Elektronski časopis Glasbene šole Sevnica

Dragi učenci, spoštovani starši in učitelji! Pred vami je prva številka spletnega časopisa Akord, ki je namenjen za naše sedanje in bodoče učence, njihove starše in učitelje. Časopis je predvsem informativnega značaja. Želimo predstaviti dejavnosti naše glasbene šole, naše učence, učitelje, želimo pa tudi, da je časopis vir dodatnih informacij, nasvetov in predlogov. Čas od marca 2020 do marca 2021 je bil v znamenju zaprtja šol zaradi epidemije covida-19. Pouk se je prenesel na splet in šolske učilnice je zamenjalo novo delovno okolje. Zaradi epidemije so bili odpovedani nastopi, vaje, tekmovanja. Kljub vsem omejitvam smo se na šoli trudili, da osnovne dejavnosti ostanejo. Tako smo imeli namesto nastopov v dvorani šole spletne nastope, učitelji so spodbujali učence pri njihovem samostojnem delu in predvsem ohranjanju medsebojnih vezi, povezanosti in pogovora. Glasba ima pomembno vlogo v naših življenjih, ker nas tolaži, osrečuje, poživlja in prinaša veselje v naš vsakdan. Zato smo bili neizmerno veseli vrnitve pouka v šolski prostor, kljub omejitvam in upoštevanju ukrepov. Nastopi so spet v naši dvorani, pouk poteka v učilnicah glasbene šole, slišijo se vaje orkestra in komornih skupin, otroška razigranost, petje in glasba. Upam, da bo glasba še naprej vaša popotnica v življenju in da boste Akord z veseljem prebirali in tako spremljali naše delo. Lepo vas pozdravljam. Iris Matić, odgovorna urednica

VSEBINA 2 Uvodnik odgovorne urednice 4 Intervju z ravnateljico 8 Mladi glasbeniki se predstavijo 15 Orkestri Glasbene šole Sevnica 24 Trobenta 25 Harfa 27 Bonton 28 Glasbena tekmovanja 29 Godba Sevnica 31 Naši učenci na koncertnih odrih

Intervju z ravnateljicio Katjo Krnc Pozdravljeni! V zadnjih letih ime Glasbena šola Sevnica zelo pogosto zasledimo v različnih medijih. Nam lahko na kratko predstavite vašo glasbeno šolo? Glasbena šola Sevnica, katere ustanoviteljica je Občina Sevnica, je ena mlajših v široko razvejani mreži slovenskih glasbenih šol. Organizirano glasbeno izobraževanje v Sevnici je sicer mnogo starejše, svojo samostojno pot pa je šola pričela leta 1999. Namenjena je glasbenemu izobraževanju otrok in učencev občine Sevnica. Vzgojno- izobraževalno in umetniško delo se izvaja v matični zgradbi, v prijetnem ambientu starega mestnega jedra pod gradom. V njeni sestavi je tudi dislocirani oddelek v Krmelju, kjer imajo učenci iz območja Mirenske doline možnost obiskovanja nekaterih učnih predmetov v prostorih Osnovne šole Krmelj. S soglasjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport lahko šola že nekaj let v posameznem šolskem letu na inštrument oz. petje vpiše okrog 180 učencev, v programa predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice pa od 20 do 30 učencev. Poleg pouka so najpomembnejša dejavnost nastopi, ki so najboljši prikaz učenčevega in učiteljevega dela, organiziramo pa tudi kvalitetne koncerte mladih glasbenikov in že uveljavljenih umetnikov in tako omogočamo bogato koncertno dejavnost v domačem okolju. Čedalje več je tudi učencev, ki se odločijo za obiskovanje glasbene šole. Za katere inštrumente vse se lahko odločijo na vaši šoli? Na šoli poučujemo: klavir, harmoniko, violino, violo, violončelo, kitaro, harfo, kljunasto flavto, flavto, klarinet, saksofon, trobento, rog, pozavno, evfonij, tubo, tolkala, citre in petje. Marsikdo bi pomislil, da se lahko otroci v glasbeno šolo vključijo šele ob začetku osnovne šole, ponavadi v 1. razredu. Pa je res tako? Ali lahko otroci, ki jim je glasba blizu, začnejo obiskovati glasbeno šolo že v vrtcu? Kateri programi jim to omogočajo? Seveda. 5-letnim, vrtčevskim otrokom, je namenjen program predšolske glasbene vzgoje, učencem prvega razreda osnovne šole pa program glasbene pripravnice.

Zakaj je po vašem smiselno obiskovati program predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice? Programa omogočata intenzivnejši in bolj sistematičen pristop do glasbene vzgoje že v najzgodnejšem obdobju. Pri pouku otroci skozi igro razvijajo glasbene sposobnosti; razvijajo elementarni glasbeni posluh, se glasbeno ustvarjalno izražajo, pojejo in igrajo, sodelujejo v oblikah individualnega in skupinskega muziciranja, spoznavajo osnovni glasbeni besednjak, spoznavajo inštrumente, se pripravljajo in navajajo na javno nastopanje. Pouk obeh programov je skupinski, poteka enkrat tedensko, učna ura predšolske glasbene vzgoje traja 45 minut, glasbene pripravnice pa 60 minut. Vsi otroci, ki obiskujejo glasbeno pripravnico, lahko nadaljujejo šolanje na instrumentalnem pouku, če uspešno opravijo sprejemni preizkus. Na šoli delujejo tudi orkestri, torej se lahko učenci po nekaj letih preizkusijo tudi v skupinskem igranju in s tem učijo usklajevanja in prilagajanja. Kateri orkestri delujejo na šoli? Kakšna je po vašem mnenju vloga le-teh? Posebno pozornost posvečamo orkestrski in komorni igri, ki sta pomembno dopolnilo in nadgradnja učenja solističnega orkestrskega inštrumenta. Z igranjem v orkestrih se mladi glasbeniki seznanijo z orkestralno prakso in uporabijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku inštrumenta in drugih predmetih v glasbeni šoli, razvijajo čut in smisel za vzajemno delo, delovno disciplino in odgovornost, vaje in nastopi z orkestri in s komornimi skupinami pa so tudi priložnost za prijetno druženje. Na šoli delujejo harmonikarski, godalni in pihalni orkester. Orkestri tradicionalno nastopajo na novoletnih koncertih in koncertih ob zaključku šolskega leta, na prireditvah v kraju, udeležujejo se revij orkestrov slovenskih glasbenih šol, harmonikarski in pihalni pa sta že večkrat sodelovala tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih, vedno izjemno uspešno. Leta 2017 smo sprejeli izziv in priložnostno, za nastop na osrednji prireditvi ob sevniškem občinskem prazniku, nam je uspelo sestaviti tudi zasedbo simfoničnega orkestra.

