Časopis Glasbene šole Sevnica

Kazalo VSEBINA: 5 Namesto uvoda 6 Intervju z Maticem Nejcem Krečo 12 Seminar prof. Zoltana Petra 14 Glasbena Pravljica Potepinka 16 Citrarski oddelek 20 Oddelek petja 22 Kitarski oddelek 24 Klarinet 28 Komorni orkester NOVA 30 Pihalni orkester na 8.reviji 32 Poletna glasbena šola v Sinju 34 Uspehi učencev na tekmovanjih 2021/22 38 Zaključni koncert solistov

Namesto uvoda Ko so otroci majhni, boste opazili, da na glasbo reagirajo s plesom, petjem ali ploskanjem. Pogosto se zgodi, da vzgojiteljice ali učiteljice opozorijo starše na otroke, ki zelo lepo pojejo ali aktivno sodelujejo pri glasbenih dejavnostih. Nekateri otroci so po naravi sramežljivi in na glasbo reagirajo samo takrat, ko so sami. Takšne in podobne situacije naj vas spodbudijo, da otrok glasbene spretnosti in sposobnosti nadalje sistematično razvija v glasbeni šoli. Seveda so poleg otrokove želje po igranju nekega inštrumenta pri glasbeni vzgoji pomembne tudi druge lastnosti, kot so marljivost, vztrajnost in pripravljenost, da se s svojim inštrumentom otrok redno ukvarja tudi doma. V našo glasbeno šolo vpisujemo 5-letne otroke v program predšolske glasbene vzgoje in 6-letne otroke v program glasbene pripravnice, kjer otroci v okviru pouka skozi igro spoznavajo inštrumente, razvijajo svoj ritmični in melodični posluh. Optimalna starost za vpis v glasbeno šolo, na inštrumentalni pouk, je sedem, osem let, ko ima otrok že razvite svoje delovne navade in se zaveda odgovornosti, ki jo zahtevajo šolske obveznosti. V tem času ima otrok razvito določeno emotivno zrelost, kar mu pomaga pri premagovanju težav pri učenju in igranju instrumenta.

Namesto uvoda Kaj je pomembno za uspešno napredovanje v glasbeni šoli? Za katerikoli uspeh so potrebne različne kvalitete. Tako sta tudi v glasbi poleg glasbenih sposobnosti pomembni motivacija ter podpora staršev. Osnovni elementi glasbenih sposobnosti so občutek za ritem in posluh, potem motorika in druge fizične predispozicije. Glasbene in splošne sposobnosti se ves čas dopolnjujejo. Zato lahko rečemo, da je igranje inštrumenta ena najbolj kompleksnih dejavnosti, ker vključuje veliko telesnih sistemov – od grobe in fine motorike do koordinacije intelekta in misli, ki vse to usmerjajo in vodijo. Veliko vlogo v glasbenem izobraževanju otroka imajo učitelji, ki učence motivirajo na različne načine. Ker je pouk inštrumenta v glasbeni šoli individualen, ima učitelj možnost, da vsakemu otroku prilagodi pristop, pomoč in podporo. Zato je še kako pomembna komunikacija z učiteljem, zaupanje in upoštevanje vseh navodil, ki jih otrok dobi pri pouku. Seveda brez pomoči in podpore staršev ne gre. Da otrok uspešno napreduje, je pomembna pomoč staršev z vidika komunikacije z učiteljem, kontrola otroka pri delu doma, upoštevanje vseh navodil, napisanih v glasbeni beležki, prisotnost na nastopih. Vpis v glasbeno šolo otroku omogoča, da na najlepši način razvija glasbene sposobnosti, samozavest, potrpljenje, vztrajnost, da spozna nove prijatelje in da skozi različne aktivnosti oblikuje dobre navade, ki ga lahko spremljajo celo življenje. Iris Matić, odgovorna urednica

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Tokrat smo se pogovarjali z Maticem Nejcem Krečo, ki na GŠ Sevnica poučuje klarinet, poleg tega pa je tudi umetniški vodja Kulturnega društva Godba Sevnica. Zaupal nam je, kako je delati na eni strani z učenci, ki še obiskujejo glasbeno šolo, na drugi strani pa z godbeniki, ki se v domačem kraju kulturno udejstvujejo še leta po zaključenem glasbenem šolanju. Pozdravljeni! Najprej vas prosim, da se na kratko predstavite. Pozdravljeni! Moje ime je Matic Nejc Kreča, sem učitelj klarineta na Glasbeni šoli Sevnica, kjer trenutno poučujem klarinet, vodim pa tudi pouk komorne skupine klarinetov. Na glasbeni šoli sem zaposlen za manjši delovni čas, sem pa za polni delovni čas zaposlen v Orkestru slovenske vojske kot prvi oziroma es klarinetist. Poleg navedenega vodim tudi sevniški pihalni orkester oziroma Kulturno društvo Godba Sevnica, kot je njegov uradni naziv. To so nekako osnovni podatki mojega poklicnega življenja, sicer pa sem mož zelo prijetni ženi Tadeji ter ponosni očka čudovitima hčerkama Zali in Ajdi.

