PRIROČNIK_Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD)

PRIROČNIK PRIDELOVANJE INDUSTRIJSKE KONOPLJE ZA NAMEN EKSTRAKCIJE KANABIDIOLA (CBD) ZA PROIPDTEINLMAAIVZOVACSAOIJCDAvVoTNEkEvTEiHJrAuNpKONrALoOjOeSkGLNtOIaJVOEEPPNRSLIKDIJEHELKAMVEETIJAH

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) Avtorji in uredniki Alenka Berložnik, Zavod Slokva, so. p. dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Vesna Klančnik, kmetija Klančnik Blažka Čas, s. p. Izdajatelj Zavod Slokva, so. p., Podgorska cesta 2, 2380 Slovenj Gradec, zanjo odgovorna Alenka Berložnik - www.slokva.si Oblikovanje Petra Zmrzlikar Tisk Tiskarna Cerdonis, Slovenj Gradec Naklada 3000 izvodov Slovenj Gradec, september 2021 (1. izdaja) Priročnik sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje v okviru projekta \"Optimizacije tehnologije pridelave navadne konoplje za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah\". 2

Priročnik KAZALO 1 UVOD 4 2 KAJ JE CBD? 5 3 ZAKONSKI STATUS KONOPLJE V SLOVENIJI 8 4 POSTOPEK ZA PRIJAVO POSEVKA 9 INDUSTRIJSKE KONOPLJE 10 5 GOJENJE INDUSTRIJSKE KONOPLJE 11 5.1 PRIPRAVA TAL 11 5.1.1 ANALIZA TAL 12 5.1.2 LASTNOSTI TAL IN GNOJENJE 13 13 5.2 SETEV INDUSTRIJSKE KONOPLJE 15 5.2.1 PRIPRAVA NA SETEV 16 17 5.2.2 NAČINI SETVE 18 5.3 LOČEVANJE MOŠKIH IN ŽENSKIH RASTLIN 18 22 5.4 PRIMEREN ČAS ZA ŽETEV 23 5.5 SUŠENJE KONOPLJE 6 PREDSTAVITEV DOBRE PRAKSE PRI SORTI FINOLA 7 ZAKLJUČEK 8 VIRI 3

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 1 UVOD Konoplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka rastlina, ki obsega 3 podvrste: • Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), • Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in • Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina Zeleno obarvan del zemljevida substanc, ki se imenujejo kanabinoidi. prikazuje območje, na katerem je na Ti so značilni za konopljo, vendar imajo vlogo tudi v človeškem telesu. prostem mogoče gojenje konoplje.¹ Konoplja je zaradi kanabinoidov v socvetju uporabna tudi v medicini, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze v steblih pa kot industrijska rastlina. Konoplja je industrijsko zanimiva zaradi hitre rasti, količine pridelka, kakovosti in vsestranske uporabnosti. Konoplja uspeva na več kot 50 % Zemljine kopne površine.¹ Ima najmočnejša poznana rastlinska Prikaz konoplje na njivi v Sloveniji² vlakna, zato se možnost za njeno uporabo kaže na številnih področjih. Iz njenih stebel pridobivajo vlakna za proizvodnjo blaga, vrvi, gradbenih materialov, proizvodnjo plastike in biodizla. Lahko jih uporabimo kot vezne, obložne in izolacijske materiale ter izdelamo konstrukcije, ki so trajnejše, cenejše, lažje in okolju prijaznejše od betonskih, hkrati pa imajo ustrezno trdnost. Danes lahko v gradbeništvu s posebnimi postopki in kombinacijo konoplje s cementom in apnom izdelamo malto, ki je po kakovosti 4 primerljiva z navadnim betonom.¹