Poleg matične šole v Sevnici se v Krmelju nahaja še dislocirani oddelek glasbene šole, ki pa ima razumljivo manj učencev. Koliko jih trenutno obiskuje to podružnico? Učenci iz Tržišča, Krmelja in Šentjanža imajo torej možnost obiskovanja nekaterih predmetov v dislociranem oddelku v Krmelju, v prostorih Osnovne šole Krmelj. V letošnjem šolskem letu pouk tam obiskuje 21 učencev. Verjetno je tudi inštrumentov, ki jih poučujejo učitelji v Krmelju, manj. Med katerimi lahko tamkajšnji učenci izbirajo? Že nekaj let, brez prekinitve, v Krmelju poteka pouk kitare in klavirja, letos drugo leto zapored tudi pouk violine. Prilagajamo se interesu učencev in kadrovskim zmogljivostim. Pred leti je v Krmelju lepo število učencev obiskovalo pouk flavte in trobil, med njimi odlična glasbenika, pozavnista Matej Štih in Žan Repovž. Oba sta se odločila, da tudi nadaljnje šolanje posvetita glasbi. Po zaključku šolanja na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani Matej študira na salzburškem Mozarteumu, Žan pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Več inštrumentov ponavadi pomeni tudi več otrok, ki se odločijo obiskovati glasbeno šolo. Ste morda razmišljali, da bi enoti v Krmelju v prihodnosti dodali kakšen inštrument? Ja, odvisno torej od števila zainteresiranih učencev. Zagotovo pa tam ne moremo zagotavljati izvedbe pouka tolkal in harfe. Ta inštrumentarij pomeni za šolo velik finančni zalogaj, za izvedbo je potreben ustrezen prostor, tako da je pouk na teh oddelkih mogoč le na matični šoli. Iz Krmelja je pouk tolkal in drugih predmetov v Sevnici obiskoval Jošt Fister, danes odličen dijak Konservatorija za glasbo v Ljubljani. In še mnoge učence so in jih starši k pouku instrumenta vozijo v Sevnico. Skupinski pouk nauka o glasbi se v Krmelju izvaja le v primeru zadostnega števila učencev, v skladu z merili za oblikovanje skupin. Prav tako v Krmelju ne potekajo vaje orkestrov, ki jih morajo učenci višjih razredov, ki igrajo orkestrske inštrumente, v skladu s predmetnikom obiskovati, ter programa predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice. Se pa za vse učence vozače, kolikor je to mogoče, potrudimo pri oblikovanju urnika.

Že sedaj GŠ Sevnica nudi zelo veliko možnosti in dobro podlago tudi za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Kako pa vidite šolo čez pet ali več let? Že v samem začetku si je šola zastavila prioriteto nalog, jasne cilje in kriterije z visokimi estetskimi merili. Pomembno poslanstvo glasbene šole je, da vzgaja in izobražuje predvsem bodoče ljubitelje glasbe, nekateri pa se odločijo ukvarjati z glasbo tudi poklicno. Biti ljubitelj pa pomeni delati z ljubeznijo, imeti tisto, kar počneš, rad. Naši učenci predstavljajo bodoče poslušalce v koncertnih dvoranah, inštrumentaliste v raznih orkestrih, ansamblih, pevce v pevskih zborih. V času, ko smo obdani z mnogo takšne in drugačne glasbe, ko so mladi predvsem digitalno usposobljeni na zelo visoki ravni, se bomo še naprej trudili učencem predstaviti klasično kulturo in jim privzgojiti občutek za estetiko. Največje zagotovilo za prepoznavnost in priljubljenost šole pa je, in mora biti tudi v prihodnje, kvalitetno delo. Očitno je glasbena šola res odlično okolje za glasbeni razvoj otrok in mladostnikov. Ali morda vendarle kaj pogrešate? Da je dosedanji način dela pravi, kažejo rezultati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so na zavidljivi ravni. Glasbena šola Sevnica je zelo uspešen zavod v lokalnem okolju in širše. Morda se včasih premalo zavedamo in premalo cenimo, kaj vse našim mladim ponuja, nudi in omogoča tako izvrstno organizirano glasbeno šolstvo, kot ga imamo v Sloveniji, in kakšna pomembna vrednost je družbi. Hvala, da ste si vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja. Verjamem, da bo Glasbena šola še naprej prijetno okolje, v kateri bo svoje talente razvijalo mnogo otrok, ki jih bosta povezovala druženje in glasba. Pogovarjala se je Neža Ganc, učenka 8. razreda klavirja.

.