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Kaj vam pomeni glasba? Verjetno bi sedaj mnogo glasbenikov zelo klišejsko odgovorilo, da je glasba njihovo življenje. Sam tega ne bom rekel. Res je, da z glasbo živim in zaradi nje tudi preživim, spremlja me res praktično na vsakem koraku v življenju, saj je v glavnini prisotna v vseh porah mojega življenja. Orkester, glasbena šola in godba ... tudi doma se veliko ukvarjamo z glasbo, saj hčeri zelo radi pojeta, še raje prisluhneta ženinemu prepevanju, saj je tudi ona glasbenica, velikokrat pa se tudi kaj zaigra na kakšen inštrument. Seveda je glasba prisotna tudi v avtu, ko sem na poti v službo ali na kakšno drugo dejavnost. Moram pa priznati, da je zaradi nenehne prisotnosti glasbe ali drugačnega »hrupa« radio v mojem avtu pogostokrat izklopljen, saj mnogokrat izkoristim vožnjo za razmislek ali pa zgolj za umiritev misli. Tako da, če sem iskren, zelo rad prisluhnem tudi tišini. Sam zase vem, da lahko zgolj v tišini prisluhnem sam sebi in uredim kakšen miselni zaplet v svoji glavi. Kako to, da ste se odločili za glasbeno in pedagoško kariero? Vas je kdo posebej navdušil? Odločitev za delo z glasbo in glasbeno-pedagoško delo je prišla povsem naravno skozi odraščanje. Ob vstopu v glasbeno šolo najbrž nihče nima natančnega cilja, da bo to postalo njegovo delo. Po mojem mnenju se to izkristalizira skozi šolanje na glasbeni šoli in skozi spoznavanje, kaj vse glasba je, kje je prisotna, kaj nam lahko nudi in kaj lahko sami ponudimo in povemo skozi glasbo. Kaj me je pravzaprav na začetku prevzelo, ne vem, vem pa, kaj me je v nadaljevanju. Nekakšna točka preloma je bilo članstvo v Delavski godbi Trbovlje, ki je takrat veljala za najboljši tovrstni sestav v Sloveniji ter kot je to večkrat dokazala, tudi širše. Vsa ta sozvočja, barvitost, gibkost, virtuoznost posameznikov, ki so svoj instrument obvladali do potankosti ... to je v meni nekaj premaknilo in hkrati zbudilo željo, da svoj instrument bolje spoznam. Tako sem se takrat odločil za šolanje na srednji šoli in kasneje na glasbeni akademiji v Ljubljani. Moram pa omeniti še en dogodek, ki se mi je vtisnil globoko v spomin in je še danes nekakšno gonilo skozi življenje. V nekem trenutku šolanja nisem ravno blestel. Takratnemu učitelju seveda to ni bilo všeč, zato sem bil premeščen k drugemu učitelju.

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Kako bi predstavili poklic učitelja klarineta na glasbeni šoli? Ko sem nekako počasi »lezel« iz letnika v letnik, sem bil v nekem trenutku deležen komentarja, da »iz njega nič ne bo«. Verjetno boljše vzpodbude v življenju nisem mogel dobiti. Čeprav je bila opazka iz pedagoškega vidika povsem nesprejemljiva, pa je bila iz mojega vidika ta verbalna »klofuta« najboljše možno, kar se mi je zgodilo. Biti danes učitelj od človeka zahteva zelo širok spekter znanj. Najprej je potrebno povedati, da zakonodaja zahteva za zasedbo delovnega mesta učitelja instrumenta na glasbeni šoli akademsko izobrazbo zahtevane smeri in opravljen strokovni izpit za delo v šolstvu, ki se opravi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Toliko o uradnih znanjih. Zatem pa sledijo tista najbolj pomembna: učitelj mora zelo dobro prepoznati otrokov značaj, saj lahko le pravi pristop spodbudi pri otroku željo in voljo, da se loti učenja in vadenja instrumenta. Veliko je dolgočasnih vaj, ki pa imajo vse svoj smisel, zato je potrebno veliko angažiranosti učitelja in predvsem iznajdljivosti, da naredi tudi najbolj dolgočasno vajo zanimivo. Potrebno je znati prisluhniti otroku in mu pustiti izraziti svoje pomisleke in težave. Seveda vedno to ne gre, a največkrat je dvostranska komunikacija in razumevanje ključ do uspeha. Učitelj mora znati učno snov natančno podati ter jo tudi praktično pokazati. Zelo priporočljivo je, da skozi primere uporabe instrumenta in ostalega pridobljenega znanja stimulira voljo in navdušenje, kajti brez tega nekega pravega uspeha ni. Menim, da učitelj na glasbeni šoli ni samo poklic, ampak je nekako poslanstvo z veliko odgovornostjo. Učitelju je namreč zaupan otrok, ki je v svoji mladosti še precej nepopisan list in zaradi individualnega pristopa učitelj precej vpliva na njegov nadaljnji razvoj. Pa ne samo v glasbenem smislu, ampak zelo celostno. Za določen napredek v igranju na določen instrument je potrebno ogromno dela in zavedanje, da brez dela ni rezultatov, je eden najpomembnejših spoznanj za življenje.

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Za vse kvalitetne življenjske bodisi odnose bodisi rezultate na vseh ravneh so odločilni delo, angažma in način pristopa. In vse to se lahko naučijo naši najmlajši skozi proces učenja na glasbeni šoli. Igranje v manjših komornih skupinah ali orkestrih zopet odpira eno poglavje človekovega delovanja, saj so poleg glasbenega znanja potrebne še veščine prilagajanja, poslušanja ter občutek pripadnosti.Vse te naštete veščine nas prav tako spremljajo skozi življenje oziroma nam zavedanje le teh lahko bistveno dvigne kvaliteto našega življenja. In nenazadnje, učitelj mora prepoznati potencial, ga negovati, odpirati vrata in učenki oz. učencu pokazati čim več, kar ji oziroma mu lahko pomaga na njegovi poti učenja. Poleg tega, da ste zaposleni v Orkestru slovenske vojske in poučujete klarinet na GŠ Sevnica, vas Sevničani poznajo tudi kot umetniškega vodjo KD Godba Sevnica. Kako je delati z godbeniki? Delo v godbi nekako združuje obe moji poklicni poti ter ju nadgrajuje z ostalimi področji, ki jih človek potrebuje za (upam) uspešno delo z godbenicami in godbeniki. Delo na glasbeni šoli poteka pri pouku instrumenta individualno, delo s komorno skupino sicer z več učenci naenkrat, a nikoli več kot pet ali šest, pri godbi pa je na solidni vaji najmanj trideset godbenic ter godbenikov, kar od človeka zahteva precej truda, če dirigent želi, da je vaja oziroma delo kvalitetno. Ker je v godbi toliko različnih ljudi, je potrebno prav toliko različnih pristopov, če umetniški vodja želi, da celotno društvo dobro »diha«. Menim, da je potrebno godbenicam in godbenikom vedno prisluhniti ter skupaj najti neko pot, po kateri bomo šli. Ko je ta dorečena, je potrebno samo strogo slediti cilju, za katerega smo se pač skupaj odločili. Kot umetniški vodja sicer postaviš nekaj ciljev, za katere misliš, da so realni, hkrati pa tudi všečni članom godbe, potem pa je treba temu močno slediti, sicer se med godbenicami in godbeniki kaj hitro začuti, da stvari uhajajo iz rok. Po šestnajstih letih dela z godbo lahko odkrito povem, da je to ena najlepših stvari, ki jih v življenju počnem. V teh letih smo stkali ogromno prijetnih vezi, zaradi odkritih odnosov in posluha eden do drugega smo izpeljali veliko število odličnih koncertov, bili na tekmovanjih, kjer smo dosegali najvišja mesta, predvsem pa me navdušuje število mladih, ki se včlanjuje v naše vrste.

