Glas podzemlja 2023

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ UVOD Špela Borko ——— UVODNIK ——— Tradicionalni chilli con/sin carne. Sedimo merno vpeljejo rutino. Vedra. Jetrca. Go- kakšna tonsko neuravnovešena (karkoli v čLanski vasi in tečajniki me sprašujejo, laž. Podporni stebri. Foto gnjavator. že to pomeni) slika brezdanjega brezna kakšna je pravzaprav zgodba te nenava- Ukraden agregat. Vedra. Nov pod. Ne, večjega formata, kot bi si objektivno za- dne infrastrukture. Pojasnilo ni ne lahko, čLanska vas nima lastnika. Ne, to ni na- služila. A nič za to, tako kot se trmasto ne enoznačno. črtno zgrajeno, zgolj posledica (dez-) otepamo profesionalizacije ferajna, se Začelo se je pred približno petimi leti. organizirane anarhije. Tale uvodnik prav- uredništvo otepa profesionalizacije Glasu No, v bistvu se je začelo z Veteransko zaprav pišem prav v čLanski vasi, enkrat podzemlja. Na Članih pa je, da presodijo, pred dobrimi 40 leti. Hm, če smo natanč- sredi noči, mnogo preden je bil Glas pod- ali si njihov prispevek zasluži tiska v 160 ni, se je začelo pred dobrimi 50 leti, z od- zemlja 2023 sploh postavljen. Jure ravno izvodih. Verjetno se marsikdaj ravno naj- krivanjem Najdene. Ah, pustimo detajl skače čez ogenj. Pogrešamo Žana. Za- bolj nadarjeni najbolj sprašujejo – te je tre- začetkov, bom nadaljevala s prostorom, bolelo me je pri srcu, ko nisem vedela, ba zgolj malce spodbuditi, da se izlevijo. v katerem sedimo. Najprej je bila streha. koga poklicati za dovoljenje za žur. čLan- Pred kratkim sem bila v Ledenem dolu z Vskoči Matic: Neee, najprej je bila tenda, ska vas pač je. Oaza kaosa sredi ureje- Vidom in Maticem. Krasna akcija, polna ki je dobila stebre. Oglasi se Matija: Ni nih življenj. norčavosti in jamskega matra, me je zo- res, najprej je bila miza, okoli katere je Koledar se je obrnil in prišel je trenutek, pet spomnila, zakaj se po desetih letih zrasla hiša. V duhu teoretskega fizika ko sem morala popraviti tipkarske napa- jam še nisem naveličala. Šale brez jam- nadaljuje z argumentacijo: Kar poglejte, ke nočnega napada navdiha in ovredno- ske utrujenosti pač niso sočne, ponedelj- tla so oblikovana po mizi in ne miza po titi, ali je sploh primeren za objavo. Kako ki brez postjamskih bolečin so čista de- tleh. Vdam se, verjetno je bila res najprej oceniti prispevek? Člani smo raznoliki. presija in čakanje petkov brez obeta no- miza. Čeprav, zakaj bi imeli mizo brez Nekateri nadarjeni za pisanje, drugi za vih globin ni niti malo vznemirljivo. A fe- strehe? fotografiranje, tretji za terensko delo. rajn niso samo rožice. Zadnje čase se Kaj je bilo najprej? Verjetno je bila naj- Zadnja štiri leta sem kot glavna urednica spet učim početi tisto, kar želim, in ne , prej Najdena, tam nekje pred par milijoni sledila načelu, da ni na meni, da sodim kar mislim, da se pričakuje od mene. Da let. Potem je bilo Društvo (1910). Enkrat kvaliteto dela, dokler je prispevek napi- ne bo pomote, lenoba je nasprotno od v 70-ih je po Najdeni začela razgrajati san v Članskem duhu. Še več, zdi se mi dejavnosti in nedelo ni odgovor. Na pa- t. i. zlata generacija. Čez leta so ji sledile dobro, da Glas podzemlja povzema pes- met mi pade rek iz preteklosti, »drkam nove, medtem ko so se odhajajočim do- tro paleto mnenj, karakterjev in sposob- kurac gledam bloke«. Današnji ekviva- gajale kariere, družine in življenje na nosti. V prispevke sem se želela mini- lent bi verjetno zamenjal penis s telefo- sploh. Nekje vmes se je rodila Veteran- malno vtikati. Večkrat sem zavrnila ne- nom in bloke z instičem, obe varianti pa ska akcija, saj so »ta zlati« želeli ohra- nujne slogovne popravke članov uredniš- povzemata nekvalitetno zapravljanje njati vezi. Veteranska je sčasoma zrasla tva, saj vsebina odraža avtorja, z vsemi omejenega časa. Trudim se, da svoj čas in zaobjela cel ferajn. Zgodila se je Gala- napakami vred. Nekateri radi pišete celo- porabim na dober način, a ne zaradi pri- cijevka. In tenda. In miza (ali obratno). In odstavčne povedi, s petimi in-i in brez čakovanj drugih, temveč zaradi sebe. Zdi stene. In nova streha. Galacijevka se je ene same vejice. Pri nekaterih se spra- se mi pomembno, da povem to misel na- povezala v Najdeno. Odprla se je Ra- šujem, ali je tudi dejanski miselni tok av- glas, morebiti jo bo kakšen mlajši Član došca 1, pa Radošca 2, Mardi še čaka. torja tako brez repa in glave? Fotografija slišal. Mejli letijo sem ter tja. Veterani letom pri- je sploh posebno poglavje, polna karak- Dragi bralec, upam, da boš ob Glasu terjev in kresočih se mnenj. Morebiti je podzemlja 2023 užival. Loti se ga počasi in z užitkom, to ni ne reel ne tiktok. Vča- sih zahteva zvrhano mero zbranosti, pa še potem ne garantiram, da boš zmogel slediti kompleksnim miselnim vzorcem soČlanov. Naj te vsebina navdahne, da izbrskaš kovačijo iz omare in pogledaš pod površje. Da morebiti dobiš idejo za nov članek, predavanje ali projekt. Da kvalitetno zapraviš svoj čas, za stvari, ki jih imaš rad. Dobrodošel v Glasu podzemlja 2023.│ Midva ljubiva Sisteme. Foto: Kristofer Pečar 1

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Matic Di Batista ——— PREDSEDNIŠKE NOVIČKE ——— Leto 2022 mi bo ostalo v lepem spominu, Leto se je začelo tako kot se spodobi, z markam in jamarjem, kako se to počne. kar se tiče jamarskega udejstvovanja. Je nekaj uspešnimi zimskimi akcijami, ki jih Leto smo to odlično izvedli. že res, da ni bilo nobene nove tisočmetr- je nato nekoliko umirila zares zagnana Članstvo se je zapodilo po raznih obmo- ce, nobena ni presegla desetih kilome- jamarska šola. Ta se je uspešno zaključi- čjih po celi Sloveniji. Dolenjska sekcija je trov in tudi novih sistemov nismo dobili. la v začetku maja. Tik pred tem smo čla- redno prinašala nove vhode, hkrati so se Pa v resnici te stvari sploh niso pomemb- ni raziskali nov teren na Robidišču, ki je na Poljani odpirale nove jame, ki jim ni ne. Pomembno je, kako prideš do njih, in letos presegel vsa pričakovanja in po- bilo videti konca. Poletni tabori so bili le- teh trenutkov, ki gradijo nove sisteme, stregel z enim boljših prvomajskih tabo- tos spet uspešni. Poleg kaninskega, se globoke in dolge jame, je bilo ogromno. rov. Sledila je veteranska in poletje je bi- je v Črno goro zopet odpravila ameriško- Poleg tega se je ena jama za las (spet) lo pred vrati. Prvomajski tabor je zagoto- slovenska sekcija. Kaninski tabor se je približala tisoč metrom globine, dve jami vo eden pomembnejših dogodkov, ki jih letos nekoliko otresel slabega vremena sta se približali na nekaj deset metrov in organiziramo kot društvo. Takrat je na- prejšnjega leta. Tako smo se članice in odkrili smo zares zavidljivo število pošte- mreč prva priložnost, da se novi člani člani zapodili po širnih kaninskih podih in no dolgih jam. Da bodo raziskovalne de- spoznajo s pravim raziskovalnim delom. hkrati uspeli tudi v dve »ta globoki«. javnosti ostale v lepem spominu, smo se Zato je pomembno, da gojimo tradicijo Jesen je potekala ustaljeno, ker ni bilo pa zraven še super imeli. še naprej in pokažemo novopečenim ja- snega, smo pozno v jesen raziskovali ta- ko v visokogorskih delih kot tudi na nižin- skem krasu. Izpeljali smo super čistilno akcijo na Krstenici in zraven še registrira- li jamo. Lepo je bilo videti tudi nove obra- ze na letošnji čistilni. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da s tem izpolnjujemo društveno poslanstvo in s tem nekoliko pripomoremo k čistejšemu podzemlju, predvsem pa k ozaveščanju lokalnih skupnosti. Jeseni smo razopremili Brezno na Toscu in se odpravili na Kanin, kjer smo no- vembra raziskovali v kar dveh tisočmetr- cah. Letošnja jesen je postregla s še enim bombončkom, in sicer odlično orga- niziranim dogodkom v Bovcu, kjer smo raziskovalci kaninskega podzemlja pred- stavili svoje dosežke. Konec leta smo kronali s ponovno obuje- nim Putickovanjem, ki se je letos razvilo v neslutene razsežnosti. Za novo leto smo zopet zasedli Kanin in se skupaj po- slovili od starega leta v koči Petra Ska- larja. Zares odlično leto, polno lepih dogodkov. Kar je še lepše pa je, da se je Članjenje prestavilo na nov nivo. Kljub temu, da tr- do delamo v globokih jamah, se znamo super podružiti. In moram priznati, da sem bil letos na vsaj dveh žurkah, ki sta presegle vse do sedaj. Vesel sem, da je vedno več Članic in Članov, ki pridno po- magajo pri opravilih, ki delajo ferajn tako uspešen, kot je. Za prihodnje leto si želim še več odličnih raziskav, dogodkov in novih idej, ki bodo zaznamovale leto 2023.│ 2 Veliki brat vas nadzoruje. Foto: Kristofer Pečar

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ ZGODOVINA France Šušteršič _____ _____ V času svoje »jamske kampanije« poleti Kakor druga brezdna, preiskavalo se je Preskrbljeni vsak s svojo svetilnico, ozi- 1886 je V. Putik s sodelavci raziskal tudi tudi to najprej po vrvi. Ker so je pa otlina roma s svečo in primerno opravljeni, do- jamo, ki jo danes imenujemo Logarček. vedno dalje v nižavo raztezala, in se je speli smo skozi prej opisano otlino sreč- O svojih odkritjih (Gradišnica, Kališnica, moralo sklepati, da se bode prišlo do te- no čez težavni prelaz propada. Ker je Logarček, pa še kaj …) je sproti obve- koče vode, napravile so se iz praktičnih pretežavno, da bi si celo jamo hkrati ščal domače veljake. Kolikor je to tehnič- ozirov pri uhodu brezdna, ki ima s počet- ogledali, izbrali smo si zanimivejšo, do no bilo sploh mogoče, jih je vabil, da so ka le 23 m navpične globočine primerne 1000 m dolgo severno stran. si lahko v njegovem spremstvu ogledali stopnice. Od stopnic naprej moglo se je Iz začetka hodili smo skoro naravnost po še sveža odkritja. Tik pred božičem iste- hoditi s svetilnicami mej skalovjem in ku- ilovčastih sem ter tja skalnatih tleh 10 do ga leta je v Slovenskem narodu izšel do- lisam podobnimi kapniki brez vseh pri- 15 m široke in tudi toliko visoke otline ka- kaj izčrpen, vendar poljuden opis Putiko- prav navzdol, kakih 300 metrov daleč do kih 80 m daleč ter dospeli do jako zani- vega raziskovanja med Vrhniko in Laza- 29 m globokega propada. Od stopnic do mivega, vendar pa nekoliko nevarnega mi. Besedilo je izhajalo v nadaljevanjih. propada visi otlina le 12 m. Za prekora- mesta, katerega treba s previdnostjo pre- Zadnje je posvečeno obisku Logarčka čenje propada služila je s prva 40 m dol- hoditi. Tukaj vidiš namreč robat kup ilov- 20. oktobra 1886, torej le nekaj mesecev ga, že pri opisovanji Gradišnice omenje- ce, na vsaki strani pa nad meter široke, po raziskavah. Opis jame je v podrobno- na vrvéna lestva, pozneje so pa inžener- precej globoke luknje. Ako usuješ v levo stih zelo realističen in popolnoma drži; jevi delavci v zakapljano steno usekali luknjo nekoliko prsti, prihajajo ti iz nas- poznavalec jame mu sledi brez težav. stopnje, poleg njih zabili več močnih že- protne kotline melodični glasovi v dokaz, Tako kot cela »nadaljevanka«, je tudi leznih cvekov, okolu kojih ovijejo in na- da pod ilovčastim kupom in obema kotli- tekst, posvečen Logarčku, bogat vir in- pnejo, kadar jo treba, vrv, da služi za dr- nama voda stoji. Od tega mesta zavije formacij o Putikovi »jamski kampaniji« in žaj na strmem prelazu. Takoj pod propa- se otlina nekoliko na levo in 80 m na dol- jamah med Planinskim poljem in Vrhni- dom odpre se na levo proti severu in na go do 4 m dolge in tesne špranje, po koji ko. Na tem mestu opozarjam na dve po- desno proti jugu ona nad 1800 m dolga se dospe v vinskemu hramu podobno drobnosti, ki se tičeta zgolj Logarčka. otlina, katerej sedaj pravimo »Putikova otlino, iz katere se pod steno skozi tesno Brezno na gmajni nad Lazami prvotno ni jama«, ker jo je Putik našel. luknjo po vseh štirih 7 m na dolgo prele- imelo imena. »Logarček« je bilo ledinsko Dne 20. oktobra t. l. ogledali smo si – bi- ze v večji, tudi hramu podobni prostor. ime, ki pa je hitro prešlo na jamo. Današ- lo nas je nesrečno število 13 – to podze- Videti je bilo, da tukaj jama preneha, a nji Glavni rov so prvotno imenovali Puti- meljsko znamenitost. Ker smo si tisti dan vendar se more skozi tri metre dolgo in kova jama, a je to poimenovanje do da- ogledali že nekatere druge jame in poži- 70 cm visoko luknjo pod stransko steno nes izginilo. Računamo, da bo podrobna ralnike »Pod Stenami«, nastopili smo še dospeti v daljšo otlino. V nižavi prostorne analiza gotovo prinesla še marsikaj. le ob 6. uri zvečer podzemeljsko pot. te otline vidi se večkrat stoječa voda. Od Identitete avtorja, ki je v izvirniku v cirilici podpisani F. A. Logaški, doslej še ni bilo Logarček. Foto: Uroš Kunaver mogoče ugotoviti. V nadaljnjem navajam izvirni tekst, tak kot je. Jezik je kajpak nekoliko arhaičen, kar daje besedilu še dodatno draž. SLOVENSKI NAROD 22.–23. decem- ber 1886. (XIX. leto). LISTEK. Tehniško preiskovanje nekaterih pod- zemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino. Takoj pod železniško postajo Planinsko, na »gmajni« pri tako imenovanem »Logarčku« poleg pota, ki drži mimo gozdarske hiše v Laze, nahaja se na vi- dez neznatno brezdno, o kojem nikdo ne bi slutil, da je v zvezi s tako velikanskimi podzemeljskimi prostori. 3

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 tukaj šli smo dobrih 100 m navkreber, ne- je ravno ta voda močno narastla in kakor mu potoku podobna, od vode popolnem kako potresu podobno bučanje bi nas bilo močen potok vrela na nasprotno stran, sprana skalnata tla, kar jasno svedoči, skoro preplašilo, da nam ni gosp. Putik izgubivši se zopet pod steno. da se večja voda skozi to otlino naglo stvari pojasnil. Jako visoka otlina je ravno Od tega mesta zaviti je treba zopet nav- pretaka. Nekoliko dalje nahaja se precej pod železniško progo, takrat pa je drdral kreber, kjer prideš v drugič pod železnico velika in zadnja do sedaj znana otlina. Na vlak nad nami. in čuješ vlakov drdranje. Le 80 m dalje strani v 10 m globoki in 12 m široki kotlini, Od tukaj šli smo nekoliko navzdol kakih dospeli smo do krasnega, 6 m2 prostor- vidi se kakih 5 m globoka stoječa voda. 100 metrov daleč, kjer je 900 m2 prosto- nega in 1.5 m globokega vodnjaka. Sla- Desno, južno stran otline, ki je slična tej ren in do 30 metrov visok hram in prižgali pu podobna stena od belega robatega in drži proti Planinski ravnini, se takrat, v poskušno veliko magnezijsko baklo, ki kapnika stoji nad vodnjakom, po nji pa kakor sem že omenil, nesmo ogledali, daje svitlobe za 150 sveč. Jednaka po malem pritoka, kakor kristal čista mrz- vendar smo potrebovali nad tri ure hoda, svitloba se doslej, kolikor meni znano, še la voda in se zopet iz vodnjaka na vseh ura kazala je namreč že 9 u. 5 m., ko ni v notranjskih jamah poskusila in je za straneh odteka. Kakor skapljani robati smo dospeli na prosto. razsvetljavo večjih otlin res izvrstna. Do- slap nad vodnjakom vsled pritoka vode Če se pomisli, da je ogromna otlina 5 do slej rabile so se pač magnezijske svetil- vedno po malem narašča, ravno tako tu- 15 metrov nižja, nego vodna struga pri nice, ki se pa z baklami še primerjati ne di vodnjaka obvod po odtoku polagoma požiralnikih, zadostovati utegne popol- morejo. vedno višji postaja. nem, ako se napravi tukaj in pri Vranji Ko je bil obširni prostor vsled intenzivne Vsled utrudljive hoje užejani, nasrkali Jami od ravnine proti otlinam primerne bakline luči dobro razsvetljen, zapazili smo se iz vodnjaka okusne hladne vode, prerove, kar bi se dalo z razmerno mali- smo v mirno stoječi vodi na desni strani pri tej priliki pa opazili, na dnu tri sicer ne mi troški dogotoviti, da bo voda brez se- poleg stene na najnižjem mestu mnogo velike, a jako bele človeške ribice, katere danjih ovir v nižje otline odtekala, ne da človeških ribic (proteusov). Hitro je hotel smo, ker nesmo imeli lovilne mreže, bi še kdaj polje preplavljala. vsak s prosto roko katero uloviti, pri tem pustili. Občudovaje lepoto studenca, šli Ф. А. Логашки [F. A. Logaški] pa se je voda skalila in dobili smo jih le smo kakih 30 m navzdol do 20 m dolge, 6. Pozneje se je ob deževji opažalo, da prerovu podobne otline, ki ima osušene- France Šušteršič ——— ——— Račensko ali Kopanjsko polje južno od glavne ožine. so nam skrivnostno namigavali, naj se Grosupljega je polno čudovitih posebno- Pa tudi več majhnih virov je pod železni- nikar ne spuščamo v bivališče samega sti. Mnogokrat smo si jih ogledovali, ško progo med Grosupljem in Predolami. vraga. mnogokrat se potopili v temo Zatočnih Najzanimivejša je Zelenka, ki je globoka, V vsaki občini so nam povedali kako po- jam, ki požirajo rečico Šico ter jo vodijo okrogla dolina. Iz nje vre ob deževju vo- vest o tej ali oni jami, v katero je po ne- po skrivnih potih pod zemljo do izvira Kr- da na polje, drugič pa stoji v njej različno sreči zavozil kmet s parom volov ali pa je ke. Zanimivi so požiralniki pri Zagradcu, visoko. Ob suši se umakne v globoko padla deklica, daleč tam za gorami pa je ki sprejemajo Bičji potok. žrelo. Tudi ribice je mogoče včasih videti v nekem izvirku priplaval na dan jarem Za Boštanjskim gradom so na Mokrinah v tej navidezno popolnoma osameli vodi, volov ali dekličja kita. Z grozo so nam o neštevilni manjši požiralniki. Čudno je ki pa dobiva dotok od Velikih Lipljen – takih dogodkih pravili povsod, a z znan- gledati leno tekočo vodo, ko nenadoma seveda pod zemljo – in je prav tako v stvenega stališča nismo nikjer po prepa- zdaj tu zdaj tam izginja med zobatimi zvezi s Šico in Krko. dih prispeli do vodnih tokov, kakor je to skalami. Skalovje pa se pokaže le red- V te številne požiralnike in bruhalnike poredkoma mogoče na Notranjskem. kokdaj; zakaj Mokrine so nasute z več smo se večkrat pogreznili, ali končno so Izmed številnih prepadov okoli Mokrin je metrov debelo plastjo mastne rdeče nas ustavile skale, ki so se zgrnile nad najznamenitejša Marjanščica nad Predo- zemlje. Ali kaj pomaga rodovitna zemlja! vodo, ali dračje, ki ga je voda vanje na- lami. S spoštovanjem in strahom so nam Po dolgotrajnem deževju spomladi in je- nesla ob povodnji, ali pa so se uprle dru- pripovedovali ljudje o tej jami, ki »nima seni narastejo potoki, ki se ne morejo od- ge zapreke, ki jih more rešiti in premagati dna«. Povedali so nam, da je prof. inž. tekati drugam kakor le po številnih poži- le tehnika. Hrasky, ki je pred kakimi sedem in dvaj- ralnikih proti vzhodu. Ali premajhni so ti Po gorah, ki se dvigajo nad tem kraškim setimi leti osuševal Mokrine in razširjal požiralniki in voda poplavi polje; domači- poljem, pa se odpira mnogo vhodov v ondotne požiralnike, napravil nad prepa- ni so nam pravili, da so se ob velikih po- neznane podzemeljske globine. Nihče si dom pripravo za spuščanje v globino. V vodnjih vozili v čolnih od Račne malone še ni upal vanje, zakaj znanstvenikov ni ta namen se mu je po dolgem prigovarja- do Grosupljega. še bilo toliko semkaj, da bi bili dodobra nju posrečilo pridobiti pogumnega moža. Pri Mali Račni pa je zopet nov vir! Šica, raziskali vse pojave, ljudstva samega pa Onega dne, ko so hoteli moža spustiti v iz črnozelene kotanje vre. Prav tako ob je silno strah črnih prepadov, ki jih sma- prepad, so se zbrali ljudje iz bližnjih vasi povodnji ne najde zadostnega odtoka v tra za bivališče moža z rdečo čepico. Saj okoli črnega vhoda, da bi videli, kaj se Zatočnih jamah, dasi so zelo razširili 4