MANCA BOŽIČNIK Sem Manca Božičnik, stara sem 13 let in sem učenka 8. razreda OŠ Sava Kladnika Sevnica. Glasbeno šolo obiskujem že deveto leto. Za svoj inštrument sem izbrala rog. V letošnjem šolskem letu se ga učim že sedmo leto in ves čas je moj učitelj Franci Lipovšek. Pred dvema letoma pa sem pričela še s poukom klavirja v razredu učiteljice Betke Cimperšek. Kot pet in šestletna deklica sem bila vpisana v predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico, kjer smo pod vodstvom učiteljice Iris Matić veliko peli, preko igre razvijali glasbene sposobnosti, pri pouku in na nastopih pa so nam bili predstavljeni instrumenti, ki se jih poučuje na naši glasbeni šoli. Iz prvih let v glasbeni šoli mi je v spominu še posebej ostal takratni novoletni koncert v sevniški kulturni dvorani, kjer sem, prvič na tako velikem odru, nastopala skupaj s svojimi sošolci predšolske glasbene vzgoje. Ko sem se ob koncu glasbene pripravnice odločala za instrument, sem bila najbolj navdušena nad violončelom, harfo in rogom. Mislim, da sta me pri rogu še posebej pritegnila njegov zvok in izgled, danes pa se vse bolj zavedam, da je za moje vse večje navdušenje nad rogom »kriv« moj odličen učitelj. Že po prvih učnih urah se mi je ton na rogu lepo oglašal, z redno vajo sem hitro napredovala.

Za mano so številne ure pouka, rednega domačega dela, nastopi in tekmovanja. Rada nastopam. Biti na odru je zame poseben občutek; ko so oči in ušesa publike uprta vate, ko je vsakič znova prisotno malo nervoze, kljub temu, da se za nekatere nastope, še posebej tekmovalne, pripravljaš več mesecev. Prav posebna izkušnja je bila zame na koncertu ob 20. obletnici naše glasbene šole, decembra 2019. Takrat sem s šolskim pihalnim orkestrom nastopila kot solistka. Sodelovala sem že na kar nekaj glasbenih tekmovanjih: na osrednjem državnem tekmovanju TEMSIG, tekmovanjih v Beogradu, Varaždinu in Celju. Prvega tekmovanja sem se udeležila, ko sem bila stara osem let, rog sem se učila drugo leto. Najprej sem nastopila na regijskem tekmovanju v Črnomlju. Takrat nisem odigrala tako, kot sem si želela, a vseeno dovolj dobro, da sem bila sprejeta na državno tekmovanje TEMSIG, ki je tisto leto potekalo v Škofji Loki. Tam je bil moj nastop odličen, rezultat pa zlata plaketa in prvo mesto v skupini, kjer smo bili tekmovalci stari med 8 in 11 let. Žirija mi je podelila posebno priznanje najbolj obetavni tekmovalki v najnižji kategoriji. Super je, kadar se tekmovanj udeleži več učencev iz učiteljevega razreda, saj se takrat skupaj pripravljamo na dodatnih vajah, kjer intenizivno vadimo in se družimo. Pred tekmovalnimi nastopi nas učitelj na oder vedno pospremi z brco za srečo in dober nastop. Vse to je pot do odličnih rezultatov, ki jih dosegamo. Sama najraje tekmujem v Varaždinu. Tam je glasbena šola res veličastna in dvorana, v kateri nastopamo, je zelo prostorna, z mogočnimi orglami. Tam med igranjem resnično uživam.

Sem tudi članica pihalnega orkestra naše glasbene šole, komornih trobilnih zasedb in Godbe Sevnica. Nastopamo na različnih prireditvah in novoletnih koncertih. Všeč mi je, da je v teh sestavih dobra družba, in tudi zato mi na vajah nikoli ni dolgčas. Rada obiskujem koncerte profesionalnih orkestrov in odličnih solistov, prisluhnem jim tudi na posnetkih, veliko izjemnih izvedb nam danes ponuja YouTube. Poslušam tudi izvajalce popularne glasbe, kot so recimo: Sia, Ava Max, Queen, Lady Gaga, Bille Eilish … Veliko mojega prostega časa je namenjenega rogu in glasbi. Tudi med poletnimi počitnicami je en teden rezerviran za poletno šolo, kjer izpopolnjujem svoje znanje in se imam lepo. Še vedno pa imam čas za druženje s prijatelji, športne in druge aktivnosti, tudi za lenarjenje. Manca Božičnik, učenka 7. razreda roga

TRIO ANIMA Zasedbo Trio Anima sestavljajo nadobudne mlade glasbenice Zala Plazar, Ivana Sešlar in Neža Ganc. Prvič so se združile v letu 2017/18, ko so se zbrale in začele spoznavati svet komorne igre. Skupaj so osvojile številne nagrade, pogosto pa tudi nastopajo v domači občini in drugod po Sloveniji.

Dekleta, vse tri že dolgo obiskujete Glasbeno šolo Sevnica. Kateri inštrument igrate? Zala: Flavto. Ivana: Flavto. Neža: Sprva sem se začela učiti klavir, nato pa sem se zaradi želje po igri v orkestrih odločila še za flavto. Od takrat naprej igram oba inštrumenta. Zakaj ste se odločile ravno za ta inštrument? Zala: Ko sem kot majhna deklica na koncertih poslušala starejše flavtistke, sem se navdušila nad tem inštrumentom. Od takrat naprej sem si zelo želela igrati flavto. Ivana: Že od majhnega sem si želela igrati flavto. Ta otroška želja je rasla in tako sem začela obiskovati glasbeno šolo. Neža: Klavir mi je bil od nekdaj všeč, saj se mi je zaradi svoje velikosti zdel veličasten inštrument. Mislila sem tudi, da ga je lahko igrati, ker ni treba pihati ali trobiti kot pri ostalih inštrumentih, pa sem kmalu ugotovila, da to še zdaleč ni res. Poleg pouka v glasbeni šoli se udejstvujete tudi v drugih glasbenih zasedbah. Kje vse igrate? Zala: V glasbeni šoli obiskujem ure flavte, poleg tega pa igram tudi v različnih komornih zasedbah, kjer velja izpostaviti Trio Anima. Sem tudi članica pihalnega orkestra GŠ Sevnica. Ivana: Poleg rednega pouka v glasbeni šoli igram v komorni zasedbi Trio Anima, sem pa tudi del pihalnega orkestra GŠ Sevnica. Neža: V glasbeni šoli obiskujem pouk klavirja, sodelujem tudi v različnih komornih zasedbah. Od leta 2018 sem članica Godbe Sevnica, kjer igram flavto.

