Jamar št. 10 leto 2012

DECEMBER 2012 • LETO 5 • ŠT. 2 CENA: 5 EUR RAZISKAVE MSiisgteomvec pjDarimhi aBilonbiknoŠvicie TEHNIKA Cave-link PREDSTAVLJAMO prof. dr. Andrej Mihevc URBANO JAMARSTVO Pozabljeni podzemeljski objekti v Kranju KANIN • VelikA ledenA jamA v Paradani • VESELI DECEMBER NOVICE • JAMARSKA DRUŠTVA • ODPRAVE • FOTONATEČAJ Gouffre Berger • JuHöFoLa • TURČIJA • ČRNA GORA

Seznam drušev je povzet po www.jamarska-zveza.si/post/0/drustva/. Društva prosimo, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (največ- krat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovščina JK Srečko Logar Idrija JD Logatec DRP Škofja Loka  Slomškova 1A, 5270 Ajdovščina  Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija  p. p. 36, 1370 Logatec  Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka ☛ Bogomir Remškar ☛ Tine Jereb ☛ Drago Korenč ☛ Walter Zakrajšek  040 846 276  [email protected]  051 244 244  www.jddr-drustvo.si JD Netopir Ilirska Bistrica  www.jdl.si  [email protected]  www.drp-drustvo.si Športno društvo Alter sport  Gabrije 28a, 6250 Ilirska Bistrica JD Karantanja Lozice ☛ Radivoj Šajn JK Temnica  Ovsiše 52, 4244 Podnart  031 873 245  Lozice 5, 5272 Podnanos ☛ Benjamin Mislej  Temnica 10, Krasoslovno društvo Anthron JK Kamnik 5296 Kostanjevica na Krasu JS PD Medvode  Titov trg 2, 6230 Postojna  Žebljarska 2, 1240 Kamnik  040 353 338 ☛ Andrej Mihevc ☛ Dane Holcar  Cesta komandanta Staneta 12,  www.jkt.si 1215 Medvode DZRJ Bled JD Karlovica JK Tirski zmaj ☛ Ladislav Vidmar  Ljubljanska cesta 1, 4260 Bled  Dolenja vas 44, 1380 Cerknica  Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji ☛ Franc Arh ☛ Jože Stražišar JK Novo mesto ☛ Bernard Štiglic  041 368 965  041 354 551  [email protected] JD Netopir Kočevje  Gabrje, Trdinova pot 4,  [email protected] 8321 Brusnice JK Borovnica  Šalka vas 84, 1330 Kočevje JS PD Tolmin ☛ Matjaž Kranjc ☛ Tanja Rukše  p. p. 45, 1353 Borovnica  041 426 174  031 685 739  Podmelec 33, 5216 Most na Soči ☛ Tone Palčič  [email protected]  [email protected] ☛ Zdenko Rejec  www.jknm.si  031 365 314 JK Brežice JD Dimnice Koper  [email protected] JK Bojan Krivec  www.pdtolmin.si  Mala Dolina 9,  Ferrarska ulica 14, 6000 Koper 8261 Jesenice na Dolenjskem  [email protected]  Zapučke 23, 5290 Šempeter pri Gorici Šaleški JK Podlasica  www2.arnes.si/~kpjdd2 ☛ Smiljan Brešan Topolščica ☛ Aleš Orešar  041 310 683 KJ Kostanjevica na Krki DZRJ Luka Čeč Postojna  p. p. 10, 3326 Topolščica  [email protected] ☛ Slavko Hostnik  jkbrezice.blogspot.com  Grajska cesta 25,  p. p. 150, 6230 Postojna  [email protected] 8311 Kostanjevica na Krki ☛ Matjaž Milharčič  www2.arnes.si/~cesjkt1s Belokranjski JK Črnomelj  040 744 359 ☛ Brane Čuk  [email protected] ŠD Tornado  Nova Lipa 31, 8344 Vinica  041 297 001  www.dzrj-lukacec.si ☛ Jože Gešel  [email protected]  Za gasilskim domom 17,  040 974 300  www.kostanjeviska-jama.com JK Črni galeb Prebold 1000 Ljubljana JD Gregor Žiberna Divača DZRJ Kranj  p. p. 51, 3312 Prebold ☛ Anže Kreč ☛ Grega Ramšak  041 348 186  p. p. 12, 6215 Divača  Kebetova 9, 4000 Kranj  [email protected]  [email protected] ☛ Borut Lozej ☛ Davorin Preisinger  031 522 785  041 868 973 JD Rakek JO SPD Trst  [email protected]  [email protected]  www.divaska-jama.info  www.dzrjk-drustvo.si  Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek  Pulje pri Domju 187, 34018 Trst, Italija ☛ Marko Matičič ☛ Stojan Sancin DZRJ Simon Robič Domžale JD Carnium Kranj  041 354 307  0039 040 810 053  [email protected]  [email protected]  Češminova ulica 19, 1230 Domžale  Skokova 6, 4000 Kranj  www.jd-rakek.com  www.jospdtrst.org ☛ Aleš Stražar  [email protected]  [email protected]  www.carnium.si JD Kraški leopardi Koroško-šaleški  www.drustvozrj-domzale.si JK Speleos-Siga Velenje JK Kraški krti  Cankarjeva ulica 80, JD Gorenja vas 5000 Nova Gorica  p. p. 138, 3322 Velenje  Gradnikovih brigad 3, ☛ Valter Koletnik  Poljanska cesta 29, 4224 Gorenja vas 34070 Doberdob, Italija ☛ Dimitrij Valantič  041 599 333 ☛ Branko Mur  [email protected]  [email protected]  [email protected] ☛ Stanko Kosič  www.speleos-siga.org DZRJ Ribnica JD Simon Zima Gorje Društvo ljubiteljev Križne jame JK Železničar  Škrabčev trg 5, 1310 Ribnica  Grabče 3, 4247 Zgornje Gorje  Bloška polica 7, 1384 Grahovo ☛ Anton Della Schiava  Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana ☛ Franci Ažman ☛ Matej Kržič, Alojz Troha  [email protected] ☛ Matej Mihailovski  031 803 981  041 632 153  041 707 689  [email protected] JD Sežana  [email protected] ŠD Grmada  www.krizna-jama.si  www.jkz.si  Bazoviška cesta 9, 6210 Sežana  Mavhinje 38, 34011 Sesljan, Italija JK Krka ☛ Jordan Guštin ☛ Damjan Gerl  [email protected]  0039 338 847 1295  Krka 1g, 1301 Krka  jds.brlog.net  [email protected] ☛ Tanja Podržaj  www.grmada.org  031 766 555 Društvo Sirena-Sub  [email protected] JD Hrpelje-Kozina  www.jkkrka.si  Vipavska cesta 54, 5000 Nova Gorica ☛ Damir Podnar  Reška cesta 14, 6240 Kozina JK Bakla Letuš  041 687 210  [email protected]  Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki  www.reef.si ☛ Matej Mandelc Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamarstvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in druga društva, ki se ukvarjajo tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA DZRJ Ljubljana JD Straža ŠD Trident Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje  Luize Pesjakove ulice 11,  Pod vinogradi 1, 8351 Straža  Dečmanova 3, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana ☛ Gašper Košir  Taborska cesta 6, 1230 Grosuplje Potapljaško - jamarsko -  041 324 483  [email protected]  [email protected] alpinistično društvo Daco  [email protected]  www.zupanovajama.si  dzrjl.speleo.net  Požarnice 58, JD Planina 1351 Brezovica pri Ljubljani  Planina 2, 6232 Planina

VSEBINA DECEMBER 2012, LETO 5, ŠT. 2 NOVICE Foto: arhiv JS PD Tolmin 4 Otvoritev jamarskega bivaka na Tolminskem Migovcu 5 Nove raziskave v Veliki ledeni jami v Paradani JAMARSKI BIVAK NA TOLMINsKEM MIGOVCU 6 S 30b – Brezno pod žičnico 6 Srečanje starejših in sedanjih jamskih vodnikov Križne jame 2012 Foto: arhiv JS PD Tolmin 8 Tretji jamarski tabor JD Danilo Remškar Ajdovščina na Kaninu 8 Mednarodni tabor v Gouffre Berger SISTEM migovec 10 6. srečanje jamarjev Balkanske jamarske zveze 11 Udor v Sevnici Foto: Leopold Bregar 12 Veseli december 12 Izvir v Viru pri Stični onesnažen Dihalnik Šice pri Bobnovi jami 14 Vulkanska jama São Vicente na Madeiri 14 Nova turistična jama NAROČANJE 15 Jamarski tabor Kamenmjavček 2012 JAMARSKA DRUŠTVA Da ne bi po nepotrebnem čakali na re- 16 JD Danilo Remškar Ajdovščina vijo Jamar, se lahko nanjo tudi naročite. ZGODBA Najlaže lahko to storite prek spletne strani 18 Rojstni dan revije Jamar: RAZISKAVE www.jamarska-zveza.si/jamar 19 Sistem Migovec – najdaljša jama v Sloveniji kjer lahko izpolnete naročilnico in jo po- 25 Dihalnik Šice pri Bobnovi jami šljete na poštni naslov: ARHEOLOGIJA Jamarska zveza Slovenije 29 Pozabljeni podzemeljski objekti v Kranju Revija Jamar ODPRAVE Lepi pot 6, p. p. 2544 32 Jamarska odprava Turčija 2012 1109 Ljubljana 34 Jamarski tabor v Črni gori ali na e-naslov revije: 36 Hekurave 2012 [email protected] IZ TUJIH JAM 38 JuHöFoLa Letna naročnina (2 številki) na revijo TEHNIKA Jamar je 10 EUR, dveletna (4 številke, 40 Cave-link samo za fizične osebe) pa 18 EUR. PREDSTAVLJAMO 42 prof. dr. Andrej Mihevc 47 Rezultati fotonatečaja Odgovorni urednik Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Naslov uredništva Peter Gedei Peter Gedei Jamar, Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Pomočnik odgovornega Tehnični urednik tel.: 041 941 378 urednika Peter Gedei e-pošta: [email protected] Miha Čekada Tisk Uredništvo Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana Izdajatelj Gregor Aljančič, Mojca Hribernik, Uroš Ilič, Naklada: 600 izvodov Jamarska zveza Slovenije Bogomir Remškar, Jasmina Rijavec Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Lektura gradivo v reviji Jamar je last izdajatelja. Kopiranje ali www.jamarska-zveza.si Mojca Stritar razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Odgovorna oseba izdajatelja Vido Kregar ISSN 1855-2579  DECEMBER 2012   3 Fotografija na naslovnici: Sistem Migovec – Kristalna dvorana pred Kraljičino dvorano. Foto: Jarvist Frost

NOVICE Otvoritev jamarskega Foto: arhiv JS PD Tolmin bivaka na Tolminskem Migovcu Gasilska slika ob postavljenem bivaku objekt pa bo lahko v vseh vremenskih pogojih Služilo naj bi predvsem za shranjevanje jamar- nudil reševalcem zavetje in prostor za počitek. V nedeljo, 21. oktobra 2012, smo člani Jamar- ske opreme, ki je občutljiva na vremenske vplive ske sekcije planinskega društva Tolmin (JS PDT) in je življenjskega pomena za varno napredova- Tudi naključnemu mimoidočemu, ki bi zašel s slovesno otvorili in namenu predali montažno za- nje v podzemlje. Do sedaj smo opremo in hrano, poti in bi nujno potreboval zavetje v sili, ne bo vetišče in skladišča zaprtega tipa (v nadaljevanju ki smo jo potrebovali pri raziskavah, skladiščili v treba vstopati na silo. Da bi se izognili nepotreb- bivak) na Tolminskem Migovcu. Leži na nadmorski plastičnih sodih. Tako je bila vsaj delno zaščitena nemu vlamljanju in povzročanju škode, so na višini 1850 metrov, za njegovo postavitev pa smo pred vlago, vandali, ovcami itn., da niti ne ome- vratih bivaka napisane tri telefonske številke, ka- pridobili vsa potrebna naravovarstvena soglasja. njam letošnjih težav z mišmi, ki požrejo in oglo- mor lahko nesrečnež pokliče. Po telefonu bo dajo vse, kar jim je dosegljivo, ne glede na vrsto dobil nadaljnja navodila za vstop v bivak. Bivak je zaprtega tipa. Namenjen je pred- materiala. Sode smo skrivali po vrtačah in v vho- vsem skladiščenju opreme, zavetju v sili in kot dnih delih jam, stran od planinskih poti. Do postavitve je vodila trnova pot logistični center za Jamarsko reševalno službo v slučaju vaje ali reševanja. V njem sta samo dva Vsa ta leta raziskovanj smo bivakirali v šoto- Samo mesto postavitve smo dolgo izbirali. pograda, ves ostali prostor pa je za opremo. Po- rih. V lepem vremenu je kot v pravljici, vsako Končno smo izbrali lokacijo, ki je oddaljena od leg jamarjev ga bodo v sili lahko uporabljali tudi sezono pa vreme postreže z nenadnimi nalivi, z planinskih poti, obenem pa blizu vhodov v jam- domači gorski reševalci, markacisti matičnega neurji, s točo in celo s snegom. V teh primerih ske sisteme in običajnega površinskega poletne- planinskega društva PD Tolmin in nadzorniki Tri- nastane iz idile srhljivka. ga tabora. Spodmol v vrtači, kjer je bivak postav­ glavskega narodnega parka (TNP). Na otvoritvi ljen, ga dobro zakriva, zato je popolnoma smo njihovim predstavnikom predali ključe, za V primeru nesreče lahko bivak Jamarski re- neopazen z okoliških vrhov, z okoliških planinskih prijetnejši del slovesnosti pa smo jamarji postre- ševalni službi nudi logistično bazo za reševalne poti in celo iz zraka ga je težko opaziti. Edina ne- gli z joto in friko v jamarski koči na planini Kal. akcije, zavetje in skladiščenje opreme. Reševa- varnost zanj bo lahko sneg. Lahko ga bo do te nje iz jam je običajno dolgotrajno in zahtevno, mere zasulo, da bo vhod nemogoče odkleniti z Ko dozori ideja zimskim ključem in z lopato, ki bo nekje v bližini. V takem primeru bo pač pozimi nedosegljiv. V JS PDT smo lani praznovali 40-letnico de- lovanja. Skoraj toliko časa tudi oblegamo podze- Bivak je narejen iz standardnega montažnega mlje Tolminskega Migovca, od leta 1994 pa ga aluminijastega bivalnega zabojnika (kontejnerja) še intenzivneje raziskujemo z angleškim jamar- velikosti 440 krat 225 centimetrov, visok pa je 235 skim klubom Imperial College Caving Club centimetrov. Je last Civilne zaščite in v preteklosti (ICCC) iz Londona. V vseh teh letih smo na Mi- je v Bovcu služil za začasno nastanitev po veliko- govcu raziskali več kot 30 kilometrov rovov z vi- nočnem potresu. Prvotno je bil namenjen za ja- šinsko razliko 975 metrov. Od letos imamo tam marski bivak na Kaninu, ker pa za tja ni bil prime- tudi najdaljši jamski sistem v Sloveniji – Sistem ren, smo izrabili priložnost in zaprosili zanj. Migovec, dolg 25.535 metrov (glej prispevek na strani 19). Ko smo šli na prve oglede zabojnika, smo ugotovili, da je izginil z mesta, kjer je stal od po- Zaradi velikega potenciala jamskih sistemov tresa. Po mučnem poizvedovanju smo odkrili ter vedno daljših in globljih raziskovanj v sredi- šče Migovca sta se med udeleženci raziskav pojavili želja in potreba po postavitvi skladišča in zasilnega zavetišča na tej visokogorski planoti. Foto: arhiv JS PD Tolmin 4    Bivak je zaradi postavitve v spodmolu praktično neopazen. Sestavljanje bivaka na končni lokaciji DECEMBER 2012

NOVICE Nove raziskave v VelikiFoto: arhiv JS PD Tolmin začeli z deli tudi na novoodkritem vhodu poleg Ožina na –500 metrov globine ledeni jami v Paradani Foto: Arhiv JD LogatecParadane, za katerega se je kasneje izkazalo, da prvim odkritjem, smo uredili prostor za bivak, pri je njen drugi vhod. Pomanjkanje časa in volje pri odkrivanju pa smo sledili še vedno močnemu V Veliki ledeni jami v Paradani večina članov jamarjih, ki bi bili sposobni dela na dnu Paradane, prepihu (ocenjenem na 6–9 m3/s) in se osredo- JD Logatec ni bila že nekaj let, potem pa se je je botrovalo temu, da sva se z Dragom bolj posve- točili na glavni rov v smeri Z–SZ. Tam smo dose- pozimi 2011 pojavila potreba Nadje Robič po tila novemu vhodu. Na par akcijah sva se prerila gli novo najglobljo točko jame, ok. –730 m, v vzorcih sedimentov iz ledene jame in priložnost skozi ožino in podor ter čez nekaj deset metrov podorni dvorani dimenzij 20 krat 25 krat 30 m. sem takoj zagrabil. Februarja smo jo šli obiskat. obstala pred po občutku 20 metrov globokim bre- Kljub snegu in nizkim temperaturam je bilo takoj znom. Hitro sva si izračunala, da sva verjetno v Enega od obiskov v avgustu smo izkoristili opaziti, kako občutno se je vhodni del spremenil kaminu nad Veliko ledeno dvorano. To sva takoj tudi za namestitev loggerjev temperature. V jami v zadnjih letih – plast ledu se je namreč znižala tudi preverila, a skozi glavni vhod, ker nama je za jih sicer nismo pustili več kot le tisto akcijo, a re- za nekaj metrov, včasih v decimetre debel led spust do ledu zmanjkalo vrvi. Na naslednji akciji zultat smo vseeno dobili: na Portonu je tempera- vkovani Porton pa je bil prekrit le z minimalno sva do dvorane namerila 70 metrov novih rovov in tura v času obiska zrasla z 1 na 1,3 °C, na –350 m plastjo ledu. Na tej in še naslednji akciji smo se še slabih 17 metrov spusta s stropa dvorane do je bila konstantnih 1,7 °C, na dnu pa 3,9 °C. na hitro pozdravili z rovi, ki smo jih prečkali pred ledu (skupaj 50 metrov višinske razlike). leti, potem je bila Paradana za nekaj časa zopet Na raziskavah smo sodelovali: Marko Erker, pozabljena. Ker še vedno ni bilo volje za v globino, sva si Jasna Kastivnik, Drago Korenč, Milan Merlak, z Dragom po dolgem času ogledala še Malo Pa- Dejan Novak, Marjan Šen, Mira Šen, Viko Verbič Želja po društvenem projektu je čez nekaj radano (Malo ledeno jamo v Paradani). Tu je po (JD Logatec); Primož Gnezda, Nadja Robič, Ja- mesecev botrovala odločitvi, da se jame zopet občutku izginilo še veliko več ledu, jama pa je sna Tavčar (JK Železničar); Bojan Jereb, Marko resno lotimo. Že na prvi julijski akciji nam je dobila dno iz podornega kamenja. Ozki prehodi Kavčič, Andrej Kristan – Jokl, Damjan Maček, uspelo jamo za silo opremiti do globine –350 m med ledom in skalo so postali brezstropa dvora- Matej Maček, Marjan Rudolf (JD Gorenja vas); (takrat smo bili ravno v fazi prostega plezanja). na, prej globoko v led vkovane lestve pa zdaj Roman Bogataj, Matjaž Milharčič, Marjan Vilhar Že čez tri dni je sledila akcija širitve nekaj ožin in ležijo polomljene na tleh. Pod ledenim baldahi- (DZRJ Luka Čeč Postojna); Simon Burja, Boštjan opremljanja do –380 m, čez naslednje štiri pa do nom sva se dobro razgledala in preiskala razpo- Merela (DZRJ Simon Robič Domžale). –505 m. Nato so prišle akcije, na katerih smo kice, a skozi podor, ki je trenutno na dnu, ni vi- razširili nekaj ožin, jamo opremili do Samega in deti nadaljevanja. Marko Erker, JD Logatec napeljali telefonski kabel. Do konca meseca smo si že vsi ogledali delovišče in se odločili, da Konec julija smo se zbrali iz treh društev in se tako močnemu prepihu res splača slediti. V zopet napadli Samega. V prvi skupini sta bila jami smo tačas postavili tudi bivak, v katerem bi Boštjan in Simon, z Andrejem in Matejem smo v sili morda lahko celo zaspal. Z napeljavo tele- jima čez dogovorjeni dve uri sledili. Po prihodu fonskega kabla nas je začel spremljati še Drago, pred meander sta prosila za opremljevalni kom- ki je med do 20-urnimi akcijami zunaj pazil na plet, ker da je na drugi strani brezno. Z Andre- nas in zelo uspešno iskal nove vhode v okolici. jem temu kar nisva mogla verjeti, a sva se čez 20 metrov meandriranja prepričala, da se le ne Pred prihodom zime in mojim odhodom v tu- hecata – prebila sta se skozi. No, komplet je jino nam je na dnu uspelo izpeljati le še eno ak- skupaj z Matejem čakal v kuhinji, tako da sta se cijo, ki pa je bila zelo produktivna. Prestavila nas fanta odpravila gor, midva pa sva tačas še malo je namreč nekaj metrov bliže tistemu ovinku Sa- počistila meander in vrh brezna. Po pripravi si- mega, ki smo ga gledali od začetka. drišč smo se spustili v brezno in veseli ugotovili, da se še nadaljuje. Maleknost nižje smo opremi- Čez zimo je Paradana spet samevala, a tokrat li še eno stopnjo in se znašli v prvem res vodo- čakanje ni bilo ravno lahko. Edino načrtovano ravnem delu jame. akcijo je preprečilo reševanje v noči pred odho- dom. Mene osebno pa je vedno bolj vleklo tja dol. Na globini med 680 in 690 m je Paradana dobila nekaj sto metrov novih, večinoma vodo- Šele konec aprila sva bila z Joklom spet v Sa- ravnih rovov (potrjenih vsaj 500 m), ki so le red- mem, tokrat sva se ustavila tik pred zloglasnim ko manjši od 2 krat 3 m. Od njih se odcepljajo ovinkom, ki sta mu sledila še ena ožina in še en labirint rovčkov in rovov v več etažah ter manjša vprašaj. Med to akcijo so Drago, Marjan in Mira in večja brezna in kamini. Na akcijah, ki so sledile novo lokacijo, vendar nam ga niso hoteli izročiti, fotografiranja in še česa. Odločili smo se, da za- zloženi zabojnik skoraj 200 kilogramov težji, kot dokler nismo pridobili vseh soglasij za postavi- bojnik vseeno odpeljemo in ga poskušamo sami je zagotavljal proizvajalec. Le malo je manjkalo, tev. To pa ni bilo tako enostavno, saj Migovec za silo pokrpati. Boljšega nam verjetno ne bi da ga pilot ni bil prisiljen odpeti kmalu po vzletu, leži v Triglavskem narodnem parku in planota je uspelo dobiti, saj je bil v Bovcu edini take vrste. saj bi se lahko mimogrede skupaj s tovorom zru- zavarovana kot naravna vrednota. Razstavili smo ga in ga odpeljali iz Bovca na šil v dolino Zadlaščice. Z zadnjimi atomi moči Most na Soči. Tam smo ga dokaj dobro popravi- mu ga je le uspelo prepeljati na Migovec. Najprej smo poslali prošnjo na TNP. Izdelali li. Potrebovali smo še par novih tečajev, vgradili so predhodno mnenje in posredovali prošnjo na novo okno in vrata. Materialne stroške popravila Dokaj nežno ga je odložil slabih 50 metrov Agencijo RS za okolje (ARSO). Tam so izdali je krila Občina Bovec, popravilo pa je bilo oprav­ stran od predvidene lokacije. Šele nato smo se mnenje za Zavod RS za varstvo narave. Po sku- ljeno prostovoljno in v breme naše sekcije. Udar- lotili ravnanja terena na mestu montaže na dnu pnem terenskem ogledu predvidene lokacije niško delo torej, kot je vse ostalo v naši dejav­ vrtače. Tudi to opravilo ni bilo prav enostavno. zavetišča s predstavnikom Strokovne službe nosti in kot smo že dolga leta navajeni! Kar nekaj kubikov grušča, pomešanega z večjimi TNP in predstavnikom Zavoda za varstvo narave in manjšimi skalami, je bilo treba preložiti izpod smo končno dobili dovoljenje z naravovarstveni- Za namestitev smo potrebovali »samo« še spodmola v dno vrtače. Skupno z jamarskimi ko- mi pogoji. Še prej pa smo morali pridobili soglas- helikopterski prevoz zabojnika na Migovec. Do- legi iz ICCC smo izvedli pet delovnih akcij samo je lastnika, Agrarne skupnosti Čadrg, in ga po- bili smo ga s pomočjo posredovanja Jamarske za ravnanje terena, ureditev dostopne poti, izgra- sredovati na ARSO. Zapleteno, kajne, a brez reševalne službe in markacistov PD Tolmin, ven- dnjo manjšega suhega kamnitega zidu in prenos pomoči predsednice PD Tolmin nam verjetno ne dar ne za prevoz direktno z mesta popravila, zabojnika po kosih v dno vrtače. Na zadnji delov- bi uspelo zbrati vseh papirjev. Mosta na Soči, pač pa od Močil pri planini Razor. ni akciji smo zabojnik sestavili, v okno vgradili Do tam smo ga, lepo zapakiranega, prepeljali s pleksi steklo in montirali vrata. Dan pred otvori- S tem kalvarije še ni bilo konec, zaključil se je traktorjem. Zaradi časovne stiske smo ga preva- tvijo pa smo sestavili še dva pograda in polico ter le njen birokratski del. Končno smo imeli v rokah žali zadnjo noč pred prihodom helikopterja in v v stene zabojnika vgradili dva zračnika. Načrtuje- dovoljenje ARSO in Jamarska reševalna služba dežju. Za nameček je imel naš traktorist pri po- mo še postavitev polic. Naj pripomnim, da smo je lahko zaprosila za zabojnik. Brez težav so pod- vratku še lažjo prometno nesrečo. morali ves les za pograde in police znositi iz doli- pisali reverz, a ko smo šli ponj, smo ugotovili, da ne na hrbtih. S tem je bila zaključen eden najve- so ga v tem kratkem času vandali razbili skoraj Naslednji dan je helikopter končno prepeljal čjih podvigov tolminskih jamarjev v zadnjih letih. do neuporabnosti. Sledil so si dogodki, od ura- zabojnik na Migovec. Vendar tudi tu ni šlo brez dne prijave neznanega storilca do iskanja izjav, problemov. Zaradi premočenosti izolacije je bil     5Zdenko Rejec, JS PD Tolmin DECEMBER 2012

NOVICE S 30b – Brezno 600 metrov. Spali smo na postaji C in s pod žičnico prvo žičnico šli v dolino. Tam smo sreča-Foto: Robert Rehar li Claudia Bratosa in prijatelja, ki sta šla Foto: Bogomir Remškar (drugi del) iskat neko dihajočo jamo na Kanin. Upam, da je nista našla, ker imamo že v Spomladi žičnica na Kanin ne vozi, pa še sneg Breznu pod žičnico dovolj dela. se tali, zato so raziskave obstale. A junija nas je Naslednja akcija je bila nočni ekspres že kar vleklo proti Bovcu. Iz sobote na nedeljo, 16. s petka na soboto, 6. in 7. julija. V petek in 17. junija, smo se končno odpravili. V jami smo popoldne je bilo še vse pod vprašajem raziskali 160 metrov globoko brezno, ker smo po- zaradi nevihte, ki se je razbesnela nad zimi obviseli. Poimenovali smo ga Rojstni dan. V zahodno Slovenijo. A oskrbnik Milivoj jami je namreč Nejc dopolnil 31 let. Jama se je nam je s Kanina povedal, da je huda ura nadaljevala z novim breznom, tu smo se spustili že mimo. Sledila je vožnja à la Rehar- okrog 30 metrov. Pod nami pa je bilo še vsaj Schu­macher do Bovca, kjer smo ujeli 50 metrov brezna. Jamo smo poglobili na okrog prav ta zadnje jajce na Kanin. Okrog pe- tih popoldne smo šli v jamo. Vode je bilo Podorna dvorana Ricmanje preveč, mokri smo bili že na začetku. Kljub mokroti smo vztrajali (nobe- den ni hotel biti tista cmera, ki bi prva rekla, gremo nazaj). Vasja in Jokl pred vhodom v jamo Opremili smo novo brezno, ki smo ga po- smo šli pogledat še nadaljevanje. Prvo brezno se imenovali Glinščica. Globoko je 120 metrov. je končalo z neprehodno razpoko. Višje pa smo Nadaljevanje je bilo v blatnem rovu, ki se po našli vzporedno brezno, ki nas je preko dveh nekaj metrih prevesi v brezno, kjer se sliši stopenj pripeljalo do meandra. Skozenj smo pri- voda, globoko 20 metrov. Z druge strani pa v lezli do roba širokega in na posluh globokega Glinščico pride kar močan pritok. Videti je, brezna. Tu smo se obrnili. da teče v brezno pod blatnim rovom. Na dnu Konec avgusta smo bili spet na postaji D, kjer Glinščice smo začeli urejati prostor za bivak. je sledilo polnjenje baterij, ki se je zavleklo za več Okrog deset metrov nad dnom Glinščice je kot dve uri. Šele okrog sedmih zvečer smo šli v ovalno okno, videti je kot freatičen rov. jamo. Bivak v Glinščici je suh prestal zadnje pa- Akcija med kaninskim taborom 1. avgu- davine. Kljub vsemu smo ga dodatno pokrili s sta je bila načrtovana z namenom, da posta- polivinilom. Težave nam je povzročal že drugi, vimo bivak na dnu Glinščice. S seboj smo tokrat ruski bencinski gorilec, ki se je ustavil imeli padalo, gorilnik, karbidovko, posodo in šele, ko je pokuril ves bencin. Bivak se je izkazal nekaj hrane za bivak. Tla bivaka smo pokrili kot kontraproduktiven, saj nas je okrog polnoči z blatom. Padalo ni bilo namenjeno skakanju zvabil na urico dolg dremež. Brezno, ki mi ves oz. jadranju, ampak je služilo kot šotor. Bivak avgust ni dalo spati, mi je pripravilo največjo eho ima prostora za 5–6 ljudi. Malo nas je zafr- prevaro v jamarski karieri. Na zadnji akciji sem kaval gorilec, ki je imel slabo tesnilo. Nato ga ocenil na 70 metrov ali več. Izkazalo se je, da Srečanje starejših in sedanjih karja iz Loške doline, kako mu je uspelo priti od prvega jezera Križne jamskih vodnikov Križne jame 2012 jame do izhoda le s škatlico vžigalic. Če pomislim, da pot v jami takrat ni bila urejena in da je prvo jezero od vhoda oddaljeno skoraj 800 metrov, V nedeljo, 16. septembra 2012, smo se pred Križno jamo srečali ob­ je bil to res podvig. Zanimive so bile tudi zgodbe, kako je kdo moral le v stoječi in starejši jamski vodniki, ki smo delo jamskih vodnikov v tej jami spodnjem perilu skočiti v ledeno mrzlo vodo, če mu je vanjo padla luč, opravljali v preteklosti ali ga še opravljamo. Na žalost se srečanja niso ki je bila v takratnih časih izjemno draga. Za eno karbidovko si lahko udeležili vsi povabljeni, nekateri med njimi so že tudi pokojni. Od starej­ delal tudi po več mesecev. Tako se predvsem mlajši generaciji zdi veliko še generacije so na srečanje prišli štirje vodniki, iz tiste »srednje« pet in stvari, ki so jih počeli takrat, skorajda nepredstavljivih. Ravno zato je iz mlajše dva vodnika. pomembno, da se te stvari ohranijo, zato jih bomo spravili na papir in jih arhivirali za naslednje generacije. Katero od njih bomo objavili pozimi, Besede so tekle predvsem o razlikah med vodenjem, fotografiranjem ko nam bo dopuščal čas. in raziskovanjem v preteklosti in danes. Obujali smo spomine ob pogle­ dih na stare slike iz Križne jame in ob pregledovanju vpisne knjige obis­ Naše srečanje se je zavleklo vse do noči, ko smo se razposajeni kovalcev. Najzanimivejši so bili nedvomno stare zgodbe, doživetja in razšli in se dogovorili, da se naslednje leto ponovno snidemo, po mo­ anekdote starejših jamskih vodnikov. Naj omenim zgodbo Rudija Mla­ žnosti v večjem številu. Gašper Modic, Društvo ljubiteljev Križne jame Foto: arhiv Društva ljubiteljev Križne jame Foto: arhiv Društva ljubiteljev Križne jame Srečanje vodnikov pred jamo V prvem jezeru, leta 1950 6    DECEMBER 2012