Priročnik Slika CBD: Shutterstock 2 KAJ JE CBD? CBD je kanabidiol, spojina, ki jo uvrščamo med kanabinoide, molekule, topne v maščobah. Je ena izmed glavnih aktivnih učinkovin, ki jih najdemo v konopljinih rastlinah, seveda pa ga nikakor ne smemo zamenjati z bolj poznanim kanabinoidom THC, ki je psihoaktiven. Organizem vseh sesalcev ima svoj signalni sistem – endokanabinoidni sistem, v katerem proizvaja sebi lastne kanabinoide, ki jih imenujemo endokanabinoidi. Konoplja pa vsebuje kanabinoide, ki se vežejo na receptorje v telesu. Zaenkrat je bilo v rastlinah konoplje ugotovljenih več kot 100 različnih kanabinoidov, od katerih sta najbolj proučevana in raziskana tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBD). Za razliko od THC, ki deluje psihoaktivno, CBD nima takšnega vpliva na telo. CBD izdelki, ki jih lahko kupite v prosti prodaji, lahko vsebujejo namreč le manj kot 0,2 % THC (takšna koncentracija nima opojnega učinka). Endokanabinoidni sistem (ECS) Endokanabinoidni sistem (ECS) je biološki sistem, del anatomije vseh vretenčarjev. Sestavljen je iz endokanabinoidov, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje in njihove beljakovine. V osnovi ločimo dve skupini kanabinoidov: • endokanabinoidi, ki naravno nastajajo v telesu • fitokanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji Glavni sestavni deli ECS so kanabinoidni receptorji CB1 (zelo številni v osrednjem živčnem sistemu) in CB2 (pogosteje se nahajajo v imunskih celicah, v prebavilih in perifernem živčnem sistemu). Ker so razpršeni po vsem telesu, opravljajo mnogo pomembnih vlog, in sicer uravnavajo spanec, apetit, prebavo, lakoto, razpoloženje, delovanje imunskega sistema, razmnoževanje in plodnost, bolečine, spomin, temperaturo … 5

Slika: Shutterstock Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) Poleg receptorjev endokanabinoidni sistem vsebuje tudi lastne kanabinoide oz. endokanabinoide ter encime, ki skrbijo za proizvodnjo in razgradnjo endokanabinoidov. Torej ima endokanabinoidni sistem v organizmu izjemno pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju zdravja in splošnega dobrega počutja. Endokanabinoidi, ki jih telo proizvaja tudi samo, omogočajo komunikacijo med različnimi vrstami celic in tako igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega organizma. Ko se kanabinoidi v telesu izčrpajo, jih lahko preprosto dopolnimo z rastlinskimi ali sintetičnimi. CBD spada pod fitokanabinoide, ki jih najdemo v rastlinah konoplje. Z uživanjem CBD-ja v telesu ohranjamo optimalno ravnovesje, znano tudi kot homeostaza. Prve koroške CBD kapljice za ljudi in živali³ 6

Priročnik Konoplja zaradi svoje sestave in terapevtskih učinkov postaja priljubljena tudi v kozmetični industriji. Najdemo jo predvsem v izdelkih za nego kože (mazila, balzami za ustnice, pilingi, kreme ipd.) in šamponih za lase. V kozmetki je konoplja vsestransko uporabna - uporabi se lahko hladno stiskano konopljino olje, izvleček CBD, hidrolat (parna destilacija cvetov in zgornjih listov ženskih rastlin, vodna faza) in eterično olje konoplje (parna destilacija cvetov in zgornjih listov ženskih rastlin) ter konopljina gošča (mešanica konopljinega olja in ostankov luščin semen, ki ostanejo po procesu stiskanja za namen pridelave olja). To pa ne pomeni, da je vse to tudi dovoljeno za prodajo na trgu. Kljub pestri ponudbi na trgu je dovoljeno uporabljati le semena, liste in steblo, ne glede na obliko. Za namen kozmetične industrije sta zanimiva predvsem konopljino olje in moka, saj je v kozmetičnih izdelkih prepovedana uporaba vseh sestavin pridobljenih iz cvetnih ali plodnih vršičkov katere koli rastline konoplje, ne glede na njihovo obliko (ekstrakti, tinkture) ter smola, pridobljena iz katerekoli rastline konoplje (Zavod za varstvo potrošnikov), prepovedana. Več na spletni strani: https://www.zps.si/osebna-nega/kozmetika/10208-uporaba- konoplje-in-kanabidiola-v-kozmeticnih-izdelkih Zanimivo je, da je kanabidiol CBD, pridobljen iz vršičkov rastlin, prepovedan, medtem ko je sintezno pridobljen CBD dovoljen za uporabo v kozmetičnih izdelkih. V današnjem času je vse večje povpraševanje po izdelkih iz konoplje, ki vsebujejo kanabidiol (CBD), ki blagodejno vpliva na telo. CBD se pridobiva iz socvetja konoplje, še preden se v njem formirajo semena. V Sloveniji ocenjujejo, da je letni trg z izdelki, ki vsebujejo CBD, vreden preko 12 milijonov evrov. Zato je smiselno, da v tem priročniku, obstoječim in bodočim pridelovalcem konoplje predstavimo naše osnovno znanje in izkušnje pri sajenju industrijske konoplje, pri čemer je glavni cilj, da dosežemo čim večji in bolj kakovostni izplen socvetij konoplje. 7