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Ti mladi so kot nekakšen eliksir, ki daje energijo celotni godbi. Njihova zagnanost, motiviranost, znanje in navdušenje je res neverjetno in samo želim si, da bomo takšno klimo negovali v naši godbeni sredini še naprej. V godbi je veliko bivših učencev glasbene šole oz. učencev, ki jo še vedno obiskujejo. Kako vidite prihod mladih glasbenikov v godbo? Kot sem omenil že v prejšnjem vprašanju, je prihod mladih glasbenikov v godbo zelo osvežujoč, saj godbo ne da samo pomladijo in osvežijo, ampak s svojim znanjem tudi obogatijo. Danes v godbi deluje preko 20 mladih, ki sploh še niso dopolnili 18 let, njihova odgovornost tej godbi ter njihov način dojemanja godbenega življenja pa močno presega polnoletnost. Zaradi prihoda mladih, ki so željni nadgraditi že sicer odlično znanje, ki so ga dobili na Glasbeni šoli Sevnica, lahko posegamo po vedno težjem repertoarju in tako skupaj dvigamo nivo kvalitete. Res si lahko samo želim, da bi se takšen trend prihoda mladih nadaljeval. Kaj vse načrtujete v letu 2022? Upam in želim si, da se tako kriza, povezana s Covidom, kot tudi kriza na bližnjem vzhodu umiri. Zdi se mi, da bolj kot kdaj, sedaj potrebujem obdobje miru, da v sebi najdemo mir, se psihično spočijemo in umirimo. Želim si, da bi pouk na glasbeni šoli potekal, kot je potekal pred krizo z virusom, saj je bil po mojem mnenju res odlično organiziran. Mladi so v glasbeni šoli našli neko sredino, ki jih je bogatila, našli so nove prijatelje in, kot sem opazil, radi so hodili na pouk skupinskega pouka, kjer so skupaj muzicirali. Pri godbi pa imamo v tem letu tudi bogato začrtan plan dela. Poleg že znanih nastopov, promenadnih in koncertnih, bomo šli pogledat še malce preko naših meja in predstavit naše delo v tujino. Želim si, da bi obiskali tudi kakšno tekmovanje, a imam občutek, da je to že načrt za prihodnje leto.

Intervju z Maticem Nejcem Krečo Vsekakor pa si želim, pa ne samo v tem letu, da bi delo in odraščanje z glasbo mladim še naprej risalo nasmehe na obraz, grelo srce in jih bogatilo s pomembnimi izkušnjami za življenje. Kot pravi rek, da na mladih svet stoji: če bo stal na mladih, ki jih videvam na hodnikih glasbene šole in v vrstah godbe, potem se nam ni potrebno ničesar bati. Le mi, učitelji, moramo biti odgovorni in jim predati tisto, kar je pomembno za življenje. Hvala, da ste si vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja. Verjamem, da bosta glasbena šola in godba še naprej prijetno okolje, kjer se bodo srečevali glasbeniki z željo po skupnem muziciranju in kulturnem udejstvovanju. Želimo vam veliko uspeha v vaši glasbeni karieri tudi v prihodnje! Neža Ganc

Seminar prof. Zoltana Petra V soboto, 19. 2. 2022, je bilo na sevniški glasbeni šoli zelo pestro. Že zgodaj dopoldne se je pričel seminar za pianiste, ki so imeli priložnost delati z enim najbolj znanih pianistov v Sloveniji, prof. Zoltanom Petrom. S svojim pristopom je navdušil tako učence kot tudi učiteljice klavirja, ki so pozorno spremljale vse napotke, podane učencem. Seminarja se je udeležilo pet nadarjenih mladih pianistov, z vsakim pa je prof. Zoltan Peter delal eno uro. Seminar je potekal od 9.00 do 13.30. Predstavili so se Julija Zidar, Maj Repovž in Bor Ladika (vsi trije iz razreda Pandeline Atanasove), Manca Božičnik (iz razreda Betke Cimperšek) ter Neža Ganc (iz razreda Iris Matić). Na glasbeni šoli so se odločili, da se zvečer izvede še nastop »V soboto s klavirjem«, na katerem so se lahko vsi udeleženci predstavili s skladbami, ki so jih obdelovali dopoldne na seminarju. Nastop je otvorila najmlajša udeleženka Julija Zidar, ki obiskuje 4. razred. Predstavila se je z dvema skladbama, Beethovnovo Sonatino v F-duru in Gillockovo skladbo Fountain of Diana. Nadaljevala je Manca Božičnik, prav tako učenka 4. razreda, ki je zaigrala Rollinov Nocturne, nadaljevala pa je z dvema skladbama Zoltana Petra: Menuetom iz Suite v starem slogu ter Rumbo iz Latino suite.

