 6922 ur prostovoljnega dela. ščanje, za katerega smo bili samo v pripravljenosti do preklica. Vzdušje na aktivnostih je bilo zelo dobro in sproščeno. V prihodnosti si želimo, da bi se naš vloženi trud za delo v JRS Leto 2011 odrazil v učinkoviti ter dobro usposobljeni in organizirani jamarski re- ševalni službi, ki bo vedno priskočila na pomoč vsem, ki bodo izrazili Leta 2011 smo rešili dolgoletno težavo v zvezi z minerji v JRS. Po željo. Upamo, da bomo še naprej vredni tolikšnega zaupanja, da po- dolgotrajnem usklajevanju smo končno dobili soglasje URSZR in MNZ, magamo tistim, ki so v stiski ali pomoči potrebni, ter da bodo primarno da usposobimo svoje minerje za širjenje ozkih delov v jamah v primeru poslanstvo JRS druženje, treningi, usposabljanja, uspešna reševanja nesreč. Omenjeno licenco je pridobilo devet operativnih jamarskih reše- in prijateljstvo ter njihovo širjenje med vse člane JRS in tudi med osta- valcev, ki imajo že večletne izkušnje v JRS. le jamarje. Rajko Bračič, Maks Merela, Uroš Ilič, JRS 12    DECEMBER 2011

NOVICE Jamarjenje v apnenčevem peščenjaku Foto: Matej Lipar jugozahodne Avstralije Že kar precej časa tako ljubiteljsko kot štu- slabe cemenitarnosti kamnine. Še več, ker po- Nivo podtalnice v jami Brown Bone Cave dijsko raziskujem kras v jugozahodnem delu skušajo ohraniti jame v čim bolj naravnem sta- kljub splošnemu upadu podtalnice v Zahodni Zahodne Avstralije, ki je neločljivo povezan s nju, je odstranjevanje nevarnih podornih blokov Avstraliji ostaja enak že precej let in otežko- pregledom jam. Te so popolnoma drugačne od ali manjših kosov kamenja zgolj izjema. Kakor- ča prebijanje naprej. slovenskih, razlike pa se kažejo predvsem na ge- koli že, misel na take vhodne dele jam pogosto del jame še vedno dostopen jamarjem (seveda z netski, formalni in »fizičnoizzivalni« ravni. prežene drugo misel: manjše nevarnosti, kot so dovolilnico), drugi del pa je strožje zaščiten in kače in nekateri pajki. Med slednjimi po strupu birokratsko težje dostopen. Med pogovorom o najgloblji, najdaljši, najlepši in nevarnosti za življenje prednjači red-back spi- ali o drugih jamskih presežnikih ljudje večinoma der, s katerim si nemalokrat zremo iz oči v oči. Za jamarja prišleka predstavljajo največji ignorirajo Avstralijo, ki pa se lahko pobaha z izre- Piki naj bi bili po pričevanjih nekaterih jamarjev problem informacije o lokacijah jam. Brez ustre- dno pestrostjo podzemnega sveta, ob kateri ja- izjemno redki. Vsekakor ob bližnjem srečanju s znih koordinat do vhodov žal ni možno, podatke marju zlepa ne postane dolgčas. Ne zgolj raznoli- pajkom vsak nasvet, pa čeprav je zgolj tovariški o nahajališčih pa hranijo zgolj določeni člani ja- kost, pač pa tudi neraziskana območja, predvsem in ne strokovni, pride prav. marskih društev. Do jame lahko pridemo s po- tista v odročnih legah, pomenijo jamarju – razis­ močjo članov, ki imajo status »vodje« (leader). kovalcu svojevrsten izziv: iskanje, raziskovanje, Slaba sprijetost kamnine pomeni tudi druga- Mimogrede, obstaja več stopenj vodij, najosnov- merjenje in risanje načrtov novoodkritih jam. čen pristop k opremljanju vertikalnih vhodov nejši se imenuje »horizontalni vodja«, sledijo mu jam. Notranja vertikala, za katero je potrebna »vertikalni vodja« ter različne kombinacije polo- Zanimive jame, kakršnih v Sloveniji ni moč vrvna tehnika, je namreč zgolj v eni izmed mno- žajev in s tem povezanih pravic. najti, so na jugozahodnem obalnem delu Zaho- gih jam v jugozahodni Avstraliji, ostale vertikale dne Avstralije. Razvile so se v pleistocenskem pa so le v vhodnih delih). Spiti in fiksi zato tu ne Jamarski klubi so sicer izjemno odprti, z vese- apnenčevem peščenjaku, to je cementiranem igrajo pomembne vloge. Za najenostavnejši na- ljem nas sprejmejo medse in odpeljejo po jamah. obalnem pesku ali cementirani sipini. Kamnina čin sta se izkazali lestev in varovalna vrv; globo- Brez njihove pomoči je raziskovanje jam izjemno je mlada, slabo sprijeta in močno porozna, kar v kih vertikalnih odsekov v tem predelu Avstralije otežkočeno, saj ima vsak avstralski klub svojo veliki meri vpliva tudi na speleogenezo: jamski tako ali tako v glavnem ni, za do petnajst metrov lastn­ o podatkovno bazo s koordinatami jam, tovr- rovi so povečini široki in nizki s pogostimi podor- globine pa lestev popolnoma zadostuje. stni podatki pa so mnogokrat nedostopni tudi nimi odseki. Debelina in velikost tega apnenca samim članom kluba. Izoliranost podatkov o loka- sta majhni, zato so temu primerno manjše tudi Omeniti velja tudi varovanje jam, ki mu po- cijah je precej pereča, saj preprečuje poenoteni dimenzije jam: globine z izjemami ne presegajo svečajo veliko pozornosti. V preteklosti so marsi- arhiv oziroma evidenco odkritih jam in vzajemno 60 metrov, dolžine pa ne 2000 metrov. katero jamo osiromašili za njeno bogastvo, v (to je enkratno) merjenje jam. Konkretno je s kra- vhodnih delih pa je moč najti sledi mnogih »pri- soslovnega vidika s takim načinom skorajda ne- Avstralske jame večinoma niso tehnično zah- vatnih« zabav, ki jim je svoj čar dodala jamska mogoče proučevati distribucijo jam po Avstraliji. tevne. Za jamarja, prekaljenega v slovenskih ja- atmosfera. Dandanes so jame, predvsem tiste v mah, največji problem predstavlja višja tempera- narodnih parkih, zgledno (in poučno) varovane. Kadar so jame na privatnem ozemlju, se izo- tura (do 25 stopinj), ki za celodnevni obisk jame Z izjemo turističnih, kjer je obisk možen v sprem- gnemo administrativnim postopkom, saj je v taki zahteva gromozanske količine vode. Moja prva stvu vodiča, je za druge jame v narodnih parkih situaciji treba dobiti zgolj dovoljenje lastnika. Ti tovrstna izkušnja je bila v jami Old River Cave. treba imeti dovoljenje avstralskega ministrstva pogosto vztrajajo pri tem, da smejo jamo obiska- Ob zavijanju v topel termoflis, pajaca in kombi- za okolje, to pravilo pa velja tudi za vse člane ti zgolj člani Jamarske zveze Avstralije, kar po- nezon so se moji sojamarji zgolj pretkano režali jamarskih klubov. Če je jama strogo zaščitena, je meni, da moramo biti člani kateregakoli kluba, in čakali, kdaj bom sprevidel, v kaj se spuščam. pogosto omejeno tudi število obiskov oziroma preko katerega se plača tudi zavarovanje. Zako- Že po nekaj metrih plezanja so na meni ostali jamarjev na mesec ali leto, kar včasih lahko zah- nodaja določa, da bi moral stroške nesreče kriti zgolj majica in hlače, po tristo metrih, ko smo teva daljše ali celoletno čakanje na dovoljenje za lastnik, če pa je poškodovanec član jamarske pripeli do vode, pa sem imel oblečeno samo še vstop. Med drugim ima jama lahko več stopenj zveze, jih krije zveza. najnujnejše: spodnje hlače. Skok v vodo je bil zaščitenosti v posameznih odsekih, za katere so fantastičen. potrebne posamične dovolilnice. Na ta način je Kljub množici pravil in protokolov so avstral- ske jame vredne ogleda in raziskovanja, pred- Druga znatna razlika s slovenskimi jamami so Foto: Matej Lipar vsem zaradi drugačnosti in novih izkušenj. Se pa podori oziroma podorno kamenje, pre- po nekajmesečnem plazenju po vročih rovih, ko katerega pogosto vodijo smeri. Av- polnih prahu in peska, jamarju vsej drugačnosti stralski jamarji so se nekako navadili in lepoti navkljub začne kolcati po zmernih vsakodnevnega premikanja teh blokov osmih stopinjah in blatu, ki ga zagotavljajo slo- in vsakoletnih novih podorov zaradi venske jame. Foto: Matej Lipar Matej Lipar, JK Železničar Jamski biseri v jamah jugozahodne Foto: Matej Lipar Avstralije niso redkost. Foto: Matej Lipar Ko zvečer človek prileze iz Pendulites v jami Crystal Cave     13Eden izmed strožje zaščitenih odsekov v jami Crystal Cave jame, ga lahko preseneti DECEMBER 2011 vse kaj več kot le drugačno vreme.

JAMARSKA DRUŠTVA 55 let Jamarskega društva Rakek Leta 2012 bo Jamarsko društvo Rakek praznovalo petinpetdeseto obletnico delovanja. Razmeroma visoka številka zahteva, da sedanje delujoče članstvo zapiše čim več pomembnih trenutkov iz društvenega življenja in se tako vsaj malo zahvali generacijam neutrudnih in pogumnih rakovških jamarjev. A vgusta 1957 se je pod vodstvom dr. Fran- Frelih, Miro Lekšan, Franc Šemrov, Štefanija Ro- –1245 m, Matjaž Mršek pa –1100 m. Skupaj s ceta Habeta sestal iniciativni odbor za van, Anton Gornik in Marjan Valenčič pa so bili Tonetom Ileršičem v društvu predstavljajo skupi- ustanovitev jamarskega društva na Rake- člani. Malo kasneje so se jim pridružili še France no »–1000«. Ob tem lahko rečemo, da je JD Ra- ku. Sprva so bili v odboru in kasneje v speleološki Šušteršič, Marijan Šušteršič in Janez Rebec.  kek eno redkih društev v Sloveniji, ki se lahko sekciji predvsem Rakovčani, ki so bili člani DZRJ pohvali, da je toliko članov prestopilo magično Luka Čeč iz Postojne. Še isto leto so organizirali Na začetku so največ pozornosti posvečali mejo, to pa kaže na pravilnost usmeritve in vlo- sistematični raziskavi Ivanjske rebri in Trojnega prvo društveno odpravo v tujino, v Grotto Noe v brezna, ki so mu namerili globino 110 metrov. ženih naporov mnogih generacij. Italiji. Nekaj mesecev kasneje, 17. januarja 1958, Leta 1963 so pričeli z raziskavami Zelških jam, Potem ko je leta 1983 društvo pridobilo prvo se je sestal ustanovni občni zbor Speleološke kjer so že naslednje leto minirali in odprli umetni sekcije Rakek pri Turističnemu društvu Cerknica, prehod na površje. Ob tem so posneli krajši film vozilo, smo srečevali njegove predstavnike na leto kasneje pa je pričel z delom na osnovni šoli o jamah in izdali prvo številko Podzemnega Raka.  številnih meddruštvenih akcijah in simpozijih. jamarski krožek. Ustanovni člani Speleološke Društvo je vse aktivneje posegalo v politiko Ja- sekcije Rakek so bili: dr. France Habe – predse- Aktivnosti sekcije so prerasle njen okvir, zato marske zveze Slovenije. Leonu Drametu, ki je dnik, Niko Grbec, Lado Frelih, Andrej Galanti, so 1. decembra 1965 njeni člani ustanovili Jamar- sprva zastopal društvene interese v tej krovni or- ski klub Rakek. Prvi predsednik je postal Vojko ganizaciji, so se kasneje pridružili še Bogdan Ur- Marjan Debevc, Vojo Rajčevič, Andrej Rebec, Rajčevič, blagajničarka pa Marija Orel, ki je to bar, ki je JZS predsedoval skoraj štiri mandate, Anton Černe, Tone Založnik, Franc Rovan, Franc funkcijo opravljala vrsto let. Težišče delovanja je Franjo Drole, ki je poleg komisije za varstvo jam Stržaj, Leopold Rogelj, Srečo Rychly, Leopold bilo usmerjeno v Zelške jame in vrsto manjših pri JZS kasneje še 17 let vodil Izobraževalno služ- jam v Rakovem Škocjanu. Leta 1967 so si v kabi- bo pri JZS, in Luka Zalokar, ki je bil dva mandata Foto: Anton Černe  netu šolske tehnične delavnice uredili klubski član predsedstva JZS. S tem je društvo nenehno prostor, ki jim je nudil domovanje do leta 1971. v vrhu dogajanj na slovenski jamarski sceni. Leta 1969 je vodenje kluba prevzel Zoran Za svoje aktivno delovanje je društvo prejelo Trošt. V delo društva so pričeli uvajati novo ple- številna priznanja, med drugim ob svoji 30-letni- zalno tehniko, glede na takratne razmere pa so ci leta 1987 odlikovanje red zaslug za narod kot člani tudi sami izdelovali plezalno opremo. Izšla državno priznanje. Dobro in dolgoletno delo je je naslednja številka Podzemnega Raka, težišče nagradila tudi Jamarska zveza Slovenije, saj mu raziskav pa so prenesli na Bloško planoto. To je je leta 2008 podelila zlati znak JZS. bilo tudi tretje leto, ko se je društvo zazrlo v tuji- Z letom 1990 se je pričelo izredno odmevno no in organiziralo drugo odpravo na Poljsko, ka- delovanje društva na odpravah v tujino. Tega leta mor so prvič šli leta 1966. je šla v ukrajinsko mesto Ternopil prva deset- članska odprava, ki so ji nato sledile odprave Leta 1972 je predsednikovanje prevzel Brane Bombač, dejavnost pa se je razširila na obsežna Ukrajina 92, Krim 94, leta 1996 odprava v daljno Pred vhodom v Grotto Noe leta 1957. Od Foto: Anton Černe  področja Snežnika, kamor člani društva zahajajo Turkmenijo in Uzbekistan, leta 1998 prva sloven- leve: Andrej Galanti, italijanski jamar, Vojo še dandanes. To je bilo tudi obdobje, ko se je vse ska jamarska odprava v najdaljšo jamo na svetu Rajčevič, Leopold Rogelj, Anton Černe in bolj uveljavljala vrvna tehnika in stare dobre »loj- Mammoth Cave, leta 1999 pa odprava v drugo italijanski jamar. trice« so romale v arhive. Prihajala je nova gene- najdaljšo jamo na svetu Optimističesko v Ukraji- Ekipa, ki je v tehniki normal 8 posnela film racija zagnanih rakovških jamarjev.  ni. Sledile so še odprave Amerika 2003, Črna Ogled Zelških jam. Od leve: Franc Rovan, gora 2006 in 2008, Albanija 2009 in 2010 ter Tur- Leopold Rogelj, Franc Stržaj, Srečo Rychly, Leta 1975 se je društvo preselilo v nove pro- čija 2011. Večina je bilo organizirana v sodelova- Anton Černe in dva člana iz DZRJ Luka Čeč store pri Domicelju, v katerih je domovalo vse do nji z drugimi jamarskimi društvi. iz Postojne. leta 1998, ko se je moralo zaradi denacionaliza- cije preseliti v prostore bivših vojašnic na Rake- Predolgo bi bilo opisovanje vseh aktivnosti na Foto: Brane Bombač ku. Ker pa je bilo območje vojašnic namenjeno teh odpravah. Mammoth Cave 98 je popisal vod- industrijski coni, so se od tam leta 2005 preselili ja odprave Bogdan Urbar v knjigi V deželi jutri- v prostore bivšega sodišča na Rakeku, kjer je šnjega dne, ki predstavlja novo področje, na Občina Cerknica, zelo pohvalno, namenila pro- katerega so se spustili člani društva in na kate- store za delovanje različnih društev. V vseh teh rem naj bi sledile tudi knjižne izdaje klubske letih so bili klubski prostori prijetno domovanje zgodovine in opisa odprav v Ukrajino. Prav od- številnim generacijam mladih Rakovčanov, ki so prave so bile tisti motivacijski dogodek, ki je ne- svojo dušo zapisali raziskavam kraškega podze- nehno privabljal v društvo mlade iz Rakeka in mlja. Po drugi strani pa so se v teh prostorih po- okolice, tako pa so posredno prispevale k vrhun- rajali bogata knjižnica, kataster jam, ki so jih skim rezultatom, doseženim v zadnjih mesecih. raziskali društveni člani, in arhiv. Čez vso zgodovino JD Rakek generacije ra- Magični jamarski Olimp – globino –1000 me- kovških jamarjev posvečajo posebno pozornost trov – je v francoskem breznu Pierre Saint-Mar- raziskovanju Zelških jam. Da bi našli povezavo tin leta 1981 dosegel Tone Ileršič. S tem je posta- med njimi in Karlovicami, in ker društvo ni imelo vil temelje, ki si jih v takratnih časih niti zamisliti dovolj usposobljenega kadra za jamsko potaplja- ni bilo. Ko smo se leta 1985 odpravljali na prve nje, je medse za inštruktorja povabilo v tem obdo- plašne raziskave v Kaninsko pogorje, si niti pred- bju zelo usposobljenega jamskega potapljača stavljali nismo, da Tonetova dosežena globina Toma Vrhovca iz JK Železničar in Norik Sub. –1333 m predstavlja le predhodnico nečesa ve- 7. maja 1997 je v pripravljalnem potopu preplaval likega. Preteči sta morali dolgi dve desetletji. 27. 34 metrov globok in 150 metrov dolg pritočni si- decembra 2002 so Aleš Štrukelj, Janez Puc in fon v Zelških jamah. Na raziskovalnih akcijah – Mitja Mršek dosegli novo rekordno globino potopih, ki so sledili temu prelomnemu dogodku, –1502 m najgloblje slovenske jame Čehi 2. Ob je bilo raziskanih in izmerjenih še 1580 metrov Podmladek društva v Zelških jamah leta njenem razopremljanju 15. februarja 2004 pa je rovov, ki se vijejo proti Karlovicam. Pri teh razi- 1975. Od leve: Igor Pirc, Darko Bombač, dno dosegel še Luka Zalokar. Istočasno je Da- skavah so sodelovali še Peter Žalec, Dušan Zwölf, mjan Intihar dosegel –1370 m, Janez Homovc Alen Levinger iz JD Rakek in Igor Vrhovec ter 14    Brane Šivec in Bogdan Urbar. DECEMBER 2011

JAMARSKA DRUŠTVA Foto: arhiv Ljubo Vukelić začetku leta 2000 iztrgala glavno gonilno silo ostale nazive o usposobljenosti pri Jamarski zve- jamskega potapljanja Toma Vrhovca, je tudi tovr- zi Slovenije. Vse več članov z daljšim stažem je Udeleženci prve slovenske jamarske odprave stno raziskovanje v društvu precej zamrlo. vključenih v Jamarsko reševalno službo pri JZS, v ZDA leta 1998. Od leve stojijo: Janez prisotni so v enotah za zaščito in reševanje Ob- Homovc, Tone Ileršič, Dušan Zwölf, Peter Drugi način reševanja problema povezave čine Cerknica. Prav pri slednjem velja omeniti Žalec, Marjan Podobnik – častni pokrovitelj sistema Zelških jam in Karlovic je z iskanjem di- njihovo veliko zavzetost in požrtvovalnost v času odprave, Bogdan Urbar in Franjo Drole; od halnikov. Marca 2008 je Marko Matičič našel poplav na Cerkniškem jezeru jeseni leta 2000. leve čepijo: Sebastjan Gantar, Mitja Mršek in obetaven dihalnik blizu Dvatisoče jame. V preko Miha Ivančič. 50 akcijah mu je skupaj z Matejem Zalokarjem, Na podlagi Zakona o varstvu podzemnih jam Matej Mihailovski iz JK Železničar in Norik Sub. Petrom Ileršičem in Miho Ileršičem uspelo pre- je pri Ministrstvu za okolje in prostor na seznam Ob koncu teh raziskav so bile Zelške jame dolge kopati vse ožine in se spustiti do rovov, ki so jih fizičnih oseb, ki so usposobljene za samostojno 4742 metrov. Povezavo sistema Zelških jam in Kar- leta 1997 raziskali potapljači. Mukotrpne akcije jamarsko dejavnost, iz JD Rakek vpisanih 47 čla- lovic tako trenutno preprečuje podor pod udorni- so potekale skoraj leto in pol, ko je 18. julija 2009 nov. co Šujica. Neraziskana razdalja med obema siste- uspel preboj v že znane dele. S tem odkritjem so moma znaša okoli 50 metrov po horizontali in med Zelške jame podaljšali za 630 metrov, tako da so Veliko dela so člani vložili v izdelavo različnih 10 in 15 metri po vertikali. Seveda so te akcije s trenutno dolge 5372 metrov. Zopet se je potrdil jamarskih zapisnikov. Člani društva so do sedaj v svojim delom podprli tudi drugi člani društva. rek, da vztrajnost obrodi sadove. Kataster jam pri JZS prispevali 489 osnovnih za- pisnikov, kjer so navedeni kot samostojno dru- S tem so bili postavljeni temelji za razširitev Veliko zelo uspešnih akcij je bilo na območju štvo, in še 77 osnovnih zapisnikov v sodelovanju dejavnosti še na eno področje – jamsko pota- Kaninskih in Rombonskih podov, predvsem v z ostalimi jamarskimi društvi, skupaj 566 od pljanje. Prvotnim štirim usposobljenim potaplja- Breznu nad Koriti in Breznu Hudi Vršič. V sle- 10.370 osnovnih zapisnikov, kolikor jih je trenu- čem – poleg Petra Žalca, Dušana Zwölfa, Primo- dnjem so se gonilna sila Mitja Mršek, Aleš Štru- tno v Katastru jam pri JZS. Poleg tega je društvo ža Žalca in Alena Levingerja – so se pridružili že kelj, Ana Makovec in Peter Ileršič ustavili pred oddalo še preko 1500 dopolnilnih zapisnikov za mnogi drugi, tako da je število naraslo na pet- novim breznom na globini okoli 700 metrov. Veli- že znane jame. najst. S tem so društvu postali dostopni tudi naj- ko dela pa je bilo vloženega tudi v raziskovanje bolj skriti kotički kraškega podzemlja. Ker pa novih delov Logarčka pri Lazah in Javorniške In kako naprej? Jamarske sanje so neminljive usoda nikoli ne počiva in je iz jamarskih vrst v jame. V slednji so 15. maja 2011 Marko Matičič, kot kraljestvo, ki ga obiskujemo. Sanje bodo s Matej Zalokar, Uroš Frlan in Tomaž Svet prišli do pomočjo prekaljenih članov društva skušali ure- vodnega toka, ki teče iz Male Karlovice proti Ko- sničiti Nik, Jaka, Miha, Gašper, Gal, Samo in tličem v Rakovem Škocjanu. To odkritje je še en ostali, ki bodo našli sebe v dejavnosti društva. kamenček v mozaiku, ki bo v bodoče pomagal Vse je odprto, vendar je pod zemljo! razjasniti zapleteno sliko pretakanja kraških vod med Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom. V zgornjem besedilu in slikah bo našel svoje delo marsikdo, vsem se zahvaljujem za dosedanji Na koncu velja omeniti še nekaj področij, ki trud in posredovanje različnega gradiva, ki sedaj so konstanta v delu jamarjev, v prvi vrsti neneh- bogati društveni arhiv. Če kdo še kaj najde v svo- no skrb za izobraževanje in redno opravljanje jih že rahlo zaprašenih škatlah in se to tiče JD izpitov za naziva jamarski pripravnik in jamar ter Rakek, ga naprošam, da to prinese v naš arhiv. Franjo Drole, JD Rakek  DECEMBER 2011   15