NOVICE Foto: Bogomir Remškar Počitek v bivaku na –650 m  DECEMBER 2012   7 je spodaj poševno pobočje, ki se izteče v podor- no dvorano, globina vsega skupaj pa je 30 m. Dvorano smo poimenovali Ricmanje. Iz podorne dvorane vodi več nadaljevanj. Prvo je brezno v podor s padajočo vodo, ki ga še nismo pregledali. Nekaj metrov visoko v steni Ricmanja se odpira novo brezno (eho globina čez 50 metrov). Mogoče se zadeva poveže z onim breznom v podoru, ki ga nismo pregledali. V vzhodnem koncu Ricmanja pa se je odpiralo novo brezno s hudim prepihom. Spustili smo se po poševnem pobočju in prišli do podornega dna. S stropa je padal konkreten slap. Voda je odtekala med podornimi bloki. Kam in koliko je široko, nismo pogledali, ker bi bili v hipu mokri. Pustili smo zadevo za res slabe čase. Mogoče je, da prepih prihaja z vrha, kjer smo videli oz. slutili rove. Nove dele smo izmerili, vrnitev pa mi je oteževal strgan pantin. Zadevo sem rešil tako, da sem trakove preprosto zvezal skupaj. Vozel je zdržal 100–150 metrov, potem sem moral zadevo znova zvezati. 7. septembra je sledila verjetno zadnja »nočni ekspres« akcija, saj je jama postala pregloboka. Na bivaku smo popravili streho. V novih delih smo opremili brezno, globoko približno 30 me- trov, ki smo ga odkrili na zadnji akciji. Dno tega brezna je dvorana oziroma bolj podolgovata ga- lerija. Nadaljevanje smo dolgo iskali v podoru, vendar smo ga nato našli na zgornjem koncu z majhnim vhodom v desetmetrsko brezno, ki se nadaljuje s fosilno galerijo, dolgo okrog 40 me- trov. Ta je praktično nadaljevanje zgornje dvora- ne. Na koncu galerije se jama nadaljuje z novim desetmetrskim breznom in dvema oknoma ne- kaj metrov višje. Možna nadaljevanja smo pusti- li za naslednjo akcijo. Pri vzpenjanju po vrvi se je 160-metrsko brezno Rojstni dan hudo vleklo, zato mu pravimo tudi Ponedeljek. Novi kratki ga- leriji smo poimenovali Rupa in Peč. Izmerjena globina jame je trenutno 710 me- trov, ocenjujemo pa, da smo nekje na –750 me- trih. Izmerjena dolžina je 950 metrov. Raziskali pa smo že preko enega kilometra jame. Poševne podorne galerije na –700 metrih so verjetno na- stale v plasti dolomita, ki ga prikazujejo geološki prerezi Kanina. Upajmo, da ne bodo prekinile naše zgodbe. Pri raziskavah smo sodelovali Matej Blaško, Robert Rehar, Bogomir Remškar, Nejc Velikonja in Vasja Zaman (JD Danilo Remškar Ajdovščina); Andrej Fratnik in Nejc Maver (JS PD Tolmin); Miha Staut (JK Železničar); Andrej Kristan – Jokl (JD Gorenja vas); Smiljan Brešan (JD Peter Kri- vec Nova Gorica) Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina

NOVICE Tretji jamarski tabor spuščati po krušljivem pobočju.Foto: Dean Zobec JD Danilo Remškar Primerneje je vrtačo obiti in se Foto: Dean Zobec Ajdovščina na Kaninu vzpeti na lašte severno. Naslednji dan smo pregleda- Ponovila se je stara zgodba. Na dan odhoda na li dve znani jami pod dvosede- Kanin so imeli vsi razne obveznosti. V ponedeljek, žnico za Graben (H 19 in H 20). 30. julija, smo jo proti bivaku mahnili le trije: Vasja Zanje mi je povedal Mitja Mršek Zaman, Jakob Remškar in jaz. Z možici označena iz Rakeka. Brezno H 20 je imelo steza preko globoke, nekoč snežene vrtače ni več na dnu vprašaj, ki smo ga pre- primerna. Ker snega ni več, se je treba preveč gledali. Odvalili smo skalo, ki je zapirala prehod, in se spustili Claudio v perspektivnem vhodu okrog deset metrov dalje, kjer se je vse skupaj končalo. Našli smo pa kozorogovo lobanjo. Na bivaku sta se nam pri- družila kozoroginja in mladi- Prvopristopniki pred Huevos-Jarak-Macola ček in nam prav nič plašno delala družbo do zadnjega dne. podor, ki smo ga pričeli odpirati. Pre- V sredo, 1. avgusta, popoldne smo An- pih je res obetaven, a vse kaže, da bo drej Kristan – Jokl iz JD Gorenje vasi, Vasja dela precej. Ob nošnji materiala iz bi- in jaz šli v Brezno pod žičnico (glej članek na vaka do pihajočega podora sem našel strani 6). Postavili smo bivak na dnu Glinšči- še eno pihajočo špranjo v steni. Tu se je kazalo ce in se spustili do –657 m. Zunaj smo bili precej manj dela, saj se je za ožino takoj slišalo okrog osmih zjutraj v četrtek. brezno. Macole in špice smo zato usmerili v ta Jakobu sta se v sredo popoldne na biva- vhod, a skala se je izkazala za zelo trdo. Ob tem ku pridružila Nejc Velikonja in Matej Vidmar. sta se nam pridružila še Tadej Bratina in Damjan V četrtek so pregledovali teren. Popoldne Intihar – Brnte iz JD Rakek. Povedala sta, da sta sta nas obiskala ljubljanska jamarja, ki sta v koči Claudio Bratos in Stojan Sancin iz JO SPD se odpravljala v Renejevo brezno. Sledili sta Trst. Šel sem ju obiskat in se vrnil s šesterčkom večerja ob svečah in partija remija. piva in širilnim orodjem. Do bivaka sem prišel na V petek smo pregledali nekaj vhodov se- večer, a to nas ni ustavilo in ožino smo še isti dan verno od bivaka. Nato je Nejc našel pihajoč razširili. Mednarodni tabor postala sistem, pa je sedaj globoka 1323 metrov spusta do sifona na globini 1122 metrov. Večji v Gouffre Berger in dolga skoraj 32 kilometrov. del sestavljajo ogromne galerije in dvorane, ki ponekod omogočijo napredovanje za več kot sto Konec julija se je ekipa štirih jamarjev Dru- Našo ekipo smo sestavljali David Senica, višinskih metrov. Dimenzije so marsikje takšne, štva za raziskovanje jam Ljubljana odpravila na Matija Perne, Diana Grublješič in Matic Di Bati- da tudi najnovejše švicarske tehnologije osve- mednarodni tabor v Autrans, na planoti Vercors. sta. Po kakih desetih urah vožnje smo 21. julija tljevanja ne morejo prikazati celotnih prostorov. V taboru se je med tednom izmenjalo nekaj več prispeli v Autrans. Tam je na travniku ob manj- Da pa pot do dna ne bi bila predolgočasna, so kot dvesto ljudi: v jamo se jih je spustilo 224, od šem športnem centru že stalo nekaj šotorov ja- ves čas prisotne osupljive sigaste tvorbe. S tal se tega nas je bilo 70 takih, ki smo šli preko globine marjev iz vse Evrope. v dvoranah dvigajo ogromni stalagmiti, strop pa –1000 m. Vse to je vodila dokaj majhna skupina krasijo roji meter in več dolgih špagetkov, ki jih francoskih jamarjev na čelu z Rémyjem Lima- Drugo jutro smo bili po krajši vožnji in pribli- je toliko, da se ne vidi skozi. gnem, tabor pa sta podprli Francoska jamarska žno 45 minutah hoje pred vhodom v jamo. Ta je zveza (Ligue Spéléologique de Franche-Comté) na dokaj zaraščenih podih, prepredenih s škra- Zaradi zgodovine nesreč v tej jami, ki so bile in Evropska jamarska zveza (European Speleolo- pljami vseh velikosti, na nadmorski višini 1450 večinoma posledica vremenskih razmer, so or- gical Federation). Namen je bilo druženje, ogled metrov. Brez obotavljanja smo se zapodili v jamo ganizatorji tabora na globini –600 metrov pripra- in fotografiranje prve jame na svetu, ki je bila in se po dveh nekoliko daljših meandrih ter ne- vili napis, ki je opozarjal, da se tam začne zahtev- raziskana do globine –1000 metrov – Gouffre kaj breznih, ne globljih od 50 metrov, znašli v nejši del. Dimenzije se nekoliko spremenijo, Berger. ogromni galeriji – Grande Galerie. Ta se nadalju- sigastega okrasja je vedno manj. Začnejo se dolgi je v vse večjih dimenzijah. Preko Galerie Petzl, Zgodovina odkritja jame in njenih raziskav Grand Eboulis, Salle sega v daljno leto 1953, globina tisoč metrov pa des Treize smo se je bila presežena šele leta 1964. To je jamo za sprehodili do globine kar nekaj časa postavilo na prvo mesto najglo- –600 metrov. bljih jam na svetu. Raziskave so se nato nada- ljevale vse do današnjih dni. Jama, ki je vmes Kljub globini in dolžini celotnega sis- tema je jama relativno lahka, vsaj kar se tiče Foto: Matic Di Batista 8    Kamp v Autransu »Grande Galerie« na globini –250 m DECEMBER 2012

NOVICE Foto: Bogomir Remškar Foto: Bogomir Remškar zediniti, kateri obrazi so tam. Nekateri bolj no- Huevos-Jarak-Macola stalgični so videli Tita, drugi manj nostalgični Delovišče Surov špaget Spust v brezno pa smo prestavili na soboto. Drnovška, spet tretji bolj pesniški pa Prešerna. Tisti z najslabšim vidom so videli Kučana in Padli so trije predlogi za ime nove jame: Huevos Janšo skupaj. (jajca po špansko), Jarak (jajca po turško) in Macola (težko kladivo po primorsko). Imena V soboto so nas zapustili Nejc, Matej, Tadej in dokončno še nismo izbrali. Sledila sta kuhanje Vasja, pridružili pa so se nam Claudio, Stojan in pašte in večerja v mesečini. Med tem taborom Dean Zobec. Dodatno smo razširili vhod v Hue- se je zgodil astronomski fenomen, saj smo ime- vos-Jarak-Macolo. Jakob, Damjan in jaz smo li tri dni polno luno. Senca polne lune je na ste- jamo raziskali in izmerili do globine 40 metrov, ni Laške Planje narisala slovenski Mount Rush- kjer je vsaj 50 metrov globoko nadaljevanje. To- more. Prav po slovensko pa se nismo mogli rej jama šiba, jama ima prepih in jama leži blizu bivaka. Skoraj prelepo, da bilo res. Pospravili smo bivak in šli spat v kočo k Mi- livoju, ki je tudi letos nudil gostinske in logistič- ne usluge (telefon, polnjenje akumulatorjev, žičnica ...). V nedeljo smo se vrnili v pasje vročo dolino. V bivaku baterija ne deluje, zato luč gori le nekaj minut. S sabo vzemite sveče ali pa še kak­ šno karbidovko s karbidom. Zaloge hrane so se malo zmanjšale ... Kartuša primus je že precej prazna, prinesite si novo. Skoraj povsem so po- šle zaloge alkohola. Ostala je le polovica stekle- nice kaninjaka, letnik 2012. A strokovnjaki so si edini, da ne dosega kakovosti lanskega letnika. Prav to je verjetno razlog, da je še ostal. Tretji tabor se je tako res odlično iztekel. Vsem 11 udeležencem iz štirih društev bo, upam, ostal v lepem spominu. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina vodni rovi in meandri z večjo količino vode, ki se dnom pod globino –1000 metrov. Rov se nato po Organizatorji so pripravili tudi izčrpno in lepo nekajkrat zlije v globoka brezna v lepih in mo- kakih sto metrih konča s sifonom, ki je bil leta napisano poročilo o celotnem dogodku, ki je do- gočnih slapovih. 1967 uspešno preplavan. Za sifonom je še lep stopno na internetu: limagne.perso.neuf.fr/rdv/ splet rovov, ki se večinoma končajo z novimi si- rdv2012/berger/berger2012.htm. Večji del jame je bil zelo dobro opremljen s foni. Vse so do konca osemdesetih let večinoma prečkami in žičnicami, brezna v zgornjem delu neuspešno poskušali preplavati. Matic Di Batista, DZRJ Ljubljana jame pa z dvema vrvema za hitrejše napredova- nje. Vendar je bila vrv ponekod zaradi starosti Za nas je bil cilj dosežen, zato smo se po- precej zguljena, sploh v vodnih galerijah Les časi odpravili proti bivaku na globini –500 Cou­finades (globina okoli –650 m), kjer so bile metrov, kjer so bili postavljeni šotori. Po to- prečke opremljene z dvema ali celo več vrvmi, od plem obroku in nekaj urah počitka smo se katerih je bila morda le ena toliko ohranjena, da odpravili proti izhodu. Razen manjših zama- se ni videlo notranjih vlaken. škov na poti v jamo ter iz nje v vhodnih bre- znih smo iz jame prišli praktično brez proble- Jama se na globini –740 metrov še enkrat ma. Za celotni obisk smo potrebovali približno razširi v ogromno galerijo, ki so jo prvopristopni- 30 ur. Glede na končno poročilo se je podob- ki poimenovali kar Grand Canyon. Sledi še nekaj no končala večino akcij, saj je bila organiza- brezen in meandrov, nato pa skozi verjetno naj- cija zares odlična in je vse potekalo tekoče. ožji del do sedaj prispemo do brezna Affluent z Foto: Matic Di Batista Foto: Matic Di Batista Foto: Matic Di Batista Vodni deli tik nad magično mejo –1000  Eno izmed serije vhodnih brezen »Puits Aldo«   9 DECEMBER 2012

NOVICE 6. srečanje jamarjev Balkanske jamarske zveze Foto: Drago Korenč 27. 6.–1. 7. 2012 v Logatcu V Jamarju št. 2/2011 je bil opisan naš obisk tudi prihajati vprašanja glede dovoljenj, s čimer Jutranje zbiranje za obiske jam na 5. balkanskem srečanju jamarjev v Makedo- je bilo veliko birokratskega dela. Maja pa smo že Po programu so bili čez dan predvideni obiski niji. Na koncu je bil omenjen sklep predsedstva prejemali izpolnjene prošnje za dovoljenja. Naj- JZS, da 6. srečanje Balkanske jamarske zveze več dela je bilo predvsem z obveščanjem o ne- jam, v popoldanskih urah srečanja organov BSU, (BSU) gosti Slovenija. Glede na to, da sem idejo popolnih vlogah. v večernih pa predstavitve: Varno in okolju prijaz­ prenesel iz Makedonije in bil hkrati v Sloveniji no obiskovanje jam, Predstavitev projekta EU glavni pobudnik, me je JZS imenovala za koordi- Junija se je izkazalo, da bo treba postoriti še Proteus, Predstavitev Katastra jam pri JZS, Raz- natorja srečanja. ogromno stvari in zato je bil ustanovljen organi- glasitev rezultatov fotografskega natečaja BSU. zacijski odbor: Uroš Ilič, Marko Erker, Iztok Trček, Po razmisleku se je kot najprimernejša loka- Aleš Stražar in Boštjan Vrviščar. Poskrbeti je bilo Jame, v katere je bil omogočen voden obisk, cija za tovrstno srečanje pokazala bivša vojašni- treba za prehrano in pijačo, prevoze z letališča in smo razvrstili v tri kategorije glede na zahtevane ca Slovenske vojske v Logatcu, ki je v lasti Upra- železniške oz. avtobusne postaje, kulturni pro- jamarske izkušnje. Vsak dan je bilo za obisk na ve Republike Slovenije za zaščito in reševanje gram, administrativne zadeve, recepcijo, čišče- razpolago prek deset jam, dejansko pa se je pe- (URSZR) – Izobraževalni center za zaščito in re- nje prostora, majice za udeležence, šotor, mize in ljalo v 7–8 jam, za kar so poskrbeli naši jamarji. ševanje Ig. Ti so nam po letnem planu aktivnosti klopi ... Vseh prijavljenih udeležencev je bilo 135, Kljub velikemu številu udeležencev so se sloven- JRS tudi potrdili možnost koriščenja prostorov od tega se jih je kar 38 prijavilo šele zadnji teden. ski jamarji zelo potrudili in vodili vse zainteresi- od 27. junija do 1. julija 2012. Pričakovali smo, da rane. Jamarska reševalna služba Slovenije je za bo večina udeležencev izkoristila prostor za Potek srečanja transport med srečanjem dala v uporabo vsa kampiranje, manjši del pa nastanitev v sobah oz. razpoložljiva vozila. Postojnska jama je podarila apartmajih. V torek, 26. junija, dan pred predvidenim za- 50 sponzorskih vstopnic, ki so bile neverjetno četkom srečanja, je prišla iz Logatca informacija, hitro izkoriščene. Vsem, ki so to tekmo izgubili, Priprave na srečanje so se začele že januarja da je že prispelo 14 romunskih in bolgarskih ja- torej sedemdesetim udeležencem, pa je divaški 2012. Najprej je bilo treba določiti višino kotiza- marjev. Ker so na URSZR zahtevali, da je na lo- jamarski klub omogočil obisk Divaške jame. cije in obseg kritja stroškov iz nje. Višino smo kaciji prisoten nekdo od naših, je najbližji Marko Škocjanske jame so ponudile ceno otroške vsto- poskušali obdržati na čim nižji ravni, saj smo pri- Erker s srečanjem pričel že v torek. pnice vsem udeležencem srečanja in brezplačno čakovali veliko jamarjev iz jugovzhodne Evrope, vstopnico slovenskim spremljevalcem. Kljub ve- kjer je standard precej nižji kot v Sloveniji. Z iz- V sredo, 27. junija, smo pripravili vse potrebno likemu številu udeležencev so vsi obiski poteka- brano kotizacijo (25 evrov) je bilo jasno, da ne za prihod udeležencev. V centru smo uporabili li brez večjih zapletov, nesreče ali poškodbe. bomo mogli pokriti vseh stroškov in da bo za re- travnate površine za šotorjenje, vse razpoložljive Večerne dejavnosti so prav tako potekale po alizacijo treba pridobiti dodatna sredstva spon- sanitarije, koše za smeti, štabni šotor ter gasilske programu. zorjev. Po besedah nekaterih udeležencev na mize in klopi na igrišču, jurčka (recepcija, šank), samem srečanju pa je bila to zgornja meja koti- bivalni prostor s 50 posteljami in dva apartmaja. V soboto smo poleg obiskov jam pripravili še zacije za njihov prihod v Slovenijo. Udeleženci so začeli prihajati že zjutraj, največ mednarodno reševalno vajo v Najdeni jami. Za jih je prispelo zvečer in ponoči. Zvečer je bila njeno izvedbo smo se odločili, ker se je na treh Glede na veljavno zakonodajo v Sloveniji so uradna otvoritev srečanja. Do 5. ure zjutraj je pri- mednarodnih usposabljanjih Cave Rescue Trai- nam po posvetu na Agenciji Republike Slovenije šlo kar 129 udeležencev, v recepciji smo skoraj ning usposobilo že okoli 50 reševalcev iz jam, to za okolje (ARSO) svetovali, da si vsi tujci za obi- pregoreli. Treba je bilo popisati vsakega in po- srečanje pa je bila priložnost, da se po nekaj le- ske jam pridobijo slovensko potrdilo za samo- datke posredovati policiji. Zvečer je predstavnik tih zopet srečajo ter uskladijo znanje in tehnike stojno jamarsko delovanje. Na spletni strani Ja- ARSO udeležencem osebno podelil 140 zapro- na skupni vaji. Ta je bila izpeljana v duhu krepi- marske zveze Slovenije smo tako objavili vse šenih in pridobljenih potrdil o samostojnem ja- tve mednarodnega sodelovanja, ki je tudi glavni potrebne podatke o srečanju, obrazce za prido- marskem delovanju. Za opravljeno delo in vso cilj evropskega projekta JRS pri JZS – EU Prote- bitev omenjenega potrdila in prijavnico. Sledilo potrpežljivost med obdelovanjem vlog ter za hi- us. Vajo je vodil vodja projekta dr. Maks Merela. je zatišje. Težko je bilo organizacijsko pripraviti trost izdajanja potrdil tik pred srečanjem se jim v program brez okvirnih informacij, koliko jamar- imenu organizatorja zahvaljujem. jev ter s kakšnimi znanji in željami bodo prišli na balkansko srečanje. Aprila je počasi nastajal Od četrtka naprej se je stanje (skoraj) umiri- okvirni program srečanja. V tem času so začela lo. Skupno število udeležencev nas je več kot presenetilo, saj je prišlo 158 obiskovalcev z raz- ličnim jamarskim predznanjem in različnimi že- ljami po obisku jam ter drugih slovenskih zna- menitosti. Vse to nam je povzročalo kar nekaj logističnih težav. Največ udeležencev je bilo iz Bolgarije, sledijo Romunija, Turčija, Srbija, Hrvaš­ ka, Črna gora, Poljska, Makedonija, Grčija, Nemčija, Irska in Av- strija. Foto: arhiv Darko Nedanoski Foto: Maks Merela 10    Srečanje je potekalo v bivši vojašnici Slovenske vojske v Logatcu Večerne prezentacije DECEMBER 2012

NOVICE Foto: Maks Merela V soboto zvečer smo srečanje sklenili z urad­ vodenje po jamah. Prostor je odlično služil na- nim zaključkom, ki mu je sledil kulturni program. menu, imeli smo srečo z vremenom in prav no- Zvečer so nas udeleženci spraševali podrob- Zapela je Brina Vidic, nastopila je makedonska benih večjih nepredvidenih težav. Naslednje leto nosti o jamah, ki so bile predvidene za obisk skupina Pela, nato nas je dve uri zabavala mlada se balkansko srečanje jamarjev seli v Črno goro, naslednjega dne. rock skupina The Mirrors. Za zaključno večerjo pod Lovćen, kjer imajo tudi čudovite jame. Sodelovalo je 27 udeležencev srečanja iz osmih za 193 ljudi in pijačo sta poskrbela JD Logatec in držav in 14 slovenskih reševalcev. Vaja je bila JD Gorenja vas. Zahvala uspešna, po naših predvidevanjih pa se je pri reševalnih tehnikah in pri pristopu glede izbire Nekako smo pričakovali, da bo v nedeljo po Balkanskega srečanja nam v taki obliki ne bi primernega manevra, ki ga uporabljajo v posa- odhodu na prostoru za kampiranje ostal kup uspelo brez pomoči slovenskih jamarjev, ki ste meznih državah, le pokazalo nekaj razlik. Eno od smeti, a so nas udeleženci prijetno presenetili. priskočili na pomoč tako pri organizaciji kot tudi težav je seveda predstavljala tudi komunikacija, Do dvanajstih je večina udeležencev zapustila pri vodenju po jamah. Zahvala gre tudi reševal- tako da se je vaja vsekakor izkazala kot zelo ko- prizorišče, v tem času smo vse pospravili in po- cem JRS, ki ste v okviru EU-projekta Proteus, ki ristna za vse udeležence. čistili ter ključe objektov predali predstavniku ga sofinancira Evropska komisija, organizirali in URSZR. izvedli skupno mednarodno jamarsko reševalno vajo. Bilanca srečanja bi bila še bolj rdeča, če Zaključek nam ne bi na pomoč priskočili zvesti sponzorji Anthron d. o. o., Treking šport d. o. o., MM Sub, Po večinskem mnenju udeležencev in organi- Beal in EuroSpeleo projects FSE. Postojnska zatorjev je srečanje zelo dobro uspelo. Med ude- jama in Park Škocjanske jame sta udeležencem leženci je prevladovalo celo mnenje, da je bilo od srečanja ponudila brezplačen oz. cenejši ogled vseh do sedaj izpeljanih balkanskih srečanj slo- jame, URSZR pa je dala v uporabo prostore. vensko eno najbolje organiziranih. Zaključimo Vsem jamarkam, jamarjem, sponzorjem in vsem lahko, da nam je kljub velikemu številu udele- ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu žencev (kar 60 jih je prišlo neprijavljenih) uspelo srečanju, se v imenu JZS še enkrat lepo zahva- organizacijo in logistiko na sami lokaciji izpeljati ljujem. vsaj približno po programu, na voljo pa je bilo dovolj slovenskih jamarjev in reševalcev JRS za Uroš Ilič, koordinator srečanja Udor v Sevnici opažem. Zagato je rešil domačin, prinesel je motorno žago in v nasle- dnjem trenutku je bil prehod v notranjost odprt. Pri izgradnji kanalizacije v Sevnici na Pečju se je maja 2012 sredi ceste udrlo in odprl se je vhod v kraško jamo. Ko sem nekaj mesecev Spustil sem se 4,5 metra globoko in stopil na dno 7 krat 4 metre velike kasneje dobil obvestilo o tem dogodku, sem se hitro odzval in se odpra- dvorane. Pod stropom je ozek in neprehoden rov, iz katerega priteče vo- vil jamo raziskat. Žal sem ostal pred zaklenjenimi vrati, pravzaprav pred dica. Voda kaplja na dno dvorane, v času povišanega vodostaja pa se njen zaklenjenim pokrovom jaška, kajti v tem času so bila gradbena dela že pretok verjetno poveča. To je bil tudi vzrok za nastanek dvorane, ki se končana, položena je bila tudi prva plast asfalta, vhod pa je bil zaščiten nadaljuje v sprva prostran rov, skupne dolžine 17 metrov. Na dnu vhodne z izgradnjo jaška, ki je bil zaprt z zaklenjenim pokrovom. Sledilo je iska- dvorane je precej ilovice in podornih blokov, nastalih z udorom stropa. Tu nje ključa pri gradbincih, pri izvajalcih ... se voda izgubi, a se ponovno pojavi nekaj metrov nižje v rovu. Voda je si- Pri tem sem naletel na gotvorna, na dnu rova odlaga lepo sigo, po kateri se preliva. Vodni rov se Foto: Borivoj Ladišićzelo prijazen odziv, tako čedalje bolj oži, na koncu pa voda izgine v neprehodni luknji. Dolžina jame Foto: arhiv Borivoj Ladišićda mi je bila poslana eki-z vhodnim breznom je 28,3 metra, globina pa 9 metrov. V jami je precej pa delavcev v kombiju, a ilovice, je pa mestoma tudi lepo zasigana. S stropa visijo številni manjši žal z napačnim ključem. kapniki in špagetki, predvsem je lepo zasigana stena v vhodni dvorani Ti so nato telefoniral, tako pod stropnim rovom. da je kmalu prišla druga ekipa v drugem kombiju, Vodni rov leži v smeri proti dolini pod cesto in vseskozi pada, prav tokrat s pravim ključem. tako tudi površje nad jamo, tako da sem ocenil debelino stropa na pri- Veliki in težki pokrov ja- bližno 3–4 metre. Nad vhodom v jamo je zgrajena betonska plošča z ška smo odklenili in ga jaškom, vstop je torej možen le s pridobitvijo ključa pokrova, ki je trenu- dvignili, a glej ga zlomka, tno pri izvajalcu del Rafael d. d. iz Sevnice. Vendar naj bi bil vstop v jamo vhod v notranjosti jaška je močno omejen zaradi ohranjanja jamskega okolja ter varovanja kapni- Špagetki proti koncu rova. Na dnu se kov in dovoljen le zaradi tehničnega preverjanja stanja v jami, kot je vidi ožina, kjer izgine voda. bil zaprt z gradbenim povečan pretok vode in s tem povečan proces izpiranja in jamske ero- zije, zaradi ugotavljanja novih podorov v jami ter zaradi stabilnosti in nosilnosti stropa. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto Vhod v jamo je zaščiten z jaškom.  DECEMBER 2012   11

NOVICE Veseli december Naslednja akcija je bila že naslednji dan. Foto: Matej Vidmar Tokrat smo bili opremljeni samo z vrvjo in Bilo je jeseni 2011, ko nam je prijatelj Seba- ostalo opremo za opremljanje. Dosegli smo Merjenje na dnu Vhodnega brezna stjan Bolčina z Otlice sporočil, da se mu je pri dno 37 metrov globokega brezna, ki se je čiščenju okolice odprlo brezno. Zadevo smo šli nadaljevalo z ozkim neprehodnim mean- preverit, vendar je bil vhod preozek za spust v drom. Raziskali smo še okno v tem breznu neznano. Ker pa je kamen po posluhu letel ka- na višini 10 metrov. Tam se jama nadaljuje z kih 15 metrov, čutiti je bilo tudi prepih, smo se vzporednim breznom. Žal se tudi to konča z odločili, da vhod razširimo in jamo raziščemo. S ožino, ki pa deluje manj zahtevna za širje- širjenjem ni bilo veliko dela in tako smo že po nje v primerjavi s prej omenjenim mean- prvi akciji dosegli dno 25 metrov globokega drom. Predvsem to drugo brezno (kasneje Vhodnega brezna. Na dnu smo naleteli na ne- smo ga poimenovali Frutabela) je kar lepo prehodno razpoko, stene katere so obdane s zasigano, kar za jame v naših krajih ni obi- karfijolo. čajno. Zaradi drugih raziskovanj smo jamo pustili Čez nekaj dni smo šli ponovno v akcijo. čakati kar dva meseca, potem pa smo v začetku Jamo smo izmerili, ocenili možnosti za nada- decembra 2011 ponovno šli v akcijo. Opremili ljevanje in splanirali prihodnje delo. Nekoli- smo se z vsem potrebnim za širjenje in ožina na ko smo bili razočarani, saj se je zaradi prepi- dnu Vhodnega brezna je bila kaj hitro premaga- ha izkazalo, da bo treba širiti v meandru, ki na. Ko smo skoznjo vrgli kamen in je ta kar letel pa je bil po videnem in ocenjenem dolg naj- in letel, je bilo naše veselje nepopisno in jama je manj pet metrov. dobila ime Veseli december. Še isti dan smo se spustili skozi ožino in napredovali do dna 68 me- Sledile so širitvene akcije. Teh je bilo pri- trov globokega brezna, ki smo ga poimenovali bližno 15. O vsem, kar se je dogajalo v tej Miklavževo. Na njegovem dnu se jama nadaljuje ožini, bi lahko napisali krajšo pustolovsko z velikim meandrom, ki pa se takoj prevesi v zgodbo. Imeli smo ogromno problemov z novo brezno. Kamen zopet kar leti in naša za- novim bencinskim vrtalnikom, ki se je izka- gnanost in veselje sta bila na vrhuncu. zal za nerodnega za delo v ožinah, večkrat se je pokvaril in kasneje popolnoma odpovedal. Izvir v Viru pri Stični onesnažen Foto: Borivoj Ladišić Sredi novembra 2012 sem si ogledal izvir Virskega potoka v Viru pri Vsekakor je v Viru problem kanalizacija, saj se navzdol stekajo tudi Stični, posnel nekaj fotografij in izmeril temperaturo vode. Kar mrzla je bila fekalije in škropiva iz vseh vasi nad izvirom. In občina nima denarja za z 11,1 °C. Izvir je znan po najdbi človeške ribice, ki jo je še v 18. stoletju kanalizacijo. Onesnaževanje je tu mnogo večje kot na Krasu, kjer se v proučeval in po Evropi razpošiljal zdravnik idrijskih rudarjev Giovanni An- podtalnico tudi stekajo vse sorte stvari. Iz tega je očitno, da gre tu za tonio Scopoli. Presenetile so me številne račke, gosi in nekaj labodov v dodatne konkretne onesnaževalce in ne samo za problem kanalizacije. potoku, ki meandrira po polju takoj za izvirom. Presenetili sta me tudi Zaradi onesnaževanja voda v ožjem in širšem zaledju je izvir ogrožen, s nezaupljivost in neprijaznost domačina, ki ima domačijo takoj nad izvirom. tem pa tudi preživetje človeške ribice. Izvir Virskega potoka je naravna Vprašal me je, zakaj fotografiram. Seveda zaradi svetovne znamenitosti, a znamenitost, ki je v zadnjih letih pod močnim vplivom onesnaževanja še vedno ni bil zadovoljen in je opazoval moje početje vse do odhoda. zaradi poselitve, neurejene kanalizacije, kmetijskih in drugih dejavnosti v svojem zaledju. O izviru sem se pogovarjal z domačinko, biologinjo Tatjano Kordiš, ki mi je povedala zgodbo o njegovem pomenu, trenutnem stanju in tem, Če pomislim, da je bil izvir že najmanj dvesto let, odkar je Žiga Zois kaj bi bilo treba storiti, da bi postal turistična točka. V ta namen so usta- pisal o njem in imamo torej pisno pričevanje, gotovo pa še mnogo dlje novili Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Vir, ki pa ni nedotaknjen in z dvema odprtinama za iztok vode, pa pridejo sem eni z naredilo skoraj nič. Pri izviru je bila Tatjana prvič leta 2003. Ugotovila je, veseljem do malih živali in s popolnim nespoštovanjem tuje lastnine (kar da je bil levi od obeh izvirov suh, v desnem je bilo dovolj vode. Okolica izvir zanje je) ter naredijo cel »darmar«. Nasujejo in popolnoma spreme- je bila onesnažena in smrdelo je. V izviru je bil en konec plastične vrtne nijo videz okolice izvira, skušajo ga zabetonirati in povzročijo presušitev cevi, drugi konec je vodil navzgor h kletkam za ptiče. Nad izvirom na- ene odprtine. In nihče jim nič noče zaradi tega. mreč stoji domačija, ki goji okrasne ptiče in zajce, zato so bile ob mojem obisku v potoku številne ptice. Na mačehovski odnos domačinov do izvira kaže tudi dejstvo, da ni- kjer v Viru ne najdemo nobenega obvestila, informativne table ali sme- Izvir je na občinski parceli, ki je javno dobro, domačini pa jo upora- rokaza za tako znamenit izvir. Drugod znajo tudi iz manjše znamenitosti bljajo že od leta 1973 – najprej za izpust konj in zdaj za rejo malih živali, narediti turistično atrakcijo in vleči denar iz nje, doma imajo pa tako oboje tik nad izvirom. V ta namen so zemljišče nasuli, saj so bili prej tam dragocenost, pa je ne znajo ceniti. »samo kamenje, grmovje in luknje«, in ga tako izravnali. V bregu nad njim sta bili dve luknji, ki sta v bistvu odtoka prvih dveh domačij nad Borivoj Ladišić, JK Novo mesto izvirom, voda v izviru pa je bila na videz onesnažena in smrdeča. Tatjana je izvedela tudi, da so pred tem za potrebe svojih malih živali skušali napeljati vodo direktno iz izvira tako, da so vrtali s svoje parcele navpično navzdol proti podzemni vodi. V bistvu so vrtali dve vrtini, eno blizu druge. V eno so napeljali cev, v drugo, ki je pomaknjena bolj proti izviru, pa so vsipavali beton ali nekaj, kar se v vodi strdi. Tako so skušali zabetonirati prehod vodnemu toku, voda pa bi potem šla po cevi iz prve vrtine ven in bi jo napeljali k malim živalim. Pa jim ni uspelo. V bistvu Tatjana ni izvedela, zakaj jim ni uspelo. Dejstvo je, da je en izvir presahnil, in ni drugega, kot da verjamem, da so domačini povzročili presahnitev ... Narejene so bile tudi analize vode, sicer neuradne in po prijateljski liniji, ker uradne inštitucije niso imele sredstev za analizo! Rezultati naj bi bili katastrofalni, saj je onesnaženje z nitrati preseglo 22,5 mg/l, v Jelševniku (najdišče črnih protejev) pa je bila istočasno koncentracija nitratov 4 mg/l. Analitik je bil prepričan, da »ptičja farma« nad izvirom ne more proizvesti tolikšnega onesnaženja, ampak se mora v izvir izlivati nekaj hujšega. Vir nima kanalizacije, tistih nekaj domačij nad njim sploh nima greznic, ampak imajo odtočne cevi speljane naravnost v izvir in od tega naj bi bil tisti smrad ob Tatjaninem prvem obisku izvira. 12    DECEMBER 2012