Seminar prof. Zoltana Petra Naslednji se je predstavil Maj Repovž, ki obiskuje 7. razred. Zaigral je Valček op. 65 S. Prokofjeva. Sledil je učenec 8. razreda Bor Ladika, ki je večer popestril z Debussyjevo Arabesko in Tajčevićevo Balkansko igro. Kot zadnja udeleženka seminarja, sicer pa učenka 8. razreda, sem se predstavila še sama. Zaigrala sem Prokofjev Preludij in Chopinov Valček v e-molu. V Sevnico je prišel tudi učenec prof. Zoltana Petra, Enej Rupnik, ki obiskuje 6. razred klavirja v Glasbeni šoli Trebnje. Gre za učenca, ki s svojim veseljem in strastjo do igranja in glasbe nasploh že dosega zavidljive uspehe na glasbenih tekmovanjih. Na 51. tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG je v 1. b kategoriji prejel zlato plaketo in II. nagrado, poleg tega pa še posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Predstavil se nam je s Haydnovo Sonato v D-duru in Burgmüllerjevima Etudama št. 10 in 13. Nastop je zaokrožil s Sonatino svojega mentorja, prof. Zoltana Petra. Ker sem imela tudi sama priložnost, da na seminarju predstavim svoje delo, lahko iz lastne izkušnje povem, da sem od seminarja odnesla ogromno novega znanja in pristopov do vaje. Vsekakor sem počaščena, da sem imela priložnost delati s tako uveljavljenim slovenskim pianistom. Zagotovo so seminarji pomemben del glasbenega šolanja, saj dajejo učencem nepozabne izkušnje in jih bogatijo. Neža Ganc, klavir, 8. razred

Glasbena pravljica Potepinka Učenke in učenci z oddelkov flavte, tolkal in petja so se 6. aprila z glasbeno pravljico Potepinka predstavili najmlajšim učencem in staršem predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice. Pod vodstvom učiteljic Ane Mlakar in Nike Pavlič, ki sta pripravili organizacijo in sceno za glasbeno pravljico po knjigi avtorice Veronike Šmid, so izvedli dve predstavi v dvorani Glasbene šole Sevnica. V glasbeni pravljici je sodelovalo 11 učencev, ki so se na obeh predstavah izredno izkazali, kar so pokazali tudi pozitivni odzivi mladih gledalcev in njihovih staršev. Glasbeno pravljico je pri klavirju spremljala ravnateljica Katja Krnc.

Glasbena pravljica potepinka Zgodbo je povezovala učiteljica petja Martina Prevejšek, ki se je za to priložnost prelevila v lik babice in poslušalcem na zelo zanimiv način predala pravljico o deklici Potepinki, ki je želela praznovati svoj rojstni dan, vendar je pri tem naletela na kar nekaj ovir, ki jih je kasneje rešila skupaj s svojimi gozdnimi prijatelji. Nastopili so naslednji učenci: Zala Plazar, Manca Žgajnar, Žanin Cesar, Anja Imperl, Ajda Budna, Matevž Simončič, Zara Kovačič, Vid Valand, Julija Hahn, Živa Kos in Ivana Sešlar. Pri pripravi programa pa so sodelovali učitelji Nika Pavlič, Ana Mlakar, Martina Prevejšek in Ernest Kramar. Nika Pavlič, učiteljica flavte

Citrarski oddelek Citrarski oddelek sestavlja cvet osmih pridnih, nasmejanih in vedoželjnih deklet. Skozi šolsko leto nas vodi misel ameriškega violinista in dirigenta judovskega rodu, Yehudija Menuhina, ki pravi: »Glasba zdravi. Glasba tolaži. Glasba prinaša veselje.« Te misli se držimo skozi celotno šolsko leto. Na našem oddelku je vedno zelo zanimivo, poučno in veselo. Kdaj pa kdaj se prikrade tudi kakšen slab dan, a takrat citrarska glasba prežene žalostne misli. Znotraj citrarskega oddelka poleg rednega individualnega pouka poteka tudi pouk dveh komornih zasedb (trio citer in duet citer), ki ga obiskujejo učenke višjih razredov. Pri pouku komorne igre spoznavamo literaturo različnih obdobij in glasbenih slogov; igramo renesančno, baročno glasbo, glasbo svetovne folklore in tudi slovensko ljudsko ter popularno glasbo. Citre se dobro ujamejo z glasom, brenkali, godali, pihali, harmoniko, včasih tudi s tolkali in trobili, zato za razne projekte priložnostno zaigramo v drugih zasedbah. Učenci citrarskega oddelka se tudi zelo uspešno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj ter polnijo skrinjico nagrad in plaket. Kot učiteljica citer se trudim, da negujem učenčev odnos in veselje do glasbe ter igranja na citre. Vsakega učenca sprejmem takšnega, kot je, saj le tako prepoznavam njegov pravi talent in mu ga pomagam razvijati. Ob vsem tem pa rastem in se učim tudi jaz. Karmen Zidar Kos, učiteljica citer

Citrarski oddelek Misli učenk »Sem učenka 1. razreda in pouk »Pouk komorne igre mi je zelo citer obiskujem od septembra. všeč zaradi druženja in zanimivih Citre me zelo veselijo in so mi kot skladb. Vsaka citrarka se nauči inštrument všeč; pa tudi urice z svojo melodijo, ko pa zaigramo učiteljico Karmen so zelo prijetne.« skupaj se sliši lepo večglasje. Ko igram s komorno skupino zelo uživam in skoraj nimam treme.« Žana Župevc, učenka 1. razreda Neža Štigl, učenka 4. razreda »Pouk citer obiskujem od meseca septembra in mi je zelo všeč. Rada imam glasbo; ko zaigram na citre, zelo lepo zvenijo.« Teja Karlič, učenka 1. razreda