ZGODBA Skalar kar malo na škrge dihal, ampak bolj na skrivaj, Dol je šlo potem z gasom in užitkom, nove da se mladina ne bi naslajala. Na začetku je še vrvi so drsele kot nori, da se je kar iz zavor kadi- E vo, rinem se v vrhunsko jamarsko družbo. kar šlo, dokler Andrej, ki je vozil prvi, ni prvič lo, malo nad tristotimi metri globine smo pa v Uspešno. Kaj pa mladina jamarska natre- zastokal. Ko je prišel do prvega pritrdišča, ki je Galerijo dobre zemlje zavili in pogledali, kaj nirana in naspidirana ter polna kondicije bilo tako češko, kakor da bi ga delali Čehi pred bomo naslednjič raziskovali. In je bilo, kot da bi ve, kakšen jamar sem jaz! Star sem in še živ, kar dvajsetimi leti. No, saj so ga, kar pa še ne pome- po berlinski podzemni hodil. Ogromno in zelo za njih pomeni, da sem dober, jaz pa temu ne ni, da ti riti ne stiska, da bucika ne bi šla not, ko zapleteno. Sem lani tam prvič v podzemni bil in nasprotujem. Smo se septembra odpravili na greš preko takšne hecne zadeve. Je nekaj po- sem na postaji pozno zvečer na rob stopil in v Kanin, kjer je nekaj naših najglobljih jam, ker pravljal, a dosti se ni dalo, sem jaz potem za njim luknjo gledal, kdaj bo vlak prišel, in sem sicer s(m)o se odločili, da vsi slovenski jamarski klubi vrtal in nove vponke dajal, a kaj, ko je bil Matjaž slišal neko nemško lajanje po zvočnikih, ampak ponovno pogledamo v Skalarjevo brezno (911 z novimi vrvmi za mano! Sem se tresel kot pes na kaj, ko nemško ne razumem in mi je šele policist, metrov globok in 4765 metrov dolg podzemni kuzli, ampak res, dokler se v enem od ožjih pre- ki je od nekod pritekel, pojasnil, da kaj imam v sistem), ki ima glede na lego potencial, da se hodov nisem tako zataknil, da sem na strah po- luknjo za gledat, če me že deset minut opozarja, prebije med najgloblje jame na svetu. Zadeva je zabil in me je bilo samo še sram, ko sem kakšnih da ne smem tega počet, samo kaj pa jaz vem, a tako velika, globoka in razvejana, da posame- deset minut čakal Ticota, da mi je pomagal pra- to je že druga zgodba ... znik v njej nima česa početi, možnosti novih sice umakniti in levo nogo toliko dvigniti ter ne- dvoran in globin pa praktično ležijo vsepovsod, kam vstran umakniti, da sem se lahko pririnil Kakor koli, smo lutali po tistih galerijah in ob- naprej nazaj in potem naprej ter skozi. čudovali neverjetne razsežnosti, potem smo pa malo k počitku sedli in sem na telefonu načrt Tam pa potem šok! Sem zabingljal nad sto­ jame malo pogledal in me je menda že stotič sti- osemdesetmetrskim breznom, da mi je ritnici še snilo, ker če je načrt na mojem telefonu dolg malo bolj skup potegnilo, če je to sploh možno, in sedem centimetrov, smo bili mi ravno na šestih milimetrih globine in na še manj milimetrih širine in smo se kar odločili zadevo počasi zaključiti ter se naslednjič vrniti z opremo za kakšen večdnev- ni podzemni bivak. Gor je tudi kar šlo, se nimam kaj pritoževati, ker je dol vmes ravno Matjaž prišel pokukat in je Tam pa potem šok! Sem zabingljal nad stoosemdesetmetrskim breznom, da mi je ritnici še malo bolj skup potegnilo... saj Skalarjevo brezno ni bilo nikoli dovolj dobro sem dol praskal bolj počasi, da starih pritrdišč in bil prazen, ker je vrvi porabil, jaz sem imel pa še sistematično pregledano ... vrvi ne bi splašil, in sem se kar vozil dol in vozil, vedno hilti za pasom in sem spet malo stokal in dokler Hudija končno nisem zagledal ležerno le- cvilil in ga je brez besed vzel (no, rokavic mu pa No, in sem si rekel, da je že čas, da se to žati na edini polici v vsej steni, pa še ta je imela nisem dal, toliko sem pa že prijazen) in pičil gor, le spremeni! Dobili smo se v soboto zgodaj zjutraj ravno toliko prostora kot kakšen manjši balkon v tu in tam me je počakal pri kakšnem hecnem pri- na parkirišču pred kablom na Kanin, spoznali večji slovenski zidanici, na katerega se je potem trdišču, da sem novega zavrtal in nabil, potem si smo se pa po tem, da so vsi v rokah držali ploče- stisnilo pet jamrarjev in smo se odrivali kot mladi je pa spet mašinerijo oprtal in do naslednjega ... vinke s pivom. Navsezgodaj zjutraj! No, mene so kondorji, da bi pridobili prostor za dihanje in poči- Moram povedati, in to brez lažne skromnosti, da spoznali z lončkom ali dvema ali tremi s Petrolo- tek. Še dobro, da smo bili privezani, vam povem! sem bil manj zašvican od njega, ker on bi se tudi vim kofetom, ampak ne bodimo malenkostni ... lahko že ohladil v tisti uri, ko me je čakal, če ne bi Otovorjeni kot mule, ampak res, smo popolnoma In ko smo tam malo pomalicali in modrovali, še stare vrvi gor vlekel (brez rokavic!) in zlagal ... napolnili tovorno žičnico z vrvmi in vponkami in smo ugotovili, da bi morali z novo vrvjo preopre- ploščicami in podobnim, kar je potrebno za prvo miti celo brezno Novomeščani. Mi pa vsi tam dol Ja, ven sva pokukala nekaj čez polnoč, je bila akcijo, in polni pričakovanja pičili gor. nekje že čez sredino, saj ne moreš verjeti! Hudi že nedelja, in ker so že vsi odpeketali, sva še kot najbolj izkušeni jamar se je takoj ponudil, da malo poležala in zvezde gledala (je bilo zunaj Saj je bilo luštno, dokler nismo morali vse tiste bo preopremil od tam naprej dol, meni je pa šest stopinj in torej skoraj vroče po dvanajstih opreme vreči na hrbet in je odtrogati do vhoda v ostalo le to, da si oprtam težko prasico z vrvmi in urah v hladnejši luknji) in malo prigriznila, ker jamo. Na srečo jo je več kot polovico poti prepeljal ploščicami in opremo in pičim gor in potem dol sem imel veliko dobre suhe salame in suhega prijazni Milivoj in na srečo nas je bilo več in so bili grede počasi preopremljam. Dobro, to je bila res kruha (na srečo je Matjaž vegetarijanec in sem bolj mladi in sem jaz ravno prav stokal, da sem bil edina opcija, a ker sem star in izkušen, sem za- jaz več salame lahko pojedel in kruh potem ni bil najmanj obremenjen (no, nekaj pa tudi dam na čel tako stokati, da sem se Matjažu zasmilil in je tako suh!). Potem sva pa pot pod noge vzela v svojo samopodobo in sem si oprtal kakšen deka- kar on vse tisto pobasal in pičil gor in opremil napačno smer, in ko sva kočo našla, je bil samo gram več kakor Rok, ki jih bo letos šestnajst!), ko potem dol, jaz sem se pa po riti lahko praskal. Pa še Tico pokonci, da nama je pokazal, kje bova smo šli v luknjo, je bilo pa konec heca. še rokavice sem imel za to opravilo, Matjaž jih lahko spala, in sem si, pameten, kot sem, izbral namreč ni imel, ker jih je nekje zgoraj pozabil, v zgornje ležišče, ker sklanjati se več nisem mogel Ker smo jo morali na novo opremiti, saj so jami pa prijetne tri stopinje! Ampak kaj hočemo, (nisem pomislil, da bom moral pa plezati!). Pa še bile nekatere vrvi notri že dvajset let, sem imel na takšno mamo, mladost je norost pa to ... Tico, ki je prišel v kočo, ko je bil Milivoj še po- sebi hilti za vrtanje (z dodatnimi baterijami) in konci, in je joto s klobaso še dobil, je tisto zelje potem ravno dobro proseciral čez debelo črevo 16    ene milijon vponk in opremljevalko, tako da sem in je višek v obliki plinov ven spuščal, a na srečo DECEMBER 2011 se je precejalo čez modroc, da je bilo bolj zno- sno, moje smrčanje se je pa od zidov odbijalo in mu menda ni dalo spati, ampak kaj hočemo, jaz sem se res trudil mirno spati in nikogar motiti! V nedeljo smo potem še opremo skupaj zme- tali in potem na soncu modrovali, kako je bilo in kako še bo, in nas je sonce ožgalo, da mi potem domov prišedšemu itak nihče ni verjel, da sem bil v ogromni jami, a mi je bilo vseeno, ker vtisi so še vedno tako močni, da jih noben nejamar ne izbriše tako z lahkoto ... Damijan Šinigoj, JK Novo mesto

RAZISKAVE Jama na Mangartskem sedlu Zgodba o jami na Mangartu se je začela 23. avgusta 2009, ko sta se dva naša člana vračala z Mangarta. N a sedlu je Alojz Malenšek – Mima na nad- razširila Primož in Foto: Leopold Bregar morski višini 2046 metrov opazil luknjo, ki Aljaž. Dela ni bilo ji ne bi pripisovali večjih dimenzij, na prvi malo, a jima je uspe- pogled je predstavljala le dom svizcev. Kljub lo. Kmalu sta lahko temu raziskovalna žilica tako Tanji kot Mimi ni zadihala v širših delih dala miru in kar v civilnih oblekah sta se splazila brezna. Žal pa je bilo v skoraj vodoravni vhodni del. Jami sta po občut- nadaljevanje v hladni ku pripisala vsaj 30 metrov poligona. jami neprijetno, saj je oba dobro prala voda. Ker je jama kar precej oddaljena od naše Topljenje snega se je Krke in je bilo leto 2009 zatrpano z aktivnostmi, zaradi visokih zuna- se je njen prvi obisk odlagal deset mesecev. njih temperatur sto- pnjevalo in primorana Raziskave leta 2009 sta se bila vrniti pred vhod. Tako se je naslednje leto 26. junija do ome- Ostali trije smo njene jame končno odpravilo pet raziskovalcev med tem časom pre- podzemlja: Tanja Podržaj, Aljaž Celarc, Alojz Ma- gledovali vodoravni lenšek ter Primož in Leopold Bregar. Pričakova- del jame, ki se je začel nja so bila kljub malo manjšim možnostim, ozira- vzpenjati. Kmalu se je joč se na skoraj vodoravne sklade na tem jama zravnala in strop področju, dokaj velika. »Mogoče pa le bo kaj,« se je z dobrega metra Pred vhodom smo si rekli. Razdelili smo se v dve ekipi in šli v jamo. višine spustil na pol metra. Začela sta se plaze- dek. Le malo kje v jami se obiskovalec lahko nje in vleka transportk. Rov je bil ponekod širok zravna. Po približno 120 metrih hoje po kolenih Jama nam že na začetku pove, da gre za več metrov, a tako nizek, da včasih ne moreš in plazenja po trebuhu se del jame, ki gre proti jamo ledeniškega izvora, kjer je nekoč tekla obrniti niti glave, da bi pogledal na nasprotno zahodu, odcepi v stranski rov, ki se nadaljuje sla- voda. Nič presenetljivega za nas niso bila tudi stran. K sreči je bila na teh mestih v večini pri- bih trideset metrov proti jugu in se konča brez gnezda in WC-ji svizcev. Za vhodnim delom merov po tleh prhka zemlja, strop pa je bil gla- možnosti nadaljevanj. Kdor ga je obiskal, mu ni jama zavije in se odcepi v ozko razpoko, ki sta jo bilo žal, saj se šele tukaj lahko človek postavi na Foto: Leopold Bregar noge in si malo oddahne. V tem rovu, ki se po- Proti koči stopoma vzpenja, lahko vidimo, da hodijo v jamo svizci, in tako sklepamo, da bi bil tukaj možen drugi, manjši vhod v jamo, česar pa nismo pre- verjali. Alojz in Tanja sta z raziskovanjem nadaljevala do prve vertikale, do tja pa sta se kot ves čas do tedaj plazila in le redkokdaj stopila na noge. Opazila sta različne sedimente, od raznobarvnih prodnikov do konglomeratne breče, kar potrjuje, da se je po jami nekoč pretakalo veliko vode. Ker s seboj nista imela vrvi, imela pa sta vse merilne inštrumente, sta začela meriti. Preostali smo bili že lep čas zunaj in napeto čakali, kdaj bosta pri- šla ven tudi merilca. Končno sta se prikazala in namerila okoli sto metrov jame, ki se seveda še nadaljuje ... Raziskave leta 2010 Naslednja akcija je bila šele čez leto dni, na- tančneje 3. julija 2010, ko se je tja zopet odpravi- lo pet članov. Večina je prispela že dan prej in tam prespala, zjutraj pa se jim je pridružil še Ja- nez Jerman. Tokrat sva se v stranski, a še ne do- končno raziskani del stlačila Primož in Leopold, Ime: Jama na Mangartskem sedlu; kat. št.: 10115; nadmorska višina: 2010 m; dolžina: 653 m; višinska razlika: 68 m   17  DECEMBER 2011

RAZISKAVE Tloris Vhod Jama na Mangartskem sedlu ostali pa so imeli nalogo raziskati vse stranske rove in prodreti do konca glavnega rova. Dvoji- Jamarski Klub Krka ca, ki se je splazila v stranski del, je skozi ožine 2009-2011 napredovala počasi in s kladivom odbila marsi- kateri kamniti rogelj. Postopno sva se mimo vseh Dolžina: 652,5 m Globina: 68 m ovir prebila do dna na globino –45 m. Nadaljeva- Merili: Alojz Malenšek, Tanja Podržaj, Leopold Bregar nje nama je zaprl meander, skozi katerega se je Risala: Tanja Podržaj, Alojz Malenšek slišalo šumenje vode. Smer sva pustila opremlje- no za merilno ekipo. Ob vračanju naju je kot na N prejšnji akciji tudi tokrat presenetila obilica vode. Njeno pronicanje se je zaradi topljenja snega 0 10 m zopet stopnjevalo in prej nedolžno kapljanje se je postoterilo, saj je dobesedno lilo, tako da sva morala jamo zapustiti. Na vročem soncu sva posušila oblačila in se vrnila v jamo naproti trem raziskovalcem daleč spredaj. Srečala sva jih, ko so se vračali. Janez, Tanja in Alojz so merili nove dele in veselo poro- čali o odkritjih. Od že znanih delov so po glav- nem rovu hitro prišli do brezna, ki so ga na to- kratni akciji opremili, se spustili deset metrov globoko in nadaljevali v trideset metrov dolg me- ander, kjer so končno lahko za nekaj časa zrav- nali hrbte. Nato so sklonjeni nadaljevali s pregle- dovanjem možnih stranskih delov in se tudi lep čas plazili do naslednjega brezna. Jama se od brezna še vedno nadaljuje, ven- dar so se raje odločili za merjenje. Tanja in Alojz sta izmerila vse nove dele in namerila novih 320 metrov jame, ki sedaj zavija proti jugu. Seveda nam to ni bilo najbolj pogodu. Vhod je le slabih dvesto metrov od državne meje s sosednjo Itali- jo. Upanje, da bi pokukali v tujino, je bilo sprva videti uresničljivo. Na tej akciji pa se je izkazalo, da jama zavije, in z novo podzemno meddržavno povezavo ni bilo nič. Po dolgem dnevu plazenja, vlačenja transportk, širjenja ožin in vse prej kot vzravnane hoje po jami smo se vsi kljub vsem novostim veseli odpravili proti koči na zasluženo večerjo. 11. avgusta 2010 je povratku z mednarodne odprave v Črni gori sledila še ena raziskovalna akcija. Zgodaj zjutraj sva se Leopold in Mima zo- pet odpeljala proti Mangartskemu sedlu. Vedela sva, da ne bo lahko. Obložena s transportkami Vhod Iztegnjeni prerez 18    DECEMBER 2011

RAZISKAVE S kratko pametjo, Foto: Leopold Bregar dve podobleki, v glavnem pa smo vsi imeli ščitni- ki jo premoreva oba ke na kolenih in komolcih ter podkape na glavi. Mima v vhodnem delu skupaj, sva se raje od- Obiskovalci, ki so se vozili mimo, so odpirali usta sva začela s plazenjem po že znanih delih jame. ločila za merjenje, kar in na nas kazali s prsti, pa kaj potem! Vstop v Opreme je bilo absolutno preveč za samo dva je bilo v tistih razme- jamo je bil kljub vsemu posmehu in brez ome- obiskovalca. Prasice sva zvezala zaporedno tako, rah edino pravilno. njenih zaščitnih sredstev prepovedan s strani da jih je eden vlekel, drugi pa jih je od zadaj poti- Premražena nisva dveh članov, ki sta bila v jami na predhodni ak- skal ali odpenjal, če se je kje zataknilo. Zelo veli- imela občutka in pisa- ciji. ko energije sva porabila, da sva se priplazila do lo je neprestano pa- še neraziskane stopnje, ki sva jo opremila, se dalo iz rok. Prsti so Ob deveti uri smo se poslovili od turistov, ki spustila okoli 12 metrov globoko in nadaljevala postali trdi, postajalo sta jo mahnila po hribih, mi pa smo se nato v mimo slapu. je vse hladneje in ob- jami tri ure plazili proti ožini, ki nas je čakala od čutek je bil, da je de- lani. Matjažu sta se že na pol poti odprla kombi- Dvoranica se je nadaljevala v obliki ozkega set stopinj pod nulo. nezon in čevelj. Stisnil je zobe in nadaljeval. V meandra, ki je postajal čedalje bolj blaten in ve- Ampak trmasta sva se meandru smo nato leže v vodi prebili ožino in se dno ožji. Premočena in vsa blatna sva se prerini- spogledovala in ni bilo spustili v brezno. Ker je voda v brezno tekla v la do neprehodne ožine, za katero je večji pro- treba besed: »Za JKK slapu, sta dva počakala na suhem, Mima in Leo- stor. Meander na tem delu je zelo ozek in nizek, vse!« Tako sva nameri- pold pa sva se spustila vanj. Prostor je bil tokrat po njem pa teče 30 centimetrov globoka voda. V la sto metrov najtežjih res velik glede na vse do sedaj videno. Dve večji prostoru je lepo odmevalo, kamen je po občutku novih delov jame. V zaporedni dvorani, široki do pet in visoki preko padal globlje kot v prejšnjih primerih, a potrebno vseh letih jamarstva, v petnajst metrov, preideta v ozek meander. Vanj je bilo širjenje. »Kaj zdaj?« Mokra, utrujena in katerih sem obiskal se je kljub odporu do vode stlačil suhi Mima in prezebla naj leživa v vodi in širiva? zelo veliko raznovrstnih jam, je bila to ena mojih vztrajal še 40 metrov, kjer se je ustavil. Preozko in najtežjih preizkušenj, če ne najtežja. S tem se je premokro je bilo. strinjal tudi Mima, ki je še imel toliko moči, da je preklinjal vse po spisku, najbolj pa nič krivo jamo. K sreči je imel na sebi pripeto merilno opremo S pospešeno hitrostjo sva se odplazila ven, a do in je lahko začel meriti. Jamo smo tako poglobili izhoda sva se komaj malo segrela. Utrujenost in še za 16 in podaljšali za 112 metrov. Dan smo nato še prehlad sta bila posledici, ki sva si ju za- ugledali šele ob petih popoldne ter se v dežju in služila sredi vročega poletja in kolektivnega do- vetru premraženi vrnili k topli koči. To je bila tudi pusta. Nikoli več in nikoli več ... zadnja raziskovalna akcija v tej jami, v katero za- Jamo smo izrisali ter jo z globino 52 in dolži- gotovo ne bomo več nesli nosu, ali pač? no 544 metrov v ustreznem zapisniku oddali na Kataster. Sklep Raziskave leta 2011 Jama na Mangartskem sedlu je s svojo globi- no 68 metrov in svojimi 652,5 metri trenutno naj- Raziskovalna žilica in nedokončana jama pa daljša na Mangartu. Na rezultat smo ponosni vsi, sta nas še privabljali in naslednje leto, 28. avgu- predvsem pa tisti, ki smo sodelovali v njenih raz- sta 2011, je bila planirana še ena akcija. iskovanjih. Iskreno povedano pa bi ji na koncu po vseh naporih najraje spremenili ime. Obisk V petek se je na Mangartsko sedlo odpravil priporočamo samo tistim s šibkejšimi postavami, prvi del ekipe, ki se najbolj trmastim, ki imajo dobre zobe, in seveda mu je v soboto pridru- tistim, ki jih v mokrih kombinezonih ne zebe pre- žil še organizator ak- kmalu. cije z jamarko Ivano Ljubojević (AS Beo- Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem udele- grad) ter novopeče- žencem raziskovanja ter Eriku Cudru (Koča pod nim Matjažem Šošta- Mangartskim sedlom) za vedno topel in gosto- ričem. Ob sedmi uri ljuben sprejem. smo se dobili, na hitro pozajtrkovali, spakira- Leopold Bregar, JK Krka li in se odpravili proti jami. Tokrat smo bili Jamo smo raziskovali vsi dobro opremljeni. Nekateri so oblekli po Alojz Malenšek – Mima, Tanja Podržaj, Ja- nez Jerman, Aljaž Celarc, Matjaž Šoštarič, Primož Bregar in Leopold Bregar. Foto: Leopold Bregar Foto: Leopold Bregar Prodniki  Oblika rova s konglomeratno brečo   19 DECEMBER 2011