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 3 ZAKONSKI STATUS KONOPLJE V SLOVENIJI V preteklosti so, zaradi zakonsko omejene pridelave rastline iz rodu Cannabis, konopljine izdelke umaknili s trgovskih polic. Hkrati je trenutna uvrščenost rastline v t. i. drugo skupino prepovedanih drog po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) med potrošniki vzbudila strah. Pridelavo in gojenje industrijske konoplje določa Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (UL RS, št. 40/11, 36/15, 33/18), ki predpisuje: • dovoljene sorte za pridelavo konoplje, ki so objavljene na Evropski sortni listi; • vsebnost THC v vzorcu konoplje (ne več kot 0,2 %); • prijavo posevka industrijske konoplje do 10. 5. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na posebnem obrazcu: (https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/ vloga_za_izdajo_dovoljenja_za_gojenje_konoplje_in_maka_2017.pdf) skupaj z računom za seme konoplje; • pogoje za pridelavo - strnjena površina, ki ni manjša od 0,1 ha oziroma za ekološke pridelovalce 0,01 ha; • da se konopljo lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene. Nosilci dejavnosti proizvodnje in prodaje konopljinih prehranskih in kozmetičnih izdelkov morajo zagotoviti: • sledljivost za surovino in proizvode pristojnemu organu (Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), 8

Priročnik Slika: Shutterstock Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter Urad za kemikalije) in • da v izdelkih ni prekoračen priporočen dnevni vnos 0,0004 mg/kg telesne teže THC na dan. Seveda morajo izdelki dosegati predpisane zahteve kakovosti in označevanja živil, prehranskih dodatkov in kozmetike. Predelovalni obrat mora biti urejen skladno s HACCP in GMP zahtevami.⁴ 4 POSTOPEK ZA PRIJAVO POSEVKA INDUSTRIJSKE KONOPLJE Posevek konoplje je potrebno prijaviti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najkasneje v mesecu maju, ne glede na čas setve (skrajni rok za oddajo se spreminja letno, glede na odločbo Ministrstva). V prijavi se morajo navesti vsi podatki pridelovalca, njegova MID številka, GERK in površina njive (ta ne sme biti manjša od 10 arov oz. 1.000 m²), sorta posejane konoplje in količina semena ter predviden datum žetve. Sejati je dovoljeno samo sorte, ki so naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (Evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije. Vlogi je potrebno obvezno priložiti originalne deklaracije (etikete) z vreče s semenom.⁵ Vlogo se pošlje na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana⁵ 9