NOVICE Foto: Matej Vidmar Širjenje ožine na dnu Vhodnega brezna V ožini nam je enkrat odpovedal tudi »Germany sveder«, s katerega so odpadle widia ploščice. Imeli smo tudi lažjo poškodbo prsta in hujšo po- škodbo kolena, ko se je Mateju Blašku med de- lom v ožini zaskočil meniskus, tako da je morala posredovati Jamarska reševalna služba. Kljub težavam pa smo v ožini počasi le napredovali. Začetnih pet metrov se je za ovinkom nadaljeva- lo v nove metre, ki jim ni bilo videti konca. Za naš trud in vztrajnost je slišal tudi kolega iz JO SPD Trst Claudio Bratos in s Stojanom San- cinom sta nam poleti priskočila na pomoč. Zapi- šem lahko, da je takrat ožina »zašibala«. Ko so na delu takšni profesionalci, se ne sprašuješ več, kako so nastale kaverne med soško fronto. Več kot 15 metrov dolgo ožino smo dokončno pre- magali konec septembra. Poimenovali smo jo Meniskus v spomin na reševalno akcijo. Kljub temu da nam je vzela ogromno časa in nam pov- zročila precej preglavic, smo veseli, da je obsta- jala. Pridobili smo si nova znanja in izkušnje, zato bodo podobne akcije v prihodnje učinkovitejše in lažje. Po ožini se jama nadaljuje z manjšim bre- znom, za katerim ponovno nastopi brezno z blat­ nim dnom. Žal je tam nadaljevanje nemogoče, upanje pa nam v njem daje okno v steni in raču- namo, da dela v jami še ni konec. V raziskovalnih akcijah smo sodelovali Matej Blaško, Matej Vidmar, Bogomir Remškar, Vasja Zaman, Nejc Velikonja, Claudio Bratos, Stojan Sancin, Samo Milanič in Blaž Kravos. Nejc Velikonja, JD Danilo Remškar Ajdovščina ZASTOPSTVO ZA PRODAJO OPREME MTDE ZASTOPSTVO ZA PRODAJO OPREME SCURION SERVIS POTAPLJAŠKE OPREME SERVIS KOMPRESORJEV TEČAJI POTAPLJANJA MM Sub, Matej Mihailovski s.p. Tel.: +364 (0)41 707 689 Web: www.mmsub.com E-mail: [email protected]  DECEMBER 2012   13

NOVICE Vulkanska jama São 890.000 leti. Zunanji delFoto: Adrijana Novak Vicente na Madeiri lave se je ob stiku z mrzlim Razen kuščarjev, ptičev in divjega gozda, od morjem hitro strdil, not­ Sredi junija smo se tri prijateljice odpra­ katerega izvira ime Madeira (les), vse do odkritja ranjost lave pa je bila vro­ vile raziskovat otok Madeira, ki mu pravijo otoka tukaj ni bilo ne ljudi ne drugih velikih se­ ča, tekoča in nasičena s tudi »biser sredi Atlantika«, »plavajoči vrt«, salcev. Kač na srečo še danes ni. Otok so leta plini. Tako je nastala vrsto »rajski otok« ... Madeira je vulkanski otoček 1419 odkrili in kmalu poselili Portugalci (kapitan lavinih cevi (»lava tubes«), sledi Atlantika, oddaljen 700 kilometrov od João Gonçalves Zarco). ki so ostale prazne, ko se afriške obale. Ima prijazno klimo tako pozimi je lava ohladila in skrčila. kot poleti, saj se povprečna letna tempera­ V času raziskovanja tega prečudovitega oto­ Sistem jam São Vicente tura giblje med 16 in 22 °C. Velikokrat dežu­ ka smo se s sopotnicami odločile obiskati vul­ sestavlja niz osmih lavinih je, a se vseeno najde del otoka, ki je v soncu. kansko jamo São Vicente. Nastala naj bi z vul­ cevi, ki tvorijo skupaj pre­ Kljub temu, da otok meri v dolžino le 57, v kanskim izbruhom na platoju Paul da Serra pred ko tisoč metrov jame, in širino pa 22 kilometrov, ima preko 2000 kilo­ velja za največji jamski metrov pešpoti. sistem na Madeiri. Ravno zaradi teh prekrasnih poti smo se O odkritju jame so prvič odločile, da bomo otok, kolikor nam bo le poročali davnega leta čas dopuščal, prehodile peš. Nekatere poti so 1885, ko naj bi domačini dobesedno vklesane v strma pobočja vulkanskih po naključju odkrili vhod. Novica pa se je hitro gora, s prelepimi razgledi. Spet druge so nas vo­ razširila in Anglež James Yates Johnson je jamo dile mimo bujne vegetacije, ob kanalih vode, ki raziskal, izvedel študijo in pripravil celotni pro­ se v počasnem padcu zbira za namakanje v do­ jekt za njeno uporabo. Za turiste je bila jama lini. Te poti imajo posebno ime – »lavades«. Če­ odprla 1. oktobra 1996 in tako je postala prva prav Atlantski ocean ne preseže 20 °C, smo se vulkanska jama, odprta za javnost, na Portugal­ tudi v naravnem bazenčku. Obala je črna in veli­ skem. kokrat nedostopna, saj se nad njo dvigujejo pre­ Vulkanska jama São Vicente ne skriva kapni­ visni klifi, ki jih je vklesal mogočni ocean. ških lepot, kot smo jih navajeni v naših kraških jamah. A vendar je bil sprehod po temnih in črnih Nova turistična jama Foto: Borivoj Ladišić V Občini Šmarješke Toplice poteka projekt Vir življenjske energije, ki zajema urejanje in predstavitev 21 najzanimivejših točk v občini na te- matski poti Vir življenjske energije. S to potjo želijo obiskovalcem poka- zati naravno in kulturno dediščino ter jim obenem omogočiti rekreacijo v naravi. Ena od točk poti je tudi Škratova jama pod Belo Cerkvijo (kat. št. 5830). Jama se odpira v klifu neposredno ob avtocesti. Sicer je znana točka, do katere je bila speljana tudi pot, ki so jo večkrat urejali, a je bila vsakič zanemarjena in zaraščena. Letos so se pridni vaščani Bele Cerkve in člani tamkajšnjih društev tudi s pomočjo Občine Šmarješke Toplice loti- li ureditve poti do jame. Proti jami, kjer je pobočje nekoliko strmo, je pot sidrana s stopnicami. Pred jamo je bil zaradi varnosti in razširitve dosto- pa zgrajen lesen podest, varovan z leseno ograjo. Vhod in plato pred jamo so očistili, posekali nekaj grmovja, nasuli nekaj peska, tako da sta dostop in obisk jame sedaj lažja in prijetnejša. Jama je sicer majhna, v njej sta dve manjši dvoranici, skupne dolžine sedem metrov. A je med prebivalstvom zelo znana, zato je bila že prej točka raznih pohodov do- mačinov. V večji dvorani, veliki 5 krat 3 metre, je na tleh postavljenih nekaj čokov za počitek obiskovalcev. Na jamo se veže ljudsko izročilo, ki pravi, da je pred davnimi časi Pred vhodom po ureditvi oktobra 2012 vhod vodil v dolg rov pod Belo Cerkvijo. V njem so živeli majhni, prijazni Obnovljeni studenec, dostopno pot z informacijsko tablo ter urejeno škratki. Ljudem so pomagali in bili njihovi pravi prijatelji. Mir v tem in očiščeno jamo so uradno odprli v nedeljo, 7. oktobra 2012. Ob tej kraju je pokvaril pohlepen mladenič, ki se je naselil v vasi. Škratov ni priložnosti so v jamo tudi postavili škratovo podobo. Po uradni otvoritvi maral in jih je preganjal. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po Škratove jame, na kateri so bili tudi šmarješka županja, godba na pihala svojem rovu umaknili na bližnji Vinji Vrh. Ljudje, ki so ostali brez škra- ter veliko domačinov, je z ureditvijo jame in dostopa to postala priljublje- tove pomoči, so ničvrednega mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje na točka domačinov. V kratkem času jo je obiskalo tudi nekaj skupin niso vrnili. Ljudem so pretili hudi časi. Da vas ne bi propadla, se je turistov iz sosednjih Šmarjeških Toplic. najstarejši škrat odločil, da bo ljudem kljub vsemu pomagal, vendar se Borivoj Ladišić, JK Novo mesto jim ni nikoli prikazal pri belem dnevu. Od takrat se ta rov imenuje Škratova jama. Po Foto: Borivoj Ladišić ureditvi dostopa se je škrat vrnil v jamo, a Foto: Borivoj Ladišić le kot delo umetnika Ferenca Csernika, ki je v dvoranici postavil njegovo podobo. Ljudem je všeč in radi se slikajo z njim, tudi jaz sem se. Ob urejeni poti do jame in v njeni ne- posredni bližini se nahaja izdaten stude- nec, ki je bil precej zaraščen. V sklopu projekta je bil lepo obnovljen, čezenj pa je bila speljana brv z ograjo. Ob studencu je postavljena informacijska tabla z opisom ljudskega izročila o škratih v Škratovi jami. Vaški studenec leta 2010 in videz obnovljenega studenca danes 14    DECEMBER 2012

NOVICE Foto: Adrijana Novak Jamarski tabor Kamenmjavček 2012 Tudi leta 2012 je Jamarsko društvo Sežana organiziralo raziskovalni tabor, ki se odvija vsako Foto: Andrej Peca leto že štiri leta. Do sedaj je potekal pred jamo Vilenico, saj je bilo to zaradi logistike in infrastruk­ Foto: Adrijana Novak ture najlažje izvedljivo. Prostor je lahko sprejel večje število jamarjev in tako se je prva leta tabora udeležilo tudi do sto jamarjev. Ker pa imamo ljudje vedno manj časa za druženje, smo se letos Foto: Adrijana Novak odločili, da običajno enotedenski tabor skrčimo na tridnevnega in s tem postanemo fleksibilnejši Foto: Andrej Peca in učinkovitejši pri raziskovanju. Pridobili smo tudi večjo prožnost, kajti nismo več potrebovali in­ vulkanskih predorih posebno doživetje. Opazo­ frastrukture za večje število ljudi v daljšem časovnem obdobju. Foto: Andrej Peca vale smo čudne in nenavadne formacije lave: vulkanske kapnike, tok lave, »lava cakes« (ti Ko smo se odločali, kam na letošnji tabor, predstavljajo konec nekega počasnega toka se je Andrej Peca spomnil na Banjšice, kjer je lave), »errant blocks« (to so posamezni kamni, ki naše društvo uspešno organiziralo tabor že jih je nosila lava in so zaradi svojih dimenzij ob­ leta 1985. Glede na to, da na območju ni no­ tičali v kanalu) itd. benega jamarskega društva, ki bi aktivno raz­ iskovalo tako perspektivno kraško območje, in Sistem São Vicente ima tri večje galerije. Naj­ ker sta nam domačina iz Ilovice ponudila pro­ večja se imenuje Lago dos desejos – Jezero že­ stor za šotore in družbo, odločitev ni bila težka. lja. Ves čas nas je spremljala čista in bistra voda. Temperatura vode se giblje od 12 do 13 °C, med­ Tako smo se med 10. in 12. avgustom po­ tem ko je temperatura zraka med 16 do 17 °C. dali v nam jamarsko dokaj nepoznane kraje z Posebnost jame so rastline, predvsem praproti, velikimi pričakovanji. ki so ob prisotnosti luči (fotosinteza) pognale dobesedno iz nič. Ne ve se, kako je prišlo seme Prvi dan je minil v pogovorih z domačini, v notranjost jame, ali z zrakom ali z vodo ali pa z saj oni najbolje poznajo svojo okolico in tam­ obiskovalci ... Vsekakor pa sedaj predstavljajo kajšnje pojave. Čeprav se to na prvi pogled poseben ekosistem v jami. zdi zapravljanje časa, se je obrestovalo. Lokacije vhodov jam so kar deževale. V tisti dolini, v goz­ dičku ob cesti, za pašnikom, jama brez dna ... Treba je bilo le še preveriti, katere so že registrirane Pot iz jame vodi skozi »vulkanski center«, kjer v Katastru jam in katere ne. In večina jih ni bila. Plan dela za naslednji dan je bil tako določen. smo izvedele še več o nastanku vulkanskih jam, vulkanskih izbruhih in rojstvu otočja Madeira V soboto smo zjutraj pregledali tri jame, eno nekoliko bolj vodoravno in dve brezni. Prvo brezno preko avdiovizualnih predstav, modelov in inte­ je bilo globoko približno 15 metrov, iz njega smo na površje povlekli tudi nekaj odpadkov, ki so raktivnih eksponatov. Ta center je zasnovan tako, samevali na dnu. Drugo brezno je že obetalo nekoliko več, saj je globina presegla 30 metrov. da dopolnjuje obisk jame. Gre za združevanje Brezno se je zaključilo s podornim kamenjem. Tudi tukaj je bilo precej odpadkov, vendar jih zaradi znanja in hkrati za širjenje tehničnih in znanstve­ količine in njihove sestave nismo premikali. Jame smo raziskali in izmerili, načrte pa bomo oddali nih informacij. Več informacij o sistemu vulkan­ v Kataster jam. ske jame São Vicente lahko pridobite na sple­ tnem naslovu www.grutasecentrodovulcanismo. Po kosilu smo se odpravili pogledat še eno com/en/display.asp?id=5. jamo, za katero pa nismo verjeli, da bo večjih dimenzij. S polnimi želodčki smo privezovali Vsekakor je Madeira otok, ki je malo druga­ vrv okoli drevesa na vhodu in se tlačili skozi čen, tako zunaj kakor pod zemljo! špranjo med vejevjem v temne globine. Bre­ zno se je po 20 metrih zaključilo v dvorani, Adrijana Novak, katere dno je bilo prekrito z zemljo in kame­ KŠJK Speleos-Siga Velenje njem. Na prvi pogled je izgledalo, da je to to. A s pomočjo prepiha smo kmalu ugotovili, da se jama tukaj še ne konča. Ko smo premakni­ li nekaj kamenja in razširili manjšo špranjo, se je pred nami odprl nov svet. Jama se je pošev­ no spuščala v temo. Skušali smo ji slediti, a opreme, ki smo jo imeli s seboj, je počasi pri­ čelo primanjkovati. Tako smo morali obiti bre­ zno, ki je čakalo na nas nekje sredi jame. K sreči se je rov nadaljeval tudi poševno, za kar nismo potrebovali dodatne vrvi. Rov, oblik, kot jih na Krasu ne poznamo, se je nadaljeval še kakšnih 50 metrov. Zaključil se je v nepreho­ dni špranji, iz katere je vel prepih. Za morebi­ tno nadaljevanje bi bilo treba kopati in to pre­ cej. Zadovoljni, neučakani, odprtih ust smo se vrnili na površje. Skupaj smo zbrali še nekaj opreme, ki je ostala na površju, in ob razbur­ ljivi večerji kovali načrte za naslednji dan. Nedelja je minila v jami. Opreme je bilo dovolj, da smo se lahko spustili na dno bre­ zna, ki smo ga morali prejšnji dan obiti. Poleg tega smo jamo izmerili in ugotovili, da je rovov približno 180 metrov, globina jame pa doseže 80 metrov. Možnosti za nadaljevanje so, vendar trenutno preozke za povprečnega jamarja. Poleg tega jama drenira okoliške vode, ki vanjo prinašajo blato in ostale ostanke, ki sproti polnijo prehode. Raziskovalno je bil tabor zelo uspešen, saj smo raziskali štiri nove jame, kar bi bilo na sežan­ skem Krasu zelo težko izvedljivo. Kras je namreč že precej raziskan, saj tu raziskovalci raziskujejo že od 19. stoletja. Banjšice pa so v veliki meri še tabula rasa za jamarje. Kot izrednega pomena se je izkazalo tudi sodelovanje z domačini. Da bodo naslednji tabori časovno krajši, je sedaj že vsem jasno. S tem namreč dosežemo, da čas najbolje izkoristimo, saj si ne moreš privoščiti lenarjenja, če želiš kaj postoriti. Tudi Banjšice še niso rekle zadnje besede. Še se bomo vrnili. Na taboru je sodelovalo 16 jamarjev. Posebna zahvala gre tukaj še enkrat Janji in Urošu Zu­ pančiču iz Ilovice, ki sta nam odstopila prostor za šotore in nam odprla vrata svoje hiše. Poleg tega sta nas vodila od jame do jame ter s tem močno olajšala in pospešila delo. Tabor je delno finančno podprla tudi Občina Sežana.     15Jasmina Rijavec, JD Sežana DECEMBER 2012

JAMARSKA DRUŠTVA JD Danilo Remškar Foto: Bogomir Remškar Ajdovščina V erjetno so Hubeljske jame raziskovali že veliko prej, a v društvenem arhivu hranimo Leta 1988 se je pod mentor- skice Velikega Hublja in Hubljeve kuhne iz stvom Benka in Simoniča pridruži- la nova generacija jamarjev. Po- let 1963–64. Najstarejša skica ima datum 11. 6. mlajena ekipa je v letu 1990 1963. Žal na papirju ni imen in avtor je zaenkrat zaključila meritve Nečilčeve jame. neznan. V poznejših zapisih se omenjata imeni O njej je bila izdelana dokumenta- Kuba Poljšak in Stegovec. V letih 1963–64 je bilo osem cija in oddana v Kataster jam JZS. akcij v Hubeljske jame, »jamarji« so raziskali ve- Prve zapisnike je napisal in narisal Zdravko Rija- Igor Benko. Društvo v tem času ni imelo lastnega čino rovov. Prav ti raziskovalci Hubeljskih jam so vec. S tem je jamarstvo v Ajdovščini preraslo prostora, začelo pa je kupovati prvo opremo. leta 1974 dali pobudo, da bi ustanovili posebno otroško obdobje. V tem času smo raziskali še Sanje o povezavi Vipavske jame s Predjamo jamarsko skupino planinskega društva. tretjo hubeljsko jamo – Pajkovo režo. so izpuhtele v ožinah, blatu in sifonih. Zato smo 20. januarja 1975 je bil ustanovni sestanek Leta 1990 nam je s pomočjo Danila Riznarja – jih zamenjali z novimi (starimi) o povezavi brezen Jamarske sekcije Hubelj Planinskega društva Lila uspelo razširiti ožino v umetnem rovu Vipav­ na Gori z izviri Hublja. Leta 1997 so se začele Ajdovščina. Ustanovnih članov je bilo 17, med ske jame. Pripeljala je v naravne dele jame in tja sistematične raziskave brezen in jam v Trnov­ njimi tudi Danilo Remškar. Kot gradbinec pri smo nato usmerili vse sile. Raziskave in meritve skem gozdu. Ta, jamarsko precej neraziskan svet gradbenem podjetju Primorje je delal pri ureja- te ozke in blatne jame so trajale nju železnice in poti v Postojnski jami. Pri tem je več let, saj nam je povodenj nekaj- vzljubil podzemlje in spoznal osnove jamarstva, krat zaprla prehod v naravni del. S Foto: Zdravko Rijavec svoje znanje pa je prenesel ajdovskim jamarjem. 1848 metri dolžine je to bila dolgo Sekcija se je istega leta vključila v Jamarsko zve- najdaljša jama našega društ­va. zo Slovenije. Aktivni člani so bili: Silvana Batič, Večina akcij med leti 1974–76 je bila v jamo Igor Benko, Robert Božič, Rudi Hubljeva kuhna (kat. št. 2879, v Vzhodno luknjo – Greif, Marjan Kalin, Aleš Korsič, Vzhodno hubeljsko jamo). V letu 1976 je JZS Majda Marinkovski, Igor Nusdor- pripravila izobraževanje o jamarski tehniki za aj- fer, David Pizzoni, Bogomir Remš­ dovske jamarje, ki so ob tej priložnosti Hubljevo kar, Robert Rehar, Rosana Rijavec, kuhno izmerili. Nedokončani načrt iz tistega Zdravko Rijavec, Aleš Štor, Alek­ časa smo našli, v društvenem arhivu. Raziskovali sander Štrancar in Dean Volk. so brezna in jame na Planini (Butovca, Okno ...), Ob koncu leta 1992 se je ja- Hermine nad Stomažem, brezno Krastača, umet­ marska sekcija pri Planinskem ni del Vipavske jame ... društvu Ajdovščina osamosvojila v V letih 1977–78 so raziskovali brezna v Trnov­ Jamarsko društvo Danilo Remškar Vhod v Nečilčevo jamo skem gozdu in na Nanosu. Med drugim so obi- Ajdovščina. Za ta korak smo se skali Brezno ob Matjaževi poti in Slapenski lede- odločili iz finančnih razlogov, kot samostojno so resneje raziskovali le italijanski jamarji med nik. V prvih letih so bili najaktivnejši jamarji Boris društvo smo namreč pridobili več sredstev in s obema vojnama in logaški jamarji v zadnjih de- Ambrožič, Damjan Bandelj, Miran Bavčar, Sergej tem potrebno opremo, ki smo jo nujno potrebo- setletjih. Že na prvi raziskavi terena smo našli Dolenc, Severin Leban, Marjan Poljšak, Aleksan- vali za zahtevnejše raziskave. Društvo je dobilo več novih vhodov. Do sedaj smo na tem podro- der Pregelj, Miroslav Simonič, Julijan Sosič, Sašo ime po Danilu Remškarju, enem od začetnikov čju raziskali več kot 70 objektov, med njimi Stibilj in Ljubo Žgavec. V nekaterih akcijah so že jamarstva v Ajdovščini. Prvi predsednik je postal 217 metrov globoko Medvedovo jamo, ki je bila uporabljali vrvno tehniko, opremo pa so kupili v Italiji. Po letu 1978 je delo sek- cije zastalo in ponovno so jo obudili leta 1982. Vodstvo je prevzel Miloš Majeršič. Zapi- si kažejo, da je večjo aktiv- nost zaviralo predvsem po- manjkanje opreme. Leta 1984 sta Igor Benko in Miro- slav Simonič opravila izpit iz vrvne tehnike pri JZS. Sledi obdobje, ki je zelo slabo do- kumentirano, a za razvoj društva zelo pomembno – raziskovanje Nečilčeve jame. Odkritje lepo zasiganih rovov v njej je ajdovskemu jamar- stvu dalo nov zagon, saj je zanimanje za lepote te ka- pniške jame k jamarjem pri- vabilo številne nove člane. Pri raziskavah v tem času so poleg Benka in Simoniča so- delovali še Aleš Bizjak, Mitja Brecelj, Vili Cigoj, Toni Ko- drič, Danilo Polizzi ml. in Igor 16  Pregelj.  JUNIJ 2012

Foto: Mitja Benčina vrsto let društveni globinski rekord. Ve- čino raziskav je opra- vila ekipa, ki so jo se- stavljali Igor Benko, Erik Krašna, Robert Rehar, Sandi Mislej in Bogomir Remškar. Leta 1996 je po- stala predsednica društva Rosana Rija- vec, leta 1998 pa smo dobili prostor (sobo) v stavbi Gasilskega centra Ajdovščina. Zaparkiran vhod Nov zagon jamar- skemu raziskovanju so prinesli jamarji s Cola in okolice, ki so se društvu priključili leta 2000. Jame na Hrušici, Nanosu in Križni gori so raziskovali že pred vključitvijo v društvo. Do sedaj je društvo na tem območju registriralo več kot 30 objek- tov. Najaktivnejši raziskovalci so bili Dejan Benčina, Mitja Benčina, Ivan Čuk, Dušan Koren, Marko Peljhan in Bogdan Pregelj. Neraziskanih jam je bilo več, kot smo jih mogli sproti raziskovati, zato smo ob koncu aprila 1999 organizirali jamarski tabor na Kovku. K sode- lovanju smo povabili tudi druga jamarska društva. Prvi tabor je lepo uspel in tako so postali tradicionalni. Raziskovali smo naša tradicionalna po- dročja: Trnovski gozd, Nanos in Hrušico. Vedno smo radi sodelovali s prijatelji iz drugih jamarskih društev. Po- magali smo jim pri raziskavah in tako spoznali še jame izven »našega« področja. Leta 2001 smo organizirali prvo in zaenkrat zadnjo društveno odpravo v tujino. Šli smo raziskovat tropski kras Kube. Poleg predsednice Rosane Ri- javec je pomembno vlogo kot organizator in tolmač pri odpravi odigral lju- bljanski jamar Miha Celarc. Raziskali smo pet jam in eno brezno s skupno dolžino 1330 metrov. Najdaljša jama je bila s 525 metri Tunel del rio Piloto. Nov, večji prostor v zaklonišču pod stavbo Občine Ajdovščina smo dobili leta 2002. Od leta 2003 je predsednik društva Bogomir Remškar. Ob 30-letnici društva smo izdali zbornik. Leta 2002 smo nad Otlico našli brezno, ki smo mu dali ime Bela gri- ža 1. Izreden prepih je veliko obetal, a nas je na globini 127 metrov usta- vila ožina. V letu 2004 se nam je s pomočjo Claudia Bratosa in Stojana Sancina iz JO SPD Trst uspeli prebiti naprej. V sodelovanju s koprskimi in rakovškimi jamarji smo do leta 2007 dosegli globino 884 metrov, dolžina jame pa je 2086 metrov. To je društveni globinski in dolžinski rekord. Leta 2007 smo se spet s pomočjo jamarjev iz JO SPD Trst prebili skozi podor in ožine Dol ledenice – Jamone. Ta je kmalu postala ena večjih jam na Trnovskem gozdu in verjamem, da bo z delom še veliko daljša in glo- blja od sedanjih 1609 metrov dolžine in 394 metrov globine. Trnovski gozd in Kanin smo včasih zamenjali tudi za Kras, kjer smo sodelovali pri raziskavah Jame Sežanske Reke. Tu velja omeniti še ude- ležbo naših članov pri odpravi Čehi 2 in sodelovanje pri raziskavah Tol- minskega Migovca, Skalarjevega brezna, brezna B13 ... Med leti 2008 in 2010 je nekaj naših članov odigralo ključno vlogo pri SPELEO postavljanju jamarskega bivaka na Kaninu (Robert Rehar, Klemen Cigoj vrv 10 mm in Bogomir Remškar). Temu sledi tudi intenzivnejše raziskovanje Kanina. Spet smo se povezali s člani JO SPD Trst in naša sodelovanja so vedno - posebej za jamarstvo plodna. Tako je danes naša najbolj vroča jama Brezno pod žičnico, kjer - majhen raztezek imamo zelo velika pričakovanja. Zadnja leta se je društvu pridružilo nekaj novih članov: Robert Loren- - velika statična nosilnost con, Laci Gyorfi, Borut Pečenko, Klemen Cigoj, Blaž Kodele, Matej Kode- - izredna obstojnost proti obrabi lja, Matej Blaško, Nejc Vidmar, Vasja Zaman, Tine Velikonja, Matej Vid- mar, Kevin Krečič, Jakob Remškar. Na onesnaženost naših jam smo opozorili s fotografsko razstavo o onesnaženih breznih naše občine, za kar smo leta 1990 dobili občinsko priznanje. V skrbi za čiste jame smo očistili Ruštov brezen na Gozdu (1999), Boršnerjev brezen na Predmeji (2000) in Brezno pod Sinjim vrhom (2001). Leta 2003 in 2004 smo čistili Brezno za skakalnicami, Brezno nad gospodovim vrtom (2006), Poljanski brezen (2007). Kar nekaj naših članov je sodelovalo v organih JZS, prav tako pa so- delujemo v JRS, ki jo je naš član Igor Benko en mandat celo vodil. V Ka- taster jam JZS smo oddali 158 A-zapisnikov, od leta 1999 pa imamo svojo spletno stran. Naši načrti in želje so povezava med izviri Hublja in brezni na Trnov­ skem gozdu, povezava med izviri Vipave in Predjamo, najdaljša slovenska jama na Trnovskem gozdu in najgloblja slovenska jama na Kaninu. Po Planet Zemlja je za ljudi še vedno edini prostor za tem pa bomo videli. življenje. Vsak dan lahko s svojo izbiro prispevamo Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina k varovanju tega edinstvenega prostora za prihajajoče generacije. Pošljite nam vašo staro ali   17 www.mytendon.com uničeno vrv in mi bomo poskrbeli za brezplačno recikliranje. Nekatere odločitve so tako enostavne. JUNIJ 2012

