Jamar št. 02 leto 2008

DECEMBER 2008 • LETO 1 • ŠT. 2 CENA: 5 EUR RAZISKAVE Lenčkova jama Kačna jama, Čaganka, Brezno Velikega Talirja PREIZKUS LED-svetilke, primerne za jamarstvo TEHNIKA Vrvi INTERVJU prof. dr. Boris Sket KATASTER Jamski sistemi v Sloveniji Uporaba dlančnika v jamarske namene BREZNO HUDI VRŠIČ • POŽIRALNIK OB ZGORNJEM KRIŠKEM JEZERU • MIGOVEC 2008 • PRERIGELJSKO BREZNO NOVICE • EKOLOGIJA • IZ TUJIH JAM • FOTONATEČAJ

Seznam drušev je povzet po www.jamarska-zveza.si/drustva.html in ga nismo spreminjali. Ker je seznam precej neenoten in se na nekaj mestih razhaja s po- datki na drugih straneh revije, prosimo društva, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (največkrat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovščina JK Kamnik JS PD Medvode DRP Škofja Loka  Slomškova 1A, 5270 Ajdovščina  Žebljarska 2, 1240 Kamnik  Žlebe 47, 1215 Medvode  Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka  Bogomir Remškar  Dane Holcar  Ladislav Vidmar  Walter Zakrajšek  041 492 074 (mobilni) JD Karlovica JK Novo mesto  041 532 613 (mobilni)  www.jddr-drustvo.si  Dolenja vas 44, 1380 Cerknica  Ivanja vas 13, 8216 Mirna Peč  www.drp-drustvo.si Športno društvo Alter sport  Jože Stražišar  Jože Tomšič JD Temnica  Ovsiše 52, 4244 Podnart JD Netopir Kočevje  07 30 78 630 (doma)  Temnica 6, 5296 Kostanjevica na Krasoslovno društvo Anthron  Šalka vas 84, 1330 Kočevje  07 39 37 205 (služba)  Titov trg 2, 6230 Postojna  Matjaž Kranjc  041 477 367 (mobilni) Krasu  Andrej Mihevc  041 426 174 (mobilni)  [email protected]  Jožef Rogelja DZRJ Bled  [email protected]  www.jknm.si JK Tirski zmaj  Ljubljanska cesta 1, 4260 Bled KJ Kostanjevica na Krki JK Peter Krivec  Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji  Mojca Špan  Grajska cesta 25, 8311 Kostanjevica  Cankarjeva 13, 5000 Nova Gorica  Bernard Štiglic  [email protected] DZRJ Luka Čeč Postojna  041 354 551 (mobilni) JK Borovnica na Krki  p. p. 150, 6230 Postojna  [email protected]  p. p. 45, 1353 Borovnica  Brane Čuk  Matjaž Milharčič JS PD Tolmin  Tone Palčič  [email protected]  040 744 359 (mobilni)  Trg maršala Tita 16a, 5220 Tolmin  www.jamarski-klub-borovnica.si DZRJ Kranj  [email protected]  Andrej Fratnik Belokranjski JK Črnomelj  Kebetova 9, 4000 Kranj  www.dzrj-lukacec.si  041 719 554 (mobilni)  Nova Lipa 31, 8344 Vinica  Davorin Preisinger JK Črni galeb Prebold  [email protected]  Jože Gešel  041 868 973 (mobilni)  p. p. 51, 3312 Prebold  www.pdtolmin.si  040 974 300 (mobilni)  [email protected]  Grega Ramšak Šaleški JK Podlasica JD Gregor Žiberna Divača  www.dzrjk-drustvo.si/  [email protected] Topolščica  p. p. 12, 6215 Divača JD Carnium Kranj JD Rakek  p. p. 10, 3326 Topolščica  Borut Lozej  Skokova 6, 4000 Kranj  Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek  Slavko Hostnik  031 522 785 (mobilni)  www.carnium.si  Marko Matičič  www2.arnes.si/~cesjkt1s/  [email protected] JK Kraški krti  041 354 307 (mobilni) ŠD Tornado  www.divaska-jama.info  Gradnikovih brigad 3, 34070  www.jd-rakek.com  Za gasilskim domom 17, 1000 DZRJ Simon Robič Domžale JD Kraški leopardi Renče  Češminova ulica 19, 1230 Domžale Doberdob, Italija  Cankarjeva ulica 80, 5000 Nova Ljubljana  Aleš Stražar  Stanko Kosič  Gašper Košir  www.drustvozrj-domzale.si/ Društvo ljubiteljev Križne jame Gorica  041 323 483 (mobilni) JD Gorenja vas  Bloška polica 7, 1384 Grahovo  Dimitrij Valantič  [email protected]  Poljanska cesta 20, 4224 Gorenja vas  Matej Kržič, Alojz Troha  [email protected] JO SPD Trst  Branko Mur  041 632 153 (mobilni)  www.kraskileopardi-drustvo.si/  Pulje pri Domju 187, 34018 Trst,  [email protected]  [email protected] DZRJ Ribnica ŠD Grmada  www.krizna-jama.si  Škrabčev trg 5, 1310 Ribnica Italija  Mavhinje 38, 34019 Sesljan, Italija JK Krka  Anton Della Schiava  Stojan Sancin  Damjan Gerli  Krka 1g, 1301 Krka  [email protected]  0039 040 810 053  0039 338 847 1295 (mobilni)  Marko Pavlin JD Sežana  [email protected]  [email protected]  031 766 555 (mobilni)  Partizanska 61, 6210 Sežana  www.jospdtrst.org/  www.grmada.org  [email protected]  Jordan Guštin Koroško Šaleški Jamarsko društvo  www.jkkrka.si  www.brlog.net/jds/ JK Speleos-Siga Velenje Hrpelje-Kozina JK Bakla Letuš Društvo Sirena-Sub  p. p. 138, 3322 Velenje  Reška cesta 14, 6240 Kozina  Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki  Vipavska cesta 54, 5000 Nova  Mojca Hribernik JK Srečko Logar Idrija  Edi Vlašič  031 530 701 (mobilni)  Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija JD Logatec Gorica  [email protected]  Tine Jereb  p. p. 36, 1370 Logatec  Damir Podnar  www.speleos-siga.org JD Netopir Ilirska Bistrica  Drago Korenč  041 687 210 (mobilni) JK Ivan Michler Vrhnika  p. p. 32, 6250 Ilirska bistrica  [email protected]  [email protected]  Sivkina ul. 20, 1360 Vrhnika  Radivoj Šajn  www2.arnes.si/~ljjdlo1  www.reef.si  Janko Verbič  031 873 245 (mobilni) JD Karantanja Lozice Prirodoslovno društvo Šimdra JK Železničar  [email protected]  Lozice 5, 5272 Podnanos  Kamniti pot 2, 1381 Rakek  Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana  www.netopir.si  Benjamin Mislej  Leon Drame  Peter Gedei  [email protected]  www.ljudmila.org/jkz Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamarstvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in prirodoslovna društva, ki se ukvarjajo tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA Društvo za raziskovanje jam Jamarsko društvo Dimnice Jamarsko društvo Rotovnikova Potapljaško - jamarsko - Ljubljana Koper jama alpinistično društvo Daco  Luize Pesjakove ulice 11,  Ferrarska ulica 14, 6000  Skorno pri Šoštanju 3, 3325 Šoštanj  Požarnice 58,  www2.arnes.si/~kpjdd2/ Jamarsko društvo Straža 1000 Ljubljana Jamarsko društvo Planina  Pod vinogradi 1, 8351 Straža 1351 Brezovica pri Ljubljani  dzrjl.speleo.net  Planina 2, 6232 Planina Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje  Taborska cesta 6, 1230 Grosuplje  www.zupanovajama.si/

VSEBINA & UVODNIK DECEMBER 2008, LETO 1, ŠT. 2 UVODNIK NOVICE 4 Brezno Hudi Vršič Pred nami je druga številka revije Ja- 5 Mali Rak 2008 mar, ki je sedaj že čisto prava revija. Za 5 Divača: 20-tonski kapnik sredi krožišča razliko od prve promocijske, ta ni več brez- 5 Dan odprtih vrat Marijinega brezna plačna, mogoče pa jo bo tudi naročiti in 6 Izobraževalni seminarji Katastra jam sčasoma bo na voljo tudi na izbranih pro- 6 Novejše raziskave Požiralnika ob Zgornjem Kriškem jezeru dajnih mestih. Poleg tega je zaživela tudi 6 Na kratko iz primorske regije spletna stran revije, resda samo z osnovni- 7 Srečanje srbskih jamarjev Valjevo 2008 mi informacijami in naročilnico, a jo bomo 8 Proteus 2008 v Sloveniji postopno razširili z uporabnimi jamarskimi 8 Tabori JK Krka vsebinami. Spletna stran je dosegljiva pre- 9 Žimarjenje 2008 ko portala Jamarske zveze Slovenije na 10 Slovensko-angleška jamarska odprava »Migovec 2008« naslovu www.jamarska-zveza.si/jamar ali pa 11 Prerigeljsko brezno na kočevski Mali gori kar preko spletnih iskalnikov z iskalnim ni- 11 Pisna izjava o varstvu jam kot kulturne, naravne in okoljske dediščine zom »revija Jamar«. Število strani še naprej 12 Odprava JD Sežana v Španijo ostaja 48, morali pa smo zaradi ugodnejše 12 Udor na gozdni cesti na Radohi poštnine izbrati tanjši in lažji, a kljub temu 13 Proteus 2008 v Srbiji kakovosten papir. Upam, da nam bo ritem 14 Jame na območju Kuma - drugič izhajanja dvakrat na leto, junija in decem- 15 Obisk Ukrajincev v Sloveniji bra, uspeval tudi v prihodnje. 16 Varstvo jam v krajinskem parku Ponikovski kras 18 4. evropski speleološki kongres Vercors 2008 In kakšna je tokrat vsebina? Obogaten 19 Fotonatečaj sklop novic zaseda levji delež revije in opi- 19 Razvitje prapora Jamarskega društva Sežana suje dogajanja v zadnji polovici leta, kakor 20 Jamarski klub Temnica tudi poročila o več let trajajočih raziska- RAZISKAVE vah, taborih, odpravah in zanimivostih s 21 Lenčkova jama Foto: Jure Hajna področja jamarstva. Tokratni glavni članek 24 Brezno Velikega Talirja povzema raziskave Lenčkove jame nad 26 Kačna jama Predjamo, kjer so postojnski jamarji odkri- 28 Čaganka li lep splet rovov in se nadejali uspeha po- IZ KATASTRA vezave s Predjamo. Sledijo opisi raziskav 30 Jamski sistemi v Sloveniji Brezna Velikega Talirja iz kaninskega viso- 33 Projekt izdelave manjkajočih načrtov jam kogorja, opis nenadejanih nadaljevanj v Lenčkova jama znameniti Kačni jami in opis raziskav v breznu Čaganka, kjer so dolenjski jamarji 34 Srečko in Borivoj – dolenjska raziskovalca dosegli nov regionalni globinski rekord. 35 Uporaba dlančnika v jamarske namene IZ TUJIH JAM V tokratni rubriki Iz katastra si lahko pre- 36 Filipini 2008 berete obširen članek o jamah z večimi vho- EKOLOGIJA di, spoznate Borivoja in Srečka ter njuno 38 Jame kot naravne vrednote in območja Natura 2000 sistematsko jamarsko raziskovanje Dolenj- 39 Status in ogroženost Križne jame in Nove Križne jame ske, spoznate pa tudi sodobnejši način mer- 40 Posvet o čistilnih napravah v Sloveniji jenja jam s pomočjo dlančnika in posebnih PREDSTAVLJAMO programskih orodij. Tudi v tej številki bomo 42 prof. dr. Boris Sket – speleobiolog Foto: Alojz Troha delili doživetja z Rokom Stoparjem, ki se je v TEHNIKA letošnjem letu udeležil večje odprave na Fi- 44 Stran s karbidko lipine, kjer je z italijanskimi jamarji raziskoval 45 Izdelava halogenske luči v nepoznanih kraških predelih te dežele. 46 Vrvi V »ekološkem« delu revije se predstavlja 48 FOTONATEČAJ Izdelava halogenske luči Zavod Republike Slovenije za varstvo nara- ve, spoznali pa boste tudi težave, s katerimi Odgovorni urednik Oblikovanje, računalniška Naslov uredništva se jamarji soočajo v jamah, v katere se ste- Peter Gedei grafika in stavek Jamar, Lepi pot 6, p. p. 2544, kajo odpadne vode iz čistilnih naprav. Žalo- Pomočnik odgovornega Peter Gedei 1109 Ljubljana, stno je, da je ena izmed ogroženih jam prav urednika Tehnični urednik tel.: (041) 941 378, naša svetovno znana lepotica Križna jama, Miha Čekada Peter Gedei e-pošta: [email protected] kjer je prav gotovo preživel veliko časa tudi Uredništvo Tisk Izdajatelj naš tokratni sogovornik prof. dr. Boris Sket, Gregor Aljančič, Mojca Hribernik, Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana Jamarska zveza Slovenije, dobitnik priznanja JZS za življenjsko delo. Uroš Ilič, Bogomir Remškar, Naklada: 700 izvodov Lepi pot 6, p.p. 2544, Jasmina Rijavec Nenaročenih rokopisov in fotografij 1109 Ljubljana. Proti koncu so na vrsti še strani, ki se Lektura ne vračamo. Vse gradivo v reviji www.jamarska-zveza.si dotikajo tehnike, preizkus LED-svetilk, pri- Mojca Vrviščar Zazula Jamar je last izdajatelja. Kopiranje Odgovorna oseba izdajatelja mernih za jamarstvo, napotki za samoiz- ali razmnoževanje je mogoče le s Jordan Guštin delavo halogenskih luči in članek o vrveh. pisnim dovoljenjem izdajatelja. ISSN 1855-2579 Z velikim veseljem objavljamo zmagovalno fotografijo na zadnji strani tokratne števil- ke, v novičarskem delu pa so objavljene tudi vse ostale, ki so do konca redakcije prispele v uredništvo. Upamo, da bo ta- kšen odziv na fotonatečaj enak ali pa še večji tudi v prihodnjih številkah. Naj se na koncu zopet zahvalim vsem tokratnim avtorjem prispevkov za obogati- tev vsebine tokratnega Jamarja. Se bere- mo spet junija prihodnje leto! Peter Gedei odgovorni urednik Fotografija na naslovnici: Lenčkova jama. Foto: Matjaž Milharčič  DECEMBER 2008   3

NOVICE Brezno Hudi Vršič Foto: Marko Matičičnajti prehod v drugo smer. Po nekaj breznih smo odkrili 80 metrov globoko brezno, kjer je bilo vse Jamo je v devetdesetih letih odkril in raziskal do letos aktualno dno našega kraka (–515 m). 3D-model Brezna Hudi Vršič z vrisanim Roberto Antonini z ekipo. V tistem času je Ro- V letu 2005 smo prečili zadnje brezno v celotni nadaljevanjem berto raziskal večino globokih jam na tistem dolžini okoli 60 metrov, preplezali pa smo tudi zna. Odločila sva se pregledati prvo, globoko koncu z izjemo Vandime, ki so jo raziskali člani kamin nad njim. V istem letu smo se spustili do 35 m, mislim pa, da tudi ostali dve stopnji pride- DZRJ Ljubljana. Jama je dolga leta samevala, dna tudi po drugi strani brezna. V vrhnjem delu ta v isti sistem. V nadaljevanju je precej zapleten zadnja leta pa jo je večkrat obiskala rakovško- smo opazili razpoko s prepihom, vendar bi jo bilo meander, dolg okoli 50 m. S težavo sva našla na- postojnska ekipa pod idejnim vodstvom Toneta potrebno razširiti. Med zadnjo akcijo v tem letu daljevanje, kjer bo potreben manjši »operativni« Palčiča iz Borovnice. pa je opazil Tomaž Česnik še eno okno okoli poseg, lahko pa se zgodi, da bomo iz trme zmo- 20 metrov nad dnom, a smo jamo zaradi časov- gli tudi brez njega. Jama je v tem kraku sedaj Avgusta 2003 smo začeli opremljati jamo do nih, ženitvenih in finančnih problemov uspeli globoka okoli 600 m, dno Zlatoroga pa je v glo- 385 metrov globokega brezna z imenom Zlato- ponovno obiskati šele septembra 2008. bini 620 m. rog. Še istega leta smo v vrhnjem delu Zlatoroga napeljali prečko na drugo stran brezna, kjer je že Uspelo mi je prepričati Mareta in Romana, da Dosedanji raziskovalci jame so: Janez Puc, Aleš Roberto opazil nekaj oken, ki pa jih ni raziskal. Ta raziščemo še zadnjo možnost, če odštejem širje- Štrukelj - Klamfa, Luka Zalokar, Marko Matičič in naloga je očitno čakala nas. V prvem oknu smo nje na sredini brezna. Zvečer smo se odpravili Mitja Mršek iz JD Rakek, Tomaž Česnik, Roman sicer zaznali prepih, vendar se po približno proti jami in se zaradi dežja hitro spustili vanjo. Bogataj, Izidor Zupančič Šantek, Martin Rajšter 100 metrih globine brezno zoži v neprehodno Zunaj je moralo kar močno deževati, saj nas je in Matjaž Milharčič iz DZRJ Luka Čeč Postojna, ožino. V drugem, okoli 30 metrov nižjem oknu, nad taborom dodobra opralo. Prespali smo v Tomaž Mihevc iz JD Logatec, Ana Makovec iz JK Borovnica, Rok Stopar iz JD Dimnice Koper Na prečki presenetljivo suhih ter Ivo Sedmak - Bukovc iz DZRJ Ljubljana. pa smo po sistemu manjših brezen in skozi naj- spalkah, ki so bile vsa ožjo ožino v jami prišli do 150-metrske stopnje, ta leta v Letnem vrtu. Mitja Mršek, JD Rakek ki nas je privedla do globine 400 m. V tej dvorani Naslednji dan nam je sedaj stoji tabor z imenom Letni vrt. V naslednjih po raznih akrobacijah nekaj akcijah leta 2004 smo prišli v že znan pre- končno uspelo priti v del »I Lorenzi« v globini okoli 515 m. Med Letnim okno. Spustili smo se vrtom in »I Lorenzijem« nam je ponovno uspelo v dve manjši brezni, kjer smo se morali obrniti zaradi pomanj- kanja opreme. Med letošnjo za- dnjo akcijo v oktobru smo se pri bivaku raz- delili v dve ekipi. S Klamfo sva bila na- predovalna ekipa, Marko in Ana pa sta napenjala ponjavo nad šotorom in prišla za nama izmerit nove dele jame. Dvema stopnjama, ki smo ju opremili že prejšnji- krat, sledita še dve. Prva je globoka okoli 5 m, druga pa 10 m. V slednji se mi je izpulil fiks in sem padel kakšen meter nižje, a sem na srečo uporabil na vrhu dve sidrišči. Klamfa se je kar namučil, da je razvozlal vozel, ki se je zategnil pod mojo težo. Po meandru dolžine 30 m, ki je v zadnjem delu precej ozek, so tri vzporedna bre- Foto: Tomaž Česnik Foto: Marko Matičič Foto: Marko Matičič Na akciji prvega maja smo morali vhod kar Vhod v Brezno Hudi Vršič Po meandru dolžine 30 metrov dosežemo tri 4  odkopati vzporedna brezna  DECEMBER 2008

NOVICE Mali Rak 2008 Divača: 20-tonski kapnik sredi krožišča Foto: Helena Race Dne 21. 6. 2008 se je v prelepem kraškem Od začetka septembra kapniki in pogledi nanje niso več rezervirani le za jamarje in obisko- okolju Rakovega Škocjana zbralo preko 60 mla- valce turističnih jam, pač pa si 20-tonski kapnik lahko ogleda vsakdo, ki se pelje mimo Divače. dih jamarjev, njihovih mentorjev in »jamarskih« Postavili so ga namreč v sredino krožišča pri izhodu z avtoceste ob nastajajoči obrtno-industrij- družin. Delo z jamarskim podmladkom (z otroki, ski coni. mlajšimi od 15 let) je odgovorna dejavnost, ki poteka le v redkih jamarskih društvih. Vsaj tako Divaško krožišče je smo mislili, preden smo se lotili organizacije sre- tako svojo podobo do- čanja »Mali Rak 2008«. polnilo, še preden je bilo dokončano. V za- Izbira imena in kraja prireditve ni bila težka, četku septembra so ga saj je Jamarsko društvo Rakek poznano po do- namreč opremili z veli- brem delu z mladimi. Predvsem sta že več let kim kapnikom, ki naj zelo prizadevna brata Luka in Matej Zalokar. bi izražal kraško iden- Srečanja so se udeležili še mladi iz JD Danilo titeto divaške občine. Remškar Ajdovščina, iz JD Karlovica iz Dolenje Kot je povedal župan vasi pri Cerknici in iz DZRJ Simon Robič Domža- Matija Potokar, je kap­ le. V KJ Kostanjevica na Krki delajo z mladino, nik podaril Salonit An- vendar se srečanja niso mogli udeležiti. hovo. Našli so ga med lomljenjem kamenja v Da bi zbrali vse mlado iz jamarskih vrst, smo kamnolomu v Črnem vabilo objavili na jamarski listi in odziv je bil pre- Kalu oziroma Črnoti- senetljiv! Dopoldne smo se zbrali okoli 9. ure v čah. Na njegovo novo Divaško krožišče dan po postavitvi kapnika Rakovem Škocjanu in si ogledali Zelške jame. Po stojišče sredi krožišča ogledu Zelških jam smo si škornje oprali pod pa ga je postavilo podjetje Primorje, ki gradi bližnjo obrtno-industrijsko cono. Kljub opazkam, Malim naravnim mostom in si ogledali nekaj da kapnik ne sodi v križišče in da so si v Divači dovolili preveč, saj je po zakonu o varstvu kraških zanimivosti v okolici. Ko smo uredili podzemnih jam prepovedano uničevati oziroma odstranjevati jamski inventar, Potokar meni, opremo in sebe, smo se odpeljali v Dom društev na Rakeku, kjer nas je čakalo kosilo. da niso naredili nič spornega, saj je kapnik prišel iz kamnoloma. Podoba krožišča pa s postavitvijo kapnika še ni dokončana. Nadenj naj bi namreč speljali še tekočo vodo, ki bi ga oblivala. Helena Race Po kosilu smo si odrasli privoščili enoletno delo v jamarskih šolah in krožkih. Fra- kratek predah s kavo, mladi pa so njo Drole, vodja Izobraževalne službe JZS, je vsej vadili za kulturni nastop. Ob treh druščini pokazal in lepo predstavil zanimivosti smo se zopet vsi zbrali in najprej po- Cerkniškega jezera. Razšli smo se pozno popol- slušali lep koncert mladih za glasbo dne z obljubo, da se ponovno dobimo v letu nadarjenih jamarjev. Na koncertu so 2009. Mentorji smo izbrali Gorjušo pri Domžalah, nastopili Neža Klinar in Alma Šivec, srečanje bo predvidoma v soboto, 16. maja – pri- violina, Jaka Peteh, kitara, Katarina srčno vabljeni! O srečanju je poročala TV Slove- in Ana Schwarzbartl, klavir, Ambrož nija v oddali Kronika, objavljenih je bilo tudi več Štih, ksilofon, in Lucija Štih, flavta. člankov v lokalnih časopisih. Po koncertu so otroci predstavili Aleš Stražar, DZRJ Simon Robič Domžale Dan odprtih vrat Marijinega temu, da so nekateri precej skeptično in dolgo razmišljali o spustu, so se brezna kljub vprašanjem, kot so: »Ali je to res varno?«, zadovoljno popeljali z žičnico. Kot že nekaj let zapovrstjo smo se člani Društva za raziskovanje pod- zemlja Škofja Loka tudi tokrat odločili, da bomo organizirali Dan odprtih Kmalu je bila ura štiri popoldan, ko so se še zadnji obiskovalci vrnili iz vrat Marijinega brezna, ki je zaradi lahkega dostopa zelo primerna jama jame. Za nami je bil kljub dežju zopet uspešen dan, saj smo uspeli kar za obisk oseb, ki bi radi pokukali v svet teme. nekaj nejamarjem predstaviti podzemne lepote, ki so zasvojile nas, jamar- je. Se vidimo prihodnje leto, ob dnevu odprtih vrat Marijinega brezna! Sobota, 14. junija 2008, nam ni obljubljala najlepšega dneva, čeprav smo upali, da se bodo sončni žarki le prebili skozi oblake. Dež nas, ja- Brina Biček, DRP Škofja Loka marjev, sicer ne moti, saj v jami tako ali tako ne vemo, kakšno je vreme na površju, vendar smo predvidevali, da bi lepo vreme znalo privabiti več Foto: Zvonka Labernik radovednežev, kar se je pozneje izkazalo kot pravilno. Med pripravami oziroma postavljanjem žičnice prek Medvedove do- line smo kljub kaki dežni kaplji čakali na prve obiskovalce. In so prišli. Kot se spodobi, so vsi dobili čelado in karbidovko, potem pa so se pod vodstvom članov našega društva spustili v jamo. Jama sicer nima mnogo jamskega okrasja, saj v njej lahko najdemo le tri krajše apnenčaste žile, lahko pa se pohvali z največjo dvorano v konglo- meratu v Evropi. Skupna dolžina rovov znaša okoli 2000 metrov, od tega jih obiskovalcem razkažemo približno 500. Jama je znana tudi po tem, da pozimi v njej prezimujejo netopirji. Glede na to, da je pred leti število neto- pirjev drastično upadlo, so člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana jamo zaprli. Po zadnjih štetjih sodeč število netopirjev zopet narašča. Skupine obiskovalcev so bile sicer precej manjše kot prejšnja leta, vendar pa so skoraj vsi prišli polni entuziazma in zanimanja. Vodenje takšnih navdušencev po jami je bilo pravi užitek. Po slabi uri smo se nekateri bolj, drugi malo manj blatni vrnili na po- vršje, kjer je adrenalinske navdušence čakal še spust po žičnici. Kljub  DECEMBER 2008   5

NOVICE Izobraževalni Novejše raziskave vedno ni imela spodobnega načrta. Ob priložno- seminarji Požiralnika ob sti reševalne akcije je nastala groba skica poteka Katastra jam Zgornjem Kriškem brezen in pripadajoči opis. Tudi zaradi tega smo jezeru se v Jamarskem klubu Železničar odločili, da Leta 2005 je Kataster jam pripravil pet jamo raziščemo in jo temeljiteje izmerimo. izobraževalnih seminarjev na različnih koncih Slovenije, ki se jih je skupaj udele- Foto: Tanja PodržajČeprav je bilo v žilo okoli 100 poslušalcev. Glede na po- Foto: Milan Ferranraziskave jamskih po- novno zanimanje med društvi smo jeseni sebnosti Kriških po- 2008 spet začeli sezono seminarjev in do- dov že od osemdese- slej organizirali dva: 14. 9. 2008 na Krki v tih let dalje vloženega kar nekaj truda, bi soorganizaciji JK Krka in 25. 10. 2008 v lahko podobno kot za Temn­ ici na Krasu v soorganizaciji JK Te- Kaninske pode mirno mnica. Že ustaljeni program seminarja je trdili, da skrivajo še naslednji: Pravilno izpolnjevanje zapisni- marsikatero poseb- kov (Miha Čekada), Uporaba programa nost. Mednje brez Speleoliti (Matej Dular). Seminar traja eno dvoma sodi tudi ne- dopoldne. Osnovni namen seminarjev je koliko nerodno po­ jamarje spoznati s celotnim procesom od imenovana jama Poži- beleženja odkritij v jami do izdelave zapi- ralnik ob Zgornjem snika in načrta. Seminarji ne potekajo togo Kriškem jezeru. Vse šolsko, temveč v večji meri interaktivno, sistematične raziska- saj smo predloge poslušalcev vključevali v ve pregledovanja tega Vhod v Požiralnik je le nekaj centimetrov nad gladino jezera redno prakso dela Katastra. terena so namreč razpoko, ki odvaja vodo iz slo- Vhod v jamo se odpira na jugovzhodnem Če se še katero društvo zanima za or- venskega najvišje ležečega jezera, obšle in je koncu Zgornjega Kriškega jezera, na nadmorski ganizacijo takšnega seminarja, naj se obr- svoj vpis v Kataster z letom 1993 doživela soraz- višini 2158 m, ki je spričo njene sedanje hidrolo- ne na vodjo Katastra. Gradivo za seminar merno pozno. Prvotni raziskovalci v notranje dele ške vloge neposredno ob njegovi gladini. Jezer- in program Speleoliti sta prosto dostopna jame niso prodrli. sko kotanjo na severu zapira greben, ki se od na internetu. Zato je moralo, verjetno zahvaljujoč veliki od- Križa vleče proti Robu Kriške stene in Razorju, ročnosti lokacije jame, preteči še nadaljnjih šest na jugu, kjer se rob kotanje le nekaj metrov dvi- Miha Čekada, Kataster jam JZS let, preden so se Bojan Bojnec, spiritus agens ga nad gladino, pa je odprta proti nižjim delom www.jamarska-zveza.si/kataster/Navodila.pdf združenja ACO, in njegovi jamarji zavedeli tako podov. Po Gamsu naj bi bila jezerska kotanja www.speleo.net/speleoliti/ očitnega potenciala jame in za vodoravno vho- kraškega nastanka in je bila kasneje zapolnjena dno razpoko odkrili vertikalne razsežnosti jame. z morenskim gradivom, ki je v splošnem slabo Predvsem Bojnec in Danilo Cej sta v nekaj akci- prepusten za vodo in je zato zaslužen, da se vo- jah uspela skozi začetni sistem brezen prodreti dno telo v tem zakraselem svetu tudi ohranja. do globine 100 m. Tedanje raziskave so bile za- Zaradi kraškega odtoka v jamo gladina skorajda znamovane s pomanjkanjem opreme in z velikim ne niha. Vodni pretok je med našimi obiski jame, raziskovalnim elanom. Morda pa si jih bo širša ki so se odvijali v dokaj raznolikih poletnih in je- jamarska javnost najbolj zapomnila po nesreči senskih vremenskih razmerah, nihal izredno Danila Ceja, ki je v tretjem breznu v globini 84 m malo. Tudi oskrbniki Pogačnikovega doma na padel približno 10 m globoko in s poškodovano Kriških podih, ki se z vodo iz jezera oskrbujejo s hrbtenico 32 ur čakal na izvlek reševalcev. Zaradi pomočjo natege, zatrjujejo, da je pretok celo v tega dogodka jama, čeprav z A-zapisnikom, še najbolj sušnih razmerah obilen. To dejstvo je po NA KRATKO IZ PRIMORSKE REGIJE Novo pridruženo društvo v Jamarski zvezi ga nadaljevanja jame. Večina njihovega dela je vsak petek zvečer v klubskih prostorih in va- Slovenije, Jamarsko društvo Hrpelje-Kozi- že zabeležena v Katastru jam. Zaradi velikega bijo vse prijatelje kraškega podzemlja, da jih na, je v letošnjem letu raziskovalo na Matar- obsega dela v Pološki jami so bili v letošnjem ob priliki obiščete in se jim pridružite, tako pri skem podolju. Člani društva so raziskali nekaj letu na Krasu manj aktivni. raziskovanju jam, kot tudi pri prijateljskem manjših brezen in manjšo jamo pri Ocizelskih druženju v »stari šoli«. ponikvah. V avgustu so sodelovali pri otvoritvi Jamarski klub Temnica vlaga veliko časa gasilskega doma v Materiji, ob tem pa v sode- in truda v izobraževanje novih članov. Tako V Jamarskem društvu Sežana se vročič- lovanju z Emilom Karižem (JD Sežana) prire- večino časa preživijo v plezališču. Sadovi dela no pripravljajo na izid knjige o zgodovini dru- dili razstavo fotografij o jamarstvu. so se že pokazali, saj je nekaj članov že opra- štva. Mogoče bo ob branju teh vrstic že na vilo izpit za naziv Jamar pripravnik. Skupaj s papirju. Zaradi tega so njihove aktivnosti v ja- Jamarsko društvo Kraški leopardi je v prijatelji so vložili veliko truda v urejanje nove- mah bolj skope. V sklopu projekta Katastra letošnjem letu zamenjalo predsednika društva. ga klubskega prostora v poslopju stare šole v jam JZS so izmerili Jamo v Suhem potoku, Glavni vodja je tako postal Dimitrij Valantič. Temnici. Prostor je sedaj lepo urejen in nudi drugače pa vročično dokumentirajo manjše Novi predsednik vodi aktivnosti društva dalje. odlične možnosti za delovanje kluba. Med le- »čurke«, ki so poznane že več let. Vikendov pri- Med njimi vsekakor izstopa raziskovanje v Po- tom so sodelovali v projektu »Poti miru« in za manjkuje tudi zaradi popotniške žilice članov, loški jami. Po postavitvi bivaka v Divji dvorani, obisk uredili nekaj jam. V septembru so gosti- saj so bili letos na odpravi v Španiji, na Evrop- ki naj bi služil kot izhodišče za raziskave v bolj li jamarje iz Češke, ki so teden dni merili in skem jamarskem kongresu v Franciji ter na odročne predele jame, so dela osredotočena risali jame na področju Temnice in Vojščice. mednarodnem jamarskem srečanju v Italiji. predvsem na zavarovanje nekaterih nevarnih Poleg vsega tega pa člani kluba aktivno razi- Poleg tega so si ogledali še nekaj večjih jam tik odsekov na t. i. osnovnem koridorju v gornjem skujejo jame. Zaradi vse večje zavednosti o za mejo. Udeležili so se tudi Posveta o čistilnih delu jame ter na pregled, fotografiranje in opi- pomembnosti registracije jam so v oktobru, v napravah v Sloveniji in oktobra predavanja Za- sovanje različnih, v preteklosti že raziskanih, sodelovanju s Katastrom jam JZS, organizira- voda RS za varstvo narave na temo Jame kot koridorjev z namenom, da ugotovijo, kako li seminar o pravilnem izpolnjevanju zapisni- naravne vrednote državnega pomena in ob- jama poteka. Locirali so tudi dve točki možne- kov in risanju jam. Člani kluba se dobivajo močja Natura 2000. 6    DECEMBER 2008