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 5 GOJENJE INDUSTRIJSKE KONOPLJE Konoplja je zelo prilagodljiva rastlina, kar ji je omogočilo razširjenost po vsem svetu. Je dvodomna rastlina, vendar so bile požlahtnjene kasneje enodomne sorte. Dvodomnost sorte pomeni, da ločeno razvije moške in ženske rastline. Pri enodomnih sortah pa so na eni rastlini tako moški kot ženski cvetovi. Moške rastline so višje, prej cvetijo in tudi prej odmrejo. Večino sort na evropski sortni listi je enodomnih, zato moramo, ko pridelujemo konopljo, za uporabo socvetij izbrati dvodomne sorte, kar omogoča odstranjevanje moških rastlin iz posevka. Ko se dan daljša, rastlina pospešeno raste. Ko se dnevi začnejo krajšati, pa konoplja začne cveteti. Sorta Finola je primer autoflower-ja oziroma samodejnega cvetenja, saj razvija posamezne faze ne glede na dolžino dneva. Po 21. 6. je vegetativna rast upočasnjena, razvoj cvetov pa intenziven. Cvetenje tako pri moških kot ženskih rastlinah traja od 3 do 8 tednov, vendar začnejo moške rastline cveteti dva do tri tedne pred ženskimi. 10 Primer moške rastline⁶ Primer ženske rastline⁷ (zgodnja faza cvetenja 1) (zgodnja faza cvetenja 2)

Priročnik 5.1 PRIPRAVA TAL 5.1.1 ANALIZA TAL Ustrezno gnojenje je osnova za dober in kakovosten pridelek ter ena od osnov za dobro kondicijo rastlin, saj med drugim omogoči, da so le-te bolj odporne na stresne razmere, škodljivce in bolezni. Da bi se optimalni prehrani rastlin čim bolj približali, gnojimo na osnovi kemijske analize tal. To Kontrola rodovidnosti tal.8 omogoči, da bo v tleh vseh hranil ravno toliko kot je najbolj ustrezno za rast in razvoj rastlin in da bodo razmerja med njimi takšna, da bodo rastline primerno prehranjene. Če je v tleh nekega hranila premalo ali preveč, se to razmerje poruši, kar lahko v stresnih razmerah (visoke poletne temperature, hladna obdobja, napad bolezni in škodljivcev ...), slabo vpliva na posevek. Nikar ne čakajmo s kontrolo rodovitnosti tal tako dolgo, da bi se začele pojavljati težave – raje sproti poskrbimo zanje na ustrezen način. Proces ‚zdravljenja‘ je namreč zelo zamuden. Najprej vzamemo vzorec tal in ga odnesemo v laboratorij od koder dobimo analizni izvid in priložen gnojilni nasvet. Na podlagi analize tal izvemo, kakšno je dejansko stanje v tleh. Analiznemu izpisku je priloženo tudi navodilo, kako ravnati v prihodnje, da se stanje ali popravi ali ohrani. Najprimernejši čas za analizo tal je jesensko-zimsko obdobje (po koncu rastne dobe), sicer pa lahko vzorce tal vzamemo tudi konec zime, najkasneje do pričetka rastne dobe. Pravočasno odvzeti vzorci omogočajo, da se razporedi delo v laboratoriju, vi pa dobite rezultate analize v času, ki še omogoča nabavo in uporabo ustreznih gnojil. Vzorce tal vzamemo s sondo do globine 25 cm na dvajsetih do petindvajsetih mestih diagonalno ali pa cik-cak po parceli, ki naj ne bo večja od 1 ha in je dovolj izenačena po lastnostih; če se rast rastlin 11

