Glas podzemlja 1972

<-§, •

-. 1:13G L A i; PO > ZEMLJA glasilo členov DZRJL ( cx JKLM ) Leto IV, št . l f'cbruer 1972 Zahvaljujemo s e Speleološki sekciji PD Železničar, ki nam je z obilno , nesebično materialno p omočjo omogočile, da jo Glas podzemlja kljub devalvaciji pri p ovečanem obsegu ohranil staro cono . 1 •'

2 •\" • Zapustila sta nas• S R E Č K ~ GROM in LE V PETTAUER 1 ~,' ' ~ li.,;/ 1...... Ostala pa sta JK Sežana in P.iparaki r ov 'C Tudi mi ju no pozabimo! .• J .

France Šušteršič :J A MA R S T V O I N P REROKIEdini namen članka \" Marginal.: · e ••• \", ki j G izšel v pr edzadnjištevilki Glasu podzemlja, je bil \"zbudi ti slovEnsko jamarsko jav-nost. Da je zbudil marsikoga, je razvidno ze iz naslednje števil-ke , k~ smo lahko prc braii kar dve variaciji na iste temo . Menimpa, da nista r eagirala le oba podpisana člana našega kluba, ampakše kdo drug. In prav to je , kar smo hotuli . ··Naši klubi so se pre budili in lGtošnj c leto j u verjetno daleč naj-uspešnejše , kar jih izkazuj e šestdt?eotletna bilanca. JZS , ex DZRJS .če odštejemo preboj Pološke jam~ na sedemnajsto mesto svetovnelestvice, kar je opravil JKLM, se tudi drugi klubi lahko ponaša-jo s sijajnimi uspehi . Železničarji so v Breznu pod gamsovo gla-vico prodrli 475 m globoko , Logatčani so ponovili našo največjovertikalo 250 m v Bruz nu na L~upah , S ežančani se s kopanjem vKanjaducah približuj ej o podzemski Reki in je nova Labodnica samoše vprašanje časa , Rakovča ni pa so v Rakovem Škocjanu odkrili po-membno novo jamo, potem pa z odpravo v J eskinio Sniezno pokaza l i ,da j e i njimi računati tudi na mednarodnem odru. še bi lahko na-števal podobne dosežke . Tudi tehnična komisija je nenadome ugoto-vila povečano zanimanje za izdelavo lestvic in modernizacijo kar-bidk. Tuji jamarji lahko prodajo jumarjev, kolikor jih le morejoprinesti .•. Priznati pa je treba, da ne bi pomagal.o niti tride-set ali več člankov , če bi med nami že pr ej ne bilo splošne tež-nje k premiku naprej , k preroditvi naše - kot je dejal Jozl. -samozadovoljne gasilske migelnosti .Pri čitanju dr . Habičev ega . ~fl ota pa se ne morem znebiti vtisa,O,a je razumel M11 arg1nalije\" kot velikansko samohval o JKIJ4. Mordajih n1 dobro pr eči tal, saj bi potem opazil , da njihove najhu jšebodice lete prav na JKL!d . Ljubljančaru nismo niti poklicani , ni-ti upravičeni drugim soliti pamet , če t ega nočejo . Lahko pa siželimo , da bi se tudi drugod enkrat zavedli , česa so sposobni inkaj jamarstvo od njih zahteva. Menim, da j~ pač osnovna zahteva,da se i>rudimo vsaki jomi priti do ko nca. Znanstv ene razprav e najse pišej~ potem, ko bo jama preislw.na in izmerjena , ali pa jihprepustimo poklicnim speleologom.Pogled na globinsko lestvico , na poročila o o pra vlj enih eksklll'-zijah in preiskanih jamah tako očitno kuže jo na nekakšno \"pre-moč \" JKLM, da je r es ni trcO... posobc:j.poudarjati. Bolj zanimi-vo bi bilo poglede.ti za vzroki . Pravzaprav j e le en bistven. Vnašem klubu se točno zavedamo , koliko s mo zmožni in te zmožno-sti tudi do konc~ izrabimo . Modornizacija opreme in tehnike raz-i akov ~nja s t a po tem samoumevna postranska učinka, ne pa gonilo ~jamarskega delovanja. I

4 V Lj,ul?ljani smo bili pač zaradi svoje lege, pred nekaj leti dobes·ed'no potisnjbni na svetovni. jamarski odex:~ Zagotovo nismo imeli nič boljše tehnike in ~ Qreme , kot drugi klubi ; plezali smo verj etno slabš e ki.t Sež-. -:č ani in Postojnčani . Imeli pa smo možnost , da vidimo , da tudi drugod jamarji niso nikakršni bogo- ~ . čeprav dosegajo izredne uspehe . Opazili smo , da imaj~ !lil jamarstvo drugačno pogleda , kot mi, iJ da jih naša sijajna ja- marska zgodovina prav nič -ne zanima. Poskušali smo jim slediti , pa smo se zaved.eli , da zmoremo več, kot nam prizna in od nas zahteva. okolje in da moramo svoj e sil e prav~prav šele preizku- siti . Prvi preiskusni kamen je bila Zankana jama. Prvo a kcijo smo pri- pravljaii pol leta, pa nam je ravno še uspel~ . Jazben smo pri- pravljali en mesec , a j e bil že boljši. Druge. Žankana in nasled- nj~ večje akcije pa so bile že skoraj rutinsY.e . Pri nas so še mnogi drugi klubi zmožni , da gredo sam:!. v Zankano ali kako po- dobno jamo, in to brez velikega motovilj enja. In potem ne kaže sedLti na uspehu, temveč iti napr~j . Nenadoma bodo vsi jasno razumel:i , da je naša povprečna _ jamarska opr ema precej nefunkci- onalna; pa tudi ~r . Habiču bo j as no, zakaj so padci , ustavljeni z neelastičnimi vrvmi enak<. nevarni kot padc i brez varo vanja . Velike jame so najboljši preizkus, da vidimo kje nas atraše·ča­ r6vnice in kje nas r es čevelj žuli . Tudi v JKLbi smo nekoč- komaj skrpucali skupaj po io m lestvic na leto . Ko pa smo jih nenado- ma rabili več , smo jih izdelali 200 m v štli-inajstih dneh, če­ prav smo denar zalagali iz lastnih žepov in pritegnili k finan- ciranj.u še stričke in tetke. Večkrat ~lišim pripombe , da smo Ljubljančani smešni , ko ponovno hodimo v velika brezna, kjer so že bi·li pred vojno Italijani . Meni ya se zde kri tiki še v~liko bolj smešni. Žal \"se je že več­ kr_a-t zgodilo , da se nam j e pf'> dolgem wotoviljenju l e posroč:i1.­ 'najti brezno , ki j e <>betalo večjo globino , potem pa smo , ke.r takih jam nismo bili vajeni, toliko-časa mečkali , da so nam s vo- je sodelovanje takorekoč vsilili tuji jamarj i . Kar pogle ~mo na- primer Triglavsk9 bre zno ali Ž~rovnico , pa 'tudi ·v Polo~ki jami gre pomemben del Angležem. Treba j e ponavljati velika brezna . ilc zaradi št(.vilk , ne zaradi točnejših merit-cv ali eventualnih novih odkr.Ltij . Treba ·j e i -z- v ežba'ti ekipe, da bodo na red, ko spet odkri jemo v ~liko novo_ jamG . Ko smo pred dvema letoma poslali štiri novince v 105 m glopoko Podjunčno jamo , smo po tihem računal. z reševalno ak- ci'j o . Danes pa se zgodi, da 268 m gl.o boko BrJ zno na Vodicah, s 158 m notranj e v ertikale, v enem dnevu zlagoma obvlada peir- članska ekipa s povprečno starostjo 17, 8 let.

5 Tu.kaj s e moram dotakn~ti še naše manij e medklubskih akcij . Pri nas vlada t a lepa nava da, da v trenutku, ko neki klub najde jamo , ki j e za las nad nj egovimi zmožnostmi , dvigne roke in pripravi medklubsko akcijo. rotem s o zbere z vseh vetrov kopi- ca jamarjev , ki s e med sebo j pozna l e po skupnih popivanjih. Delo pa vod i s lač a jno izbr a n vodja , ki enako slabo pozna ude- leženec , kot sodobne ~rincipe r aziskovanja. Končno se zadnji hip pojavijo od nekje ljubljanski \" špič,µki\" razglaš e ne slave ,~ ki v svojo in tujo nejevoljo skrbe za spektakularne dosežke . Vseka.kor so akcija zaključi z neznanskim popivanjem, ki ga organizirajo in plačajo vrli domači jamarji . Moj e mnenj e , ki ga ne enačim s stališč em kluba j e , da je to najboljši način , da ohranimo sedanji nizki nivo naš e jam.arij e . Vsem bi priporoči l , da s i pre be r e jo knjigo Lavig na in Cadouxa : Operacija minus tisoč, ki se dobi v slove nskem prevodu · za sme- š no ceno na vsaki razprodaji, ima pa jo t udi društvena knjižni- ca . Tu j e pra vi r ec ept za razvoj kluba čudovito r azlože n . Ne kapitulirati pred jamo , ne klicati pomoči močne jših od s e be . Izpopoln~ evati tehniko in o pre~ > , pri boljših iskati l e vzgl e- dov in t ehničnih izboljšav . Da so Domžalčani v 150 m globo ko Me jč evo jamo prodirali dobri dve leti se zdi marsikomu posmeha vredno . Mislim pa , da bodo prihodnjo tako jamo obvlada.li v dveh me s ecih, z naslednjimi pa si spl • h ne bodo več belili glave. Isto velja za Logatčane , Pre boldč a ne in še koga . Želel bi j i m l e podj e tnc jA cga iskanja globokih j am križem Slovunij e , ne ozira.ju s e na dvomljiva \" de- l ovna po dročja\" klubov . Mc>nltl.ubsko akcij e pa naj bodo le turi- stični ogledi že proiska. A jam, ali pa jih prire ja jmo šele takrat , ko bodo naši klubi , vsak zaso , s posobni sa~ostojno pre- iskati solidno tristomet ersko brezno . Denar , ki ga bomo tako prihranili, pa porabimo za izdelovanje lestvic, nakup vrvi itd. V eč ina naših klubov j e sposobna , da postavi na nogo ekipo , ki bo enakovr udna t . i . špičakom , in da ponovi vse v oč j e akcij a JKLM v zadr.j em času , da ne govorim o novih j amah , ki jih je še dovolj . Pre de n pa končam s e obračam ši. k domačemu klubu . Kljub malo manj kot kolkovanim prošnjam obeh dosedanjih ure dnikov Glasu podzem- lja se š e ni - nihče od poklicanih spravil mtpisati niti najmanj- šega članka o naši f amozni opremi in ne voo kolikih n&činih \" abzajla\" . Potem r a zno \"lo1argina.lij e\" r es zvene \" ex cathedra\", učinkuj e jo pa natančno tako , kot jih je - ža l po s voje upravi - če no - r azumel dr . Habič . v f\/ EM O PROPHET A. IN PA TRl/4

6NOVI CE I N Z A NI ~ I VOS T INajgloblje brezno , ki ga aoslej odkrila JSWP iz Laz jerJkrog 100 m globok Štefanov kevder na Ravniku. Do gladinepod~emske Unice manjka še okrog 50 m. Iz jcme )bčutno piha ,trenutmo pa j e nadaljnJe pr,diranje ustavila kratka pasaža ,katere širjanje 'ne bo predstavljalo posebnih težav . - o- o- o- o- o-~-JZS ima dovolj denPrja ze turiS'tično ekskurzij> v Resavskopecino , ne more pa nakazati trikrat manjše vsote, da bi siŽelezničarji dokupili l estvic . Očitno nekaterim ne diši , dabi se še en klub d~ignil z gostilniškega povprečja slovenskejamarije . Zanimivo je , da so ee prav Zelezničerji prej ponu-dili , da bi z zvezami bistveno pocenili izlet v SrbiJo . - o- o- o- o- o- o- o-160 m globoko brezno v bivši sežanski smodnišnici smo popokojnem Srečku Gromu imeJ ovnli Gromova jama . Pokojnik imabistvene zasluge za ustanovitev jamarskega kluba v Sežani . - 0 - 0-0 - 0 - 0-0 -Ljubl j~nska jama je uradno globoka spet samo 254 m. O akciji ,ki je dosegla globino 310 m še po dveh letih ni nobenega poro-čila, kaj šele zapisnika , zato smo jo odpisali . Na akcij ije sodelovalo 15 članov in je stala več kot 1000 Ndin. Le takonapr ej ! - o - ib - o ; - o-o -Vrli predsednik kluba Mat3až Puc je 170 m iz Kačje jame sple-zal v 27 minutah in dokazal , dr kljub domovini še ni za medstaro šar o. - o- o- o- o- o- o7 o-Že nekaj mesecev vlada tiha vojna med upravnikom Križne jamein neznanci , ki nenajavljeni vdirajo ve nj~ . Verjetno nekdo po-zablja, da je jama v upravi JKLM in d~ se takšni a~iski obi-čajno imenujejo vlom . - o- o- o- o - o- o- o- o-Zveza dolguje JKLM že mnoc~ Ndin podpore za naj~mnino lokala .Baje denarja ni mogoče dobiti , ker tuai jamarski golaži invsakole tna popivanja ob občnih zborin niso zastonj . - o - o-'>-o-ib - o -Duhovnega vodjo minerske sekcije , Reneja , ne jemlJ e hudič ,ampak Tita . Delo na terenu je postalo za ostale jamarje ob-čutno va rnejše . o- o- o- o- o

•Špacapan Igor- Rogi : 7POI.OŠKA JAMAKo SDO z Primoževo •spako• prisopihali· dr; Tolmina (po poti nam je nudila jako ugod-no jutranjo telovadbo. s primesmi predklonov in porivanja-namreč pumpe gor in dol)in odprli vrata že vsem znane gostilnr 'Dri Kranjcu,nam je najprej padlo v oči Joz-lovo premetavanje po stolu.Ne ve:n , če tudi to sodilo k j\tr anji te1ovadbi,a biloje precej učinkovito . Jo„...i. o\". Je vse re!alo. S Primol em se. apogl?dava,Fut.r pa naredieno svojih običajnih i::izdravnih \"fint11in jo podpre z nekaj sočninti , večinoma brezca„rinsko uvo!enimi besedami.še zmeraj mi ni jasno, za'•Aj se Jczl re!.i •.t.o ga milostnopoprosimo za vzrok njegove dobre volje,se počeše JA> častit:jivi bradici,prekri!aroke na trebuhu- oziroma tam,kjer bi moral biti-irt pove vsen, zbranim o tistem vesolj-no pomembnem dogodku v zvezi z Qdkrltjem risb actronavtov v Tenteri jami. To nas na-lene, da bolj napnemo svoje !e zaspane molgane in iz centra kmalu uda.'i , da je to vzvezi s 1.aprilom.Kato zmečemo vase tisto obi.l\ajno toim,insko Pa§to in se z ntkaj beseCmi spomnimo1prikolic\".Medt'em privlečeta Futr in Jozl polno vrečo hrane , Futru se smt'l~e buča obmisli, da ne bo lačen, nam pa postaja jasno,da bO pot do bivfJ<a presne·.:.o dolga inte!ka. Naj bo kakor hoče , Prilllož da komando , nakar se s Tomažem alias Taiw;em in na-hrbtniki ter tisto vrečo \"futra• zbašemo v spako, ki žalostno zacvili in počene . Pakaj 1111 mar spaka, naj kar stoka, samo da pelje. OrofovsJ..a vo~r. ja. Ni je primerjati spešačenjem,kar sem do sedaj vedno poče1,<ll pogledu na vso kramo, ki jo zmečemo iz avta, bi bila ponosna tudi desetčlanska od,..prava na Hil'lalajo.Kup je res zajeten in grozeč , vhod v jamo pa t ako visoko, da o bi-vaku ne govorim. še preden Primož obrne spako, da bi odšel po ostale člane k Kranjcu ,':'omal le teka od bunk.erja do bunker ja in išče ostanke avstroogrske vojske, ki se jebaje tu \"ravsala\" z Lahi.Njegova stvar , ko pa mu bo odnesl o roko,nogo ali še kaj po-membnejlieg:i.,bo to tudi njegova st.var. Zavalim se v suho travo in na!gen \"Moravo• .Ko so vse ISlanstvo zbere, pride do pr epira, ki se ponavlja i z akcije v akcijo . Kdo bokaj nosil in koliko?Konč:io nam uspe zbaQati v '11 prasce\" prav vse , vendar nihče ne jam:..či ,če bosta Argo in Podravka priš.le cele na cilj in če se ne bo sladkor razsul .Kompan,jerosi ·se mi prijetno zarežijo, si v svoji skromnosti drznm reči,da bornotistih dvajaet lll:inut do •·-\"\"\"' z6 preliveli.Sopiham, kot upokojena lok<XllOtiva na svojizadnji vožnji in ker mi gre bolj elabo, se tolalim, da je vsemu kriva gripa, ki me daje.Nahrbtniki pa so preenoto tezki.Kaaneje, ko smo že ~a bivak1,;, Jozl ugotovi,da ao temukrive predvsem konzorve, ki so iz takšne pločevine , t<ot oklepne ploščo tankov .Kmalu· me mine prepričanost v tistih dvajset mtnut , še posebEj potem, ko preteče ura .Žika diktira tempo in treba mu jo sledit.i.Na pol crknjeni popadamo na skale pri vhodu.Nato obujam spomine ne čase, ~o sem tam še kot idrijski jamar taboril. To je bila ču-dovita zadeva. ·Nato se r az.jezim nad kt.rbid'<o , ld ji očitno nečesa primanjku je. Vendar ne vitaminov,temveč tistEiga \"luleka\" , skozi katerega kaplja votla na karbi:l. Jozl se nekaj •matra\" jito obira Čurko.n,kero~kšotloi vtaeniz a dsoečvleainnČuhrkkroa ti temel Vllelll besedam,ki so let mi j 6 posodil tako lampo. Naj .JO bil sam kriV, oorosti ele na njegov naslov, kajti vsem •Ko pridemo-bolje rečeno, ko se privlečEmO-do bivaka, so vse ptsa!e, klanci in soteskoter. preš? in podobno že p:>zabljeno. Futr(kc:lo drug neki!) hi':.r o poskrbi za hrano , oo-tali pa 1~čsmo kraj,kjer bi obesili mre~e. Jozl , Primvl in ML'la razpnejo netopirja kri-la, v soteski nacl kuhinj'l , Žila pa ugotovi , da bo spanje bolj Juho pri izliodu iz ~na.­love pe.saze. Obeidmo se na kline, vrvi in mrole. Vse je O. K.