Glasbeno šolo obiskujete že od zgodnjega otroštva. Drži? Koliko let se že ukvarjate z glasbo? Zala: Res je. Glasbeno šolo sem začela obiskovati s sedmimi leti, v šolskem letu 2014/15. Letošnje leto obiskujem 8. razred flavte pri učiteljici Ani Mlakar. Ivana: Flavto sem začela igrati v šolskem letu 2014/15. Sedaj obiskujem 8. razred, moja učiteljica pa je Ana Mlakar. Neža: V glasbeno šolo sem vstopila s šestimi leti, ko sem začela obiskovati predšolsko glasbeno vzgojo. Klavir sem pričela igrati v šolskem letu 2012/13. Obiskujem 8. razred klavirja pri učiteljici Iris Matić, zaključila pa sem tudi šest let flavte pri učiteljici Ani Mlakar. Glasba je torej res zelo pomemben del vašega življenja. Kako pa se sicer vključuje v vaš vsakdanjik? Zala: Brez glasbe bi bilo moje življenje pusto. Spremlja me, ko sem vesela, pa tudi kadar sem žalostna ali slabe volje. Zelo rada pojem in poslušam glasbo, predvsem popularno pop glasbo, čeprav so mi blizu tudi nekatere druge glasbene zvrsti. Sem članica pevskega zbora. Ivana: Glasba me spremlja skoraj na vsakem koraku. Poleg igranja zelo rada tudi poslušam glasbo. Blizu so mi vse glasbene zvrsti. V prostem času zelo rada pojem in sem članica šolskega pevskega zbora. Neža: Res je, življenja brez glasbe si skorajda ne morem predstavljati, saj mi pomeni način, skozi katerega lahko izrazim svoja čustva. V prostem času poleg igranja inštrumentov zelo rada poslušam predvsem popularno pop glasbo, včasih pa se sprostim tudi ob melodijah klasične glasbe.





GODALNI ORKESTER Kaj je orkester? Orkester je večja skupina glasbenikov, ki skupaj muzicirajo oz. ustvarjajo glasbo. In kaj je godalni orkester? Jaz bi rekla, da je to kar družinski orkester. Pa ne zato, ker bi v njem igrali mami, oči, babi, dedi, stric, teta, brat in sestra (čeprav je tudi to možno), ampak zato, ker glasbeniki igrajo na skupino inštrumentov, ki spadajo v isto družino ̶ GODALA. Ti inštrumenti so: violina, viola, violončelo in kontrabas. V Glasbeni šoli Sevnica je sestava rahlo prilagojena, in sicer imamo tri skupine violin (prvo, drugo in tretjo violino) in še skupino violončel. Sevniške godalke prihajajo na vaje godalnega orkestra, da se naučijo nove skladbe, ker zvenijo mnogo bolje, če jih zaigrajo skupaj. Zelo pomembni sestavini pri igranju v orkestru sta vztrajnost in potrpežljivost, ki sta zelo dragoceni vrlini za kvalitetno potovanje skozi življenje. Dekleta se družimo in se učimo pogovarjati brez uporabe besed. Se le spogledamo in vemo, kaj je potrebno narediti. Če se naučimo še skupnega dihanja, pa igramo še bolj usklajeno.

Pred orkestrom običajno stoji dirigent(ka) in maha orkestru z dirigentsko palčko, le ta pa izgleda skoraj kot čarobna paličica, vendar ni. Je pa čarobno, ko skupaj zaigramo nekaj lepega. Zanimiv podatek je ta, da v našem orkestru ni nobenega fanta. V Sevnici se k inštrumentu violine vpisujejo super pridna dekleta, medtem ko je povsod drugod po svetu violina večinoma fantovski inštrument. V orkestru dunajskih filharmonikov (to je tisti orkester, ki ga 1. januarja vedno vsi gledamo in poslušamo, ko nam igra Straussove polke in valčke) dolgo časa niso dovolili, da bi igrale tudi ženske, a se je to na srečo spremenilo. Danes so tam zaposleni trije mladi Slovenci in vsi igrajo na inštrumente iz družine godal: violinistka Petra, violončelist Primož in kontrabasist Iztok. Upam, da se v bodoče tudi fantje v Sevnici okorajžijo in se pridružijo naši godalni družinici. Andreja Zupanc, učiteljica violine in dirigentka godalnega orkestra

HARMONIKARSKIVSKI ORKESTER V začetku leta 2015 so se harmonikarji pod mentorstvom Uroša Polanca in Daniela Ivše odzvali povabilu Základne umelecke škole Miloša Ruppeldta, da združijo glasbene moči in nastopijo na festivalu Dnevov Miloša Ruppeldta v Bratislavi. Kot združeni orkester Glasbene šole Sevnica in Glasbene šole Brežice so se z veseljem začeli intenzivno pripravljati na koncert. V mesecu dni je bilo namreč potrebno pripraviti 25-minutni program, kar pa za novonastali orkester ni lahka naloga.