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) ali pridelek na isti parceli razlikuje ali so tla pedološko neizenačena, potem vzorčimo vsak odsek posebej. Z robov parcel vzorcev ne jemljemo. Vzorčenje s pomočjo lopate lahko privede do nepravilnosti.⁹ Na ta način naberemo okrog 0,5 kg zemlje in jo spravimo v vrečko, ki jo odnesemo v laboratorij. 5.1.2 LASTNOSTI TAL IN GNOJENJE Konoplji najbolj ustrezajo rodovitna, globoka, odcedna in s humusom bogata tla, s pH od 6 do 6,7. Ne prenese stoječe vode, zato težka tla in tla, kjer zastaja voda, niso primerna. Konoplja raste hitro, zato potrebuje za uspešno rast veliko hranil. Največ hranil potrebuje v prvi polovici rastne dobe. 100 kg nadzemne mase konoplje odvzame iz tal od 1,0 do 2,9 kg dušika, 0,22 do 0,75 kg P₂O₅ in 0,83 do 2,74 kg K₂O.10 Priporočeni odmerki hranil se gibljejo od 45 do 150 kg N/ha, 45 do 110 kg P₂O₅/ha in 45 do 110 kg K₂O/ha. Odvisni so od preskrbljenosti tal s hranili, rastnih razmer in namena uporabe (olje, vlakna, socvetja). Na težjih in slabo preskrbljenih tleh gnojimo pretežno s fosforjevimi in kalijevimi gnojili v jeseni po temeljni obdelavi, preostanek pa dodamo najkasneje 10 dni pred setvijo. Lahko pa s fosforjevimi ali kalijevimi gnojili pognojimo v enem odmerku kadarkoli od jeseni do 10 dni pred setvijo. Z dušikom gnojimo tik pred setvijo ali pa najkasneje v stadiju treh parov listov, ker je dušik zelo mobilno hranilo, z njimi ne smemo gnojiti \"na zalogo\", ampak le takrat, ko ga rastline potrebujejo. Kasnejše dognojevanje z dušikom ima negativen vpliv na kakovost vlaken. Pri odmerjanju dušika moramo biti pazljivi, saj lahko preveliki odmerki povzročijo poleganje rastlin, dober in slabši pridelek. Hlevski gnoj ali kompost zaorjemo v tla že v jeseni, gnojevko in gnojnico pa zadelamo v tla pred setvijo. Konoplja je pomembna poljščina v kolobarju, saj uspeva za vsemi poljščinami (žita, okopavine, zrnate stročnice, detelje, DTM) in je tudi odličen predposevek. Konoplja v kolobarju je dober naravni način varstva pred pleveli.11 12

Priročnik 5.2 SETEV INDUSTRIJSKE KONOPLJE 5.2.1 PRIPRAVA NA SETEV Tla morajo biti enakomerno poravnana in enotna. Posejemo 1 cm globoko v topla in vlažna tla brez plevela. Priporočljivo je izvesti tako imenovano “slepo setev”. To pomeni, da pobranamo tla 3 tedne pred setvijo, da pleveli vzniknejo, potem pa tik pred setvijo tla spet pobranamo, s čimer uničimo plevele. V kolikor sejemo globlje od 2 cm, tvegamo neuspeh setve, še posebej, če so tla siromašna s hranili. V Sloveniji se je pokazalo, da je najprimernejši rok setve od 1. do 15. maja, z upoštevanjem temperature tal in preverjanjem vlažnosti, ki je običajna v lokalnem podnebju. Zaradi Dobro pripravljena njiva za setev.12 sicer previsokih rastlin, se setev raje izvede v prvi polovici junija. Na te dejavnike je potrebno biti pozoren tako v fazi kaljenja kot v fazi rasti in cvetenja (približno prvih 45 dni). Datum setve je dobro prilagoditi vremenskim napovedim – tako kratkoročnim kot dolgoročnim. Konoplji toplota in vlažna tla zelo ugajata, a pazljivo - pretirana vlažnost se negativno odraža na rasti in razvoju rastline. Najbolje je, da se tla pred novimi padavinami posušijo oziroma da se vlažna in sušna obdobja primerno izmenjujejo. Trajna vlažnost se negativno odraža na koreninah in posredno tudi na višini rastline, kar lahko pripelje tudi do njenega odmiranja. Ko je obdobje cvetenja mimo, konoplja sorazmerno dobro prenaša sušo. Kalitev lahko pričakujemo v 2-4 dneh po setvi in vznik med 4. in 7. dnevom – odvisno od temperature in vlažnosti tal.13 13