Citrarski oddelek »V glasbeno šolo so me starši Kaja Vilčnik, učenka 6. razreda vpisali predvsem z namenom, da razvijem svoj posluh. Ko pa sem si izbirala inštrument, ki bi ga igrala, pa sem na predstavitvenem koncertu inštrumentov prvič slišala zven citer. Ne samo, da me je očaral izgled citer, ampak tudi zven strun, kako so me pomirile in me odnesle v drug svet. Že takrat, mi je bilo zelo vznemerljivo in prijetno poslušati učenko, ki je igrala citre, ko pa to počnem sama pa so ti občutki še močnejši. Citre me pomirijo, pozabim na vse skrbi. Zelo rada obiskujem glasbeno šolo, predvsem pouk citer, saj se naučim novih skladb, novih tehnik igranja, izpilim kar znam in uživam, ob igranju v komorni zasedbi.« »Pouk komorne igre rada obiskujem, ker mi je všeč ko se citrarji združimo in skupaj zaigramo veliko skladb. Pa še nove prijateljice sem spoznala!« : ) Ana Mak, učenka 4. razreda



Oddelek petja na Glasbeni šoli Sevnica Oddelek za petje na Glasbeni šoli Sevnica deluje že od leta 2000. Učenje solo petja se zagotovo v marsičem razlikuje od učenja inštrumenta. Pri pouku učenci razvijamo svoj glas zgolj s pozornim sledenjem učiteljici petja, gospe Martini Prevejšek. Učimo se predvsem z opazovanjem občutkov v telesu in pozornim poslušanjem našega glasu. Na začetku sta pomembna ustrezna drža in pravilen globok vdih, zato se naše ure petja začnejo s sproščanjem telesa. Potem naredimo nekaj dihalnih vaj za globok vdih. Sledijo upevalne vaje, kjer se učimo vokalno tehniko. Ko so naše glasilke dovolj ogrete, nadaljujemo s petjem vokaliz na solmizacijske zloge in nato s še večjim veseljem pojemo različne pesmi. Da poslušalci razumejo besedilo pesmi, je zelo pomembna dobra izgovorjava oz. artikulacija besed. Pesmi, ki jih pojemo, so v različnih jezikih: slovenščini, angleščini, italijanščini, nemščini, španščini, latinščini, francoščini. Pojemo solistično pa tudi v duetih, tercetih ali večjih pevskih skupinah. Vsako leto nastopamo na šolskih nastopih in na zaključnem koncertu na sevniškem gradu, z veseljem pa popestrimo tudi kakšno prireditev zunaj šole. Na nastopih nas vedno spremlja kakšen inštrument. Običajno je to klavir, lahko pa pojemo tudi ob spremljavi kitare in citer. Velika čast pa je, če lahko pojemo z orkestrom. Učenci višjih razredov petja se udeležujejo tudi pevskih tekmovanj, na katerih odlično zastopajo Glasbeno šolo Sevnica. Pesmi, ki jih pojemo, so različnih glasbenih zvrsti: slovenske ljudske pesmi, pesmi slovenskih in tujih skladateljev, operne arije, slovenske popevke, pesmi iz različnih muzikalov in tudi pesmi sodobne zabavne glasbe. Skratka, vsak glasbeni okus lahko zapoje svojo melodijo. Ana Košir, petje, 2. razred



Kitarski oddelek Kitara je najbolj priljubljeno glasbilo na svetu. Uporablja se za učenje v rednih programih glasbenih šol, vidimo jo na koncertnih odrih, v ansamblih, v najrazličnejših zasedbah in kot solo instrument. To šolsko leto pouk kitare obiskuje 15 učencev od prvega do osmega razreda. Pouk poteka v Sevnici in v Krmelju, kjer imajo možnost izobraževanja učenci iz Šentjanža, Krmelja in Tržišča ter okoliških krajev. Pri najmlajših učencih sta pomembna drža kitare in tehnično znanje, da lahko potem nadgrajujejo pridobljeno znanje, tudi poznavanje instrumenta, označb za desno in levo roko, spoznavanje tonov itd. Na začetku igramo enostavne vaje in preproste skladbice. Veliko je slovenskih ljudskih pesmi, ki jih tudi pojemo. Učencem v prvem razredu na urah pouka in nastopih tudi sam pomagam s kitarsko spremljavo. Tako se že v prvem razredu spoznavajo z igranjem v duetu in pripravljajo na komorno igro, ki je obvezna v višjih razredih. Prav pri komorni igri se učenci naučijo predvsem poslušanja drugih instrumentov, skupne igre, discipline, ritma itd. Izbiramo predvsem zabavne, ne prezahtevne skladbe, znane melodije, slovenske ljudske pesmi in enostavne pesmi. V tem šolskem letu smo pripravljali program za kvartet kitar, nekaj duetov in tudi za kitarski orkester.

Kitarski oddelek Sem Rok Pinoza in obiskujem 8. razred instrumenta kitara, kar pomeni, da z letošnjim šolskim letom zaključujem šolanje na glasbeni šoli. Kako strniti teh osem let? Naj za začetek povem, da me je za ta instrument navdušil dedek, ki igra kitaro v ansamblu. Tako sem pri šestih letih začel obiskovati glasbeno pripravnico, od sedmega leta dalje pa obiskujem pouk kitare pri prof. Zoranu Koširju. Učitelj mi je enkrat pripovedoval, kako sem na začetku prijel kitaro narobe, kot jo igrajo levičarji, in da se to dogaja tudi nekaterim drugim. V teh osmih letih sem veliko nastopal v Tržišču, na Lisci, v Brežicah, na gradovih v Brestanici in Sevnici, v knjižnici, kulturni dvorani, največ pa v šolski dvorani na različnih nastopih. Na teh nastopih nisem nastopal le kot solist, temveč tudi v komornih ansamblih. Od 3. razreda naprej igram v raznih komornih zasedbah, tudi v kitarskem orkestru. V vseh teh letih sem spoznaval tudi učitelja, s katerim se dobro razumeva. Večkrat mi pove kaj zanimivega. Kljub temu, da letos zaključujem 8. razred kitare, bom kitaro igral še naprej. Rok Pinoza, kitara, 8. razred