NOVICE Foto: Peter Gedei Srečanje srbskih jamarjev Valjevo 2008 Jamarji Društva istraživača »Vladimir Foto: Adrijana Novak Mandić - Manda« so od 15. do 18. maja 2008 organizirali srečanje srbskih jamar- jev v hribovju v bližini Valjeva. Povabljeni smo bili tudi Slovenci. Srečanja se nas je udeležilo pet jamarjev: Aleš Stražar (DZRJ Simon Robič Domžale) ter Rajko Bračič, Adrijana Novak, Boris Šajtegelj in Mojca Hribernik (KŠJK Speleos-Siga Velenje). Vzdušje na srečanju je bilo odlično. Med srbskimi jamarji na srečanju so bili večinoma mlajši od 30 let, kar kaže na to, da mladi v Srbiji delajo pridno in zagna- no. Jamarji so organizirali več ogledov jam ter številna predavanja in seveda za- Priprave na reševalno vajo bavne večere in dobro hrano. Prvi dan sva z Borisom obiskala Dragov ponor, brezno globine okoli 180 m, Rajko in Aleš pa sta kot izkušena inštruktorja in reševalca pomagala pri opremljanju Vrančevega ponora, kjer smo drugi dan izvedli reševalno vajo. Tretji dan smo v istem breznu prikazali reševalno vajo še za širšo javnost, med povabljenimi so bili tudi funkcionarji državnih organov. Obiskovalci so lahko pred jamo spremljali direkten prenos dogajanja iz jame. V jami se je težko izogniti pršenju vode, zelo Na koncu moram omeniti, da imajo srbski jamarji sicer malo finančnih virov, vseeno pa so hitro pa jamarja tudi shladi. Za boljšo klima- tizacijo se je treba zavleči v suhe razpoke. posamezniki odlični jamarji in odlični reševalci. Preseneča tudi povprečna starost organizator- jev in sodelujočih. Pri srbskih jamarjih svet res stoji na mladih. Mojca Hribernik, KŠJK Speleos-Siga Velenje svoje presenetljivo, saj je potencialno prispevno zaledje izredno majhno in nakazuje na možen kraški dotok vode v jezero, brez dvoma pa na Foto: Adrijana Novak močno retinenco. Vodnih razmer v hladni polovi- ci leta ne poznamo, saj je jezero večino leta za- mrznjeno in pod debelo plastjo snega. Tudi »obi- čajnih« razmer v jami na ta način pravzaprav ne poznamo. Približno 1 m visok in 1,4 metra širok vhod v jamo se kmalu za tem zniža v skoraj vodoraven rov, ki prisili k plazenju po prešerno žuborečem potoku ne ravno termalne vode. Po 14 metrih vhodnega vodoravnega rova pa se brez obota- vljanja požene v zaporedje treh približno 30 m globokih brezen z vmesnimi prostornejšimi urav- nanimi dnemi. Voda, ki v vodoravni pasaži hladi le vroče trebuhe, se v teh kot tudi nižjih breznih razprši po prostoru in postane stalni spremljeva- lec vsega dogajanja v jami. Spodnje izmed treh brezen se konča v manjši podorni dvoranici, ki Skupinska fotografija udeležencev srečanja se nižje, pod šestmetrskim skokom, nadaljuje v kratek meander. naslednjega preozkega meandra. Stene v teh Spodnji deli jame zaenkrat še niso izmerjeni, Do lanskega leta je bila jama raziskana do delih so povsod drobno napokane, tako da je vendar je aneroid pokazal globino približno omenjenega meandra (globina 100 m), na nje- nadelava sidrišč težavna, širjenje ožin pa poteka 180 m. Če je Zgornje Kriško jezero zares pove- govem koncu pa je ožina preprečevala prehod v brez nejevolje. V nekaterih stenah je moč opazi- zano s preostalimi jezeri, kakor hipotetizirata prostorno praznino, ki se je slutila pod nogami. ti celo več metrov visoke brečaste zapolnitve, za Dobravec in Šiško, potem se bo podoben trend Zato smo ustrezno opremljeni v naslednjih akci- katere ni znano, ali so nastale zaradi jame ali ve- vodoravnih ozkih rovov nadaljeval tudi v še ne- jah ožino razširili, se spustili na 35 m nižje dno liko pred njenim nastankom. Prepihi niso pušča- odkritih delih jame. Vertikalna razlika med tre- ter v dveh zaporednih skokih še 15 m nižje do li dvomov, zato smo v naslednjih dveh akcijah nutnim dnom jame in Jezerom pod Stenarjem razširili tudi zadnjo ožino (Četrtim Kriškim jezerom), je manjša od 10 me- ter se v dveh desetmetr- trov, Srednje Kriško jezero pa je še kakih 40 me- Foto: Peter Gedei skih in enem petmetr- trov nižje. Če bi se hipoteza o povezanosti izka- skem skoku spustili do zala za resnično, bi bil to prav zanimiv kuriozum, kamrice, kjer voda pri saj geološka karta trdi, da je v širši okolici Kri- tleh izginja v nizek in ških podov karbonatna skladovnica zelo čista in ozek rov. Do tod tako bi nakazovala, da temu morda ni tako, torej na vest­no vodno premago- podobno situacijo, kot vlada v Dolini Triglavskih vanje vertikalnih razsež­ jezer. Kotanji Srednjega in Četrtega Kriškega nosti tukaj povsem izgubi jezera ne kažeta znakov uravnavanja v gladini svoj zagon. Rovček se v talne vode. Čistost karbonatov in odsotnost kra- nadaljevanju vse bolj za- škega uravnavanja nam navkljub siceršnji te- polnjuje z vodo. Zaradi žavnosti napredovanja vlivata upanje v odkritje vode in ozkosti rova nam nižjih, vertikalnih delov tega kraškega izvodila iz skrajne točke, do koder našega najvišjega jezera. smo prodrli, ni uspelo Več o jami ter njenem zgodnjem in tudi ka- ugotoviti, kako daleč pred snejšem raziskovanju je v obliki članka in inter- nami je pregrada, ki jo je vjuja zabeleženo v letošnji številki Biltena Jamar- moč slutiti in daje upanje skega kluba Železničar. Raziskave so se trenutno ustavile v nizkem in težko prehodnem rovu v razširitev.     7Miha Staut, JK Železničar DECEMBER 2008

NOVICE Proteus 2008 žana, DZRJ Luka Čeč Postojna, Društva Sirena Foto: Jurij Jakofčič – Jaka v Sloveniji Sub, JD Kraški leopardi, JK Krka, JD Logatec in Foto: Jurij Jakofčič – Jaka JD Netopir Ilirska Bistrica. Vodja tečaja je bil Jan- Leta 2005 je Jamarska reševalna služba prvič ko Marinšek, nadzor pa je opravljal Jurij Jakofčič Različni manevri v steni organizirala usposabljanje z imenom Juvanje - Jaka. Na tečaju so kot inštruktorji, »pomagači«, dili svoje znanje in se naučili veliko novega, vsi pa 2005. Na tem usposabljanju je bil med udeleženci sodelovali tudi nekateri drugi člani JRS. so si zaželeli nadaljnjih tovrstnih izobraževanj. Če- sklenjen dogovor, da bo enotedensko usposablja- prav je jamarjem na voljo veliko literature o jamar- nje pod imenom Proteus postalo tradicionalno in Vsak dan tečaja so inštruktorji pokazali posa- ski tehniki, pa je kljub vsemu najpomembnejše mednarodno. Tako kot vse prejšnje, je tudi Prote- mezen manever, njegov namen in uporabo, nato individualno delo. Pozitivno je bilo tudi mnenje us 2008 organizirala JZS oziroma JRS v skladu z pa so ga tečajniki ponovili in utrjevali. Najprej so inštruktorjev, ki so pohvalili vse sodelujoče. letnim programom aktivnosti. Usposabljanje je inštruktorji tečajnike seznanili z osebno opremo ter utemeljili njeno uporabo in funkcionalnost. V soboto so nekateri udeleženci tečaja neho- Tovariška pomoč Sledila je ponovitev osnovnih jamarskih veščin, te sodelovali tudi na občinski vaji civilne zaščite, potekalo od 23. do 26. oktobra v Sežani. Teoretični ko so iz helikopterja prenesli poškodovanca. del se je odvijal v prostorih Zavoda za gasilno in način spuščanja in vzpenjanja po vrvi ter te- reševalno službo Sežana, praktični del pa v opu- koče prehajanje preko sidrišč in vozlov. Sle- Naj se ob tej priložnosti v imenu vseh tečajni- ščenem lipiškem kamnolomu in v vhodnem bre- dili so postopki in načini opremljanja jam, kov najlepše in iskreno zahvalim vodstvu JRS in znu Škamprlove jame. Namen je bil predvsem iz- izdelovanje sidrišča s pomočjo vseh nam inštruktorjem za odlično izpeljan tečaj, posredo- popolnjevanje znanja jamarske tehnike za poznanih pripomočkov, kot so kotna plošči- vano znanje, trud in potrpljenje, ki so nam ga jamarje in jamarske reševalce. Udeležilo se ga je ca, uho, as in »clown«. Za opremljanje jam izkazali. Se vidimo na Proteusu 2009! 22 jamarjev iz osmih jamarskih organizacij: JD Se- so udeleženci zabijali oz. vrtali svedrovce, zatezna sidra ter ekspanzijske kline, izdelo- Rosana Cerkvenik, JD Sežana vali odmike in nato preizkusili pretočnost opremljene smeri. Preizkušali so tudi različ- no uporabo vozlov glede na debelino vrvi ter prikazali podaljševanje opremljevalne vrvi. Velik poudarek je bil namenjen prvi pomoči. Osnove prve pomoči sta predstavila dr. Irena Vester in Frenk Jenkole, ki sta se osredoto- čila predvsem na krvavitve, podhladitve, oži- vljanje in imobilizacijo, kar so udeleženci tudi praktično izvedli. Simon Klemen in Ma- tej Hrvatin sta predstavila prvo oskrbo poškodo- vanca v jami. V kamnolomu so izvajali tovariško pomoč ob uporabi minimalnih tehničnih pripo- močkov ter izdelali bivak. Po končanem tečaju je vsak od udeležencev pri sebi opravil analizo in podal svoje mnenje. Splošno mnenje udeležencev je, da je bil tečaj za tečajnike zelo pozitivna izkušnja. Tečajniki so utr- Tabori JK Krka Foto: Tanja Podržaj Naš drugi tabor je potekal na Kaninskih podih, natančneje ob vznožju Visoke glave. Vsako leto v Jamarskem klubu Krka organiziramo Vhod v JKK 4 na Kaninskih podih Tam se je med 25. 7. in 31. 7. 2008 potikalo večdnevne tabore, na katerih združimo prijetno s koristnim. osem jamarjev. Prioriteta odprave je bila Letos smo med 30. 4. in 3. 5. 2008 zagrizeno raziskovali in lani odkrita jama JKK 1 (kat. št. 9135), kjer iskali nove jame na območju Kočevskega roga. Navkljub smo delovali v menjajočih se ekipah letos slabemu vremenu, ki smo ga imeli prvi dan, nam je uspelo tri dni. Razširili smo ozek meander, v kate- obiskati in izmeriti štiri nove jame, ki smo jih locirali med eno rega veje močan prepih, izmerili še neiz- izmed prejšnjih akcij. Naslednja dva dneva nam je bilo vre- merjene dele ter preplezali kamin. Vseeno me bolj naklonjeno in tudi delovna vnema članov ni bila nič pa jami še nismo rekli zadnje besede. manjša. Prav nasprotno, saj nam je med prvomajskimi pra- Medtem ko je ena ekipa »osvajala« ožino, zniki uspelo skupno raziskati kar 10 novih jam, najglobljo sta drugi ekipi raziskovali in merili nove 51 m. Tretjega dne našega tabora nas je pričakovano razve- jame, ki se nahajajo v neposredni bližini selil predsednik kluba z novico, da je dobil sina Nejca. Nje- JKK 1 ter iskali nove vhode. Izmed šest no- mu na čast smo poimenovali prvi dve jami tega dne NLP 1 vih jam je omembe vredna zlasti JKK 6, ker in NLP  2. Pozabili nismo niti na izobraževanje tečajnikov, ki je navkljub nezavidljivi globini 17 m zanimi- so bolj izkušenim jamarjem pomagali pri merjenju jam in va zaradi stene, ki je proti dnu vhodnega določanju dostopa do jame. Na ta način so se seznanili z brezna polna fosilov. Največ pa si obetamo dokumentiranjem jam in osnovami orientacije na terenu. od JKK 8, ki se nahaja slabih 150 m od Re- Foto: Leopold Bregar ml. Foto: Leopold Bregar ml.nejevega brezna, globokega 1243 m. Verjetno se ravno Izjemno ozek vhod v Brezno pod kapitalko Opremljanje Velike Cinkove prepadne zaradi tega dejstva naše raziskovanje v sedanji glo- bini 68 m še ni povsem za- ključilo. V prihodnje pa imamo tudi že zarisane smernice. Predvsem se bomo še na- prej trudili odkrivati in razi- skovati nove jame. Pozor- nost bomo namenili tudi izobraževanju svojih članov in obveščanju javnosti o pomenu jamarstva. Tanja Podržaj, JK Krka 8    DECEMBER 2008

NOVICE bilo potrebno jeklenoFoto: Aleš StražarKončna razvrstitev konstrukcijo za pritr- tekmovanja 2008 Žimarjenje 2008 ditev vrvi, kar je kvali- tetno opravil naš član 1. Robert Rehar Tekmovanje v žimarjenju spodbuja jamarje k Jože Jerman. Nosilci 2. Bojan Stanek hitrejšem gibanju po vrvi. DZRJ Simon Robič so od stene odma- 3. Aleš Stražar Domžale je tekmovanje v plezanju na silos Žita knjeni 60 cm, kar pre- 4. Andrej Bizjak na Viru pri Domžalah prvič organiziralo leta 2003 prečuje poškodbe 5. Primož Kanič ob 40-letnici Železne jame. Sredi devetdesetih tekmovalcev in po- 6. Sebastjan Podbevšek let je podjetje Žito zaradi modernizacije zaprlo škodbe vrvi zaradi dr- 7. Tomaž Klinar bližnji mlin. Silos je ostal, kot osameli orjak, nad gnjenja ob steno, 8. Mojca Hribernik hitro razvijajočim primestnim naseljem. Betonski manj veščim tekmo- 9. Rajko Bračič objekt je visok 47 m, kar omogoča postavitev valcem pa odmik pov- 10. Lenart Girandon tekmovalne proge, ki je pisana na kožo prav ja- zroča preglavice ob 11. Martina Lorber marjem. plezanju. Vsakega 12. Gregor Grum tekmovalca dodatno 13. Marjan Janežič Ob organizaciji prve tekme smo se morali varujemo z varnostno 14. Boštjan Šmuc spopasti z veliko drobnimi problemi. Izdelati je vrvjo. Zaradi atraktiv- 15. Marko Zibelnik nosti in hitrejšega po- teka tekmovanja se 2008 je slavil Robert Rehar s časom 2:16:23. V pleza vzporedno na ženski konkurenci je že dvakrat slavila Mojca dveh progah hkrati. Hribernik. Leta 2008 zmagala s časom 4:31:94. Tekmovalec naprej prepleza 10 m do sidrišča, se Ženske so v moški družbi bolj izjema kot pravilo. prepne, nato sledi še 35 m vrvi tik pod vrh silosa, Otroci do 15 let tekmujejo na 10 m, to je do pr- kjer je tudi cilj. Tekmovalec se z objekta vrne peš vega sidrišča. Nato jih preko škripca spustimo ali z dvigalom. na tla. Ob desetih so na sporedu kvalifikacije. Iz predtekmovanja se na končni turnir uvrsti najhi- Tekmovanje v letu 2009 bo 19. aprila, ob pra- trejših osem tekmovalcev iz predtekmovanja. Na zniku Občine Domžale, na istem mestu in ob is- turnirju se tekmuje na izpadanje, časi se upošte- tem času. Tekmovanje postaja tradicionalno in vajo samo pri oblikovanju parov za naslednji pridobiva na veljavi tudi izven meja Slovenije. krog tekmovanja. Najpomembnejše pravilo na Vabimo vas, da pridete in pokažete svojo spre- turnirju je: Šteje le zmaga! Zmagovalec gre v na- tnost in hitrost na največjem tekmovanju v ži- slednji krog, poraženec si lahko oddahne. marjenju v Sloveniji. Leta 2005 je na tekmovanju zmagal Franjo Ažman in postavil rekord proge z 2:02:18. Leta Aleš Stražar, DZRJ Simon Robič Domžale PANTIN B02ALA-B02ARA Uporaba PANTIN-a s CROLL-om in ASCENSION-om pomaga med vzpenjanjem na fiksnih vrveh držati vaše Nožna prižema - sedaj tudi za levo nogo telo v bolj pokončni legi. Zaradi tega se vzpenjate hitre- je in se manj utrudite. Na voljo sta različici za desno in Prenovljena čeljust iz levo nogo. Z izboljšavami na okvirju smo dosegli manjše kromiranega jekla je še trenje - prižema lažje drsi po vrvi. bolj učinkovita, ko drsi Sedaj na voljo pripomoček ob vrvi. tudi verzija za levo nogo (črna) Nožna zanka iz Dyneeme Samočistilna reža Teža: 120 g • Uporablja se z vrvmi premera med 8 in 13 mm • Materiali: aluminijeva zlitina za telo, kromi- Telo je ravno, tako da rano jeklo za čeljust, trakovi iz poliamida in Dyneeme teče vrv vertikalno skozi; • Barva: B02ALA - črn, levi, B02ARA - rumen, desni• med dvigovanjem noge Izdelano v Franciji • CE/UIAA teče vrv gladko skozi telo. 3 letna garancija • Cena (MPC z DDV) 49,90 EUR NOVO: čeljust iz kromiranega jekla z zobmi in samočistilno režo učinkovito stisne vrv tudi v blatnih in ledenih razmerah. Čeljust je izboljšana, da se je   9 povečala učinkovitost drsenja prižeme po vrvi. Mesto obrabe je pomaknjeno nižje na površini čeljusti, da se podaljša njena trajnost. Čeljust zgrabi vrv nemudoma, ne da bi izgubila milimeter vsakokrat, ko jo obremenite in gladko, z minimalnim naporom teče po vrvi. • NOVO: telo prižeme smo preobli- kovali, tako da teče vrv navpično skozenj in omogoča, da med dvigovanjem nog vrv gladko teče. • NOVO: na voljo tako za LEVO kot DESNO nogo. Za lažje razlikovanje sta prižemi različnih barv: LEVA-črna, DESNA-rumena. • DoubleBack sponka za lažjo nastavitev velikosti. • Lahko ga namestite/snamete z vrvi brez uporabe rok. • Za večjo trpežnost je nožni pašček ojačan z Dyneemo. POZOR: PANTIN ni osebna varovalna oprema (OVO). Distributer: TREKING-ŠPORT d.o.o., Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana, T 01 256 25 01, F 01 256 25 02, E [email protected]  DECEMBER 2008

NOVICE Slovensko-angleška jamarska odprava »Migovec 2008« JSPD Tolmin je začela raziskovati Migo- vec že leta 1974, vendar pa 1882 m visoka gora, ki se dviguje nad Tolminom, vedno znova dokazuje, da skriva še veliko nerazi- skanih in perspektivnih jamskih sistemov. Kljub temu, da je Sistem Mig, ki povezuje jame M-2, M-16 in M-18, največji visoko- gorski sistem, se raziskave nadaljujejo. Leto- šnja odprava »Migovec 2008«, ki je potekala od 28. julija do 10. avgusta, je temeljila pre- težno na iskanju povezav med sistemi Mig, Primadona in Vrtnarija. Monatip Perspektivno jamo smo krepko podaljša- li in povezali s sistemom Primadone. Vhod v jamo se odpira na zahodni steni Migovca levo od bolj poznane Primadone, horizonta- len, dokaj širok, vendar nizek vhodni rov pa jemlje moči že pred prvo ožino nad breznom Rex v Monatipu globine 15 m. Po tem breznu se jama nada- Dno M-2 Zaradi ožin smo se odločili za širitev, vendar nima nadaljevanja, smo spet opremili do globine se je kladivo po nekaj udarcih razletelo in tako 390 m. Razširitvena akcija je odprla pot nadalj- smo jamo poimenovali »Zlomljena kladwa«. Po njemu raziskovanju in sedaj kaže, da jamo pove- meandru smo prišli do brezna Rex globine 25 m, zuje z Vrtnarijo »Captain Kangaroo«, vendar bo ki se nadaljuje v naslednjo dvorano, imenovano za prehod potrebno vložiti še kar nekaj dela. »Akol rt u aržet«. Ta se nadaljuje v manjšo galeri- jo, nato pa v meander Sarabot. Po tem meandru Dogajanje na površju pridemo do največje dvorane v Monatipu in dru- ge največje na Migovcu, saj dvorana Alcatraz Tudi ob prostih dnevih nismo lenarili. Iskali meri v dolžino kar 68 m in v širino kakih 30 m do smo nove vhode in jih našli kar nekaj. Izmenja- 35 m, luč pa na nekaterih mestih sploh ne osve- vali smo tudi znanje in izkušnje ter se družili ob tli stropa. Predvidevamo, da obstaja v dvorani tabornem ognju. Da nam je šla angleščina bolje Alcatraz možnost nadaljevanja. »od ust«, nam je pomagala žlahtna kapljica. Pred dvorano smo našli nadaljevanje, ki jamo po ožini in dveh breznih globine 15 m pripelje v Udeleženci: ajdovske dele Primadone v Popotresne rove. JSPD Tolmin: Iztok Možir, Erik in Aljoša Jama tu doseže globino 200 m in dolžino 700 m, Bončina, Špela Leban, Jana Čarga, Primož Janež, nismo pa še izmerili stranskih rovov. Zaradi svo- Samo Rutar, Dejan Ristič, Stanislav Jarc, Andrej je lege je prav gotovo zanimiva zaradi povezave in Andreja Fratnik, Tjaša in Karin Rutar, JD DR s sistemom M-16 in M-2 (Kavkna jama). Ajdovščina: Božo Remškar, JD Sežana: Zden- ka Žitko, ICCC: Jarvist Frost, James Hooper - Vrtnarija Tetly, Andy Jurd, Poul Huttom, Tim Osborne, Ja- mes Kirkpatrick, James Huggett, Dan Greenwald, Jama Vrtnarija, odkrita leta 2000, globoka Janet Cotter, Martin McGowan - Mad dog, Co- 802 m, ima v globini 350 m novi nadaljevanji win Griffith skozi »Captain Kangaroo« v smeri proti Sistemu Samo Rutar, JSPD Tolmin Mig oziroma M-2 (Kavkna jama). Dostop do novih delov poteka skozi veliko ožin in je zahteven. Na koncu jame se odpirata brezni »Danger Mou- Meander v Monatipu se«, ki je globoko približno 50 m, in »Dark Tranqulity« glo- ljuje večinoma horizontalno z nekaj manjšimi bine 40 m. Dni teh brezen sta vzponi in brezni. Pod četrtim breznom nadaljeva- neraziskani, obetata pa mož­ nja nismo našli, tako da smo morali splezati oko- nost nadaljevanj. li 20 m višje v vodoraven rov, ki preči slepo bre- Novo odkrita Vilinska jama, zno globine 15 m in pripelje do prve večje ki jo je našel naš dobri kolega dvorane, imenovana Velika dvorana, dolge 15 in James Hooper - Tetly, Imperial široke približno 5 m z višino preko 35 m. Nato se College Caving Club (ICCC) iz rov nadaljuje skozi ožine do prosto preplezljive- Anglije, se združi z Vrtnarijo v ga brezna, kjer se pot razcepi v manjši kamin in globini 131 m, tako da je Vrt­ prehod v večjo dvorano brez nadaljevanja. Na narija sedaj jamski sistem. vrhu kamina se rov prevesi v dvorano, od koder se skozi ozek meander »Error« spustimo do M-2 (Kavkna jama) majhne »kamre«. Tam se dobesedno stlačimo skozi enega najzahtevnejših prehodov v nasle- Prvo globljo jamo na Mi- dnji, zelo ozek in vijugast meander dolžine govcu, ki smo jo preiskovali 10  40 metrov. leta 1977 in zanjo sklepali, da Velika dvorana v Monatipu  DECEMBER 2008

NOVICE Prerigeljsko brezno na kočevski Foto: Srečko Vidickajti v višini 5 m se je Mali gori Foto: Borivoj Ladišićv bočni steni kamina odprla dvoranica s Blizu ostankov kočevske vasi Prerigelj na kočevski Mali gori sva s prelepim sigovim sla- Srečkom Vidicem marca 2008 raziskala brezno, ki sva ga imenovala pom, visokim približno Prerigeljsko brezno. Vhodno brezno je globoko 23 m. Ena stran strmega 7 m. Dvorana se je skalnatega podora se prevesi v čudovito zasigano Podorno dvorano, nadaljevala z razgiba- kjer je najnižja točka brezna v globini 32 m, druga stran pa vodi v manj- nim in zasiganim ro- šo in prav tako lepo zasigano Malo dvorano. Na dnu dvorane sva med vom. Po nekaj manjših raziskovanjem opazila vhod v brezno, v katerega se zaradi večje podor- in prosto preplezljivih ne skale, ki je zapirala vhod, prvič nisva mogla spustiti. stopnjah sva odkrila Kapniško dvorano, V nedeljo, 22. 6. 2008, sva ponovno obiskala Prerigeljsko brezno ter kjer sva lahko obču- uspešno razbila skalo. Spustila sva se v 8 m globoko enostavno brezno dovala vse lepote kra- brez nadaljevanja. Nekoliko razočarana sva se potem odločila še sple- škega podzemlja. Ko zati v prostran kamin v Mali dvorani. Dobra volja se je kmalu povrnila, sva mislila, da je pra- vljice konec, sva v Biserno dvorano krasijo bleščeči kapniki kotu dvorane opazila ozek prehod v večji prostor. Zaradi kapni- škega gozda onstran ožine nisva videla na- daljevanja. Malo sva razširila prehod in se splazila v Biserno dvo- rano s čudovito ble- ščečo belo sigo, z vit- Srečko pred vhodom v Prerigeljsko brezno kimi kapniki in stebri, s sigovo kopo premera več metrov ... Žal se po desetih metrih dvorana zaključi. To je obenem najnižja točka v breznu, globina znaša 36 m. Iz- merila sva 60 m novih rovov, skupna dolžina objekta je sedaj 130 m. Polna vtisov sva se spustila še v sosednje brezno, ki se odpira na drugi strani Prerigeljskega hriba. Ugotovila sva, da gre le za 15 m globo- ko brezno, nastalo ob razpoki. Na koncu ozke in s podornimi bloki za- sute špranje sva opazila za pest veliko luknjo med bloki. Kamen pade približno 30 m globoko. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto Pisna izjava Izjava poziva Komisijo k učinkovi- o varstvu jam temu izvajanju varstva kulturne dedi- kot kulturne, ščine v zvezi s krasom in jamami kot naravne in naravnimi območji in kulturnimi na- okoljske selbinami, kot je določeno v členu 151 dediščine – WD66 Pogodbe ES. Poziva, da se sprejmejo ukrepi za spodbujanje varstva v vse Evropska jamarska zveza (Fédérati- politike EU. Svetuje, naj ukrepi za raz- on Spéléologique Européenne – FSE), vijanje teh področij vključujejo siste- ki združuje pod okriljem večino evrop- matično raziskavo jam in njihove oko- skih jamarskih zvez, in ostale jamarske lice ter njihove okoljske in arheološke zveze, ki v njej niso vključene, si že leta dediščine. prizadevamo za ohranitev jamskega okolja kot pomembne naravne in kul- Določiti je treba zakonodajni okvir turne dediščine človeštva. za zagotavljanje njihovega varstva in ukrepov, ki omogočajo združljivost V Sloveniji je bil leta 2004 sprejet novih zgradb in industrijskih dejavno- Zakon o varstvu podzemnih jam, ki sti z bližnjo okoljsko in arheološko naj bi uredil področje ohranjanja pod- dediščino. zemnih jam. Štiri leta po sprejetju za- kona pa še vedno niso urejene ali se Ukrepi za ohranjanje jam morajo ne izvajajo pravilno številne stvari. spodbujati strokovnjake, kot so Pred nami je še dolga pot do popolne- geo(morfo)logi, arheologi, biologi, kli- ga izvajanja zakona, a se je vsaj pre- matologi, k preučevanju ter zagota- maknilo. vljati tudi finančno pomoč za projekte, ohranjanje in obnovo. Ker se številne države članice Evropske unije ne zavedajo po- Da pa bi izjavo pripeljali do obrav- membnosti ohranjanja podzemnega nave v Evropskem parlamentu, morajo okolja, so se na FSE odločili, da po- do 4. decembra 2008 zbrati 394 podpi- skusijo v Evropskem parlamentu po- sov evropskih poslancev. Izjavo je trditi Pisno izjavo o varstvu jam kot podprla tudi Jamarska zveza Slovenije kulturne, naravne in okoljske dedi- in k podpisu pisno pozvala vse sloven- ščine – WD66. ske poslance v Evropskem parlamen- tu. Več o izjavi si lahko preberete na www.cavedeclaration.eu. Jasmina Rijavec, Služba za varstvo jam JZS  DECEMBER 2008   11

NOVICE Odprava JD Sežana dali v notranjost Španije, pa smo Foto: Jurij Jakofčič - Jaka v Španijo se ustavili še v največjem akvariju v Evropi, L'Oceanografic v Valen- Jamarsko društvo Sežana že vrsto let organi- ciji. zira jamarske odprave v tuje dežele. Začetki raz- 29. aprila smo končno prispeli mišljanj o organizaciji odprave v Španijo segajo v Daimiel, ki se nahaja v bližini Ci- že v leto 2006, ko je bil navezan prvi stik s špan- udad Reala, v pokrajini Castilla - skimi jamarji iz mesta Daimiel. Vendar je moralo La Mancha. Ponovno snidenje s poteči še eno leto, da smo organizirali in izpelja- španskimi prijatelji je bilo seveda li prvi del odprave. V aprilu 2007 so tako španski prisrčno in domače. Toplina dežele jamarji spoznavali Slovenijo in njene lepote, v in ljudi se nam je pokazala v vsej Vilenici pa je bila postavljena razstava z naslo- svoji lepoti že v prvih dneh. vom »Don Kihot iz Manče, prvi moderni jamar«. V Daimielu so nas najprej se- znanili s pokrajino in njenimi teža- Med 25. aprilom in 11. majem 2008 je potekal vami. Te so povezane predvsem z drugi del odprave, saj se je sedem članov Jamar- vodo. Osrednji del Španije je na- skega društva Sežana odpravilo na dolgo pot v mreč precej suh. Okolica Daimiela Španijo. sprva z vodo ni imela težav, saj se Jama Los Chorros, v parku Nascimiento del Rio Mundo Iz Slovenije smo se odpravili 25. aprila, ob nahaja nad zelo bogatim vodonosnikom. Vendar polj in neekonomično kmetijstvo privedlo do tega, sedmi uri zvečer. Pot nas je vodila mimo Benetk, je prekomerno izkoriščanje vode za namakanje da se gladina vodonosnika drastično niža. Zaradi Padove, Genove preko Venti- tega so presahnile številne reke, manjši miglie v Francijo. Tu smo sledi- kmetje, ki niso zmogli vložka v zelo globoke li obmorski avtocesti do Figu- vodnjake, pa so obubožali. Da bi bilo vse šeFoto: Jurij Jakofčič - Jaka eres (Španija), kamor smo slabše, se sušijo tudi močvirja, ki so nekoč Foto: Srečko Vidic prispeli ob osmih zjutraj nasle- predstavljala pomemben vir dohodka in dnjega dne. hrane za okoliške prebivalce. Zadnji ohra- njen del teh močvirij, ki jih je nekoč napaja- Španija je v svetu poznana la voda reke, ki je danes suha, je Narodni predvsem po svoji kulturi, ar- park Las Tablas. Tu je še zadnje pribežališče hitekturi in umetnikih. Ravno vodnih ptic, rib in ostalih živali, ki so tako slednjim smo tudi sami posve- odvisne od površinske vode. tili kar nekaj časa. V Figueresu Da bi ohranili, kar se ohraniti še da, in smo si tako ogledali muzej popravili, kar se popraviti da, je bil v Daimi- Dalija, v Barceloni pa Sagrado elu ustanovljen Centro del Agua (Središče Familio, Pedreiro in park Guell. za vodo), v katerem skušajo domačine, Preden smo se dokončno po- predvsem najmlajše, seznaniti s posledica- mi prekomernega in neracionalnega upra- Na povratku s kanjoninga po vljanja z vodo. Rio Verde, Sierra Nevada Udor na gozdni cesti na Radohi Dolenjska je del kraškega sveta, zato udori in brezna, ki se pojavljajo na cestah, poljih, gozdovih in celo domačih dvoriščih, niso nobena red- kost. Novomeški jamarji imamo že bogate izkušnje z različnimi udori, katere smo pregledali in bodisi zaprli ali pa zavarovali. Iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Novo mesto, so nas obvestili o udoru na gozdni cesti proti Peščeniku na Radohi. Prosili so nas, da udor pregle- Foto: Borivoj Ladišić damo ter predlagamo način njegove sanaci- je. S Srečkom Vidicem sva se v soboto, dne 7.  6. 2008, odpravila do udora, ki je bil ši- rok 30 cm. Vhod sva nekoliko razširila, tako da sem se lahko spu- stil v notranjost. Bre- zno se za vhodom postopno širi. Stopimo na dno manjše in za- Vhodna vertikala sigane dvoranice, ki je Gozdarjem sva predlagala, da brezna ne zasipajo. Na vhod se lahko v globini 8 m. Na eni strani dvorane je lijak, vgradi jašek in tako brezno ohrani. Na Zavodu so se s predlogom stri- v katerem dosežemo njali. Srečko je takoj stopil v akcijo, pred vhod je pripeljal betonsko cev globino dobrih 10 m, in železni pokrov, izvajalec je zabetoniral jašek. V pičlem tednu dni po na nasprotni strani pa raziskavi je bilo brezno zaprto ter zavarovano. se spustimo do dvojne razpoke, ki bi jo bilo Že naslednji dan sta se Srečko in Simon Hočevar že spustila skozi treba širiti. Vanjo sem nov vhod ter širila razpoko na dnu, a se v nadaljevanje nista spustila. med raziskovanjem Med naslednjo akcijo čez nekaj tednov sta Srečko in Jernej Tramte še spustil meter, ki je po- nekoliko razširila razpoko. Odprlo se je lepo brezno v dveh stopnjah, kazal dobrih 10 me- globoko 20 metrov, tako da je sedaj skupna globina brezna 30 metrov. trov globine ... Žal se brezno na tej globini neperspektivno zapre. Pomembno je, da Srečko pred udorom na cesti smo uspeli brezno zavarovati. Tako bo Kataster bogatejši za eno jamo. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto 12    DECEMBER 2008