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 5.2.1 NAČINI SETVE SETEV NA GOSTO (\"POPREK\") Setev na gosto je dobra zato, Primer setve na gosto14 ker konoplja s svojo bujno rastjo v začetni fazi preraste plevele in tako mehanično odstranjevanje ni potrebno. Ta način setve daje večje hektarske pridelke semena in stebel, a je za pridelavo socvetij neustrezen. Za kvalitetno pridelavo socvetji na njivi moramo sejati zelo na redko, da se lahko rastline ustrezno razvejajo, poleg tega moramo moške rastline potrgati pred cvetenjem. To naredimo zato, da ne oprašijo ženskih rastlin. Pri oprašenih ženskih rastlinah pride do nastajanja semen v socvetjih in s tem zmanjšanja biomase, ki bi jo sicer uporabili za proizvodnjo kanabidoidov. Do problema lahko pride, ker imamo na njivi veliko število rastlin, ki jih je v začetni fazi praktično nemogoče ločiti na moške in ženske. Pri tem je potrebno vedeti, na kakšen način in kdaj ločevanje izvesti. STROJNA SETEV V VRSTE Tudi strojna setev v vrste se ni izkazala dobra za pridelavo socvetij, ker so semena tako posajena v premajhnih razmikih. Lahko sicer sejemo mehansko, vendar je potrebno po vzniku razredčiti rastline. Tako bomo tudi lažje ločevali moške in ženske rastline, da na njivi ne bo prišlo do opraševanja. Strojna setev se uporablja predvsem za namen pridelave stebel in semen. Setev za predivo zahteva 50 do 100 kg semena/ha na medvrstno razdaljo 12,5 do 15 cm in razmik v vrsti 5 do 10 cm s sejalnico za žita. Setev z namenom pridelave semena in olja zahteva 20 do 40 kg semena/ha na medvrstno razdaljo 50 do 70 cm in razdaljo v vrsti 20 14

Priročnik do 30 cm s sejalnico za koruzo ali sladkorno peso. Prav tako mora biti posejana strniščna setev. Za pridelek obojega – vlaken in semen – je priporočljiva razdalja 25 do 30 cm, vsekakor pa jo je treba prilagoditi morfološkim lastnostim ekotipa oziroma same sorte. ROČNA SETEV V VRSTE Najbolj primeren način za pridelavo kvalitetnih socvetij je ročna setev v vrste. Medvrstna razdalja naj bo okrog 80 cm oziroma tako narazen, da lahko mehansko odstranjujemo plevel (potrebno vsaj 3-4x na letno frezanje). S tem damo rastlinam dovolj prostora, da se maksimalno razvijejo. Semena v vrsto sejemo ročno, če je le možno čim bolj enakomerno, in sicer na razdaljo v vrsti od 7 do 10 cm. Količina semen, ki je potrebna, za setev na 10 arov, je po naših izkušnjah nekje med 200 in 300 g (za sorto Finola). S takim načinom setve bo med vrstami dovolj prostora za nemoteno hojo in nadzor posevka, kar je zelo pomembno, za dosledno ločevanje moških in ženskih rastlin. Ročna setev v vrste15 Seme v vrsti16 15

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 5.3 LOČEVANJE MOŠKIH IN ŽENSKIH RASTLIN Za pridelavo kvalitetnih socvetij konoplje, namenjenih za ekstrakcijo kanabinoidov, je potrebno pridelati socvetja brez semen. To pomeni, da na njivi moške rastline ne smejo opraševati ženskih, ker le ženska socvetja vsebujejo kanabinoide. To naredimo tako, da moške rastline odtrgamo, še preden zacvetijo. Znanje o morfologiji rastline je nujno, da pravočasno prepoznamo moške in ženske rastline. Ženski in moški spolni organ17 Pri večini dvodomnih sort konoplje Moška in ženska rastlina.17 se spol rastline pokaže, ko se dan začne krajšati in rastlina preide v fazo cvetenja. To je okoli 22. junija. Moški spol pri rastlini se pokaže teden do dva pred ženskim spolom in takrat je najugodnejši čas, da odstranimo moške rastline. Izjema je le sorta Finola, ki je sorta s samodejnim cvetenjem in se ne ravna po dolžini dneva. Pri sorti Finola se lahko prve moške rastline pokažejo že pri 3-4 tednih. Ločevanje pri tej sorti je zato malo težje, saj so rastline takrat še majhne, lahko tudi le od 15 do 20 cm. 16