KLARINET Klarinet je glasbeni instrument, ki spada v skupino pihal. Je eden izmed osnovnih instrumentov v simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrih. Nepogrešljiv je tudi v ansamblih in drugih komornih skupinah. Klarinetu nekateri pravijo tudi kralj pihal, saj ima največji obseg tonov izmed vseh pihal. Klarinet je sestavljen iz petih delov: ustnika, sodčka, zgornjega dela s tipkami, spodnjega dela s tipkami in odmevnika. Kvalitetnejši klarineti so narejeni iz lesa – ebenovine. To je trd afriški les, ki ima zanimivi lastnosti, ne plava in ne gori. Ustniki so narejeni iz posebne mešanice kavčuka in žvepla, imenovane ebonit. Lahko so tudi stekleni – kristalni, odmevnik in sodček sta lahko (v zadnjem času vedno bolj popularno) iz različnih vrst lesa (grenadil, akacija …). Les grenadila, ki je znan po relativno visoki gostoti, glasbilu zagotavlja bogat in lepo zveneč ton. Poleg tega zagotavlja širši dinamični razpon – pri mirnem igranju zvok postane mehak in nežen, ne šibek. Šolski klarineti za začetnike so lahko tudi plastični. Družina klarineta obsega preko deset različic, najbolj uporaben med njimi je b-klarinet, na katerega igramo in se učimo v glasbeni šoli. Najvišje zveneči je sopranski as-klarinet, ki se uporablja zgolj izjemoma. Zelo uporaben je sopranski es-klarinet, ki tudi zveni zelo visoko, hkrati pa deloma ohranja zven b-klarineta. Poznamo pa še basetni klarinet oz. basetni rog, v zabavni glasbi pa se veliko uporablja alt klarinet. V različnih komornih in orkestrskih sestavih zasledimo bas klarinet. Najnižje zazveni kontrabas klarinet.

KLARINET Klarinet je zelo vsestranski glasbeni instrument, saj ga lahko zasledimo v mnogih glasbenih zvrsteh. V Sloveniji je gotovo najbolj poznan v narodno zabavni glasbi, kamor sta ga vpeljala Vilko in Slavko Avsenik in skupaj s harmoniko, kitaro, trobento in baritonom sestavila svetovno razpoznavni narodno zabavni kvintet. Vsi poznamo skladbi zgornje zasedbe za klarinet, kot sta Pastirček in Veter nosi pesem mojo. Klarinet se uporablja tudi v jazz zabavni glasbi. Eden največjih virtuozov na klarinetu v jazz glasbi je bil Benny Goodman, zadnja leta pa je mojster klarineta v zabavnih ritmih Eddie Daniels. Klarinet je široko zastopan v klasični glasbi, saj ga najdemo v praktično vseh simfonijah, če so le te napisane za simfonični orkester. In ravno razločevalno bogastvo barve tonov, ki jih zaigramo na klarinet, in ekspresivna moč instrumenta sta največji inspiraciji skladateljev.

KLARINET Prvi, ki je klarinet uporabil v simfoniji, je bil Mozart, izpod njegovega peresa pa je prišel eden najlepših koncertov za klarinet, in sicer Koncert za klarinet in orkester v A- duru. Köchel 622, drugi stavek tega koncerta, Adagio, pa je bil izbran za najlepše klasično delo. Za ustvarjanje je skladatelj dobil navdih med srečanjem s klarinetistom Antonom Stadlerjem. On pa ni bil edini, v svojih kasnejših letih je tudi Brahms napisal številna dela za klarinet. Njegovo žilico za ustvarjanje je zbudil vplivni klarinetist Richard Mühlfeld, ki mu je vlil inspiracije s svojo ustvarjalno težo. Kvintet za klarinet v b-molu še danes velja za mojstrovino med velikimi klasičnimi deli. Poleg fagota, roga, flavte in oboe klarinet sestavlja enega najbolj klasičnih komornih sestavov, imenovanih pihalni kvintet. Najdemo ga še v klasičnem triu (sestavljajo ga flavta, fagot, klarinet).

KLARINET Seveda se klarinet predstavlja skupaj s svojimi različki v zasedbah od dua, tria, kvarteta, kvinteta, seksteta do orkestra klarinetov. Se pa klarinet zaradi svoje glasovne gibkosti uporablja tudi v folklorni glasbi, kjer s svojo izraznostjo lahko izrazi veliko človeških občutij, od smeha do joka. V Sloveniji je veliko znanih in uspešnih klarinetistov. Nekateri med njimi so tudi skladatelji, dirigenti, pedagogi, npr. Mate Bekavec, Janez Benko, Darko Brlek, Aljoša Deferri, Boštjan Gombač, Slavko Goričar, Jože Kampič, Jože Kotar, Srečko Kovačič, Matevž Novak, Vilko Ovsenik, Dušan Sodja, Bojan Zelenjak, Andrej Zupan. V enem izmed najboljših svetovnih simfoničnih orkestrov igrata kar dva slovenska klarinetista, Matic Kuder in Andraž Golob. Znane svetovne osebnosti, ki so ali še igrajo klarinet, so pevka Niki Minaj, režiser in igralec Woody Allen, režiser Steven Spilberg, poleg oboe je igrala klarinet tudi Julia Roberts pa pevka Gloria Estefan, Eva Longoria ni samo igralka, ampak tudi odlična tolkalistka in klarinetistka. Sam sem najprej želel igrati kitaro, ker pa nisem bil povsem prepričan, sem si za začetek izbral kljunasto flavto. Že kmalu sem ugotovil, da so mi všeč pihala, in učitelj Matic Nejc Kreča me je navdušil za klarinet. Tako igram nanj že šesto leto. Na klarinetu mi je najbolj všeč črn les, ki se zelo dobro poda k srebrnim tipkam. Ima zelo lep ton in nanj lahko zaigram najrazličnejše skladbe, tudi takšne, ki jih poznam. Predvsem rad igram znane slovenske zabavne skladbe. Enej Kozinc, klarinet, 6. razred