ZGODBA Rojstni dan ko hočeš nazaj, se pa pojavi problem. In je pos­ » K olk maš številko škornjev?« kusil in mi dal prav, zato sva se kar dela lotila. Tico ni odgovoril, in ker je kar molčal, Sem visel praktično že samo na eni roki in če­ Švic je tekel v potokih (ko bi bili jamarji plačani sem se obrnil proti njemu. Je bolščal dalje težje zadrževal rit, da ni polzela še nižje, ko za težaško delo v najbolj nemogočih položajih v vame s široko odprtimi očmi, nad glavo se mu je sem še enkrat pregledal zadevo in me je kar srh najbolj nemogočih situacijah, bi bili vsi bogati!), risal debel vprašaj nejevere. V hipu mi je bilo vse spreletel. muzika iz telefona je dajala ritem, enkrat vmes jasno in prasnil sem v smeh. Ležala sva kakšnih me je pa Tico dvakrat po čeladi pritisnil, da mi je dvesto metrov pod zemeljskim površjem v no- Zavora se je namreč nekako zarinila v vpon- voščil, pa še dva radlerja je iz prasice potegnil. vem bivaku, vsa zlomljena od težkega dela, bla- ko in seveda ni mogla zagrabiti, štrik pa tako Sta teknila, pa še hidracija je vedno potrebna. ta, vode, mraza, premalo spanca in trde postelje. blaten, da ni bilo variante, nadzorovati spuš­ Mene je pa mehur opozarjal, da bo eksplodiral, čanje z desnico. Saj verjetno bi se med pada- Nazaj grede proti bivaku sva še eno smer če ga ne bom spraznil, a se mi nikakor ni ljubilo njem dol zadeve nekako razrešile in začele de- preopremila, da zdaj ni več vozla na štriku v iz vsaj približno tople spalne vreče. Mislim, saj v lovati in bi se ustavil samo s kakšno buško in Game over (Marko Z., bereš to? Zdaj spet lahko jami ni bilo tako zelo mrzlo, da ne bi mogel sko- rjavo črtico v gatah, a na to možnost tedaj ni- prideš kaj naokrog in dol!), v bivaku sva pa še čiti na malo potrebo in šmrcniti sem kaj dosti računal in sem si raje okoli desni- vse preostale sveče v luknjo prižgala in poskusi- nazaj v spalko, a že samo misel, ce štrik ene parkrat ovil, da sem končno lahko la skuhati makarone. Utrujena, premočena in da bom moral obuti povsem nehal viseti na levici, ki mi jo je zaradi težkih prezebla sva bila namreč prepričana, da bi nama mokre (ja, puščajo, pa še dva prasic (in mojih kilogramov) hotelo odtrgati. ful pasali. Pa se je spet zakompliciralo. Tico je meseca niso v uporabi) in hla- Sem tako torej začasno rešil zadevo vsaj toliko, zahteval, da makarone vsujeva v krop, jaz sem dne gumijaste škornje, umaza- da poskusim v miru najti rešitev. Kar je pa tež- ne do boga, ki so se skrivali ko, ko ti spod čelade dobesedno teče. Ampak pa, lačen in zmrznjen, vedel, da nekje v še bolj mokrem in uma- res dobesedno! Če bi mi kdo razlagal o tem, kropa ne bova pričakala, in sem zanem jamarskem kombinezo- kako te oblije, mu verjetno ne bi verjel ... No, jih vsipal kar v mlačno vodo. In nu, me je do konca odbijala. nekako sem zbral vso moč, se dvignil in rešil, sva sedela ob tistem piskru ko potem sem se pa dol spustil, da sem lahko v sestradani siroti pred izložbo Ticotovi škornji so bili pa re- miru doživel srčni infarkt ... slaščičarne in čakala in čakala lativno čisti in, kar je pomemb- in čakala. Sem vsake toliko neje, niso bili zametani v ne- Ko sva končno prišla do bivaka, sva si hotela časa z žlico ujel en makaronček kem blatnem kupu, da bi se najprej kavo scmariti (ja, zdaj so spodaj tudi kava in hitel zatrjevat, da je že kuhan, moral umazati do komolcev, če in posoda in sladkor in vse), a sva ugotovila, da a je Tico po škrtanju tiste trde bi hotel priti do njih. In sem jih sem vzel napačno plinsko bombico. Da nastavek pizdarije med mojimi zobmi ta- gledal in željno opazoval med za kuhanje, ki je že bil spodaj, ne paše nanjo. In kojci ugotovil, da ni tako, in ni srebanjem jutranje kave (ob pol če bi (v skrajnem pogojniku) brez kave še neka- pustil, da bi odlil vodo in ragu enih popoldne), in ker sem že ko preživela, ne bi mogla brez hrane, ker sva noter stresel in sva se malo najmanj dvajset minut stokal, imela s sabo le surove makarone in omako za- vlekl­a in porivala, dokler nisem da bom moral vstati in sprazniti nje. Sva malo sedela tam ko kupčka nesreče, odnehal. In je Tico potem mešal mehur, kar se mi pa absolutno potem je pa Tico prišel na briljantno idejo, da bi in probaval, šele ko je že pol ne ljubi, je Tico vprašanje, koli- si kofe kar na svečah scmarila, da jih je dovolj pis­kra pojedel, pa je priznal, da ko ima številko škornjev, seve- dol prinesel. Za vzdušje pa to. Itak sva takoj luk­ mogoče bi pa bilo pogojno že da lahko razumel le na en način: da se hočem njo med dvema ploščatima kamnoma skopala, za pokonzumirati. Sem skočil, poscati kar v njegov škorenj. Da ne bom rabil kamor je škrti Tico samo eno svečo vtaknil, in je zagrabil pisker in hotel vodo zapuščati toplega ležišča pa to, da bi jih upora- voda zavrela šele, ko sem jaz dodal še dve. No, ni odliti, a ni bilo ničesar za odliti, bil kot neke vrste kahlo ... Ko sem se nehal sme- povsem zavrela, a sva se tudi z vročo kavo, ki se vso vodo so makarončki vase jati, sem mu razložil, da bi jih rad le obul, a se je ni trikrat dvignila, zadovoljila. Sva še sendvič po- posrkali. izkazalo, da so mi odločno premajhni, in sem jedla, potem pa proti dnu Čaganke z malo manj Sem kar oba raguja dodal, malo pomešal in moral izbrskati svoje umazane, da sem lahko opreme krenila, da bi pot na trenutno končno bila je večerja, da bi angelčki z ritkami ploskali, opravil potrebo. delovišče malo bolj prijazno naredila. če bi je bili deležni. Tico je nekaj sicer godrnjal, da je vse pacasto pa to, a bilo je toplo, kar je bilo Kaj sva počela spodaj? Rojstnodnevno zaba- In sva se kmalu znašla v rahlem prepiru, ko edino pomembno, in tisti pisker sva pomazala vo sem organiziral in se je Tico edini odzval. Dan sem jaz hotel že kar na začetku malo poširiti, do čistega. In se potem, ura je kazala osem zjut­ prej sva krenila v Čaganko s super načrtom in Tico je pa silil globlje, da tam še kar gre. Itak da raj, spravila v spalki in malce oddremala. Mrzlo super organizacijo, a se kot vedno ni vse izšlo, gre, dol gre vedno, ko gravitacija svoje opravi, pa ni bilo, vsaj ne preveč, le trdota me je malo mo- kot bi se moralo. No, se je, samo zakompliciralo še blaten si ko prase, da kar spolziš med kamni, tila, da sem se zbujal, a to tako pač je v mojih se je vmes ene parkrat. Najprej sva dol crkovala, letih. ker sva vso opremo za delo v končnem meandru Zjutraj pa šok. Tico je hodil scat ko navit, a trogala plus hrano in opremo za bivak in je traja- me to ni zelo motilo, motilo me je, ko je začel s lo dlje kot ponavadi. Saj teža ni tolikšna ovira, piskri ropotati že navsezgodaj in sem nergal in smo si med lazenjem po naših blatnih krasoticah nisem hotel iz spalke, čeprav mi je hotelo mehur kar nekaj kondicije nabrali, a tlačenje čez ozke raznesti. Potem pa naenkrat trepljaj po ritki in prehode in tenstanje čez meandre z dvema pra- vroča dišeča kava v posteljo! Ja, madona, saj sicama pobere ogromno energije, saj se te non- česa takšnega še doma nisem deležen. Sem jo stop zatikajo. spil, ene dva vmes pricinil, potem škornje svoje usrane izbrskal, da sem mehur spraznil, vmes je Plus na stropni nad tridesetmetrskim bre- pa Tico še za en kofe pristavil, ker sveče sva itak znom sem nekaj zaštrikal in mi je tam definitivno morala porabiti, jaz sem pa na uro pogledal, da pobralo energije in živcev za dvakrat gor in dol. me je lahko kap, ker je bila že ena. Trinajst po Sem vpel zavoro in štrik napeljal še v dodatno domače. In sva še kofe požrla, pospravila in vponko, potem sem se pa dvignil, izpel popkovi- crkni­la na površje. Kjer sva si na ognju še taprav no in se počasi začel spuščati, da – preden pov- kofe scmarila, ki sva mu klobase dodala in rad­ sem obvisim – še enkrat preverim, če je vse, ka- lerček, in je šel rojstni dan v zgodovino ... kor bog zapoveduje. Ja, takšen sem na stara leta P. S. Macolo, špico in lomilko sva pustila v postal, previden. Preverim, preden bi bilo prepo- bivaku, ker je na dnu Čaganke drug komplet, a zno. Sem tudi tokrat preveril s hitrim pogledom ker sva se vmes odločila, da bova delala na sre- in se mi je v tisti kepi blata zdelo vse OK, a bolj dini in se kot tisti osel med dvema kopicama sem se spuščal in obremenjeval zavoro, bolj me sena nisva mogla odločiti, po kateri komplet bi skočila, sva na koncu prehode širila kar s kame- 18    je znoj oblival. Ker bi že morala zagrabiti, pa ni. njem. Saj kar gre, samo neštetokrat po mehkem DECEMBER 2012 udariš ... Damijan Šinigoj, JK Novo Mesto

RAZISKAVE Sistem Migovec – najdaljša jama v Sloveniji Na Tolminskem Migovcu je Jamarski sekciji Planinskega društva Tolmin (JS PDT) in Imperial College Caving Clubu (ICCC) končno uspelo povezati dva jamska sistema, Migovec in Vrtnarijo, v Sistem Migovec. Tako imamo sedaj najdaljši jamski sistem v Sloveniji v skupni dolžini 25,5 kilometrov in z višinsko razliko 972 metrov. G lavnino migovškega podzemlja sestavljajo kalcitnimi in celo aragonitnimi kristali. Največje tako postala najgloblja v Sloveniji. Osem let po- trije večji jamski sistemi: Primadona, Mi- presenečenje so tudi stalaktiti, stalagmiti, helek- zneje pa je nova najgloblja (–547 m) in perspek- govec in Vrtnarija. Migovec je tako dobil titi in neverjetne blatne formacije ter čudovite tivna jama v Sloveniji postala M16. Raziskave na tudi vzdevek Votla gora. Jame se po globini freatične galerije, ki se kot labirinti prepletajo in Migovcu so bile po letu 1985 za nekaj časa opu- spust­ijo vse do vasi Tolminske Ravne oz. do prib­ so na delih prekrite s suhim blatom in celo sigo. ščene, saj se je JS PDT osredotočila na raziskave ližno 912 metrov nadmorske višine. v jami Mala Boka. Kratka zgodovina jamarskih V zadnjih letih so jamarji poleg vsega ostale- raziskovanj Tolminskega Migovca ICCC je študentski jamarski klub, ki deluje že ga intenzivno iskali tudi povezavo med sistemi. 50 let in poleg rednih jamarskih aktivnostih izva- Najverjetnejša je bila preko Kavkne jame, vendar Jamarstvo ni samo šport, ampak je tudi razis­ ja tudi jamarske odprave. Zaradi novice, da je je bilo najobetavnejše mesto tudi najožje. V več kovalna dejavnost, ki ljudi poveže, to pa zagoto- Slovenija zelo perspektivna glede raziskovanja akcijah so počasi napredovali, vendar povezave vo omogoča lažje delo v takšnem okolju. Dolgo- jam, se je takratni predsednik kluba Jim Evans ni in ni bilo. letna raziskovanja na Migovcu so odkrila obstoj odločil za obisk. Andrej Fratnik kot kontaktna treh večjih jamskih sistemov. Kombinacija sode- Na letošnjem raziskovalnem taboru z ime- lovanja, vztrajnosti in optimizma je glavno vodilo nom Sledi vetra so jamarji samo v Vrtnariji sku- jamarjev iz JS PDT, zato že 18 let skupaj z jamar- paj odkrili nad 2,5 kilometra novih delov in po- ji iz londonskega kluba raziskujejo jame Tolmin- novno tudi neslutene podzemne lepote. Sreča skega Migovca. Letošnje odkritje povezave in s pa se jim je končno nasmehnila prav na koncu tem najdaljše jame v Sloveniji je samo potrditev odprave, ko so povezavo nepričakovano odkrili dolgoletnega trdega in vztrajnega dela. na globini –572 metrov. Začetki tega slovenskega ponosa pa segajo v Sistem Migovec je pravi labirint. Vertikalni leto 1974, ko se je JS PDT prvič podala na Migo- rovi na določenih globinah preidejo v vodoravne. vec in pričela z raziskovanjem Kavkne jame To dokazuje nastajanje podzemnega sveta skozi (M2). Moderno jamarsko opremo je bilo v tistih različna časovna obdobja. V spodnjih delih jam- časih težko dobiti, kar pa ni ustavilo pravih ja- skega sistema naletimo na vodo, kjer so trenut­ marjev, ki so uporabljali kar doma narejene vrvne na raziskovanja končana, v prihodnosti pa so zavore, prižeme, naklonomere, vponke in luči. Je planirani jamski potopi v najobetavnejših sifonih. pa v tem času že bila poznana tehnika SRT Trenutna najdaljša jama v Sloveniji se ne ponaša (single rope technique, ki omogoča plezanje po samo po kilometrih, ampak tudi po lepoti, saj je težko opisati lepoto dvoran, posuto s tisočerimi vrvi), ki je omogo- čila hitrejši napre- dek v globine. Kavkna jama je Foto: arhiv JS PDT Foto: Mark Evans JSPDT kampira na Migovcu leta 1977.  Jim Evans na vhodu v Jamo strgane srajce   19 DECEMBER 2012

RAZISKAVE Foto: Stu Adler Foto: Dave Wilson Mesto povezave med M16 in M18 – Gladiatorska traverza Kamp hotel Tolminka leta 1998 novo doseženo globino –958 m je bilo pogloblje- oseba mu je razložil o trenutnih podvigih na Ka- Ravno teh potencialnih jam je na Migovcu ogro- no tudi prijateljstvo med kluboma, povečala pa ninu in zgodbe o Mali Boki. Seveda je omenil mno. Ker je v zimskem času pokrit z debelo sne- so se pričakovanja za prihodnja skupna odkritja. tudi Migovec, kjer pa so bila zaradi manjšega žno odejo, je odločitev, da se je v tem času vred­ števila jamarjev raziskovanja opuščena. no povzpeti nanj in sistematično prehoditi plato, Aprila 1998 je potres spremenil podobo samoumevna. Tako je prišel ICCC spomladi leta Zgornjega Posočja. Novice, da je v Pološki jami Simon Gabršček je Angleže prvi popeljal do 1995 na zimsko odpravo, na kateri je bilo ozna- opaziti spremembe, so postavile vprašanje, ali je vhodov jam, in ko so skupaj pregledali plato Mi- čenih kar nekaj dihalnikov. Plan za poletje je to- moč narave vplivala tudi na sistem Migovec. Ra- govca, se je ICCC odločil, da je ta del zagotovo rej bil narejen – obiskati vse te številne dihalnike dovednost jamarjev je bila velika, obisk jame pa videti perspektiven. Tako se je leta 1994 klub in odkriti pot v globine Migovca, ki očit­no skriva jim je zagotovil, da je jama ostala nespremenje- ICCC prvič podal na šesttedensko odpravo, s nekaj velikega. na. V tej odpravi je bil Hotel Tolminka polno za- katero se je pričelo uspešno sodelovanje z seden v upanju, da bi dosegli magičnih JS PDT. Prva odprava ni prinesla večjih odkritij, Odprava poleti 1995 je prinesla novo upanje. –1000 metrov. Na žalost je bilo raziskovanja ko- se je pa zaradi očitnega potenciala Migovca Ponovno sta bili obiskani Jama M16 in Jama Str- nec na –970 metrov, kjer je sifon jamo zaključil. ICCC odločil, da je potreben bolj sistematičen gane srajce (M18), odkriti v prejšnjem letu. Ja- Naslednje leto je bila odprava usmerjena v razis­ pristop k raziskovanju. marji obeh klubov so ob velikem trudu počasi kovanje vseh ostalih sledi v sistemu Migovec in napredovali in dosegli globino –232 metrov. tako so s trudom in vztrajnostjo jamo podaljšali Znano je, da pozimi jame »izdihujejo«, s čimer Prvič je bil v jami tudi postavljen podzemni za več kot dva kilometra. ustvarjajo luknje v snegu in tako nakažejo vhode. kamp, Klub Mig, za lažje raziskovanje. Naslednje leto je bila skupna odprava še uspešnejša, saj so V letu 2000 se je raziskovanje usmerilo v novo Foto: Iztok Možir ob začetku oprave odkrili, da se Jama Strgane odkrito jamo Primadona in njeno registracijo. Od- srajce povezuje z Kavkno jamo, ob koncu pa obe krili so tudi vhoda v jami Vrtnarija in U-bend. tudi z jamo M16, in tako se je rodil jamski sistem Zgodba o Vrtnariji se je naslednje leto nadaljeva- Migovec. Na odpravi leta 1997 so ga jamarji še la, vertikalna jama je pripeljala jamarje vse do poglobili, kar omogoči tudi drugi postavljeni horizontalne Galerije Prijateljstva. Vrtnarija je te- podzemni kamp Hotel Tolminka (–625 m). Z daj v globino merila že –574 metrov. V naslednjih Foto: Jana Čarga Andrej Fratnik v Kavkni jami na mestu iska- nja povezave Foto: Jana Čarga Jarvist Frost (levo) in James Hooper - Tetley Vhod v jamo Vrtnarija 20    (desno), gonilni sili ICCC na Migovcu DECEMBER 2012

RAZISKAVE Kronološki pregled raziskovanj Vrtnarije (levo) in sistema Migovec (desno) letih je postajala vse globlja in globlja, kar je go- Celoten plato Migovca. Črne črte predstavljajo geološke prelomnice, v katerih se nahajajo tovo omogočal tudi nov podzemni kamp X-ray. večji jamski sistemi. Raziskave v globino pa so se končale na –802 metrih, ko so jamarji dosegli sifon Kolorado. Tabela najnovejših meritev jamskih sistemov Migovca Pet let zatem so se zaradi pomanjkanja izku- Sistem Jame (kat. št.) Globina Dolžina šenih jamarjev raziskovanja v jami Vrtnarija odvi- jala le na globini med –250 in –300 metrov na Migovec Kavkna jama (4465), Jama strgane –970 m 11.864 m področju Kapitana Kenguruja. Opravljena pa so srajce (8284), M16 (6001) bila tudi sistematična dela na platoju pod Podrto 13.692 m goro z namenom poiskati potencialne višje leže- Vrtnarija Vrtnarija (8293), Vilinska jama (–) –898 m 25.535 m če nove vhode. Tudi naslednje leto ni bilo prave odprave, vendar je jeseni manjša ekipa obiskala skupaj Sistem Migovec –972 m 3.637 m jamo Primadono ter opisala in pregledala vse grape na zahodni strani Migovca. Primadona Primadona (8282), U-bend (–), Monatip (10.180) –645 m   21  DECEMBER 2012 Jamarska odprava leta 2007 je zopet poskr- bela za dve novi odkriti jami, to sta Planika in Monatip. V sistemu Migovec in jami Vrtarija pa so jamarji nadaljevali z delom manjših posame- znih odkritij. Drugo leto so bili za svoj trud še bolj nagrajeni, saj je Vrtnarija z odkritjem Vilinske jame postala jamski sistem. Ravno tako je posta- la jamski sistem tudi Primadona, saj se vanjo povežeta obe jami, Monatip in U-bend. Kavkno jamo so v tem letu preopremili za raziskovanje povezave med sistemoma Vrtnarija in Migovec. Na odpravi 2009 so jamarji v Vrtnariji posta- vili Metal kamp za lažje iskanje povezave in na- predovanje v predelu Kapitan Kenguru. Names­ to povezave jim je uspelo povezati Kapitana Kenguruja z že odkritimi spodnjimi rovi Vrtnarije in tako ustvariti 1,8 kilometra dolgo krožno pot. Ta je večinoma vertikalna in najdaljša v Migovcu, popelje nas vse do globine –562 metrov. Konec odprave je bila ekipa še odločnejša in želja po kampiranju v jami še pristnejša. Podzemni kamp X-ray je leta 2010 ponovno zaživel in omogočil raziskovanja spodnjih delov Vrtnarije, pod globi- no –500 metrov, v kateri so odkrili predel Tolmin- ska korita, starodavne freatične galerije, tisočere kristale, prve kapnike in še bi lahko naštevali, kar

RAZISKAVE Tolminski Kuk plato Migovca Tolminski Migovec Projekcija Sistema sistem Migovec Migovec v smeri N–S sistem Vrtnarija je po dolgih letih zagotovo velik uspeh in hkrati Foto: Iztok Možir zgodbe pa so lepo opisane v leta 2007 izdani torej 12 ur jamarjenja, 12 ur pa je za prehranje- tudi eden izmed najlepših odkritij Migovca. knjigi Votla gora (The Hollow Mountain). vanje in počitek. Vsako akcijo smo beležili v knji- Foto: Jana Čarga žici, kamor smo zapisali, kdo je v skupini, v kate- Leto 2011 se je pričelo s podelitvijo Putickove Sledi vetra – Jamarska ri del jame se je odpravil in kdaj se vrne v kamp. nagrade za največji jamarski dosežek v letu 2010 odprava 2012 Kamp je bil prijeten, saj so jamarjem družbo de- na slovenskem območju, kar je bila gotovo velika lale številne sveče, božične lučke, mp3-predva- potrditev jamarjem iz obeh klubov ter spodbuda, Med 13. julijem in 19. avgustom 2012 sta ja- jalnik in celo majhna računalniška igrica. da so na pravi poti. Na odpravi v tem letu so marska kluba ponovno sodelovala v jamarski nadaljevali s kampiranjem v Vrtnariji ter odkrili odpravi na Tolminskem Migovcu, tokrat imeno- Raziskovanja v Vrtnariji še več horizontalnih freatičnih galerij in kristalov. vani Sledi vetra. Jamo so po dolgih letih tudi poglobili, in sicer do Tako kot v prejšnjih odpravah (2003, 2010, –888 metrov. Za to odpravo sta bila na začetku zadana dva 2011) je tudi to leto podzemni kamp, X-Ray, nu- glavna cilja. Prvi je bil odkrivanje nadaljevanja dil jamarjem zavetje na globini –550 m in olajšal Da je bila odprava leta 2012 več kot uspešna sistema Vrtnarija, drugi pa je bil povezati sistem nadaljnja raziskovanja. in da sta upanje ter želja po raziskovanju tisto Vrtnarija s sistemom Migovec. S tem bi nastal pravo vodilo, so jamarji dokazali z odkritjem tež- tudi najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Na začet- Ključna področja raziskovanja v tem letu so bila: ko pričakovane povezave med sistemoma Vrtna- ku odprave je bila Vrtnarija dolga 11.025 m in • Vodoravne galerije pod breznom Obtičan v rija in Migovec, ki je rodila nov največji jamski globoka 888 m. Glede na načrte (program Sur- sistem v Sloveniji. Več podrobnih zapisov vseh vex) je bila ugotovljena najmanjša razdalja med raju: raziskovanj med leti 1974–2006 ter nepozabne Kavkno jamo (sistem Migovec) in Vrtnarijo, in - Atlantis (nadaljevanje Izgubljenih kilo- Kristali sicer štiri metre ob napaki meritve 30 metrov. metrov) 22    Galerija Atlantis s kapniki Letošnja jamarska ekipa je kar pet tednov - Krasni novi svet (nadaljevanje rova Od- DECEMBER 2012 preživela na Migovcu, zato je bilo mogoče tako zelo obširno raziskovanje. Del je bil usmerjen rešenje). tudi v iskanje novih potencialnih jamskih vho- • Plezanje na koncu Sobe prestola – prehodi dov ter pregledovanja terena pod Podrto goro in Škrbino. Vroče hlačke. • Nadaljevanje najglobljega dela jame Zim- Sama odprava se je začela že v Londonu, kjer so mesece prej pripravljali in nakupovali opremo sko potovanje (od Watership Down vse do in hrano. Kombi, poln opreme, se je nato podal sifona Mali Bohinj). na 24-urno vožnjo od Londona do Tolmina. Ko je • Plezanje na koncu Kraljičine dvorane. prispel do vasi Tolminske Ravne, je bila vsa opre- Vzpon nas pripelje v višje ležeče horizon- ma raztovorjena in shranjena v skednju družine talne freatične galerije – Mlečna cesta, od Skalar. Za začetek odprave so jamarji znosili na tod pa do povezave s sistemom Migovec, vrh le najnujnejšo opremo, ostalo pa po potrebi. skozi galerijo Sanje za dušo. Vso opremo so si naložili v nahrbtnike in jo peš • Manjši prehod na koncu Galerije prijatelj- prinesli na vrh. Vmes je bil skorajda obvezen po- stva – Xanadu. čitek na planini Kal, kjer so se okrepčali in se • Ozko nadaljevanje meandra Minotaver: tako lažje povzpeli do vrha. Giljotina in Razor. • Nabitje prečke in spust skozi paralelno Kampiranje in delo v podzemnem kampu sta brezno Stagger Lee, ob breznu Big Rock bila skrbno organizirana, saj je le tako možno Candy Mountain. Na žalost se je ta del po- slediti, kje in kdaj so jamarji v jami. Kamp je vzel vezal v spodaj ležeči prehod Reka sode, naenkrat pod streho štiri jamarje, ki so nato raz- odkrit leta 2003. iskovali v parih. Menjava je bila vsakih 12 ur, • Nadaljevanje ozkih rovov Spodnji užitek v vodne meandre Yorkshire. Povezava dveh velikih sistemov v Sistem Migovec Da sta Vrtnarija in Kavkna jama zelo blizu, so jamarji prvič zaznali leta 2007. Po podrobnejšem

SISTEM MIGOVEC M2 Kavkna jama: M16: M18 Jama strgane srajce: Vrtnarija: Vilinska Jama: Nadmorska višina 1861 m Nadmorska višina 1857 m Nadmorska višina 1840 m Nadmorska višina 1794 m Nadmorska Višina 1779m Lokacija 540504 / 512393 Lokacija 540505 / 512381 Lokacija 540503 / 512394 Lokacija 540510 / 512398 Lokacija 540512 / 512408 kat. št.: 4465 kat. št.: 6001 kat. št.: 8284 kat. št.: 8283 Občina Tolmin, Slovenija IZTEGNJENI M2: Vhodna brezna, M16 Globina 972 m, Dolžina 25,5 km PROFIL Kavkna jama Kapitan Kenguru Galerija prijateljstva, Leopard Natan čnost meritev BCRA 4-5B (1994–2012) Palača kralja Minosa Raziskave 1974–2012 Imperial College CC/JS PD Tolmin 2012 Tolminska korita Kamikaze, Obtičan v raju 0 M16 e e M18: Jama Serpentina, Let na drugi svet 100 vhodni e strgane srajce Odprave v letih 2003–2004 200 Dnevni sanjači 300 Vrtnarija del resnično 400 e opraskan M18 Jama strgane srajce 500 brezno M2 Kavkna jama 600 e strahov Hotel Tolminka 700 800 Vilinska izgubljeno vroča linija Club Mig nevarno mesto NCB Olio Jama mesto tunel dežela pod K Dinsdale Migovcem Titanik Fawlty Towers silos Stanio Piston kosilnik Plopzilla kapitan promenada Kenguru Pico ta mokra bonus cingalca dvorana Rock Britannic Paradiso sestavljenka n Father Shed * Roll XXX WC Obelix K odiseja Gauntlet Wizard Poltergeist Gulf humor of Oz olimpijski konkord hidrant zaviti rov meander alkemija Dark hrabri mišek za pest Getafix Sajeta Tranquility tolarjev Galaktika Olympic korita mokro kladivo Canberra Penelope Kinder iluzij Surprise Pot na sončni Walk The strani Line 2 Minutes To Midnight pawoden banzai roza Skynet povodni luknja borci za vesel nonoti mož v hribu Migovec ponedeljek palača kralja bučanje gepard Albertova Minosa kraljičina Northern Line hotel Tolminka Prince dvorana dvorana Trunk galerija prijateljstva minetaverski mesto povezave K meander sanje za dušo Passage Consort Rd. Waterloo Pink Panther spodnji kamp XK -ray ezo. Grace Rimska cesta mrzle noge užitek korita slavni fantje Falls Road Big Rock rdeči let na magični zmaj obti čan krasni novi svet Teotihuacán Kaboom Candy baron drugi svet izgubljeni kilometri v raju Wonderstuff Rameses Mountain izgubljena autocesta 32 upanja serpentina pokora odrešenje Paradox reka pire Passage sode K špaltna v neskončnost Antivox zadnje pravljica in naprej mrtvi upanje kot rdeča Atlantis krava nespečnost konec s rapalska galerija Broken God krompirjem Pencil Series 900 dnevni sanjači sifon soto čje Z112 kolarado Marwood (-879m) pingvinovo jajce tresika (-937m) Watership Down mo čvirje vodno upanje dobro ne odlično (-972m) (-967m) (-970m) (-958m) 1000m 0 100 200 300 400 500m

RAZISKAVE pregledu v programu Survex je bilo videli, da sta Foto: Iztok Možir si narazen le okoli 30 metrov (±30 m). Naslednje Foto: Jarvist Frost leto so Kavkno jamo preopremili in podrobneje raziskali. Napredovanje je bilo počasno, saj je V Kavkni jami na poti do mesta iskanja Kraljičina dvorana s kaminom v ozadju - pot jama zelo zahtevna in ozka. povezave do povezave stalagmiti in stalaktiti, ne samo po dimenzijah, nju globin Migovca gre tudi letos skupnemu Na drugi strani, v Vrtnariji, so se leta 2009 ampak tudi po številu. Videni so bili tudi stebri in trudu JS PDT in ICCC ter vsem ostalim klubom jamarji odločili kampirati na približno –250 met­ neverjetno oblikovani helektiti. To je do sedaj po- in posameznim jamarjem, ki so kakorkoli pripo- rih (predel Kapitan Kenguru – Metal kamp). leg neskončnega števila raznovrstnih kristalov mogli pri raziskavah. Zahvaljujemo se družini Kamp je bilo kljub manjši globini zelo smiselno največje odkritje izpod Migovca. Za alpsko jamo Skalar v Tolminskih Ravnah, ki nam omogoča postaviti, saj je pot do njega zelo ozka in utruja- je to zelo netipično in na tako odkritje smo lahko parkirni prostor ter shrambo opreme in hrane, joča. Hkrati so si tako povečali čas raziskovanj. zelo ponosni. pa tudi Planinskemu društvu Tolmin in Triglav­ Na tem mestu je veliko razpotij, brezen in kami- skemu narodnemu parku, ki nam je ponovno nov, tako da je bilo s te strani nemogoče poiska- Kot zanimivost naj omenim še, da se spodnji omogočil bivanje na Migovcu v času odprave in ti pot do Kavkne jame. Vse, kar je jamarjem del Vrtnarije razteza vse od Škrbine pa do vrha s tem zagotovo pripomogel k napredku. uspelo, je bilo povezati ta del jame s spodnjimi Migovca. Ostale galerije, odkrite v prejšnjih letih, deli Vrtnarije. Ključ do povezave je bila torej pa v smeri sever–jug peljejo Vrtnarijo pod goro Jana Čarga, JS PD Tolmin in ICCC Kavkn­ a jama. Tolminski Kuk. V Kavkni jami so bile opravljene številne zim- Zaključek ske akcije, da bi se prebili skozi ožine. Ves ta trud nas je torej vse do leta 2011 pripeljal le še Kaj pa prihodnost? Še veliko je neodkritega. do štirih metrov (± 30 m) razlike. Jamarji so ve- Trenutni skupni seštevek vseh jam Migovca že deli, da so zelo blizu, ampak fizično jim ni uspelo presega 30 kilometrov. Naj tudi omenim poten- povezati teh dveh sistemov. Med odpravo leta cial, ki ga ponuja sistem Primadona. Razlike med 2012 so izvedli dve intenzivnejši akciji, da bi po- Sistemom Migovec in Primadono je le še za oko- vezali Kavkno jamo z Vrtnarijo. Tako sta se isto- li 160 metrov. Tudi kam odteka voda, še vedno časno dve ekipi odpravili vsaka v svojo jamo. ostaja skrivnost, obstajajo pa tri možnosti: Zad- Rezultat je bila zvočna povezava med sistemo- laščica, Tolminka ali slap Savica. Zelo koristno bi ma, saj je ekipa v Vrtnariji, v predelu Kapitan bilo tudi opraviti podrobne geološke analize. Kenguru, zelo jasno slišala zvoke kladiva iz Kavk­ne jame. Upanje za povezavo je bilo več kot Zahvala za zgodovinski uspeh pri raziskova- upravičeno, a se jim do konca odprave ni uspelo prebiti skozi ožine v Kavkni jami. Foto: Jana Čarga Na zadnji dan odprave se je manjša skupina Skupinska slika na koncu odprave v Ravnah pri družini Skalar jamarjev odpravila razopremljat kamp. Z vračan­ jem jamarjev na površje pa je popolnoma nepri- čakovano prispela novica o povezavi. Predel, kjer je nastala, je nadaljevanje galerij, odkritih v letu 2010. Na njihovem koncu je Kraljičina dvorana, katere kamin so na prejšnjih odpravah že pričeli plezati, a so ga kmalu opustili, saj je zelo blaten. Na letošnji odpravi so kamin po treh večjih plezalnih akcijah končno preplezali in prične se vodoravni del Mlečna cesta. Na zadnji delovni dan odprave sta se Karin in Gergely odpravila v ta del, da bi nadaljevala Mlečno cesto. Del, ki sta ga raziskovala, poimenovan Sanje za dušo, se je na veliko presenečenje obeh povezal z delom Waterloo v sistemu Migovec, odkritem leta 1998. Za Karin in Gergelyja je bila to zadnja delov- na akcija in niti v sanjah si nista predstavljala, da se bo končala s povezavo. Večina jamskih zapis­ nikov tisti trenutek še ni bila vnesena v računal- nik in ni bilo slutiti, kam se vije Mlečna cesta. Da je povezava nastala, se gre zahvaliti tem vodoravnim galerijam, ki jim ni videti konca in s katerimi hitro pridobivamo dolžino. Nihče si ni mislil, da bo povezava na tem mestu, saj je bilo od njega na začetku odprave do mesta povezave več kot dvesto metrov razlike. Povezava je bila odkrita na globini –572 metrov oziroma na nad- morski višini 1205 metrov. Povzetek raziskav v letu 2012 Na novo je bilo leta 2012 skupno izmerjenih 2703 metrov novih prehodov. Vrtnarija je tako na novo dolga 13.692 in globoka 898 metrov. Slove- nija je dobila novo najdaljšo jamo – Sistem Mi- govec – s skupno dolžino 25.535 metrov in glo- bino 972 metrov, zaradi povezave med dvema obstoječima jamskima sistemoma. Globina jame pa je zdaj večja, saj se s povezavo upošteva naj- višje ležeči vhod – Kavkna jama. Velika večina odkritih galerij so jamarjem že znani stari freatični rovi, ki so na nekaterih delih posuti s kristali. V predelu Atlantis je bil letos na 24    veliko presenečenje odkrit tudi predel z največjimi DECEMBER 2012

RAZISKAVE Dihalnik Šice pri Bobnovi jami Raziskave 1998–2012 prostor Šice skozi 15 metrov globoko brezno, po Profil vhodnih (prebitih) delov nekaj desetih metrih poševnih delov pa do sifon- samo udornica, ki jo je leta 1984 registriral O bčasno vodno območje v Cegelnici pri skega jezera na globini 27 metrov. Kasneje smo JK Železničar in iz katere je ob povodnjih bruha- Stavči vasi, kjer je udornica Bobnove jame to prvo jamo poimenovali Blatna jama v Šici. la voda. Naključje je hotelo, da si je leta 2001 in nove jame Dihalnik Šice, je svojevrstni med neko akcijo v vročem popoldnevu suhi bru- fenomen tega območja oziroma cele Dolenjske. Malo za tem sem v nekem mrzlem dnevu zo- halnik pod steno ogledal Frenk Jenkole in opazil, Ob večjih povodnjih namreč podzemni tok Šice pet taval med dihalniki in jih pregledoval. V oko na tem območju izbruhne na površino v velikih mi je padel dihalnik, iz katerega je najmočneje Foto: Uroš Ilič količinah in teče po strugi dolgi približno dva ki- pihalo. Zaradi tega je jama kasneje dobila ime lometra v reko Krko. Večinski del vode, ki ponika Dihalnik Šice. Prvi prosti vikend sva jo z Markom na Ribniškem in Kočevskem podolju, izbruhne Pavlinom pričela izkopavati. na površje v Cegelnici kot Šica v številnih sliko- vitih bruhalnikih. Naslednji dan smo v številčnejši ekipi in s po- močjo hidravlike na traktorju izvlekli najtežje Ko visok vodostaj močno upade, se številni skale. Na globini treh metrov so se pričele prve bruhalniki spremenijo v dihalnike. Do izraza pri- luknje med podornimi skalami, na globini dejo predvsem pozimi ob zelo nizkih temperatu- 5,5 metrov pa smo prišli do prave kompaktne rah, saj iz njih močno izpareva topel zrak iz pod- vertikalne špranje, ki smo jo širili vse do globine zemlja. Na območju okoli treh hektarov se 9,5 metrov. Ves material, ki ga je bilo več kubi- nahaja 35 dihalnikov. kov, smo izvlekli z vedri. Na tej globini se je odprl prvi pravi podzemni prostorček s stopnjo Velike količine vode in številni dihalniki so bili 2,5 metr­a. Na 12 metrih globine se nadaljuje vo- povod, da smo zopet obudili raziskovanja na tem doravna ožina, za katero je zopet malo večji vo- območju. Že desetletja nazaj so ga raziskovali doraven prostor. Na koncu prehaja v ozko verti- starejši novomeški in ljubljanski jamarji in sku- kalo, kjer smo zopet šali prodreti v zaledje Šice. To so poskušali v začeli s širjenjem. Po na- udornici Bobnove jame in na ravninskem travna- pornem širjenju smo prišli tem delu nad Bobnovo jamo, tik pod visokim še štiri metre v globino, hribom, kjer je večinski del dihalnikov, a se jim torej na 16 metrov, kjer se sanje niso uresničile. je delo zaradi težavnosti zaustavilo. Povod temu je Raziskave leta 1998 bila tudi vstopna vertikala, kjer se je na globini štirih Prelomnica raziskovanja se je zgodila neko metrov nevarno podsipal nedeljsko popoldne leta 1998, ko smo (takrat vhod z velikimi kamni, ki sem bil član JK Novo mesto) po povodnji pre- so prileteli nad glavo. gledovali suhe bruhalnike (dihalnike). V gozdiču na travniku je Miha Rukše vrgel kamenček med Med tem časom je bila podorne skale enega izmed dihalnikov. Pričeli Bobnova jama še vedno smo ga odkopavati in hitro prišli v prvi podzemni Foto: Dare Hribar Saniran vhod s trinožnikom za lažji transport opreme v jamo Foto: Dare Hribar Sanacija vhoda     25Ob visoki vodi se ta dvigne za 28 m in bruha skozi sanirani vhod. DECEMBER 2012