Ic Futrove kuhinje prijetno zadiši. Na hitro poskrbimo, da tiste vonjave spravimo v s& St.radana bitja.• Morala nekoliko zraste, a vseeno ne toliko , da bi vrgli partijo _taroka, kot smo se menili po poti. To opravilo prestavimo na naslednji dan,a naj takoJ povem, da sno ga prestavljali vse do sredine bivanja v jami. Zvabijo nas mreže in spalne vre. če . Zadnji pregled klinov pove, da je še vse v redu . Pač pa ni tako , ko se Tomas spravi v horizontalo . Din pri wnožju popusti in Toma! člansko pade na tla. Seveda se vsi snejemo . Čez nekaj minut spet SDGh, tokrat \"amenjon meni , ko sem se znašel v objemu tr- dih tal. Da bi bila stvar lie bolj nerodn Ji odpove poslušnost zadrga pri spalni vrečl Nekako se zavlečEID v tisto cunje in skul!8Jll za.spati . Pa kaj , ko me zobe i.n če povan po pravici, boj:iJD se, da bo kli.n ponovno popustil, pa ni . Nič zato, si mislilll in zadremljem. Zjutraj(tako bi rekli v drugačnih okolillčinah) , tukaj je to ob 12h, priplavajo pod strop milo kruleči zvoki udarne pesmi \"Le vkup, le vkup••• • , ki jo izvaja trio Primož , Jozl in Miha. Pošten človek si misli , da se je prebudil v ii!ivalskem vrtu.Za kazen poš- lje n~ t rio pod vodstvom Tomasa v nasprotno smer bojno pesem. Reakcije ni t reba dolge čakati.Ostali trijo ne vzd!ijo in vstanejo , mi pa privzdignemo zaspane riti l!ele,ko Sl začuje iz Futrove kuhinje prijetna simfonična g~a za kuhalnik in vodo . Ko se na!re11 in pospravimo še dvojno porcijo Morave(sile kadilcev in nekadilcev se uravnovesijo) , se ovesimo z vso mogočo jamsko ropotijo kot Ribničan s suho robo in odidamo novim do· godivščinam v objem . ~lckaj časa se bašemo pq llotovem siru in tam okrog 111leka, pa ni nič takega, kjer bi se dal.o priti stoje skozi. Proglas:i.lllo lleta za neprištevnega in začnemo s popkoplazenjEll!I mimo blokov. S Primožem se prebašova vsak skozi svojo variante., jaz v angleški rov, Pri- mož v nov meander. Nato namerimo nekaj omembe nevrednih rovov in najdemo povezavo z Zastral!jem. Tu nam začne smrdeti po novam rekord.u, a Primoževa ukazovalna moč je neiz - prosna. Že nas žene skozi širok meander na lestvice. Strup plozarija v obeh breznih. V resnici nihče ne vo , kod hodimo . Vomo , da je treba priti v Tiho dvorano , ki je uradni ko- nec in najvišja točka jame , nihče pa ne ve, kje je sploh to . Karta pa v llliru počiva v Primoževi ka111ri v Ljubljani. Rinemo skozi špranjo in podore, pri čemer je najbolj napadal.en Primož . Ne vem ali hoče odkriti novo Pološko jamo ali. sam sebe kaznovati za pozabljivost v zvezi s karto. Naj bo kot hoče , prisleparimo so do Tihe dvi:>rane in to potun, ko jo že vsak dvocnil o njenED obstoju. Tam poiščClllO \"mizo \" in Miha privloče na dai vse dobrote tega s veta. Ko za silo zakrpamo pajčevino v žolodci .aredi Primož še nekaj slik , za katere zatrju- je, da bo vsaka \"čla.nska\" .M:.l sli l som, da w t emu sledil povratok proti bivaku.Kje pa! Primož me je ponovno razočaral . Ukaže natančen pregl ed Tihe dvorano . Jozl in Primož sezbašeta v brezno,ki vodi v podor pod dvorano , ostali pa se r azkropimo in detektivsko o-brnEIDO vsako mišjo luknjo . Nič . Na povratku samo enkrat •ausglnjzamo• , kar je pravi napr1dek.Nekje pred prvim brez nom močno curlja skozi mcander . Jozlu pade na wn, da bi bilo lahkotam zgoraj še kaj . Jozl,Tomaž in Žila se zaprašijo pod strop, Primož pa prične fotografirati mogalodonte. Nekaj je prav lopih.Od zgoraj zatulijo ,ds se rov neusmiljeno nadaljuje . Tor ej za njimi . Kar temu sledi , bilahko bilo člansko tuširanje , lahko pa tudi kaj drugega. Nikoli nisem bil dober(še slabne) risar , zato ne vom , koliko bo ta prikaz uspel. ~ kdo no bo znal iz besed razbrativsega •gaudiuma\" , naj se kar sam odpravi v ta dol jaJDo . Stvar ~o videti nekako taka:klll!linsko plezanje proti desni , nato obrat. v rov n11- levo , curek vode , šo malo rova, obratna desno , ~~pot vodna zavesa in pasaža, skozi katoro živahno žubori . Miha ugotovi, da bot o selekCJ.Jska pasaža. Ko sno zadnji pri pasa!i , pričnejo zgor aj vpiti , da se vračajo .Ne zato,ker bi se rov končal , temvoč zato , ker bo treba nekaj voč opreme za ta del .Ko se vr~č~o na bivak, se iz mokrih cunj kadi kot v mestni pro.lnici, pa kaj to komumar. Sedaj Je že got ovo , da je stari rekord padel. Nekoliko samozavestno se zallenemo vIletov sir in se gremo slepe .miši okrog podornih skal , dokler se Žili ne posroči najtiizhoda.

9Največje ugodje na bivaku ti? suhe cunje in Gavrilovič&Co . konzerve~Drugi dan vsta-nemo že navsezgodaj (ob 11'/ in otovorjeni odkrevsamo v nov rov .Misel na vodne za-vese nas \"žlajfa\" ,misel na r ekord podžiga, vsota pa je kar ugodna.Pasaža je res strup in prava sreča, da je Toažu ~dl~ na ~ , da je tr~ba kamnit~ .klin v njej razbiti . Če ne se bi lahko ~~m nataknil l.ll adiJO naslednJa generaoiJačlanov. S<ozi pasažo , ki se na nekaj mes .1 za tolažbo malo re.zširi, se priballemo do\"Nebotičnika\" , kot to Jozl samozavestno imenuje. Širok kamin , kjer ni kvadratnega de-cimetra, kjer ne bi curljalo.Joz l prične z zabijanjem klinov in ostalimi plezaln:Uni \"fintami\" . Ko nam visi nekj&-nad glavami , se možnost padavin še poveča. Srečno se privleče do police, za njim ri-neta Žila in Primož, ostali pa pričnano peti. stvar je jasna. }ov rekord. Nek' se eripjesma!Himna, internacionala in ne van , kaj še pozdravi nov rekord. Nihče se ne počutimokrega, čeprav bi težko našel kvadratni centimeter suhega blaga, nihče se ne prito-žuje.Fante zgoraj ustavi pasaža, ki pa ji- kot smo bojno razpoloženi-obljubimo skorajšnjosvidenje. Povratek ni več tako naporen, le Miha ima trenutne težave pri sestopu iz pa-saže.Na bivaku se nabašemo s čokolinom . Odlična stvar . Počutimo s e kot tista mornarska ži-val v reklmni za Eva sardine.Pot nazaj je jako zanimiva•Žili je odpovedala karbidka, zato ga s Primožem vzameva vsredino in z veliko vnemo \"šibamo11 skozi pasaže in dvorane. Jozl in Futr se grestajamski nogomet. Zelo ugodno , komnetira Futr. V spodnji kuhinji se ob studenčku ust.-.vimoin vržemo dve škis rundi taroka. lKo smo zonaj ,teče od nas , kot bi prišli izpod tuša in nam je vseeno , ko dežuje. Na Po-l ogu se v hotelu Muuu nekateri člani tak<>j zavalijo v seno, z Žilo pa ne rečeva nebev ne mev in se spraviva nad brano. Rezultat je bil tak , kot sva ga pričakovala . Vsezaspane in utrujene riti so pričele kazati znake življenja, tako da je bilo okrogmizice pogrni se v hipu vse Hvo. ~•Vse ostalo je bila le formalnost . Spanj ,.,ašta v Tolminu, kava pri eni fejst mamalijiv Idriji in pravo tuširanje s spanjem v ~j_pbljani.P. S.Fdino in glavno krivdo , da je nastal ta članek nosita Primož in Jeti. Nanju se tudiobrnite s pripombami in kritikami.)

l('V T I S I ~ L A D E G A J A MA R Č K A( spisal in spesnil Fajfelj)08 š estih zjutra.j vstanem, ko grem v jamein oč i s1 manem, ko se dim v vle.ku ma~em .Vlak pa škripl j e in s e gunca ,mimo nas pa pla va lun~a .\ \ \-\ R ·R !'(Zadnjič as~ p:ti bla gajni pozabil rokavice , .HRl<.Tople imel sem nogavi c e, ,a • eblo me ni , ker smo si pripovedova li vi• e ·\ 1 .11 ,_a rd eč s em v noe bil in pa v li• G. _ _ __ __ __ _______ ,Ko priš el s em do s enika, s o v nj em ~..,._,·- Fr ancelj, Koko , Yeti, ki zraven se be moral Sranje j e imeti .Sranjetu j e zmrznil kruhpikSakkoočildaiin pra zen imel j e\" t r ebuh.Ko so vstali , so s e spogl edovali , ~ e mraz. tak j s enika , \l~ !J UN 1J 5.€ so s ja š e slruna pika. ~~ ?U\"J S. 1a kaj ko Yati //Kmalu s e j c tudi . on oblekelin ve s j e zen j~ za nami teke l . '.J ~ , \"'-~------ (; r,.,\"/- '~v'° .\...5 G·J\"~\ ~Ko smo opra vili v jaommaahm,ah.smo se epčoagsovamrijnailli,Tako jko j e vet er krog nas š e vedno bril . ~ \ ~ \"'1Sp e~ 3mo se odpravili na vlak, , .'\.. ~,ki j a bil pre sneto drag. ~Sranje t a lal j e bonbone, ----..... -....j a z pa de l a l s e m ' z čigurn~j ev bal o ne .~Ko priš el s em izčrpan v es domov r i. C•;M~A~,~. j rR! ,l \ I CAs em s e v banjo skobacov. ' ,A'-1 ~~N•vt:~E=... ·'.,Po kopanju sem s e obrisal (i...C'in s e v posteljo za brisa l .Ko s em s e zbudil , s em s e v šolo napotil . ,,,;l \Kregan s em s ev eda bil , ( )Jlker nisem naloge narJdil .Pa ka j potem; kur s em junakpo pravici vse povem.Ta spis napisal s em za to , _hldu Jamski gl a s bolj de bel bo .Tudi Tačka bo ka j napisa lain š ~ pe snica po s t a l a ..„J° „ .~4 '•

11In Jozel kozj obrad TNTtukšnih spisov nima nič kaj rad .On se l e za lestvice boriin za štrike se boji .Yeti na vsaki okskUrzij i s sabopuding mora imeti, da je zdrav.Kakšen le bi Yoti bil ,čo na balin bi ga pobril?Rado dolgo pustil si bo brado .Rene je r ekel , da svinjskt je narave ,ker j e okostnjakom vzemal glave .Primož , Prim~ ž , kaj bo s •ab~,ker ~bleko potapljaško nosiš kot za st~vo .Tomaž jo predsednik ne koč bil,v~ e raj mi je pomagal, da s~m štrike zvil .Sedaj predsednik nam j ~ Puc Matjaž ,in mislim, da nam dober bo pajdaš . C - 0- 0- 0- 0- 0- 0- 0-Sežančan6m prod nosom divji j amarji ropajo kapnike iz naj-lepših jam. V bodoč o bi bilo ž~leti , naj se vsi obiskovalcijam v okolici Sežane pre j najavijo pri domačem klubu, da seiz jamo ne bodo vračali v s premstvu modrih uniform. Nuj enukrep, a žal tik pre d dvanajs ~o. - o ..; o - n - 0-0 - 0 - 0-Pijanska r eševalna služba im~ •udi zu čas tnoga člana . Ta na-ziv si je prislužil ob dostavi od popivanja pri Matjažu sko-raj nezavestnega Sranjc ta na dom. Zaradi vis~kega naslova paje ime zaenkrat i u tajno . • - o- o- o- o- o- o- o-Inštitut j e.odklonil r egistracijo jam Sv . Brigite in Sv. Ur-š ule , češ da so imena mistična . Zanima nas, kdo si je potemv imenu Inši±tuta upal v Ac ta carsologice I objaviti .j imi Sv .Ja neza in Sv . Petra. Vsekakor pa so t~i Jebačinkc in Pi zdica( z obrazložitvijo v Opombah) po njihov ~m povs~m spr~j~mlji­ve . <- - oo-o - o - 1\

12J A M A P O D V O L Č J I M VRHO: M( J avorniško bre zno II ) K•.t . št . 2716, NV 715 m, Koord .5441 48 / 5070 15 , D 75 m, · iJ. 138 , 5 m, .brezna 12 m, 22 m, 10 m,70 m. Raziskano : 20 . 6 . 1971, JKLM , JSWPL. Odgovorna: Pirnat ,Šušt e ršič .Jamo so pred vojno našli že Italijani in jo raziskali do sedem-desetmeterskega bre zna . Po vojni so jo iskali že člani J1C LukaČeč , a j e zaradi ma jhnega. vhoda niso uspeli najti. Kljub temujo j e Inštitut za ra• iskovanjc kra sa uvrstil v kataster, a l ena osnovi podatkov iz lit era~ur e . Zato smo v~č ekskurzij pos-vetili iskanju Jame , da bi jo enkrat l e dokončno raziskali .Jama l eži na SW po bočju Volčj~ga vrha , ki pripada Javorniš kemumasivu. Iz Postojne je oddalj~no dobre pol ure po Javorniški ce-sti , od katere l ilŽi l e dobrih 100 m stran v gozdu. V bližinije še So m globoko Brezno pod Volčjim vrhom. Vso okolico gradezgornj ekredni rudistni apnenci .Vhodno brezno r eži z malm pomembno odprtino v pobočju več j egakotliča . Na dnu zija vhod v komaj\" prenodno strmo pasažo , ki seodpira v stropu nasle dnjega brezna . Le to se razširi v obširenjašek, ki ga deli naravni most . sle deča stopnja je pravzapravle nadaljevanj e tega brezna, ki ga lomi strma polica . N0 dnusestopimo v strm , zv b~an rov , širok 5 do 2 m, str op pa mu izgi-nja v mnogih kaminih. Na vsak ~orak vidimo , da rov ni delo ka.-kega potoka , te mveč da j e nas t al z združ~vanjem kaminov . ob iste1prelomu.Melnato dno , ki ga se stavlja grušč , ki ga kruši ~mrzal s stens e po 40 m prev esi skozi ozko žre lo v s podnj e /O m globoko bre-zno . To se nadaljuj e v velikanskem k~mi nu tudi navzgor, verjetn•prav blizu površja . Prvih 40 m jaška j o po polnil::ta navpičnih , po·t em pa postane j o stene n ekoliko naklonj en~ , tako da se l estvi• erade zatikajo . V t em delu jame je po· stenah š ~ sorazmerno pre-ce j sige , k er zmrzal s em več ne seže . Slepo dno jaška j e pokritos podornim kame nj em. Ker smo jamo r a ziskovali v pre aej deževnemčasu , .jc v t em jašku lilo z vseh sten .Jama je po globini doslej znanih jam v Javorniku na drugem me-stu. GlQblje j e l e cca 220 m globoko Bruzno nadr Zadnjim kraj em,ki pa se spušča v dveh stopnjah ~ a nima vodoravnih delov.Prj iskanju jame je sodelovalo 9 članov JKLM, pri raziskavi pa6 članov JKLM in 2 člana Jamarske sekcij e Wilhelm Putick iz Laz,Italijanska številka jame j e 1946 VG.