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ zgodi s predrznežem. Po skrbnih pred- Estetski načrt Marjanščice, ki visi na steni katastra DZRJL. pripravah so ga začeli spuščati v temno luknjo. Do petdeset metrov je že poteklo vrvi in smrtna tišina je bila okoli jame. Nenadoma so zaslišali okoli stoječi nujna znamenja za dviganje. Iz jame so poteg- nili moža vsega bledega in trepetajočega po vsem životu. Povedal je, da pada iz sredine jame cel potok v neznano globi- no. Tam se mu je približal škrat z rdečo čepico in mu je upihnil luč. Ves prestra- šen je zato dal znamenje za nazaj. Ko smo povedali prebivalcem, da se hočemo sedaj mi spustiti v prepad, so nam iskreno odsvetovali ter nas plašili z vragom samim, z »belimi rokami« in s »krvavimi stegni«, ki jih bomo videli. Bili pa smo prvič res nekoliko predrzni. Vzeli smo s seboj le 55 m komaj 13 mm debele planinske vrvi. Radovedni doma- čini so nas spremili do jame. Nekam čudno nam je res bilo pri srcu, ko smo poslušali grom skal, ki smo jih vrgli v pre- pad. Bobnenja kar ni hotelo hiti konec. Ali preplašili se nismo. Brinšek je sedel na kolec na vrvi, ki smo jo vrgli čez vejo, visečo nad prepadom. Spuščali in spu- ščali smo ga doli v črni prepad, a meter za metrom je potekal in tovariš še ni do- segel tal. Končno so nam ostali zadnji metri vrvi v je prišel, začne razširjati; še globoko doli lami. Vrv smo pretaknili skozi škripec, ki rokah in iztežka smo dopovedali v prepa- je videl svetlikajoče se dno. Več da ni je bil privezan na vejo nad prepadom. Na du visečemu, da ga moramo potegniti razločil. Povratek ni bil prijeten, ker ga je koncu železne vrvi smo znova pritrdili nazaj. Nazaj je bilo lahko reči, a težko bolel kolec in so mu nekaterikrati zažvi- debel kolec za sedež. Za vse možnosti storiti. Med vrvjo in steno je nastalo hudo žgali kameni okoli ušes. Ko pa je visel smo prvi kolec še posebej navezali na trenje. Domačini so nam priskočili na po- sredi prepada in čutil, da se je gori nekaj dolge planinske vrvi. moč in vlekli smo tovariša navzgor. Prvih zgodilo, je razvidel v gladki cevi brez pri- Prvi je bil zopet Brinšek. Znova smo se trideset metrov je šlo še precej lahko, ko jema, da bi mu bila smrt gotova, ko bi se natančno domenili, kakšna naj bodo po- pa je prišla na vrsto moja starejša vrv, utrgala vrv. samezna znamenja s piščalko. Črez prsi smo vlekli oprezneje. Vendar so jele po- No, končno se nam je vendarle posreči- se je privezal k vrvi, da bi imel roke pro- kati posamezne nitke in – pok – utrgal se lo, da smo prišli v prepad. Po bratovem ste za svetilko in piščalko. Vrv se je na- je cel stremen vrvi. Kri mi je skoraj zasta- načrtu smo dobili izvrsten železen vitel, pela in Brinšku so pošla tla pod nogami. la v žilah. Novi možje so priskočili na po- ki smo ga lahko prenašali, kamor smo ga Pogrezati se je začel v temino. Tiho smo moč, a nismo si skoraj upali potegniti, saj hoteli. Železna vrv pa je bila preizkušena zrli za njim, dokler ni izginil v globini. Za- naš tovariš je visel nad prepadom, v ka- za težo nad tisoč kilogramov. Sredi me- voj za zavojem je brzel z valja. Nestrpno terem bi se bil gotovo razbil, ako bi se seca avgusta leta 1911 smo že zvečer smo čakali znamenja »stoj«. Že se je bli- vrv pretrgala, in to je bilo mogoče. Konč- prišli v Predole in prihodnjega dne ob žala zavarovalna vrv koncu in začeli smo no je splezal pogumen mladenič na dre- petih zjutraj smo odšli k jami. Tudi prijaz- se bati, da se nam tudi to pot ne posreči, vo do vrvi, ki se je bolj in bolj zajedala v nih domačinov je šlo mnogo z nami, še premagati Marjanščice. Pri štiri in osem- vejo. Vlekel je vrv naravnost nad prepa- več pa jih je obljubilo, da pridejo po maši desetem metru je končno vendarle za- dom in tako olajšal trenje. Prav oprezno k žrelu. Seveda so nas tudi sedaj strašili zvenel iz globine nejasen pisk in vrv je smo vlekli kos za kosom iz jame. Končno z vragom. postala ohlapna. se je pokazala Brinškova glava. Krčevito je pograbil za prve oprimke, ki so mu jih nudile vrhnje skale, drevesne korenine in končno roke domačinov. Kar nagledati se ga nismo mogli, ko smo ga imeli zo- pet med seboj! Povedal nam je, da je prepad podoben Pri jami smo pritrdili vitel z vijaki na moč- Za Brinškom smo se spustili v prepad še veliki gladki cevi, da pa se tam, do koder no desko, ki smo jo obložili s težkimi ska- štirje. Nekateri domačini, ki so trumoma 5

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 oblegali prepad, so menili, da nas ne bo iz jamskih kotov, kamor so se skrili pred Umaknili smo se vsem takim pozdravom več nazaj. Prerokovanje na se ni izpolni- kamenjem, ki bi ga bila utegnila sprožiti z višine in plezali dalje navzgor. Pa hitro lo. Prišli smo v čudovito jamo. drseča vrv. Takoj smo šli na delo. Tla pa- je bilo konec naše hoje. Popolnoma nav- Na dnu stoječi smo lahko lepo občudovali dajo proti jugo-zapadu. Deloma jih pokri- pična stena nas je ustavila. Res smo vi- našo vožnjo. Zgoraj je Marjanščica v smeri va dračje, ki je padlo z vrha. Tudi nekaj deli v njej precej globoke žlebiče, a bili severozapadno-jugovzhodno 7 m dolga, v kosti je ležalo med kamenjem in nekaj so umazani in gladki od ilovice. Zato so smeri severovzhodno-jugozapadno pa 2,5 cunj na dračju. se izjalovili vsi poizkusi, da bi jo bili pre- m široka. V tej smeri drži iz jame ozka za- Toda nas je zanimalo, ali je jama še dalj- magali. Poleg tega nam roke niso bile reza polagoma navzgor. ša. Pretaknili smo zato vse kote. Na naj- popolnoma proste, ker smo nosili težke Vhod je podoben strmemu lijaku. Skalo- nižjem kraju smo našli nekoliko ilovice, ki acetilenke. Končno so nam iz višine po- vje je tu preperelo, a na srečo preraslo z jo prinaša od vrha curljajoča voda. A od- slali na pomoč še eno vrv, kladivo in dle- mahom. Nato smo prešli precej oster teka se še niže, zakaj mi v jami nismo to. Brinšek si je s tem orodjem in z našo rob. Sedaj se je pričela vožnja po najlep- našli znakov, da bi se tu nabirala. pomočjo polagoma priboril meter za me- šem in najzanimivejšem delu prepada. Zanimivo je, da je vhod v jamo skoraj na- trom navzgor. Ko pa je izginil za robom v Skoraj 40 m je ta kos globok in se pola- tančno 400 m nad morjem in da je dno temi in prižgal svetilko, je vzkliknil ves goma širi. Lepo je tu opazovati delo vo- 84 m niže; ker pa je glavni požiralnik Ši- presenečen. To nas je navdušilo in po de, ki je prevrtala in ogladila skalnate ce na Radenskem polju 321 m nad mor- vrvi, ki nam jo je vrgel z viška, smo sple- plasti. Stene so gladke; le majhni vodni jem in dno Marjanščice 316 m, torej za zali gori. Brez nezgode vendar ni šlo. To- žlebički jih preprezajo. Nikjer ni varnega okroglo 5 m pod najnižjo točko večkrat variša Weniga smo bili navezali na vrv in oprimka. Izgubljen bi bil vsakdo, ki bi se globoko poplavljenega polja, je čudno, ga potegnili navzgor. Pri tem na mu je mu sredi silnega prepada utrgala vrv. Pa da ni v tem prepadu ob povodnjih vode. prišla roka med skalo in vrv in bolesten to bi bil le nesrečen slučaj. Brez skrbi Gotovo ni v nikaki zvezi z bližnjimi za- vzklik se mu je izvil iz ust; kožo s prstov smo drug za drugim presedeli nekoliko točnimi jamami ali vsaj ne z njim višjim mu je posnelo. minut na malem kolcu na vrvi, dasi ni bilo delom. Ves trud nam je povrnila jama z bogatim pod nogami drugega nego zrak in tema. Našega dela pa tu ni še konec. Na se- prizorom. Ko smo stopili v majhno, a ču- Z vsakim metrom navzdol je bilo temneje. verni strani smo zagledali nad 7 m viso- dovito lepo jamo, smo se nemalo začudi- Kakor struna je bila napeta vrv in ob zade- ko steno velik črn rov, ki se je vzpenjal v li. Ta mali prostor je bil preobložen z ble- vanju ob zgornji rob je zamolklo brnela. višino. Le s težavo smo preplezali prvo stečim nakitjem. Viseči in stoječi kapniki V globini 50 m se je rov še enkrat nekoli- steno, zakaj pokriva jo skoraj čisto glad- (stalaktiti in stalagmiti), zastori in lične ko zožil, nato pa so se stene razmaknile ka siga, oprimkov pa nismo našli skoraj kapelice, vsega je bilo v izobilju. polago- in splaval sem v velik, temen prostor. Vrv nikakih. Ali najtežje nas je še čakalo. ma smo šli navzgor in kapniki so bili se je začela vrteti. Pošastno se je iz te- Nad steno smo prišli najprej na zložno čimdalje lepši. Bajni svet je bil okoli nas. me posvetil tu in tam moker rob. Le tam teraso, s katere smo visoko gori videli le- Nikdar ga ni še do tega dne prestopila visoko nad menoj se je svetilo nebo kot po oblasto odprtino jame. Tu in tam je človeška noga. Svetu je bila skrita vsa ta žareča pika. Tako sem se vozil še 30 m zazvenel od zgoraj zategel krik, a razu- čarobna lepota, a danes je žarela v luči in končno zagledal mokro kamenje pod meli nismo ničesar. Naši tovariši so bili naših svetilk. seboj. Bil sem na tleh, 84 m pod površ- najbrž precej radovedni, kaj smo našli tu Cerk in Brinšek sta pa takoj mislila tudi jem zemlje. Z ostrim piskom sem to na- doli. A čakati so morali še dokaj časa. Tu na one ljudi, ki jim nikdar ne bo mogoče znanil gori ostalim tovarišem. na stopnji je bilo videti mnogo udarcev. v to podzemlje. Hitela sta sporočiti, naj Vesel sem pozdravil tovariše, ki so zlezli Najbrž prilete kameni najprej semkaj in jima pošljejo doli fotografske potrebšči- nato šele odskočijo doli na dno jame. ne. To je seveda ob težavnih razmerah trajalo dolgo. Zato nam je preostajalo ča- sa in ni bilo kota, ki bi si ga ne bili na- tančno ogledali. Ko smo končno dobili zahtevane potrebščine, smo pripravili vse, česar je bilo treba za fotografiranje. Pa ni šlo tako enostavno kakor gori pod svetlim soncem! Končno je zažarela magnezijeva luč. Okoli kladiva smo namreč navili 15 m magnezijevega traku. O to je bilo krasno! Ves podzemski čar je bil ožarjen in kapljice in kristalne ploskve so se svetile kakor demanti! Ozadje tega čudesa je tvorila temnovijoličasta globina prepada. Mnogo lepega sem videl v gorah, a tu je bilo nekaj povsem novega, čarobnega, nekaj, o čemer pripovedujejo le pravljice. Še enkrat je zažarela jama v jasni luči in začeli smo se spuščati navzdol do dna, odkoder so nas zopet potegnili na svetli 6 Najstarejši ohranjeni načrt v arhivu DZRJL.

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ dan. vesel, da sem bil zopet med ljudmi. In teh nepremočljive kože se je spustil v prepad, ni bilo premalo. Mnogo jih je prišlo iz bliž- iz katerega smo čuli šumenje. Ko se je vr- Zadnji sem zapustil jamo jaz, toda učakal njih vasi in bili so razočarani, zakaj vse nil, nam je povedal, da je tam, kjer so ste- bi bil skoraj žalosten konec. Predzadnji si mogoče reči smo mogli pripovedovati, le ne razmaknjene, prišel pod precejšnji je navezal pod sedež precej velik in debel o vragu ni česar. Je pač zamašil vhod, da slap, ki mu je grmel na glavo, dokler ni kapnik, ki smo ga hoteli dati muzeju. Bil nismo mogli do njega! dospel do tal. Tam se voda odteka med pa sem tako brezskrben, da sem gledal gruščem v neznano globino. Kam? neposredno pod vhodom zanimivo dviga- Dobro bi bilo, da bi natančno izmerili viši- nje svojega prednika. Ko je bil ta že viso- no vhoda v jamo, da bi mogli z gotovostjo Istega dne sta Cerk in Brinšek pregledala ko gori, se je zadel kapnik ob steno, iz- sklepati o podzemskem toku tu ponicujo- tudi nad 4 m globoko Pirnaščico, ki pa je maknil se iz omota in sikajoče treščil po- če vode, da bi se vedelo, kam odteka le ozek in zelo umazan prepad brez po- leg mene v grušč! No, ko bi me bil zadel, podzemska voda. Da ponicuje tukaj pre- sebnosti. Tudi nekaj manjših jam smo bi me ne bilo več treba vleči iz jame. Bil bi cej vode, smo videli ko smo spustili v to preiskali, a bile so vse brez zanimivosti, itak zadosti globoko pokopan. Ko sem na- jamo ob drugi priliki ob dolgotrajnem dež- zato smo za nekaj časa zapustili Kopanj- posled prispel na vrh, sem bil resnično evju tovariša Michlerja. Zavit v številne sko polje. Danijel Rojšek - Danč ——— POLOŠKA JAMA – JANUAR 1978 ——— O naši odpravi sem oddal dopolnilna zapi- polletje študijskega leta. Avtobusi proti Imeli smo srečo. Lahko bi nas zalilo, snika, prvega že 5. februarja 1978, kjer Ljubljani so v Tmin pripeljali polni in nas z kajti med našim bivanjem v jami je zu- sem napisal le najnujnejše. Tedanji zapi- vso »kramo« niso sprejeli. Z vlakom iz naj kljub višku zime nastopila izrazita snik sem dopolnil z drugim 18. maja Mosta na Soči pa bi se v Ljubljano vozili odjuga z močnim deževjem. Kdor bi se 2022. Odločil sem se tudi za ta kratek pri- in čakali na prestop vsaj šest ur. Z avto- v prihodnje odpravil v spodnje dele ja- spevek. Naša izkušnja z vodo v spodnjih busom smo se odpeljali v Novo Gorico, me, kjer so še odprti odcepi, naj prej delih Pološke jame bi lahko komu koristi- kjer so se nas usmilili in nas ter »kramo« dobro preveri vremensko napoved in la. naložili. Med vožnjo smo stali in spali. se zmeni za res učinkovito tovariško Vratovi so nas boleli še lep čas. pomoč, če bi se vreme med bivanjem v V jami smo bili šestdeset ur med četr- jami na hitro spremenilo. │ tkom, 26., in nedeljo, 29. januarja 1978. Zima je bila kar snežena. Plazovi so se na cesto Zatolmin–Polog med odjugo sprožili pred našim prihodom. Enega smo težko prečkali zaradi obilice vej, skal in drugega v njem. V soboto smo se odločili, da gremo v spodnje dele in nato kar ven, brez vme- snega spanja. Ob povratku smo sicer sli- šali močnejše šumenje vode, vendar se zanj nismo zmenili. V Zgornji kuhnji smo zgodaj zjutraj pojedli, pospravili in odšli proti izhodu. V vhodnem rovu je iz vseh lukenj brizgala voda in nas dodobra zmo- čila, zunaj je namreč lilo kot iz škafa in tu- di sneg v visokogorju se je topil. Pobegnili smo na planino Polog, se preoblekli in preobremenjeni odpravili na devet kilome- trov dolgo pot v Tmin. Vsi, razen Toneta, smo imeli kaj proti dež- Pred sirarno v Pologu, četrtek, 26. januar 1978. Udeleženki in udeleženci od leve proti ju ali vsaj vododržne vrečke. Približno na desni: znamenita nahrbtnika Karrimor, Janez Sabolek - Sabla, Andreja Žagar, »prasica« - pol poti se je Tone začel opotekati, nato platnena transportna vreča, Gregor Pintar - Grega, Polona Bitenc, Daniel Rojšek - Danč, pa se je pod težo nahrbtnika sesedel, kajti vse v njem se je prepojilo z vodo. Sneli Joško Pirnat - Jože - Jozl in Joerg Prestor. Foto: Anton Brancelj - Tone smo mu nahrbtnik, pomagali na noge, oželi vso vodo iz obleke in vrvi ter nada- 7 ljevali pot. To smo večkrat ponovili, pre- dno smo prišli v gostilno pri Kranjcu. Pot domov je bila prava odisejada. Na- slednji dan se je namreč začelo drugo

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Andrej Puc – Fofr in Metod Di Batista – Todl —— 60 LET PO PREBOJU RADEŠČKOVE PASAŽE V NAJDENI JAMI —— 1. Uvod poročal, da so najbrž našli vhod v Lipper- vedno bivak. To je opis Lippertove jame. V letu 2023 bo minilo 60 let od prekopa tovo jamo. Kakšen teden kasneje smo se Na tej prvi ekskurziji sem prišel le do Radeščkove pasaže v Najdeni jami. Ta prvič spustili v novo odprto brezno, ki pa podora v večji dvorani. To brezno je za- dogodek je omogočil kasnejša številna ni ustrezalo Putickovem opisu Lippertove pustilo na meni zelo veličasten vtis. Su- odkritja v tej veliki jami na robu Planin- jame. To je bilo razočaranje. Tolažba pa lec je prišel zaradi slabe opreme le do skega polja oz. na Lanskem vrhu. je bil prepih skozi ozko špranjo v spod- previsa (18 m). Od takratnih udeležencev kopanja Rade- njem delu jame ... Tam so bili tudi vidni Udeleženci: vodja Puc Andrej, Puc ščkove pasaže je le še malo živečih čla- sledovi kopanja, najbrž še iz Šerkotovih Matjaž. Tomaž Planina, Orožen Milan, nov. Od ekipe, ki je bila prisotna na dan časov. Na novo smo torej odkrili Najdeno »Bingl«, Weber, Sulec, Neva, Janez in prekopa, pa je ostal le še Andrej Puc – jamo. jaz. Za nekatere ne vem točnega imena. Fofr. Prepih na dnu Šerkove dvorane je po na- Po tej akciji je bilo še nekaj ekskurzij, ki Ob tej častitljivi obletnici sva se na pobu- šem prepričanju prihajal naravnost iz Lip- se jih nisem udeležil, ker sem bil v drugih do Franceta Šušteršiča s Fofrom dogo- pertove jame in tako smo se navdušeno jamah (Logarček, Križna jama, Malograj- vorila, da skušava čim bolj natančno opi- lotili kopanja. Za začetek si je Milan od ska jama, Rakova dolina, Peršinovo sati takratne dogodke. Opis bo zanimiv soseda sposodil nekaj kamnoseškega brezno, Predjama), ki so opisane v mo- tudi iz primerjave takratne tehnike, nači- orodja in potem so se kopaške ekskurzi- jem dnevniku brez točnih datumov v letu na raziskovanja in nenazadnje tudi ja- je vrstile skoraj vsak vikend skozi celo zi- 1962. marskega žargona v tistih letih z današ- mo. Kako in v kakšnih razmerah je pote- 3.2 Moja 1. »garalna« ekskurzija v njimi časi. kalo izkopavanje, je lepo opisano v pov- Lippertovo jamo 11. januarja 1963 Fofrov prispevek bo na osnovi njegovih zetkih iz Metodovega dnevnika. Že v soboto popoldne je odšla skupina spominov. Metodov del pa je povzet iz 3. Kopaške akcije v Lippertovi jami treh članov v Lippertovo jamo. Sklenili so njegovih dnevnikov. Pri tem je privzet do- (povzeto po Metodovem dnevniku) v jami prenočiti. Namen ekskurzije je bil: beseden prepis (poševni tisk), ki kaže tu- 3.1 Najdena jama 1962 (ni točnega da- razširiti »faširango«. V nedeljo pa smo di slovnični nivo 14-letnika in takratni ja- tuma; Prvi pristop po odkopu zadelanega za njimi odšli še trije jamarji: Marussig marski žargon. vhoda v Najdeno jamo je bil po Fofrovem Miran, Sulec in jaz. Ker sem jamo opisal 2. Obdobje pred letom 1963 (po spo- spominu v začetku oktobra 1962) že v prejšnjem poročilu, bom tokrat opi- minih Andrej Puc) Ta jama je bila zame prva v okviru ja- sal še nekaj bolj zanimivega ... Sledi opis Generacije ljubljanskih jamarjev so po marskega društva. Tu sem prvič plezal Sulčevega plezanja po lestvah, ki ga drugi svetovni vojni iskale legendarno po lestvah, prvič sem bil v resničnem bom izpustil. Putickovo Lippertovo jamo. Pri tem iska- breznu in prvič sem tu zaživel v jamar- Končno smo bili vsi trije na dnu. Nadalje- nju so našli v bližini domnevne lokacije te skem okrilju. Lippertovo jamo so našli v vali smo pot po rovu. S Sulcem sva bila jame jamo, ki so jo najprej imenovali Lip- iskanju Lippertove jame, ki jo je opisal prvič na dnu in tudi Miran še ni poznal te pertova jama. Putik v svojih zapiskih. V tej jami, ki jo je jame. Šli smo kar na slepo, vendar smo Med obema vojnama je to jamo odkril opisal Putik, naj bi bila tekoča voda. Mi hitro našli pravi rov, ker je iz njega vel in raziskal Alfred Šerko ml. Ker jama smo našli brezno, ki je bilo globoko vonj po cigaretnem dimu. Trojko, ki je šla ni ustrezala Putickovem opisu, jo je 30 m, bilo pa je brez vode. To brezno je že prejšnji dan notri smo našli v spalnih zato preprosto imenoval kar Najdeno imelo še nek rov, ki se je na koncu vrečah, ko so igrali karte. Imeli so le še jamo. S časom je jama zdrknila v po- »zafaširal«: Skozi to »faširango« je pihal eno dobro karbidovko, ker jim je zmanj- zabo in tudi njenega vhoda po vojni ni močan veter. Zaradi tega smo sklepali, kalo karbida. Najprej smo se v bivaku nihče več našel. da morajo biti za »faširango« večji pro- najedli, nato pa smo v skupinah po dva Leta 1962 pa je jamo ponovno odkril stori. Na tej ekskurziji sem šel le do dna in dva kopali v »faširangi«: Kopala sva Matjaž Puc ob ponovnem iskanju Lip- vhodnega brezna. Bil sem namreč slabo skupaj z Miranom. Delo je zelo težavno, pertove jame, ki jo je opisal Putick kot opremljen (baterija, telovadni copati, tre- ker je rov v katerm je »faširanga«, le 30 60 metrov globoko brezno, po dnu kate- nirka). V vhodno brezno prideš po 0,5 m cm visok in 0,5 m širok. V tem rovu so že rega teče voda. Celo poletje so Matjaž in širokem in 8 m globokem kaminu v majh- pred vojno kopali, vendar so kapitulirali; takratni »podmladek« DZRJL (Rado Ra- no, lepo zakapano dvorano, ki ima na ro- mi pa smo delo nadaljevali in smo do te dešček, Milan Orožen, Matjaž Weber – bu 20 m globok prepad. Po lestvah ple- ekskurzije že okoli 2 m rova razširili. Z Veverica, Milče Križaj in morda še kdo) zaš 10 m ob steni, nato pa imaš 10 m Miranom sva tako kopala, da sem jaz dr- sistematično preiskovali gosto zaraščeno »lufta«. Vhodno brezno je v bistvu žal, Miran pa je z zelo težko »macolo« področje Lanskega Vrha. V začetku sep- ogromna dvorana, ki ima na eni strani tolkel po dletu. Kljub težavnim pogojem tembra 1962 so odkrili in očisitli s hlodi in zelo strm podor, po katerem prideš do smo razširili na tej ekskurziji naslednje vejevjem zadelan vhod v brezno in to manjšega rova. Po 10 m vodoravnega pol metra rova. prav na področju, kjer naj bi se nahajala rova prideš do večje dvorane, ki ima 2 Povratek je bil zelo težaven, ker smo Lippertova jama. Matjaž je navdušeno »štirni«. Nasproti vhoda v dvorano je imeli spalne blazine in Sulca. Po 2. urah majhen rovček, dolg 10 m. Po njem pri- 8 deš do »faširange«. Pred »faširango« je še manjša dvoranica, v kateri smo imeli