RAZISKAVE Jamona – Dol ledenica V prvi številki Jamarja je bil objavljen članek o Dol ledenici, v zadnjih letih pa smo jamo poglobili, podaljšali in preimenovali. Kako se je to dogajalo, lahko preberete v nadaljevanju. P o dolgem razpravljanju v društvu smo se Foto: Marko Matièiè Foto: Rok Stopar odločili za preimenovanje Dol ledenice v Jamono. Dol ledenica je bila že na začetku dnom smo se prekopali v delovno ime, a smo se takrat odločili za poime- fosilni meander. Izkazalo se novanje po področju. Ta odločitev se je izkazala je, da gre za pritočni rov. za slabo, saj je ime preveč podobno drugi jami, Preko dveh stopenj in ožin Ledenici na Dolu, zaradi česar je prihajalo do smo prišli do vrvi – prilezli nesporazumov že med nami jamarji, še bolj pa smo nazaj v Karfijolo. Novi Prešerna brezna med laiki oz. domačini. del smo izmerili in poimenovali By ps. Foto: Bogomir Remškar Od kod Jamona? Ko smo s Claudiom Brato- Robert Rehar ni obupal, stlačil se je v po- som in Stojanom Sancinom začeli kopati vhod ševno spuščajoč se freatični rov elipsastega vanjo, je Claudio na neki akciji rekel, tu spodaj prereza 1 krat 0,5 m. Njegove stene so pre- ne bo jama, tu bo jamona. No, tako, zdaj naj bo krite z jamskim mlekom. Kmalu so postale Jamona. Toda leto po tem, ko smo jamo preime- lepljive in spolzke. Robert je prilezel do oz- novali, ugotavljamo, da je zmeda še večja, zato kega pritočnega meandra, kjer bi šlo z muko sta zdaj v rabi obe imeni. še naprej, a je odnehal. Dol je šlo, gor pa je Foto: Vasja Zaman bila prava muka. Po oceni je rova okrog 50 Raziskave v letih 2008 in 2009 metrov, trajalo pa je skoraj uro. Teh delov ni- smo merili in jih puščamo zanamcem. Raziskave leta 2008 smo začeli zelo ambicio- Edina možnost nadaljevanja v Karfijoli je zno z jasnim ciljem, povezati Belo grižo 1 in Dol tako ostala ožina v prelomu na dnu, a na ledenico. A zaradi spomladanskih vremenskih prvi pogled je bila neobetavna. Ker smo s razmer in pomanjkanja časa v drugi polovici leta seboj imeli vso potrebno opremo, nismo Marko èisti Kanalizacijo akcije niso bile tako intenzivne, kot bi si želeli. imeli izbire. Spustili smo se do dna in never- jame po tej akciji je znašala 1134 metrov, globina Januarja smo se spustili skoraj do takratnega jetno hitro razbili pet blokov. Zadaj se je rov na- pa 392 metrov. dna na –237 m. Spotoma smo razbili nekaj kritič- daljeval. Davek za preboj je bila macola, ki nam Julija smo šli v jamo v dveh skupinah. S prvo nih mest v Peklenski karfijoli. Deset metrov nad je padla med skale. Podorni značaj rova se po smo izmerili stranski meander v zgornjem delu, ki nekaj deset metrih konča. Sledilo je brezno, ki se konča v podoru tik pod površjem. Robert in Da- 20    Zmaga v Starih Čilencih smo ga pregledali na naslednji akciji. vid pa sta splezala kamin na začetku Galerije, a se DECEMBER 2011 Ta je bila ravno na kulturni praznik. Prepih, ki je na žalost zaprl. Ob tem smo izmerili še neizmer- ponavadi piha iz jame, je tokrat vlekel noter. Raz- jeno brezno in rov pod tem kaminom. Rov se zoži širjeni ožini na globini –237 m je sledil niz šestih do neprehodnosti, zato smo ga pustili za res slabe stopenj (6, 5, 12, 31, 24, 18 m), med katerimi so čase. Jamo smo podaljšali na 1256 metrov. večje oziroma manjše police. Obrnili smo se na Oktobra smo se spet razdelili na dve skupini. globini –320 m nad 18 metrov globokim bre- Rakovška je pregledala okna oz. police v Prešer- znom, ki ga nismo pregledali, le z laserjem smo nih breznih. Izkazalo se je, da nimajo nadaljeva- izmerili globino. Tu se je nekje daleč slišal slap. nja ali da pripeljejo nazaj v Prešerna brezna. V Nove dele, ki gredo proti jugu, smo krstili Prešer- drugi skupini smo pregledali okno v Policijskih na brezna. Beli griži 1 smo se še bolj približali. breznih, zatem pa še Policijskim breznom vzpore- Najbližje si jami prideta na 114 metrov. dno stopnjo. Tu je bila na dnu majhna ožina z Naslednja akcija je bila šele konec junija. Za- močnim prepihom. Po pol ure razbijanja sva se radi službenih in družinskih obveznosti sva kro- prebila naprej. Sledila je dvometrska stopnja, nična speleoholika trpela že hudo abstinenčno nato dvoranica, zatem poševna ožina, za njo krizo. Ker drugače ni zneslo, sva šla po dolgem manjša stopnja. Tu pa je prišlo presenečenje. De- času v nočno akcijo. Z Robertom sva dosegla glo- set metrov dolg, meter in pol visok in širok rov se bino –392 m. V tistem delu voda odteka v razpo- je končal brez sledu nadaljevanja. Njegovo dno je ko, ki je bila preozka in predolga. Kljub prepihu pokrival svež podor iz majhnih kamnov. Prepih je sva jo pustila za slabše čase. Nove dela sva izme- izginil neznano kam. Kopala sva še nižje v podor, rila in poimenovala Policijska brezna. Dolžina a brez uspeha. Za razliko od predhodnih imajo

RAZISKAVE Foto: Bogomir Remškar Maja smo šli raziskat brezno, kjer nas je leta Raziskovalci 2009 ustavilo pomanjkanje opreme in smo ga Stojko ali tokrat poimenovali Dvojček. Novi deli so nas David Ostanek-Gvido (DZRJ Luka Èeè obešalnik preko dveh stopenj pričakovano pripeljali v Ga- Postojna), Rok Stopar (JD Dimnice Koper), lerijo, z njimi je jama v dolžino merila 1411 me- Nejc Velikonja, Tine Vidmar, Matej Blaško, rovi ovalne freatične prereze. Rov sva poimeno- trov. Marko Peljhan, Vasja Zaman (JD Danilo vala Enigma. Nazaj grede smo nove dele izmerili. Remškar Ajdovščina). Oktobra sta Nejc in Matej pregledovala Gale- Nad Enigmo se vidi okno, kjer je še možnost rijo in razopremila Petdesetmetrco. Našla sta tovila, da sva prišla na začetek Peklenske karfijo- nadaljevanja. V jami smo srečali veliko netopir- nadaljevanje v rovu pod zasiganim kaminom. S le. Jama je bila tedaj dolga 1609 metrov. jev, prvič smo jih videli tudi leteti skozi vhodne pomočjo fotoaparata, ki sta ga po vrvi spustila v ožine. Niso bili podkovnjaki. Očitno smo jim ure- ozek meander, sta fotografirala razširitev za oži- Med majem in avgustom smo trikrat širili v po- dili novo stanovanje no. Črnina na fotografiji nam ni dala spati. Še isti doru na dnu Čilencev. Vidimo nekaj, a ne vemo, mesec smo ožino na globini –150 m razširili. Na ali je nadaljevanje ali ne. Prepih nam daje nekaj Leta 2009 smo Jamono obiskali le dvakrat. načrtu sem tu narisal vprašaj, a nanj popolnoma upanja. Na zadnji akciji 9. novembra sta Matej in Aprila smo neuspešno plezali kamin v Galeriji, pozabil. Izkazalo se je, da nekdo, ki na novo gle- Vasja plezala proti oknu deset metrov nad dnom novembra pa smo prekopali ožino v podoru nad da jamo, vidi več. Novembra je jama zašibala do Prešernih brezen. Prilezla sta nekje do polovice. Petdesetmetrco (–90 m). Skoznjo smo prišli do globine –200 m, kjer je Mateja, Tineta in Marka Velika črnina, ki se vidi, obeta nadaljevanje. niza brezen, a ga nismo pregledali, ker nam je ustavil podor. zmanjkalo vrvi. Nove dele smo izmerili in z njimi V Jamoni smo imeli že 34 akcij. Jama je globo- je bila jama dolga 1355 metrov. Po načrtu sodeč Zadnja decembrska akcija v letu 2010 bi se ka 392 in dolga 1609 metrov. Raziskave so poka- smo domnevali, da novi deli pripeljejo v Galerijo. kmalu slabo končala. Zvečer sva se z Rokom peš zale, da povezava z Belo grižo 1 ne bo tako eno- odpravila iz Sibirije proti jami. Jasno, mrzlo noč, stavna, kot smo se nadejali, glede na številne Raziskave v letih 2010 in 2011 debato in škripanje ledenega snega je prekinila vprašaje na načrtu pa vanjo še vedno verjamemo. kletvica. Že sem drsel proti pregloboki, prepadni Leta 2010 pa so Jamono začeli raziskovati vrtači. Zadnji hip sem se še ujel za bukev in mo- Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar novi mlajši člani in kaj kmalu našli obetavna na- goče tudi za življenje. V jami sva izmerila nove Ajdovščina daljevanja. dele, dolžina je znašala 1511 metrov. Leta 2011 smo veliko časa namenili Jami se- žanske Reke, zato so raziskave v Jamoni trpele. Aprila smo pregledali ozek vodoravni rov, imeno- van Kanalizacija. Prišli smo do brezna, v katere sva se z Markom spustila junija. Nadaljevalo se je s poševnim rovom, ki se je polagoma spuščal. Prepih je še podžigal najino pričakovanje, a nav- dušenje je izginilo, ko sva prišla do roba brezna. V njem je visela vrv. Čez nekaj trenutkov sva ugo-  DECEMBER 2011   21

RAZISKAVE Čolniči – jama podzemnega Obrha Niti približno nismo slutili, da se bomo prebili v tako obsežen jamski sistem v zaledju glavnih izvirov Cerkniškega polja. C erkniško polje je že od nekdaj vzbujalo zani- občasnim izvirom v dolžini 480  in globini 24 me- tno več. Večina se konča na gladini podzemne manje hidrologov, jamarjev in speleologov, trov, ter nekaj manjših izvirnih jam: Vranja jama vode v ozkih špranjah. Zanimivo je tudi, da na vendar so bile v ospredju raziskave ponor- pri Cerknici (kat. št. 1011), Jama v Suhadolci (kat. tem območju izvira več deloma ločenih podze- nih jam. Te, zlasti Mala in Velika Karlovica, so bile št. 4303), Lunkova jama (kat. št. 1223) in Špilja mnih tokov, tako voda iz Loške doline (Loški lahko dostopne in hidrotehnično zanimive, zato (kat. št. 9779). Kljub temu je ostal glavni izvirni Obrh) kakor tudi z območja Javornikov. Različ- so bile večkrat podrobneje raziskovane. Jame v jugovzhodni del Cerkniškega polja, imenovan nost voda je razvidna že iz razlik v temperaturi izvirnem delu so zaradi zagruščenosti izvirov zna- Cemun, jamarsko nedotaknjen, čeprav od tam na izvirske vode (npr. od 7,6 do 9 stopinj), različna pa tno manj dostopne, čeprav njihova privlačnost ne polje prihaja največ podzemne vode. sta npr. tudi električna prevodnost (zaradi razlik v zaostaja za ponornim delom. Do leta 2007 je koncentraciji raztopljenih karbonatov in onesna- ostalo praktično le pri raziskavah stalnega izvira Na jugovzhodnem delu Cerkniškega polja ževal) ter pH (razlike v prezračenosti vode in Štebrščice, kjer so potapljači raziskali Štebrk (kat. prihaja voda na dan v več izvirih. Špela Bavec jih vsebnosti raztopljenih snovi). Žal ali pa na našo št. 4213) v dolžini 80 in globini 18 metrov, Suha- je v svojem geološkem diplomskem delu naštela srečo večino vhodov v podzemlje pokriva poboč- dolco (kat. št. 280) s stalnim vodnim tokom in kar 33. Špranj, iz katerih prihaja na dan podze- ni grušč, zato bi bilo treba načeloma opraviti mna voda in so jamarsko zanimive, pa je še zna- Foto: Boštjan Burger 22    DECEMBER 2011

RAZISKAVE veliko dela za preboj v podzemlje. Obstaja pa Foto: Matej Kržič - Kržo Ime jame mesto, kjer je tega grušča izjemno malo, in ravno tam se je odprla pot v zaledje glavnine izvirov Skalni bloki pri sifonu »Via Golobina« Obrh je ime za potok, ki teče po Loški Obrha, skozi jamo Obrh Čolniči (kat. št. 9964). je ponovno plazenje skozi labirint rovov v različ- dolini, domače ledinsko ime skupine več nih višinah. Ob prehodu v zadnji del starih delov izvirov jugovzhodno od vasi Gorenje Jeze- Stari deli jame se zdi, kot da bi z regionalne ceste zavil na ro na Cerkniškem polju, med katerimi je avtocesto. Stari deli se končajo s sifonoma in tudi vhod v odkrito jamo, ter ime za potok, Že od otroških let je bil Matejev osebni izziv manjšim podorom nad enim izmed njiju. ki teče po jugovzhodnem delu Cerkniške- najti podzemno povezavo med Loškim in Cerkni- ga polja od izvirov območja Cemuna in škim poljem. S tem namenom je bil 25 let stalni Na zadnji akciji leta 2009 smo hoteli odstra- območja Obrha do mosta med vasema gost ponorne jame Golobine na Loškem polju. V niti skale, ki so ovirale potencialno nadaljevanje Gorenje Jezero in Laze pri Gorenjem Jeze- različnih letnih časih je raziskoval območje med nad sifonom. Na konec jame smo prinesli elek- ru (dolvodno se imenuje Stržen). poljema ter ponorne in izvirne dele. Vztrajnost je trični vrtalnik, a nam je sveder pri vrtanju pone- obrodila sadove avgusta 2007, ko so jamarji Dru- sreči padel globoko v vodo. Velikih podornih V starejši literaturi o kraških izvirih na štva ljubiteljev Križne jame (Matej Kržič, Maša in blokov trdega apnenca nam ni uspelo razbiti s Cerkniškem polju se za izvir, ki je vhod v Lojz Troha) odstranili podorno skalovje in kame- težkim kladivom, ki nam je še ostalo. jamo, uporabljajo različna imena: v 15. sto- nje nad enim od številnih kraških izvirov in vsto- letju Zvirk, kasneje Čemniči. V današnjem pili v novo odkrito jamo. Okoli 120 metrov od Leta 2010 se je ponovila zgodba izpred dveh času ga domačini imenujejo Čolniči, ven- vhoda je raziskave preprečilo sifonsko jezero in let. Vodostaj je bil previsok za nadaljevanje razis­ dar trije starejši domačini niso znali razlo- nadaljevanje je takrat ostalo nedostopno. kav in čakali smo sušo v letu 2011. žiti pomena in izvora besede, zato bo o tem potrebno nadaljnje raziskovanje. Leta 2008 ni bilo dovolj dolgega sušnega ob- Odkritje Novih delov dobja, zato je bil vhod v jamo ves čas zalit in je ekipa Društva ljubiteljev Križne jame čez nekaj nedostopen nepotapljačem. Poleti 2009 je bila Novi rovi so bili odkriti 15. septembra 2011 dni z jamarsko opremo vrnila v jamo, prečkala suša skoraj tako dolgotrajna kot rekordna suša med speleološkim delom v jami, ko se je Matej sifon in prišla v prostrane rove podzemnega na tem območju leta 2003, kar je omogočilo na- Obrha. Po pregledu večine danes znanih rovov daljevanje raziskav. Suša je trajala dovolj dolgo, spomnil, da onkraj sifona more- je sledilo pet jamarskih ekskurzij, na katerih se je da smo začetne dele jame v treh akcijah raziska- bitno nadaljevanje zapira večja večinoma merilo in fotografiralo. li, izmerili 699 metrov in jih fotografirali. Ena od skala. Mitja se je je uspešno posebnosti tega dela so s stropa viseče »boksar- ognil skozi za silo prehodno Izpostaviti velja izredno uspešno meddru- ske vreče«, korenine starih gabrov in maklenov, navpično špranjo in obstal pred štveno interdisciplinarno ekskurzijo 24. septem- ki so se prebile skozi tanek jamski strop, v jami več kot dva metra širokim in rav- bra, na kateri smo merili rove, jih klasično foto- pa jih je obdala poplavna ilovica. Po začetnih no tako visokim rovom – z Mate- grafirali, Boštjan Burger je posnel precej sto metrih ozkih rovov smo prišli v nekoliko širše jem sta dobila vstopnici za Nove prostorskih fotografij (www.burger.si/Jame/Colnici in višje rove. Vtis je bil podoben, kot bi z avtomo- dele. Tistikrat sta sledila očitne- Obrh/vrp.html), jamo smo deloma speleobiološko bilom zavili z lokalne na regionalno cesto. Sledilo mu prepihu, pregledala okoli in hidrogeološko preučili, Primož Jakopin – Klok 250 metrov rovov in se ustavila pa je večino aktivnosti ujel na film. Za vse smo Foto: Matej Kržič - Kržonad sifonom. Bilo je dovolj, da se imeli razmeroma veliko časa, saj je jamo povsem poplavilo »šele« 22. oktobra 2011. Časa je bilo ravno dovolj, da smo izmerili in izrisali veliko večino znanih rovov v dolžini do- brih 2700  metrov (izmerjenega poligona je 3165 metrov). Ker je jama dolga, smo pri tlorisu upoštevali lokalno magnetno deklinacijo. Zara- di hitrosti merjenja in risanja smo se odločili le za izdelavo tlorisnega načrta, ne pa tudi izte- gnjenega profila in prečnih  prerezov  rovov. Foto: Matej Kržič - Kržo »Via Juršče« Foto: Matej Kržič - Kržo Rov tekoče Javorniške vode Struga podzemnega Obrha  DECEMBER 2011   23





RAZISKAVE Plazilnica Foto: Matej Kržič - Kržo Dvorana izginule reke je križišče vsaj štirih ro- vov. Najnižji pripelje do sifona Via Golobina, od Slab kilometer vhodnega dela regionalno pomembnih rovov, pravokotnih na koder se običajne vode dvignejo za vsaj sedem jame je razvit v obliki lečastih ro- glavnino jame. Velika večina jih poteka izključno metrov in se prelivajo po Strugi podzemnega Obr- vov, ki večinoma sledijo lezikam, v epifreatični coni največ nekaj metrov nad gla- ha proti Sifonu petih plavalcev. Velik del vode naj- včasih tudi razpokam. Ti rovi so dino nizke vode. Vhodni rovi so vezani na sub- verjetneje priteka tudi iz Rova podzemne javorni- povprečno visoki dva metra. Ker vertikalne razpoke, zato so pokončni. Globlje bolj ške vode, kjer se ob običajnem – visokem od tega majhni rovi obsegajo po- prevlada vpliv lezik, kjer so rovi lečastih oblik. vodostaju izvor (in smer?) vode zamenja (iz javor- lovico, je slabih 500 metrov rovov Ker skladi vpadajo pod nizkim kotom proti jugo- niške vode v Loški Obrh). Ta rov je kljub velikemu nižjih od metra. Od vhoda do zahodu, rov cikcakasto sledi leziki, dokler ne premeru zelo spran, kar kaže na veliko hitrost mesta, kjer se jama odpre, je v »preskoči« na lokalno razpoko. Zakraselih je več toka (in s tem na velik pretok). Ob nizkem vodo- eno smer potrebno enoinpolur- lezik, ki so med seboj povezane s freatičnimi staju se konča v sifonu z najnižjo nadmorsko viši- no plazenje po rovih, kjer nekaj skoki, zato je del jame labirinten. Na takih me- no, ki je za tri metre nižji od sifona Via Golobina. deset metrov ne moreš s trebuha stih je izmerjen le eden izmed rovov, vsi ostali Del vode priteka tudi iz širokih, zahodno od Dvo- niti na kolena. nas čakajo ob naslednji izredni suši. rane izginule reke potekajočih rovov. Ti so bili naj- Zavedamo se, da to v jamarstvu ne bi smela verjetneje glavni prevodniki pred zasutjem nekdaj biti praksa, vendar v nasprotnem primeru jame Največji prostor v jami je Dvorana izginule glavnega izhoda iz jame 50 metrov južneje od Le- niti približno ne bi zadovoljivo izmerili, saj bi jo reke z dolžino prek 90 metrov in širino vsaj pega rova. Sedaj so ti rovi tako na debelo zasuti z prej poplavilo. Sedaj imamo vsaj zelo dobro 35 metrov. Najdaljša teoretična vizura bi znašala gruščem in drobnozrnatimi naplavinami, da je osnovo za iskanje nadaljevanj s površja. kar 155 metrov, če bi jo laser lahko izmeril. Vršni pretok skoznje onemogočen. Na jugovzhodnem del se precej približa površju, točneje dolu Kranj- delu zatrepne doline Cemuna/Obrha se dobro Morfologija jame čevka, in sicer na okoli 30 višinskih metrov. Ver- vidi, izpod katere stene je vodil rov na površje. tikalno lahko podor v Dvorani izginule reke raz- Temeljna vsesplošna značilnost jame je vo- delimo na tri dele. V spodnjem delu so podorne Od prej opisanih delov se proti severu in jugu doravnost, saj za ogled ne potrebujemo nobene- skale sprane zaradi toka Loškega Obrha. Nekaj raztezajo še nekateri večji rovi, ki pa v glavnem ga kosa plezalne opreme. Čeprav je razlika med metrov višje so obsežne naplavine mivke, ki jih niso hidrološko aktivni. Večinoma so zelo lepo najvišjo in najnižjo točko v jami 61 metrov, rovi odlagajo visoke vode. Končajo se s teraso pribli- zasigani, saj so nad gladino poplavne vode. večinoma potekajo v 20 metrov debelem delu žno šest metrov nad strugo, od koder se navzgor Izjem­na sta zlasti Lepi rov, ki se površju približa kraškega masiva. Največjo višinsko razliko nadaljuje podorno pobočje s kamnitimi bloki. Ti na vsega sedem metrov, in kapniška dvorana v ustvarja podor v Dvorani izgubljene reke. Morfo- zaradi nedotaknjenih lomnih površin dajejo vtis, rovu Via Juršče. Tu s stropa visi najdaljši opaženi loško lahko jamo razdelimo v dva dela. Prvi ima da so se s stropa in sten odkrušili včeraj. Podorni špaget, katerega dolžina je ocenjena na dva me- lokalen pomen in ga lahko poimenujemo Čolni- stožec je na nekaterih mestih prelit s sigo. tra. Naj vas ime Via Juršče ne zavede – do te vasi či, drugi pa obsega znatno večje rove regional- nam ostaja še dobrih 99 % razdalje pod Javorni- nega pomena in ga lahko poimenujemo Obrh. Foto: Matej Kržič - Kržo ki. Vsi ti rovi se končajo s čelnimi podori, vendar Stik obeh je pri Mašini prečki, saj ravno tu skozi je v mnogih čutiti prepih. V Lepem rovu so bili rov s premerom en meter pridemo v bolj prostra- opaženi tudi kunji iztrebki, kar nam daje upanje ne dele, in sicer v večji rov Nesojeni by-pass. na uspešno lociranje novega vhoda v jamo. Glavni rovi se verjetno razprostirajo direktno proti glavni izvirni kotanji Cemuna, a so nam bili Na načrtu ostaja še veliko vprašajev. Žal jih je kljub veliki hidrološki suši zaradi poplavljenosti malo na koncu glavnih rovov. Pri večini gre za lah- nedostopni. ko dostopne rove, ki so v glavnem le vzporedni izmerjenim, a nam jih zaradi pomanjkanja časa ni Stari deli so splet za silo prehodnih manjših uspelo raziskati in izmeriti. Kljub temu nas nekaj rovov. Od njih po velikosti odstopa le Avtocesta, rovov lahko pripelje bližje površju. Z veliko skepse ki se začne in zaključi v sifonu in je verjetno del se nadejamo tudi pomembnejših odkritij. 26    »En hribček bom kupil« Hidrologija jame DECEMBER 2011 Hidrološko je jama izredno zanimiva zaradi dinamike poplavljanja in umikanja vode, več kot 22 podzemnih sifonskih jezer, podzemnega vo- dnega toka javorniške vode ter dveh velikih sifo- nov, ki najverjetneje vodita proti Golobini. Obseg poplavljenosti ob najvišjem vodostaju je prika- zan na naslednji strani. Ocenjen je na osnovi meritev višin in opazovanj morfologije jame. Iz- nad gladine segajo le zgornji del Dvorane izgi- nule reke, Lepi rov in zasigana dvorana v rovu Via Juršče. V Dvorani izginule reke se jasno loči območje spranih skal, kjer običajno teče Loški Obrh, od višjih poplavnih in nadpoplavnih delov, ki jih poplavlja občasno ali pa nikoli. Predvideva- mo, da je dvig vode izjemno hiter, saj se je v času osemurnega obiska jame voda ob že sicer niz- kem vodostaju spustila kar za 30 centimetrov. Dvigi so glede na opazovanja na drugih lokaci- jah običajno znatno hitrejši. Kalne vode ni opaziti nikjer v jami. V sifonskih jezerih je vidljivost običajno več metrov. Najim- pozantnejši je sifon Via Golobina, ki ima premer okoli 30 metrov. Njegovo globino bo treba kljub vidljivosti več kot pet metrov v prihodnosti še iz- meriti. Vodni rovi so sprani, zato se voda zelo težko skali. V Rovu tekoče javorniške vode smo že pri pr- vem obisku opazili stalen tok s pretokom nekaj deset l/s, ki ne presahne niti ob največji suši. Re- lativno nizka temperatura vode za jesenski čas (9 °C), razmeroma visoko razmerje Ca/Mg in