NOVICE Pomanjkanje vode se resnično čuti na vsa- Proteus 2008 v Srbiji kem koraku. In to že konec aprila. Kaj šele bo julija in avgusta, ko občasno presahnejo tudi Od 25. 10. do 2. 11. 2008 je v okolici Valjeva v Srbiji potekal Proteus 2008. Proteus je medna- pipe v hišah, nihče ne ve. rodni program za pomoč pri razvoju reševanja iz jam v deželah zahodnega Balkana. Usposa- bljanje temelji na dobri praksi s področja reševanja iz jam in preprečevanju nesreč ob razisko- Iz Daimiela smo se odpravili na ogled mest To- vanju jam. Znanje, ki ga podajamo inštruktorji, je namenjeno mladim raziskovalcem jam iz teh ledo in Consuegra, ogledali pa smo si tudi najsta- dežel. V letu 2008 so kot inštruktorji in demonstratorji sodelovali tudi reševalci iz drugih držav, rejši in največji rudnik živega srebra na svetu – Al- kar je dalo programu nov polet. madén. To je edini rudnik, ki po količini izkopanega Idejo Proteusa sva v nekem pogovoru prvič postavila na noge z nekdanjim predsednikom živega srebra presega našega v Idriji. Vendar je JZS Vidom Kregarjem. Počasi se je program širil, pri organizaciji mi je vseskozi stal ob strani tudi ta že zaprt. Danes je za obiskovalce odprt le Rajko Bračič. Rajko je s svojimi dobrimi zvezami z jamarskimi društvi v državah bivše Jugosla- najstarejši del rudnika, ki se spusti do globine 50 vije dal Proteusu mednarodno podlago, ki jo ima še sedaj. m, v celoti pa je globina rudnika presegala 700 m. Začeli smo leta 2006 in 2007 v Sloveniji. V letu 2008 so se za organizacijo srečanja z med- Rudo (cinabarit) so v njem izkopavali že Rimljani, narodno vsebino odločili mladi in obetavni jamarji iz Društva istraživaća »Vladimir Mandić - čeprav so jo uporabljali le kot barvilo. Šele Arabci Manda« iz Valjeva. so iz rude pridobivali tudi živo srebro. Osemdnevno usposablja- nje je potekalo po programu, Foto: Urban Slana Podzemlje Španije smo spoznavali na dveh ki se je z leti pokazal kot naj- območjih, ki pa se med seboj močno razlikujeta. učinkovitejši. Prvi dan smo V Rioparju smo si v narodnem parku Rio Mundo se namestili v raziskovalni ogledali jamo Los Chorros. Jama je s 53 km dol- postaji Petnica blizu Valjeva. žine ena izmed najdaljših v Španiji, njen vhod pa 300 metrov od kompleksa je se nahaja na sredini 100 m visoke previsne ste- nadvse primerna stena in ne. Iz njenega vhoda izvira reka Mundo, ki že po jama. Tako je trening možen nekaj metrih pada v slapu 50 m globoko. v vsakem vremenu. Drugi dan smo preverili osebno ja- Jama je tipično vodna, a kljub temu vsebuje marsko opremo in znanje kar nekaj kapnikov. Na stenah so vidne številne jamarstva ter počasi začeli z oblike vodne erozije, rovi so šolskih oblik, njiho- reševalnimi manevri. Tretji va geneza pa je lažje določljiva kot v naših ja- dan smo nadaljevali s trenin- mah. Posebna je tudi hoja po takšnih jamah, saj gom reševalnih manevrov. je velikokrat potrebno plezati nad aktivnim vo- Četrti dan dan smo udele- dnim rovom. Jami Los Chorros smo posvetili dva žence razdelili v dve skupini. dni, saj je jama močno razvejana, določeni deli Vsaka skupina zase je pri- Petnička pećina, kot narejena za tovrstne treninge jame pa so zaradi številnih neprehodnih sifonov pravila in izvedla reševanje iz dostopni skozi različne vhode. približno 60 m globoke jame, popoldan smo ponovno vadili na poligonu Petničke pećine, da smo se temeljito pripravili za prikaz reševanja iz jam za srbske oblasti in medije. V četrtek popoldne Drugo območje jam, ki smo si ga ogledali, se se nam je pridružila delegacija iz Slovenije: Janez Melanšek (Uprava RS za zaščito in reševanje), nahaja pri Sorbasu (Almeria). Območje je po- Rosana Rijavec, Vido Kregar, Jošt Lorbek, Marko Krašovec in Adrijana Novak. znano po jamah v sadri. Jame so za Slovence Četrtkova predstavitev reševanja je potekala izjemno hitro in varno. Mediji so posneli z in- zanimive že zaradi tega, ker v Sloveniji jam v tej štruktorji in gosti iz Slovenije več izjav. Upam, da smo s tem pripomogli k razpoznavnosti jamar- kamnini nimamo (in takšne kamnine tudi ne). stva v Srbiji in njihovim oblastem predstavili dejavnost reševanja iz jam. V petek, šesti dan, je Stene teh jam so sestavljene iz kristalov sadre, ena ekipa izvlekla nosila iz 800 m dolge, pretežno horizontalne jame, druga ekipa pa je opremi- ravno tako strop in tla. Posamezni kristali dose- la in napeljala vox v 186 m globoko jamo Dragov ponor, kjer je bila predvidena zaključna vaja. žejo velikost tudi do dveh metrov. Jame se naha- V soboto je tako potekala zaključna vaja iz globine 182 m, s katero smo bili vsi zelo zadovoljni. jajo le nekaj 10 m pod površjem, skozi številne Zvečer pa jamarska žurka v diskoteki v Valjevu. vhode pa v notranjost vdirajo žarki španskega Usposabljanja se je udeležilo 30 jamarjev iz Srbije, BiH, Črne gore, Bolgarije in Slovenije. Na sonca. Predel Sorbasa je precej puščavski, saj usposabljanju je sodeloval Trifon Daaliev, namestnik vodje komisije za reševanje iz jam pri UIS. dežuje le štiri dni na leto. Kljub temu smo mi do- Vodja komisije Christian Dodelin je živeli tukaj kar dva dni dežja. usposabljanje pozdravil in se opravi- Foto: Uroš Ilič čil, ker se nam ni mogel pridružiti! V Ruideri smo si ogledali manjšo jamo v kon- Izobraževanje smo vodili Ivan Nastić glomeratu (Cueva de Montesino), pri Pinarju pa iz Srbije ter Rajko Bračič in Aleš Stra- turistično jamo Las Ventanas, v kateri je prebival žar iz Slovenije. Kot pomočniki in de- pračlovek. monstratorji so se na usposabljanju dobro izkazali še Uroš Ilič, Primož Kamorkoli smo prišli, nas je torej spremljala Kanič in Šimen Žumer. V slovenski misel na vodo. V Lagunas de Ruidera je bila gla- odpravi, ki je bila v Valjevu vseh osem dina lagun za več kot 10 m nižja od normalne, v dni, je bil tudi jamar Urban Slana, ki okoliških vaseh so bili izviri in vodnjaki suhi. je na usposabljanju zelo napredoval. Suha je bila tudi večina vodometov v Alhambri v Za pomoč pri organizaciji prevoza Granadi. Edino mesto, kjer na prvi pogled nismo smo prosili MORS – Izobraževalni imeli težav z vodo, je bila Sierra Nevada, kjer smo center RS za zaščito in reševanje na si privoščili kanjoning po kanjonu reke Rio Verde. Igu, ki je prošnji ugodil z izposojo Vode je bilo tukaj v izobilju in prav prijala je po kombija. dvournem vzponu pod vročim španskim soncem. Kako naprej s Proteusom? Pobu- Vendar če si pogledal malo bolje najvišje vrhove do za organizacijo v letu 2009 so pre- gorovja, ki presegajo 3000 m, si kaj kmalu opazil vzeli Črnogorci, za leto 2010 pa Bol- kruto resničnost. Sneg je kopnel. Kjer bi moralo gari. Proteus je bil v Srbiji lepo sprejet biti še več metrov snega, so se že kazale sive za- tudi v medijih. Že v nedeljo, 2. 11., so plate skalovja. Poletje pa je bilo še daleč ... predvajali na srbski televiziji oddajo o reševanju iz jam, ki jo je bilo moč vi- 10. maja ob petih zjutraj smo zapustili Daimi- deti tudi v Sloveniji. el in se mimo Madrida in Zaragoze peljali v An- Aleš Stražar, dorro ter 11. maja ob osmih zjutraj prispeli v Se- Prikaz reševanja DZRJ Simon Robič Domžale žano. Odprava je trajala 17 dni, prevoženih je bilo več kot 6700 km. Odprave smo se udeležili Sto-  DECEMBER 2008   13 jan Borštnar, Alenka Čeh, Jurij Jakofčič - Jaka, Jure Jakofčič, Branko Pipan, Jasmina Rijavec in Zdenka Žitko. V Španiji so nas prijazno gostili člani jamar- skega društva Huesos in G.E.B.O. Odpravo je de- loma finančno podprlo podjetje Počkaj d. o. o. Jasmina Rijavec, JD Sežana

NOVICE Jame na območju potoka Sopota Pavel Kavšek iz Radeč, krajevni ki strmo pada proti dnu Škratove doline. Ko se Kuma - drugič posebnež, ki pa je pred leti tragično preminil. spuščamo v brezno, takoj ugotovimo, da gre za Piše, da so se v jami domačini skrivali pred Turki. razširjeno tektonsko razpoko, široko 50 cm, ki se V prvi številki revije Jamar je pod enakim na- Do jame me je peljal prijazni domačin Stane proti dnu razširi za nekaj deset cm, ter dolgo 20 m. slovom objavljen zanimiv prispevek o raziskanih Klanšek z Vetrovnega Vrha, ki je potrdil zgodbo o Le na enem mestu, pri ozkem vhodu, se razpoka jamah na območju Kuma. Tudi sam sem se jese- skrivališču pred Turki. Povedal je še eno zanimi- odpre na površje. Pri spustu se z rameni dotikamo ni leta 2006 in spomladi leta 2007 večkrat odpra- vo zgodbo. Njegov brat je pred leti obiskal jamo, leve in desne stene razpoke. Dno je v globini 17,5 vil na območje Kuma ter tam raziskal več jam. pri plezanju skozi nizek vhod se je srečal z mo- m. Brezno je delno onesnaženo. Pod kamenjem v Naj bo pričujoči prispevek le dopolnilo predho- drasom, kača pa je hitro švignila skozi vhod na nasipnem stožcu je nekaj vreč z živalskimi kostmi, dnega članka, dodal bi tudi nekaj podatkov o že plano. ki jih je že prekril nasipni material. Do vhoda me opisanih jamah. je peljal domačin Rogek, ki je lastnik ene od do- Območje Kuma štejemo k osamelemu krasu. mačij na Boričah. Pogled na Kum, desno je zaselk Boriče S tem pojmom označujemo kraška območja, Opis pri Jami Mitošice (kat. št. 1079) bi do- Mamula (kat. št. 8952) je mogočen spodmol, omejena z nekraškim ki se odpira v vznožju približno 15 m visoke skal- polnil z zanimivim podatkom o potapljaških raz- ozemljem. Apnenci in ne stene. Leži nad vasjo Borovak in je od Kuma iskavah. Na Komunalnem podjetju v Trbovljah, ki dolomiti niso v večjih oddaljen 1,9 km proti jugu. Vhod je 13 m široka upravlja z vodnim zajetjem v jami, sem izvedel, sklenjenih površinah, in 3,5 m visoka podolgovata odprtina. Prostor za da so se v sifon v jami po naročilu Komunale leta ampak so omejeni na vhodom je 15 m velika dvorana z dvema kratki- 1989 potapljali potapljači Društva za podvodne sorazmerno majhne, ma rovoma. Skupna dolžina spodmola je 26,4 m, dejavnosti iz Trbovelj. Iz oddanega poročila in ločene zaplate. V ta- višinska razlika pa 8,4 m. Na tleh dvorane je suha priloženega načrta je razvidno, da so se potopili kšnih okoliščinah in prašna prst pomešana z gruščem, v tleh je 35 m globoko, vendar dna niso dosegli. apnenčevi skladi ne skopana 1,5 m globoka sonda. V profilu sonde je dosegajo večje debe- droban grušč ter drobno kamenje. Domačini so Opisani sta tudi dve, med prebivalstvom do- line, zato se tu lahko povedali, da je v jami kopal že omenjeni Pavel bro znani jami Molitka (kat. št. 8922) in Turška razvijejo le manjši kra- Kavšek iz Radeč. Povedali so tudi, da kopanje ni jama (kat. št. 8925), ki sta bili dolgo neregistrira- ški pojavi. Na Dolenj- dalo nobenih rezultatov. ni. Naključje je hotelo, da smo skoraj istočasno skem sta takšna Stu- jami raziskali velenjski jamarji in jaz, tudi zapisni- denški in Dolski Berinjevka (kat. št. 9141) je plitvo brezno pri ka smo oddali z nekajmesečnim zamikom. Od osameli kras. Prvi je Dolah pri Litiji, od Kuma je oddaljeno 6,8 km v domačinov sem izvedel, da so se v drugi svetov- poimenovan po nase- smeri proti jugozahodu. Odpira se v pobočju pli- ni vojni v Molitki skrivali partizani. Bili so izdani, lju Studenec sredi Kr- tve vrtače. Vhod je 2 m velika okrogla odprtina. nemški vojaki so ob tem ubili tri partizane. Tur- škega hribovja in se Vhodno brezno je globoko le 6,4 m. Stopimo na ško jamo omenja v internetnem članku o dolini širi tostran Mirnske vrh nasipnega stožca iz kamnov in prsti, ki se vali doline med Savo, Krko do globine 8,5 m, skupna dolžina brezna je Domačin Stane Klanšek pred vhodom v in Temenico. Tu naj- 10,5 m. Na dnu je nekaj smeti in živalskih kosti. 14  Turško jamo demo večje število Za brezno sem izvedel od domačina Celestine iz  DECEMBER 2008 jam, med njimi nekaj Berinjeka in leži nedaleč od njegove domačije. daljših vodnih jam in Povedal je, da so pred leti oropali pošto v Dolu. globljih brezen. Dolski Poštarsko vrečo so potem vrgli prav v to brezno. kras imenujemo po apneniški uravnavi okrog Brezno po dimenzijah komaj ustreza pogojem za naselja Dole pri Litiji in leži med rekama Savo in registracijo, je pa pomembno kot objekt na osa- Mirno, med katerima se dviguje tudi Kum. Na melem krasu. Dolskem krasu prevladujejo vodoravne jame, ki so v bistvu fosilni izviri. Zasledimo tudi nekaj Jama pod Zagozdom (kat. št. 9142) je vo- brezen, ki pa so zgolj doravna jama z dvema vhodoma, dolga 39 m. s korozijo razširjene Leži pri vasi Zagozd in je od Kuma oddaljena tektonske razpoke. 5,5 km proti jugozahodu. Vhod je ozka in nizka Jama nad Hoče- odprtina, ki se odpira pod nekaj metrov navpič- varjem (kat. št. 8950) no skalno steno. Ozek jamski rov se konča z leži pri zaselku Zavra- zgornjim vhodom, ki je v dnu manjšega udora in te, od vrha Kuma je je zatrpan z vejami in kamenjem. Med vejami se oddaljena 5,9 km v vidi dnevna svetloba. Skozi skalno okno sredi smeri proti vzhodu. jamskega rova pridemo v splet fosilnih erozijskih Odpira se v približno rovov. Skozi jamo se pretaka voda občasnega 10 m visokem skalna- vodnega toka. Voda naj bi tekla po dolini, ki se tem klifu, ki se dviguje nad gozdno cesto pro- ti Boričam. Nad klifom je raven plato, kjer je nekaj manjših udornih vrtač. Gre za poševno jamo z dvema vhodo- ma, vhodna rova se združita v večji in zasi- gani dvorani. Jama je dolga 55 m, globoka 12,5 m in je zelo one- Vhod v Berinjevko snažena. Skozi zgornji vhod so zaradi lahkega dostopa z vrha oz. platoja stresali večje količine kosovnih odpadkov, ki so se nagrmadili na dnu dvorane. Za jamo sem izvedel od domačina Hočevarja iz Zavrat, ki ima domačijo jami najbližje. Povedal je, da so domačini v času druge svetovne vojne pred nemškimi vojaki v jami skrivali žito in druge pridelke. Brezno Boriče (kat. št. 8951) se odpira v bli- žini zaselka Boriče, od Kuma je oddaljeno 4,9 km v smeri proti vzhodu. Leži v gozdnatem pobočju,

NOVICE Obisk Ukrajincev v Sloveniji Foto: Rok Stopar V letošnjem avgustu se je na Kanin podala večja skupina ukrajinskih Pred vhodom v Brezno spečega dinozavra Foto: Rok Stopar jamarjev, skupaj 12. Večinoma so bili iz Kieva, nekaj pa tudi iz Odese in Skalarjevo brezno – Galerija slabe zemlje Dnepropetrovska. Najstarejši udeleženec je imel 35 let, večina pa okoli 24 in manj. Tokrat so bivakirali pod Visoko glavo, kjer so uredili zelo soliden tabor s skupnim senčilom, agregatom (prinesenem na hrbtu!) in točko s stalnim GSM-signalom. Manj sreče so imeli z vremenom, saj je bilo med pogostimi močnimi nevihtami, plohami in na koncu tudi sne- gom, od 17 le 5 sončnih dni. Večinoma so si ogledovali teren na pobo- čjih neposredno pod Visokim Kaninom in Laško Planjo, vendar na ka- kšna pomembnejša odkritja niso naleteli. Nekateri so se za trening odpravili v B-13 oz. Brezno Velikega Talirja. Sam sem se z manjšo ekipo spustil v Brezno spečega dinozavra. Lansko leto je bila jama poglobljena na 300 m. Pregledali smo udornici na dnu zadnjega brezna. Obe se po približno desetih metrih končata med precej labilnimi podornimi bloki, skozi katere sicer veje močan pre- pih, vendar je možnost nadaljevanja zelo vprašljiva. Kasneje sem se še enkrat vrnil na dno in ga ponovno pregledal, vendar se mi nadaljevanje ni zdelo nič bolj osem velikih transportk, polnih opreme za bivak. Če kje, potem je še vedno globoko zakoreninjen sovjetski model jamarije pri podzemni logistiki. Ne glede na globino in zahtevnost jame je potrebno upoštevati rigiden dnevno-nočni bioritem, z vsaj osemurnim spancem v udobnem bivaku in vmesnimi obilnimi kaloričnimi obroki slanine, klobas in kašastih zvarkov. Tako smo skoraj ves dan transportirali, postavljali šotor in kuhali, v globini borih 250 m sredi Galerije dobre zemlje. Počitek v takšnem bivaku se je seveda kasneje zelo prilegel. Isti dan sva se z Denisom spustila na »staro« dno, 375 m za Galerijo dobre zemlje. Na tem mestu zapira nadaljevanje galerije nanos ilovice, tik pod stropom pa je ozek prehod, ki se po približno 50 m zaključi v špranji. Na drugi strani sva v daljavi lahko slišala vodo. Tu sva kar nekaj ur kopala, vendar brez vidnejšega napredka. Ker sem si po povratku v bivak privoščil nekaj krepkih požirkov vodke, sem moral preložiti name- ravani nočni povratek na površje na naslednje jutro. Saša in Lilia sta medtem odšla na dno, Denis pa je nadaljeval s kopanjem na starem dnu, vendar še vedno brez uspeha. Naslednji dnevi so bili ponovno deževni, tako da so se vsi predčasno spustili v dolino. Zahvaljujoč novi schengenski Evropi so lahko zadnje dneve izkoristili za izlet v Benetke. Rok Stopar, JD Dimnice prta pri gradnji ceste leta 1934. Iz jamskih tal je kuka- lo nekaj kosti jamskega medveda, zato se je Srečko Brodar lotil izkopavanja ter pri tem našel prazgodovin- ske ostaline: kosti jamskega medveda, primitivno košče- no orodje, 12 kamenih arte- faktov ter sledove kurjenja. Po odstranitvi vseh sedi- mentov je bila jama dolga 11 m. To je ena tistih jam, ki v bazi Katastra premore le katastrsko številko. Že vrsto let je veljala za uničeno in zasuto zaradi miniranja. Točno lokacijo jame mi je pokazal Jože Prah iz Za- voda za gozdove Slovenije, Območna enota Radeče. Tudi on je povedal, da je bila Borivoj pred vhodom v Jamo pri Njivicah jama minirana ter da je vi- zoži in konča z udorom, v katerem se odpira dnega le kakega pol metra nekdanje jame. zgornji vhod v jamo. Voda priteče skozi spodnji Res je bil 5 m širok vhod zasut s peskom, a vhod pod skalno steno ter teče po 260 m dolgi in sem ga lahko nekoliko odkopal ter se spustil lepo izoblikovani suhi dolini do nekoliko globlje 6 m, do dna še ohranjene prvotne jame. Javorska jama je zaprta doline s požiralnikom v dnu. O jami lahko več preberete v Dolenjskem krasu 5. možen prost vhod v jamo. Na načrtu je na koncu Naj omenim še dve zanimivi jami na tem ob- Javorska jama (kat. št. 1089) je zajetje za jame vrisanih nekaj vprašajev, ki nakazujejo, da močju. Jama pri Njivicah (kat. št. 1851) je bila lokalni vodovod, zato je vhod zabetoniran, vgra- bi lahko s širjenjem odprli prehod v nove dele, a prazgodovinska postojanka. Skozi stoletja so jena kovinska vrata pa zaklenjena. Jamo je leta je trenutno jama nedostopna. vhod zasuli sedimenti, ki so se valili s pobočja 1955 dokumentiral Janez Gantar, takrat je še bil     15Borivoj Ladišić, JK Novo mesto nad jamo. Jama je bila po naključju ponovno od- DECEMBER 2008

NOVICE Varstvo jam v Foto: Mojca Hribernik tudi nekatere poškodbe sigovih krajinskem parku tvorb. Ponikovski kras Zgornja Steska jama Jama je bogato zasigana. Po dnu jame je veliko ponvic, ki so Krajinski park Ponikovski kras leži delno uničene. Uničenih je tudi na jugovzhodnem delu Ložniškega gri- nekaj kapnikov. Po tleh so po- čevja, ki se razteza med Spodnjo Sa- samezni kosi smeti (ovitki slad- vinjsko dolino na jugu in Šaleško doli- karij). Razlog je v enostavni do- no na severu. Krajinski park obsega stopnosti jame. Ponikovsko planoto z obrobjem in Sevčnik. Območje parka je zavarovano Spodnja Steska jama z Odlokom o razglasitvi naravnih zna- Spodnja Steska jama se na- menitosti v občini Žalec (1998). haja tik pod Zgornjo Stesko Na območju parka najdemo številne jamo. Verjetno je to mlajša, še kraške pojave: kraške jame, ponikalni- aktivna etaža istega jamskega ce, požiralnike, ponore, kraške izvire, sistema, vendar prehoda med vrtače in tudi nekatere drobne kraške Pokrajina Ponikovskega krasa njima nismo odkrili. Vhod jame oblike. Na obravnavanem območju je je delno zazidan z betonskimi poznanih 24 kraških jam, od tega 23 registriranih turistična jame Ponikovskega krasa. Jamo je kvadri, zamrežen ter zaklenjen na neprimeren (Kataster jam, 2008), ki so večinoma nastale v ustvaril oziroma jo še ustvarja potok Ponikvica, ki način in brez vednosti pristojnih služb za varstvo dachsteinskem apnencu triasne starosti. izvira v bližini Ponikve, teče preko planote in po- narave. Ni nam uspelo izvedeti, kdo ima ključe. Jamarji KŠJK Speleos-Siga Velenje smo pre- tem na območju Rup ponikne v podzemlje. Po- Jama je dostopna le jamarjem drobnejše posta- gledali večino registriranih kraških jam na ob- novno ga srečamo v jami Pekel. Iz jame izvira ve, ki se lahko stisnejo skozi špranjo nad vrati. močju parka, žal pa štirih nismo našli. Registrira- pod imenom Peklenščica. ne so tudi tri jame, ki so v bistvu opuščeni Turistični del jame pelje skozi rudniki. Ker tudi teh nismo posebej obravnavali, aktivni, vodni del jame in se nada- Foto: Rajko Bračič smo tako pregledali 16 jam. Med temi smo zabe- ljuje v višje ležeče, neaktivne rove. ležili 12 naravovarstveno problematičnih. V jami so urejene poti, nameščene ograje ter kovinske stopnice. Po- Lisičja jama in Lisičja luknja nekod so pobočja utrjena z beto- Lisičja jama in Lisičja luknja sta vodoravna nom. V zgornji etaži je narejen jama in manjše brezno. Vhoda sta narazen le pet umetni izhod, ki omogoča, da turi- metrov in ležita sredi gozda, v bližini poselitvenih sti pridejo iz zgornjih delov jame, območij. Prehoda med njima ni. Žal sta obe jami ne da bi se jim bilo potrebno vra- divji odlagališči odpadkov. Poškodovan je tudi čati nazaj po isti poti. jamski inventar. V jamah so: pločevina, plastika, Turistični del jame je elektrifi- kosi pohištva, v Lisičji luknji pa tudi mrhovina. ciran. Toplota in svetloba okrog luči sta povzročili bujno rast alg, Pekel pri Zalogu mahu in trave, ponekod sega tudi Jama Pekel je najdaljša in najbolj znana jama do nekaj metrov nad luči. Zaradi obravnavanega območja. Obenem je tudi edina turističnih obiskovanj so opazne Spodnja Steska jama – vrata Seznam jam na območju Krajinskega parka Ponikovski kras Kat. št. Ime jame Dolžina / Divje odlagališče Znatne poškodbe Opombe GLOBINA (m) odpadkov jamskega inventarja 168 Spodnja Steska jama 25 / 1 ne ne zaklenjena jama 169 Zgornja Steska jama 107 / 6 ne da   170 Boštenuhova jama 96 / 5 da da   500 Kamnita hiša 721 / 31 ne da (vhodni del) vgrajena vrata 552 Jiračkova pogrezlina 139 / 19 ne ne rudnik 553 Pekel pri Zalogu 1500 / 40 ne da zaklenjena jama da   1267 Rojnikovo brezno 10 / 10 da ?   2511 Špranja v Topolovcu 15 / 15 ? ne   3517 Kvartičevo brezno 31 / 31 da da   3518 Lisičja jama 27 / 1 da da   3519 Lisičja luknja 18 / 10 da da   3538 Smetišnica 36 / 11 da ?   3899 Jama nad Jezeričanom 5/4 ? ?   3964 Sopot pri Ponikvi 11 / 1 ? ne rudnik ne   4384 Nova jama 30 / 9 ne ?   4615 Rupe 385 / 25 ne da   5507 Brezno v Socki 13 / 10 ? ne   5508 Brezno nad Brezovo 34 / 10 da ne   5868 Sevšekova jama 1 45 / 5 ne da   5869 Sevšekova jama 2 30 / 0 ne ne   6600 Lovska jama Rinka 11 / 8 da rudnik 7393 Jama na Dragi 48 / 1 ne ne nova jama 8026 Jama za gostilno 30 / 1 ne ne ni podeljena Izvir v Socki 26/3 ne 16    Vir: Kataster jam JZS, 2008, in terensko delo KŠJK Speleos-Siga Velenje DECEMBER 2008

NOVICE Kamnita hiša (Bezgečeva jama) Foto: Mojca Hribernik količino in sestavo odpadkov je težko določiti, saj so delno prekriti z zemljo. Jama ima dva vhoda, zgornjega suhega ter spodnjega vodnega. Vho- Rojnikovo brezno dni del jame (zgornji vhod) je znan kot arheološko najdišče. Žal so zelo Rojnikovo brezno je primer uničene jame. Bre- vidne sledi izkopavanj na črno. Nek- zno naj bi bilo sredi manjšega vinograda. Domači- do je prekopaval z namenom prepro- ni so nam pokazali, kje je bilo nekoč brezno. Sedaj dajanja naše kulturne dediščine. V je popolnoma zasuto in dostop vanj ni možen. začetnem delu jame je jezero, pred njim pa so v jamski rov vgrajena ne- V bližini lokacije tega brezna so nam pokaza- zaklenjena železna vrata. Nadaljeva- li še eno brezno tik ob vikendu. Vhod vanj je del- nje je možno le s čolnom. Jama zara- Vhod v Brezno nad Brezovo. Lepo se vidi, da je vhod rela- no obzidan in lastnik vikend hišice ga je še do di jezera nima veliko obiskovalcev, tivno majhen. nedavnega uporabljal za stranišče. Iz razumljivih razlogov se vanj nismo spustili. zato je bogato kapniško okrasje na drugi strani Foto: Mojca Hribernik dobro ohranjeno. Smetišnica Boštenuhova jama Vhod v jamo je ob gozdnem robu, blizu ob- močja poselitve. Kot že samo ime pove, so v jami Vhod v jamo se nahaja tik za sušilnico. Jam- Tele v Breznu nad Brezovo smeti. Prevladujejo plastika, pločevina ter gospo- ski rov se nadaljuje plitvo pod površjem in tik dinjski odpadki. Vmes je precej kosti, kar doka- pod hišo. Jama je enostavno dostopna. Bogato jamo. Žival je brez številke v ušesu. Brezno se zuje, da so v jamo metali tudi mrhovino, ki pa je kapniško okrasje je precej poškodovano, pone- nahaja sredi gozda, skoraj na vrhu vzpetine že razpadla. kod pa so tudi posamezni kosi odpadkov ter Apno. Obstaja velika nevarnost okužbe virov stenski napisi. Največja težava je ta, da je jama pitne vode. Papirnati park? nadomestek greznice. Iz hiše nad jamo je odpa- dna voda speljana naravnost v jamo, zato v jami Lovska jama Rinka Izkazalo se je, da so čiste in nepoškodovane zaudarja po fekalijah in drugih odpadkih. jame le tiste, katerih vhodni del je težko dosto- Jama je v bližini lovske koče Rinka. Žal je tudi pen. Stanje na terenu se z ustanovitvijo krajin- Brezno nad Brezovo ta jama postala odlagališče odpadkov. Skupno skega parka ni nič izboljšalo. Za sanacijo stanja bo potrebnih kar nekaj čistilnih akcij. Nujno po- Vhod v brezno je relativno ozek. Sledi sto- trebna bi bila tudi izgradnja kanalizacijskega pnjasto brezno z lepo zasiganim vodoravnim sistema. Prebivalstvo pa bi bilo potrebno bolj se- delom. Kljub ozkemu vhodu leži v breznu truplo znanjati z nevarnostmi odlaganja odpadkov v precej velikega teleta oz. telice. Nekdo se je jame. Tudi Ponikovski kras je eden izmed krajin- moral pošteno potruditi, da je žival spravil v skih parkov, kjer se odlok o zavarovanju območja jamo. Kadaver je še v dobrem stanju, kar pome- v praksi ne izvaja. ni, da ni dolgo nazaj, ko ga je nekdo odvrgel v Mojca Hribernik, KŠJK Speleos-Siga Velenje  DECEMBER 2008   17

NOVICE 4. evropski speleološki system španskega Foto: Rosana Cerkvenik kongres Vercors 2008 proizvajalca s poseb- Foto: Rosana Cerkvenik no trdnimi vzdolžnimi nitkami in francoska Od 23. do 30. avgusta 2008 je v francoski po- vrv Equirial s termično krajini Vercors, v kraju Lans-en-Vercors, potekal obdelanimi prameni. 4. evropski speleološki kongres. Glavna organi- Zbirališče vseh ude- zatorja prireditve sta bila Francoska speleološka ležencev je bil »Spe- zveza in Speleološka zveza Evropske unije, pod- leo bar«, namenjen prle pa so ga številne javne ustanove, sponzorji kulinariki in druženju. in mesta. Ekipo Jamarske reševalne službe JZS Na kongresu smo so sestavljali Jurij Jakofčič - Jaka (vodja), Igor srečali veliko že po- Skočir in David Ostanek, pridružila pa sva se jim znanih jamarskih ko- tudi Branko Pipan in Rosana Cerkvenik iz Ja- legov, spoznali pa marskega društva Sežana. Na pot smo se odpra- smo precej novih. vili v soboto, 23. avgusta, po avtocesti do Torina, Udeleženci smo skozi Briançon in Grenoble do Vercorsa. lahko obiskali več ne- Kongres je postregel z bogatim programom turističnih jam, med predavanj, seminarjev, diaprojekcij in delavnic njimi tudi brezno Go- na teme znanosti in krasa, Kamp raziskovanja, potapljanja, che, ki je poznana predvsem po človeških reševanja, varstva jam, bi- ribicah, prinesenih iz Slovenije, in številnih ospeleologije, medicine in cevčicah. V njeni neposredni bližini je tudi speleologije, dokumenta- Grotte de Gournier, kjer smo videli jamarsko cije in publikacij, jamar- izobraževanje osnovnošolcev. V bližini kraja ske etike in pravil, arheo- Saint Agna en Vercors leži Grotte de la Luire. logije in paleontologije, Jama je dolga 45 kilometrov, za turistični jamarskih odprav in ume- obisk pa je na voljo okrog 200 metrov jame. tnosti. V okviru kongresa V kraju St. Nazaire-en-Royans, kjer se reka sta potekala tudi 1. sim- Bourne izliva v Ise` re, je ohranjen mogočen pozij EuroSpeleo Protecti- akvedukt, pod njim pa leži arheološka jama on in 2. simpozij Alpine Grotte Thaïs. Ogledali smo si tudi jamo Dra- Underground. Tudi spre- ye Blanche, ki je v privatni lasti. Poleg jam mljevalni program je bil smo si ogledali tudi Grenoble in sotesko pester. Organizirane so Gorges du Nun. bile številne projekcije ja- marskih raziskovanj ter Od neturističnih jam smo seveda želeli v razstave jamskih fotogra- Gouffre de Berger, vendar so nam organiza- fij in jamarske opreme torji prvi dan našega povpraševanja zatrje- (predvsem starodobne). Informacijska tabla pred jamo Chronache vali, da so vsi termini polno zasedeni in da Na stojnicah so se pred- žal ne moremo v jamo. Vztrajnost se je oči- stavljale nekatere jamarske zveze in društva uffre de Berger, odkrito leta 1954. Poleg tega tno obrestovala, saj smo naslednji dan dobi- (med njimi tudi Francoska reševalna služba), smo imeli udeleženci kongresa tudi možnost ce- li prost termin za del jame, do globine 500 me- založniki ter ponudniki speleološke in kraso- nejših ogledov turističnih jam v pokrajini. Udele- trov. Jama leži na planoti na nadmorski višini slovne literature. Poskrbljeno je bilo tudi za naj- žili smo se predavanj o reševalnih tehnikah, kra- okrog 1500 metrov, od kraja Lans-en-Vercors mlajše jamarje, ki so imeli možnost spoznavati soslovju in varstvu jam in ugotavljali, da je mimo Autransa do parkirišča pa je okrog 45 mi- jamarstvo na različnih delavnicah. Udeleženci organizacija ponekod šepala. Nekatera predava- nut vožnje. Od parkirišča na planoti je še uro smo lahko kupovali jamarsko opremo, predsta- nja s področja varstva jam so odpadla, termini hoje do jame. Za vstop v jamo nam je bil dode- vljene pa so bile celo nekatere novosti. Zanimive nekaterih so odstopali od načrtovanih urnikov, ljen termin ob 8. uri, vendar smo zaradi skupine so nove statične vrvi, katerim prerezani plašč ne tudi tehnika je včasih zatajila. S področja reševa- jamarjev pred nami v jamo vstopili ob 9. uri. Pred drsi po jedru. Na voljo sta trenutno vrv Titanium nja so predavanja sicer potekala, veliko razoča- jamo je bila radijska postaja, od koder so jamar- ranje pa je povzročila ji, ki so se vrnili iz jame, poklicali in obvestili Foto: Jurij Jakofčič - Jaka odsotnost ameriških ostale o svojem povratku. jamarjev, saj je odpa- Jama je bila v času kongresa opremljena, v del celodnevni prikaz več breznih sta bili napeljani po dve vzporedni tehnik reševanja vrvi, da je bilo plezanje hitrejše, saj je bilo v jami evropskih in ameri- vedno veliko jamarjev. Jamo sestavlja niz bre- ških jamarjev. Udele- zen, vmes pa so meandri. V globini 300 metrov žili smo se tudi drugih in več je jama tudi kapniško precej bogata. Siga predavanj in diapro- se pojavlja v obliki masivnih stalagmitov in sta- jekcij (med njimi pre- laktitov, velikih ponvic in drobnih oblik (cevčice, davanja ruskih jamar- heliktiti, zavese ...). V globini 500 m, do koder je jev o raziskovanju na imela naša ekipa dovoljenje za spust, je bil po- Kaninu) ter si ogledali stavljen bazni tabor, s šotorom za morebitno pokrajino Vercors, počivanje, radijsko postajo ter odlagališčem od- njene površinske in padkov. V jami so bila sicer tri odlagališča od- podzemne znameni- padkov, označena tudi na karti, kljub temu pa tosti. smo opazili velike količine karbidnega apna kar Obiskali smo pet na poti. turističnih jam. Po Radovednost nas je gnala še nekoliko nižje obisku Les Cuves de od uradnega dovoljenja, tako da smo si ogledali Sessenage pri Greno- še en del jame. Dva člana sta se spustila do glo- blu, kamor priteka bine 800 m, ostali trije pa do 700 m. Spust in voda iz jame Gouffre povratek sta potekala brez težav in ob 19. uri de Berger, smo si pri smo se zadovoljni vrnili na površje. Sledil je ja- Choranchu ogledali marski krst, saj smo trije člani dosegli svoj glo- 18    V jami Gouffre de Berger Grottes de Choran- binski rekord. DECEMBER 2008 Rosana Cerkvenik, JD Sežana