„2716 · JAMA POD VOLCJf ~11 VRHOMVq 19~6 v 715 MERILO: 1:500 30 11,Smo 15 t _j_a1 23m \ 1 -f 16m 1 133)5m fl 70m ·IJKLM ·JSY/PL 20.Vl.1971

13V lepi vitrini v Logatcu je r azvidno , da ima najbolj akti Ynoglobinsko ekipo v J ZS JK Logatec . Škoda , da tega ne mor emo so-ai ii po zapisnikih . - e - O - O - C -O - O -Na seli 00 JZS je padl-(:c nepre k~icana) pripomba , de delezmedo v ke tstru JKLJd s slabo upra vo . Po kakšnih kriterijihpotem isti odbor deli članom JKLM srebrne znač k e in diplomeza vestno vodenj e ka tastra? - o - o - o - o - m-Neki klub je nekoč v letnera poročilu zapisal , da Je v pretek-li sezoni na pravil 278 j~ffi - za ~lektrič ne drogove . Vic je vtem , da to ni vic . - o- o- o - o- Q-France in Mat jaž sta v Trstu pr edava l a o delovanju JKLM v za-dnji h l e tih . Natančni cariniki so j im& na meji pr tgl egali sko-ri::j vse diapozitive . MendP. so iskali pornografijo . Že vedopri kom • ... - o- o- o- o- o - oo-Železiiičarji so registriral i Marjetino jam~ , ker je nekoč sko-čila va njo neka Marjeta . V JKL~ jo vse drugače . Neko č so članizaradi neke Marjete (skoraj) skakali v brezna. - o- o- o- o- o-Obiskalo nas je več francoskih jamarskih klubov . še ~jboljso se izkazali jrun~rji iz Ard~cha . Za zares tesne stike z go-sti sta poskrbela Mat laiž in Ile . •· - o- o- o- o- o- o-Lanska zvezna odpra va ~ Pološko j~mo ni dosegla t~k? spekta -kularnih uspehov kot pr edlanska . Razisko vala JE predvsem noverove v spodnjih delih j~me . Dobri generali akrbe tudi za za-ledjs ,n~ le za prvo linijo . - o- o- o- o- o- o-Člani JS PDŽ so izmerili Divaško jamo , ki Je dosleJ še nihč eni kolikor toliko obdelal . Očitno j~ , da bodo v boao če tudioni akti~no posegli v r aziskovanj e na klasičnem krasu. - o- o- o - o- o- o-Laška· seksija JKLM je odkrila v Makovci nov rov. Govorice onj em.so bile stare kot DZRJS , pa ga nihče ni uspel nn Jti . Če ­s titamo novopeč enim jamarj em, pa tudi domač inu Štefanu Matiči ­č~, ki je vztrajno pripovedmval o t ~m r ovu, aano če ga j e kdohotel ~oslušati . r- o - o - o - o - o - o -o - Č.LAN '· KJE č-.-_ LA l\J - E /I'.. Z4 POD l. EM LJ /4

France Šušteršič : 14 J A MED O K UME N T I R A N J E LE G E(Nadaljevanje)Ogledali smo si že grafični in številčni način dokumentiranjalege jame . Pr eostane nam še poslednji, •o j~ opisni . Namenjenamu je spodnja rubrika prve strani standardn(;ga formular ja zazapisnik.Tu.kaj moramo čim točneje opisati dos•op do juoe . Pri tem mora-mo v es čas imeti pr Ed očmi , da ne opisujemo dostop·1 zatl) , dazadostimo formalnosti , t\"mv eč da b~ pekomu, ki še nikoli ni ho~dil tam okoli , pozneje jamo.res mogoče najti . Vedn? izber umoza izhodišče kak markante n objeKt , ki naj bc po moLnosti tudio ~ nač en na specialki , vsekakor pa dal eč n..okcli dooro poznan.La hko si izber~mo žel ez niško postcjo , cerk„v , most , značilnokrižišč~ ali pa izr azit vrh kakega griča . Slabša izhod išča soznačilna drevesa , posam\"zn\" hiše , gostiln„ , urudi ali avtobus-ne postaje . Ti objekti so manj trajni in lahko koga čez mnogolet zavodejo .Od izh e dišča do jame jo t r eba potem po• oako opisati , da ne bonobenega dvoumja . Večkrat se dogaja , da kdo napravi sicer pr a-vilen, a neuporaben opis poti . Vedno moramo navesti vse odcepe ,ki bi lahko koga zavedli , pa tudi opisovati ma rkantnejše obje-kte ob poti , tako da lahko sproti konoroloramo ali smo na pra-vi poti. To bi bili lahko kilometrski ali muj ni kamni , znail il-na drevesa , skalovje , kri žišča , hiše , jase , ipd . V splošnem nis t a lne formule za opis dosto pa d Jame . Zato si sedaj ra je po-glejmo neka j najobičajntjših cvetk iz naših zapisnikov , da bo-mo videli česa ne sm~mo del ati . Naprimer :\" Lukova j ama l eži 45 m, 341° od Mačj<. jame . ' Če pa pogledamov zapisnik Mačje jamo, sto ji črno na b„lcm~\" Mačja jama leži45 m, 161° od Lukove jame .\" Mo;:nda j e vsakomur jasno , da je t'>začaran kr ?g , po kater0m ni mogoče najti ne one n~ druge jame .Ali pa : \" jama ni imela ici„ na in scio jo i1:1enovali Jama pri vrta- i . Leži cca 5 km NW od Št . Vida . Brez v\"dnika j !. ni raogoče 1:1\Bjti.\" že v zači.:tku ni povodano , kateri od množico št . Vidovje t ,. Ime jame je um~tno in s krajno neznačilno , kLr velja lah-ko za v ečino naših jam . Ker pa ne piše , kje poiskati vodnika,pa jame sploh ni.: bo nogoče ru:.jti . Vend~r včasih š i.: to ni dovolj :'Jamo llbm je pokaza l Anžetov Pi;pe iz Brezovi:! r ebri. 11 Vse v redu,5e ne bi imel Pope ž~ skoraj sto ltt in ga bo gotovo pobralairihodn ja zima . Treba bi bilo navesti ioena in anslove več d.-načinov , ki v t;do za jamo . NaJdcmo pa t udi take cv1.. tke :\" Iz Lo-gatca približno pol ure smer 178° , nato približno uro smer

15109° do de.b1:.le smreke , od koder leži jama l l m NW . \" Vsak ve ,da je hoja točno po azimutu skrajno težavna , če se nočemo od-daljiti leYo ali des no za najmanj 10°. P0 eg tega j e merjenjerazdalj s časom tako netoč , da je za veq kot pet minut popol-noma neuporabnv. r~ko vemo iz zapiska za lego jame le manj kotkiloneter natančno . In v tistem. okolišu· je najmanj petdesetjam, ki leže sredi nepr e gltdne hnaostteoč'n•o1s1tmkoodtovka ke smreKe , ki,e v r esnici jelka Vsa navidez kaže le n a za- .pisnikarjtvo popolno nePQznavanje osnov orientacijo . Huda je-:udi tale: \"Jama le.ži 115° od smreke desno ob pot'i in 16° odekale levo ob poti.\" kar predstavlja tudi celoten dostop do:ame . Takih jam je sevuda po .!<'rasu na t i soče in lahk.o' celotenzapisnik kar odpišemo , zlasti č~ jama nima domacega~·imena . Kar~eset jam ima pe. takšun dostop :\"Iz Div.ače po cesti• v Kačiče .':.d tod desno povpr<:lt po gmejni cca 2 km do jame. Vhod v1 jamo;e slabo vidi::n. \" če ne bi imele:. tt:: jame na srečo domačih imen,~i jih lahko vso odpisali . Kada~ pa uporabljamo domaca\" krajev-2. imena, jih seveda ne smemo p0splošcvati . Dobro je 'tudi vpra-iati , ali nimajo v sosednj i vasi ia iste 'kraje drugih imen.7.r.ano brezno imenuj.:jo v Lokvi \" Jama nad Škr injaJCO \", v Lede-ni~.~ . tri kilomerta stran pa \" J~ (Golobivnica) na Krasu\".JamE. pa leži točno med obema kraj ema~ Značilna napaka ~aradiposp_'lševanja imen j e tale : o'z Rak1.ka v Škccjan po rakovški&agni poti do tam, kjer se '.levo cepi pot proti Malemu naravne-::iu mos':';'J.. Po Žagni poti š„ dalje d{;;s no preko dveh križišč . Ja.-:ia leži .:.evo ob poti , cca 100 m od drugega križišča . \" Vestni;e.mar pa je prezrl, da Zagna jot že na prvem križišč~ zavije_evo , pot po ~att;ri jE> hodil do jame pa !3e i menuje Pot naLolgi l az . Da pa ja zmeda J v ečja , je ob pravi Žagni poti nanies•.·~ . ki ga }H ...ctyisuje zapisnik ros neka iiopolnoma druga jama .Taki!: in podobnih opisov , ki se!- nam tu zOE! smešni , j~ še mno-žica -, naših zapisnikih. Ubogi ~larwki raji v tolažbo pa najna uho povem, da so vse zgornje kozlarije zagrešili- nosilciarebrru..h ali oelo zlatih značk DZRJS.. .•. oOgll;jmo si sedaj prim~r, kako priblitno bi morali ses~vit i Najd en~ klasiče m potum ntacijsko. ,dostopdo npr. Najpr esj'~bsotmaovi i.osrailei jame kusilidostop do. , jame . ?p e- pa pos tlnostavneJaega :Tekst : Komentar :Iz Laz pri Planini po cesti proti Ker jl v Sloveniji večLogatcu do mesta , kjer prečka ce-sto daljnovod . Tam krenemo levo po Laz j.) dobro, da povemo ,t . i . Vajzovi po t i , ki ima značaj kater? so mišljene , čepravboljšega kolovo:oa , ~· glavnem W v pri tuko znani jami to niti :ri nujno . Nadalnje

16Lanski vrh. Pot se v začetku vi- opisovanje ceste ni pot-juga mod v eč j imi vrtačami , potem re bno , . ker do dal j novodapa bolj.izrav na. l leve se po nima no e~nih večjih odce-dobrih 200 m prikl j u• i slab ko- pov , smer pa smo navedli .lovo• . Komaj 100 m dal ~ e se eepi Opisali smo smer , kakovo-etd~eno rahlo v breg ši'•ak kolo- in tudi domače i~e odcepa .voz . Pot se pot~m nekoliko s p..- Dobro je opisati posame-sti in neka j • asa poteka po des-- zne dele poti, da bi vnem pgbo9j u ne kakšne suhe doli- prime ru, Čd zgrešimo pr a-ne . P„ t ~m se spe t n~koliko dTi - vo pot to takoj opazili .gne in o&a 300 m • a posl~dnjim , zlasti moramo paziti nadesnim od • epom, se po t i levo pri- vse količkaJ enakovredneklj u• i kolovoz , ki vodi semkaj s odcepe . Opis je tu pre-Škofjega loma. Š& slabih 100 rn cej dolgovez un , a moramoin Va j;ovo pot pre• k& na oan j ši se izognioi uventualnimtravnat i jasi žu prc ~ lj opu3 o ~rz zablodam .pot , St ara Trajber • a . V~j ;ova poi.se -dalje ~alo dvigne in izravna,nakar po 20' m pridemo do. T ~ • jcgakr.iž i ii ča , kj er se seka • našim vrt.dpot skoraj enakovr~dnih kolov o ~ ov .Tu je običajno tudi lovski \"š t ani.) Tr eba je om~niti lovskiKrenemo po drlJ8i poti • desne inx \"štant\", čeprav je ne-že po 100 m pridemo do novuga ra;- kaj hudo začas nega .cepa . Kr un~mo desno , malo nav; doldo mest a , kjer je pot hudo blat na, Ze kontrolo važen de-des no pa večja vrta&a . ~1imo njiju talj , ke r je sicerpr idemo že po 50 m do meje oddel- Vajzova pot zelo suha.kov , ki je dobro o z načena z goz .r -skimi • namenji . Odi.od že vidioo cca ~eja oddelkov je zelo80 m oddalj~no jaso , srudi katere značilbn detajl in ga.raste ve g ji grm. Kon~c jase ;uvije- ~ n~ s1lJmo pozabiti . Jasamo·.!levo po izhojeni s i. c; i v gozd , je bolj minljiva in zatokj e r ~ o cca 60 m od pot i v smor i moramo navec~i-razdaljoSYI od jase vhod v jamo . Pr a v do do nj .i . 1:er su bo potnjega vodi ste; a . Navpi; oi vhod v do jamu , ko ta ne bojamo je majhen in leži ob robu v eč tako aktualna , go-majhne vrtače , tako da ~a vidimo tovo zo.rastla, je trebašel e • neposredn& bliline. Pri nav~ sti smer in razdaljo .dostopu do jame moramo pa; iti , da Treba J~ opisati značajn~ ; amešamo stalnih kolovozov z in vidljivost vhoda jame.občasnimi vlaki za hlode . Zadnja opomba je zelo po- membna , saj lahko sicer krepko zaid~mo , čeprav hitro ločimo kolovoz od vlaka . I