RAZISKAVE praktično ničelna onesnaženost (voda bi bila Foto: Matej Kržič - Kržo Vhod Poplavljanje jame verjetno primerna za vodooskrbo že brez predči- ščenja) kažejo, da ne gre za Loški Obrh, temveč Foto: Matej Kržič - Kržo konča s podorom 50 metrov južneje od Lepega Ob intenzivnih padavinah jamo prak- za vodo javorniškega vodonosnika. Toku smo rova in je s površja opazen tudi po vertikalni ste- tično povsem poplavi v slabi uri. To pome- lahko sledili dobrih 50 metrov, potem se izgubi v ni z gruščem pod njo. Brez zadržkov lahko tudi ni, da je, ko opazimo porast vodostaja v neprehodnih razpokah na robu jezerske kotanje. sklepamo, da so bile hidrološke razmere takrat prostranih rovih, že prepozno za vrnitev Njegova najverjetnejša nadaljnja smer je nekje povsem drugačne, saj medved gotovo ni hodil v proti izhodu. Ker so bili vhodni rovi do se- pod hidrološko slabo prepustnim Cerkniškim jamo, ki jo občasno skorajda povsem poplavi. daj dostopni nepotapljačem načeloma le poljem direktno v smeri Ljubljanskega barja. Tovrstna podobnost s Križno jamo se ne zdi na- vsaki dve leti, je raziskovanje jame možno ključna. Kljub pozornosti pa nismo nikjer nalete- le ob izredno suhem in izredno stabilnem Čeprav smo v jami naleteli na tekočo javorni- li na arheološke ostanke, ki bi kazale na priso- vremenu, ob spremenljivem vremenu pa je ško vodo, ki je glede na dobro vidljivost v sifon- tnost človeka, kot je to v Križni jami. jama zelo nevarna. skih jezerih prisotna tudi v njih, v času običajne- ga vodostaja in poplav skozi jamo nedvomno Obeti za prihodnost Načrt prikazuje poplavljenost jame v teče vsaj del Loškega Obrha. To sklepamo po času visokega vodostaja. večinoma plastičnih odpadkih, ki so se ujeli za Najprej bo treba počakati na izredno sušo, skalne roglje. Nekatere smeti so presenetljivo saj je le takrat možno priti skozi vhodne rove. Po Nihče ne ve, kaj vse lahko odkrijejo še nižji mlade, stare le nekaj let, zaradi česar lahko skle- izkušnjah se to zgodi na vsaki dve leti. Še večji vodostaji, čeprav kaj nižji glede na počasnost pamo o dobri prepustnosti podzemnih rovov. V problem za dostop do glavnega dela je Sifon pe- upadanja vode ob najnižjem vodostaju (nekaj Dvorani izginule reke je na sipinah odloženega tih plavalcev, kjer smo morali ob malenkostno centimetrov na teden) praktično ne morejo biti. tudi precej organskega materiala (listje, vejice, povišanem vodostaju v času izredne suše že pla- Upanje kljub temu ostaja na najnižjem sifonu, mah), kar kaže na ponorno vodo, vendar je naj- vati preko podzemnega jezera. Suhi prehod nad kjer se je ob najnižji vodi letos že videlo nekaj večji organski material majhen (do nekaj centi- njim sicer teoretično omogoča suho prečenje, a centimetrov visok suh prehod nad vodo. Marsi- metrov), kar nasprotno ne kaže na široke rove. je nevarnost padca v vodo izredno velika. Obho- kakšen rov se lahko odpre tudi na jugozahodni Sicer se v jami pričakuje mešanje javorniških in dov kljub iskanju do sedaj nismo našli. strani praktično vseh ozkih rovov, ki se večinoma loških voda, katerih delež (in smer toka?) se pro- končajo v sifonih. Potem je tu še prvi sifon od storsko spreminja glede na trenutno hidrološko Speleološko je jama izjemno zanimiva, saj je vhoda, ki očitno dovaja vodo s severa. situacijo. edini objekt v širši okolici, kjer je dostopna pod- zemna (javorniška?) favna. Prvi podatki že naka- Tudi pregled površja še ni končan. Veliki, pre- Paleontološka opažanja zujejo, da je jama s tega vidika posebna in potre- težno vodoravni in razprostranjeni rovi, ki se buje nadaljnjo proučitev. Zanimivo je, da v njej končajo v čelnih podorih, nakazujejo na splet Svojevrstno presenečenje v jami so sledi jam- kljub posebni pozornosti in pričakovanjem ni- rovov na višini med 540 in 570 metri. Za sedaj so skih medvedov. Najprej so bile njihove kosti smo opazili proteusa, ki sicer živi v javorniških večinoma usmerjeni proti Loški dolini, a si nihče opažene v Lepem rovu, kasneje tudi v Strugi vodah (npr. v Matijevi jami pri Palškem jezeru) in ne upa reči, da kateri ne vodi tudi pod Javornike. podzemnega Obrha in v Dvorani izginule reke. v Loški dolini (npr. izvirih okoli Podloža). Jama je Ja, sanje izdihnejo zadnje. Na slednjih dveh mestih jih je premaknil vodni zelo zanimiva tudi hidrološko, geološko, geo- Matej Kržič - Kržo, Društvo ljubiteljev Križne jame tok. V Lepem rovu štirje skeleti ležijo v skorajda morfološko in paleontološko, zato bo v priho- anatomski legi. Nekaj manjših kosti so po okolici dnosti na osnovi obstoječega načrta gotovo še     27Mitja Prelovšek, DZRJ Ljubljana najdišča raznesle le majhne zveri. Ti štirje skele- doživela podrobnejšo obravnavo. ti jamskega medveda in številni obrusi po več DECEMBER 2011 delih jame kažejo, da kosti niso naplavljene in da Z jamarskega vidika garantira zanesljiv uspeh je medved jamo dejansko obiskoval. Vanjo ni potapljanje v sifonih severno od Avtoceste in v vstopal skozi sedaj znani vhod in tudi ne skozi sifonu Via Golobina. Vidljivost v vodi znaša več konec zasiganega rova, saj je ta po poginu med- metrov, a je slaba stran zelo težek transport pota- vedov ostal morfološko praktično nespremenje- pljaške opreme skozi stotine metrov nizkih rovov. no. Medved se je torej v ta s podorom zaprti del V načrtu ostaja še razjasnitev številnih vprašajev rova zatekel tik pred poginom. vzdolž znanih delov, ki bodo jamo nedvomno po- daljšali za nekaj sto metrov. Potem je tu še na- Še najverjetnejša se zdi razlaga, da so jamski tančno pregledovanje vseh čelnih podorov na medvedi v jamo vstopali skozi rov, ki se danes koncih večjih rovov, kjer do sedaj nismo našli na- daljevanj. Ne povsem raziskan je tudi kamin Do- Eno od najdišč kosti jamskih medvedov brodošle karfjole, po katerem se pride nekaj de- set metrov visoko, cvetačasta siga na steni pa naznanja občasno izsuševanje jame (prepih).

RAZISKAVE Javorniška Iz jamarskega jama dnevnika nekega člana Nova jama v zaledju sistema Karlovic, kjer so jamarji odkrili prek kilometra jamskih rovov. 29. 11. 2009 L okacijo dihalnika je našemu Tonetu Ileršiču vendar je bilo preozko in prenevarno za prehod. Po nekaj oglednih akcijah smo začeli s sis- pokazal gospod Franc Bečaj iz Dolenje vasi. Nadaljevanje je pet metrov više v oknu in ozki tematičnim pristopom. Postavili smo trinožnik, Vhod leži pod zahodnim pobočjem manjše dvižni steber in utrdili vhod nad dihalnikom pri zaprte doline, na prvi uravnavi nad Jamskim zali- razpoki, ki deluje kot obvoz do spodaj ležečega Kravji jami. Spet sta se začela kondicioniranje vom Cerkniškega jezera. Čezenj je bila zavaljena brezna. Lepo sprano skalo tu zamenja najgrše bla- in pričakovanje neznanega. Delo je potekalo velika skala. Ko smo jo z vitlom prevalili na stran, se to. Po prečkanju Kravje riti ni več čistega povratka! hitro, iz dihalnika pa veje močan prepih. Pred- je takoj odprl prehod v črno neznano, po petih me- Brezno se zaključi z z blatom zatrpanim skalovjem. videvamo 20 akcij. trih pa se je brezno zaprlo brez očitnega nadaljeva- Vstran vodi še kratek, nizek rov, ki pa se popolno- nja. Material s pobočja se je po odstranjeni skali- ma konča. Gre za slepo brezno, ki je proti dnu 3. 1. 2010 zamašku vztrajno plazil v luknjo. Do skalnih sten in obloženo z blatom in priča o občasnem visokem prepiha je bilo treba prekopati precej zemljine. poplavnem nivoju. Dno tega kraka je od roba Gro- Prva akcija v tem letu. Medtem ko je Tone zne dvorane oddaljeno manj kot dvajset metrov. kuril ali bolje rečeno smodil mokra drva, smo Po prekopanem vhodnem delu smo se spla- se prebili skozi zamašek. Kamenček pade 10 zili pod težkimi noži, to so dolge luske, simbolič- Prehod v notranjo jamo smo našli navpično m in pristane v prostoru. Za popoln dan se je pod Sapnikom, kjer gre navzdol ozka cev. Tam ogenj vnel in lahko smo si privoščili čaj z do- datkom. Nad vhodom se dela žled. 21. 2. 2010 Pet jamarjev, kot se za prebojno akcijo spodobi, se nas je peš odpravilo do Javorniške jame. V gozdu je prava zimska idila. Stlačili smo se skozi ožino in se na 15 m odločili, da raziščemo del, kjer ni prepiha. Jama je tu zelo podobna visokogorskim breznom, saj si do Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Kravji rov Blatno dno Grozne dvorane ka ostro zavije desno v novo, še daljšo neskonč- no zavarovane z verigami. Naprej vodi ozka sto- smo prebili trdno ožino iz blatno-kamnitega nost. Ko je že kazalo, da gre ponovno za dolg pnja Sapnik, ki se nadaljuje v osem metrov visok kompozita. Smer napredovanja nas je več- raztežaj, je po treh metrih nenadoma zapihalo s meander. Močan prepih iz Sapnika se tu popol- krat presenetila, zato je prehoda nekoliko strani. Z velikimi očmi smo kar naenkrat stali noma izgubi po vseh vogalih. Sam meander se predimenzioniran. Odprlo se je 20-metrsko pred novim breznom. Na njegovem dnu gre spet razvija po prosto preplezljivem skoku in nizkem brezno, v katerega smo zlezli čez zoprno ni- naprej dolga, ozka ožina. To je bil znak, da je tre- prehodu v sosednji prostor. Za njim je prva pro- zek prehod takoj v vertikalo. Na dnu in pa ba pogled usmeriti v nebo in prositi za usmilje- stornejša 10-metrska stopnja. Nadaljuje se v visoko v breznu se razpoka v steni rahlo raz- nje. Tam se je v višavah prikazalo okno s kot špranjasti pasaži na dnu, kjer sledi nekaj polic in širi. Na obeh mestih smo čutili prepih, v višji oži- oglje črnim ozadjem. po 40 metrih navidezno gruščasto dno. Ko smo ni občutno močneje. Za širjenje na izpostavlje- nem mestu sredi prepadne stene smo bili Hitro smo preplezali kamin, ki je le visoko 28    prestavili nekaj kamnov, se je začelo dno udirati, preslabo plačani, zato smo nadaljevanje izsilili sedlo do sosednjega prostora. Tam so nas poz- DECEMBER 2011 na dnu, kjer smo že po prvi kopaški akciji prišli v dravili kapniki, strme sigaste police pa so bili majhno kamro. kot vzletna steza v novi svet. Spodaj se je odpi- Šibki prepih je izviral iz le za pest široke raz- ralo morje prostora. Dna in sten Grozne dvora- poke, navidezno v neskončnost. S cmokom v ne se do zadnjega ne vidi. Spust se vsakič stra- grlu, da zapravljamo čas na napačnem kraju, šno vleče, na dnu pa voda v akustični dvorani smo v ravni črti pretolkli šest metrov. Tam razpo- zganja hrup, kot da gre za slapove. Prišli smo

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar skozi horizontalno ožino, Podor Bele dvorane nato pa ga je Tomaž od- Prekop lagal višje, v slepem delu globine 80 m sledijo sprane kaskade. Kmalu jame pod vhodno ožino. 24. 8. 2011 smo prišli do zamaška, kjer smo poskusili kopa- Prepiha ni bilo, mogoče ti, a brez sreče. Nadaljevanje je bilo nekaj me- je zalilo spodnje dele Zadnji vprašaji v jami so pregledani. Ker smo trov višje. Skozi blatno črevo se je potrebno jame. Cerkniško jezero je za tri člane vzeli le dva neoprena, je Miha ostal »pretlačiti« pod taisti podor, kjer smo prej maja- povsem zalito. brez. Seveda so se naša predvidevanja o suši v li kamenje. Z dna, kjer je poplavna cona, smo jami izkazala za napačna. Jezero nas je po ne- hitro zbežali ven, saj so na nas padali kosi blata 31. 1. 2011 kaj metrih ustavilo. Ne vem, kaj nas jamarje in ostalega (iz razmajanega zamaška seveda). žene k dejanjem, ki jih storimo. Miha je pogu- Blatne in premrznjene sta nas zunaj pričakala Tokrat smo splezali mno zabredel in kasneje zaplaval v vodo sibir- čaj in pa kres!! Optimistično sušenje škornjev se 20 m globoko stopnjo, ki skih temperatur (do vratu). Samo po sebi bi bilo ni obrestovalo prav vsem. Tako je imel Miha po so jo odkopali na prejšnji to še sprejemljivo, a smo bili v jami vsaj še tri toplotni obdelavi gume kar nekaj težav s ponov- akciji. Na žalost se bre- ure. Razopremljanje smo pustili za drugič. nim obuvanjem. zno ponovno zapre, smo pa našli dve močno pi- 25. 9. 2011 27. 9. 2010 hajoči špranji. Po dveh urah nabijanja s kladi- Zgodbo o Javorniški jami smo do nadaljnje- Po krajšem premoru je bil že čas, da ponov- vom smo odlomili skalni ga zaključili. Mislim, da nam blatna ožina na no obiščemo Javorniško jamo. Z Markom sva rob. Vidi se ozek mean- koncu Javorniškega rova ne bo pustila spati. se odločila, da pripraviva teren za delo v ožini der, ponovno bodo po- Nadaljevanje je preveč očitno in vložili smo že (Sapnik). Že na poti proti jami se je nad njo po- trebna izkopavanja. Ža- toliko truda. Počakati je potrebno na pomanjka- kazala mavrica. Mogoče je bil to dober znak ... lost smo utapljali z nje projektov. Ocenjujeva, da je ožina dolga 6 m. V daljavi se močno kalorično pico pri sliši kapljanje vode. Družbo nama je delal neto- Krajcarju (pica z imenom pir, ki je konstantno frfotal mimo naju. Karlovica!!). 11. 12. 2010 12. 4. 2011 V jami smo kopali po dvostopenjskem tran- Po dobrih dveh metrih prekopa smo se sportnem sistemu. Marko je material vlekel končno prebili skozi ožino. Vsega skupaj je bilo za 8 m garaškega dela. Odprlo se je brezno, ki je brezupno zaprto z ožino, iz katere veje slabo- ten prepih. Edina svetla točka je 4 m visok ka- min, kjer je okno. Če tu ne bo nič, lahko s pro- jektom končamo. V jami smo bili do 23h. Vmes se je nekajkrat obrnil prepih, tako da smo vse prdce dobili nazaj v zgoščenem stanju. 15. 5. 2011 Preboj v Javorniški jami!! Preplezali smo ka- min in se nato spustili v dvorano groznih di- menzij. Prišli smo do vode in sledili pritočnemu delu. Ustavilo nas je jezero, kjer bo potrebno uporabiti neoprene. Končno se bomo lahko po- svečali raziskovanju. 18. 6. 2011 Postavili smo si tabor na platoju velike dvo- rane. V pritočnem delu smo namerili 400 m glavnega poligona. Pritočni del se konča s po- dorom. V odtočnem delu smo namerili še 300  m. Za poslastico nam je za drugič ostal še en rov podobnih dimenzij.  DECEMBER 2011   29

RAZISKAVE Temno rdeče je obarvan tloris Javorniške jame, Karlovica je svetleje rdeča. do skoraj 30 metrov visoke strme blatne sipine. Foto: Matej Zalokarnizkem sifonu in nekaj stranskih požiralnikih.udornico prekinjeni veliki rov Karlovice, nepo- Šele povsem na njenem vrhu je varno pred bla- Pritočni Kravji rov pa se začne na severnem vo- sredna bližina in prava smer vhoda v Javorniško tno točo z vrha. Tam je pod previsom prijetna galu dvorane s serijo nevarnih, drsečih blatnih jamo so bili glavni motiv za vztrajanje v jami. uravnava, varna pred poplavami. Tu so svoj mir pobočij, ki vodijo v brezizhodne globoke tolmu- našle tudi uboge žabe. Gre za pravo hiralnico ne. Stopinje smo tu morali izsekati. Rov se po­ Skrit za blatno sipino v Grozni dvorani se od- še živečih živali, posejano z neštetimi majceni- enostavi, tako da lahko nadaljujemo po strugi do cepi še en rov. Hitro se spusti do nepretočnega mi okostji. suhega zasiganega pobočja. Tam se odpira visok jezera, polnega živega blata. Na koncu jezera se in prostoren rov, ki ostro zavije proti vzhodu. proti jugu odcepi Javorniški rov, proti zahodu pa Odtočni rov je Brezvezni rov. Od dvorane se Stranskih rovov tu ni. Kmalu pridemo do sifona, pridemo do Atlantid. Tam se prostorni rov na več odcepi na jugu, kjer se za balvani začne z nekaj ki ga lahko zaobidemo čez strmo blatno sipino. mesti konča z bistrimi sifoni. Skozi vodo se vidi globokimi tolmuni. Hitro se konča, voda izgine v oz. sluti nižji nivo razvejanih prostornih rovov. Na drugi strani je je- Stene sifonov so blatne, zato se voda hitro za- 30    Vodostaj vode v jami zero, v sredini ukle- mulji. Težko je ugotoviti, ali gre za pritočne ali DECEMBER 2011 ščeno v dolg rov viso- odtočne dele. Potreben bi bil obisk ob visoki kega trikotnega vodi. V času našega obiska je tu voda povsod profila. Za jezerom se mirovala. rov ponovno razširi. Tu je nekaj ozkih slepih Javorniški rov je na začetku suh, nato s strani odcepov. Sledi obmo- vanj priteče voda iz Brezveznega rova. Napredu- čje razbitih, med sabo jemo po dolgem jezeru, ki ne presahne niti v suši. povezanih prehodov, Levo in desno je pod steno nekaj manjših odto- ki vodijo v blaten ka- kov, glavni pa je verjetno v sifonu pod velikim min, le eden pa gre skalnim kotlom, ki preseka rov. Ob nizkem vodo- naprej do tekoče staju je treba čezenj napeti prečko, sicer je prosto vode, ki izvira med ka- preplezljiv. Rov se nato nadaljuje enakomerno mni iz podora na kon- preko nekaj sigastih pregrad in klančin v širši in cu rova. nižji rov. Ta zavije proti zahodu, kjer ga hitro pre- kine visok, prostoren kamin. Podorni material v Glede na lego v obliki nasipnega stožca je zasul nadaljevanje, ki naravi do Bele dvora- se kaže za kaminom. Prisoten je prepih, vsaj pet ne, ki je v sistemu metrov pa bi bilo treba kopati v blato. Karlovic, manjka manj kot 50 metrov. Na po- Končna točka je blizu neznanim delom, ki vršju je na tem mestu morajo obstajati za odtočnim sifonom Male Kar- udornica Kravja jama, lovice. Ta ožina je naša najboljša možnost za na- ki je jamo prekinila in predovanje v »pravo« Javorniško jamo, ki mora presekala na dve lo- obstajati v vznožju Javornikov in odvaja velik del čeni jami. Prav ta, z vode iz Cerkniškega jezera v Rakov Škocjan. Marko Matičič, JD Rakek