Komorni orkester NOVA se predstavi v Sevnici Na materinski dan, 25. 3. 2022, se je Komorni orkester NOVA prvič predstavili tudi v Posavski regiji, v Sevnici. Komorni orkester NOVA je godalni orkester, katerega sestavljajo osnovnošolci in srednješolci, ljubiteljski glasbeniki ter profesionalni glasbeniki. Orkester vodijo članice Godalnega kvarteta NOVA, akademske glasbenice Mojca Batič, Ana Cotič, Barbara Grahor Vovk in Polona Soban. Orkestrski repertoar zajema različne žanre – od klasike, ki jim predstavlja osnovo, pa do ritmične ljudske in jazz glasbe. Koncert, s katerim so se predstavili, so člani orkestra zasnovali ob 70. rojstnem dnevu Jurija Križniča, odličnega pedagoga, ustanovnega člana orkestra in njegovega dolgoletnega dirigenta. Na koncertu so se predstavili s pestrim programom. Koncert so otvorili s skladbo mladega goriškega skladatelja Anžeta Vrabca – Pod sonce pride megla. Nato pa so sledili trije Koncerti, kjer so se kot solistke predstavile štiri violinistke. Orkester posebno pozornost usmerja v priložnosti za solistične nastopanje članov društva in mladih glasbenikov.

Komorni orkester NOVA se predstavi v Sevnici S prvim stavkom Koncerta za dve violini v d-molu J. S. Bacha sta se predstavili dve članici orkestra, Nina Klaut in Neli Lukežič. Nato je nastopila nadobudna violinistka sevniške glasbene šole, Monika Štigl iz razreda Nadežde Tokareve, ki je ob spremljavi orkestra zaigrala 1. stavek Riedingovega Koncerta za violino v h-molu. Kot tretja solistka pa se je s Haydnovim Koncertom za violino v G-duru predstavila članica orkestra Pavla Vezjak. Sledil je kratek premor. Po premoru se je kot zadnja solistka predstavila odlična violinistka in profesorica Mojca Križnič, hčerka že omenjenega profesorja Križniča. Poslušalce je navdušila z odlično izvedbo Vražjega trilčka Giuseppeja Tartinija. Orkester je koncert zaokrožil z Brittnovo Preprosto simfonijo (Simple Symphony) in tako zaključil glasbeno obarvan večer. Polona Soban, učiteljica violončela

Pihalni orkester Glasbene šole Sevnica na 8. reviji pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol V petek, 8. aprila 2022, se je Pihalni orkester Glasbene šole Sevnica udeležil 8. revije pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki je potekala v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Na reviji so sodelovali orkestri s šestnajstih glasbenih šol. Pihalni orkester Glasbene šole Sevnica, ki tradicionalno nastopa na novoletnih koncertih in koncertih ob zaključku šolskega leta ter na prireditvah v kraju, petkrat pa je že izjemno uspešno sodeloval tudi na državnih tekmovanjih mladinskih godb, se je revije pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol tokrat udeležil četrtič. Dirigent Pihalnega orkestra Glasbene šole Sevnica je Franci Lipovšek, učitelj trobil na šoli. Pod njegovim vodstvom orkester izjemno napreduje. Z zglednim in predanim delom ter ljubeznijo do glasbe je odličen vzor mladim. Strokovna ocenjevalka revije, dirigentka Andreja Šolar, je naš orkester izpostavila kot zgleden primer šolskega orkestra; izjemno je pohvalila dobro orkestrsko vzgojo, skrbno pripravo in medsebojno spoštovanje. Orkestru je zaželela še veliko uspehov in veselja pri skupnem muziciranju ter se zahvalila za umetniški doprinos reviji. Pohvala in čestitke za prizadevno in kvalitetno delo gredo vsakemu članu orkestra ter seveda dirigentu. Glasbena šola Sevnica



Poletna glasbena šola v Sinju Sedem trobilcev naše glasbene šole se nas je udeležilo poletne glasbene šole v Sinju, na Hrvaškem, ki je letos za piհalne in trobilne inštrumente potekala od 11. do 16. julija. V Sinj smo se s kombijem, že to je bilo za nas posebno doživetje, odpeljali učenci roga Manca Božičnik, Pika Bajc, Nikola Grubešić in Anže Rupar, tubist Rok Mergole, pozavnist Črt Pačnik in Gašper Bizjak, ki igra evfonij. Na poletni šoli so bili naši mentorji odlični glasbeniki in profesorji z nižjih in srednjih glasbenih šol ter glasbenih akademij. Trobilci smo svoje znanje izpopolnjevali pri prof. Dušanu Kranjcu (pozavna), prof. Boštjanu Lipovšku in našemu učitelju, prof. Franciju Lipovšku (rog), prof. Nejcu Mercu (evfonij) in prof. Josefu Steinböcku (tuba). Dan v Sinju je potekal takole: zjutraj smo imeli skupno uigravanje s profesorjem, čez dan pa individualne ure, vaje s klavirjem – korepeticije, komorno igro in vaje z orkestrom. V okviru poletne šole se je zvrstilo kar nekaj koncertov in dogodkov: koncert profesorjev, koncert komornih skupin, koncert orkestra in dva koncerta solistov, en večer pa je bilo za vse udeležence in profesorje organizirano druženje. Letos je bila na programu poleg ostalih aktivnosti prvič tudi že omenjena orkestrska igra, tako da smo imeli priložnost sodelovati v pihalnem orkestru. Na koncertu orkestra smo hornisti naše glasbene šole z orkestrom nastopili kot solisti, z Rossinijevo Randez vous de Chasse. V Sinju smo mladi glasbeniki združili koristno s prijetnim. Ob številniհ glasbeniհ dejavnostiհ so se spletla nova poznanstva in prijateljstva. Bilo je res lepo in poletne glasbene šole v Sinju se bomo zagotovo še udeležili. Manca Božičnik, rog, 7.razred