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Levo: Miran, Metod in Matjaž v bivaku pred »faširungo«. Desno: Rado pri kopanju pasaže. Foto Milan Orožen »garanja« na lestvah smo končno zagle- šel Matjaž Puc, v iskanju Lippertove ja- Udeleženci: A. Puc, M. Puc, R. Rade- dali belo luč dneva. me, ki jo je opisal Putick, kot 60 m globo- šček, M. Orožen, T. Kranjc, T. Suwa, M. Udeleženci: 1.) skupina: Puc Matjaž, ko brezno, po katerem dnu teče voda. Di Batista Orožen Milan, Traven Matjaž; 2.) skupi- Tega brezna po vojni niso več našli, ker Čas bivanja v jami: 15 ur, Delo: razširili 1 na Marussig Miran, Suwa Anton, Di Bati- se je gotovo zasulo. m rova. sta Metod; Opravljeno delo razširitev ro- No po tem odkritju, tisti dan namreč, smo 4. Preboj v Radeščkovi pasaži (po va v dolžini 0,5 m. vsi delali še z večjo vnemo. Seveda je bil spominih Andrej Puc) 3.3 2. »garalna« ekskurzija v Lipper- najbolj aktiven Rado, ki je kopal tudi po V začetku marca 1963 se je večina tovo 8. februarja 1963 pol ure skupaj. Čas je bil že za povratek, DZRJL pomladka udeležila ekskurzije v V petek 8 II 1963. smo se odpravili v Lip- ko smo sklenili, da bomo ostali do 24 h v Vilenico. Manjša skupina z Radotom na pertovo jamo razširjat rov. Počitnice so jami. Sulec je že po malem dremal, An- čelu pa je nadaljevala kopanje v Najdeni se nam podaljšale, zaradi tega smo se drej, Milan in Tone so slikali, Matjaž, Ra- oziroma Lippertovi, kot smo jo še vedno lahko že med tednom odpravili v Lipper- do in jaz pa smo kopali. optimistično imenovali v prepričanju, da tovo. Po 2 urah spusta smo prispeli pred Čeprav smo ostali v jami dlje, kot smo nas vodi »faširunga« v pravo Lippertovo »faširango«. Rado je prerokoval, da bo nameravali, tistega dne še nismo prebili jamo. minilo še mnogo nedelj preden bomo rova. Moram pa priznati, da je naredil Tistega dne smo se kopači razdelili v dve prebili ta rov. Toda kmalu je drugače go- več kot polovico dela Rado. skupini: V prvi skupini sta bila Rado Ra- voril. V »faširangi« je delal vsak 10 min. Povratek je bil zelo težaven, saj smo vsi dešček in Milan Orožen, v drugi skupini Delo je bilo izredno naporno, ker je bila zelo utrujeni, posebno Rado. Na lestvah pa Matjaž Traven in jaz. Medtem, ko je »faširanga« vse ožja. Rado je prinesel s smo imeli precej komplikacij s Sulcem, ena ekipa kopala, je druga ekipa počiva- seboj stekleničko »šnopsa«, katera pa katerega smo dobesedno trije vlekli la oziroma v skritih kotičkih Šerkove dvo- mu je nenadoma zmanjkala. Kmalu smo navzgor. Ko pa je prišel na vrh, nas je pa rane iskala še kakšne možnosti nadalje- odkrili tatu. To je bil Sulec, ki je stekleni- še sklel, da smo ga »pretrdo varovali«. vanja. Po spominu sta se ekipi menjavali co popil. Bil je »trd« in nesposoben za Tudi Rado, ki je drugače dober plezalec, na približno pol ure. nadaljno delo. je zelo počasi plezal. Učinek njegove Prav dobro se spomnim, ko sva z Matja- Ko sem prišel jaz na vrsto za kopanje, udarnosti je precej občutil pri plezanju. žem Travnom stikala v bližini (takrat še sem sklenil, da se bom »sfaširal« v Končno smo bili zunaj. Noč se nam je neznanega) Ičotovega rova, ko se je po »faširango« kolikor se je dalo. Nenado- zdela čisto svetla. Temperatura zunaj je Šerkovi dvorani razleglo vpitje: »Preboj, ma sem zaslišal slabotno bučanje vode znašala pod -10 °C, zato nas je precej skozi smo!« Drl se je Milan. Rado je bil in zagledal svetlo piko, za katero pa smo zeblo. Skozi noč smo odšli s prižganimi zagozden v faširungi, le glava mu je mo- kasneje ugotovili, da je od karbidovke. karbidkami proti kolodvoru. Ura je bila lela v črno praznino, iz katere se je sliša- Svoje odkritje sem sporočil ostalim. Nav- okoli 2h ponoči, ko smo prispeli na ko- lo bučanje vode. Ko sva z Matjažem pri- dušenje je bilo nepopisno. Matjaž in Ra- lodvor. Tu smo zvedeli, da pelje vlak šele lezla do faširunge, je tam Milan že vlekel do, ki sta prišla k meni sta tudi slišala ob 4:30. Čakalnica je bila ledeno mrzla, za noge zagozdenega Radota iz ožine. bučanje, ki pa je bilo zelo oddaljeno. An- vendar nam je kljub temu uspelo nekoli- Potrebno je bilo še nekaj udarcev z ma- drej je posumil, da je to le veter, ki zavija ko zadremati, saj smo bili precej zgarani. colo in dletom, predno se je Matjaž kot med skalami. Vendar je bilo to le malo Ko nismo mogli več spati (zaradi mraza) najtanjši in najmanjši v ekipi lahko v celo- verjetno. Rado, kateri je prej tako pobijal smo začeli »laufati« okoli mize. Andrej je ti prerinil skozi pasažo. »Pridite,« je vpil to kopanje, je bil v trenutku prepričan da začel kuriti peč. Kljub temu se čakalnica skozi faširugo, »tukaj je veliko prostora!« bomo še tisti dan rov prebili. Razlagal mi ni segrela. Končno smo vsi premraženi Sledil mu je Rado. Za Milana in mene pa je, da so za te jame značilne zelo kratke dočakali vlak. Čim smo se vsedli v kupe, je bilo potrebno še dodatno razširiti naj- ožine. Prepričan je bil, da bomo skozi to smo zaspali in spali do Ljubljane. ožji del. Končno sem se tudi jaz z veliko ožino prišli v pravo Lippertovo jamo. Na- mreč to jamo, v kateri smo kopali, je na- 9

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 liča skozi faširungo, ko pa se še sam ko- šla v Lippertovo jamo. Izvedli smo veselo maj stlačim skozi. Pozneje sta baje Ra- novico. Namreč prebili so rov in prišli do Matjaž Puc –Tužak in Matjaž Weber – do in Milan razlagala, da sta morala po- 10 metrskega brezna. Veverica pri merjenju v Najdeni. pustiti, ker sem se jaz zelo razjezil Teden dni kasneje so trije starejši, zelo Foto: Tomaž Planina (mislim, da je bilo to pretiravanje, saj izkušeni jamarji Miran Marussig, Boris smo bili takrat zaradi preboja vsi zelo do- Sket in France Velkavrh (tudi ti so bili še težavo prerinil skozi na drugo stran. Ta- bre volje in malce pijani od uspeha). Me- zelo mladi) šli v Najdeno preverit, da se krat sem se naučil, da je treba v pasaži todov komentar: »Zato se dvoranica za ni slučajno srednješolcem kaj zmešalo, izdihniti in ne vdihavati dokler se ne iz- pasažo imenuje Dvorana Fofrove jeze!« ko so poročali o velikem prostoru in vlečeš iz najožjega dela. Povratek skozi pasažo na prosto tudi ni bučanju vode onkraj pasaže. Tokrat je Vzhičeni, da smo končno v pravi Lipper- bil lahek. Spet sem bil zadnji; uspelo mi bilo v dvorani za pasažo zaradi visoke tovi jami, smo vsi štirje stali in strmeli v je šele, ko sem si slekel pulover in sraj- vode jezero, tako da napredovanje ni bilo praznino na robu precej strme stopnje, ki co, da sem se s pajacem na golo kožo le možno (in preverjanje verodostojnosti bi jo bilo sicer lahko preplezati. Vendar prerinil skozi. Na poti na postajo Planina »podmladka« tudi ne). se ni dobro videlo, kje je konec strmine, smo bili kljub utrujenosti židane volje. Fotografija pred Najdeno jamo kaže del saj svetloba karbidk ni prodirala daleč ob Nekajkrat smo tudi zapeli poleg tiste Mi- takratne ekipe na eni od poznejših akcij. temnih blatnih površinah. Vrvi ali pa celo ranove kvantaške o dekletu, ki pokaže Zaključek lestvic nismo imeli seboj. Bučanje vode v bele ti noge, nekako v tem smislu: Preboj Radeščkove pasaže je bil začetek globini pa nam je burilo domišljijo. Padel aktivnega delovanja takratne mlajše ge- je predlog, da zvežemo skupaj prusike Iz jame na ta beli dan neracije ljubljanskih jamarjev. za varovanje in tako poskusimo prodreti prileze jamar ves usran Ta generacija je pozneje odkrila še šte- do vode. Kot najstarejši sem se čutil od- na znotraj pa zelo vesel, vilne rove in dvorane v Najdeni. Nekaj govornega za varnost ekipe in sem tej saj je Lippertovo prvič doživel teh prvih akcij je zelo natančno opisanih ideji nasprotoval. Razvila se je burna de- Še posebej je bil srečen Rado, ki se je v Metodovem dnevniku. Morda kdaj poz- bata, ki sem jo zaključil z izjavo, da jaz čutil poplačanega za svoj trud in neomaj- neje tudi kaj več o tem. že ne bom vlekel ranjenca ali pa celo mr- no vero, da bomo skozi faširungo prodrli Vsa ta odkritja so pokazala, da noben v pravo Lippertovo Jamo. Za preboj gre del Najdene ne ustreza Putickovemu največ zaslug prav njemu, ki je od vseh opisu Lippertove jame. Tako se iska- članov v kopanje pasaže vložil največ nje Lippertove jame nadaljuje do da- truda in vztrajnosti. Od tod tudi ime Ra- našnjega dne. deščkova pasaža. Ta generacija je začela tudi raziskave na V Metodovem dnevniku pa je bila ta dan Kaninu in drugod po Sloveniji. Zelo je opisana ekskurzija v Vilenico. Datum: 10. razvila tudi jamsko potapljanje. marec 1963. Iz tega poročila povzemam Današnji veterani smo zelo ponosni na del, ki se nanaša na dogajanje v Najdeni svoje naslednike, saj dosegajo rezultate, jami: o katerih smo takrat le sanjali. Veseli V Ljubljano smo prispeli okoli 23h. Na smo tudi, da je Najdena jama še vedno kolodvoru smo srečali skupino, ki je od- vabljiva. Nenazadnje vsakoletna Vete- ranska pred Najdeno kaže njeno veličino in povezanost generacij v DZRJL.│ Po končani akciji. Od leve proti desni: Matjaž Puc, Milan Orožen, Metod Di Batista Tone Kranjc, neznan, Anton Suwa in Janez Zrnec. Foto: Milan Orožen 10

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ RAZISKAVE Metod Di Batista in Marjan Juvan - Manč ——— VETERANSKE AKCIJE NA ČLANSKEM VRHU ——— Uvod Nekateri smo tradicionalno začeli pri Miri ponoči skrivnostno izhlapel). V letu 2022 smo veterani nadaljevali z in Francetu v Lazah. Dobrote, kava in šil- Prvi vrhunec je bil Gregatov odojek, ki je rednim delom v kopanju Radošce 2. Po- ce žganega so bili kot vedno enkratni. bil res odličen. V nadaljevanju so, s po- leg kopaških akcij je bilo tudi nekaj praz- V jamo smo šli iz dveh smeri – iz klasič- močjo Modrcovega agregata in projekci- novanj rojstnih dni. Leto smo zaključili s nega vhoda in iz Krastače. Večja ekipa je, mladi prikazali nekaj vrhunskih dosež- tradicionalnim novoletnim srečanjem. pod vodstvom Manča (s petimi vnuki!) je kov lanskega leta. Kot vedno je bila na čLanskem vrhu in v šla v Borisov rov. Del ekipe je šel nato v Na zaključku je Modrc prikazal še power- Najdeni jami tudi tradicionalna Veteranska. Desni rov, kjer so se srečali z drugo eki- point, ki ga je pripravil ob Miranovi Veteranska 2022 po pod Krastačo. Voda v Artovem sifonu (Marussig) 90. letnici. Žur se je nato na- V soboto, 28. maja 2022, je bila 43. Ve- je bila izjemno nizka, tako, da se je vide- daljeval. Niso manjkale niti Mirine dobro- teranska akcija v Najdeno. Kljub slabe- lo okoli deset metrov pod stropom. Ven- te, ki sta jih Šušteršičeva tradicionalno mu vremenu je bila udeležba odlična. dar se je v nadaljevanju strop znižal do poslala na druženje! Nekateri so zdržali Člani se pač ne dajo, saj je tradicija teh vode. do tretje ure zjutraj. Tudi zjutraj je bilo še akcij pomembnejša kot kakšna kaplja Pri Hanzovem kapniku sta nas pri šam- preko dvajset nočnih borcev. dežja, mokre nogavice ali vlažna trava, ki panjcu počastila nekdanji predsednik Omeniti je potrebno podvig Andreja Ba- pa jo je Manč vzorno pokosil! Izjemno (Jure) in sedanji predsednik (Matic). Dva rage, ki je kljub častitljivim letom zdržal v dobro se je izkazala tudi ogromna ce- šampanjca je doniral Jure Trenz, ki pa je zavetišču, kjer je bilo vse prej kot mirno rada, ki je kljub občasnemu dežju omo- bil le zjutraj pri Francetu. za spanje. Spal je brez ušesnih zama- gočala neoviran žur. Ta zgodovinski dogodek z dvema pred- škov, ker jih ne potrebuje več! Za zajtrk Udeležba je bila za omenjene razmere sednikoma je bil res na višini oz. globini, je bilo potrebno pripraviti kar tri runde res fascinantna. Po neuradnih podatkih kar je bilo potrjeno z dvema izstreljenima tradicionalnih pečenih jajc s slanino. je bilo vsega skupaj 64 udeležencev. Od zamaškoma penine v Veliko štirno! Pospravljanje je bilo temeljito. tega jih je bilo v jami 38. Otrok je bilo Jama je bila izjemno suha in tako prijet- Za zaključek poročila o veteranski: vsaj ena tretjina! na za obisk. To se je odražalo tudi na Več kot štiri desetletja rednega medge- Vse je teklo kot v dobro utečenem stroju. jamski ilovici, ki je bila nenavadno razpo- neracijskega druženja članov DZRJL je kana! občudovanja vreden rezultat. Posebno Zunaj se je med tem dogajanje intenzivi- pohvalno je, da je udeležba vedno viso- ralo. Obiskal nas je tudi eden najstarejših ka in se še povečuje. Veliko je otrok, ki in izjemno vitalni član Jure Kunaver. Pri- so morda tudi novi potencialni člani!? nesel je dobrote in steklenico jegra (ki je Levo: Gneča na baldahinu. Foto: Janez Modrijan. Desno: predstavitev v zavetju tende. Foto: Jaka Flis 11

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Mojster Manč sproti konstruira butične oporne konstrukcije, ki zagotavljajo var- Levo: Metod in Mija zreta v globine. no delo in dostop v vertikalnem poteku Desno: Nekateri so se prvič spopadli z vrvno tehniko. Foto: Tina Di Batista jame. 25. januarja 2022 smo jamo prvič izmeri- li. Predsednik DZRJL nam je naklonil to čast, da je prišel lastnoročno izmerit Ra- došco 1, Radošco 2 in konture udornice. S Špelo sta tudi izrisala načrt – stanje ja- nuar 2022. Verjetno je velik magnet tudi Najdena ja- Kopanje v Radošci 2 Do konca leta smo se dokopali do globi- ma. Zadnja obnova nekaterih varoval in Akcije so bile praviloma ob četrtkih. V le- ne 17,5 metra in smo že globje, kot je stopenj, ki smo jo izvedli v mesecu ma- tu 2022 je bilo 32 akcij, kar je glede na dno Radošce 1! Povprečno smo na akciji ju, pa jo je naredila še bolj dostopno tudi koronske čase zelo dober rezultat. delali štiri ure in izvlekli med 30 in 60 ve- za tiste, ki niso najbolj športno nastrojeni. Ekipa je bolj ali manj standardna: Mare, der materiala. Prodiramo razmeroma po- Pogosto srečamo tudi tuje jamarje, veči- Manč, Marjan, Modrc, Metod, Klok, Fofr, časi, saj so dimenzije izkopa veteranske noma v neorganiziranih skupinah, ki obi- Ejč in nepogrešljivi Ičo v čLanski vasi. – 1 × 0,75 metra. Vse bolj zahteven po- ščejo jamo in izkoristijo tudi zavetje Občasno so se udeleževali tudi Jure T., staja transport izkopanega materiala na čLanske vasi. Vladimir begunec iz Ukrajine, Jure K. in površje. Ker se povečuje dolžina in po- Za take dogodke je Najdena torej idealna Brajko. javljajo horizontalni zamiki, potrebujemo jama – je blizu Ljubljane in ima vse jam- Tehnologija dela je bolj ali manj enaka. vse večjo ekipo – šest članov, česar pa ske elemente: brezna, pasaže, velike in Prodiramo med gladko kompaktno steno ni vedno možno zagotoviti. Zato si poma- manjše rove, ogromne dvorane, jezera, in podorom. Vse bolj koristno se kaže gamo z vmesnimi manjšimi deponijami. blato, čudovite sigaste in kamnite tvorbe baterijsko orodje, kot so vijačniki, vrtalke Kulinarika je vse boljša. Poleg poletnih in še kaj bi se našlo. in žage. Tako ne pogrešamo agregata. roštiljev se včasih pojavi tudi individualni Krona je lokacija pri Hanzovem, ki ima Večje skale razbijamo z uporabo svedra, izdelek posameznega člana, kot npr. go- že kar mistični pridih. špice in macole. laž, pasulj, obara itd. V zimskem času Modrc redno poskrbi za kuhano vino. Se- veda ob praznovanjih ne manjka šam- panjca in sladkega! Jelenovo rogovje Na akciji dne 28. aprila 2022 oz. na Ra- došci 2/54 smo imeli zanimivo odkritje na globini 12,5 metra. Ko je Manč prvič zle- zel v vodoravno nadaljevanje, je navdu- šeno zavpil. Na levi strani je med podornimi skalami zagledal okostje glave Levo: Na čelu kopanja v Radošci 2. Sredina: Opiranje izkopa v Radošci 2. Desno: Naloženo vedro za transport izkopanega materiala. Foto: Primož Jakopin - Klok 12

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Desno zgoraj: Večja skala je prišla na površje. Sredina: vapiti na mestu najdbe. Spodaj: Vlečna ekipa. Foto: Primož Jakopin - Klok Radošci 1 in 2, tloris in iztegnjeni profil. Avtorica: Špela Borko. Merila: Matic Di Batista, Metod Di Batista. 2022 jelena z rogovi! Kot kaže, ga je podor dili – če bomo še lahko – samo še obujat med rušenje ujel na neprimernem mestu spomine, dokler še ti popolnoma ne zble- ali pa je imel ubogi jelen dvojno smolo: dijo. najprej je padel v brezno, ki je bilo odpr- to, preden se je naredila udornica, poz- Še ena misel, dokler še lahko mislim: neje pa ga je še zasul podor!? Ko alpinist doseže vrh stene ali gore, je Na vsak način nova tema za številne teo- zmagovalec! rije! Ko jamar doseže konec ali dno jame, je Več v posebnem članku O prvi najdbi fo- poraženec! silnih ostankov vapitija v Sloveniji. Jamarstvo je, v primerjavi z alpinizmom, Zaključek (Manč) res nekaj posebnega in zagonetnega in Zaključka pravzaprav ni! Veteranom po- ni za vsakogar …│ časi zmanjkuje sape. Kopali bomo v Ra- došci 2, dokler bomo lahko. Vzdrževali bomo čLansko vas, dokler jo bomo lah- ko. Potem bomo pa tja na Lanski vrh ho- 13

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Dr. Irena Debeljak – ZRC SAZU, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca —— O PRVI NAJDBI FOSILNIH OSTANKOV VAPITIJA V SLOVENIJI —— Jamarsko odkritje ko bolj zanimivo žival. To je prvo odkritje na, ki danes živi v Severni Ameriki ter 21. aprila 2022 so jamarji Društva za raz- ostankov vapitija ali kanadskega jelena centralni in vzhodni Aziji, v najbolj mrz- iskovanje jam Ljubljana pri kopanju do- pri nas. lem obdobju mlajšega pleistocena pa je stopa skozi podorno skalovje na dnu Ra- Določitev jelenovih ostankov bil verjetno razširjen vse do zahodne deščkove udornice na Lanskem vrhu pri Prve najdene kose desne rogovile in kro- Evrope. Naša najdba je še najbolj po- Lazah pri Planini naleteli na zanimivo fo- ne rogovja sem v določitev prejela 6. ma- dobna mlajšepleistocenskim najdbam silno najdbo. Na globini nekaj več kot 12 ja. Ukleščene lobanje zaradi nestabilno- zelo nenavadnih, velikih jelenov iz sever- metrov so najprej našli dobrih 10 centi- sti podora ni bilo mogoče izvleči druga- ne Italije in Švice, za katere so značilni metrov dolg odlomek nenavadne kosti. V če, kot da so jamarji del rogovja preža- izrazito palmatizirani končni deli rogovja, zvezi z njo se je po nasvetu Uroša Nova- gali in jo tako 18. maja sprostili izpod ki jih uvrščajo v izumrlo, endemično pod- ka 22. aprila name obrnil Primož Jakopin večjega kamnitega bloka. Že dan kasne- vrsto C. c. palmidactyloceros. in me kot paleontologinjo prosil za po- je jo je Janez Modrijan prinesel na Pale- Vapiti je običajno izrazito večji od nava- moč pri razjasnitvi, za del katere živali bi ontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC dnega jelena (Cervus elaphus). Rogovje lahko šlo. Po značilni strukturi kosti sem SAZU. Pri nadaljnjem izkopavanju jamar- našega vapitija je večje kot pri navadnih lahko ugotovila, da je to odlomek jeleno- ji niso našli nobenih drugih kosti, zato jelenih, ki danes živijo v Sloveniji, vendar vega rogovja, in sicer skoraj v celoti sklepam, da je bila lobanja z rogovjem še ni doseglo končne velikosti. Sodeč po ohranjen parožek, katerega oblika pa ni ob zasutju že ločena od telesa. izraženosti lobanjskih šivov in vitkosti na- bila povsem običajna. Kot so opazili že Fosilni ostanki iz vseh treh nivojev pripa- stavkov rogovja gre za samca, mlajšega najditelji sami, je bil namreč nekam pre- dajo isti živali. Poleg možganskega dela od štirih let, ki torej še ni dosegel polne več sploščen in na njegovi površini tudi lobanje in spodnjega dela leve polovice velikosti. Če bi živel še kakšnih deset let, ni bilo nobenih sledi razbrazdanega relie- rogovja je ohranjen tudi večji del desne bi bilo njegovo rogovje nedvomno izjem- fa, ki je sicer značilen za jelenovo rogo- rogovile in krone, ki predstavlja končni no mogočno. Le ugibamo lahko, da se je vje. Z drgnjenjem rogovja ob drevje in del rogovja. Kot kaže, je rogovje nosilo mladi jelen morda znašel ob nepravem druge trde površine se lahko relief sicer na vsaki strani po sedem parožkov. Iz- trenutku na nepravem mestu in ga je zabriše, vendar je bilo vse skupaj vseeno jemno nenavadna je predvsem palmatizi- usmrtil nenaden podor, mogoče pa je iz- nenavadno. Medtem ko sem upala na še rana krona. Štirje od strani izrazito splo- gubil tla pod nogami in padel v brezno kakšno najdbo, so jamarji nadaljevali z ščeni kronski parožki nekoliko spominja- nedolgo pred tem. Kako in zakaj točno je izredno zahtevnim delom – kopanjem jo na prste na roki, pri čemer prostor poginil, ne bomo nikoli izvedeli, glede na navpičnega rova v podor. 29. aprila se je med njimi v veliki meri zapolnjuje kostno podatke o rasti in odpadanju rogovja pri name obrnil Janez Modrijan z novico, da tkivo. Kronski parožki so vsi postavljeni v jelenih pa lahko rečemo, da se je to zgo- so nekoliko nižje od omenjenega parož- isti ravnini, parasagitalno glede na glav- dilo jeseni ali pozimi. ka našli zadnji del jelenove lobanje, ki je no os telesa, kar je značilno za vapitije. Ohranjenost bila s spodnjim delom rogovja povsem Pri navadnem jelenu je vrhnji del rogovja Permineralizacija je proces fosilizacije, zagozdena v podoru. Še večje presene- postavljen bolj prečno, kronski parožki med katerim se drobne praznine v kosti, čenje pa je sledilo, ko so jamarji 5. maja pa so orientirani v zelo različnih smereh. ki nastanejo po odmrtju organske snovi, kak meter pod lobanjo našli še nekaj ko- Poleg še nekaterih drugih lastnosti je za zapolnijo z minerali iz okoliškega sedi- sov končnega dela rogovja. To namreč vapitija značilno tudi to, da imajo parožki menta. Zaradi specifičnega okolja v ni bilo oblikovano tako, kot bi pričakovali v kroni precej gladko površino. podoru so fosilni ostanki našega vapitija pri navadnem jelenu, pač pa je bilo lopa- Vapiti (Cervus canadensis) je vrsta jele- razmeroma slabo permineralizirani, tasto razraslo ali palmatizirano, podobno organska snov, ki jo predstavljajo pred- kot pri losu. Vendar ni šlo za losa, ampak za vsaj s paleontološkega vidika še veli- Levo: Vapiti na mestu najdbe. Foto: Marjan Juvan. Desno: Lobanja z rogovjem na površju. Foto: Primož Jakopin 14