Priročnik 5.4 PRIMEREN ČAS ZA ŽETEV Med številnimi zdravilnimi učinkovinami v cvetu, ki se oblikujejo v smolnih žlezah trihomih ženskih socvetij, so kanabinoidi kot sta delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ9THC) in kanabidiol (CBD). Vsebnost kanabinoidov in terpenov v rastlini pa ni odvisna le od sorte, temveč od rastnih razmer, starosti rastline, časa žetve in načina spravila. Količina kanabinoidov je večja, če rastlina raste v sušnih razmerah in na tleh, bogatih s hranili in dušikom, nanjo pa vplivata tudi čas izpostavljenosti svetlobi in spekter le-te.18 Vrsta semena: Royal Qeen Seeds19 Večinoma socvetja požanjemo ročno, zato da ostanejo čista in njihovi trihomi nepoškodovani, saj takšna vsebujejo več kanabinoidov, terpenov in flavonoidov, zaradi česar so okus, vonj in terapevtski vpliv večji. Požanjemo jih, ko laski trihomov postanejo mlečne barve namesto prozorne, kar je vidno pod mikroskopom. V procesu zorenja se barva trihomov spremeni do jantarne. V vegetativni fazi je vsebnost terpenov in kanabinoidov v konoplji nizka, z dozorevanjem cvetov pa se koncentracija le-teh viša. Najbolj je vpliven faktor na pojavnost terpenov in kanabinoidov temperatura (klimatske razmere). Zaradi omenjenega lahko socvetja konoplje režemo tudi kasneje, pozno v jeseni, ko listi že porumenijo in odpadejo.20 17

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 5.5 SUŠENJE KONOPLJE Ko rastline požanjemo, jih je potrebno v najkrajšem možnem času začeti sušiti. Sušenje rastlin poteka v suhem in temnem prostoru, kjer temperatura ne preseže 35 °C. Priporočljivo je, da je prostor zračen, ker s tem zmanjšamo možnost za nastanek plesni. Najbolj enostavno in praktično je, da jih zavežemo v snope in sušimo na vrvici. Snopi naj bodo med sabo razmaknjeni zaradi zračnosti. Rastlin ne smemo sušiti na tleh in polagati eno na drugo. V takem primeru je pojav plesni neizogiben in lahko izgubimo celoten pridelek. Sušenje naj traja vsaj 10 do 14 dni, saj morajo biti cvetovi konoplje suhi, ko jih zapakiramo v vreče. Če cvetovi niso suhi in jih zapakiramo, tvegamo pojav plesni. Ko so rastline suhe, posmukamo vršičke s stebla. Tako ostanejo samo suhi cvetovi, ki so primerni za ekstrakcijo. 6 PREDSTAVITEV DOBRE PRAKSE PRI SORTI FINOLA Dobro pripravljena, pognojena in suha tla so prvi pogoj za dobro rast konoplje. Z vrvjo si označimo vrste, da so ravne zaradi lažje obdelave pri mehanskem zatiranju plevela. 1 18

Priročnik 23 Prvi teden po setvi na njivi že Prvo frezanje je zelo pomembno vidimo majhne rastline. V tej v zgodnji fazi rasti, nekje v fazi po potrebi razredčimo drugem tednu po setvi. mladike, da je njihov razmik med 10 cm in 15 cm. 4 Potrebno je tudi ročno odstranjevanje plevela v sami vrsti, če želimo, da konoplja optimalno raste, ne da bi jo zaraščal plevel. 19

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 56 Plevel zelo hitro raste, zato V tretjem in četrtem tednu se priporočamo na začetku pokažejo moške rastline, zato jih je treba z njive odstraniti. To tedensko frezanje oziroma naredimo tako, da pregledamo odstranjevanje plevela. vsako rastlino na polju. Moške rastline odtrgamo in jih zavržemo. Časa imamo dva tedna; v tem času moramo odstraniti vse moške rastline, da ne pride do oprašitve ženskih rastlin. 7 Na njivi ostanejo samo ženske rastline. Sledi zadnje frezanje. 20