17Po tem opisu je jamo možno najti, ima pa to napako , da vsebu-je preveč sicer nujnih detajlov . Tako ga je t r eba sestavljatikar na terenu, če nočemo napraviti zmeš njave . Ker pa so jamar-ji cptimisti in tega ne d ~ jo , j e vsaka nadc.ljna razprava od-več . Na povratku iz jame bo treba najti enostavnejši do s t op doj ame . Naprimer :Iz Le.z se takoj spustimo na Pla- Ta dostop j e neprimerno e-ninsko polje v t . i . Babni dol . Od nostavne jši , saj do križi-\ od ~ ca 2 km NW po poij u . Tam po- šča z Vaj zovo potjo skoraji~o emodobro vi dan grcb~n m~d ne mor emo zaiti . Velik delŠkof jim lomom in Stenami (to nam poti smo opravili po planemka r z Laz pokaže vsak domačin ) z vsem poznano orientacij-i n na njem edini mo ~ ni kolovoz sko točko .t.i . Trajbur sko pot . Po njej v bregC6a 450 m do moč nega križiš i apetih kolovozov. Tu jt običa jnol ovski \"štant\" . Tam kr~nemo po drugem1kolovo • u · ~ l ev e . (dalje kot zgo-raj pri x 1)še bi lahko razpravl jali, a mi slim da ni potr ebno . Vedno ses-tavimo , vsaj v mislih, dostop do jame že na terenu in ga s ku-šajmo čim bolj poenosta~iti . Zl asti pa imejmo pred oč mi , dabo po naših zapiskih moral najti jamo nekdo , ki še nikoli nihodil tam okoli in se mu niti ne sanja, kj e in kakšna j e jama. - o- o- o- o- o- o - o-Zgornjih 250 m ·1 Pološki j ami je malo ne navpičnih in je dosto pdo naj višje točke že alpinistični podvig prve vrste . S svoji-mi 674 m viš inske razlike j e krepko prva na jugoslovanski glo-binski lestvici in s edemna j sta na svetovni. Po sv ojem vzponu529 m j e druga r.a svetu, takoj za H5llochom, ki se vzpne za633 m. Skrajno točko j t dosegla pe tčlanska ekipa JKIM na akci-ji od 9 . do 13. 8 . Jamarji so bili pod zemljo 84 ur . - o- o- o- o- o- o- o-Tržaška občina gradi nov o stopnišče v Labodnico . Tako bodolaže opazovali , kakšno gnojnico jim pošiljamo v vodovod . - o- o- o- o- o- o- o- o-Šestnajst ekskurzij biološke sekci j e , ki jo sestavljajo samoč lani JK.I.lit, je Inštitut v Novicah objavil kot svoje . Nova va-riacija na staro t emo . •

18Zadnja leta s o postale po svetu znano mehiško jamo - velikanko.Domačo ime zanjo jo \"sbntano\" . Imajo obliko velikanskih sto žčas ­tih dvoran, ki morij o pri vhod u nekaj arov , nok~ j s~ o motrov ni-že, pri dnu pa že nekaj hektarov in s o pravzaprav največji jamskiprost ori na svetu. Razi skujejo jih jamarji s Kanado in ZDA. E-den najvi.dnejših raziskova. lcev teh j am je John Fish, ki eo jolani v eč dni mud i l mod nami. Za Glas podz emlja jo•~oveclal t ole :OP: Ka j te jo pravzaprav prines lo v Sloveni j o?J ohn: Prišel som m; sti•okovno posvetovanje o krasu, ki jo bilo •J maloprej v Angliji . Eotcl som vi deti Evr?po, predvsem Ju- goslavijo . ':i.'cm som StJ\"'iZnal Di·. Ga msa , ki me je p?vabi l a sebo j in mi pravzaprav uresničil želje, ki bi sicer osta - l o neizpolnjeno.GP : Ka j praviš, si s i prav želel ?J ohn : Mislim, da j o col o zelo dobro , da som prišel k vam •GP : Ali si si v teh n ekaj ?neh že• lahko ustvaril kako .mnonjo ? Slov.oniji?J ohn: 2evoda, Predvsem - kras vsepovsod! Zlasti s o zanimive vaše ~ olgo jamo, ki s o mnogo večjo , kot pr i nas v Kanadi . Zani- .:ia jo· pa me tudi vaša o• · 1stvena kraška pol j a in sploh hi- ~rologi ja dinarskega krasa.GP : ?ra vkai' ei so vrnil iz Kačj o j amo •. Kaj bi lahko r ekel o njeJ ohn : račja jama je edina, kar jih poznam, ki se l ahko primorja > mehiškimi velikankami . Tudi kapniški ckras jo pr av podo- b•m . Po d-0lžini. vodoravnih r ov ov pa jih colo prekaša. Naj- bo::.: impresiven j e pogled izpod vhodnega brezna navzgor. DCX:al pa bi še, da s o Škocjansko· jamo noprimo r~iv e č imor­ k0:.:. na svetu.GP: Vi:ol si našo t ehniko obv l adovanja veli kih brezen. Vi pa ~ih zdeluje te z žimarji. Ali bi lahko povedal še kaj o tem?John : .'.c s o jame tako.. lahko pristopne , kot K\"ačja , j o vsekakor u- cobncje z lestvicami . Če pa s o jame odd Bljono od cest, ali ?a imaj o velika notranja brczoa, d&jom pr ednost žimarjom .GP : 5val a!

f• 1'\ - 19MIDVA SVA p A DV A Č LA NA( sliši na \"Yellov rose from Texas\"Midva s va pa dva člana ,po lojtri plezava ;ko pa s e lojtra utrga ,po luftu letava . Ko bova pa umrla <}..; \\ JE v peku bova šla , hudičem nagajaln , /' za re~ jih cukala . PEKU~Midva s va pa dva člana ,v kaminček le zeva ,&o pa se klin izpuli ,po rit ~ se dra jsava . Ko bova pa umrla • ••~lidva sva pa dva člana , )po ~t r ik' abzajlava ,ko pa se š trik utrga,hitreje švigava. ')Ko bova pa umrla . . . _, _ __\"Midva sva pa dva člana ,se v čolnu voziva ,ko pa se čol n zvrne , po vodi plavava. Ko bova pa umrla . • •Midva sva pa dva člana,po rovu hodiva ,ko pa se strop podere ,se koj razploščiva. Ko bova pa umrla .••Midva sva pa dva č l1:1na,pri Slavcu pijeva ,nos9ve imava rdečeod sac ~ ga špirita. Ko bova pa umrla• •.~al~

2C S I L V E S T E R v JASKI NI CZARNY ( Štir je člani v deželi poljski ) Fantje , kdo gre v Snežno? Primoz kriči na ves glas , a zaradi sploiine unarhij1;1 ga prvi hip ru.ti ne :;lišimo . Kaj , v Snežno , si•.,· nor ! Zdaj na ziJno , prava norost i Pri mož pa vztrajno maha z nekim papirjem po zraku in zatrjujt: , d~ misli povsem resno • No , • in čez tri tednt: se na ž~lezniški postaji pojavi četv ero na- hrbtni.kov in četvero članov, naL1t:njenih v deielo poljsko . V ku- peju se udobno namestimo in soglusno sklenemo, da je sezuvanje ~eVlJev dovoljeno (ozračje j~ kaJ kmalu opoz~rjalo na nevarnost plinske vojne) in začeli s tarokom. V t.!ariboru smo izza kart pogledali le toliko, da smo cariru.kom dopovedali , da nimamo nič za ocariniti , in že smo b.li v Avstriji . To , da se vozimo po .<api talistični de: želi nas ni preveč prizadelo z i zj smo Rene ta, .<i je v es čas gledal skozi okno in nekaj govoril o plasteh, pr e- -Omni.cah, pretrtih apnsncih , tektonskih nrčah ipd . Resno v s kr- ~eh za njugovo duševno zdruvje smo ga spravili nazaj k kartam. ~unaj smo si ogledali mimogrede ; zvedavo smo si šli ogledat le ~erk~v sv. Štefana. Nismo pozabili zvrniti vrčkn piva in že smo ~orali na vlak. Monotono vožnj ~ so prekinjale le carinske kon= ~role . Nz.. čt:ški meji se začne prav srhljivo. Nejprej vdre v vlak O-~rožena tolpa , oprostite , nekaj čeških vojakov , in nam da ve- de~i , da bomo kmalu pretipani . Na•o pa cela vrsta kontrolorjev . Naza~~je pa naju z Nacom hoč e j o še 09r i t i, a s va s e odloč no 11- pr la ,priv.nam, da sem v av ~ grozi pred predstavniki zakona že brska: za ~ kar~ami ) . !la po_jski carini so navade podobne . Tudi tu smo s e sreč no pte4 ~ili . t:atov~ce . Ura je osem zjutraj , s poljskimi kolegi s mo pa ~omenjeni še:e o polnoči . Brez zlota v žepu se cel dan s preha- :amo po mesti:. in zvedavo ope.zuj orno utrip vzhodn.Jga socializma. Opolnoči opa:u.mo ogromen nahrb tnik, ki se kakor po čude žu premi- ~a proti nam. Na•o pa opazimo iie lastnika. Zanimiv pojav se po- .1ovi iie nekajkra•... • 1n druiičina poljs.k.ih jamarjev je zbrana . ~kupaj se odpel;eno v Zakopane. No , potem ko dv~ uri zmrzujemo .18. peronu. V ZaY-opanih se znajdemo sr~di velikih kQličin snega, ;ako da se nas lo~~va pee• cti_zem, vsaj kar se Snežne tiče (op. vhod leži spoštljivo visoko v Tatrah) . V Grenik se pripeljemo z avtobusom. Baza - kako spoiitljiv izraz za dve 13obi - je polna k.rame . Anarhija je res popoina . Popoldne po skuiiamo zaspati, a :::oradi \" gužve\" ne moremo .I

21Z v eče r j e tolpa na kupu . Pomenimo se o akciji . Ena ekipa grekopat vhod, druga pa je F do l ini . če bo vhod odkopan , bo šlakopaška ekipa v Jaekino nad Ke tlinami ( ep , zgorn ji vhod v Sne-žno) , drugi pa skozi Snežno l Ostalo v eč ali manj stvar im-~rovi z acije . V kopaško ekipo pot lač imo Reneta , sami pa uživa -mo- ob misli na jutrišnJi dopoldanski spanec .Jutro je sončn~ , a mraz je prav sibir ski . Preostali Jugoslova-ni - ~ace , Rado in jaz poležavamo in smo sploh pravi brezdel-neži . Okoli dveh popoldne nasta ne prava panika . Vhod je,, od-kopP,D , prva ekipa in ves material na hrib . Čez dve uri se oto-vorjeni s 30 nahrbtniki potimo v breg . Sprva še gre . Moralaj~ na višku. Večeri se , ko se povzpnemo nad gozdno mejo . Snegpostaja ogaben , gaz je zasuta , tako pri vsakem korak~padamov cel sneg . Ure minevcjo , mi pa ne pridemo nikamor . Stotičsem ~e preklel nahrbtnik , Snežno in veter , ki brije da gre'skozi kosti. Kot privia se v t emi prikaže stena . Skok je vi-sok kakih 20 m. Po zaledeneli vrvi se vlačimo navzgor . še 150~etro v in smo pr i vhodu . O vhodu ne duha ne sluha , le jarkiskopani v sneg. Poljaki se žolčno prepirajo . Kje je idiot ,ki nas je nagnal sem gor? Oni so le sporočili , da vhod še niodkopan in da naj prinesejo opremo za bivak .Poparjeni se vračamo v dolino . Naslednja dva dni smo v Gro-niku . Poljaki kopljejo vhod . Vseskozi prihajajo po radiučudne vesti ••. zdcj da so že odkopali vhod , arugič da šema-njka nekaj metrov ipd . Dan pred Silvestrom obupamo . Gremo nahrib po kr amo . Je sicer man j mr az , a veter je poš~sten . Mečenas po tleh, nosi nam sneg v obraz , za obleko . Popol~ne jevsa oprema v dolini . Vsi smo do • že premočeni . Poljaki sobesni . Vse je šlo narobu . Če hočemo si l a hko ogledamo JaskinoCzarno . 6 km dolga jama , najdaljša na Poljskem .Zvečer odidemo . Čez tri ure smo pod Ornakoc . Vrem~ je kot za-kleto . Mrzel dež nas pere vso pot . Po hosti Je pot obupna .Spotikam~ se po ledu , čez podrta drevesa . .• Na srečo so zad-njih sto metrov fiksne vrvi in nam olajšajo trpljenje . V jamiso že jamarji iz ~roclava in so v breznih že vrvi . Hitro po-niknemo v podzemlje . Rene še mimogrede demonstrira nov načinspu~ta - s pomočjo gravitacije . Na srečo je misel hitro op~­stil . Ena ekipa je že odšla naprej , da opremi prehode z vrvmi .Na naše veliko začudenje smo jih zagledali četrt ure od vho-da , zbrane okoli kllLa lnika, kjer se j1;; kuhala herbata aličaj po naše . Prva skodeli~a nas je poživil a , drugo smo še po-pili , a kaj početi s tretjo , četrt~ , peto •... tako ce li dveuri . Kaj hočemo , kuhanje herba t e Je svojevrsten obred , kiga pravoveren poljski jamar ne opusti zlepa . Po dveh urahsmo se docela pr emraženi odpr av ili naprej . ' Prečnica nad

22Herkulesom predstevlja svojevrstno zabavo . ro konoplji dvomlji-ve trdnost i se odpelješ po ke r abinu čez 30 1J breznll , ali pa vnebesa , če se hudič strga . Nato se vlač imo pn podobni? stvar ehče z stopnje navzgor . ž~ sm~ pod proslulim Wange.rakim kaminl)m ,45 m ga je . Vsak m'llo \"naJ. .opa \" karbid.ko in že je kamin \"' ~ve­tljen . Poljaki se navdušeni ncd našimi lučmi . A.ndzrej vpije :\"Jasno , j asno •• ! \" OJ:> fiksnih vrveh gre hitr» navzgor . Vsakdose samovaruje ob \"j umarju\" . Na vrhu rečamo dva jamarja izWroclava . Radovedno opaz~ j eta naše luči , ne zineta pa nobene .6udni tiči so tile poljski jamarJi. če se srečajo , s i k~majprivo ščijo \" Češč \" in že gredo naraz;m . Okoli vogala, in že me3preleti srh . Naši prijatelji si dajejo ppra viti s herbato !Sa ur ~ ali dve smo peče~ i. Takole posedanje nas spravlja ob ži-vce . P~ malem nas že zvija , dremamo vsak v svoj em kotu. · Če z~olgo , dolgo časa se odpravimo naprej . Brezno , n a to pa rUhajnapre3nica do police in še prečnica v vrveh do jezerca . Telovad-·oa v vrveh nas malo zdrami , a kaj ko spet stojimo kot lipovi·o·,~vi ob jezercu in čakamo , da bom- šli llE'prej . Rene ekornpa~e v brezno, ker je pozabil , do mora zanihati do police . Pa-we:u uspe priti \b jezercu naprej. Sledijo mu drugi . Od našihje ~e z že Rado . Obesim se na vrv in skušam prečiti . Rjovenjeme ~stavi . Nazaj , klin se je izpulil • • • ~estopim , sem prideše \"ndrzeJ. Prve sk:upina nam je že pobegnila naprej . Nič nesli~iJO . K vragu jama in vse skupaj . Ne vemo kaj bi . Začnemose 1 ~ačati . Kmalu smo pri vhodnem breznu. Na vrhu je vse lede-no . ~~ vrveh hitr? sestopamo . Niže doli gre po ledu bolj ču­dno , a ., dolini smo vsi celi in zdravi. l'opoldne smo v Groni-ku. Dr•1.;a ekipa pride zvečer .Začno s; priprave na silv~ r trovanje . Silvester je minil kotvsi, !'lov~ l e't..i <>u!J p.·ičakali precej burno, s pokanjem s karbi-d6m. : . :amuarja se poslovimo . Vlak na~ zv oč er odpelje v Ka-towi~'! , nato pa ns. Dunaj in v Ljubl „ano·, Jo. nas pričaka s sne-žnim matežem. (op . ) :::kskurziJa na Poljsko oa 24 . 12 . 1970 do 3 . 1 . 1971. Pred Snežno (gl .-770m) in v Jnskini Czarii.y zmrzovali : Rene 1erc?všek . Rado Smerdu, Nace Sivce.in Jože Pirnat , vs i ~lani JK.LM . - ~- n- n- n- o- n- o- o-Putikovanja v Lazah se je udeležilo okrog štirideset člano v .Poleg Putickovega govora je najbolj uspel Iletov spontani ,nenapovedan show.