NOVICE Fotonatečaj Na zadnji strani revije Jamar je objavljena zmagovalna fotografija tokratnega fotonatečaja. Ker nam prostor to dopušča, objavljamo še pre- ostala dela, ki so prispela do zaključka redakcije. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo! Uredništvo Čaganka. Foto: Mihael Rukše Zelške jame. Foto: Emil Kariž Zelške jame - odmev. Foto: Mitja Mršek Razvitje prapora Jamarskega Renčelj, eden izmed sežanskih jamarjev z najdaljšim stažem, pripovedo- val o svojih jamarskih začetkih in začetkih jamarstva na Sežanskem. društva Sežana Govoril je o svoji prvi jami, ki jo je obi- Foto: Jurij Jakofčič – Jaka skal, in o tem, da so imeli težave z mejno Zgodovina Jamarskega društva milico, saj so bili v obmejnem pasu, pa Sežana se je začela pisati po drugi tudi o prvi opremi – lestvicah, ki so jih svetovni vojni, ko so fantje iz Stare sami izdelali. Iz svojih izkušenj je pred- vasi v Sežani začeli raziskovati lažje stavil tudi obsežno in veliko delo, ki so dostopne jame zaradi druženja, re- ga opravili v jami Vilenici, da so jo leta kreacije in radovednosti. V začetku 1963 ponovno uredili za turistični obisk. so delovali kot jamarska sekcija Pla- Sledila sta pozdrava in krajša govora ninskega društva Sežana, nekaj let razvijalcev prapora – poznavalca zgodo- kasneje pa so začeli delovati kot sa- vine Krasa g. Pavleta Skrinjarja in podž- mostojno društvo. Društvo se je v upana občine Sežana g. Iztoka Bandlja, prvotnem imenu imenovalo Jamar- nato pa je sledila predaja prapora. Iz rok ski klub Sežana – Društvo za razi- razvijalcev ga je prejel praporščak Alan skovanje jam Slovenije, nato pa se je Pale, ki je bil za praporščaka izbran kot preimenovalo v Jamarsko društvo eden izmed zaslužnih in aktivnih članov Sežana. Razvitje prapora Jamarskega društva Sežana društva, jamarski reševalec in član eno- Na željo starejših članov društva te civilne zaščite za reševanje iz jam, v smo se leta 2006 odločili, da bomo izdelali prapor. Prapor je temno rde- preteklosti pa je bil tudi član upravnega odbora in gospodar opreme. če barve, kar simbolizira kraško zemljo, na njem pa je všit znak Jamar- Po končanem blagoslovu, ki ga je opravil župnik Župnije Lokev g. skega društva Sežana – kraška kolona z obrisom jame ter netopirjem in Tomaž Kodrič, so se prapori, ki so bili prisotni, tudi pozdravili. Celotno obrisom nekdanje občine Sežana. Rob prapora krasi všitek v obliki vrvi. prireditev so s prijetno melodijo povezali člani Grajskega kvinteta. V nedeljo, 9. decembra 2007, se nas je pri jami Vilenici zbralo več kot Pred večerjo, ki je sledila, so zbrane pozdravili in nagovorili predstav- 80 članov društva, številni prijatelji, simpatizerji in podporniki ter jamar- niki jamarskih društev in Planinskega društva Sežana. Nato sta člana ji JK Črni Galeb iz Prebolda, DZRJ Simon Robič Domžale, DZRJ Ribnica, društva Emil Kariž in Jure Jakofčič predstavila lepote podzemlja skozi JK Karlovica, JK Kraški leopardi Renče, Kluba jamarjev Kostanjevica na fotografski objektiv ter potek raziskovanja in odkritje podzemnega toka Krki in Društva ljubiteljev Križne jame. Zbrane je najprej nagovoril pred- Reke v Jami 1 v Kanjaducah in Breznu v Stršinkni dolini. sednik Jamarskega društva Sežana, Jordan Guštin, nato pa je Franc Rosana Cerkvenik, JD Sežana  DECEMBER 2008   19

JAMARSKA DRUŠTVA Jamarski klub Temnica Leto 2007 je bilo za klub prelomno, saj smo v začetku leta praznovali 30-letnico kluba in zato organizirali slavnostno sejo in občni zbor JZS v naših krajih. Naš klub je bil ustanovljen leta 1977 pod okriljem DPO v krajevni skupnosti (KS) Temnica v takratni občini Nova Gorica, sedaj v občini Miren - Kostanjevica. V letošnjem letu beležimo povečan vpis mla- naše interne članske veselice. Za to ureditev Predstavitev dih članov in glede na njihovo aktivno de- smo porabili še okrog 300 delovnih ur v obdobju jamarskih društev lovanje jih lahko imenujemo Jamski fana- dveh mesecev. tiki. Našli so namreč površinsko luknjo premera V tokratni številki pričenjamo s pred- 1 m in globine 0,5 m v kamnu, ki ima okroglo V prostoru imamo 8 garderobnih omar za stavitvijo slovenskih jamarskih društev. Kot zbrušene robove obraščene z mahom. Po dveh 16 osebnih oprem, kovinsko omaro za dokumen- prvega bomo predstavili Jamarski klub Te- mesecih kopanja so luknjo poglobili na 14 m. tacijo kluba in arhiv, omaro za jamarsko literaturo mnica, ki je letos gostil občni zbor Jamar- Fantje pravijo: Do dna!, tako kot pri pijači. in razne publikacije, omaro za rezervne dele ske zveze Slovenije. opreme in odpisane dele opreme. Imamo tudi Zagnanost naših kopačev lahko pripisujemo hladilnik za pijačo in pisarniški kuhinjski blok s čanje, tako imenovano »pranje štrikov«, za člane, tudi želji po novih klubskih prostorih, ki smo jih hladilnikom za hrano. Ob eni steni so police in družinske člane ter prijatelje ob rekah v Posočju. dokončali junija 2007 po treh mesecih vztrajne- kavlji za vrvi in ostalo opremo (šotor, pribor za žar, V nedeljo, najbližji 25. maju, organiziramo »dan ga dela. V našem kraju sta namreč občina in KS reflektorje, dva agregata, krampe, lopate, kovin- odprtih vrat«, kjer predstavljamo v bližnjem od- v prejšnjem letu dokončali obnovo bivše osnov- ske drogove in žico za ograjevanje nevarnih jam, prtem kamnolomu jamarske veščine širši javno- ne šole, v kateri je poleg velike konferenčne dvo- prve pomoči, skupne opreme itd.) ob drugi steni sti in vpisujemo nove člane in članice. Petkrat rane s spremljajočo kuhinjo tudi turistično-infor- pa so oblazinjeni stoli, platno za projektor in smo v bližnji lahko dostopni jami organizirali no- macijski center. Čaka pa še ureditev nekaj ozvočenje. V kotu ob vhodu je majhen muzej ja- voletno srečanje z živimi jaslicami za prebivalce dvoposteljnih sob in skupno ležišče za 50 ljudi. marstva, kjer so razstavljene naše pomembnejše z našega področja. V prejšnjem letu smo sode- Ta objekt je bil podkleten z zračnim prostorom najdbe in priznanja posameznikov in kluba. lovali v projektu »Poti miru po Krasu«. Očistili višine 0,5–1 m. smo 25 km gozdnih poti in uredili dve jami za V naši 30-letni zgodovini smo prejeli Brona- dostop širši javnosti, ki sta razsvetljeni s pomo- Jamarji smo se odločili, da si tam uredimo sto plaketo Zveze za tehnično kulturo SFRJ, pet čjo sončne energije, ograjujemo pa tudi nevarno svoje novo domovanje – pod zemljo, kamor pač posameznikov je prejelo priznanja Zveze za teh- dostopne jame. Nekaj nas je opravilo tečaj za spadamo. V 28 dneh smo prostor velikosti nično kulturo, prejeli smo priznanje Civilne za- turistične vodnike. Sodelujemo s češkimi jamar- 10 m × 6 m poglobili na višino 2,2 m. Ročno smo ščite ob gašenju požara na Krasu, priznanje ob- ji, ki prihajajo k nam v goste letos že desetič, izkopali 160 m3 materiala. Opravili smo okoli čine za 30-letno aktivno delovanje, priznanje popisujemo in dokumentiramo jame. Dokončali 800 delovnih ur, člani KS in društev v KS pa so ZENOBI za varovanje naravne dediščine, prizna- smo karto Komen 25, kjer smo popisali 135 jam, solidarnostno opravili še dodatnih 200 ur dela. nje JZS ob 30-letnici kluba in še nekaj manj po- globljih od 3 m, jih dokumentirali s slikami, opisi KS je financirala betoniranje tlakov, nabavo in membnih priznanj in zahval. in ostalo kartografijo. Vabimo vas na spletno polaganje ploščic ter barvo za dekoracijo prosto- stran www.jkt.si, kjer boste izvedeli še kaj o na- ra. Notranjo opremo smo zbrali pri raznih dona- Klub šteje v povprečju 40 članov in članic. šem klubu. torjih in po odpadih, to pa smo obnovili za naše 14 je častnih članov, okrog 10 aktivnih, ostalo pa potrebe. Uredili smo še elektrifikacijo in teleko- so naši simpatizerji in podporni člani. V celotni Robert Pahor, JK Temnica munikacije. Imamo 4-sektorsko razsvetljavo: zgodovini kluba je bilo v naših vrstah okrog osnovno in za predvajanje filmov, razsvetljavo 160 jamarjev. muzejskega dela, razsvetljavo za sestanke in ostale družabnosti in scensko razsvetljavo za Kot že naziv pove, smo klub in ne društvo. Poleg jamarstva prirejamo razne klubske dejav- nosti. Enkrat letno organiziramo družabno sre- Člani Jamarskega kluba Temnica ob dnevu odprtih vrat Začetek izkopavanj 20    V muzeju kluba Prenovljeni prostori Najmlajši član je prežgal vrv DECEMBER 2008

RAZISKAVE Foto: Matjaž Milharčič LjaemnčakovaPjdpaiosomaždliroLvouesčklejiau»jČeosevklčoeotpjlioiohP2dpr0eoe0dtl5gjm,aihmki,noebusootm«ldj,okasrčlaiilljaimsnjmaaimnDojronus,uašdtšdovnaloighbzoraloesrktraioahzrziaspisjkoko1navkonamvennm.joe O b dejstvu, da se vode iz Predjamskega Opremljeni z markirnimi spreji smo se janu- očem − iz jame so se valili oblaki pare kakor iz podzemlja stekajo v Vipavsko dolino, in arja in februarja potikali po Črnjavski dolini in kakega ogromnega kotla. Prizor je bil naravnost vedoč, da je Nanoško-Hrušiško zaledje med snežno odejo označevali kopne, oziroma veličasten in eden takšnih, ko takoj pozabiš na jamarsko izjemno zanimivo, smo v društvu skle- »predihane« skalne razpoke. Po nekaj zapore- vse, kar se ti je prej hudega dogajalo − recimo nili, da se v prihajajoči zimi posvetimo raziskova- dnih akcijah se nam je začelo dozdevati, da piha označevanje nepomembnih špranjic pri −8 °C. nju jam na tem območju. Ob natančnejšem pre- že skoraj iz vsake razpoke in da smo nehote pri- gledu topografskih kart in leg Predjamskega čeli označevati tudi že tam, kjer prepiha sploh ni Prvopristopniki podzemnega sistema ter Vipavske doline smo bilo. Hvala bogu, da je bilo tega trpinčenja kma- sklepali, da bi morali podzemni rovi Predjame lu konec, saj smo ob nenadejanem obisku bli- 14. 3. 2005 se nas je dokaj številčna ekipa od- potekati tudi pod Črnjavsko dolino, zato smo šir- žnje Lenčkove jame doživeli pravo razsvetljenje. pravila v jamo na kopalno akcijo. Vsi smo nestr- šo okolico omenjene doline izbrali za cilj bodočih Stali smo pred vhodom jame in se začudeno pno čakali ob podoru in si podajali kamenje. »Kaj raziskovalnih akcij. spogledovali, saj nismo mogli verjeti lastnim je naprej?«, se oglasi Jure. »Naj gre pogledat. Foto: Matjaž Milharčič Foto: Matjaž Milharčič Vhod v jamo smo očistili in izkopali stopnice, da ne bi še komu Ko se je podor porušil, smo ga prekopali dosti bolj na široko spodletelo Ime: Lenčkova jama; Kat. št.: 1012; Nadmorska višina: 635 m; Dolžina poligona: 958 m; Višinska razlika: 93 m   21  DECEMBER 2008

RAZISKAVE Foto: Matjaž Milharčič je bila velika, nas pa tudi ni bilo malo in so jo Odlagališče smeti zato naše karbidovke razsvetlile dovolj moč- no, da smo dobili predstavo o njeni velikosti. Ker je jama priročna, le 10 metrov od Zadovoljni in neučakani smo se vrnili po asfaltirane ceste, so ljudje vanjo odvažali opremo in si ogledovali Promenado, ki je bila smeti, ki so v starem delu jame segale do prostorna in bogato zasigana. Med vrača- samega vhoda. S čiščenjem starega dela njem skozi podor pa se je pod nogami ene- smo v začetnem navdušenju odlašali. ga izmed nas ta sprožil in zrušil. K sreči v ti- Jamo smo očistili le toliko, da smo poskr- stem trenutku ni bil nihče pod podorom in beli za varnost jamarjev vse do Lenčkove- smo jo odnesli brez praske, nekaj pa nas je ga rova. Velika večina smeti pa se je naha- ostalo v jami, vendar so lahko tisti, ki so bili jala nižje v starem delu. Kasneje, ko se je zunaj, podor prekopali. Nevarnemu podoru navdušenje poleglo, smo v okviru akcije navkljub se je nekaj jamarjev odločilo, da Očistimo Postojno odnesli vse smeti in vzamejo opremo in se gredo spustit v Ano tako do konca očistili Lenčkovo jamo. dvorano. Ta je zelo razgibana in se nadaljuje v dva rova, ki ju ta dan niso uspeli v ce- Foto: Janez Margon loti raziskati, saj je bila ura že precej po- zna, pa tudi vrvi je že zmanjkalo. Težave s podorom Nazadnje smo podor utrdili s kamnito škarpo Podor, pod katerim smo prišli v nove Zakaj nič ne pove?« In še preden smo preložili za dele jame, je v marsikom zbujal strah. samokolnico kamenja, se je izpod podora zaslišal Čeprav je bila na začetku radovednost odmev: »Jama gre naprej!« Radovednost smo močnejša od strahu, nam je po zrušitvi, morali brzdati, saj je bilo kamenje dokaj labilno in ko nas je nekaj ostalo ujetih v jami, dalo smo se bili pod podorom prisiljeni plaziti »kot po misliti. Sklenili smo, da pred nadaljnjimi jajcih«. Za podorom smo naleteli na ožino in za raziskavami prehod temeljito razširimo. njo na zasigano strmino, nad katero je bil strop Potrebni sta bili dve konkretni kopalni akciji, dovolj visoko, da smo se sprehodili stoje. Na dnu kjer smo poleg »špice« in macole za izvlek strmine smo prišli do ponvic (Zgornja promena- skal uporabljali tudi vrvno tehniko. Prehod da), iz katerih je voda preko poševne stopnje cur- smo razširili do te mere, da je le še polovica ljala v veliko dvorano, do polovice tlakovano s prehoda mejila na podor, ostala polovica pa ponvicami (Spodnja promenada). Iz dvorane na živo skalo. Iz previdnosti smo sklenili, da Večina smeti v jami je bila dokaj nenevarna za smo, preko s kapniki posejane stopnje, nadalje- pod sveže saniran podor ne rinemo in stanje okolje (steklo, keramika, pločevina), našel pa se vali po manjšem, a še vedno prostornem rovu, raje še enkrat preverimo čez kak teden ali je tudi akumulator vse dokler nismo prišli do Lože na vrhu Ane dvo- dva. Ko smo se tako čez dva tedna namenili rane. nadaljevati raziskave, smo naleteli na spreme- tna sanacija podora. Na izbiro smo imeli ali na- njeno stanje. Podor se ni v celoti porušil in je bil daljnje kopanje neslutenih količin kamenja ali Tam pa se je naša pot zaenkrat ustavila, saj še prehoden, a dejstvo, da ni stabilen, je bilo do- ojačanje prehoda bodisi s cevastim ogrodjem smo se znašli pred 10-metrsko stopnjo, za kate- volj, da v jamo nismo šli. Potrebna je bila doda- bodisi z betonom. Odločili smo se za betoniranje, ro bi obvezno potrebovali vrv ali lestve. Dvorana Nivo vode v Spodnji pro­ Foto: Primož Jakopin menadi niha. Včasih je dno Kotla skoraj suho, včasih pa je cela Spodnja promenada poplavljena Foto: Jure Hajna 22    Ponvice v Spodnji promenadi DECEMBER 2008

RAZISKAVE Foto: Jure Hajna zavedeli, da je turističnega dela jame konec in da bo napredovanje gotovo zahtevnejše. Iz Spodnje v Zgornjo promenado mebam le-te smo na vrhu podpornega zidu na- mestili loputo, s čimer smo vzpostavili prvotno Možnost povezave s Predjamo Geološki položaj zračnost oziroma klimo jame. Lenčkove jame Močan prepih pri vhodu in dejstvo, da Lenč- Jama gre naprej kova jama leži nad Zahodnim rovom Predjame, Po podatkih geološke karte list Postoj- nam nista dala miru. Razmišljali smo o zaledju na (Buser, Grad & Pleničar, 1967) se vhod Z dobro saniranim podorom je postal prepiha, ki je po vsej verjetnosti Predjama, ter v Lenčkovo jamo nahaja v jurskih kamni- prehod skozi Lenčkov rov varen in raziskave spoznali, da če prehod obstaja, ga bo skoraj go- nah. Pri vhodu gre za zrnat dolomit spo- so stekle naprej. Oboroženi z dodatno opre- tovo treba širiti. Kmalu smo začeli vtikati nosove dPvaonndjejejjuuarrpssnkkieemnsictaakraionmstdnioiJnl1o1a,mmkiiitpasrezehlniataijohataivdjaammzeginoJja1r2--. mo smo dokaj hitro napredovali in jama je v vse špranje in v eni izmed njih, med skalami pri ntujedtirviaZsanhi oddonloemmirtoTv3u2+P3,rekdi jagma ez.asledimo bila deležna številnih obiskov. Vsakič se je Karfjolcah, začutili rahel prepih. Izkazalo se je, našel kakšen nov rov, dvorana ali meander. da ta špranja le ni tako nedolžna, kajti za njo se ker je lažja rešitev kot prekopavanje in trajnejša Izkazalo se je, da je jama razgibana in boga- je skrival Izi rov. Na polovici tega rova smo prišli kot ogrodje. Zidarski podvig nam je vzel kar ne- to okrašena vse do Netopirjevega rova. Polni do neprehodne ožine s prepihom. Potrebno je kaj vikendov, saj smo malto mešali ročno in jo radovednosti smo odhajali v jamo, vse do- bilo kar nekaj delovnih akcij, da smo ožino dovolj dostavljali v vedrih. V vertikalnem delu prehoda kler nismo prišli v dvorano Dno ravnic, kjer razširili in se prebili do manjšega prostora Konj z smo namreč naredili meter visok podporni pa smo napredovanje zaman iskali. Nič ne ročaji, nato pa po poševnem blatnem rovu dose- zid, višje pa smo s podornim kamenjem in de, smo si dejali, jama je razvejana in gotovo gli zasigan prostor, ki se na dnu konča z lužo. Na malto sezidali škarpo, ki je obiskovalec na smo kje spregledali kakšen rov. Začeli smo žalost preko nje ni mogoče priti suh. Na drugi prvi pogled ne loči od podora. Rezultat je pregledovati temeljiteje in med drugim našli strani je pritok vode, za njim pa presneto ozek dobro saniran prehod, ki ga podorne skale prehod iz Podorne dvorane v tedaj neznan rov, ki se kasneje zoži do neprehodnosti. Marsi- ne ogrožajo več in, kot kaže, nadaljnje sana- kateri obiskovalec bi se utegnil spraševati o cije ne bodo potrebne. ustreznosti imena Izi rov, saj je rov v spremstvu transportke vse prej kot »izi« in vzame več časa in energije kot obisk Dna ravnic. Čeprav smo se vmes že ukvarjali z drugimi jamami, v času pisanja tega članka raziskav v Lenčkovi jami še nismo opustili, saj nam močan prepih ob vhodu in lega nad Zahodnim rovom Predjame še vedno ne pustita miru. Ivo Sedmak, Matjaž Milharčič, DZRJ Luka Čeč Postojna Foto: Matjaž Milharčič Varovanje jame Ko smo prvič stopili v jamo, smo se kaj kmalu zavedli krhkosti sigastih tvorb v Spo- dnji in Zgornji promenadi, preko katerih ni- smo našli alternativne poti. Spoznali smo, da bo treba nekaj ukreniti za čim manjšo škodo. Vsej previdnosti navkljub smo z vsakim obi- Sigaste tvorbe v dvorani Karfjolce skom našli novo »najboljšo« pot čez ponvice, kar rov. Z velikim navdušenjem smo se spuščali se kratkoročno ni poznalo, a dolgoročno bi to go- po rovu, ki se je odpiral, dokler ni prišel do tovo pomenilo poškodbe na skoraj vseh ponvicah. manjše dvorane. V tem trenutku je nekdo Odločili smo se, da izberemo eno pot in jo označi- zavpil: »Jama gre naprej,« a kmalu smo spo- mo s trakovi. Rešitev se je obnesla celo bolje, kot znali, da smo v že znanih delih, saj smo se smo mislili. Temu botruje tudi dejstvo, da kljub po Toboganu spustili v Podhod. Ko smo tako označeni poti po ponvicah hodimo kar se da pre- prehodili in preplezali, kar se je dalo, smo se vidno in v jami ne puščamo trajnih sledi. Zavedali smo se tudi, da se je s prekopanim podorom prepih močno povečal, kar vsekakor Ko je Sten z odlomljenim kapnikom v vpliva na jamsko klimo. V izogib prevelikim spre- roki padel v Stenovo kopel, smo jo za lažji prehod opremili z vrvjo  DECEMBER 2008   23

RAZISKAVE VBerelizkneoga  Talirja Konec avgusta 2007 je Kaninske pode obiskala skupina štirih ukrajinskih jamarjev. Zaradi nestabilnega vremena so se odpovedali spustu na dno Renejevega brezna, kot alternativo pa so izbrali bližnje Brezno Velikega Talirja. V takrat novoodkrito jamo sem se akcijo. Zaradi delovnih obveznosti in prvič spustil že daljnega leta potapljaške odprave v Črnelskem 1987 kot najstniški jamarski za- breznu sem izpustil prvi dve akciji, ko četnik. Sicer sem pred tem že obiskal je bilo najdeno tako pričakovano na- nekaj brezen na Matarskem podolju daljevanje. in manjših jam na Kaninu, vendar je Pred našim spustom sta bila v no- bila to moja prva prava visokogorska vih delih le Guido in Rehar. Ustavila jama. Že takrat smo prišli približno sta se v veliki dvorani brez jasnega 100 metrov globoko do večjega brezna, od akcije pa mi je osta- lo v spominu predvsem mučno Foto: Rok Stopar »žimarjenje« z napol razpadlimi, doma izdelanimi prižemami in ubijajoč nočni sestop. V okviru poletnega tabora JD Dimnice in DZRJ Ljubljana smo nadaljevali z raziskova- njem dve leti kasneje. Jama je takrat veljala za zelo obetavno – vhod nad 2200 m n. v., močan prepih in neznana vertikala ve- čjih dimenzij so obetali rekor- dne globine. Zato je bilo razo- čaranje toliko večje, ko smo naleteli na neprehodno ožino borih 240 metrov globoko pod vhodom. Vsa raziskovalna vne- V meandru ma se je v hipu izgubila in že v isti akciji smo sklenili, da je potrebno nadaljevanja, vendar po njunem opi- vse vrvi izvleči na površje. Jama je su še z nekaj nepregledanimi okni. V tako vrsto let ostala skoraj pozabljena jamo so poleg mene šli še Lilia, Nik na vrhnjem robu Kaninskih podov, in Den. Po spodnjem velikem mean- predelu, ki je dolgo veljal za slabo dru smo se res malo zgubljali, saj pregledanega. sem bil tam nazadnje pred skoraj 20 V ospredje zanimanja so posto- leti, kljub temu pa smo kar hitro »pa- pno prišla brezna spodobnejših glo- dli« v nadaljevanje meandra. Nisem bin: Vrtiglavica, Skalarjevo in Reneje- mogel verjeti, da smo leta 1989 zgre- vo brezno, Boka. Kljub temu mi vsa ta šili tako očitno nadaljevanje. leta Talir vseeno ni dal miru. Konec Kakor koli, meander je v nadalje- jame se mi je zdel dokaj nelogičen. vanju ponekod kar ozek, dolg v celo- Velik fosilni meander, ki se konča z ti približno 100 metrov, konča pa se z manjšim aktivnim breznom, prepih 90-metrskim breznom kompaktnih pa že pred tem izgine neznano kam. belih ravnih sten s številnimi mega- Nisem bil edini, ki ni potegnil križa lodontidnimi školjkami in skoraj pra- čez Talirja, saj so se že okoli leta 2000 vilnega okroglega oboka. Izteče se v vanj spustili Škofjeločani, vendar za- veliko podorno dvorano, kjer smo is- radi vode niso uspeli doseči dna kali možna nova nadaljevanja. Naj- jame. Jama je tako čakala še naprej. bolj obetavno je bilo okno v steni Končno smo se letos dogovorili z brezna približno 12 metrov visoko. 24    Remškarjem in Reharjem za skupno Prosto plezanje se je kmalu izkazalo DECEMBER 2008

RAZISKAVE Odkritje novih delov okrog 50 metrov globoko, vendar vode nismo slišali. Verjetno gre za fosilno brezno. V četrtek, 2. avgusta 2007, sva z Rokom Stoparjem razopremila bre- zno B 50 na Malem Talirju. To brezno smo skupaj z JO SPD Trst razi- DRP Škofja Loka, ki je jamo raziskovalo leta 2000, je v jami pustilo še skovali zadnji dve leti, deset let prej pa so ga Tržačani raziskovali s nekaj svoje opreme. Opremo so nam prijazno posodili, za kar se jim lepo Koprčani. Na žalost pa so bile ožine tudi za Claudia in Stojana prehu- zahvaljujemo. de, zato sva tržaško opremo iz B 50 prenesla do B 13. 224 metrov globoko brezno, ki leži blizu Renejevega brezna, so raziskali že leta Konec avgusta sta Gvido in Robert opremila novo odkrito brezno. 1989 jamarji iz Rakeka, Ljubljane in Kopra. Rok, ki je brezno že poznal, Globina znaša 70 m. Na dnu se odpira večja dvorana brez nadaljevanja. mi je že nekaj let omenjal, da bi v njem moralo biti nadaljevanje. Dva Kopanje med podornimi stenami ni obrodilo sadov, tako da je možno dni kasneje smo se David Ostanek - Gvido (JD Luka Čeč Postojna), napredovanje edino v oknu okrog 10 do 15 metrov nad dnom. Robert Rehar, Klemen Cigoj in Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščina) spustili v jamo, ki smo jo zaradi premajhne količine opre- Konec septembra 2008 smo izkoristili še zadnji vikend delujoče žič- me opremili le za silo. Stari svedrovci so v 100-metrskem breznu veli- nice na Kaninu. Naš cilj je bil preplezati kamin v globini 320 m ali pa kokrat izpostavljeni vodnemu toku. Na njegovem dnu smo iskali nada- razopremiti jamo, če bi se zaključil. Na D-postaji nas je čakal Claudio ljevanje v aktivnem meandru, ki so ga raziskovali že prvopristopniki. Po Bratos, ki nam je pomagal pri transportu do jame. Temperature so bile tem meandru smo se preko manjših brezen znašli pred ožino, ki jo je že kar zimske. Na bivak »placu« pod Renejevim breznom smo postavili Robert premagal po 1,5-urnem razbijanju. Za njo se rov spet zoži, zato šotor, Claudio jo je mahnil v dolino, Klemen, Rok in jaz pa smo se odpra- bo potrebno dodarno širjenje. Ob vračanju smo natančneje pregledo- vili v jamo, ki je bila dokaj suha. vali še višje dele meandra. En del nas je pripeljal do spodnje ožine, nato pa se je Gvido stlačil v nek rov. Z Robertom sva ga nekaj časa Kamina se je lotil Rok in splezal okoli 15 m, vendar mu je za dosego čakala, potem pa sva mu sledila okrog 20 do 30 metrov daleč v rov še vrha zmanjkalo opreme. Kljub temu smo odkrili rov, za katerega kaže, da midva. Ob tem sva opazila soliden prepih in pa »karfiolce« ob vhodu bi lahko bila fosilna galerija. En krak rova pripelje nazaj v zadnje brezno, vanj, kar je ponavadi dober znak. Meander se razširi, nato pa ga zapre kjer se obeta nadaljevanje jame, v drugi krak pa nam na žalost še ni podor. Pod skalami smo zlezli še okrog 30 metrov dalje. Na koncu se uspelo priti, saj smo bili prenizko. Če smo res odkrili fosilno galerijo, nas je pred nami odprl sanjski pogled – velika črna luknja. Kamen je padel v prihodnosti čaka še veliko dela. Zunaj nas je čakala mrzla noč, a smo jo v toplih spalkah udobno prespali. Zjutraj smo se vrnili nazaj na D-postajo, se spustili po smučišču in iskali vhoda, ki ju je opisal Claudio, vendar ju na žalost nismo našli. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina za nevarno, saj sem po štirih metrih zaradi kru- Ta ekipa ukrajinskih jamarjev je bila na Kani- nepretrganega bivanja pod zemljo pretovorila 50 šljive stene padel na tla s skalo v roki. Očitno nu prvič. Jama se jim je zdela zanimiva, a zaradi transportnih vreč s potapljaško in drugo opremo brez vrtalnika ne bo šlo. Med povratkom smo številnih »živih kamnov« krušljiva. Sicer pa so na- do samega dna, kjer so se potopili do končnega izmerili nove dele in posneli nekaj fotografij, vrvi vajeni globokih brezen, vsi so že bili v Voronyi, sifona! pa smo tokrat, upajoč na več sreče prihodnjič, Lilia celo pod –2000 m kot edino dekle na lanski pustili v jami. odpravi, ko je 10-članska ekipa v mesecu dni Rok Stopar, JD Dimnice Koper  DECEMBER 2008   25

RAZISKAVE Foto: Kristjan Rešaver Kačna jama Nova odkritja 2007-2008 Na drugem mestu lestvice najdaljših slovenskih jam je z novoodkritima rovoma Kačna jama prehitela jamski sistem Predjama. Pod nova odkritja so se podpisali češki jamarji iz kluba ZO ČSS 6-19 Planivy, ki z jamarskim društvom Gregor Žiberna že peto leto zapored uspešno raziskujejo kraško podzemlje pod Divačo. K ačna jama (kat. št. 955) je največja jama Foto: Speleoclub Planivy na Krasu, poznana po svojem slikovitem, 186 m globokem vhodnem breznu. Jamski Planivsky rov - spodnja etaža rovi se raztezajo pod zahodnim obrobjem naselja Divača na območju velikosti 2000 m × 1300 m in zno treh generacij. V začetku leta 2007 je po v dveh etažah med 290 in 154 metri nadmorske podatkih Katastra jam znašala skupna dolži- višine. Največje dvorane so se oblikovale ob pre- na rovov Kačne jame 12.750 m, kar jo je po lomnih conah v smeri sever–jug. dolžini uvrščalo na 3. mesto najdaljših slo- venskih jam. Kačna jama je poznana že dalj časa. Prve raz- Od leta 2003 smo jamarji Jamarskega iskave je organiziral A. Hanke, po njegovi smrti društva Gregor Žiberna iz Divače in ekipa pa J. Marinitsch. Leta 1888 je Hanke prodrl 60 m čeških jamarjev iz Brna pod vodstvom Toma- globoko, naslednjega leta pa so najeti delavci, sa Rotha (ZO ČSS 6-19 Planivy) v okviru ja- domačini Gregor Žiberna - Tentava, V. Rešaver marskih raziskovalnih taborov intenzivno - Harambaša in J. Rebec dosegli dno vhodnega raziskovali jame na Divaškem krasu. Poseb- brezna. Za lažji dostop v jamo so domačini leta no pozornost smo posvečali Kačni jami in 1895 pod vodstvom J. Marinitscha speljali vrto- površju nad njenimi rovi. Do spomladi 2007 glavno plezalno pot skozi vhodno brezno. V ne- nismo beležili večjih odkritij. kaj letih raziskav so dokumentirali okrog 2 km Planivsky rov – zgornja etaža rovov. Planivsky rov Foto: Speleoclub Planivy sta 2007 je bila po nekaj urah širjenja ožina pre- Leta 1972 so logaški jamarji odkrili Marušičev Aprila 2007 je bil v okviru spo- magana. Odprl se je prehod v lepo zasigan in z prehod, ki je odprl pot do podzemnega toka mladanskega jamarskega razisko- jamskim okrasjem dekoriran, okrog 80 m dolg in Reke v spodnji etaži jame. Raziskave v 70. letih valnega tabora organiziran ogled 10 m širok fosilni rov, sestavljen iz dveh dvoran, so jamo podaljšale na 8470 m. Leta 1997 so pod Zahodnega rova Kačne jame. Za- ki se v petih kaminih dvigata nad 50 m visoko. vodstvom logaških jamarjev preplavali sifon hodni rov se začne v Vhodni dvo- Rov se spušča proti jugu, kjer doseže najnižjo Ogabnega jezera, kjer so raziskali nad 3,5 km rani na nadmorski višini 250 m. Po točko. Po laičnih ocenah bi rov lahko predstavljal rovov, ki se širijo v smeri Škocjanskih jam. Leta približno 450 m se konča na nad- nadaljevanje v tektonskih premikih zamaknjene- 2000 smo divaški jamarji ponovno prišli do pod- morski višini 190 m. Rov poteka ga Zahodnega rova. Nove dele jame smo po če- zemne Reke in blizu udornice Risnik našli še en sprva vodoravno, potem pa se zač- ških odkriteljih poimenovali Planivsky rov. vhod v Kačno jamo, ki smo ga poimenovali Bre- ne strmo spuščati proti zahodu. V okviru jamarskih raziskovalnih taborov, ki V strmejšem delu se nahaja manj- so si v seriji sledili septembra, oktobra in novem- 26    Sifon v breznu Lentilka še brezno, ki se v dnu konča s bra 2007 ter februarja, marca, maja ter julija DECEMBER 2008 stalnim jezerom. Med fotografira- 2008, so se vrstila nova odkritja. Iz najnižjega, njem Zahodnega rova so češki ja- skrajnega južnega dela Planivskega rova so se marji v podornih blokih naleteli na češki jamarji povzpeli v 45 m visok blaten kamin, zanimivo špranjo z zmernim pulzi- poimenovan »Kamin tekoče Nutele«, ki se preve- rajočim prepihom. To je bil zado- si v približno 300 m dolg horizontalni rov – zgor- sten razlog, da smo poletni jamar- njo etažo. Prehod iz kamina v rov je blaten in ski tabor namenili izključno zaradi tega težaven. Rov zgornje etaže je širok raziskovanju ožine. Drugega avgu- okrog 10 m, v kaminih se dviga nad 50 m visoko.