RAZISKAVE Foto: Leopold Bregar Foto: Adriana Novak Velika podorna dvorana pred prvim pritočnim sifonom Poševni rov vhodnega dela od globi- ne 20 do 28 m da iz podora bruhalnika močno piha. Ves navdu- kjer je bila kajpak kaj drugega kot spet neobe- je zasul ves vhodni del. Zaradi vremen- šen je pritekel do mene in zakričal: »Dare, iz tavna ožina. Četrto jamo smo poimenovali Ko- skih in poplavnih razmer ter nevarnosti Bobnove jame piha za popizd't!« marjevo brezno. podsipanja vhoda so po tem dela zopet zastala. Sledil je premor in v tem času, Začeli smo z odkopavanjem in širjenjem že Raziskave med leti 2003 in 2010 ko se je zaradi nestabilnosti vhod še tretje jame v radiju dobrih sto metrov (glej F. Jen- ved­no zasipal, so nam »na pomoč« pris­ kole, M. Pavlin, Odkritje Bobnove jame, Dolenjski Raziskave v Cegelnici (tako temu območju kočili še lovci in v jamo vrgli crknjeno kras 4, 2002). Na naslednjih raziskovalnih tabo- pravijo domačini) so se za nekaj časa ustavile, lisico, ki smo jo opazili, ko je že razpa- rih, ki jih je bilo kar nekaj, smo za prijetnejša raz- da smo nabrali nove energije za naprej. Leta dala. Zaradi vsega tega smo nadaljnje iskovanja postavili fiksno mizo s klopmi in isto- 2003 smo zopet organizirali tabor, na katerem raziskave zaustavili še za nekaj let. časno raziskovali in kopali v vseh treh jamah. Na smo izvedli nekaj potapljaških raziskav v Bob- Vse raziskave do sedaj so bile izpeljane pod enem izmed taborov je Vinko Mihelčič tik pod novi jami in ponovno začeli z delom v Dihalni- okriljem JK Novo mesto, po letu 2006 pa smo jih hribom, 55 metrov od Dihalnika Šice, našel nov ku Šice, tokrat spet od začetka, kajti v skoraj pod okriljem JK Krka zopet prebudili. Naključje možen vhod v Šico. V njem je skoraj sam vztrajal dveh letih premora se je vhod toliko podsul, da je hotelo, da smo nekateri člani JK Novo mesto in naslednji dan že prišel na globino 16 metrov, ustanovili nov klub in kot pobudnik in vodja ra­ ziskav v Šici sem ne glede na klub raziskoval Foto: Leopold Bregar naprej. Dela smo se ponovno lotili leta 2008 in pono- 26    Prvi potop skozi prvi pritočni sifon vili ves dosedanji trud z vhodnim delom, saj se je DECEMBER 2012 podsulo več kubikov kamenja in zemlje. Nadalj- nje delo pod vhodnim delom je bilo še vedno prenevarno zaradi podsipanja vhoda, zato sem začel pripravljati načrt za sanacijo vhoda. Na Občino Žužemberk smo naslovili prošnjo za donatorsko pomoč pri sanaciji vhoda in odob­ rili so nam 200 evrov sredstev. Za zmanjšanje stroškov sem našel rabljene betonske kanaliza- cijske cevi premera 100 centrimetrov, s katerimi smo marca leta 2010 začeli s sanacijo vhoda do globine 4,5 metrov. Pri sanaciji so nam sponzor- sko pomagali Miroslav Strnad s prevozom be- tonskih cevi iz Ljubljane na lokacijo, Anton Perko z oskrbo in dovozom peska za beton, Robert Struna, ki nam je lično izdelal masivno železno rešetko, in Tomas Konte z vlaganjem cevi v jamo s pomočjo traktorja in hidravlične roke. Pred tem je bilo treba temeljito očistiti vhodni del vertikale, ki je v 13 letih narasel z metra širine na tri in pol metra velik krater. Na globini 4,5 m, kjer se prične kompaktna kamnita stena, smo zalili pol metra debel armiran betonski temelj, na katerega smo postavili betonske kanalizacijske cevi v višino štiri metre, okrog njih pa zalili z be- tonom in istočasno v notranjosti cevi postavili močne stopnice iz rebrastih železnih palic. Dela so marsikdaj trajala pozno v noč. Po saniranem vhodu smo lahko prvič po toli- ko letih varno nadaljevali dela s širjenjem ožin v globini. Na devetih metrih smo še dodatno razši- rili ožino, da smo sploh lahko z vedri izvlačili ma- terial. Podobno smo storili še na globini dvanajst metrov, da smo se normalno prebili do dosežene globine 16 metrov iz leta 1999. Zaradi zelo ozke

RAZISKAVE vertikale smo začeli širiti že na globini 13 metrov Foto: Leopold Bregar in vse do 20 metrov, kjer se je vertikala končala in se je pričel poševen rov. Ta je bil toliko širši, da Jezero med prvim in drugim pritočnim sifonom smo z vsakim posegom videli dlje. Dohitel nas je september, ki je prinesel ene največjih poplav v prek večjega kamnitega bloka, ki moli iz vode, in jezera, kjer so se nama sanje končale, kajti zgodovini. stopila na podzemno peščeno plažo iz mivke, nad opazila sva, da nadaljevanja po suhem ni več. katero se dviga visok kamin. Jama se od tod prič- Vesela, da sva raziskala novih 150 metrov pros­ Na sami akciji pred poplavami, ko se je voda ne rahlo dvigovati, a se nadaljujejo dimenzije od tornih rovov in dvoran, sva se odpravila proti že naglo dvigovala, smo bili priče, ko je iz minuto 5 do 20 metrov širine in višine od 2,5 do 15 met­ izhodu na pir! v minuto s sten bolj curljalo in so se pod nami rov. Po tleh so večinoma velike temne podorne pojavljali čudni glasovi vode. Ko se je prepih skozi skale, sprane od vode, podobne so stene. Glede Nova akcija je sledila že naslednji dan, ko rov kar naenkrat popolnoma zaprl, smo takoj ve- na mulj in sprana področja se dobro vidi, kje je ob smo morali poširiti še spodnji del rova v dolžini deli, da se moramo nemudoma umakniti iz jame. višjem vodostaju močan tok in kje zatišje. šestih metrov za lažji prehod in transport opre- Naslednji dan smo že bili priče fenomenalni fon- me, istočasno pa je Uroš Ilič že poizkušal srečo v tani iz našega jaška in neustavljivi moči narave. Po prehojenih 60 metrih sva prišla do prost­ prvem pritočnem sifonu. Le nekaj metrov dolg in Odpreti smo morali vhodne rešetke, saj je pritisk rane dvorane, kjer priteče prvi stranski pritok dva metra globok sifon je hitro premagal. Sledilo vode iz globine prinašal kamenje, večje od pesti. Šice in kjer je odmev še izrazitejši. Po nekaj de- je suho nadaljevanje, ki ga je pregledal do dolži- setih metrih sva prišla do tretjega sifonskega ne 100 metrov in se vrnil ves navdušen, da jami Raziskave leta 2011 Razmere za nadaljnje delo so se umirile šele naslednje leto, 2011. V drugi polovici januarja smo nadaljevali širjenje na globini 21 metrov. Po nekaj akcijah smo se prebili po poševnem rovu do globine 26 metrov, kjer smo prišli do vode, vendar nam je dal odmev dvorane v ozadju ve- deti, da smo zelo blizu cilju. Počakati je bilo treba še nekaj dni, da voda upade še za kak meter. Tako se je 28. januarja 2011 zgodil za nas zgodovinski dogodek, ko sva se z Leopoldom Bregarjem podala v jamo in se na globini 28 met­rov s težavo prerinila v prostrano dvorano z brzicami in prvim podzemnim sifonskim jeze- rom v Dihalniku Šice, ki naj bi po prvem občutku šel proti Bobnovi jami. Sprehodila sva se po dvo- rani v pritočno smer proti Kočevju in s strahom, da se jama ne bi prehitro zaključila, iskala nadalje­vanje, za katerega je za hudiča izgledalo, kot da ga res ni. Nakar sem pogledal za večji podorni blok, ki se dviga nad glavo, in za njim se res prečudovito nadaljuje, kot v sanjah, kjer se zdi, da gre odmev vse do Ebenthala pri Polomu. Po 60 metrih sva prišla do drugega jezera, kjer sva opazila več človeških ribic. Prečkala sva ga  DECEMBER 2012   27

RAZISKAVE ni videti konca. Pred Uroševim povratkom skoz Še teden kasneje, 13. februarja 2011, je sle- Naslednji dan smo splezali še kamin v stran- sifon smo ugotovili, da je stena nad gladino sifo- dila nova potapljaška akcija, na kateri se je Uroš skem pritoku do višine 13 metrov, dviga pa se še na tako kratka, da jo lahko razbijemo in omogo- potopil v prvi pritočni sifon, se držal desne stra- ok. pet metrov, kjer je videti, da gre v vodoraven čimo prehod vsem brez potapljanja. Teden kas­ ni in po 30 metrih po pričakovanjih glede na rov v smeri za sifon stranskega pritoka. neje sva se s potapljaško opremo in merilnim meritve izplaval v stransko jezero za sifonom. kompletom skozi sifon podala oba in po 200 me- Pravzaprav je to glavni rov, kjer teče voda, pre- Prvi vikend v oktobru smo Urošu znesli opre- trih prišla do velikega jezera, ki sva ga preplava- biti sifon pa je stranski obhod. Uroš je nadalje- mo do odtočnega sifona in zopet je poizkušal la in po 30 m stopila na drugo lepo peščeno val po kopnem in se s štirilitrskimi jeklenkami srečo s povezavo z Blatno jamo. Prišel ji je blizu plažo v tej jami. Nadaljevala sva še 40 metrov po potopil še v zadnje sifonsko jezero, kjer ni našel na vsega osem metrov, vendar pravega prehoda spranih podornih blokih in spet prišla do večjega nadaljevanja. ni našel. Proti Bobnovi jami, katere najbližji del je jezera, ki sva ga obplavala in ugotovila, da se tu oddaljen le 60m, trenutno preprečuje nadaljnji sanje za suhe jamarje definitivno končajo. Teden kasneje sem v petih akcijah izmeril in prehod podor, ustvarjen z manjšo udornico sredi skiciral prvih 150 metrov jame do prvega sifon- travnika, ki je od vhoda v Dihalnik Šice oddaljena 35 metrov. Foto: Leopold Bregar Februarja naslednje leto (2012) smo organi- Vmesno jezero pred prvim pritočnim sifonom zirali raziskovalni potop v zadnje sifonsko jezero, kjer se je Uroš potopil med podornimi bloki in Foto: Janez Jerman skega jezera. Marca smo našel veliko podvodno dvorano, globoko 30 met­ zbrali moči za večjo akcijo, na rov. Nadaljevanja zaradi relativno slabe vidljivosti kateri se je Uroš prvič potopil v ni našel, nazaj grede pa je našel večji prehod odtočno sifonsko jezero proti mimo podornih blokov. V marcu smo ponovili Bobnovi in Blatni jami ter po potop, a zopet brez uspeha in že smo počasi 50 metrih izplaval v podorno obupovali nad nadaljevanjem. Zadnji vikend v dvoranico, kjer ni našel nadal­ avgustu smo zaradi dobrih razmer zopet ponovi- jevanja. Po meritvah smo li potop v zadnjem sifonskem jezeru, na katerem ugotovili, da je bil od Blatne pa je Urošu uspelo najti velik rov na globini jame v Šici oddaljen le 15 met­ 20 metrov, ki gre v »pravo« smer. Po 40 metrih je rov, od Bobnove jame pa zavezal vrvico in se zaradi pomanjkanja zraka 60 metrov. S Tonetom Ober- vrnil s spodbudno novico. Potop smo namerava- starjem sva na isti akciji razši- li ponoviti naslednji vikend, kar pa nam je na rila ožino v stranskem pritoku žalost preprečila mati narava, saj se je vidljivost Šice, Primož Bregar pa prvi drastično poslabšala. pritočni sifon. Vsem je uspelo in Primož si je kot prvi nepo- Zadnje leto in pol smo spremljali spreminja- tapljač ogledal dele za prebi- jočo se vidljivost v vodi, katere pretok nikoli ne tim sifonom. Za ožino stran- pade pod nekaj l/min. Do prvomajskega tabora skega pritoka je dvoranica s 2011 je bila vidljivost vedno med 6 in 10 metri, Pralnica na Dvoru ob Krki, brez nje bi nam kup blatne opreme sifonom barve kave, ki smo takrat pa se je drastično poslabšala, znašala je le jemal navdušenje za nadaljnje raziskave. ga naredili mi, saj je blata do pol metra. To smo sprva pripisovali poletju, ko pa se je taka vidljivost nadaljevala tudi pozimi, se Ta del jame za prvim pritočnim sifonom se kolen, zanimiv pa je visok kamin, ki gre v smeri nam je zdelo vedno bolj čudno. Nadaljnje razis­ povsem razlikuje od jame do prvega sifona, saj se sifona. kave v drugem pritočnem sifonu je preprečevala takoj za sifonom teren strmo dviguje 15 met­rov, Za prvomajski tabor 2011 smo načrtovali po- predvsem slaba vidljivost. Sredi julija 2012 se je od tod so pa še več kot deset metrov visoki kami- tapljaške raziskave v zadnjem sifonskem jezeru, povsem nepričakovano popravila na 10 metrov. ni. Jama je zelo razgibana, razvejana, po tleh ima vendar smo zaradi izredno slabe vidljivosti v A sreča je trajala le dober mesec. Konec avgusta mnogo več blata kot v prvem delu. Teren se zopet vodi, kakršne do takrat še ni bilo, plan spremeni- je bila le še meter, brez vzroka padavin. To je spušča z globokimi požiralniki in breznom, ki kot li. Za prvim sifonskim jezerom se dvigata dva skregano z vso logiko in izkušnjami iz drugih obhod povezuje jezero pred zad­njim jezerom. Na- strma, z zemljo prekrita kamina, za katera se je jam, tako da smo šli v teorijah zarote tako daleč, zaj grede sva izmerila poligon, našla še en večji ponudil Uroš, da ju prepleza. Ponudil sem mu da je bila mogoče med julijem in avgus­tom to- stranski rov z jezerom na koncu in še eno plažo. dereze in cepin, on pa »pa kva bom s tem«, jaz varna v zaledju, ki v podzemlje spušča odplake, Za prvim sifonom sva namerila 280 metrov novih njemu »vzem pa pejt« in je šel. Ko se je vrnil z na kolektivnem dopustu ... delov. V sifonu sem nazaj grede pod vodo pregle- osvojenima vrhovoma kaminov, je ves navdušen 28    dal, kje bi ga najlažje in najhitreje prebili. prikimal, da boljše tehnike za tak kamin res ni. Oktobra je po dveh letih voda zopet močno DECEMBER 2012 narasla in izbruhnila iz vhodnega jaška. Tako je prvič po odprti jami presenetljivo dobro očistilo skoraj vse blato in mulj, ki je ležal po tleh in ste- nah vhodnega rova. To sem preveril 25. novem- bra 2012, ko je voda že dovolj upadla, vidljivost je bila že zelo dobra in smo planirali, da bi nasled­ nji teden že lahko opravili nadaljevalni potop v zadnjem sifonskem jezeru. A nam jo je vreme zopet zagodlo in jamo zalilo. Trenutna dolžina jame s sifoni je približno 800 metrov, dolžina glavnega rova od vhoda do zad­njega sifonskega jezera pa 500 metrov. Če bi želeli našteti vse, ki so kakorkoli pripo- mogli k odkritju, bi zmanjkalo prostora, tisti, ki smo naredili največ za preboj v sistem Šice, pa smo v zadnjih treh letih člani JK Krka Leopold Bregar, Primož Fink, Primož Bregar, Bojan Grč­man, Dare Hribar, Uroš Ilič, Frenk Jenkole, Mitja Ko- zinc, Alojz Malenšek, Tanja Podržaj, Urban Slana in Vinko Mihelčič. Zahvaljujemo se tudi članom JK Novo mesto za raziskovalno vnemo pred več kot desetimi leti. Dare Hribar, JK Krka Daretu se je jama tako dopadla, da je spo- mladi kupil štiri are veliko parcelo, na kateri leži vhod.

ARHEOLOGIJA Pozabljeni podzemeljski objekti v Kranju Jamarska društva so v preteklosti že mnogokrat sodelovala pri odkrivanju ali raziskovanju arheoloških in paleontoloških ostankov, ki se skrivajo v jamah, s tem pa opozarjala na še eno pomembno vlogo jamarstva. T oda v jamarski vnemi kopanja, predvsem gradov v Sloveniji. V bližnjih vaseh se je še ohra- Foto: Gregor Aljančič na vhodnih delih jam in brezen, smo prav nilo ljudsko pričevanje, da so se v tem gradu skri- gotovo mnoga najdišča tudi spregledali ali vali pred Turki. Še posebej so žive pripovedi o Pregled z georadarjem: iskanje skrivnega rova celo uničili. Na tem mestu pozivamo jamarje, naj rokovnjačih, ki naj bi gradič uporabljali kot posto- bodo pri obiskovanju jam posebej pozorni na janko. Kot se spodobi za vsak grad, tudi tu tovrstne sledi kulturne in naravne dediščine in o domišl­jijo burijo zgodbe o skrivnem rovu, ki naj bi tem obvestijo pristojne ustanove. iz gradu vodil na varno. Po dosedanjih predvide- vanih so spodmol obzidali v času turških vpadov. Tokrat poročamo o zanimivem večletnem ar- heološkem raziskovanju umetnih podzemeljskih Spodmol seveda ni prava jama, saj je nastal z objektov, prispevku Jamarskega društva Carni- bočno rečno erozijo pleistocenskega konglome- um na področju urbanega jamarstva med leti rata, kljub temu pa je v Katastru jam JZS regi- 2009 in 2012. Tovrstno raziskovanje je možno le striran pod št. 1339. Ime je dobil po Šmajdu, last­ pod strokovnim vodstvom arheologov in so ga niku bližnje kmetije. Do gradu vodi iz­pos­tav­ljena do sedaj lahko izvajale le pooblaščene ustanove stezica, speljana po sredini konglomeratne stene oz. raziskovalci. Po daljšem postopku, v katerem skoraj 15 metrov globokega kanjona. Vhod v smo utemeljili javni interes in strokovno podlago, spodmol (5 krat 5 m) do vrha zapira obrambni pa je Jamarsko društvo Carnium leta 2009 kot zid s strelnimi linami, v šest metrov globoko vo- prva nevladna organizacija v Sloveniji pridobilo tlino pa vstopimo s strani. Zid je zgrajen iz različ- soglasje Strokovne komisije za arheološka razis­ no velikih, slabo obdelanih kosov labore, med kovanja pri Ministrstvu za kulturo ter priborilo to seboj povezanih z malto. možnost tudi drugim društvom. O Šmajdovem gradu sicer ni znanih nobenih Arheološka izkopavanja so potekala pod primarnih zgodovinskih virov, ki bi omenjali nje- strokovnim vodstvom arheologa mag. Draška gov izvor in namen. Šele leta 1894 ga je opisal Josipoviča, v organizaciji Gregorja Aljančiča arheolog Alfons Müllner, kustos Deželnega mu- (2009–12) in Bojana Staneka (2012), strokovni zeja v Ljubljani. Ker grad do sedaj še ni bil po- nadzor pa sta opravljala dr. Milan Sagadin in drobneje preiskan, je naša raziskava vzbudila mag. Metod Rogelj (oba Zavod Republike Slove- veliko zanimanja in podpore pri domačinih. nije za varstvo narave, Območna enota Kranj). Raziskave je podprla Mestna občina Kranj, veči- Foto: Gregor Aljančič no sredstev pa je prispevalo Jamarsko društvo Carnium. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo mag. Andreju Šemrovu iz Numizmatičnega kabi- neta Narodnega muzeja Slovenije in dr. Tomažu Verbiču. Arheološke najdbe bo v trajno hrambo prevzel Gorenjski muzej v Kranju. Med leti 2009 in 2012 so pri arheološkem raziskovanju sodelovali Gregor Aljančič, Urban Ankerst, Anže Anžič, Robert Anžič, Polde Bala- žič, Rok Balažič, Robert Čeferin, Gašper Finžgar, Sašo Finžgar, Anton Fojkar, Edvard Gregorčič, Matevž Habjan, Matej Hudobivnik, Milenko Ilič, Draško Josipovič, Marjan Krajnik, Tadej Krančan, Špela Luzar, Magda Nǎpǎruş, Gregor Palovšnik, Danijel Papler, Franc Petrič, Janez Praprotnik, Miro Preisinger, Tomaž Resnik, Matjaž Rogelj, Mojca Rudar, Vili Skok, Bojan Stanek, Nejc Sta- nek, Ožbej Stanek, Marko Špelič, Žiga Toporiš in Primož Vodnik (JD Carnium) ter Marko Kavčič in Branko Mur (JD Gorenja vas). Šmajdov grad Šmajdov grad je manjši spodmol na desnem Šmajdov grad, skrit v konglomeratni steni kanjona Kokre pri Predosljah. Vhod v grad je s bregu kanjona reke Kokre pod Predosljami pri strani, na levi strani obrambnega zidu. Kranju, eden redkih dobro ohranjenih jamskih  DECEMBER 2012   29

ARHEOLOGIJA Foto: Gregor Aljančič Arheološka izkopavanja v Šmajdovem gradu leta 2010 Foto: Gregor Aljančič Šmajdov grad na risbah arheologa Alfonsa Müllnerja (vir: Müllner, A., 1894: Befestigte Höhlen Drobni srebrni pfenig, kovan le z ene stra- in Krain I., Die Burghöhle »Šmeidov grad« bei Predassel. Argo III: 136–138) ni. Škofija v Augsburgu, v obtoku okrog leta 1441. Raziskovanja smo se lotili že leta 2009 skupaj prej, v času roparskih vitezov, ki so prežali nad z Ekonomsko-trgovsko šolo v Kranju. V sodelova- popotniki ob enim od redkih naravnih prehodov Za konec smo se lotili še tajnega rova, najve- nju z dr. Tomažem Verbičem smo izvedli več po- čez Kokro. To seveda ne pomeni, da gradu, tak­ čje skrivnosti Šmajdovega gradu. Po pričevanju izkusnih georadarskih pregledov površja nad rat že napol porušenega, vaščani ne bi uporabili Marjana Černivca, ki se je, kot trdi, kot enajstlet­ spodmolom, dijakinje pa so popisale ljudsko izro- v času turške nevarnosti. Drobne najdbe vseka- nik spustil v rov spustil leta 1939, naj bi v nižji čilo in v raziskovalni nalogi oblikovale predlog za kor potrjujejo ljudsko pričevanje – bronast gumb etaži obstajal še en prostor podobnih dimenzij, iz oživitev tega pozabljenega spomenika (mentorici in nekaj odlomkov lončevine, verjetno iz obdobja katerega vodi rov naprej. Z georadarjem dr. Ver- prof. Alenka Grmek in prof. Bea Poredoš). turških vpadov (na prelomu 15. v 16. stoletje). biča smo opravili dva pregleda tal v notranjosti Nasledn­ je leto smo delo nadaljevali še z arheolo- gradu (globina meritev 0,8 m in 8 m). Na veliko škim izkopavanjem. Pri tem je sodelovalo 25 čla- Drobne sledi rokovnjaške postojanke (od ča- razočaranje, predvsem domačinov, pa so bili vsi nov Jamarskega društva Carnium, ki so v devetih sov Napoleona do sredine 19. stoletja) govorijo o rezultati skeniranja negativni. delovnih dneh prispevali več kot 400 delovnih ur. poznejši rabi skritega gradu. Tako so rokovnjači, ki so bili v okolici Kranja še posebej nadležni, Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Šmajdovim Po pričakovanju so bile najdbe redke, pred- prvič postali tudi predmet arheološke raziskave! – družini Korenjak, predvsem pa Jožetu Dolhar- vsem zaradi prekopavanja generacij okoliške O njihovem nevarnem življenju med drugim pri- ju, dolgoletnemu pobudniku za raziskavo gradu, mladine, ki je v gradu iskala zaklade. Kljub temu čajo najdbe svinčenih krogel. Nekatere so se in dragocenemu sodelavcu Marjanu Černivcu. smo z natančno arheološko raziskavo našli ma- sploščile ob zgrešenem strelu v konglomeratno terialne sledi, ki nam končno odstirajo delček steno – morda sled boja z orožniki. Tako smo Najstarejši vodnjak v Kranju Šmajdove skrivnosti. Najpomembnejše odkritje potrdili še drugi del ustnega izročila. Številne po- je droben srednjeveški srebrnik, najden na vho- drobnosti o rokovnjačih v Šmajdovem gradu in Čeprav stoji Kranj med dvema rekama, Savo du v grad in kovan v bavarskem Augsburgu okolici je zbral Marjan Černivec po pričevanju in Kokro, pa je na 30 metrov visokem konglome- okrog leta 1441. Ker v času gradnje protiturških svoje matere. Pred kratkim pa nas je dr. Jurij Ku- ratnem pomolu najbolj primanjkovalo prav vode. taborov že zdavnaj ni bil več v obtoku, morda rillo opozoril tudi na zapiske spominov Tomaža O tem poroča že Valvasor: »Meščani morajo za- kaže na starejši izvor gradu, kot so domnevali do Pirca, Prešernovega prijatelja in zdravnika, ki so jemati vodo iz Kokre ali Save in jo nositi precej sedaj. Možno je, da gradu niso zgradili domačini ga v grad pripeljali z zvezanimi očmi, da bi zdra- visoko. Lahko si je misliti, da se zato v vročem vil rokovnjaškega poglavarja. času marsikateremu vodonoscu namakajo lica z 30    kot protiturški tabor, ampak je nastal še nekoliko DECEMBER 2012

ARHEOLOGIJA Meritve in risba: Gregor Aljančič Foto: Gregor Aljančič Situacijska risba župnijskega vodnjaka v Kranju (predloga: Marko Layer?, 1759, Kranjski farovž; hrani Župnija Kranj) bridkim potom. Zato pravijo, da je v mestu Kra­ leta 2012 še niso zbrani. Kljub doseženi globini Preiskovanje izkopanega materiala je pote- Foto: Gregor Aljančič nju več vina kot vode.« (prevod M. Rupel) 13 metrov (oz. 34 metrov celotne globine vod­ kalo v spodmolu ob vodnjaku. njaka) so vse arheološke najdbe še vedno le del Foto: Gregor Aljančič Kot piše zgodovinar Josip Žontar, je vodnjak obsežnega zasutja po opustitvi in jih ne moremo Spodnja tretjina vodnjaka, ki smo jo odkopali Foto: Gregor Aljančič na župnijskem vrtu v starem delu Kranja nepo- neposredno povezati z uporabo vodnjaka. Gre in arheološko raziskali leta 2011 in 2012. sredno po letu 1499 zgradil tedanji mestni žup­ torej za naključne najdbe v materialu, ki se je Trenutna globina 34 m je že 2 m pod gladino nik Matija Operta. Ker ga je namenil meščanom, nabral ob različnih zemeljskih ter gradbenih de- podtalnice. so ga z dovoljenjem namestnika oglejskega patri­ lih v neposredni okolici vodnjaka in so ga priroč- Obesek, preluknjan poznorimski bronasti no- a­ rha izkopali s prispevki, ki so jih zbirali v kranj- no odvrgli v opuščeni vodnjak. Stare smeti, med vec (okrog leta 408–423), prelomljen na dva ski farni cerkvi. Omenjeno dovoljenje, zapisano v katerimi prevladujejo odlomki lončevine, živalske pismu škofa Sebastiana Nascimbenusa, poslano kosti in kovani žeblji, nam razkrivajo celotno     31dela, ki smo ju našli na različnih globinah. 29. maja 1499 župniku Operti, se je ohranilo do zgodovino poselitve Kranja. V zasutju so se po- DECEMBER 2012 danes (zbirka listin Gorenjskega muzeja). mešali odlomki prazgodovinske keramike, poz­ no­antični novci, izgubljeni nekje v rimskem Car- Pri načrtovanju vodnjaka so skrbno izbrali niumu, srednjeveški srebrnik, beneški kovanci, mesto izkopa tik ob steni kanjona Kokre, in sicer bronasta pasna sponka iz Valvasorjevega časa, tako, da vodnjak na globini okrog 18 metrov do- gumb Napoleonovega vojaka, pa tudi lupine seže manjši spodmol, ki se od nekdaj odpira v ostrig, ostanek gurmanske večerje. Zbirko najdb več kot 30 metrov globokem kanjonu. Spodnja časovno zaključuje plastična značka Koroške odprtina je močno olajšala nadaljevanje težaške- ljudske zveze iz časa okupacije. ga izkopa in kasneje omogočala dostop ob re- dnem čiščenju (po končanem delu so jo na novo V teh dveh letih je 32 članov društva in pet zazidali). Vodnjak je deloma izkopan v živo skalo zunanjih sodelavcev v arheološko izkopavanje pleistocenskih konglomeratov (premer 1,1 m), vložilo 1033 delovnih ur. Za podporo in praktično deloma pa obzidan z velikimi polkrožnimi kon- pomoč pri izkopavanju se iskreno zahvaljujemo glomeratnimi zidaki. Vodnjak je bil opuščen ob Župniji Kranj ter Zavodu za turizem Kranj. ureditvi mestnega vodovoda na začetku 20. sto- letja. Pozneje, morda med okupacijo, so zgornji Najpomembnejši del raziskave pa nas čaka del vodnjaka predelili s cementno ploščo na glo- na dnu vodnjaka, ki skriva zgodovinske plasti iz bini osem metrov in ga preuredili v protipožarni časa njegove uporabe. Dosegli ga bomo v novi zbiralnik. Po vojni so zgornji del (nad cementno sezoni. Takrat bomo lahko odgovorili na še eno ploščo) do vrha zasuli z gradbenim materialom. zanimivo vprašanje – kako globok je najstarejši kranjski vodnjak? V pripravah na raziskovanje je Jamarsko dru- Gregor Aljančič in Draško Josipovič, JD Carnium štvo Carnium leta 2009 odkopalo zgornje zasut­ Bronast vojaški gumb (Napoleonov 84. je, odstranilo betonsko ploščo in vodnjak očistilo pehotni regiment, jeseni 1813 na pohodu do spodnjega zasutja v spodmolu. Z arheolo- skozi Kranj) škim raziskovanjem smo začeli leta 2011 v odpr- tini spodmola v kanjonu Kokre, na globini 21 metrov. Prvo sezono smo preiskali okrog 25 m3 zasutja in na globini 11 metrov (oz. 32 metrov skupne globine vodnjaka) dosegli današnji nivo Kokre (zaradi zajezitve hidroelektrarne teče ne- kaj metrov višje kot pred 500 leti). Izkopavanje v drugi sezoni, leta 2012, je bilo tehnično veliko zahtevnejše. Pri kopanju pod nivojem podtalnice nam največ težav povzroča voda, ki vdira v izko- pani del vodnjaka, z vsakim novim metrom moč- neje (okrog 30 l/min). Pomagamo si z visokotlač- no črpalko, dovolj zmogljivo, da premaga skoraj 15 metrov višinske razlike. V času pisanja tega članka zaključujemo dru- go sezono izkopavanj, zato podrobni rezultati iz