Minerska sekcija: NAVOOIID ZA RAVNANJE S STARO MUNICIJO V JAMAHKer večkrat slišiva;da se v jamah nahaja munioija in da je raziskovanje ja111e zato nevar- no,dajeva naslednje pojasnilo: ločim~ več vrst municije za različne namene. Osnovne vrst( so:topovake granate,minome- talske mine, ročne bombe, rakete(pogosto P~ Jrfaust) ,mine(n. pr. protitarllcovake),letalake bombe in bolj redko bojni strup • 1.1'opovske granate so brez kakršnihkoli krilc in vse imajo na spodnjem delu bakren ali lelezen obrOč . Caure imajo samo kalibri do nekako 50 1111, zato si ne S!l8lllO misllti , da je bila granata.brez čaure izstreljena . Če granata ni izstreljena , je 1~ varna. Razstrelivo v njej lahko detonira aaino,če najprej eksplodira detonator , ki pa ga ak· tivira v!igalnik,ki je običajno na sprednjem delu granat e in je večinoma al.Ullli.nijast . Nekatere granate(protioklepne in kumulativne,betonoprobojne)pa imajo vUgalnike na tadnjem delu.če je granata izstreljena,kar se spozna po tem, da ima na bakrenem prs- tanu vrezane llebove, se je ne sne premikati pod nobenim poaojem. Vsi vUgal.ni.ki gr a - nat so zavarovani pred tem, da bi se aktivirali prej, preden zapusti granata topovsko cev, zato nei11streljenim granatam udarci in pretresi ne škodujejo. Zavarovanje se do- se!e na različne na~ine , v glavnem tako , da je udarne igla naslonjena na segxnente, ki se razlllaknejo zaradi centrifugalne sile,ki je posledica zelo hitrega vrtenja granate okoli svoje osi.Takrat je udarna igla svobodna in ob udaru granate v cilj udari na inicialno zmes, ki s plamenom aktivira detonator , ta pa polnjenje granate. Večkrat vidimo na v!igalnikib razdelitev s črticemi ali dva utor a . (ZtZs ,'.lO, Dopp Za 60) Ti vU.galniki so tanpirni in so na protiletalskih granatah večjega kallbr a , l!rapnelih, z::..:igal.nih in koničnih granatah. Tudi tu ni potreben noben strah1ker je za aktiviranje tEmpirnega mehanjzma potreben pospel!ek, ki ga granata dobi ob prehodu akozi topovsko cev in ki znaša do 10000g , Če granate niso izstreljene, so absolutno varne in se jih l.ahko brez skrbi premika, 2. 11inometalske mi.ne imajo zo!en zadnji del , na katerem je 6 ali 8 krilc in luknjice. V!igal.niki niso nikoli tcmpirni in velja zanje isto, kar se tiče varnosti , kot za gra- nate. Pogoste pa so italijanske fosforne mine kalibra 62 mm, ki se jim je treba izogniti,„Letalske .bombe so zel.o redke, so precej večje od min in granat in imajo na zadnjeni de- lu stabilizator.VečinQlllS so z dvema al„ eč vzigalniki , ki so zavarovani .Če so še, se spozna po tem , če ima sprodn ;i. l!o vetrn....o . So pa bolj komplicirani in se je letalskim bol!lbam bolje izogibati~!t.Ročne bombe so ofenzivne in defenzivne. Ofenzivne ni ajo naookanoga oklepa in so nevar- ne na razdalji .5 m,defenzivne pa imajo nasekan oklep in njihovi droboi letijo do 200n. Zlasti nevarne so italijanske ofenzivne bOlllbe(paradajzarice) ,ker rade eksplodirajo. Na splošne. se je. najpametneje ročm.m b6mbam izogibati.~ . Rakete , tromblonske mine so bolj redke in večinoma kumulativne.Znana je raketa \"Pan- zerfaust\" in \"Bazooka\" . Male rakete za \"Bazooko\" so novarne, 1-:er imajo zelo občutljive v!igalnike , če je sneta zaščitna lica.6 .llojni strupi so bolj redki,so lahko v granatah ali pogosteje v obliki sivih val.jev, ki ao v tanhih zal.eznih posodah s trend luknjami na vrhu in t\"OCajem iz žice. Nikar ne hodi preblizu s plamenom karbidke , kC! so plin sproščal Sicer pa je nll.jbolje,da o morebitnih najdbah munici je v jamah obvestite Minersko sek- cijo JKlll,p. p . 1?9, 61001 Ljubljana,ki bo po svojih močeh matW'ial odstrar.ila in ga uničila .

- 24 -b~o~ini jLm&rja ~renceta :;,ušte r šiče:,_.. h • v 1:1.„v v J . l'l l l / A L l J A~ 0ze1\eKSJ l „t je rrete„ lOJ kS r S llO , t e~ r e t Še VS '! 1 oii'!tnC'~ti;o l ni ~imoFzijci, ~ev.a !rzoo lro1ir a l i v po rotno~\" O??nPnopo1zem1Je Uoic.- v Lanskem vr hu p- i ~ l e ni n;i Se •111ries n q v e1110,~a teri vrag ru;s ~e obse1 ~ l , 1& s1110 šli ~oslušrt s 1ečo t iP. ,kje r so br'!zusresn~ uis torali ?e r o-'ovi ; r mPr.) av 1r \"~ „o..,i, \"\"smo sli itnuit to, kar 1\" h::.lc ;.~ si or <>,i •;i\"'l)ol ,..,„ ,,qs.-o- • -1 \ve\"'\"' ·\.elo zimo nern j e i:-o%rlo s ir ,i ~ nje o7 in<? l<o n -?c te'1a.l , 'TilllO po-aembne N&JJeoe i e1.1e . 1 o tem p; ;e n e ke ne ~el-;'? \"'J'ln le rrote-ze l komaj tJovolj r < zsir.'~ no sr:-eo;io in ozn„n il , ·ls• sP. .;..,,..ena d&tj11je. ln sle1ili r.o 'ln'!v i novit> in novi>- o'l'\"' it )i tor V\"'\"-„„sni t n uni m.r io liČO '? P'P. ft·iČP.l' OV\"n,ie, ke j bo l\" inflS l l\" 0 \"-'e l i<' ,i'ista eks1<urzijs se je ri č ::: l a i o~~o l 7n o. •1 l'lo\"o to 7.v„;:„r smo se 1.s ?eleznisl<i r os t eii ?;hr„li \"...•tč L\" , 1uš'<o '.,<>v in ; „z ,. da bi sli. i zq1erit, kar smo 011, r 1li Pj to111 f r 'l·J n•.t' i.v l ak o~s Je prir,Ljal v ~lanino rribli~no oh ro 1 n 1 ~ i. ~R~~;smo i..renili skozi Laz~ i~nr ;;~rriljČe~v;s;kl orz.uičl~rooziof rrot i ifm i. ~ oifpo t jo sem t& \: o usr ;š:no \"'\"ifv„ ,1(h in volil-o-vib, ja j~ bilo ~!n~ oaza1nie ~s boli ~treh ~ot nio . ~ r '!Čn osmo i:risi;e li 'to ,jP me i n si:u~ t .l li l es tv'? v br\"z~o .t.rahro se 1-oz2nem naf 1 e j in n~ reljujell'\"Eolr to\" iz l\"~ tvi r. invr vi do dna . .:. l edi mi >usko, Z\" n,i i rn gr;! . Lo v. l'P ima i:-os'l ~nosrečo lr. n ~oaiome ja z Erlava l ro zr~~ u. Ce bi ~A ~učlrc ?~or~,in~ va r ovale , bi oifrčal nera~nost \" \" oni, verj P tn o '>ol;šisvdt . • o jd možak končno f iv in c el n\" 1nu, se roi~vi nov r ro-b tem, k.lr j ..J Lučki upe-tlt rno1·Ata in s a ni? upe '> r e z v 1>rov e o; ene jno. ::> l J1i ~ r ij e t~ljsko rra~ riča ven,i a in vrn ~~ se o~ vrh ,da jo verujJm , ro tio fP \"ebzAjt--'1 neze,i v b r ,zno .b l .iJi p~haoja ~.> S t&r ~\"1 rJ ~ lU j8ll.-'• ~ e · s~ C. r:' i raF 11:7 i , ki ; ,,.tako ozka, ·Je l'\"'lr a J uško pobr Pti: vs 1 ::i „ ~ r~t a iz ?1[1''t če l'o-ča Sn.OZajO . t:CCl •JJP ITTO l a l j~ . l l osče, )UCO \ ... -tvorPni>, ?') „ta-jimo ni; !Obu vci!lik~ ::..i rn ~ . N~k;i~ r.>1 seb•' slut i mo vo1o, 1-'ose spusča111 . 1 vanjo. metu sJTI O n„ r. olici. S I 2ifi il<\"vo.-t v r 0~1enL.I g& r r~U18$8m:) S cr.pinoru. ~3 t\"' O V )vorani Š tirih • .J:?, Vl'!(\\"'\" 0neril ne iost.ru01!ln t.·'.' i n J'll\"ičaemo rr.a ri li , 7e ~~brvc i;:tr r l>i T e v ,Ki se nekajkr at j o r a su pogreza ? v t'lročP. t l Pto.ur e ja ~e y zju t r aj. o n cali ~M O z m~r itv e~i. E 0 ~ imo n~ ro -dor u vrh 1•un.g l o1Der<1 tna '.IVOl'80\~ in rriČekLf : -?m o tovrr i S\" V, lriso obljub)li, :la i: r i 1ejo rreplezPt ve l i!rl'•1sJ· i · l<P\"lio nP-1 VP.-liko S tirno. ~ ~ Zl'S li3i..,O glPSOVe. 1 otul'DP.\"'0 SP. ~q 1 :<:\" !'le .,„rui:Ed .u z.-slisimo .-e t.o1a, k.i Sfre3uja, l<.i P. smo , 1<0 \"\" vi\"inobenih lu či . blo'.li Krozno tuljaoie. noče•o Č~M holi ~ r P. -s trt rr. :l': :z i,iP i~ n,..vi·r.10 si t i pri š le ke h1 ti J. or. j 7 '.lo1lrot. L\" el Z\" j . '\" l rnr oo S\" s r r p - na Pnz o v nc bto i k\", pol n I' te k O.i n r fl' · o\" t \"''upeda, ko ugoto vi mo, 1a so v l<o n zerv r h l e ne ki n• ~nusni ..,orskiJ'ek i. ·rotem se . etod okao& te s rtezr lnini rri~o~oc k i in se rrive?P.ns vrv, kt t ar a !Jr ugi konec i r 71 1 oif rc. 7e se r o?o oe„ y . s te oo

- 25 - tČrk&i nt eemv rnič~ nogr e za to, ~paobobči jer ril ez•l ~ri vi ŠA t~~v 0~Člorlbpo~rRr e - il ov nrto Ve l ike nP , š tir ~r~~ r e vode se (!!Ot no s ve t l ike l<1>kib 4 o ir ni?e . '<> to rl u ni č Jr\",i 1ohrona tce 7e . 1 obočj':l je gl e dko kot le-1, orrill'k<i .i.'l stot:iP. si mo-r r sproti kopEtf s cepin . 3e l e po •no~i ~ ro s~us ib ~ u uspe, de se pri e:o l ju\"• io š iro, ~ rolice, ot! ~\"l <i r sA o\"\"t\"io 'lolj- se perspak tiv e . S l erl i ~ u ~an s , ki ie sic~ r s~re t e n, 0 s~ -u iz ust ne pres t &no usi r l ,i ej o r 1>znc i11?n,iršJrP , • orlrc, ki ~rl! zE hj i m, je ~ir t n in 1ostoie nstvan ~ot v•ino ln rr e 1sta vli R uo si11;ur se l\"U uj e~ nic J•pooseb l ,ie nost . /, e!) t <irn s e ie \"l to-i ? <1 s,,.r„,r,.Pi.nvni l toli l<ovi 3le 11črdi<k pokezc l vho1 nov rov vrn l'<>rne e v . i ~r poseb ne~a , Pr r ~p.~ , n~5 no to f ir\" r ~~ ~lrov . Jist vo stvF r i ie v te ra ,1r i-~~o v k ~•~u s voi „•r ~o~·t uticke . lravo v!rni smo rotem· IPticisti, krivov~rci r r~ip& rji . C• bi ve1e l , l<r j nrs ČE~e , hi ~o to vo rr e-ll rv~ lkEko bol j prr vovarno ime.~e i t e• se io po lice i olror lj <i vr še )u~Jro in i•z . •učlrr i nL:! v s t f' ost1>lc: zF.:lr,j zr va r ovr ni ~ . ll~n ~\" r I\" \"'\"Šlro Sll'\"i, t'lr Liva bol,i zroi11• stal: l e n ici: \"t\" mo č nel\"J\\\" v \" ..- nsov•'\"\" oPhrht-niku. V gosj e~ r ~J u pl~1 ~ o po sigov3m ~o~očiu . Ne n\" '\"'O\"''\" o-str~imo . lre1 n~ ~i visi s strorc \"'O~očen ~ t P l P !rt it, ~r1v q ­. čji, k~r s~o iih k1ej ki ~ vi1el i. ~nowl rsno vr ~rstimo ~~\"nTDSOV ft \" (beri: ,r rnik) . ~o M OO~O holi romo•h ftn r r 1• V'l- l il<~ nski po r t P. l n~ i~sni. r 1r ire sq r ov, ~i hi hjl \eh~oše ke;j dru ireyn , kot\"l irrrs fri\".~ ož<? ne m o ·se vF nj . l l eztno pr ei. o r o1ornih rri Č!! v. i\"lo R\"r e -de puačr~o l e vo in 1•s no oh s t ~ n c~ mo~oČo• ~' ~niške s ku-~ine . h OV je mnogo večj i, kot ' ' ' teri ko li ~r u ~ v ;j n ~•h j p -l ač ne ol<rog. )rv i \"!o 1r lje . 1r ev r rč1m o 83 no ilovn„ tih <1r-s1 loic&h in s t ofEMO v globo~· ronvicq . ~ i č nrs ne ust Pvi .& reč ni s~o . NenP1ocf S3 rov ~o?i in zviŠA . l o m nr~ nPmise boči obokr o stror, po inu r ov\" r r ~o <\"''r oir -t•· velilr i 1sig ovi rr~govi, t'\" ~O ~„ se tPw r r ovP t r~oi rri~0 i~q S to-~nišče . ~kr or, s be g l !!I~„~ l ~ mr lo. To li~o , ~ , v iii~o, ~r.~stpi:erro, in to liko, <la c ~ url l1 4·:\"'o sl<tr •1tlO rr'hitolrtur o !\"ort-zerr.sl>o1~r pr os1.or.'.' . Ne znf nsllc s ilr nrs vl!!Če ''\"'' i<i . i:'lt\"\"'ne n•dome obstrne~o . Sr e1 i rov e Kii• ~ lr n~ i ~ ~ t o o~ li~r~,Le ob 11sni s t e n i b i se g< morOc 1-10 ~r•č~·~i . r nstr nnnj e11;1 vi:l i mo tP.-.rč ne o\"rise v'! li l-'„ :...s'\" 1'0 i?~ -.c; 1•<> ~vor\"\" \"\" ·tt.? t o 1 sil nr v'l?e . • o t r>t'Čl!r rle?r t:'C' s '?r»i ;„ S'! tr l<o-1 'l\" L•-si izz.r ovinl-:t , -II' j e če z. 1 Ot3\"' s~\"' nr vrs~i irz . \"O\"'T\"s,ki gi i.,, ~.,. s sebo,j , i e vz r c)I< t ~ ,.,u oP.,,n· •lslr„,,.11 \"r j vi 1 ~ l!:i \"''·ro t bi ~ ignil sa~ i: r eYo, ČPrr · v z or~ hit i v ro ~ oh ni h noto~.žrj uh tudi n:iz n:ns ko n ~ r o·J, n. · ?to-tr irl m~n'? 110ŠI i eio tovr-risi Ol' pre,i , rJr poitl 31r v• , ~e S'? tu~ i ni i \"' ~ntr č r Č<>z .tof9n9ve se ob 1es n i s t • ni 1vor\" n9 . ~· v o stP.nn in str on l9slutivr- v sencrh. rt10 zqrl e -t\" vr rr9-l s9ho; n ov lii·k, v ·-'.l· j F' l o 11' ( 5 m ve lik r ov. 1'o ;„ Z\"'\"' os t 1n r •.,. lov, -i- sro-rociv r D\" z;:j nr.j ]!r ečk• ,io l. l i ,i !' k. Tot'?... zrv„ii'?V'', 1\" l!'r e-vt S<! \"m•lo pogl e:l(t.\" . r kih 5o m 1rvivr ro 1vor • ni, t'Ot9!T'i:~ se zt• čnet1 1no in stror ne vr rno l1lH'r ti. • P. to 'I r es i q; ni-r Lno s t o~~. j r j 9 se1lj ve eg• ~o nac , i•z r • srlo h nim·~obč ut kt z~ ~Pk9 kome n t · r je. C uti~ i r M~ ney•i s ili 1n lje ,d lje . l're tJ menoj s e oi r,re Pt'S\"7r . ; ... o~;· ' <? Jrot pr va in.i:ovse'll bletn'I n. j.7P.rzri,}s9met-soe.i vl'n.io . \"~ nrP.~·i šl ;„; „ ... , \" ' i t>o·srloh Šl o nr z sliš i ,,. 1·e to-l1', ~i on11rt1 i·~ , ·tp hCl