RAZISKAVE Zgornja etaža po blatnih 50 m preide v lepo za- glavo. Ekipa jamarjev, ki je raziskovala v Foto: Speleoclub Planivy sigan in z jamskim okrasjem čudovito okrašen Rovu človeških ribic, se je v tabor pri Divaški del. Na severozahodnem delu se nahaja 75 m jami vrnila s presenetljivo novico – našli so globoko brezno Lentilka. V prečnem prerezu je nadaljevanje! Droben jamar Tomáš Prokeš brezno elipsaste oblike, dimenzij 20 m × 5 m, se je splazil v ožine na skrajnem koncu Rova podaljšano proti severu. Proti dnu se brezno zvo- človeških ribic z željo podaljšati rov za ka- nasto razširi. V njegovem dnu je v stranskem kšen meter ali dva. Tega, kar ga je čakalo za rovu v manjšem jezercu ujeta voda (3 m × 4 m). dvema ožinama, pa si ni mogel niti v sanjah Ker iskanje nadaljevanja na drugih lokacijah predstavljati. Pred njim se je v smeri sever– ni prineslo želenih rezultatov, smo se odločili za jug odprl 10 m širok in nad 100 m dolg rov z zadnjo možnost, potop v jezerce. Zaradi njegove visokim kompaktnim stropom brez kaminov. zanimive lege se je na predhodnih ekspedicijah Nadaljnje raziskave ter meritve so pokazale, optimistično ocenilo, da se za jezercem rov na- da se rov razteza v smeri Vhodne dvorane in daljuje. Kot se v jamarstvu le redko zgodi, je bila konča kakšnih 50 m pod njenim dnom. Mo- realnost še lepša od prvotnih želja. V jezerce se žnih nadaljevanj rova je več, najzanimivejše je potopil jamski potapljač Ivoš Záruba in že po pa je, glede na izkušnje iz Planivskega rova, nekaj zamahih v blatni »mlakuži« je dosegel ko- manjše jezerce (2 m × 3 m). Voda v njem je Rov človeških ribic – prehod v nove dele pno na drugi strani sifona! Kot se je izkazalo, je v čista, pogled seže vsaj 5 m v globino. Velika ver- vode v Rovu človeških ribic ter 15 m nad rovi jezercu resnično sifon, ki vodi v nadaljnje rove. jetnost je, da se v njem skriva sifon, zato bo je- podzemne Reke. Glavni rov (173 m n. m.) bi lah- Tri metre dolg in poldrugi meter globok sifon zerce v prihodnosti predmet intenzivnih raziskav. ko predstavljal nadaljevanje Peščenega rova, ki vodi v 5 m široko in približno prav toliko dolgo Po prvih meritvah se gladina jezerca nahaja se konča z Lojzetovim podorom. Prvopristopnik dvorano. V njej se dviga visok kamin, s katerega 165 m n. m., kar je približno 12 m nad gladino je novo odkritje, ki sedaj meri dobrih 200 m, po- intenzivno kaplja. Mogoče je, da se jezerce imenoval Plzensky rov. napaja prav in le s tega vira. Na severni stra- Foto: Speleoclub Planivy Plod enoletnih inten- ni se dvorana z ozkim rovom navezuje na zivnih raziskav v Kačni naslednjo, s podornimi bloki nasuto dvora- jami sta dva nova rova: no. Mimo njih se jamar v potapljaški opremi Planivsky rov in Plzensky ni mogel splaziti. Raziskovanje tega dela rov. Nova odkritja so pri- tako ostaja prioriteta nadaljnjih raziskoval- nesla tudi spremembo na nih taborov. lestvici najdaljših sloven- Razplet močno spominja na preplavanje skih jam. Kačna jama je s sifona v Ogabnem jezeru. Upamo, da se bo tretjega mesta napredova- tudi raziskovanje v Planivskem rovu končalo la na drugo. S 13.650 metri z vsaj podobnim uspehom! Jezerce na dnu rovov je prehitela sistem brezna Lentilka je dobilo ime Zarubov sifon Predjama (13.092 m). po potapljaču. Po dosedanjih meritvah meri Ob zaključku se mora- Planivsky rov dobrih 700 m! mo zahvaliti Tomasu Rot- hu in vsem ostalim članom Plzensky rov ekspedicij. Smo briljantna ekipa in verjamem, da V začetku julija letošnjega leta so razi- bomo še naprej uspešni skave v Kačni jami dobile nove razsežnosti. pri odkrivanju skrivnosti Ko je že vse kazalo na umirjen konec pole- Kačne jame! tnega jamarskega tabora, se je v četrtek, Matej Kravanja, 3.  julija zvečer, celotna situacija obrnila na Plzensky rov – novi deli JD Gregor Žiberna Divača  DECEMBER 2008   27

RAZISKAVE Foto: Mihael Rukše Čaganka Če bi mi kdo spomladi dejal, da bomo na Poljanski gori, ki je nekakšen belokranjski zaključek Kočevskega roga, odkrili kilometer dolgo jamo in, kar je še pomembneje, dosegli nov dolenjski globinski rekord, bi verjetno odreagiral v smislu, da je popolnoma zrel za umobolnico in se mu samo prijazno nasmehnil. Pa vendar se je zgodilo ravno to ... V se skupaj se je začelo že leta 2007, ko je nama z nih občutkov. Kmalu zatem je prišel še Borivoj. Prvo, kar Borivojem revirni gozdar na karto zarisal nekaj jam. nama je pričaralo nasmešek na obrazu, je bilo Prvo jezerce, Seveda sva se kmalu podala na lov, oborožena z ki je obdano z belo bleščečo sigo samevalo v najnižji točki GPS-i in razpršilci daljšega dometa za primer bližnjega dvorane. Borivoj se je lotil meritev, jaz pa sem jo mahnil na srečanja s stricem kosmatincem. A točke na karti so eno, drugi konec dvorane, kjer se je v skrajnem koncu nakazova- la majhna odprtina, ki bi lahko pomenila nadaljevanje. Kma- orientacija na težkem terenu pa drugo. Kljub temu sva z lu se je izkazalo, da nadaljevanje obstaja, a ga zapira velika Borivojem našla nekaj »gozdarjevih jam«, ki pa so komaj sigova luska. Dvakrat, trikrat sem zamahnil z macolo in že je zadostovale za registracijo. Nekoliko poklapana sva se ni bilo več. V pravkar odprto brezno sva spustila meter, ki je v poznih popoldanskih urah odločila, da se vrneva. Lo- pokazal 32 metrov. Zadovoljna, ker se jama nadaljuje, sva se odpravila domov. čila sva se in vsak po svoje krenila proti avtu v upanju, da najdeva še kaj zanimivega. Res sem kmalu naletel Naslednji teden sva se v jamo vrnila z Jernejem Tramte- na srednje velik vhod v brezno, ki pa je bil tako dobro tom. S seboj sva vzela še dodatnih 50 metrov vrvi. Hitro sva skrit, da sem ga opazil šele, ko sem bil že pet metrov opremila smer in že sva bila na dnu. Barometer na moji uri je kazal 56 metrov globine. Stala sva na dnu 12 × 6 metrov naprej. Na hitro sem ga izmeril z laserskim meril- velike dvorane, katero smo kasneje poimenovali v Dvorano cem, ki je pokazal 27 metrov. Dobro, sem si mislil, ponvic zaradi številnih, do enega metra velikih ponvic s kri- še ena tipična »štirna«. stalno čisto vodo. Vsepovsod okoli naju je bilo polno majh- nih hroščkov drobnovratnikov. Takoj so seveda »zapeli« fo- Minevali so meseci, obisk jame sva zaradi na- toaparati. V soju svetlobe sem opazil, kako je droben trpanega urnika začasno potisnila ob stran. Neke- podkovnjak izginil v ozek meander. Že bežen pogled v no- ga dne pa sem se vendarle začel spraševati, ka- tranjost je dal slutiti, da se za ovinkom jama nadaljuje. Mini- kšna je pravzaprav tista 27-metrska vertikala in li sta ura ali dve, ko mi je uspelo razširiti ožino z macolo in »špico« do te mere, da sem se lahko brez pasu zrinil skozenj. kaj skriva na dnu. 20. julija 2008 sva se z Borivo- Zadaj se je odpiral prečudovit kapniški rov, poln fascinan- jem napotila proti Poljanski gori. S seboj sva tnih sigovih tvorb. Za trenutek sem pomislil, da sem v nebe- imela le 50 metrov vrvi, kajti prepričana sva sih. Srce mi je divje bilo, ko sem počasi napredoval. Nena- bila, da je teh 27 metrov tudi vse, kar jama nudi. Spustil sem se prvi, molče, brez poseb- Konec Severnega rova, v temi na dnu je »Game over« 28    DECEMBER 2008

RAZISKAVE Foto: Mihael Rukše hipu sem bil tam. Vsi nestrpni smo ko- Foto: Mihael Rukše maj čakali, da se spustimo vanj, zato je takoj sledilo opremljanje. Še preden smo se dotaknili dna nove Dvorane apetitov, smo že opazili prehod v še večjo dvora- no. Kot po nekakšnem Koralnem grebe- nu, sredi katerega je lepo viden ostanek nekdaj aktivnega vodnega toka, smo pridrsali do Akustične dvorane, katere dimenzije je težko opisati. Bil sem že v velikih jamah, a tokrat sem se tu prvič počutil zelo majhnega in nebogljenega. Zavpil sem na ves glas, podobno kot v gorah, kjer odmev še nekaj časa odzva- nja v ušesih. Obstali smo na ogromni polici in nemo zrli v globino. Zmanjkalo nam je vrvi. Noben vir svetlobe ni dose- gel dna velike Akustične dvorane. V tre- Drugo jezero v Dvorani ponvic nutku smo se zavedeli, da brez pomoči doma sem obstal na majhni polici. Pred mano, tovarišev iz kluba tu nimamo več kaj početi. pod mano in nad mano je bila sama tema. Ni- Dosegli smo 200 metrov globine! sem vedel, ali bi jokal ali tulil od veselja. Čepel Akcije, ki so sledile, so bile v večini meril- sem in metal kamenčke v globino, nekje spodaj no obarvane. V globini 244 metrov smo do- se je slišal pršec vode. Pomislil sem na prijatelja, segli najnižjo točko jame, imenovano »Game ki me je čakal zadaj. Kar »poletel« sem ven. Sle- over«. Tu nas je zaustavil ogromen podor, dilo je vriskanje, rokovanje, objemanje, kajti jama nad katerim zija preko 100 metrov visok pro- »šiiiba«! stran kamin. Sem pa nas je pripeljal mogo- Robi v vhodu v Čaganko čen, 150 metrov Foto: Mihael Rukše dolg, vodoraven, po- žnih nadaljevanj. Eno je gotovo v Breznu Stanka dorni Severni rov, ki Klepca, kjer smo že presegli 220 metrov globine, se prične na dnu Aku- a nas je trenutno zaustavila ožina, za katero se stične dvorane v točki, sliši precej glasno pretakanje vode. Za katero imenovani Križišče. izmed številnih ožin se bo odprlo novo, nedota- Nasproti je še obse- knjeno brezno? Mogoče bomo odgovor dobili že žnejši Južni podorni med naslednjo akcijo ... rov, v katerem je v vsej Srečko Vidic, JK Novo mesto njegovi dolžini čutiti močan prepih. Ta se za razliko od Severne- ga vseskozi rahlo V jami smo raziskovali: Borivoj Ladišić, Srečko Vidic, Jernej Tramte, Robi Ribič, vzpenja in se po 200 Borut Ponikvar, Mihael Rukše, Andrej Ga- metrih neprehodno šperič, Jože Tomšič, Anže Tomšič, Matic zapre s podorom, iz Jaklič, Niko Godec, Miha Bregar, Jože Sto- katerega veje svežina. par ter Franci Zupančič. Vsekakor ostaja še veliko vprašajev, mo- Severni podorni rov  DECEMBER 2008   29 10. avgusta 2008 se je raziskovanje nadalje- valo. Tokrat se mi je pridružil Robi Ribič, ki je v kaminu v globini 65 metrov, malo nad četrtim jezerom in nekje v višini tretjega, našel nadalje- vanje. Ocenila sva, da je pravkar odkrito brezno globoko okoli 40 metrov. Kako zelo sva se zmo- tila, so pokazale meritve teden dni kasneje, kajti stopnja meri gladkih 70 metrov. Krepko smo pre- segli mejo 100 metrov, a jami še zdaleč ni videti konca. »Je možno, da pade nov dolenjski globin- ski rekord?«, smo se po tihem spraševali. Dnevi, ko nismo raziskovali, so se vlekli, kot bi imeli 30 ur in več, kajti misli so kar naprej uha- jale k jami in njenim nedotaknjenim prostran- stvom. Naposled smo le dočakali petek in z njim vikend. Nama z Jernejem se je v jami prvič pri- družil Borut Ponikvar. Opreme smo imeli veliko, skoraj že preveč. S seboj sem vzel celo snemalno opremo in kup akumulatorjev. Napredovali smo počasi. Pri 134 metrih globine, pri Šestem jezeru, se jama zravna in preide v 50 metrov dolg, vodo- raven meander. Približno na polovici je pred nami zazijalo brezno. Sklenil sem, da ga razi- ščem. Jernej in Borut sta nadaljevala naprej po meandru. Ni minilo pet minut, ko je Jernej zavpil, da je na koncu meandra ogromno brezno. V

IZ KATASTRA Jamski sistemi vezani, skozi pa vodi pot. Komaj kilometer odda- v Sloveniji ljena Skednena jama (242) ima prav tako dva vhoda (natančneje tri, a sta le dva enostavno V jamarstvu sicer razširjen pojem jamski sistem ali jamski splet ima prehodna), vendar je registriran le en – celo ime v osnovi dva pomena. V prvem pomenu je jamski sistem vsaka jama, je eno samo. ki ima dva ali več vhodov. V drugem pomenu pa pod tem pojmom razumemo jamo z mnogo prepletenimi rovi, tako suhimi kot vodnimi, Pregled jamskih sistemov horizontalnimi in vertikalnimi ne glede na število vhodov. V nadaljevanju so našteti posamezni jamski sistemi v Sloveniji s kratkim komentarjem. Ome- jimo se na jame, ki so daljše od 1 km. Teže pa je postaviti mejo, kdaj gre le za dva sosednja vho- da, kdaj pa za pravi sistem. V tem članku sem postavil kriterij, da mora biti razdalja med vhodo- ma (vzdolž rovov) vsaj 100 m. Takih jam je v Slo- veniji 25. Precej več pa je jam z bližnjimi, le nekaj deset metrov oddaljenimi vhodi, npr. Erjavčeva jama (466), Tentera (533), Zadlaška jama (804), Novokrajska jama (810). V mnogih takih prime- rih lahko pridemo od enega do drugega vhoda brez lastne razsvetljave. Postojnska jama lokacija: severovzhodni rob Postojnske kotline dolžina: 20.570 m 471 Črna jama 472 Pivka jama 747 Postojnska jama 779 Otoška jama 820 Magdalena jama Postojnska jama je najdaljša jama v Sloveniji, tudi če jo obravnavamo le v ožjem pomenu be- sede, brez ostalih štirih jam, ki so z njo povezane. Sistem ima pet vhodov in vsi razen Magdalene jame so urejeni za turistični obisk. Lega jamskih sistemov, Kačna jama - Brezno treh generacij opisanih v prispevku lokacija: jugozahodni rob Divače dolžina: 13.250 m N ajdaljše slovenske jame pogosto izpolnju- 955 Kačna jama jejo pogoje za jamski sistem po obeh de- 3389 Brezno treh generacij (Brezno pri finicijah (Postojnska jama, Kačna jama, Risniku) Tolminski Migovec), ni pa nujno (Skalarjevo bre- bolj zapleteno je v visokogorskih jamskih siste- zno, Jazbina v Rovnjah). Omenimo še hidrološki mih, kjer se deli jame lahko tudi večkrat stikajo Do leta 2000 je bila Kačna jama najdaljša pomen pojma jamski sistem, kjer je dokazana in jame ne moremo več enoznačno deliti na več jama v Sloveniji z enim samim vhodom. V kilo- vodna povezava, za jamarje pa je (še) nepreho- »jam«, temveč gre za enoten sistem. Tukaj pa gre meter oddaljenem Breznu pri Risniku, kasneje dna (Postojnska jama - Planinska jama, Pod- že za prepletanje z drugim pomenom jamskega preimenovanem v Brezno treh generacij, so se stenska jama - Podpeška jama). sistema, ki smo ga omenili na začetku. tega leta spustili do podzemne Reke. Po meri- tvah sodeč so verjetno prišli v že raziskane, a V tem članku se bomo omejili na prvi pomen Če ima jama več vhodov, ki ležijo zelo blizu težko dostopne dele Kačne jame (jezero Phare), besedne zveze jamski sistem, to je jama z več skupaj, tega verjetno ne bomo obravnavali kot dokončne potrditve povezave pa še ni. Problem vhodi. Glede izbire termina jamski sistem / jamski jamski sistem. Bilo bi malce neresno, da bi Veliki je v močno nestabilnih podorih v Breznu treh splet je bilo pred leti že precej debate. Sicer je naravni most v Rakovem Škocjanu imenovali generacij, kjer urejanje prehodov še ni kočano. načeloma slovenska beseda (splet) boljša od tuj- jamski sistem, čeprav to formalno drži. Tak nepo- Kačna jama je torej zaenkrat le pogojno na spi- ke (sistem), vendar je besedna zveza jamski sis- srečen primer je »sistem« Jame 2 in 3 v Jamcah sku jamskih sistemov. tem danes mnogo bolj razširjena, zato jo bom (kat. št. 914, 915) z medsebojno razdaljo 10 m, uporabljal tudi v tem članku. a ločenima katastrskima številkama. Od kod na- Predjama prej govorimo o jamskem sistemu, je stvar dogo- Ena ali več jam? vora. Pogosto obvelja zgodovinski kriterij: če smo lokacija: severni rob Postojnske kotline jamo raziskali v enem kosu, ob tem pa našli več dolžina: 13.092 m Jamski sistem preprosto definiramo kot jamo vhodov, bomo registrirali le enega. Nasprotni z več kot enim vhodom. Prvi problem je povezan primer je odkritje dveh jam, ki ju šele kasneje 734 Predjama (Jama pod Predjam- s poimenovanjem. Kot primer vzemimo Hotiške raziščemo v celoti in najdemo povezavo. Doda- skim gradom) / Konjski hlev ponikve in z njimi povezane Slivarske ponikve. tnih vhodov v jamo, ki so bili umetno izkopani, 880 Požiralnik Lokve Ko so odkrili povezavo med njima, se je uveljavi- po navadi ne štejemo kot ločene vhode, čeprav 1017 Jama 1 v Grapi lo novo ime Hotiško-Slivarski sistem. Težje pa je je tudi tu meja nejasna – ročno razširjen dihalnik / Zmajeva luknja vprašanje, kje v jami se končajo Slivarske poni- bomo seveda obravnavali kot naraven vhod, / Fiženca kve in začnejo Hotiške ponikve. Največkrat je to 100-metrskega predora pa ne, karkoli vmes pa mesto, kjer so jamarji odkrili povezavo (v tem je spet stvar dogovora. V steni, kjer stoji Predjamski grad, se odpirajo primeru sifon). Če je vmesnih sifonov več (kot je štirje glavni vhodi, ki so med sabo povezani. Tu- primer v Hotiško-Slivarskem sistemu), pa ni več V Katastru jam žal ni kriterija, kdaj v jamskem ristična pot se začenja v Konjskem hlevu (kjer je sistemu registriramo enega in kdaj več vhodov. formalno določen vhod v Predjamo), konča pa v 30    tako očitno, h kateri »jami« sodi vmesni del. Še Najdemo namreč precej nasprotujočih si prime- Fiženci. Jama 1 v Grapi je od Predjame oddaljena DECEMBER 2008 rov, kjer sta podobna jamska sistema obravna- 1600 m in je ponorna jama potoka Belščica, leta vana na različen način. Vranja jama (kat. št. 88) 1997 pa so jo potapljači povezali z Vzhodnim ro- in Mrzla jama (106) ob Planinskem polju sta po-

IZ KATASTRA Foto: Danilo Cej Koliko vhodov registrirati? Največkrat bomo naleteli na primere, ko sta dva vhoda v isto jamo blizu skupaj. Lego jame »postavimo« na glavni vhod, registriramo pa le eno jamo. Ločena registracija dveh vhodov je smiselna le tedaj, kadar je med njima znatna razdalja (npr. nekaj sto metrov), ali pa je podzemna povezava zelo dolga, težko prehodna ali v večji globini. Fotografija stene Predjame z vrisanimi vhodi posebnost je tudi v nom, zračne razdalje med njima pa je za kilome- tem, da so raziskova- ter in pol. Leta 2006 so obe jami povezali, med vom Predjame. nja potekala pretežno obema sifonoma pa so skupaj namerili 5,5 km Povsem ločen jamski sistem pa je nad Pred- navzgor. Ima dva na- novih rovov. ravna vhoda 50 m jamskim gradom in ni registriran kot samostojna vsaksebi, ki nimata Dimnice jama (sicer se rovi približajo na vsega nekaj me- posebnih imen. Po- trov). Začne se z Erazmovo luknjo, tj. veliki spod- memben dogodek pa lokacija: zahodni del Matarskega podolja mol, ob vznožju katerega stoji grad, in se nada- je bil preboj tretjega, dolžina: 6.020 m ljuje z znamenitim Erazmovim rovom do drugega umetnega vhoda v vhoda na planoti nad gradom. Poleg tega se v vrhnjem delu jame. 736 (Velike) Dimnice steni odpira še več kratkih jam in spodmolov, a Višinska razlika med / Male Dimnice (Golobivnica) nobeden ni registriran. spodnjim naravnim vhodom in umetnim vhodom je 551 m, kar je bilo do leta 2005 največ v Slove- Jama ima dva naravna vhoda, oddaljena do- niji. Jama je imela v 70-ih letih celo sloves naj- brih 100 m drug od drugega. Obe sta brezni, globlje jame v takratni Jugoslaviji. globoki okoli 40 m, vendar je z nadelavo turistič- ne poti skozi prvo brezno drugo izgubilo pomen. Mala Boka - BC4 Ker sta vhoda blizu skupaj in vodita v isti rov, jama pa je zelo dolga, je po navadi ne štejemo za lokacija: med Kaninskimi podi in Sočo pravi jamski sistem. dolžina: 8168 m Brezno pri Gamsovi glavici - Botrova 3200 Mala Boka jama 8694 BC4 lokacija: vzhodno pobočje Viševnika nad Črnelsko brezno Višinska razlika sistema je 1319 m. To je dru- Bohinjem ga najgloblja jama v Sloveniji, daleč največja vi- dolžina: 6000 m lokacija: osrednji Rombonski podi šinska razlika med vhodoma v Sloveniji in eden dolžina: 11.450 m najglobljih jamskih sistemov na svetu (prvi je 3457 Brezno pri Gamsovi glavici Lamprechtsofen v Avstriji z globino 1632 m). 6039 Botrova jama 2643 Korova Tudi razdalja med vhodoma je največja v Slove- 6040 Črnelsko brezno niji (2452 m). Morfološko pa se jami močno raz- Brezno pri Gamsovi glavici je z 817 m globine 6052 J4 likujeta: BC4 je stopnjasto brezno, Mala Boka pa najgloblja jama osrednjih Julijcev. Leta 1987 so pretežno vodoravna z vmesnimi stopnjami. Jami jo sicer povezali z Botrovo jamo (v globini okoli Črnelsko brezno se stopnjasto spušča do so povezali leta 2005. 500 m), pri čemer je »pridobila« 40 m globine globine okoli 600 m, sledijo pa mu poševni rovi z zaradi večje nadmorske višine vhoda v Botrovo vmesnimi stopnjami. V globini 750 m se mu pri- Karlovice jamo. Vendar je bila povezava dve leti kasneje že ključi brezno J4, v globini 1000 m pa brezno Ko- zasuta. Ali jami še vedno lahko štejemo za sis- rova. Na dnu sistema je v globini 1198 sifon, v lokacija: zahodni rob Cerkniškega jezera tem, pa je odprto vprašanje. katerem so opravili doslej najgloblji potop v Slo- dolžina: 8057 m veniji. Sistem je globok 1241 m in je najdaljša visokogorska jama v Sloveniji. 87 Velika Karlovica 171 Mala Karlovica Tolminski Migovec (Mig) 3146 Mala Skednenca Bodoče povezave sistemov? lokacija: greben med Bogatinom in Voglom dolžina: 11.300 m 4465 Kavkna jama (M-2) Gre za vodoravni ponorni sistem z zelo pre- V zadnjih letih je bilo med jamarji vse 6001 Tolminski Migovec (M-16) pletenim spletom rovov. Najjužnejši vhod je v večje zanimanje za povezovanje jam v sis- 8284 Jama strgane srajce (M-18) Malo Karlovico, ki je z zelo ozkim Zveznim rovom teme, še posebej pri večjih jamah, kjer sis- povezana z Veliko Karlovico, katere vhod leži temi dosegajo rekordne globine. V prete- Sistem Tolminskega Migovca (imenovan tudi 240 m severneje. Sto metrov naprej leži Mala žno vodoravnih jamah klasičnega krasa so Sistem Mig) je druga najdaljša visokogorska Skednenca, ki je prav tako povezana z Veliko povezave večinoma stvar preplavanja jama v Sloveniji, globok pa je 970 m. Za jamo je Karlovico. Še 200 m dalje pa je umetni rov (po- vmesnih sifonov, kjer združimo izvirno in značilno izrazito prepletanje vodoravnih in nav- znan pod imenom Rakovski mostek) v notranje ponorno jamo istega vodotoka. V visoko- pičnih rovov, ki se na več mestih stikajo. Zato je dele Velike Karlovice. Med Malo in Veliko Karlo- gorju pa se večja brezna združujejo v sku- verjetno najbolj značilen primer zares enotnega vico leži Srednja Karlovica (Velika Skednenca), pne kolektorje, kjer ima sistem načeloma sistema, ki ga je nemogoče »razdeliti« na posa- ki pa ni povezana v sistem. več zgornjih vhodov. Povsod pa srečamo mezne jame. osnovno težavo – ožine in zasute dele. Vodna jama v Lozi - Markov spodmol Pološka jama Kje lahko pričakujemo nove sisteme? lokacija: severni rob Slavinskega ravnika Združevanje zgoraj omenjenih sistemov je lokacija: zaledje Tolminke dolžina: 7748 m realno v naslednjih primerih: dolžina: 10.800 m 911 Vodna jama v Lozi • Postojnska jama - Planinska jama - 3000 (spodnji naravni vhod) 878 Markov spodmol Tkalca jama / (zgornji naravni vhod) / (umetni vhod) Gledano z očmi nepotapljača, sta Vodna jama • Zelške jame - Karlovice v Lozi in Markov spodmol ločeni jami. Prva se • Škocjanske jame - Kačna jama Pološka jama ima dolgo zgodovino razisko- začne kot brezno, ki pripelje v vodoravni rov, • Prvi - Drugi sistem Moličke planine vanj, saj gre za zelo razvejan splet rovov. Njena druga pa je tipična ponorna jama, pretežno vo- • Tolminski Migovec - Primadona - doravna. Suhi deli obeh jam se končajo s sifo- Vrtnarija  DECEMBER 2008   31

IZ KATASTRA Okolica Škocjanskih jam z obrisom Razteza se med Rakovsko jamo in Južno rovov in vrisanimi vhodi udornico v dolžini 180 m. V Golobšno jamo in Južno udornico ter skozi prehod med njima vodi sprehajalna pot. Drugi sistem je 60 m dolg vodni rov, ki po- vezuje Južno udornico in Veliko jamo (preko ka- tere se pne Mali naravni most). Tudi po njej je speljana pot. Tretji sistem / izvir Raka v Veliko jamo / Zadnja jama 3286 Osja jama 3131 Brezno nad slapom / Brlog cjanskih jam. Ni jasno, zakaj so nekatere med Obsega Zelške jame v ožjem pomenu bese- njimi registrirane, druge pa ne. de, torej od točke, kjer se Rak prvič pojavi na plano; to je na severnem robu Velike jame. Ko- Najdena jama - Krastača maj 10 m vzhodno leži manjša udornica Osja jama, ki je z enim poševnim rovom in enim bre- lokacija: severni rob Planinskega polja znom povezana z notranjim delom jame. Brezno dolžina: 5110 m nad slapom je samostojna povezava z notranjimi deli 100 m globlje v jami. Brlog je umetno preko- Škocjanske jame 213 Jama Krastača (Brezno v Trat- pani vhod mnogo globlje v jami, dolžina preko- nikovem koniku) panega dela je le nekaj metrov. lokacija: ponor Reke dolžina: 5800 m 259 Najdena jama Stranske jame 3683 Okno 735 Škocjanske jame Pred odkritjem povezave leta 2004 je bila 3287 Luknja pod Osjo jamo Najdena jama raziskana v dolžini 5 km, Krastača / Ernestina jama Problem Škocjanskih jam je, da pod tem ime- pa le 18-metrsko brezno. Izmed vseh obravnava- nom že stoletja razumemo vse jame nizvodno od nih sistemov ima ta še najbolj neenakomerno Tako kot pri Škocjanskih se tudi pri Zelških ponora Reke (Škocjanske jame namesto Ško- razmerje med obema deloma jam, zato Jamo jamah iz udornic odpira še nekaj stranskih suhih cjanska jama). Vhod sistema je »postavljen« na Krastačo smatramo kot dodatni vhod v Najdeno jam. Tik nad izvirom Raka pa je pasaža Okno brezno Okroglica, ki je obenem najvišja točka jamo. (bolj naravno okno kot prava jama). sistema. Če sledimo definiciji, pa imamo dejan- sko tri ločene jamske sisteme ob toku Reke in Zelške jame Prvi sistem Moličke planine več stranskih suhih jam. lokacija: izvir Raka v Rakovem Škocjanu lokacija: Dleskovška planota nad Lučami Prvi sistem dolžina: 4742 m dolžina: 3827 m / ponor Reke 735 Okroglica 576 Zelške jame 6300 Zadnikovo brezno / Mariničeva jama 6301 Ledena devica Situacija pri Zelških jamah je zelo podobna Razteza se med ponorom Reke in udornico kot pri Škocjanskih jamah – tudi tu je ime v mno- Zanimiv podatek je, da sta obe jami vzpore- Malo dolino ter je dolg 635 m. Obsega tudi Ma- žini. V širšem pomenu obsegajo Zelške jame vse dno raziskovali dve društvi, nato pa isti dan leta horčičevo, Czörnigovo in Brihto jamo, ki pa so le jame nad izvirom Raka (Rakovska jama, kamor 1992 neodvisno drugo od drugega prišli do stič- rovi iste jame. je tudi »postavljen« vhod Zelških jam). Tudi tukaj ne točke v globini 618 m. Od stične točke naprej imamo dve glavni udornici in tri sisteme. Da po- si sledijo brezna in meandri do globine 1135 m. Drugi sistem je kratek naravni most med nazorimo podobnost s Škocjanskimi jamami, jih Sistem je edina slovenska tisočmetrca izven Ka- Malo in Veliko dolino, imenovan Okno (Miklov opišimo v nasprotni smeri toka Raka. ninskega pogorja. skedenj). Dolžina »jame« je le 40 m. Prvi sistem Drugi sistem Moličke planine Tretji sistem / Schmidlova dvorana 576 Rakovska jama lokacija: Dleskovška planota nad Lučami / kanjon Reke / (brezno v Kebetovo dvorano) dolžina: 3224 m / Golobšna jama Razteza se od Velike doline nizvodno. Oba / Južna udornica naravna vhoda sta zelo blizu skupaj, tretji vhod, v udornico Globočak (kjer se začne turistična 6400 Brezno pod Moličko pečjo pot po jami), je umetni predor. Tretji sistem 7737 Brezno svetega Vida (Videkovo ustreza Škocjanskim jamam v ožjem pomenu brezno) besede. Sistem sestavljata dva kraka stopnjastih bre- Druge jame zen, ki se združita v globini 180 m. Le 50 m niže 1098 Roška špilja (Ozka špilja) se jama spet razdeli na dva kraka podobne glo- 5934 Koščakova jama 1 bine. Skupaj je jama globoka 533 m. 5935 Koščakova jama 2 / Tominčeva jama Beško-Ocizeljski sistem Jama nad Jezerom / Medvedov lokacija: Kraški rob nad Črnim Kalom / brlog / Jama pod Tominčevo dolžina: 2.780 m jamo 636 Jurjeva jama v Lokah (Brezno pri Beki) V Mali in Veliki dolini se odpira še nekaj su- hih jam, ki niso povezane z naštetimi tremi glav- Okolica Zelških jam 723 Miškotova jama v Lokah (Jama z z obrisom rovov in naravnim mostom) 32    nimi sistemi, skupaj pa sodijo v širši sklop Ško- vrisanimi vhodi DECEMBER 2008 1003 Ocizeljska jama 1004 Blažev spodmol

IZ KATASTRA Ocizeljska jama je 40-metrsko brezno, do Je ponorna jama Rudniškega potoka, ki se tik za Lipiška jama je »dobila« drugi vhod leta 2006. dna brezna pa pripelje tudi poševni rov Blaževe- vhodom združi s potokom iz Jame pri gostilni. Od glavnega vhoda je oddaljen 100 m, vendar je ga spodmola. Miškotova jama v Lokah sicer na- Z izjemo nekaj bližnjih preduhov ima le en vhod. mnogo ožji od glavnega vhoda, tako da za obisk čeloma obsega dve ločeni jami, ki pa se odpirata jame nima pravega pomena. v nasprotnih smereh iz iste grape. Ker je razdalja Tretja jama je izvirna jama združenega poto- med vhodoma le nekaj metrov, pa še naravni ka in si edina zasluži ime sistem. Ima dva vodo- Kmetov brezen most gre preko njiju, ju smatramo za eno jamo ravna vhoda: Jama pri koritu (izvir) in Ciganske – čeprav bi o tem lahko še debatirali. Vzhodni jame (suh). Oddaljena sta okoli 250 m, med nji- lokacija: severni obronki Hotenjskega krak je povezan z Ocizeljsko jamo in Blaževim ma pa je strop prekinjen z udori na sedmih me- ravnika spodmolom, zahodni krak pa z Jurjevo jamo v stih. dolžina: 1049 m Lokah. Bližnja Maletova jama (729) ni povezana v sistem. Vse tri jame imajo eno katastrsko številko, 1766 Kmetov brezen (Brezno v Bro- vhod pa je »postavljen« na največji udor v Cigan- deh) skih jamah. Od stranskih jam omenimo Blatni rov in Suhi rov, ki sta dejansko ločeni jami, a ni- 2889 Kmetov požiralnik sta registrirani. Edina ločeno registrirana jama je Hotiško-Slivarski sistem bližnja Mala Željnska jama (kat. št. 20), a so tudi / (tretji vhod) njo prvotno šteli v sistem. lokacija: osrednji del Matarskega podolja Gre za močno prepleten sistem rovov s tremi dolžina: 2644 m Brezno pod Velbom - Češka jama znanimi vhodi. Glavni vhod (Kmetov brezen) je požiralnik potoka Žejske vode, druga dva pa sta 1160 Slivarske ponikve lokacija: osrednji Rombonski podi više na pobočju. dolžina: 1565 m 1173 Hotiške ponikve (Ponikve v Martinska jama Hotični) 6049 Brezno pod Velbom / Češka jama lokacija: osrednji del Matarskega podolja Izpod Brkinov se v Matarsko podolje odpira dolžina: 1004 m 11 večjih slepih dolin, ki se večinoma iztečejo v Brezno pod Velbom je četrta najgloblja jama ponorno jamo, ta pa se konča s sifonom. Hotiške Kaninskih podov in z 910 m deveta najgloblja 2883 Martinska jama in Slivarske ponikve sta doslej edini od teh jam, jama v Sloveniji. Vhod v naknadno odkrito Češko / (drugi vhod) ki sta povezani v sistem. Povezava med njima jamo leži 58 m nad vhodom Brezna pod Velbom, vključuje kar pet sifonov, zadnjega so preplavali zato so ob povezavi sistem za toliko »poglobili«. Glavni vhod v jamo je vodoraven, prostoren in leta 2000. Jami se združita v globini 570 m. Sistem v glav- dostopen brez opreme. Le 100 m globlje v jamo nem sestavljajo stopnjasta brezna. je še en vhod. Je sicer nekoliko bliže notranjim Viršnica (Zatočne jame) delom, vendar je vertikalen, zelo ozek in danes Lipiška jama zasut. Zaradi tega jame po navadi ne štejemo za lokacija: jugovzhodni rob Radenskega polja pravi jamski sistem. Iz globljih delov se odpira še dolžina: 2389 m lokacija: Sežanski Kras ena špranja proti površju, vendar ni bila nikoli dolžina: 1294 m prehodna in je zato niti ne moremo šteti za 569 Zatočna jama vhod. 570 Lazarjeva jama 311 Lipiška jama 571 Viršnica / (drugi vhod) Miha Čekada, JK Železničar Vsi trije vhodi so blizu skupaj v začetnem delu Projekt izdelave manjkajočih načrtov jam jame, tako da jama ne daje vtisa pravega jam- skega sistema. Poleg tega sta bila oba ponorna V bazi Katastra je nekaj čez 1000 jam z opombo »brez načrta«. Po današnjih pravilih take vhoda (Zatočna in Lazarjeva jama) konec jame sploh ne bi smeli registrirati in gre v večini primerov za stare zapisnike. Nekaj pa je tudi 19. stoletja umetno razširjena (ali prekopana?), takih, ki so jih posamezniki v preteklih letih oddali Inštitutu na podlagi Zakona o varstvu pod- tako da ni popolnoma jasno, koliko vhodov je zemnih jam, Inštitut pa jim je po zakonu moral podeliti katastrsko številko. To gradivo ni naravnih. vključeno v fond Katastra in ni dostopno jamarski javnosti. S stališča Katastra gre za jame s sicer verodostojnimi podatki, a brez zahtevanega gradiva. Huda luknja - Lisičnica Posebno poglavje so velike jame. V Sloveniji je kar nekaj večjih jam, ki imajo pomanjkljive, lokacija: zahodni breg soteske Huda luknja slabe ali nenatančne načrte. To velja predvsem za tiste jame, v katerih je bila vrsta posamičnih dolžina: 2339 m raziskav različnih klubov, a brez prave koordinacije. Kot primer naj navedem Mačkovico (kat. št.  52, dolžina 670 m), ki je šolska jama za Notranjsko, tako rekoč turistična jama. Obstajajo 413 Huda luknja trije načrti, a ima vsak svoje pomanjkljivosti. Manjka torej enoten načrt jame, narejen na osno- vi enotne izmere, ki ne bi bil zgolj kompilacija obstoječih načrtov. 522 Lisičnica (Jama nad požiralnikom Ponikve) Cilj predlaganega projekta je dvoplasten. Prvič želimo zapolniti manjkajoče načrte pri najpomembnejših jamah, kjer načrta ni. Pripravili smo spisek jam, ki so bodisi daljše od 200 m Huda luknja je izvirna jama potoka Ponikva, ali globlje od 100 m in nimajo načrta. Takih jam je 14. Drugi cilj projekta pa je pri eni večji jami ki ponikne 500 m više, v slepi dolini pod hribom (izbrani primer Mačkovica) izdelati enoten načrt. Tisnikom. Ponor ni prehoden, pač pa lahko do podzemnega toka pridemo iz jame Lisičnice. Na razpis se je javilo osem društev, ki so predlagala izmero 12 jam. Na osnovi teh prijav je Ka- Skozi sistem velenjski jamarji občasno organizi- taster izbral sedem predlogov, ki jih bo financiral v skupnem znesku 2.000 EUR. Projekt bo zaključen rajo turistični spust, kar je edini primer prečenja približno ob izidu te številke Jamarja, s čimer bomo zapolnili sedem velikih belih lis v Katastru. jame od ponora do izvira, ki je dostopen tudi ne- jamarjem. Miha Čekada, Kataster jam JZS Željnske jame kat. št. ime jame društvo 52 Mačkovica JK Železničar lokacija: jugovzhodni del Kočevskega polja 6546 Jama v suhem potoku JD Sežana dolžina: 1600 m 7117 Bezen pod Mrzovcem JD Danilo Remškar Ajdovščina 7917 Azaleja (Kanin) JK Novo mesto 12 Željnske jame 8837 [Tikina jama] KJ Kostanjevica na Krki 8846 [Medvedovo brezno nad Grčovcem] JK Netopir Ilirska Bistrica Že pri Škocjanskih in Zelških jamah je jamar- 9104 [Matjaževa jama] DRP Škofja Loka sko gledano težko govoriti o enem jamskem sis- temu. Pri Željnskih jamah (spet množinsko ime!)  DECEMBER 2008   33 pa gre za tri popolnoma ločene vodne jame. Hi- drološko so sicer povezane, toda vmesni pove- zavi nista prehodni, čeprav manjka le nekaj de- set metrov. Prva jama obsega Jamo pri gostilni, ki je po- norna jama majhnega potoka. Poleg nekaj bli- žnjih stranskih vhodov ima 100 m globlje še en vertikalni vhod – Brankovo brezno. Druga jama obsega Jamo pod Šalko vasjo.