ODPRAVE Jamarska odprava Na turško mejo smo prišli v času popoldan- Turčija 2012 ske konice. Za prehod čez mejo smo potrebova- li kar nekaj ur. Naleteli smo na manjšo težavo pri Že leta 2011 smo imeli člani Jamarskega društva Rakek odpravo v vožnji kombija JZS, saj so mislili, da je vozilo Turčijo, kjer smo navezovali stike z lokalnimi jamarji in z njimi obiskali ukradeno. Za silo smo se jezikovno uskladili in nekaj jam. Tako smo spoznali veliko jamarskih navdušencev, ki so nas šele po kombinaciji vztrajnega premetavanja pa- leta 2012 povabili, da se jim konec julija pridružimo pri raziskovanju pirjev, kazanja potnega naloga in nedolžnih pog­ jam v gorovju Taurus. ledov iz vozila so nas spustili naprej. O dpravo smo organizirali člani JD Rakek v visoke pečine. Globoko je čez 500 metrov in ni v Po Turčiji sodelovanju s člani JK Železničar (JKŽ) in celoti raziskano. Sledila je nekajurna vožnja po klubom Mağara Araştırma Derneği Bosni in Hercegovini. Cesta je bila šele v gradnji Da bi se izognili Istanbulu, smo se odločili, da (MAD). Cilj odprave je bil nadaljevanje razisko- in zato še v precej slabem stanju. Vsake toliko s trajektom pri mestu Çanakkale prečkamo ožino vanja najdaljšega sistema v Turčiji (6 km, smo presenetili čuvaje, ki so čez noč v avtomo- Dardanele. Nadaljevali smo mimo Izmirja vse do –600  m), povezovanje novih jam v sistem in is- bilih pazili na gradbeno mehanizacijo. Nadalje- Efeza, ki je bil v antiki pomembno grško mesto. V kanje novih vhodov. vali smo do Črne gore, kjer nas je utrujenost le času Rimljanov, okoli leta 100 p. K., je tu živelo dohitela. okrog 250.000 ljudi. Znano je kot mesto, kjer je bil Priprave na odpravo so potekale že več me- postavljen tempelj Artemidi, eden od sedmih ču- secev pred odhodom, saj je bilo treba urediti Po okrepčilnem spancu smo naslednji dan des antičnega sveta. V modernih časih so od dokumentacijo in uskladiti termine. To leto smo prestopili mejo Albanije. Asfaltno površino je za- mes­ta ostale le ruševine. Kljub temu da je izkopa- imeli že nekaj izkušenj, veliko pa je pripomoglo menjal makadam, namesto črt pa so bili po sre- nih le 16 % celotne površine, je kraj ogromen in tudi dobro sodelovanje s člani MAD in turško dini ceste postavljeni kamni. Pot, ki nas je vodila zelo zanimiv. Bolj kot ruševine pa so bile za moški ambasado v Sloveniji. Seveda brez manjših za- čez glavno mesto Tirano, je bila čez čas v bolj- del odprave zanimive turistke, ki so bile peklenski pletov tudi tokrat ni šlo. Štirinajst dni pred odho- šem času. Na kratko bi se promet v prestolnici vročini (30 °C) primerno oblečene/slečene. dom v Turčijo so se turški jamarji odločili, da dalo opisati kot urejen kaos. Na krožiščih so bodo prestavili čas začetka tabora za en teden. post­avljeni policisti, ki bolj kot za izvajanje zako- Sledil je krajši postanek v mestu Kaş, kjer Zaradi planiranih dopustov smo bili prisiljeni ob- na v praksi skrbijo za hitro reševanje sporov med smo si z morskimi kajaki ogledali potopljeno držati dogovorjeni datuma odhoda in tako smo posameznimi vozniki. Potrebovali smo kar nekaj mes­to Dolchiste. Mesto se je zaradi potresa v morali višek časa nekako porabiti. Odločili smo časa in kriljenja z rokami, da smo našli pravo pot, 2. stoletju potopilo deset metrov pod morsko se za daljšo pot do Turčije, čez balkanske države. ki nas je pripeljala do meje z Makedonijo. gladino. Ruševine so še danes lepo vidne. V izlet je bila vključena tudi hrana, ki je že naslednji Tako se nas je kmalu skupinica šestih avantu- Mejni prehod gre čez markanten prelaz, kjer dan, v kombinaciji z vročino, terjala svojo žrtev. ristov podala na zanimivo pot. Z mislijo, da bomo se takoj opazi drastično razliko med obema Sledila je Antalya, kjer smo bili dogovorjeni, da že čez nekaj ur v Črni gori, smo se vozili po ja- drža­vama. Večer smo izkoristili za kratek posta- se srečamo s prijateljico Meltem, ki smo jo spo- dranski magistrali. Pri Reki pa so nas ustavili po- nek ob Ohridskem jezeru. V mestu je mrgolelo znali med odpravo prejšnje leto. Nočnemu spo- licisti, ki so nas prijazno usmerili nazaj, saj je bila turis­tov z vseh koncev sveta, srečali smo tudi ne- znavanju mesta smo se odpovedali, saj smo bili celotna trasa ob morju zaradi orkanske burje za- kaj Slovencev. Bolj kot turistične atrakcije pa sta že zgodaj zjutraj dogovorjeni s turškimi jamarji v prta. Srečo smo poskusili po višje ležeči cesti, nas zanimala burek in sladoled, ki je kljub kvali- 230 kilometrov oddaljenem mestu Bozkir. kjer smo ponovno naleteli na modre angele. Tok­ teti nekajkrat cenejši kot pri nas. rat je bil krivec za zaprto cesto požar, ki je divjal Z jamarji iz Ankare smo se brez težav našli. ob cesti. Obrnili smo se in potovanje nadaljevali Naslednja država po planu je bila Grčija. Na Več komplikacij je bilo pri iskanju odprte restav­ po avtocesti, kjer smo hitro nabirali kilometre, vse mejo smo prišli v poznih večernih urah. Tu so racije, kjer bi lahko pojedli zajtrk. V času rama- do ponovnega zastoja. Zaradi nesreče se je na­ opozorili, da imamo 24 ur, dokler se ne prijavimo dana muslimani med sončnim vzhodom in zaho- brala večkilometrska kolona stoječih vozil, tako v hotelu za spanje, drugače sledi sankcija. S tež- dom sploh ne jedo. Članom društva MAD se je da nam ni ostalo drugega kot upanje na to, da kimi matematičnimi izračuni smo ugotovili, da nekako uspelo dogovoriti z lastnikom lokala, da bomo do polnoči končno v naslednji državi. imamo časa več kot dovolj. Po globokem razmis­ nam je odstopil prostor za obrok, kjer smo se leku smo se šele zjutraj spopadli z grškimi avto- lahko za nekaj časa usedli in uskladili plane za Pri Imotskem smo ujeli še zadnje sončne cestami. Vožnja je bila pravi užitek, saj je bila naslednji teden. žarke in si ogledali Modro in Rdeče jezero, ki naj cesta prazna, vseskozi pa smo imeli pogled na bi nastali zaradi udora stropa jame. Zanimivo je Egejsko morje. Z mislijo na vse bližjo Turčijo časa Odpeljali smo se na gorovje Taurus, kjer smo predvsem Rdeče, saj ima več kot 200 metrov za kopanje na žalost ni bilo. na višini 2200 metrov postavili tabor. Makadam- ska pot je bila na planoto, kjer smo bili nastanje- ni, speljana dve leti nazaj. Zaradi ceste so si pas­ tirji, ki so bili nekoč nomadi, postavili preprosta bivališča iz kamenja, kritega s pločevino. Še pred petimi leti so na istem kraju stale pristne jurte, ki jih zdaj mogoče lahko vidimo le še v Mongoliji. Ob vsaki koči pa zdaj stoji vsaj en avtomobil. Ukvarjajo se predvsem s pašo drobnice. Kljub nadmorski višini je vode v izobilju, kar je bilo za nas, ki smo navajeni kaninskih razmer, pravo presenečenje. Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar 32    Pogled na začetek gorovja Taurus Pastir Ahmed nam je pokazal veliko novih jam. DECEMBER 2012

ODPRAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar gorovja Taurus in njegovega ja- Pred jamo Çadir Çukuru marskega potenciala. Jamarji so Raziskovanje v ponorni jami Yellibel Že isti dan smo postavili tabor sto metrov od se omejili na področje, veliko starši. Kolesa tovornjakov so vozila le nekaj cen- »le« 50 km2, dela pa jim še za timetrov od rok spečih otrok. Mi pa smo imeli vhoda v jamo Yalacik, ki je del šest kilometrov nekaj prihodnjih rodov zagotovo svoje težave. Nadobudni član se je zakalkuliral in dolgega sistema jam s trenutno globino –600 m. ne bo zmanjkalo. pred mejo spil štiri kave v pločevinki. V kombina- Izmerjen je le glavni rov, saj se merjenju stran- ciji s časom, ki smo ga preživeli na prehodu, je skega poligona izogibajo. Za hladno predjed Kljub temu da smo se name- imel nemalo težav. Le ob usmiljenju carinika, ki smo se še isti dan odpravili raziskovat 40 metrov ravali naslednji dan zaradi vre- mu je dovolil steči za bližnji grm, se mu je nas­ globoko brezno, ki se konča z ledenim zamaš­ menskih razmer odpraviti v doli- meh zopet vrnil na obraz. kom. Po napornem dnevu pa smo ob odsotnosti no, smo šli v zadnjo jamo. Pokazali so nam jo svetlobne onesnaženosti lahko uživali še v pog­ domačini. Razteza se na dve strani in je v vsaj Nekako smo prišli do Bolgarije, sledile so ledu na tisočere zvezde. dveh nivojih. Trenutna dolžina glavnega rova je Srbij­a, Hrvaška in končno Slovenija. Uspešno en kilometer in ni videti, da bi se kmalu končala. odpravo smo zaključili na tradicionalni pici, kjer Vseh skupaj nas je bilo v taboru dvajset, zato Notri so tudi velike kosti, po pričevanju domači- smo že planirali naslednjo odpravo. Kam nas bo smo se naslednji dan razdelili v tri ekipe. Pregle- nov naj bi bile kamelje. Te so tukaj včasih s kara- pot zanesla naslednje leto, še ni znano, v Turčijo dovali smo teren in raziskovali nove jame. vanami prihajale iz Srednje Azije. Vidno pa je pa se bomo zagotovo še vrnili. Trenutn­ i sistem raziskovanja je tak, da najdeš plenjenje – izkopavanje po peščenih jamskih tekočo vodo in ji slediš do izvira oziroma ponora. tleh za davnimi zakladi. Zaradi pomanjkanja Na koncu bi se zahvalil Jamarski zvezi Slove- Velika verjetnost je, da najdeš jamo, ki še ni zna- časa smo bili prisiljeni raziskave prekiniti. Če gre nije za sponzorstvo v obliki vozila JRS. Tako smo na. Tako smo mimogrede našli ok. 500 metrov soditi po vhodu, bo dela naslednje leto veliko. prihranili veliko stroškov, ki bi drugače nastali. dolgo ponorno jamo. Dimenzije so velike, ustavil Glede na to, da je bil zadnji dan na platoju, Sodelovanje z JK Železničar in turškim MAD je pa nas je blaten čep. Z malo truda bi se dalo smo se veliko družili in pogovarjali. Med drugim bilo več kot uspešno. prekopati skozi in odkriti še veliko novega. A jam smo izvedeli, kako je organizirano reševanje v je v izobilju in kopanje še nekaj let ne pride v primeru nesreč. Z nami je bil na taboru vseskozi Matej Zalokar, JD Rakek poštev. Težave pri raziskovanju povzročajo lokal- vsaj en zdravnik, ki je imel na voljo dovolj mate- ni prebivalci, ki te jame uporabljajo za dobro re- riala za manjšo operacijo. Imeli so dvoje nosil in Udeleženci odprave šitev problema s smetmi, saj voda odpadke stal- vse potrebno za izvajanje vseh reševalnih no spira globlje in globlje. manev­rov v primeru nesreče. Jamarsko društvo Miha Prudič, Uroš Frlan, Marko Mati- MAD iz Ankare je eno izmed večjih v državi in je čič, Matej Zalokar (JD Rakek); Mojca Vrvi- V planu je bilo povezati jamo Çadir Çukuru lahko zgled vsem ostalim. Vsi člani morajo iti vsaj ščar Zazula, Boštjan Vrviščar – Bole (JK v sistem. Najprej smo jo opremili in naleteli na enkrat na usposabljanje za jamarske reševalce. Železničar) ujeto vodo. Zaradi tega smo v naslednji fazi v Na taboru smo raziskali 15 novih jam in pre- jamo vzeli čoln. Z njim smo napredovali do glo- ko 1500 metrov novih rovov. Postavili pa smo  DECEMBER 2012   33 bine –200 m, kjer je to leto nastal sifon. Povezavo dobre temelje za nadaljnja sodelovanja s turški- smo preložili na naslednje leto. Zanimiv je bil mi jamarji. Izvedeli smo, da je zelo dober teren prehod, kjer je pihal orkanski veter. Izvedeli smo, tudi v Gruziji, ki ima velik jamarski potencial. Tam da se ga ob suši sliši tako, kot bi prihajala parna imajo naši novi prijatelji veliko znancev. lokomotiva. Višje v jami je veliko stranskih rovov, Naslednji dan smo se vračali, preostanek ki bi ob našem sistemu merjenja nanesli še ne- časa pa smo izkoristili za ogled slapov pri jami kaj kilometrov poligona. Yerköprü. Okolica je zanimiva zaradi tega, ker z apnencem bogata voda na površini ustvarja si- Naslednja na spisku je bila Yellibel, ponorna gaste tvorbe. Tu reka pada preko 20 metrov glo- jama, kjer se v kaskadah spuščaš do globine bokega praga v atrij, ki je v resnici izvir druge, še 250 metrov. Na koncu je ožina, manjka pa le nekaj večje podzemne reke. Reki se v bučanju združita deset metrov do povezave s preostalim sistemom. in skupaj nadaljujeta po dolini. Ob mraku in zori Preveriti bi bilo potrebno še višje ležeče povezave. pa naj bi po pripovedovanju jamarjev iz vhoda letele gruče netopirjev. Z lokalnim prebivalstvom turški jamarji dobro sodelujejo. Imajo pa težave z dialektom in običa- Povratek ji, saj je Turčija tako velika, da se je jezik na raz- ličnih koncih države različno razvijal. Pastir Preostalo nam je le še to, da se pri Ankari od Ahmed je mimogrede pokazal pet novih vhodov Turkov poslovimo in se odpeljemo proti Sloveniji. v jame. Šele ko smo se povzpeli na bližnje Tokrat smo izkoristili avtocesto in se kmalu znašli vrhov­ e, nam je bila jasna razsežnost celotnega v Istanbulu. Gneče ni bilo, saj smo potovali po- noči. Meja z Bolgarijo pa je bila druga zgodba. Za prehod smo potrebovali nekaj ur. Ljudje so spali ob cesti, zanimivi pa so bili otroci in njihovi

ODPRAVE Jamarski tabor na gozdnih vlakah opazili več zasiganih kamnov v Črni gori in tudi večjih kapnikov, ki so štrleli iz zemlje ozi- roma so ležali po tleh. Zelo zanimivo. Nič kaj Med 27. julijem in 6. avgustom 2012 smo štirje člani JK Krka, trije člani dobre volje smo se tako pozno popoldne skupaj KŠJK Speleos-Siga Velenje in en član iz JD Gorenja vas obiskali medna­ odpravili proti Vućjemu Dolu, kjer je potekala rodni raziskovalni tabor v Črni gori. Nastanjeni smo bili na isti lokaciji spominska slovesnost zmage nad Turki. Bilo je kot leto prej, natančneje v Donjih Crkvicah na nadmorski višini 1062 kaj videti, a smo se vseeno kmalu odpravili pro- metrov, okoli 50 kilometrov severozahodno od Nikšića oziroma le nekaj ti taboru. Ob večerih oziroma ob vračanju s te- kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino. Kaj vse se je dogajalo? rena smo se vedno radi ustavili na pivu in po- kramljali z domačini. V petek, 27. julija 2012, smo se dobili z Ve- Foto: Leopold Bregarvitvi šotorov. Preostanek dneva smo namenili lenjčani, ki so se ob 18. uri pripeljali na spoznavanju novih obrazov v kampu, obujanju Ponedeljek. Vstajanje ob šestih, zajtrk in Krko. Porazdelili smo opremo po vozilih, spominov in počitku po naporni vožnji. kava. Ja, vstajanje pred šesto uro je imelo tudi spili pijačo in ob 19. uri pognali proti zadanemu svoje prednosti, saj so vsako jutro vaški psi upri- cilju, Črni gori. Vožnja je potekala brez težav in Naslednji dan, ki je bil res popolnoma nedelj- zarjali dirko, ki nam jo je bilo v veselje opazovati. tudi na mejnih prehodih ni bilo večjih zadržkov. ski, smo se razdelili v dve skupini (Krka in Vele- Po običaju smo tudi ta dan malo počakali V soboto zjutraj smo popili prvo kavo v Črni gori, nje), ki sta vsaka k sebi vzeli po nekaj črnogor- zamudn­ ike, nato pa jo je ekipa dvajsetih ljudi malce posedeli in nato malo čez 6. uro zjutraj skih jamarjev. Odpravili smo se proti jamam, a mahnila proti planini Somine. Ekipa Krke je v prebudili že nastanjene jamarje v Donjih Crkvi- žal brez čakanja naših črnogorskih kolegov ni težko dostopnem terenu raziskala dve brezni, ki cah. Bili so nas veseli in nam takoj priskočili na šlo. Šele sredi dneva so pozajtrkovali in nato smo pa nista presegli globine 40 metrov. V breznih pomoč pri ureditvi tabornega prostora ter posta- se v največji vročini odpravili k jamam, ki so smo naleteli na debelo plast snega, s katerim Jamarski krst ostale neraziskane še iz preteklega leta. S tremi smo si hladili pijačo, saj je bilo zunaj peklensko vroče. Tudi v preteklosti so menda iz enega iz- avtomobili smo tako z veliko za- med raziskanih brezen domačini v sušnih mese- mudo in s polno zasedenostjo cih nabirali sneg. V breznu Čekrk smo naleteli na drveli po makadamskih cestah, zrušeno konstrukcijo škripca, s katerim so v vse dokler ena ekipa v številnih jamo spustili moža in nato ven vlekli nakopani križiščih ni zašla s poti. Trajalo je sneg, ki so ga stresali v prirejena korita. kar nekaj časa, da smo se našli, saj se je bilo ob slabem telefon- Tudi druga slovenska ekipa je medtem pridno skem signalu in številnih razpo- raziskovala teren in jame. Odpravili smo se proti tjih težko dogovoriti, kje poteka taboru, vmes pa od domačinov dobili hladno prava pot do jam. Naposled smo vodo. Tudi večerjo bi dobili, če bi jo le hoteli. Da se le našli. ne pozabim omeniti, da nas je tudi letos v bifeju vsak dan v poznem popoldanskem času čakal Za tem smo naleteli najprej topel obrok. Tako kot preteklo leto pa smo imeli na globlje brezno, ki je bilo za­ tudi letos na razpolago vodo in tuše. trpano z vejami, naslednje brezno pa smo z vodičem iskali, dokler Naslednji dan, v torek, smo se opravili v Ri- nismo popili skoraj vse zaloge san, kjer smo obnovili zalogo hrane. Dan smo pijače. Dan nikakor ni stekel. izkoristili tudi za namakanje v hladni morski vodi. Kljub vsemu pa smo našli tudi Zvečer smo pripravili bogato »roštiljado«, ki so se nekaj zanimivega. Med iska- je udeležili skoraj vsi prisotni v kampu, zato je njem smo na površju oziroma trajala pozno v noč. Foto: Leopold Bregar Sreda se je pričela zelo hitro. Že ob 5.10 zjut­ raj so nas prebudili Črnogorci. Na predvečer je 34    Donje Crkvice in žičnica čez jezero brez vednosti večine padla stava za zaboj piva, DECEMBER 2012 da bodo naši večni zamudniki vstali pred nami oziroma ob petih. Nekateri še z zalepljenimi očmi, drugi brez zajtrka, tretji na pol oblečeni smo se kot v vojski že pred šesto peljali po ma- kadamskih cestah. Nismo se vdali, saj smo Slo- venci – sploh pa ekipa Krke – vajeni rane ure. Ravno tako je bila tudi ekipa pod vodstvom Raj- ka Bračiča trdno prepričana, da ta dan vse do večera ne bo popuščanja. Najbolj je zgodnje vstajanje pestilo naše večne zamudnike Črno- gorce, saj smo jih čakali na vsakem koraku. Ne- kateri izmed njih so imeli celo prebavne motnje, kar nas je še bolj spravljalo v smeh. Kljub temu je bilo ta dan narejenega veliko, saj smo raziskali zanimivo brezno in večjo vodo- ravno jamo. Ta je bila razvejana na več rovov in etaž ter je prešla tudi v brezno z nadaljevanjem, ki smo ga razširili. Lepo zasigano jamo smo ta dan tudi izmerili in se vrnili na večerjo oziroma na zajtrk, saj nekaterim ni uspelo jesti. Dan je bil deloven, poln smeha in neprestanega prere­ kanja okoli zaboja in zamud. Dan za tem – v četrtek – smo se v malce manjši ekipi odpravili proti vasici Somini. Žal ne- kateri niso bili kos še enemu delovnemu podvi- gu. Odpravili smo se na nadmorsko višino 1450 metrov in parkirali pri novo zgrajenem ma- nastirju – cerkvi. Vodič nam je globoko v gozdo- vih pokazal tri jame, katerih veliki vhodi so gro- zeče zevali in nas vabili k obisku. Spust v brezno gladkih sten je veliko obetal. Deset metrov nad dnom (65 metrov globoko) se je odcepil mean- der, po katerem smo pogumno stopali, žal pa je

ODPRAVE Foto: Leopold Bregar V novoodkriti jami Pričela se je sobota in pred nami je bil šeFoto: Leopold Bregar en jamarski podvig. Vsi udeleženci tabora Vućji dol smo se odpravili k breznu, ki ga je Rajkova Letos smo zaradi nekoliko daljših dostopov zavil in ugledali smo vhodno vertikalo nad sabo. ekipa raziskala že med tednom in dosegla do jam skupaj z ekipo iz Velenja raziskali 15 jam. Sledili so merjenje, vrnitev na površje in opre- globino 161 metrov. Vhodna vertikala meri Vsi raziskani objekti so bili lepi in seveda ob dob­ mljanje naslednjega brezna. Na dnu 30 metrov čistih 150 metrov in za marsikaterega je bila ri družbi še zanimivejši. Ostalo je še veliko nera­ globoko so nas pričakali ogromen kup snega in to rekordna globina. V lepo zasigano brezno ziskanih in verjetno še lepših ter globljih jam, ki v stenah trije rovi, ki so potekali vsak v svojo se je tako spustilo sedem novincev. Ostali so čakajo na nove raziskovalce. Dnevi, ki smo jih stran. Dva sta se po nekaj deset metrih zaključi- ta dan počivali, spet drugi so kovali plan za preživeli v Črni gori, so bili preživeti z veliko sme- la, iz tretjega pa je močno pihalo. Na koncu je večerni krst. Po uspešni vrnitvi iz globin nas ha in dobrega sodelovanja. Žal so tudi tokrat bila manjša ožina, katere širjenje ni bilo uspešno je ponosni domačin, ki nam je pokazal naj- minili prehitro, tako kot vsako leto doslej. Omen­ zaradi pomanjkanja pripomočkov, in lahko smo globlje brezno, povabil k sebi domov. Prese- jeni obisk Črne gore je bil za KŠJK Speleos-Siga samo opazovali veliko dvorano v ozadju. Sledila netil nas je s pečenim jagnjetom in zabojem Velenje že sedmi, za JK Krko pa četrti po vrsti. sta še merjenje in konec dneva. piva. Tudi kdor nima nič, še vedno lahko kaj Vedno smo se skupaj imeli odlično, a tokratni da, in tukaj smo videli, kako gostoljubni so desetdnevni obisk nam bo ostal za vedno v spo- Petek je bil namenjen vodoravnim jamam v domačini, ki so nas vedno znova presenetili. minu. Vućjem Dolu. Skupaj z nejamarji smo si ogledali Vrnili smo se v tabor in pričel se je jamarski vodoravno jamo, napravili nekaj fotografij in kre- krst, ki bo nam bo vsem ostal v spominu. Po Črni Gori smo raziskovali: Rajko Bračič, nili v novo jamo. Tudi ta je bila zelo lepo zasiga- Odlično zrežirani krst Draga Jeseničnika z Boris Šajtegelj, Drago Jeseničnik (KŠJK Spele- na, izmerili smo skoraj sto metrov rovov in se raznimi »mukami«, ki so jih prestali udele- os-Siga Velenje), Bojan Jereb (JD Gorenja vas) vrnili do vodnjaka, kjer smo počakali Velenjčane. ženci, je bil poln smeha, ki se je za nekatere kon- ter Urban Slana, Alojz Malenšek, Peter Gliha in Vroč dan in žejo smo hladili ob starem obzida- čal tudi s solzami v očeh. Sledile so še igre brez Leopold Bregar (JK Krka). nem vodnjaku, kjer je bil marsikdo moker tudi od meja in seveda vse, kar sodi zraven. zunaj. Krška ekipa se je odločila, da v vročem V nedeljo je bil v Donjih Cerkvicah največji     35Leopold Bregar, JK Krka dnevu obišče še eno brezno. Vodič Miljan, ki se dogodek leta, Etno fest Montenegro oziroma je že leto prej ves čas udeleževal vseh akcij, nam Hajdučki dan in tekmovanje v pečenju jagnjeti- DECEMBER 2012 je pokazal brezno, globlje od 60 metrov. Na kon- ne. Že zgodaj zjutraj so se domačini iz okoliških cu nas je presenetilo z zelo lepim zasiganim de- vasi pripeljali z raznimi neregistriranimi vozili ter lom in sifonom. Globina kristalno čiste vode je začeli postavljati velike šotore in peči. Zbralo se bila 10 metrov. Nepopisno veselje domačina, ki je okrog tisoč ljudi. Tudi jamarji smo sodelovali, je bil z nami v breznu, in je bil zato označen za napeli smo žičnico čez umetno jezero in se po odkritelja vode v vasi. Povabil nas je k sebi do- njej pridno spuščali. Nekateri so se med spuš­ mov in nam postregel s hrano in pijačo. Odkritje čanjem celo vrgli v vodo in se tako osvežili, saj vode je bilo za vaščane najpomembnejša vest, je bilo vroče kot v peklu. Med dvema drevesoma saj so nas vsak dan spraševali: »Ima li vode u je bila napeta tudi vrv, na kateri se je lahko staro jami?« in mlado preizkusilo v hoji po njej. Vsi prišleki so nas s zanimanjem opazovali in se čudili vrvni tehniki. Da ne pozabim, tudi mi smo na njiho- vem prazniku imeli kaj videti in okusiti. Program s črnogorskim plesom v narodnih nošah, tek- movanjem v pečenju jagnjetine, raznimi igrami in glasbo se je zaključil na predvečer našega odhoda. Naslednji dan smo z nasmehom opazovali mrtvo site pse, a z grenko mislijo počasi pospra- vili taborni prostor, se poslovili od vseh, ki so nam bili dragi, in se ob 14. uri odpeljali proti domu. Vmes smo si seveda v morju privoščili še nekaj ur namakanja. Zjutraj na dan prihoda smo »krčani« pri izviru Poltarice za zaključek oprali še kompletno opremo in se nato poslovili.

ODPRAVE Hekurave 2012 Pot, ki smo jo ubrali proti Albaniji, je bila večini udeležencev odprave že poznana. Od prvega stika z jamarsko deviškimi albanskimi Prokletijami so minila že tri leta, rezultati dosedanjih odkritij pa so podžgali željo po nadaljnjih podvigih v ta, do nedavnega najbolj divji del Evrope. V ožnja po hrvaških avtocestah in črnogor- Za razliko od prejšnjih let smo imeli tokrat kar Vhod v jamo Shpella e Zezë skem preostanku jadranske magistrale je srečo z logistiko. Louisu je namreč med kratkim minila brez omembe vrednih doživljajev. potovanjem v Tirano v maju uspelo navezati stike Prevoz je bil tokrat urejen tudi s tovornjakom Nepopravljiva okvara trajekta je prikrajšala od- z albanskim podjetnikom Ndocem Mulajem, ži- Qerec Mulaj je dolina, stisnjena med grebene pravo za lagoden zadnji del poti v obliki plovbe večim v Tirani, vendar po rodu iz doline Qerec po jezeru Komani, namesto tega se je bilo po- Mulaj, kjer je tudi vhod v jamo Shpello e Zezë, pogorja Hekurave in Boshit. Še pred manj kot trebno cijaziti še nadaljnjih pet ur po dokaj ne- cilj naših raziskav. Mulaj si namreč prizadeva za dvajsetimi leti je tod živelo kakih trideset družin, varni ovinkasti gorski cesti med vršaci Prokletij. vzpostavitev alpskega naravovarstvenega parka razdeljenih med klana Nikaj in Merduri. Do naj- Po skoraj 24 urah smo tako prišli bolj ali manj pogorja Hekurav, kamor bi vključil tudi jame. bližje ceste je bilo takrat vsaj 7–8 ur hoje, pozimi zmahani na zbirno mesto v vasi Curraj i Epërm Uredil nam je najem konjev za ceno, ki je bila pa so bile poti sploh neprehodne. Kmetije so bile na skrajnem severozahodu Albanije ob mestu bistveno nižja, kot smo plačali na odpravah v le- v celoti samozadostne, podvržene zelo težkim Bajram Curri. tih 2009 in 2010. Razen tega so nam še brez- življenjskim razmeram. Ni čudno, da si teh krajev plačno pazili na kombije. Prijetno smo bili prese- Turki niso nikoli podredili, in tudi vpliv diktature Zaradi zelo dolgih dostopov in oddaljenosti nečeni tudi nad prevozom do višje izhodiščne Enverja Hoxhe je bil zelo omejen. Vsakdanje živ­ smo odpravo tokrat razdelili na dve ekipi; teren- točke kot zadnjič, vožnja po razdrapani strmi ljenje je urejal srednjeveški zakonik oz. kanun, ki skoogledno in jamsko. Cilj terenske ekipe je bil ces­ti na kesonu tovornjaka je vsaj za eno uro je dobil ime po krščanskem princu Leki Dukani- ogled vzhodnega dela pogorja Hekurav, ki ga na skrajšala pristop, ki običajno traja pet ur. ju iz 14. stoletja. Nekatere postulate iz kanuna predhodnih odpravah še nismo pregledali, med- preostali prebivalci teh dolin še danes upošteva- tem ko je bil cilj jamske ekipe nadaljevanje razis­ Že zgodaj zjutraj pred odhodom so nas pre- jo kot zakon. Najbolj zloglasen je ta, ki določa kav v jami Shpella e Zezë. senetile nizke koprene, ki so zastirale pogled krvno maščevanje. Za razliko od ostalih delov proti Hekuravam in okoliškim vrhovom. Vzrok ni Albanije se je tukaj vseskozi ohranila katoliška Ločili smo se že na začetku, saj je bil pristop bila nizka oblačnost, temveč tleči požari, ki so na pode z nasprotne strani gore, skoraj uro vož­ hribom dajali vulkanski videz. Ker je največ dima nje od našega izhodišča. Komunikacija med eki- prihajalo ravno iz smeri, kamor smo bili namenje- pama je bila med odpravo zaradi nedelujočih ni, se nas je pred začetkom hoje lotevala rahla satelitskih telefonov zreducirana na sporadične skepsa, ne toliko zaradi nas samih kot zaradi SMS. konj. Če bi gorelo na poti, vodnik ne bi tvegal, da mu konj zbeži in pade v prepad. Na srečo se to ni Slovenski del odprave je predstavljal jedro zgodilo, steza pa je vodila preko obsežnih zgore- jamske ekipe, medtem ko so bili na terenu iz- lih pobočij, posutih s plastmi pepela in ostanki ključno tržaški jamarji. Odpovedi predvsem na zoglenelih dreves, kjer je še dan prej gorelo. Že slovenski strani so naše članstvo zreducirale na takoj smo se morali navaditi na zrak s smogom, pet udeležencev (podpisani iz JD Dimnice Ko- ki je skoraj do konca polnil pljuča in na trenutke per, Milan iz KŠJK Speleos-Siga Velenje ter Ivo, izzval napade kašlja, enako kot pri večdesetlet­ Marjan in Matjaž iz DZRJ Luka Čeč Postojna). nem kadilskem stažu. No, vseeno se je zadnje dni Italijanski del so sestavljali Louis, Paolo, Dario iz po popoldanski plohi zrak nekoliko zbistril, tako Trsta in Vicky iz Brescie. Milan je bil v Albaniji da smo lahko celo uzrli okolne vršace. prvič, prav tako Dario in Paolo. Ostali pa smo prisotni že od prve odprave leta 2009. Foto: Rok Stopar 36    Steza je vodila preko obsežnih zgorelih pobočij V taboru DECEMBER 2012