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ vsem kolagena vlakna, pa je zaradi ne- Spodaj: Končni deli rogovja, ki so bili najdeni motenega delovanja aerobnih bakterij nekoliko nižje. Foto: Marjan Juvan. Desno: praktično povsem propadla. Kolagena vlakna se lahko v ugodnih pogojih, kot jih Prevzem rogovja – dr. Irena Debeljak. sicer pogosto nudi jamsko okolje, ohrani- Foto: Janez Modrijan jo na desettisoče let, vendar pa mora biti kost praviloma prekrita s čim bolj drobno- nih periglacialnih pogojih uspevali odprti potrjenih izredno malo najdb. Težava je zrnatim sedimentom. Veliki zračni žepi v stepa in tundra, kar je bilo za vapitija ide- namreč v tem, da so lobanje z ohranje- podoru Radošce so aerobnim bakterijam alno življenjsko okolje. V tem času so se nim končnim delom rogovja, po katerem žal omogočali dolgotrajno in temeljito vapitiji lahko razširili tudi v zahodno in je vapitija mogoče ločiti od navadnega razkrajanje organske snovi. Rogovje je južno Evropo. Morska gladina je bila ta- jelena, le izredno redko ohranjene. V zato izredno krhko in se je začelo na pro- krat okoli 125 metrov nižje kot danes, za- Sloveniji gre za prvo tovrstno najdbo, ki stem hitro drobiti. Zelo fina siga, ki je to je bil ves severni del Jadrana okopnel. že sama po sebi predstavlja pomemben mestoma prekrivala kostne ostanke, je Ob koncu zadnjega glacialnega maksi- podatek o nekdanji razširjenosti te vrste. ravno tako začela odstopati kar sama od muma pred približno 19 000 leti pa je pri- V naslednjem letu jo bomo na Paleonto- sebe. Naš laborant Filip Litera je rogovje šlo do precej nenadne otoplitve, hkrati je loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SA- previdno očistil in ga zaščitil s premazom podnebje postalo bistveno bolj vlažno. ZU podrobneje proučili in primerjali z Paraloida B-72, plastično polimerno Na račun suhih travnatih pokrajin so se drugimi fosilnimi najdbami, pri čemer nas smolo, ki se uporablja za utrjevanje fosil- zato začeli širiti gozdovi, ki so veliko bolj bodo še posebej zanimale njihove evolu- nih ostankov in ki je po potrebi ni težko kot vapitiju ustrezali navadnemu jelenu. cijske in paleogeografske povezave. Ob odstraniti z acetonom ali drugimi topili. Vapitiji so v tem času lahko našli zavetje mrzlih sunkih mlajšega pleistocena je Starost v širšem območju Alp. Spomladi in poleti evidentno prihajalo do širjenja vapitija iz Enega od fragmentov rogovja iz spodnje- so se zadrževali nad gozdno mejo, jese- vzhoda proti zahodu ter od severa proti ga nivoja sem poslala v ameriški labora- ni in pozimi pa tudi v odprti gozdni pokra- jugu. Paleontologe in biologe zelo zani- torij Beta Analytic na AMS radiokarbon- jini predalpskega prostora. Pred okoli majo ti migracijski vzorci in nasploh odzi- sko datiranje, žal pa sem kmalu prejela 13 000 leti so z ohladitvijo v mlajšem vi živalske vrste na spremembe v okolju. sporočilo, da zaradi preslabo ohranjene dryasu znova nastopili zelo ugodni pogoji Zanima nas na primer, kako je v obdob- organske snovi datiranja ni bilo mogoče za širjenje vapitijev, kar pa je trajalo le jih neugodnih razmer geografska izolaci- izvesti. Pri poskusu ekstrakcije kolagena, dobrih 1000 let. Po koncu dryasa pred ja v refugijih, kot so bile Alpe, vplivala na to je organske snovi, na kateri temelji ra- 11 700 leti se je podnebje na hitro zelo morfološke spremembe. Pričujoča najd- diokarbonsko datiranje, se je kos kosti otoplilo in začel se je holocen ali geolo- ba bo pri razjasnitvi evolucijskih proce- preprosto raztopil in ni od njega ostalo ška sedanjost. Vapitiji so v alpskem pro- sov in okoljskih adaptacij zagotovo pred- praktično nič. Z radiokarbonskim datira- storu na začetku holocena morda lahko stavljala zelo pomemben delček sestav- njem bomo poskusili še enkrat, in sicer preživeli še nek krajši čas, vendar pa se ljanke. Da je paleontologija bogatejša za na fosilnem materialu iz srednjega nivo- je njihov naravni habitat nezadržno krčil tako pomembno najdbo, so zaslužni ja- ja, kjer imamo na voljo nekaj več kom- in izumrtje te vrste jelena je bilo v Evropi marji Društva za raziskovanje jam Lju- paktne kostnine, v kateri je organska neizbežno. Holocensko segrevanje pod- bljana, ki ne le da so fosilne ostanke na- snov običajno bolje ohranjena kot v go- nebja je vapiti lahko preživel le v gorovjih šli, pač pa so tudi prepoznali njihov po- basti kostnini, vendar pa se vsaj zaen- centralne Azije, še posebej v gorovju Al- men in nam jih odstopili v strokovno ob- krat še nisem mogla odločiti, kateri del tai v Sibiriji, kjer je okolje še danes precej delavo, za kar se jim najlepše zahvalju- dragocenega fosilnega materiala bi še podobno tistemu, v katerem je živel naš jem.│ lahko žrtvovali v ta namen. vapiti. Starost najdbe in s tem tudi starost podora lahko ocenimo vsaj posredno. Po Pomen najdbe najdbah iz Italije lahko sklepamo, da so Nekdanja prisotnost vapitija v Evropi je vapitiji prišli na naše ozemlje v zadnjem še zelo slabo raziskana. Čeprav so že glacialnem maksimumu, ki se je začel pred koncem 19. stoletja paleontologi iz pred približno 26 500 leti, in izumrli po različnih evropskih najdišč poročali o koncu mrzle faze v mlajšem dryasu, pred najdbah fosilnih ostankov izredno velikih, okoli 11 500 leti. To pomeni, da je do vapitijem podobnih jelenov, je zanesljivo podora najverjetneje prišlo v tem okoli 15 000 let dolgem časovnem intervalu. Življenjsko okolje Vapitiji izvirajo iz suhih, mrzlih kontinen- talnih področij Azije in so prilagojeni na prehranjevanje v odprti, pretežno travnati pokrajini. V zadnjem glacialnem maksi- mumu je bila povprečna letna temperatu- ra za približno 6 °C nižja kot danes. Pod- nebje je bilo tudi bistveno bolj suho. V večjem delu našega ozemlja sta v takrat- Foto: Janez Modrijan 15

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 _____ Teo Delić _____ KRIVOPETA JAMA – PRESENEČENJE NA SKRAJNEM ZAHODNEM ROBU SLOVENIJE Med kolesarjenjem po skrajnem zahodu sva mu nekaj o pregledovanju terena, is- tencialnih razlogov za malo število jam v Slovenije smo navrgli nekaj stavkov o kanju dihalnikov ter uporabi lidarskih po- okolici Robidišča bi lahko bilo več. Eden tem, da bi bilo lepo obiskati najdaljšo ja- snetkov. Slednjega ni poznal, tako da od teh je dejstvo, da je bilo širše obmo- mo v kotu države – Grdo jamo pri Robidi- sem skočil do avta po računalnik ter s čje vasi v času Jugoslavije – zaradi ne- šču (kat. št. 5620). A ker o jami nismo spleta naložil kvadratni kilometer oblaka posredne bližine Italije – »zaprto«. Drugi, vedeli nič, tudi njene lege ne, potovali pa točk v bližini vhoda v Grdo jamo. V pre- da je nedaleč stran, v dolini reke Soče, smo ravno skozi Robidišče, sva se z Ajo gledovalniku Furgoviewer sem naredil pred deset tisoč leti površino reliefa moč- o njej odločila povprašati med domačini. nekaj prostorskih rezov in v enem od pr- no preoblikoval ledenik. Tretji so značil- Tako smo spoznali Igorja, ki je s psom vih zadel nekaj, kar je na prvi pogled iz- nosti geološke podlage, itd. Karkoli je že pod nogami neki Italijanki živo razlagal o gledalo kot precej velik vhod. Za name- razlog, jame so nas čakale, korak naproti bog si ga vedi čemu. Ko sva le prišla na ček to ni bil vhod v Grdo jamo, temveč v pa smo jim naredili tako, da smo po lidar- vrsto, je dejal, da jamo pozna, češ da je neko novo in še neznano. Z dodatnim kli- ju vnaprej določili kakih trideset točk, ki tam, kjer leži vhod in kjer je zdaj že vse kanjem smo hitro našli še nekaj potenci- bi jih bilo treba pregledati. Več o taboru zaraščeno, v mladosti kosil travo. Spom- alnih vhodov in že je bil nared nov načrt. lahko izveste v prispevku izpod peresa nil se je tudi dogodkov iz osemdesetih Ob ponovnem obisku Robidišča tako Tomaža Krajnca nekaj strani naprej. let, ko so jamo raziskovali jamarji iz nisva zgolj vnovič obiskala Grde jame, Za prvi dan sva se z Ajo dogovorila, da Sežane, zaključil pa s tem, da je jama za kjer sem nastavil pasti za jamski živež, greva do štirih najbolj oddaljenih vhodov, danes nekoliko predaleč, da pa lahko pri- temveč sva na terenu pregledala tudi preverjenih ob prejšnjem obisku Grde ja- deva ob drugi priložnosti in si bo z vese- točke, zaznane ob pivu z Igorjem. Na še- me. Prva na popisu je bila točka poime- ljem vzel čas, da nama pokaže pot do stih točkah sva potrdila vhode v jame, ki novana AT03, katere vhod leži dobrih nje. niso registrirane in zagotovo presegajo 150 metrov jugovzhodno od Grde jame. Nekaj mesecev pozneje sva bila ponov- deset metrov, na naslednjem četrtkovem Prostoren vhod, dimenzij 4 krat 5 metrov, no v Robidišču. Naprtana z vrmi naju je sestanku pa predstavila tako obisk Grde se odpira pod steno v dnu lokalnega pre- Igor popeljal čez pobočje Ljubije vse tja jame kot tudi potencialno zanimivo ob- loma in se nadaljuje v brezno, ocenjeno do roba Pradoline, kjer se nahaja vhod v močje za organizacijo društvenega prvo- na 20 metrov globine. Začetno brezno se Grdo jamo. Do vhoda smo hodili dobro majskega tabora. širi proti dnu, kjer nas je pričakal stožec uro, teren pa je bil mestoma tako razmo- In tako smo nekaj dni konec aprila in v podornega kamenja, prekrit z organskim čen, da je vse zdrsavalo. Po obisku ja- začetku maja preživeli v Robidišču in materialom in drobirjem ter, na samem me, utrujenima od prebijanja skozi lešče- njegovi neposredni okolici. Društvene robu, nekaj metrov visoka polica. Tu je vje, nama na pamet ni padlo drugega, snage so poskrbele za infrastrukturo, bilo moč uzreti nadaljevanji, ki sta se od- kot da zavijeva do Igorjeve gostilne na kartografijo, tudi ognjišče in prehrano. pirali tako na sever kot tudi na vzhod. pivo. Tu smo med srkanjem piva z Igor- Skratka vse, kar je članom omogočilo Sledila sva logiki bolj prostornega in se jem načeli pogovor o jamah v okolici. čim prijetnejši teden jamarjenja. Že prvi zapodila v podornega, tistega, ki je tonilo Kmalu se je razkrilo, da naš domačin po- dan smo se razdelili v več ekip ter se po- v globino proti severu. Kaj kmalu sva do- zna še marsikatero luknjo. Tudi to, da bi dali iskat jamske vhode. Ob pogledu v segla dno podornega rova, ki se je za- mu bilo v izjemno veselje, če bi se v kak- kataster jam je moč opaziti, da območje ključil z napol zasuto ožino. Še dobro, da šno od teh lahko spustil. Povprašal naju ni ravno jamarski biser, četudi površje je bilo čutiti prepih iz enega izmed stran- je tudi o načinih iskanja jam. Razložila mestoma izgleda kot nalašč za jame. Po- skih rovov. Tudi ta rov so zaznamovali podorni bloki in se je počasi pogrezal v Vhodno brezno. Foto: Uroš Kunaver globino. Prav daleč nisva prišla, saj sva brez vrvi ostala nad osemmetrskim brez- nom, iz smeri katerega je prihajal tudi prepih, ki ga je bilo čutiti okoli ušes. Za- dovoljna, a brez sila velikih pričakovanj, sva se napotila ven, pobrala vrv in pritrdi- šča ter se odpravila v smeri preostalih točk, načrtovanih za tisti dan. Novica o dosežku, jami, ki gre naprej, je v večernih urah završala pod polivinilno cerado, tako da sta se nama naslednji dan pridružila še Tjaša in Matevž H. Po ponovnem opremljanju vhoda smo kmalu prispeli na točko, kjer smo prejšnji dan zaključili. Medtem ko sem opremljal in raziskoval neznane dele, so ostali jamo merili. Slabih trideset metrov od včeraj- šnjega konca se je pred menoj odprl 16

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Fosilni freatični rovi in jamsko okrasje Krivopete jame. Foto: Uroš Kunaver dolg, prostoren rov, ki je nastal ob prelo- povezovalnega rova brez kakr- meander s slikovitimi brezni, imenovan mu in bil mestoma preoblikovan z šnih koli razpok, lezik, prelomov, Čudoviti potok. Ravno na točki, ko se vodnim tokom. Mojemu čudenju je sledi- česarkoli. Razvili smo več teorij, meander razširi, brezna pa podaljšajo v la vrsta vprašanj merilcev, ki so zaradi ki vključujejo starejše raziskoval- stopnje, visoke kakih 15–20 metrov, se v narave dela nekoliko zaostajali. Po njiho- ce, katerih sledi v jami ni bilo za- igro vmeša eden najbolj osovraženih ele- vem prihodu je sledil sprehod po rovu, ki znati, zveri, podobne kunam, ki bi mentov raziskovanja jam pri nas – pre- je zaradi svoje prostornosti dobil ime omenjeni vijak prinesle od bog si lom. Po njem jama ponovno spremeni Šetkalica. Na tej akciji se je prvič poka- ga vedi kje, ter vesoljce in ljudi- značaj, meader se zoža, brezna skrajša- zalo, da ima jama neke vrste talent za reptile, ki tako ali tako podtalno jo … vse do najgloblje točke jame, ki bi ovinkarjenje, saj smo ob raziskovanju upravljajo s svetom. Zanimivo, še danes za potencialno nadaljevanje rabila nekaj našli več krožnih poti, ostalo pa je tudi nobena od teorij ni potrjena in še bolj po- širitvenih prijemov. V času našega edine- nekaj kaminov, vrednih raziskovanja, membno, tudi ovržena ne. Jamo smo od ga obiska, sredi jesenskih suš, je bilo šir- med drugim tudi najvišji v dvorani pod te točke naprej raziskovali na vseh kon- jenje nemogoče, saj je po nas ves čas Robom. Najbolj zanimiv del pa je bil sam cih in krajih, preko rovov raznolikih na- tekla voda. Tako ostaja samo dno jame zaključek akcije. V končni dvorani, pokriti stankov in dimenzij. S tem je naraščala še ena točka, kjer pravzaprav ne vemo, s fino blato usedlino, smo naleteli na dro- tudi kompleksnost jame, ki smo jo v vme- kaj nas čaka v nadaljevanju. Vemo le to, ben, komaj deset centimetrov širok poto- snem obdobju preimenovali v Krivopeto da se rov konča z ožino in prepihom, ki ček. Izgledalo je, kot da je bilo vsega ko- jamo, po lokalnemu imenu za divje žene je ob času obiska vlekel v masiv. nec, a le do trenutka, ko je Matevž izjavil, z nazaj zasukanimi stopali. Naj mi bralci Drugo veliko nadaljevanje se v smeri ju- da voda valovi. Seveda je vsak moral ne zamerijo, a menim, da v nadaljevanju govzhoda odcepi nekaj deset metrov vtakniti glavo v luknjo, iz katere je voda nima smisla navajati vseh potankosti z pred blatno ožino in prehodom v Severni pritekala, da bi se prepričal o valovanju raziskovalnih akcij. Veliko bolje bo, če se rov. Skozi zožitev se tu pretlačimo v velik sicer stoječe vode. Poleg valovanja je v prihodnje pridružijo raziskovanju. in prostoren fosilni rov, v stenah katere- skozi malo luknjo v tleh prehajal tudi hla- Raziskovanje smo v glavnem rovu za- ga je videti freatične kotlice različnih veli- den zrak, prepih pa smo čutili tudi okoli ključili s tedaj neprehodno, nagnusno kosti. Na njegovem koncu se nahaja troj- glav, v stoječi drži. Izviral je iz manjšega blatno ožino. V nadaljevanju raziskova- ni razcep – tako imenovano Trojišče. V kamina nad nami. Četudi sem poskusil, nja so nas čez le-to, v Severni rov, pope- najbolj južnem od treh odcepov sta Darja mi ni uspelo splezati do vrha. Zato smo ljale krepke roke Matevža in Matevža. Ta in Špela na eni izmed akcij z uporabo ga kar hitro postavili za prvo točko dnev- rov je ena izmed glavnih okostnic razvoja tehničnega plezanja dosegli višje ležeče nega reda naslednjega dne. jame in povezuje njene fosilne dele s še fosilne galerije. Tudi te je oblikovala vo- Z naslednjim dnem se je število ljudi v ja- vedno aktivnimi deli. Nosi nekoliko po da, naknadno pa so jih ponekod preobli- mi še dodatno povečalo. Imeli smo tri (ne)srečeno ime, saj je pravzaprav v ce- kovali manjši prelomi. Eden takšnih je tu- ekipe: fotografsko, pod Ukijevo taktirko, loti usmerjen proti jugu. Le napaka Leica di tisti, vzdolž katerega se je oblikovalo drugo, ki je merila in raziskovala rov v Dista ga je ob prvih meritvah vztrajno nasprotni smeri Šetkalice, in tretjo, ki je umeščala v smeri severa. Severni rov še nadaljevala s plezanjem na čelu jame. vedno nosi več vprašajev, večinoma ka- Brez večjih težav smo splezali v sila za- minov, ki se jim zaradi lepo prehodnih nimiv freatičen rovček, ki se je na drugi spodnjih etaž še vedno nismo posvetili. strani odprl v brezno, in nov, precej pro- Konec rova je oznanilo brezno, skozi ka- stornejši rov. Prav tako, če ne še bolj, terega smo se spustili v dvorano Nad vo- razburljiva je bila najdba aluminijastega do, s križiščem do vseh nadaljevanj v ja- vijaka z napisom »Hexagon 13« v sredini mi. Skozi dvorano teče potok, ki vodi v 17

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 največje brezno v jami, na stranskem ri- hom, ki vleče naprej proti severu. Blatna postavitvi na osnovno geološko karto je vi- su nekoliko desno od Kopeli. In ko smo špranja je še ena od odprtih front, ki bo deti, da je celotni južni del jame izoblikovan že mislili, da je dno res dno, smo v njem počakala, da rešimo bolj oddaljene na kontaktni coni med območji debelozrna- našli dve nadaljevanji. Eno je še odprto, vprašaje, kamor so trenutno usmerjeni te apnenčaste breče in glinastih skrilavcev vodi v dolg pritočni meander in se poča- raziskovalni interesi. z vložki kalkarenita in roženca (vir: OGK si vzpenja proti višje ležečim nivojem. Seveda smo se ob vseh aktivnostih v jami Slovenije). Prav na temu območju se skozi Drugo vodi po istem potoku dolvodno, spraševali tudi, kako naprej? Nadaljevanj jamo pretaka večina voda. Žal sem tukaj skozi na pol zrušen meander do že zna- je več kot dovolj in so lahko zgodba zase. bos, a ni vrag, da se na tako velikem in pi- nih delov jame. Ven smo prilezli v že Načrt in raziskovanje jame pa bi bilo sanem društvu ne bo našel nekdo, ki bi ga omenjeni dvorani Nad vodo, ki je nekak- smiselno dopolniti tudi z bolj ali manj to zanimalo vsaj videti, če ne tudi povedati šna središčna točka vseh rovov južne enostavno dostopnimi podatki. kaj več. polovice jame. Seveda obstajajo tudi iz- jeme. Takšen je na primer Lepi rov. Ta močno zasigan rov je resnično usmer- jen na sever, v smeri Grde jame. Kljub svoji prostornosti in dolžini se konča z blatno ožino, polno kunjih sledi, in prepi- Že sporadični obiski tekom toplega dela Za konec bi bralstvo »zadavil« z nekaj šte- leta so odkrili precej razgibano dinamiko vilkami in pozivom k nadaljnjim akcijam. V prepihov. V freatični cevi Hexagon 13 skupno devetih akcijah, izpeljanih v letu smo že na dnevni bazi čutili velike spre- 2022, smo Krivopeto jamo raztegnili na membe v intenziteti prepiha. Zato bo nekaj več kot dva kilometra dolžine in 266 ena od naslednjih stvari postavitev meril- metrov globine. Četudi vem, da nas je vse- cev temperatur na več mestih v jami. Z ga skupaj jamo obiskalo 13, od tega dve beleženjem temperatur bomo skušali za- foto ekipi, ne vem, koliko to šteje v člo- znati (kar ne pomeni tudi razumeti) vzor- vek-urah. Potencialnih nadaljevanj je še ce v dinamiki jamskega okolja in njegov kar nekaj. Zaradi svoje prostornosti in dej- odziv na zunanje spremembe. Kot biolog stva, da se največji del zgodb dogaja na sem mnenja, da je dodaten trud potreb- globini do 150 metrov, je jama primerna za no vložiti v vzorčenje podzemnih živali. večino društvenih snag. Zato pravzaprav Dosedanji obiski so, denimo, že prispe- ni razloga, da se na poziv ne bi odzvali in vali k najdbi novega rodu dvojnonog za se tako v letošnji sezoni priključili nadalj- Slovenijo, sicer znanega v jamah čez- njemu raziskovanju.│ mejne pokrajine Furlanija - Julijska kraji- na. V morfologiji rovov je opaziti kar ne- kaj sprememb. Ob umestitvi v prostor in 18

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Krivopeta, iztegnjeni profil (zgoraj), tloris (spodaj). Avtor: Teo Delić. Merili: Špela Borko, Teo Delić, Matevž Hreščak, Tinkara Kepic, Darja Kolar, Matevž Marinko, Peter Mašič, Aljaž Osterman, David Škufca, Tjaša Vezovnik, Aja Zamolo. 2022 19

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Levo zgoraj: Tik pred Hexagonom 13. Zgoraj: Krivopeta ima tudi ozke in blatne dele. Levo: Proti Trojišču. Foto: Uroš Kunaver Poligon Krivopete z lidar podlago. Temno zeleno: debelozrnate apnenčaste breče. Svetlo zeleno: glinasti skrilavci z vložki kalkarenita in roženca. Avtor: Teo Delić 20