USPEHI UČENCEV GLASBENE ŠOLE SEVNICA NA GLASBENIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 Državno Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, ki vsako leto poteka marca, letos je bilo že 51., je osrednje slovensko tekmovanje za naše mlade glasbenike. Je eno tehtnejših tekmovanj, saj je tekmovalni program zelo zahteven. Tekmovanje je letos med 7. in 22. marcem potekalo na glasbenih šolah Štajerske in Pomurja, razpisano pa je bilo za naslednje tekmovalne discipline: klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Z Glasbene šole Sevnica je v disciplini petje, v starostni kategoriji I b, na tekmovanju, ki je potekalo na Glasbeni šoli Slovenska Bistrica, nastopila Ema Štigl iz razreda Martine Prevejšek in bila za svoj nastop ob klavirski spremljavi Pandeline Atanasove nagrajena s srebrno plaketo. V disciplini komorne skupine s trobili, I. b kategorija, je pod mentorstvom Francija Lipovška nastopil kvartet rogov v sestavi Manca Božičnik, Pika Bajc, Nikola Grubešić in Anže Rupar. Tekmovanje je potekalo na Glasbeni šoli Beltinci, kvartet rogov pa si je priigral zlato plaketo in bil prvouvrščena komorna skupina v svoji starostni kategoriji.

USPEHI UČENCEV GLASBENE ŠOLE SEVNICA NA GLASBENIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 Mednarodnega spletnega tekmovanja za pihala in trobila PaMus Flow se je udeležil saksofonist Tit Knez Majcen. Z odličnim nastopom je bil uvrščen na prvo mesto v svoji starostni kategoriji ter nagrajen z II. nagrado in izbran v šestnajsterico finalistov tekmovanja različnih starostnih kategorij in inštrumentov. Titova učitelja pri pripravah na tekmovanje sta bila Matjaž Škoberne in Simon Širec, korepetitorka pa Pandelina Atanasova.

USPEHI UČENCEV GLASBENE ŠOLE SEVNICA NA GLASBENIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 3. mednarodnega tekmovanja Celeia 2022 v organizaciji Glasbene šole Celje so se udeležili trije učenci roga: Žak Cesar je v I. kategoriji prejel zlato plaketo, Pika Bajc v III. kategoriji srebrno plaketo ter Manca Božičnik, prav tako v III. kategoriji, zlato plaketo. Manca je bila prvouvrščena tekmovalka v svoji kategoriji, prejela pa je tudi posebno nagrado, in sicer solistični nastop z orkestrom GŠ Celje v šolskem letu 2022/2023. Učitelj učencev roga je Franci Lipovšek, korepetitor pa Zoltan Peter. Na Dnevih kitare 2022 v Krškem je v disciplini komorna igra, II. kategorija, skupaj s tolkalcem Sergejem Kelencem nastopil kitarist Dejan Zorenč. Priigrala sta si srebrno priznanje, njuna mentorja sta Zoran Košir in Ernest Kramar.

USPEHI UČENCEV GLASBENE ŠOLE SEVNICA NA GLASBENIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2021/2022 2. mednarodnega glasbenega tekmovanja Bolero, ki je konec maja in začetek junija potekalo v Dravogradu na Koroškem, se je udeležila Neža Konič Božič. Neža je sicer šele učenka 1. razreda tolkal, a že zelo pripravljena za kvalitetno delo in sodelovanje, z veliko podporo staršev pri delu pri pouku in doma. Svojo nadarjenost in kvaliteto igranja je tako že prvo leto učenja dokazala na tekmovanju ter v predkategoriji osvojila zlato plaketo. Njen učitelj je Ernest Kramar, korepetitorka Eva Zec. Čestitamo! Glasbena šola Sevnica

Koncert solistov zaključniհ razredov piհal, trobil in klavirja Šolsko leto 2021/22 smo v četrtek, 23. 6. 2022, sklenili s koncertom v Kulturni dvorani Sevnica, na katerem so se predstavili izbrani učenci zaključniհ razredov piհal, trobil in klavirja. Po uvodnem nastopu kvarteta rogov v sestavi Manca Božičnik, Pika Bajc, Nikola Grubešić in Anže Rupar so se s teհtnim programom kot solisti, ob klavirski spremljavi Zoltana Petra, predstavili: flavtistke Žanin Cesar, Živa Kos, Zala Plazar in Ivana Sešlar iz razreda učiteljice Ane Mlakar, klarinetist Enej Kozinc iz razreda Matica Nejca Kreče, učenca roga Manca Božičnik in Anže Rupar, pozavnist Črt Pačnik in na evfoniju Gašper Bizjak, vsi trobilci so iz razreda učitelja Francija Lipovška, ter pianist Bor Ladika iz razreda učiteljice Pandeline Atanasove. Nekateri od njiհ šolanje na naši šoli zaključujejo, nekateri še ostajajo z nami, Gašper in Črt pa jeseni nadaljujeta glasbeno izobraževanje na srednji stopnji, Gašper v srednješolskem programu na Glasbeni šoli Celje, Črt na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Na koncertu so bila podeljena priznanja najuspešnejšim učencem v šolskem letu 2021/22. Glasbena šola Sevnica



Oblikovanje: Katja Krnc Iris Matić Igor Kuželj