RAZISKAVE  DECEMBER 2011   31

IZ KATASTRA Terenski pregled jam v hidrogeološkem zaledju izvira Krke Obravnavano območje ima površino približno Konec leta 2010 je Agencija RS za okolje stopila v stik z JZS zaradi 37 km2, na njem pa je bilo registriranih 58 jam. problema, na katerega je naletela. Šlo je za povečano vsebnost Razen prej naštetih aktivnih vodnih jam so vse pesticidov ob izviru reke Krke. ostale kratke jame ali brezna, nobena od njih ne presega dolžine 70 metrov. Z ačetnih nekaj pogovorov se je razvilo v pro- v 185 metrov dolgo ponorno jamo Požiralnik v jekt z enakim naslovom kot ta članek, ki je Ključu (kat. št. 215). Sredi Radenskega polja teče Potek projekta osvetlil, bolje rečeno razgalil porazno sta- Zelenka z zaledjem le nekaj km2, ponika pa v nje onesnaženosti jam nad izvirom Krke. 793 metrov dolgi ponorni jami Pekel pri Kopanju Izvajalec projekta je bila JZS, koordinator pa (kat. št. 1868). Najjužneje teče sicer kratka poni- sem bil avtor tega prispevka. JZS je na začetku Geografsko ozadje kalnica Šica, kamor se stekajo podzemne vode poskrbela za birokracijo, usklajevanje formular- Rašice, ki ima zaledje v širši okolici Velikih Lašč. jev in strokovno podporo Katastra jam. Delo na Hidrološko zaledje izvira Krke se razteza na Šica ponika v 2850 metrov dolgem jamskem sis- terenu sta prevzeli društvi, ki imata na tem ob- približno 330 km2. Obsega Grosupeljsko kotlino temu s tremi vhodi: neaktivni suhi vhod Viršnica močju največ izkušenj: JK Krka in JK Železničar, z zaledjem in precejšen del okolice Velikih Lašč, (kat. št. 569), ponor Lazarjeva jama (kat. št. 570) ki do naročnika, Agencije za okolje, nista imeli tja do roba Blok. Neposredno kraško zaledje iz- in ponor Zatočna jama (kat. št. 571). nobenih direktnih obveznosti. Med seboj sta si vira Krke je sicer težko nedvoumno določiti. Za razdelili območje, tako da je vsako prevzelo po- potrebe tega projekta smo ga na zahodu zame- Podzemni režim pretakanja voda iz omenje- lovico jam. Tekoče delo v društvih je potekalo po jili z Radenskim poljem, ki je jugovzhodni podalj- nih jam je le v grobem poznan. Voda gre večino- majhnih skupinah jamarjev, ki so obdelale po šek Grosupeljskega polja, in na severu z mejo ma direktno v 820 metrov dolgo Krško jamo (kat. nekaj jam na akcijo. kraškega sveta nekoliko južno od avtoceste Lju- št. 74), ob visokih vodah pa deloma tudi v bljana–Novo mesto. Na jugu je bilo mejo pre­ 270 metrov dolgo Lučko jamo (kat. št. 150). Sle- Osnovna naloga je bila poiskati vseh 58 jam, učevanega območja težje določiti, približno pa dnja je občasni izvir Radenščice, potoka, ki teče pri vsaki jami pa narediti naslednje: gre ob lokalni cesti Krka–Dobrepolje. vzdolž kraškega polja Lučki dol in ponika v poži- ralnikih na njegovem jugu. Za razliko od Raden- • preveriti koordinate vhoda in jih po potrebi Na vzhodnem robu Radenskega polja (ki je skega polja tam ni registrirana nobena večja popraviti; obenem zahodni rob obravnavanega območja) ponorna jama. ponikajo trije vodotoki. Severni je Dobravka, ki • pregledati vhodni del jame s posebnim po- odmaka večji del Grosupeljske kotline. Deloma Jama Poltarica (kat. št. 8181) dolžine 640 met­ udarkom na morebitnih odpadkih; ponika že na polju, ob višjem vodostaju pa teče rov je kljub bližini Lučke jame verjetno hidro­ loško ločena od preostalih jam. • vzorčiti sediment in vodo, če sta v jami; • izpolniti formular, pripravljen za ta projekt; • izpolniti ustrezne zapisnike za Kataster jam (le interno za JZS, formalno pa izven pro- jekta). Vzorčenje smo izvedli na podlagi naročniko- vih navodil, in sicer smo zajeli blato, glino, fino mivko in podobni jamski material v dva kozarca Drevo z rezanim znamenjem Foto: Miha Čekada V tem primeru članek lahko za- ključimo, zato raje poglejmo, kaj nudijo ostali podatki. Med terenskim pregledom jam nad izvirom Krke smo se Na zapisniku je torej ome- srečali z več primeri napol izgubljenih, slabo določenih ali njena topografska karta kako drugače problematičnih jam. Brezno v Prestrani (kat. 1 : 25.000 (čeprav v bazi kot vir št. 2393) je dober primer jame, kjer je dokumentacija na prvi podatkov piše TK-50), zato se pogled precej brezupna, vendar pa je ob skrbnem pretehta- orientirajmo po njej. Pri roki si- nju vsake informacije jamo v bistvu enostavno najti. cer verjetno nimamo izvoda iz- Začnimo s podatkovno bazo Katastra jam, kjer opazimo pred 50 let, ampak tudi pri novi prvo težavo pri koordinatah (X = 84050, Y = 481350). Zadnji izdaji ne bo tako velikih razlik. dve cifri obeh koordinat sta 50, kar verjetno (a ne nujno) Kot rečeno, sta na zapisniku pomeni zaokrožitev lege na 50 metrov. Če je bila lega zao- omenjeni dve vizuri. Prva je hrib krožena na 50 metrov, je napaka zlahka še dvakrat, trikrat po imenu Gradišče (600 m), ki je večja. Vir določitve je karta TK-50, torej praktično najbolj Ključni orientir do Brezna v Prestrani dejansko nad vasjo Velika Ilova groba možnost. Koordinate jame po Delovnem seznamu jam se sicer ne Gora. Problematičen je, ker ima tri vrhove. Na novi karti imata dva pripi- končajo na 50, torej gotovo niso zaokrožene na 50 metrov, se pa od ura- sani nadmorski višini (601 m in 606 m, točki 1 in 2 na priloženi karti), zato dne lege razlikujejo za skoraj 300 metrov. Nič kaj dobra popotnica za is- ne vemo, katerega je jamar uporabljal za vizuro. Druga vizura je na prvi kanje jame z GPS-om in funkcijo Goto. pogled še bolj vprašljiva, saj gre za koto, kar je zelo širok pojem. Imeno- Treba je torej pogledati v zapisnik, napisan leta 1960. Za določitev lege vana je »Prestrana«, kar je na sodobni karti izpisano kot ime uravnave, jame so na voljo štiri informacije: kjer naj bi ležala jama. Pač pa se nadmorska višina kote na križišču (431 • zelo minimalistična topografska skica po TK-25 z vrisanima vizura- m, točka 3), ki je edina vrisana kota na širšem območju, solidno ujema s ma na dve točki (glej kopijo), koto na zapisniku (429 m). Vizualno torej po priloženi skici vsaj grobo • numerični zapis obeh vizur (azimut in razdalja), lahko določimo lego jame. • besedni opis dostopa, Od kote na križišču (431 m), kar v naravi zlahka najdemo, potegnemo • pripis »Za jamo vedo na Ilovi gori hiša št. 19«. nasprotni azimut zapisane razdalje, kar je že tretja ocena lege jame (toč- Zadnja informacija nas sicer lahko takoj pripelje do jame, če po 50 ka 4). Preostali dve legi sta bili že omenjeni, prva je po bazi Katastra jam letih v isti hiši še vedno živijo ljudje, ki vedo za to jamo (če sploh še živijo). (točka 5) in druga po Delovnem seznamu jam (točka 6). 32    DECEMBER 2011

IZ KATASTRA za kumarice. Če v jami primernega sedimenta ni mular in ga poslati koordinatorju. Ob začetku janja. Da je Agencija za okolje lahko začela s bilo ali je bil zasut s smetmi, nismo vzorčili. V projekta so nam naročniki na vzorčnem primeru, projektom, je morala za vzorčenje v jamah dobi- primeru vodnih jam smo ločeno vzorčili tudi v Krški jami, tudi v živo predstavili celotni posto- ti predhodno dovoljene od – Agencije za okolje. vodo v po dve litrski steklenici. Protokol vzorče- pek vzorčenja. Takšne zakone pač imamo ... nja je bil predpisan in je vključeval standardizira- no embalažo, postopek izbora in priprave mesta Projekt smo začeli poskusno izvajati tik pred Strošek izvajanja projekta smo ocenili na za vzorčenje (odstranitev trdnih delcev ipd.), fo- koncem leta 2010, vendar nam je obilo snega 70 EUR na jamo ter 250 EUR fiksnih stroškov tografiranje ter beleženje zahtevanih podatkov. močno omejilo dostop do jam, zato smo ga v do- koordinacije, kar je naneslo 4300 EUR. JZS oz. Vzorce je bilo treba hraniti v hladilnih posodah in govoru z naročnikom prestavili na pomlad. Večji Kataster jam je projekt sofinanciral iz lastnih jih še isti dan oddati na zbirno mesto – v kmečki del aktivnosti je bil poleti, projekt pa smo v roku sredstev v višini 20 EUR na jamo. turizem Podržaj ob izviru Krke. Še zadnja naloga zaključili s koncem septembra, ko smo oddali je čakala ekipo, do naslednjega dne izpolniti for- zaključno poročilo. Omeniti velja še birokracijo, O 58 jamah smo ugotovili naslednje. Ena na katero smo morali čakati pred začetkom izva- jama je bila pomotoma dvakrat registrirana (kat. št. 4167 in 9037); pod eno katastrsko številko (kat. št. 504) pa sta bili pomotoma knjiženi dve različni jami; tako je končno število jam ostalo enako. Od tega smo jih 54 našli, štirih pa ne. Vzorce nam je uspelo odvzeti v 36 jamah. Onesnaženost Jame v tem območju lahko nekako razdelimo v naslednje skupine: 1) Čiste jame. Pred onesnaževanjem so »varne« tiste jame, katerih vhod je dovolj odda- ljen od cest. Jamo še vedno smatramo za čisto, če je v njej kak naključni odpadek (ena plastična vrečka, konzerva ipd.). Čiste so tudi vse izvirne jame, kjer morebitne odpadke voda sama odpla- vi ob visokem vodostaju. 2) Malo onesnažene jame. Gre za neka- kšno vmesno skupino med čisto jamo in jamo – smetiščem (točka 4). V njih sicer najdemo smeti, vendar gre za relativno majhno količino (pod 1 m3), tako da jama še ni nepopravljivo degradirana. Ponavadi jo je relativno enostav- no očistiti. 3) Aktivne ponorne jame. V teh jamah si- cer večinoma ni neposrednega odlaganja od- padkov, pač pa se v njih kopičijo tisti odpadki, ki jih prinese voda. Gre za klasične smeti, plovno lahko embalažo (plastenke, kantice, stekleničke) in vsakovrstne lažje predmete, ki jih ljudje sproti odmetavajo v naravo. Ob nizkem vodostaju se ti predmeti odlagajo vzdolž jam, še posebej ob si- fonih in kotanjah. Manjše smeti voda potegne v sifone in v končni fazi se na površju ponovno Poglejmo še bese- Rekonstrukcija lege jame; za razlago posameznih točk glej besedilo dni dostop: »Od vo- članka dnjaka in razvaline ob cesti Luče–Krka (pri 11,5 km) po poti proti Z približno 700 m daleč do drevesa z rezanim znamenjem. Od tam po podatkih: 21-00 (hilj), 40xx (dvojnih ko- rakov) [in sledijo še tri vizure slepega poligo- na]«. Na prvi pogled ne vzbuja veliko upa- nja. Vodnjaka in razva- line tam ni nikjer vide- ti, kilometrski kamni so na novo postavljeni, Shematska karta na A-zapisniku iz leta 1960 namesto poti tam vodi gozdna cesta, staro kotno enoto hiljadit pa redkokdo sploh še pozna. A pojdimo po vrsti. Odcep današnje gozdne ceste je prav na koti (431 m), kjer je tudi na sodobni TK-25 še vedno narisan odcep »slabšega kolo- voza«, kakor piše v legendi. Na TTN je ob križišču ledinsko ime Pri štirni, kar se ujema z opisom. S precejšnjo gotovostjo lahko domnevamo, da so ja- marji hodili po tem kolovozu (dejansko gre proti zahodu), ki so ga nakna- dno po bolj ali manj isti trasi razširili v gozdno cesto. Na priloženi karti je dodatno označena z rdečimi pikami. Če sledimo tej cesti 700 metrov, ne bomo prav veliko zgrešili.  DECEMBER 2011   33

IZ KATASTRA Foto: Marko Pavlin Foto: Miha Čekada demo pa tudi primere, ko je Dno Jame norih krav jama do vrha zasuta s smetmi. Tedaj lahko na podlagi načrta pojavijo na izviru Krke. Problematične so večje Vhod v Skedenj pri Žalni (če je na voljo) zgolj grobo plastenke, saj jih pretok vode ne potegne čez ocenimo količino odpadkov, ne sifone, zato se kopičijo v jamah. Poseben pro- večjega, industrijskega odlaganja pa nismo za- pa tudi njihove sestave. Primer blem pa je odtekanje vseh vrst fekalij, ostankov sledili. zase pa je Mirniče jama (ime- pesticidov ipd. s površja. To sicer redko opazimo 5) Zasute jame. Kar osem jam je zasutih, to- novana tudi Mirnača in Žaln- s prostim očesom, v nekaj primerih pa takšno rej jih praktično ni več. Če ležijo dovolj stran od sko brezno, kat. št. 2103, glej onesnaževanje dokazujejo smrdljive oborine, cest, onesnaženja ni pričakovati. Bodisi se je vhod M. Brenčič, Bilten JK Železni- plavajoči cinki ipd. v posameznih lužah v jami. zasul po naravni poti ali pa je npr. lastnik zemlji- čar št. 22, 2001, str. 95–99). Va- Aktivne ponorne jame so verjetno največji po- šča nanj zvalil skalo, da ne bi kdo padel vanj. Naj- njo so začeli odlagati odpadke tencialni vnos pesticidov v hidrološki sistem že v prvi svetovni vojni. Danes Krke. Večina teh jam sodi v skupino »malo je povsem zasuta s smetmi, onesnaženih jam«. Foto: Miha Čekada poleg tega je zasuta tudi vsa 4) Jame – smetišča. Velja tako rekoč vrtača, ob kateri je bila nekoč pravilo: če jama leži blizu ceste in se vhod jama. Tam je zdaj nasut in zrav- spušča, je v njej divje odlagališče odpadkov. nan plato, na katerega odlaga- Še posebej so na udaru brezna tik ob cesti. jo nove odpadke. V teh jamah najdemo kubike, desetine ku- bikov vsakovrstnih odpadkov: komunalnih, Sklep klavnih (pogosto zavitih v plastične vreče), gradbenih odpadkov, gospodinjskih apara- V okviru projekta smo ugotovili, da je od 54 tov, sodov z neznano vsebino ... Na obrav- pregledanih jam kar osem zasutih, bodisi z na- navanem območju so bile pred leti očiščene ravnim materialom ali s smetmi. Glede onesna- štiri močno onesnažene jame, vendar je ena ženosti pa je stanje naslednje: 26 je čistih, 17 od njih (Medvedova jama, 6465) spet one- snažena. Nemogoče je ugotoviti, ali je v ka- malo onesnaženih, 10 smetišč in za teri zakopana večja količina pesticidov. Še eno jamo neznano. Skupaj je vsaj malo najverjetnejša je trditev, da gre za posame- onesnaženih kar polovica jam, smetišč zna odmetavanja iz bližnjih vasi, kakega Dno Brezna 2 v gozdu nad Lučami pa je ena šestina! Te številke lahko primerjamo s po- dobnimi projekti v preteklosti. JK Novo mesto je v okviru projekta Evidentari- zacija onesnaženih jam v Mestni obči- ni Novo mesto leta 2001 ugotovil, da je onesnaženih 35 % jam, od tega je 10 % smetišč. Velenjski jamarji pa so lani v projektu Varstvo kraških jam in virov pitne vode (obravnavali so zaledje Celjske kotline) evidentirali 42 % one- snaženih jam, od tega 11 % smetišč. Z gotovostjo torej lahko zapišemo, da je onesnaženih jam v Sloveniji pre- cej čez 1000. Miha Čekada, JK Železničar Zdaj pa največja uganka: kaj je to »drevo z rezanim Foto: Miha Čekada točno po vizurah, ali pa poskusimo slediti poti, ki znamenjem«? Versko znamenje? Kipec? Vrezana meja jo je prehodil odkritelj. V našem primeru se poli- revirja? To drevo sploh še stoji? Dejansko to drevo še gon solidno ujema z boljšo vlako. Na ta način torej stoji, znamenje pa je klasičen vrezan srček z dopisani- pridobimo še eno oceno lege jame (točka 8). ma imenoma (točka 7). Sled noža se je v lubju zelo Kako se torej ujemajo zdaj že štiri ocenjene razlezla, kar dokazuje, da je napis star. Le dobrih 50 lege jame? Izkaže se, da lega po bazi Katastra jam metrov severno od tod je na TK-25 vrisano brezno, najbolj štrli ven in je očitno napačna. Precej blizu toda naše zgodbe tu še ni konec. Gre za drugo jamo skupaj pa so preostale tri ocene: Delovni seznam (Brezno v Adamičevem talu, kat. št. 2313), ki jo je isti jam (točka 6), vizura na koto 431 m (točka 4) in jamar registriral le nekaj dni prej. slepi poligon od drevesa (točka 8). Te lege ležijo In če drevesa z rezanim znamenjem ne bi bilo več? znotraj kroga s premerom 75 metrov. Več iz zapi- Niti ne bi bil tak problem. Petdeset metrov zahodno so snika ne moremo izluščiti. trije veliki štori, vendar ne morejo ustrezati našemu Zdaj nam preostane le še nabrati ekipo jamar- drevesu, ker je prva vizura slepega poligona jugo- jev in v strelce. Smiselno je seveda najprej pregle- vzhod, tam pa je velika vrtača. In odkritelj jame nas dati vse tri ocenjene lege in območje med njimi, gotovo ne bi poslal v dno vrtače in nazaj ven. Vzhodno nato pa še bližnjo okolico, kar je na priloženi karti pa sploh ni nobenega večjega štora in odkritelj jame označeno z modrim toniranjem. To območje resda je verjetno za orientir vzel veliko drevo (jamo je regi- ni tako majhno (dva hektara, če dodamo 50-metr- striral Stane Pirnat, ki je odkril 45 novih jam, torej mu Vhod v Brezno v Prestrani sko okolico vseh treh ocenjenih leg), vendar v pre- kaže zaupati). glednem gozdu brez podrasti to ne predstavlja večjega problema. Dejan- Ostane nam le še, da od drevesa vlečemo slepi poligon po zapisniku. ska lega jame (točka 9) je 40 metrov od lege, ocenjene po slepem Hiljadit (slovensko tisočinka, angleško mil) je kotna enota, ki se upora- poligonu. blja v vojski. Po ruskem sistemu, ki ga je uporabljala Jugoslavija, je v Opisani primer Brezna v Prestrani dokazuje, da se pri iskanju na prvi 360°, tj. polnem kotu, 6000 hiljaditov. Po Natovem sistemu pa jih je 6400, pogled slabo dokumentirane jame splača poglobiti v zapisnik. Že doma torej je treba presoditi, kateri tip kompasa je uporabljal odkritelj jame – v lahko precej zožimo območje iskanja, še preden se prvič podamo na te- našem primeru skoraj gotovo ruskega. Prva vizura v zapisniku (21-00 ren, in s tem privarčujemo marsikakšno uro tavanja po gozdu. In če ima- hilj) je torej 2100/6000 · 360° = 126°. Z dvojnimi koraki, omenjenimi v te doma še kakšno staro jugoslovansko busolo, je nikar ne vrzite stran. zapisniku, pa tudi ne bo problema. Poligonu lahko sledimo dobesedno, Miha Čekada, JK Železničar 34    DECEMBER 2011

IZ KATASTRA Neznani jamar O organizaciji, ki naj bi ji Cvetnič pripadal, Cvetnič nisem ugotovil ničesar, zato ostaja precej verje- tna, a ne dokazana hipoteza. Pred prvo svetovno vojno je na področju Pivške kotline deloval jamar Cvetnič, ki je vodil lasten kataster z nad 200 jamami, bil pa je član Medtem ko sem se ukvarjal z zgoraj omenje- organizacije, ki je imela kataster z okoli 300 jamami. nimi zapisniki in njihovo interpretacijo, je znani tržaški zgodovinar jamarstva Mario Galli odkril P ri pregledu VG-katastra sem v mapi Domnevo je dokončno potrdil zapisnik 1656VG obširen rokopis. Njegov avtor je Cvetnič, ki je 2803VG naletel na zapisnik (slika 1), ki je (slika 2), kjer dobesedno piše »Cv = Cvetnich je besedilo po prvi svetovni vojni iz Anglije poslal pritegnil mojo pozornost. V kotu levo zgo- tisti, ki nam je dal vse tiste podatke o jamah.« Na vodji jamarjev tržaške S.A.G. Evgeniju Boeganu. raj sta na mestu, kjer bi morala biti VG-številka podlagi tega zapisnika lahko sklepamo, da je dal 2803, dve številki, in sicer N.216 (278), ki zame Cvetnič (poitalijančen v Cvetnich) tržaškim ja- Iz rokopisa izvemo: nista imeli pomena. Avtorja zapisnika sta bila marjem svoj kataster. Domnevo potrjujejo števil- • Cvetnič je raziskoval v okolici Pivke pred Cvetnič in Furlani leta 1910. Na podlagi izkušenj ni drugi zapisniki. V zapisniku 1654VG (slika 3) z VG-katastrom sem domneval, da je prva števil- je desno zgoraj napis »N. 2a Cv«, kar pomeni prvo svetovno vojno. ka, to je 216, številka osebnega katastra enega druga jama po Cvetničevem katastru. Da je bil ta • Cvetnič je enakopravno sodeloval z vodil- od avtorjev zapisnika. Takrat je bila namreč pre- res obsežen, potrjujejo drugi zapisniki, npr. cej razširjena navada, da je vsak jamar, ki je ne- 1663VG (slika 4), kjer je zgoraj na sredini napis nimi jamarji, npr. inženirjem Blochom, ki so kaj dal nase, vodil svoj osebni kataster. Številka v »N.206 Cv«. Na podlagi preverjanja zapisnikov mu tudi posojali težko opremo, npr. čolne. oklepaju pa bi bila številka katastra organizacije, sem ugotovil naslednje: • Pogosto je raziskoval sam, redkeje pa z ki ji je zapisnikar pripadal, saj skupni, od vseh znanimi jamarji. O morebitnih domačih ja- jamarjev priznani kataster leta 1910 še ni obsta- • Cvetnič je imel res obsežen kataster. marjih ni nobene vesti, zato lahko sklepa- jal. Dolgo sem pregledoval VG-kataster in prišel • Cvetnič je svoj kataster izročil tržaškim ja- mo, da takrat domača organizacija, ki naj do zaključka, da je pred prvo svetovno vojno na bi ji pripadal, ni bila več aktivna na tem po- področju Pivške kotline deloval jamar Cvetnič, ki marjem. dročju. je vodil lasten kataster z nad 200 jamami, bil pa • Na podlagi Cvetničevih podatkov so trža- • Po vojni je iz Anglije poslal pismo Boega- je član organizacije, ki je imela kataster z okoli nu, ki mu je priložil načrt Vodne jame v 300 jamami. ški jamarji raziskali in dokumentirali del Lozi. Verjetno je priložil tudi svoj kataster. Cvetničevih jam, del pa so vnesli v VG-ka- Podatki o tem katastru se namreč pojavijo Da je avtor zapisnika Cvetnič in ne Furlani, taster brez preverjanja. v VG-katastru šele leta 1925, to je po datu- sem ugotovil hitro. V vseh zapisnikih se namreč mu pisma Boeganu. pojavlja on, ob njem pa občasno še druga imena. • Cvetnič je bil odličen jamar. Praktično sam je raziskal in dokumentiral Vodno jamo v Slika 2 Lozi. Njegov načrt, brez rovov po sifonih seveda, praktično ustreza sedanjemu. Cvetnič je bil med tedanjimi vodilnimi jamarji gotovo dobro poznan, zato preseneča, da se o njem ne ve nič. Prav tako preseneča, da se nič ne ve o organizaciji, ki je raziskala okoli 300 jam, kar ni moglo mimo neopazno. Skušal sem preveriti, kdo so bili Cvetničevi sodelavci, ki se pojavljajo v zapisnikih. Furlani je bil član italijanske- ga alpinističnega društva iz Gorice, o njem pa se ne ve praktično nič. Ostali so bili znani avstrijski speleologi. Stojan Sancin, JO SPD Trst Slika 1 Slika 4 DECEMBER 2011     35Slika 3