Po uspešnem in odmevnem prvem koncertu v Bratislavi so harmonikarji pod dirigentsko palico mentorja Uroša Polanca z vajami nadaljevali in kot harmonikarski orkester Glasbene šole Sevnica prvič samostojno nastopili na božično-novoletnem koncertu ob zaključku leta 2016. Predstavili so se s programom, ki je ljubiteljem harmonike inštrument pokazal še v popolnoma drugačni luči. Poslušalci so bili nad zvenom ubranih harmonik in izbiro programa navdušeni. Ker so člani orkestra pokazali veliko vnemo in željo po udejstvovanju tudi izven svojega kraja, so se v mesecu aprilu 2017 prvič udeležili 9. srečanja harmonikarskih orkestrov Slovenije na Jesenicah. S programom in skupinsko ubranostjo so poleg publike prepričali tudi strokovno komisijo. Ob vse tehtnejšem programu in vse večji skupinski ubranosti je dirigent Uroš Polanec člane orkestra postavil pred nov izziv. Že sam je kot solist tekmoval in pridobival nove izkušnje ob udeležbi na mednarodnem tekmovanju v Puli, zato si je želel, da tako edinstveno priložnost izkusi tudi harmonikarski orkester, ki so ga sestavljali njegovi bivši in sedanji učenci. Tako se je orkester aprila 2018 prvič udeležil 43. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Puli, pod okriljem katerega se odvija tekmovanje solistov, komornih skupin in orkestrov. Na tekmovanju pa so nastopil izjemno uspešno in za svoj nastop v kategoriji D prejeli I. nagrado. Vsi uspešni koncerti in nastopi so vzdušje v orkestru še stopnjevali. V novembru 2018 so v sodelovanju s cerkvenim pevskim zborom župnije Bizeljsko zaigrali na dobrodelnem koncertu Karitasa na Bizeljskem in se predstavili še domačinom iz posavske regije. Kot najmlajši orkester Glasbene šole Sevnica je harmonikarski orkester v decembru 2019 skupaj z godalnim in pihalnim orkestrom pripravil koncert in tako počastil 20 let delovanja Glasbene šole Sevnica. Navdušenje med poslušalci je bilo res veliko in slavje ob obletnici glasbene šole zato toliko bolj svečano.

Tehten program, ki so ga harmonikarji pripravljali v šolskem letu 2018/2019, je bil premierno predstavljen konec aprila 2019. Harmonikarski orkester se je udeležil 44. mednarodnega srečanja harmonikarjev v Puli in že drugo leto zapored nastopil odlično. Za tekmovalni nastop je prejel I. nagrado in bil prvouvrščeni orkester v kategoriji, kjer sta tekmovala še orkester According to Rhythm iz Finske in Accord Orchestra iz Potsdama. Orkester je svoje kvalitete dokazal z izvedbo izbranega programa: Pirates of the Caribbean – At World's End v priredbi S. Bulla, E. Morriconea v priredbi R. Longfielda Gabriel's Oboe in The Best of Queen v priredbi Uroša Polanca. Harmonikarski orkester Glasbene šole Sevnica je nazadnje pred poslušalci zaigral na božično-novoletnem koncertu decembra 2019. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega virusa je orkester od marca 2019 vadil na daljavo. Septembra 2021 pa so člani orkestra znova pričeli z vajami v živo. Orkester se je pomladil in k sodelovanju povabil nove, mlajše člane, ki pa skupaj s preostalimi člani orkestra in dirigentom Urošem Polancem komaj čakajo, da ponovno zaigrajo pred zvestimi poslušalci in navdušenci harmonike. Uroš Polanec, učitelj harmonike in dirigent harmonikarskega orkestra

PIHALNI ORKESTER Večina učencev, ki hodimo v sevniško glasbeno šolo, je v višjih letnikih priključena k pihalnemu orkestru Glasbene šole Sevnica. Vključitev je odvisna od tega, kateri inštrument igraš. V našem orkestru pihamo v klarinete, flavte in saksofone, trobimo na trobente, roge, tubo, evfonije in pozavne, spremljajo pa nas različna tolkala, poleg najbolj znanih bobnov tudi gong, marimba … Glavni in nepogrešljiv član orkestra je dirigent. Brez njega orkester ne bi mogel igrati, saj dirigent da znak za začetek in konec, vodi dinamiko skladbe, kateri inštrument igra solo. Dirigira lahko z dirigentsko paličico. Naš dirigent je Franci Lipovšek, učitelj trobil. Je najboljši učitelj in najboljši dirigent, saj vedno verjame v nas. Verjame, da se lahko lotimo tudi zahtevnejših skladb. Ob prvem srečanju z notami se včasih čudimo in se nam zdi nemogoče, da bi mi igrali isto skladbo kot železničarski orkester. Takrat se verjetno učiteljeva dirigentska paličica spremeni v čarobno in tudi mi se z revij in tekmovanj pihalnih orkestrov vračamo z odličnimi ocenami in zlatimi priznanji. Dirigent je pomemben še posebej zato, ker vsak učenec oziroma član orkestra dobi drugačen notni zapis. To najprej vadimo vsak s svojim inštrumentom posebej, potem imamo velikokrat tudi sekcijske vaje. To pomeni, da imamo vaje samo trobilci ali samo pihalci. Ko zaigrajo vsi inštrumenti hkrati, pa dirigent poskrbi, da iz tega nastane skladba. Če poslušamo samo posamezen inštrument, največkrat ne moremo ugotoviti niti, za katero skladbo gre. Naš orkester je vsako leto pripravil novoletni koncert v športnem domu, koncert ob zaključku šolskega leta v atriju sevniškega gradu, nastopili smo tudi na prireditvi ob prazniku Občine Sevnica. Udeležili pa smo se tudi tekmovanj pihalnih orkestrov in vedno domov prinesli najvišja priznanja. Enkrat pa smo se celo združili z godalci v simfonični orkester. K nastopu pihalnega orkestra sodi tudi primerno vedenje in seveda obleka. Vsi smo oblečeni v bele srajce, črne hlače in obuti v črne čevlje. Za eno skladbo je treba kar precej vaj, zato se včasih z avtobusom odpravimo tudi na intenzivne vaje, kjer čez dan vadimo, potem pa prespimo v hotelu. Želiva si, da bi bilo čimprej spet vse po starem, da bi lahko spet pripravili kakšen koncert ali šli na tekmovanje. To je namreč največja nagrada za vse vaje, na katere se nama velikokrat ne da iti, če veva, da ne bo nastopa, in bi bila raje doma in zunaj. Lenart in Oskar Pajk, učenca 7. in 5. razreda trobente