Priročnik Slika prikazuje rastline v 14. tednu po setvi. Polno zrelost dosežejo med 15. in 16. tednom 8 po setvi. 9 10 Rastline žanjemo ročno. Sušimo od 10 do 14 dni, odvisno Odrežemo jih 10 cm pod prvimi od temperature in vlažnosti vejami. Zvežemo jih v manjše prostora. Najbolj ustrezna snope po 5 do 10 rastlin. temperatura za sušenje je 35 oC. Če zvežemo prevelike snope, Rastlina je suha, ko lahko lahko pride v notranjosti snopa prelomimo steblo. do nastanka plesni in takšne rastline moramo zavreči. Sušimo v temnem, suhem prostoru. Prostor mora biti zračen; idealni za sušenje so kozolci. 21

Pridelovanje industrijske konoplje za namen ekstrakcije kanabidiola (CBD) 11 12 Cvetove odstranimo s stebel. Posušene cvetove To naredimo ročno zapakiramo v vreče in tako s smukanjem stebel. pripravljene pošljemo v referenčni laboratorij za ekstrakcijo kanabidiolov. 7 ZAKLJUČEK REZULTATI PROJEKTA SO: + prenos znanja na lastnike kmetij s področja pridelave navadne konoplje s ciljem dobrega in kakovostnega pridelka socvetja; + izboljšanje agrotehnike pridelave navadne konoplje na kmetijah, s ciljem doseganja ustreznih, kakovostnih in stabilnih pridelkov socvetja ob istočasnem varovanju in ohranjanju naravnih virov; + povečanje konkurenčnosti pridelovalcev navadne konoplje; + informiranje širše javnosti. 22

Priročnik 8 VIRI 1 Elektronski vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_konoplja 2 Zavod Slokva, so. p., 2021 3 Žiga Klemenc, 2021 4 Elektronski vir: www.konopko.si 5 Elektronski vir: www.konopko.si/baza_znanja 6 Zavod Slokva, so. p., 2021 7 Zavod Slokva, so. p., 2021 8 Zavod Slokva, so. p., 2020 9 Dr. Čeh B., 2021: Analiza tal in gnojenje konoplje Elektronski vir: : Prirocnik Analiza tal in gnojenje_2021_web.pdf (konopko.si) 10 Elektronski vir: www.konopko.si/baza_znanja 11 Rengeo D., 1995: Konoplja in lan 12 Zavod Slokva, so. p., 2020 13 Elektronski vir: www.konoplja.net 14 Zavod Slokva, so. p., 2021 15 Zavod Slokva, so. p., 2020 16 Zavod Slokva, so. p., 2020 17 Cannabis grow guide. How to distinguish marijuana males from females. Elektronski vir: https://www.alchimiaweb.com/blogen/distinguish-marijuana-males-females/ 18 Gorinšek M., 2018: Vpliv rastnih razmer na vsebnost kanabinoidov v navadni konoplji (Cannabis sativa L.) s poudarkom na CBD in THC. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v LJ 19 Elektronski vir: https://mojcbd.si/vse-o-terpenih/ 20 Elektronski vir: https://acslabcannabis.com/blog/education/how-and-when-to-harvest-hemp V priročniku na strani od 18 do 22 je avtor vseh fotografij Zavod Slokva, so. p., v nastajanju med letom 2020 - 2021 (slike so označene s številkami od 1 do 12). 23

ZAVOD ZA RAZVOJ NEIZKORIŠČENIH POTENCIALOV, so. p. PARTNERJI V PROJEKTU: PILOTNI • SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih PROJEKT potencialov, so. p. (vodilni partner) • IHPS - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ••••• Kmetija Dvorjak Kmetija Šerbec Kmetija Štumpfl Prevorčič Kmetija Klančnik Blažka Čas, s. p. SwPLEwTNwA S.TsRAloN kPRvOJaEK.TsAi: OBDOBJE IZVAJANJA: od 2019 do 2021