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Rok Grecs ——— JAMARJENJE V RAČNI ——— Južno od Grosuplja se razprostira Ra- kako novo jamo, smo se Riko, stric San- densko polje in na južnem delu polja, di in jaz pomladi 2021 odpravili pregledo- okoli hriba Kopanj, so vasi Velika in Mala vat nove terene. V kar nekaj akcijah smo Račna, Čušperk, nekoliko višje je vasica uživali v lepih pogledih in lepem vreme- Predole, na vzhodni strani pa je Gabrje nu, a novih jam nismo našli. Enkrat smo in Ilova gora. Neko nedeljo v marcu 2020 se z avtomobilom zapeljali na vrh hriba (tik pred začetkom epidemije Covid-19) Limberk, a tudi širše območje vrha ni da- naju je Primož povabil na pregledovanje lo nove jame. Tako smo leto 2021 kon- terenov oziroma iskanje novih jam na po- čali z dvema novima breznoma na vzho- bočju hriba Limberk, južno od vasi Pre- dnem delu hriba Limberk. Za obe brezni dole. Tistega hladnega jutra smo se Pri- nam je povedal Janez. mož, Eva, moj oče Riko in moja malen- Jeseni 2022 smo šli pogledat terene kost dobili pri vasi Predole. Nebo je bilo vzhodno od Radenskega polja v bližino sinje modro, v senci pa je bila močna vasi Gabrje pri Ilovi gori. Najprej smo šli slana in ivje. Najprej je Primož za nove na vhod Jančne jame (kat. št. 2302), na- jame poizvedoval pri domačinih, nato pa to smo začeli s pregledovanjem terena in smo se odpravili v hrib jugozahodno od preverjanjem lokacij, ki sem jih pridobil z vasi Predole. lidarja. Na tem območju nove jame Tisti dan je novo jamo našel Riko, eno je nismo našli, a smo postali pozorni na re- našel Primož, eno pa sem našel tudi gistrirano jamo, katere vhod ni bil podo- sam. Po akciji sva z Rikom srečala Jane- ben vhodu na načrtu jame, čeprav je bila za, prijaznega možakarja, pri katerem je lega jame točna. Raziskovalni duh nas je zjutraj Primož poizvedoval za jame, in gnal v jamo in kaj kmalu smo bili prepri- Janez nama je pokazal še eno novo ja- čani, da gre nedvoumno za novo jamo. mo jugovzhodno od vasi Predole. Na- Jamo smo raziskali in izmerili ter naredili slednji dan smo se Riko, stric Sandi in načrt in A zapisnik za novo jamo. Nato jaz z jamarsko opremo odpravili na Do- smo v koncentričnih krogih pregledovali lenjsko. Tam sva z Rikom izmerila dve teren, da bi našli registrirano jamo, a je novi jami. Prvo jamo smo poimenovali do teme nismo našli. Jama je bila regis- Jama v Koritu, druga pa je dobila ime po trirana v letu 1960, in ko smo doma pre- moji prapranoni Ančki, ki je bila rojena v birali dostop do jame, nam še vedno ni teh krajih in se je mlada poročila v Kopri- bilo jasno, kje je. Morda pa pride mimo vo na Kras. kak domačin in nam jo pokaže. Upam, Po nekem čudnem zapletu na Inštitutu da nad lego ne bomo preveč preseneče- za raziskovanje Krasa (IZRK) pa nismo ni. prvopristopniki Jame v Koritu, čeprav Pozimi sem pri pregledovanju A zapisni- smo jo izmerili več kot pol leta prej kot ja- ka registrirane Jame v Laščah (kat. št. marsko društvo, ki je postalo prvopristop- 2390) pod pripombami opazil, da so v tej nik za to jamo – poimenovali so jo Brez- jami kopali, ker so hoteli priti do podze- no nad Predolami. Seveda smo se na meljskega toka Krke, pod vodstvom IZRK pritožili, na odgovor pa še čakamo. Mehleta iz Račne. S tem podatkom sva Gre za jamo z dvema vhodoma in globi- šla s Rikom v vas Gabrje, kjer so doma- no 34 metrov. Jamo, ki jo je našel Pri- čini jamo takoj spoznali. Jama naj bi se mož, pa je IZRK spoznal kot že registri- po njihovem mnenju nahajala 300 me- rano jamo Pri jamcah (kat. št. 1866), ki jo trov vzhodno od prvotne lege, a je takrat je davnega leta 1913 registriral Pavel nismo našli. Prijazni domačin naju je, na Kunaver. Odločitev IZRK, da gre za jamo prvi pomladni dan, peljal do vhoda Jame Pri jamcah, se mi zdi čudaška, ker je ja- v Laščah, ki pa je zasut.│ ma 600 metrov zahodno od prejšnje le- ge. Podatkov o globini in dolžini sicer ni bilo, ampak če prebereš zapisnik, ugoto- viš, da Pavel Kunaver piše o 40 metrih globokem breznu, najdeno enovito brez- no pa ima 9 metrov globine. Ker se mi je zdelo, da bi na hribu Lim- Spodaj: Jama pra pra none Ančke. Zgoraj: berk južno od vasi Predole lahko našli še Pregledovanje terena. Foto: Riko Grecs 21

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Peter Mašič ——— MERJENJE MARIJINEGA BREZNA ——— pri Anžetu. Naslednji dan so se lotili rova s potokom ter še številnih drugih odce- pov, v obeh dneh so skupaj namerili do- ber kilometer poligona. Po jami so odšli na škofjeloški ferajn, kjer imajo razstav- ljeno sliko poligona jame in ugotovili, da so nekatere dele oni prvič izmerili, morda tudi odkrili. Velika dvorana v Marijinem breznu. Foto: Simon Primožič Zadnji dan poletnih počitnic sva merila Matevž in jaz, začela sva pri dvorani s Koliko je dolgo Marijino Brezno? Spletni zagozdenimi kamni, eden od njih padel slapom, kjer sva merila odtočni rov, in po kataster pravi slabega pol kilometra, kar na glavo. Izmerili smo še meander in rov sto metrih precej ozkega rova prišla v ve- ni spet tako malo, starejši kolegi jamarji za njim ter kar nekaj odcepov. Merili in liko konglomeratno dvorano. Nadaljevala pravijo vsaj dva kilometra, to pa je precej merili smo, dokler ni kapituliral telefon, ki sva v meander nad dvorano s slapom, veliko v primerjavi z ostalimi jamami. Ta- mu je zmanjkalo baterije. TopoDroid je po precej dolgem in zelo ozkem mean- ko velika jama ima verjetno precej rovov izpisal 1004 metre izmerjenega poligona, dru sva prišla do zelo širokega rova z ve- in odcepov, kjer se zlahka izgubimo; ker mislim da je to največ v eni akciji za eno liko odcepi. Zelo zanimiv je konec rova z si tega ne želimo, ponavadi pogledamo ekipo. To je bila tudi edina akcija, pri ka- veliko kapniki, ta del jame je glede na na načrt jame. V to jamo hodijo tudi šte- teri smo v tej jami merili z novim meril- višino nad samim vhodom in vidijo se štr- vilni obiskovalci, malokdo pa si predstav- cem Bric4. Merjenje ni bilo nič kaj dru- leče korenine, ki kukajo iz stropa. Zdelo lja, kako razvejano je podzemlje ob Ško- gačno od drugih naprav, najbolj moteča se nama je tudi precej bolj vroče, ker sva fji Loki. Ob načrtu bi verjetno spremenil stvar pri tej napravi je, da izjemno počasi bila tako blizu površja. Izmerila sva sla- mnenje, ko bi videl, da je največja kon- zajema meritve. Vse skupaj smo uspe- bega pol kilometra poligona, zunaj nama glomeratna dvorana v Evropi le majhen šno zaključili v veliki dvorani na bivak je na vhod nasproti prišel Anže, akcijo del jame na načrtu. Idejo o izboljšanju placu, kjer smo spili pivo ali dva. smo uspešno zaključili ob pivu in debati dokumentacije Marijinega brezna že kar Naslednja akcija je bila vikend pred ka- pred vhodom. nekaj časa nosi naš kolega Anže Oblak ninskim taborom, tokrat me je zamenjal V tem letu smo skupaj izmerili 2459 me- in pri iskanju ekipe so ga usmerili na naju Jure, ker sem jaz zbolel za korono. Za- trov poligona. V katastru je podatek o ja- z Matevžem, da bi ga izmerili med polet- čeli so že v petek popoldne, ko so merili mi 450 metrov poligona, torej je kar ne- nimi počitnicami. Ker imava med počitni- rov iz prve dvorane za vhodom. Fanta kaj novega. Konec zime, ko bo jama od- cami tako ali tako preveč časa, sva spre- sta prespala v jamarski sobi (na terasi) prta, nas za izmerit čaka še slabega pol jela izziv in 28. junija smo imeli prvo me- kilometra jame, predvsem najbolj vodni rilno akcijo. deli. Anže nas že precej naganja, da se lotimo še ostalih čurk na tem območju, tako da bomo na koncu dobili lepo 3D sliko škofjeloškega podzemlja.│ Cilj te akcije je bil izmeriti čim večji del ja- Počitek po maratonski merilni akciji. Foto: Jure Bevc me. Anže nas je vodil in kazal točke, Ma- tevž je streljal z Distom, jaz pa sem jamo risal na telefonu. Najprej smo se lotili ve- likih rovov, po katerih vodi že dobro utrje- na pot vse od vhoda preko velike konglo- meratne dvorane do začetka rova s poto- kom. Prvi vtisi jame so bili izjemni, nikoli si nisem predstavljal, da je lahko tako ogromna in razvejana jama v teh koncih. Konglomeratna podlaga še dodatno vzbuja domišljijo, ko ves čas misliš, da ti bo s stropa, s kupa zemlje nad glavo z 22

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ 23

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Tim Berginc ——— ——— POKLJUKE NE DAMO 2022 V letu 2022 je TNP na Pokljuki postavil ime po podrtih drevesih okoli nje. Jama mo. Tako je bil glavni cilj akcije dosežen, nove zapornice v sklopu projekta VrH Ju- ima tudi naravni most, žal pa se je kmalu veselje ob ugotovitvi, da nisem ostal brez lijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitat- zaprla s podorom. V tem času je Garmin nogavice, ki mi jo je spletla babica, pa nih tipov v Triglavskem narodnem parku. začel opremljati in meriti Jamo v razpoki nepopisno. Po tem pa sva šla preiskat še Omenjeno je najverjetneje pomagalo ži- pod Mrelšam, vendar pa se je baterija okolico in merit nove vhode v okoliške ja- vežu na planoti, jamarskim raziskavam distota ravno izpraznila in je jamo lahko me. Med potjo sva našla lepo vodoravno na območju pa ravno ne. Kljub temu sva samo opremil in me počakal. Tako kljub jamo Gamsov skret pod Zgornjim Razor- uspela izmeriti nekaj čurk. V nadaljeva- načrtu za hitrejše merjenje iz tega ni bilo jem na Pokljuki. Proti večeru sva nadalje- nju je podan kronološki pregled raziskav nič. Sva pa zato imela vsaj en delujoč vala z iskanjem jam višje po grabnu. Na na Pokljuki, ki so se začele globoko v disto. Po tej jami sva izmerila še Brezno robu večje vrtače mi je ob preoblačenju drugi polovici leta 2022, saj sva bila prej pod Novimi kočami, kjer sva na dnu od- vanjo padel gojzar; še dobro, da je bila ja- preveč zaposlena z jamo Molilni volk na kopala krajšo zasuto ožino, ki je vodila v ma preplitva za registracijo. Poljani oz. drugače onesposobljena novo dvorano. V dvorani so bila vsa na- 5., 9. in 12. februar 2023 (poškodbe). daljevanja žal popolnoma zasuta. Tako Iz novoletne akcije ni bilo nič, saj je bilo 4. september 2022 sva jamo izmerila do konca, po tem pa treba izkoristiti čas, ko je še mogoče obi- Ta dan je bil cilj izmeriti Brezence pod se ponovno v temi vrnila do avta. skati Belorusijo. Tudi v času zimskih počit- Mrelšam, ki ga je Garmin našel že na 9. oktober 2022 nic ni kazalo veliko bolje, saj je bil Garmin enem izmed prejšnjih obiskov. S seboj Ta dan je bil glavni cilj najti izgubljeno zaposlen z učenjem smučanja naraščaja. sva imela premalo vrvi in jame nisva jamsko volneno nogavico, ki sem jo pri Sledil je kompromis enodnevnih ali pol- uspela v celoti izmeriti. V vmesnem času prejšnji akciji pozabil pred vhodoma v dnevnih akcij v Platonovo šepetanje. sem pregledoval okolico in našel še eno Brezno pod Novimi kočami. Preden sem Glavni cilj prve akcije je bil poleg samega jamo, ki sva jo izmerila na naslednjem ugotovil, da sem nogavico res pozabil obiska jame preverjanje stanja vrvi v obisku. Po merjenju prve jame sva sku- pred jamo, sem doma vse nekajkrat pre- zgornjih delih jame in pričetek preoprem- paj pregledala še okolico in se v temi od- gledal, prečesal avto in se spraševal, ljanja dotrajanih vrvi. Na akciji sva tudi pravila proti avtu. kam se je skrila. Tako je bila še zadnja odkopala vhod v jamo, ki je bila pokrita s 2. oktober 2022 možnost, da sem jo pozabil spakirati, ko približno 2,5 metra snega, kar je bilo pre- Cilj obiska Pokljuke je bil izmeriti jame, ki sva pri prejšnjem obisku jame odhajala cej manj kot v preteklih zimah, ko se je sva jih našla na predhodnem obisku. S proti avtu v temi. Tako sem vztrajal, da jama še aktivno raziskovala. Preoprem- seboj sva imela dva distota, da bi merje- greva iskati jame na območje, kjer sva ljanja sva se lotila kot prava amaterja, saj nje potekalo hitreje in bi lahko vsak izme- bila že ob predhodnem obisku, da preve- sva 100 metrov slabo zložene vrvi po ja- ril svojo jamo. Tako sem jaz začel z mer- riva lokacijo nogavice pred jamo. Ob pri- mi transportirala brez transportke, bilo je jenjem jame Smerč na jasi, ki je dobila hodu do jame je bila nogavica hitro reše- nepozabno. na, čakala me je na štoru ob vhodu v ja- 24 Levo: Na vhodu v Gamsov skret. Foto: Tomaž Krajnc. Desno: Akterja pri kopanju vhoda v Platonovo šepetanje. Foto: Tim Berginc

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ 9. februarja je bil cilj spust do bivaka, kjer Na začetku meandra pred bivakom sva Skupna dolžina Sistema pokljuškega sva izmerila plezarijo nad bivakom, ki je našla še neizmerjen del jame, ki pa bo grebena je tako slabih 50 metrov več kot bila še opremljena in se je končala s moral še malo počakati, saj nisva imela na prejšnji akciji in znaša nekaj čez de- podorom. Po merjenju sva ta del tudi distota. Malo višje sva v breznu preverila set kilometrov. Globina ostaja 643 me- razopremila in nadaljevala s preoprem- še eno polico, ki se nadaljuje do kamina, trov. ljanjem nad bivakom. iz katerega pride voda in bi ga bilo verjet- 12. februarja sva končala s preopremlja- no smiselno preplezati. Jama je tako pri- njem jame in iznosom dotrajane opreme. pravljena na nadaljnje raziskovanje. Matic Di Batista ——— BNT THE END ——— Kaj je največje veselje jamarja? Največje klasičen: v petek po temi do Vodnikove- dno, ko so transportke postale pretežke, veselje je, ko je jamarjev trud poplačan ga doma, ki nam je tudi tokrat, kot že ne- našel nekdo, ki je prevzel del robe. Naj- in po napornem iskanju najde kako novo štetokrat pred tem, omogočil prenočišče prej Klemen, ki je počakal malenkost nad jamo. Še bolj ga razveseli, če se nova ja- v zimski sobi. Nato v soboto v jamo in globino 500, potem pa še Tinkara in An- ma nadaljuje. Če je jama jamarju vedno bomo videli, kaj bo. že, ki je vmes ekstrahiral nekaj primer- znova izziv, tako fizičen kot psihičen. Če Razdelili smo se v ekipe. Špela, Jure, kov polžkov. In tako smo počasi napre- morda ne najde takoj nadaljevanja, ga še Mršek in Matevž so šli do dna. Sam sem dovali proti izhodu. Vse do brezna Mor- toliko bolj razveseli, ko ga trma končno se zjutraj zbudil z občutkom, da bom narski kruh, kjer smo zgroženi ugotovili, prinese v nove rove, v nova brezna. Naj- zbolel. Zato sem se prestavil v drugo eki- da so prasice nabito polne, Matevž pa je bolj pa jamarja osrečuje, če je ob vsem po, skupaj z Tinkaro, Anžetom T. in iz brezna Sabljezobega svizca spet pri- tem v dobri družbi, s katero lahko deli ve- Klemnom. Ker smo se zmenili, da gremo vlekel dvakrat toliko robe, kot smo jo pri- selje. v jamo nekoliko kasneje in se dobimo Vse te sestavine ima Brezno na Toscu. nekje na globini 300–400 metrov, smo Bralec si lahko osveži spomin o zgodovi- imeli čas, da uživamo v sončnem jesen- ni jame, njenem ponovnem odkritju in skem vremenu. Itak smo pa čakali Klem- raziskavah v GP 2016 in 2019. Tu se bo- na, ki je imel nočne odisejade po mo osredotočili na zaključek te zgodbe. Rudnem polju in je bil še na poti. Očitno Ali pa vsaj na zaključek drugega pogla- mi je sonce vlilo novih moči in počutje je vja, saj se že tvorijo osnutki novega, ki bilo precej boljše kot zjutraj (ali pa je šlo naj bi se pisalo čez dobrih deset let. Več zjutraj le za tremo?!). o tem pa v kaki prihodnji številki. Ideja o razopremljanju Brezna na Toscu Dol grede nam je šlo kar dobro. Toscov- se že nekaj časa vleče po glavah članov. ski meandri so sicer trgali in lomili, a smo Zadnji obiski so se končali bolj klavrno in v vmesnih globokih in prostornih breznih niso prinesli velikih odkritij. Predvsem pa hitro nadoknadili izgubljeno. Ko smo pri- je bilo težko najti čas za odisejado pod šli na mesto, kjer naj bi se dobili, je bila Tosc in v nedrje te impozantne gore. Po- ura še zgodnja. Anže se je s kladivom dročje okrog Poljane je postalo precej spravil nad fosilne polžke, o katerih smo bolj radodarno in predvsem lažje dostop- že pisali, Tinkara pa je vzpostavila kuhi- no. Brezno na Toscu pa je samevalo. njo. S Klemnom sva se strinjala, da naj- Med dostopom do jame Ukna na planini bolje narediva, če greva nasproti ostalim, Krstenica, ki smo jo očistili letos jeseni, saj sva pričakovala, da jih kmalu sreča- sva z Juretom začela pogovor o morebit- va, ker do konca jame ne more biti prav nem že drugem tradicionalnem razoprem- daleč. Potem se je pa začelo: meander, ljanju ferajnovih »ta globokih«. V zanosu stopnja, nekaj fosilca, spet meander in trenutka sva se celo trepljala po prsih, da tako naprej v naključnem vrstnem redu. gremo v minimalni ekipi, z bivak opremo, Ko sem se že desetič odločil, da je ver- in razopremljamo jamo tako dolgo, do- jetno za naslednjim ovinkom pa res ko- kler ne zvlečemo vsega do vhoda. Na nec, sem končno zaslišal zvoke prve eki- srečo so se debate, ki so sledile, odvijale pe. Ti so mi razložili, da sem šele nekje z več razumnosti in tako smo sklenili, da na polovici Mačjega meandra in da je bi- letos ponovno napademo Tosc. lo na koncu dvakrat toliko opreme kot Vreme je prvi termin odplaknilo. Zato smo jo pričakovali. smo se pod Tosc odpravili takoj naslednji vikend, med 7. in 9. oktobrom. Plan je bil Razopremljanje je šlo presenetljivo teko- če in kar hitro. Dobra stran te jame je, da je večina stopenj preprostih, tako da ni 25 veliko za podirati. Poleg tega se je ve- Lepote Brezna na Toscu. Foto: Jure Bevc

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Levo: Na dnu. Desno: na polovici. Spodaj: še predaleč, a že zelo izmučeni. Foto: Matic Di Batista. čakovali. Jebiga, tole spremljanje zalog vlako vrvi zvlekli kar s se s praznimi nahrbtniki pognali proti Ve- po jamah nam ne gre najbolje. V tem de- škripčevjem. Če je bilo lem polju ter znosili v dolino še preosta- lu jame je tudi vhod v vsaj 30-metrsko hitreje, ne vem, je pa nek opreme. Uspeh! brezno, ki ga še nismo raziskali. Optimi- vsaj del ekipe nekoliko Jamo smo uspešno zaprli in sedaj čaka stičen plan je bil, da bi ga morda na tej prej zapustil jamo. Ob na nove sile. Raziskovalci smo večinoma akciji. A so se stvari odvile drugače. Bo štirih zjutraj je sledilo še uživali, kdaj tudi trpeli. Vsekakor je bilo pa počakal prihodnje generacije. slavnostno podiranje veselje raziskovati jamo, ki se je večino- Vsi že prijetno zdelani smo vseeno skle- zadnjega Y pritrdišča, ma odpirala, pa čeprav ravno toliko, da nili, da gremo do konca (začetka?), pa čast je doletela Jureta. nas je spustila čez. Je bil pa zato obču- naj stane kar hoče. Tinkara, Klemen in Nato pa hitro do koče na večerjo. Robo tek na koncu slajši. Matevž in Pero sta Anže so šli polno naloženi naprej, ostali smo pustili kar pred jamo. že napovedala naslednjo akcijo, ko do- pa smo začeli z mukotrpnim podajanjem Sestradani in izmučeni smo bili deležni polnita 30 let (torej čez približno 11 let). prasic in zvitkov štrika prek dolgega me- vrhunske Špeline pašte (vsaj tisti trenu- Takrat lahko v GP pričakujete kakšen andra, do zadnjih dveh brezen. Tu je šlo tek se je zdela) in jo pojedli kar s tal, ko nov članek. Do takrat pa: Brezno na res počasi, meter za metrom. Prasice so se je stresel del posode. Nato pa spat, Toscu je zaključeno, naj živi spomin na se klasično zatikale, nekatere je vlekla ravno ko so začeli vstajat nekateri pla- Brezno na Toscu.│ gravitacija v napačno smer bolj kot dru- ninci, da bi ujeli prve sončne žarke. ge, a nobena ni kazala pretiranega inte- V nedeljo se nam je pridružila še Darja. resa, da zapusti jamo. Najbolj nas je vsa- Spravili smo vrvi od vhoda, ki je kake pol kič razveselila velika bela prasica, ki jo je ure oddaljen od planinske poti, ter jih Matevž nosil že od 500 metrov globine – skrili tik ob poti. Zakaj? Ker je bilo eno- ta je bila po kilaži zmagovalka. Na koncu stavno preveč za eno rundo. Na srečo se smo le dosegli predzadnje brezno, za je že naslednji petek zbrala ekipa: Neja, njim pa še vhodno – 200-metrsko. Prek Lojze, Pero, Matevž in jaz. V mraku smo zadnjega smo šopek prasic skupaj z na- 26 Levo: Utrujena sreča. Foto: Matic Di Batista. Desno: Polži. Foto: Anže Tesovnik