Sem Žanin Cesar in glasbeno šolo obiskujem od svojega petega leta. V glasbeni pripravnici sem se odločila za instrument flavta, ki ga igram že osmo leto. Igranje flavte in sploh njen zvok mi je bil že od malih nog zelo všeč. V 3. razredu sem se vključila v orkester. Sprva samo zaradi tega, ker sem to morala, ampak potem, ko tam spoznaš prave prijatelje in ljudi, ki jih srečuješ vsak teden, je vsaka ura orkestra veliko bolj zanimiva. Sama v uri orkestra zelo uživam, saj to ni le navadna ura in pol pouka, temveč slišiš in vidiš veliko različnih instrumentov, ki jih pri individualni uri posameznega instrumenta ne bi. Tudi dirigent orkestra Franci Lipovšek je super učitelj. Pred korono nas je peljal na različna tekmovanja, kot je bilo tekmovanje v Krškem, odšli smo tudi na Jesenice. Namen smo imeli oditi v tujino, ampak je tudi nam, kot po vsej verjetnosti večini ljudem, načrte prekrižala korona. Ne glede na korono pa vaje orkestra letošnje leto potekajo po normalnem razporedu. Sicer smo imeli orkester nekaj časa le na štirinajst dni (en teden pihala, naslednji teden trobila), zdaj pa se končno lahko zberemo v polni zasedbi. Orkestrskih vaj se vsi zelo radi udeležujemo. Orkester je za vsakega posameznika super izkušnja, saj se naučiš igrati v večji skupini in tudi biti strpen do ljudi, ki potrebujejo dodatno pomoč. S tem spoznaš, da smo si vsi ljudje različni. Žanin Cesar, učenka 8. razreda flavte

TROBENTA Ker v trobento trobimo, jo uvrščamo v skupino trobil. Prve trobente so nastale že precej pred našim štetjem v starem Egiptu in so jih uporabljali v vojaške namene. Z zvočnimi signali so sporočali povelja oddaljenim enotam. Ohranjeni sta dve trobenti (srebrna in bronasta) iz drugega tisočletja pred našim štetjem, ki so ju našli v Tutankamonovi grobnici. V umetniškem smislu so trobento uporabljali v 12. stoletju, 500 let kasneje pa se je pojavila kot orkestrski instrument. Z izumom ventilov med letoma 1818 in 1830 pa se je uporabnost trobente močno povečala in s tem začela konkurirati pihalnim in godalnim instrumentom. Igranje na trobento se začne že v trobentačevem telesu, ko s pihanjem z napetimi ustnicami vzpodbudi vibracijo. Tu je izvor tona, ki se prenese skozi ustnik v instrument, kjer dobi dokončno obliko oziroma barvo tona. Priporočljiva starost za učenje trobente je nekje pri devetih letih. Takrat imajo otroci oziroma učenci načeloma že stalne zobe in so dovolj fizično močni za igranje. Trobento srečujemo v vseh zvrsteh glasbe, saj je iz klasičnih del preko jazza prešla tudi v vse vrste pop glasbe. Uporabna je kot solistični in orkestrski instrument. Nepogrešljiva je v simfoničnih, pihalnih in jazz orkestrih. Zasledimo pa jo tudi v raznih komornih skupinah. Nekaj svetovno znanih trobentačev: Arturo Sandoval, Dizzy Gillespie, Maurice Andre, Wynton Marsalis, Louis Armstrong, Miles Davis. Znani slovenski trobentači: Anton Grčar, Stanko Arnold, Petar Ogrin, Franci Kosem in bratoma Pajk najljubši Franc Košir. Lenart in Oskar Pajk, učenca 7. in 5. razreda trobente

HARFA Harfa spada med enega najstarejših instrumentov in že dolgo je najbolj elegantno in priljubljeno glasbilo. Prve oblike so bile najdene pred 3000 leti pr. n. št. v Mezopotamiji in Egiptu, kar je razvidno iz različnih stenskih poslikav. Verjetno je nastala, ko je človek ugotovil, da tetiva loka ob tresenju proizvaja lep ton, in so ji dodali še več strun. Bila je omenjena celo v Bibliji, kjer je kralj David iz ljudi z zvoki harfe izvabljal različna čustva, Savlu je ozdravil norost, njen odmevajoč zvok pa prispeva k zdravju, fizičnemu, čustvenemu, duševnemu in duhovnemu počutju. TEHNIKA IGRANJA Na harfo brenkamo, kar jo uvršča v družino brenkal. Igramo s štirimi prsti, mezinca večinoma ne uporabljamo, ker je prekratek, ga pa včasih uporabljajo pri posebnih tehnikah. Na električno harfo igrajo tudi z nohti, kar ji daje poseben zvok. Lahko uporabljamo tudi trkanje na desko, igranje pri deski (p.d.l.t, zvok podoben kitarskemu), drsenje s prsti po strunah (glissando) ipd. DELI HARFE Harfe delimo na koncertne in ljudske harfe. Oboje so sestavljene iz strun (največ jih je lahko 48), trikotnega trupa, ki ga sestavljajo resonančna deska z zvočnicami, vrat, na katerem so vijaki za strune, in na manjših harfah kljukice za višanje in nižanje strun, ter steber, v katerem so pri koncertni harfi žice, ki povezujejo pedale in vrat. Koncertne harfe imajo namesto kljukic pedala v treh nivojih (7 ̶ za vsako noto v lestvici). Strune si sledijo v zaporedju C-dura, rdeče so C in modre so F.