TEHNIKA OziExplorer opisal vsakega posebej, ampak samo tisto, kar je najnujnejše. Drugače pa lahko v njih nastavimo Dandanes si težko predstavljamo dan brez računalnika in tako je zadeve, kot so različne poti do datotek, merske tudi v jamarstvu. Če se že izogibamo tej tehniki preko celega dne, ni enote ali vizualne nastavitve. Za nas je trenutno vrag, da se potem zvečer ne bi usedli za računalnik in poslali kakega najpomembnejši zavihek Maps. elektronskega sporočila z naslovom »10 m nižje smo!«. V zavihku Maps nastavljamo konfiguracijo V jamarstvu pa računalnikov ne uporabljamo specialke (1 : 5000 in 1 : 10.000), ki jih dobimo na zemljevidov oz. podlage, na katero jih Ozi posta- samo za obveščanje, temveč tudi za na- Geodetski upravi (http://e-prostor.gov.si). Dobra vlja. Nastavimo merske enote, predvidevam, da predno dokumentiranje jam. Tako je tudi stran teh kart je, da poleg zemljevida (*.tif) dobi- so nam najbolj domači kilometri, metri, KPH (ki- področje topografije pokrito z različnimi progra- mo še georeferenčno datoteko (*.tfw), ki se upo- lometri na uro) ... Kar je najpomembneje, je, da mi. Obstajajo tako spletne različice kot programi, rablja za georeferenciranje zemljevidov. pod Blank Map Datum nastavimo Slovenija ki si jih inštaliramo na osebni ali tablični računal- (najdemo jo čisto na dnu seznama in to je tista nik, dlančnik, pametni telefon ... Koordinatni sistem Slovenija, ki smo jo prej zapisali v datoteko da- tums.dat) in da v področju Alternate Grid izbe- Članek predstavlja program OziExplorer V Oziju datoteke georeferenciramo na dva remo User Grid in nato kliknemo na ikono poleg (www.oziexplorer.com) ali krajše Ozi, njegovo načina, toda preden se lotimo tega, je treba pro- seznama (tri­kotno geo­referenciranje in praktično uporabo. Pozna- gram pripraviti za slovenski koordinatni sistem. ravnilo s svinčni- mo tudi nekaj slovenskih programov, ki kar lepo Ozi in tudi večina ostalih GIS-programov jim pra- kom). stopajo v korak z njim: vita »datum«. V junijski številki Jamarja (junij • spletni programi: Geopedia.si (www.geope- 2011, letnik 4, št. 1) je Damjan Gerl (ŠD Grmada) Tu nast avimo napisal članek o uporabi GPS-a in njegovi kali- drugi del koordinat­ dia.si) je uporaben brezplačen spletni atlas. Iz braciji ter omenil nekatere koordinatne sisteme. nega sistema D48 njega si lahko npr. kopiramo predel terena, ki Če imamo GPS nastavljen na D48 (Gauß-Krüger), – User Grid (glej ga nato vstavimo v zapisnik jame. Na njem je je treba tudi Oziju povedati, kakšen koordinatni sliko na desni). možno dobiti tudi sloj jam v Sloveniji, ki je sistem želimo videti v njem. GPS-naprave imajo lepo povezan iz e-katastra (www.e-kataster. podatke v zapisu WGS84, zato na GPS-u in v Ozija lahko upo- speleo.net), katerega primarna funkcija ni GIS-programih določimo koordinatni sistem D48. rabljamo brez po- atlas, temveč kataster jam. Pri vsaki jami je Ko pogledamo v Ozija med nabor koordinatnih vezave z GPS-om in nato povezava na Geopedio. Zemljevid, pri- sistemov, jih opazimo preko 50, toda niti eden ni koordinate pišemo dobljen po tej poti, je uporaben za zapisnik, primeren za D48. Zato moramo ustvariti datote- na roko. Če pa želi- ker se na njem vidijo tudi morebitne jame v ko, vanjo vstaviti parametre za D48 in jo dati ne- mo GPS povezati z okolici; kam, kjer bo lahko Ozi bral iz nje. Ozijem, moramo • inštalacijski programi: Quo (www.kje.si) je odvihrati še na zavihek GPS in COM. Na zavih- brezplačen kartografski program, ki ga je Odpremo Beležko (Notepad) in vanjo napiše- ku GPS izberemo znamko in model GPS-a. Če razvilo angleško podjetje. Uporaben je za to- mo sledeče podatke: Slovenija,3,667,–205,472. uporabljamo Garmina preko USB-vrat, moramo pografijo, postavljanje lastnih slojev (jame, Brez presledkov! Nato datoteko shranimo v obvezno klikniti še na Garmin USB na zavihku poti, pregled terena ...) in ravno tako za kopi- mapo, kjer imamo inštaliranega Ozija (navadno COM. Če pa naš GPS še komunicira preko vrat ranje zemljevidov v zapisnike. Za malo starej- C:\\Program Files\\OziExplorer), kot datums.dat. COM, moramo na zavihku COM vpisati še po- ši Interaktivni atlas Slovenije pa Kataster dva- Pomen podatkov; ime koordinatnega sistema datke, ki jih navadno dobimo na navodilih GPS-a krat letno pošlje seznam jam. (Slovenija), zaporedna številka elipsoida (3 – v poglavju Komunikacija z računalnikom. Poznamo več meril zemljevidov, od 1 : 5000 pa Bessel 1841), Δx (667), Δy (–205), Δz (472). Za- vse do 1 : 50.000. Tudi več in manj, toda ker smo dnje tri številke (Δ – delte) imamo tudi v svojih Georeferenciranje kart, prvič jamarji, govorimo o »uporabnih« merilih za jamar- GPS-ih. Nekateri imamo rahlo drugačne, npr. je. Najuporabnejše je 1 : 25.000, ki je priporočljivo 682, –203, 480. Bodimo pozorni, da uporabljamo Toliko pisanja oz. branja in smo šele skozi tudi za na zapisnike jam. Toda včasih je treba po- iste tako v GPS-u kot v Oziju. prvi del. Toda brez skrbi, naslednja dva sta že seči po večjih merilih, kot sta 1 : 10.000 in celo vizualno uporabnejša. Ozi ima slovenski »datum« 1 : 5000. In tu se prej omenjenim različicam usta- Tako, sedaj smo pripravili koordinatni sistem, in sedaj ga zna tudi uporabljati. Čas je, da se lo- vi, Ozi pa nam omogoča uvoz lastnih kart. Lahko sedaj pa moramo nastaviti še Ozija, da ga bo timo georeferenciranja kart. Kot sem že omenil, jih sami naredimo, jih georeferenciramo s pomo- pravilno uporabljal. Poženemo ga in gremo v na- če imamo dostop do kart na Geodetski upravi, si čjo Ozija in jih uporabljamo. Lahko pa uvozimo stavitve (File > Configuration). V tem pogovor- lahko oddahnemo, ker georeferenciranje poteka v nekaj preprostih korakih. nem oknu najde- mo precej Pred georeferenciranjem preverimo dve zavihkov. Ne bom stvari; da sta datoteki *.tif (zemljevid) in *.tfw (georeference) v isti mapi ter da imata isto ime. Nato se lotimo georeferenciranja, ki se prične z uvozom, in sicer s klikom na Single DRG Map (File > Import Map). Ko bomo enkrat vešči, bomo uporabljali All DRG Maps on a CD ..., kar bo omogočilo uvoz večjega števila zemljevi- dov hkrati. Po kliku se odpre pogovorno okno, ki 36    Ročno georeferenciranje; če bi Sauron uporabljal Ozija, bi takoj našel Froda. Osnovne nastavitve v Oziju DECEMBER 2011

TEHNIKA Začetek uvažanja z georeferenčnimi datotekami Waypoint List; seznam točk in okno za vnašanje novih Vsebina datoteke datums.dat nas pozove, da poiščemo zemljevid. Če georeferenčna datoteka nima is- tega imena, nas tukaj opozori, da ne obstaja. Z naslednjim korakom do- ločimo, kam naj Ozi shrani datoteko *.map. Ozi ne uporablja direktno datotek zemljevida in georeferenc, ampak ustvari svojo datoteko, v katero si zapiše podatke, kot so pot do zemljevida, koordinatni sistem, projekcije. Zato kljub temu da Ozi ustvari svojo datoteko, ne brišimo GPS, v tem primeru Garmin, ali premikajmo izvornih datotek! meni V zadnjem koraku določimo ko- ordinatni sistem svojega zemljevida tako, da iz seznama Map Datum zopet izberemo Slovenija. Pri Map Projection izberimo TM User Grid; tu so podatki, ki smo jih prej Ikona za vnašanje točk direktno vnašali v zavihku Maps. Vse skupaj na zemljevid potrdimo s klikom na gumb OK. Zemljevid v merilu 1 : 25.000 in jame na Jelovici. Z rdečo so označe- Odpre se nam novi, georeferencirani zeml­jevid. ne testne poti vnašanja prevoznih cest na zemljevid. V panelu nad zemljevidom vidimo koordinate rumeni kvadratek z 1 (Position & Set tum (Slovenija) in pri Map Projection izbere- v stopinjah in metrih ter koordinatni sistem Slo- Waypoints on Map), miškin kazalec se spre- mo Transverse Mercator. Tu vnesemo venija. S klikom nanj se odpre seznam še ostalih meni v nekakšno tarčo in z njo ter klikom na ze- podatke User Grid. Ko vse to določimo, klikne- koordinatnih sistemov, ki ga lahko zamenjamo. mljevid določimo lego. Pojavila se bo točka in z mo na Point 1, kjer določimo podatke za prvo To je uporabno, ko moramo na zapisnik napisati dvojnim klikom nanjo se odpre pogovorno okno referenčno točko. Z miškinim kazalcem izbere- koordinate v metrih in stopinjah, ki pa morajo z njenimi ostalimi. Ročno vnašanje točk pride mo na zemljevidu prvo točko, za katero pozna- biti v WGS84. prav, ko na zemljevidu opazimo npr. vrtače ali mo podatke. Na desni strani zgoraj (barvna stene, ki bi si jih želeli ogledati. Določimo točke, polja) se napišejo koordinate točke NA EKRA- Povezava z GPS-om jih pošljemo v GPS in že skačemo po terenu. Vse NU. Spodaj pod User Grid (ali Degrees&Mins) točke seveda lahko shranimo ali pa izvozimo v pa vnesemo koordinate V NARAVI. Kliknemo Sem vam rekel, da bo drugi del hitro minil! V različne formate. na Point 2 in ponovimo vajo, enako za vsako zadnjem delu pa je napočil čas, da se naš trud nadaljnjo točko. na terenu pokaže tudi na zemljevidu. Sedaj, ko Georeferenciranje kart, drugič Zaključimo s klikom na Save, kjer shranimo imamo zemljevid pripravljen, povežemo GPS in datoteko (*.map), in že imamo georeferencirani računalnik. Ko se spoznata, lahko v Ozija uvozi- Urednik me že malo grdo gleda zaradi količi- zemljevid pred seboj. Če želimo ponovno geore- mo podatke. Ime GPS-a se pojavi v meniju gle- ne napisanega, zato bom počasi zaključil. Dol- ferencirati isti zemljevid, izberemo Check Cali- de na znamko. Npr. če uporabljamo Garmin, v žan sem vam še opis druge vrste georeferencira- bration of Map (File), kjer premikamo točke ali meniju opazimo napis Garmin. S klikom nanj nja zemljevida. Ta je težaven zaradi večjega popravljamo koordinate. Nasvet: točke čim bolj dobimo paleto možnosti, dve izmed njih sta za števila dejavnikov. Najprej moramo dobiti dober razporedimo po zemljevidu. Naj ne tvorijo pravo- uvoz (Get) in izvoz (Send) podatkov. Waypo- zemljevid, ki ga želimo uvoziti. Dobimo ga lahko kotnika ali črte. ints so točke, ki smo si jih zapisovali na terenu, s skeniranjem ali z interneta. Pri obeh so lahko Tracks pa je prehojena pot, če smo imeli GPS problem velikost, robovi, ukrivljenost ... Potem ko Sklep ves čas vklopljen. To je uporabno pri pregledu dobimo dober zemljevid, moramo poznati koor- terena. dinate v naravi vsaj štirih točk. Lahko manj, kar Tako, mislim da sem razložil osnove georefe- Če v Ozija točke vpisujemo ročno, to naredi- sicer pelje v manjšo natančnost, lahko pa tudi renciranja in nekaj malega glede uporabe Ozija. mo tako, da gremo na seznam točk Waypoint več za boljši rezultat. Lahko bi sicer izdali posebno številko Jamarja, List (View > Lists) ali ga prikličemo s kombina- Ko imamo vse to pripravljeno, začnemo z kjer bi bile opisane vse njegove (z)možnosti. A cijo tipk Alt + W. V spodnjem delu okna klikne- uvažanjem in georeferenciranjem. Izberemo brez skrbi, ne da se mi toliko pisati. Ozi omogoča mo na gumb Add. Slabost tega okna je, da mo- Load and Calibrate Map Image (File). V po- opravljanje celih projektov (orientacijski tek), 3D ramo koordinate vnašati v stopinjah. Position govornem oknu izberemo zemljevid, ki ga želi- (prerez terena), računanje površin, poti, profile in Datum mora biti Slovenija, če delamo z D48. mo uvoziti. Po uvozu se na desni strani poleg še bi lahko našteval. Upam, da ste vseeno dobili Druga ročna možnost vnašanja pa je direktno na zemljevida pojavijo zavihki za referenčne točke. osnovne oz. začetne korake, drugače pa, kot zemljevid. Če na njem najdemo lokacijo, kjer naj Zavihek Setup je namenjen osnovnim nastavi- pravi pregovor, »vaja dela mojstra«. bi bil vhod, iz nabora ikon preprosto izberemo tvam, kjer določimo ime, izberemo Map Da-     37Marko Zakrajšek, DRP Škofja Loka DECEMBER 2011

IZ TUJIH JAM Potovanje 1368 metrov globoko v podzemlje V organizaciji Speleološkega odseka Velebit iz Zagreba pod vodstvom Luke Mudronja je med 23. julijem in 6. avgustom na Severnem Velebitu potekala mednarodna jamarska odprava Lukina jama 2011. N a tokratni odpravi v najgloblje hrvaško Vhod v Lukino jamo že nekaj let zapira leden Foto: Ana Bakšić brezno je sodelovalo 62 jamarjev iz Hrva- čep, zato je vstop v sistem mogoč (in obenem ške, ZDA, Velike Britanije, Poljske, Slova- najvarnejši) le skozi Trojamo. Njena vhodna ver- Vodni tok v podzemnem kanjonu med –1200 ške, Srbije in Slovenije, ki sva se jim pridružila tikala je globoka 140 metrov, na globini –60 m in –1300 m tudi Jure Tičar iz JK Brežice in Marko Erker iz JD pa se prične nabirati led, ki nas spremlja vse do smo se privajali na sneg. Medtem je druga ekipa Logatec. Poleg nadaljevanja raziskav iz prejšnje- –320 m. Jamo v večini sestavljajo brezna, globo- opremljala vhod v Trojamo, skozi katerega smo ga leta sta bila namen tokratne ekspedicije mul- ka tudi do 230 metrov, ki jih povezujejo zgolj kasneje vstopili v podzemni svet. Prehod do tidisciplinarno raziskovanje jame (meritve mikro- manjši in ozki meandri. Večkrat naletimo na vo- –350 m je bil varen, nižje pa so se pojavljali sla- klime, radiacije, biospeleološke raziskave, analiza dni tok, ki nas v podzemnih kanjonih spremlja na povi, ki so onemogočali plezanje po vrvi. Prvi dan vode ...) in ponovni potop v sifonu na dnu. globini med 600 in 700 metri ter med 1200 in lepega vremena smo izkoristili tudi za napeljavo 1300 metri, drugod v obliki slapov. Temperature telefona med baznim taborom in jamo. Entuzia- Lukina jama leži v strogem naravnem rezer- zraka naraščajo z globino in tako na vhodnih de- zem v taboru je spet naraščal. vatu Hajdučki i Rožanski kukovi v Nacionalnem lih znašajo med 0,2 in 1 °C, na dnu pa okoli 4 °C. parku Sjeverni Velebit. Jama ima dva vhoda na Sifon je na globini –1368 m in je bil lani prepla- V sredo sva se z Daliborjem Paarom odpravi- nadmorski višini 1438 m (Lukina jama) in van do globine –1421 m. V sistemu so bile odkri- la do globine –350 m, kjer smo postavljali instru- 1475  m (Trojama), tako da tvorita jamski sistem. te številne geološke in biološke zanimivosti, med Odkrili so jo slovaški jamarji leta 1992, Hrvati pa katerimi lahko izpostavimo najdbo endemične so raziskave nadaljevali v obdobju 1993–95 in podzemne pijavke (Croatobranchus mestrovi). leta 2010. Sistem je globok 1421 in dolg 3731 metrov. Najnižja točka jame, ki so jo lani dosegli Prihod v sicer idilično okolico baznega tabora potapljači v sifonu na dnu, je zgolj 83 metrov nad je zaznamovalo turobno vreme z neprestanim morsko gladino, od morja pa je oddaljena 10,5 dežjem in nevihtami, le gozdarska koča je v prvih kilometra. Jamski sistem Lukina jama-Trojama se dveh dneh nudila dovolj zavetja za jamarske s svojo globino postavlja na 15. mesto najglobljih zgodbe ob toplem kaminu in čaju. Tudi shramba jam na svetu. je čedalje manj pokala po šivih. Ko se je vreme v torek zjasnilo, smo pogledali naFoto: Dalibor Paar plano in se odpravili do vhoda v Lukino jamo, kamor sta nas pri- peljala desetminutna vožnja s kombijem in polurno grizenje ko- len navkreber. Odločili smo se, da ta dan opremimo vhod v Lukino jamo in pogledamo, kako je s prehodom v globine. Lukina jama nam je postregla z zanimivimi ledenimi skulptura- mi in snežnim toboganom, kjer Foto: Darko Bakšić 38    Nameščanje merilnih naprav v meandru na –350 m Vhodna vertikala v Trojamo DECEMBER 2011

IZ TUJIH JAM Foto: Ana Bakšić Spust preko slapa v zadnjo 80-metrsko Foto: Marin Gluševićnamučila. Zapustila sva znane rove in se spus­vertikalo. Zadnjih 140 metrov smo se namenili vertikalo tila v globino, vsak s tremi transportnimi vreča- uživati v plezanju in nasmehi so se že dodobra mente za fizikalno-kemijske meritve in v jami mi s 25 kilogrami opreme in hrane ter z dobro prikradli na naše izmučene obraze. Ob enih zju- prezebli prebili večino dneva. Opazili smo, da so mero optimizma. Postavljanje je potekalo poča- traj smo se po 13 urah plezanja zazrli v zvezdna- se vode v jamskem sistemu že dodobra odcedile, si zaradi previdnosti, ki je potrebna ob tem to nebo. tako da bi lahko naslednji dan nadaljevali proti delu, ko kabel odmikaš nekaj metrov od vrvi. dnu. A nočni prihod na plano je odplaknil naše Tako sva šele okoli enajstih zvečer izmučena Dosegla, doživela in videla sva marsikaj, a se namere z dobršno mero dežja. Z Markom sva se prispela na globino –980 m, kjer je bil posta- za konec vedno najraje spominjava poti in ne odločila, da si doma nabereva novih moči, zato vljen bivak. Pošteno smo se najedli in se zapo- cilja. Na njej sva pridobivala dragocene izkušnje, sva pustila bivališče na Velebitu in se v soboto dili v mokre in mrzle spalne vreče. spoznavala nove prijatelje, zmrzovala v ledu, se zvečer vrnila v Slovenijo. umikala padajočemu kamenju, si delila šotor in Zjutraj smo nadaljevali z opremljanjem in vzpodbudne besede. Zato v brezglavem vsakda- Ob najinem ponovnem prihodu so bile vloge precej previseli na vrveh. Ob tem sva imela kar nu ne hitimo za cilji. Raje uživajmo na življenjski v veliki mednarodni ekipi že razdeljene. Nama je nekaj težav z zapletenim kablom in komunikaci- poti, ki nas bo pripeljala do njih. In dosegli, doži- bilo dodeljeno napeljevanje telefonskega kabla v jo z višje ležečimi točkami, a sva naposled v po- veli in videli bomo marsikaj. opremljevalni ekipi. Če sva se še do nedavnega poldanskih urah prispela na dno. Voda v sifonu spraševala, ali bova sploh imela dovoljenje za je bila motna in ni nič kaj preveč obetala. A nisva Jure Tičar, JK Brežice odhod na dno, sva sedaj vedela, da se bova ob se preveč obirala, nabral sem še kilogram kame- tem tudi pošteno nagarala, zato sva si privoščila nja za spomin in počasi sva se pričela vzpenjati     39Marko Erker, JD Logatec še zadnji okrepčilni spanec. proti bivaku. Najtežji del poti je bil šele pred nama. Okoli devetih zvečer sva prispela v bivak, DECEMBER 2011 Nedeljsko jutro je bilo, kar se tiče vremena, se vmes izognila padajočemu kamenju in pono- med najlepšimi doslej in stekle so še zadnje vila postopek prejšnjega večera. Medtem je v priprave. Okoli dvanajstih smo bili že v polni bivak prispela ekipa potapljačev in nosačev, ki opravi pred vhodom v jamo. Telefonski kabel je so se čez noč namenili opraviti potop in zjutraj bil postavljen do globine –350 m, in ker sva pot prinesti opremo do bivaka. že poznala, sva tja hitro prispela. Tam sva sre- čala opremljevalno ekipo, ki se je že dodobra Jutro se je malo zavleklo, tako da smo prvega nosača zagledali šele ob desetih. Izmučeni so Bivak na –980 m hiteli pripovedovat, da potop ni uspel, ker je v sifonu voda od prejšnjega leta večkrat narasla in odnesla nekaj opreme, ki je v njem čakala še od takrat. Tako smo se trije jamarji oprtali s polnimi jeklenkami in se odpravili na dolgo pot. S 25 ki- logrami opreme je bilo napredovanje mučno in predvsem psihično zahtevno. Telo se je očitno navadilo, le um in mišice so ječali ob plezanju v meandrih. Oprtani s tolikšno količino opreme smo postali precej neokretni in zato nas je pod slapovi večkrat zmočilo do kože. Ko smo ob postan- kih tako večkrat zmrzovali, smo spo- znali, da nam tudi v dobi LED-diod karbidovka še vedno nudi nekaj več ... toplino domače postelje. Ne glede na vse nam je uspelo priplezati do globine –350 m, kjer smo odložili transportne vreče z jeklenka- mi. Tu je bilo zelo mrzlo in okrepčali smo se s kuhano cedevito, domačim špehom, sirom, čokoladami itd. Olaj- šani za 16 kilogramov jeklenk smo sedaj malodane leteli proti izhodu. Še nekaj tlačenja v meandrih, zmrzova- nja na ledu in že smo bili pod vhodno