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Špela Borko ——— DLVN ——— Dlvn se nahaja na pobočju Malega 60-ko. Po slabih štirih urah udiranja skor- biško brezno, saj sva prvopristopnika ob- Raskovca. Preden smo vanj pomolili je, približno ob 14-ih, smo prispeli na ljubljala brezno brez dna. nos, smo ga več kot leto dni previdno stan, kjer se je zgodil pravcati upor. Nih- Spustili smo se ob podornem stožcu v opazovali. Prvo informacijo o jami nam je če namreč ni hotel v jamo, kljub mojim kamrico, kjer je iz dna podora izjemno pi- posredoval Stari, ki je od padalca Blaža navdihujočim nagovorom?! Matic je hotel halo. Ob strani je malce manj vleklo iz Korošca dobil panoramsko fotografijo z kar takoj spat, Jure je jamral o težkem ozkega freatičnega rovčka. Po cca 80 dobro vidnim vhodom. Nato sta dihalnik ruzaku in ni mi preostalo drugega, kot da metrih tlačenja smo sklenili, da se vsi od- spomladi 2021 obiskala Dave in Diba. podležem argumentaciji, ki je šla nekako cepki zaprejo. Vrnili smo se na dno Rib- Zaradi velike količine snega je bil pre- takole: »sej grem lahk dans v jamo, am- čevga šahta. Močno sem spodbujala, da dihan le rov neposredno nad ruševjem, pak bom trpel, jutr bom pa užival.« Matic se zanihamo do okna deset metrov nad velikega vhoda sploh nista opazila. De- je bil namreč brez kondicije. Ostali smo tlemi, saj ne moremo iti ven iz jame sa- cembra 2021 sta se do vhoda podala se strinjali, da je edina vidna posledica, mo s podorom v roki. Fanta sta se odlo- Matevž Marinko in Jon Poljanec in potr- da je njegova senca, ko švigne skozi čila, da do okna raje poplezata z dna. Na dila, da je res jama. prostor-čas, malce bolj razmazana kot drugi strani okna je sledilo brezence, na V jamo sva se na novega leta dan, 1. ja- običajno, še vedno pa za njim ostane le vzporednem dnu pa deloma zasuta oži- nuarja 2022, spustila Matevž in Špela. odmev »Flash! Aaaaaa ...«. Jure ga je na z močnim prepihom. Zaklicala sem Vhod je pravcati portal sredi pobočja. V oklical za piflarko, ki reče, da nič ne zna, vanjo in odvrnil mi je doneč odmev. Fan- tleh se odpira 3 × 4 metre velika luknja, na koncu pa piše 120 %. Kljub temu, da ta sta trdila, da odmev prihaja iz Rib- ki je bila pozimi obdana z debelo snežno sem skuhala kofe, smo na koncu sobot- čevga šahta za nami, zato sem vrgla ka- odejo. Prvo snežno pritrdišče nama je no popoldne posvetili rekognisciranju. men. Že sklenemo, da ni nič, nato pa se zato stražila Tinkara (na sumu jo imava, V nedeljo smo se kljub zgodnji budilki in začudeno spogledamo. Kaj je bil ta da je vmes malce zadremala). Ko vstopi- kratkem dostopu (48 minut) v jamo postr- tresk?! Še enega! In res, iz globin se za- mo skozi portal, se strmo travnato pobo- gali nekaj do dvanajstih. Uki nam je hra- sliši odmevajoč tuuum. Juhu, ni nam tre- čje po nekaj metrih prevesi v črnino. bro nesel 120 metrov vrvi in oborožili ba razopremljati! Razdrapana skala vhodnega dela tam smo se z vsem, kar smo imeli (230 me- Strinjamo se, da seveda bi razopremili, postane bolj kompaktna. 30 metrov nižje trov in 22 pritrdišč). Dostop do vhoda je ker smo si tako obljubili pred vstopom v sva pristala na gruščnatem dnu. Preple- precej strm in rahlo poledenel, tako da jamo, a jame z orkanskim prepihom in zala sva večjo skalo in že se je odprlo smo dereze sezuli šele, ko smo bili že na praktično odprtim nadaljevanjem pač ni novo brezno, kamor sva lahko le srečno vrvi. Že na vhodu je iz jame močno piha- smotrno razopremljati. Pa še prav lepo je metala kamne v praznino. lo. Fanta sta 30 metrov nižje skeptično opremljena. Zato švignemo prazni po Prva akcija po prvopristopniški je sledila poslušala padanje kamenja v novo brez- štrikih, razopremimo pa zgolj vhodno 23. januarja. Služila je kot nadomestek no in sklenila, da sva nazadnje verjetno z brezno, ki bo zahtevalo nekaj čiščenja in Kaninu, kamor so nam preprečili neza- Matevžem zasula nadaljevanje, saj to zi- nesljiva žičnica, neprevozna cesta, post- her ni stotka. Jure je opremljal, midva pa kovidno pokašljevanje, menstruacija, merila. Brezno je lepo, prostorno in nič emšo in prehlad. Veliko ovir za Kanin, a kaj razpadajoče. Razen epskega nihaja ne dovolj za Poljano. Šli smo Jure, Uroš, do nasprotne stene je spust minil brez Diba in Špela. Uki se je na izhodišču od- zanimivosti. Na dnu je Topodroid rekel ločil, da gre samo na pohod, zato je v ru- 97 metrov globine. Še spust v stranski zak namesto jamarske opreme fasal rovček in celokupna globina brezna zna- ša 103 metrov. Jure ga je poimenoval Ri- Levo: Jama z drugim najlepšim razgledom (vhod je črnina na desni). Desno: Ribčev šaht. Foto: Matic Di Batista 27

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Foto: Uroš Kunaver Dlvn, iztegnjeni profil in tloris. Avtorica: Špela Borko. Merili: Jure Bevc, Špela Borko, Matevž Marinko, Peter Mašič, Matic Di Batista, David Debeljak, Tinkara Kepic, Matt Covington, Alojzij Blatnik. 2023 28

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ preopremljanja. Na vhodu nas naderejo stali dokončno neprehodni. Prepiha ni bi- opreme. Naprej gre brezno, ki ga je po kavke, ki živijo v vhodni dvorani. Po petih lo, izginil je sredi 35-metrskega brezna, oceni 40 metrov. Piha. Žimarili smo pre- urah izstopimo v še en kičast sončni za- kjer smo že na poti dol opazili veliko za- cej hitro in bili zunaj v približno eni uri. hod. Precednik in podprecednik dobita karfiolano okno. Sledili so trenutki de- Še en vikend kasneje, okoli 21. maja, neznansko zadoščenje, ko jima trikrat zorganizirane anarhije. Tinkara in jaz sva smo bili na Poljani v štirih jamah. Dave, ponovim »imela sta prav«. Če bi šli v so- prebegnili soncu naproti, fantje pa so se Diba, Matevž in jaz smo napadli Dlvn, to- boto v jamo, danes verjetno ne bi vedeli zanihali do okna in porabili preostale fik- krat s 180 metri. Diba je opremil brezno, za obstoj novega brezna. Na stanu nas se. 30 metrov nižje so obstali nad pro- kjer smo se prejšnjič ustavili in 40 metrov pričaka Uki. V lahnem drncu se zapodi- stornim in precej globokim breznom. Za- nižje zaklel. Voda je izginila v precej mo proti dolini in skorajda brez praske vrtali so poslednji Y, nanj obesili stotko in ozek meander. Z Dejvom sta našla prigalopiramo do avta v zgolj uri in pol. se podali za nama. (precej neprijetno) pot skozi meander, z Tretja akcija je sledila 17. aprila. Tokrat Zunaj so naju pozdravile kavke in čudovit Matevžem pa sva se urila v enometrskih bi morali iti na Brač, a so potoki talečega sončni zahod. Vzhičenemu opisovanju vizurah. Za meandrom se je odprlo novo, se snega odplavili idejo o globinah čudovitosti je bilo konec, ko se mi je na 20-metrsko brezno. Brezno ima precej Grvna. Šli smo Diba, Tinkara, Pero, Ma- najbolj strmem delu noga ugreznila skozi zanimivo okno proti vzhodu, navzdol pa tevž in Špela. Ko smo prispeli na Polja- sneg v ruševje. Telo je šlo v smeri gravi- se nadaljuje proti jugu, pod veliko konto no, so najprej sledile praznične aktivno- tacije, noga je ostala zataknjena za vejo, Malega Raskovca, v kanjonskem stilu. sti. Ker se mi je barvanje pirhov ponesre- nekaj je škrtnilo in sledile so dolge minu- Kratek meander, novo stopnjasto brez- čilo, smo jih okrasili kar s svinčnikom in te dretja in kletja. Tinkara je najprej misli- no, 40 metrov, novo dno, tokrat v podol- klasičnimi jamarskimi tematikami: siste- la, da sem si iztaknila oko, saj ob boleči- govati dvorani, po dnu prekriti z mivko. mi, kapniki, penisi in jamarji. Na posteljici ni dobim nojevske težnje – pokrila sem si Vmes sta D&D pozabila, da z Matevžem iz zavarovanih rastlinskih vrst so krasili oči in se bojda drla, da bom požgala cel tovoriva še eno 60-ko in že skoraj konča- stan do zajtrka v čudovito prepišnem hrib. Ko sem izpela sovraštvo, sva ugo- la akcijo?! Po malce usklajevanja sta sončnem jutru. Oprtali smo robo in se tovili, da sem si zgolj zvila gleženj. Vzela opremila manjšo stopnjo sredi dvorane, v podali do vhoda z drugim najlepšim raz- mi je macolo iz ruzaka in počasi sem od- katero zgine voda, z novo 60-ko pa na- ledom na svetu. Matevž je opremil vho- štorkljala proti stanu. Na zadnjem pobo- padla brezno na koncu dvorane. Situaci- dno brezno in hitro smo bili 130 metrov čju me je dohitel Matevž na smučah, mi ja je tu precej podrta, z balvani velikosti nižje, pred ožino. Najprej smo eliminirali vzel kar cel ruzak in z dvema odsmučal fičotov, ki visijo sem ter tja. Domenili smo balvan, ki je grozeče čemel nad zadnjim do stana. Tam so me zakopali v sneg in se, da se tu ne pogovarjamo na glas. Šti- štrikcem. Z Maticem sva tokrat izvajala mi veleli, naj se nič ne premikam, samo ri pritrdišča nižje nam je dokončno nadzor, tako sta fanta prevzela kopanje povem naj kako se skuha večerja. Sledil zmanjkalo opreme. Spet polica, spet Veteranske ožine, ki je kmalu postala je edukativni moment, saj so nekateri pr- stopnja, spet luknja, ki nakazuje nasled- prehodna. Matevž se je zapodil oprem- vič slišali, da za rižoto ne rabiš cedila. nji, 50-metrski šaht. Nič novega torej. Ja- ljat. A je nadzor, po pregledu ožine od 15. maja smo se v Dlvn odpravili Diba, ma izgleda kot prostoren kanjon, bolj ka- spodaj, hitro odpoklical opremljevalca in Jure, Matevž in Špela. Gleženj je še ve- ninsko kot poljansko, z izjemo neprijetne zahteval dodatno čiščenje. Spajsali smo dno protestiral (tudi eno leto kasneje še dolomitne mivke. Sledil je klasičen šprint ogromno fapo, nakar so se za njo pojavile vedno občasno čivkne), a par metrov po štrikih – ven smo prišli osem ur po še tri, prav tako nestabilne. Sklenili smo, bandažnega tejpa je rešilo problem. Imeli vstopu v jamo, z jeziki do tal, prešvicani za da nestabilno kamenje nima kaj iskati na smo dobrih 200 metrov štrika in precej ožet, svetlečih oči in trapastih nasmeškov. vstopu v šaht in čistili toliko časa, da smo pritrdišč. Začeli smo opremljati na globini Na zadnji akciji, 25. junija, sta raziskova- ožino prekrstili v Veteransko alejo. Matevž 180 metrov. Naprej gre ogromno brezno la Matt in Lojze. Akcija se je bojda priče- je nato končno nadaljeval opremljanje. s precej okni, ki ga je okrog 100 metrov. la precej kaotično in precej kasneje kot 35 metrov nižje smo pristali na dnu mo- Brezno je precej razpadajoče, a je super planirano, saj je na stanu ostala ena od krega brezna, ki se je nadaljevalo z oz- opremljeno. Sledi mu meander, v kate- dveh čelad, ki naj bi šli v jamo. Vseeno kim dolomitnim meandrom. Ta se je za- rem je tudi prva ožina v jami, a se kmalu sta napadla globine in opremila vse do čel cepiti v (pre)ozke odcepe, pokrite s spet razširi v stopnjo, globoko deset me- končne globine 464 metrov. Na koncu ja- svetlo mivko. Deset metrov nižje so po- trov. Na dnu te stopnje nam je zmanjkalo me ju je pričakal rahlo preozek meander, Levo: Sreča ob izhodu. Desno: Velikonočno tihožitje. Foto: Matic Di Batista, Špela Borko 29

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Levo: Konjenica. Desno: V vseh snežnih razmerah. Foto: Matic Di Batista ki pa bi ga se dalo hitro zmodificirati. Za Vahtnca (ker je na grebenu), Padalčeva Ko poznaš pravila, jih pač lahko kršiš. Na ožino se je slišala/slutila nova stopnja (je prvi poslal sliko), Encijan (to je tista kratko, strinjal se je z Dlvnom. Bajsi je neznane globine. Prepih tu ni bil tako iz- roža po kateri se jamarji valjajo po Polja- poskrbel za drugo nočno moro IZRK, razit kot na vhodu, sta pa v zadnjih brez- ni). Katarina, Vid, Matija, Jure, Flis in Upanje umre na dnu. Vmes je Stari za- nih videla več oken in odcepov. Trenutna Darja so bili takoj za Dlvn. Tone je pre- količil Dlvn, oglasil se je tudi Senica izmerjena dolžina je 860 metrov, globina dlagal IZRK-jevo nočno moro, Brezno (letna kvota izpolnjena), pa Joerg, spet je pa 464 metrov. brez dna na grebenu, in preveril, ali Dlvn veliko napisal Klok (nič o tem, kako naj Ker je razgibavanje možganov priporo- pomeni Dol Lezemo Vedno Naprej. Klok bo jami ime), Tomac bi jo sprva klical Pa- čljiva obstranska dejavnost vsakega ak- mu je prècej pojasnil definicijo in kot obi- dalčeva, če zašiba, pa bi jo preimenoval, tivnega jamarja, sem 10. januarja pov- čajno zraven podtaknil jamski splet, kar kar je bila voda na mlin Bajsiju. Vse to prašala vesoljno Članstvo, kako naj bo je razveselilo prenekaterega sistemca. razmišljanje je rezultiralo v 18 mejlih, pri jami ime. Imela sem nekaj predlogov: Oglasil se je tudi edini jezikoslovec, La- čemer je 14 ferajnovcev napelo možga- Dlvn (ker se bo povezala v Grvn), ne, katerega mejli me vedno navdušijo, ne, skrbelo za gibek um in preživetje dis- saj v njih konsistentno ignorira pravopis. kusije. Moj cilj je bil dosežen. Tomaž Krajnc ——— KO VOLILNI MOLK POSTANE MOLILNI VOLK ——— V letu 2022 sem imel smele načrte za še trojni referendum. Večino akcij v jamo šni sestavi je seveda obsojena na preveč raziskovanje jam v globinah Pokljuke, a smo izvedli v soboto, torej dan pred voli- elana, tako še danes trpimo zaradi di- kaj, ko sva s Timom v začetku maja za- tvami, ko je veljal volilni molk, mi pa smo menzij ožine, ko se je treba iz ležeče le- šla na Poljano. Ob prihodu tja gor so bili raziskovali Molilnega volka. Naslednjo ge vpenjati na štrik. Za ožino sledi nekaj vršaci še prekriti s snegom. Tako sva šla akcijo v desnem rovu sem preskočil. Sle- horizontalnih rovov, nakar se jama pre- v najbližjo luknjo vzhodno od stana, ki te- dil je eden boljših obiskov jame, ko sva s vesi v serijo vzporednih brezen do konč- daj še ni imela imena. Na prvi akciji sva Timom na poti do Poljane snela sosednji ne globine 290 metrov. Na spodnjih 60 do jame dostopala kar v direktni liniji s ekipi še Matevža. Mladcu sva v jami na- metrih jame se vzporedna brezna proti Poljane, kar se je na naslednjih akcijah ročila, naj opremlja, midva pa sva merila severozahodu zapirajo z različnimi hori- izkazalo za nemogoče, saj so vzhodna za njim. V enem od meandrov je Tim zonti istega podora. V sam podor je na pobočja nad planino poraščena z ruše- preveč odmikal skale in si poškodoval različnih nivojih mogoče napredovati več vjem, le mestoma se pojavljajo zaplate prst. Ravno ko sem ga oskrbel, je nas- deset metrov daleč. Za pregledovanje bukve. Zaradi pretekle rabe območja za proti prižemaril Matevž, a ga nisva hotela podora na dnu jame smo porabili tri akci- pašo so steze in jase le še delno ohra- preveč vznemirjati, tako da sva ga posla- je, a primernega mesta za kopanje oz. njene, torej se že lepo zaraščajo. Akcijo la nazaj v globine. Tim se je nekako pri- nadaljnje raziskave nismo uspeli locirati. sva začela na slabih 90 metrov globine, vlekel ven, jaz pa nazaj iskat Marinkota v Jama do okvirne globine 195 metrov sle- kjer sta se nekaj dni prej ustavila Matic in podorno dvorano na -150 metrih. Skala, di diskontinuiteti, ki je najverjetneje tek- Matevž. Najprej sva pomolila glavo v de- na kateri se je Tim poškodoval, je ostala tonsko pogojena, generalni vpad rovov v sni krak, a je v ozkem prehodu tekel slap intaktna še nekaj naslednjih akcij. Nakar tem delu je 270/70. Če bi jama še nada- zaradi taljenja snega na površju. Tako je smo jo zbrcali v stopnjo z nasprotne lje imela takšen vpad, bi se rovi združili padla odločitev za merjenje levega kra- smeri, ko smo na tem koncu zapirali še direktno z vzhodnimi deli sistema Grvn- ka, ki ga predstavlja ozek meander. Ne- preostale ozke rove. Rajža. Od globine 195 metrov Molilni kaj sva se trudila, a po 130 metrih skleni- V nekaj naslednjih akcijah smo izmerili volk dobi prevladujočo dinarsko smer in la, da je bilo dovolj ožin za en dan. jamo do globine 195 metrov, kjer se na- bolj vertikalne rove. Pojavljati se začnejo V obdobju med prvo in drugo raziskoval- haja ožina tlačenka. Gre za razširjen ho- vzporedna brezna, ki se v tlorisu nadalju- no akcijo se je jame prijelo ime Molilni rizontalen rov, dolg slabih pet metrov. Z jejo proti severozahodu, kjer se vsa kon- volk. Premetanka izvira v volilnem letu veliko entuziazma sta se jo lotila Tinkara čajo s podorom. Z nekaj optimizma je 2022, saj smo imeli občinske, parlamen- in Matevž, dokončali pa so jo fantje v podorni odsek na dnu jame možno pove- tarne, predsedniške volitve, za povrhu pa sestavi Pero, Matevž in Tim. Ekipa v tak- zati z »zatrepnimi« vrtačami na severo- 30

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Odkopavanje vhoda. Foto: Matic Di Batista Molilni volk, Iztegnjeni profil. Risal: Tomaž Krajnc. Merili: Tomaž Krajnc, Tim Berginc, Matevž Marinko, Peter Mašič, Matic Di Batista, Špela Borko, Lanko Marušič, Aljaž Osterman, Tinkara Kepic, Darja Kolar, itd. 2023 31

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 vzhodu same planine, kjer je najverjetne- verjetneje gre za pripovršinsko povezavo planina Poljana, ki ima vse večje speleo- je tudi glavni točkovni ponor padavinske sosednjih jamskih vhodov, ki pa so za loške objekte do vrha zapolnjene z mate- vode s Poljane. Od površja planine do človeka neprehodni. Globje v jami ni za- rialom. Ocenjujem, da bodo v letu 2023 zgornjega raziskanega horizonta podora znati večjega prepiha do ožine Tlačenka potrebne še najmanj tri raziskovalne ak- v jami je cca. 170 višinskih metrov. Sami na globini 195 metrov (večinoma piha cije za izmero vseh nepregledanih rovov. geološki sestavi se nisem posvečal, gle- ven iz jame). Prepih iz ožine je možno V Molilnem volku smo v letu 2022 izmeri- de na videno v jami bi rekel, da gre za slediti dalje v pritočni meander, kjer izgi- li 1855 metrov rovov, dosežena globina dachsteinski apnenec s plastmi in vložki ne v najbolj gorvodnem kaminu. V spod- pa znaša 290 metrov. Za izmero smo ra- dolomita. Dolomit je značilen predvsem njih delih jame pa je prepih možno slediti bili 17 akcij, povprečna dolžina izmerje- za horizontalne rove, kjer je delež dolo- iz podornega območja (končnih 60 me- nih metrov na posamezno akcijo je tako mitne »mivke« večji. trov jame), kjer poleti večinoma piha iz 110 metrov. Pred pričetkom raziskav v Posebnost te jame je pojav sunkovitega podora proti ožini Tlačenka. jami smo imeli še dodatno površinsko prepiha na vhodu, povezujem ga z zuna- Še obeti, povezava s sistemom Grvn- akcijo, ki je bila namenjena prilagajanju njim kroženjem zraka (sunki vetra). Naj- Rajža je malo verjetna, saj nas omejuje vhoda na človeške dimenzije. Špela Borko ——— NOVA LJUBEZEN: LEDENI DOL ——— Ledeni dol je pritegnil pozornost že kma- šče. Vmes se nama je nad glavami topil rokem rovu z orkanskim prepihom, ime- lu po matičarski okupaciji Poljane. Velika led, kavke pa so metale kamne s polic. novanem Črni veter. Ustavila sva se pred črnina, vidna iz vesolja (tj. z orto-foto po- Sprehodila sva se po lepem rovu in 20 enostavno splezljivo stopnjo navzgor. Pre- snetkov) je seveda pristala tudi na Mati- metrov naprej obstala pred do stropa za- pih in divjanje po deviških vodoravnih ro- čevem seznamu lidarc. Prvi so se v njo sutim rovom. Skozi centimetrske špranje vih sta naredila svoje in naslednje dni mi podali Garmin, Beki, Jure in Matevž na je pihalo kot za stavo, zato sva meni nič je spanec kratila misel na Ledeni dol. dveh akcijah oktobra 2019. Raziskali so tebi nič začela s premetavanjem skal in Vrnili smo se 5. junija, Matevž, Aljaž in 100-metrsko vhodno udornico, na dnu suhe zemljine. Skozi reže med kamni jaz. Najprej smo napadli Prepišno brez- zaprto z ledenim čepom. Garmin se je sva kmalu zaslutila črnino in podvojila no, ki preseka vodoravni rov. Brezno je med razopremljanjem zanihal do okna napor. Čas posla in že sva se prerinila v prostorno in kompaktno, čeprav precej v približno 50 metrov pod vhodom in potr- nadaljevanje, vstala in stekla po rovu poljanskem stilu, s številnimi »prstani«, ki dil, da je za oknom rov, ki pa je zasut do ... brezna seveda. Desno nad globo- tvorijo vmesne police in razčlenitve. oziroma ga blokira večja skala. Tako kim breznom sva opazila horizontalno Ustavili smo se 50 metrov nižje, nad veli- smo jamo pustili nekaj časa zoreti. nadaljevanje in odločila sva se, da rabiva ko in strmo polico, od koder smo metali Njen čas je prišel 22. 5. 2022, ko sva z rešiti eno od vrvi. Tako sva sestavila pet skale v novih žnj metrov brezna. Ker Matevžem dan po Dlvnu iskala nekaj za preostalih majonov, nategnila 60-ko do sem obljubila, da ne bomo pustili vrvi v početi. Ostali člani Dlvnske ekipe so šli v verižice in zelooo previdno iz nje izpletla jami, smo obljubo tudi držali. Hitro smo Volka, midva pa sva smelo zakorakala v 50-ko. Šlo je na milimetre, a je uspelo. potegnili prečko na drugo stran brezna in pretežno neznano območje vzhodno od Bila sva brez vrtalke, zato sva navezala se sprehodili po vodoravnem rovu Črni Poljane. Imela sva 60 in 50 metrov vrvi. vrv okrog skale, Matevž je prečil brezno veter. Opremili smo dve stopnjici, ki sva Matevžu je 60-ke zmanjkalo malo nad in na drugi strani fiksiral vrv. Sledil je ju nazadnje zlezla na frej, in hitro prišli oknom, kjer je našel Garminovo pritrdi- 200-metrski sprehod z vmesnimi plezal- do točke, ki še ni videla jamarske no- nimi podvigi, po primerno visokem in ši- ge … Zapodili smo se po deviškem rovu 32 in histerija je rasla. Merimo za nazaj? Vhod. Foto: Uroš Kunaver Pajade, če se rovi ne končajo, kdaj re- češ, da je čas za obrat? Odcepov nešte- to, toliko da smo se vmes konkretno po- razgubili in izgubili. V nekem trenutku sem norijo prekinila in sklicala zdravo pa- met. Začeli smo na koncu enega slepega odcepka in izbrali smer z ožino, ker naj- prej izmeriš slepe odcepe. Seveda smo za ožino pokukali v velik rov in slutila sem zanko. Šli smo naprej gorvodno. Odcepi so se bodisi zožali v neprehodne ožine s prepihom bodisi šli vertikalno navzgor. Glavni rov se je končal s podorom nad glavo. Iz njega precej piha, vidni so tudi znaki površja (kakci, leteča okata žival, trde »ofrajhane« karfiole). Za nazaj se je slutnja potrdila in z malo na- pake smo zaprli mersko zanko. Vmes