- 26 -vs oK hip kon'!C ~tm: o vseeno r ine zr '\"e no; z e n\"lro vn q ~o .rotea so roj i. vi nr \nu t ('sr7e b l rt nr l o7r . C'nstrr n nie vi-di m tamno ojrrtino . o r e z ro~isleke s e ro7•n '!m, vr nio, 1 0-1100mrz pl11tr.isvii roao~:tci!s,>kOgkooizčeion;ooi ož1sioni:olai.v. skozi pc '• ine n'! \"'oti. n\"o ' rvr•i\"1\"J ; e „~ .„2Ls Nc?os vl 1 s~enj r.c i iuie . Srl <:'zI'~ m3 n n 1 : ­ko Iit ie · • t o1 ir r hi„ve l jr vr. se i;o b l t tu in tulivr , ko likor nrmr S\"\"\".\"\" · v'l o„.11.oncev se s l i s :i..i o \"'ogočn i otfme vi. Ne J:'OJ,\"is no f' V\" sr qČ n\" •rotem se osv~s t ivr in lr v iv• ir l je . ~ov i • niz•~ in htr-t•n, c nl ju t o D\" ov ir1i. l o tl -ib se r o,i r vi io v\"! lilr'I .c i.,.o-ve pon ve, rolne n~ 1 ~e te r ~ l obok~ vode . ~o nr ~ omr ~ i ~r ~~ r'l­nu in do i:rsu s e znc j«e.., v vo1i. •~e t o~ i \"'' n-, lrr1 pov~'1r tio moj u sk l e r ot i čnosti, m· ne rr rr c v nič ne ~o ti. ln~i v\" s epo r ov u , ne de bi k!',j -iosti oi.- rzo v\" L'l o~o lico . V• tolikog l eJCl!I n~ komprs , <ll' vi1i'1 , 1• vo ii ; r'\"r rroti s-:iver•1. • .., -t odu je že že l, ~t Se S po vrr tn c k~ r to ne bo QO\"'n l r~ l ir­ti .v t..jub l j <no z Jrhni ke . :>v se viju~' levo in -'tesni', ...i-mogr „ da \"r ag i strir e vF\" r 1 zn~ ods , r e . ,, ?l'!! ve čia i l ovnr topobočj~ n1>jo z-·s ore in m\" l o ust: vi. 0 ov post\"ir srq t v eč.ii,nr d as ni vidiv ~ več l eri~ str l ~ gn itov . l oter. s ~ ;n l\"r r nzre ri .vdl oč ivo se zr ':lesni cov . • r o•lirnvr ·r- a \" or i „Š'·\"i\"'i b l olti,ve lik i mi Ka kor biJ• . Vs• S~ ~ l ~ so iiV ~e r nzrqzr no , )• R•\"'in tj! v ilj i v! . kc pnišl<' tv or be . 1 o n čno s• znr i-\" rt vr v v<> U -ki dvor Eni, vr h str~•P• rohoči• . 7•r•Č• n• i11 v•st '\"\" nisvPi:o č~kt l e t ovc riše v. 1 OSP'lrvr po č r nih sl<r l· b . \" \"'\" l u z •sl i -i ivt ZL seboj vese l o uk• nje . V soju k• r hi tk z•~l• \" · v r st-jočd obrLze t c v~ r iš• v, ki ne s!u' iv rjo svoi• s t eč1 . ih čnntmc n~ o č itr , i r svc nr prr vil r bol j ''ro fr·ncos~o'' . Vn-\"oio r •zUJ;1aj i, d\" t>i s• v t rl• H• tr •nu t l< i \" ni\"' Č• O'? '110~• 1 zr-driL ti.bkut ' j se s~ust iqo ~o str~3\"' ilo vnr t e~ ~ohoči u. ~lo~1A inglObJe gtz i~o po 33v i Šk9~ blr t u . r rsik~o s• r ov• Li• ~ntlen . „onč no n •s zc::i r ; i jezer o r':l nEste vo ie , Id R<l r r .,.t0 -zr ~reke vs eg~ r ove . Ni č zt t o . i r e več hi \" i lo ?r ~· ~•s,Č.3 bi s a j• r1L še n: ,i; l .i:) vr l • . ( hrnemo S \"? nrz·.i .1.0 ··~ e vrndmO do Lu čke in L.:vr str vsr pr ezab l r . r o v '!s t r 1t i .:trnt.e ni bi l o več ur, ~tir· soio l'l i s li l i 1 1r sr16 s• z r 1r7 nle pol ure .rov r o t ek iz j t me je Z!'lrgos l • ve n. !1t ekl•nicr f ivr O• \"' pozn•-je '' 1ri &l 9VCU\" steče kot Še nikoli . Vs9 t e,rve SO rozrb l je -ne . Nepop i s no s~o srečni . - o - o 7 o ~ o - o - o - o - o - o - o- .~ le ni Gruppo Spe leo Se n Giusto iz rrst~ so iz~ elrl i h n rvnifilm o medklubski ekskurzi j i v ~ rč.jo .:i•\"'o \"'r.i P l nni. CI t e\"-ni č n i pl{ ti fil me bi se s i ce r dr l o r~ zrrr vl in ti, ie r~ f i lt ~ k o ~oln svež i h dom i s lic in nov i h prije mov, 1~ s mo ~t r mel i.

27 Franco Šušteršič ~ NEKAJ \" BREZN_ ' Laič ne predstave o kraškem podzemlju so vez ~ne predvsem na Y•d ~ ­ ravno jamo: Površnomu • obisk~valcu krasa, ki obišče lo nekaj' turis- tičnih jam; pravzaprav vsi limo predstavn, da so kraške votlino sistem vod oravnih rov~v v več nadstropjih. Le redki opazijo, da s'l v stona1'1 cestnih .11li železniških usek\">v vočkra t pro1•ozani več ­ ji. sli manjši, b\">lj ali manj zakapani jaški. Šolo tedaj so člo ­veku malo posveti , da bi ~ ilo nav pičnih votlin na krasu lahko co- lo več, kot v<\"ldoravnihČo p8 hi povprašali d ~mačina ali jamarja, bi dobili fl\">VS 6m druga -čen lldg'lvor . Navpične votlino, ki j i h jamBrji ~bičajnn imenujem:>·brezna, S\"> v veliki večini . Od ~600 ra~iskanih slovenskih jam, jo le d oor ih tisoč v ~d o ravnih , pa še mnogo nd teh imaj o vhode sko-zi brezna , ali pa se tam pojavljaj'> nntranja br·ezna , ki jih ime-nujem„ štor ne ali lijake . Sem moramo seveda šteti še kamine, kiso dvigaj o iz jam navzgor in ~ bičajno k\">nčajo blizu površja . Naj-popolnejšo sliko pa bi d obili, če bi \">dprli š e tisto, ki s & žeod nastanka zgo1•aj in spodaj neprehodni in pravzaprav a 11loh nevcm'l zanjo . Potom bi lahko tr''li , da je ponekod že na vsakih ne-kaj arov kak\"I brezno . V felezuiškoin useku pod Lešnikovem vrhom,med postajama Logatec i n Planina, jih lahko na vsaki s trani našte-jem'> čez dest . Tisti pa, ki so kdaj hodi li po „isokogorskih podih,dobro vedo, da so je b1oznom včasih žo·tcžk\"> o~ibati .Da so ros pogosta , nam pn svojo pove že množica bolj ali manj.po-srečenih lji.dskih i men za navpičrto jamo . Jamarji najraje uporab-ljamo besedo \" brezno\", razlagamo pa j\" tako, da nečlan l\"lb pogleduv globino vzklikne \" Brrrr• • I \" . Žal pa ao jczik'>slovci s to razla-go no strinjajo. Dosti je še razš ii· jon izra z \" prbpad \" ali \" pro-pad \" , pa šo prepadna, propadi na in pod ~h ~n. Ne. Primo1·skom jimpravi j'> kar jamo. ~o večkrat so jo jamb1jom zg )dilo, da so dryma-čino spraševali za jamo, ti pa a~ jim vos dan kazali le brezna .Šolo ob slovesu pa so p.t'iJSZni domač i ni vprašali, zakaj ao jamar-ji no zanimajo t~di za p ečino, s čimor mislijo krašov ci vod ~ravnojamsko prostore . V Boli Krajini pa so znani tudi zjoti, d~ i ti,frlinko in podobno . Tako jamo, kot biezna, pa imaj„ križem Slo-

• <i II 28 venijo radi lastna ~mena, čo 1maj, markantno vh1dc. Spomnime ao~ 0 ,kar Erjavščco y,;lJ&~ah, Brgbvkc pri Forncčah, ~iglovice pri Rib- nici itd. V spJošnom bi lahko nckli, ~a pr avijo domačini mn~ ­ gim navpičnim vot linam jamo, lo redke pa so tisto v,c oraTno ja- mo , ki„ bi so po domačo:.imonovolo brozfla. Za vodoravno ali poševno jamo, skoraJ ~olja pravilo, da so da- lo večjih ali manjših podzemskih vodotokov. P1·i breznih pa ima- mo precej večji spekter možnosti nastanka . Na seznamu najglob- ljih jugoslovanskih jam so v začetku večinoma strme jame, ki so v skokih spuščajo v globino. To jame eo izvotlili večji ali manj ši površinski vodotoki, .ki so prestopili z nepropustnih na pro- pustno kamnino in so spustili v globino. Tako votlino le R težki· arco111 štejemo med b1 ezn& in jih rajo imenujemo požiralnike. Dr~gačn~ pa sta n.pr. 362m globoko brezno na Draču in 326m glo- boka Belinka pri Plaškom. Tu ni sledu o kakem večjem površinskcc vodotoku. Vso kažo, da so je voda, ki ju jo izdelala, zbirala v seposrodni bližini jame in jo bila lo lokalno zbrana deževnica. Naj nam bo v bodočo to glavno vodilo pri definiciji pojma ~ brez­ no \" in si pobližo oglejmo tako votlino . • Prav gotov o je pomembno, da \·emo, kakšen jo cohanizom pretoka vodo Y tistem dolu lllcltično kamnino (apnenca, delno dolomita), kjor nastajajo brezna. O tem, da je raz~ orcditev padavin že po krajšem dežku popolnoma enakomerna p~ l.Olom površju, ni dvoma. Prav tako opažamo, da ruša in proporoli dol kbmnino pod njo v glavnem onakomorno preva j ajo vod~ v globino. Globljo , v živi skali, pa ~o razmero spremene. Voda sicer lahko odtoka po raz- nih razpokah, počeh in lezikah,' vendar pa teh ni toliko, da bi lahko govorili o kaki izotropnosti prevajanja vodo. Zbira so v ~e curke, ki odvodnjavaj o že več m2 zemeljskega površja. Ti se seveda š'o združujejo ln nekje v globini, se ob liniji najmanj· šega odpora - to jo navadno kak prelom ali lozika - voda zbere v tolikšni količini , da lahko izvotli večjo pi•ostore. Po njih se spušča tako globoko, da so izčrpa njena korozivna moč . Taka · navpična odprtina, ki jo jamarji imondjemo kamin, jo seveda šo zgoraj in spodaj zaprta. Šolo postopno znižovr.njc povi·šja ga kon- čno zgoraj odp.t•e in spromoni v pravo brezno .

., 29Jamarje v breznih seveda bol j zanima globina, kot dolžina, kije včkrat skoraj ni. Zato lo malo kdo posveča pozornost t lori -su, ali bolje, vodoravnemu prol'czu br ezna. Vodeti pa moramo, das~odnji v bližini dna, kjer se stono pozimi zaradi vdiranja mr-zlega zraka nojhitrcjo krušijo, izgubi prvotno obliko . Smisol-nojo jo toroj iskati znač ilni prerez nekje na polovici posa-meznega jaška.Kdor pa le malo gleda, kod pleza, ve, da ni brezna brez preloma,da jo vsak jašek nastal ob neki bolj ali manj navpični razpoki .Vodno lahko opazujemo, da so tlorisi br ozon lahko okrogli, elip-sasti, spotegnjeni, ali celo šp:enjasti# vsem pa jo skupno, da sev smeri matičnega preloma lo polagoma ože do špranjo . Boljši opa-zovalci tudi vodo, da so brezna po primorskem krasu večinoma okrog-la, po notranjskem pa bolj sptognjona , špranjesta, V Lanskem vr-hu, kjer imamo blizu več različnih karbonatnih kamenin, lahko vi-dimo, kako jo tloris brezna odvisen od topnosti matično kamni.ne,ali bolje, od količino in značaja ne t opno komponente v njoj . Og-lejmo si, ali jo mogoče mod temi p ojavi najti kako zakoni t o zve-zo.Vzemimo poševno ploskov, leziko, po kateri se zbira deževnica, kije prodrla do nje skozi kro··~-io, onakomcr nojc prepustno plast.Vode, ki odteka po leziki navzd ol se zbira v močnejši curek inso po prvi navpični špranji spusti v globino . Vzemimo, da so fi-zikalno -kemični pogoji šole tu takšni, da voda lahko pokaže svo-jo korozivno moč . Začela bo šiJ.'i ti poklino, za r adi kapilarnihsil pa se bo po obeh stenah poči onc komcrno razlez;I.a. Nastajanavpična votlina, pač do globino, ko je voda dokončno zasičenaz apnencem. (Sl.l).Seveda pa vlači voda z zgornjih plasti s seboj različno plavjc inz njim sproti maši dotočno·lcziko . Zato ne odteka d~ljc v globinovedno po isti navpičnici, temveč niha okrog neko težišče linijo.To nihanje je popolnoma slučajno in so pokorava le zakonom statis-tiko. Količino v od o, ki jo protokla po neki navpičnici, za 'x'.oddaljeni od t ožiščno , lahko po daljš.em razvoju brezna opišemoz Gaussovo krivuljo normalno razporedi tvo. ·zacnkl'at iščemo rezul-ta t le v odstotkih in zato mno~imo desno str an onačbo s 100%.