ODPRAVE Foto: Rok Stopar Foto: Rok Stopar Foto: Rok Stopar Po merjenju novoodkritih delov Happy Birthday Foto: Rok Stopar Plezanje stopnje plezala naprej. Postojnčani so od- Foto: Rok Stopar vera, ki jo je v sosednjih, dostopnejših dolinah že šli po dodatno vrv in opremo do Foto: Rok Stoparpred 500 leti izpodrinil islam. odcepa v stranski spodnji krak, Počitek v jami kamor sta ju dostavila Louis in kombijev. Na dan odhoda smo se v Bajram Cur- Od 90. let se je prebivalstvo iz nedostopnih Paolo, ki sta se nato obrnila proti izhodu. Hkrati riju sešli s terensko ekipo, ki je bila prav tako dolin pričelo seliti v mesta, pa tudi v tujino, naj- je postojnska ekipa merila novoodkrite dele, zadovoljna z doseženim. Navdušeno so pripove- več Italijo, Nemčijo in ZDA. Tako je ostala v Qe- meander in kratek del rova za njim pa sta izme- dovali o novem velikem platoju na nadmorski rec Mulaju le ena družina, ki se čez zimo preseli rila Vicky in Dario. Meander smo poimenovali višini med 2200 in 2300 metri, bogatem z brezni, v Tirano, nekaj družin pa je še v sosednji dolini. Happy Birthday na račun rojstnih dnevov dveh ki po posluhu presegajo 50 metrov globine. Žal udeležencev, in sicer Milana, ki je ravno tisti dan pa je to območje zelo oddaljeno, potrebnih je kar Raziskave v jami praznoval, in dan kasneje še Daria. osem ur hoje od baznega tabora, ki pa je vsaj Milan je z vsega dvema zateznima sidroma dostopen z terencem. Leta 2010 sva s Čevapom skozi zelo ozek mojstrsko preplezal 15-metrsko stopnjo, nato meand­ er dosegla širok rov, ki se je nadaljeval na napel še skoraj 20-metrsko prečko in se na veli- Kljub časovno kratki odpravi smo zastavljene več koncih. Meander je ostal v mojem spominu ko presenečenje obeh znašel pred 30-metrskim cilje dosegli. Izmerjenih je bilo ok. 400 metrov kot izredno ozek, na meji prehodnosti. Tržačani breznom, iz katerega je močno pihalo. Jama se novih rovov, ki podaljšujejo jamo na štiri kilomet­ so se podali v jamo tudi lansko leto, vendar so je namreč zajedla že globoko v gorski masiv. re, ostalo pa je še vsaj 200 metrov neizmerjenih pred meandrom obupali in se obrnili, ne da bi Podi naj bi bili vsaj 1300 metrov višje, tako da in verjetno še ogromno neraziskanih rovov. dosegli končno točko. smo pričakovali vertikalizacijo jame navzgor. Do Skratka, jama postaja po težavnosti, prepihu in sedaj pa nismo pridobili praktično nič višine. Pod raziskovalnem potencialu vse bolj podobna Mali Zato smo si letos sprva zadali za cilj razširitev breznom se jama razveji v rove in manjše galeri- Boki. Upam, da se nam bo naslednje leto pridru- meandra in nato raziskave novih rovov. No, izka- je, ki pa nimajo takega prepiha, zato jih tudi ni­ žil še kdo od slovenskih jamarjev, ki je priprav­ zalo se je, da sem takrat ubral najožjo varianto. sva dobro pregledala. ljen deliti tovrstne raziskovalne užitke. Vzdušje Milan je že pred jamo predlagal prehod tik pod Za veliko presenečenje je poskrbela nena­ na odpravi je bilo kljub občasnim jezikovnim ba- stropom, ki se je nato tudi izkazal za najboljšega. vad­na najdba v enem od teh rovov, iz tal je napol rieram več kot odlično. Meandra sploh ni bilo treba širiti, tako da smo šli zakopan molel ostanek zavojčka čokoladne tab­ skozi s čeladami na glavi, opasani s plezalnim pa- lice. Da bi ga prinesla voda s površine, je prak- Rok Stopar, JD Dimnice Koper som ter ryobijem, macolo, špico in ostalim širitve- tično nemogoče. Na platoju ni praktično nobene nim priborom v transportkah. Kljub temu da se je omembe vredne znane jame, verjetno pa obsta- Udeleženci prehod izkazal za širšega, kot se je zdelo sprva, je jajo prelivne cone, ki povezujejo znane dele z še vedno skrajno zoprn, predvsem s transportko v novoodkritimi, kjer se pretakajo vode ob eks­ Ivo Sedmak, Matjaž Milharčič, Marjan Vil­ roki. Mestoma se je potrebno namestiti v horizon- trem­nih poplavah. Zaenkrat lahko o tem le špe- har (DZRJ Luka Čeč Postojna), Rok Stopar kuliramo ... (JD Dimnice Koper), Milan Podpečan (JK talo, napredovanje je možno edino s tre- Že ko sva dosegla dno brezna, je bilo očitno, Speleos – Siga Velenje), Louis Torelli, Ric­ njem ob gladki blatni steni, brez prave da večina vetrnega piša prihaja iz kamina, ki se cardo Corazzi, Lucio Comello, Eugenio opore za stopala ali dlani. Pred mean- dvigne takoj nad dnom brezna. Tu sem splezal Dreolin, Dario Riavini, Paolo Gabbino drom pa so potrebne dobre štiri ure in- kakih 13 metrov do police, kjer je zmanjkalo (Commissione Grotte Eugenio Boegan – tenzivnega jamskega gibanja mestoma opreme. Do odprtine, podobne vhodu v novo ga- Trieste), Vincenza Franchini (Gruppo Grot­ tudi po vseh štirih. H gibanju sili tudi iz- lerijo, je še kakih 10–12 metrov tehnične plezari- te Brescia C. Allegretti) redno močan prepih, ki veje preko cele je. Skoraj istočasno sta naju dosegla tudi Marjan jame prav do končnih znanih delov. in Matjaž z meritvami. Spodaj je bilo rovov pre-  DECEMBER 2012   37 več za meritve za eno akcijo. Oprezali smo tudi Že na prvi akciji smo lahko začeli z za prostorom, primernim za bivak, vendar nismo raziskovanjem. Milan je z ryobijem našli nobenega mesta, kjer bi bilo vode kaj več prep­lezal nekaj stopenj, ki pa so se pre- kot za vzorec. Nazaj grede smo še domerili do senetljivo nadaljevale s kratkimi spusti. točke, kjer sta zaključila Dario in Vicky. Po dobrih Prišli smo do več odcepov; glavno na- 17 urah smo bili ponovno na površini. daljevanje s prepihom je predstavljala Dvema dnevoma odmora je sledila še krajša navpična špranjasta stopnja, obrnjena merilno-širitvena akcija v stranskih rovih v vhod­ navzgor. Brez prave hrane smo v jami nih delih jame, kjer tudi kar solidno piha. Nato so prebili 13 ur in bi jih še več, če ne bi se dnevi našega bivanja pod Hekuravami iztekli in zmanjkalo opreme. v karavani konjev, oprtanih z našo opremo, smo po štirih urah ne preveč naporne poti dos­peli do Po regeneracijskem počitku smo se ponovno podali v jamo. Z Milanom sva

IZ TUJIH JAM JuHöFoLa naprej. Jamo so poimenovali Steebschacht. Z mojo kombinacijo znanja angleščine in geologi- Spomladi sem se odločal, ali avgustovskih štirinajst dni dopusta pre­ je mi ni uspelo razumeti, zakaj so se odločili ko- živim na jamarskem taboru v Črni gori kot lansko leto ali prevza­mem pati prav tam in zakaj kopljejo še naprej. Stene vlogo spremljevalca na izobraževalno-raziskovalnem jamarskem taboru skopanega vhoda so opažili in zalili z betonom. za mlade v Nemčiji JuHöFoLa (Jugendhöhlenf­orscherlager). Z besedami »da vidimo, kako to delajo Nemci« me je za drugo opcijo prepričal Rok Tako je raziskovalna ekipa dejansko delala na Planinc, ki se je odločil, da gre na tabor sam ali v skupini. več lokalnih deloviščih ter spoznavala njihove me- tode in impresivno orodje. Zadnji dan tabora smo T abor je sofinanciran iz evropskega projekta ki jih imajo veliko. Druga pa je bila bolj geološ­ vsi udeleženci tabora v 320 metrov dolgi vodorav- Foto: Marcus Boldt Mladi v akciji (Jugend in Aktion), zato so bile ko-arheološka in smo jo raje zamenjali z obis­ ni ozki jami, Bärental Höhle, naredili živo verigo in prijave potrebne do konca leta 2011. Kljub kom jame Vetterhöhle. do polovice jame znosili oz. zmetali 400 žakljev s temu se nam je konec februarja 2012 še uspelo po dvajsetimi kilogrami izkopanega materiala. prijaviti – štirje mladi udeleženci in spremljevalec. Nobeden izmed nas si pred taborom ni vzel pet minut časa in pogledal, kam sploh gremo. Vetterhöhle Tako se nas je 28. junija ob dveh zjutraj pet Schwäbische Alb smo si nevede prevedli v jamarjev iz Slovenije opravilo na 600 kilometrov Švabske Alpe in si jih seveda predstavljali kot Največ sreče so imeli, ko so s površine leta dolgo pot do mesteca Blaubeuren v Schwä­ Alpe. Sedaj vemo da je to Švabska Jura, da je 2002 začeli slediti razpoki s prepihom, kopali v bische Alb. Tam smo se pridružili 35 udeležen- najvišji vrh visok 1015 metrov, nadmorska višina dimenzijah 1,3 krat 1,8 metra, stene sproti zala- cem iz Nemčije, Turčije, Italije, Poljske, Ukrajine, območj­a, kjer smo se gibali, pa je med 500 in gali z lesom in leta 2006 prišli 30 metrov globoko Španije in Romunije, starim med 13 in 26 let. To v prvo večjo dvorano. Poširili so še ozko vodorav- je že 13. tabor po vrsti, ki ga ista ekipa organizira Večja dvorana v Vetterhöhle no nadaljevanje in prišli v 2,5 kilometra dolgo vsaki dve leti. 600 metri. Tako so bile globine jam za nekatere jamo, ki so jo poimenovali Vetterhöhle. Jama je v naše udeležence rahlo razočaranje. Kamnina na več etažah in mestoma lepo zasigana. Zaradi Tabor je trajal štirinajst dni in je bil sestavljen območju, ki smo ga obiskovali, je jurski apne- bojazni, da bi se vhod porušil, imajo v jami oble- iz dveh izobraževalnih sklopov, vsak je trajal pet nec. Če jim že manjka globokih jam, jim pa ne ko, šotore in hrano za šest ljudi za deset dni. Bo- dni. Teme, ki smo se jih udeležili Slovenci, so bile manjka vneme, da na svojem teritoriju poiščejo jazen, da bo les zgnil, se je večala in jih pri­peljala raziskovanje, merjenje in risanje jam ter elektro- čim več vhodov. Pravzaprav jih ne iščejo več, nika in hidrologija. Mene so porabili kot inštruk- ampak jih dobesed­no delajo. Sredi travnika so do odločitve, da 30 metrov od obstoječega vho- torja pri temi vrvna tehnika, nobenega izmed nas skopali 30 metrov globoko v dimenzijah 1,5 krat da naredijo novega – standardnih dimenzij. V pa nista zanimali geologija ali biologija. Nekaj je 1,5 metra in res prišli v naravno dvoranico, dol- času tabora so bili blizu konca tega projekta. V bilo teorije, nekaj prakse zunaj jam, nekaj pa v go dobrih deset me- jami imajo nameščen tudi brezžični sistem za samih jamah. Nekaj novega smo se naučili, še trov, kopljejo pa še prenos podatkov Cavelink, ki ven poš­ ilja meritve posebej pri prvih treh temah, pri vrvni tehniki so in jih lahko v živo spremljamo na spletni strani se pa tudi nemški inštruktorji naučili nekaj nove- (www.vetterhoehle.de). ga. Med drugim smo za spuščanje poskusili tudi »rack«, ki sem ga ravno pred oddajo članka dobil Med raziskavami so prišli tudi do vmesnega po pošti od Ukrajinca za 15 evrov s poštnino in sifonskega jezera sifona za izvirom Blautopf. ga uspešno preizkusil v jami do globine 280 met­ rov. Pri elektroniki bi izpostavil brezžični sistem Foto: Uroš Ilič za podatkovno komunikacijo v jami Cavelink, ki je predstavljen v ločenem prispevku (str. 40), pri merjenju pa kombinacijo laserskega merilnika DistoX in bluetooth povezavo s PDA. Vmes se je naša ekipa izven programa dogo- vorila za obisk dveh lepih jam. V prvi smo v neo­ ­ prenih prehodili in preplavali 2,2 kilometra v več kot pet kilometrov dolgi čudoviti vodni jami Fal- kensteiner Höhle. Druga jama pa je bila dolga 2,5 kilometra, pred osmimi leti odkrita Vetter­ höhle. Po zaključku vsakega petdnevnega sklo- pa je bila organizirana ekskurzija. Prva je bila bolj jamarsko obarvana in smo se je udeležili, med drugim smo obiskali tudi dve turistični jami, Foto: Uroš Ilič 38    Naš kotiček na taboru Tabor je potekal pred jamarsko kočo njihovega kluba. DECEMBER 2012

IZ TUJIH JAM Foto: Andreas Scheurer T o je bil lep poletni obisk Nemčije, ki se Foto: Bor Vidic je odvijal malo drugače, kot sem pri- Prvi skopani vhod v Vetterhöhle čakoval, ampak je bilo vseeno dobro. Oba Delo na drugem vhodu v Vetterhöhle Foto: Knut Brenndörfer Zgoraj napisano smo slišali na tečaju, kar pa je v tedna, kolikor je trajal tabor, sem bil v Rok in Den pri merjenju pretoka vode nadaljevanju le megleno, tako da sem po spletu raziskovalni ekipi. . Den se bo kmalu obesil na svoj prvi sve- Foto: Uroš Ilič iskal dodatne informacije. Vetterhöhle je del sis- drovec. tema, katerega zgodba se je začela v 60. letih, ko V jami Vetterhöhle so za drugi vhod je jamski potapljač Jochen Hassenmayer začel nekaj tednov pred taborom zvrtali 15 lu- raziskovati izvir Blautopf, tretji najbolj vodnati kenj premera 10 centimetrov, dolgih izvir v Nemčiji, katerega povprečni pretok znaša 15 metrov. V okviru našega tečaja smo 3200 l/s, največji pa doseže 32 m3/s. Leta 1985 je začeli kopati luknjo v kamen okoli teh iz- po 1200 metrih izplaval na drugi strani sifona, vrtin z velikimi udarnimi kladivi. V desetih največja dosežena globina je 42 metrov. Vmesno urah smo skopali dva metra globoko. De- sifonsko jezero, kjer se v nadaljevanju opisanem lali smo še v eni zanimivi jami, Bärental sistemu priključi Vetterhöhle, takrat ni bilo zna- Höhle, v kateri kopljejo že deset let. Ta no. Zaradi smrt­ne nesreče med potapljanjem so ima ozke prehode, zapolnjene z blatom, nadaljnje razisk­ ave zastale. vmes so tudi manjše dvorane. Jama je horizontalna, dolga 320 metrov, ima zelo V okviru kluba Arge Grabenstetten in iz dru- močan prepih, zato mislijo, da bodo zopet gih regij se je leta 1997 oblikovala skupina po­ prišli v večj­i sistem. V vseh jamah, ki jih tap­ljačev, Association Blautopf, ki so raziskovali raziskujejo, imajo napeljan električni ka- kilometre lepe suhe jame za zahtevnim sifonom. bel in delajo z električnim orodjem, v ne- Druga skupina jamarjev iz omenjenega kluba je katerih tudi z rudarskim telefonom. Ko- hkrati kopala tudi vhod v Vetterhöhle. Ta skupina pali smo tudi v jami Steebschacht, kjer je leta 2008 ustanovila nov klub, Höhlenverein imajo na mestu kopanja postavljeno ne- Blaubeuren e. V. (ki je organiziral naš tabor), in onsko luč. Tu so poleg 30-metrs­ kega tako so si »peskovnik« tudi razdelili. Pri Arge vhoda na robu dvorane skopali že pet Grabenstetten pa so leta 2010 odkopali vhod, metrov globoko, za sprotno utrditev jaška imenovan B28, tako da so raziskovalci priš­li v pa uporabljajo obcestne ograje. sistem točno za sifonom in nadaljevali raziskave brez potrebe po zahtevnem potapljanju. Bor Vidic, DZRJ Simon Robič Domžale Želeli smo si ogledati tudi ta del sistema, a zaradi razprtij med kluboma to ni bilo mogoče. Z Denom sva se prvi teden udeležila de- Mesec dni po našem taboru so v sistemu, ki so lavnice elektronike in hidrologije. Prve ga imenovali Blauhöhlensystem, presegli dolžino tri dni smo zelo podrobno spoznali, kako 10 kilometrov (vključno s Vetterhöhle, ki se je s se na različne načine meri pretok vode. Tako smo najprej z zajezovanjem izvira Foto: Oles Ridush ugotavljali, ali se morda v ozadju izvira skrivajo kakšni večji prostori, nato smo merili pretok vode z ved­rom (na slapu), z listom, z razliko pH in z nap­ravo, posebej namenjeno za merjenje pretoka. Sledil pa je zanimivejši del, saj smo se ukvarjali z elektroniko v jami. Poskusili smo, kako se s posebno napravo locira lokacijo v jami od zunaj (napravo so izdelali Nemci sami), nato pa še različne vrste komuni- kacije v jami, ki so drugačne, kot jih upo- rabljamo pri nas (Oga phone, Cave-link, vojaški telefon ...). Rok Planinc, DZRJ Simon Robič Domžale D rugi teden sem se udeležil nadalje- valnega tečaja vrvne tehnike (SRT). Naučil sem se veliko novega. Zabil sem dva svedrovca, z vrvi sem snel dva po- škodovanca, opremil pa sem tudi smer v plezalni steni, kjer sem zabil svedrovec in se nanj obesil. Poskusil sem tudi spuš­ čanje z »rackom«. Obiskali smo dve jami, ki ju je bilo treba opremiti. Den Vrhovnik, KŠJK Speleos-Siga Velenje sifonskim jezerom sredi sifona priključil siste- Večino večerov smo končali ob tabornem ognju. mu). Mesto Blaubeuren želi del sistema urediti Na pogled dolgih štirinajst dni je minilo, kot za turistični obisk. bi mignil, in 11. avgusta zjutraj smo se poslovili od novih prijateljev in krenili proti domu. Rad bi Zaključek pohvalil klub Höhlenverein Blaubeuren e. V. za organizacijo tabora, saj so poskrbeli za vse, kar Ob večerih so bila na taboru na sporedu za- jamar potrebuje dva tedna na terenu. Zahvalju- nimiva predavanja. Večina držav je priredila t. i. jemo se JRS za uporabo kombija. Za odločitev za Takole smo en večer »tekmovali«, skozi narodni večer, kjer s(m)o predstavili svojo drža- Nemčijo namesto Črne gore mi nikakor ni žal. V kakšno ožino lahko kdo gre. Precej dober je vo, jamarstvo in jame, kuharica pa je pripravila Črni gori so se nekateri celo pritoževali ... bil Rok Planinc s 16,5 centimetri, rekord pa predlagano tradicionalno jed posamezne države.   39Uroš Ilič, JRS je podrl Den Vrhovnik s 14 centimetri.  DECEMBER 2012

TEHNIKA Cave-link oddajno moč glede na govorno komunikacijo in s tem manjšo porabo energije, kar v jami pomeni Med razmahom mobilne telefonije v 90. letih prejšnjega stoletja smo povečano avtonomijo delovanja naprave oz. dalj- bili jamarji za komunikacijo v podzemnih objektih še vedno obsojeni šo komunikacijsko razdaljo. na žične telefone. UKV-postaje v jamskem okolju delujejo le malo več kot na vidni razdalji. Prednosti brezžičnega prenosa podatkov pred brezžično govorno komunikacijo so pred- Foto: Maks Merela vsem: Zunanja enota s priključenim modulom GSM in tiskalnikom • majhna pasovna širina (cave-link uporab­ N a prelomu tisočletja so se pričeli pojavljati lja 300 Hz), prvi brezžični sistemi s kratkimi valovi breznu na globini –740 metrov. Kasneje je radio (27–185 kHz), ki prodrejo veliko globlje. nadgradil z modulom, ki je omogočal radioloci- • posledično manjša potrebna oddajna moč, ranje rovov, tj. določanje vertikalnih pozicij rovov • samodejno odpravljanje napak – napak v Elektromagnetni valovi pridejo tudi skozi zemljo, na površje [2, 3]. a le nekaj valovnih dolžin daleč. Če je valovna sporočilih ni, dolžina 3,5 km (pri frekvenci 87 kHz), to zaradi Podatkovna komunikacija • govorna komunikacija v jami do sedaj ni počasnejšega širjenja po zemlji v primerjavi z mogla uporabljati repetitorjev za dose­ zrakom nanese nekaj sto metrov. Cave-link je začel razvijati Švicar Felix Zie- ganje daljše razdalje, podatkovna pa jo z Na teh temeljih so Angleži pred več kot dese- gler. Njegova ideja je bila, da bi namesto govor- repetitorji lahko podaljša. S prihajajočim timi leti razvili brezžični govorni telefon HeyPho- ne komunikacije uporabljal podatkovno, pri če- Radiem Nicola Mk3 to obljubljajo tudi pri ne, Francozi pa Radio Nicola Mk2. Oba delujeta mer sta potrebna le desetina pasovne širine Foto: Rajko Bračič govorni komunikaciji, na frekvenci 87 kHz s pasovno širino 2,6 kHz. govorne komunikacije in manjše zahtevano raz- Foto: Uroš Ilič• sporočila iz jame se lahko posredujejo na Tradicionalno anteno v obliki tuljave (ki bi mora- merje signal/šum pri sprejemu. To naj bi teore- GSM-omrežje, la biti zaradi velike valovne dolžine velika, s pre- tično pomenilo tudi stokrat manjšo potrebno • sporočila čakajo, dokler nekdo ne pride do merom okoli enega naprave in jih prebere, metra) je sčasoma za- • sporočila se lahko shranijo in natisnejo, menjala t. i. zemeljska • sporočila so jasna, možne so oblike obraz- antena. Na primerni cev, razdalji se v zemljo • možnost prenašanja tudi drugih (npr. me- zapiči kovinski plošči- rilnih) podatkov [4]. ci ali klina, obe plošči- Z napravo sem se prvič seznanil letos na ta- ci se priključi na od- boru v Nemčiji, opisanem v prispevku v tej števil- dajnik, zemlja pa ki (str. 38). Tam smo jo spoznali, preizkusili in zaradi svoje prevo- spoznali njene osnovne značilnosti. Ker napravo dnosti postane ante- oz. podoben sistem uporabljajo tudi nekatere na. Načrti za oba sis- jamarske reševalne službe, sem jo predstavil tema so objavljeni na naši JRS. Takrat sem izvedel, da jo ima na testi- medmrežju [1]. ranju hrvaška gorska reševalna služba, in dogo- Pri nas je prvi vorili smo se, da jo za njimi dobi na test JRS. brezžični jamski radio Dobili smo jo sredi septembra letos, Filip iz izdelal Ivo Sedmak hrvaš­ke GRS nam je povedal njihove izkušnje in leta 2004, in sicer pokazal nekaj uporabnih podrobnosti, ki jih zelo francosko različico. zgoščena navodila v nemščini ne vsebujejo. Na Kaninskih podih je Naprava je v majhnem vodoodpornem kovč- uspešno vzpostavil ku Peli. Vsaka naprava ima dve elektrodi, ki se komunikacijo z biva- zapičita v zemljo, in 50 + 10 m kabla, s katerim 40    kom v Renejevem Testiranje v Hudi luknji se povežejo elektrodi in naprava. Pred uporabo v DECEMBER 2012 jami je naprave priporočljivo sinhronizirati z atom- sko uro v Berlinu (sprejema jo s pomočjo zemelj- ske antene). To potrebuje zato, ker oddajnik Cave-link za zajemanje merilnih podatkov v Bärentalhöhle v Nemčiji

TEHNIKA Frekvenca Valovna dolžina Prodornost (1/10 λ) Najpomembnejše tehnične 10 kHz 30 km 3 km značilnosti cave-linka 60 kHz 5 km 3 km 500 m • Prenos podatkov do 13 bajtov/s. 100 kHz 30 cm 300 m • ARQ (Automatic Repeat reQuest – po­ 10 GHz 3 cm šiljanje sporočila, dokler ne pride potr­ dilo sprejemnika o sprejemu) oddaja in sprejema le kratek čas vsakih 1, 2, 5, intervalih zunanji enoti, na katero je navadno • Kodiranje sporočila – noben znak se ne 10, 15, 30 ali 60 minut, kar močno podaljša traja- priključen GSM-modul, ta pa naprej neposredno more izgubiti. nje baterije. Zato morajo biti vse enote med sabo v bazo podatkov na internetnem strežniku. Tako • Tipkovnica z 42 tipkami. natančno sinhronizirane. na internetu dobimo sveže podatke iz jame – • Dimenzije naprave: 120 × 98 × 56 mm. stare največ toliko, kot je interval pošiljanja. • Teža z notranjo baterijo približno 650 g Ko elektrodi zapičimo v zemljo, naprava iz- + 250 g kovček Peli in antena. meri upornost med elektrodama (manjša kot je, Nemci, pri katerih smo bili na taboru, tako • Frekvenca: nastavljiva 20–140 kHz (v boljše je), kar omogoča, da ju po potrebi presta- spremljajo podatke iz dveh jam (www.vetterho­ korakih po 1 Hz). vimo. To je v osnovi dovolj, da pošljemo tekstov- ehle.de, dve lokaciji, in www.baerentalhoehle.de). • Pasovna širina: 300 Hz. no sporočilo na drugo enoto v jami ali na površ- V prvi imajo nameščen tudi senzor na vhodnih • Največja oddajna moč: 20/30 W (odvis­ ju. Tehnično se sporočilo (do ok. 200 znakov vratih v jamo – ko jih kdo odpre, predsednik klu- no od vrste baterije). – komprimiranih 128 bajtov) komprimira in raz- ba dobi SMS. Tako so že dobili vlomilca, ki jim je • Izhodna moč se avtomatsko zniža glede deli na manjše pakete. Naprava najprej poskuša iz jame hotel odnesti orodje. Ko smo bili na tabo- na uspešnost pošiljanja. poslati pakete z najmanjšo močjo in čaka potrdi- ru, smo, ko smo šli v jamo, vrata zaprli za sabo, in • Meritev impedance antene. tev sprejema naslovne naprave. Če je ne dobi, se ko smo šli ven, so jih zopet odprli, tako da so v • Opcijsko notranji litij-polimer akumula­ oddajna moč povečuje, dokler ni potrditve spre- taboru vedeli, da bomo čez pol ure na večerji. tor 11,4 V / 3,3 Ah jema. Tako nobeno sporočilo ni izgubljeno – do- • Čas delovanja do 50 % porabe baterije: bimo potrditev sprejema ali pa vidimo, da se Testi - pri oddajanju vsako minuto: 2 dni naprava sporočilo neuspešno trudi poslati. - pri oddajanju vsakih 5 minut: 15 dni Do sedaj smo naredili nekaj testov. Na de- - pri oddajanju vsakih 30 minut: 80 dni [4] Zunanja enota je v osnovi enaka, zapakirana monstraciji v Sežani smo poskušali, kakšno raz- je v večjem kovčku Peli in ima močnejšo baterijo. daljo lahko doseže sporočilo horizontalno po Literatura in viri Nanjo je možno priklopiti majhen tiskalnik, ki površini. Na 800 metrih nismo bili uspešni, na stiska vsa prejeta sporočila. Še najbolj zanimiva 500 metrih pa. S površine naj bi se elektromag­ [1] D. Gibson: Communications in Caves, možnost pa je možnosti priključitve GSM-modu- netni valovi bolje širili v globino kot horizontalno. caves.org.uk/radio/comms_in_caves.html la. Če imamo priključenega, v njem SIM-kartico Naslednji test je bil v okolici Hude luknje. Zu­ [2] I. Sedmak: Brezžična komunikacija v in zunaj jame signal mobilnega operaterja, lahko nanjo enoto smo postavili pred jamarsko kočo, podzemnih objektih. Naše jame 46, iz katerikoli enote v jami pošljemo SMS-sporoči- ostale tri pa v tri jame na Tisniku. Tudi tu nam je str. 119–121, Ljubljana 2006. lo na katerokoli SMS-številko. V Nemčiji so iz uspelo doseči največjo neposredno razdaljo [3] I. Sedmak: Brezžična komunikacija s jame, katere vhod leži skoraj ob cesti, na neki dobr­ih 500 metrov, je pa delovala povezava v ve- podzemljem in radiolociranje. Glas pod­ delavnici pred našim taborom poslal SMS-spo- rigi med najbolj oddaljenima točkama prek ene- zemlja, Glasilo Društva za raziskovanje ročilo dostavljalcu pic, in ko so prišli iz jame, so ga kilometra. jam Ljubljana, str. 57–60, junij 2006. jih pred jamo čakale pice. Prav tako pošljemo [4] F. Ziegler: Cave-Link, www.cavelink. SMS-sporočilo iz kateregakoli telefona kateriko- Naslednji test je bil v Breznu pri Leški planini, com/pdf/vortraege/Cave-Link.pdf li enoti v jami. kjer smo tudi postavili verigo treh enot, a se je [5] G. Naylor: Nicola Mk3 Digital Cave Ra­ izkazalo, da neposredno deluje celo vsaka z vsa- dio – a Users’ Perspective. BCRA Cave Največja razdalja med dvema enotama, kjer ko. Iz zgornjega krajnega konca prve dvorane Radio & Electronics Group, Journal 74, so uspešno vzpostavili komunikacijo, je nam je kljub le sedem metrov dolgi anteni (med str. 4, avgust 2010. 1300 metrov. Mi smo na naših testih brez izku- elektrodama) uspelo poslati sporočilo na površi- [6] M. Bedford, J. Whiteley: Cave Radio: šenj zaenkrat dosegli največ 530 metrov. Praksa no, oddaljeno približno 360 metrov. Zadnji test fifty years of developement. www.mounta­ je pokazala, da je za najboljšo učinkovitost raz- pred oddajo prispevka je bil v Paradani, kjer ni in.rescue.org.uk/assets/files/The%20Oracle/ dalja med elektrodama za anteno eno desetino veliko zemlje, ki prispeva k dobri prevodnosti, a Underground%20Rescue/CaveRadio.pdf želene dosežene razdalje, naši testi pa so poka- se je tudi zalaganje antene z mokrimi kamni iz- zali, da uspešno deluje tudi desetkrat krajša raz- kazalo za uspešno in kljub zelo slabi upornosti je Francozi skupaj z Angleži razvijajo tretjo ge- dalja. Domet je odvisen od prevodnosti zemlje sporočilo doseglo površino na 390 metrih zračne neracijo brezžične govorne telefonije Nicola med elektrodama, same kamnine in frekvence, razdalje. Mk3, ki bo digitalna, z možnostjo slušalke blue­ ki se jo da nastavljati (glej tabelo). tooth, s predvidenim dometom prek 1000 met­ Do sedaj nam je uspelo doseči 530 metrov rov in ceno okoli 350 evrov na enoto, kar je bi- Tudi večja frekvenca ima prednosti (na kraj- razdalje med dvema enotama, kar do teoretič- stveno ceneje kot 700 evrov za cave-link ših razdaljah je antena lahko slabše postavlje- nih 1300 še nekaj manjka, manjka pa nam tudi (seveda ob upoštevanju vseh prednosti, ki jih na), a proizvajalec kot najbolj optimalno za veči- izkušenj s postavitvijo antene, spremembo frek­ ponuja podatkovna komunikacija). Večja pasov- no primerov svetuje 42 kHz. Pri manjših vence ... na širina in potrebno razmerje signal/šum naj frekvencah, ki teoretično pomenijo daljši domet, ne bi bila logična glede velikosti in trajanja aku- pa je s površine preveč atmosferskih vplivov. Zaključek mulatorja oz. dometa, a pustimo se presenetiti. Strojna programska oprema bo nadgradljiva, v Če imamo na razpolago več naprav, jih lahko Pri razdalji doseženega sporočila moramo prihodnosti načrtujejo tudi pošiljanje podatkov, povežemo v verigo, kjer je vsaka naprava repeti- upoštevati, da gre za »zračno« razdaljo med eno- kar bo vsekakor konkurenca cave-linku [5, 6]. tor za naslednjo. Če ugotovimo, da je v določeni tama. Ta je v Breznu pri Leški planini znašala Elektronika nas bo v jamah očitno vedno bolj kamnini domet 500 metrov, postavimo prvo na- 360 metrov, kar je skoraj pol manj kot 600 met­ spremljala. pravo 500 metrov od vhoda, drugo 500 metrov rov razvite žice za vox. Razlika je seveda lahko še od prve ... Zadnja naprava npr. prek vseh vmes­ večja. Hrvati so pokazali zanimanje za cave-link     41Uroš Ilič, JK Železničar nih pošlje sporočilo na katerokoli napravo v jami, po letošnji nesreči v jami Kita Gaćešina, kjer bi z na zunanjo napravo ali na GSM-številko, če ima- uporabo cave-linka informacija iz jame prišla DECEMBER 2012 mo priklopljen GSM-modul. Kako naj se napra- bistveno hitreje. Pa ne samo pri reševanju, tudi ve obnašajo v vlogi repetitorja, je treba prej nas­ pri raziskovanju. Ne le da se pri večjih razisko- taviti. valnih projektih s sporočilom iz jame »prišlo je do nesreče, poškodba je« lahko reši tudi življenje, Meritve vsekakor je stvar uporabna tudi v primerih, če bi npr. s tisoč metrov globine poslali sporočilo: Naprava je uporabna tudi pri prenosu meri- »Jama šiba, prva ekipa naj prinese vsaj 200 m tev iz jame. Nanjo se da prek serijskega vmesni- štrika, naslednja pa opremo za bivak in hrano.« ka priključiti 255 analognih ali digitalnih senzor- jev. Ta pošilja podatke v vnaprej nastavljenih