Harfo srečamo v vseh zvrsteh glasbe, od klasične, pop, jazz, narodnozabavne itd., zaradi svojih zvočnih možnosti pa je pomemben član vsakega orkestra. Z učenjem začnemo večinoma pri sedmih letih na keltski (irski) harfi, kasneje pa glede na rast otroka nadaljujemo na pedalni harfi. ZNANE OSEBNOSTI, KI SO IGRALE OZ. IGRAJO HARFO: Kralj David, Marija Antoaneta, Harpo Marx (bratje Marx), Duo DE LIRI (nastop na letošnjem Slovenija ima talent), Raven (slovenska pevka) Joanna Newsom, harfo uporabljajo tudi v znanem bendu Florence and the Machine, Catrin Finch, Andreas Vollenwieder, Cecile Corbel itd. Ana Uršič, učiteljica harfe

BONTON NA PRIREDITVAH Kdor pozna pravila lepega vedenja, ni nikoli v zadregi. Pri obisku prireditev je prvo in edino pravilo: bodite obzirni do drugih obiskovalcev in spoštljivi do nastopajočih. Skratka, ne motite prireditve in njenega spremljanja. 1. Pred koncertom izklopite prenosne telefone in druge naprave, ki oddajo zvočne signale. 2. Če ste prehlajeni, ostanite raje doma, saj vaše kihanje ali kašljanje moti ljudi okrog vas. 3. V vrsti svojega sedeža stopite obrnjeni z obrazom k ljudem, ki morajo zaradi vas vstati. Pri tem sta nujni besedi hvala in oprostite; zadnja še posebno, če zamujate in če ponesreči komu stopite na nogo. 4. Med prireditvami ne klepetajte in ne komentirajte. Do konca prireditve – koncerta ostanemo na svojih sedežih in z aplavzom nagradimo nastopajoče ter tako pokažemo do njih spoštljiv odnos. 5. Med koncertom ne jemo, žvečimo … 6. Tudi z obleko pokažemo spoštovanje do nastopajočih, do drugih obiskovalcev in predvesem do sebe. Oblecite se tako, da se dobro počutite, a naj je to oblačilo čisto in urejeno. Vir – prevzeto: Kulturnovzgojini program Cankarjevega doma

GLASBENA TEKMOVANHJA MEDNARODNO TEKMOVANJE PIHALCEV IN TROBILCEV WOODWIND & BRASS Med 29. novembrom in 8. decembrom 2021 je v Varaždinu potekalo mednarodno tekmovanje za mlade pihalce in trobilce Woodwind & Brass. Z naše šole so v Varaždinu nastopili učenci roga in pozavne. Za svoje nastope so bili nagrajeni in so osvojili: Manca Božičnik – rog I. nagrada in 1. mesto, Pika Bajc – rog II. nagrada in 2. mesto, Anže Rupar – rog II. nagrada in 3. mesto, Nikola Grubešić – rog II. nagrada in 6. mesto, Črt Pačnik – pozavna II. nagrada in 4. mesto. Vsi so tekmovali v starostni kategoriji C. Njihov učitelj je Franci Lipovšek, korepetitorka pa Pandelina Atanasova. Čestitamo!

GODBA SEVNICA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GODBE SEVNICA V soboto, 18. 12. 2021, se je v sevniškem športnem domu odvil tradicionalni božično-novoletni koncert KD Godba Sevnica. Letos sicer pod strogimi pogoji in z okrnjenim številom obiskovalcev, a v sijajnem vzdušju. Koncert je nosil naslov Pop- rock žur, ki je namigoval, da se bodo godbeniki predstavili s pisano paleto znanih pop in rock skladb. Kot solist se je predstavil priznani slovenski vokalist Omar Naber. Otvoritev prireditve je bila nekaj posebnega, saj je godba kar brez dirigenta zaigrala skladbo Rocking march in požela močan aplavz. Po prvi skladbi se je sevniškim glasbenikom pridružil pravi mojster taktirke, dirigent Matic Nejc Kreča. V nadaljevanju so sledile skladbe Tom Jones in concert, Children of Sanchez, Crazy little thing called love, We are the champions, Eye of the tiger, Let me entertain you, godbeniki pa so zapluli tudi v hard rock vode s skladbo Deep purple medley. Med številnimi inštrumentalnimi skladbami se je godbi pridružil solist večera Omar Naber, ki se je predstavil s svojimi uspešnicami. Prva je nosila naslov Žamet, sledili sta skladbi, s katerima je pevec Slovence na Evroviziji zastopal leta 2005 in 2017: Stop in On my way. Kasneje smo slišali še njegovo uspešnico Vse, kar si želiš.