30Q(x)/%/ exp - x2 Sl.2,A .$- --~ 2i 2 ' je disperzija, ali drugače - čim večji je ~ , tem bol j spo·tegnjena je krivulja in obratno. V breznih seveda voda korodira obo steni in ju lahko opišemo s ki'ivuJ.jama, simetričnima na abscisos. Pri tem seveda predpostavljamo, da je količina odnešcno kamnine sorazmerne s pretokom. Čim večje je bilo mašenje dotočne lezi·kc, tem večja je bila disperzija in z njo brezno bolj špranjasto.Majhna disperzija pa ima seveda za posledico elipsaste ali celo-0kroglc tlorise.Vprašanjc je le, od kod izvira material, ki maši lcziko. Na Sožan ~skem je kras večinoma bolj r.ekri t z ilovico in raznimi peski, kotkje v Lanskem vrhu. Verjetno t a pokrov ni vir mašila, saj bi potaimeli špranjasta brezna po Sežanskem.Če pa se ozremo na matično kamnino, kjer nastaja brezno, pa vidimda je ta okrog Sežano večinoma zelo čist rudiston apnence, v L~n­skem vrhu pa obratno, bolj ali manj dolomi tiziran, bi tumino.zonapnence, ki ima pono·kod primešano·ga precej kremena. Kor imamo tud6v Lanskem vrhu rudiston apnenec, nam primerjava kaže, da je skoraj n-0posredno odvisen od v s e bine in granulacijo netopnih kompo-nent v apnencu .še nečesa no 15memo pozabi:ti. Če pri teki., v eno špranjo več vode, kv drugo, a pod enakimi pogoji, po prvo b1 ezno po ploščini večje qdrugega, čeprav bo 6 enak. To vnesemo v enačbo tako, da obe spNmenl;jivki delimo s koeficientom K, .ki j e približno sorazmeren skvadra tnim korenom absolutno vrednosti celotnega pretoka agresivnvode. (S1.2, C)Ker se korozivna moč vodo z globino spreminja , so vzporedno spre·minja z globino tudi oblika in ploščina krivu l je .Položimo sedaj koordinatni sistem tako, da predstavlja os !x'presočnico navpičnega preloma in lezikc (Sl.3), os 'y' padnicaleziko skozi tež i ščno linijo pretoka, os 'z' pa padnica prelomaskozi koordinatno središče. V grobom lahko obliko brezna potomopišemo z naslednjo enačbo, kjer pa moramo stalno imeti v mislih,da osi 'x ', Jy' in 'z\" v naravi p1·aktično nikdar niso med sebojpravok otne :

31y(x,z) exp -Funkcija globine 'f(z) ' nam pove, kako ao oblika br ozna spreminja·z globino, a so bomo z njo pozabavali kdaj drugič.Poznej e, ko je navpična odprtina brezna že precej nad v olikoatnimred om d o točne lezike , so seveda vpliv mašenja nekoliko .zmanjša inga no moremo več točno opisati s statističnillri ·metodami . Zatorejjo pr ehod iz širšega v ožj i d el brezna hitrejši, kot s :i ga lahkoizračunamo po zgornJl f or muli . Tloris jo pot em res pod,bon loči ,elipsi ali celo krogu - točno t a ko, kot lahko vsak hip-opazu jemono terenu .vČo dotoka v eč vzporednih curkov isati navpični prelom, dobimovzporedna b.1'. ozna, vplivi posameznih o rkov pa se seštevajo . Sl.4 .·- \;i ! , . ..C .1.. [,1 -z

32NAJGLOBLJE JAME NA S V E T UPO NAJNOVEJŠIH PODATKIH ml . ( 1) Gouffre de l a Pie~re Saint - Mar~in , Piren eji , FR 13' 02 . ( 2) Gouffre Berger , Plateau d~ Sornin , Vercors , FR 11413 , (. 3 ) Reseau Trombe , Haute- Garonne, Pireneji FR 93,4 . ( 4) Abisso Michele Gortani , Kanin , Julijske Alpe IT. 91!7. ( 5) Spluga della Pretta, Lesinske Alpe I T 8811.<6 . ( 6) Grotta del Monte Cucco , Perugia I T 801 a~ Sniezna , Tatre PL 77(8 . ( 9 ) Chorum des Aiguilles Devoluy , Hautes-Alpes l' R 7 4C 9 . 1 10) H~lloch , Moutatal CH 74C FR 721io. ru , Gouff're Georgee , Ariege11 . '12, Gruberhornh~hl e , Salzburg AU 71112 • I. 1 3 ' Complesso sotterano di Piaggia Bella ,Piemont IT 68~ J13 . 114, Puits Francis, ! sere FR 68!14 . '15, Grave di Bifurto, Cerchiara , Kalabria IT 68!15 . ' 16: Gouffre Criska, !sere FR 67(16 . ' - . Pološkc jama , Tolmin , Slovenija YU 671- 17 . ' 7 . Antro del Chorchia , Alpi Apuane IT 66118 . 17 Gouffre du Calda ire , Bases- Alpes FR 66!19 . . - Abisso Cesare Prez, Kanin, Julijci IT 62)20 . 18. Abisso Eugenio Boegan , Kanin, Julijci IT 62j21 . ii9 , Gouffre de Faour Dara , NE od Beiruta 6llRL 62!22 . Sontano de San Augustino , Oaxaca MEX23 . 20 Frauenmauerh~hle , Ho ehschwab AU ( 124. :21 Reseau du Dent de Crolles , Isere FR 60125 . 22 Gouffre Juhue , Arradondo , Kantabrija E 6()(26 . 23 . .Gouffre Jean Ber nar d , Haute- Sav0ie FR 58(27 . ~ 24 · Scialet de la Combe de Fer , Corencon FR 58(28 . 25 . Sima del Mortero , Kantabri j a E 56129 . 26 . Gouffre Raymond Gaohe , Piemont IT 55l30 . 27 , Anou Bussouil , Djurdjura , Alžirij a 53!31 ~ 28 ~ Scialet Moussu, Vercors FR 53(32. 29· S•intano del Rio Iglesia , Huatla MEX 53~33 . 30. Raucherkarh~hJ.e , Totesgebirge AU 53134. 31 Geldloch, Otcher AU 52J35 . 32 Lamprechtsof en , Salzburg AU 52:36 • .33 . Aven Jean - Nouveau, Vaucluse FR 52137 . ' 34: Buco del Castello , Roncobello IT 52138 . , 35 ) Grotta del Chiocchio , Umbria IT 51'39 . ' 39 ) Grotte du Biolet , SavGie- Alpes FR 51140. : -) Sontano de los Golondrinas, Oaxaca r.!EX 5ll

Rado Ra de ~ če k : WANDLOC HPOŠ A S T LABIRINTAV rokah sem držal zajetno mapo , pokrito z debelim slojem pra-hu, kar je dokazovalo , da je ver Jetno že d lg& l e t a ni imelnihče v rokah . Sicer pa se temu nisem n iti malo z~čudil , kaj-ti našel sem jo za t ~žko omaro neštga jamskega arhiva , ki jeprav got ovo ni še nihče premaknil , odkar so jo postavili v taprost or .Zelo sem bil razočaran , ko sem ugotovil , da s o v mapi samo ne-pomembni računi . Tukaj sem lahko prebral, kdaj so naši predni-ki kupili vitel , ki ga že davno ni več , in koliko je stal, ko-šeloko nov i h kombinezonov so nab~ vili leta 1923 in mnogo dru-hmpi opJeolnnoemn.aado~'mezae.vnirmoikveihzrderčsin.il.gi Že aem hot el papirje s odlož iti, a nekakšna krbno za-ko kuvert~ ,lepljena i n prav tako zaprašena in umazana , kako r je bila ma-pa . Na mestu, kjer navadno etaj i naslov , je bilo zapaziti lenekaj bornih madežev starega črnila . Toda ne , nenadoma s em za-pazil sicer obledel žig, vendar jasno čitljiv . Ovojnica Je ne-dvomno izvirala iz nekega zavoda za psihične in duševne bole ~ni .S tresočo roko sem pretrgal umazani ovoj in v rokah mi Je o-stal zajeten sveženj pnrumenel ega papirja . Perforirani roboviso dokazovali , da so listi verjetno iztrgani iz nekakšne bele-žnic~ velikega formata . Papirji so bili popisani z velikimi ,iepim'i črkami in sklepal sem , de imam pred seboj rokopis ne-kega intelektualca . Vendar je bL:.o vi deti , da je neznanvcpisal v velikem razburjenju, ali pa je bil hudo , moraa coloneozdravljivo bolan .\" Izpoved na smrt obsojenega V letu gospo do v~m vl8 (.nv- či tlji vo)Nimam namena in tudi nv pričakujem , da bi mi verjeli . Vendarje vse tisto , kar sem dnživel v temačnih labirintih podze-meljske jame Wandloch tako grozotno , in n everjetno , da sem vsemoral nakomu zaupati , pa četudi le papir~u . Če bo nekoč nekdoprebral te liste in go bo zaradi pričujoče zgodbe obšla gro-za , naj mi ne zameri , kajti zameril bo mrtvemu človeku . Vem,de mi nihče ne verJ&JDc , toaa zavedam se , da se je njegova p9-doba naselila v mene samega in ker je on sedaj nedvQmnO res-nično mrtev , umiram tudi sam. Samo še nekaj mesecav bo pre-teklo in p~ava pošast l a birinta Wandloch bo izdi hnila . 'Zastonj bnste iskali na kraju tega rokopisa moj podpis , kaj -ti nisem vreden , da bi s vvojim umazanim imenom onečastil to

34izpoved resnice . Sicer pa tudi ni važno , kdo j~ avtor pri-čujoče pripovedi , kajti moje truplo že več kakor dve leti :trohni nekje med razbitim skelovJem jame Wandloch.Svojčas sem bil eden najsi cnejših ljudi , kar sem jih kdajko-li poznal . Imel sem vplivno in odgovorno mesto v Institutu zaraziskavo podzemnih voda dežele Kranjske in sem z veliko lju-bezni jo opravljal svoje delo . Moji n~drejeni so me spoštova-li in mi zaupali , tisti pa, ki so bili odvi3ni od moje avto-ritete so se me beli in bili nevoščljivi .~enadoma pa se je vse spremenilp . Nikoli ne bom pozabil tiste-~a nesre čnega C1neva , t istega strašnega tren~tka , k~ je nena-ccma prišel v našo organizacijo oni nesrečni človek . Nihče ni?ede: oa kod ee je vzel, nihče ni vedel , kaj je po pokl icu.~vedeli smo le , da je rojen na Dunaju in da mu je ime David:~cweitzer . In pomislite mOJO grozo, ko sem izvedel , da jero;en točno mstega dne in celo ob isti uri , kakor jaz sam . Šebo:j po me je prestrašil~ nJegova podoba, njegov· Ti dez: Bila~ve ai slicna kakor jajce Jajcu. Mnogi znanci so me pogosto-r.r~t spraševali , če sva si morda v sorodstvu, kajti on je hilmo;a zrcalna slika . Celo sam sem verjel , da je takšna i zrednapor.:bnost možna samo pri dvojčkih .Raz...:čna in to p9polnoma različna sta bila samo najina znača­ja . :~ je bil vedno nasmejan in ponižen, medtem ko sem sam ssilo <veljavljal svojo avtoriteto . Najbolj pa me Je jezilo,ker s. ga kolegi pogosto zamenjevali z menoj . Nisem mogelprena;ati , do lahko kdo mene , sposobnega inženirja , zamenju- ~e s ~~m pritepencem. Najr · ' j pa me je jezilo , ker ~e tao~lo­~ek POfoatokra+ da~al nas\ &e , ki sm se izkazali za neverjet-Tl'\" :.tor:.e-.n'I.:e:o pa sec ae razveselil , ko sem oe'.:ril , da se v eni sami po-.tro~nosti :LP.vid loči od mene . Na desnem licu je imal majhno ,v:~d.ar razločno vidno brazgot i no, ka tere izvora ni nikoli ho-te_ pojasni ti . Opozoril sem sice1 sod~l~vce na to podro bnost ,to'a oni so naju kljub temu še pogost~Je za~~njevali . Kmalu se: spoznal , da ~e mOJ dvojnik v družbi znatno bolj priljub-l;a~ on mene . Moja nesimpatija se je polagotll2 sprevrgla ve~~Ul.ovito sovraštvo . Da, sovražil sem g~ iz dna srca , mrzilset vse~o najmanjšo stvar , ki me je spominjala nanj . Svojegasov·:-ašt·ra pa nisem ni ti ekrival . Kadar sem mogel sem ga pri-kra; ševa~ pri raznih ugodnostih, ki jih je imela naša organi-za~ija . :kučal sem ga spraviti ob službo , toda ves kolektivga je po :piral in onemogočal moje nakane .Moje p:n·;·ašt,vo je doživelo svoJ višek , ko je David začel ho-dit~ z našo tajnico Marijo . Te njegove drzno&t i si sprva nisem!:lU!l ra~lagati , kajti ni bilo človeka , ki ne bi vedel , da je

'35Marije moje dekle in ni bilo nikogar , ki bi se ji skušal pri-bližati , saj se je vsakdo bal mojega mašče vanja . Tedaj semepoznal , da sem izgubil ves vpliv in vso avtoriteto , kajti česem še tako poskušal, Davida Sch , itzerja nisem mogel uničiti .V tistem trenutku sem se ooločil - on ali jaz , nekdo mora iz-giniti . David Schweitz ~r mora umreti .Kmalu se je ponudila težko pričakovana prilika . Naš Institutje od oblasti dobil nalogo , da ponovno izmeri in vsaj delnorazišče nove prede le mngočnega jamskega sistema ponorov Wand-loch . Med prijavlJcnci za akcijo je bil tudi Schwbitzer . To-da imel sem že do potankosti izdelan nač rt . Ne da bi kdo ve-del , sem ga izpustil iz seznama , kajti bil sem poverjenikvelike akcije .Bila je lepa , sončna nedelje . Razigrane volj e se je moja eki-pa pripeljala do pošastnega vhoda v vandloško podzemlje .Nihče ni opazil , da B & za mojo dobro voljo skriva silni nemir .Schweitzerja ni bilo =nami , vendar sem vedel , da se bn prika-zal, čim bo ekipa utonila v temi jame Wnndloch .Še nekaj zadnjih naročil in ostal sem sam , medtem ko so moJikole«i bili že nekje aaleč v jami . Tedaj sem zaslišal na cestitopot in zagledal Davidovo kočijo .Sprva se je zelo začuail, de je ekipa že oašla v jamo . Sevedasem ga strahotno nadrl , ker je zamuai l akcijo, čeprav semmu sam delal , de se mora zglasiti pred jamo tedaj , ko sem ve-del, de bova ostale sama . . Velel sem mu, naj takoj ooide za to-variši in mu poka zal popolnoma drug konec podzemnega labirin-ta , čisto drugje kot pa so se n· :a jali moji ljudje . Imel sempr~pr&vljeno tudi Davidovo opremo , lestvice iz konoplene vrvi ,ki sem jim doma naskriv~j na obeh koncih nasekal povesma .Dobro sem vedel , da je področje, kamor sem pošilJal Davidaznano po silno globokih pr~padih . Samo, an on tega ni vedel .Ko je v naglici odh~jal , sem mu resnično prij a teljsko prvičv življenju stisnil roko, kajti zav~dal sem se , de se vidi-va poslednjič . Moj dvoj-Uk me j e sprva začudeno 'ogledal , na-to pa me poplačal s hvaležnim nasm~hom .Kmalu sem ostal sam in popolnoma mirno sem se zl~kn1l v sencomogočnega hrasta , kakor da se ne bi zavedal, ctt ~~m pravkarumoril človeka . Toda nenadoma sem se zdrznil.