ODPRAVE Jamarska odprava Turčija 2011 Med 23. aprilom in 6. majem 2011 se je v tujino odpravila ekipa jamarjev z Rakeka, da bi navezala stike in raziskovala jame v Turčiji. V se skupaj se je začelo že leta 2010, ko smo naključnega kafiča iz mesta Safranbolu peljal treh kilometrih smo ekskurzijo končali na delu, se na sestanku pogovarjali o malo večji do našega gostitelja Kemala Ozana Özçelika, ki kjer pod tabo v soteski buči deroča reka, naprej odpravi za naslednje leto. Za cilj smo si iz- skrbi za precej popularno družinsko restavracijo pa moraš nadaljevati po strmi, spolzki polici. brali za nas eksotično Turčijo. Mlini so začeli visoko v pobočju, z razgledom na mesto. Od tod Vsak bi tu napel prečnico, a to našega prijatelja mleti in počasi se je bližal čas odhoda. Kontakte je bilo lažje, saj smo si lahko pomagali tudi z Kemala ni motilo, saj se je tu počutil kot doma. smo iskali na vse možne načine, vendar je bilo rokami, kasneje pa smo dobili celo prevajalca. Večinsko smo se odločili, da dokler smo še vsi v vse bolj jalovo. Obiskali smo celo turško amba- Spoznali smo celotno jamarsko ekipo in se za enem kosu, z jamarijo za ta dan zaključimo. sado v Sloveniji, kjer smo bili sicer toplo sprejeti, drugi dan domenili o obisku najbližje jame. a se je kasneje izkazalo, da nam tudi to ne bo Po še eni prespani noči v šotoru na terasi go- veliko pomagalo. Nato je Alešu Stražarju po Stvari so v Turčiji malo bolj zakomplicirane stilne, kjer so nam družbo delali gostje, smo se spletu okoliščin uspelo zagotoviti kontakt, in si- kot pri nas, saj smo morali za obisk jame dobiti odločili, da se odpravimo naprej. S Capitanom, cer Tulge Senerja, jamarja iz Ankare. Ta nam je dovoljenje policije in spremstvo. Zvečer smo se nadvse vitalnim možakom, starim okrog 60 let, kasneje polepšal dan, ko nas je uro pred odho- usedli za mizo in ob obvezni skodelici čaja raz- očetom jamarstva v Safranbolu, smo odšli v jamo dom le poklical. glabljali o načrtu za naslednji dan. Lokalni vodič Sugarcave. Običajno cesto je pred časom zasul je načrt jame narisal na roko, a se je kasneje iz- plaz. Obvozna pot nas je vodila po norih cestah, 23. april je bil dan, ki smo ga vsi nestrpno kazal za zelo slab približek pravi situaciji. pred nami so ravnali s stroji, nasipali pesek in pričakovali. V zgodnjih jutranjih urah smo se šele po štirih urah smo prišli do lokacije, od ko- zbrali pred društvenimi prostori, kjer smo v naje- Kemal nas je zjutraj v spremstvu prevajalca der smo do jame še dobro uro hodili peš. Prečili ti kombi začeli tlačiti opremo. Odhod se je že po peljal do vhoda, kjer smo se začeli opremljati. smo deročo reko in končno prispeli do vhoda, ki tradiciji začel s skodelico kave, tokrat v gostišču Sam je bil oblečen v raztrgane kavbojke in vol- je skrit pod steno v globokem rečnem kanjonu. Furman, kjer se je odprava uradno začela. Luka, neno jopico, v rokah pa je nosil svetilko. Ob njem Jama je znana po svojem kičastem okrasju in naš prvi voznik, je dejal, da bi kombi rad preizku- smo se počutili, da z opremo pretiravamo. Trma- dimenzijah. sil za petnajst minut, a se je njegova vožnja po- sto smo vztrajali, da vsaj prevajalec vzame našo daljšala na dvajset ur, tako da smo se po njegovi opremo, saj je bil brez vsega. Mencilis (Bulak) Odkrili smo 400 metrov dolgo galerijo, ki vo- zaslugi že naslednji dan vozili po Turčiji. cave je v začetku opremljena za množični turi- diču ni bila znana. Na žalost ne vemo, ali je no- zem, po 500 metrih pa se začne del, ki je name- voodkrita, saj v Turčiji ne poznajo enotnega ka- Ob Črnem morju njen avanturističnim obiskovalcem. Sprva smo tastra in je dokumentiranje jam na severu države po jami bolj kot ne tekli, saj so nas domačini te- še v povojih. Capitan nas je presenetil, saj je za Klicali smo Tulgo v Ankaro, da smo dve uri stirali, da nismo le razvajeni Evropejci. Prijatelj- svoja leta zelo aktiven možak, poln kondicije in pred mestom in se peljemo proti severu države. ske vezi pa so se počasi začele plesti in vzdušje življenjskih izzivov. Popeljal nas je do 50 kilome- Takoj nam je posredoval mesto srečanja in tele- se je spremenilo. trov oddaljenega kraja Bartin ob Črnem morju. fonsko številko lokalnega jamarja. Kasneje je Prepričali smo se, da je res črno, saj je bila že prišlo do komplikacij, saj je naši dobri anglešči- Pri 15-metrski previsni stopnji smo se začu- ni na drugi strani mobitela vztrajno sledil odgo- deni ustavili, saj nam ni bilo jasno, kako bo vodič Foto: Matej Zalokar vor »no speak english«. Z malo sreče nas je šef nadaljeval. Stopnjo smo opremili tako, kot je tre- Foto: Matej Zalokar ba, in nadaljevali. Kasneje smo iz pogovora raz- vozlali skrivnost, stopnjo preplezajo na roke. Po 40    Skupinska fotografija s člani univerzitetnega jamarskega društva Z Mustafo in Kemalom Mencilisom (Bulak) DECEMBER 2011

ODPRAVE Foto: Marjan Turšič-Manjana Foto: Matej Zalokar Capitan pri prečenju Foto: Matej Zalokar Kaminsko plezanje, Altinbeşik cave ki pa nam je po prezentaciji slik povedal odlično Altinbeşik cave, vhodno jezero obleko. Zopet smo poklicali kontakt v Ankaro. novico. Dosegli smo tolikšno zaupanje, da so noč. Tam smo imeli priložnost, da poskusimo lo- Tulga je član kluba MAD, ki je eden večjih tovr- nam odstopili prostore društva, kjer smo lahko kalne specialitete. Slastne ribe, pečene v lešni- stnih združenj v Turčiji. Povedal nam je naslov prespali. Ekspedicija se je odvijala super in dobi- kovem olju, bi priporočal vsakemu, ki ga kdaj štaba in omenil, da imamo srečo, saj je ravno na li smo tudi napotke o nadaljevanju poti ter kon- zanese v tiste kraje. Turki so poznani po svoji go- ta dan sestanek. V 4,5-milijonskem mestu smo takt jamarke Meltem iz Antalye. stoljubnosti, tako da smo zopet prespali na su- imeli manjše težave z navigacijo, tako da je naša per lokaciji. Seveda je vsakega gosta enkrat do- tehnika »karto čitaj in seljaka pitaj« zatajila. Upo- Naslednji dan smo si vzeli za turizem. Naredi- volj, tako da smo se ob večkrat ponovljeni frazi rabili smo GPS, ki nas je pripeljal naravnost na li smo ovinek in si ogledali podzemno mesto ter »No time ...« poslovili in odpeljali proti Ankari. parkirišče pred klubom. naravne stebre v Kapadokiji. Krajina je zaradi zgradb, izdolbenih v tuf, in svoje burne zgodovi- Po sredini Turčije S kolegi iz prestolnice smo se takoj ujeli. Čla- ne zelo zanimiva. Turistov z vsega sveta se tu ne ni so v večini dobro izobraženi ljudje, ki se ukvar- manjka, vseeno pa nas je presenetil slovenski Prvič smo si lahko vzeli nekaj časa zase, tako jajo z delom na višini in jim je želja po raziskova- »dober dan«. Izkazalo se je, da je imela gospa iz da smo poskusili kebab, raznovrstne oreščke in nju zapisana v očeh. Imajo kataster in opremo, ki Avstrije prednike iz Vipave. V tekoči slovenščini opazovali prebivalce pri vsakodnevnih opravilih. bi jim jo lahko zavidal vsak. Tu je jamarstvo na smo pokramljali, nato pa je bil že čas za odhod. Vse poteka po točno določenem vzorcu, z našimi najvišji možni ravni in to lahko pokažejo tudi s oranžnimi softshelli pa smo na turškem podeže- svojimi uspehi pri raziskovanju. Ambasador do- Ob Sredozemskem morju lju pritegnili kar nekaj začudenih pogledov. Tam bre volje, kozarec piva, nam je zagotovil večerni so namreč po pravilu vsi oblečeni v zlikano črno ogled Ankare. Za sovoznika se je ponudil Hakan, Odpeljali smo se proti jami Altinbeşik s sliko- vitim vhodom in smaragdnim jezerom pred njim. Gre za veliko izvirno jamo, tako da smo si za na- predovanje vanjo po jezeru »izposodili« čoln, ki je bil tam privezan. Poskusili smo preplezati 40 me- trov visok slap, za katerim je še večji del jame. Na žalost smo imeli premalo opreme za uspešno nadaljevanje. Razočaranje smo si potešili s sote- skanjem in si tako napolnili baterije. Tudi pre- spali smo kar v paviljonu pred jamo. Izjemno fo- togenična jama je očitno že pripravljena za masovni turizem (tlakovane poti, mize, sprejemni center), le cesta od turističnih obalnih krajev še ni dokončana. Zjutraj smo se domenili za sprejem v Antalyi, kjer smo se dogovorili za jamarski vikend. Po hi- trem skoku v morje, tokrat Mediteransko, smo se odpeljali do jame Kocain. Ves rov je ena sama, 600 metrov dolga, 50–60 metrov visoka in zelo široka dvorana. Vhod je dimenzij 35 × 70 m. V zadnjem delu lahko vidimo več kolosalnih kapni- kov in 40 metrov visok steber. Na vhodu so še v času Bizanca imeli utrjeno postojanko, katere ostanke se še vedno vidi. S kolegom sva imela srečo in med skalami odkrila ohranjeno antično amforo. Na našo smolo je vsebina že pred ča-     41som izginila. Lončevino sva pustila v jami, saj DECEMBER 2011

ODPRAVE Foto: Matej Zalokar Udeleženci ekspedicije Tomaž Svet, Luka Zalokar, Damjan Inti- har – Brnte, Uroš Frlan, Marko Matičič, Marjan Turšič – Manjana, Matej Zalokar Pogled proti Antalyi Foto: Matej Zalokar jedel, medtem ko so mimo tebe norela vozila z več kot 100 km/h. Pot smo vsake toliko prekinili s Člani odprave na Chimeri bili tisti dan prvič v breznu. Za popoln večer pa postankom na zanimivih lokacijah. Videli smo ru- imajo v Turčiji strog zakon o arheologiji. smo zopet imeli srečo s prenočiščem, saj smo ševine Olymposa z nepozabno plažo, zvečer pa prespali v elitnem domovanju Meltem in Josufa z smo na bližnjem hribu obiskali Chimero. Gre za Tokrat smo se proti večeru namestili ob obali lepim pogledom na morje. Zjutraj nas je sicer razgreto ognjeno območje, kjer iz razpok uhaja kraškega izvira. Izbrali smo preočitno lokacijo za predramil pogled na nizkoletečo letalo Boeing, ki zemeljski plin. spanje, tako da so nas kmalu zmotili možje po- je grozilo, da se bo zaletelo v blok, v katerem smo stave in brez turških kolegov bi nam trda predla. bili. Po poslavljanju smo se odpravili proti domu. Še kasneje smo ob poti obiskali Pamukkale, Izkazalo se je, da smo spali ob zajetju pitne vode kjer je z apnencem obogatena voda naredila za ves obalni cel Antalye. Pot nas je vodila po turškem podeželju in vsa- metrske ponvice. Pogled pa si lahko spočiješ kih sto kilometrov nas je presenetilo kaj novega. tudi na pomanjkljivo oblečenih Evropejkah, ki se Bili smo že na sredini odprave in za naslednji Omeniti moram predvsem zanimive lokacije pro- tam namakajo. Videli smo turške »piramide«, več cilj smo imeli obisk sto metrov globokega brezna. dajalnic čaja in ostalih prigrizkov. Najbolj mi je kot sto metrov visoke hribe piramidalne oblike, Pridružili so se nam študenti univerzitetnega ja- ostala v spominu tista, kjer so čaj prodajali ob ki burijo domišljijo lokalnega prebivalstva. Del marskega društva BUMAK. Imeli so opremo, a avtocesti na odstavnem pasu. Z lesom zbita plo- fantazij o zakladu v sredici je prekinil vladni pro- malo manj izkušenj, tako da nam je ekskurzija vze- ščad, kjer si lahko na odstavnem pasu z užitkom jekt, saj so čez sredino naredili avtocesto. Čez la večji del dneva. Spletlo se je prijateljstvo in kma- Çanakkale smo šli na trajekt do Eceabata in se lu je padla ideja, da se pomerimo v malem nogo- tako izognili kaosu na mostu čez Istanbul, ki smo metu. Srčno smo zastopali slovenske barve, a brez ga izkusili na poti v Turčijo. Petpasovnica se zoži pravega efekta. S svojimi akcijami v stilu lige prva- na tri vozne pase, naenkrat vozniki naredijo štiri kov so nas lokalci potolkli in slavili zmago. in ob tem ne pozabijo hupati kot nori. Še sedaj ne vem, kako nam je uspelo in kdo je Pot domov dal idejo, vendar se je kmalu v našem kombiju stiskalo 14 oseb, ki so se na vso moč zibale ob Na poti čez Bolgarijo smo se odločili, da se ritmu glasbe. Policisti se za nas niso zmenili in ustavimo in vidimo del njihovega krasa. Najprej skozi center Antalye smo se peljali na plažo, kjer smo šli v Diavolsko Garlo, ki je znana ponorna smo imeli družabni večer. Med drugim smo ime- jama z vhodnim 45-metrskim slapom, kasneje pa še v Jagodinsko Peštero. Obe ležita zraven mesta 42    li tudi jamarske olimpijske igre in krst tistih, ki so Smoljan, nedaleč od grške meje. Spoznali smo DECEMBER 2011 lokalne jamarje in dobili njihove kontakte. Na pre- lazu nas je presenetilo sneženje, vožnja pa je bila zaradi slabo označenih križišč prava burleska. Iz Bolgarije smo se v enem dnevu pripeljali do Slo- venije. Za uradni konec in povzetek vtisov smo se ponovno ustavili v Furmanu in tako po 6400 pre- voženih kilometrih uradno zaključili Turčijo 2011. Cilj odprave, da navežemo stike s turškimi jamarji in utremo pot nadaljnjim sodelovanjem, je bil dosežen. Ljudje, s katerimi smo se srečali, so bili zelo prijazni, gostoljubni in slabih izkušenj res nismo doživeli. Za naslednje leto imamo v planu podobno ekspedicijo, tokrat bolj razisko- valnega značaja, s taborom v gorovju Taurus, kjer so turški jamarji še posebej aktivni. Vzhodu države smo se izognili, saj meji na nevarnejše dežele in se ga tudi lokalci izogibajo (imajo še nekaj odprtih vojn). Predvidevajo, da imajo v Tur- čiji 50.000 jam, od tega je le 1500 raziskanih, tako da ima država ogromen jamarski potencial. Za konec bi se rad zahvalil turškim jamarjem in izpostavil, da je revija Jamar v Turčiji požela zelo veliko pohval in nam zelo pomagala pri predstavitvi slovenskega jamarstva. Poslali jim bomo tudi to številko in upam, da bomo še sode- lovali. To Turkish cavers: Thank you for all your help and time! Srečno! Matej Zalokar, JD Rakek Ljudje, s katerimi smo se srečali, so bili zelo prijazni, gostoljubni in slabih izkušenj res nismo doživeli. Za naslednje leto imamo v planu podobno ekspedicijo.

PREDSTAVLJAMO Jamarska reševalna Vedeti moramo, da smo vsi člani JRS pro- služba Slovenije stovoljci. Mnoga tehnična znanja in spretnosti jamarskih reševalcev so plod dolgoletnih uspo- O Jamarski reševalni službi Slovenije (JRS), specializirani nepoklicni sabljanj za namene reševanja pomoči potreb- reševalni službi v sistemu zaščite in reševanja, zadnja leta med jamarji nih. Vsak reševalec v svojem letnem procesu kroži veliko mitov in zgodbic, zato smo se odločili, da bomo njeno usposabljanj, vaj in intervencij opravi povpreč- delovanje na kratko predstavili. no okoli 200 do 300 ur prostovoljnega dela. JRS je v 52 letih delovanja za reševalne vrste uspo- K raški teren predstavlja 43 % površja Slo- kot stalna služba pri JZS. Hkrati je JRS del držav- sobila preko dvesto dobro usposobljenih reše- venije. Ena njegovih glavnih značilnosti nega sistema zaščite in reševanja in deluje v valcev. Poleg tega je njena prepoznavnost v so kraške jame, kjer se lahko poškoduje- skladu z zakonom, ki podrobno določa njene pri- velikem vzponu med širšo javnostjo tako doma jo ljud­je in živali. V Sloveniji jih je trenutno regi- stojnosti in naloge. Njeni člani smo prostovoljci. kot v tujini. striranih prek 10.000 in le peščica med njimi je turistično urejenih, pa še to v omejenem obse- V stalni operativni sestavi je 55 reševalcev, ki Z vrvno tehniko, ki jo uporabljamo v jamar- gu. V svetovno znani Postojnski jami je od zna- smo organizirani v sedmih reševalnih centrih skem reševanju, smo reševalci najučinkovitejši nih 20,5 kilometrov turistično urejenih le 3,2 ki- JRS in pokrivamo vsa področja z jamami v Slo- tudi pri reševanju z visokih zgradb, žičniških na- lometra. veniji. Centri so v Ljubljani, Kranju, Tolminu, Se- prav, iz sotesk in z drugih težko dostopnih tere- žani, Postojni, Velenju in Novem mestu. Pri manj nov, kar se je izkazalo že na več vajah in tudi in- Najbolj ogroženi so tisti, ki se v jamskem sve- zahtevnih intervencijah posredujejo reševalci iz tervencijah. tu znajdejo nehote, zaradi zdrsa ali padca s po- najbližjega centra, pri nekoliko težjih sodelujejo vršja. Med njimi so sprehajalci in izletniki, njiho- reševalci iz sosednjih centrov, pri zelo hudih ne- Kljub velikemu številu prostovoljnega dela ve domače živali, divje živali, poklicni obiskovalci srečah pa vsi jamarski reševalci. V okviru JRS nam idej ne manjka, zato se bomo trudili, da bo kraškega terena (raziskovalci, gozdarji), pa tudi deluje več specialistov, kot so minerji, potapljači JRS dobro organizirana reševalna služba in da gorniki in smučarji. Po nesrečah smučarjev in in zdravniki. Pogosto na pomoč priskoči tudi bo nudila pomoč vsem pomoči potrebnim v pri- deskarjev, ki so zapeljali v brezno, je pri nas naj- 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. meru nesreče. bolj znan Kanin, kjer so nekateri vhodi jam od urejenih smučišč oddaljeni le nekaj metrov. Na Težavnost reševanja iz jam je izjemna. Reše- Aleš Stražar, Rajko Bračič, Uroš Ilič; 8  km2 velikih visokogorskih podih kraškega ma- valci jo premagujemo z znanjem in požrtvoval- Jamarska reševalna služba Slovenije siva Kanina in ob njegovem vznožju je znanih nostjo. Reševanje v vodoravni jami ni enako re- skoraj petsto. ševanju v stopnjastem breznu, reševanje v Foto: Maks Merela visokogorju ni enako tistemu v nižinah, spet dru- Zaskrbljujoče je, da se veliko nesreč v jamah gačne so vodne jame z rekami, slapovi in sifoni, Vaja reševanja z žièniških naprav na Rogli pripeti nejamarjem, ki so v jamo šli zavestno. To ledene jame, labirinti, ožine, območja, polna bla- so v jamah, kjer je za obisk potrebna vrvna teh- ta. V reševalnem smislu moramo omeniti tudi t. i. Foto: Matjaž Milharèiè nika, alpinisti, ki mislijo, da zadostujeta alpini- urbano podzemlje (industrijski jaški, kanalizaci- stično znanje in oprema, samooklicani jamarji, ki ja, zapuščeni podzemni rudniki, industrijski in Vaja reševanja iz sotesk so se jamarstva naučili na internetu, in adrena- vojaški sistemi), izjema so aktivni rudniki. Za re- linski navdušenci, ki vodenje po jamah zaupajo ševanje ponesrečenca iz jame je pogosto po- Foto: Bernard Štiglic npr. vodnikom za rafting. V drugo skupino pa trebnega nekajkrat več časa, kot se ga porabi za sodijo bolj ali manj zahtevne jame, ki ne zahteva- samostojni obisk jame. Če pomislimo, da ja- Teèaj za vstop in izstop iz lebdeèega heli- jo uporabe vrvne tehnike, vanje pa hodijo trume marji pogosto raziskujemo deset, v izjemnih kopterja izletnikov, tabornikov ipd. JRS deluje tudi pre- pogojih tudi dvajset ur od vhoda, lahko razu-  DECEMBER 2011   43 ventivno. Prek tega članka pozivamo jamarje, da memo, pred kako težavnimi nalogami se taka dejanja obsojajo in jih skušajo preprečiti. znajdemo reševalci v primeru nesreče. Re- Veseli smo, da v poplavi zgornjih primerov ni več ševanje pri večjih jamarskih nesrečah pogo- nesreč. sto traja več dni. Velik del podzemnega sveta predstavljajo Jamarji se čutimo dolžne, da si med se- bolj ali manj vertikalna brezna, ki so še posebej boj pomagamo, še posebej, če se kdo med izrazita na visokogorskem krasu. Tak jamski svet nami poškoduje. Ta tovariška pomoč ne po- je zato dostopen predvsem izurjenim jamarjem, meni le nudenja prve pomoči, ampak vklju- ki ga zaradi znanja, posebne tehnične opremlje- čuje tudi izvajanje dogovorjenih ukrepov nosti in telesne pripravljenosti zmorejo varno in obveščanja v primeru nesreče. Zavedati se uspešno premagovati. Pri svoji dejavnosti se za- je treba, da običajne brezžične telekomuni- radi številnih objektivnih nevarnosti, pa tudi za- kacijske naprave v jamah ne delujejo, tako radi možnih subjektivnih napak lahko resno ali da mora vsaj eden iz skupine, ki se ji je zgo- celo usodno poškodujejo. A prav reševanje ne- dila nesreča, splezati iz jame, da lahko spro- sreč jamarjev izstopa po dolžini in težavnosti. ži reševanje. Po uradni poti Jamarsko reševalno Doslej najdaljše in najzahtevnejše reševanje pri službo aktivira Center za obveščanje RS ali pri- nas se je dogajalo leta 1990, ko so člani JRS z stojni Regijski center za obveščanje (112). Služ- globine 1200 metrov v Črnelskem breznu reše- ba nujne medicinske pomoči prevzame poško- vali ponesrečenega jamarja. Reševanje je trajalo dovance od JRS šele na svojem »civilnem«, se kar deset dni. pravi bolj ali manj urejenem terenu. Za uspeh reševanja je zato ključnega pomena slediti V vseh zgoraj naštetih okoliščinah je za reše- ukrepom in navodilom JRS. Alarmiranje katere vanje pristojna Jamarska reševalna služba Slove- koli druge reševalne službe za reševanje iz jam, nije (JRS), ki deluje v okviru Jamarske zveze Slo- s katerimi JRS sicer odlično sodeluje, bi pome- venje. Ta ima svoje korenine že v 19. stoletju. Iz nilo nepotrebno upočasnitev reševanja, pri ka- potrebe po pomoči poškodovanim prijateljem in terem je hitrost pomoči za poškodovanca odlo- tovarišem se je sčasoma oblikovala JRS. Njen čilna. uradni začetek je bil leta 1959 in od takrat deluje