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Ledeni dol, tloris in iztegnjeni profil. Avtorica: Špela Borko. Merili: Matevž Marinko, Behare Rexhepi, Tomaž Krajnc, Jure Bevc, Špela Borko, Aljaž Osterman, Matic Di Batista, Lojze Blatnik, Tim Berginc, Aja Zamolo, Neja Kramer, Peter Mašič, Anže Tesovnik, Tinkara Kepic, Matija Perne in Uroš Kunaver. 2023 33

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Vhod iz druge perspektive in edina uporabna slika notranjosti. Foto: Matic Di Batista smo našli še vsaj osem odcepov. Nove Teden dni sanjarij in že je prišel 18. junij. vstop v novo brezno. Naslednja ekipa dele smo poimenovali Iluzija. Z Matevžem sva se lotila vseh odcepov v (24. september, Matic, Aljaž in jaz) smo Že teden dni kasneje, 12. junija, sva se Črnem vetru, ki jih kar ni hotelo biti ko- lahko le zmajevali z glavo, saj se je dvoj- vrnila z Maticem, saj sem mu morala raz- nec, izmerila sva jih pet. Lojze, Tim in no pritrdišče nahajalo v višini dimelj, tik kazati svojo novo ljubezen (jamo mislim). Matic so šli tik nad dno Prepišnega brez- za najožjim delom meandra. Čudovit do- Akcija je bila precej kaotična. V soboto na, kjer so preverili (slepo) okno in brez- datek k atletskosti jame. Opremili smo sva se namreč udeležila poročnega pik- no razopremili. Lojze, Tim in Matevž so kratko stopnjo, prestopili slepo brezence nika v Peklu, ki je narekoval nedeljsko nato izmerili prvi odcep v Iluziji, z Mati- s potočkom na dnu in okoli ovinka pogle- počutje. Nekje pred ljubljansko kotlino je cem pa sva šla splezat prečko čez Prepi- dali v novo krasoto, Led iz severa. Bel Diba ugotovil, da nima gojzarjev. Na par- šno brezno. Na drugi strani je zgolj ka- poprh na vrhu brezna in škropljenje na- kingu za Poljano je na seznam pozablje- min. Še vedno nam je ostalo precej nera- slednjih nekaj deset metrov, kjer smo pri- nega dodal pohodne palice. S tem se ni- ziskanih odcepov. stali v prostornem meandru, ki se je po sem preveč obremenjevala, saj sem Sledilo je poletje, polno drugih aktivnosti, nekaj korakih prevesil v novo, še širše medtem spirala solzne oči – iz kombija a Ledeni dol je vseeno obstal v in praskljal brezno. 215 metrov pod vhodom nam je se je namreč zvalila pozabljena piksna po podzavesti. 13. avgusta je tako sledila zmanjkalo vrvi. pira, počila in me pošpricala od glave do babja akcija: Aja, Neja in jaz smo najprej Vrnili smo se po prvonovembrski kanin- pete. Oprtala sva nahrbtnike in se okoli raziskale slepo brezence v Iluziji, nato pa ski odpravi, 13. novembra. Dan pred tem pol poldne podala proti Poljani, Diba v našle prehod v Nadaljevanje. Prehod je smo fotografirali Brezno pod na Glenom, allstarkah. Na stanu sva oprtala 240 me- precej blaten in ozek, prostori za njim pa v nedeljo pa smo napadli Ledeni dol v trov vrvi in šop kovačije. Odvrtelo se je obljubljajo Sistem. Po dveh kratkih brez- dveh ekipah: fotografski (Matija, Uroš, več dram v stilu »sej greva lahko vodo- nih se je jama začela odpirati. Obstale Matic) in raziskovalni (Matevž, jaz). Po ravne dele merit« – »samo če ti ne zmo- smo nad novim breznom. Že naslednji dirki do Ledu iz severa sva hitro opremila reš, js komot nesem ves štrik če treba« – dan sta se Neja in Matic vrnila v nadalje- 45 metrov brezna do police in obvisela »valda da zmorem, samo če slučajno ti vanje in opremila Berliligal, 50-metrsko nad 15-metrsko stopnjo, kjer se skozi ne moreš.« En bolj ovnast kot drug, oba brezno z dvema krakoma. kratek meander vidi naslednje brezno. pa precej trmoglava, sva tako v jamo 27. avgusta so Neja, Lojze in Diba nada- Brezno sva, v čast fotografski ekipi, poi- zmetala vse, kar sva sploh lahko. Do ja- ljevali v Berliligalu. Oba kraka sta se na- menovala Jamr. Zadnja akcija v letu je me naju je spremljal Janko. To je bil naš daljevala. Raziskali so južnega in prišli v sledila teden dni kasneje, 20. novembra. zadnji skupni sprehod po hribih. Slava mu. poševen, freatičen rov, ki je zavil pod pr- Matevž, Neja in Tinkara so pod Jamrom Od zadnje točke raziskav v Prepišnem vi krak, imenovan Akvafobija. Rov pote- opremili 30-metrske Mladiče. Kot je že breznu se je zvrstilo par porušenih polic. ka v smeri JV–SZ. Na koncu se prevesi v navada, jim je zmanjkalo vrvi. Opis nada- 60 metrov nižje sva pristala na klasičnem brezno, a je prehod preozek. So pa nad ljevanja je bil precej nejasen in se je do podornem podnu. Na nižjem delu sva tem koncem izmerili preplet fosilnih ro- konca izkristaliziral šele štiri mesece našla prehod v dvoranico, na dnu dvora- vov. Poleg brezna na koncu freatika so kasneje. Nazadnje, ko sem ga zasliševa- nice bazenček mivke, v kotu pa luknjo našli še tri druga brezna. Vsa so lepih di- la, je Matevž poročal o petmetrski stop- premera 15 cm. Vanjo je vel močan pre- menzij in precej globoka. V enega, globi- nji, nad katero jim je zmanjkalo vrvi. Če pih in iz ožine se je slišal globok hrumeč ne okoli 50 metrov, so se tudi spustili, a so kamen vrgli pod pravim kotom, je pod zvok. Prepih? Ali reka? Navijam za pre- jim je zmanjkalo vrvi. Pri izstopu so iz- stopnjo padal še odokativno 30 metrov. pih. Matic pa za reko. Na poti ven sva merili še en odcep in splezali enega od Jama vsekakor gre, števila odprtih nada- raziskala veliko polico deset metrov nad kaminov: deset metrov visoko luknjo v ljevanj nimam pod nadzorom. dnom, eno luknjo pa pustila za nasled- stropu, ki se zapre. Iz jame so prišli z več Ledeni dol je bil ob koncu leta 2022 dolg njič. Vmes sva tudi ugotovila, da je akcija vprašaji, kot jih je bilo pred akcijo. 1619 metrov in globok 330 metrov. V za- pravi deja-vu trubarskih – kaotičen zme- 3. septembra so Neja (ki je edina pozna- četku leta 2023 se je zgodila tudi pove- nek, poln pozabljene opreme. Odločila la jamo), Peter in Anže T. do konca zava Ledenega dola in Brezna prestra- sva se, da jamo pustiva opremljeno (še opremili Prvi vprašaj prejšnje akcije in šenega netopirja v tretji sistem Planine en deja-vu) in izstopila v zadnje sončne prišli do globine 170 metrov pod vho- Poljana. A pustimo kaj še za naslednji žarke. dom. Zmanjkalo jih je vrvi, a so navrtali Glas podzemlja.│ 34

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Jure Bevc ——— POLJANSKI NETOPIRJI IN NAPRSTNIKI ——— Februar 2022. Zimska šok terapija z ne naprej močan prepih, ki se na -300 Za tiste, ki imajo radi povzetke, ki to vzponom na Poljano je bila za nekatere okrepi do te mere, da se ga dobro sliši. pravzaprav niso: Brezno prestrašenega (morda celo vse) člane ekipe preveč, da Jama ima na trenutnem dnu daljši mean- netopirja je v trenutku pisanja dolgo 1320 bi šli še v jamo, zato smo raje rekognisci- der, ki obeta. Ima velika brezna, po kate- metrov in globoko 406 metrov. Ima Ogro- rali in se ugrezali do riti med Poljano in rih tudi ob deževju ne teče preveč. Imela men Prepih. planino Za robom, torej po griču, imeno- je zanimiv sistem treh pritrdišč, tako ime- Jamo smo raziskovali: Neja Kramer, vanem Rob. Na seznamu smo imeli eno novano kvazi-prečko, ki je povzročala Aljaž Osternan, Alojzij Blatnik, Mija Fran- lidarco, ostalo smo zaupali goli sreči. preglavice obiskovalcem jame. Na koncu ko, Tim Berginc, Vid Naglič, Matic Di Ba- Najprej smo našli eno močno predihano Freandra ima tudi Giljotino, v rov (slabo) tista, Timotej Gregorič, Anže Tesovnik, luknjo v bližini Molilnega volka (ki ga ta- zataknjeno večjo skalo, pod katero je Aja Zamolo, Ester Premate, David Škuf- krat še ni bilo), ki se je kasneje izkazala ravno dovolj prostora za jamarja. Pripo- ca, Domagoj Korais, Tinkara Kepic, Ma- za manjšo jamico. Potem smo padli v ne- ročam obisk. tevž Marinko, Behare Rexhepi, Uroš Ku- kaj bolj ali manj perspektivnih lukenj v Na povezovalni akciji (januar 2023) se je naver, Peter Mašič, Matija Perne in Jure ruševju – te nas še čakajo. Uzrli smo tudi zgodil tudi za nekaj časa zelo skrivno- Bevc. lidarco, za katero smo lahko potrdili, da sten dogodek. Medtem ko sva z Matijem Pa še nekaj besed o netopirjih: V jami res obstaja, kaj več pa žal ne, saj smo merila komaj prehodne rove okrog dvo- smo jih do zdaj našli precej, tako živih bili kakih 30 metrov nad njo, vmesno po- rane Precednikovo darilo, Beki pa nama kot preminulih. Ob izhodu nam okoli glav bočje pa nas je spominjalo na določen je širila pot nazaj, so se Pero, Ester in verjetno leta navadni netopir ali več njih, dogodek ob koncu leta 2019 na Kaninu, Uki zarili v eno drugo naravnost odvratno tudi lobanje, pobrane iz plitvejših delov zato se ji nismo približali. ozko nadaljevanje. Mi smo bili prej nazaj, jame, pripadajo tej vrsti. Najglobljega Je pa kmalu zatem naš precednik (slava zato smo jim šli nasproti vsaj do odcepa. smo spremljali med spancem na globini mu!) našel vhod le malo nad Ledenim In ravno tam se je v blatu nekaj zasvetli- 250 metrov. Na edini dosedanji zimski dolom. V brezno je zalučal kamen, iz kalo! Ne, ni bil prstan ali kovanec, pač pa akciji smo prešteli tudi nekaj malih pod- brezna pa je priletel razjarjeni netopir. fingret, po domače naprstnik za šivanje! kovnjakov, kar je jamo (po Primoževih Brezno smo ocenili na nekaj deset me- Seveda sem najprej pomislil, da pripada podatkih) uvrstilo na prvo mesto po števi- trov in počasi zaključili z akcijo. Ukiju, ki je znan po tem, da s seboj nosi lu prezimovajočih malih podkovnjakov na Konec maja smo se odločili, da jamo raz- marsikaj. Ko se je ekipa vrnila z veselo takšni nadmorski višini.│ iščemo. Z mano sta bila tečajnika Neja in novico o povezavi, pa nihče od njih o na- Aljaž. Vhodnega brezna je bilo slabih prstniku ni ničesar vedel. Tako sta se Look, matey, I know a dead bat when I see one, and 40 metrov, nato pa je sledila stopnja, za razvili dve hipotezi. Prva, da ga je izgubil I'm looking at one right now. Foto: Jure Bevc katero smo imeli premalo vrvi. Na poti Vid, ki je bil edini prej v tistih delih, se ven smo tako ali drugače pregledali tudi nam je zdela malo verjetna. Druga, da okna v vhodnem breznu. Izmerili smo še gre za ostanek pozabljene civilizacije, pa čurko le nekaj metrov od vhoda, ki jo je še malo manj. med preoblačenjem našel Aljaž. Skrivnost se je razrešila tako, da je Ester Jama je nato z vsako akcijo rasla. V de- malo razmišljala. Spomnila se je, da je tajle ne bi zahajal, poročila lahko prebe- enkrat v Puli šivala kombinezon, vmes rete na listi. Kar je pomembno je, da se pa so se na njem igrale mačke. Ko je pri- za prvo serijo manjših brezen po Frean- šla nazaj in ni našla naprstnika, je seve- dru (freatični rov, ki je deloma meander) da okrivila male puhaste živali. No, izka- sprehodimo precej navzgor, tu smo na že se, da je naprstnik zašila pod fliko in prvi akciji leta 2023 jamo tudi povezali z si je šele v Netopirju izboril pot na svobo- Ledenim dolom. Prav tako je pomembno, do. Tako je bil misterij razrešen in pove- da je v jami od dobrih 100 metrov globi- zava je dobila ime Fingret. Levo: Vid je navdušen nad dvorano. Desno: Jama ima precej ovinkov. Foto: Jure Bevc 35

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Inovativen sistem pritrdišč, poimenovan kvazi-prečka. Ob času urejanja revije je na tem mestu v jami namesto kvazi-prečke nekaj še precej bolj strašnega! Boste pa morali v jamo, da boste izvedeli, kaj. Foto: Jure Bevc 36

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Matija Perne ——— MOJA PRVA POLJANA (KRATEK DOŽIVLJAJSKI SPIS) ——— Besedila »moja prva jama« nisem napi- brezna, sledi sneg, ledeno jezero, sal, ker sem kot samouk začel postopno, podorni rov lepih dimenzij in še eno lede- pa še prepozno sem se naučil pisati, to- no brezno. Nameni obiska so bili fotogra- da marsikdo ga je. To ni slučaj. Kdor pri- firanje, predvsem ledenega jezera, razi- de k jamarjem izkusit nekaj novega, to skovanje še neraziskanega drugega ravno prvič doživi kot najbolj novo. Po- brezna in merjenje, kar smo ob učinkoviti tem se hitro vsega navadi; kmalu brez delitvi dela uspešno opravili. Matic je bil prestanka brzi iz ene tisočmetrce v dru- najbolj navdahnjen za raziskovanje in je go, če že ne z lahkoto, pa vsaj ob mukah takoj pričel z opremljanjem ter prišel do pričakovane vrste in količine. Ugotovil dna jame, potem pa z »univerzalnima« sem, da velja tudi obratno – jam se hitro Matevžem in Špelo raziskal še neke ka- odvadimo. Le malo let pretežnega odmo- minaste odcepe, medtem ko sva se z ra je bilo dovolj, da sem se vrnil poln Urošem udejstvovala le fotografsko. Iz- dvomov, težav, treme in samoizpraševa- delek se je znašel na ferajnovi novoletni nja, kateri del opreme sem pozabil do- čestitki in moja pojava na njej me v tež- ma, za koliko precenjujem svojo formo in kih trenutkih bodri in mi pritrjuje, da sem kako toplo naj se oblečem. še tu. :) Moje lenarjenje se je pričelo hkrati z razi- Iz jame smo prišli v jasni noči, dočakali trije pa fotografirali vhodno brezno. Ko skovanjem jam okrog planine Poljana, o Luno in se sprehodili nazaj na planino, smo to opravili oziroma se naveličali, katerih sem nato poslušal skoraj štiri le- pa ne po isti poti. Šli smo višje, naokrog, smo se šli sprehajat, našli dihalnik (no, ta, ne da bi tja tudi šel. Moj prvi obisk, po neki bolj južni stezi, kar mi je dalo ve- Matic ga je) in ga odprli ter se prebili v 12. in 13. novembra 2022, je bil zato do- tra. Pot se je strašno vlekla in ekipo sem podzemlje. Toda podor je velik in ni volj simbolen in razburljiv, da je name dohiteval stežka in še to ne povsem. Še jasno, od kod in v katero smer bi se ga naredil vtis. dobro, da ni bilo snega. Mimogrede, goj- bilo najbolje lotiti, zato smo projekt za Gor smo šli Matic, Špela, Uroš, Matevž zarje sem imel še prašne od junijske Po- zdaj opustili in nadaljevali s sprehaja- in jaz, nekaj po dogovorjeni 8. uri iz Ško- loške, saj v vmesnem času nisem bil njem. Nazadnje smo se na planini do pri- fje Loke, torej pozno po mojih nekdanjih nikjer ... V stanu sem si pustil postreči z hoda preostalih dveh greli ob velikem ku- merilih. V pretežno oblačnem dnevu smo makaroni, prijetno smo poklepetali in šli pu ruševja v plamenih, potem pa skupaj se na planino povzpeli skupaj z Garmi- spat ne prav pozno, če me občutek ni odšli. Urnik je bil izvrsten: do polovice nom in Timom, s katerima smo se na iz- prevaral. Med spanjem mi je težave de- spusta smo imeli še nekaj dnevne svetlo- hodišču našli po naključju ali pa ju vsaj lala previdnost: nisem si bil upal prinesti be, med vožnjo do Matička, ki peče pice jaz nisem pričakoval. Šla sta na eno- ta poletne spalke, ta topla pa je bila pre- in še kaj skuha, pa je bil kombi že dele- dnevno odpravo v Molilnega volka. Mi cej pretopla. žen dežja. Po poti domov smo izvedeli, smo se pri sirarci prepakirali in šli po Naslednji dan sem vstal pozno, okrog da dobimo predsednico (države namreč). svoje, v Brezno pod na Glenom nedaleč sedmih, nato pa španciral, spoznaval Na Poljani je luštno, družba je dobra, še stran. Naš plan se je oblikoval postopno, planino in posedal do 9.45, ko je na si- se bom vrnil tja!│ po sprotnem navdihu in ravno ob pravem rarco posijalo sonce in predramilo še času, nič na zalogo. Izbrali smo si nalo- ostale. Toda za mladce ura ni ovira! Šli go, ki je bila ravno prava za naše število, smo v Ledeni dol, prav kakor smo men- želje in razpoložljiv čas. da pričakovali že prejšnji večer. Špela in Jama se začne z devetdesetimi metri Matevž sta raziskovala pri dnu, kar je bi- lo nekje okrog 250 metrov globoko, ostali Brezno pod na Glenom. Zgoraj desno prikazujemo redko viden fenomen: fotografa pred objektivom. Foto: Uroš Kunaver, Matic Di Batista 37

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Primož Presetnik ——— JAMA KONASNICA NA DRAŽGOŠKI GORI ——— Osnovni podatki Dražgoše št. 28 […] Jama leži v vodoravni vendar je to lahko seveda čisto naključ- Konasnica legi […] težko dostopna […] vhod v širini 6 no. Morda bi se veljalo o možnem izvoru Številka katastra jam: 1241 m, višine 1,8 m, globine 18 m, v notranjosti pogovoriti z domačini. Dolžina: 1370 m se razširi […] (t. i. Podpacova dediščina) Dostop Višinska razlika: 91 m 1950–1960 Inštitut za raziskovanje krasa V Dražgošah se mimo znanega muzeja Nadmorska višina vhoda: 1035 m ZRC SAZU na podlagi opisa iz Podpaco- in lokala Brunarica ter mimo cerkve na- Nekaj je treba storiti, mi je odmevalo po ve dediščine določi katastrsko številko ja- potimo po edini cesti proti SZ, se pravi glavi, ko sem par let nazaj ugotovil, da me 1241, a pri tem zagreši napako in za- proti Rovtarici. Od zadnjih hiš je treba po eden od ferajnovih uspehov sploh še ni pis »50 minut od vasi« spremeni v »50 m dobri gozdni cesti še približno tri kilome- dokumentiran. Govorim o Konasnici, jami od vasi«, kar pomeni, da se jame na pod- tre, do vlake, ki se priključi z desne. Po pri Dražgošah, kjer smo leta 2011 po ne- lagi koordinat ni dalo najti. serpentinasti vlaki se peš precej vzpne- kaj kopaških akcijah prišli v kilometer 22. 3. 1955 Anica Arnol (Železniki št. 10) mo in na sredi zadnjega ravnega dela dolgo in pretežno vodoravno jamo, okra- pošlje društvu dopisnico: »Za jamarje. krenemo po pobočju desno navzgor, po šeno z mnogimi kapniki in drugimi geolo- […] Matevž Mohorčič – vulgo Bravčk […] slabo opazni stečini. Ta vodi po strmem škimi zanimivostmi. Jamo smo sicer iz- kot pastir hodil po Dražgoški gori […] ja- gozdnem pobočju, poraslem s pretežno merili, vendar se načrt ni hotel sam nari- ma Konačnica ima kapnike […] po novi bukovim gozdom. Ko pridemo do malega sati. Zdelo se mi je, da bo najhitreje, če poti na Jelovico […] ve za dve dvorani in skalnega grebena, smo že skoraj zma- jamo s pomočjo novih tehnologij ponov- menda odprtina še naprej […] če gre ko- gali, saj se tam prav lahko vzpenja. Blizu no izmerimo in skiciramo ter narišemo mu za pristne »male kruhke« lahko naro- sten Dražgoške gore se usmerimo preko načrt. Malo usklajevanja, sestavljanja či pri meni.« plitvega žleba na levo in se po ovinku ali ekip, delanja tabel planov in že smo Stare dele jame do podora so 18. sep- dveh navzgor pojavimo pred jamskim uspeli sestaviti tri merilne, eno fotograf- tembra 1976 izmerili J. Broder, F. Habe vhodom. Ta je kljub temu, da je širok sko in eno biološko ekipo, ki so 23. no- in L. Jelenc in narisali načrt. Po ustnem šest in visok dva metra, viden le iz nepo- vembra 2021 ponovno izmerile jamo in izročilu, ki so ga domačini zaupali Gre- sredne bližine. izvajale dodatne aktivnosti. Izmerili smo gorju Pintarju in Marjanu Baričiču, pa sta Potrebna oprema in varstveno svarilo večino jame, vendar je nekaj delov osta- v začetku 90. let 20. stoletja Jože Rado- Stari in večina Novih delov jame niso za- lo neizmerjenih in zato rezultati še niso van Dolenc (Železniki) in Peter Veber ko- htevni, še posebno ne v primerjavi z bili objavljeni v Glasu podzemlja leta pala v podoru. Tega so dokončno preko- vzponom do jame. V Novih delih na več 2022, češ saj bomo dokončali merjenja v pali avgusta 1998 Matija in Ida Hiršenfel- mestih za spust v kratka brezenca potre- letu 2022. Vendar sta zgolj pogumna der ter Robert Šuštar (Škofja Loka) ter bujemo vrv. Člana šele januarja 2023 šla izmerit ne- prišli v Podorno dvoranico. V letih 1990, Trenutno jama ni onesnažena. V Novih katere nedokončane dele, nekaj pa še 1997, 1999–2001 in 2003 so potekale in- delih so po tleh položeni označevalni vedno ostaja za prihodnost. Pa vendar je tenzivne hroščeslovne raziskave Bojana trakci, ki smo jih položili že na prvi akciji bolje, da kljub odprtim vprašajem jamo le Koflerja, ki je tudi izrisal Podorno dvora- po preboju. Teh nismo položili kar tako, opišemo, da se o njej poduči tudi najšir- nico (Kofler 2002, 2007). Med leti 2010 saj vsaka stopinja izven označb poško- še občinstvo. in 2012 sta bila motor raziskav Gregor duje lepoto jame. Žal smo poškodbe že Zgodovina raziskav Pintar in Marjan Baričič, ko smo se, kot zaznali v jami in se jih vidi predvsem v Jama je bila domačinom gotovo znana že omenjeno, člani Društva za raziskova- Belih delih. Na spletu se da najti genial- od nekdaj, vendar v folklornih pripovedih nje jam Ljubljana in Društva za razisko- ce, ki sicer opozarjajo, da je treba hoditi v Selški dolini ni pustila prav nikakršnega vanje podzemlja Škofja Loka prebili v znotraj označb, vendar se sami slikajo iz- odmeva. To me je presenetilo, saj so že Nove dele jame. Te raziskave je povzela ven njih in to na najbolj občutljivih si- stari deli Konasnice precej mogočnejši Borko (2016) in kratko opisala jamo, gastih tvorbah. od bedne jamice Votla peč (katastrska kasneje pa je Presetnik (2021) podal še Da bi vsaj delno imeli nadzor nad obisko- številka jame 4424), ki pa jo ljudsko izro- pregled raziskovalnih in naravovarstve- valci, smo Agencijo RS za okolje prosili čilo omenja vsaj sedemkrat (Mohorič nih akcij v jami Konasnica v letih 2010– za dovoljene za zaprtje jame na mestu Bonča in sod. 2017); toda ta jama leži tik 2012 (brez zmenkov, turističnih ogledov Preboj. Dovoljenje smo dobili in po njem ob zelo prometni cesti. V zelo odmaknje- in podobnih obiskov). Med letoma 2021 DZRJL do izvedbe postopka izbire skrb- ni Konasnici pa nekateri podpisi pričajo, in 2023 je sledila že omenjena ponovna nika tudi opravlja naloge skrbnika jame da so jamo obiskovali vsaj 1920. in 1922. izmera jame. Jamo je narisal Jure Bevc Konasnica. Dve kopiji ključa sta pri Bru- leta, vendar teh podpisov nismo sistema- in z veseljem ugotovil, da je bila tudi prva narici, ena kopija pa je pri Zavodu RS za tično preučili in morda se skriva še kak- izmera jame zelo spodobna. varstvo narave OE Kranj. Z obema dose- šen starejši napis. Ime jame danjima najemnikoma Brunarice smo tu- V društvenem katastru jam pa najdemo Žal mi ni uspelo ugotoviti možnega eti- di odlično sodelovali pri vodenju vpisne sledeče gradivo: mološkega izvora imena Konasnice. knjige. 23. 11. 1939 Sretskemu načelstvu v Škofji Oblika imena Konačnica kar sama vsilju- Loki; Občina Selca poroča: […] na parcel- je domnevo o povezavi s »koncem«, ni številki 153/34 […] lastnik Šobar Alojz, 38