IZ KATASTRA Srečko in Borivoj Njegova usmeritev zadnjega desetletja je poi- – dolenjska skati že registrirane jame, preveriti njihove po- raziskovalca datke in jih po potrebi dopolniti. To delo je pogo- Novomeški jamarski klub je že vrsto let v vrhu slovenskega jamarstva sto zahtevnejše od odkrivanja novih jam, saj je po številu oddanih zapisnikov ter po številu novo registriranih jam. treba jamo poiskati in identificirati, kar pri pogo- To je seveda rezultat močne raziskovalne aktivnosti. Po številu akcij sto zelo pomanjkljivih zapisnikih izpred 50 in več izstopava jamarja Srečko Vidic in Borivoj Ladišić. let sploh ni enostavno. Da ne govorimo o koor- dinatah, večkrat zgrešenih za en kilometer ali S rečko je jamar že dobrih 12 let. Sprva je ho- O meni je ob priliki zapisal Miha Čekada sle- več. Po zaslugi Borivoja tako v širši okolici Nove- dil po jamah s skupino jamarjev ter tako deče: »Borivoj se ukvarja z jamarstvom že od ga mesta praktično ne najdemo več jame, ki bi obiskal večje število jam na Dolenjskem. leta 1978, ko je z nekaj starejšimi člani ponovno imela v opombah Katastrove baze napis »manjka Jame so sicer natančno pregledali, kdaj pa kdaj obudil raziskovalno dejavnost v klubu. Medtem načrt, lega vprašljiva« ipd. Nasprotno, področje so v jami tudi garaško kopali, da so odprli nada- je iz borne literature in nekaj starih zapisnikov Dolenjske in Bele krajine je ravno po njegovi za- ljevanje, a je vse ostalo nezapisano in pozablje- poskusil dojeti skrivnosti merjenja in risanja slugi najbolje dokumentirano v Sloveniji. Med- Srečko in Borivoj pri raziskovanju Brezna jam. Takoj je ugotovil, da je delo, ki ga po akciji tem ko odkritelj nove jame dobi potrditev za prvoaprilskega medveda opraviš doma, dokumentiranje jame torej, prav svoje delo v obliki pravice do poimenovanja, nje- tako zanimivo, kot samo raziskovanje. Lahko govo ime pa se vpiše v Katastrovo bazo, pa je rečemo, da je prav delo z zapisniki in s kata- delo Borivoja prikrajšano za oboje: jama, ki jo je strom zaznavno zapisano v njegovem 30-letnem mukoma našel in raziskal, je namreč že registri- aktivnem delu v klubu. Kmalu je poleg naloge rana, ima prvopristopnika in njegovo ime. Do vodje akcij prevzel tudi vodenje katastra, ki ga je sedaj je Borivoj oddal še dobrih 150 zapisnikov vzorno vodil še vrsto let. Opravljene jamarske jam, ki so imele v bazi Katastra zapisano le kata- raziskave so bile kvalitetne, zapisniki in načrti strsko številko ali kako drugo pomanjkljivost. natančni in vzorni, tako da je zapisnik o jami Tako bo kmalu dosegel številko 500 dokumenti- Mačkovec iz leta 1979 celo v slovenskem merilu ranih jam z A-zapisniki in načrti.« postavljen za vzgled. Bistvo njegovega odlične- ga dokumentiranja jam je natančnost. Ko je bil Srečko je z veseljem sprejel tak način dela in 24 let pozneje v Naših jamah objavljen članek o je že uspešno oddal nekaj zapisnikov, samostoj- pravilnem izpolnjevanju zapisnikov, so bili prilo- no je narisal tudi večje število načrtov. Že od ženi njegovi vzorčni zapisniki. Le-ti so odslej začetka sva začela s sistematičnim raziskova- postali standard pravilnega dokumentiranja jam njem posameznih območij. Tako sva obdelala in so ponatisnjeni tudi v gradivu za seminarje planoto Radoho, ki je skrajni jugozahodni del Katastra jam in bodo sestavni del bodočega ja- Gorjancev. Tu sva raziskala točno 40 novih objek- marskega priročnika. tov. Raziskave sem potem objavil v obsežni nalo- gi. Sledilo je raziskovanje na Kočevskem rogu, V svoji jamarski karieri je Borivoj registriral točneje na Dednem vrhu, kjer je bilo že pred skoraj 300 novih jam, kar ga uvršča med prvih drugo svetovno vojno registriranih nekaj jam, deset najuspešnejših jamarjev v zgodovini, iz- seveda z močno zgrešeno lokacijo. Od podatkov med še aktivnih pa med prve tri. Vendar bistvo pa so bile na voljo le katastrske številke, mogoče njegovega dela ni v odkrivanju novih, temveč je bil napisan kratek opis jame brez načrtov. Ve- starih jam, kar pa žal danes počne le redko kdo. liko napora in časa je bilo potrebno vložiti, da sva poiskala vse objekte, seveda sva pri tem od- no. Merilni komplet je ponavadi ostal v klubu ali krila še številne druge jame. Potem sva razisko- pa v avtu pred vhodom. Jam niso registrirali, na- vanje prenesla čez Krko in se onstran reke po- črtov niso risali ... Srečko je kmalu ugotovil, da je dala v intenzivno raziskovanje Straškega hriba tak način raziskovanja sicer prijeten, a za jamar- nad Stražo. To območje, v neposredni bližini No- stvo nepomemben, zato je skupino zapustil. Leta vega mesta, je pred desetletji že raziskal takrat 2004 se je udeležil skupinske akcije, na kateri delujoči klub v Straži, tako da nisva pričakovala sva prvič raziskovala skupaj. Od takrat sva po- večjih odkritjih. Ko so nam gozdarji zarisali na stala nerazdružljiv raziskovalni par. karti številne nove vhode, sva se nemudoma od- Na akcijah je naju velikokrat spremljal tudi zvala ter v kratkem času raziskala slabih 20 no- Robert Ribič, ki je s svojim vedrim duhom pripo- vih jam, a raziskave še niso končane. Ostala sva mogel k pravemu jamarskemu vzdušju. Robi je presenečena, kako je v neposredni bližini Nove- mlad jamar, a ga lahko štejemo med izkušene ga mesta sicer močno zakrasela planota poseja- jamarje, saj je pripravljen tudi na večje in težav- na s številnimi jamami in brezni. Nekatera bre- ne podvige. Žal se nekaj časa akcij ni mogel zna so imela prav velike in mogočne vhode. udeleževati zaradi poškodbe roke. Tako je za- mudil odkritja nekaj lepih jam. A brez Robijeve V hrepenenjih po novih izzivih in deviških pomoči bi verjetno ostala marsikatera jama ne- kraških območjih sva se odpravila v deželo Mar- raziskana. V zadnjem času so ga življenjski to- tina Krpana ter v Žurgarski steni nad Čabranko, kovi nekoliko oddaljili od jamarstva, a se še ve- pri Borovcu, Moravi, Kočevski Reki in Lapinjah dno kdaj odzove vabilu in pripomore k uspešni raziskala dobrih 20 zelo lepih, dolgih in globokih 34  akciji. Borivoj, Robi in Srečko pred Lisičino nad jam in brezen. Istočasno sva nadaljevala raziska-  DECEMBER 2008 Dvorom ve na Kočevskem rogu in se počasi pomikala proti jugozahodnem koncu Roga, kjer meji s Po- ljansko goro. Zato je bilo normalno, da sva nada- ljevala z raziskavami na Poljanski gori. Srečko je resnično zanesljiv jamar, pri njem imam vso oporo in pomoč za raziskovalno delo. Skupaj odkrivava in raziskujeva prelep podzem- ski svet. Do sedaj sva raziskala in dokumentirala približno 130 jam. Srečko je veliko vložil v izpo- polnjevanje svojega znanja jamarskih tehnik. Na akcijah je zadolžen za tehnične zadeve, jaz pa za merjenje in risanje jam ter pripravo dokumenta- cije. Srečku zaupam, kot jamarju in kot prijatelju. Čeprav sem star 60 let, upam, da bova vsaj še kako leto uspešno sodelovala in raziskovala. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto

IZ KATASTRA Uporaba dlančnika Auriga v jamarske namene Leta 1996 so pri podjetju Palm izdelali dlančnik Pilot 1000, žepno Zahteve: Palm OS 3.0 ali več (deluje na napravico s koledarjem, osebnim imenikom, elektronsko beležko, vseh napravah od Palm III naprej) računalom in podobnimi orodji za vsakdanjo uporabo. Velikost zasedenega pomnilnika: 430 KB K malu so sledili tudi drugi modeli pod sku- deliranje jamskih objektov. Program zaenkrat Kje: www.speleo.qc.ca/Auriga/ pnim imenom Palm, katere je združeval podpira podatke, narejene s programi Compass operacijski sistem Palm OS. Prva različica in Visual topo, ter z manjšimi akrobacijami s pre- merjenja ter Handspring visor deluxe za daljše ak- tega operacijskega sistema je nastala leta 1996, tvorbo v Compass tudi program Speleoliti. cije, preprosto zato, ker ima izmenljive AAA-ba­ najnovejša različica pa nosi oznako Palm Z Aurigo delamo tako, da v jami prek dlanč- terije, kar omogoča okoli 45 ur delovanja v jam- OS 5.4.9. Dlančniki Palm ne morejo uporabljati nika vnašamo merske podatke, ki jih program skem okolju. Uporabljam ju v Armorjevem programov, ki so namenjeni dlančnikom Pocket pretvarja v kartezijske koordinate ter nam na vodotesnem ohišju. Podatke med obema napra- PC, saj imajo tovrstne naprave vgrajen operacij- grafični način prikaže poligon, širine, višine, ste- vama izmenjujem preko infrardečega vmesnika. ski sistem Windows CE. ne ter izračuna dolžine, globine, razne statistične podatke in seveda pomaga pri lažjem Če hočem uporabljati merilne podatke iz odkrivanju in popravljanju napak. dlančnika, jih moram najprej prenesti v računal- Podatke shranjuje v Palm OS nik prek programa Palmdesktop. Izhodni podat- bazo. ki so v dat-datoteki, tako da jih lahko brez pre- Auriga je še v beta fazi, saj tvorbe obdelujem v programu Compass. Za vse funkcije še niso na voljo, ne- izdelovanje 3D-modela določim geografske ko- katere pa niso bile popolnoma ordinate v programu Compass ter izvozim objekt preizkušene. Program deluje za- kot dxf-datoteko, ki jo potem uvozim v Arcscene. enkrat brez izgube podatkov. Če Ta program je del geografskega informacijskega želite, lahko postanete tudi beta sistema Arcgis. Poleg dxf-datoteke objekta uvo- preizkuševalci programa ter zim tudi različne sloje, digitalne modele reliefa, sporočate morebitne napake, na TTN, GPS-podatke in še kaj ter vse skupaj obde- listo auriga-topo-subscribe@yahoo lujem v programu Arcmap, ki je prav tako del groups.com. Arcgisa, z njim pa izdelam tlorisne poglede na temeljnih topografskih načrtih. Za iztegnjene profile s profili površja pa uvo- zim dat-datoteko programa Compass v program Speleoliti, kjer lahko preklapljam levo vizuro na desno in obratno ter uvozim DMR-mrežo. Izte- gnjeni profil je ena od geometrijskih projekcij, v kateri je smiselno prikazovati razpotegnjene 3D-objekte. V jamarstvu je iztegnjeni profil zelo razširjen, saj v nasprotju z navadnim profilom (vertikalnim prerezom objekta) ohranja prave Tungsten E, Handspring visor deluxe in Armor ohišje Vsaka točka lahko vsebuje največ 8 Dlančniki Palm so opremljeni z infrardečim znakov različnih kombinacij. Najdaljša vizura je vmesnikom, s katerim lahko brezžično izmenjuje- lahko dolga 655,35 metrov ali čevljev, odvisno od mo podatke med dvema žepnima računalnikoma, izbrane enote, maksimalno število točk 65.535, k lahko pa ga prek priključne postaje z ustrezno vsaki točki pa lahko dodamo opis dolžine do programsko opremo (Palmdesktop) povežemo z 254 znakov. S simulatorjem dlančnikov lahko računalnikom ter s pritiskom na tipko za usklaje- program preizkušamo tudi na namiznem raču- vanje podatkov vzpostavimo povezavo ter prene- nalniku prek spletne strani www.palmos.com/ semo podatke. Dražji modeli so lahko opremljeni dev/tools/simulator. Auriga je na voljo v treh jezi- 3D-model jame v programu Arcscene tudi z wifi in bluetooth vmesnikom. kih, obširna pa so tudi navodila, ki jih je seveda dolžine posameznih vizur. Objekt se na ta način Auriga je brezplačen program za modeliranje priporočljivo prebrati. Zaenkrat avtor programa pokaže pregledno iztegnjen v eno ravnino, tako jamskih objektov, ki deluje na dlančnikih s pod- ne načrtuje pocket PC verzije, ker so te naprave da se lahko primerja realno dolžino rovov. Seve- poro operacijskega sistema Palm OS. Izdelal ga dražje, občutljivejše, torej popolnoma neprimer- da se pri tem deformira topologija, podrejo se Martin Melzer, ki je leta 1997 prvotno izdelal pro- ne za uporabo v jamah. tudi zaključeni krožni poligoni in podobno. Kon- totip avtomatskega zajemalca podatkov z elek- Auriga je na voljo brezplačno prek spletne struiranje iztegnjenega profila je s programom tronskim kompasom in naklonomerom, ki ga je strani www.speleo.qc.ca/Auriga/, od koder si na- Speleoliti izredno enostavno. Za risanje načrtov krmilil program, napisan v Palm OS. Prototip je ložimo približno 1 MB veliko zip-datoteko, ki jo pa izvozim poligon v Adobe Illustrator, kjer v me- prenehal razvijati leta 1998, maja 2002 je Kanad- sestavlja devet datotek. Programe si prek pove- rilu izrišem stene in detajle. čan Luc Le Blanc prevzel programski del Aurige zovalnika PalmDesktop naložimo na dlančnik. Stanislav Glažar - Sten, DZRJ Luka Čeč Postojna (Melzer mu je odstopil programsko kodo), njegov jamarski kolega Christian Chenier pa od leta Praktični napotki Literatura 2003 razvija dvosmerni avtomatski prevajalnik podatkov na osebnem računalniku (Auriga con- Pri svojem delu uporabljam dva dlančnika, in duit) med Aurigo ter različnimi programi za mo- sicer TungstenE za vsakdanje potrebe in krajša Le Blanc, L., 2006: navodila Aurigafr.pdf, www.speleo.qc.ca/Auriga Intervju z avtorjem Aurige: tamspalm.tamo- ggemon.com/2007/12/17/auriga-interview/ Čekada, M., Drole, F., 2005: Izobraževalni seminar Katastra jam JZS Dular, M., 2005: računalniški program Speleoliti, www.speleo.net/speleoliti/ Fish, L., 2005: računalniški program Com- pass, fountainware.com/compass Pečenko, N., 1999: Moj žepni računalnik Palm, Pasadena, Ljubljana Vnos merilnih točk Izpis merilnih točk Izris poligona  DECEMBER 2008   35

IZ TUJIH JAM Filipini 2008 pragozda ter nad njim vzpenjajoče se gorske ve- rige. Po slabem tednu smo se odpravili na Samar, Nekje na začetku marca sem po nekajminutnem premisleku potrdil kjer so s polno paro delali fantje prve ekipe. Po udeležbo na odpravi na Filipine. Tropske dežele, predvsem pa satelitskem telefonu so poročali o novi veliki jami tamkajšnji kraški svet me je mikal že dolgo časa. Daljše odsotnosti, s solidnim vodnim tokom pretoka 200–300 l/s, potrebne za obisk tistih krajev, si nisem mogel privoščiti, tako da sem kjer so raziskali 3,5 km galerij. se predhodnim občasnim vabilom s cmokom v grlu vljudno zahvaljeval. Do Samarja sta nas ločila dva dneva vožnje, od tega 10 ur po morju s t. i. pump boatom, kakih 8 m dolgim čolničem, vsega slabih 50 cm nad vodo. Zaradi živahnega morja me je bilo občasno kar pošteno strah. Samar je eden od večjih oto- kov arhipelaga. V dolžino meri približno 200 km, širok pa je okoli 80 km. Že dolgo je znan kot eden od speleološko najzanimivejših področij Filipinov. T udi tokrat mi je proti koncu lanskega leta v organizaciji univerze iz Foto: Rok Stopar Matteo povedal za odpravo na osrednji del Manile drugih speleolo- filipinskega arhipelaga Visayas, ki jo orga- ških in podrobnejših geo- nizira v okviru Odisee, združenja za geografska loških raziskav na otoku raziskovanja. Čeprav sem se vabilu tudi tokrat še ni bilo. skoraj že odpovedal, se mi je po spletu okoliščin Ne da bi zgubljali čas, ponudila priložnost 30-dnevne odsotnosti v apri- smo že na trajektu spra- lu. Dva telefonska klica in dopust je bil urejen, še ševali domačine o jamah. klic v Brescio in že sem bil na seznamu odprave. Za razliko od evropskega Čisto zares pa sem sedel v letalu za Manilo že krasa si tukaj terenskih 27. marca. raziskav brez vodnikov domačinov ni mogoče Vseh udeležencev nas je bilo 10, razen mene zamisliti. Večinoma so so bili vsi Italijani. Matteo in Guido sta že vetera- zelo dobri poznavalci te- na jamarskih odprav na Filipine. Guido, sicer ge- rena v zaledju kraja biva- olog, je med drugim sodeloval že pri odkrivanju nja, tako da če jame so, jame Langun-Gobingo leta 1987, ki se ponaša z jih gotovo poznajo, prav drugo največjo dvorano na svetu. Matteo pa tako pa jim tropski pra- skoraj vsako leto, od leta 1994, vodi odprave na gozd, kjer se ob nedelujo- različne otoke (Palawan, Panay, Leyte, Samar). čem GPS-u hitro počutiš Na eni od odprav so na Samarju med drugim nebogljenega, orie­ n­ta­ odkrili in raziskali najglobljo filipinsko jamo, cijsko ne dela večjih te- 4,5 km dolgo in 180 m globoko Robin cave. žav. Sprva smo pregledali Ob prihodu v Manilo smo se razdelili v dve teren v zaledju Cajidiocana in San Fernanda, skupini glede na dve ciljni področji delovanja; največjega mesta na Sibuyanu. Razen nekaj Foto: Rok Stopar Sibuyan in Samar. Sam sem bil v skupini Si- manjših jam, od katerih je največja merila buyan, skupaj z Andreom, Matteom, Lorisom in 40 m, drugih jam tam ni bilo. Enako razoča- Simono. Že dan po prihodu so fantje prve ekipe ranje je bilo področje v notranjosti otoka, ki odleteli proti Samarju, naša skupina pa je zaradi smo ga dosegli po premaganih 1200 višin- spremembe voznih redov trajektov še za dva dni skih metrih, za kar smo potrebovali osem ur. obtičala v Manili. Sledilo je še 20 ur plovbe na »Jame« so bile razpoke in prelomi med glo- palubi prenatrpanega trajekta in končno smo bokimi škrapljami, mestoma zasute s podor- tudi mi prišli na cilj. nimi bloki, skratka površje, podobno visoko- gorskemu krasu, poraslem s tropskim Otok Sibuyan je velik le približno 430 km2. V pragozdom. Vendar pa plast karbonatnih geološki zgodovini ni bil nikoli povezan z ostalimi kamnin ne presega debeline 50 m, večino- otoki arhipelaga, kar je omogočilo pester razvoj ma so prisotni gnajs in metamorfne kameni- številnih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi ne. Prav tako ni nikjer sledu o kraških izvirih, so posamezne endemične. Imajo ga za filipinski čeprav je otok bogat z vodnimi viri. Velikanski vhod v jamo Langun Gobingo in ne- Galapagos. Značilno podobo pokrajini daje gora V okviru terenskih ogledov smo vzpeli še topirji med vsakodnevnim preletavanjem Guiting-Guiting z nazobčanimi grebeni in 2058 m na Guiting-Gui- visokim vrhom ter bujnimi gozdovi, ki pokrivajo ting. Gora sicer ni naj- Tu so Francozi pred leti raziskali drugo najdaljšo približno tretjino otoka. Razen odprave leta 1997 Foto: Rok Stopar višja na Filipinih, velja jamo Filipinov, 12 km dolgo Canyawa cave, ki jo pa za najtežje dosto- je odkril J. P. Sounier med trasiranjem proge za 36    Proti vrhu gore Guiting Guiting pno, saj so bili prvo- Elf. Poleg Francozov delujejo tu od druge polovi- DECEMBER 2008 pristopniki na njej šele ce 80-ih še Italijani, ki so raziskali že omenjeni leta 1982. Po opisu Langun-Gobingo ter Robin cave. V zadnjih letih naj bi potrebovali za so bile odprave večinoma francosko-italijanske, vrh in sestop tri dni, predvsem zaradi lažjega raziskovanja. S prvo uspelo pa nam je v skupino smo se srečali v San Rafaelu, kjer so 13 urah, pri čemer je imeli bazo. Pridružila sta se tudi domača jamarja bilo potrebno prema- Joni in Sherwin, ki sta od leta 2003 prisotna na gati višinsko razliko vseh tujih odpravah na Samarju. praktično od gladine Zadnje novice iz Guintoble cave, kakor so morja do vrha. poimenovali novo jamo, niso bile vzpodbudne. V jamarskem smi- Po poldnevnem dežju se je v zgornji tretjini nare- slu Sibuyan ni izpolnil dil sifon in preprečil prehod v nižje dele. Jama pričakovanj. Bolj kot namreč deluje kot ponor s celim nizom pasaž, ki po jamah bo ostal v se že ob manjšem deževju pretvorijo v sifone. spominu po pravljični Raziskan je bil predvsem glavni del z izjemo ve- lepoti in slikovitosti čjega pritočnega rova. Med merjenjem se je pri-

IZ TUJIH JAM Odprava z nosači Foto: Rok Stopar Nastanili so nas v vaški skupnosti, naslednji pred odhodom v dan pa smo se razdelili v več manjših ekip in z Buluan vodniki odšli na teren. Ves dan je že nepretrgo- čel nivo vode nevarno ma deževalo, tako da se je pokrajina spremenila dvigati, tako da sta v nepregledno blatno kašo, poleg tega pa so se Sherwin in Guido za las jame ogromnih dimenzij izkazale za »jamice«, ušla na površje. Tako je kakršne najdemo povsod na našem krasu. Poleg ostalo neizmerjenih se tega sva se iz ene izmed jam zaradi visoke kon- približno 1000 m rovov. dcerungtriapcaijebeCžaOl2a z Lorisom komaj rešila, v neki pred dvometrsko ibingan, smr- Naslednje dni smo tonosno filipinsko kobro, nekje pa smo naleteli izkoristili za pregledne celo na podgane! Najtežje je bilo razložiti, da nas akcije v številnih okoli- zanimajo samo »dako lunib« oz. po naše velike ških jamah in preko jame, po možnosti s »tobig« oz. vodo! Domačini zvez z domačini uspeli angleško ne razumejo, razen nekaj izjem, tako pridobiti dovoljenje za da sta bila v neprecenljivo pomoč Joni in vstop v Buluan, osre- Sherwin, ki tudi sama govorita lokalni jezik wa- dnji, speleološko najza- raya. Tako smo se dogovorili, da naslednji dan nimivejši del celotnega pregledamo bolj oddaljena območja na obronkih otoka. Tu naj bi bile po pragozda. Tam smo raziskali jamo Naduyan pripovedovanjih doma- cave, z veliko freatično galerijo in vodnim tokom činov ogromne jame z Počitek med terensko akcijo vsaj 300 l/s ter izmerili 1 km rovov brez jasnega velikimi ponornimi re- Foto: Rok Stopar nadaljevanja. Med raziskovanjem sem si uspel z kami, kar dokazujejo tudi zemljevidi z označeni- oziroma 14 let! Naslednji nerodnim gibom poškodovati rebro. Dan počitka mi velikimi ponornimi rekami in zaledjem dveh smo poskušali v Guintoble zaradi poškodbe so mi zapolnili domačini z raz- izvirov z več 10 m3/s pretoka. Žal pa je na tem cave dokončati meritve, ličnimi zdravstvenimi tegobami. Kljub majhni območju že več let dejavna revolucionarna gve- vendar nam je že po količini zdravil, prilagojeni številu udeležencev rila NPA, tako da je prost dostop skoraj onemo- 1000 m jame nadaljevanje odprave, sem jih z veseljem razdelil med moje gočen. Še isti dan je padel enoglasen sklep o zaprl sifon. Zvečer smo bili nove bolnike, vendar sem z zelo omejenimi sred- preložitvi odprave v območje Buluana. Veterana že vsi na »jeepneyu« proti stvi lahko le okvirno svetoval. Guido in Matteo sta čakala na to priložnost 20 Calbigu, mestecu, približno Dnevi našega bivanja v Buluanu so se počasi bližali koncu. Raziskali smo še dve jami z velikim vodnim tokom globoko v pragozdu na ozemlju pod kontrolo revolucionarjev in dokončati bi mo- rali meritve v Guintoble cave, vendar nas je zopet ustavil sifon. V Calbigu smo se srečali z ekipo, ki je globo- ko v pragozdu prišla do »ta velike« jame s podze- mno reko pretoka 5 m3/s in sistemom galerij premera 10 m × 10 m v dveh nivojih ter skupni dolžini 2 km, kar na tem terenu sploh ni osa- Foto: Rok Stopar Foto: Rok Stopar Vodni rovi v jami Tamag Doi Doi Prihod v Buluan 60 km oddaljenem mljen primer. Cilji prihodnje odprave so tako že od San Rafaela, ki začrtani! predstavlja izhodi- šče za Buluan. Po Celoten izkupiček odprave je 15 km raziskanih nakupu tedenske- in 10,3 km izmerjenih rovov v več kot 40 jamah, ga živeža smo se kar je glede na predhodne odprave v spodnjem peš odpravili v vas, povprečju. Nedvomno pa so največji uspeh stka- kjer trenutno živi ne čvrste medosebne vezi z zelo dobrimi obeti za vsaj 200 ljudi, bodoča raziskovanja. Odpravo smo posvetili Gia- marsikdo med nji- comu, izrednemu alpinistu in jamarju (skupaj smo mi pa še ni nikoli bili med drugim tudi v Voronyi), predvsem pa ve- videl belega člo- liki osebnosti, ki se je v gorah smrtno ponesrečil veka. dva dni pred našim odhodom.     37Rok Stopar, JD Dimnice DECEMBER 2008

EKOLOGIJA Jame kot naravne vrednote in območja Natura 2000 Jame in brezna so ena najpogostejših in hkrati najbolj prepoznavnih naravnih vrednot, ki so zaradi prepleta geomorfoloških, geoloških, hidroloških in zooloških vsebin tudi izjemno občutljiv del narave. V arovanje podzemnih jam se zaradi speci- motnja, zaradi česar je vstop vanje prepove- Foto: Slavko Polak fičnosti jamskega okolja v veliki meri razli- dan, razen za znanstvene raziskave na pod- kuje od varstva drugih naravnih pojavov na lagi dovoljenja Ministra za okolje in prostor površju, zato jih poleg Zakona o ohranjanju na- ter pod strokovnim nadzorom. rave (Uradni list RS, št. 96/2004) obravnava tudi Zakon o varstvu podzemnih jam (v nadaljevanju Poleg varstvenih režimov in pravil obna- ZVPJ, Uradni list RS, št. 2/2004). šanja v jami pa ZVPJ natančno določa tudi kršitve obnašanja v jami, za katere predpisu- Po podatkih, pridobljenih v letu 2008, imamo je visoke denarne kazni za posameznike in v Sloveniji 9264 jam. Status podzemeljske geo- pravne osebe. Nadzor nad izvajanjem zako- morfološke naravne vrednote državnega pome- na izvaja inšpekcija, pristojna za ohranjanje na je bil s Pravilnikom o spremembah in dopol- narave, v okviru Inšpektorata RS za okolje in nitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih prostor. vrednot (Uradni list RS, št. 49/2004, v nadaljeva- nju Pravilnik) podeljen 8382 jamam. Na seznam Omrežje Natura 2000 in jame Drobnovratnik (Leptodirus Hochenwartii) so bile uvrščene praktično vse jame, registrirane v Katastru jam, ki ga vodi Jamarska zveza Slove- Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski vratnika (Leptodirus hochenwarti), ki ima kar nije. Za vpis je predvidenih še 863 jam, odkritih v kras postal eden ključnih delov evropskega eko- šest podvrst. Je prva opisna vrsta jamskega letih 2005–2007. Jame, ki so bile v preteklosti loškega omrežja Natura 2000. Vanj so vključeni hrošča na svetu, njegova prisotnost je bila za- uničene, zasute oziroma razvrednotene, niso Dinarski kras s kraškimi polji, kras v osrednjem beležena v več kot 77 jamah Krasa in Dinarske- uvrščene med naravne vrednote. delu Alp ter izstopajoči otoki krasa v predalp- ga krasa Slovenije, 59 lokacij je vključenih v skem svetu. Slovenski kras se v svetovnem me- omrežje Natura 2000, in sicer v 16 območij, Pomembna novost, ki jo Pravilnik prinaša, je rilu ponaša s pestrostjo podzemskega živalstva, opredeljenih za varovanje habitatov drobnovra- uvedba varstvenih režimov vstopanja v jamo. med katerimi izstopajo številne endemične vrste. tnika. Jame so razvrščene na zaprte jame, odprte jame V omrežju Natura 2000 smo v okviru habitatnega V okvir Nature 2000 sodi tudi večina ključ- z nadzorovanim vstopom in odprte jame s pro- tipa (HT) 8310 Jame dolžni ohranjati pestro nih slovenskih kraških rečnih ekosistemov. Po- stim vstopom. jamsko živalstvo, še posebej pa jamskega hrošča leg površinskih tokov so opredeljena tudi njiho- drobnovratnika, jamsko školjko Kuščerjevo kon- va kraška zaledja in izviri, ki so zakladnica Glede na dodeljeni varstveni režim vstopa gerijo in človeško ribico, pa tudi zimska in prevladujejo odprte jame s prostim vstopom. poletna jamska zatočišča sedmih vrst neto- Teh je kar 97 % oziroma 8192. To so jame, kjer so pirjev. Foto: Andrej Hudoklin naravne razmere v jami take, da jih vstop v jamo V sklopu Nature 2000 je opredeljenih 65 ne more ogroziti, ne vsebujejo občutljivih siga- območij, ki jih moramo varovati zaradi obču- stih tvorb ter niso življenjski prostor redkih ali tljivosti podzemeljskih habitatnih tipov, ki ogroženih živalskih vrst. V te jame je dovoljen spadajo med ene najbolj ogroženih v Evropi. vstop vsakomur pod enakimi pogoji. Poseben pomen imajo jame z velikim števi- lom specializiranih podzemskih vrst ter jame, Med odprte jame z nadzorovanim vsto- iz katerih izhajajo osebki, na podlagi katerih pom je uvrščenih 185 jam. To so jame, kjer ob- so biologi prvič opisali določeno vrsto. Takim staja verjetnost, da bi jih lahko vstop človeka jamam pravimo, da so tipsko nahajališče brez nadzora poškodoval, saj vsebujejo občutlji- neke vrste. Z namenom ohranjanja jamskih ve sigaste tvorbe ali druge vredne dele jamskega habitatov je bilo določenih okoli 100 jam, inventarja, so pomemben habitat jamskih živali 45 jam pa predstavlja tudi edino znano na- Močeril iz izvira Žibrščice v Suhi krajini ali pomembna arheološka lokaliteta. Zaradi tega hajališče nekaterih vrst oz. podvrst živali. Po je vstop vanje sicer dovoljen, vendar mora biti številu jamskih vrst trenutno vodi Postojnsko- pestre podzemske vodne favne z endemični nadzorovan, registriran oz. v dovoljenem obsegu, Planinski jamski sistem s 85 opisanimi jamskimi vodnimi polži in nižjimi raki na čelu. Habitatna če je le-ta predpisan. vrstami. direktiva posebej izpostavlja varstvo jamske S stališča Nature 2000 so posebej cenjene školjke Kuščerjeva kongerija (Congeria kusceri), Med zaprte jame je uvrščenih le šest jam: jame, v katerih je potrjena prisotnost brezokega ki je pri nas znana le v izviru Krupe v Beli krajini, Bevkova jama, Dihalnik v Grdem dolu, Gustinči- in nepigmentiranega jamskega hrošča drobno- ter človeške ribice (Proteus anguinus), največje- čeva jama v Blažčevi dolini, Jama pod Pečino, S 19 (Socerb) ter Vranja jama pri Cerknici. Te jame so zaradi svojih geomorfoloških ali bioloških la- stnosti tako občutljive, da jih lahko ogrozi vsaka Razdelitev naravovarstveno pomembnejših jam biološko arheološko geološko zavarovana zaklenjena jama pred­ jama pred­ pomembna pomembna pomembna jama jama videna za videna za jama jama jama skrbništvo koncesijo 14 61 28 Število jam 156 53 54 69 0,2 % 0,6 % 0,3 % Delež od vseh 1,7 % 0,6 % 0,6 % 0,7 % (9023) jam 38    Vir: Zavod RS za varstvo narave, 2008 DECEMBER 2008