PREDSTAVLJAMO prof. dr. Andrej Mihevc Nekega novembrskega večera sem se odpravil v Logatec, da izvem kaj več o življenju Andreja Mihevca. Prijaznemu sprejemu je sledila domača kava, ki sva jo skoraj prežgala, ko sva se zatopila v stare albume s slikami. Verjetno Andreja ni potrebno posebej predstavljati. A za tiste, ki se s krasom prvič srečujete, naj omenim, da je kot znanstvenik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU zakrivil številna odkritja v Kačni jami, Veliki ledeni jami v Paradani, z brezstropimi jamami popolnoma spremenil pogled na kraško površje, predsedoval Jamarski zvezi Slovenije, bil tajnik Mednarodne jamarske zveze (UIS), odkrival najstarejše risbe v jami Bestažovca, odkril črno človeško ribico, fosilno marifugijo, in še bi lahko našteval. Neskončen spisek verjetno pozna samo on, a mu zanj ni prav veliko mar. Ob meni je tako sedel mož v rdeči karirasti srajci in iskrivega pogleda. Vedel sem, da ima veliko povedati o sebi in svojih dogodivščinah, o čemer so pričale polne knjižne police in zanimiva zbirka najdb s popotovanj po krasu. In beseda je stekla ... Foto: Peter Gedei v gmajni leta 1969, pokriti z dekami v italijanskih bunkerjih. Plinskih gorilnikov ni bilo, tako da g Za začetek me zanima, kdaj ste se priče- Potem me je potegnilo jamarstvo, na začetku smo si kuhali na ognju v menažkah iz druge sve- li ukvarjati z jamarstvom in krasoslovjem ter malo zaradi »municije« in arheologije, nato zara- tovne vojne. Takratna jamarska oprema je bila: kaj vas je v bistvu k temu pritegnilo. di druščine, kasneje pa je čedalje bolj prevlado- stare kavbojke, delavski jopič, čelada. Od začet- V osnovni šoli in gimnaziji me je prva leta za- valo zanimanje za kras. Ko sem šel študirat geo- ka sem nosil italijansko čelado, potem pa je dru- nimala predvsem biologija. Takrat sem namreč grafijo, so se ti interesi združili. Gimnazijo sem štvo kupilo odpisane rudarske usnjene čelade, ki zbiral metulje, vendar sem potem v zadnjem ra- obiskoval v Postojni, in ker sem z jamarskih sre- so bile lahke in prijetne za nošnjo. Plastične če- zredu osnovne šole pričel zahajati v jame. Ka- čanj poznal Franceta Habeta, sem potem pogo- lade smo pričeli uporabljati v začetku 70. let. sneje sem čedalje več hodil po jamah, biologija sto zahajal k njemu na Inštitut za raziskovanje Imeli smo tudi ročne bronaste karbidovke. V klu- me je prenehala zanimati in se z njo nisem več krasa po podatke in karte. Na inštitutu sta bila bu smo imeli 80 metrov lesenih lestvic in tri vrvi toliko ukvarjal. Od začetka je šlo za precej pre- poleg Habeta še oba Kranjca (Maja in Andrej), ki (dve konopljeni in eno najlonsko). Najlonska vrv prosto stvar, in sicer se je edino v jamah našlo še sta bila zelo prijazna in sta zelo pomagala. Vide- je bil tako trda, da je brez problema stala več kot kakšno granato ter ostanke iz druge svetovne li so, kako malo vemo, da ne znamo niti vprašati, tri metre pokonci. vojne. In če sem hotel do teh stvari priti, sem zato so nam pomagali z literaturo, kartami in in- moral hoditi z jamarji. formacijami. Menim, da je bilo to zame zelo po- Stik z inštitutom je bil zelo pomemben tudi g Zanimala vas je torej tudi arheologija? membno. Tako sem hodil na inštitut v knjižnico zato, ker mi je nekoč France Habe na Trnovskem Zanimala me je tudi arheologija, to pa zaradi ter prerisoval karte in v klub prinašal informacije. gozdu pokazal Veliko ledeno jamo v Paradani. tega, ker so nekaj let poprej na rimskih zidovih v Konec 60. let je France Habe priskrbel pri Parti- Takrat je bil njen vhodni del povsem zalit z le- bližini Logatca potekala izkopavanja. Takrat sem zanski knjigi odpisane karte v merilu 1 : 25.000 dom, tako da luči sploh nisva potrebovala. Ker se prvič spoznal z rimsko kulturo. Še preden sem in to so bile prve karte v mojih rokah. S pomočjo sem spoznal ta teren in mi je bil všeč, smo z dru- končal osnovno šolo, sem namreč že obhodil vse teh kart smo se nato poizkušali orientirati in raz- štvom kasneje veliko zahajali na Trnovski gozd in rimske zidove med Vrhniko in Logatcem ter Hru- iskovati teren. raziskali številne jame. šico in verjetno sem eden redkih v Logatcu, ki je 42  to prehodil. V tem času je bilo naše prevozno sredstvo Druga stvar, ki je bila pomembna za naše  DECEMBER 2012 kolo. Spalnih vreč nismo imeli. Prvič smo prespali društvo (takrat ga je vodil Janko Petkovšek, odli- čen in zagnan jamar, ki pa se je žal ponesrečil v Tkalci jami), je bila želja, da obiščemo takrat naj- globljo jamo v Jugoslaviji (op. p. Žankana jama, ok. 360 m, v Čičariji). Da bi lahko obiskali brezno, smo potrebovali lestvice. V zimi 1971–72 smo iz jeklenice in kovinskih prečk tako naredili 400 metrov lestvic. Še prej pa smo jeklenico uporabi- li za spust z vitlom v Brezno na Levpah, Kališnico in Brezna ob Ledeniški poti na Hrušici. Za trening plezanja so nam na inštitutu pre- dlagali Kačno jamo in Lipiško brezno. Zgodaj spomladi smo odšli trenirat v Lipiško brezno, nato pa smo obiskali še Kačno jamo. Ker na dnu nismo pričakovali vodoravne jame, so bili prvi, ki so se vanjo spustili, povsem navdušeni. Že v dru- gi akciji smo zaznali na koncu prepih, kjer smo pričeli s kopanjem ožine. Kasneje smo kopanje opustili, ker je Borut Marušič odkril prehod. Tako smo naslednja 3–4 leta ves čas in energijo pre­ usmerili v raziskave Kačne jame. g Jamarska tehnika se je od vaših prvih obiskov dodobra spremenila. Omenili ste že osnovne potrebščine, ki ste jih v začetku uporabljali. Kako je napredek tehnike vpli- val na razvoj jamarstva in krasoslovja kot vede? Spremembe so velike, vendar ne toliko v teh- niki kot v načinu dojemanja jamarstva in jam. Sam sem pričel z jamarstvom tako, da sem imel čelado, prusik in karbidovko. Karbidovka je imela odsevnik (»šajnverfer«), ki je med drugim prepre- čeval, da bi se ožgal. To je bila oprema za plezanje

PREDSTAVLJAMO Foto: arhiv Andrej Mihevc Foto: arhiv Andrej Mihevc Kačna jama, pod Balkonom na Brzicah, leta 1973. Fotografija je nastala med merjenjem Škocjanskega kanala do pritočnega sifona. Na sliki so od leve proti desni: Nikolaj Petkovšek, Janko Petkovšek, Stane Klančar in Andrej Mihevc. po lestvah. Ostali jamarji so te varovali z vrvjo. Za stvu ravno v tem. Po- globoka vhodna brezna je bil najbolj ekonomičen membni so postali vitel, kar je zahtevalo veliko ekipo, 8–10 ljudi. Pri rekordi, v ospredje plezanju po lestvicah je bilo problematično tudi prihaja športni pri- to, da je moral ob prehodu enega brezna vedno stop, nihče več ne ve nekdo ostati zadaj za varovanje. točno, zakaj hodi po jamah. No, saj tudi jaz S pričetkom raziskav Kačne jame se je poja- še ne vem, zakaj ho- Kačna jama, leta 1978. Bivakiranje med raziskavami. vila potreba, da se luč prestavi na čelado. Ker za raziskave nismo imeli čolnov, neoprenskih oblek dim po jamah. Torej neki drugi vzgibi, ki pa ka- žemi, vrvne zavore pa smo izdelovali kar doma, in merilnih naprav, smo si jih izposodili na inšti- sneje pogosto pripeljejo do kakšnih konfliktov. tako da so bili spusti res hitri. V tem času so tutu. Imeli smo čisto osnovne težave, vendar nas g Kdaj pa se vam zdi, da se je to začelo naokoli hodili tudi Poljaki, ki so prodajali vrvi. je Kačna jama silila k napredku. Kljub razvoju obračati? Spomnim se nekega Krištofa, ki je prišel vsako tehnike je pa filozofija vedno ostajala enaka. V V raziskavah sredi 70. let se nam je v Kačni leto naokoli in prodajal vrvi. Tako smo pridobili jame hodimo, ker nas zanimajo, iščemo nadalje- jami pripetilo, da s svojo raziskovalno tehniko nekaj t. i. psihadelikov, ki so bili zelo elastične vanja, raziskujemo itd. To je bil naš glavni na- naše društvo ni bilo več dovolj močno za raz­ vrvi, vendar se niso nikoli strgale. men. Nikoli se nismo šli tekmovanj in zelo radi iskave, ker je zahtevalo preveliko ekipo. Poleg Hitro se je pričela uveljavljati tudi francoska smo videli sodelovanje s preostalimi društvi. Se- tega pa je umrl še Janko Petkovšek, gonilna sila vrvna tehnika. Glavne informacije smo preko daj pa sam vidim največje spre­membe v jamar- društva. Konec 70. let smo kupili dve prsni pri- Franceta Malečkarja pridobivali od tržaških Foto: arhiv Andrej Mihevc Foto: arhiv Andrej Mihevc Kačna jama Duboki do, leta 1975. Priprave na potop v končnem sifonu na 320 m globine. Stoji Nikolaj Petkovšek, sedi Andrej Mihevc. »V izredno čisti vodi sem videl, da sifon počasi tone v glo- bino, ter da ročna tlačilka in dolžina cevi ne bosta zadostovali za nadaljevanje.« Dosežena globina potopa je bila okrog dva metra.  DECEMBER 2012   43

PREDSTAVLJAMO Foto: arhiv Andrej Mihevc proda. Strokovnjaki so takrat hitro zaključili, da je to struga nekdanje reke Reke. Kar sem storil Kozja stena, leta 1975. Raziskovanje brezen v Kozji steni nad Predmejo. Na fotografiji so z leve takrat jaz, je zgolj malenkost, in sicer sem si re- proti desni Janez Cimerman, Nikolaj Petkovšek, Vinko Mlinar, Marjeta Trobič in Silvo Slabe. kel: »Če je tukaj tako dolga in velika jama, zapol- njena s sedimenti, na površju, potem morajo ta- jamarjev. Ugotovili smo, da lahko s to novo ple- g Na Inštitut za raziskovanje krasa ste pri- kšne jame obstajati tudi drugje.« zalno tehniko z manjšo ekipo spet obvladamo šli leta 1981. Dojemanje krasa se je v tem Kačno jamo, ker se nam je zelo zmanjšal tran- obdobju v veliki meri spremenilo, sami pa Takrat sem se spomnil, da pri Škocjanskih sport opreme. V jami pa smo končali, ker so bila ste k temu kar precej prispevali s teorijo o jamah obstaja nek velik kapnik v dolini. Ko sem nadaljevanja povsod za sifoni. brezstropih jamah. Nam lahko malo po- prišel tja, nisem bil več pozoren na kapnik, am- drobneje pojasnite ta razvoj razmišljanja o pak na jamski rov. Tekel sem po tem rovu, vse Smo pa se v jami prvič potapljali (Danilo Ber- krasu? dokler nisem pomotoma zašel v vrtačo, kjer se je nik) v Ogabnem jezeru, vendar žal prehoda ta- jama končala. Naslednji dan sem se s topograf- krat nismo našli. Organizirali smo tudi dve med- Spominjam se, da sem ob prihodu na inštitut sko karto zopet odpravil na teren in prehodil klubski akciji v jamo z namenom, da potapljači odšel na teren z Radom Gospodaričem, ki mi je 1,8 kilometrov poti po brezstropi jami. Na celotni spoznajo sifone v jami. Ciljali smo predvsem na zaupal, da nikakor ne more povezati prelomov, trasi sem našel ogromno sedimentov in sige. sifon za Cimermanovo dvorano, kjer je glavni od- poteka jamskih rovov in oblikovanosti oz. lokaci- tok višjih voda. Sedaj v jami dobro raziskujejo je vrtač. Glede na takratno znanje naj bi ob ena- Do takrat je bilo že sto let splošno znano, da češki jamarji. Župnik Aljaž je kupil vrh Triglava, kem prelomu nastala tako jama kot tudi vrtača, kadar dež pada na površje, tega raztaplja in po- zato da ne bi Nemci zgoraj zgradili »hütte« (op. p. vendar Gospodarič tega takrat nikakor ni mogel vršje se počasi znižuje. Pred mano so znanstve- koče) ... jaz pa dogajanja v Kačni jami ne komen- povezovati. Na tem terenu sem spoznal, kako niki že videvali in opisovali podobne primere na tiram. zanimiv je odnos površja in podzemlja. krasu, vendar so najdbe definirali kot ostanke površinsko tekočih rek, ki so odlagale sediment, Z vsemi temi raziskavami se je spremenila Ob izgradnji avtoceste med Ljubljano in Ko- ta pa se je nato navpično spiral v strugo. Sam tudi percepcija. V začetku smo bili veliko bolj prom smo pričakovali, da se bo razkrilo veliko sem nove primere postavil v geomorfološki kon- klubsko povezani, ker komuniciranja s preostali- jam. Takrat sem ravno izdeloval svojo doktorsko cept in jih interpretiral kot jame, sedimente pa mi društvi ni bilo veliko. Šele ko se je v 80. letih disertacijo z naslovom Speleogeneza Divaškega kot jamske sedimente. Za ta preskok v glavi sem razmahnil avtomobilski prevoz, je bilo povezav krasa, ker me je zanimal razvoj površja v tem potreboval več kot deset let, saj sem primere vi- med jamarji veliko več. Takrat sem pričel naoko- delu. Na gradbišču so delavci odprli vhod v večjo deval že prej, vendar sem takrat preveč poslušal li hoditi tudi z železničarji in ribničani. jamo, v kateri so opazili večje količine ilovice in druge. Kasneje sem v Slavenskem ravniku odkril še najdaljšo, tri kilometre dolgo brezstropo jamo. Foto: arhiv Andrej Mihevc g Znani ste kot zanimiv sogovornik, ki ve- dno podaja kritično mišljenje. pa najsi bo o Kačna jama, na Brzicah, leta 1982. Uvajanje nove generacije raziskovalcev Kačne jame. krasu ali atomski fiziki. Kdo pa je na vas na- Z leve proti desni stojijo: Viktor Verbič, Janez Levec, Milan Trobič, Vida Trček. Sedijo od leve pravil vtis v času študija in nadalje v karieri? proti desni: Marjan Kotnik, Marjan Šen, Tone Rupnik, Jože Križaj, Drago Korenč. Leži Miran 44  Nagode. Eden izmed ljudi, ki so name napravili največji  DECEMBER 2012 vtis, je zagotovo profesor Ivan Gams. Govoril je na videz izredno zmedeno in nepovezano, in če mu nisi pazljivo sledil, ga nisi razumel. Imel je zanimi- ve preskoke med tematikami, vendar je bil vedno pošten. Njega je namreč zanimala (kraška) pro- blematika in proučeval jo je pošteno, saj si izsled- kov ni izmišljal ali delal čudnih zaključkov. Kraso- slovje ga je izredno zanimalo in v njem je vedno gorela tista iskrica, ki vztrajno vrta in vrta. Spoznal sem tudi nekega moža, Đura Basler- ja, arheologa iz Bosne. V preteklosti je vodil sre- čanja, ki so bila predhodnica današnjega sreča- nja Čovjek i krš. Ta mož je vodil ekskurzije na izredno duhovit način, da smo se mi zraven sme- jali in obenem smo lahko vedno razmejili, v kate- rem trenutku govori resnico ali jo olepšuje z drobnimi lažmi, ki pusta dejstva malo poživijo. Eden izmed primerov je bil, da nas je peljal na tumulus (op. p. gomilno grobišče) in dejal: »To je tumulus številka toliko in toliko, nadmorska viši- na toliko in toliko, v bližini pa se nahaja rimska cesta. Ta rimska cesta je speljana tako, da je ni- koli ne prekrije snežni zamet in je prva stvar, ki se pomladi odtali. Ti naši Bosanci pa so sedanjo cesto naredili tako, da imamo še meseca maja na njej zamete.« Pa še ena stvar, ko sva ravno pri vprašanju o tem, kaj je name napravilo vtis. Wendtova knjiga Iskal sem Adama. To je ena izmed knjig, ki mi je prišla v roke, ko sem bil še majhen. To je imeni- tna knjiga o iskanju praljudi in zgodovini naravo- slovja. To je knjiga o arheologiji in iskanju naših korenin. Priporočam jo vsakomur. Danes je veli- ko podobnih knjig, ki jih pišejo Američani, ven- dar so te polne napihovanj in pretiravanj, med- tem ko je ta zelo jasna in evropska. Knjigo je sicer treba brati s previdnostjo, ker je bila napi- sana leta 1959, nekatera sedanja odkritja pa se verjetno ne skladajo s tedanjim poznavanjem sveta. g Med večje jame, ki ste jih aktivno razis­ kovali, zagotovo spadata Kačna jama, Ve- lika ledena jama v Paradani itd. Ste kdaj

PREDSTAVLJAMO razmišljali, koliko jam ste do sedaj raziskali Foto: Blaž Kodelja in obiskali? Velika Paklenica, leta 2008. Geomorfologija v vsakem vremenu. Ne, nikoli nisem razmišljal o tem, koliko jam sem obiskal. Največja stvar, ki sem jo naredil, je Foto: Jure Tičar morda to, da sem po desetih letih raziskav Kač- ne jame združil vse načrte in meritve, uredil vse Postojna, leta 2009. Predstavitev Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU študentom geografije. zapiske, narisal načrt in izsledke raziskav objavil. Na ta načrt je nato Miran Nagode dodal še dva tudi primer, da je eden izmed jamarjev iz našega Na Kaninu se bodo dogajale še raznorazne kilometra rovov. Danes vodijo raziskave v jami kluba padel 34 metrov globoko in ga je močno stvari, vendar bo dobro raziskan šele takrat, ko češki jamarji. Mi vsi smo le košček v mozaiku in razsekalo. Preostalo nam je samo to, da smo ga bodo na njem le še tri jame. Dokler pa jih je nikoli ne bomo raziskali jam do konca. Zato je navezali na ogrodje nahrbtnika in ga potegnili šeststo, nas čaka še veliko dela, da jih poveže- potrebno citirati, da vemo, kje smo delo opravlja- ven. To je bilo leta 1974. Naslednje leto sta odšla mo skupaj. li in do kod so prišli naši predhodniki. Znanost je dva fanta v brezno z veliko municije, kamor sem Vesel sem, da je v klubu nova generacija, ki je namreč nekaj čisto preprostega ... urejen sistem si želel tudi sam. Vidiš, tako je, če zamahneš s obnovila raziskave v Paradani. Sam sem bil notri spoznanj. Urejen pa je tako, da poveš, kje si zve- krampom (op. p. Andrej pokaže preluknjan tulec 52-krat, potem pa sem rekel, da ne grem več. Po del, da je jama na tem mestu, kako si do tja pri- granate) ... in smodnik se ni vžgal. obsežnih raziskavah se v ekipi nekaj časa sploh šel, kje jama je (koordinate) ter kaj si ti naredil v g Katera vprašanja vam še vedno predstav­ nismo hoteli več pogovarjati o Paradani. Sedaj tej jami. To je ta urejenost. Če tega ni, potem to ljajo izziv in katerim slovenskim »kraškim« pa sledijo nova odkritja, kar me zelo veseli. Tudi ni znanost. Znanost lahko narediš iz vsake stvari, problemom/projektom velja posvečati po- s starejšimi jamarji iz kluba kdaj poprimemo za celo iz zobotrebca. No, morda bi bilo to malo zornost v prihodnosti? delo in se lotimo kopanja. In takšno jamarjenje je dolgočasno. nekaj čisto drugega, saj je zelo prijetno. Delamo Mislim, da je najlepša jama v Sloveniji Kačna z neko počasno vztrajnostjo in drugo modrostjo, Ko sem jaz pričel raziskovati jame, so bile v jama. Povezava Kačne jame in Škocjanskih jam tako da je zelo zanimivo. Jugoslaviji tri globoke jame: Žankana jama (ok. bi bila čudovita stvar in ne razumem, kaj se tukaj Zanimiva so tudi nova odkritja v porečju Lju- 360 m), Habečkovo brezno (ok. 320 m) in Jazben dogaja. Ne razumem, zakaj ni nobene želje. Edi- bljanice. Tok reke Reke na Krasu je okrog (ok. 330 m). Sam sem si vedno želel, da bi obi- ni, ki smo delali v Kačni jami, kakorkoli že obrne- 300 metrov pod površjem, v Logatcu pa je Ljub­ skal vse najgloblje in najdaljše jame na Dinar- mo, smo bili logatčani. Vse od leta 1972 do leta ljanica okoli 150 metrov pod površjem, vendar skem krasu, da bi imel nek pregled, neko znanje 2000 smo sistematično raziskovali, delali izjemno hidroloških razmer na tem območju še vedno ne o teh jamah. Nekaj časa sem se boril, skušal sle- težke pionirske stvari, plezali kamine itd. poz­namo dobro. Zanimivo je predvsem, da so diti in v začetku mi je kar dobro šlo. Pred 15 leti vode od Planinskega polja do Vetrovne jame na pa sem dokončno obupal, da bi imel vsaj pribli- Pred približno 14 dnevi (op. p. v začetku no- enakem nivoju, nato pa se tok močno spusti do žen pregled nad slovenskimi jamami, tako hitro vembra) so ob močnem deževju češki jamarji Ljub­ljanskega barja. Treba je odkriti to stopnico potekajo raziskave. odkrili dihalnik, kjer je močan prepih (10 m/s), in v sistemu. V tej jami bodo slapovi, brzice in tu se g Katere akcije pa so vam najbolj ostale v so ga skopali že deset metrov. Če bi se to zgodi-  bodo stvari najbolj dogajale. spominu in katere anekdote? lo med raziskavami logaškega kluba, bi se izpisal DECEMBER 2012   45 iz kluba in bi šel med ribiče ali pa med filateliste. Najbolj mi je ostala v spominu jamarska od- prava po jamah Dinarskega krasa, ki sem jo or- ganiziral ob stoti obletnici Jamarske zveze Slove- nije. Te odprave se je udeležilo nekaj več kot dvajset ljudi in menim, da je bila to ena izmed najlepših stvari, ki se mi je zgodila, čeprav sem bil organizator in se mi je na koncu že kar malo me- šalo. Leta 1988 smo se tako odpravili po vseh takrat pomembnih jamah od Kolpe do Črne gore. Poznal sem vhode v vse jame, zato sem stvar organiziral, vendar na preprost način. Izdelal sem vodnik in udeležencem obljubil, da jih pri- peljem do toliko vhodov, odprava pa bo trajala toliko časa. Vsak prevoz je problem vsakega udeleženca, prav tako hrana. Jaz ne bom naredil ničesar za nikogar in tudi nočem, da bi kdo za koga kaj delal. Potrebovali smo zgolj določeno količino opreme, ki so jo prinesli udeleženci od- prave s sabo. Odprava je potekla takole: Jopićeva špilja, Panjkov ponor, Bezdanjača pod Vatinovcem, Ce- rovačke pečine, špilja Čavle, Gospodska špilja, Kotluša, Sušička pečina, Ponikva, Ljelješnica, Vje- trenica na Popovem polju, Jama na Vjetrenom brdu na Durmitorju, Obodska in Začirska pećina, Lipska pećina, Duboki do, Sušička jama, Vilina pećina, Baba pri Struićih in Rovanjska pečina ... Naša hitrost napredovanja je bila hitrost naj- počasnejšega. Tako smo potovali in nakupovali v trgovinah podnevi ter se s tem izognili vsem pa- stem alkohola. Spali smo vedno pred jamo ali pa sredi divjine. Zjutraj nas je zbujalo sonce, ker je postalo prevroče. Potem smo vzeli opremo, šli do vhoda v jamo, jo raziskali, pospravili opremo, se vrnili do avtomobilov in se odpravili k vhodu na- slednje jame. In tako smo počeli vso odpravo. Izračunal sem, da smo pakirali kar 76-krat. To je bila najhujša stvar. Toda odprava je bila čudovita in z večino teh ljudi, ki jih pred odpravo nisem poznal, sem še danes v kontaktu. In vedno, ko se srečamo, se smejimo na ta račun. Drugače je bilo zabavnih trenutkov veliko, pa tudi nekaj nesreč. Nekajkrat sem reševal, bil je

PREDSTAVLJAMO Foto: Dragan Vučenovič Torej če se kakršnakoli stvar najde, je to naj- bolje zapisati v zapisnik, fotografirati in pustiti na Orjen, leta 2009. Meritve korozije z mikrometrom. istem mestu. Dostikrat je to precej nerodno, ker veš, da bo verjetno naslednji obiskovalec to od- g Zagotovo ste največ svojega raziskoval- Črne gore ne poznam prav dobro. Je pa ne- nesel. V takem primeru je morda najbolje najdbo nega časa preživeli na Dinarskem krasu, ki kaj, kar imamo tudi mi. K njim namreč prihajajo skriti kje v bližini. V večini slovenskih jam, ki ima- je v zadnjem času deležen precej raziskav Madžari, Čehi, Slovaki, Italijani, Francozi, Slo- jo kolikor toliko vodoravne vhode, so notri pra­ in odkritij. Kako ocenjujete razvoj jamarstva venci, kar zna biti precej neprijetno. Delež tujih zgodovinska keramika ali ostanki iz kasnejših v teh državah in sedanje raziskave? jamarjev je glede na domače zelo velik in to rav- dob. V breznih povsod po Krasu je veliko stvari notežje je težko uravnavati, zaradi česar slej ali od prazgodovine naprej, vendar je kasneje pre- Sam imam zelo visoko mnenje o Hrvatih, ne prej pride do prepira in do zapiranja samega krito s kamenjem, ki so ga odstranjevali na po- glede na to, kar mislijo drugi. Pozna se, da je vase. vršju. Hrva­tov enkrat več kot nas, da imajo eno veliko mesto in seveda tudi imeniten kras. Mislim, da so Navsezadnje pa je Dinarski kras enak kot naš Arheologi poznajo precej lokacij, vendar po- zelo dobri. Nisem namreč ravno pristaš razisko- kras, del istega sistema. Zato mora vsak jamar večini zgolj zbirajo informacije. Najbolje je infor- vanja visokogorskih brezen, vendar so hrvaški obiskati tudi druge dežele Dinarskega krasa, da macijo posredovati Notranjskemu muzeju Po- jamarji izredno dobri, saj so globinski potencial spozna ta kraški sistem in išče tiste skupne točke. stojna, ki skuša narediti večji pregled o Velebita povsem izkoristili. S tem so naredili vse. g Vaša posebna strast so arheološke najd- arheoloških najdbah v jamah. Če najdbo vzame- Ni problem najti sto metrov globoko jamo na Ka- be, kot so npr. zadnja odkritja v Bestažovci, mo iz jame, se hitro primeri, da jo v enem tednu ninu, težko jo je najti v Beli krajini. Dosti bolj sem ostanki Putickovega vitla v Kačni jami itd. V izgubimo, in to je v bistvu erozija. Črepinja, od- navdušen tudi nad Crnopcem (op. p. gora na juž- Sloveniji se v jamah skriva še veliko arte- bitek ali orodje, ki ga odnesemo iz jame, ni nič nem Velebitu), ki je po naravi očitno tak, da ima faktov. Kako z njimi ravnati ob najdbi in na kaj posebnega. Pomemben je kontekst odkritja, veliko jam. Hrvati imajo tudi zelo velik in čist kras kaj paziti, da jih pomotoma ne uničimo med zato je treba najdbe pustiti v jami. Predvsem pa in raziskave so tu čisti užitek. Na Velebitu bodo raziskovanjem? je treba biti tudi pozoren na risbe, čačke na ste- odkrili še nekaj tisoč brezen, kar je precej dolgo- nah, na odtise v blatu. Niso pa stvari praktično časno. Predvidevam pa, da bodo v naslednjih le- Torej, ontogeneza je ponovitev filogeneze. nič vredne. Rimske novce lahko dobimo na tih naredili še tri ali štiri tisočmetrska brezna. Na Človeški zarodek se začne kot združitev dveh bolšjem trgu za nekaj evrov, pa še izbiramo jih Hrvaškem tudi znanje strašansko hitro narašča. celic, nato pa gre skozi fazo ribe, dvoživke itd. in lahko. Žal mi je samo, da imajo nekaj nekompatibilnih tako naprej čez vse razvojne faze. Tako gre tudi g Veliko ste tudi potovali, raziskovali kras v vsak jamar skozi celo stvar. Prva stvar je, da drugih deželah in celinah ter pri tem nave- zali mnogo stikov. Imate še kakšno poseb- Mi vsi smo le košček v mozaiku in nikoli ne bomo no neuresničeno željo? raziskali jam do konca. Zato je potrebno citirati, da vemo, kje smo delo opravljali in do kod so prišli Da, seveda. Nekoč smo odšli na odpravo na naši predhodniki. Kitajsko, vendar tam dela še nismo končali, zato bi si rad ogledal še nekatere stvari. Ena izmed ljudi, zaradi katerih se ne morejo združiti. Te za- hoče imeti vsak jamar en kapnik. Vsak jamar se rek, ki ima pretok okrog 11 m3/s, ponikne in se deve bodo morali nekako preseči in verjamem, hoče podpisati, vsak, ki najde prazgodovinsko čez šest kilometrov zopet pojavi, vmes ima tudi da jih bodo kmalu. Ljudje se kregajo, ker so taki črepinjo, jo hoče imeti itd. Sam sem šel skozi en kilometer površinskega toka. Povsod po gri- po naravi. In ko se dva takšna pojavita skupaj, iste faze. In zaradi tega se bom pač cvrl v peklu, čih so vhodi v jame, vendar enostavno nismo nastane prepir. In je čisto vseeno, s čim se ukvar- tako to je. imeli dovolj časa niti volje, ker je bilo jam toliko, jajo, lahko zbirajo znamke, pa se bodo prepirali da se jih ni dalo vseh pregledati. okoli zob na znamkah. Očarala sta me Darko Ba- Prva stvar je, da se stvari v jamah dobro ohra- kšić in njegov stil risanja in dokumentiranja. Nje- nijo. Najprej je treba stvar videti in prepoznati. Rad bi si še enkrat ogledal jame na Kavkazu, govi načrti so lepi, čisti in jasni, pravi užitek. Prazgodovinska keramika je značilna, ker ima ki sem jih nekoč že obiskal. Nekatere izmed njih Bosna in Hercegovina je v težki situaciji, ker običajno debele stene, je dvobarvna (rdeče-črna) so namreč zelo podobne našim. Glavna želja, ki imajo entitete in jim je težko. So pa ljudje optimi- in vsebuje apnenčast pesek, zaradi lažjega obli- jo skušam vsaj enkrat ali dvakrat letno uresničiti, stični in prijazni, tako da se bo tudi tam kmalu kovanja. Šele v rimski dobi peska niso uporablja- je, da obiščem Dinarski kras. Tudi v Ameriki si 46  spremenilo. li več, saj so keramiko žgali pri višjih temperatu- želim videti dve ali tri jame, in sicer Mammoth  DECEMBER 2012 rah. Cave, ker je pač najdaljša, in tudi nekaj jam v Apalačih, za katere menim, da bi si jih moral ogledati. Želim si iti tudi v Sarawak Chamber na Borneu, jamo z največjim volumnom na svetu. Tam ima kras ogromne dimenzije. Je pa vsako področje lepo, najlepše do sedaj pa mi je bilo na Jukatanu, kjer so jame v čistem apnencu. Voda v jami je bila takšna kot tempe- ratura zraka, tako da smo se ure in ure spreha- jali po jamah in se kopali in potapljali. To je bil res čisti užitek. Vse jame so namreč malo trplje- nja ... ali so mrzle, mokre, blatne ali »trdoboleče« v kolena. Tropske pa so mehke in tople in to ima svoj čar. V jamah me zelo zanimajo tudi arheološki in paleontološki ostanki, želel bi si npr. videti ostanke velikih izumrlih novozelandskih ptičev (op. p. moe) v jamah, rad bi videl tudi nekatere velike izumrle živali v Severni in Južni Ameriki. Predvsem pa me v jamah zanimajo še sedimenti oz. paleontološke analize, ker vsebujejo veliko informacij o krasu. Je pa res, da priložnosti ni nikoli preveč, tako da se v prihodnosti nadejam obiskov tudi pre­ ostalih kraških območij. ••• Pogovor sva pod okriljem noči zaključila šele ob enih zjutraj, vendar so bile pripovedi o življe- nju prav posebnega moža vredne vsake minute. Verjamem, da tudi vaših. Pogovarjal se je Jure Tičar, JK Brežice

FOTONATEČAJ Foto: Primož Rupnik Foto: Silvo Ramšak Fotonatečaj Divaška jama. Foto: Borut Lozej. Na zadnji strani revije Jamar je objavljena zmago- Zelške jame. Foto: Jože Pristavec - Joc valna fotografija tokratnega fotonatečaja. Ker nam pro- Foto: Janez Ferreira-Stražišar stor to dopušča, objavljamo še izbor pre­ostalih del, ki so prispela do zaključka redakcije. Vsem sodelujo- čim se iskreno zahvaljuje- mo! Vsak fotograf prejme izvod revije. Uredništvo Stalni fotografski natečaj Uredništvo revije Jamar razpisuje fotografski natečaj na temo jamske fotografije. V vsaki številki bo med vsemi prispelimi deli ure- dništvo objavilo zmagovalno celostransko fotogra­fijo, ki bo izstopala po estetskih in tehničnih merilih. V primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor še ostalih prispelih fotografij. Tehnične zahteve: spreje- mamo digitalne in klasične fotografije ter diapozitive. Digitalne fotografije naj bodo vsaj ločljivosti 6 milijonov pik, klasične pa vsaj velikosti 18 × 12 cm. Več informacij preko spletne pošte [email protected]. Penya Rotja, Malorca. Foto: Jana Čarga Foto: Damijan Šinigoj Jamsko mleko, Snežna jama na Raduhi. Jamski biseri. Foto: Matjaž Čuk. Foto: Davorin Preisinger. Foto: Anton Della Schiava Jama v Črna Gori. Foto: Leopold Bregar. Stebri kralja Matjaža iz Križne jame.  DECEMBER 2012   47 Foto: Mario Verole-Bozzello.

FOTONATEČAJ 48    Shpella e Zezë v Albaniji. Foto: Matjaž Milharčič DECEMBER 2012