Sedimenti in Samo. Foto: Primož Presetnik 39

Kapniško okrasje. Foto: Uroš Kunaver 40

Eden od dolov. Foto: Matija Perne Pred ožino oz. pri Giljotini. Foto: Primož Presetnik Preboj! Andrej nosi šampanjec. Foto: Matic Di Batista 41

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Opis jame ko bi rekli skoraj slap, ki obliva desno nih del, vendar se je splačalo, saj se za Ta del bi moral napisati kakšen geograf steno jame in priteče iz neraziskanega njo jama spet odpre. Lahko se povzpne- ali geolog, saj bi gotovo znal uporabiti dimnika. Od tod gremo spet malo navz- mo navzgor v sicer raziskane, vendar še primernejše izraze za opis jame. Za za- gor, kjer se jama pri Ponvicah zoži in je ne popolnoma izmerjene dele. Na drugo četek lahko le omenim, da območje Ko- včasih nujno poiskati pravi prehod med stran pa se lahko s pomočjo vrvi in kova- nasnice spada k t. i. zgornji triadi in liadi vsemi stalagmiti in stalaktiti, da ne bi čije spustimo 15–20 metrov. Tam naleti- (T3, J), ki tvori debeloskladovite svetlo vsega uničili. Nato se nam na desnI od- mo na potoček, ki se cedi proti najnižji sive apnence (Grad in Ferjančič 1976), pre III. dol, ki ga spet obhodimo po levi, točki jame. Na nasprotni strani smo se s stare menda od 225 do 212 milijonov let po lepo blatnem pobočju. Če se na sredi plezanjem vzpeli približno 25 metrov in (Kofler 2007). III. dola preko blatne kopice malo vzpne- prišli v ozek in več deset metrov dolg, A) Stari deli mo na levo, pridemo v dele jame, ki vodi- zablaten rov z imenom Ne-grem-več. Ni Vhodni del je podobnih dimenzij kot jo do Spodnjih delov, ki jih bom opisal čudo, da tudi ta del še ni popolnoma iz- vhod, le strop je malo višji. Jamski rov, malo kasneje. Ako nadaljujemo narav- merjen. skorajda tunel, je brez stranskih odsekov nost, po relativni zožitvi pridemo na vrh Jamski sedimenti, zanimive tvorbe in ali višjih dimnikov. Približno 30 metrov v globokega IV. dola, ki pa ga za spre- oblike jami je še ohranjeno lepo leseno korito, membo obhodimo po desni strani. Navz- Sigastih tvorb je po jami prepolno: sta- ki je nekoč služilo zbiranju vode. Prvih dol je lepo pobočje, zasigano s krhko si- laktiti, stalagmiti, kapniški stebri, zavese, 130 metrov rov poteka bolj ali manj vo- go, najdemo pa tudi male lužice vode. ponvice, zasigane stene in tla različnih doravno, najprej proti severu, na koncu Proti koncu IV. dola se lahko na desni barv v Novih delih niso nič neobičajnega, pa že očitno proti severozahodu. Tu pri- strani preko ene izmed ozkih odprtin kar je seveda v ostrem nasprotju s Stari- demo do podora, po katerem se po izko- med skalami pretlačimo v Stranski me- mi deli, kjer je sige le za vzorec. Kar pa pani poti dvignemo za približno 15 me- ander. Tu pridemo nekje na sredino viši- ni čudno, ker je večina Starih delov z iz- trov v manjšo Podorno dvoranico. Tu se ne meandrastega rova, ki se navzdol za- jemo Podorne dvoranice pod vplivom zu- lahko po podoru vzpnemo še deset višin- ključi med podornimi bloki IV. dola, navz- nanje zmrzali. Za omeniti je še, da se od skih metrov na levo (gledano s strani dol pa še ni bil preiskan. V levem delu III. in predvsem od IV. dola do konca vhoda, kakor bodo opisane vse ostale IV. dola je menda tudi vhod v že napol Glavnega rova pojavljajo krasni in debeli točke v jami), vendar se tam vse zaključi. mitsko Dvorano Matica, ki pa so jo videli nanosi prodnikov, med njimi katerimi ni- Vis-à-vis od koder smo prišli v to le prvi raziskovalci. Malo naprej od so redki keratofiri, očitno vulkanskega Podorno dvoranico pa gremo po ozkem, Stranskega meandra sta na naši levi nastanka. V Stranskem meandru in pri izkopanem rovu 15 metrov strmo navz- strani dva ogromna bloka, ki se naslanja- Prvi vodi se pojavljajo tudi apnenčasti dol, vendar posebna oprema ni potreb- ta eden na drugega in smo ju poimeno- prodniki, ki so očitno mlajšega nastanka. na. Tu nas pričakajo mrežasta vrata, pre- vali Padla borca. Malo za njima nas pot Mnogi (ali pa morda večina) starih pro- grnjena z gumijasto ponjavo, katere na- spet vodi na levo stran rova in tam vidi- dnikov je že bilo odplavljenih in o nekda- men je zmanjševanje prepiha, ki bi se mo majhen curek vode, ki najprej napaja nji debelini sedimentov nam pričajo le lahko povečal po razširitvi ožine. Ome- Žrtveniku podobno kotanjo. Voda se po- zasigani prodniki visoko na stenah seda- njena vrata so nameščena prav na skali tem scedi v eno od lukenj na tleh IV. do- njega rova. Na dnu več dolov najdemo s poetičnimi imenom Preboj v Dražgo- la, ki tudi še niso bile dobro pregledane. fino blato, ki ga tja odlagajo vode, ki se šah, saj se nam je po tem preboju odprl Glavni rov se zaključi ob zasigani pregra- cedijo s stropa. Podobno blato najdemo cel kilometer jame. di. Če se povzpnemo nanjo, se lahko po tudi v Spodnjih delih. B) Novi zgornji deli trebuhu splazimo do Belih delov jame, ki Meteorološka opažanja Od Preboja najprej vodi pot po večjih ali so oh in sploh dika jame. Previdno se Poleti iz jame veje mrzel zrak, pozimi pa manjših skalah in blokih v po velikosti še sprehodimo do konca rova, ki se na kon- jama zrak sesa. Stari deli so zato pozimi dokaj skromnem rovu, kjer pa se mirno cu dvigne in ob sigasti kopi nenadoma pod izrazitim vplivom zunanjih razmer, le- stoji pokonci. Kmalu se jama poviša, raz- ostro zaključi, saj ga je presekal prelom. dene sveče najdemo tudi do Podorne širi in močno zasiga. Po kakšnih 70 me- Če se v glavnem rovu ne povzpnemo v dvoranice. Nekajkrat smo izmerili tempe- trih na desni naletimo na velik stalagmit, Bele dele, se lahko spustimo v Zadnja rature, npr. 27. februarja 2011: ki spominja na nemškega cesarja Wil- brezna, kjer pa za obisk potrebujemo vhod -3,5 °C, Podorna dvoranica 1,1 °C, helma z značilno prusko čelado. Deset vsaj 50 metrov vrvi. Jama se tu razcepi v Preboj 1,2 °C, Ožina 3,6 °C, Beli deli (po metrov zatem se celoten rov pregradi s tri krake. Dva sta strma, eden na dele tu- prehodu) 6,5 °C. Podobno smo dopol- sigasto prevlečenimi skalami in prehod je di breznat, malo tudi kaplja, vendar se dne 6. marca 2011 spet izmerili tempe- možen le na levo skozi Ožino, do katere vse zaključi v razpokah. rature (vhod 0,1 °C, prehod v Podorno je potrebno malo poplezati in se stlačiti v C) Novi spodnji deli dvoranico -0,1 °C, Podorna dvoranica ozko luknjo (0,5 × 0,8 metra) ter se na Vanje se podamo iz III. dola. Najprej se 1,0 °C, čisto zgoraj v Podorni dvoranici drugi strani previdno spustiti na tla. Kma- sprehodimo navzdol po kar širokem lija- 6,6 °C, Preboj 1,1 °C, Ožina 3,9 °C, pri lu prispemo do I. dola. Doli so v tej jami kasto oblikovanem pobočju z nekaj Prvi vodi 5,2 °C, Beli deli 6,4 °C). Tega poimenovani deli, kjer so se tla očitno stranskimi rovčki, ki še niso vsi izmerjeni. dne pa smo tudi z ročnim vetromerom ugreznila oz. jih je verjetno odplavilo ne- Spuščamo se navzdol in pridemo do teč- (Kestrel) izmerili hitrosti vetra le pri oži- kam v spodnje dele. I. dol tako obhodimo ne poke, ki se jo da premagati prosto, še nah, čeprav se je skozi večji del jame ču- po levi strani. Po mali zožitvi (relativno bolje pa bi jo bilo opremiti s tri- do štiri- tilo premikanje vetra. Pri prehodu v rečeno seveda, ker je še vedno vse zelo metrsko vrvjo. Skoraj takoj zatem se po- Podorno dvoranico smo odčitali 3,5 m/s prostorno), pridemo do ogromnega II. javi ozka, navzdol potekajoča luknja z le- (2,6–4,0 m/s), pri Ožini 3,0–3,2 m/s. dola, kjer nas pričaka t. i. Prva voda, lah- pim imenom Svizčev rov. Da smo prišli preko nje, je bilo potrebno nekaj širitve- 42

Beli deli. Foto: Matija Perne Stalaktiti. Foto: Primož Rupnik Prehod v Bele dele s Petro. Foto: Primož Rupnik 43

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 44

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ 45

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 Levo: Bythoxenus subterraneus. Desno: kosti navadnega netopirja (Myotis myotis). Foto: Teo Delić, Primož Presetnik Biološka opažanja tudi pot v Nove dele. Skupaj smo jih naj- Borko Š., 2016. Konasnica. Pomembnejše razi- Biologi na jamo nismo nikoli pozabili. Po- več prešteli devet. Tudi navadnih neto- skave DZRJL v obdobju 2005–2014. Jubilejna iz- sebno hroščeslovci so jo navdušeno obi- pirjev v jami ne mrgoli, saj smo jih našli daja (2015) ob 10 let Nagrade Viljema Puticka za skovali. Tako Dafner (1996) kot Kofler do pet. Ti pa so poznali pot v Nove dele najboljši jamarski dosežek. Glas podzemlja, str. (2002, 2007) navajata sledeče jamske že pred našim prebojem, saj smo posa- 108–109. hrošče: Anophthalmus micklitzi micklitzi, meznike tam opazili že na prvih akcijah Laemostenus schreibersii, Bythoxenus po preboju. Eno lepo ohranjeno okostje Daffner H., 1996. Revision der Anophthalmus - subterraneus, Orotrechus koflerianus, smo našli tudi sredi Belih delov, torej pri- Arten und - Rassen mit lang und dicht behaarten Oryotus micklitzi micklitzi, Aphaobius mil- bližno 700 metrov globoko v jami. Zelo Körperoberseite. Mitteilungen der Münchner Ento- leri (ssp. nova?). Slednji je bil opisan kot natančno smo pregledali tudi tla jame in mologischen Gesellschaft, München 86: 33–78. samostojna vrsta Aphaobius kaplai zato v Starih delih našli kosti snežne vo- (Bologno in Vailati 2010). Bole (1982) luharice (Chionomys nivalis) in nedolo- Delić, T., 2012. Vpliv poledenitev na filogeograf- navaja polžke jamničarje Zospeum spe- čljive rovke (Soricidae), že v Novih delih sko strukturo slepe postranice Niphargus stygius. laeum schmidti in Z. alpestre isselianum. pa tudi kosti polhov (Glis glis) ter iztrebke Diplomsko delo. Oddelek za biologijo Biotehniška Slednjega na vrstnem nivoju navaja tudi kune (Martes). Odtise polšjih nožic in fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. X, 44 Slapnik (1991) kot Z. isselianum. praske, verjetno kunjih krempljev, smo str., pril. Dr. Slapnik je kot Z. isselianum določil našli tudi v čisto na koncu Belih delov, tudi polžje hišice, ko smo jih našli mi pri kar pomeni, da so ti deli lahko že blizu Grad K., L. Ferjančič, 1976. Tolmač za list Kranj. Prvi vodi. Ob naših pregledih smo v Sta- površja in so bili nekdaj (morda še sedaj) Osnovna geološka karta (1 : 100 000). Zvezni ge- rih delih našli še običajne vrste vhodnih povezani s površjem. ološki zavod, Beograd, 93 str. delov jam: vešče jamske pedice (Triphosa dubitata) in zobate vrbovčke Perspektive raziskav Kofler B., 2002. Jama Konasnica in njena podze- (Scoliopteryx libatrix) ter jamske kobilice Niso preveč rožnate. Jasnih nadaljevanj meljska favna hroščev. Loški razgledi 49: 27–43. (Troglophilus). Delić (2012) poroča, da v v jami ni, vendar bi se gotovo dalo še iz- jami živi tudi kapniška slepa postranica meriti kakšnih 50 ali 100 metrov in več Kofler B., 2007. Rezultati večletnih raziskav pod- (Niphargus stygius). V letu 2021 se je v dodatnih rovov. Tudi pobočje nad jamo zemeljske favne hroščev v jami Konasnica. Acta lužah vzorčilo mikro rakce, vendar rezul- je bilo deležno že nekaj rekogniscirajočih Entomologica Slovenica 15(2): 121–126. tati še niso znani. Več časa smo posvetili akcij, ki pa niso razkrile dodatnih jamskih sesalcem, in to ne samo netopirjem. vhodov. Morda bi se lahko dodatne infor- Kofler B., S. Primožič, 2016. Lepotica Konasnica. Slednji niso bili zelo številni, vendar smo macije o živalih in morebiti tudi o arheo- Železne niti 13: 237–246. med prezimovanjem opazili kar nekaj loških ostankih našlo s pregledom različ- vrst: male podkovnjake (Rhinolophus nih zbirk, pa tudi med domačini morda še Kovačič S. P., 2011. Sežanski barok na Jelovici. hipposideros), navadne netopirje (Myotis živijo kakšne pripovedke o jami. Kakor- Gorenjski glas 64 (20): 1, 13, 17. myotis) in posamezne obvodne netopirje koli, jama je tam, jama je lepa in mogoč- (M. daubentonii), usnjebrade uhate neto- na ter bo tudi v prihodnosti privabljala Mohorič K., A. Pintar, M. Stanovnik (ured.), 2017. pirje (Plecotus macrobullaris) in širokou- takšne in drugačne raziskovalce. Kar tresla se je od lepote. Folklorne pripovedi iz he netopirje (Barbastella barbastellus) Selške doline. Zbirka Glasovi, Inštitut za sloven- ter kosti vejicatih netopirjev (M. emar- Viri sko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. ginatus). V mrzlih Starih delih so prevla- dovali širokouhi netopirji (do pet živali) Bole J., 1982. Živalski svet na dražgoškem ozem- Oblak, P., 1959. Jelovica (poglavja in prirodne ge- tam pa smo našli tudi samca obvodnega lju: Mehkužci. V: Ramovš, A. (ur.), Dražgoše ografije). Geografski vestnik 31: 3–18. netopirja in posamezne navadne in (Vodniki po loškem ozemlju 4), str. 98–103, Mu- usnjebrade uhate netopirje. Mali podkov- zejsko društvo, Škofja Loka. Presetnik P., 2021. Konasnica – 10 let po odkritju njaki so bili pred prebojem v Nove dele notranjih delov jame in 10 let obiskov jame. Glas zgolj višjih v toplih delih Podorne dvora- Bognolo M. & D. Vailati, 2010. Revision of the ge- podzemlja, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana: nice, v letih po preboju pa so očitno našli nus Aphaobius Abeille de Perrin, 1878 63. (Coleoptera, Cholevidae, Leptodirinae). Scopolia, 46 Ljubljana 68: 1–75. Slapnik R., 1991. Razširjenost Zospeum alpestre (Freyer 1855), Z. isselianum Pollonera 1886 in Z. alpestre bolei ssp. n. (Gastropoda, Carychiidae) in njihova variabilnost v jamah Kamniško-Savinjskih Alp. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, Ljublja- na 32: 3–73.│

GLAS PODZEMLJA, 2023 ■ Jure Bevc ——— BREZNO SPEČEGA DINOZAVRA V 2022 ——— V Breznu spečega dinozavra smo letos cija. Plani so bili visokoleteči, želeli smo Lekcija za prihodnjič. Ko sva zaključila, raziskave nadaljevali najprej na polet- namreč postaviti bivak, začeti z sva vzela 120 metrov vrvi, ostalo pa nem taboru. Ker v jami ni bilo bivaka, na razopremljanjem lanskega dna in nada- pustila v meandru. minus jurja pa se je zaprla, smo moči ljevati z raziskavami v novih delih. Naj- Darja in Pero sta medtem opremljala no- usmerili v novi krak, ki se je s križišča na prej je v jamo šla zdesetkana ženska eki- ve dele od -650 navzdol. Prišla sta -387 nadaljeval proti severozahodu. Prva pa, ostanek propadle ženske ekspedici- do -700, kjer sta obstala nad večjim sta se v jamo odpravila Darja in Matevž. je. Darja, Špela in Tinkara so šle preverit breznom, ki je sledilo širokemu meandru. Spustila sta se do -550 metrov, kjer sta potencialne lokacije za bivak. Določile Imela sta tudi težave z merilci. Zato smo prišla v podorno dvorano z impozantno so, da je še najboljši prostor v fosilni ga- naslednji dan vsi šli v nove dele. Medtem skalo, ki smo jo poimenovali Obelisk. Za leriji na prehodu iz starih v nove dele, na ko so ostali merili, sem jaz začel oprem- njo sta skozi podrt rov prišla do novega -300 metrih, precej blizu križišča. Potem ljati novo veliko brezno. Kakih 50 metrov brezna. Na poti nazaj v tabor sta skoraj so odklepetale ven. nižje je zmanjkalo vrvi, brezno pa se je sprožila reševalno akcijo, pa sploh nista Dan kasneje smo šli spet v jamo. Tudi nadaljevalo v neslutene globine ... bila nič kriva. S tabora smo namreč opa- tokrat smo šli v štiri, Darji in Tinkari sva Tik pred novim letom smo šli spet. Dan zovali dve begajoči lučki, ki sta, tako se se pridružila še midva s Perotom. Kot že pred odhodom v jamo smo že veliko ki- nam je vsaj zdelo, zavili v napačno doli- rečeno smo imeli velike načrte, ki smo jih dali sneg, ko pa smo prišli do Dinozavra, no. Šel sem nasproti in nad Velikim do- začeli tudi uresničevati. Darja in Pero sta smo odkrili, da jame ni nikjer. Zakopali lom ugotovil, da sta Darja in Matevž ven- šla na jurja razopremljat. Mimogrede sta smo se v nekaj lukenj, za katere se nam darle na pravi poti. Kasneje se je izkaza- pregledala še eno odprto nadaljevanje, je zdelo, da bi lahko bile lokacija vhoda. lo, da sta prej omenjeni lučki pripadali vzporedno brezno v HEESK na -800, ki Neuspešno. Po dolgotrajnem kopanju dvema Novomeščanoma, ki sta se vrača- pa se je povezalo nazaj v že znane dele. smo se poslužili bolj ezoteričnih metod: la iz ene NM jame pod Velikim babanskim Do te točke sta tudi razopremila, potem poskušali smo prepoznavati skale in raz- skednjem. pa vzela nekaj štrika in pohitela do točke, glede z različnih slik, komaj prepoznavne Nekaj dni kasneje sta šla v jamo Pero in kjer sva medtem s Tinkaro postavljala bi- okoliške kotanje smo poiskali na ortofoto Matevž. Mladinca, zdaj že odrasla Člana, vak. Imela sva premajhno macolo in dva in tako določili lokacijo vhoda. V točko, sta se spustila do -650 metrov, nekaj sta šotora, od tega enega s palicami. Vsee- kjer se nam je najbolj zdelo, da bi lahko tudi preopremljala, predvsem pa sta me- no sva po precej urah fizičarjenja nekako bila jama, smo zapičili lopate in čez kake ritve letom primerno poimenovala Čvrsti uredila ležišča za štiri osebe. Med delom pol ure smo že zrli v vhodni šaht. Noro! D. Kdor ne ve, naj vpraša Anžeta. sva našla tudi pod skalo zdrobljeno V jamo smo tako šli Diba, Špela, Pero, Med taborom se je zgodila še ena akcija. okostje netopirja, ki ga je morda Darja že Tinkara in jaz. Starejši trije smo pokazali Dinozavra so obiskali Matt, Margot in predala netopircem v obdelavo (op. lek- starost in se izmenjevali na bolniških od- Tinkara. Detajli niso poznani, meritve ne- torja: Ga je.). Bivak smo poimenovali sotnostih (ali delovnih dopustih, odvisno obstoječe, Tinkara pa pravi, da jo je ta- Jurski park. krat prvič v življenju zeblo v jami. Kaj je Drugi dan sva šla s Tinkaro naprej želela s tem povedati, lahko cenjeni bral- razopremljat. Na -800 sva pobrala dobrih ci presodite sami. 200 metrov štrika in razopremila brezno Sledilo je zatišje, morali smo iti tudi kaj HEESK do vrha na -650. Izkazalo se je, na Poljano. Nam je pa po mnogo letih da bi bilo verjetno lažje, če bi eno rundo končno spet uspela prvonovembrska ak- nesla do vrha, kot pa da sem razoprem- ljal z 200 metri mokrega štrika v prasici. Levo: Jurski park. Desno: nad T-rexom. Foto: Domagoj Korais 47

■ GLAS PODZEMLJA, 2023 48