EKOLOGIJA Status in ogroženost naravnih vrednot državnega pomena Križne jame, Nove Križne jame ter kraškega podzemlja v njunem zaledju Jamski sistem leži na območju treh občin (Loška dolina, Cerknica in območjih), ni bilo nobenega posluha. O dogajanju je bila obveščena tudi Bloke) na jugozahodu Slovenije. Sestavljata ga dve daljši vodni jami, ki Komisija evropskih skupnostih, ki v svojih dopisih opozarja državo Slo- skupaj predstavljata enega daljših jamskih sistemov v Sloveniji. Križna venijo (MOP) na neustreznost take gradnje in izpusta. Tako DLKJ kot jama pri Ložu je naravna vrednota državnega pomena. Spada med od- Komisija evropskih skupnosti trenutno čakata na odgovor in pojasnila s prte jame z nadzorovanim vstopom in med turistične jame. Je ena naj- strani MOP. Nenavadno je, da so pristojni (investitorji, ARSO in MOP) bolj naravno ohranjenih turističnih jam na svetu. Je pomemben kulturni najprej zanikali možnost povezave požiralnika pri Fari s sistemom Križne spomenik (arhelološko nahajališče kosti jamskega medveda in keramik jame, ko pa je to dokazal Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne, teh iz eneolitika). Nova Križna jama ima status zaprte jame. V sistemu je še rezultatov in ugotovitev niso upoštevali pri nadaljnjem poteku v zvezi z več drugih jam. Jamski sistem leži na območju Nature 2000 in je Ram- obratovanjem naprave. sarska lokaliteta. Sistem je četrti na svetu po pestrosti jamskih organiz- V Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode mov, ki so močno odvisne od kakovosti vode. Od 44 pravih jamskih in javno kanalizacijo jasno piše, da je odpadne vode prepovedano odva- živali, ki jih navaja Sket (Sket, B., 2000. Pregled in izbor jam v Republiki jati neposredno tudi v podzemne vode, zato se sprašujemo, kako je mo- Sloveniji, ki so pomembne za ohranjanje podzemske favne. Ljubljana. goče, da se omenjena uredba ne upošteva? Prav tako tudi ni upoštevan 36  str.) in živijo v Križni jami, se dve obravnavata kot prizadeti, tri so Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode, ki ranljive, 12 je redkih, ena pa je premalo znana vrsta. Posebnost jame so pravi, da je potrebno nadzorovati onesnaženje, če se odpadne vode po- tudi sigove (kalcitne) pregrade, katerih rast je močno odvisna od sredno odvajajo v podzemne vode ali obstaja verjetnost nastanka nepo- kemične in fizikalne sestave vode. srednega ali posrednega izliva onesnaževalnic v podzemno vodo. V pri- meru iztoka iz čistilne naprave pri Fari to ni verjetnost, ampak dokazano Čistilna naprava pri Fari in sistem Križne jame dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati, prav tako pa ni pripravljen in potr- jen program obratovalnega monitoringa, o katerem govori isti pravilnik. V Novi vasi na Blokah je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje in Nedopustno je, da je začela naprava obratovati in da je dobila obra- mehansko-biološka čistilna naprava, ki odpadne vode le delno prečisti. tovalno dovoljenje brez predhodnega posnetka ničelnega stanja. Kako Iztok iz čistilne naprave je, brez površinskega toka, speljan v okoli 200 m bo ugotovljeno ničelno stanje sedaj, ko naprava že obratuje, in kaj se je oddaljen požiralnik Farovščice, ki ima ne- posredno povezavo s sistemom Križne jame. Projekt gradnje čistilne naprave je bil napisan površno, iz pisarne in pred- stavlja največjo grožnjo jami, čisti vodi v potoku, kalcitnim pregradam med jezeri in jamskim živalim. Med drugim govori o iz- pustu voda v podtalje. To ne drži, saj gre za izpust delno prečiščenih voda iz čistilne naprave v podzemeljske vode – potoke, ki pridejo na površje kot izviri Šteberščice, Žerovnščice in manjši potoki na vzhod- nem robu Cerkniškega polja. Celoten si- stem je del porečja Ljubljanice. Na žalost ni bilo pred gradnjo na ogledu jamskega sistema in kraških izvirov nikogar od pro- Pena v prvem jezeru Križne jame, 21. julija Prizor po zagonu čistilne naprave v Novi jektantov in odgovornih iz inštitucij in prav 2008 Križni jami tako niso bile opravljene predhodne analize stanja. Kljub opozorilom v tem času zgodilo s kristalno čisto pitno vodo v Križnih jamah? Rezul- tudi niso upoštevali slabih izkušenj z izpusti voda iz čistilnih naprav v tati so vidni na fotografijah. Nikjer ni dovoljeno poskusno odvajati delno druge jame v Sloveniji (Logatec, Sežana, Divača). prečiščenih odpadnih voda v podzemeljske vode. Vsi to izrecno prepo- vedujejo. Dejstvo je, da je kvaliteta voda v Križni jami (kemično in vidno) Aktivnosti Društva ljubiteljev Križne jame (DLKJ) v slabša po začetku obratovanja čistilne naprave na Blokah. zvezi s čistilno napravo Ljudje, ki niso bili še nikoli v jami in tudi niso opravili nobenih pred- hodnih analiz stanja, vsi v en glas trdijo, da je bila voda v Križni jami pred DLKJ je občino Bloke, Ministrstvo za okolje in prostor RS (MOP) in začetkom obratovanja slabše kakovosti, kot je sedaj, kar je v posmeh Agencijo RS za okolje (ARSO) večkrat opozorilo na neustreznost pro- jamarjem, ki že 30 let opazujejo stanje jame. jekta gradnje iztoka iz čistilne naprave in njegov vpliv na jamski ekosi- Na Notranjskem, v porečju Ljubljanice, je v naslednjih letih načrto- stem. S strani odgovornih pa ni bilo nobenega posluha. Kljub pozivu vanih veliko kanalizacijskih omrežij, čistilnih naprav z nizko kakovostjo Upravni enoti Cerknica, naj ustavi postopek izdaje obratovalnega dovol- čiščenja in iztoki delno prečiščenih odpadnih voda v podzemlje. Ali so jenja čistilne naprave, saj je prišlo že v postopku pridobivanja gradbe- s tem vodne jame v sistemu Ljubljanice dolgoročno obsojene na pro- nega dovoljenja do napak v postopku (neskladja z zakoni in pravilniki, pad? ki urejajo gradnjo objektov in izpuste voda v okolje na zavarovanih Matej Kržič, DL Križne jame ga jamskega vretenčarja. Človeška ribica je en- deli jam (18) pa so domovanje porodniških kolo- Foto: Andrej Hudoklin demit Dinarskega krasa. V Sloveniji jo najdemo nij več vrst netopirjev. vsaj v 70 jamah, 58 od teh jam je vključenih v Zimska gruča južnih podkovnjakov (Rhinolo- 26 območij Natura 2000, znotraj katerih jo varu- Prekomerno vznemirjanje netopirjev med hi-  phus euryale) v Kostanjeviški jami jemo. V Beli krajini najdemo tudi pigmentirano bernacijo, še bolj pa med kotitvijo, je nedopu- DECEMBER 2008   39 podvrsto črnega močerila (Proteus anguinus stno. V primeru motenj netopirji največkrat za- parkelj). pustijo zatočišča, s čimer se lahko poveča njihova smrtnost in možnost preživetja, kar še Številne jame nudijo zatočišča netopirjem. V posebej velja za mladiče. Obiske jam ali delov omrežje Nature 2000 je vključenih 51 jam, opre- jam, ki so opredeljena kot zatočišča netopirjev, je deljenih za varstvo netopirjev. Med njimi prevla- zato potrebno v času njihove prisotnosti omejiti dujejo jame, ki imajo vlogo prezimovališč, na oz. preložiti na obdobje, ko netopirji v jami niso katerih so najbolj pogoste številčne kolonije ne- prisotni. Ob spremljanju stanja zatočišč je bilo topirjev iz družine podkovnjakov, topli vhodni ugotovljeno, da je raba posameznih jam s stali-

EKOLOGIJA Naravovarstveno pomembnejše jame ZRSVN opravlja vrednotenje narave oz. evi- novan na podlagi javnega natečaja. dentiranje naravnih vrednot, pripravlja strokovne Določitev jam za skrbništvo določi mini- šča varstva netopirjev konfliktna. Zato načrtuje- predloge za vpis izjemnih delov narave v register ster na podlagi strokovnega predloga mo obiske pomembnejših jamarskih sredin ter naravnih vrednot, kar vključuje tudi predloge za ZRSVN. Strokovni predlog mora upo- vzpostavljamo zavezništvo pri izvedbi naravovar- razglasitev le-teh po pomenu na lokalne ali dr- števati naravovarstvene vrednosti in stvenih aktivnosti. žavne. Zavod pripravlja tudi strokovne podlage ogroženosti posameznih jam. za ukrepe varstva jam: (1) skrbništvo, (2) zavaro- Ukrepi varstva narave vanje, (3) obnovitev. Za splošno rabo odprtih jam Vlada Republike Slovenije sprejme koncesij- Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Za učinkovito varstvo ogroženih jam z nadzo- sko uredbo in sklene koncesijsko po- (ZRSVN) je strokovna državna institucija, ki ji na- rovanim vstopom se bodo v prihodnje izvajali godbo s pravno ali fizično osebo, ki je loge določa Zakon o ohranjanju narave (ZON- ukrepi varstva jam, med katerimi bodo najpogo- usposobljena za rabo odprte jame in UPB2, Uradni list RS št. 96/2004). Primarno po- stejša sklepanja skrbništev nad jamami. V tem izpolnjuje v uredbi določene pogoje. slanstvo našega Zavoda je ohranjanje slovenske okviru se bo lahko izvajal nadzor vstopa v jamo, Odločitev o podelitvi koncesije za rabo narave. Posebno skrb namenjamo naravovar- postavila jamska infrastruktura za nadzor vstopa odprte jame se sprejme na podlagi stveno najvrednejšim oziroma najbolj ogroženim (vrata, ograja, ključavnica), vodile vpisne knjige strokovnega mnenja ZRSVN, ki tudi območjem. Mednje sodijo tudi jame, ki so podze- ter nadzorovalo upoštevanje predpisanega var- predlaga naravovarstvene pogoje, na- meljske geomorfološke naravne vrednote držav- stvenega režima, skrb za ohranjaje jame, jam- vedene v uredbi in kasneje v koncesij- nega pomena in naravno dobro (Zakon o varstvu skega živega sveta in inventarja. Skrbnik bo ime- ski pogodbi. Hkrati se do izbora konce- podzemnih jam, Uradni list RS, št. 2/2004). sionarja v predhodnem mnenju opredeli tudi lokalna skupnost, na ob- močju katere leži vhod v jamo, skozi katerega se bo dejavnost izvajala, pri čemer ima prednost naravovarstveno sprejemljivejši predlog programa rabe odprte jame. Pod pojmom rabe odprte jame so določene dejavnosti jamskega turizma, kulturne, znanstveno-razisko- valne, izobraževalne in zdravstvene de- javnosti ter oskrba s pitno vodo. Vse te dejavnosti morajo spoštovati predpisa- ne varstvene režime na podlagi ZVPJ in ZON UPB2. V prehodnih določbah 56. člena ZVPJ je navedenih 22 jam, ki so urejene za turistični obisk in že opremljene z jamsko infrastrukturo. V Sloveniji je sprejeta Uredba o rabi naravnih vrednot – jam (koncesijska uredba) edino za Postojnski in Predjamski jamski sistem ter je bila spremenjena in dopolnjena v letu 2007 (Uradni list RS, št. 66/2007). Drugi jamski splet v Sloveniji, ki je opredeljen s pravnim aktom, tudi za namene turistične rabe, so Škocjanske jame, ki so bile zavarovane leta 1996 kot regij- ski park (Uradni list RS, št. 57/1996), s katerim upravlja Javni zavod park Škocjanske jame. V letih 2006 in 2007 je ZRSVN pripravil ana- lizo obstoječih jam v Sloveniji, določil naravovar- stvene vrednosti jam in presodil stopnjo ogrože- Posvet o čistilnih napravah v Jamarji na težave čistilnih jam opozarjamo že nekaj let, vendar očitno Sloveniji neuspešno. V nadaljevanju so navedene le nekatere največje težave s čistilnimi napravami, ki naj bi delovale »odlično«. Med jamarsko srenjo že nekaj let potekajo burne razprave na tema- tiko čistilnih naprav. Čistilne naprave naj bi predstavljale velik napredek Že pred nekaj leti so obiskovalci Kačne jame pri Divači v jami zabe- pri ohranjanju in varovanju našega okolja. Z njimi naj bi iz vode izločili ležili »ogaben smrad« in črno gomazečo snov, ki se je stekala po stenah večino škodljivih snovi, ki bi lahko kasneje resno ogrozile kakovost pod- rova. Jamarji, ki so v jami pili vodo, ki je navadno pitna, pa so zaradi talnice in življenje v njej. Pa je res tako? zastrupitve morali iskati zdravniško pomoč. Po natančnem pregledu na- črta jame se je izkazalo, da ležijo rovi, v katerih se nahaja smrad, pod Slovenija je pretežno kraška dežela, kar pomeni, da je večina pod- območjem čistilne naprave v Divači. Težave s to čistilno napravo pa ima- talnice shranjena v podzemnih rovih in votlinah. Le-te s površjem po- jo tudi prebivalci na površju, saj se stekajo odplake iz nje v manjšo vrta- vezujejo brezna in jame. Površinskih voda skoraj ni. To seveda povzroča čo, ki vode ne požira in zato nastaja blatno jezero, ki poleg vsega še težave pri ureditvi izpustov čistilnih naprav, saj ustreznih površinskih močno zaudarja. V prihodnosti nameravajo na omenjeno čistilno napra- tokov za to ni, hkrati pa predstavlja veliko težavo pri nadzorovanju či- vo priključiti celotno Divačo, zato se jamarji resno sprašujemo, kakšno stilne sposobnosti naprave, saj ne moremo meriti vsebnosti škodljivih bo stanje v jami po tem. Jama je poleg tega, da je med najdaljšimi v snovi neposredno v podtalnici. Vse večje pomanjkljivosti oz. spuščanje Sloveniji in razglašena za naravni spomenik, poznana po celem svetu. odplak mimo čistilne naprave tako ostane prikrito, saj je v nasprotju z reko, v kateri pogin rib takoj opazimo, podzemlje za navadne ljudi ne- Naslednja čistilna naprava, ki je med jamarji bolj poznana, je čistilna dostopno. naprava v Sežani. Ta ima odtok speljan v naravni spomenik – jamo Bjekov- nik. S tem je vodi iz čistilne naprave omogočena neposredna povezava s Čistilne naprave, ki imajo urejen odtok v kraško jamo ali drugo kra- podtalnico, saj se jama nahaja neposredno nad podzemnim tokom Reke, ško obliko, vodo spuščajo v podtalnico skoraj neposredno. Za kras je ki je bil leta 2004 odkrit v Jami 1 v Kanjaducah. Da čistilna naprava ne značilno, da je samoočiščevalna sposobnost zaradi majhne debeline deluje pravilno, se da sklepati že pri vhodu v jamo Bjekovnik, kjer voda iz prsti minimalna. To še posebej velja za izpuste v jame, kjer je povezava čistilne naprave v slapu pada v jamo. Vonj po čistilih je tukaj očiten. Dokaz, s podtalnico neposredna. da veliko neprečiščenih voda steče tudi mimo čistilne naprave, pa je večje blatno jezero na dnu jame, ki ob prekopavanju zaudarja. Ista voda se 40    DECEMBER 2008

EKOLOGIJA nosti. Rezultat analize je bilo strokovno mnenje, Vlada RS je v oktobru 2007 sprejela Operativ- določa Pravilnik o sporočanju podatkov o podze- ki je vsebovalo predlog seznama jam za skleni- ni program – program upravljanja z območji Na- mnih jamah (Uradni list RS št. 129/06). Na osno- tev pogodb o skrbništvu in koncesijskih razmerij. tura 2000 za obdobje 2007–2013, ki opredeljuje vi zbranih podatkov se bodo izvajali ukrepi za Strokovni predlog je bil izdelan na podlagi rezul- varstvene cilje, ukrepe varstva in podrobnejše varovanje in sanacijo ogroženih jam. tatov delovnih sestankov inštitucij: Ministrstva usmeritve na območjih Natura 2000 v Sloveniji. V za okolje in prostor, Inštituta za raziskovanje kra- tem programu je kot eden izmed ciljev na podro- Sodelovanje z Jamarsko zvezo sa Slovenije, Notranjskega muzeja Postojna, čju ukrepov varstva narave za ohranjanje biotske Slovenije ter jamarskimi društvi Agencije RS za okolje, ZRSVN in naknadno tudi pestrosti navedeno tudi indikativno število načr- nevladne organizacije Slovenskega Društva za tovanih skrbništev jam. Zavod RS za varstvo narave se je v letu 2007 preučevanje in varstvo netopirjev. Seznam vse- povezal z Jamarsko zvezo Slovenije (v nadaljeva- buje 28 jam, za katere smo na ZRSVN ocenili, da Aktivno varstvo jam bo zagotovljeno tudi s nju JZS) in pripravil sporazum o sodelovanju v bi zaradi obstoječe rabe potrebovali koncesijska spremljanjem stanja jam. To bo obsegalo opa- Vseslovenski čistilni akciji jam, ki je bila izvedena razmerja, ter 61 jam, kjer bi zadostovala pogod- zovanje in nadzorovanje odkritih jam, njihovega v jesenskem obdobju leta 2007. V čistilni akciji je ba o skrbništvu. Postopek sprejemanja pogodb o živega sveta in jamskega inventarja, ekoloških sodelovalo šest jamarskih društev in približno skrbništvu in koncesijskih razmerij bo potekal razmer v jami, onesnaženosti in števila obisko- 100 jamarjev, ki so očistili šest onesnaženih jam. postopoma glede na naravovarstvene vsebine valcev. Svoja opažanja bodo jamarji, skrbniki, Čistilna akcija je bila financirana iz državnega jam in posledično stopnjo ogroženosti teh vse- koncesionarji in jamarska društva, ki delujejo v proračuna, in sicer iz intervencijskih sredstev var- bin. javnem interesu, sporočali organizaciji, pristojni stva naravnih vrednot. V prihodnje bo potrebno za ohranjanje narave enkrat letno, tako kot to za podobne naravovarstvene akcije po- Jame, predlagane za skrbništvo, koncesijo in spremembo režima vstopa v jamo iz 3 v 2 skusiti pridobiti sredstva iz projektov »Bussines & Biodiversity« ali manjših projektov (do 50.000 EUR) čezmejnega sodelovanja Cilja 3 z Italijo in Hrvaško. Predvsem financiranje iz sredstev »Bus- sines & Biodiversity« je močno favorizira- no s strani Evropske komisije in pomeni financiranje ukrepov ohranjanja biotske pestrosti in varstva naravnih vrednot iz zasebnih virov (prostovoljne pogodbe s pravnimi osebami zasebnega sektorja). V letu 2008 namerava ZRSVN v so- delovanju z JZS izvesti komunikacijo o naravovarstvenem pomenu jam pri naj- manj šestih jamarskih in jamarsko-turi- stičnih društvih, ki se nahajajo na obmo- čjih jam, predvidenih za skrbništva ali koncesije. Med komunikacijo bodo po- drobneje predstavljene naravovarstvene vsebine jam, predvsem netopirji in mo- žne časovne omejitve obiskovanja, ki izhajajo iz ekoloških zahtev. V prihodnjem obdobju apeliramo na konstruktivno sodelovanje JZS in jamar- skih društev pri usklajevanju pogojev pogodb o skrbništvu in sprejemanju uredb in pogodb o koncesiji. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave pojavi tudi v Jami 1 v Kanjaducah, ki leži tlorisno tik pod jamo Bjekovnik. Zgoraj omenjeni primeri so bili uradno predstavljeni tudi na Posvetu Tu slap pada v podzemni tok Reke, na obrežju je tudi tukaj več organske- o čistilnih napravah v Sloveniji, ki ga je 30. septembra 2008 organizirala ga blata, voda pa smrdi. Da bi dokazal, da priteče voda iz čistilne naprave Služba za varstvo jam JZS v sodelovanju z Društvom ljubiteljev Križne in da le-ta ne deluje pravilno, je iz slapa vzet vzorec vode analiziral Inštitut jame. Na posvetu je bil podan še en primer nepravilnega delovanja či- za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Analiza vode je pokazala zaskrbljujočo stilne naprave v Logatcu, ki delno prečiščene vode ravno tako spušča v vsebnost nitratov, fosfatov, sulfatov in kloridov. V Jami 1 v Kanjaducah kraško zaledje. prebiva veliko jamskih živali, med njimi tudi človeška ribica. Kraško območje je zaradi svoje specifičnosti zelo ranljivo območje. Najnovejša težava pa se je pokazala pri izgradnji čistilne naprave v Dosedanja ureditev odplak gospodinjstev z greznicami je odplake moč- Fari. Okoliški jamarji so namreč opozarjali, da se vode iz Blok stekajo v no razpršila. Ker so bile količine manjše, na okolje niso imele velikega Križno jamo in druge okoliške jame, kar je sledilni poskus, ki ga je izve- vpliva. S čistilnimi napravami, predvsem na vaseh, pa povzročamo kopi- del Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, tudi potrdil. Voda iz čistilne čenje odpadnih voda na enem mestu ter močno obremenitev okolja. naprave v Fari se izteka po podzemnih poteh do več izvirov ter Mrzle Poleg vsega so odplake, ki so se nekoč v majhnih količinah spirale sko- jame, Križne jame in Križne jame 2. Kljub temu, da je delež vode, ki iz zi tanek sloj prsti in s tem delno očistile, danes pa naj bi jih čistile čistil- Farovščice pride do obeh Križnih jam, nizek, pa so bile že v času posku- ne naprave, speljane v požiralnike ali jame. Ti imajo zanemarljivo samo- snega obratovanja čistilne naprave v Fari v Križni jami 2 opazne velike očiščevalno sposobnost, kar pomeni, da vodo iz čistilnih naprav spremembe. V jami, ki je zaščitena z najstrožjim varovalnim režimom, v neposredno spuščamo v podtalnico. katero se ne sme vstopiti brez dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor, so se pojavile večje količine pene. Glede na to, da jih jamarji ob razisko- Na posvet v Cerknici sta se odzvala župana Blok in Cerknice, pred- vanju v jami niso nikoli opazili, lahko sklepamo, da so posledica obrato- stavnik občine Loška dolina, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, vanja čistilne naprave v Fari. Da pa bi bile posledice ob daljšem obrato- Zavod RS za varstvo narave in direktor Notranjskega regijskega parka. vanju lahko še hujše, kaže podatek, da predstavljata Mrzla jama in To so večinoma ljudje in institucije, ki na postavitev čistilnih naprav ni- Križna jama tipično najdišče za več vrst podzemeljskih vodnih polžkov. majo velikega vpliva. Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za Le delno prečiščene vode lahko zato močno ogrozijo tudi podzemeljski okolje, ki podajata soglasja za čistilne naprave, pa se na številna vabila habitat, ki se ga trudi zaščititi Natura 2000. nista odzvala. Jasmina Rijavec, Služba za varstvo jam JZS  DECEMBER 2008   41

PREDSTAVLJAMO Boris Sket – je izkazalo, da sem tudi jaz njim koristen in tako speleobiolog nadaljujemo sodelovanje. Skupaj smo bili še v Kolumbiji, na Kreti, na Filipinih; zdaj se odpra- Letošnje leto je prof. dr. Boris Sket prejel plaketo z zlatim znakom vljamo že tretjič na filipinski otok Bohol. Potapljal za življenjsko delo Jamarske zveze Slovenije. Svečani dogodek smo sem se, predvsem iz raziskovalnih nagibov, v po- zaokrožili s pogovorom konec oktobra, pred odpravo na Filipine. topljenih jamah na Floridi in Bermudih, brskal po jamah še v Keniji, posebej veliko pa v družbi po- g Letos ste od Jamarske zveze Slovenije moram reči, da je bil sila zanimiv, prijeten in zaba- klicnih kolegov na Kitajskem. Vsako tako poto- Foto: Slavko Polak prejeli plaketo z zlatim znakom za življenj- ven sopotnik na naših ekskurzijah po Sloveniji in vanje je kaj prispevalo k boljšemu poznavanju sko delo. Biologi in jamarji vas poznamo Jugoslaviji. Ne le, da je bil izjemen poznavalec podzemlja. Ne le k odkrivanju novih vrst, tudi k predvsem kot speleobiologa. Tisti, ki smo hroščev, bil je tudi verjetno najboljši poznavalec pomembnejšim spoznanjem. poslušali vaša predavanja na Univerzi, pa jugoslovanskih jam, poln zanimivih štorij o svojih g Za naravoslovce je v preteklosti veljalo, vemo, da je vaše znanje zelo široko. Kako bi raziskovalnih poteh v še davnejših časih. da so raziskovali le vhodne dele jam. Danes označili vaše področje dela? je to drugače. Se morda spomnite, katere so g Menda ste se celo med služenjem voja- najdaljše in najgloblje jame, ki ste jih razi- Sem predvsem zoolog in sem se poglobljeno škega roka v Bileći prav radi potikali po her- skovali? ukvarjal z več skupinami živali, poleg človeške cegovskih jamah. ribice predvsem z nevretenčarji. Lahko bi rekli, da Tega pa ne bi vedel natanko povedati. Med je moje poznavanje najbolj poglobljeno pri pijav- Ja, imel sem to »srečo«, da sem vojaščino za- najdaljšimi sta vsekakor Postojnsko-Planinski kah in višjih rakih, kot so postranice (Amphipoda) čel v Bileći, tik nad Dejanovo pećino, iz katere jamski sistem, pa Vjetrenica v Hercegovini, ki in vodni enakonožni raki, zlasti vodni oslički izvira Trebišnjica, ki sem jo že od prej poznal. Mi- smo ju posebej sistematično raziskovali. Najglo- (Asellidae) in jamski ježki (Monolistrini); zadnje mogrede, ta biološko zelo zanimiva jama je zdaj blja pa je verjetno udornica Hoyo del Aire v ko- čase se ukvarjam tudi s sladkovodnimi kozicami globoko na dnu zajezitvenega jezera, ni več do- lumbijskih Andih; v jamo pridemo pod več kot (Atyidae). O tem sem največ objavljal. Zanima pa stopna. Tudi nekaj jam v okoliških hribih sem me tudi biogeografija in ekologija podzemeljskih sam oblezel. Nadaljeval sem v Valjevu, kamor 200 m globoko vertikalo. Na dnu tega brezna je voda. Kot univerzitetni učitelj sem se moral ukvar- sem si dal pripeljati kolo, in sem tudi tam brskal kar lep gozdiček. Ne spominjam se, da bi kdaj jati z zoologijo v vsej njeni širini in tudi z drugimi po okoliških jamah. V vojaški uniformi. plezal v kaj globljega. področji, na primer z evolucijsko biologijo. g Da je danes dinarska podzemeljska fav- g Kako bi okarakterizirali biološko discipli- g V vaši poljudni knjižici »Življenje v kra- na med najbolje raziskanimi v svetu, je tudi no speleobiologijo ali biospeleologijo? škem podzemlju« sem prebral, da sta z ded- vaša zasluga. Seveda niste zamudili prilo- kom že v zgodnjih letih obiskovala jame in žnosti obiska tudi drugih kraških regij po Primernejši izraz je speleobiologija, saj je to da ste tam dobili navdih za raziskovanje svetu. Kod ste »jamarili«? delovno področje biologije, ki pa proučuje živa jamskih živali. Je temu tako? bitja v vseh podzemljskih habitatih, ne le v jamah. Za jamarjenje po svetu sem hvaležen pred- Torej tudi v tisti talni vodi, ki jo črpamo za večino No, navdih sem dobil že veliko prej. Starši so vsem zelo podjetnim jamarjem preboldskega mestnih vodovodov. To moram vedno ponavljati! mi kupili metuljnico, ko sem bil še prav majhen. jamarskega društva Črni galeb. Najprej so me, Podzemlje je veliko širši pojem, medtem ko so Očitno sem že tedaj pokazal zanimanje za nara- na mojo lastno pobudo, prijazno povabili na od- jame le nam, ljudem, dostopni podzemeljski pro- vo. Takoj po vojni sem že kot majhen deček rad pravo v Ekvador in otočje Galapagos. Pri tem se stori. Naj vas takoj popravim, speleobiologija ni zahajal v Prirodoslovni muzej v Ljubljani in tu je biološka disciplina, pač pa delovno področje bio- bilo moje prvo srečanje z nenavadnimi, brez- logije. O speleobiologiji govorimo, če se biolog barvnimi in brezokimi jamskimi bitji. Prav dobro kakršne koli panoge ukvarja s podzemeljskimi se spominjam dveh razstavljenih stekleničk z organizmi ali podzemeljskim okoljem; to je lahko jamsko kozico in kapniško postranico v alkoho- sistematik, fiziolog, ekolog, biogeograf, genetik, lu. Res ne vem, zakaj so se mi zdele tako imeni- kdor koli. Za razumevanje življenja v podzemlju tne. Tako se je začelo, kasneje pa sem res nago- moramo poleg dobrega poznavanja podzemelj- voril dedka, da me je spremljal v nekatere skega življa in okolja dobro poznati tudi odgovar- okoliške jame, kot so Kevdrc na Lubniku, Tabor- jajoče na površju. Kontraproduktivno bi se bilo ska jama in Matjaževa jama za Šmarno goro. Tu sem začel že nabirati in proučevati drobne jam- ske rakce. Dedek je bil le »postranska žrtev«. g Torej obiskovanje jam in biologija. Biolo- gijo ste študirali na Ljubljanski univerzi. Kdo je bil vaš mentor? Omeniti moram zlasti pokojnega profesorja Jovana Hadžija. Prepoznal je moj interes in mi omogočal, da sem lahko kaj delal na Biološkem inštitutu Akademije ter tam poglabljal znanje. Moj glavni mentor in učitelj pa je bil profesor Janez Matjašič, ki je bil sprva Hadžijev asistent. Kasneje je postal profesor, jaz pa njegov asistent na oddelku za biologijo Ljubljanske univerze. g Se spominjate Egona Pretnerja? Profesor Matjašič je organiziral kar nekaj razi- skovalnih odprav in ekskurzij slovenskih biologov v jugovzhodno Jugoslavijo, predvsem v Hercego- 42    vino. Egona sem sicer srečeval že v Sloveniji in DECEMBER 2008

PREDSTAVLJAMO ukvarjati le s podzemeljskimi živalmi, ne da bi vse Prof. dr. Boris Sket – kratek biografski oris ob podelitvi plakete z ugotovitve primerjali s stanjem na površju. zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zveze Slovenije g Konec septembra se vam je iztekel dvo- letni mandat predsednika Mednarodnega Boris Sket se je rodil 30. julija 1936 v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je študiral biologijo in društva za speleobiologijo ali biologijo pod- leta 1961 doktoriral iz problemov nastajanja vrst pri jamskih vodnih enakonožnih rakih. V orga- zemlja, kot prevajamo »International Socie- nizirano jamarsko dejavnost se je vključil že v gimnazijskih letih, ko se je včlanil v ljubljansko ty for Subterranean Biology«. Kakšni so vaši jamarsko društvo, ki se sedaj imenuje DZRJ Ljubljana. Za razliko od večine vrstnikov, ki so v vtisi o delovanju speleobiologov v svetu? jamarstvu iskali predvsem doživetje narave, osebne izzive in druženje, je Borisa v jame vleklo še Kje smo tu Slovenci? nekaj. Že kot deček se je bil srečal z drobnimi, belimi živalcami, tako drugačnimi od tistih iz zunanjega sveta. Medtem ko jih drugi jamarji navadno spregledajo, so za Borisa postala ta bitja No, to je bil konec drugega mandata, torej po glavni jamski motiv. Duh raziskovalca je postavljal vprašanja: Katere so te živali? Koliko različnih štirih letih. Prvi predstavniki jamskih živalic, od vrst je? Kako se med sabo razlikujejo od jame do jame, od sistema do sistema? Kako so prišle človeške ribice, hroščka drobnovratnika, pa do v jame? Kdo so njihovi predniki? Zakaj so tako drugačne od živali na površju? jamskih pajkov, paščipalcev, stonog, skakačev, rakov in polžev, so bili opisani po primerkih iz Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja je Boris kmalu pričel uporabljati znanstveni pristop, ki slovenskih jam. Tu ni dvoma. Res pa je, da je bilo je kasneje oblikoval njegovo poklicno pot. Ta se je vse do današnjega dne razširila v tri neločlji- opisovanje jamskih živali (s tem se je speleobio- vo povezana težišča, tri kote trikotnika, od katerih je vsak enako pomemben za popolnost lika. logija pač začela) stoletje domena tujih naravo- To so njegovo znanstveno-raziskovalno delo, pedagoška in izobraževalna dejavnost ter priza- slovcev. Izjema je npr. Ferdinand Schmidt (»aus devanja za varstvo podzemeljske biodiverzitete. V vseh treh pogledih je dosegel najvišje držav- Schischka«), ki se je pri nas več kot le udomačil. ne in mednarodno priznane uspehe. Ponazori naj jih nekaj mejnikov: predsednik Jamarske Z začetkom organiziranega jamarstva v Sloveni- zveze Slovenije, rektor univerze v Ljubljani, predsednik mednarodnega združenja za speleobio- ji so v ospredje prišli tudi domači naravoslovci logijo, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v znanosti. Mnoge generacije študentov je nav- oziroma biologi. Danes v Sloveniji deluje kar ne- duševal za biologijo podzemeljskih okolij in izpod njegovega mentorstva izhaja mnogo danes kaj dobrih poznavalcev podzemeljskega žival- najuspešnejših raziskovalcev mlajše in srednje generacije. Speleobiologija, ki se je kot znan- stva. Kar dosti novega smo prispevali, ne le z stvena disciplina rodila v Sloveniji, je po njegovi zaslugi v Sloveniji ugledna veja znanosti o ži- odkrivanjem vrstnega bogastva, tudi nova spo- vljenju in se enakovredno meri z mednarodno konkurenco. znanja o ekologiji, o izvoru in evoluciji podze- meljskega živalstva in drugem. Tu je danes slo- Tudi v jamarskem smislu je Boris pravi raziskovalec, ki se za živalcami poda v najbolj odma- venska speleobiologija v zgornjem povprečju ali knjene in najteže dostopne dele – recimo v Borisov rov Najdene jame. Kako uspešen je pri tem, celo pri svetovnem vrhu. Tako nas tudi obravna- je razvidno iz zbirk jamske favne ter iz seznamov in zemljevidov, ki jih je sestavil ali dopolnil. Da vajo. je danes dinarska jamska favna med najbolje raziskanimi na svetu, je v veliki meri njegova za- g Nedvomno je bilo odkritje črne človeške sluga. Ubežati mu niso mogle niti živali s svetovnih kraških območij, ki jih je raziskoval na šte- ribice v izvirih v Beli Krajini svojevrstno pre- vilnih speleoloških in speleobioloških odpravah, npr. na Filipinih, Kitajskem, Šri Lanki, v Vietna- senečenje tudi za vas. Ali lahko pričakuje- mu, Keniji, Južni Ameriki, na Floridi, Bermudih in Antilih. mo še kaka nepričakovana in senzacional- na odkritja? In še glavno vprašanje za konec: kaj je tisti največji prispevek k speleologiji in jamarstvu v najširšem pomenu, za katerega JZS podeljuje tokratni zlati znak? Prav gotovo je to znanstveno Nepričakovanega ne moremo pričakovati. utemeljeno spoznanje, da je Dinarski kras najbogatejše območje na svetu. Po relativnem boga- Kot tudi črnega močerila nismo pričakovali ... stvu življenja se enakovredno kosa s tropskim deževnim gozdom, koralnimi grebeni ali afriško g Kaj menite, kakšen je odnos povprečne- savano. Dokazi, ki jih je Boris zbral in znanstveno predstavil, so tako tehtni, da bodo naše jame ga slovenskega jamarja do podzemskega le stežka dobile resno konkurenco drugih kraških območij. Najboljši način, kako se mu sloven- živega sveta? ski jamarji lahko oddolžimo, je, da poskrbimo za ohranitev tega našega bogastva. Težko bi sodil. Večina jamarjev jamskih živali P. Trontelj pri obiskih v jami niti ne opazi, kar je razumljivo, saj so to drobne in bledikave živalce, povrh tega Foto: Slavko Polak navadno še zelo maloštevilne. So pa med ljubi- teljskimi jamarji tudi izjeme. Po drugi strani je vsaj pol stoletja. So zaradi delovanja člove- g Profesor, če bi spet lahko začeli vašo med slovenskimi jamarji veliko biologov ali vsaj ka nekatere vrste v podzemlju že izginile? znanstveno kariero, ali bi zamenjali vaše študentov biologije. Ti so za nabiranje in prouče- ožje področje dela – spelobiologijo? vanje jamskih živali bolj navdušeni. Dejstvo je, da Težko bi rekel, ali je katera vrsta izginila. Če je so prav biologi po prvi svetovni vojni, ko je spe- ne najdeš, v podzemlju še zdaleč ne pomeni, da je Delal bi isto! Podzemeljski živi svet je izjemna leologija v Sloveniji skoraj zamrla, reševali slo- ni (ali da je ni več). Vsekakor pa opažamo, da je v raziskovalna niša za biologa. Ker pa živimo in vensko jamarstvo. Močan pečat so jamarstvu dostopnem podzemlju marsikje marsikaj izginilo. delamo na Dinarskem krasu, ki je po biotski pe- biologi dajali tudi po drugi svetovni vojni, pa vse Najbolj kričeč primer je izjemno bogata naselbina strosti podzemeljskih živali najbogatejši v svetu do danes. Nekaj časa sem bil predsednik jamar- človeških ribic v jamah na Kočevskem (pri Klinji in zato tudi izjemno poučen, je to delovno po- ske organizacije tudi jaz – torej biolog. vasi), ki jo je že zdavnaj zamenjalo smrdljivo blato. dročje še toliko bolj hvaležno. Ta primer je najbolj kričeč, še zdaleč pa ne edini. Da ne-biologi, z izjemami seveda, jamskega   43Pogovarjal se je Slavko Polak živalstva ne opazijo, je škoda, saj bi lahko z nabi- ranjem bioloških vzorcev veliko prispevali k po- DECEMBER 2008 znavanju razširjenosti jamskih živali. Bil pa je tu seveda tudi problem, saj so bile do nedavnega podzemeljske živali na splošno z zakonom zava- rovane. Nabiranje brez posebnega dovoljenja pa prekršek. Danes je drugače, saj je zavarovano le njihovo podzemeljsko okolje, živali, z izjemo člo- veške ribice in hroščev, pa je dovoljeno nabirati. Tako pride v roke biologov kar nekaj zanimivega biološkega materiala. Vsekakor bi lahko jamarji z nabiranjem ali pa vsej opozarjanjem na jamske živali veliko pripomogli k raziskanosti našega ži- vega podzemskega sveta in hkrati k njegovemu učinkovitemu varstvu. g Pri svojem delu ste se srečevali tudi s problematiko ogrožanja podzemeljskega živega sveta. Jame pogosteje obiskujete že