- 36 - JAME Ill BREZJU V BELI KRAJINI235 Oa.dina Črnomelj 5514 62/5046 72 148 2002')6 Mali zjot 5510 4-0/5046 92 425 32 12831 Mavrlen8328.50 Grdanji skedenj Grič 5.509 55/5045 00 497 57 9851852 Jama pri Radohi o .Laze 5526 95/.5062 eo 46o853 Mlinška jama Keseri854 Keseri 5526 25/5062 57 395655 Pečenjevka(Pečenevka)856862 Tončikova jama Bojanja vas863 864 Kipi.na jama · Bojanja vas 5525 05/5061 75 4-0010611209 Kadiševa jama Bojanja vas1210 šunlovka1211 Petričev rov Radovica12121213 Bojanja vas1214 Ta.larnica Krašni vrh1215 5526 20/.5062 60 4821216 Palovka(Pavlovka) Keseri12171225 Po!iralnik· pri Leščah tešče1263 JuW>vska hiša(kašča)1264 Krupa 5518 15/.5054 10 1551265 Brlog v Mačkovi vrtači Ručetna vas 5.511 82/.5053 32 510 461266 Nova prepedna1267 Hriba.reka jama Ručetna vas 5512 58/.5053 11 J45 50 601268 Petrova vas 5513 22/.5052 20 185 81269 Zjot pod Krtino Nova lipa 5514 70/.5035 49 455 20 12127C· šPirov kot 5518 47.5035 82 2021271 Nova lipa 5513 98/.50')6 13 535 21 241272 Stma jama(Kobeča jama) Nova lipa 5517 94/50')8 82 235 15 Jama na vrapčicah 5512 15/5041 61 285 91273 Francoska jama Belči vrh 5516 72/.50')6 77 165 101274 Breznik127.5 Novolipski breg1281 Jama divjega mola Nova lipa14-04 Krašni vrh14-08 Andrejčkov štibelc Zagozdac Jama v Graščici 5504 97/~ 65 .397 60 23t464 Jelenja vas.79.5 Skoreča jama Vel.sela 5523 02/.5040 87 325 80 .581?96 5519 47/.5044 65 1751799 Rian(J . vTribučah) Tribuče180018o1 Jama pri Kunčanih Kunčani18021803 Kačak Vinica 5520 36/5035 02 165 10180418o5 Vrtača Fl:>dklanec18061807 Mali d!ot(Sralnik) Sečje selo 5519 07/.5034 08 168 251808 Damelj 5515 06/.5032 20 1701809 Lapič!J10811 Zjot Dalnje njive 5513 75/.5032 47 44:5 100 92 Dugava Hrast pri Vin. 5517 47/.5036 95 190 24 Majganica Si.nji vrh Jama v Metliki Metlika 5525 50{50')6 9.5 14-0 Kobiljača Špeharji 5511 25/.5033 J6 175 300 Stobe Lokve 5513 68/.5051 11 171 12 10 Flekova jama Breznik 5512 35/5041 93 225 52 42 Zakrito brezno pri 11 . P. Ručetna vas Črnomelj 5.512 51/.5053 2j 3.50 18 Rasule 5.515 54/.5046 46 139 5 Jelenja jama 5519 74/.5048 71~ 1.50 200 Pavičiči Jama na Kučarju Podzemelj Jama v Miklarjih Bajdučka jama Hiklarji .5508 22/.5045 .5J .53.5 Brezno pri Kvasisi Bedenj 5.521 00/.5044 17 190 Fučkoveki zdenec Fučkovci .5.523 70/.5044 .57 142 3 11 stubica .5518 67/5041 06 200 98 Jama pri Mlinu Bo j a n c i .5.515 89/5041 62 1.50 Mauserjeva jama .5512 13/.50.51 3; 435 Bezgovka Šipek .5519 57/5047 11 158 Brezno pro Sv. Ani Rohnec Desinec Tanča gora Jama v Topličicah Planina 5508 75/5051 12 575 28 Brlog Breznik 5511 03/5041 31 355 88 61 Ilova lipa 5.516 09/.5036 11 168 Lesina

- ~7 -1812 Lebica Kašča/Semič 5515 'YJ/5056 ')9 1941813 Jama Šterna(šterja) Crnomelj 5516 18/5049 74 1521814 Fortunova jama Sinji vrb 551) 11/50)5 17 445 10 151815 Suhorski breg G. Suhor pri v.5514 98/50J8 65 165 101816 Jama I .nad postajo Črnomelj 5515 11/5048 99 204 121817 Jama ob poti za Topl. Planina 5509 25/5051 61 510 11 Swčje s• ~ 5519 20/50J4 21 1751818 Veliki d!ot Ručetna as 5511 85/5052 80 475 8 lJ1819 Meiivedarca1824 Pugljevo br ezno Srednja vas18lio Vodenica Gor. Podgora 5505 72/5044 11 516 22181+1 Brezno pri Knejcah1893 Orujina jama Zilje .5524 60/50J8 24 280 12 7 Zilje .5524 42/50J8 92 265 101914 Pavlineka jama1918 niot v vrtačah' Zilje 5523 87/50J7 90 295 12 Podklanec 5522 54/50)6 32 280 102048 Zvernjaki20.59 Zdenec(Bolakovska j . ) Bo!akovo 5529 50/5056 1.5 165 782087 Olušenka Mali nerajeo 5515 56/50')9 65 148 8'lJYTl Lubešnica G.Suhor pri V.5514 20/50')9 25 160 82098 Gra.dnlca O. Suhor pri V.5514 77/50'38 81 160 26 stara Lipa 5516 17/50J7 62 162 102099 starol1psk1 breg 10 102284 Ozko brezno v Oraščici Jelenja vas2285 Brlog v Oraščici Jelenja vas 92286 Veliki zjot Predgrad 180 652287 Br~no pri V. zjotu Predgrad2288 Lisičina v Oraščici Predgrad 52289 Spodmol vOraščici Jelenja vas 1J 42290 Spodmol na 2. srpentini Jelenja vas2292 Brezno zeh.od koče Jelenja vas 102297 Prepad pri poti za Tra. Planina 172315 Jama pri Krupi(Blagovica)Stranska vas2J16 Malikovec Ll.poveo2J.56 Btezno pri Vranovičih Vranoviči 5514 82/5054 98 210 40 27 5518 32/5050 J4 1512666 Brezno na Iz.gorniku Velika Sela 552) 20/~ 72 )62 10?.66? Adlešičeva pečina Desinec?.668 Brezno 2.na Plešivici Bedenj 5518 32/5045 80 178 12 5522 74/5042 71 J45 14?.669 Brezni 1.na Plešivici Bedenj 5522 67/5042 92 J482670 Brez. ob cesti na Bistr. Bistri< 5510 05/5046 67 415 1426?1 Cvinka 12 Butoraj 5516 49/5044 24 200 4 42762 Kuzmatova jama V.Lahinja 5517 20/5042 48 2J2 12 102673 Krakošelh Bi strica 5509 51/5046 99 400 202674 Zjot(voliki zjot) 5510 :1+/5046 67 4lf8 16 51 Mavrlen2675 Br~no na Tplem vrhu Bistrica 5509 J2/5047 84 .520 15 JO2676 Francoska jama O.Suhor pri V.5514 70/50)6 70 220 J3~77 Jama na Usarju 5513 60/5049 .52 18.5 1J 12 Otovec2788 Planina jama Tanča gora 5510 60/5041 99 4.522789 Ruska jama 2.5 Rolič vrh .5.510 82/5050 1J )65 6 82790 Špilcova jama Roiič vrh .5511 0)/5050 J3 )652791 Zjot I . podžidovcem 5508 35/5045 00 615 50 12 Miklarji .5.500 35/5044 .5J 675 462792 Zjot IT. pod Židovcem Miklarji 5512 OJ/5049 69 2752793 štalcerjeva jama 5510 77/50'39 05 515 502794 Predelanka llaklo Zapudje 5.510 87/50')9 02 510 242795 Brezno pri Predelanld Zapudje 6o2796 Jama pri Predelanki Zapudje 5510 98/50')9 0.5 515 12 Jl2797 Romškova pečina .5510 8.5/50J8 78 565 20 8 Zapudje2798 Kevderc pod Skalskim v. Zapudje 5510 75/50)8 JO 570 19 112799 Brezno pod Skalskim v. Zapudjo2800 Brezno zeh.od Kolečaja Zapudje 5510 70/50)6 54 565 152801 Brezno pod cesto Zapudje 5511 22/5038 3.5 .595 80 5511 57/50)8 62 59.5 222851 Krakarjev obrov Talči VTh 5512 70/5049 3J 190 52852 Kaščica. 5511 75/50J9 57 510. 225 116 Zapudje

- 38 -2853' Juršakova jama Zapudje 5512 77/50')9 91 . 300 22 512854 „idOš-=va krčevina Obrh 5511 55/5040 oc 485 182855 Goršetova prepadnica Obrh 5511 J0/5040 4! 470 15 272856 Brezno v PuhlovEll!I lazu Obrh 5511 22/5040 ?i. 410 35 65 122857 Njivina Zapudje 5512 40/50')9 52 450 '.362858' Grebena jama ·Zapudje 5512 40/50')9 6!\" 425 50 18 Brezr• '< 5510 93/5040 &l 435 20 292859 Mali brlog Brez , 5510 90/504-0 87 442 Črnomelj 5515 '.32/5049 06 195 212860 Veliki brlog 10 292861 Jama 2 nad postajo 18 642f:62 Brezni 1 pri Nemški loki Nemška loka5503 90/5045 57 465 14 Nemška loka5503 ?~/5045 5) 460 102Eh3 Brezno 2 pri Neniški loki 12 Nemška loka5.505 Z.V/5046 '.3(> 605 1028)4 Zjot nad Nemško loko 262865 Brezno pri starem r.udniku Brezovica 550J 24/5044 ?t- 5652360 Jesenovka '.36 Dol.Podgora5.50'7 70/5043 ?fl 770~7 Jama pri jezerih Zagozdac 5506 '.36/5042 29 375 222s:68 Jama na št!Fberici Zagozcia() 5.505 95/5041 9<• ')90 18 J22!:159 Brezno 225 od Zagozdaca Zagozdac 5504 99/5042 19 J90 1212870 Brezno 26o0 od Zagozdaca 18<:8?1 Šle.faničevo brezno Zagozdac 5504 87/5042 1(; 400 48<:?-16 Fugino brezno v Krču Malo Lešče 5524 57/~1 60 395 47 Učakovci 5516 62/5033 O\" 245 102:-47 Mlinarjevo brezno Sinji vrh 5516 06/5033 8? 258 28 852-48 Urbančev brezen Sinji vrh 5515 85/503J 8.-. 280 'J9::;49 Mlinarjeva jama Sinji vrh 5515 91/50J3 6Y 280 9-4~50 Jama v kamnolomu Sečje selo 5519 57/5034 5~ 168 12 21 152;.51 Francetovo brezno Vel. Lahinja55_8 12/50'12 Lf/. 200 40 14~53 Duplarica na Sebetih Daljnje nj. 551J '32/5031 8\" 4002154 Sovina jama 17 Dalnje njiv5513 '.32/50J2 10 J4527~5 Peneznica Gorica 5512 04/50JJ 41 400 68 28 7J J21:955 Zavrtača na stelniku Jorica 5512 1J/50JJ 15 4JO 22 12~5r Duga jama .'.Jerica 5.512 12/~J4 4!/ 470 JO2958. KOOebr . v Graščini Sinji vrh 5512 53/50J4 '.30 525 1J2:59Zlanik(jame ob Kolpi) Učakovci 5518 'J9/50'.32 72 168 11 J~:..54 Brezno 1 Wod Travnika Zapuaje 5511 ?2/50J8 45 592 lJ:;1;.s Brlog pod potjo Klil.arji 5.507 98/504J 84 ?61 10;15r Gola jama 10 Tanča gora 12;,:58 Frnikola 28 Ta.n.\"!a gora 5510 24/5040 48 5'70'.:1.59 Brezno ari Stari kapeli Tan' ~ora 5510 25/5040 5! 570 20 42 Tano~ gora 5507 74/504'.3 .5<• 840 10)160 Brezno Babin hrib · 16 15:;161 Rauhova jama Srednja vas5508 59/5056 5'f 600 ~anča gora 5510 1c./5Qlt0 2'' 595 62'.:162 Slobodanova jama \"ranoviči 5518 · _/5050 3' 146 269; 176 Zasuta jama 164 58'.:1?? Jastrebinca :.Okvica 552: CO/5058 .5;. 245 4J ~~ 11'.:l78 Gadnju. l.o.<Vica 5521 02/5058 Lj/) 245 12 jr~iči 5528 45/5057 33 200 19 14;:79 Perna .;ama 5518 42/5057 6j 275 .Jnota:;:80 Pontarca .mota 5518 45/5057 4.? 262):81 Kambičkina jama):82 Brezno v Gabrevju <mota 5517 J0/50\"1i 0..1 202):83 Prepad na Plutovem bregu .:trekljevec5517 65/5058 1·- 292 ~rekljevec551i 57/5059 o~ J.52;184 Prepad v Kopinju ~al pri\" štr5516 ~8/.5058 6C J20;185 Korošec:186 Grahkov prepad :lo!anec 55 :>4/SC.51 9J 119():187 črneč prepad .io!aneo lo!anec 5511 J7/5?51 &'J 48.5; 193 Zelinov prepad .l . Nerajec 5.5:1 Bo/:,052 tv 450;)41 Djud ?l>!akovo 5515 81/50')9 72 151'.:342 Vidovec 16o~~26 Petrišina. jama z1:.~e 5529 70/5055 6.5 280 .5.524 62/50J8 Jl:Ji.27 Jama v Vrtačah:'441 Brel.no pri koti 586 Zil:e 552'.3 58/.50J8 05 275 Zapudje:'442 Brezno na Ivišenem lazu Zapud: e 5511 51/50')9 Q/f 56.5 Zapud:e;-44J Brezno 3 pod Travnikom Zapud;e 5511 98/5039 J? 5'.32'.liJ1J1 Rudo lralo 5511 ?8/50J8 3fl 590 5511 55/50J8 02 6JO

- 39 -)1145 Brezno na Malem Kolečaju Zapudje 5511 72/.50')8 O? 640 18 123446 Žleb· Zapudje 5512 25/.5037 65 555 21 Špeharji 5512 02/.5036 20 525)114? Zjot v Mrakovici 3.5 16'.)448 Brlog v Oozdacu O. Podgora 5504 78/5043 12 402 25 8 883449 Wondloch Laze ob Kol~.502 50/5040 25 725J4?0 Pakl ?40 J4 25'.3451 Volkovo brezno Laze Kol5.502 42/5040 3? 495 19 Zapud,. . 5513 05/.50JB 25 Obrazložitev:Podatki veljajo z dne 1. februarja 19?1Po vrstnem redu pomenijo kolone:Katastrska številkaIi:ie objektakrajKoordinate (list specialke je razviden iz koordinat)Kota ( NadJm:>rska višina po karti)DoHina jame ali rovov v breznuGlobina Sestavil Klepec stanko (1.lub Crnomelj) - - -- -- - - - -'L'Ulrn.1 je ltAVTl-' ol 1.1ab1jPni prispevek tehnillne komisij e .

DESET NAJGLOBJIH v Sloveniji in I~ tri1. ( 1) Pološka jama 'l 1lmin 674m JKLM 1971 19712. (27) Br. pri gams. glav. Pl . Vi šovnik 475m JSPDŽ 19€9 1954. 3. ( 2) Žankena jama fl.8šp nr 3Clm JKLM 1968 19694 . (, 3) Habočkov br ez on Črni vrh 33cm Čeč , GGCD 19645 . 4) Kanalaki vrh 333m JKLM 1971 J a z bon 1933 19706 • • 5) Oot ovž Kle na 320m ,JKLM·7. 8) Triglavsko brezno I<rcda rics 280m JKLM,CSG8. 9) 81•ozno na Vodicah Podloščo 268 , 5m JKLM9. t·.o> Di vja jama Podgrad 26Cm AXXXO10 . ( ; · Ljubljanska jama Kogol 254m JKLMPripom\"c<• : ?o pr ejšnjih \"moritvah\" ste Kačja jama in Brezno na ...o•rpah gl oboka 304m oz . 285m. Novo raziskavo so poka- :alo, da ao to številko mnogo previsoke . Žal pa do- .:umcntacijo o novih moritvah šo ni • a razpolago'. Prav .aLo ni d ~kumontacijc o baje 2COm globoki Os oletovi ,aro:., ki j o jo raziRkovel JK Domžale . ~jub:.janska jama j uradno globoka s pot 254m, kor ~~ lo~? in pol po ekskurziji ni no zapisnika, no na- čr·.-.. Ak~ijo sn:o sovoiJa odpisali . • o - o- o - o - o - o - o- o - o-Na .ro1nem lotr.~m občnem zboru, ki smo ga imeli 18. t.m. v Ljub-ljani, eo ,'o nsša orgeni za~ija vi·nila k svojcem tradicional nemuimenu, ki ~e jo nosila 1d us~en ovitvo lota 1910, do lota 1963.Namesto ~'1.-.r : so po deve tih lotih spot imonujo~o : )RUŠTVO ZA RAZISK:VAtlJE JAI! - LJUBLJANAGlas p.•<l zomlja, cl OOl LjuJ:jana, p.p. 179, Slovcnija-YugoslavlGlsvni urednik : And ~olic Jurij - Yoti, Zvezda 1, 61 210, št.Vi' ~ad Lj~bljano , tPL . SL-123Izha j a, ka.ar jo č ovol j materiala.Cona onoga ~zv9da 3 ND, za klubo po on izvod zastonj .Zažoloni s o vsi članki na temo jamarstva . - Dopisujto!