PREDSTAVLJAMO Jamar uživač g Kdaj si se včlanil v jamarsko društvo? Leta 1979 sva se spoznala z Jožetom Straži- Jamar, raziskovalec, vodnik, fotograf in ekolog. In ni nujno, da prav v tem vrstnem redu. Tokrat predstavljamo neutrudnega jamarja Alojza šarjem iz Dolenje vasi. Udeležila sva se jamarske Troho iz Bloške police, ki ga večino jamarjev pozna kot vodnika po šole pri DZRJ Ljubljana in postala njihova člana. Križni jami, marsikdo pa spregleda njegovo velikansko vnemo pri Prve akcije jamarske šole so bile v jame okrog ohranjanju podzemnega sveta. Sežane in Divače, ena od njih pa je bila tudi v Križno jamo. Šli naj bi pregledat konec Koralne- g Kdaj si bil prvič v jami? V kateri in česa zapisali, ali je lahko dostopna in koliko oseb lah- ga rova, ki ga je pred leti odkril Jurij Andjelić – se spomniš od tedaj? ko stoji v njej. Domov smo prišli v trdi temi. Yeti. Z Jožetom nama ni bilo všeč, ko so vsi ple- g Kakšen pa je spomin na prvi obisk Križne zali po kapnikih na Kristalni gori. Ko sva kot Verjetno sem prvič vstopil sam v jamo na jame? Kdaj je to bilo? zadnja prišla skozi pasažo na koncu Koralnega svoji pet kilometrov dolgi poti, ki sem jo vsak rova, so že vsi stresli odpadli karbid v zelo lepo dan prehodil peš do osnovne šole. Kar nekaj V Križno jamo sem verjetno prvič vstopil v ponvico, ga poscali in zažgali. Protestirala sva, jam in bunkerjev Rupnikove linije je ob cesti. Še spremstvu mame, ko smo bili tam na eni izmed oni pa so naju zavrnili s smehom. Zanje sva bila preden sem sploh videl kakšno jamo, je bilo to pogostih veselic. To so bili množični obiski za več samo dva domorodca, ki imata vedno nekaj pro- nekaj najstrožje prepovedanega – vsaj tako kot deset obiskovalcev z zelo malo lučmi. Nič nisem ti. Ta dogodek je zelo vplival na naju, tako da se približati se italijanski bombi iz druge svetovne videl, spomnim se samo vode. V spominu mi je skoraj nisva več udeleževala naslednjih akcij. vojne, ki je ležala v grmu na koncu njive. Ampak tudi ostalo, da je nekdo kazal slike (diapozitive) g Sta prestopila v drugo društvo? Ali sta jame in ostanki iz vojne so me zelo privlačili. na platnu takoj za vhodom. Kasneje sem izvedel, sama raziskovala svet okoli doma? Tako sem zaradi bombe že pri osmih letih pristal da je bil to Franci Bar – najboljši jamski fotograf v bolnišnici s sežgano kožo na obrazu in brez vseh časov. V Trstu sva kupila plezalno opremo in vsak po las. Zaradi jam pa sem prislužil dva tedna bolni- g Danes si kot vodnik v Križni jami vsak 50 metrov vrvi. Začela sva samostojno obiskova- ške šele petnajst let kasneje s hudimi podplut- dan. Kaj ti ta jama pomeni? Kako je vodni- ti brezna in jame v okolici Cerkniškega jezera, bami nog. štvo po njej spremenilo tvoje življenje? Rakovega Škocjana in Snežnika. V letu 1979 ali Kako se je spremenil odnos do jame? 1980 sva imela kar 50 nedeljskih akcij. Po obve- Živo se spominjam, kako smo se s sošolci znem čaju iz senenega drobirja in čudovitih dogovorili, da se dobimo po šoli in si ogledamo Križna jama je kasneje postala naše igrišče. zgodbah, ki jih je pripovedovala Jožetova mama, 80 metrov dolgo vodoravno Partizansko jamo. Mulci smo pogosto hodili tja z baklami (žaganje sva z njegovim fičkom vsako nedeljo odšla k no- Starša sta me zalotila pri iskanju baterijske sve- in gorivo iz očetovega mopeda v konzervi na ro- vemu breznu. Jože je jame tudi meril in skiciral. tilke. Nista mi dovolila in razočaranje je bilo po- čaju). Vrat na vhodu jame nam ni bilo treba niko- Imel je vojaški kompas, ki ni kazal stopinj, ampak polno. Biti edinec je bilo včasih tudi boleče. Mo- li vlomiti, ker je to naredil že kdo drug pred nami. hiljadite – tisočinke kroga. Za oddajo zapisnikov goče sem ravno zaradi tega razočaranja to jamo Tako sem že kot osnovnošolec poznal suhi del v Kataster jam sva bila bolj slaba – kdo bi se čez leta obiskal prevečkrat. Z mulci smo kopali jame do drugega jezera. S čolnom pa si nismo trudil s preračunavanjem v stopinje! skriti rov, ki naj bi povezoval bližnji Šteberški upali peljati čez jezera, ker smo bili neplavalci. grad. Tudi najine čelade so bile nekaj posebnega. Prvič me je v vodni del peljal Sovčev Risto Jaz sem imel odsluženo zidarsko čelado, Jože pa Ne vem, po kakšnem naključju so me pri de- mnogo let pozneje. Želja pa je bila priti čisto do boljšo – italijansko vojaško iz druge svetovne setih letih našli vojaki takratne jugo vojske. Pre- konca. Skupaj s sodelavcem in enim vaščanom vojne. Okrog naju se je zbralo kar nekaj domači- gledovali so vse jame, ki bi bile primerne za skri- nam je to kmalu uspelo – z lesenim čolnom. nov, ki so jih tudi zanimale jame. Jože jim je izde- vanje. Mama je zelo težko pristala na to mojo lal opremo, od plezalnih pasov do karbidovk. pomoč, saj so mi komaj zrasli lasje, pa grem zo- Takratni skrbnik Križne jame Rudi Mlakar mi Kasneje je ustanovil Jamarsko društvo Karlovica. pet naokrog z vojaki. Zastavnik (nižji oficir) ji je je leta 1978 predal ključe jame zaradi prezapo- obljubil, da me bo pred nočjo pripeljal nazaj ne- slenosti. In tako je k meni ponje prišel Jože Pa- poškodovanega. Kako imenitno se je bilo voziti hor iz JK Železničar, ki mi je razkazal še Blatni z ameriškim »džemsom« po brezpotjih! Takrat rov. Moja naloga je bilo izdajanje ključa doma- sem že poznal lokacije vseh do tedaj znanih jam čim jamarjem in vodenje tujih jamarjev. Tujce je med Blokami in našo vasjo. Vojaki so si pri vsaki običajno pripeljal ali napotil k meni profesor France Habe iz Postojne. Foto: osebni arhiv 44    Hči Tina (stara dve leti in pol) že v Medvedjem rovu Najlepše veselje jamarja je te lepote pokazati DECEMBER 2011 otrokom (hčeri Tina in Nika v Križni jami).

PREDSTAVLJAMO Foto: osebni arhiv Foto: Petra Draškovič Hčera Nika s psičko Mišo v Križni jami Foto: osebni arhiv Uspelo nam je raziskati stopnjasto brezno nad Loško dolino. V dveh napornih nedeljskih akcijah nam je uspelo razbiti več ožin in dosegli Alojz Troha v foto akciji to je isto, kot bi odprl trajno konzervo, ki bi se v smo skoraj 140 metrov globine. To je bilo takrat uspelo doseči nadzor nad domačimi jamarji – trenutku pokvarila. Jama, ki je nastajala več mi- najgloblje brezno v okolici. Ker jame nismo takoj tudi oni so šli lahko v jamo samo z našim vodni- lijonov let, je propadla v trenutku, ko so vanjo registrirali, je to namesto nas storilo sosednje kom. Zamera je bila velika in še kar traja. Nekje stopili jamarji. jamarsko društvo in slavilo veliko zmago – da je je nekdo napisal, da je bila to privatizacija jame. tam nekdo trdo »štemal«, pa še opazili niso. V več akcijah, ki se jih je udeleževalo včasih tudi Odkritje Nove Križne jame pa je bilo leta g V vseh letih se je nabralo veliko akcij. Ali več kot deset članov, smo jamo v par letih skoraj 1991 tako velik dogodek, da ga nismo mogli si ves čas ostal aktiven? v celoti očistili. skriti. Velikokrat mi pride na misel, kaj bi bilo, če bi jo naši predhodniki odkopali že pri prvem po- Moje jamarske akcije so postale vse redkej- Pred leti so mi na srečanju v Kamniku pode- izkusu po letu 1970. Zaradi krhkosti in takratne- še. Vedno bolj sem bil zaposlen z vodenjem v lili zlato priznanje, brez obrazložitve, zakaj sem si ga odnosa do jam bi bila sedaj ena velika razva- Križni jami. Takrat smo se šli že pravi jamski turi- ga zaslužil. Smatram, da je bilo to priznanje meni lina. Tudi Bosonogi rov je bil na srečo najden zem. Druga težava je bila doma – moj oče je bil in vsem, ki so sodelovali pri prostovoljnem čišče- petnajst let po odkritju jame. To je nekaj najbolj na invalidskem vozičku, mama pa je potrebovala nju. Čistili smo praktično na vsakem našem obi- krhkega, kar lahko vidiš v jamah. Ali bi se mi ta- pomoč pri negovanju. sku jam. V celoti smo očistili Paradiž v Planinski krat sezuvali pri prehodu čez te kristale ali bi v in še nekaj drugih jam. Počutil sem se tako moč- evforiji vse skupaj prezrli in pomendrali? Ne Pred kakšnimi petnajstimi leti sem se udeležil nega in okrog sebe sem zbral skupino kakšnih vem, ali so to srečna naključja, splet okoliščin ali tečaja za jamarskega reševalca v Sežani. Prak- dvajset, večinoma nejamarjev, s katerimi smo Nekdo bdi nad nami. tični del je bil kar zahteven. Goljufal sem na vso nameravali očistiti Martinsko jamo v Matarskem g Z družino živite zelo blizu jame. Gredo moč, pa vseeno, če ne mogoče ravno zaradi podolju. Veljala je za našo najbolj uničeno in »za- družinski člani kdaj z vami? Se udeležujejo tega, nisem naredil izpita. Nikakor se ne bi mo- srano« jamo. Ne vem, zakaj sem se pustil prepri- kakšnih akcij? gel udeležiti obveznih reševalnih vaj. Takrat sta čati, da je to nemogoče, nepotrebno, skratka bila na invalidskem vozičku že dva družinska brez veze. Svoji hčeri sem pogosto jemal v jame. Starej- člana – oče in mamina sestra. šo že pri dveh letih in pol, ko je bila žena drugič Pri obisku jam v Matarskem podolju smo na- v porodnišnici. Tudi mlajša hči se je rada plazila Drugih jamarskih akcij se kar nekaj let nisem leteli na čudovite jame, ki so bile odkrite samo po ozkih rovih in včasih potegnila merilni trak tja, mogel več udeleževati, enostavno nisem mogel pred nekaj leti ali manj kot pred letom, pa so bile kamor meni ni uspelo. več od doma. Zapustil sem tudi svojo službo v že tako močno uničene, trajno zablatene zaradi lesni stroki. hoje vsevprek in polne odpadnega karbida. Ta- Iz 50-metrskega brezna nam je skupaj z Jo- g Kako vidiš onesnaženja v jamah? krat sem sklenil, da ne bom registriral nobene žetom in njegovo ekipo uspelo rešiti nepoškodo- jame več. Moja razlaga je bila zelo enostavna – Tuji jamarji, posebno tisti iz Avstrije, Nemčije     45vano psičko, črno labradorko, ki se je je »dobri« in Belgije, se niso mogli načuditi ogromnim koli- DECEMBER 2011 činam odpadnega karbida in drugih odpadkov v Križni in vseh drugih jamah. To me je spodbudilo, da sem začel jamo čistiti – neuspešno. Vsaka skupina domačih jamarjev je pustila nov kup karbida. K čiščenju smo povabili tudi nejamarje, ki so si tako lahko ogledali jamo. Na Kalvariji je bilo karbida toliko, da smo ga na začetku pobi- rali z lopato. Šele pred dvajsetimi leti nam je

PREDSTAVLJAMO Foto: osebni arhiv največja ovira za potovanja v tujino. Videl sem nekaj jam v Švabski Juri in se ob povratku usta- Lojz pri fotografiranju ohranjenih kosti jamskih medvedov vil pri kolegu vodiču v Avstriji. Obiskal sem še nekaj jam v zaledju Trsta. Najzanimivejše je bilo lastnik tako odkrižal. Preživela je padec in v bre- tudi kolega Jožeta Stražišarja. Da ne bo pomote dvotedensko popotovanje v Srbijo, na Kosovo, v znu životarila dva meseca. Ne sprašujte se, kaj je – nisva midva z Jožetom pobila teh nesrečnikov, Črno goro, BiH in na Hrvaško. Šel sem skupaj z jedla. Naša brezna so tudi po več metrov na de- drznila sva si samo slikati njihove kosti. Pobiti so nemškimi jamarji. Čeprav smo imeli vodiča iz belo prekrita s kadavri. Psička je postala naš bili deset let, preden sva se sploh rodila, ob kon- Beograda, smo vseeno prišli navzkriž s policijo, družinski član z najdaljšim neprekinjenim biva- cu druge svetovne vojne kot tisoči drugih. Od ker smo spali v avtu pred jamo. Dovoljenje, da njem v jami. takrat naprej sem moral na postajo milice sporo- lahko spimo samo na javnem parkirnem prosto- g Zagotovo je med temi v vseh 35 letih vo- čati imena vseh tujcev (tudi otrok), ki so šli v Kri- ru, nam je podpisal Mladić, ki je postal kasneje denja po jamah kakšen poseben dogodek, žno jamo. zelo »slaven« in iskan z mednarodno tiralico. ki se ga rad spominjaš. Kateri? g Kaj ti pomeni jamarstvo? Bi kak dogodek v svoji jamarski poti posebej izpostavil? Križna jama je že nekaj let članica svetovne- Med posebnimi dogodki, ki jih je veliko, se ga združenja turističnih jam ISCA. Lansko leto je velikokrat spomnim nesreče, ko mi je ob povrat- Nekoč sem v jamarskem tisku zasledil, da bilo srečanje na Slovaškem. Udeležila sva se ga ku tik pod robom 40-metrskega brezna na noge nas je jamarjev okrog deset različnih vrst. Bilo je skupaj s hčerko Tino. Pokazali so nam pet turi- padel ogromen stalaktit. Jože, ki je že bil iz bre- verjetno bolj za šalo kot zares. Takrat bi se opre- stičnih jam, od tega dve ledeni. To ni bilo ravno zna, ga je poizkušal zadržati z zanko, a je bil le delil za »jamar kar tako« in »jamar fotograf«. Če jamarstvo, sva pa videla, kaj imajo pokazati in pretežak. Vhod v brezno je bil tik ob novi gozdni se sedaj ozrem na vsa leta nazaj, pa bi rekel, da kako so organizirani. Kar pet jam je na spisku cesti. Zaradi miniranja je bilo vse razrahljano. Kaj sem bil »jamar uživač«. Toliko lepih trenutkov Unesca. Nasploh je vsaka njihova večja zanimi- bi bilo z mano, če bi bil takrat na dnu brezna, ki sem doživel, toliko lepih jam sem videl, toliko za- vost pod Unescom. Kje smo tu Slovenci z vsega je bilo veliko samo dva kvadratna metra? Tako nimivih ljudi sem srečal. Z nekaterimi s celega skupaj dvema »zakladoma«? pa nama je samo »odgriznilo« osem metrov vrvi. sveta smo postali kolegi za vedno. g Poleg jam te zanima tudi fotografija. Dobil sem dva tedna bolniške – brez zloma. Zaradi težav s koleni (revma me spremlja že V jamsko fotografijo sta me vpeljala Tomaž V Križni jami nas je nekoč presenetila nevih- od osnovne šole) sem bil velikokrat omejen pri Planina in Jože Pahor. Z njima je bilo v jamah ta. Voda je vdrla v jamo skozi strop, saj je zaradi zmožnostih obiska jam. Vse jame, tudi suha bre- vedno lepo, slike so zagotovo uspele. Tomaž je nemogoče količine padavin (več kot 90 l/m2 dež- zna, sem obiskoval v visokih ribiških škornjih, znal zelo razumljivo razložiti nastanek jam. ja v samo eni uri) zalilo vse razpoke do površja. samo da bi obdržal suha kolena. Brizgalo je tako silovito, kot bi nas napadli gasil- Spominjam se, kako sem na sestanku dru- ci. Voda je tekla proti Kalvariji – torej proti toku. V jamah nisem dosegel nobenih velikih glo- štva na Filozofski fakulteti kazal svoje diapozitive Za las se nam je uspelo izmuzniti skozi pasažo v bin. Verjetno sem bil najgloblje v Veliki ledeni iz Križne jame – mislim, da je bilo leta 1981. Med drugem jezeru. Česa takega ni doživel še nihče jami v Paradani. Nekje med 200 in 300 metri gledalci je bil tudi Pavel Kunaver, ki mi je na kon- pred mano. Saj je že prej koga zalilo v jami, am- nam je zmanjkalo vrvi. Bili smo popolnoma pre- cu čestital za lepe posnetke. On je bil edini od pak zaradi povišanega potoka. To, skozi strop, pa močeni in premraženi. Moji nemški kolegi so stare garde, ki sem ga spoznal. je bilo čisto nepredvidljivo. hoteli videti eno ledeno jamo. Žal avgust, ko so oni imeli dopust, ni bil ravno najprimernejši čas. Med tujimi jamarji, ki so prihajali v Križno Tuji jamarji so si želeli v Sloveniji ogledati še jamo, je bilo veliko dobrih fotografov. Pri vsaki druge bogate jame. Potrebovali smo uradno do- Občudujem vse tiste, ki za več dni hodijo na taki akciji sem videl, kako dober posnetek lahko voljenje, ki nam ga je v Ljubljani izdal Dušan No- Kanin v brezna, globoka čez tisoč metrov, pri še izboljšaš. Moram priznati, da so moji prvi do- vak. Na spisku jam za tujce je bilo 36 jam, veči- temperaturah tik nad ničlo in spijo v mokrih bri prostorski posnetki nastali skupaj s tujimi noma zelo lepih, med Sežano, Divačo, Kozino in spalnih vrečah. Mene bi zvilo prvo noč. jamarji, predvsem zaradi njihovih močnih bliska- v Matarskem podolju. Tuji jamarji so obiskovali vic. To me je prignalo do tega, da sem kupoval jame v takratni Jugi brez vednosti lokalnih dru- Trenutno imam velike težave z rokami, nad vedno več in vedno močnejše bliskavice (fleše). štev in obveznega dovoljenja. Postali so zanimivi glavo jih dvignem samo z bolečino v ramah. Sedaj si mislim, da bi bilo bolje, da bi si takrat za državno varnost, ki jih je običajno lovila vse od Kolena me ne bolijo nič manj. Pri letošnjih kupil traktor. Kot največji fotografski uspeh si Črne gore in jih končno zasačila pri obisku Kri- razis­kavah jame Čolniči – Cemun sem poizku- štejem, da mi je skupaj z Bogdanom Kladnikom žne jame, ki so si jo prihranili za na konec. Sledi- šal sodelovati, pa razen pri fotografiranju ni bilo in ekipo iz Škocjanskih jam uspelo osvetliti Mar- la so zaslišanja policije, državne varnosti in re- velike koristi od mene – še do konca mi ni telovo dvorano. Posnetek je uspel popolnoma – zervnega policista, ki je dobil to nehvaležno uspelo priti. Kilometer plazenja je bil preboleč jasno se vidi strop dvorane, ki je visoka 150 in nalogo. Nikakor niso razumeli, da se lahko ja- za moje roke. dolga 300 metrov. marji podajo na več tisoč kilometrov dolgo pot g Obiskal si kar nekaj jam tudi po Evropi. g Načrti za naprej? samo zato, da bi videli jamo ali »goli kamen«, kot Kakšne akcije so bile to? je to imenovala državna varnost. Moji načrti za naprej so zelo veliki – ne dose- Zunaj Slovenije sem si ogledal bolj malo jam. gam jih niti deset odstotkov. Še naprej se bom Ko pa so pri meni doma našli še sliko člove- Leta 1983 sem bil povabljen k svojim kolegom v trudil izdelovati najboljše luči na severni polobli Nemčijo. Za povratno karto za vlak do Stuttgar- in seveda – odkopal bom Križno jamo 3. (smeh) 46    ških lobanj v jami, je bilo vse narobe. Zaslišali so ta sem moral v službi delati štirinajst dni. Mislim, DECEMBER 2011 da je bil naš takratni nizek življenjski standard Verjetno ne bom mogel iz svoje kože in bom še naprej kritiziral lastne vrste v stilu: »Kaj hudiča odkrivate nove jame, če jih uničite, preden pride- te do njihovega konca, tam pa pustite kup od- padkov?« Trenutno vidim največjo grožnjo našim ja- mam v iztokih odpadne vode iz čistilnih naprav. Kar ne morem razumeti, da nekdo v Ljubljani iz- daja dovoljenja za to noro početje. Zanamci bodo drago plačali za naše grehe. Letos se je zgodila grozljivka v Loški dolini. Skoraj 300 ljudi se je zastrupilo z vodo, najšibkejši med njimi, enoletni otrok, je zaradi zapletov umrl. Čutim se nemočnega, samo opozarjam lahko. Verjetno bom registriral vse jame okrog vasi, ki sem jih zatajil v zadnjih tridesetih letih. Mogo- če bom kakšno zelo lepo še odkopal. Če bo zdravje, zna biti še zanimivo – imam pač to sre- čo, da živim v zlatem trikotniku med Blokami, Loško dolino in Cerkniškim poljem. g Lojz, hvala za pogovor in naj ti zdravje dobro služi, da se bo čim več želja uresniči- lo! Srečno! Petra Draškovič

FOTONATEČAJ Fotonatečaj Na zadnji strani revije Jamar je objavljena zmagovalna fotografija tokra- tnega fotonatečaja. Ker nam prostor to dopušča, objavljamo še izbor pre­ ostalih del, ki so prispela do zaključka redakcije. Vsem sodelujočim se is- kreno zahvaljujemo! Vsak fotograf prejme izvod revije. Uredništvo STALNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ Uredništvo revije Jamar razpisuje fotografski natečaj na temo jamske fotografije. V vsaki številki bo med vsemi prispelimi deli uredništvo objavilo zmagovalno ce- lostransko fotogra­fijo, ki bo izstopala po estetskih in tehničnih merilih. V primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor še ostalih prispelih fotografij. Tehnične zahteve: sprejemamo digitalne in klasične fotografije ter diapozitive. Digitalne fotografije naj bodo vsaj ločljivosti 6 milijonov pik, klasične pa vsaj velikosti 18 × 12 cm. Več informacij preko spletne pošte [email protected]. Polh in jamar. Foto: Andrej Gašperič. Nitkasti kristali sadre v jami Webbs Cave na Nullarborju. Foto: Matej Lipar. Snežna jama. Foto: Silvo Ramšak.  DECEMBER 2011   47

FOTONATEČAJ 48    Konasnica. Foto: Primož Rupnik DECEMBER 2011