TEHNIKA Stran s karbidovko! vodila kar s seboj, v nosilcu za akumulator, na primer. Svetilko prižgemo prek dolgega stikala s Svetleče diode – LED (ang. Light Emitting Diode) so že leta nekaj kratkim zasukom, z daljšim pa jo lahko tudi za- povsem običajnega v svetu jamarstva. Začelo se je z nedolžno Petzlovo klenemo. Menim, da je stikalo zaradi svoje dolži- Tikko, nadaljevalo z »ledicami« v čeladah, naslednja poglavja pa se že ne in oblike edina hiba svetilke, saj se težko pišejo z visokosvetlečimi diodami. otreseš misli, da bi ga lahko kje odlomil, enkrat pa se je med spuščanjem v jamo vanj zataknila tudi vrv. Kakorkoli, svetilka se je izkazala za odličnega sopotnika, gotovo pa je zanimiva cena svetilke, ki je daleč najvišja med vsemi na preiz- kusu. To vseeno ne sme biti ovira, če smo ljubi- telji najboljšega. A cetilenska luč je lepa, mehka in predvsem P7 vgrajeni diodi P4 in P7 ter okoli 600 lm sve- Petzl Ultra topla, pa še dovolj sveti. Karbidovko lahko tlobnega toka. Ob pogledu na svetilko sem takoj usposobiš kadarkoli in kjerkoli, če zmanj- pomislil na »švicarsko izdelavo«, saj je izdelana Petzlova najnovejša ka vode, lahko vanjo tudi uriniraš, potreben je le izredno natančno in oblikovno dovršeno. Ohišje s svetilka pravzaprav ni karbid, in če te zebe, te bo že pogrela. Skratka, hladilnimi rebri je izdelano iz kakovostnega alu- namenjena jamar- idealna razsvetljava. Pa vendar so se zadnja leta minija, na voljo pa je v petih različnih barvah. stvu. Razvili so jo začela pojavljati nadomestna svetila, na začetku V ceni je všteta le črna izvedba, za ostale je po- predvsem za potrebe le kot pomožna, danes pa tudi kot glavna. Če ne trebno doplačati, lahko pa si omislite tudi svojo nočnih pohodov in te- drugega, je električna razsvetljava barvo. Nosilec za kov ter za razmere, kjer lažja, saj se vsa nahaja na čeladi, svetilko je enosta- je potrebna dobra osvetli- veliko pa k opustitvi karbidovke pri- ven, brez težav ga s tev. Kljub temu sem mnenja, da bo speva tudi ekološka osveščenost. tremi vijaki pritrdi- postala dovolj zanimiva tudi za jamarje, Prvo LED-svetilo, pritrjeno na mo na čelado, eno- saj je priročna in zelo enostavna za uporabo. čeladi, ki se je pri nas širše upora- stavna je tudi na- Svetilka je na voljo le v izvedbi z elastičnimi tra- bljalo, je bila Petzlova kombinacija mestitev nosilca za kovi, s katerimi jo pritrdimo na čelado. Spredaj in gorilnika za acetilen in električne akumulator. zadaj je ojačana še s trdo plastiko, ki onemogo- razsvetljave s petimi »ledicami«. Debelo spre- ča krivljenje. Vgrajenih ima šest visokosvetlečih Svetilnost »ledic« je bila takrat sicer dnje steklo je privi- diod neznane znamke, ki proizvedejo svetlobni zadovoljiva, vendar pa v primerjavi s to s šestimi vijaki tok okoli 350 lm. Ohišje svetilke je plastično in svetilnostjo današnjih svetilk s štiri- in, kot kaže, odlič- odporno na vremenske spremembe. Zdržala naj najstimi LED-diodami prav gotovo no tesni, saj je sve- bi tudi v nevihti, na žalost pa ni vodoodporna. ne več. A tudi to še ni dovolj. V ja- tilka vodoodporna Manjši pomanjkljivosti sta tudi velikost in teža. mah z velikimi razsežnostmi bi prav V stikalo se lahko zaplete vrv vse do 50 metrov Že z manjšim akumulatorjem tehta svetilka prišle še močnejše svetilke. Za po- globine, nosilec za 370 g, z večjim pa že skoraj pol kilograma. Zara- tapljače so že dolgo na voljo močnejše HID-sve- akumulator pa do 25 metrov. Proizvajalec je ne di tega je na voljo poseben telovnik za nošnjo tilke, v zadnjem času pa tudi LED-izvedbe, a so priporoča za potapljaško svetilko, čeprav bi jo akumulatorja z daljšim povezovalnim kablom za jamarja gotovo vse predrage in nerodne. Bilo vsekakor lahko. V svetilki takoj opazimo dve vi- (Petzl Ultra Belt). Akumulator, ki na žalost ni za- je le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavila sveti- sokosvetleči diodi, eno prosto za širokokoten ščiten in ga lahko hitro spraskamo, pritrdimo na la z visokosvetlečimi diodami, primerna za ja- svetlobni snop in drugo z lečo s šeststopinjskim povsem enostaven način s tem, da ga natakne- marstvo, saj so diode postale cenovno ugodnej- kotom, poleg obeh pa je tudi prostor za dodatno mo na poseben adapter. Na vrhu akumulatorja še. Za preizkus takšnih svetil sem se uspel UV-LED-diodo za osvetlitev različnih kamnin, je še tipka, s katero ugotovimo napolnjenost. dogovoriti s tremi ponudniki, ki izdelujejo svetila bioloških posebnosti ipd. Svetilka ima tudi meril- Rokovanje s svetilko je sila enostavno. Vklopi- z dvema ali več »ledicami«; ponudbe svetil z eno nik napolnjenosti akumulatorja s štirimi LED-di- mo jo z vrtljivim gumbom s tremi stopnjami, omo- diodo je na tržišču že veliko. odami, ki se prižgejo, ko ugasnemo svetilko. goča pa tudi zaklepanje. Na voljo je le en, spo- Vse preizkušene svetilke »poganjajo« Li-Ion Svetimo lahko z obema visokosvetlečima di- dobno širok kot osvetljevanja, ki skrbi za lepo in akumulatorji, ki so pri vseh izdelovalcih na voljo odama naenkrat ali z vsako posebej, imamo pa enakomerno osvetlitev. Za oddaljene objekte si v dveh izvedbah, z dvema celicama kapacitete tudi možnost programiranja kombinacij. Obe di- pač pomagamo s svetlejšo nastavitvijo. Pri zmer- okoli 2,5 Ah in štirimi okoli 5,0 Ah, z napetostjo odi omogočata pet sto- 7,2 V. Bojazen, da akumulatorji ne bi zdržali celo- penj svetlosti, kar tne jamarske akcije, je bila odveč, seveda pod pomeni 25 mo- pogojem, da skrbno ravnamo s svetilko in je ne žnih kombinacij. »kurimo« neprestano pri najvišji stopnji. Najbolje Na žalost je po- je, da svetimo z zmogljivejšim akumulatorjem, stopek kar za- manjšega pa imamo za vsak slučaj. V primeru pleten, zato ni izpraznitve obeh si lahko pomagamo tudi z na- napak nositi na- vadnimi baterijami prek adapterjev (tega ne omogoča edino Petzl Ultra), ki povsem zadošča- jo za uporabo v sili. Scurion P4 Petzl Ultra Stenlight S7 Scurion teža luči z večjim 475 g 480 g 365 g akumulatorjem in dodatki Prva svetilka, ki je svetlobni tok 400 lm 350 lm 280 lm prispela na preizkus, trajanje 2 h/17 h 2 h/72 h je bila švicarska Scu- min./maks. 5,2 h/232 h en.petzl.com/ultra/ www.stenlight.com rion. Svetilka ima za spletna stran 299 EUR (svetilka, 2-celični 273 EUR (svetilka, 4-celični seboj pravzaprav že cena www.scurion.ch akumulator, polnilec) akumulator, polnilec) dolgo zgodovino razvoja, 441 EUR (svetilka, nosilec 355 EUR (Petzl Ultra Belt) majhna teža in velikost, trenutno pa je na voljo v za akumulatorja, 4-celični robustnost, kovinsko dveh izvedenkah, P4 in P7, ki akumulator, polnilec) enostavnost uporabe, širok ohišje, možnost menjave se razlikujeta v vgrajenih visoko- proti vrhunska izdelava, ozek in snop odbojnika svetlečih diodah podjetja Seoul in se- širok snop, nastavljanje pro- neudobno stikalo, nima veda njunih svetilnostih. Preizkušal sem gramov po meri, možnost ni izvedbe za pritrditev prikaza napolnjenosti Scurion P4 z dvema diodama Seoul P4 z okoli dodatne UV-LED-diode na čelado brez trakov, akumulatorja nezaščiten akumulator, ni 44    400 lm svetlobnega toka, medtem ko ima Scurion zapleteno nastavljanje vodoodporna DECEMBER 2008 programov po meri, veliko in nerodno stikalo

TEHNIKA Izdelava halogenske luči Ker je zunanji premer aluminijaste doze 50 mm, notranji pa približno 49 mm, moramo rob doze razširiti z leseno zagozdo, da bomo vanj lahko Zakaj sem sploh izdelal naglavno lučko, ko pa je v trgovinah kar lepa potisnili stekleni reflektor s premerom 50 mm. izbira? Ideja se mi je porodila pred 30 leti, ko smo po jamah hodili samo s karbidovkami in nekatere sploh niso bile na čeladah. Takrat smo posku- Najprej v dno doze izvrtamo dve luknji premera 3,5 mm s presled- šali na čelado pritrditi reflektor žepne svetilke ali luči s kolesa, ki sta od- kom 12 mm in luknjo za kabel. Na keramično podnožje privijemo dva dajala svetlobo v nesimetričnih krogih. Pred 20. leti pa so nas po uspešni vijaka M3 × 17 z dvema maticama in ju z notranje strani potisnemo jamarski akciji iznad »šanka« v gostilni že razsvetljevale reflektorske halo- skozi dozo. Z zunanje strani privijemo nosilec, ki smo ga izdelali iz ne­ genske žarnice, ki so delovale pod napetostjo 12 V in imele enakomerno rjaveče pločevine debeline 1 mm. Halogenski reflektor previdno vtakne- razpršeno svetlobo. Zakaj ne bi s tako lučjo opremil svoje čelade? mo v že razširjeno dozo, tako da lepo sede na keramično podnožje. Rob aluminijaste doze zatem zarežemo s škarjami v razmaku 4 mm in ga Mogoče se ob veliki izbiri serijsko izdelanih jamarskih luči zdi lastna lično zapognemo čez rob žarnice. Dokončano luč lahko pobarvamo s izdelava luči nesmiselna. Zadnjih 10 let pa ugotavljam, da so takšne luči srebrnim temperaturno obstojnim sprejem. Lahko si izdelamo kovinski ponovno zelo uporabne za osvetljevanje pri digitalni fotografiji in film- nosilec luči za pritrditev na čelado iz nerjaveče pločevine debeline 0,7 skem snemanju. V današnjem času lahko ves potreben material dobimo mm ali pa luč nasadimo na lesen ročaj. v malo večji elektro trgovini. Na isti način lahko izdelamo lučko iz aluminijaste doze premera 35 Halogenski reflektorji so na voljo v dveh dimenzijah, premerov 50 in mm za manjšo reflektorsko žarnico. Namesto reflektorskih žarnic lahko 35 mm. Trenutno so na razpolago v 10, 20, 35 in 50-vatni izvedbi ter z vgradimo nizkovoltno LED-žarnico GU 5.3, ki tudi deluje pri 12 V nape- različnimi koti osvetlitve. Velika izbira je pri večjih, premera 50 mm. Naj- tosti in ima popolnoma enako obliko, takšne žarnice pa obstajajo tudi v širši kot, ki je primeren za filmsko snemanje, je 60°, obstajajo pa tudi izvedbah premerov 35 in 50 mm. Lahko jih napajamo z raznimi akumu- reflektorji s koti osvetlitve 38° in 20° ter izjemoma tudi manj (7°). Za hojo latorji napetosti 12 V. Avtomobilski je primeren le za filmsko snemanje v in delo v jami je najprimernejši kot 38°. večjih lahko dostopnih jamah, nanj pa lahko priklopimo tudi več 50- vatnih luči hkrati. Zadnja leta podjetje Osram ponuja halogenske reflektorje premera 50 mm z oznako IRC, ki prekaša vse druge. To je posebno močna izved- Za raziskovanje so zelo primerni svinčeni gel akumulatorji kapacite- ba, ki ima za 30 % boljši izkoristek (npr. 50-vatni reflektor sveti kot te 7 in 4 Ah. Obstajajo tudi manjši s kapaciteto 2 ali 1,2 Ah, ki pa so pri- 65-vatni). Belo svetlobo oddaja tudi, ko napetost akumulatorja pade pod merni samo za luči manjše moči (10–20 W). Zelo eleganten je 12-voltni 12 V. Vsekakor se splača odšteti nekaj evrov več za boljšo kakovost. akumulator iz prenosnega računalnika in akumulator 12-voltnega bate- Cenene izvedbe neznanih proizvajalcev z edino oznako »SPOT« ali rijskega vrtalnika. Polnjenje malih svinčenih akumulatorjev zahteva do- »WIDE« niso priporočljive. sledno spoštovanje priporočil proizvajalca. Prehitro polnjen, prenapol- njen ali preveč izpraznjen akumulator že ob eni napaki izgubi 50 % Najcenejša in najlažja (po teži) rešitev je, da halogenski reflektor kapacitete in ob naslednji postane kup neuporabnega svinca. vgradimo v aluminijasto dozo pršilke (npr. brivske pene) Ø50 mm. Pred luknjanjem se prepričamo, da je pršilka prazna, obvezna pa je uporaba Za konec še opozorilo: lučka je ranljiva; prižgana ne preživi padca v zaščitnih očal in rokavic. vodo, kabel se nam lahko zatakne za skalni rogelj in se poškoduje. Celo lučka se lahko po nesreči razbije, zato naj ne bo naša edina luč v jami. Za izdelavo torej potrebujemo aluminijasto dozo premera 50 mm, od- rezano na dolžino 57 mm, halogenski reflektor premera 50 mm, keramično Alojz Troha, DL Križne jame podnožje GU 5.3, dva vijaka M3 × 17 mm in štiri matice, klecno mikrosti- kalo premera 6 mm, dvožilni kabel premera 1,25 mm (za 50-vatni reflektor mora premer kabla znašati 2,5 mm) in dolžine 1,2 m, kos nerjaveče ploče- vine (38 × 95 mm, debeline 1 mm) in plastično vezico širine 3,5 mm. Foto: Alojz Troha ni uporabi manjši akumulator zadošča za običaj- Stenlight S7 stabilnejši. Zatakne se tudi pri prižiganju, saj je no akcijo, vendar pa je priporočljivejša uporaba zaradi nerodnega položaja magnetnega stikala večjega. Drugih rešitev Ultra ne ponuja. Zadnja svetilka, ki potrebno lučko prijeti s celo roko. Ker pa se lučka sem jo dobil v preiz- premika, jo je potrebno zopet nastaviti. Svetilka Petzl Ultra ni prava jamarska svetilka, mislim kus, je ameriška Sten- omogoča štiri stopnje osvetlitve, nima pa vgraje- pa, da bodo v kratkem izdelali tudi tako izvedbo. light. Prijetno sem bil nega merilnika napolnjenosti akumulatorja. »Po- Povsem drugo vprašanje je, kako globoko bo ja- presenečen zaradi veli- ganja« jo lahko Li-Ion akumulator z dvema ali mar segel v žep. Ultra ni najdražja, vendar pa kosti in teže, saj je od štirimi celicami, lahko pa jo priklopimo na baterije glede na izdelavo in zmogljivosti tudi ne najce- vseh svetilk najmanjša in naj- z napetostjo od 7,2 V do 18 V, v sili pa si lahko nejša. lažja. V kovinskem, zelo lepo pomagamo tudi s šestvoltno baterijo. Akumulator nataknemo na poseben adapter izdelanem ohišju ima vgrajeni dve Luxeon Rebel LED-diodi, ki proizvede- Čeprav jo izdelujejo v Ameriki, je na voljo tudi ta okoli 280 lm svetlobnega toka. Kljub temu, v Angliji v različnih kombinacijah. S štiriceličnim da je ohišje majhno, se svetilka ni pregrevala, kar akumulatorjem jo lahko kupimo za 273 EUR. Ni je v veliki meri delo temperaturnega regulatorja. ravno najsvetlejša, je pa zelo majhna, robustna, Pri največji moči se le-ta izklopi in takrat se svetil- vodoodporna in lepega izgleda. ka hitro segreje. Snop svetilke, ki sem jo imel, je dokaj ozek, zato sem ob straneh pogrešal malce Za konec več svetlobe. Vendar pa lahko brez težav dokupi- mo in zamenjamo odbojnike in stekelce, če želi- Vsaka svetilka ima svoje prednosti in po- mo. Sicer je ohišje vodoodporno in tesni do slabih manjkljivosti. Če denar ni ovira, potem razmislite osem metrov globine, ne ponujajo pa rešitve za o Scurionu. Če bi radi svetilko uporabljali tudi kje akumulator, saj nosilca zanj ne prodajajo. Aku- drugje, bo gotovo Petzl Ultra dobra izbira. Če pa mulator najlažje zataknemo z Velcro-trakom ali ga se spogledujete z robustnostjo in miniaturizacijo, pospravimo v čelado, če je to možno. Svetilko za- ne spreglejte Stenlighta. Za vsakogar nekaj, kot taknemo na poseben nosilec, ki na žalost ni naj- povsod drugje.     45Peter Gedei, JK Železničar DECEMBER 2008

TEHNIKA Vrvi bi se Dyneema strgala, če bi sidrišče in vponke slučajno zdržali 1800 kg. Nožna zanka pa je, re- cimo, kos vrvi, kjer si želimo čim manjšega razte- zka in pride brez nevarnosti v poštev tudi ultra- statična Dyneema. Od prevlade vrvi nad lestvicami je tehnika plezanja po enojni vrvi Standard (ang. SRT: Single Rope Technique) v jamarstvu močno napredovala. Napredovala so tudi sidrišča, prižeme, varovanje. Uporabljamo dvojno Kaj za vrvi narekuje standard? Standard varovanje – dve popkovini, dve prižemi, dvojna sidrišča. Vse to pa EN1891 se nanaša na semistatične vrvi in jih deli povezuje, kot je jasno že iz imena »Single Rope«, le ena vrv. Ta nas na tip A in tip B. Osredotočimo se na tip A, kate- remu ustreza pri nas večina uporabljanih vrvi. mora držati in je naš stik s površjem. Vrv mora biti debela med 8,5 in 16 mm. Nova mora zdržati najmanj 2.200 kg statične obreme- nitve brez vozlov. Z vozlom osmico mora vsaj V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj po- njene ulovitvam večjih padcev (nekaj o tem v 3 minute zdržati obremenitev 1500 kg. Ob padcu membnih lastnosti vrvi in kako se odzivajo prejšnji številki pri popkovinah) in zato morajo 100 kg težkega bremena mora vsaj petkrat za- pod različnimi vplivi. imeti večji raztezek. Prav raztezek vrvi je posledica pored zdržati faktor padca velikosti 1. Pri faktor- zmožnosti vrvi, da absorbira energijo. Pri tehniki ju padca velikosti 0,3 je ulovitvena sila lahko Vrste in sestava vrvi plezanja po statičnih vrveh so predvideni faktorji največ 6 kN (ca. 600 kg). Zakaj enkrat faktor padca manjši kot pri prostem plezanju, zato je padca velikosti 0,3 in drugič 1? Faktor padca ve- Delitev bi bilo lahko več, vendar je naslednja tudi zahteva po zmožnosti absorbiranja energije likosti 0,3 je nekakšen »povprečen« maksimum kar logična: manjša. Vendar mora imeti tudi statična vrv dolo- pri pravilnem opremljanju, 1 pa je vrednost, ka- • vrvi za varovanje pri prostem plezanju in čen raztezek. Pri 80-kilogramski obremenitvi alpinizmu (dinamične vrvi), je ta okoli 4 % (standard določa največ 5 %), • vrvi za uporabo pri delu na višini in jamar- kar dobro občutimo pri začetku plezanja dalj- stvu (statične vrvi), še vertikale. Zato jim pravilneje pravimo se- • pomožne vrvi (ki niso namenjene varova- mistatične vrvi ali vrvi z majhnim raztezkom nju). (ang. Low Strech). Za uporabo pri varovanju so po evropskih Kako se vrv odziva ob večji obremenitvi, standardih definirani proizvodi, namenjeni oseb- npr. pri padcu? Ko se po padcu začne obre- 8 ni zaščiti (ang. PPE: Personal Protection Equip­ menjevati vrv, se le-ta zaradi zvitih omotov ment), kar se tiče vrvi in večine druge jamarske začne obnašati kot elastika in začne prevze- opreme tisti, ki »ščitijo pred padcem z višine«. mati kinetično energijo padajočega telesa. Tokrat se bomo osredotočili na statične vrvi, ki V trenutku, ko (če) vrv ustavi padec, je sila na jih zajema standard EN1891. Več o standardu telo in hkrati obremenitev vrvi največja. Temu kasneje, najprej nekaj o sestavi vrvi. rečemo ulovitvena sila. Če je vrv dovolj ela- FF = 1 FF≈ 0,3 FF < 0,3 Vrvi za varovanje so vedno sestavljene iz dveh stična (in faktor padca ne prevelik), se bo Slika 2. Ob morebitni odpovedi rdečega sidrišča delov: jedra in plašča (ang. core in sheath oz. energija iz vrvi sprostila nazaj na telo, telo bo bi bil v levem primeru faktor padca enak 1 (tako kernm­ antel rope). Jedro navadno sestavlja 60 % zanihalo (kot pri bungee jumpingu) in sčaso- ne smemo opremljati!), v desnih dveh pa okoli vrvi in je narejeno iz več omotov (slika 1). V pri- ma se bo vzpostavilo ravnovesje. Do neke 0,3 oz. manj meru vrvi na sliki je v jedru 14 mere se vrv lahko »vrne« omotov, vsak omot je zvit iz Foto: Uroš Ilič v prvotno stanje in je pripra- teri se nikoli ne smemo približati (slika 2). Stan- treh zvitkov, ti pa iz drobnih vljena ublažiti naslednji pa- dard sicer predpisuje še kup drugih stvari, ki vlaken. V jedru je videti še do- dec. Če pa je faktor padca presegajo obseg tega članka. datno oranžno nitko, barva te prevelik ali sposobnost ab- nitke označuje leto izdelave, sorpcije energije vrvi pre- Vplivi na vrv vendar barve med različnimi majhna, se bo vrv raztegnila proizvajalci niso standardizi- prek meje, ko so se vlakna še Vse zgoraj našteto velja za novo vrv. Stara vrv rane. Zadnje čase je namesto sposobna vrniti v prvotno pa ... Na kratko omenimo le nekaj vplivov, ki ob- barvne niti v jedru trak s poti- stanje. Če presežemo najve- čutno spreminjajo lastnosti vrvi. skanim imenom proizvajalca čjo elastičnost vlaken, del Staranje. Poliamid je organska spojina. Vezi in letom izdelave. Polovica energije absorbirajo tudi vezi med molekulami se sčasoma spreminjajo in če omotov je zvita v smeri urine- na nivoju atomov in molekul. po npr. petih letih odpakiramo »novo«, nerablje- ga kazalca, polovica pa obra- Po zadnjih dveh procesih se no vrv, bodo njene karakteristike slabše kot pri tno, kar zmanjšuje vrtenje vrvi vrv ne bo več vrnila v prvotno novi. Testi so pokazali, da je vrv po 40 spustih in pod obremenitvijo. stanje in tako bo trajno izgu- dvigih v pol leta zdržala le še četrtino števila Jedro je zaščiteno s pla- Slika 1. Plašč, omoti, zvitki, bila del elastičnosti oz. zmo- padcev v primerjavi z novo vrvjo. vlakna in označevalna nit žnosti absorpcije energije ščem. Plašč je pleten in je v Vlaga. Mokra vrv izgubi 10–20 % statične večini primerov ločen od jedra. Če je ovoj ohla- padca. Če vrv ne more absorbirati celotne ener- nosilnosti in skoraj pol kapacitete absorpcije pen, je vrv sicer mehkejša, vendar je obraba ve- gije padca, se strga. Zavedati se moramo, da ve- energije. Vodi in vlagi se v jami ponavadi težko čja. V tem primeru se plašč lahko bolj raztegne like obremenitve vrvi zmanjšajo njeno elastičnost izognemo ... kot jedro in se pri spuščanju nabere višek plašča in nadaljnjo zmožnost ublažitve padca. Umazanija. Umazanija in drobni kristalčki na koncu vrvi. Če se to zgodi, višek enostavno Ob »pumpanju« vrvi na začetku daljše verti- kalcita prodirajo v ovoj in ga otrdijo. Zato je po- odrežemo. Tesnejši plašč bolje preprečuje obra- kale bi si verjetno vsak želel manjšega raztezanja membno, da vrv operemo po vsaki uporabi. Naj- bo in vdiranje umazanije proti jedru, vendar vrv vrvi. Poliestrske vrvi z raztezkom manj kot 2 % se bolj primeren način je v tekoči vodi. Če vrv pere- kmalu postane (pre)trda. Večina vrvi na našem uporabljajo ponekod v ZDA, vendar tam upora- mo z visokotlačnim čistilnikom (kar je res tržišču je sestavljena iz poliamida, ali po doma- bljajo drugačno tehniko opremljanja jam. Zato najenostavneje), bo pritisk vode sčasoma porinil če, najlona. Večina statičnih vrvi je bele barve. klasično tkanih poliestrskih vrvi in vrvi iz ultra- kristalčke skozi plašč v jedro, tam pa bodo kri- statičnih materialov (Spectra, Dyneema) pri na- stalčki prerezali tanka vlakna. Pranje v starem Osnovne lastnosti vrvi šem načinu opremljanja nikoli ne uporabljamo v pralnem stroju je primerno, vendar pod določe- primerih, kjer je prisotna možnost padca. Ob nimi pogoji (glej naslednji odstavek). Počasi se vrnimo k standardu. Do sedaj sem morebitnem padcu na npr. Dyneemi vrv ne bi Kemični vplivi. Na poliamid imajo močan uporabljal najpogosteje uporabljan izraz »statične absorbirala nobene energije, sunek ob ulovitvi vpliv določene kemikalije. Razna belila na osnovi vrvi«. Vendar ta izraz ni povsem pravilen. Kaj prav- na vrv bi bil takojšnji, ulovitvena sila pa ogromna. klora topijo poliamid. Zato pri pranju v pralnem zaprav na grobo loči t. i. statične in dinamične Rit bi odneslo vse tja do grla, da hrbtenice niti ne stroju ne smemo uporabljati praška (ki ima, kot 46    vrvi? Raztezek? Res je! Dinamične vrvi so name- omenjamo. Ulovitvena sila bi bila tako velika, da vemo iz priljubljenih TV-oglasov, veliko dodat- DECEMBER 2008

TEHNIKA Foto: Tanja Podržaj Foto: Tanja Podržaj Slika 3. Tako smo vlekli in metali dva 50-kilogramska kamna Slika 4. Vlečna vrv je z bremenom povezana s 3 mm debelo vrvico, katero prerežemo in ... kov) in mehčalca! Prav tako sta izjemno škodljivi težkega bremena s faktorjem velikosti 1 drastično dušikova in žveplova kislina. Ali ni žveplova kisli- zmanjša. Če se 5 padcev drastično zmanjša, koli- vrv npr. z zavoro ali pa je vpet v rdeče sidrišče. na tudi v dežju? Tudi UV-svetloba (sonce) škodi ko jih še ostane? 1? 2? Ni slišati prav veliko. Pra- V zadnjem primeru je pri naših testih vedno po- poliamidu. vijo tudi, da proizvajalci ne označujejo zaman ži- čila vrv - sidrišče (kratek fiks), ploščica in stara vljenjske dobe vrvi ob normalni uporabi na 5 let. vponka so zdržali vse teste. Vozli. Zakaj se na večini testov vrv odtrga v Ampak ... po izkušnjah iz skladišč nekaterih naših vozlu? Vrv z osmico ima samo še okoli 70 % sta- klubov je stanje drugačno ... 20 let stare vrvi ... Sklep tične nosilnosti, s šestico le še dobrih 60 % in z mrtvim oz. najlonskim vozlom dobro polovico. Po zgornji »teoriji« in nasprotujoči vsakdanji Toliko zaenkrat. Namen tega članka? Da po »praksi« smo se v JK Krka odločili narediti nadvse klubih na najpriljubljenejši steni pripravite nad- Obraba. Mehanska obraba plašča tudi pusti enostavne teste (slika 3). Koliko padcev faktorja vse enostaven poligon za testiranje (slika 4), svoje posledice. 1 zdržijo stare vrvi z okoli 100-kilogramskim bre- vzamete vse več kot 5 let stare vrvi, na koncu in menom? Po literaturi naj ne bi zdržali dveh padcev. en meter pred njim zavežete osmico in vržete Testi Ko je bil poligon pripravljen, sem za test najprej breme – 100 ali 80 kg. Standard upošteva 100 kg, izbral precej staro vrv popularne znamke. Zdržala v realnosti pa za take teste priporočajo 80 kg, saj Če vse zgoraj našteto seštejemo ... Različni viri je 0 padcev. Ja, 0, z besedo NIČ. 100 kg težko razliko do 100 kg kompenzira naš plezalni pas, ki navajajo, da ima več kot 5 let stara vrv ob zmerni breme je s faktorjem padca velikosti 1 vrv odtrga- naj bi tudi absorbiral nekaj energije. Svetujejo, uporabi bistveno slabšo zmožnost absorpcije lo v osmici. Kamen zgrmel na tla. Bum. Samo de- da če vrv ne zdrži vsaj dveh padcev, naj bi zdrža- padcev. Podobno že 2 ali 3 leta stara vrv, ki je stal- belo smo gledali. To bi bil lahko v neprimerno la po en padec na dveh različnih vzorcih. Končna no v jami in je podvržena pogosti uporabi, umaza- opremljeni jami jaz s svojimi 80 kg, pasom, čelado odločitev, kaj narediti z vrvjo glede na rezultate niji in vlagi. Tako se minimalnih 5 padcev 100 kg in lahko prasico. Slab občutek! Drugi test, vrv le- testa, je seveda vaša. Do faktorja padca velikosti tnika okoli 2005, precej izmučena, čeprav brez 1 imamo pri natančnem opremljanju nekaj re- Literatura večjih poškodb plašča. Prvi padec je zdržala, dru- zerve. Če pa vrv ne zdrži niti enega padca, upam, gega ne. Pri drugem padcu se je odtrgala še ena da ni dvoma. Dr. D. F. Merchant: Life on line, Second starejša vrv, pri tretjem pa stara vrv drugega proi- Edition, 2007 zvajalca, ki pa je bila že po občutku bolj elastična. Uroš Ilič, JK Krka Al Warild: Vertical, 2007 Za nasvete se zahvaljujem Alešu Stražarju in Marbach, Tourte: Alpine Caving Tech- Na sliki 2 jamar s prižemama visi na vrvi tik Marku Udovču iz DZRJ Simon Robič Domžale, za niques, Speleo Projects, 2002 pod sidriščem. Ob morebitnem padcu bi bila sila pomoč pri izvedbi testa na domači steni nad Pol- lahko tudi takšna, da bi jo vrv zdržala, prižemi bi tarico pa Tanji, Urbanu, Marku in Mitji iz JK Krka. pa že prej »olupili« plašč. Jamar je lahko vpet v  DECEMBER 2008   47

FOTONATEČAJ 48     Žiglovica nad Ribnico. Foto: Jure Tičar Stalni fotografski natečaj Uredništvo revije Jamar razpisuje fotografski natečaj na temo jamske fotografije. V vsaki številki bo med vsemi prispelimi deli uredništvo objavilo zmagovalno celostransko fotograf­ijo, fkoi tboogriazsfitjoeptaelradpiaopeosztietitvsek. iDDhEiigCnEittMaelhnBneEiRčfon2tioh0g0mr8aefirjielihn.aVj primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor še ostalih prispelih fotografij. Tehnične zahteve: sprejemamo digitalne in klasične bodo vsaj ločljivosti 6 milijonov pik, klasične pa vsaj velikosti 18 × 12 cm. Več informacij preko spletne pošte [email protected].



Lenčkov rov Stara jama 50 m 10 m Smer pogleda: 360° Zgornja promenada Naklon pogleda: 0° 119 11 120 Kamnolom Spodnja promenada Kotel Stenova kopel Sončni rov Loža Ana dvorana Balkon Meandre Yugo Zavesce Jurčkova prečka Tobogan Netopirjeva dvorana Giljotina Dno ravnic Vhod 61 35 Loputa 615 595 Kamnolom Kotel Sončni rov 575 555 Konj z ročaji ? Izi rov ? 535