Poslušalci so po vsaki skladbi godbenike nagradili z bučnim aplavzom, na koncu celo z vzkliki navdušenja, kar je nastopajoče navdalo s ponosom. To je v preteklem letu manjkalo godbenikom, prav tako pa tudi publiki. Koncert so zaključili z dodatnima skladbama Instant march in Save the last dance, ko se je od občinstva s spodbudnimi besedami poslovil tudi Omar Naber. Nastopajoče sta med koncertom nagovorila župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik KD Godba Sevnica Anton Grilc. Koncert je povezovala izkušena voditeljica Tanja Urek. KD Godba Sevnica ima sicer že dolgo tradicijo. Njeni člani so številni učenci in tudi bivši učenci sevniške glasbene šole, ki so v društvo vstopili z željo po nadaljnjem stiku z inštrumentom in skupnem muziciranju. Lahko bi rekli, da se v godbi prepletata mlajša in starejša generacija, kar predstavlja še večji čar, hkrati pa mladina s svežino pripomore h kvaliteti orkestra. Umetniški vodja KD Godba Sevnica Matic Nejc Kreča prihaja iz Trbovelj, vendar je v sevniški občini že dobro poznan, predvsem kot dirigent godbe, poučuje pa tudi klarinet v Glasbeni šoli Sevnica. S svojo predanostjo in ljubeznijo do glasbe je sevniško godbo popeljal na zavidljiv nivo. Njemu in sevniški godbi želimo veliko uspeha tudi v letu 2022! Neža Ganc

NAŠI UČENCI NA KONCERTNIH ODRIH 7. KONCERT GLASBENIH ŠOL POSAVJA Tri posavske glasbene šole – Brežice, Krško in Sevnica – smo se pred leti z veseljem odzvale povabilu Posavskega muzeja Brežice k izvedbi skupnega koncerta naših učencev. Koncert je postal tradicionalen, na sporedu je ob začetku koledarskega leta, 27. januarja 2022 je izzvenel že sedmi po vrsti. Koncerti potekajo v Gradu Brežice, kjer Posavski muzej domuje, v čudoviti Viteški dvorani, ki je s svojo fresko poslikavo prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Za mladega glasbenika je nastop v tako izjemnem ambientu posebna priložnost, privilegij in lepa izkušnja. Na letošnjem skupnem koncertu sta z naše glasbene šole nastopili komorni skupini: Kvartet rogov v sestavi Manca Božičnik, odsotno Piko Bajc je na koncertu nadomestil učitelj Franci Lipovšek, Nikola Grubešić in Anže Rupar ter Komorna skupina harmonik, v kateri igrajo Kristjan Mrgole, učitelj Uroš Polanec, Domen Sladič, Daniel Ivša, ravnatelj GŠ Brežice, je nadomestil odsotnega Jureta Zeliča ter Vid Camloh. Kljub kovidnim razmeram, ki narekujejo način izvedbe pouka, koncertov, tekmovanj, so mladi glasbeniki skupaj s svojimi učitelji uspeli program pripraviti odlično in nam priredili še en lep, poseben dogodek. Ponovno se srečamo januarja 2023, na 8. koncertu glasbenih šol Posavja. Katja Krnc

TRIO ANIMA NA 3. KONCERTU MEDNARODNEGA CIKLA MLADI VIRTUOZI Trio Anima sestavljajo flavtistki Zala Plazar in Ivana Sešlar (iz razreda Ane Mlakar) ter pianistka Neža Ganc (iz razreda Iris Matić) in na naši glasbeni šoli deluje pod mentorstvom profesorice Ane Mlakar. Dekleta nas s svojimi nastopi navdušujejo na koncertih in prireditvah v domačem okolju, revijah glasbenih šol naše regije, svojo odličnost pa so že dvakrat dokazale tudi na državnem Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG. Trio je v disciplini Komorne skupine s pihali pred tremi leti zmagal, prejel zlato plaketo in I. nagrado, uspeh pa ponovil v začetku junija 2021, ko je v svoji kategoriji ponovno zmagal in z maksimalnim možnim doseženim številom točk, 100, prejel zlato plaketo in I. nagrado ter posebno priznanje žirije. Za dovršen, prepričljiv in navdušujoč tekmovalni nastop na izjemno visoki ravni je bil trio nagrajen tudi s posebno nagrado Ljubljana Festivala, ki je izbranim zmagovalcem tekmovanja TEMSIG podelil nastop v mednarodnem ciklu Mladi virtuozi 2021/2022.

Javni zavod Festival Ljubljana je ena najpomembnejših kulturno-umetniških institucij v Evropi, z 69-letno tradicijo prispeva k visokemu ugledu Ljubljane na svetovnem zemljevidu festivalskih mest. Zavod poleg poletnega Festivala Ljubljana, enega najpomembnejših festivalov v Sloveniji in širše, izvaja tudi glasbeni cikel Mladi virtuozi, ki se že 29. leto posveča ustvarjalnosti nadarjenih mladih glasbenikov, dobitnikov številnih prvih nagrad in zlatih plaket na pomembnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. V vseh teh letih so na odru Viteške dvorane ljubljanskih Križank kot odlični mladi glasbeniki, danes vrhunski glasbeni ustvarjalci, nastopili klarinetist Mate Bekavac, hornist Andrej Žust, flavtistka Eva Nina Kozmus, violončelisti Karmen Pečar, Stjepan Hauser, Luka Šulić, klarinetist Andraž Golob ter mnogi drugi. Triu Anima smo na 3. koncertu letošnjega cikla Mladi virtuozi, v Viteški dvorani Križank prisluhnili v četrtek, 11. novembra 2021. Drage Zala, Ivana in Neža. Na tovrstnih koncertih imajo možnost in priložnost nastopa le izbrani mladi glasbeniki, ki pokažejo posebno zagnanost in talent, ki so odlični. Na poti do odličnosti pa ni bližnjic, je ogromno delovne discipline, odgovornosti, vztrajnosti, neutrudnega in natančnega dela. Čestitke in hvala za izjemno glasbeno doživetje! Katja Krnc